SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: ORAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. Predsednikova AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 14 DE MAYO (MAJA) 1938. Núm. (Štev.) 70 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. poslanica Novi predsednik argentinske republike Dr. Roberto M. Ortiz, mož, ki bo vodil v bodočih šestih letih krmilo države, je v sredo, ob priliki otvoritve novega nasedanja zveznega parlamenta prečital svojo prvo poslanico, v kateri je začrtal smernice za bodoče delo svoje vlade. Jasno je, da smo tudi mi izseljenci z največjim zanimanjem prečitali to prvo poslanico najvišjega mandatarja drža-Ve, v kateri tudi mi živimo. In náj Povemo takoj, da je tudi na nas naredila globok vtis. Saj je državni predsednik z iskre-110 objektivnostjo in skoro bi rekli z ^ogo obetajočo brezobzirnostjo, ki razodeva moža, kateri jasno vidi in boče, da tudi zastopniki naroda jas-110 vidijo, razgalil pred senatorji in Poslanci državno telo in pokazal s prstom na rane, ki jih je treba celiti. In v prvem redu so prišle na vrsto socialne rane. Tu je državni predsednik z odkrito besedo razodel svoje prepričanje, da je prva in največja dolžnost vlade skrbeti za socialni dobrobit naroda. Povedal je, kako je vmnogih pokrajinah in posebno v krajih, ki so oddaljeni od večjih mest, ljudstvo prepuščeno bedi; kako mnogi argentinski otroci rastejo v pomanjkanju, v mizeriji, ki ustvarja sovražnike družbe. Celi predeli Argentine, je dejal dr. Ortiz, žive v °edi, ki razkraja njihove fizične in Produktivne sile ter s tem izpodjeda temelje države z zmanjšanjem telesnega zdravja, s padanjem števila rojstev in s postopnim propadanjem kifejev, ki jih ljudje zapuščajo, ker zaradi slabe organizacije pridobitnih sredstev ne morejo v njih živeti. Najti je treba čimprej odpomoček nevzdržnemu položaju, v katerem se nahajajo "mnogi naši bratje" v pro-yincah in teritorijih, ker to zahtevajo koristi države in bodočnost naroda; ti odpomočki jjfa morajo biti taki, da bodo zlo za vselej iztrebili in ne samo začasno izboljšati prilike. V 2yezi s tem je predsednik tudi ome-®il izrabljanje, kateremu so izpostavljeni mnogi delavci in naglasil Je, da je tudi v tem pogledu potre-bn° poskrbeti. Povedal je tudi, da govori o teh socialnih ranah, ker je "nel priliko, da jih je sam videl na ®vojih potovanjih po notranjosti de-?ele. s posebnim poudarkom je izjavil, da je treba socialno zlo lečiti Pri korenikah; skrbeti je treba za državljane že tedaj, ko so v svoji de-tinski dobi, če hočemo, da bodo iz ®jih zrastli zdravi, dobri in koristni državljani. Vlada hoče tu začeti z odločno ¡akcijo in poziva parlament, da jo, v njenih prizadevanjih podpre. tudi drugih ran se je dotaknil Predsednik v svoji poslanici. In za-je pri kongresu, ki je poklican, ^a da narodu zakone, ki so mu potrebni. Z raznimi političnimi mane-^ razpravami in združbami je Prejšnji parlament izgubil mnogo dragocenega časa. Vlada pričakuje, Je dejal dr. Ortiz, da se bo parlament odločno lotil dela, kajti potre-bn° je, tía se narodu vrne vera v Parlamentarni sistem. Za izvedbo socialnih načrtov, za katere se je vlada vsaj načeloma odločila, so potrebna velika denarna sredstva, ki jih1 oomogoče dobiti le, če se v vsej državni upravi uvede varčevanje. Govornik se je dotaknil tudi sodnijske-&& vprašanja ter je naglasil, da je treba slabe sodnike odstraniti od ?vojih služb, kajti potrebno je, da 1Rla narod popolno zaupanje v pra-J'100- kar je mogoče le, če so oni, ki to pravico delijo, res pravi, dobri in Vestni sodniki. Drugo vprašanje, ki ga je prvi Mandatar načel, Je vprašanje javnega pouka, kjer je potrebna temeljita Prvi veliki porazi japonske vojske na Kitajskem KITAJSKE ČETE, POD VODSTVOM EVROPSKIH IN PREDVSEM NEMŠKIH OFICIRJEV TER S POMOČJO RUSKIH LETALCEV, SO ZADALE V ZADNJEM ČASU HUDE UDARCE VPADNI-ŠKIM ČETAM — KITAJSKE ČETE SE BLIŽAJO NANKINGU Kitajska je reagirala. Po celi vrsti porazov, v katerih je zgubila Šan-gnj, Tientsin in druga važna mesta, so se njeni voditelji — nacionalisti in levičarji, ki so se še pred nedavnim prepirali in se bojevali med seboj — združili v skupnem odporu proti zemlje lačnim Japoncem. In to je rodilo uspehe. Japonske čete so doživele v zadnjem času velike poraze, kar je presenetilo ne samo Japonce, marveč tudi ostali svet, ki pozna ustroj in tehniko japonske armade. Pisali smo že, da če Japonci ne zmagajo, grozi njihovi državi notranja revolucija. Tiga se dobro zavedajo japonski vrhovni voditelji, in zato izjavljajo, da vkljub porazom ne bodo odnehali in da hočejo za vsako ceno doseči zmago. Poznavalci razmer na Daljnem vzhodu trdijo, da je kitajsko zmago pripisovati nemškim generalom, ki vodijo kitajske armade, in pa ruskim letalcem. Čudijo se nekateri kako je mogoče, da se dobijo Nemci In Rusi, ki so si nasprotni, skupno v borbi proti Japonski? To bomo pojasnili v naslednjem. Nemški generali in tudi nekateri tehnični izvedenci so odšli na prošnjo Čankajšeka na Kitajsko še preden je prišel v Nemčiji Hitler do oblasti. Večina teh generalov so bili Ludendorffovi prijatelji, ki so odšli na Kitajsko vsled političnih namenov predli itlerjevske Nemčije in pa tudi radi dobre plače. Ko so se ti strokovnjaki že nahajali na Daljnem vzhodu, je Japonska napadla Kitajsko državo. Vojno proti Japor-cem je hotel Čankajšek sprva voditi na svoj način in je doživljal po raze, na katere so ga že v naprej o-pozorili nemški generali. Sedaj jim je končno prepust','1 vodstvo in uspeh je, da so bile najboljše japonske čete poražene, kar se je zgodilo prvi krat v zgodovini. Razumljivo je, da je skušala Japonska doseči v Nemčiji, ki je njena protikomunistična zaveznica, odpoklic nemških geenralov, a so bili na Kitajskem na to že v naprej pripravljeni ter so poskrbeli, da ostanejo nemški vojaški strokovnjaki na Kitajskem. Izbrali so take, ki so sicer veliki nemški patríjotje, a niso zadovoljni s Hitlerjevim režimom. Zato se jim ne mudi domov. Hitlerjeva Nemčija ceni velike sposobnosti teh generalov, in ker misli, da jih bo prej ali slej pridobila za svojo politiko, se ji celo dobro zdi, da se na Kitajskem vežbajo. Protikomunistična pogodba z Japonsko je le bolj na papirju. Japonci celo očitajo Berlinu, da 60% vojnih dobav prihaja na Kitaj sko iz Nemčije. Pred kratkim je do- spela iz Berlina v Hankow tudi eks-pedicija rdečega križa, ki ji nače-ljuje sin nemškega poslanika na Kitajskem. Zato se ni čuditi, če se Japonci jezijo na Nemce. Čudno zgleda, da se Nemci in "u-si skupno borijo na Kitajskem; živijo pa popolnoma ločeni eni od dragih. Rusov je sedaj v Hankowu 120, v kratkem pa jih prispe baje spet 200. So to sami letalci, ki imajo na razpolago prvovrstne aparate. Rusi, ki prispejo na Kitajsko, postanejo kitajski državljani, tako da se ne more reči, da se na Kitajskem bi.rijo ruski državljani. Seveda, kadar se bodo spet vrnili v svoio domovino, bodo že poskrbeli, da postane.; o spet, kar so bili. Dobivajo zelo dobro plačo, ki je ne odklanjajo. Ker sc v zraku neverjetno spretni in só njih letala zelo hitra, si japonski letalci kar nič ne želijo spopasti s te-nu "kitajskimi'" letalci, ker so jiV z i.jimi že mnogokrat izkupili. Zanimivo je tudi, da ruski letalci nimajo str.lne letalske postaje. Kar čez noč 3e preselijo na drug kraj. Vkljub vsemu pa Rusija ne nudi velike pomoči Kitajski. Njena politika je enaka kot na Španske«! pomagati malo, a ne preveč. Stalin hoče imeti svojo moč doma. Kot trdijo. je bil poslanik Bogomolov prav zato poklican v Moskvo, ker je obljubil preveč pomoči Kitajski. Sovjetska osvojevalna politika ni t kspanzion'Jsticna, kot je na pr. nei? ška, japonska in italijanska, marveč je idejna. Kaj sta sklenila v Rimu reforma, ki naj vzgajanje naraščaja postavi na zdravo podlago, ki bo bolj odgovarjal» potrebam. Predolgo bi bilo, ko bi hoteli v celoti priobčiti prvo poslanico novega državnega predsednika, upamo pa, da smo v glavnem podali njegove misli: poskrbeti, da bo mladina lkst-la v zdravju in v dobrih šolah, izboljšati socialni položaj argentinskega ljudstva, skrbeti, da bo zakon za vsakega pravičen, varčevati z državnim denarjem in pospeševati konstruktivno delo zakonodajnega zbora, obenem pa tudi skrbeti za ohranitev svoboščin, ki jih določa državna ustava, sloneča na načelih demokracije, v katero dr. Ortiz po svojih svečanih zatrdilih trdno veruje. Tako se vprašujejo v mnogih evropskih glavnih mestih preprosti ljudje in tudi diplomati. Kaj sta sklenila fašistična diktatorja tekom Hitlerjevega obiska v Italiji? Ali sta se domenila za vojno ali za mir in ali sta sploh kaj novega sklenila? Na ta vprašanja odgovarjajo tudi takozvani "poučeni krogi" samo z ugibanji. Priznavajo, da so fr-le manifestacije v 1 tali j. v čast Hitlarju zelo velike, ampak vprašujejo se, če so bile te manifestacije res samo njemu v čast. Nekateri mislijo, da so bili veliki manevri vojske, morna-.'icc in letalstva obenem tudi svarilo, ki ga je Mussolini hotel dati Hitlerju, da bi ga opozoril, da je treba z Italijo računati tudi za slučaj, da bi se postavila proti' Nemčiji. Ali imajo oni, ki tako mislijo, prav? Nič jasnega nista fašistična diktatorja povedala, razen če izvzamemo Hitlerjevo obljubo, da bo spoštoval tirolsko mejo, t. j. da se Velika Nemčija odpoveduje Nemcem iz Južnega Tiróla. In prav ta obljuba se zdi mnogim zelo značilna. Vprašujejo se, ali se ie Mussolini res tako zelo kislo držal tekom Hitlerjevega obiska, da je moral "fiihrer" pred vsem svetom dati takšno obljubo, ki prav gotovo njegovemu ugledu pri Nemcih — in še posebno pri novopečenih rajhov-cili iz priključene Avstrije — ne more povsem koristiti? Ali je bilo samo na tak način mogoče pomiriti šefa italijanske vlade, ki se mu je tista zadeva z Avstrijo prav gotovo zelo zamerila? In če je bilo razpoloženje tako, potem prav gotovo ni moglo priti med Mussolinijem in Hitlerjem do prevažnih novih sporazumov. To se zdi tem manj verjetno, ker se Angleži, ki so se pravkar pobotali z Italijani', prav nič ne vznemirjajo, marveč se celo ogrevajo za to, da bi dogovor z Italijo spravili končno v veljavo s tem, da Etiopiji v Ženevi končnoveljavno vrat zavijejo; in značilno je" tudi, da napovedujejo v Rimu že sedaj, ko menda niti vseh kljukastih križev, ki so jih rabili tokom Hitlerjevih rimskih dnevov, ui-so še pospravili, da bo med Italijo in Francijo v najkrajšem času dosežen sporazum glede vseh doslej spornih točk. Torej: kaj sta se pravzaprav Hitler in Mussolini domenila v Rimu? Nekateri listi so prinesli vesti, da ¡ sta se dogovorila, kako bosta razde-1 lila nemško in italijansko interesno ¡ sfero v Osrednji Evropi ; vendar pa so v Berlinu te vesti zanikali. Drugi menijo, da si je Hitler izgovoril ol Mussolinija proste roke za izvedbo svojih načrtov glede Češkoslovaške. Tudi to, da bi bil Mussolini ponudil krožnik, ki naj Hitlerju služi pri gostiji, se nam ne zdi verjetno iz razlogov, ki smo jih že v prejšnji številki obrazložili; kvečjemu če je Mussolini rekel, da se zaradi Češkoslovaške ne misli vmešavati — vsaj dotlej ne, dokler ne ve, kdo se bo zanjo potegnil, če bi jo Nemčija napadla. .. Tajna okrog Hitlerjevega obiska se bo kmalu razčistila, če je res, kar napovedujejo v Rimn, t. j. če se bo Italija tudi s Francijo pobotala v najkrajšem času in če bo kmalu sfo-pil v veljavo dogovor, ki so ga Angleži sklenili z rimsko vlado. Abesinija in velike demokracije Hude levite je bral te dni znani ameriški ser(ator Borah takozvanim velikim evropskim demokracijam, zaradi njihove hinavščine — kakor se on izraža — v pogledu Abesinije. Ni mogoče zanikati, da ima mož v marsičem prav. Zgodovina zadržanja "velikih demokracij" nlapram Abesiniji je znana dovolj, saj je prav sveža in se še ni končala. Medtem ko so jo v začetku (ko je imel Haile Sejlasje še možnost, da se pred Italijani lepo potuhne in njihov ape-tit potolaži z odstopom enega kosa svojega tisočletnega cesarstva) dajale abesinski vladi upanja ter jo s tem bodrile, da se je postiavila Italijanom po robu, so jo popolnoma zapustile, ko se sama ni mogla več braniti ter so sedaj celo sklenile, da jo še v ženevi popolnoma likvidirajo- Mnogi pravijo, da je to v interesu miru. Tako je v ženevi, na sedanjem novem zasedanju Sveta Društva narodov razlagal tudi angleški zunanji minister lord Halifax. Nočemo reči, da nima prav. Mordja je res tako, da bo za evropski in svetovni mir bolje, če se abe-sinsko vprašanje likvidira ter se s tem ustvari možnost za mirno sožitje treh velikih evropskih držav, Anglije, Francije in Italije, od katerih je končno mnogo odvisno. Vendar pa: kje so načela pravičnosti, kje so obljube in pisani dogovori, ki določajo, da se sili ne sme priznati pravica, da zavlada nad šibkim? Na ta načela so se velike demokracije stalno sklicevale, dokler jim je to šlo | v račune, kakor jim sedaj očita severnoameriški senator. Sedaj, ko so računi drugačni, je treba ta načela vreči skozi okno, da se ohrani ljubi ¡ mir. Nekoliko hiifavšine je vendarle RAZNE VESTI Italijansko vojaško letalo z letališča