./pogovor: Janez P7al! il r» n i/ r« _________" ; of» io^p GM389 ... siiaPP; sma sa Isg^atanJa itmmm \ l,GEM GOK v Po^sočjul.,. — ^ Nama Ravne - Lena Levec - "«lil» it Prepih PREPIH NOVO! RADIATORJI IZ NERJAVEČEGA JEKLA UPORABA: - za ogrevanje kopalnic in vseh ostalih bivalnih prostorov - zaradi različnih oblik in velikosti so primerni za prav vsak prostor - posebej so primerni za sušenje brisač - lahko se vgradijo kot notranje pregradne stene v kopalnicah ali stopniščih - možnost priklopa na enocevni ali dvocevni sistem centralnega ogrevanja - priklopi cevi so spodaj, na vrhu odzračevalni priključek - dobavljajo se skupaj s konzolami za pritrditev na steno ali tla PREDNOSTI: - zelo visoka življenjska doba - ni potrebno vzdrževanje - brez vsake rje in luščenja barve • zbrušene površine za enostavno čiščenje - enostavna montaža - zavzamejo malo prostora Nieros NIEROS Metal d.o.o. Gmajna 55 SLO-2380 Slovenj Gradec tel.: 0602/5071-00 fax: 0602/44-078 E-mail: info@nieros-metal.si ® IZDELAVA: - nerjaveče jeklo - moderni design - estetske oblike - funkcionalnost - visoka kvaliteta PREPIH Za samoprispevek GLOSA Harmonija rek Ducat njih občasno sede za isto mizo. Sami solisti. Če bi bili štirje, kot nekoč, bi morda še lahko uglasili kvartet (quartet@kor.com), o "ducétu" tu pač ne more biti govora. Pa še dirigenta menjavajo pogosto, vsako leto. Eden bolj, drugi manj vešč dirigentske palice - in vse skupaj izzveni v prazno. Vsak po svoje sučejo glasbila, trobači trobijo na glas, klarinetisti bolj prefinjeno in nežno. In dve harfi. Že ko so skupaj, se čuti rečna sprega, ko se razpršijo po svojih ducat fevdih, je vsake harmonije konec. Le še "moj svet", "naše tegobe" in "naš zagon ". In moje delo. In ovčice, ki strpno čakajo na svojo vprego. Vsak svoje sreče kovač igra na vasi prvo violino, da čaka in dočaka čas, ko bojo ovčice ponovno talale glasove. Za nas in ne za druge! Bognedaj za vse tri reke. Ducat njih občasno sede za isto mizo. Takrat predejo, si nežno gledajo v oči. Pripravljeni, da stopijo in zaigrajo skupaj. Reke stekajo se skupaj. Enkrat, pa spet ne, in drugič, pa spet ne... Ko se razpršijo po svojih ducat fevdih, pa spet vse po starem gre. - koroška®reg.si "Nimam časa" je posledica slabega načrtovanja. NIKO Iz vsebine: MP2 Vres v Kanadi in Umiki 4 Občina Mežica praznuje 6 Koroška v sliki S Anketa: smo za izpradnjo športno-rekreacijskega centra It m 60K gradi v Posočju 12 KOPA na sejmu/KfOS 19 Robert Repnik z Mute v svetu znanstvenik ved 15 Kako do lepšega videza 19 Hata vrtnica Dravograda 99 25 Muta: pomnik kovačem 26 Dvajset let Prežihove bajte 28 0 grbu Občine Ravne 32 Prodor Korošcev v slovenski rally 39 Olosirana črna kronika 36 Na naslovnici: Vres pred palačo OZN posnetek Miro Petek P RE Pl H Koroški časopis Izdaja ČZP VORANC, d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: CERDONIS, d.o.o.. Slovenj Gradec, teh. urednik Blaž Prapotnik Tisk: Tiskarna ODTIS, Ravne Naslov uredništva: ČZP VORANC, d.o.o., Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel. & faks: 0602/22-999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju PREPIH Koroška pesem v palači Združenih narodov MPZ VRES NA TURNEJI PO KANADI IN AMERIKI Dvajset pesmi na posvetnem koncertnem programu in prav toliko na sakralnem je le del repertoarja, ki so ga Vresovci sposobni predstaviti v vsakem trenutku in na vsakem mestu. Na devetdnevni turneji po Severni Ameriki so (tudi neuradno) zapeli vsaj trikrat toliko različnih pesmi. Koroške narodne so tiste, ki so pevcem Vresa seveda še posebej pri srcu in kijih znajo zapeti tako doživeto, kot noben drug pevski zbor. So del njih, njihove tradicije in zanosa, ko se pokažejo kot pravi Korošci. V Ameriki so se predstavili tudi kot Slovenci, pa svetovljani, ki zanjo navezati pristne stike z vsemi ljudmi dobre volje in ljubitelji lepega petja. Ljubljana-Zurich-Montreal. Tam se je druščina 65 pevcev in spremljevalcev razdelila v tri skupine za dosego skupnega potovalnega cilja tistega dne, Detroita. Zasedenost linij v ameriškem notranjem prometu ni omogočala skupnega poleta in videli smo lahko, kako drugače pojmujejo razdalje tam preko luže kot mi v Evropi. Ena skupina je poletela stotine kilometrov daleč proti zahodu, v Minneapolis, se vrnila v Detroit in za pot porabila več kilometrov od premera Evrope. "Za danes bo dovolj. Petkrat sem bil v zraku," je pot komentiral eden od mlajše garde Vresovih pevcev. Zjutraj smo se vsi srečno našli v hotelu v kanadskem Windsorju, na sami meji z ZDA, s pogledom na večmilijonski Detroit preko reke. In v Windsorju seje zgodil prvi Vresov koncert na turneji, v prostorih slovenskega društva Zvon. Prireditve se je udeležil tudi naš ambasador v Kanadi, g. Božo Cerar. Vresovci, ali njihova zborovodkinja Almira Rogina, so nekako prišli do informacije, da je ravno tistega dne praznoval svoj petdeseti rojstni dan. Abraham je bil tako pozdravljen s pesmijo, ki je napolnila dvorano in srca prisotnih izseljencev. Lepo so jo sprejeli. Slovensko pesem in Vresovce z njo. Res, treba je odpotovati na tuje, da spoznaš, koliko ljudem pomeni domovina in vse, kar je povezano z njo. Pesem, ta večna spremljevalka slovenskega človeka, je tam vredna stokrat, tisočkrat več! Del domovine je, del pretrpljenega domotožja in sila, ki utrne solzo veselja ob znani mili melodiji. Vse to se je dalo prebrati z obrazov in iz duš slovenskih izseljencev v dvorani slovenskega društva Zvon... Na poti v Buffalo so si Vresovci na skrajni meji, še na Kanandski strani, ogledali znamenite Niagarske slapove, kar je zagotovo posebno doživetje. Mislim, da je bilo največ fotografskih filmov v času potovanja posnetih ravno na Niagari. Muzej polke v Clevelandu hrani veliko gradiva Niagarski slapovi - eno od svetovnih čudes narave Nočitev v (vsaj po naših opažanjih) mirnem Buffalu, mestu s spomenikom znamenitega Buffalo Billa, je potekala b.p. Zato pa nas je naslednji dan čakalo presenečenje. Nismo si znali razložiti, kako lahko več sto osnovnošolcev z izjemnim zanimanjem in brez ustvarjanja hrupa (kakšna razlika glede na naše razmere!) celo uro spremlja koncert pesmi, zapetih v njim popolnoma tujem jeziku. Ni bila železna disciplina, to ne bi bila Amerika. Otroci so ob petju Vresa zares uživali, ponujeno so sprejeli kot dar kulture daljnega malega naroda, ki jim gaje njihova učiteljica predstavila v spremni besedi, doslednem prevodu besedila, s katerim je Vres opremil njihov veliki prijatelj Mitja Šipek, in ki je bil del vsakega koncerta na tej turneji. Ob živahnejših ritmih so spontano zanihala telesa predvsem črnčkov (prestižna zasebna šola All School Assembly, kot vse šole v Ameriki, je mešanica potomcev različnih narodov in ras), vsako pesem so znali pozdraviti z navdušenim aplavzom. Vres se jim je oddolžil z ameriško himno, zapeto v slovenščini... Iz novinarskih vrst smo se turneje Vresa po Ameriki udeležili Miro Petek, v imenu Večera, Danilo Vute, v imenu Koroškega radia, in spodaj podpisani, v imenu Prepiha. Poslušalci Koroškega radia so lahko tako sproti spremljali najvažnejše informacije o poteku turneje, bralci Večera pa so bili izčrpno obveščeni o Vresovih koncertih preko luže. Vsi trije predstavniki medijev smo družno ugotovili, da je bila organizacija potovanja in koncertnih dogodkov brezhibna, turneja Vresa pa nadvse uspešna. Cleveland. Slovenska Ljubljana v Ameriki, so rekli nekoč. Zdaj se večina Clevelandčanov slovenskega porekla ne zna več pogovarjati po naše, za razliko od izseljencev v Kanadi, ki so tja v večini prišli po drugi svetovni vojni. Srečaš sicer tudi Ivana, ki pa je dosledno "Ajvn", njegov sin pa zagotovo že John. Polka Hall of Fame pa je vendarle še zbirališče vseh, ki jim je kaj do tega, da so bili njihovi predniki Slovenci. Tu je imel Vres osrednji koncert za ameriške Slovence. Dvorana je bila polna, pred tem so imeli potomci Slovencev v njej svojo letno skupščino. Čeprav nevešči jezika, pa so, predvsem starejši, takoj prepoznali melodije tipičnih slovenskih pesmi. Ob pesmi "Oj Triglav, moj dom" je vsa dvorana vstala in družno zaploskala v ritmu. Ravnodušen ni ostal nihče. PREPIH V ospredju Ni mogoče vsak dan nastopati v palači OZN (posnetek M. Petek) V kleti dvorane so clevelandski Slovenci uredili muzej slavnim mojstrom polke, poimenovan po pokojnem Frankieu Jankoviču, njihovemu kralju polke. Polka, ki ni le narodni ples Slovencev, je bila svojčas v Ameriki izredno priljubljena in njen čas, kot izgleda, ponovno prihaja. Sicer ne bi bilo toliko zanimanja za obisk majhne spominske sobe v kleti Polka Hall of Frame, posvečene glasbi, ki je tod okrog kot zakon. Tako je povedal ustanovitelj muzeja Joseph Valencie, eden redkih Američanov, ki kljub temu, daje bil rojen v Ameriki, še lepo govori slovenski jezik. Pevci Vresa so v Clevelandu zapeli še gospodu Robertu J. Tomsichu, bogatemu poslovnežu, ki se tudi še spomni kakšne slovenske besede. Bolj kot petje pa je večino Vresovcev ta večer zanimala velika hiša iz ameriške "high society" in njena notranja oprema, kije sijala v razkošju, so fantje pošteno priznali takoj po vrnitvi v hotel. Sijoča Amerika iz filmov, videna na lastne oči. Sicer pa je Vres ob njegovem postanku v Clevelandu ves čas spremljal Tone Gogala, slovenski konzul za ta del Amerike... Tudi to je Amerika Skupina Vresovcev, ki je potovala iz Montreala v Detroit preko Cincinnatija, je krepko zamujala. Letalo v Cincinnatiju ni bilo brezhibno. "Technical pro-blems, stop the fly," je dejalo letališko osebje, vseskozi je iz nepojasnjenih vzrokov gorela rdeča luč. Šele tretje vkrcavanje je bilo uspešno, za nameček pa je letalo v Detroitu trdo pristalo pod nekoliko neugodnimi vremenskimi pogoji. Malce strahu v takih okoliščinah ni nič nenavadnega. Iz Clevelanda v New York smo ponovno potovali z letalom. Potem natrpan program. Videti in doživeti svetovno metropolo, pa še koncertirati, je v treh dneh kar naporno dejanje. Že prvi večer je postregel z viškom (če ne štejemo nastopa v palači Združenih narodov) obiska v ZDA. Organizatorji turneje so se namreč močno potrudili in vsem V hotelu Holiday Inn v Clevelandu se je prvo noč ob treh zjutraj sprožil alarm. Prihiteli so gasilci, menda že drugič v tistem tednu zastonj, v ušesa parajočega alarma pa celo uro ni uspelo utišati ne njim ne osebju hotela. Mnogi gostje so (nekateri tudi v pižamah) začasno zapustili hotelske sobe. Vzrok alarma: menda se je v eni od sob nabralo preveč cigaretnega dima. udeležencem zagotovili karte za ogled musicla Miss Saigon v Brodway Theatru. Veličasten dogodek, vreden ogleda, tudi potovanja prek Atlantika. Musical igrajo že deveto leto, po štirikrat na teden, vse predstave so bile do konca razprodane. Igralci, pevci, plesalci, dramaturgija, scena, največ kar lahko nudi sodobna upodobitev sodobne umetnosti, na enem mestu! Potem živžav Brodwaya, svetloba in blišč nočnega Mahatna, luči visoko pod nebo, pa še zmeraj na zgradbah..., nevajenemu se zvrti v glavi. Tudi zato je večina rekla, da se New York splača videti, ne bi pa tu dalj časa živeli. Pozen povratek v hotel. Vsekakor od vsega videnega tisto noč ni bilo lahko zaspati. Stanovali smo v Hotelu Habitat, ki ima to prednost, da je skoraj v središču New Yorka, skoraj do vseh znamenitosti Manhatna se da priti peš, ki pa se po udobnosti ne more primerjati s Holiday Inni in Hiltoni, po katerih smo spali pred tem. Naslednji dan smo si New York ogledali z avtobusom, Centralni park, tudi Harlem in China Town. Zbor ob 12. pred palačo Združenih narodov. Vresovci so se postavili v vrste in s pesmijo pritegnili pozornost mnogih mimoidočih. Tudi tu smo vsi, ki smo bili "prosti", odgovarjali na vprašanja, od kod neki je zbor, iz katerega odmeva tako ubrano petje. Pesem ne pozna meja. Nato zgodovinski nastop v avli palače Združenih narodov. Od slovenskih zborov je tu nazadnje pel Slovenski oktet na svoji poslovilni turneji. Vresovcem se je pridružil vodja slovenske misije pri OZN dr. Danilo Tiirk, nastop pa je potekal v času, ko se v avli zadržuje največ ljudi, predstavnikov držav v Združenih narodih in obiskovalcev. Malokateri pevec ima čast nastopiti na tako eminentnem kraju. In še pesmi, ki so ta dan donele v palači OZN: "Slovenec sem" Benjamina Ipavca, "Igraj kolce" Jakoba Ježa, "Kangalilejska ohcet" Franceta Marolta, "Rezijanska" Alojza Srebotnjaka in "Mi smo mi" Pavla Kernjaka. Zadnji koncert, tokrat s sakralno vsebino, je imel Vres v cerkvi sv. Cirila (St. Ciryl Church) v East Villageu, boemskem delu mesta. Gosti- telj, frančiškanski župnik Martin Cimerman, je živa legenda Slovencev v New Yorku. Pater Krizolog, kot ga kličejo, namreč s svojo močno osebnostjo privablja v cerkvico številne goste in skrbi za kulturna srečanja Slovencev v New Yorku. Sobota je bila namenjena posamičnim ogledom delov mesta in nakupom, nato pa polet z letališča John F. Kennedy proti Evropi. Domov so se Vresovci vrnili v nedeljo pozno popoldne. Ža seboj so imeli naporen teden, polni pa so bili novih vtisov, spoznanj in doživetij. Vres je svoje delo na turneji po Ameriki dobro opravil. Vojo Močnik w w □ PMQQD© Občina Mežica bo letos prvič praznovala svoj praznik v decembru, na dan, ki je vsebinsko povezan z mežiško zgodovino, saj so 4. decembra rudarji vseskozi praznovali svoj stanovski praznik. Takrat goduje sveta Barbara, zaščitnica rudarjev, in v Mežici je bilo na ta dan vedno izredno slovesno. Zdaj je to tudi uradno praznik občine, priložnost, da spregovorimo nekaj besed z županom, Janezom Praperjem, ki je v tem mandatu tudi predsednik Sveta županov koroške regije in član Državnega sveta Republike Slovenije. O odločitvi za nov občinski praznik je gospod Praper med drugim povedal: "Odločitvi je poleg zgodovinskih povezav botrovalo tudi dejstvo, da je začetek decembra čas, ko se že pripravljamo na božične in novoletne praznike, ko se začenja veselo vzdušje, in s tem združujemo naša pričakovanja v slovesnostih, ki v Mežici potekajo ves mesec december. Praznik občine bomo letos proslavili z svečano sejo občinskega sveta, kjer bomo podelili tudi občinska priznanja in nagrade. V teh dneh je potekel razpis in imamo kar nekaj predlogov. Pripravljamo tudi kulturno prireditev, na kateri bomo predstavili dosežke ljubiteljske kulture v občini. Gotovo bo to za Mežičane lepo doživetje. Potekalo bo še nekaj vzporednih prireditev, imamo tradicionalno praznovanje šolarjev in otrok v vrtcu, s čemer se že pripravljamo na pričakovanje novega leta, leta 2000, ki ga bomo pričakali na prostoru pred občino in hotelom. Pričakujem, da bo odziv ljudi dober, pripravili bomo tudi ognjemet, hrano in toplo pijačo." Gospod župan, občinski praznik je tudi priložnost, da se naredi pregled dosedanjega dela občine in opredelijo temeljne naloge v prihodnje. "Bistvenih sprememb občina Mežica v tem letu ni doživela. Gre za to, da smo svoje akte v celoti prilagodili novi zakonodaji. Vse uskladitve aktov in druge zadeve smo opravili demokratično in na dostojni ravni. Res je, da smo s predlogom proračuna in glavnimi dejavnostmi občine pričeli nekoliko pozno, ker smo se temeljito pripravljali na razpise za sofinanciranje projektov iz državni sredstev. Prve uspehe žanjemo šele zdaj, ko so začela pritekati prva sredstva iz državnega proračuna." Katere projekte ste prijavili na državne natečaje? "Najprej smo se prijavili na obvezne javne službe, in sicer s projektom vodovod Breg. Ker je PTT kopal trase za optični kabel proti Črni, smo projekt prijavili skupaj z njimi. To kopanje smo izkoristili in na zelo zahtevnem področju med Poleno in odcepom za Breg, kjer je cesta vklesan v živo skalo, uspeli položiti ustrezno vodovodno cev, s čemer smo prebivalcem zaselka Marhovče omogočili napajanje vode iz centralnega mežiškega vodovoda z ustrezno količino in z ustrezno kakovostno vodo. Drugi večji projekt je bilo nadaljevanje asfaltiranja ceste Mežica-Leše, na odseku Obretan-Vojak. Prijavili smo se kar na dva razpisa, v okviru projekta CRPOV in natečaja za demografsko ogrožena območja. Uspešni smo bili na obeh razpisih, v prvem primeru smo dobili šest milijonov SIT in v drugem devet. Glede na obseg odobrenih sredstev smo uredili sicer nekaj manj metrov ceste, kot smo načrtovali, vseeno projekt lepo uspeva in napredujemo z asfaltom proti Lesam. Ta cesta je še naprej v občinski prioriteti, čeprav bomo zdaj najprej posvetili več pozornosti ureditvi cest v nekatere druge zaselke." V Mežici že nekaj let intenzivno delate na plinifikaciji. Katera dela so bila opravljena letos? "Letošnja etapa plinifikacije Mežice je bila posebej zahtevna, zaradi zahtevnosti terena in ulic in cest, kjer so dela potekala. Mežičani so morali pretrpeti kar veliko prahu, ropota in izogibanja, no, na srečo so dela v zaključni fazi. Te dni polagamo fino plast asfalta. Projekt je izjemno zahteven tudi zato, ker smo hkrati s plinovodom v celoti obnavljali vodovod, večinoma tudi elektriko, javno razsvetljavo in del kanalizacije. Šlo je za celovit pristop k urejanju komunalnih vodov, je pa stvar zastavljena dolgoročno." Ravno to, dolgoročnost načrtovanja in izvedbe projektov, je morda omogočeno s tem, ko župan dobi na volitvah še drugi mandat? "Resje, da se v enem mandatu, še manj v enem letu, ne da narediti vsega, kar si začrtaš, problemi, predvsem na komunalno cestnem področju, so kompleksni in niso hitro rešljivi. V ta okvir sodi tudi naš letošnji projekt asfaltiranja cestnih priključkov, s čemer smo uredili zunanjo okolico zdravstvenega doma, asfaltirali obrtno cono in še nekaj priključkov v Mežici. Nekaj malega je ostalo še za drugo leto, nakar bomo te aktivnosti prekvalificirali v projekt preplastitve cest. Na mnogih krajih imamo namreč zelo slab asfalt, številne prekope... Vsako leto bomo zato nekaj cest in ulic na novo prepostili." So Mežičani zadovoljni z opravljenim delom na komunalno cestnem področju? "Mislim da smo. Imeli smo srečo z izvajalci, so sicer posamezne pripombe, v glavnem pa smo dela dobro zaključili. Končni vtis je zadovoljiv." Leto 2000. Ali se obetajo novi pristopi? "Nadaljevali bomo z delom, kot je bilo zastavljeno letos, že leta 2001 pa bo prišlo do znatnejših premikov. Smo v polnem zamahu pri Janez Praper pridobivanju tehnične dokumentacije za čistilno napravo, Mežica bo v naslednjih letih morala resno pristopiti k izgradnji. Vsi strokovnjaki zagotavljajo, da so pogoji za izgradnjo čistilne naprave v Mežici dobri. Bo pa to gotovo zalogaj, ki bo, ko bo na vrsti, za nekaj let pobral vsa razpoložljiva investicijska sredstva občine. Sodelovati bodo morali tudi občani, alternative ni, mislim pa. da že imamo večinsko podporo naših ljudi. Čistilna naprava bo kmalu postala prioriteta številka ena za občino Mežica.” Poleg komunalnih zadev so še druga področja pri delu občine in župana. Kam ste se podali v akcijo? "Ja, imamo posamezne ambicije še na smučišču, tam se pripravljajo določene spremembe in če bomo postali bolj operativni lastnik, smo odločeni, da naredimo kaj na zasneževanju, v perspektivi tudi na obnovi naprav." Omenili ste lastništvo kot pogoj za vlaganja občine. Kako se rešuje zadeva v zvezi z Narodnim domom, ki je prešel v lastništvo TVI) Partizan? "Narodni dom prehaja v občinsko lastništvo. TVD Partizan je dom takoj po lastninjenju ponudil občini kot darilo oz. v brezplačen prenos. To je dobro, hkrati pa predstavlja veliko odgovornost občine, da dom že v prvi fazi toliko saniramo, da ne bo več propadal. Nadalje želimo pripraviti resnejše načrte za posodobitev doma in mu dati vsebino, za katero je bil zgrajen." V. Močnik O © (Dfcto Ofóìfó Toplina in prijaznost Oktober je bil topel in prijazen mesec, vprašanje je le, ali se bo ta oktobrska toplina potegnila tudi v preostala meseca do konca tega tisočletja. Veliko topline in prijaznosti pa bo potrebno, da bi uspel referendum za samoprispevek za gradnjo športno-rekreacijskega centra z bazeni v Slovenj Gradcu. Ideja je zanimiva, vendar tudi zelo zahtevna: 19. decembra letos se bodo prebivalce te občine podali na referendum in se odločali o uvedbi samoprispevka v višini poldrugega odstotka za obdobje petih let, od 2000 do 2005. Vrednost celotnega programa od začetka gradnje do dokončanja znaša dobrih 874 milijonov tolarjev, s samoprispevkom bi občani zbrali večino denarja, to je 810 milijonov SIT, ostalo oziroma okoli 7,3 odstotke vrednosti investicije naj bi prispevala država ali bi denar pridobili iz kakšnih