List 16. m v • 1 e ca j LY i in Izhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po poSti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 16. aprila 1897. posestvu, v peti kuriji v Istri in pa v tretjem volilnem Politiški oddelek. i* razredu v Trstu. Naposled pa tudi ta poraz za Slovence ne bode imel tako slabih posledic, kakor smo pričakovali. Te volitve so nas preverile, da smo Slovenci na Velika noc. Zopet se veselimo prelepih velikon očnih praznikov, zopet se veselimo zmage življenja nad smrtjo. Otroci in odrasli se veselimo lepih pisankov, katere dajemo drug drugemu v raznih oblikah. Po cerkvah se razlega veseli Aleluja, ker je vstal od smrti naš Odrešenik. Mi Slovenci praznujemo letošnjo Veliko noč s po sebnim veseljem. Dogodki zadnjih časov so pokazali, da Slovenci še krepko živimo in se nam ni več bati naše narodne smrti. Na Koroškem, kjer so naši nasprctniki mislili, da so zatrli že zadnjega Slovenca, lepo napredujemo in smo pri zadnjih volitvah zmagali z jednim svojim kandidatom, če tudi po hudi borbi Sedaj očitno dokazano, da bivajo na Koroškem zavedni Slovenci, ki hočejo tudi Slovenci ostati. Koroška za Slovence še ni zgubljena. Izreči moramo svojo hvaležnost in začudenje našim koroškim bratom, ki se s tako odločnostjo bore za naše za koroške Slovence za- narodne pravice. Ta zmaga četek politične pomladi. Ni dvombe, da jim letošnja zmaga pri volitvah dá še le večji pogum za daljše politično in narodno delovanje. Sedaj vidijo, da njih trud ni zastonj. Da je přišel jeden Slovenec s Koroškega v državni zbor, to bode tudi vladi za dokaz, da koroški Slovenci zares zahtevajo svojih narodnih pravic in ni vse plod hujskanja neka slovensko gibanje na Koroškem terih Kranjcev. Vsak razsoden člověk bode spoznal, da ljudje, ki prišli v deželo, ne bodo odločevali pri nobenih volitvah. Za to je treba že v deželi ljudij, ki se naudušu- so jejo za to ali ono idejo. Primorskem silno važen političen činitelj. Italijani so se poslužili vseh mogočih, največ nepostavnih sredstev, da so nas zmagali. Prepričani smo pa, da stranka, ki se mora boriti s takimi sredstvi, kot so se primorski Ita- lijani i y sebi Mi svojo onemoglost Nobena zvijača jih ne bode več rešila propada. Da Slovenci na Primorskem nismo že zares politična sila, bi Italijani in Rinaldinijeva vlada ne bili napěli vseh sil, ne bili za volitve trošili desetakov stotakov Slovenci videč s kako težavo* in sleparijami so Italijani priborili zmago, niso zgubili poguma, temveč so se utrdili v svoji narodni zavesti. Po vsem Primorskem po volitvah zavladala neka razburjenost. Vrše se razni gredi Italijani na vso moč preganjajo Slovence Iz Kopra so morali slovanski učiteljiščniki po noči bežati da jih razburjeni Italijani niso pobili. Šli so peš v Trst ker so jim „omikani" Italijani pretili, da jih z ladij po-mečejo v morje. Sedaj » 9 jasno da ni mogoča nikaka sprava mej Italijani in Slovani na Primorskem. Slovenci so prišli do Spo-Zapu- ščati so začeli italijanske prevzetne trgovce in obrtnike. Italijani so že sedaj v velikem strahu, a če Slovenci ostanejo dosledni, bodo Italijani svoje postopanje še jako obžalovali. Če se primorski Slovani tako osamosvoje bode prepričanja, da se morajo postaviti na lastne noge znali so hitro, kje so Italijani najbolje občutljivi. to žanje mnogo večji uspeh volitvah. i nego bila zmaga pri da Pri tem pa bodi primorskim Slovencem v tolažbo, njimi sočuvstvujejo vsi Slovenci brez razlike in jim žele zmage nad italijansko surovostjo. Dvombe ni no-bene, da pri znani žilavosti zmagajo primorski Slovani Manje veseli so pa dogodki za Slovence na Pri- če tudi še le po hudih bojih. Boj je težak morskem. Ondu so propali v treh volilnih okrajih v ka Italijani denar in vplivna mesta v rokah ker imajo i toda to jih ne terih so se po pravici nadejali zmage, v goriškem vele- bode řešilo. Ker se tudi vladi morajo odpreti oči 5 uteg % 152 nejo baš poslednje državne volitve mnogo pripomoći, da prask na meji, vendar utegnejo vstaši imeti veliko, se-pcprej pade italijanska slava in primorski Slovani popřej veda skrivno oporo v grški vojski. Najbolj mori Turčijo praznujejo zmage dneva. in Grško okoliščina, da obema nedostaje denarja. Grška ____________________vlada je sklicala parlament, ki naj dovoli najeti posojilo 20 milijonov frankov. Turčija in Grška. Kakor se je pričakovalo ni na spominski dan si * 6. aprila napovedala Grška Turški vojske. Na velikan-skem shodu v Atenah, ki se je vršil ta dan, so vsi go-vorniki in ž njimi mnogobrojno zbrani narod naravnost zahtevali, da vlada napove Turčiji vojsko. Grška vlada ima pa vsejedno malo strahu pred velevlastmi. Velesile so ji namreč naznanile, da v slučaju vojne mej Grško in Turčijo prepuste vso odgovornost tišti državi, katera vojno napove, a ne bodo pripustile, da bi dotična dr- A * žava imela od vojne kako korist. Da se vlada obotavlja, ljudstvu ni všeč; razburjenost mej narodom je velikánská in nevolja, da vlada še ni Turčiji napovedala vojne, je tolika, da se je ta nevolja že jela obraćati proti kralju. Grški kralj ima težko stališče, če se ne bo udal zahtevi naroda, lahko se izvrši upor proti njemu. Turška vlada je veleposlanikom naznanila, da je pripravljena umakniti svojo vojsko s Krete, ako izpo-slujejo velesile, da se prej umakne grška vojska. Ker se ni napovedala vojna, so Grki dali svoji bojaželjnosti na drugi način duška. Kakor je bilo priča-kovati se je zgodilo. Med grškim prebivalstvom v Tesa-liji in Makedoniji se je začelo revolucionarno gibanje. Turške oblasti so aretovale več sto grških duhovnikov in drugih vplivnih mož. Vstaja v Makedoniji je torej postala meso. Pod vodstvom bivših grških častnikov je 3000 grških vstašev prekoračilo makedonsko mejo. Grki v Makedoniji so vsi pripravljeni na vstanek. Vstaja napreduje. Vstaši so naskočili in zasedli mestece Baldinos in blokirali 800, v njem se nahajajočih turških vojakov. Dvěma grškima jadrenicama, ki sta se pri Prevesi po-skusili izkrcati z 700 vstaši, so Turki preprečili izkr-canje. Streljali so iz topov na nje. Jedna grških jadre-nic se je vsled poškodb potopila. Dalje je 1400 grških vstašev naskočilo Nasdo, a turški vojaki so po daljšem boju vstaše pognali v beg. Vstaši se povsod vrlo gibljejo. Po večdnevnem obleganji so zavzeli Baldinos in zasedli še druge kraje, iz katerih jih Turki ne morejo pregnati. Turški vojski so vstaši jako otežkočili pot na grško mejo. Razmere v Makedoniji postajajo hujše nego na Kreti. Vstaši razšir- dl jajo proklamacije, s katerimi se pozivlja prebivalstvo na revolucijo, da se tudi Makedonija združi z Grško. Kakor videti so razmere na Balkanu kaj zamotane. Mesto, da bi se řešilo krečansko vprašanje, je prišlo na površje še bolj pereče makedonsko vprašanje. Težko bo drugače, da se vse neha s propadom Turčije. Posamezne velesile se bodo trgale za njene dele. Dasi je grška vlada zaukazala vsem zapovednikom, naj strogo pazijo, da ne pride do konfliktov mej grško in turško vojsko, in da si grška vlada zatrjuje, da so Turki sami krivi nastalih Politični pregled. Državni zbor je minoli petek odšel na velikonočne počitnice in se zopet snide dne 26. aprila. Sprva