Lonate je s tako silo pristalo pri Borgu San Siru, da se je razbilo in sta pri tem dva pilota izgubila življenje; trije njuni spremljevalci so bili težko ranjeni. — Še hujš% nesreča se je dogodila pri Campofor-miju, kjer se je razbilo letalo družbe Ala Littoria, ki je vozilo potnike iz Tirane, kjer so se bili udeležili slav-nosti povodom poroke albanskega kralja Zoguja, v Rim. Devetnajst o-seb se je vozilo v nesrečnem letalu. Med mrtvimi je tudi albanski minister Djafer Villa. Spet so imeli revolucijo v glavnem mestu Brazila, v Ríu de Janeiro. Ta krat so skušali dobiti oblast v svoje roke integralisti, ki so bili baje v zvezi z nemškimi nacističnimi organizacijami v Brazilu. Vladi zveste čete so upor že v kali zadušile. Trideset oseb je bilo ubitih in 45 ranjenih. Nekatere izmed voditeljev upora so prijeli' in jih bodo spravili pred sodišče. Revolucionarnega geenrala Ygiie-ja je dal Franco aretirati, ker je v nekem govoru nastopil proti tuji invaziji, t. j. proti Italijanom, Nemcem in Afrikancem, ki jih je nacionalistični ustaški vodja poklical v deželo, da bi mu pomagali zavzeti oblast, a se sedaj na španskih tleh tako šopirijo, da je to začelo presedati celo revolucionarnim generalom. Francija je baje zahtevala od Poljske,naj pokaže svoje karte: naj pove, kakšno stališče bo zavzela v slučaju, da bi Nemčija napadla Češkoslovaško. V Parizu so baje sklenili odpovedati francosko-poljski dogovor o medsebojnem pomaganju, če odgovor varšavske vlade ne bo dovolj jasen. Dva turška državnika se mudita te dni v Beogradu. Ministrski predsednik Dželal Bajar in zunanji minister Ruždi Aras sta prišla v jugoslovansko prestolnico z namenom, da se z dr. Stojadinovicem porazgovori-ta o položaju, ki je nastal v Evropi po zadnjih važnih dogodkih. Ob priliki tega obiska je beograjsko "Vreme" pozdravilo turška gosta v dolgem članku, v katerem naglaša, da so med obema državama najboljši prijateljski odnošaji ter da Jugoslavija ne bo nikoli pozabila, kako so Turki brž po marsejskem atentatu, v katerem je kralj Aleksander zgubil življenje, vprašali jugoslovansko vlado, ali želi, da Turčija takoj mobilizira svoje čete ter ji pomaga pri kaznitvi krivcev. v takem postopanju. A tudi nauk je v njem. Mali narodi lahko tu jasno vidijo, koliko se smejo zanesti na obljube velikih, ki so veliki postali morda prav radi tega, ker so zmerom najprej obrajtali svoje koristi, kakor delajo to danes in bodo delali tudi v bodoče. In če v sluč/aju Abesinije niso dovolj jasno videli, imajo tudi Avstrijo, ki jo lahko vzamejo kot podučen zgled. Senator Borah je bil zelo hud, ko je govoril o teh stvareh. Dejal je, da ni med takozvanimi velikimi demokracijami in med fašističnimi državami Evrope nobene razlike, marveč da so si v svojem postopanju zelo podobne. Tudi v tem pogledu menda ni preveč pretiraval. Kakšna razlika pa je med fašistično silo, ki napade šibkejši narod, in med veliko demokracijo, ki ta šibki narod prepusti svoji usodi, potem ko mu je obljubljala, da bo šla zanj v ogenj? Odgovor na taka vprašanja more biti seveda sJamo neprijeten vsakemu, ki še ni obupal, da mora končno vendarle tudi v odnošajih med narodi prevladati poštenje in zavladati pravica. Str. % SLOVENSKI LIST ———______ Núm. (Štev.) 70 v n .... •i«1, se- <♦> <♦> <♦> <♦> <♦:;<♦> ■»> •:♦>■ <♦>. m> mencM*, -je- •...,<♦>. <«v.<«- -a* -s» «e- • si; H :« -:♦> :♦> :« <♦> <♦> •»> •»> <«-3 •;♦><♦> •:♦> <♦> •:♦> <♦> >:♦> -:♦> <♦;• <♦: •:♦> <♦><♦> <♦> •:♦> Argentinske vesti Poglej, če imaš poravnano naročnino! ---—.-73~. SJT----- novo zasedanje parlamenta Vr sredo sta se v kongresni palači sestala senat in poslanska zbornica na skupni slavnostni seji. na kateri je državni predsednik prečital tudi svojo prvo poslanico. O vsebini te poslanice poročamo obširneje na u- su začeli postajati tako v Boliviji kakor v Paraguayu zelo nepopustljivi, kakor da res ne puste razvozi jat i te zamotane zadeve. V La Pazu in v Asuncionu trde državniki, da se svojim pravicam do Chaca nikakor ne morejo odpovedati, kakor da bi obe deželi bili preobljudeni, kar nikakor vodnem mestu. Slavnostni otvoritvi j ,^0. Boliviji se gre za to, da bi naso prisostvovali tudi člani vlade in ! gia pot k reki Paraguay in k morju, diplomatskega i Paraguayei pa niso pripravljeni od-! preti te poti ljudem iste krvi in istega jezika, le drugačnega državljan- tu akreditit-anega zbora. Naslednjega dne popoldne so se začele redne seje obeh zakonodajnih ¡ stva. zbornic. argentinski predstavniki za konferenco dela Vlada je v torek imenovala predstavnike, ki bodo zastopali Argentino na splošni mednarodni delovni kort-ferenci v Ženevi, katera se bo začeia 2. junija t. 1. Imenovana sta bila dr. Enrique Ruiz Guiñazú in Dr. Eduardo Héctor Duffau kot zastopnika proglasitev imperija so proslavili V nedeljo je praznovala tukajšnja italijanska kolonija drugo obletnico proglasitve imperija. Proslava se je vršila v gledališču Coliseo ter je pokazala, da je vključitev Abesinije v Mussolinijev imperij navdušila mnoge tukajšnje Italijane. Raznim prostovoljcem. ki so se šli bojevat v A-friko iz Argentine, so ob tej priliki CHACOVSKA DELEGACIJA ZBORUJE V Buenos Airesu se je spet sestala konferenca zastopnikov ameriških držav, ki si prizadevajo, da bi kpn-čno le našli kakšno rešitev staremu sporu med Bolivijo in Paraguayem zaradi Chaca. Upanja na uspeh niso najboljša, ker so prav v zadnjem ča- vlade, dočim bo delodajalce iz Argentine zastopal Ernesto L. Herbin, podelili diplome in svetinje. Med go-delavce pa Camilo Almarza; kot teh- \ vorniki je nastopil tudi italijanski nični izvedenec pojde v Ženevo Jo- ambasador dr. Guariglia, katerega sé Sartorio. ! govor je bil zelo bojevit. NA CESTI Radi zastoja del pri velikih javnih gradnjah v Barilocheju, je ravnateljstvo odpustilo čez 100 delavcev in j lin je poleg tega ostalo še dolžno še po tri in pet mesecev place. Seveda se ti delavci nahajajo v obupnem položaju in to tembolj, ker je pritisnila zima, ki je v tamkajšnjih krajih prav posebno huda. Gradbeniški sindikat posreduje sedaj, da bi delavcem čimprej plačali vsaj ono, kar jim dolgujejo. PREVEČ DEŽJA V provinciji Santa Fe je zadnji teden padlo toliko dežja, da so v mnogih krajih nastale poplave. Tako na primer v mestu Reconquisti, ki je popolnoma izolirano od drugih krajev, tako da do njega po suhem m mogoče. Deževje je povzročilo veliko škodo mnogim poljedelcem, ki niso pravočasno pobrali koruze. UMOR ALI SAMOMOR? RAZNE VESTI Bivši romunski ministrski predsednik prof. Goga, ki je hotel uvesti v svoji deželi nacistični režim ter je posebno s svojimi protižidovskimi u-krepi izzval pozornost vsega sveta, je umrl preteklo soboto na svojem domu v Ciuceu. V bojih ob reki Ebru, na španskem, je padlo v dobrem poldrugem mesecu, t. j. od 9. marca do 30. aprila t. 1., 67 italijanskih oficirjev in 544 vojakov, ranjenih pa je bilo 197 častnikov in 2.219 vojakov. Italijanski narod drago plačuje Mussolinije-ve načrte. 93 rudarjev je zgubilo življenje v premogokopu Markham pri Clies-terfieldu; katastrofo je povzročila eksplozija premogovnega plina. Bivši pretendent na avstrijski prestol, Oton Habsburški, je odslovil vse svoje madžarske dvorjane in svetovalce. Storil je to baje na prigovarjanje madžarske vlade, na katero je s svoje strani pritisnila nemška vlada, ki ne mara, da bi ogrski legitimisti vzbujali v Otonu Habsburškem upanje, da bi se morda le lahko vrnil vsaj v Budimpešto, ko so zaradi " Anschlusssa" vse dunajske možnosti splavale po vodi. Na dosmrtno ječo je bila obsojena poljska grofica Wielopolska. Ob-siiidbo je izreklo takozvano ljudsko sodišče v Berlinu. Grofica je bila obtožena veleizdaje vendar pa pravijo, da svoje kazni ne bo obsedela, marveč, da jo bo berlinska vlada zamenjala za dva nemška vohuna, ki ju imajo v rokah poljske oblasti. Tudi madžarska narodna manjšina na Češkoslovaškem je začela sedaj zahtevati največje svoboščine in upravno avtonomijo po zgledu su-detskih Nemcev, ki povzročajo praški vladi velike skrbi. oskrbnika oklal z nožem Pred nekako pol mesecem je prišel k oskrbniku liiše št. 756 José Dia-zu v ulici Blule neki Stangulio A-giiero ter najel stanovanje zase za svojo ženo in za svojo sestrično. Sostanovalcem kakor tudi oskrbniku pa se je pričelo nekam čudno pozde-vati, da ženski prihajata šele v jutranjih urah domov. Kmalu so dognali, da se ženski pečata z nepoštenim poslom. Radi tega je oskrbnik odpovedal stanovanje. Predno je ne- išče policija. poštena trojica zapustila hišo je A-güero pozval oskrbnika naj pogleda v sobo, češ, da ne bo mislil, da je morda kaj vzel, kar bi ne bilo njegovega. Kakor hitro sta dospela do vrat, potegne Agüero britev iz žepa ter zamahne po oskrbniku in mu zadal globoke rane po obrazu. Ivo je enkrat opravil svoj krvavi posel je skočil v avto, ki je stal pred hišo in v katerem sta že sedeli obe ženski ter so jo naglo odkurili. Težko ranjenega oskrbnika so potem odpeljali v bolnišnico Rawson, pobeglega zločinca in njegovi dve priležnici pa Položaj kmeta v Sloveniji V hiši št. 808 ulice Uspallata je vse že davno utihnilo, nikjer ni bilo čuti najmanjšega šuma, ko krat, bilo je okrog tretje ure zjutraj, prebudi prebivalce strel. Kar je bilo bolj korajžnih, se brž za silo oblečejo ter odidejo po policijo, ki je bila iiit.ro na licu mesta. Šli so v sobo, od koder se jim je zdelo, da so slišali strel in res-, še skoro popolnoma oblečena ženska je ležala v krvi na tleh, poleg nje pa revolver. Policija je dognala, da je to 25-letna Everil-da Maldonado, plesalka, ki je izvrševala svoj posel v nekem nočnem zabavišču na Boki. Sprva so mislili, da je plesalka izvršila samomor, toda kmalu je letel sum na nekega 27-letnega Angela Peperinija poročenega, a ločenega od svoje žene. Poli'ciji pa se dosedaj še ni posrečilo prijeti ga ter izročiti v roke pravici. Nekateri naši prijatelji so se oglasili z očitki, češ da poročamo o Jugoslaviji samo o dobrih stvareh, slabe pa da trdovratno in neobjektivno prikrivamo, kar da ni prav za resen in nepristranski list. Dasi iskreno priznavamo, da o naši narodni državi raje čitamo in pišemo o onem, kar se o njej povoljnega izve, nego o tež-kočahi. s katerimi se bori, kakor se bore z nevšečnostmi, posebno gospodarskega značaja, vse dežele sveta, vendar ni bil nikoli naš namen prikrivati. da je tudi v Jugoslaviji mnogo problemov, ki niso še rešeni in ki jim bo treba v interesu države in naroda čimprej najti rešitev. Jugoslavija je v dvajsetem letu svojega življenja in bi bil pravi čudež, če bi bila ona dosegla v tem kratkem času to, česar drugi in večji narodi, ki imajo svoje že stó in stoletja stare države, niso doslej mogli doseči : najti rešitev za notranja politična gospodarska in socialna vprašanja, ki posebno v povojni dobi silijo na vso moč v ospredje. Očitek, da je naš namen pristransko pisati, odločno zavračamo, ker takega namena nikoli imeli nismo; z druge strani pa pozdravljamo pripombe naših prijateljev, ker vidimo v njih zdravo zanimanje za našo narodno državo. To je tudi vzrok, da smo sklenili objaviti v prihodnjih številkah našega lista nekoliko člankov o takih perečih v-prašanjih, ki čakajo v Jugoslavi ji na rešitev. Ker je kmet temelj našega naroda, se bomo danes najprej seznanili z njegovim položajem Z namenom, da prepričamo naše prijatelje, da se v Jugoslaviji ne prikrivajo vprašanja, ki še zmerom čakajo naen- na rešitev (saj bi bilo takšno prikrivanje škodljivo in bedasto), ter da jih ne prikrivajo niti listi, ki so na strani sedanje vlade, objavljamo 1u iz "Domoljuba" prav dober članek izpod peresa Frana Erjavca o položaju našega kmeta v Sloveirji. Takale piše: Edini, res trdni in trajni trg si moramo ustvariti za naše kmetijske pridelke doma, kar je pa dosegljivo le z ustvaritvijo čim večje obrti in industrije, kamor bi šel tudi tisti del kmečkega prebivalstva, ki ga 210 more in ne bo mogla nikoli več preživ- dro našega kmečkega vprašar.ja danes in za dogledno bodočnost. Kako presenečeni smo bili zato, ko so se začele cene 1. 1929 naenkrat rušiti in so zdrknile v par letih na nižino, ki je morala vzbujati v kmetu naraA iiošt obup. Tako je bila 11. pr. cena na ljubljanskem trgu za 1. 1929 1. Í934 črno krušno moko 4.23 din 2.17 din .koruzno, moko 4.50 „ 2.40 „ krompir 1.44 „ 0.75 fižol 8.58 „ 3.40 .', govedina 18.58 „ 9.83 „ svinjsko meso 25.25 „ 14.33 „ mast 31.50 „ 18,— „ mleko 3.— „ 2.— „ drva 1 kub. 111. 176.— „ 98.— ,, Po vojni pri nas sploh nismo prenehali zdihovati in pisati zaradi "krize", a kaj je resnična kriza, je začutil naš kmet prav za prav šele po 1. 1930., ko so se skoro čez noč zrušfle cene vseh njegovih pridelkov in ko jih marsikdaj niti za majhno ceno ni imel kam prodajati. Res je, po 1. 