drugih virov. Bazenski kompleks je predviden na lokaciji, kjer bo v letu dni zrasel nov trgovski center Mercator, v nadaljevanju pa je prostor rezerviran za športne in rekreativne namene. Objekt s pokritim bazenom bi bil grajen v več etažah, dostop pa bi bil možen z dveh pritličij, prvi iz smeri obvoznice, drugi z obale reke Mislinje. V spodnjem pritličju je predvidena restavracija in vrsta lokalov, del etaže bi bil namenjen tudi različnim savnam. Zgornje pritličje bi bilo namenjeno kopanju, in v pokriti bazenski dvorani načrtujejo večji bazen dimenzij 12,50 x 25 metrov, ki bi bil namenjen šolskemu plavanju in rekreaciji, ob njem pa še več manjših masažnih bazenov namenjenih za rekreacijo. V nadstropju načrtujejo prostore za fitnes in aerobiko. K pokritemu delu sodi tudi dodatna terasa z zunanjim masažnim bazenom, ki bi ob ugodnem vremenu omogočal kopanje tudi zunaj kopalne sezone. Zunanji bazen z merami olimpijskega bazena je načrtovan na lokaciji današnjega letnega kopa- lišča. Čeprav bi bil bazenski kompleks na ravni standarda bazenov v slovenskih zdraviliščih, kjer je cena dnevne vstopnice že okrog dveh tisočakov, pa je za slovenjgraške bazene danes predvidena cena vsega 800 tolarjev, za občane mestne občine pa 400 tolarjev. Za Slovenj Gradec nov asfalt ne predstavlja več nekega velikanskega uspeha, to je nujen standard, za katerega mora poskrbeti občina. Bazeni pa so nadstandard, nova kvaliteta življenja, za kar pa se morajo odločiti občani. Čar demokracije je tudi v tem, da so izidi volitev in referendumov vse do zaprtja volišč precej negotovi. Če bodo v Slovenj Gradcu res gradili ta kompleks, bi oba bazena komajda zadostovala, da bi vanju stlačili vse nepravilnosti, ki so se v zadnjem času dogajale v koroškem zadružništvu. Bila bi katastrofa, če bi se država Slovenija nekoč odločila pomagati zadružništvu tudi iz državnega proračuna, to je z denarjem davkoplačevalcev, potem ko so na Koroškem zaradi ozkih interesov posameznikov, njihovih kriminalnih nagnjenj ali nesposobnosti spravili na kant nekatera zadružna podjetja. Hranilno kreditni službi v Slovenj Gradcu in Mesnini Otiški Vrh se je pridružilo še radeljsko podjetje Hmezad Kmetijstvo Radlje ob Dravi, ki ima že sedem let neprekinjeno blokiran žiro račun. Toda v tem času so v podjetju potekale zanimive finančne transakcije, ki so zanimale tudi kriminaliste Urada kriminalistične službe Policijske uprave Slovenj Gradec. Prišli so namreč na sled, da sta odgovorni osebi v Hmezadu prednostno poplačevali nekatere upnike na podlagi sklenjenih cesijskih pogodb in medsebojnih verižnih kompenzacij, kljub temu, da sta dobro vedeli, da je bilo podjetje nezmožno plačila terjatev tudi drugim upnikom. V obdobju od leta 1992 do 1998 sta iz zadolženega premoženja podjetja prednostno poravnavala terjatve 130. upnikom, ki so bili tako v priveligiranem položaju. Vsaj v primerjavi s tistimi upniki - teh je okoli 200 -, ki jim to ni bilo omogočeno in niso bili poplačani. S takšnim ravnanjem sta preostalim upnikom podjetja povzročila veliko premoženjsko škodo v višini najmanj 253,7 milijona tolarjev. Vračamo se v Slovenj Gradec. Alojz Pluško, državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport ter Janez Komljanec, župan mestne občine Slovenj Gradec, sta oktobra položila temeljni kamen za stavbo gimnazije in srednje strokovne zdravstvene šole. Naložba bo veljala okoli 625 milijonov tolarjev, končana pa bo do sredine prihodnjega leta. Janez Komljanec ob tem ni skrival zadovoljstva in se je spomnil na leto 1996, ko je Slovenj Gradec dobil drugo koroško gimnazijo. Komljanec pravi, da se je po tem letu število osmošolcev, ki se vpišejo na gimnazijo, povečalo od takratnih 21 odstotkov na današnjih 27 odstotkov in je bila odveč bojazen, da bo druga koroška gimnazija zmanjšala vpis na ravensko gimnazijo. O gradnji gimnazijskega poslopja sta župan in takratni minister dr. Slavko Gaber podpisala pismo o nameri že leta 1996, z gradnjo pa so končno pričeli v letošnjem letu. Mestna občina pri gradnjo sodeluje s pomembnim prispevkom, občinskim zemljiščem in obstoječo zgradbo, ki bo temeljito prenovljena. Potreba po novih prostorih je povezana z rastjo števila dijakov: pred desetimi leti jih je bilo na tem šolskem centru 622 dijakov, danes jih je preko 1800. Pod streho centra so štiri samostojne šole, ki imajo skupno 65 oddelkov, šole pa so raztresene na več lokacij po mestu. Le gostinska in ekonomska šola sta v matični stavbi na Štibuhu, gimnazija se je v treh letih trikrat selila (gimnazijci so sedaj v nekdanji poslovni Piše: Miro Petek, novinar Večera stavbi Lesne), zdravstvena šola gostuje v mansardi zdravstvenega doma, v stavbi na Vorančevem trgu pa je osem oddelkov lesarjev. Tudi nova šola ne bo rešila prostorske stiske, zato se občina in šola z ministrstvom že pogovarjata, da bi v prihodnje država za potrebe srednjega šolstva odkupila stavbo na Gosposvetski 4 v Slovenj Gradcu. Na tej šoli je 251 dijakov in sodi med manjše slovenske gimnazije, vrednost pogodbenih del je nekaj več kot 625 milijonov tolarjev, po pogodbi pa morajo delo končati do 30. junija prihodnjega leta. V obstoječem objektu bodo prenovili dobrih 1100 kvadratnih metrov površin, novogradnja obsega skoraj 2600 kvadratnih metrov, sem pa sodi tudi nova telovadnica. Z gradnjo nove gimnazije pa je povezano tudi novo arheološko odkritje, saj so na kraju, kjer bodo postavili novo šolsko poslopje, naleteli na pomembno arheološko najdbo. Odkrili so obrambni jarek, ki so ga bržčas pričeli graditi v 14. stoletju, dolžina jarka znaša 36 metrov, širina je okoli 14 metrov. Dogajanja okrog tega obrambnega jarka arheologi delijo na tri faze, to je odkopavanje, redno vzdrževanje in čiščenje jarka v 14. in 15. stoletju (uporabljali so ga pred vpadi Turkov) in zadnja faza, kamor uvrščajo zasipavanje jarka v 17. in 18. stoletju, ko so v jarek meščani zvozili najrazličnejše reči. Pri odkopavanju so naleteli na razne lončene posode, razne polizdelke, večina domače izdelave, nekaj pa tudi iz Italije in Bavarske. November in december gotovo ne bosta tako topla meseca kot je bil oktober. Naj bosta vsaj prijazna! Pohodništvo brez meja si v naši pokrajini polagoma, za nekatere celo neopazno utira prijetne poti. Kot prva je vznikla pot od Laboda - Lavamuda do Radgone, sledil pa je še manjši, toda nič manj prijeten korak, ko so odprli pot "Lipe in cerkve". Prične se na Mlakah, vstopite pa lahko tudi na drugih točkah, in se konča v Ivniku - Eibiswaldu. Na svoji poti obišče zanimive cerkve in lipe velikanke, ki jih prav na tem območju ne manjka, saj jih tako mogočne le redko srečamo. Posnetek Kristl Vaiti Drugo ekološko romanje h kapeli sv. Frančiška v Bistriškem jarku je pritegnilo številne ljubitelje narave in druge ljudi, ki jim ni vseeno za onesnaženost okolja. Sveto maše je daroval pomožni škof dr. Jože Smej, na okrogli mizi pa so se udeleženci poleg analize onesnaženosti okolja v zgornjem delu Mežiške doline seznanili tudi z nacionalnim programom varstva okolja. Posnetek Zlatka Strgar Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Območna enota Ravne na Koroškem je v začetku oktobra v avli Splošne bolnišnice Slovenj Gradec odprl razstavo o nacionalni uvedbi sistema kartice zdravstvenega zavarovanja. Razstava celovito predstavlja delovanje sistema kartice, ki jo bomo zavarovanci s Koroške prejeli konec letošnjega leta. 0 pomenu uvedbe kartice in njenih bistvenih prednostih pred sedanjo izkaznico je na otvoritvi razstave spregovoril direktor ZZZS OE Ravne, g. Adi Cigler. Posnetek Foto Ocepek Črna na Koroškem je v organizaciji CUDV gostila prvo slovensko Abilympiado, tekmovalno prireditev za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Gojenci slovenskih centrov za usposabljanje so se pomerili v številnih spretnostih, prostoročnih aktivnostih in znanjih, hkrati je bila to priložnost za druženje, za širšo skupnost pa priložnost za spoznavanje spretnostih potencialov teh ljudi. Posnetka: Tomo Jeseničnik Na vseslovenskem tekmovanju za najlepše urejen kraj je med manjšimi kraji Muta v letošnji konkurenci dosegla še za stopničko boljše mesto kot lani. Drugo mesto je resnično lep dosežek, k temu pa so pripomogli predvsem ljudje Zgornje in Spodnje Mute ter okolice, pa tudi posamezniki iz Turističnega društva, kjer lahko mirne vesti izpostavimo Jolando Krautberger in moža Gustija, ki nepretrgoma skrbita za rože v kraju. Svoj delež je dodala tudi Agencija za turizem, katere dejavnost je opazna na širšem območju, ki daje vse bolj evropsko naravnan prijeten bivalni in turistično vabljiv videz. Posnetek Kristl Vaiti Mesto Ravne na Koroškem je 10. oktobra svečano proslavilo krajevni praznik. Osrednja slovesnost, s katere so ponesli tudi venec k spomeniku na Naverškem vrhu, je bila na platoju na Čečovju, ves teden pa so potekale še druge prireditve, od katerih gre osrednje mesto zagotovo odprtju nove ravenske mestne hiše, lepotice med sedeži koroških občinskih uprav. Posnetka: Zlatka Strgar V osnovni šoli Radlje ob Dravi je potekalo 19. srečanje članov društev Mladi gasilec, na temo "Naše znanje, naš ponos". Na srečanju so potekale koristne delavnice z različnih področij dejavnosti, testiranja in praktična tekmovanja, na katerih so mladi gasilci prikazali obilico spretnosti in znanja. Posnetek Zlatka Strgar Člani radeljskega društva Oldtimmerjev, ljubiteljev starodobnih motornih vozil, so ob svojem jesenskem pikniku pripravili tudi manjšo prikazno vožnjo s starimi vozili po bližnjih krajih in pritegnili veliko zanimanje. Pred tem so se odpravili na izlet. Seveda najprej v muzej starih motornih koles v Vranskem, Slovenski tehniški muzej v Bistri je bil druga postojanka, kravji bal v Bohinju pa končna postaja. Povsod je bil v ospredju in deležen največje pozornosti stari Certusov avtobus znamke mercedes, letnik 1951. Posnetek Kristl Vaiti Družba SGP KOGRAD IGEM d.d. je v okviru razvoja svojih dejavnosti na področju športa in turizma v Industrijski coni Otiški Vrh, pri gostišču Korošica, zgradila vadišče za golf. Spoznavanje te tudi pri nas vse bolj priljubljene športne in rekreativne panoge je tako že kar na našem dvorišču in mnogokateri ljubitelj golfa je v teh lepih jesenskih dneh že prišel na svoj račun. Posnetek Miro Petek Na planinskem domu pri Krnskih jezerih so mladi planinci Planinskega društva iz Vuzenice opravili enotedenski planinski tabor. Tudi vreme je bilo enkratno, tu in tam kakšna ploha, vedno takrat, ko so bili pod streho, nekaj megle in veter pa tako ali tako spada v kvaliteten tečaj. Posnetek Kristl Vaiti V Slovenj Gradcu je potekal posvet predstavnikov turističnih društev slovenskih mest. Glavna nit posveta v slovenjgraški Umetnostni galeriji je bila izmenjava izkušenj in spodbujajne k nadaljnjemu delu mestnih turističnih društev. Posnetek Stanko Hovnik V Slovenj Gradcu, mestu glasniku miru, je bilo ob svetovnem dnevu OZN posebej slovesno. Gostili so osrednjo državno proslavo ob prazniku, osrednji govornik je bil predsednik slovenske vlade, dr. Janez Drnovšek. V okviru počastitve svetovnega dneva OZN pa so v Slovenj Gradcu potekale še številne druge prireditve, od razstave likovnih in literarnih del in podelitve nagrad natečaja, do srečanja mladih pisateljev in pesnikov Slovenije... V Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu še vedno potekajo dejavnice slikarja Žiga Okorna, kiparja Jirija Kočice in arhitekta Janka Rožiča pod naslovam "Likovni jkezik kot izkušnja bivanja". Posnetka: Stanko Hovnik Otvoritve novih objektov ali komunalno cestnih povezav so vedno vesel dogodek. Te dni so se otvoritve kar vrstile: Prevaljčani so po odprtju velike pridobitve, telovadnice pri OŠ Franja Goloba, konec oktobra odprli še odsek na novo asfaltirane ceste v turistično vas Šentanel, Ravenčani po mestni hiši obnovljeno lokalno cesto na Brdinjahfna sliki)... Zelo svečano je bilo tudi v Kotljah, kjer so ob krajevnem prazniku potekale številne prireditve, največja letošnja pridobitev kraja pa je bilo odprtje nove knjižnice v hotuljskem vaškem centru. Posnetek: Foto Ocepek Anketa: "SMO ZA IZGRADNJO ŠPORTNOREKREACIJSKEGA CENTRA " Občani mestne občine Slovenj Gradec se bodo v nedeljo, 19. decembra, na referendumu odločali za uvedbo samoprispevka za gradnjo športno-rekreacijskega centra z zimskim in letnim bazenom. V petih letih naj bi s samoprispevkom zbrali okoli 810 milijonov tolarjev, občani pa naj bi plačevali pol drugi odstotek od neto plače. Kaj menijo o izgradnji športno-rekreacijskega centra, smo povprašali naključno izbrane sogovornike naše ankete. PETRA SEKAVČNIK: "Mestna občina Slovenj Gradec je vsem gospodinjstvom v občini poslala zloženko s prvo informacijo o referendumu, ki naj bi bil 19. decembra, na njem pa se naj bi odločali za uvedbo samoprispevka za izgradnjo športno-rekreacijskega centra z zimskim in letnim bazenom. Sem za uvedbo samoprispevka in vesela sem, da bo v mesto Slovenj Gradec končno dobilo zimsko in letno kopališče." PAVEL KLANČNIK: "Mestna občina Slovenj Gradec je gotovo storila prav, ko je raz- pisala referendum za uvedbo samoprispevka, s katerim naj bi občani zbirali denar za izgradnjo bazenov v Slovenj Gradcu. Naše mesto športno-rekreacijski center nujno potrebuje. Brez sodelovanja občanov pa ga gotovo občina sama s svojimi sredstvi nikakor ne more zgraditi, zato je prav, da ga zgradimo s skupnimi močmi in s pomočjo države." POLDIKA PRAPROTNIK: "Osebno sem zelo vesela, da bo Slovenj Gradec končno dobil športno-rekreacijski center. Mislim, da mesto Slovenj Gradec takšen center nujno potrebuje in bo s tem tudi veliko pridobil. To bo velika pridobitev za mlade, pa tudi mi, starejši, ga bomo radi obiskovali. Če smo že nekdaj preko samoprispevkov veliko zgradili raznih objektov, mislim, da bomo v petih letih s samoprispevkom zbrali denar tudi za to." TOMAŽ PARADIŽ: "Seznanjen sem, da bomo v mestni občini Slovenj Gradec odšli na referendum in se na njem odločali o uvedbi samoprispevka za izgradnjo zimsko-let-nega bazena. Takšen objekt bi lahko zgradili že pred leti, zdaj pa bo to gotovo težje, saj so mnoge družine v velikih socialnih težavah in ne vem, kako bodo lahko plačevale samoprispevek. Vsekakor pa Slovenj Gradec potrebuje pokrito kopališče." ROZALIJA IVANKOVIČ: "Vesela sem, da bodo v Slovenj Gradcu zgradili pokrito kopališče, v katerem se bo moč kopati tudi pozimi. Tja bomo radi zahajali tudi starejši. Vsekakor pa bo ta pridobitev velikega pomena za naše otroke, posebej še za šolsko mladino, kjer bo lahko našla rekreacijo. Odšla bom na referendum in bom za samoprispevek tudi glasovala." ANTON SVETINA: "Tudi jaz sem gotovo eden tistih, ki podpiram gradnjo zimsko-let-nega bazena v Slovenj Gradcu. Ker v Slovenj Gradcu nismo imeli možnosti kopanja, smo na kopanje hodili v Zreče, na Dobrno ali pa celo v Avstrijo. To bo velika pridobitev za naše otroke. Želim, da bi referendum uspel, sam se ga bom udeležil in tudi glasoval zanj." F. JURAČ Gospodarstvo Pri popotresni obnovi Posočja sodelujejo tudi gradbinci Gradbene operative Koroške PREPIH Zadovoljna država in krajani, obeti za nove posle Čeprav je na Koroškem odprtih kar nekaj velikih gradbišč, pa si koroški gradbinci iščejo delo tudi zunaj regije. Družba SGP Kograd Gradbena operativa Koroške IGEM je bila tudi med prvimi, ki je kaj kmalu po potresu v Posočju pričela z obnovitvenimi deli v Bovcu in okolici. Tamkajšnje prebivalstvo, predvsem pa ljudje iz državne tehnične pisarne in nadzorniki, so zadovoljni z delom koroške gradbene operative, ki bo na tem programu zagotovo imela dovolj dela tudi v prihodnjem letu. Letos 60 novih ali obnovljenih objektov Drago Golob, direktor družbe GOK IGEM, pravi: "Z deli v Posočju smo pričeli sredi leta 1998, najprej v okviru družbe Gras, ki deluje pod streho ZRMK Ljubljana, sedaj pa v Posočju nastopamo kot samostojni izvajalci. V lanskem letu smo v Posočju opravili za okoli 20 milijonov tolarjev del, v letošnjem letu pa samo dosedanja realizacija znaša okoli 200 milijonov tolarjev, predvidevamo pa, da bo letos opravljenih del še za 120 do 150 milijonov SIT. Letos bo naše podjetje v Posočju obnovilo ali na novo postavilo okoli 60 objektov, pridobivamo pa vedno več naročil, saj so ljudje očitno zadovoljni z našim delom: delavci delajo hitro in kvalitetno. Pričakujemo, da bomo sodelovali v prenovi do njenega konca in da bomo pridobili še nove objekte. Predvidevamo, da se bo vrednost naših del v Posočju v tudi prihodnjem letu vrtela na ravni letošnje realizacije.” GOK IGEM ima v Bovcu kar majhno koroško vas, ki so jo postavili iz kontejnerjev, v katerih prebivajo njihovi delavci, kot podizvajalci pa sodelujejo še nekatera druga koroška podjetja in obrtniki. Tačas je v Posočju najbolj intenzivna popotresna obnova in tam so skorajda vsa večja slovenska gradbena podjetja. "Lani smo se izkazali in si v letošnjem letu pridobili status primernosti graditelja, kar pomeni, da pri vseh delih, to je sanacijah, rekonstrukcijah in novogradnjah, delamo samostojno. Še vedno pa izvajamo vsa gradbena del, ki jih je pridobila tudi družba Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij Gras d.o.o. iz Ljubljane. Od začetka marca letošnjega leta je v Posočju 14 naših delavcev, delo- Koroška ms, kjer že drugo leto živijo delavci koroške gradbene operative, ki obnavljajo Posočje vodja in vodja gradbišča. Predvidevamo, da bomo v letošnjem letu ostali v Posočju do 15. ali 20. decembra, odvisno od vremena, tja pa se bomo ponovno vrnili prihodnjo pomlad," pravi Slavko Slatinšek, vodja Kogradovega gradbišča, sodeluje pri obnovi že od vsega začetka. Državna pomoč že presegla 6 milijard SIT S koroškimi gradbinci so nadvse zadovoljni tudi v Državno tehnični pisarni (DTP), ki ima sedež v Bovcu. DTP ima status posebne službe pri vladi Republike Slovenije, z delom pa je pričela 26. maja lani. Z zakonom o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja Posočje ta pisarna sodeluje pri načinu obnove in strokovni pomoči, pomaga pri pridobivanju potrebnih dokumentov za izdelavo občinskih programov obnove, izdaja vloge za pridobivanje sredstev, sodeluje pri pripravi investicijskih načrtov in podobno. Pisarno vodi Stanislav Beguš, ki ga je na to mesto postavila slovenska vlada. V javnosti je sicer slišati na račun popotresne obnove več kritik kot pohval, Stanislav Beguš pa je ob našem obisku v Posočju na te opazke takole odgovoril: "Razumljive so kritike, predvsem s strani oškodovancev, ki v trenutku, ko jim je bilo ogroženo premoženje, niso vedeli, kdaj se bodo preselili v svoje hiše. Toda popotresna obnova je projekt, ki zahteva določen čas priprave. Če splošno velja, da traja priprava za posebne projekte v razmerju dve ali tri časovni enoti v primerjavi z eno časovno enoto za sam projekt realizacije, smo v Posočju skrčili čas priprave kar na 0,2 ali 0,15 časovne enote v primerjavi s časom fizičnega trajanja obnove. Potrebno je bilo ustanoviti državno tehnično pisarno, pridobiti prostore, se dogovoriti za način dela, protokol in podobno. V lanskem maju, juniju in deloma tudi v juliju smo začeli delati s polno paro in takrat smo imeli spiske okoli 3300 oškodovancev ali škodnih listov ter definirane prioritete. Daleč pred vsemi je bila - to je bila Ulili edina prava prioriteta - obnova stanovanjskih objektov neposredno prizadetih oškodovancev. Vedeti morate, da smo morali z zakonom in amandmaji doseči možnosti, da smo se lahko pogovarjali s projektanti, urbanisti in izvajalci. Oblikovali smo fiksne enotne cene in tako dejansko projektant oziroma izdelovalec projekta izdela tudi predračun. Tako so odpadli posamezni javni razpisi, zbiranje ponudb, analize in ogromno dela, zaradi katerega bi sicer morali angažirati še vsaj deset Audi (HD V preteklih nekaj mesecih je v prodajno servisni mreži Porsche Slovenija, ki je v Sloveniji zastopa znamki Volkswagen in Audi, potekalo tekmovanje med servisi, pooblaščenimi za servisiranje vozil Audi. Tekmovanja, imenovanega APT Cup, so se udeležili vsi Audijevi servisi v Sloveniji. V časovnem obdobju nekaj mesecev preverja znanje in usposobljenost avto mehanikov, ki opravljajo servisne storitve na vozilih Audi, posebna strokovna komisija. Poleg tega komisija s posebno anketo pridobi tudi mnenja in ocene strank, ki z odgovori pokažejo stopnjo svojega zadovoljstva. Letošnje tekmovanje je bilo drugo po vrsti, z dveletnim premorom. Na