107. številka Ljubljana, v sredo 10. maja XXVI. leto, 1893 Uhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznik«, ter velja po pofiti prejemali za *vstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj« dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od cetiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu st. 12. upravni it vu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v petek, dne 12. maja 1893. Prisilna legalizacija in ^katoliški sklad". V sobotnem člaučiču smo v kratkib in suhih besedah dokazali, da je zgolj političen h u m h u g narodnogospodarska akcija nadih ultra-klerikalcev, naperjena zoper prisilno legalizacijo. Sinočoi »Slovenec" se je zaradi tega silno razkoračil in zategadelj navedli bomo danes nov argument za označeno svojo trditev, oslanjajoč se na včerajšnjo kratko notico o najoovejSem projektu beračenja in splošnega izsesavanja ljudstva, kateri je izumila stalna komisija za II. slov. kat. shod. Pred vsem pa naj na kratko odgovorimo na nekatera posebno duhovita očitanja v sinočnem „Slovencu". Pro primo nam očita »Slovenec", da smo sami obsodili „novo Solo", trdeč, da nižji slojevi našega naroda še niso na taki kulturni stopinji, da bi bila mogoča varnost pravnega prometa brez prisilne legalizacije. Na ta zaključek .Sloven-ceve" patent-logike odgovarjamo le to, da najboljša šola nič ne koristi — ako je ni. To je znano iz-vestno tudi tistemu „Slovencu", ki se iz lahko umlji-vih razlogov nikdar ni ogreval za ustanovitev potrebnih gol na kmetih. Pro secundo nam očita Missia-Mahničev dnevnik, da smo z istim pomislekom grdili nad narod navzgor. To očitanje pa pač ni nič drugega nego priprosto obrekovanje navzdol, kajti vlada temeljem ljudske štetve ve natančneje nego sam .Slovenec", koliko potrebnih šol še manjka na Kranjskem in koliko je pri nas analfa-betov. Na take izbruhe ultra-klerikalnega poštenja tedaj niti ne odgovarjamo. Pro tertio pogreva in ponavlja »Slovenec* svojo genijalno trditev o zvezi narodnih naprednjakov z Nemci o priliki glasovanja o Pfeiferjevem predlogu. Naši brumni goBpdJi seveda ni znano, da v strogo gospodarskih vprašanjih često soglašajo v tej in oni drŽavi in deželi najhujši politični in narodni nasprotniki in da je dokaz politične zveze le soglašanje v kaki politični ali pa strogo-narodni stvari, ka-koršuo se je n. pr. pokazalo mej našimi klerikalnimi in nemškimi poBlanci pri glasovanji o ustanovitvi slovenska dekliške šole v Ljubljani, Sapienti sat. O bremenih in dobrotah prisilne legalizacije nam tu ni treba obširneje pisati. Skrbelo se bo Že na drugem meatu za to, ds bo tudi priprosti narod izvedel o Btvari resnico. Le mimogrede tu opozarjamo na faktu m, kateri je „Slovenec" dosihdob previdno zamolčal, da namreč kranjski gg. notarji vsled soglasnega sklepa že več let brezplačno legalizujejo listine pod 100 gld. — Drugih legalizovanih listin pa pride, visoko raču-njeno, na posameznega kmetica po jedna na dve leti. Z dotičnim potom k notarju ali k Bodišču opravi stranka navadno tudi druge posle pri davkariji, v trgovini itd., tako da ti Btroški pridejo le malo v poštev; notarske pristojbine pa tudi pošteno odvaga varnost pravnega prometa, katero garantu-jejo. To uvideva tudi vsak razsoden kmet io vsakomur, kdor ima priliko občevati z ljudstvom, mora biti znano, da je bela vrana pritožba zoper prisilno legalizacijo in da se kmet mnogo rajši pritožuje zoper druga težja bremena. To je tudi naši klerikalni gospodi dobro znano in iz prepričanja zamogel je glasovati za Pfeiferjev predlog k večjemu odvetnik g. dr. Papež, ker mu kot juristu mora biti znano, da bo najpoglavitoejši vir dragih pravd slabe pogodbe in da bi zategadelj odprava prisilne legalizacije silno pomnožila število pravd, ki so za kmeta vse hujše breme. In vender se drugemu odvetniku-poslancu, ki je, uvažu;e* vse te razloge, govoril in glasoval zoper odpravo legalizacije, sedaj očita, da mu ni na mari blagor ljudstva! To so pač čudni pojmovi. Posebno zanimiva pa je ta sumna skrb naših klerikalcev za razbremenjenje ljudstva, ako se primerja z oklicem iste gospode do istega ljudstva, o katerem smo včeraj na kratko izpregovorili. Na jedni strani se hoče kmetu prihraniti par krajcarjev, četudi na račun zanj toli dragocene varnosti pravnega prometa, ua drugi strani pa se mu isti krajcarji v podvojeni meri iz žepa vlečejo kot cena za .časni in večni blagor". To je idejalizem in nesebična skrb za narodno blagostanje po receptu Goriškega proroka! V »katoliški sklad" naj se tedaj stakajo tisti krajcarji, ki jih bo prihranil kmet vsled odprave legalizacije, za politični boj zoper sorojake naj tedaj služijo ti groši in hujskanje in zdražbo žel bo kmet vsled te genijalne narodno-gospodarske „transakcije*. To je vsa morala boja zoper prisilno legalizacijo na jedni in beračenja in izseaavanja ljudstva za strankarske namene na drugi strani, in paralela mej tema dvema korakoma naše klerikalne stranke kaže v vsi njeni goloti narodno gospodarsko politiko te stranke. S takimi sredstvi pa se da vladati le nerazsodna masa in zategadelj naši klerikalci le tod iščejo svojih zaveznikov, zategadelj zlorabeč oblast svojega poklica pod krinko vere tako strastno zapirajo pot v narod Bplošui, z neskaljeno vero Kristovo povsem združljivi naobrazbi in prosveti. Saj dobro vedo, da bo zmaga narodne prosvete smrtni udarec njihovim samopašnim in protinarodnim idejam. In prav zategadelj navdaja nas Blej ko prej vesela nada, da taka stranka ne more imeti bodočnosti v narodu, ki si je zapisal na svoj prapor geslo: Naprej I Deželni zbor kranjski. XI. seja dne 9. maja 18 9 3. leta. (Dalje in konec.) Posl. Povše poroča v imenn upravnega odseka o vladni predlogi z naCrtom lovskega zakona in z nacrtom zakona o potrebščinah za potrdbo in zaprisego stražnega osebja, postavljenega v varstvo zemljedelstva. Ta načrt nikakor ne more ugajati razmeram naše krono vi ne; vso oblast pridržuje si le vlada, oziroma okrajna glavarstva. Glavne avtonomne organe pa popolnoma prezira zakon. Ia teh in raznih drugih razlogov glede razdelitve lovskih okrajev itd. predlaga upravni odsek: Načrt lovskega zakona in zakona o potrebščinah za potrdbo stražnega osebja izroča se deželnemu odboru z naročdom, da zasliši interesente, toliko lovsko kolikor kmetijske, ter da zakonski načrt s svojim poročilom in nasveti deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji predloži v razpravo. Posl, Langer govori jako dolgo in precej nerazumljivo in naBvetuje, naj se prestopi v spe-C'jelno debato. LISTEK. Gostilna ob veliki cesti. (Koški spisal J. S. Turgenov, preložil Ivan Gornik.) (Dalje.) Vender je naposled vstal (in, pazno poslušavši ženo, odločil, da to ni dobro delo, in da se stvar ne sme kar tako pustiti. — Da, trdila je cerkovnica: to ni dobro; tako je, prosim te, iz obupa bo delal nesrečo ... že sinoči sem videla, da ni spal, kar tako je ležal na peči: tebi, Efrem Aleksaudrič, bi ue bilo težko izvedeti, kaj in kako . . . — Povedal vam bom nekaj, Uljana Fedorovna, začel je Efrem, takoj grem sam h gostilni, vi pa bodite tako laskavi, mamica, in dajte mi čašico vinca, da se okrepčam. Uljaua se je zamislila. — No, odločila je