TJREDNTj&TVO IN UPRAVNimO: LJTJBLJAJfA, DKLJUć^O ZASTOPSTVO za ogtaae ta Kn^ertei Rallje UNIONE PUBBLICITA ITAIJANA S. A-, MILANO KARIA ESCLUSIVA pcr M pabbliciti cfi ptwen4ena itaHam «3 estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO. mska noč v Moskvi V noči od ponedeljka na torek so nemška letala v velikih rojih pet ur b kardirala sovjetsko prestolnico in povzročila strašno razdejanje — Na fronti ni bilo večjih operacij fa Hitlerjevega glavnega stana, 22. jul. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Operacije nemške vojske in njenih zaveznikov za prodor so raztrgale sovjetsko obrambno fronto v skupine brez zveze. Kljub žilavemu krajevnemu odporu in trdovratnim protinapadom se ne da ver spoznati enotno vodstvo pri sovražniku. Na vsej vzhodni fronti stalno napredujejo operacije, ki streme za tem. da se razbijejo m uničijo posamezne skupine sil sovjetske vojske. Kot povračilo za boljševiške letalske napade na o*l prte prestolnice zaveznikov. Bukarešto in Helsinke, je letalstvo napadlo zadnjo noč prvič Moskvo. Močni oddelki bojnih letal so bombardirali ob dobrem razgledu v valovitih napadih vojaške naprave boljševi.škcffa prometnega in oborožitvenega središča. V okolici Kremla in slavoloka Moskve so izzvali zadetki v polno številne velike požare in ognje Po tleh. Razdejana ali hudo zadeta so bila poslopja visokih povelj-ništev in upravnih oblasti Sovjetov. kakor tudi preskrbovalni obrati v mestu. Berlin, 3. juL s. Moskva je doživela v noči na torek prvi težki napad nemškega letalstva. Sovjetska prestolnica je bila od prvih nočnih ur dalje predmet napadov bombnikov, ki so povzročili huda razdejanja. Nemška letala so metala v valovih vse do zore eksplozivne bombe vseh kalibrov kakor tudi zažigalne bombe na važne vojaške objekt o. Takoj v začetku so nastali zlasti v južnih predmestjih Moskve obsežni požari, ki so kazali pot naslednjim letalom. V okolici Kremi i a je eksplodiralo okoli 12 najtežjih bomb. Sovjetska protiletalska ob-bramba je bila brezuspešna spričo Silnega nemškega napada, čeprav so sovjetske baterije stopile takoj v akcijo. Škoda, ki so jo povroeiH nemški bombniki ▼ Moskvi, se more primerjati z najstrašnejšimi nemškimi napadi na vojaške objekte v Angliji. Moštvo letal, ki so napadla Moskvo, pripoveduje, da je bila vidnost Izredno velika in da so mogli brez ovir opazovati učinke eksplozij. V vzhodnem dehi mesta je bilo opaženih nad dvajset velikih požarov. V tem pasu so med drugim radijska postaja. Dom rdeče vojske, glavno ravnateljstvo civilnega letalstva in več ljudskih komisariatov. Hudi požari so bili opažani tudi v pasu, kjer je sedež komunistične stranke in glavne državne elektrarne. Berlin, 23. julija, s. O velikem napadu nemških letal na Moskvo poroča DNB še sledeče podrobnosti po pripovedovanju enega izmed udeležencev akcije. Od mraka do polnoči so nemška letala letela nad polji v smeri proti Moskvi. Ko je soince zahajalo, so se letala dvignila. V bližim sovjetskega glavnega mesta so jih. objeli reflektorji, toda nemški letalci so leteli naravnost na svoj cilj. Vsako izmed letal se je strogo držalo mesta v formaciji in posadke so se v največjem miru pripravile, da dobro opravijo svojo nalogo. Protiletalska obramba je bila silna, najmočnejša pa okrog objektov, katere so domnevno nemški letalci najbolj iskali. Nemško povračilo za nečloveško bombardiranje rdečega letalstva na odprta mesta zavezniških držav je bilo strašno. Nemška uradna agencija poroča, da so izbruhnili požari že po eksplozijah prvih bomb in da so kmalu na to zavzeli velikanski obseg. Zdelo se je, da je pod letali fantastična peklenska dežela. Obseg požarov in uničenja, ki so ga povzročile nemške bombe v Moskvi, se more primerjati samo z onim v Londonu. Liverpoolu, Glasgowu, Belfastu, Hullu in Birmingha-mu. Nemška letala so po prvih napadih letela nad pravcatim morjem ognja. Ko so odvrgli vse bombe na vse važne vojne objekte sovjetskega glavnega mesta, so se nemška letala ob zori vrnila. Moskva je doživela peklensko noč. Drugi napad na Moskvo Helsinki, 23. julija d. V noči na sredo je nemško letalstvo drugič napadlo Moskvo, kakor je poročal v sredo zjutraj moskovski radio. Kakor po prvem napadu skušajo tudi to pot Sovjeti napad omalovaževati. Tako pravi moskovsko poročilo, da je bila obramba tako silna, da se je le nekaterim nemškim letalom posrečilo doseči Moskvo. Besarabski odsek Rim. 23. julija s. Posebni poročevalec Agencije Štefani poroča s fronte v Bes-arabiji: Utrujeni in gladni ruski vojaki, ki so bili ujeti v zadnjih 24 urah, so izjavili, da vlada v številnih sovjetskih oddelkih že pet dni veliko malodušje. Rdeči vojaki ne vedo ničesar o položaju na ostalih delih fronte. V pretekli noči je bilo ujetih nadaljnjih 20 padalcev, ki so pristali na nnmmskem ozemlju v bližini operacijsice-ga pasu. Kmetje so jih ujeli. Padalci so biM v kmečkih oblekah in njih naloga je bfla opraviti razna sabotažna dejanja in dobaviti informacije o gibanju rumunskih čet v zaledju, in to s pomočjo radijskih oddajnih aparatov, s katerimi so bili opremljeni. Izkazalo se je, da so padalci bili ruski komunisti, ki so zbežali k sovjetom pred šestimi leti Nemške in ru-munske kolone, katerim se je pred dnevi posrečilo prodreti Stalinovo črto onstran Dnjestra, so zlomile srdit odpor nekaterih sovjetskih divizij in napredovale za 60 km na ruskem ozemlju. Tudi v drugih predelih onstran Dnjestra zmagujejo nemške in rumunske čete nad upiraj očim se sovražnikom in neprestano napredujejo. Fronta v Besa rabi ji, 23. jul. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Zadnji ostanki sovjetskih divizij, ki so imele v Besarabiji nalogo, preprečiti, da bi Rumu-nija sodelovala pri obkoljevanju boljševi-ških armad, hite s pripravami za beg proti Odesi. Nemške in rumunske čete jim sledijo za petami. Zavezniške čete so zasedle v zadnjih 24 urah mnogo krajev in se naglo pomikajo do rumunsko-sovjetskih meja iz leta 1940. Zavezniške kolone hite s čiščenjem ozemlja, kajti v Besarabiji so še veno posamezni sovjetski vojaki. Ob Ladoškem jezeru Helsinki, 23. jul. s. Finske čete so napredovale na severnovzhodnem obrežju Ladoškega jezera ter so zasedle Pitka-ranto, kjer so zajele veliko število ujetnikov in mnogo orožja. Helsinki, 23. julija, s. Iz avtoriziranih virov poročajo, da so v zadnjih 24 urah finske čete dosegle nove važne uspehe na vzhodni fronti. Vzhodno od Ladoskega jezera je bil uničen na ruskem ozemlju polk s 3000 vojaki. Uničile so ga finske napadalne čete, ki so bile po številu mnogo slabejše. Ob tej priliki so Finci zajeli znatno količino vojnega materijala. V več odsekih fronte so Finci obkolili sovražne oddelke. V sovjetski Kareliji so finske čete zavzele več važnih strateških položajev. Nudi se vtis, da se sovražnik sistematično umika in skuša zavzeti nove položaje. V zadnjih 24 urah so finski lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 8 sovražnih letal. Borba za Smolensk Berlin, 23. jul. s. Kakor poroča uradna nemška