Rasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra Številka 16 - Leto XVI - 16. april 1977 B*,ee*eeeEeeeaeeeeeeeeeeeeee«*«eeei ČEBINE Danes se bo v Trbovljah začelo slavje ob štiridesetletnici Ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, kongresa, ki je potekal v zgodovinski noči od 17. do 18. aprila na Čebinah nad Zagorjem ob Savi. Vrhunec bo proslavljanje doseglo v ponedeljek, 18. aprila, s slavnostno sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani. Ustanovni kongres KPS kot tudi manifest, ki je bil sprejet na njem, je izredno pomemben za ves nadaljnji razvoj slovenskega naroda. Po skoraj dveh desetletjih hudih bojev, uspehov in udarcev, ki jih je doživljala Komunistična partija Jugoslavije v Sloveniji, je kongres ugotovil, da je delavski razred sposoben in pripravljen prevzeti zgodovinsko odgovornost za usodo slovenskega naroda. To zrelost je delavski razred na Slovenskem pod vodstvom KPJ že dokazal, med drugim v političnih manifestacijah, kot je bil shod Svobod v Celju 1935. leta in v velikih stavkovnih gibanjih od leta 1935 dalje, s katerimi je izpričal svojo enotnost in utrjeval zvezo vseh delovnih ljudi. Izredno dalekosežen, zgodovinski in pomemben dokument ustanovnega kongresa KPS pa je vsekakor manifest ustanovnega kongresa KPS. Manifest pomeni dejansko temelj programa Ijud-sko-frontnega gibanja, ki je kasneje prerastlo v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in' naprej v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Prepričljivo je opozoril na povezanost boja proti fašistični nevarnosti za nacionalno ohranitev z bojem za politične in socialne pravice delovnih ljudi in narodov Jugoslavije. Politika KPS, ki jo je določal manifest, je premagovala idejne ovire za skupni boj vseh demokratičnih sil naroda z odpiranjem jasne perspektive nadaljnjega družbenega razvoja na osnovi marksistične teorije, ki se je bogatila ob analizi vsakokratne situacije in z iskanjem ustreznih rešitev. Temeljne misli manifesta so se uresničevale v procesih, ki smo jim priče vse do današnjega dne. Predvsem je to zaupanje v ljudske množice in njihovo moč, ki je dobilo potrdilo tako v osvobodilnem boju in socialistični revoluciji kot v graditvi samoupravnega socializma. Nadalje je Manifest poudaril, da so zavezniki malih narodov in zatiranih narodov v boju za njihovo varnost in neodvisnost demokratične sile vseh narodov, danes pa se ta politika izraža v našem boju za enakopravnost, neodvisnost in politiko neuvrščenosti. Že sama ustanovitev KPS kot sestavnega dela KPJ izraža takšno reševanje nacionalnega vprašanja, ki podpira vsestranski razvoj slehernega naroda in hkrati nasprotuje vsakemu nacionalizmu, separatizmu ali državnemu centralizmu, reševanje, ki je značilno za našo današnjo družbeno ureditev. Zavoljo vsega tega naj bo slavje ob tej obletnici široka frontna manifestacija, ki naj izraža enotnost delovnih ljudi tako v preteklosti, kot ob današnjih aktualnih nalogah, ko uresničujemo koncept samoupravnega socializma ter se zavzemamo za uveljavitev naprednih, miroljubnih in enakopravnih odnosov v mednarodnjh razmerah. Dušan Željeznov LETNA KONFERENCA SINDIKATA ZP ISKRA Neobveščenost — osnovni krivec za nesporazume Na osnovi letnih skupščin sindikalnih konferenc Iskrinih temeljnih in delovnih organizacij so na letni sindikalni konferenci minuli teden v Ljubljani Iskrini sindikalni delavci — delegati obravnavali uresničevanje lani sprejetega programa dela ter stališč koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata in njegovih organov v enoletnem obdobju, hkrati pa so se na seji dogovorili tudi o nadaljnjih nalogah. Prav ta program dela sindikalne organizacije objavljamo v nadaljevanju tega sestavka v celoti. Osnova za letno konferenco sindikalne organizacije — o njej smo na kratko pisali že v prejšnji številki — je bilo poročilo predsednika 10 KOOOS ZP Iskra Jožeta Čebele. V njem je kritično spregovoril o različnih področjih našega delovanja, zlasti tistih, kjer nismo naredili vsega, kar bi morali, pa čeprav smo sprejeli mnogo načrtov in sklepov. Obširno je analiziral gospodarjenje v nekaterih delovnih in temeljnih organizacijah, več pikrih pripomb je izrekel na račun teženj po nekakšnih tozdih o organizacijskih spremembah v Iskri ter se zavzel za dosledno izvajanje programa preobrazbe samoupravnih odnosov skladno z izvajanjem Zakona o združenem delu. Zatem je veliko pozornosti namenil izvajanju ali bolje rečeno neizvajanju samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev Iskra — Gorenje, eno od pomembnejših področij njegovega poročila pa je bilo tudi nagrajevanje. Poudaril je, da se bo prav na tem področju sindikat na vseh ravneh zavzemal za to, da se v splošnih aktih temeljnih organizacij uveljavijo dolo- čila sindikalne lister da mora potekati nagrajevanje delavcev v skladu z določili panožnih in področnih samoupravnih sporazumov, da se dejansko uvede nagrajevanje po rezultatih živega in minulega dela, da so osnovna izhodišča in kriteriji za enaka delovna mesta v Iskri enotno ovrednotena, ter med drugim da so osebni prejemki delavcev odvisni od poslovnih rezultatov posameznika, skupine in organizacije združenega dela. Poročilu Jožeta Čebele je sledila izredno bogata in kritična ter konstruktivna razprava. Opozorila je zlasti na problem neobveščenosti v Iskri, problem, ki je gotovo eden osnovnih krivcev za nesporazume, pa naj bo to glede kateregakoli področja naše dejavnosti. Prav zato so razpravljalci, med njimi so bili tudi generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs, pomočnik generalnega direktorja Anton Stipanič irt direktor področja za stike z javnostjo Boštjan Barborič, opozorili, da je treba v Iskri čimprej izboljšati sistem obveščanja. Lado Drobež Delovni načrt sindikata Na podlagi sklepa konference programskih izhodišč je 10 KOOOS na svoji seji 7. t. m. sprejel naslednji delovni načrt: A. Vsklajevanje samoupravnih odnosov v ZP Iskra z zakonom o združenem delu 1. Izdelane so teze za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra. Skladno s programom akcij, katerega je sprejel Svet ZK ZP Iskra in 10 KOOOS so zadolženi predsedniki sindikalnih konferenc delovnih organizacij Iskre, da najkasneje do 30. aprila skličejo sestanek predstavnikov sindikata, ZK, ZSM, ZB, poslovodnih in samoupravnih organov TOZD in delovne organizacije, te teze obravnavajo in družbeno verificirajo. Vzporedno z obravnavo tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra, morajo na teh sejah obravnavati tudi teze za samoupravne sporazume o združevanju v delovno organizacijo. Ker so teze strokovno gradivo, morajo biti razlagalci teh tez poslovodni organi SOZD in DO, ki so teze sestavljali. 2. V začetku maja bomo skladno s sklepi seminaija sklicali ponovno srečanje vseh predsednikov OOS in 00 ZSM, na katerem bomo pregledali potek obravnav po DO in opravili skupno politično verifikacijo tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra. 3. Na osnovi skupne verifikacije vsklajenih tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra, ki bo predvidoma opravljeno do 15. 5. 1977, je potrebno obravnavati in sprejemati predloge tez na samoupravnih organih TOZD, DO in SOZD, ter nato teze sprejemati na zborih delavcev. Rok sprejema težje 31. 5. 1977. 4. Izdelava osnutkov samoupravnih sporazumov o zdmževanju v DO in SOZD mora biti zaključena do 30. 