Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. C/, t/. — sekcife sca dravsko banovino v Cfublfanl —__„ ._ _ _ = Uredniiivo In uprava! LJubljana, FranUikajuka ulica f/1. Kokoplaov na vralama. Nefranklranlh pUem na ,prejemamo. Uhaja veak letrtek. Naroinlna letna jgg Mesečna priloga »MrrOSVeEU« == «O Din *« Inozemstvo »0 Din. Člani eekcije J. U. U. plalajo lUt • Uanarlno. Oglati po oenlka In dogovoru, davek poeebe. Polt. lek. rai. 11.1 ti. Telefon SI It NaSi dolgovi Pljusk svetovne gospodarske krize je omajal temelje splošnega gospodarstva in menda še ni zabeležila zgodovina takih strupenih bojev človeštva z življenjem, kakor so ravno danes vidni prav pri vseh slojih. Kriza, ta prav posebna življenjska šola, je napravila iz ljudi iznajdljive, razsodne, preračunljive, politično spremenljive in egoistične sužnje dela. Stremljenje človeštva je obupen klic po ohranitvi — po življenju, mrzlično iskanje izhodišč iz arene splošnih zmešnjav in prerivanje posameznika — pa čeprav preko glave in hrbta svojega soborca — do kruha. Lov za kruhom je spremenil kvaliteto prejšnjega dela 'ter osredotočil ves napor duševnih in fizičnih delavcev v smer zadostitve nujnih življenjskih zahtev. Seveda je taka vrsta dela ustvarila nov tip človeka, robota, ki opravlja svoj posel mehanično, brezbrižno in brez onega veselja in iznajdljivosti, ki sta predpogoj piravega uspeha vsakega udejstvo-vanja. S skeptičnim pogledom zremo v bodočnost, ki naj nam prinese razjasnitev današnjega stanja v korist človeka in njegovega napredka. Težke razmere nadvl/adajo še tako močne možgane, one nam vsiljujejo misel o nerazrešljivi uganki zmage človeka nad krizo. Kriza je povzročila tudi zadolžitev slovenskega učiteljstva v prav občutni meri. Vzgojna misija med narodom ga postavlja na posebno kritično stališče. Učitelj je v vsem svojem delu v šoli in izven nje podvržen javnemu mnenju bolj kot nobena druga stroka državnih nameščencev, dočim je po višini1 plačila enak imenovanim tovarišem. Njegov poklic mu namreč ne dopušča omahovanja in zastajanja, temveč ga sili, da stopa z duhom časa, pa čeprav preko največjih žrtev. Živi organizmi poznajo le stroge zakone dinamike! Važnost njegovega dela je zapisana med samim narodom, ki hrani dokaze za to. Nimamo namena dajati s tem učiteljstvu posebnih privilegijev in ustvarjati novo kasto državnih nameščencev, temveč hočemo le pokazati naši javnosti — sodniku — razmerje med važnostjo našega dela in našim gmotnim položajem. Naša banovinska sekcija JUU v Ljubljani je razposlala svojim članom posebne vpra-šalne pole o zadolžitvah. Niso vsi odgovorili — znak neugodnega položaja — vendar so. skupne številke važno opozorilo, da je sedanje stanje meja, preko katere ne sme seči še tako potrebna roka. Od 34 učiteljskih društev je odgovorila polovica članstva 24 društev in še ti nepopolno, dokaz, da se je sekcija doteknila delikatnega in diskretnega mesta svojega članstva. Poslane številke nam nudijo sledečo sliko: dolg denarnim zavodom okoli 2 milijona din, privatnikom 3 in pol milijona din, na hipotekah okoli 1 in pol milijona din, Skupno torej okoli 7 milijonov dinarjev, do-čim jamčijo isti za vsoto 2 in pol milijona dinarjev. Ako pa računamo vse v JUU organizirane tovariše (3400 in one, kar jih manjka do 4100, toliko je učiteljstva v naši banovini), lahko mirno napišemo ogromno številko 15 milijonov dinarjev! Morda še več!? Zakaj? Kako? Učitelj mora biti močna ugledna osebnost, klicar zdravega narodovega napredka, narodov svetovalec, pomočnik in vodnik, demokrat najširšega kova, poznavatelj duha časa in pred vsem vzgojitelj. Izvajanje naštetih funkcij zadeva vedno ob finančno vprašanje in današnji gmotni položaj učitelja ni več v pravem razmerju z važnostjo njegovega dela, o čemer se lahko prepričamo z bežnim pogledom med življenje učiteljev in njihovih družin. V splošnem opazimo, da se učitelj stvo omejuje na skrajne izdatke, da lahko shaja s svojimi dohodki. Seveda pa se mora odreči vsem prosvetnim sredstvom v škodo lastne izobrazbe in celo zdravstvenim — stvarnim potrebam kot zObozdravništvu, temeljitemu zdravljenju bolezni, itd. Natančnejši pogled v denarne zadeve učiteljstva dobimo, ako ločimo poročene od neporočenih. Ganiti morajo žalostne opombe na vprašalnih polah, ker so, v obljubljeni diskre-ciji, napisane -povsem odkritosrčno. Zadolženo moževo posestvo pomaga odplačevati žena-učiteljica s svojo okrnjeno plačo. Učitelj z osemčlansko družino, poročen z neuči-teljico, 20 let v službi in še vedno v osmi skupini, ima 1745 din dohodkov. Drugod otroci študirajo, v hiši je bolezen. Žena čaka že 4 leta na izplačilo prejemkov po dobljeni tožbi drž. sveta, na ponovno urgenco ne dobi ne odgovora ne denarja in ima po 21. letu službe 600 din plače. Uči telj-oče 7 članske družine s strahom pričakuje trenotka, ko bodo začeli otroci hoditi v mestne šole. Premestitve so napravile vsem prizadetim velike dolgove. Višek tragike pa razodeva lakonična opomba nekega tovariša »Bolnice, klinike, pogrebi!« Pomanjkanju, skromnemu življenju in vzdržnosti v telesnem in duševnem oziru so pa zapisani tudi mladi učitelji in učiteljice s svojimi nizkimi prejemki. Kruha in knjig potrebni nimajo možnosti onega svobodnega vzleta, ki je tako potreben mladi duši pri prvih korakih med deco in narod. »Materi — očetu — staršem« so refreni, ki se ponavljajo skoro pri vseh novincih, izražajoč ljubezen in hvaležnost. Drugje je zapisana obveza in odplačevanje deležev pri prevzemu doma. 74 let stari oče in 76 let stara mati se zanašata na hvaležnost svojega sina-učitelja v hribih. Poroštvo svoji materi, ki ni mogla plačevati s skromno pokojnino svojih obveznosti, je pognalo novinca v obupen položaj. Novinka v gorah je zalezla v dolgove radi materine bolezni in njene smrti. Mlad tovariš se je oženil, zato ima dolg na pohištvu, dočim je drugi popolnoma opustil misel na lastno domače ognjišče, ker bi zanj potreboval mnogo denarja, a v stalnost svoje plače ne zaupa. Novinka v gorski vasi si je nabavila novo pohištvo, čez nekaj tednov je bila premeščena v oddaljen kraj. Tako dela mlado učiteljstvo dolg, iz katerega ne najde več izhodišča. Posebno poglavje tvorijo uslužnosti sorodnikom, težave poroštev in menic. Zanimivo je dejstvo, da se učiteljstvo obrača mnogo 'bolj na privatnike, kakor pa na denarne zavode. Gotovo imajo prvi lažje obveze in plačilne pogoje. Učiteljstvo v zelo velikih sre-zih ima več dolga kot ono v manjših. Draginja v bližini glavnih centrov in v turističnih krajih zelo otežkoča učiteljevo življenje. Najmanj je učiteljstvo dolžno na hipoteki. Slabi trije milijoni ne dokazujejo učiteljskega bogastva, temveč komaj nekaj hiš preštetih na prste obeh rok. Vklenjeno v meje skromnega življenja, si ne more dovoliti tako visokih podvigov in zadolžiti se na račun — pomanjkanja kruha! Kolega z 10 letno prakso je apatično re-6igniral že na vse dobrote boljšega življenja, vendar pa se hoče boriti v organizaciji z nezmanjšano voljo in z »Povedati je treba!« končuje svoj račun dolga. Da, pokazati moramo svoje razmere vsi brez izjeme, vsi brez izjeme se moramo boriti z legalnimi sredstvi za dosego svojih pravic, drugače nas bo progresivni val propadajočega svetovnega gospodarstva uklonil in stri! Banovinska sekcija je, zavedajoč se našega položaja, naslovila z letošnje ¡skupščine v Ljubljani na merodajna mesta resolucijo, ki je verna slika učiteljskega ugleda in revščine. Gmotno stanje je z zadnjimi znižanji doseglo brezupno točko in gre v škodo vsega našega narodnega udejstvovanja. Premestitve potencirajo škodo učiteljstvu, narodu in oblasti Učiteljstvo potrebuje za svoje delo ugleda bolj kakor vsak drug državni nameščenec, ker vzvišenost njegovega poklica ima opravka z živo materijo, z narodom, ki pa zahteva brezpogojno le resničnega človeka, sproščenega vseh skrbi za vsakdanji kruh. Učiti in voditi narod je skrb nad vsemi skrbmi! Danes mora učitelj razjeden odi skrbi preprostih življenjskih zahtev korakati kot v minulih zlatih časih v svojemu stanu primerni višini s časom naprej, ker to zahteva narod. Dokler more, gre, potem pa zgine v dolgovih. Mimo tega materialnega propadanja učiteljskega 6tanu pa javnost ne sme iti brez zanimanja in odziva. Pomagati mora zavreti kolesa težkega voza naše tegobe, dirjajočega v gotovo propast. Vsepovsod čitamo danes o zaščiti, o ugodnostih pri odplačevanju dolgov, o prevzemu dela dolga s strani države in drugih sličnih ukrepih, ki imajo namen ustaviti gospodarsko propadanje različnih stanov in