URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 27 Ljubljana, sreda 8. avgusta 1S84 _______ Cena 60 dinarjev Leto XLI 1369. Na podlagi 3. tbčke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1984 Razglaša se zakon o spremembi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1984, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. julija 1984 in na seji Zbora občin dne 25. julija 1984. St. 0100-83/84 Ljubljana, dne 25. julija 1984. ♦ Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1984 1. člen V zakonu o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Skupni prihodki republiškega proračuna za leto 1984 v višini 35.428,577.890 din se razporedijo: din a) za limitirano porabo 11.435,724.486 b) za nelimitirano porabo 23.992,853.404 od tega: — obveznosti v SR Sloveniji 1.039,094.375 — odstopljena sredstva koristnikom izven SR Slovenije 3.046,930.029 — prispevek federaciji v letu 1984 19.906,829.000 2. člen Za 2. členom se doda nov 2. a člen, ki se glasi: V bilanci prihodkov in odhodkov proračuna SR Slovenije za leto 1984 se na strJ*i prihodkov spremeni naslednje: 1. V vrsti 3 — Prihodki od davkov od osebnih dohodkov — 720 Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji se znesek »1.130.000.000« nadomesti z zneskom »1.330,000.000«. 2. V vrsti 3 — Prihodki od davkov od prometa proizvodov in storitev — vrsta 3 — Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev se znesek »28.293,356.910« nadomesti z zneskom »29.514,529.273«, — 730 Temeljni davek od prometa proizvodov se znesek »17.362,356.910« nadomesti z zneskom »18.083,529.273«, — 731 Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve se znesek »10.931,000.000« nadomesti z zneskom »11.431,000.000«. 3. V Skupaj prihodki (vrsta 1—5) se znesek »34.007,405.527« nadomesti z zneskom »35.428,577.890«. V bilanci prihodkov in odhodkov proračuna SR Slovenije za leto 1984 se na strani odhodkov spremeni naslednje: 1. Pri Namenu 1 — Sredstva za delo upravnih organov — Namen 1 —1 Sredstva za delo upravnih organov se znesek »6.847,684.066« nadomesti z zneskom »7.971,288.363« — 400 Sredstva za dohodek delovne skupnosti se znesek »5.924,754.514« nadomesti z zneskom »6.968,358.811« — 401 Sredstva za materialne stroške se znesek »870,802.334« nadomesti z zneskom »950,802.334«. 2. Pri Namenu 2 — Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov — Namen 2 — Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov se znesek »1.840,139.226« nadomesti z zneskom »1.903,220.292« — 410 Sredstva za osebne dohodke in druge osebne prejemke funkcionarjev in delegatov se znesek »275,766.673« nadomesti z zneskom »338,847.739«. 3. Pri Namenu 5 — Sredstva, prenesena drugim DPS — 445 Dopolnilna sredstva proračuna občine se znesek »250.000.000« nadomesti z zneskom »350,000.000«. 4. Pri Namenu 8 — Izločanje sredstev rezerv — 470 Izločanje v stalno proračunsko rezervo se znesek »111,300.000« nadomesti z zneskom »114,358.000«. 5. Pri Namenu 10 — Sredstva, prenesena drugim DPS — 440 Prispevek proračunu federacije za leto 1984 se znesek »19.775,400.000« nadomesti z zneske«* »19.906,829.000«. 6. V Skupaj odhodki (namen 1—10) se znesek »34.007,405.527« nadomesti z zneskom »35.428,577.890«. 3. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-71/84 Ljubljana, dne 25. juMja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1310. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Sopialistične' republike Slovenije UKAZ o raglasitvi zakona o sofinanciranju programa obnove in modernizacije oddajniškega in prenosnega sistema Radiotelevizije Ljubljana v obdobju 1984—1986 Razglaša se zakon o sofinanciranju programa ob- s nove in modernizacije oddajniškega in prenosnega sistema Radiotelevizije Ljubljana v obdobju 1984—1986, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. julija 1984 in na seji Zbora občin dne 25. julija 1984. I St. 0100-84/84 Ljubljana, dne 25. julija 1984. Predsednik France Popit L r. ZAKON o sofinanciranju programa obnovne in modernizacije oddajniškega programa in prenosnega sistema Radiotelevizije Ljubljana v obdobju 1984—1986 1. člen Socialistična republika Slovenija zagotavlja s tem zakonom sredstva za sofinanciranje programa obnove in modernizacije oddajniškega in prenosnega sistema > Radiotelevizije Ljubljana V obdobju 1984—1986. 2. člen = Predračun stroškov za izvedbo programa iz prejšnjega člena, izračunan po cenah iz oktobra 1983. znaša skupno 776.000.000 din. Socialistična republika Slovenija bo v obdobju 1984—1986 iz republiškega proračuna zagotovila 54,320.000 din, in sicer: din . — v letu 1984 18,106.667 — v letu 1985 18,106.667 — v letu 1986 18,106.666 Sredstva se bodo letno valorizirala v skladu z rastjo cen materiala in storitev, ki so potrebni za izvedbo programa iz prejšnjega člena. 3. člen Radiotelevizija Ljubljana mora vsako leto do konca februarja predložiti Skupščini Socialistične republike Slovenije poročilo o porabi sredstev za izvrševanje programa Iz 1. člena tega zakona. 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-16/84 Ljubljana, dne 25. julija 1984. Skupščina , Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinke Hafner 1. r. 1311. Na podlagi 3: točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin t Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o postopku za ustanovitev, zdn^itev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora občin dne 25. julija 1984. St. 0100-85/84 Ljubljana, dne 25. julija 1984. Predsednik France Popit 1. r. i ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin 1. člen V zakonu o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine , ter o območjih občin (Uradni list SRS, št. 28/80 in 9/82) se v 8. členu besedilo spremeni in dopolni tako: — da se v 24. točki za besedo »Stožice« v oklepajih dodajo besede »zmanjšana za območje, ki ga omejuje Jarška cesta, Clevelandska ulica, meja s k. o. Šmartno in meja s k. o. Nove Jarše« in — da se v 26. točki za besedama »Nove Jarše« v oklepajih dodajo besede »povečana za območje, ki ga omejujejo Jarška cesta, Clevelandska ulica, meja s k. o. Šmartno in meja s k. o. Nove Jarše«. 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 015-2/84 Ljubljana, dne 25. julija 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1312. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ • razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o Višji upravni šoli Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o Višji upravni šoti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbopa združenega dela dne 11. julija 1984, na seji Zbora občin dne 11. julija 1984 in na seji Skupščine izobraževalne skupnosti'Slovenije, dne 24. julija 1984. St.0100-86/84 Ljubljana, dne 24. julija 1984. Predsednik France Popit 1. r. Z A K O N 9 dopolnitvi zakona p Višji upravni šoli ' ' o ■ dl1 1. člen V drugem členu zakona o Višji upravni šoli (Uradni list LRS, št. 9/62) se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Višja upravna' šola opravlja raziskovalno delo na področju upravnih dejavnosti, organizacije upravnega in pisarniškega poslovanja ter informatike v upravi.« 2. člen Ta zakon začno vpijati osfni dan po objgvj v Uradnem listu SRS. St. 022-239/84 Ljubljana, dne 24. julija 1984. Skupščina Socialistične republikp Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1313. Na podlagi 86. in 342. člena ustave SR ploven! j e, 25., 29. in 30. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter na podlagi 71. in 72. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije sta Zbor združenega dela in Zbor občin v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. julija 1984 sprejela SMERNICE za dolgoročni plan SR Slovenije Smernice za dolgoročni plan določajo izhodišča, skupne cilje, strategije ter možnosti in razmerja dolgoročnega * družbenega razvoja 'za obdobje od leta 1986—2000. Ob upoštevanju raziskav, analiz razmer in možnosti za razvoj SR Slovenije ter temeljnih usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije so smernice za nosilce in udeležence planiranja usmeritev in osnova pri oblikovanju in sprejemanju dolgoročnih planskih aktov, š katerimi bodo delavci, delovni ljudje in' občani zagotavljali gospodarski in družbeni razvoj in nadzor nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, .sredstvi in rezultati svojega dela ter s tem svojo odločilno vlogo v socialistie-m samoupravni družbi. I Temeljne družbenopolitične opredelitve za oblikovanje dolgoročnih razvojnih usmeritev in politike, ki jih dajejo Smernice za dolgoročni plan SR Slovenije, so v programskih dpkijpaentih ZK Jugoslavije in ZK Slovenije, v ustavah SFR Jugoslavije in SR Slovenije in v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije, v katerih smo opredelili skupne interese in cilje razvoja socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin v Jugoslaviji. Živimo v nemirnem času velike mednarodne napetosti, medblokovskih nasprotij, boja za vplivna področja in svetovne gospodarske krize, za katero so značilni predvsem splošno upadanje rasti svetovne proizvodnje, trgovine in velika zadolženost držav v razvoju ter splošna oboroževalna tekma. Znanstveno tehnološka revolucija nenehno revo-lucionira proizvajalne sile v svetu in nadomešča izčrpane razvojne spodbude z novimi. Nagli razvoj tehnologije spreminja eksistenčne razmere velike večine obstoječih družbenih dejavnikov, od narodov in držav do regij v njih. Tehnološki dosežki v mikroelektroniki, industrijski robotiki, bioinženiringu, telekomunikacijah in informatiki v temeljih spreminjajo tehnologijo in organizacijo proizvodnje in komuniciranja, pa tudi metode upravljanja in načine odločanja. Razviti svet še vedno uspeva obvladovati protislovja lastnega razvoja, ki temelji na starih proizvodnih odnosih, z enostranskimi ukrepi za ohranitev starih nepravičnih odnosov v svetu ter prevaljuje bremena križe, na manj razvite in tako še poglablja odvisnost držav v razvoju. V takih okoliščinah se bo SFR Jugoslavija in SR Slovgnija še naprej prizadevala za ohranitev miru in za npvo mednarodno ekor-omsko ureditev, za razvijanje enakopravnega mednarodnega sodelovanja in za vzpostavljanje pravičnih ekonomskih in drugih odnosov med državami lp narodi v svetu. Aktivnost Jugoslavije v gibapju peuvrščpnih na takiji osnovah pa bo tudi utrjevala in stopnjevala njen mednarodni položaj in ugled. Na drugi strani zahtevajo zunanji pogoji ' oblikovanje politike aktivnega prilagajanja tržnim in tehnološkim pogojem v svetu in učinkovito prilagajanje razvojne strategije bistvenim spremembam v zunanjih okoliščinah' Aktivno prilagajanje spremppjenjm zunanjim razmeram ob upoštevanju geopolitične lege SR Slovenije in lastnih meril in vrednot je pomembno sredstvo in npjen pogo^ za uvejjavijpv lastpe identitete in dolgoročnega razvoja, pri tem je odprtost v svet pogoj tega razvoja. Znanstveno tehnološki napredek je v naših razmerah le del procesa premagovanja krize in preobrata dosedanjih razvojnih teženj. Drugi del tega procesa je samoupravna, delovna in strokovna povezanost delavcev in delovnih ljudi, gospodarstva in družbe, kar zahteva korenite spremembe odnosa do dela in načinov odločanja, upravljanja ter organiza-' cije na vseh področjih družbenega, političnega in gospodarskega življenja. Osnovpi pogoj za uspešno premagovanje materialnih ip drugip težav ter protislovij družbenega razvoja in bistveni pogoj za uresničevanje stabilizacije sta akti virapje lastnih sil v vsaki republiki ip avtonorppi pokrajini ter skpppa gospodarska ip razvojna politika, zasnovana na enotnih temeljih socialističnega samoupravnega sistema in na samoupravnem združevanju dela in sredstev' pa enotnem jugoslovanskem trgu. Hitreje bo treba premagovati vse oblike razdrobljenosti in zaprtosti in ustvarjati pogoje za glob- Ijo družbeno in gospodarsko integracijo skladno z interesi delavcev in delovnih ljudi. Učinkovitejša uporaba proizvajalnih sredstev, dela in znanja je pri izgrajevanju socialističnega samoupravnega sistema in razvoja posebno pomembna, saj spaja opredelitev jugoslovanske družbene revolucije z možnostmi, ki jih nudi znanstveno tehnološki napredek. Pri tem je treba zagotoviti sočasen, soodvisen in čim uspešnejši razvoj proizvajalnih sil in čim večji napredek v družbenoekonomskih odnosih ter vzpostavljanje optimalnega ravnotežja med njima v danih razmerah. SR Slovenija bo na teh osnovah razvijala in krepila ustavno opredeljeno zasnovo in odnose v federaciji ter tako souresničevala pravice in obveznosti republik in avtonomnih pokrajin, da skrbijo za lasten razvoj in tudi za razvoj federacije. Napore delavcev in delovnih ljudi za hitrejši in skladnejši družbeni razvoj bomo v SR Sloveniji vzpodbujali z razvijanjem ustavno opredeljenih osnov enotnega jugoslovanskega trga, na katerem bodo vsem organizacijam združenega dela in njihovim združenjem ter delovnim ljudem, na osnovi delovanja zakonitosti trga in družbenega usmerjanja gospodarskega in družbenega razvoja in usklajevanja odnosov na trgu, zagotovljeni enakopravni pogoji za opravljanje njihove dejavnosti, za ustvarjanje dohodka ter za njihovo ustanavljanje in združevanje. V uresničevanju te usmeritve bo imelo pomembno vlogo samoupravno sporazumevanje, družbeno dogovarjanje in združevanje temeljnih organizacij zdrilženega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter aktivnost družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij in združenj občanov. Razvijali bomo tudi odnose neposrednega sodelovanja med republikami in pokrajinama, občinami in posebnimi družbenopolitičnimi skupnostmi. Z družbenimi plani na ravni Jugoslavije bomo opredeljevali tiste skupne interese in cilje, • ki zadevajo predvsem usklajevanje in usmerjanje tokov družbene reprodukcije v celoti in v njihovi medsebojni odvisnosti na enotnem jugoslovanskem trgu, posebej pri določevanju skupne monetarne, devizne in kreditne politike. Z njimi bomo določali tudi skupno strategijo in politiko razvoja ekonomskih in drugih odnosov s tujino, politiko hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin, razvoj Jugoslovanske ljudske armade in druge skupne "interese in cilje na področju ljudske obrambe in varnosti, kakor tudi pogoje za uresničevanje in razvoj _ socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. V dogovorih o skupni razvojni politiki se bomo zavzemali za optimalno kombinacijo proizvodnih či-niteljev, upoštevaje njihovo razpoložljivost, kvaliteto, teritorialno razporeditev, mobilnost in komplementarnost, in na ta način za večjo specializacijo in delitev dela znotraj države. Popolnejše izkoriščanje vseh razpoložljivih potencialov v posameznih republikah in pokrajinah mora na teh osnovah tudi vzpodbujati interes organizacij združenega dela za večje, racionalnejše vključevanje v mednarodno menjavo. Pri uveljavljanju gospodarskega sistema in ukrepov gospodarske politike bomo izhajali iz stališča, da so odločitve, ki zagotavljajo učinkovit gospodarski in družbeni razvoj vse Jugoslavije, tudi najbolj koristne za zmanjševanje razlik v materialnih in drugih razvojnih možnostih med republikami in pokrajinama. Krepitev samoupravnega združevanja dela in sredstev za skupna vlaganja na dohodkovnih osnovah je zagotovilo, da se bo ob bolj dinamični rasti na temelju kakovostnih dejavnikov čas dohitevanja sedanje ravni bolj razvitih republik in pokrajin zmanjševal, hkrati pa bi se na teh gospodarskih in družbenih osnovah zmanjSevala tudi relativna razlika v gospodarski razvitosti med območji. Urejanje ključnih vprašanj družbene reprodukcije in s tem sprejemanja bistvenih odločitev na vseh ravneh odločanja zahteva dosledno poglabljanje samoupravnih odnosov v občinah kot temeljnih samoupravnih družbenopolitičnih skupnostih. Delovni ljudje in občani morajo uveljaviti sistemske in druge pogoje, da bodo celoto gospodarskih, političnih in socialnih odnosov v občinah usmerjali in urejali tako, da bodo upoštevani njihovi specifični interesi in potrebe, posebej pri povezovanju razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti pri prostorskem urejanju, pri stanovanjski izgradnji, komunalni ureditvi itd., njihova odgovornost za družbeni razvoj republike kot celote kot tudi objektivne nujnosti po odpiranju občin v slovenski in jugoslovanski prostor. Z razvijanjem in poglabljanjem samoupravnih socialističnih odnosov, s prehodom na višjo raven tehnološkega, znanstvenega, kulturnega, s tem pa tudi gospodarskega razvoja, z aktiviranjem lastnih materialih in duhovnih sil se bo slovenski narod skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije gospodarsko, politično, kulturno, znanstveno in nacionalno potrjeval kot enakopravni subjekt v družbi narodov sveta. II Pri oblikovanju dolgoročnih planov morajo vsi nosilci planiranja upoštevati naslednja izhodišča: 2.1. Uresničevali bomo usmeritev opiranja na lastne sile. Iti temelji na sodelovanju in prizadevanju delavcev, delovnih ljudi in občanov za čim boljše in ekonomsko racionalno- izkoriščanje razpoložljivih produkcijskih faktorjev. Kljub rasti družbenega proizvoda in njegovi smotrnejši * delitvi v naslednjih letih bomo razpolagali s skromno akumulacijo, imeli pa bomo številne kvalificirane strokovne kadre, ki bodo vključeni v tiste gospodarske dejavnosti, kjer so še velike neizkoriščene možnosti in kjer lahko racionalno uporabimo tudi domače surovine, ter v proizvodne programe, ki zahtevajo več znanja in manj energije in surovin 'fU‘4noto proizvoda in katerih proizvode in storitve je mogoče uveljavljati zlasti na konvertibilnih trgih. S takšno politiko bomo svoj razvoj zlasti usmerili na tri v svetu priznana temeljna področja dolgoročnega materialnega razvoja: tehnologija, energija, hrana. Politiko opiranja na lastne sile bomo uresničevali z razvijanjem in poglabljanjem sistema in prakse socialističnega samoupravljanja, ki je hkrati naš cilj in sredstvo za aktiviranje vseh razpoložljivih dejavnikov ekonomskega in družbenega razvoja, ob upoštevanju, da so vrednote socialističnega samoupravljanja trajna motivacija delavcem, delovnim ljudem in občanom pri vsakodnevnem spopadanju z gospodarskimi in drugimi težavami. 2.2. Prestrukturiranje gospodarstva, družbenih dejavnosti in uprave je ob realni oceni družbenih sredstev reprodukcije in boljšem vrednotenju naravnih bogastev naslednje temeljno izhodišče politike dolgoročnega razvoja. Materialne in druge omejitve bodo zahtevale realnost v oceni pogojev glede obsega in dinamike procesov prestrukturiranja ter postopnost in selektivnost v njihovem izvajanju. Upoštevaje notranje in zunanje pogoje moramo v naslednjem razvoju vzpostaviti optimalna razmerja med r^pvojem znanosti, tehnike in tehnologije, stalnim izboljšavanjem materialnih in drugih pogojev življenja in dela in vsestranskim razvojem samoupravnih odnosov v družbi. Osnova za to bo medsebojno povezan razvoj visoke tehnologije, znanosti in izobraževanja, razvite organizacije dela in informatike. Zaradi notranje povezanosti in večsmernih učinkov bo treba razvoj teh dejavnosti planirati kot celoto, predvsem pa predvideti in upoštevati njihove vsestranske učinke na družbeni razvoj. Tako se bo SR Slovenija z usmerjanjem večjega dela razpoložljive družbene akumulacije v tehnologijo' in znanje, še posebej v izbrana področja visoko zahtevnih ^ tehnologij, intenzivneje vključevala v svetovni tehnološki napredek in zagotovila tehnološko, znanstveno in kadrovsko osnovo za vključevanje v razvitejše oblike mednarodnega ekonomskega sodelovanja. Nujna bo čim hitrejša uveljavitev sodobnih, našim razmeram in znanju primernih tehnologij, ki jih ustvarja tehnološko razvitejši svet. Vse bolj pa moramo razvijati lastne nove tehnologije na izbranih tehnoloških področjih, kjer si moramo zagotoviti vključitev v mednarodno menjavo. Poleg ustvarjanja splošnih razmer za hitrejši tehnološki razvoj bo potrebno skrbeti zlasti za tista tehnološko in razvojno intenzivna področja, ki posredno povečujejo tehniško-tehnološke ravni celotnega gospodarstva. V velikih infrastrukturnih sistemih so potrebni standardizacija, tipizacija in unifikacija ter skladnejši razvoj. Pri razvijanju domače tehnologije na teh področjih je potrebna smotrna delitev dela v Jugoslaviji. Tehniško-tehnološko zaostajanje organizacij združenega dola je eden temeljnih razlogov, ki narekuje njihovo reorganizacijo, prestrukturiranje in s tem opuščanje posameznih proizvodenj. Delež slovenskih in jugoslovanskih znanstveno raziskovalnih sil je v svetu še premajhen in temu primeren je tudi izkoristek iz svetovne zakladnice znanja. Da bomo kvalitetneje vključevali raziskovalno delo in znanje v družbeno reprodukcijo, bo potrebno odpraviti neskladje v njem, uveljaviti kadrovsko selekcijo in zagotoviti primerne delovne razmere za raziskovalce, izboljšati opremo za raziskovalno delo. usmeriti raziskovalne sile h ključnim razvojnim projektom ter povezovati raziskovalne sile v SFR Jugoslaviji. Potrebno je zgraditi učinkovit sistem materialnih in moralnih spodbud za inovacijske dosežke. Vse večja zahtevnost pri usklajevanju in usmerjanju družbenih in proizvodnih procesov ter zahtevne naloge pri razvijanju in uporabi nove tehnologije in znanosti postavljajo v ospredje pomen sistematičnih naporov za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih in posodabljanje vsebine in metod strokovnega usf>osab]janja. Sistem in organizacijo šolstva bo treba prilagoditi zahtevi po izobrazbi kvalitetnih kadrov ustreznih profilov, ki bodo usposobljeni za dojemanje, sprejemanje in razvijanje sodobnih znanstvenih in tehnoloških dosežkov. Zahteve družbenega, posebno pa še znanstvenega in tehnološkega razvoja, vse bolj poudarjajo tudi pomen kontinuiranega izobraževanja ter pridobivanja novega znanja in sposobnosti z izobraževanjem ob delu in iz dela. Družbeni sistem informiranja mora postati pomembnejši dejavnik zmanjševanja družbene režije in oblikovalec novega načina mišljenja. Omogočiti mora kakovostno planiranje in usmerjanje družbenega razvoja. Družbeni sistem informiranja bo potrebno bolj razvijati na podlagi sodobne tehnologije in opreme, kar bo treba upoštevati tudi v investicijskih programih. Uvajanje sodobnih informacijskih sistemov mora omogočiti vpogled v celoto bdnosov in tokov družbene reprodukcije na ravni organizacije združenega dela in tudi na narodnogospodarski ter povečati učinkovitost gospodarjenj a, dela strokovnih služb in uprave ter kakovost samoupravnega odločanja. Z nenehnim prilagaj njem samoupravne organiziranosti združenega dela razvoju proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov ter posodabljanjem organizacije dela v proizvodnih in v delovnih procesih moramo povečati učinkovitost in kakovost dela v gospodarstvu, družbenih dejavnostih in upravi. Razvijati bo treba nove organizacijske oblike in metode v avtomatiziranih, računalniško vodenih in robotiziranih proizvodnih sistemih, ki bodo omogočale večjo produktivnost dela in učinkovitejše samoupravljanje. 2.3. Zemljepisni položaj in naravne danosti, zlasti še: lego na križišču mednarodnih prometnih poti in tranzitnih tokov, obmorsko lego, morje kot potencialni vir surovin in hrane, ugodne prirodne danosti za razvoj turizma, neizkoriščene možnosti za razvoj kmetijstva in gozdarstva, še neizkoriščene hidroenergetske zmogljivosti in nahajališča nekovinskih rudnin je potrebno ustrezneje vrednotiti. Omenjene naravne vire je treba racionalno izrabljati in pospešeno odkrivati nove rudninske m energetske rezerve, ob tem pd se dolgoročno in čimbolj stabilno nasloniti na nekatere surovinske vire v državi in v svetu. Razpoložljivi naravni viri SR Slovenije terjajo selektivno razvojno strategijo pri izboru proizvodnih dejavnosti, čim višjo stopnjo finalizacije in oplemenitenje proizvodnih vložkov ter ustvarjalno prizadevanje v vseh fazah produkcijskega procesa. III Cilji dolgoročnega razvoja SR Slovenije so: 3.1. Temeljni dolgoročni cilj naše družbe je krepitev družbenega in materialnega položaja človeka, ki mora temeljiti na delu in rezultatih živega in minulega dela in na zagotavljanju dinamične gospodarske rasti na kakovostnih osnovah ter na zagotavljanju stabilnega razvoja. •V razvoju socialističnega samoupravljanja moramo napraviti kakovostne prodore, da bodo delavci in delovni ljudje neposredno obvladovali svoje presežno delo in družbena reprodukcijska sredstva, kar mora biti osnova za program globokih sprememb v proizvodnih odnosih, položaju gospodarskih in družbenih subjektov, vedenju in zavesti ljudi ter načinu življenja. Takšna usmeritev mora odpirati pot k sodobni ekonomiji, utemeljeni na blagovni proizvodnji v sistemu družbene lastnine in socialističnega samoupravljanja.. Ne le obstanek in socialno varnost temveč tudi prihodnost in razvoj si mora vsakdo zagotoviti z » lastnim delom. Odpor in druge ovire na tej poti bomo premagovali z demokratičnimi sredstvi našega političnega sistema, z neposrednim angažiranjem vseh delovnih ljudi ter z mobilizacijo vseh subjektivnih sil socialističnega samoupravljanja v boju za njihove pravice in odgovornosti in tako odpirali možnosti za reševanje in usklajevanje različnih interesov in pravočasno sprejemanje sklepov na podlagi interesov delavcev in cjelovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih in drugih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih. V prvem obdobju je treba zagotoviti odplačilo dolgov tujini, urediti odnose pri primarni delitvi, odpraviti žarišča izgub in možnosti za pridobivanje fiktivnega dohodka, zagotoviti finačno disciplino in hkrati pospešiti že začeto prestrukturiranje gospodarstva in njegovo vključevanje v mednarodno delitev dela. Vse napore moramo usmeriti v povečano koriščenje, obstoječih proizvodnih zmogljivosti, v izboljšanje organizacije dela in poslovanja, polno in produktivno izrabo delovnega časa ter učinkovitejše in odgovornejše upravljanje in odločanje, da bi z obstoječimi proizvodnimi zmogljivostmi povečali proizvodnjo, produktivnost dela in ekonomičnost poslovanja. Ustvariti moramo pogoje za sprostitev vseh notranjih sil samoupravne družbe, da bi z učinkovitejšim delom in gospodarjenjem zagotovili objektivno dosegljive rezultate. Le tako bo možno ohranjati doseženi življenjski standard delovnih ljudi in občanov V drugem obdobju je potrebno zagotoviti bogatejšd vsebino in kakovost družbenoekonomskega razvoja, zasnovano na višji ravni samoupravne družbene organiziranosti v celoti, na znatno večjem vplivu znanstvenega in tehnološkega napredka in .razvoju domače znanosti in tehnologije ter še večjem upoštevanju ekonomskih zakonitosti in kriterijev produktivnosti ter uspešnosti gospodarjenja v razvitejšem svetu. Tako bo samoupravno organizirano združeno delo potrjevalo izvirno pot razvijanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov kot temeljne smeri in vsebine procesa osvobajanja človeka ih dela. 3.2. Polna zaposlenost'njora temeljiti na dinamičnem produktivnem zaposlovanju, ki bo omogočilo zaposlitev vseh za delo sposobnih prebivalcev. Visoka stopnja zaposlenosti in s tem vsestranska socialna varnost delavcev in delovnih ljudi morata biti odvisni predvsem od kakovosti dela in znanja. V zaostrenih gospodarskih razmerah, v katerih so možnosti za zaposlovanje vse bolj odvisne od učinkovitosti gospodarjenja, bomp polno procjuktivpo zaposlenost zagotovili s takim prestrukturiranjem gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki bo zagotavljalo mednarodno konkurenčnost. Zato bo potrebno večje število delavcev organizirano prekvalificirati. Tudi to bo osnova za postopno in selektivno skrajševanje delovnega tedna, vendar šele proti koncu devetdesetih let. 3.3. Socialna politika mora z razvijanjem svojih samoupravnih nosilcev in mehanizmov, integrirana v okviru razvojne politike z ekonomsko, postati močan vzvod za progresivno spreminjanje družbe na samoupravnih podlagah in spodbuda za vsestranski razvoj družbe in osebnosti v materialnem in socialnem pogledu. Socialna politika mora vplivati na oblikovanje vse svobodnejše osebnosti kot socialističnega proizvajalca, samoupravljalca in občana. Z razvijanjem integralnega samoupravnega sistema družbene reprodukcije bo socialna politika vse bolj temeljila na rezultatu dela. Uveljaviti moramo delo in ustvarjalnost, solidarnost in vzajemnost in humane odnose med ljudmi v procesu dela in življenja kot vrednostna merila v izvajanju socialne politike. Delovni in ustvarjalni prispevek k celovitemu razvoju družbe mora postati merilo družbenoekonomskega položaja človeka, osnova zadovoljevanja njegovih osebnih potreb ter spodbuda delu in ustvarjalnosti. Socialno varnost moramo zagotavljati predvsem z zavarovanjem osebnega dohodka kot realnega priznanja delovnega in ustvarjalnega prispevka k razvoju. Sistepatipno se moramo boriti proti raznim oblikam ekonomsko in družbeno nesprejemljivih dohodkov, ki se napajajo z ogrožanjem družbene lastnine in ne izyirajp iz dela in delitve po delovnih rezultatih. Zagotoviti bo treba pogoje za enakopravno vključevanje mladine v življenje in delo ter za socialno varnost mlade družine. Posebna družbena slab bo namenjena invalidom- 3.4. Ohranitev in varovanje dobrin splošnega pomena in okolja sta osnova za zdravo in humano življenje in nemoteno družbeno reprodukcijo. To terja ustreznejše vrednotenje in izrabo prirodnih danosti, ohranitev ekološkega ravnotežja in naravnih virov z doslednim odpravljanjem in preprečevanjem žarišč onesnaževanja, zavarovanja, krajinskih značilnosti ter naravne in kulturne dediščine. Za vsa zemljišča mora bili opredeljena funkcija v družbeni reprodukciji. Smotrneje bo treba porazdeliti zemljišča za dejavnosti, ki so odvisna od naravnih virov, in zemljišča za poselitev in infrastrukturo ter pri tem varovati in izboljševati zemljišča za kmetijsko predelavo in nadaljnje intenzivirati kmetijsko rabo zemljišč. 