Za tvojo reklamo novi SHBHHHHHHEÌhhHHBHhIHBBBHHBHHHHbHHSBhI tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 15(1003) Čedad, četrtek, 13. aprila 2000 Telefon 0432/731190 ■Mul. figv, £oyj m s»»® Priredili jo bojo skupaj slovenske organizacije in Občina Trst Manifestacija za zakon bo 6. maja v Trstu Kulturna manifestacija v podporo našemu zaščitnemu zakonu v središču Trsta ne bo v soboto 15. aprila, kot smo prejšnji teden napovedali, pač pa v soboto 6. maja. Politična in vsebinska novost je v tem, da je sam tržaški župan Riccardo Illy ponudil, da bi jo skupaj priredili Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij in Občina Trst. Dan pred manifestacijo bi Občina Trst priredila tudi posvetovanje o zaščitnem zakonu za Slovence, na katerem naj bi sodelovali italijanski in slovenski politiki in kulturniki oz. gospodarstveniki. Jasno je, da s tako odločitvijo tržaškega župana ima pobuda v korist našemu zakonu dosti večjo težo, močnejši je pritisk na rimski parlament in seveda tudi odmevnost v javnosti in medjih je gotovo večja. Se pomembnejše je dejstvo, da je Illy nastopil kot Zupan vseh občanov, italijanskih in slovenskih in se v tem svojstvu postavil ob bok slovenskim organizacijam. Stališče tržaškega žu- Cividale Teatro Ristori 27 aprile ore 20 Compagnia teatrale Palcoscenico Al è mior ce che Dio mande Beneško gledališče Žalostni dogodek v Topolovem ŠC Nediža - Kd Trinko Špeter Beneška galerija v soboto, 15. aprila ob 19.00 Teresa Lendaro otvoritev razstave na ogled do 6.5.2000 Društvo beneških umetnikov pana pa v Rimu zelo pozorno poslušajo. O manifestaciji je tekla beseda tudi na zborovanju krajevnih javnih upraviteljev, ki je bila v petek na Opčinah. Zbralo se jih je kakih 80 in vsi so izrazili zahtevo, naj pride v najkrajšem času do sprejetja zakona. V tem smislu so tudi sprejeli dokument, ki je bil naslovljen na najvidnejše predstavnike italijanske države. V zelo živahni razpravi Nekateri od javnih upraviteljev na zborovanju na Opčinah na Opčinah je prišla do izraza tudi želja, da bi manifestacija imela deželni z-načaj v smislu, da bi bilo treba vključiti vse slovenske in tudi italijanske upravitelje pa tudi italijansko civilno družbo. Cividale va alle urne: un bel rebus I cividalesi votano, domenica, dalle 7 alle 22, per scegliere il proprio sindaco. Cinque i candidati, nove le liste, ben 175 coloro che sperano di ottenere uno dei venti seggi nel consiglio comunale. I candidati alla carica di primo cittadino sono Giovanni Pelizzo, 65 anni, avvocato (Lista Pelizzo), Attilio Vuga, 43 anni, insegnante (Alleanza nazionale, Forza Italia e Lega Nord), Carlo Monai, 39 anni, avvocato (Ora si lavora), Enrico Minisini, 45 anni, farmacista (Cividale insieme, Democratici di sinistra, Rinascita) e Maurizio De Luca, 45 anni, ingegnere (Territorio sanità). Quasi certo l’approdo alla “bella” tra i due che otterranno, domenica, il maggior numero di voti. Il ballottaggio, in questo caso, si Prapotno-Feld am see: pobratenje šol V torek so bili m obisku šolarji iz Avstrije Miha Obit predstavlja knjigo “Deček in sonce” V torek je bila na osnovni šoli v Prapotnem vesela množica, kot je že dolgo ni bilo videti. Na obisk so prišli otroci, učitelji in starši osnovne šole iz občine Feld am see na avstrijskem Koroškem. Soli sta med seboj sklenili pobratenje na najbolj prisrčen način, tako kot