DEMOKRACIJA Nevarnejši od kršilcev zakonov so tisti ljudje, ki zakone prav tako kot določila dostojnosti nategujejo. MICHEL DEBRE’ Leto XIII. - Štev. 7 Trst * Gorica, 1. aprila 1959 Izhaja 1. in 15. v mesecu Dinamične diplomatske dejavnosti Vse kaže, da v danem položaju in okoliščinah ni druge poti za mirno rešitev berlinskega in nemškega vprašanja kakor kompromis. Vsako enostransko vsiljevanje lastne volje bi na tem občutljivem evropskem področju imelo za posledico samo naraščanje že itak velike napetosti in bi konec koncev bilo uresničljivo samo z orožjem. Tega si pa nihče ne želi, niti Nemci. Na stvarnosti, ki izhaja iz tega dejstva,' je britanski ministrski predsednik Mac-Millan zasnoval svoio politično akcijo. Ta ga je vodila najprej v Moskvo, nato pa preko Pariza, Bona in Ottawe v Wa-schigton, kjer je dal končno piko in dobil pristanek na načrt prvih diplomatskih potez, s katerimi bo Zahod še enkrat poizkusil doseči sporazum z Moskvo. MacMillan se je vrnil iz Združenih držav pretekli torek. Eisenhowerju je poročal o svojih pogovorih v dotlej obiskanih prestolnicah evropskih držav. Prepričeval ga je o potrebi popuščanja Sovjetom, seveda za ceno primernih protikon-cesij, o odm;ku v Srednji Evropi, ustvaritvi delno razoroženega pasu na tem področju itd. Omenil je tudi. da Bonn in Pariz nista odklonila pozornosti v pogajanjih, zahtevata pa jamstva, ker se zavedata, da Sovjetom ni zaupati. Neposredno pred MacMillanovim obiskom je predsednik Eisenhower imel radijski govor, v katerem je dejal, da se je pripravljen pogajati, da pojde rad tudi na vrhunski sestanek, nikdar pa ne bo pristal na takšne rešitve, ki bi pomenile izdajstvo dveh milijonov Berlinčanov, priznanje razdelitve Nemčije ter dopustile posamezni državi pravico, da se lahko požvižga na svoje mednarodne obveznosti kadar bi se ji to zljubilo. Ponovil je, da Zahod ni nikogar napadel, pač pa se bo o potrebi branil in to z najsodobnejšim orožjem. ' V kritičnem trenutku, ko sta se dva zahodna državnika dogovarjala ali je možna in kakšna naj bi bila skupna taktika, ki jo je treba ubrati, se je oglasil k besedi tudi Hruščev. Sklical je časnikarje na tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena sodelovati na sestanku zunanjih ministrov, kateri naj bi se srečali, da pripravijo vrhunski sestanek. Ponovno je zanikal, da bi 27. maj bil nekakšen ultimativni rok za ureditev berlinskega vprašanja. Vztrajal je sicer pri dosedanjih sovjetskih predlogih, a je bil zelo pomirljiv. Obe izjavi in MacMillanovo dokazovanje so prispevali k ustvarjanju političnega vzdušja, v katerem sta se voditelja obeh glavnih atlantskih sil zedinila za formalno plat postopka, ki je zdaj ?e v teku. Združene države, Velika Britanija, Francija in Zahodna Nemčija so poslale Sovjetski zvezi podobne note, ter jim ji predlagajo, nai se 11. ma;a v Ženevi sestanejo zunanji ministri. Naloga sestanka je, da pripravi konferenco načelnikov vlad štirih velesil, ki naj bi bila poleti v Que-becu v Kanadi. Glede te konrerence je videti, da je prevladalo MacMillanovo mnenje, po katerem naj bi ne bila pogojena z večjim ali manjšim uspehom predhodnih razgovorov zunanjih ministrov. Britanski ministrski predsednik je namreč prepričan, da se da od Sovjetov kaj doseči samo z neposrednimi razgovori z njihovim glavnim voditeljem. To je bil prej Stalin, danes pa je Hruščev. Se vse konference s Sovjeti, na katerih je Zahod doslej poskušal doseči kompromisne rešitve na nižji ravni, so vedno propadle. Zadnja taka primera naj bi bili sedanji ženevski konferenci za razorožitev in za prenehanje jedrskih poskusov, ki se vlečeta^ že mesece, a se ne premakneta z mrtve točke. Osnutek zahodnih odgovorov na sovjetsko noto z dne 2. marca je predhodno pregledal in odobril atlantski svet, ki se je preteklo sredo sestal v Parizu. Tako predstavljajo ti odgovori skupno mnenje članic tega zavezništva. Stalni svet je tudi proučil predloge, o katerih sta se sporazumela Eisenhower in MacMillan. 31. marca in 1. aprila, tj. tik pred začetkom zasedanja ministrskega sveta Atlantske zveze, se bodo v Washingtonu sešli zahodni zunanji ministri, da se pripravijo na razgovore, ki jih bodo Imeli maja s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Podobna konferenca bo še konec aprila v Parizu. Diplomatski stroj, ki pripravlja nov sestanek štirih velikih, dela torej že s polno paro in zdaj je le malo verjetno, da bi ga kdo lahko ustavil. Pri tem se nehote spominjamo zadnje konference načelnikov vlad štirih velesil, ki je bila pred par leti v Ženevi. Sprožila je pravi val optimizma. Vsi pričakovali odpravo mednarodne napetosti. Osamosvojitev Avstrije je bila pravzaprav njen edini sad. Ali bomo tudi letos prisostvovali takšnemu varlji; vemu olajšanju? Celo MacMillan sam pravi, da ni mesta za pretirani optimizem. Ne delajo si u-tvar niti Američani. Toliko bolj oprezni in polni dvomov pa so Evropejci, predvsem Nemci, pa tudi Francozi in Italijani. Z resnimi svarili se oglašajo celo nevtralni Svicariji. Čeprav sigurno velja Mac-Millanova trditev, da je treba za dosego sporazuma poskusiti vse, bi vendar bilo usodno, ako bi Zahod na ljubo praznim upom in obljubam pristal v Evropi na rešitve ki bi s svojo slabostjo samo izzivale nove zapetljaje in olajševale širjenje sovjetskega imperija. Takšna je n. pr. MacMillanova zamisel o ustvaritvi nekakšnega »področja o-mejene oborožitve« v Srednji Evropi. Brez splošne in nadzorovane razorožitve bi takšno ozemlje bilo prava vaba za suhozem-no močne in v neposredni soseščini se nahajajoče sovjetske sile. Ce so že danes vse atlantske sile preslabe, da bi se lahko uprle Sovjetom brez uporabe atomskega orožja, kdo naj bi potem sploh jamčil varnost temu področju na neatomski način? Napačna je torej trditev, da bi takšna omejena razorožitev sredi Evrope zmanjšala verjetnost atomske vojne. Evropska usoda bi bila popolnoma v rokah neevropskih sil. Ko bi bilo najbolj potrebno, bi si sami ne mogli niti malo pomagati. Za sodobne strateške zahteve že itak premajhna Zahodna Evropa bi postala še manjša in slabotnejša. Zato vidimo, da je vzporedno s pripra- vami za novo konferenco velikih nastala v Evropi nova skupnost celinskih držav, ki bo pazila, da ne bi neevropske države reševale evropske probleme samo po svojih