3.5. Ob upoštevanju prednosti in omejitev posameznih območij, ki izhajajo iz njihovega naravnega, demografskega in družbenega bogastva, bomo uresničevali skladnejši regionalni razvoj in v tem okviru hitrejši razvoj manj razvitih območij. Politiko policentričnega razvoja bo treba nadaljevati tako, da bi preprečili tako težnje k prevliki koncentraciji kot preveliki razpršenosti proizvodnih ter oskrbnih zmogljivosti in zmogljivosti. družbenih dejavnosti. Oblikovanje bolj izenačenih splošnih življenjskih in delovnih razmer bo omognči|o aktiviranje razvojnih možnosti v sKladu z razvojnimi interesi in usmeritvami sr Slovenije, pri čemer bodo poglavitno vlogo imeli gospodarski interesi združenega dela. Posebna skrb bo zaradi ohranjanja pospjitvg namenjena izboljševanju delovnih in življenjskih razmer prebivalstva na hribovitih in obmejnih območjih. Specifične razvojne težave bo treba premagovati tudi v razvitih območjih, kjer protislovja med njihovim dosedanjim ekstenzivnim gospodarskim razvojem in z njimi povezanimi migracijskimi tokovi ter veliko stopnjo zaposlenosti prebivalstva povzročajo naraščanje stroškov nadaljnjega razvoja in ekološke probleme. 3.6. Utrjevati moramo varnost in neodvisnost SFR Jugoslavije, da se bo slovenski narod skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije z naprednim notranjim razvojem in s krepitvijo neuvrščene politike uveljavljal kot enakopraven subjekt v družbi narodov sveta. To bomo dosegli tudi z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in nenehnim povečevanjem učinkovitosti, mobilnosti in ce- lovitosti obrambne in samozaščitne sposobnosti in odpornosti družbe za preprečevanje vseh vrst družbeno škodljivih pojavov in delovanj. Ob tem bomo stalno krepili vlogo, pobude in zavestno pripravljenost delovnega človeka in občana, organiziranega v samoupravnih organizacijah, skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Krepili bomo materialne možnosti družbe, načrtno oblikovali vse vrste rezerv ter sprotno in stalno usklajevali obrambno-samozaščitno dejavnost s celotnim družbenim razvojem. IV Nosilci planiranja bodo pri pripravi dolgoročnih planskih aktov upoštevali zastavljene cilje in presodili realne, svoje in skupne, materialne, kadrovske ih druge možnosti za uresničevanje ciljev in nalog v dolgoročnem obdobju Analiza materialnih možnosti - kaže, da bodo le-te za razvoj relativno manj ugodne kot v prctcl i h treh desetletjih. Tudi v svetu bo gospodarska rast počasnejša, kot je bila v šestderetih in v začetku sedemdesetih let. Naše razvojne možnosti so tesno povezane tudi s sedanjimi gospodarskimi razmerami. Zato bodo, zlasti v prvem obdobju dolgoročnega plana (1988—1990), materialne možnosti gospodarskega razvoja zelo omejene. Odločilno in nujno je, da ob tako zmanjšanih materialnih možnostih učinkovito gospodarimo in da smo pripravljeni uresničiti bistvene spremembe, ki jih predvideva dolgoročni program gospodarske stabilizacije Odločilna bo večja učinkovitost gospodarjenja, ker brez nje ni mogoče zagotoviti niti -dovolj sredstev za prestrukturiranje gospodarstva- niti pogojev . za zboljšanje življenjskega standarda. Pri pretru'::arira-nju z-manj sredstvi moramo zagotoviti naš go podarski razvoj s kakovostnejšimi in zahtevnejšimi zmogljivostmi in tudi z boljšim izkoriščanjem sedanjih.' Analiza kaže na možnosti in pogoje za doseganje 3.6 °/e povprečne stopnje rasti družbenega proizvoda v obdobju 1986—2000 Ob taki stopnji gospodarske rasti bi se povečal družbeni n>oizvod Slovenile do leta 2000 za okoli 70 0 o v pum- . .vi z letom V-"|a b ni proizvod na prebivalca pa za nekaj več lat 50 ".V Povprečna stopnja rasti družbenega proizvoda na prebivalca bi bila okoli 3 0/o letno. Potrebni pogbji za doseganje take gospodatske rasti so zelo zahtevni: bistveni preobrat v dosedanjih gibanjih pri uspešnosti gospodarjenja in kakovosti odločanja, ugodnejši mednarodni pogoji, zagotovitev takšnih izvoznih uspehov, ki bodo .briibgbčili poleg odplačila dolgov hitro poveeahje uvoza in investicij tet potrebnih materialnih, elementov za hitrejše prestrukturiranje gospodarstva cb povbčahem 1: !: \ išvahjU potencialnih proizvodnih faktorjev, zlati s povečand vlogo znanja ih ustvarjalne hiot vScije v proizvodnji in odločanju' Odločim preobrat v učinkovitosti gospodarjenja in uspešen prodor v svet sta torej ošnOva /za uresničitev predvidene rasti driižbenzga proizvoda Pogoj za takšno gospodarsko rast, da 'he bi ob Sedanjem majhnem številu Investicij ogrozili možnost za pdVečanje zmogljivosti in Uvajanje tehničnega napredka. je tudi pospešena rast gospodarskih investicij v osnovna sredstva. Nujna le tudi odlvN-a Usmeritev k preverjanju rezultatov iti odgovornosti zti vložeha sredstva Investicije bo potrebno vismerjati v izvozno proizvodnjo, ra/voinc intenzivne riejnvHosti. za pridobiva ti je bncrilje in hran?, zn -v!ibnio nrtlhv.išiH virov brestiaževdnia dkolln !cr- ri l.iti . no več sredstev namenjati raziskovalnemu delu, izobraževanju in in-lormatiki kot pogojem za zagotavljanje boljših poslovnih rezultatov. Zagotavljanje potrebne akumulacije ni odvisno le od delitvenih razmerij, ampak predvsem od učinkovitosti gospodarjenja nasploh In še posebej od uspešnosti pri izvajanju investicij. Na to bi poleg boljših investicijskih odločitev lahko bistveno vplivali hitrejše dokončevanje investicij in racionalnejša vlaganja v zaloge. Potrebno bo oblikovati tudi aktivno politiko spodbud za pospeševanje varčevanja in zagotoviti večjo mobilnost akumulacije. Zaposlenost bi rasla po povprečni stopnji okoli 1 »/o letno, tnko da bi sc v devetdesetih letih med aktivno prebivalstvo vključilo približno 28.000 oseb letno (nadomestitve in nove zaposlitve), kar zahteva tudi večje uvajanje večizmenskega dela. -To bi dalo možnosti za spremembe, ne le sektorske, temveč tudi izobrazbene in poklicne strukture zaposlenih. Ko bomo zagotovili bistveni preobrat pri učinkovitosti gospodarjenja, bodo ustvarjene tudi realne možnosti za hitrejše povečevanje družbenega in osebnega standarda delovnih ljudi in občanov. V ■V dolgoročnih planih je treba izoblikovati tako strategijo razvoja v prostoru, ki bo zagotavljala smotrno razmeščanje dejavnosti, skrbno uporabo razpoložljivih površin in izboljševanje okolja, in jo upoštevati pri gospodarskih, socialnih, tehnoloških, obrambnih in drugih razvojnih določitvah. Poselitev bo treba usmerjati predvsem v strnjena naselja, s čimer bodo prosta zemljišča v teh naseljih racionalno izkoriščena, kmetijske površine in naravno okolje pa čim bolj ohranjeno. To bo treba upoštevati tudi že pri urbanističnih zasnovah naselij v dolgoročnih planih občin. Pri novogradnjah bo treba zaradi varstva najboljših kmetijskih zemljišč ob upoštevanju ustreznih minimalnih prostorskih standardov in meril za gostoto zidave kar hajbbij račlonalno izkoristiti še nezazidane površine v sicer več ali manj že sklenjeno zazidanih območjih v naseljih. Graditi bo treba predvsem na zemljiščih, ki sd manj primerna za kmetijsko pridelavo. Izgradnjo novih Industrijskih objektov je treba v skladu z zasnovo policentričnega razvoja usmerjati predvsem v središča, kjer so za dodatno Izgradnjo stanovanjskih sosesk na voljo za kmetijstvo manj primerna zemljišča, ne pa na kakovostnejša kmetijska zemljišča In območja, ki so primerna za razvoj turizma in rekreacije: Pri večjih središčih, kjer je to smiselno zaradi oblikovanja aH dopolnjevanja Industrijskih con iri stanovanjskih območij, bo treba zaradi širjenja naselij dodatne porabljene kmetijske povtšine nadomestiti z melioracijami. Zemljiško politiko je treba oblikovati tako, da bodo stavbna zemljišča, pdtrebha za bivanje, delo in oskrbo, planirana vnaprej. Usmeritve za kmetijsko rabo zemljišč bo treba uskladiti s poglavitnimi razvojnimi nalogami, kot sd varstvo zlasti kakovostnih kmetijskih zemljišč, inten-zifikacija poljedelstva, rajonizacija proizvodnje, agromelioracije v ravninskih predelih Zato morajo biti v dolgoročnih planih občin opredeljene globalne bilance primarne rabe prostora ob upoštevanju globalne bi-la/ice SR Sloveriije. Naravno in kulturno dediščino bo bdtbbbHd vključevati v celovito urejanje pkbstord IH povezati ititebe- se družbenega razvoja in potrebe po njeni ohranitvi in vzdrževanju. Izboljšanje kakovosti okolja moramo zagotoviti predvsem z uvajanjem tehnologij zaprtih krogptokov v proizvodnjo in večjim izkoristkom odpadkov pri proizvodnji in porabi ter z razvojem tehnologije čiščenja in s spremembami proizvodnje ob manjši relativni porabi energije in surovin. Vode in ozračje na najbolj onesnaženih odsekih oziroma območjih bo potrebno očistiti, hkrati pa preprečevati onesnaževanje na odsekih in območjih, ki so še relativno čista. Znižati bo potrebno raven hrupa v naseljenih območjih in na delovnih mestih ter zato izkoristiti tehnične in prilagoditi urbanistične ter druge rešitve. Potrebno se bo opredeliti glede graditve mednarodne plovne poti Sava—Jadran, ker je odločitev o tem projektu bistveno izhodišče .za prostorsko urejanje na območju občin ob trasi. VI 6.1. Osnovna opredelitev dolgoročne proizvodne usmeritve in razvojne politike je trajno in odločnejše vključevanje v mednarodno menjavo. Gospodarska rast bo odvisna predvsem od izvoznih uspehov tistega dela gospodarstva, ki se vključuje v mednarodno menjavo. Pri tem pa sta kakovost in konkurenčna sposobnost celotne reprodukcijske včrige tista dejavnika, ki bistveno vplivata na naš nadaljnji razvoj. Zagotoviti moramo pravočasno in aktivno prilagajanje gospodarstva spremembam v svetovnem gospodarstvu in tehnologiji, kar lahko učinkovito uresničujemo le z ustreznejšo povezavo v združenem delu na celotnem jugoslovanskem prostoru. Industrija bo ostala poglavitni nosilec izvoza, vendar pa bodo bistveno pomembnejši tudi promet, turizem, inženiring in druge storitve, kmetijstvo ter -drobno gospodarstvo. Merilo naše izvozne uspešnosti bo tudi v prihodnje izvoz v razvite zahodne države. To je nujno zaradi naše velike zadolženosti ter tehnološkega zaostajanja za njimi. Z uspešnim izvozom tehnološko zahtevnejše proizvodnje bomo laže izvažali tudi v dežele v razvoju in vzhodne socialistične države. Z deželami v razvoju in neuvrščenimi državami bomo poglobili gospodarsko sodelovanje z večjo menjavo tehnologije, znanja in kapitala. Sestavni del te strategije je tudi krepitev vseh oblik sodelovanja z obmejnimi območji sosednjih držav, kar bo prispevalo h krepitvi gospodarskega položaja naših narodnih skupnosti v sosednjih državah ter italijanske in madžarske narodnosti pri nas in s tem "tudi utrjevalo vse oblike sodelovanja ŠFR Jugoslavije s sosednjimi državami. 6.2. Strategija razvoja proizvodnih sil, s tem pa tudi strategija tehnološkega razvoja sta sestavni del boja za socialistične samoupravne, družbenoekonomske odnose in pomemben dejavnik za obvladovanje gospodarskih in družbenih protislovij. Zato je potrebno tehnološke spremembe v svetu uveljavljati v domači proizvodnji in infrastrukturi in jih nadalje razvijati, pri čemer bodo imeli pomembno vlogo kompjuteriza-cija, robotizacija, avtomatizacija proizvodnih procesov in sodobni telekomunikacijski sistemi. Osnovne smeri razvoja in osvajanja novih tehnologij bodo predvsem: — sistemi in sestavine za avtomatizacijo proizvodnih procesov; — sistemi in sestavine za varčevanje z energijo iii priprava elementov in sistemov za alternativne vire energije; — nekatere veje bazične in predelovalne kemije, zasnovane na lažje dosegljivih vhodnih vložkih; — sistemi ' in sestavine za informatizacijo proizvajalnih in upravljalnih procesov z uporabo zlasti domače računalniške in telekomunikacijske ‘opreme; — mikroelektronika kot infrastrukturna tehnologija; — optoelektronika kot sestavina elektronske, elektrotehnične, strojne in telekomunikacijske tehnike bodočnosti; — biotehnologija. 6.3, Pri razvojni strategiji bo potrebno upoštevati nadaljnji razvoj infrastrukturnih dejavnikov, ki gospodarstvu in družbi zagotavljajo osnovo razvoja in hkrati terjajo dolgoročne stabilne razmere ter velika materialna sredstva. 6.3.1. Zaradi trajnega zagotavljanja energije in zmanjšanja uvozne odvisnosti je potrebno razvoj energetike celovito oblikox,ati in ne ločeno po posameznih energetskih dejavnostih, čemur morajo biti podrejeni kratkoročni, območni in drugi posamični interesi. Ob sedaj ocenjeni rasti družbenega proizvoda bi poraba energije rastla po povprečni stopnji 3 °/o letno. Skrbeli bomo za čimboljše usmerjanje vseh vrst energije, pri čemer bomo upoštevali zahteve tehnologije, ekologije, varnosti in gospodarskih meril. Zanesljivost oskrbe uporabnikov z energijo na različnih območjih bomo - povečali z dodatnim povezovanjem v jugoslovanske in mednarodne energetske sisteme. S povečanim koriščenjem vodne sile zlasti na Savi in Muri bo povečan delež vodne energije. Energetsko odvisnost SR Slovenije bomo zmanjševali tudi z izgradnjo jedrskih elektrarn, z odkrivanjem in izkoriščanjem novih nahajališč premoga v severnovzhodni Sloveniji in na Krškem polju, z modernizacijo proizvodnje v obstoječih premogovnikih ter z odkrivanjem in izkoriščanjem novih nahajališč nafte in zemeljskega plina v severovzhodni Sloveniji, Krškem polju in Slovenskem Primorju. Pri optimiranju uporabe virov primarne energije bomo upoštevali stroške prevoza, izgube pri pretvarjanju in prenosu, zanesljivost oskrbe, plačilnobilančne razmere, pa tudi druge splošne gospodarske koristi, predvsem večjo uporabo lastnega znanja in tehnologije in možnosti za večnamenske investicije. Za zagotovitev zanesljivejše oskrbe bo potrebno slovenski plinovodni sistem priključiti še na en vir zemeljskega plina. Sprejeti moramo dolgoročni program varčevanja z energijo, v katerem bomo opredelili strategijo in politiko ter ekonomske in druge ukrepe za zmanjševanje specifične porabe energije v industriji, kmetijstvu, prometu, stanovanjskih in drugih zgradbah, gospodinjstvih in pri drugih uporabnikih energije. 6.3.2. Oblikovati moramo celovit in racionalen prometni sistem, ki bo v skupnem jugoslovanskem prometnem sistemu zagotavljal varen, hiter, kakovosten in učinkovit prevoz potnikov in blaga, zmanjševal delež stroškov prometa v strukturi cene ter z izkoriščanjem ugodne zemljepisne lege" pospeševal vključitev v mednarodne prometne tokove. Razvoj ustrezne prometne infrastrukture je vzročno soodvisen s policentričnim razvojem urbanizacije in gospodarstva, posamezne prometne panoge pa se pri tem med seboj dopolnjujejo. Razvijali bomo integralni transport z uvajanjem sodobne tehnike in tehnologije premikanja in skladiščenja surovin, repromateriala in končnih izdelkov ter z nadaljnjo izgradnjo skladiščno transportnih kapacitet v okviru blagovno transportnih centrov. Tehniške, tehnološke, gospodarske in druge prednosti narekujejo ponovno uveljavitev železnice in usmeritev prometne politike v hitrejšo posodobitev in nadaljnji razvoj železnice, še posebej pa železniške infrastrukture kot temelja kopenskega prometnega sistema. Kjer ni železnice, bo imel prednost v razvoju javni cestni tovorni in potniški promet. Pri razvoju cestnega prometa in cestne infrastrukture bomo upoštevali obstoječe značilnosti pri prostorski razporeditvi industrijskih in urbanih središč ter koncept policentričnega razvoja. Obenem bomo upoštevali zahtevo za hiter in varen prevoz potnikov in blaga v tranzitu in notranjem prometu, predvsem z nadaljevanjem izgradnje cestnega križa ter zahteve, ki izhajajo iz osimskih sporazumov. Pomorski položaj SR Slovenije bo potrebno bolj izkoristiti. Hitrejši razvoj pomorskega prometa bomo zagotovili s povečanjem in posodobitvijo ladjevja in luke ter z zagotovitvijo stalnih pomorskih poti za srednjeevropske in podonavske države. ’ Razvijali bomo tehnološko naprednejšo in gospodarnejšo letalsko floto, usmerjeno v mednarodni promet. Nadaljevali bomo s posodabljanjem letališke infrastrukture. Z uvajanjem sodobne tehnologije in razširitvijo zmogljivosti bomo v PTT prometu izboljšali kakovost dela ter zmanjšali neskladje .med. družbenimi in gospodarskimi potrebami in zmogljivostmi telekomunikacijskega sistema. Hkrati bomo z uvajanjem novih tehniško-tehnoloških rešitev zagotavljali tehnološko enotnost jugoslovanskega PTT sistema in tudi skladen družbeno racionalen in enoten razvoj preostalih Sistemov zvez ter omogočili boljšo povezanost v mednarodnem PTT prometu. ' 6.3:3. Pri pripravi dolgoročnih planov bo več pozornosti namenjene ohranjanju in zadrževanju vodnih količin ob upoštevanju načela večnamenske rabe vode, posebno pa varstvu pred onesnaževanjem in izboljševanju kakovosti vode. Pri zaščiti kmetijskih površin pred poplavami in pri osuševanju je treba dati prednost površinam, ki jih je z osuševalnimi ukrepi možno v kratkem usposobiti za večjo donosnost pri pridobivanju hrane. Pri uporabi tehnološke in hladilne vode moramo zagotoviti njeno smotrno koriščenje, uvajati zaprte krogotoke in zagotoviti njeno čiščenje. V industrijskih conah in povsod, kjer se troši več tehnološke in hladilne vode, je potrebno porabnike usmeriti k manj kakovostnim virom ob hkratni skrbi za uvajanje tehnoloških postopkov, ki absolutno in specifično trošijo manj vode. Pri oskrbi z vodo je osnovna naloga ekonomsko sprejemljivo zagotoviti dovolj kakovostne pitne vode na vseh območjih in ob vsakem času, ob hkratnem varovanju zbirnih območij podtalnice, izvirov in površinskih voda, ki se uporabljajo ali se še bodo za oskrbo s pitno vodo. 6.4. Za oblikovanje proizvodne usmeritve moramo nujno določiti tiste proizvodne programe, ki bodo konkurenčni na tujih in domačem trgu. 6.4.1. Osnovna naloga industrije v dolgoročnem obdobju je usmeritev v intenzivno gospodarjenje, ki dolgoročno zagotavlja visok dohodek na zaposlenega in na vložena sredstva. To zahteva posodabljanje gospodarske strukture, bistveno zboljšanje kakovosti proizvodnje in na teh osnovah intenzivno izvozno usmeritev. Za uresničitev teh ciljev se bo treba usmeriti k novim proizvodnim programom, ki temeljijo na večji uporabi znanja ter varčevanju s surovinami in energijo. Organizacije združenega dela morajo pri tem upoštevati sedanje razvojne možnosti in nova dognanja v svetu ter tista merila prestrukturiranja gospodarstva, ki zahtevajo večji izvoz izdelkov na konvertibilno tržišče in racionalno nadomestitev uvoznih programov oziroma njihovih sestavin. Pri pripravi programov bodo organizacije združenega dela morale upoštevati možnosti za financiranje glede na razpoložljivo akumulacijo, predvsem iz lastnih in samoupravno združenih sredstev. Vlaganja bodo morala biti smotrna tudi glede na kadrovske zmogljivosti ter surovinske, energetske in druge naravne danosti. Vse več' vlaganj bodo organizacije združenega dela morale usmeriti v znanje in kadre. Postopno bo potrebno uvajati razvojne programe z večjo udeležbo visoko strokovnih kadrov, z večjo inovativno sposobnostjo in znanjem, z visoko avtomatizirano proizvodnjo, z višjo stopnjo predelave in z večjo uporabo kakovostnih domačih surovin. Organizacije združenega dela se morajo usposobiti za realizacijo celovitih ponudb (npr. kompletnih objektov, proizvodnih linij). Več pozornosti bomo morali nameniti razvoju maloserijske proizvodnje, ki bo kooperant velikoserijske proizvodnje, hkrati pa bo zadovoljevala pestre potrebe kupcev. Posebno pozornost bo treba posvetiti hitremu razvoju tistih tehnološko in razvojno intenzivnih ter izvozno usmerjenih programov, ki so pretežno skoncentrirani oziroma imajo največje razvojne možnosti v elektroniki, strojegradnji, farmacevtski, kemični industriji in v delu nekaterih drugih panog. Industrijske panoge, ki so do sedaj močno prispevale k razvoju in izvozu, je treba posodobiti, da bodo ohranile oziroma izboljšale svoj konkurenčni položaj na mednarodnih trgih. Pri razvoju ključnih razvojnih programov v nekaterih skupinah in podskupinah industrije, ki imajo pomen tehnološke infrastrukture, se .moramo opredeliti do možnosti in preveriti sposobnosti na osnovi širšega povezovanja v jugoslovanskem in svetovnem merilu za realizacijo ponudb oziroma objektov, kot so: energetski objekti, procesni objekti in linije, proizvodni sistemi, tehnološko zahtevnejši sistemi za izboljšanje in zaščito okolja, integrirani telekomunikacijski sistemi, objekti s kompleksnimi sistemi za nadzor in vodenje v industriji, v energetiki in prometu ter računalniki. 6.4.2. Ocene, naravnih danosti in poznane tehnologije glede dolgoročnega razvoja kmetijstva nam dajejo možnosti za povečanje pridelave hrane za več kot polovico. Uresničevanje te naloge zahteva varovanje kmetijske zemlje, njeno izboljševanje in usposabljanje, vključevanje neobdelane zemlje v obdelavo im s tem povečevanje sklada kmetijske zemlje. Zboljšanje obstoječe kmetijske strukture z ustvarjanjem večjih proizvodnih enot in proizvodnih skupnosti združenih kmetov daje možnosti za racionalnejšo rabo razpoložljivih zemljišč. Siriti moramo medsebojno povezovanje združenih kmetov v organizacijah združenih kmetov in z družbenim kmetijstvom ter razvijati nove oblike proizvodnega sodelovanja za večjo kmetijsko pridelavo in krepitev materialnega položaja in socialne varnosti združenih kmetov. Krepiti moramo povezave med primarno pridelavo, predelovalno industrijo in trgovino, da bi zagotovili medsebojno soodvisnost v ustvarjanju dohodka pri proizvodnji hrane na osnovi povečevanja produktivnosti, spremenili strukturo proizvodnje, povečali usmerjenost v izvoz in izboljšali oskrbo prebivalstva in industrije. Z intenzifikacijo ob4elave kmetijskih zemljišč lahko dolgoročno dosežemo in tudi presežemo sedanje povprečne hektarske pridelke kmetijsko razvitih dežel in na ta način zagotovimo najmanj 2,5 ”/o povprečno letno rast kmetijske pridelave. Za uresničitev tega cilja bomo v primarni proizvodnji spreminjali kadrovsko strukturo in razvijali znanstveno in strokovno pospeševalno delo, ki mora zajeti sleherno pridelovalno enoto. Večja intenzivnost pri pridelavi hrane bo ob hkratni koncentraciji zmogljivosti omogočila večjo delovno storilnost. V razvoju živinoreje bo glavna proizvodna usmeritev govedoreja in tiste oblike proizvodnje, za katere bomo lahko zagotavljali krmo iz lastnih virov. V ostalem delu živinoreje pa bo poudarek na tehnološkem posodabljanju obstoječih zmogljivosti. Z razvijanjem biotehniških znanosti in njihovo uporabo v praksi bodo izpopolnjeni sortni izbor, izboljšane metode selekcije in zdravstvenega varstva živali, tehnologija in zaščitne znamke v sadjarstvu, vinogradništvu, hmeljarstvu, semenarstvu in živilsko predelovalni industriji. Pri vlaganjih v kmetijsko pridelavo bomo dajali prednost predvsem naložbam v osuševanje in namakanje, v agromelioracije kot tudi v spremljajoče ukrepe komasacije in nakupa zemljišč ter obnovi trajnih nasadov, v posodabljanje tehnologij, v boljšo izrabo domačih virov krme, v selekcijo 'in semenarstvo, v izrabo morja kot vira hrane ter v dograditev in v boljšo izrabo obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Naložbe v predelovalno industrijo bomo usmerjali v skladu z zagotavljanjem domačih surovinskih virov in v posodabljanje tehnologij, ki bodo omogočale večjo proizvodnjo, boljšo oskrbo in večje vključevanje v mednarodno delitev dela. Ob celovitih prizadevanjih za revitalizacijo hribovskega sveta bomo izvedli smiselno rajonizacijo in delitev proizvodnje z dolinskim svetom, razvijali možnost za dopolnilne oblike zaposlovanja in uvajali diferencirane oblike pospeševanja proizvodnje. Krepili bomo povezovanje s pridelovalci hrane iz drugih območij Jugoslavije na podlagi skupnih vlaganj v primarno proizvodnjo za zagotovitev potrebnih surovin in za načrtovanje skupnega izvoza. 6.4.3. Pri gospodarjenju ž gozdovi bomo zagotovili njihovo večje, pa vendar smotrno izkoriščanje. To bo prispevalo k večji preskrbljenosti predelovalne industrije z lesom, hkrati pa še vedno omogočalo ohranitev in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov. Pri tem bomo upoštevali pogoje, ki bodo zagotavljali predvsem trajnost gozdov in njihovih funkcij, naraščanje prirastka in donosov, ter zagotovili trajno in racionalno obnavljanje gozdov. Pri dohodkovnem povezovanju z lesno predelovalno industrijo bodo morali nosilci primarne proizvodnje gozdnih sortimentov in predelave lesa skrbeti za čimboljše izkoriščanje gozdnih sortimentov in prednostno usmerjanje lesne surovine izvozno naravnani lesnopredelovalni industriji, za in- tenzivno plemenitenje v višjih stopnjah predelave ter zamenjavo s substituti pri ekstenzivnih porabnikih. 6.5. Številne prednosti, ki jih nudi turizem, zlasti pri izvozu, moramo izkoristiti na podlagi ustreznejše povezanosti turističnega gospodarstva, ki bo sposobno ponuditi več proizvodov in storitev višje kakovosti ter z njimi vse ti^te naravne in druge dobrine, ki same po sebi nimajo ekonomske vrednosti, ampak jo pridobijo le kot organizirani sestavni del turistične ponudbe. Za vsako turistično območje in s tem tudi za posamezno zvrst turizma bo treba opredeliti 'med njimi povezano, celovito in kvalitetno turistično ponudbo. Nadaljnje povečevanje turističnega prometa bomo zagotavljali predvsem s kakovostnejšimi in več storitvami, kar bo dajalo večji devizni priliv na gosta in bistveno povečalo delež izvenpenzionske porabe. Zagotoviti moramo podaljšanje letne in zimske'- turistične sezone. Bistveno bo povečana vloga samostojnega osebnega dela. Na teh osnovah morajo organizacije združenega dela .in drugi dejavniki v turističnem gospodarstvu pripraviti realne programe razvoja turizma, ki bodo' omogočili petkratno povečanje deviznega priliva od turizma v primerjavi z letom i983 in njegovo bistveno večjo vlogo pri zadovoljevanju rekreativnih potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov. 6.6. Razvoj gospodarstva, njegovo prestrukturiranje in intenzivnejša . izvozna usmeritev bodo zahtevale od trgovine nadaljnjo specializacijo in modernizacijo ter stabilne dolgoročne povezave s proizvodnjo. Trgovina bo morala prevzeti tudi večjo odgovornost za preskrbo prebivalstva. 6.7. Razvoj drobnega gospodarstva bo vse bolj pomemben sestavni del prestrukturiranja in racionalizacije gospodarstva, izboljševanja izvozne ponudbe in izbire dobrin in storitev nh domačem trgu, veliko pa lahko pripomore k hitrejšemu zaposlovanju. Zlasti v industriji je treba proizvodne programe, ki ne sodijo v industrijski način proizvodnje, selekcionirati in krčiti ter v skladu z delitvijo dela prenašati v drobno gospodarstvo. To velja posebno za tiste vrste maloserijske in proizvodnje po "naročilu, ki temelji na najnovejših dosežkih znanosti. Pri razvoju osebnih in drugih storitev in zlasti pri razvoju servisnih dejavnosti za-teh-nične prčdmete ter pri uveljavljanju novih proizvodov je treba bolj upoštevati vlogo drobnega gospodarstva kakor tudi pri vzdrževanju gradbenih objektov, stanovanj in napeljav. V sorazmerno kratkem času moramo znatno povečati proizvodnjo in količino storitev, s tem pa tudi zaposlenost. S stabilnimi gospodarskimi rezultati, z ukrepi gospodarske politike in drugimi ukrepi bo treba povečati interes organizacij združenega dela, delovnih ljudi in občanov za ustanavljanje novih in širitev obstoječih enot drdbnega gospodarstva. 6.8. Zaradi dosežene stopnje zado\'oljevanja stanovanjskih potreb in ob upoštevanju materialnih možnosti je treba v prihodnjem obdobju relativno zmanjševati narodnogospodarske stroške za ' stanovanjsko gradnjo v družbenem proizvodu. Zadovoljevanje stanovanjskih potreb bo moralo biti1 bolj kot doslej skrb posameznikov in manj breme družbe.. V prvem obdobju bo treba pozornost nameniti odpravi stanovanjskega primanjkljaja, posebno v urbanih okoljih in industrijskih' središčih ter pospešiti prenovo stanovanjskega sklada. Pomembna naloga je nadaljnje zboljševanje kakovosti stanovanj ob relativnem znižanju ceri stanovanjske gradnje. Razvoj komunalne infrastrukture bo usklajen z dolgoročno zasnovano politiko urbanizacije, da ne bo postala omejitveni dejavnik celotnega razvoja. Posodabljanje in dograjevanje komunalne infrastrukture bo v prihodnosti zahtevalo ihtenzivrtejšfe, sistematično in dolgortičnti vlSkarije he le zakadi višjega, bivalnega standarda, temveč predvsein zaradi nuje po zaščiti bivalnega okolja m naravnih virov. Ob Upoštevdnju specifičnosti v Stt Sloveniji ih ptf-sebej v posameznih območjih bodo Uveljavljene ekti-nomške stanarine ih s tem zagotovljena reprodukcija družbenega staHdvahjšltfega sklada, k reiativnetiiu znižanju cen štahtivanj bo prispevalo večje uvCljavijatije tržnih zakonitosti pri ponudbi in povpraševanju. 