so bile seje bolje formalnega značaja, potem se je razpravljalo o nujnih predlogih. Posebno huda je bila debata o predlogu, naj po-seben odsek preiskuje dogodke ob galiških volitvah. Ker so Mladočehi z vlado in poljskim klubom potegnili, je aržavni zbor sklenil, da se verifikacija galiških volitev izroči navad-nemu odseku. S tem se je vlada izognila velike blamaže. Ceske zahteve. - Čehi niso zadovoljni z dosedanjimi svojimi pridobitvami in ne bodo drugače vlade podpírali, da se jezikovna naredba raztegne tudi na Moravsko in Šlezijo, v Šleziji osnujejo le državne srednje šole, na Moravském pa češko vseučilišče in višja tehnična šola. # Dr. Lueger je voljen za duaajskega župana in je bil dne 14. t. m. tudi že potrjen, ko se je grof Badeni pre- pričal, da ga želi dunajsko prebivalstvo in da ni tako nevařen, kakor so mu ga liberalci slikali. — Dnnajski mestni zastop je dovolil 500 gld. društvu „Sudmarckiť in s tem pokazal svoje sovraštvo do Slovencev. Avstrija in Rusija. — Dne 25 aprila odpotuju naš presvitli césar v Petrograd, da obišče ruskega carja Nikolaja II. Cesar bo potoval v večjein spremstvu. S cesarjem gre v Pe-terburg tudi nadvojvoda Oton. Kakor se čuje .se delajo v Pe-terburgu velikanske priprave za sprejem našega cesarja. Dalje bo v cesarjevem spremstvu tudi minister vnanjih del grof Go-luchowski. Dasi ima sestanek obeh cesarjev prijateljski namen, vendar utegne obisk našega cesarja v Peterburgu z ozirom na močno zamotane razmere na Balkanu postati važnega političnega pomena. Srbija in, Bolgarija. Dne 13. aprila so Srbi in Bol- gari priredili veliko slavnost v proslavo obnovitve trgovinske pogodbe mej Srbsko in Bolgarsko. Ta slavnost je bila ob ednem velikánská manifestacija srbsko bolgarske solidarnosti. Na tisoče naroda je prisustovalo velikanski slavnosti. Z ozirom na ravno nastalo ustajo v Macedoniji ima ta manifestirana srbsko-bolgarska solidarnost velik pomen. V zvezi s Črnogoro hočeta ti dve državi v macedonskem vprašanji skupno . posto-pati. Kakor se zdaj čuje ima ta zveza pred vsem namen na-sprotovati Avstriji in Grški, prvi da ne prodere v Macedonijo in drugi da se ne okoristi na Balkanu. Posebno za Grško bo slabo, če, bo poleg Turkov imela še druge nasprotnike. Turčiji seveda bi bilo všeč, če bi zveza nasprotovala Grkom. U it,ítiiÝiítSífciftžfcítiáfcíÉ^^ftííři^T^tJÝ^íří^írf&iíyít^řtdfeáft^ Obrtnija. « Pariška razstava leta 1900. Francosko ljudstvo se že močno zanima in pripravlja za mejnarodno razstavo prve vrste, dasi ravno ima še tri leta časa. Za pripravljanje prostora, štavljenje poslopij in glavno urejevanje razstave potřebovali bodo okroglih 20 milijonov dolarjev. Na kak način spraviti skupaj toliko denarja, je resno vprašanje; ravnatelji nameravajo napraviti na sle- 153 deči način: mesto Pariz je obljubilo pomagati z mili- joni doJarji. jednako svoto bo priskočila na pomoč tudi država, torej dve petini zahtevane svote ste že za-gotovljene. Avstro-ogerska trgovska zbornica v Parizu. Ustre-zaje veôkrat izrazeni želji da naj bi se industrijskim in tr-govskim krogom našega cesarstva olajšal pristop k avstro-ogerski trgovski zbornici v Parizu, je ta zbornica sklenila, najmanji letni prispevek za v Avstro-Ogerski stanujoôe in no- Za ostalih 12 milijonov dolarjev nameravajo se obr- vovstopivše elane, ki je doslej znašal 50 frankov, znižati za niti do občinstva in izdali bodo delnice na tak način kakor 1. 1889. Delnice nameravajo napraviti v vrednosti naprej na 25 frankov. Namen trgovske zbornice v Parizu je razviden iz zbornicnih pravil, katerih 1. slove: ..Avstro- po dolarjev in vsaka bo imela dvajset vstopnic. ogerska trgovska zbornica v Parizu je prostovoljna zveza avstro-ogerskih na Francoskem nastanjenih in tam zastopanih Vsaka delnica bo dala lastniku pravico do lote- trgovcev in obrtnikov v namen gojitve in razvitja njih skupnih rij ski h prednostij in mu zagotovila znižano ceno med njegovim bivališčem in razstavo. Ta pravica bo različna, če lastnik delnice stanuje blizu ali daleč od Pariza, ako je 200 kilometrov oddaljen od Pariza, imel bo pravico trgovska in obrtniška zbornica vse s Francosko v zvezi trgovskih koristij, kakor tudi v namen pospeševanja trgovine in prometa z avstro-ogerski m cesarstvom. Zbornica daje svete in pojasnila iz lastne inicijative ali na vprašanja domaćih obla- Na prošnjo zbornicnega odbora v Parizu vabi tukajšnja stev sto- do treh znižanih listkov, ako 200 do 400 kilometrov do ječe trgovce in obrtnike, da pristopijo kot elani avstro- dveh in ako veè nego 400 le do ednega. Pariški meščani bodo imeli znižane cene do posa-mesnih izložb, gledališč in koncertov. Na prvi pogled se ne kaže, da bi te prednosti zelo . da se ne vabile in mikale varčne Francoze. Verjetno bodo izprva pulili za delnice, vendar ko spoznajo, da se gre za razstavo in čast Francije, takrat se bo francosko ljudstvo odzvalo z domoljubno dobrodušnostjo, katera jih odlikuje od vseh drugih narodov. Napeli bodo pa Francozi vse sile, da bode ta raz-stava, kar se tiče lepote in velikosti presegla vse dose-danje. To bode tem ložje, ker se je udeleže vse evropske države, dočim se zadnje pariške razstave niso mogle ude- ležiti, ker se je ž njo proslavljala velika franeoska vstaja Dolgo ni > ko svet občudoval zadnje razstave, a v današnjem času svet tako naglo napreduje, da ne dvo-mimo, da bode nova razstava svet presenetila z nena« vadnimi stvarmi. Posebno v področju električne tehnike je pričakovati mnogo zanimivega. Razstava bode svetu zopet pokazala, da je Pariz še vedno glede napredka prvo mesto v Evropi. to razstavo posebno Francozi osramote Nemčijo. Poslednja se že dolgo pripravlja da v Berolinu priredi veliko razstavo, a vselej se pokaže, da nemške moči za kaj tacega ne zadoščajo. Čehi zahtevajo svoj oddelek na pariški razstavi, da njih izdel&i ne se bodo več zamešavali z nemškimi Češka industrija je zadnji čas tako napredovala, da jo ni treba biti sram pokazati se pred svetom Obrtnij ske raznoterosti. Razstave 1897. L. 1897. bodo nastopne razstave : Razstava strojev^v Vratislavi, umetnijska razstava v Budapešti, svetovna razstava v Bruselju, industrijska razstava v Pod-mokliku na češkem, vrtnarska razstava v Hamburgu in Florenci, srednjeamerikanska razstava v Guatemali, saksonsko tiringiška razstava v Lipskem, poljedelska in industrijska razstava v Kievu, rastava strojev in motorjev v Pragi, električna razstava v Rivi, razstava za hotelierstvo in gospo- dinjstvo v Stuttgartu, umetno-obrtnijska razstava v Opavi, vinska razstava v Trstu, knjigovezna razstava v Varšavi. ogerski trgovski zbornici v Parizu. Pristopne prijave je nasloviti : Chambre de commerce Avstro-Hongroise a Paris, Rue Richer, 54. Na željo posreduje pristop h zbornici v Parizu tudi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. « : Kmetijstvo. .... ......................................... gk Mestna hranilnica ljubljanska. Mestna hranilnica ljubljanska je ravno izdala računski zaključek za sedmo upravno dobo od dne 1. januvarija do dne 31. decembra 1896. leta. Poročilo k ra-čunskemu sklepu za 1. 