St. 8(2114) Leto XLI Novo mesto, četrtek, 22. februarja 1990 Cena: 7 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI d g mmm lest DOLENJSKI LIST DOLENJ Predvolilno tehtanje programov DOLENJ DOLEN E Prejšnji teden sta se Krčanom predstavila kandidata za predsednika predsed-stva Slovenije dr. Jože Pučnik in Milan Kučan — Obakrat polna dvorana bo treba državni aparat zmanjšati, pa tudi za potrebe federacije bo treba pipo priviti. Nasprotno pa je menil, da bo KRŠKO — Torek in sreda v preteklem tednu sta bila dneva, ko sta se domala neposredndo soočila volilna programa Demosa in ZK — stranke HemnlrraHZm. prenove. Da gre sedaj zares, je dokazal tudi obisk v veliki dvorani krškega kulturnega doma. Pučnika, Omana in druge predstavnike Demosa je prišlo poslušat čez 600 Krčanov, Kučana, ki je nastopil v sredo, pa malo manj kot 700. Predsednik socialdemokratske zveze Slovenije dr. Jože Pučnik je v uvod- * (/> liliT EE E C E I I ZAHVALA VOJAKOM SEVNICA — Sevniški občini so, kot sRio že poročali, ob lanskih ujmah polagali tudi vojaki. Pripadniki JLA iz VP 4680 iz Celja so se zelo izkazali pri Popravilu cest v hribovitih, manj razvitih predelih sevniške občine: na Veterniku, Škovcu, Primštalu, Mumicah, Zdolah, Grački gori, Osredku, Orehov-.! -u, Čanju, v Stržišču, Pustem Grabnu BI 'Id. Vojakom in starešinam, katerih <—A Pomoč so zelo cenili tudi sami krajani, ki so se vojakom pridružili pri delu in Jim ponudilli prigrizek in pijačo, seje _.. ^vniški izvršni svet ob pregledu poroči-eljala o delu pripadnikov JLA ponovno is-i ii kreno zahvalil za dragoceno pomoč, na-i na- SEVANJE V STAVBI MILICE? alp METLIKA — Dokazano je, da hiše, leli Srajene iz elektrofiltrske opeke, škoduje v lejo zdravju v njih živečih ljudi zaradi no sevanja radona. Ta problem dviguje ve- 0 ii oko prahu zlasti v celjskem koncu, kjer -.ve so pred leti največ gradili s to opeko. 1 ii Nekaj stavb pa je bilo zgrajenih iz elek-ula bofiltrske opeke tudi drugje, med njimi mit Je tudi hiša, v kateri je metliška postaja nje ‘ |hilice. Ljudje, ki v tej hiši delajo in živi-iredjJo, so seveda zaskrbljeni, še posebej **o, ker jasne besede o tem sevanju in ..../njegovih posledicah za zdravje ljudi ni-ecej n če noče izreči. V takem ozračju p se zelo Eovorice in pretiravanja še posebej buj-,let- Po razraščajo, rita' nem, profesorsko zastavljenem nagovoru najprej predstavil socialdemokracijo na splošno. Teoretično izhodišče socialdemokracije je človek s svojimi potrebami, demokracija pa je tehnika urejanja vseh javnih zadev. Demokracija seveda lahko deluje samo v pravni državi, kjer si ne more niti ena stranka priboriti izključne prednosti. Na kratko je predstavil program Slovenske kmečke zveze tudi njen prvak Ivan Oman, medtem ko prof. Lojzeta Peterleta, prvaka krščanskih demokratov, ni bilo v Krško. Po uvodnih besedah pa se je začela razprava, v kateri so Krčani načeli vrsto aktualnih vprašanj. Med drugim je vpraševalce zanimalo, zakaj se je dr. Pučnik vrnil iz Nemčije, zakaj je začel politično delovati in tudi, če seje res ba-vil s Picassom, Marxom in podobno. Dr. Pučnik je na vsa ta vprašanja potrpežljivo odgovaijal. Med vprašanji pa so bila tudi taka, ki so zadevala državo in vojsko, dajatve gospodarstva, zdrav- stveno politiko, srbsko gospodarsko blokado, morebitni revanšizem, ukinitev politične policije. Pučnik je dejal, da KUČAN V KRŠKEM — Kandidat za predsednika predsedstva SR Slovenije Milan Kučan je predstavil program svoje stranke Evropa zdaj. V veliki dvorani krškega kulturnega doma ga je poslušalo okoli 700 ljudi. (Foto: J. S.) treba dajatve zmanjšati za tista podjetja, -ki bodo odpirala nova delovna mesta. Glede zdravstva je menil, da ga ni mo- • Krčane je posebej zanimalo, kg) bo z JE Krško. Ciril Baškovič, član predsedstva CK ZKS, je dejal, daje to predvsem strokovno vprašanje, saj bo treba natančno oceniti, kako je z energetsko bilanco, morebitno zaprtje JE Krško pa bi bilo tudi precej drago. Kot najrealnejša možnost se kaže zmanjšanje porabe električne energije, pa tudi večja poraba plina. Na vprašanje glede onesnaženosti, ki jo povzroča Videm Krško pa je njen direktor Silvo Gorenc dejal, da bodo bistveno zmanjšali izpuste z uporabo plina v Posavju ter z napeljavo novih čistilnih naprav. Vsa vlaganja v ekologijo pa bodo Videm stala okoli 60 milijonov dolarjev. goče zmanjšati, vendar pa ga bo treba organizirati bolj smotrno. O gospodarski prenovi je dejal, da je nujna, in pri tem opozoril na prislovično marljivost Slovencev, ovira za gospodarstvo Slo- (Nadaljevanje na 2. strani) BERITE DANES! na 3. strani: • Kmet za delež zadrugi in proti na 4. strani: • Žalosten konec celodnevne šole na 6. strani: • Elektron ne bo geto za invalide na 8. strani: • Usmerjeno uničevanje šolstva na 10. strani: • Pogovor z Milanom Kučanom na 18. strani: • Še desetletja po slabih cestah na 24. strani: • Kramberger s komunisti v želodcu Direktor Lisce V. Glas ni dobil dovolj glasov Moreče vzdušje med sodelavci dosedanjega direktorja SEVNICA — Ko so na delavskem svetu družbenega podjetja Lisca v Sevnici pretekli teden po tajnem glasovanju o imenovanju glavnega direktoija podjetja in njegovega namestnika objavili rezultate, so bili nekateri presenečeni, drugi osupli, bolj redki pa šokirani. Mednje gotovo spada Vili Glas, dolgoletni vodilni delavec Konfekcije Lisca, nazadnje v. d. direktoija in zdaj spet kandidat za čelni polo- in 16 proti. (Kot zanimivost omenimo še, daje njegov dosedanji namestnik Brane Ogorevc tokrat kot kandidat za namestnika glavnega direktoija Lisce dobil 24 glasov za in le eden član delavskega sveta je bil proti!) Bolj kot same te številke o glasovih za in proti se ob tem sproža vprašanje o vzrokih, ki so pripeljali celotno vodilno garnituro Lisce v moreče negotov položaj po takem izidu glasovanja. Kajti Glas sije izbral te in take sodelavce, do katerih je bil neizprosen, tako kot do sebe, saj je vedno poudaijal, daje na prvem mestu delo, potem pa vse ostalo. Trdo, teamsko delo, tudi ob sobotah in nedeljah, pravijo Glasovi sodelavci, je z izidom glasovanja postavljeno v nepredvidljivo (čeprav povsem legitimno) kolesje samoupravnega odločanja o usodah ljudi, podjetja. Več prihodnjič! P. PERC YU ISSN 0416-2242 Predlagajo referendum o zaprtju JE Pobuda iz Brežic BREŽICE — ZSMS in Zeleni še naprej bombardirajo občinske oigane s številnimi pobudami in odprtimi pismi. Tokrat so dali pobudo občinski skupščini, naj razpiše referendum o zaprtju jedrske elektrarne v Krškem. K pobudi so pripisali obširno obrazložitev, v kateri trdijo, da jedrski odpadki, ki se trenutno skladiščijo na območju same elektrarne, pomenijo nevarnost n prebivalce Posavja. Menijo, da s odločitev o trajnem odlagališču prelag iz Jugoslavije na Slovenijo, od tu pa k na samo JEK. »Po zadnji seji medrep bliške koordinacije za področje RA (Krško, 17. 1. 1990) je jasno, odlagališča ne bo še vsaj šest let, torej bo ta odpad še naprej kopičil v Krške Se več, ker bo za skladiščenje zmanjk prostora do konca leta 1992, potrebno zgraditi dodatno sklad znotraj JEK,« pravijo v obrazlo: svoje pobude. Predstavnike Zelenih in ZSMS i tudi sprenevedanje o usodi izrablje gradiva. Ob izgradnji elektrarni javnost obvestili, da je v bazenih Ji prostora za 17 let, iz odgovorov brežiš. skupščini v lanskem letu pa sledi, da sedanje zmogljivosti zadoščajo za trideset let odlaganja. Taka nedoslednost navaja v različna ugibanja. Tudi o tem, ali ni morda skladišče že dograjeno, ali ni del izrabljenima goriva odpeljan drugam in ali ni morda spremenjena tehnologija! Zato ZSMS in Zeleni predlagajo razpis referenduma, na katerem naj bi se prebivalci odločili, ali so še pripravljeni čakati na odločitev o trajnem odlagališču ali pa so za takojšnje zaprtje JEK. B. D. DELOVNO PRAZNOVANJE — Črnomaljci so letošpji občinski praznik praznovali delovno, brez dragih akademij in svečanih sej. Denar pa so rgje namenili v humanitarne namene. Zbrali so se lena otvoritvi nove proizvodne linije ketchupa v Belsadu, obratu Kolinske (na fotografiji). Ob priložnosti je Jože Mrzjjak, predsednik črnomaljskega izvršnega sveta $pr .»ril o razvoju občine v preteklem letu, Lojze Deželak, generalni direktor .iške, o razvoju njihovega podjetja, Milka Spreizer, direktorica Relsada pa c novi pridobitvi, proizvodnji ketchupa. Podelili so plakete občine, v kulturnem programu pa so nastopili učenci črnomaljske glasbene šole. (Foto: M. Bezek-Jakše) VIKTOR ŽAKELJ V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — V ponedeljek, 26. februarja, bo ob 18. uri v tukajšnjem kulturnem domu predstavitev programa in volilnih aktivnosti Socialistične zveze. Gost bo Viktor Žakelj, podpredsednik republiške konference SZ. Vabljeni vsi, ki jim je blizu socialistična ideja! A T /v 1 ir m Poslej manj krivic za obrtnike? Viktor Žakelj, podpredsednik SZ: Vse instrumente moramo naravnati na razvoj _____malega in srednjega gospodarstva — Kdaj manjše obremenitve?_ lenobo za predpisi? Dajatve so strahotne, če bi obrtnik delal le 8 ur, ne bi bilo nobenega zaslužka. Ena velikih krivic je, da ne sme obrtnik imeti izgube, ker je sicer udaijen s kazenskim davkom, obdavčitvijo po pavšalu. Dajatve se povečujejo, 118 odstotkov na vsako neto NOVO MESTO — »Eden velikih grehov preteklosti je popolnoma neustrezen odnos med velikim, srednjim in malim gospodarstvom. V nekaj letih po vojni je izginilo vse, kar je nastajalo 50 let, obrt, trg, šole, zametki podjetništva, s čimer je bi zavržen velik kapital in pogojene mnoge negativne posledice. Tuj koncept gospodarskega razvoja je, presajen v občutljivo slovensko okolje, povzročil popolno polomijo, naša gospodarska struktura je neprimerljiva s tisto, s katero hoče in mora tekmovati. Naše prepričanje je, da moramo vse instrumente naravnati na razvoj ihalega in srednjega gospodarstva,« je v razgovoru s člani novomeške obrtne zadruge pretekli ponedeljek poudaril podpredsednik slovenske Socialistične zveze Viktor Žakelj. ' ** 0$ .. -________ iMl _ N°v MEDICINSKI APARAT — Minuli teden so na intenzivnem oddelku *k>vomeške bolnišnice prvič uporabili avtomatski šivalnik, nov medicinski apa-a|> ki smo ga v solidarnostni akc|ji kupili Dolenjci. Napravica pomaga kirurgu p 511 spajanju črevesja, kadar gre za takihle poškodbe ali bolezni, ko je potrebno .e| črevesja odstraniti. Na Dolenjskem je kar velik odstotek ljudi s kolostomo * Vr*Čko), ob uporabi novega instrumenta pa bo teh bolnikov manj. Nakup dračja instrumenta je omogočil sklad za drage medicinske instrumente pri OO Novo mesto, denar zanj pa so prispevali: obrtniki zadruge Hrast kar tri - £**tine potrebnega denarja — 174.101din, darovalci sklada za drage medicin-instrumente 16.000 din, bolnišnica pa je primaknila še 1.841 din. Na sliki: J?sVet kirurške ekipe pred odhodom v operacijsko dvorano. Od leve proti des-.' so: g. pau| Sigmund iz Dunaja, zastopnik firme USC iz ZDA, ki je dobavila t-^fument, dr. Zunič, dr. Janež in dr. Morela. Več v naslednji prilogi Dolenj-I lista. (Foto: Janez Pavlin) Novomeški obrtniki so hoteli vrsto konkretnih odgovorov, kaj se jim obeta, kaj jim nudi Socialistična zveza, da bi na volitvah glasovali zanjo. Predsednik novomeškega obrtnega združenja Ivan Kranjc: »Obrtnikom so se vseskozi POGOVOR S SEMOLIČEM KRŠKO — Medobčinski svet Socialistične zveze Slovenije za Posavje organizira v petek, 23. februarja, ob 16. uri v veliki dvorani kulturnega doma razgovor z Dušanom Semoličem, sekretarjem RK SZS, in dr. Petrom Novakom, predsednikom sveta za varstvo okolja. Oba bosta predstavila volilni program socialistične zveze v »luči sedanjega časa.« Sf h J t' . ^ PODOBI ISTEGA VIKENDA — Višinska razlika med tema dvema fotografijama je okoli 1000 metrov. V soboto Poldne sta se oče in sinek smučala na tanki zaplati snega na Trdinovem vrhu tik pod televizijskim stolpom, v nedeljo pa ** otroci veselo igrali na toplem soncu na novomeškem stadionu. (Foto: A. Bartelj) dogajale velike krivice, z določanjem velikosti delavnic, števila zaposlenih. Kdaj bo birokracija nehala metati po- • Žakelj seje strinjal, da so obremenitve obrti res velike. Toda ko je sredstev premalo, se vse »vsede« tja, kjer jih je še ksy. V Sloveniji imamo družbeni standard in socialne pravice vzpostavljene tako, kot bi imeli 12.000 dolaijev narodnega dohodka na prebivalca, imamo pa ga le 6.000 dolarjev, zaradi česar računa nikoli ni mogoče skleniti. Poleg tega so vedno večje zahteve federacije, v 10 letih Slovenija razpolaga z 20 odstotki manj svojega družbenega proizvoda, kar je nemogoče zdržati. Glede vračanja nacionaliziranega bogastva je Žakelj zatrdil, da se SZ zavzema za poravnavanje krivic, stoijenih v preteklosti, toda selektivno, sqj časa ni mogoče kar vrniti za 40 let nazaj. • Stane IJsac pa je menil, daje nujna ali vrnitev imetja ali pravična odškodnina. Na vprašame o možnostih Markoviča za uspeh, kar seveda zadeva in skrbi tudi obrtnike, je Žakelj dejal, da si želi, da bi premiera uspelo, saj v inflaciji izgublja tisti, ki kaj ima. plačo je ubijalsko. Je potrebno, da si obrtniki financiramo vzorčne razrede, če hočemo nekaj ljudi, ki bodo kaj znali?« Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje (Nadaljevanje na 2. strani) ZAČETEK VINSKIH POKUŠENJ — Podružnica Društva vinogradnikov na Trški gori je imela minulo soboto v prostorih Srednje kmetijske šole Grm lokalno pokušnjo vin letnika 1989. V oceno je bilo poslano 82 vzorcev rdečih in belih vin. Vina so dobila kar visoke ocene, čeprav jih nekatera niso zaslužila. Vseeno zapišimo imena vinogradnikov, ki so na tej pokušnji dobili za svoje vzorce dobre ocene. Za dolenjsko belo vino Stane Trante, najboljši cviček ima Krkina klet, nqj višjo oceno za dolenjsko rdeče vino je dobila Angelca Mi-lavič, za sortna vina pa Vid Bauer. (Foto: J. Pavlin) Naših štirideset let Dolenjsko novinarstvo ni od včeraj, staro je dobrih 105 let. Prvo črko mu je zapisal podjetni tiskar Janez Krajec, ki je imel nos za časnikarstvo pa tudi za posel, sicer nej novorojenega lističa samozavestno napisal\ Novem mestu to, da so začele izhajati Dol\ ski list je mnogo mlajši, je pa zato posti obdobjem izhajanja. Začelo se je na petek, slab začetej Vse je bilo skromno, začetniško inji lo še v plenicah. Časopis se ne gre na hitro. Ljudi je treba zanj prit žali, zato pa je potrebno srčho in zaj novica živi samo en dan. fotrditi se tisočem očem ne moreš sle obstati Fenomenu, imenovati prvo številko ‘najnovejše v •o vice. Dolenj-najdaljšim lo. Čeprav najmlajši, je postal i laviji in v vrhu sej sledil preizkušen za utrip družbe\ vedno povšeči, i 150iz nič. ko bi shira-ralcev in nič ne kM je še težje, obdr-'elo, četudi veš, da vsak teden znova, •egaUela ali nedela, če hočeš ~njski list, se je to posreči- lena pod noge tistemu, ki bi rad začel delati, in skrivati svojo nesposobnost in > nedelje, ko se bo pooblačilo, : bo nadaljevalo suho in toplo kreme. .jipokrajinski list v Jugos-danes. Ffedvsem zato, ker je vseskozi biti sredi življenja in imeti občutek •ktivnega življenja to oblasti ni bilo . > o razpoložljivih količinah termalne vode ter izračun njene optimalne izrabe. Danes namreč ugotavljajo, da s tem naravno danim bogastvom ne ravnajo dovolj varčno. Več kot petdeset litrov tople vode v eni sami sekundi izteče v strugo reke Save. BREŽICE — Ko je leta 1872 cesar Franc Jožef I. Brežičanom podelil listine o javni zdravstveni ustanovi in ko so šestnajst let pozneje tudi dokončali današnjo centralno stavbo bolnišnice, se niso spraševali, čigava je. Danes sodi med najmanjše v Sloveniji, poleg tega pa ima še to smolo, da leži sredi trikotnika Novo mesto — Celje — Zagreb. Druga ovira na poti razvoja te ustanove je neposredna bližina republiške meje, onkraj katere so hospitalne storitve že nekaj let precej cenejše. Tretjo neugodnost predstavlja politična razdelitev na regije, ki veže sevniško in brežiško občino na zdravstvo v Celju, medtem ko krška spada pod Novo mesto. Zaradi take razdeljenosti je bolnišnica trenutno brežiška. »Pri nas smo se že zdavnaj otresli kompleksa majhnosti. Zavedamo se, kaj je naš domet in kaj zmoremo, za ostalo pa poskrbimo s transportom v večje centre. V desetih letih je naša ustanova zelo napredovala in se posodobila, kljub temu da imamo skromne možnosti za nabavo novih aparatov, investiranje in za razvoj stroke. Kot majhna bolnišnica pa imamo tudi nekatere prednosti. Navsezadnje se ravno zaradi majhnosti lažje prilagajamo finančnim razmeram in zakon- ZA PODJETNIKE BODO KMALU PONOVILI ŠOLO POSAVJE — Vodilni delavci posavskih podjetij, ki so obiskovali prvo podjetniško šolo v Krškem, priporočajo zbornici, da bi nadaljevala z organizacijo tovrstnega izobraževanja. Direktor Cvetja Čatež, Jože Avšič, meni, da bi v prihodnje prirejali izobraževanje po tematskih sklopih, za katere bi se vnaprej dogovorili z gospodarsko zbornico. Tudi Rudi Arnšek iz Brebusa in številni drugi za strokovno izpopolnjevanje zagreti vodilni delavci iz. vseh treh občin so enakega mnenja. Aktualni pravni in proizvodni problemi se s prehodom v tržne razmere kopičijo in kličejo po razumevanju iz drugačnih zornih kotov, kot so jih bili vajeni doslej. Zbornica je Posavcem obljubila, da bo njihovim željam ustregla. I.C skim spremembam,« pravi dr. Peter Zorčič, direktor bolnišnice v Brežicah. Vse tri občine so prvič skupaj investirale v otroški oddelek in v izgradnjo operacijskega trakta. Treba je povedati, da so le Brežice redno financirale to investicijo iz občinskega samoprispevka, medtem ko sta Krško in Sevnica plačevala svojo obvezo precej neredno in tudi ne v celoti. Dr. Zorčič pravi, da pri dogovaijanju in pri podpisovanju pogodb ni nikjer problemov. Vse se odzivajo z razumevanjem, toda pri izpolnjevanju obljubljenega se zatakne! »Na žalost se Posavci ne zavedajo, da je tudi hospitalni del zdravljenja njihov interes. Naša želja je, da nas prebivalstvo te regije sprejme kot svojo bolnišnico in nam jo pomaga razvijati, ne pa, • da smo tujci, ki sicer smemo povedati, kaj nas tišči, vendar naše besede nalete na gluha ušesa. Bližina ustanove, v kateri je možno s pravočasnim ukrepanjem rešiti življenje, bi že morala biti zadosten razlog za večjo skrb za njen obstoj in napredek,« meni dr. Peter Naša anketa 3 Zorčič. Organizacija slovenskih bolnišnic je odvisna od bodoče zakonodaje. Če bo v njej opredeljena drugačna delitev dela ter znane razsežnosti zasebne prakse in podjetništva v zdravstvu, bo veliko manj negotovosti. Slovenske bolnišnice so velik družbeni kapital, ki ne bi smel biti prepuščen le interesom in potrebam ene občine. Organiziranje tega dela zdravstva mora biti urejeno na ravni republike. Ali kot pravi dr. Zorčič: »Slovensko zdravstvo nujno potrebuje strokovno reorganizacijo. Namesto vlaganja v zidove raje preusmerimo bolnike v druge kraje!« B. DUŠIČ Dolgoletno prijateljstvo Za Ddolenjskim listom je štirideset let življenja, po ljudsko bi rekli, daje prišel v zrela, najlepša leta. Časopisje v vseh teh letih previharil že mnoge viharje, že dolgo pa je največji jugoslovanski pokrajinski časopis, kar v glavnem kar preveč sramežljivo skrivamo. Časopis je vedno skušal biti ogledalo časa in družbe, včasih mu je to bolje, včasih malo manj dobro uspevalo, kot je pač značilno za vsako življenje. Le redki so, ki imajo samo vzpone. Imel pa je hrbtenico, ni se »prodajal« dnevnim politikam, kar je verjetno precej velik razlog za to, da seje moral vseskozi v veliki meri kljub posebni družbeni pomembnosti živeti sam, kar se sedaj še posebno odraža v njegovem položaju, njegovem in njegovih ustvarjalcev delovnem in življenjskem standardu. Dolenjski list večji del naklade vsak četrtek razpošlje stalnim naročnikom, v občinah, v katerih spremlja dogajanje, so pogosto posejana gospodinjstva, kjer jih vsak četrtek kot dober stari prijatelj pozdravi naš časnik, obiskuje pa tudi mnoge bralce drugje po Sloveniji in tujini. Saj ne, da bi se hvalili — ustvaijalci časopisa nočemo spati na lovorikah, saj se večno nezadovoljni trudimo narediti Dolenjca boljšega —, ampak naša naklada, naročniki, posebno dolgoletni, (nekaj jih ima to pot besedo), so nam svojevrstno zadoščenje in potijevanje, da se ne trudimo zaman. VINKO LEDINEK, iz Zgornjega Obreža pri Artičah: »Za Dolenjca smo se odločili, ko je leta 1959 pismonoša zbiral nove naročnike. Od takrat ga redno beremo vsi člani družine, od prve do zadnje strani, najbolj pa nas zanimajo nesreče in novice iz okoliških krajev. Zdi se nam dober časopis. Drugih časopisov nimamo naročenih. Do- bro ie, da zadnje čase piše malo več o politiki. Ca časopis vedno shranimo in še čez tedne kaj pogledamo v njem. Zadovoljni smo tudi, da ga redno dobivamo.« | t r FANI ZUPET, delavka iz Sotle pri Mirni: »Najprej je imela Dolenjski list naročen tašča, potem smo ga prepisali. Tako je v družini, naročilo gre naprej kot tradicija. Navadila sem se na Dolenjski list, rada ga berem. Časopis se spreminja, pa bi se lahko še bolj. Po mojem manjka zgodb, povesti, teh je bilo včasih več, ne? Kar zadeva ceno Dolenjskega lista, je visoka, vendar, če je vse drago, so tudi stroški za časopis in je zato drag.« , P n 1 C MILAN KOVAČIČ iz Gradca pri Metliki: »Pri naši hiši smo na Dolenjski list naročeni od začetka in vseskozi je Dolenjec »glavni« časopis pri hiši, čeprav imamo tudi Deloin kupimo še kakšen časopis. A iz Dolenjskega lista z ženo, s katero sva v hiši ostala sama, zveva vse, kar se pomembnega dogaja v Beli krajini in na Dolenjskem. Oba sva že v letih in ne hodiva več okoli in po sestankih. Vsebina je zanimiva, jezik pa razumljiv, ljudski. Žena Heda prebere vsega od prve do zadnje strani.« FANI MOČNIK, upokojena prodajalka iz Krmelja: »Nimam velike pokojnine, zato priložnostno delam, da zaslužim še kakšen dinar, a kljub padcu življenjske ravni še nisem pomislila, da bi se odpovedala Dolenjskemu listu, na katerega sem se naročila še pod dekliškim priimkom. Zdi se mi, da je bilo to pred novembrom 1951, kot me imate zapisano v vaši naročniški evidenci. DL začnem brati od zadnje proti prvi strani, preberem ga po dvakrat. Lahko pa bi imeli več kontaktnih rubrik.« STANE SITAR, upokojeni gostilničar iz • Dolenjskih Toplic: »Z Dolenjskim listom sem se srečal leta 1950. Z Andrejčkom Za-mljenom sva bila prijatelja. Vsa leta sem ga z veseljem prebiral, čeprav imamo naročene tudi druge časopise. Vedno sem bil z njim kar zadovoljen, tudi sedaj mi je všeč tak, kot je, je pa precej pogumnejši kot nekdaj. Drugače pišete. No, časi se spreminjajo. Za politiko se ne zanimam dosti, najprej rešim križanko. Že nekaj nagrad sem si z njo nabral.« ANTONIJA BOGOVIČ, kmetica iz Dolenje vasi pri Krškem: »Dolenjski listje edini časopis za podeželje, ki piše o življenju v domačih krajih. Zato smo mu zvesti že vsa leta in doslej še nikoli nismo razmišljali, da bi se mu odrekli, čeprav je tako kot življenje vse dražji. V naši družini ga preberejo vsi, posodim ga tudi hčerki, ki mi potem vrne z Nedeljskim. V DL preberem osmrtnice, zanimivosti, branja je v njem kar dosti. Mislim, da bi pridobil na informativnosti, ko bi bilo v njem še več podatkov, kje je kakšna roba cenejša.« ANA ŽALEC iz Zapudja pri Dragatušu: »Na Dolenjski list sem sc navadila in ne bi ga odjavila, čeprav ni več poceni. Vendar pa je to edini časopis, na katerega sem naročena. Všeč mi je, ker podrobno poroča o dogodkih in zanimivostih s širše Dolenjske. Počasi ga berem po ves teden, vse do naslednje številke. Marsikdaj me tudi razvedri in bi ga zelo pogrešala, če ne bi bila naročena nanj. Sicer pa sem zadovoljna s takšnim, kakršen je, vsebine ne bi spreminjala.« PRIDOBITVE OB JUBILEJU — Sevniško gasilsko društvo je ob lanski 110-letnici dobilo več visokih priznanj. Vseeno pa so bili gasilci še nqjMj veseli novega prizidka h gasilskemu domu, v katerem so od decembra lani oz. januarja letos gasilski servis, uprava GD in občinske gasilske zveze, godbeniki itd. Na sobotnem Ul. občnem zboru GD Sevnica so se tudi spomnili zaslužnih, predsednik OGZ Sevnica Tone Polutnik pa je podelil Martinu Kovaču (na desni) plaketo GZS i. stopnje. (Foto: P. P.) K zn ot za ša so de ki. na ki; dil I°1 ča ret di, di, sta loi U Se vel kri 60 Ijai 30 dir I C MARUA FINK iz Kočevja: »Doma sem iz Bereče vasi pri Suhoiju, že od vojne pa sem na Kočevskem. Dolenjskemu listu sem zvesta, ker rada berem tudi kaj iz domačih krajev. Zdaj sem sicer bolna in ne berem več toliko, saj vse hitro pozabim. Ga pa zato preberejo vsi v družini in prepričana sem. da bo Dolenjec ostal vedno pri naši hiši.« f Pre Paš biti \ joj, ladi ‘(lip grai Pa j rim \ Sle« )0C jem Ijal nor Po|( i •n o "im l IVAN DROBNIČ iz Ribnice: »Dolenjski list se mi je nekako priljubil. Težko bi mi bilo brez njega. Komaj preberem enega, že nestrpno čakam drugega. Zaupam mu stoodstotno. Če bi pisali narobe, bi izgubili zaupanje in naročniki, pa še pisec bi se osramotil. Preberem vse, najbolj natančno pa kriminal in vse iz naše občine. Pisanje o kriminalu me opozarja, da kaže vrata zaklepati, da se še meni ne bi primerilo kaj takega, kot se je že drugim.« UM; JSKI UST Kmet za delež zadrugi in proti Kakšna bo bodoča črnomaljska kmetijska zadruga — Kritika pospeševalne službe — Kooperanti obljubljajo svoja združenja — Več vpliva v zadrugi ČRNOMELJ — Pogovora o tem, kakšna naj bo nova kmetijska zadruga in kakšne poslovno-razvojne cilje naj ima, se je poleg številnih trdnih črnomaljskih kmetov, poslovodnih delavcev tukajšnje zadruge in pospeševalcev udeležil tudi podpredsednik poslovnega sistema Mercatorja, d. d., Slavko Glinšek. Kot je dejal direktor zadruge Niko Požek, so šli doslej že prevečkrat v reorganizacijo, a pravih uspehov ni bilo. ZAVAROVALNE POLICE NAMESTO PROTITOČNE OBRAMBE? LJUBLJANA — Ker ni dovolj trdnih strokovnih dokazov, da je obramba proti toči, kakršno smo v preteklih letih organizirali v Sloveniji, učinkovita, se je republiška skupščina odrekla enotni zakonski prisili, vendar lahko posamezna prizadeta območja tako obrambo še obdržijo in vzdržujejo, če tako želijo. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zdaj predlaga, da bi tako prihranjeni denar raje uporabili za zavarovanje pridelkov in na ta način — z izplačilom odškodnin — pomagali lastnikom posevkov in nasadov, ki bi jih prizadela toča. > • Vsaka svinja naj rije svoje korenje. (Trdina) Tokrat pa naj bi bilo zares drugače. Zavedajo se namreč, da je črnomaljska zadruga zaradi razdrobljenih kmetij celo za petino dražja od nekaterih drugih, zato danes toliko bolj razmišljajo o ekonomiki. »Ni drugega izhoda, kot oblikovati KZ v interesu kmeta, torej cenejšo, fleksibilnejšo, to pa pomeni, da bo prej ali slej prišlo do tega, da bo delavec ali kmet moral dati svoj delež, glede na njegovo višino pa bi bil upravljavec KZ, ki naj bi se oblikovala kot zadružno ali družbeno podjetje ali pa bi delovala v obstoječem obsegu, vendar prilagojena zakonu o zadrugah,« je menil Požek. Glinšek je dejal, da se bodo morali kmetje odločiti, ali bodo zadružniki ali ne. Po njegovem je boljše, daje manj zadružnikov, ki pa so pripravljeni sprejeti pravila, ki zadevajo zadružništvo. Uvedba deležev pa je eden od nujnih pogojev, da v zadrugah naredijo red. Janko Bukovec, predsednik črnomaljske podružnice Slovenske kmečke zveze, je pripomnil, da kmet v zadrugi sicer vidi svoj interes, a je zanj predraga, to pa zato, ker je njen administrativni aparat prevelik. Po njegovem mnenju je bilo pri zadnji reorganizaciji KZ zgrešeno, da je bila v zadružnem svetu le tretjina kmetov, ostalo pa delavci, zaposleni v KZ. Zato kmetje vnaprej zahtevajo več vpliva kot doslej. Predvsem pa naj bi bila pospeševalna VfDNIK V KUPČIJI Odkupne in prodajne cene v KZ Krka Novo mesto So cene vendarle začele padati? V KZ Krka pravijo, da se bodo ta teden znižale cene svinjskega mesa za 10 odst., kar je neposredna posledica uvoza mesa iz tujine. Očitno uvoz in zmanjšana kupna moč delata svoje. Sicer pa so cene mladega pitanega goveda ta teden ostale enake, kot so bile v preteklem. Mlado pitano govedo plačujejo na meso po ceni 32 din za kilo v ekstra J klasi, v 1. klasi po 30 din, v 2. klasi 28 ' din in izven klase po 26 din. Cena telet Z NOVOMEŠKE TRŽNICt Na ponedeljkovi tržnici je veljal kilogram solate in cvetače 20 din, radi-ča, hrena, peteršilja in špinače 30, redkve in korenja 8 in fižola 20 do 25 din. Merico regrata so cenili 5 do 8 din in motovilca 3 din. Medtem ko je stal kilogram skute 30 din, je veljal lonček smetane 20 din. Jajce je bilo 1,8 do 2 din. Cena kilograma jabolk seje gibala med 11 in 13 din. Orehi so veljali 100 din kila. Prodajali so tudi kruh po 10, šarkelj po 30 in potico po 60 din kilogram. Liter čebulčka je ve- ljal 20 do 30 din. Lončnice so bile po 30 do 150 din, nageljnov cvetje bil 6 din, šopek iz mačic ali teloha pa 4 din. pa je ta teden poskočila. Za kilo žive teže plačajo 1. kategorijo moška teleta po 38 din, ženska pa po 36 din, 2. kategorijo moška po 36 din in ženska po 34 din. Teleta za klanje so do 32 din. V hladilnici na Cikavi se radi pohvalijo, da so njihove cene tudi ja 40 odst. nižje kot v maloprodaji. Cena jabolk je ta teden poskočila za dinar in pol in so sedaj po 10,50 din, čebula je po 3 din. Ostali artikli iz dokaj bogate ponudbe pa so: moka tip 400 po 4,60 din, tip 500 po 4 din, tip 850 po 3,30 din. Olje je po 15 din, sladkor po 11 din, fižol po 20 din. Na zalogi pa imajo še zamrznjena piščančja krila v 15 kilskih kartonih po 20 din kila, pralni prašek Floarmatic iz Italije v 4-kilskem pakiranju po 115 din. Prodajati pa bodo začeli tudi pomaranče po 16 din kila. Odkupne in prodajne cene v M-Agrokombinatu Krško V krškem M-Agrokombinatu ostajajo ta teden enake cene goveda. Mlado pitano govedo plačujejo na meso v ekstra klasi po 30 din. Teleta so od 30 do 33 din. Prašiče plačujejo po 25 din za kilo žive teže. • V kmetijstvu niso bili nikoli tako slabi časi, da ne bi bili za nekaj tudi dobri. Sedemdeseta leta so bila naklonjena naložbam, saj je skoraj vsak kmet lahko dobil posojilo po 3-odst. obrestmi meri. (Demšar) Kmetijski nasveti Čas za ograditev pašnika Naj ponovimo še enkrat: paša je iz več razlogov najprimernejši način Prehrane goveda. Predvsem je najcenejša in zato najbolj gospodarna, saj s Pašo izgubimo najmanj hranilnih snovi. Zato velja pravilo, da ne bi smelo biti kmetije brez paše, če so le naravne možnosti zanjo. ,na ! V mislih imamo seveda strokovno pravilno izvedeno čredinsko pašo, ki l J°je treba vnaprej primerno pripraviti, to je urediti pašnik. Zgodnjespom-I Gdanski čas je kot nalašč za to, da preskrbimo potreben material, in da ure-dimo ali preuredimo pašnik, ki naj ima nekako 6 do 10 čredink. Pctstokilo-< gramsko govedo potrebuje na dan en ar pašnika ali na leto četrt hektarja, če Pa želimo na istem pašniku pridelati še krmo za zimo, v tem primeru govo-rimo o pašno-kosnem sistemu, mora biti površina dvakrat večja. Velika je razlika med pašnikom v ravnini ali na valovitem zemljišču. Slednji zahteva kar dvakrat toliko potrebnega materiala kot ravninski. Za '00 m električne ograje (električni pastir) na valovitem zemljišču potrebu-k Jemo 6 nosilnih kolov, 16 distančnikov, 44 nosilnih izolatorjev, 10 nape-m Ninih izolatorjev, 6 natezalnikov, 90 žičmkov, in 5 kilogramov žice (po | normativu pozda Aero-polyplast), na ravnem zemljišču pa vsega približno setu 1 Tudi ni vseeno, kakšen material uporabljamo. Koli morajo biti iz trdega e pa "1 obstojnega lesa, pred uporabo pa še impregnirani, z ibjtolom ali odpadnih! oljem, če tega ni, pa vsaj ožgani na spodnjem delu. Žica mora biti do- služba kmetova, ne zadružna. Sicer pa je pričakoval, da bodo kmetom na sestanku postregli z analizami, kaj jim lahko KZ še nudi. Natančne rešitve je direktor obljubil v desetih dneh. Bukovec je odprl tudi vprašanje, na kom graditi zadružništvo: na nekaj deset čistih kmetih ali tudi na okrog tisoč pol-kntetih. Kmetje so bili najbolj glasni okrog plačila deleža zadrugi in o pospeševalni službi. Tako je Filak iz Gribelj dejal, da so kmetje že delničarji, saj so že dali delež, sicer pa naj se najprej KZ na novo organizira, kmetje pa se bodo pozneje odločili, če bodo njeni člani. Mravinc s Cerkvišč je pristavil, da bi z denaijem, vloženim v kmetijstvo, lahko naredili več, če bi se pravilno organizirali. Sedaj pa bo najbrž prosti trg opravil svoje. Predlagal je, naj bi v pospeševalno službo vključili tudi veterinarja. O deležu kmeta zadrugi v vrednosti enega bika pa, da so že doslej prispevali deleže, pa zaradi tega ni bilo večjih sprememb, zato ljudje nimajo več zaupanja. Štrucej iz Gribelj je bil optimist in je predlagal, naj bi še tretjič poskusili z deležem, pospeševalna služba pa naj bi postala samostojna, s HKS, komercialo in vodjem. iačih :ren> zato sem. iši.<< % PRIHAJA ČAS ŠKROPLJENJA — Zimsko (rumeno) škropljenje 'hdneea drevja je treba opraviti, ko so drevesa še v mirovanju. Uporabljani'): morozin 0,75-odst. koncentracija, kreozan pasta 0,1- do 0,2-odst„ ru-^esan olje 2- do 3-odst„ ipd. Temperatura mora biti nad 0°C, škropljenje Pl»je dobro opraviti vsakih nekaj let. Predpomladansko škropljenje pride v S ko začne drevje poganjati (stadij mišjega ušesa). Uporabljamo katen-Jtoli 0|jni pripravek: oleodiazinon 1,5-odst„ folidol (olje) 0,5-odst„ oleoeka-S I -odst., ipd., koristno je dodati kak fungicid (cuprablau, bakrocid, ba-Nno apno). Breskve je treba škropiti s tako mešanico takoj, ko se začno Nti napenjati, da jih obvarujemo pred kodravostjo. (Zimska mala šola, ) ngečki glas)_______________________________________________________ v°lj debela (vsaj 2 mm) in pocinkana, tako da bo dovolj obstojna, pa tudi Zdaleč vidna Glede izbora pašnega aparata obstajajo različne izkušnje in Mišljenja V naših razmerah se še najbolje obnese akumulatorski pašni apa-f»t z možnostjo polnitve elektrike. Da bosta ograja ter pašni aparat kar naj-Nje postavljena, je dobro zaprositi za pomoč strokovnjaka ali vsaj nekoga, 1 ima s tem že več izkušenj. , • 1 Inž. M. L. Opozoril je, da če tega ne bo moč storiti, sc bodo kooperanti v večjih krajih združili. Ivan Simonič iz kmetijske zadruge je bil prepričan, da KZ takšna, kot doslej, ne bo mogla več preživeti. Zaposleni namreč niso bili plačani po delu, ampak enotno, ne glede na to, ali je enota ustvarila izgubo ali dobiček, samo da je bil mir v hiši. Za bodočo organiziranost je predlagal več ekonomsko ločenih enot ali pa da sc kooperacija s HKS in nekaj trgovinami oddvoji od KZ, pospeševalna služba pa gre pod republiško okrilje. Dvomil je tudi, da bo delež v višini 1.000 DEM zares stimuliral kmete, ki bodo sodelovali z zadrugo le, če bo konkurenčna. Ob lem je Lojze Sterk iz zadruge dodal, da bodo morali v KZ resno razmišljati o tem, da bo KZ (ta ali katera druga) v interesu kmetov in zaposlenih delavcev, interes obojih pa je predvsem dobiček. M. BEZEK-JAKŠF. PRIKAZ OBREZOVANJA DREVJA Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto, Sevno na Trški gori 13, organizira prikaz obrezovanja sadnega drevja v petek, 23. februarja, ob 15. uri. Tečaj bo vodil mag. Alojz Muster. Zbirno mesto kandidatov bo pred sadovnjakom v neposredni bližini kmetijske šole na Trški gori. Česen varuje pred nosemo Zanimive izkušnje posavskih čebelarjev »dihur«, s katero smo dosti ceneje zdravili varozo. Posamezni člani pa so poskušali tudi biološko zatirati varozo z izrezovanjem trotovine in omejitvijo zaleganja matice v času kostanjeve paše po metodi Zagorca,« pravi Jene. V sodelovanju zdr. Vilharjem, Miheličem in prof. Senegačnikom je Jene pridobil prve informacije o uporabnosti novega zdravila fluvahnat. Prav zato je lahko ravno sevniško čebelarsko društvo oralo ledino z uporabo novega zdravila. SEVNICA — V sevniškem čebelarskem društvu se uspešno zoperstavljajo različnim boleznim čebel tudi po zaslugi dobrega dela preglednikov in predsednika zdravstvene komisije društva Blaža Jeneta, študenta veterine v Ljubljani. Tako so čebelarji uspešno zatirali varozo vse od leta 1983, ko je prvikrat izbruhnila v Zabukovju. »Prva leta smo uporabljali folbex, nato varamit, v letu 1986 pa je društvo nabavilo napravo * * \ 4 * * * * * * * * * * * * * * * 5 t * * Z mlekom že dohitevamo zahodno Evropo Presenetljivo izboljšanje kakovosti LJUBLJANA — Inštitut za mlekarstvo Biotehniške fakultete ugotavlja, da zdaj kar polovica slovenskih kmetov pridobiva nadpovprečno kakovostno mleko, druga polovica pa je blizu željene kakovosti. To je presenetljivo spodbudna ugotovitev, ki pa kaže na to, da zrno vendarle pade na rodovitna tla. Leta in leta so strokovnjaki in inšpektorji tarnali nad slabo kakovostjo slovenskega mleka in dajali za zgled razvite zahodnoevropske dežele, zlasti Švico. Za napredek ima poleg stroke zasluge tudi ostrejši pravilnik o kakovosti mleka, ki je bil v življenje pospremljen s toliko dvomi in pomisleki, zlasti pa je svoje doseglo denarno nagrajevanje boljšega mleka. Po novem pravilniku, ki je zdaj v javni razpravi, je predvideno, da bo denarna nagrada za mleko prvega kakovostnega razreda še povečana, tako da bi namesto dosedanjih 6 odstotkov od osnovne cene mleka znašala 10 odstotkov. Nagrada za mleko drugega kakovostnega mleka naj bi znašala toliko kot prej, to je 5 odstotkov. Kakovost mleka je moč izboljšati še z bolje organiziranim prevozom in strožjim nadzorom pri predelavi. Zanimivo pa je, da mnogi kmetje kljub izboljšavam še vedno ne zaupajo zadružnim mlečnim kontrolorjem in so prepričani, da bi morala vzorce mleka jemati in pregledovati povsem neodvisna strokovna ustanova. Poapnelo zalego, ki povzroča že gospodarsko škodo, bodo skušali sevniški čebelarji letos zdraviti s C vitaminom in natrijevim benzoatom. »Na 1 gram damo četrt litra vode in s to raztopino poškropimo čebelje sate. S tem sate tudi razkužimo, čebele pa sladkorno raztopino popijejo. Osebno sem zadovoljen z FX ploščicami izdelovalca Čehovina iz Kopra, saj sem z njimi zdravil 18 družin. Na 5 družinah sem še dodatno zdravil z varolikom. Osip varoz je bil minimalen, in sicer 5, 14, 3, 6, 10,« zaupa svojo izkušnjo predsednik sevniških čebelarjev. Sicer pa sevniški čebelarji soglašajo z mnenjem, da je najboljša metoda zatiranja čebelje zalege z izborom kakovostne matice, ki ima nadpovprečen čistilni nagon. Kar zadeva zatiranje kužnih bolezni, ki je sicer določeno že z zakonom, se sevniški čebelarji pridružujejo mnenju dolgoletne čebelarke Minke Zupančič iz Krškega, da je bolje radikalno uničiti vse, kakor pa opuščati to metodo in se soočiti s ponovno okužbo. Dokaz za to je brežiški primer. O poapneli zalegi pa Minka Zupančič meni, da jo povzroča preveliko vlage. Čebelam gotovo ne koristi niti prepogosto razbutjenje, ki ga prinaša pregledovanje po nepotrebnem. Zupančičeva svetuje, naj bodo zadnja vrata panjev odprta, da bo večje zračenje panjev. Za boj proti Nosemi pa Zupančičeva že vrsto let preventivno uporablja česen, ki ga daje v zadnji obrok zimske hrane. Odtlej nima več težav z nosemo. P. P. Blaž Jene Minka Zupančič EN HRIBČEK BOM KUPIL.