1935. se je položaj nekoliko popravil, a le nekoliko in le v nekaterih pogledih. Za kmeta se je po odpravi nesrečnih sankcij (znanih ukrepov) napram Italiji resnično iu bistveno izboljšal le položaj na lesnem trgu, a koliko pa je pri nas kmečkih gospodarjev, ki bi l«.lii<-o trajno črpali iz gozda. Za agrarna večino naših malih kmetičev ie nastopilo le prav neznatno izboljšanje, zato je pač več kot neumestno govorjenje in pisanje, kakor ga poslušamo in beremo že kaki dve leti, kot da bi se pri nas začela iznova cediti mleko in med. Oživela sta res vnovič obrt in del industrije, obupni položaj kmeta se je pa le prav neznatno omilil. Vse to je vzbujalo čisto neupravičene nade, da gremo zopet hitro-navzgor in da bo v par letih zopet vse dobro. Ravno narobe: že se pojav Ijajo prav resni znaki na svetovnem gospodarskem trgu, da ne bo do'vo, temveč d'i se bo vnovič obrnilo ."a slabše. Če premotrimo položaj slovenskega kmetijstva na eni strani, na drugi pa splošni svetovni gospodarski, zlasti kmetijski položaj in njegov ni-1 minovni razvoj v zadnjih desetih le- ljati kmečka gruda. To, daje vse je- tih, tedaj moramo nujno priti do malo zmede so napravili V kinematografu Rinacimiento se je je v pondeljek proizvajal film "Petje z ulice" v židovskem narečju "idiseh". Gotovo to ni bilo nekaterim pogodu, kajti okrog 11 ure zvečer je nenadoma eksplodirala petarda, ki je napravila seveda precej strahu. Došla je policija, ki je vse pregledala in našla izstrelek, zraven pa še drugo petardo, ki ni eksplodirala. Ko je policija ugotovila,, da ni več nevarnosti' se je predstava mirno nadaljevala. zobozdravnika DRA. S A MOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. donato alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Prijateljsko obvestilo! Najboljši tečaj ZA VAŠE DENARNE POŠILJKE svojim družinam v domovino. Največjo varnost ZA VAŠE HRANILNE VLOŽKE V NAŠI HRANILNICI Brez konkurenčne cene ZA NAKUP LADIJSKIH LISTKOV za vse paroplovne družbe. TO SO UGODNOSTI KATERE VAM NUDI EDINO SLOVENSKI ODDELEK Banco Holandés Unido ClvNTRALA: bmó. mitre 234 podružnica buenos aires FIL1ALKA: corrientes 1900 IT. T. 33-7013 — Unenos Aires zaključka, da se za našega kmeta trajno 111, bistveno položaj sploh izboljšati ne more in izboljšal ne bo. Huda in grenka je ta trditev; za take, ki razvoja svetovnega gospodarstva ne poznajo, se bo zdelo le pregrešno beganje ljudi, toda meni se /(dijjgreh, vzbujati ali vzdrževati v ljudstvu popolnoma neupravičene upe. ki se uresničiti ne morejo, kajti* tako postopanje mora nujno voditi lo v lahkomiselno čakanje tistih "boljših časov", dočim je dolžnost resne in poštene kmečke politike, da trezno jračuna z danimi, čeprav trpla mi dejstvi in skuša potem s tega vidika najti izhod. Ni moj namen, vseli teh svojih hudih trditev že danes podrobno utemeljiti, storil bom pa to v najkrajšem času. Za dalles mi gre le za to, da dokažem. da je naš kmet na tleh. da se zanj položaj ni popravil in da je njegovo današnje stanje kratko in malo nevzdržno. Tega žalostnega pp% žaja našega kmeta naša široka javnost danes niti ne pozna ne, ker se s tem javno skoraj nihče ne peča m ker je navarnost neodpustljivo kako brezbrižni so pri nas že vsa povojna leta mnogi merodajni činitelji napram zadostnemu letopisnemu zajemanju vseh javnih, zlasti gospodarskih in socialnih pojavov. Mv»1-rnamo nikjer prav nobene zanesljive slike in ugotovitev, kako silno bedno danes naš kmet živi v primer■ & kmetom po industrijskih državah. Ker torej ni nikjer nobenih tozadevnih zanesljivih podatkov, sem jih skušal sam zbrati za enega "najbogatejših" okrajev Slovenije, to je zakaj naj bi tajil — za ljubljansko okolico. V sredini tega okraja lezi Ljubljana z okroglo 85.000 prebivalci. To se pravi, da ima ta okraj vendarle v svoji sredini prav lepo tržišče, kamor proda kmet lahko velik del svojega mleka, sadja in še vseh drugih kmečkih pridelkov, proda drva in kar je tudi ogromne važnosti r kjer najde zaslužka tudi na tisoče kmečkih ljudi, bodisi v industriji, v obrti ali kako drugače. Vsak 1111 bo pritrdil, da tako ugodnega položaja v tem pogledu pač nima noben drog slovenski okraj. Kar spomnimo *e n. pr. črnomeljskega, kočevskega, konjiškega, slovenjgraškega in še drugih, kjer večina kmetov leto in dnn ne proda niti kaplje mleka, niti pe-resca solate itd. Torej kaj sem ugotovil v sani; ljubljanski okolici? Da je hodilo v ijuj>-ljanski okolici v letošnji zimi v so o skupno 9900 otrok, od katerih je bilo komaj 530 sinov in hčera trdnih kmetov, 1200 izpod streh srednjih kmetov in 1340 iz hiš malih kmetičev. Od 9900 šoloobveznih otrok je pravih kmečkih otrpk torej koma] dobrih 3060, kar pomenja torej ie 31%. Ljubljanska okolica torej 'u več kmečka, temveč tvorijo kmetje le še tretjino prebivalstva. In kakšno je gospodarsko-sojialno stanje otrok, oziroma njih staršev. Tozadevne ugotovitve so naravnost porazne. Zadnjo zimo ni bilo niti polovico otrok zadostno oblečenih, 1900 jih je bilo brez lastnega zimskega plašča, 365 pa celo brez lastnih čevljev, 245 jih je hodilo redno a" vsaj pogosto v šolo brez zajtrka, ¿¿o jih je hodilo trajno ali vsaj zelo pogosto spat brez večerje in — 1 otrok. 1o je skora 15%, je bilo trajno ali vsaj zelo pogosto celo brez kruha. Polovico otrok deli posteljo še s kom drugim in 1460 otrok sploh ue spi na postelji. Kdor se bo le nekoliko zamislil v te številke, ga mora postati naravnost strah, še bolj strah pa, če poudarim, Naznanjam da sem otvoril vsem znano <¿ O STILNO 'Gruta de Postumia kjeif boste v, vseh ozirih dobro postreŽeni z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cenj. rojakom ivan GAšpARISie < 1 Av. Alcorta 2363 Bs. Aires t V «5 t 8 <♦> <♦:•: ..<♦>, •:«•;. <♦> •:«• ■:«• Vesti iz organizacij v «5 PATERNALSKA ŠOLA SPET OTVORJENA JUTRI 15. MAJA: NAŠA PRVA RADIO-URA Kakor smo napovedali, bomo od jutri dalje imeli vsako nedeljo redne prenose naše glasbe in naših pesmi po eni od argentinskih radio-posta j. Dobili smo končno svojo radio-uro, ki smo si jo vsi že od nekdaj želeli; taki, ki živimo v mestu, kjer imamo vsaj od qasa do časa priliko slišati našo pesem, in še veliko bolj oni, ki živijo razkropljeni širom te prostrane argentinske zemlje in ki morda že dolga leta niso slišali zvoke naših lepih pesmi in morda celo niti naše besede ne. Kakšno prijetno iznenade-nje, kakšna tolažba v tujini bo za vse te naše izseljence, ko jim bodo nevidni valovi prinašali v sprejemni aparat naše domače zvoke! Marsikatero oko se bo orosilo, marsikateremu bo srce začelo hitreje biti, ko bo Poslušal naše transmisije. Nič več se ne bo čutil tako osamljenega, kakor se je moral čutiti doslej. Vsako nedeljo ga bo radio prenesel, vsaj za eno samo prijetno urico — a koliko bo ta vredna! — v domače kraje, kjer mu je tekla zibelka, kjer je v rani mladosti poslušal iste ali pa vsaj ^a nudijo to žalostno sliko ravno izrazito kmečke občine, ne pa delav-sko-obrtniške. Dočim je v delavsko-obrtniškem Dev. Mar. v Polju ali v ®t. Vidu nad Ljubljano komaj 5% otrok, ki nimajo vsak dan kruha, jih je pa v kmečkem grosupeljskem šolskem okolišu nad 20%, v Št. Juriju 25%, pri Sv. Križu 4.5%, v Ško-cjanu 45%, v Zapotoku 55%, na Go-!em 79%, na Javoru 84%... In tako dalje... Al; je treba k tem strašnim številkam še mnogo besed? Mislim, da ne, kajti te ijtevilke menda dovolj glasno pričajo, kakšna obupna beda vlada danes po naših kmečkih hišah. bi pa kdo o tem še dvomil, mu lahko postrežem še z nadaljnjim gradivom, ki ga imam v rokah. To je današnja slika naše kmečke vasi, a ee bi šli še v druge okraje, bi bila •e še slabša. Nešteto je danas kmečkih vasi, kjer ne boš mogel menjati stotaka, da, niti desetaka, nešteto je kmečkih hiš, kjer v popolnem po-nienu besede res ni več niti za vžigalice in niti za sol, kaj šele za časopis ali za društvo. Oče in odrasli s,n imata v nekaterih primerili isto nedeljsko obleko, tako da jo oble*e ®ce k jutranji maši, sin pa k dopoldanski ____ Naš kmet propada, resno in hitro k Propada in kdor se količkaj zaveda, podobne zvoke in kjer še vedno tako prepevajo njegovi dragi... Končno se je vendarle izpolnila ta vroča želja nas vseh. Zasluga za to gre pobudi in dobremu zgledu, ki ga je tudi v tem primeru dal naš poslanik g. dr. Izidor CankSar. Koliko naših ljudi mu bo hvaležnih za to, kakor bodo hvaležni tudi drugim, ki so z denarjem in delom pripomogli, da se je načrt izvršil! Prvi prenos bo jutri, v nedeljo 15. maja, od 6. do 7. ure zvečer preko postaje LR2, Radio Argentina, in spored te prve ure bo sledeči: 1. Sokolska koračnica, kot karakteristična koračnica Jugoslovanske radio-ure. 2. Argentinska in jugoslovanska himna. 3. Pozdrav zastopnika društva '' Jugoslovanska radio-ura''. 4. Istrska koračnica. 5. Govor g. poslanika, dr. Izidorja Cankarja. 6. "Iz bratskog zagrljaja", pojeta kvartet Jadran in T&bor. 7.."Kar vsak rad poje", potpuri jugoslovanskih melodij. 8. "Bog i Slaveni", poje kvartet "Jadran". 9. "Marijane"..., pesem s sprem-ljevanjem orkestra. 10. "Ljubezen in pomlad", poje "Tabor". 10. ""Tamo daleko"..., pesem s spremljevanjem orkestra. 12. " Dekle med rožami'', poje Slov. Prosv. društvo I. 13. Pozdrav zastopnika Jugoslovanske radio-ure. 14. Sokolska koračnica, s katero se bo vsaka transmisija začela in končala, tako da boste z lahkoto "vjeli" val, ko ga boste ob 6. uri zvečer, vsako nedeljo, skušali dobiti z aparatom. Radio-aro torej imamo. Potrebno pa je, da jo tudi s svoje strani podpremo, ker, kakor vsaka taka nova VELIKA PRIREDITEV SOKOLA DOCK SUD - BOCA Sokol Dock Sud - Boca bo priredil na soboto 21. maja ob 9 uri zvečer, v poljski dvorani, ulica Billinghurst 1767 na Dock Sudu, veliko sokolsko akademijo z zelo zanimivim sporedom. Na akademij? bodo nastopili člani, ženski in moški naraščaj ter priljubljeni pevski kvartet "Jadran". Vstopnina: za moške $ 1.—; za ženske pa $ 0.50. IZ SLOVENSKE ŠOLE NA PATERNALU V soboto 14 maja ob 3 pop. seja šolskega odbora v šolskih prostorih. * Dne 25 maja se vrši občni zbor šolskega društva na Paternalu. * Šola na Paternalu je spet pričela z rednim poukom. Starši, pošljite svoje otroke, ker smo vsled znanih razlogov že itak malo zakasnili. Odbor. ■ --------------- — —- - stvar, je potrebna zaslombe, če hoče- spodarskem in tudi kulturnem polju __V.** lann rh^iniitlfl Tn v,*»ob-nen rinizn nrii-ilkoviima. mo, da se bo lepo razvijala. To za-slombo ji lahko damo s tem, da pristopimo kot člani v društvo "Jugoslovanska radio-ura". Društvo ima več vrst članov, med njimi redne, ki plačujejo najmanj po 60 pesov letno — kar bo za naše izseljence v njihovi ogromni večini preveč — in pa podporne člane, ki plačajo enkviat letno najmanj pet pesov. To je pa že prava mera tudi za našega prepro- da je kmet bil, je in bo edini živ vre- stega človeka in zato uporno, da se narodovega zdravja, se mora nad bodo našli mnogi med našimi bralci, temi ugotovitvami globoko zamisli. | ki bodo radevolje žrtvovali enkrat v Imam — vtis, da smo mi silno lahkomiseln narod in da se ne zaveda-lT1°, kam neizbežno padamo. Tako kratko in malo ne more in ne sme iti več naprej, temveč je brez Pogojna dolžnost vseh "mcrodaj-n'n", da s pomočjo vseh, ki imajo za ta vprašanja smisel in sposobnost, začno nemudoma iskati potov hi •sred.stev iz tega stanja. Mi si mora-no čim prej ustvariti svoj agrarni Program, ter prisiliti vse "merodaj-• da ga bodo tudi izvajali, kajti ,ar smo delali doslej, je v veliki me-" golo besedičenje. V tem pogledu stavimo največje upanje na nvojo n']ado Kmečko' zbornico. \ gornjem članku sera — upam saj — dokazal, da je današnji po'o-/,a3 našega kmeta nevzdržen. letu to skromno vsoto z namenom, da tudi s svoje strani prispevajo za kritje velikih stroškov, s katerimi so združene radio-transmisije. Veselje, ki ga bo človek imel z našo radio-uro, je že vredno takšne žrtve. In če boste že po prvi transmisiji sklenili da se res priglasite kot člani tega novega društva, nikar ne odlašajte s prijavo. Takoj pišite na naslov: "Hora Yugoeslava", Radio Argentina, Bolívar 1356. Buenos Aires. Končno ima novo društvo še eno prošnjo do Vas: da mu s pismom javite, kako ste slišali to prvo transmi-sijo, kako V)am je dopadel program in ali imate kakšne posebne želje; v kolikor bo v njegovi moči, Vam bo vodstvo radio-ure rado ustreglo. Torej: Dajte tudi Vi glas od sebe > «KROJAČNICA MOZETIČ 5 * i | če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej 3i g vzorce in blago v moji krojanici, za kar Ti gotovo ne ; bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše $ mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji 6 ®®ni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke J? t61- sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih % ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! V • i § 0 s O R I o 5052 (Paternal) - Buenos Aires «BC ¥ fg ?! i i V i i «eoot- m -s» »> ZA m&ammm. 5«< >m .«&. snc »mmm&m vm .*>> mk mm mm --j», imam mm >m :m. :♦> •:«• •:♦> <♦> •:♦:• P E R A M U S $ IN POVRŠNIKE ¿ dobite najboljšo postrežbo r -v- I K r o j a č n i c i LEOPOLD UŠAJ | I I v Ji I. $ & ■ '4 ♦ C? Ú ■ $ X & * 1 * i I v V i v * £ s $ $ $ I 1 i i ! i i ÍG ARMEN DIA 4947 jÉPaternal — Buenos Aires ?! ■x »eooK -as w ** ■mam;. | $ $ 'í í I i i KOLIKO IZDAJO V JULIJSKI KRAJINI ZA KINO IN TEATER Po knjigi "Lo spettaeolo in Italia", ki'jo je izdal univ. prof. Luz-zatto-Feg-fci v Trstu, posnemamo, da so Italijani v 1. 