-»)   69   rs-
Kaj so govorile rože?
Spisala  Vida
y une ni bilo v tisti noči, in zaman so jo iskale zvezde, tekaje po neskončnih cestah neba.
Na zemlji je  bilo   precej temno,   in   nihče   ni   opazil   Ča-rovnice Jeseni, ki se je skrivoma pritihotapila do črnega gozda,
__      da bi tu prenočila. Bukve so se vzdramile in zaihtele, breze so
vztrepetale, smreke pa so stale kakor mrtve. Jesen pa je Čarala:
»Spala, ležala bi, tistja mi dajte, mehko mi posteljco nastiljajte!«
Tedaj so se hipoma stresle vse veje, in listje je padalo, padalo . . .
Takrat je pomolila izza zelene odejice zaspano glavico rožica ciklama, pokukala na visoki strop in si mislila: »Svetilke pa ni, oh!« — Pogrešala je srebrno luno. — Potipala je okolo sebe, pocukala svojo sestrico in poŠepetala: »Ah, gro2a me je! Povej mi pravljicoN
In ker so bile zbujene tudt vse druge rožice, so prosile vse: »Da, da, pravljico!« — In zvedave zvezde so se nasmejale: »Ej, pravljico! . . .<
Pripovedovalka pravljic se je uprla na komolček in vprašala: »Ali veste, kaj je smrt ?«  — Vse cvetice so odkimale. — No, poslušajtc!
Nekoč sta kraljevala kralj Solnce in kraljicn Pomlad. On je nosil zlato kiono, ona pa svctle biscrc, in oba sta biia dobra. Takrat se je godilo rožam na zemlji najbolje. Pomlad jim je dala najlepših oblck, beliJi, rdeČih, višnjcvih. rumenih, pisanih in prijotno dišečih. SoJnce se je igralo z njimi, ptičice pevke pa so jim pele. MetuljČki so hodili k njim v vas, one pa so se jim priklanjale gosposki ter jim stregte z mcdom. Časih so prišli k njim godci iz tujih dežel in so zasvirali. Bas je godel zutn, zum, zum, gosli pa drugače. Nihče ni ta-.krat mislil na smrt. Smrt pa je prišla. V starih knjigah sem braia tako-Ie:
Tistega dne je prišla čudna pošast, velikanski kosmatinec, rjavodlakež na štirih nogah z rogovilasto glavo. Debelo je gledala ta pošast na dvoje stražnih oči. — Rože bi bile seveda ušle, pa niso mogle. PoŠast je grozovito tulila: »Mu, mu, mu! . . .*
Tedaj je pokazala hude zobe in dolg jezik, ga iztegnila iz žrela, povo-hala tuintam in začela trgati rožo za rožo. To je bila smrt, ki je vzela srečnim rožam živJjenje. Pomlad je tudi umrla, m kralj je bil žalosten . . .
Pripovedovalka pravljic je utihnila.
»Ali me zdaj-Ie vidi smrt?« je vprašala najmlajŠa ciklama, stiskaje se pod odejico; dVuge pa so imele solzne obrazke in so molčale.
Jesen pa je čarala:
»Kožice, roiice, mirno zaspite,
nikdar več, nikdar veČ se ne zbudite!«                             ""¦'"
To so slišale samo zvezde in mi vse razodele v sanjah nocoj.