- V nedeljo, 18. februarja, je po daljši bolezni umrl naš znani strokovni, družbeni in društveni delavec ter uspešni pisec vinogradniških strokovnih del in dolgoletni urednik te rubrike v Dolenjskem listu Tit Doberšek iz Novega mesta. Rodil se je L januarja 1913 v Stopnem, v zaselku Savinjsko pri Makolah v Halozah. Končal je šes-trazredno osnovno šolo v Makolah, nato pa so ga starši poslali v Slovensko Bistrico učit se za kovača. Zaradi bolezni in zdravljenja je zapustil kovaškega mojstra ter se spomladi leta 1932 zaposlil kot praktikant na Vinarski in sadjarski šoli. Pridno je delal kot pomočnik pri znanem praktiku Francu Aplencu, obenem pa do leta i934 končal dveletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Ker je leta 1936 vodil opozicijsko listo, je bil 1937 na zahtevo banske uprave dvakrat odpuščen z delovnega mesta; v vmesnem času je upravljal graščinsko posestvo Vil-tuš pri Mariboru. Sodeloval je pri urejanju zapuščenih sadovnjakov na posestvu Račji dvor, katerega je banovina leta 1937 kupila in ga vključila k Vinarski in sadjarski šoli. Jeseni tega leta je vodil delo pri pakiranju sadja za veliko sadno razstavo v Mariboru, kije bila v času 3. vsedržavnega sadjarskega kongresa. Doberšek sije pridobil v tem času znanje in zaupanje ravnatelja Josipa Priola, vendar ga ni niti pridnost niti sposobnost rešila pred političnim pritiskom. Bil je drugič odpuščen zaradi »napačne« opredelitve pri volitvah. Take usode so bili deležni tudi nekateri drugi tovariši. agronomi in kmetijski tehniki, ki niso klonili pred pritiskom vladajoče stranke JRZ. To pot so se klerikalci maščevali za početje JNS, liberalne stranke, v letih 1931—35. Tit Dobtšek je v letih 1938— 1940 urejal Kmečko delo, prilogo časopisa Slovenski gospodar, kije izhajal v 40.000 izvodih v Mariboru. Jeseni 1939 je banovina s Priza-dovim prispevkom kupila posestvo Lepi dol v Pesniški dolini kot poskusno-raziskovalni objekt. Tita Doberška so povabili za opravnika urejevalnih del v obširnih sadovnjakih, obenem pa je bil namestnik upravnika Lavoslava Gosaka, ki so ga Nemci že v prvih dneh okupacije odpeljali v Srbijo. Leta 1942 so Doberška premestili in ga imenovali za upravnika posestva v Kamnici. Po osvoboditvi je bil Tit Doberšek imenovan za zadružnega referenta na okrajnem narodnoosvobodilnem odboru Maribor-levi breg, nato za kmetijskega referenta okraja Novo mesto, nazadnje pa za kmetijskega inšpektorja okraja oz. občine Novo mesto (1965—78). V tem času je vodil borbo proti koloradskemu hrošču, obnovo vinogradov v Posavju, napravo nasadov breskev, napravo matičnjakov in drevesnic v družbeni in zasebni lasti, sočasno pa je ob delu končal srednjo kmetijsko (1950) in višjo upravno šolo. Bilje uspešen organizator nabavno-pro-dajnih in splošnih ter delovnih kmetijskih zadrug, organizator živinorejskih odsekov pri KZ,organizator kmetijskih razstav ter praktik pri raznih strokovnih ukrepih, inštruktor in dobrohoten inšpektor. Bil je zelo aktiven v društvih in zvezah absolventov kmetijskih šol, DKIT, sadjarskih podružnic in organizator Društva dolenjskih vinogradnikov. Leta 1957 je Kmečka knjiga izdala njegovo Sodobno vinogradništvo, leta 1968 pa je DZS založila 2. izdajo knjige Vinogradništvo razen tega je redno objavljal v Dolenjskem listu članke o vinogradništvu in vinarstvu. Drugi njegovi članki so bili objavljeni še v glasilu Brazda in Nova Brazda, v Naših goricah, v Posavskem tedniku, v Mohorjevem koledarju in drugod. Naj na koncu omenimo ciklus predavanj na zimskih tečajih ter na redni kmetijski šoli na Grmu in gostinjski šoli v Novem mestu. Dr. FRANCE ADAMIČ Gnojila na zatožni klopi Ob začetku kmetijske sezone kaže zavrniti nekatere preveč »zelene« poglede, ki begajo ljudi REKORDEN OBISK — Nedeljskega občnega zbora največje podružnice Društva dolenjskih vinogradnikov Sevnica-Boštanj seje udeležilo preko 150 vinogradnikov. Še več pa jih je prisluhnilo zanimivemu predavanju mag. Julija Nemaniča o negi vina v malem kletarstvu in izboru sadilnega materiala. I a doslej rekordni obisk vzbuja upe, da bodo vinogradniki v velikem številu prinesli vzorce vin (3-litrske steklenice) 8. marca od 14. do 18. ure v gostilno Kragl v Sevnici na degustacijo in ocenjevanje, in to navkljub slabšim pridelkom zavoljo ujm v zadnjih letih. (Foto: P. Perc) Če mineralna gnojila uporabljamo v pravih odmerkih, na ustrezen način in ob pravem času, potem ne morejo biti onesnaževalci okolja, so kategorično zatrdili strokovnjaki na nedavnem mednarodnem posvetu v okviru skupnosti Alpe-Jadran v Pulju. Dr. Antun Vajnberger iz Ine Petrokemije je zno va utemeljil tezo, da gnojenje celo povečuje možnosti za manj onesnaženo okolje in s tem naše življenje, saj gnojila omogočajo hitrejšo in enakomernejšo rast vegetacije, ki ustvarja kisik in s tem izboljšuje zrak. En sam hektar pšenice sprošča toliko kisika, kolikor ga potrebuje za dihanje 30 ljudi A vtorju bi sicer lahko ugovarjali, ker prihaja iz Ine, ki ima naše naj večje tovarne umetnih gnojil, in je hočeš nočeš zainteresiran za večjo prodajo, toda reči je treba, da tudi doslej ni agronomska stroka trdila nič drugega kot on. Le preslišani so bili njeni strokovni argumenti v neenakopravnem spopadu z oranizirano kampanjo, tudi predvolilno politično obarvano, ki je mineralna gnojila kar počez poisto vedla s strupi in s tem plašila neuke ljudi Kdo sploh posluša slaboten glasek pedologa, ki strokovno razlaga, da rastlina sprejema vase potrebna hranila v natanko enaki jonski obliki iz naravnega kot tudi iz umetnega gnojila? Ali pa na primer, da talni delci fosforno gnojilo trdno vežejo nase in da zato nad 80 odst. fosforja, ki so ga našli v naših vodah, izvira iz komunalne in industrijske vode. In tako naprej. Naša dežela je po porabi mineralnih gnojil daleč zadaj na evropskem repu, prav tako pa tudi po hektarskih donosih, ki so s porabo v neposredni zvezi. Zakaj naj bi se naši kmetje odpovedali možnostim, kijim jo je odprla kmetijska znanost od Liebiga naprej, in se vrnili v prejšnje stoletje, ki je bilo kmetijsko resda bolj čisto, zate pa lačno! Inž. M. LEGA i DOSTI DELA ZA GOZDARSKO INŠPEKCIJO LJUBLJANA - Gozdarstvo bo > prihodnje organizirano v obliki javni, podjetij, spremenil pa se bo tudi sedam* položaj zasebnih lastnikov gozdov. Err to naj bi uredil novi zakon, kateregi. osnutek naj bi zagledal luč sveta t začetku marca. Vendar kaže. kot porod; Kmečki glas, zakona o gozdovih za enkrat še ne bo. ker so mnoge stvari š. preveč nerazčiščene in zapletene. Go; darji ga težko pričakujejo, saj » nekateri obnašajo, kol da je že sprošče promet z lesom in na črno trgujejo njim, po drugi strani pa kmetje poneko.. trdijo, da gozdna gospodarstva n veliko izsekujejo gozdove, ki so bi nekoč nacionalizirani in ki ulegnej• priti nazaj v roke nekdanjih lastnika-oz. njihovih dedičev. Eno in drug ponuja obilico dela gozdarski inšpekcij: če ga bo videla, seveda. OBČINSKI SKLAD NI DOVOLJ BREŽICE — Žc zdaj je znano, daj prašičja kuga v brežiški občini povzrt čila precej škode, čeprav natančnih št< vilk še ni mogoče ugotoviti. Nekatei posledice te nalezljive bolezni so n; mreč dolgoročne. Tako so zaradi kug morali za mesec in pol povsem zausti^ viti prodajo prašičev, poleg tega je b prekinjen tudi običajen krogotok prt izvodnje v svinjereji. Agraria je že vlož la zahtevek za odškodnino v višii 500.000 din, pridružili pa so se ji tui veterinarji, ki so v preventivno cepljenj proti kugi vložili 300.000 din. Kot kaž bo občinski sklad za zatiranje kužni bolezni premalo za izplačilo celotne ot škodninc, zato si bo občina morala pt magati tudi z republiškimi sredstvi za t DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 24. februaija, bodo v Novem mestu do 19., drugod do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market na Ragovski, • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator, • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec, • v Žužemberku: Market Dolenj- • v Straži: Samopostrežba KZ. • V nedeljo bosta odprti od 8. do 11. ure v Novem mestu prodajalna KZ na Glavnem trgu 4, v Črnomlju Samopostrežba Pod lipo. Ker je sobota, 24. februarja, delovna, bodo vse prodajalne živil odprte do 15. ure. VEČJA MESNICA V PODZEMLJU PODZEMELJ — V metliški občini hkrati povečujejo in obnavljajo dve klavnici. V Metliki so pred kratkim končali posodobitev in prenovitev klavnice Kmetijske 7adruge, v manjši meri pa si za to prizadeva tudi zasebni mesar Jože Križan v Podzemlju. Križan že sedaj z mesom oskrbuje precej menz v Beli krajini, med rednimi strankami v njegovi mesnici pa so poleg Belokranjcev tudi številni kupci iz novomeškega konca, s teletino pa oskrbuje ljubljanske in celo mesnice na Primorskem. Na teden v Križanovi mesariji zakoljejo 10 do 20 prašičev, toliko tudi telet ter 2 do 3 glave goveje živine. Že sedaj ima Križan urejeno manjšo sušilnico in predelavo, prav sedaj pa dograjuje prostore za predelavo suhomesnatih izdelkov, ki naj bi bili nared do maja. Tako bo imel ta podjetni mesar doma vse od klavnice do predelave in mesnice. Že precej predlogov za kandidate Priprave na volitve NOVO MESTO — V ponedeljek seje na drugi seji sestala občinska volilna komisija, ki seje seznanila s potekom predlaganja kandidatov za zbore skupščine občine in republiške skupščine. Za vse ravni odločanja je prišlo precej predlo- gov, edino za predsedstvo republike v novomeški občini ni bila vložena nobena kandidatura. Za republiški družbenopolitični zbor so dobili 3 liste in enega posameznega kandidata, za tovrstni občinski zbor pa 11 kandidatov. Za zbor občin je v novomeški prvi volilni enoti 5, v drugi pa 6 kandidatov. Za občinski zbor krajevnih skupnosti je okrog 130 kandidatov, za zbor združenega dela okrog 100 itd. Za republiški zbor združenega dela bodo novomeški volilci volili v 18 volilnih enotah, trenutno je na listah okrog 300 kandidatov. V občini je sedež za gradbeništvo in za obrt. Komisija je ugotovila, da so bile v prvih rokah za predlaganje kandidatov vse kandidature vložene skladno z zakonom. Posredovala jih bo na zbore volilcev v krajevne skupnosti, ki bodo od 20. februarja do 3. marca. Kandidate za zbore združenega dela, občinskega in republiškega, bodo dobili v podjetja, kjer bodo volilni zbori od 27. februarja do 10. marca. Na zborih je še možno predlagati kandidate, s pogojem, da ima predlagatelj njegovo soglasje. Komisija je tudi določila, da bo za volitve 8. in 22. aprila v občini 180 volišč po krajevnih skupnostih, za podjetja bo to še storila. Občinska uprava po meri ljudi? Novomeški upravni organi so lani opazneje začeli skrbeti za večjo učinkovitost ____________in boljši odnos do strank — Več uradnih ur, manj vrst NOVO MESTO — V podrobno poročilo, ki so ga v občinskih upravnih organih pripravili za današnjo občinsko skupščino, so zapisali, da so novomeški upravni organi lani opravili v glavnem vse naloge, določene v programih dela in večino tistih na osnovi smernic in sklepov skupščine občine in izvršnega sveta. Učinkovitost in kvaliteta dela, še zlasti pa odnos do strank v upravnih postopkih seje lani opazno izboljšal, a z doseženim še niso zadovoljni. Zatrjujejo, da se bodo še naprej trudili, da bo delo upravnih organov po meri potreb in želja ljudi, v ta namen pa so veseli vsakega njihovega predloga. Na osnovi programa reorganizacije in racionalizacije dela občinskih upravnih organov so le-ti lani zmanjšali število delavcev za skoraj desetino oz. za 17 zaposlenih, ukinili so stalno varnostno službo in zmanjšali druge materialne stroške ter tako prihranili preko milijon dvesto tisoč dinarjev. Povečali so število ur za poslovanje s strankami od 26 na 36 ur tedensko, stranke pa lahko sedaj tovrstne opravke uredijo dvakrat na teden tudi popoldne. Poleg tega so v upravnih organih sami začeli pridobivati nekatera soglasja in potrdila, potrebna na primer za izdelavo lokacijske dokumentacije. Zelo pomembno je, da so povsod skrajšali roke za ureditev zadev. Da bi strankam omogočili čim hitrejše urejanje zadev brez nepotrebnega čakanja v dolgih vrstah, so preuredili oddelke in delo, kjer imajo največ strank, v odseku za promet, v sprejemni pisarni, za posamezne postopke pa poobla- KULTURNI DAN MALOŠOLARJEV — V sredo, 14. februaija, so otroci starejših skupin iz vseh novomeških vrtcev do zadnjega kotička napolnili dvorano doma JLA. Še v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika so jim pripravili prisrčen program. Malčke je obiskal in se jim na kratko predstavil Niko Grafenauer, priljubljeni slovenski pisec pesmic in zgodb za otroke. Zborček vrtca je »pod taktirko« petletnega Jureta Turka zapel nekaj njegovih pesmic, popularnega Pedenjpeda pa je zapela kar vsa dvorana. (Foto: Z. L.-D.) Novoles kmalu družbeno podjetje? V ponedeljek referendum o novi organiziranosti nove možnosti — Na vidiku mešana p Ne bo bistvenih sprememb, le podjetja in tuja vlaganja STRAŽA — V ponedeljek bo Novoles, če se bodo tako na referendumu odločili delavci, postal družbeno | > podjetje, organizirano po zakonu o podjetjih. Delavski svet delovne organizacije je namreč prejšnjo soboto ugotovil, da je več kot enomesečna javna razprava bila dovolj poglobljena. V Novolesu so imeli v vidiku več variant organizacije, predno so se odločili v javno razpravo predložiti prav to, ki naj bi najbolj ustrezala lansko leto organiziranemu podjetju po programsko tržnih enotah. Nova organizacija družbenega podjetja Novoles naj bi koncentrirala kapital na ravni podjetja, hkrati pa naj bi bile decentralizirane vse poslovne funkcije, tako da bi odgovornost bila v celoti prenesena na programe, ki bi temu ustrezno dobili tudi pooblastila za neposreden nadzor in možnosti vodenja osnovnih poslovodnih procesov, se pravi razvoja programov, nabave, proizvodnje in prodaje. Z novo reorganizacijo naj bi se bistveno menjal tudi način upravljanja in vodenja, bolj jasno pa naj bi bile razmejene tudi samoupravne pristojnosti in pristojnosti upravnih organov. »Ta organiziranost sama po sebi še ne prinaša bistvenih sprememb v ekonomski uspešnosti,« pravi glavni direktor Vili Pavlič, »odpira pa realne možnosti, da bodo naša podjetja končno organizirana po tistih načelih, kijih pozna gospodarsko razvit in napreden svet, s ka- podjetij po programih, katerih lastnik bo v prvi fazi Novoles, predvidevamo pa tudi razpis novih delnic.« • Reorganizacija zaenkrat ne vpliva na sanacijo tozda Finale, kjer se je število delavcev v zadnjih mesecih zmanjšalo najmanj za sto. Polovico teh je prevzela IMV, ostali pa so bili razporejeni ali upokojeni. Ta usoda čaka še nadaljnjih 250 delavcev Finale, predvsem iz režije. Sklenili so, da bodo v okviru Novolesa odprli tudi posebno invalidsko delavnico za proizvodne delavce, ki sedaj zaradi delovnih poškodb ne morejo delati normalno in jih vodijo kot režijske delavce. Sedaj je tudi že jasno, da se bo trebanjski tozd Polimeri osamosvojil, vezi z Novolesom se bodo formalno prekinile, vendar pa bo Novoles še zagotavljal določene servisne storitve v smislu konkurenčnosti in tržne naravnanosti. čistemu izvozniku sedanji tečaj dinarja ob visokih vhodnih cenah domačih surovin nikakor ne more biti v prid. Kljub temu pa je na vidiku nekaj novosti. Se ta mesec naj bi predvidoma podpisali ustanovitev mešanega podjetja Kabinet za izvozno proizvodnjo ploskovnega pohištva s partnerjem iz Amerike in Lesnino, prav tako pa naj bi italijanski partner podpisal še ta mesec sporazum za dolgoročen odjem dobršnega dela proizvodnje obrata ploskovnih elementov z Račjega sela. T. JAKŠE JUTRI PUSTNA ZABAVA NOVO MESTO — OK ZSMS Novo mesto bo organizirala jutri ob 19.30. pustno zabavo v novomeški športni dvorani. Za najboljše možno vzdušje bodo skušali poskrbeti Janez Benčina-Benč in junaki nočne kronike ter glasbeniki iz domače skupine Katty & the band. IZ LETA V LETO MANJ UČENCEV METLIKA — Število učencev osnovnih šol v metliški občini se, gledano na splošno, zmanjšuje iz leta v leto. V tem šolskem letu je v metliški osnovni šoli, ki je po številu učencev največja v Beli krajini sploh, 707 učencev, kar je za 25 manj kot v prejšnjem šolskem letu. Podatki pa kažejo, da bo v naslednjem šolskem letu število učencev v metliški osnovni šoli pod 700. Odločal bo človek, ne barva Imena kandidatov so zaenkrat še skrivnost terim želimo poslovati. To v mnogočem itala. olajšuje vlaganja tujega kapitala, saj predvidevamo ustanavljanje delniških Seveda je treba pogledati resnici v oči in priznati, da je trenutno zelo malo zanimanja za vlaganje v lesno industrijo, kije trenutno v hudi krizi, še zlasti, ker je močno izvozno naravnana in ji kot METLIKA — Kot stvari stojijo sedaj, kaže, da bodo za bližnje volitve v metliiki občini»v igri« tri liste za družbenopolitični zbor. Po 13 članov za ta zbor Občinske skupščine bodo volilcem ponudile občinske organizacije Zveze komunistov, Socialistične zveze in ZSMS v koaliciji s Slovensko kmečko zvezo. Slednja »načelna koalicija«, kot jo imenujejo v Metliki, bo svojo listo sestavila iz šestih mladinskih, šestih kmečkih kandidatov in enega predstavnika Zelenih. Seveda bo vsaka od teh strank oziroma koalicij imela tudi svo- Žalosten konec celodnevne šole Po 15 letih so na hitro sredi šolskega leUi ukinili celodnevno šolo na Suhorju, eno od dveh v Beli krajini — Število otrok se zmanjšuje_____________ SUHOR — Ko so pred petnajstimi leti na suhorski šoli začeli s tako imenovano celodnevno šolo, je bila to velika stvar ne samo za to majhno podružnično šolo, ampak za celo občino, za Belo krajino in za Dolenjsko sploh. V metliški občini je bila celodnevna šola samo na Suhorju, v Beli krajini pa je bila tega privilegija deležna le še šola v Semiču. O prednostih celodnevne šole so v začetnih letih govorili ne samo najvišji republiški politiki in za njimi vsi po hierarhični lestvici do krajevne skupnosti, ampak so o tem čivkali vrabci v najbolj zakotnem grmu. Po zimskih počitnicah, na začetku drugega polletja tega šolskega leta pa so celodnevno šolo na Suhoiju ukinili in ta ukinitev je minila brez velikih besed in brez besed sploh. Tako kot v življenjuje bil tudi tukaj začetek vesel in bučno slavljen, konec pa tih in žalosten. Uradno so celodnevno šolo na podružnici na Suhorju ukinili zato, ker v to šolo hodi premalo otrok. Ob ustanovitvi celodnevne šole pred 15 leti jih je bilo na Suhorju okoli 70, danes jih je v štirih razredih na tej šoli le še 46. Do sedaj so imeli kombinirane le vzgojne predmete, po ukinitvi celodnevne šole pa sta v celoti kombinirana 1. in 2. raz- stvo poskrbelo, da pouk in vse, kar je z njim povezano, ni zaradi te hitre spremembe nič moten, a se kljub temu ali prav zaradi tega ob tem dogodku zastavlja vprašanje, ki je že dolgo v zraku in bo treba nanj dati odgovor: Kaj bo s cnhnrckn šnln v bodoče? red; res je, da prva dva razreda na Su- horju obiskuje le 19 otrok in tudi za naprej ne kaže, da jih bo v prvem razredu več, kot jih je sedaj. Z ukinitvijo celodnevne šole so začetek pouka prestavili s sedme na osmo uro, s prehodom na »normalno« šolo in z uvedbo kombinacije 1. in 2. razreda je eden od štirih učiteljev postal odveč in so ga »prešolali« na matično metliško šolo. Seveda je ta ukinitev celodnevne šole na Suhorju v najtesnješi povezavi s hudim pomanjkanjem denarja za šolstvo in z zmedo na področju izobraževanja po ukinitvi interesnih skupnosti. Zato se je najbrž z ukinitvijo tako mudilo, da niso mogli počakati niti konca šolskega leta. Resje matična šola oz. njeno vod- To vprašanje je toliko bolj resno zato, ker je ta šola —zahvaljujoč tudi dolgoletni zgledni skrbi darežljivega pokrovitelja, ljubljanskega Jugoteksti-la-Impexa — dobro opremljena in bi se lahko v štirih razredih šolalo po 28 učencev v vsakem. Za vse to pa bi bil potreben le majhen »birokratski« popravek: malenkostna sprememba šolskega okoliša in odločitev, da otroci iz krajevne skupnosti Lokvica prve štiri razrede obiskujejo na Suhorju namesto v Metliki, kjer se tako in tako otepajo s hudo prostorsko stisko. Majhen korak, ki pa ga v občini iz nerazumljivih razlogov ne morejo narediti. stili še druge organizacije. Tako je vse z registracijo vozila moč urediti še pri GIP Pionir in v AMZ Otočec, prvi pa lahko tudi odmeija prometni davek od motornih vozil. V vseh poslovnih prostorih, namenjenih za delo s strankami, so obesili obvestila o pravicah in dolžnostih upravnih organov pri. delu z njimi, v obeh upravnih stavbah pa nabiralnike • Da bi preverili učinkovitost prizadevanj upravnih organov za izboljšanje svojega dela, so tudi opravili anketo med 100 naključno izbranimi občani. Rezultati so osnova približevanja uprave potrebam ljudi, za to pa naj bi služile tudi oddaje Studia D, pisanje Dolenjskega lista in tovarniških glasil o delu občinske uprave ter odzivi ljudi na to glede na njihove izkušnje z »občino«. Vsekakor ne bi bilo slabo, če bi lani začeto delo res nadaljevali, da vsak opravek na občini, posebno malo večji, ne bo križev pot. Ne nazadnje tudi ta uprava precej stane in bo kar prav, če bo začelo veljati, kot je predsednik izvršnega sveta Adolf Zupan pred kratkim obljubil obrtnikom: da odgovora »ni možno« ne more biti, ker je upravni delavec dolžan poiskati rešitev skupaj s stranko. za pritožbe in pripombe. Z obvestili so ljudi seznanili z roki za reševanje posameznih zadev, ki so v večini primerov en ali dva meseca, o možnostih pritožb zaradi nepravilnega odnosa uslužbencev itd. Med pravila za delo upravnih organov sodi marsikaj: obveznost odgovoriti na vsako vlogo občana, nudenje pomoči pri urejanju zadev, obveza do tako organiziranega dela, da občani urejajo>zadeve čim lažje in čim hitreje, obveznost takojšnjega preverjanja vsake pritožbe in tega, da o storjenem v zvezi s pritožbo obvestijo prizadetega občana, itd. Z. L.-D. A. BARTEU jega kandidata za metliškega župana. Za sedaj je vsa stvar v zvezi z volitvami, zlasti z imeni na listah, v Metliki zavita v skrivnost, vprašanje pa je, ali je vsem trem že uspelo sestaviti dokončno listo. Brez dvoma imajo ali so imeli vsi s tem nemalo telav. Seveda si vsaka stranka ali koalicija želi priti na volitve z ljudmi, ki imajo med volilci kar največ ugleda. Le tako lahko računajo na volilni uspeh. Takih pa v majhni metliški občini ni prav veliko in seveda sta »na-boljše« skušali zase dobiti vsaj dve stranki, če ne kar vse tri, ki se bodo potegovale za občinsko oblast. In še nekaj je bolj ali manj jasno: volilci se bodo v glavnem odločali po imenih, po ljudeh in ne po njihovi strankarski pripadnosti Tako nekomu, ki ga ljudje poznajo kot poštenega, treznega in sposobnega človeka, ne bi škodilo, če bi kandidiral na komunistični listi, kot drugemu, ki velja za nesposobnega blebetača, ne bi prav nič pomagalo, če bi se pojavil na mladinsko-kmečki listi Po tej plati prednosti ali handycapa skorajda ni in glede na to bodo liste v metliški občini tako rekoč nadstrankarske oziroma zunajstrankarske. Da o programih, ki pa so si skoraj povsem podobni celo na republiški ravni, niti ne govorimo: demokracija, pravna država, ekologija, vsesplošni napredek itd Kakorkoli se bodo volitve končale, je jasno, da vsaj v majhni in kadrovsko šibki metliški občini ne sme biti ošabnih zmagovalcev in potlačenih premagancev. Če gre vsem res za napredek te majhne občine, potem je treba za to izkoristiti vsakega sposobnega in za to pripravljenega človeka, pa naj bo mlad ali star, rdeč ali zelen ali celo pisan. Iz napak, ko so tudi v tej belokranjski občini v preteklosti celo znotraj »rdečih« iskali bolj rdeče oziroma »pravilno« rdeče, bi se veljalo česa naučiti A. BARTEU Grozi stavka Osnovnošolski učitelji zahtevajo izenačenje plač v Sloveniji ČRNOMELJ — Prejšnji teden se je v Črnomlju sestal aktiv ravnateljev belokranjskih osnovnih šol, ki ga vodi ravnatelj metliške osnov- ne šole Jože Mozetič. Skupaj z rav-.......................>kr natelji vseh devetih belokranjskih osnovnih šol so se sestali tudi predstavniki obeh belokranjskih občin, beseda pa je tekla o učiteljskih plačah. Dejstvo je, da plače učiteljev na belokranjskih osnovnih šolah vseskozi zaostajajo za šolami v dolenjski regiji in v Sloveniji. Vzrok za to je znan: učiteljske plače so doslej usklajevali z rastjo plač v gospodarstvu, te pa so v Beli krajini precej pod republiškim povprečjem. Po novem naj bi plače v osnovnem šolstvu v Sloveniji urejali enotno, a se to tudi zaradi intervencijskega zakona ni dalo izpeljati, tako da plače belokranjskih učiteljev v primerajvi s tistimi, kijih dobijo njihovi kolesi v novomeški, trebanjski ali brežiški občini, zaostajajo za 500 do 800 dinarjev na mesec, pa tudi več. V Sloveniji znaša plača učitelja začetnika s polno obveznostjo od 3.600 do 5.500 dinarjev, v Beli krajini pa dobi učitelj začetnik od 4.200 do 4.550 dinarjev. Najslabše so plačani učitelji v osnovni šoli v Dragatušu in na Župančičevi v Črnomlju. Belokranjci zahtevajo iz- enačenje plač na 5.000 dinarjev, idstavniki obeh belokranjskih izvršnih svetov zagotavljajo, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da se materialni položaj učiteljev popravi, vendar je za to največja ovira veljavna zakonodaja. Belokranjski učitelji pa zahtevajo, naj se vprašanje plač v osnovnem šolstvu uredi sistemsko in enotno na ravni republike, kar pomeni, da zahteva- jo za enako delo enako plačilo povsod po Sloveniji. Če teh zahtev, ki jih postavlja tudi republiški odbor sindikatov delavcev v vzgoji in iz- obraževanju, ne bodo uresničili, bojo stavkali. Hkrati zahtevajo, naj se po ukinitvi interesne skupnosti za izobraževanje tako v republiki kot v občinah ustanovijo posebni skladi, kjer se naj zbira denar, namenjen za šolstvo, tako da ne bo možno prelivanje sredstev. Ravnatelji belokranjskih osnovnih šol so na sestanku menili, da ni pametno zaplete v šolstvu reševati s stavko, a če po normalnih poteh učitelji ne morejo nič doseči, jim ne preostane nič drugega. A. B. Novomeška kronika PREDSEDNIK — Gotovo ste videli ali pa slišali, odmevalo je do Gorjancev, nastop Ivana Krambergerja, samozvanega kandidata za predsednika predsedstva SR Slovenije, sicer pa splošno priznanega dobrotnika, od tega nekaj tudi zase. To, kar je govoril Krambergerje sicer popolnoma, v približku ali deloma res, a kaj, ko so takih resnic in predlogov polni vsi slovenski vino in žganjetoči. To, kar govori vrli Ivan, vsak dan ponavlja tudi vaša žena, stari oče in sosed Frakelj. To je sicer lepo, prav in demokratično, vendar nikomur ne pride na misel, da bi omenjenega Fraklja ali ženo predlagal za predsednika, saj bi potem vsi morali biti predsedniki. LB — Direktor Ljubljanske banke nam ni sporočil imena junakov dela, ki so (medtem ko seje večina varčevalcev ljubila, pila ali zdravila mačka) I . januaija, torej med prazniki, vneto knjižili čeke občanov, da banka ja ne bi izgubila kakšnega dinarja. Ta nekorektnost nam daje pravi-, co, da to bančno hišo opozorimo na še eno v nebo vpijočo napako, občani se pritožu-j jejo, da njeni izvrstni računalniki nekatere plače knjižijo dvakrat, druge pa noben-krat. Joka in stoka je veliko, kajti enakoi hudo je, če dobiš dve plači ali pa nobene. Tisti dve namreč veselo zapraviš, računalniki pa se nikakor nočejo zmotiti tako, da bi to pozabili. To, kar pišemo, pa je le vrb ledene gore. Kaj bi bilo, če bi se z novo-' meškim bančništvom nekoliko pobliže pozabavali tožilec Niko Bricelj, direktorica SDK Joža Miklič in vodja inšpektorjev Andrej Tiran? Če je za to sploh kdo; pristojen. Ena gospa je rekla, da je na dr Pučnikovo volilno konvencijo v našem mestu prišlo 60 ljudi, na Krambergerjevo pa 3.000. Koliko bi jih šel< prišlo, če bi ušel in nastopil kdo iz norišnice, Iger kar mrgoli najrazličnej ših predsednikov, Napoleonov, pre rokov in Jezusov. Hiti V času od I. do 12. februarja so v no vomeški porodnišnici rodile: Anica Kuha iz Dola pri Podbočju — Marka, Darj Gazvoda iz Podgrada — Tino, Anic Šterk iz Slovenskega Broda — Mihaeli Martina Junc iz Otočca — Gašperja, J' žica Korošec iz Črmošnjic — Uroša, Ar ca Pirc s Kržišč pri Raki — Anjo, Moj Troha iz Podturna — Katko, Brigita Roj iz Loke pri Šentjerneju — Alena, Mariin ^ Prešeren iz Praprota pri Semiču — Nin< 8« Simona Abram s Senovega — Špelo, J< m žefa Pavlič iz Loke pri Šentjerneju — S' j*® mona, Vida Lindič iz Dol. Stare vasi - R' Jožico, Tatjana Žalk iz Črnomlja -j zn Primoža, Marija Gosenca z Radoviče -Karmen, Marija Grče iz Ribnika j Vojka, Marija Čepin s Senovega Urški P° Tatjana Delič iz Kanižarice -Jasmir? v° Andreja Kuplcnik iz Brezovice — Nin' Za! Ana Henigsman iz Vavpče vasi — K« men, Liljana Vovk iz Trebnjega — Maš1 8o Veronika Slinkar iz Čmomlja — Martin' [?l Mojca Gregorič iz Zabrdja — Dofflflj Mojca Bašelj iz Žalovič — Nastjo, Sonj Jagunič iz Požuna —................. Jagunič iz Požuna — Nikolino, Mati‘| Žokvič iz Orljakovega —Martina, Brani Križan iz Boršta — Karmen, Darja Flub iz Kukenberka — Jerneja, Sonja ŽupevJ iz Boršta — Gregorja, Alenka Urbanči} Pr; za na ne' nai bo Po: Gorenjega Polja — Simono, Suzana H dokllin z Gor. Gradišča — Janija, Grd Brajer iz Ornuške vasi —Petro, Bran" Špelič s Puščave - Tanjo, Zdenka Vrhmi m redkim nalivom, hvalabogu še zmeraj vredna svojega imena. Vendar po-, o1 * * * znavalci razmer tarnajo, da tamkajšnjemu 1 T ‘Judstvu ni veliko do tega, da bi skrbelo za ’°V(j P01, kadar se primeri, da naliv vso zdere. rl$ bni se popravila menda otepajo, češ da je a A *>0t božja in romarska pot na zaplaško ova cerkev. Drugi je baje nočejo vzdrževati, ker po njej ne hodijo le romarji, ampak —- tudi vozijo mnogotera vozila in še naj-• « ntanjkrat tista s konjsko vprego. Najbolje K) P0, da omenjeno pot popolnoma zapusti- ____J to, da bo čisto jamasta. Taka bo znova pri- . Sla v slovensko zgodovino skozi potopise IVI- Jantarjev in ljubiteljev hoje po gorskih v M Pfevisih, potem ko je drugačno omenjal že n, it' Levstik. jje* EKSPONATI — Kot napovedujejo, hiš« naj bi trebanjska občina kmalu dobila ek-3,50 sPozituro tehničnega muzeja iz Bistre. iiko' tžomneva sc, da se bodo o tem začeli po-?a kf- Bovarjati odgovrni ljudje že na samem zanesi, Lc,ku s KPD Dob. Tam imajo namreč po in# Uradnih zagotovilih v zapuščenem kam-n°lomu kar nekaj opreme, ki je sicer raz-LSTA1 ferorna običajna za kamnolome, a pri-tske 1 ?Lfna navsezadnje tudi za muzej, če je ) in j nihče že lep čas več ne uporablja. Ii,#i f NOV ODNOS — Na programski kon-dal‘j ,Crcnci Socialistične zveze v Trebnjem je idi # Ure Perko menil, naj bi Socialistična zve-rroftj [A oblikovala nov odnos do Dolenjskega bi \ 'sla. Zbrani mu niso ne ploskali ne ugo-“arjali. Mogoče zato, ker jih ni najprej ob-^til, kakšen je bil »stari«. Se m nsk« ta. j M >rip dvorani redčiti. Eden od godbenikov je zf' tem stopil pred mikrofon in povedal, d* zaradi nepopolne postave ne bo nič z njr hovim nastopom. No, godbeniki so po P0" > sredovanju svojega predsednika Fram* \ Ogorevca le nastopili. n DOLENJSKI LIST Št. 8 (2114) 22. februarja 199^ 75 let Jožeta Dularja V soboto, 24. februarju, na Matijev dan, bo dopolnit petinsedemseset let življenja prof. Jože Dular, pesnik, pisatelj. zgodovinar, etnograf in muzealec. Metličani, med katerimi živi že štiri desetletja in pol, pripravljajo srečanje z njim. Številni prijatelji in znanci mu bodo nuzdravili z željo, da bi mu zdravje in pero še dolgo služila. Odkar je ostal sam. brez soproge, mu je pisanje tudi v uteho. Skoraj nemogoče je v tako kratkem zapisu označiti vse dimenzije Dularjeve življenjske poti. Toda če začnemo pri najpomembnejših, moramo zapisati, da je Jože Dular najprej slovenski književnik. Kar trideset let pa je vodi! Belokranjski muzej v Metliki in Belokranjsko muzejsko društvo. Izjemno pomembno je njegovo publicistično delo, kot krajevni zgodovinar je napisal in izdal kar dvajset publikacij. Pred prihodom v Metliko in potem še vrsto let v Beli krajini si je služil kruh kot profesor sla visi. U velja vil pa se je tudi kot neutruden ljudskoprosvetni, kulturni in sploh društveni delavec. Krka, ob kateri je zagledal luč sveta (24. februarja 1915 v Vavti vasi) mu je navdahnila najboljša pisateljska dela. Gre za cikel, ki ga sesta vjajo naslednje knjige: zbirka črtic in novel Ljudje ob Krki (1941), roman Krka umira (194J), roman Krka pa teče naprej (1983) in zbirka nove! Na drugi strani Krke (1989). Dularjev prozni opus sestavljata še dve obsežnejši deli: povest Andrej in Katja (1961), za katero je vzel snov iz medvojne Ljubljane, in roman Udari nagudalo, Jan-dre (1967), v katerem opisuje belokranjsko življenje v minulih stoletjih. Dular pa se je uveljavil tudi kot pesnik. Izdal je tri pesniške zbirke: Zveste menjave (1941), Trepetajoča luč (1945) in Dobra je ta zemlja (1987). Slednja se motivno naslanja na Dolenjsko, zato bi lahko dejali, da nekako zaokroža Dularjeve izpovedi o Krki Kot rečeno, pa je Jože Dular svoje pisateljsko pero zaposlil tudi za pisanje neliteramih knjig in knjižic. Izpod njegovega peresa je v tridesetih letih izšlo kar dvajset strokovnih publikacij od prve Adlešiči v Beli krajini, natisnjene leta 1960, do zadnje Mlini ob Kolpi umirajo, ki jo je izdal te dni Skoraj ni pomembne belokranjske snovi, ki se je Dularjevo pero ni dotaknilo. Nekatere publikacije so doživele že več ponatisov, kar dokazuje nesporen pomen tega Dularjevega dela. Še in še bi lahko naštevali področja, na katerih je Dular deloval enako zavzeto in vestno kot na omenjenima, pisateljskem oz. pesniškem in publicističnem. Vsakdo pa bi se moral že ob povedanem vprašati, kako je Jože Dular sploh zmogel vso to »raboto«, zlasti še. če vemo, da vsako področje zahteva celega moža Sam v odgovor na tako vprašanje le zamahne z roko, češ kaj bi razmišljal še o tem. V zadoščenje mu je, da je to za njim, in če se ozre nazaj proti svoji mladosti in potem v mislih še enkrat prehodi življenjsko pot, je lahko zadovoljen. Zaznamoval je to pot s pomembnimi deli in dejanji, zase in za druge, vredno je bilo živeti Naj mu to spoznanje ogreje srce ob 75-letnici! I. ZORAN Stavka brez simpatij Učenci se verjetno veselijo ponovne stavke — Drugod vladajo mešani občutki____ Letos tridesetletnica Forme vive Poleg tradicionalnega mednarodnega simpozija kiparjev v Kostanjevici še predstavitev likovne ustvarjalnosti Janeza Boljke in vec drugih razstav ter prireditev KOSTANJEVICA — »Dolenjske Benetke«, ta mali in skoraj osamljeni otok Pomembnih dejanj za slovensko kulturo, zlasti Se za likovno umetnost, se že dalj (asa skrbno pripravlja na praznovanje letošnje 30-letnice mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva. Imena kiparjev, ki bodo ustvarjali na jubilejni Formi vivi resda še niso znana, je pa že predviden program cele vrste akativ-nosti, s katerimi bodo obeležili visoko obletnico mednarodne kiparske manifestacije. Da bi vse to lahko izvedli, bodo spet poklicali na pomoč že uveljavljene sponzorje iz posavskih občin in od drugod po Sloveniji. Glavna dogajanja bodo seveda potekala pod okriljem Galerije Božidar Jakac. V samostanski cerkvi in drugih samostanskih prostorih bo kar tri mesece odprta razstava slik, grafik in kipov > DR. MIRKO MAHNIČ ;t O JEZIKU [' OTOČEC — V počastitev sloven-e skega kulturnega praznika pripravlja IU tukajšnje kulturno društvo v soboto, 24. ?' j februarja, ob 18. uri predavanje prof. ki Mirka Mahniča o lepi besedi in rabi slovenskega jezika. Prireditev bo v kulturnem domu na Otočcu. SOLIDARNI KOČEVCI KOČEVJE — Več kot 60 članov ko-'cktiva kočevske Srednje šole tehničnih ^meritev in družboslovja je 14. februarja stavkalo. Člani tega kolektiva so v celoti , Ppdprli zahteve stavkovnega odbora sindikata srednjih šol Dolenjske v ustanavljanju. S stavkajočimi so se solidarizirali tadi člani kolektiva Doma Dušana Remi-*ta, ki tokrat dela sicer niso prekinili, so pa ,lo Pripravljeni storiti v naslednji fazi, če bo sPet prišlo do stavke. ki ri- ar vi ug je ca d- ič: isti /e- )a- *a-em i me o z j da za-1 17-1 ,da ava po e ral-le v šev tem več. 1AR nsije Blaž je bil 5. fe-ri jim ledat a p»' emu. :ugo-lenim režim ii kot injem :u J8' ir sev-snov; nekaj stične ečeno b bliŽ' opro" ike ne i. Ke( sodnik besede likov v v je z«' Jal, d* č z nje popm Franc* Janeza Boljke. Zatrjujejo, da bo to do zdaj največji prikaz ustvarjalnosti priznanega slovenskega umetnika. V Lamutovem likovnem salonu bodo na ogled grafike Toneta Kralja, nastale v umetnikovih praških letih (1919—1923). Pripravili bodo še pregledno razstavo del akademske slikarke Mirne Pavlovec, razstavo del zagrebškega slikarja Vasilija Jordana in ob 90-letnici rojstva Zorana Didka, rojaka iz Podbočja, razstavo njegovih risb. Galerija Božidar Jakac ima v varstvu nad 2000 likovnih stvaritev 87 umetnikov. Med avtorji so mnoga velika imena likovne umetnosti, kot npr. Meštro-vič, Guttus, Pregelj, Kos, brata Kralja, Berg, Pilon in seveda Jakac. Poznavalci pravijo, da je to najboljša postekspre-sionistična zbirka pri nas. Kolje nedavno v pogovoru za Delo povedal Lado Smrekar, kustos in vodja Galerije Božidar Jakac, bi radi to impozantno zbirko obogatili še z deli Mihe Maleša in tako zaokrožili izpovedni cikel nekaterih slovenskih grafikov in slikarjev — ekspresionistov. Galerijo Božidar Jakac letno obišče do 80.000 ljubiteljev likovne umetno sti, od tega prek 5000 iz tujine. Iz Nizozemske se že nekaj let vsak teden pripeljejo vsaj z enim avtobusom. Žal pa je med obiskovalci precej manj mladih, • V petek, 16. februarja, je minilo trideset let, kar je umrl akademski slikar, kipar in grafik France Kralj, utemeljitelj slovenskega ekspresionizma. Galerija Božidar Jakac, ki ima v svoji stalni zbirki 229 njegovih del, je te dni izdala vodnik po zbirki Franceta Kralja. kot bi pričakovali. Računajo, da se bo obisk letos, ko načrtujejo toliko vsega, še povečal. -an Prosvetni delavci so se s tem, da so se odločili za grožnjo s stavko prav sredi Markovičevega prvega stabilizacijskega obdobja ter zahtevali zvišanje plač, medtem ko so se mnoge druge še slabše stoječe skupine v imenu socialnega miru in čakanja na obljubljene rezultate gospodarske reforme temu odpovedale, znašli v precej nezavidljivem položaju. Nihče namreč prav ne verjame, da njihove zahteve, kot to samo glasno zatrjujejo, ne bodo pomenile dodatnega obremenjevanja gospodarstva. Reakcije so pokazale, da večina delavstva pričakuje prav to, zato je že čutiti izraze nezadovoljstva. Hkrati pa učitelji kaj dosti več kot načelno soglasje z upra vičenostjo njihovih zahtev ne morejo pričakovati tudi od republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, ki bi moral kar na hitro odpreti mošnje za učiteljske plače. Roka za stavki, ki sta ju napovedala izvršni odbor sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti, skupaj s sindikalno konferenco osnovnih šol Slovenije za 26. februar ter stavkovni odbor srednjih šol Dolenjske za L marec, se hitro bližata. Pravijo, da denarja ni, za večje prerazporejanje pa očitno ni časa. • Ne glede na to, da seje denar za gašenje požara do sedaj vedno našel, bomo še videli, kqj se bo prihodnji ponedeljek in četrtek zgodilo na slovenskih šolah. Stavkovni odbor srednjih šol in dijaških domov Do- NA OTOČCU GRAFIKE KARLA ZELENKA OTOČEC — Na zdajšnji razstavi, ki je odprta v tukajšnjem Garni hotelu, se s svojimi grafikami predstavlja Karel Zelenko. Dela bodo na ogled do začetka PREČENČANI NA ODRU PREČNA — Trinajstčlanska skupina kulturnega društva iz tega kraja, ki že vrsto let postavlja igre na oder, je imela v soboto zvečer v domači dvorani premiero nove komedije Raj ni razprodan Žarka Petana. Nastopili so pred polno dvorano in domači gledalci so svoje igralce navdušeno pozdravili. Ze naslednji dan so gledališčniki iz Prečne igro ponovili v Brusnicah pred nekaj manj gledalci. Pripravljajo še najmanj deset gostovanj po Dolenjski in drugod. 3. marca se bodo predstavili v Leskovcu pri Krškem. Belokranjsko narodopisje Mladi etnologi v Beli krajini — Zbiranje gradiva in na-vduševanje mladih za etnologijo_ • Kdor se izvrši prvi (Paepcke) nauči materinega jezika, i in naj večje dejanje. »Dragotin Kette« oživlja Novomeški literarni klub prekinja večletno mr-tvilo — Za začetek: sestanek z uredniki revije NOVO MESTO — Odbor za literarno dejavnost pri tukajšnji ZKO, ki ga vodi pesnik Ivan Perhaj, ravnatelj brusniške osnovne šole, nima samo nalogo spremljati literarno dejavnost mladih in odraslih, tem-več je njegova pomembnejša naloga. da to dejavnost spodbuja in pomaga pišočim, da se z deli predstavijo v javnosti in kakorkoli uveljavijo. Ko so člani odbora minulo jesen razpravljali o teh vprašanjih, so se ustavili tudi pri novomeškem Literarnem klubu Dragotin Kette. Zmotilo jih je predvsem, da klub že več sezon zapovrstjo nič ne dela, člani Se ne sestajajo in o njem že lep čas tudi ni nič več slišati. Sklenili so sklicati sestanek klubovih članov in drugih zainteresiranih ter od njih slišati, ali jih tak klub še zanima ali ne. Če jih, potem bo odbor pomagal, da Literarni klub Dragotin Kette spet zaživi. Sestanek je bil v sredo, 14. februarja, zvečer v glasbeni sobi v l^omu kulture, udeležilo pa se gaje Petnajst ljudi. Prišli so nekateri člani kluba, nekaj mladih iz srednjih Šol, trije člani odbora za literarno dejavnost in tajnica ZKO. Sestanek je vodil predsednik odbora za literarno dejavnost Ivan Perhaj, kije naj-Prcj povedal, zakaj se je odbor od-°Čil za tak korak. Poudaril je, da se ?dbor ne namerava vtikati v klub, Je Pa pripravljen pomagati, da delo v klubu spet steče. Navzoči so se hitro strinjali z ugotovitvijo, da takšno stanje res ne vodi nikamor in da bi bilo vse prej kot koristno, če bi moral klub, kije kajpak registriran in pravno živ, odmreti in bi si morali namesto tega kdaj kasneje izmišljati kaj drugega, speljati dolgo proceduro do pravne veljavnosti itd. Tako mladi kot tudi starejši so menili, naj klub živi, da pa mu je treba poiskati za vse zini-mivo vsebino. To pomeni, da bo treba čimprej sestaviti program klubskega dela in življenja. Za začetek se bodo člani Literarnega kluba Dragotin Kette sestali z literarnimi uredniki nove dolenjske revije Rast in se seznanili z možnostmi za objavljanje svojih literarnih del. Konec meseca bo slovesna razglasitev rezultatov prvega novomeškega mladinskega nagradnega literarnega natečaja in predstavitev najboljših del, na kar so člani kluba tudi vabljeni. V Študijski knjižnici Mirana Jarca teko literarnozgodovinska predavanja, ki naj bi se jih v klubu združeni literati udeleževali v večjem številu. Literatom pa je zagotovljen tudi prostor za sestajanje, in sicer bodo lahko uporabljali kar sobo, v : a ter i je potekal omenjeni sestanek. Oživljanje že skoraj predolgo omrtvelega novomeškega literarnega kluba se je torej; , J do. Naj bo tudi to oživljanje prispevek za novo »novomeško pomlad«. I . ZOR AN PODZEMELJ — Pred nedavnim je kot prva knjiga nove Knjižnice Slovenskega etnografskega muzeja izšla knjiga »Etnološki mladinski raziskovalni tabori v Beli krajini 85 —88«, ki jo je uredil Andrej Dular. Kot že naslov pove, gre za zbornik, v katerem so objavljeni prispevki mentorjev in udeležencev etnoloških mladinskih raziskovalnih taborov v Beli krajini v teh letih. Gre za štiri take tabore, in sicer v Podzemlju 1985 in 1986, v Adlešičih 1987 ter v Dragatušu 1988. »Udeleženci teh raziskovalnih taborov, ki jih organizira gibanje Znanost mladini, so v glavnem srednješolci. Glavni namen teh taborov je, da se mladi ljudje seznanijo z našo stroko in navdušijo zanjo in da preko dela na terenu dobijo pozitiven odnos do ljudskega gradiva in njegovega obravnavanja,« pravi etnolog Andrej Dular, ki je kot mentor sodeloval na vseh štirih etnoloških taborih v Beli krajini. «Seveda s terenskim delom na teh taborih dobimo tudi etnološko gradivo, ki ga kasneje strokovno obdelamo. Ne gre pa, kot rečeno, zanemariti vzgojnega vidika takih taborov. Za dijake je sodelovanje na raziskovalnem taboru tudi nagrada za dobro delo v šoli in hkrati so to prijetne in koristne počitnice. Že kar nekaj udeležencev takih taborov seje kasneje odločilo za študij etnologije.« Pred letom 1985je bilo v Beli krajini več interdisciplinarnih mladinskih raziskovalnih taborov, po tem letu pa so bili ti štirje zgolj etnološki. Publikacije o prejšnjih taborih so bile zlasti med prebivalci v okoljih, kjer so mladi raziskovalci delali, zelo lepo sprejete, natisnjeno gradivo pa je pravzaprav prvi obsežnejši strokovni pregled arheoloških, zgodovinskih, geografskih, bioloških, umetnostnozgodovinskih in etnoloških podatkov in dognanj v eni knjigi. Pričujoča knjiga, prva iz nove etnografske knjižnice, prinaša številne zanimive poljudno pisane prispevke men-totjev etnologov in udeležencev taborov, od ljudske arhitekture, preko zapisov o ženitovanjskih šegah, o ljudski noši, verovanju, vinogradništvu, izseljevanju do nepogrešljivega in bogatega belokranjskega ljudskega pesništva in ljudske umetnosti nasploh. Knjigo so brž po izidu etnologi Andrej Dular, Marko Terseglav in Slavko Sakelšek predstavili najprej v osnovni ■ šoli v Podzemlju, potem pa še v Adlešičih in Dragatušu. A. B. lenjske vztraja pri napovedanem datumu in se pripravlja na pogajanja, ki naj bi bila v torek, 27. februarja, ob 12. uri na sedežu občinskega sveta Zveze sindikatov v Novem mestu. Če do sporazuma ne bo prišlo, gredo dolenjski prosvetar-ji 1. marca v stavko. Naj so mnenja o prosvetarski stavki še tako deljena, pa je očitno, da se bodo morali stavkajoči sprijazniti tudi s tem, da vsaka stavka le ne bo vedno pospremljena s splošnimi simpatijami, čeprav je večina njihovih zahtev upravičenih. Predvsem je treba pozdraviti zahteve po izdelavi enotnega sistema nagrajevanja, preko katerega bi prosvetni delavec z enako izobrazbo, enakim delom in delovnimi pogoji ter enakim številom delovnih let prejemal približno enako izhodiščno plačo kjerkoli v Sloveniji Pravo ceno dela bi bilo treba uvesti v vseh poklicih in na vseh delovnih mestih, s tem pa uveljaviti tudi zahteve po kvaliteti dela. Prav tako so upravičene zahteve po spremenjenem načinu financiranja srednjih šol in dijaških domov, j tmembne pa so tudi zahteve po spremembi posameznih vzgojnoizobraževal-nih programov. Predvsem tukaj se bo tudi kmalu pokazalo, ali prosvetarji mislijo isto, kar že glasno zahteva čas, namreč odstranitev nepotrebnega ideološkega balasta, ki ne le da duši učinkovitost izobrazbe, marveč požira tudi ogromno denarja. T. JAKŠE Zdravnik — slikar Dr. Janez Janžekovič razstavljal akvarele v Zdravstvenem domu NOVO MESTO — Obiskovalci novomeškega Zdravstvenega doma, kakor tudi v tem domu zaposleni, so si lahko v dneh praznovanja slovenskega kulturnega praznika ogledali razstavo akvarelov, ki jih je ustvaril dr. Janez Janžekovič. Razstava je presenetila vse, ki sojo videli, še posebej pa Janžekovičeve stanovske kolege in drugo osebje v Zdravstvenem domu. Malokdo ali skoraj nihče med njimi ni vedel, da se specialist za otroške bolezni ukvaija tudi s slikarstvom in da zna uspešno zamenjati svoje medicinske instrumente za slikarsko paleto in čopiče. Razstavljena dela so sama spregovorila o tem, da niso nastala po naključju, temveč zavesto, po daljšem opazovanju narave in motivov ter iz globlje, intimne navezanosti nanje. Tako je, denimo, nastal cikel barvnih zapisov o arhitekturno zanimivi stavbi, ki jo je slikar lahko opazoval v različnih letnih časih in vsakokrat drugačnega razpoloženja. Poleg vedut in panoramskih pogledov pa je bila na ogled še cela vrsta pogledov iz avtorjevega novomeškega doma, še posebej motivi s Krke, novomeškega Brega. Dejstvo, daje malokdo vedel za ljubiteljsko slikarsko dejavnost dr. Janeza Janžekoviča, navaja na misel, daje bil. dr. Janžekovič kot slikar do zdaj preskromen. Prav ta skromnost pa kaže, da ima pošten odnos do likovnega ustvarjanja. kultura in izobra- ževanje Harmonikarski zborčenk? Kaj pravi učiteljica Boža Berlot iz Osilnice OSILNICA — Po zimskih počitnicah je osnovna šola v Osilnici dobila novo učiteljico Božo Berlot, ki se je rodila pred 27 leti v Brežicah, nazadnje pa je službovala v Mekinjah pri Kamniku. Tedni sojo na občnem zboru Kultumo-šport-nega društva Tone Ožbolt Osilnica izvolili za vodjo kulturne sekcije in hkrati za podpredsednico društva. O šoli, kraju in drugem je povedala: »V šoli je le 11 otrok, od tega skoraj polovica iz hrvaških vasi. Pouk imam dopoldne in popoldne, ker so to učenci treh razredov, in sicer trije obiskujejo 2. razred, 5 jih je v tretjem in trije v četrtem razredu. Otro- Boža Berlot ci so pridni in se da z njimi dobro delati. So preprosti in neizumetni-čeni, skratka čisto drugačni kot v mestih ali večjih naseljih. Osilnica je vas, ki se hitro razvija. Je lepo urejena in ima vse najpotrebnejše za razvoj, od industrijskih objektov, trgovin in turistično-gos-tinskih zmogljivosti do banke, pošte, zdravstvene postaje in drugega. Zato ne morem razumeti, daje tu in v okolici veliko hiš praznih. V taki vasi — da niti ne upoštevam okoliških slovenskih in hrvaških vasi — bi moralo biti precej več otrok in šolarjev.