slojev. Učiteljstvo in drugi državni nameščenci smo vezani le na nestanovitne dohodke, ki zadostujejo komaj minimalnim zahtevam, kaj šele za okrepitev sil učiteljstva v korist njegovega dela. Odpomoč, v taki ali taki obliki, je nujno potrebna in splošna želja učiteljstva. Take in! slične misli nas mučijo ob žalostni obletnici. Vit. VSEBINA: Mi vstajamo-- Mi nočemo umreti, mi hočemo živeti! Iz svojih vstajamo moči, četudi smo pozni, mladi: Kaj uk je zgodovine? Bodočnost je mladine. Ant. Aškerc. Večletna brezposelnost nas je uničila materialno. Vendar to še ni bilo najhujše! Problem preživljanja smo začasno in zasilno uredili, četudi na najbednejši način. Mnogo hujše kot problem kruha je bilo naše moralno - socialno vprašanje, problem našega pravilnega vraščanja v družbo ter aktivnega sodelovanja v njej. To je bilo in je še najvažnejše, kajti brezposelnost nas je izrinila iz normalnega življenjskega toka. Družba — s svojim nerazumevanjem, neupoštevanjem, podcenjevanjem in izkoriščevanjem nas — nam ni dala ves čas niti enega stvarnega uspeha, napredka, zadovoljstva in veselja. Nezadovoljni s samim seboj, smo bili nezadovoljni z vsemi drugimi. Vse prepogosto smo stali s prekrižanimi rokami ob strani, potni nevere in nezaupanja do vsega. Bolehali smo na usodnih dekadentnih boleznih, na des-orientiranosti, apatiji, depresiji, pesimizmu in negativizmu. Vse velike akcije so nam izgledale česito naivne in smešne, a manjše ničvredne in bedne. »Učiteljski tovariš« nam je bil pust in neaktualen. Od predsednikov in vodilnih predstavnikov naših akcij smo zahtevali izrednih, često popolnoma nemogočih uspehov, ne da bi pri tem sami prispevali najmanjše energije. Ko smo prišli v službo, ni bilo nič boljše, ne z nami in ne z onimi, ki sploh niso nikdar občutili biča brezposelnosti na lastnem hrbtu. Nesmotrena trošnja energij in večja ali manjša indiferentnost do skupnih stanovskih problemov, poleg ostre in krivične kritike vsega. Nekaj nezdravega in neživljenjskega je bilo med nami. Mrtvilo in nerazgibanost sta dušili naše vrste. In vendar — mi vstajamo! Vedno težji ekonomski položaj, vedno bolj ogrožena eksistenca sta v poslednjem času močno razvili in poostrili naš nagon samoohranitve in 'borbe proti lastnemu propadu. Mi se prebujamo! Mi vstajamo! V naše vrste se vrača nova razgibanost. Postajamo zavednejši. Želimo aktivnega sodelovanja in soodločevanja. Vsi čutimo potrebo zbiranja, združevanja in enotnega nastopa vseh nas, ki imamo jasne in določene namene v svojem boju za obstanek, da se ti naši smotri na ta način realizirajo hitreje, laže in uspešneje. Življenje in dogodki, ki ogražajo naš obstoj, napredek in razvoj, so nas postavili pred alternativo: enotnega nastopa in skupnih akcij ali lastnega uničenja in popolne duševne in gmotne odvisnosti. Odločili smo se za prvo, za življenjsko progresivnost. Zgodovinski razvoj ne pozna pasivnosti! A ne samo to! Pasivnost je propad, uničevanje. Nagon samoohranitve nas kliče v skupno borbo za obstanek, v skupno borbo Ml vstajamo! Glas najmlajših. --Poslednji čas! za napredek in razvoj. Edino v napredku je možnost obstanka. A napredek je mogoč edino potom borbe. Poglejmo življenje! Povsod je borba v anorganskem ali organskem smislu in obliki. Vsaka borba pa išče in zahteva žrtev. Čemu žrtve? Tudi mi mnogo dajemo v svoji borbi. Če bi dajali le malenkosti, bi brezskrbno dajali. Mi dajemo čestokrat tudi ono, kar nam je drago in blizu. Mi riskiramo in često žrtvujemo svoje položaje, svoje udobno, srečno, mirno življenje. Zato nam je mnogo do tega, da vemo zakaj in čemu dajemo? Želimo in hočemo pokazati moralno vrednost svojih žrtev. Hočemo zavestno objasnitev svoje stanovsko zaščitne borbe, da ji damo višjo moralno vrednost, da se pripravimo na še večje žrtve. Kam naj gremo? In v čigavem imenu? Če bi nam bilo življenje, ugoden poklicni in eksistenčni položaj, napredovanje in življenjska udobnost postranska zadeva, bi popolnoma mirnodušno in brezskrbno žrtvovali vse to. Ali mi neskončno ljubimo svoje življenje, red, avtomatično napredovanje, udobno in brezskrbno življenje. V imenu te neizmerne ljubezni do življenja in kariepe hočemo vedeti: kaj pomenjajo ona protislovja, ki jih čutimo v sebi, v svoji notranjosti? Kaj naj Naši dolgovi. Mi vstajamo! Počitniška tečaja za učiteljice gospodinjsko nadaljevalnih šol. LISTEK: Bivše učiteljišče v Kopru. Splošne vesti. — Naša gospodarska organizacija. — Kaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Naš glas. — Učiteljski pravnik. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. pomenja to, da nas življenje kliče v skrito osebno srečo in mirno, malomeščansko zadovoljno uživanje življenja, a istočasno nas kliče in vleče v burno stanovsko borbo? Kam naj gremo? V čigavem imenu? V koga ali kaj naj verujemo? Čemu naj sploh verujemo? Čemu se naj sploh borimo, žrtvujemo? Duh zavednega učitelja borca je poln nemira. Stalno išče odgovorov, jasnosti. Brez odmora hoče duševno harmonijo, jasno usmerjenost. Hočemo jasnosti! Brez krink, brez sentimentalne jokavosti in tudi brez idealističnega filozofiranja moramo pogledati jasno in odločno sodobni kruti realnosti v oči. Velika moralna kriza razjeda današnjo dražbo. Ona je vzročna posledica gospodarskega liberalizma in njene gospodarske krize. Zgodovinska preživelost, nered, anarhija. Notranja nemoč vsega, da se prilagodi zgodovinskemu razvoju. Rušijo se tradicije. Propadajo družine. Krhajo se norme dogovorjene morale. Zgublja se kriterij za dovoljeno in nedovoljeno. Tla pod nogami- se premikajo. Vse je nesigu/rno, v strahotnem pričakovanju nečesa neznanega, novega, boljšega — slabšega? Nikjer ni trdne opore, nikjer sigurnosti, nikjer jasnosti. Mi pa hočemo jasnosti! Mi si hočemo ob-jasniti praktični zunanji in notranji moralni značaj vseh novih pojavov. Za nas je silno važno moralno razumevanje naših žrtev. Poglobiti se moramo vase ter najti in nuditi lasten in jasen odgovor na vse probleme, ki mučijo duha sodobnega aktivnega pripadnika učiteljske zajednice. Konkretno, praktično delo. Elementarni razvoj življenja zahteva, da osebni nagon samoohranitve odstopi pred skupnim stanovskim nagonom. Današnje potrebe in razmere nas silijo, da zožimo svoje delovno območje, da koncentriramo vse svoje moč} na reševanje konkretnih ekonomsko in stanovsko socialnih problemov ter da se v prvi vrstt posvetimo praktični stanovsko politični borbi. Razviti in poglobiti je treba elementarno zavest stanovske skupnosti, vzajemnosti in sopomoči. Vendar to ni in ne sme biti vse! Mi moramo ustvariti in razviti tudi močno stanovsko moralno zavest. Hočemo zavestno Objasnitev naše stanovske borbe, da jo dvignemo, da ji damo višjo etično vrednost. Močna stanovska etična zavest naj osvoji in preporodi duševno življenje vsakega borbenega pripadnika učiteljskega stanu. Hočemo učiteljev — harmoničnih osebnosti — izkristaliziranih značajev — vztrajnih in doslednih borcev! Vstran s hlapci in klečeplaznimi koristolovci! Peš. Počitniška tečaja za učiteljice gospodinjsko nadaljevalnih Sol Poleg raznih tečajev, ki so bili prirejeni o počitnicah za učiteljstvo za razširitev in poglobitev njegove splošne strokovne izobrazbe, sta se vršila dva specialna ¡tečaja za učiteljice gospodinjsko nadaljevalnih šol, in sicer: uvodni in metodični v Mariboru in tečaj za fino kuho v Ljubljani. Uvodnega tečaja v Mariboru se je udeležilo 29 učiteljic. Sprejete so bile predvsem one, ki že imajo praktični tečaj in so eventualno že sodelovale na gospodinsko nadaljevalnih šolah, nadalje one, ki kažejo resno zanimanje in voljo za delo med kmetsko mladino. Kot druga leta, tako je tudi letos gospa ravnateljica »Vesne«, kjer se je tečaj vršil, poskrbela za čim večjo udobnost in domačnost in gotovo gre njej velika zasluga za dobre uspehe tečaja. Namen uvodnega in metodičnega tečaja je: uvajanje v miselnost, v življenje in delo kmetskega človeka, v način občevanja s kmetom, v gospodarske, kulturne in socialne razmere na vasi ter v organizacijo in pouk na gospodinjsko nadaljevalnih šolah. O kmetstvu je predaval šolski svetnik Jože Krošl, referent za gospodinjsko nadaljevalne šole. Njegova predavanja so obsegala: bistvo in pomen kmetstva za organizem človeške družbe, duhovni obraz kmetskega človeka, temelji kmetske kuture, zgodovina kmetskega stanu, vas in mesto, sociologija vasi, kmetska .pedagogika in kmetska pro-sveta. S temi predavanji je osvetlil udeleženkam vas in njene prebivalce iz vseh strani in momentov, kil jih mora poznati in upoštevati