agencija, so se silni boijševiški poskusi za ponovno zavzetje Smolenska zlomili 20. in 21. julija. Ti poskusi so se končali z velikimi izgubami za sovjetske čete. Nemški vojaki so tudi med temi boji zajeli mnogo ujetnikov ter uničili številne sovjetske tanke. Med prodiranjem v gozdnem pasu južno od Leningrada se je neki nemški pehotni edinici posrečilo napasti sovjetsko letališče. Moštvo sovjetskih aparatov, kolikor ga je bilo na letališču, je bilo tako presenečeno, da se ie skoraj brez odpora predalo. Nemški vojaki so tako prišli v posest 30 sovjetskih lovskih letal, ki so bila pripravljena za polet. lo.ooo ujetnikov Berlin, 23. jul. s. DNB poroča: Nemške oklopme čete so 20>. julija na fronti ob Dnjestru zajele zopet 10.000 ujetnikov in uničile 220 sovjetskih tankov in 40 topov. Istega dne so nemške Čete v ostrih bojih v odseku pri Porbovu uničile 98 sovjetskih tankov, same pa so imele le malenkostne izguhe. V hudih bojih med nemškimi in sovjetskimi tanki, ki so se vršili 20. julija pri Vitebsku, so Nemci sijajno odbili sovjetski napad. Boljševiki so imeli velike izgube. Eni sami nemški oklopni diviziji se je posrečilo uničiti 73 sovražnih tankov. Hude izgube sovjetov Berlin, 2r. julija, s V nekem sovjetskem letalu, ki je bilo zadeto od nemškega protiletalskega topništva in je moralo zasilno pristati, so našli poročilo nekega političnega komisarja s severovzhodne fronte. Poročilo je bilo namenjeno glavni upravi sovjetske politične propagande in navaja podrobnosti o velikih izgubah, Id so jih imeli 10. julija sovjeti. V poročilu pravi doslovno: Tretji zbor čet z oklopni-mi avtomobili, ki je izgubil vse svoje tanke, ne obstoja več. Po naših podatkih se je od celotnega zbora rešil samo en oklopni avtomobil, ki je pripadal drugi oklopni diviziji. Tudi ostale oklopne formacije so utrpele hude izgube na materijalu. Dvanajsti in prvi zbor oklopnih avtomobilov sta izgubila 819 tankov in sicer 12. zbor 602 tanka, 1. pa 217 tankov. Enako hude so izgube ljudi in oficirjev. Dvanajsti oklopni zbor je izgubil 11.944 vojakov, od katerih se pogreša 10.264. Zaradi tega je bilo treba 12. zbor umakniti z borbenega področja. Letalske akcije Berlin. 23. jul. rs. Včeraj so nemška bojna letala z uspehom napadla sovjetska mu- nicijska skladišča. Ogromne množine streliva so zletele v zrak. Detonacije so se slišale daleč naokrog in velikanski stebri dima so se dvigali visoko proti nebu. Berlin, 23. jul. s. V torek so nemška letala na vzhodni fronti spet napadla železniške zveze, železniške postaje in mostove. Med drugim je bila razdrta na več krajih železniška proga, ki vodi v Leningrad. Slika z bojišča Berlin, 23. jul. s. Nemška uradna agencija poroča nekatere podrobnosti o pohodu nemških kolon v zadnjih dneh vzhodno od Smolenska. Trupla in pogorišča 80 u »m raje vala celotno rjodročje, kjer je nemSko na- predovanje povzročilo sovražniku velikanske človeške izgube. Teren je nudil povsod znake bitke. Poljske baterije in protiletalski topovi so bili uiJčeni in so zatrpavali teren, kakor tudi municija, tanki in avtomobili, ki jih je nemška vojska uničila. Izredno število grobov, kjer so pokopali padle sovjetske vojake, je pričalo o izgubah sovražnika, medtem ko so na tisoče ne-pokopanih trupel pokopali šele nemški vojaki. Bilanca prvega meseca Berlin, 23. jul. s. Ob koncu prvega meseca vojne na Vzhodu objavljajo nemški listi bilanco o doseženih rezultatih nemških in zavezniških oboroženih sil na vsej veliki ruski fronti. »Vdlkischer Beobachter« pravi, da sovražniku ni uspelo izvesti že pripravljenega načrta za napad na Nemčijo. A nele to, marveč Rusom, ki so se ugnezdili v svojih velikih trdnjavah, tudi ni uspelo, vztrajati v njih, nego so bili na stotine kilomelrov pognani nazaj v notranjost svoje dežele. »12-Uhr Blatt« podaja vojaški položaj na naslednjih 7 točkah: 1. Sovjetsko orožje, ki je bilo pripravljeno za napad na Nemčijo, je uničeno. 2. Sovražna obrambna črta je predrta. 3. Strašne izgube so prisilile sovražnika, da je vrgel v borbo svoje zadnje rezerve. 4. Na drugi strani Stalinove črte sovražnik nima več nobene možnosti, da bi zadržal prodirajoče nemške čete. 5. Ruske reke, ki tečejo od severa proti jugu po Rusiji, so v glavnem že vse v nemških rokah, predvsem velja to za njihove izvore. 6. V rdeči vojski je opažati vedno bolj znake razsula. 7. Nemško poveljstvo je neomejen gospodar položaja in ima iniciativo trdno v svojih rokah. •.Volkischer Beobachter44 o bojih na vzhodu Monakovo, 23. jul. s. >Volkischer Beob- achter< piše o vojaških operacijah v Rusiji in pravi, da človeške in materialne rezerve sovjetske vojske vidno pojemajo, medtem ko je nemška vojska od prvega dne ofenzive enako močna ter razpolaga s številnimi edinicami, ki se niso udeležile še nobene bitke. Eden glavnih rezultatov dosedanjih operacij je popolno uničenje sovjetske ofenzivne moči. Tako je preprečena nevarnost, ki je grozila Nemčiji in srednji Evropi. Nemške čete »o vrgle sovražnika več sto kilometrov nazaj za fronto ter ga zasledujejo naprej. V tej vojni zasedbe mest niso odločilnega pomena, temveč uničenje sovražnikove vojaške sile. Kakor je bilo omenjeno v zadnjih vojnih poročilih, so sedaj v teku nove velike obkoljevalne bitke, kateri a rezultati bodo kmalu snoro-čeni javnosti. Zapadna fronta Berlin, 23. jul. d. Nemško vrhovno poveljstvo poroča o bojih na zapadni fronti: Na morju okrog Anglije so bojna letala v polno zadela z bombami dve veliki tovorni ladji. Druga bojna letala so zadnjo noč bombardirala pristaniške naprave na jugovzhodu otoka. V Sueškem prekopu so obmetavala nemška bojna letala v noči na 22. julija vojaške naprave z bombami vseh kalibrov. Lovci sj sestrelili pri poskusih sovražnika, da bi podnevi napadel kanalsko obalo. 6 angleških letal. Angleška bojna letala so metala zadnjo noč na raznih krajih jugozapadne Nemčije razdiralne in zažigal ne bombe. Med civilnim prebivalstvcm je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Razdejana ali poškodovana so bila predvsem stanovanjska poslopja. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno izmed napadaječih angleških bojnih letal. Berlin, 23. jul. rs. Neka štiritisočtonska angleška trgovinska ladja je bila ponoči vzhodno od Hartlepoola zadeta od bomb težkega kalibra. Prav tako je bila zadeta in močno poškodovana neka pettisočton-ska trgovinska ladja južno od Vlandsen-da. Nemško letalstvo je uspešno in ponovno bombardiralo važne vojaške objekte v Great Yarmouthu, Lovvestoftu, Aldeburghu in Falmiuthu. Berlin, 23. jul. d. Angleška letala so v noči na sredo odvrgla na več krajih južno-zapadne Nemčije bombe, kakor poročajo v sredo zjutraj z merodainih strani. Povzročena škoda je neznatna. Novi uspehi v Afriki Vztrajno delovanje letalstva — Ponovno bombardiranje Malte in Tobruka — Uspešna akcija v vzhodni Afriki Obsodbe francoskih vojakov Bern, 21. jul. d. Kakor poročajo iz Cler-mont Ferranda. je tamkajšnje francosko izredno vojno sodišče izreklo celo vrsto kazni proti bivšim francoskim častnikom, podčastnikom in vojakom, ki so bili obtoženi izdajstva in pobega v inozemstvo v vojnem Času, zarote ter utaje državnega denarja in materiala. Sodišče je 13 bivših članov francoske vojske obsodilo na smrt in vojaško degradacijo. Sedem častnikov In vojakov je bilo obsojenih na dosmrtno prisilno delo, dva na robijo, 101 pa na 10 letno ječo. Obsojenci so pripadali po večini posadkam francoskih kolonialnih čet. Glavni stan Oboroženih -Sil je objavil 22. julija naslednje 412. vojno poročilo: Nasa letala so v noči na 22. t, m. še enkrat bombardirala oporišča na Malti. V severni Afriki so sovražni oddelki v odseku pri Tobruku znova poskušali izvesti nekaj napadov, a so bili gladko odbiti. Osna letala so bombardirala obrambne naprave baterije in motorna vozila v trdnjavi. Severovzhodno od Marsa Laha so nemška letala napadla neko angleško petrolejsko ladjo in jo potopila. Sovražna letala so napadla Bengazi In Demo. V vzhodni Afriki je neka naša kolona, sestavljena iz italijanskih in kolonialnih oddelkov posadke v Uolkefitu, uspešno izvedla veliko izvidniško akcijo in prodrla globoko mod sovražne postojanke. Dne 20. zvečer je neko sovražno letalo bombardiralo stanovanjsko središče občine Mazzarino v pokrajini Caltanisetti. Med civilnim prebivalstvom je bilo 12 ljudi ubitih. 16 pa ranjenih. Ponovni napad na Malto Na bojišču. 23. jul. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Otok Malta je bil tudi v prejšnji noii predmet silovitega napada s strani fašističnega letalstva. Naše skupine so v valovih napadle letališča v Micabbi in La Veneziji. Vržene so bile bombe lahkega in težkega kalibra na sovražna letala in letališke naprave. Sovražna nočna lovska letala so brezuspešno napadla nekaj naših bombnikov. Vsi naši aparati so se vrnili na s^oja oporišča. Bombe na Port Said Berlin. 23. jul. s. V noči od 21. na 22. so nemški bombniki napadli letališče El Kabrit ob Slanem jezeru v področju Sueškega prekopa. Številne bombe so zadele vojaška taborišča. I/bruhnila sta dva velik« požara. Nemška letala so napadla tudi Port Said, kjer so izbruhnili trije veliki požari. Bolgarski tisk o važnosti in pomenu obiska bolgarskih državnikov v Rimu Sofija, 23. jul. rs. Ves bolgarski tisk posveča uvodnike in dolga poročila uradnemu obisku ministrskega predsednika Fi-lova in zunanjega ministra Popova v Rimu. Listi podrobno opisujejo, kako sta bila oba bolgarska državnika prisrčno sprejeta v Italiji. »Večer« objavlja velike slike Kralja in Cesarja, Duceja in grofa Ciana. V svojem komentarju o obisku naglasa: Obisk zastopnikov naše vlade v večnem Rimu je v tem trenutku prav posebnega pomena. Italija in Bolgarija sta bili doslej vezani s prisrčnim in trajnim prijateljstvom, odslej pa bosta preko Albanije mejili druga na drugo in ta novi položaj bo še bolj utrdil vezi obeh držav. Bolgarski narod se s hvaležnostjo spominja pomoči, ki je je bil deležen z italijanske strani v svojih najkritičnejših in najresnejših trenutkih. Ta pomoč se je opirala na najvišja člove-čanska načela. Naša hvaležnost je prišla že čestokrat do izraza v spisih in javnih manifestacijah v Bolgariji, ki so jih dik- tirale spontane simpatije, ki jih Bolgari goje do velikegain viteškega italijanskega naroda. Genijalni vodja Italije Beni to Mussolini je neštetokrat dvignil svoj glas v pnlog Bolgariji in njegove visoke navdušujoče besede so našle globok odmev v srcu vseh Br>lgarcv. Ta čustva vzajemne solidarnosti obet. naredov morajo vplivati na naše bodoče odnosa je. Italijanski tisk je čestokrat tolmačil globoke simpatije fašističnega naroda do Bolgarije, ki je postala njegova zaveznica, ko so se spričo sijajnih zmag oboroženih sil osi izpolnile njene želje. Obisk bolgarskih državnikov v Rimu bo nedvomno prispeval k temu, da se bodo utrdile in poglobile dosedanje prijateljske vezi m da se bo še bolj razvilo naše sodelovanje, oprto na spontano željo obeh narodov, da bi se oba skupaj posvetila novemu redu. V neposrednem stiku na skupni meji. ki veže imperialno Italijo m Bolgarijo, bodo našli Italijani m Bolgari pobudo za nadaljnji razvoj svojega neločljivega prijateljstva. Diplomatski konflikt med Nemčijo in Bolivijo Obojestranski odpoklic diplomatskih predstavnikov Berlin, 23. jul. d. Bolivijska vlada je pod pretvezo, češ da ie bila pod nemškim vodstvom zasnovana zarota proti sedanjemu režimu v Boliviji, pozvala nemškega poslanika, naj v 24 urah zapusti Bolivijo. V odgovor na to ie nemška vlada pozvala bolivijskega poslanika v Berlinu, naj v treh dneh zapusti Nemčijo. Obenem je nemška vlada poslala bolivijski vladi ostro protestno noto. v kateri zavrača bolivijske trditve in izraža začudenje nad postopanjem bolivijske vlade. Berlin, 23. jul. s. Po naročilu nemške vlade je nemški poslanik v La Pazu izročil bolivijski vladi naslednjo noto: Dne 15. julija je bolivijska vlada sporočila, da me ne smatra za zaželjeno osebo in je izrazila željo, da bi zapustil državo v teku 22. julija. Niti meni. niti nemški vladi niso bili sporočeni nobeni razlogi, ki bi mogli upravičiti to ravnanje bolivijske vlade, kar je razumljivo, ker teh razlogov sploh ni. Razlogi, ki jih ie naknadno neki zastopnik bolivijske vlade prečital novinarjem, so docela izmišljeni in brez vsake podlage. Po nalogu nemške vlade naj- energičneje protestiram proti temu ravnanju bolivijske vlade, načinu, ki nasprotuje vsem pravilom mednarodnih odnosov. Nemška vlada je bila zato prisiljena sporočiti bolivijskemu poslaniku v Berlinu, da ni več zaželjena oseba in da mora v teku treh dni zapustiti nemšTco ozemlje. Berlin. 23. jul. s. DNB pojasnjuje noto« ki jo je poslal opoLnomočeni nemški minister v Lq Pazu bolivijski vladi. Agencija pravi, da spremlja sedanja dejanja bolivijske vlade propaganda Sumner Wellsa, ki ponovno divje napada os, katero obtožuje, da hoče napasti Južno Ameriko. Obenem daje bolivijski vladi potuho predsednik Roosevelt, ki dokazuje, da Nemčija ograža Z edin jene države, da bi obdržal v službi vpoklicane rezerviste in nacionalno gardo Severne Amerike proti volji ameriškega naroda in proti volji same narodne garde. Očitno je, da hočejo Roosevelt m njegovi pomagači v Boiiviji samo izključiti iz borbe nacionatoe sile Bolivije in to s terorjem m aretacijami, s čimer priprcrvlio>Jo kol oni ja mo zsruS^ nje Bolivije. Roosevelt neprestano hujska k vojni Berlin, 23. jul. s. »Deutsche Allgemeine Zeitung« komentira Roosevelt ovo poslanico glede podaljšanja vojaške službene obveznosti v Ameriki in pripominja, da je Roosevelt skušal osladiti grenko tableto, ki jo je ponudil ameriškemu narodu s trditvijo, da neposredna nevarnost za Zedinjene države sedaj ni nič manjša kakor preteklo leto, ko je bila ameriška vojska še v težavnem položaju. Nevarnost bi bila sedaj še mnogo večja, je Roosevelt dejal, če bi se ne bila med tem ameriška vojna sila reorganizirala. Vlada Zedinje-nih držav se mora tega v polni meri zavedati. V resnici pa. pravi nemški list. prihaja ta nevarnost za ameriški narod izključno le iz Bele hiše. Ta nevarnost nastaja spričo postopnega ustvarjanja vojne psihoze, ki jo skuša ameriški predsednik vedno bolj razširiti s pomočjo propagandnih glasil, govorov in poslanic in ne nazadnje s pravimi izzivalnimi dejanji. Berlin, 23. jul. s. »Borsenzeitung« razpravlja o angleško - ameriški - sovzetski zvezi in pravi med drugim, da Roosevelt spričo svojega smrtnega sovraštva proti Nemčiji ni niti za trenutek okleval v tem, ali naj ponudi roko onim, ki imajo na vesti milijone žrtev. Jasno je, da sedaj moralne blokade Sovjetske Rusije ni več. Politični in materijalni promet se je silno razvil in vsa moralna, socialna in politična načela, spričo katerih so Zedinjene države nekoč smatrale za potrebno, da obredij c Moskvo, sc sedaj pozabljena, VVashington. 