« O kulturni dejavnosti, ki v Osilnici doslej ni bila posebno živahna, pa je dejala, da za uspešno delo na tem področju ni dovolj primerna dvorana, ki jo Osilnica ima, ampak so potrebni tudi ljudje, ki pa jih je premalo. KSD ima namreč že leta v načrtu ustanovitev ali oživitev dramske in folklorne skupine pa ustanovitev pevskega zborčka. Kaže pa, da bo uresničljiva zamisel o ustanovitvi harmonikarskega zborčka, saj imajo v Osilnici tako rekoč pri vsaki hiši harmoniko, njen mož Darko pa je tudi priznan harmonikar doma in v Avstriji in bo ta zborček vodil. J. PRIMC Knjižnica prihaja na dom Bibliobus Potujoče knjižnice obišče vsak mesec 8 delovnih organizacij in 38 vasi v novomeški občini ETNOLOGIJA V PODZEMLJU — Kar dvakrat zaporedje bil v zadnjih letih etnološki mladinski raziskovalni tabor v Podzemlju, zato je bila tudi prva predstavitev knjige o teh štirih taborih v Beli krajini v tem kraju. V podzemeljski osnovni šoli so o knjigi govorili etnologi Andrej Dular, Marko Terseglav in Slavko Sakelšek. NOVO MESTO — Že desetletja novomeška Potujoča knjižnica, ki deluje kot samostojni oddelek Studijske knjižnice Mirana Jarca, obiskuje delovne organizacije in krajevne skupnosti v novomeški občini. Pobudnice ustanovitve te knjižnice so bile družbenopolitične in delovne organizacije, ki so akcijo tudi finančno podprle. »Začetki so bili skromni, število knjig majhno, vendar je bila želja približati knjigo ljudem v oddaljenih krajih tako močna, da imamo danes v Potujoči knjižnici že okoli 20.000 enot kakovostnega knjižničnega gradiva, namenjenega odraslim in mladini,« pravi vodja te knjižnice Mojca Andoljšek. Potujoča obišče mesečno osem delovnih organizacij in osemintrideset vasi. Njeno poslovanje je prilagojeno času malic v delovnih organizacijah in prostemu času ljudi v krajih, kijih obiskuje. Knjižnica ima na voljo predvsem leposlovne knjige, toda na njenih policah so MIRNOPEČANI ŠELE TA TEDEN STRAŽA — Mirnopečani bodo z delom Sama in Belle Spewack gostovali v Straži jutri, v pretek, 23. februarja, ob 19. uri in niso že minulo soboto, kot je bilo najavljeno. Z omenjeno komedijo mirnopeški igralci uspešno nastopajo po dolenjskih, belokranjskih in posavskih odrih. tudi strokovna dela. Razveseljivo je, da po teh knjigah segajo zlasti mladi obiskovalci, ki jih je kar dve tretjini. Od delovnih organizacij so najma-mrljivejši »odjemalci« knjig Potujoče knjižnice delavci tovarne zdravil Krka v Novem mestu in delavci Iskre v Šentjerneju. Od krajevnih skupnosti pa imajo najmarljivejše obiskovalce in bralce Mali Slatnik, Mirna Peč, Gabrje, Smar-jeta, Birčna vas, Dolž, Podgrad in še katera. Potujoča knjižnica izposoja knjige brezplačno, število knjig za izposojo pa bi rada še provečala in kakovostno izboljšala knjižni fond. Tega p>a ne zmore samo ob skromnem denarju, ki ga družba namenja za nakup knjig. Zato se obrača na delovne organizacije in krajevne skupnosti, naj bi ta del denarja, namenjenega kulturi, dale tudi Potujoči knjižnici za nakup knjig. *an • Zdaj, po štiridesetih letih, odkar sem v slovenščino prevedel prvo tujo pesem, s prepričano gotovostjo v sebi trdim, da je slovenščina med vsemi jeziki, ki jih poznam, za prevajanje poezije najokretnejša in najprimernejša. (Menart) • Veruj, da je jezik, v katerem pišeš, najboljši od vseh, ker drugega nimaš. (Kiš) • Duševna in telesna moč našega naroda ima trdno oporo in to so: Matere, Kmetje, Umetniki, Znanstveniki, Delavci (Stih) 8j(2114),22. februarja 1990 DOLENJSKI LIST M pisma in odmevi »Balkan ekspres« Nenavaden Jatov prevoz Na prijateljskem obisku mi je občanka E. Š. iz Kočevja povedala naslednjo resnično zgodbo: »Januarja letos sem pripotovala iz tujine v Beograd. Bila sem v skupini Slovencev, ki je zaman čakala na letalo JAT za Ljubljano. Po peturnem čakanju in prepiranju so nas končno spustili v letalo. Med letom pa smo zvedeli, da gremo v Split. Tja smo prispeli ponoči. Letala za nadaljevanje poleta ni bilo. Natrpali so nas v avtobus in odpeljali v hotel na prenočišče (seveda brez hrane). Po nekaj urah spanja so nas poklicali in odpeljali na letališče, kjer je bilo na vrsti spet prerekanje, skomiganje z rameni pa še kakšna krepko začinjena beseda vmes. Končno so se odločili, da gremo na- zaj v Beograd. Nekaj Slovencev je tedaj obupalo in se odločilo, da gredo v Ljub- ljano z vlaki, avtobusi ali z rent a čarom. Na letališču v Beogradu nam ni nihče znal povedati, kdaj vzleti letalo za Ljubljano. Na vprašanje, zakaj so nas odpeljali v Split in ne v Ljubljano, je uslužbenec odgovoril: »Dovolj ste neumni, zakaj ste pa odšli v Split?!« Tik pred živčnim zlomom sem se brez vozovnice usedla na vlak za Ljubljano. Ko sem na vlaku želela plačati vozovnico, uslužbenec ni hotel sprejeti čekov niti tuje valute. Sele v Zagrebu sem lahko opravila menjavo in plačala vozovnico Beograd—Ljubljana. Zaradi pozne ure sem morala v Ljubljani ponovno prespati in nadaljevati pot proti Kočevju šele naslednji dan. Tako sem iz Beograda do Kočevja potovala dva dni in pol, poleg tega pa še dvakrakt plačala potne stroške. Doma sem morala v bolniški stalež, saj nisem bila sposobna za delo. Nekaj dni nisem mogla ne jesti in ne spati.« Komentar ni potreben. IVE STANIČ »Usmerjeno uničevanje šolstva« Starši, podprite nas v naših zahtevah! Učitelji smo pomemben del slovenskega naroda. Iz našega dela poganjajo mladike, znanje prihodnjih rodov. Uspehi naših učencev so sol, brez katere postanejo sanje o Evropi prazne marnje. Pa vendar tisti, katerih oblastniška levica kaže zdaj pot k Evropi, z usmerjeno desnico že desetletje uničujejo naše srednje šolstvo. Zaradi nesposobnosti ali z zlim namenom? Več kot štiri stoletja nas ločijo od prvih srednješolskih profesonev na naših tleh. Nikoli v teh letih naš družbeni ugled ni bil tako majhen, nikoli dohodki tako nizki. Usmerjeno uničevanje srednjega šolstva namenoma znižuje znanje prihodnjih rodov. Oblast, ki slabo plačuje svoje učitelje, pljuva v lastno skledo. Temu uničevanju prihodnosti slovenske-;a naroda smo sklenili napraviti toneč. S stavko bomo našim učencem priborili dobro plačanega pro- fesorja, ki bo predaval v sodobno opremljenih učilnicah po strokovno utemeljenih učnih načrtih. Poli- tično močni profesorji ne bomo več dovoljevali oblastnikom, da bodo celotne generacije naših učencev uporabljali za preizkušanje svojih neživljenjskih ideologij. Delo kočevskih profesorjev je še dodatno razvrednoteno, saj večina naših maturantov zapusti domačo občino, nič kaj vabljivo okrašeno z zaprtimi območji. Starši! Vaši otroci, naši učenci, potrebujejo profesoije, kijih družba spoštuje in dobro plačuje. Ne dovoljujte nadaljnjega podcenjevanja našega dela in znanja, ki bo tudi znanje vaših otrok. Podprite naše zahteve. Mag. STANISLAV JUŽNIČ, predsednik stavkovnega odbora SSTUD Kočevje Zaprta vrata sejmu in gostilni Druga plat zapisa, objavljenega prejšnji teden v Dolenjskem listu Pa lepo po vrsti. Že decembra sem na Komiteju za družbeni razvoj in planiranje SOB Novo mesto vložil prošnjo za razširitev opravljanja obrti na organiziranje prodaje rabljenih vozil. Hkrati sem podal tudi pogodbo z Iskro na Ci-kavi za uporabo njihovega parkirnega prostora za to dejavnost ter soglasje gostilne Rozalije Drenik za uporabo njenih sanitarij za obiskovalce. Obiskal sem tudi inšpekcijske službe in povprašal še tam, kakšne pogoje moram izpolnjevati za to dejavnost, da bo do njihovega ogleda že vse pripravljeno. 16.1. 1990 je bil uradni inšpekcijski ogled vseh poslovnih prostorov v sesta- vi treh inšpektorjev in občinske referentke za izdajo obrti. Iz zapisnika je razvidno, da za opravljanje te dejavnosti izpolnjujem vse pogoje. Dne 18. I. 1990 sem prejel odločbo o opravljanju dejavnosti »prodaja rabljenih avtomobilov.« Že pri samem ogledu poslovnih prostorov smo se domenili, da nudim prodajni prostor stranki, ki želi avto prodati, da ji pomagam avto oceniti in, kolikor stranka avtomobila ne proda, posredujem potencialnim kupcem in-forr STRANKE IN KUL TURA KOČEVJE — Doslej ni bilo navade, da bi pred sestanki političnih organizacij bili krajši kulturni programi. To pa se je z ustanavljanjem novih strank in zvez spremenilo. Tako je pred sestankom socialnih demokratov zapela skupina pevcev moškega pevskega zbora iz Kočevja, pred sestankom krščanskih demokratov pa pevke noneta Rog iz Željn, nastopil pa je še recitator. Kmečka zveza sicer ni imela uradnega kulturnega programa, so pa zalo besede uvodničarjev zvenele bolj kot literarni spisi in manj kot politični govori, nekdo pa je v svoje uvodne besede vključil tudi Gregorčičevo pesem. Brez besed je potekal le kulturni program pred sestankom SZ, so pa zato za uvod in ogretje bolj zgovorno nastopile plesalke ene izmed plesnih skupin pri Delavski godbi Kočevje. P-c formacije z vsemi podatki o avtomobilu in lastniku. Domenili smo se tudi, da čez mesec dni, ko poslovanje z avtomobili doseže renome, preidem na klasično komisijsko prodajo avtomobilov. Hkrati je tekel postopek za registracijo zasebnega podjetja za poslovanje z avtomobili in organizacijo avtosejma. Zato ne vem, od kod piscu članka, tov. Budji deljo že odpravljena). Na njegovo zahtevo se je začela gonja zoper mene in gostilničarko. Po mnenju inšpekcijskih služb je prireditev prerasla v klasičen avto sejem, za kar je potrebna registracija podjetja (v tem času, ko to berete, imamo podjetje že registrirano), dodatna ureditev prometnega režima in parkiranje za obiskovalce, dodatne sanitarije (že urejeno) in lokacijska presoja upravnega organa SOB Novo mesto (tudi ta postopek je že v teku). Do ureditve in zagotovitve vsega navedenega smo bili prisiljeni prireditev ustaviti, menimo pa, da to le ni bilo potrebno in daje bil način le nekoliko preveč balkanski. Za zasebno podjetje AVTO-MARKETING-INŽENIRING MIRO ŠKUFCA Nezaželena komunalna storitev V Dragatušu ugovarjajo odločitvi, da bi organizirano odvažali smeti V Dragatušu, ki ima pretežno kmečko prebivalstvo, nas je neprijetno presenetilo povabilo na vaški sestanek, kjer so nas seznanjali s potrebo odvoza smeti vaških gospodinjstev. Zastopnik črnomaljskega komunalnega podjetja je pozival vaščane, naj nabavijo kante za smeti, ki jih bo nato odvažala Komunala v Črnomelj, kar pa bo povezano s podatki, da za opravljanje takšne de- javnosti ne izpolnjujem prav nobenih pogojev! Dejs •ejstvo je tudi, da je bil odziv že na prvi prireditvi nad vsemi pričakovanji dober in daje bilo zaradi tega nekaj začetniških težav. Odziv in razpoloženje ljudi sta pokazala, daje nekaj takšnega v Novem mestu dobrodošlo iz več razlogov. Očitno pa je šel uspeh prireditve v ki je tako nos gospodu Berusu, kije takoj poklical inšpekcijske službe (češ da so mu obiskovalci zaparkirali dostop do delavnice. Ta pomanjkljivost je bila naslednjo ne- NARODNJAKI SPOROČAJO DOMAČE TRNJE • Ni mogoče imeti čistih računov, če uporabljaš ideološko matematiko. • Za pusta bi se mnogi politiki lahko maskirali v papige. • Ekološki dinar žal ne bo prinesel čistejšega političnega ozračja • Nič čudnega če nas je povozil čas, ko pa je bilo na poti v prihodnost toliko nepreglednih ovinkov. M. BRADAČ Napredna narodna stranka centra (NNSC) je preko predsednika dr. Mareka Lenardiča pozvala Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri Socialistični zvezi, da predlagano pravico, da ima vsak državljan pravico do premoženja, dopolni tako, da bo vsak državljan imel pravico do neomejenega premoženja. Drugače je vsako govorjenje o demokraciji in zmanjšanju (stalinistične) uravnilovke nesmisel. G. P. >Po 30 letih prišel do pravice« MASKE ZA ZABAVO IN NAGRADE OTOČEC —Tukajšnji turistični in gostinski delavci tudi ob letošnjem Pustu gostov ne bodo prikrajšali za vesele, norčave zabave. V motelski restavraciji bodo na sobotnem in torkovem pustnem plesu (igral bo ansambel Vikend) izbrali in nagradili najbolj izvirne maske; vsekakor se splača potruditi, za nagrado bodo gostinske storitve v vrednosti 200, 400 in 600 din. nagrada, ki jo prispeva Union, pa bo vredna 50 mark. Nekdo, ki si bo na Otočcu privoščil krofe, pa bo še posebej vesel; poleg marmelade tx> v sredici enega krofa še žeton, ki bo srečnežu prinesel vikend paket za dve osebi v Strunjanu. Na Otočcu bo poskrbljeno tudi za otorke, tja so vabljeni v nedeljo ob 15. uri, za ples in zabavo bo igral Stane Gorenc, najboljša otroška maska pa bo nagrajena. V soboto bo pustno rajanje tudi v otoški diskoteki, najbolj napeto bo enih ponoči, ko bodo najlepšo masko nagradili s štiridnevnim izletom na Ažurno obalo. Dopolnilo k članku, objavljenemu v Dolenjskem listu 15. februarja denar za nakup 3.095 potrebnih strešnih opek? Kako dobiti Iz poročila novinarke v zadnji številki Dolenjskega lista z zadnje seje vseh zborov občinske skupščine v Črnomlju o moji nacionalizacijski zadevi, je med drugim razvidna tudi Dolenjkina trditev, da je trgovina v meni nacionaliziranih prostorih med 15 prodajalnami v naši občini na 6. mestu. V Teleksu z 28. aprila 1988 pa takratni direktor tega podjetja ravno tako zatrjuje, da so rezultati v tej prodajalni ugodni in da ta prodajalna prinaša podjetju dober dohodek. Vkljub zatrjevanemu nadpovprečnemu obsegu prodaje in prinašanju dobrega dohodka pa je po zadnji najemni pogodbi št. 42-5/87 z dne 3. marca 1987 (torej samo dobro leto pred omenjenim zatrjevanjem direktorja), sklenjeni med samoupravno stanovanjsko skupnostjo in Dolenjko, znašala mesečna «najemnina« le natanko 40.018 takratnih novih ali današnje 4 (šti- ri) konvertibilne dinarje, ki jih je Dolenjka plačala omenjeni stanovanjski skupnosti. V vseh enaintridesetih letih od nacionalizacije do danes jaz nisem prejel niti enega starega dinarja najemnine in v istem času niti družba niti Dolenjka nista vložili v vzdrževanje »skupne« stavbe niti enega (pra (starega dinarja. Kljub temu pa seje v vseh teh letih na ustreznem računu za te namene do 31. decembra 1988 nabralo natanko 492.010 takratnih novih ali nekaj več kot današnjih 49 konvertibilnih dinarjev!!! V letu 1969 sem bil na »skupni« stavbi zaradi pomanjkanja družbenih sredstev prisiljen streho prekriti izključno na svoje stroške, ker bi deževnica tekla na glavo najprej meni. Potreba po ponovnem pre- kritju se kaže že sedaj, za kritje stroškov lega vzdrževanja pa bi bil na vrsti »solastnik«. Toda v te namene je na razpolago le prej omenjeni znesek, ki bi zadoščal kvečjemu za nabavo petih od potrebnih 3.100 kosov strešne opeke, da ostalih stroškov prekritja niti ne omenjam. Četudi je Dolenjka v preteklem letu plačala stanovanjski skupnosti natanko (doslej še nerazo-prejenih) 2.372,99 konvertibilnih dinarjev, bi spričo tega, da znašajo trenutni stroški ponovnega prekritja 50 do 60 tisoč konvertibilnih dinarjev, bilo potrebno brez vsakih drugih stroškov in brez nihanja vrednosti dinarja in cen nabirati sredstva celih 25 do 30 let!!! Drugače o »tream kabinetu« VRTAČANI NOČEJO PLAČEVATI SMETNINE Odgovor na trditve bralca v naši kontaktni rubriki »Halo, tukaj je bralec Dolenjskega lista!« Glede na neresnice oziroma dezinformacije, ki vam jih je po telefonu posredoval vaš zvesti bralec Jože Kodrič, Cesta 4. julija št. 60, Krško, smo prisiljeni z odgovorom posredovati točne podatke, katerih resničnost potrjujejo shranjeni ustrezni dokumenti. Ob vselitvi v stanovanjski blok smo stanovalci ugotovili, da je v kleti skupen prostor povsem v surovem stanju v skupni izmeri cca 20 m2. Omenjeni prostor je imel neobdelane stene in surova betonska tla. Na vlogo TVD Partizan Krško je hišni svet omenjeni prostor oddal v najem imenovanemu društvu, ki je ta prostor v celoti preuredil, t.j. uredil stene in tla, ter prostor namenil za t. i. »tream kabinet«, kamor je namestil naprave za razgibavanje. T a tako imenovani »tream kabinet« so uporabljali člani TVD Partizan in ostali občani. Po poteku najemne pogodbe so bile omenjene naprave v glavnem polomljene in neuporabne, iztekla se je tudi njihova življenjska doba, zato jih je TVD Partizan, katerega last so bile, v celoti odmontiral in odstranil iz omenjenega prostora. Prepričani smo, da si glede na neresnične podatke Jože Kodrič ne bo upal več zatrjevati, da nihče od stanovalcev z njim vred ne ve, kam so izginile »tream naprave«, ki niso bile last stanovalcev stanovanjskega bloka. Nekaj let je bil potem omenjeni prostorpovsem prazen, uporabljali smoga le za sestanke in otroci stanovanjskega bloka za svoje zabave. V začetku leta 19Š9 pa je Viktor Richter iz Krškega zaprosil hišni svet stanovanjskega bloka za odob- •ev uporabe omenjenega skupnega prozi a s kleli za opravljanje popoldanske dejavnosti, t.j. izposojanje video kaset. Od 28 stanovalcev stanovanjskega bloka je 24 stanovalcev, to je velika večina, z lastnoročnim podpisom potrdila, da se strinja z oddajo skupnega prostora v kleti proti plačilu primerne najemnine. Hišni svet je s prostorojemalcem sklenil najemno pogodbo za oddajo kletne sobe za dobo enega leta proti plačilu primerne najemnine, ki pa je veliko večja, kot jo je navedel Jože Kodrič. Ko je bila najemna pogodba že sklenjena in obojestransko podpisana, se je za isti prostor začel sam potegovati, vendar mu hišni svet iz povsem jasnih razlogov ni mogel ugoditi. Na vprašanje, kam gre denar od najemnine kletne sobe, še enkrat navajamo, da je bilo kompletno finančno poročilo podano na zboru stanovalcev. Na tem zboru je bil prisoten tudi Jože Kodrič, samo očitno ima dokaj slab spomin. Med ostalimi vprašanji je povsem pozabil javno v Dolenjskem listu zastaviti vprašanje, kdo namesto njega plačuje prispevek za porabo električne energije v kotlovnici, porabo električne energije v hodniku stanovanjskega bloka in kdo namesto njega mesečno plačuje 20% vrednosti prispevka za kurjavo, ker on osebno mesečno plačuje samo 80% kot vsi ostali stanovalci bloka. Mogoče mu bodo novinaiji Dolenjskega lista znali povedati odgovor. Le-te želimo opozoriti, da predsednik hišnega sveta ni dolžan nikomur po telefonu pojasnjevati finančno poslovanje in razlagati problematiko hišnega sveta, saj se po telefonu lahko kdorkoli predstavi kot novinar. HIŠNI SVET St. blok C. 4. julija 60, Krško Pred kratkim so mnogi občani z Vrtače prejeli opomin za plačilo prevoza smeti za preteklo leto. Vrtačani pravijo, da storitev sploh ni izvršena, zato ne bodo plačevali tega prispevka. Po večini so kmetje in kmet nima veliko odpadkov. Problem odvoza smeti se ne javlja samo pri občinah na Vrtači, pač pa pri vseh občanih, ki imajo kmetije, zato bi moral biti odlok popravljen tako, da bi kmetje plačali samo eno četrtino tega prispevka, saj so kante za smeti pri kmetih večinoma prazne in bi bilo dovolj, da jih praznijo enkrat na dva meseca ali pa še redkeje. Denar res ni veliko vreden, toda 500 din je za že pomemben belokranjskega kmeta izdatek. T. D. precej visokim plačilom. Zbrani prebivalci Dragatuša so bili vsi proti takemu nedemokratičnemu odloku. Enoglasno smo se odpovedali tej novi obdavčitvi in upali, da nas ne bodo več nadlegovali, a smo se zmotili. V decembru 1985 Poli Pr« Ob takih ideoloških, političnih in predvsem ekonomsko zgrešenih dejstvih bi moja hiša (in tudi vse ostale hiše z nacionaliziranimi prostori) v tem času dočakala enako usodo, kot jo je npr. že dočakala v enakem »družbenem« interesu na podlagi »revolucionarnega« zakona in proste presoje takratne komisije za nacionalizacijo hiše z nacionaliziranimi poslovnimi prostori na Kolodvorski cesti*. 8 (Skubic) v Črnomlju. Sedanje ozir. bodoča občinska vodstva ima ozir. bodo imela nehvaležno nalogo popravljati (kolikor je sploh mogoče) posledice zmot takratnih »revolucionarjev«. Del teh sicer ne živi več, vsekakor pa bila dolžnost še živečih, da bi strpno javno obrazložili svoja takratna prenapeta in zmotna stališča do konkretnih nacionalizacijskih primerov in s svoje strani samokritično ocenili negativne rezultate, ki so bili doseženi z nacionalizacijo. Ali morda želim preveč? JANKO VRANEŠIČ Kolodvorska cesta 49 Črnomelj 8 DOLENJSKI UST Kaj hočemo ženske Razglas nestrankarske »Liste neodvisnih« 1. Vsi se zavzemajo za demokracijo in človekove pravice. Toda malokdo pri tem misli na pravice žensk in otrok! 2. Vsi so za novo, drugačno družbo, a komaj kdo se vpraša, kje bodo v tej družbi pristale ženske. Ali spet med štirimi stenami? 3. Prepričujejo nas, da lahko učinkovito gospodarstvo in srečno družino uresničimo le tako, da gredo ženske domov. To ni res! Lahko imamo oboje, pa še ženske v poklicih in javnem življenju, če se za to ne bomo zavzemale spet le same. 4. Tako, kot hočejo nekateri danes urejati stvari, bodo iz moških naredili robote ekonomije, iz žensk pa stroje za rojevanje, vzgojo in domačo oskrbo. Zavzemamo se za to, da bi lahko bili oboji celovita bitja — toliko družinska in toliko javna, kolikor si sami izberejo. 5. Namesto od šestih do dveh naj bi delali ves dan. Ali se kdo vpraša, kakšno ceno bomo za to plačali vsi skupaj, še posebno pa naši otroci? 6. Vse več delavcev, med njimi največ delavk, je že zdaj na cesti in tega bo vse več. Kje so naši socialni programi? 7. Trdijo, da ni denarja za vrtce, gospodinjske servise, obrate družbene prehrane. To ni res. Denar je! Toda največ ga zapravimo za slabo gospodarjenje, za pogolten državni aparat in vojsko. 8. Ker naše politične veljake skrbi upadanje števila rojstev, so si najprej zamislili prebivalstveno politiko. Pri tem pa so pozabili, daje treba poskrbeti predvsem za blagostanje vseh in vsakogar, potem pa se bodo ljudje prav gotovo sami odločali tudi za več otrok. 9. Zahtevamo tudi ustanovitev medresorske vladne komisije, ki bo bedela nad uresničevanjem enakopravnosti žensk na vseh področjih. To je tudi obveznost naše države, ki jo je ' s podpisom mednarodnih prevzela aktov. 10. V Evropi se s tako imenovano žensko problematiko ukvarjajo številna ministrstva, komisije, projekti. Stopimo še mi v takšno Evropo in se zgledujmo po njih tudi v tem. 11. Kaj hočemo ženske v Sloveniji? Da bi našo novo, uspešno postindustrijsko družbo tudi humano oblikovali, da bi v nji vsi skupaj živeli človeka vredno življenje. Zase pa zahtevamo enakopravnost in enake možnosti v življenju, ne le na papirju! 19 smo prejeli od komunalnega podjetja račun Vr■ Vzrok je seveda le ta, da bi potem od)h padli popoldanski šihti, s katerimi si dec , lavci pomagajo, da lažje prežive. Mal; sikdo pa bi pristal na evropski delovr1 ^ čas, če bi mu bila zagotovljena tud1 J evropska plača, o čemer pa Ribničanih dvomijo. Ob jubileju Ruže Kovačič Vzgojila je generacije telovadk, medjto/ njimi t»di uspešne državne prvakinje iiPol tekmovalke, ki so osvajale zlata, srebKso/ na in bronasta odličja tudi na vidnejšijjo« mednarodnih tekmovanjih, kot so baVoj JUBILANTKA — Čestitka predsednika občinske skupčine Francija Sa-lija. meanaroomn leamovanjin, koi so w voj kanske ali sredozemske igre, pa tudi nio/, svetovnih igrah. Te uspehe je dosegla;)gg skromnih razmerah, a z dobro orgafljV/, ^ zacijo in s trdim delom. Trdo delo z%Q hteva tudi od svojih telovadk. Vedo, Ružina beseda ne trpi ugovora, iz dne'Cy v dan jim vceplja tisto zagnanost vztrajnost, za katero se zdi, daje pri nji neizčrpna. Nepopustljiva je na trenijl 1 gih, ko zahteva skoraj vojaško discip'*0 . no, pa vendar njene varovanke dobe ten program in prisrčen nagovor, s03> £ roke in veliko iskrenih želja, ki so se le v «športni zdravo in še na mnoga le 04 Ruža Kovačič!« Društvo V športno rekreacijo in telesno kultC Partizan Novo me51-^ A v i I r soboto, 17.februarja, seje do- Polnilo štirideset let, kar je Dolenjski list prvič d Prišel na svetlo. Prvi naročniki in drugi starejši n »Jaltise pra v goto vo še spominjajo njego ve po-> *°be. V začetku je izhajal na štirih straneh, bil V p brez kakršnpvnknli stik n vneon oradivn in na c ena sama sivina. Zanimiva pa je bila glc v V jo je izdelala Ančka Gošnik-Godec. Ti '■ slikarska kompozicija, ki simbolizira ta-" vatno izrazito kmetijsko Dolenjsko. Na levi 1 Prani je videti vinorodno gorico z zidanico, u *ffd katero se bohotijo z grozdjem obložene tr-0 Na desni strani se razprostira gozd, pred c tlim pa ležijo hlodi Slikarki je s tema risbama jUpelo na majhnem prostoru predstaviti lepote, je pravno bogastvo, rodnost in glavne značilno-3, dolenjske pokrajine. Sredi je napis Dolenj -d W list v korentni pisavi v ozadju katerega se vi 'viga silhueta Triglava z zvezdo nad srednjim c- To je bil pravzaprav znak Osvobodilne ;č konte, katere glasilo je tudi bil ta dolenjski ča-v 'opisni novorojenec (za takratne okraje Cr-2. tonielj, Novo mesto in Trebnje). la £ NA ZAČETKU PETEK to Prva številka Dolenjskega lista je izšla v pe-u- p- Tisti, ki so vraževerni, vedo, da ni dobro ni-vsar začenjati na ta dan, češ da se vse rado ~sar začenjati na la aan, ces aa se vse raao K prevrne ali sfiži Ni znano, ali se je Jože —fomljen-Drejče kaj veliko križal, ko je moral ot glavni urednik izdati časopis na tako očr-]/en dan. Kasneje pa se je spominjal, kako se je šibil od strahu, da mu novorojenček ne bi idihnil že med porodom. Upravičeno ga je ni-ii.o v želodcu in v grlu, saj je moral delati -A čemur ni bil vešč. Čez leta je priznal, da Jje kar oddahnil, ko mu ni bilo treba več delati yeajtenga«. Dodal pa je, da resnična volja, že-:)-p pravi entuziazem včasih naredijo čudeže. r jamo to pa so tudi imeli, ko so leta 1949 na 'tJčKl ncritnrcnnvvlri cd>ii u Aiufi E o41rr\\>i ni H )rauL* ° so luai imeil> K0 so lela /y^y na /a-p* agitpropovski seji v bivši Rež ko vi vili v ^K,Vem. mestu> hudomušno imenovani Olimp, idflenilv »Izdajajmo naš dolenjski časopis.« ;b- Dolenjski list se je hitro širil med ljudi in že 'ilao koncu prvega leta izhajanja dosegel zavid-".j ivo visoko naklado 3.000 izvodov. Imelje ne-">K , —. ajje novega v Novem me- 11 ^ojnovejše je to, da so začele izhajati tu za cL?lfnjce .Dolenjske novice’, ki bodo prišle f iilk štirinajst dni enkrat na svetlo. To bode Tal'^01’0 Thlenjcem po volji, da bodo imeli tudi ,, nlčasnik, ki jim bode prinašal vselej vse Biaesno ug°varjajo; škratjejim pač obup-se Kzfl Vozijo njihove umotvore in vedno znova ^tevajo vojno med novinarji in grafiki jn*L r<**en tiskarskih napak poznamo še vse-t vovJ e Netočnosti in spodrsljaje, kijih v Člankih jltii e$ijo avtorji sami skupna lastnost enim in drugim pa je, da jih v časopisu odkrijemo prepozno. Ko se napaka črna na belem že razmnoži v desettisočih izvodih in dostavi bralcem na dom, se ne da ničesar več narediti K sreči življenje vendarle ni tako kruto, kot bi sklepali po tem uvodu. Večina bralcev napake prezre, toda najdejo se ljudje, ki so prav navdušeni nad svojim odkritjem in z njim bombardirajo uredništvo. Še danes mi ni čisto jasno, zakaj so nekateri bralci tako ponosni, če najdejo napako, kot da so sami brez njih. Pravila pa imajo tudi izjeme. Včasih se zgodi, da napako odkrijemo še pravočasno. Iz svo- jega 17-letnega urednikovanja bom opisal primer, ki je, gledan iz sedanje perspektive, vi- deti kaj nedolžen, pokaže pa, kako lahko ma-lekost zagreni urednikovo življenje V svinčenih časih, ko so lahko imele novinarjeve objavljene besede usodne posledice za pisca in za urednika, se je zgodilo, da je no vinar Dolenjskega lista v opisovanju povojnega življenja izzivalno, če ne celo objestno zapisal, da je ljudska oblast tedaj »izvedla agrarno reformo in druge neumnosti«. Odgovorni urednik mora sicer vse videti in vse vedeti, saj je po zakonu ogovoren za vsako informacijo, ki izide v listu, toda navsezadnje je samo človek. V naglici sem sporni stavek prezrl in ga pri ponovnem pregledu odkril šele v sredo zjutraj, ko je bil že na filmu in tik pred začetkom tiskanja v Tiskarni Ljudske pravice — v Ljubljani Treba je bilo naglo ukrepati. Po telefonu sem zadržal tiskanje in s tem ustavil delo desetin grafičnih in ekspeditnih delavcev, sam pa sem, prvič in zadnjič, s spornim besedilom tekel k novomeš- kemu javnemu tožilcu in ga vprašal ali bi zaradi spornega stavka prepovedal razpečevanje lista. Odvrnil je, da on tega ne bi storil ne ve pa, kako bi ravnal ljubljanski tožilec, kije za pri- mer pristojen, saj se Dolenjski list tiska v Ljubljani Sledila je divja avtomobilska dirka iz No- vega mesta v Ljubljano, v Tiskamo Ljudske pravice, kjer so na filmu najprej izrezali besedice »in druge neumnosti«, naredili novo ploščo in z nekaj urami zamude pognali rotacijo. Šele tedaj se mi je dokončno odvalil kamen od srca. Danes se mi zdi to naivna zgodbica preplašenih ljudi tedaj pa je šlo zares in sem menil da sem odgovorno ravnal Nisem se zavedal da mi je avtocenzor kukal čez ramo in da sem se — ker me je malo prej pičila kača — bal zvite vrvi Kaj bi tajil, tako je bilo in tako seje tedaj kalilo jeklo. MARJAN LEGAN ^Priloga dolenjskega lista 09 Intervju Dolenjskega lista D ejanja in ravnanja Milana K liana že od najrosnejših začetkov tako imenovane Jovenske pomladi vzbujajo veliko zanimanje Slovenke, jugoslovanske. evropske in svetovne javnosti. Ta nleres za početje, iitje in bitje Zveze komunistov . Slovenije-Slranke demokratične prenove, kjer je bil ;e do nedavnega čelni človek Kučan, je zlasti v na.fi iirši domovini obarvan z vsemi odtenki, tako dobro ■ fot zlonamernimi, površno enostranskimi in poglob-oeno analitičnimi Toda niti najhuj.fi nasprotniki niti lajbolj zvesti pristaši ne morejo mimo dejstva, da seje Sloveniji v zadnjih dveh, treh letih zgodilo nekaj, ar bo našo deželo prej ali slej pri vedlo v družino de-nokratičnih in suverenih evropskih držav. Takrat najbrž ne bo večjutrovske navade podeljevanja kilogramov odličij in metrov pisanih trakov, vedelo pa se 'to, kaj je kdo storil Milan Kučan je človek neposrednega, jasnega pogleda. Prepričan sem, da bo, ko 'io ta moreča negotovost mimo (mimo pa ne bo sama •d sebe, Slovenci bomo morali tudi kaj narediti), ta nož Se naprej lahko vsakomur pogledal y oči Kučan > komunist v tistem pomenu besede, da obstane ali •ade z idejo, programom, s katerim se je poistovetil črnoga lahko z današnjo Slovenijo in današnjimi dovenci, katerih predniki so že bili Eropa. Z Mila-om Kučanom, kandidatom za predsednika pred-edstva Socialistične republike Slovenije, se je pogo-arjal Marjan Bauer. • Ne glede na lo, če boste ali ne boste postali predsednik republike Slovenije, imate gotovo svojo vizijo sedanjosti in prihodnosti naše dežele. Kakšen je ta pogled? Kučan:»Moji pogledi so v veliki meri preliti v program naše stranke ZKS oziroma Stranke demokra-i ične prenove. Mislim na program »Evropa zdaj«, •lenim, da je za njegovo razumevanje bistvena misel < i je izpeljana iz tega gesla, misel o evropski kakovo-ti življenja naših ljudi o evropski kakovosti dela kot nstveni sestavini tega življenja Mi smo s lem sloga-lom želeli izraziti naša hotenja s programom pa po-■oje, ki bi omogočili da bi naši ljudje živeli blizu litim standardom (političnim, gospodarskim, soci-Inirn in drugim), po katerih ali pa blizu katerih ivijo ljudje neposredno v naši soseščni, v Avstriji, v Italiji S tamkajšnjimi razmerami se naši ljudje nepo-, redno srečujejo, jih poznajo, seznanjeni so s lem živ-ienjem. Seveda pa smo se zavzeli in se zavzemamo udi za to, da se ob tem ohrani tisto, kar so nekako ■naše izvirne pridobitve, zlasti bi rekel neka samo-ipravljalska zavest in občutek ljudi, da morejo in žeti jo vplivati na odločitev na vseh ravneh, seveda z ve- iko bolj poudarjeno odgovornostjo, kot je bilo lo . hslej. Se naprej bi morali zadržati ta naš občutek za ocialno varnost, tudi za solidarnost. Da torej tudi v irihodnje vztrajamo na demokratični zdravstveni in zobraževalni politiki. Na tem, kar nesporno so do-■ežki našega dosedanjega razvoja. Ne glede na to, :ako so bili v praksi tudi napačno razumevam in i velja vljenl Torej znotraj tega programa »Evropa zdaj« so tudi noji pogledi na to. kaj bi bilo realno, kaj bi bilo Slovencem in državljanom Slovenije potrebno obljubiti kol zadosten motiv, ki bi izzival in sproščal njihovo ustvarjalno energijo na področjih, kjer pač ustvarja-o, ne glede na to, ali je to duhovna ali materialna irodukcija. Ta program smo delali na temelju naše-•a razumevanja razlogov za krizo, s katero zdaj ži-•imo, krizo, ki dela naše življenje čedalje bolj ne-:nosno. Skušali smo ugotoviti na katerih točkah je nogoče doseči čim večjo identiteto individualnega in ikupnega hotenja državljanov Slovenije. Seveda od ega skupnega hotenja potem individualni pogledi in nteresi nekoliko odstopajo, vendar mislim, da osre-lotočanje na gla vnino skupnih interesov potrjuje tudi aziskava slovensko javno mnenje 1990.« • Stranka demokratične prenove, kot se zdaj tudi imenuje ZKS, se v svojem programu zavzema za konfederalno Jugoslavijo. Ali bi povedali, kakšna naj bi bila ta konfederacija, upoštevaje seveda, da imajo morebitno tako državo pravico soustvarjati tudi drugi. Če je ZKS-SDP kon-federalnost dala v program, ste Vi in sodelavci o tem gotovo razmišljali več kot dveh, treh stavkih. Kučan: »V volilnem programu se zavzemamo za onfederalni položaj Slovenije v Jugoslaviji To sla-fče ne go vori že tudi o nujnosti raz voja Jugosla vije v onfederacijo in ga ne vsiljujemo tistim republikam, i morda želijo zase drugačen, nekonfederalni polo-aj. To prepuščamo njihovi odločitvi Zase, za Slovenjo. pa želimo — in lo pravico priznavamo tudi vsem Irugim — samostojen položaj v Jugoslaviji v gospo-arskem, političnem in kulturnem smislu, položaj, kl ■mo spremenili svoje stališče o Kosovu. Praktično to pomeni, ko bomo o Kosovu mislili tisto, kar o njem misli srbsko vodstvo. In to je lista razlika, ne sicer edina, vendar najbolj vidna najbolj žgoča najbolj dramatična Ne samo na relaciji Slovenija—Srbija ampak tudi v Jugoslaviji nasploh ni pripravljenosti, da se odpre demokratičen in argumentiran dialog o vzrokih stanja na Kosovu in o tem, kakšna je mogoča razrešitev. Sicer pa bi v zvezi s sodbo, da so ljudje iz vlade najšibkejša točka na naši kandidatni listi, rekel, da ima javnost vso pravico misliti kritično o delu izvršnega sveta. Sam delo vlade poznam pobliže in o njem sodim drugače. Mislim, da se v javnosti prehitro pozablja na nekaj, kar sicer ve vsak Slovenec. Zaradi in-cidentnega načina življenja v zadnjih letih smo Slovenci nekako spregledali dejstvo, da so v Sloveniji vse te politične razprave o tako imenovani,slovenski pomladi'in nesporazumih o njej v Jugoslaviji lahko potekale z neko precej visoko stopnjo zanesljivosti, ker je bilo ravnanje vodstva v veliki meri skladno s tem, kar je mislila večina Slovencev oziroma največji del državljanov naše republike. To pa je bilo mogoče tudi zaradi tega, ker je naša vlada v pogojih, kakršni šobili, vendarle uspevala zagotavljati sorazmerno visoko stopnjo gospodarske aktivnosti in socialnega miru. Mi danes v Sloveniji nimamo — tudi po zaslugi te politike in naporov izvršnega sveta — ekstremno bogatih, tudi ne izjemno revnih ljudi, ki bi živeli tako nizko pod mejo eksistenčnega minimuma, kol že živijo v nekaterih drugih delih Jugoslavije. To je terjalo veliko moči in energije. Zato so bila, razumljivo, zapostavljena razvojna vprašanja, pa tudi materialne možnosti, da se razvojni problemi razrešujejo, skrčene na minimum.« le ali pa odpomogle našemu izvršnemu svetu. O tem si vsakdo lahko ustvari svojo podobo. Tudi te stvari jemljem zelo racionalno, vse lo se namreč dogaja v vse prej kot normalnih razmerah, v družbeni krizi, v posebno zaostreni gospodarsko-razvojni in socialni situaciji In zalo je razumljivo, da vsak posameznik, kolektiv, občina ali regija skuša svoje probleme reševati tako, da vidi le svojo rešitev in resnico. Nikogar veliko ne zanima, kaj to pomeni za drugega. Izvršni svet pa je moral videti vse. celo Slovenijo.« • Ostaniva še naprej pri vladah. Kaj menite o premierit Markoviču in njegovi gos- podarski politiki? Njegova strategija očitno potrebuje veliko denarja, pri čemer je jasno, da ga lahko jemlje le tam, kjer ga še je kqj, pa čeprav malo. Vaš tekmec dr. Jože Pučnik na primer pravi, da bo Slovenija med Markovičevim poskusom reševanja Jugoslavije ob nekaj milijard dolarjev. Torej gola in bosa. Jugoslavija pa po >n< \ Sl, Pučniku kljub slovenskim in drugim žr- tvam ne bo rešena. Zdi se, da to ni samo predvolilni golaž, enakega ali podobnega mnenja so tudi nekateri ugledni ekonomi- • Brez namena, da bi to vlado in oblasti hvalili, je mogoče reči tudi, daje imela v določenih trenutkih splošno podporo Slovencev, da je bila torej legitimna in ne samo zakonita. Kučan: »To prevečkrat pozabljamo, dejstva pa bodo ostala dejstva. Zanimivoje pogledati tudi, s čim se je ukvarjala slovenska skupščina, zlasti e zboru združenega dela, in koliko šo usmeritve posameznih delegatov, na koncu pa tudi odločitve zbora pomaga- sti. Reči paje treba seveda, da je Markovič \ ' vsaj nekpj začel. Kučan: »Se zelo strinjam. Mnenja o tem programu "" so v javnosti in tudi med ekonomisti zelo različna, j Dejstvo paje, da nihče doslej ni ponudil nikakršnega ‘ 1 drugega programa. To seveda avtomatično ne pome-ni, da je ta program dober že samo zaradi tega Mi r® smo njegov program in njega podprli že takrat, ko je — še nastopal kot mandatar. Preprosto zaradi lega ker je bilo v njegovem programu, zlasti pa v njegovi politični obrazložitvi veliko stvari, ki smo jih mi formulirali na naši konferenci aprila 1988. To so teze o tem da lo, kar živimo, ni socializem da socializem ni družba siromaštva, da želimo bogat socializem, da socializem ne more bili prepir o prerazdelitvi siromaštva in naprej o tržni ekonomiji, podjetništvu, konkurenci, inovativnosti itd O tem ne govorim zato, da bi opozoril na to, kje so se te teze rodile. V politiki sem si vedno prizadeval da pametna ideja postane materialna sila, in mi je bilo manj pomembno, da se ob ideji pove tudi avtorja. Mislim, da je za politično življenje prav, daje 'prodajalec' ideje tisti, ki zna zadevo prodali na najboljši možni način, da ima >> javnosti največji odmev. In pokazalo se je, da zna Ante______ Markovič ideje prepričljivo prodajati, da mu ljudje po Jugoslaviji verjamejo, da si je znal ustvariti neko psi- __ hološko podporo. Znal je narediti tudi potezo, ki jrj Slovencem pisana na kožo. Z neko drugačno potezo si je na primer Milka Planinc, ki so ji Slovenci tudi J verjeli pridobila nasprotnike, mislim na zaporo me- I ja. Marko vič pa je sprejel odločitev o kon vertibilncnf dinarju. Gotovo je človek, ki zna pridobili ljudi Umesten je sicer razmislek, zakaj je ta vlada takt) dolgo ostala gluha do zahtev, da se sooči z inflacijo. Morda f: opravičilo, da čez noč pač ni bilo mogoči narediti pravih potez. Zdaj je ta program tu, velikost .... , govori, da je njegov boter prof. Sachs, ki je s svojo metodo obvladal bolivijsko inflacijo. Gotovo je, dajt njegov vpliv neizpodbiten, kakor je gotovo tudi, da to program zahteva velike količine denarja, novega de. narja, predvsem denarja iz tujine. Dokler tega denatjpo i ja ne bo. je prerazdeljevanje denarja res katastrofal* i *i h no. To se vidi tudi po tem, da iz Slovenije odhaja lioin odstotkov družbenega proizvoda, po nekaterih ocefila nah celo več. Nam bi torej za lastne potrebe ostaltklel samo nekaj čez 80 odstotkov družbenega proizvodapo\ Dotok tujega, svežega denarja je nujno potreberkvre Odvisen pa je od vrste vprašanj, med drugim tudi olje , politične umiritve, zagotovitve demokratičnih proceztu sov, spoštovanja človekovih pravic, povezanih s Kosovom in ne samo Kosovom. Tudi naša dolgo odltr ne gana odločitev, da formalno zaprosimo za sprejem • Voj Evropski svet, je povezana z zahtevo, da se izpeljejo^ demokratične volitve v parlament. Zdaj je očitno, dt~^ odi Kučan: »Najprej moram po vedati, da dejstvo, da je prišlo do srbskega bojkota — pri čemer moram reči da lo ni bojkot Slovenije, ampak Jugoslavije — dokazuje, da Jugoslavija ni pravna država. V pravni državi kaj takega ni mogoče. To je izrazito separatistična poteza, kijojepotegnil tisti, ki ima občutek, da je v tej državi močnejši Pokazalo se je tudi, da ni realno niti tisto, kar je vsaj na videz obetalo, da bo postalo skupna točka za bodoče premišljanje Srbije in Slovenije, namreč zavzemanje za tržno gospodarstvo, kajti to zahteva popolno neodvisnost gospodarstva od politike. Tudi te stične točke očitno ni ker je srbsko gospodarstvo ravnalo ne po gospodarski logiki in interesih, ampak podpritiskom politične volje. To pa trg izključuje. Škoda je seveda ogromna za vso Jugoslavijo, ne samo za Slovenijo. V celoti sta se zmanjšala jugoslovanski in slovenski družbeni proizvod Seveda ne trdim, da samo zaradi bojkota. Konec koncev so imeli tudi Markovičevi ukrepi, če jim lahko tako rečeva, svoj vpliv. Vse to je zmanjšata možnost za alimentiranje skupnih potreb, saj je ključ za zadovoljevanje teh potreb prav družbeni proizvod pri čemer puščam ob strani ali so vse potrebe tudi racionalne. V tej luči se mi zdi smiselno, da je slovenska skupščina sklenila, da je (če se za to odloči) treba odgovoriti prav s te vrste ukrepI Ti potem prizadenejo vso Jugoslavijo in s tem neposredno dokažejo, da gre za bojkot Jugoslavije, in ne za bojkot Slovenije. Osebno pa moram povedati da nisem pristaš politike toia priloga dolenjskega listfl / '<■ bosta tega spomladi resno lotili Hrvaška in Slove-■ "ijo. ostala Jugosla vija se bo s lem Sele soočala. Raz-• Učno sicer. Makedonija je tej odločitvi zelo blizu, i j Dokler ne bo lakih volitev v vseh republikah, je težko govoriti, kako bo tako oblikovan zvezni parlament. . Sogovornik Evropskega sveta pa je lahko leJugosla-r rij$ s svojim na demokratičnih in svobodnih volitvah i I izvoljenim zveznim parlamentom.