vidikih. V tem smislu je važna in zgovorna aktivnost, ki jo je pretekli teden razvila italijanska diplomacija. Zunanji minister Pella je bil tik pred MacMillanovim odhodom v Ameriko v Londonu. Zatem je odšel v Pariz, kjer sta s predsednikom vlade Segnijem imela posvete s francoskimi državniki. Skupno sta odpotovala v Bonn, kjer sta govorila z zunanjim ministrom von Brentanom in kanclerjem Adenaurjem. Pri obeh srečanjih so ugotovili, da imajo Italija, Francija in Zahodna Nemčija v glavnem enotne poglede na bodočo mednarodno politiko. Vse tri hočejo sodelovati pri postavljanju osnov za pravičen mir, so za mednarodna pogajanja, toda zahtevajo jamstva za varnost vseh evropskih držav in ne bodo dovolile, da bi se kaj zgodilo na račun Evrope ali za njenim hrbtom. Srečne in vesele velikonočne praznike želita vsem Slovencem Uredništvo in uprava Demokracije A /9$ay\\\r\ •• * I ' iy,F h V pl \r \\ \ z ii (Posnetek staroruske ikone) V TIBETU so po vesteh iz Indije v teku hudi boji med uporniškimi protikomunističnimi silami in vladnimi četami. Uporniki naj bi napredovali proti prestolnici Lassi. Tibet, ki je bil nekoč neodvisen, je zdaj sestavni del kitajskega ozemlja z določenimi avtonomnimi pravicami. Pekinška vlada je že nekajkrat priznala, da se tibetansko prebivalstvo upira komunistični oblasti. Do sedanje krize pa naj bi prišlo zaradi tega, ker so komunisti nameravali zvabiti ali odpeljati Dalaj Lamo, ki je duhovni in posvetni glavar Tibetancev, na Kitajsko. Komunistične oblasti so obtožile indijskega konzula v Lassi, da podpira upornike. « * * »DRAGOM« je ime načrtu, po katerem bo dvanajst evropskih držav, med katerimi so članice Evratoma ter Velika Britanija, Švedska, Danska, Norveška, Švica in Avstrija, zgradilo velik jedrski reaktor za pi-oizvajanje električne sile. Reaktor bo veljal 40 milijonov dolarjev ali 25 milijard Lir, postavili pa ga bodo v treh letih. Izdelali ga bodo v Veliki Britaniji, ki bo največ prispevala k stroškom in bo tudi postala njegova lastnica. * s * ZA OSEBE BREZ DRŽAVLJANSTVA, katerih število je posebno po drugi svetovni vojni zelo narastlo, pripravljajo v Ženevi nov mednarodni dogovor, s katerim bodo skušali urediti njihov položaj, oziroma jim olajšati pridobitev primernega državljanstva. Konferenca, ki se peča s tem vprašanjem, ■je začela zasedati pretekli torek, udeležujejo pa se je zastopniki 31 držav, med njimi tudi Italije. Na njej proučujejo dva osnutka dogovora, katerega je izdelala komisija za mednarodno pravo. * * * VSI MADŽARSKI MATURANTJE ne bodo letos mogli dobiti ustrezne zaposlitve ali pa nadaljevati študij na univerzi. Od približno 25.000 dijakov, ki bodo predvidoma končali višje srednje šole jih bo 6.000 moralo iti v kmetijstvo, kjer bodo delali vse dokler ne bo razvoj ostalih gospodarskih panog, posebno industrije dosegel tako stopnjo, da bo možna njihova zaposlitev na zahtevnejših mestih. Videti je, da so se tudi madžaski komunisti pri svojem planiranju ustvarjanja novega inteligenc na naraščaja urezali in morajo zdaj z izjemnimi, nezadovoljstvo vzbujajočimi ukrepi, usmerjati mladino v nižje produktivno delo. Ta značaj imajo tudi novi šolski predpisi, ki so Dogodki----- [ po svetu jih sprejeli v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji. V slednjih dveh državah so morali predvsem zavreti odvišni dotok na univerze. >.1 * * BRUTANSKO POMOČ' IRAKU naj bi odobrili na nedavnih britansko-ameriških razgovorih. Eisenhovoer je dejal MacMilla-nu, da nima nič proti temu, če Velika Britanija vkljub spremenjenemu položaju dobavlja Iraku orožje. Ta poteza naj bi služila ohranitvi zahodnega vpliva v Iraku, kjer skušajo Sovjeti z vso silo popolnoma izpodriniti zahodnjake. Vest je toliko bolj zanimiva, ker je prišla v trenutku izredne napetosti med Irakom in Združeno arabsko republiko, ki proglaša iraškega-predsednika Kassema za komunističnega agenta. Se zanimivejše je da je Irak dan po tej vesti sporočil, da iztopa iz bagdadskega pakta, v kateremu je tudi Velika Britanija. * * * »DELO« se bo imenoval novi osrednji slovenski jutranjik, ki bo s 1. majem začel izhajati v Ljubljani namesto dosedanjih dveh dnevnikov, »Ljudske pravice« in »Slovenskega poročevalca«. Tako bo Ljubljana po 1. maju imela samo en jutranji list. Sprememba, ki uvaja v komunistično slovensko žurnalistiko nekaj racionalizacije, ne bo imela posebnih posledic. Prizadeti bodo samo časnikarji in člankopisci, od katerih jih bo nekaj gotovo izgubilo službo, oziroma bodo morali zamenjati delo. V ostalem pa je bilo že doslej pravi nesmisel, da si je ob toliki štednji na mnogih področjih in velikemu pomanjkanju sredstev Ljubljana privoščila dva jutranja dnevnika, ko sta vendar oba morala pisati v istem smislu in trobiti v isti rog. V takem primeru je eno trobilo več kot dovolj. To nalogo bo zdaj prevzelo »Delo«. * ■* * MINISTER ERHARD, podpredsednik za-hodnonemške vlade in načrtovalec nemškega povojnega »gospodarskega čudeža« je pretekli ponedeljek predaval v Rimu. V svojih izvajanjih je podčrtal prednosti zasebne gospodarske pobude in je orisal kako so se s tem sprijaznili tudi mnogi socialisti, ki so spoznali, da lažje uveljavljajo sodobne delavske koristi v pogajanjih z zasebniki kakor z vsemogočno in TRŽAŠKIM TITOVCEM ZA KLOBUK! Krivi preroki Volitve v študentovski svet so opravljene. Potekle so razmeroma redno, udeležba je bila na vu šini povprečja zadnjih let. Skraj? nežem se torej ni posrečilo, da bi organizirali abstinenco, niti ni-so izzvali plebiscitarnega navala volivcev. Veljavnih glasov je bilo 1074, odborniški mest pa je 36. Od tega so dobili: »Intesa univer? sitaria« (Krščanska demokracija) 357 glasov in 13 odbornikov, »Universita libera« (laična, levU čarska in sredinska lista) 324 (11), »Liberi Goliardi« (liberalci) 190 (6), »Goliardia lsontino?Triulana« (politično mešana) 129 (4) in slo? verska lista »Adria« 74 glasov in 2 zastopnika. Za našo primerjavo je vazno, da je edini titovski kandidat Pe? ter Sartzin, ki je nastopal na listi »Universita libera« in bil tudi iz? voljen, dobil 58 mešanih preje? rerčnih glasov. Skoro toliko pre? j er ene so dobili drugi predstav? niki skrajne levice na tej listi. Očitno je torej, da je šlo za na? vodilo, kateremu se niso pokorili samo slovenski, temveč tudi ita? lijanski