8554 601002O0 PRH OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER 3KI DNEVNIK Poštnina otočana v gotovim Ahb oosialt I grupo* Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 295 (9903) TRST, torek, 20. decembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati » Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17 septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Duberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maia 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskarn partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi SINDIKALNI VODITELJI BODO ORISALI SVOJE ZAHTEVE ŠESTERICI* Craxi začenja danes z Zaccagninijem pogovore o možnosti sestave vlade za krizno obdobje Piccoli (KD) za nov programski sporazum do izteka mandatne dobe parlamenta Komunisti proti zavlačevanju - Signorile (PSI) zagovarja linijo previdnosti RIM — Demokrščanski kuharji se Pletejo okoli »krizne ponve», v ka teri se trenutno kuha vlada. Andreotti leta gor iti dol po Italiji in skuša gasiti požar, Moro pripravlja teko zapleten recept, da bo za vse okuse, medtem ko Piccoli vztrajno Priliva vode v juho, da hi jo »podaljšal*. Predsednik parlamentarne skupine KD je predlagal, naj bi pričeli ‘zaporedje širših posvetovanj in prekrili predloge KD irj drugih strank*, »er meni, da Italija potrebuje «tri-teitu program, ki naj bi slonel na dogovoru družbenega značaja med Jtejpomembnejšimi silami*. Tako naj te se redno iztekla mandatna doba Parlamenta brez nepotrebnega razpusta zbornic in novih volitev. Že *Rnita» se sprašuje, ali misli .Pic-c°li «program vlade za krizno ob dobje» ali pa na novo zavlačevanje mlatenju prazne slame. Pajetta Pa se sklicuje na prispodobo, ki jo k Piccoli uporabil («dogovorimo se ® tem. kako bomo skupaj zidali hite*,) jn se vprašuje: «Kaj nam preritega Piccoli? Naj sodelujemo pri Oačrtovanju hiše ali pa so mu potrebni samo zidarji in težaki? Ni teeeno, kajti poznamo take tiče in Kdove, če se hiša ne bo zrušila, ker te nepošteni delovodja pretirano Slejki ter prikril potrebni cement?* Zate Pajetta pravi, da hočejo komuni »II IH Milili" H ||"IM|lltlllllt,tll|ll PROCES SO ODLOŽILI DO 9. JANUARJA Andreotti in Vicari bosta januarja pričala na procesu Borghese Zaključeno zasliševanje bivšega šefa SID Micelija sti nadzorovati, koliko cementa bo vgrajeno v to hišo. Če skuša Piccoli samo zavlačevati in išče nekaj težakov, ki naj bi garali, potem je vsak pogovor odveč. Tudi La Malfa kaže dokajšnjo skepso in poudarja, da je v Italiji potrebna vlada med KPI, PSI in KD. »Že res, da bi morali julijski program nekoliko izpopolniti,* dodaja Terrana (PRI), «vendar morajo obstajati tudi politični pogoji, da bo ta program zares uresničen.* Tudi Manca se strinja s tem in poudarja, da bi socialisti morali sprejeti predlog o «dogovoru do konca mandatne dobe parlamenta*, vendar naj ne misli, da bo «program podpisalo šest strank, vladala pa samo ena*. Medtem se vsi zanimajo za to, kar dela Moro, '"ateremu pripisujejo spo sobnost, da reši zapleteno demokr-ščansko enačbo. »Bazi* KD se Zae-cagninijeve televizijske izjave ne do-padejo. Na.jvečji nergači so poslanci in senatorji Tako je Umberto Agnelli navidezno podprl zamisel o sporazumu s komunisti, v isti sapi pa je zahteval, naj o tem sklepa nov kongres KD. Moro skuša medtem utrditi enotnost stranke, ne da bi pri tem izzval prevelik spor z drugimi strankami. V ta namen bi bil pri RlM -* Malettf mu ni povedal nič. Vse do dneva, ko je izročil svoj tesje o spodletelem poskusu držav 'tega udara. Remo Orlandln: pa je ter: s tema dvema izjavama se je teključilo zasliševanje generala Vite Micelija, ki je trajalo sedem dol-(>h obravnav. Bivši šef obveščevalne službe je skušal minimizirat: teav vse ter vztrajati tudi pri ne v'tdržnih trditvah, moral pa je pridati tudi nekaj zelo pomembnih tejstev, kct na primer obstoj «su-ter SID , ki je deloval znotraj sa-tee protobčeščevalne službe. , 0 tem skrivnostnem organizmu, o katerem fašistični poslanec, ki so ®a obtožili zaradi dogodkov 7. de-teaibra 1970, ni h'otel povedati nič ranega, je bil govor tudi včeraj, te je prisedru sodnik Abate hotel Vedeti za nekatere podrobnosti. Mi-iteli je dejal, da bi za to skrivnostno organizacij^ v teoriji ne Nel vedeti niti general Gian Ade-0 Maletti. ki je bil takrat šef teada D SID in niti polkovnik Mar-tello, ki je poveljeval rimski proti-teveščevalni službi, vprašangradbenika Rema Or-hdinija pa je sprožil njegov zapornik odvetnik Taddei, ki je hote) vedeti, kaj je Miceli osebno mi-Jil o človeku, ki' je z izjavami, ki p je dgl karabinjerskemu stotniku te Bruni v Švici, omogočil obtožbo skoraj vseh tistih, ki so bili odgo-ten; za prevratniške pobude nacio tehle fronte ,po mnenju obtoženca je bil Orlandi nekoliko čudaški in neuravno-pen in v tem je Miceli popolnoma liniji s stališči skoraj vseh obto-tehih fašistov, za katere so nori tisti, ki so kaj povedali o rtji-2?vih zarotah, pa če je to Orlan-tedi ali pa Torquato Nicoli. "o zaključku zasliševanja genera-. ^ Micelija' so proces odložili na po-..teeljek, 9. januarja, ko bodo za- S! /Jteli prvi dve prizadeti stranki: ga predsednika vlade Giulia __;tija in nekdanjega šefa po-jjjie Angela Vicarija. Prvi se je 'javil kol zasebna stranka po jteavnem pravobranilstvu v inte-k te predsedstva vlade, drugi pa pojteaoma na lastno pest, ker bi gft c hsti znani noči med 7, in 8. de-v tebrom 197( morala skupina «a-(teguardia nazionale*. ki je ostala bjteta v pokvarjenem dvigalu, ugra- t|.^ odmoru, v sodniški sobi, je sod-v' žbor sprejel zahtevo po izpustitvi na začasno svobodo za edinega ^teženca, ki je bil še v zaporu, tojtoenica Pizzonija. Gre za o-eteost drugotnega pomena, ki se k,,. Pred nekaj meseci prostovoljno L*Jlvil karabinjerjem. Pizzoni je L še zadnji obtoženec v ječi, od-i/ so prejšnji teden spustili na L°hodo stotnika policije Pecorello Polkovnika Spiazzija. FULVIO LASALI Proces o pokolu n a Trgu Fontana ^ATanZARO - Med kratkim za L^Pjem catanzarskega sodišča so dišali stotnika SID La Brurlo, ki je moral odgovoriti na vprašanje, zakaj ie bil Dotni list Maurizia Gior-gija brez nekaterih strani, ko ga je SID poslal sodišču. La Bruna je priznal, dd je strani sam iztrgal, da se ne bj. zvedelo za nekatera potovanja Giorgija. La Bruno so pod vrgli tudi grafološkemu izvidu, da bi ugotovili, ali je on ponaredil Poz zanov podpis na potnem listu. BRUSELJ — Italijanski zakladni minister Starrvmati se je včeraj sestal s komisarjem EGS Ortolijem, ki je odgovoren za gospodarsko politiko deveterice. O čem sta se pogovarjala. ni znano, pač pa je Stammati v razgovoru s časnikarji povedal, da se mora Italija nujno dokopati do pre bitka v plačilni bilanci; v nasprot-nerti primeru se bodo možnosti plasiranja njenih industrijskih, pa tudi drugih izdelkov na svetovnem trgu temeljito zmanjšale. pravljen žrtvovati Andreottija, kateremu pa ideja ni po godu. Tako je že spet ponovil predlog o preosno-vi ministrskega sveta, kar je sam Moro sprejel zelo hladno in odmaknjeno. Predsednik KD se namreč dogovarja z dorotejci in Forlanijem, da bi povsem osamil predsednika vlade In ga potisnil v kot. Nepričakovano pa so Andreottija podprli socialisti v trenutku, ko se pripravljajo na današnje srečanje Craxija z Zaccagninijem. Eden izmed ožjih sodelavcev tajnika PSI, Claudio Signorile, namreč poudarja, da ne podpira misli na »krpanje vlade* brez predhodnega sporazuma o novem programu. Zato pa «>e škodljivo postavljati ultimate KD. ki je sedaj negotova; potrebno je upoštevati njene miselne procese in ritem dozorevanja*. Signorile je zato tudi dejal, da se ne strinja z nestrpnostjo komunistov, pač pa se strinja s previdno linijo Craxija. ki z današnjih srečanjem začenia «ofenzivo prepričevanja* do KD. Craxj namreč mani, da bi se morale stranke dogovarjati o novi vladi «pod dežnikom* Andreottijeve vlade. Ta naj bi torej ostala na krmilu še nekaj mesecev. Komunistom se tokrat bolj mudi. Natta je na primer mnenja, da postaja kriza «iz dneva v dan bolj nevarna* in bi «odlaganje na poznejše, čeprav skorajšnje roke, ne prepričujejo nikogar*. V PSI niso vsi mrenia, da bodo pogaianja dolffa. Član vodstva Gianotta je na primer izjavil, da bi socialisti ne’smeli pristati na počasnost in negotovost, ki sta bilj značilni črti dvostranskih potrovorov pred letom dni. Medtem so sindikati priostrili svo ie pobude. Danes se bodo namreč tnioiki sindikalne federacije CGIL CISL UIL srečali s strankami -Moka vzdržanih* in jim predložili ne kakšen «dekalog» nove gospodarske politike. Gre za zahteve, o katerih se sindikat! sploh ne nameravalo pogajati predolgo. Od strank pri čaldneio. da se bodo do tein zahtev onredelile in na osnovi te opredelitve nato razmišljale o novi vladi. «Daite nam .vlado, s katero se bomo lahko pogajali,* pravijo sindikalisti šestim strankam, katerim prepuščajo vprašanja formul in ravnotežij. Danes se bodo tajniki sindikalne federaciie srečali z zastopniki KPI, PSI, PRI, KD. jutri pa P3DI in PLI. CANDTDA CURZI Pred zamrznitvijo cen nafte OPEČ? CARACAS — V letoviškem kraje Caraballeda, ki leži 40 km od vene zuelskega glavnega mesta, se prič ne danes dvodnevna konferenca petrolejskih ministrov 13 drž.av iz voznic nafte, ki tvorijo organizacijo OPEČ. Izvedenci menijo, da se bodo ministri, čeprav s težavo do menili glede zamrznitve cene surovega petroleja na sedanji ravni za vse leto 1978. Predlog v tem smislu je izntsla Saudska Arabija, ki meni, da bi bilo treba ohraniti ceno pri 12,7<) amer. dolarja za sod (42 galon). Saudsko Arabijo podpirajo arabski emirati ,Qatar in Kuvajt. Proti zamrznitvi pa Irak, Alžirija in Libija. Značilno je. da gre v brvi skupini za dežele, ki niso grajale Sadatovih pobud za priznanje iz raelske države, v drugi Da za tiste, ki so odločno obsodile politiko egiptovskega predsednika. Saudskcarabski petrolejski' minister Jamam sodi, da je treba ceno nafte zamrzniti zaradi skrčenja povpraševanja na svetovnem petrolejskem trgu, z druge strani pa u-gotavlja, da je s takšno pobudo treba omogočiti zahodnim industrijskih državam ponovni gospodarski zagon; le-ta jim je pač hudo potreben. da ostranijo težave, s katerimi so se morale spoprijeti no naftnih podražitvah v letih 1973 74. Z druge strani je venezuelski minister za energetska vprašanja A-eosta iznesel predlog, po katerem naj bi države OPEČ odslej določale nove cene le vsakih 5 let, ne pa vsa kih fi mesecev, kakor sedaj. ZA USPEŠNEJŠO RAST SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI NA GORIŠKEM v \r POLOŽEN TEMELJNI KAMEN ZA SREDISCE SLOVENSKE KULTURE IN ŠPORTA V GORICI V temeljni kamen vzidana spominska listina - Na prireditvi sredi rastočega doma množica Slovencev in predstavnikov družbenopolitičnega življenja Gorice in iz Slovenije - Nastop združenih pevskih zborov Predseuiuk odiiniu za gradnjo Kultu . du-sportnega sreuisua Goiazcl vesel med vzldavo Spominske listine v temeljni kamen Na' nedeljski svečanosti v Gorici, ki jo je odbor za gradnja Kulturno športnega središča priredil ob vzi-davi Sporrtinske listine ter položitvi temeljnega kamna Kulturnega do ma, si je množica goriških Slovencev lahko na kraju samem ogleda la, kako napredujejo dela uri grad nji tega, tako nujno potrebnega o ’ bjekta za razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem. Za misel odbora da svečanost priredi v sedanji fazi, je pomembna zato, ker so si udeleženci lahko ogledali doslej opravljena delit in se na kraju samem prepričali, da doigo letni sen postaja resničnost. Prirt ditev je bila na prostoru, kjer bo j glavni vhod v športni in kulturo; del objekta. Atrij, tako se bo namreč ta del imenoval, je že obdan s stebriščem, na katerem je bilo . mogoče opaziti element-kupolo. ki bo predstavljala strop tega ostrešja. ki bo prekrit z bakreno p!o čevino. Na ploščadi atrija so se ob 10.30 zbrali številni Slovenci, ter Dred stavmki kulturno - prosvetnega, športnega, političnega in oblastnega življenja iz Gorice Nove Gorice in iz Slovenije. Prisotni so bili zastopniki Sli' venske kulturno gospodarske zveze ■ iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiitiiiiiiiiiikiiiiMiiuiiiiiimiiiitimiiiuiMiiiniiititiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiMiiiiiiiiliiiiMimiiiiiiiiiiinfiMimiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiliiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii NA POTI IZ ZPfl SE BO IZRAELSKI PREMIER USTAVIL V LONDONU Na božič bosta Begin in Sadat v Izmailiji razpravljala o izraelskih mirovnih predlogih Arabci negativno ocenjujejo Beginove pogovore v Washmgtonu - Po včerajšnjem enournem zasedanju so kairsko konferenco spet preložili KAIRO — »Prašili smp predsedni i ren prispevek* -na poti k miru na ka Sadata, da bi naše Srečanje pre- Bližnjem vzhodu. Arabski svet pa nesli za 24 ur.» Tako je še v Nevv lga v glavnem zavruča, čeprav o Vorku med televizijskim intervju jem izjavil izraelski premier Begin in dejansko najavil, da bi morali ■delovni sestanek*, ki je bil že napovedan na božični dan, odložiti. Prav spoštovanje katoliškega praznika naj bi Begina navedlo do preložitve njegovega obiska v Egiptu, ki je bil že dogovorjen za 25. december, ki je med drugim tudi o sebni praznik egiptovskega predsednika. Venda- zadnjih vesteh kaže, da bo Sadat izraelskega premiera všečno sprejel na svoj 59. rojstni dan. Tudi vsebina pogovorov je že zna na: na otoku blizu Izmailije naj bi Sadat in Begin pregledovala izrael ski mirovni načrt, ki ga je ameriški predsednik Carter označil za »tvo njem še ni bil podrobno obveščen. Uradno naj bj izraelski osnutek javnosti razkrili šele po, srečanju Begin - Sadat, ki med drugim pogojuje tudi kairsko konferenco. Ce1 bi se v začetku prihodnjega tedna egiptovski predsednik in izraelski premier vsaj okvirno dogovorila, bi se pripravljalna pogajanja v hotelu «Mena House* januarja nadaljevala na'ravni zunanjih ministrov, ki bi »izpolnili načelni egiptovsko -izraelski .sporazum*. Izpovedani nameiv trenutnih glav n ih'sogovornikov, za ureditev izraelsko egiptovskega spora, če ' ne že tistega, ki zadeva ves Bližnji vzhod, in. najtrdnejšega posrednika, VVasliingtona, ne vodijo najbolj premočrtno do ponovnega sklicanja m:- |IIIIHIIIIIIIIIIIflllllM8l*ll**lllllllll II lili Mili VI lili lllll II || Hi |(||||||||im m um ||||||||||||||||||||„|||||||||||||| milil |||||||||f|||||||||||y'|||||||||||||| OD 10. DO 11. URE NA POZIV SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL - CISL - UIL Enourna splošna stavka za sindikat policije Ostra polemična nola tajništva krščanske demokracije RIM — Skoraj dvajset milijonov delavcev in uslužbencev bo danes do poldne stavkalo za eno uro. Splošno stavko so proglasili sindikati CG LL - CISL - UIL, da bi stvarno pokazali solidarnost s policijskimi a-genti, ki se borijo za ustanovitev svoje sindikalne organizacije in za reformo sistema javne varnosti, ki jo zavirajo vlada, KD in druge zmerne sile. Prvič v italijanski zgodovini bo torej delavski razred, ki je dolga desetletja bil tarča in žrtev policije represije, dokazal do kolikšne stopnje sta dozorela razredna solidarnost in kako globoko je v policijskih vrstah prodrla demokratična zavest. Policijski agenti ne morejo stavkati, ker bj s tem kršili vojaško disciplino, kateri so podvrženi. Zato pa bodo. v njihovem imenu, stavkali delavci in s tem na najučinkovitejši način uresničili pritisk na vlado, kj predolgo zavlačuje z odo-) britvijo reforme služb za zaščito javnega reda in norme o demilitarizaciji ter sindikalni organizaciji a-gentov. Stavka bo od desetih do enajstih za vse stroke. Federacije CGIL -CISL - UIL je poudarila, da ne bodo stavkali zgolj železničarji in prodajalci časopisov. «Cilj stavke.* je dejal član tajništva CGIL Zuccherini, «ni samo protest proti zadržanju' vlade, pač pa prvo pričevanje o zbliževanju med policijo in družbo. To zbliževanje pa ji lahko omogoči večjo u-činkovitost pri zaščiti demokratične-/ga javnega redg, zatiranju navadnega in političnega kriminala.* Napoved enourne splošne stavke je izzvala ostro reakcijo krščanske demokracije. Njeno politično tajništvo je s tem v zvezi izdalo sporočilo, v katerem trdi, da pomeni «stavka nedopusten pritisk na parlament*, ki mora »odločati o zelo delikatnem vprašanju*, kot je reforma javne varnosti. S tem v zvezi KD ponavlja svoja, stališča o reformi policijskih služb. Po njenem mnenju bi nikakor ne smeli odpraviti vojaške discipline (in torej prepovedi sindikalne organizacije) za tiste sektorje policije, ki «ščitijo ozemlje, na katerem nastopajo z velikimi akcijami*. To so. po ninenju KD. cestna, železniška in niejna policija ter vsi oddelki, ki morajo ščititi javni red. Za te službe je, po mnenju KD, vojaška organizacija nujno potrebna. Poleg tega KD ne mara. da bi sindikat policijskih agentov bil pridružen federaciji CGIL - CISL - UIL. češ da bi to »okrnilo prepotrebno objektivnost in neodvisnost policije*, kajti sindikati niso podvrženi nadzorstvu parlamenta ali volivcev. Drugačnega mnenja so. seveda, policijski agenti, ki so s svojimi i-zjavami izrazili hvaležnost delavcem za solidarnost in poudarjajo, da nočejo biti «slepo sredstvo proti-delavske represije, kot v preteklosti*. Polemične izjave, v katerih poudarja, da »se znamo braniti sami*, pa so dali odbori »avtonomnega policijskega sindikata*, ki u-živa podporo KD. socialdemokratov in desnice, (st.s.) MAPUTG — Predsednik afriških dežel tako imenovane »prve bojne črte* so na včerajšnjem sestanku v mozambiškem pristanišču Beira soglasno sklenili podpreti načelo o po-1 gajanjih z britanskimi oblastmi glede ureditve zimbabvejske (rodezijske) krize, sicer začenši »s pozitivnimi platmi ustreznega britansko-ameriškega mirovnega načrta*. Machei (Mozambik), Njerere (Tanzanija), Neto (Angola) in Ka-unda (Zambija) so sicer na sreča- nju, ki sta se ga udeležila tudi voditelja »rodezijske patriotske Trente* Mkomp in Mugabe, stoodstotno podprli obkroženi osvobodilni boj zimbabvejskega ljudstva Iz Bonna se je medtem zvedelo, da obišče še ta mesec Tanzanijo, Zambijo in Bocvano predsedrtik za-hodnonemške socialnodemokratske stranke Brandt, III MIHU M M UMI lil MIHI IIMIIII lili Hill Hill III •lllllliniIMMIII MIH Hill MII IM II MII Hill MIIIIIIIIIIIIMM lii» lil IMIIIM0 SPACALU ZLATI SV. JUST V dvorani tržaškega občinskega sveta je včeraj prejel nugrado zlatega sv. Justa slikar in grafik Lojze Spacal. (Poročilo berite na tržaški kroniki) rovnih pogajanj v Ženevi. Več ali manj pievidr.o se tudi izogibnjo te nieljaega vprašanja za ■ dokončno mirno ureditev področja: palestn-sko vprašanje so skrčili na probleVn milijona «palestnskih Arabcev*, ki živijo v «Samariji in Jude j*. Skup no s »palestinskimi Izraelci* naj bi odslej živeli v «upravno samostojn Cisjordaniji*, katere nedotakljivost in varnost naj bi stražili izraelski vojaki. Obenem z usodo’ Jeruzale ma, kateitpga izraelska vlada nika kor ne namerava prepust ti Arabcem, govori se le o »piorebitnem samoupravljanju treh verskih skupnosti*, je' to' najbolj nesprejemljiv del Beginorega načrta, oziroma te ga, kar je znanega. V osnutku, ki ga je izraelski pre mier predočil Carterju pa je »mno go več, ali mnogo -manj. oziroma nekaj čisto drugačnega*, je zelo-zapleteno 'n nejasno novinarjem izja vil neki član ameriške delegacije, k, se je v petek in soboto pogovar jala z izraelsko. Prav gotovo nista ne ameriška ne izraelska stran po sredovali vseh podrobnosti iz »takt, nosti do Sadata*, vendar bodo po ročanja tiska v glavnem- zelo blizu resnice. Neposredno vpleteni v spor z Izraelom so tako označene Begi nove predloge (vrnitev Sinaja sko raj v celot’ Egiptu in »upravna sa mostojnost* v Cisjordaniji ■ in Gazi) že proglasili za nesprejemljive PLO je še enkrat poudarila, da se bori za palestinsko samoodločanje, popolnoma nezadostna pa je «Begi nova rešitev* tudi po mnenju zmer nejših predstavnikov Palestincev, ki živijo v zasedeni Cisjordaniji. Nekoliko previdnejše, vendar zato prav nič pohvalne, so bile jordanske ocene. Minister za informacije Adnuh Abu,Odeli je tiskovni agenciji Reuter zatrdil, da izraelski predlogi težijo k pravnemu priznanju zasedbe arabskih ozemelj, medtem ko dnevnik »Al Des. tur* poudarja, da so ponudbe Tel A-viva «veliko premajhne*. Približno iste misli, vendar izražene ostrejše, so prišle tudi iz Libije, ki dodaja, da , bi predlog lahko podpisala ena sama stran, Izrael, ker dejansko arabskih zahtev sploh ne upošteva. «Beginov načrt nam jasno priča, da smo še zelo daleč pd miru*, je negativno komentiral tunizijski zunanji minister Sati .ki je pristavil, da je treba globalno rešitev za Bližnji vzhod iskati v duhu sklepov arabskih vrhov. Za zunanje ministrstvo Severnega Jeme-na pa je «Beginov osnutek dodatna 0-vira na poti k miru. obenem pa kršitev mednarodnih sporazumov. Predno bo izraelski premier o pogovorih s Carterjem poročal članom lastne vlade, bo o izidih obvestil predsednika v Londonu, kjer se bo ustavil na poti domov. Med pripravami za »delovni sestanek* z Beginom Pa je Sadat uglednemu italijanskemu dnevniku še razložil, zakaj se je odločil za obisk v Jeruzalem. Po njegovem mnenju, ki ga .sicer ni razgalil prvič, je bilo treba prebiti »psihološko pregrado* in to je bilo mogoče s »pogumnim dejanjem*, kajti ozračje je bilo preveč zastrupljeno, da bi bil kdo pripravljen poslušati -modro in 'razsodno besedo*. Vpraša nje je. če je egiptovski predsednik »odprl pot pravičnemu sporazumeva nju*. Cbp) SIR v nadzorni skupini Monledisona RJM — Kemijska družba SIR Nina Rovellija je stopila v skupino delničarjev, kr nadzoruje Montedi-son. SIR razpolaga s 4 milijoni del nic Monledisona. Svetnik Aebille Gallucci ki je sklenil, po formalizaciji preiskave o SIR. da bo sam vodil preiskavo s pomočjo Uveli preiskovalnih sodni kov Amata in Torrija. je razveljavil izvid o knjigovodstvu SIR, ki ga je državni pravdnik Infelisi poveril sodnim izvedencem. s predsednikom Borisom Raceton* na čelu, senatorka Jelka Gerbec, člani teritorialnega odljora SKGZ za Goriško s predsednikom dr. Mirkom Primožičem na čelu. zastopnik republiške konference SZDL i* Ljubljane Jože Hartman, uredsed-nik Kulturne skupnosti Slovenije Ivo Tavčar, goriški župan Pasquale De Simone, župan iz Sovodenj Jožef češčut in župan iz Dooerdoba Andrej Jarc. Odsotnega števerjan-skegu župana je zastopal Jdborniii tamkajšnje občine Ciril Teipin. V’ številni Delegaciji iz Nove Gorice so bili, med drugimi, predsednik občinske konference SZDL Izjjz.e Lah. sekretar občinskega komiteja ZKS Tomaž Britram. predsednik občinske skupščine Jože Sušmelj, predsednik1 ZKO Aldo Trnovec, predsednik sindikalnega sveta Viljem Pahor. Prišli so tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko s konzulom Lojzetom Kantelom, deželni odbornik Gino Cocianni, podprete ki dr. Antonio Laveder, namestnik kvestorja dr. Giovanui Pisani, podžupan Lanfraneo Zucal-li, odbornika Gianni Ciuffarin m Ferruccio Fantini, občinski svetovalci Marko AValtritsch. Vilma Brajnik, Peter Sanzin Andrej Bratuž. Dario Drufuca. Med ptšotnimi so bili tudi predsednik SSO Da-mian Paulin, pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin. tajnik PSI Gianfraneo Tromlietta. zastopnik vodstva KPI Italo Chiarion. predstavnika VZPI-ANPI Ladi Dornik in Silvino Poletto, predsednik CONI Lino Bregant, nadalje didaktični ravnatelj dr. Brešan in ravnatelja srednjih šol dr. Albin Sirk in dr. Milko Rener. predsednik SSG prof. Tavčar, predsednik SPZ Palčič, podpredsednik ZSšDl Pelicon, predsednik Glasbene matice Dušan Hreščak, podpredsednik DSGZ Vilko Nanut in še veliko drugih zastop nikov naših prosvetnih in športnih društev in ustanov. Ne smemo pozabiti tistih, ki 'majo vsakdanje zasluge pri gradnji Kulturno-športnega središča in, sicer vodje del in statika inz. Adolfa Močnika, gradbenika l.ivia Sgu-bina. delavcev, ki so vsak vlan na gradbišču in ki so tudi v nedeljo sodelovali pri svečanosti. Prireditev so pričeli pevci združenih pevskih zborov Slovenske prosvetne zveze, ki sodijo v okvir prosvetnih društev v Števerjanu, Pod-gori, štandrežu. Sovodnjah, Dolu in Doberdobu. Pod vodstvom profesorja Silvana Križmaikrča so zapeli kot uvod puntarsko pesem »Le vkup uboga gmaina*.