V Ljubljani, trirek rine 11. junra 1912 Posamezna Številka 6 vinarjev. Posamezna številka 6 vinarjev „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in riznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v ■pravništvu mesečno K 1‘20, z dostuvljanjein na. dotn K 1’50; s po St o eelolctno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se it: pošilja upravniStvu. ::: :n Telefon Številka 118. ::: ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telef.m Številka 118. k: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK ANTON AŠKERC f <3b času, ko v našem slovenskem kulturnem središču živimo težke čase in se razbite narodne (n napredne vrste umikajo z bojnih polj. ki jih zaseda reakcionarna protinarodna črna armada — je umrl pesnik Anton Aškerc, ki je s svojimi deli in nazori polnil cvetočo dobo mladoslovenske literature od 1. 1880 pa do zadnjih časov. Bil je največja In najvažnejša, pa tudi najlzrazfitejša literarna osebnost te dobe. Ko je 1. 1881. začel izhajati »Ljubljanski Zvon« sta se v njem oglasila dva pesnika po božji volji. Eden sc je podpisoval x — drugi Gorazd. — Prvi je bil ilrik, drugi epik. Oba sta bila duhovnika — prvi je bil Gregorčič — drugi Aškerc. Gregorčič se je glasil kakor slavec iz južnih logov. — Aškerc pa je prišel kot spominski bojevnik prejšnjih in sedanjih časov. Na grajskih razvalinah se je ozval njegov glas* o preteklosti je govoril o našem suženjstvu in propadu, k boju je klicat, k zmagi in k svobodi! To }e bila generacija, ki ie vzrastla po taborih, po letih 1870., ko je nastala v domovini nekaka Stagnacija in so se duhovi začeli deliti. Stritarjeva Šola je šla odločno v evropsko kutturcem duhu, Jurčičev krog okoli »Slov. Narodla« je povdarjal idejo narodnosti in napredki?. Toda že so se pojavili reakcionarji. Klerikalci in konservativci Bleiweisovega kroga so stopili Skupaj in so šli proti mladim bojevnikom. Iz te dobe je prišel Aškerc. Prinesel ga je čas s seboj. V Stritarjevi šoli se je izučil jezik do idealne popolnosti. Treba je bilo mojstrov, ki bi znali kaj vliti v to obliko. Slovenska zemlja — hvala Bogu — ni bila revna na pesnikih — ta in oni je pel narodu in svobodi — toda ta rodoljubna poezija se je preživela. Treba je bilo novih idej in novih misli. Saj je šel velik kulturni boj preko Evrope. Nas se je dotaknil ta boj le mimogrede. Stritar in njegova šola so opozarjali nanj. Bili smo še preslabotni. da bi bili razumeli cel njegov pomen — saj smo komaj začeli živeti. Aškerc je prišel Uho kakor lev na polzaspano poljano. Premeril je plan od severa do juga, od ,Vzhoda do zahoda in se je zamislil. Kaj ie naša zgo-godovina. kje smo bili. kje smo sedai — kam naj gre naša pot? To so bila vprašanja časa. In tako so se začele one lepe pesmi o naši preteklosti. o gradovih in samostanih, o kralju Matjaža in celjskih grofih, o kmečkih uporih in turških vojnah. — K njim so se pridružile krepke pesmi Iz narodnega življenja — o svatbi v Logeh — o piejniku. o kugi. itd. Gorazd je zaslovel. Vse je čakalo njegovih pesmi. Izšle so »Balade in romance«, ki hranijo v sebi bisere naše epike. Gorazd je pel naprej — vedno bolj glasno bolj krepko, bolj bojevito. L. 1882. je Mahnič napadel Gregorčiča. To je bil prvi odločen nastop klerikalizma proti novoslo-venski literaturi in njenim vodilnim idejam. Ubogi goriški slavec je skoraj izkrvavel — lev Aškerc pu je videl, da je prišel čas boja. In se ni pomišljal. Od te dobe nosi cela njegova poeziSa bojevit izraz. Sam je povedal: Moja muza ni mehkužna, bledolična gospodična, je Spartanfai... In ta Spartanka Je pela pesem boja in svobode — ne samo na narodnem in bojnem polju — ampak tudi na kulturnem poliu. V tem je ostal Aškerc do konca sam sebi zvest. Najhujši napadi od klerikalnih in literarnih str.ani ga niso zadržali. V tem oziru je postal glasnik svobodomiselnih idej moderne dobe. Skušal je svoje ideje izraziti v pismih in je našel žato primerno lirično ali epično obliko. Aškerc, pesnik balad in romanc, se je bolj in bolj poglabljal v kulturno vprašanje nove dobe in pri tem ni pozabil, da smo tudi Slovenci v zvezi s to kulturo. Njegovo odločno geslo je bilo: naprej s kulturo, poglobiti naše duševno življenje, razrešiti našo kulturno krizo. Pri tem je sam postal »Iskalec resnice«. Ozka pot našega klerikalnega katoličanstva mu ni mogla zadostovati. Bil je prevelik duh. da bi mogel ostati v ozkih mejah, ki so oklepale slovensko versko čustvo. Tudi zgodovina mu jc kazala Širšo pot. Zato je Aškerca zvabila orientalna verska filozofija. Postal je pesnik »Misli svobodne« in kot pjen svečenik se je poglabljal v svetovno uganko, jskal ie resnico. Boga, začetek svetovja — smisel življenja. HoteJ je. da bi se razjasnilo po njegovi zateinneli domovini. In tako se je rodila ona »Balada o potresu«, ki je tako razburila klerikalne duhove. Kakor Gregorčičeva »Ob nevihti,« tako je 'Aikerčeva »Balada o potresu« vzbudila vihar. Pesnik je takrat bil še duhovnik in spoznat je, da ne bo možno dalje. Morebiti ni noben iz nas prebil tega 'duševnega boja. zato se ne more ničesar bolj obsojati. kakor napade klerikalnih ljudi, ki so ali nezmožni. ali pa preleni, da bi globlje mislili o skrivnostih stvarstva ter napadajo ljudi zato. ako po svoji srčni želji in duševni potrebi iščejo resnice. Aškerc je odložil kolar — in se je osvobodil verig svojega stanu. L. 1898. je postal mesten arhivar v Ljubljani. Ob enem z versko filozofijo se je pojavila — socialna filozofija. Čas sam je bil poln novih idej — Aškerc nam je govoril o njih. Kaka mogočnost je v pesmi ».faz«, kjer proslavlja vsemogočno silo narave ali v pesmi rudarja, ki je proslava dela. Aškerc jc bil rojen filozof in mislec in ta je včasih celo premagal pesnika. Orientalska filozofija je zvabila Aškerca na Jutrovo. Napisal je »Izlet v Carigrad«, in nam je podal (izborne satire pod naslovom »Pavliha na Jutrovem.