naposled: — dam ti vina, Efrem Aleksandrič; samo glej, da ne boš delal neumnosti. — Bodite mirni, Uljana Fedorovna. In pokrepčavši se s čašco odpravil se je Efrem k gostilni. Danilo se je še-le, ko je prijezdil do gostilne, a že je stala pred vrati zaprežena telega, in jeden iz Naumovih delavcev je sedel na sedežu za koči-jaža, držeč vajeti v rokah. — Kam pa? vprašal ga je Efrem. — V mesto, odgovoril je delavac nehote1. — Po kaj? — Delavec je samo zmajal z ramama in molčal. Efrem je skočil s svojega konja in šel v hišo. V vež: srečal ga je Naum, popolnoma oblečen in s čepico. — Pozdravljam novi dom in novega gospodarja, rekel je Efrem, ki ga je poznal osobno. — Kam tako rano? — Da, treba jo pozdravljati, dejal je Naum surovo. Prvi dan sem malone zgorel. Efrem je vzdrhtel. — Kako to? — I, našel se je dober človek, ki je hotel zažgati. Zgrabil sem ga pri delu, zdaj ga peljem v mesto. — Pa vsaj ni A'cim? . . . vprašal je Efrem počasi. — Iq kako veš? Akim je. Prišel je po noči s požarom v loncu — in že se je pripluzil na dvorišče in podtaknil ogenj ... vsi moji delavci so priče. — Ali hočeš pogledati? Treba nam ga je takoj odpeljati. — Dragi moj, Naum IvaniČ, govoril jo Efrem, izpustite ga, ne pogubite starca do konca. Ne nakladajte si tega greha na dušo, Naum IvaniČ. Pomislite — obupan človek — izgubil se je . . . — Dosti besedičenja, segel inu je Naum v beBedo — Kako, izpustim ga naj! Da mi jutri zopet zažge .... — Ne bo zažgal, Naum Ivanič, verujte mi. Verujte, vi sami bodete imeli lepši mir — preiskave bodo potem, sodba — saj sami veste. — Kaj pa je sodba? Meni se sodbe ni bati . . . — Dragi moj, Naum IvaniČ, kako bi se aodbe no bilo bati . . . — E, dovolj; vidim, da si na vse zgodaj pijan, in danes je še praznik. Efrem je najedenkrat popolnoma nepričakovano zaplakal. — Pijan sem, pa* resnico govorim, zajecljal je. Vi pa mu radi Kristovega praznika odpustite. — No, idimo. Deželne vlade voditelj baron lici d razjaanjuje stališče vlade in navaja razloge, ki so bili mero-dajni, ko se je snoval načrt novega lovskega zakona. Ker se zakonu principijelno ne nasprotuje, naj zbor prične posvetovanje o vladni predlogi. Posl. Kavčič pravi, da je ta zakon jako važen za kmetski stan, s ko je prečita! vladno predlogo, zdela se mu je kakor kako srednjeveško delo. Samo vlada in okrajna glavarstva naj bi odločevala, občine pa bi ne imele prav ničesar govoriti. Podpira predlog upravnega odseka. Po predlogu pobI. dra. Tavčarja se vzprejme konec debate in po kratkem govoru poročevalca se vzprejme predlog upravnega odseka. — Prošnja kranjskega društva v varstvo lova za Bpremembo nekaterih določil načrta lovskega zakona izroči se istotako deželnemu odboru. Posl. GraBselli poroča o letnem poročilu deželnega odbora. Pri točki I.: Posebni pri-godki stavi nastopni predlog: Deželni zastop drage volje jemlje na znanje, da je o veselih prigodkib v presvetli cesarski hiši deželni odbor izražal čuti-a neomejene udanosti in vernosti, navdajajoča vse prebivalstvo vojvodine Kranjske za vladarsko dinastijo. Deželni zastop navdušeno pritrjuje patrijotskim tem pojavom deželnega odbora. — Predlog se vzprejme brez ugovora. Pri točki II.: Deželni odbor itd. stavi predlog : Deželni zastop izreka hvaležuo priznanje gospodu deželnemu odborniku cea. svetniku Murniku, da je od 1883. do 1892. leta trudoljubno in uspešno zastopal deželnega glavarja v deželnem odboru in za te dobe požrtvovalno sam vod 1 deželnega odbora opravila, vsega nad osemnajst mesecev. Posl. dr. Tavčar se ogla.ii, rekši, da je vender jedenkrat treba, da se našemu „energičnemu" deželnemu odboru pove jasna beseda. Že lani je omenil, da imamo še mnogo takih napisov pri deželnih zavodih, nad katerimi se mora spodtikati slovensko srce. Vsi napisi naj bodo vender taki, kakor se spodobi, prvo mesto gre namreč slovenščini. Pokazali smo res veliko potrpežljivost v tej zadevi, a skrajni čas je, da bo zvrši dejanje. Omenja vojašnice za brambovce, katero je zgradila dežela — a niti na drugem mestu ni se dalo mesta slovenskemu jeziku, Wi gu guiuii ugiumua ti Čina tlo&olo. , Fj 1 i l^ll' IICIIIU " deželnemu odboru menda včasih daje g. dr. Schafler utis svoje osobe. Prej se je vedno govorilo, da deželni predsednik baron Winkler bil je „naš" in ko je nastopil g. baron Hein, reklo se je, da je to nekaka koncesija stranki barona Schvv -gla, kar pa niti ne verujem. Tudi pri pozdravu novega voditelja deželne vlade godila se je netaktnost, da ga je deželni glavar pozdravil nemškil Spodobilo pa bi se bilo, da ga pozdravi najprej slovenski in potem nemški. Za bodočnost torej želi, da se pravica slov. jeziku povsod varuje in stavi predlog: Deželnemu odboru se nalaga, da naj vse v njegovo oblast spadajoče javne napise brez odloga tako predrugači, da pride slovenščina na prvo mesto ; poBebno se mu tuli nalaga, da stori takoj vse potrebne korake, da se napravi na vojašnici deželne brambe, kjer se vidi samo nemšai napis, tudi slo venski napis. Dež. vlade voditelj baron Hein izjavlja, da ae ne bode spuščal v vprašanje glede napisov, pač pa mora zavrniti kot neumestno opazke posl. dr. Tavčarja o njegovem imenovanji, da bi to bila kaka strankarska koncesija. Na to mesto postavilo ga je Nj. Veličanstvo, zatorej se mora protiviti takim besedam. Posl. dr. Tavčar protest uje proti izjavi barona II eina, rekši, da je bila njegova jeza popolnoma nepotrebna, še manj pa je bilo treba v to debato vmešavati vzvišeno osobo vladarjevo. Baron Hein je pokazal, da mojih besed niti razumel ni, kajti rekel sem — pravi dr. Tavčar — da se je govorilo o koncesiji, ne pa da jas smatram njegovo imenovanje za koncesijo in pristavil sem, da ne verujem tej govorici. Prav po nepotrebnem se je torej razsrdil nad manoj gosp. dož. vlade voditelj, ne zamerim mu tega, ker vem, da me niti razumel ni. (Dobro!) Dež. glavar Detel a se truli dokazati, da dež. odbora ne zadeva nobena krivda in da prevzame nase odgovornost za način, kako je pozdravil dež. vlade voditelja. Ker mu ugovarjajo napredni posl. dr. Tavčar, Hribar in drugi, razburja se vedno bolj, ne da bi bil opravičil svoje čudno postopanje. Po tem intermezzu vzprejela sta ee predloga posl. Gr as bo llija in dr. Tavčarja. Dalje se je vzelo na znanje poročilo dež. odbora § 1., 2. in 4. in se je vzprejela nastopna reso lucija posl. Stegnarja: 1. ) Marg. št. 2 in 3 § 2. naj se blagovoljno vzameta na znanje. 2. ) Visoka c. kr. dež. vlada se vnovič naprosi, da dobrohotno uvažuje težavni položaj obilo obremenjenih hišnih gospodarjev, vsled katerega z dosedanjimi 15°/0 odtegljeji na korist troškov za popravljanje in vzdrževanje poslopij nikakor ne morejo shajati in da izposluje na visokem mestu primeren povišek od 15 na 30%. Posl. Hribar utemeljuje svoj samoslalui predlog glede* drugovrstnih železnic, katerega so podpisali posl.: Hribar, dr. Tavčar, Murnik, dr. Vosu jak, Kavčič, dr. vit. Bleivveie, Suklje, Lenarčič, Klein, Svetec, Višnikar, Kersnik. Ker bodemo ta, v narodnogospodarskem oziru jako važni projekt in utemeljeval ni govor poslanca Hribarja prijavili obširuo po stenografičoem zapis ■iku, ua vojarnu &a Jano« pioge, katero obooza omenjeni projekt. Dele se v tri vrste: I. vrsta: 1.) Novo Me s t o-M e 11 i k a in do hrvatske meje; 2) Ka in u i k - M o t o i k in do štajerske meje, kot zveza s progo Polzela-Motnik; 3. K a m u i k - K r a u j kot zveza mej državno in Kamniško Železnico; 4.) Posto j i u a-Razdrt o-Ajdovščina. II. vrsta: 1.) Rakek-Cerknica-Lož; 2.)