- Predsednik odbora za gradnjo Kulturno športnega središča Gorazd Vesel je nato takole spregovoril: »Prisrčen uozdrav vrem, ki so soreleli povabilo na vzidavo Spominske listine ter položitev temeljnega kamna Kulturnega doma. Svečanost povezuje dva pomembna dogodka: (Nndalievanie na 4. strani) •Hill MIIIIIHHIMIH IHMIHIttlllMHII MII HlinillllMIJHIIIItltHMIIIIIIIHflHIIIItlllHHHMIItHIHHttMI >•■■111111IHIM V TEKU IZDELAVA SKLEPNEGA DOKUMENTA Na beograjskem sestanku končno premostili zastoj Delo na KEVS bo do 17. januarja potekalo v dveh redaktijskih skupinah BEOGRAD — Na beograjskem sestanku o 'evropski varnosti, in sodelovanju so naposled prebrodili nastale težave to se sporazumeli o nadaljnjem delu. Na včerajšnji dopoldanski plenarni seji so sprejeli posebno »izjavo predsedujočega* in z njo potrdili, da je razprava o četrti točki dnevnega reda končana. To je bila razprava o oceni dosedanjega uresničevanja helsinških sklepov in dogovorov. Vendar je predlog štirih nevtralnih držav, na katerega se sklicuje izjava predsedujočega, prožen, saj je rečeno, da je plenarna seja glavno telo beograjskega sestanka in bodo zato v plenumu še naprej mogoči vsakršni posegi sleherne delegacije. Sicer pa so včeraj določili tudi napin dela beograjskega sestanka do 10. februarja 1978. Od včeraj pa do tega datuma, vendar z odmorom od 22. decembra do 17. januarja, bodo redagirali sklepni dokument beograjskega sestanka KEVS. To odgovorno in kočljivo delo bo potekalo v dveh redakcijskih skupinah. V pr vi delovni skupini bodo usklajeni tisti del sklepnega dokumenta, ki se nanaša na kontinuiteto KEVS to ki mora vsebovati sklep o kraju, datumu in ravni naslednjega evropskega srečanja v okviru konference o v(arnosti to sodelovanju. V drugi redakcijski skupini bodo pripravljali preostali del sklepnega dokumenta. V njem se mora odraziti razprava o dosedanjem izvaja- nju helsinške sklepne listine. Posebne podskupine se bodo ukvarjale s problematiko, ki je bila že v Helsinkih razdeljena v tri »košare*, na vojaška vprašanja to varnost, gospodarska vprašanja in humanitarno sodelovanje. Poleg tega bo ta del sklepnega dokumenta vseboval v obliki strnjenih sklepov tudi vse ukrepe za krepitev političnega popuščanja in za razvoj sodelovanja in medsebojnega zaupanja na vseh področji!), in to tiste ukrepe, s katerimi se bodo strinjale vse delegacije. Prav zato, ker je potrebno splošn-o soglasje (konsehzus), bo to najtežji del opravil na beograjskem sestanku, zanj pa je na voljo manj kot pet delovnih tednov. O dogovorih v redakcijskih skupinah bodo seveda izrekli zadnjo besedo udeleženci na plenarnih sejah. Čeprav seveda vsi problemi še zdaleč niso rešeni, pa se je beograjski sestanek premaknil z mrtve točke, na kateri, bi v zadnjih dneh skoraj obstal. (v b) Finančni vrh FGS BRUSELJ — Finančni ministri EGS so včeraj sklenili podvojiti sklad za srednjeročna posojila državam članicam deveterice, ki se nahajajo v posebnih gospodarskih težavah. Ta oo odslej znašal 5 milijard 450 milijopov računskih enot, to je okoli 5.500 milijard lir. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA KD s proceduralnimi ovirami otežuje delo odbora KPI-PSI Demokristjansko resolucijo so podprli svetovalci MSI, PLI, PRI in PSDI Pokrajinskim svetovalcem se obetajo, kot kaže, delovni božični in novoletni prazniki. Svetovalska skupina KD, ki si vztrajno prizadeva navezati na svoje pozicije socialdemokratskega in republikanskega predstavnika, pa tudi liberalnega, kar ji je nekajkrat tudi uspelo, je na sinočnji seji izkoristila priložnost odgovora na interpelacijo o proračunu, da je predložila v obliki proceduralne resolucije zahtevo, da pokrajinski odbor vloži proračun za leto 1978 še pred koncem meseca in da svet o njem glasuje pred koncem marca prihodnjega leta. Po kratki prekinitvi seje, med katero so se sestali najprej odbor, nato še načelniki svetovalskih skupin, je predsednik Ghersi zavrnil zahtevo, ker ni šlo za proceduralno resolucijo, pač pa za navadno, o kateri bi razpravljali na eni naslednjih sej. Devet demokristjanov, trije misovci, predstavniki PLI, PRI in PSDI pa so vsilili razpravo o njej. Proti so glasovali komunisti in socialisti, predstavnik SSk in MIT sta se glasovanja vzdržala. Nato je mi-sovec Segariol zagovarjal resolucijo, socialist Carbone je govoril proti njej, sledile so glasovalne izjave vseh svetovalskih skupin in glasovanje, ki je dalo enak izid. Zelo jasno' se je pokazal izrecno političen značaj dokumenta, ki prisili levičarski manjšinski odbor, da sestavi v hitrici najvažnejši politični akt uprave, ko še ne razpolaga niti s podatki o gotovih dohodkih, ki bi jih morala, kar še ni storila, sporočiti vlada. Zato so predsednik Ghers:, kot tudi predstavnika PSI in KPI poudarjali neodgovornost vsiljene odločitve, katere zagovor niki, KD in sinočnji somišljeniki, so se sklicevali zgolj na formalne razloge in manj jasno na potrebo po pospešitvi političnega razčišče nja. V takih pogojih ni namreč mogoče sestaviti resnega proračuna, k: bi dejansko ustrezal potrebam prebivalstva, zaradi česar ga tudi še ni predložila velika večina kra jevnih uprav, skladno z navodli vsedržavnih združenj občin in pokra jin. Med njimi so tudi tržaška občina in druge pokrajinske uprave v naši deželi. Spričo izrazitega političnega značaja resolucije, ki ji je bil namen onemogočiti redno delovanje uprave, so predstavniki levičarskih strank pozvali opozicijo k čutu odgovornosti, ki je omogočil sestavo skupnih stališč in izvajanje enotnih pobud pri obrambi tržaškega gospodarstva, ali pa naj odkrito nakažejo drugačne rešitve za vode nje pokrajine. Tudi svetovalec SSk je poudari' politični značaj resolucije in je utemeljil vzdržanje s po trebo predhodnega političnega raz-čiščenja. Zaostritev odnosov KD do levičarske uprave na pokrajini je sicer napovedovala že izjava njene svetovalske skupine, ki se .je te' dni sestala in je pod predsedstvom vodje skupine Locchija preučila sedanji položaj, predvsem v zvezi s sinočnjo sejo pokrajinskega sveta. Pri tem pokrajinsko vodstvo KD omenja vprašanja in interpelacije, ki so jih na sedanjo pokrajinsko upravo skupno naslovili KD, PSDI in PLI in ki se nanašajo na njene programske obveznosti. KD kritizira sedanjo pokrajinsko upravo, ki jo vodita KPI in PSI in nima podpore večine, ter poudarja nujnost preverjanja ter sestave take uprave, ki bo uživala podporo ve čine pokrajinskega sveta. Medtem bo KD v pokrajinskem svetu vodi la ostro opozicijo. Tudi pred proceduralno resolucijo so bili demokristjani, v nekaterih primerih skupaj z manjšimi laičnimi, strankami, v vrsti interpelacij precej ostri do delovanja levičarskega odbora, kateremu so očitali počasnost, kot pri organiziranju konference o kulturnih ustanovah, ali neučinkovitost, kot pri odbomištvu za vprašanja kulturnega in gospodarskega razvoja slovenske narodnostne skupnosti. Odbor jim je na kritiko odgovoril, da je v devetih mesecih izvedel več programskih obvez kot prejšnji v mnogo daljši dobi, odbomištvo za slovenska vprašanja pa je dokazalo svojo koristnost pri več sklepih, ki jih je odbor sprejel, kot so spremembna pravilnika zaradi rabe slovenščine, posredovanje v Rimu za globalno zaščito in v delovanju na posameznih sektorjih pokrajin ske uprave. zadevanja za dokončno ureditev sindikalnega vprašanja agentov javne varnosti. Stavka bo vsedržavnega značaja, v tržaški pokrajini pa bo delavstvo zapustilo delovna mesta uro pred zaključkom vsake izmene. V času stavke bodo v Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu, v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku in štivanski papirnici delavske skupščine. • Danes ob 9. uri bo delegacija pokrajinskega odbora položila venec k spomeniku Guglielma Oberdana. To je prilika, da pokrajina, ki jo sestavljajo socialisti in komunisti, prekine dosedanje komemoracije v duhu retoričnega nacionalizma SLOVESNOST V DVORANI "TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA «Zlati sv. Just» Lojzetu Spacalu Nagrado mu je podelilo Združenje julijskih kronistov V dvorani tržaškega občinskega sveta so večeraj podelili slovenskemu tržaškemu slikarju Lojzetu Spacalu letošnjo enajsto nagrado združenja tržaških kronistov »Zla-ti sv. Just*. Nagrado podeljuje združenje vsako leto Tržačanu, ki se je uveljavil v svetu in s tem populariziral ime Trsta. Včerajšnje slovesnosti so se udeležili številni predstavniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, med katerimi naj omenimo predsednika deželnega sveta Pittonija, tržaškega župana Spaccinija, predsednika tržaške pokrajine Ghersija, Generalnega vladnega komisarja Moli-narija, tržaškega škofa Bellomija, prvega predsednika tržaškega pri. zivnega sodišča Zurhina, dolinskega župana Edvina. Švaba, devinsko-nabrežinskega župana Albina Šker-ka, zgoniškega podžupana Simone- te, generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka, številne svetovalce in odbornike tržaške in o-koliških občin ter tržaške pokrajine ter predstavnike tržaškega kulturnega življenja. Umetnika je predstavil predsednik združenja tržaških kronistov Ranieri Ponis, ki je orisal pomen Spacalove ustvarjalne dejavnosti in odmev, ki ga ima njegovo delo po vsem svetu. Ponis je nato podelil Spacalu -Zlatega sv. Justa*. Sledil je pozdravni nagovor župana Spaccinija, ki je še zlasti poudaril Spa-calovo navezanost na Kras, ki ga je upodobil na tako izviren in tako lep način. Ob koncu se je slovenski umetnik ganjen zahvalil za nagrado. Ob koncu slovesnosti je tržaška avtonomna turistična ustanova priredila kosilo na čast umetnika; ko- ■iiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiMiiiMiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiutiiMiiMiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z VČERAJŠNJEGA POSVETA V AVDITORIJU Generalni konzul SFRJ Renko obiskal predsednika Modiana Včeraj dopoldne je generalni konzul SFRJ Ivan Renko obiskal predsednika tržaške trgovinske zbornice Marcella Modiana. V daljšem prijateljskem razgovoru sta načela vrsto vprašanj, ki zadevajo gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in med obmejnimi kraji obeh republik. V tem okviru sta se pogovarjala zlasti o industrijsko-tehničnem sodelovanju in o možnosti za medsebojno nastopanje obeh ekonomij na tretjih tržiščih. Poleg strogo gospodarskih tem sta Renko in Modiano obravnavala tudi vprašanja sodelovanja med Jugoslavijo in našo deželo na kulturnem, turističnem in umetnostnem področju. Pozneje je predsednika trgovinske zbornice obiskal tudi novi načelnik češkoslovaškega predstavništva v našem mestu dr. Vaclav škorpik. Za železarstvo in ladjedelstvo nujno potrebni področni načrti Sindikalne organizacije zahtevajo prehod na novo gospodarsko politiko - Po-sveta so se udeležili sindikalisti in javni upravitelji iz številnih italijanskih dežel sila, na katerem sta si Spacal in predsednik ustanove posl. Tombesi izmenjala zdravici, so se udeležili predstavniki oblasti in tudi številni kronisti, ki so Spacalu čestitali za pomembno priznanje. • Drevi ob 19. uri bo v razstavni dvorani v Ul. Teatro Romano 7 otvoritev bibliografične razstave pesnika Umberta Sabe. Obenem bodo predstavili novo delo Anite Pittoni z naslovom «Caro Saba*. Razstava prireja mestna knjižnica v sodelovanju s tržaško ljudsko knjižnico in bo odprta do 14. januarja ob delavnikih od 9. do 13.30 in od 15. do 19.45. ZA SINDIKAT POLICISTOV Danes enourna stavka vseh delavskih kategorij Pokrajinska sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL sporoča, da bodo danes delavci vseh kategorij (industrija, storitve, javne uprave) stavkali eno uro, da bi podprli splošna pri- Na pobudo sindikalne zveze ko-vinopredelovalnih delavcev CGIL-CISL-UIL je bil včeraj v tržaškem Avditoriju vsedržavni posvet o načrtih za poživitev želerzastva in ladjedelstva v Italiji. Kakor je v uvodnem nagovoru poudaril član deželnega tajništva sindikalne or-s ganizacije FLM Bravo, je bil posvet sklican po neuspelem sestanku med sindikati in vlado in pred novim srečanjem na vladni ravni, na katerem bo stekla razprava o programskih točkah, ki vsebujejo konkretne predloge delavskih or- ........................... S TISKOVNE KONFERENCE DEŽELNE SVETOVALSKE SKUPINE KPI Odborov proračun in načrt za naložbe ne upošteva trenutnega stanja v deželi Če ne bo bistvenih sprememb, bodo komunistični svetovalci glasovali proti ■ la KPI je julijski programski sporazum še veljaven Danes se prične v deželnem svetu . nemu stališču, medtem ko mora KD večjega nadzorstva nad njenim Vo-razprava o deželnem obračunu za I ta sporazum spoštovati in ne deliti \ denjem. Nota PSI v zaključku pri- “ ’ ' opozicijo na togo in bolj elastično. -i- — A- •■* leto 1976, o proračunu za prihodnje leto in o srednjeročnem načrtu za nove naložbe v Furlaniji - Julijski krajini. Pred to/nad vse pomembno zapadlostjo je deželna svetovalska skupina KPI imela včeraj tiskovno konferenco, na kateri so časnikarjem obrazložili stališče stranke o obračunu, proračunu ii> srednjeročnem načrtu. Če v nekaj besedah strnemo stališča komunistov, ugotovimo, da po njihovem deželni odbor nadaljuje s svojo že ustaljeno metodo pri izstavitvi proračunov, s postavkami, ki so le nadaljevanje dosedanjih deželnih pobud; nakazila odborništvom in finančnim druž bam, brez načrtovanja in globalne vizije vseh problemov naše dežele. Manjka pri vsem tem namreč slika trenutnega gospodarskega stanja naše dežele, še manj pa se je o tem razpravljalo s prizadetimi. V letu 1978 je predvidenih 1533 milijard lir nakazil, ta ogromna vsota (v štirih letih bo narasla na 4193 milijard lir) pa nima prednostnih kriterijev in ne spreminja dosedanjih nevzdržnih odnosov med deželami in krajevnimi upravami. To so le nekateri razlogi, ki bodo pogojevali negativni glas komunističnih svetovalcev v deželnem svetu, če ne bo prišlo e mnenje o bodočem vodenju dežele, ki se nahaja pred težko nalogo obnove prizadetih krajev Furlanije in pred zajezitvijo hude gospodarske krize. TISKOVNO POROČILO PSI Zastoji pri demokratizaciji Stalnega tržaškega gledališča Na zadnji seji izvršnega odbora Stalnega tržaškega gledališča je predstavnik PSI Mario De Luic podal ostavko, ker so ponovno odložili odobritev novega statuta. Tiskovno poročilo PSI ob tem ugotavlja, da je odložitev sad pomanjkanja politične volje sedanjega predsednika, ki je s tem namerno zaustavil demokratizacijo ustanove in možnost pominja, da je prišlo do pogostih izmenjav mnenj med predstavnikom PSI in svetovalcem KPI, ki sta -Si bila v glavnem složna glede nadaljnjih pobud. Svetovalec KPI ni podal ostavke. Avtobusna služba za praznike Pokrajinski konzorcij za prevoze sporoča, da se bo na predvečer božiča in na Silvestrovo večerna avtobusna služba zaključila dve uri prej kot običajno, na božič in na novo leto pa se bo začelo 2 uri kasneje. ganizacij za premostitev sedanje krize. Sindikati se dobro zavedajo — je še dejal Bravo — da ni mogoče pričakovati, da bodo vsa vprašanja, ki vznemirjajo italijansko delavstvo, zlasti v okviru državnih soudeležb, rešena hitro in brez zapletov, svoje konkretne zahteve pa nameravajo podpreti z odločnim bojem, katerega prva e-tapa bo splošna stavka sredi januarja prihodnjega leta. Kar zadeva sam posvet, je Bravo naglasil, da je sindikalna zveza sklenila na njem obravnavati hkrati dve temi, in sicer železarstvo in ladjedelstvo, ki sta medsebojno tesno poveza iti, in to z več vidikov: ker ere za področje državnih soudeležb, ker odpirata podobne probleme po vsej državi in še zlasti na Jugu, in ker se oba sektorja uvrščata v okvir skupne razvojne politike, ki jo sindikalne organizacije zagovarjajo za pomorstvo, 'ladjedelstvo in pristanišča. Posveta so se udeležili številni predstavniki krajevnih ustanov, po litičnih strank in sindikalnih orga nizacij iz Furlanije-Julijske kraji ne, Veneta, Lombardije. Ligurije Lacija, Mark in drugih italijanskih dežel. Iz naše dežele so bili prisot ni predsednik deželnega sveta Pit toni, tržaški župan Spaccini, pred sednik pokrajinske uprave Gher si. podpredsednik Martone, deželni odbornik za promet Cocianni, član parlamentarne komisije za promet Cuffaro, deželni tajnik KD Coloni. svetovalec Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče Boniciolli, pokrajinski tajnik KPI Rossetti, po krajinski tajnik KD Rinaldi. pokrajinski tajnik PSI Carbone, milj ski župan Bordon, senatorka KPI Gerbec in drugi. Med gosti iz notranjosti države pa naj omenimo župane iz Taranta. Temija, Aoste in Pietre Ligure ter člane parlamentarne in senatne komisije za industrijo in za promet. Glavno poročilo o problemih deželnega in vsedržavnega železar- stva in ladjedelstva je podal predstavnik krajevne sindikalne zveze delavstva kovinopredelovalne stroke Zollia, nakar je sledila razprava, v katero so poleg številnih sindikalistov' posegli tudi deželni odbornik za promet Cocianni. predsednik pokrajinske uprave Ghersi in član parlamentarne komisije za promet Čuffaro. Ob koncu / razprave je glavne misli iz poročila in razprave povzel vsedržavni tajnik FLM Del GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 1977-78 Četrti abonmajski koncert Danes, 20, decembra 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER RTV - LJUBLJANA Dirigent: SAMO HUBAD Solist: ALEKSANDER VODOPIVEC klavir SPORED:, ' Vrabec — Ritmične impresije, prva izvedba Gershwin — Koncert za klavir in orkester Beethoven — Simfonija št. 5 Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA je te dni izdalo y Dnevnik in spominsko knjigo iz fašističnih zaporov Predstavitev izrednega knjižnega albuma iz I. 1943 bo danes, 20. dec., ob 17.30 v Tržaški knjigarni. Sodelovali bodo avtor dnevniških zapiskov MILKO SKRAP, avtor spremne besede BORIS RACE in opremljevalec KLAVDIJ PALČIC. UL. SV. FRANČIŠKA 20 Obveščamo vse, ki so se pri nas naročili za knjižno zbirko Jadranskega koledarja, da jo lahko dvignejo v Tržaški knjigarni do sobote, 24. decembra. Po tem datumu bomo knjige raznašali na dom. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - Kulturni dom Branislav Nušič: OBLAST: Pobovi t ve: jutri, 21. t.m., ob 20.30 abonma red D - mladinski v sredo; v četrtek, 22. tm., ob 16. url, abon ma red H — ob 20.30 abonma red E - mladinski v četrtek; v petek. 23. t.m., ob 16. pri abonma red I — ob 20.30 abonma red F -sindikalni. VERDI Drevi ob 20. uri šesta ponovitev opere »Iris*. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (telefon 31948). ROSSETTI Danes, 20. t.m., ob 20.30 »Volpone* Bena Jonsona v izvedbi rimskega gledališča. Režija Luigi Squarzina, v glavni vlogi Mario Scaccia. Rezervacije Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. 4. abonmajski odrezek. Izleti Turistična sekcija združenja Union javlja, da je še nekaj'mest na razpolago za enodnevni izlet v Trbiž -Kranjsko goro, ki bo v nedeljo, 25. t.m. Informacije in prijave na sedežu Ski cluba Union, Ul. Valdirivo 30, te). 64459, vsak dan od 17.30 do 19.30, razen ob ponedeljkih, v soboto od 10.30 do 12.30. Vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 18. do 19.30. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1978 Celoletna........................... Mesečna ............................ NAROČNINE SPRFJEMAJO: Uprava: Trst, UL Montecchi 6 Tel. 795-823 Raznašale! Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 1192 29.000 lir 2.900 lir OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA OBVEŠČA da sprejema za novoletno številko, ki bo Izšla v povečanem obsegu NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV DO VKLJUČNO 23. DECEMBRA. URNIK: vsak delavnik od 9 do 12.30 sobotah od 9 ure do 12.30, In od 15.30 do 18. ure, ob (Nadaljevanje na zadnji strani) ................. CD VČCRAJ DO 22. T.M. V RIMU Delegacija Kmečke zveze na kongresu konstituante Prinesla bo pozdrav članstva in predložila resolucijo o obnovi po potresu, uresničevanju Osima in vlogi slovenskih kmetov za gospodarski preporod dežele Včeraj je iz našega mesta odpotovala delegacija predstavnikov tržaške Kmečke zveze, ki sc udeležuje vsedržavnega kongresa kmečke konstituante, ki se je začelo popoldne v kongresni palači v rajonu EUR v Rimu Predstavništvo tržaških kmetov, ki ga vodi tajnik Kmečke zveze kmetijski izvedenec Edi Bukavec. bo na ustanovnem občnem zboru nove kmečke stro kovno-sindikalne organizacije, ki bo združevala doslej obstoječe organizacije neposrednih obdelovalcev Al leanza nazionale dei contadini (h kateri sta že dolgo bili pričlanje-ni tržaška in goriška Kmečka zveza). Unione coltivatori italianj in zvezo spolovinarjev Federmezzadi i, prineslo pozdrave slovenskih kmetov iz dežele Furlanije - Julijske krajine in bo predložilo v imenu deželne delegacije naprednih obdelovalcev zemlje posebno resolucijo, ki zadeva specifična vprašanja kmetijstva v naši deželi, kot. so obnova Furlanije in Beneške Slovenije po potresu, uresničevanje osimskih sporazumov in vlogo slovenskih kmetov pri splošnem preporodu deželnega gospodarstva. Kongres nove enotne kmečke or ganizacije bo trajal vse do 22. t.m in bomo o njegovem poteku poročali sproti, z objavo nastopa slovenskega predstavnika in resolucije, ki se zavzema med drugim tudi za nujno uzakonitev globalne zaščite slovenske narodnostne skup nosti v Italiji in za neposredno sodelovanje organizacij slovenskih kmetov pri uresničevanju gospodarskih delov osimskih sporazumov. Delavci Italsidra so sc vrnili na delo Včeraj se je vrnila na delo skupina 500 delavcev škedenjske železarne Italsider ki jo je vodstvo družbe pretekli mesec vpisalo v dopolnilno blagajno. V penedeljek. 2. januarja 1978, pa bo odšlo v dopolnilno blagajno nadaljnjih 700 delavcev. V tej zvezi naj omenimo, da je v tržiškem obratu Italcantieri še vedno v dopolnilni blagajni okrog 30 odst. vseh zaposlenih delavcev. • Pokrajinski konzorcij zn prevoze sporoča, da so na razpolago nove izkaznice za leto 1978, ki omogočajo vstopanje v avtobuse pri prednjih vratih. Kdor že razpolaga z izkazm co za leto 1977 lahko dvigne novo izkaznico pri okencu štev. 20 na sedežu podjetja v Ul. Genova 6 vsak dan od 7.30 do 11,30. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977-78 BRANISLAV NUŠIC OBLAST komedija *v dveh delih Prevod MILAN JESIH Scena arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi in maska SLAVICA LA LIČKI Koreografija JANEZ MEJAČ Priredba lini> in režija MIROSLAV BELOV1Č Ponovitve: glej pod rubriko »Gledališča*. Sinoči na Opčinah večer z A. Rebulo Prosvetno društvo Tabor na Opčinah je sinoči priredilo Večer s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu njegove knjige Snegovi Edena. Knjigo je predstavil Miroslav Košuta, ki je uvodoma omenil njeno nemilo usodo in razčlenil vsebino, h njene heterogenosti je mogoče sklepati, da je nastala v različnih časovnih obdobjih, kar je zapustilo sledove tudi kvalitetni ravni besedil, med katerimi pa je nekaj pravih mojstrovin. Izmed skupnih temeljnih značilnosti posebno izsto pa, je menil Košuta, pisateljeva tragična razpetost med ustvarjalno strastjo in leio čutnega sveta, v tem pa polnost ženskih likov in eksistencialna problematika, kjer je zamejstvo najpomembnejša komponenta. O zamejstvu je spregovoril tudi pisatelj sam in dejal, da se v ničemer ne čuti zamejca, če naj to pomeni kakršnokoli omejitev in o-mejenost, temveč slovenskega pisatelja z evropskim razgledom. Pač pa je zamejec po humusu, iz katerega črpa in ustvarja, saj pisatelj nikakor ne more mimo okolja, v katerem živi. Nadvse zanimiv večer so pred polno dvorano začeli in zaključili! člani dramskega odseka z Rebulovima novelama. | Včeraj-danes Danes, TOREK, 20. deceHfbra SVETOZAR Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 13.32 in zatone ob 2.37. Jutri, SREDA, 21. decembra TOMAŽ Vreme včeraj: Na j višja temperatura 11,1 stopinje, najnižja 5,7, ob 13. uri 11,1 stopinje, zračni tlak 1023,4 mb rahlo pada, vlaga 15-odstotna, nebo skoraj jasno, veter 14 km na uro severovzhodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 19. decembra 1977 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 25 ljudi. UMRLI SO: 72-letni Giuseppe Spi-rio, 82-letna Antonia Jeroncich vd. Stranich. 83-letni Antonio Deboni, 66-letni Umberto Piciga, 87-letna Cle-mentina Cadelli vd. Barbarioi, 84 letna Elena Ketskemety vd. Millini, 80-letna Maria Giurgevich vd. Vuch, 63-letni Marcello Burolo, 51-letna Leonia Marchesin por. Placer, 61-letni Fedele Bolanaz, 75-letna Rosa Pol vd. Cassone, 72-letna Maria Mi slei por. Fortunat, 84-letni Umberto Casolino, 65-letni Antonio Sain, 68 letna Irma Delconte vd. Chalvien Angelina Devescovi vd. Rismondo, 70-letni Ivan Kajin, 58-letni Agosti-no Rasman, 73-letni Lodovico Sto-oar, 39-letna Franca Speraldi, 78 letna Bianca KosoveCi vd. Michelo-ne, 72-letnj Vittorio Datodi, 69-leEna Giovanna Longo por. Forchiassin, 75-letna Maria Miailovich vd. Colle dani, 70-letna Antonia Malusš vd Veggian. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2. Borzni trg 12, Mi ramarski drevored 117, Ul. Combi 19, (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8. Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. SLOVENSKI KLUB obvešča svoje člane, da danes, 20. decembra, ne bo rednega torkovega večera zaradi sočasnega koncerta GM v Kulturnem domu- Šolske vesti Ravnateljstvo državnega liceja Fr**' ce Prešeren obvešča starše, da “ jutri, 21. t.m.. na šoli ob 18.30 skuP" na govorilna ura za vse razrede- Razna obvestila Repcntabrska občinska uprava s s0” delovanjem kulturnega društva 8^ra ški dom* priredi v četrtek, 23. tnl" ob 20. uri v prostorih občinske k°j palnice predavanje o novem dru«n skem zakonu, predvsem o PraVn! ureditvi premoženja zakoncev. Govor bo odvetnik Branko Agneletto. Kino Ariston 16.00-22.00 »Vogliamo i colo"' nelii*. M. Monicelli, U. Togna**1' C. Dauphin, D. Del Prete. Mignon 15.flD «La grande avventur**' Barvni film za vsakogar. Nazionale 16.00 c-1sole nella corrente*-George C. Scott. Barvni film. Grattacielo 16.30 »Una donna di conda mano*. Senta Berger, Ed*1 . Maria Salerno. Prepovedan mlad' pod 18. letom. Barvni film. Excelsior 15.30 »Guerre stellari*. M** Hamill, Carrie Fisher. Barvni Fenice 16.00 «Ride bene chi ride u mo*. Barvni film za vsakogar. Eden 16.00 «La bestia in calore’’ Prepovedan mladini pod )8. lotaIJ1' Ritz 16.00 »La soldatessa alla visi militare*. Edwige Fenech. PreP°v dan mladini pod 14. letom. Fllodranimatiro 16 00 «Le vacanze e rotichfe delle liceali*. Prepoved* , mladini pod 18. letom. Barvni fi* Cristallo Zaprto. Aurora 16.30 »La via della drog8: Fabio Testi. Prepovedan mlsdl pod 18. letom. Barvni film. Capital 16,30 »Quelli della calibro ' Prepovedan mladini pod 18. Barvni film. ___ Moderno 16.30 »Per amore di P"' pea*. O. Lionello. Barvni f‘‘ ' Prepovedan mladini pod 18. letd Impero Zaprto. Ideale Zaprto. Vittorio Venelo Zaprto. ,f. Radio 16.00 »Spasmo*. Robert man, Suzy Kendall. Barvni f’1 ’ Prepovedan mladini pod 14. le10 Astra 16.00 »Dalla Cina con furore Bruce Lee. Barvni film. Volta, (Milje) Zaprto. Namesto cvetja na grob Kalca darujeta Pierina in -3*1 ^ Batič 5.000 za TPPZ in 5.000 W ŠD Adria. ..^a V počastitev spomina pok. Ai%0 Kalca darujeta Angelca in Zvo Malalan 10.000 Ur za TPPZ. jnj Namesto cvetja na grob A‘D ^ Kalca daruje Matilda 5.000- l*r Skupnost Družina Opčine. ^ jca V spomin na pok. Albina daruje Virgilij Maver 2.500 2* PZ in 2.500 lir za ŠD Adria. jja V spomin na dragega Prll8 pa-dr. Angela Kukan.io darujeta ^ rinka in Franjo Kosovel 5.099 za Dijaško matico. JfO Ob izgubi dragega noneta ^ Saški Metliki por. Grgič globoko žalje Iniertoplasl. Godbeno društvo 'Iz Nabrežin® 0\j ka iskreno sožalje Stanku Mi**" izgubi sestre Mariic. Ravnateljstvo, profesorji 'n liceja F, Prešeren izrekajo Placcrju iskreno sožalje ob žene. Po kratki bolezni zaspala je dne 19. decembra 1977 tiho za vedn° NADISLAVA F0RTINI (roj. GANTAR) Žalujoči: sin Pino z družino, hčerka Licia i družino, sin Lucio, sestra Milka z družino, sestri Mara in Franči, brat Drago z družino, svak Jakob z družino in drugo sorodstvo Trst, Idrija, Vrhnika, Montiers, Chesterfield, 20. decembra 1 teko1'8 Odbor Ljudskega doma in s KPI Iz Križa Izrekata globoko yj. svojcem pek. Josipine Vergile11 Štolfa. °,f o POROČILO TAJNIKA TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA NA SOBOTNEM OBČNEM ZBORU Doprinos v boju za boljšo družbo Danilo Švara: «Ta zbor ne sme nikoli usahniti» S pesmijo bodrimo mlade rodove, delovne ljudi in napredno ljudstvo Kot smo že poročali, je bil v so botci v boljunskem gledališču »Franja Prešeren*, tretji redni občni zbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora. člani in odbor So ta občni zbor rčs temeljito pripravili: v ve' je obiskovalce pozdravila bogata razstava o delovanju TPPZ:' slike z najrazličnejših koncertov, ' izrezki Jz časopisov od Primorskega dnevni do volgogradske Pravde, posnet bi s televizijskih oddaj in najrazličnejše gradivo, ki je izpričevalo bo Sato petletno dejavnost TPPZ. Obenem so izdali bogato brošuro, v kateri s' pomočjo slik in besedila dajalo obračun dosedanjega delovanja. Če sedaj navedemo poročilo tajnika Lucijana Padovana, nam bo takoj jasno, kaj vsega je ta zbor dal naši skupnosti. «Na prejšnjem °bčnem zboru, to se pravi na dru Som občnem zboru TPPZ, se je. pri čelo tajniško poročilo z. besedami f9> dnevu vstaje slovenskega naroda it- odbor Zveze združenj borcev KOV Jugoslavije podelil TPPZ visoko priznanje za, zasluge pri posredovanju tradicij narodnoosvobo dJncga boja mladim rodovom'. Na današnjem občnem zboru, ki K tretji našega kolektiva in sovpada s peto obletnico našega obstoja, lahko s ponosom podčrtamo drugo Pomembno priznanje, to je prizna-jjljo naše tržaške občine našemu ko 'pletivu s podelitvijo pečata Trsta z« zasluge na kulturno-političnem iLdročju in za naš doprinos ob proslavah 30. obletnice osvoboditve Ita jtie izpod nachfašističnega jarma. Nujno je, da podčrtamo ta moment, ber sovpada z današnjo politično Problematiko in s principi in smotri, ki smo si jih zadali ob naši ustanovitvi: to je dokaz ne samo pozi tivnega obstoja kolektiva, ampak tuji' doprinosa v bitki za tiste ideale, bi jih naše moralno poročilo in sta Jot točno začrta in zasleduje. Uve liavitev tradicije narodnoosvobodilna borbe in odporniškega gibanja, bar z ene strani pomeni, da kot b vši slovenski pari izr ni gojimo v novih pogojih tradicije naše revoTr nlje. ki je bila narodna in socialna nhenem, z druge'strani pa, da pokajmo našo narodno pripadnost. Zato lahko danes s ponosom rečemo, da je- prvič v zgodovini Trsta Ziidonela slovenska in revolucionar M pesem v sejni dvorani tržaške občine. To priznanje, ta pobuda je v ponos našemu zboru in je dokaz, ?o se stvari vendar spreminjajo. Zahvaljujemo se pobudnikorrf, toda ‘'•'Timo si, da ta pobuda prodre na P>’ej, da sp razširi in daje poguma Težaški občini in ljudem, ki jo Vodi »>: Če v tej dvorani lahko pojemo v ^venskem jeziku, po naše, zakaj ne "Tslovensko govorili? Analizirati pet let dola zbora, ka Jftšen je naš, ni lahka naloga TPPZ ‘toje danes 145 akiivnih članov, od baterih Km pevcev, 27 članov or-bfstra, šest recitatorjev, dva teh "■ba, pevovodjo in Sergia Dol Mas-Ja, ki kot član kulturne komisije in "•toreporter zbora zasluži res po-J('bno priznanje. In ne samo zato, bfr skrbi za fotografske razstave, N so zelo važne z vidika politične 'valifikacije zbora, ampak tudi za-b>. kor s svojim nesebičnim delom “aje ogromen doprinos za populari-žatijo haše skupnosti. Tov. Kjudru pa iskrene čestitke ob 30. obletnici dirigiranja. Ansambel je imel 402 vaj in I40 nastopov z 80-cdStotno povprečno prisotnostjo. Poleg aktivnih članov i-mqnio 124 podpornih članov, katerim se v imenu TPPZ iskreno zaliva Ijujeih za njihovo moralno in finančno pomoč. To se pravi, da na ša . organizacija, če jo lahko tako imenujemo, šteje 269 članov. V brošuri, ki smo jo izdali za to priložnost so. navedeni , vsi podatki o, naših nastopih. To je že tretja brošura TPPZ, poleg plošče »Partizanska balada*, ki smo jo izdali ob drugem občnem zboru. Pred letom pa smo izdali tudi značke. Pregled naših dosedanjih nasto pov je naslednji: Italija — tržaška pokrajina 53, goriška G, videmska V dopolnilo poročila z občnega zbora Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki smo ga objavili v nedeljski številki, navajamo seznam gostov, ki so se udeležili tega občnega zbora. Politične stranke so zastopali sen. Jelka Gerbec za KP1, Branko Pahor in Darij Jagodic za PSI. predstavnica ZKS Marija Brezovec. Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo je zastopal Miroslav Košuta. SP Z Mirko Kapelj, VZPl ANP1 Vladimir Kenda, združeni ANED in ANPPIA Govanhi Postogna, Zvezo vojnih invalidov Dušan Furlan. ZZB NOV Slovenije Tone Turnher, ZZB NOV koprske občine Rado Pišot, sežanske občine pa Miro Škapin. ZKPO iz Ljubljane Tone Lotrič, kulturno skupnost Slovenije Tavčar, Glasbeno matico Svetko Grgič in PPZ iz Ljubljane Ignac Zbonter. Občnemu zboru so prisostvovali tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko in konzul Vladimir Plečaš, 'slovenski župani občin v tržaški pokrajini Edvin Švab, Albin Škerle, Josip Guštin in Pavel Colja ter predsednik občinske skupščine občine Sežane Boris Bernetič. Prisoten je bil tudi častni član TPPZ Tone Ukmar, kot smo že omenili, pa sta sobotnemu zasedanju sledila tudi Rado Simoniti in dr. Danilo Švara. Prisotni sn bili tild' številni predstavniki tiska. Poleg teh so občnemu zboru prisostvovali tudi predstavniki SZDL Slovenije ter ZK in ZKPO iz Sežane. 8, Beneška Sjl.ovenij^,, 2..- severna Italija (Milan, Carpi, PiaaihF-irence) 4; SFR Jugoslavija • Slovenija 48, Hrvatska (Buje) 1, Bosna - Hercegovina (Sarajevo) 1 in Avstrija (Dunaj) 1, Koroška (Celovec in Robež) pa dva nastopa. Lahko dodamo še tri nastope v ZSSR v Kijevu, Volgogradu in Novgorodu na srečanju s pionirji, kjer smo praktično začeli osnovati organizacijo bodočega, se pravi današnjega partizanskega pevskega zbora. Med tolikimi nastopi moram s ponosom omeniti sprejem, ki smo ga imeli na Brdu pri Kranju kot gostje tov. Tita. To je za naše de- lo, za trud; tovarišev bivših borcev, ki so se borili pod vodstvom tega legendarnega voditelja gibanja in ki so danes vključeni v ta naš zbor tir za tiste mlade sile, ki so se našemu kolektivu pridružile prepričane v ideale, katere zasledujemo, največje zadoščenje, ki presega katerokoli priznanje, ker sega v čustva posameznih tovarišev in jim vliva nove sile in moči za nadaljnji boj za uveljavitev svobode, demokracije in nacionalnih pravic našega ljudstva. Večkrat je zbor nastopil za televizijske posnetke in snemanje plošč. Čc analiziramo nastope našega zbora ne z vidika številk, kar je tudi zelo važno, ampak z vidika konkretnega političnega doprinosa, mislim, da smo lahko zadovoljni Ni je skupine, ki bi toliko priporno gla ne samo pri ustvarjanju razredne in napredne zavesti ljudstva, am pak tudi ko je šlo za narodnostna vprašanja, kot v primeru bratov na Koroškem. Moralno in duševno smo jih budili z našo /revolucionarno, nacionalno, partizansko pesmijo, in jim tako pomagali v njihovi konkretni bitki. Ne vem, koliko bolj ali manj važnih nastopov naj še naštejem, vem pa, da se naši tovariši popolnoma zavedajo svojega poslanstva. Poudariti moramo dotok novili sil, mladih ljudi in njihovo vnemo pri delu. To je -zanesljivo poroštvo bodočnosti zbora: nastopil bo čas, ko bomo morali nekdanji partizani zapustiti zbor, tyda njegovo poslanstvo in njegova načela bodo živela dalje. Sprožiti pa moram na tem občnem zboru vprašanje, ki je zelo važno, ker vpliva v znatni meri na psihologijo kolektiva in je politično silno važno. Dobro vemo. da gostovanje 140 150 ljudi ni tako preprosto. Od pri roditeljev manifestacije, proslave ali koncerta terja stroške. Od zad njega občnega zbora do danes smo nastopili 45-krat ali, skoraj dva'na slopa na mesec. V večini primerov smo na kraj prireditve prišli s svojimi sredstvi, to je na svoje stroške. Toda vabili so nas tudi iz notranjosti Italije, iz raznih mest republike, na zelo važne politične in antifašistične manifestacije. Pri proračunu pa se je vselej zataknilo, S tem pa se seveda zastavlja vprašanje, kako naj se zbor in tiste napredne politične sile, ki imajo TPPZ za dejavnik političnega napredka v italijanski republiki, lotijo teh težav, da zagotovijo zboru prisotnost na vsem ozemlju italijanske republike. Odbor, lc^a..hp|izvolil občni zbor naj se tega vprašanja loti z resnim političnim pristopom. Morali bomo izkoristiti prispevke, prigovarjati strankam in organizacijam, sklice vati se na obstoječe zakone in še zlasti na zakon št. 382, dekret 616 o kulturni izmenjavi med deželami in pokrajinami v republiki. Kajli z nastopi po vseh italijanskih mestih bomo širili in pospeševali revolucio narno pesem, domačini pa bodo v nas spoznali Slovence in napredno skupnost. Z našim idejnim in borbenim deležem želimo prispevati k borbi, množic, ki živijo v italijanski republiki. Želimo in trudimo se, da bi z našo pesmijo bodrili mlade rodove, delovne ljudi, napredno ljud vt Predsedstvo občnega zbora med poročilom predsednika stCo v borbi za socialistično družbo, v kateri bosta svoboda in enakopravnost dajala življenju smisel. Delegacija TPPZ je ponesla venec na spomenik padlim Predstavniki Tržaškega partizanskega pevskega zbora so se v minulem tednu mudili v Rimu. V spremstvu komunistične slovenske senatorke Jelke Gcrbčeve sn obiskali kubansko in sovjetsko veleposlaništvo, sprejeli pa so jih tudi predstavniki kulturnih sekcij ARC1, ANPI - VZPI in KP1. Na sovjetskem in kubanskem veleposlaništvu so se razgovarjali o predvidenem gostovanju zbora v SZ in na Kubi. Veleposlanik Kube je predstavnike TPPZ sprejel tudi na svojem domu. Pri tem lepem jubileju ste po svetili delovanje tega res veličastnega zbora iz vseh strani, iz poli ličnih in gospodarskih. Jaz bi rad posvetil iz glasbenih pogledov. Vi vidite sam rezultat in si ne predstavljate, kakšno fizično delo in intelektualno ie ta zbor držati skupaj. doseči to , kontaktnost. v izvedbah, to dinamično res preginje nosi. ki jo doseže za zbor. ta krasen zvok. Kolika dela. koliko truda in živcev to stane. Kjuder vodi ta zbor z res junaško požrtvovalnostjo; z njegovo osebnostjo je povezan na stanek in velika raven tega zbora, kar mi. poklicni, cenimo. Res. cenimo velike orkestre in cenimo poklicne zbore, recimo v Verdiju in v ljubljanski Operi; to cenimo, ampak Gostje in občinstvo med občnim zborom vemo. da imajo vsi ti zbori, ‘vsi ti orkestri pred sabo in za sabo velikansko dolgoletno pripravo v šolah. Šolani so iz vseh mogočih vidikov, io je pa zbor, ki dela z dušo, ki dela s svojimi naravnimi darovi in tak zbor uskladiti v tako veliko, res impozantno, celoto, to zahteva tolikšen napor enega človeka, da v nft-ših močeh zasluži desetkrat večjo pohvalo kot recimo dirigent, ki v operi pripravi lepo predstavo. Vi, ki vidite samo nastope tega zbora, se čudite, zakaj so pravzaprav vsi nastopi kronani s takim uspehom in s lakirni krasnimi kritikami. Zakaj? Ker vsak kritik, ki piše poročilo o lem zboru, ve ravno to, da so to amaterji, da ta ni poklicni zbor. ki ima toliko in toliko šolanja za sobo. da je to neplačan zbor, brez vsakega honorarja, še vožnjo si plačajo sa mi. To je tak faktor, da nas. poklicne ljudi, res začudi in nam včasih izvabi tudi solze. Kjuder, mi se poznamo že iz naših študentskih o-ziroma profesorskih let, in to kar ste vi napravil v zboru, to je velikansko delo. 'Jaz vam čestitam in čestitam tudi zboru ter se pridružujem že izrečenim besedam: mladino zraven, ker bj bilo škoda, da tak sad usahne; če ne bo imel po mladka bo usahnil, vi morate skr beti zase, da privedete mladino v zbor. Ne apelirajte na druge, vsak naj nase apelira in išče nekoga, ki bi ga lahko v la zbor privedel. Vsak član zbora ima toliko znancev, da lahko to akcijo izpelje. Kajti lo je tak produkt neumornega dela, in obenem tudi velikega znanja, ki ga ravrio na vokalnem polju pokaže vaš dirigent. Škoda bi bilo, da bi ta zbor usahnil. Jaz vam od srca čestitam in upam, da vas bom še dolga leta poslušal s takim navduše njem kot vedno doslej. SPI) IGO GRUDEN in ŠD SOKOL , Nabrežina priredita tudi tetos tradicionalno SILVESTROVANJE v društvenih prostorih. Rezervacije in informacije pri Stanku Devetaku. Vabljeni! decembra zapade naročnina za televizijo in radio* *«RADIOTELEFORTUNA 1978» IZŽREBA 50 BARVNIH TELEVIZORJEV MED VSEMI STARIMI IN NOVIMI NAROČNIKI naročiti se , se izplača RAI RADIOTELEVISIONE ITA LIANA TOREK, 20. DECEMBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 Filo diretto Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Ob petih z Romino Povver 17.05 Vabilo h glasbi 17.30 Rink Panter, risanka 17.45- PROBLEMI PROF. POP PERJA, film 18.00 Argumenti, vzgojna oddaja 18.30 DNEVNIK 1 - Kronike 19.05 Programi pristopanja 19.20 Happv days PRAVILNA KAZEN. TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Zasledovalec, 2. nadalj. 21.45 Kako je Yu Kung odmaknil • gore Filmske premiere Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal t 12.30 Vidim, slišim, govorim Zgodilo se bo jutri 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Jezikovne manjšine, vzgojna oddaja 14.30 Sanremo: Mladinski nogomet 17.00 Program za mladino Gorila Lilla, risanka 17.10 Trideset minut mladi, aktualni tednik 18.00 OTROCI DANES, vzgojna oddaja 18.25 Iz parlamenta in športne vesti 18.45 Dober večer s Silvanom Muppet sbow Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 — Odeon 21.30 II Passatore, L nadalj. Kino jutri Ob koncu DNEVNIK 2 — . Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.30, 10.00 in 14.30 TV v šoli 16.05 šolska TV 17.15 Potovanje okrog sveta 17.30 Zdravo, Ralf, serija Zgodbe o psih 17.55 Obzornik 18.10 Tako živim sam: Boba Stefanovič, glasbena oddaja 18.45 Čas, ki živi: V spominu u-jeti trenutek Mineva trideset let načrtnega dela in prizadevanj službe za rekreacijo in reliabi-".litainjbr V vsen teh letih je • bila tudi borcem in aktivi- M» * al ll ' _________ stom namenjena vedno bolj skrbna in strokovna pomoč in nega. Obiskali smo zdravilišče Laško, eno prvih, najbolj znanih in sodobno o-prcmljenih tovrstnih središč. Ob zdravljenju, počitku in rekreaciji imajo nekdanji borci in aktivisti še veliko časa za obujanje spominov na «čas, ki živi». In ta kraj, prijetno preživelih dni. je le nevsiljiv okvir za njihove pripovedi. 