23. jul. rs. Zedinjene države so dovolile Angliji posojilo v višini 425 milijonov dolarjev. Posojilo bo amortizirano v 15 letih m bo uporabljeno za plačilo vojnih dobav, ki jih bo ameriška industrija izročila Angliji. Židovsko rovarenje e v Južni Ameriki Uma, 22. juH ja 3. Tukajšnji tisk hudo kritizira »črne sezrvame«. ki so jih na/pravili v Zedinjenih državah. Neki list pravi v svojem uvodniku: Naravnost neverjetno se zda, da se na kontinentu, na katerern živi nad 100 milijonov ljudi, sploh iump pojaviti pri sedanji civilizaciji ideja, da naj bi kar 1800 podjetij prekinite 9lehemo svoje delovanje. Ce bi se ukrepi v zvezi s črnimi seznami nameravali izvesti tudi glede na Peru, bi propadlo nad 70 trgovskih podjetij m bi brez dela ostalo na. tisoče delavcev. Prekinitev vseh trgovinskih od-nošajev z Italijo in Nemčijo bi praktična pomenilo, da ameriški kontinent noče več »meri nobenega opravka z Evropo. Mi STnO nevtralni in branimo svojo trgovinsko zvestobo. Nikogar ni v Peruju, ki bi odobraval te črne sezname, ker dejansko pomenijo nedopustno oškodovanje trgovinskih »te-resov posameznih američkih držav m £b manj dopustno vmešavanje v njihove zadeve. t Stran 2 13 spomenikov v eni sami ulici >ilOTEWSKI HA ROD«, »reda. M. J*n> Btev. 167 Med posebne I)ubljaA*ke številnimi prištevati Vegovo občo s ajmlail Ljubljana. 23. julija. Pogosto srno že slišali očitek, da je Ljubljana revna na spomenikih. Tujci se večkrat čudijo, da v naših sicer zelo lepih ter kultiviranih parkih ne najdeš skoraj nobene skulpture. Kdor pa Ljubljano spozna nekoliko bolje, kdor se ne pomudi samo na Aleksandrovi cesti in v nebotičniku, nam ne očita, da ne poznamo umetnostne tradicije. Zal nimamo primernih priročnikov, ki bi našim gostom odkrili največje ljubljanske značilnosti, jih opozorili ne le na stare, temveč tudi novejše umetnostne spomenike, ne le na stare zaščitene hiše in javna poslopja, temveč tudi na posebnosti, ki jih imenujemo ljubljansko idilo. Na te posebnosti je pa treba opozarjati celo Ljubljančane, ki se namreč pogosto ne zavedajo, kaj zasluži v našem mestu posebno pozornost in kaj ima svojstveno ceno. SLAVNI VEGA BREZ SPOMENIKA 'r. ::.r :\ .'.avr.a Kranjska, ki ji je pel slavo znameniti Valvasor, je dala svetu tudi nekaj velikih mož. ki jih pa dandanes ne znamo dovolj ceniti in se mnogo premalo sklicujemo na nje. Ljubljana, ki ima sicer precej spomenikov, bi jih lahko imela še mnogo več, ne da bi nam kdo mogel očitati, da se kitimo s pavovim perjem. Ob tej priliki govorimo o sorazmerno kratki ulici, ki ima v Ljubljani največ spomenikov in ki se imenuje po slavnem Vegi, a Vega v nji nima spomenika. Najbrž je malo mest na svetu, ki bi imele v eni sami ulici na tako kratki razdalji toliko spomenikov kakor naša Vegova. Ker torej ta ulica zasluži posebno pozornost, je prav, da se vsaj vprašamo, kdo je bil Vega. V šoli smo se sicer učili tudi to, a prav tako pozabili kakor vso šolsko modrost. Naj torej mimogrede omenimo, da je bil Jurij Vega, ki se je rodil 23. marca 1754 v Zagorici in ki je umrl 26. septembra 1802, slovit matematik in profesor. Napisal je celo vrsto matematičnih del in sestavil logaritmične tabele. Nekoč sem slišal, da se po Vegi imenuje tudi neka zvezda, vendar slava našega Vege ne sega tako visoko v nebo. Astronomi res poznajo zvezdo pod tem imenom, toda ime izvira iz arabščine »al vaki«, kar pomeni »padrijrči orel«. EMONSKI ZID Vegova ulica je bila prejšnje Čase znamenita po tako zvanem emonskem zidu. Zanimivo je, da smo ostanke enega in istega zijnvja v Ljubljani imenovali z dvemi imeni: na Mirju je staro obzidje Emone imenovano rimski zid, v Vegovi ulici smo ga pa imenovali emonski zid. Sicer je ostalo malo pristnega na starem obzidju Emone, morda le nekaj kamnov, ime po Rimljanih in Emoni si je pa vedar zaslužilo. Prav je tudi, da se je ohranilo med nami še vsaj nekaj spoštovanja, če ne do ostanka starinskega zidovja samega, pa vsaj do kraja, kjer je stalo. Ce bi imeli manj smisla za zgodovinske znamenitosti, ki so velikega pomena za utrditev zgodovinskih tradicij mesta, bi zdaj več ne imeli rimskega zidu na Mirju. Pred leti je bilo namreč že resno načeto vprašanje, ali naj kamnito zidovje, ki ga je bilo treba neprestano popravljati, podro in zemljišče ob njem zazidajo — na starih, kulturnih tleh Emone. Hujša usoda je pa doletela emonski zid. Ljubljančani zdaj že pozabljajo, da je bil v Vegovi ulici. PRVA REGULACIJA VEGOVE ULICE Pred leti, ko je Ljubljana doživela veliko dobo regulacij, je prišla na vrsto tudi Vegova ulica. Ne moremo reči, da je ta ulica spadala med najlepše v Ljubljani. Lahko bi jo imenovali namestu Vegova — vegasta. Brez enotne, ravne stavbne črte je in tr.di brez enotnega stavbnega s >tema, o arhitekturi posameznih poslopij pa raje ne izgubljajmo besed. Pri regulaciji so uravnavali vsaj širino ceste in razširili hodnike. Drevje v tako zvanem glasbenem parku zakriva čudna pročelja starinskih hiš, terasa na ostankih emonske-ga zidu z drevjem je pa zakrivala vsaj delno grdo vrzel, nezazidano zemljišče, kjer ie včasih stal knežji dvorec in kjer zdaj stoji vseučiliška knjižnica. Ob koncu ulice so postavili visok steber, spomenik neznanemu vojaku izza napoleonskih vojn in Iliriji. S temi preureditvami in pozneje še z desetimi spomeniki pred poslopjem Glasbene matice je Vegova ulica precej spremenila svoje lice in priznati je treba, da ima svoj poseben čar. Tedaj so tudi temeljito popravili razpadajoči emonski zid in nikomur ni prišlo niti na misel, da ga bodo čez nekaj let podrli brez sledu in na istem kraju uredili povsem novo teraso na novem, nižjem kamnitem zidovju. TRI SKUPINE SPOMENIKOV Spomenikov v Vegovi ulici je toliko, da jih je treba deliti na skupine. Skupina zase je spomenik Ilirije, ki je prav za prav na meji Napoleonovega trga in Vegove ulice. Tu se slava Vege preliva s slavo Napoleona, lahko bi pa tudi rekli, da se srečujeta dve dobi: ob ostanku emonskega zidovja — zdaj nas nanj spominja le še nova terasa pred vseučiliško knjižnico — govori o Napoleonovi Iliriji svojevrsten spomenik, visoko nad simbolom stare Emone. V soseščini se pa skriva pod lat-niki, ki nas spominjajo na južne, solnčne kraje, Gregorčičev spomenik. Spomenik sam