1936. izdali za kino, gledališča i. t. d. 627 milijonov lir, kar znaša 14.60 lir na prebivalca in kupili 336 miljonov vstopnic, kar bi dalo tri vstopnice na mesec za vsako družino. V te svrhe se je izdalo približno tolika kolikor za kavo in poštne vrednostnice, ali četrtino od tega, kar se je izdalo za tobak. Največ so iizdali v Rimu, kjer pride na vsakega meščana 64.24 lir letno, a najmanj v Nuoro. V Trstu pride v 1. 1936. na vsakega prebivalca 7.91 za gledaliiče, 41.29 za kino, 2.61 za sport in 6.41 za razne druge prireditve. Skupno torej 58.23 lir. Za Trstom sledi Reka z 49.22 lir za vsakega prebivalca, Pulj s 45.30, Videm 42.18, Zader s 34.69 in končno Gorica z 32.37. JulVjska Krajina je izdala več nego 24 milijonov lir, po provincah pa je prva Lombardija s 132 miljoni. Mesto Trst je izdalo 14 in pol miljo-na lir. DVE POSOJILNICI V LIKVIDACIJI "Gazzetta Ufficiale" je prinesla dekret z dne 2. marca 1938., s katerim je bilo ustanovljeno izdajanje kreditov ljudske posojilnice in hranilnice v Knežaku ter hranilnica sama postavljena v likvidacijo. Pred izredno likvidacijo je postavljena tržiška kmečka posojilnica. Pokrajinski nadzornik za javno varčevanje je odredil konec januarja izredno likvidacijsko postopanje in izdal prepoved za kredite. Zaradi tega je dobila tudi nov upravni' odbor. službo in se ponovno dal keramiki. Spet je bil neodvisen in se zato in-tenisivnije oprijel nacionalnega dela. Deloval je v Kolu in v vseh drugih nacionalnih organizacijah. Po svetovni vojni je prebežal v Jugoslavijo. Nadaljeval je svojo obrt, šolal svoje otroke, boril se z vsemi živ-Ijenskimi težkočami, a ni pozabil svoje Vipave in svojega Trsta. Delal je stalno in neumorno, dokler ga smrt nI spravila k večnemu počitku. Tebi, Jože, naj bo četudi daleč od rodne grude, žemljica lahka, sorodnikom pa najiskrenejše sožalje! KOLESARSKA DIRKA TRST-LJUBLJANA-TRST* Nekako v okviru kolesarskih dirk "Trofeo deli'Impero" se bo vršila kolesarska dirka na cesti Trst-Lju-bljana-Trst, ki jo bo organiziralo dru štvo Unione Ciclisti Triestini. "Pic-colo" piše ob tej priliki: "Kakor je prišlo do kulturnega zbliženja med našo državo in Jugoslavijo, tako bo tudi julijski kolesarski sport šel preko meje in ponesel prijateljskemu narodu litorijsko mladino, entu-ziazem in silo nove Mussolinijeve generacije. .." JOSIP VERčON UMRL Beograd, marca 1938. — V sredo 23 marca je v Beogradu umrl Josip Verčon. S to smrtjo ni prizadeta samo njegova rodbina, ampak tudi emigrantske vrste v Beogradu. Bil je namreč eden izmed organizator jev in pobornikov, ko se je v Beogradu osnivalo emigrantsko društvo. Bil je nato dolgo časa odbornik istega in dolgo zelo vesten član. Josip Verčon se je rodil v Velikih Žabljah v Vipavski dolini. Izu čil se je keramike in v Trstu delal v tej stroki. Pozneje je stopil v policijsko službo, ali ni ostal dolgo. Nacionalna zavest mu ni dala miru. Ni on mogel delati proti svojim idealom in ciljem. Pustil je policijsko Veliki zavod "RAMOS MEHA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SITILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvjie nnalize (914) KOŽA: Kronini izpahi, uiozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Ciearelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastonlja, izguba Hpoinina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem-Skem načinu. PLJUČA: KaSelj, gibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI 1e edini te vrste v Argentini. —< Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDEUAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE POŽAR V LABINU Dne 27. februarja je nastal v La-binu velik požar. Zgorela jé hiša, ki je last prefekturnega komisarja odv. Petra Millevoija, ki že nekaj časa upravlja labinsko občino. Iz Labina so nemudoma poklicali na pomoč pulske gasilce, ki pa velikega požara nikakor niso mogli več obvladati. Tako je vsa velika dvonadstropna stavba pogorela do tal. Požar je trajal celih 10 ur. Napravil je za 100 tisoč lir škode. seci sta dva finančna stražnika zaplenila Josipu Brijcu kolo, ker sta ga trenutno rabila za neki službeni opravek. Fant jima ga je odstopil šele po hudem prerekanju, ker je kolo sam rabil. Skupno z obema tovarišema pa je bil sedaj obtožen, da je soobtoženca nagovarjal, naj za nekim ovinkom blizu Prvačine počakala stražnika in ju napadeta, ko se bosta vračala. Pred sodiščem se je pa izkazalo, da prijava ni bila utemeljena, ker oba Ri.javea dejanja nista izvršila. Vsi trije so bili oproščeni. SREČA V NESREČI Na cesti iz Čepovana proti Sv. Luciji seje pripetila huda nesreča. Tovorni avto neke tvrdke iz Vidma se je vračal iz Čepovana proti Tolminu. Cesta, ki je speljana po hudi strmini in mestoma ob robu prepada, je bila vsa poledenela. Na nema spolzel po ledu in padel preko kem ovinku je tovorni avto nenado-100 m globoko v prepad. V vozu sta bila šofer in neki delavec, oba iz Vidma. Za čudo se jima kljub strašnemu padcu malone ni nič pripetilo. Dobila sta le neznatne poškodbe. Voz pa se je skoraj ves razbil. komisarja je bij imenovan Antonio Petito, ravnatelj postojnske podružnice tržaške mestne hranilnice, za člene likvidacijskega nadzorstvene ga sveta pa so bili imenovani Edvard Dolenc, nemški graščak iz Orehka, ki je prevzel predsedstvo sveta, italijanski trgovec Innocente Loi in ne ki Italo Fossati. Nadaljnji spremembi pri upravah zavodov v likvidaciji sta bili izvršeni v poslednpih dneh pri kmečki posojilnici in hranilnici pri Sv. Petru v Šum (Istra), kjer je bil mesto dosedanjega likvidacijskega komisarjn Maria Abrama, ki je že po dveh mesecih podal ostavko, imenovan za dobo 6 mesecev Ruggero Fachin, in pri velikem istrskem kreditnem zavodu, pri katerem so bili: imenovani za komisarja senador odv. Innocente Chersi', za njegovega pomočnika odvetnik Ludvik Artusi, za člane nadzornega sveta pa ravnatelj podružnice italijanskega emisijskega zavoda v Puli dr. Leopold Bartolozzi, pod-upravnik zaklada v Puli dr. Francesco Riggio in pokrajinski načelnik inž. Nicolo Rizzi. Kakor znano, je I zavod šele dobre štiri mesece v likvidaciji PRED GORIŠKIM OKROŽNIM SODIŠČEM Pretekli teden se je vršil zanimiv proces proti 31 let staremu Antonu Pertotu iz Gorice. Proces je bil pri-zivnega značaja. Že pred dobrini letom dni je bil Pertot postavljen pod policijsko nadzorstvo. V novembru pa je v nasprotju z določbami o policijskem nadzorstvu odšel zvečer po opravkih k nekemu svojemu znancu. Zaradi tega so ga karabinjerji prijeli in prijavili sodišču ter je bil 1. decembra obsojen na tri mesece zapora in plačilo sodnih stroškov. Proti tej obsodbi je vložil priziv. Za omenjeni opravek si je namreč pre-skrbel od policijske oblasti posebno dovoljenje, ki je poteklo šele 31. decembra p. 1., tako da je smel vse dotlej ostati z doma dnevno do 20. ure. Karabinjerji pa so ga ustavili še pred to uro. Pertot je bil oproščen. RADI SVOJEGA KOLESA PRED SODIŠČEM Zaradi spora s finančnimi stražniki so se morali zagovarjati pred goriškim sodiščem 20 letni Josip Brije, 28 letni Josip Rijavec in njegov 39 let stari brat Lojze. Pred me- NOVE SPREMEMBE PRI PODEŽELSKIH POSOJILNICAH Reorganizacija kreditnega gospodarstva, ki traje pod vodstvom rimskega inšpektorata za varčevanje in obrambo kredita skoraj že dve leti, Še zmerom ni zaključena. Po vsej Italiji, kakor tudi v Julijski krajini, je v likvidaciji precejšnje število malih kmečkih posojilnic in hranilnic, katerih obstoj na en ali drug način ni v skladu z enotnim zakonom o teh posojilnicah, ki datira iz lanskega leta. Poročali smo že. da je v Julijski Krajini, deloma iz teh in deloma iz drugih razlogov v likvidaciji okrog 40% kmečkih posojilnic in hranilnic. Pred kratkim je tržaško sodišče od redilo v smislu omenjenega zakona tudi likvidacijo posojilnice pri Sv. Križu nad Trstom. Odvzeta ji je b la obenem koncesija za vse kreditne posle. Za komisarja je bil s posebnim dekretom imenovan dr. Joa-him Palutan iz Trsta, za likvidacij-| ske nadzorstvene svetnike pa Pas-qualc Manes, Luigi Fabris in Kristjan Tenze. Prvi je prevzel predsedstvo nadzorstvenega svet». Likvidacija posameznih posojilnic pa napreduje spričo že zadnjič obeleženih okoliščin tako, da se zmerom češče dogaja, da postanejo posojilnice popolnoma nesposobne za sleherna izplačila, tako da jim mora oblast odvzeti koncesijo za kreditne posle in proglasiti zanje specialno likvidacijo, kakor to določa 8. poglavje že omenjenega enotnega zakona o kmečkih in obrtniških posojilnicah. Tak primer je pred kratkim nastopil pri kmečki posojilnici v Matenji vasi. Spričo tega je bila spremenjena tudi njena likvidacijska uprava. Za NOV GROB V Trstu je preminul Vekoslav'Go-ljevšček, upokojeni višji finančni svetnik. Pokojnik je užival med tržaškimi rojaki velik ugled, ne le kot strokovnjak, nego tudi spričo svojega neomajnega prepričanja. Zapustil je soprogo in pet otrok. PREKO 10,000 KOLONOV V ISTRI "Corriere Istriano" je objavil daljše poročilo v o zborovanju kolo-nov v Poreču, na katerem so razpravljali o socialnem zavarovanju poljskih delavcev, ki je bilo pred kratkim uvedeno in o katerem smo tudi že poročali. List poudarja, da je v Istri nad 10.000 kolonov. in mezardov, ki bodo skupno s svojimi družinami deležni tega zavarvanja. Znano je, da je bilo zlasti v zapadli i Istri že prej precej kolonov, po podatkih omenjenega pulskega lista, pa se je njihovo število v zadnjih letih očitno znatno povečalo, o čemer v ostalem pričajo tudi množe-stvene prodaje posestev v severni Istri, v Pobegih in drugod. Skoraj vsa posestva so se koncentrirala v rokah veleposestnikov iz istrskih o-balnih mestec ter nekaterih denarnih zavodov. NESREČA S STRELIVOM Nesreča se je pripetila v Idriji ko je naš stari rudar Valentin Mal-nik poskušal razstaviti naboj za lovsko puško. Z zobmi je hotel odstraniti tulec, pri tem pa mu je naboj eksplodiral.'šibre so mu vdrle v vrat in v glavo. Nekaj trenutkov pozneje je poškodbam podlegel. V Idriji je ta nesreča napravila globok vtis. Pogreba rudarja Malnika, ki je bil j splošno poznan in priljubljen, se ,j t udeležilo zelo mnogo ljudi. PRVENSTVO V LJUDSKEM GIBANJU Znano je, da oblasti z vsemi mogočimi sredstvi pospešujejo ljudsko gibanje. Za vzgled so listi sedaj objavili, da pripade v goriški pokra j l-ni glede na naravni prirastek prebivalstva prvenstvo eolski občini, ki šteje 2,061 prebivalcev. Kar 65 družin ima po 7 in več otrok. Skupno štejejo te družifre 542 otrok. NESREČA V RUDNIKU V krampanske mpremogovniku se je smrtno ponesreqil rudar Ivan Tončetic, star 25 let in doma iz Pa-zina. Bil je zaposlen pri dvigalu, ki je iz doslej še nedognanih vzrokov treščilo nanj baš v trenutku, ko je stopil v dno jarka, kjer je imel nekaj opraviti. AVTOMOBILSKA NESREČA V Podbrdu se je pripetila huda nesreča 62 letni Neži Čadrovi. Na glavni cesti jo je neki osebni avto, ki se je izza ovinka nenadoma pojavil pred njo, tako da se mu ni mogla več izogniti, podrl na tla. Nesrečna žena je dobila pri tem hudo poškodbo na glavii. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico. DRZNA TATVINA V CERKVI SV. JUSTA V TRSTU V noči med 20. in 21. marcem &o tatovi okradli cerkev sv. Justa-Zna-ki kažejo, da je bila tatvina dobro organizirana že prej. Zvečer so se tatovi poskrili v cerkvi, in ko je cerkovnik zaprl cerkev so šli počasi na delo. Cerkvene lestve so prislonili k kipu Matere božje, razbili šipo in odnesli krono. Ko so delo opravili, so se z vrvmi spustili preko okna na prosto. Zjutraj je bilo cerkovniku na prvi pogled jasno, kaj se je zgodilo, ko je videl lestvo in razbito šipo. Zadeva je bila takoj javljena oblastem, ki skrbno iščejo tatove. K sreči Je bila krona ponarejena in popolnoma podobna pravi, ki jo že nekaj let imajo na bolj varnem mestu, ker so že prej predvidevali možnost kakega ropa. Kljub temu so tatovi napravili okrog 9.000 lir škode. ZALOGA DOBREGA VINA Franc Kurineič Kadar imaš ohcet; krst; obisk in sploh kadar rabiš vino; obišči ali «pokliči na telefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom postregel s prav dobrim vinom, caj ga imam v zalogi 25 vrst. — Ne pozabi GARAV 3910 — telefon 61-5384 BUENOS AIRES Ladijske vozne listke za vse parobrodne družbe dobite pri nas po najnižji ceni. Kabino zagotovimo vsakemu potniku brezplačno. VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH. catcentral europea 469 s AN MARTIN 469 ¿X- •:♦> as •»> •:«• *** £ A S? j$ Ruska klinika $ za vse bolezni 'i v v Za vonerične bolezni, spolne bolezni, y bolezni krvi, splošno slabost razpola- ¿ »t« ga klinika b posobnim konzultorijow. y a katori se nahaja pod vodstvom pozna- ^ i nega specialista za navedene bolozni ♦ 55 Dra. A. IZAGUTRRE-a. V Razpolaga z 10 specializiranimi g zdravniki za razne bolezni a S Imamo zdravnike specialiste za bo- £ lezni na pljučah, obistih, jetrah, íe- ^ $ lodcu, živčevju itd. Zu bolniki» iz notranjosti imamo re- : $ zervirano sobe (kakor zu žensko, ta- gjg * ko tinii za moSko) s posteljami. § Cena od 1 $ dalo dnevno. § i Dajemo nasvete pismenim potom, ¿ za mali honorar. ^ v § Zdravniški pregled za vsako- $ x vrstne bolezni $ 3.