pristaši levice. Glasov* rde, na katerih je bilo napisano samo Sanzinovo ime, je bilo v Trstu samo 23, v Gorici komaj 7. Na drugi strani je netitovska in nekomunistična slovenska lista »Adria« zbrala skupno 74 glasov, od tega v Gorici 14. ,S tem je posekala celo vso »Universita IU bera«, ki je dobila v glavnem me? stu Posočja samo 13 slovenskih in italijanskih glasov. Tako si je lista »Adria« zagotovila v študentovskem predstav? ništvu dva zastopnika. Predvidet vanja njenih pobudnikov so se v polni meri uresničila. Po šte? zbirokratizirano državno gospodarsko u-pravo«. Zanimivo je je dejal - da so zdaj, ko se na obzorju kažejo znaki gospodarskih težav, zasebniki tisti, ki zahtevajo državno pomoč, zaščitne carine itd., medtem ko se sindikalisti, dovčerajšnji zagovorniki planiranja in državnega posega v gospodarstvo, temu upirajo«. Pri vsem tem pa je Erhard poudaril, da je javni sektor v zahodnonemškem gospodarstvu veliko močnejši kakor pa si to predstavljajo tisti, ki vidijo v Zahodni Nemčiji samo trdnjavo zasebnega gospodarstva. Minister Erhard je nadalje zagovarjal ustanovitev širše gospodarske organizacije, ki ne bi obsegala samo držav Skupnega tržišča, ampak vso Zahodno Evropo. Vse te države bi morale seveda voditi zdravo in podobno gospodarsko politiko, pri čemer pa so popolnoma enake metode zaradi nacionalnih razlik in posebnih problemov nemogoče. Minister Erhard je izkoristil priliko, da je zavrnil zamisli, ki streme za tem, da bi vprašanje nemške združitve, ki je vprašanje nemškega ljudstva, uredili s kompromisom med svobodo in suženjstvom, med demokracijo in totalitarizmom, med tržnim gospodarstvom ter dirigiranim in kolektivnim sistemom. « * » BODOČNOSTI CIPRA so začeli kovati v Londonu dokončno obliko. V komisiji, ki mora pripraviti osnutek dogovora o britanski suverenosti nad nekaterimi britanskimi oporišči na otoku ter rešiti nekatera finančna vprašanja, ki so povezana z us(a-novitvijo Ciprske republike, sodelujejo pomočnik britanskega zunanjega ministra, veleposlanika Grčije in Turčije ter zastopniki ciprskih Grkov in Trkov. Polkovnika Grivasa, narodnega junaka, ki se je proslavil z vodstvom vstaje na Cipru, pa so v Grčiji, v znak priznanja povišali v generala. * * * SVETO VOJNO PROTI KOMUNIZMU je ‘pretekli ponedeljek oklical rektor kairske univerze. Pozval je muslimane vsega sveta naj se dvignejo proti nevarnosti, da bi se muslimanski narodi pustili zapeljati v brezboštvo. Rektorjevemu klicu se je pridružila Zveza mladih muslimanov v Združeni arabski republiki. Vodja Zveze je potrdil svojo zvestobo Nasserju in - iraškemu ljudstvu, ki se bori proti »Kasse-movi diktaturi in preganjanju«. Moskva seveda ni zadovoljna s to novo Nasserjevo usmeritvijo in ga opominja, da bi brez sovjetske pomoči ne prenesel sueške krize in bi danes ne bil več na oblasti. vilu dobljenih glasov so pošteno posekali titovskega kandidata. Slovenski demokrat je smo lah: ko upravičeno ponosni na ta iv speh naših akademikov. Titovski propagandisti in aktivisti, ki že iz gole nevoščljivosti zlivajo žolč in strup na vse, kar se v zamejstvu ne dogaja pod njihovo taktirko, pa so doživeli novo bla? mažo. Podobno kot na prvih u? pravnih volitvah na Tržaškem, ko so vkljub svoji organizatorni nadmoči in ogromnim sredstvom morali v okoliških občinah pri? znati prednost slovenskih demo? kratov, so tudi zdaj, po vsej go? nji proti slovenski akademski listi, pri čemer so uspešno tekmo? vali s samimi misovci, dočakali, da je slovenska akademska mla? dina z veliko večino obsodila ti? lovska podtikanja in odobrila samostojni nastop slovenskih demokratičnih akademikov. S tem je postavljena rta laž trditev, da naj bi večina slovenskih akademikov bila proti samostojni listi in da pobudniki liste »Adria« ne bi predstavili nikogar, razen same s^be, kakor je to trdil »Primorski dnevnik«. Na vse grlo so titovci oznanja? li, da so demokratični akademiki s samostojno slovensko listo zo? pet prebudili italijanski sovini; zem, ki je že hvalevredno zaspal. To so trdili v času, ko se na izvodih titovskih glasil še ni dobro posušilo tiskarsko črnilo v član? kih, s katerimi so protestirali proti morebitni uvedbi dvojezičnosti! Res je, šovinizem je spal... Pa se je tudi v tem zgodilo prav nasprotno od tega, kar so pridi? gali. Tržaški akademiki ne samo, da niso podlegli šovinističnim geslom in pozivom, temveč so nudili celo ostali javnosti in samim političnim činiteljem zgled polu tične treznosti in strpnosti. Slo? venska lista torej ni šovinizma poživila temveč mu je zadala hud udarec. »Primorski dnevnik« je tudi zapisal, da je slovenska lista na univerzi neumestna, ker sloven; ski akademiki niso še usposobi Ijeni za nastopanje v študentovi skem predstaništvu. Potrebna naj bi bila kakšna triletna »u pel ja* vanja« v okviru italijanskih list, šele nato naj bi sledil samostojni nastop. Po domače povedano, ti? tovci menijo, da bi se morali podvreči istemu postopku kot Somalci, ki se pod tujim v ar List v om šele pripravljajo na samot stojno življenje. Pa še nekaj. Demokratični akademiki so titovcem ponudili po: vico kandidatnih mest na svoji listi, samo da bi prišlo do skup? nega nastopa. Titovci pa tega nU so hoteli. Če danes pregledujejo volilne izide, se lahko prepričajo, da bi s skupnim nastopom slo? venski akademiki dobili v stu? dentovskem svetu vsaj štiri od? bornike. Tudi v tem so odpove? dali. Neverjetno je kako daleč za? pelje nekatere ljudi politična za; grizenost in slepota. Zaradi po? dobnih krivih načel, kot so jih titovci in njihov »Primorski dnevnik« zagovarjali ob volitvah na tržaški univerzi, so po letu 1945. s svojo dvoumno »fratelans co« ubijali slovensko samozavest na Primorskem in Koroškem. Po? tem pa začudeno in široko odpi? rajo oči, ko vidijo, kakšne rezul? ta t e je to rodilo. Prav je, da naši akademiki, predstavniki in bodoči voditelji nove generacije, ne nasedajo tak? šnim dokazano uničujočim re? (Konec na 2. str.) lojalnost in spoštovanje zakona ne pomeni odstop od lastnih pravic »Messaggero Veneto« je 18. marca priobčil obširen članek pod naslovom »zadeva lojalnosti«. Clankar poskuša sicer biti zmeren. Pozornost je namreč pri videmskemu listu zbudil članek v »Demokraciji«, ki poudarja, da se Slovenci hočemo pokazati vredne zaščite, kot