« Aškerc je bi! Slovan, poznal je slovanske jezike in literature — posebno jugoslovanske, rusko in češko — potoval je rad po slovanskih zemljah — »Dva izleta na Rusko«-— imel je znanje in zveze z raznimi važnimi osebami med slovanskimi naredi. Zal, da je baje njegova obširna korespondenca uničena. Sam je zahteval — da se sežge. Pa tudi pri drugih slovanskih narodih je bil naš Aškerc najbolj znana oseba, prevajali so ga Čehi, Rusi, Srbi. Bolgari in so pogosto pisali o njem. Njegova dela so prevedena tudi na švedski in nemški jezik. Aškerc sam jc v svoj&h delih rad obdeloval motive iz slovansko zgodovine - posebno one. ki so spominjali na boj za osvobojerijc. V poznejših letih se je Aškerc vrnil k domači zgodovini, podal ie »Primoža Trubarja« v vezani besedi za njim so sledili »Mučeniki«. Obdelal je narodno bajko izpod Triglava »Zlatoroga« v krepki slovenski obliki. Pesem solncu so označili nekateri kot rtajkrasnejši izraz njegove Velike sHe'. Za temi deli so sledili ».Junaki« in »Poslednji Celjan«. Aškerc je pisal tudi eseje, potopise, napisal je par dramatičnih stvari sploh — bil je delaven mož. Aškerc je stal trdno na slovenskih tleh —■ toda ta tla so biki premajhna in preozka — zato ga je vabila širna in daljrm tujina — poznal je svet — zato je bilo težko rešiti se tujih uplivov. Življenje. Anton Aškerc je bil rojen na Globokem na Spod. Štajerskem !v 1856. Služboval je po raznih župnijah na Spod. Štajerskem. V javnosti je nastopil po 1. 1881. v »Ljubljanskem Zvonu« z epični-mi resmimi. ki so budile splošno pozornost. Leta 1898. je po pripomoči bivšega župana Hribarja dobil mesto na ljubljanskem magistratu, kot arhivar V službi je ostal do zadnjega in jo je zelo vestno opravljal. Uredil je akte in knjižnico in je priobčil tudi razne zanimivosti iz arhiva. Aškcrc je obiskaval latinske šole v Celju. To staro mesto ob lep? Savinji z .mogočnimi razvalinami gradu Celjskih grofov je že v mladem »lijaku budilo zanimanje za preteklost. Splošno je ravno ožja njegova domovina polna spominov na davne čase. Po končanih sredneišolskih študijah je stopil v teologijo v Mariboru, kjer je bil 1. 1881. posvečen v duhovnika. Ze v teologiji se je pridno bavil z zgodovino in s filozoflčnimi spisi. Tako jc bil Aškerc globoko izobražen mož. ki ni pisal — praznih besedi — ampak je hotel podajati misli. V tem oziru mu je v zadnji dobi pogosto bila misel več — nego oblika. Na svojih službah jc sjabo izhajal s svojimi predstojniki — kajti vabilo ga je literarno delo in študije. Kmalu je stal v zvezi z raznimi odličnimi možmi... Vsiljeval se ni nikomur — bil je ponosen in neupogljiv. Vse na njem in v njem je bilo krepko zraščeno — šel je svojo pot — in ni mogel drugače. De!o. Aškerc je dal Slovencem lepo vrsto knjig, ki bodo ostale za vselej važne v naši literaturi. Glavna dela so: Balade in romance (1890), Lirsko epske poezije (1896). Nove poezije (1900), četrti zbornik poezij (1904), Primož Trubar (1905), Zlatorog (1904). Mučeniki (1906). Junaki (1907). Jadranski biseri (1908). Akropolls in piramide (1909), Pesnitve (1910). Poslednji Celjan (1911). Poleg teli del je trebao meniti dramatične poskuse: Izmailov, Red sv. J ur ja. Svoja potovanja je popisal v potopisih: Izlet v Carigrad. Dva izleta na Rusko. Važno njegovo delo je: Ruska autologija. ki jo je sestavli skupno z župnikom Vestelom. Imamo torej od njega okoli 15 del. K temu prištejmo njegovo delo pri uredništvu »Ljub. Zvona«, razne feljtone, priložnostne pesmi, članke iz arhiva, in imamo celo njegovo življensko delo. V teh delih se bo izpolnilo, kar je pesnik zapisal v »Čaši nesmrtnosti«. V delih svojih sam boš živel večno... f Človek. V svojem življenju je bil Aškerc skromen človek. Njegovo stanovanje je bilo čedno a pri-prosto. Družbe ni ljubil, sicer jc bil zelo ljubezniv in dober človek, dasi je bila njegova beseda trda, in njegov obraz zelo resen. Aškerc je bil majhne postave — njegov obraz je bil značilen. Bilo je v njem nekaj sokratovskega — da, bil je skoraj popolnoma podoben staremu grškemu modrijanu, ki je istotako kakor Aškerc smatral spoznanje resnice za prvo in najvišjo čednost. Gosta brada je dajala zagonetnemu obrazu izraz misleca. Aškerčevo življenje je bilo redno. Skoraj bi vsak trenutek lahko vedel, kje ga boš srečal. Celo na sprehod je hodil vedno po eni poti. Svojim prijateljem je bil zlat prijatelj, svojim sovražnikom pa je bil odkrit nasprotnik - ter ni poznal kompromisov. Aškerc je sploh hodil odločno skrajno pot — in se ni nikogar bal. Boleli so ga le napadi iz t. zv. naprednih vrst. Aškerc je bil svobodomislec in je to tudi ob vsaki priliki pokazal, ko se je udeležil shoda svo-bodemislecev v Pragi, je bil častni predsednik kot zastopnik Slovencev. Zadnji