« • Kako ocenjujete možnosti svojih političnih nasprotnikov in drugih strank na volitvah? Če tega ne želite, komentirajte, prosim, dejstvo, da ste po januarski javnomnenjski raziskavi najresnejši kandidat za predsednika predsedstva Slovenije. j j Kučan: »Ostane dejstvo, da jv več kandidatov, , možnost pa je tudi. da jih bo Se več. To kaže, daje i’ ^ \ Sloveniji mogoče govoriti o demokraciji. Podatki iz I javnomnenjske raziskave so nekako dokaz, da Ijud-0! iv. sodržavljani, poznajo moje delo. In če je ta odsto-“ tek tako visok, je to zame veliko priznanje, za vse. kar . ! sem počel v teh letih, ljudje so kritično vrednotili to ., preteklo delo. Ese. kar sem delal, je bilo javnosti bolj ' 1 ali manj znano. Drugi kandidati so v javnosti manj _ znani. V tem seveda vidim svojo prednost. Na vsak u način pa sem v položaju, da bom nekako lahko s tem % minulim delom’sam vplival na svojo bodočo usodo. ,a Drugi kandidati, ki so s svojim delom javnosti manj i znani ali neznani, niso v takem položaju. Z njimi so ji J-zdaj zvezana le bolj ali manj velika pričakovanja« • Ocena je, da se bo politično življenje Slovenije ne glede na to, kdo bo zmagal na volitvah, že letos preselilo v parlament. Programi vseh strank so si nadvse podobni, reformistični še zdaleč ni med najslabšimi. Se vam zdi, da bo zaradi globalne podobnosti želja in ciljev nova slovenska skupščina brez večjega truda dosegla soglasja, ali pa bomo zaradi pomanjkanja parlamentarizma, strpnosti, demokratičnega dialoga in podobnih osnovnih političnih orodij priče neciviliziranim političnim turnirjem? Je stopnja soglasja res odvisna od stopnje ogroženosti Slovenije ali pa temeljni konsenz lahko že v začetku presežemo in nadgradimo? ?r lili-n. ni la o-•u, 10,1 'ki m’ se no 'M- tv-ite po' »51* . i udi ne-eni tdt tka ijo oče osti 1oje aj( a 1“ M _ de J* JL akšni ljudje smo po naravi utr novinarji? Takšni, kot vsi drugi Pri delu in mis-falfl hitri ali počasni (mogoča je tudi križna kom-t libinacija), vzkipljivi ali hladni kot brizganec, )Ci tak oda-po vršni in dlakocepski ter vse ostalo na temo ben-vroče- hladno človeških nravi Ne glede na topa h °ye novinarje vendarle mogoče strpati v nekaj °jf značilnostnih zabojčkov. Recimo glede oddaje rokopisov, rakaste ra-1 , ne novinarstva, kajti vsak pisun s svojim umot-7".' vorom odlaša in dela plešo uredniku. Toda ta ll'L zabojček je največji, y njem je večina novinar-5’ jev, pozornost zaslužijo redke ptice, ki rokopise °ddajajo skoraj prej, ko seje zadeva sploh zgo- Kučan: »Mislim, da ni naključje, da so si ti programi v osnovnih postavkah toliko podobni. To so namreč programi političnih strank, napotek za politično delo. Za to delo je ključnega pomena podpora, ki jo ima ta programska naravnanost. In če sva prej govorila o tem. da javnomnenjski podatki kažejo, da temeljni interesi Slovencev oziroma državljanov Slovenije nekako ležijo k precejšnjemu poenotenju vprašanj bistva in obstanka našega naroda, je zalo razumljivo, da so iz tega poenotenega volilnega telesa in interesov izpeljani tudi ti in laki programi So pa seveda tudi razlike, recimo med našim in programom Demosa v treh točkah. Glede odnosa do Jugoslavije, odnosa do socializma in odnosa do samoupra vljanja Če bi šli v temeljito razpravo, razlike morebiti ne hi bile tako velike in pomembne. Tako, kol so napisane, ali pa kol se javnosti skušajo interpretirati (velikokrat bolj zaradi tega, da se poudari, da so velike), pa seveda tak vtis ostane. Osebno sem prepričan, da razlike so. In še ena razlika je, toje odnos do preteklosti in s tem odnos do Partije. Mi o sebi seveda moramo imeli boljše mnenje kot drugi Ti svojo politično promocijo v nekem pomembnem političnem segmentu tudi gradijo na kritiki nas, našega dela, še bolj pa na kritiki tistih, ki so nekoč personalno predstavljali slo vensko Partijo. Mi smo se v načelu do svoje vloge v preteklosti opredelili na kongresu, ko smo sprejeli izjavo o preteklosti Zdaj delamo na realizaciji te izjave po posameznih točkah. A li je dejstvo, da so si programi strank podobni na ključnih točkah, lahko prednost, ali to lahko olajša delo bodočega slovenskega parlamenta, lahko ustvari neko produktivno razmerje med pozicijo in opozicijo? Načeloma bi rekel da. To je velika prednost. Sploh bi rekel, da Slovenci (za razliko od mnogih drugih v Jugoslaviji in vzhodni Evropi) imamo mož nosi, da ta prehod z enopartijske družbe i’ politično strukturirano pluralistično družbo izpeljemo na civiliziran način, brez kalilnih znakov državljanske vojne. če uporabiva la izraz. Približno tako. kot imajo to zgodovinsko priložnost Čehi, ki pa se seveda ponašajo z neprimerno bogatejšo in zrelejšo demokratično tradicijo. Ne glede na to razliko imamo to možnost tudi mi in samo od nas je odvisno, ali bomo to sposobni izpeljati. In ta sposobnost, ta zrelost se bo seveda kazala tudi v delu parlamenta. Ali se bodo moči trošile v iskanju rešitev, o katerih zdaj vsi govorimo na podoben način, ali pa se bomo izčrpavali v nepo membnih strankarskih igricah. Te so seveda sestavni del tistega, kar jaz imenujem otroška bolezen vstopanja v demokratično zavest, demokratično družbo, ki se razvija kot pluralistična, večstrankarska družba. Vrsta generacij je, ki tega življenja, te zavesti nimajo in ki si bodo to zavest in tudi neko politično moralo, točneje rečeno politično kulturo, morale šele prisvojiti in se v interesu take družbe tudi naučiti spoštovati njenih pravil. Moje prepričanje pa je, da so Slovenci politično veliko bolj zreli, kot bi človek pričakoval • Slovenci smo, tudi po zaslugi ZKS-SDP, v zadnjem času storili kar nekaj pomembnih reči. Sprejeli smo ustavna dopolnila, ki republiko Slovenijo generira-jo kot državo, pprli smo se neposrednemu izvozu srbske revolucije — mitingu v Ljubljani, važen korak je tudi, čeprav nismo vsi Slovenci komunisti, ali pa prav zato, preobrazba slovenske Partije. Zdaj smo pred morda najpomembnejšim izzivom. Spremenila se bo zvezna ustava. Naši predlogi niso na ceni, vsaj tisti o večji samostojnosti republik ne. Zdi se, da bi močne sile v Jugoslaviji rade tudi zakonsko pustile odprta vrata za kakršnokoli intervencijo v Sloveniji ali kje drugod. Tudi policijsko in vojaško. To je po mnenju mnogih zadnja nevarnost, ki preti slovenski državi in njenim ljudem. Smo v Jugoslaviji sposobni narediti takšno ustavo, ki ne bo nikogar zatirala in omejevala? To vas sprašujem tudi zato, ker ste bili prvi slovenski politik, ki je rekel, da Slovenci nismo pripravljeni živeti v kakršnikoli državi. Tem besedam ste (z odtenki) ostali ves čas zvesti. Kučan: »Res so se na Slovenskem zgodile pomembne spremembe. Te niso samo rezultat prizadevanj, razmišljanj, naporov in predlogov ZK. V Sloveniji je že dalj časa naslajalo neko vzdušje, razpoloženje, zorenje političnih pogledov in interesov Slovencev v teh kriznih razmerah. Iz lega so potem zrasli različni predlogi, ki so na koncu dobili čudovito moč. da je te stvari mogoče uresničiti. Osredotočili so se v zlitje pogledov na ustavna dopolnila, mislim na slovensko ustavo. Glede bodoče Jugoslavije in zvezne ustave pa so nekatere zadeve še razcepljene. Ne mislim in v ničemer ne bi želel podcenjevati vpli va slovenskih komunistov na vsa ta dogajanja. Prav tako ne menim, da je bil naš prispevek, kot se zdaj dostikrat lahko sliši, samo to, da teh procesov nismo onemogočili. Menim, da smo bili tvoren dejavnik. Res je, da so, recimo, ustavna dopolnila tudi izraz razmišljanj drugih. Recimo, če ostanemo pri tem terminu, opozicije, kjer so nekateri predlogi zoreli dlje in bolj celovito kol naši. A mpak na koncu smo le vsi skupaj stali za tem. kar je bilo predlagano in sprejeto v slovenski skupščini. In nobenega spora in dvoma ni, da smo na politični ravni le amandmaje, prav take. kol so bili na koncu sprejeli, ubranili slovenski komunisti. Ne spuščam se v lo, da zvezni CK ni bil za to pristojen, da je bilo vse v neki drugi politični funkciji Ampak prav zaradi tega je bilo pomembno v Beogradu ohraniti trezno gla vo in (kot se zdaj v Sloveniji pogosto reče) pokončen hrbet. Glede bodoče zvezne ustave pa naslednje. Najprej sta potrebna preudarek in razprava o tem, kateri so tisti interesi, ki nas povezujejo, usmerjajo ali pa mogoče celo silijo k življenju v skupni državi. Do spoznanj je treba priti neobremenjeno, ne da bi kdorkoli komurkoli vsiljeval te ali one poglede kot edine možne. Pri tem mislim tudi na nas Slo vence, ne smemo si dovoliti, da bi nam kdo očital, da svoja mnenja vsiljujemo drugim. Vsa mnenja so enakopravna, pokazati se mora. ali je mogoča sinteza in v katerih točkah, ugotoviti je treba, kje so razlike, kje razlike ostanejo in ali so te razlike takšne, da z njimi ni mogoče ži veti. Če bo razvoj šel naprej tako, kolgre, torej v razhajanje dveh temeljnih političnih konceptov, potem bo zelo težko ustvariti pogoje za skupno življenje. V tem okviru mislim, da je pomembno razčleniti, kateri so po vezo valni deja vniki i> Jugosla viji. Dolgo časa je bila to ideologija, revolucionarna ideologija graditve porušene dežele, njena obnova, graditev socializma itd Ta se je izčrpala z izživetjem modela socializma, na katerem smo gradili Zveza komunistov, kije bila drugi pomemben integracijski dejavnik, je, takšna, kot je, nesposobna, da bi igrala to vlogo. Armada, ki je ravno tako ena od vezi, bo v svoji perspektivi nepolitične armade ob del le teže. Potem se samo po sebi postavi vprašanje objektivnih interesov naših narodov. To pa so gotovo skupni trg, skupen nastop v Evropi, demokratičen projekt skupnega razvoja, če seveda do teh točk sploh lahko pride. Zaradi tistih mojih besed, da Slovenci nismo pripravljeni živeti v vsaki državi, sem slišal marsikatero. Za mano so to ponavljali mnogi, ki so me prej napadali. Misel .ne y vsaki državi'praktično pomeni,ne v vsaki Jugoslaviji ’. Na dan pa je prišlo, da tistega, ne v vsaki drža vi' ne razumemo vsi na enak način. Prav na tej točki je očitno, da imamo v naši državi v mislih zelo različne Jugoslavije. Tisto, kar bi jaz proglasil za veliko politično modrost in odgovornost, je ravno potreba po soočenju razumevanj teh različnih Jugoslavij. T ga zdaj ni in zdi se, da tudi goreče pripravljenosti za tak pogovor ne.« • Če boste postali predsednik predsedstva republike Slovenije, boste predsednik vseh Slovencev, pripadnikov vseh manjšin, vseh državljanov naše dežele, vaše naklonjenosti in pomoči pa bodo deležni tudi vsi drugi, ki žive pri nas. Hkrati boste predsednik socialistov, demokratov, libe-ralov, komunistov, socialdemokratov, zelenih, vernikov, ateistov, in še bi lahko naštevali v nedogled, ter vseh onih, ki se opredeljujejo pod preprosto besedo ljudje. Bi bil ta Milan Kučan, predsednik republike Slovenije, drugačen od današnjega Kučana, ki je pravzaprav komunist-reformator? Se vam zdi, da bi moral biti drugačen? * Kučan: »Ob mnogih neznankah, kaj bo, če bo. in kaj bi bilo, če bi bilo, je samo ena stvar, ki ni neznanka. To je. da mora biti predsednik predsedstva predsednik vseh Slovencev oziroma vseh državljanov Socialistične republike Slovenije. Pristojnosti so določene z ustavo, v prihodnje ho treba še bolj gledati na to, da bo politično življenje še bolj teklo v razmerju med skupščine in izvršnim svetom. Je pa seveda z vsakim političnim mestom mimo formalnih pristojnosti zvezano nekaj, čemur Slovenci pravimo, dačlo-vek naredi funkcijo in ne funkcija človeka. In zalo. kolikor nas je možnih kandidatov in kolikor nas šibo, bi najbrž vsak dal temu položaju, temu mestu kanček individualne note, nekoliko zasebne barve. Nekako tako, kol je recimo Janez Stanovnik drugačen predsednik od Franceta Popita in la je bil drugačen od Viktorja A vblja. slednji pa drugačen od Sergeja Kreigherja. Mislim, da sem naštel vse. ki so bili deležni te dolžnosti in časti. Čepa se ozremo k drugi plati, ko bi Šlo za to, kaj je in kaj ni v interesu Slovenije in države Slovenije, lo pa so temeljile družbene reforme. torej z vidika zavzetosti za resnično globoke spremembe, ki bi našo deželo in ljudi pripeljale iz blodnjaka v luč. v z delom zasluženo blaginjo, v spokojno, normalno pričakovanje jutrišnjega dne. potem se mi za tako delo in naloge ne bi bilo treba spreminjati« Bel, prazen list K. cejblagi in sršenasti, preveč ali komaj radovedni, Melno vzvišeni nad vsem ali vse razumevajoči, dila ali bila Uredniki jih ljubijo in čohajo po poslušnih repih, med kolegi pa žanjejo prezir. Kot rečeno, pa je v novinarskem zoološkem vrtu ta kletka zelo majhna in redko nastanjena Posebna kasta so tako imenovani vsevedne-ŽL Kolegi jih obkladajo s hišnimi akademskimi naslovi, vendar je kariera običajno kratkega daha Pred kratkim se je nekemu dipl inž. strojništva sicer strokovnjaku za fičke in drugo motorizacijo, zgodilo, da so mu začeli govoriti o nekem novem kitajskem avtomobilu po imenu »jan sum«. Možak je takoj stopil na oder, kimal, stresal podatke o ventilih, kilovatih, naredil primerjal ni test s trabantom itd Potem, ko so mu manj avtomobilsko izobraženi kolegi povedali, da omenjenega poševnookega avtomobilskega čudeža sploh ni, je sicer zaviral na vse štiri dvojne diske, vendar ni bilo pomoči Nihče več mu ne reče inženir. Dlje časa pa uspevajo doktorji in primariji zdravilstva, medicina ni posebno eksaktna veda. So pa tudi resnični polihistorji Enega od njih so nekoč lovili na tako obrobno temo, kot je indijanstvo. Kar na kraju samem je stresal imena potočkov in studenčkov v Ameriki kjer so belci skalpirali dva ali tri Indijance, ali pa obratno. Manj učeni kolegi niso vedeli kaj bi Verjeti ali ne? Nakar so ubrali težjo pol Zabubili so se v debele bukve ter med tomahavki vigvami in pipami miru res našli tudi tiste potočke in spopade. Učenjak ima še zdaj popoln mir. Mislim, da bi mu verjeli celo to, daje Luna ploščata, pod Gorjanci pa itak ne bi smel reči da je krogla. Novinarji se razlikujemo tudi po dolgosti pisanja. Prvi bo porabil za obisk zveznega ministra pet vrst in vse povedal, drugi pa si želi iz te teme doktorirati Uredniki so ministrom sicer vdani po svoji naravi, še raje pa imajo kratko pisanje. V dobro bralcev zmaga kratko pisanje oziroma urednikov flomaster. Med dolgopis-nimi novinarji so neverjetni rekorderji Za enega, ki je v civilu podvodni ribič, in to dober, je zvedela TV in se pozanimala, kaj bi bilo. če bi o tem posneli filmček. Kolega je bil navdušen in je začel holivudarjem (to so televizijci) pripovedovati kako je nekoč lovil ribe na Korčuli Po poltretji uri pripovedovanja niso ujeli še nobene ribe, do morja je bilo še 500 km. Kolega oziroma ribič je šele doma s smukcem mehčal potapljaško obleko. Oddaje niso posneli Morda nekaj tudi o novinarkah. O njih sicer ne vem veliko, ker sem se do poroke bolj kot za novinarke zanimal za ženske, zdaj pa te vrzeli izpopolnjujem. Novinarke so kar korajžna dekleta, ki imajo v povprečju dva priimka, enega otroka, najraje pa pišejo o samohranilstvu in pravicah žensk, ker se na to najbolj razumejo. Hudič pa je, če je novinarka nekoliko bolj brihtna punca. Če piše bolje kot moška peresa, kar običajno ni posebno težko. Najdejo ji vsega vraga, kar pa nima posebnega učinka, ker na koncu zmaga urednik, ki ve, da časnika ne delajo moški in ženski novinarji, ampak članki Omenil sem samo nekaj vrst novinarjev, vseh mi nikoli ne bi uspelo, saj je vsak novinar čisto svoja posebna vrsta. V ponedeljek popolnoma drugačna kot, recimo, v petek. V nekem trenutku, minuti in uri pa smo vsi enaki Ko je v pisalnem stroju pred nami snežno bel list popolnoma praznega papirja, ki gaje treba napolniti Strahoten napor pritisniti na prvo tipko je najtežje dejanje y našem poklicu. Kajti ne gre za mehanično kretnjo, ampak za to, da boš tisto, kar boš naredil, storil odgovorno. In to jamčil s svojim podpisom MARJAN BAUER novinarjih in angelih P ___ red kratkim sem »po službeni I dolžnosti« (branje novih knjig in poročanje o V^jih je del mojih novinarskih obveznosti) prebi-|ro/ knjigo Trilogija. Iz zapisov v knjigi so vstale l^eslutene grozote povojnega obračuna zmago-| vVe partizanske vojske z vrnjenimi domobranci I njihovimi svojci Take knjige in še manj na-| °ge, naj o knjigi s tako vsebino nekaj napišem, si pred nekaj leti ne bi bilo mogoče niti zamislili. Moj novinarski angel varuh bi mi knjigo takoj zaprl, če bi mi že kako prišla v roke, in mi ne bi dovolil napisali niti vrstice. Vsakršno pomišljanje pa bi mi izbil iz glave luko. da bi mi priklical v spomin dogodek izpred več let. Takrat sem i’ Prilogi objavil zapis o človeku, ki seje od konca vojne dolgo skrival, ker se je kol domobranec bal povračilnih ukrepov. V zapisu je no vinar uporabil besede tragedija slovenskega naroda v maju in juniju 1945. Zaradi teh besed (o skrivaču so sicer pisali vsi časopisi) sta na uredništvo prišla delavca SDV in našega odgovornega urednika, potem pa še mene, ki sem bil takrat njegov namestnik, vrtela na ražnju sumničenj. Neomajno sta trdila, da smo nalašč objavili tisto o tragediji, da nismo mislili na tragiko bratomorne vojne, marveč na maščevalni poboj domobrancev. Hotela sta, da bi priznali da imamo zveze s politično emigracijo, da na uredništvo dobivamo prepovedano literaturo, da delujemo po načrtu... Debelo sva ju gledala, pojasnjevala, dokazovala usmeritev časopisa, se sklicevala na zdravo pamet, pa nič. Moža sta gonila svoje. Uredniku so počili živci, y meni pa je vse drgetalo od zadržanega besa in nemoči Je kaj bolj klavrnega od dokazovanja nedolžnosti? Tistikrat sem prvič jasno začutil, kako je vseeno, kajje res in kaj ne, kote zagrabi mlinsko kamenje sumničenj... Kaj takega se zdaj ne more več zgoditi Pri mojem poročanju o knjigah me nihče ne ovira niti ne bom zaradi poročanja o tej knjigi postal nezanesljiv in sumljiv element Angel, ki je še ne tako dolgo tega skrbel za to. nima več nekdanjih moči Čas je, da izdam angelovo ime. Samocenzura se mu pravi, rodil pa se je v svinčenih časih najpravičnejše družbe vseh časov. Novinarje pač tisti, ki lahko vpliva na javno mnenje in ga z drugimi činitelji oblikuje. Pri nas je bila zato novinarjeva angažiranost dolgo razumljena zelo svojsko, skrojeno po ozkem ideološkem vzorcu. Obvezna je bila nazorska suknja, skrojena po ozkih ideoloških merah. In naj je bilo novinarju v nji še tako tesno, bila je edina, ki jo je bilo priporočljivo nositi Pred desetletjem in pol, ko sem začel novinarsko pot, je bilo še treba nositi take pošk robljene suknje (kroj je bil predpisan celo v stanovskem moralnem kodeksu), a tako tesne kot prej le niso bile. Največkrat je sploh ni bilo čutiti Ni bila očitna, a vendar si čutil, da se »nekje« pazi, kaj in kako pišeš. Bilo je, kot bi stal ob tebi socialistični angel varuh in ti gledal preko ramen na papir. Slovenska pomlad je odgnala mračne sence samocenzurnih angelov od novinarjev (kjer se pač niso povsem spojili z novinarjevo osebnostjo). Ozke suknje so popokale, novinarji svo-bodneje dihajo in mislijo s svojo pametjo. Ne mislim pa, da je treba zdaj, ko je ideološki cenzurni demon izginil, novinarjevega angela varuha v celoti odgnati Za novinarjem naj še vedno stoji in naj mu preko ramen gleda, kaj piše. Toda naj ne bo v službi dnevne politike, ozkih interesov, ideologij — marveč v službi poštenosti, resnice in strokovnosti. MILAN MARKELJ Orwellovsko ogledalo V L Y tej moji kratki avtobiografski ou h' bodo nastopali med drugimi še moja L. C(k jelen velikan, referent bivše samoupravne '(vn°vanjske skupnosti Kočevje in George povabil sem jih, ker se mi včasih zazdi. (je v novinarstvu nekaj živalskega, kakor morda v lokalnih politikah in visokih , P,°macijah. Ovca, če začnem pri njej, saj je narodu, v katerega sem bil leta 1959 pač rojen, precej blizu po značaju, se mi je vtisnila v spomin kot žival, k i sem jo gonil kot pastirček po gabrskih gmajnah. Spomnim pa se je med drugim tudi po njenem močnem trku v moj trebuh ali tja nekam. Lotila pa se meje večkrat, enkrat tedaj, ko sem na poti na pašo slučajno naletel na pleterske menihe. Tega dne torej me je volnata lepotica vpričo častitljivih mož »> belih kutah neusmiljeno sunila. Brez sape zaradi presenečenja in močnega dotika slokega ovčjega nosu sem vendarle še zmogel pobrati krepelce in z njim živali preprečiti njen jasen namen, da se vame zažene znova. Toda, poslušaj, oglasil seje menih in me po pridigarsko podučil: Ne smeš ovčke tepsti. Zasovražila te bo. Danes bi tovrstnemu nastopu rekli koalicija ovce ih meniha. Takrat omenjenega zavezništva gotovo nisem poimenoval nikakor, le to sem o njem rekel y mislih, da je krivično do mene, ker sem bil pač napaden. Za očiten napad name je šlo tudi enkrat pozneje, ko sem v Ljubljani pod Rožnikom fotografiral živali, rojene kdove na kateri zemljepisni širini Naslonil sem objektiv na železno mrežo, ki je ločila obiskovalce živalskega vrta od jelena, pravcatega velikana s presenetljivo rogovilastim rogovjem. Škilil sem torej skozi steklovino fotoaparata ubijajoč se s potrebnimi optičnimi nastavitvami, ko seje iz daljave pognal nadme vsiljivca košat lepotec. To najbrž je storil: videl nisem, sem pa slišal, kako je svoje silno roženo okrasje velikan zataknil dva prsta stran od moje glave y mrežo. Predrt me ni, če verjamete, da sem to zgodbo napisal sam. A ko pričakujete, da boste v preostalem besedilu srečali katerega od omenjenih junakov v naslonjaču referenta samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje, moje opra vičilo, toda ne poznate dovolj razmer. Ovca težko hodi po stopnicah, in teh je bilo nekaj do sisa, jelen velikan bi v sobani sklati! lestenec. Če boste našli podobnost drugje, vaša stvar in moja čestitka, jaz bom namreč povedal le nekaj besed o svo- jem »novinarskem« obisku v omenjenem političnem organizmu. Vstopivši, sem izjavil, kot učijo p knjigah lepih navad, pred referentom sisa svoje ime in najmanj začasno pripadnost Dolenjskemu listu iz Novega mesta. Referent, morda predsednik — naj bo oproščeno — ni prebledel je pa strogo nadzorovano zarohnel, seveda nad menoj. Utapljal sem se v svojiprak-tikantski nebogljenosti lastnem sramu in morju besed, ki jih je omenjeni samoupravni subjekt izrekel kot kritiko na domnevno neko slabo pisanje nekega novinarja Dolenjskega lista. Kot novic sem pokasiral, kar so prislužili drugi pred menoj ali pa niso, kdo bi vedel, saj po pregovoru imajo vsake oči svojega malarja in ima po analogiji vsak novinar svojegi kritika. Kje je tu Orwell, boste morda vprašali, ker ga osebno nisem vtaknil v zgodbo niti v gmajni niti v zamreženi kletki niti v zidani sobani Tedaj pokukajte v »Živalsko farmo«. Morda boste v njej našli kaj, kar vas bo spominjalo na osebe iz te moje zgodbe o novinarstvu ter na njihove namere, nagibe in dejanja. Če take sličnosti ne boste našli, tedaj George Onvell pač sodi v drugo posebno zgodbo. Mi 'ARTIN LUZAR 16 f»’i/tr<’(i' dolenjskega lista’ mi Ukradeni ležalnik V, preko 30 Idi h novinarskega cla sem doživel marsikaj. Med drugim sem obit ludi odpoved službi ker nisem pisal tako, 01 bi bilo političnim veljakom všeč (leta 1961 Sloveni mestu) in odpovedsofinaneiranja Do-njskega lista (v Kočevju 25 let pozneje, da bi znebili tečnega novinarja, ki piše drugače, ot menijo politiki, da je prav). Gotovo pa sem idi sam komu, pa čeprav nehote, povzroči! te-ave ali neprijetnosti. Tokrat gre za nenavadno 'ogodivščino. ki dokazuje, da ga znam tudi jaz vlomiti, in zaradi katere meje, ko se spomnim anjo, še vedno vsaj nekoliko sram. Bilo je leta 1970, ko sem bil povabljen na ekakšen sestanek o stabilizaciji v stavbo CK KS v Ljubljani Na prvi tak sestanek vtostav-9 sem šel leta 1965, spominjam pa se le, da im je Zvone Dragan govoril, da je prvi poiz-us gospodarske reforme propadel. Če bo še edanji, novi, morajo najkasneje v ktu dni vsi dgovorni z njim vred s položajev. Zvone je bil akrat predsednik komisije za ekonomska vprašanja pri CK ZKS, in ko je tudi ta reforma propadla, je res zapustil položaj in bil med drugim tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta. Sestanek je bil popoldne, jaz pa sem nekoliko bolj pritisnil na pedal fička in sem prispel v Ljubljano četrt ure prezgodaj. Parkiral sem kar na pločniku med stavbo CK in Dela. Tu je bil fičko še najbolj na varnem, ker so takrat to stavbo varovali miličniki. Prezgodnji prihod v Ljubljano sem izkoristil tako, da sem pohitel v bližnjo Na mo, kupil najlepši ležalnik (za letovanje na morju), ga odnesel v fička in še prišel v stavbo CK tik pred začetkom seje. Zakaj je na seji šlo, sem že pozabil. Komaj pa je bila seja končana, sem pohitel na uredništvo Dela. Z Delom je imel namreč Dolenjski list pogodbo, da poročamo novinarji Dolenjskega lista tudi zanj). Hitro sem napisal članek s sestanka na CK, ga oddal, nato pa namerava! odbrzeti s fičkom domov. Pa meje vrag premotil! V uredništvu Dela sta namreč novinarja šahirala in jaz sem začel kibicirati. Potem so me skoraj prisilili, da sem še jaz izgral. In ko sem Miličniku sem zaupal, kaj se je zgodilo, ona razmišljanja pa sem prihranil zase. Mož postave mi je prijazno svetoval, naj grem na bližnjo postajo milice v isti Bethovnovi ulici. Spet sem dežurnemu vse razložil in ta si je vse natančno zapisoval. Dovolil mije tudi, da telefoniram ženi, da ne bo v skrbeh. Povedal sem ji o nakupu in kraji. Pričakoval sem kakšno grajo, a ni bilo nič. Zena je dahnila v telefon nekaj takega kot »samo, da se tebi ni nič zgodilo«, ali morda »samo, da tebe niso ukradli«, in za zaključek, naj vozim proti domu previdno, ker sem razburjen. Medtem sta prišla miličnika, ki bosta raziskala moj primer. Starejši je vzel večjo svetilko, mlajši pa ne vem kaj in smo odkorakali »na kraj dogodka«. Pokazal sem jim fička in pričakoval, da bosta takoj ugotovila tatu ali pa pogledal na uro, je bila že trdna tema, okoli 22. ali 23. ure. Spomnil sem se, da me doma težko čaka žena, ki gotovo ugiba, kje sem se ponesrečil itd Urno sem se poslovil našel v rahli meglici fička... in presenečen ugotovil, da i' njem ni več ležalnika! Pohitel sem do miličnika, ki je tam stražil, in razmišljal, kakšna je to straža, čeji vlomilci tako rekoč pred nosom oplenijo fička. Ob taki straži bodo nepridipravi ukradli ves CK s predsednikom vred, pa miličnik ne bi ugotovil nič sumljivega. Le zakaj jih plačujemo? vsaj vzela s kljuke in drugod prstne odtise. Onadva pa sta začela krožiti oko . _________coli fička kot maček okoli vrele kaše, starejši spredaj, mlajši zadaj. Starejši je svetil v avto in ugotavljal, da notri res ni ležalnika, kot da mu tega nisem že sam povedal. Sicer pa bi bil položaj vsakemu oslu jasen! Mlajši miličnik, očitno še vajenec, je skušal starejšemu nekaj povedati, ga vprašati ali opozoriti, a ga ta na srečo ni poslušal. Na mojo veliko grozo pa je starejši prijel za kljuko najprej pri trikotnem okencu, nato pa še pri vratih! Saj bo uničil vse prstne odtise! Bedak sem, ker sem sploh poklical miličnike, ki očito ne bodo ugotovili ničesar. Seveda naglas nisem rekel nič, mlajši miličnik pa je spet hotel nekaj tečnariti, a na srečo ni prišel do besede. Potem smo spel vsi trije krožili okoli avta, starejši je I svetil noter, mlajši pa je sitnaril: »Tovariš komandir,« ali nekaj podobnega, a je starejši mlado zgago vedno pravočasno utišal, da naju ni moril. Potem seje kljub pozni uri nabralo nekaj zij jal, ki so z nami krožile okoli fička in spraševal le, kaj se je pravzaprav zgodilo. Posledica tegJi je bila, da je mlajši miličnik ušel najini kontrol in mu je uspelo dokončati stavek, ki ga je ži stokrat začel, letel pa je name: »Tovariš, kakšna pa je registrska številka vašega avta?« Po vedal sem mu, mladi miličnik pa je neumno buljil v tablico. Mislil sem si- »Le kaj učijc danes mlade miličnike, saj ne poznajo niti šte vilk! Ta miličniška šola je res nekaj posebnega!« Rekel pa seveda nisem nič. Kaj bi se pt nepotrebnem zamerjal organom. Miličnika pa nista prenehala buljiti v tablico zato sem pogledal tja še jaz. »Orkamadonca, saj to sploh ni moj fičkob Pogledal sem naokoli in v rahli meglici malti ^ naprej je bil moj fičko in v njem moj... ležalnik & Danes ne vem več, kako je bilo potem. Vem °-le, da sta bila miličnika prijazna in prizaneslji _ va. Mene pa je zaradi tistega še danes sram, čeprav nihče razen žene o tem ničesar ne ve. Oziroma ni nihče vedel, dokler.tega danes nisem napisal JOŽE PRIM6 J - Stric Hitler v partijskem programu T JL ri le ri leta je tega, kar so slovenski 'asopisi, radio in televizija sproti in izčrpno poročali, kako »delovni ljudje in občani« obsojajo lisanje v 57. številki Nove revije, kije prinašala trispevke za slovenski nacionalni program To ? bila spet ena od vseslovenskih akcij, ki so se počenjale in začenjale nekje v meglenih vrho-ih, od koder so se po znanih in preizkušenih tehanizmih prenesle »v bazo«. Oblast, kar je bilo takrat še eno od imen za Partijo, je dala jasno in glasno vedeti, da takih »provokacij« ne bo več dovoljevala in prenašala. In to je povedala tudi v Metliki, kjer so se med delovnim časom zbrali zastopniki najbolj zavednega dela prebivalstva, da bi obsodili bogoskrunsko pisanje in avtorje, revijo, njene urednike in »tiste, ki stojijo za njimi«. Scenarij je bil y bistvu tak kot ob vseh podobnih primerih, od Kocbekovih novel Strah in pogum naprej oziroma še od prej. Večina, ki je stvar spontano in z gnusom obsodila, je zanjo prvič slišala »na skupu«. Do 57. številke f? Novo re- vijo v metliški občini prejemal le eden od mlajših metliških pesnikov, tako da so si morali obremenilni izvod pridobiti pod roko. Možak, ki so ga kot krajevnega teoretika zadolžili za prikaz in razlago vseh naglavnih grehov te grozne revije, je pred začetkom tega početja vsakomur rad pokazal dodobra večbarvno podčrtane tekste, opremljene s klicaji, vprašaji in opombami, ter dal vedeti, da jeza to žrtvoval celo noč. Potem seje pa začelo. Prispevke za slovenski nacionalni program je teoretik v jugoslovanš-čini razkrinkaval enega za drugim Najbolj pogosto je v njih nahajal misli »strica Hitlerja in strica Stalina, Spomenko Hribar, na katero je bil takrat lov že odprt, pa je odpravil tako, da je razložil, »kaj ta baba hoče«: uboge slovenske ovčice zastrupiti z zločinskimi idejami tistih dveh »stricev«. Sprva sem mislil, da sva v polni sejni dvorani dva, ki sva prebrala to nesrečno 57. številko Nove revije: teoretik in jaz, ki sem to revijo redno prebiral od njene prve številke naprej. Bolj ko smo bili pri Hilterju in Stalinu, bolj ko je »ta baba« njun duh hotela spustiti med Slovence, bolj sem dvomil, če sem jo res bral. A vtorje prispevkov za slovenski nacionalni program sem poznal že iz prejšnjih številk revije in iz drugih njihovih spisov in knjig, nekatere sem poznal tudi osebno, oba urednika pa sta bila celo moja študijska kolega. Sedaj jih pa, volkodlaka« sploh nisem več prepoznal. Pravzaprav bi jih če ne bi bil tudi sam tako zadrt, šele sedaj lahki v resnici prepoznal, drhal emigrantsko. Odkal so 26. novembra 1942 na Suhorju pri Mctlik združeni slovenski in hrvaški partizani uničit zadnjo močno belogardistično postojanko j tem delu naše mile domovine, v Beli krajini n tako zaudarjalo po ideoloških sovražnikih i y narodnih izdajalcih. Ljudje so skoraj s svetit, n strahom strmeli y govorca, ki se je vse bolj raj u vnemal Potem, ko je v silni vnemi za pred hoti l( nika in idejnega tvorca vseh novodobnih sli s venskih nacionalizmov naredil Josipa Vit, s marja, je triumfalno končal za kar so mu bi- z navzoči hvaležni. Nekateri so odhiteli r.aral 0 nost domov, nekateri pa smo šli k Editu n ^ Špricer. ; 0 Manj kot tri leta po »spontanih obsodbah z 5 7. številke No ve revije so tisti, ki so te obsodil zaukazali, večino tez in misli iz prispevkov i, -slovenski nacionalni program prevzeli, nehati re še zaostrili in jih vključili v svoj prenovit veti strankarski program. j i ANDREJ BARTET * Črna pika za dolg jezik B p m mm rilo je v moji zgodnji časnikarski dobi, v prvi polovici šestdesetih let. Dolenjski list pr, kot vedno, lačen novinc od tu in tam. zanimivosti in dobrih spisov. Takat je politika spet trdno udarila po drugače mislečih Najhuje je vzela v precep liberalne intelektualce. Pisatelje, umetnike, filozofe, profesorje, ki so se uprli uradni ideologiji in nerazumnim potezam oblasti V Ljubljani so prepovedali uprizarjanje Rožančeve Tople grede, »prekucuška« revija Perspektive je bila tik pred tem. da ji nataknejo zanko za vrat. Politika se je na vse pretege trudila, da bi ljudstvu razkrila še eno zaroto proti interesom delavskega razreda. Za sveto vojno proti nevarnim elementom je mobilizirala tudi poslušno udbo in naklonjeno »sedmo silo«. Prva je nabirala kandidate za kartoteko politično sumljivih, druga je pod bombastičnimi naslovi razkrinkavala in žigosala »zarotnike«. Eden od sestankov, na katerih so navzoči po dolgem in počez udrihati po perspektivaših, je bil ludi v No vem mestu. Dolenjskemu listu je telefon z visokega položaja že pred sestankom dal vedeti, da pričakuje v tem primeru od njega jasno in odtočno podporo stvari, za katero se bije politika. Moj Glavnije kar poskočil od zadovoljstva, da bo Dolenjski list lahko zraven pri pokončanju tako nevarnega zla. »Udariti je treba po teh sovražnikih socializma, parazitih, ki so se preobjedli belega kruha. Delovni ljudje si pritrgujejo od ust, da ti nasprotniki socializma in partije lahko svinjajo s svojo mračno in strupeno ideologijo v Perspektivah, si izmišljajo Tople grede in podobno,«je govoril. Ne vem, komu je naročil, da mora iti obvezno na ta sestanek, na katerem bodo tudi ugledni tovariši iz Ljubljane, in natančno poročati o vsem, kar bo tam povedanega. Spominjam pa se. da sem se na sestanku znašel tudi sam in da je bila dvorana nabito polna. Besedo so takoj dobili tovariši iz Ljubljane, pravzaprav dva tovariša in ena tovarišica. Najprej Ona. Na dolgo in široko je razčesavala problem, ki je »izsilil to razpravo in spopad z nesprejemljivo, družbi sovražno opcijo per-spektivaške klike«. Potem še On, ki pa je y glavnem ponavljal Njene besede. Tretji se ni oglasil Oglasila pa se je dvorana Borci, aktivisti, socialisti, rezervisti, afežejevke. Sami zaslužni ljudje. Angeli varuhi raja, ki gaje začel ogrožati hudič. Tako so izgrmeli: »Kdo pa so ti, ki si dovolijo sratipo naši revoluciji?!... Ostanki bele garde, ampak dokler bomo mi tu... Zapretijih je treba ... Pobiti... Postreliti... Najprej pred ljudsko sodišče ...« Meni in še nekaterim mladim se je to udrihanje tjavendan priskutilo. Nismo mogli mol- čati. Eden je takole posegel v razpra vo: »Neko teri se tu počitumo kakor sredi kakšn sovražne ofenzive, tako smrdi po smodniku. Pričakoval sem trezno, premišljeno razpravi od take nima nobeden nič.« Oglasil sem se tudi jaz. »Tule že skoraj teč kri, jaz pa sem prepričan, da revije, ki jo takt trgate, še videli niste. Tako res ne gre!« Zdaj je val ogorčenja zalil naju. »Kdo pasti p ta dva, da si nam upata soliti pamet! Nenutt\ f kakšnaperspektivaša. Ti,« je razgretežpoko ^ zal name, »pa le glej, da ne boš pregloboko zO * gazil, ne vem, če boš potem še lahko praskal p ^ Dolenjskem listu...«Itd. a[ Uprlo se mi je vse skupaj, oglasil pa se nisei , več. Tovariš z Notranje je v svoji beležki neki ‘f obkljukoval in podčrtoval, potem beležko spl pt potisnil v žep. Takrat še nisem vedel, da mej p<-označil kot nolitično sumliiveva. Veliko črn sem nikoli zvedel. Takrat mi je bilo v največje zadoščenje, O mi ni bilo treba pisati poročila za Dolenjski IB i IVAN ZOR Al * Politik je pripovedoval s pištolo V. eni zadnjih sobotnih prilog Dela je Stane Ivanc med drugim zapisal, »da novinarski poklic sodi med tiste, ki zanje niti natančna statistika ne ve dobro, kam jih vtakniti... Ne da se izšolali zanj. čeprav obstaja nekakšna fakulteta (tam tako poučujejo same neumnosti, uporabne k večjemu za poklicne politične kadre), nič ni vreden, t' naši družbi zelo malo velja ...« Glede na to, da se z njegovimi rditvami popolnoma strinjam, bi lahko takoj zaključila z razmišljanjem o svojem delu in poklicu. Pa bom vseeno naredila nekaj postaj v •adnjih 12 letih in pol, od takrat torej, ko sem lolna pričaka vanj — to sedaj priznam — prvič irestopila prag Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN). Danes sem prepričana, da bi mi (skoraj) vsaka druga fakulteta dala več uporabnega znanja za življenje kot FSPN, ki ni izpolnila niti tistega, kar obljublja v nazivu: da nudi znanje o novinarstvu. To sem spoznala že po prvem letniku, ko sem prišla na prakso k Dolenjskemu listu. Sodelavci so se malodane norčevali iz mene, češ s fakultete, pa ne zna osnov novinarstva. Kako neki. ko pa je bilo za profesorje pomembnejše, da so nas trpali z realsocialističnim znanjem o propadlih ekonomskih reformah v Jugoslaviji, o samoupravljanju, ki ga dejansko sploh ni bilo, itd. Tudi pozneje, ko smo imeli novinarske predmete, je bilo kaj malo praktičnega pouka. Že pred desetletjem in več so med študenti in profesorji potekale polemike o tem, da bi bila na FSPN potrebna temeljita prenova, ker se novinarstva tako in tako ne da naučiti v šoli, pa naj zato le-ta nudi vsaj tisto znanje, ki nam bo koristilo vpoklicu. Naši predlogi so bili zaman, in kot sem zvedela pred kratkim, se predmetnik do današnjih dni ni bisvetno spremenil. Tako je na FSPN še vedno eden najbolj strah vzbujajočih izpitov dr. Pri biče vica »Socializem v sodobnem svetu«, čeprav vemo, da socializma — vsaj v sodobnem svetu — skoraj ni več. In ko sem z diplomo v žepu prišla v službo k Dolenjskemu listu, so mi kaj hitro povedali, da je diploma sicer pogoj za sprejem na delo, v katerem pa se bom morala sama znajti, kakor bom vedela in znala. » Vrgli te bomo v vodo, ti pa spla vaj ali utoni,« so bile uredniko ve besede, ki so mi še dolgo zvenele y ušesih. Tako sem se poleg tega, da sem splavala, morala truditi, da sem čimprej pozabila pravljice, ki so mi jih povedali na FSPN. Življenje je, zlasti v manjših krajih na periferiji, povsem drugačno, kot ti ga slikajo v mestu, saj moramo biti komunski novinarji, kot nas je večina pri Dolenjskem listu, rožice za vse. Tako sem na primer morala v mislih precej pobrskati po gimnazijskem znanju psihologije, ko sem morala tolažiti ljudi zaradi nizkih plač, ko so hoteli stavkati, in to še v tistih časih, ko je bila že samo misel na štrajk skoraj bogokletna. Mnogi pričakujejo od novinarja pravne, zdravniške in še kakšne nasvete, nekateri pa so pri svojih zahtevah že nasilni, kot na primer eden od funkcionarjev, ki je zagrozil kar s pištolo, če ne bom pisala po njego vi meri. Takšnih in podobnih primerov seje v mojem sicer kratkem službovanju nabralo kar nekaj. Seveda pa niso šli mimo mene niti očitki (ali morda pomilovanje?), da smo novinarji kot »peklarji«. Ne oporekam tej pripombi, saj se, kot sem že na začetku napisala, strinjam z Ivančevimi besedami, da »novinarski poklic v naši družbi zelo malo velja«. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Nikoli na konju V. novinarstvu nikoli ne moreš reči; tole sem naredil, zdaj sem na konju, lahko začnem nekaj drugega. Pišemo o življenju, ki se z vsakim dnem spreminja in obrača stvari po svoje. Kar je bilo še včeraj edino možno in zveličavno, je danes zavoženo. Bralci pričakujejo resnico, a z njo so vedno težave, vedno zamere. Če je olepšana, ni več resnica, je samo vljudnostna fraza, če je gola in neposredna,jo mnogi sprejemajo kot osebni napad ali žalitev, čeprav pišemo o to varni, o cestah, o kmetijstvu ali uničevanju narave. Končno le prihajajo časi, ko so pogledi iz več perspektiv nekaj običajnega, časi, ko ljudje sami zahtevajo različnost, da se laže dokopljejo do trezne presoje. Od novinarja od nekdaj pričakujejo, da je vedno zraven, v središču dogajanja, čeprav premlevajo stare stvari Ko se zdaj oziram v preteklost, mije bolj kot vsega žal časa, zapravljenega na brezplodnih sestankih, proslavah in shodih z neskončno dolgimi, utrujajočimi uvodi in nagovori Novinarji smo imeli to smolo, da smo sedeli najprej na partijskem sestanku, potem na Socialistični zvezi in nato pri borcih, mladini in kdove kakšnih ponovitvah še, ne da bi zvedeli kaj koristnega. Ogromno prostora smo zapolnjevali z vsebino, ki si tega ni zaslužila, s premlevanjem istih misli in sklepov, ki so se po na vljali iz meseca v mesec, iz leta v leto, pa niso bili nikoli uresničeni O bistvenih stvareh pa smo bili kljub tentV bralci vred slabo obveščeni Takrat je bilo nt bolj zanimivo tisto, česar uradno ni bilo moj če izvedeti, ali pa so povedali in pojasnili, dt>j za objavo. Nikoli ne bom pozabila, kakšen in krik je nastal zaradi drobcenega zapisa, kije nekaj let nazaj znašel medno vicami brez f, Stanka politike. Sprožil je tak vihar, kot bi* najmanj za državni udar, čeprav je bila nagnjena samo gola resnica brez madeža. Slabci ................. iA je pisalo tistemu, ki jo je povedal, toda ne m zakaj naj bi novinar samo zaradi pritisko v pl , lomil besedo, zakaj bi si zapravil zaupanja’ i JOŽICA TEPPl pogazil poklicno etiko. ki, 12{2) priloga dolenjskega listi O besedi, g I v • v * moči m nemoči :i-a- V >1 žt š K akšno moč imajo javni mediji, se je izkazalo v romunskem preobratu. Skupijo »a, kije držala y rokah televizijsko postajo Je odigrala pomembno vlogo pri končnem izidu notranjega obračuna. Pri nas v Jugoslaviji je ne glede na druge zgodovinske različnosti tudi ntedijski prostor tako razdeljen, da se mnogi sprašujejo, kaj sploh še delamo skupaj v tej Jugoslaviji. To ima lahko usodne posledice. Be-i h $eda ima svojo moč in ni rečeno, da je vedno v •le službi resnice. Je lahko tudi nekje vmes ali pa k\ (isto na drugi strani Veliko pa je tudi besed, ki ■n, ostanejo zamolčane Zaradi nemoči ali bojazni da bi z njo odkrili vrh ledene gore, kiskriva pod sabo preveč grozljive stvari Strah in lagodnost sta utišala že nič koliko resnic. Primerov za to imamo v naši povojni zgodovini dovolj. Da bi novinar nasedel na vrh take ledene gore, pa ni treba ravno v velemesto. Tudi na podeželju se lahko srečate z njimi V sončnem zimskem popoldnevu se vozim po Suhi krajini Radovedno si ogledujem na pol prazne vasi, radio v avtomobilu pa me sproti obvešča o solzilcu, streljanju in številu mrtvih in ranjenih demonstrantov na Kosovu. Dogajanje tam daleč na jugu Balkana ne gre skupaj s to mehko razlito svetlobo in tišino med praznimi hišami ter na pol podrtimi seniki Dva različna 1 j Mama novinarka L _______/etos bo mimo že desetletje, kar sem kot mlada in ambicij polna absolventka no vinarstva tik pred diplomo prišla v svojo prvo in do zdaj edino službo, k Dolenjskemu listu. V teh desetih letih sem ob vsem drugem — saj smo novinarji deklice za vse — precejkrat poslušala, poročala in sem in tja tudi komentirala zgodbe o ženski enakopravnosti, o ženskah na odgovornejših mestih, ki jih je seveda premalo (zadovoljijo se z manj odgovornimi zaradi obremenjenosti s še vedno večjim delom skrbi za družino ali pa v konkurenci z moškimi za taka dela zgubljajo predvsem mlajše ženske, ker bodo imele in potem negovale bolne otroke), o družbenopolitični aktivnosti žensk, o kandidatkah za razne funckije, kijih je moralo biti zaradi strukture toliko in toliko odstotkov itd. Zdaj, ko smo sredi predvolilnega boja za oblast na prvih povojnih večstrankarskih volitvah, se temu potencirano pridružujejo še jadikovanja o premajhni slovenski rodnosti, ki že ogroža obstoj naroda Problem, ki ga ne morejo uspešno reševati razvite družbe niti z dolgoletno in vsestransko populacijsko politiko, bi pri nas nekateri reše vali le s p repo vedjo spla va i Kdo ali kaj? - K J JL.do ali kaj sploh smo novinarji? ■it F'n' gospodje, ki znajo govoriti s predsedniki ^ vlad in ministri? Malce zašpehani in zapiti vse-lt vedni nevedneži, ki drugim solijo pamet? Smo i „ razkrinkovalci krivic in zaščitniki ubogih, raz-r žaljenih in ponižanih ljudi? Smo kronisti časa .J oli sooblikovalci sodobne politike, ki bo nekoč gl postala del zgodovinskih učbenikov? Vsakega .J P° malem, v celoti pa neke vrste zasvojenci s Poklicem, ki zaleze pod kožo, preide v kri No-r„i vinarstvo je namreč strup, droga, je stil življenja J Qii življenje samo. Vedno v gibanju, vedno na tJ P°H iskanja, pa nikoli dokončan posel Tudi mi rečemo »dost mam«, ko se nam za-štrenajo misli, ko se črke na pisalnem stroju spletejo v klobčič, in potem gremo na kavo, si prižgemo cigareto. Tudi nam se dogaja, da iz redakcijskega mlinčka letijo same pleve, pa potem kolega reče: »Dobro, napisati moram nekaj od, na primer, inflacije, cen, volitev...« In tedaj vemo, da je vsega konec. Da se bomo spet morali zanesti nase, na svojo iznajdljivost, pro-niciljivost, da bo spet stiska s časom, gradivom, da bodo težave z iskanjem informacij. V tem »nekaj od« je kanček samoironije, kanček obešenjaškega humorja, ki ga ne tako redko dogradimo s cinizmom. Ko zmanjka elektrike, ne pomaga niti samoironija ne humor ne cinizem. Potem novinarja zlomi bolezen ali kaj drugega ali pa preprosto zapusti ta poklic. Po Na zatožni klopi 7 M«.