Z89. Številka. J UoMlniL v torek, 18. decembra 1906. XXXII leto. Ssfcaja mk dam wvčf, tsinrii artalj« te rftuii^ t« «g» po poatl p«)wid aa avatro-oaj raka doiala nmlitottl, aa pat lata II K, n Mrl lita 6 K 10 k, m aa bmm S K SO k. fca LJubljano i aattjanjata na dam aa m lata M i, ■ aat lata 18 K, aa Satrt lata 6 k, aa aa auaaa S K Kiar kadi aaai ponj, plafta aa m lata 21 K, aa pal lata 11 K, aa Satrt lata S K SO k, aa oa bmn 1 K M k. — Za tujo dožolo taiika vat, kalikar aaaia paštnina. — Na aaračka fcraa lataaaaaa rpaSUjatva aara&Una aa aa astra. - Ea osnoiilla aa puriaja ad pataraatapaa padt-rnta pa 18 k, aa aa aaoaaila tlaka aakrat, pa 10 k, fta aa dvakrat ia pa 8 k, *a aa tlaka trikrat ali va&rat — Dopisi aaj ia iarole fraakoTatL H zakapari aa aa vračaj« - Uradnlahro ia upravfilatvo Ia v Inflitii aliaak It a, ia ataar ■roaaiitva v L aaditr.', apravaHtra pa v pritličja. — Upravniftva naj aa klagavaHja paiiljati naramnica, rakJaauaija, asoanila, t j. admintatrativoa tirat Srctalitr* Metom *t 14. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". rMuiiiM številki po 10 h. UproTBiitvo telefon it M. Dogodki v Ricmanjih. Iz Ricm anj, 17. dec. Kakor anano iz „Edinosti", prišel je v Ri cm a nje zopet pred časom — iasiravno to nikomur v Ricmanjih ni bilo prej naznanjeno — duhovnik iz Rojana v osebi Jakoba Ukmarja. Mož je prvi klerikalec Trsta in okolice. Prisedši semkaj se je nastanil v našem od tržaške skorije zanemarjenem in pobitem žujnišČu. Še isti dan popoldne je prišel kanonik Kosec (bivši kaplan na Ka-:inari v spremstvu Ukmarja k vaškemu županu ter mu priporočal 'kmarja, češ, da smo dobili zopet enega dobrega dušnega m svetega pastirja in da naj ga vsprejmemo. .'"upan, malo zanimaj oč se za njegove besede in imajoč polno drugega dela, m je kratko, toda osorr.o odgovoril, da on Ukmarja absolutno noče pri-poznati in da ga na nobeden način m sprejme. Pač pa je obljubil, da pride drugi dan k župniku samemu deputacija povedat, kakega mnenja ia so drugi vašcani, ki se ravno zbero i^a posvetovanje radi nekega zemljišča. Nadalje je rekel kanoniku, da se nikakor ne spodobi in da ni postavno poslati tako na tihem kaplana v vas kakor nanovo kupljeno živino v hlev. Prej, kakor pos'ati tako osebo v farovž, je nadaljeval župan, morali ste ga prej popraviti, očistiti in spraviti v red.* Le idite ga pogleiat t kakem stanju se nahaja; skoraj niti ene šipe ni na oknih cele; kako bode :a ubogi revež v tem mrazu prestajal cele noči. Poglejte tam (mu pokaže erkev), kaj ste naredili. Dokler je bila cerkev v naših rokah, je bila velno čedna, a poglejte jo sedaj : vsa zanemarjena, polna prahu in vse pobito. Na te besede sta Kosec in Ukmar odšla, ne da bi zinila besedico. Zvečer so se res zbrali vsi varani Ricmanj in Loga. Ko se je začelo posvetovanje o tej točki, je na- stal velik hrup in krik. Se nocoj, so odmevali klici po dvorani, naj gre deputacija h kaplanu in naj mu sporoči obvestilo, da naj pobere svoja šila in kopita in da naj gre svobodno, odkoder je prišel. Drugi dan že ob 8. uri zjutraj mu je sporočila deputacija, sestojeca iz župana, dveh starešin in obč. svetovalca, sklep vašča-nov. Od tistega dne naprej se sliši zvonenje in se vrši vsak dan maša. V cerkev ne gre nikdo izvzemši kaplanove kuharice in učiteljevih staršev, ob nedeljah pa se redkokdaj kdo priklati iz sosednjega Boršta, za kar tem sosedom izrekamo presrčno zahvalo. Ob torkih in petkih je krščanski nauk. Od jutranjih učencev seveda ne dobiva kaplan povoljnoga odgovora, kakor ga ni dobival KranČič. Popoldanske učence — novince pa vabi s tem, da jim razdeljuje svete podobice, Družinske prijatelje, vsakovrstne razglednice od njegove kuharice in še celo cele letnike „Dom in Sveta". Kadar jih vidi na cesti več skupaj, jih pokliče v farovž, jim igra na glasovir, da se jim prikupi, ter jim pravi, da, če bodo pridni in njega radi imeli, da jih bode peljal k Bogu v nebesa in da bodo od angeljev veliko obdarovani. Z zanesljive strani smo zvedeli, da se je hvalil neki osebi iz duhovniškega zavetišča, iz pošte v Borštu, da bode polagoma vse Ricmanjce spreobrnil. Oj, Ukmar, mari si morda misliš, da bodeš tudi v Ricmanjih ustanavljal „Marijine družbe" kakor v Rojanu in vzklikal v ^Družinskem prijatelju" : „Rasti ti, za naše — Ricmanj e potrebna družba, razcvitaj se in prinašaj obilo sadu !u Ukmar, kje si rojen? Nekega dne je vprašal župana, kdo da hrani ključe od pokopališča. Na vprašanje, da kaj jim hoče, je odgovoril, da bi šel rad na sprehod. Župan mu je odgovoril, da na pokopališčih se ne spodobi sprehajati, kdor da se hoče sprehoditi, da naj gre v mestni vrt v Trst, nikakor pa ne na pokopališča. Odkar se nahaja ta sveti mož v Ricmanjih, imeli smo tri civilne pogrebe in štiri civilne poroke. Prvi pogreb je gledal z okna in vlekel na ušesa zvoke godbe, drugega je Šel gledat na železniški most nad pokopališčem, tretjega mrtveca pa se je nadejal on zakopati. Minoli torek, dne 12. t. m., umrla je 531etna Katarina Kuret, soproga znanega in uglednega veleposestnika Ivana Martina Kureta. Ukmar, izvedši za tega mrliča, je prišel osebno vprašat Kureta, ako mu da dovoljenje, da bode on pokopal. Kuret mu je ponudbo odklonil s pripombo, da njegove soproge ne bode pokopal ne Ukmar in tudi ne nobeden katoliški duhovnik, marveč župan Berdon. Ukmar pa ni bil s tem odgovorom zadovoljen, informiral se je — ne ve se kje — ob kateri uri bode pogreb, se oblekel, kakor da bode on zakopal, in čakal s svojim cerkovnikom z ugašeno svečo v roki na trgu malo pod hišo žalosti. Po odpetju „Blagor mu" seje jel premikati sprevod, katerega je vodil župan Berdon, in godba je začela svirati žalostinko. Ko se je sprevod nekoliko oddaljil, začel je kaplan polagoma stopati vedno kakih 30—40 korakov za istim in moliti na knjigo naravnost na pokopališče. Po izvršenih molitvah in odpetju žalostinke se je ljudstvo razšlo — le on in grobokopi so ostali. Pravijo, da med zakopavanjem je od daleč na gomilo nekoliko poškropil in odšel. Ker je bila pokojnica dobro znana, udeležilo se je pogreba približno kakih šest tisoč oseb. Vse to občinstvo je z veliko napetostjo gledalo kaplana tam sredi pokopališča, kaplan je stal zmiraj na mestu kakor kaka prikazen. Zakaj se jo usiljeval na pokopališče in nepotrebno razgre-val mirne ljudi, bodo Čitatelji uganili iz tega, daje bilo ob času pogreba kakih 30 orožnikov okolu pokopališča poskritih v grm o v j e. Državni zbor. Danaj, 17. decembra. Po dolgotrajnem pogajanju med ministrskim predsednikom in Češkimi radi k alci se je končno doseglo sledeče sporazumljenje: Ćehi umaknejo vseh svojih 51 nujnih predlogov, da bo mogoče rešiti proračmnski provizorij nujnim potom, ako treba, tudi brez prvega branja. Zato pa mora priti najprej na vrsto nujni predlog za izboljšanje plač pisarniškim uradnikom. — Vkljub temu so navidezno delali obstrukcijo s tem, da so zahtevali dobesedno čitanje doŠlih vlog tor spravili končno na vrsto tudi nujni predlog o ureditvi delavskega zavarovanja. V začetku seje je predložil železniški minister zakonske načrte o subvencioniranju lokalnih železnic, trgovinski minister pa avtetično vsebino o dogovoru z Ogrsko zaradi zalaganja armade. Okrožno sodišče v Ljubnem prosi za izročitev poslanca dr. P loj a, ki se je sam prijavil s zahtevo, da se uvede sodna preiskava, da dokaže posl. Stei nu obrekovanje. — Deželno sodišče v Ljubljani pa je umaknilo svojo zaktevo glede izročitve posl. dr. Tavčarja. — Posl. M a lik, Resel in E r b so interpelirali zaradi znanega dogodka v Mariboru, ko je polkovni zdravnik dr. S v a t o n smatral obstre-ljenega dragonca za pijanega. — Poslanec dr. P1 o j je interpeliral zaradi samonemŠkih napisov na lokalni železnici Svetna ves-Borovije ; nadalje je interpeliral ministra notranjih del zaradi ureditve občinskih zemljišč na Spodnjem Štajerskem. — Posl. dr. Korošec je interpeliral zaradi smrti kmeta Sagaja na cesti Ljutomer-Št. Jut. Povozili so ga baje neki nemški uradniki. čitanje došlih vlog je trajalo cele tri ure. — Ker se med tem dognal kompromis med vlado in češkimi ra-dikalci, se je začelo razpravljati o imenovanem nujnem predlogu posl So bo tke (izvoli se naj odsek, ki naj določi principi je o splošnem zavarovanju delavcev za slučaj bolezni, starosti , onemoglosti ali brezdelnosti.) Posl. Sobotka je svoj predlog utemeljeval dve uri. Potem sta govorila poslanca Fres 1 in grof S t eni b er g. Pri glasovanju je bil nujni predlog odklonjen. — Posl. Fresl je razpravlja) o akciji poštnih uslužbencev, ki hočejo pričeti pasivno rezistenco. Vprašal je predsednika, ali se hoče pogovoriti v tej stvari s trgovinskim ministrom, da se ustreže zahtevam poštnih uslužbencev, preden nastane pasivna rczistenca. Jutri bo zopet seja. Na vrsto pride zakon proti pijančevanju. Volilna reforma pred gosposko zbornico. Dunaj, 17. decembra. V poro-ročilu speoialne komisije gosposke zbornice , ki ga je sestavil dvorni svetnik Lammasch se zagovarja pluraliteta s tem, da bo zbornica pospeševala realne zahteve naroda le, ako dobe drugi glas volilci, ki imajo več skušenj in trezno razsodbo, ki so mirnejši in pametnejši, ki niso tako pristopni agitatoriČnim vplivom, razburljivi strasti in frazam. Nadalje pravi poročilo, da sta zahtevi po plurali-teti in „numerus clausus" v ozki zvezi. Radikalnejša ko bo poslanska zbornica, tembolj je potrebno, da je gosposka zbornica močna. V sredo se zberejo vsi trije klubi gosposke zbornice k skupnemu posvetovanju, da se zedinijo za končne sklepe, o katerih se začne v Četrtek razpravljati v plenumu. Odsek za volilno reformo. Dunaj, 17. decembra. Odsek je imel danes zopet sejo ter je razpravljal o varstvu volilne svobode (kancelparagraf). — Posl. dr. A dl er je izjavil, da mora iz praktičnih (?) in političnih vzrokov glasovati proti vsaki izjemni določbi. Duhovniške agitacije tu- LISTEK. Zapiski slovenskega kolesarja. Priobčuje Josip Knaflič. (Dalje.) \ Takrat je mrknilo v gradu tisto okno in zasvetilo se je drugo zraven. Pes je zalajal, kratko, togotno, a Zoran ga je udaril po gobcu; in potem se je bliskoma obrnil in zaklical: „Ugasnite luči! Tatovi so v gradu!" Njegov ukaz, tako buren in oso-ren, je kar usekal po nas, in v hipu $o bile upihnjene vse svetilke, ki so itak večji del samo Še brlele, in zdaj *mo stali tu, skriti v nevidni temi, molče in oči uprte v grad, kjer je ravno nam nasproti svetlikalo dvoje oken. Izgledalo je, kakor bi prosto gori v zraku trepetali dve štirioglati, bledorumeni in črno prekrižani svetli lisi, liki oči kake čudne živali, ki se o njih sanja včasih človeku. In zdaj s- je prikazala v isti visočini, a precej daleč v stran, tretja taka lisa. Bilo je očitno: nekdo je hodil z tičjo po gradu. Iz teme je zagolčal glas jurista Kace : „To bo tvoj rajni stric, Lovre, ki hodi po noči gledat, če si doma, pa te zmeraj zastonj išče po vseh kotih". Gospode zadaj je lomil smeh, to je bilo čutiti, Zoranovega obraza pa nisem razločil. A zašepetal sem mu zdaj : „Lahko je pa ravno hlapec ..." „Ne", je odvrnil. „Fant je pošten. In ko bi hotel krasti, bi napravil to pač po dnevi. Lumpa gotovo niti doma ni, vasuje pri kakem dekletu. Zato so tatovi lahko prišli v grad". In nato je zaklical s pritajenim glasom : „Gospodje, ne smemo prav nič čakati! Saj Vas je volja, da gremo nad-nje ?" Če nas je bila volja! Kaj takega nam je še manjkalo! „Pst, gospodje, samo tiho, prosim, in previdno!" nas je moral krotiti Zoran, ki je bil videti sam premalo razburjen. „Dovolite, da komandiram jaz! Pred vsem: revolverje imate?" Imeli smo jih vsi. „Torej, prosim, naj vzame vsak še svojo svetilko, kolesa pa pustite tukaj". „Gospodom tatovom na razpolago", sem slišal golčati jurista Kačo. Skrili smo kolesa pod jelke, pod varni plašč njihovih do tal segajoČih vej, in potem je dal gospod Zoran nadaljna povelja. Določil je, da za-straži polovica grad od zunaj, polovica nas pa udere v notranje prostore. K vhodu v drevored je legel na gospodarjev ukaz pes John, in gorje tatu, ki bi tod izkušal pobegniti v gozd! In zdaj smo stekli proti gradu, v hitrih, velikih skokih kakor volkovi, in ga hipom obkolili od vseh strani. Tatovi niso niti postavili straže niti nas niso opazili. Luč zgoraj je sve-tlila dalje in bilo je povsod vse tiho, samo veter je godel na grajski strehi in počasi je začelo deževati. Kakor smo slutili, tako je bilo: tatovi so vlomili v grad pri zadnjih vratih, od gozda sem ; našli smo jih samo priprte. Tu-sem, kakor na najvažnejšo in najnevarnejšo točko, je postiral gospod Zoran bivšega atleta ljubljanskega Sokola, jurista Kačo. Usedel se je tja na sredo praga, debel, širok in grozen kakor kakšen kitajsti malik — petorica nas, z Zoranom na čelu, pa je smuknila v grad. „Prižgite svetilke!" je velel Zoran in v globoko temo okoli nas je zasijala bliskoma solnčna luč acetilen k. Stali smo v visoki odprti veži, spredaj široke kamenite stopnice dol na dvorišče, na desno stopnice v gorenje prostore. Gospod Zoran mi je zašepetal: „Pojdite Vi tukaj čez dvorišče in po velikih stopnicah gor, takoj na levo od sprednjih vrat so. Mi gremo tukaj. Zgoraj se potem dobimo". In ker sem ga menda gledal začudeno, je pristavil: „Lahko je tudi tam kdo. In Vi se mi zdite nekako trezni nocoj". „Hvala!" sem rekel, skril svetilko pod pelerino in odšel čez dvorišče. Bil sem kmalu pri velikih vratih, onkraj katerih je, kakor sem vedel, stal na straži eden naših. In že sem plazil gor po stopnicah. A nisem dospel še do vrha, ko se je razlegnil po gradu strahovit ropot, streljanje in krik — sovražnika sta se spopadla! V veliki razburjenosti sem hitel gor, v levici svetilko, v desnici revolver. Prišel sem zdaj na dolg, prostoren koridor, v konec starega gradu, ki je bil videti zapuščen, dišalo je po trohnobi, tuintam je molel iz stene rog jelena ali divjega kozla, tla pod menoj so škripala obupno, in ko sem posvetil pri prvih durih, mi je zazijala nasproti popolnoma prazna soba. Naenkrat pa mi ugasne svetilka. Zakaj, to vedo samo bogovi. A čudil se ne bo temu noben kolesar, ki ve, kako muhaste da so acetilenke. In iižigalic nisem imel nič! Taval sem torej semtertja po temi kakor slepec in izkušal priti kam. Vrišč na oni strani je polegel med tem; streljanje je utihnilo, razlegalo se je samo še vpitje in zdaj bliže zdaj dalje je odmevalo bobnenje tekajočih korakov. Kar sem trčil v temi z nekom skup! Zgrabil sem ga in spoznal takoj, da je ženska. Grizla me je in bila pridno okoli sebe. A boj ni bil težak; kmalu sem jo imel na tleh. Nekaj časa je še cvilila in se zvijala, potem je obležala tiho in negibno. Za stenami nekje se je vzdignil zdajci velik grohot in spodaj na dvorišču je golčal jurist Kača. Začel sem kričati in klicati. In kmalu so se odprla nekje vrata, zasvetila je luč in glas gospoda Zorana je zaklical: „Halo, kje ste?" Za njim so prihajali drugi. di kaneelparagraf ne bo zmanjšal, teuiue povečal (?). Potem je govoril justični minister, nakar se je glasovalo. Vsi predlogi, ki zahtevajo k a n c e 1 -paragraf, so bili odklonjeni. Novi obrtni zakon. Dunaj, 17. decembra. Specialna komisija gosposke zbornice je danes sprejela novo obrtno novelo v tretjem branju. Vsi minoritetni predlogi so bili odklonjeni, tako da dobi zbornica le predlog komisije. Dogodki na Ruskem. Varšava, 17. decembra. Policija je aretovala ves odbor poljske socialistične stranke, 63 oseb. Petro grad, 17. decembra. Vejno sodišče je že začelo obravnavati proti napadalcem na admirala Dubasova. Med atentatorji je dijak Kusnezov. Preden izve širša javnost o razpravi, bodo že vsi atentatorji obešeni. Moskva, 17. decembra. V predmestju Birsmanov je našla policija veliko zalogo orožja in smodnika, 7 bomb in pol centa dinamita. Zaprla je 30 revolucionarjev. Šolski štrajk na Poznanj-skem. Bero lin, 17. decembra. Velik poljski shod v Poznanju je sklenil zaprositi papeža (P) za posredovanje v šolskem štrajku. V Berentu so razkačeni Poljaki vrgli bombo v stanovanje nemškega učitelja. Bomba je poškodovala le stanovanje, a ranila ni nikogar. Dopisi. Iz Idrije. Pretekla nedelja je zopet enkrat napolnila dvorano naše „Čitalnice" — videli smo namreč ta dan prvikrat na našem odru šaloigro „Cigane". V obce se je igralo dobro -— no — in dokazalo se je tako znova, da so naši diletantje sposobni tudi težkih nalog, kajti prepričali so nas, da imamo v njih moči, vrle moči, ki pač delajo vso čast našemu odru. — V vso predstavo je privedel dokaj burnega smeha provzročujoč humor g. R. P., ki je postavil izboren tip vedno „v rožcah" se nahaja-jočega, dobrodušnega sodnijskega sluge. Videlo se mu je, da se je res popolnoma vživel v svojo nadvse komično vlogo, kajti igral je res tako dovršeno, kot bi imel bogsigavedi kako „prakso". Boljše „ga" ni mogel zadeti! G. R. P. se je v komiki z lepim uspehom pridružil spričo svoje prirojene šaljivosti g. L. B., glava ciganov. Bil je pač v svojem elementu, ko je imel dokaj priložnosti pokazati neusahljivi vir svoje naravne komike — in na ta način je spravil znaten kos veselega, glasen smeh vzbujajočega življenja v igro. Priznamo je omeniti gosp. J. N., ki je svojo vlogo kot avskultant in — pristav rešil dobro, dasi se nam je zdelo, da nam mladega avskultanta ni predoČil tako, kot bi ga bil on lahko. Malo maske bi mu — vsaj po mojem mnenju — tudi ne škodilo. Vspešno se je potrudil za svojo vlogo g. R. N. kot mlad odvetnik, a bil bi še veliko boljši, da je bil za spoznanje živahnejši. Zadovoljivo je na- Potegnil sem svoj plen od tal in ga pokazal s triumfom. „Aj, glejte jo, ptičico!" je donelo v krogu. „Pa še kako srčkana ptičica je to!" je vzkliknil eden. Gospodje so se smejali, padali so dovtipi . . . Ženska je bila mlada in zares miČna. Jokala je in izkušala skriti obraz. „Peljimojok drugim!" je ukazal gospod Zoran. V veliki sobi, kjer je bilo vse razvlečeno in razmetano, so se nahajali vjeti tatovi, vsega skupaj dva. Dva raztrgana, klavrna kmeta, eden visok, suh in krepek starec 's hudimi očmi, drugi droben človeček kakih trideset let. Postavljena sta bila tja v kot, od glave do nog povezana z debelimi vrvmi, pred njima pa je stal široko razkoračen jciHst Kača in gol-čal vanj a. Obraz jurista Kače je bil krvavo razpraskan; — četrtemu Članu tatinske družbe namreč čisto mlademu, napol odraslemu fantiču se je posrečilo, da je — enako kakor nekoč David Goljata — premagal atleta ljubljanskega Sokola in utekel! In psu Jonu je junaštvo tega fantiča očitno tako imponiralo, da ga je pustil prijazno mimo. stopil gL F. L. kot sodnik, no poznalo se mu je malo, da ni predobro znal svoje vloge. Izvrsten predat a vi-telj sodnega nadzornika tako po dobri igri, kakor po jako primerni maski je bil g. F. Š. — Častno kakor navadno so nastopile ta večer tudi naše gospioe, izmed katerih je bila v vlogi naivne Anice gdč. A. Š. s svojo ljubko govorico in simpatično zunanjostjo tako popolnoma na svojem mestu, da si pač ne smemo želeti boljše Anice. Igrala je res tako naravno , živahno in prisrčno, da je morala vsakemu ugajati. Preoblečena je bila tudi kaj ljubka ciganka. Tudi igra gdč. L. C. in g. A. P. kot igralcev in gdč. M. S. kot Anične matere je bila dobra, četudi s*e bili obe go-spici po svoji zunanjosti namreč za ti vlogi nekaj premladi. — Obilo smeha smo imeli pri vsakem nastopu ciganov — in kako tudi ne, saj so bili tako živahni, kričeči in nadležni, kakor res pravi cigani. Ljubkejših