1896. slove: Kakor prejšnja leta zaznamovati imamo tudi v sedmi upravni dobi zopet prav znaten napredek v razvoju našega zavoda in to navzlic temu, da smo i přetečeno leto še prav živo čutili zle posledice predlanske potresne nesreče. Denar nega prometa smo imeli pri úpravném imetju..........gld. 9,565.500*18 pri obeh založnih zakladih pa . . „ 101.616 03 skupaj torej . . . gld. 9,667.115*21 Na račun ulog smo přejeli přetečeno leto v 6862 slučajih (med tem je 2656 novih ulog) gld. 2,511.113*08 izplačali pa smo na isti račun v 6083 slučajih (med tem 1718 uložnih knjižic popolnoma)......„ 2,330.113*29 Potemtakem se je število uložnih knjižic pomnožilo za 938, uloge same pa za...........gld. 180.99979 Poleg tega so se h glavnici pripisale nevzdignjene obresti obeh polletji v znesku..........„ 161.581*22 tako da se za ....... . gld. 342.581*01 poveča koncem leta 1895 izkazano stanje 9544 ulog per.....gld. 4,030.843 83 a . ter ima sedaj 10.482 uložnikov pri nas naloženega denarja.....gld. 4,373.424*83 * 154 Povprečna prednost ene knjižice bi bila gld. 417*23. Na hipoteke, katerih je koncem 1. 1895. obstálo 3332 v znesku .......gld. 2,593.342*52 posodili smo vnovič 363 stránkám . „ 357.660*— gld. 2,851.002*52 Po odbitku v anuitetah vrnjenih ter 65 popolnoma plaćanih dolgov v znesku „ 107.373 05 znaša torej koncem 1. 1896 na 3630 hipotek izposojena glavnica . . . gld. 2,843.628 47 65 % ulog, koje razmerje po vsem odgovarja redni hranilnični upravi. Občinska posojila so se v prošli upravni dobi malo da ne podvojila; šteli smo namreč 5 občinam......gld. 216.000* vrnilo pa se nam je......„ 7.226*12 Piibtevši prebitek per.....gld. 208.773 88 stanju koncem 1. 1895 izkazanih 26 občinskih posojil per .... „ 207.773*88 dobimo svoto koncem 1. 1896 pri 31 občinah izposojenega denarja . . . gld. 434.679 98 Posojila proti zastavi vrednostnih listin zmanjšala so se za gld. 958 —, ter znašajo sedaj gld. 6.981 — Nasprotno pa so se začetkom 1. 1896. obstoječa posojila na menice gld. 40.705*31 pomnožila za........ „ 17.185*83 tako, da izkažemo koncem imenova- nega leta saldo.......gld. 57.891*14 kojega dobra tretjina je zemljiško-knjižno zavarovana. Vrednostnih papirjev nakupili smo tekom pre-tečene upravne dobe za gld. 72.662*50 v prodali, oziroma realizovali pa smo jih za ........... „ 18.681* Prištejemo li prirast per .... gld. 53.981*50 in kurzni dobiček per..... „ 2.244*30 ostanku 1. 1895/...... „ 322.631*50 vidimo, da nam efekti dajejo pokritja za............gld. 378.858*30 Pri raznih drugih denarnih zavodih naloženega denarja smo imeli koncem 1. 1896. . gld. 610.282*38 tedaj za . . ........ „ 119.931*34 manj nego 1. 1895., ko smo izkazali svoto...........gld. 730.202*72 Čisti dobiček za leto 1896. znaša pri úpravném imetju . . . gld. 16.719*18y2 pri splošni rezervni zakladi pa . . „ 1.712*12 in pri posebni rezervni zakladi za Lurzne razlike................gld. 624.82 Vsega dobička je torej skupaj . . gld. 19.056.12% Ako pomislimo, da je pri našem zavodu razlika med aktivno in pasivno obrestno mero le majhna, smemo bii s takim uspehom, kakoršnega smo dosegli přetečeno leto povsem zadovoljni. Od upravnega dobička pripade splošni rezervi........gld. 14.475*89 V katera s tem naraste na 54.143 97 V 2 2 gld 1-24 o/0 ulog. Posebni rezervni zakladi pa se pripiše gld. 2.244*30, katera znaša potem . gld 16.628*57 Omeniti nam je še, da je ravnateljstvo naše hranil nice imelo v tej dobi 51 sej, upravni odbor pa 16 v katerih je poleg drugih tekočih stvarij rešil 697 prošenj za hipotečna, oziroma občinska posojila. Ako še povemo, da je tekom leta poseben, nalašč za to sestavljen odbor nenadoma večkrat pregledoval v hranilničnih pokladnicah nahajajoče se imetje ter našel vsakikrat vse v najlepšem redu ter v popolnem soglasju z vknjižbo v poslovnih knjigah, načrtali smo v glavnih potezah poslovanje pri našem zavodu v zadnji upravni dobi. Nadejamo se, da bode to letno poročilo utrdilo zaupanje, katero goji občinstvo. napram naši hranilnici, ter da bode to zaupanje prodíralo čim dalje bolj tudi v one kroge, kateri se nam sedaj še odtegujejo. Kmetijske raznoterosti. Uvoz sadja iz Severne Ameriki. Přetečeno jesen je bila prav dobra letina za sadje v Severni Ameriki tega se je tudi v Evropo uvozilo mnogo tega pridelka Vsled . To pa ne samo na Angleško, temveč celo v Avstro-Ogersko se je uvozilo mnogo amerikanskega sadja. L 1895 je zaznamovano, da se je Avstro-Ogersko meterske cente jabolk uvozilo iz Amerike na 1896 pa celih 1821 rneterskih centov in januvarja mesca letošnjega leta je prišlo iz Amerike v našo državo 2478 rneterskih centov sadja. Kdo bi si mislil, da nas bo začela Amerika zalagati s sadjem. Kako je treba gojiti sadna drevesa Da sadna drevesa rode, treba jih gnojiti z istimi redilnimi tvarinami, kakor druga koristna drevesa. Poglavitno je, da pride gnojenje do sesalnih korenin. Naredi se navadno okolo drevesa 30 cm globoko jamo, v katero se dene pepel ali pa skaženo krmo. Pravi Čas za gnojenje je pozna jesen, zima, ali pa mesec av-gust, kadar se delà popije za prihoinje leto. ilHHHni B «s Poučni in zabavni del. » gotovo Iz abhaških legend. Izmej vseh dežel, katere je blagoslovila priroda, je najbolje cvetočih, veličastvenih, najbolje jedna slikovitih za kavkaško Abhazija. Glavni hrbet kavkaških velikanov, ki se polagoma oddaljuje od Črnega morja, daje prostor rodovitnim dolinám in ravninam, katere semtertja pretrgavajo gozdnata brda katere oživljajo bistri, sveži studenci, ki se razpršujejo v briljantni prah, ko se . vale čez slapove v soteske. Od primorske utrdbe Gagrigo do reke Pigura je razstresenih kacih sto tisoč gorjancev, kateri se imenu- 155 jejo s skupnim imenom Abhazci, če tudi jih je več rodov in piemen, ki so imeli večkrat hude boje mej seboj, dokler jih ni končno pokorila Rusija, a tudi sedaj se še sovražijo mej seboj. Bivališča teh gorjancev so slikovita, če tudi so priprosta in úborna. Koče stoje deloma posamično, deloma v skupinah, in so največ spletene. Mej njimi stoje shrambe za koruzo. Koče so razstresene po zelenih trav-nikih, po dolinah gosto pokritih z različnim rastlinstvom, velikimi in lepimi gorskimi cvetlicami in velikimi pra-protnii, ki se kar blešče v vedni vlažnosti. Po zemlji so razprostrte rastlinske preproge, hiše in drevesa so pa do streh in vrhovi obviti s trto, bršlinom, srobrotom, žasminom in drugimi ovijajočimi rastlinami. Vse to se prepleta in vleče z drevesa na drevo. Take cveteče meje ločijo stanovanja in polja Abhazcev, osenčena z mogoč-nimi drevesi. Ob obzorju se vlečejo višje nego druge temno, s jelkami pokrite tako imenovane „Črne gore", katere semtertja pretrgavajo oštre skale ali snežniki. Tam v ozkih nedostopnih soteskah se vidijo posamične koče Nebeldincev, najbolje divjega abhaškega plemena, ki se je vsled pomankanja zemlje preselila na severu haska-škega brda in sosedstvo Kabardinskih zemelj. Ondu je podnebje surovejše, potreba večja, ker nimajo sadežev toliko blagoslovljenih južnih kavkaških brd in zlasti dolin. Zato so severni Abhazci vedno dajali najboljše utrjene vojake in v pripovedkah tega naroda nahaja se mnogo junakov. Tako je bil slavni junak Širar, ki se ni bal bojevati s samim gorskim duhom. Širar ni bil, kakor večina