to lahko zmorejo le otroci. Kakih sto gostov iz Avstrije so spremljali občinski upravitelji občine Feld am see z Zupanom na čelu, sprejeli pa so jih domači otroci, učitelji in starši, ki so pripravili lepo veselico. To je letos že drugi stik med Prapotnim in av- strijskim letoviščarskim krajem, saj je bilo prvo srečanje februarja na Koroškem. Soli sta sklenili dogovor o najmanj štiriletnem medsebojnem sodelovanju, v katerega so vključeni otroci, učitelji in starši. V okviru programa prireditve, ki je bila v prostorih osnovne šole v Prapotnem, je časnikar Miha Obit predstavil knjigo otroških pesmi Srečka Kosovela "Deček in sonce", ki je izšla v založbi zadruge Novi Matajur v slovenskem originalu ter prevodih v italijanščino, furlanščino in nemščino. beri na strani 2 Posvet na pobudo OLF in Univerze Kako vpeljati furlanščino v šolo “La lenghe furlane inte scuele: problemis didatics e organizatifs”. To je naslov zanimivega posveta, ki ga prirejajo OLF (Deželna opazovalnica za furlanski jezik in kulturo) in Furlanski univerzitetni konzorcij. Potekal bo v soboto 15. aprila od 14.30 ure dalje v vili Manin v Passarianu. Na njem bodo obravnavali vprašanje formiranja učiteljev furlanskega jezika, priprave didaktičnih pripomočkov in vključevanja tečajev furlanščine znotraj sedanjega javnega šolskega sistema. Skratka razprava bo o tem, kako uresničiti zaščitni zakon za jezikovne manjšine, na njej pa bodo sodelovali najpomembnejši predstavniki furlanskega kulturnega gibanja. Svoje posege so že najavili Giovanni Frau, Pierluigi Rigo, Silvana Schiavi Fachin, Alessandra Burelli, Odorico Serena, Maria Carminati, Raimondo Strassoldo. Posvet je prvenstveno namenjen učiteljem in družinam, ki jim je furlanski jezik pri srcu. terrà il 30 aprile. Il passaggio al secondo turno è però l’unica cosa quasi scontata in una competizione quanto mai equilibrata, come ha dimostrato anche il confronto a cinque avvenuto lunedì sera al Ristori. In realtà le differenze tra i sindaci papabili sono abbastanza marcate. Se Monai rappresenta in qualche modo un tentativo di distacco dai partiti, De Luca punta u-nicamente sui temi del futuro urbanistico di Cividale e sulla sanità. Due argomenti che dividono, ancora, Minisini e Vuga, il primo critico nei confronti della precedente amministrazione per quanto riguarda la gestione del Piano regolatore, il secondo propenso a continuare l’opera svolta nei due anni appena trascorsi. Pelizzo vanta invece, rispetto agli avversari, l’esperienza amministrativa maturata in Provincia. Sul problema della sanità, e dell’ospedale in particolare, tutti decisi a salvare la struttura cividalese, ma anche qui alcune liste si dicono meno entusiaste di altre del collegamento con il S. Maria della Misericordia di Udine, collegamento che per altro finora risulta solo sulla carta. Un bel rebus. L’esito dipenderà anche dall’affluenza alle urne dei cividalesi, disaffezionati alle vicende politiche locali dopo due commissariamenti consecutivi. La speranza, unanime, è che Cividale faccia una scelta dalla quale scaturisca una maggioranza sicura e duratura, che sappia per i prossimi cinque anni ridare a Cividale il ruolo di Comune capofila del territorio, (m.o.) /Mju7a//... Pogledi VOSPARDEČIH 'BANDI ER"// v ...DUO JE UDOBU . V E LEGIONE?? / or Aktualno Prijatelji iz Avstrije na obisku s prve strani Deževno