cigank, kot ste bili gdč. M. T. in gdč. M. P., si bi težko predstavljali. In tudi v manjših vlogah se je nastopalo povoljno; in naš „Sokol" je lahko prepričan, da je s svojimi mladimi, Čilimi močmi zopet enkrat zabaval in zbujal smeh — kaj drugega pa od „( jganov" kot šaloigre ne moremo zahtevati — zato pa toplo priznanje vrlemu društvu, pa tudi vsem posameznikom — po njihovih zaslugah, kajti napravili ste nam bili jako prije'ču večer — in to v adventu. P. Iz Radovljice. V sobotni številki „Slov. Naroda" nekdo iz Bleda po vsej pravici toži o žalostnih razmerah poštnega urada na Bledu in njega poštnih zvezah. Kakor je pa nam znano, je že lansko leto član trgovske in obrtne zbornice naš trgovec L. Fiirsager v jedni zborničnih sej predlagal, da se pozove poštno ravnateljstvo v Trstu, da ono vpelje redne poštne zveze med Bledom in novim kolodvorom v Zaki za pošto, katero bi oddajali poštni vlaki, vozeči na novi progi v blejski postaji, to pa zato. ker je gotovo pot od blejskega kolodvora do poštnega urada v Že-leČah krajša, nego ona iz Jesenic do Lesec po stari gorenjski progi, in od Lesec z vozom šele v Bled. A za vso ono pošto, katero oddajajo v Ljubljani poštni in brzo vlaki južne železnice, in ta se ne sme podcenjevati, kajti obstoji Še vedno iz pošte deloma še z Dunaja in tudi Trsta, cele pošte iz Reke, Opatije, Dalmacije, Hrvatsko-Slavonije, Južne Ogrske, Spod. Štajerske, Dolenjske, Notranjske, Ljubljane, Škofje Loke, Kranja, Radovljice do Lese*-, za ta del naj pa poštno ravnateljstvo v Trstu ukrene potrebne korake, da se bode prevažala ta pošta z Lesec z vozom direktno na Bled, ne pa iz Lesec do Jesenic po železnici in od Jesenic do Bleda zopet po železnici in Šele od blejske postaje z vozom do poštnega urada v ^»eleČah. Ta predlog Fiirsa-gerjev je bil enoglasno sprejet. Enak predlog stavil je tudi lansko leto v deželnemu zboru poslanec Pogačnik, kateri je bil tudi enoglasno sprejet. Naloga Blejcev je bila pri tem, kar sta Fiirsager in Pogačnik v imenu cele dežele predlagala in zahtevala, vztrajati, in kako lahko bi bili to dosegli, ker imajo v poletnem času kar dva poslanca, ekscelenco barona Žve-gela in g. dr. Ferjančiča na razp >lago, tako rekoč pred nosom! Nam ni znano, so v tej važni zadevi storili kake korake? Svetujemo Blejcem torej tem potom, da se v tej važni zadevi obrnejo pismeno na omenjena dva gg. poslanca, da jim ona dva iz-vojujeta redne poštne zveze z Bleda v Lesce in Zako, v Zaki tudi prepo-trebni nov poštni in brzojavni urad z nabiralnikom na poslopju postaje, in pa v hiši, kjer bo nastanjen poštni urad. Na noge torej Blejci, ker tu je treba vztrajnega dela! Dnevne vesti. V Ljubljani, 18 decembra. — Stoiodvajset tisoč mrliče v in nič zmage! Pod tem naslovom je priobčil poslanec Grafenauer v „Miru" članek, v katerem piše med drugim: Tridesetletna vojska je končana. Stoindvajset tisoč mrličev pokriva bojno polje! Pobit je slovenski Korotan, oškodovan slovenski narod]! Nemo zrejo trezni vojskovodje nekdaj slavnega Korotana v bodočnost. Tristo let — in teče že četrto stoletje — se je bojeval in se bojuje koroški Slovenec za krst sveti in svobodo zlato in bojeval se je do 1. grudna 1906 z večjim ali manjšim uspehom za svetinje svoje. Zgrudil se je dne 1. grudna! Ne po lastni krivdi, ne; junaško se je boril za svojo pra-vioo ves čas. In sad vsega dela? Sad vsega tega njegovega trudapolnega dela je — politična smrt. Njegov uničevalec pa je v avstrij- akozdravjealismrtzagrizeni, krvni njegov — brat. Avstrijsko „zdravje ali smrt" pa je . zvečer „Prodana nevesta**. *2«>. zvečer .Za narodov blagor-*. 21». zvečer „Potopljeni zvon" in 1. januarja popoldne ..Beneški trgovec**. Izvenljubljanski listi se vljudno prosijo, da ponatisnejo t«> objavo. — Slavna tvrdka J. J, Naglas stavila je za uprizoritev Cankarjeve igre skoro vso salonsko opremo brezplačno gledališču na razpolago, za kar ji bodi na tem mestu izražena najtoplejša zahvala. — Prihodnja predstava bode v četrtek, 20. t. m. ine v petek . — Šolski koncert »Glasbene Matice". Kakor smo že poročali, priredi „Glasbena Matica" prihodnji četrtek, dne 20. decembra v veliki dvorani .Narodnega doma" s svojimi glasbenimi gojenci prvi letošnji šolski koncert, na katerem bodo gojenci najvišjih razredov javno pokazali, na kako visoki stopnji glasbene izobrazbe so že in koliko so od lanskega leta napredovali. Vstop je prost na sedeže in stojišča. Vendai se dobe rezervirani in nunerirani sedeži po 1 krono, da se jih poslu/.! ono občinstvo, ki hoče v pokritje troškov kaj žrtvovati. Dobivajo se v trafiki gospe šešarkove v Šelenbur-govih ulicah in na večer koncerta pi blagajni. Spored priobčimo jutri. Za danes omenimo le, da se bodo vrsti i e klavirske, violinske in solo - pevske točke, na koncu pa bode prvič, kar obstoji „Glasbene Matice-, nastopi! kvartet na godala ter izvaja Havdnov komorni kvartet številka 34. — Vojaki - pevci. Naši domači slovenski fantje nimajo v « erkvi pri oficijalni maši godbe, kakor jo imaj Nemci. Pri 1. bataljonu 17 pešpolka je pa mnogo pevcev, ki pojo prav miČne pesmice pri maši, kar prival'i mnogo ljudi v cerkev, ki radi poslušajo petje moškega zbora. Pevcev y okoli 30, vadi jih računski narednik g Anton LavriČ. Po včerajšuj maši je hotel neki stotnik domobranskega pešpolka poznati dirigenta Lav-riča, kateremu je čestital za to zaslugo in se pri tem prav laskavo izrazil: „das ist sehr hiibsch". — To-raj tudi vojaški krogi pogrešajo godbe in celo simpatizujejo z vojaškim slovenskim zborom. To je vse hvale vredno, posebno če pomislimo, da v IT Dali« v pritogL *TM Priloga „Šio? ensienn Narodn" St. 289, dne 18. decembra 1906. celi Avstriji nobeden polk in nobeden drugi narod ne izvršuje kaj takega, kakor tudi ravno Slovenci-vojaki. Pa očitajo, da Kranjec je zabit, obratno naai fantje so res tič! — Zadruga krojačev, klobučarjev, rokovicarjev In krznarjev V Ljubljani je imela v nedeljo v hotelu „Ilirija- izredni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Udeležil se ga je tudi zadružni inštruktor g. dr. B1 o -d i g. Oblast je zastopal magistrat ni svetnik g. Sesek. Po običajnem pozdravu je naznanil načelnik g. J e -1 o Č n i k, da so se razdelila nova društvena pravila med člane zadruge in da se ustanovi v Ljubljani strokovni kurz za mojstre in mojstrice. Krojač g. Lož ar je poudarjal potrebo strokovne organizacije krojačev in kro-jačio. Ker je obrt svobodna, se dela velika škoda zlasti krojačem. Da se krojaška obrt uspešno razvija, je potrebna strokovna izobrazba in ureditev razmerja med mojstri in trgovci. V ta namen naj bi stopila zadruga v dogovor s tukajšnjimi trgovci. Predlog je bil sprejet. Pri teh dogovorih bodo zastopali zadrugo gg. J e 1 o č n i k, Pahme, Rozman, Sede j in Še-:inc. Učne pogodbe pri sprejemu vajencev se bodo odslej sklepale pri zadružnem načelstvu; original pogodbe ostane pri zadrugi, mojster in vajencev zastopnik pa dobita prepise. Končno je občni zbor protestiral proti prehudi reklami konfekcionarjev po ulicah in časopisju, s čimur se pospešuje umazana konkurenca. Nato so se obravnavala razna stanovska vprašanja. — Dognana identiteta. V Go- doviču pri Idriji so prijeli neznanega dečka. Poizvedbe so dognale, da je identičen z Ivanom Mihelčičem iz Ljubljane. Privedb ga sem. — Na naslov slav. ravnateljstva c. kr. priv. državne železnice V Trstu. Z Gorenjskega s3 nam piše: Govori se, da se nameravata opustiti dva vlaka in sicer vlak št. 1721, ki odhaja iz Trbiža ob 4 uri 10 min. zjutraj in vlak št. 1720, ki odhaja iz Ljubljane ob 10 uri 23 min. zvečer po progi Trbiž-Jese-niee. Ako je kaj resnice na tem, moramo na vsak način temu oporekati. Kako pridemo prebivalci doline do tega, da se nam vzame najlepša z reza z Ljubljano. Ali smo res mi prebivalci velikih občin kakor Belapeč, Rateče, Kranjska gora, Dovje do iesenic tako „minderwartig", da nas hočejo popolnoma izbacniti od Sašu primernih zvez z Ljubljano ? Kaj naj stori Dolinec, ki ima črez dan opravek v Ljubljani V Sedaj je >edel v Ratečah na vlak ob 1 , 5 uri zjutraj, dospevši v Ljubljano je lahko vse opravil do večera in sedel ob 1 ., 11. uri na vlak ter je došel domu še ponoči. Po novi naredbi Lam pa ne kaže drugače, £0 da se i ipeljem v črti proti Ljubljani že prejšnji večer — tam bi morali prenočiti, kar pa stane denar. Svetoval bi slavnemu ravnateljstvu, ako že res misli dva vlaka opustiti, da opusti vlaka št. 1718 in 1719, ki odhajata iz Ljubljane ob 7. 