Abhazcev niti kristijan, niti mohamedan, niti pogan, zato so njegova delà se odlikovala s čudovito različnimi smotri. Večkrat se je boril s sabljo, za kristijanstvo, in njegove kroglje so pobijale nasprotnike. To ga pa ni motilo, da bi ne bil oboževal tudi drugih sil, in kot pagan molil raznih skal, hrastov itd., katerim je narodna prazna vera pri-devala svete ali magične moči. Če kaj more v prirodi prestrašiti Abhazce, so to pojavi raznih duhov, satanovih služabnikov . . . Vsi gorski rodovi se boje satana in mu prinašajo razne žrtve in molitve. „Boga ni treba moliti. On je dober in milost-ljiv in nič hudega ne stori svojemu stvarstvu", — pravi jo, — „a hudiča je treba potolažiti". Hudič ima na zemlji po mnenju Abhazcev prestol in duhovnike, to so kovači in nakovalo. Vsi mogoči grehi, ki so razžaljili samo božjo pravico, so se odpustili Ab-hazcem in se niso kaznovali, samo rušenje prisege pri nakovalu, še ni nikdar bilo brez kazni, ker hudič ne pusti, da bi se prezirala in on ne odpušča tistim, ki ga žalijo . . . Kovači, hudičevi služabniki, katerih jeze se vsak pravi Abhazec bolje boji, kakor jeze krščanskih in mohamedanskih duhovnikov, skrbno pazijo, da vsakdo žrtvuje hudiču, kar mu gre. Gorje svobodomislecu, ki bi pozabil prinesti žrtev . . . Širar ni nikdar pozabil teh dni in krajevni kovač je bil jako zadovoljen s kozli in ovni, katere je on pripeljal k njegovemu nakovalu. Poleg tega pa Širar ni pozabljal drugih poganskih obredov, ki so se opravljali ne v slavo satana, temveč bolje prijaznih bogov, kakor Afe in Šible. bogov ne-vihte in dežja, Mezita, boga gozdov in lova in drugih. Vdeleževal se je tudi plesu fantov in deklet v čast Manič Čekana — pomladnega praznika v čast prve cvet-lice in raznih podobnih ceremonij. Po pregovoru, da prijazno tele sese dve materi, je prebrisani Abhazec udeleževal se tudi mohamedanskih in kristijanskih praznikov. Praznik svetega Jurija je bil zanj najsvetejši praznik v letu. Krogle in meč je jemal seboj v cerkev, da se tako obnovi njih sila. Najmanje je Širar še čislal mohamedanske praznike. V koranu je videl samo sredstva, kako izvedeti kdo je kaj ukral, a rešitve pa v njem ni iskal. Tako mišljenje Širara je nekoč drago stalo krajnega mohamedanskega duhovnika, ki se je kakor navadno njegovi bratje najbolje pečal s sodništvom in policijskimi stvarmi. Goreče se je bavil z razsojevanjem tožeb, oko-ristujoč se narodnega praznoverstva, da ljudi prestraši. Tako je zatrjeval ljudem, da so vsa znamenitejša dejanja zapisana v koranu, in da se vsled tega nikdo ne skrije, ce tatvina ni neznatna, a mnogokrat se mu je posrečilo na ta način vrniti ukradene predmete. . Nekoč pride k njemu bogat mohamedanec, kateremu je bil iz hleva ukraden drag konj. Pripeljal je seboj deset ovnov in jih je mohamedanskemu duhovniku ob-ljubil še jedenkrát toliko, ako mu poišče tatu in vrne konja. Duhovnik je hodil gori in doli, prečital kake dve ali tri poglavja iz koraná, potem pa pomenbno izjavil. — Kaj govori prorok: „Konja ti ni ukradel na-vaden kmet, a znan veljak. Veljaku ni sramota, če kaj uspešno ukrade, a sramota je zanj, če mu tatvino do-kažejo.. . Zato pa, da varujem njegovo veljavo, ne povem njegovega imena, če tudi mi je tat dobro znan, kakor ime svojega očeta . . . Dam mu priložnost, rešiti svojo čast in konja vrniti v stajo svojega gospodarja. Če v treh dneh ne dobite konja, moral bodem tatu povedati pred Jjudmi. — Kaj če res ve, da sem ukral konja? — čudil se je Širar, ki se je bal, da se njegovo ime ne osramoti pred Ijudmi. — Pa premišljuj kakor koli, oddati moraš dražega konja. In sedaj je Širar premišljal, kako bi naredil, da bi v gaaotnem oziru ne imel škode ? . . . — Le počakaj, Mohamedov služabnik : Te bom že naučil, kaj se pravi mešati v stvari drugih ljudij. Tretji dan je lastnik ukradenega konja přišel k mohamedanskemu duhovniku, ves vesel, ne vedoč, kako bi se mu zahvalil. Konj je bil zjutraj v hlevu. — Ukazal sem pastirju, naj ti přižene še deset najboljših ovnov, — rekel je. — Res? — je brez posebnega veselja vprašal mo-hamedanski duhovnik. — Ukaži pripeljati mi še dva 156 konja, kajti .tat je tebi vrnil konja, a meni ukral in ođgnal vse podarjene ovne. pa dva biča. Slavna posojilnica v Zagorju ob Savi 10 gld. nabiralnika pri g. Perhavcu v Vipavi gld. Ženska Alah î alah ! Po čem veš, da je to isti tat, vprašal je bogatin. podružnica v Sežani 50 gld. kot drugi del pete pokrovitelj- Harambašica v Rajhenburgu nabrala na čitalnični nine. Zato, ko se je dan délai, veselici in nekaj drugih doneskov 10 gld. 17 kr. G. moj sinek přišel Ažman, dacar v Cerknici, nabral 77 kr. na dvorišče in je izza plota nekdo zaklical : n Povej ništvo „Slov. Lista" zbirko 3 gld. 25 kr. Slavno uprav-Slavna hranil- očetu, Abdulu, da je Mohamed ukazal za jednega konja dati meni dva in za trud po vrhu še ovne!" Zato vem. nica v Cerknem 10 gld. . Iv. Škerlju 100 gld. Alah Alah se je zgrozil bogatin Torej 50 kr. Gr. Fel. Tribuč v Mozirju zbirko Podružnica v Novem Mestu po Tarokisti v Železnikih 1 gld. Li- tijsko-šmartinske Slovenke za piruhe VII. gld. pokroviteljnino v kaj misliš? Vzemi korán in poišči v njem ime tatu in znesku 100 gld. z željo, da bi slovanska blagovestnika izpro- ga javno naznani ljudem !. . . sila pri Vsegamogočnem boljših časov našim ubogim vred Če Ne morem, kajti ukraden mi je korán z ovni je otožno opomnil mohamedanski duhovnik. skim sestrám in bratom. primor župnik Jos. Lavrič v Am- brusu gld. Ženska podružnica v Črnomlju 33 gld. resnico govoril glede korana i pravljica ne Slavna posojilnica v Logatcu 10 gld. A. Tolminec v Gradcu mesečni donesek pove Najbrž gld. G. Jos Petrič, zalagatelj to rekel, da ne osramoti svoje vseved- svinčnikov družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 45 gld. nosti. Zviti Širar vino se ni izvedelo. obdržal ukradeno blago in za tat- (Konec sledi.) Slovenci, vrnimo se po hudih političnih bojih k mirnemu dragemu narodu, in spominjajmo kulturnemu delu v prid zopet večkrat potrebne naše družbe ! Slava darovalcem ! se Poučni in zabavni drobiž. dne Blagajništvo družbe sv Cirila in Metoda. Centralna posojilnica ljubljanska. Občni zbor aprila v „Narodnem domu a v Brežicah. 1.) Nav- Nov prtlikavski narod. Pariški geografiški družbi je sporočil neki profesor iz Turkestana, da prebiva na pamirji pusti, 140.000 kvadratnih metrov obsežni visoki osrednje Azije, doslej neznano pritlikavo ljudstvo, planoti živi popolnoma divje, se celo leto živi le od lova in ne pozna niti denarja niti druzega zamenjalnega sredstva. Kakor ljudje so tudi domaČe živali pritlikave rasti. Voli dosežejo komaj velikost evropejskih oslov, osli pa ono srednjega psa; koze in ovce so prav majhne živalice. Po mnenji raziskalcev je vzrok pritlikavemu razvitju ljudij pusti planoti. itd. jako slaba prehrani tev na # mmm {3 7............................................................................................................; $ SJ ^Mýf vji* tj/ Mjj^tijk't^.^l.^ tjk.' t^k' tJ^' 4$» 4$?'