vreme z nizkimi oblaki je tokrat preprečilo, da bi gostje iz avstrijske Koroške v polni meri uživali lepote občine Pra-potno in Čedada. Dež pa ni mogel skaliti veselja, ki je bilo ob pobratenju med Solarna res veliko. Za stike med Solarna, ki so potem pripeljali do pobratenja, je med drugimi skrbel učitelj Vittorino Ca-ruzzi. Obe Soli obiskuje približno enako Število otrok (30), koroški otroci pa imajo na programu učenje italijanščine kot druge- Otroci avstrijske šole v Prapotnem ga jezika. Otroci osnovne Sole v Prapotnem so avstrijske soSolce sprejeli s pesmijo in plesom. Zapeli so avstrijsko (Mozartovo) in italijansko himno, potem pa so otroci zapeli in zaplesali vsi skupaj. Gostje iz Avstrije so v Prapotno prinesli veliko košaro tipičnih koroških jedi, starsi domačih otrok in Šolske kuharice pa so poskrbeli za pravo pojedino. Na pobratenju je spregovoril župan občine Prapotno Gerardo Marcolini, ki je ob srečanju izrazil zadovoljstvo in se zavzel še za poglobitev stikov med prebivalci obeh občin. Gostom je izrekla dobrodošlico didaktična ravnateljica Annamaria Buttazzoni, spregovorili pa so tudi predstavniki koroške Sole in župan občine Feld am see. Verjetno pa gostje iz Avstrije niso pričakovali, da bodo na srečanju dobili celo nemški prevod Kosovelovih otroških pesmi ”DeCek in sonce“, ki ga je predstavil predsednik zadruge Novi Matajur Miha Obit. PiSITLO iz K Stojan Spetič A Kolikokrat smo se pritoževali, da nas italijanska javnost premalo pozna? Se pred dvema tednoma je znan tednik v anketi ugotavljal, da Italijani ne marajo “slavov”, ki so sami kriminalci. Dejstvo pa je, da so ti “slavi” iz Crne kronike skoraj vedno Albanci, Cigani, Romuni in podobno. Kronist pa ne loCuje... In vendar, nekaj malega o Slovencih vsaj izobraževani Italijani vedo. *** Skupina mladih se je pred kratkim mudila v Rimu. Tu so, kot se mladim dogaja, spoznali nove prijatelje. V družbi so se vCasih med seboj pogovarjali po slovensko in s tem vzbudili radovednost novih znancev. Skušali so jim povedati, da so Slovenci in kaj to pomeni. Nemalo jih je presenetil odgovor: “O, mi dobro vemo, kdo ste. Brali smo Coelha...” No, Paulo Coelho je sodoben pisatelj, ki ga mladina rada bere, kot sploh rada sega po delih modemih latinskoameriških pisateljev. Zadnja Coelhova uspešnica je “Veronica decide di morire”. Veronika, protagonistka romana, je Slovenka iz Ljubljane. Očitno je pisatelj imel slovensko prijateljico, ki mu je veliko povedala o Slovencih in o njihovem značaju. In tako je brazilskemu pisatelju uspelo povedati o nas veC, kot znamo mi sami našim sosedom. Sicer pa so o nas pisali tudi drugi italijanski avtorji. Pisatelj Piero Chiara je v romanu “Vedrò Singapore” opisal slovenski trg na Goriškem, Se prej Trbiž, kjer je služil kot sodnik. V romanu opisuje Cas pod fašizmom in odnos do Slovencev. O Tomizzi bi morali napisati veliko, saj je pisatelj, ki je tako ali drugače ponesel v širši krog italijanskih bralcev naSe kraje na vzhodni meji, od Istre treh pomešanih narodov tja do Časov prve slovenske reformacije in zgodbe o mladoporočencih iz Ros-settijeve ulice. Roman o ljubezni med Stankom Vukom in Danico Tomažič je Fulvio Tomizza napisal po branju Vukovih pisem iz zapora svoji “ZeniCki”, ki so jih izdali v italijanskem izvirniku kot “Scritture d’amore”. Spominjam se, kako sem jih podaril Rosi Russo Jervo-lino, ko