prvem tekmovanju, pred dvema letoma, je servis Avtocentra Meh zasedel tretje mesto, letos pa so se zavihteli na sam vrh in v zelo ostri konkurenci mehanikov iz cele Slovenije, tehnično odlično podkovanih, zmagali. Vse tekmovalne ekipe so bile prejšnji teden povabljene v matično tovarno v Ingolstadtu, kjer so jim najvišji predstavniki tovarne Audi podelili zaslužena priznanja, ekipi Avtocentra Meh pa prehodni pokal, ki ga morajo v podjetju čuvati dve leti, ko ga bodo zagotovo poskusili ponovno osvojiti. Hkrati pa ta prehodni pokal pomeni za lastnika dodatno vzpodbudo in obveznost. AC Meh se bo še naprej trudil za dobro opravljeno delo ter skrb za svoje stranke in kupce. ali dvanajst ljudi. Do kritik pa prihaja tudi zaradi tega, ker želijo nekateri oškodovanci prvotni program obnove razširiti in povečati. To možnost sicer imajo, toda popotresna obnova tega ne financira in v zakonu je tudi drugi del, ki govori o razvoju in na tem področju ljudem pomagamo. Nekateri oškodovanci so vsaj nekaj časa govorili o motnji, ker država ne dovoljuje samograditeljstva. To vprašanje smo po nekajkratni obravnavi dogovorili tako, da je to mogoče samo preko nosilca 49 izvajanja del, kar pomeni, da se izvajalec, nadzorni in oškodovanec dogovorijo, kaj in koliko bo oškodovanec delal sam, to pa za enake cene, kot jih ima izvajalec do države. Na tak način smo vzpostavili odgovornost pri kvaliteti, kar pomeni, da ni več nekvalitetno opravljenega dela, ki se pogosto pojavlja pri čistem samograditelj-stvu, ko so nekateri gradili toliko, kolikor je bila dolga denarna vrvica." Protokol je dolg, vendar jasen: poškodovano hišo je cenilna komisija pregledala, vzpostavili so medsebojni odnos, popisali vrednost škode, izdelali sanacijske elaborate in projekte, kar je bila osnova za pridobitev upravnih dovoljenj, to je priglasitve del ali gradbenega dovoljenja. Ko je ta upravni del opravljen, so lahko izračunali državno pomoč s pomočjo vloge, ki definira nepovratno pomoč, delež kredita stanovanjskega sklada in delež lastnih sredstev. Ko je to šlo skozi komisijo in vlado RS, je lahko oškodovanec sklenil pogodbo z izvajalcem, ki si gaje lahko tudi izbral. Pri popotresni obnovi ne obnavljajo le stanovanjskih hiš, ampak tudi kulturno dediščino, infrastrukturne objekte, kmetijska in druga gospodarska poslopja. "Zdaj so z vloge za državno pomoč že presegle šest milijard tolarjev, pogodb pa je sklenjenih za pet milijard tolarjev in tačas poteka najbolj intenzivna popotresna prenova. V proračunu za prihodnje leto računamo na sredstva v višini 2,5 do 3 milijarde tolarjev, znotraj katerih bomo morali končati preostanek stanovanjske obnove. Drugo pa je razvojni tolar, ki gre preko sveta za razvoj Posočja in ni konkretno vezan na našo pisarno. Verjetno se bomo morali v začetku prihodnjega leta pogovoriti tudi o tistih objektih, ki nimajo škodne listine, nimajo lastnikov v območju teh občin ali so to objekti, ki so prazni in nenaseljeni," je še dodal Stanislav Beguš. (mp) Gospodarstvo PREPIH KOPA NA SEJMU INFOS Prodorno koroško podjetje prevzema odgovorno vlogo pri prehodu v sodobno informacijsko družbo Sejem INFOS, kot ogledalo slovenske inventivnosti in napredka na področju sodobne informatike, je tudi letos uspešno začrtal smernice bodočega razvoja - prehoda v sodobno informacijsko družbo. KOPA, računalniški inženiring d.d. iz Slovenj Gradca je eno redkih v Sloveniji, ki se zaveda ključnega problema sodobne informacijske družbe - doseganja večje učinkovitosti uporabe vseh možnosti, ki jih informatika na podlagi najsodobnejših komunikacijskih tehnologij nudi gospodarstvu, in dejstvu, da je treba ponuditi kupcem zahtevne in sodobne izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki soustvaijajo rast, razvoj in dobiček podjetij. Kot že samo ime firme pove, je njihova osnovna usmeritev kompleten inženiring računalniško podprtih informacijskih sistemov za srednja in omrežja. KOPA je predstavila eno od najuspešnejših družin strežnikov na svetu COMPAQ Proliant, v katerem so vgrajene vse izkušnje, vrhunsko kakovost pa opravičuje preprostost nadgradnje, varnost delovanja in zmogljivost. INFOS je tudi priložnost za nove poslovne stike, strokovne razlage in organiziranje problemskih konferenc ter predavanj. Teh je bilo letos v Ljubljani na pretek, kar je še posebej nadgradilo letošnjo prireditev. V okviru predavanj je KOPA demonstrirala uporabo Internetske tehnologije pri "sledenju porekla mesa". Ta računalniški projekt, katerega pilotska verzija je bila predstavljena že na radgonskem sejmu, sta skupaj razvijali KOPA in Kmetijski inštitut Slovenije. Zanimiv je predvsem zaradi pojava bolezni BSE, ki je povzročil destabilizacijo trga v zahodni Evropi. se ti izpišejo na tiskalniku črtne kode. Verodostojnost podatkov se preverja v centralni republiški podatkovni bazi. Izmenjava podatkov teče preko Interneta. Podatki se združujejo v XML dokumente in se zatem prenesejo spet v centralno republiško podatkovno banko, kjer se preverijo ter ovrednoteni vrnejo po isti poti nazaj do strank. Ta projekt pravkar testno uvajajo v klavnici JUR-MES Šentjur, v letu 2000 pa predvideva KOPA instalacije v še nekaj slovenskih klavnicah. V končni fazi bo zagotovljena sledljivost porekla za goveje meso po standardih, ki jih predpisuje Evropska unija, in tako bodo naša podjetja na tem področju popolnoma konkurenčna na evropskih trgih. In po mnenju koordinatorjev razvoja informacijskega sistema, ki vzdržujejo povezave z nemškimi in avstrijskimi institucijami ter podjetji, ki se ukvarjajo z uvajanjem sledljivosti porekla, je samo še vprašanje časa, ko bo potrebno Kopa na sejmu INFOS 99 Po zahtevah Evropske unije - sistem oštevilčenja govedi velika slovenska proizvodna podjetja ter uporaba najnovejših dosežkov računalniške tehnologije na področju strojne opreme in razvoja aplikativne programske opreme. Sejem INFOS 99 je bil priložnost, da še enkrat dokažejo, da sodijo v sam vrh slovenske ponudbe programske opreme. Predstavili so se z novimi aplikativnimi rešitvami za novo tisočletje, kot so jih poimenovali, saj jih odlikuje večja uporabnost, enostavnost in prilagodljivost spremembam na trgu. Vse rešitve so zasnovane na ORACLE relacijski tehnologiji, ponujajo tudi prijazno grafično okolje ter, kar je zelo pomembno, obdržijo stroške nakupa in vzdrževanja sistema v sprejemljivih okvirih. Vse programske rešitve pa so tudi imune proti težavi, ki je za večino podjetij zelo obremenjujoča - vprašanje leta 2000. Poleg lastnih aplikativnih rešitev so v Kopi na slovenskem trgu začeli tržiti tudi proizvode ameriškega podjetja PSDI - blagovno znamko MAXIMO, ki je slovenska različica profesionalnega sistema za informacijsko podporo vzdrževanja v podjetjih. Dobro poslovanje podjetij je pogojeno z urejenostjo in stabilnostjo njihovega računalniškega "Ni tudi naključje, da so se pri uvajanju sistema sledljivosti porekla obrnili prav na nas", pravi direktor Bernard Osvald, "saj smo z našimi izkušnjami in ekspertnim znanjem tako informacijskih potreb kot sodobne računalniške tehnologije bili pripravljeni prevzeti odgovorno vlogo pri realizaciji tako pomembnega projekta". Po zahtevah in vzorcu Evropske unije bo potrebno tudi pri nas vpeljati sistem oštevilčenja govedi in nato zagotoviti sledljivost vsakega posameznega kosa mesa od hleva do mize. Stranke bodo lahko tako kar doma prek Interneta preverjale verodostojnost podatkov. V KOPI so se izdelave tega projekta lotili z uporabo najnovejših prijemov in tehnologij. Načrtovanje se izvaja z uporabo orodij CASE. Za izdelavo programske opreme so uporabili namesto tradicionalne relacijske, objektno tehnologijo, ki odraža najnovejša dognanja na področju izdelave programske opreme. V samem projektu je bilo potrebno povezati v integralno celoto kar nekaj na prvi pogled nepo-vezljivih delčkov. Tako je bilo potrebno pripeljati podatke direktno iz čitalca črtne kode in avtomatske tehtnice v centralno bazo podatkovno bazo. Po obdelavi podatkov v centralni podatkovni bazi podobne sisteme uvesti tudi v ostale živilskopre-delovalne branže. KOPA je na prireditvi INFOS 99 z dosedanjim delom, bodočo vizijo razvoja in usposobljenimi strokovnjaki potrdila pričakovanja, da zna prisluhnili vsem potrebam uporabnikov, in pokazala pripravljenost, da prevzame odgovorno vlogo pri prehodu v sodobno informacijsko družbo ter s tem omogoči domačemu znanju sposobnost dokazovanja v konkurenčnem boju s tujimi produkti. KOPK KOPA, računalniški inženiring d.d. Kidričeva 14, 2380 Slovenj Gradec Tel: 0602 42 626, Fax: 0602 43 758, E-Mail: info@kopa .si, www.kopa.si »REp,h Izobraževanje Med svetovno znanimi strokovnjaki POGOVOR Z ROBERTOM REPNIKOM, DIPLOMANTOM PEDAGOŠKE IN STROJNE FAKULTETE Z MUTE Robert Repnik z Mute je eden tistih študentov, ki se je po končani srednji strojni šoli na Ravnah na Koroškem odločili vzporedno nadaljevati študij na dveh fakultetah, na strojni in pedagoški, smer enopredmetna fizika. Oba študija pa uspešno tudi zaključuje, je namreč absolvent strojništva, na Pedagoški fakulteti pa je na področju fizike tudi diplomiral. Sama diplomska naloga as področja tekočih kristalov mu je odprla tudi vrata v svet svetovnih znanstvenikov naravoslovnih ved. Kako je prišlo do tega? Moja diplomska naloga o tekočih kristalih, z naslovom Odraz omejenosti tekočega kristala iz nematične v smektično A fazo, je bila pobuda, da je predstojnik Oddelka za fizika na PF v Mariboru, izredni profesor dr. Samo Kralj in tudi mentor moje diplomske naloge, poslal povzetke naloge mednarodnemu organizacijskemu odboru za pripravo fizikalne konference o tekočinah, ki je julija letos potekala na Univerzi v Granadi. Odboru se je moja naloga zdela dovolj dobra in se je odločil, da jo uvrsti v sklop simpozijskih predavanj. Tako se mi je odprla možnost prvič sodelovati na tako obsežni svetovni fizikalni konferenci, kjer je bilo zbranih preko 800 slušateljev, v glavnem znanstvenikov naravoslovnih ved. S sošolcem Deanom Flaisingerjem iz Murske Sobote sva sodelovala na tej konferenci, kar je za študente posebna, zelo velika čast. Dejan je povzetke svoje naloge predstavil v obliki plakata, jaz pa v obliki predavanja. Kako je izgledalo samo predavanje? Povzetke svoje diplomske naloge sem seveda predstavil v angleškem jeziku, kar je bila še dodatna obremenitev, saj angleščine nisem povsem obvladal. Tako sem se, takoj ko sem izvedel, da bom predaval na konferenci, pričel intenzivno učiti angleški jezik ter se tako izpopolnil tudi v tem. Seveda brez tuje pomoči ne bi šlo, je pa res, da če le hočeš, se marsikaj da narediti. Konferenca je trajala pet dni, sam sem bil eden izmed 48 simpozijskih predavateljev, med slušatelji pa je bilo kar okoli 30 % magistrov in doktorjev naravoslovnih ved, med njimi tudi Nobelov nagrajenec za fizika v letu 91, P. G. de Gemes. Kaj vam je osebno pomenilo predavanje na tej konferenci? Predavati na takšni konferenci je najprej osebna potrditev samega sebe, predavanje ti odpira nove možnosti v krogu znanstvenikov, poleg tega pa je bil moj povzetek diplomske naloge objavljen tudi v strokovni reviji Journal Robert Repnik (posnetek: Drago Verdnik) of Physics, v posebni izdaji, Kondenzirana materija, kar mi dodatno odpira vrata in daje možnost opravljati samo doktorski študij, brez vmesnega opravljanja magisterija, seveda ob dovolj visokem povprečju ocen. Z diplomsko nalogo je bilo najbrž precej veliko dela? Res je. Tu bi rad poudaril, da mi je bil v veliko pomoč moj komentar, doc. prof. dr. Aleksander Zidanšek, ki je opravil več meritev, tudi takšnih, ki jih na fakulteti ni bilo mogoče izvesti, ker ni takšnih aparatur, po metodi SAKS, interferenčni metodi z X žarki pri majhnih kotih, v Trstu. Seveda pa so mi stali ob strani tudi drugi sodelavci oddelka zafiziko na Pedagoški fakulteti v Mariboru, za kar jim gre nedvomno velika zahvala. Moram povedati še, da se na fakulteti dejansko ves oddelek za fiziko ukvarja s tekočimi kristali, kjer smo že dosegli zelo dobre rezultate. Zelo močna je tudi računalniška baza, kjer je z numeričnimi izračuni možno preverjati eksperimentalne rezultate. Kako pa se sicer dopolnjujeta oba študija, strojništvo oz. fizika? Ko sem se odločal, kam po srednji šoli, se je večja možnost odpirala, tudi pri pridobitvi zaposlitve, na področju strojništva. S sošolcem in dobrim prijateljem že od malega, Vladimirjem Grubelnikom, prav tako z Mute, sva se zato odločila za to smer. Vzporedno pa sva želela študirati še matematiko, toda za vpis je bilo prepozno in po premisleku sva se odločila za študij fizike na PF v Mariboru, za kar naju je navdušil tudi dr. Bogomir Črepinšek, predavatelj fizike na Strojni fakulteti. Študija sta se v bistvu dopolnjevala, vendar je bilo potrebno vse izpite narediti za vsako smer posebej, le lažje je bilo zaradi predhodne podlage v študiju strojništva. Kako to, da vam je uspelo diplomo napisati že v zadnjem, četrtem letniku študija fizike? Letošnje študijsko leto je bilo zame zelo naporno, vendar vidim, da se je vse skupaj izplačalo. Potrebnih je bilo kar precej odrekanj tudi na račun svojih najbližjih. Študij pa se mi je izplačalo pospešiti tudi iz dodatnega razloga, saj letos pedagoška fakulteta odpira magistrskih študij, kar stori le vsaki dve leti. Tako se mi sedaj odpira možnost, tudi zaradi predavanja v Španiji, da se brez absolventskega statusa vpišem na podiplomski študij. V kateri smeri boste študij nadaljevali ? V podiplomskem študiju se mi odpirajo možnosti sodelovanja s profesorjem slovenskega rodu iz Kanade, na področju ergonomije, to je področje, ki se ukvarja s človekom, oziroma s tistim, kar je boljše zanj. Osredotočila se bova na potapljanje v sodelovanju z Natom in naftnimi ploščadmi v severnih morjih. S svojimi raziskavami bova tako skušala na nek način olajšati zahtevno delo potapljačev. V času od 12. do 17. septembra ste se mudili na Poljskem, zakaj? Na Poljskem, v kraju Krynitca Zdroj, je v tem času potekala mednarodna, že XIII. Konferenca o tekočih kristalih, ki sem se je udeležil še s tremi profesorji, dr. Zidanškom, dr. Kraljem in dr. Mitjo Slavincem; slednja sta tam imela tudi predavanje, jaz pa sem tokrat izvlečke svoje diplomske naloge predstavil v oliki plakata. Te konference se je udeleževalo okoli 300 slušateljev, predvsem dobrih teoretikov iz vzhodnega dela sveta. Z zagovorom svoje diplomske naloge, 23. septembra, pa ste tako rekoč tudi uradno zaključili študij fizike in kot prof. fizike nadaljujete podiplomski doktorski študij. Si boste sedaj malo oddahnili? Žal zaenkrat to ne bo mogoče, saj imam že prve razgovore o podiplomskem študiju v Ljubljani, na institutu Jožefa Štefana. Velik del svojega eksperimentalnega dela doktorskega študija bom izvajal v Ljubljani, teoretični del pa na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Bom pa skušal konec meseca oktobra preživeti krajši dopust med svojimi domačimi, s svojim dekletom pa bova najbrž odšla nekam skupaj, saj v zadnjih mesecih zato enostavno ni bilo časa. Sicer pa me domači pri mojem delu zelo podpirajo in mi stojijo ob strani, za kar sem jim seveda tudi nadvse hvaležen. LIDIJA VERDNIK ASIMILACIJA DRŽAVNA MEJA NI OVIRA Še pa še bi poslušala izvirno pesem izvirnega Korošca, ki nas opominja na nezavidljiv položaj severnega dela prelepe države. "Ibržnik" je svoj sten klic k uporu zoper asimilacijske tokove iz prestolnice. Premalo prisluhnemo bistvu te pesmi in še manj storimo, da bi preprečili negativne posledice odločitev centralnih oblasti tako opevane demokratične države. "Korošci smo zmirom za mušter bili," poje naš drugi solist, pa mu premalo prisluhnemo, da bi dokazovali njegove besede. Preveč se oziramo za tujimi zgledi in mislimo, da bomo kot "svetovljani" bolj upoštevani. Koroški radio je uspešen in konkurira podobnim institucijam s kvalitetnim programom, ki nam ga lahko zavidajo po drugih delih države. Mlad kolektiv kar uspešno vabi k sodelovanju študente iz domačih krajev in s tem omogoča vračanje znanja in intelektualcev iz prestolnice nazaj v domače loge. Nedolgo tega smo slišali, da je Prežihova bajta po številu obiskovalcev takoj za Prešernovo rojstno hišo. To nekaj pomeni. Naš pisatelj kar ob boku največjega slovenskega pesnika! Ponosni smo lahko še pa še. Ne moremo pa biti zadovoljni s položajem Koroške osrednje knjižnice in Koroškega muzeja, ki ob reorganizaciji lokalne samouprave žal samo izgubljata. Pred stoletji je Koroška kljub cesarski oblasti nekaj pomenila. Pa jo je nesrečni plebiscit razdelil geografsko in politično. Manjši del je tukaj in skoraj pozabljen od naše matere države. Če bi samo pogledali na ceste, ki propadajo, in na nekoč znane gospodarske gigante, ki se delijo na prafaktorje in preko stečajnih postopkov usihajo, bi nas morala popasti sveta jeza. Pa še trmasto bi morali prisluhniti znanemu Korošcu, ki nas v svoji pesmi poziva: je treba delat, ne pa krast! Če bi se uresničila pobožna želja koroških županov, da bi koroško policijo vodil Korošec, pa bi nam morda uspelo. Nič pa nam ne bo podarjeno, boriti seje treba in vztrajati. Dijaki in profesorji ŠC Slovenj Gradec že več let uspešno sodelujejo s srednjimi šolami na avstrijskem Koroškem. Tako sodeluje ekonomska šola s šolo v Velikovcu, lesarska šola sodeluje z lesarsko šolo v Wolfsbergu, trgovska šola pa s trgovsko šolo v Beljaku. O sodelovanju je bila podpisana pogodba na meddržavni ravni. V projektu sodelovanja sodeluje tudi Gospodarska zbornica Koroške. Njeni predstavniki se redno udeležujejo vseh srečanj. V tem sodelovanju so uspešni direktor ŠC Slovenj Gradec gospod profesor Danijel Tan-cer, ga. ravnateljica Poklicne in srednje ekonomske šole prof. Danica Doler-Švab in gospod ravnatelj Poklicne lesarske in gostinske šole prof. Ivo Škodnik. Zadnje srečanje je bilo v sredo, 20. in 21. oktobra v Beljaku. Dijaki obeh trgovskih usmeritev so sodelovali v projektu Od leve proti desni dijaki Boštjan Lesjak, Barbara Gornik, Tjaša Kušter, prof. urejanja izložb v trgovinah, ki Ana Blatnik in prof. Marta Belič, dijak Tadej Belina, ravnateljica Danica ga je vodila ga. prof. Ana Blat- Doler Švab in prof. Milan Marošek in prof. Peter Hergold. nik iz njihove šole. Ekipa dijakov seje pripravila, daje lahko uspešno aranžirala izložbeno okno velike trgovske hiše z obutvijo Salamonder v Beljaku. Za takšno sodelovanje se res nesebično zavzema dosedanji ravnatelj gospod prof. Helmut Dorner in njegov naslednik gospod prof. Torkar. Tako pridobljeno znanje in izkušnje v učenju in kreiranju ter odnosu do dela in poklica dijaki in profesorji aplicirajo na naše področje. Milan Marošek smmmsmiwjm Že vrsto let osnovnošolci na osnovni šoli Muta tekmujejo za bralne značke. Velika večina učencev od prvega do osmega razreda z veliko ljubeznijo in z veseljem poseže po knjigah, ki so predpisane za Cicibanovo, Suhodolčanovo, Prežihovo ali Cankarjevo priznanje. Da pa branje ni samo branje, temveč je bogato poplačano s prijaznostjo in s presenečenji, poskrbijo mentorji na šoli. Ti ob podelitvah bralnih značk v osnovnošolsko sredo povabijo znanega pisatelja ali pesnika, ki obogati že tako kulturno bogat dan. Tako so v prejšnjih letih svoje zgode in nezgode otroškim glavicam zaupali Primož Suhodolčan, Bogdan Novak, Adi Smolar, Tone Pavček, Vitan Mal... Tokratna podelitev na Muti, v zgodnjih oktobrskih dneh pa je bila drugačna od običajnih. Za to je poskrbela EVA ŠKOFIČ MAURER, klovnesa, ki je dodobra razživela in nasmejala otroški avditorij. Gotovo bo dolgo ostala v spominu vsem tistim, ki so z njo ustvarjali zgodovino, in vsem, ki so delili prijaznost. Tudi zato, ker je pokazala način, kako biti prijazen: iztegniti je treba samo levo, pa desno roko: ponesti jo k ustom, nanjo prilepiti poljub in ga vreči v svet... Nepozabno doživetje s klovneso Evo Škofič Maurer na Osnovni šoli Muta. Tončka Repnik - Vrhnjak ® prevent RAVNE NA KOROŠKEM obutev šport 285-030 285-031 MEŽICA 35-472 saa Si mpsmjssi m am» V trgovini MOJCA ŠPORT na Ravnah 0 izjemna ponudba zimskih bund ^ akcijske cene smuči DYNASTAR $ smučarski čevlji LANGE po zelo ugodnih cenah ^ smučarske palice, vezi in vse ostalo za zimske športe $ otroški kompleti za smučanje - hlače, bunde 0 velika izbira copat za dvoranske športe zagotovljeno zadovoljstvo □ra mm proizvajamo: • AVTOMOBILSKE SEDEŽNE PREVLEKE PREVENT d.d., Kidričeva 6. SI-2380 Slovenj Gradec Telefon: +386 602 503 000, Fax: +386 602 503 010 Obiščite tudi trgovini Mojca na Ravnah na Koroškem in v Mežici, kjer že lahko izbirate med zimskimi modeli. • DELOVNA, POKLICNA IN IMAGE OBLAČILA PREVENT d.d.,- PC MISLINJA, Gozdarska c. 38, SI-2382 Mislinja Telefon: +386 602 570 800, Fax:+386 602 570 810 • DELOVNE ROKAVICE PREVENT d.d.,- PC MISLINJA, Gozdarska c. 38. SI-2382 Mislinja Telefon: +386 602 570 800, Fax:+386 602 570 810 • REZALNO ORODJE PREVENT TRO d.o.o., Perzonall 2, 2391 Prevalje Telefon: +386 602 34 600, Fax:+386 602 31 773 Sedež: PREVENT d.d., Kidričeva 6, SI-2380 Slovenj Gradec Telefon: +386 602 503 000, Fax: +386 602 503 010, E-pošta: prevent@prevent.si FREELANDER ROVER 200 BRAVEHEART ROVER 400 EXCALI3UR vozila na zalogi - dobava takoj GOTOVINSKI POPUSTI! ugodni krediti že od TOM+0% naprej leasing, staro za novo Uradni prodajalec: bolmico Pohorska 21 2380 Slovenj Gradec tel:(0602) 45-192 http:/www.balmico.si Piše: Stanka Blatnik Izbor obleke za miss Slovenije letos realnejši NEDINA NAJLEPŠA 05LAČILA Biti priča letošnjemu dogodku izbora najlepše obleke za novoizbrano miss je bilo prijetno doživetje, boljše in za izvrstne mlade oblikovalce predvsem bolj pravično od lanskoletnega. Sredi meseca oktobra se je zgodil že četrti natečaj priloge Slovenskih novic “Ona" namenjen mladim oblikovalcem. Marsikdo med prisotnim občinstvom, ki je edino lahko realno presodilo o kakovosti videnega in izbranega, bi se seveda odločil drugače kot strokovna komisija, ampak ali ni vsakršno tekmovanje brez štoparice relativno? Enako ali pa še bolj relativen je izbor najlepše zemljanke, saj med vsaj petimi barvami kože in dvestotimi estetskimi okusi ni mogoče izbrati ene, univerzalno najlepše zemljanke za vse. Vsak narod ima svoj okus in svoja merila ocenjevanje. Tako se je tudi naša, čeprav precej časa neenotna komisija pač morala nekako zediniti in izbrati tri najlepše obleke, s katerimi se bo Neda Gačnik predstavila svetovnemu občinstvu na prireditvi “Miss World” v Londonu. Ponovno je izbirala med devma kreacijama vsakega udeleženca natečaja, tokrat med večerno plesno obleko ter odrsko večerno kreacijo, ki se bo kasneje potegovala tudi za najlepšo obleko na svetu. Druga večerna obleka je postala za nekatere malce “nevečerna” kreacija Mateje Benedetti iz Kopra. To je plesna obleka v prelivajočih se rjavo zlatih in bordo odtenkih, oblikovana v igri poslikanega materiala in transparence. Motiv za poslikavo je našla v kraških jamah s kapniki, zgornji del obleke, bogat in padajoči nakit, pa v grozdju in slovenskem vinu. Mlado kreatorko poznamo po številnih projektih, samostojnih revijah, razstavah in performansih, v zadnjem času pa se ukvarja tudi s stilizmom, scenografijo in gledališko kostumografijo. Samostojna, že uveljavljena oblikovalka Damjana Bitežnik Logar iz Ljubljane je oblekla našo miss v prvo večerno obleko, imenovano Večerni dragulj. Kot pravi sama, je bila obleka oblikovana z enim samim ciljem; na poseben način, diskretno in z občutkom poudariti enkratno lepoto miss Slovenije '99, njeno strast do življenja, ženskost in romantično, tisočletju. Kristalne bleščice na oprsju, do tal segajoča štola (šal) iz prosojnega organdija v barvi obleke, ogrlica iz Belega salona oblikovalke nakita Radmile Gorjanc ter po naročilu in meri izdelani čevlji Lopatec so modni dodatki, ki bodo na pot pospremili zmagovalno odrsko obleko. Na pot se odpravlja tudi Petra, ki trenutno poleg dodelave obleke teka tudi za sponzorji. Naziv najboljše oblikovalke natečaja ji namreč ni prinesel tudi potovanja v angleško prestolnico, ampak možnost, da najde finančno pomoč sama in tako prisostvuje predstavitvi svoje kreacije na svetovnem izboru za najboljšo obleko. Poleg zmagovalnih se je na modni reviji v Lutkovnem gledališču predstavilo še triinštirideset večernih plesnih in odrskih kolekcij dvaindvajsetih slovenskih oblikovalk in dveh oblikovalcev, mladih, nekaterih še neuveljavljenih imen, pa tudi bolj znanih in takšnih z lastno blagovno znamko. Posebej moramo omeniti naši rojakinji, Katjo Kralj z Mute ter Matejo Krašovec Pogorelčnik iz Velenja. Slednja je presenetila z razkošnima kreacijama, kombiniranima z nakitom iz srebra in belega zlata. Posebej prefinjeno je oblikovana odrska obleka, kjer je nakit izgubil klasično funkcijo in se v obliki pajkove mreže vpletel v formo obleke iz zelenkasto sive prosojne tkanine s prelivajočimi moare odbleski. Pajkova mreža iz belega zlata ima vdelanih 190 cirkonijev, njena vrednost pa ne nastopa le v dragem materialu, ampak tudi oblikovno izredno bogato zaživi ob razprtju rok in odkritju ženskosti v njeni podobi. Kreacija bi bila v intenzivnejši barvi vsekakor vredna svetovnega spektakla, s čimer pa bi se porušila njena vsebinska vrednost. Ne morem pa mimo tiste, ki bi si po mojem in po mnenju mnogih zaslužila zmagovalno mesto. To je odrska večerna četudi obenem realistično naravo. Prav tako naj bi podprla i obleka Diane Kotnik iz Petrovč, študentke Visoke strokovne njeno samospoštovanje, s katerim bo zastopala Slovenijo T šole za risanje in slikanje v Ljubljani. Bogata podoba ponosno in hkrati nekoliko spogledljivo in elegantno. Temno ; sprehajajoče ženskosti po odru je pustila močan vtis na gle-škrlatna barva je barva večera, ki poudarja senzualnost, I dalcih, saj se je tudi komisija dolge ure odločala in izbirala prepleteno s skrivnostnostjo. med njo in kasnejšo zmagovalno kreacijo. Oprijeta, oriental-I sko povzorčena obleka iz ročno obarvanega in poslikanega | satena v bordo in roza barvi, z dekoltejem v obliki črke V, I se v zadnjem delu podaljša v vlečko, katero krasi unikatna ; vezenina. Dopolnjena z unikatnimi čevlji, torbico in ovrat-I nico predstavlja svojo popolno podobo. Obleka zahteva j močno osebnost ženske, ki jo nosi, saj že sama izžareva svoj izrazit karakter. Morda čaka na svojo pravo priložnost... Po mnenju žirije najlboljša pa je kreacija Postojnčanjke Petre Grmek Odrska večerna obleka je vpadljive ciklamne barve. Bogastvo njnih materialov izraža veselje do življenja, moč in šarm. Sestavljena je iz korzeta in krila, ki se zadaj bogato nabira in spominja na plesne obleke s konca 19. stoletja, pridaja mlada oblikovalka. Petra Grmek je zano ime slovenske oblikovalske scene, njena udejstvovanja na modnem področju obsegajo I prikazane revije se z izjemo organizacijskih spodrsljajev in tudi mednarodna tekmovanja, kot je Smirnoff International j nekaterih pomanjkljivih detajlov lahko mirno kosa z velikimi Fashion Awards, pa goriški Grand Prix Mittelmoda, ali pa i svetovnimi revijami modnih odrov Milana, Pariza in Lon-dvomesečno delovno izpopolnjevanje v ateljeju visoke j dona. Nič manj domiselnosti in dodelanosti izhodiščnih mode Gattinoni v Rimu leta ‘98. i zamisli ne kažejo naši mladi oblikovalci od velikih in slavnih Obleka pred nastopom v Londonu doživlja rahlo preobrazbo | imen, razlika obstaja le v razkošju materialov in tehniki izde-in sicer tako kot vse doslej izbrane kreacije, pridobiva nov 1 lave ter dodelave detajlov, pa še to ne vedno, lesketajoči videz, primeren za veliki oder spektakla, kot je j Pa vendar Slovenci bolj cenimo tisto, kar pride od zunaj, kot izbor Miss sveta, še posebej ko gre za zadnji naziv v tem ; to, kar imamo sami. Četudi je boljše. ! Pogled na morje kreacij domačega oblikovanja je bil izredno ; pester in bistveno bolj brezskrben, kot je nadaljnja usoda I prikazanega. Delujemo na majhnem ozemlju, ki se razvija, ; tako v gospodarskem, kot tudi kulturnem smislu in ima I zaenkrat še bolj malo posluha za bogastvo in izvirnost ; unikatnega oblikovanja domačih ustvarjalcev. Kakovost SIsiff sfhmrnSSc za lepši videz in dobro počutje Ne le oblačilo, ki obdaja telo, tudi tisto znotraj njega bistveno vpliva na njegov izgled. In če je telo zdravo, se to vidi že na očeh in na daleč. Dobro počutje je osnova za lep, tudi modni videz. Počutje pa telesu lahko zagotovimo le sami z dovolj počitka, rekreacije, z zdravo prehrano in pravilno nego. Še posebej pomembno je v zimskih dneh, ko se manj gibljemo. Izgovori, da je za vsakršno rekreacijo v naravi že prehladno, so neupravičeni. Res je, da se nam največkrat ne ljubi iz toplega stanovanja na hladno, češ da se bomo prehladili, vendar je to le neutemeljena tolažba v prid lenobe. Zdaj je ravno pravi čas za utrditev telesa, ki bo tako tudi čez zimo ostalo odporno na mraz in razne virusne okužbe. Jesen je idealen čas trimčkanja, dolgih sprehodov v naravo, hribe in gore, tudi kolesarjenje še pride v upoštev, pa plavanje in občasna savna. Če ste bolj komot, svojemu telesu privoščite fitnes, ki je morda od vseh vrst rekreacije v zimskem času najenostavnejši način razgibavanja, vendar se ne dogaja na svežem zraku. Občasna rekreacija vsaj štirikrat tedensko po minimalno pol ure prinese bistveno boljše počutje, ki pa se ga zavemo šele, ko se prepoteni in prijetno utrujeni napotimo pod tuš, nato pa v najljubši naslonjač. Vse, kar je potrebno storiti, je odločitev. Vsak nadaljni korak predstavlja le še užitek na poti k mladostnemu videzu in vitkejši postavi. Če želimo učinkovito rekreacijo, jo moramo obvezno kombinirati tudi s pravilno prehrano. Hrana, bogata z vitamini in minerali, čisti telo in kožo. Bolj kot koliko je uživati, pa je pomembno kdaj in kako jo uživati. Raznorazne shujševalne diete z odvzetjem ene vrste jedi z jedilnika so bolj škodljive, kot koristne za telo, saj le to potrebuje pestro prehrano z vsemi sestavinami vitaminov in mineralnih snovi. Brez vsakršnega odrekanja lahko čez dan jemo prav vse, le da si obroke med seboj pravilno razporedimo. Jutro je čas za sadje in naravne sadne sokove, iztisnjene iz svežega sadja. Zapoved o obilnih zajtrkih je že preživeta ideja, saj se telo med in po počitku čisti in če ga takoj, ko vstanemo, obremenimo s hrano, čas čiščenja prekinemo, s tem pa energijo, ki bi jo morali posvetiti delu, namenimo prebavi. Že zjutraj smo utrujeni, zato potrebujemo novo dozo kofeina, da lahko stojimo pokonci. Sadje na prazen želodec je dovoljeno v vsakršni kombinaciji in količini, preden pa pojemo kaj drugega, je dobro, da nam prepotuje želodec, saj v kombinaciji z drugimi živili, ki zahtevajo drugačne prebavne sokove, presnovo bistveno podaljša. Enako pravilo velja tudi za uživanje sadja čez dan. Le na prazen želodec! Poleg tropskega sadja, ki ima največ vitamina C, je priporočljivo jesti fige, ki vsebujejo veliko kalcija in magnezija in so dobre za prebavo. Za kožo in ledvice prijajo pomaranče, marelice, ananas, lubenice in grenivke. Za hujšanje so dobra jabolka, ki imajo veliko vitaminov in poleg tega povečujejo odpornost organizma ter dajejo občutek sitosti, ker vsebujejo veliko vlaken. Grozdje je dobro za nečisto kožo in celulit, banane, bogate s kalijem pa za občutljiv želodec. Okrog poldneva je čas prvega “pravega” obroka. Le na ta način skozi cel dan razpoeredimo dovolj obrokov in se izognemu temu, da se najemo enkrat in takrat preveč. Vsak obrok naj bi bil sestavljen iz čim večjega odstotka hrane, ki vsebuje vodo. To je sveža zelenjava. Prekuhana in poparjena izgubi vodni delež in je kar se vode tiče, za obrok brezpredmetna. Naslednji in najpogostejši problem prehranjevanja pa je kombiniranje beljakovinske hrane z ogljikovimi hidrati. Teh dveh vrst živil ne bi smeli nikoli jesti skupaj, ampak eno za drugo šele po tem, ko ta zapusti želodec, se pravi po treh oziroma po mesni jedi šele po štirih urah. Kar ponavadi najraje in najpogosteje jemo, pa so ravno zrezki s krompirjem ali rižem, sendviči s sirom ali pa ocvrt sir s pomfrijem, mesni ali sirovi hamburgerji... Odločiti se velja za eno od živil in jo kombinirati z zelenjavo ali zelenjavno prilogo. Na ta način bistveno sprostimo telesno presnovo in zagotovimo dovolj vode v hrani med prebavo. V primeru nepravilnega kombiniranja hrane presnovo podaljšamo za štirikrat, s tem pa pripomoremo k prekomerni teži in pomanjkanju energije. Če je kombinacija hrane pravilna, lahko jemo do tri oziroma štiri ure pred spanjem, v nasprotnem primeru pa naj bi z zadnjim obrokom zaključili osem do dvanajst ur pred počitkom. Preverjeno je, da naš organizem pred vsemi tekočinami najbolj potrebuje vodo. Le iz vode in nekaterih blagih zeliščnih čajev lahko črpa hranilne snovi, medtem ko umetne in alkoholne pijače telesu tega ne le onemogočajo, temveč ga tudi zastrupljajo. Voda najučinkoviteje odžeja in ne redi. Ker je telo sestavljeno iz 80 odstotkov vode je jasno, da ima zanj pomembno funkcijo in mu njeno pomanjkanje škoduje. Voda je mazivno sredstvo v sklepih in če je telesu primanjkuje, jo črpa prav od tam, s tem pa povzroča poškodbe in izrabo sklepov. Spiti bi je morali vsaj poldrugi liter na dan, nekateri strokovnjaki pa je priporočajo tudi po tri litre. Za lepo kožo je od časa do časa dobro pojesti malo kvasa, ki vsebuje železo, beljakovine in minerale. Pomešan z malo mleka, smetane ali jogurta in sadja je odlična maska za obraz. Veliko spanja, čim manj stresov, čimveč gibanja ter pestra in zdrava prehrana v zmernih količinah torej. Brez posebnega zadovoljstva in ljubezni seveda ne gre. Ljubezni do sebe ter do napredka v izboljševanju zdravja, psihičnega počutja in telesnega videza. To je odsev duše in se neposredno zrcali na človekovemu videzu. Način življenja izdajajo počutje, telo in koža. Slej ko prej. Družabna kronika PREPIH VZTRAJNOST JA BOŽJA MAST Če boste kdaj obstali pred kakšnim bankomatom na Koroškem, ki bo zatajil in vam ne bo hotel odšteti želenih denarcev, ohraniti mirno kri in počakajte, da se vam jeza poleže. Po podatkih iz pristojnega centra o delovanju in nedelovanju bankomatov na določen dan (bila je nedelja) so bili izpadi zanemarljivo kratki - od ene minutke do treh minut. Počakajte torej in se ne razburjajte, čeprav se bo kakšna nedeljska minuta zavlekla tudi do ponedeljka. NATROSIL JIH JE... # Majhna odrekanja potrebujejo veliko hvale. # Čast in slava sta kratko zdrava. # Kadarkoli obračunamo, nas obrnejo. # Vsako sranje svoje zagovornike najde. # Za naravo je človek edina naravna katastrofa. Brez strahu pred letenjem V zadnjem času je na Koroškem postalo skupinsko preletavanja luže v Ameriko in Kanado že prava moda. Oktobra sta tako eden za drugim poletela čez lužo kar dva koroška zbora, slovenjgraški Oktet Lesna in prevaljski pevski zbor Vres. S turnejo je vsak poleg lepih spominov prinesel še kakšen bolj konkreten spomin, saj so nekateri menda kar pridno zapravljali po trgovinah. Danilo Vute, direktor Koroškega radia, ki je bil z Vresovci v vlogi podžupana Prevalj, pa je med drugim prinesel domov tudi veselje do petja, kar je že dokazal nekaj dni kasneje v gostišču Lečnik na Ravnah. Zborovodkinja Almira Rogina zdaj menda že načrtuje, kako ga bo vključila v svoj pevski zbor. Seveda pa se mora možak prej uglasiti z ostalimi pevci. Po Koroškem radiu pa Danilo po turneji še ni prepeval - menda še ni bil dovolj uglašen in še ni bil seznanjen z dobrimi rezultati novinarjev, tehnikov, glasbenikov in sodelavcev, ki so jih dosegli na 10. festivalu lokalnih in regionalnih radijskih postaj v Celju. Za rezultate je izvedel šele po invaziji pisnih in telefonskih čestitk. Danilo je v Ameriki prepeval tudi s pravim Američanom slovenskega porekla Sindikalni voditelj Janko Dežman (Svobodni sindikati, SŽ, družbe na Ravnah na Koroškem) je oni dan takole "poziral" pred Bistrino slaščičarno na Ravnah. Bilo je to na prireditvi ob ravenskem krajevnem prazniku na platoju na Čečovju, ko se je Janko očitno ognil gužvi na prireditvenem prostoru in s strani opazoval proslavo. Hudomušnim mimoidočim se je porodila prispodoba, da je bil Dežman v tem položaju bolj podoben mafij-skemu šefu kot pa liderju delavskega sindikata. NAGRADNA IGRA: mMm ss w mmn Na lepo in toplo letošnjo jesen ima gotovo lepe spomine gospa na našem posnetku, ko smo jo poslikali ob lepem in bogatem grmičku angelskih zvonov. Če se bo gospa našla in s PREPIHOM prišla v urarstvo in zlatarstvo Stanka Planinšca v slovenjgraško Katico, jo tam čaka nagrada -dobila bo zlati križec. V urarstvu in zlatarstvu Stanka Planinšca pa so tudi v teh jesenskih dneh bogato založeni z bogatimi darili iz zlata. ŽELELI STE, OBUPAJTE! Ko vernikom je Cerkev bog, Pozabljen Bog je in ubog. © © ® Slovenci smo zares izjemni. Drugi narodi so si šele po dolgih letih uspeli izboriti svojo državo, mi smo si v desetih dneh izborili kar dve. Eno za desne in eno za leve. © © © Zakaj toliko vprašanj o vprašanju, ali je Piranski zaliv slovenski ali hrvaški? Začasno naj bo hrvaški, saj Slovenci še pred kratkim niti zase nismo vedeli, ali smo Slovenci ali Veneti. © © © Na črni listi ministra Smrkolja za prepoved izvoza rdečega mesa se je znašlo osem mesnopredelovalnih obratov. Na moji osebni črni listi je že dolgo najti zgolj ministra Smrkolja osebno. © © © Kaj mislite, koliko časa veljajo petletne pogodbe? Drugod pet let, v Radljah ob Dravi pa lahko tudi pol leta, če na občini tako odločijo. © © © Eksminister za obrambo, gospod Kacin, je nakazal možnost, da morda revizija računskega sodišča na obrambnem ministru ni bila nepristranska. Moj komentarje splošen in nepristranski: Na eks vsi dosedanji in bodoči "eksovci", ki bi državo zapravili in zapili na eks! © © © Podjetje Pfizer, ki izdeluje zdravilo proti moški impotenci, je začelo preizkušati tudi različico viagre za ženske. Slaba pot za zdravljenje "ženske impotence". Babam je treba odpraviti glavobole, frigidne pa ogreti na kakšni grmadi za čarovnice. © © © Mislim, da imajo najlažje delo finančni inšpektorji, saj ugotavljajo le dvoje: vsoto razlik in razlikost vsot. \________________________________________________________________/ Jože ne more iz kože Edi ima Kalifornijo Priljubljenega glasu, ki se je več kot deset let oglašal s Koroške na Radiu Slovenija, ne bomo več pogosto slišali. Za kaj takega bo v prihodnje treba poslušati predvsem Radio Koper, čeprav upamo, da bomo Edijev žametni glas kdaj pa kdaj še ujeli tudi na nacionalnem programu. Edi Prošt, med prijatelji spoštovan kot skrajno vesten in pošten spremljevalec koroških dogodkov, brez dlake na jeziku, se je te dni "za stalno" preselil v svojo Kalifornijo, kot je sam označil kraje Vipavske doline, na koncu katere (gledano z naše strani) si je uredil nov dom in našel delo na dopisništvu radia v Novi Gorici. Edi se je tudi dostojno poslovil od koroške novinarske druščine, kje drugje, kot v gostilni Lečnik na Ravnah, kjer bojo poslej natakarice občutno manjkrat zagnale kavni avtomat. Ob slovesu so mu šle besede težko od srca (še slika ne laže!), težko ga tudi mi izpuščamo iz svojih vrst. Obljubil pa Edi je, da bo vsaj za Prepih še kaj napisal in s tem smo dobili našega prvega dopisnika s Primorske. Pa srečno, Edi! Tako ponosno je Jože Lampret predal ključe vzhajajoči zvezdi slovenske estrade Nataliji Verboten. Jože je s tem ponovno dokazal, da ne more iz svoje kože, da so mu brhka dekleta še vedno všeč in - da ima prefinjeno poslovno žilico. Natalija bo poslej vozila Ibizo z reklamnim napisom Leasing Lampret. Lestvica top pop OGO 8. november '99 1. Vonda Shepard: Ally Mcbeal - pesmi iz "Raztresene Ally" 2. Santana: Supernatural Novi CD starega "mačka" Carlosa 3. Marilyn Hanson: Mechanical Animals "odbiti" rockerji rolajo po svoje 4. Kenny G: Greatest hits Čisti užitek ob zvokih najpopularnejšega ameriškega saksofonista 5. Petar Grašo: Utorak Nadaljevanje uspeha iz prejšnje plošče 6. Californija: Še 1000 km Izbor njihovih najboljših skladb 7. Drž'te jih, to niso Niet! Kar 23 pesmi skupine Niet v izvedbi različnih "punkerjev." 