îjfc *f- Novice. zočnih je bilo 11 članov, kateri so zastopali 24 leležev (delež po 100 gld.) Ti gospodje so zastopali načelstvo, nadzorstvo in posojilnice-zadružnice „Centralne posojilnice slovenske". Za-stopane so bile po zastopnikih sledeče posojilnice. „Okrajna posojilnica v Krskem" (zastopnik Jo 3 Bezlaj), posojilnica v Brežicah (zastopnika gg Levak in Schwentner,) posojilnica v Moravčah (zastopn ka gg. France Orehek in Janko Toúaan). Pismena pooblastila so poslale posojilnice-zadružnice : „Radece" (pooblašcenec g. Ivan Lapajne), „Mokronog" (pooblaščenec Fl. Rozman). „Slatina" (pooblašcenec g Ivan Rupnik), r barid" (pooblaščenec ,Ko- dr. Tomaž Romih), ;„Slap" (poobla- . dr ščenec g. I. Rupnik), Kleče na Koroškem (pooblaščenec Tom. Romih). 2.) Predsednik ravnatelj g. Ivan Lapajne konstatuje, da je občni zbor sklepščen, naznanja, da je bilo vabilo v zmislu zadruženih pravil razglašeno v « Slov Narodu" dne febr. 1897 in v „Domovini" dne febr. 1897 ter prisrčno zapravlja vse navzoče in jih vabi, da se z njihovo Birmovanje in kanonično obiskovanje v ljub- pomocjo reši dnevni red, kakoršen je predpisan v zadruženih ljanski škofiji bode letos v naslelnjih duhovnijah : 26. maja prarilih. Povdarja, da se je zavod v minuli jednoletni dobi, St Jošt nad Vrhniko, 31, maja HorjuJ. Dobrova pri Ljubljani, Dol, Meseca junija: ki je bila takorekoč šele prvo upravno leto, sicer počasi, a Ihan, 10. Rudnik, 13. previdno razvijal. „Centralni posojilnici" se je pridružilo do Ig, 14. Golo, 15. Kurešček, 20. Fužine (Weissenfels), 21. zdaj 12 slovenskih posojilnic in 11 zasebnikov. Vrh tega so Dovje, 22. Koroška Bela, 23. Breznica, 24. Begunje, 26. še trije slovanski denarni zavodi, s katerim je bila Lesce, 27. Srednja vas v Bohinju, 28. Koprivnik, 29. Gorje, posojilnica" lani v zvezi, ne da bili Centralna kot udje pristopili. 30. Zasp. žganje, Meseca julija: Kresnice, 5. Jance, Javor pod Ljubljano, 11. Brezovec, Skocija i Přepři Večji promet bila Centralna posojilnica" lani izkazala, ako ne bilo vsled slabe letine lani splošno pomankanje denarja Turjaku, 25. Ribnica, 26. Poljane pri Ribnici, 27. Sv. Gregor na Slovenskem. Več posojilnic bi se bilo pridružili „Centralni", pri Ortneku, 28. Zelimlje. Meseca avgusta: 1. Naklo, Kovor, sovo, Križe pri Tržicu, Preddvor, Šmartin pri Kranju, 8 Selca, Kokra, Sorica, 10. Vele-Zali ako bi bila ona v stanu, kar z mnogimi tisocaki pomagati dotičnemu zavodu, kateri se je bil za podporo oglasil. Kar se zgoditi v bodoče, ako bodo lani ni moglo zgoditi, utegne se log, 11. Skofja Loka, 12. Trata, 19. Preserje, 20. Rakitna, razmere ugodne. 3.) Račun za preteklo leto se potrdi, 21. Sv. Vid nad Cerknico, 22. Grahovo, 24. Borovnica. kakor ga je načelstvo sestavilo in nadzorstvo potrdilo. 4 ) Od izka- Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zanega čistega dobička se odloči 4 °/0 dividenda vsem deležem, zadnji mesec poslali : Franc Gomilšek, kapelan v Ja- kakor je načelstvo predlagalo. 5.) Vzame se na znanje opra- renini, 5 gld. 30 kr., katere so zložili volilni možje v Mari- vilno poročilo načelsUa, ki se je v rednih sejah trudilo za boru. G. Jožef Novak v Poviru 30 gld nilnica in posojilnica v Metliki gld. Slavna hra- prospeh zavoda, ki namerava, ako bode treba, prirediti tečaje G. Avg. Kune, tr- za izobraževanje posojilniških uradnikov in odbornikov in govec v Črnomlju, mesto venca na grob prijatelju Fr. Kaste- namerava vprašati slovenske posojilnice in gospodarske zadruge, licu 10 gld. pri valeti G. notar Luka Svetec v Litiji nabrani dar ali ne bi kazalo, da izhajal » Vestnik slovenskih posojilnic Viktorja Andrijola v znesku 13 gld. 30 kr. in gospodarskih zadrug." 6.) Poročilo odelovanji posojilnic za- Moška podružnica na Vrhniki 100 gld. Trnovski Mo- družnic je bilo v tem pogledu posebno veselo, da so ti zavodi horjani v Ljubljani po č. g. Fr. Ferjančiču 6 gld. 10 kr. večinoma krepko razviti, da so svoje pravilno izdelane ra- Iz Konjic 25 gld. G. Mat. Šrnid, učitelj v. Slov. Gradcu, čune za leto 1896. večinoma v ze priobčili, da torej ti zavodi znesek 10 gld. 13 kr., nabran pri volitvi drž. poslanca Ro- dajejo ji Centralni" toliko poroštva, da bi jej občinstvo in de- s. 15? nam; zavodi smeli veliko večje svote zaupati, kakor se je to dozdaj zgodilo ; kajti zadruga ima neomenjeno zavezo, vrh tega imajo tudi nekatere njene posojilnice-zadružnice jednako poro-štvo. 7 ) Volitev načelstva je pokazala isti résultat kakor lánsko leto, Je namesto gospoda Fran a Ivanc-a, ki se je v Radeče preselil, je bil izvoljen g. Jozip Bezlaj. 8) V nadzor-stvo so bili izvoljeni g I. Knavs, ravnatelj : posojilnice v Krškem, g. A, Levak, ravnatelj posestnik v Mokronogu gosp. I. Rižnar, ravnatelj posestnik v RadeČah g A. Pavčič, nad-učitt-lj v Kostanjevici, 9 ) Pri nasvetih se oglasi g. dr. Romih in predlaga, da bi „Centr, pos " javno razglasila, da je „Zveza «lov. posojilnic" že 1. 1886 pri svojem obČnem zboru 27. avg. v Celji po zastopnikih celjske in mariborske posojilnice pripo-onala potrebo realne zveze vseh slov. posojilnic, t j. osrednjega zavoda, kakoršna je naša nCentr. pos " Nasvetuje toraj, da bi se k pristopu povabile zopet vse slovenske posojiluice, ki naj bi vzele poprek po kacih 10 deležev (po 100 gld). Ker imamo Slovenci že več kakor 100 posojilnic, dobila bi z njihovim pristopom na ta način „Centralna posojilnica" okroglih 100 000 gld. obrtne glavnice, s katero bi se lahko dokaj ko- iistilo slabějším sestrám. — Presvitli cesar je cerkvenemu predstojništvu pri ev. Katarini podařil 150 gld. za popravo podružnice sv. Jakoba na Brezovcu — Zaobljubljena potresna procesija na Velikonočno nedeljo popoludne iz vseh ljubljanskih župnijskih cerkva šla bo letos pred nunsko cerkev, kjer se bode na prostém opravila cerkvena slovesnost. — Umivanje nog. Dvanajsteri starčki, katerim je prevzvišeni knezoškof ljubljanski umival na veliki četrtek noge so naslednji : Stanislav Snoj. Matevž SlabiČ, Janez Kopač, Jurij Urbinc, Janez Dachs, Matija Kilamina, Janez Vovk. Janez Tonija,- Ant Petavar, Jož Zajc, Jož Gradišar, Jurij Mrzlikar. Starost vseh skupaj znaša 885 iet. Po slovesnem um'vanji nog, so bili starčki kakor običajno pogošceni in obdarovani. — Koroški deželni predsednik. Sedanji deželni predsednik koroški baron Schmidt-Zabrirow gre v pokoj. Kot naslednika se imenujeta dvorni svetnik pri dunajském namest-ništvu grof Giovanelli in sekcijsk' šef v naučném ministerstvu grof Bylandt — Katoliško politično in gospodarsko društvo ^a Slovence na Koroškem imelo bode v četrtek dne 22. aprila ob 1/2 2. uri popoludne svoj občni zbor v dvorani gostilne pri „Sandwirthu" v Celovcu. Na shodu bodeta poročala tudi državni poslanec L Einspieler o državnem zboru in deželni poslanec Grafenauer o delovanju deželnega zbora. Ob letošnjem obônem zboru mogel se bo odbor s posebnim ponosom ozirati na plodonosno delovanje v minulem letu. — Češki turisti. Posebni vlak je dne 14. aprila zjutraj ob 4. uri peljal preko Ljubljane češke turiste, name-njene v Dalmacijo in Hercegovino „Slovenskemu planinskemu društvu" so z ozirom na to, da se niso v Ljubljani nič ustavili pismeno izrekli iskren planinski pozdrav. „Slov. planinsko društvo" je izletnike brzojavno pozdravilo v Reki, kjer so se izletniki ustavili. Izletnike so rodoljubje iz Notranjske po postajah s