lojalni državljani, s tem, da damo državi, kar je njenega, spoštujoč zakone. Boli pa ga stalno pritoževanje našega lista in Slovencev sploh zaradi grozodejstev, ki jih je fašizem uganjal proti Slovencem, ko jih -je obsodil na narodno smrt. V obrambi fašizma se je »Messaggero Veneto« v svojem članku tako močno zaletel, da ie iztaknil in poklical na pomočnic manj kot slovenskega kranjskega kapitana Luogarja, ki da je pred petsto leti z ognjem in mečem prihrumel v Trst in ga razdejal. Ta človek je tisti, pravi Mes-saggerov članek, ki je prišel semkaj z nasiljem in z zločini sejal sovraštvo med oba tu živeča naroda. Fašizem se takrat še ni rodil in Luogarjeva grozodejstva so ■se ponovila v dogodkih maja 1945. Italijani, trdi videmski list, so se vedno le branili pred slovenskimi napadalci. Glej no, glej, kako Messaggerov član-kar pozna zgodovino in jo tojjnači, da bi le opravičil fašizem in njegova grozodejstva, ki nimajo primera v moderni zgodovini naših krajev, saj je fašizem pred vojno obsodil Slovence in Hrvate na smrt in jih na vse mogoče načine preganjal, da bi jih čimprej uničil. O tem pričajo dejstva: prepoved slovenskih šol, publikacij in kulturnih ustanov. Policijski opomini, konfinacije, procesi in obsodbe na zaporne in na smrtne kazni. Bilo nas je v Julijski krajini najmanj šeststotisoč, pa nas je fašizem hotel iztrebiti. Slovenci in Hrvatje smo se postavili v obrambo vsega, kar je bilo in je našega: življenje, jezik, vera, imetje in domovi, omika in olika. Narodi, ki se v smrtni nevarnosti ne umejo braniti in mučeniške smrti tudi u-mirati, niso vredni življenja in svobode. Tako so se italijanski sinovi izkazali v borbi proti nemškemu okupatorju in njegovemu pomagaču fašizmu. Borili so se z vso silo, se žrtvovali in umirali, kot mučeniki, dokler niso končno zmagali. Nacizem in fašizem sta propadla, a prej sta uničila lastno državo in narodu prizadela velikansko moralno in gmotno škodo. Večje sramote in žalosti, kot sta ju nacizem in fašizem prizadela Nemčiji in Italiji, nemškemu in italijanskemu narodu, si ni moči niti misliti. Fašizmu so se Slovenci tudi s silo upirali. To se člankarju Messaggera Veneta ne dopade. Pravi, da bi se bili morali Slovenci tudi takrat pokazati za lojalne in nasproti zakonu spoštljive državljane, tako namreč kakor tisti kraški črnosrajčniki, ki so fašizmu služili. Ne, gospodje okoli Messaggera Veneta, mi ne bomo nikoli učili našega naroda, da nastopa proti svojim pravicam in koristim ter proti svoji, časti. Učili ga bomo lojalnosti do države in spoštljivosti do zakona, toda hkrati ga bomo učili tudi terjati svoje lastne, svete pravice in v tej smeri ga bomo odločno vodili. Tiste kraške polomljene hrbtenice, o gospodje videmskega lista, so bile morda najbolj odločne v borbi proti fašizmu in nacizmu, ko je šlo za biti ali ne biti, potem ko sta fašizem in nacizem izgubila odločno bitko, ki naj bi zasužnila vse narode, Slovane pa prve iztrebila s tega sveta. Tako je bilo in tako bo! Sužnji so v Rimu trpeli toliko časa in umirali, dokler ni napočil čas upora. Pa, gospodje, ali ni bil morda Slovan tisti, ki je vodil uporniške sužnje? Seveda jih je fašizem prejet po grbi, ko je napadel Slovenijo in Jugoslavijo, ko je streljal talce in požigal domove, slovensko ljudstvo pa zganjal v taborišča smrti. Ali naj bi se bili Slovenci morali udano in pokorno pokoriti ukazom tistega, ki jih je napadel in jih oropal domovine in svobode? O ne, odkar svet stoji, so se narodi vedno upirali tujcu in se borili za zlato svobodo. Tudi italijanski narod ima lepo in častno zgodovino v tem oziru! Fašizem, pa s svojo doktrino in metodami, ni delal časti italijanskemu narodu. Luogar je preveč daleč v zgodovini, da bi ga bilo treba klicati na pomoč in Krivi preroki (Nadaljevanje s 1. str.) ceptom krivih prerokov. Toda slovenska javnost se tudi upr a' vičeno sprašuje, kdaj bo odgos vorno titovsko vodstvo, če ne v Trstu pa vsaj v Ljubljani, poteg* nilo črto pod stolpcem, v kat e* rem so knjižene te polomije, se> štelo dobičke in izgube, ki jih je z njimi povzročilo ter nehalo streljati takšne kozle kot jih je ustrelilo prav zdaj na tržaški uni, verzi. Sicer pa ima vsako dogajanje svoje dobre in slabe strani. Tako smo vsaj še enkrat videli naše tis tovce na delu, jih pretehtali in spoznali da so vse prej kot dale* kovidni. življenje. Vemo pa eno, da je tudi Beneška republika udirala v slovanski svet, ne ravno z dobrim namenom, ampak zato, da bi Slovane podjarmila. Sužnji v beneških galejah pričajo proti tej republiki in ne zanjo! Gradnika ni v Gorici obhodila na smrt in ga razčetrtila slovenska gospoda. In vsi puntarji z Gradnikom na čelu, se niso upirali in berili proti kaki slovenski gosposki. Timeo Danaos et doma ferentes, je debelo zapisala tržaška »Edinost«, ko so po prvi svetovni vojni Italijani prišli v slovenske kraje in nam obljubili vse mogoče. In res, »Edinost« je uganila! Nobene obljube niso držali, kot so vse obljubljali beneškim Slovencem pred plebiscitom leta leta 1866, po plebiscitu pa ničesar dali, ampak jih jeli raznarodovati. Saj nimajo ti naši bratje še danes pravice niti do osnovne šole v lastni slovenski materinščini. Lojalnost in izpolnjevanje dolžnosti, to smo dolžtii Slovenci v Italiji do države in do italijanskega naroda. Toda država in italijanski narod sta dolžna isto napram nam Slovencem, po božjem in po državnem zakonu. Obljub smo siti do grla, ustnih in napisanih! Terjamo svoje posebne pravice in spoštovanje naših državljanskih in človečanskih pravic!. »Messaggero Veneto« je bil močno in odločno proti slovenski akademski listi v Trstu, zato je bil do slovenskih visoko-šolcev nelojalen in nedemokratičen. Dokler bo »Messaggero Veneto« poslušal tistih nekaj nestrpnežev iz Gorice in iz Trsta, ne bo služil lojalnosti in demokraciji, še manj pa pomirjevanju duhov. Naši visokošolci imajo vso ustavno pravico nastopati kot enakopravni akademiki na univerzi. Plačujejo šolnino, njih starši pa davke in ostale dajatve. Osnovne pojme lojalnosti in demokracije ter strplii-vosti pa krši tisti, ki trdi in zahteva nasprotno. Veseli.nas eno: da niso pred silo in nasiljem, pred kričečo krivico, ki so jo skrajneži hoteli uveljaviti, niti naši niti italijanski visokošolci klonili. Le tako naprej, mladi