— $ % m 15-21.* V nedeljah in praznikih od 9-12. g * (.10VORI Sli SLOVENSKI l Suipacha 215 | -"'•» ■» -t-se- •»> mm Drobne vesti iz naših krajev Dolina. — Rudolf Malnič je bil naznanjen oblastem, ker je prodajal navodeno mleko. * Gorica. — Po hudi bolezni je v kratkem času umrl daleč na okrog znani trgovec z bicikli in mehanik Ignac Plahuta,star komaj 40 let po rodu iz Batuj. Prijela se ga je influ-enca, ki je sedaj močno razširjena na Goriškem. Sožalje! * Gorica. — Mestni župnik pri sv. Ignaciju, Karel Pičulin, je bil imenovan za hišnega prelata sv. Očeta. Gorica. — Ker je prestopil določbe policijskega opomina, je bil aretiran 35-letni R. Bratina. * Kal pri Kanalu. — Ker se je zo-perstavljal orožnikom je bil aretiran Savli Ivan iz Kobai-ida. Katinara. — Posestnfcu Palčiču Antonu je zgorel senik. Škode je za 1500 lir. * Katinara. — Za župnika na Kati-nari je bil imenovan župni upravitelj Anton Piščanec iz Rihemberka. * Koper. — Na cesti med Izolo in Koprom se je zgodila smrtna nesreča. Ivan Koren iz Marezig ko se je Vračal domov v družbi svojih prijateljev, se je izognil avtomobilu na napačno stran. Z blatnikom je bil Podrt na tla in z glavo zadel ob kamen, ki mu je prebil lobanjo. * Labin. — Rudar Šimun Matoševic «e je v Krapanjskem rudniku smrtno ponesrečil. Zmečkali so ga mali vagoni v katerih se vozi ruda. * Postojna. — Te dni je bila konre-renca za povzdigo tujskega prometa, ki so se je udeležili poleg zastopnikov iz Julijske Krajine, Trsta, Gorice in drugih centrov, tudi zastopniki "Putnika" in ostalih tujsko-pro-metnih organizacij iz Slovenije. Raz pravljali so, kako naj bi se razvijal tujski promet bližnji sezoni. * Sežana. — 90-letni Franc Reigel 8e je spotaknil ob kamen in padel na tla, tako da se je z glavo zadel ob oster rob. Nezavestnega so ga odpeljali v tržaško bolnico, kjer so ugotovili, da ima počeno lobanjo. * Soča. — V Lepenji je požar uničil Andreju Kravanji domačijo. Ogenj je izbruhnil ponoči in rešili so se v zadnjem hipu vsi člani družine, a hiša in še drugih 6 poslopij, na kate- •:♦> <♦> <♦:• ;♦;• <♦> » •:♦> RESTAURANT RECREO "EL CAÑON" Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. Se priporoča lastnik PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires $ '4 i v $ 'i Š v Ú '4 $ N* 1 «¡5 ú «5 v»_ s C? 'i $ \4 $ $ ú '4 V* $ V 8 f¿ Frančišek Ilušpaur diplomirani lekarnar in kemi6ar 'zvrfiuje vsakovrstno kemične analize zolo nizkih conah, svojim starim «lijentoni pa popolnoma brezplačno. °dJomalcem lz notranjosti dežele pobija analize potom poste. Prepričajte 86 o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 dock sus ra je ogenj hitro preskočil, so uničena. Da je nastal tako velik požar, je temu kriv veter. Finančni stražniki in maloštevilni domačini so le z največjim naporom omejili požar. Zgorelo je tudi nekaj ovc. Finančni stražniki so rešili Andreja iz goreče hiše,- ko je bil že v nezavesti. Škode je 80.000 lir. * Šempolaj. — Dne 19 marea t. 1. je umrl znani trgovec Ivan šušteršič v starosti 52 let. Že precej časa je bolehal za težko boleznijo. Sožalje! * Skrilje. — Umrl je znani posestnik Pavel Rustja, v starosti 84 let. Bil je nadvse skrben gospodar in zelo delaven. Svoje otrokeje vse šolal in jih dobro vzgojil. Sožalje! * Trst. — Andrej Rešček iz Vrdele je na cesti pri Zavrhu padel pod voz ter dobil težje poškodbe na glavi' in na prsih. Preepljali so ga v tržaško bolnišnico. * Trst. — Emilija Berdetič, stara 49 let, je padla pri Žavljah, ko se je vračala domov in si zlomila nogo. V bolnišnici bo ostala 10 tednov. * Tolmin. — V mlekarski šoli se bo začel te dni tromesečni tečaj za si-rarstvo, ki je namenjen živinorejcem iz Tolmina, Kobarida, Idrije, Banj- ške planote ter iz Baške doline. * Trst. — Pred sodišem je bil obsojen Zgonc Alojz, jugoslovanski! državljan iz Cerknice. Finančni stražniki pri Rauberkomandi so videli kako je padel z vlaka zavoj. Ko so se približali je počil strel, a v tem trenutku so opazili kako neznanec beži, Kmalu so orožniki prijeli' Rudolfa Zalarja iz Hrastij, ki je izjavil, da je zavoj namenjen omenjenemu Zgoncu ,ki je dobil 500 lir denarne kazni. * Trst. — Ko je hotel 60 letni Poro-pat Anton ugasniti električno luč v svoji trgovini z ogljem je dobil tako močan udarec električnega toka, da ga je vrgel na tla, kjer si je prebil lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico v nevarnem stanju. * Vitovlje. — Posestniku Francu Marinčieu je zgorelo gospodarsko poslopje, v katerem je bilo okrog 150 kvintalov sena in ostale krme. K sreči so vse ostalo in živino še o pravem času rešili. * Col nad Vipavo. V goriški občini je bilo ugotovljeno, da je najbolj plodna colskaobčina, v kateri je €5 družin, ki imajo preko 7 otrok, a prebivalstvo šteje komaj 2061 duš. Ker je baje eolska občina prva v tem pogledu v Italiji, ji bo pripadla posebna kolajna. * rija, iz Idrije, je bila obsojena zaradi detomora na 5 let in 15 dni zapo.ra in plačilo stroškov. * Gorica. — Pred goriškim sodiščem sta bila obsojena zaradi vloma v vilo Coronini in kraje 27 letni Gvido Kocjančič na 11 mesecev zapora, in 25 letni Angel Planinšek na 8 mesecev zapora ter vsak na 800 lir denarne kazni. * Gorica. — Umrl je znani italijanaš geometrijski inšpektor v pokoju I- van Sirk, star 88 let. * Kojsko. — V okolici Kojskega na Sabotinu sta nastala dva gozdna požara, ki sta uničila nekoliko tisoč kv. metrov gozda. Prišli so gasit goriški gasilci. Vzroki teh požarov so nežna ni. * Oslavje. — Po kratki bolezni je nenadoma umrl splošno znani posestnik Klanjšček Josip, star 74 let. * Podmelec. — Ko so šli zjutraj delavci na delo, so našli ob poti truplo Antona Prezelja, starega 44 let, z mnogimi strahovitimi ranami po vsem telesu. Komisija, ki je takoj prišla, še ni mogla točno ugotoviti ali je posredi umor ali nesreča z voj nim strelivom. Verjetno pa je, da je nesrečni Prezelj povzročil eksplozijo granate, ki mu je prinesla smrt. * Postojna. — Družbi "Selabsa" in "Sicla" iz Postojne sta darovali za zgraditev fašističnega doma v Postojni 22,000 lir in za otroško letovišče v Gradežu 5.000 lir. * Sežana. — Veliko gmajne je zgorelo v okolici Sežane, prav toliko tudi v bližini Repentabra. Ko so se tržaški gasilci vračali od obeh požarov domov, so morali še med potjo i na Vrdeli pogasili 3,000 kv. m. gorečega grmičevja. * Trebče. — Delavec Herman Stu-ker iz Trebč si je v Trstu zlomil nogo, ko je nesel tram ter si po škodoval hrbtenico. * Trst. — V tržaških trgovskih krogih so zelo nezadovoljni z obstoječimi pogodbami, ki sta jih podpisali I-talija in» Jugoslavija,ker ne ustrezajo italijanskim težnjam, a ne kori, stijo baje v(gospodarskem oziru Jugoslaviji. Pravijo, da se mora smatrati Jadransko morje kot gospodarska celota brez političnih mej. * Trst. — V Trstu so umrli: Peru-šič por. Kostre Ana, stara 72 let, Babič vd. Bonora 66, Pibernik por. Pesek M. 79, Piščanc vd. Katarina Piščanc, Sernič vd., Degner Josipi-na 83, Urbančič por. Hrovatin Mari- Gorica. 431etna Manfreda Ma- Zaloga vina Imam v zalogi vseh vrst najboljšega vina po nizkih cenah, na debelo in drobno. POSTREŽBA TUDI NA DOM Priporoča se vsem cenjenim rojakom in gospodinjam STANTIČ STANISLAV Triunvirato 3984 — Bs. Aires u. t. 51—3226 ZBOROVANJE JUGORASA V BEOGRADU ZA OBLEKE. TOVRŠNIKE MODAS "JUSTA" Klobuke in fantazije. Slovenkam 10 % popusta KUKANJA y PRINČIČ Av. SAN MARTIN 1854 U. T. 59-4995 BUENOS AIRES REKLAMNA CENA Casa JAIME Tapecirano pohištvo za spre-jemnico, 6 komadov $ 65.— AVDA. SAN MARTIN 2700 U. T. 59-0504 Buenos Aires (n a s p r o ti pošte) ••&►> » ;♦> •:♦> •*:• FOTOGRAFIJA» "LA MODERNA" * Edina in najbolj poznana S? fotografija v slovenski $ koloniji Sporočam slovenski naselbi- $ ni, da bom ob priliki 25 letnice A moje fotografske obrti, vse * preuredil ter razstavil moje de- $ lo, kjer se bo lahko vsak pre- Y pričaj o mojih neprekosljivih § izdelkih. ,1, VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU v v Ne pozabite FOTO "LA MODERNA"$ S. SASLAVSKY $ Av. SAN MARTIN 2579 i Telefon: 59-0522 - Bs. Aires * :♦> •»> •»►> <♦:• :♦> Na delavni seji kongresa Jugorasa 26. aprila 1938 v Beogradu je bila glede vprašanj socialne politike in delavskega zavarovalnega zakono-dajstva sprejeta sledeča resolucija: i 1) Jugoras soglasno ugotavlja, da je kraljevska vlada dr. Milana Sto-jadinoviča pravilno lfauzmela pomen socialnega skrbstva ter je temu vprašanju dala tudi posebno prednost. Jugoras je sklenil, da kr. vladi iñ svojemu pokrovitelju dr. Milanu Stojadinoviču ter svojemu delavskemu voditelju ministru Cvetkovi-ču izrazi posebno hvaležnost za vse ukrepe, ki so bili storjeni n|i polju socialne politike in delavske zavarovalne zakonodaje. 2) Jugoras kot edina nacionalna ekonomska organizacija jugoslovanskega naroda ¡^ahteva, da je on kot edini zakoniti predstavnik delavskega stanu v naši nacioiialni skupnosti tudi edini organ, preko katerega bodo državni odgovorni činitelji izvedli svoj socialni in narodno gospodarski program. Z ozirom na to Jugoras zahteva: a) da se vse ustanove, ki so osnovane na zakonih delavske zaščite, ki pa so stalno v rokah predstavnikov, marksističnih sindikatov, odkoder vodijo asocialno in anacionalno politiko izroče brezpogojno v roke nacionalne delavske organizacije Jugoras; b) da posebne komisije preiščejo poslovanje v teh ustanovah ter da se te ustanove privedejo v pravo službo narodu in državi. 3) Da imajo od zakona o zavarovanju delavcev stjalno korist oni, katerim je ta zakon namenjen, da se okrožni uradi pomonože po potrebah posameznih krajev. 4) Da se zakon o zaščiti delavcev prilagodi časovnim potrebam našega nacionalnega gospodarstva. V ta namen, da se: a) onemogočijo številna izigravanja rednegfe, delovnega časa; b) da pridejo pod zakonito zaščito gozdni in poljedelski delavci, katerih delo je bilo dozdaj časovno neomejeno; c) da se reformira s čl. 3 tega zakona; č) da se poveča pomen delavskih zaupnikov in da se omogočijo volitve takšnih zaupnikov ja .0, Ilič vd. Zupančiž Elizabeta 35, eCsar Egidij 35, Skutnik Ana 85 Goljevšček Alojz 79, Pison vd. Flego Ivana 78, Ivančič por. Guerin Ema 58, Mihalič Kari 4, oKnčina Hum-bert 37, Bole Just 34, Kavčič por. Cijan Marija 29, Mikol Silvij 63, Ko vačič vd. Comunale Vincenca 76 Končina Peter 70, Seršen Anton 70, Sanein Ivan 8, Budan Marija 91, Sirk vd. M ayer de Heldenfeld Her-minija 83, Jakončič vd. Amodeo Marija 90, Josip Knific 76, Obat Antonija 83. * .. Trst. — Te dni so proslavili fašisti 17 obletnico, odkar je bil ubit v pretepu z nasprotniki fašizma Mario Trevisan. I ' * Tržič. — Splovili so motrno ladjo "Omaha", ki so jo napravili za neko holandsko petrolejsko društvo iz Haaga. Ladja ima 9.440 ton nosilnosti. * Trebče. — 8 letni Čuk Marij je bil prepeljan v bolnišnico, ker se je pobil po glavi pri padcu z voza. Vižinada. — Z bronasto kolajno je bil odlikovan ad meinoriam v Abe-s'niji padli vojak Peter Hervatin iz Višnjana v Istri. Pozor Rojaki!! Sporočam, da sem se preselil iz ¡ ulice Morlote 239 v ulico ? TINOGASTA 5 2 3 1, I Villa Devoto, kjer bom odslej izvrševal mojo krojaško obrt. Kakor doslej, bom tudi v bodoče nudil prvovrstno postrež- . bo po zelo zmernih cenah, v j čemer naj se vsak sam prepriča. 1 Vljudno se priporoča Ciril Podgornik tudi v obrtniških ustanovah; d) da se v interesu koristnega sodelovanja delovne moči in kapitala zajamči sodelovanje predstavnikov delavstva in delodajpalcev glede vseh vprašanj, ki se tičejo obeh strani; e) da se določi plačani letni delavski dopust in da se za prestopke določijo obutne sankcije; f) da se ukine nočno delo oziroma, da se izvaja v mejah človeškega dostojanstvu in časti; g) da se v vseh delavnicah in podjetjih onemogoči vplivanje od strani predstavnikov organizacij, ki stoje v katerikoli internacionalni zvezi. 5) Da se zboljša zavarovanje za primer brezposelnosti. 6) Da se reformira osrednja uprava za posredovanje dela ter da se izdajo nove koristne in racionalne naloge — graditev delavskih stanovanj in zavetišč, ki bi bila higienično zgrajena in poceni, da se omogoči delavskim otrokom in ženam ter tudi drugim potrebnim bivanje v ugodnih letoviških krajih, da se zgrade otroška igrišča in zavetišča za delavske otroke, katerih roditelji o-pravljajo delo, dalje, dfa, se delavcem pomaga pri prehrani. 7) Da se ustanovi javni fond socialnega skrbstva za pomoč onim delavcem, ki pozimi ne morejo najti zaposlitve. 8) Da se da delavcem, ki so zaposleni po strokovnih državnih ustanovah zakonska zaščita, da se njihov položaj zboljša in da ne bi bil slabši, kakor pa je položaj tistih delavcev, ki delajo v podobnih zasebnih podjetjih1 in ustanovah ter da se onemogoči kaznovanje delavcev s tem, da se jim pritrgava zaslužek. 9) Da se delavcem, ki so zaposleni pri obrti, ki jih je zajela industri-jalizacija, omogoči zaslužek kje drugod, s čimer bi bile številne družine rešene stradanja in propasti. 10) Da se poveča število inspek-torjjev detyi, da bi bila zaščita na ta način čimbolj gotova. 