učiteljica, ako hoče začeti z izobraževalnim delom na vasi. V nadaljnjem ciklusu predavanj je seznanil gospod svetnik poslušalke s pravilnikom in administracijo gospodinjsko nadaljevalnih šol. Izmed nadaljnjih predavanj so žela mnogo zanimanja izvajanja predsednice odbora učiteljic gospodinsko nadaljevalnih šol tov. Anke Mešičfcove, ki je govorila o metodi pouka in o učnih pripomočkih. Na podlagi prakse in specialnega zanimanja za to šolstvo je jasno in točno ipredočila učno pot, ki vede do dosega smotra gospodinjskih nadaljevalnih šol. Kot praktični del so se letos prvič priključile vaje o negi dojenčkov in so otbsegale: pripravljanje hrane, hranitev, previjanje, kopanje, sončenje. Vaje so bile dnevno od pol 6. do 10. ure v Dečjem domu. Vodile so jih zaščitne sestre. Učiteljice so se jih udeleževale po grupah. O zdravstvu na deželi sta govorila dr. Vr-tovec Jože in dr. Benčan Josip. Obravnavala sta naslednje: nalezljive bolezni na deželi in obramba, alkoholizem, teoretično o negi dojenčka, stanovanjska higie- CENJENEMU UČITELJSTVU na, asanacija vasi, zdravstvena vzgoja v gospodinjsko nadaljevalni šoli, prva pomoč, žena pred porodom in po porodu in o porodni postelji, rak. Pri narodopisju je prof. Franjo Baš-raz-motrival o narodbpisju — avtohtoni slovenski ljudski kulturi, o naših seliščih, o naših kmetijah, o materialni kulturi, o naši duhovni kulturi v vsakdanjem življenju, o kmetu in nivelizaciji kulture. Tov. šolski upravitelj Belin Fran je pokazal izdelovanje pisanit. O socialnem skrbstvu je predaval Brand-ner Anton, o kmetijskem gospodarstvu in zadružništvu pa dipl. agr. prof. Štiftar Emerik. Tečaj za fino kuho se je vršil v Ljubljani, v prostorih menze »Sloge«, pod vodstvom strokovne učiteljice Grete Prašnikarjeve od 2. do 10. iuliija 1936. Ta tečaj se je osnoval na iniciativo učiteljic samih, organizirat ga je odbor učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol. Vse stroške so nosile udeleženke same. Posebno v malo večjih krajih pridejo pogosto na vrsto prilike, ko je treba, da se učiteljica spozna tudi na finejšo kuho, postrežbo, in to je dalo tudi pobudo, da se organizira tečaj, ki naj pomaga učiteljicam do znanja fine kuhe. Udeleženk je bilo 17. Stanovale so večinoma v Učiteljskem domu. Pouk je bil samo popoldne, in sicer od 2. ure dalje. Voditeljica tov. Greta Prašnikar-jeva, ki je že poučevala kuhanje na banovin-skem praktičnem tečaju na Mali Loki, je sestavila 10 jedilnikov, ki so skupno obsegali okrog 90 izbranih jedi, kar je za tako kratek čas gotovo precejšnje število. Poleg nje, ki nam je nudila tovariško svoje znanje, se moramo zahvaliti za naklonjenost vodstvu gospodinjske šole in menze »Sloge«, ki nam je omogočilo tečaj pod zelo ugodnimi pogoji. Zaključka se je udeležil tudi gosp. svetnik Jože Krošl, ki nas je tudi v tečaju obiskal in se zanimal za naše delo. Sličen tečaj se namerava prirediti tudi prihodnje leto, na kair že sedaj opozarjamo imiteresentke. Splošne vesti ODGOVORNOST DELEGATOV JUU NAPRAM ČLANSTVU Nekateri delegati so smatrali, da lahko na skupščinah nastopajo in zastopajo svoje osebno mnenje in da za to ne odgovarjajo članstvu. Da se to razmerje uredi, določa novi Pravilnik za skupščine in zborovanja JUU, ki je obvezen za vse člane JUU, sledeče: »Delegat odgovarja za vse izjave in za glasovanje na skupščinah društvu, ki ga je delegiralo. Članom in edinicam JUU odgovarja le v toliko, v kolikor bi bile njegove izjave za te netočne ali žaljive. V tem primeru imajo oni, ki so prizadeti, pravico, vložiti pritožbo na stanovsko častno razsodišče JUU. Delegati so dolžni podati društvu, ki jih je poslalo, na zborovanju točno in objektivno poročilo o svojem delu na skupščini, o svojih izjavah, predlogih in glasovanju. Posebno so dolžni podati poročilo o zadevah, za katere ni&o bili pooblaščeni in v katerih so zavzeli drugačno stališče, nego so bili pooblaščeni. Za ta svoj postopek so dolžni zahtevati posebej razrešnico in morajo opravičiti spremembo stališča.« — »Za neobjektivna, pri-strana in tendenciozna poročila pri društvih odgovarjajo delegati skupščinskemu piredsedništvu, ki ima pravico, prijaviti delegata stanovskemu častnemu razsodišču, da postopa proti njemu.« — Delegati morajo biti pravi izraz razpoloženja in mišljenja učiteljstva in društva, ki ga zastopajo. Iz tega razloga je treba tudi izbirati in pošiljati na skupščine delegate, ki bodo vršili to svojo dolžnost. Organizaciji so potrebni na skupščinah delegati, ki bodo točno opisali razmere in težave, v katerih se nahaja učiteljstvo, šola in prosveta v dotičnem srezu, ki bodo pa znaH pokazati tudi način in pot, kako se naj razmere izboljšajo. Malenkostno je, zaletavati se in napadati upravo, ki se prav tako ali celo odločnejše bori proti obstoječim razmeram, pri tem pa samim ničesar pozitivnega ne storiti in povedati. Taki delegati niso resni. Resen delegat bo imel pred očmi stvari, za katere se bori, ne pa oseb, proti katerim se bori, brez ozira na stvar, ki jo zastopajo in kako jo zastopajo. Zato je potrebna odgovornost delegatev napram članstvu in društvom ter morajo društva resno pretresati poročila delegatov, ki so jih zastopali na skupščinah. V tem je napredek organizacije. Nemogoče pa je. da bi delegati izdali mišljenje društvenih članov in proti njihovi volji zastopali na skupščinah povsem drugo mišljenje. Iz tega razloga bi bilo potrebno tudi delegate izbirati po proporcu, da bi prišlo pravo mišljenje do izraza; iz istega razloga je pa tudi članstvo upravičeno kontrolirati postopanje delegata in izreči sodbo o njegovem postopanju. Vsak učitelj mora smatrati svoj značaj za svojo največjo vrlino in največjo vrednost. — Banovfriska skupščina JUU v Ljubljani je v juliju 1935. na podlagi soglasnega predloga stanovsko-pravnega odseka na predlog referenta Franca Kokalja soglasno sprejela sklep: da naj se konkretni primeri prestopka rešujejo pred stanovskimi častnimi razsodišči, tovariši, ki so se na decembrskem zborovanju »Slomškove družbe« pregrešili napram JUU, naj se pa pozove jo pred razsodišče. — Ta sklep banovinske skupščine se nanaša spričo razprave v odseku na objavo v »Slovencu« z dne 29. decembra 1935. št. 299 pod naslovom »Božično zborovanje kat. učiteljstva,« ki se glasi: »Banski šolski nadzornik v pok. F. Lužar je v kratkih besedah povedal, da sta se vse dotlej min. ref. F. Erjavec in ban. šol. nadzornik I. Štrukelj z vso močjo zavzela za popravo krivic in predlaga nastopno izjavo, ki naj se da na glasovanje današnjemu zboru: »Prizadevanju min. ref. Erjavca in ban. šol. nadzornika Štruklja, da se preganjanemu učiteljstvu popravijo krivice, izrekamo zahvalo in zaupanje, obenem pa obsojamo vso gonjo in intriganstva proti navedenima in proti izvršitvi vladinega programa za popravo krivic.« Velikanski aplavz je pričal o sprejetju celotne izjave in na vprašanje predsednice, kdo glasuje za, so se dvignile vse roke navzočih.« — Upravni odbor sekcije JUU je na skupni seji upravnega in nadzornega odbora soglasno — brez vsakega ugovora — sklenil, da se mora izvesti takoj sklep banovinske skupščine. Članstvo JUU mora vedeti, da se vrši borba za avtonomijo udruženja, katerega neodvisnost je treba čuvati in se zanjo boriti. — Laskava pohvala enega od prvih o skupščini v Novem Sadu: »Moram čestitati učiteljstvu ob njegovi možatosti, ki se je izražala v Novem Sadu. Tamošnji govori so me tako navdušili, da sem se nekaj dni prav prijetno počutil. Zelo me je razveselilo odkrito nastopanje za svobodo, pravilno razumevanje pojma demokracije, tako lepo in plastično prikazanega, da ne zasluži ta samo pohvale, temveč tudi priporočilo — kot vzor. Razveselil sem se, ker sem videl, da jo udruženje na pravi poti in ima na čelu ljudi, ki so vredni vsega zaupanja. Dolgo po skupščini sem čul, da so se govori resno in živo komentirali v pomembnih neučiteljskih krogih. Ti krogi so posebno poudarjali, da je novosadska skupščina važen datum za boljše dni učiteljskega stanu in naroda« — tako je končal izkušen borec za nacionalne in učiteljske pravice in svoboščine. Vrši se borba za poštenje — proti uničevanju stanovskih, šolskih In prosvetnih dobrin. — Prestopki članov JUU, ki spadajo pred stanovsko častno razsodišče. V zmislu čl. 52. pravil JUU in čl. 5. poslovnika o stanovskih razsodiščih, je treba pozvati pred stanovsko častno razsodišče vsakega člana, ki se pregreši proti določilom: Pod a: delovanje proti načelom in smotru organizacije, predvidenih v pravilih in ostalih odredbah, kakor: 1. Rušenje ugleda organizacije. 