visokošolci, bodoči voditelji dveh narodov! Samo dejstva! V zvezi z volitvami na Tržaški univerzi in predložitvijo liste slovenskih visokošolcev, je »Primorski dnevnik« večkrat napovedoval, se bodo dogodki razvijali z nastopom italijanskih nestrpnežev, večnih sovražnikov vsega, kar je slovenskega in po slovenstvu diši! Prerokoval je, da bo predložitev slovenske liste ne samo zdramila razgrajanje prenapetežev, ampak izzvala tudi složni nastop vseh italijanskih sil, ki da bodo volile strnjeno ,in stoodstotno, da le preprečijo izvolitev kakega slovenskega kandidata. Izid volitev je pokazal, da se je »Primorski dnevnik« pošteno urezal. »Primorski dnevnik« je tudi pisal in trdil, da je slovanska - lista kleri-. kalna in liberalna, potem pa celo samo klerikalna. Zopet so se tovariši okoli Primorskega enkrat sp_ek,lj, z natolcevanjem, ker ni šlo pri nobenem kandidatu slovenske liste za klerikalen ali za liberalca, ampak za značajne slovenske demokrate in rodoljube, zavedne zastopnike akademske mladine, ki je pri tem nastopu pokazala, pogum • in dosledno tolmačenje svojih pravic! Stiriinsedemdeset slovenskih visokošalce,v». dragi, tovariši komunisti, vendar nekaj pomeni v tem času. Tega vi niste zmogli. Kaj ste se morda sramovali javno in odkrito v luči zakona in pravice ter medsebojnega spoštovanja Slovencev in Italijanov. iio-ifinbsm irHD3 v Firencah Proti pričakovanju javndstv ki je vestno in brez predsodkov sledila poteku procesa v Firencah proti Slovencem iz doline Nadiže v videmski provinci, je državni tožilec zahteval visoke kazni za dr. Zdravljiča in skupino 16 drugih obtožencev. Sprejem dokazov proti obtožencem in njihovo razbremenitev-;je. jasno kazal, da jim ni moči očitati nobenega od tolikih zločinov, ki jih je obtožnica nakopičila. Sam državni pravdnik' je moral pritrditi da ni moči iztakniti nobenega prav nobenega dejanja, ki naj bi predstavljalo zločin. Toda državni tožilec je kljub temu našel vzrok in razlog za zahtevo po visokih kaznih: dr. Zdravljič in tovariši, za katere je zahteval obsodbo, so v sebi gojili odpor proti Italiji in bili na strani jugoslovanske težnje za priključitev doline Nadiže. Velikonočno svitanje Oznanjajo srebrni mandelnov cvetovi prihod Gospoda, poveličan vstal iz groba, premagal smrt Bog, nad grobovi Doberdoba, odrešeniške roke razprostrl. Zvone zvonovi ob zori Kristusovo slavo po celinah, po vseh slovenskih mestih in vaseh, naj češnjevih cvetov dih, duš v svetlinah Odrešenika sprejme na spomladnih tleh. Naj dih slovenskih duš davnine po vseh grobovih neumrjočnost, tke narodu sedanjost in bodočnost, v sohotah svitanj, večne Domovine. Vaš sen v rumenosinjem - zvezdnati Celjani? Je Gospa Sveta, ki nas z vami mami, Odrešnik v Belem Kruhu drami, knez - narod davni vstal bo v angelski hozani. Velikonočni dan se svita, več ni krvav bršljan - od Kristusovih ran, nad dušo milost božja je razlita. Poet z angeli grobove obiskuje, velikonočne zlaga speve, pradavne slave in bodočnosti odmeve, mir Kristusov narode osrečuje. Esen Vprašanje deželne avtonomije """ - i1 i ■ Slovenski „pogumneži“ prosijo za jasno besedo Vse kar titovskega na Goriškem in na Tržaškem leze in gre, se je že zdavno v strankarskem in splošno političnem oziru odreklo slovenstvu. Na Goriškem so se ti odpadniki najprej ponujali Cucchiju in Magnaniju ter se z njima povezali v tovariško druščino komunističnih abju-rantov. Skrpucali so nekako Zvezo neodvisnih socialistov. Po zopetni abjuri imenovanih dveh strankarskopolitičnih preskakoval-cev, so se goriški titovci predali italijanskim Nennijevim socialistom, ki so nedavno glasno zahtevali revizijo državne meje na škodo Jugoslavije. Tržaški titovci pa so še dane v Zvezi neodvisnih socialistov. Goriški Nennijevi socialisti so se ob priliki neapeljskega kongresa te stranke odločno izrekli za tesno sodelovanje s komunisti, medtem ko se je kongres z znatno večino izrekel proti temu. Sprva ie italijanska komunistična partija nasprotovala uveljavitvi posebne deželne avtonomije. Nekaj časa sem pa se iz propagandističnih naklepov močno poteguje za avtonomijo. Na nekem sestanku v Vidmu, kjer so poskušali sestaviti osnutek deželnega statuta, sta zastopnika Slovenske demokratske zveze zahtevala, da se v osnutek vnesejo tudi določila glede zaščite naše jezikovne skupnsti. Predsedstvo sestanka, dr. Candolini, dr. Hugues in drugi so se tej zahtevi uprli češ, da bo o tem razpravljal in odločal bodoči deželni svet. Njihov namen je bil jasen: Slovencem nobene zaščite niti tokrat niti kasneje, saj bi v deželnem svetu itak ne imeli zadostnega glasu. Zastopnika goriških titovcev, med tema sedanji provincialni svetovalec, tovariš Miladin Černe, sta tedaj na prigovarjanje komunističnega poslanca Beltrama potegnila z dr. Candolinijem in drugimi in na škodo slovenske jezikovne skupnosti- izjavila, da bo zadevo razpravljal in odločal bodoči deželni svet. Ko ie Slovenska demokratska zveza leta 1947 nastopila in predlagala rimski u-stavodajni skupščini, naj našim krajem prizna in uveljavi posebno avtonomijo ter zahteval i splošno zaščito Slovencev v Italiji, so jo titovci napadali z očitkom izdajstva. Pozneje pa so se titovci odpovedali svoji strankarski in politični samostojnosti. Najprej so se, kakor povedano, postavili pod kuratelo Cucchija in Magnanija, potem pa so se z vsem telesom (duše komunisti nimajo!..,) predali Nennijevim socialistom, kjer imajo sicer nekaj besede, ali ne odločujoče, kar je zgovorno pokazal zadnji pokrajinski kongres stranke. O provincialnem svetovalcu Miladinu Černetu so poleg slovenskih listov in krajevnih italijanskih časnikov poročali, da je na prvi seji sveta, leta 1957, obsodil kot »nacionalizem« nastop svetovalca SDZ dr. Sfiligoja, ko je ta pozdravil svet v sloven- skem materinem jeziku. Bolj jasnega odgovora pač tovaj-iš.rf-CerHe^fne-^bi mogel izraziti. Zdaj prihaja ta tovariš na dan z zahtevo po uveljavitvi deželne avtonomije in zaščite Slovencev v Italiji Nič hudega in nič. slabega.; Prav je, da je spoznal svojo prejšnjo zmoto. To bi pomenilo, da ga je vest vendarle zapekla, če ne bi vedeli, da gre za navadno strankarsko potezo, saj je vsem dobro znano, da so komunisti tisti, ki so svoje otroke pobrali iz slovenskih šol in obstoj s tem ogrožali. Kljub temu priznavamo, da je