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Ko smo vsi branilci, dok. oddaja- 20.35 G. E. Clancier: črni kruh, nadaljevanka 21.35 OBRAZI JAZZA Jazzovska improvizacija, tako značilna za to vrsto glasbe, se je najbolj razvila v zgodnjih 40. letih. Črni in beli jazzovski glasbeniki so se sestajali na «jam sessions* in skupaj impro- 1 vizirali. Prav taki sestanki so bili v Kansas Cityju, pozneje pa v lokalih 52. ulice v New Yorku, ki je zaslovela kot zibelka modernega jazza. Nastopajo Conut Baise. Har ry Carney. Milt Hinton, Jo Jones. VVingv Mnnone. Al bert Nicholas, Dizzy Gille spie in njegov orkester in drugi. 22.05 DNEVNTK ' 22.20 Rokomet: JUGOSLAVIJA -JLA Kooer 19.30 ODPRTA MEJA 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 NOČ. film V glavnih vlogah nastopajo Marccllo Mastroianni, Jean ne Moreau. Monica Vitti, režija Michelangelo Anto nioni. 22.35 Aktualna tema, dok. oddaja 23.05 Narodna glasba, folklorni ansambel Balj Zagreb 19.30 DNEVNIK 20.00 Stop 20.50 Akcije: Zvišan krvni pritisk 21.15 PROMETEJ Z OTOKA VI-ŠEVICE, film ŠVICA 19.25 Srečanja s starimi ljudmi 20.30 DNEVNIK 20.45 Candida, kam greš brez pi lule, film 22.15 To in drugo 23.li DNEJ/NUk TRST A 7.00, 8.00 , 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30 17.00, 18.00, 19,00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje: 9.35 Nekoč je bilo; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.25 Vladimir Korolen-ko: «Makarove sanje*; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah: 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Od melodije do melodije: 14.10 Mladina v zi-calu Časar- 14.30 Motivi iz filmov in revij; 15.35 Top lestvica; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Tržaški operetni festival; 18.10. Problemi slovenskega jezika; 18.25 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 1Ž.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 'Zbori in baleti; 9.00 Free show; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je. 10.15 Folk ansambel; 10.32 Mini juke-box; 10.40 Glasba in nasveti: 11.00 Kim: svet mladih; 11.30 Sprint glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred mikrofonom: 14.10 Popevke; 14.33 Operne arije; 15.00 Kino dandanes; 15.10 Glasbeni program; 16.05 Folk ansambel; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.(X)-Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.33 Crash; 20.00 O-perne skladbe; 20.32 Rock party; 21.00 Večerni sestanek; 21.32 Komorna glasba. RADIO 1 7.00, 8.0Q, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00. 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Včeraj v parlamentu; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Kantavtorji danes; 11.30 Alberto Sordi pripoveduje; 12.05 Par besed; 12.30 Ime, ki zanima mladino: John Cage; 13.30 Glasbeni program; 14.30 »Martin Luther King*, radij- ska igra; 1J.05 Glasba in poezije; 15.45 Prvi Nip; 18.00 Radijska zaupanja: 18.35 Programi pristopanja; 19.35 Večerni programi; 21.05 Dvojni koncert; 22.00 Kulturni program: 22.30 Glasbeni spored; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 8.05 Oni drugi dan; 8.45 Glasbene novosti: 9.32 Božična pripo ved; 10.12 Pogovori s poslušalci: 11.32 Otroci se poslušajo; 12.45 R.idiolibera; 13.40 Romgnca; 15.00 Vrt je moj: 15.45 in 16.37 Tukaj Radio 2; 18.33 Radiodiskoteka; 19.50 Popevke; 21.15 »Božična pravljica*, radijska igra. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.(K), 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.«), 13.«), 14.00, 15.00. 18.«), 19.00, 22.00. 23.«) Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija ; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?: 10.45 Turistični napotki; 11.03 Prome nadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.4o Po domače; 13.20 Zabavna glasba: 13.30 Priporočajo Vam . . .; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Radij ska univerza; 16.00 »Vrtiljak*; 18.05 Obiski naših solistov; 19.20 Zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!,; 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: 20.80 Od premiere do premiere; 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 Jugoslovanska glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo; 00.05 Dixieland - parada; 0.30 Popevke za vse; 1.03 Koncert po polnoči; 2.02 Kalejdoskop zabavnih melodij; 3.03 Majhni ansambli: 3.30 Paleta akordov; 4.03 14.30 Proti jutru. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) če računate z večjo afirmacijo, vaše želje ne bodo uresničene. V čustvenih zadevah bo prišlo do sprememb. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nevarna tekma z močnejšimi poslovnimi ljudmi. Zvedeli boste za prijetno novost. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če boste držali besedo, si boste ponovno utrdili položaj. Spoznali boste dobre prijatelje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Predaleč stremite in to se vam lahko maščuje. Zelo prijetno razpoloženje v veseli družbi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Odločno se postavite po robu spletkam. Tudi kar se tiče čustvenih zadev, ne bo šlo vse gladko. DEVICA (od 23.8. ado 22.9.) Odlična trgovska organizacija bo od nesla, ustrezne uspehe. Neki nemir vas bo mučil ves dan. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Preveč ste impulzivni, kar ne koristi vašemu delu. Skupno z drago osebo boste sestavili načrt za prihodnost. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Prišli ste do uspeha, ki ste ga dolgo pričakovali. Več iskrenosti do tistih, ki vas ljubijo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Če niste razpoloženi se nikakor ne lotite tveganega načrta. S pravočasnim 'posegom boste rešili spor. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne kažite prevelike nestrpnosti do svojih sodelavcev. V večernih urah se boste znašli v prijetni družbi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pogumno na delo. tudi če to ne bo komu po volji. Ne ozirajte se na muhavosti neke osebe. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Razmere so zelo povoljne, da uveljavite svoje zamisli. Lepi obeti kar se vaših čustev tiče. GORIŠKI DNEVNIK PRIJETNA SVEČANOST NA GRADBIŠČU V ULICI BRASS V GORICI V novem ozračju bodi Kulturno-športno središče učinkovit dejavnik za uveljavitev Slovencev «Prispeva naj k složnemu sožitju in medsebojnemu kulturnemu oplajanju tu živečega prebivalstva,» je zapisano v Spominski listini - Pri ogledu gradbišča in doslej opravljenih del so se udeleženci svečanosti lahko prepričali, da gre za pomemben objekt Na začetku in ob zaključku nedeljske svečanosti so zapeli združeni pevski zbori SPZ z Goriškega pod vodstvom prof. Silvana Križmančiča (Nadaljevanje s 1. strani) tretjo obletnico dneva, ko smo zasadili prvo lopato v temelje športnega doma, ter nedavni pričetek gradnje Kulturnega doma. Danes so najhujše težave, tudi tiste, ki so se kopičile s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, mitno ter se z zadovoljstvom oziramo na opravljeno delo. V prihodnjem letu bomo izročili namenu Športni dom in upamo, da bomo to čimprej štorih tudi s Kulturnim domom. V novejši zgodovini Slovencev v Trstu in v Gorici so skupni narodni objekti odigrali važno vlogo. Go: riški Trgovski dom, ki so ga naši predniki s samoprispevkom zgradili leta 1904, je pomagal razvijati kulturno - prosvetno in družbeno življenje ter je hkrati predstavljal simbol naše žive in ustvarjalne navzočnosti. Fašizmu so bili ti domovi — kot vse, kar je bilo slovenskega — trn v peti. Trgovski dom so nam fašisti vzeli s silo. Narodni dom v Trstu, ki je prav tako pričal o naši zakoreninjenosti v tej zemlji, pa zažgali. S politično akcijo in pravnim postopkom zakonitih lastnikov Trgovskega doma, ki smo ga po drugi svetovni vojni preimenovali v Ljudski dom, smo pritiskali na novo o-blast, da odpravi krivico, ki jo je storil fašižem, vendar zaman. Zato smo se morali zatekati v prostore, ki so poniževali napore za našo kulturno - prosvetno rast. Nevzdržno stanje nas, je prisililo, da smo se začeli pripravljati na gradnjo novega doma za športne in kulturne potrebe. Upoštevajoč ta dejsjva in tudi skromne možnosti, da bi v celoti sami zgradili streho, pod katero bi zavarovali našo bitnost, smo se o-bmili do matičnega naroda, pri ka terem smo naleteli na polno razumevanje. Danes je povsem jasno, da bomo cilj dosegli samo z njegovo pomočjo. Ob pomembni etapi v izgradnji Kulturno-športnega središča, za katero je dala pobudo Slovenska kulturno - gospodarska zveza, znova poudarjamo, da v njegove prostore na stežaj odpiramo vrata vsem rojakom. S tem želimo pomagati pri uresničevanju pobud, ki krepijo našo skupnost, naš jezik, našo kulturo in dostojanstvo našega, v ognju protifašističnega boja prekaljenega naroda. Izkušnje so nas izučile, da le takrat napredujemo, kadar smo skupaj. V sedanjem enkratnem in zgodovinskem trenutku za pravno ureditev našega položaja je enotnost Slovencev odločilnega pomena. Z e-notno akcijo smo prepričljivi, in kadar smo prepričljivi smo tudi močni. O tem govori boj za avtonomijo slovenskega šolstva. Ob sklenitvi slovesnosti si bomo ogledali Športni dom. Velika dvorana, ki ima olimpijske mere, bo služila za odbojko, košarko in orodno telovadbo. Ob njej bosta' še dve manjši telovadnici, od katerih bo ena služila kot trim kabinet. Glavno dvorano, v kateri bo 300 sedežev, bo z zaveso mogoče pregraditi, da bosta nastali dve manjši. Takšno rešitev narekuje rast slovenskega zamejskega športa. V gledališki dvorani, ki bo osrednji prostor Kulturnega doma, bo 300 sedežev. Pod njo bo predavalnica zg 100 oseb. Prostori v tem objektu bodo omogočali gledališko, koncertno. razstavno, klubsko in družabno dejavnost. ■Celotni kompleks je tako zasnovan, da bo v največji možni meri zadostil potrebam. Njegov načrt je izdelal primorski rojak, univerzitetni profesor, arhitekt Edo M'hevc. Statične in tehnične rešitve ter vod-stvo del opravlja Gčričan inž. Adolf! Močnik. Skušnje, ki sta si jih oba j gradbena strokovnjaka pridobila s Kulturnim domom v Trstu, uspešno prenašata k nam. Gradbena dela oprgvlja podjetje Livio Sgubin. ■Na občini in pri spomeniškem varstvu niso vedno pokazali razumevanja za ; aš pristop k revitalizacij: zgodovinske cone, v" kateri ta objekt leži. Le s težavami smo dosegli, da ga tako oblikujemo, da bo nam v ponos in da bo predstavljal obogatitev tudi za Gorico. Od 14. junija 1969. leta pa bo 18. marca 1977. leta, v času med prvo vlogo in izstavitvijo zadnjega dovoljenja, smo izdelali tri celotne načrte in dve varianti v teku gradnje. Gradbišče smo odprli 5. decembra 1974. lota, točno eno leto po izstavitvi gradbenega dovoljenja. Ko stopamo v še pomembnejšo fazo izgradnje tega centra, se obvezujemo, da ga dogradimo čimprej: za tiste generacije, ki dolgo in predolgo let hrepenijo po njem, in za mlado generacijo, ki se že vključuje v boj za narodno enakopravnost med Slovenci in Italijani, za vse plodnejše sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, za napredek in mir v tem delu sveta. Njegov govor je v italijanščino prevedel visokošolec Marko Marinčič, za njim pa je besedilo Spominske listine" prebral njen avtor, pesnik Filibert Benedetič. V listini, katere besedilo smo objavil' v naši nedeljski številki, je zaobjeta vsa zgodovina Slovencev na Goriškem. Prisotni so jo z zavzetostjo poslušali. Tudi listina je bila prevedena, da so se z njo seznanili italijanski gostje. Predsednik odbora Gorazd Vesel je zatem svinčeni tulec, v katerega, so listino shranili, vzidal v jamo več kot en meter visokega kraške-ga kamna. Z žerjavom so kamen dvignili ter ga prenesli na gradbišči gledal'ške dvorane, kjer so ga zakopali. Medtem so združeni pevski zbori, g>b spremljavi harmonike, zapeli partizansko pesem «Vstani Primorska!* in Prešernovo »Zdravljico*. Sledite jc zakuska v prostorih bodoče telovadnice, za katero‘je poskrbelo osebje Dijaškega doma. Sončno čeprav hladno zimsko vreme je botrovalo tej svečanosti, katero smo goriški Slovenci dolgo časa pričakovali. Naša želja je, da se bomo v Ulici Brass zbrali čimprej na takih slavnostih še dvakrat: prvič, ko bo otvorjen športni objekt, drugič pa ko bomo prisostvovali odprtju Kulturnega doma. Na, kosilu, ki so ga člani delovnega odbora za gradnjo Kulturno-športnega središča priredili na čast ljubljanskim, tržaškim in novogoriškim gostom, je predsednik TO SK GZ za Goriško dr. Mirko Primožič z zdravico izrekel željo za čimprejšnjo zgraditev tega pomembnega objekta. OB NAVZOČNOSTI ŠTEVILNIH OPERATERJEV Deželno slovensko gospodarsko združenje je odprlo v soboto v Gorici sedež Član vodstva DSGZ Vilko Nanut je govoril o pomenu sedeža za rast slovenskega gospodarstva Slovensko gospodarsko združenje je v soboto zvečer odprlo v Gorici svoj sedež. Njegove otvoritve — sedež je v drugem nadstropju hiše št. 11 na Travniku — so se udeležili številni slovenski operaterji v gospodarskih dejavnostih, predstavniki o-blasti ter političnega življenja. Navzoči sb bili predsednik gospodarskega odbora SKGZ dr. Vito Svetina, predsednik SSO dr. Damijan Paulin, župan Doberdoba Andrej Jarc, podžupan Števerjana Ciril Terpin, konzul SFRJ v Trstu Lojze Kante, in drugi. Član odbora Deželnega slovenskega združenja Vilko Nanut, ki je odprl kratko in prijetno svečanost, je najprej pozdravil vse navzoče, potem pa je dejal, da s svojo navzočnostjo potrjujejo, da smo na pravi poti. Poudaril je, da so v združenju zastopani vsi sektorji, na katerih se udejstvujejo. Dodal je, da je od pravilnega reševanja problemov, ki so prisotni na vseh nivojih in pri vseh komponentah, odvisen naš obstoj in razvoj. «S prvim občnim zborom za Goriško pred enim mesecem ter z deželnim občnim zborom 4. decembra letos smo storili velik korak naprej v krepitvi naših gospodarskih položajev na tem področju, je dejal Nanut ter z zadovoljstvom ugotovil, da je z odobrit vi ji novega statuta postavilo združenje modernejše in' de-mokratičnejše oblike delovanja, ki bodo preko posameznih strokovnih sekcij, ki morajo v bodoče postati gonilna sila Združenja, bolj zbližala SDGZ z vsemi našimi gospodarskimi dejavniki. Potrebna je številčna okrepitev strokovnih sekcij ter aktivnost njenih članov. Združenje se mora ^vključevati v gospodarska dogajanja in sodelovati z vsemi komponentami pri reševanju problemov. S postavitvijo pokrajinskih odborov si je Združenje postavilo boljšo osnovo za reševanje specifičnih vprašanj. Nanut je izra- viliiiiiuiiiiiimiiliiiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniininiiiiiiUMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil PO NAVODILIH PROSVETNEGA MINISTRSTVA Na slovenska mesta v šolskih svetih kandidati drugih italijanskih list V pokrajinskem šolskem svetu so tako «napolnili» pet prostih mest šolnikov in enega staršev Mesta v pokrajinskem in okrajnem šolskem svetu, ki so bila po zakonu namenjena slovenskim profesorjem in učiteljem ter staršem, so že nadomestili z drugimi kandidati. To smo izvedeli včeraj zjutraj v telefonskem pogovoru z soriškim šolskim skrbnikom dr. Ca-millom Imbrianijem, ki nam je dejal, da je ustrezna navodila dobil od prosvetnega ministrstva iz Rima v soboto opoldne. Goriški šolski skrbnik je namreč prosil Rim za pojastjjla, potem ko sta volilni komisiji začasno pustili prosta mesta namenjena slovenskim komponentam (eno četrtino mest za -profesorje in učitelje, eno petino mest za starše v pokrajinskem in tudi za dijake v okrajnem šolskem svetu). 6im pa je odločil, ker list slovenskih komponent na volitvah ni bilo, naj pride kljub temu do po- polne sestave svetov. Je to v skladu z zakonom? Pravnikom prepuščamo odgovor. Sestava obeh svetov na Goriškem, in najbrž bo to veljalo tudi na Tržaškem, ne bo torej nepopolna. V goriškem pokrajinskem šolskem svetu bo 42 članov. Od teh jih bo polovica šolnikov. 19 jih zastopa državne šole, dva pa zasebne šole. Slovenskim šolnikom (vse šole so državne) je bilo dodeljenih pet mest. Teh pet mest bodo, ozi roma so že, izpolnili s kandidati ostalih Ust, ki so se predstavile na volitve. Enako bo z enim mestom za starše (tem pripadajo štiri mesta, od teh je bilo eno namenjeno slovenskim staršem). V pokrajinski šolski svet morajo svoje zastopnike imenovati še krajevne uprave in druge ustanove. V Gorici ni še znano ali bo komisar na pokrajini imenoval tri zastop- PO NOVIH NAPADIH FAŠISTOV V RAZNIH MESTIH Splošna obsodba fašističnih provokacij na sinočnji seji občinskega sveta O vprašanju bodo obširneje razpravljali na prihodnji seji — Tuljenje fašističnih svetovalcev v dvorani Pesnik Filibert Benedetič je prebral besedilo Spominske listine V odsotnosti župana De Simoneja (šel je v Lecce na pogreb sestre Gianne) je prišlo v začetku sinočnje seje goriškega občinskega sveta, ki jo je vodil podžupan Franco Zucca-li, do splošne obsodbe najnovejših fašističnih atentatov v Vidmu, Trstu in Genovi. Poseg je pričel socialistični svetovalec Marko Waltritsch, ki je. podčrtal protifašistično voljo tukajšnjega prebivalstva, ki so ga izrazile stranke ustavnega loka z izjemo liberalcev. Ko je Waltritsch ugotavljal jasno krivdo fašistov za atentate v zadnjih dneh-in dejal, da je to nasilje enako onemu, ki ga je fašistična vojska delala v 2. svetovni vojni v raznih državah, je proti njemu vzrojil fašist Pascoli, branil fašistično vojsko in obsojal levičarske stranke in sindikate. Podžupan je fašistično tuljenje preprečil, socialistični svetovalec pa je zahteval širšo razpravo o tem vprašanju na prihodnji seji. Fašistično tendenco v sodobnem nasilju je p>oudaril svetovalec KPI Nereo Battello, ki je dejal, da se to nasilje uvršča v široko zasnovani načrt zrušenja demokratičnih inštitucij in svoboščin zato, da bi prišlo spet do nasilne državne uprave. Polemiziral je z videmskim prefektom, ki trdi, da niso krivci za napad na komunistični sedež v Vidmu znani, medtem, ko jih videmski župan in časopisje imenujejo s polnimi imeni. Battello je tudi dejal, da je delavski razred Italije zaveden, da so delavci to svojo resnost in zavednost pokazali na nedavni mogočni manifestaciji kovinarjev v Rimu in dat delavski razred ne bo dovolil povratka fašizma. Z goriškim županom in z levičar ji je nato polemiziral fašist Pascoli, liberalec Fomasir je prav tako polemiziral z ostalimi strankami ustavnega loka in dejal, da dopuščajo liberalci svobodo govora tudi fašistom na protifašistični manifestaciji. Polemičen je bil tudi do sindikatov in ^elavstva. Nasprotna fašističnim provokacijam sta bila republikanec Drufuca in socialdemokrat Bianco-ni, demokristjan Tuzzi je sicer obsodil fašistično provokacijo, dejal pa je, da bo treba o tej stvari razpravljati, obsoditi pa bo treba, po nje-govefn, tako čmi kot rdeči »terorizem*. Svetovalec Paulin (Slovenska skupnost) je dejal, da je treba dati fašistični provokaciji jasen odgovor in da na protifašistično manifestacijo v bodoče ni mogoče povabiti fašistov. V debato je posegel še socialist Del Ben, ki je zahteval, da se o stvari razpravlja na prihodnji seji občinskega sveta, kar je podžupan tudi sprejel. Komunist Coceani je predlagal, da bi odložili volitve zastopnikov občine v razne upravne svete, pri čemer naj bi upoštevali sposobnost kandidatov in ne samo njihovo strankarsko pripadnost. ki je zastopal deželno vodstvo PS Dl. V novi pokrajinski odbor so bili izvoljeni Ezio Biancomi, Agostino Candussi, Gennaro Compagnone, E-gone Lodatti. Agostino Tacchinardi, Lanfranco Zucalli, Edoardo Bres-san, Albino Pillon, Gianfranco Lu-gnani, Paolo Bisiacchi, Enrico Le-sizza, Giorgio De Martis, Livio Šansoni, Romano Alberti, Gianni Fe-drigo, Eldere Bon, Dario Cioli, Ro-dolfo Zimany, Luigi Dorigo, Franco Marzano in Franco Ešposito. , nike v pokrajinski šolski svet, af bo počakal, da bo to napravil pokrajinski svet, ki ga bodo izvolili prihodnjo pomlad. Isti kriteriji o mest;h prvotno določenih za slovenske komponente veljajo tudi v goriškem okrajnem šolskem svetu, nam je dejal šolski skrbnik. Ppleg šolnikov in staršev imajo tu svoja mesta tudi dijaki. Krajevne uprave morajo svoje zastopnike imenovati v razne svete v roku dvajsetih dni od volitev. Enourna stavka bančnih uslužbencev V podporo upravičenim težnjam pripadnikov javne varnosti, ki se borijo za bolj demokratično in civilno ureditev predvsem pa za demilitarizacijo policijskih enot, bodo bančni uslužbenci goriš ke pokrajine danes stavkali 1 uro. Stavka bo med 8.10 in 9.10. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Giorgio Morsut, Roberta Konjedic, Martin Terpiu, Isabella Busilacchio. UMRLI SO: 77-letna gospodinja Teresa Visintin vdova Visintin, 72-letni upokojenec Giuseppe Meloni, 63-letni upokojenec Celestino De Rocco. (, POROKE: Oficir italijanske vojske Fabio Beltrame in uradnica Raffaella Comparone, avtoličar Paolo Bressan in frizerka Emanuella De Cecco, postrežnik Vincenzo Di Nuzzo in gospodinja Mariarosaria Nazzaro. univerzitetni študent Giorgio Peratoner in učiteljica Franca. OKLICI: inštalater Luciano Nereo Bedon in uradnica Patrizia Si-rach, uradnik Mauro Carlo Fede-rici in študentka Mirna Josefina Spano, ribič Giuseppe Varisco in bolničarka Ana Zimic, oficir Fer-dinando Luigi Trevisan in delavka Maria Antonietta. Manna. zil zadovoljstvo, da so na Goriškem vse komponente našle skupni ■jezik in pokazale željo po združevaju, kar dokazuje, da so gospodarski problemi vsem skupini in se moramo zato zanje zavzemati v prvi osebi. V sklepnem delu svojega govora je Vilko Nanut izrazil željo, da se Združenje okrepi s pristopom slovenskih gospodarstvenikov v Benečiji in Kanalski dolini, ki sodita v naš narodni prostor. Dodal je, da je Združenje s podporo članov najelo prostore, jih delno tudi opremilo ter namestilo stalno administrativno moč, ki naj se je člani poslužujejo. Z uslugami in članarino bo ustvarjena ekonomska podlaga za nadaljnje delovanje in gospodarsko krepitev organizacije slovenskih gospodarstvenikov. Predstavnik deželnega Združenja Vojko Kocjančič je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril povezovalno vlogo med člani, ki jo bo sedež opravljal iri njegov delež pri reševanju problemov ter krojitvi na daljnje usode slovenskega gospodarstva, Kocjančič ni prikrival težav, ki se bodo pojavile zaradi notranjih razlogov in tudi zaradi pritiskov, ki bodo prihajali od sorodnih italijanskih krogov. Izrekel pa je prepričanje, da jih bodo z enotnostjo in de lavnostjo uspešno premagovali. Darko Bensa je navzoče pozdravil v imenu sekcije obrtnikov, ki so v Združenju številno zastopani. Dejal je, da se uresničuje dolgoletno snovanje in pričakovanje slovenskih delovnih ljudi, to je tistih komponent, ki predstavljajo trdno podlago za naš nadaljnji gospodarski in narodni razvoj. Bensa je dejal, da bodo obrtniki preko Združenja aktivneje vključeni v gospodarska dogajanja ter bodo s tem pripomogli h krepitvi naše etnične skupnosti. Po ogledu prostorov so za udeležence priredili zakusko. Gledališča Stalno slovensko gledališče iz L" sta, drevi ob 20.30. Branislav Nu-Jlič: Oblast. Abonmajska predstava v gledališču Verdi v Gorici. Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, drevi ob 20.15. Mi*0 Mikeln: Mandragol. Abonmajska predstava za sindikalni abonma torek in izven. Razna obvestila šola Glasbene matice priredi jutri, 21. t.m., ob 20.30 v prostorih v Uu-ci Malta 2 interni nastop gojencev. V četrtek, 22. t.m., ob 20.30 se bw» v Kulturnem domu v Sovodnjah predstavili gojenci tamkajšnje podružnice šole Glasbene matice. Kino (iorica VERDI 20.30 Gostovanje Stalnega slovenskega geldališča s komedijo nislava Nušiča »Oblast*. CORSO 17.00—22.00 «Liberi, armati, pericolosi*. S. Patrizi in E. GiorŠ1’ Prepovedan mladini pod 18. leto***- MODERNISS1MO 16.45—22.00 »Roma"-zo popolare*. U. Tognazzi in Muti. V1TTORIA Zaprto. . CENTRALE 17.00-22.00 «Febbre « cavallo*. L. Proietti, E. Montesano in C. Spaak. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »Pugni fe«***’ EXCELSIOR 16.30-22.00 «Le straW lianti avventurfe di Superasso*. i\orn (iorica in okolica SOČA «Odpadniki», alžirski film 18. in 20. uri. . SVOBODA »Mafija*, ital. film ob in 20. uri. . • DESKLE «Trader hom», ameris« film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORjCI Danes ves dan in ponoči je Gorici dežurna lekarna Tavasani. E° zo Italia 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽlčU ^ Danes ves dan in ponoči Je Tržiču dežurna lekarna «A1 ljedeo re*, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI V SODELOVANJU Z USTANOVO ZA KULTURNE IN UMETNIŠKE PRIREDITVE EMAC IZ GORICE SEZONA 1977-78 A . * BRANISLAV NUSIČ % M - OBLAST komedija v dveh delih Prevod MILAN JESIH Scena arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi in maska SLAVICA LALICKI Koreografija JANEZ MEJAČ Priredba in režija MIROSLAV BELOVIC Danes, 20. decembra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi« v GORICI (goriški abonma) Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1978 Celoletna ....... Mesečna.............................. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1 Tel. 83-382 Raznašale! Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 29.000 lir 2.900 lir Zaključen kongres federacije PSDI V nedeljo popoldne se je v dvorani Palače hotela v Gorici zaključil devetnajsti pokrajinski kongres socialdemokratske stranke. Po živahni debati, ki je bila osredotočena predvsem na krajevna politična vprašanja, zlasti na ona, ki so v zvezi s stališči PSDI v krajevnih u-pravah, so delegati izglasovali e-notno resolucijo in izvolili pokrajinsko vodstvo, v katerem so v glavnem vsi dosedanji znani voditelji stranke. Ni prišlo v njej do pomladitve, kot se je zgodilo v drugih strankah na Goriškem, dejali bi celo, da so v glavnem voditelji PS DI že dolgo vrsto let eni in isti. Na kongresu niso izvolili tajnika. Moža, ki bo izvrševal to funkcijo in druge člane ožjega odbora bodo izvolili na prvi seji pokrajinskega vodstva, ki bo prve dni januarja. Znano je, da ne želi več dosedanji tajnik Ezio Bianconi biti na tem mestu. Morda najvažnejši del vsebine na nedeljskem kongresu sprejete zaključne resolucije se nanaša na zadržanje posoških socialdemokratov v krajevnih upravah po spomladanskih volitvah. Socialdemokrati ne bodo več dovolili, da pride do morebitnih komisarskih uprav, je rečeno v resoluciji. Če bi prilika tako nanesla bodo, čeprav od zunaj, podprli uprave, ki bodo lahko redno delovale. Še vnaprej bodo iskali stik z demokristjani in drugimi strankami sredine, vendarle bodo dali prednost programom in ne blokom. V nedeljo je bil na kongresu tudi deželni odbornik Renato Bertoli, IZREDNA PRODAJA V TRGOVINI MINI SHOP MIRA Ulica Arcivescovado, 5 - GORICA NEKAJ PRIMEROV V PRODAJI: ženske večerne obleke moški in ženski plašči suknje «eskimo» raznovrstne majice in puloverji za moške in ženske moške enobarvne in vzorčaste srajce kavbojke (različni modeli vseh znanih znamk) ženske hlače ženske športne srajce ženske platnene in vzorčne suknje moške hlače terital enobarvne in vzorčaste halje moške obleke kompletne dvoposteljne rjuhe z blazinami eno in dvoposteljne odeje od od od od od lir do 25.000 lir lir do 42.000 lir 9.900 Ur 2.000 lir 5.000 lir 8.000 ur 8.000 ur 5.000 lir 8.000 Ur 7.000 lir 7.000 lir 29.000 lir do 35.000 lir 9.000 lir do 15.000 lir 5.000 lir do 9.000 W 20.000 25.000 4.000 5.000 5.000 lir do lir do lir do od 5.000 lir do od od od ter še na stotine drugih artiklov, vključno perilo, površniki, prti, brisače, nogavice itd- VSAK TEDEN NOVE POŠILJKE! OBIŠČITE NAS, DA SE PREPRIČATE! LJUBLJANSKI PROMET Mestna obvoznica Mednarodna banka obljubila posojilo — Sočasno z gradnjo obvoznice bodo gradili del nove gorenjske avtoceste LJUBLJANA, 14. dec. — Križišča v obliki deteljice ali diamanta in,široka, sodobna cesta okoli Ljubljane. Takšna bo mestna obvoznica, po izgledu povsem enakovredna cestam, ki jih že Imajo druga večja mesta v domovini. Ce bo šlo vse po sreči, bi lahko pričeli graditi prvi del ljubljanske obvoznice — od Celovške ceste do Dolgega mostu — že prihodnjo jesen. Datum pričetka gradnje je namreč še nekoliko omahljiv, saj so predstavniki Mednarodne banke, ki so nedavno pretehtali projekt, posojilo le obljubili in če bo kasnil denar, bodo začeli graditi obvoznico šele pozimi leta 1979. Vendar pa na republiški skupnosti za ceste ne čakajo poso- Dolnice \A(! KRANJ i Podutik /,LX ( nIK Koseze SEVEROZAHODNI DEL »U-VARIANTE« — Prihodnjo jesen ali najkasneje pozimi 1979 bodo pričeli severozahodno od Ljubljane graditi obvoznico, ki bo okrog mesta sklenila s sodobnim cestnim omrežjem obroč v obliki črke »U«. Sočasno z obvoznico bodo gradili tudi gorenjsko avto cesto (na skici je označena kot »AC Kranj«), ki se bo priključila avto cesti Vrhnika—Ljubljana (»AC Razdrto«), Obe cesti se bosta blizu naselja Kozarje zlili v eno, kar bo znatno znižalo gradbene stroške. Mesto leži na desni strani skice. jila križem rok in pripravljajo dokumentacijo, ki je potrebna za prvo etapo gradnje mestne obvoznice. Sodobni cesti je v napoto malo zgradb. Rušiti bo treba le v Šiški, kjer se bo obvoznica povezala s Celovško cesto preko Stegenjske ulice. Tu bodo porušili vrsto zasebnih hiš, ki pa se jim bodo zaenkrat še izognili, saj bodo bržčas gradili obvoznico od Vodnikove ceste dalje, s to se bo križala z nadvozom, do Celovške ceste pa bosta vodili dve pomožni cesti. Na obvoznico se bo navezovala vrsta odstavnih cest in razcepov v obliki diamanta in takšno bo na primer stičišče Podutiške ceste z obvoznico. Sočasno z mestno obvoznico pa bodo začeli graditi tu-dj del nove gorenjske avtoceste, ki bo speljala promet od Nakla mimo Ljubljane proti Primorski. Cesti se bosta zlili v eno blizu Podutika s priključkom v obliki poldetelji-ce, od avtoceste pa se bo obvoznica spet odcepila pri naselju Kozarje. Razcep bo v obliki triangla — »gorenjko« bodo gradili do Brezovice, kjer se bo s trobentastim razcepom združila z avto cesto Vrhnika—Ljubljana; medtem pa bo obvoznica tipala dalje proti Dolenjski. Prva etapa gradnje mestne obvoznice, ki bo sklenila obroč okoli Ljubljane v obliki črke »U«, sega le do Žirov-nikove ulice. Z mestom se bo povezala s Tržaško cesto z viaduktom čez železnico in križiščem v obliki poldetelji-ce. In kako bo dalje? Graditelji obvoznice se bodo spopadli z mehkimi barjanskimi tlemi in nemara bo najtežje graditi most čez Ljubljanico, ki bo stal na pilotnih nosilcih in, spričo vgrezajočega se zemljišča, na dolgih priključnih nasipih. Sprva so nameravali graditi dva mostova, čdz Ljubljanico in čez Iščico, da pa bi gradnjo pocenili, bo-{lo gradili le en most ob sotočju obeh rek, zato pa so morali začrtati traso bodoče obvoznice bliže mestu. Kakšna bo mestna obvoznica? Poleg sodobnih "razeepov za priključne ceste, ki tako ne bodo ovirale hitrega prometa na obvoznici, velja" tudi omeniti, da bo obvoznica široka cesta s štirimi voznimi pasovi, vsak bo širok po 3 metre in pol, obe vozišči pa bosta ločeni z dvojno odbojno pregrado. Severozahodni del, torej prva etapa gradnje, bo dolg dobrih 9 kilometrov, veljal pa bo 804 milijone. To pomeni, da bo vsak kilometer nove sodobne ceste stal okrog 87 milijonov dinarjev. 2e prvi del mestne obvoznice, skupaj z delom gorenjske avto ceste, bo znatno razbremenil Prešernovo, Tržaško in Celovško cesto, približal bo gorenjsko vpadnico s primorsko, in kar je najpomembneje, skozi Ljubljano bo vozilo precej manj tovornjakov, ki ob konicah glodajo -živce Ljubljančanov in z izpuhi onesnažujejo tudi sicer umazan zfak v mestu. PETER MIRKOVIČ Nov obrat Termike POLJANE, 14. dec. — Ob 20-letnici obstoja delovne organizacije je ljubljanska Termika danes v Poljanah odprla nove prostore za proizvodnjo poli-esterskih, poliuretanskih in nekaterih drugih izdelkov. Novi objekt meri 1600 kvadratnih metrov, skupaj s starim, ki so ga delno posodobili pa 2000 kvadratnih metrov. Doslej so v obratu Termike v Poljanah izdelali letno okoli 14 tisoč kvadratnih metrov izdelkov iz armiranih poliestrov, ki jih uporabljajo v gradbeništvu, industriji vozil, ladjedelništvu, za potrebe hladilne tehnike in v druge namene. Z novim obratom bodo zmogljivost povečali na 33 tisoč kvadratnih metrov v eni izmeni. Razen tega bodo izdelali še 2.000 kubičnih metrov trde pene in 20 tisoč kvadratnih metrov tako imenovanih dephon plošč za obloge, kar je štirikrat toliko kot doslej. Veliko pridobitev za delavce v obratu v Poljarjah pomenijo še posebej izboljšane delavne razmere. Kolektivu Termike Je k delovnemu uspehu na današnji slovesnosti čestital tudi Vinko Hafner, sekretar komiteja mestne konference ZKS Ljubljana. L. S. Slab razvoj knjižničarstva v Sloveniji Le dve občini sta dosegli predvideno stopnjo nakupa knjig LJUBLJANA, 15. dec. — Položaj slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic, kot ga je na današnji seji odbora za založništvo in knjižničarstvo pri Kulturni skupnosti Slovenije, z natančnim gradivom in podatki prikazal odbor, je zaskrbljujoč. Statistični podatki za 60 slovenskih občin namreč kažejo, da skoraj povsod zaostajamo ne samo za splošnimi standardi, ki veljajo za to področje, marveč tudi za 1 načrti in oilji, ki smo si jih zastavili v srednjeročnem planu o razvoju knjižničarstva v Sloveniji. Po podatkih za leto 1976 so v sedmih slovenskih občinah celo nominalno znižali sredstva za nakup novih knjig, v desetih pa je bila stopnja rasti minimalna. Predvideno stopnjo nakupa knjig — na pet prebivalcev knjiga — sta dosegli samo dve občini (Ljubljana Center in Ravne na Koroškem), medtem ko sta na primer občini Krško in Trbovlje kupili komaj eno knjigo na 46 oziroma na 44 prebivalcev, izredno nizko je tudi izposojanje knjig — v petnajstih občinah knjižnice ne izposodijo niti pol knjige na prebivalca letno. M. Z. ZDRAVSTVO Ščititi bolne Jeseniški železarji o zdravstvenem varstvu — Previsoka participacija JESENICE, 14. dec. — O osnutku samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih Iz zdravstvenega varstva je razpravljala tudi konferenca, delegacij v Železarni Jesenice, ki je imela več pripomb. Po mnenju delegatov sistem participacije uporabnikov za zdravstvene storitve ne bo razrešil problemov v zvezi z uresničevanjem pravice do zdravstvenega varstva. Tak način ne zagotavlja smotrnejše izrabe sredstev za zdravstvene storitve, sat so prizadeti pred všefe list??ki’ so resnično bohjUlh so v slabšem materialnem 'pdfo^aju, na primer delavci z nižjimi osebnimi dohodki, matere samohranilke, upokojenci. Ustrezno diagnozo in terapijo morajo ugotoviti in določiti zdravniki, ne pa bolniki. Treba pa je tudi ponovno uvesti kontrolo bolnikov. Predlog prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva predstavlja prav gotovo previsoko povišanje, posebno še za zobozdravstvene storitve, prvi obisk zdravnika na domu, prevoz z reševalnimi vozili, bolnišnično zdravljenje itd. Ce bo povečana part.icioaci.ia, te treba ustrezno zmanjšati prispevno .stopnjo iz osebnega dohodka. Način plačevanja participacije naj ostane tak kot je, ne pa z znamkicami. Za večji prispevek naj bo možnost plačila na obroke. Vsak' uporabnik pa mora biti seznanjen — na primer s kopijo računa — kakšni so dejanski stroški vsake zdravstvene storitve. Konferenca delegacij Je tudi predlagala, kako rešiti problem dolge čakalne dobe v zobnih ambulantah. Takrat, ko ni možno zagotoviti zdravljenja zob v jeseniških ambulantah, bi lahko zavarovanci uporabljali te storitve v ambulantah izven jeseniške, občine. Seveda bi se moral za toliko zmanjšati prispevek matični ambulanti. Pri nadomestilu osebnega dohodka bi bilo treba upoštevati povprečje osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih pred bolovanjem,- Zato konferenca delegacij podpira predlog republiških sindikatov, da bi pri nadomestilu upoštevali povprečni osebni dohodek v obdobju 12 mesecev pred obolenjem ter da se to valorizira za šest mesecev. Hkrati s tem v Železarni ugotavljajo, da so razpravo organizirali v zelo neprimernem času, kar pomeni, da razprava ne bo tako temeljita kot bi o teh »vročih« stvareh sicer lahko bila. Kajti, samo v novembru so morali sprejeti štiri, v decembru pa morajo osem samoupravnih sporazumov, saj so pri tem vezani na zakonsko določeni rok. VLASTA FELC PRVI AGREGAT NA SVOJEM MESTU — Prvi agregat, ki so ga pred dnevi pripravili za poskusno obratovanje, naj bi se prvič zavrtel konec tega meseca, dokončno pa ob koncu januarja prihodnje leto. NOVI KILOVATI Zadnja elektrarna na Dravi PTUJ, 13. dec. — Hidro, elektrarna Formin, ki se na Ptujskem polju razteza od Ptuja do Ormoža, je zadnja v verigi dravskih elektrarn. Tok iz prvega agregata pričakujejo ob koncu, prihodnje, ga meseca, drugi z enako močjo 56 megavatov pa naj bi se zavrtel sredi prihodnjega leta. Doslej so že poskusno napolnili tudi zajetje, vodo so iz njega spet spustili in kot kaže, je z brežinami vse v najlepšem redu. Še v tem tednu naj bi akumulacijski bazen ponovno pričeli polniti, hkrati pa bodo z vodo preskusili že tudi 8,5 kilometra dolgi dovodni kanal. Nova hidroelektrarna bo precej spremenila podobo tega dela Ptujskega polja, saj bo poleg dovodnega kanala, ki je višji od okolice, in odvodne, ga, ki sega skoraj do Ormo. ža, za jezom v Markovcih, na. stalo tudi 4,2 kilometra dolgo jezero, ki bo seglo vse do Ptuja. VLADO SMOLE m - ***♦*> mmm mmmL, aftaLifcr - I RAZDVOJENO POLJE — Dobrih osem kilometrov dolgi odvodni kanal je presekal Ptujsko poljg med Forminom in Ormožem na dva dela. Čezenj vodi sedaj več mostov. UKROČENA DRAVA — Jez v Markovcih je Dravi zaustavil stoletja staro pot in jo preusmeril po dovodnem kanalu do strojnice. Jez ima šest pretočnih polj razpeti ne po 17 metrov. Foto; Bogo Čerin UMETNA REZERVA VODE Sedem desetletij čakanja Planinsko polje naj bi postalo jezero, staro furmansko naselje pa naj bi zalila voda — Iz bojazni pred starim načrtom se naselje ni razvijalo naprej ANINA PRI RAKEKU, 14. dec. — To je kraj, pripet v breg nad Planinskim poljem, ki skoraj vsako leto spomladi do prvih hiš zalije nižja ali višja voda — kolikor je pač sne-na Javornikih in pod Snežnikom — nekdaj vas, potem trg in zdaj naselje, nad katerim proti Postojni vijejo cestne Kačje ride. Stara zvita cesta, bolj spomin na nekdanje furmanske čase kot na pozabljene kletvice voznikov, ki danes hite po bližnji avtomobilski cesti onstran Planinskega polja, kot da nevarnega starega furmanskega kolovoza nikdar ni Ipilo. Močne domačije s še mogočnejšimi hlevi in skladišči, ki samo z vegastimi slemeni pogledujejo na, staro cesto, so se že pred desetletji začele sesedati v pozabo: vlak je pregnal furmane in z njimi živahno druščino iz vsake druge planinske hiše, ki je bila nekdaj krčma, prenočišče in postojanka za pre-prego konj. Potem, ko se Je po prvi vojni na koncu trške Planine naselila laška državna meja, je kraj za dve desetletji spet oživel in se razcvetel, skoraj kot v pozabljenih časih velikega domačina ter narodnoprebudnega pesnika Vilharja in njegovega časnika »Naprej«., Planino pri Rakeku je najprej odrezal od sveta in-življenja pokojni hlapon, ki je pregnal furmane, zatem dr-lavna meja in naposled nova avtomobilska cesta. Izbrala si je pot proti morju ob njej na drugi strani Planinskega polja — jezera, ki naj bi se jutri zares spremenilo v veliko akumulacijo, stalno rezervo vode. Čeprav je ideja stara kot najstarejši Planinci, ne da bi jo kdo zares skušal uresničiti, zdaj vendarle kaže, da ni daleč čas, ko bo predvsem stari furmanski del Planine za vselej prekrila voda. »Pripravljamo tehnično dokumentacijo, na podlagi katere naj bi z zakonom razglasili Planinsko polje kot rezervat za vodno akumulacijo,« pravi dipl. inž. Lado Gorišek, pomočnik republi škega sekretarja za urbanizem ter dodaja, da bomo s tem posegom v naravo, ki je kot načrt star sedem desetletij, zagotovili dovolj pitne in industrijske vode za ves Kras do morja ter hkrati v sušnih obdobjih dovolj rezervne vode za Ljubljanico in Savo vse tja do Krškega Preden bo padel dokončen sklep, do kod naj bi voda zalila Planinsko polje, bodo potrebne še nekatere geološke raziskave in odločitev, kako naj bi zajezili oziroma zatesnili številne fjožiralnike na tem polju: z nasipom pred njimi ali z globinsko betonsko zaveso. Doslej znane segajo do 160 metrov pod zemljo. Tako imenovani večnamenski zbiralnik vode na Planin skem polju naj bi po »najnižji« varianti zbral 160 milijonov kubikov vode, pri čemer bi vodna gladina segla do prvih planinskih hiš, po drugi ali »najvišji« pa okoli 300 milijonov kubikov (do kote 486 metrov), pri čemer bi jezerska voda dosegla staro cesto in zalila pol Planine. Planinska akumulacija bo po najnovejših načrtih tudi v sušnem obdobju lahko dajala po 50 kubičnih metrov vode na sekundo, skratka najbolj dragocene rezervne vode za Ljubljanico in Savo. Hkrati naj bi uspešno poganjala hidrocentralo z močjo 100 megavatov pri Verdu, ki bo dajala po 250 GWh električne energije. Tako menijo vodnogospodarski strokovnjaki, ki hkrati poudarjajo, da so nam takšne in podobne umetne rezerve vode nujno potrebne, še bolj pa nam bodo jutri. Ža naslednjo večjo umetno akumulacijo vode imajo, na piki dolino Radovne na Gorenjskem. Usoda negotovosti tare Planino vse iz čmožolth časov, *ko je neki češki inženir razburil domačine z ide;o, kako bo zvijajočo se rečico Unec zravnal čez Planmsko polje, jo pokril z betonskimi ploščami in pol e zalil z vodo, ki da naj bi gnala električno turbino pri vrhniškem Močilniku. Mož je prehitro umrl, zlato sta idejo za njim v stari Jugoslaviji oživljala njegova hči in sin, vendar brez uspeha. Ko je staro državo in z njo me'o na Planini prehitel čas, je šlo umetno planinsko je- KDAJ BO TU JEZERO? — Planinsko polje bo vse do prvih hiš naselja Planina pri Rakeku in stare ceste s »Kačjimi ridami« zalila voda. Foto: Janez Zrnec zero za krajši čas v pozabo, ventiar se je kmalu po osvoboditvi — ob vsaki večji vodi ne samb napolnilo, temveč tudi ponovno obudilo kot ideja. Zato je-tudi poslej Pla-nna kot kraj bolj dremala vsvnio prihodnos* tertneipri-zadeto čakala, kdaj bo ponovno napočil n'en tolikokrat ponujani zgodovinski trenutek, da se bo spet lahko razcvetela, si smela polepšati pročelja starih hiš, dvigniti slemena in podobno. Ob visokih vodah planinsko jezero ne seže samo do prvih hiš, temveč jih celo zalije Ob takih prilikah, kakor pravi domačin Tonček, poplavi tudi najnižje predele Postojnske jame! Fo osvoboditvi sta na Planini zrastli dve novi hiši, osem pa v bližnji Kačji vasi, ki prav tako sodi pod Planino Se en dokaz, da se je tod čas ustavil zaradi negotovosti in iz leta v leto ponavljajočih se »obetov«, da bo poke in kra) nekoč zalila voda. To deistvo zdaj postaja resničnost, zato bodo strokovnjaki bržčas Planincem kmalu odmerili, do kod bo segla voda in kje bodo lahko obstali na obali. Od nekdanjih 1500 planinskih tržanov je do danes preživelo komaj kakih 600 da-našnjih krajanov, med katerimi je največ upokojencev in starih kmetov. In: Planinci za razliko od Cerkničanov verjamejo, da bo jezero na njihovem poliu obstalo, če bodo požiralnike dobro zamašili. Domala vsi bodo veseli, samo odločitev naj že pade, da bo konec sedemdesetletne negotovosti in oočasnegaiumiranja kraja, ki kot starec raste samo še nazaj. NIKO LAPAJNE V etev brez sonca S postopkom dialize bodo lahko v sečoveljskih solinah ne glede na vreme pridobili sto tisoč ton soli na leto LJUBLJANA, 14. dec.' — Sečoveljske soline tako kot ostale štiri Jugoslovanske (v Pagu, Stonu, Ninu in Ulcinju) s svojo proizvodnjo morske soli, ki je odvisna od muhavosti vremena, že vrsto let lahko pokrivajo le skromen del domače potrošnje. Zato v vseh že dalj časa razmišljajo o nujni posodobitvi postopka za pridobivanje morske soli, ki bi jim omogočila, da bi lahko z neprekinjeno, ed vremena neodvisno proizvodnjo zagotovili potrošnikom v industriji In gospodinjstvih dovolj morske soli. V minulih dvajsetih letih je ugodno vreme le dvakrat omogočilo jugoslovanskim solinarjem, da so pridelali več soli kot jo potrebujemo, trikrat so s svojo žetvijo lahko pokrili nekaj več kot 80 odstotkov domače potrošnje, osemkrat pa več kot dobro polovico; ob najslabši solni letini 1972. leta pa so z 8654 tonami morske soh lahko za gotovih le 15 odstotkov potrebnih količin. Industrija in gospodarstvo v SFRJ porabijo namreč letno od 60.000 do 65.000 ton morska soli. V sečoveljskih solinah so v minulih dvajsetih letih imeli le dvakrat rekordni žetvi soli (1958. leta 30 300 ton in 1962. leta 25.439 ton), ki sta presegali povprečno letno po trošnjo morske soli v Slove ni ji (od 20.000 do 24.000 ton. od tega okrog 8000 ton za potrebe industrije, ostanek pa za potrebe gospodinjstev in drugih porabnikov). V Istem obdobju smo s pridel kom iz teh solin lahko ie pet krat