na sebi sicer ni najslabši, a latniki so budili precej pohujšanja. Ta spomenik spada že v skupino pred vseučiliško knjižnico, k terasi, kjer smo šele pred tedni dobili spomenik Ivana Prijatelja- Spomeniki pred vseučiliščem bodo posvečeni naši književni kulturi kakor so spomeniki pred Glasbeno matico glasbeni. Torej imamo tu tudi po pomenu tri skupine spomenikov: zgodovina, književnost, glasba. Na terasi pred knjižnico bomo sčasom še dobili več spomenikov; prostora je dovolj, a naša literatura ima tudi že dovolj imen, ki zaslužijo, da jih vklešemo v kamen. Niti Cankar nima v Ljubljani spomenika, čeprav imamo Cankarjevo ime sicer vedno na jeziku, ko govorimo o nasi literaturi. Cankarju smo posvetili v Ljubljani le precej žalostno nabrežje. Toda nebo nad našim narodom bo moralo ostati jasno, če naj še odkrivamo spomenike svojim možem, LITERATURA 4 SPOMENIKE: GLASBA 10 SPOMENIKOV Značilno je, da je Ljubljana znala doslej mnogo bolje ceniti glasbenike kakor Vodja italijanskega sporta v LJubljani Urtanovlten je Ml pokrajinski odsek olimpijskega za Ljubljansko pokrajino Predstavil jih je bivSi predsednik športnih zvez. Nacionalni svetnik Manganiello in Eksc. Visoki Komisar Emllio Grazloli sta izrazila svoje zadovoljstvo spričo športnega udej-stvovanja v pokrajini ln spričo vneme in lojalnosti slovenskih športnikov. Naznanila sta, da bodo njih športne organizacije vključene v italijanske organizacije. Ustanovljen je bil pokrajinski odsek olimpijskega odbora za ljubljansko pokrajino. V njem bodo zastopane zveze vseh športnih panog. književnike, če sodimo po številu spomenikov. Toda pri tem ne upoštevamo spomenikov, postavljenih na pokopališčih. Govorimo o spomenikih, ki so sredi živega mesta in ki govore množicam vedno. Pesniki imajo v Ljubljani le tri spomenike: Vodnik, Prešeren, Gregorčič. Med spomenike, posvečene književnikom, moramo prišteti še novi. Prijateljev spomenik, V to skupino pa ne kaže uvrščati Trubarjevega spomenika. Kult glasbe gojimo v Ljubljani bolj organizirano kakor književnosti, zato je bilo tudi mogoče odkriti glasbenikom toliko spomenikov hkrati. Teh spomenikov je toliko, da najbrž niti ne veste na pamet vseh imen ovekoveče-nih skladateljev. Naštejmo jih po vrsti: Emil Adamič, Benjamin Ipavec, Vatroslav Lisinski, P. J. Gallus, Fr. Gerbič, M. Hu-bad, Davorin Jenko, Stevan Mokranjac. Hugolin Sattner in Anton Foerster. V glasbenem parku je še dovolj prostora za nadaljnje spomenike. Morda smemo upati, da bo dobil tu spomenik tudi Slavko Osterc. Ali po tem takem Vegova ulica ne zasluži, da jo proglasimo za eno največjih ljubljanskih znamenitosti? Ko razkazujemo našim gostom mesto, bi vsekakor ne smeli pozabiti na Vegovo ulico. Organizatorji šolskih ekskurzij v Ljubljano se navadno tudi ne spomnijo na to ulico. Ce bi Ljubljančane vprašali, koliko spomenikov je v Vegovi ulici, bi vam najbrž ne znali odgovoriti. Velika sezona na živilskem trgu Na trgu je zadišalo Ze po jeseni — Pocenitev sočivja Ljubljana. 23. julija. Zdi se, da se letos posebno hitro bliža jesen, preliva se iz pomladi skoraj neposredno. Vročega poletja je bilo še malo, a že so se začela jesenska, meglena in hladna jutra. Zdaj je že malo krajši dan, kar se pozna tudi na živilskem trgu; življenje na njem se ne začenja več tako zgodaj kakor prejšnje tedne. Ob 7. je trg navadno še slabo založen in tudi kupoval-ke so še redke, med tem ko se je prej kupčevanje začelo že pred sedmo. Začenja se velika sezona na živilskem trgu, ker je vedno več novih pridelkov, med njimi tudi precej jesenskih. Prihodnje mesece bo trg najbolje založen. Sočivja in zelenjave bo naprodaj še več. Ne moremo pa napovedati, kako bo trg založen letos s sadjem, ker se ne obeta dobra letina in ker so se razmere bistveno spremenile. Zdaj ne uvažamo več sadja iz vzhodnih in severnih pokrajin. Doslej je prevladovalo na trgu sadje iz južnih pokrajin. Uvažajo ga trgovci z južnim sadjem in drugimi pridelki ter zalagajo z njim branjevce. Ce ga prodajajo po upravičeni ceni, se bo izkazalo po uvedbi strogega nadzorstva, ki ga je napovedala mestna občina. Meščani doslej še niso mnogo kupovali sadja. Nadomestilo so bile jagode, predvsem borovnice. Značilno je, da letos ni bilo naprodaj toliko vrtnih jagod kakor prejšnja leta. Najbrž so ljudje porabili raje vrtno zemljo za druge pridelke. Borovnic je čedalje manj naprodaj. Letos se pozna po naših gozdovih, da ljudje znajo mnogo bolj ceniti borovnice ter so jih po večini že obrali. Včasih je pa ostalo mnogo tega bogastva neizkoriščenega v gozdovih. Zdaj se gospodinje ne morejo več zalagati z večjimi količinami borovnic, za vkuhavanje; tržni pazniki morajo skrbeti, da se nobena kupovalka ne založi preveč na škodo drugih. Upamo, da bo poslej na trgu naprodaj več gob. Gobanov je bilo doslej še vedno malo in najbrž jih ne bo več pred jesenjo. Mnogo je pa lisic. Tudi danes je bil trg z njimi dobro založen. Gobe vsebujejo mnogo beljakovin in lahko služijo kot dobro nadomestilo za meso. Zato smemo upati, da jih bodo gospodinje znale bolje ceniti. Toda za pripravo gobjih jedi je treba masti. Lisice so naprodaj po 4 lire liter, kar je v primeri s cenami drugih živil zmerna cena. Sadje se zadnje čase ni pocenilo razen svežih smokev; prve so prodajali po 10 L kg zdaj so pa po 8 L. Med sadjem je zdaj mnogo breskev, ki se pa ne počene izpod 8 L kg Tudi hruške so naprodaj po nespremenjeni ceni. 6 do 8 Lir kg. Pocenjuje se pa sečivje. Pred dnevi je tržni urad predpisal maksimalne cene za zelenjavo in sočivje in ob tej priliki so se zlasti precej pocenile kumare. V soboto so bile kumare še po 4 L kg, zdaj je pa določena maksimalna cena na 1.8 L Nekatere prodajalke se niso sprijaznile takoj s tako veliko pocenitvijo. Krompir se od zadnjega tržnega dne ni več pocenil Uvoženi je po 1.8 L kg, kifelčar pa po 2 L. Tudi stročji fižol se ni več pocenil. Domači nizki je po 2 L kg, uvoženi, visoki pa po 3.5 do 4 L. Zdaj so gospodinje že začele kupovati kumarice za vlaganje. Prejšnja leta so bila kumarice za vlaganje ob tem času po 10 din 100 kosov. Zdaj je določena maksimalna cena na 6 L. Vedno več je kapusnic, čeprav letos zelje uničujejo zelo razni škodljivci. Ljudje so sadili mnogo več zelja kakor prejšnja leta in jeseni ga bo precej naprodaj tudi na debelo, če ne bodo gosenice napravile prevelike škode. Zdaj so zeljna te glave, kakor tudi ohrovt, po 1.5 L kg kakor je predpisana cena. Mlečnih izdelkov navadno ni naprodaj na trgu, Odkar ne prodajajo več jajc na stojnici tržnega urada, povprašujejo gospodinje po njih samo po trgovinah. Živilske nakaznice za maščobo in sladkor za avgust Ljubljana, 23. julija. V navodilo fn ravnanje prebivalstva in trgovcev na drobno sporoča mestni preskrb oval ni urad: živilske nakaznice za maščobo (mast, slanina, olje) in sladkor za mesec avgust bodo izdane na podlagi prošenj, ki so bile vložene prejšnji mesec. Zato ni potrebno prošenj ponavljati. če pa so nasale spremembe v posesti zalog, bo treba postopati na sledeči način: Družinski glavarji, ki so že v posesti živilskih nakaznic za maščobo in sladkor in ki so sedaj pridobili zalogo, morajo zalogo takoj prijaviti pri trgovcu na drobno, najpozneje pa do 24. t_ m. na posebnih formularjih, ki se dobe pri trgovcu-detaj-listu. Oni družinski glavarji, ki so pa med tem že prijavljeno zalogo porabili, pa bodo lahko zahtevali gori navedena živila pri trgovcih na drobno. Trgovci na drobno bodo morali vse spremembe, ki so jim jih naznanili interesenti, predložiti najpozneje do 25. t. m. mestnemu preskrbovalnemu uradu, kjer bodo lahko dobili tudi nadaljnje tozadevne tiskovine. Civilne zavodske družine, gostinski obrati in — samo za sladkor — tudi lekarne, bodo morale eventualne spremembe zalog prijaviti tekom 24. t. m. neposredno pri mestnem preskrbovalnem uradu, kjer se jim odobri bon za dobavo. Ljubljana, 23. julija. Včeraj je prispel v Ljubljano predsednik Italijanskega narodnega olimpijskega odbora (CONI) nacionalni svetnik Manganiello. Dopoldne ga je sprejel Visoki Komisar, s katerim je proučil razna športna vprašanja, ki zadevajo novo pokrajino. Popoldne je ob spremstvu poveljnika fašistične zveze pokrajinskega tajnika Dopo-lovora obiskal sedež Stranke ter nato športne prostore, stadione ln bazene. Kas* neje so bili šefu italijanskega sporta predstavljeni na Visokem Komisariatu predstavniki in voditelji pokrajinskega sporta. Nezadovoljstvo v Angliji s spremembami v vladi Angleška javnost zahteva sposobnejše ljudi za verstvo vojne Malo italijanščine za vsak dan 26 »Snoči smo stopnjevali, « je začel Bolči, »in sem namenoma omenil samo stopnjevanje, kakršno poznamo v slovenščini. Italijan pa stopnjuje lahko tudi drugače. V slovenščini stopnjujemo navzgor: bolj, najbolj . .. Italijan stopnjuje tudi navzdol: manj, najmanj . .. Način je isti. samo da namesto ,piu\ .il piu, la piu' rečemo .meno'. ,il meno, la meno'. Na primer . ..« Gospod Piškur mu je hitro segel v besedo. »Na primer: ricco, meno ricco, il meno ricco — oziroma: ricca, meno ricca, la meno ricca. No?« »Siete diligentissimo,« je rekel Bolči. »Lahko me pohvališ, da,« je godrnjal gospod Piškur. »Še drugače te lahko pohvalim. Sno-či namreč nisem navedel vseh načinov superlativa ali presežnika. Lahko bi namreč rekel tudi: siete diligente diligente — to je, pridevnik bi ponovil. Lahko bi rekel še: siete molto diligente — to pa že tako razumete! Italijan šteje tudi to med superlative.« »Da, da. Oče je bolj marljiv kakor sin. Čak? kako bom to rekel: II padre e piu diligente — kakor? Kako naj rečem ,kakor'?« »,Kakor' izražamo v italijanščini s predlogom ,di\ Saj je podobno slovenski rabi, če rečemo po slovensko: Oče je bolj marljiv o d sina. Primer si si seveda ti izbral!« je hitel dodajati Bolči. »Jaz, jaz. Torej: il padre e piu diligente di. .. il figlio, aha, ,di + il' bo dalo ,del\ Hvala Bogu: II padre e piu diligente del figlio. Prav?« »Prav.« »In resnično,« je uščipnil sina gospod Piškur. »Dobro, dobro,« se je delal Bolči ravnodušnega. »Zdaj pa primer: Sin je bolj brihten kakor pa priden. No?« »Kakšen primer pa je spet to?« je vzrasel gospod Piškur. »Moj,« je na kratko odgovoril Bolči. »No?« »II figlio e piu intelligente di diligente,« je rekla nato gospa Piškurjeva, ker se gospod Piškur ni hotel oglasiti. »Ne bo prav, mama. Prej smo primerjali dve osebi — il padre, il figlio. Zdaj pa primerjamo dve lastnosti — intelligente, diligente. Če primerjamo dve lastnosti, rabimo v pomenu ,kakor' — naš že znani univerzalni ,che'!« »Torej moram pravilno reči: II figlio e piu intelligente che diligente!« »Tako je! No, zdaj se pa pomenimo še o stopnjevanju prislova. Stopnjujemo ga v komparativu, to je v drugi stopnji, v primerniku, prav tako kakor pridevnik: difficilmente — težavno, piu difficilmente — težavneje. Presežnik, tretja stopnja, superlativ, pa se tvori tako, da dodamo ženski pre-sežnikovi obliki pridevnika z ,-issima' končnico ,-mente'; torej: ,difficilissima + mente', difficilissimamente — naj-težavneje, zelo težavno.« »Primojdunaj, to je pa res zelo težavno. Ne samo na sebi. ampak kdo bo to izgovarjal! Difficilissimamente ... Človek si jezik polomi!« se je vendar spet oglasil gospod Piškur. »Potolaži se, papa. Ponavadi takega superlativa ne rabimo. Rajši rečemo: molto difficilmente.« »Tako pa že. Temu se reče uvidevnost. No, potem pa vsa stvar prav nič huda ni. Saj skoraj ni raaKfee med pridevnikom in pr»«*~vom!« »Imamo sever1^ -7-* nekaj nepravilnih primerov.« Berlin, 22. julija d. Kakor javljajo poročila iz Londona, »o bile najnovejše spremembe v angleški vladi sprejete v angleški javnosti z različnimi občutki. Med tem ko »T hnes* hvali novega propagandnega ministra Brackena in mu šteje v dobro, da je v posebno intimnih odnosa jih s Churchillom, pa je »Manchester Guardian« skeptičen ter pravi, da niti Bracken niti novi rmančni tajnik Sandis ne bosta mogla spremeniti osnovnih pomanikIjivos.ti in napak angleške vlade. »News Chrcnicle« pravi, da se imata oba zahvaliti za sprejem v angleško vlado ne svojim sposobnostim ali svojemu udejstvovanju. temveč okoliščinam, o katerih je bolje, da se ne govori. Stockholm, 22. julija d Kakor poroča londonski dopisnik švedskega lista »Stock-holrns Tidningen«, lzpremembe v angleški vladi še vedno niso ustregle ostri ančlenki opoziciji proti Churchillovi vladi. Kakor piše londonski »Sundav Times«, je se zmerom ostalo nerešeno vprašanje ministrstva za vojno proizvodnjo skupaj z mnogimi drugimi problemi, ki se nadalje slabe moč Velike Britanije. List piše, da zahteva vsa angleška domovinska fronta večjo aktivnost v sedanji vojni. Churchill uživa, pravi iist, sicer kot vojni vodja zaupanje angleškega nareda, toda vojne ne dobivajo s»nw vojak* Le malo sedanjih angleških ministrstev dela danes zadovoljivo. Zaradi tega bi bilo po mnenju tega lista potrebno posamezna ministrstva se nadalje razbremeniti ter jim dodeliti uradnike in namestnike in sicer rudi ministrskemu predsedniku samemu. Znani publicist Garvin pi^e v »Obscr-verju«, da bi bilo treba najti moža, ki bi bil sposoben, da. se postavi na čelo angleški civili ni obrambi. Treba bi bilo pr pravi ti obrambo civilnega prebivalstva pred nemškimi napadi, ki bodo gotovo prišli koit odgovor na angleško letalsko ofenzivo proti zapadni Nemčiji. Garvin sodi nato, ; da bi bik> sedaj, ko je nemška vojska na 1 vzhodni fronti zapletena v Korbo na življenje in smrt, pričeti — »smrtni sainek proti Nemčiji z angleško ofenzivo na zapadu, ako bi seveda Anglija mn-gla prevzo-ti tako velik riziko ter v množicah žrtvovati ljudi in material«. Na kraju svojih izvajanj Garvin z žalostjo ugotavlja, da se sedaj vidi, kako usodnega pomena jc postalo za Anglijo, da še doeJlcj ni mPiccolo* poroča: Na goriškem trgu prodajajo paradižnike po 2.20 do 2.50 lir, dočim so v Trstu po 1.30 lir za kilogram. Goriške gospodinje so prosile za pojasnilo, zakaj so paradižniki v Gorici dražji in so zvedele, da je bila tržna cena paradižnikov v Gorici določena v dnevih, ko je na trgu skoraj primanjkovalo paradižnikov, pa tudi stroški za prevoz iz Trsta in iz Istre na goriški trg so precejšnji. V nekaj dneh pa bodo prišli na goriški trg domači paradižniki in se bo njih cena še znatno znižala. — Osvobojeni hrvatski ujetniki. V Zagreb se je vrnil poročnik Vladimir Bosilje-vić. ki je obiskal vsa koncentracijska taborišča ujetnikov v Bolgariji, Srbiji. Albaniji in Grčiji In interveniral za vrnitev vseh hrvatskih vojnih ujetnkov. Bosiljevi-čeva misija je trajala dva meseca. Zdaj so se vrnili na svoje domove vsi hrvatski državljani, ki so bili ujeti, razen 2idov in Srbov. Zbrani so bili tudi podatki o Hrvatih, ki so padli ali bili ranjeni ob balkanskem pohodu. Te dni je bilo zaključeno tudi preseljevanje hrvatskih kolonistov In uradnikov iz Srbije in Makedonije. V zadnjem transportu je prišlo iz Soluna v Zagreb pred dn^vi 120 kolonistov. — Hrvatski dobrovoljci so odšli na rusko bojišče. Zagrebški dopisnik graške >TagespostSlo-venskega Naroda< pod šifro »Štedilnike. 