streljanjem pozdravili. — Šenklavško-frančiškanska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi na dan 24. aprila v Sokolovi telovadnici na korist družbi rodbinski večer. Vspored bo večina humorističnega značaja. — »Glasbene Matice« tretji redni koncert dne 12. aprila v Sokolovi dvorani Narodnega doma se je zavišil najlepše. Izvajali sta se dve veliki znameniti točki : Fr. Schu-bertova Simfonija št. 7. C-dur, za veliki orkester in Mozartov Requiem za soli, meSan zbor, orkester in orgije — Narodna čitalnica v Skofji Loki priredi v pon-deljek dne 19. aprila veselico s prav zanimivim vsporedom. Začetek ob 8. uri zvečer. — Odbor zveze slovenskih kolesarjev je sklenil na progi Ljubljana-Trst in Ljubljana Celje še letos napraviti v znanih gostilnah ob cesti kolesarske postaje, kjer bodo vsa- kemu kolesarju na razpolaganje kolesarsko orodje in priprava. Meseca julija in avgusta se priredi relais-vožnja iz Ljubljane v Trst in nazaj. — C. kr. trgovsko ministerstvo je vsled brzojav-nega poročila c in kr. poslanstva v Waschingtonu naznanilo trgovski in obrtniški zbornici, da vlada Zjedinjenih držav ni izdala zapornega zakona ; sladkor in vse drugo blago se bo ocarinilo po sedanji carinski tarifi, toda z odlogom likvidiranja in s pridržkom doplaČila. V ta namen se na blago udari pečat, ali pa pridrže vzorci. Pred 1. aprilom 1897 kontrali-rano in po morju se vozeče blago je pa od tega izvzeto. — Delovanje trgovinskega ministerstva v pospe-šitev malega obrta. Iz poročila, katerega je trgovinsko ministerstvo izdalo o pospeševanji malega obrta posnamemo,. da se je 1. 1896 izialo v ta namen 135.000 gld. L 1892., ko se je delovanje pričelo je država dovolila le 10.000 gld., Vidi se, da se je delovanje močno razvilo. V namen pospe-šitve obrta dovolili so tudi deželni odbori in trgovske in obrtniške zbornice znatne prispevke. tako da se je minolo leto v vsem porabilo za pospeševanje malega obrta okrog 200 000 gl. Delovanje je obstálo največ v tem, da so se prepuščali de-lavski pripomoČki obrtnim korporaci jam in se vzdržavala stalna dvorana za obrtni pouk v tehnologiškem obrtnem muzeju ter so se prirejale razstave in mojsterski tečaji na Dunaju in po kronovinah. Od početka delovanja se je v vsem prepustilo obrtnim korporacijam 16 motorjev in 217 izdelo-valnih strojev. Priredilo se je več razstav. Malo obrtno dvorano v tehnologiškem obrtnem muzeju je obiskalo 3318 osob. Osobje muzeja je dajalo obrtnikom brezplačno strokovna pojasnila in je imelo predavanja na Dunaju in drugoi. Večino obrtnikom izven Dunaja so se podelile ustanove za obisk male obrtne dvorane. Bili so po 4 mojsterski tečaji za čevljarje in stavbene mizarje na Dunaju in 7 tečajev za čevljarje izven Dunaja. V teh tečajih se je skupno poučevalo okrog 300 mojstrov in pomocnikov. Leta 1897. se ustanove na Dunaju tudi mojsterski tečaji za stavbene ključaničarje in krojače. Tudi v drugem oziru hoče ministerstvo delovanje v prospeh malega obrta še razširiti. — «Celjski Sokol» je nameravano sokolsko slavnost povodom blagoslovljenja društvene zastave dne 6. in 7. junija vsled nastalih tehtnih zaprek přeložil na pozuejši čas. — Pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani bodo še letos napravili kopalisče z umivalnico in posebno sobo za obolele. — Vozove tretjega razreda bodo zopet uveli s 1. majem 1897 pri enem delu brzovlakov na državnih železnicah. — Papirnatih goldinarjev so do konca meseca marca t. 1. uničili 57,160 395 gld. V prometu jih je še 722.966 gl. Konci februvarija je bilo še 730.028 gld. v prometu, se je torej mesesa marca vrnilo 7062 goldinarjev. — Zatiški grad je, kakor se poroča, přišel v last redu 00. cistercijenzev. Kupna pogodba mej državo kot lastnikom in cistercijenzi se je že definitovno sklenila. Red oo. cistercijenzev se bode zopet nastanil, v katerem je svojedobno že bil. — Delavsko bralno društvo snujejo v Postojini. — i. maj, Z ozirom na priprave socijalnih demo-kratov, letošnji 1. maj prav demonstrativno praznovati, je odredila c. kr. vlada, da hoče država, glede praznovanja 1. maja ostati na stališču prejšnih let, namreč da se v državnih podjetjih 1. maj ne praznuje. Vlada je dotična državna podjetja opozorila na to in jim naročila, da delavce obvestijo, da nimajo računati na to\ da se jim v 1. dan maja da prosto. Proti onim, ki bodo svojevoljno ta dan od delà izostali, posto— palo se bode z vso strogostjo postave ali službenega reda. 158 — Ubil se je OOletni delavec kamenoloma kranjske stavbene družbe Podpečjo, Luka Šeškar iz Jezera Pal je v neki gostilni pijan čez 15 stopnjic in se tako pobil da je dne 1. aprila v bolnici umri. — Tat je vlomil v noči od 6. na 7. aprila v hišo Jakoba Mesojedca na Brodu pri Logatcu *Mesojedec je tatu zasačil ravno, ko je iz škrinje kral. Tat je Mesojedca z nožem ranil Ta je pa tatu nož iz rok iz vil in ga po rokah in obrazu okrcal ž njim Tat je na to ranjen pobegnil. Poznal se je za njim krvav sled. — Samomor. Marija Eožnik 48 let stara soproga usnjarskega pomočnika Jakoba Rožnika v Kranju je v noči od 6. na 7. aprila zapustila natihoma stanovanje, ne da bi bila vzela kaj obleke s seboj. Drugi dan so jo našli mrtvo v Savi. Nesrecnica je že nekaj časa bolebala na duhu. — Utopljenca so potegnili iz Save blizu Spod. Stopic pri Krskem. Utopljenec je moškega spola, precej krepke in velike postave in utegne dobrih petdeset let star biti — Požarov se je bilo 1. 1896 naznanilo v Ljubljani 26, 1. 1895 le 19. — Oběsil se je 401etni Jož Javornik iz Z g. Slivnice občine Grosuplje. Dne 6. aprila ga je dobil njegov oce obe-šenega na nekem drevesu. Samomorilec je bil močno udan žganjepitju — Nesreča. V idrijskem rudniku dne 7. aprila pone-srecil delavec Franc Sinkovec iz Sp. Kanomlje. Dobil je na glavo tak udarec, da je bil takoj mrtev. Povod nesreči je bila neprevidnost ponesrečenca samega. — Morilec usmrćen. Cesar je potrdil na smrt gla-sečo se sodbo celjskfga sodišča glede morilca Pavla Fermeta, ki je izvršil grozne umore v Trojanah in v vranskem okrajů. Vsled tega je bil Ferme dne 13. aprila ob 6 uri zjutraj na dvorisču celjskega okrožnega sodišča obešen. V pondeljek dne 12. aprila je dobil obvestilo, da je cesar potrdil obsodbo. Čez dan je Ferme mnogo govoril, zlasti je napram spoved-niku in straži zatrjeval, da je nedolžen. Tudi1 je jedel in pušil veliko. Na noč je postal jako nemiren, celo noč ni nič spal. Zjutraj se je spravil z Bogom, na kar ga je kronik s svojima pomagačema odvel na vešala Ihtel in zdihoval je ter ves obupan in potrt je bil Ferme zadnje trenotke. — Roparski umor. Blizu Ptuja na Štajerskem je neznan lopov napal 63letno prodajalko tobaka Pinterič v njeni hišici, jo zadavil z rokama, je iztrgal iz uses uhana, pobral še več drugih stvari j in pobegnil. Na smrt obsojeni. Dne 5. in 6. aprila vršila se je pred celjskim okrož-nim sodiščem porotna obravnava proti Janezu Kranjcu, posestniku v Zabukovju pri Sevnici, njegovemu bratranců Mihaelu in slednjega ženi Mariji Kranjc. Obtoženi so bili vsi trije, da so v noči od 15. na 16. avgusta 1896 v sporazuraljenju skupno umorili 70letno Marijo Brinovar, ki je že 26 let živela ločena od svojega moža in v divjem zakonu z Janezom Kranjcem, dalje, da so tisto noč zažgali kočo soseda Pajka, vsled katerega požara je nastala škoda 325 gld. in da so v ta požar vrgli ubito Marijo Brinovar; konečno so bili zatoženi tudi različnih tatvin. Ko sta stopila ubita Brinovar in Kranjec v zvezo, kupila je Brinovar malo zemlje, na kateri sta si postavila svojo hišo. Posestvo se je prepisalo na Jan Kranjca. 