sije na smuCanju izpahnila nogo in je morala preležati božične praznike. Branje pisem jo je globoko pretreslo in odtlej ve, kdo smo Slovenci. *** Roberto Vacca je pred leti napisal napeti roman “Dio ed il computer”. Dogaja se v znanstvenoraziskovalnem centru pod masivom Gran Sasso in eden izmed protagonistov romana je prof. Kralj, Slovenec s Krasa, ki je atomski fizik. Pri kom se je zgledoval Vacca, ki pozna znanstveno srenjo, ne vem. Morda pri pokojnem Cernelju ali pri Devani Lavrenčič. Kdove. Negativno predstavo o Benečanih daje Carlo Sgorlon, ki se Se ni osvobodil gladiatorskih zgodbic. Tudi Susanna Tamaro nam ni bila naklonjena. K sreCi je njena slava po “Vai dove ti porta il cuore” izpuhtela kakor milni mehurCek. Tudi v elektronskih medijih smo vCasih prisotni. V ameriški nadaljevanki ima mlada Čarovnica Sabrina slovenskega fanta... Vendar ne moremo mimo zvezdnika, ki ga trenutno najbolj ljubijo milijoni italijanskih gospodinj, ker jim v jutranjem pasu Rai in veCemem talk-showu Maurizia Costanza napoveduje prihodnost iz zvezd. Trenutno je najbrž najbolj znani Slovenec v Evropi. Ste uganili? Branko, sivolasi prijetni astrolog, ki prihaja iz slovenske Istre. Branko Vatovec je bil glas radia Koper, nato dopisnik Primorskega dnevnika, sedaj pa miljenCek milijonov televizijskih gledalcev, živi pri Rimu in ima kmetijo, kjer redi koze. *** VCasih bi beseda teh nesojenih “public relation man” odtehtala poldrugi kilogram naših resolucij. In sam Bog ve, kako smo sedaj potrebni tudi dobrih besed na pravem mestu. Vladna kriza in nedoločen volilni sistem Drnovškova vlada je padla. Proti vladni zaupnici se je izrekla velika večina poslancev, kar 59, medtem ko je Drnovškovo ekipo podprlo le 31 poslancev (LDS, narodni poslanci, Ciril Pucko, Polonca Dobrajc in en poslanec iz vrst Janševih socialdemokratov). Poteza Janeza Drnovška, ki je predlagal zamenjavo vseh ministrov ljudske stranke (ta stranka je napovedala, da bo 15. aprila v trenutku, ko se bo združila s krščanskimi demokrati zapustila vlado) ni rodila vseh zaželenih sadov. Ali bolje rečeno: odločitev parlamentarcev je sprožila možnost, da se državnemu zboru sedaj odpirata dve možnosti, ali predčasne volitve, ali nova vlada z novim mandatarjem. Tretja možnost, vlada z Drnovškom kot mandatarjem, je le teoricna. Vse kaže, da bo prevladala druga opcija, saj se bodo desnosredinskemu bloku (SLS, SKD in SDS) pridružili trije od štirih poslancev nacionalne stranke, kot je to v teh dneh podčrtal njen predsednik Zmago JelinCiC. Med dvodnevno parlamentarno razpravo so predstavniki desno-sredin-skega bloka želeli, da se po hitrem postopku odobri nov volilni zakon preden se obravnava vprašanje nezaupnice ministrom ljudske stranke. Ob razliki enega samega glasu (44:43), se je parlament odločil drugače in na prvo mesto postavil vprašanje nezaupnice. Na ta naCin je prevladala Drnovškova poteza, saj bo odslej desnico lahko še “pogojeval” z volilnim sistemom. Znano je namreč, da se mora zanj opredeliti dvotretjinska večina, ki jo desno-sredinski blok nima. Kot smo rekli, nadaljni razplet dogodkov lahko gre v dve smeri, Čeravno bo po vsej verjetnosti prevladala opcija nove vlade z novim premierom. Ta naj bi bil dosedanji obrambni minister iz vrst ljudske stranke. Nacionalna stranka naj bi za podporo takšni vladni ekipi dobila eno “težko” ministrstvo, in