pokrili c C 50 do 70 od stotkov potreb slovenskih potrošnikov oscmki&i pa od 11 do 25 odstotkov; z* izredno pičlo letino sečoveljskil solin od 1974. leta dalje (od 1.J83 do 1.700 ton) pa lahko pokrijemo le še od 6 do 9 odst. celotne porabe. Ker zlasti v industriji ne moremo morske soli nadomestiti s kameno spijo, jo moramo seveda uvažati. Pridobivanja morske soli ni mogoče ustaliti brez temeljitega posodobljenja postopka koncentracije in kri--stalizacije, zato je bila v samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva in živilske industrije modemižaci-ja solin uvrščena med prednostne naloge. V delovni organ-zaciji HP Droga so zato začeli pripravljati investicijski program za obnovo in modernizacijo pridobivanja morske soli v sečoveljskih solinah. V ta namen so se povezali z japonskimi solinarji, ki so pripravljeni, posredovati svoje znanje in izkušnje o sodobnem načinu pridobivanja morske soli po postopku elektrodialize, to 'je s pomočjo električne energije Hkrati so pripVavljeni doba. viti del potrebne opreme in kreditirati 85 odstotkov njene vrednosti, del opreme pa bi lahko izdelali naši proizvajalci. Japonski partner je tudi pripravljen uvoziti naših izdelkov za 30 odstotkov vrednosti pogodbene vsote. Po postopku elektrodialize bi bilo mogoče ob manjšem številu zaposlenih letno pridobiti do 100.00 ton morske soli, ki je zaradi visoke čistoče (do 99 odstotkov) še posebej primerna za industrijsko porabo. Predvidena višina investicijskih vlaganj znaša okrog 500 milijonov dinarjev; razen lastnih sredstev HP-Droge (ki bo koristila tudi sredstva, katera se namensko zbirajo ob prodaji Soli za sanacijo solin) bosta za to naložbo združila sredstva še Intertrade in Koteks-Tobus, ostanek pa predstavljajo bančna posojila ter posojila tujih partnerjev. Dokončni investicijski program bo pripravljen do konca letošnjega leta. Obnovo in modernizacijo solin bi začeli v drugi polovici prihodnjega leta, po novem postopku pa bodo v sečoveljskih solinah začeli pridobivati morsko sol predvidoma 1981. leta. ZDRAVKO STEFANOM NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA «RDEČE-RUMENI» IZGUBILI NA GOSTOVANJU V MILJAH Tokrat se je izkazal vratar Štoka - Neučinkovitost napada se nadaljuje Muggesana — Primorje 1:0 (0:0) MUGGESANA: Detela. Oliosi. Variti. Viclii, Coslovjch, Borroni, Pu-gliese, Olivi, Mendella, Busatto. Chellari 'Dana). PRIMORJE: Štoka. Blazina. Šuligoj. Angileri, Race, Tomi/za Franch. Valente. Vascotto ‘ Min te-nesi). Bortolotti in Peri. SODNIK: Pizzamiglio iz Krmina. STRELEC: Borroni v 78 min. iz 11 -metrovke. Po zadnjem delnem uspehu na domačem igrišču so morali nogometaši Primorja s Proseka prepu stiti dve točki domači ekipi sied: Milj. Kljub temu da je padel e-clini gol tega srečanja iz najstrožje kazni, so igralci Muggesana pokazali veliko vei na tem srečanju. Že od samega začetka je bila nji-ttova želja izbojevati ves izkupiček. kar jim je tudi uspelo. Do mučini so se to pot pokazali kot bolj homogena in uigrana celota, ki pa ni znala izkoristiti nekaj do- V 14. kolu nogometnega prvenstva 1. amaterske lige je vodeči Manzanese odnesel točko iz gostovanja v Pierisu, drugouvrščeni Slock pa je tudi izenačil, zaradi česar je stanje na vrhu lestvice ostalo neizpremenjeno. Visoko zmagi je slavila tržaška Ponziana', ki pa je igrala z zad-nje uvrščeni m Romansom. Po tem kolu so torej kar tri tržaške enajsterice za vodečim Manzanesejem. tako da ima še ena od, teh tre! le možnosti, da poseže oo prvem mestu, saj je zaostanek minimalen. Proseško Primorje je v tem kolu gostovalo v Miljah in izgubilo z minimalno razliko proti Muggesani. Po razmeroma u-spešnem startu igra sedaj Primorje nekoliko slabše, zaradi česar si je poslabšal položaj na lestvici. IZIDI 14. KOLA Ronchi Mossa 1:1 Tomana - Fortiludo 1:1 Muggesana Primorje 1:0 Como - Aquileia 2:1 Pieri Manzanese 0:0 Buttrio - Stock 1:1 Ponziana - Romajis 4:1 Portuale - S. Canzian 2:1 LESTVICA Manzanese 21; Stock 19; Pon 7/ana. Portuale. S. Cahzian 18; Buttrio. Pieris IG; Aquileia, Ronchi 14; Corno 13; Muggesa na. Primorje, Fortitudo 12; Torriana 10; Mossa 9; Ro-mans 4, PRIHODNJE KOLO (8. L 1978) Romans - Torriana; Mossa -Muggesana; Primorje - Pieris; Stock - Ronchi; S. Canzian Corno; Fortitudo Portuale; Manzanese - Buttrio; Aquileia -Ponziana. kaj zrelih priložnosti. Ce ni bila preveč zanesljiva obramba Primor ja, pa moramo to pot pohvaliti vratarja Štoko, ki .je bil vedno na mostu in je nekajkrat izredno dobro ih zanesljivo posredoval Za žogo, ki jo je moral pobrati iz mreže pa ga ni mogoče kriviti, ker najhujša kazen se le poredkoma ubrani in še takrat po golem naključju. Ne glede na to. da je imela Muggesana nekoliko teren *ke premoči, so se gostje žilavo upirali in vsi napadi gostov niso prinesli zaželenih sadov. Poleg vratarja Štoke ne smemo pozabiti niti Tomizze in Bortolottiia, ki sta imela polne roke dela. da sta na sredini igrišča zaustavljala napade domačih nogometašev. Do odločitve je prišlo v 33. minuti drugega polčasa, ko je igral z roko Šuligoj in tako je sodnik dosodil enajstmetrovko. Borrone jc tako premagal Štoko in prinesel domači ekipi dve dragoceni točki. Ker smo že omenili obrambo Primorja, ne moremo mimo neučin kovitega napada ekipe s Proseka, saj niso dosegli gola že pet tekem. Tako je Primorje napravilo še korak niže na lestvici in sedaj deli 11., 12. in 13.' mesto skupaj z o-bema tekmecema iz Milj z 12 toč kami. / ROKOMET V L 1 (ALIJANŠKI LIGI Tesna zmaga tržaške Duine Rokometaši Duine so / izbojevali še dve prvenstveni točki, toda ne brez težav. Vse je kazalo, da bo srečanje z Rapido lahko, pa čeprav sredi Riminija, ne glede na to. da spada domača ekipa med boljše tekmece letošnjega prven stva. Tekma je bila za skoraj dvajset minut prekinjena, ker je nekdo od gledalcev grobo žalil Mejauška. To je v veliki meri ne ga ti vno vplivalo na vse igrale«’ Duine, ki niso bili v nadaljevanju več sposobni zaigrali učinkovito. Zmagoviti gol je dosegel Andrea-šič samo trideset sekund pred koncem tekme. Tako ostaja Duina še naprej na tretjem mestu lestvice za vodečim Volanijem in Royalom. ki imata pet, oziroma eno točko prednosti. IZIDI Forst Brtoen - Loacker Bočen v prvem koto, italijanska pa sta u-spešno premagala prvo oviro. V tekmovanju pokalnih prvakov sta se v prvem kolu spoprijela Paoletti iz Catanie ter Vojvodina iz Novega Sada. Prvo tekmo v Catanii so zmagali domačini s 3:0. Vse je kazalo, da bodo Vojvodinci uspešni, saj so izredno dobro pričeli. Do preobrata pa je prišlo v tretjem setu. ko so morali položiti orožje, kar je bilo za Koudelko 'I tovariše več kot dovolj. Tekma se je.končala s 3:1 v korist domačinov. Tudi lanski prvak Mladost-Monter je v povratnem srečanju v Zagrebu premagal Real iz Madrida, toda Španci, katere trenira Jugoslovan | Vogrič so osvojili set in glede na njihovo prepričljivo zmago v Madridu je bilo več kot dovolj za napredovanje v tem tekmovanju. Italijanski prvak Federiazio je moral prepustiti set prvaku Švedske, Lidingu, tod;l zmaga v Rimu s 3:0 je bila več kot dovolj za obstanek v konkurenci. Tacca - Nepet Rim Royal Belge - Mercury BO Volani Rovereto - FF.AA. Rapiida Rimini Duina Trst Fippi Rimini - Firenze Firs - Čampo del Re Teramo 33:23 24:13 22:17 23:115 18:19 22:19 19:7 LESTVICA Volani Rovereto 23; Roval 19; Duina Trst 18; Mercurv Bologna in Fippi Rimini 15; llapida Rimini in Forst Brixen 14; Tacca 13; Firs 12; Forze Armate 9; Firenze in Čampo del Re Teramo 5; Nepet Rim 4: Loacker Bočen 3. ODBOJKA SMUČANJE SMUK ZA SP HERBERT PLANK NAJHITREJŠI FRANI KLAMMER KOMAJ TRETJI Kar šest Avstrijcev v prvi deseterici - Gustav Thoni odličen sedmi Sj V GRODEN - 23 letni italijanski smučar Herbert Plank je v nedeljo osvojil svojo tietjo zmago v smuku v tekmovanju za svetovni pokal. Prvo mesto mladega Italijana je pov sem zasluženo, saj je bil tudi pri merjenju vmesnih časov vedno naj hitrejši. Veliki favorit tekmovanja Franz Klammer se je tokrat moral zadovoljiti s tretjim mestom kar je zanj vsekakor veliki neuspeh. Prehitel ga je tudi mlad: rojak Wims-berger, ki je za Pl a n kom zaostal za skoraj eno sekundo in pol. Čeprav ni Avstrijcem uspelo osvojiti prve,vi mesta, so vseeno zabeležili veliko ekipno zmago: v prvo deseterico se jih je namreč uvrstilo kar šest, kar patrjuje, da so še vedno veliki favorit v tej disciplini. V dnevu splošnih presenečenj se je izkazal tudi Gustav Thiini, ki je zasedel končno sedmo mesto, čeprav je startal z visoko startno številko. Proga je bila namreč dobro pripravljena in izredno hitra, zaradi česar so smučarji dosegali zelo visoke poprečne hitrosti. Veliko je bilo tudi padcev, ki so bili v glavnem posledce prevelike zagnanosti predvsem manj izkušenih smučarjev. Z nedeljsko zmago se je Plank povzpel na drugo mesto svetovnega pokala, v disciplinskem pokalu smuka pa jc celo prevzel vodstvo. Tek movanje se bo nadaljevalo v četrtek, ko bo zopek na vrsti smuk v Cortini (TAmpezzo. VRSTNI RED SMUKA: 1. Herbert Plank (It.) 2 01"47 s povprečno hitrostjo 111,139 km na uro. 2. VVirasberger (Av.) 2’02"60 3. Klammer (Av.) 2'03"32 4. Veith (ZRN) 2'03’,97 5. Grissmann (Av.) 2’04”19 6. Eberhard (Av.) 2’04”37 7. Thoni (It.) 2'04"43 8. Walcher (Av.) 2’04"51 9. Spiess (Av.) 2'(>4”52 10. Josi (Švi.) 2’04"64 VRSTNI RED ZA SP 1. Stenmark (Šved.) 75 2. Plank (It.) 45 3. Klammer (Av.), Hgmmi (Švi.) 40 6. lahre (ZDA) 26 7. Fournier (ZDA) 21 8. Križaj (Jug.), Wirnsberger (Av.) 2( K). Wenzel (Liecht.) 19 Fiorentina - Lazio 2 Inter - Juventus 2 , L. R. Vicenza - Bologna 1 Napoli - Foggia 1 Perugia - Verona 2 Pescara - Atalanta X Roma - Genoa 1 Torino - Milan 1 Ascoli - Catanzaro 1 Bari - Palermo X Sampdoria - Sambenedettese 1 Massese - Reggiana X Catania - Nocerina 1 KVOTE 13 — 3.936.900 lir 12 — 81.800 lir Ate-1 Če naše nogometne enajsterice nastopajo le v amaterskih prvO' stvih, pa so njihovi navijači zato, kar se navijanja tiče, že Pr®vl «profesionalci» (vsaj sodeč po rekvizitih)... ...................................................................................................................................................................................................................................iitiiii!limimiiimitiiininiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiHiiiiiL)mi)miiiiiiiiMiiiMiiillMIIII,fll< ITALIJANSKA NAMIZNI TENIS V NABREŽINI Tretja zaporedna zmaga Krasa v zadnji tekmi prvega dela A lige Zgoničanke so v svoji skupini še vedno na prvem mestu lestvice V POKALNIH TEKMOVANJIH Italijani napredujejo Jugoslovani izločeni Jugoslovanska zastopnika v evropskem tekmovanju pokala prvakov in pokalnih prvakov sta bila izločena že i \ Jesen bi morala biti sezona krosov: žal, vse premalo jih naša društva prirejajo V zadnjem kolu prvega dela ženskega namiznoteniškega prvenstva A lige je v soboto Kras v Nabre zini premagal milanski CSI s 3:1 in je tako ohranil prvo mesto na lestvici severne skupine. Takoj moramo povedati, da je Kras naletel na zelo žilav odi»r gostinj, ki so po zaslugi napadal ne Bevilacque celo spravile v dvom zmago «belo-rdečih». V igri dvojic, ki je običajno pri takem sistemu tekmovanja odločilnega pomena, sta Milančanki pričeli zelo učinkovito in sta izkoristili zmedo naših zastopnic. ki sta morali prepustiti prvi set. V tretjem odločilnem selu. ki je bil dramatičen, sta gostji že vodili s 14l7u#oi l&iiUunlako da se je zdel poraz skoraj neir1 bežen. Tedaj pa je--»a zeleno-mizo prišlo do pravega preobrata.- Dred« vsem po zaslugi Miličeve, ki je mojstrsko vodila klubsko soigralko Blažinovo do prepotrebne zmage. Ostali ove točki je osvojila Sonja Miličeva, ki tokrat ni bila najbolje razpoložena. V najlepšem srečanju dneva proti obetajoči driigokate-gomici Bevilacqui pa se je zbrala in je s svojo pestro igro slavila gladko zmago. V soboto smo toliko občudovali izredno voljo, požrtvovalnost in bojevitost Miličeve, ki je ravno v najbolj kritičnih trenutkih ohranila mirne živce in je vodila svoje barve do zmage. Rebulova je bila tudi tokrat preveč boječa, zaradi treme je njena rentabilnost manjša kot je njena dejanska tehnična vrednost in tega predsodka se bo morala čim prej otresti. V prvem setu je proti Bevilacqui, po zelo slabem začetku (2:8), z lepo serijo učinkovitih kombinacij celo prešla v vodstvo s 15:12, nato pa se ji je zataknilo. IZIDI Kras - CSI Milan Rebhto - Bevil'acqua Milič - Nespolj 3:1 0:2 (17, 15) 2:0 (16, 5) Blazina in Milič - B'čvttačqUa in Ne spoli 2:1 (—16, 13, 18) Milič Bevilacqua 2:0 (15, 16) — bs VATERPOLO V FINALU POKALA PRVAKOV 1. — 1. Tcrzio 2 2. Decretonc 2 2. — n.v. 3. - 1. Gallo Way 2 2. Vulpera X 4. - 1. Big X 2. Ledix X 5. — 1. Gargallo 2 2. Dahurst 2 6. — L Chinaglia 2 2. Rondo 1 KVOTE 10 — 3.406.640 lir 9 — 159.300 lir Neapeljski Canottieri osvojil prvo mesto PALERMO — V Palermu se je končal letošnji finalni turnir za pokal prvakov. To pol .je uspel veliki met vaterpolistom Canottierija iz Neaplja, ki so si prvič priborili to izredno dragoceno lovoriko starega kontinenta in drugo za italijanske barve. V 'preteklosti je u-spelo samo še Pro Reccu. v Milanu leta 1964. V odločilnem srečanju so italijanski vaterpolisti igrali s ‘ CSKA iz Moskve neodločeno 5:5, kar .je bilo seveda dovolj za končno zmago. Varovanci trenerja Fritza Dennerleina so si zagotovili končno zmago že v pred-zanjem nastopu, ko so premagali šestkratnega zmagovalca tega tekmovanja, Partizana iz Beograda s 3:2. Nekateri celo pravijo, da je krivec tega poraza grški sodnik Cantas. ki je v na j več ji meri krojil usodo in s tem končni rezultat v korist italijanskih vaterpolistov, saj je pri stanju 2:2 žvižgal zelo dvomljive prekrške, seveda v korist ekipe iz Neaplja. V zadnji tek- mi je Partizan premagal preslabi Wiirzburg, toda ta zmaga je za dostovala samo za osvojitev tretjega mesta na končni lestvici, ki Beograjčanov ni zadovoljilo. IZIDI ZADNJIH DVEH DNI CSKA Moskva - Wiirzburg 6:5 Canottieri - Partizan Beograd 3:2 Canottieri - CSKA Moskva 5:5 Partizan - Wiirzburg 5:3 KONČNA LESTVICA 3 2 3 1 : 3 1 3 0 « Canottieri NA CSKA Moskva Partizan VViirzbur-r 13:9 15:14 11:10 3:10 NOGOMET L ITALIJANSKA LICA Torino-Milan 1:0 Rivera je proti Torinu zastreljal 11 ■ metrovko PLAVANJE Rekord Boruta Petriča na 200 m metuljček Borut Petrič je na mednarodnem mitingu v ČSSR zmagal na razdalji 1.500 metrov prosto s 15’39”4, na 200 metrov metuljček pa je bil tretji, s časom 2'00'’69, ki je obenem novi jugoslovanski državni rekord. fernondo Jeans UL. CORONEO 7 • TRST * TEL. 761602 MODERNI MOŠKI IN ZENSKI ČEVLJI TORBICE IN DRUGA USNJENA GALANTERIJA VSE IZ KVALITETNEGA USNJA Čevlji W» ZANIN LUANA GITAN MARELLI MONTORFANO ZANIN WEST END MODA ZA MLADE Nogometaši 1. italijanske nogometne lige so odigrali 11. kolo Za ta letošnji enajsti prvenstveni nastop je prevladovalo izredno zanimanje, saj sta se spoprijel) neposredno enajsterici iz Turina 'in Milana: to je štiri najboljše italijanske ekipe v zadnjih letih. Nogo metaši iz Turina so to pbt izbojevali vse štiri možne točke, pa čeprav z minimalnima zmagama. Vse je kazalo, da se bosta obe tekmi končali z delitvijo izkupička, kar je bil tudi cilj gostujočih ekip. V Turinu je padel edini gol med domačini in vodečim Milanom po nekaj več kot petnajstih minutah igre v drugem polčasu. Gostje so imeli enkratno možnost za izenačenje, toda vratar Torina Terra-neo je ubranil enajstmetrovko, katero je streljal kapetan Milana Rivera. V Milanu pa so gledalci nezadovoljni zapuščali stadion S. Siro in to ne v glavnem zaradi poraza Interja, temveč zaradi me gle, ki je bila dokaj gosta in je skoraj vsem prikrajšala nogometni užitek in to še posebej tistim, ki so bili visoko na tribunah. Gostje so dosegli zmagoviti gol in s tem dve zlata vredni točki samo pet minut pred koncem. Odkritje letošnjega prvenstva pa je nedvomno LR Vicenza s spretnim strelcem Rossijem na čelu. Po zadnji izdatni zmagi je ta e-kipa na odličnim tretjem mestu, kar je izreden uspeh. Najvišjo zmago je izbojeval Napoli, ki je odslovil iioprečno Foggio kar s pe timi goli. Junak srečanja je bil strelec Savoldi s štirimi zadetki: dva iz igre in dva iz 11-metrovke. Letos neverjetno slaba Fiorenli-na .je morala spet poražena iz domače arene. To pot jo .je spravil na kolena Lazio. Samo en zadetek je padel tudd v Perugii, ki je prinesel gostujoči Veroni ves izkupiček. Korak proti sredini lestvice je napravila tudi Roma. Na vrhu lestvice je še naprej Milan, ki ima sedaj točko prednosti pred lanskim prvakom Juven-lusom, ter dve pred presenetljivo Vicenzo in Torinom. Razlika pred neposrednimi zasledovalci pa je spet minimalna. ROKOMET V L JUGOSLOVANSKI LIGI Celje in Slovan poražena V osmem kolu prvenstva zvezne rokometne lige sta oba slovenska predstavnika izgubila: Celje v gosteh, Slovan pa doma. Naj omenimo, da je bilo prvenstvo prekinjeno osem tednov, zaradi priprav državne reprezentance za svetovno prvenstvo, ki bo konec januarja na Danskem. IZIDI Metaloplastika - Celje 27:23 Slovan - Železničar Niš 18:27 Partizan - Dubočica 30:26 Crvenka - 'Železničar (Sa) 29:33 Medveščak - Borac 20:17 Vardar - Crvena zvezda 18:15 Krivaja - Proleter 21:20 LESTVICA Partizan 12; Celje, Železničar Sarajevo, Železničar Niš 10: Krivaja, Vardar, Dubočica 9; Crvena zvezda 8; Borac, Metaloplastika, Crvenka in Medveščak 7: Slovan in Proleter 5. RUGBY V Ljubljani so tokrat gostovali i-gralci CUS iz Trsta, ki so se pomerili z ekipo Ljubljane. Tržačani so tesno zmagali z 8:7, potem ko so vodili tudi v prvem polčasu z 8:3. SMUČANJE Smrt tekmovalke BOČEN — Po neki prometni nesreči je izgubila življenje 17-letna italijanska smučarka Evelina Rudi-feria, članica tretje italijanske državne reprezentance. Mlada smučarka je bila ranjena že pred dnevi, izdihnila je pa včeraj. NA DEŽELNEM TURNIRJU Dobra uvrslilev mladih krasovk Na nedeljskem deželnem namiznoteniškem turnirju v Nabrežini je nastopilo skupno 92 tekmovalcev, med katerim: naj omenimo tudi 10 igralk oziroma igralcev Krasa in pet predstavnikov Mladine. Najprijetneje je presenetila- obetajoča Damijana Sedmak, ki je ničd narašča,jnicami povsem nepričakovano, vendar zasluženo osvojila končna prvo. mesto, potem ko je strla odpor nosilk skupin — Tržačank Cergol in Vetorazzo. Tako Sedmakova kot So nja Doljak, ki je izpadla v četrtfinalu, sta se izkazali' 'kot '-perspektivni' igralki, toi imata možnosti še nadaljnjega razvoja, seveda če bosta marljivo trenirali. V kategoriji mladink je Vesna Rebula potrdila dobre nastope iz lanskega leta in pokazala izrazit napredek ter je osvojila odlično drugo mesto, potem ko je v finalnem srečanju izgubila proti državni reprezentantki Eccardijevi. Tudi Nevenka Škrlj se je dobro izkazala in jc zasedla tretje mesto. Med tretjekategornicami sta se Vesna Doljak in Darma Purič prebili do polfinala, kjer sta tesno izgu-bili proti Cergol in R. Starc ter sta se. morali zadovoljiti s 3. oziroma 4. mestom. V 3. moški kategoriji je zasluženo zmagal Valter Pertot (bivši igralec Sokola, ki sedaj igra za Italcantieri), odlično tretje mesto pa je presenetljivo osvojila Sonja Milič, ki je kot prvokategornica (v skladu s pravil nikom namiznoteniške zveze) imela pravico do nastopanja v moški konkurenci. Sonja je zaigrala izredno učinkovito in «moško», tako da ji je uspelo izločiti vrsto dobrih igralcev kot npr. Crismancicha, v polfinalu pa je s 3:1 klonila poznejšemu zmagovalcu Pertotu. Na splošno so Krasove igralke po kazale napredek, kar dokazuje, da sistematično delo pod vodstvom Derganca začenja dajati svoje sadove. Požrtvovalni igralci Mladine niso dosegli vidnejših uspehov in so pač morali plačati davek svoji neizkuše-nosti. ’ -bs- KOŠARKA V ' SLOVENSKI LIGI Poraz Krasa Sedmo kolo je bilo v očitnem znamenju domačih ekip, saj so vse zmagale. Sežanski Kras in selekcija O bale sta tokrat kot gosta izgubila: Kras v Trbovljah, Obala pa v Škofji Loki. Na lestvici vodr Branik pred dolgo vrsto zasledovalcev, ki imajo le točki manj. IZIDI 3:0 1:1 1:0 2:1 1:0 1:0. 1:1 Rudar - Kras 93:86 Branik - Vrhnika 87:68 Ježica - Trnovo 104:87 Lokainvest - Obala 97:80 Triglav - Elektra 84:76 Fructal Pomurje 105:97 LESTVICA Branik 10; Lokainvest, Rudar, Ježica. Kras, Elektra, Obala, Trnovo, Triglav 8; Fructal 6; Pomurje 4; Vrhnika 0. HOKEJ NA LEDU NA iVliviJiSARODNElVi TU K N ULIC Zelor (ČSSR) premočno zmagal Hokejisti češkoslovaške ekipe Ze-tor iz Brna so na tretjem mednarodnem turnirju na Jesenicah 'premočno zmagali, in tako že drugič zapored osvojili pokal. Tokrat so razočarali domačini, ki so s slabo igro v vseh tekmah zasedli zadnje mesto. Premagal jih je namreč tudi švicarski drugoligaš Lugano. REZULTATI NEDELJSKEGA KOLA Zetor - Lugano 7:2 (1:0. 3:0, 3:2) Jugoslavija - Jesenice 7:3 (3:1, 2:1. 2:1) KONČNA LESTVICA 1. Zetor 6; 2. Jugoslavija 4; 3. Lugano 2; 4. Jesenice 0. NOGOMETNA PRVENSTVA A LIGA IZIDI 11. K.OLA Fiorentina - Lazio F ’ Inter - Juventus • Vicenza - Bologna 3:6 Napoli --Foggia 5:® Perugia - Verona Pescara - Atalanta F® Roma - Genoa 1-® Torino Milan 1;® LESTVICA Milan 16; Juventus 15; Torino Vicenza 14: Napoli 13; Lazio, F rugia 12; Verona, Genoa, Inter 1 | Foggia, Atalanta, Roma 10' Pesca’ ra, Fiorentina 6, Bologna 5. PRIHODNJE KOLO (31.12.) Atalanta - Milan, Fiorentina • poli, Foggia - Perugia Genoa - v _ cenza, Inter - Pescara, Juventus ■ Bologna, Lazio - Torino, Verona Roma, B LIGA IZIDI 15. KOLA Ascoli - Catanzaro Bari - Palermo Brescia - Avellino Cesena - Pistoiese čremonese - Cagliari Modena -Lecce Monza Rimini , „ Sampdoria Sambenedettese j; Taranto - Temana Varese - Como ®:w LESTVICA . Ašcoli 27: Taranto 19; Ternah-Lecce, Avellino, Sampdoria 1U lermo 16: Catanzaro, Monza. b scia 15; Cagliari, Bari, Sambe", dettese. Varese 14; Cesena. K®’ ni, Cremonese 13; Como 1U , de n a 10; Pistoiese 9. PRIHODNJE KOLO (31.12) Avellino Rimini, Cagliari -scia, Catanzaro - Bari, Cese^ Sampdoria, Como - Gremo11« ’ Lecce - Monza, Sambenedcttf* Pistoiese, Taranto - Ascoli. le na - Palermo, Varese - Moden®- C LIGA IZIDI 15,- KOLA Alessandria - Trento Audace - Triestina Bolzano - Treviso Lecco - Pro Palria Mantova - Biellese Omegna - Juniorcusale Padova - Seregno Pro Vercelli - Pergocrems S. Angelo Lod. - Piacenza Udinese r Novara LESTVICA pj» Juniorcasale, Udinese 22: ^ cenza, Trevisp, Novara 18: gelo Lod., Biellese 17; ^an \eC-Padova, Triestina 16; Trento. co 15; Bolzano 14; Pergocrcm® Alessandria. Pro Vercelli. R|0cere' tria 11; Omegna 9; Audacs. gno 7. 