Škander-Vrhnika; 3) Trebnje-M ima-Mokronog. III. vrsta : l)Vrčiči -Črnomelj; 2.) II u d o-Žužemberk; 3) Novo Mes to-B re ži ce ozi roma Kostanjevica. (Stroški bi znašali 7 milijonov goldinarjev in naj bi se vzelo dež. posojilo. Predlog se je izročil združenemu fin. in upr. odseku in se je potem zaključila seja ob 1j%4 uri. XII. seja dne 10. maja 1893. leta. Današnja seja vršila se je prav jednostavno in stvarno brez. posebno dolgih ali živih debat. Poleg doli navedenih prvih točk dnevnega reda rešila se je cela vrsta prošenj, večinoma sa podpore za napravo vodovodov, nekoliko prošenj pa se je izročilo dež. odboru v primerno rešitev. Vzprejela se je tudi nasvetovana prenaredba dveh paragrafov dež. volil« nega reda in se je potrdil dotični načrt zakona. Seja trajala je do PL9. are. Ob 1/tll. uri otvori det glavar gosp. Detela sejo. Zapisnik zadnje seje Be prečita in potrdi. Poročila dež. odbora (pril. 66. in 67 ) se izroče dotičnim odsekom. Kot vladni zastopnik je navzoč dež. vlade svetnik gosp. Dr alka. PobI. Kl u n poroča o napravi kranjskega zavoda za gluhoneme in slepe otroke. Ker imajo poslanci v rokah obširno tiskano poročilo dež. odbora (pril. 40.) in poročilo fin. odseka (pril. 63.) preostaje le malo dostaviti. Premoženje dotičnih zakladov bode znašalo koncem leta 466 270 gld. Stavba z notranjo upravo stala bode okoli 150.000 gld. Ostalo pa bode za vzdržavanje zavoda. Prestopilo se je takoj v pretresovauje nasvetov fin. odseka, ki predlaga: Vis. dež. zbor naj sklene: 1. ) Zavod za gluhoneme in slepe otroke na Kranjskem ustanovi se kot deželni zavod. 2. ) Pri napravi tega zavoda naj se gleda na to, da bode v njem približno za 100 gojencev pro-Btora. 3. ) Ta zavod se napravi na deželnem zemljišči: njivi pare. št. 107, zemljiško-kojižna vloga št. 147, katastralne občine Kapucinsko predmestje, in njivi pare. št. 450/2, zemljiško kujižna vloga št. 288 katastralne občine Spodnja Šiška, v skupnem obsegu 6 ha 21 o 5 m8. 4) Dež. odboru bo naroča, sporazumeti se 8 C. kr. vlado: a) Kako bi se dala na najprimernejši način izvršiti posvetitev in zemljiško knjižni prepis tega zemljišča; b) da Be napravijo podrobni načrti in proračuni stroškov za novo zgradbo in da se kar najhitreje mogoče prične z nasujevanjem za vrt odmenjenega prostora; c) da se brez odloga store primerni koraki za pridobitev obema oddelkoma potrebnih učil in učnih pripomočkov; d) da se v deželno upravo prevzamejo vsi, vzgoji gluhonemih in slepih na Kranjskem namenjeni, pa dozdaj tej upravi še ne izročeni zakladi, in da se preskrbi pravočasna izplačitev za zgradbo potrebnih denarjev, ki jih bo treba po napredovanji dela izplačevati iz zakladov, ki bodo v ta namen stali na voljo; e) da se sestavijo za napravo in vzdrževanje zavoda potrebna pravila, ki jih mora pa pred veljavnostjo potrditi deželni zbor, in se sploh še vse drugo potrebno ukrene. 5.) Dalje se dež. odboru naroča: a) Da si ogleda zavod za gluhoneme otroke pri ubozih šolskih s*strah „De Notre Dame" v mF*" Dalje v prilogi. Iu Naum je šel proti pragu. — Radi Avdotje Are i' e v ne ga izpustite, govoril je Efrem, idoč za njim. Naum je stopil h kleti in široko odprl vrata. Efrem je z boječo radovednostjo stegnil vrat izza Naumovega hrbta in b težavo razločil v kotu ne-globoke kleti — Akima. Bivši bogati gostiluičar, v okolici spoštovan človek, sedel je z zvezanima rokama na slami, kot hudodelec . . . Z-tčuvši šum, dvignil je glavo . . . Videti je bilo, da je poslednja dva dni, osobito poslednjo noč strašno shujšal . . . npale oči so bile jedva videti pod visokim, kakor vosek rmenim čelom, subi ustni sta potemneli . . . ves obraz se je izpremenil iu dobil čuden izraz: strog iu preplašen. — Vstani in pojdi ven, rekel jo Naum. Akim je vstnl in stopil čez prag. — Akim Semenič, zavpil je Efrem, izgubil Bi svojo glavo, golobčekl . . . Akim ga je molče pogledal. — Ako bi bil vedel, zakaj si hotel vina — ne dal bi ti ga bil, res, ne dal bi ga, raje bi bil sam vse izpil! — Eh, Naum Ivanić, pristavil je Efrem, zgra-bivši Nauma za roko: usmilite se, izpustite ga. — Kakšna šala, dejal je Naum Bmebljaje se. | — No pojdi vender >eo, priBtavil je, obrnivši se zopet k Akimu . . . Česa čakaš? — Naum Ivanov . . • začel je Akim. — Kaj je? — Naum Ivanov, ponovil je Akim, poslušaj: jaz sem kriv ; sam sem te hotel kaznovati, ali mej nama mora soditi B g. Ti si mi vse vzel, to veš Kani, vse do poslednje stvari. — Zdaj me lahko pogubiš, samo to ti rečem : ako me zdaj izpustiš — no! bodi tako! imej v«el zadovoljen sem in želim ti vse sreče. In rečem ti, kakor bi govoril pred Bogom: ako me izpustiš — ničesar ti ne bom očital. Bog s taboj! Akim si je zakril oči in molčal. — Kako, kako, dejal je Naum: — ali ti lahko verjamem. — A, za Bjga, lahko, rekel je Efrem; prav lahko. Jaz za njega, za Akima Semeniča, jamčim z glavo — no, res. — Neumnosti! v/kliknil je Naum. — Mimo! Akim ga je pogledal. — Kakor veš, Naum Ivanov. Tvoja volja. Toda mnogo si nakladaš na dušo. Kaj hočemo, ako že ne utegneš — idimo . . . Naum je bistro pogledal Akima. „Najbolje bi bilo, mislil je za-se, izpustiti ga, naj gre k vragu. Sicer me bodo ljudje neprestano mučili Avdotja ne bo dala miru . . Dokler je Akim premišljeval — nihče ni izustil besedice. Delavec na telegi, ki je vse skozi vrata videl, majal je samo z glavo in bil z vajeti po konji. Druga dva delavca sta stala na pragu in tudi molčala. — No, poslušaj, starec, začel je Naum : — ako te izpustim — in tem fantom (pokazal je z glavo na delavce) — ukažem da molče, potem bodova s taboj bot — ali me razumeš — bot . . . kaj ? — Pravim ti, imej vse. — Ti me ne boš več zrnat ral dolžnika? Ni ti ne boš moj dolžnik, m jaz tvoj. Naum je zopet obmolknil. — Prisezi! — Kakor je Bog svet, rekel je Akim. — Vedi, naprej vem, da se bom kesal, rekel je Naum: — a tako je, ne gre drugače! Daj roki sem. Akim se je obrnil s hrbtom k njemu; Naum ga je začel odvezavati. (Dalje prib.) Priloga »Slovenskemu Narodn" 6t. 107, dnć 10. maja 1893. Šniibelu pri Novem Mestu v pedagogičnem in upravnem oziru in eventuvalno Ž njimi stopi v dogovor, ali bi hotele proti pogodbi iu pavšalni letni plači v pouk, vzgojo in oskrbovanje prevzeti za uk sposobne gluhoneme deklice? b) da o v h e h teh rečeh deželnemu zboru poroča, oziroma svoje predloge stavi v prihodnjem zasedanji. — Vsi predlogi se vzprejmejo brez debate. Posl. Suklje utemeljuje svoj samostalni predlog glede preskrbovanja kraških pokrajin z vodo. Poudarja glavni nedostatek Krasu, to je pomanjkanja vode in velik razloček, ki je v tem oziru mej Krasom in mej planinskimi kraji na Gorenjskem, kjer je povsod dovolj vode. Neizmerno mnogo trpi prebivalstvo na Krasu 7 suhih letih zaradi pomanjkanja vode. Čita nekatere Bklenene resolucije glede podpor za vodne naprave in kritikuje delovanje deželnega odbora v tej zadevi. Države morulna dolžnost bi bila storiti kaj izdatnega in dovoliti znatne podpore. Nasvetuje torej naj dež. zbor izrazi Se jeden-krat svojo pripravljenost, pospeševati vodne naprave ter predlaga, da se njegov predlog izroči upravnemu odseku, kar se vzprejme. Posl. dr. Papež poroča v imenu 6nanČnaga odseka o samoBtalnem predlogu posl. Šukljeja: Kiparju g. Alojziju Ganglu izreče naj se priznanje dež. zbora za umotvore na deželnem gledališči in se dovoli nagrada 500 gld. Predlog vzprejme se brez Ugovora. (Konec prih.) Politični razgled. Hlotranje dežele. V Ljubljani , 10. maja. JDr. Jos. St. JPrachetiskt/. V Pragi je umrl jeden najodličnejših prvobo-riteljev čeških, advokat dr. Jos. St. Pracheusky. Pokojnik je bil že od 1. 