2. Delovanje, ki vpliva, da korporacije in merodajni faktorji podcenjujejo in omalovažujejo strokovno mišljenje, skupne zahteve in zaščite učiteljskih interesov. 3. Povzročitev in podpiranje neupravičenih premestitev. 4. Vplivanje, da bo nekdo premeščen iz partizanskih ozirov. 5. Izkoriščanje vplivnih oseb, korporacij in politične konjunkture na škodo organizacije in članstva. 6. Preziranje organizačnih uprav. — Iskren član JUU bo ob vsaki priliki pokazal solidarnost z vodstvom in tovariši, ki doprinašajo žrtve za stanovske pravice in svobodo. — Po objavi v »Politiki« od 13. in 18. septembra 1936. premeščenih učiteljev narodnih šol v drinski banovini v vardarski banovini v vrbaski banovini v zetski banovini v savski banovini v dravski banovini v primorski banovini v dunavski banovini v moravski banovini 62 52 53 52 122 378 46 77 10 Ne sme se delati nikake razlike med politiko in moralo. (Masaryk.) — Varujte čast in ponos učiteljstva. V zadnjem času so se dogajali primeri, da so gotove osebe prihajale v službene kraje učiteljstva in citirale ter zasliševale učiteljstvo. Napram ipoedinim učiteljem so se ponašale te osebe na naravnost surov, osebno žaljiv in ponižujoč način. To poniževanje učiteljstva se je vršilo celo vpričo domačinov in tudi tujih nemerodajnih faktorjev. Predvsem moramo poudariti, da je z zakonom točno odrejeno, kdo ima pravico citirati učiteljstvo in ga zasliševati. Zakon pa predvideva tudi pogoje in način zasliševanja. Zakon celo predpisuje kazen za žaljivo in surovo postopanje. Nelegiti-« mirane osebe nimajo pravice zasliševati in citirati učiteljstva, ki tudi ni dblžno se jim odzvati, dokler se ne legitimirajo, kdo jih pošilja in v čigavem imenu vrše oblast. Ker gre tu za učiteljsko čast in ponos stanu, pozivamo učiteljstvo, da odločno nastopi proti takemu postopanju in ga odbije. Kdo more trditi, da je pot do zmage brez nevarnosti. — VELIKONOČNO ZBOROVANJE SLOMŠKOVE DRUŽBE. Gospod referent je tudi jasno očrtal načela sedanjega režima glede učiteljske politike, ki jamčijo predvsem, da se bodo popravile vse stare krivice, da pa se nove krivice ne bodo delale. — (»Slov. Učitelj«, Ljubljana, 31. V. 1936., št. 5-6.) Bivše učiteljišče v Kopru (Spomini letnika 1906.) Tridesetletnico mature so praznovali med počitnicami v. Celju maturanti nekdanjega koperskega učiteljišča iz 1. 1906. Izmed 28 abiturientov je živih še 19 in sicer 16 aktivnih in 3 upokojenci (2 v Italiji). Pet jih je padlo v vojni, štirje so pa umrli za drugimi boleznimi. Od treh gojencev hrvatskega letnika je živ še tov. Dukič Edo iz Zagreba, ki se je tudi udeležil sestanka. Marsikomu je morda neznano, da je bilo nekdanje kopersko učiteljišče edino slovensko učiteljišče v bivši Avstriji. Italijani in Hrvati so imeli tu svoje vzporedne letnike, ki so se pa ob nekaterih predmetih družili s slovenskimi. Slovenski letniki so se malo pred svetovno vojno preselili v Gorico. Pod ravnateljem Bežkom se je učiteljišče v Kopru v vseh ozirih zelo dvignilo. Mož je bil sam odličen pedagog in je naredil na zavodu red, ki ga pred njim ni bilo. Življenje v starem obmorskem mestu je bilo prav zanimivo. Čisto italijansko gnezdo trgovcev, ribičev in delavcev ni sicer nudilo ničesar duševnega, zato so se pa dijaki tembolj vezali drug na drugega in se v prostem času bavili z vsem mogočim. Ustanavljali so med seboj literarne, glasbene in dramatične krožke, seveda tajno, ker je bilo po avstrijskih šolskih predpisih vsako združevanje dijakov prepovedano. Skoro vsi Slovenci so stanovali pri slovenskih ali hrvatskih družinah kaznilniških čuvajev in so jim bili tudi prostori na razpolago za različne prireditve, ne da bi oblast prišla temu na sled. Skoro ni bilo slovenskega dijaka, da bi ne bil zaposlen pri enem ali drugem krožku. Iz teh začetnih poizkusov v starodavnem Kopru je izšlo nekaj mož, ki so se pozneje uveljavljali v našem kulturnem življenju. Naj omenim samo dirigenta Srečka Kumarja in umrlega režiserja sarajevskega gledališča Turka. O priliki sestanka maturantov iz 1. 1906. se je ugotovilo, da je obstojal v letniku poleg drugih tudi literarni krožek, ki je izdajal pisan list »Jutro«. Pri njem je sodelovalo 6 članov. Med temi n. pr. književnik Pahor Jože, avtor našega prvega socialnega romana »Medvladje«, sotrudnik »Ljubljanskega Zvona« (nagrajeni roman »Serenissima«), »Dom in Sveta« ter drugih publikacij. Iz tega kroga je tudi pesnik Ločniškar Fran. Poleg leposlovnih stvari je priobčil list tudi pedagoško snov in prirodopisne črtice. Zanimivo je, da je dobil ta krožek stike tudi z Ljubljano in Zagrebom ter nameraval po maturi izdati »Almanah«, kar pa je ostalo le pri načrtih. Preprečile so to namero finančne prilike, pa tudi dejstvo, da so se nekaj let prej ljubljanski učiteljiščniki s svojimi »Prvimi listi« slabo odrezali. Da ni bil imenovani list brez vrednosti in golo igračkanje priča to, ker je bilo več črtic priobčenih v podlistkih časopisov, nekaj pesmi pa v tedanji književni reviji »Slovanu« in drugod. Skoro smešno je že, da je prevel neki bolgarski pesnik dvoje teh sonetov o morju, priobčenih v »Slovanu« menda leta 1906., na bolgarščino in jih objavil v neki reviji. Vsaj tako je poročal neki delavski list, ki je izhajal takrat v Ljubljani. Ta dijaški list je bil pisan v enem izvodu in posamezne številke so ostale v različnih rokah. Vojna pa je te raztresene številke lista uničila. Naročene smo imeli v letniku menda prav vse slovenske časopise in književne revije ter jih dogovorno posojali drug drugemu. To- variš Mravljak, ki je bil bolj petičen, pa je kupil skoro vsako slovensko knjigo, ki je takrat izšla in je potem romala iz roke v roko. Tako smo tudi v tem oziru živeli kot ena družina. Na zavodu se je zelo intenzivno gojila glasba. Dijaki so imeli med seboj pevske zbore in orkestre ter tudi nastopali z njimi — seveda brez kakih oblastnih dovoljenj. Take prireditve so se vršile po stanovanjih slovenskih družin kaznilniških paznikov, kjer so se zbrali vselej skoro vsi koprski Slovenci. Življenje v tem obmorskem mestu pa je bilo tudi z drugih strani zanimivo. Slovenski in hrvatski dijaki so bili vedno v nekakem tihem boju z italijanskimi, ki so imeli oporo v mestnih oblasteh. Prebivalstvo samo, čeravno italijansko do fanatizma, pa je bilo Slovencem naklonjeno. Saj je poznalo njih poštenost in imelo je tudi kolikor toliko dobička od njih. Še 20 let po odhodu Slovencev je rekel sin italijanskega gostilničarja, pri katerem so se shajali slovenski dijaki, našemu tovarišu: »Za vami Slovenci nam je bilo resnično žal, ne samo zaradi dobička, ampak tudi zato, ker ste bili zelo dostojni. Moj rajni oče je vedno tožil za vami: Kje so naši ljubi Slovenci, ki se niso tepli in niso goljufali.« V šoli je moral znati slovenski ali hrvatski dijak več kot italijanski, kar potrjujejo še sedaj živeči profesorji, ker se je sicer italijanski župan pritoževal, češ, da se Slovenci protežirajo. V takih razmerah je tembolj rastla v dijakih narodna zavest. Tako smo n. pr. naročali skupno iz Ljubljane slovenske vžigalice Družbe sv. Cirila in Metoda, ker so se v mestu dobile samo italijanske. Škatljice s slovenskimi barvami smo demonstrativno kazali italijanskim petelinčkom. V drugo gostilno v mestu nismo šli kot k omenjenemu Toma- sporočamo, da je došla za jesensko in zimsko sezijo ogromna izbira DAMSKEGA IN MOŠKEGA BLAGA v volni in bombažu. — Cenjeno učiteljstvo uživa pri tvrdki posebne plačilne ugodnosti. A. ŽLENDER LJUBLJANA MESTNI TRG 22 Tvrdka je znana radi solidnosti in dobrih kvalitet! Vzorci na zahtevo poštnine prosto! — Uredba o zaščiti kmetov ne dopušča odpisov v breme vlagateljev! Ker se širijo o novi uredbi o kmečki zaščiti neosnovane govorice, opozarja Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani na to, da ne grozi vlagateljem denarnih zavodov niti najmanjša nevarnost niti delnega odpisovanja vlog, ker bodo vsi denarni zavodi, ki bodo odpisali svojim kmečkim dolžnikom del njihovih dolgov, prejeli od države odškodnino za vse odpise, za katere ne bi zadostovale njihove rezerve in pri bankah še polovica delniške glavnice. Zato nova uredba o kmečki zaščiti sploh ne dopušča niti najmanjšega odpisa v breme vlagateljev. — Ne samo na odru, temveč tudi v razredu pri pouku čitanja vam bo Žolnirjeva igrica »Šola v nebesih« dobro služila. Otroci čitajo radi po vlogah, pri čemer se dobro vež-bajo v estetsko pripovedujočem čitanju. Igrica ima mnogo vlog in jo odlikuje lep jezik. Cena je znižana. Stane samo Din 3'—. Tovariši, sezite