tovariš-Černe, kar se tiče deželne avtonomije in zahteve, da se Slovenci zaščitijo, zdaj na pravi poti. Le to se nam zdi drzno in predrzno, da »Primorski dnevnik« zamolčuje vse njegove dosedanje kamaleonske kolobocije, in raje postavlja Slovenski demokratski zvezi zahtevo po jasni besedi glede deželne avtonomije. »Primorski dnevnik« št. 66 od 18. marca v članku »Goriška KD se je podredila Rimu in se s tem odpovedala avtonomiji«, piše med drugim tudi sledeče: »Ker Slovenska demokratska zveza brezpogojno podpira stališče Krščanske demokracije v tem in v vseh ostalih vprašanjih smo mnenja, da bi morala sedaj z besedo jasno na dan, d^se bo vedelo, če je tudi tokrat na strani Krščanske demokracije in Se-gnija«. Uradno odgovoriti na to smešno, naivno in komunistično dialektično vprašanje je seveda pristojno le vodstvo Slovenske demokratske zveze. Toda naša. časnikarska pravica je dolžnost, da tudi mi spregovorimo o stvari z »jasno besedo«. Ta naša »jasna beseda« je vse, kar smo zgoraj o tovarišu Miladinu in o til -veih v tem oziru povedali. Nadalje pa še sledeče. Res, da ' večjega slepa in glušča ket je tisti, ki pri zdravih očeh in ušesih noče ničesar videti ali slišati' res je 1udi; da so komunistični časnikarji in dopisniki le dialektično zgrajeni in namerno kri-vinčo napadalni, toda take neumnosti kot si jo je z navedenim vprašanjem »Prim. dnevnik« privoščil, bi si vendar no smel dovoliti, da se mu vrabci na strehi ne smejejo. Vse navedbe današnjega našega članka namreč so neoporečne in jasno pričajo, da je Slovenska demokratska zveza odločno za uveljavitev deželne avtonomije in za zaščito Slovencev v Italiji. Naj povedpJevdp je SDZ naslovila na rimske poslance in senatorje, tudi vsem komunističnim, že več vlog in predlogov za spoštovanje ustave in dosledno temu za uveljavitev deželne avtonomije ter za zaščito slovenske jezikovne skupnosti. V razpravo na seji pokrajinskega sveta pa je v tem oziru posegel tudi svetovalec SDZ dr. Makuc, ki je ponovno spregovoril jasno besedo za avtonomijo in za zaščito Slovencev. O tem je že pisala tudi DEMOKRACIJA št. 6 od 15. marca. Le glušči in slepi, ki hočejo taki tudi biti, tega niso niti slišali niti videli!... Titovci so se, to smo dolžni očitno poudariti, predali italijanskim Nennijevcem. Morda jih je tu pa tam tega »pogumnega« koraka tudi sram, ker kri ni voda in tudi najbolj zagrizeni fratelancarji ne morejo popolnoma izbrisati s telesa in z jezika, pa tudi ne iz vesti, svojega nacionalnega izvora. Slovenska demokratska zveza hodi svojo začrtamo jasno pot, »pogumni« tovariši, zato ji nihče ne more ničesar očitati. Niti tega da sledi Krščanski demokraciji, saj zahteva prav od nje v prvi vrsti, da se spoštuje ustava, da se uveljavi deželna avtonomija in da se zaščiti slovenska manjšina v Italiji. Obvestilo Ravnateljstvo slovenskega liceja in učiteljišča v Gorici obvešča, da je treba vložiti prošnje za pripustitev - k zrelostnem izpitu, odnosno učiteljskemu usposoblje-nostnemu izpitu, najkasneje do 14. apria 1959. Pojasnila daje tajništvo. VESTI IZ PODEŽELJA STEVERJAN Naš občinski svet je na svoji zadnji seji pretresal vprašanje pokopališča v Jazbinah, ki bo stalo 2.900.000 lir. Zadeve svet ni še rešil in bo o vprašanju še razpravljal. Vtada je sklenila nakazati za šolsko opremo 1.800.000 lir, Od tega se bo porabilo 1.000.000 lir za glavno šolo, ostalih 800.000 lir za za ono na Valerišču. Glede vrtca je svet ugotovil, da se bodo stroški povečali za 320.000 lir kot pa je bilo prvotno domenjeno. Zato je svet sklenil prositi vlado naj pripomore še s tem zneskom. DOBERDOB V zadnjih časih vlada 'pri nas veliko nezadovoljstvo, ker moramo plačevati za vodo po 120 lir mesečno za vsako osebo in večjo žival v hlevii ne 'glede na to, ali porabimo ali ne toliko vode. Do tega pa je seveda prišlo zaradi čudnega zadržanja občinske uprave, ki ni znala pri sklepanju pogodbe zahtevati ugodnejših pogojev. * * * Minister za javna dela je pred dnevi sporočil vodstvu KD iz Gorice, da so odobrili nad 4 milijone lir za eletrifikacijo tistih vasi naše občine, ki so ostale do danes brez elektrike; čeravno se je tega vprašanja lotila že prejšnja občinska u-prava. "i * * * V torek 7. aprila se bo pričela v Tržiču sodna razprava proti našemu županu, ki je lansko leto ob državnozborskih volitvah vdrl v prostore jameljskega župnika. Nikjer ni v zakonih zapisano, da državljani ne smejo misliti in čutiti drugače kot' je uradna politika in kakor zakoni velevajo, ampak v kazenskem zakopiku, je napisano da se državljani sodijo in kaznujejo po dejanjih, ne zaradi misli’in čustev, ki jih gojijo! Prav zahteva državnega pravdnika nas prepričuje, da gre pri stvari kot taki samo za preganjanje Slovencev, in ustrahovanje, da bi se Slovenci tistih krajev ne drznili terjati svojih posebnih pravic. Proračun goriSbe sipine Proračun goriške občine, ki ga je občinski svet začel pregledovati in o njem razpravljati, predvideva 827.709.000 lir dohodkov in S05.986.000 lir izdatkov. To je 77.986.000 lir več izdatkov kot dohodkov,-Da bi ta znesek pokrili, predvideva proračun doklade na zemljiške dohodke in na potrošnjo, vsega skupaj točno za 77.986.000 lir. V resnici je letos predvidenih le 53.110.000 lir več doklad, ker jih je bilo že lani za 24.876.000 lir. Doklade na zem-ljjiške dohodke ostanejo naproti lanskemu letu neizpremenjene, to je vsega skupaj 3.486.000 lir tako da bo dala večji znesek 53.110.000 lir samo doklada na da-vek na potrošnjo. Predvideti je, da bo razprava v občinskem svetu zaradi tega zelo živahna. Država v nevarnosti... Bilo je menda lansko leto, ko so se videmski srednješolci podali na šolski i^let v Jugoslavijo, pa so jih italijanski nestrpneži hudo napadali po časopisih, ker so razobesili na vozove tudi sosedno državno zastavo. Goriški župan je pisal celo ministru, kakor da bi bili mladi dijaki zagrešili velikansko pregreho. Minister ni odgovoril ničesar... V ponedeljek 23. t.m. so odhajali skbzi Gorico na Rgko srednješolci iz kraja Ce-sena. Na vozovih so imeli natiskane kraje skozi katere so se vozili: Cesena, Gorica, Trst, Rijeka. To je zopet hudo zadelo nekega »Piccolovega« goriškega dopisnika, ki je v torek ogorčeno protestiral, zaradi dvojezičnih napisov, zlasti zato, ker sta bila Trst in Gorica zapisana tudi