1861 večkrat državni in deželni poslanec, dež. odbornik i. t. d. i. t. d. in prvi predsednik konsorcija, kateri izdaja znani Praški list „Politik". Pokojnik je bil posebno sloveč pravnik in znan kot odločen in delaven rodoljub. Zagrebške volitve. V zadevi deželnozborske volitve v prvem Zagrebškem volilnem okruju priobčili so včeraj opozi-cijonalni listi nekak javni poziv na vlado. Navajajo najprej, da je mej 664 volilci samo 288 neodvisnih, vKi drugi da so vsakovrstni uradniki in da ti imajo večino, potem pa nadaljujejo: Ker je bil povodom volitve v tretjem okraju glavnega mesta praktikant pri računskem oddelku ki. dež. vlade g. Gubaj kuj po volitvi odpuščen od službe, ker je glasoval za opozici|onaluega kandidata, in ker se jo od tedaj večkrat a vedno brez uspeha zahtevalo, na) vlada v svojih glasilih jasno in nedvoumno izjavi, da je vsakemu uradniku svobodno vršiti svoje voblsko pravo po svojem prepričanju, zato se sedaj vlada z nova pozivlje, da tekom treh dnij to stori, ker bi se sicer neodvisno meščanstvo ne udeležilo volitve. — To je izvrsten taktičen korak. Vlada je v največji zadregi in radovedni smo, kako se bo uvila iz nje. Cesar v Budimpešti. Prve dni tega meseca odpotoval je cesar v Budimpešto in vsi sedanji vladni sistem nu Oger-skem podpirsjoči listi so tedaj dokazovali, da je cesar velikodušno vse odpustil, kar se je lani zgodilo. Drugače so sodili neodviani res jmti ijotični listi. Povdarjali so namreč, da cesar ni ničesar pozabil iu odpustil, da je šel v Budimpešto 2gol k vsakoletni vojaški revuji in da se ne bo dolgo mudil v prestolnici novodobne Madjareke Zgodilo se je res tako. Cesar Be je mudil le nekaj dnij v Bu dimpešti in ko se je odpeljal, pokazal je, kakor poroča „Deutsches Vo ksblatttt, na nedvomeu način, da ni zadovoljen s sedanjimi razmerami. Na kolo dvoru čakali so ga ministri, nekateri škof|e, župan in drugi dostojanstveniki. Cesar se je pripeljal, odzdravil hladno, ogovoril samo škofa Csacsko in se odpeljal, ne da bi bi s katerim ministrom spregovoril besedice. Nov udarec ogerskitu Nemadjarom. Ogerska vlada je izdelala zakonski načrt o uredbi plač na verskih in občinskih šolah službujočih učiteljev, državni zbor pa je temu načrtu dodal še naBtopno določbo: „Dižavi sovražno postopa tist, kdor doma ali v inozemstvu z besedo, s tiskovinami, Hlikami, šolskimi knjigami ali na kateri koli način deluje zoper ustavo, zoper narodni značaj, neodvisnost ali teritorijalno integriteto države ali kdor deluje zoper zakonito določeno rabo deželnega jeziku. — Tega dodatka tendenca je povsem jasna in nedvoumna; naperjena je zoper nemadjarske učitelje in po njej postane učitelj popolnoma odvisen od volje madjarskih nadzornikov. Pravosodni in naučni minister sta se temu dodatku odločno protivila, a zaman; parlament ga je vzprejel. Iz ruskih listov. „Peterburški „Grazdanio" pišoč o obisku cesarja FrancaJožefa priminiBtruGiersu, pravi mej drugim: Dunajski listi so si glavć belili, kaj pomeni nenavadno odlikovanje našega ministra unaujih rečij, zlasti ker bo je pri Giersu mudil pre cej dolgo tudi avstro-ogerski minister unanjih rečij grof Kalnokv. Težko da bi se motili trdeč, da se je pri obeh obiskih govorilo o politiki; še več : sodimo, da se je pogovor sukal o srbskem prevratu in o bolgarskih razmerah. Nečemu zmanjševati zaslug državnika, kateri je toliko let častno vodil naše ministerstvo unanjih rečij, a omeniti je vender, da na srečo na Ruskem ne delajo ministri osobne politike, da je vsa notranja in unanja naša politika izraz vladarjeve volje, katero ministri zgol izvajajo. Zato še misliti ni na to, da bi „želje* glavarja ruske države bile različne od smeri ministrove politike. V uas ne dvomi nihče o iskreni miroljubnosti cesarja Frauca Jožefa Toda — preziraje molčeč zdivjano rusnfobstvo in izzivajoči ton avstrijsko-oger.sk1 li ofieijozov — celi smer avstrijske politike že dolgo let ne soglaša z željo vladarjevo „uhraniti z Rusko najbolje razmereu in zato ni misliti, da bi se navzlic obiskom ruska politika količkaj pre-menila. Srbske novice* Petrogradskemu „Novemu Vremenu" piše se iz Belega graia, da se je ministerski svet pod predsedstvum mladega kralja bavil z vprašanjem o izgonu bivših regentov Rističa in Beliinarković* iz Srbije. Ker prepoveduje srbska ustava izgon srbskih podanikov, hoče se ta opravičiti s tem, da sta lt ut'ć in Belimarkovič nevarna dinastiji. Dalje se piše imenovanemu listu, da je kralj s svojo gospodstva-željuostjo že prouzročil ministarsko krizo, a tudi razpor mej njim in radikalno strauko sploh je ne izogiben, tembolj ker skrajni radikalci kakor Katic in Gjurić zahtevajo, naj se umakno naprednjak Franasović. JVemška kri ma. Vse Btranke se pripravljajo za volilski boj, pri katerem se ne bo odločila samo usodtt vojaške predloge, ampak usoda sedanjega kursa i u še marsikaj drugega, celo usoda splošne volilske pravice. Največje važnosti je razpad svobodomiselne stranke. Doktrinami liberalci, združeni v tej frakciji, že menda slutijo, da je njih ura odbila. — Doslej bo šele tri frakciie objavile svoje volilske oklice: socijalni de-raokratje, neodvisni konservativci in svobodomiselne stranke oddelek, kateri hodi za Evgenom Richter-jem. — Narodni liberalci upajo, da se bo pri vo lit vi razdrobil tuli katoliški centrum, a ker je v tej stranki stroga disciplina in ker sodijo nje člani tako kakor predsednik, ki je nekako rekel, da jo za njegove somišljenike obstanek katoliškega centrutna bol| važen, kakor obstanek države, zato ni gotovo, ali se bndo izpolnile želje libers'cpv. Konservativci, kateri imajo sedaj vlado na svoji strani, imajo največ upanja na zmago. Dopisi, Iz 8pleta>, dne 7. maja. [Izv. dop] (Narodni značaj mesta. — Rodoljubna požrtvovalnost. — Novo gledališče. — Zagrebški gostje. — Slavnostna otvoritev gledališča.) Kdor je videl Splet pred petindvajsetimi leti, ga danes komaj spozna, tako korenito se je (spremenil značaj tega največjega in tako v ) olitičnem kakor v narodnogospodarskem oziru najvažnejšega dalmatinskega mesta. Četrt stoletja jo tega, ko je bil Splet še povsem italijansko mesto. Tedaj, ko po se Hrvati jedva probnjali iz stoletnega sna, je tukaj županoval dr. Bajamonti zloglasnega spomina, goreč iredentovec, vodja tedaj še mogočne italijansko stranke, in kar je ta mož storil, da uduši začenše .se gibanje hrvatskega elementa, to je naravnost nepopisno. Takrat so bile še vse šole, vsi uradi itd. strogo italijanski, vlada je stala odkrito na strani