35 zvečer, ter iz Trbiža ob 8 uri 49 min. zvečer Ta dva za prebivalce Doline sploh nimata nikakega pomena. Sicer pa je govorica, da smo pretrgani le do Jesenic, kajti naprej bodo vozili še vedno isti vlaki, — mi naj jo pa aabamo do Jesenic peš. Za počt! Občine, ako se to uresniči, na noge! — Regulacija Save. Z Dunaja se poroča graškim listom, da se izvrše prihodnje leto velika regulacijska dela ob Savi pri Kresnicah, Po-lanah in Ribicah. Stroški so prora-cunjeni na 150 000 K. — Iz blejskega jezera so potegnili mrtvo Terezijo Rogač, o kateri smo včeraj poročali, daje zginila z doma. — Na Breznici na Gorenjskem je bil — sedaj že petič izvoljen županom gospod Anton KržiŠnik, posestnik v Žerovniai. — Opuščena vlaka. Pričenši z dnem 1. prosinca 1907 naprej se opustita na progi Jesenice-Trbiž vlaka št. 1720 in 1721, ostaneta pa ista še nadalje v prometu na progi Ljub-Ijana-Jesenice. — Smrt na dalo. Ko sta v sredo posestnik Josip Simončič iz št. Ruperta in 471etni preužitkar Jakob Grifberg iz Kamen v gozdu Okrog podirala bukve, padla je debel* bukova veja Grifbergu s tako silo na glavo, da je nezavesten obležal in drug dan umrl. — Nemci aesaml bojkotiralo I Iz Celja se nam piše: Nas Slovence izzivajoča zgradba „Detsches Hau8u je vnanje po večjem gotova. Notranjščina se prireja; v koliko je gotova, nam ni znano A toliko nam je znano, da bodo imeli v tem domu, ki naj bode znak celjskega nemštva, tudi — restavracijo in da seje z& to „wirtschaft" baje že pobrigal aeki najemnik z Reke! — Nas Slovence seve ves „Deutsches Haus" in W se ga drži, presneto malo briga; * milujemo vendar „nemškeu gostilničarje celjske, katerim z otvoritvijo „D. H." varaste spet nova konkurenca. Ni dovolj, da je „Stadt Wien" — „trutz-hotelu vsem celjskim gostilničarjem nemške struje — tistim že delal mnogo sitne preglavice, zdaj pa še „Restauration Deutsches Haus" ! Nam je prav! Naj se bijejo med seboj! Mi pri tem ne trpimo. A marsikateremu naših celjskih „Nemoev" se bodo odprle oči ter bode možno jel trezneje misliti nad „nesebičnostjo" celjskega „nemštva". — Že „Hotel Wienu je nek panamino za nemško Celje — vsaj je spravil enega prvih „ma-cherjev" „dr. Negrijau iz ozidja „der hartbedraogten Feste gegen slavischen Andrang" — kaj šele bode njega vis-a-vis! Vederemo ! Abderitsko po-Čenjanje naših „volkischu - Celjanov" more nas Slovence le o veseliti, kajti tisto — naj kdo reče, kar hoče nam le koristi ter nam jasno kaže, da slepa strast pelje v pogubo. — Slovensko pevsko društvo S sedežem V Ptuju priredi na Silvestrov večer t. 1. v „Narodnem domuu v Ptuju majhen pevski in godbeni koncert. P. n. čast. pevke in pevci, posebno pa v Ptuju in okolici bivajoči, se tem potom najvljudneje vabijo k polnoštevilni udeležitvi pevskih vaj, v torek in četrtek ob polu osmih zvečer in v nedeljo ob polu dveh popoldan. — Samomor« V Dravo je skočil v [Mariboru 271etni zidar Fr. L u b i ter utonil. — Sami sebe so udarili Nemci na Koroškem z naredbo, da se smejo na šolah razobešati samo zastave v cesarskih ali deželnih barvah in to le ob patrijotičnih slavnostih. Sedaj pa protestira celovški občinski svet proti tej naredbi: tudi na celovških nemških šolah bi potemtakem ne smele viseti frankfurtarice ! Vitez M e t n i t z je pripomnil k naredbi, da se gre le za slovenske ljudske šole, da bi te ne razobeŠale trobojni e, kakor s» si to „drznile" v „nernški" koroški deželi o priliki otvoritve nove železnice. Ker pa mora vendar še vsaj na zunaj veljati ista pravica za Nemce kakor za Slovence, so udarili Nemci ž njo sami sebe. Sedaj pa prihajajo častitljivi celovški možakarji z ogorčenim protestom proti takemu kršenju nemških — seveda ne slovenskih pravic. Radovedni smo, kaj bo deželni šolski svet ukrenil. Pa uverjeni smo, da bodo javno zasukali to naredb« tako, da bo zadela le slovenske šole, kakor je bil tudi njihov namen. Za Slovence ni pravice na Koroškem — Na državnem kolodvoru v Gorici sta hotela v soboto dva gospoda, namenjena v Ljubljano, kupiti nekaj smotk in razglednic ter oddati brzojavko. Obrnila sta se do trafikan-tinje na kolodvoru. Na prijazen slovenski ogovor je ženska zarenčala „non capisco". Ko sta gospoda v opravičeni nevolji izrazila svoje začudenje, da trafikantinja ne zna slovenski, sta se oglasila železniški vratar in neki železniški kurjač. Zamrla sta se na slovenska potnika, češ, da sta ,,fanatikarja", ju zmerjala in vratar jima je celo prepovedal (!) zahtevati na kolodvoru kaj v slovenskem jeziku Ko sta potnika pokazala vratarju po stenah nabite napise, češ, saj železniško vodstvo samo priznava slov. jeziku primerno pravico, je vratar potnikoma ukazal — zapustiti kolodvor, češ, daju sicer ven vrže. Fvdo daje vratarju potuho, da se upa tako postopati? So-li v Gorici železniški uslužbenci nastavljeni, da tako postopajo z občinstvom? — Nova parobrodna vožnja med Reko, Volosko in Opatijo. Iz Opatije se nam piše: Senjsko pa-robrodno društvo je oglasilo te dni v teh krajih, da bo z dne 16. decembra t. 1. počel voziti parnik tega društva „Petar Zrinski" med Reko, Volosko in Opatijo vsak dan. Cena samo 40 vin., za sem in tja pa 00 v. Te cene so seveda veliko manjše nego one ogrsko-hrvatske paro-brodne družbe. S tem se je pričela huda konkurenca med tema dvema društvoma. Razlika med njima je ta, da je senjsko društvo Čisto hrvatsko, ogrsko- hrvaško društvo je pa vse samo hrvatsko ne Popotniki so se že velikokrat pritoževali zaradi grdega postopanja uslužbencev ogrsko-hrvatske družbe. Vsi opomini društvu glede uvedbe vsaj nekoliko hrvaščine na njegovih parnikih so bili zastonj. Namen hrvatskega parobrodnega društva v Senju iskreno pozdravljamo, in poživljamo vse tukajšnje rodoljube, da podpirajo svoje podjetje. — Nevoščljivost opatijske zdraviliške glasbe. Iz O p a ti je se nam piše: V Opatiji imamo leči-liščno glasbo, o kateri se je že neko-likokrat pisalo v „Slovenskem Narodu" da jo je lečiliščna komisija angaževala in sestavila iz čistih nemških bratcev, katerim slovanski komadi tako smrde, da skoraj nikoli ni čuti, da bi ti podaniki germanske države svirali take komade, dasi obišče Opatijo največ gostov slovanske narodnosti. Ker ta glasba, če se vzame za sviranje pri kakšnem koncertu, le na največje prizadevanje in moledovanje zaigra še kakšen komad izven plesnega ali koncertnega programa, so tukajšnji hotelirji kakor tudi razne korporacije počele druga aa drugo nar oče vati vojaško godbo ia Reke, katera glasba ni samo ceneja ampak tudi gleda, da zadovolji občinstvo kakor tudi naročnika. To pa ni bilo prav Viljemovim podanikom in dogovorili so se, da bodo demonstrirali proti vojaški godbi prvikrat, ko pride svirat v Opatijo. V nedeljo dne 9. decembra t. I. je bilo po plakatih oglašeno, da bo isti večer ob prosti vstopnini vojaški koncert v hotelu F. Kleina, kar se je tudi faktično isti večer izvršilo. Med Člani lečiliščne glasbe je bil pa eden, ki je prerano jezik stegnil in s tem izdal njihovo nakano, katera bi se morala isti večer izvršiti. Ko je policija to doznala, ukrenila je seveda vse potrebno, da se to prepreči. In res okoli devete ure primaširali so korporativno člani lečiliščne glasbe ter počeli pred hotelom žvižgati in kričati „Abzug Milit ar-Musik." Posledica te demonstracije je bila, da je policija spravila lepo vse demonstrante na svojo stran, a drugi dan je prišel od okrajnega glavarstva migljaj, naj bodo zdraviliščni godci pametni, sicer jih pošljejo z zelenim vozom v Viljemovo državo, katere pripadniki so vsi. Radovedni smo, kako bo vse to naša ličiliščna komisija rešila. Ona je kriva, da je prišlo tako daleč, ker angažuje tuje državljane za svoje godce, dočim imamo v Avstriji dosti dobrih če ne boljših godcev, ki bi svirali tu in tam tudi kakšne slovanske komade. — Obrtno delavsko društvo za Hrvate in Slovence v Opatiji-Voloski se misli ustanoviti, kakor smo že poročali. Na shodu dne 26. novembra se je izbral odbor, ki ima nalogo, da preskrbi pravila in jih pošlje na namestništvo v Trstu v potrditev. Ko so vodje opatijskega socialno demokratičnega društva to zvedeli, sklicali so takoj protestni shod, na katerem je predsednik tega za nas Slovane nepotrebnega društva klobasal članom, ki so prišli na ta shod, da novo društvo ne bo nikakor v korist delavstvu, ampak v škodo, ker bo skozinskoz klerikalno. Seveda to ni res. Socijalni demokratje se boje novega društva, Ki jim bo vzelo precej ljudi. Še enkrat poživljamo nase delavce, naj se ne puste voditi za nos od te baze oseb. ker njihova socijalno-demokratična politika deluje v pravi luči le v nemške namene, a nikakor ne na korist mednarodnega delavstva, kakor to eni vedno govore. Obrtno delavsko društvo za Hrvate in Slovence v Voloski-Opatiji bo na trdnem narodnem stališču, s katerega se bo tudi vedno zahtevalo delavskih pravic. Zato bi moral vsak delavec, ki se Čuti Slovana, pristopiti k temu društvu. — Klerikalizem pri Sv. Ivanu V Trstu vedno oblastneje zastavlja svoje kremplje v ondotni slovenski živelj. Pri Sv. Ivanu je podružnica sv. Cirila in Metoda. Nekaj klerikalnih hetman v pa hoče pokazati svojo moč, zato agitira za cepljenje podružnice v dve, da bi se potem hvalili, koliko oni dajo za narod. Sv. Ivan je vedno zvesto stal v boju za narodne ideale, za napredek in pro-sveto. Upamo, da se Sv. Ivančani ne bodo dali klerikalnim brezdomovincem vpreči v jarem in da bodo stali slej kot prej trdno na narodni podlagi, zvesto se zavedajoč, da le na ta način morejo uspešno braniti svoje postojanke proti dvojnemu sovražniku našega slovenskega naroda. — „Tr g o v sko- obrtni dom11 na Reki. Prejeli smo sledeče obvestilo: Na Reki se je ustanovilo društvo „Tr-govsko-obrtni dom". Namen mu je, zbrati na demokratični podlagi ves hrvatski in slovenski trgovski in obrtni živelj. „Trgovsko-obrtni domu na Reki bo pospeševal stanovske interese svojih Članov z nasveti, s tržnimi in borznimi obvestili in bo shajališče vseh slovanskih trgovcev z Reke in okolice ter tistih, ki prihajajo po poslih tjakaj. Oglasila za pristop naj se pošljejo na „Trgovsko-obrtni dom" na Reki, Piazza Uermenv št. 2, I. nadstropje. Ustanovniki plačajo 50 K, društva in zavodi 200 K. Letna članarina znaša 12 K. Predsednik je G j uro RužiČ, podpredsednik Josip RužiČka. V odboru sta naša rojaka Josip Bole in Dušan V i 1 h a r. — Veseli prior. V soboto smo poročali, da se je v Zagrebu pri predstavi kinematografa prior ondotnih usmiljenih bratov zabaval z neko žensko. Povzeli smo to vest po nekem hrvatskem listu, ki zdaj preklicuje vso stvar. — Otrok zgorel. V Zagrebu je zgorela petletna Roza Kukeo, katero je mati za par minut pustila samo v stanovanju. Ker se ne ve, na kak način je otrok prišel do ognja, uvedli so proti materi preiskavo — Mlad roparski morilec. 