6.9. Ražvbj družbenih dejitvhbšii je pogoj zU ražvdj ustvarjalnih sil dvdžbe. V nitšietinjiii ihtlli Bbttib težili k ohranitvi došežfene ravni, kar pa bo žartidi ittanj materialnih Irlbžribšti, še zlasti V prvetti dbddtijti doi-goročHegd planskega obddtija, hidgbče le S smotrrtfejšti uporabo sredstev in tičlnktivitejšlth orgaiiizirMHjetti družbenih dejavnosti. Hitreje bomo razvijali tiste prb-grame, ki povečujejo gospodarsko in duhovno Ustvarjalno moč družbe, njeno sposobnost za prilagajanje sprehlembam v razvtijit in ki zagotavljajo enake izhodiščne pogoje za razvoj posameznika ter dogovorjeno raven socialne varnosti delovnih ljudi in občanov. Nadaljnji razvoj odnosov v svobodni menjavi dela bo v prihodnje bolj usmerjen h krepitvi neposrednih odnosov med porabniki ih izvajalci. Na tej podlagi bodd programi družbenih dejavnosti vedno bdlj Usklajeni s potrebami delavcev; delovnih ljudi in občartov. programi razvoja gospodarstva ter njegovimi materialnimi možnostmi. B.iJ.i. tisnovtio šolo bo treba razvijati HM načelih celodnevne šole, tako da bo povsod v ŠR Sloveniji zagotovljeno kvalitetno uresničevanje programa življenja.ih dela ošHdvne šole ih s tem Ustvarjene všbtn učencem najboljše razvojne možnosti. Bolj bd treba razvijati oblike notranje diferenciacije ih individualizacije pouka ter tehnično in delovno VZgdjo in bdlj povezati pduk ž drugimi oblikami vžgOjrtOižobraŽe-valnega dela, zlasti z interesnimi dejaVboštihi. .V srednjem izobraževanju bo treba dhraHiti usmeritev, da se vsem, ki končujejo Osnovnošolsko obveznost, omogoči vključitev v nadaljnje izobraževanje, ob tem pa v programih šol zagotoviti lakšrte izobrazbene vsebine, k-i bodo ustrezale prestrukturiranju združenega dela. Za usposabljanje mladine, ki ne želi nadaljevati izobraževanja na stedhjl Šoli. pa je treba načrtneje razvijati programe usposabljanja iz dela. Organizacijsko ih vsebinsko bo treba bistveno preobraziti visoko šolstvo, izboljšati učinkovitost ih kakovost visokošolskega študija in tako zhiunjŠati Bšlp. Strukturo in obseg vpisa visokega šolstva je treba usklajevati s programi in Usmeritvami gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja, pri tem pa bistveno povbčati obšeg podiplomskega študija. Ob širših možnostih za vpis bo potrebno zaostriti pogoje na začetku študija In Spodbujati najbolj sposobne in prizadevne. Razvoj znanosti in tehnologije zahtevata usposabljanje delaVCev s šiftiko splošno in strokovno izobrazbo ter S sposobnostjo ta pi-fetisttiefjanje na nova delovna področja. Strokovnjake je treba Vzgajati ob taki vsebini in organizaciji visokošolskega študija, v katerem je raziskovalno delo podlaga in nepogrešljiva sestavina pedagoškega dela. Zaradi stalnega in sprotnega posodabljanja, poglabljanja in dopolnjevanja znahja ter razvijanja delovnih in drugih ustvarjalnih zmožnosti delavcev in delovnih ljudi morata trajno izobraževanje in usposabljanje postati enakovredna sestavina izobraževalnega sistema. Učitelje bo treba usposabljati za posredovanje vedno novih izobrazbenih vsebin, ki bodo posledica vse hitrejšega tehnološkega, znanstvenega in družbenega razvoja, in okrepiti njihovo vzgojiteljsko vlogo. 6.9.2. Ustvariti moramo ugodne družbehe razmere za razvoj tiste zhartOŠti, ki jfe splošni pogbj zh Uresničevanje strategije opitartjU hd lastiiti Htdčl. Osnovni in aplikativni raziskovalni program skupnega potnerta mora. zagotoviti podlage za krepitev razredne in narodne kulturne zavesti ter krepitev kadrov za razvoj in Uvajanje produktivnejših tehnologij v gospodarstvu irt družbenih dejavnostih. Interdisciplinarno zasnovani aplikativni in razvojni raziskovalni programi bodo izhajali iz hepošred-nih potreb uporabnikov in bodo financirani v skladu š prioritetnimi cilji družbenega razvoja. Organizacije združenega dela se morajo usposobiti za organizirano izkoriščanje znanstvenih dosežkov ter spodbujati znanstvena raziskovanja za svoje in širše družbene potrebe ter razvijati množično inventivno dejavnost. Povezovanje vseh členov inovacijskega procesa bo potekalo predvsem s prehajanjem kadrov preko osnovnih v aplikativne in razvojne raziskave in na ta način Zagotovilo ustvarjanje inovacijskih tehnologij in znanjd. Na ta način' bo raziskovalna dejavnost prispevala k pridobitvi sposobnih kadrov za prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, zmanjševanju rizikov pri naložbah irt odgovbrnosti raziskovalcev za napredek združenega dela. Pospešiti bo treba neposredno menjavo dela za raziskave in jo uveljaviti kot .sestavili del naložbene politike organizacij združenega dela v iribvativrie kadre in znanje. Pospeševali bomo tudi oblikovanje raziskovalnih enot v organizacijah združenega dela. S krepitvijo raziskovalne infrastrukture, zlasti š hitrejšo obnovo raziskovalne opreme in krepitvijo informacijsko-dokumentacijske dejavnosti bomo ustvarjali pogoje za sodobriejše in bolj Učinkovito raziskovalno deio. 6.9.3. V kulturi bo treba razvijati množično in aktivno udejstvovanje delovnih ljudi in še zlasti spodbujati vrhunske umetniške dosežke ter njihovo posredovanje delovnim ljudem in občanom na celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Bolj se morajo uveljaviti družbena skrb za ohranjanje, vrednotenje in razvoj naprednih tradicij ter skrb za razvoj nacio-nalnokulturnih in humanističnih vrednot, še posebej skrb za slovenski jezik. Zlašti prvo obdobje uresničevanja dolgoročnega plana bo zaradi UpoFashjenega ali celo zmanjšanega dotoka sredstev zahtevalo vrsto prestrukturiranj ali reorganizacij kulturnih programov nacionalnega pomena. V drugem obdobju pa bo nujno postopoma nadaljevati s pričeto gradnjo najbolj potrebnih nacionalnih kulturnih institucij in z obnavljanjem spomenikov kulturne dediščine. Poglavitni cilji dolgoročnega razvoja na kulturnem področju soi — nenehna rast kulturne ravni delovnega človeka in občana; — ohranjanje in razvijanje dostopnosti kulturnih dobrin in vrednot; —• zagotavljanje materialnih in organizacijskih možnosti za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje; — zagotavljanje enotnega, policentrično organiziranega slovenskega kulturnega prostora, tesno povezanega s kulturnim življenjem zamejcev, izseljencev in zdomcev in s kulturnimi dejavnostmi narodnosti, ki živijo v SR Sloveniji; — poglabljanje in širitev menjave kulturnih dobrin narodov in narodnosti Jugoslavije. 6.9.4. Potrebe po zdravstvenih storitvah bodo tudi v bodoče naraščale kot bistvena sestavina kvalitete življenja in dela. V programih zdravstvenega varstva bodo opredeljeni ukrepi za razvijanje preventivnih metod dela, s katerimi naj bi dosegli naslednje cilje: — nadaljnje zmanjšanje umrljivosti dojenčkov in podaljšanje pričakovane povprečne življenjske dobe; — zmanjšanje stopnje invalidiziranja in umrljivosti zaradi obolenj srca in ožilja, rakastih obolenj in poškodb; — izboljšanje higiensko-sanitarnih razmer; — izboljšanje zdravstvenega stanja zobovja pri mladini in aktivni populaciji. Pri razvoju zdravstvenih dejavnosti bo imela prednost osnovna zdravstvena dejavnost, ki bo postopoma prevzemala nekatera opravila od organizacij specialistične in bolnišnične dejavnosti. Z usmerjanjem kadrov bomo dosegli, da bo več kot polovica vseh zdravnikov zaposlenih v osnovni zdravstveni dejavnosti. S tem in s krepitvijo zdravljenja in nege bolnikov na domu bomo zmanjšali obseg bolnišničnega zdravljenja. 6.9.5. S postopno rastjo življenjskega standarda se kažejo večje možnosti za nadaljnji razvoj telesne kulture in rekreacije, ki postajata vse bolj nepogrešljivi pri ohranjanju fizične kondicije in psihičnih sposobnosti človeka. Sloneti bo morala na aktivni udeležbi delovnih ljudi v raznovrstnih in prožnih, kolektivnih, družinskih in individualnih oblikah telesno-kulturnega udejstvovanja. Od tekmovalnih športov bomo v skladu z materialnimi možnostmi razvijali predvsem tiste, v katerih imamo tradicijo, naravne danosti in številno občinstvo. 6.9.6. Potrebe po organiziranem otroškem varstvu bodo naraščale. Zagotoviti moramo večjo povezanost vseh strokovnih, samoupravnih in družbenih dejavnikov, ki lahko prispevajo k realizaciji družbenih smotrov vzgoje otrok in k podružbljanju vzgojnovar-stvene dejavnosti. Sočasno s prizadevanjem za povečanje zajetja predšolskih otrok v organizirano vzgojo in varstvo bo potrebno razvijati različne vzgojne programe. Tudi varstvo materinstva ter skrb za novorojence in predšolske otroke bo treba mnogo bolj prilagoditi njihovim specifičnim potrebam. 6.9.7. S storitvami in dejavnostjo socialnega skrbstva bomo po načelu solidarnosti zagotavljali socialno varnost tistim občanom in družinam, ki si tega zaradi objektivnih pogojev ne morejo zagotoviti s svojim delom. Pri tem bomo razvijali večjo medsebojno (prostovoljno) pomoč v soseski in bolj individualizirane oblike tega varstva povsod tam, kjer institucionalizirano in družbeno dražje varstvo ni nujno potrebno. Bolj bomo razvijali preventivno dejavnost socialnega skrb- stva in povečali količino ter kakovost svetovalnega dela. VII Dolgoročni plan SR Slovenije bo moral kot obvezna izhodišča za pripravljanje in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planov razčleniti in opredeliti naslednje sestavine: Na osnovi 102. in 103. člena ustave SR Slovenije, ki okvirno obravnavata varstvo dobrin splošnega pomena, ter 104. člena, ki obravnava varstvo in izboljšanje človekovega okolja: območja najboljših kmetijskih zemljišč ter območja za melioracije; območja pomembnejših varovalnih gozdov; območja najožjih varstvenih pasov, pomembnejših zajetij in črpališč vode, območja pomembnejših podtalnic; morsko obalo; območja 'pomembnejših rezerv rudnin in mineralnih surovin; območja narodnih in krajinskih parkov; varstvena območja pomembnejših kulturnih .spomenikov; območja saniranja onesnaženosti zraka ter pomembnejših vodotokov oziroma delov vodotokov. * Skladno s sprejeto politiko policentričnega razvoja je treba kot obvezno izhodišče upoštevati tudi naslednje omrežje središč skupnega regionalnega pomena v skladu z njihovo vlogo zaposlitvenih središč in pri oskrbi prebivalstva, v katerih je treba smotrno usmerjati razvoj ustreznih dejavnosti: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, somestje Koper—Izola—Piran, Nova Gorica, Novo mesto in Murska Sobota. Zaradi bolj oddaljene lege nekaterih območij od teh središč pa še somestja Ravne—Slovenj Gradec—Dravograd, Brežice— Krško, Jesenice—Bled—Radovljica, Trbovlje—Zagorje —Hrastnik ter Velenje, Postojna in Ptuj. Kot obvezna izhodišča za dolgoročne in srednjeročne p.lane v SR Sloveniji je treba opredeliti zasnove naslednjih omrežij oziroma razmestitve objektov: zasnovo omrežja magistralnih mednarodnih cest, avtocest in medregionalnih cest, ki povezujejo središča policentričnega sistema med seboj ter s centri približno čnake funkcije zunaj SR Slovenije; zasnovo razmestitve magistralnih in glavnih železniških prog; zasnovo razmestitve hidroelektrarne, termoelektrarne, toplarne, prenosno omrežje 110 kW, 220 kW in 400 kW; zasnovo razmestitve magistralnih plinovodov; zasnovo razmestitve regionalnih vodovodov ter zasnovo razmestitve čistilnih naprav za odvajanje odpadnih voda ndti 10.000 E. Občine lahko obvezna izhodišča v dolgoročnem planu SR Slovenije na svojem območju še razširijo v svojih dolgoročnih planih, pri čemer je treba upoštevati specifičnosti posameznih občin, naravo dolgoročnega planiranja in zakonske opredelitve. V občinah je možno tako opredeliti poleg varstva dobrin splošnega pomena in glavne infrastrukture še zlasti urbanistične zasnove naselij in krajinske zasnove območij. VIII Strategija in politika dolgoročnega razvoja bosta uresničeni samo z organizirano aktivnostjo vseh subjektivnih sil družbe. Problemi družbenoekonomskega razvoja zahtevajo vrsto odločnih sprememb v razvojni in gospodarski politiki in prilagajanje gospodarskega sistema zahtevam gospodarske stabilizacije. Pri tem je izredno pomembno uskladiti ukrepe tekoče gospodarske politike s strateškimi opredelitvami gospodarske in razvojne politike ob realni presoji časovnih, materialnih in človeških možnosti za izpolnjevanje neposrednih nalog in nujnih sprememb. Uresničevanje dolgoročnih strateških ciljev v družbenem razvoju v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji je tesno povezano z izpolnitvijo sistema razširjene reprodukcije na temeljih socialističnega samoupravljanja. Z nadaljnjim razvojem in dopolnitvami posameznih delov in elementov gospodarskega in političnega sistema bo potrebno zagotoviti realne možnosti za prevladujoči položaj delavca v družbeni reprodukciji in tako odločilno vlogo delavcev pri obvladovanju pogojev in rezultatov dela. To je tudi ključno vprašanje za premagovanje sedanjih zastojev pri razvoju samoupravljanja in temelj za njegovo polno uveljavitev. Temeljno organizacijo združenega dela moramo dosledno uveljaviti kot osnovno obliko organiziranja delavcev v združenem delu, v kateri delavci upravljajo s proizvodnimi sredstvi v družbeni lastnini ter uresničujejo samoupravljanje kot del celotnega samoupravnega družbenega odnosa, delovno organizacijo pa razviti v ključno obliko integracije in jo, ob upoštevanju skupnih interesov temeljnih organizacij v njeni sestavi, uveljaviti kot gospodarski subjekt, ki bo usposobljen za povezovanje v sestavljene organizacije in širše integracijske celote in na teh osnovah za realno planiranje, optimalno delitev dela, racionalno uporabo sredstev ter učinkovitejši in stabilnejši družbeni razvoj. Osnova za učinkovit sistem socialističnega samoupravljanja je zagotovitev spoštovanja gospodarskih zakonitosti in tržnih meril na enotnem jugoslovanskem trgu. Pomembni elementi uveljavljanja tržnih meril v vseh procesih dela in reprodukcije bodo organiziranost trga oziroma dolgoročnejše dohodkovno povezovanje organizacij združenega dela in dogovarjanje proizvodnje in prodaje ob preprečevanju kartelnega in monopolnega ravnanja, oblikovanje rezerv itd. Z usmerjevalno in usklajevalno in glede trga korektivno vlogo samoupravnega planiranja bo treba v odnosih med organizacijami združenega dela ter v celotnem gospodarstvu s samoupravnim sporazumevanjem, družbenimi dogovori in ukrepi družbenopolitičnih skupnosti usklajevati družbene potrebe z razvojnimi možnostmi. Zagotoviti bo treba čvrsto plansko usmerjanje razporejanja dohodka in čistega dohodka na akumulacijo in sredstva za porabo z določitvijo ustreznih razmerij v planih organizacij združenega dela in v družbenih planih in pri tem upoštevati samoupravna in družbeno dogovorjena merila, opredeljena na podlagi medsebojne odvisnosti kazalnikov bruto osebnih dohodkov na delavca in akumulacije na uporabljena sredstva. S srednjeročnimi plani bomo morali opredeljevati družbene kriterije za dohodek, ki ga bodo delavci morali dosegati v gospodarjenju z družbenimi sredstvi ter sočasno planirati pridobivanje in razporejanje dohodka za posamezne namene porabe. V delitvi sred1-štev za osebne dohodke bomo razvijali metode in mehanizme, ki bodo motivirali delavce za povečanje učinkovitosti individualnega in skupnega dela ter učinkovitejše upravljanje z družbenimi sredstvi v posamezni organizaciji združenega dela In v družbi kot celoti. V tem okviru bodo organizacije združenega dela uveljavljale takšne rešitve, ki bodo spodbujale delavce k večji produktivnosti jn učinkovitosti, zniževanju stroškov ter uveljavljanju racionalizacij, inovacij, izumov in tehničnih izboljšav. Le sistem, ki bo spodbujal in motiviral delavce za doseganje boljših rezultatov v gospodarjenju, bo dolgoročno lahko osnova za di- namičnejši družbeni in gosp'odarski razvoj na kvalitetnih osnovah in v stabilnejših razmerah poslovanja. Specifične rešitve v gospodarskem sistemu, predvsem pa ukrepi razvojne in gospodarske politike, ki jih bomo opredelili v srednjeročnih planih, bodo morali na osnovi temeljnih sistemskih usmeritev predvsem podpirati strategijo kakovostne preobrazbe oziroma tehnološke intenzifikacije v več ali manj vseh dejavnostih slovenskega gospodarstva, še zlasti pa njegovo prestrukturiranje v razvojno, tehnološko in znanstveno intenzivne proizvodnje na področjih, ki so podlaga za modernizacijo vsega združenega dela in njegovo vključevanje v mednarodno- delitev dela. Tako bodo zagotovljene tudi možnosti za boljše upravljanje in odločanje v samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih. St. 30-49/84 Ljubljana, dne 25. julija 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1314. Na podlagi 335. člena in 42. alinee prvega odstavka 342. člena ustave SR Slovenije, 16. člena zakona p družbenem sistemu informiranja, 44. alinee ^prvega razdelka 71. člena m 3. odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. julija 1984 sprejela ODLOK o programu statističnih raziskovanj Socialistične republike Slovenije v letu 1984 I V letu 1984 se bodo v Socialistični republiki Sloveniji izvajala v tem odloku navedena statistična raziskovanja kot dopolnitev statističnim raziskovanjem iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo in statistična raziskovanja, ki so pomembna za SR Slovenijo. Program statističnih raziskovanj je sestavni del tega odloka. II Za izvajanje raziskovanj, navedenih v programu so nosilcem zagotovljena finančna sredstva v proračunu SR Slovenije za leto 1984. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 05-4/84 Ljubljana, dne 25. julija 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 'Program statističnih raziskovanj SR Slovenije ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO v letu 1984 - Zap. št. f ' Podatke mora dati Prvi rezultati obdelave Raziskovanje Vsebina kdaj 1 2 3 4 5 6 STATISTIKA SAMOUPRAVLJANJA 1. Samoprispevki (SA-1) Območje, datum,) ob-(republiško raziskova- dobje, namen uved-rtje) (izvaja Zavod SR be, način odločitve, Slovenije za statistiko zbrana sredstva, — Zavod) stopnja plačevanja, učinki, zgrajeni objekti STATISTIKA KMETIJSTVA 2. Projekt uporabe sate- Analiza in interpre- litskih slik in podatkov tacija vseh treh viza ugotavljanje povr- rov (teren, zračni in šin — zemljišč in pri- satelitski posnetki) nosov (republiško. raz- daljinsko zaznavnih iskovahje) (izvaja . ZA- podatkov za območje VOD) SR Slovenije STATISTIKA CEN 3. Poročilo o cenah na drobno: — industrijskih živil- Prodajne cene v tr- ških in industrijsko ne- govini na drobno za živilskih proizvodov. industrijske živilske Obrazec C-12/RD, Ob- in industrijske neži-razec C-13/RD (dopol- vilske proizvode, ki nitev k zveznemu raz- jih bodo zajemale iskovanju) (izvaja ZA- košarice (poleg že VOD) zajetih v zvezni ra- ziskavi) za izračunavanje MŽS različnih kategorij potrošnikov. — kmetijskih proizvo- Najpogostejše cene dov. Obrazec C-II/RD na drobno v trgovini (dopolnitev k zvezne- in na trgu, ki jih bo-thu raziskovanju) (izva- do zajemale košarice ja ZAVOD) (poieg že zajetih v zvezni raziskavi) za izračunavanje M2S različnih kategorij potrošnikov. — za storitve. Obra- Cene na drobno za zec C-14/RD (dopolni- obrtne, komunalne, tev k zveznemu razisko- prometne In druge vanju) (izvaja ZAVOD) storitve, ki jih bodo zajemale košarice (poleg že zajetih v zvezni raziskavi) za izračunavanje MŽS različnih kategorij potrošnikov STATISTIKA INDUSTRIJE Občinske skupščine, 13i 1. 18. 4. krajevne skupnosti Zavod SR Slovehije 1. 2. 3i. 5. za statistiko (vzorec na terehu) Geodetski zavod SR Slovenije (avionski posnetki satelitski posnetki) Izbrane prodajalne v maj in 30. 6. trgovini na drobno v november 30. 12. 4 krajih v SRS Izbrane prodajalne v maj in 30. 6. trgovini rta drobno november 30. 12. in zasebni prodajalci na trgu v 4 krajih v SRS Izbrane organizacije maj in 30. 6. združenega delk, ki november 99: 12 opravljajo storitve in delavnice v zasebni lasti, ki opravljajo storitve v 4 krajih v SRS 4. Prognoza proizvodnje organizacij združenega dela v industriji' (KT-1) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) Pričakovan obseg Izbrane organizacije 20. v proizvodnje v mese- združenega dela v mesecu cu in problematika industriji sprememb v proizvodnji 28. v mesecu 1 2 3 4 6 6 GRADBENA IN STANOVANJSKA STATISTIKA 5. Indeks gradbenih stro- ■ Stroški gradbenih in Izbrane organizacije 10. 4. 30. 5. škov (ITG) (republiško obrtniških del po po- združenega dela v raziskovanje) (izvaja ZAVOD) zicijah gradbeništvu 10. 10. 30. 10. STATISTIKA OBRTI 6. Obrtne organizacije — Sprememba stanja Število organizacij Občinske sku pr'' 3- 3. obrtnih organizacij združenega dela v 4. 9. (Obrt-1) (republiško obrti, obratovalnice raziskovanje (izvaja ZAVOD) občanov — Dejavnosti, ki se Število in kvalifika- Občinske skupščine 6. 4. 11. 6. opravljajo s samostoj- cija delavcev v ob- nim osebnim delom z ratovalnicah samo- delovnimi sredstvi, ki so stojnih obrtnikov ' lastnina občanov (Obrt-3) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) STATISTIKA PROMETA IN ZVEZ 7. Problematika javnega cestnega prevoza (SAM-II, priloga) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) 8. Železniški prevoz (SZ/ M-1I) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) 9. PTT storitve (PTT/M-11) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) 10. Mejni promet potnikov z vlaki, letali, ladjami (SŽ-3, SP-2, SV-3) (do polnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) 11. Prevoz z žičnicami (Prom/2l-l, 2) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) 12. Cestni prevoz za lastne potrebe (SA/G-21) (dor polnitev k zveznemu . raziskovanju) (izvaja ZAVOD) STATISTIKA TURIZMA IN GOSTINSTVA 13. Mesečno "oročilo o obiskovalcih turi dičnih zanimivosti (TU-2) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) Izkoriščanje promet- Organizacije združe- 15. 1. nih sredstev, zmog- nega dela v javnem 9. 4. Ijivosti ob prometnih prometu 9. 7. konicah, investicije, 12. 10. stroški, cene Prevoz potnikov in Železniško gospodar-blaga v notranjem in stvo Ljubljana mednarodnem prometu Vrste pošiljk, tele- Združene PTT orga-fonske in telegrafske nizacije Slovenije storitve, delavci, dohod id Potniki v rednem ali Carinarnice maloobmejnem prometu, ki so prispeli ali odšli Prepeljane osebe, do- Upravljale! žičnic 10. v hodki in izkorišče- mesecu nost žičnic mesečno, 8. 1. kapacitete letno Število in zmogljivost Organizacije združe- 15, 1. prevoznih sredstev po nega dela, ki oprav-vrstah in avtodnevi, Ijajo prevoz za lastne prevoženi km. poraba potrebe goriva, prepeljani potniki in blago, potniški in tonski km, prihodki 10. v mesecu 20. v mesecu 10. v mesecu Domači in tuji obi- Izbrani turistični ob- 5. v skovalci turističnih jekti mesecu zanimivosti, iztržek od prodanih vstopnic 29. 1. • 30. 4. 30. 7. 29. 10. 30. v mesecu 30. v mesecu 30. v mesecu 30 v mesecu 30. L 15. 6. 19. 1. 20. 4. 20. 7. 20. 10. Stran 1560 URADNI LIST SRS * St. 27 — 8. VIII. 1984 1 2 3 4 5 6 STATISTIKA KOMUNALNIH DEJAVNOSTI 14. Komunalne organiza- cije — Letno poročilo o in- Investicije po virih Samoupravne inte- 20. 3. 20. 6. vesticijah v komunalne sredstev, povračila resne skupnosti za objekte in, naprave na za gospodarjenje s komunalno dejavnost območju občine (K-l) komunalnimi objekti (republiško raziskova- in napravami skupne nje) (izvaj* ZAVOD) rabe — Komunalne organi- Osnovna sredstva, in- Komunalne organi- 10. 4. 5. 7. zacije (K-3) (republiško vesticije v osnovna zacije raziskovanje) (izvaja sredstva, delavci po ZAVOD) kvalifikacijah in ce- ne komunalnih storitev STATISTIKA PREBI- * VALSTVA IN CENTRALNI REGISTER PREBIVALSTVA SR SLOVENIJE 15. Statistika prebivalstva — Rojstva (DEM-1) Enotna matična šte- Občinski upravni or- sproti 5. v mesecu (dopolnitev k zveznemu vilka občana in dr- gani za notranje za- za predpretekli raziskovanju) (izvaja ZAVOD) žavljanstvo (tudi republiško) otroka, matere in očeta; ali je otrok prijavljen v občinski register stalnega prebivalstva deve i mesec — Smrti (DEM-2) (do- Enotna matična šte- Občinski upravni or- sproti 5. v mesecu polnitev k zveznemu vilka občana in dr- gani za notranje za- za predpretekli raziskovanju) (izvaja žavljanstvo (tudi re- deve mesec ZAVOD) publiško) umrlega, osebno ime, enotna matična številka in rojstni datum zakonca, podatki za umrle otroke od 1.—7. leta starosti — Sklenjene zakonske Enotna matična šte- Občinski upravni or- sproti 5. v mesecu zveze (DEM-3) (dopol- vilka občana in dr- gani za notranje za- za predpretekli nitev k zveznemu raz- žavljanstvo (tudi re- deve mesec iskovanju) (izvaja ZA- publiško) ženina in VOD) neveste — Razveze zakonske Enotna matična šte- Temeljna sodišča sprota 5. v mesecu za zveze (RB-1) (dopolni- vilka občana za mo- predpretekli tev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) ža in ženo mesec — Priznanje očetovstva Enotna matična šte- Občinski upravni or- sproti 1 5. v mesecu za in posvojitve otroka vilka občana za ot- gani za notranje za- predpretekli (DEM-1 a) (republiško roka, očeta, mater, deve mesec raziskovanje) (izvaja posvojitelja in po- ZAVOD) svojiteljico; datum in kraj dogodka, vpis v rojstno matično knjigo, datum vpisa zaznambe, osebno ime, datum rojstva in stalno prebivališče otroka, očeta, matere, posvojitelja in po- • « — Sprememba imena, priimka ali osebnega imena (SPROI) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) — Selitveno gibanje prebivalstva (SEL-1) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) sivojiteljice; spol otroka; poklic in položaj v poklicu očeta, matere, posvojitelja in posvojiteljice, družinski stan posvojitelja in posvojiteljice ter kdo so posvojitelji. Prejšnje osebno ime, enotna matična številka občana, rojstni datum, spol, novo osebno ime, datum spremembe. Naselje, ulica in hišna številka, občina, kjer se občan prijavlja oziroma odjavlja, enotna matična številka občana, osebno ime občana, ki se prijavlja oziroma odjavlja, osebno ime očeta osebe, ki vodi gospodinjstvo in razmerje do nje; priimek, ki ga je občan imel ob rojstvu; dekliški priimek in ime matere; datum in kraj rojstva, spol, državljanstvo (tudi republiško), narodnost, družinski stan, šolska izobrazba, poklic, zaposlitev, prejšnje stalno prebivališče in vzrok selitve. KADROVSKA EVIDENCA IN KADROVSKO STANJE POSLOVODNIH ORGANOV 16. Kadrovska evidenca v SR Sloveniji (KE-I, KE-II, KEt2, KE-3) (republiško raziskovanje, po odloku IS SRS, UL SRS, št. 26/1975 ih 40/1982) (izvaja Sekretariat za kadrovska vprašanja v IS Skupščine SR Slovenije). Identifikacijski podatki, enotna matična številka iz enotnega registra organizacij in skupnosti, matična številka občana, strokovna izobrazba, oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost ter poklic in delo, ki ga opravlja, vrsta in število funkcij, odlikovanja in javne nagrade, posebna usposobljenost občanov za delo na strokovnem, družbenopolitičnem in mednarodnem področju ter drugi podatki iz obrazcev kadrovske evi- Občinski upravni or- sproti gani za notranje zadeve Občinski upravni or- sproti * 5. v mesecu za gani za notranje za- predpretekli deve mesec Temeljne in druge Temeljne in dru- sproti organizacije združe- ge organizacije nega dela in skupno- združenega dela sti ter občinske skup- in skupnosti do ščine 7. v mesecu, občinske skupščine do 15. v mesecu Stran 1562 URADNI LIST SRS - St 27 — S. VHL 1964 1 2 S 4 5 • dence (sprotno vodenje evidence z vna- , šanjem novo popisanih, sprememb in odjav) 17. Kadrovsko stanje poslovodnih organov v SR Sloveniji a) poslovodni organi (republiško raziskovanje Individualni podatki o poslovodnem organu in razpisnih postopkih Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter občinske skupščine 29. 2. 31. 5. b) temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti, ki imajo imenovanega vršilca dolžnosti poslovodnega organa (repub-lisiro raziskovanje) (izvaja Sekretariat za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije Uradno ime temeljne in druge organizacije združenega dela in , skupnosti, šifra dejavnosti, organizacijska oblika, število organizacijskih enot, število zaposlenih, vzrok nezasedenosti, trajanje mandata, ali je uveden postopek za imenovanje Temeljne in druge 29. 2. organizacije združenega dela in skupnosti ter občinske skupščine 31. k Temeljne organizaci- 20. 4. 1. 10. je združenega dela, druge organizacije in skupnosti STATISTIKA DELA 18. Osebni dohodki po poklicih (RAD-LDZ) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) 19. Družbena prehrana (RAD-DPR) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) STATISTIKA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Osebni dohodki in število zaposlenih delavcev za določene poklice z zahtevano kvalifikacijo in delovnimi izkušnjami Družbena prehrana v v organizacijah in skupnostih glede na število in vrsto obrokov ter obliko organiziranosti (na tipičen dan v tednu od 14. do 18. maja) in način financiranja Temeljne organizacije združenega, dela, druge organizacije in skupnosti, enote v sestavi, ki imajo družbeno prehrano organizirano drugače kot TOZD 22. 5. 14. 9. 20. Študenti in diplomanti višjih in visokih šol — Vpis študentov (SV-20) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) — Diplomanti (ŠV-50) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) — Doktorji znanosti (ŠV-70) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) — Diplomanti podiplomske stopnje (SV-80) dopolnitev k zveznemu Enotna matična številka študenta, podatki o strokovni izobrazbi staršev Enotna matična številka diplomanta, podatki o strokovni in šolski izobrazbi staršev ali vzdrževalcev Enotna matična številka doktorjev znanosti, starši ali vzdrževalci po poklicu, šolski in strokovni izobrazbi Enotna matična številka diplomanta podiplomske stopnje, Študenti visokošol7 ob vpisu skih TOZD oziroma delovnih organizacij Študenti visokošol- ob diplomi skih TOZD oziroma delovnih organizacij Doktorji znanosti ob prijavi Diplomanti podiplom- ob diplomi ske stopnje 23. 3. v naslednjem letu 23. 3. v naslednjem letu 13. 2. v naslednjem letu 13. 3 v naslednjem letu - 1 2 3 4 5 6 raziskovanju) (izvaja ZAVOD) — Vpis študentov na starši ali vzdrževalci po poklicu, šolski in strokovni izobrazbi Študenti po načinu Visokošolski TOZD 15. 10. 31. 10. visokošolske temeljne delovne organizacije (ŠV-22) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) 21. Izobraževanje v orga- študija, letnikih, spolu, vpis na podiplomsko stopnjo, absol-* venti s statusom, no-vovpisani študenti Organiziranje in iz- oziroma delovne organizacije Temeljne organiza- 31. 8. 28. nizacijah združenega dela (RAD-IZ) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) vajanje izobraževanja v organizacijah združenega dela, vrsta, način in trajanje cije združenega dela izobraževanja, udele-• ženci 22. Oblike vzgojnoizobraže-valnega dela v predšolskih, osnovnošolskih in srednješolskih organizacijah . — Podaljšano bivanje učencev osnovne šole (Š-OK/1) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) — Statistično poročillo interesnih dejavnosti in organizacij učencev na šoli (Š-A) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju (izvaja ZAVOD) — Priprava otrok na osnovno šolo (PVŠ) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) Oddelki podaljšanega bivanja, učenci v podaljšanem bivanju, trajanju bivanja, zaposlenost staršev, poprečni mesečni stroški na učenca, prostori, prehrana, kvalifikacijska struktura učiteljev, ki vodijo oddelke podaljšanega bivanja Organizacije učenčev na šoli, učenci, včlanjeni v organizacijah, izven nje, področje interesnih dejavnosti Organizatorji priprave otrok na osnovno šolo, število otrok, oddelkov po celoletnem programu, delavci, število otrok, oddelkov po skrajšanem programu, delavci, trajanje skrajšane priprave otrok na osnovno šolo, brezplačni prevoz otrok k pripravi na osnovno šolo Osnovne šole, vzgoj- 25. G. novarstvene organizacije, organizacije za usposabljanje Osnovne in srednje ob koncu šol-šole skega leta Vzgojno-varstvena 25. 