trenutki. Kakor smo poročali, je zadela pesnika Aškerca kap na možgane, kar je prozvročilo otrprijenje živcev. Pesnik je trpel že dalje časa na botesni V nogah, ki je bila plačilo za duhovsko službo v štajerskih gorah. Dasi je po prvem napadu pesniku nekoliko odleglo, vendar ni bilo več upati na popolno ozdravljenje... V nedeljo sfe je njegovo stanje poslabšalo, da ni mogel govoriti. Obiskalo ga je nekaj znancev, katerim je priznal. da jih pozna. Duhovnika je odklonil. Po 12. uri se je začela agonija, ki je provzročila težke bolesti. V teh zadnjih zdihili je bil pesnik sam. — Ob pol 2. zjutraj je mirno zaspal. Začasno so položili) pesnika na mrtvaškem odru v mrtvašnici. Kakor slišimo prepeljejo danes njerovo truplo na mrtvaški oder v »Mestni dom«. Aškerc jc bil nam več nego ssamo pesnik. Tega ne smemo- pozabiti. Ako tudi! so sodbe o njegovih delih zadnje dobe različne — koliko pesnikov šteje svetovna literarna zgodovina, ki bi bili ostali v vseh delih na istem višku? — ne smemo pozabiti, da Aškerc pomeni za nas celo dobo in sicer dobo. ki bo našim potomcem težka zagonetka. — Težko jim bo razumljivo, da je pustil mali narod svoje velike narodne ideale, ki bi ga bili morali voditi do zmage in da so se našli ljudje, ki so nastopili proti narodni kulturi, kii je edina mogla pred svetom povzdigniti ugled slovenskega imena. Zato sc je v Aškercu poleg pesnika vzbudil bojevnik. ^ Sam pravi: Moja A^uza ne poseda v mesečini, v polusanjah, ona ljubi jasne dneve, ljubi vroče solnčne žlarke. Moja Muza se ne joče, nad svetovnem gorjem britkim, resno kliče le ria delo, ki naj spasi nas edino! V levi baklo, v desni handžar, kviško dviga moja Muza, razsvetljuje teme klete, in s tirani se bojuje! To je izpoved pesnika — bojevnika. S tega stališča je tudi treba presojevati njegovo delo. V težkem boju. ki ga je bojeval slovenski narod proti klerikalizmu od 1. 1890. stoji oseba pesnika Aškerca na prednjem mestu. Boljinbolj dušeče je postajalo ozračje, črna tema je boljinbolj legala na domovino — tujstvo od zunaj, klerikalizem od znotraj — težko je bilo onim, ki so videli nekoč začetek poln nad. V tem boju je bil Aškerc neugnan delavec — iskal je svežega prostega zraka in je budil vero — v zmago idej prosvete, svobode in napredka. V tem oziru je bil mož, ki med nami ni imel sebi enakega — in jih nimajo niti drugi narodi. Ime pesnika Aškerca je pri nas popularno. Pozna ga narod iz mnogih bojev — saj se je njegovo ime pogosto imenovalo in pobožne ženice so si predstavljale pod tem imenom nekaj zelo hudega. Pozna ga naša mladina, saj se njegove pesmi čitajo od prvega razreda naprej in dijaki si jih radi izbirajo za deklamacije. Splošno je bilo njegovo ime in delo zelo znano. Zato bi bilo prav, da bi mu cel slovenski narod pokazal zadnjo čast. Ker pa se bo od gotovih strani in iz gotovih vzrokov gotovo delalo proti temu. je treba, da se napredni in narodni Slovenci zavedajo svoje dolžnosti. Bodočnost bo pokazala, da nam je umrl. velik pesnik, globok mislec. neupogljiv bojevnik, naroden mož. Čast njegovemu spominu! Pogreb se vrši v sredo ob 5. pop. O smrti so bila takoj obveščena slovanska društva. O vzrokih razkola v socialni demokraciji na Češkem. O tem predmetu je priredila N. D. O. v Trstu pretekli torek razmeroma jako dobro obiskano predavanje, katerega podajamo našim čitateljem v glavnih potezah. Predavanje je otvoril v imenu prirediteljev N D. O. njen predsednik br. dr. Kisovec, ki je v kratkih besedah pozdravil navzoče in brata predavatelja, nakar je podelil besedo br. Fran Radeščeku, ki je, zahvalivši se za pozdrav, prešel — po kratkem uvodu — na sledeča izvajanja: »Povod današnjemu predavanju leži predvsem v stališču, kakoršno je zavzela ekseku-tiva Jugoslovanske soc. dem. stranke in strankin zbor, ki se je vršil te dni v Ljubljani in kjer se je pokazala velika neinformiranost o zadevi sami celo med nekaterimi voditelji. Moje osebno stališče v tem oziru bi bilo brezpomembno, kakor stališče, ki jo zavzema slov. meščansko časopisje, ker socialna demokracija bo kljub temu šla svoja pota, dokler ne narede konec zmešnjavam lastni pristaši. Vsled tega si bom prizadeval samo v kratkih in površnih besedah podati svojo približno sliko celega gibanja na Češkem kolikor mogoče objektivno. V bodisi kakoršnekoli zaključke po-litično-filozofičnega značaja v tem zelo kompliciranem vprašanju se seveda ne bom spuščal ker mi prvič primankuje časa, da bi se mogel temeljito pripraviti, drugič pa nimam pri roki teh sredstev, ki bi jih brezpogojno potreboval y natančno razpravo tega predmeta. Vsa moja izvajanja bodo slonela tedaj le na podlagi take slike, kakoršna se nahaja v socialni demokraciji danes na Češkem. Predvsem nastaja vprašanje: zakaj je prišlo do razkola? Odgovor je kratek: globoko pojmovanje narodnostne ideje slehernega Čeha. S tega stališča moramo presojati vse politično gibanje na Češkem. Žilavi in energični češki narod, ki šteje — glasom najno ega štetja v Avstriji okroglo 6 miljonov pieuivalcev, na Nemškem 110,000 in na Ruskem okrog 8000, k tem pa prištevamo tudi Slovake, katerih je 2,020.000 duš, velik del češkega naroda pa se nahaja raztresen tudi drugod, največ v Ameriki in na Francoskem; ta narod tedaj, kot naj večji slovanski narod v Avstriji, je razdeljen na tri plemena in