1236 ČLOVEK DOBIVA NAPADE če je srce telesno ali duševno preobremenjeno ali če človek preveč je. Napadov ne bo več, če redno pijete AMBROŽEVO MEDICO po starih receptih pripravljeno v MEDAR-Stt, Ljubljana, Židovska ulica 6. 39 T LESEN PAVILJON pripraven za gostilniške vrtove ali podobno predam po zelo ugodni ceni. Poizve se na telefonu št. 27-48 ali 36-20. 1233 Orario — Vozni red PTTPPOP BABNO POLJE 1 5.00 17.45 Bassompani: Ulica izkušnjav Pred davnimi časi je živel kralj in imel je prekrasno hčer. (Zelo čudno, da so imeli vsi kralji pred davnimi časi lepe hčere. Problem za akademije znanosti in umetnosti.) Skoraj bi bil pozabil povedati, ker mi ni prišlo nič drugega na misel, da je bilo tej lepi kraljevi hčeri ime Karamela. Oče jo je oboževal, smatral jo je za najpopolnejše žensko bitje in sam ni prav vedel, kaj bi storil, da bi dobila za moža res najboljšega in naj-dostojnejšega mladeniča. Noč in dan je razmišljal o tem. — Princesa Karamela, — je zatrjeval svojim dvorjanom, — ni samo prekrasna, temveč tudi izredno nadarjena in najplemeni-tejšega značaja. Dvorjani so zdehali in zagotavljali kralja, da so to tudi že sami opazili. Naj preišče psihoanaliza, zakaj so imeli kralji iz pravljic vedno take sitnosti z izbero mož svojim kraljevskim hčeram. Nekega dne je vstopil kralj v sobane svoje hčere, rekoč: — V mnogih prečutih nočeh sem si izmislil preizkušnje za vse mladeniče, ki bi se potegovali za tvojo roko. Zgraditi dam posebno ulico, ki se bo imenovala »Ulica izkušnjav«. Dolga bo celo miljo in v nji bodo nakupičene vse izkušnja-ve, kar mi jih bodo izmislili profesorji. Tisti, ki bo prehodil to ulico v dvajsetih minutah, bo tvoj mož. — Tisočkrat hvala, papa, — je dejala princesa. In tako so ulico zgradili. Bila je polna najslajših vonjav. Igralne mizice so igrale ob obeh straneh in tam so bili jazzbandi in plesalke zapeljive lepote. Tam so stale tudi bogato obložene mize z najizbranejšimi in najdražjimi de-likatesami. In še nekaj: princesin snu-bač se je moral dva dni stoodstotno postiti, preden je vstopil v to ulico. Vedno točno ob osmih zvečer so pusti snubača v Ulico izkušnjav. Na drugem koncu je čakal kralj s šopkom in z godbo. — Ce se snubač — in tako je bilo v vseh primerih — ni pojavil ob osmih dvajset in če je recimo telefoniral, da je nujno zadržan in da pride malo pozneje, je zaigrala godba koračnico. 2alno koračnico. Ulica izkušnjav je postala kmalu zelo popularna. In vendar se v desetih letih nobenemu snubaču ni posrečilo priti pravočasno. Kralj, ki ni bil več mlad, je nekega dne težko obolel. Dal je poklicati hčerko k svoji smrtni postelji. — Dragi otrok, — je dejal, — veliko krivico sem ti storil. Hotel sem ti najti najpopolnejšega, toda prepričal sem se, da takega ni na svetu. A ta čas si ti, dragi moj popek, tako rekoč uvenela, ubožica. — O, saj sem pri večerni razsvetljavi še čisto dobra,« — je pripomnila princesa skromno. — Ta čas, ko sem zaman iskal samo popolnost, je teklo tvoje življenje pusto, brez užitkov in radosti, v strogem samozataje van ju. — No. tako hudo pa res ni bilo, pa-pači. — Kaj praviš? — Ko si mi takrat odkril ta svoj načrt, sem se posvetovala tudi s profesorji. In deset let sem bila tudi jaz ena izmed izkušnjav v tvoji ulici. Kralj je po teh besedah pri pri« umrl. Stran 4 Dolenjska — njene lepote in zanimivosti S popotno palico po Doleajskem, BcH Krajini in Kočevskem Ljubljana, 23- Julija. V ponedeljek sem končal: Na ostrem ovinku, ko prekoračiš tirnice, zavije cesta proti Stični___ Če bi vam pripovedoval o gozdovih in poljih, kjer prav te dni dozoreva naš jesenski in zimski kruh, bi vas morda to ne zanimalo, čeravno je to naše najvažnejše življenjsko vprašanje. Kmet, ki se je v vročem julijskem popoldnevu ves zalit z znojem pehal čez zemeljske brazdo, mi je pokazal zoreča polja in njihovo valovanje v lahnem vetru, pa dejal: — To je pesem, gospod Skoraj bi mu pritrdil. Včasih je bilo pesem tisto, kar so napisali Prešeren, Gregorčič. Medved ali Aškerc, zdaj pa je pesem — vsakdanji kruh. Najlepša pesem. Tisočkrat izgovorjena in tisočkrat ponavljana. Kdor nikoli ni znal očenaša, zna zdaj: »Kruh naš vsakdanji daj nam, naša zemlja slovenska!« Naša zemlja dolenjska ... Zdaj sem ze na le tu in tam razgibani »avnini. Med vasmi, ki spadajo k Stični in njenim belim menihom. polja, ▼men pa Je tudi nekaj izogibnih zajcev v njem. Lov d, ki love tam okoli, pravijo, da je ceneje, če kupijo dol-gousca v Ljubljani, kakor pa da hodijo ponj v tiste redke hoste okoli St. Vida. St. Vid je praoče Stične, Prafara tega kraja je bila namreč v davnih stoletjih v St. Vidu, Stična pa jo je dobila šele pozneje. Od včasih starodavnega in mogočnega št. Vidi* je dar danes tam samo še skroi.i-na vas, ki ne kaže nobenih sledi starodavne zgodovme, čeravno jo je doživljala. Nekje v okoLci Št. Vida je bila namr-»č oo cesti Emona—Siscia postaja »Ad acervos« (>Pri gomilah«), kjer so utrujeni potniki počivali. V poznejših letih je bil St. Vid močan trg z lastnim grbom in sodstvom, pozneje pa se je moral umakniti moči stiskih menihov in skromno živeti le še ob spominih na staro slavo. Trške pravice, sodnika, pečat in grb so Št. Vidu vzeli Višnjani. Nekako po načeta, da velike ribe ugonabljajo male ... Zidaj prihaja Radohova vas, Ki se Je zleknila ob klancu državne ceste med Ljubljano in Novim mestom. Prijazno naselje, ki pridela nekaj krompirja, fižola, Pogled na Stično od zapadne »tram Ce 1*4 pofrlednH v b**9ednjaJc slovetiskm krajev, bi videti, da je stiska okolica siromašna. Komaj sama zase pridela, kar potrebuje, tako da za Ljubljano ostane le nekaj jajc, perutnine ln gob. In morda malo krompirja in malo manj moke, Stična, oddaljena dva kilometra od državne ceste med LJubljano m Zagrebom, je vas modnih kmetij- Samostan ima tudi elektriko, žogo in mlin za vso ras. Zgodovina Stične segra vsekakor v pred-sgrxk>vtnsko dobo. saj so tam našli ostanke ilirskega gradldča m grobišč. Zgodovinarji naših dežel jo prvič omenjajo v prvi polovici XTL stoletja, ko je oglejski patriarh Peregrin L v njej ustanovil samostan. Stt-2ki opat je hO tedaj visok cerkveni dostojanstvenik, ki je lahko delil vse nižje svete TT-dove. hkrati pa rodi dober gospodar. Odkrito moram priznati, da je vršil stiski samostan tudi zelo važno slovensko kulturno poslanstvo. Znana je njegova šola za slovenski jezDt. zlasti pa so znAnl >Stiski rokopteJc. Starodavna je tudi njegova glasbena Šola, ki se je začela že v zadnjih letih XVT. stoletja kot prva na Slovenskem ln ki je v njej dnbil prve nauke tudi Jakob Gallus- Petelm. Samostan je zaradi slabega gospodarstva pozneje propadel, veliko škodo pa je utrpel tudi od Turkov, ki so ga dvakrat razrfejali. Pozneje, v dobi jožefin-skih reform, so samostan sploh ukinili, spe* dobrih sto let pozneje, 1. 