Italijanov, kdor se jo upal javno hrvatski govoriti, bil je v smrtni nevarnosti, a vzlic temu premagalo je goreč« hrvatsko rodoljub je, neupogljiva narodna energija vse velikanske ovire, naslanjajoče se na tisočletno latinsko kulturo, in si zmagonosuo osvojilo nekdanje Dioklecijanovo zavetišče, krasni Splet. Sedanji Splet je povsem hrvatsko mesto in ako kje v Dalmaciji, tako se odlikuje tukajšnje prebivalstvo po svojem plumtečem patrijotizmu. Kar je bilo pred 25 leti še italijansko, je sedaj vse hrvatsko. Mestni upravi stoji na čelu odličen Hrvat, poslanec dr. Bulat; italijanske stranke preklaverni ostanki obujajo s svojimi političnimi aspiracijami samo šo pomilovanje; narodna zavednost prešinila je najširše kroge in le ker je tako, je bilo tudi mogoče, da je primeroma majhna mestna občina žrtvovala ogromno svoto 300.000 gld. za zgradbo dostojnega hrama narodni umetnosti, za zgradbo hrva tske g a gledališča. L. 1881). položil se je temeljni kamen novemu gledališču in sleharni Splečan je čakal željno dneva otvoritve. In končno prišel je tudi ta dan. V soboto, dne* G. t. m. je bilo krasno in jako praktično zidano Spletsko gledališče slovesno otvorjeno. Občina je naprosila upravo narodnega gledališča v Zagrebu, naj dovoli Zagrebškim igralcem, da prirede nekoliko predstav v novem gledališču. Uprava je rada ustregla tej želji in tako je naj odličnejša družba na slovanskem jugu slovesno otvorila Spletsko gledališče. Nekaj stoletij je že minilo, da starodavni Splet ni videl tako lepe, velečastne slavnosti, kakor je bila otvoritvena predstava. Ze dan poprej je došlo iz bližnjih mest in z otokov toliko gostov, da ni bilo niti prenočišča dobiti. Spletsko prebivalstvo se je skoro podvojilo. Zvečer, ko se je sešlo ob činstvo, vršila se je najprej otvoritev, potem pa slavnostna predstava. Župan dr. Bulat pojasnil je s primernimi besedami pomen dogotovljenoga hrama umetnosti, zlasti v narodnem in kulturnem oziru, na kar mu je odgovoril drž. posl. Borčič. Potem 86 je začela slavnostna predstava Demetrove s pesniškim zanosom pisane tragedije „Tevte". Predno se je dvignila zavesa, stopil je ravnatelj Zagrebškega gledališča Man dr o vic pred občinstvo in deklamoval Kapićev prolog, v katerem se pesniško osvetljuje sedanjost in preteklost Spleta, čustvo narodne celokupnosti in ljubezen mej Zagrebom in Spletom, to je mej banovino in Dalmacijo. Po Ru-žičevi simfoniji zasviral je orkester hrvatsko himno „Liepa naša domovina" in če je bila poprej radost in navdušenost velika, tako je sedaj vzplamtela čez vse meje in se zlila v jeden jedin, iz sto in sto grl prihajajoč in viharno odmevajoč „Živio". Vse občinstvo je stoje poslušalo, dame so pozdravljale z robci, veteranom izza dobe narodnega boja pa so stopile solze v oči. Tako sijajno se v Dalmaciji morda še ni manifestirala nerazdružnost in jedinost razkosane trojedne kraljevine . . , Da sem pesnik, ne vem, če bi vam mogel le približno popisati ta veličastni moment. — Zatem vršila se je predstava „Tevte". Da je bila dovršena, je samo po sebi umevno. Zagrebški ensemble se more meriti z mar-sikakim drugim in se nima bati nikake kritike. Naravno je torej, da je bilo tudi občinstvo oduševljeno in ginjeno in je Zagrebške umetnike obsipalo s pohvalo. — Še le ob jedni uri po noči je bila predstava končana, a velika večina gledalcev ostala je na promenadi in se šetala. Vsakdo je bil preveč razburjen, da bi bil mogel spati, vsakdo je čutil, da je prisostvoval znameniti dogodbi v zgodovini kulturnega življenja tega mesta, da je bil navzočen, ko se je dovršila in ovenčala regeneracij a starodavnega Spleta. —č. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima v petek due 12. t. m. svojo XIII. sejo Na dnev-uem redu so z današnjega dnevnega reda ostale točke in pa razna poročila finančuega in upravnega odseku. V soboto dne 13. t. m. bodo bržkone zuduja seja tega zasedanja. — (Volilu i Bhod.) Kakor razvidno iz do-tičnega vabila v današnji Številki, poročal bo državni poslauec g dr. Ferjančič v nedeljo dne" 14. t. m. v Vipavi o svojem delovanji v državnem zboru. — (Poročil) se je danes v Kranji gosji, dr. Josip Kušar, odvetniški kandidat v Ljubljani in odlični odbornik „Ljubijanskega Sokola", z go-spico Marijo Mallvjevo iz Kruuja. Naša iskrena čeMtitauja ! — (P roj ekti za „Narodni Dom".) O seji porote, v kateri so so premovali došli načrti, dobili smo še nastopno, našo prvo notico popolnjujoče poročilo : Kakor znano, je porota razsodila, da je projekt z gaslom „OaO" nujpripravuejši, kajti njegov tloris je v arhitektonskem oziiu kakor tudi glede na dobuvue pogoje izumljen na najbolj jednostaven in jasen način. Za tem projektom je uvrstiti načrt t gaslom „Rudeče modro belo" in sicer zato, ker reši tudi ta projekt v svojem tlorisu dano nalogo spretno in jasno, če tudi drugače, kakor prejšnji na'rt. — Na tretjem mestu stoji projekt z gaslom: „J. Medici". N|egova fasada je spretno in sigurno nacrtana če tudi sega v dekorativnem oziru nekoliko predaleč. Tloris njegov pa ne doseza prvih dveh projektov. — Treba jo bilo odločiti, če pristoja načrtu, ki ga je porota spoznala za lelativno najboljšega, tudi prvo darilo po § 15, odstavku 1. • „Predpisov o t kmovanji za darilu, izdanih po avstrijskem društva inženerjev in arhitektov". Glede na to, da nobeu načrt popolnoma ne ustreza programu in zat.t ram razpisa, se stavi predlog, da se tudi darila ne razdele natanko po programu, temveč da se dotična svota deli v 3 dele in sicer naj ima prvo darilo 1000 kron, drugi dve pa po 500 kron. Ta p. (i!og j« bil z večino glasov vzprejet in potem je porota pri poznala prvo darilo 1000 kron načrtu z gas.,i,.: „OtfOtt. Ostali dve darili po 500 kron sta • b dili načrtu z gaslom: RuJt če-modro-belo in načita /. gaslom: „J. Medici". Poleg tega je porota izrekla pohvalno priznanje sledečim načrtom: 1. Načrtu z gaBlom: dva koncentrična krogu, 2. Načrtu z gaslom: dva sekajoča se kroga, 3. Načrtu z gaslom: „K", 4. Načrtu z gaslom: „Znanost in moč". Na to je porota odprla pisma z gasli vseh naštetih projektov ter konstatirala imena izumiteljev načrtov. Z ozirom § oa 4, odstavek 6 „Preilpisov o tok« movanji za darila" je bila porota mnenja, da ni noben iz mej obdarovani h načrtov neposredno porabljiv za građenje; pač pa je načrt z gaslom „030" tak, da bode mogoče na njegovi podlagi primerno rešiti dano nalogo. — (Slovensko planiuskodruštvo) opozarja vse č. člane in prijatelje svoje na jutrišnji izlet k Sv. Joštu in v Kranj. Odhod iz Ljubljane ob 7 uri G minut. Izletnikom bodo po prijaznosti že-lezničuega vodstva pripravljeni posebni vozovi za skupuo vožujo. Čuiitite gospe in gospodične dobro došle 1 — O biukoštih napravi društvo izlet na Učko (Moute m..ggiore), v Opatijo, Roko in ua Trsat. Da bodo odboru moči vse potrebno zaradi prenočišč in drugih rečij o pranem času ukreniti, prosi uljudno, naj se tisti, ki bi se radi udeležili tega krasnega izleta, prijavijo ustuo ali piBmeno najkasneje do dne 16. maja zvečer pri društvenem blagajniku gosp. Sokliču „pod Trančo- v Ljubljani. Natančnejši program pozneje. Društvena znamenja prodaja gosp. Šoklič, klobučar „pod Trančo* v Ljubljani, po 1 gld. 10 kr. — (Deželna