Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 31. maja 2023 8 Biograd na fontani piv Cena: 1,61 EUR Leto: XXIII 16 Festival potic postal polnoleten ŠT. 4 I 26. april 2023 25 Timi zdaj v tople kraje in brez slabe vesti mimo tehtnice Osvetlili jamo in posadili lipo D. N. V teh dneh so kot vsako leto drevesa posajali tudi drugi po dolini, dnevu Zemlje in varovanju okolja pa so bile posvečene tudi druge aktivnosti. Kot sta povedali nova predsednica TD Šempeter Martina Cakič in dosedanja Ivica Čretnik, so temu dnevu želeli dati še večji pomen z ogledom jame z novo razsvetljavo, ki je to kraško lepotico naredila še lepšo, predvsem pa energetsko varčnejšo in naravi (jami) prijaznejšo. Slovesnost pri jami, ki jo je vodila Nina Ašenberger, so s kulturnim programom obogatili učenci OŠ Šempeter. D. N. Ob svetovnem dnevu zemlje so v mnogih krajih po dolini že tradicionalno posajali drevesa. Pri Jami Pekel so posadili lipo, Turistično društvo Šempeter pa je ob tem pripravilo tudi dan odprtih vrt z ogledom jame, ki je po 50 letih dobila novo razsvetljavo. Svetovni dan Zemlje je letni dogodek, ki ga praznujemo 22. aprila in je namenjen osveščanju glede varovanja okolja. Prvi dan Zemlje so obeležili leta 1970 in ga zdaj koordinira globalna mreža dneva Zemlje. Po 53 letih ga praznujemo v več kot 192 državah. Uprite se in si privoščite maj! LUCIJA GROBLER Dan upora v tistem prazničnem pomenu besede, kot smo ga slišali na proslavah v minulih dneh in tudi danes, na predvečer praznika, ima lahko tudi drugačno sporočilo. Uprimo se negativnemu predznaku impulzov iz okolja, ki velikokrat preplavijo marsikatero pozitivno informacijo. Uprimo se tistemu, kar nam vsiljujejo, celo prodajajo vsak dan v vseh medijih, in se samostojno odločajmo, »kaj kupimo«, če sploh. Uprimo se temu, da živimo po tujih standardih, in temu, da nam drugi Lipo sta posadila Rado Lukanc in Jože Škafar, ki sta opravila največ prostovoljnih ur pri Jami Pekel paniko in naprej v apatijo. Uprimo se pasivnemu odnosu do svojega življenja in bodimo sami aktivni, psihično in fizično, da poženemo še tako velik problem v pozitivno smer. Uprimo se temu, da vidimo okrog sebe najprej samo negativne stvari in ljudi, ter poskušajmo še iz tako drobnih dobrih reči najti seme za rast večjega dobrega. Uprimo se »online« masovnim čvekarijam in se s prijatelji usedimo na kakšno dobro kavo na sončku, pa si poglejmo v oči brez filtrov. Če niste zaljubljeni in mladi po rojstnem datumu (kar sicer ni nujno pogoj za to, da deluješ mlad ali star), pa uživajte v pogledu na mlado ljubezen, imejte radi sebe in si dopustite spustiti kdaj na plano tudi otroka v sebi. Pa še praznik dela je, ko samo vdihnemo in pustimo mislim, da mislijo po svoje, in si rečemo, da pride tudi čas za nas. Samo odločiti se moramo zanj. Sami. govorijo, kaj je prav za nas. Uprimo se komentiranju vsega in vseh, tudi takrat, ko pojma nimamo, o čem govorijo, samo zato, da bomo nagajali drugim ali da bomo »in«. Uprimo se temu, da nam drugi vsiljujejo svoj prav, in se naslonimo na svojega, ne da s tem prizadenemo druge. Uprimo se, da nas preveč nalog, ki nam jih nalaga vsak dan, požene v Nihče ne more narediti vsega, toda vsak lahko naredi nekaj. (Neznan avtor) Poglejmo okoli sebe in namesto črno-belih kontrastnih vsebin najdimo mavrico in vso lepoto barvnih odtenkov okoli nas. Aprila smo imeli cvetno nedeljo, barvali smo jajčka, pomlad je vzbrstela. Naš Timi Zajc je postal tretji najuspešnejši športnik v zimskih športih vseh časov v Sloveniji, za Tino Maze in Petrom Prevcem, in še ni rekel zadnje. Sara Agrež presega mejnike v ženskem nogometu. Šole kipijo od ustvarjalnosti in predstavljajo dosežke, ki so jih ustvarile v šolskem letu, in še bi lahko naštevali ob pogledu na našo naravo. Ja, tudi žalostni smo bili, tudi jezni, neskončno jezni in neskončno žalostni – tudi to je življenje, a človeško telo zboli prej, če v še tako žalostnem vsakdanu dolgo ne najde kakšnega sončnega žarka in dobre novice. In mora najti. Zaradi muhavosti aprila smo tako namesto slabe volje ob dežju lahko videli čudovite mavrice, če smo si to dopustili. In namesto da se je april vlekel kot »štrumpantl«, je minil, kot bi trenil, in že so pred nami prazniki, prvi prosti dnevi in najlepši mesec v letu, ko lahko pogosteje in lažje, saj smo odvrgli bunde in plašče, vdihnemo svež zrak. Pravijo, da je maj mesec mladosti, mesec zaljubljenih. Pa naj bo! Če niste zaljubljeni in mladi po rojstnem datumu (kar sicer ni nujno pogoj za to, da deluješ mlad ali star), pa uživajte v pogledu na mlado ljubezen, imejte radi sebe in si dopustite spustiti kdaj na plano tudi otroka v sebi. Pa še praznik dela je, ko samo vdihnemo in pustimo mislim, da mislijo po svoje, in si rečemo, da pride tudi čas za nas. Samo odločiti se moramo zanj. Sami. Pa lepe praznike in uprite se – najprej zaspancu v sebi, če je treba,, potem pa si privoščite maj. Cestitamo za praznika: 27. april in 1. maj! TRGOVINA JUTEKS, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 4 I april 2023 Potrdili zaključni račun LUCIJA GROBLER Tudi 5. redna seja je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora, kamor so žalski občinski svetniki še v prejšnji sestavi preselili svoje seje v času korone. Na 5. redni seji Občinskega sveta Občine Žalec prejšnjo sredo, 19. aprila, so svetniki med drugim potrdili predlog zaključnega računa Občine Žalec za leto 2022 in soglasje ustanovitelja k višini dela plače za redno delovno uspešnost direktorjev, direktoric, njihovih pomočnikov ter ravnateljev in ravnateljic v javnih zavodih. Svetniki so potrdili tudi Vido Štingl in Katjo Veligošek, obe iz Žalca, za predstavnici ustanoviteljice v svet javnega zavoda Medobčinske splošne knjižnice Žalec Občinski svet Občine Žalec in podali pozitivna mnenja k vsem štirim kandidatom za ravnatelja/ravnateljico OŠ Griže: obstoječi ravnateljici Mariji Pavčnik ter Jerneju Jakobu, Evi Ukmar in Mojci Zavasnik (o imenovanju odloča svet javnega zavoda). Proračun potrjen Predlog zaključnega računa proračuna Občine Žalec za leto 2022 je predstavila vodja Urada za finance v Občini Žalec mag. Gabrijela Vodnik. Občina Žalec je imela v letu 2022 nekaj centov manj kot 24.396.040 evrov prihodkov, od tega kar 16.195.560 evrov davčnih in dobrih 4.068.624 evrov nedavčnih, skoraj 1.486.446 evrov kapitalskih (večinoma od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev) in 2.623.245 evrov transfernih prihodkov (od tega 1.859.891 evrov iz javnofinančnih virov, ostalo iz sredstev Evropske unije). Ob tem je imela občina lani dobrih 25.910.366 evrov odhodkov, od tega so največ, dobrih 9.834.446 evrov, predstavljali investicijski odhodki, sledijo tekoči odhodki s skoraj 5.664.728 evri (plače zaposlenim, prispevki za socialno varnost, izdatki za blago in storitve …), transferji posameznikom in gospodinjstvom z dobrimi 5.225.310 evri, transferji neprofitnim organizacijam in ustanovam s skoraj 906.8821 evri in drugi tekoči domači transferji v višini nekaj centov manj kot 3.244.285 evrov. Proračunski primanjkljaj za leto 2022 tako znaša dobrih 1.514.326 evrov. Iz državnega proračuna, iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav je Občina Žalec v letu 2022 prejela skoraj 763.354 evrov, kar je za dobrih 392.613 evrov manj, kot je bilo načrtovano. Ta sredstva so bila namenjena za sofinanciranje projekta izgradnje Poslovne cone Arnovski gozd – širitev (skoraj 500.000 evrov), dobrih 25.000 za sofinanciranje projekta Fit je hit in 11.280 evrov za sofinanciranje projekta Manj olja, več okolja. Iz državnega proračuna, iz sredstev proračuna Evropske unije in iz kohezijskega sklada je bil v načrtu prejem 613.582 evrov sredstev za sofinanciranje projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji 1. sklop – vodovod Grmovje–Železno–Hramše, vendar je občina v letu 2022 prejela samo slabih 227.860 evrov sredstev, ker je Ministrstvo za okolje in prostor zelo pozno podpisalo pogodbo o sofinanciranju in zato niso bila nakazana vsa sredstva za že opravljena dela. Nakazilo teh sredstev pričakujejo v letu 2023. Občina Žalec se je v letu 2022 zadolžila pri Deželni banki Slovenije za investicije (za lastna sredstva pri energetski sanaciji upravne stavbe, rekonstrukciji mostu čez Savinjo v Kasazah in nadzidavo I. osnovne šole v Žalcu) v višini milijon evrov, višina vseh neodplačanih kreditov pa na dan 31. 12. 2022 znaša 5.857.221 evrov. Poročila javnih zavodov Letna poročila javnih zavodov, v katerih je ustanoviteljica ali soustanoviteljica Občina Žalec, je povzela vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka, direktorji in ravnatelji pa so jih predstavili na matičnem odboru. Poročila vseh 14 javnih zavodov so javno objavljena na spletni strani Občine Žalec v gradivih za 5. redno sejo OS Občine Žalec. Nagrade vodilnih v JZ Svetniki so dali tudi soglasje k dodelitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolande Železnik in direktorice UPI – ljudske univerze Žalec Franje Centrih iz naslova povečanega obsega dela. V primeru direktorice MSK Žalec gre za 20 % njene osnovne plače, kar pomeni mesečni dodatek v višini 604,75 evra bruto oziroma okoli 423 evrov neto od 1. aprila 2023 do 30. aprila 2024. Sredstva za izplačilo se bodo črpala iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi nezasedenosti delovnih mest, ki so predvidena v finančnem načrtu uporabnika proračuna (trenutno zasedenih je v knjižnici 16 delovnih mest od sistemiziranih 22). Pri direktorici UPI – ljudske univerze Žalec pa gre za dodatek v višini 10 % njene osnovne plače, to je mesečno 353,73 evrov bruto oziroma 217 evrov neto za obdobje od 1. 3. 2023 do 31. 12. 2023 za vodenje evropskih Erasmus+ projektov in iz naslova izvajanja tržne dejavnosti. Svetniki so nato potrdili tudi soglasje ustanovitelja k višini dela plače za redno delovno uspešnost direktorjev/ ravnateljev javnih zavodov v Občini Žalec za leto 2022. Gre za enkratne zneske ravnateljici JZ Vrtci Občine Žalec Nataliji Starič Žikić, ravnateljici JZ I. OŠ Žalec Tatjani Žgank Meža (do 31. 8. 2022), ravnateljici JZ I. OŠ Žalec Andreji Špajzer (od 1. 9. do 31. 12. 2022), ravnateljici JZ II. OŠ Žalec Petri Petrovič Pražnikar, ravnateljici JZ OŠ Griže Mariji Pavčnik, ravnateljici JZ OŠ Petrovče Ireni Kolar, ravnatelju JZ OŠ Šempeter v Sav. dolini Urošu Vidmajerju, ravnatelju JZ Glasbena šola Risto Savin Žalec mag. Gorazdu Kozmusu, direktorici JZ UPI – ljudska univerza Žalec Franji Centrih, direktorici JZ Medobčinska splošna knjižnica Žalec Jolandi Železnik, direktorju ZKŠT Žalec Boštjanu Štrajharju ter pomočnikoma direktorja Mateju Sitarju in Nastiji Močnik, direktorju JZ Mladinski center Žalec Tomažu Kozovincu, direktorici JZ ZD dr. Jožeta Potrate Žalec dr. Hani Šuster Erjavec, pomočnici direktorice Barbari Holcer in direktorici JZ Žalske lekarne Žalec Nataši Čater. Gre za 5 % letne mase njihovih osnovnih plač v zneskih od 647,06 (Andreja Špajzer za štiri mesece, I. OŠ Žalec) do 2.059,18 evra (Nataša Čater, Žalske lekarne). V primeru ZKŠT Žalec prejmeta pomočnika enako nagrado kot direktor (Nastija Močnik le za krajše obdobje zaradi porodniške odsotnosti). Višje cene za pomoč Svetniki so potrdili tudi spremenjen Pravilnik o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec in dali soglasje k Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Javnem zavodu Mladinski center Žalec zaradi višje uvrstitve delovnih mest na podlagi sklenjenega Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 in drugih predpisov. Žalski občinski svetniki so se strinjali tudi s povišanjem cene storitve pomoč družini na domu v Občini Žalec, ki je bila predlagana zaradi višanja stroškov. V primerjavi z letom 2022 so se celotni stroški storitve na delovni dan zvišali za 13,3 %, na nedeljo za 16,1 % in na dan državnega praznika ali dela prostega dne za 16,8 %. Celotni stroški storitve tako znašajo: 25,45 evra na uro na delovni dan, 32,88 evra na uro na nedeljo, 35,36 evra na uro na dan državnega praznika ali dela prostega dne. Občina Žalec bo zagotavljala subvencijo v višini 65 % (po zakonu je obvezna 50 %) ter v celoti pokrila stroške strokovne priprave. Ob upoštevanju 65-odstotne subvencije Občine Žalec bo nova cena za uporabnika: 5,74 evra na uro na delovni dan, kar pomeni višjo ceno za 0,61 evra v primerjavi z letom 2022, 7,45 evra na uro na nedeljo (+0,27 evra) in 8,03 evra na uro na dan državnega praznika ali dela prostega dne (+0,17 evra). V proračunu za leto 2023 so predvidena sredstva za plačilo storitev pomoč družini na domu v višini 240.000 evrov. Zeleno luč na 5. redni seji je dobil tudi predlagani Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za del območja zazidalnega načrta soseske Godomlja v Žalcu v drugi obravnavi (zahodni del – območje A2). Nova predsednica Nadzornega odbora Občine Žalec Nina Lozinšek pa je svetnike seznanila tudi s programom dela nadzornega odbora za leto 2023, po katerem bo nadzorni odbor v tem letu pregledal porabo javnih sredstev ali/in poslovanje v Rokometnem klubu Zelene doline Žalec za leto 2022, Kulturnem društvu Petrovče za leto 2022, Glasbeni šoli Žalec, ZKŠT Žalec za leto 2022, Sipro, d. o. o., za leto 2022, JKP Žalec za leto 2022 in UPI Žalec za leto 2022, pregledali pa bodo tudi nakup nekdanjega hotela in kazinoja Žalec ter financiranje Centra Golding v letu 2022 s strani Občine Žalec. Med samogovorom župana Janka Kosa zbranim gasilcem Gasilci vedno prvi pomagajo T. TAVČAR Občina Žalec, Gasilska zveza Žalec (GZ) in 15 prostovoljnih gasilskih društev v občini so v torek, 18. aprila, podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2022. Župan Janko Kos se je ob podpisu pogodbe zahvalil za veliko delo, ki so ga gasilci opravili v minulem letu, predvsem prostovoljno delo v vseh 15 prostovoljnih društvih v občini. Ob začetku novega mandata GZ Žalec je čestital vsem izvoljenim, jim zaželel čim manj intervencij in obljubil, da se podpora s strani Občine Žalec ne bo spremenila. Župan je omenil XVII. kongres Gasilske zveze Slovenije, ki bo letos oktobra potekal v Žalcu, in poudaril, da verjame v popolno izvedbo tega dogodka. Nato so govorili še namestnik predsednika Gasilske zveze Žalec Milan Pustoslemšek, poveljnik GZ Žalec Franc Rančigaj, poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Žalec Uroš Žibret in poveljnik Civilne zaščite Robert Vasle ter izrazili besede zahvale. Lani je bilo na območju Občine Žalec zabeleženih 194 intervencij. Za dejavnost sistema za zaščito, reševanje in pomoč je v proračunu namenjenih 535.060 evrov sredstev, v katera so vključene nabave vozil in opreme, zavarovalne premije, vzdrževanje gasilskih domov, izobraževanja in podobno. Pogodbo je v imenu Občine Žalec podpisal župan Janko Kos, v imenu GZ Žalec pa namestnik poveljnika Milan Pustoslemšek, nato pa še predsedniki vseh 15 PGD v Občini Žalec. Priznanja za raziskovalne naloge LUCIJA GROBLER Včeraj so na OŠ Griže pripravili sklepno prireditev natečaja Mladi raziskovalec 2022. Župan Občine Žalec Janko Kos je na svečanosti podelil pohvale vsem mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem za uspešno izdelane raziskovalne naloge. Posebni gost prireditve je bil znani igralec, Youtuber in televizijski voditelj, v prostem času pa državni prvak v pomnjenju, rekorder v recitiranju decimalk števila π Nik Škrlec. Občina Žalec že vrsto let izvaja natečaj Mladi raziskovalec, katerega namen je popularizirati in vzpodbujati učence osnovnih šol v občini ter otrok v vrtcih k raziskovanju, inovativnosti in ustvarjalnosti. Na letošnjem natečaju Mladi raziskovalec 2023 je Občina Žalec razpisala osem tematskih sklopov, v okviru katerih so mladi raziskovalci pod mentorstvom učiteljic in vzgojiteljic v vrtcu izdelali 20 raziskovalnih nalog. Pri nastajanju raziskovalnih nalog so sodelovale vse štiri osnovne šole in vrtec. Vrtci Občine Žalec so prijavili sedem nalog, I. OŠ Žalec dve nalogi, OŠ Griže tri naloge, OŠ Petrovče tri naloge in OŠ Šempeter pet nalog. Sodelovalo je 28 mentorjev in somentorjev ter 300 otrok iz vrtcev ter učenk in učencev osnovnih šol. Vse raziskovalne naloge so recenzirali strokovnjaki z različnih področij in ustanov, tj. iz Občinske uprave Občine Žalec, Centra za krepitev zdravja Spodnje Savinjske doline – ZD Žalec, Slovenske filantropije – Hiša Sadeži družbe, Mladinskega centra Žalec, Medobčinske splošne knjižnice Žalec, UPI – ljudske univerze Žalec, Zavoda Petka, Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter Žalskih lekarn. Največ nalog, dobro tretjino (7), so pripravili na temo »skozi gozd«, kar šest izmed teh so pripravili Vrtci Žalec. Po tri naloge so obdelale tematiko »duševno zdravje otrok in mladih«, tematiko »ostal bom zdrav« in »preteklost v sedanjosti«. Dve nalogi sta nastali na tematiko skrbi za varnost, po ena pa na temo »odnosi med ljudmi« in »umetniško izražanje«. Po zaključenem javnem natečaju bodo vse raziskovalne naloge predane v hrambo Domoznanskemu oddelku Medobčinske splošne knjižnice Žalec, kjer bodo trajno na razpolago vsem zainteresiranim in znanja željnim. Izdelan bo tudi bilten raziskovalnih nalog Mladi raziskovalec 2023. OBČINA ŽALEC Skladno z Odlokom o podeljevanju priznanj v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 40/13) RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2023 Mestna skupnost Žalec zbira pobude Vsebina razpisa je objavljena na spletni strani Občine Žalec: www.zalec.si ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE SKUPNOSTI ŽALEC V LETU 2023. Pobude za podelitev priznanj Občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, do 15. maja 2023. Pobude lahko posredujete tudi na elektronski naslov: glavna.pisarna@zalec.si Priznanje Mestne skupnosti Žalec se podeljuje posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Pisne pobude z utemeljitvijo lahko podajo fizične in pravne osebe. Rok za oddajo predloga je 18. 8. 2023. Predsednik komisije Viktor Mitov l.r. Mestna skupnost Žalec Rado Gašparič, predsednik OBČINA ŽALEC ŠT. 4 I april 2023 3 Timi in Sara športnika leta 2022 LUCIJA GROBLER T. TAVČAR Za vrhunske dosežke na državnih prvenstvih, v pokalu Slovenije ali na mednarodnem nivoju v različnih športih v letu 2022 so v Žalcu podelili priznanja kar 158 športnikom. V organizaciji ZKŠT Žalec, Občine Žalec in Zveze športnih društev Občine Žalec so 4. aprila v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravili prireditev Športnik leta v Občini Žalec za leto 2022. Priznanje za najuspešnejšega športnika leta 2022 je prejel skakalec Timi Zajc, najuspešnejša športnica za leto 2022 pa je postala slovenska nogometna reprezentantka Sara Agrež. Najuspešnejša ekipa v letu 2022 je bila članska ekipa OK Spodnja Savinjska SIP Šempeter pod vodstvom Bena Božiča. Za leto 2022 so v Žalcu podelili priznanja kar 158 športnikom, ki so izpolnili enega izmed pogojev: bili so državni prvaki v individualnih športnih panogah, zasedli so eno izmed prvih treh mest na ekipnih tekmah državnega prvenstva/pokala ali pa so Oba športnika, triindvajsetletnika, rojena na prelomu tisočletja, smo v našem časopisu že večkrat predstavljali, kaže pa, da bosta za dobre novice skrbela tudi v letu 2023 in naprej. Podelili so tudi priznanji za dolgoletno delo v športu in priznanje za življenjsko delo. Tomaž Melavc je prejel priznanje za dolgoletno uspešno vodenje odbojkarskih sodnikov, Beno Božič pa za dolgoletno delo kot odbojkarski trener. Priznanje za življenjsko delo je prejela Jelka Ogrizek za več kot 30-letno delo v Športnem društvu Petrovče. Priznanja so podeljevali predsednik Zveze športnih društev Občine Žalec Matjaž Končina, odgovoren za šport v Občini Žalec iz ZKŠT Žalec Matej Sitar in župan Občine Žalec Janko Kos, ki je podelil najžlahtnejša priznanja. Ob tem je zbrane posebej nagovoril in V duhu Kajuha je bila tudi scenografija prireditve, ki jo je ustvarila Breda Bračko. Kajuh ob dnevu upora L. GROBLER Sara Agrež je športnica občine prvič in Timi Zajc ponovno. v tolikih različnih športih ter obljubil podporo občine še naprej. Športni gost je bil direktor kolesarske dirke Po Sloveniji Bogdan Fink. O dirki, katere start 2. etape bodo 15. junija ponovno gostili v Žalcu, se je Bogdan Fink pogovarjal ob poganjanju sobnega kolesa na odru z voditeljema prireditve, očetom in sinom Francijem ter Janom Podbrežnikom, ki sta v duhu sodelovanja generacij poganjala tudi ostali del prireditve, pod katere scenarij se je podpisal Franci. V programu so sodelovali predstavniki mlade generacije glasbenikov Pamži, starejši rokerji All Stars band in športni gost, BMX-kolesar Davor Jug, ki je poskrbel za nekaj kolesarske akrobatike kar na odru. Voditelja Franci in Jan Podbrežnik stana odru prekolesarila pogovor z direktorjem dirke Po Sloveniji Bogdanom Finkom dosegli odmeven mednarodni rezultat. Odločitev za športnika leta Timija Zajca za leto 2022 je bila pravzaprav enostavna, sej je Timi v lanskem letu dosegel večinoma vse, ker se je doseči dalo, od dveh žlahtnih odličij z olimpijskih iger, ekipnega zlata in srebra, do naziva svetovnega prvaka v ekipni konkurenci in podprvaka v poletih ter ostalih odmevnih rezultatov, ki jih v letu 2023 še nadaljuje. Športnica leta je postala nogometašica Sara Agrež, državna reprezentantka, od lani aprila pa članica Volfsburga, najboljše nemške ekipe v najmočnejši ženski nogometni ligi, kamor so jo povabili, potem ko se je izkazala in opozorila nase kot nogometašica tretjeuvrščene nemške ekipe Turbine Potsdam. Sara se ponaša z najboljšo bero katerekoli slovenske nogometašice v zgodovini, njena pot v elitni družbi vrhunskih klubov pa se je pravzaprav šele začela. U. G. V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu so minuli ponedeljek počastili dan upora proti okupatorju. Slavnostna govornica je bila dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Organizatorji proslave so bili poleg Občine Žalec Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko društvo Sever – Odbor Žalec, Društvo generala Maistra in Društvo izgnan- cev Slovenije – Območni odbor Žalec. Kulturni program z naslovom Moja pesem ni le moja pesem so posvetili 100. obletnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha, oblikovali pa so ga člani Kulturnega društva Vrbje, glasbena skupina OVCE iz Trsta, plesalka društva Harlekin in vokalna skupina AD HOC po scenariju in v režiji Brede Šip ter v scenski kulisi, ki je bila delo Brede Bračko. Prireditev, ki jo je povezoval Vid Palčnik, je z dobrodošlico pospremila Godba Zabukovica. Nastopi otrok so občinstvu zelo nazorno predstavili tako vsebinsko kot tudi konceptualno širino waldorfske pedagogike. Waldorfska šola praznovala BINA PLAZNIK Prejemniki priznanj za dolgoletno in življenjsko delo v športu čestital vsem športnikom, izrazil pa je veselje nad tako bogato bero uspešnih športnikov v vseh kategorijah in Naj ekipa za leto 2022 je članska ekipa OK Šempeter. Od smučanja do jadranja 158 prejemnikov priznanj za leto 2022 v Občini Žalec je dosegalo odlične rezultate v posamični in ekipni konkurenci v vseh starostnih kategorijah, od najmlajših do veteranov, v zanimivo široki paleti športov, v zimskih in poletnih športih ter v šahu. Njihovi rezultati so odmevali v atletiki, borilnih veščinah (judo, karate, ju jitsu, taekvando), odbojki, rokometu, nogometu, košarki, namiznem tenisu, lokostrelstvu, jadranju, kartingu, orientaciji in planinstvu, alpskem smučanju, smučarskih skokih, hitrostnem drsanju in hokeju. S slavnostno prireditvijo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je 22. aprila Waldorfska šola, območna enota Savinja, obeležila 10 + 2 leti delovanja. Deset let je, odkar so odprli vrata šole in vrtca v Žalcu, dve leti pred tem pa so delovali že v Medlogu. Waldorfska pedagogika se je rodila iz želje po ustvarjanju boljšega sveta ob koncu prve svetovne vojne. V Stuttgartu sta jo ustanovila podjetnik in humanist Emil Molt ter filozof in učitelj Rudolf Steiner. V slovenski prostor je waldorfska pedagogika vstopila v času sprememb, novih idej in želja po boljši družbi. Septembra leta 1992 je v Ljubljani kot eksperiment začela delovati prva waldorfska osnovna šola z 58 učenci in dvema razredoma. Danes v Sloveniji deluje več waldorfskih vrtcev, pet osnovnih šol, waldorfska gimnazija in waldorfska glasbena šola. Jože Školc, ravnatelj waldorfske šole in vrtca v Žalcu, je nagovoril občinstvo. Za Utrip je povedal, da so z naslovom prireditve 10 + 2 simbolično povezali leta: »In sicer kar dve leti, ki smo ju morali pridodati, saj je korona pretrgala naše načrte o obeležitvi desete obletnice naše šole. Pa tudi sicer je številka 12 v waldorfski pedagogiki, še posebej pri matematiki, zelo pomembna.« Na prireditvi, ki sta jo povezovala dva nekdanja učenca šole Laura Mlinar in Aleks Apat, so sodelovali vsi učenci od 1. do 9. razreda skupaj z učitelji. »Prireditev je tekla kot spominski pogovor dveh bivših učencev in tako obiskovalcem omogočala neposreden vpogled v ogrodje delovanja waldorfske pedagogike (sprejem v šolo, praznovanje Mihaelovega, šolski prazniki, utrjevanje snovi skozi ritmične vsebine, evritmija ...). Vse, o čemer sta se voditelja pogovarjala, je bilo na odru tudi neposredno uprizorjeno.« Zbrane sta nagovorila tudi žalski župan Janko Kos in Iztok Kordiš, direktor Waldorske šole Ljubljana. Celotno dogajanje v dvorani se je zaključilo z veličastnimi glasbenimi točkami. Po koncu odrskih predstavitev se je dogajanje prestavilo v šolo, ki domuje v stavbi UPI-ja v Žalcu in kjer so se lahko obiskovalci udeležili delavnic in poligona, si ogledali razstavo izdelkov ter se okrepčali s hrano in pijačo. Ravnatelj si prizadeva in želi, da bi v prihodnje njihova šola postala dodobra pozicionirana tako v lokalni skupnosti kot v širši regiji: »To pa je mogoče le ob dobrem sodelovanju z okoliškimi župani ter ob pravilnem nagovoru zainteresirane javnosti. Prav tako si želimo, da bi ljudem približali pomen waldorfske pedagogike, ki je zasnovana tako, da temelji na celostnem razumevanju človeka. Ker človek ni samo intelektualno bitje, temveč tudi bitje srca in volje, tudi waldorfska pedagogika spodbuja enakovreden razvoj mišljenja, čutenja in volje. Seveda pa si želimo vsako leto čim večjega vpisa v prvi razred.« 4 OBČINE ŠT. 4 I april 2023 Čistili okolico D. N., T. T. Konec marca in v začetku aprila so po dolini organizirali tradicionalne akcije čiščenja okolja. V Občini Prebold so letošnjo pomladno akcijo čiščenja okolja organizirali v soboto, 1. aprila. Občina Braslovče in Turistično društvo Braslovče sta čiščenje okolja v Občini Braslovče organizirala zadnji vikend v marcu in zaradi slabega vremena še prvi v aprilu. Zadnji vikend v marcu pa so čistili tudi na Polzeli. Akcija v Občini Prebold je tudi letos organizacijsko potekala preko poleg delavca Simbia pomagali tudi javni delavci, ki tudi sicer skrbijo za urejenost občine. Ta je lepša tudi zaradi tega in lastnega zbirnega centra, saj se večina občanov poslužuje te možnosti in drugih odvozov v organizaciji Simbia. Žal pa so še posamezniki, ki jim ni mar za okolje in povzročajo nova onesnaževanja narave in svojih vasi. Čiščenje v Občini Braslovče je bilo tudi letos usmerjeno na robove cest, Med predstavitvijo projekta projektanta Denisa Rovana O obnovi stavb ob bazenu D. NARAGLAV Z akcije na Polzeli v petek 24. in nedeljo 26. marca. Del udeležencev med čiščenjem v blokovskem naselju Na zelenici v Preboldu krajevnih odborov. S čiščenjem se je spoprijelo kar precej občanov, ki so pobrali odpadke po svojih vaseh, ob vodotokih in cestah ter v zbirni center v Latkovi vasi pripeljali kar nekaj traktorskih prikolic. Marsikdo je tja pripeljal odpadke tudi iz svojega domačega okolja, tako da je bilo zbranih odpadkov še toliko več. Na splošno pa je v primerjavi s preteklimi leti odpadkov bistveno manj, saj je osveščenost ljudi bistveno višja kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Svoje čistilne akcije pa so imeli tudi v nekaterih društvih, tako da je tudi letošnje pomladno čiščenje občine bilo uspešno izpeljano. V zbirnem centru v Latkovi vasi so pri raztovarjanju prikolic in sortiranju odpadkov rečne in jezerske bregove, gozdne robove ter na nekatere sprehajalne in planinske poti. Med pobranimi odpadki so prevladovale pločevinke, prazne steklenice ter plastična in druga embalaža. Udeležencev akcije je bilo več kot 300, nabrali pa so preko 52 vreč odpadkov. Od teh veliko tudi varovanci centra MUC iz Preserij, otroci ter zaposleni iz vrtca Bambi, OŠ Braslovče itn. V čistilni akciji Občine Polzela je sodelovalo okoli 1000 udeležencev. Največ se jih je udeležilo iz vrst lokalnih društev, klubov, organizacij, iz osnovne šole in vrtca. Skupaj so zbrali Po zaslugi zbirnega centra v Latkovi vasi, otokov za sortirane odpadke v vseh krajih v občini in večje zavesti ljudi za ohranjanje lepega okolja je tako manj onesnaževanja, okolje pa je lepše. okrog 28 m3 mešanih odpadkov, od tega največ plastike. Tehnična ekipa iz občinskega režijskega obrata je priskočila na pomoč z razdeljevanjem zaščitnih rokavic, vrečk za smeti ter sendvičev in vode za vse sodelujoče ter za sproten odvoz zbranih odpadkov v zbirne center Simbio v Andraž nad Polzelo. V Občini Polzela so veseli, da je odpadkov vse manj in da divjih odlagališč skoraj več ni, so pa ceste in poti še vedno odlagališče za marsikoga. V četrtek, 30. marca so na 4. redni seji Občinskega sveta Občine Prebold med drugim predstavili tudi projektno dokumentacijo za prenovo podpornih prostorov in infrastrukture na vhodu na kopališče Prebold. Obravnavali so letna poročila javnih zavodov in zaključni račun občine za leto 2022 ter podali mnenje lokalne skupnosti o kandidatih za ravnatelja VIZ OŠ Prebold. Izdelavo projektne dokumentacije za prenovo podpornih prostorov in infrastrukture na vhodu na kopališče Prebold je Občina Prebold naročila v lanskem letu in za prenovo tudi že pridobila gradbeno dovoljenje. Projekt jim je predstavil projektant mag. Denis Rovan, inž. arh., iz podjetja Navor. Projekt je zasnovan tako, da je obnovo mogoče izpeljati po fazah. Vrednost investicije je približno 1,5 milijona evrov, kar je velik zalogaj za občinski proračun, saj je to skoraj slaba tretjina letnega prihodka občine. Občina se bo obnove zato najverjetneje lotila v več delih in morda tudi z drugačnimi rešitvami – od tistih, predvidenih v projektu –, ki bi bile finančno ugodnejše. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli letna poročila javnih zavodov za leto 2022, ki jih sofinancira občinski proračun Občine Prebold. Letna poročila je na kratko predstavil Boštjan Herodež, predsednik Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Svetniki so obravnavali najemnine na relaciji OŠ Prebold–Občina Prebold in v zvezi s tem tudi sprejeli sklep, da je OŠ Prebold na podlagi Odloka o ustanovitvi VIZ OŠ Prebold dolžna občini nakazati celotna sredstva iz naslova najemnin za leto 2021 v znesku 2.176,50 evra ter za leto 2022 v znesku 19.904,00 evrov, dalje pa vsakega pol leta za preteklo obdobje. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali in sprejeli še zaključni račun proračuna za leto 2022, obravnavali in sprejeli so vlogo podjetja Uniforest za obročno plačilo odmerjenega komunalnega prispevka za gradnjo večjega proizvodnega objekta na območju podjetja v Latkovi vasi, obravnavali in sprejeli pa so tudi predlog Odloka o sofinanciranju podporne zaposlitve invalidov ter Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi VIZ Osnovna šola Prebold. V drugem delu seje so obravnavali še predlog za odpis terjatev iz naslova neplačanih najemnin za neprofitna stanovanja. Boštjan Herodež je na kratko predstavil obravnavo dolžnikov na Odboru za negospodarstvo in ob tem povedal, da je bil enemu od dolžnikov poslan opomin pred odpovedjo najemne pogodbe. Franc Škrabe je predlagal, da se OU obrne na CSD in preveri tudi njihovo mogoče ukrepanje. Na osnovi tega so svetniki sprejeli sklep, da se odpišeta dve terjatvi iz naslova neprofitnih najemnin, upravnik pa naj takoj začne s predlaganimi dejavnostmi. V naslednji točki dnevnega reda so svetniki dali soglasje, da se ravnateljici II. OŠ Žalec Petri Petrovič Pražnikar za redno delovno uspešnost za leto 2022 nameni 5 % letnih sredstev osnovne plače ravnateljice. Glede kandidatov za ravnatelja Osnovne šole Prebold so po obravnavi, ki je bila za preostale udeležence zaprta, svetniki sprejeli sklep, da Občinski svet kot kandidatko za ravnateljico podpira Vesno Kumer – ne podpirajo pa dosedanjega ravnatelja Petra Žureja in tretjega kandidata Davorina Šketa. Ob zaključku seje je župan mag. Marko Repnik še povedal, da je bil izpeljan sestanek z družino Pavlin v zvezi z denacionalizacijo; v dogovoru z njimi naj bi se izdelala idejna zasnova za ureditev okolice in ribnika. Prav tako je bilo z novim lastnikom Zanierjeve hiše dogovorjeno, da pristopi k montaži varnostnih konzol. Priznanji Milanu Šoštariču Z akcije pobiranja odpadkov ob cesti proti Žovneku T. TAVČAR Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je v sodelovanju z GPO Braslovče organiziral krajšo slovesnost v čast Milanu Šoštariču, ki je v mesecu marcu zaključil kar 24-letno vodenje Gasilskega poveljstva Občine Braslovče (GPO). Ob tej priložnosti mu je podelil tudi županovo priznanje, v imenu vseh prostovoljnih gasilskih društev Občine Braslovče pa mu je priznanje izročil tudi novi poveljnik GPO Miloš Dernač. Milan Šoštarič je GPO vodil vse od nastanka Občine Braslovče, torej več kot 24 let, že prej pa je bil pod okriljem Občine Žalec poveljnik sektorja Polzela. Župan in poveljnik GPO sta se mu ob tej priložnosti zahvalila, saj je s svojim delom ogromno pripomogel k razvoju gasilstva v Braslovčah in k boljši opremljenosti gasilcev ter društev. S svojim zgledom in delovanjem je tako ljudi kot tudi občinske funkcionarje ozavestil o pomembnosti gasilstva v Občini Braslovče in širše. Milan Šoštarič je povzel pomembna dejstva svojega delovanja in se vsem gasilcem zahvalil za dobro sodelovanje. Ob podelitvi županovega priznanja OBČINE ŠT. 4 I april 2023 Gasilska zveza Prebold z novim vodstvom Občina Tabor praznuje D. NARAGLAV D. NARAGLAV Za predsednika so izvolili Marjana Golavška iz PGD Matke, za poveljnika pa Klemna Verka iz PGD Prebold–Dolenja vas–Marija Reka, ki bosta zvezo vodila do leta 2028. Dobitniki priznanj z novim vodstvom in županom (od leve): Jože Veber, župan Repnik, novi predsednik Golavšek, Darko Krajnc, Branko Verk, Zvonko Romih in novi poveljnik Klemen Verk Minuli četrtek, 20. aprila, je bila v dvorani PGD Matke 24. skupščina GZ Prebold, na kateri so podelili tudi zlate plakete GZ Prebold in listino častnega predsednika GZ Prebold. Predsednik Branko Verk je podal poročilo o delovanju zveze v minulem letu, poročilo poveljnika pa je podal Darko Krajnc. Branko Verk je izpostavil največja lanska dogodka: požar na Krasu in gasilsko olimpijado v Celju, pri katerih so aktivno sodelovali tudi članice in člani GZ Prebold. Nanizal je številne aktivnosti, ki so se odvijale, vključno z dnevom gasilca in 120-letnico obstoja PGD Latkova vas. Izpostavil je tudi področje izobraževanja, pa tudi tekmovanja mladine, članic in članov ter starejših gasilcev. V nadaljevanju je delovanje na operativnem področju predstavil poveljnik Darko Krajnc. V minulem letu so imeli skupaj 33 intervencij. Največkrat, na 17 intervencijah, je sodelovalo PGD Prebold–Dolenja vas–Marija Reka. Matke in Groblja so bile na intervencijah po trikrat, Sv. Lovrenc štirikrat, ostala društva, torej Kapla vas, Latkova vas in Šešče, pa po dvakrat. Enote GZ Prebold so sodelovale skupaj v 20 dogodkih, od tega je bilo devet požarov v naravi oziroma na prostem, petkrat je bila intervencija zaradi tehnične ali druge pomoči, po enkrat pa zaradi požara v stanovanjski stavbi, plazov, udorov oz. zdrsov zemljin, poplave meteorne vode, vetroloma, nesreče pri ostalih nešportnih aktivnostih in požara na sredstvih cestnega prometa. Posebej je bil izpostavljen požar gozda v Sv. Lovrencu, kjer je bila potrebna tudi pomoč gasilskih enot iz Gasilske Nove cene za pomoč na domu T. TAVČAR Polzelski svetniki so na 4. redni seji, 17. aprila, obravnavali, razpravljali in sklepali o šestnajstih točkah dnevnega reda.Najprej so razpravljali o predlogu Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Polzela za lansko leto in o predlogu Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Kamnolom Andraž oba tudi potrdili. Dalj časa pa so se člani in članice občinskega sveta zadržali pri predlogu Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu z oznako OPPN Ob razbremenilniku. Za to območje obravnave je skladno z veljavnim občinskim prostorskim načrtom Občine Polzela predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, kjer je v zasnovi na tem območju predvidena umestitev 14 enostanovanjskih objektov s pripadajočo infrastrukturo. Občinski svet je v nadaljevanju po obrazložitvi direktorja Marka Zidanška iz Simbia Celje potrdil nove cene storitev za zbiranje komunalnih odpadkov. Predlagana sprememba cen ravnanja s komunalnimi odpadki se bo na položnici Simbia za uporabnika odrazila tako, da bo cena dveh 120-litrskih zabojnikov (zelenega + rumenega) znašala 13,69 evra z DDV, kar predstavlja povečanje za 0,70 evra z DDV, cena treh 120-litrskih zabojnikov (zelenega + rumenega + BIO) pa 21,40 evra z DDV, kar predstavlja povečanje za 1,80 evra z DDV. Svet je potrdil tudi novo ceno socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu. Izvajalec storitve v Občini Polzela je Dom Nine Pokorn Grmovje (podobno kot na seji OS Občine Žalec, pojasnila na str. 2). Občinski svet je potrdil, da se sredstva za enkratno denarno pomoč staršem ob rojstvu otroka povečajo s trenutnih 180 evrov na 250 evrov na otroka. V nadaljevanju seje se je svet seznanil s poročilom o izvajanju letnega programa gospodarske javne službe novogradenj, energetske obnove in upravljanja javne razsvetljave v občini v letu 2022 ter z letnim programom nadzora Nadzornega odbora za letošnje leto. Ob koncu seje so svetniki potrdili še, da se v svet zavoda Medobčinske splošne knjižnice Žalec kot drugega predstavnika soustanoviteljic Občin Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor in Vransko za mandatno obdobje 2023–2028 imenuje predstavnika Občine Polzela Miloša Frankoviča ter da se v Krajevni odbor Breg pri Polzeli imenuje sedem članov. 5 zveze Žalec. Izpostavil je tudi požar na Krasu, kjer je s svojima gasilskima avtocisternama sodelovalo osrednje PGD Prebold. V nadaljevanju je bil kritičen zaradi upada zanimanja za izobraževanje, kar je lahko posledica korone ali nezainteresiranosti članstva. Izobraževanje naj bi tako bila tudi prednostna naloga novega poveljstva. Skupščina je opravila tudi volitve novega sestava gasilske zveze in za novega predsednika izvolila Marjana Golavška, za poveljnika pa Klemna Verka. Na njej pa so podelili tudi zlate plakete GZ Prebold, ki so jih prejeli dosedanji predsednik Branko Verk in dosedanji poveljnik Darko Krajnc (oba sta opravila dva petletna mandata) ter Zvonko Romih, ki je 16 let opravljal funkcijo tajnika gasilske zveze, dva mandata pa je opravljal tudi funkcijo podpoveljnika. Za častnega predsednika GZ Prebold so imenovali Jožeta Vebra iz Matk, ki je leta 1999 na seji sektorja Prebold tudi dal pobudo za ustanovitev samostojne gasilske zveze. Na ustanovnem zboru 19. marca istega leta so ga tudi izvolili za predsednika in na tej funkciji je bil polnih 14 let. Dva mandata je bil nato še v funkciji namestnika predsednika GZ Prebold, en mandat pa je opravljal tudi funkcijo namestnika predsednika regijskega sveta savinjsko-šaleške regije. Dobitnikom plaket in naziva so v svojih nagovorih čestitali tudi gostje ostalih gasilskih zvez, predstavnik GZ Slovenije in SŠR ter župan Občine Prebold mag. Marko Repnik. Z zastavami okrašene ceste v Taboru v teh dneh opozarjajo na občinski praznik, ki ga praznujejo v spomin na veliki kmečki upor, ki se je začel na Gradu Ojstrica. V okviru tega praznovanja se je in se še bo zvrstila vrsta prireditev in dogodkov. Najbolj slavnostno bo nocoj na slavnostni seji s podelitvijo občinskih priznanj, najbolj pestro, veselo in zabavno pa bo v nedeljo, 30. aprila, ko bo potekal že 29. Šentjurski sejem. S prireditvami ob občinskem prazniku so začeli že v četrtek, 20. aprila, ko je v kavarni Lesjak potekal tradicionalni četrtkov večer, tokrat z Vranskimi rožicami. Sledili sta dve predavanji, nato občinski turnir v balinanju, dan zatem pa še medvaški turnir v nogometu. Predvčerajšnjim so odprli razstavo del likovne sekcije Mavrica, ki bo na ogled do konca meseca. Ta dan pa je bilo tudi potopisno predavanje Inke in Vilka Jazbinška »Odkrivanje Romunije«. Včeraj je Peter Strouhal, dr. medicine, imel predavanje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja, nocoj pa bo slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj. Jutri, na državni praznik, dan upora proti okupatorju, Častni občan Franc Sušnik T. TAVČAR Vranski občinski svet je na 5. redni seji obravnaval kar 22 točk dnevnega reda. Med pomembnejšimi sklepi velja omeniti nove cene za odvoz komunalnih odpadkov, pomoč družini na domu in toplih obrokov za socialno ogrožene osebe, potrdili pa so tudi predloge, kdo so dobitniki priznanj 2022. Občinski svet je obravnaval tudi spremembe cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in sprejel nove cene. Vranski svetniki so na zadnji seji potrdili tudi predloge za priznanja občine. Častni občan Občine Vransko bo postal Franc Sušnik – za življenjsko delo v lokalni skupnosti; grb Občine Vransko bodo prejeli: Stojan Golob – za izjemen prispevek k razvoju športa in turizma ter prepoznavnosti Občine Vransko, Franc Remic – za izjemen prispevek k ohranjanju sakralne kulturne dediščine; plaketo Občine Vransko: Stanislav Škrabar – za dolgoletno uspešno delovanje na kulturno-družabnem področju, Franc Zupan – za dolgoletno uspešno delovanje na kulturno-družabnem področju, Stanislav Košenina – za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in promocijo Občine Vransko, Konrad Jagodič – za prispevek k ohranjanju sakralne kulturne dediščine, Srečko Remic – za dolgoletno uspešno delovanje na področju gasilstva, Marko Križnik – za dolgoletno uspešno delovanje na področju gasilstva; priznanje Občine Vransko: družini Skok s Črete – za dolgoletno nudenje domačih proizvodov na tržnici Vransko, Anton Eberlinc – za dolgoletno delovanje na področju prostovoljstva in Ira Zorko – za ohranjanje kulturne dediščine v Občini Vransko. OBČINA TABOR bosta praznična slovesnost in tovariško druženje v organizaciji Krajevnega odbora ZB za vrednote NOB Tabor. Nadvse praznično bo tudi dan kasneje, ko se bosta odvila uradna slovesnost odprtja Jurjevega trga in koncert The Moonlighting Orchestra. Kot rečeno, pa bo najbolj pestro dan pozneje, na 29. Šentjurskem sejmu. Poleg sejemskega dogajanja se bo ta dan zvrstilo več posamičnih dogodkov. Najprej bo sveta maša v cerkvi sv. Jurija, sledila pa bo tradicionalna parada konjenikov, hmeljskih starešin, taborskih društev, harmonikarjev, starih avtomobilov itn. Pod šotorom bo prireditev Tabor ima talent, v neposredni bližini pa bodo pripravili sekaško tekmovanje Društva lastnikov gozdov SSD. Poleg tega bodo Šentjurski sejem tudi tokrat bogatile še razne razstave in delavnice ter velika gasilska veselica v organizaciji PGD Ojstriška vas–Tabor. Za ples in zabavo bosta skrbela ansambla Vražji muzikanti in Navihani muzikanti. PGD OJSTRIŠKA VAS - TABOR 29. tradicionalni NEDELJA, 30. april 8.00 SEJEMSKE STOJNICE IN KMEČKA TRŽNICA, 10.00PARADA DRUŠTEV, 10.00 SEKAŠKO TEKMOVANJE, 11.00 TABOR IMA TALENT, 12.-22.00-ZABAVA Z ANSAMBLOMA: NAVIHANI MUZIKANTI IN VRAŽJI MUZIKANTI DOBRODOŠLI V TABORU! Tako nova cena dveh 120-litrskih zabojnikov (zelenega + rumenega) znaša 13,69 evra z DDV, kar predstavlja povečanje za 0,70 evra z DDV, cena treh 120-litrskih zabojnikov (zelenega + rumenega + BIO) pa 21,40 evra z DDV, kar predstavlja povečanje za 1,80 evra z DDV. Svet je potrdil tudi novo ceno pomoči na domu, saj so se stroški bistveno spremenili (enako tolmačenje kot na seji OS Občine Žalec, na str. 2) Občinski svet Občine Vransko soglaša z dvigom cene storitve priprava in razdelitev toplih obrokov za socialno ogrožene občane Občine Vransko za 15 %. Nova cena toplega obroka, ki velja od l. maja, je 3,80 evra. Svet je sprejel tudi sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje na lokalnih volitvah 2022. V nadaljevanju je svet obravnaval in potrdil dobitnike priznanj Občine Vransko za leto 2022 ter se seznanil s poročili javnih zavodov, katerih soustanoviteljica ali ustanoviteljica je Občina Vransko: Glasbene šole Risto Savin Žalec, II. osnovne šole Žalec, Medobčinske splošne knjižnice Žalec, UPI – Ljudske univerze Žalec, Osnovne šole Vransko–Tabor, JZ Jožeta Potrate Žalec in ZKTŠ Vransko. Kot je razvidno iz poročil, so kljub težkim razmeram leto 2022 zaključili uspešno. 6 PO DOLINI ŠT. 4 I april 2023 Rdeči križ na skupščini D. NARAGLAV OSEBNI ARHIV Število aktivnih prostovoljcev je 291, na različnih področjih dela pa je bilo skupno opravljenih preko 18.500 delovnih ur. V Žalcu je zadnji marčevski torek potekala programsko-volilna skupščina Območnega združenja RK Žalec. Na njej so med drugim izvolili tudi novo podpredsednico in novo članico območnega odbora. Nova podpredsednica je postala Katja Slamnik iz Levca, sicer tudi podpredsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Petrovče–Levec in članica območnega odbora v dveh preteklih mandatih. Kot je povedal sekretar območnega odbora RK Žalec Matjaž Črešnovar, je Katja Slamnik njihova članica in prostovoljka že od leta 2014. Redno sodeluje na akcijah Drobtinica, organizira srečanja starejših v Levcu in je aktivna v območnem odboru. S prevzemom te funkcije je nadomestila dolgoletnega podpredsednika RKS OZ Žalec Janeza Megliča, ki je preminil. To funkcijo bo opravljala do konca mandata 2021–2025, ko bodo nove volitve. Nova članica območnega odbora pa je postala Albina Fijavž iz Kasaz, predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Liboje, ki organizacijo vodi od leta 2014. S prostovoljkami organizira meritve krvnih vrednosti, obiskuje starejše in na različne načine pomaga socialno ogroženim. Od lani je krvodajalka. Skupščino je tudi letos vodil Vlado Rančigaj z Vranskega, ki je že desetletja vpet v delovanje OZ RK Žalec. Poročilo o delu OZ RK Žalec, ki sta ga pripravila skupaj s sekretarjem Matjažem Črešnovarjem, je podala predsednica Pavla Artnik, ki je povedala, da je v register članstva vpisanih 626 članov, število aktivnih prostovoljcev pa je 291, od tega 52 moških in 239 žensk. Na raznih Nova podpredsednica OZ RKS Žalec Katja Slamnik področjih dela je bilo skupno opravljenih preko 18.500 delovnih ur, največ, 17.532, na področju socialne dejavnosti. Na področju krvodajalstva je bilo na dvanajstih odvzemih na terenu zabeleženih 1.083 krvodajalcev. Za socialno ogrožene prebivalce na območju UE Žalec izvajajo oskrbo s hrano, oblačili in obutvijo, pomoč s plačili osnovnih položnic, nakup šolskih potrebščin in organizirana letovanja ob morju. Pri razdeljevanju hrane socialno ogroženim so razdelili 19.572 litrov mleka, 5.940 kg moke, 3.675 kg riža, 6.387 kg testenin,1.680 litrov olja, 2.820 konzerv graha in 14.292 konzerv fižola. Poleg tega je bilo razdeljenih tudi 986 prehranskih paketov in pralnega praška. Sicer je število prejemnikov pri prejemanju hrane na delitvah petkrat letno v povprečju 350 družin s 1.100 uporabniki. Oddanih je bilo tudi okrog 5.800 kg oblačil in obutve. Tričlanska komisija je odobrila pomoč tudi 19 prosilcem za plačilo osnovnih položnic: električne energije, kurjave, komunalnih storitev in najemnin stanovanj v znesku 6.028,23 evra. Posebej so se angažirali pri pomoči Žanu Kotniku iz Galicije, ki mu je zgorel dom, Nataliji Veternik Škorjanc iz Zabukovice za izboljšanje bivalnih razmer, Jerneji Štarkel iz Galicije, ki je nenadoma pristala na invalidskem vozičku, Nataši in Nini, mami in hčerki iz Kasaz, ki živita v nezavidljivih stanovanjskih pogojih v nedokončani hiši, Tanji in Niku iz Žalca, ki sta za najemnino dolgovala preko 6.250 evrov, in beguncem iz Ukrajine, ki so jim pomagali z nastanitvami, hrano in obleko ter darilnimi boni. Marca lani so tako s hrano pomagali 12 družinam, aprila 18 in maja 23. Od junija, ko so ukrajinske družine začele prejemati državno socialno pomoč, so jim začeli hrano deliti tako kot drugim socialno ogroženim družinam. Trenutno imajo evidentiranih 38 družin, večinoma z mladimi ženskami z dvema otrokoma. Tako kot minula leta so bili uspešni tudi pri letovanju otrok in mladine na Debelem rtiču, kjer je v treh poletnih terminih letovalo 45 otrok. Tam so v novembru letovale tudi štiri starejše osebe. Program dela OZ RKS Žalec za to leto se bistveno ne razlikuje od minulega. Ena izmed osnovnih dejavnosti bo pridobivanje mladih v prostovoljstvo preko delavnic prve pomoči. Tako bodo na eni strani krepili laično prvo pomoč in na drugi strani prostovoljstvo. Predvidevajo, da se bo marsikdo od mladih vključil tudi v druga področja njihovih aktivnosti. Predstavili novo spletno stran D. NARAGLAV Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec ima 21 krožkov. Med podeljevanjem cvetličnih aranžmajev v zahvalo za prizadevno delo v minulem letu V dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec so se na 23. občnem zboru zbrali članice in člani Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec, ki eno leto že delujejo pod vodstvom mag. Cvetke Mastnak Čulk. Na tokratnem zboru so predstavili tudi novo spletno stran univerze ter sprejeli posodobljen in popravljen statut društva UTŽO Žalec. Poročilo o delu univerze za minulo leto je na zboru, ki ga je vodila delovna predsednica Ivica Čretnik, podala Cvetka Mastnak Čulk. Povedala je, da so po upadu članstva med pandemijo covid lani pridobili kar 56 novih članov. V študijskem letu 2021/22 je delovalo 22 krožkov ter 228 članov, v študijskem letu 2022/23 pa se v 21 krožkih izobražuje 242 slušateljev. Posebno pozornost člani društva poleg izobraževanja posvečajo medgeneracijskemu sodelovanju in izmenjavi izkušenj med generacijami, pri čemer dobro sodelovanje poteka z vzgojno-varstvenimi ustanovami v Občini Žalec, UPI Ljudsko univerzo Žalec, Sadeži družbe in Medobčinsko splošno knjižnico Žalec. Omenila je še izvedene delavnice in predavanja ter dejavnosti na kulturnem in družabnem področju. Na sejah in posvetih so sodelovali z Združenjem SUTŽO. Na tokratnem zboru so podali tudi razrešnico dosedanjim članom organov univerze ter izvolili nove. Predsednica bo še naprej mag. Cvetka Mastnak Čulk, v upravnem odboru pa so še Silva Cencelj, Rudi Krajnc, Boris Turk, Leon Pader, Andreja Šteiner in Jana Kasesnik Melanšek, tajnica univerze. Poleg njih pa so bili izvoljeni še člani in namestniki NO in častnega razsodišča. Najbolj slavnostna trenutka na zboru sta bila predstavitev in začetek delovanja nove spletne strani. Spletno stran utzo-zalec.si je udeležencem predstavil Andrej Slonjšak. Za dobro delo se je predsednica zahvalila Borutu Turku, praporščakoma Srečku Kastelcu in Izidorju Sodji, Vaski Hočevar, Irmi Krajnc, Andreji Šteiner, Lidiji Tamše, Pavlini Glušič, Ivici Čretnik, Leonu Padru, Andreju Slonjšku in Slavku Košenini. Med nagovorom nove predsednice MDI Žalec Nataše Privošnik Invalidi z novo predsednico D. NARAGLAV Medobčinsko društvo invalidov Žalec poslej vodi Nataša Privošnik. Minuli mesec so pripravili volilni zbor članov Medobčinskega društva invalidov Žalec, ki ga je od lanske smrti Janeza Megliča nekaj manj kot leto vodil njegov namestnik Marijan Turičnik. Od tokratnega zbora dalje vajeti tega medobčinskega društva prevzema Nataša Privošnik, invalidsko upokojena profesorica defektologije za motnje vedenja in osebnosti z mnogimi osebnimi zdravstvenimi preizkušnjami, ki bo članom lahko tudi osebno svetovala. Poročilo o delu in poslovanju MDI je na skupščini, ki jo je vodila Ivica Čretnik, podal Marijan Turičnik, ki je kasneje tudi podal predlog programa dela za letošnje leto, svoje pa so dodali še preostali poročevalci. Po potrditvi vseh poročil so člani z javnim glasovanjem dali razrešnico dosedanjemu vodstvu in izvolili novo. Poleg nove predsednice Nataše Privošnik izvršilni odbor MDI Žalec po novem sestavljajo še: Zdenko Štrucl, Barbara Lovrenčič, Marija Djelagić, Darko Žerdoner, Zvonimira Tkavc, Dragica Bevk, Blaž Lesjak in Mojca Jezernik. Njihovo delo bo spremljal NO s predsednikom Rudijem Balohom ter članoma Pavlo Grobelnik in Antonom Artnikom. Dosedanji predsednik Marijan Turič- nik bo v vlogi predsednika častnega razsodišča skupaj z Bojanom Dolinškom in Lidijo Štante ter tremi nadomestnim člani. V društvu je že od oktobra 2022 dalje nova tajnica Darja Ažnik, blagajničarka pa je postala dolgoletna tajnica društva Dragica Breznikar. Vsi se še naprej nadejajo dobrega sodelovanja z občinami v dobrobit za vse člane Medobčinskega društva invalidov, ki jih je skupaj s podpornimi preko 1100 iz vse Spodnje Savinjske doline. V nadaljevanju skupščine so soglasno potrdili in sprejeli predlog sprememb statuta MDI Žalec, ki mora biti v skladu z veljavno splošno področno zakonodajo, s čimer je prenehal veljati statut iz leta 2008. Zbora sta se udeležila tudi novoizvoljeni predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Peter Bršek (sicer z Andraža nad Polzelo) in glavna sekretarka Zveze delovnih invalidov Slovenije mag. Tanja Hočevar, ki sta se zahvalila Marijanu Turičniku za dobro delo, prevzeto in opravljeno po smrti Janeza Megliča. Ob zaključku je zbor članov potrdil tudi predlagani sklep, da je nova predsednica MDI Žalec Nataša Privošnik tudi stalna predstavnica v organih Zveze delovnih invalidov Slovenije. ČISTILNE NAPRAVE Zagožen • • • • • Slovenski izdelek. Nemška tehnologija. 100.000 vgrajenih sistemov. Lastna servisna služba. Več kot 45-letna tradicija. Izberite trajnostno rešitev čiščenja odpadnih voda! www.cistilne-naprave-zagozen.si PO DOLINI ŠT. 4 I april 2023 Gasilska zveza z novim vodstvom BINA PLAZNIK 21. aprila so se v gostišču Rimljan v Šempetru zbrali gasilci na 68. skupščini Gasilske zveze Žalec. Glasovanja so bila precej soglasna. Na skupščini so med drugim opravili tudi volitve za funkcionarje in organe Gasilske zveze Žalec za mandatno obdobje 2023–2028, beseda pa je tekla tudi o 18. kongresu Gasilske zveze Slovenije, ki ga bodo letos organizirali v Žalcu od 6. do 7. oktobra. Edvard Kugler, predsednik GZ Žalec, je v poročilu predstavil minulo delo ter povedal, da je za njimi naporno leto, v katerem so gasilci prestali več pomembnih preizkušenj, posebno pa je bilo že zaradi številnih dogodkov, ki so bili organizirani tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Zvrstile so se številne prireditve in oblike usposabljanj, organizirala so se gasilsko-športna tekmovanja, ob vseh teh priložnostih pa so skušali nadoknaditi tudi tisto, kar so izgubili v času epidemije. Posebej sta jih zaznamovala dva dogodka, ki sta po naključju potekala istočasno, to sta bila gasilska olimpijada v Celju in velik obširen gozdni požar na Krasu: »Ob pregledu dela Gasilske zveze Žalec lahko rečem, da smo v veliki večini realizirali zelo bogat program dela, ki je bil sprejet na 67. skupščini Gasilske zveze Žalec 22. 4. 2022 v Šempetru.« Zahvalil se je vsem kakor koli vpletenim v delo in življenje gasilcev. Na skupščini so izvolili novega predsednika GZ Žalec, ki je po novem Milan Pustoslemšek. Povedal je, da ga je za kandidata predlagalo matično društvo PGD Kaplja–Pondor, dobil pa je tudi potrditev občinskega poveljstva Občine Tabor: »Moja naloga bo vodenje zveze, ki vključuje 32 društev iz vseh petih občin Savinjske doline. Zagotovo bo naporno, vendar mislim, da bomo skupaj s pomočjo preizkušenih funkcionarjev, ki so delovali do sedaj, uspešno vodili zvezo naprej. Zagotovo bomo poskusili dobro ime in glas Gasilske zveze Žalec še razširiti, k temu pa bo pripomogla tudi letošnja organizacija kongresa. Pokazali bomo še več, kot smo že pokazali. Kongres bo pika na i. Do sedaj smo s pomočjo združenja hmeljarjev in hmeljskih princes kongres predstavili na dveh gasilskih zborovanjih. Za goste bomo v času kongresa organizirali izlete po celi Savinjski dolini. Tako si bodo naši obiskovalci lahko ogledali ne le Žalec, temveč tudi našo dolino širše. Delamo in pripravljamo se na polno že od konca lanskega leta.« Stari predsednik Edvard Kugler je komentiral: »Moja nova pot v gasilstvu je že malce začrtana, ampak naj zaenkrat ostane še skrivnost.« Prav tako so na skupščini GZ Žalec izvolili novega poveljnika; to je postal Ludvik Meklav, ki je zamenjal prejšnjega poveljnika Franca Rančigaja. Poleg posebnih priznanj in odlikovanj so podelili tudi zlato in srebrno plaketo. Prejemnik zlate plakete GZ Žalec za dolgoletno uspešno opravljanje funkcije predsednika je prejel Edvard Kugler, prejemnik srebrne plakete za dolgoletno uspešno sodelovanje pa je Darko But. CEPITE SE ZA KLOPNI MENINGOENCEFALITIS Spoštovani, za klopni meningoencefalitis ni učinkovitega zdravila, okužbo pa s hitro odstranitvijo klopa težko preprečimo, saj se virus KME v nas prenese že nekaj minut po vbodu okuženega klopa. Edina učinkovita zaščita proti KME je cepljenje. V Zdravstvenem domu Žalec poteka cepljenje vsak delovni dan, z naročanjem na telefonsko številko 051 304 352, kjer pridobite tudi vse potrebne informacije glede zaščite. Brez čakanja, hitro in učinkovito. 7 Dan za spremembe B. P., L G. B. P. Na ta dan vabijo ljudi, da stopijo iz ustaljenih smernic, zavihajo rokave in za en dan postanejo prostovoljci. V Žalcu so v okviru vseslovenske prostovoljske akcije Dan za spremembe združili moči Hiša Sadeži družbe, Društvo Most Žalec, Koronarni klub Žalec, Ozara Celje – enota Žalec, Dnevno-varstveni center Nine Pokorn Žalec, Društvo prijateljev mladine Občine Žalec in skupina Zimzelen ter pripravili ustvarjalnice, delavnice z vadbo in predavanje o demenci. Vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe je nastala pod okriljem Slovenske filantropije z namenom spodbujanja ljudi, da aktivno pristopijo k odzivanju na potrebe svoje skupnosti. Tako že vse od leta 2010 v začetku pomladi vabijo ljudi, da stopijo iz ustaljenih smernic, zavihajo rokave in za en dan postanejo prostovoljci. Na ta dan se lotevajo konkretnih dejanj, s katerimi izboljšujejo življenje v svojem okolju in širši družbi. V petek, 13. aprila, so v Hiši Sadeži družbe odprli razstavo slik Mete Ustvarjalnica izdelovanja rož Privšek z naslovom Začutimo s srcem: moje, tvoje, naše. Umetnica se je predstavila z bogatim nizom slik, ki so nastale v zelo kratkem času po navdihu z duhovnega popotovanja po Bosni. Njeni prijatelji so pripravili pogostitev, poskrbeli za meditacijsko glasbeno ozadje in s posebnimi aparaturami celo izmerili, kako njene slike energijsko delujejo na okolje. V soboto, 14. aprila, so zaradi slabe vremenske napovedi dogajanje izvedli v Dnevno-varstvenem centru Nine Pokorn v Žalcu. Na druženju z Ozaro, društvom Most in Koronarnim klubom so pripravili vadbo za zdravje in boljše počutje, delavnico izdelovanja rož in predavanje o demenci. Dr. Barbara Lužar, vodja Hiše Sadeži družbe Žalec, je povedala: »Zelo smo zadovoljni z obiskom. Vsaka organizacija je pripeljala lepo število svojih članov in hiša poka po šivih. Fino je tudi, da bodo različna društva spoznala drug drugega in tale čudovit objekt.« Ustavi misel, povej naglas! BINA PLAZNIK II. OŠ ŽALEC Debatno srečanje Za zadovoljne zelenice in cvetlice. Na II. osnovni šoli Žalec so 20. aprila organizirali 5. državno debatno srečanje »Ustavi misel, povej naglas!«. Sodelovalo je 11 zavodov, ki izvajajo prilagojen program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program. Uvodni del s kulturnim programom in predavanjem šolske psihologinje Petre Menih so izvedli v Glasbeni šoli Risto Savin Žalec. Delavnice so pripravili v učilnicah II. OŠ Žalec. 