6. 1977. Nosilci naloge so poslovodni organi, ki morajo medsebojno sodelovati pri oblikovanju vseh elementov posameznih sporazumov, ki so medsebojno odvisni. 5. Pri izdelavi osnutkov samoupravnih sporazumov o združevanju je potrebno izvršiti družbenopolitično verifikacijo in vsklajevanje do 15. 9. 1977. 6. Po družbenopolitični verifikaciji in vsklajevanju osnutkov samoupravnih sporazumov o združevanju v DO in SOZD Iskra je potrebno izvesti obravnavo osnutkov na zborih delavcev, dokončno vsklajevanje in izdelati končne tekste sporazumov o združevanju. Rok 15. 11. 1977. 7. Po objavi končnih tekstov sporazumov o združevanju v DO in SOZD Iskra je potrebno izvršiti sprejem sporazumov na zborih do 25. 12. 1977. 8. Podpisovanje sporazuma do 30. 12.1977. B. Samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke V skladu s 127. členom ZZD so delavci v TOZD dolžni določiti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke najkasneje do 31. 12. 1977. Zato je potrebno sprejeti nove sporazume o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov na vseh nivojih organiziranosti od TOZD, DO do SOZD. Ker je sindikat v skladu z ZZD nosilec sporazumevanja in ker je čas za izvedbo te zahtevne naloge zelo kratek, je potrebno takoj izvesti tele naloge: 1. Ustanoviti je potrebno strokovne komisije na vseh ravneh organiziranosti od TOZD, DO do SOZD. Te komisije naj na predlog sindi- (Nadaljevanje na 2. strani) V torek so obiskali ZP Iskra v Ljubljani predstavniki Izvršnega sveta skupščine SRS, ki jih je vodil podpredsednik IS Zvone Dragan. Goste, med katerimi so bili tudi člani IS Vladimir Klemenčič, Jože Zakonjšek, dr. Milan Osredkar, direktor Zavoda za planiranje Zdravko Praznik in predsednik komiteja IS za ekonomske odnose s tujino Jernej Jan, so predstavniki ZP Iskra, pod vodstvom generalnega direktorja Jožeta Hujsa, seznanili s srednjeročnim načrtom Iskre za obdobje 1976/80 in njegovim uresničevanjem. Enotno je bilo mnenje vseh navzočih, da so taka srečanja med predstavniki družbenopolitičnih skupnostim drugih organizacij s predstavniki glavnih nosilcev srednjeročnega razvoja gospodarstva v republiki potrebna, saj prav v teamski razpravi najlažje vzpostavijo delovne stike na interdisciplinarni bazi. Tudi ob tej priložnosti se je razvil neposreden razgovor tako o rezultatih gospodarjenja, kot o problemih, ki jih nujno s seboj prinaša vsak razvoj. Več o tem srečanju bomo poročali v prihodnji številki V____________________________________—--------^ Poslovno leto-ugodno IZ POROČILA O POSLOVANJU SOZD ZP ISKRA V LETU 1976 Lani smo sprejeli vrsto pomembnih dokumentov, ki so bistveno prispevali k poglabljanju samoupravljanja in ustvarjanju pogojev, da delavec sam razpolaga z dohodkom in odloča o svojem delu. Tako smo sprejeli Zakon o planiranju, Zakon o združenem delu in vrsto predpisov za odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu in postopno stabiliziranje gospodarskih razmer. Vse to je zaostrilo pogoje gospodarjenja, gospodarstvo pa so ohromile tudi razmere na zunanjih tržiščih. Zaradi teh razlogov poslovni dosežki v ZP Iskra v letu 1976 niso bili na ravni načrtovanih, vendar so rezultati ob zaključku leta pokazali, da nam je kljub ostri tržni situaciji uspešno ugodno zaključiti poslovno leto. Z lanskim letom smo zaključili tudi prvo leto novega srednjeročnega obdobja na podlagi samoupravnega sporazuma o osnovah plana SOZD ZP Iskra za srednjeročno obdobje 1976-80 in uresničili prvi del zadolžitev iz začrtanega razvoja za omenjeno obdobje. Obseg opravljenih srednjeročnih nalog je bil v lanskem letu nižji od pričakovanih, vendar pa lahko na podlagi izkazanih rezultatov ob zaključku leta ugotovimo, da so bile skope poslovne možnosti tega leta zadovoljivo izkoriščene in da lahko govorimo o dokaj uspešnem startu v naslednje leto našega srednjeročnega obdobja. Vrednost proizvodnje je upoštevaje stalne cene v lanskem letu porastla, z ozirom na 1975. leto za 16,7%, pri čemer pa je bilo izpolnjeno le 92,5 % planirane proizvodnje. Kljub vsemu so doseženi rezultati dokaj ugodni, še posebej, če upoštevamo, gospodarska gibanja lani v Jugoslaviji, ki so se odražala kot posledica spremembe plačilnega sistema in ukrepov za zmanjšanje inflacije. Temu primerno je potekala izpolnitev plana v posameznih DO, oziroma TOZD glede na tržne pogoje proizvodnih programov. Boljša izpolnitev planov od poprečja ZP Iskre je bila realizirana v DO Telekomunikacije, v DO Avtomatika in DO Kondenzatorji, v ostalih pa je bila nižja. Dosežena proizvodnja v lanskem letu v ZP pa kaže dokaj ugodno sliko v primerjavi z rastjo proizvodnje v slovenski industriji, še posebej pa v elektroindustriji. Tako je po podatkih porasla proizvodnja slovenske industrije za 2,3 %, v elektroindustriji pa za 2 %, medtem ko je ZP Iskra dosegla zelo ugodne rezultate v tem smislu, saj je njena proizvodnja porastla kar za 6 %. Ugodni rezultati so bili doseženi tudi pri produktivnosti, ki se je v obdobju 1975/76 zvišala za 15 %. K izboljšanju produktivnosti so nedvomno pripomogli realizirani sanacijski in stabilizacijski programi, ki so temeljili na posodabljanju tehnologije in omejevanju neracionalnega zaposlovanja. Srednjeročni plan 1976/80 posveča posebno pozornost razvojno raziskovalni dejavnosti. Nadaljnji razvoj ZP Iskra je v veliki meri odvisen od uspešne realizacije prestrukturiranja proizvodnih programov v smeri čedalje večje profesionalizacije. Lani je začelo teči delo na ključnih strateških raziskovalnih projektih, ki pomenijo bistven korak k programskemu prestrukturiranju Iskre. Vendar pa je (Nadaljevanje na 2. strani) Letošnje Kidričeve nagrade V ponedeljek so v Ljubljani slavnostno podelili vsakoletne Kidričeve nagrade za dosežke v naši znanosti in na področju izumov in izpopolnitev v lanskem letu. Kidričeve nagrade so prejeli: dr. Miha Tišler in dr. Branko Stanovnik za dosežke s področja kemije organskih heterocikličnih spojin, dr. Ivan Sovine za temeljne razprave iz mehanike hribin in uporabe izsledkov v rudarstvu, dr. France Adamič za življenjsko delo na področju homologije, dr. Svetozar Ilešič za življenjsko delo na področju geografije Slovenije in dr. Rudi Kyovski za življenjsko delo na področju delovnega prava. Nagrade sklada Borisa Kidriča pa so dobili: dr. Boris Frlec, dr. Viktor Kraševec in dr. Boris Navinšek, dr. Janez Tepišnik, dr. Cveto Klofutar in Špela Paljk, dr. Jože Koller, dr. Franc Bremšak, dr. Franc Vodopivec in dr. Marin Gabrovšek, dr. Drago Mušič in dr. Janez Batis, dr. Ljubica Kamarič, dr. Franc Zagožen, dr. Vojan Rus, dr. Jaroslav Šašelj, dr. Mirko Jurak, dr. Ignacij Voje, dr. Franc Zadravec in dr. Vladimir Klemenčič. Ob tej priložnosti je bilo podeljenih tudi 18 nagrad za izume in izpopolnitve, med njimi sta bili dve nagradi podeljeni tudi raziskovalcem in izumiteljem v Iskri. Tako sta prejela nagrado Ivo Brnčič in Tomaž Ermenc za izpopolnitev elektronskega regulatorja jalove moči Iskra APJ in Jože Podlipnik, Sava Rakčevič, Peter Lah, Milena Milavec, Janez Grčar, Milan Zdešar in Boštjan Škorjak za izpopolnitev elektronskega turbinskega regulatorja Iskra — ETR. Tovrstno nagrado je prejela tudi skupina z inštituta „Jožef Stefan" za tehnološko dokumentacijo za izdelavo silicij-karbidnih filtrov s kontrolirano propustnostjo in dimenzijami za potrebe Iskre. D. Z. Delovni načrt sindikata (Nadaljevanje s 1. strani) kata imenujejo samoupravni organi do 30.4. 