11) Da se vsi tuji delavci, ki so zaposleni v kateremkoli državnem, samoupravnem ali zasebnem podjetju odpuste, če niso neobhodno potrebni. S tem bi dobili več posla naši domači delavci. 12) Da se poljedelski delavci v pogledu socialne zaščite izenačijo z drugimi delavci. - "VODITELJEVE OBČINE" NA KOROŠKEM Naslov " Voditelj eve občine" (Fii-hrergemeinden) je nemški državni kancler določil za one občine v Nemčiji, kjer bodo glasovali vsi upravičenci brez rzjeme za Adolfa Hitlerja. To odlikovanje je doseglo v slovenskem delu Koroške ve občin, in sicer: Bliiče, Gorice, St. Štefan, Bistrica na Žili, Marija na Žili, Rožek, Ledenice, Šmarjeta v Rožu, Bilčovs, Hodiše, Zgornja Vesca, Škofiče, Medborovnrca, Grabštanj, Otok, Vo-vbre, Galicija, Žitna ves, Žvabek in Tinje. Te občine bodo odslej vedno nosile ta častni naslov na vseh uradnih listinah. CESTA MED CELOVCEM IN GRADCEM BO MODERNIZIRANA Na cesti, ki veže Celovec z Gradcem. t. zv. "Packstrasse", so se pričela prva dela na sektorju okoli Ve-likovca, ki doslej še ni bil moderniziran. Pričakujejo, da bodo najbolj nevarni klanci na tem sektorju odpravljeni že tekom tega poletja. [ •:«• •:♦> <♦> <«• <♦> <«• <♦> •:♦> >: KROJAČNICA 'GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) PREKINJENA GRADBENA DELA RADI SNEGA IN MRAZA Na unski progi, ki jo grade že več let, letos v zgodnji pomladi niso mogli nadaljevati z gradbenimi deli zaradi velikega mraza. Dela so se. pred nekaj dnevi mogla za silo nadaljevati, bila pa so zaradi ponovnega snega spet ustavljena. Na vsem tem področju imajo letos še v tem času izredno veliko snega. USTAVLJENA PREISKAVA Preiskava proti Mohorjevi družbi v Celovcu, ki se je začela po znanih dogodkih v Avstriji je ustavljena. Vrnjeni so bili tudi vsi zaplenjeni zapiski in knjige. FINSKA NAŠA DOBRA ODJE-MALKA 57 krat več izvaža Jugoslavija v Finsko kot pa Finska v Jugoslavijo. To je prav za prav malo čudno, če pomislimo, da je Finska približno ravno tako poljedelska država kot Jugoslavija in ima zato tudi precej enake potrebe. Vendar pa je bila trgovinska bilanca na Finskem v zadnjih sedmih letih toliko aktivna, da so se tam odločili tudi za takšna naročila v tujih državah* ki sicer niso ravno nujna. Trgovinski odncšaji s takšno državo kot je Finska, zaslužijo po mnenju naših gospodarskih strokovnjakov vso pozornost in 3e jih na noben način ne sme zanemarjati. Leta 1936 je Finska kupila pri nas komaj za 7 milijonov blaga, naslednje leto pa že 5 krat toliko, in še nekaj drugih naših pridelkov, nazaj pa kupujemo papir, gumijaste izdelke in še nekatere druge industrijske proizvode. Glavni promet med našo državo in Finsko gre po morski poti. PRVA LETALSKA RAZSTAVA V BEOGRADU Prva mednarodna letalska razstava v Beogradu bo od 28. maja do 13. junija v -prostorih belgrajskega velesejma. Pokroviteljstvo te razstave je prevzel knez namestnik Pavle, ki je predsednik jugoslovanskega Aerokluba. Pri razstavi bo sodelovalo civilno in vojaško letalstvo, pa tudi naša letalski industrija, ki se je povzpela že kar na dostojno višino. Poleg tega bo razstavljalo tudi nekaj tujih razstavljalcev. V 11 skupinah bodo na razstavi prikazali posamezne vrste naših letal. Nujno je že bilo potrebno, da tudi v Jugoslaviji priredimo takšno razstavo, ki bi opozorila prebivalstvo na svojo važnost, obenem pa tudi na nevarnosti, ki jih jih je vzbudil napredek našega letalstva in zaradi katerih je padlo že toliko žrtev. na kateri potuje več članov angleške aristokracije, med temi tudi lord Runciman, čuvaj angleškega kraljevskega pečata. Lord Runciman in njegovo spremstvo sta si ogledala mesto Dubrovnik in njega znamenitosti. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI Končni rezultat mednarodnega šahovskega turnirja v Ljubljani: I. Kostic 10y2 (Jugosl.), II. Szabo 10 (Madžar), 11I.-IV. L. Steiner (Madžar), in dr. Tartakover (Poljak) po 91/2, V.-VII, dr. Astaloš (Jugosl.), dr. Trifunovic (Jugosl.) in dr. Vidmar (Jugosl.) po 8V2, VIII. Pire 8 (Jugosl.), IX.-X. Broder (Jugosl.), Vidmar ml. (Jugosl.) 7i/2, XI. Fol-tys 7 (Ceh), XII. Nedeljkovic 6 (Jugosl.), XIII.-XIV. Furlani (Jugosl.) in Tot (Jugosl.) 5y2, XV. Preinfalk 5 (Jugosl.). XVI. Šorli 3 (Jugosl.). Posebna zanimivost tega turnirja je bila v tem, da je v predzadnjem kolu premagal najboljšega najslabši. Kostic je namreč izgubil partijo proti Šorlitju. Turnir je bil zaključen s slavnostnim občnim zborom ljubljanskega šahovskega kluba, Vi obhaja 25 letnico obstoja. Zvečer pa so bile razdeljene nagrade. HERCEGOVCI ODŠLI NA DELO V NEMČIJO Na delo v Nemčijo je zadnje čase odšlo tudi že precej Hercegovcev. Pravijo, da bodo v Nemčiji dobro zaslužili. Večinoma so to sami mladeniči, stari' okoli 20 let. Pravijo, pa da ti mladi Hereegovci niso postali nenadoma tako zelo pridni, pač pa da jih žene v Nemčijo le želja, da bi videli kaj sveta, zdaj, ko se jim nudi tako lepa prilika. Po svoje si bo'razlagal to hercegovsko potovanje v zamejstvo oni, ki ve, da so nekoč ravno Hercegovcem ponujali v Vojvodini zemljo za obdelovanje, pa da tédaj med njimi ni bilo bogve kaj pripravljenosti, da bi sprejeli to povabilo, ki je bilo zanje dosti poceni. RADIO POSTAJA V SPLITU V Splitu naj bi se ustanovila stalna radio postaja, ki bi služila našemu pomorstvu, tako so zahtevali pri poštnem ministru naši pomorski krogi. Že več kot pred enim letom so postavili na podnožju Marjana v Splitu poskusno radio postajo za pomorske namene. Zgradila jo je neka belgijska družba. S tem se je hotela prepričat?, če je ob naši dalmatinski obali res potrebna stalna radio postaja, ki bi služila v pomorstvu. Da bi naredili ta poskus, so še na dveh jugoslovanskih ladjah instalirali poskusne radio postaje. Ti dve ladji sta bili za časa svojih potovanj neprestano v zvezi z omenjeno splitsko radio postajo. Poskusi so se posrečili, in zato so zdaj sklenili ustanoviti v Splitu stalno radio postajo, s katero bi bil v stalni zvezi' tudi otok Vis. DR. MILAN STOJADINOVIČ BO POSETIL BOLGARIJO Jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovic bo v prvi polovici junija uradno obiskal Bolgarijo. Obisk bo služil poglobitvi prijateljskih stikov, ki že tako srečno vežejo Bolgarijo in Jugoslavijo. PET STO NOVIH VAGONOV ZA NAŠE ŽELEZNICE Železniška uprava se je odločila, da v najkrajšem času naroči v Ze-munu 500 raznih vagonov, kakor potniških in tovornih, za mednarodne proge. Teh 500 vagonov bo veljalo okoli 120 milijonov din. v 55 minutah. S 15. junijem pa se bo začel tudi vsakodnevni letalski promet med Zagrebom in Sarajevom. POŠTNA HRANILNICA DOBRO USPEVA Koliko čistega dobička ima Poštna hranilnica, kažejo zanimivi podatki zadnjih let. Poštna hranilnica je lansko leto imela suhega dobička 61 milijonov dinarjev. To je bil obenem tudi največji doseženi dobiček, kar ga je ta hranilnica sploh kdaj imela. Predlanskim ga je bilo 59, leta 1935 pa 56 milijonov dinarjev. Od svoje ustanovitve, t. j. od leta 1923 pa do danes znaša ves čisti dobiček Poštne hranilnice pol milijarde dinarjev. ŽELEZNIŠKA DELAVNICA V SARAJEVU Železniško delavnico v Sarajevu so začeli povečavati. Že lani so postavili surovo zgradbo, sedaj so pa namestili vse konstrukcije in začeli montirati stroje, s katerimi bodo izdelovali vagone in lokomotive za ozkotirne železnice. Sombor Z GRADNJO ŽELEZNIŠKE PROGE HITIJO Zeležniško progo od Ustiprače do Foče grade s pospešenim tempom. Zaradi' ugodnega vremena so najeli | mnogo novih delavcev, tako, da 1 jih je sedaj zaposlenih pri graditvi nekaj nad 2000. Čeprav se na terenu pojavljajo vedno nove težave in zapreke, računajo, da bodo progo 1 dovršili do konca tega meseca. I POMORSKI TRGOVCI ZAHTEVAJO POVEČANJE IZVOZA RIB Nova pogajanja za sklenitev trgovinske pegódbfc z Nemčijo se bodo te dni začela v Splitu. Že več let se naši pomorski trgovski krogi prizadevajo, kako bi povečali izvoz morskih rib v Nemčijo. S sedanjimi trgovinskimi pogajanji med Jugoslavijo in Nemčijo je to vprašanje znova oživelo. Naši trgovci, ki izvažajo morske ribe na tuji trg, zahtevajo, naj bi se izvoz teh rib v Nemči jo povečal za 400 ton. To zahtevo so trgovci z ribami poslali Trgovski in industrijski zbornici v Splitu, da jo izrazi pri se- danijh jugoslovansko-nemških pogajanjih. Iz Dalmacije so dozdaj izvažali v tuje države vsega skupaj le okoli 400 ton morskih rib, vsakoletne zaloge pa znašajo okoli en tisoč ton. Torej ostane doma 600 ton teh rib, ker jih je težko vse porabiti doma, se jih navadno vsako leto precejšnje množine pokvari. V DALMACIJI BODO ZGRADILI NOVO PRISTANIŠČE Novo dalmatinsko pristanišče nameravajo zgraditi ob izlivu reke Neretve. Naši strokovnjaki so že pred nekaj leti sklenili na tem mestu zgradit pristanišče, vendar pa do zdaj še ni bilo dovolj denarja. Poleg tega pa so hoteli vprašati za svet glede tega pristanišča tudi nekatere tuje strokovnjake za graditev pristanišč. Pred kratkim so naši strokovnjaki pregledovali naša dalmatinska pristanišča ter naredili načrt, kako bi se nekatera preuredila, na gotovih mestih pa zgradila nova. V tej komisiji je bil tudi italijanski strokovnjak Coencagli, ki je med drugim tudi poudaril, da je mesto ob izlivu reke Neretve zelo pripravno za zgraditev dobrega pristaniša, treba bi bilo le vzpostaviti boljšo zvezo 7. zaledjem. Zato so začeli tudi že graditi železniško progo od Metkoviča do Ploye, kjer bo stalo novo pristanišče. 5 km jo je že zgrajene. PRIDOBITEV PLODNE ZEMLJE 100 juter plodne zemlje so pridobili v okólici Virovitice s tem, da so čistili zanemarjeni prekop pri Pče-Iici. Vsako leto na spomlad in na jesen je Drava prestopila bregove in preplavila daleč naokoli vso okolico. Kmetje so moledovali leta in leta okrog oblasti, da bi jim priskočila na pomoč z izdatno podporo, dokler končno niso uspeli. Sedaj so se oko-rajžili še kmetje,u ki imajo zemljo okrog prekopa Baškovo, in začeli u-rejati prekop. Banska uprava jim je naklonila precejšnjo podporo. med drugim ustanovljeno okrožno sodišče v Murski Soboti, ki bo začelo poslovati s 1. julijem. Vsi civilnopravni spori na ozemlju, ki je z novim zakonom priključeno murskoso-boškemu okrožnemu sodišču, ostanejo še nadalje pri mariborskem 0-krožnem sodišču, dokler ne bodo končani. Vse druge civilnopravne stvari pa mora mariborsko okrožno sodišče izročiti do dne 1. junija novo ustanovljenemu sodišču v Soboti. Tudi kazenske stvari ostanejo še naprej pri mariborskem okrožnem sodišču, če je obtožnica že vložena. S 1. junijem dobi Murska Sobota svoje državno pravdništvo. Če pa do 1. junija v Soboti še ne bo primernih prostorov za okrožno sodišče, se bo ustanovitev tega sodišča še nekoliko zavlekla. VOLITEV NOVEGA VRHOVNEGA VERSKEGA POGLAVARJA JUGOSLOVANSKIH MUSLIMANOV Volitev novega vrhovnega verske- ga poglavarja jugoslovanskih muslimanov je bila v Sarajevu 20. aprila dopoldne. Na sejo so se zbrali vsi volivni upravičenci. Volivna seja je trajala do pol 13, ko je bil tudi že razglašen izid volitev. Izvoljen je za novega verskega poglavarja jugoslovanskih muslimanov Fehim Spaho, ki je dobil pri volitvah 18 glasov. Ahmed Burek jih je dobil 12, Muha-med Tufo pa 8. O tej izvolitvi pa bo izreklo še zadnjo besedo kraljevsko namestništvo, ki lahko postavi za novega reis-ul-ulerno tudi tistega, ki pri volitvah v Sarajevu ni dobil največ glasov. SKUPEN SPOMENIK PONESREČENIM SMUČARJEM Na velikonočni ponedeljek so na pokopališču v Tržiču slovesno blagoslovili skupni spomenik devetim smučarjem, ki jih je lani na velikonočni ponedeljek zasul snežni plaz na Storžiču. Slovesnost je bila zelo lepa in ganljiva. MRAZ NAPRAVIL VELIKO ŠKODE Veliko škodo je naredilo zadnje mrzlo vreme v drugi polovici aprila po vojvodinskim, pa tudi po naših vinogradih in vrtovih. Poročajo, da je v okolici Vršea ¡uničeno skoraj polovico vinske trte. Sreča je, da v teh krajih vsa vinorodna trta še ni vz-brstela, kar pa je je, letos ne bo obrodila. Iz okolice Bele Crkve tudi poročajo, da je tamkaj prizadejal nenadni mraz veliko škodo ne samo po vinogradih, pač pa tudi po vrtovih. Tudi pri nas na Gorenjskem je ta presneti aprilski mraz otresel za letos marsikakšno bogato cvetočo ¡ češnjo. Tako hladne pomladi že 25 i let ni bilo, pravijo ljudje iz okolice Novega Sada. V donavski banovini je vse sadje, ki bolj zgodaj cvete, uničeno. Pa tudi poznega sadja letos ne bo kaj prida. Veliko škodo pa je letošnji spomladanski mraz povzročil tudi po vojvodinjskih vinogradih. Letošnja pomlad je res muhasta tudi za dalmat'hce ob tako topli ja-dranseki obali. 