4 ri ' ». M . % A . " Mfc r ■ * 'M W. ~ fi, •»"'I À ' j j j Razmerje mej obema je postalo zadnja leta ne-znosno, ker je Kranjc večkrat pretepel Marijo Brinovar. Ta je bila udana pa pijančevanju in je imela hud jezik. Priče so pri obravnavi povedale, da je pokojna Brinovar še neko^ko dnij pred smrtjo namerava la tožiti Janeza Kranjca zaradi denarja, ki ga je bila pred leti njemu iz-ročila, ker ji ni bilo več živeti poleg njega. Priče so tudi potrdile, da so vsi trije obtoženci večkrat grozili pokojnici, da jo morajo odstraniti. To pretenje se je zlasti zadnji čas ponavljalo in enkrat je pokojno Brinovar tudi Marija Kranjc pretepla. Ko je Marija Brinovar še celo začela raznašati, da ve 0 večih tatvinah Janeza in Mihe Kranjca, od tedaj ji ni bilo več prestajati v hiši. Zadnje dni je celo sama razodela Ijudem slutnjo, da jo bodo Kranjčevi gotovo še ubili. Miha Kranjc je s svojo ženo i bival še le eno leto v Zabukovju in Brinovar je tožila, da zlasti od tedaj delà Janez Kranjc posebno grdo ž njo, odkar biva v obližju bratranec njegov, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi hudodelstva tatvine in javne posil-nosti. Na Veliki Šmaren 1. 1896 zvečer so viděli sosedje zadnjikrat Brinovar. Isto noč je pogorela bližnja Pajkova koča. Na tem pogorišču so našli potem ostanke stare žene, ki je ondi zgorela. Obtoženci so tajili odločno vsa djanja, porotniki so ednoglasno pritrdili njim stavljenim vprašanjem in sodišče je obsodilo vse tri v smrt na vešala. Prvi se obesi Marija Kranjec, potem Miha Kranjec in zadnji Janez Kranjec. — Te dni si je Janez Kranjec poskusil v ječi kon-čati življenje. Přeřezal si je trebuh, vendar utegne okre-vati. Pri obravnavi je Kranjec vse tajil, zdaj pa prizna vse zločine. — Zaprli so trgovca z zlatnino, Lunzerja na Dunaji. Sumljiv je goljufije. Pasiva znašajo 100.000 gld. — Vlom v palačo. V Požunu so dne 8. aprila vlo-mili v palačo grofa Iv. Draškoviča in odnesli za 20.000 gld. dragocenostij. Zločince zasledujejo. — Grozen samomor. V Pratu pri Florenci se je kovač Jož. Micheloni na grozen način usmrtil. Nabil je staro puško z žeblji in koščeki železa, in si strel iste zapodil v se. Raztrgalo je grozno nesrečnega kovača Posamični koščeki i % ^^ _ drobu so se na vse strani razleteli. Obubožanost je gnala Michelonija v grozno smrt. — Kako se je zlato odkrivalo v Ameriki? Skoraj vsa zlatišca so bila odkrita slučajno Leta 1857 je iskal reven american svoje osle in našel, guinejsko zlatišče, katero je iskal brez uspeha. Walter Raleigh. Zlatišče v Novi Škociji je odkril leta 1861 mož, ki si je gasil žejo pri potoku, zapazil je namreč pod kamenčkom zlato, iskal dalje in našel več. Zlatišče v Severni Karolini je zapazil deček, ki se je kopal neko jutro v vodi in se spodtaknil ob rumen kamen, kos zlata, ki je tehtal 25 funtov. V Kalifomiji je našel zlato James Wilson, ko je kopal čebulo, zlat prah mu je ostal na lopati. Za časa kraljice Ane je objavil kapitan Shalvocke, da je Kalifornija polna zlata, in leta 1815 je bilo zapisano v nekem rudnin-stvu: „Na obrežju kalifornijskem je 14 milj dolg prostor, kjer se nahaja zlato". Nekdaj znamenita irska zlatišča pri Wicklow-u* je zasledil mož, ki je lovil ribe za kratek čas, videl je namreč zlato v pešku. Dvajset let je molčal o tej stvari, nato se je oženil z mlado žensko, kateri je razodel svojo skrivnost. Žena je mislila, da se mu meša in zato je razodela skrivnost; v dveh mesecih izprali so zlata za 10.000 funtov šterlingov. — Dar japonskega cesarja. Državni zbor japonski je meseca januvarija ednoglasno sklenil za slovesni pogreb matere cesarice dovoliti 700 000 jen. Nad tem sklepom mocno ginjen je japonski césar daroval 400 000 jen v dobrodelne namene. 400 000 jen je po naše okrog 1 milijona kron, a ta svota za Japonsko petkrat veČjo vrednost. Cesar je odredil, da se njegov dar razmeroma porazdeli na vse pokrajine ce-sarstva in je dal na prosto voljo, da se denar porabi ali za bolnice, ustanove itd. Za otok Formoza je japonsln cesar že lánsko leto daroval 700 000 jen. — Smrtno naključje v gostilni. V neki tržaški go-stilni je minole dni nepoznán pivec močno razgrajal. Ni ga bilo umiriti. Gostilničar vzame iz miznice revolver, češ, da malo oplaši razgrajalca. Naključje je pa hotelo, da se je revolver v trenotku, ko ga je gostilniČar iz miznice vzel sprožil in je strel zadel natakarja Aleksandra Centis-a. Zdravnik z zdra-vniške postaje, ki je na to došel, je konstatiral, da je do zdevni pijanec in razgrajalec — besen blaznenec. . Dal ga je zvezati in ga je poslal v bolnico. Glede ranjenca je zdravnik konstatoval, da mu je krogla prodrla pljuca in da torej težko okreva. — Nadvojvoda in čevljar. 861etni, enkrat premožni, sedaj pa ubog in bolehen mož, čevljar Franc Gaspardis v Gorici, ki je 1. 1842 , ko je nadvojvoda Ludovik Viktor bival v gradu Cingraf, délai nadvojvodi cevlje, obrnil se je povodom zadnjega bivanja nadvojvode v Gorici, ko je ta nadzoroval ondi „Rudeči križ", s prošnjo do svitlega princa. Kako je M ostrmel starcek, ko dojde v njegovo revno v tretjem nastropju se nabajajoče stanovanje višji dvornik fzm. baron Wimpfen in mu sporoči, da je nadvojvoda sprejel njegovo prošnjo in da gre k njemu Baron Wimpfen je pomagal starčku po stop-njicah, a v drugem nadstropju pride že nasproti nadvojvoda. Prijazno je podal starčku roko v pozdrav in ljubeznjivo ga. je nagovoril in se poslovil od njega z zagotovilom, da bo zanj skrbel, baron Wimpfen je pa starčku stisnil nekaj denarja v roke. Ko se je nadvojvoda zopet pokazal na cesti so mu ondi zbrani . patrijotje, ko so zvěděli o tej milosrčnosH njegovi, priredili prisrčno ovacijo. — Kmetsko ženitovanje. V hanoverski vaši Bolzen-do:f na Nemškem je bilo pred kratkim k nekemu kmetskemu ženitovanju povabljenih 600 oseb, za katere se je pripravilo 1000 steklenic vina. Pri nekem drugem ženitovanji v Šentau-u, katere se je udeležilo 300 oseb, povžilo se je 2 vola. 4 te-leta, 3 prešiče, mnogo kokoši, 400 steklenic vina in 15 ton pive. — S cmokom se je zadusil v Pragi neki posestnik. VeČerjal je v gostilni in se mej jedjo razgovarial. Kar mu skoči košcek cmoka v sapnik. Mož se je močno dávil in se zadušil predno je došel zdravnik. Prisotni ljudje mu niso znali pomagati. — Zeno ubil. V Hvalkovicah pri Koniginhofu je kmet Gutter svojo mlado ženo, ki ga je hotela zapustiti in zahte-vala doto nazaj, ubil s sekiro. Mlada zakonska sta bila še-le eno leto poročena. Gutter je bil spioh na slabem glasu Ko je ubil ženo je pobegnil in se je najbrže tudi sam ustřelil. — Nov top je baje nekdo iznajdel na Angleškem. Nova iznajdba presega vse. Top je menda prav majhnega kalibra in ustreli 600krat v edni uri. — Škofovo mitro so ukrali v Balti v guberniji Po-•dolski v Rusiji. Mitra je še izza dobe carice Katarine I ter je bila jako dragocena in vredna 4500 rubljev. Sumi se neki staroverski duhovnik, da je mitro ukral in jo razdejal ter posamične kosce razprodal ali pa zastavil. — Samomor v blaznosti. V Kološvaru na Ogerskem je zblaznel pek Mijo Gaspar. Polil se je s petrolejem, se zavil na hlevu v seno in to užgal. Nastal je velik požar in blázni nesrečnež je storil grozen konec v ognju. — Samomori pri vojakih se zlasti v zadnjih letih nenavadno množe. V 1 1895. je službovalo v avstrijsko-ogerski vojski 282.562 mož, mej njimi se je přiměřilo 247 samomorov in 82 poskusov samomora. Največ samomorov se přiměřilo v oktobru in v novembru, in mej samomorilci je bilo največ novakov Uzroki samomorem so bili razlicni najveckrat je bil uzrok — slabo ravnanje z vojaki. — Eksplozija. Ob reki Tajo pri Lisaboni na Portugalskem je nastala v tovarni za umetni ogenj eksplozija. 