8. Trainspotting: Soundtrack - Iggy Pop, Frimai scream, Blur, Pulp, Lou Reed... - "odtrgana" zadeva! NAGRADNO VPRAŠANJE za november: Kaj je posebnost trgovine GO-GO MUSIC CD SHOP na Ravnah na Koroškem? Odgovore pošljite do 30. novembra 1999 na naslov: PREPIH - koroški časopis, Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem. Med vami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel CD ploščo v trgovini Go-Go Music CD Shop. C t /ift/H Ally Me Beai /'«<»**> \ONDA SIIEPAKI) J V OBČINA MEŽICA Občani Mežice letos prvič praznujemo občinski praznik 4. decembra, ko goduje sveta Barbara, zaščitnica rudarjev. Vsem občanom ob prazniku iskreno čestitam in vas vabim, da se v čim večjem številu udeležite slovesnosti, ki bodo v začetku decembra potekale v počastitev našega praznika. Naj bo to pričetek slovesnosti in pričakovanj ob koncu leta, ko se pripravljamo na velik jubilej pri vstopu v novo tisočletje! Že zdaj vas zato posebej vabim tudi na skupno silvestrovanje na prostem v Mežici, kjer bomo datumu primerno proslavili prehod v prelomno leto 2000. VABLJENI! Župan Janez Praper Vzajemna zdravstvena zavarovalnica SPOŠTOVANE ZAVAROVANKE, ZAVAROVANCI! V začetku meseca novembra 1999 je v Sloveniji je pričela s poslovanjem prva vzajemna zdravstvena zavarovalnica. Edini ustanovitelj je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bo za zavarovalnico opravljal administrativne in ostale strokovnotehnične naloge. Zavarovalnica se imenuje VZAJEMNA, in že iz naziva je razvidno, da bo načelo vzajemne solidarnosti in neproiitnosti osnova za odnose med člani -zavarovanci. Vse zavarovalne pogodbe so ostale v veljavi, Vzajemna je prevzela vse obveznosti iz izvajanja zavarovalnih pogodb. Vzajemna, d.v.z. bo pri poslovanju upoštevala interese članstva in morebitne presežke namenjala v znižanje premij in izboljšanje kvalitete poslovanja. Zavarovanci - člani bodo o vseh pomembnih vprašanjih (poslovanje, naložbe, presežki premij, višina premij, popusti) odločali v skupščini Vzajemne, kjer bodo imeli največ predstavnikov. VZAJEMNA, d.v.z. Poslovna enota Ravne na Koroškem Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. Poslovna enota Ravne na Koroškem Ob Suhi 11/b, 2390 Ravne na Koroškem, Slovenija telefon: +386 (0)602 280-200 faks: +386 (0)602 280-260 PREPIH OBMOČNA ENOTA SLOVENJ GRADEC tel.: 0602 505 611, fax: 0602 41-840 Radlje ob Dravi, tel.: 0602 73-024 Ravne na Koroškem, tel.: 0602 288-621 Črna na Koroškem, tel.: 0602 38-488 Dravograd, tel.: 0602 84-506 Mežica, tel.: 0602 37 026 PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA Poslovno premoženje Osebno premoženje Poslovna sredstva Odgovornost Finance Dom Avto Prosti čas Zgradbe Splošna odgovornost Terjatve Požar Kasko Potovanje Stroji in oprema Izpad dohodka Premoženje Odgovornost Rekreacija Blago Odgovornost za izdelke Investicije Vlom AO-plus Prevozna Poklicna Kavcije Steklo Pravna sredstva odgovornost Hišne živali Posevki in plodovi Odgovornost prevoznika Avtomobilska odgovornost Dopolnilne dejavnosti Posevki Živali Stroji in oprema 9iy triglav premoženje ŽIVLJENJSKI KROG ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA Kapitalska zavarovanja Življenjska zavarovanja Rentna zavarovanja s štipendijskim zavarovanjem Riziko zavarovanja Nezgodna zavarovanja Zdravstvena zavarovanja za potovanja v tujini Prostovoljna pokojninska zavarovanja KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST zavarovalnica triglav, d.d. NI LEPŠEGA KOT NEZNANEMU ČLOVEKU PODARITI KRI Kri delimo na štiri poglavitne krvne skupine: A, B, AB in O, kar je še posebej pomembno pri transfuzijah. Znanost, čeprav skokovito napreduje na vseh področjih, med njimi tudi v reševanju človeških življenj, še ni iznašla pravega nadomestila za človeško kri. Zato si zdravstvene institucije po vsem svetu pomagajo tako, da odvzamejo kri krvodajalcev. Pri nas dajemo kri iz čisto humanih razlogov brezplačno. V mnogih drugih državah dobijo krvodajalci za oddano kri plačilo. Razumljivo, da mora potem bolnik, ki je dobil kri neznanega jaka Glavica: darovalca, tudi plačati... »Kjay stokrat bi rad odda! svojo kri.« V zvezi s krvodajalstvom smo se pogovarjali z enim izmed tistih, ki že leta in leta darujejo svojo kri, z Jako Glavico, upokojencem z Javornika nad Ravnami, ki je doslej daroval svojo kri že 88-krat, kar naj bi zneslo dobrih 29 litrov. Med drugim nam je povedal: "Dobro se spominjam pogovora s sodelavcem, ki mi je pred davnimi leti dejal, da že nekaj let daje kri. Tedaj seje tudi v meni prebudila neka notranja sila, zavest, da bi se tudi sam lahko pridružil krvodajalcem. Takoj, ko sem zvedel, da bo akcija krvodajalstva, sem se prijavil in prvič oddal kri. Kmalu nato sem odšel v JLA in ko sem se 1964 leta vrnil, pred 35 leti, sem postal redni krvodajalec, kar sem še danes. S krvodajalstvom bom nadaljeval. Sam sebi sem "dal nalog", da moram oddati kri vsaj stokrat, oziroma bom s krvodajalstvom nadaljeval vse dotlej, dokler mi bo dopuščalo zdravje. Zame ni pomembno, kdo dobi mojo kri. Bolj mi je v neko notranjo zadovoljstvo, ker se zavedam, da so zdravniki z mojo krvjo, pa tudi krvjo drugih krvodajalcev, nekomu rešili življenje. Naj še povem, daje moja želja, (pa ne samo moja, ampak vseh tistih, ki že leta in leta darujejo kri), da bi se nam pridružilo čimveč krvodajalcev, posebno mladih. Odvzem krvi ne škoduje zdravju, ker človeški organizem kaj hitro nadomesti oddano kri. Vsi, ki oddajo svojo kri, naj imajo v zadoščenje, da so opravili humano dejanje - pomagati v življenjski stiski neznanemu sočloveku.” Franjo Hovnik ZLATA VRTNICA DRAVOGRADA 99 Zaključna prireditev, ki ima en sam spontan namen - pohvaliti tiste, ki znajo izkrcati dušo v urejenost svojega miljeja, je dobila svoje mesto v koledarju najbolj obiskanih prireditev v občini Dravograd. Tokrat so podelili 80 pohval in 23 plaket - zlatih vrtnic posameznikom, ustanovam, podjetjem in društvom v celotni občini. Duša in idejni oče te in podobnih prireditev v Dravogradu, predsednik turističnega društva, g. Jože Laznik, je za naš časopis povedal: "Zdaj je že vsem znan namen prireditve - vzpodbujati tiste, ki že imajo lepo urejeno okolje, in seveda tiste, ki tega še niso storili. Jasno je, daje naša želja in celoletni trud usmerjen v to, da bi vsaj po tej plati postal Dravograd turistično bolj prepoznaven". Zelo lepo, ampak nekoliko zavito povedano dejstvo, kar vedo skoraj vsi v Dravogradu; za tiste, ki so se imeli in se še imajo za nosilce turizma v kraju, je že prva črka v besedi turizem težko izgovorljiva... Vzhodno evropski artizem in še kup drugih stvari je postal domena, ki ga pod črko T (turizem) Dravograjčani pač težko razumejo. "Takih prireditev smo v občini nadvse veseli, posebej še, če jih organizira turistično društvo. Tu ne gre samo za urejenost trga v Dravogradu, ampak nam gre za urejenost bivalnega okolja v celotni občini. Posamezniki lahko na tem področju naredijo mnogo. Seveda občina daje podporo vsem tem akcijam, poleg tega, da ima svoje razvojne programe; to je ureditev trga in ureditev vseh naselij, do koder segajo občinske meje," je ob tej priložnosti dejal župan občine Dravograd Rado Krpač. Povejmo samo še to, daje prireditev tudi organizacijsko potekala brezhibno in si Turistično društvo Dravograd zasluži najmanj SREBRNO VRTNICO. Marjan V. Ob dnevu spomina na mrtve Tudi ob letošnjem dnevu spomina na mrtve so potekale številne žalne slovesnosti po vseh koroških krajih. Nekatere komemoracije so bile že v dneh pred 1. novembrom, med drugim pri spomeniku herojev v Slovenj Gradcu, od koder je naš posnetek. Spominsko slovesnost je v sodelovanju z osnovno šolo priredil občinski odbor ZZB NOV Slovenj Gradec. Posnetek Stanko Hovnik GOSTISCE OB MEJI Splača se ustaviti pri PIKU na Holmecu "j Nedaleč od mejnega ^ . prehoda Holmec sta ; si pred dobrimi dese-i timi leti na res lepem griču, obdanem s 'jV ifi* » pravim gozdnim ra-W jem in ob cesti, ki \ : pelje s Poljane proti Holmecu, ZORA IN ŠTEFAN PUDGAR zgradila lepo gos-tiš-če, ki sta mu dala ime GOSTIŠČE PIK. Res da preseneča arhitektura zunanjosti, še bolj pa notranjost gostišča, ki je nad vse lepo urejena. Morda je že to eden izmed vzrokov, da se v tem gostišču radi ustavljajo številni turisti, ki tu prečkajo državno mejo. V pogovoru s prijazno in spretno šefico (ki je bolj Zora Pudgar natakarica kot šefica) sem zvedel marsikaj zanimivega. Skupaj s hčerko Karolino, ki je nedolgo tega uspešno končala srednjo gostinsko šolo v Mariboru, nad vse urno strežeta gostom. Mož Štefan pomaga dvema kuharjema v kuhinji. Le ob večjih, vnaprej dogovorjenih obiskih (avtobusi) si pomagajo z dodatnimi gostinskimi močmi. Pri Piku imajo prvovrstno gostinsko ponudbo, kar za prave gurmane, pa še mnogo ceneje je kot v sosednji Avstriji, zato vedno več Avstrijcev prihaja k PIKU na izdatna nedeljska kosila. V gostišču imajo sedežev kar za 250 gostov, veliko jedilnico, zaprto teraso in še eno teraso na vrhu vhoda v gostišče. Zato se mnogo mladoporočencev, pa tudi tistih s 50 mlet dolgim zakonskim stažem odloči, da v tem gostišču zaključijo svojo zakonsko slavje. Takrat se veselje svatov in glasba slišita tudi daleč preko meje na avstrijsko stran. Gostišče PIK leži v res mirnem zatišju koroških Gostišče Pik gozdov, na pobočju Lokovice, tudi okolica gostišča je še kako negovana in privlačna za še tako zahtevnega turista, popotnika, pa tudi za domače goste. F. Hovnik Muta: POMNIK KOVAČEM Na večer predzadnjega petka v oktobru so pred Kovačijo na Muti odkrili skulpturo, visoko kakšne tri metre in težko nad dve toni, iz železa zvarjeno podobo kovača. V tem umetniškem delu je večina prave starodavne in današnje simbolike mučkih kovačev. Visoko vihti kladivo in kuje, ustvarja podkvo, simbol sreče in povezanosti z drugimi, ki so živeli in živijo v hriboviti okolici in na teh zemeljsko škrtih policah ravnine, ki skopo vračajo vložene žulje in znoj. Štiristo in še nekaj let so tu pola kladiva. Kilometre daleč so jih poslušala še naša mlada ušesa, "ko so šle homre”. Malo, ali pa vendarle nekaj, so ohranili kovači. Sledi so v muzeju na Muti. v Tehniškem muzeju v Bistri, eden od repačev je na Ravnah. In tu sedaj še kovač. Saj domačini niti prav ne vemo, kako in kdaj je utihnil ropot kladiv. Vedno manj ga je bilo, manj črnih kovačev. Sodobnejše tehnike so prevzele kovaško nabijanje, tehnika zamenjuje moč kovaških mišic. Še kdo pomni, kako so bile zdelane in opečene roke kovačev? To lepo skulpturo kovača je izdelal Rajmund Poročnik, ki še vedno dela v teh kovačijah, ki jim uradno pravimo Tovarna kovanega orodja Muta Štruc d.o.o. Tako tovarna kot delavci so vendarle otroci preteklosti. Tildi nove, danes sodobno urejene stavbe in naprave nosijo v sebi srage in žulje preteklosti, tisočev, ki so šli skozi ognje in ropot kladiv, skozi tekmovalno udarništvo proti lučem prihodnosti. Brez iskanja zanosnih besed so mladi pripravili kulturno prijazen večer. Zaigrali so "tovarniški" godbeniki, iz fabrike je pred sto in nekaj leti izšla ta godba, zapeli so mladi pevci Zvona in zrecitirali nekaj, kar je nastajalo ob delu v tovarni. Od tu, prav od ognjev in nakoval, je izšla vrsta priznanih umetnikov: Pečko, Rutar, Repnik, Jerčič, Vodeb, je tu živel in risal Rojina in drugi. Sedanji večinski lastnik Adi Štruc je Rajmondu poklonil potovanje v London, da bi pokukal v drugi svet, si nabral novih inspiracij in tvorno delal v kovačiji. Čeprav je danes mučka kovačija znatno manjša, kot je bila v najboljših letih, se v novih tržnih pogojih lepo pobira in ustvarja pogoje za življenje novih generacij mučkih kovačev. In - kar ni nepomembno, je še vedno nekako sestavni del celostnega življenja v kraju! k.valil Spomin generacijam kovačev TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA NA KOROŠKEM V Dravogradu vrsta aktivnosti in programov Teden vseživljenjskega učenja, ki je letos potekal od 18. do 24. oktobra, se uvršča med promocijske nacionalne izobraževalne projekte, zato je tudi letos pokroviteljstvo prireditve prevzela vlada Republike Slovenije. V Dravogradu je temu ambiciozno postavljenemu projektu najbolj prisluhnila dravograjska knjižnica, kjer direktorica Cvetka Čop vselej rada omogoči in s sodelavci tudi izvede kopico neposrednih izobraževalnih pobud. Živimo v času, ko podzavestno, toda na nek način prisilno, postajamo člani "društev reklamnih promocij". Na nič koliko naslovov so najrazličnejše firme, podjetja, pa tudi posamezniki poslali svoja povabila, da nas hočejo kot udeležence na svoji enkratni promociji tega in onega (seveda je tu nujnost nekakšno nagradno žrebanje) v čudne lokale in prostore, kjer smo se učili, pa tudi naučili, kaj je dostopno za naš žep, oz. v koliki meri smo mikavnemu trgu podlegli. Tudi to je neke vrste mala vseživljenjska ekonomska šola. Ne radi jo priznavamo, čeprav nam pogosto dviguje adrenalin. Za pisno povabilo na življenjsko učno uro (pač ni narejeno v reklamnem duhu časa), pa je menda smetnjak kar določeno mesto... A ambiciozno postavljen cilj postavlja pred načrtovalce in nosilce razvoja izobraževanja odraslih ter pred organizacije, ki izobražujejo odrasle, precej zahtevne naloge: ustvarjanje razmer, ki bodo večini prebivalcev omogočale tovrstno izobraževanje. To je tudi področje, ki je od začetka osemdesetih let najbolj odrinjeno na obrobje. Če stvar še nekoliko bolj strnemo, lahko rečemo, da ima v tem primeru praksa prednost pred teore-tiko - vsaj programi so tako zastavljeni. Seveda pa si mora posameznik ustvariti samopobudo, ki mu pomaga reševati življenjske vloge, katerih se bo loteval kot predstavnik svojega spola, svoje družinske, šolske, poklicne vloge.Pravzaprav je pa res to, da si z vsakim dnem pridobimo, naučimo nekaj novega, skupno vsemu pa je, da ob učenju občutimo radost in ob naučenem zadovoljstvo. Takrat pravimo, da dihamo na stežaj... Izbrali smo eno od mnogih oblik izobraževanja, ki je informativno izobraževalne narave. To je bilo predavanje dr. IRENE LASIČ o tem, ali se raku lahko ognemo. Razlog je zelo preprost; govoriti o življenju, govoriti o izobraževanju je kaj malo vredno, če smo zanemarili svoje zdravje... Dr. Irena Lasič: "Mislim, da je zelo pomembno samoopazovanje, opazovanje svojega telesa in hitrost zaznave sprememb je potrebno čimprej javiti svojemu zdravniku. Seveda se ne živi samo od samoopazovanja, živeti je treba zdravo. Kaj pa je za koga zdravo, je vprašanje prehrane, alkohola, kajenja, sončenja, stresov, okolja... Zavedajmo se, daje 90 procentov vseh rakov posledica omenjenih razvad in dejavnikov iz našega okolja - samo 10 procentov smo jih podedovali. Torej, ognimo se temu in ognili se bomo rakom vseh vrst. Naj poudarim, da je rak ozdravljiva bolezen, če ga dovolj hitro odkrijemo. Res je, da razmere za zdravo življenje niso najprimernejše, prav zaradi tega pa je odgovornost nas samih še toliko večja." Dr. Irena Lasič: "Rak je ozdravljiv, le dovolj hitri moramo biti. " Ker je vse, kar se je v Dravogradu dogajalo pod že omenjenim naslovom, težko predstaviti v celoviti podobi, naj bo dovolj, če naš časopis predstavi le ustanove, podjetnike in posameznike, ki jim ni bilo žal časa, daje bil teden učenja zanimiv in bogat. To so: Občina Dravograd, knjižnica, osnovna šola. Zavarovalnica Triglav, Studio Mediana, Dom starostnikov Črneče, Vrtec Dravograd, Libeliče, Črneče, Šentjanž, Trbonje, kmetija Krajnc, društvo invalidov, dom Ajda, pekarna Hlebček, tenis klub Dravograd in odprto jahališče Goriški Vrh. MARJAN V. Ravne: Več kot 400 ljudi na dobrodelnem koncertu Pomagajmo našim otrokom Z zbranim denarjem bodo šestim učencem ravenske OŠ Prežihov Voranc omogočili zimsko šolo v naravi in kupili okoli petdeset prehrambenih paketov za socialno ogrožene družine iz Mežiške doline Na koncertu Koroška poje seje na osnovni šoli Prežihovega Voranca Ravne zbrala pisana množica najrazličnejših izvajalcev in glasbenih skupin, ki so s svojimi nastopi pokazali svoj odnos do dobrodelnih akcij. OŠ Prežihovega Voranca je namreč pripravila četrti dobrodelni koncert z naslovom 'Pomagajmo našim otrokom'. Z denarjem zbranim na nedeljskem koncertu in prispevki sponzorjev bodo šestim učencem te šole iz socialno šibkejših družin omogočili zimsko šolo v naravi, Območno združenje RK Mežiške doline pa bo nabavilo okoli 50 prehrambenih paketov, ki jih bodo ta mesec razdelili socialno ogroženim družinam in posameznikom. Pri organizaciji so šoli pomagali Območno združenje RK Mežiške doline in kantavtor Damjan Zih, omogočili pa so ga občina Ravne in sponzorji. Na dobrodelnem koncertu, ki se gaje udeležilo več kot 90 glasbenikov (nastopilo je okoli 30 skupin in posameznikov, op.p.), so Ravenčane in ostale Korošce zabavali najrazličnejši izvajalci; od pevskih zborov do narodnozabavnih skupin. Organizatorji so z prodajo vstopnic zbrali okoli 200 tisočakov, enak znesek pa naj bi prispevali sponzorji in donatorji. Jasmina Detela Številni glasbeniki so se dobrodelne namene odpovedali honorarju Posnetek: Foto Ocepek Dvajset let Prežihove bajte Karla Oder: Prežihova bajta bi morala biti na seznamu kulturnih spomenikov nacionalnega pomena!" Na Preškem vrhu nad Kotljami so pred dnevi proslavili dvajsetletnico Prežihove bajte, spominskega muzeja pisatelja, kije ustvaril literarne bisere in v svet ponesel ime Kotelj in Koroške. "Med slovenskimi pisatelji ni peresa, ki bi s tako močjo kot Prežih znalo pisati svojemu narodu," je na slovesnosti ob dvajsetletnici, med gosti je bil tudi državni sekretar Silvester Gaberšček, dejal pisatelj Miloš Mikeln. "V ta svet, v tujino je pisatelja vodila življenjska pot, s katere se je vedno vračal na rodni sončni Preški vrh. Prihajal je v svoj dom, dom Kuharjevih, ki gaje oče kupil leta 1911 in ki gaje po očetovi smrti nasledil brat Anza. Ta dom so leta 1979 odprli kot spominski muzej. Miloš Mikeln, Janez Mrdavšič, Drago Druškovič, Bine Bevc, Josip Košuta in še številni drugi so takrat uresničili željo Prežihinje in prizadevanja dr. Franca Sušnika po ureditvi spominskega muzeja. S spoštovanjem in odgovornostjo smo prevzeli skrb za Prežihovo bajto in skrb za številne obiskovalce, ki so vsako leto številčnejši. V dvajsetih letih jo je obiskalo okoli 200 tisoč ljudi. Po številu obiskovalcev jo presega le Prešernova rojstna hiša," je povedala direktorica Koroškega muzeja Ravne Karla Oder in poudarila, daje Vorančevo pisateljsko delo doseglo svetovni vrh, pisateljevo ime pa je na seznamu med avtorji Unescovih literarnih del. "Tudi delo bratov, še posebej Alojza, presega meje naše republike, zato bi Prežihova bajta morala biti na seznamu kulturnih spomenikov nacionalnega pomena," je še povedala Karla Oder. Koroški muzej Ravne je zadnji dve leti ob finančni podpori Ministr- stva za kulturo in občine Ravne ter pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor obnovil hišo, v letošnjem letu pa uredil še njeno notranjost in okolico. Vanja Ferk je pod budnim očesom kolegov iz Narodnega muzeja v Ljubljani tudi restavrirala vse eksponate s Prežihove bajte. Ob dvajsetletnici spominske hiše Prežihovega Voranca so izdali tudi katalog stalne zbirke. Jasmina Detela Slovenj Gradec: mi Ž JI/HU U EM Ob dnevu OZN so v Slovenj Gradcu, v mestu Glasniku miru, razpisali natečaj za otroška likovna in literarna dela. Iz tega je nastalo sporočilo v besedi in sliki, ki je na ogled v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Če pogledamo po sodelujočih, lahko zapišemo, daje v teh čudovitih sporočilih otrok udeležena domala vsa Slovenija. Zdi se, da mentorji vse bolj opravljajo ta lepi del svojega manj obveznega poslanstva. Ob dnevu OZN so poslali svetu, vsem mogočnim ljudem vladarskih hiš, pogla- Če bi svet znal prisluhnili. varjem strank in verstev, generalom...: "Pustite nas živeti v miru"! V slikah in besedah izražena prošnja za pravico otroške in človeške sreče za ta čas in za prihodnost. Prošnja tudi v imenu otrok, katerih usta nikoli več ne bodo spregovorila, tudi tistih, katerih noga bo še stopila na mino in vseh, ki nikoli več ne bodo občutili tople dlani in stiska svojih staršev, ker so jih pobrale vojne, zapori, taborišča. V imenu lačnih. Takšen je ta svet. Otroci prosijo, da ga izboljšamo, jim damo nova tisočletja miru. Kako preprosta prošnja. In kako težko uresničljiva na tem našem planetu. Prof. Tone Turičnik, predsedujoči v žiriji, ki je ocenjevala prispevke, je nedvomno upravičeno dejal, da so imeli težavno delo. Toliko lepega, globokega in razmislekov vrednega so položili mladi v svoje prispevke. Enakih misli in najlepših ocen o likovnih delih je bil ak. slikar Peter Hergold, ko je spregovoril o razstavi in nagrajencih. Vsaka slika je svojevrsten biser, ko izpoveduje otroška duša svoje občutke, do narave, do doma, živali in vrstnikov. Ustvarjalne sile so v tem našem mladem kvasu prihodnosti. Če jih boste utegnili prebrati, pogledati, boste bogatejši za nova spoznanja! In kje smo Korošci? Častno so se naši otroci uvrstili tudi v vrhove. Priznanje tudi staršem, mentorjem, učiteljem, vsem nam. Med skoraj stotimi literarnimi prispevki je prvo mesto pripadlo Ravenčanki Vesni Jug, druga nagrada je ostala v Slovenj Gradcu pri Ani Rošer, tretjo so prisodili Jerneju Buzeti v Mursko Soboto. V likovni zvrsti, ta je na razstavi na nižji stopnji, je prvo mesto pripadlo projektnemu likovnemu delu učencev 4.b iz Kočevja, drugo je dobila Anja Lovrenčič, OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana in tretje Nina Savič, OŠ Rodica Domžale. Na višji stopnji pa so nagrade prejeli; Jure Soldo, Dani Polenik in Miha Save iz II. OŠ Slovenj Gradec, drugo je prejela Anja Urbanc iz Šoštanja in tretjo zopet za skupinsko delo Marjan Vocovnik, Klemen Britovšek in Blaž Rednak iz OŠ Mislinja. Med gosti tega velikega dogodka sta bila tudi igralka Milena Zupančič in pisatelj Tone Pavček, za nepozabni program pa so poskrbeli otroci iz Slovenj Gradca. k. Vaiti LITERARNI VEČER(I) V SLOVENJ GRADCU KOLAR, PUNGARTNIK, REPNIK V začetku oktobra se je v Slovenj Gradcu ustavila potujoča karavana univerzitetnih profesorjev Univerze iz Maribora, da so ob dnevu prosvetnih delavcev in dnevu mariborske univerze umirili svoj korak na izredno bogatem literarnem večeru v prijetnem okolju knjižnice Ksa-verja Meška. "Zakaj v Slovenj Gradcu?", seje vprašal podpredsednik društva univerzitetnih profesorjev, slavist Mirko Križman, in takoj odgovoril: "Zato, ker imamo s koroškega konca na Univerzi veliko študentov in zato, ker iz Koroške prihaja izredno veliko dobrih umetniških ust-vatjalcev. In naš center, naš Maribor, se napaja tudi z intelektualnimi dosežki koroškega okolja." Markanten med ustvarjalci je bil gost Marjan Kolar, izredno ploden pisatelj Koroške in žlahtni nadaljevalec Prežihovega dela. Po Križmanu je "Kolar Prežih druge polovice tega stoletja in človek, ki pozna zgodovino zemlje in ljudi". Ima eleganco, izredno živahno simboliko, veliko prodornih analiz, ki ne utrujajo, temveč bogatijo. Zato ga beremo z umetniškim užitkom. Marjan Kolar, avtor številnih iger, romanov, prevodov in antologij, ter dobitnik nagrade Prešernovega sklada in Prežihove nagrade Založbe Obzorja, je na literarnem večeru prebral svojo prvo črtico, ki je bila objavljena že davnega leta 57 v takratni Reviji 57 in je bila do sedaj njegova najpogosteje objavljena. "Nepravilni trikotnik" smo v različnih okoljih prebrali sedemkrat. Eleganco svojih misli je Kolar zaključil v satiri Stvarjenje novega sveta, kjer je vsakdo zaznal svoj košček biti... Drugi literat, Marjan Pungartnik, ki je toplino svoje duše razodel Korošcem, je bil nekoč tudi sam Korošec in se kasneje preselil v Maribor. Pred letom je napisal čudovito poemo Pohorju, njenim ljudem in naravi in ji dal preprost naslov Petre s tepke. Slikovno je z žlahtnim humorjem knjigo obogatil slikar Anton Repnik z Mute. Petre je knjiga, kjer slika svet realnoasti v tisoč vrstah, a najbolj realno je, če jo označimo s hiperbolo ali satiro. Je pa tudi pravljica, kjer igrajo igro življenja božji otroci. Vsi tisti, ki jih srečujemo danes in oni, ki so živeli včeraj, pa bodo tudi jutri, a so bili, ker so - žal (ali na veselje?) padli s tepke, odrinjeni iz življenja veliko ljudi in so svoj vsakdan živeli pozabljeni od ljudi in boga v svetu, ki je bil samo njim in njihovim domačim drag. Tončka Repnik-Vrhnjak 27. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije Na prireditvi, poimenovani "V domovini jezika ", so se mladim literatom predstavili duet Ex animo Valentina in Blaž Prapotnik, mag. Vinko Ošlak, Matjaž Pikalo in dr. Barbara Simoniti, (na fotografiji F. Prošta z leve proti desni) OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Gačnikova 5 2390 RAVNE NA KOROŠKEM Tel.: 0602 23-821, Fax. 0602 23-638 Datum: 10. 10. 1999 Na osnovi 13. člena Odloka o priznanjih in nagradi Občine Ravne na Koroškem, Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja objavlja javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrade Občine Ravne na Koroškem za leto 1999 I. S tem razpisom komisija zbira predloge za podelitev občinskih priznanj in nagrade za leto 1999. Na osnovi Odloka o priznanjih in nagradi občine Ravne na Koroškem občina podeljuje: 1. ENO NAGRADO OBČINE - za izjemne uspehe pri demokratičnem razvoju družbe, v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, ki so pomembni za razvoj občine, življenje in delo v njej ter njen ugled. 2. PRIZNANJA OBČINE A. ENO PRIZNANJE OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM B. za dosežke, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini. C. ENO ZLATO, ENO SREBRNO IN ENO BRONASTO KLANČNIKOVO PRIZNANJE za izjemne dosežke oz. življenjsko delo na področju kulture, ki pomenijo pomemben prispevek k splošnemu kulturnemu napredku v umetniškem in programskem smislu, pri čemer se upošteva profesionalno in ljubiteljsko udejstvovanje in vse zvrsti kulturnega delovanja. D. ENO ZLATO, ENO SREBRNO IN ENO BRONASTO KLANČNIKOVO PRIZNANJE za izjemne dosežke in udejstvovanje na področju športa v vseh športnih panogah, v tekmovalnem, rekreativnem in organizacijskem smislu. II. Predloge lahko podajo vsa podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti ter organi, politične stranke, društva, skupine občanov in posamezniki. III. Predlog mora biti v pisni obliki, vsebovati pa mora podatke o predlagatelju, o kandidatu ter podrobno utemeljitev, iz katere bo razvidno delovanje in uspeh kandidata. IV. Predloge pošljite na naslov: KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA, Gačnikova 5, 2390 Ravne na Koroškem, najkasneje do 10. decembra 1999. Vse dodatne informacije lahko dobite v Županstvu občine Ravne na Koroškem, tel. 287-55-10 vsak delovni dan od 8. do 12. ure. PREDSEDNIK KOMISIJE Milan ŠKAFAR, l.r. Študentarije Piše: Mojca Erjavec Od srca do srca... msGsa Gamfea mB PREPIH Več kot mesec uradnega študijskega leta je za nami in naredimo lahko prvo inventuro. Če se tako hitro to sploh da - težko je že zdaj oceniti, kaj se je v resnici spremenilo, izboljšalo, morda tudi poslabšalo, kaj še bo in kaj nas še čaka. Razen definitivno določenih izpitnih rokov za celo leto vnaprej (ko te po možnosti morijo še lanski, ki si si jih pustil za letos) in imen profesorjev ter njihovih letošnjih predmetov (ki že zvenijo nedomače, v resnici pa so še bolj čudni) kaj hudo dokončnega in jasnega skoraj ne gre povedati. Ali pač? Vsa kolesa študentske mašinerije so se naoljila in se pognala v tek. Obljublja se na veliko, vsak obljublja po svoje, obljubljajte še vi! Študentske volitve konec oktobra so dobra praksa retorike in prepričevanja potencialnih volivcev. Za slednje pa le vaja v pitju zakuhanega vina in izogibanju promocijskih listkov. Žalostno je, da se v tej politični kuhinji dela kot v "ta veliki"; še tisto malo idealistov kmalu postane oportunistov. Pa morda ne po lastni krivdi. Lani sem imela priložnost prisostvovati seji študentskega parlamenta; če ima še kakšen zagret mladec ali mladenka voljo za uvajanje sprememb, mi je skoraj žal - a sam proti vsem drugim ne more nihče nič. Združeni za spremembe? Sliši se lepo, a kaj ko na koncu zmeraj prevlada samoohranitveni nagon. In kdo bi temu konec koncev zameril? Morda bo reforma ŠOUa prinesla nov, svež veter in pometla z vezami in poznanstvi moči, ki ne vodijo nikamor, a na to bomo morali vsekakor še malo počakati. Saj niso zastonj že nekoč napisali, da moč ljudi pokvari. Če je zraven še poslanska plača, pa še toliko bolj. Toda študentsko življenje bo šlo naprej, ne glede na to, kdo sedi na čelu parlamenta ali vlade in katero koalicijo bodo že spet brezuspešno sestavili, s kom bodo manipulirali in kje "skup paklali" glasove pri sprejemanju kakega zakona. Spoznavni žuri fakultet so bolj ali manj uspešno opravili svojo prebujevalno funkcijo, odrešiti bruce (in ostale, ki tega nočejo priznati) izolirane odtujenosti, ki se - ne po lastni krivdi - pogosto zgodi. Velika brucovanja rada počakajo na november, na žalost so pa ponavadi polomije, kajti udeleži se jih preveč ljudi, ki med sabo nimajo veliko skupnega. Še enkrat prevlada komercialnih interesov. Na Štuku v Mariboru, kjer se je zgodila že tradicionalna Grump gavda Kluba koroških študentov, pa ni bilo tako hudo. Ne zaradi grumpov, tudi zaradi šnopsa ne pride tja toliko Korošcev in ostalih firbcev, kot zaradi preprostega dejstva, da nas nekaj veže. Nekaj ("od srca do srca, neka tanka nit") ravno nasprotnega od razlogov kandidatov na študenstkih volitvah, nekaj nematerialnega, česar je danes zmeraj manj. Biti med znanci, prijatelji, sebi enakimi, le s preprostim razlogom - imeti se fajn. Kaj je lahko tu tako groznega?... MARKO POGAČNIK NA RAVNAH IN V UOUČAH V Likovnem salonu Koroškega muzeja na Ravnah na Koroškem je te dni na ogled razstava Retrospektivni pregled dela Marka Pogačnika 1962 - 1994. Pogačnik, ki s svojimi deli zdravi zemljo, je v koroškem litopunkturnem projektu postavil žlahtne kamnite skulpture na točkah, ki povezujejo zaokroženi del Koroške na obeh straneh meje. Razstava v Likovnem salonu bo odprta do 10. decembra tega leta. Čezmejni litopunkturni projekt Marka Pogačnika je postavljen na razstavo tudi v Galeriji Falke v Libučah pri Pliberku. Ta razstava, ki predstavlja novejša dela kiparja na konkretnem projektu, bo odprta do 27. novembra. -VIK Dr. Alojz Kuhar kot duhovnik Dr. Alojz Kuhar je bil od svoje nove maše v Kotljah vse do smrti štirideset let predvsem in najprej v vsem svojem prizadevanju in ravnanju zvest, zgleden in dober katoliški duhovnik. Novo mašo je še pred zlomom prve svetovne vojne pel v Kotljah (30. 6 . 1918). Že zelo bolan je tik pred smrtjo (29. 10. 1958) vsako soboto v New Yorku kot zelo iskan spovednik še vedno spovedoval in ob nedeljah pridigal. Navdušenost za Kristusa v mladem črnjanskem kaplanu, o kateri še danes vedo povedati v Črni, ni nikoli pojenjala. Široko razgledan in v svojem času prav gotovo najbolj izobražen Korošec, ki je bil vpleten v pomembna zgodovinska dogajanja in duhovne tokove v Evropi in svetu, ostane vseskozi občutljiv za okoliščine okrog sebe. Zato tudi kot duhovnik ostaja gibčen in sodoben, v sebi nosi odzivnost na vsakokratne človekove duhovne potrebe. Kuhar je izredno izobražen (matura z odličnim uspehom v Celovcu 1914, diploma na teologiji na Plešivcu 1918, diploma na oddelku za splošna politična vprašanja na šoli politično - ekonomskih ved in časnikarstva v Parizu 1922, doktor prava na pravni fakulteti sorbonske univerze v Parizu z disertacijo Vloga petroleja v svetovni politiki 1926 in druga promocija v doktorja znanosti iz filozofije v Cambridgeu z disertacijo Pokristjanjevanje Slovencev in nemško - slovanska narodnostna meja v vzhodnih Alpah 1949) in odlično obvlada jezike (slovenskega, nemškega, latinskega, francoskega in angleškega). Razen tega ga krasijo še mnoge druge lepe človeške lastnosti, kot npr. sproščenost, duhovitost, prizadevnost, vztrajnost, premišljenost, iznajdljivost, širina in velikopoteznost njegovih misli z na vse strani odprtimi obzorji... Zna sprejeti dober nasvet, ni zaletav, nadvse ljubi resnico in jo zagovarja tudi za ceno žrtve. Je mož dejanj, Slovenec in državljan sveta, duhovnik in prijatelj hkrati. Dr. Alojz je zelo dober govornik, ki zna pritegniti poslušalce in je vedno v stiku z življenjem. Nikoli ne neha biti dober pastir duš: tak je med izseljenci v severni Franciji, po taboriščih beguncev in raz-seljencev iz raznih držav v Angliji in seveda tudi v New Yorku v Ameriki. Tudi v znamenitih radijskih govorih pravzaprav po Kuharju govori predvsem slovenski duhovnik. Nepozabno je Kuharja zaznamoval obisk krajev Gospodovega rojstva in njegove smrti, Jeruzalema in Betlehema v Sveti deželi (1941). Vse življenje je v stiku s svojim škofom, z jezuiti, sobrati duhovniki, z uršulinkami, eli-zabetinkami... Ljubezen do domačega kraja in domačih je pri Kuharju prav duhovniško zgledna. Brat Voranc se po smrti po njegovem vrača na sonce in na plan. Vidi 'silni vzpon kot plusk razjarjenega in dolgo zadržanega vala'. Brat Alojz je bratu Vorancu v teh besedah predvsem duhovnik. Prepričan je, da mu je ljubi Bog pred odhodom dal milost sprave in da mu je obilno odpustil zato, ker je veliko ljubil in veliko trpel za to svojo ljubezen do našega skromnega ljudstva. Za Voranca on sam in drugi duhovniki opravijo 106 maš zadušnic. Svojega najmlajšega brata imenuje 'mučenec Anza, ki je padel za domovino'. Edino tako in samo tako more ravnati katoliški duhovnik. Duhovnik Kuhar se nikakor ne more sprijazniti z Ameriko in New Yorkom, ki sta brez srca in duhovne kulture. Gnusi se mu dirka za dolarjem, ki povzroča brezno, katero bo pogoltnilo ves napredek, zato 'moli, da Duh sproti tvarino prekvaša in jo zmaguje in tako kroti, da bi Duh ostal gospodar, tvarina pa njemu služila'. Ve, daje usoda sveta bolj v božjih kot človeških rokah. Zvestoba krščanski veri ter narodu in njegovi kulturi sta Kuharju dva temelja našega obstoja. Tema dvema zvestobama živi, njima podreja svoje osebne ambicije. Natančno sluti prihodnjo katastrofo komunizma, ki je terjal na tisoče življenj in vodi vojno proti slovenski duši in njenim svetinjam. Kljub temu upa v obnovljeno svobodo. Ne verjame, da se bo komunizem obdržal: ali se bo zrušil sam vase ali bo propadel z uporom ali pritiskom od zunaj. Razsulo komunizma bo odprlo nove perspektive. Njegovo upanje je pravo krščansko in duhovniško upanje. V prihodnost gleda s 'sončnim obrazom'. Piše: Avguštin Raščan Na starost razmišlja o tem, da bi postal spiritual pri celovških uršulinkah ali hišni duhovnik v bolnišnici elizabe-tink. Mikajo ga stare Marijine cerkve v Tinjah, Žihpolju, pri Gospe Sveti, na Otoku, na Zilji. Denarno izdatno podpira slovenske cerkvene ustanove na Koroškem med njimi krško škofijo, slovenske šolske sestre, namenja sredstva za vzgojo duhovnikov. V svoji oporoki zapusti izdatna sredstva za katoliški dom v Tinjah. Že zelo bolan je hišni duhovnik v zavodu za stare invalidne žene Regina Coeli v New Yorku. Dr. Alojz Kuharje po mojem prepričanju globoko in skoraj otroško iskreno veren duhovnik. Boga ne pojmuje ozko in togo ter vpreženega v drobna vsakdanja in celo politična človeška dogajanja. "Zgodovina gre svojo pot dalje", je pisal ge. Mariji Žebot 19. februarja 1953, "in ker Bog pač po svoje misli in po svoje svet vodi, mu mi, ki se nam radi let mudi, ne sledimo. Mi bi radi spremembe takoj, da bi jih še mi doživeli, medtem ko On računa po večnih načelih in imajo dogodki, ki jih pripušča, zanj vrednost v vidu bodočih razvojev in v daljno-sti in večnosti." Kuharjev duhovniški lik je torej čist, svetal in lep, mirno bi rekli svetniški. Piše: Janez Mrdavšič O grbu in zastavi občine Ravne na Koroškem Grb je z likovnimi sredstvi izražen znak, ki predstavlja posamezno osebo, rodbino, posvetno ali cerkveno ustanovo, kraj, pokrajino, državo ... Nastali so grbi v času križarskih vojn v začetku 12. stoletja in so imeli strogo določene značilnosti. Glavni del grba je bil ščit z grbovno podobo. Ta je smela biti sprva upodobljena le v šestih grbovnih barvah: rdeči, modri, črni, zeleni, zlati oz. rumeni in srebrni oz. beli. Podobe na grbih so bile že od začetka živali (orli, levi, konji, raki ribe), rastline ali njihovi deli, orožje, orodja ... Do 13. stoletja so imeli pravico do grba le oboroženi fevdalci, pozneje pa so jih prevzele tudi cerkvene osebe in ustanove. Od 16. do 19. stoletja, v času tako imenovane "mrtve heraldike" (heraldika je veda o grbih, grboslovje) so opuščali dotedanje stroge principe oblikovanja grbov, proti koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja je prišlo do kratkotrajne obnove klasične heraldike, oblikovalci grbov, nastalih po prvi svetovni vojni, pa starih pravil sploh niso več upoštevali. Posamezne podobe, ki so do sredine 13. stoletja nastopale na pečatih mest, so od 14. stoletja, predvsem pa od srede 15. stol. prehajale v krajevne grbe. Precej mest (med njimi tudi Slovenj Gradec) je imelo na pečatih in pozneje na grbih obzidje s stolpi in mestnimi vrati, drugi kraji najbolj značilno stavbo, farnega patrona ipd. Zelo priljubljene so bile "govoreče podobe", ki so "govorile" o imenu kraja (Mokronog - stopalo, v Valvazorjevem času noga do gležnjev v vodi). Nekdanji Guštanj, kije postal leta 1361 trg, je imel pravico do uradnega pečata in grba. Pojavil se je ob koncu šestnajstega stoletja, predstavlja pa drevo, stoječe na srednjem izmed treh kopastih gričev. Povojni začetki razprav o grbu in zastavi občine Ravne na Koroškem, ki je tedaj obsegala vso Mežiško dolino, segajo v leto 1984. Skupino za izdelavo strokovnih podlag za izdajo odloka o grbu in zastavi občine Ravne na Koroškem je vodil Albin Bevc, tedaj predsednik Občinskega komiteja za družbene dejavnosti in občo upravo, sestavljali pa so jo: Franc Fale, Andrej Grošelj, Alojz Krivograd, Janez Mrdavšič in Silva Sešel. Grb trga Gustai^ je dajal skupini možnost, da se pri snovanju občinskega grba nasloni na zgodovinsko izročilo, ni pa te možnosti jemala kot obveznost in je razmišljala tudi o celi vrsti drugih možnih grbovnih podob. Iskali so podobo, ki naj bi izražala ali žele- zarsko tradicijo ali nagel vsestranski razvoj kraja po drugi svetovni vojni. Za ponazoritev enega in drugega se jim je zdela podoba drevesa na starem guštanjskem grbu več kot primerna, saj gre za močno zakoreninjeno, v vse strani živo rastoče drevo, polno moči in življenjskega zanosa. Nebo nad njim lahko simbolizira neskončne širjave svobode in še nedosežene možnosti vsestranskega razvoja - skratka: optimizem in odprte perspektive v prihodnost. Skupina je menila, da zelena barva zemlje in krošnje drevesa ter sinjina neba narekujeta tudi že izbiro barv za zastavo, v katero pa naj bi bil vključen tudi grb. Da bi k odločanju o grbu in zastavi pritegnili čim širši krog ljudi, je komisija predlagala razpis za izdelavo osnutka grba. Občina je razpis izvedla. Predloge je poslalo več deset občanov raznih smeri in stopenj izobrazbe, med njimi tudi inženirji arhitekture in akademsko izobraženi likovniki, tudi akademski kipar Stojan Batič. Za osrednjo podobo so udeleženci razpisa predlagali zelo različne predmete. Delegati tedanje občinske skupščine so se odločili za prvotni predlog. Na podlagi tega sklepa je prišlo do naročene izdelave osnutka za grb, kakršnega poznajo sedaj tudi že drugod po Sloveniji. Vprašanje grba in zastave občine Ravne na Koroškem je postalo spet aktualno po ustanovitvi samostojne občine Prevalje. Komisijo, ki naj bi pripravila predloge za grb in zastavo, so sestavljali: dr. Janez Bratina, Franc Fale, Alojz Krivograd, Jože Logar, Janez Mrdavšič, mag. Karla Oder, Mirko Osojnik in Lidija Fišer. Vodila jo je županja ga. Ivana Klančnik. Sestala seje štirikrat in si znova zastavila vsa vprašanja, ki jih je reševala že komisija pred petnajstimi leti. Pregledala je tedanje predloge, iskala nove predmete, ki bi kot grbovna podoba takoj prebudili pomisel na Ravne, a ni našla ustrezne rešitve. Sa najbolj bi lahko po njenem mnenju na simbolni ravni ponazarjal železarsko tradicijo mesta repač (vodno kladivo). Tretje seje se je udeležil tudi Valt Jurečič, predsednik strokovnega sveta Heraldice Slo-venice iz Ljubljane. Po kratkem orisu razvoja vede o grbih, je opozoril komisijo, da drevo kot grbovna podoba sicer ustreza načelom heraldike, da pa mora biti vrsta drevesa natančno določena in krošnja izražena z (najmanj) tremi prepoznavnimi listi. V zastavo naj bi po načelih heraldike ne bil vključen ves grb, temveč le grbovna podoba (drevo). Gospod Jurečič je ponudil usluge ustanove, ki jo je zastopal, opozoril pa je, da bi lahko osnutek novega grba najbrž nastal po dolgotrajnih usklajevanjih pričakovanj naročnice (občine) in strokovnih predlogov rešitve, ki bi ustrezala zahtevam heraldične vede. Ker je bila komisija določena, da najde izhod iz trenutne situacije, so se njeni člani na zadnji seji izrekli za le nekoliko spremenjen dosedanji občinski grb. Naročili so oblikovalki Lidiji Fišer, naj upošteva vse pomembne pripombe, izrečene na sejah, in izdela dokončen predlog. Štirim sejam komisije je sledil 16. septembra še sestanek njenih članov, svetnikov občinskega sveta in predsednikov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Največ pripomb je bilo tudi tokrat na predlog grbovne podobe, ker da je simbolika drevesa tako široka, da bi lahko nastopalo v grbu kateregakoli slovenskega mesta ali katerekoli slovenske, pa ne le slovenske občine. Ker pa tudi na tem sestanku ni nihče predlagal grbovnega znaka, ki bi dovolj jasno in nedvoumno ponazarjal bistvo Raven in njihove neposredne okolice, je obveljal sklep, naj ostaneta sedanji grb in zastava občine v osnovi nespremenjena, izpopolni pa naj se odlok o grbu in zastavi tako, da bo zagotavljal uporabo ene same oblike, vključno z barvnimi odtenki. Na tako odločitev je poleg zgodovinskega izročila (drevo kot grbovni znak v guštanjskem pečatu in grbu) vplivalo tudi napovedano dolgotrajno nastajanja novega grba. Je pa diskusija ovrgla mnenje, da sedanji položaj občine tudi s finančnega vidika ni primeren za iskanje povsem novih rešitev. OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Gačnikova pot 5, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM Tel. 0602 87-055-10, Fax. 0602 87-055-41 ODLOK 0 OBČINSKIH CESTAH OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM Svet občine Ravne na Koroškem je v mesecu oktobru v skladu z Zakonom o javnih cestah in Zakonom o lokalni samoupravi sprejel Odlok o občinskih cestah. Sprejeti Odlok določa: ■ občinske ceste in postopek kategorizacije način upravljanja, gradenj, vzdrževanja in varstva občinskih cest in prometa na njih način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev odloka V navedenem odloku so občinske ceste na območju občine Ravne na Koroškem vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste. Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje. Tudi odlok o kategorizaciji občinskih cest je sprejel občinski svet po predhodnem soglasju Direkcije Republike Slovenije za ceste. Gradnje in rekonstrukcije občinskih cest se določijo v prostorskem in srednjeročnem programu občine. Plan za posamezna leta pa se določi ob sprejetju proračuna za tekoče leto. Strokovne, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo cest opravlja pristojen občinski upravni organ za ceste. Sredstva za gradnjo in vzdrževanje pa se zagotavljajo v občinskem proračunu. Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinskih cest, se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljiščih in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem ali lastnikom te nepremičnine. Redna vzdrževalna dela na občinskih cestah se obravnavajo kot obvezna gospodarska služba. Dela lahko izvajajo javna podjetja ali se oddajo s koncesijo pravni ali fizični osebi. Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet po njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok - pri lokalni cesti 8 m - pri javni poti 6 m - pri javni poti za kolesarje 3 m - pri glavni mestni cesti 12 m - pri zbirni mestni ali krajevni cesti 10 m - pri mestni ali krajevni cesti 8 m Prekopavanje, spodkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanje in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del. Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojen občinski upravni organ za ceste. Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s policisti. Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo. Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja. Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti ali zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. Prepovedano je predvsem: ■ odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine • puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo • ovirati odtekanje vode s ceste • z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto • voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni • postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drugi material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost • nameščati ali uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet; • spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete • nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa poškodovati prometno signalizacijo • uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto puščati na cesto živali brez nadzora, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali ■ voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto ■ namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi • orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo • obračati na cesti večje živali, traktoije, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje • zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami • vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora. Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega občinskega organa. Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa Občinski svet občine Ravne na Koroškem. Za postavitev signalizacije si morajo zainteresirani pridobiti ustrezno dovoljenje občinskega upravnega organa. Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinski inšpektor za ceste. Vodja Oddelka za komunalno cestno gospodarstvo Andrej BUKOVEC Član tradicionalnega karate kluba Ravne Bojan Breznik izdal knjigo AVTOMOBILSKI SPORT OSNOVE TRADICIONALNEGA KARATEJA PRVA KOROŠKA RALLYE POSADKA, BRANE ŽUNKO IN DRAGO ŽUNEC, STA V SVOJEM PREMIERNEM LETU NA SLOVENSKI RALLYE SCENI ŽE DOKAZALA, DA "SMO KOROŠCI ZMERAJ ZA MUŠTR BILI". Tisti, ki spremljate slovenski avtomobilistični šport, ste se že gotovo spraševali, kako da med vozniki ni Korošcev? Verjetno temu ni krivo pomanjkanje talenta v deželi kralja Matjaža, temveč visoki stroški, ki jih ta tekmovanja povzročijo udeležencem. Prvo licenca, potem avtomobil, pa predelava, pa.... Ampak letos se je premaknilo. Dobro znani mehanik Brane Žunko se je ojunačil in skupaj s sovoznikom Dragom Žunecem nastopil v slovenskem rallye prvenstvu skupine NI do 1400 kubičnih centimetrov, s tovarniško predelanim Peugeot 106 rallye. sam Drago Žunec Brane Žunko Žunko pa se je z istim avtomobilov udeleževal tudi cestno hitrostnega, gorsko hitrostnega, ter avto-speedway prvenstva. Že na prvi dirki sezone, na mednarodnem BOSCH rallyu v Avstriji, sta naša voznika zasedla drugo mesto v svoji skupini, potem ko sta vodila vse do 11 etape, kjer sta zaradi okvare na avtomobilu izgubila vodstvo. Takrat sta se odločila za nakup lastnega avtomobila in servisiranje v lastni režiji, torej v avtomehanični delavnici Žunko. To pa pomeni, da so ju na tekmah spremljali njuni mehaniki in vozilo sproti oskrbovali s potrebnim materialom. Avtomobil posadke Žunko-Žunec je med sezono pretrpel številne preizkušnje, kajti bil je prisoten na rallyih: BOSCH (A), Saturnus (SLO), INA Croacia, kjer sta zaradi objestnosti gledalcev, ki so na cesto odvrgli steklenice, pri visoki hitrosti zdrsnila osem metrov v jarek. Nadalje sta se udeležila še rallyev Castro! (A), Dugo selo (HR), ter Petrol Velenje. Brane Žunko pa je peljal tudi GHD in CHD preizkušnje: CHD Grobnik, CHD Al ring, GHD Grgar, CHD Grobnik, CHD Grand Prix Ljubljane, GHD Ilirska Bistrica, GHD Ferrari, GHD Višnja gora, GHD Gorjanci, ter avto-speedway. Na vprašanje, od česa je odvisen uspeh rallye posadke je voznik Brane Žunko odgovoril: "Uspeh je odvisen predvsem od uigranosti voznika in sovoznika ter poznavanja proge. To je velik problem, ker se morata oba - voznik in sovoznik večkrat peljati po progi, da si zabeležita opombe. To je težko temeljito opraviti v nekaj dneh, ker je včasih dirka dolga tudi po 700 kilometrov, in vzame veliko časa. Od tega je odvisen uspeh - koliko poznaš progo!" O sponzorjih je Brane povedal: "To leto sva imela dva ali tri resne sponzorje, ki so nama pomagali. Upam, da bo v prihodnjem letu precej boljše, ker so stroški zelo veliki. Če hočeš imeti rezultate, se moraš udeležiti vseh dirk, če katero izpustiš, točkovanja ni. Letos so naju sponzorirali: Intertehna, to je dobavitelj gum, posebej se moram zahvaliti podjetju Grabus, gradbeni firmi iz Slovenj Gradca in TAB-u iz Mežice ter Koroškemu radiu, ki nama pomaga, da se promovirava v javnosti. To pa je tudi vse. Največ je pač svojega dela, vla- V založbi Ivko na Ravnah je letos v nakladi 700 izvodov izšla knjiga "Osnove tradicionalnega karateja" avtorja Bojana Breznika, sicer člana tradicionalnega karate kluba Ravne in dolgoletnega slovenskega reprezentanta, ki o svojem prvencu pravi: "Vseskozi je obstojala potreba po priročniku, ki bi zajemal natančno razlago osnov karateja, kjer bi lahko vsak začetnik dobil informacije, ki so najpomembnejše za uspešno vadbo in pravilno razumevanje karateja. Imel sem srečo, da sem se v svojem dosedanjem športnem udejstvovanju učil od največjih mojstrov karateja, ki so mi dali podlago za izziv, da pripravim priročnik o osnovah karateja. Knjiga je poskus, da vso znanje, ki sem ga v vseh letih treniranja pridobil v domačem ravenskem klubu pri bratu Romanu, na številnih seminarjih Vladimirja in Ilije Jorge, Nashiyame, Shiraija in drugih, v povezavi s svojimi izkušnjami, združim in prenesem v obliko, ki bo blizu vsem začetnikom." V prvi vrsti je knjiga namenjena začetnikom kot pripomoček na prvih urah vadbe karateja, vsem ostalim kot pomoč pri utrjevanju osnovnih karate tehnik in v celoti predstavlja nekakšen uvod v karate. Razdeljena je na šest poglavij, v katerih je med drugim avtor spregovoril o osnovah in povezovanju karate tehnike, o zgodovini razvoja karateja, od nastanka pa vse do današnjih dni, o katah ter o praktični uporabi karate tehnik. V Sloveniji je tovrstne literature malo in je ta knjiga nasploh prva, ki s pomočjo preko 400 fotografij omogoča bralcu jasno videnje in spoznavanje karate tehnike. Seveda se avtor knjige zahvaljuje vsem, ki so mu omogočili izdajo knjige: Gradbeništvu Igerc, Kogradu GOK IGEM, ČZP Voranc, Tiskarni Forma film Rado Žaže in Zolesu. Posebna zahvala gre založbi Ivko, t.j. Janiju in Karmen Kogal, predvsem za celotno oblikovanje in izgled knjige. Knjigo "Osnove tradicionalnega karateja" lahko kupite v Foto Ivko na Čečovju na Ravnah po ceni 2990 tolarjev, zraven pa dobite še obojestranski karate poster. I.M. ganja in odrekanja!" Seveda pa je na koncu vedno le ena stvar, ki vse zanima: rezultati. Najpomembnejši rezultat je osvojitev drugega mesta v razredu NI do 1400 kubičnih centimetrov v državnem rallye prvenstvu. Le za las jima je ušla zmaga, kajti do predzadnjega rallya, Petrol Velenje, sta bila v vodstvu svoje skupine. Tudi v Velenju sta bila še do krožne vožnje v vodstvu za krepke tri minute, ko jima je sreča obrnila hrbet in je odpovedala polosovina, ki je poškodovala še menjalnik. To pa je pomenilo odstop in izgubo dragocenih točk, ki soju stale prvenstva. Pa tudi drugo mesto v prvi sezoni je velik uspeh! V gorsko hitrostnih dirkah je voznik Brane Žunko dosegel tretje mesto v skupini NI, v cestnohitrostnem prvenstvu je bil v svoji skupini drugi, v Peugeot pokalu pa sta po odstopu v Velenju pristala na tretjem mestu. Torej cel kup uspehov za prvo sezono dirkanja prve koroške rallye posadke, ki je, kot že kdo poprej, dokazala, da tudi zapostavljena Koroška rodi velike talente na številnih področjih. Branetu Žunku in Dragu Žunecu ter Koroškemu rallye klubu želimo v prihodnji sezoni veliko uspeha. Morda s pomočjo številčnejših sponzorjev? ALPRA PREPIH Posrečeno srečanje nekdanjih sodelavcev V soboto, 25. oktobra 1999, je bilo četrto srečanje še živečih članov in svojcev kolektiva nekdanjega Trgovskega podjetja "MESNINE" na Ravnah na Koroškem. Srečanje je bilo v gostilni Rudija in Cvete Kotnik pri Klančniku na Selah. Prvo srečanje je bilo v Kotljah pri Toniju, drugo pri Klančniku na Selah, tretje je organiziral g. Vili Hirtl, bivši uslužbenec Mesnine na Ravnah, v Slovenj Gradcu. Pobudo za srečanje in organizacijo srečanja je prevzel in uspešno speljal direktor bivših Mesnin na Ravnah na Koroškem, vitalni in neumorni g. Jože Cesnik, kljub svojim 83 letom starosti. K dobremu počutju na srečanju sta prispevala s svojo prisotnostjo in doprinosom tudi g. Alojz in g. Heda Lečnik, bivša delavca, danes podjetnika na Ravnah na Koroškem, in še mnogo drugih. Poleg udeležencev srečanja je za dobro voljo in smeh poskrbel g. Edi Pečolar, znan harmonikar in humorist, ki mu ves čas ni zmanjkalo šaljivih besed in prijetnih melodij. Srečanja seje udeležilo nad 40 oseb. Spomnili so se tudi sodelavcev, ki so že umrli. Udeleženci tega prijetnega srečanja ne bodo nikoli pozabili. Kako lep in prijeten je občutek za bivšega delavca, upokojenca, takšno srečanje. Zavest, da ni pozabljen, da delo, ki ga je vložil, obstaja vgrajeno v temeljih bodočnosti... Vsi današnji nasledniki bivših podjetij, zadrug in ustanov pri nas bi se tu in tam lahko spomnili prejšnjih, sedaj upokojenih delavcev, in jih kdaj povabili na takšno srečanje. Kako veseli bi bili majhne pozornosti vsi upokojeni delavci, namesto da žalostni, od vseh pozabljeni, životarijo in čakajo konec življenja. Jože Cesnik levo, Vili Hirtl desno organizatorja sedanjega in prejšnjega srečanja. Rok Gorenšek Vaš Prepih UMETNOST V BELEM Nad blazinico sloni, sloni, in bledi se, drobni gibljejo prsti, in okrog igel nit bela leti, kar kaže ji risba napeta po vrsti: pogačke, kriičevke, venček, ovale, krivince, bučice, krone prežale, kote in srčovke snuje umetno, kroge ustvarja ročno in spretno... (Engelbert Cangi: Idrijska čipkarica) Klekljana čipka ni značilnost Koroške, pa vendar je s svojo nežnostjo in lepoto osvojila koroška dekleta in žene. K nam jo je prinesla Marija Apohal, ki seje rodila leta 1931 v Železnikih. Kakor daleč nazaj ji sega spomin, jo je spremljalo klekljanje. Ko se je leta 1953 primožila na Koroško, je s seboj prinesla tudi bulo in klekljne. Vendar so bili takrat drugi časi. Ob dveh otrocih ni bilo veliko časa za klekljanje, pa tudi čipke niso bile cenjene. Tako je le redko vzela klekeljne v roke, toliko da ni pozabila. Pa se časi spreminjajo in otroci so odrasli. Marija je spoznala, daje klekljanje nekaj, kar je na Koroškem posebnost. Začutila je potrebo, da bi svoje znanje lahko podarila še komu. In tako seje začelo. Na OŠ Prevalje so v letu 1991 že imeli krožek klekljanja za učenke, pridružilo pa se jim je tudi precej odraslih, ki so imele tečaj v popoldanskih urah. Naslednje leto je prišla pobuda tudi z OŠ Koroški jeklarji, čez leto pa še z OŠ Prežihov Voranc. Poleg otrok se je klekljat učilo tudi večje število odraslih. Ker je zanimanje za klekljanje vedno večje tudi po ostalih krajih Koroške, Marija sama ni več zmogla. Na pomoč so ji priskočile njene dolgoletne učenke in prevzele krožke in tečaje v Črni, Kotljah, Dravogradu, Šentjanžu, Šlovenj Gradcu in Šmartnem. Mentorice svoje znanje izpopolnjujejo tudi na seminarjih, ki jih pripravlja Čipkarska šola v Idriji, trenutno pa pripravljajo diplomske naloge pri ga. Miri Kejžar v Škofji Loki. Koroške klekljarice smo združene v Društvu slovenskih klekljaric, delujemo pa pod okriljem Kulturnega društva Prevalje. Pripravile smo več skupnih razstav: dve leti na Jesenskih srečanjih v Prevaljah, v Galeriji Ravne, letos pa smo razstavljale na Čipkarskem dnevu v Železnikih. Vsaka mentorica pripravi s svojimi učenkami razstavo čipk v svojem kraju, šolski krožki pa tudi na dnevih šole. Klekljana čipka krasi že prenekateri koroški dom. Klekljaric nas je iz dneva v dan več. V svojem delu uživamo, ko nam pod prsti nastajajo umetnine iz tankih belih nitk. Za vse naše znanje pa se moramo zahvaliti Mariji. Mislim, da ne bom naredila narobe, če bom v imenu vseh klekljaric Koroške rekla: "Marija, hvala ti!" Črna kronika PREPIH Nevarni Angleži Čeprav gre za precej obrabljen stavek, bom vendarle tokrat črno kroniko pričel z njim: življenje piše čudne zgodbe. Nemalokrat tudi neverjetne, vendar v življenju je vse resnično. Tudi tisto najmanj verjetno ali naključno. O takšnem neverjetnem naključju govori tudi prvi resnični dogodek iz policijskih zapisov: 3.10.99 ob 16. uri je I.K. z Mute na parkirišču pred zdravstvenim domom na Partizanski ulici v Slovenj Gradcu sedel v odklenjen osebni avtomobil znamke Zastava 101. V predalniku vozila je našel ključe, vozilo spravil v pogon in se odpeljal do svojega znanca A.K.T. Skupaj sta se odpeljala proti Dravogradu. Med vožnjo po glavni cesti, zunaj kraja Pameče, je I.K. zapeljal na levo stran cestišča in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil. Pri tem se je lažje telesno poškodoval sopotnik A.K.T., ki so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Voznik reševalnega vozila Z.U. pa je ob tem pri posredovanju na kraju nezgode ugotovil, da gre za njegov osebni avtomobil. Zares naključje, da te kap! Leteče ogledalo Druga precej neobičajna nezgoda se je pripetila 28. 9. ob 5.12 na glavni cesti Slovenj Gradec -Dravograd. Prav v to smer je po njej vozil tovorno vozilo voznik T.T. iz Maribora. V nepreglednem levem ovinku, zunaj naselja Dravograd, mu je nasproti pripeljal neznan voznik tovornega vozila s priklopnikom, na katerem je bila nameščena ponjava temne barve. S sprednjim levim delom svojega vozila je zapeljal čez vzdolžno, neprekinjeno sredinsko cestno črto in zadel zunanje vzvratno ogledalo na levi strani vozila, ki ga je upravljal voznik T.T. Ogledalo se je odlomilo z nosilcev, odbilo gaje v steklo na voznikovi strani in ga razbilo. Nato je poletelo skozi kabino, mimo voznika in razbilo še steklo na desnih vratih. Delci razbitega stekla so pri tem poškodovali voznika T.T. po levi roki in je moral na zdravljenje v bolnišnico. Neznan voznik tovornega avtomobila je nadaljeval vožnjo proti Dravogradu in ga še iščejo. Kje je drevo? Voznik osebnega avtomobila J.P. se je dne 6. 10. 99 ob 7.25. uri lahko na lastnih izkušnjah poučil tudi drugače. V njegovem primeru namreč jabolko ni padlo daleč od - tovornjaka. Pa pojdimo lepo po vrsti. Omenjenega dne ob navedeni uri je voznik tovornega vozila A.F. iz občine Maribor vozil po glavni cesti iz Maribora proti Dravogradu. Zunaj kraja Javnik je prehiteval tovorni avtomobil, ki ga je upravljal K.P. iz občine Lenart. Ob vračanju nazaj na svojo polovico vozišča je A.F. z desno stranjo svojega vozila zadel sprednji levi del vozila K.P. Vozilo slednjega je zaradi tega zaneslo tako, da se je prevrnilo na bok. Pri tem se je na glavno cesto razsulo okoli 1200 kilogramov jabolk v zabojih, ki so zadele in poškodovale osebni avtomobil prej omenjenega J.P. iz Dravograda. V nezgodi seje lažje poškodoval še sopotnik v vozilu K.P, cesta pa je zaradi nezgode bila zaprta do 8.30. ure. Nevarne igre In ker sem že pri bolj nenavadnih dogodkih, naj dodam še enega. Tokrat gre za nevarne otroške igrice, ki so za posledico imele tudi hujše telesne poškodbe. Ta policijski zapis bi si morali prebrati zlasti otroci oziroma ga nanje opozoriti njihovi starši ali skrbniki, vzgojitelji in učitelji. 24. 9. okoli 13. ure se je pred stanovanjsko hišo v Svetem Vidu pri Vuzenici igrala skupina mladoletnih otrok. Eden izmed njih je med igro iz hiše prinesel litrsko kovinsko posodo, polno bencina. Polil ga je po zelenici pred hišo, enemu izmed prijateljev pa je izročil vžigalice. Ta je prižgano vžigalico vrgel na politi bencin, ki se je takoj vnel. Ogenj pa se je - razumljivo - v trenutku razširil tudi na kovinsko posodo, ki jo je v roki držal eden izmed otrok. Ta je, da bi ogenj pogasil, pričel mahati s posodo, vendar se mu je pri tem nekaj bencina polilo po rokavu, ki je takoj zagorel. Otrok je odvrgel posodo z bencinom, se pričel valjati po travi in je tako pogasil goreče oblačilo. Druga dva otroka sta tačas s peskom pogasila ogenj na travi in listju. Eden izmed otrok je opečenega tovariša s kolesom odpeljal v zdravstveni dom v Vuzenico, od tam pa so ga odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Nepreviden kolesar Precejšnjo srečo pa je imel 12 letni deček z Mute. 28. 9. ob 14.25 je namreč voznik osebnega avtomobila J.M. iz občine Dravograd vozil po klancu krajevne ceste na Spodnji Muti. V desnem nepreglednem ovinku mu je naproti pripeljal 12 letni kolesar z Mute. S kolesom se je zaletel v osebni avtomobil, odbilo ga je na pokrov motorja in v vetrobransko steklo. Po padcu na vozišče se je pobral in stekel domov. V nezgodi se je otrok lažje telesno poškodoval. Neprevidno zavijanje Huje pa se je poškodoval 16 letni motorist iz Mežice. 1. 10.ob 18.40 je v Mežici z regionalne ceste zavijal na Leško cesto. Pri tem je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v osebni avtomobil, ki gaje vozil U.M. iz občine Ravne na Koroškem. Voznik kolesa z motorjem je padel po cestišču in se hudo ranil. Klasično Prometna nezgoda, ki se je pripetila 4. 