sicer notranje, ki bi ga zasedal sam Zmago JelinCiC. Politični komentatorji se sprašujejo, zakaj se je nacionalna stranka (poslanka SNS Polonca Dobrajc se je sicer od te odločitve distancirala) odločila, da podpre desnico, medtem ko je doslej vedno “pomagala” liberalnim demokratom. Zmago JelinCiC je v intervjuji povedal, da so to storili, ker LDS ni v zadnjem Casu storila niC dobrega za Slovenijo in niti za samo nacionalno stranko, saj jo je vedno potiskala na obrobje. Sicer je tudi res, da je JelinCiC s takšno potezo postavil svojo stranko pod žarometi javnosti, kar ji nekaj mesecev pred volitvami gotovo ne škodi. Ce bo v parlamentu prodrl predlog o novi vladi, le-ta ne bo imela dolgega življenja, saj bodo oktobra na vrsti parlamentarne volitve. Glavna naloga te vlade, kot so povedali njeni sponzorji, naj bi bila zamenjava volilnega sistema, in sicer proporCnega zamenjati z večinskim. Pri tem pa se postavlja vprašanje, Ce bo dobila zadostno podporo. Dejstvo je, da Jelinčičeva stranka moCno podpira proporCni sistem, po drugi strani pa se postavlja vprašanje, Ce liberalni demokrati, ki so se izrekli za večinski sistem, bodo “pomagali” tistim, ki sojih vrgli iz vlade. Ob tem ne gre pozabiti, da združena lista se je že od vsega zaCetka opredelila za proporCni sistem. (r.p.) Crisi di governo a Lubiana Voto anticipato? Il parlamento sloveno gli ha votato la sfiducia ed il governo Drnovšek è caduto. Il parlamento, entro trenta giorni, deve votare un nuovo premier oppure riconfermare la fiducia al presidente uscente. In caso contrario il Presidente della Repubblica Milan KuCan deve sciogliere il parlamento ed indire le e-lezioni anticipate. La soluzione migliore per Drnovšek è quest’ulti-ma perchè consente di non perdere troppo tempo e continuare a legiferare in vista dell’ingresso nell’U- nione europea. I partiti d’opposizione (popolari, democratici cristiani e socialdemocratici) propendono invece per un nuovo mandatario - si fa il nome dell’attuale ministro della difesa, il popolare Franci Demšar - in modo che il parlamento possa fare in tempo a modificare la legge elettorale in senso maggioritario. Microspie in Curia L’ufficio stampa del vescovo di Maribor, Franc Kramberger, ha convocato nei giorni scorsi una conferenza stampa nel corso della quale è stato reso pubblico il ritrovamento di due microspie, collocate nello studio del vescovo e nell’appartamento di un alto prelato. Il ritrovamento risale a diversi mesi fa, ma è stato reso pubblico solo ora dopo la seconda visita del papa in Slovenia e dopo che sono state avviate le trattative tra governo sloveno e Santa Sede. Maquillage a Krško La settimana prossima la centrale nucleare di Krško 'si fermerà per gli annuali lavori di manutenzione. Nei due mesi prossimi si procederà alla verifica di tutte le sue parti e verranno sostituiti due generatori a vapore. Quelli vecchi, contaminati, verranno depositati nel cortile della stessa centrale dove verranno smembrati. Gli esperti sloveni saranno coadiuvati in quest’operazione dall’A- genzia per la sicurezza di Vienna. Il costo dei lavori è di 70 miliardi di lire. Cambio al vertice Il governo sloveno nei giorni scorsi ha “destituito” il direttore dell’ente elettrico pubblico Eletta Slovenije (Eles). Il dottor Ivo BaniC, come ha dichiarato lui stesso, è stato rimosso perchè non concorde con