sicer na prave Čehe, Morave in Slovake. Najmočnejše in najnaprednejše pleme je češko, kar je vidno že iz tega, da je na Češkem klerikalizem potisnjen v njegove prirodne ineje. Napredek in naprednost sta imela tedaj v Češkem narodu jako rodovitno polje, dasi so padle kot žrtve napredka krasne narodne pesmi in narodni običaji, ki karakterizujejo po svoji originalnosti vsako narodnost. Tudi narodni kroji se le tu in tam še pojavljajo v slabih odlomkih. Na Češkem je le še ostal krasen narodni kroj v okolici plzenski in domažlicki. IJrugače pa je na Moravskem; kjer ljudstvo še vedno ječi pod pritiskom klerikalizma in se konservativno drži starih navad in predsodkov, posebno na kmetih. Najbolj je seveda zaostalo v napredku slovaško ljudstvo, ki prebiva Ob porobju karpatskih gora, kriva pa je temu tudi revščina in oddaljenost od kulturnih središč češkega naroda, kakor 'tudi lasten pismen jezik Slovakov. Po tem takem pridemo do logičnega zaključka, ki bi se mogel aplicirati tudi 'drugje, da povsod tam,kamor še ni zadostno posvetil žarek prosvete, vlada klerikalizem in žanje najlepše uspehe; drugje pa se mora prilagoditi razmeram in stopati v duhu časa, kar je posledica politična razcepljenost češkega Klerikalizma na pet struj in vedno se še snujejo nove strankarske forme. Zdelo se mi §e potrebno predočiti Vam češko politično gibanje in značaj češkega človeka vsaj v približnih obrisih, da lažje razumete vzroke, ki so vodili češko socialno demokracijo do razpora. Pod vplivom neštetih udarcev usode, postal je Ceh nezaupen v svofem duševnem raz-položenju, ponosen je na svojo slavno zgodovino in se z odprtim čelom postavlja proti ?5©m, o katerih čuti, da ga ne razsunejo, vsled tega j® zgubil tudi časten naslov vttežkega naroda, ker je vedno in povsod izven svoje domovine kolikor mogoče zaprt sam vase, separatističen, da primem takorekoč bika za rogove, in nezaupen. Pač malo je Čehov, ki bi ~Tj^ek. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. &pisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski, ii, (Dalje.) Ognjanov se z vso svojo postavo razkorači pri vhodu v mlin ln ji pomigne z obema tokama. Radka, ki se je že nekaj časa potikala med skalrni, iskajoča Bojča. ga je sedaj zagledala. Dlrjaje je stekla k njemu in hipoma je bila v mlinu. fcRadkal« »Bojčo! Bojčo!« se je jokala komaj dihajoč In pritiskajoča njegovo glavo ob svoje lice. Poktor globoko ganjen }e bil priča tega pri-žora. »Toda kako si prišla semkaj. Radka?« je Žpraša urno doktor, ko premaga svoje ob-utke. »Tvoj listek, namenjen doktorju, je dala Marica meni... Oh. Bojčo, Čemu si me toliko jfflučil?« je dejala Rada, zalita s srečnimi sol-žami. »Ti se ne jeziš več name. kaj ne? Nisi imel pravice jeziti se... Ti veš, da k temu ni bilo vzroka.« >Odpusti mi. moja duša...« in Bojčo je |;oljubll fijciiif u k1, •■šc.ls ta mi je odv«i ■ -J ' •' molit in so vprašale, kdo leži tu. Aškerc!... Ali ni vse to za nas poniževalno. In oni križi. Dovolite! Spoštujte versko prepričanje vsako-ga. — toda ne vsiljujte mrtvim to, česar so se v življenju odrekali. Aškerc je častil Kristusa kot misleca in filozofa — toda drugače ni pripadal k katoličanstvu. Ali ni potem nasilje proti njegovim nazorom in proti njegovi volji, ako se mu vsiljuje na mrtvaškem odru v roke. česar v Življenju ni priznaval? Toliko pietete je vendar treba imeti do mrtvih ljudij, da se vpošteva njih poslednja volja. Naj bi se oder primerno okrasil — in naj bi odgovarjal nazorom pesnika. Pred vsem spadajo pred njegov oder njegove knjige,* 15 njegovih del, položenih med vence okoli njegove krste — so poleg vencev edino pravi okras njegovega mrtvaškega odra. O teh delih ni sledu tam in kdor je postavljal mrtvaški oder ni vedel, komu ga stavi. Vencev včeraj do večera še ni bilo. Zunaj na žeblju je visel venec s trobojnico, na kateri je bila pripeta vizitka — Valentin Krisper. To je mrtvaški oder slovenskega pesnika. Včeraj se je skušalo doseči, da se postavi mrtvaški oder v Mestnem Domu. Pridejo na pogreb gostje od drugod, ali ne bo sramota za nas, ako tako pustimo svoje može? To ni le stvar ljubljanskega magistrata, ampak vse slovenske napredne javnosti — da celega slovenskega naroda. Saj mu je posvetil pesnik celo njegovo življenje — ali ne zasluži zato časti po smrti? Kako sodi »Slovenec« o Aškercu. »Slovenec« je napisal o pesniku Aškercu nekaj vrstic, v katerih ni mogel zatajiti svoje nature. Pravi: O njegovih knjigah, v katerih proslavlja slovensko luteranstvo in reformacijo — je bolje, da molčimo. Ko bi jih le ne bil napisal. — Mi mislimo. da bi bilo boljše , ko bi »Slovenec« molčal in ne pisal takih budalosti. Zadnji dopis f Aškerca. Zadnji uradni dopis T mestnega arhivarja A. Aškerca je bil dopis na prošta g. Joli. Pleschutzniga v Brežah na Koroškem, ki je prepustil po Aškerčevem posredovanju mestni občini krasni oljnat portre ljubljanskega župana dr. Ambroža. Ta akt je Aškerc rešil v sredo popoldne ob pol 2. ter se ni vrnil več v pisarno. Ljubljanska napredna društva pozivajo vsa narodna, sokolska, kulturna, izobraževalna in pevska društva, in sploh vse narodna organizacije, da se po svojih zastopnikih s o-greba pesnika Aškerca. Pesnik Aškerc bo ležal v sredo na mrtvaškem odru v Narodnem domu pri vhodu v veliko dvorano. Tako se pogreb ne vrši iz