13. julija je lSletni krojaški vajeneo Sava Nikoli ć blizu Požege ubil lOletnega Paja J agića in otepel 141etnega Ivana Spli hal a ter oropal prvega vsega denarja. Potepal se je nato tri mesece po Slavoniji in Srbiji, dokler ga niso prijeli. Slovensko esmizje v Sara* jevUf je priredilo v soboto, 15. t. m. zabavni večer, ki se je prav dobro obnesel. Zanimivemu predavanju gimnazijskega ravnatelja Bedjaniča, v katerem je opisal svoj pot na Grško, je sledilo petje in šaljivi prizor. Gospa dr. Preindlova zapela je z ljubkim glasom par solo-pesmi, nekaj pevcev pod vrlim vodstvom učitelja Urlepa pa je pelo umetne in narodne pesmi, katerih slednje so se še precej čez polnoč glasile in vzbujale prijetne spomine na dom. V šaljivem prizoru „Ujeti rokovnjač" izzvali so veliko smeha predstavljavci Trapp, Mikuž in Gorjup. Zabava je bila prav živahna in domaČa ter je menda že zdavna bila nedelja, ko so sitne snežinke spremljale zadnje „omizjane" domov. Želimo, da bi nam vrlo „Slovensko omizje" kmalu zopet priredilo kako zabavo. — Mednarodna panorama na Pogačerjevem trgu ima ta teden, ale do petka 2 1. t. m., razstavljene kraje na Jutro vem, kjer se je rodil in preživel svojo mladost Kristus, namreč Betlehem, Nazaret, Jeriho, Kano v Galileji itd. Celo v kapelo preosnovana skalna votlina, kjer se je baje rodil Jezus, se vidi. Toda ne le za vernike, za vsakega, ki si želi ogledati nenavadne orijentalske pokrajiae, je serija zanimiva in poučna. SliKe so prav dobre, nazorne. Od petka 21. do petka 28. t. m. se razstavi zrušitev San Frančiška vsled strahovitega potresa 17. in 18. aprila t. 1. — Obleganje Port Ar t ur j a Ni kmalu svet s tako nestrpnostjo gledal obleganje kake trdnjave, kakor obleganje Port Arturja v zadnji rusko japonski vojni. Dogodki so nam Š9 vsem v živem spominu. In ko vidimo ta teden v panorami-kos-morami na Dvorskem trgu pod Narodno kavarno slike o imenovanem obleganju, pokličemo si znova v spomin krvavi boj, ki je divjal celih devet mesecev. Serija nam v polni meri poda točno in natančno sliko vsega obleganja. Tudi vidimo vse priprave za obleganje, vsakovrstne velikanske topove, obleganje v okopih, napade sovražnikov na forih, eksplozije granat itd. Japonski zmagovalni generali se nam predstavijo, popeljemo se v japonskem zrakoplovu ogledovat oblegano trdnjavo. Serija je velezanimiva in aktualna. Ker so slike izredno fino umetniško dovršene, je obisk vsakomur kar najbolj priporočljiv in poučen. Prihodnji teden zanimiv obisk Palestine, Jeruzalema, Jave, Betlehema, Nazareta, Damaska itd. — Mestno drsališče pod Tivoli se je otvorilo z današnjim dnem. — Za voznike, prevoznike, po-streščke ln druge. V zadnjem času je prišlo v navado raznim slojem, ki vozijo s konji in samotež, da, posebno pa še ob slabem vremenu, vozijo po tiru, to je po relzih električne cestne železnice, kjer vozovi seveda mnogo rajši teko, kakor pa po cesti. Glede na to, ker je vsled tega promet mnogokrat moten in glede na to, ker so relzi privatna last in imajo pravico po njih voziti edinole električni vozovi, se vsi oni, ki bi jih hoteli pri vožnji uporabljati, opozarjajo, da bodo policijsko kaznovani. — Tatvini. Delavcu Franu Er-piču je bilo včeraj zjutraj v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah ukradenih ali pa je izgubil devet zlatov po 10 kron in nekaj drobiža — Danes ponoči je bil branjevki Meti Laznikovi iz zaklenjene kleti v Ključavničarskih ulicah ukraden zaboj citron, vrednih 10 K in dva zaboja fižola, katerega je pa bil tat popustil na oknu pred kletjo. — Roko Si je Zlomil včeraj popoldne prisiljenec Giedler, ko je delal na Aurovem dvorišču v Wolfovih ulicah. Oddali so ga v deželno bolnišnico. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 100 Macedonoev, 25 Slovencev in 40 Hrvatov. V Osek je šlo 40 slovenskih šumarjev. V Gastein je šlo 37 Hrvatov, v Inomost 19, v Scheibbs pa 35. V Heb je šlo 40 Macedonoev in 25 Hrvatov. — Izgubljene ln najdene reči. Neka dama je izgubila rdeč svilnat pas z zlato zapono, katerega je našel sluga okrajne bolniške blagajne Fran črne. — Zasebnica ga. Ivana Dem-šarjeva je izgubila Črno, usnjato denarnico, v kateri je imela okoli 40 K denarja in vozni listek do Škofje Loke. — ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes zvečer ob 9. uri v kavarni „PreŠeren". Vstop prost. — Jugoslovanske vesti. — ObČnizbor „Mati oeHrvatske". V nedeljo popoldne je imela „Matica Hrvatska" v Zagrebu svoj občni zbor. Mesto obolelega predsednika dr. Gjuro Arnolda je predsedoval prof. Veko slav Klaić. Zbora se je udeležilo okoli 70 Članov in od- poslanca „Slovenske Matice" prof. dr. Fr. Ilešič in kontrolor Anton Trstenjak. Podpredsednik Klaić je v svojem govoru naglašal, da je „Matica" srečno prebolela krizo, ki se je 1. 1904. pojavila v društvu, se spominjal skupnega delovanja Hrvatov in Slovencev ter predstavil zastopnika „Slovenske Matice" zaklju-joč svoj govor z željo, naj bi nad skupščino plaval duh Stanka Vraza — duh hrvatsko-slovenskega bratstva. Dr. Fr. IlešiČ se je v pesniško nadahnenem govoru zahvalil predsedniku in skupščini za presrčni pozdrav, poudarjal, da sta do se iaj „Matica Hrvatska" in „Slovenska Matica" delovali samostojno, odslej naprej pa bode njih delovanje skupno. Govornik je pokazal hrvatsko knjigo, ki jo izda letos „Slovenska Matica" za svoje Člane, v kateri knjigi sta sliki Stanka Vraza in dr. Ljudevita Gaja. Nato je preči tal tajnik dr. An t eR a d i ć svoje poročilo. „Matica je v preteklem letu sprejela 98 naročenih in 99 konkurenčnih del. Odbor je imel 14 sej. Poročilo blagajnika dr. Stjepana Ort -nerja izkazuje 685. 9 85 kron premoženja, z raznimi zakladi skupaj pa 739.318 kron. Na predlog senatorja Deželica so se izstopi vši odborniki znova izvolili v odbor. V književni odsek so bili izvoljeni dr. K u č e r a, prof. F. S. K u h a č in d r. Še no a; v gospodarski odbor pa dr. F. Mil o bar in prof Rob. Pin-ter. Za blagajnika je bil za nadaljna tri le?a izvoljen dr. Stjepan Ort-ner. člani „Matice Hrvatske" so po končani skupščini priredili odposlancema „Slovenske Matice" časten večer v hotelu „Royal". — Hrvatski sabor je včeraj nadaljeval debato o adresi. Poslanec prof. Purić je v obširnem govoru kritikoval postopanje in adreso Star-Čevićeve stranke prava. Starčevićanci pravijo, da je koalicija madžarouska, a v koaliciji se ne nahaja nobeden madžaron, dočim je StarČevićeva stranka prva sprejela v svojo sredo najhujšega madžarona, dr. Kršnja-vega. Govornik je bil svoje dni nasprotnik Srbov, ker so podpiiali Khu-enov sistem, dane3 je pa njih prijatelj, ker se skupno s Hrvati bore za narodno stvar. Purić je na to podal zgodovinski pregled ustavne borbe na Hrvatskem, branil taktiko in politiko hrv. srb. koalicije in končno priporočal, da se sprejme adresa koalicije. StarČevićanec K uf riu je kritikoval bivši Khuenov sistem in polemizoval proti adresi koalicije in izvajanju posl. Zagorca. Nato je govoril predsednik hrvatske napredne stranke dr. Lorković, ki j*e v daljšem izvrstnem govoru pobijal politiko Starčevičeve stranke prava in ji očital, da je v zvezi z Dunajem, ki hoče razpor med Hrvati in Srbi, da bi si na ta način laglje podjarmil Hrvatsko. Starčevićanci podpirajo s svojo Srbom sovražno politiko to stremljenje. Med govorom dr. Lorko-vića je prišlo do hudih konfliktov med Člani koalicije in Starčevićanci, da se je opetovano morala seja prekiniti. — Tiskovna pravda poslanca Supila proti „Hrvatskomu pravu". Lansko leto je v „Hrvatskem Pravu" neki brezimni pisec, ki se je podpisoval s psevdonimom „Argus" v vec člankih dolžil urednika „Novega Lista" v Reki Frana Supila, da je podkupljen od srbske vlade, v svrho, da deluje za sporazum Hrvatov in Srbov in brani politiko srbske kraljevine, ter da je dobival v ta namen vsako leto od srbske vlade 30.000 dinarjev podpore. Zaradi teh očitanj je Supilo vložil tožbo proti odgovornemn uredniku „Hrv. Prava" Zočeku. Zagovorniku Zočkovemu se je posrečilo, za-vleči pravdo za celo leto. Sedaj je pa sodišče odločilo, da se ima razprava vršiti v četrtek 20. t. m. in je odbilo vse zavlačevalne predloge obtoženčevega zagovornika dr. J o s. Franka. Ta obravnava obeta biti vrlo zanimiva. — Obravnava proti mini-sterialnemu svetniku Strass-noffu, ki je tako imenitno, kakor pravijo Hrvati, „nasamario" zagrebške kanonike in vodjo Starčevićanske stranke dr. L Franka, bo dne 28 t. m. pred zagrebškim sodiščem. • Najnovejše novice. Bratomor. Blizu Linca je ustrelil J. Mavr svojega brata, ker se je Čutil prikrajšanega pri dedščini. Nato se je morilec sam smrtno obstrelil. Pred 15 leti je bil morilec zaradi umora obsojen v 5letno ječo. — D e n a r n e ^ a pismonošo je oropal nekdo v neki veži v Lipskem. Z močnim udarcem mu je preklal glavo ter vzel torbo s 7000 markami. — Sekcij ski načelnik — tat. Sekcijski načelnik v srbskem fiuauČnem ministrstvu M a n o j 1 o-vić je ukradel min. tajniku Petroviču 10.000 frankov ter tatvino priznal. Petrovič je denar založil, vendar sta bila oba vpokojena. — Nad dva metra visoko snega imajo v tirolskih gorah. Štiri dni je neprestano snežilo. — Pezijskišahje v agoniji. Vlado je prevzel prestolonaslednik. * Ubijalec dramatizator. V Milanu je bil lani pred porotniki neki Alberto Olivo, ker je ubil svojo ženo. Olivo je bil inteligenten mladenič. Seznanil se je bil z neko deklico, ki je imela nemoralno življenje za seboj, a od svojega zadnjega ljubimca je dobila lepo doto, ako se omoži. Ta dota je tako očarala sicer poštenega Oliva, da se je oženil z dekletom. Ko je dobil doto, ni mu bilo več za ženo, temuČ jo je poniževal in grdil. Nastopili so večni prepiri in nekega dne je v prepiru Olivo ubil svojo ženo. Njeno telo je razrezal ter ga odpejal v zaboju v Genovo, kjer ga je vrgel v morje. Toda ribiči so našli zaboj in kmalu se je izvedelo tudi za ubijalca. Pred porotniki se