69 mladostnikov iz Novega mesta, Kamnika, Maribora, Jesenic, Nove Gorice, Slovenskih Konjic, Velenja, Celja, Rogaške Slatine, Slovenske Bistrice, Žalca in njihovih šolskih okolišev si je v sproščenem vzdušju izmenjevalo misli in izkušnje s področja prostega časa ter trenutno zelo aktualne teme – nasilja. Debate v posameznih delavnicah je usmerjalo 20 mentoric. Kaja Horvat, svetovalna delavka na II. OŠ Žalec, je povedala: »Udeleženci so na zaključnem delu delili nasvete, kako kakovostno, stran od zaslonov, preživeti prosti čas. Opozarjali so na pasti, ki nanje prežijo na spletu, aplikacijah in vseh družbenih omrežjih. Poročali so, da so na delavnicah prepoznavali različne nasilne situacije, saj so ugotovili, da lahko nasilje ustavljajo le, če ga prepoznajo. O strategijah, kako ustavljati nasilje, so bili enotni. Za ustavljanje nasilja je treba zbrati veliko poguma in po potrebi za pomoč prositi zaupanja vredno odraslo osebo. Dejali so, da imajo v šoli vsaj eno odraslo osebo, ki ji lahko zaupajo o težavah. Ta podatek nas zelo veseli in vliva upanje, da se bo nasilje čim prej ustavljalo oziroma do nasilja sploh ne bo prihajalo. Učenci si želijo prijetno, sproščeno in umirjeno življenje brez nasilja. Že sedaj smo se dogovorili o ponovnem snidenju prihodnje leto ter določili temo debate: mladostništvo in izzivi, ki jih prinaša obdobje odraščanja.« 8 OSREDNJE TEME ŠT. 4 I april 2023 Biograd na fontani piv D. NARAGLAV Letošnja ambasadorja Fontane piv Zeleno zlato sta glasbenica iz naših logov Ani Frece ter imitator, voditelj in glasbenik Tilen Artač. Minulo soboto, 22. aprila, so po dveh prestavljenih terminih zaradi slabega vremena organizatorji ZKŠT in Občina Žalec končno le uspeli pripraviti slovesno prireditev odprtja fontane, ki je sicer dvignila pipe nove sezone že v soboto, 1. aprila. Fontana piv Zeleno zlato, ki je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca – središča hmeljarstva, je v soboto tako dobila tudi ambasadorja 8. sezone delovanja fontane. Ambasadorja Tudi letos so razglasili ambasadorja, ki bosta glas o fontani nosila po Sloveniji in izven njenih meja. V preteklosti so to poslanstvo nosili Tadej Toš, glasbena skupina Tabu, Boštjan Romih, Alya in Dejan Zavec ter Matjaž Jelen (Šank Rock). Njim se v osmi sezoni fontane pridružujeta še Ani Frece in Tilen Artač. Ani koncertira kot solistka ter gostuje z različnimi glasbenimi zasedbami in orkestri. Je tudi Med nagovorom nove predsednice MDI Žalec Nataše Privošnik Na prireditvi že ob 16. uri popoldan, ki jo je pričakala s soncem obsijana fontana, je zbrane nagovoril župan Občine Žalec Janko Kos in poseben pozdrav namenil gostom iz Biograda na moru, s katerimi poteka dolgoletno sodelovanje. To je zaznamovalo tudi tokratni dogodek v Žalcu in njihov vsakoletni Slovenski vikend v Biogradu, ki bo letos od 28. aprila do 1. maja. Za županom je moderatorka Martina Švab na oder povabila aktualno hmeljsko princeso Minco Marovt in hmeljarskega starešino Aljošo Uršiča, ob tem pa povedala tudi, da je bilo v dosedanjih sezonah prodanih že 277.222 vrčkov, kar skupno znaša 157.323 litrov iztočenega piva, ki ga je proizvedlo 62 pivovarjev, obiskovalci pa so lahko doslej na pipah okušali že 111 različnih piv. odlična pianistka in organistka, kot glasbena pedagoginja pa svoje znanje prenaša na mlade ustvarjalce. Ima bogate izkušnje z glasbenimi in tudi televizijskimi nastopi, med drugim v oddaji Znan obraz ima svoj glas, poznana je tudi po svoji glasbeni poti v skupini MJAV, sicer pa je domačinka in tudi ljubiteljica piva. Tilen Artač, ki je, kot vemo, akademski glasbenik, imitator, humorist in voditelj, se zaradi službenih obveznosti žal ni mogel udeležiti slovesne razglasitve za ambasadorja, je pa s posnetim in predvajanim pozdravom po zvočniku zaželel lepo doživljanje tokratnega dogodka in postregel tudi z nasvetom; med drugim je dejal: »Pivo je dobro, če je kakšen vrček preveč, pa raje ne vozite sami domov. Pojdite raje peš ali s taksijem. Saj veste, kako pravijo: 'Boljše je rukniti še kak BIOGRAD NA MORU 28. 4. - 1. 5. 2023 LUKA BASI, KLAPA KAMPANEL, SOUL FINGERS, MARIO PETREKOVIĆ, KLAPA BUNARI pir kot pa avto!' Pa srečno in lepo se imejte,« je obiskovalcem še zaželel Tilen Artač. Svoj vrček ambasadorja je že prejel in si bo z veseljem vanj natočil pivo, kadarkoli bo v Žalcu in na fontani, ki je tudi zanj nekaj izjemnega v prepoznavanju Savinjske doline, hmeljarstva in pivovarstva ter tudi Žalca, ki je središče vsega tega. Ponosna na svoje poslanstvo Ani Frece pa je v zvezi s svojim poslanstvom ambasadorke povedala: »V čast in veselje mi je, da sem bila izbrana za letošnjo ambasadorko Fontane piv Zeleno zlato. Ker sem Savinjčanka in tudi občanka Občine Žalec, sta mi hmeljarstvo in vse v zvezi s pivom zelo blizu. V tej dolini so moje korenine, zato že od nekdaj rada promoviram to našo savinjsko prepoznavnost, hmelj in hmeljarstvo ter zadnja leta tudi to izjemno Fontano piva Zeleno zlato, ki je nekaj posebnega ne le v slovenskem prostoru, ampak tudi v svetu. Na televizijskih šovih in drugih nastopih se rada pošalim v naši savinjski govorici, rada pa imam tudi pivo. Kot mala deklica sem gledala, kako so obirali hmelj, sama ga sicer nisem, sem pa rada poslušala, kako je to bilo nekoč v naši dolini, ko še ni bilo obiralnih strojev in se je hmelj obiral na roke, za kar je bilo potrebno na tisoče obiralk in obiralcev. Dolina je v tem času bila kot mravljišče ljudi od vsepovsod, spletle pa so se tudi številne ljubezenske zgodbe in marsikakšna obiralka je postala Savinjčan- Župan in ambasadorka vsak s svojim vrčkom, ki omogoča neomejeno uporabo. letos tudi dobesedno, saj ni več meje med državama. O tem je spregovoril tudi Marjan Stopfer, do pred nekaj meseci dolgoletni podžupan Občine Biograd na moru ter glavni organizator in producent vsakoletne prireditve Slovenski vikend. »Naše mesto Biograd že dolgo sodeluje z Žalcem. Že precej časa nazaj smo se dogovorili, da pridemo na ta dogodek z našo dalmatinsko klapo Bunari in našimi kuharji, ki bodo za obiskovalce pekli in brezplačno delili porcije sardel. Poleg tega smo v našem organizacijskem odboru Slovenski vikend S peko rib in glasbo je tokrat pri fontani vladal pridih morja in sonca. Med pogovorom s princeso in starešino ka. Zelo sem ponosna, da bom kot ambasadorka lahko še bolj kot doslej promovirala to našo dolino, Občino Žalec in fontano ter nekako povezovala ljudi s pozitivnimi idejami, da morda skupaj naredimo še kaj zanimivega. Kot glasbenica bom na svojih nastopih in sicer izkoristila vsako možnost, da kot ambasadorka fontane naredim čim več za njeno promocijo in turistično prepoznavnost naše lepe doline zelenega zlata.« sklenili, da dogodek pri fontani piva polepšamo še z našimi instalacijami v obliki srca. Slovenski vikend, ki bo čez teden dni, letos namreč poteka pod sloganom Ljubezen brez meja, kar predstavljajo tudi vse te instalacije srca. S tem tudi sporočamo, da ljubezen ne pozna meja in da smo odprti za vse prijatelje, goste in ljubitelje našega morja in sonca. Sedaj še toliko bolj, saj med nami ni več meje in se lahko hitro, brez ustavljanja na Ljubezen brez meja Več informacij na: slovenski-vikend.hr Oder je nato zavzela dalmatinska klapa Bunari in med občinstvo ponesla pridih morja in sonca iz njihovega Biograda. V nosnice pa tudi vonj po pečenih morskih ribah – sardelah, ki so jih na stojnici pekli in brezplačno delili gostje iz Biograda. Bunari so s svojimi pesmimi razveseljevali občinstvo, ki je lahko sodelovalo tudi pri zanimivi nagradni igri: iskanju hrvaško-slovenskega para, ki naj bi z združitvijo v eno predstavljal spoštovanje, razumevanje in ljubezen, ki ne pozna meja – od meji, pripeljemo eden k drugemu. Vabim vas, da Slovenci naslednji vikend pridete k nam v Biograd in tam skupaj, tako kot danes v Žalcu, proslavimo to naše prijateljstvo ter da skupno dobimo odgovor na definicijo ljubezni, ki tudi sicer ne pozna meja,« z zanosom poudari Marjan Stopfer. Glede fontane pa doda: »Bili smo na sami otvoritvi fontane in bili izjemno navdušeni nad tem turističnim produktom, ki je zaslovel po celi Evropi in svetu. Radi prihajamo na takšen dogodek, kot je današnji, hkrati pa vedno znova ugotavljamo, RI EP OS da je bil ta projekt fontane zadetek v polno. Za to lahko le čestitamo županu Janku Kosu in ostalim snovalcem za uresničitev tega projekta, ki je res nekaj izjemnega in vreden posnemanja.« Z nekaj besedami ga dopolni še Zdravko Pilipovič, ki ga zmotimo med peko rib. »Vesel sem, da sem danes tukaj v našem prijateljskem mestu Žalec in da lahko prispevam svoj delež h kulinarični ponudbi tega dogodka. S sabo smo pripeljali veliko količino svežih sardel in sedaj jih z veseljem pečem ter z njimi razveseljujem udeležence,« z zadovoljstvom na obrazu pove Zdravko in z nasmehom pomenljivo doda, da so sardele najbolj zdrave ribe na svetu, saj nimajo masti in s tem tudi ne povzročajo holesterola v krvi. Poleg brezplačnih porcij sardelic so za kulinarično razvajanje in pijačo skrbeli še drugi ponudniki in organizator ZKŠT Žalec, ki je točil savinjsko pivo Kukec. Za veselo druženje ob glasbi in dobrotah ter pivu pa je poleg dalmatinske klape za to skrbela še skupina Faracajg. I TAN N FO BIM DO DELOVNI ČAS: Ponedeljek Torek - četrtek, nedelja Petek, sobota 11.00 - 19.00 10.00 - 19.00 10.00 - 20.00 Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! OSREDNJE TEME ŠT. 4 I april 2023 9 Radi gremo med svoje ljudi BINA PLAZNIK Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (RENEW EUROPE/GIBANJE SVOBODA) o Občini Žalec: »Vaša občina dobro stoji, velja za eno bolj prodornih občin v Sloveniji.« »Da, tudi o tem smo se pogovarjali z županom. Protipoplavni ukrepi in ukrepi s področja vodooskrbe so sedaj v Evropi velika prioriteta. Protipoplavni ukrepi morajo biti sestavljeni tako, da na eni strani zmanjšujejo poplavno ogroženost, ki je posledica vremenskih ekstremov, po drugi pa kljubujejo sušam, ki smo jim čedalje bolj pogosto priča. Največji izziv je dobiti širšo podporo skupnosti. Brez nje ne bo šlo. Rešitve morajo biti oblikovane tako, da bodo čim manj posegale v naravni prostor – morajo biti trajnostne, kar je eden od pogojev za pridobivanje Spodnja Savinjska dolina s projektom Inovator leta spodbuja inovacije v dolini, ki ima v tem smislu precej razvojno močnih podjetij: Kronoterm, Bisol, Tehnos … Kaj priporočate podjetjem, inovatorjem, tudi lokalnemu okolju? »Spodbujanje inovacij je ena najpomembnejših dejavnosti za doseganje višje dodane vrednosti. Danes sem obiskal podjetje Tehnos v Žalcu. To je tipično evropsko, lahko rečem visokotehnološko srednje podjetje, in to je hrbtenica evropskega in slovenskega gospodarstva. Znotraj slovenske politike in družbe »Država mora z roko v roki z lokalnimi skupnostmi odigrati ključno vlogo. Malce me skrbi, da preveč radi delamo neke uniformirane, standardizirane pristope. To, kar bo delovalo v Žalcu, ne bo nujno delovalo v drugih slovenskih občinah, kar pomeni, da mora imeti lokalna skupnost tukaj osrednjo vlogo, država pa ji pri tem mora pomagati in prisluhniti. Evropska unija namreč temelji na tem, da sodelujejo različni deležniki, različne ravni oblasti, in to na koncu prinese nek uspeh in stabilnost.« evropskih sredstev. Da ko pride do visokih voda, preprečujejo njihovo poplavljanje 'dolvodno' po Savinjski dolini, in da ko se ta voda zajezi, lahko zajetje poleti postane pomem- bomo morali najti nek družbeni dogovor, kako bomo tem podjetjem omogočali, da se bodo razvijala. Pri tem moramo seveda upoštevati tudi širši evropski kontekst, ki Dr. Klemen Grošelj s svojo ekipo na Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu skupaj z žalskim županom Jankom Kosom, podžupanjo Tanjo Basle, poslancem v DZ RS Alešem Rezarjem in predsednico lokalnega odbora Gibanja Svoboda Katarino Vasle. »Odločili smo se, da gremo po vseh letih omejitev zaradi koronavirusa en krog po Sloveniji, da začutimo, kako Slovenija utripa in živi, če sem iskren, pa tudi zaradi bližajočih se volitev, da naredimo nekaj predvolilne kampanje. Mnogi tudi omenjajo, da smo evropski poslanci v tako imenovanem 'bruseljskem mehurčku'. Zato radi gremo med svoje ljudi, da vidimo, kako živijo, kaj so njihovi problemi in s kakšnimi izzivi se srečujejo, in to je eden od načinov, kako pridemo do informacij, ki mi pomagajo pri mojem delu v Bruslju.« V Spodnji Savinjski dolini je trenutno vroča tema poplavna varnost in v tem smislu državni predlog umestitve protipoplavnih ukrepov, ki je doživel veliko nasprotovanj, saj predvideva razlitje voda na širšem območju. Občina Žalec se zavzema za že pred časom narejen predlog rešitve za manjše območje razlitja. Kakšno je vaše mnenje? ben vir za namakanje in zalivanje za kmetijske površine. V vašem primeru bi to prišlo prav za hmeljarstvo, ki je pomembno za Savinjsko dolino. Ključno bo iskanje soglasij znotraj skupnosti, ki bo tukaj morala sodelovati.« V tem smislu visi v zraku tudi izgradnja potrebnega mostu v Grižah … »Z županom smo govorili tudi o mostu v Grižah. Rešitve so, možnosti financiranja so različne, verjetno v okviru protipoplavnih načrtov. Pred nami je tudi sprememba nacionalnega načrta za okrevanje 'Odpornost'. Gre za širši evropski projekt, pri katerem se bo spremenila namembnost teh sredstev, in verjetno bi se tukaj našla sredstva za most, ki ste ga omenili.« »Pomemben cilj vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije mora biti doseganje zastavljenih okoljskih in klimatskih ciljev,« ste med drugim zapisali na vaši spletni strani. smo ga evropski poslanci sooblikovali. Pomemben je 'zeleni prehod'. Gre za vprašanje virov energije, saj veliko naše proizvodnje v Sloveniji še vedno temelji na uporabi fosilnih goriv, predvsem zemeljskega plina in kurilnega olja. Tu bo treba iskati nove rešitve. Ena od rešitev, ki se ponuja, je vodik in tukaj so priložnosti za inovacije, ki morajo biti v okviru zelenega prehoda, da so klimatsko in okoljsko sprejemljive, na eni strani v smeri energetske učinkovitosti in na drugi strani tehnološkega dela. Samo poceni energija ne bo dovolj. Potrebovali bomo tudi tehnološki in razvojni napredek. Vaša občina dobro stoji, kolikor sem gledal statistične podatke, velja za eno bolj prodornih občin v Sloveniji. Bo pa izziv, da se bodo ta mala in srednja podjetja uspela prilagoditi novim okoliščinam. Tukaj Evropska unija že pripravlja nove ukrepe v okviru t. i. brezogljične industrije, kjer bodo na voljo dodatna sredstva, in tudi v okviru t. i. 'repower' oziroma dr. Klemen Grošelj energetske preobrazbe Evropske unije. Tisto, na kar pa najbolj računamo in kjer sem tudi sam precej udeležen v okviru odbora za industrijo, tehnologijo, raziskave in energetiko, je seveda paket za mala in srednja podjetja, ki jim moramo pomagati, da se bodo lahko preoblikovala, da bodo lahko tehnološko, razvojno sledila trendom, ki se bodo dogajali znotraj evropske in slovenske industrije. To, kar sem danes videl v Tehnosu, me navdaja z optimizmom.« Torej naj mala in srednja podjetja spremljajo evropske razpise? »Naj spremljajo razpise. Mi v Evropskem parlamentu pa se bomo potrudili, da bo ta okvir čim manj birokratiziran, čeprav je to na koncu prepuščeno državam članicam. Ampak mislim, da je razumevanje, da bo treba te postopke poenostaviti, že prisotno tudi v Sloveniji. Ključno je, da podjetja dobijo ta sredstva, da jih porabijo namensko in da imamo novo proizvodnjo ter višjo dodano vrednost, ker to bo reševalo mnoga naša vprašanja. Od dolgotrajne oskrbe do pokojnin itd.« Med drugim se zavzemate za varno družbo, ki bo zagotavljala varnost vsem svojim državljanom, a hkrati najvišjo raven temeljih pravic in svoboščin. Kako menite, da lahko za varnost skrbi lokalno okolje, kakšna je spodbuda Evropske unije k temu? »Rad bi poudaril, da je Slovenija še vedno ena bolj varnih držav, in tudi naše lokalne skupnosti so še vedno varne. Moramo se potruditi, da bo tako tudi ostalo. Pred nami so določeni izzivi, vezani na demografske spremembe. V okviru izobraževalnega sistema se bomo morali prilagoditi temu dejstvu. Morali bomo posvetiti več pozornosti integraciji ljudi, ki prihajajo v naše okolje. To pomeni, da gre za dvostranski proces. Država mora z roko v roki z lokalnimi skupnostmi odigrati ključno vlogo. Malce me skrbi, da preveč radi delamo neke uniformirane, standardizirane pristope. To, kar bo delovalo v Žalcu, ne bo nujno delovalo v drugih slovenskih občinah, kar pomeni, da mora imeti lokalna skupnost tukaj osrednjo vlogo, država pa ji pri tem mora pomagati in prisluhniti. Evropska unija namreč temelji na tem, da sodelujejo različni deležniki, različne ravni oblasti, in to na koncu prinese nek uspeh in stabilnost.« Pomemben del varnosti je tudi prometna varnost. S tega vidika je pomembna izgradnja krožišča pri vhodu na avtocesto v Arji vasi oziroma Mali Pirešici, ki ga je obljubila Alenka Bratušek, že ko je bila prvič ministrica za infrastrukturo. Zasilno semaforizirano križišče, ki so ga takrat izgradili, pa je postalo kar stalno. Morda obstaja stalna rešitev? »Težišče razvoja prometne infrastrukture temelji na trajnostni mobilnosti in železniški infrastrukturi. Prepričan sem, da bi z uporabo evropskih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost in tudi iz kohezije lahko predvsem sprostili določen del nacionalnih proračunskih sredstev za rešitev podobnih vprašanj, kot ga navajate. Jaz sem se peljal skozi to križišče in je malce begajoče. Verjamem, da bo ministrica Alenka Bratušek izpolnila svojo obljubo; jo bom sam poskušal malce pobarati, da naj ne pozabi tega vprašanja in naj se to reši v sodelovanju z DARS-om in Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo. Mislim, da bi ta sredstva morali najti, saj gre za živahno občino, ki hitro napreduje gospodarsko, in je taka investicija več kot upravičena.« Obiskali ste Fontano piv Zeleno zlato, zeleno je vezano na hmeljarsko tradicijo te doline. Koliko sicer poznate Spodnjo Savinjsko dolino, koliko poznate Žalec? »Seveda poznam Rimsko nekropolo, ki sem jo spoznal že kot osnovnošolec in sem jo celo obiskal. Vem, da je to tudi eno izmed vprašanj, ki bi ga v Občini Žalec radi rešili. Mislim, da bi bilo to smotrno glede na turistične trende. Vendar pa je dobro biti tudi previden. Na eni strani imamo vprašanje ohranjanja kulturne dediščine, turizem pa ima tendenco, da zelo hitro postane množičen. Tukaj morate premisliti, kako ustvariti pravo ravnovesje med množičnostjo, ohranjanjem kulturne dediščine in dobičkom, ki ga turizem prinaša za lokalno skupnost. Gre za občutljivo ravnovesje. V nekaterih velikih mestih jim to ni uspelo. Tukaj morate razmisliti o tem, da se v sodelovanju z drugimi občinami ta pritisk lahko malce razprši, da ni prevelika koncentracija na samo mesto in na samo občino. Slišal sem tudi za Jamo Pekel, vendar me moj življenjski stil bolj vodi v hribe in malce manj v podzemlje. NAROČNIK: European Parliament, Renew Europe Group, dr. Klemen Grošelj. Bât. Willy Brandt 03M069, Rue Wiertz 60, B-1047 Brussels 4. aprila so v Žalcu organizirali srečanje evropskega poslanca dr.Klemna Grošlja (Gibanje Svoboda) iz poslanske skupine Evropskega parlamenta Renew Europe z županom Jankom Kosom in podžupanjo Občine Žalec iz vrst Gibanja Svoboda Tanjo Basle. Dr. Klemen Grošelj si je med drugim ogledal primer dobre prakse podjetništva – podjetje Tehnos. O svojem obisku, ki ga je sklenil na Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu, je na družabnem omrežju zapisal: »Prijeten obisk v Žalcu, navkljub vetrovnemu dnevu. Pobliže smo se seznanili z izzivi lokalne skupnosti. Beseda je med drugim tekla o zelenem prehodu, turizmu, razvoju občine in protipoplavnih ter infrastrukturnih projektih.« Dr. Klemen Grošelj je nekdanji raziskovalec in profesor s področja nacionalne in mednarodne varnosti ter nekdanji državni sekretar z Ministrstva za obrambo. Na svoji spletni strani predstavlja svoje vodilo: »Vodi me strateški premislek in srčna prizadevanja za varnejše okolje v vseh pomenih za vse ljudi. Prihodnost Evropske unije vidim v njeni sposobnosti, da zagotavlja varnost svojim državljanom in je hkrati sposobna ohraniti notranjo solidarnost.« Kako to, da ste se te dni oglasili v Žalcu, v Spodnji Savinjski dolini? Kaj vas je pripeljalo sem? PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 10 ŠT. 4 I april 2023 BISOL tudi na Antarktiki T. T. BISOL V Latkovi vasi pri Preboldu izdelani solarni moduli bodo skrbeli za napajanje prve brezogljične raziskovalne postaje na Antarktiki. Montaža Bisolovih solarnih modelov na Antarktiki Čeprav so v Sloveniji proizvedeni solarni moduli BISOL nameščeni že v več kot 100 državah sveta, se nekateri kraji za solarno tehnologijo še vedno zdijo nedosegljivi. Da Antarktika to očitno ni več, je dokazalo podjetje BISOL, ki je solarne module na Antarktiki doniralo in tako podprlo prizadevanja Mednarodne polarne fundacije s sedežem v Bruslju. Podjetje BISOL se je po skoraj dveh desetletjih poslovanja na globalnem trgu uveljavilo kot največji pravi evropski proizvajalec solarnih modulov. Z donacijo solarnih modulov je podprlo prizadevanja Mednarodne polarne fundacije s sedežem v Bruslju, ki je s pomočjo številnih partnerjev in državno podporo Belgije zasnovala in zgradila prvo brezogljično polarno razi- skovalno postajo Princess Elisabeth Antarctica. Postajo napajajo vetrne turbine, fotonapetostni moduli in termosolarni kolektorji. Revolucionarna zasnova raziskovalne postaje in koncept čiste energije se povezujeta s tehnologijo pasivne gradnje ter izrabo vetrne in solarne energije. Vse povezuje pametno omrežje, kar zagotavlja maksimalno energetsko učinkovitost. Ključni namen projekta je namreč prav v iskanju rešitev, kako se s pomočjo dostopne tehnologije spopasti s posledicami podnebnih sprememb in doseči nizkoogljično družbo. »V veliko čast in zadovoljstvo nam je, da smo del tega pomembnega projekta, ki deli vrednote in poslanstvo našega podjetja. V BISOL Group verjamemo, da imajo prav podjetja ključno vlogo pri prehodu v trajnostno gospodarstvo in družbo, zato svojo odgovornost do okolja in skupnosti jemljemo zelo resno,« se na sodelovanje slovenskega podjetja v projektu svetovnih razsežnosti odzivajo v skupini BISOL Group, kjer trajnostni pristop udejanjajo tudi v praksi. S 73 sončnimi elektrarnami, ki so v lasti podjetja, namreč proizvedejo kar desetkrat več električne energije, kot je porabijo pri proizvodnji solarnih modulov. Poklicni vozniki za državne naslove T. TAVČAR 16. Mlečna kraljica L. G. ARHIV MLEKARNA Mlekarna Celeia je konec marca okronala že 16. Mlečno kraljico Zelene Doline Slovenije. Laskavi naslov je po izboru izmed 43 prijavljenih deklet iz vse Slovenije pripadel 19-letni Alini Zupanc iz Vodruža v bližini Šentjurja pri Celju. Veterinarska tehnica in študentka Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani prihaja z majhne kmetije, tako da sta ji bili ljubezen do živali in domače zemlje položeni v zibelko. Alina nosi obleko žalske modne oblikovalke Maje Štamol, njena naloga pa bo celoletna aktivna promocija slovenske predelave mleka in odličnih mlečnih izdelkov za zdrav in zadovoljen vsakdan. Alina Zupanc Simona Kodrin je s svojimi sodelavkami, poslovnimi partnerji, prijatelji in strankami slovesno obeležila jubilej. Svečano za trideset let L. K. Sredi aprila (13. april) je Optika Simona svoj letošnji jubilej, tridesetletnico poslovanja, obeležila tudi z dogodkom, na katerega je povabila svoje poslovne partnerje, prijatelje in stranke. Jubilej so obogatili z modno revijo, dogodek pa sta povezovala Vladimira Skale in Dejan Tamše. Glasbeni gost je bil Vili Resnik. Prijetno vzdušje je poklon tridesetim letom in gotovo dober začetek za nadaljevanje poti, je povedala lastnica Optike Simona Udeleženci tekmovanja Zveza neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije ter Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina sta na avtopoligonu v Ločici ob Savinji v soboto, 22. aprila, pripravila 6. državno tekmovanje poklicnih voznikov 2023. Največ uspeha posamezno in ekipno so imeli poklicni vozniki iz ZŠAM Laško. Nastopilo je 27 poklicnih voznikov in voznic, ki so se najprej preko računalnika pomerili v poznavanju cestnoprometnih predpisov, nato pa v spretnostni in varni vožnji v treh kategorijah. V kategoriji posamezno do 3,5 tone je zmagal Stanislav Sedovnik iz ZŠAM Slovenj Gradec, drugi je bil Franc Ožir, tretji Kevin Marn (oba ZŠAM Savinjska dolina); ekipno ZŠAM Savinjska dolina. V kategoriji nad 3,5 tone je zmagal Niko Ramšak iz ZŠAM Laško, drugi je bil Zlatko Hribernik iz ZŠAM Savinjska dolina, ekipno ZŠAM Laško. V kategoriji avtobusi je zmagal Matej Sevšek iz ZŠAM Laško, drugi je bil Janez Rovšnik iz ZŠAM Savinjska dolina, ekipno ZŠAM Savinjska dolina … Prehodni pokal so osvojili poklicni vozniki ZŠAM Laško. Simona Kodrin. Ob zahvali vsem, ki so jih spremljali na tridesetletni poslovni poti, je na svojem Facebook profilu zapisala: »Kot vsepovsod je tudi v našem podjetju na tej dolgi poti bilo veliko vzponov in padcev, a tako kot v samem življenju smo tudi mi korak za korakom, počasi, a vztrajno stopali po poti uspeha, ki nas je privedla vse do današnjega dne, ko lahko ponosno stojimo za svojimi dosežki in uspehi.« Promenada okusov Žovneških T. TAVČAR Z delavnice v Parižljah Ekipa kuharskih chefov je v restavraciji Nova rajngla pri ribnikih Preserje v Braslovčah izpeljala delavnico z naslovom Promenada okusov Žovnek 2023 – iz kuhinje gospodov Žovneških, ki nekako najavlja avgustovsko promenado na Gradu Žovnek. Delavnico sta 11. aprila vodila kurator gastronomije Janez Bratovž iz JB restavracije in Edvard Kužner, sommelier master. Sedemhodni meni so pripravili na temo kulinarike, kakršna je bila značilna pred petimi stoletji, ko so bili svobodni gospodje Žovneški na vrhuncu svoje moči. Ideja Promenade okusov je užiti vrhunsko enogastronomijo v vrhunskih okoljih. V okviru festivala Salon Sauvignon pod vodstvom Slavka Podbrežnika Dobnika so v treh letih izpeljali že sedem Promenad okusov; v starih mestnih jedrih Ptuja, Celja in Maribora, v ptujskem minoritskem samostanu in na Ptujskem gradu. Letos bo na Gradu Žovnek v soboto, 26. avgusta. Obiskovalcem prihajajoče Promenade okusov bo predstavljen srednjeveški meni s pridihom modernosti v izvedbi odličnih gastronomskih hiš iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline. INFORMACIJE ŠT. 4 I april 2023 嘀最爀愀搀渀樀愀 最攀漀猀漀渀搀攀 一愀樀戀漀氀樀 瘀愀爀ഁ攀渀 猀椀猀琀攀洀 漀最爀攀瘀愀渀樀愀 䜀爀攀 稀愀 瀀愀洀攀琀渀漀 椀渀 琀爀愀樀渀漀 渀愀氀漀縁戀漀 稀愀 戀爀攀稀猀欀爀戀渀漀 漀最爀攀瘀愀渀樀愀 瘀愀愁攀最愀 搀漀洀愀⸀ 䜀爀 匀椀猀琀攀洀 樀攀 瀀爀攀瘀攀爀樀攀渀漀 渀愀樀戀漀氀樀 瘀愀爀ഁ攀渀 渀愀 琀爀最甀 椀渀 搀攀氀甀樀攀 漀瀀琀椀洀愀氀渀漀 琀甀搀椀 渀愀 漀戀ⴀ 樀攀欀琀椀栀 猀 猀氀愀戀愁漀 椀稀漀氀愀挀椀樀漀 椀渀 漀戀樀攀欀琀椀栀 瘀攀ഁ樀椀栀 欀瘀愀搀爀愀琀甀爀⸀ 䨀攀 渀攀漀搀瘀椀猀攀渀 漀搀 稀甀渀愀渀ⴀ 樀椀栀 瘀爀攀洀攀渀猀欀椀栀 爀愀稀洀攀爀Ⰰ 搀攀氀漀瘀愀渀樀攀 樀攀 琀椀栀漀Ⰰ 渀椀 稀甀渀愀渀樀攀 攀渀漀琀攀⸀ 匀琀爀漀愁欀椀 漀最爀攀瘀愀渀ⴀ 樀愀 猀攀 琀甀搀椀 瀀爀椀 猀氀愀戀愁攀 椀稀漀氀椀爀愀渀椀 栀椀愁椀 氀愀栀欀漀 稀渀椀縁愀樀漀 欀愀爀 搀漀 㠀 ─⸀ 䤀渀瘀攀猀琀椀挀椀樀愀 樀攀 瀀漀搀瀀爀琀愀 猀 猀甀戀瘀攀渀挀椀樀漀 䔀䬀伀 匀䬀䰀䄀䐀䄀⸀ ㌀ 吀伀倀 䬀漀爀椀猀琀椀琀攀 氀愀栀欀漀 琀甀搀椀 甀最漀搀攀渀 䔀䬀伀 䬀刀䔀䐀䤀吀 倀刀䔀䐀一伀匀吀䤀 刀攀愁椀琀攀瘀 樀攀 渀愀洀攀渀樀攀渀愀 氀愀猀琀渀椀欀漀洀 渀漀瘀漀最爀愀搀攀渀樀 愀氀椀 ㄀⸀ 伀最爀攀瘀愀 椀渀 栀氀愀搀椀 漀戀猀琀漀樀攀ഁ椀栀 漀戀樀攀欀琀漀瘀Ⰰ 欀椀 縁攀氀椀樀漀 稀愀渀攀猀氀樀椀瘀漀 椀渀 甀最漀搀渀漀 漀最爀攀瘀愀渀樀攀⸀ 匀椀猀琀攀洀 樀攀 瀀爀椀洀攀爀攀渀 稀愀 漀最爀攀瘀愀渀樀攀 猀 稀 渀愀樀渀椀縁樀椀洀椀 猀琀爀漀愁欀椀 琀愀氀渀椀洀 漀最爀攀瘀愀渀樀攀洀 愀氀椀 稀 爀愀搀椀愀琀漀爀樀椀⸀ ㈀⸀ 䐀攀氀甀樀攀 ㈀㐀 甀爀 瘀猀愀欀 䬀愀欀漀 瀀漀琀攀欀愀 瘀最爀愀搀渀樀愀㼀 倀爀椀洀攀爀 椀稀瘀攀搀戀攀 椀渀 猀愀渀愀挀椀ⴀ 搀愀渀Ⰰ 渀攀漀搀瘀椀猀渀漀 樀攀 渀愀 猀琀愀渀漀瘀愀渀樀猀欀椀 栀椀愁椀 瘀 紁愀氀挀甀 ⴀ 瘀最爀愀搀渀樀愀 稀愀 漀搀 瘀爀攀洀攀渀愀⸀ 渀愀洀攀渀 稀愀洀攀渀樀愀瘀攀 猀琀愀爀攀最愀 漀最爀攀瘀愀氀渀攀最愀 猀椀猀琀攀洀愀 ㌀⸀ 一攀 稀愀栀琀攀瘀愀 渀愀 漀氀樀攀⸀ 瘀稀搀爀縁攀瘀愀渀樀愀⸀ 䌀攀氀漀琀攀渀 瀀漀猀琀漀瀀攀欀 漀搀 漀最氀攀搀愀 搀漀 瘀最爀愀搀渀樀攀 樀攀 琀爀愀樀愀氀 ㈀ 搀渀椀⸀ 匀愀洀愀 瘀爀琀椀渀愀 稀 瘀最爀愀搀渀樀漀 最攀漀猀漀渀搀攀 椀渀 搀漀瘀漀搀愀 猀攀 樀攀 椀稀瘀攀搀氀愀 縁攀 瘀 愁琀椀爀椀栀 搀渀攀栀Ⰰ 渀愀琀漀 樀攀 猀氀攀搀椀氀愀 愁攀 洀漀渀琀愀縁愀 最攀漀琀攀爀洀愀氀渀攀 琀漀瀀氀漀琀渀攀 ഁ爀瀀愀氀ⴀ 欀攀 瘀 欀漀琀氀漀瘀渀椀挀椀Ⰰ 瀀爀椀欀氀漀瀀 渀愀 漀最爀攀瘀愀氀渀椀 猀椀猀琀攀洀 椀渀 稀愀最漀渀Ⰰ 猀氀攀搀渀樀椀 瀀漀猀琀漀瀀攀欀 樀攀 稀愀欀氀樀甀ഁ攀渀 瘀 搀瘀攀栀 搀漀 琀爀攀栀 搀渀攀栀⸀ 嘀最爀愀搀渀樀愀 樀攀 琀漀爀攀樀 栀椀琀爀愀 椀渀 戀爀攀稀 瘀攀ഁ樀椀栀 最爀愀搀ⴀ 戀攀渀椀栀 瀀漀猀攀最漀瘀⸀ 娀攀洀攀氀樀猀欀椀 瀀漀猀攀最 猀攀 椀稀瘀攀搀攀 渀愀 氀攀 渀攀欀愀樀 欀瘀愀搀爀愀琀渀椀栀 洀攀琀爀椀栀⸀ 一愀爀漀ഁ渀椀欀 樀攀 瀀爀攀搀栀漀搀渀漀 瀀漀爀愀戀椀氀 ㄀⸀㘀 氀 漀氀樀愀 稀愀 漀最爀攀瘀愀渀樀攀 猀瘀漀樀攀 栀椀愁攀 ⠀氀攀琀渀椀 猀琀爀漀愁攀欀 挀挀愀 ㄀⸀㌀ 갠⤀Ⰰ 稀 瘀最爀愀樀攀渀椀洀 最攀漀琀攀爀洀愀氀渀椀洀 猀椀猀琀攀洀漀洀 瀀愀 戀漀 稀愀 漀最爀攀ⴀ 瘀愀渀樀攀 瀀漀琀爀漀愁椀氀 氀攀 瀀爀椀戀氀椀縁渀漀 ㌀㔀 갠 氀攀琀渀漀⸀ 倀漀猀欀爀戀椀洀漀 稀愀 挀攀氀漀猀琀渀漀 猀琀漀爀椀琀攀瘀 渀愀 欀氀樀甀ഁⰀ 椀洀愀洀漀 瘀攀ഁ 欀漀琀 ㈀㔀 氀攀琀 搀攀氀漀瘀渀椀栀 椀稀ⴀ 欀甀愁攀渀樀⸀ 唀爀攀搀椀洀漀 椀渀 瀀爀椀瀀爀愀瘀椀洀漀 欀漀洀瀀氀攀琀渀漀 搀漀欀甀洀攀渀琀愀挀椀樀漀 椀渀 猀瀀攀氀樀攀洀漀 挀攀ⴀ 氀漀琀攀渀 瀀漀猀琀漀瀀攀欀 稀愀 瀀爀椀搀漀戀椀琀攀瘀 搀漀瘀漀氀樀攀渀樀 琀攀爀 瀀漀洀愀最愀洀漀 瀀爀椀 漀搀搀愀樀椀 瘀氀漀最攀 稀愀 瀀爀椀搀漀戀椀琀攀瘀 渀攀瀀漀瘀爀愀琀渀椀栀 猀爀攀搀猀琀攀瘀⸀ 娀愀 瘀愀猀 猀洀漀 瀀爀椀瀀爀愀瘀椀氀椀 瘀攀ഁ 瀀愀欀攀琀渀椀栀 爀攀愁椀琀攀瘀 稀愀 漀最爀攀瘀愀渀樀攀 稀 最攀漀猀漀渀搀漀⸀ 倀漀欀氀椀ഁ椀琀攀 渀愀 ㌀㄀ ㌀㠀㌀ 㘀㘀㠀 椀渀 猀攀 搀漀最漀瘀漀爀椀琀攀 稀愀 漀最氀攀搀℀ 倀爀攀瘀攀爀椀琀攀 愁攀 瘀攀ഁ 愀爀最甀洀攀渀琀漀瘀 椀渀 猀椀 漀最氀攀樀琀攀 瘀椀搀攀漀㨀 ᰠ倀漀猀琀漀瀀攀欀 椀稀瘀攀搀戀攀ᴠ 倀䄀䬀䔀吀䤀 一䄀 嘀伀䰀䨀伀 一䄀 眀眀眀⸀瘀爀琀椀渀攀ⴀ瀀愀氀椀爀⸀猀椀 ㌀㄀ ㌀㠀㌀ 㘀㘀㠀 ⠀䨀甀爀攀⤀ ㌀㄀ 㐀㔀 ㄀㜀㘀 ⠀䤀稀琀漀欀⤀ 椀渀昀漀䀀瘀爀琀椀渀攀ⴀ瀀愀氀椀爀⸀猀椀 眀眀眀⸀瘀爀琀椀渀攀ⴀ瀀愀氀椀爀⸀猀椀 11 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 4 I april 2023 TD Šempeter z novim vodstvom D. NARAGLAV Na občnem zboru TD Šempeter so v dvorani PGD Šempeter konec minulega meseca izvolili novo vodstvo in podelili društvena priznanja. Med nagovorom nove predsednice Martine Cakič Po dolgoletnem predsedovanju Ivice Čretnik je v njene čevlje stopila Martina Cakič, ki je bila v društvu že več kot 20 let tajnica, ob tem pa je tudi vodnica po Rimski nekropoli in Jami Pekel. Poleg zahval, priznanj in plaket so na zboru podelili še priznanje in naziv častni član društva. Prejel ga je dolgoletni član in nekdanji predsednik društva Jože Randl. Poročilo o delu v minulem obdobju je podala predsednica Ivica Čretnik. Jamo Pekel si je lani ogledalo 12.719 obiskovalcev, kar je veliko več kot prejšnji dve leti (v vseh letih od začetka vodenih ogledov pa je bilo v njej že 942.992 obiskovalcev). Rimsko nekropolo si je ogledalo le 4.512 obiskovalcev, kar predstavlja slabih 30 % obiska iz preteklih let (doslej skupno 673.105 obiskovalcev). »V kategoriji posameznikov je bil porast domačih gostov, kar je zasluga dobrega sodelovanja z različnimi lokalnimi ponudniki, in tistih gostov, ki so bivali v bližnji okolici. Tudi tujcev je bilo nekaj, predvsem v juliju in avgustu. Najbolj številni so bili družine in posamezniki, nekaj je bilo organiziranih skupin, od tega največ šolskih. Vodenje po znamenitostih so opravljali trije zaposleni, usposobljeni vodniki, ki so skupaj z zelo delovno in prizadevno skupino prostovoljcev zagotavljali vse potrebno za varen ogled in estetski izgled Rimske nekropole z rimsko cesto, še posebno pa pri Jami Pekel,« je med drugim povedala Ivica Čretnik ter v nadaljevanju nanizala vse številne dejavnosti, prireditve in delo, vse povezano s tema dvema turističnima biseroma državnega pomena. Ob tem je poudarila, da so bile vse dejavnosti, ki so izhajale iz programa dela TD za minulo leto, uspešno izpeljane, le načrtovana zaščita nekropole se prestavlja iz leta v leto. Ponosni pa so na to, da jim je uspelo začeti obnovo elektrifikacije v Jami Pekel, ki bo vsak čas v celoti zaključena. Po vseh podanih poročilih, vključno s turističnim podmladkom na OŠ Šempeter, je sledila razrešitev dosedanjega vodstva, tej pa izvolitev novega, ki ga odslej tako vodi Martina Cakič. Glede na dolgoletno delo in poznavanje društva ji nova funkcija ne bo preveč težka, vsekakor pa lahko računa tudi na pomoč dosedanje predsednice, ki pri delu v društvu ostaja kot predsednica nadzornega odbora. V upravnem odboru ostaja tudi večina dosedanjih članov, tako da je kontinuiteta uspešnega dela zagotovljena. O tem, kako uspešni so bili v preteklosti, so v svojih nagovorih poudarjali tudi številni gostje in na koncu še zaželeli uspešno delo novemu vodstvu. Še pred tam sta nekdanja in sedanja predsednica podelili različna društvena priznanja. Prvi zeleni bazar D. NARAGLAV V minulem tednu, od četrtka do sobote, je med 9. in 17. uro na prostoru kmečke tržnice v Dolenji vasi potekal 1. zeleni bazar. Na njem so pripravili izmenjavo semen, sadik, zelišč in izdelkov na njihovi osnovi ter prodajo pripomočkov in opreme za alternativne oblike pridelave vrtnin in zelišč. Predstavljali so alternativne metode gospodarjenja z naravnimi viri in društev s področja razvoja dobrih praks pridelovanja lastne hrane, ohranjanja starih sort semen in zeliščarstva. Na zelenem bazarju so sodelovali Posestvo najin vrt z vloženimi vrtninami, sadjem in sokovi, Kmetija Lukman z eko izdelki in pridelki s kmetije, Njami njami z liofiliziranim sadjem in zelenjavo, Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska z izmenjavo sadik in semen, Eko civilna iniciativa Slove- nije (Ekoci) z izmenjavo semen in prodajo literature, Artlinia glass studio z ročno izdelanimi izdelki iz stekla za vsakdanjo uporabo, Šola za hortikulturno in vizualno umetnost Celje s prodajo sadik cvetja, zelenjave in zelišč, Vrtnarstvo Celje s prodajo cvetja in sadik, Miskantus Slovenija s pridelavo zastirke in Zeliščnica – domača eko zeliščna kmetija s ponudbo zeliščnih izdelkov, sadik in semen. Ta kmetija z Jernejo Florjanc na čelu pa je bila skupaj z občino tudi glavni organizator zelenega bazarja. Kot je povedala, računajo, da bo postal tradicionalen. Pogovori pa tečejo tudi v smeri, da bi zeleni bazar organizirali tudi jeseni. Najbolj pestro je bilo na bazarju v soboto, saj je na tem prostoru vsako- tedenska kmečka tržnica; tokrat je bila tudi cvetlična, za nameček pa je potekal še sejem rabljene športne opreme in rekvizitov. Svoj doprinos pa so k dogajanju na bazarju prva dva dneva pridali tudi učenci OŠ Prebold in vrtčevski otroci. Z novo predsednico D. NARAGLAV TD Petrovče po uspešnem delu v letu 2022 z enakim tempom že deluje tudi v letu 2023. Eno najaktivnejših in tudi najštevilčnejših turističnih društev v Občini Žalec TD Petrovče je na občnem zboru konec marca dobilo novo vodstvo. Dolgoletna predsednica društva Marjeta Grobler je mesto predala Petri Slatinšek. Iz upravnega odbora je izstopila Nataša Lojen, nadomestila pa jo je Urška Gomboc iz Drešinje vasi. Vsa imenovanja in sklepe so na občnem zboru tudi soglasno potrdili. »Čas je že, da delo po osemnajstih letih z nekaj vmesne pavze prevzamejo mlajši. V našem odboru so zelo zagnane članice, ki zastopajo nekako vsaka svojo vas in so tudi zelo aktivne na naših dogodkih, zato je res lepo delati, in to kažejo tudi naše prireditve in aktivnosti. Ponosna sem, da sem v teh letih uspela spodbuditi tudi rast članstva, ki je bilo na začetku okrog 50, sedaj pa je že okrog 200. Z veseljem bom spremljala mlado energijo in ideje pri delu naprej. Sama sicer ostajam aktivna članica, tudi v upravnem odboru kot članica z zadolžitvijo področja hortikulture oz. urejanja vaških gredic in okolja,« je ob slovesu s funkcije predsednice TD Petrovče na občnem zboru v OŠ Petrovče povedala Marjeta Grobler, na katerem je predstavila tudi poro- Start 2. etape 15.6.2023 v Žalcu čilo o bogati beri aktivnosti v letu 2022, pa tudi o odličnem začetku leta 2023, ko so pripravili dobro obiskano in priljubljeno pustovanje v Petrovčah, pomladansko uredili vaške grede po vaseh in sodelovali v velikonočnih aktivnostih (butara velikanka na cvetni vikend in gredica v Dobriši vasi). Ocenjujejo, da se je pustovanja ob poti in na prizorišču udeležilo več kot 400 ljudi, v pustni povorki, ki je krenila od OŠ Petrovče do prireditvenega prostora za petrovško baziliko, pa je sodelovalo 13 skupin (285 mask in šest kurentov). Zbora se je udeležil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki se je posebej zahvalil Marjeti Grobler ob sestopu z mesta predsednice, posebno pozornost pa so ji izkazale tudi članice upravnega odbora. Petra Žagar Zveza pod novo taktirko L. G. Sobota z bazarja s pesto ponudbo Upravni odbor TD Petrovče s sedanjo in nekdanjo predsednico v ospredju. 