po slovensko, Rijeka pa samo hrvatsko. Čudno, da se ti nestrpneži ne odločijo zahtevati od rimske vlade, naj prepreči na kak način prihod burje z jugoslovanske strani sem v Italijo! Gorici so vendar dali ime Slovenci, saj nima italijanska Gorizia nob^p^ga smisla in pomena! Z zadovoljstvom beležimi, da se mladina, tako v notranjosti republike, kako že v Vidmu in pred kratkim v Trstu hvala Bogu otresa nacionalističnih predsodkov in raje sledi demokratičnim in človečanskim klicem srca in vesti! Amnestija Vlada napoveduje splošno pomilostitev. V poštev naj bi prišli prestopki in kršitve kazenskega zakonika do treh let kazni. Poleg tega naj bi zakon vseboval tudi spregled kazni do dveh let. Vse to za prestopke in kršitve storjene do 24. oktobra 1958. Demokristjani v Poadižju složno s fašisti Ker so nemški svetovalci podali ostavko na mesto deželnih odbornikov v Poa-dižju, so demokristjani napovedali sestavo novega odbora, ki ga bodo podprli mi-sovci, to je novofašisti in liberalci. Po deželnem statutu mora biti v odboru zastopana tudi nemška jezikovna skupina, zato se predvideva, da bodo nemški zastopniki ugovarjali, da je sestava odbora, četudi iz samih demokristjanov, nezakonita. Utegnejo se tudi pritožiti na ustavno sodišče. Kakor znano so nemški zastopniki izstopili iz odbora, ker so s tem hoteli preprečiti delovanje deželnega odbora in sploh deželnega sveta, iz protesta, ker jim Italija noče priznati in sprejeti tistih avtonomističnih zahteva, ki jih postavljajo, to je zaščito nemške manjšine mora s podelitvijo posebne avtonomije bocenski provinci, kjer imajo Nemci absolutno večino prebivalstva in bi torej bili sami gospodarji dežele. Neposredno nakupovanje pridelhou Zakon, ki dovoljuje potrošnikom kupovati sadje, zelenjavo, ribe in meso neposredno od proizvajalcev, je končno u-rejen. Kakor znano so pravico kupovanje uredili z vladnim odlokom, ki je bil učinkovit, saj so se cene blagu takoj znižale v veliko zadovoljstvo potrošnikov. Toda nova zbornica je pod Fanfanijevo vjado, odlok preklicala češ, da ni bil zaradi formalnosti skladen z ustavo. Slo je samo za nasprotovanje Fanfanijevi vladi od strani tako zvanih ostrostrelcev. No, zakon, ki je zelo koristen tako za Potrošnike, kakor za proizvajalce, je; zdaj pripravljen. Na podlagi tega zakona bo vsakomur vstop na trg na debelo dovoljen za nakup tudi manjših količin blaga. Vsaka, tudi podeželska občina lahko ustanovi svoj trg na debelo. Trgovci, posredniki, s tem odpadejo in cene se primerno v korist potrošnikov znižajo. Seveda bodo trgovci kljub temu to blago lahko prodajali, toda cene bodo verjetno tudi oni znižali in tako odpade samovoljno navijanje cen. RESNICA JN PRAVICA NA KALVARIJI Zanimivo in obenem žalostno dejstvo je, da so na področjih resnice in pravice nerazvite prav tiste dežele, ki se prištevajo med najnaprednejše in najbolj civilizirane predele našega planeta. Nič čudnega, mnogo prikladnejše je lagati pred mikrofonom, pred televizijskim oddajnikom, po časnikarskem papirju in tudi pred parlamentarnim zastopstvom kot pa udarjati na afriški črnski boben. Na Dunaju, ki je bil Slovencem polnih sedem f)o let tak nasilnik, da nas je oropal polovico nekdanjega ozemlja in nam grozil, da nas s svojim odrivanjem proti jugu porine v morje, so uradni avstrijski raznarodovalci uzakonili likvidacijo koroških Slovencev. To likvidacijo pa spremljajo povrhu še z zasmehovanjem in ironijo. V vodilnem dunajskem dnevniku »Die Presse« z dne 15. marca ugotavlja, Fritz Molden, v uvodniku pod naslovom »Južna Koroška in Južni Tirol«, da živi na Koroškem 60.000 - 70.000 ljudi, ki se deloma prištevajo »slovenski, deloma vindišarski jezikovni skupnosti«. Tako porazdelitev in poimenovanje nekega kulturnega naroda si zares lahko privošči samo državljan dvomljive moralne vrednosti. Kdo so Slovenci, pove slehernemu zemljanu tudi najskromnejši leksikon, kdq so »vindišarji« pa bi morali temu. zemljanu raztolmačiti celovški nacisti. Vse do prve svetovne vojne niti mačehovska zatiralka osmih podjarmljenih narodov, Av-stroogrska monarhija, ni mogla izstisniti devetega plemena, vindišarjev, ampak je to storila »demokratična« Avstrijska republika. Nekatere koroške in štajerske Slovence je nemškoavstrijska gospodovalna plast z grožnjami in podkupovanjem »zmehčala« -v slovensko govoreče in nemško misleče kimovce ter jih opremila z »vindišarskim« vzdevkom. Tako so avstrijski nacisti na Koroškem in Štajerskem v celoti obnovili prusko raznarodovalno tradicijo v Sleziji, na Poznanjskem, Pomeranskem in po ostalih zahodnih slovanskih jezikovnih področjih. S kakšnim uspehom? Vzhodne nemške meje po drugi svetovni vojni te »uspehe« jasno izpričujejo... Kulturno kanibalstvo v osrčju Evrope Takemu početju v samem osrčju Srednje Evrope pravimo kulturno kanibalstvo in nič drugega. To kanibalstvo iv- seda j avstrijski krščanski demokrati in avstrijski socialisti uzakonili, v zasmeh vsem napisanim in podpisanim človečanskim pravicam, v posmeh organizaciji UNESCO in številnim drugim mednarodnim ustanovam, ki se trudijo, da bi zatrle umazane kupčije z belim blagom. S takim ravnanjem pa Avstrijci v celoti posnemajo komuniste, proti katerim se upirajo. Kakor komunisti, tako tudi nemškoavstrijski nestrpneži, ki jih je avstrijska vlada v dunajskem parlamentu odlikovala, lomijo hrbtenice slovenskemu delu avstrijskih državljanov, jih ropajo značajnosti in jih preobražajo v mešance, v bastarde. S takim početjem utrjuje avstrijska vlada posredno tudi sam komunizem. Kajti nič čudnega ne bo, če se bodo zavedni Slovenci proti takemu kolonializmu pričeli ozirati po komunizmu, ki je v narodnostnih vpra.šinjih tolerantnejši od nekaterih zahodnih držav in pri tem prezirali vsa ostala komunistična hudodelstva. Vsej demokratični javnosti je treba jasno in glasno povedati, da je avstrijska vlada s takim svojim ravnanjem odprla vrata komunističnim agentom na Južno Koroško. Samo zaradi bodočih pogonov na slovenske glasove so komunisti glasovali proti likvidacijskemu manjšinskemu zakonu v dunajskem parlamentu. Prav v teh dneh naštevajo ameriški hsti, koliko mednarodnih pogodb so bolj-ševiki od Lenina dalje prelomili. Okrog petdeset je teh boljševiških čednosti. In vendar - na žalost - niso Sovjeti edini kršitelji mednarodnih pogodb, tudi Avstrijci niso edini... Ob takem razmišljeva-nju se nam vri*02 v spomin poučna zgodba. Američan je prispel ;.po dolgem in napornem'potovanju na neko farmo in zaprosil za steklenico Coca Cole. Namesto te so mu postregli s kozarcem čiste studenčnice. Z užitkom jo je popil, nato pa far-merja pobaral: »Kaj mi ne bi mogli prodati tega recepta?