l’eccessiva velocità (a suo giudizio) dell’apertura del mercato elettroenergetico sloveno. Al suo posto è sta- to nominato Vekoslav Korošec. Passione a Škofja Loka Organizzata dall’amministrazione comunale si è svolta questo fine settima-ma a Škofja Loka una sacra rappresentazione antichissima. E la Passione di Cristo e risale al 1721. Si tratta di un grande avvenimento culturale e religioso nel quale sono coinvolti oltre 640 figuranti, tra i quali 80 cavalieri. L’anno scorso è stata vista da 40 mila spettatori. La Passione verrà riproposta sabato e domenica prossimi, nonché lunedì 24 aprile. Topolò: è nata una nuova associazione A Topolò, il vivacissimo paese della Rečanska dolina, si è ufficialmente costituita l’Associazione culturale Topolò-Topoluo-ve, con lo scopo di unire tutte le forze interessate allo sviluppo socio-cultura-le-turistico-ricreativo di Topolò e delle aree limitrofe. Altri scopi che la nuova Associazione si prefigge sono la salvaguardia dei caratteri ambientali di Topolò e della cultura slovena locale; la promozione di iniziative atte a favorire la realizzazione di manifestazioni, spettacoli e incontro, l’incentivazione del movimento turistico della zona e la valorizza- zione dell’artigianato artistico locale e dei prodotti agroalimentari. Ovviamente pieno e totale è l’appoggio dell’Associazione a Stazione di Topolò-Postaja Topolove, la cui organizzazione tecnica e logistica rappresenterà uno degli appuntamenti più difficili, ma anche stimolanti dell’anno in corso. L’Associazione Topolò - Topoluove è pronta a collaborare con tutte quelle realtà che hanno a cuore lo sviluppo sostenibile dell’area. Il Direttivo è composto da Leonardo Cervellera, presidente; Silvia Bogdanovič, vice-presidente; Aldo Trusgnach, tesoriere; Romina Masutti, segretaria; Carla Loszach, Daniela Rudi, Gianna Qualizza, Moreno Miorelli e Renzo Rudi consiglieri. Topolò, insomma, “non molla” e lascia partire un altro messaggio di resistenza a quello che sembra essere l’inarrestabile degrado delle nostre montagne. Pomembna slovesnost v prostorih videmskega zavoda Malignarli Znamke iz Slovenije ob 10-letnici tečajev V vstopni hali industrijskega tehničnega zavoda Malignani v Vidmu je bila prejšnji teden otvoritev filatelistične razstave z izbrano serijo slovenskih znamk. To je bil občuten kulturni dogodek, ki mu je dala dodatno težo desetletnica tečajev slovenskega jezika, ki jih organizira zavod Malignani pod vodstvom profesorja Marina Vertovca in s sodelovanjem špetrske dvojezične šole ter čedaj-skega društva Ivan Trinko. Razstavo je kot častni gost otvorila generalna konzulka Slovenije Jadranka Sturm Kocjan, o znamkah pa je spregovorila njena avtorica Rita Silan, Fur-lanka iz Codroipa, sicer pa že več let obiskovalka tečajev slovenskega jezika. Ob razstavi je bil tudi ogled didaktičnih dejavnosti industrijskega zavoda Malignani, ki predstavlja za Videm in Furlanijo sploh pravo institucijo. Desetletnico tečajev slovenščine, ob kateri je pismo s čestitkami zavodu naslovil predsednik Slovenije Milan Kučan, je najprej pozdravil ravnatelj zavoda prof. Fabio Illusi. Orisal je delovanje Malignani-ja in v tem okviru razvoj sodelovanja s Slovenijo, zlasti območjem Nove Gorice, ki sega tja v začetek sedemdesetih let. Illusi je podčrtal, kako je to sodelovanje obrodilo mnogo tehničnih in kulturnih rezultatov, povezalo