IX. kongres
Zveze sindikatov Jugoslavije
Vrsta obvezujočlh nalog
V našeg glavnem mestu je bil od 11. do 13. novembra 1982 IX. kongres zveze sin-dikatov Jugoslavije. Na kongresu je sodelo-valo kar 1334 delegatov iz vseh krajev naše domovine, kot tudi 162 gostov in veliko šte-vilo tujih predstavnikov sindikalnih orga-nizacij in gibanj  z  vseh kontinentov sveta.
Po uvodnih besedah predsednika Bogoljuba Nedeljkoviča, v katerih je predstavil pogla-vitne aktivnosti sindikata med 8. in 9. kon-gresom ter o perečih vprašanjih sedanjega trenutka, je nedvomno pomenil govor to-variša Mitja Ribičiča, predsednika Predsed-stva ZKJ spodbudo za nadaljnjo razpravo po posameznih tematskih komisijah, ki jih je bilo kar sedem.
Večina delegatov je kritično in samokri-tično spregovorila o vseh uspehih, ki jih do-segajo posamezni kolektivi. Veliko več pa je bilo spregovorjeno o težavah in nedorečeno-stih v združenem delu.
Iz razprav in zaključkov, sprejetih na skupnem plenarnem zasedanju, so v ospred-ju -naloge in odgovornost zveze sindikatov, da vodi odločno borbo:
—  za  rast  dohodka na  osnovi  povečanja proizvodnje, produktivnosti  dela  in boljšega izkoriščanja   drugih   kvalitativnih   faktorjev gospodarjenja.
—  za hitrejše združevanje in povezovanje združenega dela, na osnovi združevanja dela in sredstev in na tej  osnovi povečanje pro-izvodnje in dohodka,
—  za smelejše vključevanje v mednarod-no delitev dela in povečevanja izvoza pred-vsem na konvertibilno področje,
—  za   odgovornejši   odnos   do   dela,   kori-ščenja   družbenih sredstev   in  za   večjo  efi-kasnost gospodarjenja.
Vse to pomeni, da v celoti sindikat pod-pira dolgoročni program ekonomske stabili-zacije, kar pa zahteva angažiranje vseh de-lavcev Jugoslavije, tako pri odrekanju kot v borbi, da se opremo na lastne moči, kar je edini izhod iz sedanjih težav.
Omeniti velja nekatere izrazite zahteve sindikata, ki jih. moramo za vsako ceno iz-peljati:
—  na področju samoupravnega družbene-ga  planiranja moramo  preveriti  že  sprejete planske dokumente za obdodbje 1981—85 ter jih  uskladiti  s   cilji  dolgoročnega   programa ekonomske stabilizacije in realnimi material-nimi možnostmi.  Pri tem  je pomembno,  da so delavci resnični nosilci procesa samouprav-nega  planiranja in  da so plani  realni,  med seboj  usklajeni in zasnovani na znanstvenih osnovah;
—  intenzivno   aktivnost   zveze  sindikatov na področju združevanja dela in sredstev, ker je to predpogoj  za uresničevanje dolgoročne ekonomske  stabilizacije,  kar  je  edina   mož-nost   nadaljnjega   razvoja   socialističnih   sa-moupravnih družbenoekonomskih odnosov;
—  o investicijah morajo odločati  delavci, ker bomo le tako dosegli racionalno investi-cijsko politiko, kar pomeni, da se mora stal-no   povečevati   delež   združenih   sredstev   za investicije, ki bodo zagotavljale in povečeva-le možnosti izvoza;
—  hitrejši  razvoj  gospodarsko  manj   raz-vitih republik  in  SAP Kosovo;
—  značaj strategije skupnega razvoja za-hteva,    da   se    v  pretežni  meri  opremo   na lastne sile, kar pomeni, da se izkoristi lastna pamet in mora znanost pomeniti močan sub-jektivni faktor našega materialnega in soci-alnega razvoja.
Kongres je na področju ustvarjanja, raz-porejanja dohodka in pri delitvi sredstev za osebne dohodke potrdil naslednje najpo-membnejše naloge:
—   proizvodnjo   organizirati  na  kvalitet-nih faktorjih gospodarjenja;
—  odločanje delavcev o razporejanju do-hodka mora pomeniti dosledno izvajanje sa-moupravnih pravic in dolžnosti delavcev, da odločajo o razporejanju dohodka na podlagi družbenega značaja sredstev in dohodka;
—  razvijanje svobodne menjave dela;
—  uresničevanje   delitve   osebnih   dohod-kov po delu in rezultatih dela.
Na področju socialne varnosti in življenj-skega standarda se je kongres zavzel za to, da postane življenjski standard in social-na politika sestavni del razvojne in ekonom-ske politike ter planov sleherne organizacije združenega dela. Posebna pozornost je velja-la nalogam za večanje možnosti produktiv-nega zaposlovanja, kajti to mora postati e-den od najvažnejših ciljev razvoja naše druž-be v celoti. Ob tem se mora zagotoviti:
—  polna odgovornost  zaposlenih za  bolj-še in  vsestransko  izkoriščanje razpoložljivih kapacitet,
—  hitrejši   razvoj   novih   proizvodnih   ka-pacitet,   s katerimi  se povečuje  proizvodnja za izvoz,
—    možnosti    zaposlovanja   na   celotnem j ugoslovanskem prostoru,
—• dokvalifikacije in prekvalifikacije de-lavcev,
—   večja  odgovornost  skupnosti  za zapo-slovanje pri  premagovanju  brezposelnosti,
—• večja   usklajenost   kadrovskih   planov,
—  hitrejši razvoj  kmetijstva in drobnega gospodarstva,
—  hitrejše   zaposlovanje   mlajših   kadrov in odhod v pokoj  tistih delavcev, ki so iz-polnili pogoje,
—  hitrejše zaposlovanje v materialni pro-izvodnji na delih, ki prinašajo večji družbe-ni dohodek z novoustvarjeno vrednostjo.
Na področju stanovanjske izgradnje je kongres opozoril na nekatere nedoslednosti, ker ni bila stanovanjska politika vgrajena v stvarne okvire našega materialnega razvo-ja. Pri tem so delegati opozorili na nekatere pojave izkoriščanja človeka po človeku in bogatenju nekaterih. Zato je bila jasno iz-ražena parola: »Imaš hišo, vrni družbeno sta-novanje«.
Posebno mesto v resoluciji o nalogah sin-dikata zavzemajo tudi področja samouprav-nega odločanja delavcev, splošnega ljudske-ga odpora in družbene samozaščite in nadalj-hje politično-organizacijske izgradnje zveze sindikatov.
Deveti kongres zveze sindikatov Jugosla-vije poziva in obvezuje članstvo, organizaci-je in organe sindikata na organiziran način uresničevanja vseh nalog za uspešno prebro-ditev nakopičenih težav.