po nji, napravite otrokom veselje. Naroča se pri »Učiteljskem domu v Mariboru«. Dopisnica zadostuje. — Skupna nastava od prof. A. Defranče-skog dobije se dok zaliha traje uz cijenu od Din 20'— po komadu. Knjiga imade 103 stra-na, 8» formata. Nakladnik: Sekcija Jugoslo-venskog učiteljskog udruženja za Savsku ba-novinu u Zagrebu. Trg Kralja Aleksandra 4/1. — »Slovenec« je objavil od 8. jan. 1936. do 20. septembra 1936. vsega 820 učiteljskih premestitev v dravski banovini. Ker se ni moglo urediti tako, da bi bilo močno to kar je pravično, se je uredilo tako, da je pravično to kar je močno. (Pascal.) _— Kako prodirajo ideje in načela Deklaracije o nestrankarski učiteljski organizaciji. Če danes še ne razumejo- pristaši poedinih strank in režimov, da je JUU nestrankarska organizacija — četudi se bori v vsaki situaciji proti kvarnim vplivom dnevne politike na šolo in stan — je pokazala skupščina JUU v Novem Sadu, da bo to prepričanje kmalu prodrlo med vsem učiteljstvom, četudi danes še dominirajo pri vladajočih strankah ob vsakokratnih režimih učitelji-strankarji nad težnjami stanovske organizacije ter pomagaio ustvarjati škodo stanu in šoli. -— V tem je bistvo borbe, ki je bila vsiljena JUU v Novem Sadu in za kar se mora boriti učiteljstvo. Učitelj brez značaja je garjeva ovca med mladino in narodom. sinu, ki ni bil prenapet Italijan, pač pa smo v prostih dneh obiskovali zidanice slovenskih okoliških kmetov, ki so tako radi poslušali petje slovenskih študentov. Zaradi žaljenja naše narodnosti s strani nekega italijanskega učitelja smo proglasili nekoč celo stavko. Sestanek upornikov je bil v mraku za starim mestnim pokopališčem zunaj mesta. Po temperamentnih revolucionarnih govorih smo soglasno napovedali neizprosen boj krivici. Stavkokaza ni bilo med nami, čeprav se je bližala nevarna ura mature. Pri zasliševanju in »pogajanjih« se je vsak odrezal tako na kratko in odločno, da je ravnatelj Bežek, ki je pač moral izvršiti svojo uradno dolžnost, spoznal razmere in jih je zagrizeni Italijan gotovo več slišal kot mi. Seveda smo o razmerah pridno poročali slovenskemu časopisju. Naš g. razrednik se je navidezno držal zelo resno, videli smo mu pa naravnost v dušo, kako ga je veselilo, da ima take fante. Profesor zgodovine pa je modro pripomnil prijatelju: »Čeravno nimajo še zrelostnega spričevala, pa so že zreli — za revolucijo.« Tako se je končala ta romantika brez vidnejših posledic, le učenja in redovanja je bilo tiste dneve nekaj več. Še neki dogodek je tiste čase dvignil našo prebujajočo Se zavest. L. 1906: se je v dunajskem parlamentu bil boj za tajno in direktno volilno pravico. Po mestih in industrijskih krajih so nastopale delavske množice in glasno zahtevale svojih pravic. Tudi za Koper je bil napovedan tak shod. Po shodu pa so se vršile demonstracije po mestu. Ravnatelj Bežek je že prejšnji dan dal zavodu prosto, da bi se dijaki v šolo ali iz šole grede ne mešali med demonstranti. Morali bi biti seveda vsi doma. Naš g. razrednik naj bi pa malo popazil, da bi se maturanti kaj ne spozabili. Večina je res gledala to vrvenje iz daljave, trem pa žilica kar ni dala miru. Rajni — Kdo postane nemogoč kot član JUU. Nemogoče je, da bo član JUU oni učitelj, ali učiteljica, ki se ne ravna po pravilih JUU in predpisih, ki jih enodušno sklene kot obvezne glavna skupščina JUU. Tak član mora ali sam izstopiti, če se ne strinja s pravili ali sklepi, ali pa morajo odbori društev in zaved-nejši člani proti njim nastopiti pred stanovskimi razsodišči. Nemogoče je, da. bi se člani organizacije okoriščali na strankarski način, na škodo svojih sotovarišev in načel, ki jih organizacija zastopa in brani. Nemogoče je, da bi organizacija mogla dopuščati svojim članom, da podpirajo stvaTi, proti katerim se organizacija bori, da molče ob njih in jih direktno ali indirektno omogočajo. Nemogoče pa je tudi, da bi ostali člani organizacije oni strankarji, ki pri vladajočih strankah ob vsakokratnih režimih mimo vplivov in teženj stanovske organizacije pomagajo pri škodi, ki se povzroča stanu in šoli. Take primere marajo društva razčistiti pred razsodišči! — Štiri lepe, zanimive knjige za 20 Din. Odpovej se skromnemu izletu, izdatku za bežno zabavo, pa boš imel že čez en mesec obilo veselja in zadovoljstva s knjigami Vodnikove družbe. Ne odlašaj, da ne zamudiš roka za včlanjenje! — Društvo upok. učiteljstva ima v oktobru svoj mesečni sestanek pri Novem svetu šele v četrtek, 15. okt. ob 3. uri popoldne. Na tem sestanku proslavimo 80 letnico društvenega predsednika, viš. šol. nadzornika v p. g. Fr. Gabrgka. Vabljeni vsi njegovi ča-stilci(ke). Tovarišice! Pri pouku iz gospodinjstva vam delo olajšata priročni knjižici: Brašnikar-Pleško: Prehrana, teorija kuhe in dom. — Mešiček-Grum: Obleka in perilo, izdal odbor učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol. — Snov je pr ilagodena kmetskemu gospodinjstvu in zbrana tako, da odlično služi pri pouku in ustreza učnemu načrtu. — Naročata Se pri tajnici odbora učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol Andreji Grum-Skuljevi, učiteljici, Brezovica pri Ljubljani. — Omahljivci in neeodločneži nikjer in nikdar niso deležni veselja in zabave! Ko je pa že prepozno, tožijo in tarnajo, češ ¡ »Zakaj nisem pravočasno postal član Vodnikove družbe? Za skromnih 20 Din bi bil dolbil pri svojem poverjeniku 4 lepe, zanimive knjige!« Pazi, da se letos tudi tebi ne bo tako zgodilo! HIGIENSKI TEČAJ ZA UČITELJE V KRALJEVIČI Oblastni odbor »Protituberkulozne lige« v Osijeku je priredil v dneh od 7. julija do 4. avgusta t. 1. higienski tečaj za učitelje v Kraljeviči, katerega je vodil učitelj Dragotin Raškovič, poslovodja P. t. L V tečaj so bili sprejeti prvenstveno učitelji iz teritorija imenovane lige, potem učitelji iz savske banovine, naposled pa iz drugih banovin. Tečajniki so stanovali skupno v šoli; imeli so brezplačno kopanje, bili so oproščeni vseh taks in imeli brezplačen pregled in zdravljenje v sanatoriju za tuberkulozo kosti v Kraljeviči. Dnevni red na tečaju je bil sledeči: dopoldne in popoldne zračne in sončne kopeli, kopanje in plavanje, praktične vaje v reševalnem plavanju, igre z žogo i. dr., zvečer pa predavanja v šoli. Predavalo je 5 zdravnikov, in sicer sledeče predmete: Otroške kužne bolezni; kužne bolezni vobče, način infekcije, ohromela telesa; spolne bolezni, gono-rea, sifilis; fiziologija ploda; patologija poroda, abortus in tumori; telesna in duševna higiena pouka: vpliv okolice na razvoj značaja, organske pomanjkljivosti in njihov vpliv na psiho otroka, socialni in ekonomski vplivi na razvoj značaja, alkoholizem, kriminal, prostitucija; seksualno obvestilo in seksualna vzgoja; vzroki slabega učenja; malarija; fiziologija prehrane; prva pomoč (praktične vaje), odstranjevanje tujih teles iz očesa, uše- sa in kože, umetno dihanje, zaustavljanje krvi; reševanje utopljenca (praktično), reševanje od1 udarca električne struje; za-strupljenje; psihologija samomorilcev; opekline in zmrzline; masturbacija, seksualne motnje (dr. Milan Bedenič, šef šolske poliklinike v Osijeku.) — Psiha šolske dece, ki boluje na tbc. (dr. Miroslav Delič, primarij sanatorija v Kraljeviči.) — Pljučna tuberkuloza (dr. Ju-raj Deverič, zdravnik v sanatoriju v Kraljeviči.) — O bolezni oči in nosa, pota infekcije (dr. Josip Rasuhin, zdravnik - higieničar iz Higienskega zavoda v Zagrebu.) — Aeroke-mijska vojna, obramba (praktično z maskami); praktične pripombe k nauku o zdravju na osnovnih šolah; značaj o povzdigi higiene vasi v cilju pobijanja tbc.; zdravstvena zaščita učencev v zvezi z zakonskimi predpisi (dr. Prokopij Uzelac, sreski sanitetski referent in tajnik Oblastne Protituberkulozne lige v Osijeku.) Zadnja lekcija je bila posvečena čitanju nagrajenih tem »O tuberkulozi«, izdelanih po dijakih IV. razreda učiteljske šole v Osijeku, in sicer: Gjure Petnjariča, Ivanke Vuič in Zorke Nikolič. Vsega skupaj je bilo predavanj 42 in pol ure. Pod vodstvom upravitelja tečaja tov. Ra-škoviča so napravili tečajniki več izletov, in sicer na: Bakarac, Bakar, Crikvenico, Omišalj, Rab ter na Obrovac (arheološki muzej, katerega je uredil učitelj Kolago; fjord, ede.