je zagovajal, da je epileptičen ter je v duševni nezavednosti izvršil uboj. Porotniki so ga oprostili, kar je v javnosti prouzročilo toliko ogorčenja, da je ministrstvo zaradi neke formalne napake sodbo razveljavilo ter odredilo obnovitev pravde. To pa je poroto ogorčilo ter je tudi drugič Oliva oprostila. In sedaj je Olivo izdal dramo v treh dejanjih, kjer je opisal ves dogodek. Sebe predstavlja za Čistega angela, svojo ženo pa za pravega vraga. Italijansko občinstvo pa bo kmalu ploskalo ubijalcu. Kaj takega je mogoče le v Italiji. * O razmerju med šolo in domom piše odgojiteljica "Wiohnow-ska v reviji rWageu: „Glavno zvezo med šolo in domom tvori izpričevalo. Ta zveza ima prvotni namen, spajati šolsko in domačo vzgojo in omogočiti na ta način nekako harmonijo skupne vzgoje. V resnici se pa ta zveza suče okoli redov. Starši vprašajo, kako je s sinovi, in učitelji jim z izpričevali odgovore. Ako pa pridejo starši poizvedovat k učitelju, kako je z otrokom, vedejo se ponižno (ne povsod!), kakor bi hoteli prositi odpuščanja, da imajo otroke, kakor bi bila učiteljeva milost, da smejo njihovi otroci hoditi v šolo, kakor da bi bili učenci zaradi učitelja To je nečastno razmerje, ki ga starši, dasi neradi, vendar prenašajo zaradi učenca.u (Tako razmerje vlada morda v oholi Pruski, pri nas ne, temuč je učiteljstvo še srečno, ako se starši brigajo za napredek svojih otrok v šoli). * Lahka tatvina. Človek bi mislil, da se javni zavodi tako skrbno čuvajo, da iz njih vsaj podne ni mogoče odnesti najmanjše stvari. Da pa temu ni tako, dokazal je urednik „Intransigeanta. Prišel je v Louvre v dvorano, kjer so dragocene afriške starine. V navzočnosti mnogobrojnih obiskovalcev je vzdignil s podstavka 10 kg težko mramornato nagrobno ploščo Kvinta Avrelija, si jo naložil na rame ter je neoviran odnesel. Pet dni pozneje je prišel vprašat ravnatelja zaveda, ali se pripeti kdaj kaka tatvina v muzeju, nakar je ravnatelj užaljen odgovoril: „Pri nas je kaj takega nemogoče, ker se ljudem strogo gleda na prste." — Nato je časnikar dal prinesti ukradeno ploščo, ki je *do tedaj še nihče ni bil pogrešil. * Hrvatski ključavničar inženir na Nemškem. Zagrebčan A. Mura je napravil ravnokar na mornarski šoli v Rostocku izpit za inženirja. V Zagrebu se je izučil ključavničarstva ter delal za pomočnika v raznih velikih tovarnah na Nemškem, kjer se je vsestransko poučil o strojih. Leta 1903. je stopil kot inženirski asistent v prakso pri parobrodnem društvu Hamburg-Amerika. Po dveh letih mu je bilo dovoljeno, da vstopi v mornarsko tehnično šolo v Rostocku, ki jo je absolviral v šestih mesecih ter napravil izpit za inženirja z izbornim uspehom. * Zaradi lepote izgubila službo. Gospodična Genovefa Gaw, učiteljica v Hammondu (Indiana), je bila primorana se odpovedati službi, ker je tako lepa, da se vsak v njo zaljubi. Tako je razsod 1 superintendent, ki ima prvo besedo pri šoli. Šolski otroci in starši so poslali prošnjo z več sto podpisi, naj bi se učiteljica zopet nastavila, toda superintendent je neiz presen. * Tuiaselaktin se imenuje novo sredstvo profesorja Behringa proti tuberkulozi. Nedavno je predaval Behring v Stuttgartu o svojem novem zdravilu. Poslušat stri ga prišla tudi kralj in kraljica. Behring priporoča, naj se tuiaselaktin vceplja otrokom, dokler še sesajo. * Poročni prstan je našel mesar Weber v Predlicah v kravjem želodcu, ko je kravo zaklal. Prstan ima črki M. I. in letnico 2., 7. 1903. Kako je prišla krava do poročnega prstana, se ne ve. * Iz romantične Madiarije. V Sate ralja - U jhelju so po dolgem brezuspešnem lovu vendar ujeli gla-sovitega roparskega poglavarja Szar-vas-Paka. Lansko jesen je prestal večletno teško ječo, a od tedaj je iz vršil 120 ropov in vlomov. Književnost Kosez, je dne zvečer v Zgor. ruvanje, ki se cesti med fanti — „Slovenski Trgovski Vestnih" ima v štev. 12. naslednjo vsebino: 1.) Ob konou leta. 2.) O etabliranju. 3.) Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 4.) Črtice iz kemije vsakdanjega gospodarskega življenja. 5.) Kaj je treba vedeti podjetniku, trgovcu in obrtniku o doho-darstvenih predpisih. 6.) Konkurenčna klavzula. 7.) Raznoterosti. 8.) Slovensko trgovsko društvo v Celju. 9.) Trgovsko bolniško in podporno društvo. 10.) Društvene vesti. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred dežel-nim sodiščem. Otrok ponesrečil. Janez Bergant, trgovec v Stari Loki, je pustil svojega 3l .» leta starega sinčka oditi brez varstva v skladišče, ki stoji tik trgovine. Od tod je šel otrok na mostiček, ki je v zvezi s skladiščem, ter padel v potok, ki je narasel vsled deževja. Drugo jutro so ga našli utopljenega v Sori, kamor ga je potok odnesel. Zaradi te neprevidnosti je bil Bergant obsojen na 5 dni strogega zapora. Nezvestoba. Janez P lesni-Čar v Lokvah pri Gorici doma, je kot ekspedijent južne železnice v Borovnici poneveril vsoto 109 K 85 v kot voznino. Dotične nakladne liste si je deloma pridržal ali pa uničil. Nekaj škode je poravnane. Obsojen je bil na en mesec ječe Vasovat ni maral iti. France Aleš, posestnika sin iz Perhovca, se je ujezil na fanta Alojzija Lipov-š k a, ker ni maral iti Ž njim k nekemu hlapcu vasovat. To je bilo povod, da ga je Aleš udaril z okleščkom po levi roki in mu zlomil kost. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. Tatvina. Anton Flander, delavec na Javorniku, je vzel pri postelji na steni visečo uro z verižico, ki je bila last Franceta Gmaj-narja. Da bi ga ne izsledili, zakopal je ukradene reci pod neki grm. Flander je orožnikom, ki so ga prijeli, obstal tatvino. Ker je bil zaradi enakega čina že dvakrat kaznovan, je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe. Z vijakom ga je udaril. Janez Pire, tovarniški delavec iz 29. mal. srpana t. 1. Šiški zadel na neko je vršilo na okrajni Jakobom Kosan-cem in Janezom Peršinom na eni, ter Andrejem Perkom, posest, sinom, na drugi strani, zaradi neke „prežeu, pri kateri se je čutil Kosanc prikrajšanega. Brez povoda je pa segel Pire v to rabuko ter z vijakom, katerega je imel privezanega na vrvici, dvakrat udaril po glavi Andreja Perka ter ga smrtno nevarno poškodoval. Ker je Pire znan pretepač, je bil obsojen na eno leto težke ječe. Vzoren sin. Delavec Janez Kastelic goji jezo na brata Toneta. Dne 20. vinotoka se je prepiral obdolženec v bratovi hiši v Dobrepolju. Vmes je posegel tudi njegov oče in se zavzel za Toneta. To je pa. sina Janeza raztogotilo. da je vrgel očeta na tla ter ga večkrat udaril s ^ekir-nim toporiščem. Obsojen je bil na 1 4 d n i ječe. Opeharjena lista. Rudolf Orešnik, provizijski agent za nabiranje inseratov za „M ladoslo-venca" in „Naš lista je opeharil meseca vinotoka in listopada dotična konzorcija, oziroma lastnika za 304 K na ta način, da je ponarejal naročilne liste, kar odkrito sam priznava. Obsojen je bil na (> mesecev ječe. Okno se je odtrgalo. Andrej Sova in Lorenc Zapi o tn i k sta 26. vel. srpana pred-poldne stala pred občinsko hišo v Tržiču. Na enkrat se odtrga težko železno okno, ki je viselo le na enem tečaju pri podstrešni sobi in pade na tla, pri tem pa tako nesrečno zadene spodaj stoječega Zaplotnika na glavo, da je drugi dan umrl. Kot lastnik hiše se je imel zagovarjati Josip D e u, posestnik iz Kovora. Izjavil je, da je naroČil popravilo druzega tečaja, če se pa to ni takoj zgodilo, ne zadene njega krivda. Drugi toženi Matevž Stroj, tovarniški delavec pa pravi, da ko je on vzel drugič dotično podstrešno sobo v najem, ni pogledal, če je okno popravljeno ali ne. Sodišče je oba oprostilo radi pre-greška zoper varnost življenja. Čez tri leta prijet. Bivši prisiljenec Rihard Grajner, sedaj kuhar na Dunaju, je 14. grudna 1903. z nekim že zato kaznovanim tovarišem pobegnil od dela na Javorniku, kjer je bil nastavljen oddelek tukajšnjih prisiljencev. Oba beguna sta se drugo neč vtihotapila v hišo zidarskega mojstra Ermengilda Pezzanija, odprla dva kovčega in si iz njih vzela potrebno obleko. Škoda se je cenila na 289 K. Graj- nerja so šele sedaj zasledili. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. Dva zrela ptička. 191etni Bonifacij Zorman in 16letni Jožef P avli šič sta služila pri posestniku Francetu Juvanu v Olševku, prvi za hlapca, drugi za pastirja. Ljudem se je Čudno zdelo, da ta dva fanta trosita po gostilnah denar, čeravno sta imela še ves zaslužek spravljen pri gospodarju. Kmalu so jima pa prišli na sled, da jemljeta gospodarju denar. Vzela sta vsega skupaj 80 K 46 v, česar ne tajita. Obsojena sta bila vsak na 6 tednov ječe. feiefonsta m mmm poročilo. Maribor 18 decembra. Pol-kovni zdravnik dr. S vat on, ki je dal vojaka Bernekerja pretepati, češ, da je pijan, deč m je imel kroglo v glavi, je od službe suspendir&n in teče proti njemu vojaškokazensta preiskava. Dunaj 18. decembra. Poslanska zbornica razpravlja danes o nujnem predlogu zaradi zvišanja dohodkov kance-lijskim pomočnikom. Mislilo se je, da bo stvar hitro rešena, a razprava je zadobila tako velik obseg, da še zdaj ob 3. popoldne ni slutiti, kdaj bo končana. Dunaj 18. decembra. Položaj v gosposki zbornici se je zopet tako poostril, da se govori že o krizi. Večina gosposke zbornice je pač pripravljena, od nehati glede pluralitete, za ta slučaj pa zahteva brezpogojno garancijo, da se določi nu-merus clausus že v zakonu o volilni reformi. To se smatra kot nemogoče in od tod govorice o krizi. D^nes sa je bavil s to zadevo ministrski svet ia rekateri miaistri priznavajo sami, da je položaj kritičen Dunaj 18 đec-mbra Č>hi so danes vložili interpelacijo glede imenovanja častnih meščanov v Budjejovicah Interpe lantje vprašujejo, kako se strinja s častjo ces. kralj ministrov, da se puste v nemške politične namene voliti za častne meščane. Dunaj 18 decembra V industrijskem svetu je imel trgovski minster F o H danes velik govor, v katerem je delal tudi propaganlo za vladni načrt o vo lilni reformi Pariz 18. decembra. Novo ustanovljeno delavsko ministrstvo se preseli v palačo, v kateri je doslej prebival kardinal nadškof Richard. belo in nežno« Materan se lahko s mirno vestjo priporoča, da pri svojih otrokih rabijo brzo in zanesljivo učinkujočo, neprekosno Baby-mira crOme lekarnarja pl. Brodjovina, ker je boljša nego vsak posipalni prašek, brzo odstranja izpuščaje na koži in na gjavi, rdeče lise na koži, hitro suši odrgnjeno razpoklo ali ranjeno kožo, je izvrstna za obnovo gladke ko*e, če je po vetru in mokroti postala raskava. Škatljica Babym?ra-creme stane v lekarni 60 h, 5 škatljic za 3 K 20 h razpošilja poštnine prosto izdelovalec H. Brodjovin, lekarnar v Zagrebu št. 95. Proti prahajem, luskinam in izpadanja las deluje najboljše priznana Taio-cbinin tinktura katera okrepeufe laslače, odstranite luske in preprečuje Izpadanje las. 1 Mir Iti mru z na*odwm t brona. Razpošilja »e % obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic. mil. medicina!, vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1 d. D52 lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, R sijeva cesta it. I poleg novozgrajenega Fran Jošefovega jubil. mostu. 