bolnice — ampak iz Narodnega doma. Gospod uredniki Opravičene jeze se tresem ko Vam tole poročam... Danes ob polu dveh zjutraj je v deželni bolnici izdihnil naš .Veleum Anton Aškerc. Točno dvanajst ur po njegovi smrti sem se napotil doli v mrtvašnico, da še enkrat ozrem lice svojega o veke omega prijatelja. Duri sobane, kjer se polagajo na oder mrtveci iz takozvanih boljših krogov, sem našel zaklenjene. Presenečenemu sc mi je mahom v glavi porodila sumnja: Kaj. ko bi biii morda položili velikega našega pesnik^ tam zadej v .komunalni sobani na običajne prosjaške deske? Krenil sem zato na nasprotno stran. Pred odprtimi vrati rnrtvašničnimi sem naletel na kopo ljudi, ki so glasno dajali duška svojemu gnjevu in ogorčeni obsojali »krščansko« ljubezen usmiljenih sestra. Skoro sem izvedel za vzrok. Tam na dragi mizi ie ležal tiaš preminuli pesnik. Položili so ga bili na golo desko; pod glavo ni imel nikake blazine. Pokrit je bil z deloma strgano, deloma z zaplatami zakrpano rjuho. In ko sem, dvignil to cunjo, sem opazil, da ima na sebi edino le umazano srajco, — krščanske usmiljenke niso pustile mrliču niti hlač!’. Pa se me je lotil srd! Pozabil sem momeiitano veličanstva smrti, pozabil divje bolesti in iz ust mi je bruhnila prav nekrščanska kletev! Ko so mi privrele solze, sem dal duška svojemu ogorčenju, s katerim so soglašali vsi navzoči. Velikemu pokojniku ob levici je sosedovala mrtva brezzobna starka popolnoma opravljena, ki so jo bili poleg še pokrili s celo rjuho, — pesniku veljaku, ki so ga mrzili -/katoliški« krogi, so pa za zadnje zastiralo privoščili le raztrgano, oziroma zakrpano rjuho in pustili mu samo še srajco in to v očigled množice, ki je prihajala poklonit se njegovim manom in izkazovat mu zadnje pozdrave!!... O tem škandalu sem nemudoma obvestil kompetentno mesto, kjer se mi je povedalo, da se je ukrenilo vse potrebno. In prvi je skočil na prag ter vrgel svoj pogled po dolini. Bilo je že prepozno. Na nasprotni strani, med ostrimi skalami, so že čepeli Turki. Nastanili so se za kamenjem in grmičjem, tako, da so bile videti samo njih glave in puške. Na griču ie stal nekdo v, belih gatali ter kazal proti mlinu. Bila je ciganka. Turki na drugi strani so se tudi skrivali za kamenje. Ognjanov in 'doktor sta videla, da sta obkoljena in niti nista mislila na beg. To je nemogoče. Turki so se spuščali navzdol previdno in se nastanjali za kamenjem po rebrih in za drugimi zavetišči. Vtegnilo jih je biti kakih sto. Steza v daljavi je bila prosta. 'Rada. dvigni se ter odidi po stezi ob potoku .,.« Toda takoj mu grozna misel zamrači celo in on reče: »Ne. ostani rajše tukaj...« Iz Radinega pogleda je odsevala upraV. ta odločitev. _ »S teboj, s teboj. Bojčo...« je pošepetala ter prekrižala roke na prsih. A samo žalost, ljubezen in tragično vdanost si čital v njenem vlažnem pogledu. Takšna gotovost umreti! Ognjanov in Sokolov sta preštela naboje (patrone). »Osemnajst strelov imava,« reče Boktor. »Ti bodo zadoščevali, da umrjeva častno,* odvrne Ognjanov z zamolklim glasom. — Pokojni pesnik Ima oči polu odprte; pod Qbema ušesoma se vidijo modre podplutve; Inače pa se ni prav nič spremenil. Juri Celešnik. Ljubljanska pevska župa ima danes zvečer pevsko skušnjo v »Glasbeni Matici« ob pol 9. Zvečer. Klerikalci se boje! Komaj je izšla v »Vedi« Študija bivšega klerikalnega poslanca Mandelja 6 deželnih financah,, komaj se napoveduje brošura bivšega klerikalnega deželnega glavarja pl. Šukljeta o istem predmetu, že »Slovenec« s skrajno brezobzirnostjo napada dva svoja odlična somišljenika, ki imata toliko poguma, da v javnosti izrečeta kritiko o bankerotni politiki klerikalcev v kranjski deželi. Klerikalci se boje najbolj številk, ki dokažajo, kako gospodari v deželi klerikalna stranka, ki je prignala deželo pa rob finančn. propada! Mandeljeva študija jim je zaprla usta, Šukljetova brošura jih bo raz-J^rinkala do skrajnosti, a konec vsega bo, da bo kranjska dežela stala pred finančnim polomom, kamorjo je dovedla klerikalna večina s finančnim ministrom dr. Lampetom na čelu. Ljubljana brez slov. gledališča! Klerikalci so prišli slednjič le vendar s svojo pravo barvo na dan. Dolgoletne intrige, ki so jih vodili kie-rlkalci proti tako kulturnemu zavodu kakor je slovensko gledališče, najine j so zahtevali od-»trnitev ravnatelja Govekarja, ko se jim je to ,v pasji ponižnosti ugodilo so šli dalje in izvajali posledice. Ko je dramatično društvo prevzelo vodstvo slovenskega gledališča in poverilo in-tendantske posle pisatelju Etbinu Kristanu, je »Slovenec« takoj napadel Dramatično društvo in žugal, da deželni odbor Kristana sploh ne priznava kot vodjo slov. gledališča, in to se je tudi zgodilo. Ko je bil novi intendant sredi dela, ko je že angažiral domače člane, ko je bil v pogajanjih s tujimi člani, je nastopil deželni odbor jn temeljem »Slovenčevega poročila sklenil sledeče: Ker »Dramatično društvo« ni hotelo deželnemu odboru jasno in odkrito odgovoriti na tjjegove zahteve, s katerimi si zagotavlja pri-itaeren vpliv na vodstvo deželnega gledališča in uprizorjenih predstav, je deželni odbor sklenil, da z ozirom na doposlani dopis »Dramatičnega društva«, ki izbegava zgoraj omenjeni zahtevi, gledališča ne more za sezono 1912 13 prepustiti »Dramatičnemu društvu«. Ta sklep pomenja torej enostavno dejstvo: Ljubljana, središče vse Slovenije ostane brez slovenskega gledališča. Na cesto je torej vrženih mnogo eksistenc, ki so se posvetile žalostni karieri slovenskega gledališča, ki so do zadnjega trenutka upali, da se reši gledališko vprašanje povoljno, središče Slovenije pa ostane brez gledališča in to po .volji slovenske klerikalne stranke. Tako delujejo slovenski klerikalci za prosveto in kulturo slovenskega naroda! Smodnišnice na Ljubljanskem polju — velika nevarnost za Ljubljano. Pred par leti je, kakor znano, eksplodirala na Ljubljanskem polju mala smodnišnica. 