~Jnc : ti ki’ i •albo vd P\ jet 'nova sem prekršil eno osnovnih no vinarskih p ra vil: da zgodbe za obja vo nikar predolgo nositi v glavi, pač pa jo kar najhi-lreje preliti na papir. Le tako bo dovolj pristna, °bjektivna in navsezadnje tudi osebnostna, čus-ivena in berljiva. Kolikokrat sem si v teh doma-la petnajstih letih novinarja pri »Dolenjcu« rekel, da bi veljalo ta ali oni dogodek, pripetljaj, izkušnjo ali spoznanje shraniti za posebno priložnost, morebiti takšno, kot je današnja jubi-iejna številka ali kot je bila tista pred desetimi ieti. Enkrat samkrat tega nisem naredil, zato 'udi z zgodbama — ne tisto pred desetimi leti in ne to današnjo — nisem posebno zadovoljen. Bolje bi kazalo izkoristiti to priložnost, bolj ali manj znanim predstavam o novinarskem življenju ne bi škodilo še kakšno spoznanje. To sem si med drugim dopovedoval vselej, ko sem sedel na zatožni klopi, kot tožniki pa nasproti mene ljudje, ki so se tako ali drugače pregrešili zoper zakon. Pred sodnike sem moral večkrat kot prenekateri prebivalec Žabjeka, oni so hodili in hodili na sodnijo, ker kradejo, vlamljajo, ropajo, se pretepajo in grozijo, celo ubijajo, jaz zato, ker sem pisal in objavljal resnico. Da pa prostor ne bo ostal prazen, sem si v spomin priklical dva pripetljaja; oba sta novejšega datuma, prvi ima opraviti z mano kot piscem in avtorjem »stranpotarskih«prispevkov, v drugem nastopam kot urednik športne rubrike. Po svoje tudi ta dva veliko povesta. Radio z nagobčnikom c V. J re za čas, ko sem že bil reden 'jdclfivcc Dolenjskega lista, zaposlen sem bil novinar pri ljubljanskem radiu, delat pa ){‘"i kot vodja in urednik sevniškega radia. Lo-'uhii radio, pri katerem sem sodeloval tako re- koč od rojstva do približno 10-letnice, je še pred lem jubilejem bistveno posodobil zastarelo studijsko tehniko, nabavil pa je tudi nova UKV oddajnika. Izboljšala se je kakovost sporedov, ki jih je soustvarjalo kakšnih 10 honorarnih in en redno zaposleni programski delavec. Za objektivno informiranje je radio prejel januarja 1980 priznanje OF slovenskega naroda. jtrilooa dolenjskega lista sveto va sta to, svetlobna leta oddaljena drug od drugega. Pa srečam sredi vasi žensko z gnojnimi vilami na rami, in beseda da besedo. Ni jih treba dosti in že žlije meni, neznancu, svojo skrb in boL Fant je tam doli, edini sin, kmetijo naj bi prevzel, sedaj pa sta z možem, ki se sama ubadata z delom, slišala, da je tudi vojska na ulicah. Fant kar naprej moleduje, naj pišejo, saj kaže, da pošte ne dobiva, časopise pa si itak ne upajo pošiljati Domov bi rad, na dopust, saj ga ima precej, pa ga ne pustijo. Črna slutnja jo Seveda se poudarja tudi vloga družine, ki bi jo »bilo treba« zaščititi, ji dati drugačno mesto in tako dalje, realno pa je pričakovati, da bo krizna družba še naprej prenašala nanjo še več bremen. Kar se mene tiče sem izpolnila svojo »dolžnost do naroda«, sem mati dveh otrok. Nimam spominu bi lahko naštel kar nekaj imen, ki se jim je zgodilo to ali ono. Vzrok za vse to pa ni samo v naravi novinarskega dela. Precejšen del bi lahko pripisali tudi dosedanjemu sistemu enega samega Vodje, ene same Partije, ene same Resnice. Skeptiki, kakršni smo po naravi, Ni dolgo tega, ko smo z družbo sedeli za mizo znanega novomeškega gostišča. Beseda je tekla o tem in onem, ko se s stolom vred k naši mizi primakne osebek kakšnih stotih kilogra- Ko je I. avgusta 1980 postal direktor Zavoda za kulturo in prosveto B. S., smo radijski de- spremlja na vsakem koraku, kot mora težka k ga z njo v posteljo. Fant piše, da je v enoti vsak drugi Slovenec. Nenadoma tisti eksotični Balkan ni več daljni odmev z radijskih valov. Tukaj je sredi Suhe krajine. Je prazni prostor ob mizi, kamor votlo strmijo materine oči Koliko takih praznih proštom v je v slo venskih domo vih! »Saj bi šla peš v Ljubljano do Stanovnika, če bi kaj pomagalo,« brez pravega upanja pravi ženica, ko se poslavljam. Vračam se v hladni mrak doline Krke, še bolj nelagoden hlad pa mi objema dušo. In mrak riše čudnefantazije. Vidim figure z generalskimi našitki, ki kujejo zlovešče načrte. Slovensko in hrvaško puško uperjajo v Šiptarja, srbsko in črnogorsko v Slovenca. Pa naj gre na ulico in zahteva demokracijo, samoodločbo. Romunski vojaki so povesili cevi celo obrnili sojih proti tistemu, kije ukazal bratomor. Vam bomo že pokazali Romunijo! Ven iz kasarne, Srb, Črnogorec! Streljaj na Slovenca, veleizdajalca, separatista! In če bi se dvignil srbski narod, ker ne bi hotel da njegovi fantje streljajo civiliste, bi ukazali slovenskemu vojaku, naj strelja Srba, ki strelja njegove brate. Strah me klasično pojmovanega odgovornega delovnega mesta, nisem družbenopolitično aktivna, nimam ne vem kakšnih funkcij, hkrati pa brez pretiravanja lahko rečem, da je novinarstvo vsaj v določeni meri vse to skupaj, posebno, ker se skoraj nujno zaleze človeku pod kožo, postane način razmišljanja, gledanja na svet in. samega življenja. Težko je prešteti dni—poleg vseh ponedeljkov, ki so za nas tako ali tako podaljšan delavnik — ko vidim otroka le med prevažanjem iz enega varstva v drugega. Še sreča, da je za popoldanska in sobotna varstva, ko »letam po dogodkih«, kar pri roki babica, ki jih varuje tudi, ko zaradi bolezni nista za v vrtec, mamica pa ne more na bolniško, ker mora v službi narediti svoje. Vseh teh ur bi ne nazadnje z denarjem niti ne mogla plačati, saj so novinarske plače očitno skladno z veljavo tega poklica v družbi vse bolj mizerne, da niti ne govorim, da posebno dobrega vršiva za otroke ni lahko najti. Naj se še tako trudim, je dan velikokrat enostavno prekratek, da bi zmogla še kaj drugega od najnujnejše priprave »cunj« in instant hrane za družino. Dom, kije tudi premajhen, je velikokrat, kot bi »vrgel bombo« če- smo bili vedno kritični do te partije, do te resnice, čeprav uradno tega na straneh časopisov ni bilo videti. Utrujenost materiala je bila očitna, le malo komu se je še dalo biti kritičen, le malokateri med novinarji je šel v boj, tako da bi tvegal že tako negotovo eksistenco. Posledicaje bila shizofrenija. V medijih je bilo življenje predstavljeno kot lepo tekoče. Proizvodnja seje dvigala, ceste so se asfaltirale, gradili so se vodovodi; napredek je kar drvel v naše vasi in mesta Mi smo o vsem tem lepo pisali, včasih bolj, včasih manj posrečeno, hkrati pa smo vedeli, da asfalt in vodovod nista tako epohalna dosežka kiju ne bi poznali tudi drugod Novinarji smo bili nezadovoljni, ker smo pomagalifarba-ti ljudi, kako veliki Projekt socialistične izgradnje poteka tako rekoč brez napak. In kaj sedaj? Ni več enega samega vodje, ne ene same partije in tudi resnic je, kolikor hočeš. Nove razmere postavljajo novinarje pred nove naloge, pred nove izzive. Odgovornost pred javnostjo bo poslej večja kot kdajkoli doslej. Če je bilo doslej mogoče pisati tudi brez poznavanja in priznavanja dejstev, brez konfrontacije mnenj in analize, tega poslej ne bo več mogoče početi Zdaj bo treba nepristranost ali objektiv- mov, atletsko razvit, njegova mišična masa pa je tako na prvi pogled nekajkrat prekašala mojo. Možakarje — še danes ne vem, alije nemara kaj sumil — nenadoma pričel pripovedovati kako je bilo njego vo ime že nekajkrat zapisano v stranpotarski rubriki, kjer se praviloma pojavljajo pretepači in druge vrste nepridipravi Še to je dodal, da že nekaj dni išče pisca, češ da mu bo zmlel kosti Ni do konca izrekel vprašanja prisotnim, ali vedo, kdo si je drznil o njem napisati tako nesramne stvari, že sem se oglasil sam. Hitel sem mu pripovedovati, da tega človeka na videz poznam, da je manjše postave, tehta okoli 70 kilogramov, za vsak primer pa sem navrgel še to, da ima gosto in dolgo brado. Možak je bil očitno zadovoljen z odgovorom, meni in prisotnim, ki so komajda zadrževali smeh, pa se je odvalil kamen s srca. Čez nekaj dni sem videl osebo, ki je začudna odgovarjala mojemu takrat docela izmišljenemu opisu, z modrico okoli oči in zateklo ustnico. Če je nemara prestregel kak udarec, namenjen meni, sem mu na tem mestu iskreno opravičujem. Moje pa ni le pisati o tem, kdo in kako se je lavci onemeli ob njegovih obljubah, da bo napravil red in njegovih željah, da bi se pogovarjali o problemih radia, sajjih nismo izpostavljali, razen vprašanja, da bi čimprej začeli oddajati na UKV preko pretvornika na Lazah. (Naj pojasnim, da zdaj radio že dlje časa oddaja z Laz, omenjeni zavod pa je neslavno propadel!) Tedaj sem, nezadovoljen z razmerami na zavodu, katerega enota je bil tudi radio, napovedal, da bom odšel., B. S. pa je kolegiju zavoda izzposloval. da se s L 10. 1980 prekine pogodba o delu z urednikom, torej z mano. Še poprej, 26. 9., je s pritiskom na glasbeno urednico dosegel, da je zaplenil magnetofonski trak 25. 9. 1980predvajane sporne kul-turneoddaje. Isti dan zvečer je skušal v studio z zasliševanjem izsiliti določene opredelitve sodelavcev radia (obsodba po načelu divide et impe-ra!), vendar provokacija zaradi enotnosti homogene ekipe ni uspela. Vnaslednjih dnevih so »prepričevanja« sledila v občinskih družbenopolitičnih organizaci- je te črne f antazije. Saj ne more biti res? Toda zakaj potem pošiljajo vse slovenske fante na jug, n:j\cč n. 7 Kosovo? Paja ne bo nekdo sedaj rekel, (L je potrebno tako preselje vanje uniformiranih narodov zaradi zunanjih sovražnikov? In zakaj se tam z juga kar naprej oglašajo klici k orožju, zakaj je beseda veleiz-«aju tako blizu ustnicam? Vsi vemo, kako se veleizdaja v izrednih razmerah kaznuje. Zakaj se tako premeteno meša v kupi strah in srd? Da bo mlad, neizkušen fant, ki še ne pozna življenja, res brez premisleka ubogal ukaz? Včasih, ko so besede še imele svoj pomen, smo rekli tuje govorečemu oficirju, kije na tvoji zemlji poveljeval tuje govoreči armadi, okupator. Tudi narod, kije dovoljeval da so mu mladeniče jemali in proti njegovi volji pošiljali v daljne dežele, je imel čisto določen pridevnik. Pustimo zdaj to. V samoupravnem socializmu so se pomeni besed hudo sfižili Poglejmo še na dno te ledene gore. Tam se skriva eno samo neprijetno vprašanje: »Pa saj so vendar vedeli za to, Stanovnik, Šinigoj, Smole, Kučan in drugi vrli možje, kam pošiljajo naše fante! Zakaj so molčali? Saj imamo vendar svojo vlado, mar ne?« TONE JAKŠE prav tudi naš oči doma nima povsem dveh levih rok, le da ima tudi on tako delo, da je bolj malo doma. Trudim se, da bi bila dobra mama, da hi svojemu fantku in punčki dala čimveč — seveda ne le materialno — toda vem, da je tega čimveč vedno premalo. Še ko ju umivam, oblačim, se mi dogaja, da razmišljam, kaj in kako bom nekaj napisala, nantesto da bi bila vsaj tiste hipe po vsem njuna. Zaradi tega me potem se veda peče vest, a pomoči ni, kot je ni, da večno preutrujena ne zmorem toplega nasmeha, ko me petič ali šestič v noči dvigne iz postelje punčkin jok. Rada kuham kaj dobrega, rada tudi šivam, pletem, še posebno pa preberem kakšno dobro knjigo, a za vse to mi že leta obupno zmanjkuje časa. Mnogokrat me prešine: le kaj mi je bilo tega treba, namreč takšnega poklica in dela, a že naslednji hip spet premišljujem o tem, kako v čimbolj normalno obliko spraviti na papir neumnosti, ki sem jih poslušala na zadnjem sestanku na primer o ženski enakopravnosti, ali evropskega delovnega časa. ZDENKA UNDIČ-DRA GA Š kako čimbolj objektivno prekomentirati tipično jugoslovansko uvajanje novosti, na primer nost pisati z veliko začemico. A tako, kot bodo ljudje še potrebovali precej časa, da bodo dosegli zahodnoevropski prag tolerance, parlamentarne discipline in kar je še podobnih civilizacijskih pridobitev, se bomo morali prilagajati tudi novinarji Včerajje na novomeškem Glavnem trgu govoril predsedniški kandidat Ivan Kramberger. Še nikoli nisem videl toliko nasmejanih obrazov na kupu. In med temi ljudmi so se našli tudi taki, ki so menili, da bi bilo treba tega norca zapreti. Ti slednji so bili strožji od policije v uniformah in civilu, ki se je Krambergerjevim što-som smejala tako kot vsi ostali ljudje. Kramberger je s svojim karnevalskim nastopom dokončno potrdil, da je prišla pomlad y našo deželo. Seme demokracije je že pognalo svoja prva stebelca, novinarji pa si želimo, da bi zrasla y gosto nasejano in s svežim vetrom vzvalo-vano pšenično nji vo. Tudi no vinarji se veselimo te pomladi. Nečimrni, kot smo, si lastimo delček zaslug za njo. V takih trenutkih kritično samospraševanje, profesionalno razglabljanje o danes in jutri zamenja preprosto človeško veselje. JOŽE SIMČIČ pregrešil zoper zakon, pač pa tudi urejati športno časopisno stran. Včasih se zgodi, da imata obe celo kaj skupnega. No, kakor koli je že, človek vselej ni enako zbran za delo in pisanje, toda v novinarstvu takšnih dnevov eno-sta vno ne sme biti Sam sem to skusil pred dvema mesecema. Ponedeljek je bil—če ne bi bilo ponedeljkov, bi bilo novinarstvo za tiste, ki smo pri »Dolenjcu«, zanesljivo najlepši poklic na svetu — dan, ko se oddajajo rokopisi Hitel sem s športno stranjo, prepisoval rezultate in lestvice iz ponedeljkove številke Dela. Po nekajurnem delu sem si oddahnil, stran je bila končana. V tistih dneh je bila še navada, da se prebiranje Dela začne ali pa konča s pogledom na tečajno listo. Jaz sem to, žal, storil na koncu. Takrat pa so se mi naježili lasje, a ne zaradi morebitne devalvacije, pač pa zato, ker sem spoznal, da držim y rokah štirinajst dni star časopis. Nezbranost je postavila visoko ceno. Namesto večerje je pisalni stroj znova zapel svojo enolično pesem. Le da tokrat veliko glasneje, jezo in bes so prve okusile tipke. BOJAN BUDJA jah, posameznike pa so zasliševali tudi miličniki. Rezultat takih, za našo družbo celo tedaj nesprejemljivih prijemov, ki žalijo človeško dostojanstvo, je bil odstop celotne ekipe. Tedaj smo tudi preko Dolenjskega lista obvestili javnost, da nismo mi tisti, ki bi pustili radio na cedilu. Ko me še danes sprašujejo, kaj naj bi bilo tako pregrešnega v sporni kulturni oddaji, odgovarjam, da sta zlasti dve besedi: Solidarnost in Walensa; ter sintagma »Poljska pot« v časih poljskih dogodkov, verjetno najbolj zgrozile naše pravoverneže in trdorokce. Čeprav seveda nam niso mogli dokazati da bi kulturna oddaja cikala na tedaj hudo aktualne dogodke, zaplenjenega magnetofonskega traku nikoli nismo dobili s policije. Morebiti pa se jimje trak neveščim takega posla, celo uničil Se danes ne vem, ali so »zdrave sile« iskale povod za obračun z nekim novinarjem, ali pa so imele za bregom celo ustanovitev novega radia — z nagobčnikom. PA VEL PERC 013 Tudi to je bilo novinarstvo V. trinajstih letih dela v novinarskem poklicu (lovek res marsikaj doživi pa vendar, če bi moral pisati le o eni stvari, ne bi mogel mimo doslej največje dolenjske dobrodelne akcije, ki smo jo vjeseni leta J 988 skupaj pripravili Sklad za drage medicinske aparate pri OO RKS Novo mesto, radijska postaja Studio D in Dolenjski list. Akcijo smo imenovali »Darujmo zase« zbirali smo za mamograf, dragocen aparat za zgodnje odkrivanje rakastih obolenj na dojki Kmalu seje pokazalo, da smo izbrali pravo pot v srca Belokranjcev, Dolenjcev in Posavcev. Odziv je bil nad vsemi pričakovanji. V dveh oddajah Studia D jeza mamograf prispevalo več kot 3000 darovalcev, osrednji del akcije pa je bila dobrodelna prireditev na Glavnem trgu z geslom »Nastopamo, da pomagamo«. V dvanajsturnem zabavnem maratonu je nastopilo kar 30 ansamblov, raznih drugih skupin in posameznikov. Za časa akcije je vsak dan odprlo vrata pisarne Rdečega križa po nekaj deset daro valcev, po položnicah so prispevale tovarne, ustanove in obrtniki. Po dobrem mesecu dni je bila zbrana vsota, ki si je y začetku nihče ni upal napovedati. Dvajset tisoč darovalcev, predvsem delavcev in kmetov, je za mamograf prispevalo takratnih 70.000 nemi kih mark, kar je bilo ravno prav, da smo ta dragoceni aparat tudi kupili. Desetega decembra je bil mamograf slovesno predan delavcem Zdravstvenega centra Dolenjske, za organizatorje pa bo ta četrtek ostal zapisan kot dan naj večje solidarosti. Zmage smo se veselili tudi v Dolenjskem listu. Res je, da so o akciji veliko pisala vsa slovenska občila, dogodek je odmeval tudi v nekaterih jugoslovanskih sredstvih javnega obveščanja, vendar je bil naš »Dolenje« tisti, ki je daroval največ dragocenega prostora. V dveh mesecih smo objavili imena vseh darovalcev, in če bi zraven prišteli še vse prispevke o akciji in mamografu, bi bila ena številka Dolenjskega lista skorajda premajhna. Še danes, po skorajda dveh letih, sem pono-sem in vesel, da sem takrat sodelovat pri zbiranju denarja za to prepotrebno napravo, s katero so pregledali že veliko žena in marsikateri je zgodnja diagnoza rešila življenje. Po svoje je bilo tudi to novinarstvo. JANEZ PA VLIN Več kot ena resnica c eprav sem k časopisu prišla zadnja, sem se v šoli še učila, da je na svetu ena sama resnica. In ne samo v šoli, vsepovsod• na ulici, po radiu, časopisih, na proslavah, celo na dopustu. Ena sama resnica. Še na fakulteti (in to sploh ni tako davno) so nas učili tako. A vsak tak nauk ima svoj konec in za tiste, ki prvič spoznavajo več resnic o eni isti stvari, je to lahko boleče. Tudi sama sem bila kot najstnica razočarana nad nenadnim mnoštvom resnic. Kar naenkrat je imel vsak svojo resnico, vsaka stvar in vsak dogodek pa po dve, tri ali celo več plati. Bolj ko sem se zarila v problem, težje ga je bilo razvozlati Kar se tega tiče, je bilo včasih lažje. Opisal si le tisto resnico, ki si jo smel, vse ostalo je bilo lahko le predmet pogovorov na ulici, za domačo mizo, v vaški gostilni. Povsod, samo v časopisu ne! Danes smemo povedati vsak svojo resnico, a katero med njimi naj izberem? Navsezadnje sem tudi jaz samo človek in stvari razumem tako ali drugače. Mnogokrat ne tako, kot bi si želeli drugi, celo tako ne. kot si želim sama. No- vemu položaju resnice se je pač treba privaditit^ Vsak mora biti pripravljen na to, da javna be-0fi seda prinese tudi misel, ki njemu osebno ninaj včeš. Novinar namreč ne more pisati samo ti-da i stega, kar si nekdo misli, si želi in ima za p ra v. tor, Je človek, ki ne posreduje samo tujih misli, am-volt pak med njimi išče tudi svojo lastno resnico. 1 Za vsakim časopisnim prispevkom se torej skriva človek, lahko bi tudi rekli, da celo več ljudi. Takih, ki imajo ušesa, ki lahko slišijo prav ali narobe, ki imajo glavo, s katero lahko razumejo stvari tako ali drugače, in roko, ki lahko zapiše eno ali drugo. Novinar je danes krojač. Toda blago, iz katerega kroji, ni vedno najžlahtnejše in kroj, ki ga izbere, se tudi ne prilega vsakemu! BREDA DUŠIČ Trdina za zaščitno znamko D« olenjski list je bil, ko se je rodil, ves kilav, samorastniški, na štirih straneh — zame, kot za vse novinarje, ki so ob njem poklicno shodili kasneje, Cankarjeva »enajsta šola pod mostom«. Različne vesti, poročila in zgodbe »iz domačih logov« sem pisal vanj že od vsega začetka, resnega novinarskega dela pa sem se začel učiti šele na študentski praksi leta 1953. Tone Gošnik je imel veliko razumevanja za denarne tegobe študentskega stanu in je to mojo prakso obnavljal še nekaj poletij zapovrstjo, vse dokler me življenje ni za vselej odpihnilo v Ljubljano. Že prvo leto mojega druženja z Dolenjskim listom so se v naši domovini tako kot dandanes dogajale velike stvari. Imeli smo mitinge. Kot drugje po Sloveniji smo tudi po Novem mestu tistega leta triinpetdeset kričali-»Trst je naš! Trst, Gorica — naša je pr a vica! Kdor ni z nami, je proti nam!« Jeseni je prišlo do delne mobilizacije. Najprej sije vrgel vojaški nahrbtnik na rame Tone Gošnik, kakšen dan kasneje pa še Peter Romanič. Ese je kazalo, da ju še dolgo ne bo nazaj v redakcijo, če se bosta sploh kdaj vrnila... In tako sem ostal pri listu sam glavni urednik, odgovorni urednik, edini novinar. Si morete misliti večjo srečo za človeka, kije komaj okusil novinarski kruh?! Jasno, takoj sem sklenil, da bom Dolenjski list kar sam pisal, urejal in izdajal. Pa kaj, ko je bila tedanja oblast veliko razsodnejša od naše današnje, ki drži naše na Kosovu. Že po treh dneh nam je — v mojo veliko takratno žalost — vrnila Romaniča, tako da se nikakor nisem mogel do kraja izkazati. Šele zdaj, ko po tolikih letih prebiram kolofon Dolenjskega lista, spoznavam, kako ogromno breme sem si takrat nameraval naložiti na mlada ramena. In me je skoraj groza. Pa saj poznate: mladost je norost... Domovina se je načrtno razvijala. Uredništvo je po dolgem oklevanju kupilo kolo. Le kdo drug bi se nanj zavihtel prvi?! Pa me je v Semiču med nabiranjem vestičk po zidanicah ujela huda nevihta. Ogledujem si naslednji dan po vrnitvi v Novo mesto kolo z vseh strani: nikjer včerajšnje bleščave, pač pa ena sama umazanija, saj sem se seveda vozil domov po cestah, blatnih kot še v Trdinovih časih. Umazanija torej, kije ne spraviš stran. Še najbolje bo, če ga operem, sem si rekel in ga tunkal v Krko, nakar seje bleščalo kot novo. Tretji dan po pranju je Gošnik nekoliko zaskrbljen rekel: »Verjamem, da si se za te vestičke hudo namučil in da te je ujela strašna ujma. Vendar tako huda, da zdaj že tretji dan teče iz .balance’, pa menda ja ne? Še nekaj drugega je moralo biti, ne imej me za bedaka.« Le kdo bi si ga upal imeti?! Čez dober mesec je »zagrmelo«, ko se je na kolesu začela pojavljati rja in je moralo na dražbo. Toda takrat sem bil že na varnem v Ljubljani Do prihodnjega poletja se je vse to pozabilo, saj so se vrstili novi dogodki Eden takšnih, kisi zasluži proslave in počastitve, je bilo rojstvo Trdinovega hrama. Trdino smo Novomeščani že imeli pred rotovžem, njegovega hrama pa še ne. Takratni občinski možje pa so prisluhnili volji ljudstva in ga odprli. Potem so se pomešali med svoj ljubi narod Dolenjske, slavili in slavili in občino zaprli kar za tri dni Rotovški vratar je kasneje pripovedoval, da je kdaj pa kdaj med praznikom kateri prišel malo podremat v svojo pisaro, pa nikakor ne zaradi strank iz Podgorja ... Tudi mene je tiste dni prevevalo silno navdušenje nad dolenjskim ljudstvom irt njegovo oblastjo. Veliko sem tiste čase bral Vodnika in Koseskega in zelo rad poslušal partizanske budnice in koračnice in sem zato tudi sam začel kovati verze v stilu budnic in dramil, poveličujoč ljudsko oblast ter njena dobra dela v blagor naroda. Ko sem dva taka verza, nastala ob odprtju Trdinovega hrama, še ves omotičen in navdušen prinesel v objavo Tonetu Gošniku, me * je najprej dolgo molče gledal, potem pa le rekel »Ne bo šlo noter! Ni zrelo!« Čeprav sem bil kot pesnik takrat šele na začetku (in, kot se je izkazalo kasneje, že na koncu) poti, sem izdelek poslal J uletu Verbiču, uredniku Pavlihe. Izšel je v obliki: Novomeška poprazniina — Bili smo za praznike tri dni trdi,... Naj dolgo spomin na Trdino živi! Pavliha mi je za to hvalnico dolenjskemu ljudstvu in njega vodstvu nakazal izjemno visok honorar. Občina pa mi je čez nekaj mesecev ukinila štipendijo... Kaj vendar ostane po spominih in dogodkih čar našega poklica? Vtem, da vidimo več. kol' mnogi. Je pa kar prav, da povemo tudi drugim, Tit, kar vidimo in vemo. Naj vam zato obnovim verze, ki sem jih v Študentu natisnil pred 35 leti:' j Novomeški kameleon — Nekoč bilo je v mo- I di: pel je slava tebi na višavah. Zdaj je bolj pri J. tleh; najraje hodi nam ljudem po glavah. Ob pisanju sem mislil na enega člo veka, a je bilo po odmevih, ki sem jih občutil, prizadetih z napisom kar pet ljudi in še kakšen po vrhu. Danes pa bi novomeškega kameleona lahko označil takole: zdaj ni več v modi, če je kdo v viša vah, še naprej ljudem po g la vah hodi... In je izstopil! Pridno kot čebela zase spet, za Demos dela! Mislim na enega človeka, bojim pa se, da F'!/' jih bo spet veliko prizadetih. Pa ostanite zato (če niste kameleoni) še naprej z nami. !<‘n VINKO BLATNIK*J tlob £ Spominske sličice T JL ežki ežko se je podrediti resnici, da so mimo že štiri desetletja od takrat, ko je nadvse klepetavi poštar v zakotni suhokranjski vasi oznanil novico, da ima v veliki poštarski torbi tudi Dolenjski list Za odmaknjene in po vojni spet pozabljene kraje, ki pa niso bili prezrti pri tako imenovanih obveznih oddajah, je bil to pravi kulturni dogodek. Radia ni bilo, saj je elektrika prišla v te hiše šele 12 let kasneje. Tu in tam se je pojavil kakšen izvod Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice, bolj zaradi po- treb po papirju kot za branje. Hlastali pa smo po Pionirju, ki je bil za nas, ker smo zaradi vojne vihre skoraj za štiri leta prekinili redno šolanje in zalo začeli brati šele pri dvanajstih letih, edno razumljivo čtivo. Veselje do knjige pa so nam odprli šele Seliškarjevi Liščki in zlasti Prežihove Solzice. Odrasli pa so ob večerih prisluhnili povestim, najrajši Jurčičevim, Bevkovim in Finžgarjevim. Eden je naglas bral, ob br-Ijavki seveda, drugi pa so poslušali. In v tako kulturno vaško zatišje je iznenada prišel Dolenjski list, ki je spregovoril sveže, po domače. Omenjal je kraje in ljudi, ki smo jih poznali Janez Popotni pa je pogosto pobrskal po razburljivih novicah in dogodivščinah, nekaterim v svarilo, večini pa v razvedrilo. Smeh pa je bil v tistih časih potreben kot dež po hudi suši O humorističnih časopisih pa še slutili nismo. Spomini na takratnega Dolenjca so vsekakor prijetni. Naš je bil in potrebovali smo ga. Zato se dolgo časa nisem mogel potolažiti ob izjavi svojega učitelja na gimnaziji — menda je bilo to v letu Stalinove smrti — ki se je podcenjevalno opredelil do Dolenjskega lista, ko je odsekano pribil: Kdo pa ta časopis sploh bere? V razredu pa smo bili sami Dolenjci in Dolenjke. Kakšno leto za tem dogodkom sem kot študent v vlogi gosta sedel na celodnevni seji okrajnega ljudskega odbora v Novem mestu. V poznih popoldanskih urah je prišla na vrsto tudi uredniška politika Dolenjskega lista. Največ pripomb se je strnilo v ugotovitev, da bi moral list še zvesteje poročati o aktualnih sklepih in dogodkih. Le predstavnik časopisa seje skliceval tudi na bralce in na življenje, ki teče mimo sestankov. To mi je bilo od vse povedane učenosti blizu, razumljivo in sprejemljivo. Tudi tako se je likal ta Dolenjski list Študentski klub okraja Novo mesto je ob koncu leta 1958 obnovil Študenta, občasno prilogo Dolenjskega lista. Hoteli smo biti odzivni, tak je bil čas, zato smo začeli pisati Na tihem smo upali tudi na honorarje, ki bi vsaj malo izboljšali naš nezavidljivi študentski standard Velika zmota. Bilo je cvenka komaj za kakšno uro veseljaškega kramljanja v gostišču pri Slamiču, kjer se je, če je bilo kaj y žepu, študentska druščina Dolenjcev in Posavcev shajala. Za te namene so bili honorarji vedno pod neuradno skupno kontrolo. Zapisi v Študentu, četudi okorni, pa naj ostanejo za spomin na ta-bes kratne študentske čase. Sramote nismo napra-,e 1 vili, kaj pametnega pa tudi ne. L Od takrat dalje pa dobro vem, da pri Dolenj- istc skem listu nikoli niso imeli denarja. Tudi danes!*' je tako. Kdor ne verjame, naj napiše prispevek' * in ob honorarju zanj se bo o tem hitro prepričal j -1 Zanimivo pa je, da zunanje sodelavce Dolenj-JJ® ski list kljub temu ima. k. Glavni urednik bo tudi v bodoče neutrudno \ dokazoval finančne težave in bilančno revšči- )ov, no, odgovorni urednik pa se bo obnašal, kot da\j tega dobro ne sliši, in bo še naprej, tudi s pri-ved, spevki zunanjih sodelavcev, tako rekoč vsak he / teden postregel s svežo številko Dolenjca. Mor- bi b da bo celo neodvisen. Kaj bistveno drugačen, lop kot je bil, pa ta časopis ne bo mogel biti. Razen 'p«, če bi zamenjal bralce... mtk JOŽE ŠKUFCAH fin —*af. Polkovnik in tovarišice M, islim, da je bilo ob koncu 1976. leta, koso v Ribnici odpirali Dom JLA in je bil gost športnega dela pompozne proslave trikratni svetovni prvak v kegljanju Nikola Dragoš iz Zagreba. Z Nikolo smo v večji družbi presedeti vso noč. Niti on, še manj pa jaz, se drugo jutro ob dopoldanski kavi v »Jelki« ni spomnil nočnih pogovorov. Vendar je prav v njih nastal, po moje, »izmišljen intervju«, ki so ga objavile Sportske novosti in o katerem mi je Nikola po dveh letih ob ponovnem srečanju y Ribnici rekel, da je preprosto navdušen nad tistim, kar je prebral iz »malih nočnih razgovorov«. To je bil signal, da vzpostavim bližji stik s tedanjim urednikom športne rubrike Dolenjskega lista Janezom Pezljem, ki me je preprosto »primoral«, da pošiljam čim več novic iz športa v ribniško-kočevski dolini. Dve leti po srečanju z neustrašnim Nikolo sva se dogovorila z mojim prvim mentorjem in človekom, ki mu največ dolgujem, da sem začel sodelovati z »Dolenjcem«, Jožetom Primcem, da bom v njegovi odsotnosti »pokrival« prire- ditve ob ribniškem občinskem prazniku. V ekspresnem poročilu s svečane seje občinske skupščine, ki je dobil končno verzijo po predelavi v »centrali« lista, so bralci izvedeli drugo, kot pa sem napisaljaz. Tako je bilo bralcu pre-dočeno, da so podeljene občinske nagrade Vinka Mateta, v resnici pa je bil Vinko Mate tisti, kije podelil občinska priznanja. Tedanji ribniški župan, na vzponu svoje popularnosti, Ciril Grilj je s tonom ignorance in zavračanja Dolenjskega lista kot lokalnega vira informacij rekel nekako tako, da njega te »bedarije« ne zanimajo in da je to »oslarijo« slučajno prebral, glede na to, da on kol župan bere malo »močnejši« časopis. Pozneje sem vseeno zvedel, da se je županov delovni dan vsak četrtek začenjal z vonjem sveže barve »Dolenjca«. Kar zadeva »športni pluralizem« v Ribniški dolini, je bila njego va prva oblika spektakularna tekma v malem nogometu med tovarišicami iz tukajšnjega vrtca in direktorji Ne gre za to, da so igrali moški proti ženskam, pač pa za dejstvo, dasta v sestavu vodilnih mušketirjev igrala med drugimi tudi en polkovnik, komandant garnizije, in župnik iz Nove Štifte. Župnik Niko se je pojavil kot glavna osebnost ob obisku neke češkoslovaške rokometne ekipe, ki je skupaj z gostiteljem obiskala Novo Štifto in tamkajšnje župnišče. Predsednik skupščine občine Ribnica France Lapajne, ki neredko zna »zbosti« na račun drugega, je rekel župniku: »Dobro, Niko, do kdaj se misliš še širiti?« Mislil je njegovih sto in več kilogramov. Župnik mu ni ostal dolžan in mu je odgovoril ko iz topa: »Frenk, vsaj na meni se vidi, kateri sistem je boljši.« S športom in predvsem s poročanjem o njeni s kc je povezan tudi moj naslednji doživljaj. Uprava fin rokometnega kluba mi je ob neki priložnostma / skoraj prepovedala pisati o klubu, menda za-Uoi radi jeze in dejstva, da so rokometaši tisto leto izpadli iz druge lige. »Greh« sem napravi! S tem, da sem na igrišču fotografiral reklamni pano delovne organizacije Inles, ki se je nekako obrnil narobe. To je bil kot namigovanje no zapuščanje lige, torej prav neprijetno situacijo. Pri pisanju mi naj večjo pomoč nudijo končni »obdelovalci« vseh tekstov, in sicer Jože Primc v Kočevju in novomeška redakcija. To je hkrati pojasnilo tistim, ki se čudijo, kako da se M-G.-č. lepše izraža v pisani kot v govorjeni slovenščini Vsi moji teksti tako tudi tale, so napi- sani v srbohrvaškem jeziku. , MILAN GLA VONJlC Majhna igla in velik balon H. , umor je ventil družbe, naša družba pa je Indija Koromandija za humoriste. Ko sem dobil pred približno dvema desetletjema priložnost pisati kozerije za Dolenjski list, sem to sprejel z obema rokama. Vedel sem, da bom lahko s pomočjo humorja ošvrkni! marsikaj izkrivljenega, zavedal pa sem se tudi, da se bom s tem marsikomu zameril Posebno slednje pričakovanje se je uresničilo v popolnosti Vseskozi srečujem ljudi, ki se v mojem pisanju prepoznajo, pa se ne gre čuditi, če mi grozijo s pestmi, z boksarji ali kultumeje — s sodišči Najbolj sem razkuril metliško občinsko strukturo s pred leti objavljeno humoresko Ljudje z zaščitenimi hrbti Nekateri so našli v njej žalitev župana, partijskega, sindikalističnega in seze-delejevskega sekretarja. Takrat so bili ti ljudje še nedotakljivi, bili so tabu, kajtifunkcije so jih naredile tako pametne kot tudi poštene in reči kaj čeznje — greh. No, na nekaj sestankih so se zadeve razčistile, užaljenci so skrajšali nosove, jaz pa sem izdal knjigo humoresk: Ljudje z zaščitenimi hrbti Pa je bil volk sit in koza cela. Na drugi strani pa so me spodbujali predvsem preprosti ljudje. Neka ženica z Radoviče mi je ob srečanju na enem od metliških trgov rekla: »Hvala ti, ker prihajaš vsak teden v moje revno stanovanje.« Seveda sem jo gledal debelo, ker je nisem poznal. »Ja, ja, prihajaš. Vsak teden na zadnji strani Dolenjskega lista.« Bralci, ki redno spremljajo moje pisanje, imajo navado iskati y osebah, nastopajočih v mojih humoreskah, ljudi iz vsakdanjega življenja. Če sem zgodbo še tako zamotal, so vedno našli »krivca«. Posamezniki so poleg izmišljenih imen (Rdečnik, Komolčič, Foteljčič, Zrač-nikova, Mladič, Puškič itd) zapisali v svoj izvod Dolenjskega lista še po njiho vem p ra vo ime in priimek (Vrviščar, Gačnik, Bajuk, Nemanič, Gerkšič, Jelenčič, Štefanič, Štimac, Podreba-rac, Šegina ipd) V Repičevi Dragi vidijo vsi Metliko, v Hitrotkalu Beti, v Hitrošivu Komet. Kaže. da ima beroče občinstvo rado konkretnosti, najverjetneje pa je tudi že prišel čas, ko bi lahko mirne duše namesto »tovariš Župan«zapisal »tovariš Stanislav Bajuk«. Morda pa ne bi bilo slabo jemati mojega humornega pisanja tudi širše: Repičeva Draga je lahko kateri koli kraj v Sloveniji ali Jugoslaviji, kozle pa lahko streljajo ne samo metliški politični veljaki, am- pak velemožje njihovega kalibra kjer koli v naši lepi domovini. Skoraj četrt stoletja pa pišem za Dolenjski list tudi Sprehod po Metliki To pisanje me še posebej žaba va, ker lahko z majhno iglo razpočiš velik balon. Ljudje pač živimo z majhnimi stvarmi, prizadevajo nas drobne, na videz nepomembne reči in lažje nam je, če kdo opozori na to, daje cesta na Bregu revolucije v obupnem stanju ali pa da v Metliki že nekaj let ni bilo gostovanja katerega od poklicnih gledališč. Naročniki Dolenjskega lista iz metliške občine obvezno preberejo sicer skromno rubriko, in kar je najvažnejše: pisana beseda že zme-; raj nekaj zaleže. Samo primer: če sem zapisal >’ Qt Sprehod po Metliki, da je mesto v popolni temi, so že drugi dan našli lestve in so zamenjalipre-gorele žarnicejavne razsvetljave. Domišljav po bi bil, če bi trdil, da se je zgodilo kaj podobnega, ^ pri prav vsem zapisanem. Kot primer naj navedem samo to, da v Podzemlju ostanejo večkrat brez vode, četudi sem se ob to že nič kolikokrat 1 spotaknil f Jubileji so kot nalašč za inventure, zato moram zapisati, da me je pisanje v ta naš list neizmerno veselilo. Marsikateri problem, težavo, k> je nisem imel sicer nikomur drugemu zaupati, sem zlil ria papir. Tako je bilo tudi z marsikaterim krajanom metliške občine. Nemalo mejit1 ^ je cukalo za roka y 5 prošnjo: »Napiši v Dolenj- ^ ca, da vozi z Božakovega premalo avtobusov, ^ napiši, da..« 'n Pa nam je bilo tudi zato vsaj malce lažje pri' ?0 broditi vse prej kot s soncem obsijani čas. < k TONI GAŠPERJI- im priloga dolenjskega \ listek < Volk in ovce »D *& m okler bom živa, bom narobna na Dolenjca,«pravi Tinca Ožbolt, kije bila ro-na Dolenjskem in je službovala po občinah in ' krajevnih uradih po tej deželi ter se upokojila kot zaposlena v občinski skupžčini Kočevje. V Dolenjskem ll*tu najprej prebere osmrtnice (če ni morda umrl kdo Poznanih), potlej rubriki dežurni poročajo in anketo, | S§Mma paJ° tudi prva stran in reševanje križanke. 1. ® obilici domačih opravil včasih zmanjka časa za |bJ**je daljših prispevkov, predvsem v Prilogi, pravi I fjca, ki dodaja o vremenski napovedi, da ta skoraj zadene. Poročanje Dolenjskega lista ocenjuje I iboltova za pošteno pisanje. To lahko še posebno *'rdi za prispevke iz kočevske občine, kjer pozna do-HtjX*ianja' Poudarja, daje njeno mnenje lako zalo, ker be-r^luhnemo tudi»navadnim«ljudem in ne le raznim Plinskim in drugim funkcionarjem. Predlaga pa, ,‘f\aj bi Se več pisali o varstvu okolja. Pri lem je menila, ''“a ni najboljSa »pogruntavščina«, da je ekoloSki la a l’ ^oratorij v kemični tovarni, saj je to ista, kol če bi dal m-*Qlku varovati ovce. '■ J. P. 1rej vel tijo \ko ki nes !no\ ne\ na mu w- kih kot im, Tina, Ožbolt cti: 10- pri Pisan za kmeta E. i je h z ., hu. ko o v tos, M J den najstarejSih naročnikov Do- da rajskega lista v sevniSki občini je 57-letni kmet Ho Parko Plantarič iz Tržišča. Na Dolenjca je bil narodu že oče Stanko, in sicer od novembra 1951, Darko IN *aje kol novi gospodar vzorne kmetije ohranil zve-u°bo časopisu, ki ga radi prebirajo vsi y družiniže-ta siarejSi sin Toni, zaposlen kol elektrotehnik v ta-kesu, ter mlajSi sin Dušan, ki dela drugi letnik stroj-ra-‘e tehnične Sole. Darko pravi, da prvo in drugo stran Dolenjskega nj-ta ponavadi kar preskoči, ker ga politika ne za-neJtima. Najbolj ga zanima tretja, kmetijska stran, kjer >eke kar dosti strokovnega in zanimivega čtiva, rad pa 'aL ^ai preleti Se zanimivosti na zadnji in drugih straneh ,nj/Us°pisa. Darko ob koncu klepeta o časopisu, kme-tofanju in Se čem doda, da se mu zdi, da bi bil Dolenj-InojE1 kthko cenejši c«; Čeprav spada kmetija Plantaričevih z okrog 20 ha ' Jovrfi/i (od leh je blizu 7 ha obdelovalne zemlje) in glavami živine med večje v sevniSki občini, pa se-Veda kmetovanje na Plantaričevi domačiji Se zdaleč M Ie M bilo tako naporno, včasih prav garaško, ako ne or' r tole parcele tako razmetane, saj je nekaj zemlje ce-en, t° proti Hrastovici v sosednji trebanjski občini, nekaj 'en ‘IT1 Proti Sv. Vrhu... Plantaričevi se zavedajo, da ne skrivajo Amerike, ko nam potožijo, kakokmetjeSe ZA zmeraj ne morejo biti zadovoljni z razkorakom med ___Cenamt njihovih pridelkov ter cenami gnojil Škropiv, Pj*i‘nih sredstev itd, kljub temu da se razmere rahlo . ‘ZuoljSujejo. Ob slovesu si z gospodarjem nazdraviva 6 l.cZarčkom dobre kapaljice, pridelka s pol hektarja ,Vtiri -ga vinograda Plantaričevih v Bojniku, z željo, > s E® W kmetje in drugi bralci lahko kmalu prebirali v fa‘T°tonjcu spodbudnejSe zapise o zasuku na boljSe. it S mi mmmrnMždmtkJ kand ‘jo-čni 'mc ra- - v I , JIK id* ;lo-! ipi- zZvest od proslave ’ga. ve- ral ral :ii- jr > / ati # tie- i JL van Samsa, 66-letni upokojenec iz Ma- jih ,k° Loga v LoSkem Potoku, je med vojno kot parti-taj- Večkrat prehodil Dolenjsko, zato dobro pozna •M ni°ke kraje in ljudi. Ko prebira Dolenjski list — v .. ^ t)n>hz>rt> vvt> rnypn nalnvnv in šnortd — SC Spet VjL 0 naleti na znance tudi med osmrtnicami. Dolenj-lit, '"“t listu je zvest od partizanske proslave leta 1952 e Dolenjskih Toplicah, saj se je takrat nanj naročil Samsa pogreSa prispevkov iz ribniške občine spominjajoč se let, ko je imela občina Ribnica zakupljeno celo stran. Tedaj je bilo sicer tudi več dopisnikov, med njimi pokojni Vladimir Prezelj in Karel Oražem, France Grivec in še kdo. Milan Glavonjičse edini trudi zapolniti to vrzel Ko z Ivanom ugibamo, kaj napisati iz njegove vasi Malega Loga, nastane zadrega, o čem. O gasilcih, če sodijo oni v iskano temo, Ivan Samsa meni, da imajo lep, velik in dokaj no v dom s prostori za sestanke. Vendar je pri tem zaključil » Ta dom je ena sama norija. Ko y njem plešejo, vso noč ni miru. Za nameček vse zgazijo, da je treba zdaj posest ograjevati« J. P. Ivan Samsa Tako hitro teče čas? »n M ^«a je minilo že 40 let, odkar je izšla prva številka Dolenjskega lista? Ne bi si mislil, da čas tako hitro teče,« se je začudil Janez Vranešič, naš zvesti naročnik vse od rojstva »Dolenjca«. Potem obuja spomine izpred štirih desetletij. »Ko smo dobili v hišo Dolenjski lisi smo bili že naročeni na Ljudsko pravico in Našo ženo. Kako so dobili moj naslov, ne vem, menimpa, da so časopis pošiljali predvsem aktivistom OF, da bi ga pomagali razširjali tudi med drugimi krajani Mnogim sem priporočal naj se naročijo nanj, in pridobil res veliko novih naročnikov. »Koje poštar prinesel prvo številko časopisa, so nas tudi obvestili naj ga vsi tisti ki ne želimo biti naročniki odpovemo. Jaz tega nisem storil in tako je Dolenjec 'postal naš 'družinski član', pravi Vranešič. Pri hiši imajo sedaj 7 časopisov, in ko pride več položnic hkrati, ima Janeza, da bi jih nekaj kar odpovedal Toda ko poravna vse račune, ga jeza mine in časopisi še naprej prihajajo k Vranešičevim. »Priznam, da podnevi nimam nikoli časa za branje, četudi sem upokojenec, saj obdelujem še kmetijo. Zato pa si ponoči odtrgam od spanca in marsikdaj je prej polnoč, preden odložim zadnji časopis.« Janez prizna, da je Dolenjski list med bolj priljubljenimi v hiši ker je tudi najbolj domač. »Najbolj zanimivi so dogodki iz domačih krajev, vedno pa najprej preberem anketo. Pa razvedrilne prispevke rad prebiram, teh ni nikoli preveč. Skupaj z ženo pa poskušava rešiti križanko in si s tem dopolnjujeva znanje. Saj se človek uči vse življenje, mar ne?« se nasmehne in hiti prelista val zadnjo številko Dolenjskega lista, iščoč najbolj zanimive novice. M. B.-J. Janez Vranešič Slab gospodar ne bere časnikov c lab gospodar, ki si za časopis ne najde časa,«pravi Ivan Hrastovšek, kmet iz Bukoška pri Brežicah in eden najstarejših naročnikov našega lista v občini. »Dolenjca ne bom nikoli odpovedal«je dejal še pred nekaj dnevi »Prebirava ga oba z ženo, zra ven pa še Kmečki glas, TV-15 in tudi poročila na televiziji zasledujeva, če le utegneva. Edino, kar pogrešam v Dolenjcu, je zunanja politika.« Hrastovškovi se preživljajo z živinorejo. Okrog 20 tisoč litrov mleka oddajo na leto, zadnja leta pa tudi po 4 do 5 tisoč kilogramov pšenice. O organizaciji odkupa mleka in preskrbe prebivalstva z njim ima gospodar zelo dobro mnenje, ne pa tudi o cenah, ker še vedno niso usklajene. Kmet za mleko premalo dobi potrošnik pa preveč plača. Isto velja za pšenico. Cena kruha je previsoka c primerjavi s ceno, po kateri jo odkupijo. O razmerah v gospodarstvu nasploh Hrastovšek ne izgublja besed, ker meni, da pri tem, kar so ga lomiti na vrhu, niso imeli tukajšnji ljudje nič zraven, zato pa je tembolj zadovoljen, da so v povojnih desetletjih vaščani veliko naredili za svoj kraj. V Bukošku je bilo včasih revščine, da se bog usmili danes pa je to vas, ki jo je veselje pogledati Kmetje so lahko največ prigospodarili v sedemdesetih letih, in kdor takrat ni znal izkoristili možnosti si ni več opomogel Zjesenjo 1941 seje za takrat 15-letnega Ivana začelo najbolj dinamično in negotovo življenjsko obdobje. Z dvema bratoma in starši so ga izselili v Tem-plin v severni Nemčiji Poslali so ga delat najprej v berlinski muzej, potem pa na kmete. Naletel je na dobre ljudi Vseeno ga je zamikala vrnitev v domače kraje in je pobegnil Nekaj časa se je skrival c Piše-cah, nato v Sromljah in se tam pred žandarji umaknil v partizane. Kot partizan je prekrižaril gozdove od Kozjanskega do Kočevske, Suhe krajine. Notranjske in Hrvaške. Svobodo je dočakal v Lendavi Kmalu po vrnitvi na domačijo je prevzel tajniško mesto v gasilskem društvu in ga zadržal 25 let, predvsem zaradi velike želje, da bi kraj kaj pridobil Res so v vasi najprej zgradili gasilski dom, potem so si napeljali elektriko, vodovod, asfaltirali vse vaške ceste in zdaj čakajo samo še na telefon. Vse imajo plačano. Hrastovškova hiša je bila vedno odprta, da so se v njej zbirali vaščani, on sam pa je bil tisti kije kot odbornik, kot delegat krajevne skupnosti ali kako drugače zagrabil vsako stvar na pravem koncu in pomagal da so do kraja izpeljali svoje načrte. J. T. -*l Ivan Hrastovšek Bere ga že četrti rod v V Jakljevičevo hišo v Radovičih, vasici ob Kolpi pri Metliki Dolenjski list prihaja že od samega začetka. »Naročil ga je moj pokojni oče Franc Nemanič, ki je bil takrat y službi v metliški zadrugi« je povedala Nemaničeva edinka Marija. Marija se je potem poročila z Jožetom Jakljevičem iz vasi po očetovi smrti leta 1960 časopis prihaja v hišo na ime Jožeta Jakljeviča. A je tudi ta gospodar pred dobrim letom umrl »Tako bomo sedaj spel spremenili ime, po novem bo Dolenjski list prihajal na ime zeta, sedanjega gospodarja. To bo res že tretje ime, vendar vseskozi prihaja naš Dolenjec v isto hišo.« Pri Nemaničevih, Jakljevičevih in sedaj pri Petje-tovih že vseskozi Dolenjski list berejo vsi in z izjemo zadnjega časa ko dobivajo še Nedeljca so naročeni le nanj. »Sedaj ga bereta tudi že moji vnukinji se pravi že četrti rod, in vsi v njem najdemo kaj zanimivega in sebi primernega branja Preberemo pa vsega saj nas ne zanima samo to, kar se dogaja v metliški občini in Beli krajini, ampak zvemo tudi. kako živijo in kaj delajo drugje. Beremo ga od tedna do tedna, seveda paje najbolj zanimiv prvi dan, ko pride v hišo. Takrat gre takoj v roke. Tudi po vasi ga imajo zvečine v vsaki hiši, saj brez časopisa danes res ne gre,«je pripovedovala Jaklievičeva. Čeprav je Marija Jakljevič edinka, je zlasti v otroštvu in zgodnji mladosti skusila trdo življenje. Oče je za zaslužkom kmalu odšel v Kanado, kjer je ostal kar dvajset let. Z denarjem, ki ga je pošiljal domov, je mama kupila nekaj zemlje, kaj dosti prida je pa tudi potem ni bilo. Ko se je oče Nemanič po vojni vrnil domov, se je zaposlil v metliški zadrugi, sezidali so si novo hišo. Ko seje priženil Jakljevičev Jože, so združili grunta, pa še ga ni več kot za 8 hektarjev. »Malo, a kljub vsemu toliko, da zahteva celega človeka, zato je zet pustil službo in se ukvarja samo s kmetijstvom. In vsi, ki smo pri hiši za delo, stalno nekaj delamo. Poleti ko je na kmetiji največ dela, za televizijo sploh ni časa, Dolenjca pa le uspemo prebrati« A. B. Marija Jakljevič z nqjmtajšo vnukinjo ( v Ze dolgo je vse manj ljudi M ože Rojc je med najstarejšimi naročni-ki Dolenjskega lista v Suhi krajini. Pa ne samo to, sam je precej v tistih pionirskih časih pripomogel da je časopis postal domač v marsikateri suhokranjski hiši Nabiral je nove naročnike in zato dobil celo posebno priznanje, tako uspešen je bil pri lem poslu. »Dolenjca še sedaj po h valijo, «pra vi Jože, »sajje res najboljši. Žal pa je kar drag. Kljub temu ga ne bom odpovedal Saj so ga nekateri že, potem pa so se spet naročili Nekateri bi ga radi imeli kar v španovijl pa se ne obnese preveč dobro.« Pri Jožetu se oglasim v sončnem februarskem popoldnevu. Drugi prebivalci Lopate, kolikor jih je še, so na njivah in lazih, kjer rujejo kamenje, Jože pa se več ne poda na polje. Triinosemdeset jih žešteje, šeje gibčen, toda kaj bi na polju, če nima več živine! Sam živi v svoji hiši otroci so se razkropili žena mu je pred leti umrla Toda miruje pa ne. V kuhinji prijetno diši po svežem leskovem lesa Tukaj ga Jože cepi v zobotrebce, ki jih potem posuši na krušni peči in proda trgovini v Hinjah. Dosti ne dobi zanje, zato pa ima posla dovolj, vsak dodatek k skromni pokojnini pa je v teh težkih časih dobrodošel Jože mi pokaže, kako izdeluje zobotrebce, vmes pa zvem še nekaj podrobnosti iz njegovega življenja Rodil se je v Žužemberka se izučil za mizarja potem se potikal za delom po Hrvaški najdlje je bil v Fužinah k1 gorskem Kotarja dokler se ni oženil Doletela ga je draga svetovna vojna Preživel je taborišča pa nevarnosti ki so prežale na partizanskega terenca Po vojnije bil na različnih funkcijah y domačem kraju. na občini in na okraja salo ga poznajo Suho-kranjci daleč naokrog. »Postal sem komunist, na to sem ponosen in tega tudi danes, ko časi postajajo drugačni nočem zatajiti« pravi Jože, medtem ko njego ve roke spretno gladijo zobotrebce. Ne skrbi ga zase, skrbi pa ga za vnuke in pravnuke. Vnukov ima sedem, pravnuka dva in vsi se radi oglasijo pri njem. » Toda, bo hotel kateri tudi ostati!