1977. 2. Zagotoviti je potrebno, da bodo komisije na različnih nivojih organiziranosti, med seboj povezane zaradi koordinacije dela in izmenjave izkušenj. Zato naj bodo komisije na višjem nivoju organiziranosti sestavljene iz delegatov komisij na nižjem nivoju organiziranosti. 3. V delo komisij na posameznem nivoju naj bodo v procesu dela aktivno vključeni tudi predstavniki sindikata in ostalih DPO. 4. Strokovna komisija za izdelavo osnutka sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka na nivoju ZP Iskra je zadolžena, da sodeluje z republiškim odborom sindikata elektrokovinske industrije in Centrom za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnega dohodka pri RS ZSS s komisijo podpisnic sporazuma dejavnosti in vse nove ugotovitve in eventuelne rešitve posreduje vsem komisijam v ZP Iskra. 5. Strokovne komisije naj pripravijo osnutke sporazumov o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke do 30.9. 1977. Za koordinacijo delovanja strokovnih komisij so odgovorni vodilni delavci, ki so zadolženi za vodenje kadrovskih služb ali področij na posameznih nivojih organiziranosti od TOZD, DO do SOZD. 6. Od 1. 10. 1977 do 31. 12. 1977 bo potekalo politično in samoupravno obravnavanje, vsklajevanje in sprejemanje sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. C. Gospodarjenje 1. Vodstva sindikalnih organizacij v TOZD oz. delovnih organizacijah ZP Iskra, v katerih je poslovno leto 1976 zaključeno z izgubo, naj takoj prično z akcijo, da se čimprej izdelajo sanacijski programi, v katerih je potrebno upoštevati vsa določila iz zakona o pogojih in postopkih za sanacijo, zlasti v odnosu na izvrševanje plana in odgovornost posameznikov za določene naloge. 2. Sindikat mora aktivno sodelovati pri izdelavi analize vzrokov nastalega stanja in pri nastajanju sanacijskega programa, ki pa mora biti realen - uresničljiv, z določenimi nosilci posameznih nalog. Pri tem si je potrebno prizadevati, da bodo v sanacijskih programih upoštevani tudi cilji srednjeročnih planov s poudarkom na nalogah v letu 1977, upoštevajoč zakon o zdmženem delu in cilje gospodarske stabilizacije. V tistih TOZD, kjer so sanacijski programi že pripravljeni, naj sindikat ponovno preveri ali so sanacijski načrti narejeni samo formalno ali bodo dejansko omogočili izboljšanje gospodarjenja. Vsi organi sindikata morajo tekoče spremljati gospodarska gibanja tudi v tistih TOZD, kjer doslej sanacijski programi niso bili potrebni. 3. V analizi vzrokov nastalih izgub je potrebno ločeno prikazati zunanje in notranje vzroke, na osnovi katerih mora biti narejena tudi analiza možnosti za sanacijo preko zunanjih dejavnikov. 4. Sindikat mora zagotoviti, da se tako vzroki za izgube kot sanacijski programi obvezno obravnavajo na zborih delavcev. V akcijo morajo biti vključeni vsi delavci TOZD in tistih organizacij, s katerimi so dohodkovno povezani. 5. Kontrola izvajanja sprejetih ukrepov ter sanacijskih programov mora biti stalna naloga vodstev organizacij sindikata TOZD, DO in SOZD Iskra, ki morajo mesečno spremljati izvajanje posameznih nalog sanacijskega programa. 6. K tem nalogam je potrebno pristopiti takoj. O rezultatih akcij in ukrepov, ki jih je pokrenila OOS, je potrebno mesečno obveščati vodstva sindikalnih organizacij na ravni delovnih organizacij KOOOS ZP Iskra. D. Nadalje bo KOOOS in njegovi organi svoje delovanje v letu 1977 usmeril predvsem še v: — organiziranost sindikata v ZP Iskra — sodelovanje pri snovanju samoupravnega sporazuma in splošnih aktov in kontroli izvajanja istih, — uveljavitev ustrezne kadrovske politike skladno z ZZD in DD, — uveljavitev delegatskega sistema in pogojev za delovanje delegatov, — uveljavitev ustreznega informacijskega sistema v Iskri, — izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev, — načrtna vlaganja za družbeni standard delavcev (stanovanja, prehrana, zdravstvena preventiva, otroško varstvo itd.), — štipendijsko politiko, usmerjeno izobraževanje, izobraževanje ob delu, — zagotovitev ustrezne varnosti pri delu, — uveljavitev družbene samozaščite, — izobraževanje sindikalnih kadrov, — evidentiranje in kandidiranje za samoupravne organe ter sodelovanje pri izbiri poslovodnih in drugih organov (delegatov), — rekreacija in letni oddih, — nadaljnji razvoj športne in kulturne dejavnosti v Iskri, — organiziranje in sodelovanje pri tradicionalnih Iskrinih akcijah (Dan Iskre itd.) Poleg tega bo KOOOS v svoj letni program dela vključeval še ostala področja v odvisnosti od potreb OOS in ostalih družbenih organov. Poslovno leto - ugodno (Nadaljevanje s 1. strani) treba ugotoviti, da se tu delo odvija prepočasi, glede pomembnosti, le-teh za programsko ažuriranje Iskre. Zaostanek za vodečimi industrijami v svetu se še vedno veča in potrebni bodo večji napori vseh, da se ta trend zaustavi. Prodaja ZP Iskre kupcem na jugoslovanskem trgu je znašala v lanskem letu 6 in pol milijarde dinarjev, njen porast pa glede na leto 1975 znaša 29.6 % in se je dokaj približala vrednosti, postavljeni z letnim planom, ter ga dosegla s 96 %. V naslednjih letih, do 1980 je predvidena v srednjeročne a planu usklajena rast prodaje in proizvodnje. Izvoz je lani znašal 67 milijonov c ' . -jev in je bil s tem za 12 % višji od izvoza leto prej. Izravnava zunanje-trge vinske bilance obstaja, oziroma jo dosegamo že dve leti, to pa je pogoj, da jo v naslednjih letih še utrdimo in izboljšamo. Letni plan izvoza je bil dosežen s 87.7 %. Izpad bo treba nadomestiti v letošnjem letu, hkrati pa bomo izvoz povečali z letno stopnjo rasti 18,3 %. S takšno stopnjo rasti bi moral naš izvoz leta 1980 doseči vrednost 150 milijonov dolarjev, oz. kumulativno v vseh petih letih srednjeročnega razdobja 500 milijonov dolarjev. Te izvozne vrednosti so tudi sestavni del dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1976/80, kar nas obvezuje, da ves izpad, ki je nastal v lanskem letu, tudi v naslednjih letih nadoknadimo. Zato naša realizacija izvoza v letu 1976 kljub doseženim uspehom ni najbolj zadovoljiva, prav tako pa tudi ni v skladu s predvidenimi gibanji njegova regionalna razporeditev, kajti izvoz v države v razvoju in v države na področju SEV ni v celotni strukturi dosežen, kot je to predvideno v srednjeročnem planu. Uvoz reprodukcijskega materiala v vrednosti skoraj 67 milijonov dolarjev izkazuje porast 14,2 % in je bil pribhžno za 300 tisoč dolarjev nižji od izvoza. Na ta način obstaja ravnotežje v zunanjetrgovinski devizni bilanci, kar je še posebno pomembno, kajti uvoz repro-materiala s konvertibilnega zahodnega področja je moč realizirati po novih predpisih v odvisnosti od zadostnega doseženega izvoza oz. deviznega priliva. Uvoz investicijske opreme je bil v lanskem letu nizek, tako zaradi restriktivnih uvoznih ukrepov, kot tudi zaradi znižanja investicijske aktivnosti in je znašal približno 2,5 milijona dolarjev, kar je le slaba polovica vrednosti iz prejšnjega leta. Bolj racionalno zaposlovanje — lani samo 1,5 % - pa je vplivalo tudi na boljše rezultate dela oz. produktivnosti in ne nazadnje na izboljšanje v kadrovski strukturi. Glede na to, da smo predvideli do leta 1980 poprečno letno rast zaposlovanja v višini 3,1 %, je očitno, da smo že v prvem letu uspeli doseči znatno nižjo rast, s tem pa tudi enega od pogojev, ki so potrebni