« Recept resnice pa je zelo enostaven: ničesar dodati in ničesar izpustiti. Mirovne pogodbe, Londonski memorandum in podobni kupi papirja napisanih obljub in podpisanih moških besed izgle-dajo do pičce podobni neki drugi zgodbi iz galantnih rokokojskih časov na Francoskem. Zakonski mož je svojo ženo presenetil in flagranti, pa ga je žena zavrnila: »Ja, ljubček, kaj ti svojim očem bolj ver jameš kot pa mojim. besedam«. Zdi se, -da je v naših prav nič galantnih časih nedopustno, da bolj verjameš lastnim o-čem kot pa besedam in flagranti presenečenih državnikov... Morda nam bo kdo očital, da se usa-jamo nad delom Zahoda, vendar nas že star pregovor poučuje, da so neresnice, ki nam jih pripoveduje prijatelj, mnogo nevarnejše od tistih, ki jih razširja sovražnik. Prijatelju smo prej pripravljeni verjeti in mu - nasesti. To bi v ostalem ne bilo niti najhujše, če bi resnica spadala med dragocenosti, ki so človeku lahko tudi nepotrebne. Temu pa ni tako. Resnico potrebujemo prav tako kot jedačo, pijačo in zrak. Tej trojki naših telesnih potreb odgovarja trojka duhovnih: resnica, pravica in svoboda. Svoboda ne more živeti brez pravice. Ce svobodo oddvojimo. od pravice in zakonitosti, postane baklja svobode utvara ali pa požigalna baklja. Vest dunajskih parlamentarcev Pravica ne stoji na lastnih nogah. Preden sodnik lahko izreče pravorek, mora vedeti, kaj je resnica in kaj krivica; vedeti mora predvsem, kaj se je zgodilo. Avstrijski parlamentarci so bili v teh dneh sodniki, sodniki skoraj 100.000 slovenskih ljudi, živečih v osrčju Srednje Evrope. Ali so se zavedali ti krščanski in socialni sodniki, kaj je na Koroškem resnica in kaj j pravica? Ali so ti sodniki, doumeli kaj se je dogajalo v zadnjih sto letih s Slovenci na Koroškem? Ali so se prepričali, kako so nastali »vindišarji«? In ali jih pri tem ni oblila rdečica sramu kot bi jih morala, če so resnični kristjani in resnični socialisti? , --- Brez resnice je vsaka' sodba loterija. Pravorek mora biti utemeljen na iskanju resnice, saj prav zato velja načelo: ni pravice brez resnice in ni svobode brezr-pra.-vice! Zato, gospodje in tovariši poslanici dunajskega' parlamenta, zakaj niste odšli na Koroško, zakaj niste odpirali arhivov in si ogledovali obledele zemljevide kot je n. pr. ta, ki vam ga tu ponatiskujemo, da bi se prepričali do kje šo - po nemško-avstrijskih znanstvenih virih *- segali še pred nekaj desetletji koroški Slovenci in kam so jih stisnili nemškoavstrijski kolonizatorji: v tri »mešane okraje«. Tako pa uradno potvarjajo resnico in krojijo Slovencem krivico krščanski in socialistični ministri dunajske vlade. Zakaj so ti Slovenci, katerih dobršen del onečaščate v prosvitljenem XX. stoletju še z »vindišarji«, samo še sedmina koroškega prebivalstva, kot s tipičnim farizejstvom zatrjuje vaš Fritz Molden? Zato gospodje in tovariši, ker je bilo in je tisto početje na Koroškem »najvišja patriotska čednost«, na Južnem Tirolskem pa je enako početje »smrtni greh«. Bogaboječi krščanski demokrat (O. V. P.) Walter Weissmann je v dunajskem parlamentu pred glasovanjem o zakonskem osnutku za likvidacijo koroških Slovencev vzkliknil: »Paralela med Južno Tirolsko in Južno Koroško ne obstoja. Na Južnem Koroškem je ljudsko glasovanje uspelo očitno v korist Avstrije«. Gospod Weissmann se pri tem ni spomnil, da so Slovenci na Koroškem čakali na plebiscit polnih 700 let. Naj čaka g. Weissmann na Južnem Tirolskem pod sedanjimi pogoji, ki so neprimerno ugodnejši za Nemce na Južnem Tirolškem kot so bili kdaj koli v zgodovini za Slovence na Koroškem, samo eno desetino tega obdobja, recimo do leta 1992, potem bo njegova paralela med Južno Tirolsko in Južno Koroško vsestransko uveljavljena. Kakšen bo izid takega južnotirolskega plebiscita pa mu že danes lahko pove številčno razmerje med Nemci in Italijani v Bocnu ali Meranu. Zaradi popolnosti »paralele« bodo morda - po avstrijskih plebiscitnih vzorih - tudi Italijani poskrbeli za primerna teritorialna podkupovanja (Trbiški okraj!) in nagrade razkošnih dvorcev na Vrbskem jezeru. Tu objavljeni narodnostni zemljevid na Južnem Koroškem iz leta 1345 z vso resničnostjo dokazuje avstrijskim Nemcem, da bo podoba Južne Tirolske že čez tri desetletja istovetna podobi današnje Koroške. Glavni odbor Slovenske demokratske zveze za Tržaško ozemlje je na svoji seji, dne 22. marca 1959 ob polni udeležbi soglasno sprejel naslednjo PROTESTNO RESOLUCIJO Demokratični Slovenci, organizirani v Slovenski demo; kratski zvezi za Tržaško ozemlje energično protestiramo proti sistematičnemu raznarodovanju naših bratov na Koroškem, ki jih nemškoavstrijske oblasti ini zasebniki dosledno izvajajo že stoletja. Samo v zadnjih sto letih je nemškoavstrijska na; rodna nestrpnost po tradicionalnih načelih »pritiska proti ju; gu« odrinila avtohotne Slovence od Gospe Svete in pobočji Vi; isokih Tur na Obronke Karavank. To se je dogajalo z nasilnim naseljevanjem Nemcev na slovensko zemljo, z ustrahovanjem Slovencev v »vinidišarje«. Demokratični Sovenci Tržaškega ozemlja pozivamo sve; tovno javnost in zadevne mednarodne organizacije, da v in« teresu notranjega miru v osrčju Evrope iztrebijo preživelo ko* lonialno in raznarodovalno dediščino nacizma in fašizma. Trst, dne 22. marca 1959. GLAVNI ODBOR SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE '• *-* * 'v • V.v/' - V \|:%t »a*. -»UH»(«. e v ‘ ■ ° VAewioi/V ’ ’• • v Dume ■ Slovenci 'UCa1fcli5 fcffj SLOVENSKI MfJflSI Slov koroški o$tahki 1959 (* 1» o o dO* 1 c. o ** ^rIneie pum. NARODNOSTNI ZEMLJEVID SLOVENCEV IZ LETA 1845. Posnetek iz »Allgemeiner Ethnographischer Atlas«, Verlag Heinrich Berghaus 1851, izdelan po uradnem zemljevidu »Ethnographische Karte der Oesterreichischen Monarchie 1845«, dokazuje »uspehe« odrivanja Slovencev proti jugu v zadnjih 100 letih. To nasilje so Avstrici uzakonili ob trobetanju nasilja nad Južnimi Tirolci. Krmite in ste kričali: kako naj se otro-pi- nRijškjh<