20. MAJ OB 9. URI ŠPORTNI CENTER ŽALEC T. T. Zvezo turističnih društev Občine Žalec od sredine aprila vodi Petra Žagar, sicer tudi predsednica Turističnega kulturnega društva Levec. Petro Žagar, ki je krajši čas opravljala naloge podpredsednice zveze, potem ko je lani decembra prejšnji predsednik Danilo Basle odstopil, so potrdili na skupščini ZTD Občine Žalec 19. aprila v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu. Njeno imenovanje je soglasno potrdilo vseh 13 predstavnikov društev, ki so njeni člani. Na skupščini so sprejeli program dela za leto 2023 in se odločili, da bodo ponovno postali pomembna organizacija na področju turizma v občini, ki ga večina vključenih društev že aktivno sprovaja z aktivnostmi v okviru svojih možnosti. PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA ŠT. 4 I april 2023 Športni dosežki včasih terjajo (pre)visoko ceno D. NARAGLAV Mladinski center Žalec je v sredo, 12. aprila, organiziral zanimivo predstavitev knjige Duševne motnje v športu avtorja dr. Uroša Perka. Dr. Uroš Perko je doktoriral na Fakulteti za vede o zdravju na temo duševnih motenj v športu. Rezultat tega je tudi knjiga, ki nas na poljudnoznanstveni način sooča z duševnimi motnjami športnikov, o katerih se vse premalo govori. Zajema široko področje vpletenih: od otrok in vrhunskih športnikov do vpliva primarnih družin in trenerjev. V knjigi strokovna besedila in raziskave nadgrajujejo tudi pretresljive izpovedi vrhunskih športnikov, ki nam iz prve roke razkrijejo, s čim se soočajo. Lahko bi rekli, da gre za pionirsko delo na področju, o katerem je še marsikaj neznanega in nenapisanega – tako pri nas kot v tujini. »Sestavni in popolnoma sprejemljivi del elitnega športa so poškodbe. Dr. Uroš Perko »Vedno več je posameznih vrhunskih športnikov, ki so javno spregovorili o svojih težavah v duševnem zdravju, o depresiji, motnjah hranjenja, tesnobi. Nekaj je tudi tistih, ki redko spregovorijo v javnosti, zato pa polnijo rumeni tisk zaradi težav z alkoholom.« Vendar pa je tista prava senca, vedno zanikana, duševno zdravje športnikov. Vedno več je posameznih vrhunskih športnikov, ki so javno spregovorili o svojih težavah v duševnem zdravju, o depresiji, motnjah hranjenja, tesnobi. Nekaj je tudi tistih, ki redko spregovorijo v javnosti, zato pa polnijo rumeni tisk zaradi težav z alkoholom. Navkljub vsemu pa še vedno prevladuje splošno mnenje, da so med vrhunskimi športniki težave v duševnem zdravju redke,« je povedal dr. Uroš Perko in dodal: »V vrhunskem športu za zdaj še ni veliko znanega s področja duševnega zdravja, sami pa se s svojimi ugotovitvami pridružujemo redkim tujim raziskavam, ki poročajo o pogostih tovrstnih težavah med športniki. Moč je sklepati, da simptomatika najverjetneje ni prepoznana in zato tudi ni ustrezno obravnavana. Kolikor je znano, v Sloveniji nimamo izdelanega sistema za zgodnje zazna- vanje težav v duševnem zdravju športnikov. Prav tako imamo mnogo premalo ustrezno usposobljenih terapevtov, ki bi lahko športnikom v stiski pomagali. Zato bi bilo nujno treba zbrati ustrezen interdiscipli- nost, nauči se upoštevati pravila in je visoko storilnostno naravnan. Nedvomno vse to kasneje v življenju zelo koristi, še posebno danes, ko permisivna vzgoja rojeva razvajene posameznike, ki so nezmožni odlaganja ugodja ter so brez kakršnekoli vztrajnosti ter frustracijske tolerance. Poleg naštetega so športniki v današnji družbi prepoznavni, priljubljeni in nekateri, nenazadnje, tudi uspešni in premožni. Skratka, več kot dovolj razlogov, da na vrhunski šport zremo predvsem s pozitivne plati. Toda že znani psiholog C. G. Jung je trdil, da ni svetlobe brez sence. /…/ V resnici rek 'zdrav duh v zdravem telesu' v elitnem športu nima več pravega mesta, dosežki so postali nedvomno pomembnejši in terjajo (pre)visoko ceno. Na tem mestu se je vendarle treba vprašati, koliko zdravega duha naj premorejo športniki v svojih poškodovanih, pretreniranih in zlorabljenih telesih. Mnoge tuje in redke slovenske raziskave kažejo, da so elitni športniki pogosto izpostavljeni težavam v duševnem zdravju. Precej bolj, kot bi mislili, želeli ali bili javno pripravljeni priznati,« še poudari dr. Perko in doda, da gre pri športnikih pogosto za neke nadkompenzacije, pobege ali umike, pri čemer se iz nekih običajno neugodnih družinskih razmer umaknejo v 13 Poslanka na obisku T. TAVČAR O skrbi za stanovalce v domu na Grmovju in o zaščiti konj in ostalih živali na Polzeli Podpredsednica državnega zbora in poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot je obiskala Dom Nine Pokorn na Grmovju ter Društvo za zaščito konj in ostalih živali v Orovi vasi na Polzeli. V Domu Nine Pokorn na Grmovju jo je sprejel direktor dr. Tomaž Lenart. Poudaril je, da je poslanstvo zavoda in vseh zaposlenih skrb za stanovalce in ne oskrbovance. »Izjemno presenečena in ponosna sem nad sprejemom ter ob ogledu doma. Primeri dobrih praks, sodelovanja, humanosti, sočutja in predvsem solidarnosti tako med zaposlenimi kot stanovalci so neverjetni. Moramo biti ponosni na takšne zgodbe oskrbe najranljivejših družbenih skupin,« je ob obisku dejala mag. Meira Hot. Obisk Spodnje Savinjske doline je nadaljevala v Društvu za zaščito konj in ostalih živali v Orovi vasi na Polzeli. Društvo primarno stremi k osveščanju ljudi in krepitvi razumevanja narave ter živali, predvsem konj. Obenem se vključuje v pripravo in sprejetje zakonskih ter podzakonskih aktov o reji in vzdrževanju živali, pri čemer z njimi sodeluje tudi poslanka mag. Meira Hot. V razpravi o možnostih za podporo pri uresničevanju ciljev Društva za zaščito konj in drugih podobnih društev je izpostavila aktualen predlog Zakona o zaščiti živali, ki je trenutno v zaključnih fazah koalicijskega usklajevanja. »Društva bodo z njim pridobila formalno vlogo pri vršenju inšpekcijskega nadzora v primerih sumov zlorabe živali. Končno smo prišli do točke, ko bodo ta prizadevanja postala realnost,« je dodala ob koncu obiska. »V resnici rek 'zdrav duh v zdravem telesu' v elitnem športu nima več pravega mesta, dosežki so postali nedvomno pomembnejši in terjajo (pre)visoko ceno. Na tem mestu se je vendarle treba vprašati, koliko zdravega duha naj premorejo športniki v svojih poškodovanih, pretreniranih in zlorabljenih telesih.« narni tim strokovnjakov za duševno zdravje, ki bi bil dodatno usposobljen za prepoznavanje težav v duševnem zdravju športnikov in nudenje pomoči pri njih.« A dr. Perko je hkrati poudaril: »Ob vsem tem pa je treba poudariti, da ima šport lahko veliko koristi. Preko športa posameznik pridobi delovne navade, vztrajnost, disciplino, ureje- Dr. Uroš Perko, rojen leta 1976, je odraščal v Kamniku, kjer je končal osnovno šolo. V Ljubljani je končal športno gimnazijo in se nato posvetil športnemu plezanju. Dosegal je odmevne rezultate in bil eden izmed vodilnih športnih plezalcev v skalnem plezanju v Sloveniji. Po končani karieri se je posvetil študiju in leta 2021 doktoriral na Fakulteti za vede o zdravju na temo duševnih motenj v športu. V letu 2016 je vzporedno vpisal študij psihoterapije na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani. Je specializant geštalt psihoterapije; v Zavodu Mitikas nudi pomoč ljudem v stiski po socialno-andragoški metodi in individualno terapijo po geštalt psihoterapevtskem pristopu. Kot terapevt redno deluje z zasvojenimi v Don Pierinovih komunah (Skupnost Srečanje). Je avtor več strokovnih in znanstvenih člankov na temo duševnega zdravja športnikov in različnih zasvojenosti. šport, kar pa potem zaradi nadkompenzacije (želje po uspehu oziroma njene neuresničitve) lahko pripelje do težav v duševnem zdravju, do nekih depresivnih, anksioznih stanj ali pa do zlorabe alkohola. POPRAVEK V aprilski številki Utripa Savinjske doline se nam je na 13. strani pri novici z naslovom V Žalcu lokalni odbor v podpis k fotografiji prikradel tiskarski škrat. Na fotografiji je poleg predsednice žalskega lokalnega odbora Gibanja Svoboda Katarine Vasle poslanec v DZ RS Aleš Rezar in ne sekretar novoustanovljenega odbora, kot se nam je po pomoti zapisalo. Za pomoto se opravičujemo. UREDNIŠTVO Naročnik oglasa: Občina Žalec za Svetniško skupino Gibanja Svoboda v OS Občine Žalec Iskrene čestitke ob mednarodnem prazniku dela. Svetniška skupina Gibanja Svoboda v OS Občine Žalec. Mag. Meira Hot (v sredini levo) in dr. Tomaž Lenart ob obisku na Grmovju Naj prostovoljka Ivanka Krevh T. TAVČAR V avli Doma kulture Braslovče je 19. aprila župan Tomaž Žohar pripravil srečanje društev in prostovoljcev Občine Braslovče, ki s svojim nesebičnim in prizadevnim delom puščajo pomemben pečat v kraju in družbi. Dogodek je bil priložnost, da se jim zahvalijo, kot je povedala moderatorka večera Jasmina Roter Jager, in tudi zato, ker v družbi ohranjajo tisto normalnost, ki jo danes še kako potrebujemo. Za prostovoljko leta 2022 je bila izbrana Ivanka Krevh. Moderatorka Jasmina Roter Jager se je uvodoma na zofi pogovarjala z županom Občine Braslovče Tomažem Žoharjem, ki je poudaril pomen društev za občino, se jim zahvalil in obljubil podporo njihovemu delovanju tudi za vnaprej. Pogovoru je sledila podelitev priznanja naj prostovoljec/-ka za leto 2022. Na podlagi javnega razpisa je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za naj prostovoljko leta 2022 izbrala Ivanko Krevh, ki ji je župan izročil posebno priznanje za njeno nesebično pomoč in požrtvovalno delo v preteklem letu. Ivka – pod tem imenom jo namreč poznajo v lokalnem okolju – je članica številnih Ivanka Krevh ob prejemu priznanja društev, »je človek sočloveku v času njegove stiske«, kot je v predlogu na javni razpis za naj prostovoljca/-ko leta zapisala njena predlagateljica. Po slavnostni podelitvi in osrednjem delu programa je nastopil Klemen Slakonja s Small bandom z odlično glasbo in obilico smeha. 14 PO DOLINI ŠT. 4 I april 2023 Tisoč gibov Šole zdravja D. NARAGLAV V Občini Prebold delujeta dve skupini Šole zdravja. Ena se vsako jutro zbere v preboldskem Gaju, druga pa pri športnem parku v Latkovi vasi ob Savinji. Skupina med vadbo Skupini delujeta v okviru Društva upokojencev Prebold in sta del Društva Šola zdravja s sedežem v Domžalah, ki po podatkih z začetka letošnjega leta vključuje 251 skupin v 93 občinah s skupno registriranimi 4410 članicami in člani. Društvo Šola zdravja je posebnost v slovenskem in verjetno tudi v evropskem prostoru. Gre za društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 2009 v Domžalah, njegove korenine pa segajo že v leto 2006, ko je bila v Celju ustanovljena prva skupina pod vodstvom Nikolaya Grishina, ruskega nevrologa in manualnega terapevta, ki je takrat živel v Celju. Temu je sledilo nastajanje novih skupin v Piranu, Ljubljani, Domžalah … 23. oktobra 2009 so se te skupine povezale v Društvo Šola zdravja. Z jutranjo vadbo so v Preboldu pričeli pred osmimi leti v okviru društva upokojencev. Začela jo je izvajati Blanka Bogataj, zdaj pa jo vodi Jadranka Mladenovič. Da bi lahko vadili čim bliže svojemu domovanju, je dve leti pozneje v Preboldu pod vodstvom Ide Drozg začela delovati še ena skupina v Latkovi vasi. Pred kratkim so obeležili že peto leto svojega delovanja. »V Latkovi vasi smo pričeli z jutranjo vadbo 1. aprila 2018. Zbralo se nas je 20 članic in članov, povprečna starost pa je bila 68,4 leta. Jutranjo telovadbo imamo vedno ob 8. uri zjutraj od ponedeljka do petka, tudi ob praznikih, če so ti med tednom. V letu 2021 nas je za vedno zapustil Branko Valenčak in vsi pogrešamo njegovo prijaznost in znanje, saj nas je veliko naučil. Trenutno naša skupina šteje 21 članic, bi pa želeli, da se nam pridruži še kdo. Najstarejša med nami je 89-letna Slavica Kolenc, najmlajša pa Mateja Oblak. Vsi zelo radi hodimo na to jutranjo telovadbo in druženje, saj tako razgibamo celo telo in se večkrat tudi do solz nasmejemo, saj je smeh vir zdravja. Pripravimo si tudi piknik, prav tako pa ne pozabimo na naše rojstne dneve in zaključek leta. Udeležujemo se tudi izobraževanj, ki jih pripravi Društvo Šola zdravja,« nam je ob obisku na njihovi jutranji telovadbi s tisoč gibi povedala Ida Drozg, ki ji ob morebitni odsotnosti vaje pomagajo voditi še Irena Jurjevec, Marjana Debelak in Ljubica Povše. Voditeljica Ida Drozg z najstarejšo in najmlajšo udeleženko jutranje telovadbe Veterani na zboru D. NARAGLAV Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline je po treh letih okrnjenega delovanja uspešno izpeljalo redni letni zbor. Na njem so za predsednika združenja izvolili dosedanjega predsednika Zdenka Terpina, ki je to nalogo opravljal po smrti Adija Vidmajerja, za podpredsednika Simona Ograjenška, za sekretarja pa Milana Vogrinca. Zbora v Šempetru se je udeleži- lo okrog 130 veteranov in gostov. Zbrane je pozdravil predsednik OZVVS Spodnje Savinjske doline Zdenko Terpin, ki je podal poročilo o delu v minulem obdobju. Potrdili so tudi program dela in finančni plan za letošnje leto. Letos je 30 let obstoja ZVVS, zato bo precej aktivnosti posvečenih tudi temu jubileju. V ta namen bodo učence devetih razredov osnovnih šol znova popeljali v kadetnico Maribor, kjer se mladi bolj Generalni sekretar ZVVS Mitja Jankovič in predsednik OZ VVS SSD Zdenko Terpin med podeljevanjem spominske plakete Vinku Debelaku podrobno spoznajo z osamosvojitvijo Slovenije. V obstoječih učbenikih je zelo malo napisanega o osamosvojitvenih procesih in vojni za Slovenijo, zato je ta aktivnost posebej dobrodošla. V drugem delu zbora so veterane nagovorili še gosti, ki so veteranski organizaciji izrekli vse priznanje za uspešno delo in poslanstvo, ki ga opravljajo. Ob zaključku so podelili letošnja priznanja ZVVS in nekaj članskih izkaznic novim članom. Znak praporščaka je prejel Franjo Pasarič, zlati znak ZVVS pa Društvo upokojencev Prebold v zahvalo za dolgoletno logistično pomoč pri izvedbi športno-družabnega srečanja veteranskih organizacij. Spominski plaketi ZVVS v zahvalo za velik prispevek k promociji, ugledu in delovanju društva sta prejela župan Janko Kos in bivši župan Vinko Debelak. Bronasto plaketo ZVVS so prejeli Simon Ograjenšek, Štefan Golubič in Janko Kobale, zlato plaketo ZVVS pa Ludvik Onuk in Ivan Vihernik. Po zaključku zbora je delegacija na grob dolgoletnega predsednika OZ VVS SSD Adija Vidmajerja v Prebold odnesla cvetlični aranžma. Za prijeten kulturni program so poskrbeli učenke in učenci OŠ Šempeter. Dominik Hočevar, predsednik MK GZ Žalec Mladi gasilci aktivni in uspešni BINA PLAZNIK Zadnji dan v marcu so mladi gasilci v gasilskem domu PGD Ložnica pri Žalcu organizirali Zbor mladih Gasilske zveze Žalec. Predsednik Mladinske komisije GZ Žalec Dominik Hočevar je na zboru podal poročilo za minulo leto, popestrili pa so ga prispevki mladih o posameznih aktivnostih. Dominik Hočevar je povedal, da je na mladino ponosen vsa leta, ne le v minulem letu, saj se mladi gasilke in gasilci vsako leto trudijo doseči najboljše rezultate – in to jim tudi uspeva. Veliko jih namreč pristane na državnem nivoju med najboljšimi desetimi: »Imeli smo državne podprvake in prvake. Tudi na mednarodnem tekmovanju so mladinke dosegle odličen rezultat. Obstaja kar nekaj tekmovanj, na katerih se morajo dokazovati, od kviza in orientacije do ligaških tekmovanj in gasilskih tekmovanj. Če pa pogledamo leto 2022, so nas mladinke zastopale na olimpijadi v Celju, tudi na ostalih tekmovanjih pa smo želi odlične uspehe.« Sledili so razprava o poročilih, potrditev poročil ter obravnava in sprejem programa dela MK GZ Žalec za leto 2023. Predsednik MK GZ Žalec je povzel: »Pri mladinski komisiji vsako leto pripravimo bogat program dela. Dolgčas nam ni. Pred sabo imamo kar nekaj tekmovanj, na katerih moramo pokazati osvojeno znanje. Že sredi aprila se bomo udeležili državnega kviza. Vsako leto našo mladino peljemo na letovanje. Zadnje desetletje smo obiskovali Kolpo, letos pa gremo na Gorenjsko, v Bohinj. Poleti organiziramo tudi športne igre, tako da se bo dogajalo na polno.« V slavnostnem delu programa so podelili pohvale MK GZ Žalec ter slavnostno predali mladinski prapor GZ Žalec iz GPO Žalec v GPO Vransko. Srečanje so zaključili s pogostitvijo in druženjem. Bliža se tudi 18. kongres Gasilske zveze Slovenije, ki bo letošnje leto v Žalcu, 6. in 7. oktobra. Mladina bo sodelovala tudi tam. »Že pred kongresom bomo po šolah organizirali likovni in fotografski natečaj za otroke. Strokovna komisija bo ocenila njihova dela in organizirala razstavo izbranih del na kongresu. Na kongresu bomo prisotni z ustvarjalnimi delavnicami. Morda bomo pokazali kakšno vajo in veščino, saj naša mladina to odlično obvlada. Vrhunec pa bo ešalon (parada) mladine, kjer bomo korakali po ulicah Žalca.« Naslednja krvodajalska akcija junija T. TAVČAR Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Žalec, Krajevna organizacija RK Žalec in Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili letošnjo tretjo krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 84 krvodajalcev. Po besedah sekretarja OORK Žalec Matjaža Črešnovarja so bili tudi s tokratno akcijo zadovoljni, še posebej pa so k akciji s SMS-ji povabili krvodajalce krvnih skupin B+, A+ in 0+, saj s tem krvodajalci sodelujejo pri uravnavanju zalog krvi. Uravnavanje zalog krvi je kompleksno, zato sta potrebna stalno spremljanje in ukrepanje transfuzijske službe. Zaloge krvi niso odvisne samo od krvodajalcev in zbrane krvi, ampak tudi od porabe krvi. Ta je nepredvidljiva tako po potrebnih količinah komponent krvi kot po krvnih skupi- nah. Na našem območju bo naslednja krvodajalska akcija v Hotelu Prebold v četrtek, 8. junija, od 7. do 10. ure. Z akcije v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu PO DOLINI ŠT. 4 I april 2023 15 Po treh letih znova na velikonočni pirh D. NARAGLAV Idejo za streljanje so na papirnato tarčo z narisanimi raznobarvnimi pirhi so lovci LD Vransko dobili na avstrijskem Koroškem pred mnogimi leti. ljevali. Tekmovanja se je udeležilo preko sto strelk in strelcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so tekmovali posamezno in ekipno. Med tekmovalkami je zmagala Janja Križan z Dolenjske, ki je s tremi streli zadela desetico in dve devetki ter tako skupaj zbrala 28 točk. Med tekmovalci pa je bil najboljši Marjan Sadek iz LD Oplotnica, ki je zbral 29 točk. Med ekipami je zmagala ekipa LD Oplotnica 2, ki je skupaj osvojila 79 točk, drugo mesto je osvojila ekipa LD Janžev Vrh (Občina Radenci) s 73 točkami, tretje pa z enakim številom točk ekipa LD Oplotnica 1. Pokale in nagrade sta tekmovalcem podelila županja Občine Vransko Nataša Juhart in starešina LD Vransko Florjan Rojnik. Tekmovalci na svojih strelskih položajih Na velikonočni ponedeljek je po treh letih premora zaradi epidemije covida-19 Lovska družina Vransko pripravila že deseto prireditev streljanja na velikonočni pirh. Na strelski tekmi so tekmovalci streljali na razdalji 100 m v tarče v podobi velikonočnih jajčk – pirhov. Lovsko strelstvo ima v Lovski družini Vransko dolgoletno tradicijo. Vrsto let so se strelske tekme izvajale na Orehovcu, pri stari lovski koči, kjer je bilo urejeno strelišče za tri strelske discipline. Po denacionalizacijski vrnitvi objekta lastniku so člani LD Vransko najprej na Tešovi zgradili nov lovski dom, poleg njega pa tudi strelišče. Veliko let so se strelske tekme izvajale v streljanju na glinaste golobe ter na tarčo srnjaka in prašiča z malokalibrsko puško. Prišla so leta, ko teh tekem ni bilo. Leta 2011 pa so se odločili, da strel- Tovrstno streljanje so nekateri člani LD Vransko prvič spoznali pred mnogimi leti pri svojih lovskih prijateljih na avstrijskem Koroškem oziroma pri članih tamkajšnjega lovskega kluba v Bilčovsu, kjer je takšno streljanje ob prazniku velike D. NARAGLAV V Aninem domu Župnije Prebold je v počastitev materinskega dne in velikonočnih praznikov bila na ogled razstava aktivne in ustvarjalne Tončke Podgorski iz Prebolda, ki je za svoje delo že pred leti prejela certifikat Obrtne zbornice Slovenije za ustvarjanje iz krep papirja. Njena ustvarjalnost pa se nanaša tudi na številne druge ročne spretnosti. Na razstavi so bili na ogled številne rože iz krep papirja, razni kvačkani, pleteni in klekljani izdelki ter še vrsta drugih eksponatov, povezanih z raznimi priložnostmi, kot so božič, cvetna nedelja, velika noč in še kaj. Za tokratne velikonočne praznike je ustvarila nekaj sto raznobarvnih nageljnov iz krep papirja, veliko malih butaric in lepo izdelanih okrasnih velikonočnih jajc ter drugih izdelkov. Antonija sodeluje na različnih prireditvah, kot so na primer Festival potic, Festival čipk, Razstava ročnih del … Pomaga s svojim znanjem in izkušnjami ter tudi s svojimi izdelki. Dejavna je pri župnijski Karitas, v preboldskem domu starejših, pri upokojencih, Zvezi borcev itn., delovala pa je tudi v društvu Hospic, kjer je pomagala lajšati zadnje trenutke umirajočim in njihovim sorodnikom. S svojimi rožicami in drugimi izdelki rada obdari svoje prijatelje in številne druge ob raznih priložnostih – tako na odprtju razstave v Aninem domu kot na tradicionalni prireditvi Festival potic, na kateri je za razstavo prispevala orehovo potico in rozinov šarkelj ter za oba izdelka prejela zlato priznanje. D. N. Del udeležencev med čakanjem na svoj strelski nastop Prvi trije med posamezniki skupaj z vodjo tekmovanja Florjanom Rojnikom in županjo Vranskega Natašo Juhart Do ideje prišli v Avstriji Razstava za praznike 200 živopisanih pirhov Tekmovanje le z ustrezno lovsko puško sko aktivnost ponovno obudijo in tudi spremenijo, da bo drugačna od ostalih lovskih tekmovanj in nekaj, česar slovenski lovci še ne poznajo. Ker termin izvedbe tekme sovpada s praznovanjem velike noči, za katero so značilni pisani pirhi, so se odločili, da bodo tarčo oblikovali v obliki pirha. Antonija med svojimi velikonočnimi izdelki noči že dolgoletna tradicija. Ko so razmišljali, kakšno novost bi uvedli, so se spomnili na tradicijo avstrijskih prijateljev in jo leta 2011 tudi spravili v življenje. Streljajo na papirnato tarčo z narisanimi raznobarvnimi pirhi, v katerih so narisani krogi za točkovanje zadetka. Prve tekme se je udeležilo 110 prijavljenih strelcev. Leto zatem in pozneje jih je tekmovalo še bistveno več. Tekmovanje se je nadvse prijelo in v letu pred koronavirusom (2019) je svoje strelske sposobnosti preizkušalo že preko 250 tekmovalcev in tekmovalk iz lovskih družin iz Slovenije in ene iz Italije (Doberdoba), ki so tekmovali posamično v moški in ženski konkurenci ter ekipno. V letih od 2020 do 2022 tekem zaradi covida-19 ni bilo, letos pa so s to tradicijo lahko nada- Kakšna pa so sploh pravila tovrstnega tekmovanja? »Streljanje poteka s puško risanico, dovoljena pa je uporaba vseh vrst lovskih pušk z risano cevjo od kalibra 22 Hornet naprej za streljanje na razdaljo 100m. Vse neobičajne naprave na puškah so prepovedane. Polni se vsak naboj posebej. Največja dovoljena teža puške s strelnim daljnogledom je pet kilogramov ne glede na kaliber orožja. Dovoljena je uporaba vseh vrst lovskih strelnih daljnogledov brez omejitve povečave. Jermeni ali pasovi na puškah niso dovoljeni. Streljajo sede z improviziranih lovskih prež. Vsak tekmovalec/-ka ima na voljo tri strele. Na tarči so narisani trije pirhi in v vsakega se izstreli en strel. Čas za oddajo strelov je 5 minut. Za rezultat ekipe se seštejejo rezultati treh posameznikov, ki so prijavljeni kot ekipa iste LD. Če je ekipa mešana, morajo ženske streljati pod pogoji, ki veljajo za moške tekmovalce. Vsaka LD ima lahko več ekip. Rezultati vsakega posameznika iz ekipne tekme veljajo tudi v posamični konkurenci,« nam pove Florjan Rojnik, starešina LD Vransko in vodja tekmovanja. Poleg samega tekmovanja je bil sončen velikonočni ponedeljek prijetna priložnost za druženje zelene bratovščine iz vse Slovenije in z lovci iz sosednjih dveh držav. V soboto, 1. aprila, so se v Občinski knjižnici Prebold pripravljali na bližajoče se velikonočne praznike, ki dajejo veliko navdiha za najrazličnejša ustvarjanja. Pod vodstvom Irene Verbič iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec so mali nadobudneži in vsi tisti, ki radi gredo z domišljijo na potep, radovedno sledili tehnikam posi- Udeleženci med ustvarjanjem panja z barvnim peskom, lepljenja perlic, mešanja barv in marmoriranja. Nastalo je kar 200 izvirnih, živopisanih dekorativnih jajc, ki so kot simboli pomladi, prijateljstva in ljubezni popestrila marsikateri dom in polepšala skupne praznične trenutke. 