razstava v Ljubljani I. 1 8 it 4.) Deželni zbor je v seji dne 2. aprila 1892. izrekel, da je pripravljen deželno razstavo, ki se ima napraviti leta 1894., podpirati z deželnim doneskom 15.000 gld., ob jednem pa je naročil de želuemu odboru, da od kmetijske družbe preskrbi potrebne načrte in program te razstave s proračunom. Vsled tega je kmetijska družba izročila deželnemu odboru svoje poročilo in sicer: program nameravane splošne kmetijske, gozdarske in obrtne razstave, proračun itd. Program obsega v splošnem oziru: a. kmetijstvo; b. gozdarstvo in lov; c. rudarstvo in topilničarstvo; d. mali in veliki obrt (kemijski, hranila in nasladi, tekstilni, usnjarski, kovinski, lesni, kamnoseški, keramijski in ste klarski, drobninski, papirni, graHjski, stroji in vozovi, instrumenti, godala); e. zdravstvo in rešilne naprave; f. inženerstvo, stavbarstvo; g. domači obrt; h. cerkvena umetnost; i. umetni obrt in muzeji ; k. šolstvo in pouk. Proračun obsega: za šestero paviljonov in sicer: za glavni, kmetijski, gozdni, dva poskusna in za godbeni paviljon 23.500 gld. (za glavni 15.000 gld.); za strojevne lope, portal, dekoracije, instalacijo, pota, premetanje zemlje, godbo, postrežbo, stražo, tisek, reklamo, pisarne in premije za obrtni oddelek 2T> 500 gld., vse skupaj 49.000 gld. Kmetijska družba preračuna dohodke iz ustopnine na 14.000 gld., ako traja razstava dva meseca (od 10. avgusta do 10. oktobra 1894) in bi ustopnina bila 20 kr., kajti računati bi bilo najmanj na 70000 obiskovalcev. Drugih dohodkov bi bilo iz najemšrine prostorov; na prispevkih bi došlo z raznih stranij toliko, da vsi dohodki pokrijejo potrebščino 49.000 gld., >števši 15.000 gld deželnega prispevka. Glavni odbor kmetijske družbe bi se, ko bi dež. zbor rešil vprašanje glede deželno podpore, spojil z zastopniki vlade, deželnega odbora, mesta Ljubljanskega in z drugimi faktorji v razstavni odbor. Ker je želeti, da bi se čim prejo sestavil razstavni odbor, predlaga deželni odbor deželnemu zboru, naj ta za dež. razstavo 1. 1894. dovoli c. kr. kmetijski družbi za Kranjsko prispevek 15.000 gld. iz deželnega zaklada. — (Slovenski u m e t u i k i v t u j i n i.) Vce rajšuji „Obzor" javlja, da je došel v Zugreb na • rojak g. Fr. Bučar, kateri bode v bodoči operni stagioni lam pel partije liričnega tenorja, in beleži z vidnim zadoščenjem, da bo pel hrvatski. Potem nadaljuje: „ Včeiaj je za poskufinjo pel neke partije pred veščaki, kateri so vzneseni po njegovem lepem petji. G. Bučar jo jako simpatična ličnost in oduševljen Slovenec. Upamo, da bo v nas sijajno uspel." — (Glas iz občinstva.) Nizko stanje vode v Ljubljanici kaže nam nekatero nedostatke, katere bi bilo dobro odpraviti, predno naBtopi vročina. Tako se je napravil pod zidanim mostom na desnem bregu Ljubljanice (kjer je Majerjeva prodajalnica) skoro do srede reke segajoč prod, ki odriva tok vode. Po tem produ pa se razliva iz velikega kanala ne baš prijetno dišeča tekočina, ki tam stagnira, ker je voda ne doseže, oziroma odnese. Treba bi bilo, da se struga reke tam zopet j denkrat očisti. Istotako bi se na nasprotni strani mostu morda dal pokriti pri uizkem stanu vode tamošuji veliki kanal z ne katerimi kamenitimi ploščtmi, da se prikrije njegova malo vabljiva vsebina. — (Šišensko pošto) so nocoj obiskali nepovabljeni in doslej tudi še neznani gostje Ulo-mili so okno proti gozdu in ukradli iz miznice 800 gld. denarja. Orožniki in Ljubljanski redarji se veBtno trudijo, da bi podjetue gospode zasledili. — (Postojinska jama.) K naši včerajšnji dotični notici nam je dostaviti, d.i bode napis na zidu na Soviču nemšk in s lov en s k. To so odločno zahtevali trški zastopniki v komisiji in tako podrli še pred sklepom prvotni načrt, ki je res kazal le nemšk napis. Veseli nas, da je ta stvar bila že ugodno rešena, predno je naš poročevalec, poznavajoč le prvi stadij vse zadeve, spregovoril o njej. — (S Krasa) se nam piše: Po vsem Krasu primankuja vode; vodnjaki so vsi prazni, ker že dva meseca ni bilo pravega dežja. Kar je deževalo, je komaj zadoščalo, da se je setev nekoliko osvežila, a zemlja je še vedno suha in se drobi v sam prah. V bližnjih gorah je zapadel .sneg in vsled tega je padla slana ter prouzročila precej škode, k Breči da ne na trtah. — (Ginljiva prošnja nemškega rodoljuba.) Šele uekaj dnij je tega, kar smo poročali, kako je nemški rodoliub Adolf vitez lofield v Št. II j u nad Mariborom s pomočjo »Siidmarke* zvabil neko nemško rodovino, da bi ž njo nadomestil slovenske delavce, in kako je ta rodovina se naveličala germansko patrijotičnega izkoriščevanja skopega viteza iu se vrnila v svojo domovino. Sedaj je vitez Iuffrld zopet v stiski in da bi zopet zvabil kakega obubožanega rojaka, utaknil se jo znova za „Stid-marko* io pod n eno firmo priobčil v nemških listih ginljivo pisan okiic, v katerem prosi prispevkov za pokritje pisarniških troškov pri tBkanju nemških poslov. Ako se pomisli, da velja vsako pismo 7 kr., potem je lahko izračunat, koliko je vitezu Iufieldu pisariti, predno dobi nemškega posla, da mora celo apelirati ua rodoljubno poži tvovulnost svojih rojakov. Morda pa je vitez lnil' ld le tako skop, da ne mara niti teh troškov plačevati i/, svojega, ampak je misli na lep način zvabiti drugim ljudem iz ž* pa. Uzoreu mož, ta vitez Infleld, kaj ne? Nam se le smilijo tisti unuk; ljudje, kateri pridejo temu člo veku v kremplje. Sicer pa je to najboljša |iot, po kateri bo „Siidm;»rka8 po zas užuosti zaslovela in zato le želimo, da bi rafinirano postopanje viteza Infi Ida imelo prav dober uspeh. Še par nemških roilbin uaj pride k vitezu Inffđldu v Št Ilj in kmalu bodo vsi pravični in pošteni Nemci čuvši ime „Sii I mark" rekli t..k . kakor je rekla odhajajoč iz Št. llja prva od InUelda zvabljoua rodoviua: „F6j ,SUd-inark* ! — (MadjarBke propovedi ua Roki.) R'ški župnik Bedini je zaslul vsled svoje mržnje zoper vse, kar je hrvatsko, daleč čez mejo svoje župnije, zlasti ko je začel ovirati hrvatske prepovedi iu to tudi res dosegel. V hrvatskem jeziku se sedaj več ue prepoveduje ua Reki, čeprav je polovica prebivalstva hrvatske narodnosti, pač pa — mudjarski nekaterim priseljenim Madjarom na ljubav 1 To je tudi ilustracija o ravuopravuosti v cerkvi 1 — (Razpisano službe.) Pri okrajnih sodiščih v Postoj i ni in v Litiji izpraznjeni sta dve službi voditeljev zemljiške kujige eventuvelno dve kuncelijski službi Prošnje do dne 6. junija pri predsedstvu dt-želuega sodišča v L ubijani. — Pri okraj nem Bodišči v Ložu razpisano je mesto sodnega sluge s službovuujein v Škofji Loki. Prošnje do dne* 7. junija kakor zgoraj. Bazne vesti. * (Veteran iz Napoleonskih vojsk.) Baron G. Gudeuus praznuje te dni v svoji graščini Taunhausen pri Weisu na Štajerskem svoj 95. rojstveni dan. čili starček je jeden izmej zadnjih veteranov iz Napoleonovih vojsk, katerih prsi je dičil topovni križec. Pred blizu 80 leti postal je častnik in marširal v Pariz. Njegova rodbina nase-illa se jo pred 87 leti na Štajerskem. * (Sorodniki Andreja II oferja n a 11 o -landskem.) Kakor se poroča iz Rotterdama, žive v občini Helder na Holandskem Še sorodniki tirolskega junaka. Brat Hoferjev ostavil je domovino ter se