19 i PRIHODNJE KOLO (31 * Biellese . Udinese. Juntom®^, Padova . Novara - S. Ang®10 ' g -Pergocrema - Bolzano, Piat. gg--Audace, Pro Patria - Omeg11 ^c. regno - Alessandria, Trento ' .eSti-co, Treviso Pro Vercelli, 1 na .- Mantova. . 1:3 O:# 0:2 0:1 2:1 prek- prek- 0:8 Krasove namiznoteniške igralke so v letošnjem prvoligaškem prvenstvu izredno uspešne NOGOMET V C LIGI ZMAGA V MEGLI Za Tržačane sta bila uspešna Andreis in Marcato Audace — Triestina 1:2 (0:1) STRELCI: Andreis v 23. min. Vi-wle v 55. min. in Marcato v 57 min. AUDACE: Eberini, Cecco, Bottaro CMalisan,), Scalabrin, Canazzo, Lamuti, Rizzati, Frinzi, Vendrame, Camoara, Vitale. TRIESTINA: Bartolini, Berti, Luc-thetta, Mitri, Schiraldi, Salvadori, Andreis (Rossi od 29. min.), Fontana, Marcolini, Marcato, Traimini. SODNIK: Paradisi (Fano) Podati kroniko tega srečanja je Pravzaprav nemogoče, saj je megla °nemogočila vsakomur, da bi sledil Poteku igre, tako da je bil mestni stadion v Veroni sploh zaprt za gledalce, ki so se na stopnišča pretihotapili brezplačno, ker redarjev sploh ni bilo, videli pa niso ničesar. Tekma je bila torej prava farsa, saj si po pravilih Sodnik moral prekiniti igro že na začetku. Sodnik Paradisi, ki ima očitno odličen vid, pa je menil drugače in tekma se je normalno PHčela. Ko je Triestina povedla z Solom Andreisa, ki je izkoristil poda-0 Marcata (tako vsaj pravijo i-Sralci. . .) si sodnik ni' upal spremeniti mnenje in igra se je nadaljevala. Najverjetneje bi sodnik prekinil tekmo po izenačenju domačinov, ki so dosegli zadetek s strelom solidnega Vitale ja, na srečo pa je Triestina le minuto kasneje ponovno povedla in izid tako dokončno zapečatila. I-gralci pravijo, da je bilo še nekaj nevarnih akcij domačinov, ki si poraza, tako kaže, res niso zaslužili. Triestina je tako, prav v trenutku najhujše krize, kar dvakrat zaporedoma zmagala. Tudi današnjemu srečanju pa je nemogoče dati oceno, tako da je najbolje počakati na naslednjo tekmo z Mantovo, ki bo končno pokazala stanje tržaške ekipe. A. K. SAH , V 11. PARTIJI Spasski zmagal V 11. partiji šahovskega dvoboja med Spasskim in Korčnojem v Beogradu je Spasski končno (v 37. potezi) le premagal Korčnoja. Stanie dvoboja je trenutno 6,5:3,5 v korist Korčnoja (ob eni prekinjeni partiji). NOGOMET V 14. KOLU DRUGE AMATERSKE LIGE Bazovci odnesli Brežanom celoten izkupiček Zmagala je tudi Gaja - Neuspeh Juventine in Primorca - Libertas še vedno vodi Zarja — Breg 2:0 (1:0) ZARJA: Puzzar, Cuccari (v 20. min. p.p. Cecchi), Grgič Ivo, Metlika, Žagar, Samr-se, Grgič Darko, Terčon, Rupini, .Marc, Ražem, 12 Saul. BREG: Chermaz (v 35.. min. d.p. Ghersenich), Rodelia (v 37. min. Bo-nazza), št. 3 CrevaHn, Peroša, D’A-gri, Melon, Jež, Križman, Sovič, Mikuž, Strnad. STRELCA: v 27. min. p p. Darko Grgič, v 31. min. d.p. Terčon. OPOMBE: v 25. min. d.p. izključen Mikuž zaradi ugovarjanja, v 35. min. d.p. Samese zaradi grobe igre. Od nedeljskega derbija med Zarjo in Bregom na bazoviškem igrišču so gledalci pričakovali mnogo več. I-gra, ki smo ji prisostvovali, je bila zelo raztrgana in je kazala tudi na veliko živčnost, ki je vladala na igrišču. Obe ekipi sta si želeli, da bi popravili slab vtis z zadnjih nastopov, predvsem pa nista želeli prejeti golov. To je bilo razvidno predvsem pri Zarji, ki je igrala zelo zaprto. Kronika tekme v prvem polčasu je zelo skopa. V začetku sta ekipi NOGOMET V PRVENSTVI! I AMATERSKE LIGE Derbi med Sovcdnjami in Mladostjo se je zaključil brez zmagovalca Prva domača zmaga Vesne - Tretji zaporedni poraz Krasa Sovodnje — Mladost 1:1 (0:1) SOVODNJE: Uršič, S. Florenin, Jc,aisič, Baristič, Kovic, Petejan, “Utkovič, Cnrazza, P. Florenin, B. toarson, E. Tomšič (Bagon). MLADOST: Ferfolja, Pahor, Betici, Barbana, Gergoiet, Dužman, {*• Ferfolja, E. Ferfolja, G. Feifo-ia (Ferletič), Nardon, A. Gergo- k bSTRELCA: Nardon v 3. min. p.p.; **• Florenin v 37. min. d.p. . Slovensk: derbi med Mladostjo in ‘tovodnjami .se je končal s pravič-remijem, ki nagrajuje obe e-topi, ki sta v tem srečanju pokazali Janimivo in hitro igro, kar je nav-jtošilo zares številne gledalce (ve-,to> jih je prišlo iz Doberdoba), so se zbrali ob robu sovodenjske-?a' pravokotnika. Sovodenjci so pokazali precej solidno igro v obram-zj. kjer se je poznala prisotnost ^°vica, ki je bil odsoten več ted-k, Prj Kraševcih pa smo lahko o-jhzili dobro urejeno sredino igrica ter učinkovit napad, kjer sta Jtia Gabrijel in Karel Ferfolja več-toat neustavljiva. Skratka, lahko kemo ,da smo prisostvovali lepi fri, kar je vzpodbudno za obe eki-9. ki trenutno zasedata še vedno kdnji del lestvice. bobordobci so prišli v vodstvo že J 3. minuti. Nardon je namreč do-?h> izkoristil presti strel ter ukanil •šiča. Po golu so se Doberdobcem 'kv.dile še nekatere priložnost: za Jketek, tako da je kazalo, da bo-!? Sovodenici postali lahek plen za J^aševce. Ob izteku polčasa pa so Jelačini uredili svoje vrste, še po-ftorio na sredini igrišča, in več-^fat streljali prot: Ferfoljevim vra drugem polčasu je bil pritisk ri>den! občutnejši, tako da je mo-kraška obramba precej delati, je odbijala domače napade. V ririj teh akcij se je izkazal Peter °renin, ki ie trikrat z glavo zgre- vrata. Izenačenje pa je prišlo 8 I‘nut pred koncem. Floretvn je z strani streljal proti vratom: L^tar se je žoge dotaknil, ni pa : Utegnil odbiti v kot. esna — Modiano 2:0 (0:0) t^SNA: Favento (Kapun), Pribac, 8zin, Skrem, Zucca II., Germani, Pipan (Carmeli), Vecchio, Russi-gnam,- Zucca L, Rusija. MODIANO: Farra, Sulli, Ferrari, Coslovich, Banelli, Cmolino, Puzzer, Ferrin, F'oralla, Pilat, Ritcssa. SODNIK: Krašovec iz Trsta. STRELEC: Rusija v 5. in 25. min. drugega pcičasa. Vesna je v redeljo prvič slavila na domačih tleh, saj je s klasičnim izidom 2:0 premagala skromno enajsterico Mediana. Doslej je v Križu zabeležila en sam remi in pa vrsto porazov. Domačini, katerim je delitev točk v'prejšnjem kolu (0:0 na tujem z Esperid Pio XII.) vlila nekoliko optimizma, tokrat niso imeli večjih težav. Igra je bila sicer vseskozi nepovezana, kljub lepim uvodnim potezam. Vesna je tako v prvem kot v drugem (»k*««« »imela občutno terensko premoč, medtem ko so se nasprotniki, orpejjli le na ,občasne protinapade. V p.p. so domačini ustvarili nekaj zrelih priložnosti. Odločitev pa je padla v d.p., ko je Rustja v 5 min. z izredno lepim vzvratnim strelom u-kanil vratarja Farro, starega znanca kriškega pravokotnika. Tokrat je pri Vesni zadovoljil napad, ki je izkoristil večji del uporabnih žog. Eno izmed teh je v 25. min. d.p. Rustja drugič potisnil v mrežo. Odslej je bila tekma le gola formalnost. Vesna je kljub nevarnim protinapadom gostov vztrajala do konca in tako odnesla obe točki v neposrednem spopadu z enajsterico, s katero imata sedaj na lestvici enako število točk. M. K. Čampi Elisi — Kras 3:0 (1:0) KRAS: Bogateč (Skupek), Verša, Černjava, Trampuš, Košuta, Blazina, Rebula, Miloš Milič, Ljubo Milič, Šegina (Darko Škabar), Paniriutti. ČAMPI ELISI: Iurincich, Armilli, Babfch, Morgan, Lizzi, Zoffoli, Cri-stofaro, Belich, Petri, Russo, Fantina (Rugetti), Bessi. STRELCI: v 20. min. Belich Petri, v 58. min. Russo in v 73. min. Bessi. Kras je v nedeljo doživel tretji zaporedni poraz. Tudi tokrat se je spoprijel z ekipo, ki je prva na lestvici. V prvem polčasu Kras ni igral podrejene vloge, napadalci so izved- li tudi precej strelov na vrata. Prvi gol so prejeli zaradi neodločnosti obrambe, ki je dovolila, da je nasprotni napadalec prišel do žoge na robu kazenskega1 prostora, cd koder je s silovitim strelom zatresel mrežo. Vratar Bogateč je ubranil nekaj zelo nevarnih strelov. Po prejetem golu pa se je jezil na soigralce, tako da mu je kmalu sodnik pokazal rumeni karton. V drugem polčasu ga je zamenjal Skupek, ki je moral prav kmalu pobrati žogo iz svoje mreže. Po strelu iz kota je vratar Krasa žogo kratko odbil do srednjega napadalca, ki je z glavo poslal žogo v prazna vrata. Ta gol je pokopal vse upe Kraševcev, da bi izenačili. «Rdeče-beli» so se pognali v napad, da bi dosegli vsaj en gol, toda domači so izkoristili nesporazum med Trampušem in vratarjem ter postavili končni izid 3:0. Zaradi odsotnosti trenerja so Krasovi napadalci igrali še bolj svojeglavo. Vse preveč je bilo preigravanja, lepih kombinacij pa tudi tokrat nismo vide'i. R. B. NOGOMET ZAČETNIKI Chiarbola - Kras 4:0 NARAŠČAJNIKI Juventina - Audax 0:0 NAJMLAJŠI Juventina - Azzurra 1:0 KADETI (prijateljska tekma) Primorec - TriesHna 0:2 igrali pretežno na sredini igrišča. Izredno priložnost je imel Bregov napadalec Jež, Puzzar pa je nevarni strel ubranil. Po 15. min. se je poškodoval branilec Zarje Cuccari, katerega je zamenjal Cecchi, kar je precej oškodovalo Zarjino sredino, saj se je moral Terčon pomakniti na mesto branilca. Gol za Zarjo je padel v 27. min. Prosti strel je poslal Marc v kazenski prostor, kjer ga je zaustavil Metlika in kratko podal žogo do Darka Grgiča, ta pa neubranljivo za Chermaza. Hladna prha za Brežane, ki so se takoj pognali v napad, toda brez uspeha. V drugem polčasu so se zarjani zaprli v obrambo in se tako izpostavili napadom Brega, ki si je zapravil nekaj izrednih priložnosti. Najzrelejšo pa si je brez dvoma ustvaril Križman, ki je izven kazenskega prostora lepo streljal, toda Puzzar je z izrednim posegom rešil. Breg je nadaljeval z napadi. Toda najprej Strnad, nato Jež sta zgrešila lepi priložnosti. Omeniti moramo tudi gol, ki ga je sodnik razveljavil zaradi očitnega off-sidea Ježa. Tekma je tako postala precej živčna in sodnik je poslal Mikuža predčasno v slačilnico. S tem pa je bilo Bregovih upanj konec, saj je z Mikužem izgubil glavnega ustvarjalca igre. Zarja je tako z lahkoto nadzoroval rezultat in v 31. min. P'dvoji!a s krasnim golom Terčona, iz precejšnje razdalje. Tekma je bilo s tem konec. Omeniti moramo še strel Soviča, ki je za las šel čez prečko,' pred koncem pa je sodnik izključil še Sameseja. Najboljši na igrišču so bili v vr-strh Brega Mikuž ter Strnad, pri Zarji pa Puzzar in Terčon. Big Gaja — Flaminio 1:0 (0:0) GAJA: Olivieri, Olenik, črmelj, Visentin, Rismondo, Bolti,' Branko Grgič, Zuzich, Bolerih, Viviani, Kalc (Iztok Grgič), 12 Kante. FLAMINIO: Parovel, Gerdoss5, Di Pasquale, Pangher, Bitti, M. Gallinotti, De Paoli, P. Gallinotti, Piccolo, Gelotti, Bisel. ODBOJKA i^d. sa so uiad.o povedni, da bo ena izmed kvalifikacijskih skupin svetovnega odbojkarskega prvenstva, ki bo leta 1978 v Italiji, na-f(v>--da v Vidmu. RUGBY LunUUN — Znana južnoafriška rugbijska ekipa Springboks ne bo prispela na tradicionalno gostovanje v Veliko Britanijo, da bi se izognila izgredom. Zaradi rasistične politike v Južni Afriki ni namreč niti ena tekma lanskega gostovanja te ekipe v Veliki Britaniji prenehala brez incidentov. V 14. kolu prvenstva 2. amaterske lige E skupine je -štan-dreška Juventina v gosteh visoko izgubila z enajsterico iz Ločnika. Marsonovi varovanci tokrat niso zaslužili tako hudega poraza, saj so vseskozi i-grali zelo dobro. Položaj Juventine se je s tem porazom poslabšal, saj je zdaj mi repu*lestvice in se zato nahaja v Jpudi bitki za obstanek>’rv ligi. štandreška Ju-ventinh 'bo"v naslednjem kolu, • to je 8. januarja, doma nastopila proti ekipi Terza iz Ta-pogliana, ki je v prejšnjem kolu prepričljivo premagala e-kipo iz Rude in se trenutno nahaja na četrtem mestu, z dvema točkama zaostanka za gradtško Halo. Torej čaka Ju-ventino, tudi v prihodnjem kolu težko srečanje v borbi proti izpadu. REZULTATI Itala — Terzo 3:1 San Marco — Isonzo 4:0 Lucinico — Juventina 4:1 Malisana — Ruda 0:0 Torre — Fiumicello 3:1 Mobiltre — Staranzano 1:2 Sagrado — Moraro 1:2 Mariano — Villesse 0:0 LESTVICA Itala 21; Lucinico 20; Staran-zano, Torre 19; Terzo 17; Ma-lisana in San Marco 15; Ruda 14; Villesse, Fiumicello 12; Mariano, Moraro 11; Juventina, Isonzo 10; Sagrado, Mobiltre 8. NASLEDNJE KOLO (8.1.1978) Moraro — San Marco, Itala — Lucinicp, Juventina — Torre Tapogliano, Staranzano — .Terza, Villesse — Malisana, Isonzo /I Mariano, Pro Fiumriallo — Aiello, Ruda — Sagrado. F. G. Nedeljsko kolo na vrhu lestvice ni prineslo sprememb. Libertas je sicer le remizirala, toda to so storile tudi Campa-nelle in. tako priložnosti niso izkori tile: S položajem tik pod vrhom se je okoristila le ekipa Edile Adriatica, ki zdaj zaostaja za Libertasom le za dve točki. Z nastopi slovenskih ekip ne moremo biti niti pretirano zadovoljni, niti nezadovoljni. Zarja in Gaja sta sicer zmagali, vendar pa je to uspelo Bazov-cem na račun Brega, ki je tako ostal praznih rok, prav tako kot Primorec. IZIDI 14. KOLA Campanelle — Opicina 1:1 Ooicina Sup. — Primorec 2:1 Gaja — Flaminio 1:0 Edera — S. Marco 2:2 Rosandra — Libertas 0:0 Edile Adriatica — Aurisina 1:0 Costalunga — Zaule 1:0 Zarja — Breg 2:0 LESTVICA Libertas 21; Campanelle 20; Edile Adriatica 19; Opicina in Costalunga 17; Primorec 15; S. Marco 14; Aurisina, Opicina Sup. in Gaja 13; Rosandra in Zaule 12; Breg in Zarja 11; E-dera 9; Flaminio 5. PRIHODNJE KOLO (8. 1.1978) Zaule — Opicina Sup., Opicina — Gaja, Flaminio — Rosandra, Edile Adriatica '-r Campanelle, Breg — Edera, Primorec — Zarja, Libertas — Aurisina, S. Marco — Costalunga. STRELEC: v 14. min. d.p. Viviani'. SODNIK: Zidarrih iz Trsta. Z golom kapetana Vivianija v začetku drugega polčasa si je Gaja zagotovila na domačih tleh dragoceno zmago nroti šibki ekipi Fla-minia. Gaja te tekme ni smela remizirati, še manj pa izgubiti, saj je tržaška ekipa zadnja na lestvici; zato je trener spet uvedel nekaj zamenjav, saj se je po dveh mesecih «počitka» spet vrnil v ekipo Rismondo, medtem ko so ostal: zunaj Vrše, Križmančič in Zippo. Igra ni ^zadovoljil a kar so gajevci igrali živčno in .liso v prvem polčasu niti enkrat prišli do izraza ter niso nikoli ogrožali Parovelovih vrat; gostje so le odbijali žoge iz kazenskega prostora. Tako smo bili priča raztrgani igri, brez jasnih idej. Rozinova ekipa je po odmoru bila bolj živahna, toda do ključnega dogodka je prišfc* ko so gostje zaštte-ljali 11-metrovko: črmelj je-nerodno podal žog > vratarju .Qiiweiaju, toda polastil se jo je GaHfnotti, ki ?e je znašel sam pred vratarjem, ga preigral. toda ta. ga je v zadnjem trenutku prijel za noge; sodnik je takoj žvižgal 11-metrovko, medtem ko je gostom uspelo zatresti mrežo, toda sodn:k ja gol razveljavil. 11-metrovko, ki jo je izvedel sam Gallinotti, pa je Olivieri ujel. Takoj smo bili priča preobratu: dve minuti kasneje je Gaja s kapetanom Vivianijem, ki je izkoriri.il napako vratarja Paro-veia, povedla. Od tega trenutka dalje je domača ekipa zaigrala bolj učinkovito, saj smo bili priča v nadaljevanju dvema lepima streloma Kaica in Visentina in skoraj gotovemu zadetku Bottija, ki so ga gostje na sami gol-črti rešili. Vsekakor lahko rečemo, da je bila ta tekma za Ga jo res «sreča v nesreči H. d.gr. Op. Supercaffe — Primorec 2:1 (1:1) SUPERCAFFE’: Quercini, Voltur-no, Mafrici, Maranzana, Mezzalira, Mačehi, Avresa (v 13. min. d.p. Bia-gi), Bretli, Gardoz, Spangaro, Porro. PRIMOREC: Pavatich, Husu, Štoka, Čuk, Marko Kralj, Saražin (v 25. min. d.p. Sosič), Valter Milkovič, Možina, Edvin Kralj, Pavel Kralj, Denich. STRELCI: v 10. Marko Kralj (avtogol), v 39. min. Denich, v 15. min. d.p. Porro. SODNIK: Menon iz Tržiča., GLEDALCEV: približno 100. Trebenci so po številnih uspešnih nastopih spet okusili grenkobo poraza, in to v gosteh pri openskem Su-percaffeju. Primorec je tokrat nastopil z okrnjeno postavo. Svoj krstni nastop je uspešno opravil mladi Saražin. Trebenci niso igrali podrejene vloge, saj so po prejetem prvem golu stalno pritiskali na vrata domačinov. Pričeli so igrati dokaj medlo, tako da je vratar Pavatich imel v začetku polne roke dela. V deseti minuti pa je prišlo do nesrečnega dogodka, ko je Marko Kralj hotel podati žogo svojemu vratarju, a je zaradi nesporazuma žoga s končala v trebenski mreži. Od tedaj dalje so Trebenci skušali priti do remija, a domača obramba je vedno odbijala napade, pa tudi sodnik je tokrat slabo sodil in jim je «poma-gab. Vseeno pa so Trebenci le izenačili po zelo lepi akciji. Milkovič je podal Pavlu Kralju, ta pa je z desnega krila podal na sredino De-nichu, ki je (čeprav s težavo) le spravil žogo v vrata. Nato so bili domačini nevarni v napadu, a tre- benska obramba je bila budna. V drugem polčasu je že kazalo, da se bosta ekipi sprijaznili z remijem, ko je v 15. minuti Porro izkoristil negotovost v Primorčevi o-brambi in neubranljivo povedel. Al do Kralj je tako v 25. minuti posku šal še' zadnjo karto: postavil je Mar ka Kralja v napad, Sosiča pa na mesto Seražina v obrambo. Trebenci so na vso moč skušali pri’’ do remija, a pri zaključevanju akcij so bili vedno površni, tako da jim ni uspelo doseči zaželenega remija. Domačini so se spuščali v nagle in zelo nevarne protinapade. Torej nezaslužen poraz Primorca, ki je kljub okrnjeni postavi zadovoljil in bi nedvomno zaslužil vsaj remi. Bruno Križmančič Lucinico — Juventina 4:1 (2:1) ' '' LUCINICO: Puia (Scarbin), Capo-torto, Cabbellini, Cum, Andragna, Bertogna, Mcdula, Stacul (Tosorat-ti), Biason, Petrom, Clessi. JUVENTINA: Plesničar, Mikluš, Tomažič, Komavli, Zin, Lorenzon, Predavanju SPDT v Gregorčičevi dvorani je sledilo številno občinstvo Komentar Mirka Novosela Mladi Jugoslovani preseneiajo Prvenstveni predah v prvenstvu Jugoslavije, do katerega, Ju^°- vanske državne reprezentance, m balkanskem ko: šarkarskem prvenstvu;-.*#- nekatert^klntH^izkori- -1 stili za svoje me&rtarodne -nastope v mednarod- Tli CIT S tli w w • Jugoslovanski klubi so na Kovačevem 'pokalu in pokalu prvakov dosegli polovičen uspeh: dve zmagi in trije porazi je obračun, katerega je bilo več ali manj tudi pričakovati. Jugaplaslika je doživela težak poraz v Madridu, kar seveda ni presenečenje, saj so Spli-čani igrali nepopolni, brez Tvrdiča, Šolmana in Mazure pa letos v mednarodnih nastopih nima dovolj moči. V Koračevem pokalu sta svoje prve točke osvojili Gibona in Bosna (posebno pomeinbne so tiste, ki jih je iz Poljske prinesla zagrebška ekipa). Partizan pa je v Nici doživel dokaj nepričakovan poraz. Prav tako je bil poražen Beko v srečanju s španskim Ju-veniudom. 19. balkansko prvenstvo v Skopju je dalo doslej v glavnem pričakovane rezultate. «Plavi» na Balkanu nimajo tekmeca in so doslej slavili prepričljive zmage: Grčijo so premagali z 91:57, Romunijo s 101:80 in Turčijo s 106:71. Posebno pa je zanimivo, da mladinska reprezentanca Jugoslavije, ki nastopa izven konkurence, močno preseneča: v soboto je pjemagala bolgarsko reprezentanco s 95:87, nato pa šg - * . njo s 105:95. V zadnjih petih letih se na Balkanu ni nič spremenilo. Romuni, Bolgari, Grki in Turki igrajo enako košarko, kot pred desetimi leti. Napredovali niso nič in zdaj lahko celo jugoslovanska mladinska reprezentanca igra na tem prvenstvu v:dno vlogo. Zato se postavlja vprašanje, če je Jugoslovanom sploh treba m tem prvenstvu igrali s svojo najboljšo postavo. Balkansko prvenstvo se bo zaključilo v sredo, v soboto pa bo že na vrsti deseto kolo državnega prvenstva. Na sporedu bo nekaj zelo zanimivih tekem. «Balkanski» premor je vsekakdr prišel zelo prav tistim klubom, ki svojih igralcev niso dali v državno reprezentanco, saj so ta čas lah’co uporabili za treninge. To pa seveda ne velja za Bosno, Brest in Cibono, ki imajo v reprezentanci'največ svojih igralcev in bodo zato ob nadaljevanju prvenstva na slabšem. ,1 Russo (Scšol), Nanut, Radikon, Mar-vin, Gomišček. STRELCI: v 19. min. p.p. Radikon, v 26. min. Modula, v 39. min. Cum, v 17. min. d.p. Gabellini (11-metrov-ka), v 30. min. Tosoratti. SODNIK: Sibelia iz Trsta. štandreška Juventina je v nedeljo doživela pekoč poraz proti ekipi iz Ločnika, ki zaseda drugo mesto na lestvici. Nedeljsko srečanje pa je imelo dve plati medalje. V prvem polčasu so bili namreč Marsonovi varovanci enakovredni nasprotniku, v drugem delu srečanja pa so povsem p:pustili in so bili le senca ekipe, ki smo jo videli prejšnjo nedeljo igrati proti Terzu. Po začetni enakovredni igri so «belo-rdečb prvi prišli v vodstvo z Radikonom. Zadetek je v precejšnji meri prekrižal račune domačinom, ki so računali na lahko zmago. Lucinico je tako uredil svoje vrste ter najprej remiziral, nato prišel v vodstvo. Po golu pa so Štandrežci imeli izredno priložnost za izenačenje. Sodnik je namreč dosodil gostom 11-metrovko. Gomišček pa je nerodno streljal in s to napako pokopal vse upe gostov, da bi iz Ločnika prišli vsaj s točko. Zastreljana enajstmetrovka je precej vplivala na moralo vseh igralcev, tako da so ti v drugem polčasu popustili na vsej črti in dovolili domačinom, da so zaigrali povsem u-mirjeno ter še dvakrat zatresli Ples-ničarjeva vrata. P. R. ODBOJKA V ŽENSKI B LIGI Poraz borovk tudi v zadnjem srečanju Bor — OMA 1:3 (6:15, 8:15, 17:15, 11:15) BOR: Bolčina, Fičur, Glavina, Hrovatin, Jevpikar, Kalan, Kus, Mesesnel, Pemačič. OMA: Puzzer, Goina, E. in S. Ma-gnaldi, Amadei, Tenze, Sacchi, Lorenzi, Pasqua, Prestifilippo. Tudi v zadnji tekmi kvalifikacijskega prvenstva so morkle borovke poražene z igrišča, poleg všega pa so tudi tokrat pokazale zelo slabo igro. Pred tekmo samo so imele še dobre možnosti, da si zagotovijo obstanek v skupini boljših drugoliga-šev že v prvi fazi prvenstva. Seveda bi pa morale zaigrati izredno odločno in premagati sobotnega nasprotnika. Naše igralke so pa tudi tokrat, stopile na igrišče s premalo zaupanja v svoje moči. Zaigrale so izredno živčno in statično, tako da je bil poraz res neizbežen. Tržaška OMA, ki si je prvo mesto v tej skupini z matematično gotovostjo zagotovila že pred to zadnjo tekmo, je zaigrala izredno lagodno in brez vsakega naprezanja, naše igralke pa tega, žal, niso znale izkoristiti. Kot jasno pričata tudi delna izida, Sta se prva seta odvijala izključno v eno smer. V tretjem nizu so bo- • rovke že zgubljale z 12:6, ko jim je le uspelo nadoknaditi zamujeno in niz tudi osvojiti. V zadnjem setu pa so se naše igralke razigrale prepozno, da bi lahko stanje v setih še izenačile. INKA KOŠARKA MLADINCI Kontovel - Polet 81:79 Servolana - Bor 71:66 DEČKI Ricreatori - Kontovel 103:47 NARAŠČAJNIKI Polet - Ricreatori 52:79 Kontovel - Italsider 108:71 PROMOCIJSKA LIGA Bor - ARA 95:102 PROPAGANDA (prijateljska tekma) Breg - Bor 31:11 Kitajski 87. ° dnevnik Pri Kitajcih doma ■ ^ Otroci nam priredijo nastop. Po ljubkosti prav nič ® zaostajajo za tistimi v Nankingu, čeprav je bil oni ^°faj, lahko bi rekel, profesionalen. Ljubkost je kitaj-otrokom prirojena. Nežne baletne kretnje najbrž Ob; Padajo že v rani mladosti. Smehljaj, ki ga imajo na '^azu in ki kar žari, je gotovo naučen, toda to np 70ti. Videti je pristen in sproščen. Da je naučen, sodim ? tem, ker se smehljajo vsi približno enako — otroci, 4rejši, mladi, oni v gledališču in ti v vrtcu. . Otroci so oblečeni kot odrasli, v, male kombinezončke, ?