20 oseb je ubilo in več jih je ranilo. Trupla ponesreČencev je moč eksplozije razmetala daleč na okrog. — Kaj člověk delà v 5oletih. Neki francoski statistik, ki je seveda moral imeti lepo porcijo prostega časa je izračunal, da člověk, ki je učakal starost 501et. je povprečno 6000 ur spal, 6500 ur dělal, 800 ur korakal, 1500 ur sedel, 4000 ur se razveseljeval in 500 ur bil bolan. — Boj z tihotapci. Carinski stražniki iz Orsove na Ogerskem so zasledili v soteski Presaka tolpo rumunskih ti-hotapcev, ki so hoteli čez mejo utihopati veliko čredo pitanih volov in prasičev. Tihotapci so jeli streljati na carinske stra- —i i j _ ^ žnike, ko so te ugledali Stražniki so tudi s puškami odgovorili Po hudem boju so tihotapci pobegnili. Le dva tihotapca so ujeli, živino je carinska oblast konfiscirala. — Svetovna razstava v Parizu 1900. 1. obeta biti velikánská. Vse države sveta, 54 po številu, so izjavile službeno, da se hočejo udeležiti razstave. Avstrija je izjavila, da potřebuje 22 400 m2 prostora za svoje izložbe. 12 držav je zahtevalo skupaj 218.0u0 štirjaških metrov prostora. — Tiskarna menihov kartuzijanskega reda v Neuvilli na Francoskem je pač edina v svojem delovanju. V tej tiskarni tiskajo menihi vse knjige in molitvenike, katere potřebuje kartuzijanski red, zato teh knjig tudi ni nikjer kupiti. Delo te tiskárně je jako lepo in lično. Menihi si tudi sami ulivajo črke, ^ežejo knjige, s kratka, opravljajo vse, kar spada k tej stroki. — V francoski poslanski zbornici sedi sedaj 73 pisateljev. Pač v nobenem parlamentu niso pisatelji tako dobro zastopani. ' ; i Iv ^ — Rusko častništvo. V Odesi sta sedela te dni v „Grand Hotelu" pri skupni mizi dva častnika. Veselo sta popivala ter se prav prijateljsko pogovarjala. Okoli treh po polunoči se jima je pridružil neki nemški kupee, ki se je začel razgovaijati z lajtnantom Volkovim v nemškem jeziku. Rezervni lajtnant Mihael Mihajlov pa se je smejal tovarišu, češ, da strahovito lomi nemšČino. To je Volkovega razžalilo, beseda je dala besedo, dokler se ništa začela prijateljska častnika psovati in klofutati. Ko pa je reservnik odtrgal Volko-vemu naramnici, ustřelil je ta na Mihajlovega trikrat iz revol-verja ter ga ubil Se predno so mogli pruotni tovariši priskočiti, je bi Mihael Mihajlov že mrtev. Morilca so seveda takoj zaprli. — Dve novi tobačni tovarni. C. kr. erar zgradi v Piseku in Tachau-u na Češkem dve tobačni tovarni prve vrste. — Oskrunjevalci cerkve. V noči od 10. na 11. aprila vlomila sta dva zločinca v cerkev Sv. Duha v Zagrebu. Raz- djala in oskrunila sta bandera, mašno obleko in knjige. Enega i, f ^ % zločinca, kmeta Jož Ladisa doma iz razupite občine Stenjevac so že přijeli. — Tatinsko družbo je policija zasacila v Zagrebu. Ta družba drznih tatov je izvršila več ulomov in izpraznila dotične železne blagajne. Vodja te družbe je mesarski mojster Nikola Torkapa, pri katerem je našla policija različnega, za ulome potrebnoga orodja. — Strop se je udri v cerkev. V vasi Labrousse na Francoskem se je udri strop cerkve, in sicer mej mašo. Osem oseb je bilo ubitih, 30 ranjenih. 160 Loterijske srečke. V Lineu dne 10. aprila t. 1. : 81, 83, 42, 31, V Trstu dne 10. aprila t. 21, 9, 49, 40, 50. V Pragi dne aprila t. 1. : 12, 82, 89, 52, 88. rž gld Tržne cene V Ljubljani dne 14. aprila 1897. Pšenica gld. 8 50 kr. . 6-50 kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 6-50 kr, ajda gld. 7*20 kr., proso gld. kr.. turšica gld. 4 80 kr , leča gld. 12 kr., grah gld. 13*— kr., fižol gld. 10" kr 4 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Dobro izučen krepak, star 24 let, lepega obnašanja, želi v kako večjo mežnarijo v službo vstopiti in to takoj. Kđor ga želei vsprejeti, naj se obrne pismeno na Alojzija Rojšeka V 5 v Sirmanskem hribu. Pošta Litija. sukneno Jeden odrezek 310 m dolg zado-stuje za jedno j obleko za gospoda i in velja le dobre > 4-10 4-80 6 7 74 9-10 50 1 odrezek za črno salonsko obleko Blago za vrhne suknje, loden, peruvien, dosking. državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Vzorce pošlje zastonj in postnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ako se naravnost od nas naroči, kakor kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako naj bolj še fine finejše najfinejše tovarniških cenah brez krojaškega zasebne naročnike zelo oškoduje. * 1 \ 4 Jedino pravi Največja zaloga na pr. večne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, in-karnatke, turške in travniške detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna semena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen cikorije, dobra krma za prasiče, salate, kumar, peter-silja, zelene, sladkega graha, fižola in drugih zelenjadnih vrst. Mnogobrojnega poseta prosi (5) (35 PETER LASSNIK v Ljubljani. trtf n/.v • i • j . »i (Tinctura balsamica) lekarne in tovarne „angelju varhu" farmacevtičnih pre- paratov DIE A. Thierry-ja Pregradi mc- V svrho varnosti činstva vrednimi ponareja nosim od sedaj nadalje to-le oblast- veno registrováno varstveno znamko. Rogatec-Slatini Preskušen potrjen oblastev zdravstvenih Najstareje, najpristneje. najce-neje ljudsko doma de zdravilo, uteši prsne in plućne bolesti in že- lodečni krč itd. ter je uporabno no-tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica ebrno kapico katero njena moja tvidka Adolf Thierry, lekarna vtis-an- gelju varhu". Vsak balzam, leno tiskane varstvene znamke nosi zgoraj stoječe ze- ođkloni nejo tem natančno rejalce ednejo ponaredbo Pazi čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona posnemovalce svojega jedino pravega balzama kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona varstvenih znamkah nahaja zaloga mojega balzama naroči direktno na- slovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja Pregradi pri Rogatec-Slatini malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje krone Bosno Hercegovino malih dvojnih steklenic 4 krone 60 Manj majhnih dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu poštnem povzetju Pazi vedno natančno zgoraj sno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi " znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar Pregradi Rogatec-Slatini. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba Blasnikovi nasledniki