nastanil v Amsterdamu, kjer se je oženil z neko deklico z Urka, malega otoka v Zuiderskem jezeru. Po njegovi smrti šla je vdova s svojim sinom nazaj v Urk, kjjr živi mej tamošnjim; ribiči več sorodnikov Hoferjevih. (Velika tatvina na Dunajski pošti) Pred devetimi leti poslala je državna blagajna na Dunaji 660.000 gld. v bankovcih v Budimpešto. Ko so v Budimpešti tehtali dotične zabojčke, bilo je vse v redu, ko pa s j zabojčke odprli, našli so v jednem namestu 30 000 gld. dve v stare časnike oviti opeki. Tat je opeki zato s papirjem ovil, ker bi bila sicer teža dotičnoga zaboja postala nekoliko manjša Ker so bili časniki, s katerimi sta bili opeki oviti, Dunajski, zasledoval se je tat jako marljivo mej služabniki na Dunajski pošti, a ves trud je bil zaman, dokler se te dni, torej po preteku devetih let, ni posrečilo Dunajski policiji dobiti tatu. Poštni sluga Karol Huber je, kakor je sedaj sam priznal, ukradel dotični denar. Devet let je skrival ukradeni zaklad in premagujoč se dan na dan živel skromno in zmerno; zadnji čas pa ga je menda zapustila potrpežljivost, začel je dobro živeti, kupil si lepo hišo in tako obrnil nase pozornost vsevidne policije, katera ga je res prijela. Huber in žena sta zločin obstala. * (Oporoka fin de siecle.) V nt kem mestu v Mehiki umrl je star čudak, ki ni nikdar hotel napraviti oporoke o svojem velikem imetji. Ko so truplo umivali, videli so na prsih z rudečo barvo neizbrisno zapisano, kje je skrito čudakovo imetje iu ime tistega, kateremu je voli. * (Trden pušilec.) Neki podjetni vankee lotil se je bil izdelovanja cigaretnega papirja; storil je sicer mnogo za reklamo, naznanjajoč, da je njegov papir „ kemično čist" itd., a ker vse to ni nič zaleglo, razglasil je, da bo gotov dan sam na javnem mestu spušil 100 z njegovim papirjem ovitih svalčic. Sto svalčic na dan — to je nemogoče, modrovali so ljudje in prihiteli hipoma na določeno mesto. Podjetni Yankee je res dopolu-dne skadil 55 cigaret, popoludoe pa zopet 55 cigaret in potem miren iu trezen zapustil določeni kraj. Ta osebna reklama je imela tolik uspeh, da je podjetni Yankee ne samo zaslul kot trden pušilec, ampak tudi svojega cigaretnega papirja za nekaj časa že toliko prodal, da je postal iz siromaka imovit tovarnar. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Itiomost 10. maja. Deželni zbor razveljavil mandate italijanskih deželnih poslancev, ker niso, tirajoč abstinenčno politiko, niti prišli k deželnozborskim sejam, niti svoje odsotnosti opravičili. Budimpešta 10. maja. V magnatski zbornici govorili včeraj zoper cerkvenopolitične predloge še grof Pettfffy, grof Zichy, škof S c h 1 a u c h in superintendent T e u t s c h. Znamenit bil posebno govor škofa Schlaucha. Minister grof Csaky odgovarjal obširno, povdar-jajoč, da je že trikrat dal ostavko, ker pa ni bila vzprejeta, šteje si v dolžnost, postopati po svojem prepričanji. Vlada se ne more ukloniti nobeni konfesiji. Ministra podpirala Ant. Zichy in Pavel Szontag. LVOV 10. maja. Ruski igralec Valerij Delčuk se skušal na tukajšnjem gledališči mej predstavo ustreliti, a se je samo težko ranil. Uzrok poskušenemu samomoru je nesrečna ljubezen. Peterburg 10. maja. Ruski car dovolil 100.000 rubljev za podporo stradajočim rodovi nam. Rim 10. maja. Kralj Umberto vzprejel predvčerajšnjim deputacijo v Trstu živečih Italijanov. Atene 10. maja. Ker podpisovalci novega posojila niso vzprejeli pogojev, stavljenih od zbornice za ra ti tiči ran je posojilne pogodbe, je ministerski predsednik Trikupis včeraj podal ostavko. Doslej še ni znano, komu je kralj naročil sestaviti novo vlado. Bukurešt 10. maja. Ruska vlada zahtevala od Rumunske, da vrne posojilo v znesku 5 milijonov rubljev z obrestmi, katero posojilo je Rusija dala bivši kneževini Moldavski leta 1821. Rumunska vlada naročila profesorju Tocilescu, naj preišče dotične listine. Berolin 10. maja. Kneza (Bismarcka starejši brat, Bernhard Bismarck, umrl v starosti 85 let, Poslano. Ker DH8 je gornjesavinjski dopisnik aS ovenča* v štev. 98 ud »ho 29. aprila t. I. brez vaakega po veda prav zhvratno napadel in ker so dotičae trti tve (isto neosnovane in nedokazane, zato sodimo, da je velik prijatelj neremic« ter ga torej ofiitno imenujemo zlobnega in grdega obrekovalca. Ako se je pa ta zavra t ni napad zviftil po ukazih in zapo-vtdth, ki prihajajo iz Gorice, z namenom namreč, da se tudi v naši tihi in mirni dolini zaseje sta-novHki prepir ter prične bratomorni boj, kakeršen razsaja nam vsem v sramoto in celemu narodu v pogubo drugod, tedaj izpovemo javno, da boj, ako se nam usil', sicer vzprejmemo, vender pa ue prevzamemo nikake odgovornosti /a posled ce, ki bi utegnile iz tega priti. To hi naj g dopisnik in vsi, ki so ž njim v zvezi, dobro zapomnilo ter tudi dubro premislijo, preden začnejo sejati ne bož|e, ampak prav peklensko seme nesloge, sovraštva in razpora mej tukajšoiim prebivalstvom, katero sedaj še v jedinosti in mejsnbojni zastopnoBti živi. Fr. Praprotnik, Ivan Klemen čič, nadučitelj v Mozirji. nadučitelj na Rečici. Anton Aškerc, kaplan v Mozirji. Uljudno vabim svoje volilce na shod v ne" deljo dne 14. maja t 1. ob S1/«, uri popoludne v čitalnični dvorani v Vipavi, da poročam o Bvojem delovanji v državnem zboru. V Ljubljani, dne 8. maja 1893. ]>r. A. Fer|aii*l£, državni poslanec. Tujci: 9. maja. Pri Mallelt Gilleic, Glaser, Tandler, Schmerbidl, Gerstenberg, Rottenberg, Kohn, KOrstel, Gudina, Dvvorzak z Dunaja. — ILnisman iz Prag«. — Krainer iz Brna. — Schodiwy i* Gradca. •— Teorin iz Kamnika. — Fichte-nau iz ltudolfovega. Pri Nlonut Baron Ileider, Windtschgraetz, Singer, Ivanovitz, Kaiscr, Scbtiller, LushiBkv z Dunaja. — Staru iz Maribora. — Domicelj iz Zsgorja. — Kutrnr iz Tržiča. Franken iz Kranja. — Wallovich iz Gradca. — Neuman iz Maribora. Umrli so v jTLliibljaiii: 8. maja : Franc Tičar, delavcev sin, 8 let, Ce9(a na Loko St. 11, jetika. — Rafael Treven, učenec. 16 let, Kravja dolina fit. 11, srčna hiba. — Helena Rome, delavčeva vdova, 55 let, Rimska cesta fit. 16, srčna biba. 9. maja: Neža Hitti, prodajalka, 52 let, Trnovske ulice it. 6, hemiplegia. V deželni bolnici: 5. maja: Franc Kregar, krojač, 28 let, vnetica možganske mrene. 6. inaja: Tomaž Triller, goBtaf, 52 let, jetika. Meteorologično poročilo. faa ona- SUnJ6 Caa opa- barometra zovanja v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krina v rum. 7. zjutraj 2. popol. 9, zvečer 187-9 ami. 73S-7 ■■. 740-7 mm 10 4° C Ll. bvz. jasno 17 0° C si. jvz.1 jasno 114° C bI. vzh. jasno 0001 Srednja temperatura 12 9 , za 0*1° nad normalom. ID-umajslsa "borza dne* 10. maja t. 1. včeraj Papirna renta..... gld. 9820 Srebrna renta....., 9H' — Zlata renta...... „117*95 4°/0 kronska renta ... „ 96*66 Akcije narodne banke . . „ 979— Kreditne akcije .... „ 33650 Lordon....... » 18810 Srebro....... „ —•— Napol........ „ 9*76«/, C. kr. cekini..... „ 578 Nemško marke .... „ 01*15 Dih- 9. maja t. I. 4n/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državno srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska papirna renta 5°/„...... Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 g}d> Zemlj. obč. avstr. 