« se sprašuje. Kajti v Suhi krajini ne primankuje samo vode, že dolgo je vse manj tudi ljudi T.J. Jože Rojc Ko pozvoni Dolenjski list v v njeno samotno dopoldne sem pozvonil Tako prihaja v njeno hišo tudi Dolenjski Usl Vsak četrtek, že celih 39 let, kar pomeni da je Marija Friedl naročnica skoraj od začetka izhajanja. Pravi da ga rada bere, pogleda v njem, kdo je umrl kaj se dogaja po vaseh in v mestih. Prebere pa tudi športno stran in sploh vse. V hiši živi že 10 let sama Ne mara zime, zato komaj čaka pomladi ki v njej prebudi novo voljo do življenja »Pa saj nam zdaj ni preveč hudo, bojim se le. da bi nam šlo slabše,« razpreda svoje skrbi Marija In potem spomin seže v predvojna leta, koso otroci hodi- li v Zameško v šolo napol goli in bosi Spominja se pradavne navade, ko so kot otroci zagazili vprvisneg bosi, pa nobenemu ni bilo nič zaradi tega Potem je prišla vojna Ubijanje, strah, negotovost» Tu ob cesti v Prekopi pa je bilo še bolj nevarno, saj so se obiski Italijanov, »ta belih« in Nemcev kar izmenjavali Povojna leta so spet zadihali s polnimi pljuči Imeli so gostilno pa veliko kmetijo, o kateri še sedaj pričajo velika gospodarska poslopja »Še zdaj pridelam zase koruzo, pšenico, ki sem je še lani oddala poldrugo tono. « Precej njenih pridelkov snejo kokoši in race. ki takoj pritečejo na njen pi-pipi-pl Očitnoje, da jo imajo živali rade. »Zdaj lahko redim le še kokoši drugih živalipane. Čegremza 14 dni v toplice, jih ne bi imet kdo krmiti« Noči so sedaj vseJtrajše. Časa za branje in gledanje TV bo za Marijo vse manj. A Dolenjski list bo še prihajal na njen dom, tako kot zimi sledi pomlad in pomladi poletje. V samoto obcestne hiše prinaša še nekaj več odpona vljajočega se kroženja letnih časov in otrplega tiktakanja ure. J. S. Marija Friedl Časopis zleze pod kožo l Vjudem. ki jih je uiwla zanesla liM iz rojstnih krajev kam drugam, ponavadi veliko pomenijo novice od tam, kjer so preživeli otroštvo in morda mladost Če te novice prihajajo s časopisom, in to kar redno iz tedna v teden, potem morda človeku časopis nekako zleze pod kožo in ga rad pričaka Mogoče bi tako lahko rekli o Jermanovih z Ostrož-nika pri Mokronogu, ki imajo že dolga leta naročen Dolenjski list Danes ga poštar prinaša Magdi, naročil pa je »Dolenjca« k hiši mož Rupert, ki je zdaj žal pokojni» Večkrat sem že rekla da bi časopis odpovedala, pa se premislim,« pravi Jermanova Ko ga tako še bere, v njem večkrat najde kaj novic o ljudeh iz rojstnih Grmo velj pri Škocjana Da je tako pisanje človeku p veselje, pravi tudi Magdina sestra Justina ki prebiva zdaj v Kranjski gori ob našem obisku pa je bila na obisku pri Magdi Najbrž pa bi imeli tudi onidve povedati kaj iz svojega življenja, kar bi se po zanimivosti lahko kosalo s časopisnimi zgodbami in novicami o drugih ljudeh. Magda se npr. živo spominja potovanja z možem v Bruselj. To je bilo, da, pred leti Odtlej staji najljubša Ostrožnik in tukajšnja domačija, kjer jo še znajo najti odseljene hčerke in Justina ter prijaznejše sosede. In neminljiv spomin na dragega ji Ruperta. L M. Magda Jerman 1 Priloga dolenjskega lista (2J5 Si bral? K .oje bil šele »spočel«, sem bil po naključju v bližini njega stvariteljev. Tudi tistega dne, ali točneje večera, sem zavil v gostilno Košak v No vem mestu in se stisnil v kotiček pri mizi ob točilnem pultu. Zdrznil sem se, ko sem videl na drugem koncu velike sobe ob mizah veliko moških, ki so, kolikor sem mogel sprva razumeti, drug drugega nekaj prepričevali Bal sem se, da niso to politični funkcionarji ki bi sklepali koga je treba kot političnega sovražnika spraviti za zapahe. Pa sem med njimi zagledal enega, ki sem ga poznaL Bil je to »šef«, kakor smo takrat imenovali vse poslovodje raznih zadrug, ki so takrat obstajale in kakršne se kot zdaj zveze čez noč skotijo. Torej ta šef je bil predstavnik Kmetijske zadruge in verjetno tudi ob no vitvene zadruge A loj z Jaklič. Fanika, ki je bila takrat v gostilni »gazdari-ca« in natakarica in ki sem jo vprašal o sosednih gostih in njihovi glasni debati, je rekla: »Časopis ustana vljajo, pa se že drugič ne morejo sporazumeti, kako bi se mu reklo.« S toliko večjim zanimanjem sem prisluhnil in slišal»... to vsi veste, da se lepo sliši, če komu, ki je naredil kaj tako izrednega, kot so naredili heroji in spomeničarji, rečemo naše gore list.... Že, že. Ampak, če rečemo Gorjanski list, to ne vžiga tam čez Gorjance pa v kočevskih okrajih, kjer ga bodo tudi brali..« Potem so govorili nekaj o financiranju in tistih vabljenih, ki se posveta niso udeležili Ko sem odhajal sem Faniko vprašal čemu pri ustanavljanju novega časopisa sodelujejo poleg politikov in kulturnikov tudi predstavniki kmetijske zadruge. Pa mi je pojasnila s prsti kar celo v mednarodnem jeziku — nemem — pomeni — denar. Nekaj tednov pozneje, verjemite ali ne, so v trgovini KZ delili prvo številko tistega časopisa — Dolenjskega lista, in to zastonj. In danes, toliko let po tistem večeru? Pred božičem minulega leta sem šesestal na Bledu z enim mojih prijateljev, ki sem jih pridobil v službi Stiskajoč mi ob snidenju roko, je glasno, da so drugi postali pozorni, dejal »Veš, tisti članek, da je država mačeha, Dolenjski list pa pastorek, sem dvakrat prebral Če bi napisal pred desetimi leti da je mačeha in ne, kakor so nas učili, mati, bi te prav gotovo zopet zaprli!« Zamahnil sem z roko, češ kaj bi to, in dahnil »Čas snuje in spreminja.« Sicer pa, kadar se zberemo kje, se vedno začne pogovor: »Si bral tisto v Dolenjcu o.. ?« FRANC LUZAR En dan o. Oba praktikanta sta že tu. »Čopičnik« ponudi svoj predlog, kaj bi delal, ki je sprejel S »Svetilničarjem« se dogo voriva, da bo šel v Črnomelj in tam popaberkovalpo občini organizacijah in podjetjih. Deset bo. Odhitim na sejo sveta za gospodarstvo na občino. Rihard Šoper od radia in Slavko Dokl od Dela sta že tam. Rihard me vpraša, kje imam blisko vnik, in postreže z zgodbo. Pred leti sem uporabljal izrabljeni bliskovnik, ki je odpovedal vedno, ko bi moral pobliskniti. Veliki hudomušnež Peter Romanič je trdil da ga nosim s seboj, da bi slika! sonce. Tio se vrnem v uredništvo, ropota s polno paro, pisalni stroji šklepetajo kot za stavo. S pogledom ošinem škatlo za rokopise: zvrhano polna je! Namerim se k »odegeju« (kratica za glavnega in odgovornega urednika Toneta Gošnika). Poglobim se v rokopise in fotose iz škatle in jih razporejam po straneh. Malo pred drugo uro jih oddam s potrebnimi oznakami tehničnemu, Marjanu Moškonu. »Urednik« ob dveh sede v avto in se odpravi po ženo v Labod. S seboj ima zapiske in gradivo s seje Sveta za gospodarstvo in pozno v noč bo doma spet potrkaval na pisalni stroj. MILOŠ JAKOPEC rb petih zjutraj me budilka vrže iz sna. Po vojaško planem iz postelje. 25 minutje na voljo za jutranje urejanje in zajtrk. Ob 5.25 odpeljem ženo na delo. S seboj imam rokopise, ki sem jih tipkal pozno v noč. Pred Labodom žena izstopi Odpeljem v mesto, na Glavni trg, kjer sem malo pred šesto. Ko se kavama ob šestih odpre, sem kot vsak dan med prvimi gosti Do sedmih tri kave, pipa in klepet z znanci Malo pred sedmo se odpravim v uredništvo. Nikogar še ne bo tam, toda če bom zamudil kakšno minutko, bom samega sebe najedal nekaj dni.. Naš glavni, Tone Gošnik, mi večkrat reče, da sem urednik. Ob 7. uri zjutraj prihajam, ob 14. uri odhajam. Morda ima prav, kdo ve? Svoje delo pa opravljam v redu in zato je to samo pikra opazka, ki prileti kdaj pa kdaj. V uredništvu imamo nekakšen desk: šest pisalnih miz jepostavljenih v dveh vrstah, druga proti drugi Škatla za rokopise na moji mizi je še skoraj prazna. S tem, kar sem napisal sinoči je v njej 10 do 12 strani Danes se bo dodobra napolnila. Vsi bodo metali vanjo in še s pošto bo prišlo kaj iz Kočevja od Jožeta Primca, iz Brežic od Jožice Teppey in iz Trebnjega od Marjana Legana. V upravi kamor sem pokukal mimogrede, so začeli ob sedmih. Upravnik Julče Šmid je s Čirilo Mazovec, Lojzko Stojanovič in Natašo Murn (kot vedno) vodil pomenek o tem, kako izboljšati izterjavo naročnine. Pogledam rokovnik. Ob 10. uri moram na občino na sejo sveta za gospodarstvo. Govor bo o izvozu. Prišla bosta oba študenta, ki sta na praksi in moraljima bom odrediti delo. Ko se je prišel predstavit Janez Pezelj, sem narobe razumel daje PenzeL Dejal sem, da germanizmov ne maramo, in ga v šali preimenoval v Čopičnika. Drugi, Belokranjec Tone Latemer, je po analogiji postal Svetilničar. Oba sta k redu fanta in kar dobro pišeta. Telefon. »Da, tukaj je Dolenjski listi« Ženski glas ihtavo trdi da o njej ne smemo pisati Zahtevam, naj se predstavi in končno izjeclja svoje ime. Gre za gostilničarko, kije bila zajeta v akciji o stanju v gostinstvu. Skuša groziti češ da pozna mnoge pomembne tovariše. Ria Bačer, ki je medtem — kot vedno prva za menoj —prišla, vpraša, smejoč se: »Travice?« Ivan Zoran se drži bolj zase in ne govori veliko. Jože Splihal je prišel k nam od Dela iz Ljubljane. Pri zezanju je bodeč in zadene v ži vo. Marija Padovan prisope le za kakšno urico in hiti tipkati »Miloš, za vas!« mi ponuja Rija slušalko. Prisluhnem: »Tovariš Jakopec, hitro tecite po kruh, da ga ne bo zmanjkalo! Zdaj ga imajo!« in zveza je prekinjena. Čigav glas je bil vrtam po spominu in že se mi posveti Takoj pokličem številko, prosim za direktorja, in ko se ta oglasi (po glasu je bil pravi!), rečem »Hvala za prijazno obvestilo glede kruha in za vašo skrb za mojo družino!« in odložim V prejšnji številki sem pisal o slabi preskrbi s kruhom ono prej pa je bil ničevi poizkus maščevanja. Ogledalo z dušo z m Jat 'opuščena vasica sredi host. Nekje avtobus, poln utrujenih in naveličanih potnikov. Pa vlak, ki pelje skozi zimsko pokrajino. Sediš sam sredi množice. Utrujen bi rad zadremal, pa ti tega ne dopušča stiska tistega nasproti slišiš na drugem koncu vagona pijanega veseljaka, ki trosi neslanosti v to polno praznost in vidiš gručo mladeži. hitečo v veseli brezbrižnosti skozi vagon iskat boljšo družbo. Čakalnica v zdravstvenem domu, vsak v njej nosi svojo usodo, enemu jo bereš na obrazu, drugemu maska zakriva vse, tretji glasno toži. Bolnišnica z vsem, kar sodi zraven, z neštetimi žalostnimi usodami Cesta z množico brezosebnih gruč in ne nazadnje samotna hosta, kjer ubrano pojejo ptice, kjer preplašena srna nekaj časa strmi vate, trzne in plane v goščo. Takole hodi popotnik skozi ta po pesniku atomski vek, takole hodimo skozi te čakalnice, posedamo na vlakih in avtobusih, stopamo po vasi in bivamo v hišah, bežimo po mir in počitek v gozd, spremlja pa nas vse tisto okoli nas, enkrat tiho, drugič glasno. Sodim med tiste, ki ne iščejo človeške bliži- ne, pa so vendar potisnjeni sredi množic in člo-tkih.................................. veških stisk pa včasih veselih popotnikov tega sveta, ki ga veliki Shakespeare tako slikovito opisuje kot gledališki oder z igralci Bežim od hrupa in nemira v svoj svet, posvečen razmišljanju pa tudi sanjarjenju, polno ži vim v naravi kjer je še prostor, pa spet iščem člo veške bližine v lastnih stiskah. Kazalec ure življenja neusmiljeno odšteva kratko odmerjene hipe večnosti ki jo človeško bitje le sluti In vsakršen beg se konča v vrnitvi, spet pridem na oder med igralce in sama postanem igralka, ki laže sama sebi Na lepem je življenje enkraten dan, v njem se včerajšnja želja po smrti sprevrže v radost, srce in duša pa se veselila vsega. Včasih mora vse to iz mene, prepolna sem občutij za eno samo človeško bitje, žalosti in veselja, radosti in obupa, tisti ob meni sem jaz in nenadoma sem majcen delček čudovite, enkratne in neponovljive narave in zaboli me srce za vse boleče rane, ki jih človek seka vanjo. In kaj je boljše, kot da vse to daš na papir, se podpišeš ali, če so občutki preveč razgaljeni tudi ne in pošlješ v uredništvo našega Domoljuba, kot imenujem Dolenjski lisi Že dolgo let mi je prijatelj. Prijatelj je osamljenih in zapuščenih po razmetanih hišah na sončnih in senčnih legah nekje R hribih in v belih hišah v dolini kjer se je moral konj umakniti asfaltu in avtomobilu. Dolenjski list prinaša otožen spomin na nekdanje čase v svojih Obrazih, kije ena najlepših rubrik. Povezuje ljudi jih obvešča in s kulturno prilogo opozarja, da je poleg hrane in pijače na svetu še nekaj zelo pomembnega — kultura. Ta naša ljuba deželi- pomembnega — kultura. Ta naša ljuba deželica ima veliko kulturnikov, več mrtvih kot živih, pa vendar nikoli umrlih, saj je ostalo in ostaja za njimi toliko lepega, kar Dolenjec zaradi svoje zadržane narave tako rad skriva r sebi Nekje sem prebrala nekako tole misel» Vse v našem življenju ima svoj skrivnostni trikotnik, skrivnostni prostor, v katerem vse brez vzroka tone. Utapljajo se hrepenenja in nikoli izpolnjene nade, prijateljstva, z ničemer ranjena, neizživete ljubezni, ravnanja, za katera smo mislili, da so se nam posrečila, ideje, ki so se nam zdele veličastne in jim nismo bili kos. Na po vršini pa so ostale razbitine, le slutnja potopljenega...« In potem je sestavek, zgodba, ki jo vržeš na papir kot ogledalo duše. JOŽA SLADIČ Zato lahko pisem le o žalosti N. e morem in ne zmorem pisati ta hip o ničemer drugem kot o aktualnem, o tistem, o čemer šepetajo vogali in tulijo hišni zidovi. Pa še sina imam pri vojakih. A li nas ne učijo družinski psihologi, da v zakonu po ponižanjih, zmerjanju, blatenju in pretepanju ni več upanja na srečno prihodnost?! Marne velja to za našo skupno domovino? Mi v naši domovini smo zelo različni svetovi Različni ljudje smo, vsak zase najbrž sploh ne slabi, toda nismo rojeni za skupnost, sožitje, soodvisnost. In mi tu ne moremo razumeti, kako lahko oni tam najbolj dobronamerne besede in dejanja sprevračajo v sovražne, najbrž pa se taki občutki lotevajo tudi njih. Vendar pa — tako ocenjujem jaz — se mi tu na severozahodu vseeno ne damo tako poceni kupiti Nekje tam so prepričani, da je le naše vodstvo »proti«, narod je »dober«. Toda kdo ve, kaj bi povedal šele narod, če bi imel za to priložnost?! Kajti za koga naj ima tiste napovedane goste, ki obljubljajo le kruh in sol, potem ko so že zagrozili s prelivanjem krvi? Zakaj »dobro« ljudstvo bi nemara vseeno vprašalo, kakšen obraz ima ubijalec petnajstletne deklice, češ da je ona separatist, kakšen obraz ima nekdo organizirati prostovoljce, premlade, da bi dojeli vsaj to, da se umre samo enkrat, kako ima nekdo obraz hvaliti svojo pot, če mu milijoni le horunsko dvigajo pesti, nič pa ne delajo. Pač tudi v našem lastnem loncu je plev in otrobov! Tudi pri nas mlatimo prazno slamo in se pra v po otročje prepiramo. !n še nekaj o nas: pra vje, da naši miličniki ne bodo več sodelo vali v kosovskih pokolih. Toda — miličnik, vsak, je hote in zavestno vstopil v to službo in je tudi vedel za tovrstne obveznosti Vojaki, naši sinovi, ki so vzgojeni proti nasilju, pa so primorani plačati dolg domovini z izgubljenim letom. Nikakor ne po lastnem hotenju. Pa ne, da bodo plačevali dolg s svojimi življenji?! Zakaj? in za kaj? Zato ne zmorem pisati o drugem. ERNA ROŽMAN Dopisniki brez obraza p M. fank p Se fnjifc ppir 8nul, Naše 'mo ed pismi in dopisi, ki vsak dan prispejo na uredništvo, je še vedno nekaj takih, ki jih podpiše gospod oziroma tovariš Anonymus, Nevesekdo, Nimitakoime. Kdo piše ta pisma, ne vemo, saj so podpisi ali lažni ali so izmišljeni, največkrat pa jih sploh ni. Pravimo jim anonimke, torej pisma neznanega pisca. Če je bilo pred leti še mogoče razumeti anonimke in jih na nek način opravičevati zaradi določene represije nad drugače mislečimi, pa danes teh razlogov zvečine ni. Človek naj bi bil pod svoja razmišljanja, kijih namenja javnosti, podpisan in stal za njimi kot odgovoren posameznik. Toda vsem takšna pokončna in poštena drža ni pogodu. Nekateri žele nekaj povedati javnosti, vendar tega, kar napišejo, nočejo povezati s svojim imenom. Tako narede le prvi korak, da nekaj napišejo. Drugega koraka, prevzeti odgovornost za napisano, pa ne zmorejo. In rodi se anonimka. Dandanes jih je precej manj kot pred leti Ljudem, kot je videti, lastne besede niso več nevarne. Vzdušje v javnosti je strpnejše, drugačno mišljenje ni delikt in se ne preganja, demokracija ni le natri za bodočnost. Ljudje svoja razmišljanja in morebitne kritike lahko objavijo, ne da bi s tem postavljali na kocko svoj položaj. Ne samo da je anonimk manj, tudi njihova vsebina se je spremenila Manj je takih s političnimi temami, več pa opozoril na nepravilnosti v družbi in v javnih službah. Ne manjka pa tudi takih, ki prihajajo izpod peres očitno duševno motenih oseb. HUDIČA JE METAL OB TLA Pogosta tema anonimnih kritik so razne javne službe, v prvih vrstah pa zdravstvo. Zdravnikov se javno ne kritizira saj se ve, kje se prej ali slej vsakdo znajde. V temne plati zdravstva na Dolenjskem pa seje vseeno spustila občanka Podpisa Senedaprebrati Ugotav- e Ija da zdravniki posvetijo bolnikom le po nekaj ^ ^ minut, nato pa izginejo po svojih osebnih \ inkle.......................... Potrebni takrat in danes z 'ačetniško je bilo vse. Nebogljeno. Tenak listič je bil takrat Dolenjski list, z osmimi stranmi prispevkov, spočetka objavljenih z večjimi črkami, da je urednik Jože Ža-mljen lažje zapolnil stolpce. Ne vem, če se je ta mož že kdaj prej ukvarjal s podobnim delom. Pa mu je zato pri lektoriranju in korigiranju pomagal pesnik Severin Šali, ki je takrat imel že več skušenj s to rečjo. Meneje pravzaprav k sodelovanju v tem listu pritegnil moj prijatelj, takratni upravnik Študijske knjižnice Bogo Komelj, kije bil tudi med pobudniki za osnovanje Dolenjskega lista. Da potrebuje Zamljen sodelavcev oziroma dopisnikov iz vseh treh dolenjskih okrajev, ki so bili ustanovitelji, je rekel in da je dobro, da se jim tudi jaz pridružiti. Kakih honorarjev za to delo pa naj seveda, vsaj sprva, ne pričakujem. Tako sem res sredi aprila 1950 v Dolenjskem listu objavil zapis o kultumo-prosvetnem življenju v ČE STRAH DRŽI PERO Samo se zastavlja vprašanje, čemu se sploh posameznik boji prevzeti odgovornost za svojo javno besedo. Najbrž igra precejšnjo vlogo strah pred neprijetnostmi zaradi izrečenega mnenja. Dolgo je bil tak strah upravičen, saj se je v naši mišljenjsko enosumerjeni družbi drugačno razmišljanje izenačevalo s kaznivim dejanjem ali pa vsaj kot nesprejemljivo. Kdor je mislil drugače in mu je uspelo to sporočiti javnosti, je lahko pošteno nadrsal Lep primer je sedanji Demosov kandidat za predsednika dr. Jože Pučnik, ki je svoja objavljena razmišljanja • plačal z več leti zapora. Ni bil ne prvi in ne edini Drugačen je seveda strah tistega, ki si nekaj izmisli, pa se boji odgovornosti za napisane pol-Iresnicein laži Takšen ptič svoje pisanje skriva pod izmišljenim imenom ali pa se sploh ne podpiše. Do neke mere bi bil razumljiv strah posameznikov, ki z anonimkami opozarjajo na realne probleme, pa se boje maščevanja močnih in vplivnih. Vendar pa uredništvo v takih primerih hrani pravo ime pisca v tajnosti, zanj pa lahko zve le sodišče, če pride tako daleč, da se sodno ugotavlja resničnost zapisanih trditev. DRŽA VA Z NAJVEČJIMI KRIVICAMI NA SVETU Poglejmo zdaj v našo mapo anonimk in se sprehodimo po nekaterih pismih. Naj bo ob našem jubileju pozornost namenjena tudi iz časopisa izrinjenim »junakom«, našim Anonymu- Metliki, julija pa dva podlistka o nastajanju Belokranjskega muzeja. Isti mesec je izšel še članek s parajo -ed-, kar naj bi pomenilo zadnjo črko mojega imena in prvo priimka. Pomembnejše sodelovanje se je pričelo prihodnje leto, ko je prevzel uredništvo Tone Gošnik. Razširil in utrdil je mrežo dopisniko v, ki smo potem poročali o vsem, kar seje takrat zanimivega dogajalo po deželi O gradnjah, začetkih industrije, o občinskih in partizanskih obletnicah. Leta 1967je urednik uvedel posebne rubrike za novice iz posameznih občin, ki so se ljudem brž priljubile in so se ohranile do danes. Tudi sam sem potem več kot pet let skrbel za to rubriko in napisal čez 200 Sprehodov po Metliki Spričo tega je tudi število mojih prispevkov znatno naraslo (danesjih je že precej čez tisoč), saj sem marsikaj napisal tudi za obe kasnejši prilogi Dolenjskega lista, štirinajstdnevno Prilogo in občasne Dolenjske razglede. Nekdo mi je nedavno tega rekel »Lahko bi pametneje porabil tisti čas, ki si ga vsa ta leta žrtvoval za Dolenjski list.« — Jaz pa pravim: Mogoče res, vendar mi ni žal S svojimi zapisi smo ohranili podobo tistega časa in ljudi v njem. Pa ne mislite, da je novinarstvo ali dopisništvo kak vesel hobi. Ne! To je resno, častno, odgo vomo delo. Potrebnoje bilo takrat in je potrebno tudi danes. JOŽE DUIAR Tajni pisci se radi hudujejo nad razmerami v širši družbi in v svojem ožjem okolju. Nad stanjem v domovini je, denimo, silno zaskrbljen Lep Pozdrav. Boji se za dinar, ki »koraka ustaško kuno«, boji se za usodo »ponižanega in poteptanega naroda«, najbolj pa ga skrbi kuga 20. stoletja, aids, ki se po njegovem mnenju nezadržno širi s prostaškimi filmi, literaturo in turizmom, ker »več turistov pomeni več bolezni«. »Ali nimamo že dovolj dolga in vsak dan večje pomanjkanje zaradi visokih cen, zdaj pa kličete še to strašno bolezen«, je zapisal in pismo končal z vzdihom: »O, kako lepo bi bilo v naši domovini, ko...« Da, ko ne bi »eni imeli preveč, drugi pa pre malo«, ko bi ne bili »država z največjimi krivicami na svetu«, kot je zapisal S. Spoštovanjem. Mož je razložil, zakaj se ni podpisal. Živi na mreč v Kočevju, »kjer je to zelo zelo nevarno«. Vas Pozdravlja je razgrnil žalostno sliko našega podeželja. Prepričan je, da kmečke pokojnine kmeta navajajo na takele misli: »Zakaj bom dela v po polju, imam penzijo. Pustil bom naj koprive rastejo in vinograd stoji neobrezan. «In tako se dogaja, da »mama žalostno od zapečka gleda kako vnuki z glaški vinčka trin-kajo in se delajo bedaka: mi smo mi, vi ste naše smeti« Samemu »šefu novinarjev« je naslovil nekaj svojih pisem A nonymus, ki se trudi, da bi »ljudstvo vse zvedelo« o mešetarjenju in goljufijah v upokojenskem društvu njegovega kraja. Predlagal je izredni sestanek, obisk inšpekcije, republiških organov, novinarjev in drugih odgovornih, ki bi zamenjali vodstvo in postavili poštene ljudi na njihovo mesto. Podpisal se ni, ta mož iz molčeče večine. Staro vodstvo še kraljuje, večina molči, kar kaže na to, da je z vodstvom najbrž nezadovoljen le Anonymus. Ivan Hugo iz Črnomlja v svojem pismu mišlja o sivini r občini in ugotavlja kaj je krivo, da so se v občini razbohotili: »ziheraštvo«, po-vprečništvo; neinovativnost, neizobraženost, politično podložništvo in podobno. Mestojeza radi tega socrealistično sivo in nezadržno polzi v kulturni in duhovni prepad Ostra Hugova kritika niugledala belega dne, ker omenjenega Ivana v Črnomlju sploh ni Ime mu je drugače, po vsej verjetnosti pa se boji tistih, nad katerimi se analitično jezi Ni osamljen. Brezimen občan je volitve leta 1986 v tej občini ocenil kot »po lomijo, politični krah, višek nedemokracije«, odločnosti pa mu je zmanjkalo, ko bi moral '*l svojo oceno stanja podpisati. "itc lov: jlav »npi: opravkih, kavicah in klepetih, medtem ko bol■ |gg na raja potrpežljivo čaka. »Slabe so plače zdravstvenih delavcev, slabe, res slabe, pa še takšnih si ne zaslužijo!« pribija. Skrbi pa ni deležno le telo, marveč tudi duša «tAP tAR IAC l°T >T0. XY iz nekega prelepega dolenjskega kraja je razgrnil problem, ki je nastal ko so dotedanje- ga Župnika zamenjali z novim, »ozko usmerjenim« dušnim pastirjem. Ta svoje ovčice skube, izdaja ničvredne brošure in rine ljudi v dobe mračnjaštva »Mogoče ne bo dolgo, ko bo hotel zažigati čarovnice,« zgrožen piše XY. Na kon-fQ cu še dodaja da želi da njegovega pisma ne bi ’ nikomur pokazali Res ga nismo. D Še bolj odkrito se je z zlom spoprijel moža-. J } kar, ki nam je pisal z bolniške postelje. Kot iijjf-njegovega pisma sledi, se je bojeval prša ob pr-'®° sa s samim hudičem. Silni boj se je končal slabe za pisca Od naporov, ko je metal Zlodeja ob jy tla je dobil kilo. Moral je v bolnišnico na opey rg racijo. »Zdaj na bolniški postelji ležim, on sept meni zdrav smeji,« poetično končuje svoji pismo. ko-— VI* »JAS PREHITRO IZUMIRAM« Tudi drobnarije jeze ljudi Neka občanka ji kupila otroški trenirki od nekega zasebnika Ko ju je oprala, jije bilo jasno, zakaj je bila cej na tako zelo ugodna; ena trenirka je po šivu razpadla, druga pa je obarvala vse, kar se jel-— njo namakalo v pralnem stroju. In sklenila jt q dati to nesramnost v časopis, pri tem pa pozabi ;0zcj la, da so ji pri rojstvu dali ime, ki se ne glas tari Ogorčena, kot se je podpisala. Njeno zapisan )rjt|, ogorčenje je romalo v mapo anonimk. aj t Zemlje ne moreš ne jesti ne obleči ne more ;ršk. je s seboj vzeti, pa je vseeno zanetila prenekatt o ri ri prepir, zato ne čudi, da so zemjiške zadev nali tudi predmet anonimnih pisem uredništvu. Ne mer znani ljubitelj zemlje nam natančno poroča, zi o n koliko centimetrov je sosed s frezo posegel »(rop: njegovo parcelo, in se priduša, da ne odstoptnni niti milimetra svojega. Trdno sklene, da j»«ami danes pa v bodoče nima prava stopiti na naš amj zemljo, jas pa na njegovo ne bom«. Mi te vojn t ve sosedske napovedi seveda nismo objavili Vn d hovni poveljnik obrambnih sil seje namreč />0jsoč zabil podpisati led n Sajje res hudo, če človeka tiščijo tegobe dak&n za dnevom, pa ne najde ne smeri in ne naflniiblii« kako bi se jih rešil Se huje pa je, če si tegobjlair: sam povečuje s pomočjo domišljije. Tako si Mii fantazijsko zgodbo o ogroženosti splel nek ndjoko neznani bralec in jo kronal z zahtevo po y'awiitevi objavi Preklica pod nujno, ker »jas prehitro Arni umiram«, preostali pa bodo »zapili denar ali /Mturs me podržavili«. £air, Med našimi jeznimi anonymusi so tudi doy»ed brosrčni ljudje. Neznani pisec, ki seje podpistjtie kot Delavec, se je v korist prispevka za pokritji^ ( izgube v IMV odrekel honorarja. Honorar »Mrža bi prejel za objavo spisa, v katerem se huduj El nad razmerami v IMV. Honorarja ni bilo, iMfcga, pa si je kljub temu nekako opomogel Pod( »LEGIJA STRANACA« fej Vse kaj drugega pa je, ko se za AnonymriIva. som skrije pregreta glava, ki rojeva Kvraftifred in grozi Nedolgo tega smo po pošti prejeli »£>o f trgano stran Dolenjskega lista, na kateri «Alag, anketiranci razmišljajo o sedanjem položajih rol Slovenije v Jugoslaviji Nekoga (pošta jeprišmni iz Bruslja) je to tako motilo, da je stran natrgm oi in zraven pripisal tole sporočilo: »Cenzurisatrilov, od Legije stranaca i vročeno. Stile i ostalo.« ra? sanje je precej nerazumljivo, sklepati pa je mos etja goče na ozadje te grozilne anonimke. Njen at’ A tor je najbrž eden tistih, ki je v srce vsrkalgndh r\ in sovraštvo do Slovencev, s katerim pitajo Iju&fiui na našem romantičnem jugu, kot bi se izrazit Cankar. Janez Brezpriimka se je tudi lotil Dolenjski ga lista, vendar le s kritično besedo. Našim n» vinarjem daje za zgled »televizijske novinatf in napovedovalce, ki se trudijo z dušo in telo! da bi tem bol zadovoljili gledalce«. Mi se bori1 , tudi trudili z dušo in telesom, da bo Dolenjsl list boljši, medtem pa se bo Janez goto vo spori nil, kako se piše. Za naša imena vsakdo ve in se lahko p*1 imensko jezi na vsakega novinarja posebd lahko pa tudi na vse skupaj, kot denimo Kdor Kdoje, ki zahteva objavo svojega pisanja s ri kole prošnjo: »Objavite to z vašim pogumori strahopetni podleži«. Res hud možak. A kak bi ne bil, ko pa ga je, kotje napisal, že po nek j minutah prebiranja Dolenjskega lista zbodi! »sramotna vest, s katero list razgalja svojo tri poštenost, ki ne gre samo po naši deželi, ampa> tudi izven meja«. Ne pove jasno kaj več, da hišnam odprle oči, ampak le naklada o razuzdan teroristični mafiji na občini, ki ne pusti gradv brez gradbenega dovoljenja. Mafija naj si 1*. misli, »kaj se lahko zgodi v morebitnem hri skem odporu«. Res, hud možak. Tako hud, da mu je srd & grnil v temo ime in priimek, ki ga ima vsakj od nas. Razen seveda naših A nonymuso v, s k* terimi smo bili tokrat v tem zapisu izjemoma « javni sceni MILAN MARKET 16Q\ priloga dolenjskega lista J NAGRADA V SEMIČ Izmed reševalcev 6. nagradne kri-*nke je žreb izbral JOŽETA JAKŠO ' Semiča. Za nagrado smo mu poslali njigo Frančka Rudolfa Odpiram mlin, apiran mlin, s katero sije pridobil navado iz sklada za Prešernove nagrade, ^ašemu nagrajencu čestitamo in mu že-»no prijetno branje. ral Režite današnjo križanko in pošljite j&tev najkasneje do 5. marca na na-‘°V: Uredništvo Dolenjskega lista, I davni trg 24t 68000 Novo mesto, s Pripisom KRIŽANKA 7. r.ne ^Rešitev 6. nagradne lati KRIŽANKE ^ Pravilna rešitev 6. nagradne križanke . jf' brana po vodoravnih vrsticah, glasi: „$FAMA' OKLA, ADORACIHA, I/iARAT- BUR- ZSMS, LAUBE, LIBERALCI, EMO, ASA, MS, TEST. fjAD, NIKA, ANE, MONOM, LAN, ieP0T, ARENA, IND, ETERNIT, STOJA, SARANČA, TUNEL. .;.v | NAGRADNA KRIŽANKA musia n. Kdor ne misli s svojo gla-Jo, mora hoditi po tuji sledi. J. VOLARIČ >ža-, prismojenci so naj- ,/j/ečkrat zakurili pod kotli pr-Pgodovine. i/J J. JAVORŠEK ob Mr Mati resnica ima hči so-Taštvo. n I. TORKAR l Mali ljudje iz tropskih gozdov ‘Antropologi so raziskali pigmejska plemena Efe — Življenje, kot ga je živelo ;>) L— človeštvo pred deset tisoč leti — Njihova kultura zapisana propadu aA O pigmejcih, malih ljudeh iz divjih “gozdov, govorijo že <""ar‘ miti izpred tisočletij. Ime so z/t*)ri '■ ■■ - govorijo . - izpred t_________________ a Pritlikavemu ljudstvu dali stari Grki, jaJ beseda pigmejec izvira iz starogrške pigme, ki pomeni laket. Morda oKp raziskovalci centralne Afrike po-antična izročila in so po njih /v><3am! imenujejo drugače, ne z enim '“Jamim imenom. Pigmejskih plemen VJ?F več in vsako ima svoje lastno ime. lr Danes jih živi kakih 150 do 200 pdlsoč v porečju Konga na ozemlju jedrnih afriških držav: Burundija, . Kanieruna, Centralne afriške repu-"'fflike, Gabona, Konga, Ruande in ■oMfaira Med njimi je tudi pleme Efejev s,(t' Mbutov, ki slovijo po svojih '^jPkostrelskih sposobnostih. Njihovo zvAtevilo je majhno, vsega skupaj jih je rjTm° 5500, živijo pa na območju '/"■turskega gozda na severovzhodu J?1«. To pleme so vključili v .a ®dnarodno antropološko študijo, ki °d 1^80. leta in je vanjo ntAključenih 25 raziskovalcev iz štirih Mi Efeje so izbrali predvsem zaradi M ker je njihov način življenja zelo Pjtdoben tistemu, ki ga je živelo •joveštvo pred kakimi 10.000 leti, 7edno je prišlo do razvoja poljedel-w«va. Efeji se namreč preživljajo ^dvsem z lovom in nabiralništvom. W hi° P°*jedelskih pridelkov in drugega ” . pa Pr'deJ0 r izmenjavo. Za zfJ°kovnjake so tako Efeji nekakšno "J* v daljno preteklost človeštva in r^3i nost’ da preučujejo, kako se je ;apjr °Ve5tV0 v s>v> davnini preusmetjalo /»jflvcC ZV°^00 naPfednejše načine preži- 1 aL Anlr°polog Robert C. Bailey s ^vardaje dve leti rivel med Efeji in ‘J1 j. Ira' gradivo za svojo doktorsko nflZ[|serlacijo. V tem času je doživel tegobe življenja v tropskem deževnem gozdu, preboleval je malarijo, a doživel tudi lepe trenutke pristnega stika z naravo in ljudmi. Najtežje od vsega pa je bilo premagati nezaupanje, ki ga Efeji, tako kot vsi Pigmejci, imajo do vseh tujcev in belcev še posebej. Prepričani so, da belci žro črnce, najbolj v slast pa naj bi jim šli majhni otroci. Nezaupanje in strah je antropolog najdlje zbujal pri otrocih in ženskah, moški pa so hitreje vzpostavili odnose z raziskovalcem. Ko se mu je pridružila še njegova temnopolta žena, so ga Efeji dokončno sprejeli medse. Šele Združujejo se v lovske skupine, ki pa niso stalne. Spreminjajo se, stari člani odhajajo, novi se pridružujejo. Zato tudi trdnih družinskih vezi ne poznajo. Kadar se selijo, večino bornega imetja nosijo ženske, medtem ko možje nosijo le orožje in še kakšno malenkost. Ko je Bailey spraševal, zakaj je tako, so mu možakarji pojasnili, da so ženske močnejše, naloga moških pa je, da jih branijo pred morebitnim napadom kake zveri. Efeji ta čas še žive na svoj prastari način. Vendar pa se jim ne piše prijazna usoda. Njihova kultura je zapisana propadu. Obstoj Efejev je tesno povezan s stropskim gozdom. Ohranijo se lahko taki, kot so, samo v potem je lahko temeljiteje proučeval njihovo življenje, družbene odnose, mite in običaje. Efeji so predvsem lovci in temu načinu preživljanja je podrejeno vse v dovolj prostranem gozdu. Dandanes njihovi skupnosti. Po telesni velikosti pa se afriški tropski gozdovi pospeše-so podobni drugim pigmejskim ple- no krčijo zaradi izsekavanja in poži-menom, višina odraslega Efeja je največ 140 centimetrov. Polti so precej svetle. Za razliko od drugih pigmejskih plemen pa so prav Efeji ohranili lovsko-nabiralniški način preživljanja skoraj nedotaknjen. Civilizacija jih še ni posrkala vase. Bivajo v začasnih taboriščih in se selijo po potrebi. Lovijo v skupinah. Pri lovu niso preveč izbirčni, saj uživajo in pripravljajo za hrano meso 45 različnih živali, od malih gozdnih antilop, nič večjih od divjega zajca, do slona, kije prav tako njihov lovski plen. Najljubše so jim antilope, največ pa nalovijo opic. Od plodov narave, ki jih nabirajo v gozdu, najbolj cenijo med divjih čebel, ki ga nabirajo enkrat na leto. Takrat je zanje pravi praznik. Značilno za Efeje je, da ne love in nabirajo prekomerno. Uplenijo le toliko, kot potrebujejo. Z modernimi pojmi bi lahko njihovo življenjsko filozofijo označili kot ekološko. Nočejo uničiti tega, od česar so življenjsko odvisni. ganja. Efejem se z njim krči življenjski prostor in na poti so drugih afriških primitivnih plemen, ki so že izgubila svojo kulturno identiteto. Z njimi pa bo izginila živa priča davne preteklosti človeštva. MiM (Vir: Nationa Geographic) MINI ZANIMIVOST: — PRVI NA SVETU Fiat je v Milanu predstavil prvi serijski električni avtomobil na svetu — elletro. Prvi model je dejansko nekoliko predelan znani Fiatov avtomobil panda, le da ima električni motor in več prostora za akumulatorje. Z enim polnjenjem je mogoče prevoziti okoli 100 km. Navdušenje nad novostjo hladi predvsem cena: 25 milijonov lir stane. Pri nas najbrž tega avta še nekaj časa ne bo videli. Muha ali ljudje? Kako nad škodljivce, da bo varno za ljudi Mediteranska sadna muha že vrsto let hudo ogroža velikanske nasade pomaranč v Kaliforniji. Poskusi, da bi škodljivko zatrli, doslej niso obrodili pravih uspehov. Poskušali so s sodobnimi biološkimi načini, za katere se prizadevajo naravovarstveniki, ker ne povzročajo onesnaženja okolja s strupi. Vzgojili so 140 milijonov sterilnih samčkov in jih spustili med škodljivce. Računali so, da bo poseg občutno zmanjšal število muh. Vendar pa ukrep ni rodil željenih posledic, populacija muh je vseeno ostala prevelika in še naprej delala veliko škodo v nasadih pomaranč. Zato so strokovnjaki predlagali, da bi biološko orožje dopolnili še z vrsto zaprašitev iz zraka, pri katerih bi uporabili okolju kar najmanj škodljive pesticide. Zaprašiti bi morali zelo veliko površino, ki obsega okrog 700 kvadratnih kilometrov. Vendar pa se na tem območju ne nahajajo ie plantaže, vegetacija in nezaže-ljeni škodljivci, marveč tudi ljudje, in sicer jih živi v 28 občinah skoraj milijon. Prva zapraševanja iz nizko letečih helikopterjev so prebudila močan odpor prebivalstva. Izkušnje s pesticidi so slabe in ljudje nočejo živeti v okolju, onesnaženem z njimi. Nič ni pomagalo, da je pred časom državni predstavnik javno pogoltnil za pest pesticida malathiona, da bi dokazal njegovo neškodljivost. Ljudje so proti, četudi muhe prinašajo veliko škodo. Zahtevajo uporabo nestrupenih načinov. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO TOZD REVOZ takoj zaposli na prosta dela in naloge 2 prevajalca za francoski jezik m ■dat i0 skt j :£p Pogoji visokošolska izobrazba filozofske smeri, z delovnimi izkušnjami na področju prevajanja, sprejmemo pa tudi pripravnika. Od kandidatov pričakujemo prizadevnost, samostojnost in hkrati nudimo ugodne delovne pogoje in dodatna usposabljala v Franciji. ' XX, Ce ste prepričani, da izpolnjujete naša pričakovanja, pošljite svojo ponudbo s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: ■MV Novo mesto, TOZD REVOZ — kadrovska služba, Zagrebška 20, 68000 Novo mesto. rvn 'A It > r s 11 ! i V Iskra, Tovarna potenciometrov in hibridnih vezij p. o. Šentjernej 68310 Šentjernej, Trubarjeva 7 Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge GLAVNEGA DIREKTORJA družbenega podjetja, ki bo imenovan za dobo štirih let. Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe, — da ima znanja, sposobnosti, izkušnje in druge osebnostne lastnosti, potrebne za organiziranje in vodenje poslovanja podjetja, — da ne obstajajo razlogi za prepoved poslovodenja po zakonu, — da kandidat v svoji prijavi opredeli dolgoročne razvojne cilje etia in način uresničevanja v 4-letnem mandatnem podjetja obdobju. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na gornji naslov s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi. Do droge že v maternici Telesno in duševno zaostajanje otrok, katerih mate-_____re so med nosečnostjo jemlje droge V razvitem svetu se rojeva vse več otrok, ki prinesejo s seboj na svet težko dediščino, žalostni dar njihovih mater, ki so med nosečnostjo uživale crack, kokain, heroin ali katero od drugih priljubljenih drog. Prva generacija crackovskih otrok, kot jim pravijo v Združenih državah Amerike, kjer je ta problem najresnejši, se ta čas približuje starosti, ko bi bilo treba začeti s 'šolo, pa zanjo nekateri sploh niso sposobni. »Žive le na nagonski ravni. Jedo in spijo, spijo in jedo,« pravi Geynille Agee, ena od redkih vzgojiteljic, ki se ukvarjajo s crackov-skimi otroci. Nekateri otroci niso tako zaostali, imajo pa kljub temu resne težave pri odraščanju. Zanje bo treba pripraviti posebne vzgojne programe, trdijo pedagogi in psihologi. Kaže se velika potreba po posebnih vzgojiteljih, ki bi se ukvarjali s crackovskimi otroki. Toda tovrstnih strokovnjakov ni, saj je problem nov, izkušenj pa še zelo malo. Posebna študija, ki so jo opravili v ZDA, govori, da se 11 odstotkov vseh novorojenčkov, to je okrog 375.000 otrok na leto, rodi z »narkomansko izkušnjo«. Kot zarodek so bili izpostavljeni delovanju drog v organizmu noseče matere. Nosečnice najpogosteje jemljejo crack in kokain. »Izkušnje« pa fiomenijo tudi posledice. Precej crackovskih otrok začne svoje življenje telesno ali duševno prizadetih. Veliko se jih rodi prezgodaj in tehtajo pri rojstvu vsega kilogram. Poleg vseh težav, ki spremljajo nedonošenčke, se pri crackovskih otrocih pogosto pojavljajo še vodenoglavost, nerazvitost možgan, težave z ledvicami in možganska kap. Zdravniki pravijo, da je jemanje drog med nosečnostjo resna nevarnost za zarodek, rojstni defekti, povezani s tem, pa sprožijo verigo kasnejših težav. Dr. Judy Howard, kije preštudirala na stotine primerov crackovskih otrok, meni, da je zanje potrebna posebna skrb od rojstva naprej. So izjemno občutljivi, se slabo prehranjujejo in zelo neredno spijo. Ko odraščajo, so telesno pretirano dejavni, a se pozno in težko nauče govoriti. V primerjavi z. drugimi nedono- šenčki ostajajo kljub dodatni zdravniški negi slabo razviti. Imajo neko pomanjkljivost, kijih onemogoča pri razvoju. Zdravnikom še ni uspelo ugotoviti točnega vzroka za te probleme, sumijo pa, da gre za poškodbe živčevja. »Videli je, kot da je tisti del možganov, ki človeško bitje usposablja za razpravljanje in razmišljenje, zbrisan,« pravi dr. Hovvardova. MiM (Vir: Nevvsvveek) Prisluškovanje Ko so brezžični telefoni prišli v široko uporabo, ker so pač praktični, ni nihče pomislil, da se z njimi odpirajo tudi nove možnosti za medsebojno prisluškovanje. Tam, kjer je takih telefonov veliko, sosedje že gojijo nečedno zabavo, da prisluškujejo eden drugemu. In kakor je morda zabava videti nedolžna, pa vseeno pomeni nedovoljeno vdiranje v zasebnost. V Združenih državah Amerike ima okoli 21 milijonov gospodinjstev montirane brezžične telefone. In ker je za razliko od mnogo dražjih celularnih telefonov, ki prav tako delujejo brezžično, a na strogo določenih valovnih dolžinah, navadnemu brezžičnemu telefonu mogoče zelo enostavno prisluškovati, so se lastniki začeli vračati k starim, drobrim žičnatim telefonom. Da se iz sosedskega prisluškovanja lahko izcimi tudi kaj resnega, kaže primer Scotta Tyletja. Sosedje, ki so prisluškovali njegovim pogovorom, so enega od njegovih pogovorov razumeli, kot da se Tyler dogovarja s preprodajalci mamil. Obvestili so policijo, ki je potem nekaj mesecev prisluškovala njegovim telefonskim pogovorom, seveda zaman. Ko je mož zvedel za vse to, je sprožil sodni spor zaradi nedovoljenega prisluškovanja. Sodišča so presodila, da pri brezžičnih telefonih pač ni mogoče zagotoviti tajnosti telefonskih pogovorov in potemtakem prisluškovanje ni nezakonito početje. Končno besedo bo imelo vrhovno sodišče. Pomislite na to, ko se odločate za nakup telefonske novosti. Socialistična republika Slovenija OBČINA METLIKA Oddelek za družbenoekonomski razvoj JAVNI NATEČAJ ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE NA STANOVANJIH, ZGRAJENIH S SREDSTVI SOLIDARNOSTI I. RAZPISNI POGOJI: Upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih s sredstvi solidarnosti, so: a) delovni ljudje, ki združujejo delo v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, vključno z mladimi družinami; b) občani in družine, ki nimajo možnosti — pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, vključno z mladimi družinami; c) občani, k: s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmeti borci NO v, starejši in za delo nezmožni občani. Za mlado družino šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri noben od staršev ni starejši od 30 let in ki izpolnjuje dogovorjene splošne in posebne pogoje za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj. II. SPLOŠNI POGOJI: Vsi upravičenci za dodelitev pravice uporabe na solidarnostnem stanovanju iz točke l/a in l/b morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: — da upravičenec in osebe, ki z njimi stalno stanujejo, zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, otroci, starši (ki najmanj dve leti živijo z njimi v ekonomski skupnosti) niso imetniki stanovanjske pravice na primernem stanovanju, — da ima upravičenec stalno bivališče na območju občine Metlika, — da upravičenec oz. njegova družina ali člani skupnega gospodinjstva doslej še niso primerno rešili stanovanjskega vprašanja, — da upravičenec oz. kateri izmed njegovih članov ni lastnik počitniške hiše ali drugega večjega premoženja, — da socialne razmere upravičenca oz. članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike socialno varstvene pomoči, — da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen oz. začasno zaposlen, kar potrdi skupnost za zaposlovanje. III. MERILA ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA — ocena stanovanjskih razmer, — socialno materialni položaj, — skupni dohodek. IV. NAČIN ZBIRANJA VLOG — upravičenec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju, mora vložiti na posebej tiskanih obrazcih prošnjo in potrebna dokazila, najpoznej do 9. 3. 