°tore, sive, zelene, vsi imajo rutice in v laseh ogromne jj ntlje živih barv. Tovarišice so jih rahlo naličile, tako I? imajo poudarjena lička, krvavo rdeče ustnice, neko-Jto poglobljene in povečane oči in ostro začrtane obrvi, j roci prepevajo, plešejo, igrajo. Pojejo seveda zoper «ban-^ štirih«, o Mao Ce-tungu in Kitajski. Nekaterih melodij % se celo jaz, ki nimam kaj prida posluha, že naučil, da jih lahko brundam z njimi. v Ko odhajamo, vprašam še, koliko starši plačujejo za nec. Dvanajst juanov in pol stane varstvo. Toliko pla- čujejo za varstvo tudi povsod drugod na Kitajskem. Verjetno je enotno ceno določila država. Povabijo nas v dvoje stanovanj. To bodo prva mestna stanovanja, ki jih bomo videli. Blok ima skromen vhod. skrajno skromno stopnišče. Ob vsakem stopnišču je po 6 do 8 stanovanj. Stopimo v stanovanje, v bele sobe, čiste, urejene, toda skromne. Lastnik prvega stanovanja, ki ga obiščemo, dela v plinarni. Je administrativni delavec. Zasluži 70 juanov na mesec. Njegova žena dela kot uslužbenka in zasluži 60 juanov na mesec. So štiričlanska družina. Oba sta člana partije. Dodelili so jima 30 kvadratnih metrov stanovanja. Za to plačujeta 4,9 juana na mesec, za gretje, elektriko, vodo in plin pa še 5 juanov. Tla so betonska, oprema je čisto preprosta, toda prijetna. Tudi tu so postelje pravzaprav pogradi, kakršne sem videl že v Jenanu, le bolj lično so izdelani. Miza in nekaj stolov je v drugem delu sobe. Obe sobi sta enako opremljeni. V eni živijo starši, v drugi otroka. Povsod po stanovanju so lončnice, veliko je fotografij. Mao Ce-tungova in Ču En-lajeva visita na eni steni, na drugi steni pa je cela vrsta družinskih fotografij. Na vseh šo otroci: sami, s starši, otroci kot vojaki. Kult družine je pri Kitajcih močan in iz fotografij napravijo v stanovanjih prave majhne oltarje. Pokažejo nam tudi kuhinjo. To je majhen prostor, ne večji od kvadratnega metra. Betonsko pomivalno korito in skrajno preprost plinski kuhalnik, to je vse. Nobene omare, nobenih miz, samo posoda je v enem kotu, drugega ne vidimo. Mati se hrani sicer v podjetju, oče in oba otroka doma. Nisem vprašal, kdo kuha, toda verjetno kuhajo kar vsi. O enakopravnosti spolov na Kitajskem res ni mogoče dvomiti. Naša mož in žena sta doma. Imata prost dan. Otroka sta v šoli oziroma v tovarni. Vprašam ju, kaj bo s hčerko, ko bo končala srednjo šolo. Ponosno mi povesta, da se bo držala navodil Mao Ce-tunga o proizvodnem delu mladih in odšla delat v kakšno revolucionarno komuno. Zanimalo me je, če jima je pri tem kaj hudo. če se bojita tistega dne, ali če se boji vsaj hči. Vprašanje mo je sicer tiščalo, toda ni se mi zdelo primerno. Lahko bi ga imeli za provokacijo. Mislil pa sem si, da mora biti staršem kljub vsemu hudo, ko odidejo njihovi otroci še razmeroma zelo mladi od doma in se največkrat najbrž ne vrnejo več. Tisoče in tisoče kilometrov daleč od staršev zasnu4ejo nove domove, nove družine in novo življenje. Tudi to je Kitajska. Ping-pong na betonskih mizah Prijazna in gostoljubna sta naša gostitelja. Razen stolov nam sicer ne ponudita ničesar. Ne vem tudi, kaj bi nam sploh lahko ponudila. To najbrž tudi ni bilo v programu. Toda želita, da sedemo, a ko vabilo sprejmemo, pogovor kar ne steče, samo smehljamo se. Vedeli smo že skoraj vse, kar bi nam lahko povedala. Vedeli smo, koliko plačujeta za stanovanje, kako živita. Povedala sta nam samo še to, da sta' srečna, zadovoljna, da se bojujeta zoper «bando štirih«, da živijo na Kitajskem vse boljše in boljše, da bodo s «štirimi modernizacijami« dosegli še več in da v partijski organizaciji proučujeta prav zdaj Mao Ce-tungovih «deset odnosov« ter Hua Kuo-fengov govor na drugi nacionalni konferenci o Ta Čaju. Vsa Kitajska je nesporno v velikem političnem zagonu. Hua Kuo-feng utrjuje svoj položaj, vpliv «četverice» očitno še ni dokončno likvidiran in pred Kitajsko so še strahoviti napori za hitrejši gospodarski razvoj, ki postaja nujnost, ne več samo politična želja. Drugo stanovanje, ki ga obiščemo, je takšno kot prvo. Ljudje so prav tako prijazni in približno enake podatke nam povedo. Sele ko odidemo se spomnim, da nismo videli ne stranišča ne kopalnice. Verjetno sta ta prostora kolektivna, ali' p& ni v navadi, da bi ju kazali? Se enkrat si poskusim predočiti tloris stanovanja. Ti prostori so skoraj gotovo kolektivni, saj sodeč po notranji razporeditvi sob in kuhinje v stanovanjih, ki smo ju videli, ni prostora še za kopalnico in stranišče. Spomnim se mizarske delavnice, ki smo jo videli v Šanghaju. V majhni tovarnici je bilo polno majhnih, lepo poslikanih sodčkov. Vprašal sem, katero pijačo hranijo v njjih. Hudomušno so se mi nasmihali brigadni mizarji v odgovor. Sodčki so namreč namenjeni človeškim odpadkom. Večina kitajskih naselij nima kanalizacije. Tudi stari Peking je brez nje. Vsako jutro izpred hiš veliki vozovi praznijo sodčke, —• kot pri nas smeti —- in odvažajo' odpadke na njive. • Ko se vračamo na sedež revolucionarnega komiteja, ob enem od blokov ptroci na betonskih mizah igrajo ping-pong. Kar povleklo me je k njim in deček kakih dvanajstih let me je'tako gladko premagal, da mi je bilo kar nerodno. Razen meni pa je bilo to vsem silno všeč. Očitno sem storil učinkovito propagandno dejanje. Pred slovesom še zvem, da imajo v četrti tudi par tijski komite, ki naj bi bil vodil vse. Vsaj trikrat ponovijo, da partijski komite vodi vse, čeprav sem si to do bro zapomnil. Najbrž s tem ponavljanjem želijo, da bi tudi mi razumeli bistveno spremembo, ki naj bi nastala na Kitajskem z odvzemom prevelike oblasti revolucionar nim komitejem in z vračanjem temeljne funkcije partiji s Hua Kuo-fengom na čelu. V partijski organizaciji v četrti so sicer samo u pokojenci, toda kljub temu-imajo sekretariat, v katerem so profesionalci. Teh je sedem in plačujejo jih iz državnega proračuna zato, da vodijo ideološko in organi-zacijskopolitično delo v «političnih kampanjah«. Prav tako so rekli,- v političnih kampanjah. Vendar tu nima pri/voka. kot bi ga imelo pri nas. Vse politično življenje na Kitajskem teče tako rekoč iz kampanje v kampanjo. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul, Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 36 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številko 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mrn) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolDca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsko krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI. Član italijanske zveze časopisnih |rjlljj 20, decembra 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajaj in tiska I ZTT I Trst založnikov FIEG 1 ZAKLJUČEN XXIII. KONGRES AVSTRIJSKE PARTIJE Prerekanje znotraj avstrijske levice se ne sme odvijati v škodo manjšine KPA ponudila zavezništvo tako levim socialistom, ki se ne morejo več identificirati s politiko svoje stranke, kot levim katoličanom CELOVEC — Ideološko prereka-1 vendar so hkrati navzkriž s sedanjim nje med levimi strujami na avstrij sistemom vladanja. Pa komunistična sketn političnem odru se ne sme odvijati na plečih manjšine in na tockistične in škodo njenemu boju za uresničitev \ bolj levo od 7. člena avstrijske državne pogodbe. Tako se glasi odgovor, ki ga daje slovenska manjšina v Avstriji na nekatere priporni«;, ki jih je bilo slišati ž govorniškega odra XXIII. kongresa Komunistične partije Avstrije. Poglavitna protislovje, ki tare avstrijsko družbo, je ta XXIII. kon greš avstrijskil) komunistov odkril v razliki med demokratičnimi načeli avstrijskega političnega sistema na eni strani ter nedemokratičnim načinom vladanja, ki je prepu Ščeno ozkim monopolističnim skupinam, na drugi. Gre torej za izroje-vanje demokratičnih inštitucij, prav vpričo takšnega izrojevanja demokratične vsebine avstrijskega poli-t-čnega sistema pa se je zgodilo, da so postale demokratične inštitucije le kulisa, za katero se skrivajo resnični in nedemokratični centri oblasti. Kot poglavitno ocoro tega sistema napada Avstrijska komunistična partija prav tisti sistem socialnega partnerstva, za katerega socialistična stranka, sedaj na vlači'. trdi. da je Avstriii prinesel takšno in tako dolgo blaginjo:, sistem socialnega partnerstva so skleni, ki so bili objavljeni minulo sreda, o-značili kot posebno avstrijsko o-bliko diktature kapitala. Ker pa to izrojevanje demokracije prizadeva različne sloje avstrijske družbe, je avstrijska partija ponudila na kongresu zavezništvo tako levim sociaHstoin. ki se ne morejo več i-dentificirati s politiko svoje stranke. Kot tudi levim katolikom; ta «proti-monobolistična zveza* naj bi v prihodnje postala sredstvo za poživitev avstrijske demokracije — tako je vsaj rečeno v sklepih kongresa. /Ko Ponuja sodelovanje tistim političnim skupinam, ki šo desno od nje. \. partija ostro napada liste maoistične, podobne skupine, ki so nje in ki še posebej cvetejo med avstrijsko študentsko mladino: ta namreč sodi, da je Komunistična partija Avstrije kar preveč udana Moskvi. Te skupine označuje KPA kot protikomunistične, v tej zvezi pa je na kongresu posvarila tudi slovensko manjšino, naj se s takšnimi skupinami ne povezuje. Odgovor manjšine na to ne naprošeno svarilo je slej kot prej jasno: manjšina je proti vnašanju ideoloških razprtij v narodnostni boj, dobrodošli na so ji vsi zavezniki, ki so njen boj pripravljeni podpreti, ne da bi postavljali svoje ideološke, politične ali dru. gačne pogoje. Kdor skuša v manjšinski boj vnesti ideološke razprtije, ta prav gotovo ne podpira manjšinskega boja. marveč skuša ta boj izkoristiti za dosego svojih lastnih ciljev. Prav zato pa manjšina opozerja Avstrijsko komunistično Partijo, ki je s kongresa poslala svoje opozorilo, da se morajo ideološki spori reševati tam, kjer je za to prostor, ne Pa na hrbtu manjšine. MARJAN SEDMAK O uspešnosti delovanja krožka s: Rečan* je spregovoril tudi župan Bonini. ki je prisotne pozdravil v italijanščini in slovenščini ter ob koncu tudi nagradil tri najboljše popevke. Po oceni posebne- žirije so prva mesta zasedle do vrsti: «Tata ukupi violin*, glasbo in besedilo je napisala Valentina Petri-cig. zapela pa sta jo priljubljena Keko in Ana; za drugo uvrščeno «Nedeljo* je glasbo prispevala Angela Petricig. besedilo pa Marco Cernetig, izvedel pa jo je otroški pevski zbor iz Gorenjega Tarbija; besedilo za tretjo popevko «Imej mo se radi* je napisal Izidor Predan. • glasbeno opremil Rine Mar cig, zapel pa jo je oktet iz Ljes. ANDER AMONN JE IZGINIL V SOBOTO ZJUTRAJ UGRABITELJI NAJ BI ZAHTEVALI ZA JUŽNOTIROLSKEGA INDUSTRIJCA KAR 10 MILIJARD LIR ODKUPNINE «Dolomiten» pripisuje napad lahodnonemškim teroristom TRŽAŠKI DNEVNIK Za železarstvo in ladjedelstvo BOČEN — Južnotirolski karabinjerji in policisti so razvili širokopotezno operacijo za izsleditev zločinske sku ane ki je v soboto okoli 1.45 ugrabila 44-letnega magnata Anderja Amoruia. Takšnega lova na človeka domačini ne pomnijo (če seveda izvzamemo dogodke iz vojnih časov), kar je tudi razumljivo, če pomislimo, da je šlo za prvo u-grabitev v teh krajih. Ne samo, tudi tako imenovani navadni kriminal se tu ne pojavlja v takem merilu kakor drugod po državi. Očitno so Ugrabitelj' računali prav na to o-koliščino, se pravi na presenečenje Domnevo potrjuje dejstvo, da se ve leindustrijec Amonn ni nikoli od pravil z doma z revolverjem v že pu, četudi velja njegova družina kar za najpremožnejšo na vsem Južnem Tirolskem. «Senjam kneških pjesmi» že četrtič V nedeljo popoldne se ie v Lje-sah že četrtič zapored odvijal festival slovenske narodne pesmi Nu-diških dolin «Senjam beneške pes mi*. Na prireditvi, nadvse pozorno ji je sledilo številno občinstvo, se je podstavilo osem novih melodij. Tako glasbo kot besedila so prispevali domači avtorji, dejavnost katerih močno podpira kultur ni krožek «Rečan», zato gre tudi njegovi nenehni aktivnosti zahvala za novopredvajane pesmi. - ......................... ŽE DRUGO STRMOGLAVLJENJE V KRATKEM ČASU Letalska nesreča pri Madeiri zahtevala devetnajst mrtvih LIZBONA — Enaindvajset preži I Vendar pa je treba ob tem pripom-velih, devetnajst mrtvih in sedem niti. da je nedeljska že druga letal najst pogrešanih je težak obračun, letalske nesrgče, ki se je pripetila v nedeljo zvečer pri portugalskem otoku' Madeira v Atlantskem,oceanu. «Caravelle» švicarske .agencije SA TA, ki izposoja letala, je namreč po spodletelem poskusu, da bi pristal na stezi letališča Funčhal, padel v morje približno 8 kilometrov stran cd obale’, kamor so približno dve uri kasneje prišli na pomoč motorni čolni. Vzroki nesreče še niso znani, vendar zaradi dejstva, da so bile vremenske prilike dobre, se jih lahko, po mnenju izvedencev, pripiše tehnični okvari ali pilotovi napaki. ska nesreča na Madeiri v zelo kratkem časovnem razdobju; prejšnja, zgodila se je 19. novembra, je terjala še več smrtnih žrtev; 131. Že pred časoin so kajevne oblasti in javnost ostro kritizirali letališče na Madeiri ih zahtevali, da bi ga razširili, ker je zaradi svoje lege izredno nevarno: razpolaga samo eno stezo, ki je stisnjena med gorske vrhove, začenja in konča pa se dejansko v oceanu. Že najmanjša napačna ocena pilota ali pa malo močnejši veter imata zato lahko tudi tragične posledice. Žrtev zločinske tolpe je bila pred dnevi 'zvoljena za predsednika trgovske verige «Despar Italiana*, sicer pa jc Amonn lastnik dolge vrste blagovnic Despar, razen tega ima v Ori tovarno osvežilne pijače «co-ca cola*, a z bratom dr. Cristophom. ki predseduje pokrajinski zvezi in-dustrjcev, je solastnik še številnih drugih podjetij in obratov. V bistvu gre torej za mogotca, za čigar’ izpustitev bi lahko ugrabitelji zahtevali ogromno odkupnino, bi res gre glas,- da so že zahtevah 5 do 10 milijard lir v gotovini. Žrtvin brat dr. Cristoph je sicer na včerajšnji tiskovni konferenci, med katero je zaprosil tisk za «tnolk», zanikal, da bi zločinci že stopili v stik s prizadeto družino ter z druge strani naglasil, da si Amon-nov «imperij» sploh ne bi mogel dovoliti tako visoke odkupnine. Krajevni list «Dolomiten», ki izhaja v nemškem jeziku, je izrazil sum, da gre pri ugrabiteljih za za hodnonemške teroriste in nakazal potrebo, da pristojne oblasti poskrbijo tudi na Južnem Tirolskem za protiteroristični urad. Preiskovalci za sedaj ne verjamejo tezi o poli tičnem ozadju napada na Amonna, pač ph iščejo luksušna avtomobila s francosko registracijo, ki so ju ljudje videli nekaj ur pred ugrabitvijo v bližini Amonnove vile v mestni četrti Gries, kot blizu restavracije, v kateri je še pet minut pred napadom industrijec čestital krajevnemu moštvu «Bolzano Coca Cola*, ki si je v hokeju na ledu pri borilo 1. mesto v sklopu državnega prvenstva; predsednik ustreznega društva je že 10 let sam Amonn. Želeti je, da se zadeva čimpre.j povoljno reši,- Tudi zato, ker visi dogodek kot Damoklejev meč nad uslužbenci Amonnovih podjetij in njihovimi družinami, (dg) Pozno zvečer je prišla vest, po kateri naj bi si odgovornost za Amonnovo ugrabitev lastili pripadniki zloglasne teroristične organizacije «prima linča*. (Nadaljevanje z 2. strani) Turco, ki je poudaril, da se enot na sindikalna zveza v današnji kritični stvarnosti zavzema predvsem za prehod k učinkovitejšemu načrtovanju gospodarskega razvoja v Italiji in v tem okviru za konkreten sprejem področnih razvojnih načrtov za železarstvo in 'adjedel-stvo. Okvirne sindikalne zahteve na področju železarstva je govornik strnil v naslednjih točkah: sindikati menijo, da je v današnji italijanski in mednarodni stvarnosti zami sel o uresničitvi 5. železarskega centra na jugu države (Gioia 'iau-ro) koristna in gospodarski upra vičena; v Italiji je treba povečati proizvodnjo plemenitih jekel, po katerih se povpraševanje stalno veča, medtem ko so domače proizvodne zmogljivosti nezadostne in je Ita lija primorana del jekla, ki ga po trebuje za nadaljnjo obdelavo, u-važati iz tujine Za ladjedelstvo pa je treba čim prej izdelati okvirni zakon, ki naj temeljito prenovi državno razvojno politiko na tem področju in ki naj hkrati upošteva tudi potrebe domačega pomorstva in izkoriščanja pristaniških struktur. Posameznim la djtdelnicam pa je treba zagotoviti primerno specializacijo ob upoštevanju novih momentov, ki nastajajo v domačem pomorstvu in na mednarodnem trgu s pomorskimi prevozninami. Pri vsem tem pa mora Italija zavzeti odločnejša stališča v obrambo svojih gospodarskih interesov na ravni EGS, Kjer so bili že v preteklosti sprejeti skle-pini in izdana navodila, ki so močno oškodovali italijansko ladjedelsko industrijo v korist drugih članic deveterice. OD NOVEMBRA 1976 Izdatki družin narasli za 18,4 od slo Statistični urad tržaške občine je objavil indeks potrošnik cen za dru-žjne delavcev in nameščencev (svoj čas _ so ga nazjvali «indeks življenjskih stroškov*) za mesec november. V primerjavi z letom 1976, ko je bil postavljen indeks 100, so se stro- ški družin povečali novembra letos za 1,2 od sto v primerjavi z oktobrom, za celih 18,4 od sto pa v odnosu na lanski november. Izdatki za hrano so se v enem mesecu povečali za 0,8 odstotka, za o-blačila za 0,4, za elektriko, plin in goriva se niso spremenili, stanarine so narasle za 0,2 odstotka, 'naj-večji narastek je pa bil pri «raznih izdatkih* in sicer cela 2 odstotka. Naraščanje življenjskih stroškov v enem letu, od novembra 1976 do novembra 1977, ki ga računajo na temelju indeksa 100 v letu 1970. je pa doseglo precejšnjo raven 18,4 odstotka, pri čemer je najbolj vplivala podražitev elektrike, plina in goriva. Drevi se sestane tržaški občinski svet Drevi se sestane tržaški občinski svet, ki bo po običajnih sporočilih župana in odgovorih na številne interpelacije svetovalcev, obravnaval celo vrsto upravnih sklepov, ki so jih svetovalske skupine sicer že poglobile v stalnih komisijah, občinski svet bo pa moral o njih razpravljati in nato glasovati, da bodo postali izvršljivi. Najživahnejša bo gotovo razprava ob interpelacijah zvezi z odlaganjem smeti v kamnolomu pri Lonjerju, čemur nasprotuje rajonska konzulta in vse krajevno prebivalstvo. Nova številka kriškega Skdanca Včeraj je izšla v Križu dec e1?, brska številka paškega glasu Skdanca, ki ga je izdaja PD Vesna-. List tudi tokrat prinaša vrsto nimivih prispevkov, med kateri*11 bi omenili članek Mirana Košute, ki nadaljuje z opisom starih ških navad in pa rubriko «Šola 1 vas», katero so tokrat v celoti u' redili vaški osnovnošolski otroc s pomočjo marljivih ucitelvc. ^a' slovno stran je tudi tokrat skrbn izdelal Mirko Doušak. za notranf ilustracijo pa je poskrbel Danw Košuta. (st) aiurnidi • • fl tm oJJ. AVTOCUME ut, a. Oteci413-U Tf3S65. pri novem L/PIhf-u. ST.HlTUlCA1 NoSil£C za SHoči ■ V RAR pri n£bjj>o KIHSfOH CjUH -SUSŠNET v> Z. -ZKBt-31 - HOVF iU od 15% do 457° J>OPU5T 170 je številka, s katero lahko telefoniraš v izvenevropske države. To je važna usluga za naše gospodarstvo, pa tudi važna po svoji človečanski vrednoti. Milijoni naših sonarodnjakov živi in dela na drugih celinah, telefon pa je večkrat edina povezava med družinami katere so ločene za dolga časovna obdobja. Če zavrtiš številko 170, odgovori rimski telefonski center Intercabla, poziv pa je brezplačen, tudi za katerokoli informacijo z vseh krajev Italije. Poleg tega pa boste vedno dobili koga, ki vam bo lahko pomagal, saj govori jezik tiste države, s katero se hočete povezati. Telefon je namreč dobrina za vse. Telefon. Tvoj glas. Če hočeš zvedeti kaj več o številki 170, ' preglej prve strani telefonskega imenika. © metalka ' P. p. 01-202 Telefon: (061) 31-11-55 Teleks: 31-395 yu metali Telegram: metalka ljubijana Ljubljana, n. sol. o. Dalmatinova 2, 61000 Ljubljana, Jugoslavijq Trgovsko, izvozno, uvozno, zastopniško in proizvodno podjetje Dejavnosti Metalke so; trgovina na debelo, trgovina na drobno, izvoz in uvoz, zastopanje tujih firm in servisi, posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu, izvajanje investicijskih del v tujini, proizvodnja pil in jeklenih sider za gradbeništvo. Metalka že skoraj trideset let opravlja pomembno nalogo na domačem in na tujih tržiščih. Ob stalnem vzponu in razvoju se je ta razvejana in močna organizacija povzpela v sam vrh in se danes po skupnem prometu uvršča med deset največjih trgovskih podjetij v Jugoslaviji. Začetna dejavnost Metalke je bila promet proizvodov črne in barvne metalurgije. Iz tega se je sčasoma, vzporedno z rastjo in vzponom Metalke( razvila vrsta ostalih dejavnosti, v skladu z zahtevami in potrebami gospodarstva in družbe nasploh. Ugled kolektiva in mesto, ki ga ima v jugoslovanskem in mednarodnem gospodarstvu, je rezultat naših prizadevanj, da v čim večji meri izvršimo naloge, ki jih je postavljal pred nas dinamičen razvoj družbe. Da bi to dosegli, smo morali nenehno skrbeti za razvoj strokovnih služb, za šolanje in izpopolnjevanje kadra in tako, da smo pravočasno sprejemali in uvajali domače in svetovne tehnološke dosežke. V dolgoletni praksi smo dokazali, da imamo vsestransko kvalificirane komercialne kadre, ki delajo v strokovnih skupinah in redno spremljajo svetovna gospodarska gibanja ter razvoj pri nas. Ti strokovnjaki so sposobni hitro in učinkovito izvršiti tudi najbolj zahtevne posle v blagovnem prometu na našem in na tujih tržiščih. Temeljna naloga naše delovne organizacije, ki je tudi sestavni def družbene reprodukcije, je v tem, da poskrbi za čimbolj racionalen pretok blaga od proizvajalca do potrošnika. Razvili smo trgovino na veliko in malo, izvažamo in uvažamo, zastopamo tuje firme, smo posredniki na domačem in na tujih tržiščih in opravljamo investicijsko dejavnost v tujini.