za boljšo ekonomizacijo poslovanja tudi na drugih področjih. To, kar je sicer uspelo Iskri kot celoti, pa še vedno ne drži za vse, saj so nekatere naše DO še vedno obdržale visoko stopnjo zaposlovanja. Kadrovska struktura zaposlenih v ZP se je v minulem letu nekoliko izboljšala in to predvsem struktura na osnovi dejanske šolske kvalifikacije. Ti premiki pa so prepočasni, da bi nam uspelo ob koncu leta 1980 doseči v srednjeročnem planu predvideno kvalifikacijsko strukturo, po kateri bi moral biti odstotek VS delavcev 5 %, VŠ pa 4 %. V lanskem letu smo imeli vseh štipendistov 2.112, kar je za 24 % več kot v letu poprej. Izobraževanje ob delu zajema 1.596 delavcev, oziroma 29 % več kot v letu 1975. Na izkoriščeni delovni čas odpade 75,4 %, kar pa ne pomeni nikakršnega izboljšanja glede na leto 1975. V kolikor bi dosegli predvideni odstotek iz letnega plana 1976 v višini 77,6 %, bi bil to pomemben prispevek k zvišanju produktivnosti. Poprečni mesečni izplačani neto osebni dohodek na zaposlenega v Iskri je znašal v letu 1976 3.800 dinarjev, s tem pa je porast glede na leto 1975 znašal 21 %. Rast osebnih dohodkov v ZP Iskra bo treba še bolj povezati z rastjo produktivnosti dela, zlasti pa z rastjo dohodka in akumulacije in ob upoštevanju rasti življenjskih stroškov. Pri ocenjevanju finančnega rezultata v letu 1976 je zelo pomembno upoštevati napore, ki so bili storjeni v skladu s sprejetimi akcijskimi, oziroma stabilizacijskimi programi za odpravo precejšnjih izgub, izkazanih v prvem polletju ih tričetrtletju minulega leta. Tudi akumulacija je zaradi izrednih vplivov uvedbe zakona o ugotavljanju dohodka na osnovi plačane realizacije zadovoljiva, čeprav je nižja od predvidene. V teku je tudi akcija za kritje izgub, oz. izdelava sanacijskih programov za njihovo odpravo. Tudi doseženi celotni dohodek in dohodek zaradi navedenih težav kažeta dokaj ugodno sliko, medtem ko se delitev dohodka v precejšnji meri oddaljuje od planskih predvidevanj. Tu predvsem prednjačijo obresti z bančnimi stroški v znesku približno 400 milijonov dinarjev in indeksom 142,5 ter masa bruto osebnih dohodkov, seveda pa pri tem ne gre zanemariti tudi povečanja dajatev za splošno in skupno porabo. Pri zalogah so najmočneje porasle zaloge gotovih izdelkov, ki so v poprečju večje za 37 %, medtem ko je nedovršena proizvodnja porastla za 29 % in zaloge materiala za 14 %. Vsekakor so ti porasti previsoki. Slabša investicijska aktivnost, ki se vleče že nekaj let, se je nadaljevala tudi lani. Tudi v primerjavi z zastavlje-. nim letnim planom je bila dosežena komaj 75 % realizacija investicij, od tega v proizvodnjo 66 %, investicije v družbeni standard pa so bile za 43 % večje od planiranih. Iz povzetka poslovnega poročila lahko torej ugotovimo, da smo v prvem letu srednjeročnega obdobja 1976/80 dosegli uspehe, ki so bili plod skupnih naporov vseh delavcev, združenih v SOZD ZP Iskra, čeprav niso bila v celoti izpolnjena vsa predvidevanja iz našega samoupravnega sporazuma o družbenoekonomskem razvoju ZP Iskra v lanskem letu. Zato analiza doseženih rezultatov v lanskem letu nalaga nam vsem, tako posameznemu delavcu, kot vsem TOZD, DO in SOZD nadaljnje obveznosti za izpolnitev začrtanih dosežkov. mak in d. ž. Razstavni prostor Iskre na pariškem salonu. Salon elektronike k sta v Parizu IZ JUGOSLAVIJE RAZSTAVLJAL^ SAMO ISKRA Že v sam začetek 20. jubilejnega in tradicionalnega pariškega mednarodnega salona elektronskih sestavnih delov 77 se je vmešala francoska notranja politika: zaradi vladne krize, občinskih volitev v Franciji in preosnove francoske vlade letošnjega salona ni odprl napovedani francoski minister za industrijo in raziskave Michel d'Ornano, pravkar poraženi kandidat francoskega predsednika za pariškega župana. In prav tega dne, 31. marca, je bila tudi prva seja nove francoske vlade pa je torej otvoritev te najpomembnejše tovrstne svetovne razstave in pregleda na področju elektronike minila brez slavnostne, uradne otvoritve. Toda ne glede na uradni del otvoritve je že prvi dan obiskalo salon, ki so ga odprli v prostorih razstavnega parka na Versaillskem trgu, samo dopoldne več kot 6500 obiskovalcev, med njimi tudi naša skupina iz Jugoslavije, ki je štela več kot sto ljudi. Vsekakor sodi vsakoletni mednarodni pariški salon elektronskih sestavnih delov, v okviru katerega so še tri specializirane razstave in sicer razstave merilnih instrumentov, materialov in izdelkov ter opreme in metod, med največje in najpomembnejše svetovne preglede vsega, kar je bilo v minulem obdobju enega leta doseženega v svetu na omenjenih področjih sodobne elektronike. Letošnji 20. salon, je obsegal kar 65.346 kvadratnih metrov razstavne površine, od tega je bilo posameznim razstavljaleem za njihove stojnice na voljo kar 33.800 kvadratnih metrov. Tem razsežnostim je bila primerna tudi udeležba: salona se je udeležilo trideset dežel sveta, med njimi tudi naša, ki jo je edina zastopala Iskra France s svojim razstavnim prostorom in prikazom svojih izdelkov in dosežkov. Tudi 1257 razstavljaleev je dokaj visoka številka, čeprav so med njimi, kar je razumljivo, prevladovali francoski razstavljale!, ki jih je bilo to pot iej 503. Takoj za njimi so sledili Amef|tei( kanci z 252 razstavljale!, na tretjeijtbv mestu pa zahodni Nemci s 144 r4he stavljalci. Če bi sestavili seznam ni številnejših razstavljalcev do deseteiffbs mesta, potem bi bila na četrteijM mestu Velika Britanija s 85 razstavljiv ci, peto mesto je zasedla Švica s ,6n razstavljale!, šesto Italija s 36, sednV Španija z 32, osmo Japonska s 2‘veij deveto Indija z 18 in deseto me*. Belgija s 16 razstavljale!. In če primerjamo letošnji salon’?* lanskim salonom lahko opazimo PV1' memben napredek tako v številu rC^ stavljalcev kot tudi dežel—udeležejL salona. Lani je bilo na razstavi " dežel, letos dve deželi več, lani je bilfej, 1013 razstavljalcev, letos kar 244 vetov povečala pa se je od lani tudi razstave) na površina, od lanskih skupn^a 51.000 kvadratnih metrov na 65. razstavljale! pa so od lanskih 28.00’ kvadratnih metrov dobili letos 33.8^' kvadratnih metrov razstavnih površij Kako pomemben, zanimiv inj. svetovnem merilu važen je pari^jL salon elektronike, pričajo tudi lans^ podatki o obisku. Tako je lani obisl%t lo salon kar 72.280 obiskovalcev iz Sipe dežel, med njimi je bilo 9.055 tujcel i kar pomeni, da je bilo lani tujih otopi skovalcev 12,5% vseh, ki so prišli pariški salon. Letošnjih podatkentov zares zaskrbljeni. Naročila vojn naPrav v Franciji se zmanjšujejo. To irjšr PCscbsj resno zaradi tega, ker ekstremne 3nsChteVe *<°,3ne vojske, in letalstva pospešu-"sk»° osvajanie visokokvalitetnih elektron--1 fi' ^^tsvnih delov, ki jih potem hitro _ jborabi civilni sektor, ijc^ Končno se kot bodoče perspektivno oCržišče kaže avtomobilska industrija, ki že ;li j*dai pr ipravlja vozila za leto 1981 in bo pri itk^nt rabila displaye, integrirana vezja, mgl ®nzorje in razne pasivne komponente. V še 1 dri!- Prihodnosti pa bodo možni uporab-'ki elektronskih elementov tudi razni siste-;neS pretvorbe energije. 