20.000 kg smodnika je Zletelo takrat v zrak. Detonacija je bila tako Strašna, da je v Ljubljani popokalo več šip, zemlja pa se je tresla, kakor za časa večjih potresnih ^sunkov. Na ljubljanskem polju je več smodnišnic in le prava sreča za Ljubljano je bila, da takrat ni eksplodirala glavna smodniš-nica. Po nesreči na ljubljanskem polju so vsi časopisi povzdignili svoje glasove in opozarjali na veliko nevarnost, katera preti Ljubljani vsled smodnišnic na ljubljanskem polju. Občinski svet ljubljanski se je takrat obrnil na vojaške oblasti in prosil za preložitev smodnišnic. Bivši župan in takratni državni poslanec Ivan Hribar se je s to zahtevo ponovno obrnil na .vojno ministrstvo in osrednjo vlado. Razpravljal je o tem celo v parlamentu, a vse zaman. Prošnja je bila odklonjena. Vojaške* oblasti in osrednja vlada nista smatrala to za potrebno. Čakala sta na hujši udarec in to se je sedaj tMdi zgodilo. V \Vollersdorfu pri Dunajskem Novemmestu je eksplodirala te dni tamošnja smodnišnica. Nad 80 ljudij je bilo na mestu mrt-Stfih, okolu 200 težko ali lahko ranjenih. Eksplozija je že samo v Dunajskem Novemmestu pov-ročila nad 30.000 K škode. Okolica pa je skoro lopomoma uničena. 2upan občine Dunajsko ■Jovomesto je prosil že celih 13 let vojno ministrstvo naj odstrani smodišnico iz W611ers-dorfa, a vojno ministrstvo je prošnjo vedno in vedno odklonilo. Sedaj se bo menda vendar spametovalo. Po toči zvoniti je prepozno. Po katastrofi so obiski vojaških in drugih dostojanstvenikov brezpomembni. Upamo, da bo ljubljanska mestna občina ob tej priliki zoprt povzdignila svoj glas In zahtevala od vojnega ministrstva odstranitev smodnišnic z ljubljanskega polja. Čas je zato sedaj ugoden, kakor mkdm- poprej. Čudna razsodba. V soboto dne 8. t. m. stal je pred porotnem sodišču v Ljubljani Ivan Ran-?inger, topilniški mojster v zagorski steklarni, ker je ubil rudarja Kokola, mladega, popolnoma mirnega fanta. Dokazano je, da ni imel Kokol z Ranzingerjem prav nič opraviti, in da je imel roki v žepu, ko ga je Ranzinger pobil. Ranzin- Žer je surov in nasilen človek in ob vsaki pri-ki pokaže svojo brezmejno sovraštvo do Slovencev. Ranzinger je bil popolnoma oproščen. Življenje delavca je pač malo vredno. Podržavljeiije ljubljanske policije. Podr-zavljenje ljubhans(ke polidje je sedaj slde-hjena stvar. Cesar je zakon že sankcijoniral. Ljubljana bo morala plačevati za policijo nič panj kakor 80.000 K. Kedaj se bo vlada poslu-žila svoje pravice, še ni znano. Telovadnice za naše deklice. Iz krogov fovenskih staršev nam pišejo: Vašo notico v ^ČarajŠnjem »Dnevu« glede pomanjkanja telo-fadnrt za deklice odobravajo vsi ljubljanski itarši. Ker sloveti, dekliška Srazrednica pri Sv. «kobu nima več telovadnice, so deklice brez jelovadbe in nihče se ne briga za to, ali je najini hčerkam koristno ali ne. da v dobi svo-fega največjega telesnega razvoja ne telovadi0; ' dobi, ko otroci največ sede, so skriv-enia hrbtenice, hledičnost in druge bolezni ^ko navadne, a odpravljajo se s telovadbo. j,ako je telovadba bas za deklice največje važ-losti. Ker pa ni telovadnice, ostaja deklic št. P( N Jakobske šole brez telovadbe, dasi je po šolskih zakonih predpisana kot obligaten predmet. Skrbnejši in imovitejši starši so pošiljali svoje hčerke telovadit k »Slovenskemu ženskemu telovadnemu društvu«, ki ima svoje telovadne ure vsak torek in vsako soboto od 6. do 8. ure zvečer v telovadnici »Sokola« (Narodni dom). Kdor je mogel plačati 1 K na mesec. je prav rad pošiljal svojega otroka telovadit v Narodni dom. dasi bi bili ti stroški morali pravzaprav zadeti mestno občino, ki nima te lovadnice. Toda ljubosumnost klerikalcev je kmalu onemogočila celo to telovadbo, kajti izšla je prepoved, da noben šolski otrok ne sme zahajati v »Sokolovo« telovadnico. Po vseh razredih se je opetovano razglasila ta prepoved, in seveda šolarice zdaj ne telovadijo sploh nikjer več. Klerikalci so se zagnali proti zdravju naših deklic le zato, ker k »Orlu« ni hodilo toliko šolskih otrok telovadit, kolikor jih je zahajalo v »Sokolovo« telovadnico. Veseli nas, da sta zdaj tudi šolska zdravnika kon-štatirala veliko škodljivost pomanjkanja telovadbe na dekliških šolah. Treba bo torej tisto iz zlobe vzraslo klerikalno prepoved hitro preklicati ah pa nemudoma poskrbeti za to. da bodo naši otroci telovadili po šolah. Gosp. Hinko Nučič, ki je dosegel v svojem gostovanju na zagrebškem odru največji uspeh, se preseli tekom prihodnjega meseca stalno v Zagreb, kjer je angažiran na tampš-nji oder. Prva njegova vloga, ki jo bo igral kot Slan zagrebškega gledališča, je največja in najtežja dramska partija. Ravnateljstvo mu je namreč izročilo naslovno vlogo v Shakespea-rejevern