16 PO DOLINI ŠT. 4 I april 2023 Festival potic postal polnoleten D. NARAGLAV Letos so prijavili polovico manj potic kot pred korono, podelili pa so 27 zlatih, osem srebrnih in eno bronasto priznanje. Konec minulega meseca in na 1. april je v Preboldu potekal že 18. Festival potic, ki je nekaj posebnega v slovenskem prostoru. Dve leti zapovrstjo festivala ni bilo zaradi koronavirusa. Že lani in letos pa je Turističnemu društvu Prebold ob podpori občine tradicijo uspelo nadaljevati in priti do polnoletnosti. Korona in draginja sta pustili nekaj posledic, saj je letos na ocenjevanje prišlo bistveno manj potic kot v preteklih letih. Skupno le 43, kar je skoraj polovico manj kot pred korono. Ocenjevalna komisija strokovnih in preizkušenih poznavalcev ter ocenjevalcev potic je letos štela devet članic in članov. Sestavljali so Vaščani Drešinje vasi letos zopet z butaro velikanko Butare velikanke T. TAVČAR, D. NARAGLAV V Kaplji vasi, Matkah in v Petrovčah so tudi letos izdelovali butare velikanke, cvetno nedeljo pa so s pisanimi butarami obeležili tudi drugod po dolini. Razstava potic je bila tokrat skromnejša, saj je bilo skoraj pol manj potic kot minula leta. vi, je moral svoj izdelek dostaviti na ocenjevalno mesto, ki je bilo v avli dvorane Prebold, že v petek dopoldan, do 12. ure. Tam so potice smiselno razdelili v štiri kategorije: orehova potica, orehov kolač, smetanova potica z dodatki in vse ostale potice. Komisija je potem ocenjevala potice anonimnih izdelovalcev, imena pa so razkrili šele po ocenjevanju. Po razstavi v domove za starejše Del komisije med ocenjevanjem na čelu z Jožico Pravst (prva levo) jo: Jožica Pravst, Simona Strahovnik, Jože Fideršek, Fanika Burjan, Danica Uplaznik, Nataša Komerički, Boštjan Bezgovšek, Bernarda Prevoršek in Antonija Podgorski. Na podlagi izdelanih kriterijev, ki zajemajo zunanji videz izdelka, vonj skorje in sredice, barvo in okus skorje in sredice ter videz sredice, je komisija ocenila in podelila 27 zlatih, osem srebrnih in eno bronasto priznanje. Nekaj izdelkov, ki niso dobili dovolj točk, je prejelo priznanje za sodelovanje. Poleg vseh priznanj sta najvišje priznanje »znak kakovosti« za trikrat osvojeno zlato priznanje v štirih letih prejeli Zdenka Lokan iz Matk in Antonija Podgorski iz Prebolda. Posamezni deli razstave potic, ki so kraljice slaščic ob božičnih in velikonočnih praznikih. Dobitnici priznanja znak kakovosti Antonija in Zdenka z županom Markom in Ano Največ potic učenci SŠGT Celje Največ, kar 18 potic, so letos spekli in dali na ocenjevanje dijakinje in dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, dve pa so dali na ocenjevanje tudi iz Šolskega centra Šentjur. So pa organizatorji letos Vse ocenjene potice so nato našle svoje mesto na razstavnem prostoru sredi dvorane, kjer so si jih obiskovalci večerne prireditve ogledovali in po podelitvi priznanj tudi pokušali. Pri ocenjevanju se namreč od vsakega pogrešali potice, ki so jih v preteklih letih spekli v domovih za starejše, kamor sicer vse potice z razstave tudi odpeljejo in z njimi oskrbovancem polepšajo praznične dni. Letos so jo spekli le v Domu upokojencev Polzela in zanjo prejeli srebrno priznanje. Vsak, ki se je odločil s svojo potico sodelovati na ocenjevanju in razsta- izdelka odreže del, ki služi komisiji za ocenjevanje, preostanek pa se porabi za večerno degustacijo. Kot rečeno, pa večina izdelkov po dvodnevni razstavi najde svoje potrošnike v domovih za starejše v Savinjski dolini, in sicer v Preboldu, na Polzeli, na Vranskem in v domu starejših Grmovje. Na večerni prireditvi, ki jo je vodila Simona Žvikart Repnik, predsednica Turističnega društva Prebold, je za prijeten uvod z igranjem na violino in petjem poskrbela pevka ansambla Donačka Barbara Žerjav, ki je nastopila v duetu s svojim partnerjem, ki igra harmoniko, pod imenom Harmolina. Program so oblikovali tudi Mila Tisom in Žiga Repnik iz Vrtca Prebold ter Otroška folklorna skupina Srajčke iz KD Gomilsko, z uvodnim nagovorom pa tudi župan Občine Prebold mag. Marko Repnik, ki je bil skupaj s predsednikom Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Mihom Fondo ter Ano Ajdič tudi podeljevalec priznanj. Ob zaključku je potice blagoslovil domači župnik Srečko Hren. Preboldski župnik Srečko Hren med blagoslovom butar Z dvajsetletno tradicijo butaro velikanko izdelujejo v Kaplji vasi, nekaj let manj pa jo izdelujejo tudi v Matkah. Tako je tudi v Drešinji vasi, kjer so pripravili tudi razstavo upodobljenih prizorov Kristusovega trpljenja in vstajenja, imenovanih tudi pasijonske ali resne jaslice. Letošnja butara iz Kaplje vasi je bila precej težka in visoka. V višino je merila skoraj 22 metrov, kar je za dober meter več kot lanskoletna. Od vasi do cerkve, ki je oddaljena slaba dva kilometra, jo je nosilo okrog 25 fantov in mož. Pri sami izdelavi pa je sodelovalo še najmanj toliko vaščanov, ki so potem butaro pospremili do župnijske cerkve sv. Pavla. Po njihovem zgledu so butaro velikanko začeli izdelovati tudi v Matkah. Letošnja je bila dolga preko 18 metrov in tako tudi največja doslej. Zaradi njene dolžine in skoraj 5 km dolge poti jo je nosilo tudi preko 20 fantov in mož. Skupaj z njimi je s svojimi butarami pot iz Matk do Prebolda prehodilo še veliko drugih vaščanov. Po končanem blagoslovu vseh butar, ki ga je pred Aninim domom opravil preboldski župnik Srečko Hren, so butaro odnesli nazaj v vas, kjer so jo postavili in imeli še prijetno druženje. V Drešinji vasi so vaščani letos izdelali kar 14 metrov dolgo butaro velikanko. Na cvetno nedeljo so jo odnesli k blagoslovu do petrovške bazilike, kjer so jo postavili ob zvonik. V vasi jih je pričakala malica, medtem ko jih je nagradil tudi župnik pater Ivan Arzenšek. V Drešinji vasi so vrsto let postni in velikonočni čas obeležili s tradicionalno razstavo Ko zacveti dren in zadišijo potice, ki so jo v času epidemije preoblikovali v razstavo upodobljenih prizorov Kristusovega trpljenja in vstajenja, imenovanih tudi pasijonske ali resne jaslice. Tradicionalna butara velikanka jih uvede v velikonočni čas, ki ga z razstavo na prostem v parku pred gasilskim domom pospremi domačin Jože Stepišnik, ki je obenem tudi idejni vodja tega dogodka. Od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka so bili na ogled v les vžgani prizori Kristusovega trpljenja in vstajenja, vse od molitve na Oljski gori, ko je potil krvavi pot, bičanja, kronanja s trnjevo krono, nošenja križa in križanja do žalostne Marije z mrtvim Jezusom in vstajenja, ki ga ponazarjata jagnje na križu in vzklik veselja Aleluja. Ker v ta čas spada tudi velikonočni žegen, je bila pri križu predstavljena tudi košara s simbolnimi tipičnimi velikonočnimi jedmi, tudi kot spomin na nekdanjo velikonočno razstavo. Med dvigovanjem butare ob vhodu v cerkev sv. Pavla NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 4 I april 2023 Maj OBČINA ŽALEC Torek, 2. 5. Sreda, 3. 5. 16.30 KAJ NAM PA MOREJO, Priprave na maturo: slovenščina, MC Žalec 18.00 Kaligrafija z Natalijo Resnik, Občinska knjižnica Žalec KAJ NAM PA MOREJO, Priprave na maturo: angleščina, MC Žalec 20.30 IĆKOTI, dom II. slov. tabora Žalec, KONTRABANT 17.00 Četrtek, 4. 5. 16.30 Sobota, 6. 5. 6.00 Druženje študijsko-bralnega kluba v sodelovanju MSK Žalec in UPI Ljudske univerze Žalec, Občinska knjižnica Žalec KAJ NAM PA MOREJO, Priprave na maturo: matematika, MC Žalec Podeželska tržnica v Žalcu (vsako soboto v mesecu), tržnica pri fontani, ZKŠT Žalec Naravovarstveni izlet , odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 16.00 Delavnica DJ-stva za mladostnike, MC Žalec 22.00 Silver-J v MC Klubu, MC Klub 18.00 Zvočna kopel, MC Žalec Poned., 8. 5. Torek, 9. 5. Sreda, 10. 5. Četrtek, 11. 5. Petke, 12. 5. Sobota, 13. 5. Nedelja, 14. 5. Poned., 15. 5. 16.30 Zaključek projekta Savinjčani beremo, dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec, MSK Žalec Zaključek projekta Mali Savinjčani 16., 17. beremo v dvorani Doma II. slovenskega in 18.00 tabora Žalec, MSK Žalec KAJ NAM PA MOREJO, Priprave na 16.30 maturo: slovenščina, MC Žalec KAJ NAM PA MOREJO, Priprave na 18.00 maturo: angleščina, MC Žalec Recital pianistke Hane Vahčič Myjazaki, 18.00 dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec, GŠ Risto Savin Žalec ABSTRAKCIJA IN STILIZACIJA V OTROŠKIH DELIH, odprtje razstave likovnih del učencev 11.00 osnovnih šol Spodnje Savinjske doline, Savinov likovni salon Žalec, ZKŠT Žalec 9.00- Seminar za pianiste, dvorana Glasbene šole 18.00 "Risto Savin" Žalec, GŠ Risto Savin Žalec KAJ NAM PA MOREJO, Priprave na 16.30 maturo: Matematika, MC Žalec 9.00- Seminar za pianiste dvorana Glasbene šole 18.00 Risto Savin Žalec, GŠ Risto Savin Žalec 6.00 19.00 8.00 18.00 19.00 Torek, 16. 5. Sreda, 17. 5. 16.30 18.30 18.00 8.00 16.30 Četrek, 18. 5. 17.00 17.00 17.00 19.00 Petek, 19. 5. Sobota, 20. 5. Nedelja, 21. 5. Poned., 22. 5. Torek, 23. 5. Torek, 23. 5. Sreda, 24. 5. Četrtek, 25. 5. 19.30 22.00 17.00 20.00 9.00 Disco night, MC Klub, Študentski klub Žalec Pohod na Lepenatko, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica, PD Zabukovica Pesem v Maju v Zadružnem domu na Ponikvi pri Žalcu, KD Ponikva Pohod po Trimčkovi planinski poti Kočevje, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica, PD Zabukovica Recital pianistk Hane Krašovec in Lučke Krajnc, dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec, GŠ Risto Savin Žalec Utrip domoznanstva: Študijsko-bralni klub (v sodelovanju MSK Žalec in UPI-Ljudske univerze Žalec) se predstavi, Občinska knjižnica Žalec KAJ NAM PA MOREJO, Priprave na maturo: slovenščina, MC Žalec KAJ NAM PA MOREJO, Priprave na maturo: Angleščina, MC Žalec Recital pianistke Eme Vedenik z gosti dvorana Risto Savin Žalec, vstop prost. GŠ Risto Savin Žalec Izlet ljubiteljev četrtkov na Sveti Duh nad Ostrim vrhom, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica KAJ NAM PA MOREJO, Priprave na maturo: matematika, MC Žalec Praznik vina v dvorani KUD Svoboda v Grižah, Društvo savinjskih vinogradnikov. Cici olimpijada vrtci, Športni center Žalec, ZKŠT Žalec Mali center Želja: Kamišibaj - Sklop slovenskih ljudskih in ostalih zgodb (nagrajene zgodbe), MC Žalec Predstavitev knjige Boruta Koruna Z veslom in peresom po svetu v Občinski knjižnici Žalec, Občinska knjižnica Žalec Recital pianistov Neje Jankovič in Matica Nareksa, dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec, GŠ Risto Savin Žalec Karaoke, MC Kavarna Koncert: Ice on Fire, MC Kavarna, Študentski klub Žalec DAN ZA ŠPORT, Športni center Žalec, ZKŠT Žalec in MC Žalec Ekološka tržnica, podeželska tržnica Žalec, Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica Razstava fotografskega krožka Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec v Občinski knjižnici Žalec, Občinska knjižnica Žalec ŽALEC FEŠN WEEK, delavnica glam 18.00 ličenja s Karin, MC Žalec Recital trobilcev Domna Zupančiča in Gala 19.00 Hribernika, dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec, vstop prost. GŠ Risto Savin Žalec TUTOŠOMATO, komedija v izvedbi SNG Nova Gorica in Gledališča Koper za 19.30 gledališki abonma, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Medobčinsko šolsko prvenstvo v atletiki, 14.30 Športni center Žalec, ZKŠT Žalec SPREJEMNI PREIZKUSI - Tolkala, 16.00- dvorana Glasbene šole Risto Savin 18.00 Žalec, GŠ Risto Savin Žalec KAJ NAM PA MOREJO, Priprave na maturo: slovenščina, MC Žalec KAJ NAM PA MOREJO, Priprave na 18.00 maturo: angleščina, MC Žalec ŽALEC FEŠN WEEK, Mehki modni dodatki, 18.00 delavnica polstenja, MC Žalec Koncert pevskega zbora Glasbene šole Risto 19.00 Savin Žalec, dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec, vstop prost, GŠ Risto Savin Žalec 16.00- ŽALEC FEŠN WEEK, Delavnica TISOČ IN 20.00 EN ŠIV - delavnica šivanja, MC Žalec Mini olimpijada, športni center 17.00 Žalec, ZKŠT Žalec. Koncert kitarskega orkestra glasbene 18.00 šole »Risto Savin« Žalec, dvorana Doma II. slov. tabora Žalec, GŠ Risto Savin Žalec Predstavitev romana Mirjam Janežič Pošast 19.00 v čipkah, Občinska knjižnica Žalec Tradicionalno romanje v Petrovče ob 6.00 6h izpred šole Trje, TD Galicija 16.00- ŽALEC FEŠN WEEK, Delavnica TISOČ IN 20.00 EN ŠIV - delavnica šivanja, MC Žalec Koncert kitarskega orkestra glasbene šole Risto Savin Žalec, dvorana II.slov.tabora 18.00 Žalec, brezplačne vstopnice prevzamete v glasbeni šoli, GŠ Risto Savin Žalec ŽALEC FEŠN WEEK, Modna revija in 18.00 foto razstava Modne fotografije iz Žalec fešn weeka, MC Žalec Otvoritev razstave NOB 1941-1945, 18.00 galerija Doma kulture Svoboda Griže. KuD Svoboda Griže in ZBNOB Žalec DIALOG: ŽIVO - NEŽIVO ali o potovanju 19.00 barve med svetlobo in temo, odprtje razstave, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec Po poteh okoli Ribnika Vrbje z vodnikom, 10.00 zbirno mesto pri Ponirkovem info centru (ob slabem vremenu vodenje odpade), ZKŠT Žalec Dan za individualne oglede Ekomuzeja 10.00– hmeljarstva in pivovarstva Slovenije 17.00 (muzej je drugače odprt samo za napovedane skupine), ZKŠT Žalec NAJ PIVA SLOVENIJE, Fontana piv 17.00 Zeleno zlato Žalec, MAJA KEUC - AMAYA IN UROŠ PERIĆ, ZKŠT Žalec Dva orkestra - ena zgodba (Pihalni orkester Cecilija, Godba Liboje in Ana 19:00 Grdadolnik), Letno gledališče Limberk Griže (v primeru slabega vremena bo koncert v OŠ Griže); KD Godba Liboje Pohod iz Starega piskra iz Celja do 7.30 spomenika talcev pod Gozdnikom, start Stari pisker Celje, PD Zabukovica Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem, 17.00 društvom za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoj, Občinska knjižnica Žalec 16.30 Petek, 26. 5. Sobota, 27. 5. Nedelja, 28. 5. Poned., 29. 5. Torek, 30. 5. Sreda, 31. 5. 18.00 Pravljična ura: po pravljici diši. Občinska knjižnica Žalec 18.00 1. Absolventski koncert, dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec, GŠ Risto Savin Žalec OBČINA PREBOLD Četrtek, 11. 5. Petek, 12. 5. Sobota, ŠT. 13. 5. 10 18.00 - Osebna rast z Amalijo, DC Marof 20.00 Medgeneracijski center Prebold Poned., Leto: 15. 5. 18.00 Sreda, 17. 5. 9.30 11.00 18.00 - Kanaliziranje z Amalijo, DC Marof 21.00 Medgeneracijski center Prebold 8.00 - Kmečka tržnica , DC Marof - Medgeneracijski Prebold, Občina in Td Prebold I10.30 26. center oktober 2022 Meritve krvnih vrednosti, prostori XXII do KO RK Prebold, KORK Prebold 19.00 Cena: 1,46 EUR Pevske vaje, DC Marof - Medgeneracijski center Prebold, Dekleta z Marofa bo izšla 30. novembra 2022. 17.30 - Joga s Sožitjem, DC Marof - Medgeneracijski Prebold, Društvo Sožitje Utripa Savinjske doline 18.30 center Četrtek, Letni koncert šolskih zborov, Športna Naslednja številka 18.00 18. 5. dvorana OŠ Prebold, OŠ Prebold Sobota, 20. 5. 18.00 start ob 8.00 8.00 10.30 med 10.00 in 12.00 Nedelja, 7.00 21. 5. 9.30 Sreda, 11.00 24. 5. 10.00 dalje Sreda, 26. 4. Četrtek, 27. 4. Petek, 28. 4. Nedelja, 30. 4. Poned., 1. 5. Četrtek, 4. 5. Sobota, 6. 5. Četrtek, 11. 5. Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj, Dom krajanov Tabor, dvorana, Občina Tabor in KD I. Cankar Tabor Tovariško srečanje ob dnevu upora proti 11.00 okupatorju, šotor pri Domu krajanov Tabor, ZB za vrednote NOB, KO Tabor Slovesno odprtje Jurijevega trga in 19.00 koncert Moonlighting orcestra, Jurijev trg, Občina Tabor in JVIZ OŠ Vransko-Tabor Šentjurski sejem, razstave, stojnice, okolica 8.00 - občinske zgradbe, šole, doma krajanov, 14.00 Občina Tabor in PGD Ojstriška vas-Tabor Sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, 11.00 - Ribičev travnik, Društvo lastnikov gozdov 12.30 SSD in Zavod za gozdove Slovenije 11.00 - Tabor ima talent, šotor pri domu krajanov, 12.00 Društvo podeželjske mladine Tabor Zabava z Vražjimi muzikanti in Navihanimi 12.00 - muzikanti, šotor pri domu krajanov, 22.00 Občina Tabor in PGD Ojstriška vas-Tabor Prvomajski pohod: Čemšeniška 8.00 planina in Zajčeva koča, start izpred KZ Tabor, Planinsko društvo Tabor 18.00 18.00 9.00 14.00 18.00 18.00 Sobota, 13. 5. 18.00 Nedelja, 14. 5. 18.00 Sreda, 17. 5. Četrtek, 18. 5. Torek, 23. 5. Četrtek, 25. 5. Sobota, 27. 5. 17.00 4. Šentjurski vzpon na Krvavico, Loke-Krvavica (skozi okno)-Zajčeva koča, Športno društvo Tabor Otvoritev Ranča Paloma z lipicanci, Miklavž pri Taboru 1, Ranč paloma Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca, sejna soba občine, Damijana Lukman Pogled v zgodovino, Kavarna Lisjak, Lesmat d.o.o. Pesem pomladi - Območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih vokalih skupin, Dom krajanov Tabor, dvorana, JSKD OE Žalec in KD I. Cankar Tabor Pesem pomladi - Območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih vokalih skupin, Dom krajanov Tabor, dvorana, JSKD OE Žalec in KD I. Cankar Tabor Sprejem novorojenčkov in bodočih prvošolčkov pri županu, Dom krajanov Tabor, dvorana, Občina Tabor Učenci harmonike Nejca Zupana, Kavarna Lisjak, Lesmat d.o.o. 18.00 Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor 18.00 Žan in njegove omake, Kavarna Lisjak, Lesmat d.o.o. 8.00 20.00 Sejem starodobnikov, delov in opreme, Kapla 16, Steyer klub Savinjske doline Letni koncert Mešanega pevskega zbora Tabor, Dom krajanov Tabor, dvorana, Pevsko društvo Tabor Naročilnica ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk – v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 17,71 € s 5 % DDV. Pohod po Grajskih poteh, zbor pri graščini, ZND Prebold *Ime in priimek (ali naziv podjetja) Kmečka tržnica , DC Marof - Medgeneracijski center Prebold, Občina in Td Prebold *Naslov Mednarodni dan muzejev, DC Marof - Muzejska zbirka Prebold skozi čas, ZND Prebold *Poštna številka 3. Adijev pohod na Travnik, izpred OŠ Prebold, PD Prebold *Pošta Pevske vaje, DC Marof - Medgeneracijski center Prebold, Dekleta z Marofa ID za DDV (samo v primeru podjetja) Kuhamo in pečemo v MCP - naučimo 17.30 - Joga s Sožitjem, DC Marof - Medgeneracijski 18.30 center Prebold, Društvo Sožitje Elektronska pošta 20.00 Veselo ustvarjanje, kavarna lisjak, Lesmat d.o.o. 18.00 Telefon/gsm 19.00 Kmečka tržnica , DC Marof - Medgeneracijski center Prebold, Občina in Td Prebold Fun English, DC Marof - Medgeneracijski center Prebold, Društvo prijateljev mladine Prebold Medgeneracijski pohod na Adijev bivak, PD Prebold OBČINA TABOR 9.00 se pisati na torto, DC Marof -13.00 Medgeneracijski center Prebold Četrtek, 25. 5. 18.00 Petek, 26. 5. Zajčja šola - kinopredstava (Golavškov mlin) Sobota, 27. 5. 8.00 10.30 Prireditev Športnik leta, Šoortna dvorana OŠ Prebold, ŠZ in Občina Prebold Pod milim nebom Anglije: naša popotna avantura z avtom, šotorom, otrokom in psi - potopisno predavanje (Simona Lustek Vrankar), Občinska knjižnica Prebold Letni koncert Pihalnega orkestra, DC Marof, Pihalni orkester Prebold 17 Polja označena z zvezdico*, so obvezna. Izdajatelj ZKŠT Žalec bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Naročnina se brez pisne odpovedi, avtomatsko podaljša. Utrip Savinjske doline lahko naročite na e-naslov utrip@zkst-zalec.si. 18 KULTURA ŠT. 4 I april 2023 Fanny: pesnica neizjokanih solz BINA PLAZNIK Mojiceja Bonte: »Skrajni čas je, da izvemo za prvo slovensko pesnico.« Ob 170. obletnici smrti prve slovenske pesnice Fanny Haussmann so 4. aprila v Občinski knjižnici Žalec predstavili slikanico Fanny: pesnica neizjokanih solz. Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec, je vodila pogovor z Mojicejo Bonte, avtorico besedila in priznano slovensko mladinsko pisateljico, ter z Mojco Fo, slikarko in ilustratorko, ki je slikanico opremila z ilustracijami. Karmen Kreže, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec, je postavila zgodbe o Fanny v zgodovinski okvir Dvorca Novo Celje. Fanny Haussmann se je rodila 16. aprila 1818 na družinski graščini Landskrone v današnji Avstriji in je domnevno prva slovenska pesnica nemškega rodu. Bila je edinka Josepha Ludwiga Haussmanna. Z očetom sta se leta 1935, po smrti matere, preselila v Dvorec Novo Celje, kjer se je tudi pričela učiti slovenskega jezika. Pesniško delo Fanny Haussmann z njenim podpisom obsega komaj devet slovenskih pesmi in rokopis njene edine nemške pesmi. Svoje prve pesmi je objavila v Celjskih slovenskih novinah, in sicer Otroška folklorna skupina POŠ Trje Ringaraja 2023 T. TAVČAR Slikanica je namenjena otrokom in odraslim. šala, kaj jo je tako navdihnilo, da je napisala zgodbo o prvi slovenski pesnici. Bonte je pojasnila: »Obstaja več razlogov za to. Prvi je ta, da kadarkoli je beseda nanesla nanjo, je vedno nekaj obviselo v zraku. Ali je sploh avtorica pesmi, ki jih opisujejo, in ali je v resnici prva slovenska pesnica? Drugi razlog je bil ta, da sem ravno končala zgodbo o Barbari Celjski, ki je tudi predstavljena v slikanici. Ko sem se poglabljala Med pogovorom z avtorica besedila je povedala, da je želela preveriti resnico o Fanny Haussmann. so bile leta 1848 objavljene Vojaka izhod, Potnik in Nesrečen, leta 1849 pa Venec osušen, Moje drago, Golobici, Umirajoči pesnik in Slavnice bežani. Če ne bi bilo Mojiceje Bonte, ta slikanica ne bi obstajala, je povedala moderatorka večera ter jo povpra- vanjo, sem odkrila, kakšna krivica se ji je skozi zgodovino dogajala in kako so zgodovinarji skozi več stoletij Barbaro Celjsko očrnili ter jo imenovali za 'črno kraljico'. Ugotovila sem, da bi bilo dobro, če bi preverila resnico o Fanny Haussmann. Slovenci imamo prvega slovenskega pisa- Snaha Majde Petan D. NARAGLAV V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je bil ob mednarodnem prazniku žena sredi marca predstavljen literarni prvenec Snaha sociologinje in pevke Majde Petan. Zadnje desetletje Majda Petan veliko nastopa skupaj s svojim možem Marjanom Petanom, ustanovnim članom legendarne glasbene skupine New Swing Quartet, ki za letošnje leto napoveduje 50 koncertov ob 50-letnici ustvarjanja. Majda je kot članica nekaj znanih glasbenih skupin prekrižarila Slovenijo in Evropo, kot študentka pa s pevskim zborom APZ Tone Tomšič tudi Ameriko. Sodelovala je na vseh pomembnejših festivalih v domovini in nekdanji domovini Jugoslaviji, kot so: Slovenska popevka, Melodije telja Primoža Trubarja, največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja … Kje so ženske? Nimamo prve slovenske pisateljice, nihče ne ve za prvo slovensko pesnico; skrajni čas je bil, da tudi Fanny dobi svoje mesto, pa četudi s slikanico, samo da otroci in učitelji izvedo za prvo slovensko pesnico.« Nadalje je med drugim omenila tudi, da je Fanny zelo občudovala pesnika Franceta Prešerna: »Z očetom sta ga celo obiskala v zadnjem letu njegovega življenja, leta 1849. Bila je tako navdušena nad njim, da mu je posvetila celo pesem. Tisti, ki se spoznajo na poezijo, trdijo, da lahko Fanny postavimo ob bok Prešernu.« Fotografij pesnice ni, vsak si jo predstavlja po svoje. Govori se, da je bila dama, vedno oblečena v črno, da je nosila klobuke, je bila malce žalostna, temačna. Kako je prišla ilustratorka do predstave o Fanny? Mojca Fo je pojasnila: »Menda je bila Haussmannova kar divja ženska. Je kvartopirila, pila, kadila in uživala življenje. Malce sem bila v precepu glede upodobitve, ker je besedilo v slikanici namenjeno tako otrokom kot odraslim. Lovila sem torej neko sredino, kakšna naj bo. Rekla sem si, da bo taka 'črna lady', in s temi rožami, ki sem jih upodobila, sem želela predstaviti neko upanje, tako kot rože poezije. Recimo, da ona sadi poezijo tako kot rože, in to ponazarja neke lepe trenutke, s katerimi se je obdala, zato sem rože izbrala kot motiv, ki se pojavlja skozi celo knjigo.« Večer sta glasbeno obarvala člana skupine Šansonet. morja in sonca, Vesela jesen, zagrebški in splitski festival itd. Posebej ji v spominu ostaja zmaga skupaj z Otom Pestnerjem na festivalu Melodije morja in sonca. Na večeru v žalski knjižnici je v pogovoru z Jolando Železnik predstavila svoj knjižni prvenec Snaha. S to knjigo razkriva svojo intimno izpoved v povezavi z bratom Darkom in njegovo ženo, ki da misliti in k razmišljanju spodbudi vse, ki knjigo preberejo. Majda je ena od štirih otrok, ki so zgodaj ostali sami z mamo, saj je oče umrl zelo mlad. Skozi branje občutimo ljubezen, veliko ljubezni, spoštovanje, pogum, pravičnost, iskrenost, dobroto. Družinski raj je bil popoln, dokler ni v družino vstopila oseba, ki jim je življenje postavila na glavo. Brat Darko, ki je precej labilna oseba, je V Domu krajanov na Gomilskem je sredi marca, pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Žalec, potekala območna revija otroških folklornih skupin Ringaraja 2023. Predstavilo se je šest otroških folklornih skupin. Nastopile so skupine OŠ Šempeter, I. OŠ Žalec, Navihančki OŠ Griže, OŠ Petrovče in POŠ Trje ter domača folklorna skupina Srajčke Kulturnega društva Gomilsko. Srečanje je potekalo prvič po dolgotrajni koronski pavzi. Revijo je spremljala strokovna spremljevalka Lea Onufrija Volk, ki je po nastopu opravila tudi strokovni posvet z mentoricami skupin. Vse prisotne je pozdravil tudi vodja JSKD OI Žalec mag. Marko Repnik. Nagovor nove predsednice KUD Polzela Klavdije Sitar. Razstava »Žena mati« T. TAVČAR Likovniki Kulturno-umetniškega društva Polzela so na Gradu Komenda na Polzeli postavili tradicionalno likovno razstavo Žena – mati. Devetindvajset ljubiteljskih slikarjev KUD Polzela je naslikalo dela, ki upodabljajo »Njene želje in veselje«, kar je tudi naslov letošnje 15. likovne razstave, odprta pa je bila do 18. aprila. Številne zbrane je uvodoma pozdravila predsednica KUD Polzela Klavdija Sitar, o razstavi pa je sprego- voril mentor Milan Milač, posredoval pa tudi svoje misli o delu z likovniki, ki jih je spremljal od januarja do marca letos. V kulturnem programu je nastopila Stanka Kopušar z avtorsko pesmijo Šopek za mamo, poleg nje pa tudi kvartet Oljka. Vsem avtorjem, ki sodelujejo na razstavi, so podelili zahvale, posebno pa je ob tem prejel Marko Slokar za večdesetletno vodenje KUD Polzela. Besede zahvale je izrekel tudi podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. naletel na manipulatorko, se z njo poročil in se vse bolj oddaljeval od primarne družine. Razmerje s toksično osebo ga je vse bolj uničevalo. Začel je čustveno in psihično propadati, izginjala sta njegova mila narava, njegov humor. Znašel se je na psihiatriji, poln občutkov krivde. Bratje in sestre so poskušali reševati situacijo. Vedeli so, da gre za bolan odnos, ki je vsem v družini grenil življenje. To reševanje jim je vzelo veliko energije. Bili so neuspešni. On je ostal ujet v svetu intrig, laži in manipulacije. Skozi knjigo odkrivamo negativne like in njihove vedenjske vzorce ter se zavemo, da takšni ljudje živijo med nami, okrog nas. Knjiga Snaha ne obsoja, temveč opisuje. Ne žali, temveč odstira dejanje za dejanjem, ki so se zgodila. Ob zaključku sta skupaj zapela v duetu. KULTURA ŠT. 4 I april 2023 19 Ubrani in uigrani koncerti Glasbene šole Risto Savin Žalec BINA PLAZNIK Žalska glasbena šola Risto Savin je tudi to pomlad postregla z bogatim glasbenim programom ter domiselnimi in odlično obiskanimi koncerti. 14. aprila so mladi glasbeniki pihalnega in harmonikarskega orkestra Glasbene šole Risto Savin uprizorili pravi glasbeni polet v vesolje in obisk vseh planetov, ki nas obdajajo, z naslovom Veselo v vesolje. Manj kot teden dni kasneje, 20. aprila, sta se na letnem koncertu predstavila še simfonični in godalni orkester s solisti. Oboje so organizirali v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Obakrat je Glasbena točka godalnega orkestra, skladba Pika Nogavička, s solistko Nicolino Jeseničnik, mentorja profesor Andraž Slakan in Sonja Alatič. bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Mag. Gorazd Kozmus, ravnatelj Glasbene šole Risto Savin Žalec, je opisal glasbeni polet v vesolje: »Recimo temu programska glasba – ko želimo stvari opisati in z glasbo pričarati, kako naj bi izgledala. Pihalni in harmonikarski orkester se nista še nikoli skupaj predstavila na samostojnem koncertu, in to v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Pred dogodkom sem izrazil skrb, da nam ne bo uspelo napolniti dvorane, ampak danes ta poka po šivih, kar me neizmerno veseli. Nataliia Ermakova, profesorica, ki vodi harmonikarski orkester, in Jan Grčar, ki vodi pihalni orkester, sta si koncert zamislila kot potovanje skozi vesolje. Sta oče in mama te predstave. Tudi projekcija je naše delo, pri njej nam je pomagal tudi naš hišnik. Zala Valenčak z Osnovne šole Petrovče nam je izdelala odlično sceno – planete. Moderator Ambrož Kvartič, ki je med drugim avtor Moderator Ambrož Kvartič je pričaral pravo galaktično vzdušje na koncertu pihalnega in harmonikarskega orkestra. pravljičnih zgodb in radijski moderator, je s svojo bujno domišljijo sestavil zgodbo za ta koncert. Kot solisti so se predstavili pevski zbor glasbene šole in naša učenka petja Tinkara Pfeifer pod vodstvom profesorice petja Andreje Krt, pri latino venčku pa so se kot solistke predstavila dekleta našega baletnega oddelka, ki deluje pod vodstvom profesorice Ines Mandelj. Za luči in ozvočenje je kot vedno poskrbel Matevž Weber. Zelo sem zadovoljen z uspešno izvedbo.« Na letnem koncertu simfoničnega in godalnega orkestra s solisti, 20. aprila, sta se orkestra pod vodstvom profesorja Andraža Slakana predstavila s skupno 23 točkami, od tega je bilo osem točk solistov, od 3. do 8. razreda. Ravnatelj Kozmus je komentiral: »To, da nudimo učencem možnost, da se predstavijo kot solisti z orkestrom, je nepozabno, ker kasneje morda ne bodo imeli več priložnosti za kaj takega. Z mentorjem, profesorjem Andražem Slakanom vsako leto pregledava soliste in narediva izbor ter sestaviva program solistov. Druga posebnost tega koncerta je tudi izbor skladb, ki jih učenke in učenci odigrajo. To so poleg klasike tudi bolj ali manj moderni hiti.« Ravnatelj še doda: »Not za te skladbe se ne da kupiti. Profesor Andraž Slakan priredi skladbe in spiše note, da otroci lahko igrajo. Vzdušje na koncertu je bilo fenomenalno, zaključili smo ga z vriskanjem občinstva in stoječimi ovacijami.« 10. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov Slovenije v Žalcu BINA PLAZNIK Pod taktirko Glasbene šole Risto Savin Žalec so v soboto, 15. aprila, organizirali že 10. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov Slovenije. Srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov so pripravili v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Nanj se je letos prijavilo rekordno število orkestrov in ansamblov iz vse Slovenije. Mag. Gorazd Kozmus, ravnatelj Glasbene šole Risto Savin Žalec, je izrazil veselje, da so se kitaristi s svojim programom ponovno lahko predstavili občinstvu in drug drugemu. Spomnil je tudi, kako se je rodila ideja za tak dogodek: »To srečanje je nastalo na naši šoli pred davnimi leti, gre namreč za bienale, vmes je bila še korona … Pobudo zanj je dala naša, od letošnjega januarja žal pokojna, profesorica Marija Alatić, ko so sestankovali vodje kitarskih orkestrov, ki jih je bilo takrat izjemno malo. Letos so nastopili izključno orkestri glasbenih šol iz vse Slovenije in odziv je izjemen. Toliko prijavljenih ni bilo še nikoli, kar nas izjemno veseli, saj to pomeni, da delamo dobro.« Pri organizaciji dogodka so naleteli na izziv, in sicer na prostorske težave pri izvedbi, pove ravnatelj: »V naši dvorani je namreč oder premajhen, v dvorani kulturnega doma pa bi morali kitarske orkestre ozvočevati, kar predstavlja izjemen logistični zalogaj. Tako smo se odločili za izvedbo v avli kulturnega doma, kjer ozvočenje ni potrebno, saj glasbila lepo zvenijo, v manjšo napoto pa sta le dva stebra sredi avle.