49 tO Borzna poročila. LIuJNianska „Kreditna banka v LJubljani11. Uradni kurzi duo. borze 18. decembra 1906. Mala tkani papirji. 4*2°/« majska renta. . * • 4'2<70 srebrna renta . . • 4°/o avstr. kronska renta. . 4°/a i zlata m • « 4°/0 ogrska kronska renta . 4°/0 „ zlata n . 4% posojilo dež. Kranjske l7t% posojilo mesta Spljet 4V,°/o n - Zadar 4Va°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4°/, češka dež. banka k. e. 4°/0 . - „ ž. o. #*/•*/• aaat pisma gal. dež. hipotečne banke . • IVaV« Pešt- kom- k. °« 1 10«/., pr...... 4l/,°/0 zast. pisma Innerst hranilnice..... 4I/a0/0 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 4i/8°/o z- P«s. ogr. hip. ban. 47s°/0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... •Vi*/« obl. češke ind. banke 4°/u prior. lok. želez. Trst-Poreč...... 4% prior, dolenjskih žel. . 3°/0 prior. juž. žel. kup. »/»Vi 4l/i°/o avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860'/* . . . , od 1. 1864 .... , tizske...... . zem. kred. I. emisije H ogrske hip. banke . , srbske a frs. 100 — , turške. *..... Basilika srečkt . . . Kreditne * ... Inomoške „ ... Krakovske , ... Ljubljanske , ... Avstr. rdeč. križa . ... Ogr. ..... Rudolfove , ... Salcburške 9 ... Dunajske kom. m ... De! niče. južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ , . . ^ivnostenske . . . Premogokop v Mostu (Brilx) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... R:rna-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. cekiz...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji ...••••» Žitne cene v Dne 18 decembra Termin. Pšenica za april ... za 32 • april . . „ Coruza a maj 1907 . . ■ )vct } april . * Nespremenjeno. Denar 9923 100-26 99-117 40 96 70 114 40 9860 10060 99 30 997b 9960 99 60 10046 106-— 100- 100-100-- 100-100 — 99 90 99-&0 31S90 100 40 269-164'-278 288 25 2.' 4 -101 -{62 F0 22 40 464 60 79 89 60 -47 - 28 - 66 -72-6 0- 178 80 679 2L 1779 — 6H6 10 828*— 242 50 749 -628 26 '702 57* 76 28 v -565 -(49 — Blago 99 45 100 4i 99 20 117 60 95 90 114-60 99 60 10160 100-30 100 76 99 60 99-70 10146 100 — 101 — 100 26 100 20 100 20 101 — 100 315 00 101 40 219 -272 — 165 50 288 — 298 25 262 -109-20 163 50 24 4 -464-6U 87 ?3 -65 - 49 — 30Ć0 50 -81 — 610 60 1VJ50 680 Ž6 1789 -68 7-50 829 — 245- -76V — 62926 m* - 57375 289 -669 — 50 80 1 i 34 1 i 39 1911 J9-13 23 48 2356 24 02 24 08 ; 17-60 117 80 & 60 96 80 2 52 2-53 I 4*84 6 - udimpe&ti. 1906. 60 50 60 50 kg K 7-43 669 5-17 7 47 neteoralositno poročilo. 71*ta* »d asorjam 06 a Srednji meni tltk 7SS0 građen I Čaa ▼aaja Stanja barometra ▼ mm is* §? II Vatravt Nebo i7 BL bv. 739-1 -4-6 al. svzhod jasno 18. n 7. Bj. 8. pop. 738 9 738 9 -70 -13 bresvetrno si. svak. oblačno oblačno Sređnla ▼daraJSnja tsmparatora: -aala: 1*8 — Padavina ram 0 0 4 1 t I I Tužnega srca javljamo o smrti preblagorodne gospe Marije Zetinouich hišne posestnice ki je v pondeljek, 17 t. m. ob dveh popoldne v 81. letu svoje dobe, previđena v Gospodu mirno zaspala. Pogreb bo v sredo, 19. t. m. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. 4503 Zadušne maše se bodo darovale v cerkvi Marijinega oznanenja. V Ljubljani, dne 18. decembra 1906. 4503 Žalujoči sorodniki. Brez vsakega posebnega obvestila. Zahvala. Rodovina Josip Benedikt se iz vsega srca zahvaljuje za nešte-vilne dokaze odkritega sočutja, ki so ji ob bolezni in smrti njih iskreno ljubljenega Kamila dohajali tako dobrodejno- Takisto se zahvaljuje iskreno za prelepe poklonjene cvetice, za gen-Ijive žalostinke in za mnogobrojno spremstvo na pokojnikovo poslednje počivališče. 4502 V Ljubljani, 18. dec. 1906. 166a se stanovanje ca 1. febrnvar'T, Aj£ jfljtf ijg ajVij* fjgS*£♦ ^ijč Razpis službe. ,.Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu" razpisuje mesto uradnika in 4497-2 mesto vežbenika. Prošnje s prepisi izpričeval in opazko, kdaj lahko vstopi ter z zahtevo plače, je vpo-slati do 20. decembra t. 1. na predsedstvo zadruge. Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu 1906 (avstr. juror.) primari j dobrodelnega zavoda v Trstu, izjavlja, da je spoznal, da ob' obolelosti Želodca in Čreves točno in bitro deluje zi"" (tudi odvajalna) lekarna rj a Piccolija v Ljubljani na Dunajski cestL Steklenlčlea 20 vinarjev. 12 steklenićic s zavojem vred 2 70 K 24 ■ „ „ 5 12 . 70 14.— . postni zavitek. 111 4364—1 WXG Gostilničarja aa račun se išče za jako dobro id< či huttl. Kje. pove upravništvo wSlov. S a roda". 4495—1 Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pi jarnc se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove upravnifttvo „Slov. >"arnda". 2846 68 na Spodnjem Štajerskem 120 oralov obsežno, nov grad, velik hlev za 40 govedi in 30 prašičev, kozelc, 40 metrov dolg, na katerem leži 800 metrskih centov sena. Živali je 4 pare volov in 2 kravi. Cena 44 000 kron. Na vprašanja pod „H. K." poštni predal 63, Celje, se takoj nataučno Ckiicovori. 4433—3 vjT .9 ama aa»aro*anta AloTeikafa Šiv-po naJrasnoTMtaetftik koBkiaaaijak |toastl jm ugoda« *i\>v»i.it ua dolivaj« ia »rt a »auj6ajo6n*t aa vpU&M Vasft Atta Ima po preteku pati* lat \ LAVIJA" - • • • vzajemno iivirovilna banka v »ragi. - - - - -Raa. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačana odškodnina in kapitaiija 87,176 383 75 K. Po veuicoati druga vzajemna zavarovalnica >j<* >e države a »•>••« t* •> a A aia>« aH>>U(;«Mttradaa aprav*. Vm piniBili mmt»: uaaaftlai zaatop v LJubljani, eifar pitani« aa v iaataei banćuaf kiii iW»M-ri«UWJr.r««tS' ****** A** m /. jt« srn ir p«>»t-.|>m in pr»»ifi'fniM»- pr«il» fjMu Akodum pu uajii'£|«h «--r«*d ftkođe o*Dinie takoj m uajkumoro^a. UtJva ■ AJDO i lil uli.vc, Irod^r pirezkonkurenčne vrste in reklame na razpolago. Resni ponudniki naj pišejo pod „Goldcrrube 2500" na anončno eksoedicijo Eduard Braun na Dunaju, I., Rotenrurm-strasse 9. 4420-4 4437- 3 kislo repo prodaja a 6 II. za 100 kg J0* Jf SU. SlRC čz*ff «» . aa J aa. Zahvala. Povodom težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše iskreno ljubljene hčere oz. matere in sestre, gospe Ane Juuančič »1. Schneider prejeli smo toliko dokazov odkritosrčnega sočutja, da se nam je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato se zahvaljujemo tem potom vsem, ki so nas tolažili med boleznijo in ob smrti drage pokojnice, nadalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili rajnico na zadnjem potu. Posebej se pa še zahvaljujemo vodstvu ljudske šole in šolski mladini, slavnim društvom, „Sokolu", ^Čitalnici", »Gasilnemu društvu" in pol. društvu „Vodnik" v Šiški, „Žen-skemu telovadnemu društvu" in „Sokolu" v Ljubljani, „Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu", trgovskemu društvu „Merkur", „Društveni godbi", zlasti pa še pevskim zborom „Glasbene Matice", „Ljubljane" in „Ljubljanskega Zvona" za vse v srce segajoče petje na domu, v cerkvi in na pokopališču. Še enkrat: srčna hvala vsem! 4498 Spodnja Šiška, dne 18. decembra 1906. Rodbini Juvančič in Schneider Zobozdrav nik* med. univ. 4477—3 dr. Gustav Rodoschegg ]e prevzel prakso umrlega zobozdravnika fi. Paichla in ordinira kakor njegov prednik na Starem trgu št. 2, I. nadstropje od 9. do 12. dopol. in od 2Jdo 5. popold. Odv. praktičan išče službe- Pisal bi od začetka zastonj. 4496—1 Polu ii»e pod „1000 Jesenice". Priložnostni kup. Jako dobro ohranjen skoro nov francoski planino se takoj proda. Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda". 4491-2 Vljudno se priporoča trgovina ■ ■ i i Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jinr! t« štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Gene zmerne. 24 Primerni darovi za Božič in Novo leto Trgovina»zaloga mnetoin Josip Kaplan 1 ZAGREB Telefon stev. 245. je znana kot najaolidoejSi in najcenejši izvor za nabavo slik v modernem slogu z okusnim okvirom kakor tndi kot naj večje in najcenejše skladišče okvirov. Ceniki zastonj in poštnino prosto. Sprejme »e $ki pomoćni!^ manufakturne stroke, spreten prodajalec lepega vedenja, vojaščine prost, starost 25—30 let proti dobri plači kot boljša moč. B ti mora zmožen obeh dnžclnib jezikov. — Ponudba 8 sliko naj se pošlje na R. MIKLAUC, Ljubljana 4501-1 IG S t. 435(55. 