10. ob 14.05 zunaj naselja Brdinje, ima značaj povsem klasične prometne nezgode. Kot kaže, se pač ljudje iz izkušenj drugih ne naučimo ničesar. Voznik neregistriranega osebnega avtomobila J.D. iz občine Ravne na Koroškem je vozil po regionalni cesti iz Slovenj Gradca proti Kotljam. Zunaj kraja Brdinje je prehiteval pred seboj vozečo kolono vozil. Prav tedaj mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila E.H. iz občine Ravne na Koroškem. V čelnem trčenju sta se huje poškodovala voznik E.H. in njegova sopotnica K.H. Voznik J.D. je bil le lažje poškodovan. Nočni trk Dve osebi sta hudo poškodovali še v prometni nezgodi, ki se je pripetila 9. 10. ob 22.35 na glavni cesti zunaj naselja Kozji vrh. Voznik oseb- nega avtomobila M.G. z Raven na Koroškem je vozil iz Maribora proti Radljam ob Dravi. Ko je pripeljal v nepregledni levi ovinek, je zavil na levi vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljala voznica tovornega vozila T.N. iz Podvelke. Voznik osebnega avtomobila je s sprednjim levim delom trčil v prednji levi del tovornega vozila. Pri tem sta se oba voznika huje poškodovala, voznik osebnega avtomobila pa je vozil pod vplivom alkohola, saj je meritev pokazala 1.91 promile alkohola v izdihanem zraku. Drsela 190 metrov Huda telesna poškodba in gmotna škoda okoli 800.000 tolarjev sta temeljni značilnosti prometne nezgode, ki se je pripetila 17. 10. ob 7.55 na glavni cesti Slovenj Gradec - Dravograd. Voznica osebnega avtomobila T.B. iz občine Slovenj Gradec je vozila iz Slovenj Gradca proti Dravogradu. Zunaj naselja Bukovska vas je zapeljala na desno bankino in izgubila oblast nad vozilom. Avtomobil seje nato po 180 metrih drsenja po travniku prevrnil na streho. Voznica je iskala zdravniško pomoč v bolnišnici Slovenj Gradec, kjer so ugotovili, da se je hudo poškodovala. Pocestni alkohol Ostajamo na koroških cestah in pri alkoholu. Tudi tokrat je (resničnih) zgodbic na to temo toliko, da bom zapisal le nekaj najbolj značilnih. V resnici jih je bilo najmanj dvakrat toliko. Najprej pa k dvema primeroma, ki sta se zgodila na isti dan. Okoli sedme jutranje ure dne 25. 9. so policisti na Celjski cesti v Slovenj Gradcu ustavili voznico osebnega avtomobila S.L. iz občine Ravne na Koroškem. Odredili so preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki je pokazal prisotnost 1.18 promile alkohola v izdihanem zraku. Policisti so voznici začasno odvzeli vozniško dovoljenje in ji prepovedali nadaljnjo vožnjo, kar pa ni upoštevala, saj so kakih 20 minut kasneje ponovno ustavili na cestni obvoznici v Slovenj Gradcu. Ker je bilo očitno, da bo s prekrškom nadaljevala, so jo pridržali do izstrez-nitve. Istega dne zvečer ob 21. uri so policisti zunaj naselja Radlje ob Dravi ustavili voznika kolesa z motorjem M R. iz občine Vuzenica. Tudi zanj so odredili preizkus alkoholiziranosti in pokazalo se je, da je v izdihanem zraku imel kar 2.88 promile alkohola. Sledi klasika: policisti so motoristu odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Že 15 minut kasneje pa so ga imeli priložnost ponovno ustaviti. Seveda je tudi on romal na hladno v policijske prostore. Notoričen kršltel) Tudi z notoričnimi kršitelji prometnih predpisov imajo posla tudi naši policisti. Poglejmo zgodbo z opominjajočim koncem. Policisti PP Slovenj Gradec so 24. 9. ob 13.50 na glavni cesti Dravograd - Slovenj Gradec, zunaj naselja Pameče, ustavili voznika osebnega avtomobila Z.K. iz Ljubljane, začasno stanujočega v Velenju. Ugotovili so, da je vozil osebni avtomobil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. V izdihanem zraku je namreč imel 1.38 promile alkohola. Seveda so ga izključili iz prometa in mu PREPIH Črna kronika prepovedali nadaljnjo vožnjo. In zdaj notoričnost! Zaradi ponavljajočih se kršitev cestno prometnih predpisov - samo v zadnjem letu je bil zaradi njih obravnavan kar 16 krat - so mu na podlagi zakona o prekrških začasno odvzeli osebni avtomobil. Avstrijec na testu Kdaj pa kdaj pade na alkotest tudi kakšen državljan Republike Avstrije. To seje dne 16. 10. ob 22.15 primerilo tudi vozniku osebnega avtomobila S.B. iz Avstrije. Alkotest je pokazal 0.74 promile alkohola v izdihanem zraku in Avstrijec je moral k sodniku za prekrške, ki mu je izrekel denarno kazen v višini 35.000 tolarjev. Serijski vlom Ostajamo pri avtomobilih in dogodkih, nekoliko drugače povezanih z njimi. V noči med 21. 9. in 22. 9. je neznanec v Slovenj Gradcu razbil stekla na vratih sedmih osebnih avtomobilov. Iz vozil je med drugim odnesel denarnico z dokumenti in denarjem, prenosni GSM aparat in druge predmete, ki jih je našel v predalih. Lastnike je tako oškodoval za dobrih 100.000 tolarjev. Kadeča avtomobila Voznica osebnega avtomobila A.S. iz Ribnice na Pohorju je 22. 9. ob 15.15 pripeljala na svoj dom. Ko je vozilo parkirala pred hišo, je ugasnila motor in opazila, da se izpod pokrova motorja močno kadi. Izstopila je iz vozila in poklica na pomoč mimoidoče in gasilce. Ogenj so pogasili slednji, kljub temu pa je nastalo škode za okoli 250.000 tolarjev. 16. 10. okoli 12.30 pa je prišlo do požara na električni napeljavi pod armaturno ploščo terenskega vozila, last M.A. iz občine Slovenj Gradec. Ogenj seje razširil na armaturno ploščo. Zaradi visoke temperature je počilo še vetrobransko steklo. Ogenj je lastnik vozila pogasil kar sam, škode pa je na skoraj novem avtomobilu za okoli 300.000 tolarjev. Brez ravnotežja Na delovišču glavne ceste Slovenj Gradec -Velenje so je 22. 9. ob 8.25 hudo telesno poškodoval delavec Cestnega podjetja Maribor J.K. iz občine Slovenj Gradec. Delavec je hodil po betonskem zidu in nosil desko. Nenadoma se je zapletel v veje grmovja, izgubil je ravnotežje in padel je na brežino reke Meže, približno 2,8 metra globoka. Pri tem se je hudo poškodoval. 8. 10. se je v podjetju PRUHAR d.o.o v Josipdolu huje telesno poškodoval delavec S.P. iz Josipdola. Na cepilnem stroju je cepil kamenje tonalit. Pri tem mu je ob delovno mizo stisnilo mezinec in prstanec desne roke tako močno, da mu ju je odščipnilo. Delavec S.K. je dne 19. 10. okoli 15. ure v podjetju STO-TORO v železarni Ravne na Koroškem na 300 tonski hidravlični ravnal kovinski valj, ki ga je pred tem podložil s kovinsko podložko. Ko je stiskalnica pričela ravnati valj, se je kovinska podložka zlomila. Eden izmed njenih delov je odletel proti delovodji K.K., ga zadel v trebuh in ga huje poškodoval. Nevarni Angleži v gozdu V gozdu lahko srečaš marsikaj. No, medvedov bi kmalu lahko bilo manj, saj je le malo manjkalo, pa bil odrejen odstrel večjega števila kosmatincem. Na srečo so zmagali naravovarstveniki in zdrava pamet. Srečanja pa so lahko tudi nevarna. Na primer, če najdeš "Angleža". To seje prime- rilo 21. 9. ob 9.50 F.K. iz občine Ravne na Koroškem. V gozdu blizu svojega doma je namreč našel neeksplodirano ročno bombo. Policisti so ugotovili, da je v deblo javorjevega drevesa zares vraščena ročna bomba angleške izdelave, ki izvira iz druge svetovne vojne. Pirotehnik je poskrbel za hrambo najdenega ekplozivnega telesa, moral pa je drevo podreti in bombo izrezati iz njega. Svojega "angleža" je 24. 9. ob 18.30 med nabiranjem gob v gozdu v kraju Stražišče našel tudi P.V. iz občine Ravne na Koroškem. Tudi v tem primeru je bila to neeksplodirana ročna bomba angleške izdelave iz druge svetovne vojne. Zanjo je poskrbel pirotehnik. Kradel po delih Torej se v gozdu res dogaja marsikaj. Tako je na primer v noči med 23. 9. in 24. 9. neznanec v gozdu v Svetem Primožu na Pohorju zlomil ključavnico kovinskega zaboja in iz njega odtujil kaseto z različnim orodjem in rezervne dele za tovorno žičnico. Nato je s traktorja snel 6 drsnih verig in vlomil v njegovo kabino ter odnesel plastično posodo s 15 litri nafte, več različnih ključev, dva škripca in cepin. Tako je Gozdno gospodarstvo Radlje in lastnika traktorja J.P. oškodoval za dobrih 110.000 tolarjev. Podiral v gozdu Šele zdaj je prišlo na dan dejanje drugega nepridiprava v gozdu v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. V času od meseca julija do 20. 9. 99 je namreč podrl in odtujil več smrekovih dreves, v skupni izmeri 9.72 kubičnih metrov lesa. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je bil tako oškodovan za okoli 130.000 tolarjev. "Plastična" bomba Za uvod v tokrat bolj glosirano obarvani del kronike pa dogodek, ki kaže, kako se želijo nekateri pozabavati na tuj račun. Vendar pa takšne šale niso nič kaj na mestu. 7. 10. ob 12.40 je na policijo v Slovenj Gradcu prišlo obvestilo, da je nekdo pred gostinskim lokalom v neposredni bližini avtobusne postaje v Slovenj Gradcu našel črno PVC vrečko, v kateri je neznana sumljiva naprava, povezana z uro (na fotografiji). Na kraj dogodka je odšla policijska patrulja in kriminalisti, ki so kraj ustrezno zavarovali. Strokovnjaki so zatem ugotovili, da neznani predmet ni nevaren. Predmet je bil dejansko z žico povezan z uro in je dajal videz, da bi lahko bil nevaren. Policisti o dogodku še zbirajo obvestila. Nebeška patrola Kratko policijsko (s)poročilo: "V noči med 21. 9. in 22. 9. je neznanec izpred stanovanjski hiše, last A.P. iz občine Slovenj Gradec, odvzel skoraj nov osebni avtomobil znamke BMW 523, temno sive kovinske barve in registrske številke SG 98-17D. Avtomobil je bil odklenjen, v njem so bili tudi kontaktni ključi ter osebni dokumenti, nekaj denarja in jadralno padalo. Policisti PP Slovenj Gradec za ukradenim avtomobilom poizvedujejo." "Ta zgodbica je izjemno zanimiva," otresa svoj jezikavi jezik jezični Rene, prijatelj mojega prijatelja "bifedžije" Mirana. "Je pa po drugi strani tudi hitro rešljiva: policijska patrulja se mora podati le pod modro nebo in zajadrati med oblaki. Tam nekje bodo zagotovo srečali avtomobilskega zmikavta, ki plava nad oblaki od sreče, ker je tako poceni prišel do tako krasnega avtomobila. To dejanje je zanj toliko lažje, saj je na lahek način prišel tudi do - padala. Jaz sam bi plaval med oblaki že, če bi me nekdo povabil na tipično francosko kosilo, saj veste: dunajski zrezek s pom-frijem in fižolova solata z bučnim oljem!" Reglja Še eno zares kratko policijsko sporočilo: "Dne 30. 9. 99 med 10.20 in 10.30 je neznanec na srednji šoli v Slovenj Gradcu dijakinji N.N. iz občine Ravne na Koroškem ukradel mobilni GSM aparat znamke Erickson, ki ga je bila odložila na klop v učilnici. Lastnico je tako oškodoval za 20.000 tolarjev." Kratko dopolnilo: bojda je neki nezanesljivi "uho-slišec" iz učilnice ob omenjenem času slišal nekoga bentiti: "Zdaj mi je pa tega regljanja dovolj!" Je že tako, če se telefon imenuje Mobi Reglja. Zastavonoša 26. 9. 99 ob 00.50. uri je S.P. iz občine Slovenj Gradec v parku pri bolnišnici Slovenj Gradec s kovinskega droga ukradel izobešeno zastavo Republike Slovenije. Med potjo so ga ustavili in legitimirali policisti, ki so mu zastavo zasegli in jo vrnili lastniku. Zmikavta bodo ovadili pristojnemu državnemu tožilstvu v Slovenj Gradcu. Bojda se namerava S.P. pred kadijo zagovaijati in prositi za milost z obrazložitvijo, da je "vsaj enkrat v življenju želel biti zastavonoša!" Doslej naj bi bil namreč zaprosil za članstvo že v več organizacijah in društvih, vendar mu nikjer niso zaupali te častivredne funkcije. T.I. -Si • • ' : m - « v: . : ~ , %v.. •{■"•■ ’'*?• fi&i1'**£$*& IpPP* ’ ju- ' . , : ’ •V'**- ; -• ■ ^ 'IIP PREPIH Vaš Prepih Zakaj sem proti samoprispevku? Najprej nekaj, že na splošno znanih dejstev. V Slovenj Gradcu naj bi se zgradil sodoben športno-rekreacijski center. Na lokaciji sedanjega letnega kopališča naj bi nastal kompleks pokritih in zunanjih bazenov, (tudi z olimpijskimi merami), restavracije, bara, solarija, fitnessa, prostorov za aerobiko in masažo, storitvenih lokalov in upravnih prostorov. Vsa ta krasota naj bi stala 874. milijonov SIT. 93% (810 mio SIT) naj bi zbralo 21.000 prebivalcev Slovenj Gradca s samoprispevkom. Preostalih ušivih sedem odstotkov bi radodarno primaknila država. Če k tej predračunski vsoti prištejemo že običajno, vsaj tridesetodstotno prekoračitev stroškov med gradnjo in nato še stalne izgube med obratovanjem, (v prvem letu 3 mio., leta 2005 pa že 8. mio-brez amortizacije!) -pa se nam že počasi svetlika, kje smo. Redna, že zdaj predvidljiva izguba bo seveda krita iz občinskega proračuna, torej posredno iz žepov nas vseh. Gre torej za dodatno, dolgoročno obdavčenje, ki naj bi si ga naložili sami. Zakaj sem torej proti samoprispevku v ta namen? - Gre za zastarel prijem, potegnjen iz zaprašenega arzenala samoupravnega socializma, ki bi ga lahko že pozabili. Drži se ga vonj politične prisile, apeliranja na zavednost, poskusov družbene degradacije vseh tistih, ki so se mu upirali. - Kot način zbiranja sredstev je že prava redkost. Poskušajo ga razpisovati le še v najbolj revnih kotih slovenske province. Bogata in samogoltna prestolnica ga že dolgo ne pozna več. Si pa vzame "iz polnega" vse, kar se ji zahoče. Za marsikoga izmed nas, starejših pa bi predlagani samoprispevek bil že šesti ali sedmi zapored. Dovolj bo! - Brezposelnost, beda in socialna razslojenost naraščajo iz leta v leto. Vedno več je že pozabljenih socialnih bolezni, zdravstvo je v razsulu, socialna varnost ostarelih je vprašljiva. Vsaj ena tretjina Slovencev živi na robu revščine, petina pa je že zdrsnila čezenj. Koroška je glede povprečnega BOD že vsa leta na dnu lestvice. Je to primeren čas, da poženemo milijardo za "prepotrebni" objekt. - Pred leti je propadel referendum za obnovo bolnišnice. Še danes sta na oddelkih le po eno stranišče in kopalnica, skozi razmajana okna vleče, fasada se kruši. Bazenčka za razgibavanje invalidov na fizioterapiji ne premoremo, še navadne Hubbardove bane ne. S tega stališča bi uspeli referendum za predimenzionirani rekreacijski center bil pravi posmeh zdravemu razumu. - Slovenci najbrž v vsej zgodovini nismo bili tako visoko obdavčeni, kot smo danes. Večno lačna, zapravljiva in neučinkovita državna uprava prevaljuje vedno večja bremena stroškov za socialno in zdravstveno varnost na pleča državljanov. Naj jo pri tem ponižno in pokorno podpiramo še z raznimi samoprispevki, namesto da bi zahtevali že velikokrat preplačene pravice? - Seveda sem za to, da se mladina zdravo razvija in se nauči plavati. Vendar bi za to zadostoval bazen skromnejših dimenzij (15x25 m), zgrajen v sklopu šolskega centra ali nove gimnazije. Naši prodorni Občinarji bi pa gotovo dosegli, da bi vsaj polovico te, veliko skromnejše investicije, krila država. Tako bi vsaj prispevala drobtinico k toliko opevanem policentričnemu razvoju podeželja. - Nekoliko čuden argument razpisovalcev pa je, da v Slovenj Gradcu na rekreacijski center željno čaka 3.800. športnikov. Jaz jih ne vidim - vidim pa množico bolj ali manj zavaljenih povzpetnikov, ki jim je pod častjo, da bi kdaj zajahali kolo ali pa celo kam stopiti peš - marveč bi se najraje še do lastnega sekreta pripeljali s svojo razkošno limuzino. - Koncem koncev bi bila možna uresničitev tudi takšnega megalomanskega načrta - vendar na drugačen način. Dovoljujem si skromen nasvet: naj novokomponirani bogataši, tranzicijski "spretneži" in ostali kleptokrati ustanovijo delniško družbo, vanjo vložijo vsaj del naropanega bogastva in se veselo lotijo projekta. Tega seveda ne bomo doživeli, saj jim je povsem jasno, da gre za neizčrpam generator izgub. Ni težko izračunati, da bi vložen kapital (brez obresti in dobička) ob načrtovanem obisku centra in od samih vstopnin dobili povrnjen šele po dvaindevetdesetih letih. Če pa odštejemo stroške vzdrževanja in nujnega obnavljanja, pa bo edini "dohodek" stalno rastoča izguba. To juho pa naj raje posrka potrpežljiva čreda malih davkoplačevalcev. - Referendum seveda bo, saj je SGP Kograd IGEM (brez javnega razpisa?) že izdelalo investicijski program. Tudi občinski svetniki so (razen enega) že vdano prikimali. Preostane nam torej še, da se ga udeležimo v čim večjem številu, da glasujemo po svoji vesti in morda pozneje namenimo svoj denar za nujnejše in koristnejše reči. Če tega ne storimo, se nam lahko zgodi, da bo prevladala le ena, manjšinska opcija, ki bo odločala tudi v imenu molčeče večine in proti njeni volji! Bogomir Celcer HOROSKOP NOVEMBER 1999 OVEN: Še vedno je čas za "popravne izpite”, preden se bo prijazni Jupiter poslovil od vašega znamenja. Ne oklevajte in zberite potrebno energijo, da boste lahko uresničili svoje načrte, čeprav vas siva jesen nekoliko uspava. Najprej pomislite na to, kar si res želite, potem šele na pričakovani finančni učinek. Izogibajte se neprijaznim ljudem. BIK: Morda vas bo velik del novembra zalezoval občutek omrtviče-nosti. Prisluhnite naravi in svojemu počutju - z "varčevalnim programom" se boste zaspanemu mesecu dobro prilagodili. Čas bo tudi za romantiko in predvsem -za premišljevanja o prihodnosti, pripravite se, da boste lahko dejavno posegli vanjo. DVOJČKA: Zmrzal na čustvenem področju se bo kmalu odtajala, življenje bo spet bolj igrivo. Če pa so se vaši najtesnejši odnosi skalili zaradi prelahkotnega odrivanja čustvenih nesoglasij, bo zdaj treba ugrizniti v kislo jabolko in se odkrito pogovoriti - kljub pomanjkanju časa zaradi "službe in družbe". RAK: Želja po ljubezni in zabavi bo občasno preglasila vaš občutek dolžnosti do sebe in drugih, ne bo pa ga toliko zatrla, da ne bi mogli izkoristiti dobrih zvezdnih vplivov na vašo kariero in vse vrste komunikacij, torej tudi poslovnih in študijskih. Največ boste dosegli v sodelovanju z drugimi. LEV: November bo podpiral vašo vztrajnost pri delu, najbrž ga boste videli toliko, da ga boste prinašali tudi domov. Kakšnih hujših očitkov pri najbližjih si sicer ne boste nakopali, dobro pa bi bilo sproti pretehtati, h kakšnim višjih ciljev vodi vaš napor. Prav pogled daleč naprej vas bo rešil nepotrebnih malenkosti. DEVICA: Nekaj lenobnih dni, ko vam bo do življenjskih radosti več kot do vsakdanjih dolžnosti, vas nikakor ne bo iztirilo. Privoščite si ta naklonjeni čas, še prehitro se boste spet začeli ubadati z materialno platjo življenja in z domačimi obveznostmi - vedri in spočiti boste - seveda - pri tem uspešnejši. TEHTNICA: Zvezde sicer ničesar ne jamčijo, nakazujejo pa možnost, da boste novembra še posebej finančno uspešni. Morda bodo - celo neodvisno od vašega prizadevanja, povrnjeni stari dolgovi. Spodbude iz domačega okolja vas ne bodo vselej navdušile in morda boste, kljub prijaznemu značaju, izrekli tudi kakšno ostrejšo. ŠKORPION: Sonce v vašem znamenju bo prilivalo olja na žerjavico, zaloge energije bodo narasle in življenje med štiri stenami bo postalo pretesno. Bližnje sorodstvo in prijatelje boste zlahka vpregli v svoje načrte in jih spretno vodili, ne bo pa se mogoče izogniti manjšim osebnim stiskam, ki jih boste lahko premagali le sami. STRELEC: Vsakdanje malenkosti boste zlahka prezrli in se osredotočili na bistveno. Z veseljem boste pomagali, kjer bo potrebno in omejili svoje redne zadolžitve. Občutek dolžnosti boste torej uglasili na pravo mero, tudi v karieri bo zdaj mogoče doseči več s prijaznostjo kot pa z nenehnim garanjem. KOZOROG: Glede na to, da se v vašem rojstnem znamenju "sprehaja” bojeviti Mars, lahko pričakujete vznemirljivo obdobje, ko boste reagirali hitreje kot običajno in vas bodo najbrž tudi ljubezenske radosti veselile bolj kot poprej. Še vedno pa boste slednje držali krepko na svojih vajetih in znotraj ustaljenih odnosov. VODNAR: November vam sicer nastavlja nekaj preprek, še posebej, ko gre za vaš položaj v javnosti in za družbeni ugled, hkrati pa so vam na razpolago dovolj močne spodbude, da boste prav na tem področju iztržili več kot ste pričakovali. Vprežite vse svoje znanje -potrebovali boste dobre dokaze. RIBI: Ponovno preverite, kdo so vaši pravi prijatelji in samozavestno izberite tiste, od katerih se lahko tudi - v življenjskem pogledu, kaj naučite.Če vas druži le skupno razvedrilo, si ga privoščite samo občasno, da se vam ne bodo izmuznile dobre priložnosti za širjenje lastnega obzorja. MALI OGLAS IMENIK - VODNIK NEVLADNIH ORGANIZACIJ TERENSKA PRODAJA VODNIKA ZNANIM NASLOVNIKOM. ADI-Agencija za razvojne iniciative: 061 444 403, 13 776 41 Prepih PSC Praprotnik d.o.o. Šaleška c. 15, 3320 Velenje Tel.: (063J 838 32 20, servis: (0G3J 898 32 32 AKCIJA! PREVENTIVNI PREGLED VOZILA Nagrada za zaupanje! Od 100.000 do 150.000 SIT popusta pri nakupu Felicie, Felicie Combi ali Felicie Pick Up J Ali veste da lahko s Slatinom v dveh urah zamenjate stara okna za nova okna !? - SVETOVANJE - MONTAŽA - IZMERA - GARANCIJA -PROIZVODNJA -SERVIS ZNAK UKOVOST! V SLATIN ELEGANCE TROCAL ELEGANCE TROCAL s toplotno izolativnim steklom ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU za leto 1999 SLATIN d.O.O., Batuje 18/a. 2390 Ra«