'rj^iPb ogledu razstave se pozorni obisko- re organizatorjev pariškega Salona, da bi nadomestili zamujeno, se prilagodili težnjam in interesom elektronske industrije, kijih je že nakazala munchenska Electronica in se bolj afirmirali kot proizvajalci opreme pod parolo ..Podjetje temelji na investiranju in investiranje je dejanje zaupanja". Poudarek na razstavi merilnih instrumentov pa je bil delno tudi posledica tega, da letos ni bila organizirana posebna razstava za merilno tehniko Mesucora. V svojem prikazu se bom omejil na nekaj najaktualnejših skupin eksponatov v sektorju elektronskih sestavnih delov. Pri tem so bili mikroprocesorji ponovno, verjetno pa bodo še dolgo, ena izmed glavnih privlačnosti. Z afirmacijo na novih tržiščih, ki se odpirajo za mikroprocesorje (široka potrošnja, avtomobil, telekomunikacije) in pri tem s številnimi in novimi uporabami, so mikroprocesorji igrali glavno vlogo tega Salona, tako za profesionalnega obiskovalca, kot celo za potrošnika, ki se zanima za elektroniko. Svetovni in evropski proizvajalci elektronike nudijo mikroprocesorje v čedalje večji izbiri in po dostopnejših cenah. Nagel vzpon njihove proizvodnje in porabe nam na primer najlepše pokažejo naslednjo oceno sedanjega in bodočega evropskega tržišča mikroprocesorjev: prodaja v milijonih dol. 1975 *20 1978 120 1981 380 1984 720 Po tehnologiji ocenjujejo, da bi bila razdelitev proizvodnje mikroprocesorjev v letu avtomobilih, ali tudi v registrskih blagajnah. Nadalje bom skušal še kratko osvetliti nekaj najaktualnejših novosti na razstavi, čeprav prostor ne dopušča sistematskega prikaza vsaj najbolj zanimivih eksponatov iz vrst posameznih skupin elementov. Med spominskimi vezji je bilo na razstavi videti tako CCD (Charge Coupled Device) npr. 64 K bitno vezje firm Texas Instruments in Fairchild, kakor tudi spomine „z mehurčkom" (na osnovi posebnih magnetnih materialov), npr. 92 K bitni, ki ga je prikazala firma Texas Instruments in je imel dimenzije le 30,5 x 25,4 x 10,2 mm. Za slednje kažejo posebno zanimanje veliki proizvajalci računalnikov. Od elementov na osnovi tekočih kristalov so vzbudili pozornost prvi novi francoski veliki displayi firme RTC (Philips) s 30 do 40 cm2 koristne površine, delujoči na osnovi poljskega efekta. Velikoserijska proizvodnja le-teh se bo pričela v Caenu leta 1978. Med piezoelektričnimi elementi so bili zanimivi npr. senzorji za meritve pospeškov in vibracijskih parametrov, ki jih je pokazala firma Endevco. Letošnja razstava je potrdila dosedanji trend razširjanja uporabe hibridnih vezij. Kot zanimiv primer navajam modul za VHF mobilni oddajnik v frekvenčnem pasu 66 do 88 MHz z izhodno močjo 20W, ki gaje razstavila francoska firma TRVVCE. Med diskretnimi močnostnimi polpre-vodniškimi elementi naj omenim tranzistor Siliconix z izhodno močjo 20 W pri 160 MHz, izdelan v tehnologiji V M OS, ki ima vrsto prednosti pred klasičnimi MOS tehnologijami. Za obiskovalca razstave iz Jugoslavije, posebej za Iskraša, je bila seveda zanimiva stojnica Iskre, kjer so bile prikazane vse glavne skupine naših elementov, vendar o tem piše drug prispevek. Ob zaključku tega skrajno nepopolnega prikaza obilice razstavljenih zanimivosti, naj omenim samo še zanimiv eksponat, ki ga je pokazala branža elementov ITT. To je bil nov ročrti laser na baterijo, dolžine 173 mm in premera 61 mm, ki je posebej primeren za uporabo v širokem asortimanu naprav za gledanje v temi in deluje v razdalji do 100 m ter v premeru od 1,5 do 8 m. V prihajajoči dobi televizijskih iger so bile zanimive izvedbe raznih proizvajalcev; kot primer omenjam integrirano vezje v MOS tehnologiji s kanalom P in z naslednjimi programi na ROM-u: tenis (2 ali 4 igralci), nogomet (2 ali 4 igralci), rokomet (1 ali 2 igralca) in tarča (prekinjeno ali zvezno). Vezje je prikazala ameriška firma MOS Technology, Inc. in omogoča avtomatsko izbiro treh hitrosti žoge, digitalni zapis rezultatov, ročno ali avtomatsko krmiljenje in amaterski ali pa ekspertni način igre. Milan Slokan 60 seveda pozanima za stanje in perspek-.r. ,;.fe francoske elektronske industrije. Le-ta 15 jJuk slabim pričakovanjem v letu 1976 še krt^0tni Promet elektro in elektronske Ustrije Francije je znašal 67 milijard eleVnkov *17 % porast glede na leto 1975 po izri^osti, po proizvodnji pa 10,5 %). Njena •nMfhirn*etr9°vlnska bilanca ie pozitivna (23 h <'ard izvoza proti 17,5 milijard uvoza), h S*"! | ev'l° zaposlenih se je v letu 1976 za p iiiJ*enkost zmanjšalo, vendar je koncem Cč i znašalo skupaj 472.000 oseb. tiilfo ek>tn' ^frodek industrije elementov je raP\o I ca- 10 % 'n se je s 6,3 milijarde fran-v Povečal glede na leto 1975 za 17 %. Pri Obisk iz Niša 56 je najbolj povečal promst industrije “ Kn r°i Prevodni kov (25%), najmanj pa promet " Pasivnih elementov (15%). . cene proizvodnje elektronske industri-‘' 'taJ^^jMieio rast ca. 6 do 7 % v letu proizvodnje elementCV £2 C?. 10 %-!b|e 03 to pa so še vedno odprti pro-je j63* enotne francoske politike glede pol-li -.rudniških elementov, posebej integrira-vezij. paUel ukrepov so Francozi že izvedli s Juvanjem, oz. združitvijo nekaterih t^i^^dniških firm. Pri pasivnih elektron-^ sestavnih delih pa se Francozi dobro iun-**0 nevarnosti konkurence izdelkov iz ^vzhodne Azije. jo ^ptualnost novih možnosti, ki se odpirata kroniki, je bila gotovo osnovni razlog ,£l.^Ssnizacijo kolokvija pod naslovom . ronika + 5", ki je obravnaval per-j^s 'f6 ^^fronike v naslednjih petih letih ra, * i® pričel že tri dni pred otvoritvijo stave. nadrobnejše poročilo o tem bo brez ^ zanimivo tudi za naše bralce, zato Oden izmed neposrednih udeležencev eni. k°lokvija pripravil poseben prispevek v ^Zmed naslednjih številk Iskre. t>br U k' *e na kratko omenil tematiko, ki je !k>č^Vnava'a" najaktualnejša področja bo-d^i Pporabe elektronike in sicer: me-en6r°' telekomunikacije, računalništvo, jetiko, gospodinjstvo, transport — Up. ^ elektroniko v avtomobilu — ter dei= a°0 v vojaški tehniki in v raziskovalni qavn°sti. U«lj '°s bila razstava tudi uradno raz-^.ta štiri sektorje, od katerih so po-Ueii Zni zavzemali naslednji delež: sestavni Za p,. 1. 0/0• merilne naprave 17 %, materiafi Ig«, lzvodnjo 6 %, naprave za proizvodnjo n. ^aka razdelitev kaže na povečane napo- Pogled m prizorišče XX. salom elektronskih komponent v Parizu. "1978 naslednja: N MOS 55 %, bipolarni !||!!Hi|!|||||||||||||i|||||||||||l||||ij|!||||!!|||||| 25 %, C MOS 11 %, in P MOS 9 %. Glede na njihovo uporabo pa ocenjujejo razdelitev v letu 1980 proizvedene količine mikroprocesorjev na posamezna področja takole: široka potrošnja 28 %, avtomobili 19%, pisarniške naprave 11 %, računalniki in periferne naprave 10 %, regulacija in avtomatizacija v industriji 8%, instrumenti 7 %, telekomunikacije 6%, vojaška in vesoljska oprema 1 % ter razno 10 %. Kot so že vezja" nakažite, ds se bo v bodeče vedno manj poznala razmejitev meti diskretnimi komponentami in napravami, tako se mikroprocesor kaže kot pravi most m6d tema skupinama. Temu ustrezno je razstava pokazala ne samo mi-kroprocesorj e, temvečr -.marsikje .tudi_ nj iho-vo uporabo v široki potrošnji, merilnih instrumentih, avtomobilih in telekomunikacijah, — . i Razstava je tudi pokazala, da so se znanim svetovnim proizvajalcem pridružili vsi veliki evropski proizvajalci elektronike kot npr. Sescosem, SGS-Ates, Siemens, AEG-Telefunken, General Electric, Plessey, Fer-ranti in Philips (RTC in Signetics). Razen ameriških proizvajalcev so razstavili mikroprocesorje tudi Japonci (Hitachi, Mitsubishi in Toshiba), od katerih npr. Toshiba razvija lastni tip mikroprocesorja. Po tehnologiji lahko mikroprocesorje razvrstimo v tri velike družine: bipolarne 2900 ter N MOS 8080 in 6800 (zadnji dve izvedbi izvirata iz Intel in Motorole). Motorola je npr. na sejmu prikazala izboljšano verzijo (glede na hitrost, temperature in gostoto vezja) 8 bitnega N MOS mikroprocesorja 6800. Siemens, ki je v zelo kratkem času prodrl v elito proizvajalcev mikroelektronike, pa je pokazal mikroračunalnik na enem samem polprevodniškem čipu, ki ima poleg dejanskega 8 bitnega procesorja več programskih in podatkovnih spominov, števec, timer, ter skupaj 27 dovodov in izvodov; ta mikroračunalnik na enem čipu je posebej koncipiran za krmiljenje npr. v gospodinjskih aparatih, manjših knjižnih strojih. Trije Francozi Sedimo na razstavnem prostoru Iskra France na pariškem mednarodnem salonu elektronskih sestavnih delov in se pogovarjamo s tremi izmed sedmih Francozov, članov majhnega kolektiva Iskra France. Petintridesetletni inženir Jean Claude Jourdan, še vedno samski, je vodja naše pariške ekipe in doma iz Grenobla, torej izpod francoskega dela Alp. To se mu tudi pozna, bolj redkobeseden je, zaprt vase, gorjanec, pravo nasprotje Parižana. Pripoveduje: „Pri Iskra France delam že štiri in pol leta. Prej sem bil zaposlen v pariški elektronski industriji. Z Valenčičem sem se seznanil po poklicnih zvezah in interesih. Ker nisem znanstveni tip, želim zato počenjati konkretne stvari. In prav Iskra France ustreza mojim željam in nameram. Želim namreč prodajati. Ko sem začel z delom pri Iskra France, nihče v Parizu niti v Franciji ni poznal Iskre. Kar odkrito moram povedati, da so dotlej imeli Francozi predsodke do Jugoslavije — o njej so imeli seveda popolnoma napačno predstavo kot o balkanski deželi. Zato sem moral porabiti kar celo leto, da sem tu, v Franciji in Parizu, afirmiral Iskro. In tudi začel sem od ničle: vse sem moral sam najti: od pisarniških prostorov do ljudi. Claude Jourdan. Danes je položaj že čisto drugačen. Zdaj imam zveze skoraj z vso francosko industrijo, ki izdeluje elektrotehniške materiale. Zdaj tudi prihajajo stalna naročila in prepričan sem v še nadaljnji razvoj in razširitev prodaje Iskrinih izdelkov na francoskem tržišču. In končno menim, da bi bilo dobro, če bi Iskra France ne pokrivala samo Francije, temveč naj bi razširila, in možnosti so, svojo dejavnost na širši prostor: v Belgijo in Španijo." Naš drugi sogovornik je bil štiriin-tridesetleni Parižan, inženir elektronike Claude Chalard, poročen, oče enega otroka, zaposlen pri Iskri France dve leti, sicer pa se ukvarja z elektronskimi sestavnimi deli. V nasprotju s svojim šefom je Chalard pariško Iju- l!li!lll!ll!!!!lll!lli!ll!lll!il'!lll'lillll!!llll!!li!!!!lll!lllii!il!lllil!lillllll!liililll!iilill Minuli teden je bila na obisku pri predstavnikih Iskra Commerce v Ljubljani delegacija komercialne organizacije v Elektronski industriji EI-Komerc. Z vodilnimi predstavniki IC se je pogovaijala o možnostih sode-lovanja obeh velikanov jugoslovanske elektronske industrge, sprejel pa jo je tudi generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs. Delegacijo El - Komerc je vodil glavni direktor te delovne organizacije skupnega pomena v EI-Niš Dragutin Grozdenovič, v njej pa so bili še direktor prodajne mreže Božidar Markovič, direktor domače nabave Jovo Bivol arevič, direktor domačega prometa Rjjxde Nedeljkovič, pomočnik direktorja seTVisa Živorad Midič in direktor predstavništva El v Ljubljani Peter Čurin. Z Iskrine strani so se pogovorov udeležili poleg glavnega direktorja IC Uje Mediča še svetovalec generalnega direktorja Jožeta Hujsa s sedežem v Beogradu Danilo Zorič, pomočnik glavnega direktorja IC Franček Mirtič, direktor TOZD Zunanji trg Boris Lasič in pomočnik direktorja TOZD Domači trg Jože Cvar. Direktorja obeh komercialnih organizacij sta najprej seznanila sogovornike z organizacijskimi posebnostmi Iskre oziroma El, zlasti pa Iskra Commerce in EI-Komerc ter z mestom, nalogami in pooblastili obeh organizacij. Ob tej priložnosti smo od direktorja Grozdenoviča zvedeli nekaj zanimivih podatkov o Elektronski industriji. El zaposluje približno 23.000 delavk in delavcev. Glede na tehno- loški proces je pravkar v procesu organiziranja 11 delovnih organizacij. Tri so v pokrajini Kosovo, 3 v Nišu, 4 v Beogradu in ena v Smederevu. Teh 11 delovnih organizacij sestavlja skupno 46 temeljnih organizacij, od katerih jih je 33 proizvodnih. Osnovne proizvodne usmeritve Elektronske industrije so televizijski aparati, eiektrome-dicina, telekomunikacije, profesionalna elektronika in avtomatika ter področje bele tehnike. Ob tem velja opozoriti, da v Elektronski industriji odpade na profesionalno tehniko le okoli 35 % celotnega proizvodnega programa, na široko potrošnjo pa preostalih 65 odstotkov. Kot vemo je v Iskri to razmerje prav obratno, in to 80:20 v korist profesionalne tehnike.. Razlika med Iskro in El je tudi v zunanjetrgovinskem nastopu obeh organizacij. Medtem ko se je Iskra, kot je znano, odločila za prodor na tuja tržišča preko lastnih predstavništev v tujini, se El odloča za poslovanje preko specializiranih zunanjetrgovinskih organizacij. Svoje predstavništvo ima tako le v Pragi. Zunanjetrgovinsko poslovanje Elektronske industrije je doseglo lani nekaj več kot (Nadaljevanje na 5. strani) trije Iskraši bezniv in zgovoren. Tako-le je povedal: ..Obiskal sem že vse Iskrine tovarne, ki izdelujejo elektronske sestavne dele. Moj posel pri Iskri France je zanimiv in pester: tako na eni strani iščem in prodajam elektronske sestavne dele, raziskujem tržišče, pozorno zasledujem vse, kar je novega na tem področju in ugotavljam, v katero smer gre razvoj. V tem smislu zbiram potrebne podatke in gradivo ter o vsem tem obveščam Iskro v Ljubljani. Kot že veste, nas dela trenutno sedem v tvrdki Iskra France, iščemo pa še osmega človeka, ki naj bi prevzel skladišče. Lahko rečem, da je Iskra France najbolj varčna Iskrina tvrdka v tujini, izredno pazimo na sleherni frank in zato tudi zapravljamo malo, kot vi pravite, družbeni denar za razna praznovanja, večerje in podobno. O Iskri kot takšni mislim vse najbolje, zlasti mi je všeč, ker je tako drugačna od naših tovarn pa tudi drugih podjetij v Jugoslaviji. Nobenih problemov nimamo glede kvalitete Iskrinih izdelkov, manjka nam samo blago, ki bi ga lahko prodali precej več. Iskra prodaja tu vsem velikim francoskim elektronskim podjetjem široke potrošnje. Prisotni smo povsod in da tu cenijo naše blago priča tudi dejstvo, da nismo več najcenejši, vendar izpolnjujemo v redu svoje obveznosti in ker smo solidni, lahko prodajamo draže od Japoncev, Tajvana in podobnih. Sicer pa bi politiko Iskre France lahko opredelil najbolje tako-le: bolje je biti soliden do enega samega dobrega kupca kot biti nesoliden do dveh kupcev. Sicer pa menim, da je zadovoljen kupec najboljša reklama." Tudi štiriintridesetletni tehnik Alex Marcadier je parižan, poročen in šele pričakuje naraščaj. Pri Iskri France je poldrugo leto, prej pa je delal v francoskem nacionalnem centru za znanstvene raziskave. V Iskri France so njegovo področje merilne naprave. Živahno pripoveduje: „Prvo, kar me je pri Iskri najbolj navdušilo in prevzelo, je bil Iskrin dizajn. Iskrini izdelki imajo povsem drugačne, lepe in zanimive oblike kot smo jih vajeni pri nas. In ta estetski videz, ki me je torej najprej navdušil, je tesno povezan tudi s kvaliteto izdelkov. Alex Mercadier. S svojim delom sem izredno zadovoljen, zlasti še zato, ker so kupci zadovoljni z našimi izdelki. Sicer pa delam na zalogo. Tako vsako leto septembra določimo količino elementov, ki jih bomo odprodali. In lahko rečem, da smo lani do konca leta prodali natanko tisto količino blaga, kot sem ga bil naročil v matičnih podjetjih. Tako sem prepričan, da bo letos prav tako kot lani, skratka uspešno in učinkovito." Tako so nam v Parizu povedali trije francoski Iskraši, trije Francozi, člani majhnega kolektiva Iskra France. Iz njihovih besed, .