22. aprila je padal po Dalmaciji spet sneg. Pa ne samo po tamkajšnjih hribih, čeprav je za ta pozni čas in za Dalmacijo tudi to že zelo čudno, pač pa tudi v nižinah. Ljudje se več ne spomnijo, kdaj bi bil še sredi tople pomladi nenadoma začelo snežiti celo na otoku Braču. Sneg je sicer že po nekaj lirah skopnel, nenavadni mraz pa jo le povzročil tudi po dalmatinskih vinogradih in vrtovih ogromno škodo. ARETACIJA GENERALA SARKOTIČA Na Dunaju sta bila aretirana general Sarkotic in polkovnik Perče-vič. Begrajska "Samouprava" pristavlja, da je vzdrževal general Sarkotic na Dunaju posebno "hrvatsko pisarno" in bil v ozkih stikih s Pa-veličem in njegovimi "ustaši". Bivši polkovnik Perčevic je bil poveljnik "ustašev" na Janki Pusti in je bilo o njem mnogo govora po atentatu na pokojnega kralja Zedinitelja. "Samouprava" končno še poroča, da je novi režim v Avstriji ukinil generalu Sarkoticu tudi nadaljnje izplačevanje častne pokojnine v znesku 1.000 šilingov mesečno, ki jo je bil prejemal po izrecnem naročilu pokojnega avstrijskega kancelarja dr. Doli fussa. Sarkotic in Perčevic sta bila aretiraan kot legitimisticna voditelja. Praktični nasveti VRLINE ČASOPISNEGA PAPIRJA Časopisni papir moraš vedno imeti v kuhinj:!, ker je za marsikaj uporaben. Časopisni papir je za čistilo. — Okna, ki jih osušiš s tem papirjem se prav posebno lepo svetijo. Dalje se lepšo svetijo medeni in bakreni predmeti! Isto velja o plošči na štedilniku. S časopisnim papirjem 0-drgneš tudi pribor. Kozarci in ste-kl^nyse s^ svetijo in so čisti, če daš vinje koščke tega papirja in malo vode. časopisni papir varuje toploto. — Zato naredi iz njega blazine, odeje. Debela plast tega papirja okrog lonca z jedjo, ki jo želiš imeti dalj časa toplo, bo izvrstno opravila to nalogo. Če hočeš čez noč obdržati ogenj v štedilniku, ovij poleno ali kos premoga z vlažnim časopisnim papirjem in zjutraj dobiš žerjavico v štedilniku. časopisni papir — papirnata kaša. — Polij ta papir z vročo vodo, kjer naj se namaka. Potem ga dobro ož-mij. S to goščo lahko zamašiš luknje v zidu, ki so nastale po žebljih. V to goščo zabij potem žebelj, ki bo izvrstno držal. Časopisni papir srka tudi vlago, zato ga je dobro dati v čevlje. Časopisni papir je izvrsten zoper molje. — Dobro skrtačene in očiščene volnene obleke zaVLj v ta papir in molji se ne bodo zaredili, ker jih bo tiskarsko črnilo prepodilo. ANGLEŠKI GOSTJE NA NAŠEM PRIMORJU V Dubrovnik je dospela konec a-prila angleška jahta "Lumbean II", LETALSKA ZVEZA MED BEOGRADOM IN SARAJEVOM Redna letalska zveza med Beogradom in Saarjevom je bila vzpostavljena 1. maja. Iz Beograda bo letalo vsak dan odletelo ob 6 zjutraj in bo preletelo to progo do Sarajeva USTANOVITEV NOVIH SODIŠČ Zakon o ustanovitvi novih okrožnih in okrajnih sodišč je stopil 21. aprila v veljavo. S tem zakonom je 3»> •:♦> •:♦> <♦> ss- •;♦> •:♦> -s Expreso "Gorizia" FRANC LOJK CaUe VIIXAROEL 1476 U. T. 54 Darwin 5171' in 2094 k >wc sme ym: ?mt >»:• mx. -me. m<¡ PRVA VELIKA KAMPANJA za „SLOVENSKI L/ST" PRVA NAGRADA Vozni listek za Evropo in naza j Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za celo leto. Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje. Kadar govoriš s prijateljem ali prijateljico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, Če se naročijo na "SLOVENSKI LIST" Naročniki in naročnice! če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena. Če dobiš več naročnikov, dobiš več srečk in s tem večjo možnost, da zadened glavni dobitek. NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST" U prava K birmi po j demo Vsa Češnjica je bila polna te besede. In kako ne. Kdo bi pač mogel ostati brezbrižen vpričo tolike razgibanosti. že nekaj tednov ni bilo o drugem govora kot o birmi, škofu, botrih in prazniku. Dekleta so pletle vence, fantje so stavili mlaje, ob cesti koder se ima-jo peljati škof so se hiše pomladile in živahno pozdravljale skozi sadno drevje, ki je obetalo obilno letino. Sam Hudopisk, ki je bil izmed o-nih kristjanov, ki si je božje in cerkvene zapovedi po svoje razlagal in po svoje spolnjeval, ki je veljal za velikega brezbožnika, se je nazadnje le tudi zganil in dal velik mlaj. Fantom pa veliko pletenko pijače in še špehovo potico zraven, da bodo imeli dovolj moči, da ga dvignejo. Saj je imel 40 metrov z vrhom vred. Lahko si mislite, da je srkbelo Mnr-nikovega Janeza, ki je bil fantovski vodja, kako ga dvigniti, da bo z viška gledal na sam zvonik svetega Jurja. J In otroci? Saj niso imeli druge besede kot o botrih in darovih. Graparjev Anžek se je hvalil, da mu je boter obljubil srebrno' uro. Skobcev Tonček ni hotel biti manj 'n je trdi!, da bo dobil zlato, Trobcev Pepček pa se je širokoustil, da bo dobil harmonike. Deklice so bile manj zahtevne in so skušale bolj misliti na darove svetega Duha. Pa je vendar šla po vasi beseda o Bukovski Vidici, kako jo je polomila oni dan, ko je šla prosit botro, Kamnarjevo teto. Vidina si je zaželela urico. Tisto malo, komaj večja kot debel fižol, ali pa nemara vsaj zlate '' murčke"... Kamnarjeva teta bi ji gotovo kupila eno ali drugo, pa... To je tisto, kar je bilo Vidici najbolj nevšečno: to se ni zgodilo in kdo ve če se bo... In zakaj pa ne? Kamnarjeva teta je Vidico hotela skušati, da vidi, če ji je le za "kolače", ali ji je tudi kaj za božje stvari svete birme. Veš Vidica, nekaj kolačev bom že dala. Nekaj eukra, nekaj lecta, kako igrač ico.. . Na uro in na murčke pa nič ne misli! Namrdnila se je Vidica in ni rekla ne hvala, ne z Bogom. Samo šla je in iskala drugo bbtro, ker Kamnarjeva teta .je "hudobna"..., Le čakaj Vida, tako jo je vzela v roke Modrijanova Metka. Pa da te ni sram! Če si Trobčev Pepe želi harmonike, ni nič čudnega. Če bodo nazadnje le orgeljce z zvončkom, bo vseeno vesel; ti pa taka lakota, da si sé zamerila teti in da boš gledala, kje boš sedaj botro imela. Zaslužiš ne druge kot to, da te še botra birma, mesto da bi ti kaj kupila. Jaz grem k birmi zato, da bom dobila darove svetega Duha, ne pa zaradi igrač in drugih stvari. Saj grem,tudi jaz za to, se je izgovarjala Vida. Vseh sedem bi rada dobila. In sedaj vidim, da sem jih res potrebna, ker sem bila doslej tako neumna, je skesano priznala Vida. Ravno dar modrosti in umnosti mi je najbolj potreben... Tako hudo je postalo Vidi, ko je pomislila na nevšečno zamero in na zagrešeno napako, da se je zjokala. Metki pa, ki je bila najboljše dekletce v vasi, ki se je tudi pripravljala, da bo samega škofa pozdravila, se je Vida zasmilila in tako se je ponudila Vidi, da gre ona z njo, če gre prosit teto odpuščanja. Tako je milost svetega Duha že tedaj delovala z otrocih, ki niso bili sprideni. Vsa skesana je šla Vida z Metko in prosila odpuščanja Kamnarjevo teto. In teta, ki jo je sprejela s hudim obrazom, je bila vseeno vsa materinska, se je kmalu omehčala. Ne le odpustila ji je; celo ponudila je, da ji hoče biti za botro, če jo mara. Spet je Vidica jokala, a to pot od veselja in je objela teto 111 Metko in zagotavljala, da ne prosi za nobene kolače in nobenih darov. Tisti dan sta se torej dogovorili, da bo vendarle Kamnarjeva teta držala k birmi Vidico. Prišel je veliki dan. Zvonovi so slovesno oznanjali na daleč in na blizu, da ima Češnjica praznik, ki je praznik samo v Češnjici, zakaj samo pri njih imajo danes visok obisk prevzvišenega gospoda nadškofa. Samozavestno so pošepetavali mlaji v lahnem pomladnem vetriču, kot da vabijo zemljane, naj postoje in pre-čitajo napise, ki so jpih paroma dr-I žali v ozaljšanih slavolokih. Na prostoru pred cerkvijo so stale dolge vrste štantov, ki so češenj-sko mladino vse bolj mikali kot pa eveteče ali zoreče češnje. V spremstvu svojih botrov se je mladež sprehajala od štanta do žtanta in v sreih so rastle in umirale želje, vstajale nove in padale v pozabo prejšnje. ^tmm. <♦>;: ■:«• <♦>; <♦;< >:♦>: •:♦> . <♦>.. •:♦> <♦> <♦:• •»> •»>: •:♦> <♦> •:«• :<♦>■ > Klinika Profesorja Dr. Carballo Notranje bolezni, zunanje in krvne MOŠKI IN ŽENSKE žarki X - Zdravniška elektrika - Analize Bolniki so pregledani osebno po Dr. Carballo Sprejema od 16—20. Ob nedeljah od 10 do 12. Pregled $ 3.—. LA VALLE 715 BUENOS AIRES :«v¡ -4 8 I i I I fü "4 1 1 V DAR DOBITE ! na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. ? Atelje MARKO RADAU I Facundo Quiroga 1275 in 1407 j U. T. 22 - 8327 ? DOCK SUD ? I RESTAURANT - CERVECERIA t "MONFERRATO" I / í Prenočišče za družine in potni-I ke. Domača hrana ob vseh urah. Izvrstna tuja in domača vina. Priporočata se vsem slovenskim rojakom VUGA & SREBRNIČ LEANDRO N. ALEM 1862 U. T. 41-2771. - Buenos Aires (Štiri kvadre od postaje Retiro) Vsak bi seveda najraje vse imel. "Kot da bi se na ohcet ri'htal" je svaril boter Trobčevega Pepčka, ki je le dalje silil, kje da bi se kupile harmonike. Botri so bili nedostopni za prošnje. Kaj boš siten. Saj še nisi bil ne pri birmi. Sedajle gremo v cerkev, da bomo pri škofovi maši. Če boš priden in lepo molil, boš kaj dobil; še ne, te bom pa še jaz birmal, pa pod nosom se boš obrisal, tako je učil strie Skobčevega Tončka, tistega ki je prerokoval, da bo dobil zlato uro. Slovesno je bilo v cerkvi. Vse polno od lope pa do angeljske mize. Ves oltar je bil kot ena sama luč. In svetniki so se skrivali med cvetjem, belim, modrim in rdečim. To je bil poč edini način, kako zakriti svojo vsakdanjost in dvigniti slovesnost, ki se vrši komaj na vsakih pet let. Strmeli so troei nad doslej nevide-110 slovesnostjo. Bog ve, če je v nebesih bolj lepo. je pošepetala Kunčeva Nodica Co-larjevi Rezki. Kar pozabili so otroci, da noge postajajo trudne, in zahrepenela so njihova srca navzgor, tjakaj med angelske zbore nebeške in tople so bile njihove prošnje, naj bi sveti Duh prinesel toliko svojih darov, da bi mogli ostati zvesti sveti veri, močni v čednostih, razsvetljeni v Svetem Duhu in vredni one sreče, ki jo daje Bog svojim izvoljenim. Konec je bilo svete maše in tedaj so nadškof s palico v roki in mitro na glavi svečano stopali na prižni-co. 'Sveti Miklavž... " tako je prevzelo najmlajše,,ki so se boječe skrili za hrbte večjim, če bi se nemara r.e pokazal tudi kak parkelj... m- fx< mm •:♦> <♦>. mm. mm. •:♦>: •:♦>: •:♦>. mm mm •»> <♦> •:♦> Pa ni bilo nič tega. Le častitljiva podoba nadškofa Sedeja v svečani škofovski opravi je ljubeznjivo pozdravila zbrane vernike, da jih potrdi v veri, naj ne omahujejo, naj ne ki on'.j o, naj ne odpadajo, zakaj tudi v naših dneh liodi satan in išče koga. bi' požrl, koga bi ob vero pripravil. "Toplo ljubijo dobri starši svojo otroke, resnično moramo ljubiti, svoji' domovino in svoj narod, a ljubili motamo tudi sveto vero in si jo čuvati, da nam je satan ne iztrga, da nam je ne ukrade, zakaj kdor je zgubil vero, je zgubil vse, ker je zgubil ključ ki odpira vrata v sre'110 življenje. Vi, ki danes stopata v v.-sto Kristusovih borcev, ki boste pi'?jeli darove Svetega Dua: Z:iame-l.jCi svetega križa vam bom napravil danes na vaša čela s svetim oljem, da j.te da boste to znamenje zvesti hVstusu nosili, da se križa in svoje vere ne boste nikdar sramovali, da boste ljubezen do Jezusa vse dni 0-1 ¡.ranili, da boste tudi vredni, da s kr.žcem v roki srečno izvojujete tudi poslednjo bitko, ki bo na smrtni postelji. Poliia so bila srca navzočih in storjen je bil sklep, da hočejo vstrajati, raje vse pretrjeti in tudi smrt, kakor zatajiti vero. n topla je bila njihova prošnja k Svetemu Duhu. naj jih s svojo milostjo podpira, kadar bo vera v nevarnost postavljena." "Zaznamujem te z znamenjem križa in potrdim te s krizmo zveliča-nja. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha", tako so nadškof stopali ob dolgi vrsti birmancev in jim podeljevali zakrament. In z rahlim u-darcem na lice opozarjali, da če bi koga kdaj zaradi vere sramotili, mora tudi tedaj ostati neustrašen in verje ne zatajiti. V V Í V v # SE i % $ ■ ú fl. 1 I P $ <♦; s» ROJAKI NE POMIŠLJAJTE DOLGO Vporabite priliko "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Površnik, obleka SAMO ZA $ 75.— Hlače fantazija $ 8.