4*7,°/o zlati zast. listi. . Kreditne srečko po lOO gld...... Kudolfove srečko po 10 gld......— Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . 151 TramwaydiuH. velj. 170 gld. a. v.....i.64 danes gld. 98*2.) , 97-80 , 117-40 _ 9660 ■ 978 — _ 886*95 „ 123-70 l 9-78V, 680 m 60*40 148 gld. 198 . 115 . 129 121 196 — kr. ' * 15 , n 20 , m ii 20 „ AGGS za j u lic priporoča bo gospod.njain najboljo. Dobiva ae pri Jegllč-u A I^enkovlo-u. (21) Solnčnike le najboljšo kakovosti priporoča v veliki izberi in po nizkih cenah L. Mikusch, tovarna solnčnikov in dežnikov 331-18) v Ljubljani, IMoHlni l *'U »Štev. IS. Na Laverco! V nedeljo dne 14. maja 1893 velika majnikova slavnost v novourejenem parku in v novoopravljencm salonu s sodelovanjem (197—1) vojaške godbe 17, pešpolka bar. Kuhn. Godbeni vzpored izboren. Začetek ob 1/a4. uri popoludne. Ustopnina 20 kr. 0V' Frostor, kjer bodo čakali omnibusi za vožnjo ua Laverco, naznani ae po posebnih plakat b. W4 i i t « 3 za vozove, nanje in kopita, karbollnenm, olje za kmetijske stroje i u v ho dru^o smol no proizvode najboljšo kakovosti in po najnižjih cenah priporoča (324—13) H. V7EBER v Ljubljani, Šelenbiirgove ulice štev. 6. Kaa usoda". Štiri zvezki s štirimi jeklo-reii, vsak zvezek po 40 kr. (481—2) Po poŠti stane vsak zvezek 3 kr. več. Naznanilo. Zaradi prcnapoluenja neko tovarne za klavirje (na Dunaji) mi je priposlano 6 povsem novih klavirjev katere lahko oddam za lareilno nizko eeno 250 «1«!. 8 tem je omogočeno, omisliti ni dober, trpežen klavir za nizko ceno. Ti klavirji imajo 7 oktav, 5 železnih opirač z veliko železno pločo in so jako elegantni. — Tudi bo tu tla I o v najem novi kla\lr|i In planino za tukaj in na deželo ter se za ubiranje istih najbolje priporoča in ua ogled uajudaueje vubi Ferd. 1 >i*i»«* ait in ubiraloc glasovirjev „Filharmoničnega društva" (498-1) Florljansfce ulice čt. 50. Pekarija 8 katero je v zvezi prodaja raznih žganih pijač in kave ki obstoji že ako*.i 30 let in jo na dobrem glasu v vetjem trgu na Mpo«lii jt-m Št a je rak eni, blizu Cel|n, mc produ pod ugodnimi plačilnimi pogoji, eventuvalno tudi z zemljiški. — Naslov pove upravnišivo „Slovenskega Naroda*. (476—3) za trgovino v večjem prijaznem trgu na Dolenjem Štajerskem z veliko okolico, železniško postajo in sedežem okrajnih oblastov, prav blizu razširjajočega se rudnika z malo režijo, se zaradi nastopi \ Sili rodbinskih razmer z ,,fundus iiitrue.tus-orn" vred proda solidnemu kupcu. V tej hifii je bila veliko let dobro obiskana trgovina z mešanim blagom. Hisa je v jedno nadstropje in v dobrem stanu, pri tleh je prodajalnica, prodajalnično skhidisče, soba, kuhinja, železno skladišče, perilnica, obširna veža, klanica, hišni vrt, zaprto dvorišče, v prvem nadstropju pa štiri sohe (od katerih se dve vedno lahko oddaste v najem , predsoba, kuhinja s čumnato, hodnik in obSirno podstrešje. Cena jo 10.000 gld.. in se za 4000 luhko počaka. Tudi so lahko zaloga samo iz takega blaga, ki se lahko prod.i, more prevzeti z ugodnimi pogoji. Blagohotna pisma naj so pošiljajo upravništvu „Slovenskoga Naroda", da se dalje odpošljejo. (490 — 1) Jutri v četrtek dne 11. maja t. L VELIK VOJAŠKI KONCERT. Xta.čt?tole ol> W4. in*i. Otrool prosti. TJ topnlna 20 kr. Z velespoStovanjera (496) X3C-A-ZSTS EEER. C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda 1S93. veljavnega ccl 1. d.o 31. maja. Nastopno omonjeni priliajulni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropikem < aau. Odhod iz Zrjubljane (juž. kol.). Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, lieljak, Uelovec, Fran/.en^teste, Ljubno, Dunaj, Solnogra !, Inoinoat, Line, lil, IJudejevieo. IMzenj, Manjine vare, Eger, Frsoeote vare, Karlove vare, Prago, DrHŽdane, Dumi j via Arn^tetten. Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Ueljrtk, t'e.lovec, FrMnzunnfestu, Ljubno, Dunaj, Solnotfrad. Dunaj via Ainsfctten. Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak Trbiž, Pontahel, lielJHk, Celovec, Frftnzenjfeste, Ljubno, Dunaj. 4. nri 20 minut popoludne osebo! vlak v Trbiž, Iteljak. Celovec, Solno^rud, luomost, Line, Ischl, Bu-dejevice, Plisenj, Mitrijma vare, Etjer, Frsnrove vare, Karlove varo, PrHgo, I) r i ž. i, 111. ■. Dunaj via Amstetten. Friliod v Ljubljano (juž. kol). 5. url 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, DraSOftil, rragt), Fruricovib varov, Karlovih varov, Egri, Mirijirtili vart»v, 1'lznja, Budejevic, Soluo-grada, Linca, Is. hI a, Ljubnega, Celovca, Pranzensfeate, Trbiž«. Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Auiitetlen. Draždnu, Pra^e, Frniieovih varov, Karlovih varov, Ejfra, Marijinih varov, IMznia, liudejevie^ Solnograda, Inoniosta, Linca, Ljubna, Celovca, Poti-tabla, Trb'ža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Bt.-ljrtka, Celovca, Frauzciiaft-stc, Fontabla, TtbltH. Ob 9. url 27 minut zvečer osebni i lak z Dunaja, Ljnb-nega Bejaka, C'elovca, 1'untahla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). 7. url 18 minul zjutraj v Kamnik. Ob Ob Ob 2. ,, 06 ,, popoludne v Kamnik. ,, 6. ,, 50 zvečer v Kamnik. „ 10. „ 10 zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.) Ob 6. url 51 minut zjutraj iz Kamnika. 11. 6. 9. IS 20 55 Sred nje-pv ropski za 2 minuti naprej. dopoludne ll Katun ka. zvečer Is Kamnika, zvečer >z Katnniks (ob nedeljah in praznikih.) čas jc kraj nem U času v Ljuhliant (12—101) Komptoirist izurjen delavec, z lepo pisavo, zmožen slovenščine, «e faUoj t zprejme. — K| -V pove i/, prijaznosti Upravui-fitvo ,,S!iiuii> v po 1 zl. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani tfoba se miti dobfe na pozoru a pfijmouti jen lahve s oehran-nou znainkou ,,kotYOUu jakožto prave. lTnti-odni kuhv lutolntvi Richtrova lekarna „(1 z i a t ć h □ Iva" v Praze. Otročji vozički jako elegantni, fini in nočni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor ruilrCe, modro, aivo in olivno po 6, 7. 8, 9, 10 gld. in vlAje po vsaki ceni do 30 gld. — Hajveola zaloga najlepših trikolesnih Štefanija-voz!6kov za sedeti ■ streho in brez strehe po 7 gld. in višje. (327—7) ML DK Josip Kušair odvetniški kandidat in Marija Kušar rojena Ma-lly poročena. $#0, Ljtil>lj£itia Kranj dne io, majnika 1H93. (Mesto vsacega posebnega naznanila.) (494) Štajersko deželno zdravilišče Rogatec-Slatina. Postaja Polirane juž. žel. Sezona: 3.. sacLaja. ft—1) Ob'inaki svet Ljubljanski je dovolil (udi za letos 300 gld. v ta namen, «li» mestni mnglNtrnt potil|e primerno število nkožnih skrofialoznlli otrok v morske k opciji v dirade/i. Magistrat to oznanja b pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu do <3-xio 25. majat letos in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice, ali ga bode treba tia pos'ati z najetim spremstvom. Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana dne" 7. maja 1893. Solidne, zložne (345 6) močne in čudovito cenene stole vsake vrsta ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa Jos. Teriič-a v Bistri poštsk Borovnica. ! Darila za Jako lepe tira nitjnovejse vrste po znižanih oenah: Srebrno žepu« ure za dečke in gospode od a glU. SO kr. naprej; srebrne žepne ure za dame od 7 gl«l. naprej; zlato žepnj ure za datne od 14 gl