^dušenja in iskrenosti pa je velo še nekaj, kar je bilo tem bolj presenetljivo: nenehno je bilo čutiti njihovo zaresno pripadnost Iskri, čutiti je bilo, da so postali in da so v Parizu zares pravi, Iskri privrženi in delovni francoski Iskraši. In temu primerni so tudi njihovi poslovni rezultati, ki niso bili majhni niti nepomembni za celotno Iskro. Dušan Željeznov ISKRA o Številka 16-16. april 1977 INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ Izvozni načrti v TEN TEN PRAZNUJE LETOS 15-LETNI-, CO OBSTOJA Od 1962, ko se je formirala iz Telekomunikacij in IEV, do 1965, ko se je preselila v sedanji tovarniški objekt v Stegnah, je razvila svoj proizvodni program. Program obsega panoge: telefonijo, telegrafijo, UKV, usmerjene zveze in linijsko opremo. Programsko se je usmeril na strogo profesionalno elektroniko in na tako zahtevne kupce kot so JLA, PTT, ŽTP, elektrogospodarstvo, in službe državne uprave, ki so ga sprejeli kot zanesljivega in pomembnega partnerja. Za zagotovitev profesionalne kvalitete strogo profesionalnih izdelkov mora TEN usposabljati ustrezne kadre in uveljavljati najsodobnejše tehnološke rešitve. TEN se za to v sodelavi z razvojem povezuje z renomiranimi proizvajalci telekomunikacijske opreme: SEL - Zap. Nemčija, SRT -Švedska, SELENIA - Italija, MARCONI - Italija. Kljub temu, da so bile nekatere povezave v začetku zasnovane kot nakup licence so se po zaslugi aplikativnih rešitev strokovnjakov IPT in TEN in na osnovi pridobljenih izkušenj pri organizaciji proizvodnje razrasle v medsebojno izmenjavo in dopolnjevanje programov med partnerjema. Zahteve trga in s tem povezana prisila proizvajati najsodobnejše naprave ob dejstvu, da je jugoslovanski trg sposoben sprejeti omejene količine teh naprav pomeni male serije izredno širokega asortimana končnih izdelkov in precejšnje potrebe TEN po izvozu repromateriala, ki ni dosegljiv na jugoslovanskem trgu. Vsa našteta dejstva so narekovala TEN usmeritev v pridobivanje kupcev tudi prek meja Jugoslavije. Prvi pomembnejši nastop na tujem trguje bil v letu 1970, ko je zahodno-nemška firma SEL - Stuttgart sprejela TEN skupaj s takratnim BAŽ (Biro za avtomatizacijo železnic) za dobavitelja telegrafske opreme za magistralne proge v Jugoslaviji. S tem poslom si je TEN pridobil lep sloves, predvsem pa je TEN dokazal, da naši izdelki kvalitetno prav nič ne zaostajajo za proizvodi reno-miranih zahodnih proizvajalcev. Vrednost celotnega naročila je znašala preko 10 mio din, TEN pa je dobavljal opremo v letih 1970, 1971 in 1972. V tem obdobju je TEN tudi izvozil približno 6.000 translatoijev v Libanon. V letu 1972 se je TEN pojavil z več panogami hkrati na različnih tujih trgih. UKV je prodal v ZSSR in Sirijo (UKP 5, UKP 6, UKM 8), telefonijo (Z12F enote) v Španijo, Paragvaj in Čile, translatorje pa v Bolgarijo. Novo kvaliteto v izvozu pomeni izvoz UKV v Sirijo. Kupec je bila Metalna, ki pa je aparature potrebovala za vzpostavitev zvez med svojimi montažnimi ekipami v Siriji, po zaključku del pa je naprave predala investitorju. Na enak način je TEN prodal UKV opremo še preko Energoinvesta v Afriko in Metalne v Romunijo. V letu 1973 je TEN dosegel dobre rezultate pri izvozu vloženega dela, domačega materiala in polizdelkov v diktafone za zahodnonemško firmo Compur. Pri tej sodelavi je TEN nabral precej izkušenj pri proizvajanju velikih serij, uspelo mu je zaposliti takratni presežek delovne sile, ugotovil pa je tudi, da pri takem načinu sodelave lahko premalo vpliva sam na rezultate, prav tako pa izbrani izdelek odstopa od programske usmerjenosti TEN. Leto 1974 je prineslo TEN prve velike uspehe na tujih trgih. Hitro se je prilagodil potrebam italijanskega trga po linijski opremi, razvil je translator OLU-64 in ga proizvedel v veliki seriji ca. 75.000 kosov. S translatorji je prodrl še v Grčijo in Bolgarijo. S prodajo licence Telectro-nu iz Dublina za proizvodnjo telegrafije in s prodajo Know-howa za proizvodnjo telefonije (linijski del naprave Z 12 F) .SESI iz Madrida je TEN dokazal, daje TEN-ovatehnologija že na taki stopnji, da jo lahko prodaja razvitemu zahodu. Po težavah v letu 1975, ko je TEN sprejel velike obveznosti na domačem trgu, ki jih ni uspel v celoti izpolniti. je prišlo tudi do zastoja v izvozu, vendar pa je TEN že prilagajal razvoj in organiziral proizvodnjo za realizacijo pomembnega naročila iz ZSSR. Podpisana je bila pogodba za 28 naprav Z12 F za elektrarniške zveze, v skupni vrednosti 10 mio din. TEN je sprejete obveznosti izpolnil v letu 1976 ne da bi prekoračil pogodbeni rok, kar je vsekakor izjemen dosežek. Kupec je zelo zadovoljen s kvaliteto dobavljenih naprav in sploh s sodelavo s TEN. Konec leta 1976 oziroma v začetku 1977 sta bila podpisana dva aneksa k tej pogodbi, pred podpisom pa je nova pogodba, katere vrednost bo predvidoma presegla vrednost dosedanjih naročil. TEN vlaga velike napore, da bi v letu 1978 zaživel izvoz dveh novih panog: usmerjenih zvez na 7 GHz in malokanalnili naprav iz telefonije v VSEP tehniki. Pri tem naj omenimo, da je TEN skupaj z IPT že od vsega začetka zasnoval razvojni nalogi tako, da bi v celoti zadostil tehničnim zahtevam tudi za tuje kupce. V srednjeročnem planu si je TEN zadal nalogo neprestano povečevati delež izvoza v skupni realizaciji. V letu 1976 je bil izvoz udeležen s 7 %, za leto 1980 pa ima TEN v načrtu povečati delež na 25 %. Seveda je ta cilj zahteven in ne bo lahko dosegljiv. TEN načrtuje nadaljevanje izvoza v ZSSR in Bolgarijo na osnovi že utečenih poslovnih odnosov in razširitev na . ostale države SEV z obogatenim programom. Vključevanje v zahodni trg je težavno po direktni poti, zato načrtuje TEN poglobitev sodelave preko svojih poslovnih partnerjev, pri čemer je najpomembnejši SEL. TEN si prizadeva vzpostaviti plodno sodelavo s tretjim svetom, pri čemer se kažejo velike možnosti prodaje inženiring storitev, Know-howa, licenc in kooperacijskih sodelav. B. M. Obiskali smo težje invalide Vsaka prva pomladanska nedelja je namenjena mednarodnemu dnevu invalidov. Kot vedno doslej, smo člani aktiva invalidov Iskre Elektrarne-hanike tudi letos potrkali na vrata težjih invalidov v pokoju. Ob obisku svojega nekdanjega sodelavca, ki je več ali manj vezan na posteljo in umik v ožje družinsko okolje, nehote postaneš pozoren na vsako še tako majhno ambicijo človeka, ki je - ko je bil še zdrav - z vso vnemo opravljal svoje Kranj: promet zahteva spreminjanje delovnega časa delo. Letos smo obiskali 24 naših biv-ših sodelavcev. Razveselili smo j Dr s praktičnimi darili. Eden od teh je tudi J 00 % invalid Janko Potočnik. Obiskali smo ga na njegovem domu na Češnjici pri Podnartu. Naš že dobri znanec je ravno vstajal, ko srno potrkali na vrata njegovega stanovanja. Z ženo sta nas zelo ljubeznivo sprejela. Ker sem tudi sam postal invalid v isti nezgodi kot Janko Potočnik, naj