— STANISLAV MAURIč DONATO A L V A R E Z 20 5 9 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires •:«•-: <♦>' - -se- <♦> •:♦> •:♦> :«• •»> mm •:«■ <♦> 1 & $ i I i v s 1 S? 1 ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 88 — Veličanstvo —, odvrne Potein-'Uu, ki je imel vedno odprto srce za sočutje hi plemenita dejanja, — če vain smem v tej zadevi svetovati, vas prosim s tem neznanim piscem, da jo Pomilostite. Osvobodite jo. suženjstva in ji vrnite imetje, ki ste ji ga vzel/! — "— Imetje kneza Daškova sem zaplenila — reče zamišljeno Katarina. Vse sem razdelila med svoje pri-Vržence. — Tebi, Aleksander Potemkiu, 8e»i namenila dvoje najlepših -posestev. __ Zelo težko mi bo torej vrniti ji njena posestva in jih urediti tako, kakor so bila poprej. — — Veličanstvo, tedaj vas prosihi, ~~ reče Potemkin in se globoko prikloni, — (}ü j¡ vrnete vsaj ona po-Restva, ki sto jih namenili meni. — Dragi, dobri človek! — reče Katarina in ponudi Potemkinu roko, ^ Poljub. — Ne vem, kaj naj bi boli Jubila,; Tvoj razum, ali pa tvoje do^ "ro srce! — Kat; Če- urina spravi pismo v žep in re- Jutri bo objavljeno v službenih "°vinah, da je kneginja Olga Daš-pomiloščena. — Katarina vstane im da /. roko zna-ln°Aie, da je pogostitev končana. ari so odhiteli 11a galerijo, kjer Bo se sprehajali ¡in se zabavali na fta.ir«zli6nejš6načine. Tedaj pa je Kaigfala godba, gosli so privabile Mnogoštevilne plesalce v dvorano, kjer so se vrteli ob prijetnih zvokih. — Čas je, da odidem k počitku — Rašepeče Katarina Potemkinu. — Ljubljeni, nocoj se bova še videla! — Kako pozno je že? — ! — Polnoč je minila, Veličanstvo! — Dobro torej. Ostani še eno uro v plesni dvorani, da ne bo kdo kaj sumil, potem pa pojdi v svoje sobe. — Ko bo odbila ena ura, ali pa molda nekaj minut pozneje bom pri tebi. — Katarina ga še enkrat s hrepenenjem pogleda. Njen pogled je Po-temkina tako ljubeče pobožal in mu obljubil mnogo sladkosti. Potem pa je odšla, obdana od mnogih pažev. Ko je carica odšla, je zabava mnogo pridobila na živahnosti. Vse je bilo veselo, pari so se zabavali in plesali, kakor da bi bil to zadnji ples na dvoru. Čeprav je bila carica Katarina zelo ljubeznjiva, si je vendar vsakdo gípboko oddahnil, ko je odšla. Mladi ljudje so zdaj nemoteno plesali in se zabavali, kakor se je komu zlju bilo. 76. POGLAVJE Dame volijo Potemkin se je zopet vrnil v plesno dvorano. Ni pa prišel z namenom, da bi si izbral katero izmed številnih plesalk. Ah, ona, ki jo je tako hrepeneče pričakoval, ki jo je iskal ves večer, Se vedno ni prišla. Morda pa je odšla v sosednje sobe, kjer so se gostje krepšali z različnimi jedili in pijačami? Morda je šla tja, kjer točijo kavkaška, španska, madžarska in francoska vina? Potemkin je odšel v te sobe, da bi poiskal lepo Turkinjo Ely, ženo Turka Ali paše. Toda ni je našel. Ko pa je prišel v zadnjo sobo, je zaslišal glasen, skoraj surov smeh. Zagledal je pri neki mizi grofa Gregorja Orlova, njegovega brata Alekseja Orlova in še nekaj drugih ljudi. Tla sobe so bila pokrita s praznimi steklenicami. — Čeprav je bilo kajenje v zimskem dvorcu strogo prepovedano, se je nad mizo kljub te mu dvigal gost oblak dima. Grof Orlov se s svojo družbo ni oziral na dame kajti vsi so nemoteno kadili močne cigare in težak dim je napolnjeval sobo. Potemkin je za trenutek obstal na pragu in slišal pogovor, dočim ga Orlova družba ni zapazila. — Kar tu blebetate, ni res — zav-pijáe grof Gregor Orlov. Njegov glas je prepričal, da se ga je črni grof že precej nalezel. V Petrogradu ni lepe žene, ki bi je Gregor Orlo.v ne poznal! — — I11 vendar je res, kar sem vam povedal, — odvrne visok človek, sulic- in koščene postave ter neprijaznega obraza. — "če niste videli lepe Turkinje Ely, tedaj ne poznate najlepše žene Petrograda. Potemkin je slučajno ujel te besede. Govorili so o ženi, ki je tudi nanj napravila tako močan vtis. — Če je zares tako lepa — je zav-pil Orlov, ko je izpraznil še eno veliko čašo šampanjca, — bo moja, preden bo minilo osem dni ! Dobro si zapomnite te moje besede! — Haha, čemu ste mi pripovedovali o tem starem, sivem Turku? — Lepa Ely se potem ne bo več zmenila za svojega starčka 1 Ni žene, ki bi odbila črnega grofa, če se je ta odločil, da bi se ji približal in si jo osvojil! — Potemkinova roka se strese in zgra-! bi držaj meča. V zadnjem trenutku pa se je Po- j temkin premislil. V carski palači se nikakor ni smel zgrabiti z Orlóvom. ¡ Pod smrtno kaznijo je bilo prepove- ¡ dano v zimskem dvorcu potegniti ¡ meč in planiti nad tovariša. Potemkin se je moral torej prema- ] gati; izginil je s praga ih zaprl vra- | ta sobe, da ga ni nihče opazil. Žal mu je bilo, da ni mogel Orlova takoj kaznovati za objestne besede in s tem obraniti čast lepe Ely. V plesni dvorani se je v tem trenutku godilo nekaj izredno zanimivega. Potemkin je opazil, da je veliko dam prišlo h gospodom in se jim smehljaje priklonilo. Tedaj se spomni, da mu je baronica Ely pripovedovala, da bodo danes prvikrat volile dame. Da bodo dame izbirale svoje plesalce. Mar se ni. podpisal na njeno plesno karto ? I11 to 11a njeno izrecno že-ljo? Sedaj sta pristopili k Potemkinu dve kneginji in ga obe prosili za ples. Potemkin pa jima je odvrnil, da se čuti zelo počaščenega, da pa je za lia ples že angažiran. — Oh, vemo, kdo je plesalka kneza Potemkina — reče ena izmed kne-giij in se nasmehne, — njej se moramo seveda umakniti. — Obe kneginji sta odšli in si poiskali druge plesalce. Potemkin pa je ostal žalosten in zamišljen. Ker lepe Ely do sedaj ni bilo, je Potemkin izgubil vsako upanje, da bi/ jo nocoj še videl. Sklenil je, da bo odšel v svoje sobe. S strahom se je spomnil, da bo kmalu prišla k njemu carica. — Kako srečen bi bil, če bi name- sto Katarine mogel objeti lepo Turkinjo. — Prišla sem, da izterjam obljubo — zasliši Potemkin za seboj prijeten ženski glas. ¡ Aleksander Potemkin se je veselo i presenečen obrnil. — Pred njim je ! stala žena, ki jo je ves večer iskal in I vedno znova pričakoval, toda vselej i zaman. ! — Baronica! — vzklikne Potem-[ kili, iz njegovega glasu pa se je zr-I calila nepopisna sreča, — baronica, vi ste, — ah, naposled, — naposled! Kako lepa je bila — tisočkrat lepša, kakor zjutraj na balkonu. Ah, bila je še veliko lepša, kakor zvečer v gledališču, čeprav se je Potemkinu zdelo, da je to najlepša žena na svetu. Bila je oblečena v belo obleko narejeno iz najdražje indijske svile. 0-bleka je bila naprsih izrezana, — da se je svetil iz izreza košček rdečkaste kože. —Če ne bova hitela, — reče lepotica Potemkinu, — bo ples končal brez naju! — Knez Potemkin gotovo ni tako dolgo omahoval, ko je moral premagati caričine sovražnike! — Potemkin položi svojo roko lepi ženi krog pasu, jo pritisne k sebi in zapleše z njo. — To je bil ples, pri katerem je dvoje src, prevzetih od istih čuvstev, trepetalo, drhtelo in se krčilo... Družba, ki je bila zbrana v plesni dvorani, je kar onemela. Junak večera in caričin miljenec Aleksander Potemkin je plesal z lepo rdečelaso ženo! To je bila senzacija, — kaj bo rekla k temu darica Katarina? — Vsakdo je poznal caričino ljubosumnost SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA' íifflffllWWMífflifflliiiiK^ ZLATKO BADEL Calle Agüero 2151 U. T. 44 - 3317 BUENOS AIRES VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO ^ BREZPLAČNO ss STARA SLJIVOVICA APBRIUCO* 'IVO *latko bad^1 aires BADEL UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH 95 PELINKOVEC BADEL PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE. in strašno brezobizrnost, s katero je preganjala svoje tekmovalke in vsako ženo, za katero se je Potfmkin le količkaj zanimal. —• Hvala vam, da ste prišli! — £a-šepeta Aleksander Potemkin. — Oh, če bi vi vedeli, kako sem bil žalosten, ker vas tako dolgo nisem našel. — — Morate mi pač oprostiti — reče lepa Turkinja. — Pomislite samo, s svojim možem sem se peljala domov, da bi se preoblekla za ples. — Ko sva pa prišla domov, je mojemu možu postalo nlaenkrat slabo, mislila sem že, da sploh ne bom mogla priti. —• V kratkem času pa si je moj mož zopet opomogel in me prosil naj sama odidem v zimski dvorec, vsaj za malo časa ! — — Mar zares ne mislite ostati tu t — vzklikne Potemkin. — Oh baronica, zame je bil'a ta sreča prekratka! — Moja dolžnost je, da se vrnem k svojemu možu! — zašepeče mlada lepotica. — On je potreben mojega negovanja. Ne pozabite, da je moj mož star. V njegovih letih postane lahko nevarna vsaka malenkost. Nikdar bi si ne odpustila, če bi bila daleč od njega, moj mož pa bi medtem --- Lepa rdečelasa žena umolkne. Baronica Kly nasloni svojo glavo na Potemkinovo ramo. Potemkin radi tega ni mogel videti kako se je spremenil njen obraz, ko je govorila o možnosti, ki bi jo spremenila v vdovo in jo napravi Tu zopet svobodno. Potemkin premišljuje, če bi se upal nekaj vprašati. Premišljal je, kako bi mogel zvedeti kaj o baroni-čni preteklosti. — Baronica, — zašepeče Potemkin ko je sklenil, da bo preizkusil svojo srečo, — baronica, oprostite | tujcu, ki bi rad zvedel kaj natan- » čnejšega iz vaše preteklosti. — Prosim vas, odgovorite mi na moje v-prašanje! — — Na vaše vprašanje bom iskreno odgovorila —, odvrne rdečelasa lepotica, Potemkin pa ni opazil, kako so se ji oči pri teh besedah zasvetile. — Toda ne tu, med temi vsemi ljudmi, ki naju tako opazujejo. Popeljite me v kako sosednjo sobo! Potemkin bi bil najrajše zavriskal od veselja; prekinil je ples in ponudil svoji plesalki roko ter jo odpeljal v majhno sobo ki jo je težka svilena zavesa ločila od dvorane. V tej sobi je vladalo strašno razkošje. Ko si prestopil prag sobe, si mislil, da si v Indiji. Divan je bil pregrnjen z ogromnim dragocenim kožuhom, tapete na stenah pa so predstavljale solnce in zvezde. Potemkin je odpeljal lepo Turkinjo na naslanjač in jo vprašal, s čim naj bi ji postregel. — Če ste tako prijazni, da bi mi radi postregli, tedaj vas prosim nekaj banan s čašo mrzle vode, kateri je primešanih par kapljic vina. — Potemkin ji je postregel. Srečen, je bil, da je smel postreči turški lepotici. Čim dalje časa je bil Potemkin s to lepotico, tem večje nagnjenje je čutil do nje. Zdelo se mu je, kakor da tega dražestnega obraza ni videl prvič. Bilo mu je, kakor da je te oči že mnogokrat videl, ta smehljaj je davno poznal. Te ustnice pa — mar je mogoče, da jih še ni nikoli poljubil T Zdelo se mu je da sanja. Z večjim spoštovanjem ni postregel niti carici sami, kakor tej lepi ženi. — Kaj pa vi? — ga vpraša Turkinja. — Vi ne boste vzeli ničesar? — Sedaj ste postregli meni, sedaj mi pa recite, kaj vam smem jaz ponuditi? Potemkin ne odgovori1 takoj. Gledal je njene dražestne male ustnice in je hotel reči: — Poljub tvojih usten bi bilo a-me najboljše okrepčilo! — Toda ni smel razžaliti te ljubez-njive dame. Če bi ji bil Potemkin povedal svoje misli, bi bila to težka žalitev. — Baronica, hvala vam — reče Potemkin, — pogovor z vami mi nudi najboljšo okrepitev. — — Oh, ne, ne! — odvrne smehljaje se baronica Ely, lica pa ji zalije nežna rdečica. — Kako naj bi besede tako navadne žene, kakor sem jaz, zanuaale modrega, duhovitega, izobraženega in pogumnega"Potem-kina! Pripovedujejo, da je Potemkin navajen duhovitih zabav carice Katarine! — Baronica je besedo "zabav" tako čudno naglasila, da je Potemkinu postalo neprijetno in je povesil glavo. — Če torej nočete ničesar od mene, vzemite vsaj to Čašo, — reče lepa Turkinja in dvigne čašo. — Na zdravje velikega in slavnega vojskovodje Potemkina! — Baronica prinese čašo k svojim ustom, potem pa jo ponudi Potemkinu. Potemkin vzame čašo in pritisne svoje ustnice tja, kjer je pila lepa baronica. — Baronica, naj živi vaša sreča, živelo to, kar obadva ljubiva — vzklikne Potemkin. — Tedaj morate piti na zdravje mojega moža! — vzklikne Ely. — To bi bila morala storiti takoj. Knez, vzkliknite z menoj: naj živi Mehmed Ali paša! Potemkin izprazni čašo na zdravje njenega starega moža. Potem pa postavi čašo na mizo in reče: — Baronica, obljubili ste mi, da boste odgovorila na moje vprašanje. Vprašanje se nanaša na onega, na čigar zdravje sem izpraznil to čašo. — Nanaša se torej na mojega moža? — vpraša baronica Ely in sede. — Da, baronica, — odvrne Potemkin. — Morda se boste razjezili, ko boste slišali moje vprašanje. Baronica, vi ste lepi, mladi;, dražestni! Kaj vas je privedlo k temu, da ste se poročili z možem, ki bi bil po števil lu let lahko vaš ded? — Baroničin obraz se je naenkrat zresnil. Prekrižala je roki in pogledala Potemkina. — Prav za prav bi vam ne smela odgovoriti na to vprašanje, — reče Ely, — toda mislili bi lahko, da se bojim odgovora. Povedala vam bom torej resnico. — Najprej vam moram povedati, da ljubim Mehmeda Ali pašo z vso silo svoje mlade duše. V njem sem našla prijatelja za vse življenje. — — Očetovskega prijatelja! — pripomni Potemkin. Baronica Kly zmaje z glavo. — Ne vem, čemu ljudje vedno misl«jo, da mlada žena ne more ljubiti starega moža. — Knez Potemkin, povejte mi, kaj pa naj žena ljubi na mladeniču? — Mladost? Morda lepoto? —Mar ne veste, vse to lahko vzame jutranji mraz? — Starec pa je moder, izkušen in odkritosrčen. Mar ne nudi starec svoji ženi boljšega in uglednejšega stališča, kakor mladenič? —Nič čudnega ni pri tem, če ljubi mlada žena starega moža. — Razen tega, v mojem slučaju na primer, znaša premoženje Mehmeda Ali paše mnogo milijonov. Njegovih milijonov ne spoštujem zato, ker mi nudijo sijaj in razkošno življenje, temveč radi tega, da pomagam revežem in siromakom. Knez Potemkin, ali bi radi še kaj vedeli? Potemkin je stal s povešeno glavo. Doživel je strašno razočaranje. Pričakoval je, da mu bo Ely odgovorila ; tega starca sem si izbrala zato, da bi ne bila tako strašno sama na svetu. Ne ljubim ga tako, kakor ljubi žena svojega moža, moja ljubezen, je ljubez«n hvaležne hčerke do dobrega očeta. Minute so minevale, Potemkin p» je molčal. Naenkrat pa je mladi knez stopil bleščečih oči pred baronico Ely 111 vzkliknil z razburjenim glasom: — Ne, to ni res, ne verjamem, da bi vi ljubili svojega moža. Oh, vas mož je brez dvoma moder, dober m blag, vendar pa — vendar pa je starec, ki ne more vračati sladkih čuv-stev vašega hrepenenja. — Baronica, — sicer nimam pravice, da bi prodrl v tajnost vašega življenja, vendar se ne morem zadovoljiti z vašim odgovorom. Morda i" niate vzrok, da ljubite svojega moža» ta vzrok pa mora biti zvezan z velikim trpljenjem! — Sedaj pa, baronica, dajte m1 svojo roko. Pojdiva nazaj v dvorano. — Potemkin se prikloni in ponudi baronici svojo roko. Kly pa ni odgovorila ničesar. l>rC" bledela je, čelo se ji je nagrbančilO' njen pogled pa je Potemkinu povedal, da je njegova puščica priletel» v sredino njenega srca. (Dalje prihodnjič)