6. organizacija osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom 14. 9. 20. 12. 3. 9. 23. Štipendisti (RAD-10 A) Podatki o organiza- Organizacije in skup- 31. 12. (republiško raziskova- ciji: matična številka nesti, ki imajo šti- nje) (izvaja ZAVOD) registra organizacij pendiste . in skupnosti, dejavnost, vrsta organizacije. Podatki o štipendistu: spol, občina stalnega prebivališča, vrsta-in višina šti-pendije, vrsta šole, letnik šolanja, socialno poreklo 39. 5. v naslednjem letu 24. Popis pedagoških delavcev (S-KP), (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) Enotna matična številka občana, matična številka registra organizacij in skupnosti; podatki o pedagoškem delavcu: vrsta delovnega razmerja, obseg delovne obveznosti, šolska izobrazba, strokovna usposobljenost, predmeti, ki jih poučuje, obvezno strokovno izpopolnjevanje Vse vzgoj novarstvene ob začetku solin vzgoj noizobraže- skega leta valne organizacije 15. 11. STATISTIKA TELESNE KULTURE 25. Telesna vzgoja v vzgoj-noizobraževalnem procesu in športno rekreativna dejavnost — Telesna vzgoja v vzgojnovarstvenih in vzgoj noizobraževalnih organizacijah (rep. razisk.) (izvaja ZAVOD) a) Telesna vzgoja v vzgojnovarstvenih organizacijah (TK-IC) b) Telesna vzgoja v osnovnem in srednjem usmerjenem izobraže- ' vanju (TK-IA) — Športno rekreacijska dejavnost v organizacijah združenega dela in skupnosti (TK-3) (rep. raz.) (izv. ZAVOD) — Dejavnost osnovnih organizacij za telesno kulturo (TK-2) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) STATISTIKA RAZISKOVALNE IN PROSVETNE DEJAVNOSTI 26. Raziskovanje o inovacijskih dejavnostih (INOV) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) 27. Sistem obveščanja v združenem delu (OBV-1) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) 28. Dejavnost posredovanja kulturnih vrednosti (KU-6), poskusno republiško raziskovanje (izvaja ZAVOD) Telesnovzgoj na dejavnost v VVZ, športna značka, strokovni kadri Organizacija pouka telesne vzgoje, šola v naravi, športna značka, aktivnosti v SŠD Športno rekreacijska dejavnost zaposlenih, organizacija, razvitost in oblike športne rekreacije, financiranje in objekti Članstvo osnovnih organizacij za telesno kulturo, akcije, dejavnost, financiranje in objekti Podatki o zaposlenih delavcih, raziskovalcih, inovacijah in sredstvih vzgoj novarstvene 25. 6. organizacije osnovne in srednje ob koncu šole šolskega leta vse organizacije 31. 12. združenega dela in skupnosti vse osnovne organi- 31. 12. zacije za telesno kulturo (društva, klubi) 6. 8. 25. 9. 10. 7. 20. 8. Vsi OZD v industriji 30. 4. in rudarstvu Podatki o oblikah ob- Organizacije zdru- 31. 12. veščanja v združenem ženega dela in skup-delu nosti Podatki o številu predstav, koncertov in razstav po vrsti, doma in v tujini, število obiskovalcev, število umetniških delavcev-izvaj alcev Poklicna (strokovna) 1. 10. združenja in društva 14. 9. 30. 4. 28. 12 REGISTER TERITORIALNIH ENOT 29. Register teritorialnih enot in teritorializacija podatkov (dopolnitev 'k zveznemu raziskovanju (izvaja ZAVOD, R.G.U., občinske G.U.) STROŠKI STATISTIČNIH . RAZISKOVANJ PRI DAJALCIH PODATKOV 30. Stroški statističnih raziskovanj pri dajalcih podatkov (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) 31. Materialne bilance SR Slovenije (področje: barvaste kovine, gradbeni material, kemični ■ proizvodi, živilski proizvodi) 32. Integralni sistem družbenih računov v SR Sloveniji 1980 33. Družbeno bogastvo SR Slovenije 1980 34. Integrirani sistem demografskih in družbenih statistik 35. Osnove za povezavo podatkov v enotni kad-rovsko-inf ormaci j ski sistem Teritorialne spremembe in preimenovanje osnovnih teritorialnih enot. Imenovanje in preimenovanje ulic, spremembe pri oštevilčenju hiš, novooštevilčene hiše in njihova pripadnost popisnemu okolišu ter tega statističnemu okolišu, katastrski občini, krajevni skupnosti, naselju, občini. Izbor vzorca, priprava softwarske podpore, postavitev osnovnih stroškovnih postavk Prikaz stanja stati-stično-dokumentacij -ske osnove za izdelavo materialnih bilanc za izbrana področja s poizkusom konkretne kvantifikacije za leto 1983 Predlog nove metodologije za integralni sistem družbenih računov republike s konkretnimi kvantifikacijami matrike devetih računov za leto 1980 po tej predlagani metodologiji Prikaz obsega in strukture proizvedenih materialnih dobrin oziroma stanje proizvodnih in neproizvodnih fondov po sektorjih lastništva, področjih, panogah in drugih vidikih Povezovanje demograf skih-družbenih statistik v enotni sistem. Izdelava demografskih bilanc za republiko Racionalno in usklajeno zbiranje podatkov Sproti Sproti Izbrane opazovane 30. 6. enote Podatki obstoječih — statističnih raziskovanj ter tudi drugih (splošnih združenj itd.) Izvedeni podatki ob- — stoječih statističnih raziskovanj, SDK Slovenije, Narodne banke Slovenije, ter drugih (EGS, PTT, itd.) Iz razpoložljivih po- — datkov SDK, statistike in drugih organov oziroma organizacij Izvedeni podatki že Letno utečenih statističnih raziskovanj Subjekti DSI 1. 12. 30. 9. november junij oktober 12. 12. 12 3 4 5 6 36. Enotne nomenklature in Izdelava metodologi- — klasifikacije je za vzpostavitev in 31. 12. — vodenje standardov družbenega sistema informiranja. Koor-/linacija in izdelava predloga za izvedbo enotnih nomenklatur in klasifikacij 10 37. Popis podatkov Seznam podatkov, ki Zavod SRS za stati- — 31. 12. se pojavljajo v sta- stiko tističnem sistemu z njihovimi opisi. Ukrepi za racionalizacijo vsebine statističnih podatkov 38. Zbirka definicij Pojmi in definicije iz statističnih raziskav, teoretične statistike in informatike Zavod ,SR Slovenije za statistiko, zunanje inštrukcije 30. 9. 39. Imenik članov organizacij združenih kmetov Podatki za identifikacijo kmetov Organizacije združe- — nih kmetov — (iz popisa prebivalstva 1981) 40. Stroški statističnih raz- Zajem stroškovnega Izbrane poročevalske 10. 7. iskovanj vidika dela poroče- enote valskih enot pri izvajanju statističnih raziskovanj in njihova obremenitev 41. Pisarniško poslovanje Prenos in aplikacija Upravni organi 30. 9. zakona ali navodila o pisarniškem poslovanju in ureditev ustreznih pravilnikov 42. Register obratovalnic Ena od osnovnih na- Občinske skupščine tekom leta log registra je uvaja- (pogojno odvisno od 1984 nje in vodenje enotne določb obrtnega ali avtomatizirane evi- drugega zakona) . dence obratovalnic zasebnega sektorja, ki bo omogočala hitrejšo, bolj kvalitetno in ažurno obdelavo različnih podatkov zasebnega sektorja. >, Evidenca bo tudi omogočala medsebojno primerjavo in po-* vezavo podatkov iz statističnih raziskovanj in z raziskovanji drugih informacijskih služb. Avtomatizirani centralni register obratovalnic bo zagotavljal različne podatke o obratovalnicah, njihovi organiziranosti, dejavnosti in njihovi teritorialni opredelitvi. november ,14. 9. . / 25. 12. poskusni popis do konca leta 1984 1315. - Skupščina Socialistične republike Slovenije je na podlagi drugega odstavka 368 člena ustave Socialistične republike Slovenije in 447. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni last SRS, št. 38-1686/84), na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. julija 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delu služb Skupščine SR Slovenije 1, člen' V 10. členu odloka o organizaciji in delu služb Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 8/80) se točka »7. Dokumentacijska služba« črta. 2. člen 18. člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Sekretariat za informacije skrbi za pravočasno, popolno in resnično obveščanje delovnih ljudi in občanov, delegatov in delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij prek sredstev javnega obveščanja, glasila Skupščine Socialistične republike Slovenije in Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije •— Poročevalca in drugih oblik obveščanja o vseh vprašanjih, ki iih obravnavajo zbori in delovna telesa skupščine in zborov, v skladu s poslovnikom Skupščine Socialistične republike Slovenije ter pravilnikom o ravnanju z gradivi zaupne narave in zagotavlja zbiranje, hranjenje, urejanje in dostopnost informacij in podatkov ter aktov in gradiv, ki so v obravnavi v Skupščini, Socialistične federativne republike Jugoslavije, v skupščinah drugih republik in avtonomnih pokrajin in v Skupščini Socialistične republike Slovenije. . V ta namen sekretariat za informacije: — sodeluje z nov:narji In drugimi predstavniki sredstev javnega obveščanja v republiki in federaciji in zagotavlja pogoje za njihovo delo: — izdaja uradna sporočila in obvestila o delu skupščine in zborov ter njihovih delovnih teles ter pripravlja uradne izjave za objavo v sredstvih javnega obveščanja; — ureja in izdaja glasilo Poročevalec in druge informativno-dokumentacijske biltene ter publikacij 6 Sejni zapiski, opravlja redakcijska, lektorska in prevajalska dela; — opravlja informacijsko-dokumentacijska dela v zvezi z akti in gradivi iz prvega odstavka tega člena in v zvezi s strokovno, politično in drugo literaturo in periodiko, ki jo nabavlja, evidentira, hrani in izposoja: vodi fotodokumentacijo Skupščine Socialistične republike Slovenije; — opravlja strokovna dela pri načrtovanju, vzpostavljanju in razvijanju informacijskega sistema v Skupšč ni Socialistične republike Slovenije; — opravlja strokovno-politična in druga dela za Komisijo Sk!"->"čine Socialistične republike Slovenije za interniranje Sekretanat za informacije sodeluje in usklajuje svoje delo s službami in ovrsmi ■ aci jami obveščan ja ♦er inf 'rma^Msko-dokumcivnciiškimi službami in knjižnicami v samoupravnih organizacijah in skup- nostih, v družbenopolitičnih skupnostih, in družbenopolitičnih organizacijah. Svoja dela opravlja v skladu s kodeksom novinarske etike ter strokovnimi pravili dokumentacijske in bibliotekarske dejavnosti.« 3. člen 19. člen odloka se črta. 4. člen 22. člen odloka se spremeni In dopolni tako, da se glasi: »Strokovno-politične naloge za delegacijo Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in za delegate iz Socialistične republike Slovenije v Zveznem zboru Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije opravljata sekretar delegacije oziroma sekretar delegatov samostojno ali skupaj z ustreznimi službami skupščine oziroma delovnimi skupinami. Sekretar delegacije oziroma sekretar delegatov opravljata tudi organizacijske in druge naloge za delegacijo oziroma za delegate iz prvega odstavka tega člena. 5. člen 23. člen odloka se črta. 6. člen 30. člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Sekretar zbora vodi službo zbora in je za svoje delo in delo službe odgovoren zboru in predsedniku zbora. Sekretarja zbora imenuje zbor. Sekretar zbora ima lahko pomočnika, ki opravlja strokovno-politične naloge v okviru delovnega področja zbora ter organizacijske in druge naloge v zvezi s pripravo sej zbora in njegovih delovnih teles.« 7. člen 31. člen odloka se črta. 8. člen V 34. členu odloka se v prvi vrsti za besedo »vodi« doda vejica in naslednje besedilo: »v skladu z aktom o notranji organizaciji in delu siužb Skupščine Socialistične republike Slovenije,«; besedilo do konca člena ostane nespremenjeno. 9. člen 38. člen odloka se črta. 10. člen 39. člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Vodilne delavce imenuje in razrešuje generalni sekretar v soglasju s predsedstvom skupščine. Vodilni delavci se imenujejo za štiri leta in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani. Osebni dohodki vodilnih delavcev se določalo v skladu z osnovami in merili, ki jih določi Komisija Skupščine Socialistične republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ob upoštevanju družbeno dogovorjenih osnov in meril, in so odvisni tudi od ocene zborov oziroma predsedstva skupščine o izvršitvi programa dela služb skupščine. Delovni prispevek vodilnih delavcev k izvršitvi programa dela služb skupščine oceni predsedstvo skupščine na predlog generalnega sekretarja, ki si predhodno pridobi mnenje delovne skupnosti.« 11. člen Za 39. členom se doda nov 39. a člen, ki se glasi: »Določbe prejšnjega člena se uporabljajo tudi za svetovalce v skupščini in svetovalce v zborih, ki opravljajo najzahtevnejše naloge, ki zahtevajo posebno strokovnost in samostojnost pri delu, v skladu z aktom o sistematizaciji del in nalog.« 12. člen Za 41. členom odloka se doda nov 41. a člen, ki se glasi: »Samoupravni splošni akti, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev služb Skupščine Socialistične republike Slovenije, in akti iz 41. člena odloka se morajo uskladiti 's tem odlokom najkasneje do 31. 12. 1984. Generalni sekretar izda odločbo o imenovanju delavcev iz 10. člena tega odloka v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka, delavcem iz 11. člena tega odloka pa v enem mesecu po uskladitvi aktov iz prejšnjega odstavka.« 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. " St. 020-26/84 Ljubljana, dne 25. julija 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1316. Na podlagi 124. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 147. člena, 7. alinee 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena ter 342. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. julija 1984 sprejela ODLOK o soglasju in o pristopu k sklenitvi družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za regres za umetna gnojila in sredstev za varstvo rastlin v 1984. in 1985. letu in o pogojih in načinu uporabe teh sredstev Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje in pristopa k sklenitvi družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za regres za umetna gnojila in sredstev za varstvo rastlin v 1984. in 1985. letu in o pogojih in načinu uporabe teh sredstev. Skupščina SR Slovenije pooblašča tovariša Jožeta Strleta, predsednika Republiške skupnosti za cene, da kot predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije v imenu Skupščine SR Slovenije podpiše ta družbeni dogovor. St. ZS 320-7/84 Ljubljana, dne 25. julija 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1317. Na podlagi 124. čleria ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 23. in 29. alinee 1. razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena in 342. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. julija 1984 sprejela ODLOK o sprejemu predloga družbenega dogovora o določanju skupnih elementov stanovanjske in komunalne politike # Skupščina SR Slovenije sprejema predlog družbenega dogovora o določanju skupnih elementov stanovanjske in komunalne politike, ki ga je Skupščini SR Slovenije dne 6. junija 1984 predložilo Koordinacijsko telo podpisnikov družbenega dogovora o določanju skupnih elementov stanovanjske in komunalne politike pri Zvezni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva. Skupščina SR Slovenije za svojega predstavnika, ki bo podpisal družbeni dogovor in sodeloval v koordinacijskem telesu podpisnikov za spremljanje izvajanja družbenega dogovora, določa tovariša Jožeta Kavčiča, člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora. St. ZS 36-2/84 Ljubljana, dne 25. julija 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1318. Na podlagi 5. točke 1288. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 335. člena in 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 71. člena in 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora • združenega dela in Zbora občin dne 25. julija 1984 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo o ribolovu v Tržaškem zalivu v okviru obmejnega gospodarskega sodelovanja in blagovne menjave z Italijo Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo o ribolovu v Tržaškem zalivu v okviru obmejnega gospodarskega sodelovanja in blagovne menjave z Italijo, kd ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina SFRJ. St. ZS 232-4/84 Ljubljana, dne 25. julija 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 1319. Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člene ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena Poslovnika Skupščine SR Slovenije ter na podlagi 60. člena in 62. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1-2/80), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. julija 1984 in skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije na seji dne 24. julija 1984 sprejela ODLOK o imenovanju predsednika in članov Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje V Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje se imenujejo: za predsednika: dr. Bogdan Kavčič, za člane: Jože Bogovič, dr. Stanko Buser, Giusepe Debernardi, dr. Davorin Dolar, dr. Fina D o v e č a r, Ivo Furlan, Tibor F u 1 e, J ože H u m e r, Marjan Jelen, dr. Niko J esenovec, dr. Dragoš Jurišič, Miloš Kobe, Tone Kordiš, dr. Janko Kos, Erna Kožar, dr. Mirko Križman, Olga Krsnik, dr. France Kuhelj, Franšek Lasbaher, dr. Franc Lazarini, Zdenko Medveš, dr. Renata Mejak, J ože Miklavc, Stane M r v i č, dr. Hinko Muren, dr. Janek Musek, Emilija Pešec, Janez Ponebšek, dr. Breda Pogorelec, Dušan Parazajda, Martin Prašnički, Franci P u s a r, dr. Janez Sagadin, Drago S o 11 e r, Boris Sovič, dr. Janez Strnad, Andrej Š i 1 j a r, Majda Šlajmer-Japelj, Anton Ti s c h 1 e r, Rranjo Urleb. St. 111-109/84 Ljubljana, dne 24. julija 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 1320. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojenca ODLOK o pomilostitvi obsojene osebe Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo: K o b a 1 e t u Jožetu, rojenemu leta 1930 v Planici, se izrečena kazen sedem mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v dveh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. St. 25-1/84 Ljubljana, dne 27. julija 1984. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit 1. r. 1321. Na podlagi petega odstavka 14. člena in prvega odstavka 17. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) ter tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK ‘ o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter dela odškodnine, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije 1. člen Najmanjši znesek odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, dolo- čen v petem odstavku 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) v znesku 20 din za kvadratni meter kmetijskega zemljišča ali gozda, se poveča na 40 din za kvadratni meter kmetijskega zemljišča ali gozda. 2. člen Del odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, določen v prvem odstavku 17. člena zakona o kmetijskih zemljiščih v znesku 15 din po kvadratnem metru kmetijskega zemljišča ali gozda, se poveča na 20 din po kvadratnem metru kmetijskega zemljišča ali gozda. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-01/84-7 Ljubljana, dne 2. avgusta 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Janez Bohorič 1. r. 1322. Na podlagi 196. člena in prvega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in na podlagi 4. člena uredbe o pologu za dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije fUradni list SFRJ, št. 71/83 in 28/84) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi pristojnega organa za izdajanje potrdil za oprostitev polaganja depozita za dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugo-, slavije 1. člen Deseta točka prvega odstavka 1. člena odloka o določitvi pristojnega organa za izdajanje potrdil za oprostitev polaganja depozita za dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije (Uradni list SRS, št. 20/84), se spremeni tako, da se glasi: »Medobčinske gospodarske zbornice oziroma Zveze obrtnih združenj Slovenije oziroma obrtna združenja v občinah: *• — za samostojne obrtnike, ki opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov;« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 403-02/82-1 Ljubljana, dne 27. julija 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Janez Bohorič 1. r. 1323. Na podlagi 75. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in na podlagi drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora STROKOVNO NAVODILO za izdelavo vodnogospodarskih osnov 1. člen Vodnogospodarske osnove dajejo na podlagi prikaza danosti vodnega režima v povodju in časovnem obdobju izhodišča in možnosti bodočega vodnogospodarskega razvoja. Vodnogospodarske osnove so strokovna osnova za sestavo planskih aktov. 2. člen Vodnogospodarske osnove se izdelajo za vodna območja in za območje SR Slovenije. V Sloveniji so naslednja vodna območja: — vodno območje Mure, — vodno območje Drave, — vodno območje Save, — vodno območje Soče in — vodno območje obalnega morja s pritoki. 3. člen Vodnogospodarske osnove vodnih ofimočij so sestavljene iz vodnogospodarskih ureditev posameznih povodij. Vodnogospodarske osnove SR Slovenije se izdelajo na podlagi usklajenih vodnogospodarskih osnov vodnih območij. 4. člen Vodnogospodarska organizacija za urejanje voda skrbi za pravočasno izdelavo vodnogospodarskih osnov. 5. člen Zveza vodnih skupnosti Slovenije skrbi za koordinacijo in strokovnost izdelave vodnogospodarskih osnov vodnih območij in vodnogospodarske osnove SR Slovenije. 6. člen Vodnogospodarske ureditve se izdelajo za naslednja povodja: A. na vodnem območju Mure 1. Mejna Mura, na odseku, ki meji z Avstrijo, vključno s pritokom Kučnica 2. Notranja Mura, od Kučnice do meje z Madžarsko 3. Ledava s Krko na območju SR Slovenije in Kobiljskim potokom 4. Ščavnica B. na vodnem območju Drave: 1. Drava 1, od državne meje pri Viču do jezu v Melju (Maribor); 2. Drava 2, od jezu v Melju do meje s SR Hrvaško pod Središčem; 3. Pesnica 4. Meža z Mislinjo 5. Polskava 6. Dravinja C. na vodnem območju Save: 1. Sava Dolinka 2. Sava Bohinjka 3. Sava 1, od Radovljice dd Medvod 4. Sava 2, od Medvod do Zidanega mosta 5. Sava 3, od Zidanega mosta do Bregarie 6. Tržiška Bistrica 7. Kokra 8. Kamniška Bistrica 9. Savinja 10. Paka 11. Voglajna 12. Sotla 13. Sora 14. Ljubljanica 15. Pivka 16. Temenica 17. Mirna 18. Krka 19. Kolpa D. na vodnem območju Soče: 1. Soča, z mejnimi vodotoki: Koritnica, Učeja, Nadiža, Reka, Idrija; 2. Bača 3. Idrijca 4. Vipava E. na vodnem območju obalnega morja s pritoki: 1. (Notranjska) Reka; 2. območja ostalih direktnih pritokov Jadranskega morja v SR Sloveniji (Dragonja, Badaševica, Rižana, Ospska Reka); 3. obalno morje. 7. člen Poleg vodnogospodarskih ureditev povodij vodotokov navedenih v 6. členu se lahko izdelajo tudi vodnogospodarske ureditve za nekatere 'dele povodij, če tako zahteva splošni gospodarski razvoj območja. 8. člen Vodnogospodarske osnove in ureditve vsebujejo prikaze danosti za usmeritve vodnogospodarskega razvoja z naslednjimi opisi, podatki in prikazi: 1.0. Analiza naravnih danosti 1.1 Geografske značilnosti 1.1.1. Relief 1.1.2. Hidrografija 1.1.3. Vegetacija 1.1.4. Lokacija in sestav gospodarskih potencialov 1.1.5. Demografski podatki 1.2. Geološke značilnosti 1.2.1. Inženirska geologija 1.2.2. Hidrogeologija 1.2.3. Seizmološki podatki 1.3. Pedološke razmere 1.4. Meteorološke in klimatske razmere 1.4.1. Padavine 1:4.2. Izhlapevanje 1.4.3. Temperatura zraka 1.4.4. Vlažnost zraka 1.4.5. Insolacija 1.5. Hidrološke razmere 1.5.1. Vodni viri 1.5.1.1. Površinski odtok 1.5.1.2. Podzemne vode 1.5.2. Karakteristični vodostaji in pretoki 1.5.3. Ostali podatki 1.5.3.1. Temperatura vode 1.5.3.2. Pojavi ledu 1.5.3.3. Drugi podatki pomembni za presoje hidroloških razmer 1.6. Erozija, prodonosnost, morfološke značilnosti rečnih korit 1.6.1. Sproščanje hribinskega materiala 1.6.1.1. Erozijska žarišča in območja labilnih ravnovesnih razmer 1.6.1.2. Količine sproščenih materialov 1.6.1.3. Kakovost sproščenih materialov 1.6.2. Transport hribinskega materiala 1.6.2.1. Količine materialov 1.6.2.2. Kakovost materialov 1.6.2.3. Struktura materialov 1.7. Krajinske in fiaravne danosti 2.0. Elementi stanja vodnega režima, ki sta jih povzročila naselitev in gospodarske dejavnosti 2.1. Varstvo voda z regulacijo odtočnih razmer 2.1.1. Vzdrževanje in stabilizacija naravnih strug vodotokov 2.1.2. Vzdrževanje in stabilizacija vodnih in priobalnih zemljišč 2.1.3. Varstvo pred erozijo (izvedeni ukrepi) 2.1.4. Odvzem mivke in proda 2.1.5. Varstvo pred' visokimi vodami 2.1.5.1. Obrežna zavarovanja 2.1.5.2. Regulacije strug vodotokov 2.1.5.3. Zadrževalniki voda (njihov pomen, raba in lokacije) 2.1.5.4. Karta poplav za obstoječe stanje 2.1.6. Odvodnjavanje in osuševanje mokrotnih zemljišč z oceno uspešnosti izvedenih hidromelioracijskih sistemov 2.1.7. Namakanje kmetijskih zemljišč 2.1.8. Prevajanje voda med povodji in vodnimi območji 2.2. Oskrba z vodo 2.2.1. Ocena dosedanjega razvoja in opis stanja 2.2.2. Raba vode 2.2.2.1. Pitna voda 2.2.2.2. Tehnološka voda 2.2.2.3. Voda za namakanje kmetijskih zemljišč 2.2.2.4. Voda za ostale potrebe 2.3. Varstvo vodnih količin in kakovosti voda 2.3.1. Ocena dosedanjega razvoja 2.3.1.1. Viri onesnaženja (lokacija, količina, kakovost) 2.3.1.2. Izvedeni kanalizacijski sistemi 2.3.1.3. Izvedeni objekti in sistemi za predčišče-nje in objekti za čiščenje odpadnih voda 2.3.2. Kakovost površinskih in podtalnih voda 2.3.2.1. Prikaz meril za ocenjevanje kakovosti voda 2.3.2.2. Klasifikacija voda glede na doseženo stanje 2.3.2.3. Ugotovitev stopnje obremenjenosti in ocena samočistilne sposobnosti voda 2.3.3. Varstvo vodnih količin 2.3.3.1. Korekcije minimalnih pretokov 2.3.3.2. Bogatenje podtalnice 2.4. Izraba vodnih moči 2.4.1. Vodnoenergetski potencial 2.4.2. Ocena dosedanjega razvoja 2.5. Ribištvo, turizem, šport in rekreacija (ocena in opis dosedanjega stanja) 3.0. Sinteza 3.1. Vodnogospodarska bilanca za sedanje stanje 3.1.1. Letna bilanca vodnih mas 3.1.2. Bilanca letnih odtočnih količin 3.1.3. Bilanca izkoriščanja malih voda 3.2. Vodnogospodarski profili vodotokov za sedanje stanje 3.3. Ocena naravnih danosti, stanja in dosedanjih posegov v vodni režim —• povzetki 3.3.1. Ocena stanja urejenosti vodnega režima 3.3.2. Ocena dosežene stopnje gospodarjenja z vodami 3.3.3. Smernice za gospodarjenje z vodami in urejanje režima voda pri doseženi stopnji razvoja 3.4. Izhodišča za izdelavo vodnogospodarskih načrtov 3.4.1. Povzetek usmeritve dolgoročnega družbenoekonomskega razvoja in aplikacija usmeritev v vodnem gospodarstvu 3.4.2. Smernice in temeljni cilji razvoja vodnega gospodarstva 3.4.3. Trendi demografskega in gospodarskega razvoja 3.4.4. Merila, normativi in standardi za ugotavljanje in verifikacijo izhodišč za izdelavo razvojnih prognoz vodnogospodarskih dejavnosti 3.4.5. Zaključki, usmeritve in program aktivnosti pri pripravi vodnogospodarskih načrtov 3.4.6. Seznam izdelanih raziskav, študij in druge tehnične dokumentacije pomembnih za nadaljnje delo 4.0. Načrt ureditve vodnega režima 4.1. Varstvo pred erozijo tal in urejanje hudournikov 4.2. Varstvo pred visokimi vodami 4.3. Zadrževanje voda 4.3.1. Zadrževalniki visokih voda 4.3.2. Večnamenske akumulacije 4.3.3. Male akumulacije in ribniki 4.3.4. Problematike naravnih jezer 4.4. Raba in izkoriščanje vode 4.4.1. Pitna voda 4.4.2. Tehnološka voda 4.4.3. Voda za namakanje kmetijskih zemljišč 4.4.4. Voda za ostale potrebe 4.4.5. Razvojne možnosti oskrbe z vodo za vse namene 4.4.6. Energetska izraba vode 4.4.7. Vodni promet 4.4.8. Ribištvo, turizem, šport in rekreacija 4.5. Varstvo vodnih količin in kakovost voda 4.5.1. Ocena predvidenega razvoja 4.5.1.1. Viri onesnaženja in sanacija 4.5.1.2. Perspektivni sistemi kanalizacij naselij, industrije, kmetijstva 4.5.1.3. Dispozicija odpadnih voda in čistilne naprave 4.5.1.4. Odprava škodljivih odpadkov in mulja 4.5.2. Kakovost površinskih in podzemnih voda 4.5.2.1. Prikaz meril za ocenjevanje kakovosti voda 4.5.2.2. Kategorizacija površinskih voda 4.5.3. Varstvo količin površinskih in podzemnih voda 4.5.3.1. Korekcije minimalnih pretokov 4.5.3.2. Bogatenje podtalnice 4.5.4. Varstvo kakovosti podzemnih voda 4.5.4.1. Varstveni pasovi vodnih virov, izvirov in zajetij 4.5.4.2. Ukrepi potrebni za vzdrževanje režima voda v varstvenih pasovih 4.6. Hidrotehnične melioracije 4.6.1. Odvajanje in osuševanje mokrotnih zemljišč 4.6.2. Namakanje kmetijskih zemljišč 4.7. Voda v okolju 4.7.1. Voda v krajini 4.7.2. Zaščita naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov 4.8. Upravljanje vodnega režima 4.8.1. Organizacijsko-tehnični načini upravljanja z vodami 4.8.2. Vzdrževanje vodnega režima 4.8.3. Predlogi za usmerjanje upravljanja z vo- dami z opredelitvijo prednostnega uresničevanja nalog 4.9. Ekonomika 4.9.1. Ocena stroškov izgradnje in vzdrževanje predvidenih ureditev 4.9.2. Ocena ekonomskih učinkov gospodarjenja z vodnimi bogastvi 4.9.3. Optimizacija rešitev 4.10. Vodnogospodarska bilanca za načrtovano stanje. 9. člen K vodnogospodarskim osnovam in vodnogospodarskim ureditvam se izdelajo grafične priloge: — za vodnogospodarske ureditve posameznih povodij v merilu M = 1 : 50.000 oziroma M = 1 :10.000; — za vodnogospodarske osnove območij v merilu M = 1 : 25.000; — za vodnogospodarske osnove SR Slovenije v merilu M = 1 : 250.000. 10. člen Vodnogospodarske ureditve posameznih povodij morajo, biti izdelane najkasneje do 31. decembra 1990. Vodnogospodarske osnove vodnih območij morajo biti izdelane najkasneje do 31. decembra 1991. Vodnogospodarske osnove SR Slovenije morajo biti izdelane do 31. decembra 1992. 11. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-34/79 Ljubljana, dne 1. avgusta 1984. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora Predsednik Jože Kavčič 1. r. 1324. Na podlagi 75. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora STROKOVNO NAVODILO o načinu zbiranja vodnogospodarskih soglasij in vodnogospodarskih dovoljenj v vodni knjigi in katastru voda, o vpisovanju vodnih količin, kakovosti vode in zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naprav 1. člen Zaradi spremljanja kakovostnega In količinskega stanja na vodah ter upravljanja z vodnim režimom se vodita vodna knjiga in kataster voda, ki ju vodi Zveza vodnih skupnosti. Vodna knjiga je evidenca o izdanih vodnogospodarskih soglasjih in dovoljenjih. Vodna knjiga in kataster sta javni. 2. člen Vodna knjiga se vodi za celotno območje SR Slovenije, po vodnih območjih Mure, Drave, Save, Soče in obalnega morja s pritoki. V okviru posameznih vodnih območij se vodi vodna knjiga po naslednjih podvodjdh ali delih povodij: A. na vodnem območju Mure: 1. Mejna Mura, na odseku, ki meji z Avstrijo, vključno s pritokom Kučnica 2. Notranja Mura, od Kučnice do meje z Madžarsko 3. Ledava s Krko na območju SR Slovenije in Kobiljskim potokom 4. Ščavnica , B. na vodnem območju Drave: 1. Drava 1, od državne meje pri Viču do jezu v Melju (Maribor) 2. Drava 2, od jezu v Melju do meje s SR Hrvaško pod Središčem 3. Pesnica 4. Meža z Mislinjo 5. Polskava , ti. Dravinja C. na vodnem območju Save: 1. Sava Dolinka 2. Sava Bohinjka 3. Sava 1, od Radovljice do Medvod 4. Sava 2, od Medvod do Zidanega mosta 5. Sava 3, od Zidanega mosta do Bregane 6. Tržiška Bistrica 7. Kokra 8. Kamniška Bistrica 9. Savinja 10. Paka 11. Voglajna 12. Sotla 13. Sora 14. Ljubljanica 15. Pivka 16. Temenica 17. Mirna 18. Krka 19. Kolpa D. na vodnem območju Soče: 1. Soča, z mejnimi vodotoki (Učej a, Nadiža, Reka, Idrija) 2. Bača 3. Idrijca 4. Vipava E. na vodnem območju obalnega morja s pritoki: 1. (Notranjska) Reka 2. območje ostalih direktnih pritokov Jadranskega morja v SR Sloveniji (Dragonja, Badaševica, Rižana, Ospska Reka) 3. Obalno morje. 3. člen Znotraj vodnih območij se vodi evidenca v vodni knjigi tudi po posameznih področjih, in sicer: 01 hudourniki z erozijskimi žarišči 02 regulacije 03 melioracije 04 energetski objekti U5 preskrba z vodo 06 odpadne vode 07 morska obala 08 specifični objekti. — količino in kakovost odpadnih voda ter odpadkov; — način čiščenja odpadnih voda. Podatki o onesnaževalcu morajo vsebovati tudi podatke o recipientu v katerega se izpuščajo odpadne vode. 9. člen Kataster voda se 4. člen vodi za celotno območje SR Podatki o vodnogospodarskih objektih in napravah v splošni rabi vsebujejo temeljne tehnične karakteristike ter se vodijo po šifrah iz nomenklature oblih skupnosti, in Slovenije s podatki o: jektov, ki jo uporablja Zveza 1. površinskih in podzemnih vodah sicer: 2. vodnih virih za vodooskrbo 111-51 regulacija 3. kakovost voda 111-52 varstvo pred poplavo 4. onesnaževalcih voda 111-53 hudourniki 5. vodnogospodarskih objektih in napravah v 111-54 osuševanje splošni rabi 111-55 namakanje 6. čistilnih napravah. 111-56 drugi objekti. 5. člen Za površinske in podzemne vo"de se vodijo naslednji hidrološki podatki: padavine, vodostaji, pretoki, hitrosti, temperature, prodonostnost, minimalne in maksimalne kote talne vode, smer toka talne vode ter koeficient propustnosti tal. 6. člen Za vodne vire za oskrbo z vodo se vodijo naslednji podatki: — ime izvira, najbližji zaselek, krajevna skupnost; občina, območna vodna skupnost, koordinate ter nadmorska višina; — tip izvira in urejenost izvira, izdatnost, stalnost, možnost onesnaženja, podatki o uporabi vode, geološka sestava neposrednega območja zajemnega mesta; — kakovost vode. Vpisujejo se vsi stalni in občasni izviri, katerih izdatnost je najmanj 0,501/s, na območjih, ki so revna z vodo pa najmanj 0,10 l/s. 10. čien To navodilo začne-"veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-34/79 Ljubljana, dne 1. avgusta 1984. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora Predsednik Jože Kavčič 1. r. < 1325. Na podlagi 75. .člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni Ust SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora 7. člen . t Kakovost voda se vpisuje s podatki d opravljenih raziskavah ali analizah kakovosti vodotokov, jezer, akumulacij, podzemnih voda ter morja.i- Podatki o opravljeni raziskavi ali analizi morajo vsebovati naslednje: — ime vodotoka v skladu s poimenovanjem po katastru površinskih in podzemnih voda; — oznako zajemnega mesta; — vodostaj In pretok; — datum odvzema vzorcev; - — vremenske razmere; — opis vode (barva, vonj, vidni odpadki, pene, oljni madeži, izgled dna in bregov); — izsledke fizikalno-kemijskih, bioloških in bakterioloških analiz; — podatke o izvajalcu raziskav oziroma analiz. 8. člen Podatki o onesnaževalcih vsebujejo: — firmo ali ime ter šifro dejavnosti onesnaževalca; — opis tehnološkega postopka in količine uporabljene vode; STROKOVNO N A V O D I I. O o tem, kakšna tehnična dokumentacija je potrebna za pridobitev vodnogospodarskega soglasja in vodnogospodarskega dovoljenja in kaj morajo vsebovati vodnogospodarska soglasja in vodnogospodarska dovoljenja 1. člen Za pridobitev vodnogospodarskega soglasja mora tehnična dokumentacija vsebovati: — lokacijsko dovoljenje, kadar je to z zakonom predpisano; — projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja brez statističnega izračuna, armaturnih in elektro načrtov ter predizmer in predračunov. 2. člen Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka mora tehnična dokumentacija vsebovati še: ( 1. pri vodooskrbi a) za odvzem ali poseg v talno vodo: — bilanco vodnih količin; — kote maksimalne in minimalne gladine talne vode; — smeri toka talne vode; — geološki profil; — koeficient propustnosti tal; — rezultat črpalnega poizkusa; — predlog varstvenih pasov z navedbo potrebnih ukrepov za zaščito podtalnice. b) za odvzem vode iz izvira: — geohidrološki ■ opis izvira in obsega vodozbir-nega območja; — podatke o karakterističnih pretočnih količinah (Q min.; Q max ); — podatke o kakovosti vode; ■— predlog za določitev varstvenih pasov. • c) za odvzem vode iz vodotoka oziroma akumulacije: — minimalni pretok vode v vodotoku; — kote minimalne, srednje in katastrofalne vode; —■ zaščita odvzemnega mesta pred zasipavanjem. 2. pri posegih v morje: — koto plime in oseke; — višino valov; — smer morskih tokov; — smer in moč vetrov. 3. pri regulaciji vodotokov: ■ — obstoječe stanje urejenosti vodotoka; — namembnost izgradnje; — utemeljitev poplavne varnosti * za katero . je dimenzionirana izgradnja; — usklajenost z obstoječimi in predvidenimi rešitvami iz vodnogospodarskih osnov; — vpliv na vzvodne in nizvodne odtočne razmere, podtalnico .ter obstoječe vodnogospodarske objekte in druge objekte; — vodne količirte na katere je dimenzionirana regulacija (izvleček iz hidrološke obdelave oziroma študije); — geomehanske razmere (kratek povzetek geoteh-ničnega in geomehanskega elaborata); — presoja stabilnosti objekta; — prodonosnost. 4 5 4. pri gradnji industrijskih ih drugih proizvodnih objektov: — načrt tehnološkega postopka; — predvidene potrebe tehnološke vode; — način oskrbe z vodo; — način uporabe tehnološke vode; i — mesta nastanka ter karakteristika odpadnih vod z izračunom skupnega onesnaženje Izračuna v PE (populacijski ekvivalent); — dispozicija odpadnih vod pred in po čiščenju; — način odstranjevanja nevarnih in škodljivih snovi. 5. pri kanalizaciji: — prikaz celotnega kanalizacijskega sistema; — zasnova osnovnega kanalizacijskega sistema s čistilno napravo; — prikaz prispevnih območij, Id vplivajo na ob-;. ravnavani del kanalizacije s pripadajočimi objekti; — hidr.avlični izračun odplak iz pripadajočega prispevnega območja; — prikaz dimenzioniranja obravnavanega dela kanalizacije s pripadajočimi objekti. 6. pri čistilnih napravah: — prikaz območja iz katerega se odvajajo in čistijo odplake; — količina komunalnih in tehnoloških odpadnih voda; — kvaliteta tehnoloških odpadnih voda; — zasnova postopka čiščenja odpadnih voda; — hidravlični izračun in dimenzioniranje posameznih objektov čistilne naprave; — etapnost izgradnje posameznih objektov; — načine predčiščenja tehnoloških odpadnih voda; — zahteve o stopnji predčiščenja odpadnih voda; — način odlaganja usedlin oziroma blata iz čistilne naprave. 7. pri hidroelektrarnah: — osnovni podatki o elektrarni; — opis odvisnosti delovanj3 z drugimi hidroenergetskimi in vodnogospodarskimi objekti na vodotoku; — podatke o odtočnih vodnih količinah (srednje, male in velike vode) in njih fluktuacija; — podatke o velikosti akumulacije, instaliranem pretoku, razpoložljivem padcu, instalirani moči ter letni proizvodnji; i— opis predvidenih ukrepov za preprečevanje oziroma omiljenje negativnih učinkov v vodotoku in njegovi okolici (nizvodne odtočne razmere, količinsko in kvalitetno nihanje gladine v akumulaciji, mikroklima, vpliv na podtalnico, vplivov na ostale porabnike, zapreden je itd.); — izračun oziroma ocena posledic pri možni porušitvi pregrade. 8. pri akumulacijah: — opis namembnosti akumulacije; — vpliv na visoke in nizke vode vodotoka; — vpliv na kvaliteto vode; — kote karakterističnih visokih voda ter prikaz zaščite objekta pred temi vodami; — prikaz obratovanja akumulacije; — oceno posledic pri možni porušitvi pregrad. 9. pri posegih v erozijska in plazovna območja: — prikaz geoloških struktur ter zaraščenogt območja; — vpliv erozije in plazov na obravnavanem območju; . — presoja stabilnosti tal. 3. člen Za pridobitev vodnogospodarskega dovoljenja more tehnična dokumentacija vsebovati: — projekt izvedenih del; — uporabno dovoljenje; — vodnogospodarsko soglasje (če je bilo izdano). Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka mora vloga za pridobitev vodnogospodarskega dovoljenja vsebovati podatke o namenu, času in načinu uporabe in rabe vode ter način čiščenja odpadnih voda. 4. člen Vodnogospodarsko soglasje mora vsebovati: — opis in tehnične karakteristike objekta, naprave ali drugega posega v vpdni režim; — ugotovitev skladnosti z lokacijskim dovoljenjem; — pogoje, ki jih- mora investitor upoštevati, da se z izgradnjo objekta, naprave ali z drugim posegom v vodni režim zagotovi smotrno izkoriščanje voda; — ureditev vodotokov; — varstvo kakovosti voda, zemljišč; — premoženja in pravic drugih koristnikov voda; — pogoje, ki jih mora investitor upoštevati, da se pri objektih in napravah, ki se gradijo etapno in pri uporabi začasno onesnažujejo vode, zagotovijo kakovost voda in zemljišč ter zavaruje premoženje in pravice drugih koristnikov voda, oziroma se prepreči ali' omeji na najmanjšo mero škoda, ki jo lahko objekt ali naprava sama po sebi ali z uporabo povzroči okolici. 5. člen Vodnogospodarsko dovoljenje mora vsebovati: — opis in tehnične karakteristike objekta, naprave ali drugega posega v vodni režim; — ugotovitev, da je objekt ali naprava zgrajena, oziroma drug poseg v vodni režim opravljen v skladu z vodnogospodarskim soglasjem; -i— pogoje, ki jih mora lastnik (investitor) upoštevati pri uporabi objekta, naprave ali pri posegu v vodni režim. V vodnogospodarskem dovoljenju se določi tudi časovna veljavnost izdanega dovoljenja. 6. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. . St. 324-34/79 Ljubljana, dne 1. avgusta 1984. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora Predsednik Jože Kavčič 1. r. 1326. Na podlagi 75. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora STROKOVNO NAVODILO o tem, kaj obsega vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnih zemljišč ter vodnogospodarskih objektov in naprav ▼ splošni rabi, 1. člen Vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode ter vodnih zemljišč obsega: — čiščenje obrežij in strug vodotokov z odstranjevanjem neprimerne zarasti (drevje, korenine) in košnjo trave; — utrjevanje brežin s površinskim zavarovanjem z vegetativnimi ukrepi (biotorkret, seneni nastilj z ali brez pojačanja z žično mrežo) in tehničnimi ukrepi (škarpiranje, kamnometi); — popravila spod jed s tehničnimi ukrepi (rotiranje, kamnometi, kaste, tonjače, palvis košare, zagatne zgradbe/; — popravila obrežnih zavarovanj z vegetativnimi in tehničnimi ukrepi; — odstranjevanje odvečnih naplavin in zemeljskih nasipov. 2. člen Vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi obsega: — odstranjevanje naplavin; — košnjo trave ter odstranjevanje druge neprimerne zarasti; ' — dopolnjevanje vegetativnih in drugih utrjevanj; — popravila pregrad, pragov, zidov, tlakov, jezov, traverz, obrežnih zavarovanj, vodilnih zgradb, vtočnih in iztočnih objektov, umirjevalmh objektov ter nasipov; — čiščenje podzemnih odvodni kov na površinah, ki so izpostavljene eroziji; — pleskanje, mazanje in tekoče obnavljanje za-porničnih naprav in druge opreme; — zatiranje določenih živalskih vrst v območju vodnogospodarskih objektov. r 3. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. . St. 324-34/79 Ljubljana, dne 1. avgusta 1984. N Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora Predsednik Jože Kavčič 1. r. 1327. Na podlagi 75. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora STROKOVNO NAVODILO o tem, kateri objekti se štejejo za vodnogospodarske objekte v splošni in posebni rabi in kateri vodotoki se štejejo ra umetne vodotoke in druge zbiralnike vode 1. člen Za vodnogospodarske objekte in naprave v splošni rabi se štejejo tisti objekti in naprave, Id po svoji naravi in namenu zagotavljajo varstvo pred poplavami in erozijo ter boljšo časovno in prostorsko razporeditev voda nasploh. Vodnogospodarski objekti in naprave, ki zagotavljajo varstvo pred poplavami so: — regulacije vodotokov In hudournikov; — visokovodnl nasipi; — jezovi in pragovi, ki urejajo padec struga; — zadrževalnika in zbiralniki vode. Vodnogospodarski objekti in naprave, ki zagotavljajo varstvo pred erozijo so: "*• " *' — kinete; — pragovi; — prodni zadrževalniki; — razpršilni objekti; — konsolidacijske zgradbe; — vegetativne ureditve brežin oziroma pobočij. Vodnogospodarski objekti in naprave, ki zagotavljajo boljšo časovno in prostorsko razporeditev voda so: — razbremenilni kanali; — zadrževalniki in zbiralniki vode; — zapore naravnih iztokov. 2. člen Vodnogospodarski objekti in naprave, ki niso navedeni v 1. členu tega navodila, eo v posebni rabi. 3. člen Umetni vodotoki in drugi zbiralniki vode so tisti, ki so. nastali zaradi gradnje in drugih posegov v prostor. 4. člen Umetni vodotoki so: — odvodni in dovodni kanali energetskih in drugih objektov; » ___ — razbremenilni kanali; — obrobni in melioracijski jarki. 5. člen Umetni zbiralniki so: — umetna jezera in lagune; — zajezbe; — ribniki. 6. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-34/79 Ljubljania, dne 1. avgusta 1984. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora Predsednik Jože Kavčič 1. r. 1328. Na podlagi 75. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora STROKOVNO NAVODILO o tem, za katere posege je potrebno vodnogospodarsko soglasje in kaj se šteje za manjše spremembe vodnega režima 1. člen Vodnogospodarsko "soglasje je potrebno: — za gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih objektov in naprav; — za vsak poseg v naravni ali umetni vodotok ter v vodna priobalna zemljišča; — za vsak poseg v erozijska območja z intenzivno erozijo in površine, ki jih ogrožajo plazovi; — za druge posege v vodni režim. 2. člen Za druge posege v vodni režim se po zadnji alinej prvega člena štejejo zlasti: — gradnja vseh drugih objektov in naprav, če se z njimi spremenijo odtočne razmere površinskih ali podzemnih voda, ali če vplivajo na količino in kakovost voda; — spremembe tehnoloških postopkov ali tehnologij v obstoječih dejavnostih, za katere je bilo že izdano vodnogospodarsko soglasje; — gradnja odlagališč za odpadke; — izvajanje raziskovalnih del na območjih s podtalnimi, mineralnimi in termalnimi vodami; — enkratni poseg ali opustitev posega, ki utegne vplivati na spremembo vodnega režima glede kakovosti vode, količine vode in odtočnih razmer. 3. člen Ne glede na določila 1. člena tega navodila vodnogospodarsko soglasje ni potrebno za. gradnjo posameznih objektov in naprav po sprejetih prostorskih izvedbenih načrtih in za manjše spremembe vodnega režima, če se z njimi ne povzroča škoda drugim. 4. člen Za manjše spremembe vodnega režima po prejšnjem členu se štejejo naslednja dela in posegi v vodni režim: — ureditev odtekanja vod z drenažo, da se zavaruje zemljišče, obstoječa stavba na njem ali naprava; — zgraditev brvi ali mostiča čez jarek ali manjši potok; — gradnja pomožnega objekta za potrebe občanov na priobalnem zemljišču, če je odmaknjen najmanj 5 m od roba vodotoka oziroma pete nasipa in zemljišče ni v poplavnem območju; — zajetje vodnega vira izdatnosti do 5 m3 na dan, graditev vodnjaka ali kapnice za potrebe občanov; — vzdrževanje naravnega vodotoka in drugih zbiralnikov vode, vodnih zemljišč ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. 5. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-34/79 Ljubljana, dne 1. avgusta 1984. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora Predsednik Jože Kavčič 1. r. 1329. Na podlagi 75. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave' in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora STROKOVNO NAVODILO o načinu odvzemanja mivke, peska, proda in kamna 1. člen Iz naravnih vodotokov, iz obalnega morja, .iz vodnih in iz priobalnih zemljišč, ter iz objektov za zbiranje vode se lahko odvzemajo mivka, pesek, prod in kamen, na podlagi vodnogospodarskega soglasja. 2. člen Vodnogospodarsko soglasje za stalni odvzem mivke, peska, proda in kamna izda upravni organ, pristojen za vodno gospodarstvo, na podlagi izdelane tehnične dokumentacije. Z vodnogospodarskim soglasjem se določijo predvsem: — čas, kraj in količina odvzema; — način in pogoji izkoriščanja; — varstvo vodnega režima in vodnogospodarskih objektov in naprav ter vodnega življa. 3. člen Odvzem mivke, peska, proda in kamna iz naravnih vodotokov, iz obalnega morja, iz vodnih in priobalnih zemljišč ter objektov za zbiranje vode je dovoljeno, če je predvideno z ureditvenim načrtom oziroma če: — je dokazan večji dotok plavin od transportne sposobnosti vodotoka; — obstoja stalna težnja dviganja gladine zaradi zaprojevanja; — zaprojevanje ogroža vodnogospodarske objekte in naprave; — je ogrožen dotok vode v podtalnico; — se poglablja dno zaradi plovbe ali boljšega odtoka vode. 4. člen Odvzem mivke, peska, proda in kamna iz naravnih vodotokov ni dovoljen: — v vzdolžni smeri, kolikor ni poseg utemeljen s tehnično dokumentacijo; — z odkopom jam in'zajed; — če ogroža vodnogospodarske objekte; — če se zniža podtalnica v škodo drugih uporabnikov; — če se sproži globinska ali bočna erozija; — če se ogroža vodni živelj; — če se ogroža stalnost osnovne podlage zaradi njene neugodne geološke sestave; — na površinah, ki vežejo zemljino in ki tvorijo posteljico struge ali preprečujejo erodiranje in prehiter tok voda; — na mestih, kjer so zaradi odvzema ogroženi drugi objekti. 5. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-34/79 Ljubljana, dne 1. avgusta 1984. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora Predsednik Jože Kavčič 1. r. 1330. Na podlagi 75. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/,81) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora STROKOVNO NAVODILO za ugotavljanje značilnosti vodnega režima v mejnem oziroma iztočnem prerezu vodotoka 1. člen Značilnosti vodnega -režima v mejnem oziroma iztočnem prerezu vodotoka se ugotavljajo s predpisanimi ali v stroki splošno uveljavljenimi metodami. V strokovnih ugotovitvah o značilnosti vodnega režima mora biti razvidna uporabljena metoda.' 2. člen Iztočni prerez vodotoka ali odvodnika je prerez pravokotno na korito vodotoka ali odvodnika tik pred iztokom v sprejemnik. Mejni prerez je prerez pravokotno na korito vodotoka ali odvodnika v točki križanja z mejo. V mejnem oziroma iztočnem prerezu vodotoka se ugotavljajo naslednje značilnosti: 1. Fizikalne lastnosti: — izoblikovanost vodne struge, — količina vode ali pretoka, — hitrost in smer toka, — temperatura vode, — kalnost in prodpnosnost. 2. Kemične lastnosti: — vsebnost neraztopljenih; snovi, — vsebnost raztopljenih snovi, — kislost oziroma alkalnost, — vsebnost kisika. 3. Biološke lastnosti: — rastlinska združba, — živalska združba. 4. Mikrobiološke lastnosti. 5. Radiološke lastnosti. 4. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-34/79 Ljubljana, dne 1. avgusta 1984. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora Predsednik Jože Kavčič 1. r. 1331. Odbor udeležencev družbenega dogovora o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine je na seji, dne 27. julija 1984 sprejel SKLEP o začasni ' ustavitvi regresiranja skupinskih potovanj otrok in mladine, s 15. septembrom 1984. Regresirana bodo samo potovanja, izvedena do tega datuma. Odbor udeležencev družbenega dogovora o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine je potrdil novo dogovorjeno ceno 69,80 din za posebej dogovorjene avtobusne prevoze. Nova cena velja od 1. 8. 1984. St. 1529-XVIII-84 Ljubljana, dne 27. julija 1984. za odbor podpisnikov Bojan Žlender 1. r. VODNA SKUPNOST ZA OBMOČJE SOČE NOVA GORICA 1332. Na podlagi določil 16. člena začasnega statuta in predlaganih olajšav za razbremenitev gospodarstva, je skupščina Območne vodne skupnosti Soča, Nova Gorica na IV. rednem zasedanju obeh zborov, dne 29. junija 1984 sprejela naslednji SKLEP V skladu z izvajanjem programa ukrepov in aktivnosti za razbremenitev gospodarstva, se znižajo obveznosti iz povračil od davčne osnove v letu 1984, in sicer tako, da delovne in temeljne organizacije združenega dela plačujejo v letu 1984 le 90 °/o celotne sprejete obveznosti iz naslova splošnega povračila (splošnega vodnega prispevka — od davčne osnove). Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1303-15/119/82/84 Nova Gorica, dne 29. junija 1984. Predsednik skupščine OVS Soča Renato Bizjak, dipl. oec. 1. r. ORGANI !N ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1333. Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter 54. in 91. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2'78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora občin dne 5. julija 1984 sprejela ODLOK o določitvi in spremembi imen cest, ulic, pcii in trgov na območju mesta Ljubljane in uvedbi uličnega sistema v naselju Vodice 1. člen Na območju občine Ljubljana Bežigrad se spremenijo ali določijo imena oziroma potek naslednjih cest, ulic in poti: 1. Zasavska cesta — se spremeni tako, da se podaljša proti vzhodu preko 'novoimenovane ceste Podgorica do meje z naseljem Brinje. Na novo se imenujejo: 1. Podgorica — cesta poteka od Savskega mosta proti severovzhodu v smeri proti naselju Dragomelj do meje z občino Domžale. 2. Soteška pot — se odcepi od Zasavske ceste severno od hiše sedaj Šentjakob ob Savi št. 12 proti severovzhodu in poteka ob pobočju Soteškega hriba do novoimenovane ceste Podgorica. 3. Kraljeva ulica — se odcepi od Zasavske ceste severno od hiše sedaj Šentjakob ob Savi št. 26 in poteka proti severovzhodu do novoimenovane Soteske poti. 4. Ocvirkova ulica — se odcepi od Soteske poti zahodno od hiše sedaj Podgorica pri Ornučah št. 12. poteka proti severovzhodu, zavije za hišo sedaj Podgorica pri Črnučah št. 47 a proti severozahodu in se slepo konča v Podgoriški gmajni. 5. Gasparijeva ulica — se odcepi od Zasavske ceste severno od hiše sedaj Šentjakob ob Savi št. 16 in poteka proti severozahodu do novoimenovane Soteške poti. 6. Hribovska pot — se odcepi od novoimenovane Soteške poti severno od tovarne »Belinka« proti severozahod^ in se slepo konča. 7. Sovretova ulica — se odcepi od novoimenovane ceste Podgorica pri hiši sedaj Podgorica pri Črnučah št. 71 proti severozahodu in poteka do novoimenovane Ocvirkove ulice. 8. Zajčeva pot — se odcepi od Zasavske ceste vzhodno od hiše sedaj Šentjakob ob Savi št. 18 proti jugovzhodu, poteka vzporedno z Zasavsko cesto, na katero se zopet priključi vzhodno od hiše sedaj Šentjakob ob Savi št. 91. 9. Šentjakob — ulica se odcepi od novoimenovane ceste Podgorica med hišama sedaj: Šentjakob ob Savi št. 108 in 95 a, poteka proti zahodu in severu in se pri hiši sedaj Šentjakob ob Savi št. 30 priključi novoimenovani Zajčevi poti. 10. Ilešičeva ulica — se odcepi od novoimenovane ulice Šentjakob med hišami sedaj: Šentjakob ob Savi št. 17 in 19, poteka proti vzhoclu v dveh krakih in se slepo konča vzhodno od novoimenovane ceste Podgorica. 11. Pahorjeva ulica — se odcepi od novoimenovane ceste Podgorica severno od hiše sedaj Šentjakob ob Savi št. 55 c, poteka vzporedno z novo imenovano Ile-šičevo ulico proti zahodu, nato zavije proti jugu in se pri hiši sedaj Šentjakob ob Savi št. 64 priključi novoimenovani ulici Šentjakob. 12. čolnarjeva ulica — se odcepi od novoimenovane ceste Podgorica severno od hiše sedaj Šentjakob ob Savi št. 102 proti zahodu, poteka vzporedno z novoimenovano- ulico Šentjakob in se slepo konča. 13. Pod bregom — ulica se odcepi od novoimenovane ceste Podgorica južno od novoimenovane čolnar- jeve ulice, poteka proti zahodu in severu in se pri hiši sedaj Šentjakob ob Savi št. 42 priključi novoimenovani ulici Šentjakob. 14. Pečnik — ulica se odcepi od novoimenovane ceste Podgorica nasproti odcepa novoimenovane ulice Pod bregom in poteka proti severovzhodu do meje z naseljem Brinje. 15. Perkova ulica — se odcepi od novoimenovane ceste Podgorica nasproti odcepa novoimenovane ulice Šentjakob in poteka proti jugovzhodu do novoimenovane ulice Pečnik. 16. Pšatska pot — se odcepi od novoimenovane ceste Podgorica severno od križišča z Zasavsko cesto in poteka proti vzhodu in severovzhodu do meje z naseljem Pšata v domžalski oločini. 17. K reaktorju — ulica se odcepi od novoimenovane ceste Podgorica severno od hiše sedaj Podgorica pri Črnučah št. 59 in poteka proti vzhodu in jugovzhodu do meje z naseljem Brinje. 18. Dolina — ulica se odcepi od novoimenovane ulice K reaktorju vzhodno od hiše sedaj Podgorica pri Črnučah št. 62 in poteka proti jugovzhodu do novoimenovane Pšatske poti. 19. Goropečnikova ulica — se odcepi od novoimenovane ceste Podgorica južno od hiše sedaj Podgorica pri Črnučah št. 53 a in poteka proti vzhodu do novoimenovane ulice Dolina. 2. člen Na območju občine Ljubljana Moste-Polje se spremenijo ali določijo imena oziroma potek naslednjih ulic: Spremenijo se: 1. Trpinčeva ulica — del dosedanje Trpinčeve ulice na odseku med Štepanjskim nabrežjem in Parmsko cesto se preimenuje v Mekinčevo ulico. 2. Pintarjeva ulica — se ukine v celoti. 3. Okiškega ulica — se podaljša do Moškričeve ulice. Na novo se imenuje: 1. Fani Grumove ulica — se odcepi od Poti na Hreše pri hiši Pot na Hreše št. 7 a in poteka proti jugovzhodu ob vrstnih hišah proti Zaloški cesti. 3. člen Na območju občine Ljubljana Šiška se spremenijo ali določijo imena oziroma potek naslednjih cest in ulic: 1. Ob daljnovodu — 'ulica se odcepi od Tacenske ceste južno od hiše Tacenska cesta št. 88 in poteka proti jugovzhodu do ulice Na gmajni Ukine se del ulice, ki je potekal od Brodske ulice vzporedno s Tacensko cesto. 2. Kozakova ulica — se podaljša preko ulice Zla-tek proti severovzhodu do Zapuške ceste. 3. Kajakaški breg — spremeni se ime že imenovane ulice Kajakaški breg v Kajakaška cesta. Na novo se imenujejo: 1. Tischlerjeva ulica — se odcepi od Tacenske ceste severno od hiše Tacenska cesta št. 54 in poteka proti jugovzhodu do Breznikove ulice. 2. Sternadova ulica — se odcepi od Vižmarske poti vzhodno od hiše Vižmarska pot št. 3 in poteka proti jugozahodu do Kozlarjeve poti. 3. Kalinova ulica — se odcepi od spremenjene Kozakove ulice, poteka proti severozahodu vzporedno z ulico Zlatek, nato zavije proti severovzhodu in se slepo konča. 4. Omersova ulica — se odcepi od Podutiške ceste vzhodno od hiše Podutiška cesta št. 141, poteka proti jugu po sredini vzhodnega dela Litostrojske zadruge in se slepo konča. 5. Dergomaška ulica — se odcepi od Mladinske ulice vzhodno od hiše Mladinska ulica št. 3, poteka proti severu po sredini zahodnega dela Litostrojske zadruge, in se priključi novoimenovani Omersovi ulici. 4. člen V naselju Vodice se uvede ulični sistem in se na novo imenujejo: 1. Ljubljanska cesta — poteka iz smeri Ljubljane od meje z naseljem Dobrušo na jugu, proti severu in severovzhodu do novoimenovanega Kopitarjevega trga. 2. Kopitarjev trg — je osrednji trg v naselju, kjer se odcepijo ceste proti Ljubljani, Škofji Loki, Brniku in Kamniku. - 3. Kamniška cesta — se odcepi od novoimenovanega Kopitarjevega trga med hišama sedaj Vodice št. 25 in 26 in poteka v zavojih proti vzhodu in severovzhodu do meje z naseljem. Bukovica pri Vodicah. 4. Brniška cesta — se odcepi od novoimenovanega Kopitarjevega trga med hišama sedaj Vodice št. 24 in 26 in poteka zahodno od cerkve v Vodicah proti severozahodu in severu do meje naselja. 5. Vodiška cesta — se odcepi od novoimenovane Brniške ceste nasproti spomenika južno od cerkve v Vodicah in poteka v zavojih skozi osrednji del naselja proti severovzhodu in jugovzhodu do novoimenovane Kamniške ceste. 6. Krvavška ulica — se odcepi od novoimenovane Vodiške ceste severovzhodno od cerkve in poteka proti severozahodu do novoimenovane Brniške ceste. 7. Pirčeva ulica — se odcepi od novoimenovane Vodiške ceste nasproti hiše sedaj Vodice št. 103 in poteka vzporedno z novoimenovano Krvavško ulico proti severozahodu do novoimenovane Brniške ceste. 8. Nova ulica — se odcepi od novoimenovane Vodiške ceste nasproti hiše sedaj Vodice št. 99 a in poteka vzporedno z novoimenovano Pirčevo ulico proti severozahodu ter se slepo konča. 9. Pot na Črno — se odcepi od novoimenovane Vodiške ceste pri hiši sedaj Vodice št. 91 in poteka proti severozahodu do novoimenovane Brniške ceste. 10. Ob hribu — pot se odcepi od novoimenovane Poti na Črno nasproti hiše sedaj "Vodice št. 87 in poteka ob hribu proti zahodu in severozahodu do novoimenovane Brniške ceste. 