Hamletu. Od Fijanove smrti se Hamlet še ni igral na zagrebškem odru, ter bo gospod Nučrč pi;vi, ki bo igral za nepozabnim Ei-janom to veliko vlogo. Nadomestna dežeinozborska volitev v Pulju. Dne 23. L ni. se vrši nadomestna de-želnozborska volitev za lil. puljski okraj, katerega je dosedaj zastopal Italijan, a je bil na podlagi narodnostnega sporazuma dolqčen kot hr-vatski mandat. Italijani so takrat Vsled malomarnosti hrvaških in slovenskih poslancev zmagali z 4 glasovi večine. Ker je dosedanji poslanec umrl, se ima vršiti nadomestna volitev. Prvotno so mislili Hrvati in Slovenci kandirati dr. Laginjo, a sedaj so se združili za ravnatelja istrske posojilnice v Pulju, g. Josipa Stihoriča, ki je eden izmed najbolj energičnih boriteljev za pravice Slovanov v Pulju. Vsled splošnega poloma lahonske stranke v Pulju, upajo Hrvati in Slovenci zanesljivo na zmago. Izprašan!«« siovenskim prof. kandldatosn. C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko -je razglasil, da itiora vsak profesorski kandidat, ki reflektira v šolskem letu 1912/13 na suplentm;o na kranjskih srednjih šolah, oziroma učiteljiščih, vložiti najkasneje do 15. julija t. 1. tozadevno prošnjo, opremljeno s potrebnimi dokumenti, v kateri prosi za vsprejem v kranjsko suplentsko listo, oziroma za eventualno su-plenturo iz svoje stroke. Prošnja se jnoKa nasloviti na c. kr. deželni šolski svet za Kraiij-sko. Dotični prof. kandidati, ki že shižbujejp, oddajo prošnjo službenim potom, ostali pa jo pošljejo direktno c. kr. deželnemu šolskemu sveti' z* Krrn^ko v T Težko ranjen. V gostilni Marije Dobnikar v IOjjOiU pil i.> _UVOlk.il is UiJl popivaio vet fantov, med njimi tudi deiavec Anton Rihar. Ko se je ta okolu 9. ure zvečer vračal proti domu, so ga fantje, s katerimi se je skregal v gostilni, napadli s kamenjem in palicami. Ko-nečno so ga vrgli na tla in ga tako pretepli, da je zadobil več poškodb. Razvitje borovniškega sokolskega prapora. Mladi, a čvrsti borovniški »Sokol« je v nedeljo na najslovesnejši način razvil svoj ponosni sokolski prapor. .Bratje »Sokoli« vedo dobro ceniti veliki pomen borovniškega »Sokola« in so se zato v obilnem številu vdeležili slavnostnega zleta. Že dopoldne se je pripeljalo veliko število »Sokolov«. Popoldne ob pol dveh pa se je pripeljalo okolu 200 tujcev v Borovnico. Vrh tega so neprestano prihajali iz bližnje in daljne okolice vozovi s prijatelji Sokolstva. Ob pol 4. popoldne se je pričel slavnostni sprevod. Na čelu sprevoda je jahalo 15 Sokolov na konjih, njim je sledilo okolu 250 Sokolov, ljubljanski Sokoli, vrhniški, viški, domžalski in trboveljski Sokol. Mnogo sokolskih društev je bilo zastopanih po svojih odposlancih. Sprevod se je ustavil pred restavracijo Drašler. Tu je govoril in vzpodbujal Sokole k neumornemu delu načelnik borovniškega »Sokola« g. Maco-ratti. Odgovarjal nui je g. dr. Rupnik iz Ljubljane, ki se je zahvalil za pozdrave. Po govoru kumice gospe Drašlerjeve in na njen poziv so razvili sokolski prapor. Kumica je obesila na prapor sloveske trobojne trakove in ga v navdušenih^ besedah izročila zastavonoši z besedami: »Ohrani ga čistega, kakor sem ti čistega izročila.« Viharni »2ivio«-klici so zagrmeli po Borovnici, godba je zasvirala sokolsko koračnico, iz oken pa se je vsulo nebroj cvetja na Sokole. Napredne borovniške hiše so bile okrašene s slovenskimi trobojnicami. Popoldne se je vršila med velikansko udeležbo ljudstva v Sobočevem sokolska veselica, spojena s telovadbo. Telovadba je zelo vgajala, posebno borovniški naraščaj. Veselica je bila do poznega večera. Splošno je prevladovalo mnenje, da Borovnica kaj^ takega še ni videla. Naj se čvrsti borovniški >Sokol« razvija krepko naprej in vspehi mu bodo zagotovljeni. Na zdar! Promenadni koncert »Slovenske filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu danes od pol 7. do pol 8. zvečer pod gradom »Tivoli«. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek H., sredo 12. in četrtek 13. junija: I. Žurnal Pathe. (Kinematografsko poročilo o aktualnih dogodkih, športu, modi itd.) 2. Mlin na veter. (Senzaciiska drama v barvah. Hollandova Film-Ko.) 3. Nje moška vloga. (Sijajna ameri-kanska veseloigra. Vitagrof-Film-Ko.) 4. Maščevanje, ki se ne ponesreči. (Žaloigra v dveh dejanjih. Italijanski umetniški film z mad. Gan-zales, znamenito italijansko tragedinjo, v glavni vlogi. Cimsfilm-Ko.) 5. Tekme v kov-iegu. (Burna humoreska z ljubljencem občin- stva Slaksom Lindcrjem v glavni vlogi.) V petek zvečer specialni večer z izbranim sporedom. Med drugim zanimiva drama z levi: »Levi so ušli.« Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. ATENTAT PROTI ČUVAJU. — PRED NOVIM VELEIZDAJALSKIM PROCESOM? Zagreb. 