1990 pri svoji DO — kadrovska služba. Obrazci se dobijo pri kadrovskih službah v DO, kjer so upravičenci zaposleni oz. pri oddelku za družbenoekonomski razvoj občine Metlika. Pri izpolnjevanju obrazcev so strokovne službe dolžne pomagati upravičencu. V primeru nepopolne vloge upravičenca je ta dolžan na ustrezen način vlogo dopolniti, v nasprotnem primeru se vloga ne obravnava. V. PREDNOSTNA LISTA Upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju bodo uvrščeni na prednostno listo, ki bo objavljena v sredstvih javnega obveščanja. ičelnik oddelka za družbenoe tomski hz voj: Ivan Kostele ..pl. inž. ---..........................................f< 4-^vM POTA Ii\T STUf r* Še desetletja po slabih cestah Ob sedanjem tempu bo treba za obnovo sedanje dolenjske in posavske cestne ___________mreže 30 do 40 let — Razprava o planu, ki je že sprejet! NOVO MESTO — V sredo, 14. februarja, sta republiška uprava za ceste in republiški komite za promet in zveze pripravila v Novem mestu regijski posvet o cestni problematiki. Takšni posveti so že praviloma dobro obiskani s strani predstavnikov vseh devetih dolenjskih in posavskih občin, kar je razumljivo, saj je cestna mreža bolj ali manj povsod v slabem, da ne rečemo kritičnem stanju. Tako je bilo tudi tokrat in udeleženci so imeli marsikaj povedati, jezili pa so se, da o letošnjem cestnem finančnem načrtu razpravljajo, ko je že sprejet, šel pa je tudi povsem mimo gospodarske zbornice. Za slovenske ceste naj bi bilo letos na voljo 3,24 milijarde din. Od tega bo šlo 63 odstotkov za novogradnje —46 odst. za nove avto ceste, 6 odst. za večje rekonstrukcije, 11 odst. pa za odplačilo posojil —, za vse ostale potrebe —za VLOM V VIKEND — Neznan storilec je v času med 9. in 16. februarjem vlomil v Globodolu v vikend 47-letnega Ljubljančana Stanislava Progaija. Razbil je vhodna vrata, nato preiskal in premetal vse prostore, odnesel pa le nekaj litrov pijače. Škode je za 500 din. ODNESEL ŽAGI IN VRTALNI STROJ — V noči na 17. februarje neznanec vlomil v garažo pri stanovanjski hiši Alojza Kukmana iz Mirne Peči. Lastniku je odnesel dve motorni žagi Stihi in Iskrin vrtalni stroj. Kukman je oškodovan za tisočaka ODSI ODŠEL BREZ PLENA — Ljubljančanka Jožefa Mihover je 14. februarja obvestila novomeške miličnike, da je nekdo med 5. januaijem in 13. februarjem vlomil v njen vikend v Šmarjeških Toplicah. Neznanec je prostore dodobra preiskal, vendar ni ničesar odnesel. Škode z vlomom je bilo za 400 din. ODNESEL RADIOKASETOFON — Ljubljančan Jože Češnovar ima vikend v Hmeljčiču. V času med 8. in 15. februarjem si gaje nekdo pobliže ogledal in vanj tudi vlomil. Češnovaiju je odnesel radiokasetofon, vreden nekaj stotakov, zraven pa še štiri steklenice piva, s katerimi se je odžejal po napornem opravilu. PODLEGEL RANAM KARTEUEVO — Huda prometna nezgoda, do katere je prišlo 1. februarja na magistralni cesti Ljubljana—Zagreb pri Karteljevem, je terjala še tretjo smrtno žrtev. Iz novomeške bolnišnice so namreč sporočili, daje tam 14. februarja hudim poškodbam podlegel 42-lelni Hrvoje Jakič iz Doboja. Z AVTOM IZSILIL .PREDNOST SEMIČ — 15. februarja ob 15.15 se je 25-letni Jože Plut iz Metlrke peljal z osebnim avtomobilom po cesti iz Semiča proti Gradcu. V križišču je izsilil prednost pred 18-letnim Gregorjem Cekuto iz Semiča, ki seje na kolesu z motorjem pripeljal po prednostni cesti in zavijal levo proti Semiču. Prišlo je do trčenja, v katerem seje Ce-kuta hudo ranil in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je bilo za 12.000 din. Vlomilca prijeli pri Kninu METLIKA -15. februarja so delavci UNZ Novo mesto priprli 29-letnega Andreja S. iz Metlike, kije v drugi polovici lanskega leta odpotoval iz Bele krajine neznano kam. Kot se je pokazalo kasneje, se je mladenič potikal po Delnicah, Kočevju, Ozlju, Sarajevu, celo Mostarju, Zadru in še kje, vmes pa seveda pridno kradel in vlamljal. Nemara je odveč pripomniti, da se je tudi prevažal v ukradenih avtomobilih. Na območju novomeške UNZ je po podatkih kriminalistov Andrej vlomil dvakrat, obakrat v gostinski lokal »Prepih«, last Milana Kožarja. Prvič naj bi vanj vlomil lanskega 14. decembra ob 5.30 zjutraj, odnesel pa videorekorder in barvni televizor. Oboje je nato prodal v Zagrebu in na Reki. Tam je tudi našel zasebnega naročnika, kije potreboval napravo za kuhanje kave in čaja. Letošnjega 19. januarja naj bi zato znova vlomil v omenjeni gostinski lokal, si aparaturo tudi pripravil, enako barvni TV, vendar ga je lastnik presenetil. Andrej seje rešil s skokom skozi zaprto okno in • Bržkone ima Andrej S. na vesti tudi tatvino, o kateri je obširno poročalo Delo. Na ljubljanskem sejmu naj bi se lastniku audija predstavil kot potencialni kupec in med preizkusno vožnjo vozilo lastniku kratko malo ukradel. ubežal. Mladeniča so po vztrajnem in večurnem zasledovanju prijeli pri Kninu, 18. februarja pa so ga delavci novomeške UNZ skupaj s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča. redno vzdrževanje, obnove, popravilo »elementaija« — pa ostaja 37 odstotkov te vsote. S tem bodo zagotavljali vzdrževanje cest za normalno prevoznost, odpravili nekaj črnih točk, se lotili urejanja regionalnih cest, ki so še makadamske, tudi izven naselij, predvidene so seveda tudi obnove kar nekaj kilometrov avtocest, magistralnih in regionalnih cest, a vse načrtovano je seveda daleč od potreb. V novomeški občini je preko 70 odstotkov asfaltiranih cest potrebnih temeljite obnove, vrsta hudih cestnih problemov pa je tudi v samem Novem mestu. V trebanjski občini cesta Mirna—Trebnje ni v planu, čeprav je lani bila in je nujna, predstavnik iz te občine je tudi opozoril, daje že skrajni čas, da se poveže Mokronog s Šmaijeto z normalno cesto. Kočevska občina ima trenutno skoraj petino slovenskih makadamskih cest, mislijo, da je skrajni čas, da jih začno resneje obravnavati, saj s kilometrom do dva moderniziranih cest na leto ne bodo prišli nikamor. V črnomaljski občini imajo polovico neasfalti-ranth cest, itd. Tudi drugje problemi niso nič manjši, posebno Posavci pa so opozarjali še na nujnost sočasnega planiranja posegov v prostor, s tem imajo prav zdaj vrsto težav. Cestnega denarja, ki se zdaj zbira v republiškem proraču- POŽAR V BLOKU NOVO MESTO — 13. februarja ob 5.20 je prišlo do požara v stanovanju Mi-haila Gričarja-Skelendžije v ulici Majde Šilc v Novem mestu. Ugotovljeno je bilo, daje imel Gričar v dnevni sobi priključeno termoakumulacijsko peč moči 2,5 k W. ni pa imel primernega priključka. Prav zato je prišlo do taljenja in vžiga gorljivega materiala, od koder seje požar razširil na celo sobo. Lastniku so pri gašenju pomagali člani novomeške poklicne gasilske enote. Materialne škode je bilo kar za 100 tisoč dinarjev. Z NOŽEM V HRBET OTOČEC — B. K. in V. H., oba iz Velike Loke pri Trebnjem, sta v ponedeljek, 19. februarja, popivala v romskem naselju nad Otočcem. Popoldne seje med moža- karjema vnel prepir. V. H. je med prerekanjem iz žepa potegnil nož in z njim B. K. dvakrat zabodel v hrbet — v predel lopatice. Storilec je po dejanju pobegnil neznano kam, B. K. pa je na srečo osuti le laže poškodovan. Kriminala več, nesreč pa manj Komandirja metliške in trebanjske postaje milice o spoznanjih v minulem letu — Več kaznivih dejanj — Le prometna varnost zadovoljiva METLIKA, TREBNJE — Če je soditi po prvih inventurah v minulem letu opravljenega dela, potem je že moč reči, daje kriminal na Dolenjskem znova razširil svoje lovke. To ugotavljata tudi Andrej Šenica, komandir PM Metlika, in Stane Semolič, komandir trebanjske postaje. Ni pa obema postajama skupno le to, da sta lani zabeležili več kaznivih dejanj, pač pa najdemo tudi razveseljiv podatek: v obeh občinah se je prometna varnost v minulem letu kar krepko izboljšala. Poglejmo najprej v Metliko. »Lanskih 12 odstotkov več kaznivih dejanj v primerjavi z letom 1988 gre predvsem na račun premoženjskih deliktov, vendar je treba v isti sapi povedati, da so vsi večji primeri raziskani, prav tako vlomi v hiše, nekaj je nerešenih le vlomov v zidanice in vikende,« je pred dnevi raportiral Andrej Senica. »Bolj od tega zaskrbljuje, daje vse več organiziranega kriminala, storilci prihajajo v -naše kraje z namenom, da kradejo in vlamljajo. To so pač tiste slabe strani tranzitne ceste, ki pelje skozi našo občino, lani smo odkrili celo storilce iz drugih republik, ki so k nam hodili vlamljat. S tem bo očitno tudi vnaprej treba računati.« Sicer pa kakšnih pretresljivejših dogodkov lani v Metliki ni bilo, če seveda odštejemo edini umor, ko je šlo za znani ciganski obračun na metliškem osrednjem trgu, ki pa je že tudi dobil sodni epilog. Prav tako v minulem letu ni bilo večjih kršitev javnega reda in miru, tiste, ki so bile, gre večidel pripisati vinjenosti. Pomudimo se raje pri prometu. hol, ki ima v Beli krajini domovinsko pravico, ni prepogosto sedal za volan. Za razliko od metliških, so trebanjski miličniki lani imeli opravka kar s 380 kaznivimi dejanji, to pa je celih 15 odstotkov nad predlansko številko. »Na srečo so tudi rezultati našega dela boljši, povečala se je raziskanost,« ugotavlja Stane Semolič in dodaja: »Lani smo imeli opravka predvem s tatvinami, vlomi, nekaj je bilo tudi krvnih deliktov. Omenim naj le poskus umora, posilstvo in deset hudih telesnih polko Škodb, medtem ko so bile predlani vsega tri. Celo dva ropa smo zabeležili in eno roparsko tatvino. Na srečo ugotavljamo, da se delež otrok in mladoletnikov v teh podatkih zmanjšuje, problem postajajo Romi, ki so lani zagrešili 46 kaznivih dejanj, kar je četrtina več od leta 1988.« Med lanskoletne trebanjske posebnosti sodijo tudi kršitve občinskega odloka o javnem redu in miru, saj jih je bilo kar 53, predlani pa le 10. Največ gre za sekanje dreves brez dovoljenja, brskanje po smeteh, šotoijenje na nedovoljenih krajih, obiranje lipe in še kaj. Skupni imenovalec Vsem tem bržkone ni težko najti. Dodajmo temu nemara le še, da so trebanjski miličniki lani zabeležili tudi devet primerov klatenja in beračenja, predlani tega ni bilo. »Če smo že s kriminalom in kršitvami javnega reda in miru krepko prekoračili predlanske številke, potem smo vsaj z ugotovitvami, kaj je lansko leto prineslo na trebanjskih cestah, lahko zadovoljni. Imeli smo 55 nesreč, toliko kot predlani, vendar so bile posledice milejše. Na naših cestah —magistralna cesta Ljubljana—Zagreb ni všteta — sta lani izgubili življenje dve osebi (predlani 5), huje ali laže poškodovanih pa je bilo 51 oseb (predlani 58). Med vzroki najdemo na prvih mestih neprimerno hitrost, izsiljevanje prednosti, redkeje alkohol. Nemara gre zasluge za takšna spoznanja pripisati tudi naši povečani aktivnosti. Voznikom smo v minulem letu izreki kar 3.049 mandatnih kazni, to pa je za blizu 60 odstotkov več kot predlani. Prav tako smo napisali še 875 predlogov sodniku za prekrške, največ zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja ali z neregistriranimi in tehnično oporečnimi vozili,« je zaključil Semolič. B. B. »Skoraj za četrtino je bilo lani na metliških cestah manj nezgod in na ta podatek bi bili še veliko bolj ponosni, če ne bi bilo tiste črne številke, ki kaže, da so kar trije ljudje v lanskih nezgodah izgubili življenje,« razmišlja Senica in dodaja, da je bilo lani tudi precej manj izrečenih ukrepov voznikom, celo alko- Andrej Šenica: »Tranzitna cesta nam je prinesla oblike organiziranega kriminala in storilce iz drugih krajev in republik.« Stane Semolič: »Zadovoljni smo lahko le s prometno varnostjo, posledice nezgod so bile lani precej milejše.« nu — na posvetu so menili, da bi moral biti ta denar posebej, ker je zaradi neuravnoteženega proračuna možno prelivanje — je namreč veliko premalo za vse potrebe. Cestarjem je jasno, da bi morali tudi bolje vzdrževati naprave in objekte ob cestah, skrbeti za čistočo posebno v turistini sezoni, toda za vsem je denar, ki ga tako primanjkuje. Direktor novomeškega Cestnega podjetja Franc Gole je povedal, da so lani na Dolenjskem in v Posavju obnovili 34 kilometrov magistralnih in regionalnih cest, kar je na slovenskem povprečju. A če bo šlo tako naprej, bodo za obnovo sedanje cestne mreže rabili 30 do 40 let. Na Dolenjskem je po- Regijski cestni posvet se seveda ni cesti Ljublja-i in Posavci me- mogel izogniti avto na—Zagreb. Dolenjci nijo, da so očitno premalo glasni, ko jo zahtevajo, posebno v primerjavi z medijskim bojem za celjsko cesto. ima Andrej Levičnik je zatrdil, da »dolenjka« po vseh strokovnih krite- rijih že 20 let prednost in da strokovna cestna služba nima nič pri tem, če so se gradili drugi odseki. Razpravo o avto cesti ngj bi prenesli v republiško skupščino. Sicer za cesto Bič—Zagreb priprav(jqjo projekt gradnje s tujim kapitalom, pismo o nameri naj bi bilo podpisano v letu dni, potem pa bo vse hitro steklo. sebno kritična regionalna mreža, temeljiti posegi so nujni na 260 kilometrih, letno obdelajo okrog 19 kilometrov. Žalostno, prav res. O lokalnih cestah ni bilo veliko govora, slišali smo le, da kljub dogovoru letos zanje republiški proračun ni poslal še nobenega dinarja. Z. LINDIČ-DRAGAS Iznakaženo truplo v Kolpi Grozovit umor v Beli krajini — Osumljen 21-letni S. P. — Dan kasneje krvav obračun v Novem mestu ROSALN1CE, NOVO MESTO — Dolgo ni bilo z dolenjskega ali belokranjskega konca slišati vesti o kakšnem grozodejstvu, minuli petek in sobota sta ta molk nekajkrat preplačala. V pičlih dveh dneh so delavci novomeške UNZ obravnavali dva umora, prvega v "Rosalni-cah v metliški občini, drugega v Novem mestu, še posebno grozovita slika seje preiskovalcem ponujala v Beli krajini. V petek, 16. februarja, so krajani okoli 22. ure na cesti pred vasjo Ro- salnice našli prazen osebni avtomobil, last 21-letne Marjance Matjašič z Božakovega. Dekle je bilo tega večera namenjeno v metliško Beti v službo, toda tja ni nikoli prišlo. Najdeno vozilo so sorodniki odpeljali domov in pričeli iskati Marjanco. Naslednjega jutra so se jim pri iskanju pridružili tudi miličniki. zapisati, nemara bodo podrobnejši odgovori znani že ta teden, o njih bo našjist seveda še poročal. Že v soboto pa so bili delavci novomeške UNZ obveščeni o novem krvavem obračunu. 3 l-letni L. P. iz Novega mesta je namreč osumljen, daje tega dne okoli 13. ure poskušal usmrtiti svojo ženo. Slednja se hudo poškodovana bori za življenje v novomeški bolnišnici, medtem ko je mož, ki seje po dejanju sam prijavil miličnikom, v priporu. In vzrok prepira? Med zakoncema naj bi bila nesoglasja že dalj časa, L. P. je ženo tudi večkrat pretepal, samo letos so miličniki novomeške PM zategadelj že trikrat posredovali na njunem domu. Ko pa se je V. P. odloči- Okoli 13. ure so bili priča grozlji-i — očividci vemu odkritju. Truplo trdijo, da povsem iznakaženo — so našli v Kolpi pod vasjo Rosalnice. Preiskava je nemudoma stekla in še istega dne so delavci UNZ Novo mesto priprli 21-letnega S. P. z Božakovega, ki je osumljen poskusa posilstva in umora Matjašičeve na grozovit način. Sicer pa natančnejši potek petkovih nočnih dogodkov ni znan, enako ne motiv, ki je osumljenca napeljal na takšno grozodejstvo; na to bo pač morala odgovoriti nadaljnja preiskava. Enako bo morala pojasniti tudi vlogo osumljenčevega brata A. P., kije prav tako v času, ko to poročamo, v priporu. Kaj več je v tem času težko • Tik pred zaključkom redakcije smo z novomeške UNZ prejeli vest, da osumljenčev brat A. P. po dosedanjih ugotovitvah preiskave nima z gnusnim dogodkom nobene neposredne zveze. Prav zategadelj so A. P. predvčerajšnjim, 20. februarja, spustili iz preiskovalnega zapora. la, da moža dokončno zapusti, slednji tega očitno ni mogel prenesti. Odločil se je za najhujše. V soboto okoli 13. ure jo je našel v Br-šljinu v stanovanju prijateljice. Ženi je sicer sprva uspelo ubežati pred stanovanjski blok, tam pa jo je L. P. dohitel in s sekiro večkrat udaril po glavi. Hudo poškodovana se, kot že rečeno, bori za življenje v novomeški bolnišnici. B. B. Kar dva pogina rib za opozorilo Kdaj bomo stopili na prste dolenjskim onesnaževalcem voda? — Vsaka občina^ __________ima svoje črne točke — Inšpektorji lani izdali 36 odločb N nap kok Posi velj; Kan K kosi« ieljs Vvse uje 'oni ia v evz lote ana ludi 'vez eku D miac ,>ača ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — Kar dva večja pogina ribje prineslo minulo leto, oba pa sta veijetno dovolj veliko opozorilo, kako malo so naše vode varne pred številnimi onesnaževalci. To navsezadnje ugotavljajo tudi vodnogospodarski inšpektoiji novomeške uprave inšpekcijskih služb, zaradi takšnih ali drugačnih kršitev in nevarnosti so lani izdali 36 odločb. Nista Da le pogina rib -potoku Sajser na Cikavi, zakrivila pa ga prvi je bil v je onesnažena odplaka iz hladilnice, last ka iz hla KZ Krka, drugi pa v Žeijavinskem potoku, vzrok pa okoli 80 kubikov odplak z odlagališča komunalnih odpadkov v Leskovcu — tista, ki opozarjata. Prvi novomeški problem je ta čas ureditev skladišča posebnih odpadkov, nato pa še zgraditev čistilne naprave za naselja v Žužemberku, Selih pri Dolenjskih To- plicah, Straži, Mimi Peči, Dolenjskih Toplicah, Stopičah, Škocjanu in Šent- NESREČA V TRAFO POSTAJI jerneju. Nič manj pomembno ne bo urediti predčiščenje tehnoloških odplak iz Novoteksa in Krke, preprečiti odtok izcednih vod iz Dinosa, nekaj pa bo slej ko prej potrebno reči tudi o zasipanju opuščenega glinokopa v Hruševcu z nevarnimi snovmi. Še bi lahko naštevali, novomeški izvršni svet torej očitno čaka kar zajeten kup nalog. Še pogled v trebanjsko občino. TudC tu dela ne bo manjkalo, dograditi homo8 potrebno čistilni napravi na Mimi ii Mokronogu, urediti predčiščenje tehno-'ezu loških voda v Dani in Kolinski, ne na-f*0 v zadnje pa tudi ostele onesnaževalce,i— omenimo galvanske delavnice, Poli- e p, kem, Tesnila, Iskro Mokronog, Petrol, ug0! Putnika in še koga vselej budno imeti na prei očeh. »staj A da ne bomo le grajali: v minulem ezul letu opravljeni kontrolni pregledi lovil-cev olj na vseh dolenjskih bencinskih* vj servisih so pokazali, da jih petrolovd |?d' vzorno vzdržujejo. In povsem za konet ,Ve še najpomembnejša lanska pridobitev:^^ VAVTAVAS-13. februarja je prišlov trafo postaji v Vavti vasi do hujše delovne nezgode, v kateri seje poškodoval 24-letni Veljko Hrlec iz Novega mesta. Vodja skupine električarjev Anton Vidic je tistega dne odklenil vrata trafo postaje, nato pa še vrata, ki vodijo do samega transformatorja. Prednoje Vidic izključil glavno stikalo.' je Hrlec s lesenim ročajem metle dregnil v visokonapetostni izolator in napravil kratek stik. pri tem ga je udarec električne moči dvajsetih kilovatov vrgel na tla, dobil je opekline prve stopnje, tako da se sedaj zdravi v novomeški bolnišnici. Sicer pa ni dosti bolje tudi v ostalih olenjskih občinah. Črno dolenjskih občinah. Črnomaljcem povzročajo sive lase izgradnja kanalizacije in centralne čistilne naprave za komunalne odplake, s sedanjega odlagališča odpadkov na Vranovičih odtekajo odplake, enako je v črnomaljski klavnici, urediti bo treba še odlaganje odpadnih v Zalogu so dogradili linijo za nenevar- em> no odpravo galvanskih muljev in fenol- ;r|(a nih smol, kar je prva večja investicija s a),; skupnim vlaganjem v prid varstva oko-. Vj. tja v Sloveniji. b. B a), \ peskov in lesa iz Belta, najti lokacijo za novo odlagališče komunalnih odpad- Imevejski vratar odkril dolgoprstneža kov itd. V Metliki centralna čistilna naprava še danes obratuje brez uporabnega dovoljenja, iz Beti odtekajo odpadne vode brez predčiščenja, potrebno pa bo še zaščititi vodovodno zajetje Obrh, urediti odlagališče komunalnih odpadkov, prav tako odtoke odplak iz klavnice v Podzemlju in raznih mehaničnih delavnic ter lakirnic. E. S. skušal odnesti za 6.000 din raznih delov NAŠLI LETALSKO BOMBO NOVO MESTO — Že v eni prejšnjih številk smo pisali o vse večjem številu odkritih tatvin v novomeški r IMV, ki se očitno nadaljujejo. Znano ni le, ali je vzrok povečana aktivnost dol-goprstnežev ali budnejše oko odgovornih. Te dni so imeli uslužbenci novomeške UNZ opravka z 28-letnim E. S. iz Gornje Pake pri Črnomlju. Mladenič je namreč osumljen, daje v IMV zmaknil več delov za katrco — njihova vrednost je bila kar 6 tisočakov — in jih skušal odnesti domov. Da se mu to ni posrečilo, je najbolj zaslužen vratar, kije mladeniča z ukradeno robo zalotil. Zoper E. S. bo napisana kazenska ovadba. NOVO MESTO — Minulo soboto, 17. februarja, je krajan iz Šmihela obvestil novomeške miličnike, da so delavci Komunale Novo mesto med kopanjem jarka za kanalizacijo našli mino. Kot je ugotovil pirotehnik, je šlo za letalsko bombo iz II. svetovne vojne in nevarno najdbo so seveda uničili. VLOM V KOKOŠNJAK NOVO MESTO — V noči na minuli ponedeljek, 19. februaija, je neznanec vlomil v kokošnjak Frančiške Franko iz Ločne in odnesel tri kokoši ter petelina. Predrzneža še iščejo. PO DOLENJSKI DEŽELI • V noči na minulo soboto so neznanci vlomili v kiosk ČGP Delo na Cesti herojev v Novem mestu. K vlomu so jih spodbudili zadnji uspehi naše smučarke Mateje Svet; iz kioska so namreč odnesli kar 50 kartic »Podarim-dobim« za zadnje finalno žrebanje, za vsak primer, če pač ne bo sreče, so vzeli s seboj še vžigalnik. • Neznanec je v noči na 15. februar vlomil v prostore osnovne šole v Mirni Peči. Za morebitne slabe ocene seje učiteljem primerno maščeval. Vlamljal je le v predale njihovih miz in iz njih pobiral denar; odnesel je 3.000 din, medtem ko je s samim vlomom naredil še za dodatnih 20 tisočakov dinarjev škode. • PodTrškogorosejeminulivikend potikal nepridiprav. Vlomil je kar v dva kokošnjaka, oba sta bila na njegovo srečo naseljena. Ignacu Grandli-ču je tako zmaknil 5 kokoši, Andreju Bajcu pa kar 8. Da so bile kokodajske kar primero rejene, priča tudi podatek, da so bile med brati vredne blizu dva tisočaka. Ljubitelja kurjih bedres še iščejo. »re eve, ;<>ri ‘»ni ireb POŠKODOVAL AVTO, BLAGAJNO IN BLAGAJNIČARKO SEMIČ — 29-letni Zlatko G. s Sel pri Semiču je 16. februarja ob 9.30 iz neznanega razloga vrgel v osebni avtomobil Ludvika Maceleta iz Kota pri Semiču vrečko s prehrambnimi izdelki ter s tem na vozilu poškodoval zadnja desna vrata. Razboritež je nato stopil v trgovino Dolenjke, tam najprej udaril blagajničarko, nato pa brcnil še v blagajno, daje padla na tla in se razbila. Škode na osebnem avtomobilu je bilo za 3, na blagajni pa za 10 tisoč dinaijev. PREHITRO V OVINEK 13. februarja ob 6.30 se je 28-lctna Margareta Foršek iz Novega mesta peljala z osebnim avtomobilom po regionalni cesti od Šentjerneja proti domu. Ko pa je v Gornji Brezovici zapeljala v pregledni desni ovinek, je avtomobil zaradi prevelike hitrosti zaneslo na desno bankino, nakar seje vozilo prevrnilo v jarek. Varnostni pas je For-škovo zadržal v avtomobilu, pri nesreči pa seje hudo poškodovala. Odpeljali sojo na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 20.000 din. TRČIL V KOLO NA CESTI - 36-letni Srboljub Miloševič iz Velike Plane pri peljal z osebnim avtomobilom po mag>s'» tralni cesti med Ljubljano in Zagreben1 Ko je pripeljal do Dobruške vasi, je n* svojem delu vozišča zagledal rezervno k°' \ lo, ki je odpadlo neznanemu tovorneflij kv#| vozilu. Trčil je v kolo, pri čemer je njegOpk, avtomobil zaneslo na desno b-nkino, <3® h v s kar seje preko travnatega nasipa prevrn1 N«;, in obstalo na strehi. Voznik in njegov 3* riiiu letni sopotnik Prvoslav Savič sta sc hud'1'2 | DOLENJSKI UST ranila. Oba so prepeljali na zdravljenj« '>ujc brežiško bolnišnico. Škode na zviti plo^rkip vini je bilo za 20.000 din. nEifc St. 8 (2114) 22. februa V manj kot uri položili orožje Polom novomeških odbojkarjev v srečanju 3. kola končnice prvenstva v A 2 ligi ______— Stavbar MTT — Pionir 3:0 — Sedaj doma z Željezničarjem Slovenski prvoligaški odbojkarski derbi med Stavbarjem MTT in Pionirjem je v mariborsko dvorano Tabor privabil kakih 600 ljubiteljev tega športa, vendar so že po pičlih 52 minutah ra/očarani zapuščali tribune. To je bila namreč igra mačke z mišjo, Novomeščani so pokazali zagotovo najslabšo igro doslej; ne le da so dvoboj izgubili z 0:3, pač pa so v treh nizih osvojili vsega deset točk, drugega so celo izgubili na 0. POLOM v MARIBORU — Po zmagi nad Spartakom smo pričakovali, da se je "ovomeškim odbojkarjem naposled odprlo. Toda pionirjevci so vnovič razočarali: v slovenskem derbiju so osvojili vsega deset točk; ekipe enostavno ni bilo moč preponah, poročila govore, da so igrali zmedeno in začetniško. Petkovič (na posnetku Jied sprejemom žoge) in tovariši se bodo morali v soboto, ko jim prihaja v goste Željezničar, neprimerno bolj potruditi, če se bodo hoteli izogniti reprizi iz Maribora. (Foto: B. B.) Česa takega niso pričakovali niti največji pesimisti, še posebej po igri in rezultatu v srečanju s Spartakom ne. Več kot očitno postaja, da v vrstah novomeškega prvoligaša nekaj hudo škriplje in daje izgovor, da so temu krive finančne težave, na sila majavih nogah. Tega se bodo morali slej ko prej zavedati tudi v klubski upravi, ne nazadnje bi kazalo odgovoriti tudi na takšne in drugačne kuloarske govorice, ki jih je slišati vse več. A o tem več kdaj drugič. Vrnimo se k sobotnemu srečanju v Mariboru. Že podatek, da je srečanje trajalo vsega 52 minut, pove vse. Drugi set so Mariborčani odločili sebi v prid v pičlih trinajstih minutah, kar je v Polovico medalj pobrali krkaši Državna prvaka v ciklokrosu sta Igor Kranjec med starejšimi mladinci in Sandi ________Papež pri članih — Osem od petnajstih medalj v Novo mesto NOVI SAD — Tudi letošnje državno prvenstvo v ciklokrosu se je končalo po Napovedih. Z drugimi besedami povedano: glavno besedo so imeli znova novomeški '»lesarji, od skupaj petnajstih medalj sojih osvojili kar osem; državna prvaka sta Postala Sandi Papež pri članih in Igor Kranjec med starejšimi mladinci. Sicer pa ''elja za letošnje prvenstvo, daje bilo dobro organizirano, potekalo pa je po progi v »ameničkem parku. ustavila okvara na kolesu in padec. Nesrečno je padel tudi Robič, ki seje prav ta- . . . Il Kar 150 tekmovalcev iz dvajsetih jugoslovanskih klubov se je udeležilo nearijskega prvenstva, konkurenca pa je bila ' yseh kategorijah izredno močna, to potr-uje tudi podatek, daje bilo celo v ženski !°nku.^iici na startu dvajset deklet. Sicer ,a velja med značilnostmi nedeljskih bo-ev za medalje dodati še to, daje prvenstvo otekalo brez prisotnosti zveznega kapela Cvitka Biliča, nemalo pa je prisotne pfckudil tudi odnos predsednika Kolesarske JLi?26 Jugoslavije, ki se ni zmenil ne za k#Fekmovalce ne za spremljevalce. Sicer pa Drugo mesto Zupanca med mlajšimi dadinci ter šesto Koširja in deseto Ko-ača so vsekakor nov dokaz, da krško ‘»lesarsko društvo Videm navzlic ne-^ mogočim pogojem za delo in mačehov-n ydI v odbojki, kar je vsekakor razvese-C Podatek. V dekliški konkurenci je lu Pr'Pa*Jla vrsti Prevol, ki je imela L,' nekaj športne sreče, kajti kar štiri eki-I.S() sc enakovredno kosale za prvo meji'Rezultati: Mirna Peč- Katja Rupcna ;2, Dolenjske Toplice—Šmihel 0:2, LjlJ* Rupcna 1—Žužemberk 0:2, Pre-b’1' Katja Rupcna II 2:0, Šmihel— !■ ‘jemberk 0:2, Prevole Žužemberk 2:0. t konkurenci Tantov je zmagala ekipa l,i’'!bela pred Žužemberkom, Dolenjski-> ■ 0'plicami in Katjo Rupena. NOV TESEN PORAZ UNITEHNE LjjOVA GORICA - V drugem kolu Lfnfikacij /a vstop v prvo republiško ligo hi '»šarkarji trebanjske Unitehne nastopi-(K<>-'n 1 Gorici in izgubili s 85:87 (42:44). [V, za Trebarijce so dosegli: Kotar 11, hVlič 26. Erčulj 12, Skubc 10, Bevc Mu ■ nc 12. Grandovec 2. Trebanjci go-«1 ■ cjl) tudi v naslednjem kolu, tokrat pri I N Slovenske Bistrice. M. G. N«. TEKSTILNO PODJETJE JURJEVIČA, p. o. Jurjeviča 49, 61310 Ribnica razpisuje v skladu z 41. členom statuta dela in naloge DIREKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višješolsko ali srednjo izobrazbo tekstilno-tehnične, ekonomske ali druge ustrezne smeri z delom pridobljene delovne izkušnje — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih. — da je sposoben organizirati in voditi poslovanje podjetja ter zagotavljati uspešno poslovanje — da aktivno obvlada znanje tujega jezika (angleščina, nemščina) — da izpolnjuje pogoje iz 59. člena Zakona o podjetjih. Izbranega kandidata bomo imenovali za 4-letno mandatno dobo. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Tekstilno podjetje Jurjeviča, p. o. Jurjeviča 49,61310 Ribnica, s pripisom — za razpisno komisijo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo. srečanjih vsaj na papirju izenačenih nasprotnikov gotovo svojevrsten rekord. Poročila govore, da so Novomeščani delovali kot zbegana začetniška vrsta, kateri je očitno zmanjkalo motivacije in volje. Četrto kolo končnice prvenstva bo odigrano v soboto; v novomeško športno PIONIRJI ZA OBČINSKE NASLOVE SEVNICA — ŠK Milan Majcen in OŠ Savo Kladnik iz Sevnice sta pred dnevi pripravita občinsko pionirsko šahovsko prvenstvo, udeležili pa so se ga predstavniki iz Boštanja, Studenca, Blance, Loke in Sevnice. Skupaj je nastopilo 18 pionirk in 54 pioniijev. Med mlajšimi pionirkami je zmagala Verhovčeva pred Volaričevo in Cesarjevo (vse Loka), pri mlajših pio-niijih Močivnik (Bošianj) pred Percem in Glasom (oba Sevnica), pri starejših pionirkah je bila prva Mateja Koren, druga Polona Koren in tretja Volaričeva (vse Sevnica), medtem ko je pri starejših pionirjih slavil Grilc (Sevnica), .drugi je bil Alojz Radej, tretji pa Ivan Radej (oba Blanca). Najuspešnejši so si priborili pravico nastopa na regijskem prvenstvu, ki bo letos 24. ali 31. marca v Sevnici. J. BLAS PETER ŠTOR JE SREČAL ABRAHAMA ŽUŽEMBERK - V počastitev življenjskega jubileja, petdesetletnice inž. Petra Štora, zaslužnega dolgoletnega športnika, športnega organizatorju in trenerja, je TVD Partizan v nedeljo priredil odbojkarski turnir, na katerem so sodelovala štiri domača moštva. Zmagala je ekipa Jurčičeve ulice. Po turnirju je bilo tovariško srečanje vseh generacij odbojkarjev, ki so svojemu vzorniku izročili tudi spominsko darilo. Janez Jagodic ima ta čas zanesljivo najboljšo ekipo starejših mladincev v Jugoslaviji. To seje pokazalo tudi v Novem Sadu, čeprav Bogdan Fink tu ni nastopil. ko potegoval za mesto povsem pri vrhu. Razočaral pa je v nedeljo Eržen; tekmo je sicer dobro začel, nato pa vse bolj zaostajal. Kaj lahko bi bila namreč novomeška bera bogatejša še za kakšno medaljo. B. B. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE GREDO PROTI KONCU ČRNOMELJ — Delavske športne igre v črnomaljski občini se približujejo koncu. Pred kratkim so končali tekmovanje v malem nogometu, kjer je zmagal Rudnik pred Beltom in Kovinarjem. V kegljanju so bile pri moških najboljše ekipe Rudnika, Iskre in Belta, pri ženskah pa Iskra. Pri šahu je slavil Stari trg pred JLA, v rokometu pa Iskra. Motokros v Novem mestu vse bolj priljubljen Letos bo okrepljena vr-sta tekmovalcev AMD NOVO MESTO — Vse kaže, da dobiva Dolenjska še eno močno središče motokros športa. Že lani se je ime novomeškega AMD po zaslugi mladega Roberta Andoljška in Jureta Murna nekajkrat pojavilo na dirkah za republiško in državno prvenstvo; Andoljšek je bil lani v seštevku za državno prvenstvo celo osmi, Murn pa šestnajsti, vse pa kaže, da se bo novomeška vrsta letos še okrepila. Robert Andoljšek naj bi letos vozil tako v kategoriji do 80 kot do 125 kubikov, medtem ko bo Murn tekmoval le v razredu do 80 ccm. Obema pa se bo v letošnji sezoni pridružil še mladi Ludvik Mežnar, ki b:% PETEK, 23. II. 8.35 — 11.35 in 15.30 — 1.40 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 15.55 SVET NA ZASLONU, ponovitev 16.30 DNEVNIK I 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 TV MOZAIK TEDNIK, ponovitev 17.45 IMPRESIJE, balet na glasbo G. Verdija 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 NAFTA, zadnji del angl. dok. serije 21.15 KOTLAR, KROJAČ, VOJAK, VOHUN, angl. nadalj., 1/6 Vohunska nadaljevanka je nastala po romanu znanega Johna Le Carreja. Njegov najbolj znani junak je George Smiley, majhen, skromen mož z očali, ki pa je vendar, čeprav pravo nasprotje tajnih agentov tipa James Bond, eden najbolj učinkovitih uslužbencev britanske tajne službe. George je že upokojen; upokojili so ga, ker so ga imeli za nepotrebni ostanek hladne vojne. Toda brez njega ne morejo. Pokličejo ga nazaj, da bi jim pomagal razkrinkati izdajalca v njihovih vrstah — ruskega vohuna. Smiley sumi pet svojih nekdanjih sodelavcev... 22.10 DNEVNIK 3 22.30 EX LIBRIS: OB DVESTOLETNICI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA 23.25 CIKLUS FILMOV F. FELLINIJA: GINGER IN FRED, italij. film (CB) I JO VIDEO STRANI Skupščinska kronika — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Telesna rast (ameriški film) — 22.05 Radenci ’90 TV ZAGREB 8.50 TV koledar — 9.00 Izbor iz izobra- ževalnega programa —10.30 Čebelica Maja — 11.00 SA 1 (informativno- zabavna oddaja) -glejte — 14.30 Ciklus filmov W. Disneya: 13.00 Prezrli ste, po- Velika dirka lokomotiv — 16.00 Kritična točka —16.45 Dnevnik 1 — 17.00 Narodna glasba — 17.30 Boljše življenje — 18.15 Sedmi čut — 18.25 Teleobjektiv (dokum. oddaja) — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Sto za peterico (ameriški film) — 21.55 Dnevnik 3 — 22.15 Smehotvorci (humor, serija) —23.15 Šport danes — 23.20 Noč z vami — 1.20 Poročila NEDELJA, 25. II. DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi —17.55 Studio Maribor — 19.00 Domači ansambli: i—17.55 Studio Bratje iz Oplotnice — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče - 20.30 I 90 (pred SP v nogometu) — 21.00 Človek in glasba (ponovitev 4. oddaje) — 21.50 Satelitski programi 8.25 — 13.10 in 13.15 23.10 TELE-TEKST 8.40 VIDEO STRANI 8.50 OTROŠKA MATINEJA 10.10 LEPI UPI, 4. del franc, nadalj. 11.00 ALO, ALO, ponovitev 11.30 VIDEOMEH 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.30 PRISLUHNIMO TIŠINI 14.10 DEDIŠČINA GULDENBURGO-VIH, 8. del nemške nadalj. 14.55 KOLO SREČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 SP V SMUČARSKIH POLETIH 17.40 TA PRESNETA FRKLJA, franc, film (ČB) 19.05 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 20.05 DOM ZA OBEŠANJE, zadnji del nadaljevanke 21.20 ZDRAVO 12.40 DNEVNIK 3 23.00 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM TV ZAGREB 8.20 TV koledar 9.00 Šot 8.30 Saram baram — ilski program —12.40 Prezrli ste, poglejte — 13.30 K vizkoteka (ponovitev) —15:00 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Znanost — 17.50 Šaram baram — 18.20 Št 10.00 Oddaje za JLA in igrani film — 13.00 SP v smučarskih poletih — 15.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.30 Dnevnik —20.00 Kartoteka Zemlje (11. del amer. dok. serije) — 20.30 Iz črnega dosjeja: Kazen za umor (dokum. oddaja) — 21.10 Satelitski programi — 22.50 Športni pregled črke — 18.45 Muppet show — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Zakon v Los Angele- tevilke in JV ZAGREB -20.55 Zvezdni prah (zabavnoglas- -------- “t f— bena oddaja) — 21.40 Dnevnik 22.00 V petek (oddaja o kulturi) — 23.00 Šport danes —23.05 Noč z vami — 1.05 Poročila — 1.10 Electric Blue (erotični program) SOBOTA, 24. II. 1.15 8.35 — 11.50 in 12.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 11.15 NAŠA PESEM, ponovitev 22. oddaje 13.10 VIDEOGODBA, ponovitev 13.55 I ’90, oddaja o SP v nogometu, ponovitev 14.25 LASSIEIN NEEKA, ameriški film 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 DP V KOŠARKI — VOJVODI-NA:SMELT OLIMPIJA 18.30 IZ TROPSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA, 5. del dok. serije 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 9.30 Poročila — 9.35 Rakuni — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Resna glasba — 13.00 Pusta hiša (angl. nadalj.) — 14.00 Poročila — 14.05 Nedeljsko popoldne — 16.05 Po letu 2000 (poljudnoznanstvena serija) — 17.05 Zadnji safari (ameriški film) — 18.45 Rakuni — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dom za obešanje (zadnji del nadalj.) — 21.00 Igrani film — 22.30 Dnevnik 3 22.50 Športni pregled — 23.30 Nočni program — 1.45 Poročila PONEDELJEK, 26. II. 23.25 EBANJE: IŽKRAŽ 20.30 KRIŽ 22.05 DNEVNIK 3 22.30 LEPI UPI, 6. del franc, nadalj. 23.20 zgodba o življenju, an riški film 1.05 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM DRUGI PROGRAM 11.50 SP v smučarskih poletih — 16.00 Satelitski programi —17.30 Peter’s pop show — 18.30 Danes skupaj-— 19.00 TOREK, 27. II. 8.35 — 10.55 in 15.30 — 22.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 ODMEVI V TEMI, 4. del amer. nadalj. 21.00 PETER’S POP SHOW 21.50 TEDNIK 22.10 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 18.10 Svet športa — 19.00 Slovenski ljudski plesi — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče —20.30 Žrebanje lota — 20.35 Portret skladatelja — 22.00 Satelitski programi SREDA, 28. II. 22.55 8.35 - 12.15 in 15.30 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA POLICAJ, turški film 21.40 DNEVNIK 3 22.00 EVROSONG 90, 2. oddaja 22.45 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 18.30 Alpe Jadran — 19.00 Divji svet živali— 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Tri-stan in Izolda (3. del opere) — 21.50 Svet poroča — 22.50 Satelitski programi TV ZAGREB 8.30 Otroška oddaja — 9.00 Šolski program — 12.40 Igrani film — 14.10 Šolski program — 14.45 Ponovitev nočnega programa —17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Oddaja za otroke — 18.20 Številke in črke — 18.45 Potopis — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Filmski večer — 22.35 Dnevnik 3 — 22.55 Šport danes — 23.00 Noč z vami — 1.00 Poročila ČETRTEK, 1. III. 23.25 8.35 — 10.50 in 16.05 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.40 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 D. Jančar: KLEMENTOV PADEC, TV priredba gledališke predstave 22.10 DNEVNIK 3 22.35 OSMI DAN 23.15 VIDEOSTRANI 8.35 — 11.05 in 15.30 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 PARACELSUS, zadnji del nadaljevanke 21.00 TEDNIK 22.05 DNEVNIK 3 22.25 RETROSPEKTIVA FILMA RKČ, slovenski film 23.15 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 19.00 Pustolovščina slikarstvo —19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Po sledeh napredka —21.10 Sedma steza (športna oddaja) — 21.25 Zadar za Evropo —22.10 Satelitski programi OPEKARNA NOVO MESTO p. o. Zalog 21 OPEKARNA NOVO MESTO p. o. Zalog 21 68000 Novo mesto Tel. n. c. (068) 21-403, 22-291 • Komerc. vodja 85-644 • Telefax: 068/21-490 & Ugodna ponudba BH 7/1 in BH 8/1 30% popusta v maloprodaji tudi za člane stanovanjskih zadrug. Organiziran prevoz in raztovarjanje. Akcija prodaje od 22. 2. do 8. 3.1990 ®B0 f Potovanje lahko postane pri' jetno! Načinov je tisoč in več .... Ste pomislili na ZELENI VLAK? ZELENI VLAK — SODOBNOST UDOBJE, ČISTOČA IN ... PRIHRANEK! Vsa druga prevozna sredstva (avtobus, avto) nudijo manj, za htevajo pa več. Potovanje z Zelenim vlakom je mogoče še poceniti, če kupite: — povratno vozovnico (20% nižja cena), — blok desetih enosmernih vozovnic (20% nižja cena), — letno vozovnico, ki jo lahko uporabite vsak dan, zagotavlja pa vam rezerviran sedež na Zelenem vlaku (od 25 do 50% nižja cena). Zeleni vlak povezuje Ljubljano z Mariborom, Mursko Soboto, No vim mestom, Metliko in Zagre bom, ter Pulo z Zagrebom (prekc Ljubljane). Prestopil je celo ju-,,, goslovansko mejo, saj povezuje!? Ljubljano, Celje in Maribor z Lip-1 nico in Gradcem. JUDITO JE DELČEK EVROPE.. zeleni vlak ■aaaaaaaaaaaaaaaaMaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaiaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaBaa*aaBaaBaaBai ADMA £ Smo podjetje, ki ima petindvajsetletno tradicijo v izdelovanju počitniških prikolic. Smo izvozno usmerjeni in večji del svojih izdelkov prodamo na zahodnoevropski trg. Naše prikolice so atraktivne in rezultat domačega znanja. 16.30 Satelitski programi — 18.00 Studio Ljubljana — 19.00 Alo, alo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Pragozd pred našimi vrati — 21.15 Mali koncert — 21.25 Tibetanske impresije (potopisna reportaža) — 21.50 Večerni gost — 22.35 Satelitski programi Naš cilj sta kvaliteta in profit. Zaradi potrebe po boljši kvaliteti smo se v Adrii odločili za tehnološki in inventivni razvoj. Pri tem se zavedamo, da so delo, znanje in sposobnosti ljudi ključnega pomena za uspešno poslovanje. Zato vabimo vse mlade, ambiciozne, sposobne kadre za delo v obratih ŠENTJERNEJ in ČRNOMELJ na področju: — vodenja proizvodnje — tehnologije — konstrukcije — priprave dela — planiranja proizvodnje — neposredne proizvodnje Vabilo velja za: — dipl. inž. lesarstva — inz. lesarstva — lesne tehnike — kvalificirane lesarske delavce Ob zaposlitvi nudimo tudi pomoč pri reševanju stanovanjskega problema. i S s- % $ S S $ ;s i & i i ti 1 V kolikor ste zainteresirani in želite ustvarjati skupaj z nami, | se oglasite osebno ali pisno v IMV ADRIA, kadrovsko splošno področje, Zagrebška 20, Novo mesto, ali po telefonu 23-311, int. 227. i —K ETOS Krško, d.o.o. Izobraževalni center €t&> RAZPIS TEČAJEV RAČUNALNIŠTVA V podjetju ETOS smo se odločili, da bomo za vse, ki si želijo pridobiti ali izpopolniti znanje s področja računalništva, v Krškem organizirali več računalniških tečajev, in sicer: — osnovni tečaj računalništva 20 ur — Write; program za pisanje tekstov 12 ur — Lotus 1 -2-3, začetni 20 ur — Lotus 1 -2-3, nadaljevalni 20 ur — D base III+, začetni 20 ur — D base III+, nadaljevalni 20 ur — Drugi tečaji po potrebi. Tečaji bodo organizirani dopoldne od 10.30 do 14.30 ter popoldne od 15. do 19. ure, in sicer vsak dan od ponedeljka do petka. Vse informacije dobite po pošti ali na telefon (0608) 31 -275. Pokličite nas in radi vam bomo pomagali. JAVNA SKLflnifii^a D 3-C< k n ; 1 i! s ;; !; :: : :: | -j £ :: ji: 1 1 »M Ljubljana nudi urejene prostore za diskontno prodajo in išče ponudbo podjetij v privatni in družbeni lasti za organiziranje in opravljanje diskontne dejavnosti, in sicer: — na območju BTC Javna skladišča v Ljubljani, Šmartin-ska 152, v velikosti 800 m2 — na območju BTC Javna skladišča v Novem mestu, Ljubljanska 27, v velikosti 400 m2 — na območju BTC Javna skladišča v Murski Soboti, Nemčavci 1 d, v velikosti 400 m2 Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: BTC Javna skladišča Ljubljana, šmartinska 152, 61110 Ljubljana, z oznako DISKONT. BELT ČRNOMELJ Delavski svet fjjpdjetja Belokranjska železolivarna in strojna tovarna BELT ČRNOMELJ razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJA PROIZVODNE ENOTE LIVARNA 2. VODJA PROIZVODNE ENOTE MEHANSKA OBDELAVA 3. VODJA KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandida-tnzpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba metalurške smeri — 50 mesecev delovnih izkušenj na vodilnih delih in naloaah — aktivno znanje tujega jezika Pod 2: — visoka ali višja izobrazba strojne ali organizacijske smeri — 50 mesecev delovnih izkušenj — aktivno znanje tujega jezika Pod 3: — visoka ali višja izobrazba pravne ali druge ustrezne smeri — 48 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah oz. na delih in nalogah, za katera se zahteva visoka ali višja izobrazba pravne ali druge ustrezne smeri Delavci ^posebnimi pooblastili in odgovornostmi se imenujejo Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati oddajo v 8 dneh po objavi na naslov: Podjetje Belt Črnomelj, Cesta heroja Starihe 17, 68340 Črnomelj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. 97/8 r ....................."ll .%V. m m i i I s* i i i i i i i i •%y AV .S 3 o> CD to (/s o o Sit CM £ S O CD CO -9? g i CD S 5 6 -S to >(0 CM O o CM Osi CD O §■ c: e -S .o co a cd cl-2 7$ CD ig P- < co J ■ 3 CD o a. | ^ 1| g S o. .Q O CO O LO CO 2 -Q O 2 N .JO .§ .ti "O g g 5 -Q >co O O vX S: 1 i i i i * >%: Si: m i 1 i •?:. M iS Podjetje DOLENJKA, p. o. Novo mesto, Glavni trg 23 objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNA PLANSKO-ANALITSKA DELA Pogoji: — višja ali visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — obvladanje metod planiranja — zaželeno poznavanje računalništva. Delovna doba se sklene za nedoločen čas s trimesečno poiz- MERCATOR - GRADIŠČE, d. d. Goliev trg 11, Trebnje razpisuje prosto delovno mesto VODJE RAČUNOVODSTVA Poggji: VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki predpisane pogoje in imeti ustrezne organizacijske sposobnosti. Razpisano delovno mesto je s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in se razpisuje za štiriletno mandatno obdobje; delavec je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan, kakor določa zakon in splošni akti podjetja. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema 8 dni po objavi splošna služba trgovinskega podjetja Mercator-Gradišče, d. d., Goliev trg 11, Trebnje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojena delavka VIDA ŠUBIC Ohranili jo bomo v lepem spominu. ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in atija JOŽETA KAIČA gostilničarja iz Ljubljane se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraze sočutja, pisno in ustno sožalje ter podarjeno cvetje. Posebna zahvala LD Smuk Semič, Metlika in Laze iz Ljubljane, tov. Pogorniku za lovski obred, tov. Tonetu Plutu in Slavu za organizacijo poslovilnih pesmi, godbi iz Metlike, tov. Stanetu Plutu in tov. Jegliču za poslovilne besede doma, Janezu Bukovcu pa pri odprtem grobu ter vsem vaščanom Cerovca za vso pomoč v naših težkih trenutkih. Hvala g. kaplanu za lep obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! V imenu vseh žena Joži Ljubljana, 16. 2.1990 Delo, skrb in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mimo spal ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 58. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC BERUS iz Cegelnice 51 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje ter našega očeta spremili na zadnji poti, Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto, delavcem KZ Krka-Blagovnica Žabja vas, delavcem ginekološko-porodniškega oddelka, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi V TFM TFI1NII 1IAQ 7ANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ 1 CIYI I C11 llU VMD CMNIIVIA PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 22. februarja — Marjeta Petek, 23. februarja — Marta Sobota, 24. februarja --- Matija Nedelja, 25. februarja — Matevž Ponedeljek, 26. februarja — Matilda Torek, 27. februarja — Pust Sreda, 28. februarja — Romana LUNINE MENE 25. februarja ob 9.54 mlaj kino BREŽICE: 23. in 24. 2. (ob 20. uri) ameriška komedija Nadina. 25. (ob 18. in 20. uri) in 26.2. (ob 20. uri) ameriško znanstvenofantastični triler Hidden. 27. in 28. 2. (ob 20. uri) ameriški erotični film Jack in Jill — II. del. ČRNOMELJ: 22. 2. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Programirana, da ubija. 23. 2. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Barve nasilja. 23.2. (ob 21. uri) ameriški erotični film Grešno zadovoljstvo. 25.2. (ob 20. uri) angleški akcijski film Burni ponedeljek, 27. 2. (ob 19. uri) ameriška komedija Ženska v rdečem. KRŠKO: 23. 2. (ob 18. uri) in 25. (ob 16. uri) ameriški risani film Kdo je potunkal Roggerja Zajca, ter (ob 22. uri) ameriški erotični film Seks na Be-verly Hillsu. 25.2. (ob 18. uri) ameriški znanstvenofantastični film Mikrokoz-mos. 27. 2. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Hoja po ognju. 28. 2. (ob 17. uri) risanka ter (ob 18. uri) ameriška komedija Vozniško dovoljenje. NOVO MESTO - DOM JLA: Od 23. do 25.2. (ob 17. in 19. uri) ameriški film Ljubezen v minusu. 26. in 27. (ob 17. uri) ter 28. 2. (ob 17. in 19. uri) ameriški film Policijska zaseda. 26. in 27.2. (ob 19. uri) domači film Donator. NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 22. do 25. 2. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Smrtonosno orožje — II. Od 23. do 25. 