na kratko pojasnim od kod izhaja najina invalidnost. V začetku novembra 1957. leta je v oddelku avtomatnice izbruhnil požar. V prostoru so bile instalirane štiri avtomatske stružnice. Na eni izmed njih je zagorelo, zaradi strojne svetilke, ki je bila precej zamazana od V vseh večjih industrijskih sredi- prezgodnjega prihoda v delovne orga-ščih prihaja ob konicah do zastojev v nizacije. Gneča na glavnih vpadnicah prometu. Problem postaja iz leta v je ob konicah prevelika, leto bolj pereč in bo slej ko prej za- Možnosti za rešitev ali vsaj ublaži-hteval drugačne oblike delovnega časa tev tega vprašanja je več. Vendar v naših organizacijah združenega dela. imajo vse svoje dobre in slabe strani. Ali bi gibljiv delovni čas uh luži/ vsakodnevne prometne zastoje na naših cestah? V Kranju je bila na pobudo družbenopolitičnega zbora izdelana posebna analiza prometne situacije ob konicah. Zbrani so bili podatki vseh OZD o urejanju delovnega časa, o načinu prihajanja delavcev v službo in o krajih bivališča posameznih delavcev. Analiza je pokazala velike izgube časa, ki ga delavci porabijo za vožnjo na delo in z dela. Preveč je tudi čakanja zaradi ISKRA Številka 16 - 16. april 1977 Skupščina občine Kranj ugotavlja, da bi bila enostranska rešitev tega problema nesprejemljiva. Za področje Kranja prihajata v poštev predvsem dve rešitvi: različen začetek dela v posameznih OZD in uvajanje gibljivega delovnega časa. Učinek prve rešitve se kaže v daljši razporeditvi pritiska na promet in s tem zmanjšanju prometnih konic. Seveda tudi takšna ureditev prinaša težave. Delovne organizacije bi se morale o različnem pričetku delovnega časa med seboj samoupravno dogovoriti. Problemi bi se pojavih tudi pri prevo- zih delavcev na delo, zlasti tistih, ki imajo na voljo le en avtobus. Zato bi to varianto lahko priporočah le z večjimi pridržki. Bolj sprejemljiva oblika je verjetno spremenljiv delovni čas. Ocene kažejo, da bi eno od oblik spremenljivega delovnega časa v Kranju lahko koristilo vsaj dve tretjini vseh delavcev. V poštev pridejo vsi delavci iz upravnih služb, velika večina delavcev v obpro-izvodnih službah in vsa! polovica delavcev v neposredni proizvodnji. Pričetek dela bi lahko izbirali svobodno v daljšem intervalu, kar bi bistveno razbremenilo promet. Skoraj v celoti bi odpadlo čakanje na delo, saj bi delavec lahko začel z delom takoj po prihodu v službo. Kranjske organizacije združenega dela bodo pristopile k proučevanju pogojev za uvajanje različnih oblik gibljivega delovnega Gasa. V Iskri Elektromehaniki 'nekateri delavci že koristijo omenjeni način urejanja delovnega časa. Pri tem se večkrat pojavljajo razne nepravilnosti. Evidentiranje prihodov in odhodov z dela je ročno ali pa se sploh ne izvaja redno. Če bi želeli, da se vsi tisti delavci, ki niso vezani na pričetek dela ob 6. uri, vključijo v gibljiv delovni čas, bi potrebovali veliko število kontrolnih ur. Sredstev zanje pa nimamo. Med našimi delavci je veliko vozačev, katerim bi gibljiv delovni čas prinesel le malo prednosti in verjetno celo več skrbi. Trenutno se s tem ukvarjajo v TOZD MSO v Ljubljani. Praksa bo pokazala, kdaj se bomo tudi v ostalih temeljnih organizacijah lahko odločili za bolj obširno uvajanje gibljivega delovnega časa in v kolikšni meri bo to sploh mogoče. a. Boc Pobuda mladih Tudi mladina v ATC je ena izmed pobudnikov za čim tesnejše ter plodnejše sodelovanje s pripadniki JLA v kranjski občini Ples v dvorani Doma JLA, ki ga je priredila OO ZSMS TOZD ATC v petek, 8. aprila skupno s pripadniki JLA „Stane Žagar" iz Kranja, naj bi bil nekakšen apel vsem ostalim osnovnim organizacijam ZSMS po TOZD v DO, da je to ena izmed možnih oblik tesnejšega in plodnejšega sodelovanja s pripadniki JLA. Zakaj smo se mladi v OO ZSMS ATC odločili za takšno obliko sodelovanja? Na področju kulture, športa in zabave lahko najbolj vidno pridejo do izraza naše težnje po sodelovanju. Ker pa Kranj, kot eno naj večjih industrijskih mest v Sloveniji, tako malo skrbi za zabavo mladih, smo se odločili za organizacijo plesa v Domu JLA. Vendar smo tu naleteli že v začetku na prve težave, kajti v preteklem času so tudi druge OO ZSMS v Kranju organizirale plese v Domu JLA, vendar je prihajalo do raznih neljubih incidentov, nakar so prepovedali dom koristiti v te namene. Toda z dobro organizacijo smo ples speljali v prijetnem vzdušju do konca. Najbolj neugodna je bila prepoved plakatiranja, zato smo morali uporabiti druga sredstva obveščanja in to ozvočenje v DO in ustmeno obveščanje, kar nam je v celoti uspelo. Največ zaslug gre posameznikom, ki so žrt«1 vali svoj prosti čas za prodajo vsto1 nic. Več kot dvesto mladih je s prijeti glasbo zabaval ansambel „SELEK( JA" iz Kranja, med daljšim odmore pa se je občinstvu predstavil že zna kant-avtor Andrej ŠIFRER, seve tudi s svojo „Zobozdravnico“. Pohvalil bi pripadnike JLA, ki sc polno mero razumevanja p o mag našim organizatorjem k uspeli pril ditvi. Mladi si želijo plesa, zabave, f vedrila, za kar pa bo v Domu JLJ prihodnje poskrbljeno. Tudi ne bo pozabili raznih kulturnih in zabavi prireditev, kar naj bi povečalo vzdui mladih in doseglo svoj namen. Rudi La MORDA ŠE NE VESTE ... — kaj je novega v zvezi z izplat osebnih dohodkov V Iskri—Elektromehaniki dela’ že več let prejemamo del osebne dohodka na hranilno knjižico, p ostali znesek pa dobimo v gotovi Od 15. marca dalje bo vsak od l prejel v kuverti 1.500 dinarjev goto1 ne. Doslej so nekateri dobivali mafij zneske, kar je povzročalo nezadovo stvo med delavci. Upamo, da bo od$l tudi gneča v poslovalnicah LB in 1 pošti nekoliko manjša. ________________________________^ rezilnega olja. Na balonu žarnice seje olje strdilo, zato se je močno grela. Svetilka je bila blizu celuloidnega ščitnika, ki se je vžgal, nato pa seje vnelo še mineralno rezilno olje. Naslednji dan smo s tov. Potočnikom, kije bil naš mojster v tem oddelku, odstranjevali prah, s katerim smo bili dobesedno zabetonirani. Ob gašenju se je namreč uporabljal drobni prah Total in Pastor iz gasilnih aparatov. V oddelku so popokale fluorescentne žarnice, goreli so kabli. Prisotne so bile tudi razne druge kemikalije: bencin, trikloretilen itd. Po 18 dneh je prišlo do izbruha bolezni v štirih primerih, v presledku nekaj ur. Zaradi težje zastrupitve smo bili hospitalizirani v jeseniško bolnico. Čeprav smo bili vsi hromi, so nas že po nekaj dneh odpustili kot zdrave, vsakega z drugo diagnozo!? Ker pa le nismo bili več zdravi, in je bil vsak po svoje bolezensko prizadet, se je tedaj pričel naš križev pot! Vsi prizadeti smo še danes hvaležni pomoči in za- upanju, ki smo ga bili deležni v tet! njem Centralnem higienskem zavod’* Ljubljani. Brez te institucije še dat ne bi bili priznani kot zastrupljen Kljub temu, da je kasneje več me cinskih strokovnjakov le potrdilo n’ zastrupitev, se še danes v našem tofi najde kdo, ki iz škodoželja sumi našo zastrupitev. To se je zgodilo pred 20 leti. ( štirih, ki jih omenjam, se je za silo1 vlekel samo eden, pa še ta je občaS’ priklenjen na posteljo, je neodpot' do prehladov itd. Janko Potočnik je zanimal za uspehe v tovarni. Kai rad bi bil še med nami — zdrav 1 human, takšen kot včasih. Spomin fij od časa do časa kar dobro nese. Kai" je v formi, se spominja tudi podn nosti. V podporo naj mu izreče: naše iskrene želje, da bi še naprej ta dobro vztrajal v dobri in močni v