« izmed najlepših predelov našega Jadrana.) Vseh tečajnikov je bilo 50 po številu, in sicer iz raznih banovin; tudi iz dravske banovine je bil 1 učitelj. Želeti bi bilo, da se priredi tudi prihodnje leto enak tečaj; na ta način bi ti tečaji postali nekeka visoko šola zdravja, veselja in lepote, ki bo dala našim učiteljem — »borcem zdravja«, prave smernice v poučevanju moderne higiene. — Fr. Eržen. — Državni upokojenci se opozarjajo, da po določilih čl. 30. Uredbe o osebni in rodbinski dokladi iz leta 1935. ni treba« »Prijavo« za prejemanje te doklade, ki jo morajo vsi državni upokojenci predložiti finančni direkciji v Ljubljani v prvi polovici meseca oktobra, prilagati dokazov oblastev glede dejstev, navedenih v prijavi. Vsak je sam odgovoren za podatke v prijavi s posledicami, navedenimi v členu 31. te uredbe. — Odpadejo torej potrdila davčnih oblastev kakor tudi dveh državnih uradnikov, ki jamčita za pravilnost nekaterih navedb, kar vse je bilo prej predpisano. — Finančna direkcija je že v časopisih uradno razglasila, da lahko vsak poda prijavo v abliki navadne vloge, ker oblika prijave po čl. 29. ni predpisana, mora pa ustrezati predpisom členov 29. do 31. te uredbe. — V svrho olajšave je Društvo drž. upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani založilo obrazec take prijave, ki ustreza vsem omenjenim predpisom s potrebnimi navodili vred. UPRAVITELSTVA OZIROMA KRAJEVNE ŠOLSKE ODBORE prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino »Popotnik a« v zmislu opominov, ki so bili razposlani vsem dolžnikom. V nasprotnem primeru bo uprava sicer primorana z oktobrom ustaviti dostavitev lista vsem onim naročnikom, ki niso krili naročnine do 1.1936. VSA SRESKA UČITELJSKA DRUŠTVA se opozarjajo in obenem naprošajo, da poravnajo zaostala članarino v zmislu sklepa letošnje skupščine najkasneje do 10. decembra 1936. Dalje je letošnja skupščina ponovno sprejela sklep, da se članarina plačuje mesečno naprej, ki jo poverjeniki na šolah nakazujejo društvenemu blagajniku, ta pa čimprej sekciji. Vsak zaostanek plačil napram sekciji bo moralo društvo v zmislu sklepa banovin-ske skupščine utemeljiti, ako se hoče izogniti posledicam, sprejetih na letošnji skupščini. Društva, ki še niso poslala prijav za september, naj to takoj store. UPRAVA JUU. Naša gospodarska organizacija —g Zadružnikom Učiteljske samopomoči. V zadnjih dneh meseca septembra t. 1. ste prejeli položnice za 387. do 390. smrtni slučaj (Konjar Ulrik — Motnik, Šabec Avgust — Senj, Kratnar Marija -— Kamnik, Likozar Marija — Ljubljana). Samski člani plačajo po 21 Din, zakonski pari pa po 41 Din. Zamudniki naj nakažejo tudi vse zaostanke! Seznam v III. četrtletju umrlih članov bo priložen prihodnji pošiljki položnic. Vračila v podporni sklad zelo zaostajajo. Prošnje za podpore iz res nujnih socialnih razlogov kar dežujejo na upravo, denarja pa zaradi nerednega vračanja ni na razpolago. Prizadeti naj store svojo dolžnost in nemudoma nakažejo zaostale obroke, da s tem omogočijo podporo tudi drugim potrebnim tovarišem! Najugodnejša posojila dobite v učiteljski hranilnici in poso-jilnici. žTcc sivOici*.. Najpoprej jo je dolgo sam preizkušal, župnik Kneipp, preden je dal sladni kavi, pripravljeni po njegovih navodilih, tudi svoje ime, svojo siiko in svoj podpis. To troje pa je še tudi dandanes na vsakem pristnem zavitku Kneipppve sladneltaVe JKaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU —1 Obeta se nam povišanje plač. Predsednik vlade je na zborovanju J. R. Z. v Beogradu 27. IX. izjavil med drugim: S splošnim zboljšanjem gospodarskih razmer v naši državi upamo, da bo napočil čas, ko bomo lahko ustregli tudi upravičenim željam našega državnega uradništva. (»Slov. dom« 28. IX.). —1 Zaradi besede »nastavnik« je nastala polemika tudi med »Pohodom« in »Slovenijo« od 25. IX. —1 Šola na Kočevskem. »Deutsche Zei-tung« od 27. IX. toži: Od 71 nemških razredov, jih je danes še 20. Na mnogih šolah ni nobenega nemškega učitelja več, čeprav bi jih lahko dobili. —1 Pri občinskih volitvah ni nasilja, piše »Domoljub« od 23. IX. »Vsak lahko kandidira, kjer hoče in voli kogar hoče. Saj vidimo, da zlasti učiteljstvo glasuje za protivladno stranko, za katero uradništvo kar povsod divje agitira. Kljub temu nihče od teh ni bil vržen zaradi politike na cesto, nihče ni bil zaradi svojega opozicionalstva preganjan ali prestavljen. —1 Po napadu slovo. Napadena in ranjena učiteljska dvojica, Lojze Zupane in njegova gospa, sta premeščena iz Škocijana pri Turjaku v Staro Cerkev pri Kočevju. V Škoci-jahu je Zupane dal pobudo za zidavo novega šol. poslopja, bil je poveljnik gasilske čete in močno poživel društveno in prosvetno delo. (»Jutro« 22. IX.). —1 Odbor za narodno prosveto, katerega naloga je pobijanje slabih razvad in zablod, pobijanje zastarelih predsodkov ter pospeševanje in širjenje pismenosti in poučevanje najširših ljudskih slojev, —- se je osnoval pri ministrstvu prosvete. (»Jutro« 22. IX.). —1 Vzdrževanje šol preide na banovino. Tega niso zadovoljni trgovci. Posebno se jezijo na pasus uredbe, ki se glasi: »Če banovine z dosedanjimi dohodki ne bi mogle shajati, potem smejo uvesti nove doklade na vse državne davke, ki pa jih v mestnih občinah ne smejo pobirati.« »Trgovski list« od 12. IX. dostavlja k temu: Morda nas razvesele še s tem, da bodo dovolili banovinam, da pobi- rajo posebne doklade tudi za vzdrževanje učiteljev, da pa bo seveda predpisovala učne načrte in nastavljala učitelje še naprej država. —1 Ob smrti ravnatelja Juga se spominja »Jutro« od 27. IX., kako je imel Jug na skupščini Zveze slovenskih učiteljskih društev v Novem mestu dne 7. avg. 1910 ognjevit govor, kjer je rekel: »Prišel bo čas, ko se ne bomo pozdravljali podi črno-žolto, marveč pod beio-modro-rdečo zastavo«. Zaradi teh besed je prišel v disciplinsko preiskavo in začasno ob službo. Govorilo se je, da pridejo v disciplinsko preiskavo tudi vsi prisotni učitelji, ki so burno ploskali. Ker jih je pa bilo okrog tisoč, je disciplinska preiskava le odpadla. —1 Da vzdrževanje šol prevzame banovina komentira »Domoljub« od 23. IX. takole: Prav je, da se je vzelo občinam neznosno šolsko breme, vendar pa naj bi država odstopila banovinam za vzdrževanje šol tudi kakšen finančni vrelec. Tako naj bi se n. pr. ba-novinska trošarina, nabrana v naši pokrajini, vrnila Sloveniji v celoti, pa bi banovina novo šolsko breme že lahko vzdrževala. —1 O angleški šoli piše v »Politiki« od 13. IX. Pr. Milojevič in dokazuje, da je angleška šola najboljša. Ne natrpa sicer učencev z znanjem, pač pa vzgaja karakterje. Šola je bolj svobodna in učitelji znajo zainteresirati učence za snov. Zato pa se učenci šole veselijo. —1 Učitelj odgovarja za življenje učencev. Pred sodiščem v Brnu se je začel proces zaradi znane nesreče s splavom, kjer je utonilo 31 šolskih otrok. Obtožnica očita učiteljem, da so po malomarnosti dopustili preveliko obtežitev splava in da so zato odgovorni za nesrečo. (Jutro« 17. IX.). —1 Visoke šole za telesno vzgojo so na vseh 26 nemških univerzah, pri nas se ustanavlja šele prva taka šola. (»Slovenski dom« 19. IX.) —1 Atentator na učitelja Einspielerja v Dolu zloglasni Ivan Ogrin je zopet kaznovan zaradi tatvine in napada na orožnike na 1 leto in 3 mesece zapora. (»Slov. naTod« od 18. IX.) §., Jože s Krasa in Srečko so si kratkomalo nadeli rdeče kravate in hajd med demonstrante. Prav lahko bi jih bilo opazilo oko g. razrednika. Do skrajnosti pravičnega in socialno čutečega gospoda pa je čisto prevzel dogodek blizu njegovega stanovanja, ko so demonstranti mesarju Debelichu razbili okna in so letela stegna in krače kar po zraku, ker ni hotel na zahtevo množice zapreti lokala. Pač si je pa policija dobro ogledala demonstrante in izsledila vise tri naše fante, saj nas je poznal vsak stražnik po obrazu. Sledile so seveda preiskava pred ravnateljem, ki je imel zelo hude besčde, obtoženci pa prav nič skesanih src. Kazen je bila še kar uvidevna: le nekaj redov se je poslabšalo za eno stopnjo, pa pri maturi se je izpraševalo strožje, čeravno so imeli takrat zopet vsi spokorne črne kravate. Takoj po maturi je umrl tovariš iz hrvatskega letnika Mezgec Josip, ki je bil nedosegljiv humorist in je vedno skrbel za dobro razpoloženje pri nas in pri resnih profesorjih. Bil je izredno nadarjen slikar in je nameraval takoj po maturi na slikarsko akademijo v Prago, kamor ga je vabil hrvatski slikar Bu-kovac. Sam naš profesor risanja — poitali-jančeni Nemec — mu je obljubil mesečno podporo in tudi sošolci smo se domenili, da ga bomo skupno podpirali. Bil je namreč brez staršev in se je preživljal največ sam s slikanjem portretov, ki mu jih je preskrboval celo profesor risanja. Mezgečeve posrečene karikature so krožile iz roke v roko in vžbujale povsod veselost. Ta dobri in izredno nadarjeni tovariš je ostal v Kopru — za