« Že po tradiciji je srečanje odprl kitarski orkester domače glasbene šole ter ga v popoldanskem času zaključil kitarski orkester Akademije za glasbo pod Z razstave Jožeta Kovača Utrinki s podeželja T. TAVČAR Dogodek je priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj kitaristov iz vse Slovenije. vodstvom profesorja Tomaža Rajteriča. »Gre tudi za strokovno izmenjavo izkušenj, udeleženci se med sabo spoznajo, pogovorijo, poslušajo drug drugega in se dogovorijo za kakšen obisk,« še doda Kozmus. Nastopi so potekali v dveh delih. Dopoldne so srečanje odprli domačini, Kitarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom profesorice Maruše Mirnik. Sledili so kitaristi iz krajev širom Slovenije: iz Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, Celja, Gornje Radgone, Murske Sobote, Postojne, Ljubljane Moste-Polje, Grosuplja, Glasbene šole Franca Šturma, Slovenske Bistrice in Nazarja, v popoldanskem delu še kitaristi iz Konservatorija za glasbo in balet Maribor, glasbene šole Konserva- torija za glasbo in balet Ljubljana, Jesenic, Škofje Loke, Kamnika, Trbovelj, Rakovnika, Slovenj Gradca in Brežic, čisto za konec pa še kitarski orkester Akademije za glasbo. V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec bo do 3. maja odprta slikarska razstava Jožeta Kovača, ki ima naslov Utrinek s podeželja. Na odprtju je o avtorju razstave spregovoril Vid Palčnik. Jože Kovač izhaja iz kmečke družine, svojo nadarjenost za risanje pa je izkazal že kot otrok v osnovni šoli. Starši so ga na prigovarjanje učiteljev poslali v srednjo oblikovalsko šolo. Po končani DIALOG: ŽIVO - NEŽIVO ali o potovanju barve med svetlobo in temo Na razstavi sodelujejo: Natalija R. Črnčec, Simona Šuc in Zdenka Žido. 26. 5. ob 19. uri Dvorec Novo Celje Razstava bo na ogled do 1. 10. šoli se je zaposlil v koroški tiskarni, vendar mu zaradi obilice dela ni uspelo razvijati svojega umetniškega talenta, zato se je v prostem času posvečal predvsem risanju s svinčnikom in tušem, kar ne vzame toliko časa kot slikanje z oljem. Po upokojitvi je našel več časa za likovno ustvarjanje in tako so nastale slike, ki so prikazane na tej razstavi. Predstavljajo predvsem tisto preprosto kmečko življenje, kot se ga spominja še iz svoje mladosti, življenje polno dela in skrbi, pa tudi lepih in prijetnih trenutkov. Vse to je upodobljeno v Jožetovih delih, in kot je o njem napisal akademski slikar Denis Senegačnik, je Jože Kovač »pristen človek, ki vneto, redoljubno, z zanosom slika slike, ki so globoko pripovedne z velikim čustvenim nabojem, polnim spominov preteklega časa«. Otvoritev razstave, ki bo odprta do 3. maja, je popestril otroški pevski zbor učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki ga vodi Andreja Krt. ŠPORT 20 ŠT. 4 I april 2023 Teklo in hodilo 500 udeležencev T. T., TD SAVINJČAN V petek, 14. aprila, so pripravili deveti Kronometer na Bukovico, dan kasneje, v soboto, 15. aprila, pa je potekal Savinjski K6 trail, oba skupaj pod imenom Vikend festival pohodništva in gorskega teka. Start v Migojnicah Atletsko tekaško društvo Savinjčan ob pomoči Mladinskega centra Žalec in Študentskega kluba Žalec že nekaj let zapored v aprilu organizira tekaška tekmovanja za vse kategorije, pred dvema letoma pa so tekaška tekmovanja strnili v Vikend festival pohodništva in gorskega teka, ki je letos potekal 14. in 15. aprila. Celotno dogajanje je bilo postavljeno v Migojnice oziroma letno gledališče Limberk, ki s svojo lepoto vsakokrat navduši udeležence tekov in vse, ki pridejo na ta čaroben košček naše prelepe Slovenije. Tako se je v petek, 14. aprila, odvil že deveti Kronometer na Bukovico, ki je štel za tekmo državnega prvenstva ter tudi za pokal Slovenije v gorskem teku za veteranske kategorije. Udeležilo se ga je 85 tekačev in tekačic, ki so se pogumno podali na pot proti koči na Bukovici, kjer je bil cilj. Med njimi je letos tekel tudi Miran Cvet, ki je pri svojih 55 letih dokazal, da se lahko še vedno enakovredno kosa z mladinskimi reprezentanti. V absolutni moški kategoriji je zmagal lanskoletni zmagovalec Maj Pritržnik iz AD Kladivar Celje s časom 9:02, drugi je bil Miran Cvet iz KGT Papež-Scott z zaostankom le treh sekund, tretji pa je bil prav tako obetaven tekač Žiga Jan Novak iz AD Olimpik. Med puncami je tudi letos slavila Sara Bilban iz TK Šmarnogorska naveza, ki si je v težkih razmerah pritekla nov rekord proge v absolutni ženski kategoriji s časom 10:52, druga je bila njena klubska kolegica Ana Novak s časom 10:57, tretja pa Ana Močnik iz KGT Papež iz Kamnika. Naslednji dan, v soboto, 15. aprila, pa je potekal Savinjski K6 trail ali, kot so ga poimenovali nekateri, gladiatorski trail, dolg 28 km in z 2000 m višinske razlike. Tudi letos je postregel z ekstremnimi razmerami, saj je vreme v četrtek začinilo sneženje nad 900 metri nadmorske višine in so bili na trasi kar trije zasneženi vrhovi, medtem ko je bila pot ves čas blatna in spolzka, kar je bilo zaznati ob prihodu tekmovalcev skozi cilj. Prvi je ciljno črto prečkal Marko Tratnik iz ŠD Nanos-Podnanos s časom 2 uri, 37 minut in 19 sekund, takoj za njem je pritekel mladi, 21-letni Klemen Španring iz AD Slovenska Bistrica, tretji pa je bil Žan Žepič iz AD Olimpik Kropa. Iz vrst domačega ATD Savinjčan sta kar dva člana zasedla mesto v prvi deseterici, in sicer je bil Nejc Blatnik na odličnem petem mestu, Matej Nidorfer pa je bil sedmi. Najboljša v ženski kategoriji je bila pričakovano Lucija Krkoč iz ŠD Nanos-Podnanos, ki je zmogla progo pod tremi urami, in sicer je bil njen čas 2:59:37, pred klubsko kolegico Petro Tratnik, tretja pa je bila Barbara Jolič iz TK Šmarnogorska naveza. Savinjski K6 trail je bil sestavljen tudi iz pohodnega dela, ki se ga je udeležilo cca. 210 pohodnikov. Ti so štartali dve uri pred tekači, zato so lahko tekače na progi bučno vzpodbujali, kar jim je bilo, kot so kasneje priznali, zelo všeč. Vikend festivala pohodništva in gorskega teka se je v dveh dneh udeležilo nekaj manj kot 500 udeležencev, kar dogodek uvršča med največjega v svoji sredi, za samo organizacijo pa je ATD Savinjčan spet prejel najvišje ocene delegatov ZGT, ki deluje v okviru Atletske zveze Slovenije. Nuša evropska univerzitetna prvakinja T. TAVČAR Na jugu Francije, v manjšem mestu Albi, je potekal evropski univerzitetni pokal v powerliftingu, ki se ga je udeležilo 59 žensk in 64 moških iz vse Evrope. Članica Powerlifting kluba Polzela Nuša Železnik je zastopala Univerzo v Ljubljani in zmagala v kategoriji žensk do 84 kg ter dosegla nov univerzitetni evropski rekord. Z odličnim nastopom si je pridvigala prvo mesto v počepu, potisku s prsi, mrtvem dvigu ter skupnem seštevku. Pri tem je podrla tri evropske univerzitetne rekorde – najprej v počepu s 163 kg, nato ga je izboljšala še s 168 kg. Vsi dvigi skupaj so ji prinesli seštevek 438 kg, kar je tudi nov evropski univerzitetni rekord. Med drugim je na tekmovanju uspešno opravila tudi izpit za mednarodno sodnico II. stopnje. Veselje Nuše Železnik ob novem rekordu Hitrostna drsalca na OI L. G. ARHIV DK CELJE Hitrostna drsalca na kratke proge Tibor Komerički in Žalčanka Dina Špan, člana Drsalnega kluba Celje, sta s svojimi uvrstitvami na svetovnem mladinskem prvenstvu v hitrostnem drsanju na kratke proge januarja v nemškem Dresdnu, Sloveniji v tej disciplini prvič pridrsala možnost za udeležbo na prihajajočih zimskih mladinskih olimpijskih igrah, ki bodo od 19. januarja do 1. februarja 2024 v Koreji. Dina Špan je na 500 m v skupni razvrstitvi zasedla 38. mesto od 53 tekmovalk, na 1000 m 37. mesto od 53 tekmovalk in na 1500 m 39. mesto od 54 tekmovalk. Pri tem je izboljšala osebni in državni rekord na 500 m, oba rekorda pa prav tako tudi na 1000 in 1500 m. Tibor Komerički je na 500 m v skupni razvrstitvi zasedel 25. mesto od 68 tekmovalcev, na 1000 m 33. mesto od 67 tekmovalcev in na 1500 m 35. mesto od 63 tekmovalcev. Tudi on je v tej sezoni izboljšal državni rekord na 500 m, osebnega in državnega na 1000 m ter osebnega na 1500 m. Žalske nogometašice zmagovalke D. N. V Radljah ob Dravi je pred časom potekal še zadnji od enajstih turnirjev v organizaciji NK Radlje pod pokroviteljstvom Nogometne zveze Slovenije. Turnirji so se zvrstili v daljšem časovnem obdobju lanskega oziroma letošnjega leta in so omogočili udeležbo tudi deklicam selekcije U15, v kateri uspešno tekmujejo tudi žalske nogometašice. Zadnjega iz vrste turnirjev so se tako pod vodstvom trenerja Aleša Brenceta udeležile predstavnice selekcije U15 ŽNK Žalec, ki so pokazale izvrstno igro in postale zmagovalke turnirja. To lovoriko so si priigrale Ariana Kovačič, Beti Lukež, Gaja Brence, Lea Pančur, Nicole Blatnik, Veronika Vida Brunšek, Zoja Potočnik in Žana Stojaković, ki so nastopile v konkurenci klubov NŠ ŽNK Radlje, DNK Trbovlje, ŽNK Goričko, ŽNK Obala Koper, ŽNK Mura, ŽNK Maribor in ŽNK Podravje. Igralke ŽNK Žalec so v tesnem finalu premagale ekipo ŽNK Podravje in osvojile prvo mesto. Tretje mesto je pripadlo gostiteljicam ŽNK Radlje, ki so v malem finalu premagale ŽNK Mura Nona. Poleg ekipne zmage je bila za najboljšo igralko turnirja izbrana igralka ŽNK Žalec Zoja Potočnik. Na fotografiji (z leve). Tibor Komerički, trener Martin Kolenc, Dina Špan Zmagovalna ekipa ŽNK Žalec s trenerjem po osvojitvi turnirja, ob trenerju s pokalom najboljša igralka turnirja Zoja Potočnik Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO Tri zlate in bronasta na balkanskem T. TAVČAR V Istanbulu v Turčiji je potekalo 7. balkansko atletsko prvenstvo v dvorani za veterane. Slovenska reprezentanca v zasedbi 18 atletinj in atletov je osvojila 34 medalj ter skupno 5. mesto od 12 držav. Med njimi je nastopil tudi Marko Božiček iz Ločice ob Savinji, ki se je vrnil s kar štirimi medaljami. Marko Božiček je postal balkanski prvak v svoji kategoriji M60 kar v treh disciplinah, v teku na 400 m, 60 m z ovirami in štafeti 4×200 m s časom novega balkanskega rekorda. Temu je dodal še bronasto odličje v teku na 200 m. Zadnji dan marca je Marko nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v poljskem Torunu, in sicer v teku na 60 m z ovirami v svoji starostni kategoriji 60+. Osvojitev medalje mu je preprečila poškodba. ŠPORT ŠT. 4 I april 2023 21 Nastopilo tisoč mladih odbojkarjev T. T., D. N. D. N., SIP V Šempetru, Preboldu, Grižah, Žalcu in Braslovčah je na petnajstih igriščih 90 ekip iz Slovenije odigralo 165 tekem. Odbojkarski klub SIP Šempeter je v soboto, 15. aprila, organiziral tradicionalni 7. turnir v mali odbojki Pokal Savinjske doline – SIP, OPEN 2023 za deklice in dečke, letnik 2010 in mlajše. Skupaj je bilo aktivnih preko tisoč mladih odbojkaric in odbojkarjev. Turnir se je odvijal na petih prizoriščih, v športnih dvoranah v Šempetru, Preboldu, Grižah, Žalcu in Braslovčah. Skupno se je na petnajstih igriščih pomerilo 90 ekip iz vse Slovenije. Kot je povedal glavni organizator turnirja, strokovni vodja OK SIP Šempeter Sebastjan Cilenšek, je vseh 165 tekem potekalo v duhu fair-playa, zato je bil glavni cilj turnirja s tem že dosežen. Igrali so zelo kakovostno odbojko, nagrajena pa je bila z bučnim navijanjem staršev in ostalih navijačev posameznih ekip. Žalske kadetinje, zmagovalke turnirja v Kopru Rokometašice uspešne na velikonočnih turnirjih L. G. Iz tekmovanja v Preboldu, kjer je bil kot soorganiztor OK Prebold Pri deklicah je v konkurenci 48 ekip 1. mesto osvojila ekipa Nova KBM Branik, ekipa SIP Šempeter je zasedla 5. mesto. Zmagovalka turnirja pri dečkih, kjer je sodelovalo 18 ekip, je bila ekipa Fužinar SIJ Metal, ekipa SIP Šempeter je zasedla končno 4. mesto. V kategoriji začetniki, kjer je nastopilo 24 ekip, je prvo mesto osvojila domača ekipa SIP Šempeter II. Pokale in kolajne sta podelila strokovni vodja OK SIP Šempeter Sebastjan Cilenšek in pomočnica selektorja ženske kadetske reprezentance Mojca Božič. V Šempetru so ponovno dokazali, da so odlični organizatorji in da se ne bojijo nobenega projekta. Vodja turnirja Sebastjan Cilenšek vsem udeležencem zahvalil za udeležbo ter jim čestital za prikazano igro in borbenost, hkrati pa je vse skupaj povabil na 8. mednarodni turnir »Pokal Savinjske doline 2024«, ki bo aprila ali maja prihodnje leto. T. TAVČAR V nedeljo, 2. aprila, je v Braslovčah potekal finalni turnir državnega prvenstva v odbojki za mladinke, na katerem so Braslovčanke osvojile odlično 2. mesto in srebrno medaljo. Ekipa Visit Braslovče je v prvi polfinalni tekmi z 2 : 1 premagala ekipo Nova KBM Branik, ekipa Formisa pa je brez težav z 2 : 0 premagala ekipo Vitala iz Ljubljane. V tekmi za 3. mesto so bile z 2 : 1 morda nekoliko presenetljivo, vendar zasluženo boljše Ljubljančanke, za naslov Rokometašice RK Zelene Doline Žalec, ki letos tekmuje le v mlajših selekcijah, so se na velikonočni vikend merile na dveh mednarodnih velikonočnih turnirjih. Kadetinje so v Kopru zmagale, mlajšim deklicam A pa je v Rovinju za las ušla zmaga in so zasedle 2. mesto. Kadetska ekipa RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom Marka Dobrkovića je na mednarodnem velikonočnem turnirju Kopercup, ki je bil med 7. in 9. aprilom v Kopru, zasedla 2. mesto. Mlajše deklice B pod vodstvom Tane Sutaj, ki so na tem turnirju tekmovale prvič, v kategoriji deklic l. 2010, torej z leto starejšimi rokometašici, pa so zasedle 4. mesto. Na mednarodnem velikonočnem turnirju od 6. do 9. aprila v Rovinju pa so se merile mlajše deklice A (letnik 2010) pod vodstvom Milana Ramšaka. Po štirih dneh in šestih tekmah so žalske rokometašice zaključile turnir na 2. mestu. V polfinalu so premagale ekipo Z' dežele Celje, v finalu pa so le za gol klonile proti ekipi Koka Varaždin. Žalska vratarka Hana Softić je bila proglašena za naj vratarko v svoji kategoriji. Mlajše deklice A s trenerjema Milanom Ramšakom in Anito Seles po osvojenem 2. mestu v Rovinju. Ekipa začetnic SIP Šempeter II, ki je med 24 ekipami osvojila prvo mesto. Mladinke druge ARHIV KLUBA Uspešni na svetovnem in državnem D. NARAGLAV državnih prvakinj pa sta se pred polnimi tribunami navijačev pomerili ekipi Visit Braslovče in Formis iz Hoč. Zmaga Formisa s 3 : 0 ni bila presenečenje, saj gre za odlično ekipo, ki zelo dobro igra tudi v prvi članski ligi. Braslovčanke so z drugim mestom dodale piko na i letošnji odlični sezoni v mladinski kategoriji, hkrati pa je medalja tudi lepo slovo za igralke, ki letos zapuščajo mladinsko kategorijo in verjetno tudi matični klub. Igralki spredaj: Lara Jelen (levo), Tija Šketa Rozman (desno); druga vrsta (od leve proti desni): Manca Oštir, Brina Kodrun, Rima Posedel, Taja Ferlež, Eva Satler, Živa Donko, Zoja Kalar, Neža Bednjanič in trenerja Tomaž Golež ter Taja Steblovnik Klub borilnih veščin SUN iz Šempetra uspešno nadaljuje svoje poslanstvo v tem športu. Za njimi je kar nekaj tekmovanj, vključno z nastopom v državni reprezentanci. Minuli mesec so v okviru kickboxing reprezentance Slovenije nastopili na svetovnem pokalu v Innsbrucku v Avstriji. Med več kot 1.300 tekmovalci iz 33 držav so se slovenski borci odlično odrezali. Tudi šempetrski borci – v reprezentanci so bili Ana Jan, Žan Kovačič, Simon Zajec ter Simon Jan kot trener – so dodali svoj delež in pokazali odlične borbe, na stopničke pa je stopila Ana Jan, ki je v disciplini light contact med starejšimi kadetinjami –55 kg po prvem prostem krogu najprej premagala predstavnico Poljske, potem predstavnico Anglije ter v finalu še eno predstavnico Slovenije. Po lanskem uspehu v Budimpešti je tako osvojila tudi pokal v Avstriji. Žan Kovačič je moral med starejšimi kadeti –57 kg priznati premoč predstavniku Ukrajine, Simon Zajec pa med člani –74 kg Udeleženci svetovnega prvenstva (od leve) Simon Zajec, Žan Kovačič, Ana in Simon Jan po zmagi nad predstavnikom Švice aktualnemu evropskemu prvaku iz Poljske. V soboto, 1. aprila pa je v Ormožu potekalo državno prvenstvo v disciplinah light contact in kick light. Člani šempetrskega KBV SUN so nastopili v obeh disciplinah. V kick lightu je med člani –84 kg nastopil Jan Štiglic, ki je moral priznati premoč predstavniku KB Koper. V disciplini light contact so se najbolje odrezali ter osvojili naslov državnega prvaka med starejšimi kadeti Mirsad Beganović –32 kg, Brad Flis –57 kg, Samo Orehovec –63 kg ter med člani –79 kg Simon Zajec. Drugo mesto je med starejšimi kadeti –63 kg osvojil Matevž Basle, tretja mesta pa med starejšimi kadetinjami Zala Stojčević –42 kg, Marina Banfič in Ana Jan –55 kg. Tretji je bil tudi Emil Banfič –57 kg. Med mladinci –63 kg je nastopil tudi Davor Orehovec, ki pa je v težki borbi žal moral priznati premoč tekmovalcu iz kluba Škorpijon Ljubljana. Že naslednji dan, 2. aprila, pa je v organizaciji KBV SUN Šempeter v dvorani OŠ Šempeter potekal 2. zajčkov turnir v taekwondoju za najmlajše, in sicer za kategorije mlajših in starejših kadetov. Udeležilo se ga je 190 mladih tekmovalcev iz 13 klubov, med katerimi so bili tudi trije iz sosednjih Hrvaške in Avstrije. 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV/ MLADI ŠT. 4 I april 2023 UTRIPOV HOROSKOP ZA MAJ 2023 OVEN V prvih treh tednih maja bo vaš planet Mars potoval po znamenju raka, zato bo glavnina vaših aktivnosti usmerjena na dom in opravke v zvezi z njim. V zadnji tretjini meseca bo vaš vladar Mars prestopil v sorodno ognjeno znamenje leva in prebudili se bodo vaša borbenost, ambicioznost ter tekmovalni duh, življenje bo dobilo zelo pospešen tempo. V času okoli polne lune in njenega delnega mrka, ki se zgodi 5. 5., bodite previdnejši, še zlasti na čustvenem področju! BIK V prvih treh tednih meseca vas bo sonce v vašem znaku obdarilo z vitalno energijo, kar vam bo v veliko pomoč. Merkur, ki je prav tako v biku, bo do sredine meseca R, zato s pomembnejšimi odločitvami počakajte. Kasneje bo čas zanje ugoden! Polna luna v vašem znaku 5. 5. bo potekala sočasno z delnim luninim mrkom, zato se svetuje izredna previdnost na prav vseh področjih! Razmislite, česa in koga ne želite več v svojem življenju, in naredite čistko! DVOJČKA V prvi polovici meseca bo vaš vladar Merkur potoval R, kar pomeni, da se bo vse odvijalo upočasnjeno. Pričakujete lahko priložnosti, da kaj popravite, kar bo dobrodošlo! V čustvenem smislu bo prvi teden zelo prijazen, kar nekaj razlogov boste imeli za zadovoljstvo. V drugi polovici meseca, ko bo Merkur ponovno direkten, bo postalo iz dneva v dan bolj živahno. Ogromno vitalnosti vas čaka po 21., ko dobite odličnega pomočnika v soncu v vašem znaku! RAK LEV DEVICA TEHTNICA Cena minute pogovora je po ceniku vašega operaterja. ŠKORPIJON Maj bo izredno zanimiv mesec, v katerem lahko pride do velikih preobratov. Potrebno je le, da sledite svoji močni intuiciji. 5. 5., ob polni luni, bo nastopil tudi delni mrk vaše vladarice lune. Razmislite, katere spremembe želite, kaj in kdo mora postati v vašem življenju preteklost. V izredno pomoč vam bo Mars, ki bo vse do 20. 5. v vašem znaku in vam prinaša ogromno energije. Najlepše pa je potovanje Venere po raku od 7. v mesecu dalje! Zadovoljni boste! Pred vami je intenziven mesec po dogajanju, zato se dobro pripravite. Do sredine meseca lahko kaj popravite za nazaj ali se odločate, v kaj in koga boste sploh še vlagali energijo. Še zlasti napeto bo okoli polne lune in luninega mrka 5. 5. Druga polovica meseca bo bistveno bolj prijazna. Direkten Merkur bo omogočal gladko komunikacijo, najboljši pa bo položaj Marsa, ki bo vstopil v vaš znak. Prinaša vam veliko moči in energije, borbeni boste! Množična ekomaska Zeleno zlato iz vrtcev Novo Celje Ekomaski navdušili L. G. ARHIV VRTCA ZKŠT Žalec je februarja objavil javni razpis za naj trajnostno masko pust 2023 za vrtčevske otroke. Dobili so dva zmagovalca, maski Obiralke in hmeljkoti ter Zeleno zlato, ki sta v živo navdušili na letošnjih pustovanjih. Masko Obiralke in hmeljkoti sta izdelali mentorici Mateja Ločičnik in Zlatka Metličar iz 7. oddelka enote Žalec 1 žalskih vrtcev. Vanjo je bilo vključenih 23 otrok v starosti pet do šest let. Masko Zeleno zlato so izdelale vzgojiteljice vrtca Novo Celje (Vrtci Žalec) Karmen Florjančič, Romana Pikl, Mateja Paj, Alja Krajnc, Lidija Dražnik in Anita Vipotnik, vanjo pa je bilo vključenih 51 otrok od enega do šest let starosti. Vzgojiteljice so ogromno truda vložile v maske, ki so jih otroci potem z veseljem nosili na pustovanjih v Žalcu, Petrovčah in morda še kje. Posebnost mask je, da sta bili obe zelo izvirni, imeli sta umetniško ter etnološko vrednost (hmeljarska dediščina), narejeni pa sta bili iz recikliranih materialov oz. ponovno uporabljenih materialov ter z domiselno tehniko izdelave. Ob tem sta govorili tudi zgodbo, povezano s hmeljarsko dediščino, ki je navdušila gledalce na pustovanjih Vaš vladar Merkur bo v prvi polovici meseca R, kar predstavlja upočasnjevanje vašega delovanja. Ne delujte na silo, še zlasti ne okoli polne lune in luninega mrka 5. 5.! Ne izzivajte, ne postavljajte svojih zahtev in ne pričakujte razumevanja. Čas za razčiščevanje ni ugoden. Bistveno bolj prijazna bo druga polovica meseca, ko bo Merkur ponovno direkten, vi sami pa se boste počutili bistveno bolj sproščeno. Venera vam pripravlja lepe trenutke tudi na čustvenem področju! Jaz sem Filip Jaz sem Filip. Kdor me pozna, ve, da moje sanje so, da postal bi slaven rokometaš. Vzel bom žogo in zadel bom gol, množica ponori, ker prvaki zdaj smo mi. Filip Dimitrijević, 5. razred, I. OŠ Žalec PISMA BRALCEV ČAKANJE NA BOLJŠI JUTRI ! Že stoletja zgodovina se ponavlja in vse za boljši jutri nam pripravlja. Boljši danes pa še vedno ne more priti, saj zato je treba mnogo še postoriti. V prvem tednu meseca se bodo izmenjavali zelo različni vplivi, zato bodite resnično previdni ob polni luni in njenem mrku 5. 5. Čas za pomembnejše novosti bo ugodnejši v drugi polovici maja, ko bo vse steklo kot po maslu. V tem mesecu boste veliko pozornosti namenili ljudem, ki so vam pri srcu, ter svojim bivalnim in delovnim prostorom! V zadnji tretjini meseca bo počutje bistveno boljše, sonce v sorodnem znaku pa prinaša povečano vitalnost! Še zlasti na vas bosta ščip in delni lunin mrk močno vplivala, saj bo tokrat polna luna prav v vašem znaku. Svetuje se povečana previdnost prav na vseh področjih! Zagotovo je potrebno, da naredite »čiščenje« prav na vseh nivojih, tako energetskih, psihičnih in emocionalnih kot fizičnih. Poskrbite, da odvržete bremena preteklosti in pričnete živeti v sedanjosti! Od 7. 5. dalje vas bo Venera v sorodnem znaku lepo razvajala, prepustite se ji! Zapeli so tudi otroci vrtca Polzela STRELEC Zanimiv mesec je pred vami, v katerem se tudi vam svetuje previdnost okoli polne lune, delnega luninega mrka in mlaja. R Merkur opozarja, da ne hitite s pomembnejšimi odločitvami; čeprav se vam bo zelo mudilo, počakajte! Vsaj do sredine meseca, ko se pričenja ugodnejše obdobje. Mars vas bo po 20. 5. oskrboval z energijo, odlično se boste znašli v različnih okoliščinah. Na čustvenem področju vlagajte energijo v odnose! KOZOROG Mars vam v prvih treh tednih nasprotuje, zato boste morali v svoje delovanje vložiti bistveno več energije kot do sedaj. R Merkur v prvi polovici meseca ter čas okoli polne lune in delnega luninega mrka 5. 5. prinašata potrebo po razčiščevanju situacij ter tudi medosebnih odnosov. Ni nujno, da bodo za to pripravljeni drugi! Za vse vam bo enostavno zmanjkalo časa. Zagotovo si lahko več uspeha obetate v drugi polovici meseca, ko se bodo zadeve pričele odvijati bolj gladko. VODNAR Pričetek maja bo dokaj stresen, vse do polne lune in delnega mrka 5. 5. Precej nemirni boste, za vsako ceno boste želeli postaviti veliko stvari (in ljudi) na svoje mesto! Pri tem ste lahko preostri, kar se vam strogo odsvetuje, nikamor ne boste prišli s takšnim odnosom! V zadnji tretjini meseca boste občutili olajšanje, energija in vitalnost bosta naraščali in postali boste zelo konstruktivni v svojem delovanju. Na Polzeli so v Športni dvorani Polzela 16. aprila pripravili tradicionalni dobrodelni koncert v organizaciji Ustanove dobrodelni županov sklad Polzela. Že deseti dobrodelni koncert je k sodelovanju privabil zanimive in raznovrstne goste, ki so znali zadovoljiti paleto glasbenih okusov. Dogodek je odprl orkester Kulturno-glasbenega društva Cecilija Polzela z več kot 20 izvajalci pod vodstvom Gašperja Smisla. Vrtčevskemu in šolskemu sklopu so sledili pop rock glasbeniki: Raptors Rock Band, rockerska skupina A'n'J Rock Band s povednima avtorskima skladbama RIBI Kar nekaj ovir se vam bo postavilo na pot v prvi polovici meseca, zato stisnite zobe, še zlasti ob polni luni in mrku 5. 5. Nič ni večno in tudi takšno stanje ne bo trajalo v nedogled. Že ob sredini meseca boste občutili olajšanje in vse se bo pričelo odvijati po vaših željah. Energije vam zlepa ne bo zmanjkalo! Venera bo od 7. 5. dalje v sorodnem znaku, zato se obeta romantika, lepo vam bo na čustvenem področju. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). MLADI AVTORJI Zbrali skoraj 6.000 evrov T. T. in Jan Potrč Band. Rokerske zvoke so zamenjali zvoki narodno-zabavne glasbe z ansamblom Igor in zlati zvoki. Sledil je kabarejski del s Tanjo Pečenko, Maticem Doklerjem in plesno skupino Muzikalci. Za češnjo na vrhu dobrodelne torte pa sta se na odru pridružili energična pevka Alya in Nuška Drašček. Prireditev je povezovala Polzelanka Valentina Plaskan. H govoru je povabila tudi župana Jožeta Kužnika, ki se je zahvalil obiskovalcem, nastopajočim in vsem, ki so prireditev organizirali, skupaj pa so zbrali 5.948 evrov. Vsaki generaciji pa življenje se izteče, le boljši jutri se naprej zavleče. Spet začenja se obnova, in na oblasti je že stranka nova. Nič se še ne da storiti, saj prejšnji nočejo povsem oditi. Zato treba glasove bo dobiti in stranko dobro utrditi. Kar naenkrat spet upokojenci so zanimivi, In vsi se trudijo, kako bi si jih pridobili. Vsi si delajo skomine, a kmalu po volitvah že problem so pokojnine. Najprej prepirajo se, kdo so naši in kdo so vaši? Pri tem uživajo le bogataši. Nikamor nočejo oditi, saj hudo je dobra mesta zapustiti. Do sedaj še ni prišel čas, da boljši danes bi že bil pri nas. Boljši jutri se nam vedno bolj odmika, zato pa vztrajno večja socialna je razlika. Spet prišel bo maj in praznik dela, pravica delavcev na novo se bo začela. Če pa le kdaj boljše jutro bo prišlo, takrat pa že mene ne bo. Rado Kot, Griže Vstopnice: TIC Žalec in uro pred predstavo na blagajni doma MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 4 I april 2023 23 Mladi pevci v Taboru D. NARAGLAV Dvodnevna prireditev je v Tabor prinesla svojstveno pevsko vzdušje z veliko mladimi pevkami in pevci, pa tudi številne poslušalce in gledalce. V torek, 4., in sredo, 5. aprila, popoldan je bila v Dvorani doma krajanov v Taboru območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki so jo poimenovali Pozdrav pomladi 2023. Tako rekoč oba dneva je bila dvorana nabito polna; mnogi so morali stati ali pa so se kar posedli po tleh. Prvi dan revije so se predstavili Mlajši OPZ OŠ Vransko–Tabor z zborovodkinjo Danijelo Jeršič, Mlajši OPZ OŠ Šempeter z Ljudmilo Ano Par, Otroški PZ I. OŠ Žalec s Tino Jošovc, Združeni otroški PZ POŠ Trje in OŠ Petrovče z Anito Žohar, Otroški PZ OŠ Šempeter s Katjo Florjančič, Mladinski PZ OŠ Vransko–Tabor z Vanjo Govek, Mladinski pevski zbor OŠ Petrovče z Anito Žolnir, Mladinski PZ OŠ Šempeter s Katjo Florjančič in Mladinski PZ I. OŠ Žalec z zborovodkinjo Tino Jošovc. Drugi dan revije je odprl mlajši OPZ Polžki OŠ Polzela z zborovodkinjama Mojco Rodič in Angeliko Urbanc, sledil je nastop mlajšega OPZ Sončki OŠ Prebold z zborovodkinjo Bredo Kočevar, za njimi pa so nastopili še Otroški PZ OŠ Braslovče z Anjo Jezernik, Otroški PZ Sonček OŠ Polzela z Mijo Novak, Otroški PZ OŠ Prebold z Bojano Hrovat, Mladinski PZ OŠ Griže z Andrejo Konov- šek, Mladinski PZ OŠ Polzela z Mijo Novak, Mladinski PZ OŠ Braslovče z Anjo Jezernik in za konec dvodnevne revije še Mladinski PZ OŠ Prebold z zborovodkinjo Bojano Hrovat. Vsak zbor se je v obeh dneh predstavil s po tremi pesmimi, večinoma v slovenskem jeziku, tri pesmi pa so v angleškem jeziku zapeli mladinski zbori. Skupaj je na obeh revijah pelo preko 800 mladih pevk in pevcev, od tega v torek 416 in v sredo 385. Poleg zborovodij pa so zbore na klavirju spremljali Polona Miklavc Žebovec (OŠ Vransko–Tabor), Urška Gubenšek (OŠ Šempeter), Melita Estigarribia Villasanti (OŠ Žalec in OŠ Prebold), Fia Selič (OŠ Šempeter), Jerneja Grebenšek (OŠ Polzela), Janez Vošnar (OŠ Braslovče), Melita Podbregar (OŠ Polzela) in Klara Jug (OŠ Polzela). Nastope je spremljala strokovna spremljevalka revije Anka Jazbec, organizacija pa je ob pomoči Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor potekala pod okriljem JSKD OE Žalec z vodjem mag. Markom Repnikom, ki je ob koncu vsakega nastopa zborovodkinji izročil priznanje za sodelovanje. Državne osnovnošolske prvakinje L. G. ARHIV OŠ ŠEMPETER V velikem finalu treh najboljših osnovnošolskih ekip so se pomerile ekipe odbojkaric OŠ Šempeter, OŠ Toneta Čufarja z Jesenic in OŠ Kanal. Nastop Otroškega pevskega zbora OŠ Prebold z zborovodkinjo Bojano Hrovat Na obisku Tone Vogrinec BINA PLAZNIK Dan zdravja na I. osnovni šoli v Žalcu so obeležili s pestrim dogajanjem. Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprila, so na I. OŠ Žalec organizirali dan zdravja in ekodan. Dopoldne so imeli dan odprtih vrat s prireditvijo in častnim gostom, legendarnim Tonetom Vogrincem. Dan zdravja na žalski šoli že dolga leta organizirajo v različnih oblikah in kot dan odprtih vrat. Idejno zasnovo celotnega dogajanja tokratnega dne je pripravila učiteljica Alenka Žnidar, ki je vodja programa in ekipe »zdrava šola«. Učiteljica športa Apolonija Kuder Opara pa je zasnovala in povezovala osrednji dogodek v telovadnici s častnim gostom Tonetom Vogrincem. V prireditev so stkali nastop učenk in učencev, muzikal English Playhouse, na posebni modni reviji pa so staro smučarsko opremo in obleko na duhovit način predstavili ljubitelji smučanja po starem iz Juršincev in Podmeninski gadje iz Bočne. Osrednji gost Tone Vogrinec je ob ogledu modne revije pripovedoval o svojih spominih iz mladosti in komentiral, da se nekaterih prikaza- Šempetrska šolska odbojkarska ekipa po zmagi nih kosov stare smučarske opreme in oblačil tudi sam dobro spomni. Povezovalka ga je opisala kot človeka, ki je osupnil ves svet, človeka z neverjetno prodornostjo in vizionarstvom, ki je z mladimi talentiranimi smučarji osvajal svet. Ko mu je predala besedo, je vidno ganjen dejal, da je ostal brez besed ob takšnem mogočnem sprejemu. Med drugim je na vprašanje, zakaj so mu pravili, da je oče slovenske smučarske pravljice, povedal: »Če se spomnim teh časov, ne morem verjeti, kako sta tehnologija in izdelava smuči napredovali. Prve smuči sem imel lesene, bile so mamine. Smučalo se je v glavnem po globokem snegu. S takimi smučmi sem šel na prvo tekmo v svojem življenju, to je bil tek za otroke v mestnem parku v Mariboru. Takrat te smuči niso imele nobenih robnikov. Kasneje pa je bilo smučarsko orodje izdelano čedalje bolj precizno in prve moje resne smuči so bile slovenske izdelave. Takrat so bili v Sloveniji glavni izdelovalci smuči podjetje Elan ter trije privatniki: Mizarstvo Šipek iz Bogata pogostitev, ki so jo pripravili v avli šole. V finalu državnega tekmovanja v odbojki za starejše učenke, ki so ga 18. aprila organizirali na OŠ Šempeter, je zmagala domača ekipa odbojkaric iz OŠ Šempeter in osvojila naziv državnih prvakinj. Najprej so se pomerile odbojkarice iz OŠ Šempeter z ekipo OŠ Kanal in zabeležile pomembno zmago za kasnejši naslov prvakinj. V drugi tekmi sta se pomerili ekipi OŠ Toneta Čufarja z Jesenic in ekipa OŠ Kanal. Zmagale so Kanalčanke. V tretji, odločilni tekmi proti OŠ Toneta Čufarja so ponovno zmagale odbojkašice OŠ Šempeter z 2 : 0 in osvojile prvo mesto na zaključnem turnirju in naslov državnih prvakinj. Med 448 osnovnimi šolami v Sloveniji so se tako vse tri ekipe uvrstile med najboljše tri v državi. Šempetrsko ekipo so sestavljali: Iza Koren, Asja Bukovnik, Larisa Dobravc, Zoja Dobravc, Julija Četina, Iza Rozman, Zoja Zupanc, Maša Kovač, Tina Udrih, Kaja Mijošek, Maja Vajs, Laura Masnec, trener Mitja Dvornik in vodja ekipe Grega Štorman. Na odprtju zaključnega turnirja so prisotne nagovorili ravnatelj OŠ Šempeter Uroš Vidmajer, predstavnik Občine Žalec iz ZKŠT Žalec Matej Sitar in predstavnik Zavoda za šport Planica Gašper Plestenjak. Na pogostitvi so postregli s sveže stisnjenim sokom iz izbranega sadja in zelenjave. Mežice, Lukanc iz Tržiča in Debeljak iz Kranja.« Osnovnošolka mu je zastavila vprašanje, kako je krotil mlade smučarje, polne energije. Vogrinec je pojasnil svoj trik: »Za trening mladih sem uporabljal metodo 'korenčka in palice'. Korenček pomeni vse dobro: hrana, potovanja, pogovori, diskusije … Palica pa je predstavljala tisto hudo; ko je tekmovalec tožil, da ne more več, sem ga vzpodbujal: 'Moraš! Še enkrat, pa še enkrat!' Skratka, brez palice rezultatov ne bi bilo. Mladi v vseh športih pričnejo z vadbo že v zelo rosnih letih in iz leta v leto bolj intenzivno vadijo. Alpski smučarji potrebujejo v povprečju 13 do 15 let, da sploh ugotovijo, ali imajo kakšne možnosti za uspeh v svetovnem merilu ali ne. To pomeni, da šele pri približno devetnajstih letih trenerji lahko ocenjujejo, ali velja še naprej poskušati, in če do 22. leta starosti ne uspeš priti do vrhunskih rezultatov, je najbolje, da zapustiš ta šport. Nikakor pa ni vse zaman, saj ti alpski smučarji v vseh teh letih doživijo toliko, kot ostali mladi v celem življenju ne – prepotujejo ves svet, spoznavajo običaje drugih narodov, naučijo se tujih jezikov, naučijo se obnašanja, dobijo izkušnje, tako da ta leta v vsakem primeru niso izgubljena.« Andreja Špajzer, ravnateljica I. OŠ Žalec, je izrazila zadovoljstvo in hvaležnost ob uspešnem dnevu: »Že sam dan je v svetovnem merilu dolga leta opredeljen kot dan zdravja. Šola z vsemi deležniki se skozi aktivnosti, ki jih pripravljamo in izvajamo, trudi ozaveščati o pomenu zdravega načina življenja na mnogih področjih. Tudi pri pouku vzpostavljamo učenje za trajnostni razvoj in se skozi različne projekte, v katere smo vključeni, izobražujemo in delujemo v tej smeri. Dan zdravja je eden izmed dogodkov in aktivnosti v okviru državnega projekta Zdrava šola, prav tako pa sovpada z mednarodnim projektom Ekošola kot način življenja. V obeh projektih šola in obe podružnični šoli aktivno sodelujemo. Vsi obiskovalci prireditve in celotnega dogajanja so bili navdušeni nad celotnim dogajanjem. Zagotovo pa gre še posebna zahvala naši kuhinji, ki je pripravila posebne zdrave prigrizke, in vsem dobaviteljem, ki so se predstavili. Učenci, zaposleni in vsi ostali gostje so zelo uživali na degustacijah.« Po prireditvi so v avli šole pripravili številne degustacije in bogato pogostitev za vse prisotne. V četrtek, 13. aprila, so na prireditvi ob 20. obletnici delovanja Ekošole na I. OŠ Žalec pripravili slovesnost, na kateri so podpisali prenovljeno ekolistino, s katero so vključeni v široko mrežo ekošol v Sloveniji in v Evropi. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 4 I april 2023 Savinjčanka znova v boju za lepotno krono D. NARAGLAV Tinkara Vengust iz Podloga v Savinjski dolini je znova finalistka lepotnega tekmovanja Miss Earth Slovenija 2023. Finalistka je bila že leta 2021, ko je postala ena od treh spremljevalk takratne zmagovalke Asje Bonnie Pivk. Tinkara si je mesto spremljevalke pridobila kot Miss Earth – Fire Slovenije 2021. Izjemno pa se je odrezala pri predhodnih izzivih, saj je med drugim postala miss interneta, s svojo lastnoročno izdelano kreacijo Gozdna vila pa je postala tudi zmagovalka modne revije. Lepe in zanimive izkušnje, dosežki in nasploh moda so jo po dveh letih znova potegnili v kolesje mednarodnega licenčnega tekmovanja za Miss Earth, ki sodi med tri svetovna, največja in najbolj odmevna lepotna tekmovanja. Slogan tekmovanja je »beauty with a cause«, kar pomeni lepota z določenim namenom. Ne gre le za običajen lepotni shod, ampak za mnogo več. Prioritete tekmovanja so skrb za čisto okolje, zaščita narave, ekološke vrednote, nove, okolju prijazne energije in pereči aktualni problemi, povezani z našim planetom. Zmagovalke s posameznih državnih tekmovanj se bodo za svetovno krono Miss Earth potegovale na Tinkara med poziranjem svetovnem izboru v mesecu oktobru. Tokrat v Vietnamu, kamor si nedvomno želi tudi vsaka od slovenskih finalistk. A mesto za to je le eno – morda pa bo to prav naša 19-letna Savinjčanka Tinkara Vengust, ki je sicer študentka prvega letnika Zdravstvene fakultete v Ljubljani. Poleg študija se v prostem času ukvarja tudi z modelingom, saj je velika privrženka mode in celotnega modnega sveta. Rada pa tudi potuje in spoznava različne kulture in tradicije držav. »Od tekmovanja Miss Earth pričakujem eno veliko pozitivno izkušnjo, ki bo v mojem življenju pustila nepozaben pečat in nova poznanstva, da bom osebnostno zrasla in postala še boljša verzija sebe ter izpopolnila svoje skrite talente. Svoje znanje o modi in lepoti si želim nadgraditi in dopolniti z ekologijo ter postati še bolj ekološko ozaveščena. Prav tako mi skrb za naravo veliko pomeni in tudi sama sem velika zaveznica zdravega načina življenja, kar tekmovanje Miss Earth tudi spodbuja. Menim, da bo to ena odlična popotnica za življenje,« nam je na vprašanje, kaj pričakuje od tega tekmovanja, še odgovorila Tinkara, ki je nedvomno že na Tinkara Vengust prvem tekmovanju leta 2021 pokazala, da je oseba, ki jo moda in modni svet nadvse privlačita in hkrati tudi osrečujeta. Veliko uspeha in veselja ji zaželimo tudi tokrat. Cvetlične mojstrovine na domačem pragu D. NARAGLAV Domiselna cvetlična razstava na prostem uresničuje sanje in je hkrati terapija Jožice Grobelnik iz Dobriše vasi, ki je s svojo domiselnostjo in ustvarjalnostjo pustila pečat na mnogih tematskih gredicah v kraju in na perišču v Dobriši vasi. Jožicina domišljija nima meja, pripomočke za svoje cvetlične aranžmaje najde posvsod. Tako bi lahko na kratko opisali razstavo, ki si jo je omislila in ustvarila krajanka Dobriše vasi Jožica Grobelnik. S tem je sebi dala najlepše darilo ob okroglem življenjskem jubileju na dan zemlje, 22. aprila, drugim pa priložnost, da še bolj spoznajo njeno ustvarjalno žilico, ki jo že vsa leta kaže v okviru delovanja TD Petrovče in kraja samega. Pogled sega na razstavo, ki predstavlja svojstvene aranžmaje z bogastvom cvetja in tematsko vsebino od narodne noše in poroke do umetniškega aranžmaja in prestiža, ki se lepo vklaplja v siceršnjo okolico skrbno negovanih cvetličnih gredic, okrasnega grmičevja in travnate površine. Vso to lepoto, ustvarjalnost in prizadevnost smo minulo soboto, ob prazniku dneva Zemlje, spoznali skupaj s članicami in člani turističnega društva in drugimi, ki so Jožici prišli čestitat za njen okrogli jubilej ter ji s tem pripravili nepozabno presenečenje, ki jo je ganilo do solz. Nas pa je zanimalo, od kod ji takšno veselje in znanje za ustvarjanje vsega, kar smo videli. »Lahko bi rekla, da mi je to bilo nekako položeno že v zibelko. Kot otrok sem iz travniškega cvetja delala šopke za svojo mamico in svoje najbližje. Tudi doma je vedno moral biti šopek na mizi. Ta ljubezen do cvetja, narave je tako rasla z menoj, a žal mi ni bilo dano, da bi to svojo ljubezen in željo do tovrstnega dela prenesla tudi v poklicno življenje. Živeli smo namreč na hribovski kmetiji, in ko sem končala osnovno šolo, s šolanjem v želeni smeri nisem mogla nadaljevati, ker je brat odšel k vojakom, starša pa ste me potrebovala za delo na kmetiji. Bilo je sicer zmenjeno, da bom šolanje nadaljevala, ko se brat vrne domov. Ampak potem so me razmere zapeljale čisto na drugo pot in sem šolo nadaljevala v povezavi z delom, ki sem ga opravljala v službi. Čeprav se moja mladostniška želja ni uresničila preko šolanja, pa je ta ljubezen po ustvarjanju iz mladostnih dni ostala v meni. Najbrž mi več od tega, kar počnem, ne bi dala nobena šola. Tale razstava na prostem, ki sem si jo postavila za svoj jubilej, nekako uresničuje moje sanje in želje, da lahko pokažem ljudem, kaj zmore človek narediti, četudi nima za to potrebne šole. Potrebne Za jubilej so Jožico presenetile članice TD Petrovče, saj je ključna prostovoljka v društvu pri urejanju gredic, za kar je društvo prejelo posebno priznanje občine. so le vztrajnost, volja in ljubezen do tega, kar počneš,« poudari Jožica in doda: »Ustvarjam, ko imam čas, hkrati pa moram povedati, da je to, kar počnem, moja razpoloženjska terapija, sploh odkar se je mož poškodoval. Kadar mi je bilo hudo, Mirno bi Jožica poskrbela tudi za poročno dekoraijo sem prijela rožico v roke in mi je bilo takoj lažje. Tako lahko rečem, da je tovrstno ustvarjanje pravi balzam za mojo dušo, zato bom to počela, dokler bom lahko.« O čestitki ob jubileju pa so članice UO TD Petrovče Jožico nagovorile z besedami: »V sebi imaš moč in energijo, obdarjena si s pridnostjo in dobroto. Vse to pa kronaš s preveliko skromnostjo in prijateljskim odnosom. Vse te žlahtne lastnosti deliš z nami in veliko prispevaš k prepoznavnosti društva. Perišče v Dobriši vasi, okrasitve na gredi in ob njej ter okrasitve naših prireditev so tvoja zasluga. 20 vrtnic v Novem Celju raste s tvojo spodbudo. Društvu in članom vasi si prinesla nov zagon, da ste polepšali vas in začeli druženje na perišču, kjer si obudila star običaj pranja perila,« je bilo med drugim rečeno ob izročeni čestitki in darilu. Na ta dogodek pa bo spominjalo tudi drevo, ki ga je Jožica skupaj z ostalimi posadila ob perišču za dan Zemlje, ki je bil letos tudi Jožičin okrogli dan. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 4 I april 2023 25 Timi zdaj v tople kraje in brez slabe vesti mimo tehtnice D. NARAGLAV Po nedeljski tekmi 2. aprila na planiški velikanki, ki se je sanjsko končala za slovenske skakalce, še zlasti za Anžeta Laniška in Timija Zajca, ki sta z zmago in drugim mestom dodala češnjo na torto letošnjim dosežkom, je bilo v ponedeljek ponovno slovesno na Timijevem domu v Hramšah. čitve otroških sanj. Že kot otrok si nas navduševal s svojimi ambicijami; želel si slediti svojemu vzorniku Gregorju Schlierenzauerju – mogoče so bile takrat nepredstavljive, vendar si kljub težkim trenutkom, metanju polen pod noge, ob podpori svojih najbližjih ter s svojo predanostjo, pogumom in zagnanostjo dosegel to, kar zmorejo samo najboljši. Svojo polico z medaljami in pokali si hitro polnil že kot mladinec. Zadovoljil si se samo z najžlahtnejšimi, vedno si želel biti najboljši in to miselnost si prenesel tudi v svetovni pokal. Tvoja vztrajnost in neizmerna požrtvovalnost sta te pripeljali do svetovnega vrha – v dveh sezonah si osvojil Timi je z veseljem raztegnil eno izmed svojih harmonik. prvenstvu. Timi, hvala, ker lahko tvoje uspehe delimo s teboj. Ostani še naprej preprost fant, željan znanja in uspehov, premikaj nemogoče. Mi smo s teboj! Verjamemo, da si želiš še Timi se je do doma pripeljal v starodobnem mercedesu. Tako rekoč se je ponovila zgodba z lanskoletnega sprejema, ko se je Timi domov vrnil z zlato in srebrno medaljo z olimpijskih iger. Tokratni veličastni sprejem je bil posvečen osvojenemu naslovu svetovnega prvaka, zlati medalji na ekipni tekmi, bronasti medalji na tekmi mešanih dvojic ter vsem njegovim dosežkom po svetovnem prvenstvu do nedeljskega zmagoslavja, ko je pod Poncami njemu v čast in hkrati tudi v čast vsem slovenskim skakalcem, njihovim trenerjem in navijačem znova zaigrala Zdravljica. S tem veličastnim sprejemom v Hramšah se je odvilo še zadnje dejanje Timijevih uspehov v zimski tekmovalni sezoni 2022/23. Že od 14. ure popoldne so na prizorišče sprejema, ki je potekal ob domači hiši v športno-rekreacijskem centru Zajc v velikem šotoru ob skakalnici, začeli od vsepovsod prihajati njegovi sokrajani in mnogi, ki so tako ali drugače povezani s Timijem, njegovo družino, krajem in občino, ter mnogi drugi, ki so želeli v živo videti savinjskega skakalnega orla, superšampiona, ki je dosegel sedem medalj na velikih tekmovanjih, mu čestitati in se po možnosti z njim tudi fotografirati. Že pred njegovim prihodom je zunaj in pod šotorom vladalo svojstveno vzdušje. treniram že zelo dolgo, veliko sanj se mi je že uresničilo, vsekakor pa motivacije, želja in izzivov tudi v prihodnje ne bo manjkalo. Vsak športnik si želi doseči čim boljše rezultate in jaz v tem nisem nobena izjema. Sem še mlad in pred mano je, vsaj upam, lepo število tekmovalnih sezon, tako da bom mogoče še kaj osvojil, česar doslej še nisem.« Ob tem je dodal, da bo o tem razmišljal, ko se bo začelo spet zares. Sedaj si bo malo privoščil – toplih krajev, morja in sonca, predvsem pa bo lahko šel mimo tehtnice, na da bi stopil nanjo, ter pojedel, kar si bo zaželel. Hramše prva vas v Sloveniji V imenu vaščanov Hramš je Timiju v zahvalo za njegove dosežke spregovorila njegova sestrična Nina Cvikl Pričakala ga je večstoglava množica, v špalirju se je sprehodil do odra. več in da je ob takšni ekipi, ki jo imaš sedaj, s trenerjem Robertom Hrgoto na čelu, vse mogoče,« je s čustvenimi besedami, ki so pri marsikomu povzročile rosno oko, povedala Nina ter se v imenu družine Zajc iskreno zahvalila vsem, ki so prišli Timiju izkazat spoštovanje in zahvalo, kot tudi vsem, ki so pomagali pripraviti tako prijeten in nepozaben sprejem. Timi tretji najuspešnejši športnik Skozi špalir nekajstoglave množice Pred prihodom Timija na prizorišče so se oglasile sirene gasilskih avtomobilov. Skakalni junak se je z zastavo in smučmi v roki na prizorišče sprejema pripeljal s starodobnim mercedesom, ki ga je vozil njegov lastnik Matjaž Lesjak iz Tabora. Timijev prihod so naznanili tudi štirje gromozanski poki, ki so simbolizirali osvojene medalje s svetovnega prvenstva in njegovo zmago na planiški velikanki. Po izstopu iz avtomobila se je skozi špalir nekajstoglave množice podal do prireditvenega odra pod šotorom. Slovesnost je s čestitko skakalnemu junaku pričel povezovalec Peter Kavčič, poznani komentator raznih športnih dogodkov na TV. Za začetek je s Timijem opravil zanimiv pogovor, ki je poskrbel tudi za humorno vzdušje. Na vprašanje, ali se zaveda, kaj mu je uspelo, je Timi odgovoril: »V bistvu voril župan Občine Žalec Janko Kos. »Zelo smo ponosni, da imamo v naši Občini Žalec takšnega šampiona. Nanj smo ponosni vsi navijači, vsa Slovenija in tudi marsikdo v tujini. Timi je zdaj tretji najuspešnejši športnik v zimskih športih vseh časov v Sloveniji, za Tino Maze in Petrom Prevcem, a zagotovo še ni rekel zadnje besede. Pri Timiju se je marsikaj poklopilo v življenju. V zibko so mu bili položeni talenti, genetika, pa delo s pravimi trenerji, njegova trma in vztrajnost. Zlasti brez slednje najbrž ne bi dosegal tega, kar dosega – naj bo tako tudi še naprej,« je med drugim dejal župan Janko Kos in Timiju izročil polno košaro velikonočnih dobrot ter se ob tem pošalil, da moraš za takšne uspehe in dosežke imeti tudi jajca. Svoje besede so Timiju podarili še predsednik KS Peter Vipavc, predsednik uprave BTC Ljubljana Jože Mermal, njegov prvi trener v SK Vizore Stanislav Grm in direktor Avto hiše Cerar Igor Jeretina, ki je lani Timija presenetila s ključi novega avtomobila. Vsi skupaj so nato s Timijem, njegovim očetom Boštjanom in Petrom Kavčičem nazdravili ter Timiju zaželeli nadaljnjo uspešno kariero. Po zdravici se je Timi predal svojim oboževalcem, se z njimi fotografiral, delil spominske kartice s svojim podpisom ter tudi raztegnil meh ene od svojih štirih harmonik, ki so ves čas bile tudi na ogled v šotoru. Druženje se je nadaljevalo s sestavljenim ansamblom, v katerem so igrali glasbeniki iz ansambla Slovenski zvoki, ansambla Robija Zupana in ansambla Zaka pa ne, ter s še enim glasbenim triom. Ob glasbenem vzdušju pa ni manjkalo kulinaričnih dobrot in pijače, ki so druženje s Timijem naredili še toliko bolj nepozabno. Pozdrav občinstvu, ob njem voditelj Peter Kavčič Na odru so se nato zvrstili še drugi govorniki, ki so slovesnosti in Timijevim uspehom dodali še svoj delež. Najprej je veliko lepih besed o Timiju in njegovih dosežkih sprego- Pevec, ki je ob tem povedala: »Dragi Timi, 'vaja dela vajenca, mojster se rodi'. To so zlate besede, ki si nam jih večkrat izrekel, in s to miselnostjo si spisal sanjsko zgodbo na domačem svetovnem prvenstvu v Planici z bronasto kolajno na tekmi mešanih ekip na manjši skakalnici, zlato kolajno na veliki skakalnici in zlato kolajno na ekipni tekmi. S tremi osvojenimi medaljami si postal najboljši smučarski skakalec prvenstva in prvi Slovenec, ki je naslov slavil na domačih tleh. In ko že govorim o presežkih, prilastil si si tudi naziv najboljšega skakalca/ letalca med glasbeniki. Ljubezen do smučarskih skokov in želja biti najboljši sta te ponesli do uresni- Vsi govorci skupaj s Timijevim očetom Boštjanom pred skupno zdravico sedem medalj na velikih tekmovanjih. Ni besed, ki bi opisale, kako ponosni smo nate tvoji domači. In tako kot ti verjameš vase, verjamemo vate tudi mi, tvoji zvesti navijači – najbližji, sorodniki, prijatelji in sosedi. Tvoji dosežki imajo neverjetno združevalno moč. V petek, ko si postal svetovni prvak, ni bilo hiše v Hramšah, ki se ne bi veselila s tabo ob tako velikem uspehu. V tvojo čast so na vseh hišah plapolale slovenske zastave. Počaščeni smo, da si del nas in da so Hramše s teboj postale 'prva vas v Sloveniji'. Najslajše si v tej izjemni sezoni prihranil za konec. Ob včerajšnji zmagi so se nam orosile oči, ko je v tvojo čast zaigrala Zdravljica ob tvoji tretji zmagi na svetovnem NAŠA DEDIŠČINA 26 ŠT. 4 I april 2023 Sekcija upokojenih obrtnikov že 40 let D. NARAGLAV Prva seja sekcije upokojenih obrtnikov je bila po razpoložljivi dokumentaciji 15. junija leta 1983 v prostorih Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec. V letošnjem letu sekcija upokojenih obrtnikov pri Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec praznuje 40 let obstoja in delovanja. Svoj jubilej so obeležili na rednem občnem zboru, ki so ga imeli v dvorani Društva upokojencev Griže. Njihova predsednica Marinka Plevčak je na zboru med drugim povedala, da se njihovo članstvo iz leta v leto zmanjšuje, novih včlanitev pa skorajda ni; lansko leto so se na novo vpisali trije upokojeni obrtni- ki in dve partnerici, še enkrat toliko pa so jih lani izgubili. Trenutno jih je 117, od tega 67 nosilcev obrti in 50 njihovih partnerjev. V zvezi s 40-letnim jubilejem pa je povedala: »Prva seja, po razpoložljivi dokumentaciji, se je odvijala 15. junija leta 1983 v prostorih Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec. Predvidevam, da je bila to ustanovna seja. Na njej so bili prisotni Jože Šalej kot predsednik in takrat tudi pobudnik za njen nastanek. Člani so bili Karel Dornik - Kovač iz Šempetra, Pavel Ivanc, električar iz Žalca, Rafko Funkl, mizar iz Griž, in Rado Kovač iz Žalca. Iz časa pred letom 1983 nismo našli nobenih dokumentov, tudi zbornica z njimi ne razpolaga,« je povedala Marinka Plevčak in nadaljevala z odstiranjem zgodovine sekcije. »V prvi obstoječi seznam obrtnikov je bilo vpisanih 66 članov. To so verjetno vsi tisti, ki so bili v tem času aktivni. Ni jim bilo lahko, saj obrtništvo v tistem času ni imelo dovolj podpore. Sami so se morali boriti za svoje pravice in obstoj. Združeni v sekcijo in pod okriljem ZZG Žalec pa je bilo vsaj nekaj pomoči in informacij, ki so za normalno delovanje nujne. Sekcija je imela svoj program. Poudarek je bil na strokovni pomoči in strokovnih ekskurzijah. Redno so obiskovali obrtni sejem v Celju. Poskrbeli so za dobro finančno stanje sekcije, rekreacijo in šport. V programu so se zavzemali za solidarnost in s finančno pomočjo pomagali obrtnikom z najnižjimi pokojninami. Tako so odobrili pomoč 14 upokojenim obrtnikom. Vse je temeljilo na predloženih dokazih ter mnenju krajevno pristojnih uradov; takrat so bile to krajevne skupnosti,« poudari in nadaljuje: »V letu 1984 so že orga- Predsednica sekcije Marinka Plevčak med podajanjem poročila in delovno predsedstvo jubilejnega zbora nizirali izlete po Sloveniji, v letu 1986 pa ustanovili pevski zbor, ki ga je vodil obrtnik Ivan Mikek. Poleg sestankov na zbornici so se sestajali pri predsedniku Šaleju na vikendu. Razprava o delu in problemih obrtnikov je bila vedno prisotna. Poskrbeli pa so tudi za pozitivno vzdušje med obrtniki ter skrbeli za čim boljšo povezavo in medsebojno pomoč.« V teh 40 letih so sekcijo vodili štirje predsedniki: ustanovitelj in prvi predsednik Jože Šalej, Ivan Mikek, Edo Peternel in sedaj že deseto leto Marinka Plevčak, ki je na jubilejnem zboru tudi predstavila pester in zanimiv program za letošnje leto. Hkrati je dejala tudi, da je čas, da vodenje sekcije prevzame mlajši obrtnik-upokojenec. K temu je dodala, da so vsi skupaj hvaležni svojim predhodnikom, ki so kakorkoli pripomogli k dobremu delu zbornice in njihove sekcije. »Dobili smo dobre temelje, da sekcija dobro deluje že polnih 40 let. Upam, da bomo dobro delo s skupnimi močmi nadaljevali tudi v prihodnje.« Upokojeni obrtniki so z zanimanjem prisluhnili svoji predsednici, še prej pa Olgi Markovič, ki je postregla s svojim humorističnim nastopom. Jamarji razstavili koledarje L. G. Preboldski jamarji so do danes izdali skupno 132.570 izvodov koledarjev, ki prikazujejo njihovo raziskovalno in društveno dejavnost ter so bogat arhiv preteklega delovanja jamarskega kluba. V Občinski knjižnici Prebold je od 6. aprila do 6. maja na ogled razstava stenskih letnih koledarjev Jamarskega kluba Črni galeb Prebold, ki so jih začeli izdajati po svoji prvi jugoslovanski jamarski odpravi v Južno Ameriko, natančneje v državo Ekvador in na njene Galapaške otoke decembra 1978. Na tej odpravi so naredili veliko zanimivih posnetkov pokrajine, živalstva in rastlinstva, predvsem na vulkanskem otočju Galapagos, ki je pod okriljem Unesca in 1000 km oddaljen od Ekvadorja, javnosti pa poznan predvsem po velikanskih želvah, imenovanih po otočju in tudi po tem, da je angleški biolog Charles Darwin na podlagi raznolikih ptičev ščinkavcev kasneje prišel do zaključka svoji teoriji o izvoru vrst. Koledar s posnetki z Galapagosa so izdali v dveh različnih izvedbah, in sicer 12-listnega v nakladi 10.000 izvodov in obojestranskega 6-listnega v nakladi 5.000 izvodov. S sredstvi od prodaje so leta 1984 organizirali naslednjo, drugo jugoslovansko jamarsko odpravo v Kolumbijo in na otok San Andres. Temu koledarju je nato leto kasneje, ob 15-letnici kluba in 95-letnici Jamarske zveze Slovenije, sledil koledar Kras v Sloveniji v nakladi 10.000 izvodov. Leto za letom so si nato sledili koledarji s pomenljivimi naslovi in vsebino. Z največjo naklado, kar 30.000 izvodov, je bil izdan koledar V deželi El Dorada, posvečen odpravi v Kolu- Med listanjem koledarjev, ki odkrivajo bogastvo doživetij jamarjev. mbijo, njemu pa so v nakladi 10.000 izvodov sledili koledarji s tematskimi naslovi: Turistične jame Slovenije; Kras Jugoslavije ob 20-letnici kluba; Kitajska – Zhongguo – dežela sredine; Nepal – dežela pod Himalajo in Škocjanske jame – čudež Krasa skupaj s komisijo za turistične jame pri Mednarodni speleološki uniji v nakladi 7.000 izvodov. Za leto 1993 je bil v nakladi 5.000 izvodov izdan predstavitveni koledar Snežna jama na Raduhi, ki je leto in pol prej postala najvišja turistična jama v Sloveniji. Temu je naslednje leto sledil koledar Spomini na Galapagos (10.000 izvodov), nato koledar Iz pekla v svet, posvečen 25-letnici delovanja kluba (10.000 izvodov), za konec obdobja izdajanja koledarjev z veliko naklado pa še koledar Turizem in jame (10.000 izvodov). Zaradi velikega angažiranja pri Snežni jami in zaslužka, ki so ga ustvarjali z vstopnino, koledarjev za financiranje klubske dejavnosti in za odprave niso več izdajali. Prav tako pa se je zmanjšalo zanimanje obrtnikov in podjetij za odkup koledarjev. Po slabih dvajsetih letih, ko so nastale tehnološke možnosti za tiskanje majhnih količin po ugodni ceni, pa so se odločili, da znova začnejo izdajati koledarje, vendar le za potrebe kluba in njegove promocije. Od leta 2016 tako izdajajo koledarje predvsem s prikazom njihovega vsakoletnega dela. Večina koledarjev je imela 70 ali 80 izvodov z izjemo v letu 2019, ko so izdali koledar, posvečen 50-letnici kluba, v nakladi 150 izvodov. Sicer pa so naslovi koledarjev bili: Kako Po postavitvi razstave njen glavni avtor Anton Vedenik in Danijel Prevoršek spoznavamo jame; Kaj delamo v jamah; Včeraj in danes ter Spomini na Ekvador in danes. Za letošnje leto je bil izdan koledar z naslovom Utrinki iz preteklosti in sedanjosti. Preboldski jamarji so do danes izdali skupno 132.570 izvodov koledarjev, ki prikazujejo njihovo raziskovalno in društveno dejavnost ter so bogat arhiv preteklega delovanja jamarskega kluba. Motivi se osredotočajo zlasti na lepote krasa in kraških pojavov ter aktivnosti jamarjev doma in po svetu. Pri izdaji koledarjev so sodelovali Silvo Ramšak, Darko Naraglav, Grega Ramšak, Tone Vedenik in številni avtorji fotografij. Koledarje je od leta 2016 dalje oblikoval predvsem Tonči Vedenik. Jamarski klub Črni galeb Prebold je na področju jamarstva v več kot 50 letih delovanja pustil večni doprinos svojemu kraju, dolini, domovini in svetu. Jamarji tokrat z razstavo vabijo, da ob slikovnem gradivu podoživite nekaj njihovih številnih doživetij, vključno z vsem, kar so videli in doživeli na svojih ekspedicijah doma in po svetu. Dan za individualne oglede Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije SOBOTA 27. 5. od 10.00 - 17.00 ure Muzej je je drugače drugače odprt odprt samo samo za za napovedane napovedane skupine. skupine. Muzej KRIŽANKA / NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 4 I april 2023 Nagradna križanka ZKŠT ŽALEC Pokrovitelj križanke v aprilu je ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, do 15. 5. 2023. Nagrajenci bodo prejeli simbolične praktične nagrade. Nagrajenci marčevske križanke (geslo: NOVA SEZONA FONTANE PIV) pa so: Mira Govedič, Matke 21, 3312 Prebold, Sabina Rozman, Velenjska cesta 5, 3310 Žalec in Robert Rojnik, Galicija 59a, 3310 Žalec. MALI OGLASI V 30 letih 30 tisoč ur prostovoljnega dela T. T. PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) T. T., I. O. Najbolj zaslužnim so dali priznanja. Letošnje leto Kulturno-zgodovinsko društvo Žovnek (KZD) praznuje 30-letnico obnavljanja enega najpomembnejših in najstarejših gradov na Slovenskem, od koder izvirajo korenine ene najpomembnejših plemiških družin. Svobodni gospodje Žovneški, kasnejši knezi Celjski, so okrog 550 let močno vplivali na politični in gospodarski razvoj vse Srednje Evrope. Pred 30 leti je skupina somišljenikov na pobudo in pod vodstvom domačina, zgodovinarja Francija Kralja pričela s čiščenjem okolice in obnovo zidov z namenom zaščite gradu pred nadaljnjim propadanjem. 30 let je minilo, nešteto nedelj, več kot 300 prostovoljcev in okrog 30.000 prostovoljnih ur v okviru delovnih akcij, da so ob podpori Občine Braslovče grad iz ruševin dvignili do današnje zavidljive podobe. Zaradi obeležitve obletnice sta v soboto, 22. aprila, Kulturno-zgodovinsko društvo in Občina Braslovče pripravila pester program. Najbolj zaslužnim prostovoljcem so ob jubileju predali priznanja. 27 PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Ob tridesetletnici so ponovno pripravili bogat srednjeveški program. Sprejem vabljenih gostov so pospremili čisto pravi vitezi in srednjeveška gospoda Vitezov Šaleške doline s plesi. Člani KZD Žovnek so obiskovalce vodili po gradu in pokazali svoje 30-letno požrtvovalno prostovoljno delo. Sledila je slavnostna akademija, ki so jo odprli Štajerski rogisti, Katja Šumečnik na harfi in voditeljica, grajska gospa Hema (Jasmina Roter Jager) s stihi Konrada I. Žovneškega. Zbrane sta nagovorila predsednik Kulturno-zgodovinskega društva Boštjan Kragl in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Boštjan Kragl je najbolj zaslužnim članom podaril posebna, unikatna grajska priznanja, ki so jih (po vrsti glede na število opravljenih prostovoljnih ur) prejeli: Franci Kralj, Ivo Hanžič, Rudi Sedovšek, Iztok Omladič, Branko Strojanšek, Boštjan Kragl, Blaž Podpečan, Uroš Šmid, Branko Cimperman in Ivo Kolenc, za pokojna člana Iva Bizjaka in Andreja Zottla pa bodo priznanja predali njuni družini. Priznanja so prejeli še: Krempuš Matic, Tone Klokočovnik, Uroš Križnik, Tadej Tomažin, Martin Gulin in Slavko Košenina. Za izreden doprinos k delovanju društva in k razvoju gradu so priznanje podelili še županu Tomažu Žoharju, režijskemu obratu Občine Braslovče, Matiji Plevniku iz Zavoda za varovanje kulturne dediščine, Anki Aškerc, Borisu Skalinu, Turističnemu društvu Braslovče in Jasmini Roter Jager. Uradni del so zaključili Štajerski rogisti in Filip Gačič na lutnji, ki je goste pospremil k srednjeveško obarvani pogostitvi. Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 MLAJŠA UPOKOJENKA NAJAMEM SOBO na območju Občine Žalec, lahko tudi kot pomoč v gospodinjstvu za eno leto. Info.: 041 971 733 IŠČEM POMOČ V GOSPODINJSTVU v okolici Petrovč, pritličje hiše. Info.: 064 293 603 (Tomaž) MALI OGLASI utrip@zkst-zalec.si 03 712 12 80 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 4 I april 2023 Škoda na Mirosanu ogromna T. TAVČAR Škodo bodo lahko ocenili šele v prihodnjih tednih, ko bosta zaključena cvetenje in odpadanje plodičev. Plodiči po oroševanju Direktor Sadjarstva Mirosan Vlado Korber je povedal, da je bila tokratna, aprilska pozeba že šesta v zadnjih osmih letih. Zaradi birokratskih ovir pa še niso uspeli dodatno zaščititi več površin z oroševalnim sistemom zaščite. »Kot že šestič v zadnjih osmih letih, nas je tudi tokrat doletela spomladanska pozeba. Najhuje je bilo v četrtek, 6. aprila 2023, ko se je temperatura preko noči spustila do –6 °C. Takšne temperature so lahko v stadiju vegetacije, kot je trenutno, to je tik pred cvetenjem, usodne za celoten pridelek jabolk. Zaenkrat se lahko borimo proti pozebi le na 18 hektarjih površin, na katerih imamo postavljen oroševalni sistem,« je povedal Vlado Korbar in dodal: »Prizadevamo si urediti še več zaščitenih površin, vendar je pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj in dokazil zelo zahteven in dolgotrajen postopek. Tehnologijo oroševanja in postavitve opreme povsem poznamo, najhujše pa so birokratske ovire, za katere sadjarji nismo dovolj usposobljeni in so edini razlog za dolgotrajnost postopka. Postopek za dodatne oroševane površine smo pričeli v začetku leta 2020, vendar še vedno ne vemo, kdaj bomo lahko dodatne površine zaščitili. Škoda bo najbrž ogromna, ocenili pa jo bodo lahko šele v prihodnjih tednih, ko bosta zaključena cvetenje in odpadanje plodičev. Jabolka sicer na Mirosanu pridelujejo na površini okoli 140 hektarjev s potencialnim letnim pridelkom 6.000 ton.« Najboljša Laznikova salama Na milijone vrvic na 1600 ha T. TAVČAR Kar topel, vendar malo vetroven april, je hmeljarjem, ki hmelj pridelujejo na okrog 1600 ha, omogočil, da so začeli z deli v hmeljiščih. Tisti, ki so hmelj že odorali in obrezali, so začeli z napeljavo vrvic, po katerih se bo hmelj vzpenjal proti vrhu žičnic. Če bo vreme za pridelavo te grenke rože ugodno, bo do začetka julija hmelj dosegel višino šestih metrov. Če so pogoji dobri (vlaga, temperatura), zraste na dan tudi do 10 centimetrov. Na mnogih zemljiščih sedaj že napeljujejo biorazgradljivo vrvico (Bio THOP) iz polimlečne kisline (PLA), ki je narejena iz obnovljivih virov in pri kompostiranju razpade na vodo, CO2 in biomaso ter je nadomestila polipropilensko vrvico. Šoštariču tri zlata in srebrno T. TAVČAR T. TAVČAR TD Braslovče je v sodelovanju z Občino Braslovče pripravilo že 25. salamijado. Letos je na ocenitev prispelo 44 salam iz raznih krajev, od Koroške in Posavja do Dolenjske in Savinjske doline. Petčlanska komisija, ki jo je vodil sodnik Janez Šumak, je podala oceno za vsako salamo glede na zunanji videz, prerez, barvo in okus. Za najboljšo salamo je komisija ocenila salamo Kmetije Laznik iz Miklavža pri Taboru, za drugo mesto salamo Vinka Goropevška iz Šmiklavža pri Taboru. Tretje mesto je dosegla salama Alojza Borovnika iz Studenc pri Žalcu, četrto pa Pavla Stropnika iz Braslovč. Vsi omenjeni so se uvrstili na državno salamijado, ki bo junija v Straži pri Novem mestu. Že tradicionalno je na prireditvi Pri napeljavi vrvic na breškem polju V prostorih minoritskega samostana na Ptuju je potekalo že 32. ocenjevanje vin (1991–2023). Letos je na ocenjevanje prispelo 150 vzorcev vin z območja Štajerske (Ptuj, Haloze, Slovenske gorice, Maribor) in Hrvaške. Vinski letnik 2022 bo očitno štel za enega izmed boljših, saj je bila na ocenjevanju prispelih in ocenjenih vzorcev povprečna ocena vin zavidljivih 18,10 točke, kar se uvršča v sam vrh ocenjevanj v vinorodni deželi Podravje. Ponovno so bila odlično ocenjena vina Vinarstva Šoštarič (Milan in Martin), Braslovčanov, ki imata vinograde v Slovenskih goricah, v Juršincih pri Ptuju. Zlata priznanja so prejeli renski rizling 1 in 2 ter sauvignon, srebrno priznanje pa sorta rumeni muškat. S temi rezultati sta se uvrstila v sam vrh pridelovalcev vin, ki so sodelovali na ocenjevanju. Nagrajenci salam in vodstvo prireditve s predsednikom TD Braslovče Brankom Ribizelom tudi ugibanje teže salame velikanke. Tokratno je izdelalo Mesarstvo Jure iz Griž, tehtala pa je 3.734 gramov. Težo je najbolje ocenila Mirjana Kolovič iz Celja, in sicer 3.750 gramov, salamo pa je tako tudi odnesla domov. Na prireditvi so za 25-letno sodelovanje pri izvedbi in pripravi prireditve podelili priznanje TD Braslovče Heleni Gajšek in Janezu Šumaku. Gobje jedi z vseh strani T. TAVČAR Udeleženci gobarske delavnice Člani Gobarsko-mikološkega društva (GMD) Polzela so uspešno izpeljali dvodnevno kuharsko delavnico z nazivom Gobje jedi z vseh strani. Delavnici sta potekali v popoldanskem času v kuharski učilnici Osnovne šole Polzela pod vodstvom predsednika GMD Franca Uratnika in njegove žene Marte. Zbralo se je 12 radovednežev, željnih novih receptov in priprav z gobami, ki se razlikujejo od klasike. Tokrat so sodelovali večinoma novi člani in članice društva, vzdušje pa je bilo prijetno, še posebej, ko so poskusili pripravljene jedi. Ob zaključku so vsem podelili priznanja za sodelovanje in se – prijetno podloženi – poslovili z željo, da se naslednje leto zopet srečajo. Z enega od ulovov na divjega prašiča Uplenili 68 divjih prašičev T. TAVČAR Lovska družina (LD) Polzela je v letu 2022 dosegla do zdaj največji odvzem divjega prašiča iz lovišča na območju Občine Polzela, 68 primerkov te divjadi. Zakaj so lovci tako močno posegli v populacijo divjega prašiča? Preprosto zato, ker življenjski slog in njegove prehranjevalne navade povzročajo ogromno preglavic okoliškim kmetom. Divji prašič je vsejed, saj na njegovem jedilniku ne manjka trave, zelišč, gob, želoda in kostanja. Še največ težav pa nastane na kmetijskih pridelkih; največkrat je na krompirju, med žiti sta to še zlasti v obdobju mlečnosti koruza in pšenica. Zato je izjemnega pomena, da pridelovalci zaščitijo svoje pridelke pri večinoma nočnih obiskih divjega prašiča. INFORMACIJE ŠT. 4 I april 2023 29 Ustvarjalno z multiplo sklerozo D. NARAGLAV Ob predstavitvi združenja multiple skleroze so pripravili delavnico izdelovanja rož iz krep papirja, ki jo je vodila članica celjske podružnice MS Simona Guček. Združenje multiple skleroze Slovenije letos praznuje 50-letnico delovanja, kar je še dodaten razlog za številne dejavnosti, ki jih že vseskozi izvajajo člani in ob tem širijo pozitivno sporočilo, da je življenje lepo. Tokrat so delček svojega dela predstavili širši javnosti tudi v Občinski knjižnici Prebold. »Združenje multiple skleroze Slovenije je bilo ustanovljeno 15. maja 1973 v Kočevju. Za ustanovitelje združenja je bil to velik izziv. Peščica oseb se je pričela aktivno vključevati v različne inštitucije za pridobivanje pravic invalidov. Število članov je hitro naraščalo, zato so se zaradi lažjega dela leta 1988 pričele ustanavljati podružnice. Ena izmed teh podružnic je tudi naša celjska podružnica, ki trenutno šteje 190 članov, od tega 135 ženskega in 55 moškega spola. Na ZMSS pa je bilo konec leta 2022 včlanjenih 2.168 članov, in sicer 25 % odstotkov moškega in 75 % ženskega spola,« je ob tej priložnosti v preboldski knjižnici povedala predsednica celjske podružnice Elizabeta Pongrac ter nato tudi predstavila njihovo delo. »S posebnimi socialnimi in drugimi programi uresničujemo namen združevanja oseb z multiplo sklerozo ter izvajamo pomoč pri njihovem Devetošolci med plesom angleškega valčka Za materinski dan D. NARAGLAV Med ustvarjanjem na delavnici, ki je prinesla pravi pomladni pridih. vsakdanu tako z zdravstvenega kot psihosocialnega vidika. Programi so namenjeni našim članom, širšo družbeno skupnost na lokalni in državni ravni pa vseskozi ozaveščamo o bolezni multiple skleroze. Izjemnega pomena je program za psihosocialno pomoč članom, v katerega smo vključili tudi ustvarjalne delavnice. Skozi ustvarjanje, kakršno je tudi današnje, želimo spodbujati miselne in delovne sposobnosti, kar med drugim prispeva k večji samozavesti. Pomembno je, da se o multipli sklerozi pogovarjamo s prijatelji in družinskimi člani, vzdržujemo svoj zdrav življenjski slog, bolezen čim prej sprejmemo in z njo, kolikor se le da, čim bolj optimistično živimo.« Na sobotni ustvarjalnici so udeleženci prepogibali, svaljkali, gubali, kodrali, rezali krep papir, naučili so se izdelati različne oblike in vrste papirnatega cvetja. Nastale so vrtnice, nageljni, tulipani … in ustvarili so pomladno vzdušje. V torek, 21. marca so v dvorani Doma krajanov Tabor pripravili prireditev, posvečeno prvemu pomladnemu in hkrati tudi materinskemu dnevu. Učenci in učitelji POŠ Vransko - Tabor so z raznovrstnimi nastopi občinstvo ponesli tudi v čas mladosti. S harmoniko je nabito polno dvorano uvodoma navdušil mladi harmonikar Teo Zaberložnik, nato pa je občinstvo nagovoril vodja POŠ Tabor Branko Šketa. V nadaljevanju sta oder s petjem zapolnila oba šolska pevska zbora, najprej mladinski, nato še otroški. Njihovemu nastopu so sledile najrazličnejše točke, ki so jih pripravili učenci vseh devetih razredov osnovne šole. Za dobro voljo in smeh so poskrbeli s skeči z zgovornimi naslovi Katera babica je boljša?, Babica in vnuk, Darilo za mamico, Keksi in Gramofon. Navdušile so tudi mlade pevke. Pesem Nine Pušlar To mi je všeč in Neishino Malo tu, malo tam je ob spremljavi kitaristov zapela Gaja Topovšek. S plesnim nastopom so sodelovale devetošolke. Maraayino pesem Drevo pa je zapela še ena izvrstna mlada taborska pevka Lucija Topovšek. Ob njenem petju in glasbi so zaplesale mlade balerine Karla, Iza in Zarja in skupaj s sceno, katere osrednji del je bilo družinsko drevo, dodatno osmislile pesem. Občinstvo je nagovorila tudi ravnateljica JZ OŠ Vransko - Tabor Majda Pikl. Za ohranjanje spomina D. NARAGLAV Minuli mesec so se na letnem zboru v Šempetru zbrali člani policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje, odbora Žalec. Med podelitvijo bronastega znaka društva Sever Stanislavu Brglezu Društvo velja za najbolj aktivno na celjskem območju, kar dokazujejo številne dejavnosti žalskega odbora, ki ga že vrsto let vodi Rado Gašparič. V poročilu o delu je na zboru izpostavil organizacijo Magričevega memoriala in športno druženje vseh treh veteranskih organizacij v preboldskem gaju, ki se je preimenovalo v Memorial Adija Vidmajerja. Rado Gašparič je pohvalil udeležbo na proslavah, prireditvah in na športnih tekmovanjih, na katerih so tudi na državnih tekmah dosegli vidne rezultate in celo naslov državnega prvaka v streljanju. Pohvalil je posameznike, ki so največ prispevali k uspešni realizaciji plana odbora, posebej oba praporščaka, Marjana Zagoričnika in Mirana Podpečana, ter športnike z vodjem Jožetom Pavličem na čelu, ki sodijo med najuspešnejše v državi. Tudi v tem letu ohranjajo v programu vse tradicionalne dejavnosti. V dogovoru z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline naj bi organizirali tudi spominski pohod v počastitev Adija Vidmajerja. Načrtovana je tudi razstava Vojna za Slovenijo, predvidoma junija v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. V razpravi je bilo izpostavljeno sodelovanje z osnovnimi šolami, ki ni več na takšnem nivoju kot v preteklosti, za kar naj bi bila po njihovem delno kriva epidemija, ob njej pa tudi dejstvo, da tematika o osamosvojit- venih procesih in desetdnevni vojni v šolah v učnih načrtih ni zastopana v ravno velikem obsegu. Vsekakor bi bilo nujno, da se v učne načrte zadostno vnese tudi to poglavje slovenske zgodovine, je bilo slišati na zboru. Ob zaključku je Rado Gašparič spregovoril še o spominskih medaljah, ki so bile narejene ob 30-letnici osamosvojitve, in težavah, povezanih z njihovo vročitvijo. Predstavil je tudi mnenje veteranskega združenja Sever in Zveze veteranov vojne za Slovenijo o Muzeju osamosvojitve, saj v zvezi z njim pri nekaterih t. i. osamosvojiteljih obstaja očitna namera prisvajanja zaslug osamosvojitve Republike Slovenije, kot sta v s sojem pismu veteranom zapisala oba predsednika veteranskih organizacij dr. Tomaž Čas (Sever) in Ladislav Lipič (ZVVS). Gaja Topovšek med petjem pesmi Nine Pušlar »To mi je všeč« Planinci krepijo varstvo gorske narave T. TAVČAR Tretjo soboto v aprilu je savinjski odbor za varstvo gorske narave na Gradu Komenda na Polzeli izvedel kabinetni del tečaja za gorske stražarke in stražarje za člane planinskih društev savinjskega meddruštvenega odbora. Celodnevnega in zahtevnega tečaja se je udeležilo 29 planincev iz 14 društev. Med njimi je bilo zelo veliko društvenih strokovnih delavcev, torej vodnikov in markacistov, ter celo en predsednik društva, kar S tečaja na Gradu Komenda na Polzeli je posebej pohvalno. Največ je bilo mentoric planinskih krožkov, kar je zelo dobro, saj bodo naravovarstvena znanja odslej še lažje prenašale na mladi planinski rod. Med predavatelji sta izstopala priznana naravovarstvena strokovnjaka in predavatelja dr. Peter Skoberne in prof. Dušan Klenovšek. Poleg njiju sta predavala tudi Andreja Vidali in Marijan Denša. Terenski del tečaja bodo savinjski planinci izvedli junija na Menini. 30 KRONIKA ŠT. 4 I april 2023 Ničesar ne moreš vzeti s seboj. Vse, kar je resnično važno, je, da si živel svoje trenutke. Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo. Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcu bo ostala, in večno lep spomin na te. ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi sina in brata VOJKA ŠTEINERJA iz Griž se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vsem prijateljem, sosedom, g. župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči domači in prijatelji Ni res, da si odšla – nikoli ne boš, ujeta si v naših srcih z najlepšimi spomini in vsak naš korak boš spremljala v tišini. Radi te imamo. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil naš ljubi mož, ati, ata in brat Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in strica FRANC STAKNE, STANETA ZAGODETA rojen leta 1941, iz Zgornjih Gorč. Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče in denarno pomoč ter darovane svete maše. Zahvala gospodu župniku Maksimiljanu Gosaku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in govorcu. Posebna zahvala članom pevskega zbora Karla Viranta, ki ste ga na zadnjo pot pospremili z njemu ljubo pesmijo in Klemnu Marovtu za ganljiv govor. Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili del njegovega življenja, in vsem, ki ste ga imeli radi.Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči vsi njegovi iz Žalca (15. 9. 1927–11. 3. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v mislih in srcu z nami v dnevih žalosti, ste se s svojo prisotnostjo poklonili njegovemu spominu in ga skupaj z nami pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, vse stiske rok, tople objeme in besede tolažbe. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in drugo pomoč. Posebna zahvala gre prijaznemu osebju Dnevno varstvenega centra Žalec, g. župniku Vladu Bizjaku za opravljen poslovilni obred, g. Dušanu Pungartniku za ganljiv govor, pevcem, trobentaču, praporščaku ZZB NOB, pogrebni službi Ropotar in pogrebcem JKP Žalec. Žalujoči njegovi najdražji Bremena v življenju te niso zlomila, bil si skrben, vztrajen in nasmejan, a neizmerno junaški v zadnjem trpljenju. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, odkar utihnil je tvoj glas. Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mami, mame, babice, tašče in tete HEDVIKE KOLŠEK iz Kaplje vasi (11. 10. 1935–23. 3. 2023) se z globoko hvaležnostjo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavkam in sodelavcem ZD Žalec in podjetja Tehnos iz Žalca, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nas tolažili z objemi, stiski rok, molitvijo, tolažilnimi besedami ter vašo tiho prisotnostjo. Hvala za darovane sveče, cvetje, sveto mašo in darove za potrebe cerkve. Hvala govornici ge. Veri Šolinc za ganljive besede slovesa, pevcem, g. župniku Srečku Hrenu za poslovilne besede in lepo opravljen cerkveni obred, cvetličarni Jerman, PGD Kaplja vas ter pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Iskrena hvala osebju DSO Polzela za večletno oskrbo in podporo v času trajanja njene bolezni. Iz srca hvala vsem, ki ste se poklonili naši mami, jo pospremili na zadnjo pot in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Ob prerani in boleči izgubi predragega moža, očeta, sina, brata in zeta GORANA STANKOVIĆA iz Žalca (3. 8. 1969–27. 1. 2023) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v zelo težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vse besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in za vso ostalo pomoč. Iskrena hvala vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Neizmerno ga bomo pogrešali. FRANC TOMAN s Podloga 17 Zahvaljujemo se vsem, ki postojijo ob grobu in prižigajo svečko. (29. 3. 1957–17. 3. 2023) se iskreno zahvaljujemo za vse tople besede in sožalja, darovano cvetje, sveče, prispevke in za sv. maše. V naših mislih in srcih bo vedno imel prav posebno mesto, ki je bilo samo njegovo. Neizmerno ga bomo pogrešali. Vsi njegovi najdražji Ljudje smo kot prah, nekateri zlati prah, in takšni se lesketajo v nas in z nami za vedno! Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Da zaman čakamo te, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. (S. Gregorčič) V SPOMIN V SPOMIN JANKO DREV 3. aprila sta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in brat MIRKA UDRIHA (MIRKOTA) Žalujoči: vsi njegovi Mineva že drugo leto, odkar si nas za vedno zapustil, ljubljeni mož, oče, tast, dedi, brat in svak V SPOMIN Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očija, dedija, tasta, svaka in nečaka 2. aprila 2023 je minilo leto, odkar nas je zapustila naša mama iz Drešinje vasi (24. 12. 1949–16. 4. 2021) TEREZIJA KOS Dragi Janko, hvaležni smo ti za vsa leta, ki smo jih preživeli s tabo in uživali v tvojem prešernem smehu in tvoji dobri volji, ki si ju vedno in povsod sejal med nas. Brez tebe je svet pust in prazen. Zelo te pogrešamo … HVALA vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, zdaj in za vedno! V naših spominih in srcih boš živela večno. Tvoji najdražji Vsi njegovi UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Grobler; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnik: Mitja Vodlak; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.000 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. iz Pondorja 28, Tabor Vsi njeni Srečno s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. V SPOMIN 6. aprila je minilo peto leto neizmerne žalosti in bolečine. Oh, kako samotna so pota brez tebe, naš dragi mož, ata, brat in stric MARTIN LENOŠEK Letuš 1941–2018 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in se ga spominjate. Družina KRONIKA ŠT. 4 I april 2023 Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši … (J. Medvešek) ZAHVALA Ob ljubeči izgubi ljubljene mame, babice, prababice in sestre SILVESTRE HORVAT (5. 11. 1934–28. 2. 2023) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se za iskrene besede tolažbe in izrečena sožalja, za cvetje in sveče. Iskrena hvala kolektivu Bolnišnice Topolšica, pogrebni službi Ropotar, pevcem Eros, godbi na pihala Liboje in pogrebcem JKP Žalec. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Tolaži nas misel, da ste jo imeli radi. P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Kjer tvoje tople in pridne so roke, kjer je tvoje zlato in dobro srce, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a v naših srcih ostal nate večni bo spomin. Vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali! 31 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage žene, mamice, babice, tašče, sestre, svakinje, tete SONJE PEČAR iz Dolenje vasi 144, Prebold (14. 10. 1955–31. 3. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze sožalja in sočutja, stiske rok in tople objeme, za darovano cvetje, sveče in ostale darove. Iskrena hvala kolektivu Ginekološkega II. oddelka SB Celje, zdravnici Ireni Majcen, Urošu Majcnu in Martini ter vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre... Le daleč, daleč je... /Tone Pavček/ Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, tete, tamike in nane »Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš ...« ZOFIJE NAHTIGAL 8. 5. 1924–18. 3. 2023 iz Gotovelj ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi dragega očeta ŠTEFANA JUVANČIČ iz Pongraca, se zahvaljujeva vsem, za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in ostale darove. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu Pungartniku za ganljiv govor, pevcem skupine Eros, gospe Galič za igranje na citre in gospodu župniku za opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste ga imeli radi in ga ohranjate v lepem spominu ter postojite ob njegovem grobu. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in sveto mašo. Hvala pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec, govorniku za poslovilne besede in trobentaču za odigrano žalostinko. Posebna zahvala praporščakom za zadnji pozdrav, posebna zahvala sosedom za neizmerno pomoč v težkih trenutkih, DSO Polzela za tako prijazno in strokovno pomoč v času njenega bivanja, dr. Pozniču za skrbno zdravljenje, MPZ Gotovlje za odpete žalostinke in cerkvenemu zboru Gotovlje za peto mašo, g. Zemljaku in g. Šelihu za opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej hvala, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter jo imeli radi in spoštovali. Vsi njeni ZAHVALA TANJA JEVŠENAK Petrovče 63 (5. 11. 1981–25. 2. 2023) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in darove. Posebna zahvala kolektivoma Veto Group in Metro, g. župniku Mirku Škofleku, govorniku Dušanu Pungartniku, pogrebni službi Ropotar, pogrebcem JKP Žalec, učiteljem in učencem OŠ Petrovče, Tanjinim sošolcem in sošolkam OŠ Šempeter. Zahvala tudi zdravnici Artiček Mesarec in dr. Pušnikovi, patronažnim sestram ZD Žalec za zdravstveno nego in pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste se tako številčno poslovili do nje. Žalujoči vsi njeni Ob izgubi drage mame, stare mame, babice, tašče, sestre in tete AMALIJE - MALČI SELIČ iz Zabukovice 19. 6. 1944–9. 3. 2023 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja in darovane sveče. Zahvala gre osebju Doma SeneCura Vojnik, Godbi Zabukovica, pevcem skupine Eros, pogrebni službi Ropotar in g. Dušanu Pungartniku za izrečene besede slovesa. Posebej hvala sosedi Mariji Čulk, ki ji je s svojimi obiski vedno polepšala dan. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Žalujoča: sin Peter in hči Urška Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. ZAHVALA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček) Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA ZAHVALA Mnogo prerano nas je zapustila draga mama, babica, sestra, teta in svakinja ŠTEFANIJA JEZERNIK, roj. BRECL 22. 12. 1935–25. 3. 2023 Ponikva pri Žalcu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sočutja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena in posebna zahvala Elizabeti Kos za ganljive besede slovesa, g. župniku Maticu Lesjaku, celjskemu opatu Marjanu Jezerniku ter diakonu Andreju Vrabiču za lepo opravljen obred in sveto mašo. Iskrena zahvala tudi pevcem za lepo odpete pesmi, domačim pogrebcem, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec. Kljub temu da se življenje konča, spomini in ljubezen v srcu ostajajo. Ti živijo večno. JANEZ - JANKO JERMAN (1950–2023) Ob boleči izgubi dragega moža, ateka, dedija, brata in tasta se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja ter tolažbo v teh težkih trenutkih. Hvala kardiološkemu oddelku SB Celje, zdravnici Alenki Kobal, patronažni Cvetki Grm, pogrebni službi Ropotar za sočutno organizacijo zadnnjega slovesa ter gospodu župniku. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. Žalujoči vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V šumenju vetra slišim tvoj glas. V šopku cvetja vidim obraz. Senca spomina in bolečina, oboje se v dušo zajeda... V SPOMIN V SPOMIN NIKOLAJU BOBOVNIKU iz Vrbja 92a (3. 12. 1933–15. 4. 2022) 15. aprila mineva eno leto, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi tvoji 24. aprila ste minili dve leti, odkar te ni med nami. 15 % gotovinskega popusta MARJANCA FONDA iz Latkove vasi 100 Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo, do 15. maja 2023, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in z lepo mislijo ohranjate spomin nanjo. Vsi njeni 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 4 I april 2023 V deželi Mini miške T. TAVČAR Baletni oddelek Glasbene šole Risto Savin Žalec se je 6. in 7. aprila predstavil z letno predstavo, ki so jo poimenovali V deželi Mini miške. Zgodba združuje več različnih pravljičnih likov. V dveh dneh so uprizorili kar tri predstave, še štiri pa kasneje, 11. in 12. aprila, za vse osnovne šole Spodnje Savinjske doline. V predstavi so se pod mentorskim vodstvom prof. Ines Mandelj predstavili vsi učenci baletnega oddelka, ki jih je več kot sto – plesni vrtec, vsi trije razredi plesne pripravnice, vseh šest razredov baleta in nadaljevalni razred baleta. Koreografijo in scenarij je za predstavo napisala Ines Mandelj, ob podpori ravnatelja šole mag. Gorazda Kozmusa pa so liki zgodbe lahko oživeli v prečudovitih kostumih in na vrhunsko pripravljeni sceni baletnega odra v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Učenci so s predstavo na vseh treh uprizoritvah polno dvorano obiskovalcev tako navdušili, da so doživeli stoječe ovacije ter tudi vmesne aplavze, ki so za otroke največja nagrada. Mineva že dvanajsto leto, odkar je ravnatelj mag. Gorazd Kozmus ustanovil baletni oddelek na šoli, ki se je v vseh teh letih razvil v eno najboljših baletnih šol v Sloveniji, na kar so lahko zelo ponosni. Mlada umetnica Petja Kolenko med ustvarjanjem murale v avli MC Žalec. Svežina v žalskem mladinskem centru BINA PLAZNIK Da bo v mladinskem centru še prijetneje, po novem obiskovalce pozdravijo sveže murale na steni avle. Beseda mural izvira iz umetnosti, je slika ali drugo umetniško delo, narejeno na zidu, steni, stropu ali podobni površini. K barvanju so povabili 28-letno umetnico iz Prlekije Petjo Kolenko, ki je v roke vzela čopič in sprej ter ustvarila ikoničen vhod v mladinski center. Povedala je, da veliko ustvarja po vsej Sloveniji in svoja dela obja- Najmlajše baletke v deželi miške Krojili in šivali D. NARAGLAV V programu Medgeneracijskega centra Prebold, ki deluje v prostorih nekdanje Roglove hiše v Dolenji vasi in sodi v sklop Družbenega centra Marof, je v minulih tednih, od februarja do aprila, potekal tudi tečaj krojenja in šivanja. Tečaj je vodila mentorica Manca Terpin, upokojena modna modelarka, ki je vrsto let bila samostojna podjetnica. Tečaj je obiskovalo deset udeleženk, dobivale pa so se ob sredah zvečer po tri ure. »Začetne ure so bile namenjene ročnemu in nato strojnemu šivanju na krpice – vajenice. Vsaka tečajnica je nato skrojila in tudi uspešno sešila predpasnik na svojem šivalnem stroju. V nadaljevanju smo izbrale model in prekopirale kroj svoje velikostne številke iz revije Burda. Večina se je odločila za izdelavo krila, nekatere pa tudi za tuniko. Material za izdelavo so nabavile po svojem okusu. V nadaljevanju tečaja smo krila in tunike tudi skrojile in pričele s šivanjem. Do zadnjega dne tečaja smo to tudi uspešno zaključile in svoje izdelke tudi oblekle,« je njihova mentorica na kratko povzela njihovo 18-urno druženje na tečaju in dodala: »Kljub vsem obveznostim, ki jih imajo mlada dekleta, žene in mamice, so si vzele čas in se redno udeleževale naših srečanj ter si pridobile tudi lepo mero znanja za ustvarjanje lastnih izdelkov.« Ob zaključku tečaja so svoje izdelke tudi oblekle in nazdravile. Klavdija Kač, ki se je s strani Občine Prebold udeležila njihovega zaključka, pa je vsem udeleženkam izročila potrdila o opravljenem tečaju krojenja in šivanja, mentorici pa zahvalo. Večina udeleženk z mentorico Manco Terpin (v sredini, četrta z leve) po podelitvi potrdil, oblečene v krila in tunike, ki so si jih izdelale na tečaju. vlja na družabnih omrežjih. Tako so jo našli tudi Žalčani. Svoj dvodnevni delovni obisk je komentirala: »V Žalcu se počutim super! Za poslikavo avle sem izbrala abstraktne oblike in vzorce. Imam dober občutek za kombinacijo barv. Preden se lotim dela, naredim osnutek, ko pa začutim prostor, ustvarjam na osnovi tega. Vsakdo si lahko takšno poslikavo privošči tudi doma, če le ima občutek za barve, drugače pa pokliče mene (smeh).« Piščali kot nekoč D. N. Nekateri člani UTŽO Žalec so na pobudo vrtca in Andreje Šteiner v petek, 20. aprila, obudili stari običaj: izdelovanje piščalk iz lubja. Za to opravilo je okoli prvega maja pravi čas, saj se lubje lepo »muži«, kar pomeni, da odstopa od lesa zaradi večje vlažnosti med steblom in lubjem. Take piščalke so si otroci nekoč izdelovali sami ali pa so jim jih naredili njihovi starši. Pred 60, 70 in več leti se piščalk namreč ni dalo kupiti, kasneje in danes, ko raznoraznih otroških glasbil ne manjka, pa je to šlo v pozabo. Spomin na tiste čase so otrokom v vrtcu in sebi pričarali Izidor Sodja, Daniel Mlakar, Boris Turk, Karli Krajn in Andreja Šteiner. Otroci in vzgojiteljice so z zanimanjem opazovali postopek izdelave, ki je bil nagrajen z glasnim piskanjem vseh otrok in tudi odraslih. Spretni člani UTŽO Žalec so za vsakega otroka izdelali piščal, otroci pa so poskusili piskati tudi na stebla regrata, ki bogato cveti prav zdaj. Kot je povedala Andreja Šteiner, tudi s takim načinom sodelovanja – z obujanjem starih običajev – UTŽO med mlajšimi in starejšimi skuša zmanjšati stigmo in tabuje. Gerontološka stroka na osnovi raziskav in izkušenj namreč uči, da vsak človek za svoje dobro počutje in kvaliteten razvoj potrebuje vsaj eno uro pristnega stika z vsako generacijo: z otroki, z aktivnimi in s starejšimi. Ob zaključku druženja so vsi skupaj zapiskali v svoje piščali.