11. Lokarje — cesta se odcepi od novoimenovane Vodiške ceste vzhodno od hiše sedaj Vodice št. 74 in poteka proti severovzhodu proti zaselku Lokarje in se slepo konča. 12. Jegriše — pot se odcepi od novoimenovane ceste Lokarje severno od hiše sedaj Vodice št. 74 in poteka proti severozahodu, se obrne pri hiši sedaj Vodice št. 68 proti jugozahodu, nato pri hiši sedaj Vodice št. 69 a zopet proti severozahodu do novoimenovane Brniške ceste. 13. Kmetijska ulica — se odcepi od novoimenovane Vodiške ceste pri hiši sedaj Vodice št. 99 a, poteka proti severovzhodu in se slepo konča. 14. Ob jami — cesta se odcepi od novoimenovane Kamniške ceste med hišama sedaj Vodice št. 48 in 49, poteka proti severozahodu in se slepo konča. 15. Franca Seška cesta — se odcepi od novoimenovane Kamniške ceste vzhodno od hiše sedaj Vodica št. 31 a in poteka proti jugovzhodu do meje naselja. 16. Ob šoli — cesta se odcepi od novoimenovane Franca Seška ceste zahodno od šole Franca Marna — sedaj Vodice št. 33 a in poteka proti severovzhodu do novoimenovane Kamniške ceste. 17. Na Dole — pot se odcepi od novoimenovane Brniške ceste in poteka med hišama sedaj Vodice št. 139 in št. 140 proti severozahodu in se slepo konča. 18. Pustnice — pot se odcepi od novoimenovanega Kopitarjevega trga južno od hiše sedaj Vodice št. 18 in poteka proti zahodu do meje z naseljem Torovo. 19. Škofjeloška cesta — se odcepi od novoimenovane ulice Pustnice in poteka med hišama sedaj Vodice št. 3 in št. 4 proti jugozahodu do meje z naseljem Torovo. 20. Lebarška pot — se odcepi od novoimenovane ulice Pustnice zahodno od hiše sedaj Vodice št. 13, poteka proti severu in se slepo zaključi. 21. Voglanska cesta — se odcepi od novoimenovane ulice Pustnice nasproti hiše sedaj Vodice št. 8, poteka proti severozahodu in se slepo konča. 22. Ob gozdu — pot se odcepi od novoimenovane Vogljanske ceste pri hiši sedaj Vodice št. 11 c, poteka proti severovzhodu ob robu gozda in se slepo zaključi. 23. Kocljeva ulica — se odcepi od novoimenovane Kmetijske ulice vzhodno od hiše sedaj Vodice št. 99, poteka proti jugovzhodu in se slepo zaključi. 5. člen Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se spremenijo ali določijo imena oziroma potek naslednjih cest in ulic: Spremenijo se: 1. Cesta dveh cesarjev — se proti zahodu podaljša do Ceste v Gorice. 2. Levarjeva ulica — del dosedanjega odcepa Ceste dveh cesarjev, ki poteka proti jugu nasproti hiše Ceste dveh cesarjev št. 30 do potoka Curnovca — t. i. Sibirija se preimenuje v Levarjevo ulico. 3. Ulica Marka .Šlajmerja — se podaljša proti jugozahodu do Ceste XVIII divizije na katero se priključi vzhodno od hiše Cesta XVIII. divizije št. 45. Na novo se imenujejo: 1. Ažmanova ulita — se odcepi od Ceste na Brdo vzhodno od odcepa Grampovčanove ulice, poteka vzporedno z Grampovčanovo ulico ob meji Opekarne Brdo proti jugozahodu do ulice Vrhovci, Cesta X. 2. Zadnikarjeva ulica — se odcepi od Brdnikove ulice pri hiši Brdnikova ulica št. 15, poteka proti severozahodu in jugozahodu ter se slepo konča. 3. Škofova ulica — se odcepi od Ceste na Bo-kalce pred hišo Cesta na Bokalce št. 22 a, poteka proti severovzhodu in se slepo konča. 4. Dobrajčeva ulica — se odcepi od Ceste na Bokalce nasproti hiše Cesta na Bokalce št. 33, potega proti severovzhodu in se slepo konča. 6. člen V naselju Brezovica pri Ljubljani se spremenita imeni naslednjih ulic: 1. Na Brezno — spremeni se ime že imenovane ulice Brezenska pot. 2. V Radno — spremeni se ime že imenovane ulice Radenska cesta. 7. člen Mestna geodetska uprava Ljubljana izvede spremembe po tem odloku v seznamu vseh uradno imenovanih naselij, cest, ulic in trgov na območju mesta Ljubljane. Celoten seznam naselij, cest, ulic in trgov objavi Mestna geodetska uprava Ljubljana do 1. maja vsako leto v Uradnem listu SRS. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 015-3/84 Ljubljana, dne 5. julija 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 1334. Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter 54. in 91. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82), je Skupščina mesta Ljubljane na 25. seji zbora občin dne 5. julija 1984 sprejela ODLOK o združitvj naselij na območju občine Ljubljana Bežigrad in razdružitvi naselja na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen V občini Ljubljana Bežigrad se naselji Podgorica pri Črnučah in Šentjakob ob Savi združita z naseljem Ljubljana in s tem prenehata obstajati kot samostojni naselji. * 2. člen Na območju naselij iz 1. člena tega odloka se uvede ulični sistem, usklajen z uličnim sistemom naselja Ljubljana. 3. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se del naselja Podsmreka v k. o. Podsmreka, ki ga predstavlja popisni okoliš št. 351 s hišnimi številkami sedaj od 16 do 26 c ob Poti čez gmajno v celoti priključi k naselju Ljubljana. 4. člen Mestna geodetska uprava Ljubljana izvede spremembe po tem .odloku v seznamu vseh uradno imenovanih naselij, cest, ulic in trgov na območju mesta Ljubljane. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 015-2/84 Ljubljana, dne 5. julija 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 1335. Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82), 202., 204. in 205. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 72. in 88. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 27. seji zbora združenega dela dne 24. julija 1984, na 26. seji zbora občin dne 24. julija 1984 in na 26. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. julija 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih na območju ljubljanskih občin 1. člen V 1. odstavku 30. člena odloka o zakloniščih na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 21/83) se stopnja »4 “/o« nadomesti s stopnjo »3°/o<$. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-357/84 Ljubljana, dne 24. julija 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r. 1336. Na podlagi 73. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalni skupnosti (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 65. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane, na 26. seji zbora združenega dela, dne 5. julija 1984 in na 25. seji zbora občin, dne 5. julija 1984 sprejela SKLEP o soglasju k statutu Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana, ki ga je sprejela skupščina Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana na sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 6. oktobra 1982. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-3/84 Ljubljana, dne 5. julija 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 1337. Na podlagi 52. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) ter 52. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 27. seji zbora združenega dela dne 24. julija 1984 in na 26. seji zbora občin dne 24. julija 1984 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi In k statutu Samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin in k statutu Samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-358/84 Ljubljana, dne 24. julija 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 1338. Na podlagi 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št 35/79) ter 67. in 69. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2'78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 27. seji zbora združenega dela dne 24. julija 1984 in na 26. seji zbora občin dne 24. julija 1984 sprejela SKLEP o soglasju k spremembam statuta Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k spremembam statuta Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana, ki jih je sprejela skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana na seji dne 7. junija 1984. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-359/84 Ljubljana, dne 24. julija 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r. 1339. Na podlagi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84). 8. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane na področju družbene kontrole cen (Uradni list SRS. št. 2/81) ter v skladu z dogovorom o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SP.S, št. 15/84) je delavski svet temeljne organizacije Kanalizacija Ljubljana na 21. seji. dne 22. maja 1934 v razširjeni sestavi uporabnikov in izvajalcev predlagal. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 111. seji dne 24. julija 1984 pa sprejel SKLEP o ceni za odvedeno odpadno vodo po kanalizacijskem omrežju, ki ga unravl.ja temetina organizacija Kanalizacija Ljubljana 1. člen Cena odpadne vode znaša 9,30 din za m’ porabljene oziroma dobavljene vode. 2. člen TOZD Kanalizacija Ljubljana prične zaračunavati odpadno vodo po ceni iz 1. člena tega sklepa od 1. septembra 1984 dalje. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 727/1-84 Ljubljana, dne 24. julija 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar 1. r. BREŽICE 1340. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 152. člena ter 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 24. julija 1984 sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta »Sentlenart L« 1. člen Sprejme se sprememba zazidalnega načrta »Sent-lenart I.«, ki je bil sprejet z odlokom o spremembi odloka o zazidalnem načrtu za Sentlenart (Uradni list SRS, št. 24/81). , 2. člen Sprememba zazidalnega načrta Sentlenart I. — sprememba II. — pod št. 1308/U-84, ki jo je izdelal PB Region Brežice je sestavni del tega odloka. 3. člen Lociranje in gradnja objektov se mora izvajati v skladu z arhitektonsko-zazidalno situacijo (M 1 : 1000) in pravilnikom za izvajanje zazidalnega načrta »Sentlenart«, ki je sestavni del spremembe zazidalnega načrta. 4. člen Sprememba zazidalnega načrta je navpogled na odseku za urejanje prostora in varstva okolja Skupščine občine Brežice, 5. člen Za izvajanje nadzora nad realizacijo zazidalnega načrta je zadolžena pristojna urbanistična inšpekcija. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. , St. 351-7/84-1 Brežice, dne 24. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 1341. Na podlagi 158. člena zveznega zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82) in 204. člena republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 219. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 24. julija 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih 1. člen Spremeni se 28. člen in glasi: Imetniki "stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v državni lastnini na območjih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2,55 letne stanarine oz. najemnine. 2. člen Spremeni se prvi odstavek 30. člena in glasi: Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb s katerimi sami upravljajo, na območjih in naseljih kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek v višini 0,51 °/o od osnove za obračun amortizacije oz. nabavne vrednosti stavbe, prostora ali dela stavbe. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-5/84-1 Brežice, dne 24. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 1342. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 3. člena in četrtega odstavka 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in na podlagi 15. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. julija 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka e lavnem red* in miru v občini BreaSoe 1. člen V odloku o javnem redu in miru občine Brežice (Uradni list SRS, št. 15-804/84 se za 16. členom v celoti doda besedilo 17. člena, ki je pravilno 16. člen. Za novim 16. členom sledi poglavje: »VI. Določbe o kazni«, dosedanji 16. člen pa postane 17. člen. 2. člen V 16. točki 18. člena se besedilo: »(12. točka 8. člena)« popravi tako, da pravilno glasi: »12. točka 11. člena«. Besedilo 24. točke istega člena se popravi tako, da glasi: Kdor ravna v nasprotju s 7. točko 13. člena«. 3. člen V 20. členu se besedilo: »Z denarno kaznijo 500 din, se kaznuje za prekršek«, dopolni tako, da pravilno glasi: »Z denarno kaznijo 500 din, ki se izterja takoj na kraju, se kaznuje za prekršek:« 4. člen V drugem odstavku 20. člena se »3000 din« črta in se nadomesti s »1000 din«. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/84-1 Brežice, dne 24. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 1343. Na podlagi 2. člena zakona o matičnih knjigah (Uradni list SRS, št. 16/74) in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. julija 1984 sprejela ODLOK o ukinitvi sklepanja zakonskih zvez v naseljih Artiče, Bizeljsko, Cerklje ob Krki in Pišece 1. člen Na sedežu krajevnih uradov v naseljih Artiče, Bizeljsko, Cerklje ob Krki in Pišece se ukine sklepanje zakonskih zvez. 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka se zakonske zveze sklepajo na sedežu Skupščine občine Brežice, in sicer vsak delovni dan med 8. in 14 uro in v soboto praviloma med 11. in 15. uro po razporedu, ki ga sporazumno s stranko določi matičar. 3. člen Poročne matične knjige se v naseljih iz 1. člena tega odloka zaključijo. Vsi morebitni poznejši vpisi v te matične knjige se opravijo v poročno matično knjigo Brežice. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 201-4/84-1 Brežice, dne 24. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 1344. Na podlagi določila prvega odstavka 106. člena zakona o združenem delu, 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni Kst SRS, št. 3/81), 25. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice za obdobje 1981—1985 ter 15. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice na 9. seji 6. julija 1984 sprejela SKLEP o znižanju stopnje prispevka združenih sredstev vzajemnosti iz čistega dohodka na ravni Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice od 1. 7. do 31. 12. 1984 I 2. člen aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske zadruge Brežice za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 35/83) se spremeni tako, da se glasi: »Udeleženci samoupravnega sporazuma se zavezujemo združevati sredstva iz čistega dohodka v višini 1,42 “/o na bruto osebni dohodek za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj določenih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za srednjeročno obdobje 1981—1985«. II Stopnja združevanja prispevka za vzajemnost na ravni Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice velja za obdobje od 1. 7. 1984 do 31. 12. 1984. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1077-4/84 Brežice, dnet 6. julija 1984. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice Lazar Gligič 1. r. 1345. Na podlagi zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 3/73, 23/77 in 17/83) ter 38. člena statuta krajevne skupnosti Krška vas je skupščina krajevne skupnosti Krška vas na seji dne 20. aprila 1984 sprejela SKLEP • uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Krška vas 1. člen Krajevni samoprispevek je uveden za območje krajevne skupnosti Krška vas na podlagi odločitve z referendumom dne 17. junija 1984. 2. Ben Samoprispevek je uveden za dobo 5 let, In' sicer od 1. julija 1984 do 1. julija 1989. \ 3. člen S sredstvi zbranimi s samoprispevkom se bodo financirala naslednja komunalna dela: 1. zaporni sloj na vseh asfaltnih površinah, 2. avtobusno postajališče in 3. sanacija javne razsvetljave. 4. člen Prispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Krška vas, in sicer: Prvi dve leti po naslednjih stopnjah: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu — 1,5 °/o od netto prejemkov; 2. upokojenci od netto pokojnin — 1,5%; 3. delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost od dohodka — 2 %; 4. kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma vsi zavezanci plačevale! katastrskega dohodka, plačujejo samoprispevek od K D, in sicer v višini — 3%. Ostala tri leta po naslednjih stopnjah: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu — 1 % od netto prejemkov; 2. upokojenci od netto pokojnin 1 %; 3. delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost od dohodka — 1 %; 4. kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma vsi zavezanci plačevale! katastrskega dohodka, plačujejo samoprispevek od KD, in sicer v višini 3 %. 5. člen Samoprispevek se bo plačeval v denarju, s samoprispevkom bo zbranih 3,300.000 dinarjev. Sredstva se bodo zbirala na posebnem računu KS Krška vas, št. 51620-842-002-822-415 in bodo .namenjena izključno za financiranje del navedenih v 3. členu tega sklepa. 6. člen a Za zbiranje in izvajanje del, ki se bodo financirala z zbranimi sredstvi, odgovarja svet krajevne skupnosti Krška vas. Krajevni samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci od osebnega dohodka in od pokojnin, obračunavajo in odtegujejo izplačevalci ob izplačilu, od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih dejavnosti pa Uprava za družbene prihodke občine Brežice na osnovi ugotovljenega dohodka. 7. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila v roku iz 2. in 4. člena tega sklepa, se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. I Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Zgornja Hudinja in zazidalnega načrta rekreacijskega centra »Na Golovcu« — programski del (v nadaljnjem besedilu: osnutek sprememb in dopolnitev). Osnutek sprememb in dopolnitev je izdelal Razvojni center Celje v mesecu juniju 1984, in sicer TOZD Planiranje pod št. proj. 3/84 za območje ob severni vozni cesti in TOZD Projektiva pod štev. proj. 069/84-1 za cestni priključek k stanovanjskemu objektu Mariborska 137. ^ li Osnutek sprememb in dopolnitev bo 'gvno razgrnjen en mesec v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja ter v prostorih, ki jih, določi krajevna skupnost Hudinja. III Pripombe k osnutku sprememb in dopolnitev lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-9/74-5 Celje, dne 18. julija 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje , Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. 1347. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 9. točki odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84) na seji dne 25. julija 1984 sprejel • ODREDBO o cenah za prevoz potnikov v primestnem prometu I 8. člen Cene za prevoz potnikov z avtobusi v primestnem Sklep d uvedbi krajevnega samoprispevka na, območju KS Krška vas se objavi v Uradnem listu SRS. prometu so: Predsednik skupščine KS Franc Jamnikar 1. r. Razdalje (v km) Cena dinarjev 1— 4 23 CELJE 5— 8 24 9—10 28 1346. 11—13 30 Izvršni svet Skupščine občine Celje je na pod- 14—16 lagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih 33 posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) na seji 17—19 37 dne 18. julija 1984 sprejel 20—23 40 ODREDBO 24—27 41 ' o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Zgornja Hudinja in zazidalnega 28—31 46 načrta rekreacijskega centra »Na Golovcu« — 32—35 51 programski del 36—40 62 II Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-224/84 Celje, dne 25. julija 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. , CERKNICA 1348. Na podlagi sklepa o proizvodih in storitvah iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti, za katere samoupravne organizacije in skupnosti niso dolžne pošiljati obvestila o cenah pristojnim skupnostim za čepe (Uradni list SFRJ, št. 23/84), 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na 71. seji dne 26. julija 1984 sprejel ODREDBO o ceni geodetskih storitev 1. člen S to odredbo se določijo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnopravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve na območju občine Cerknica. 2. člen Zadeve geodetske službe, za katere se uporabljajo cene po tej odredbi so storitve, ki neposredno ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe ali se dajo opraviti le na podlagi teh podatkov, razen storitev iz 3, 4 in 5 točke 7. člena zakona o geodetski službi, ki jih opravlja pooblaščena organizacija združenega dela. 3. člen ' Cene iz 2. točke tega sklepd so: 1. Parcelacija 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. Parcelacija 2.1. Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela 5.600 2.2. Za vsak nadaljni 0,3 ha 1.650 2.3. Za vsako dodatno novo parcelo 1.400 2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 % 2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. Parcelacija za obod 2.1. Za vsak lom meje oboda 1.150 2.2. Za vsako novo nastalo parcelo 1.400 3. Ekspropriacija dolžinskih objektov 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. Hektometer (100 m) ekspropriacije 8.100 4. Prenos posestnih meja po podatkih zemlji- škega katastra . 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.250 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki 4.300 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 1.400 2.3. Za numerično izmero za 2 mejni točki 2.400 2.4. Za vsako nadaljnjo točko 950 Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku 1. Navezava na geodetsko mrežp 1.250 2. Ugotovitev meje 2.1. Za 2 mejni točki 3.300 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 950 6. V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunati stroškov po ceniku, se uporabljajo na- slednje geodetske ure: 1. Terensko delo geodetskega strokovnjaka 500 2. Pisarniško delo geodetskega strokovnjaka 450 3. Risarsko delo 200 4. Figurantsko delo 220 7. Cenam storitev po tem ceniku se posebej dodajo materialni stroški (mejniki, kilometrina Ud.), ter stroški figuranta. 4. člen Dohodki, ki se ustvarijo s to dejavnostjo, so prihodki proračuna občine Cerknica. 5. člen Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati: odlok Skupščine občine Cerknica o cenah za geodetske storitve v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/75) in sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica o valorizaciji cen za geodetske storitve’ v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 15/83). 6. člen Ta odredba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-16/84-1 Cerknica, dne 26. julija 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r. 1349. Na podlagi 9.. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84) ter v skladu z dogovorom o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) je Skupščina samoupravne interesne skupnosti stanovanjske skupnosti na 5. seji dne 29. junija 1984 predlagala, Izvršni svet Skupščine občine Cerknica pa na 71. seji dne 26. julija 1984 sprejel SKLEP o spremembi cen stanarin v občini Cerknica L 8en Cene stanarin ▼ občini Cerknica se povečajo aa 36 Ve od 1. septembra 1984 dalje. t Ben Ta sklep ae objavi ▼ Uradnem-Bstu SRS. St 36-8/84-9 Cerknica, dae 36. joti ja 1664. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe L r. 1356. Na podlagi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št 23/84) ter v skladu z dogovorom o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) je delavski svet Integral DO SAP Ljubljana medkrajevni potniški promet predlagal, Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na 71. seji dne 26. julija 1984 sprejel SKLEP o cenah za prevoz potnikov v primestnem cestnem potniškem prometu 1. člen Cene za prevoz v primestnem cestnem potniškem prometu so: Razdalja v km Cena din 1— 4 . 23 5— 8 24 9—10 28 11—13 30 14—16 33 17—19 37 20—23 40 24—27 41 28—31 46 32—35 51 36—40 62 Za izračunavanje cen nad 40 km se za vsako skupino 5 km zaračunava 1,60 din za potniški kilometer s tem, da se upošteva zaokroževanje na 1 din navzgor. Potniška prtljaga — 20 din. Potniška prtljaga — nespremljana — 67 din. . 2. člen Cene s tega sklepa začnejo veljati 1. avgusta 1984. 3 člen Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-15/84 Cerknica, dne 26. julija 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe L r. GROSUPLJE 1851. Na podlagi tretjega odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št 10/78, 6/82 in 8/84), je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1984 sprejela OBLOK o sprejetju zazidalnega načrta Preska—Dvori v Grosupljem, prva laza * 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Preska—Dvori v Grosupljem, prva faza, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije pod št. 1173 v juliju 1984. 2. člen Zazidalno območje prve faze zajema območje med Ljubljansko cesto in Grosupeljščico ter meji na jugu z območjem blokovne gradnje (Ob Grosupeljščici). 3.. člen, Lokacijska dovoljenja za gradnjo objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja oddelek za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje. 4. člen Zazidalni načrt je redno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri Oddelku za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje. 5. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/84 Grosuplje, dne 23. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1352. ' Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6'82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1984 sprejela ODLOK o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Ob Grosupeljščici v Grosupljem 1. člen S tem odlokom se sprejme sprememba zazidalnega načrta Ob Grosupeljščici v Grosupljem, ki ga je sprejela Skupščina občine Grosuplje z odlokom, objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 15/80 in 41/82. Sprememba zazidalnega načrta, ki jo je izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije pod št. 1173 v juniju 1984 se nanaša na spremembo namembnosti zazidave. 2. člen Nadzor nad izvajanjem spremembe zazidalnega načrta izvaja občinska urbanistična inšpekcija. 3. člen Spremenjeni zazidalni načrt je redno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri Oddelku za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-6/79 Grosuplje, dne 23. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1353. Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. čjlena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter na podlagi 194. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 18. julija 1984 sprejela ODLOK o uvedbi uličnega sistema na območju naselja Višnja gora ter o imenovanju ulic 1. člen Na območju naselja Višnja gora se uvede ulični sistem. 2. člen Imenujejo še naslednje ulice: 1. Cesta Dolenjskega odreda poteka od starega mestnega jedra z začetkom pri osnovni šoli proti zahodu, 2. Cesta na Polževo se začne pri železniški postaji Višnja gora in se priključi na Cesto Dolenjskega odreda zahodno od Dekliškega vzgajališča, 3. Cesta talcev se odcepi od Ceste Dolenjskega odreda in teče zahodno' od Ceste na Polževo vzporedno z njo ter se pri »Pajžbarju« priključi nanjo, 4. Ciglerjeva ulica se odcepi vzhodno od starega mestnega jedra od nekdanje glavne ceste Ljubljana— Zagreb, preseka potok Višnjica, nato pa teče ob železniški progi do železniške postaje, 5. Čandkova ulica se začne na »Grintovcu« južno od tovarne »Iskra« ter poteka v skladu z zazidalnim načrtom proti jugozahodu in jugu, 6. Gasilska ulica se začne na Cesti na Polževo, se vzpne proti tovarni »Iskra« in gre severno od nje, kjer se konča, 7. Grintovec se odcepi od Ceste Dolenjskega odreda, teče po grebenu »Grintovca« do tovarne »Iskra«, nato zavije proti zahodu in nazaj proti jugu, kjer se nasproti Dekliškega vzgajališča spet priključi na Cesto Dolenjskega odreda, 8. Jurčičeva cesta se začne ob vzhodnem robu starega mestnega jedra in teče proti vzhodu do potoka Višnjice, kjer se konča, 9. Kopališka ulica se odcepi od Jurčičeve ceste ter teče ob potoku Višnjica proti jugovzhodu, 10. Mestni trg obsega glavnino starega mestnega jedra, 11. Partizanska cesta se odcepi od Ceste talcev ter teče proti severu v skladu z zazidalnim načrtom in se konča s pentljo, 12. Pot v Košco se začne severno od ceste Ljubljana—Zagreb, kjer se odcepi od ceste, ki gre proti Vrhu, nakar teče proti vzhodu, 13. Preglje od Ceste Dolenjskega odreda se odcepi nasproti Ceste na Polževo ter teče proti jugu,. 14. Sodnijska ulica se odcepi od ceste Dolenjskega odreda nasproti Dekliškega vzgajališča nekdanje sodnije ter se zahodno od odcepa spet priključi nanjo, 15. Sokolska ulica se odcepi od Mestnega trga na njegovi severni strani ter teče nato po severnem in zahodnem robu starega mestnega jedra, nakar se na južni strani spet priključi na Mestni trg, 16. Turnherjeva. ulica se začne pri osnovni šoli na štikališču Ceste Dolenjskega odreda in Mestnega trga ter teče proti vzhodu, kjer se priključi na Jurčičevo cesto, 17. Ulica Antona Tomšiča se začne pri železniški postaji, nato pa teče ob južnem robu železnice proti vzhodu, 18. Žabjek to je cesta, ki teče od Višnje gore proti Vrhu, njen začetek pa je na severnem robu ceste Lj ubl j ana—Zagreb. 3. člen Ulični sistem je vrisan na karti 1 :5000, ki je sestavni del tega odloka. 4. člen Geodetska uprava občine Grosuplje mora uresničiti določila tega odloka v roku dveh mesecev po njegovi uveljavitvi. 5. člen ^ Ta odlok začne veljati osmi dan po. objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-1/84 Grosuplje, dne 23. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. * 1354. Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter na podlagi 194. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 18. julija 1884 sprejela ODLOK o imenovanju nove ulice na območju naselja Grosuplje 1. člen Na območju naselja Grosuplje se v zazidalnem načrtu »Jerova vas« imenuje novo ulico. 2. člen Nova ulica se imenuje »Cesta Cankarjeve brigade« ter teče vzhodno od Kozinove ceste in vzporedno z njo, tako, da se na južni strani priključi na podaljšano Hribarjevo cesto, na severni strani pa na podaljšano Erjavčevo cesto. 3. člen Nova ulica je vrisana n« karti 1 :5000, ki je sestavni del tega odloka. 4. člen Geodetska uprava občine Grosuplje mora uresničiti določila tega odloka v roku dveh mesecev po njegovi uveljavitvi. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-2/84 Grosuplje, dne 23. julija 1984. , Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1355. Na podlagi tretjega odstavka 12. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1984 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava I Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava. II Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-1/83 Grosuplje, dne 23. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1356. Na podlagi tretjega odstavka 12. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10 78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1984 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Dolenjske I Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Dolenjske. II Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-1/83 Grosuplje, dne 23. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1357. Na podlagi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) je skupščina Samoupravne dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) je Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje dne 5. julija 1984 predlagala, Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na 81. seji dne 17. julija 1984 pa sprejel SKLEP o povečanju stanarin v občini Grosuplje 1. člen Stanarine se v občini Grosuplje s 1. septembrom 1984 povečajo za 25 °/o. -- 2. člen m Osnova za določitev nove stanarine je raven stanarine na dan 31. 12. 1983. 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-14/84 - Grosuplje, dne 17. julija 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. IDRIJA 1358. Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni Ust SRS, št. 8/82) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79 in 11/81) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 24. julija 1984 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. julija 1984 sprejela ODLOK o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v letu 1984 1. člen Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s sedežem na območju občine Idrija in delovni ljudje, ki na območju občine Idrija samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Idrija za obdobje od 1981—1985, so po določilih tega odloka dolžni plačevati prispevek za gospodarjenje s komu- nalnimi objekti in napravami skupne rabe (v nadaljevanju: prispevek). 2. člen Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti plačujejo prispevek po stopnji 3,36 "/o od bruto osebnega dohodka. Prispevek se obračuna in odvaja ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka. 3. člen Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, plačujejo prispevek po stopnji 3,36% od bruto osebnega dohodka. Prispevek je treba plačevati v rokih, ki veljajo za plačevanje davka iz osebnega dohodka delavcev. 4. člen Prispevek se odvaja na zbirni račun Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Idrija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1984. St. 420-7/84 Idrija, dne 24. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Idrija JV Stanislav Brelih 1. r. 1359. Na podlagi drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradnj list SRS, št. 2/76) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 24. julija 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. julija 1984 sprejela ODLOK o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 1984 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali .negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 1984, so po tem odloku dolžni plačevati prispevek. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma delovnih ljudi in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma plačujejo prispevek po stopnji 0,90 % od bruto osebnega dohodka. Navedeni prispevek plačujejo delovne in druge organizacije po sedežu TOZD poslovne enote. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove, ki se šteje za osebni dohodek, iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmf dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1984. St. 420-8/84 Idrija, dne 24. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Idrija Stane Brelih 1. r. KAMNIK 1360. Na podlagi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84) ter v skladu z dogovorom o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 18/84) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik na 10. seji zbora uporabnikov in 7. seji zbora izvajalcev dne 6. julija 1984 predlagala, Izvršni svet Skupščine občine Kamnik pa na 88. seji dne 26. junija 1984 sprejel SKLEP o spremembi cen stanarin v Kamniku 1. člen Cene stanarin v Kamniku se s 1. septembrom 1984 povečajo za 30 %. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu. SRS. Kamnik, dne 26; junija 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras 1. r. 1361. Na podlagi 10. seje zbora uporabnikov in 7. seje zbora izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik dne 6. julija 1984 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik sprejela SKLEP o spremembi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1981—1985 1 V samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS. št. 8-436/81) se v 11. členu spremeni stopnja 1,500“/« od bruto OD na 1,27“/«, za namene vzajemnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj. . 2 Ta odstotek za združevanje sredstev vzajemnosti na ravni obeihe velja do 31. 12. 1984. Kamnik, dne 6. julija 1984. Predsednica skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Zdenka Drolc, dipl. iur. 1. r. 1362. Na podlagi 10. seje zbora uporabnikov in 7. seje zbora izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik dne 6. julija 1984 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik sprejela SKLEP 6 spi-eriienllii iigoitiviUbnega sklepa 1 V ugotovitvenem sklepu (Uradni list SRS, Št. 8-438/81) se v 1. členu v 2. točki druge alinee spremeni stopnja 1,500 °/d od bruto OD Ha 1.27 “/b na BOD iz. čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini. 2 Ta odstotek za združevanje sredstev vzajemnosti na ravni občine velja do 31. 12. 1984. Kamnik, dne 6. julija 1984. Predsednica skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Zdenka Drolc, dipl. iur. 1. r. KOČEVJE 1353. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje' Skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje je koordinacijski odbor za razvojne in druge naloge na seji 26. junija 1984 sprejel SKLEP o spremembah In dopolnitvah sklepa o obračunavanja in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje 1. člen V sklepu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje Občinske zdravstvene škuphosti Kočevje (Uradni list SRS, št. 13/84) se besedilo 2. člena nadomesti z novim, ki se glasi: »Prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev plačujejo delovni ljudje — kmetje (razen udruženlfi kmetov iz 5. člena sklepa): a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v viširii 4,6 “/o. b) pavšal ha kmetijsko gospodarstvo 1.340 dih. Prispevek v znesku 1.340 din letno na osebo plačuje za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom. Lastniki zemljišč plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njihovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem niso pa z njimi v delovnem razmerju in spadajo ali ne, med njihove družinske člane, prispevek za zdravstvene storitve od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena.« 2. člen V 5. .členu sklepa se v' besedilu črta kategorija: »drugi kmetje in člani tijihovih gospodarstev«. 3. člen Za 5. členom se doda nov 5/a člen, ki se glasi: »Združeni kmetje iz 5. člena tega sklepa, ki se odločijo, da si v zdravstveni skupnosti zagotovijo tudi pravice do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, plačujejo prispevke za socialno varnost od osnove, ki ne more biti nižja od 4. kategorije, dolo-čehe s sklepom skupščine Škuphosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ta osnova velja za koledarsko leto.« 4. člen Ta sklep začne' veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 113/5-1-ZS/ZA-82 Kočevje, dne 23. julija 1984. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje Bruno Čiglie L r. 1364. V skladu z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 70/83) in v skladu s planom Občinske raziskovalne skupnosti Kočevje za leto 1984 je Koordinacijski odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela na 3. seji dne 31. julija 1984 sprejel SKLEP o začasni ustavitvi obveznosti izplačevanja akontacij ia mesec september in oktober 1984 I Temeljne In druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki plačujejo prispevek od dohodka Občiriski raziskovalki skupnosti Kočevje, v mesecih' september in oktober 1684 ne vplačujejo akontacije tega prispevka v višini 0,023 ,/o. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati po objavi. St. 56/2-1-RS/SU-84 Kočevje, dne 31. julija 1984. Predsednik koordinacijskega odbora ' za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela Niko Marentič, dipL inž. kem., 1. r. LENART 1365. Na podlagi 8. člena zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16-142/74) in 115. člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 30-1252/83) ter na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1984 sprejela ODLOK o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih in v vizirnih linijah med točkami temeljnih geodetskih mrež posebnega pomena v občini Lenart 1. člen Za zagotovitev nemotenega opravljanja geodetskih del je s tem odlokom razglašena splošna prepoved gradnje ob izmeritvenih znamenjih pri trigonometrični točki 1. reda, št. 386, Lokavec, gravimetrijski točki 1. reda, št. 43, Benedikt, fun-damentalnem reperju 1, reda, št. 1050, Lenart, in v vizirnih linijah med točkami: med trigonometrično točko 1. reda, št. 386, Lokavec, in trigonometrično točko 1. reda, št. 387, Ka-menek, med trigonometrično točko 1. reda, št. 386, Lokavec, in trigonometrično točko 1. reda, št. 517, Jeruzalem, med trigonometrično točko 1. reda, št. 386, Lokavec, in trigonometrično točko 1. reda, št. 385, Grmada, med trigonometrično točko 1. reda, št. 386, Lokavec, in trigonometrično točko 1. reda, št. 215, Zigartov vrh. Splošna prepoved velja za nadzemne in podzemne objekte v razdalji 5 m okrog izmeritvenega znamenja in za gradnjo, nadzemnih objektov v razdalji. 5 m od vizirne linije. 2. člen Območje prepovedi gradnje vseh nadzemnih in podzemnih objektov velja na delih naslednjih zem-Ijiško-katastrskih parcel: v katastrski občini Lokavec parcelne št. 153/2, 156, 154/2, 155, 153/1, 151, 152, 147, 435 in 128/2, v katastrski občini Trije kralji parcelna št. 484/3, v katastrski občini Zgornja Voličina parcelna št. 43. 3. člen Meja območja splošne prepovedi gradnje je vrisana in prikazana na kopijah zemljiško- katastrskih načrtov v merilu 1 : 5000 in na kopijah temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 :5000 pri Mestni geodetski upravi v Mariboru. 4. člen Investitorji posameznih nadzemnih in podzemnih objektov pri točkah, navedenih v 1. členu tega odloka, so dolžni priložiti k lokacijski dokumentacijd soglasje Republiške geodetske uprave. Zahtevek za izdajo soglasja se vloži pri Mestni geodetski upravi v Mariboru. 5. tien Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-1/84 Lenart, dne 20. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. 1366. Na podlagi načrta izvajanja programa ukrepov in aktivnosti za nemoten potek družbene reprodukcije v občini Lenart po odmrznitvi cen in uveljavitvi ukrepov za finančno konsolidacijo gospodarstva, ki so ga sprejeli zbori Skupščine občine Lenart na seji dne 5. junija 1984, je skupščina požarne skupnosti na 10. seji skupščine obeh zborov dne 27. junija 1984 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o znižanju prispevka za financiranje požarne skupnosti Lenart, ki se plačuje iz dohodka 1 Znižuje se prispevek za financiranje izgradnje, obnove in vzdrževanja objektov in opreme požarne varnosti, ki je bil uveljavljen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana dejavnosti požarnega varstva občine Lenart za obdobje 1981—1985. 2 Uveljavljena višina prispevka iz 1. točke tega sklepa v višini 0,30 %> ki se plačuje iz dohodka se zniža tako, da znaša 0,27 %. Osnova za izračun ostane nespremenjena. 3 Nova višina prispevka velja in. se obračunava v času od 1. julija 1984 do 31. decembra 1984. 4 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 87/84 Lenart, dne 5. junija 1984. Predsednik Skupščine požarne skupnosti občine Lenart Alojz Dokl 1. r. LENDAVA 1367. Na podlagi 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in 18. člena statuta OZS Lendava, št. 10/16-82 z dne 24. 5. 1982, določbe samoupravnega sporazuma o temeljih plana OZS Lendava 1981—1985 je Občinska zdravstvena skupnost Lendava na seji dne 11. julija 1984 sprejela SKLEP o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1984 1. člen S tem sklepom se za leto 1984 določijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana OZS za obdobje 1981—1985 ter se opredelijo osnove za obračunavanje prispevkov in določi stopnja ter višina prispevka za zdravstveno varstvo in osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, ter drugih ‘delovnih ljudi in občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo za- vezanci po prispevnih stopnjah, ki so navedene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 in se objavljajo v Uradnem listu SRS, kolikor ni s tem sklepom za posamezne primere in kategorije drugače določeno. 3. člen Združeni kmet plačuje prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Če se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za zdravstvene storitve in za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ta osnova velja za koledarsko leto. 4. člen Drugi kmetje in združeni kmetje, ki se ne odločijo za zagotavljanje socialne varnosti v zdravstveni skupnosti plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev: — od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodka od gozda v višini 16 %>, — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo letno 1.973 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane kmetijskega gospodarstva, ki se na njegovem gospodarstvu ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njimi v delovnem razmerju, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. 5. člen "Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po veljavnih predpisih za tekoče leto ugotovi Uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od naj nižje pokojninske osnove, določene s sklepom o raj nižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 10/84). Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena, ki se jim po veljavnih predpisih ne ugotavlja dohodek (pavšalisti), plačujejo prispevek od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določene s sklepom o načinu izvajanja po-kojninsko-invalidskega zavarovanja in osnovi za odmero pravic ter za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zavarovanje iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena in se jim ugotavlja osebni dohodek, plačujejo do ugotovitve osebnega dohodka za prvo leto opravljanja samostojne dejavnosti, prispevek za zdravstveno varstvo, kot akonta- cijo od naj nižje pokojninske osnove, ki je določena za zavezance iz drugega odstavka tega člena. Za zavezance iz prvega in tretjega odstavka 5. člena tega sklepg, se opravi dokončen obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto. 6. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, umetniško ali drugo poklicno dejavnost, ki ni navedena v tem sklepu, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s predpisi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske. Za gospodarske pomočnike in gospodarske po-močnice^ zaposlene pri zasebnikih ne more biti osnova za obračun nižja od določene najnižje pokojninske osnove s sklepom SPIZ, Uradni list SRS, št. 10/84. 7. člen Občani, ka uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 900 din mesečno na posameznega upravičenca. 8. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za- zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14'°/o. 9. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izobražujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovane pri svojem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo same prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah iz dohodka iz 2. člena tega sklepa od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, preračunanih v bruto zneske. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo ali so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevek od mesečnih osnov, določenih s sklepom o spremembah in dopolnitvah sklepa o -spremembah in dopolnitvah sklepov o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1983, Uradni list SRS, št. 10/84 vse dokler ne bodo določene osnove za leto 1984. 10. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve za .organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 6 %> bruto prejemka v breme dohodka. 11. »en Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžiti plačevati prispevke za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, za ves čas odsotnosti z dela po stopnji iz dohodka {id 2. členu tega sklepa. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečen mesečni bruto osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. 12. člen Za osebe, ki delajo v skladu z določbami zakona o delovnih razmerjih preko polnega delovnega časa, plačujejo zavezanci (izplačevalci) prispevek za zdravstveno varstvo od izplačanega bruto osebnega dohodka. Prispevek iz prvega odstavka tega člena se plačuje iz dohodka po stopnji iz 2. člena tega sklepa. 13. člen ' Kolikor bo med letom valoriziran katastrski dohodek, se bo ustrezno spremenila tudi stopnja prispevka iz katastrskega dohodka, s katero bo zagotovljena enaka višina prispevka za zdravstveno varstvo. 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Lendava za leto 1983. Ta sklep začne veljati z dhem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. Št. lti/^6-S4 Predsednica ' skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lendava Ldžifca Draškdvič 1. r. LJUBLJANA ČfcNtffcR 1368. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list ŠRŠ, št. 16/6*7, 2*7/72 in 8/78) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list ŠRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Center na 24. seji žbtira združenega dela dne 31. maja 1984 in 26. sfeji zbora krajevnih skupnosti dne 12. julija 1984 sprejela ODLOK 0 Sprejetju *a*ida!nega načrta za del območja 'Zazidalnega btoha PP (Potniška postaja) 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka PP (Potniška postaja), ki ga omejuje občinska meja ha severu, Šmartinska cesta na vzhodu, nova trasa Masatvkove teste in Trg OP na jugu ter Titova cesta na zahbdu. 2 2. člen Zazidalni načrt z ti bbfriočje zazidalnega ottika PP (Potniška postajd) je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod marca 1984 pod št. 2755. 3. Sen Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka PP (Potniška postaja) je na vpogled občanom in organizacijam združenega dela pri upravnih organih Skupščine občine Ljubljana Center in Skupščine mesta Ljubljane, pristojnih za urejanje prostora. Mestni geodetski upravi Ljubljana, urbanlstčni inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana, Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana in Zavodu za izgradnjo Ljubljane. 4. člfen Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta iz 1. iti 2. člena tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Mestni upravi za inšpekcijske službe Ljubljana. 5. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka PG 3 (Uradni list SRS, št. 23/71). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 351-55/83 Ljubljana, dne 12. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. 1369. Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 118. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 100. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na 25. seji zbora združenega dela- dne 28. junija 1984 in na 25. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 28. junija 1984 sprejela ODLOK o določitvi okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Center 1. člen Določijo se okoliši osnovnih šol na območju občine Ljubljana Center, in sicer: Šolski okoliš ostioVne šole Majde Vrhovnik, Gregorčičeva 16 dbsega: Občina Ljubljana Center: območje, ki ga omejujejo Aškerčeva ulica (parne št.), Cojzova cesta, Breg. Hribarjevo nabrežje, Prešernov trgi Čopova ul. (neparne št.), Titova (parne št.) od Čopove do Šubičeve. Šubičeva (neparne št.), Cesta VII. korpusa (od Šubičeve do Trga MDB), Tobačna in Trg MDB (na dešni strani Aškerčeve). Znotraj tega območja obsega naslednje ulice: Borštnikov trgj Čevljarska ulica, Dvorni trg, Emonska ulica, Erjavčeva, Gledališka stolba, Kardeljeva ulica, Gregorčičeva ulica, Gosposka ulica, Igriška ulica, Jurčičev trg, Knafljev prehod. Kratka ulica, Križevniška ulica, Levstikova ulica. Novi trg. Peternelova ulica, Prešernova ulica, Rimska cesta, Salendrova, Snežniška, Soteska, Trg francoske revolucije* Trg revolucije, Trg osvoboditve, Turnograjska, Valvazorjeva, Vegova, Veselova, Vrtača, Wolfova, Ziljska, Židovska steza. Občina Ljubljana Vič-Rudnik: območje, ki ga omejujejo C. 27 aprila, Podrožniška, C, na Rožnik. Ki-kljev'a, Cesta V (desna stran). Cesta III., Glinška ul.. Tržaška (parne št.) do Glinške ulice. Znotraj tega območja obsega naslednje ulice: Ažbetova, Bajtova, Kocenova, Levčeva, Oražnova, Osla-vijska, Postojnska, Pot na Drenikov vrh, Rožna dolina s Cesto I., Rutarjeva, Scapinova, Svetčeva, Škrabčeva, Študentsko naselje, Štrekljeva. Šolski okoliš osnovne šole Prule, Prule 13 obsega: Občina Ljubljana Center: območje, ki ga omejujejo Cankarjevo nabrežje, Gallusovo nabrežje, Grudnovo nabrežje, Prule, Za Gradom, Vozna pot na Grad, območje pod Cesto slovenskih kmečkih uporov, do Grajskega drevoreda, Grajski drevored, območje preko Gradu do Mestnega trga. Znotraj tega območja obsega naslednje ulice: Clmpermanova, Gornji trg, Janežičeva, Karlovška, Kleparska, Ključavničarska, Krojaška, Levstikov trg, Mačja steza, Mestni trg. Osojna steza, Pod trančo, Praprotni-kova. Privoz, Reber, Sodarska steza, Stari trg, Stiška ulica. Tesarska, Ulica na Grad, Vodna steza, Zvezdar-ska. Občina Ljubljana Vič-Rudnik: območje, ki ga omejujejo: Opekarska do 40 oziroma 53, ob Malem Grabnu, Trnovski pristan, Ob pristanu in Krakovski nasip. Znotraj tega območja obsega naslednje ulice: Mala čolnarska, Velika čolnarska in Veliki stradon. Šolski okoliš osnovne šole narodnega heroja Toneta Tomšiča, Šaranovičeva 7 obsega: Območje, ki ga omejujejo: Adamič-Lundrovo nabrežje, Poljanski nasip. Ob Ljubljanici do Grablovi-čeve, Grpblovičeva od Ob Ljubljanici, do Povšetove ob železniški progi, od Povšetove do Hradeckega ceste, Hradeckega cesta od št. 61 do Karlovške ceste, Grubarjev prekop od Streliške, Strmi pot, Cesta slov. kmečkih uporov, ob Grajskem drevoredu in za Gradom do Ciril-Metodovega trga. Znotraj tega območja obsega naslednje ulice: Ambrožev trg, Brejčeva, Ciril-Metodov trg, Glonarje-va, Hudovernikova, Kapiteljska, Kapusova, Koblerjeva, Kristanova, Lončarska, Mačkova, Mesarska, Na Stolbi, Poljanska, Potočnikova, Roška, Streliška, Strossmayer-jeva, Strupijevo nabrežje, Šaranovičeva, Študentovska, Ulica Stare pravde, Ulica talcev, Vodnikov trg, Zarnikova, Zrinjskega, Živinozdravska. Šolski okoliš osnovne šole Ledina, Komenskega obsega: Območje, ki ga omejujejo: Resljeva — parne št., Massarykova, Šmartinska — neparne, od Massarykove do Njegoševe, Njegoševa — neparne, Hrvatski trg, Rozmanova, Petkovškovo nabrežje od Vrazovega trga do Resljeve. Znotraj tega območja obsega naslednje ulice: Čufarjeva, Friškovec, Ilirska, Komenskega, Kotnikova, Maistrova, Metelkova, Prisojna, Slomškova, Tabor, Trubarjeva, Usnjarska, Vidovdanska, Vrhovčeva. Šolski okoliš osnovne šole Toneta Čufarja, Cufar-ieva 11 obsega: Območje, ki ga omejujejo: Čopova — parne, Titova — parne od Čopove do Trga OF, Trg OF, Resljeva — neparne, Petkovškovo nabrežje1 od Resljeve do Prešernovega trga oziroma Čopove. Znotraj tega območja obsega naslednje ulice: Cigaletova, Čufarjeva, Dalmatinova, Miklošičeva, Moša Pijadejeva, Nazorjeva. Obrežna steza. Pražakova, Pre-^na, Slomškova. Tavčarjeva, Trdinova in Trubarjeva. Šolski okoliš osnovne šole dr. Jožeta Potrča, Potrčeva 1 obsega: Območje, ki ga omejujejo: Lipičeva cesta, Njegoševa cesta — parne, Šmartinska — parne do želez- niške proge, Grablovičeva od Ljubljanice, ob Ljubljanici do Lipičeve ulice. Znotraj tega območja obsega naslednje ulice: Bohoričeva, Bolgarska, Japljeva, Jenkova, Korytkova, Malenškova, Močnikova, Potrčeva, Sketova, Šlajmar-jeva in Zaloška. Šolski okoliš osnovne šole Prežihovega Voranca, Prežihova 8 obsega: Območje, ki leži znotraj Šubičeve ulice — parne št., Cesta VII. korpusa od Šubičeve do Titove ceste in Titova cesta — neparne št. do Šubičeve ulice. Znotraj tega območja obsega naslednje ulice: Beethovnovo, Cankarjevo, Dvoržakovo, Gosposvetsko, Kersnikovo, Kidričevo, Prešernovo, Prežihovo, Puharjevo, Tomšičevo, Vošnjakovo, Zupančičevo. Zunaj tega območja še predel Tivolija do Pod turna. Opomba: za srbohrvatske oddelke šolski okoliš ni omejen. 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odločba o določitvi okolišev osnovnih šol na območju občine Ljubljana Center z dne 7. maja 1964. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za vpis otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1985/86. Št. 61-1/84 Ljubljana, dne 28. junija 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 1370. Na podlagi 76. in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2-77/78, 31-1504/81, 8/82) 6., 7. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1891/82), 6. člena dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 29. seji zbora združenega dela in 27. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 19. julija 1984 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov 1. člen V 6. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 16-770/83, 41-1689/83 in 7/84) se v drugem odstavku znesek «18.000 din« nadomesti z zneskom »75.000 din« 2. člen V 15. členu se črta četrti odstavek. 3. člen Doda se nov 16.a člen, ki se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki so vključeni v družbeno organižirano proizvodnjo ter sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občine in oddajajo tržne viške živine, mleka, žita, krompirja, vrtnin in sena na osnovi pogodb, se davek, odmerja, od dohodka zemljišč, zniža, in sicer: a) živina b) mleko katastrski dohodek negozdnih zemljišč din za oddano količino živa teža ton katastrski dohodek negozdnih zemljišč din z« oddano količino v 000 1 do 20.000 0,5—1 1—1,5 1,5—2 nad 2 do 20.000 2—4 4—10 10—15 nad 15 20.000—50.000 1—1,5 1,5—2 2—2,5 nad 2,5 20.000—50.000 4—8 8—15 15—20 nad 20 50.000—100.000 1,5—2 2—3 3—4 nad 4 50.000—100.000 8—12 12—20 20—30 nad 30 nad 100.000 2—3 3—4 4—5 nad 5 nad 100.000 12—20 20—30 30—40 nad 40 znaša znižanje znaša znižanje davkov v % 30 40 50 60 davkov v •/# 30 40 58 60 c) žito katastrski dohodek negozdnih zemljišč din za oddano količino v kg do 20.000 400—500 500- —1000 1000—1500 nad 1500 20.000—50.000 500—1000 1000—1500 1500—2000 nad 2000 50.000—100.003 1000—1500 1500- -2000 2000—3000 nad 3000 nad 100.000 1500—2000 2000—3000 3000—4000 nad 4000 znaša znižanje davkov v «/. 20 30 40 50 d) krompir 4. člen katastrski dohodek negozdnih zemljiš din * Določila iz prejšnjega člena se uporabljajo za od- za oddano količino v t mero davčnih in drugih obveznosti že za leto 1984. do 20.000 3—5 5—8 8—12 nad 12 Ta odlok začne veljati osmi dar po objavi v 20.000—50 000 5—3 8—12 12—16 nad 16 Uradnem listu SR Slovenije. 5t).0d0—100.000 8—12 12—20 20—25 nad' 25 nad 100.000 12—16 16—25 25—30 nad 30 St, 1-422-015/84 znaša znižanje davkov v 0/i> 20 30 40 50 Ljubljana, dne 19. julija 1984. Predsednica e) vrtnine Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. katastrski dohodek negozdnih zemljišč din za oddano količino v t do 20.000 2—3 3—6 6—10 nad 10 . 20.000—50.000 3—6 6—10 10—15 nad 15 . 50.000—100.000 6—10 10—15 15—20 nad 20 LOGATEC nad 100.000 10—15 15—20 20—25 nad 25 1371. znaša znižanje davkov v °/o 20 30 40 50 Na podlagi 8., 117. in 118. člena zakona o osnovni šob (Uradni list SRS, št. 5/80) in 144. člena statuta ob- f) seno čine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega katastrski dohodek dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. julija 1984 negozdnih zemljišč din za oddano količino v t sprejela do 20.000 3 —5 5—10 nad 10 20.000—50.000 5- —10 10—15 nad 15 ODLOK ' 50.000—100.000 10—15 15—20 nad 20 o določitvi šolskih okolišev za osnovni šoli »8 talcev« nad 100.000 15- —20 20—25 nad 25 in »E. Kardelja« znaša znižanje Z 1. člen davkov v %> 10 29 30 Zaradi ekonomičnosti, smotrnosti in polne zasedenosti obeh šol se spremeni dosedanja razdelitev . Za skupino 4 katastrskih občin veljajo normativi šolskih okolišev za naselje Logatec s tem, da postane posameznih pridelkov 50 °/o nižji za dosego olajšav. Olajšave se priznajo v naprej na podlagi podatkov iz sklenjenih pogodb za tekoče leto, poračun priznanih olajšav se opravi na podlagi realizacije sklenjenih pogodb. Podatke za priznavanje olajšav predloži upravi za družbene prihodke za to pristojna delovna organi-, zacija vsako leto do 15. februarja. Olajšava iz tega člena ne more presegati 70 °/o odmerjenega davka. >2. člen Osnovni šoli »8 talcev« v krajevni skupnosti Naklo so priključene podružnične šole »Franc Krča-Čuč« v Rovtah. »France Istenič« na Vrhu nad FiOvtami in »Partizanski kurirji« v Lazah. Osnovni šoli »Edvarda Kardelja« v krajevni skupnosti Tabor sta priključeni podružnični šoli »Dolomitskega odreda v Hotedršici in v Rovtarskih Žibršah. 3. člen Sklep o razporeditvi učencev za tekoče šolsko leto sprejmeta sveta OŠ »8 talcev« in OŠ »E. Kardelja« najkasneje mesec dni po opravljenem vpisu 'učencev. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 61-1/84 Logatec, dne 26. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec L r. 1372. Na podlagi 8. člena zakona o .imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80), 2. točke odredbe o združitvi in o preimenovanju nekaterih naselij v občinah Laško, Logatec in Trebnje (Uradni list SRS, št. 46/72) in 145. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. julija 1984 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec 1373. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Logatec je na seji obeh zborov dne 5. julija 1984 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov k stroškom za zdravstveno varstvo za leto 1984 V sklepu o obračunavanju in plačevanju prispevkov k stroškom za zdravstveno -varstvo za leto 1984 dalje Občinske zdravstvene skupnosti Logatec se spremeni 10. člen sklepa, ki glasi: N Drugi kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev: a) od katastrskega dohodka" od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 6 °/o, b) pavšal za kmetijsko gospodarstvo 1300 din, prispevek v znesku 1300 din letno na osebo plačujejo: x — za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom, — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne'spadajo med njihove družinske člane, lastniki zemljišč. Št. 06-10/32 Logatec, dne 22. junija 1984. r Predsednik - - Občinske zdravstvene skupnosti Logatec Alojz Šajovec 1. r. MOZIRJE 1. člen Dopolni se odlok o imenovanju ulic v naselju Logatec, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 4/73 \ in 6/77). 2. člen 1. člen odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec se dopolni z zaporednimi številkami 59,60 in 61: 59. Cesta, ki se odcepi od poti pod Grintavcem (13) pravokotno na vrh hriba Grintavec in se pod vrhom razcepi z enim krakom proti KS Tabor, z drugim pa proti cesti Blekova vas (12) se imenuje Lehačkova cesta. 60. Cesta, ki se priključi na pot Ograde (33) pri hiši Vidmar in poteka mimo novo zgrajenih hiš Matičič. Tomažič in Milavec ter se priključi na pot Ograde (33) pri hišni številki 1, se imenuje Cesta 5- maja. 61. Cesta, ki se priključi na Notranjsko cesto' (3)' Pri hišni številki 53, se imenuje Martinj hrib. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 15-1/70 Logatec, dne 26. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec L r. 1374. Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi .(Uradni list SFRJ, št. 21/82) in 204. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82 ih 22/83) ter 153. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1984 in seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih občine Mozirje 1. člen 26. člen se spremeni tako, da se glasi: »Imetniki stanovanjske pravice na območjih, naseljih in v objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 %> letne najemnine.« »Uporabniki prostorov v družbeni lastnini na območjih, v naseljih in v objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2,55 %> letne najemnine.« Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od najemnin skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in s stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavb. 2. člen 28. člen se spremeni tako, da se glasi: »Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb (samski domovi, študentski domovi in podobni ob-. jekti), poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb, s katerimi sami upravljajo na območjih ih naseljih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek v višini 0,051 °/o od nabavne vrednosti oziroma od osnove za obračun amortizacije.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1984. St. 010-12/84 Mozirje, dne 20. julija 1084. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. v 1375. Na podlagi 15. člena zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 6/83) in 150. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1984 sprejela ODLOK o vodenju dvojnikov registra stalnega prebivalstva občine Mozirje 1. člen Dvojnike registra stalnega prebivalstva občine Mozirje za območja krajevnih uradov vodijo naslednji krajevni uradi: 1. krajevni urad Nazarje 2. krajevni urad Gornji grad 3. krajni urad Ljubno ob Savinji 4. krajevni urad Rečica ob Savinji 5. krajevni urad Luče 6. krajevni urad Solčava 2. člen Ta odlok začne veljati osmi^ dan po' objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/84 Mozirje, dne 20. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 1376. Po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svfet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 73. seji dne 24. julija 1984 sprejel SKLEP o portovnl javni razgrnitvi urbanističnega načrta za mesto Slovenska Bistrica I Urbanistični načrt za mesto Slovenska Bistrica, ki ga je izdelal Stanbiro — Biro za urbanizem in geodetske storitve Slovenska Bistrica pod št. 42-ZN/82 v oktobru, se javno razgrne za dobo enega meseca po objavi v Uradnem listu SRS. , II Območje urbanističnega načrta zajema pozidano mestno jedro ter bližnjo okolico. III Urbanistični načrt bo razgrnjen v času uradnih ur v prostorih občinskega sekretariata za urbanizem, gradbenštvo in 'komunalo občine Slovenska Bistrica in v prostorih Kreditne banke v Slovenski Bistrici. IV Urbanistični načrt si lahko v ’ času javne razgrnitve ogledajo zainteresirane skupnosti, druge organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti in občani ter podajo predloge in pripombe. V Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-350-1/81 Slovenska Bistrica, dne 24. junija 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. Inž. 1. r. SLOVENSKE KONJICE 1377. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 8. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 44/82) in 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23,82) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 10. julija 1984 sprejela , ODLOK o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13/78, 1/79, 7/80, 1/81. 11/82. 13/83, 2/84 in 5/84) se v prvem odstavku 13. člena pod točko a) znesek 4000 din nadomesti z zneskom 20 000 din; pod točko b) se znesek 8.000 din nadomesti z zneskom 40.000 din pod točko c) se znesek 12.000 din nadomesti z zneskom 60.000 din. Na koncu drugega odstavka 13. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim kmetijstvo ni edini poklic, se jim davčna olajšava iz prvega odstavka tega člena prizna v višini 50 %> od odmerjenega davka«. 2. člen V 15. b členu se prvi odstavek- spremeni in se na novo glasi: »Zavezancu za davek iz kmetijstva, ki organizirano oddaja svoje tržne viške (na osnovi pogodb), živino (govedo in prašiči), žito in mleko, se odmerjeni davek zniža in sicer: a) Živina (govedo in praSiči živa teža Ce znaša KD negozdnih zemljišč din Znaša znižanje davka, če odda kilogramov P 3 do 20.000 30 40 70 — od 20.001 do 40.000 20 30 40 70 — nad 40.000 10 20 30 40 70 c) Žito oddane količine — kg Ce znaša KD negozdnih površin din gg •§•§;? o o is , is E** 1 P do 20.000 30 40 70 — od 20.001 do 40.000 20 30 40 70 ==, nad 40.000 10 20 30 40 70 d) Mleko oddane količine - 1 Ce znaša KD negozdnih površin din L |1 =! P* §1 Is 1 i' do 20.000 30 40 70 — od 20.001 do 40.000 20 30 40 70 — nad 40.000 10 20 30 40 70 3. člen Ta odlpk začne veljati psmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se že pri odmeri davka od kmetijske dejavnosti za leto 1984. St. 422-11/83-1 . Slovenske Konjice, dne 10. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek [. r. 1378, Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi 10. člena in drugih členov zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in legfl člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) ter .spremenjenim in dopolnjenim družbenim planom občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. julija 1984 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice na območju dopolnitve zazidalnega načrta Nova Dobrava in zazidalnega načrta Centra Zreč 1. člen S tem odlokom se razlastijo zemljišča, namenjena za stanovanjsko izgradnjo v območju, ki je zajeto z zazidalnim načrtom, oziroma z dopolnitvijo zazidalnega načrta Nova Dobrava in zazidalnega načrta Centra Zreč, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, pod št. 32/82 in je bil sprejet z odlokom Skupščine občine Slovenske Konjice ter objavljen v Uradnem listu SRS, št. 23/83. 2. člen Zemljišče, predvideno za realizacijo dopolnitve zazidalnega načrta Nova Dobrava in zazidalnega načrta Centra Zreč, je omejeno z mejo, ki poteka od vogala pare št. 123/1 in poteka ob Cesti na Roglo do vogala pare. .št. 872,3, kjer zavije proti severovzhodu po paro. št. 872/3 ter nato dalje proti jugovzhodu po meji paro. št. do ceste paro. št. 1371/1 in nato po ce- sti do ceste III. reda št. 1015 ter nato dalje po tej cesti do vogala parcele št. 128/2 po meji te parcele proti jugovzhodu do pare. št. 1372/1 — cesta in po tej cesti do izhodiščne točke vogala pare. št. 123/1. 3. člen V območju iz 2. člena tega odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki: Zap. št. Vložna številka • k. o. Zreče številka Kultura Površina v m: lastnik i. 540 115/4 njiva 369 Orož- Franc in Olga Sp. Zreče za vsakega do 1/2 540 389 stavbišče 104 Orož Franc in Olga Sp. Zreče za vsakega do 1/2 540 116/2 njiva 386 Orož Franc In Olga Sp. Zreče za vsakega do 1/2 2. 102 ,115/8 travnik 48 TIČ Bernard, Spodnje Sireče IS 102 117 stavbišče 7 Tič Bernard, Spodnje Zreče 13 travnik , 43 Tič Bernard, Spodnje Zreče 13 102 . - 180/1 sadovnjak 211 Tič Bernard, Spodnje Zreče 13 102 121/1 travnik 9414 Tič Bernard, Spodnje Zreče 13 102 122/1 vinograd 742 Tič Bernard, Spodnje Zreče 13 102 123'3 sadovnjak 716 Tič Bernard, Spodnje Zreče 13 102 123/0 dvorišče 146 Tič Bernard, Spodnje Zreče 13 102 1/1 stavbišče 155 Tič Bernard, Spodnje Zreče 13 102 123/1 pašnik 501 Tič Bernard, Spodnje Zreče 13 102 121/0 travnik 56 Tič Bernard, Spodnje Zreče 13 3. 536 193/2 vrt 34 Kukovič Ivan in Karolina, Celje, Na otoku 2 za vsakega do 1/2 stavbišče 35 Kukovič Ivan in Karolina, Celje, Na otoku 2 za • vsakega do 1/2 dvorišče 53 Kukovič Ivan in Karolina, Celje, Na otoku 2 za vsakega do 1/2 Zap. št. k- o. Zreče številka Vložna, številka Pare. Kultura Površina v m3 Lastnik 536 130/2 sadovnjak 133 Kukovič Ivan in Karolina, Celje, Na otoku 2 vsakega do 1/2 za 121/2 travnik 196 Kukovič Ivan in Karolina, Celje, Na otoku 2 vsakega do 1/2 za 4. 252 193/1 stavbišče 131 Brglez Marija, Sp. Zreče dvorišče 77 Brglez Marija, Sp. Zreče pot 78 Brglez Marija, Sp. Zreče vrt 38 Brglez Marija, Sp. Zreče 5. 468 131/1 njiva 236 Brglez Franc, Zg. Zreče 15 468 131/2 njiva 507 Brglez Franc, Zg. Zreče 15 468 342 stavbišče 105 Brglez Franc, Zg. Zreče 15 6. 633 128)2 travnik 391 Brglez Franc in Hedvika, Sp Zreče n. h., vsakega do 1/2 za 633 438 stavbišče Brglez Franc in Hedvika, Sp Zreče n. h., za - vsakega do 1/2 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica na zemljiščih, navedenih v prejšnjem členu tega odloka ter postanejo navedena zemljišča družbena lastnina, občina Slovenske Konjice pa pridobi na njih pravico upravljanja. Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ima pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ki ga bo moral po odločbi upravnega organa, pristojnega za premoženjskopravne zadeve, izročiti občini Slovenske Konjice, prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ne sme menjati oblike in svojstva zemljišča. Vlaganja v tako zemljišče, ki bi povečala vrednost zemljišča, se ne upoštevajo pri določitvi odškodnine. 5. člen Stavba, ki bo lahko po prostorskem izvedbenem načrtu ostala na stavbnem zemljišču, ki je postalo družbena lastnina na podlagi tega odloka, se ne prenese v družbeno lastnino. Lastnik stavbe ima pravico uporabe na stavbišču in funkcionalnem zemljišču, dokler stavba stoji. Ta pravica se ne more samostojno prenašati. Če je na stavbnem zemljišču stavba, ki se mora po prostorskem izvedbenem načrtu odstraniti, se zanjo uvede razlastitveni postopek, splošni interes pa se posebej ne ugotavlja. 6. člen Pristojno Temeljno sodišče v Celju, enota v Slo-.venskih Konjicah po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo družbeno lastnino na zemljišču, določenem s tem odlokom 7. člen Prejšnjemu lastniku zemljišča, ki je postalo družbena lastnina in ki bo pozidano, pripada odškodnina po predpisih o razlastitvi in -po predpisih o kmetijskih zemljiščih. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 351-1/84-1 Slovenske Konjice, dne 20. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek L r. 1379. Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi 10. člena in drugih členov zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 169. člena statuta občing Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) ter spremenjenim in dopolnjenim družbenim planom občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. julija 1984 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Industrijske cone »Kostroj«, Mizarstvo »Skala«, »Kongrad« in »Elektro-Radio« Slovenske Konjice 1. člen S tem odlokom se razlastijo zemljišča, namenjena za industrijsko izgradnjo v območju zazidalnega načrta industrijske cone »Kostroj«, Mizarstvo »Skala«, »Kongrad« in »Elektro-Radio« Slovenske Konjice, katerega je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje, št. 7/79 in ki je bil sprejet z odlokom Skupščine občine Slovenske Konjice, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 22/79. 2. člen Zemljišče, predvideno za razlastitev in za realizacijo zazidalnega načrta industrijske cone »Kostroj«, Mizarstvo »»Skala«, »Kongrad« in »Elektro-Radio« Slovenske Konjice je omejeno z mejo, ki poteka od križišča Milenkove in Tovarniške ulice do križišča z Mizarsko cesto, jo tam prečka in naprej poteka ob obstoječi zazidavi ob Mizarski cesti do vogala parcele št. 919/66 k. o. Konjice, kjer se meja zazidave obrne proti severovzhodu do vogala parcele št. 919/189 in poteka dalje po meji pare. št. 919/189, 545/19 do vogala parcele št. 919/190. Od tod dalje poteka proti seve-vzhodu po meji pare. št. 929/9 in 930/1 ter prečka Tovarniško cesto, od tam se nadaljuje do vogala pare. št. 174/5. Od tu zavije proti jugozahodu in prečka Vrtno ulico ter nadaljuje po meji parcele 950/2 od Prečne ulice in nato ob Prečni ulici in Milenkovi cesti do izhodiščne točke križišča Milenkove in Tovarniške ulice. 3. člen V območju iz 2. člena tega odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki: Zap. št. Vložna številka k. o. Konjice Pare. številka Kultura Površina v m* Lastnik L 1117 545/19 travnik 338 Kerovec Franjo, Skalska c. 14, Kerovec Martin, Si vica 13, Kerovec Marija, Kerovec Anica, Mizarska c., za vsakega do 1/4 2. 372 919/190 travnik 314 Ramšak Marica, Poljska c. 12 njiva 1531 Ramšak Marica, Poljska c. 12 372 ue 919/64 njiva 1384 Ramšak Marica, Poljska c. 12 1106 roc 919/134 travnik 593 Vivod Zvonko, Grajska 5 1106 r- 919/65 njiva 829 Vivod Zvonko, Grajska 5 4. 702 919/63 travnik 805 Vipotnik Edi in Marica, Mizarska 15a, do 1/2 702 919/133 njiva 472 Vipotnik Edi in Marica, Mizarska 15a, do 1/2 5. 546 371 stavbišče 112 Vipotnik Edi, Marija, Krušeč Ana, Mizarska 15a za vsakega do 1/3 dvorišče 53 Vipotnik Edi, Marija, Krušeč Ana, Mizarska 15a za vsakega do 1/3 6. 1217 919/131 travnik 316 , Bitenc Helena, roj. Iršič, Mariborska c 6 919/72 njiva 1056 Bitenc Helena, roj. Iršič, Mariborska c. 6 7. 156 919/75 njiva 2847 Juhart Ljudmila, Marija, Karl, Dobriška vas 11 za vsakega do 1/3 108 919/77 travnik 149 Juhart Ljudmila, Marija, Karl, Dobriška vas 11 za vsakega do 1/3 njiva 1303 Juhart Ljudmila, Marija, Karl, Dobriška vas 11 za vsakega do 1/3 8. 97 919/80 njiva 1629 Jeranko Marija, Prečna ul. 11 do 3/9, Jeranko Albin, Zagreb, Nova c. 72 do 1/9, Nikolič Berta, Zagreb, Petrinska 33. do 1/9, Vezenšek Frančiška, Skalska 6 do 1/9, Bolp Marjana, Ahita 48, Geroldstein Eipel do 1/9, Jeranko Oton do 1/9, Sišič Marija, Istanbul Turčija do 1/9 9. 751 945/4 njiva 552 Planinc Justina, Milenkova 9 in Grujič Vida, Titov trg 11 za vsako do 1/2 10. 775 945/12 vrt 312 Pisanec Andreja, Celjska c. 28 775 945/15 njiva , 118 Pisanec Andreja, Celjska c. 28 775 475 stavbišče 76 Pisanec Andreja, Celjska c. 28 11. 400 933/2 njiva 431 Iršič Rajmund, Mizarska c. 31 400 935/2 sadovnjak 476- Iršič Rajmund, Mizarska c. 31 12. 684 935/3 njiva 163 Štuklek Drago in Pavla, Tovarniška ul. 7, do 1/2 sadovnjak 1204 Stuklek Drago in Pavla, Tovarniška uL 7, do 1/2 684 379 stavbišče 24 Stuklek Drago in Pavla. Tovarniška uL 7, do 1/2 684 378 stavbišče 45 Stuklek Drago in Pavla, Tovarniška ul. V, do 1/2 13 752 944/3 travnik 257 Pevec Franc in Terezija, Vrtna ul. 4, do 1/2 njiva 251 Pevec Franc in Terezija, Vrtna ul. 4, do 1/2 752 449 stavbišče 76 Pevec Franc ip Terezija. Vrtna ul. 4, do 1/2 14. 751 450 stavbišče 78 Planinc Justina, Milenko 9 in Grujič Vida, Ti- tov trg 11, za vsakega do 1/2 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih, navedenih v prejšnjem členu tega odloka ter postanejo navedena zemljišča družbena lastnina, občina Slovenske Konjice pa pridobi na njih pravico upravljanja in razpolaganja. Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ima pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga bo moral po odločbi upravnega organa pristojnega za premoženjsko pravne zadeve, izročiti občini Slovenske Konjice. Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ne sme menjati oblike in svojstva zemljišča. Vlaganja v tako zemljišče, ki bi povečala vrednost zemljišča, se ne upoštevajo pri določitvi odškodnine. družbena lastnina na podlagi tega odloka, se ne prenese v družbeno ^lastnino. Lastnik stavbe ima pravico uporabe na stavbišču in funkcionalnem zemljišču, dokler stavba ^toji. Ta pravica se ne more samostojno prenašati. Če je na*1 stavbnem zemljišču stavba, .ki se mora po prostorskem izvedbenem načrtu odstraniti, se zanjo uvede razlastitveni postopek, splošni interes pa se posebej ne ugotavlja 6. člen Pristojno Temeljno sodišče v Celju, enota v Slovenskih Konjicah po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo družbeno lastnino na zemljišču, določenem s tem odlokom. 5. člen Stavba, ki bo lahko po prostorskem izvedbenem načrtu ostala na stavbnem zemljišču, ki je postalo 7. člen Prejšnjemu lastniku zemljišča, ki je postalo družbena lastnina in ki bo pozidano, pripada odškodnina po predpisih o razlastitvi in po predpisih o kmetijskih zemljiščih. 8. člpn Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradneip listu SRS. St. 351-6/84-1 Slovenske Konjice, dne 2Q. julija 1984. Predsednik Skupščine ob,čine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU ' 1380. Na podlagi samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstYa, je skupščipa Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur na svoji seji dnp 17. julija 1984 sprejela SKLEP o veljavnosti aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1981—1985 Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur, je na svoji seji dne 17. 7. 1984 ugotovila, da je k aneksu št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1981—1985 pristopila večina udeležencev, s čimer začnejo veljati vsa njegova določila. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju Ludvik ^lasjnfk 1. r. VRHNIKA 1381. Na podlagi 10. člena odloka o uvedbi sarnoprispev-ka na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 24/82), je odbor za nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev, na seji, dne 27. junija 1984 sprejel SKLEP o valorizaciji zneskov oscbnib prejemkov, do katerih se ne plačuje samoprispevek v občipi Vrhnika 1. člen Valorizira se znesek dohodka na enega družinskega člana, ki je z odlokom o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 24/82) predpisan, da do njegove višine delovni ljudje in občani lahko zahtevajo oprostitev plačevanja samoprispevka. 2. člen Najvišji dohodek na družinskega člana, ki je pogoj za oprostitev plačevanja samoprispevka po 10. členu odloka, se določi v višini 7.300 din. Znesek je valoriziran z indeksom porasta žiyijenskih stroškov v letu 1983. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem lisjp SflS. St. 3/8-014-02/82 Vrhnika, dne 23. julija 1984. Predsednik Odbora za n^dzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbrarph sredstev Skupščine občine Vrhnika Alojz Sivka h ij. . ŽALEC 1382. Na podlagi 28. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec. 31. člena statuta in 50. člena poslovnika o delu skupščine, ob smiselni uporabi 601. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), upoštevajoč sklepe Skupščine SR Slovenije v zvezi s programom ukrepov in aktivnosti po uveljavitvi ukrepov za odmrznitev cen in finančno konsolidacijo gospodarstva, je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec na skupni seji zborov, dne 28. junija 1984, sprejela SKLEP o spremembi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec za obdobje 1981—1985 in aneksa k temu sporazumu I Spremeni se v 13. členu navedenega sapipuprav-nega sporazuma stopnja 0,025 °/o in zniža na 0,020 %> na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja na manj razvitih in obmejnih območjih v SR Sloveniji. Spremeni se v 5. členu aneksa k navedenemu samoupravnemu sporazumu stopnja 0,30 °/o in zniža na 0,255 °/o na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v stanovanjski skupnosti, za kreditiranje in izgradnjo družbenih najemnih stanovanj, zadružno gradnjo in etažni nakup. II Sprememba stopenj iz 1. točke tega sklepa velja od 1. julija 1984 do 31. 12. 1984. St. 930/84 Žalec, dne 1. avgusta 19,84. Namestnik predsednika skupščine Jože Zajc 1. r. POPRAVEK V sklepu o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnerp potniškem prpmetu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mespčpih vozovnic, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 23-1136/84 z cjne 13. VIII. 1984 je v drugi vrsti prve alinee 3. točke 4. člena pravilno »moški nad 65 let«. Uredništvo POPRAVEK V odloku o poprečni gradbeni ceni Skupščine občine Domžale, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 22-1110/84 z dne 6. VII. 1984) se prvi stavek 1. člena pravilno glasi: »Ta odlok določa $a območje občine Domžale za leto 1983 vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnfhi, ki se prodaja občanom ali pravnim osebam.« 7. člen pa1 se pravilno glasi: »Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, objavi se tudi v Uradnem listu SRS.« St. 38-1/84-11 Domžale, dne 24. julija 1984. Sekretar Skupščine občine Domžale Franc Tekavec 1. r. POPRAVEK V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov Skupščine občine Šentjur pri Celju, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 24-1245/84 z dne 20. VII. 1984 se: v 2. členu doda uvodni stavek, ki se glasi: »Besedilo drugega odstavka 10. člena se spremeni in se glasi:«; v istem členu se beseda »sododabljanje« nadomesti z besedo »posodabljanje«; v 3. členu se besedi »1Q, člena« nadomestita z besedami »10,a člena«; v prvem odstavku tega člena se besedilo »in obračunsko enoto« pravilno glasi ■ na obračunsko enoto«. Sekretar Skupščine občine Šentjur pri Celju Miran Koren 1. r. 1318. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo ir« Republiko Italijo o ribolovu v Tržaškem zalivu v okviru obmejnega gospodarskega sodelovanja in blagovne menjave z Italijo 1568 1319. Odlok o imenovanju predsednika in članov Stro- kovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje 1569 PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 1320. Odlok o pomilostitvi obsojene osebe 1569 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1321. Odlok o valorizaciji najmanjšega zneska odškod- nine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter dela odškodnine, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije 1569 1322. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi pristojnega organa za izdajanje potrdil za oprostitev polaganja depozita za dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije 1571 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1323. Strokovno navodilo za izdelavo vodnogospodarskih osnov 1571 1324. Strokovno navodilo o načinu zbiranja vodnogo- spodarskih soglasij in vodnogospodarskih dovoljenj v vodni knjigi in katastru voda, o vpisovanju vodnih količin, kakovosti vode in zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naprav 1373 1323. Strokovno navodilo o tem, kakšna tehnična dokumentacija je potrebna za pridobitev vodnogospodarskega soglasja in vodnogospodarskega dovoljenja in kaj morajo vsebovati vodnogospodarska soglasja in vodnogospodarska dovoljenja...........1574 1326. Strokovno navodilo o tem, kaj obsega vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodni n zemljišč ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi 1576 1327. Strokovno navodilo o tem, kateri objekti se šte- jejo za vodnogospodarske objekte v splošni in posebni rabi in kateri vodotoki se štejejo za umetne vodotoke in druge zbiralnike vode 1576 1328. Strokovno navodilo <» tem, za katere posege je potrebno vodnogospodarsko soglasje in kaj se šteje za manjše spremembe vodnega režima 1577 1329. Strokovno navodilo e načinu odvzemanja mivke, peska, proda ir kamna 1578 1330. Strokovno navodilo za ugotavljanje značilnosti vodnega režima v mejnem oziroma iztočnem prerezu vodotoka 1578 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1331. Sklep o spremembah družbenega dogovora o regresiranju skupinskih potovanj otrok in mladine 1579 VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 1309. Zakon o spremembi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1984 1843 isto. Zakon o sofinanciranju programa obnove In Mo- , dernizacije oddajniškega in prenosnega sistema Radiotelevizije Ljubljana v obdobju 1984—1986 1546 1311. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o po- stopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter območjih občin 1546 1312. Zakon o dopolnitvi zakona o Višji upravni šoli 1546 1313. Smernice za dolgoročni plan SR Slovenije* 15^7 1314. Odlok o programu statističnih raziskovanj Socialistične republike Slovenije v letu 1984 1557 1315. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delu služb Skupščine SR Slovenije 1567 1316. Odlok o soglasju in o pristopu k sklenitvi družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za regres za umetna gnojila !n sredstev za varstvo rastlin v 1984. in 1985 letu In o pogojih In načinu uporabe teh sredstev 1568 1317. Odlok uvedbi uličnega sistema na območju naselja Višnja gora 'er o imenovanju ulic (Grosuplje) 1588 1354. Odlok o imenovanju nove ulice na območju naselja Grosuplje 1588 1355. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Ljubi jdnica-Sava (Grosuplje) 1589 1356. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Dolenjske (Grosuplje) 1589 1357. Sklep o povečanju stanarin v občini Grosuplje 1589 1358. Odlok o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravam ■ skupne rabe v letu 1984 (Idrija) 1589 1359. Odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 1984 1590 1360. Sklep o spremembi cen stanarin v Kamniku 1590 1361. Sklep o spremembi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamn;k za obdobje 1981—1985 1590 1362. Sklep o spremembi ugotovitvenega sklepa (Kamnik) 1591 1363. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o obra- čunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno var.tvo od 1. 1. 1984 (Kočevje). 1591 1364. Sklep o začasni ustavitvi obveznosti izplačevanja akontacij za mesec september in oktober 1984 (Kočevje) 1591 1368. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del ob- močja zazidalnega otoka PP (Potniška postaja) (Ljubljana Center) 1594 1369. Odlok o določitvi okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Center 1594 1376. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka • davkih občanov t Ljubljana Šiška) 1*®S 1371. Odlok o določitvi šolskih okolišev za osnovni šoli »8 talcev« in »E. Kardelja« (Logatec) 1596 1372. Odlok o dopolnitvi odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec 1597 1373. Sklep o spremembi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov k stroškom za zdravstveno varstvo za leto 1984 (Logatec) 1597 1374. Odlok o spremembi odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih občine Mozirje 1597 1375. Odlok o vodenju dvojnikov registra stalnega prebivališča občine Mozirje 1598 1376. Sklep o ponovni javni razgrnitvi urbanističnega načrta za mesto SL Bistrica 1598 1377. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Slovenske Konjice) 1598 1378. Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju dopolnitve zazidalnega načrta Nova Dobrava in zazidalnega načrta Centra Zreč (Slovenske Konjice) 1599 1379. Odlok p prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Industrijske cone »Kostroj«, Mizarstvo »Skala«, »Kongrad« in »Elektro-Radio« Slovenske Konjice 160° 1380. Sklep o veljavnosti aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1981—1985 1602 1381. Sklep o valorizaciji zneskov osebnih prejemkov, do katerih se ne plačuje samoprispevek v občini Vrhnika !602 1382. Sklep o spremembi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec za obdobje 1981—1985 in aneksa k temu sporazumu 1602 — Popravek sklepa o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic 1602 — Popravek odloka o poprečni gradbeni ceni Skupščine občine Domžale 1603 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov Skupščine občine Šentjur pri Celju 1663 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiske tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din, inozemstvo 1900 din —. Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII.— Telefon direktor, uredništvo, sekretar. šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št 421-1/72