2. (ob 16. uri) ameriška policijska komedija Policija iz Beverly Hillsa — II. Od 23. do 25.2. (ob 22. uri) ameriška ljubezenska drama — predpremiera Nevarna razmerja. 26. 2. (ob 16., 18.15 ter 20.30) premiera James Bond 007 — Dovoljenje za ubijanje. 27., 28. 2. ter L 3. (ob 17.30 in 20. uri) italijanski film Jezus iz Nazareta. KRMELJ: 24. 2. ameriški avanturistični film Tarzan in sirene. SEVNICA: 22. IN 23. 2. ameriški avanturistični film Tarzan in sirene. 24. in 25. 2. ameriški grozljivi film Hiša II. 26. in 27. 2. nemška drama Nebo nad Berlinom. službo dobi ŽENSKO OSEBO zaposli gostilna KOS, Ivančna Gorica. OD stimulativen. Pošljite pismene ponudbe. (521-SD-8) NUDIM informacije o možnostih zaposlitve v tujini vsak delavnik od 8. do 10. ure. Tel. (061) 51-218. (P8-16MO) NK DELAVCA takoj zaposlim. Jože Lenčič, tel. 42-168. (P8-84MO) HONORARNO DELO ob vikendih. Odličen zaslužek. Avto obvezen. Ločna 8/a, Novo mesto — petek ob 17. uri. (582-SD-8) STANOVALCI na Kristanovi 30 iščemo čistilko za čiščenje hodnika v 4-nadstropnem bloku. Vprašajte na telefon 24-528 zvečer. SLUŽBO IŠČE IŠČEM zaposlitev v okolici Radeč do Krškega. Tel. (0608) 88-814 int. 42, dopoldne. (P8-56MO) motorna vozila FORD FIESTA, letnik 1980, ugodno prodam. Anton Turk, Kočarija 18, Kostanjevica na Krki. (508-MV-8) OPEL KADETT 1600 Diesel, letnik 1986, limuzina, prodam ali menjam za novejši manjši avto. Tel. (068) 84-647. (ček-MV-8) KARAMBOLIRANO ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, v delih, z motorjem, letnik 1982, prodam. Tel. (0608)62-341. (509-MV-8) R 18, letnik 1982, prodam. Tel. 44-137. (51 l-MV-8) VW, letnik 1975, registriran do 5. 2. 1991, prodam. Anton Hočevar, Škocjan 44. (514-MV-8) TOMOS AVTOMATIK Colibri, APN 6 S, ugodno prodam. Tel. 43-718. (515-MV-8) LADO SAMARO (3 V), letnik 1988, prodam. Milan Štupar, Slavka Gruma 50, Novo mesto. (519-MV-8) Novo mesto. (519-MV-8) 126 P, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 65-394. (P8-39 MO) 126 P, letnik 1981, prodam. Tel. 65-444. (564-MV-8) 126 P, letnik 1977, registriran, motor obnovljen, ter BT 50, letnik 1988, malo vožen, prodam ali zamenjam. Andrej Gabrijel, Gornja Dobrava 1, Trebnje. (561-MV-8) JETTO diesel, staro štiri mesece, prodam ali zamenjam za golf D ali opel kade« D. Tel. 85-301. (ček-MV-8) GOLF JX, letnik 1987, prodam. Adamičeva 9, Novo mesto, tel. 28-446. (ček-MV-8) OPEL KADETT in WARTBURG Karavan, ugodno prodam. Ucman, Čr-mošnjice 48, Stopiče. (553-MV-8) R 4, letnik 1978, registriran do februarja 1991, prodam. Miklavčič, Roje 11, Šentjernej. (552-MV-8) GOLF, letnik 1979, obnovljen, prodam. Tel. (068) 44-313. (P8-35 MO) 126 P, letnik 1982, prodam. Golob, Rodine 23, Trebnje. (P8-20 MO) KOMBI ZASTAVO 435 S, letnik 1980, in traktor IMT 558, prodam. Jože Lajkovič, Vel. Mraševo 42, Podbočje. (P8-23 MO) R 4 GTL, avgust 1984, rdeč, prodam. Tel. (068) 44-098. (P8-30 MO) GOLF DIESEL S paket, letnik 1985, prodam. Jože Prah, Gor. Prekopa 23 a, Kostanjevica. (P8-17 MO) ATČ 50 C, star 3 mesece, prodam. Tel. (0608) 69-200. (P8-18 MO) Z 101 GT 55, letnik 1984, bele barve, ter Z 101, letnik 1976, rdeče barve, prodam. Alojz Požes, Sokolska 12, Mirna, tel. (068) 44-920, dopoldne. (P8-19 MO) TAM Magarus, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za osebni avtomobil. Anton Penca, Ržišče, Kostanjevica. (535-MV-8) TOMOS ATX 50 C, letnik 1988, prodam. Tel. (068) 26-795 od 20. do 21. ure. (539-MV-8) Z 101 GT, letnik 1986, prevoženih 31.000 km, registrirano do januarja 1991, prodam. Tel. (068) 84-614, zvečer. (P8-59 MO) R 4, letnik 1983, registriran do septembra, prodam. Tel. 45-174 popoldne ali 44-751 dopoldne, Trbanc. (P8-55 MO) Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. Tel. (0608)43-143. (P8-53 MO) JUGO 45, star 5 mesecev, dodatno opremljen, prodam. Tel. (0608) 69-172. (P8-52 MO) 126 P, letnik 1987, prodam. Tel. 42-194. (P8-49 MO) ZASTAVO 101, letnik 1977. registrirano do 1991, prodam. Dol. Nemška vas 13, Trebnje, Mustafič. Ogled vsak dan popoldne. (572-MV-8) LADO 1300 karavan, letnik 1989, registrirano do 13. 10. 1990, prodam. Roman Celesnik, Škocjan 34, tel. 76-026. (570-MV-8) 126 P, letnik 1983, prodam. Jože Vau-pič, Šmarješke Toplice 95. (566-MV-8) Z 750, letnik 1983, prodam za 2000 DEM in traktor TV 18 K M, letnik 1971. Marija Uhan, Rodine 12, Trebnje. (P8-48 MO) JUGO 45, nov, menjam za rabljen 126 P z doplačilom. Tel. (0608) 34-765. (P8-43 MO) R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Ernest Šmalcelj, O. Župančiča 10, Črnomelj. (P8-44 MO) 126 P, letnik 1988, in lado rivo 1300 S prodam. Tel. 27-571. (P8-45 MO) R 4 TL, letnik 1983, prodam za 3200 DEM. Damjan Ribič, Kočevske Poljane 11, Dolenjske Toplice. (P8-46 MO) ODSTOPIM vrstni red za JUGO 101 Skala 55 E (dobava v marcu) in prodam Jugo 55, letnik december 1984. Tel. (0608) 32-891. (P8-36 MO) Z 750, letnik 1982. prodam. Pavlič, Gor. Maharovec 14, Šentjernej. (P8-38 MO) Z 101, letnik 1986, prodam. Tel. 26-236. (45l-MV-8) NOV, neregistriran 126 PGL (možnost obročnega plačila) za 7.500 DEM in otroško posteljico za 1000 DEM prodam. Tel. 28-432, popoldne. (ček-MV-8) Z 850, letnik 1985 (cena 2400 DEM), 126 P, letnik 1978 (cena 1100 DEM), APN 6, čisto nov, za 25% ceneje od novega, in 5 kubikov suhih smrekovih plohov prodam za 350 DEM. Ivan Vidmar, Sadi- DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista: organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Stamcar. ČASOPISNI SVET: organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rust|a (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mlr|am Bezek-Jakše, Bojan Bud|a, Anton Jakše. Zdenka Lindič-Oragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 7 din, naročnina za 1. trimesečje 80 din; za delovne in družbene organizacije 160 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 90 din, na prvi ali zadnji strani 180 din; za razpise, licitacije Ipd. 100 din. Mali oglasi do deset besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. nja vas 18, 68361 Dvor. (545-MV-8) Z 750, letnik 1976 (karoserija letnik I982), registrirano do 1991, prodani za 8 000,00 din. Tel. 24-825. (546-MV-8) LADO 1300 S, letnik 1985, ugodno prodam. Tel. 59-432. (547-MV-8) ZASTAVO 128 prodam. Pero Matič. Slavka Gruma 42, Novo mesto, tel. 28-404. (548-MV-8) 126 P, letnik 1978, ugodno prodam. Tel. 20-476. (578-MV-8) GOLF DX, letnik 1987, ugodno prodam. Tel. (0608) 32-446. (P8-115MO) GOLF, letnik 1985, nanovo registriran, prodam. Tel. 76-514. (P8-78MO) GOLF diesel, letnik 1989, prodam. Nenad Vukčevič, Bojanci 26, Vinica, tel. 55-392. (P8-82MO) GOLF, letnik 15)82, prodam. Kaferle Roman, V Brezov log 27, 68000 Novo mesto. Z 750, letnik 1980, obnovljen, prodam. Tel. (0608) 88-829 po 15. uri. (P8-83MO) Z 101, letnik 1978, ugodno prodam. Gor. Kamence 1, Novo mesto. (P8-85MO) JUGO 45, letnik december 1986, prodam. Vrh pri Pahi 9. Otočec. (P8-86MO) AUDI 60, dobro ohranjen, v voznem stanju, registriran, ugodno prodam. Rajko Jcvič, Ul. 21. maja, stanovanje 25, Brežice. (P8-88MO) ASKONO 16 S, letnik 1987, prodam. Tel. 24-517 po 19. uri. (P8-89MO) JUGO skala 55, letnik december 1988, prodam. Tel. (068) 58-326 v četrtek in petek popoldne. (P8-90MO) DYANO, registrirano do januarja 1991, prodam. Tel. 22-415. (P8-91MO) GOLF diesel, hordo, letnik 1985, S paket, garažiran. ugodno prodam. Tel. (0608) 33-576 po 16. uri. (P8-93MO) 126 P, letnik 1980, obnovljen, lepo ohranjen, in vivovauxhall prodam. Tel. 25-894. (P8-94MO) Z 128 skala, letnik 1988, prodam. Stanko Gorenc, Gorenja vas 21 A, Šmar-jeta, tel. 73-490. (P8-95MO) ŠKODO 120 L, letnik 1987, prevoženih 15.000 km, prodam. Ogled vsak dan. Anton Kelher, Vrhje 12, Kapele. (P8-97MO) JUGO 45, junij 1987, prodam. Tel. 65-329, popoldne. (P8-I0IMO) Z 101 SC, letnik 1979, v odličnem stanju, prodam. Dušan Sušin, Vojsno, Globoko. (P8-106MO) Z 101 GTL, letnik 1983, prevoženih 63.000 km, prodam. Tel. 26-608. (P8-108MO) 126 P, star 17 mesecev, prevoženih 10.000 km, prodam. Tel. (0608) 61-142 ali Vegelj, Dol. Skopice 18 A, Krška vas. (P8-109MO) Z 101 GTL 5 S, letnik 1986, bela, ga-ražirana, prodam za 37.000 din. Tel. (0608)81-786. (P8-111 MO) OPEL ASKONO, letnik 1976, prodam. Tel. (0608) 79-691. (P8-113MO) Z 101 skala, star 19 mesecev, dodatno opremljen, in nov 126 PGL, prodam — delno tudi na kredit. Zorc, Slavka Gruma 60/5, Novo mesto, tel. 27-554. (ček-MV-8) OPEL REKORD 1900, letnik 1975/77, registriran do julija 1990, prodam. Srečko Krhin, Pod smreko 4,68340 Črnomelj. (608-MV-8) R 4, letnik 1985, poceni prodam. Šiler, Golobinjck 1 a, Mirna Peč. (607-MV-8) Z 128, 989, rdeče barve, prevoženih 7.000 km, dodatno opremljena, registrirana do 25. 1. 1991, ugodno prodam. Tel. (068) 40-246. (606-MV-8) JUGO KORAL 55, dodatno opremljen, letnik 1988, ugodno prodam. Tatjana Može, Velike Brusnice 31. (605-MV-8) R 5 campus, nov, in jugo 45, letnik 1988, prodam. Tel. 21-125 dopoldne ali 28-328, popoldne. (ček-MV-8) GOLF JX, letnik 1986, prodam. Struna, Potov Vrh 1 b. Novo mesto. (599-MV-8) ŠKODO prodam za 11.000 din in novo kombinirko mio standard 20'/ ceneje,-Tel. 24-140, popoldne. (600-MV-8) POCENI prodam registrirano ascono 1,2, letnik 1972. Tel. 27-427. (601 -M V-8) Z 128, staro tri leta, prodam. Tel. 65-366 med 15. in 17. uro. (597-MV-8) 126 P, letnik 1986, prodam. Tel. 26-648. (598-MV-8) GOLF X diesel, letnik 1987, z dodatno opremo, prodam. Tel. 28-794. (595-MV-8) GOLF diesel, nov, prodam 10'/ ceneje. Naslov v upravi lista. (579-MV-8) 126 P, letnik 1984. prodam. Tel. (0608) 62-973, Brežice. (P8-64MO) prodam ŽREBICO, staro 7 mesecev, prodam. Luzar, Šmalčja vas 12, Šentjernej. (569-PR-8) MEŠALEC za beton Lifam, nov, pro- dam. Tel. 43-568. (P8-47MO) I ŠTEDILNI ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK (4 ogrevalne plošče) novejši, prodam za 3.500,00 din. Tel. (0608) 31-381, Kragelj. (P8-7MO) PRODAM več novih 10-satnih AŽ panjev. Tel. (0608) 69-172. (P8-5I MO) GORSKO KOLO, novo, prodam. Tel. 26-541. (P8-42MO) SUHO KORUZO v zrnu prodam. . Mišjak, Boričevo, Novo mesto. (557-PR-8) PRALNI STROJ, malo rabljen, in barvni televizor znamke Gorenje prodam. Tel. 26-931. (555-PR-8) UGODNO PRODAM štedilnik (4 plin, 2 elektrika), trajno žarečo peč Magma Tobi 7, rabljeno eno sezono, ter traktorsko prikolico domačega dela (3,5 tone). Barbo, Češence 34, Mirna Peč. (554-PR-8) MOTOR, bencinski, za betonski mešalec ter elektro motor (2,2 KW), enofazni, prodam. Tel. 42-352. GUMI VOZ (15 col), železni^ prodam. Stanko Romšek, Na bregu 20, Črnomelj. (P8-22MO) HIDROPAKT, nov, nerabljen, prodam. Anton Srebrnjak, Brusnice 23. (P8-27MO) DVOJNA GARAŽNA VRATA, železna, velikosti 4 x 3,10 in 2,65 x 3,10, prodam. Tel. 84-619. (534-PR-8) NOVO TEROBŠIČEVO strešno opeko (3000 kom.) ter 30 kostanjevih stebričkov prodam. Tel. (068) 25-368. (544-PR-8) 2000 kg dobrega sena prodam. Češča vas 22, Novo mesto. (550-PR-8) PRODAM črnobeli TV Gorenje na daljinsko upravljanje. Tel. 25-000. PRODAM oljni gorilec nemške izdelave, ter vlečno kljuko za BM W 316 i novi model. Tel. 24-314. PRODAM KOZO. Zoran, Dol. Kamence 47, Novo mesto, tel. 20-554. (533-PR-8) OSEM NASELJENIH in dvanajst nenaseljenih, malo rabljenih AŽ panjev deset ter scdcmsataijev s potrebno opremo prodam. Tel. (0608) 31-400. (531-PR-8) ŽREBICO, staro eno leto, prodam. Jarc, Dol. Podboršt 7,68216 Mirna Peč. (505-PR-8) UGODNO PRODAM ekscentrično stiskalnico, novo, 25 t kružik polavtomat in krožno žago za železo. Tel. (068) 84-647. (ček-PR-8) TELEVIZOR Gorenje Korting, barvni (velik ekran), 6 let star, prodam. Tel. (068) 47-400 od 18. do 20. ure. (516-PR-8) POCENI prodam spalnico. Tel. 26-661. (P8-1MO) ZAPRAVLJIVČKA prodam. Jože Čarman, Primčeva 32, Škofljica. (P8-2MO) VEČJO količino kvalitetnega sena prodam po ugodni ceni. Anton Hočevar, Ponikve 23, Studenec. (P8-4MO) OBŽAGAN GRUŠT10 x 10 prodam. Naslov v upravi lista. (530-PR-8) RUŽO STEP S elektronik, šivalni stroj, star dve leti, prodam. Ema Miklič, Cegelnica 42, Novo mesto, tel. 21-166, dopoldne. (ček-PR-8) kupim PRALNI STROJ, star dve leti, prodam. Tel. popoldne 25-881. (P8-60MO) ŠIVALNI STROJ Dragica prodam za 3.000,00 din. Tel. 65-304. (P8-65MO) NUTRIJO (bober), št. 40-42, novo, prodam. Tel. 25-986. (P8-66MO) POMIVALNI STROJ, manjši, nov, prodam. Informacije popoldne: Javornik, Mirana Jarca 43, Novo mesto. (58 l-PR-8) TRODELNO visoko garderobno omaro, še neuporabljeno, prodam. Bernarda Božič, Slakova ulica 2 a, 68000 Novo mesto. (584-PR-8) SPALNICO ANITA prodam. Tel. 26-233. (P8-69MO) FOTO POVEČEVALNIK DURST, z barvno glavo, prodam. Tel. 23-231, od 16. ure dalje. (P8-72MO) INDUSTRIJSKI šivalni stroj Singer prodam. Tel. 23-893, popoldne. (P8-73MO) PRODAM 3000 kom. rabljene strešne opekevin ostrešje 8 x 15 m. Martin Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto. (P8-74MO) UGODNO prodam srednjemočno zračno puško Wostog. Tel. 25-747. PRODAM 5 ton hribovskega sena. Tel. 47-414. ŠTEDILNIK (2 plin) brez pečice prodam. Tel. 27-586. (P8-98MO) PRODAM kompresor, dobava 275 I /min, 7,5 do 10 bar, rezervar 3001, premične izvedbe, star dve leti, malo rabljen. Telefon dopoldne (0608) 32-630, (0608) 60-134. (P8-80MO) UGODNO PRODAM rabljeno spalnico z jogiji, za samsko sobo omaro, vitrino, poteljo z jogijem in hladilnik. Slavica Jesenko, Bohoričeva 5, Krško, tel. (0608) 31-883. (P8-87MO) VINO — CVIČEK po 18 din, kvaliteten, prodam. Tel. 73-552. (P8-92MO) SMREKOVE STROPNE obloge prodam. Jerman, Krka 3, Novo mesto, tel. 27-794. (P8-103MO) UGODNO PRODAM moško športno kolo na 5 prestav in novo moško kolo na 10 prestav. Tel. 49-037. (P8-104MO) DVE CB postaji z antenami prodam ali zamenjam za motorno kolo. Tel. (0608) 79-691. (P8-112MO) . ŽENSKO PONY KOLO 24 col in moško kolo 24 col na pet prestav prodam. Tel. 23-398, popoldne. (603-PR-8) ZAMRZOVALNO SKRINJO Obo-din, novo, še nerabljeno, prodam. Tel. 26-648. (598-PR-8) BARVNI TV 62 cm, daljinsko vode- STAREJŠO HIŠO, lahko z nekaj zemlje, ali gradbeno parcelo v Novem mestu ali okolici kupim. Tel. 26-248. (P8-54MO) SUHE SMREKOVE PLOHE (1 m3 — 5 cm) kupim. Tel. 23-355. (571 -KU-8) KUPIM rabljen starejši avto. Tel. 85- 406. (580-KU-8) MIZARSKI PONK — skobeljnik kupim. Pokličite v soboto ali nedeljo na tel. (068) 65-488. (532-KU-8) PISMA in razglednice do 1945 ter stare ilustrirane knjige kupim. Gregl, Kidričeva 11, Brežice, tel. (0608) 61 -084. (P8-9MO) PARCELO za gradnjo hiše v bližnji okolici Sevnice kupim. Šifra: »NAVEDITE VELIKOST IN CENO«. (P8-1OMO) KUPIM starejšo hišo ali vzamem v najem s poznejšim odkupom v okolici Brežic — Čateža. Tel. (063) 32-626, popoldne. (P8-12MO) Kupim kolerabo, peso, repo, korenje, kavlo, topinambur in podobne prstnine. Tel.: 28-250, zvečer. vz osest nje, letnik 1984, prodam za 590 DEM. Telefon (0608)61-784, od 16. do 19. ure. 52-053, popoldne. (P8-14MO) MANJŠO KMETIJO, 20 km od NNc ga mesta, oddam v najem. Tel. (06rL Z -TJ Od; SOl- Na toi. TR vega mesta, oddam v najem. Tel. 0 57-380. (P8-15M) VIKEND BRUNARICA TR — lesf do vinski hram 6 x 17 m, lahko nadomest “P6' Inkariia cartm/ninV or»7rt nnntiVn vil LIC lokacija, sadovnjak, gozd, opuščen vil .LIC grad, skupaj cca 2 ha, v bližini ČateŠl 1 Toplic, Brežice, med vinogradi, ob asfal el(tr vinski cesti v Sromljah, prodam. 1Veta (061) 215-783, zVečer. (348-PO-6) VINOGRAD z zidanico (24 arov), | fR treben obnove, ob asfaltni cesti Do f Kostanjek (Ravne), prodam. Stropi Franc-Jožica, Cesta prvih borcev 68280 Brestanica. (P8-11MO) GRADBENO PARCELO z lokal TR 'orni fon i NC sko dokumentacijo, 1500 m2, z vodo elektriko na parceli, prodam v Sevnl£ja Hlastan — Kranjc Roman, Planinski”,.. 64, Sevnica. (P8-79MO) NAPRODAJ je enostanovanjska ll ?*) z vinogradom. Skupna površina zenf y“. 52,99 arov — v okolici Brestanice in i J® novega. Dovoz možen z vsakim vozilo *r 1 Informacije vsak dan na tel. (064) 57-8 f (P8-96MO) PRODAM novo, takoj vseljivo vise ?dn pritično stanovanjsko hišo na Muljavi Ivančni Gorici, primerno tudi za mil fH obrt. Tel. (061) 783-142 dopoldne, ra^T sobote, ali osebno na naslovu: Jože Ja nik, Krka 5 F, 61301 Krka. (P8-99M, 14 KS, diesel, s petimi priključki, »vn Marnem ceneje. Tel. (068) 25-087. 'ska MOTOKLILTIVATOR (8 KM + 4) prodam ali zamenjam za les za -eSje. Tel. (061) 574-304. (P8-76MO) TRAKTOR URSUS 335 s kabino, r 11 let, ler motor avtomatik, star eno >, prodam. Tel. 76-171. (475-KS-8) TRAKTOR IMT 567, star tri leta, dno prodam. Tel. (0608) 67-068. ■3MO) razno ja GARAŽO v centru Novega mesta odurno. Tel, (061) 217-145. (520-RA-8) n vzamem v najem. Anton Mihelič, Ul. 1 l°še Pijade 6, Črnomelj, tel. 51-014, od S- ure dalje. (P8-114MO) 12- februarja 1990 je bil zgubljen pa-• (beli službeni kostimi) na vlaku lubljana—Novo mesto - Karlovac. Po-pnega najditelja prosim, da ga proti na-adi vrne na železniško postajo Novo «to. (604-RA-8) lah. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. (P8-4I MO) obvestila JARKICE, rjave, stare 6 tednov, in beli piščanci, večji, bodo v prodaji 5. do 10. marca dalje. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tel. 44-389. (P8-100MO) NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja. Prodajamo po ugodnih dnevnih cenah! Naročila sprejema in daje vse informacije Jože PROSE-N1K, gostilna Humek, Dobova, tel. (0608) 67-607. (P8-6MO) MAŠKARADNE nove obleke /a otroke in odrasle prodam. Tel. (061) 266-940, po 10. uri. (278-OB-5) Č«'1. j" irod . ka£l O POSLOVNOSTI ZASEBNEGA SEKTORJA VAS NAJBRŽ NI TREBA PREPRIČEVATI! KK14KX7K zasebni salon pohištva iz Ozlja vam nudi pohištvo re-nomiranih firm tudi do 50 odst. cenejše! Dostava brezplačna! Obiščite naš razstavni prostor v Ozlju, Sopot 9, telefon (047) 76-085. 24. februarja bo na Grabrovcu št. 5 na novo odprta TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM. Za obisk se priporoča Anica Jenič-Petric. Delovni čas: — vsak dan, razen ponedeljka, od 7. do 11. ure in od 15. do 19. ure. — sobota od 7. do 19. ure. — nedelja od 8. do 16. ure (542-OB-8) STRANKE OBVEŠČAMO, da sprejemamo naročila za 4-tedenske piščanec, bele, rjave, grahaste. Jablan 23, Mirna Peč, v popoldanskem času. (S60-OB-8) zenitne ponudbe P ANT, star 26 let, z dobrim poklicem, o. avtom, želi spoznati kmečko dekle 22 do 25 let. Zaželjena slika, katero na ___Jl° vrnem. Šifra: »PRIDI, NE BO Tl udifcL«. (522-ZP-8) 'tPreklici ‘"Tone KONDA, Danila Bučarja 12, juvo mesto, ponovno opozarjam SLA-ŠU ^NDA, Danila Bučarja 12, Novo rcsto, da preneha z lažnimi in podlimi Tuišljenimi klevetami. Istočasno se je . ''"o odpovedujem in z njo kontaktiram • mo preko sodišča. Vse, ki nasedajo nje-j ju lažem, obveščam, daje živčni bolnik. 11 JOŽE ŠTERK, Golek 2, Dragatuš, spovedujem ANTONU MATKOVI-^ Golek 1 1» Dragatuš, pašo kokoši in (‘anje kakršnekoli škode na mojih parce- ONIČ jERO OKREPČEVALNICA »BIFE« JONIČ PERO STRANSKA VAS 48 68000 NOVO MESTO * 43-560 Vabimo vas na pustne krofe in veselje v soboto, nedeljo in torek IZVAJAM STROJNE INSTALACIJE: — centralna kutjava — sončna energija — vodovod — plinska napeljava — dela po naročilu — za intervencijska popravila NON-STOP na naslov Drago KLENOVŠEK. Partizanska 29, Novo mesto, tel. (068) 27-871 Se priporočam! <<*■ sen1 1. (« 145, 77-« 7(X> Kih" ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama MARIJA STIPANOVIČ rojena Stipanovič iz Marindola 18, Adlešiči Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in ?nancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, izrazji sožalje ter našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala DO Belt Črnomelj, Mesnini Otiški Vrh, DO Novoteksu Metlika in DO Gorenje Črnomelj za izraženo sožalje, po-nioč in vence. Prisrčna hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Se enkrat vsem prisrčna hvala! Žalujoči: mož Mile, hčerki Danica in Zorka z družino, sin Rade z družino in sin Veljko z ženo Majdo Marindol, Otiški Vrh pri Dravogradu, Mali Nerajec, Rodine Trpljenja mnogo, cvetja malo, to li je življenje dalo. Po,u. d praznina, a v srcu bolečina. ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je 29.1.1990 v 67. letu starosti zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA MAVSAR iz Semiča 63 Jskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Iskra Semič za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in !*>cbju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, zdravniškemu osebju Črnomelj in Semič, govornici in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob smrti našega očeta in starega očeta ALOJZA ROZMANA z Boldraža 13 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, Antonu Radošu za ganljive besede pred domačo hišo' in gasilskemu društvu Slamna vas. Posebna hvala sosedom za pomoč, družinam Škof, Nemanič in Mavretičevim. Hčerka Marija z družino in sin Lojze V S PO M I N 19. februarja je minilo leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče TONE JENE Zavinek 2, Škocjan Žalujoči: vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA Vsem, ki ste bili z nami ob slovesu naše drage NEDE LAH iz Mladice pri Semiču iskrena hvala. Zahvaljujemo se za- izrečena sožalja, za vsako solzo, za vsak cvet, za vsako dobro misel, za vsak trenutek radosti, ki ste ga nudili naši dragi teti Nedi v življenju. Hvala dr. Limaniju in internemu oddelku bolnišnice v Novem mestu, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, zastavonošem, govornicama, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, DU Semič in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 84. letu sta: osti nas je nepričakovano zapustila mama, stara mama in sestra ANA GRANDLJIČ iz Hrastja 10 pri Mirni Peči Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali ter pokojnico spremili na zadnji poti in zasuli njen grob s cvetjem. Posebno sc zahvaljujemo Krki, tovarni zdravil. Novo mesto, VVO Novo mesto za podarjene vence in župniku za opravljeni obred. Vsi njeni Trud in trpljenje tvoje je bilo življenje, veliko si prestal, sedaj boš pa mimo spal. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče FRANC STEGNE iz Zilj pri Vinici Iskrena zahvala vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, podarjene vence in cvetje, Mercatorju STP Metlika, Obrti Črnomelj, Novoteksu-konfekcija Novo mesto, ZZB Vinica, GD Zilje ter govornikoma za poslovilne besede. Posebna zahvala g. župnikoma za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica PAVLA BANIČ roj. Bregar, iz Dobrave Iskrena hvala vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljeni obred in govornici za prelepe besede slovesa. Žalujoči: vsi njeni Dobrava, Ljubljana, Milwaukee P ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in praded FRANC LEŠNJAK iz Kristanove ul. 55 Vsem, ki so mu lajšali življenje v težki bolezni, in vsem, ki so z nami sočustvovali in tiho žalovali, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni internemu oddelku novomeške bolnišnice za večletno skrb in nego. Od pokojnika smo se tiho poslovili v krogu domačih dne 17. februarja na šmihelskem pokopališču. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, brat, svak in stric FRANC TOMAŽIN iz Gmajne pri Raki Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, sočustvovanje in darovano cvetje ter g. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 57. letu starosti nas je zapustila naša dobra žena, mami, stara mama in sestra PAVLA FISTER iz Telč 16, Tržišče Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, posebno družini Mlakar in Slapšak in vsem, ki ste kakor; koli pomagali, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna hvala OŠ Tržišče, KPD Dob, PE Lisca Krmelj, obema govornikoma in gospodu za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala, da ste pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Ivan, otroci Bojan, Pavla in Veronika z družinami ter ostalo sorodstvo ■ • Ljuba mama, minilo je trpljenje f ?f in ti ne slišiš več naših klicev, f < ne čutiš prelitih soba, ker ti v grobu mimo spiš in tisoči cvetov te nikoli več ne prebude. V ' iy ■ V. " :f!'i ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice in tete ROZALIJE POTOČAR f iz Gor. Vrhpolja pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in svete maše. Lepa hvala sodelavcem Iskre — tovarni Upori in Hipot. Posebna zahvala g. župniku za opravljeni obred in tople besede slovesa. Žalujoči: hčerke z družinami in ostali sorodniki 4 Kramberger s komunisti v želodcu JOŽESLAK Letošnjega 8. marca so bile že 5 dvainštirideseta zapored podelje-» ne univerzitetne Prešernove na-J grade Študentom, ki so se v prete-\ klem letu izkazali z najbolj izvimi- * mi dosežki v znanstveno-razisko-\ valni in umetniški dejavnosti J Merila določa poseben pravilnik, ^ ki med drugim pravi, da mora biti % ocenjevano delo samostojno in J kvalitetno, upoštevati pa je treba % tudi njegovo uporabnost v praksi 2 Med letošnjimi dobitniki Pre-J šemovih nagrad je tudi Jože Slak, % šestindvajsetletni absolvent arhi- * lekture, doma iz Mirne Peči Na- * gradoje dobil za raziskovalno na- * logo Prenova arhitekturne dedišči-» ne, ki jo je izdelal pod mentorstvom '^profesorja dr. Petra Fistra Že «sam naslov naloge kaže, da gre J pri nas za dokaj no v način razmiš-{Ijanja, še bolj določen pa je njen * podnaslov: Prispevek h kvalitetnemu sistemu urejanja prostora i Vsekakorje za nas laskavo, da je ; dobil to ugledno nagrado Dolenjec, še bolj pomembno pa je, da njegova raziskovalna naloga izhaja iz ugotovitev in je praktično preizkušena na prostorsko-uredit-venih planih Žužemberka, Dolenjskih Toplic, Šmarjete, Mirne ; Peči in Otočca, pa tudi Straže in Šentjerneja, pri katerih izdelavi je J Jože Slak sodeloval To namreč > kaže, da naš prostor dobiva stro- kovnjaka za prostorsko urejanje, ki bi ga že zda vnaj potrebo val. Jože pravi, da se sedaj z enakimi merili lotevajo tudi Novega mesta. »Bistveno pri tem je, da so kriteriji za posege v prostor kvalitetna naravna in kulturna dediščina ter optimalno funkcioniranje ekološkega sistema Gre za to, da so novi posegi možni le na osnovi poznavanja prostora tega pa je mogoče spoznati le skozi temeljite analize vseh odnoso v,«pra vi Jože Slak. Najbolj enostavno in razumljivo bi lahko rekli, da poskuša arhitekt skozi študij vseh plati dosedanjega razvoja kraja in njegovih posameznih delov, z upoštevanjem trenutnega stanja in funkcije določiti njegov skladen nadaljnji razvoj in meje njegove notranje in zunanje rasti To je zelo kompleksen pristop, ki nujno pripelje k nekaterim bolečim ugotovitvam: »Normalen prostorski razvoj je bil prekinjen po drugi svetovni vojni Takrat se je pričelo izredno nasilje nad prostorom, prišlo je do zlitja dveh negativnih teženj, namreč politične ideologije graditve socializma z ideologijo funkcinalizma, kar je pripeljalo do neskladij in porušilo stoletja vzpostavljeni red Nisem vnaprejšnji pristaš prvenstvenega vračanja na staro, vendar gre za upoštevanje načel, ki so veljali nekoč in so sprejemljivi še danes, nastali pa so kot logična posledica prostora in ljudi, ki tu živijo. Naša naloga je pokazati prostorske probleme, kje so nasprotja, to je stvar stroke, ugotavljanje krivcev za tako stanje pa je že stvar politike. Poglejmo Novo mesto. Ni ga več, imamo le še kuliso starega jedra z ohranjeno mestno strukturo, vse drugo je le pozidan prostor.« Jože, ki je končal srednjo gradbeno šolo v Novem mestu, je Pionirjev štipendist, vendar se še ne namerava vrniti v Novo mesto. Vleče ga nadaljnje raziskovalno delo, podiplomski študij, vpisal pa se je tudi na prvi letnik filozofije, da bi dal svojemu strokovnemu znanju kar najširše dimenzije. Pravi pa, da se Novemu mestu nikakor ne namerava odpovedati T. JAKŠE Predvolilna agitacija Ivana Krambergerja na Glavnem trgu — Ko bo on predsed-nik Slovenije, v Novem mestu ne bo več Romov — Torbo denarja za porodnišnico NOVO MESTO — Novomeški Glavni trg je bil v četrtek popoldan spet poln ljudi, ki jih je s svojo »tiskovno konferenco na prostem« zvabil na kup burkasti dobrotnik iz, Negove Ivan Kramberger, kije prepričan, da se bo na volitvah za prvega moža Slovenije pomeril s predsedniškima kandidatoma Milanom-Kučanom in Jožetom Pučnikom. Odločil seje zmagati in rešiti slovensko ljudstvo, še prej pa mora zbrati 5.000 podpisov za kandidaturo. Nima volilnega štaba, sam lepi plakate (20 tisoč na teden), sam dirka po trgih in mestih. Vsak nastop ga velja, kot je rekel, prek 10 starih milijard. Vse to počne zato, da bi zbral potrebne podpise; To, kar je Ivan zapisal na svojih ped-volilnih plakatih, je na novomeškem Glavnem trgu brez odmora razlagal debelo uro. Novomeščani so se mu na glas • Ivan Kramberger je natanko to, kar si zaslužimo: naokrog sprehajajoča se živa groteska slovenske demokracije. (Darka Zvonar v Katedri) smejali in mu ploskali, kadar je zabelil s kakšno vročo temo tudi na račun naših največjih mož. Kot je oboljubil, je začel z novomeškimi problemi. «Posebej pozdravljam Cigane. Ko bom predsednik, jih ne bo več tu. V Ljubljano jih bomo izvozili. Vsak komunist bo dobil po eno cigansko družino. Tudi Milan Kučan in Pepca Kardelj. Gradili bomo ceste in torbo denarja bom prinesel za vašo novo porodnišnico. Tovarno Krko pa bomo stisnili za vrat. Tam je tak smrad, da sem sam mislil, da mrliče kar zunaj puščate,« je povedal Ivan in se spravil na komuniste. »Dosti je bilo plačkanja 40 let. Ne smemo jim dovoliti, da se bodo spet usedli na svoje stolčke, s katerih jih ne bo mogoče več spraviti. Sistem, ki ga VIKEND PAKET DOLENJSKE TOPLICE — Zdravilišče Dol. Toplice prireja na pustno soboto, 24. februarja, ob 20. uri veselo pustovanje v restavraciji Zdraviliškega doma. Za dobro glasbo bo poskrbel ansambel Ivana Puglja. Poseben program bodo pripravili krajani Dolenjskih Toplic. Seveda ne bo manjkalo slastnih krofov, v enega izmed njih pa bodo topliški kuharji namesto marmelade dali zlat prstan. Z malo sreče torej lahko dobite lepo darilo. Vse maske bodo imele na pustno soboto prost vstop. Posebna komisija bo najlepše in najizvirnejše maske nagradila. Želo vabljiva je nagrada za najboljšo masko, in sicer vikend paket za dve osebi v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca« Klic iz Ribnice in pritožba z Otočca — Novinar naj pride v Libno — Velike težave z odvozom smeti v Občicah — Elektrofiltrska opeka vznemirja stanovalce NOVO MESTO — Tudi prejšnji četrtek je naš dežurni telefon pridno zvonil, v eni uri je novinar za njim prisluhnil problemom enajstih bralcev, ki so klicali iz vse Dolenjske. Najprej je poklicala M. L. iz Ribnice. Potožila je, da delavke v VVO Majde Šilc v Ribnici ne razumejo sistema obračuna ur. Delajo namreč tedensko petkrat po osem ali šestkrat po sedem ur, tako jim jih vsaj pišejo. Dejansko delajo po osem ur in pol, a jim na koncu meseca manjkajo ure. Pišejo pa jim ves dopust ali bolniško. Vodstvu ne kaže drugega, kot da se loti temeljite razlage te zapletene matematike zaposlenim v vrtcu, vse v prid delavoljnosti in zadovoljstva. Štefka P. iz Otočca seje pohudovala nad trgovino Jožeta Perka iz Otočca, v kateri da so navili cene, ko je bila zaprta tamkajšnja Mercatorjeva trgovina. Pravi, da so nekatere primeijave s cenami v Novem mestu izrazito v škodo trgovine Perko in da se splača pred nakupi malo pogledati naokrog. Bralec iz Krškega, ki se ni želel predstaviti, je povabil našega novinarja, naj pride v »Libno«, krški tozd novomeškega Laboda. Ustavil pa naj se ne bi le pri direktorju, ampak šel med delavke, ki bi imele marsikaj povedati o težavah in nepravilnostih v kolektivu. Omenje- ne so bile slabe plače, delo vse sobote, za kar ni vnaprej sprejet delovni koledar itd. Poklical nas je tudi Jože Okički iz Gor. Vrhpolja pri Šentjerneju. Že pred leti je v naše uredništvo prinesel foto-aftjt grafijo s svoje zlate poroke in vse kaže, da seje zgodilo, kar se le redko, da seje f tografija zgubila ali vsaj založila, in to četo, ne da bi bila objavljena v Dolenjskem listu. Zdaj Jože večkrat posluša ženine očitke, da ji je še edino sliko z zlate poroke zapravil in zadeva res ni prijetna. Vi ' imenu več krajanov Občic nam je telefoniral B. K. v zvezi s težavami, ki jih imajo z odvozom smeti. Lanskega maja so dobili navodilo za odvoz, pripeljali so jim tudi kontejner na z odlokom določeno odjemno mesto. Krajani ga niso hoteli plačati, češ da bi ga sami dobili ceneje, in so napisali pritožbo Komunali, na katero pa do danes ni prišel nikakršen odgovor. Komunala jim ves ta čas seveda pošilja račune za odvoz smeti, čeprav oni smeti ne odlagajo v kontejner in tudi računov ne plačujejo. Zdaj jim je zagroženo s sodiščem. Klica-lec je imel pripombo tudi k zneskom na zadnjih računih, njegov da znaša kar 240 din, kar je seveda zelo veliko. V Komunali Novo mesto pa smo zvedeli, daje bila akcija za odvoz smeti v tistem Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. koncu vodena skupaj s krajevno skupnostjo Dolenjske Toplice in je seveda v skladu z občinskim odlokom. Kontejner je kupila krajevna skupnost, ker je bilo tako ceneje, potem pa bi ga seveda morala plačati gospodinjstva, ki ga bodo uporabljala. Na Komunali vedo za cenejše posode, a bistveno slabše, drugačnega tipa, pri teh, kijih nabavljajo za vso občino, ni neposrednega stika s smetmi, ker se pokrov odpre s pritiskom noge. Pri Komunali tudi vedo, da v Novi Gorici družba kupi kontejnerje, zaradi Cesarje manj težav z vključevanjem novih krajev v organiziran odvoz odpadkov, kijih imamo seveda vsi. Kje pristanejo, če jih ljudje ne oddajo za na smetišče? Kar se tiče cen, smo zvedeli, ponuja nova partija, bo hujši od najhujšega kapitalizma. Slepi in gluhi generali naj gredo v penzijo, nam zadostujejo dobro opremljeni miličniki. Slovenci ne bomo nikogar podili. Živeli bomo skupaj v slogi, bratstvu in enotnosti. Bosanci lahko pridejo brez vizuma, Srbi pa naj ga zaenkrat le imajo v žepu,« je z govorniškega odra vpil Kramberger. Nekajkrat se je spravil nad sredstva javnega obveščanja, še posebej televizijo. Dolenjskemu listu je napovedal lepo prihodnost. Ko bo on predsednik, bo list izhajal vsak dan, Studio D pa bo kot najboljša radijska postaja dobila anteno do Boga, da jih bo lahko poslušal tudi Miloševič v Beogradu. Zunanja podoba predsednika po njegovem sploh ni pomembna. »Pomembno je srce, duša in pamet. Pa naj pokaže en komunist, kaj je naredil za narod. Bil sem hlapček in dimnikar, čistil sem sekrete po Nemčiji in nisem znal ne brati ne pisati, pa sem izpopolnil umetne ledvice in koliko sem daroval za revne in bolne. Na tone zdravil in na kupe denarja. Pred dnevi sem dal 200 milijard za bolnico na Jesenicah, čez teden dni bom odnesel torbo denarja za bolnico v Trbovljah. Ko bom predsednik, bom odšel do ameriškega predsednika Busha in se vrnil s torbo dolarjev. Kam bo šel Kučan? Če ga bomo poslali v Srbijo, ga bojo ubili, v Ameriki se ga bodo bali, ker je komunist. Bo denar dobil od ruske perestroj-.ke? Kramberger ni neumen, kot mislijo nekateri. V enem letu sem napisal osem knjig in tak pisatelj se rodi le vsakih pet tisoč let. Mojo prvo knjigo sem prodal v 120.000 izvodih,« seje pohvalil. »Komunisti, lahko noč, drugi pa po formularje in volite Ivana Krambergerja,« je končal svoj govor, hip zatem pa seje vlil dež. So ga poslali komunisti? KAMERA ODKRIVA — Pretel teden so sunki močnega vetra pol kod v sevniški občini polomili nel drevja, razbili nekaj strešnikov, Radni pa je vihar celo prevrnil mo tažno ohišje avtobusnega postajali! na breg tik ob Savi (na sliki). Ta f nedeljek je bila podoba takšna kot tem posnetku s preteklega petka.1 bodo seveda na Radni hoteli na avt bušnem postajališču spet streho n glavo, bodo morali sami poprijt Nekateri pa morebiti čakajo, da bi f tegnil vihar s Štajerskega čez Savo kar sam opravil to delo. (Foto: P. f J. PAVLIN VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA ( 'V NOVO MESTO — Za pustni tori popoldan, 27. februarja, priprav Zveza prijateljev mladine tradicional otroško maškarado s sprevodom mi kar za osnovnošolarje in predšols otroke. Pustovanje se bo pričelo pt osnovno šolo Grm, kjer bo na Trdino cesti ob 15.30 zbor vseh maškar in c hod povorke v spremstvu gasilske gc be do športne dvorane. Tu bo od 16. i do 18.30 rajanje ob glasbi ansamt Rubini. Program bosta povezovala 8 nata Mikec m Darja Damjanovič Studia D. Pokrovitelja maškarade I delovni organizaciji Krka in IM V. NA PLES K ŽOLNIRJI KRAMBERGER IMA LJUDI — Tako poln je bil Glavni trg v Novem mestu, ko je v četrtek popoldan nagovoril množico Ivan Kramberger. Pripeljal se je v belem mercedesu, v beli srajci in s kravato, a brez svoje spremljevalke opice Ančke. Ga bo množica ljudi, ki seje dodobra nasmejala njegovim domislicam, podprla pri njegovi kandidaturi? (Foto: J. Pavlin) KOSTANJEVICA — Poznana in njena gostilna Žolnir ob petkih prival svoje goste z družabnimi plesnimi več Od 20. ure naprej se bo v veliki restavrl ji te gostilne dogajalo marsikaj zanimi ga, predvsem pa ne bo manjkalo pil družabnih iger in zabave. Trgovina, kakršnih je malo V Gami naprodaj avtomobili, motorji in kolesa BREŽICE — Prve dni letošnjega leta je brežiški obrtnik Ivan Vogrinc skupaj z ženo Sonjo in Ljubljančanom Dragom Gasparijem v svoji hiši na Brežini odprl trgovino Gama center, ki je ena redkih takšnih v Sloveniji. Za izložbenim oknom te trgovine stojijo avtomobili iz japonskih in drugih tovarn, vilki smo povzeli odgovor na delegatsko vprašanje mladincev, iz katerega je razvidno, katere stavbe v novomeški občini so iz te opeke. Preštete so seveda le družbene, z zasebnimi bo težje. V četrtek sta bila dva tovrstna zaskrbljena klica, slišali smo, da ljudje hodijo spraševat tudi na sekretariat za urbanizem. Bralki iz Podljubna, ki ima hišo iz zagrebške opeke, je težko dati točen odgovor, kdo vse je to opeko delal. Zaenkrat je znano, da opekarji v Zagorju in Titovem Velenju, a vprašanje je, če so bili edini. Janez nas je poklical iz Novega mesta. Zanimalo gaje, ali je kaj možnosti, da bi v njihovih blokih na Trdinovi naredili izolacijo, ker zamaka, in pa, ali bi se dalo kaj izvrtati z napeljavo centralnega ogrevanja. Marjeta Primic, bivša tajnica stanovanjske skupnosti, je povedala, da kar se izolacije tiče, možnosti so v okviru rednega vzdrževanja, zainteresirani naj bi poklicali Draga Celiča v službo za vzdrževanje stanovanj, ki bo opravila ogled. S centralno bo seveda težje. Stanarine so zamrznjene, letošnji del programa, kije bil narejen pred zamrznitvijo, prvič po daljšem času ne bo uresničen. Centralno ogrevanje naj bi tako financirali lastniki stanovanj (podjetja) iz amortizacije, za katero pa je glede na zamrznitev tudi vprašanje, koliko je letos bo. Bralcu iz Straže, ki bi rad zvedel, kdaj bo, če sploh bo, oddajnik na Trdinovem vrhu začel oddajati tudi koprski program TV, bomo odgovorili prihodnjič. Z. L.-D. uspešno posluje. Osem modelov hond so do sedaj že odpeljali, saj v Gama centru prodajajo Hondine najnovejše modele civic in shuttle, mogoče pa bo kupiti tudi iskane vvarbturge, škode in Cimosova vozila. Avtomobile dobivajo prek uvoznika Avtokomerca iz Ljubljane. Trgovina je dobro založena tudi z avtomobilskimi deli in avtoopremo iz uvoza. Velika je izbira motornih koles iz programa Tomos, seveda pa je velik del trgovine namenjen kolesom. Prav njim naj bi v bodoče posvetili še več pozornosti. 21. aprila bodo na dvorišču te trgovine pripravili tudi kolesarski sejem rabljenih koles in veliko prodajo novih modelov. Že sedaj je v Gama centru marsikaj dobiti tudi na ugodno obročno odplačevanje. »Želimo postati konku- renčni in upamo, da nam bo to uspelo, sicer zasebna trgovina lahko zapre vrata,« je povedal podjetnik Drago Gaspari, ki v Ljubljani skrbi za poslovanje te brežiške trgovine. J. P. ŠELMARJI ZVESTI TRADICIJI V društvi go Gc ga ko 20 Z, dai KOSTANJEVICA Perforccnhaus, ki nepretrgoma delujl že od leta 1854, se tudi letos že temej *ov ljito pripravljajo na tradicionalni! “at kimanje. Pustovanje bodo pričeli '“a nedeljo ob 5. uri, ko bo Kostanjevca: do ne zbudila budnica šelmarske »pleti do, muzke«, ki deluje le za čas Pusta. Istejcici ga dne ob 13. uri bo slovesni otvoritev šelmanja pred kulturniiMIV domom, ob 15. uri pa oklic Kurenta povorko otroških mask po ulicah Koj stanjevice in nagrajevanje mask na »ti J malem plač«. V ponedeljek ob 18. uj Stu bo baklada s sprevodom po ulicah, o 19. uri pa težko pričakovani obči zbor Perforccnhausa v kulturne! domu. Tu bodo brali kroniko o grl hih, ki sojih Kostanjevičani naredili preteklem letu, pripravili so kabareti program in volitve novega predsedni ka, ki so sila zanimive in povezane precej tekanja. Istega dne bo ob 2! uri ples v maskah. Zanimiv pusti program, ki ima še največ vrednosti svojem zgodovinskem izročilu, bo torek zjutraj, ko bodo po ulicah gonil', medveda, popoldan pa sejali in oral'1 ! Pogreb Kurenta bo v sredo ob 15,30 J zvečer pa bo vesela sedmina. jen« obč no\ tek leta Stu ga terr tm-ie F motorji, kolesa in drugo. Takšno trgovino lahko odpre le podjetje, zato so se v Gama centru tako organizirali, v svoji registraciji pa so prijavili načrtovanje, proizvodnjo in trgovino. Slednja že r K studio 'Ffr v* J«®'?*’ Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Izmed tistih, ki so poslali svoje predloge za našo in lestvico Studia D, je žreb izbral ANICO KAPLAN iz Dobrniča. Nagrado bo v kratkem prejela po pošti. Čestitamo ji, vsem ostalim pa velja vabilo: pošljite svoje predloge za lestvico na Studio D! AVTO SEJMI TUDI V ČRNOMLJU Lestvica pa je /a la teden takšna: 1. (5) Ljubezni mi nisi dala - FANTJE Z VSEH VETROV ČRNOMELJ — V Črnomlju je pričelo delovati zasebno podjetje Avtoshop, kije registrirano za prodajo vozil in avtomobilskih delov. Prireja pa tudi avtomobilske sejme, in sicer vsako soboto od 8. do 12. ure na Belokranjski cesti. KRAMBERGER V KRŠKEM KRŠKO - Samostojni kandidat za predsednika predsedstva Slovenije Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove, bo imel svojo predvolilno predstavo tudi v Krškem. Krčanom bo spregovoril v ponedeljek, 26. februarja, ob 16. uri na Trgu Matije Gubca. 1. (5) Ljubezni mi nisi < 2. (I) Jasmin - SPOMIN 3. (6) Radi imamo vse ljudi — ANSAMBEL L RUPARJA 4. (3) Vzcvetele so veje jasmina — DOLENJSKI FANTJE 5. (9) Dovolj tujine ANSAMBEL LIPA 6. (2) Spomini - ANSAMBEL I. PUGLJA 7. (4) Če bi bil delegat - KRT 8. ( ) Perestrojka — TOPLAK 9. (7) Zavrtimo se ANSAMBEL V. PETRIČA 10. (8) Na svidenje GORJANCI Predlog za prihodnji teden: Dolenjski kaveljci A. I. PUGIJA 'ret 'ija Jat bbr, !iali R ^ZWWWW\AAA/V'yNAA/VW\AAA/\/V'yVy\AA/'yW\AZy\AZV/v. Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 98000 Novo mesto da Komunala letos še ni pošiljala raču-sko 24 s nov, daje 240 din dejansko 24 sedanjih oz. 240.000 lanskih dinarjev. Zakaj pošiljajo račune, če ljudje ne oddajajo odpadkov? Smetarji se pač redno vozijo tam mimo, če bi smeti bile, bi jih vzeli. Elektrofiltrska opeka, za katero so v Celju ugotavljali, da seva velike količine radona, zaradi česar bivanje v objektih iz takšne opeke ni nenevarno, bo očitno še burila duhove. V prejšnji šte- 'kozerija' KOMU NAJ ČLOVEK SE VERJAME? Predsednik Ante Markovič je zamrznil osebne dohodke. Prav, četudi ni prav. Obljubil je 13-odstotno inflacijo. Lepo, čeprav ljudstvo ne verjame vanjo. Tržno gospodarstvo, ki ga je tudi uvedel predsednik Markovič, naj bi privedlo do padanja cen. Menda zaradi konkurence na trgu. To je verjela tudi moja sestra Marija. — Kupila bom peč za etažno ogrevanje, je bila vsa v ognju. — Moraš že biti milijonarka, da se podajaš v kaj takega. — Niti ne, v Črnomlju stane 6 tisoč dinarjev. — Če upoštevaš, da je telefonska slušalka tri tisočake, so to mačje solze. Čakaj. Enaka peč je v No vem mestu že 11 tisoč. Počakajte teden, dva. Naši izdelki se bodo pocenili.« Na moje presenečenje je še dodala: »Ukrepi izvršnega sveta nas silijo v to.« — Potem jo kupi v Črnomlju. — V Karlovcu je 8 tisočakov. — Še zmeraj je najcenejša v Črnomlju. — Prav. Toda telefonarila sem v Emo Celje. — In? — Prijazna uslužbenka mi je rekla: »Ne bodite trapasti, gospa. — Sklepam, da si čakala. — Zmeraj sem te cenila zaradi tvojega logičnega razmišljanja. — Čakala si, kajne? — Kdo ne bi, saj navsezadnje ne pobiram denarja po cesti! — Rado veden sem, za koliko so v Emu pocenili peči. — Vidim, da bi tudi tebe človek žejnega prepeljal čez vodo. štirinajstih dneh sem poklicala v prodajalno v Črnomlju. »Ja, • imamo peči, gospa. Ena stane j trinajst tisoč konvertibilnih dinarjev.« V Novem mestu so bile po J petnajst, v Karlovcu pa po dvanajst j tisočakov. — Predvidevam, da si klicala tudi Emo Celje. — Resje. — Pa? t • — Parnije isti glas, kije go voril o pocenitvi, rekel, da sem res naivna, če sem verjela v pocenitvi’. TONI GAŠPERIC