10. junija. Iz atentata jurista Jukiča namerava komisar Čuvaj inscenirati nov veleizdajalski proces. Dosedaj je zaprl vse bosanske akademike, ki so še v Zagrebu in jih izročil sodišču. Trdi se, da je bil Jukič v zvezr z Belgradom in sicer z »Narodno Obrano«, ki ga je povodom zadnjega izleta hrvaškega di-jaštva v Belgrad nagovorila na atentat, ter mu izročila tudi mesto »afltevane bombe brov-ning revolver. Vendar so te vesti le izmišljotine zagrebške policije, ker je Jukie sam odločno izjavil, da je strehi na Čuvaja iz lastnega nagiba! Tudi i*j bil, kakor poroda policija, dvakrat v Belgradu. nego samo kot soizletnik skupno z ostalimi dijaki. Čuvaj namerava iarabiti atentat na svojo osebo v po-MtiŠke namene in inscenirati nov veleizdajalski proces. v katerega bi pritegnil vse odličnejše hrvaške opozieionalne politike ii} časnikarje. Jasno jc. da se gre Ghvaju le zato, da bi izr^ŠčM ta ataMtpt m se bolj povdaril svojo ab§$yfiš<®kio moč. 0 DSjŽAVNI ZBOR. Dufjsi 10. jtrsišj^. Vlada je predložita zbor- rtici o mslliorlcijskem ftMidu. čggar I prora- čun^ za Kranjsko so sledeče: 1. Za osuševanje ljubljanskima barja šesti obrok vodnogospodarske 158.597 K. 2. Za vodovode i;i Rakeku tretji obrok 56.000 K. 3. spevek 6m 4& p:vi obrok 24.400 K; b) Zli uravnavo Kor«, Ki je pporaitfhiena na 4Č0.0TO kron priaMvek 50% in sker prvi obrok v znesku 45.000 K. Dunaj. 10. jimija. V državnem zboru §e le |e nastopil zopet sekerjski šef Fries. Kakor »t£no so slovenski klerikalci s svo&n »naornetutiit pfed-logom restitiurali prvotni tekst vladne predloge. Gleiie *hr<;h pti&fiMifev so se jim pri- poljske ljudske stranke. Vsi ostali poslanci so bili za odsekov predlog. ZOPET EK3PL9Z&A SMOBMŽNICE. D«ns.j, 10. juuija. V 8tein!efžu jp v noči na nedeljo zlpiela gflfet manjša smodnišnica. v kateri je bito 1400 kg smodnika, v zrak. Izkazalo se je z vso gotovostjo, da gre pri tej eks-ptoaiji za atentat. S..e paključju ni eltsplodi-r&ia v bližin* •: ? a«?sa:.n|»Sa smodn^nica fV., v kateri se i« kg smodnika. liiža pa je skoro do malega de?nollrana, tako -da Je uprav ^udež, da se ni tadj tu vnel smodnik. Uradna »ireiskava je dodala, da se je eksplozija prjpet.sla^ vsled aJocjna, Najbrže je atentator vrgel ročno bombo nii ca zalgal z n«tilno vrvjo. Dogrs;.’o se je ladalje, da se je ob polu 1. ponoči približal objektu hi straži neki kot častnik oblečeni človek. Straža. Bošnjak Vaso Maksimovič ga je po predpisih ustavil ter ga pftstil nap?®;, ker je fe'd«)k vedel za parolo. Dve R-.inuti petem se Je vrinila eksplozija in maia_ smodH5»Kica je ifesinila s površja. Med tem je prihitel iz vojašnice častnik Zverina in vojak mu je javil, kaj je videl. Takoj so začeli neznanca zasledovati, alarmiranj je bite cela bosanska stotnija in Že se je zdelo, da imajo atentatorja, zlasti ker so pomagali pri lovu tudi ulanci in avtomobilistu ko je neznanec naenkrat izginil brez sledu. Razširjene so vesti, da je atentator neki italijanski častnik ali vohun. Odgovorni urednik ftadivol Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne*. Pošljite naročnino, ako Je še niste! ? ?wfwmwfwm Mali oglasi. Cenjenim gostom, ki prihajajo v Trst javljam. da dobe prenočišče v ulici Carradovl št. 18. dve minuti od južnega kolodvoru. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj gostilne N. D. V. 336™ ! 5 Gospod išče stanovanje s 3 meblovanimi sobami za mesec julij in avgust. Več v »Prvi anončni pisarni«. 403—1 Trgovsko naobražen gospod posebno v pisarniških poslih, želi od 15. junija do konca julija primerne službe. Ponudbe pod »360« na »Prvo anončno pisarno«. 400—3 Zunanje tobakarne. GORICA: Karol Schmelzer. južni kolodvor. Ter. Leban. Corso Verdi 20. ,lan-Sardaqua. Gosposka ulica štev. 9. \ Likar U.. državni kolodvor. KRANJ: Adamič Glavni trg. Rant. Šifrer, na kolodvoru. ’ > BLED: , Pretnar in A. VVolfling. K. Schmelzer, Nabrežina. K. Schmelzer, Št. Peter na Krasu. K. Schmelzer, Divača. Hrbojevič. Reka. / A. Komel. Komen pri Nabrežini. Rus Josip, Gorenji Logatec. Domicelj A., Rakek. K. Werll, Cerknica. ; Marinšič, Postojna. $4. Grobotek. Bohinjska Bistrica. Oton Homan. Radovljica. M. Žigon. Škofja Loka. Zvezna trgovina. Celje. Vilko Weixl, Maribor. M. Peterman. Zidanmost. Josip Kos. Novo Mesto. A. Tomašič. Opatija. Sax, tiskarnar, Idrija. mn 11111 m 111 m iiiiiiniMnuiu v Ljubljani r. z. 7 o. z. ItUfJIUHIIIMI MlittllllliMiiH Frančiškanska ulica štev. 8 je naj moderne je'urejena in oprem-l^epa za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur* urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert. Litografija. - StereOtipija. - Najmodernejše črke in o -uki. Tisk v različnih buivah. NajHnejša izvršitev. Solidna in točna postrežba. Dobro idoea gostilna ki se nahaja v večji obrestujoči se hiši, na prometnem kraju v Ljubljanski okolici, se pod izredno ugodnimi denarnimi pogoji proda. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič v Ljubljani Škofja ulica 10. —‘Telefon 155. • tst Pokta neizmei-ne žalosti javljava vsem sorodnikom, prijateljem I in znancem tuŽno vest, da nama je nemila usoda ugrabila najinega dobrega in nepozabnega brata, gospoda Antona Aškerca mestnega arhivarja in slovenskega pesnika. Pogreb preblagega pokojnika se vrši v sredo, dne 12. junija ob 5. uri popoldne iz dež. bolnice na pokopališče k sv. Krištofti v J grobnico Pisateljskega podpornega društva. Ljubljana dne 11. junija 1912. Miha in Janez Aškerc, brata. I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk. m 44 se prodaja po vseli tobakamah po 6 vin. Meš*ček: Beležke Iz fizike In keuilje. Cena 40 vin. Slapar: 0 frdBaii te gpa$tanfc, taaism. O »a t‘50 K, iimefc * Telovadba, Cena 4 K. Jožef Kibi^ič Engelbert Uaiigs Trgovske račune 14 h veste s fi rm® Vizitke Cena vezani knjigi K 3' broširani K 2‘60. Cena vezani knjigi 80 vin, Žhovnikove narodne pesmi. I. in It. zvezek, lena a 20 vin. A (lavnih: Slava Celarju? Spevoigra za nil»