4395-3 Radi oddaje mizarskih in Rljučauničarskih del za zgradbo mestne uišje dekliške šole vršila se bode dne 20. decembra 11. ob devetih dopoldne javna pismena ponudbena razprava pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih mestnega stavbnega urada, kjer so tudi proračuni, načrti, pogoji in drugi zadevni pripomočki ob navadnib uradnih urah vsakemu na vpogled razgrnjeni. Ponudniki morajo svoje pismene ponudbe, opremljene s 5°, vadijem do rečenega Časa zapečateno izročiti. Posamične cene navesti je v številkah in besedah. Izrecno se opozarja, da se na ponudbe, ki ne bodo povsem ustrezale razpisnim pogojem, ali katere se bodo pogojno glasile, in konečno na take, katere bi bile prekasno vložene, ne bode oziralo. Mestni magistrat ljubljanski dne 4. decembra 1906. Oes. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne I. oktobra 1906. leta. Odhod te Ljubljane jui. ±eL: 7'to zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf. Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. II-30 nro'p"dnc. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. ieh, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. i-OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 OO popo'd^e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. {f*, *lrž- žel., Trst c. kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak, Franzčhsfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. • 7*08 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 738 zveder. Osebni vlak v smeri: Trbiž. jo-23 ponoći Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano jui. žel.: 7-00 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. u 15 predooidne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popotdne Osebni vlak iz Straže- Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. i. 8*36 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 845 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, - Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. 11-34 ponoći. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod Iz Ljubljane drl. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 to zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 oonoči Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor. 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika 6-to zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9 65 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn. Prvo domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfovo ulice štev. 12 JPttojuMrHena leta IBM. priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim k-oMtilničarjem svoje W izbomO Številka telefona 210. » 1-jMMIjMI l>J WWW«-W-W w»w w ■ 4012 18 - marčno pivo v sodcih in steklenicah. 64 Naprodaj je na Loki na maji med Hrvatsko in Kranjsko Obstoječe iz 4 hiš v najboljšem stanin. Ena hiša je Čisto nova, moderno zidana, dve hiši se pa dajeta v najem. Nova hiša z ledenico je spojena s staro, kot da je ena hiša, in tn obstoji stara gostilna, v kateri se potoči 100 hI piva, 70 hI vina in 8 hI žganja. Gostilniški prostori so jako lepi in krasni, takisto sobe za tnjce. Lepi prodajalniški prostori. Trafika. Okoli hiš je v enem kosn 10 oralov zemlje, zraven tri parcele za drva. Ena parcela je nanovo obsajena z več tisoč smrekami. Zraven spada tndi gmajnnke pravice od prilično 38 oral. Zemlja okoli hiš je jako dobro obdelana. Poleg posestva teče potok Čabranka, naj pri p ravne j Še mesto za iago in mlin, a osobito pripravno za letoviščarje ali za za kopališče. Pripravno je tndi za mesarski ali vsak drugi obrt, lahko se pa tudi napravi za mesto Cabar električna razsvetljava. — Natančneje pove lastnik Roman Vras na Lobi, posta Čabar na Hrvatskem. hm s ^ KaJmodernejMl KLOBUKI vseh vrst v najbogatejši izberi v LjuDljani Pri 4480 -3 VI Klobuki se sprejemajo v popravo. f St 44.056. Vabilo. 4458-2 2e mnogo let se oproščajo blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in godovih S tem, da si jemljo oprostilne listje na korist mestnemu udobnemu zakladu. /ta to hvalevredno navado se usoja mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati $ dostavkom, da so ra$-pečavanje oprostilnih listkov drage volje prevzeli gosp. trgovci J- S- fjenedikt v Prešernovih ulicah ter J?. J. }(amann in Vaso Petritič na Jrfestnem trgu. Vrhutega se bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznašal uradni mestni sluga tudi letos oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi ja novo leto ali ja god, je k^kor doslej polomiti eno krono in na vpisani poli poleg imena pristaviti tudi število vnetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Jmena blagotvoriteljev se bodo sProti razglašala po novinah. Jrfagistrat de% stol. mesta Ljubljane, dne 12. decembra 1906. Silno znižane cene! 4470—2 Ernestu Sarku v Ljubljani, na Dvorskem trp 3. Koinhovinaste garniture vseh cen. Svilnato blago za bluze, poslednja novost Svilnate šerpe in avbice za gledališče. Rokavice, vse vrste za dame in gospode. Damske kravate in ovratniki (posebne novosti). Pasovi lakasti in gumasti ir največji izbiri. Damske in moške galose prve vrste. Predpasniki in žepni robci. Spodnja krila! svilnata, klotasta in suknena. Normalno perilo otfoke. Volnina za otroke. naiimke In otročke vol nate nocavlee, moške aravfee, fiiratiilltl. nmnirtf, prsi, hlaeniltl, noa^vler, val toaletni predmeti, moiikr kravafe v nedoaeznl vellUl Izbiri In po najnižjih centih. Prepričajte se o izredno ugodnih cenah. V zalogi imam lotos Izvanredno lepe hm i d s krasnim ozadjem. Koledarji so popoluoma r»rez na- _ pake. Firma in rt k lam a vtisne se S brezplačno. Si Cene na zahtevo. £ UeUkanska izbira božičnih £ in novoletnih razglednic. * I« Bonac v LJubljani. 4317-8 nimam ali prodajam narejene obleke za gospode in dame zaradi prošle se-zije v 4448 6 ceno. O. BERNATOVIC LJubljana, Mestni trs 5. SL 3T t © XX X za razpošiljanje klobas in # sur. masla. NajiT pravnejfta in uajcene|«a em halaza za 5 kg ovoj. Cene in vzorci na razrolago. Mastni papir za ouU. klobas. Perpmt. papir za ovijanje sur. masla. 4316—S Vpraša naj se pri Jvanu 3<>naču kartonazna tovarna mm v M^J*al»|l. a. i Globoko znižane cene pri Veliki tovarni LJUBLJANA Resljeva cesia 3 Sv. Petra cesia 37. Priporoča svojo veliko ia svežo zalogo konfekcije za gospode ia == dečke. == Velikanska izbira konfekcije za dame in deklice. Velika zaloga kožuhovine za gospode. A. LUKIĆ, 4202 11 poslov. Krasne platnice iz fin. in močnega an$l. platna za vse letnike listov: Cena a pošto : „Ljubljanski Zvon" (različDe bar.e).....' . . 1*50 llS!OVanM(v "livk. moder, platnu) 2*60 ■|Doni In Svet" (razhČ. barve) 1*60 „Zvonćek" (različne barve) 90 dobe se pri 4431-2 HUMU BONACU v Ljubljani Znesek naj se blagovoli po nakaznici z naročilom doposlati. Fran Zeman, LJubljana Poljanska cesta it 24 ln v tovarni pri živinskem sejmišče st. 97 skladišče bvalno znanih gepeljnov, slamoreznic, klin j; mlatilnic, motorjev za iage ln mline, tromb ln cevi za vodovode ter vseh potrebščin za kmetijstvo. 3736—19 fg NI z Is e cena! Zm) mčeao bi g o ' G (0 Pri nakupovanju božičnih in novoletnih daril, naj se ozira na domačo priporočljivo manufakturno trgovino (pi-l ĆeSoikn) tjubljana - - £ingarjeve ulice = postrežba strogo solidna. = 4471-2 Na najvišji ukaz Njegovega ffi c, kr. apost. Veličanstva XXII. c. lir. državna loterija za jl^tipn« ucjojrl^e dobrodelne namene. Ta denarna lotarija I dovoljena, obsega 18.389 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 512.880 K. Glavni dobitek znašu 200.000 kron v gotovini. Srečkane bo nepreklicno 20. decembra 1906. Sna srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaj III., Vordere ZoUamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, peštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srečke se do- stavljajo poštnine prosto. C. kr. loterllsko-dohodnlnsko ravnateljstvo. 3975 10 Oddelek za državne loterije. Cankarjev jubilej. V ponedeljek. 17. t. m., Je izšla v L SCHMEHTHEBJEVEH založništvu nova knjiga IVANA CANKARJA: »Krpanova kobila". Je to že deseta knjiga Cankarjeva, izišla v tem založništvu. Ta dogodek, brez primere doslej v slovenskem knjigotrštvu, sta proslavila pisatelj i« založnik kot jubilej. Cankar je zbral v tej knjigi svoje najboljše satirično-polemične spise, dodal nekaj novel in literarno povest ^Poslednji dnevi Štefana Poljanca" ter napisal znamenit predgovor, nekako svojo umetniško avtobiografijo. Založnik pa je oskrbel knjigi sijajno umetniško opremo, v kakršni pač še ni izšla nobena slovenska leposlovna knjiga. Potret Ivana Cankarja — karikaturo — risbo na naslovnem listu in druge okraske je narisal znani karikaturist Hinko S mre kar. 4431-Cena Ta knjiga Je brez dvoma fenomenalen 3 pojav v slovenski književnosti. broširano K 4 elegantno vezano K 5 50, po pošti 30 vin. več- V L. Schwentnerjevi založbi je izšlo VINJETE. Vel. 8». Str. 328. 1899. Cena broš. K 3-60, eleg. vezano K 460, po pošti 20 vin. več. JAKOB RUDA. Drama. 8°. Str. 104. . 1900. Broš. K1 20, po pošti K 130. ZA NARODOV BLAGOR. Komedija. 8°. Str. 132. 1901. Broš. K 2—, eleg. vez. K3—, po pošti20v več. KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI. Vel. 8^. St. 192. 1901. Broš. K 2 50, eleg. vez. K 3*50, po pošti 20 v več. KRALJ NA BETAJNOVL Drama. 8°. Str. 88. 1902. Broš. K 2 —, po pošti K 2 10. nastopnih devet Cankarjevih knjig | EROTIKA. Nova izdaja. 8°. St. 104. 1902 Broš K 2—, eleg. vez K 3 20, po posti 10 vin. več. HIŠA MARIJE POMOĆNICE. 8». Str. 160. 1904. Broš. K 2-. eleg vez. K 3 50, po pošti 20 vin. več. GOSPA JUDIT. Vel. 8*. Str. 134. 1904. Broš. K 2—, eleg. vez. K 320, po pošti 20 vin. več. NINA. 8• Str. 152. 1906. Broš. K 2*-, eleg. vez K 350, po pošti 20 v več. Izdajatelj in odgovorni urednik: Bas t o PustoslenVIefr. 555 88