večno. O njegovem bednem življenju priča tudi to, da so mnogo let po njegovi smrti zasledili njegovi tovariši daleč v Istri Mezgečeve slike. Oddajal jih je za majhen denar in za živila. Podobno bedno življenje je živelo še več drugih dijakov. Nekateri so si pomagali z in- štirukcijami, drugi z muziciranjem in podobnimi posli. Hrano so dobivali nekateri v samostanu pri kapucinih, drugi spet pri dobrih ljudeh. Saj so bili to največ sinovi revnega Krasa in bedne Istre. V svetovni vojni je bilo iz našega letnika mobiliziranih 24 tovarišev, tedaj samo štirje ne, ki so se pa na svoj način odtegnili. Pet jih je zadela usoda, da so ostali v vojni, vsi drugi smo se zdravi ali vsaj malenkostno ranjeni vrnili, znak, da smo razumeli položaj. Razumljivo je, da smo se vsi odtegovali »junaškim dejanjem«, pač pa mačehi Avstriji namenoma več škodovali kot koristili. Dobro pa se je izkazal takoj ob prevratu tov. Žnidaršič, ki je kot poročnik izstopil v Celju, dobit za prvo silo 18 slovenskih fantov in razobesil na magistratu v Celju slovensko zastavo ter s to predrznostjo povzročil odstop nemškega občinskega sveta. Oddelki Brudermannove armade so že hoteli zasesti mesto, pa jih je tovariš z vojno zvijačo preplašil. Oblastno nastopajočemu stotniku je zagrozil, češ da ima že on na gradu poljsko topništvo, pO drugih postojankah pa polno strojnic in da naj se kar hitro odstrani s svojim oddelkom. Imel ni v resnici ničesar, a »junaški« stotnik jo je le odkuril naprej proti Mariboru. Tako je prešlo mesto v naše roke brez nepotrebnega prelivanja krvi in po pravočasni odločnosti in duhovni prisotnosti našega tovariša. Kar razumljivo je za naš čas, da so tega tčvariša pred nedolgim časom »pravi nacionalni ljudje« sumničili in denuncirali, da ni »dovolj<< državotvoren. In to taki elementi, ki so prav do prevrata kričali: »Heil!« Ob takih spominih smo praznovali svojo 30 letnico z željo, da bi nas našla prihodnja obletnica vse zdrave in pri vedno boljšem razpoloženju. — Naš glas Da razjasnimo vse moreče probleme, da izpolnimo občutljivo praznoto v naši stanov-sko-politični literaturi, da se še bolj strnemo pri skupnem, poglobljenem delu, otvarjamo z današnjo številko »Učit. tovariša« novo rubriko — Naš glas. Hočemo, da postane Naš glas res naš, res izraz naših naj glob jih stremljenj in hotenj. Hočemo, da pri njem sodelujejo vsi tovariši — borci. Hočemo, da se sliši in upošteva Naš glas kot izraz stremljenja učiteljske avantgarde. Ustvariti moramo močan učiteljski! pokret, enotno učiteljsko fronto, zato hočemo vzajemnih akcij, enotnega nastopa in sodelovanja vseh. Hočemo resnične poglobitve dela, smo-trene usmeritve, racionalne potrošnje energij, vidnih uspehov, resničnega napredka. Samo propad in smrt prideta sama od sebe, vse drugo je treba ustvariti, priboriti. Zato vstanimo in pristopimo k skupnemu delu, k vzajemni borbi. Vsj prispevki in dopisi se naj pošiljajo na naslov: Uredništvo »Učit. tovariša« — Naš glas — Ljubljana, Frančiškanska ul. 6/1. Peš. Učiteljski pravnik —§ V Ročnem katalogu na strani 86. je v odstavku »Kdo lahko prosi za napredovanje 1. IX. 1936. iz VIII. in VIL v VII. in VI. skupino« tiskana pomota v letnfci. Pravilna letnica je 1933. Na str. 83. v 3. vrsti II. odstavka se je tudi vrinila pomota in mora biti letnica »1935« in ne »1925«. Prosim, popravite! — V. G. Mladinska matica —mm Za 10. jubilejno leto Mladinske matice naj ne bo šole brez naročnikov na »Naš rod«. Vsak razred naj pridobi vsaj nekaj naročnikov več kot lani. Ta teden bodi posvečen agitaciji za »Naš rod«. Lani smo imeli 20.000 naročnikov. Poskušajmo dvigniti letos število naročnikov na 25.000. Čim več naročnikov — tem boljši bo list. —mm Letošnje knjige Mladinske matice je ocenilo »Jutro« prav ugodno. U uvodu govori kritik o Mladinski matici vobče. Tu pravi med drugim: S svojo spretno organizacijo je ta mladinska knjižna družba v nekaj letih svojega obstoja dosegla uspehe, kakor jih po vsej verjetnosti ne beleži nobena mladinska biblioteka v Jugoslaviji. Naklada 20.000 izvodov ji je omogočila, da izdaja za majhen denar dobre in okusno opremljene knjige, poteg tega pa skrbno urejevani, obilno ilustrirani mesečnik »Naš rod«. Nato ocenjuje ugodno vsie knjige, posebno hvali Ribičičeve »Čuri-murčke« in Seliškarjevo »Bratovščino Sinjega galeba«,. Prav tako je zadovoljen z vsemi ilustratorji, posebno še s Cdtičem, le Sirkove risbe se mu ne zdijo dovolj jasne in primerne za mladino. Ob koncu pripominja ocenjevalec, da izdaja M. M. novo mladinsko literaturo, ki pripravlja mlade čitatelje na življenjski boj. Povesti te vrste — pravi dalje — tudi nimajo ob koncu staromodnega moralnega nauka po vzorcu dobrega Janeza in hudobnega Mihca. Morala je položena v samo dejanje in tako najbrž silneje prehaja v čitateljevo dovzetno dušo. Ne dvomimo, da z Mladinsko matico napreduje tudi naša mladinska književnost. —mm »Naš rod« bo povečan in izide na 40 straneh. Bo tako največji slovenski mladinski list. Že dozdaj je bil bogato ilustriran, odslej bo še bolj. V njem ne bodo sodelovali samo naši najboljši pesniki in pisatelji, ampak tudi najboljši ilustratorji. 16 strani bo določenih nižji, 24 strani višji stopnji in bo zato uporabljiv kot pomožno čtivo za učence v nižjih kot v višjih razredih, tembolj, ker se vsebinsko približa šolskemu listu. Kljub povečanemu obsegu pa ostane cena ista. Vsak učenec nižjih kot višjih razredov bi moral biti naročnik. Z »Našim rodom« si učitelj olajša delo v šoli. —mm Do 5. oktobra je čas za zbiranje naročnikov za 1. številko »Našega roda«. Naše poverjenike prosimo, da se točno držijo tega roka zaradi naklade, ki jo bomo morali Sedaj določiti. —mm Za Seliškarjevo povest »Bratovščina Sinjega galeba« se zanimajo tudi Hrvati. Prosili so, da bi jo smeli prinašati kot uvodno povest v mladinskem listu, ki ga bodo začeli izdajati mladi hrvaški pedagogi v Zagrebu. —mm »Mariborer Zeitung« od 25. IX. prinaša kratko in ugodno oceno o Hudaleso- vi »Postelji gospoda Fibriha« in o »Kresnicah« IX. —mm »Slovenec« je prinesel o knjigah Mladinske matice v letošnjem letu daljšo oceno. V njej ocenjuje vse knjige redlnih in izrednih izdaj, le »Čurimurčke« je (hote ali nehote) prezrl. »Kresnice« prinašajo po njegovem polno zanimivosti za duha, ne pa tudi za srce. Hudalesova »Postelja gospoda Fibriha« mu je preenostransko tendenčna, »Barake« od Milkoviča se mu ne zdijo snov, ki bi bila primerna za otroke, po mnenju kritika povest ni močna, ni književna vrednost temveč povprečno hlago. Zelo pa hvali Potokarjeve »Pir-he« in Seliškarjevo »Bratovščino Sinjega ga- leba«. O »Pirhih« pravi: To knjigo moramo pozdraviti ne samo kot lepo mladinsko knjigo, ki ni samo, kar se tiče opreme in izdaje, svojevrstna, temveč ima tudi svoj pomen kot začetek sistematičnih prevodov iz bolgarske književnosti. Založba je tej zbirki posvetila še posebno naklonjenost ter ji ni samo določila lepe oblike, temveč dala vsako črtico ilustrirati z inicialko in dvema risbama posebnemu domačemu umetniku, da se vidi čim-večja pestrost bolgarskih književnih in slovenskih likovnih umetnikov. Tako je to knjigo okrasilo nič manji kot 26 slikarjev. O »Bratovščini« pa pravi, dla je zelo dobra mladinska ^ oves t, pisana z veliko umetniško silo ter v tem pogledu neprimerno boljša kot njegov »Rudi«. Na to govori kritik podrobno in z navdušenjem o vsebini knjige in končuje: Seliškarjeva povest je dobro leposlovno delo in bo ohranila svojo ceno, glavno pa je: mladina, zlasti moška, jo bo rada brala ter z velikim užitkom — je pa v svojem jedru tudi vzgojna. Šolski radio —t II. teden. Torek 6. oktobra bo povedal mladini g. skladatelj Emil Adamič, kako nastane »Pesem« in kako mnogostranske in številne so njene oblike. Tekom leta bo g. predavatelj zgradil na podlagi pesmi celo glasbeno oblikoslovje ter bo ilustriral snov s klavirjem in na gramofonskih ploščah. II.—III. Petek 9. oktobra ob obletnici smrti Viteškega kralja Aleksandra I. bo govoril gosp. Josip Lapajne »Na Oplencu 1. 1921. in 1. 1936.« Da bi bilo predavanje istočasno domača ko-memoracija, naj se izvesijo na odru slike za-dužlbine na Oplencu. Nj. Vel. kralja Petra L in Aleksandra L Zemljepisno naj se ugotovi: Beograd, Mladenovac, Arandelovac, Topola, Oplenac. I.—III. Ijo. 4. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v osnovni šoli v Murski Soboti. Razgovarjale se bomo o temi: Naše delo — pogled nazaj, in naprej. — To bo zadnja seja v tekoči poslovni dobi. Na društvenem zborovanju bo trelba položiti račun dela in se bo vršila volitev odbora. Na vse to se moramo pripraviti. Zato pridite v čim večjem številu. Tudi tovariši dobrodošli! = JUU — SRESKO DRUŠTVO V LENDAVI bo zborovalo v soboto, 17. oktobra, v Bogojini ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu so poročilo banovinske in državne skupščine, predavanje tov. Majhna o: Pokretu uči-teljstva ter volitve. Za volitve veljajo posebni predpisi, ki so bili objavljeni v 2. številki »Učit. tovariša«. Predlagatelji liste morajo predložiti kandidatno listo pol ure pred prl-četkom zborovanja. Listo mora podpisati ena sedmina polnopravnih članov. Člani, ki niso poravnali članarine za lansko leto, nimajo pravice voliti ne voljen biti. Poravnajte tedaj zaostalo članarino do 10. oktobra. Točnejše informacije se bodo dobile pred zborovanjem, zato se priporoča, da bi bilo članstvo že ob 9. uri na kraju zborovanja. — Pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V KRANJU zboruje 14. oktobra ob 9. uri v kranjskem Narodnem domu. 1. Predložitev liste za volitve odborov. 2. Poročila delegatov in odbora. 3. Finančni predlogi. 4. Volitve. 5. O telesni vzgoji (St. Završnik). — Pri vseh točkah se vrše razprave. Članarina mora biti do dne zborovanja v celoti plačana. Odbor. Poroflla + JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ je zborovalo 12. septembra 1936. v Ptuju. Navzočih je bilo tokrat 109 članov, kar je zelo razveseljivo v teh časih. V sitiuacijskem poročilu je odločno poudarjal predsednik, da se je nepravilno podtikalo nekaterim tovarišem razdiralno delo in da se je o učiteljskih zborovanjih in sejah poročalo na izvenstanovskih mestih. — Nato je pozdravil novega zastopnika oblasti in obrazložil spremenjena društvena pravila k volitvam. Vložena je bila le lista z nosilcem Dušanom Šestanom, katerega izvolitev je izzvala odobravajoč aplavz. Tovariš Samec je podal nejcaj misli k svoji knjigi »Računanje brez ra-čunice«. V njih je poudarjal važnost smotrnosti računskega pouka. Zaželena debata se ni razvila, ker večina šol knjige še ni dobila. Pričakujemo jo na prihodnjem zborovanju od vsega članstva! Banovinska in državna skupščina JUU. Potek pokrajinske in državne skupščine v Ljubljani in Novem Sadu sta podala predsednik Šestan in tovariš Jurančič v izklesanih, markantnih potezah. Tov. Šestan: Razvijali sta se po načrtu, odlikovali po dostojnosti, upoštevale so se želje starejših in mlajših in je posebno novosadska, kot še nikdar do sedaj, bila impozantna, elitna, parlament intelektualcev, manifestacija dela za narod in izraz prave naše stanovske zavesti. Zborovalo se je z neomejeno svobodo, o čemer so ravno nekateri časopisi netočno poročali. S tem, da še prečita govor zastopnika prof. udruženja g. Kneževiča, poantira miselno linijo in zahteve skupščine in naših borb. V njih pa bomo morali čimprej stegniti desnico v enoten nastop s profesorsko organizacijo in z organizacijo meščanskošolskih učiteljev. Podporni fondi za učiteljstvo. Ker nam pa manjka v borbi za učiteljske pravice prepotrebnih denarnih sredstev, moramo takoj misliti na ustanovitev fonda, kakor ga imajo na primer črkostavci in delavci, ki tedensko žrtvujejo mnogo večje zneske kot mi mesečno in od še manjšega zaslužka. Pri stanovsko zavednih bo to samoposebi prišlo! — Tovariš Jurančič je motril skupščino s filozofskega zornega kota. Iskal je predvsem vzročnosti v naši stanovski politiki, se vpraševal ali so premestitve radi šole in ali znamo biti svobodno kulturno opredeljeni? Za vse to se naj v bodoče organizacija bori in da se bo mogla uspešno, jo morajo sestavljati zanesljivi, kvalitetni člani. O tem pa naj rajši vsak sam premisli, da ne bo prepotrebnih razočaranj. Odbor je dobil priznanje, blagajnik tovariš Šterk pa absolutrij za svoje res vzorno upravljanje mučnih blagajniških poslov. FR. P. ZAJEC i i p r ■ I a ■ optik Ljubljana, Stari trg 9 priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno. ker je zelo dober in poceni Volitve so izvršene z aklamacijo. Vložena je bila le ena lista, zato se je novi odbor sprejel soglasno. Ustanovitev obrambnega sklada. V proračunu se sprejme za samce in poročene može 24 din, za poročene žene pa 11 din. V tem je vštet tudi prispevek 3 din za Slov. šolsko matico in 2 din za obrambni sklad, s katerim se bo dala sigurnost tovarišem borcem, ki se za vse ostale izpostavljajo v borbi za naše pravice. To je več kot važno in bomo v bodočem proračunu morali za obrambni sklad sprejeti večjo postavko! Predsednik Šestan se je iz srca izgovoril v imenu vseh onih, ki nas bodo zapustili, posebno Jurančičevima, ki sta bila vedno kot borca v prvih vrstah v naši organizaciji, med ljudstvom pa predana z vsem bistvom za podvig naše vasi. V vsem tem pa je bilo tudi njegovo slovo. — Učiteljstvo dobiva trdno hrbtnico. Vemo, da bomo pogrešali ob svojih ramenih tudi njihovih; za vsemi nam bo težko! Toda ravno iz tega se je tokrat vzbudila stanovska zavest celo v tistih, v katerih je do zdaj dremala. To se je čutilo na tem prvem letošnjem zborovanju in še nekaj: učiteljstvo dobiva trde hrbtenice! Tajnik: Predsednik: Andrej Debenak. Dušan Šestan. Pristopajte kot zadružniki k UČITELJSKI TISKARNI Novosti na knjižnem trgu —k »Proteus«, časopis za poljudno pri-rodoznanstvo, bo kmalu poslal svojo sedmo številko na naše šole. V napredni šoli ga med razrednim čtivom ne moremo pogrešati, ker prinaša tudi poročila o najnovejših dogodkih naše širše in ožje domovine, kot razpravo Oskarja Reje: Vremenska katastrofa v Žirovnici na Gorenjskem. Ptirodoslovno društvo v Ljubljani izdaja poleg lista »Proteus« tudi »Prirodoslovne raziprave«, ki so namenjene predvsem znanstvenikom. Zato je dolžnost vseh zavednih Slovencev, da pomore j o požrtvovalnemu društvu s tem, da postanejo njegovi člani ali pa, da se vsaj naroče na list »Proteus«. Z. —k Dr. Milan Vidmar: Oslovski most. V letu 1935. je izšla knjiga »Moj pogled na svet«, ki jo je spisal univ. prof. dr. inž. Milan Vidmar. Ta knjiga je vzbudila veliko pozor-noslt med slovensko inteligenco, ker jo je seznanilo z izsledki revolucionarne fizike. Avtor je popisoval v tej knjigi svoj pogleo na svet kot opazovalec, ki živi v svetu. — V svoji novi knjigi »Oslovski most« posveča dr. Vidmar vso pozornost matematiki. V uvodni besedi pravi sam sledeče: Če se mi je v knjigi: »Moj pogled na svet« res posrečilo vzbuditi zanimanje za fiziko, se mi bo morda v tej drugi knjigi posrečilo vzbuditi zanimanje za matematiko in geometrijo. Ne za dozdevno, šolsko matematiko in geometrijo. Pač pa za ono vedo, ki je edina resnična veda, za matematiko, ki je fizika; za čisto razumsko gledanje na svet in na vse ostale možne svetove. — Knjiga je razdeljena v enajst poglavij. ki nosijo sledeče naslove: Moj prvi oslovski most. Ploskovni liki. Krog. Trikotnik. Pitagorov stavek. Svetovi. Svet brez razsežnosti. Svet ene razsežnosti. Svet dveh razsežnosti. — Svet treh razsežnosti. Svet štirih razsežnosti. — Knjiga obsega 316 strani in nam v tej svoji obsežnosti odpira povsem nove poglede na matematiko in geometrijo v zakrivljenem prostoru. Poleg povsem drugačnih pojmov, ki jih daje šolska geometrija, na tri razsežnosti, se nam v tej knjigi odpira nova četrta razsežnost, ki jo avtor obravnava že v svoji prvi knjigi »Moj pogled na svet«. Knjigi kot sta »Moj pogled na svet« in »Oslovski most«, moreta nuditi učiteljstvu mnogo prepotrebnih naukov in ga v marsičem rešiti zmotnih gledanj na razne pojave v prostoru. Cena knjigi je 120 Din. Knjigo je založila in tiskala tiskarna Merkur v Ljubljani. Dobi se v vseh knjigarnah. Stanovska organizacija JUU Iz druStev Velik interes vlada za poročilo o novosadski skupščini. — Prve volitve sreske uprave so izvršene z aklamacijo. — Članstvo zahteva ustanovitev podpornega fonda. — Iz Novega Sada prehaja stanovska zavest v sreska društva. — Učiteljske hrbtenice so ponosno vzravnane. Vabila = JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V CELJU bo imelo 9voj redni občni zbor v soboto, 17. oktobra, s pričetkom ob 8. uri dopoldne na mestni narodni šoli v Celju. Pred prehodom na dnevni red se bodo sestavljale kandidatne liste za volitve po novih pravilih. Dnevni red: 1. situacijsko poročilo; 2. poročila uprave in nadzorstva; 3. poročilo o banovinski in državni skupščini JUU; 4. volitev uprave, nadzorstva, častnega razsodišča in strokovnih referentov; 5. predavanje tov. Gerlanca o pedagoški ekskurziji v C. S. R.; 6. »Učiteljski pokret« (tov. Haber); 7. dopisi in predlogi. — Knjižnica bo poslovala. Dol- ANGLEŠKO, lEŠK® I I STOMC! r[Áaíet