1898.. pa so ga obnovili in je med prejšnjo svetovno vojno našel v njem zatočišče goriški nad-s"kRazbojnike« , se je zbralo pred gledališčem mnogo radovednežev. Dumas je pa ušel svojim česti lcem skozi izhod za umetnike. Zvečer se je zglasil pri njem v hotelu natakar in ga naprosil, naj se vpiše v hotelsko knjigo. — Ali ste bili tudi v gledališču, gospod? — je vprašal natakar. — Da. — In ste videli tam Dumasa? — Da. — No, potem takem ste pa imeli veKfco srečo. Meni se te življenjske sanje ndso izpolnile. — No, zato vam ponudim sam priliko. — Zares? — Seveda. Ta čas se je vpisal Dumas v hoteiskD knjigo. Ko je natakar prečrtal njegovo ime mu je prvi hip od sreče zaprlo sapo. Potem mu je pa šinila v glavo srečna misel Pred hotelom se je bila zbrala množica radovednežev in natakar jim je proti primerni nagradi dovolil, da so po vrsti pogledali skozi luknjico v ključavnici, kako se slavni Francoz oblači. Sprememba voznih redov vlakov na Dolenjskem Od srede 23. julija dalje izostaneta na progi Mokronog—Bistrica—Trebnje na Dot potniška vlaka, ki odhajata lz Mokronoga ob 8. in 16.30 ter prihajata v Trebnje ob 8.30 in 17., zato pa vozita vlaka z odhodom iz Mokronoga ob 12.12 in 20.43 in prihodom v Trebnje ob 12.41 in 21.13. Tito A. Spagnol: 43 IZDAJALSKA PUNČKA Roman Naslednjega dne — bil je tretji dan bivanja gospodične Ide pri nas, — sva zaslišala okrog devetih avto, ki se je bil ustavil na glavni cesti pred vhodom na naš vrt. Kmalu sva zagledala poročnika Marsica in marescialla Usiglia, bližajoča se naši hiši. Stric Pol do je bil še v cerkvi, midva sva bila pa pravkar vstala od zajtrka. — Pojdite gori, — sam bom govoril z njima, sem dejal dekletu. Pogledala me je nekoliko začudena nad mojim razburjenjem in odgovorila mi je z mirnim nasmehom, da bo takoj izpolnila mojo željo. Imel nisem prav za prav nobenega razloga vznemirjati se zaradi tega obiska, a sam ne vem zakaj mi je zaprlo sapo, ko sem zagledal poročnika. — Dobro jutro! — sem zaklical prišlecema. — Ali prinašate kaj novega? Poročnik mi je segel v roko, vstopil v hišo in me vprašal brez vsakih ovinkov po gospodični Solveni. — V svoji sobi je še. Strica pa ni doma, v cerkvi je, toda vrne se takoj. Takoj stopim po gospodično, morda bi popili ta čas skodelico kave? Mojo ponudbo je hvaležno odklonil. Opazil sem, da je bil zelo resen, toda delal sem se, kakor da ničesar ne vidim, in vprašal sem: — Torej niste odkrili nič novega? — Ne, preiskavo še nadaljujemo, — je odgovoril. Potem se je pa po kratkem molku ozrl okrog in vprašal: ali vašega strica še dolgo ne bo domov? Morda bi bilo najbolje poslati ponj. Maresciallo ali bi stopili ponj? Podčastnik je odšel in naju pustil sama. — Ali želite kaj od mojega strica? — Ne. toda zdi se mi bolje, da je prisoten tudi on. Ali hočete zdaj poklicati gospodično? Poročniku očividno ni bilo do razgovora, meni pa ni prestajalo nič drugega, nego izpolniti njegovo željo. Poslal sem gospodinjo po gospodično, potem sem si pa prižgal cigaro in povabil poročnika, naj sede. — Naš poklic je pogosto zelo nehvaležen, — je dejal naenkrat po daljšem molku in pri tem je zmajal z glavo. — Kaj se je pa zgodilo? — sem vprašal zbegan po tej opazki, ki gotovo ni bila izgovorjena brez namena. Vzdihnil je in vstal, kajti v naslednjem trenutku je vstopilo dekle. Kratko in nekoliko v zadregi sc je priklonil, gospodična Ida mu je pa prijazno odzdravila in vprašala: — Kaj želite? — Prišel sem obvestit vas o sklepu gospoda preiskovalnega sodnika, — je začel poročnik, pa je naenkrat obmolknil, ker je bil ta čas zaslišal glas strica Polda, ki se je vračal z maresciallom. — Videl sem vas, ko ste se peljali z avtomobilom mimo in mislil sem, da ste namenjeni k meni. Zato sem takoj odhitel domov, — je dejal moj stric. — Hvala lepa, monsignore! Obžalujem, da vas moram nadlegovati, — je odgovoril častnik. Potlej se je pa znova obrnil k gospodični Solveni: Sporočiti vam moram, da mi je preiskovalni sodnik naroČil zapreti vas. — Zapreti? — je vprašalo dekle začudeno. — Da, zapreti vas moram in obdržati na razpolago oblasti. Izvolite mi torej slediti. — Slediti vam ? Saj to je vendar___sem pripomnil in vstopil k dekletu, ki je bilo postalo mrtvaško bledo. — Kaj? Njo hočete aretirati? Zakaj pa? — je vprašal tudi stric Pol do. — Gre za'navaden preventivni ukrep, — je odgovoril poročnik, — ki ostane v veljavi samo do popolne razjasnitve njene vloge. Zaenkrat jo pa moram aretirati in odvesti v preiskovalni zapor, da bo oblastem na razpolago. — Saj to je absurdnost, — pa menda vendar ne boste mislili, da bi gospodična Solveni pobegnila kakor zločinec. Sicer pa mar ni tu v stričevi hiši oblastem vedno na razpolago? — Verjemite mi, doktore, da je meni to prav tako neprijetno kakor vam, vendar pa moram izpolniti povelje, — je odgovoril poročnik. — In na koga se je treba* obrniti, da jo rešimo preiskovalnega zapora? — Na preiskovalnega sodnika seveda. Ne verjamem pa, da bi se dalo kaj doseči, dokler preiskava ne bo napredovala. — No, pripravljena sem slediti vam, — je dejala Ida in stopila korak naprej. Ali lahko vzamem seboj nekaj perila? — Seveda. — Torej počakajte trenutek! Bila je najbolj mirna med nami. Mirnih korakov je odšla iz sobe in slišali srno. kako gre po stopnicah gori. Odhitel sem za njo. — Zakaj se niste uprli? — sem jo vprašal. — To se mi zdi brez pomena, — doktore. Moja vest je čista in zato se čutim mirno, tudi če... Besede so ji zamrle v ihtenju. Prijel sem jo pod roko in ji pomagal prestopiti zadnje stopnice. — Verjamem vam — sem dejal. In bodite prepričani, da bova storila s stricem vse, kar je v najinih močeh, da vas čimprej osvobodiva. Zaupajte nama, ne bova vas zapustila. — Hvala vam, — je zamrmrala. me prijela za roko in se mi zahvalila z nepozabnim pogledom. Kmalu sva se vrnila po stopnicah. Ida je bila spravila v kovčeg nekaj stvari in vzela klobuk. Ko ji je stric segel v roko, se je naenkrat sklonila, da bi mu jo poljubila. — Kaj pa počenjate, otrok moj? Glavo pokonci, glavo pokonci___ Hotela sva jo spremiti, pa je to odklonila. — Ne, ostani ta tu, prosim vajo. V a te J dJV. te V*.«^. t*.** te* te .i i.W **i ono usjtamo ifraa jeraa (i d* upravo m insfiratru del iista Vlad. Regali? k &m s tuuttjam