je mnogo ljudi z obeh strani meje in je bilo nekakšen predhodnik današnjih čezmejnih povezav. Illusi je pri tem pozdravil prisotnost predstavnikov iz Nove Gorice in Brd, zlasti pa se je za- Od leve proti desni Marino Vertovec, Tomaž Pavšič, Rita Silan, Jadranka Sturm Kocjan in Fabio Illusi hvalil profesorju Marinu Vertovcu, ki je bil in je še gonilna sila tečajev slovenskega jezika in kulturnih izmenjav. Marino Vertovec je podal strnjeno sliko bogate desetletne izkušnje tečajev, ki predstavljajo za mesto Videm in njegove stike s Slovenijo bistveno kulturno postojanko. V desetih letih se je pri učenju slovenskega jezika zvrstilo kakih tristo tečajnikov, med katerimi so intelektualci, zdravniki, gospodarstveniki, pa tudi taki, ki so želeli ponovno pridobiti že skoraj izgubljeno slovensko istovetnost. Vertovec je pri tem poudaril, da ne gre le za učenje jezika, pač pa obenem za spoznavanja slovenske zgodovine in kulture. Med predavatelji, ki so se zvrstili na Malignaniju, je Vertovec omenil Pavla Stranja, Marka Kravosa in Mirana Košuto. Generalna konzulka Ja- dranka Sturm Kocjan je dejala, da ji je prisotnost ob takem dogodku v čast, tolikšna naklonjenost slovenski kulturi in jeziku pa krepko prispeva k povezanosti furlanskih in slovenskih ljudi, vsekakor pa tudi k utrjevanju prijateljskih odnosov med Italijo in Slovenijo. Sturmova se je za desetletno uspešno izvajanje tečajev zahvalila ravnatelju II-lusiju in profesorju Marinu Vertovcu, priznanje pa je izrekla tudi tečajnici Riti Silan, ki je s filatelistično razstavo na Malignaniju predstavila dragocen ”ko-šček“ Slovenije. Razstavljene znamke so zelo zanimive za vsakogar, še zlasti pa verjetno za zbiratelje, saj so med njimi primerki, ki segajo od leta 1778 skozi različna obdobja slovenske zgodovine, od ilirskih provinc in časa Avstrije, do predvojne in povojne Jugoslavije ter današnjih dni. (D.U.) V Kobaridu beneški večer V muzeju predstavili Trinkov Koledar Na dobro obiskanem večeru, v četrtek 6. aprila, v kobariškem muzeju, je tekla beseda o kulturnem snovanju v Benečiji. Priložnost za to je bila predstavitev Trinkovega koledarja za leto 2000, na kateri so sodelovali predsednik kulturnega društva Marino Vertovec ter urednici koledarja Iole Namor in Živa Gruden. Profesor Vertovec je uvodoma spregovoril o samem društvu in o pobudah, ki jih uresničuje pretežno v okviru furlanskih in italijanskih kulturnih krogih. Prav tisto jutro so namreč v Vidmu ob desetletnici tečaja slovenskega jezika in kulture odprli filatelistično razstavo posvečeno slovenskim znamkam. Sledil je prikaz izdajateljske dejavnosti med Slovenci v Furlaniji, ki se je v zadnjih 25. letih močno okrepila in razvila in je že sama po sebi ogledalo kulturne rasti beneških Slovencev. Živa Gruden je nato podrobno in izčrpno predstavila vsebino Trinkovega koledarja. Za prijeten uvod v kulturno srečanje je poskrbel moški zbor Matajur iz Klenja, sledilo je prisrčno družabno srečanje. Tarcento fumetto Venerdì 14 aprile alle ore 17, a Palazzo Frangipane a Tarcento, ci sarà l’apertura della mostra “Tarcento fumetto” con la presenza di A-leksander Zograf. Seguiranno Dialoghi di frontiera, videorarità animate da Ungheria, Canada, Germania, Rep. Ceca. Alle ore 20. 30 ci sarà infine un incontro sui Balca-ni a cui parteciperanno Božidar Stanišič, Aleksander Zograf e Paolo Rumiz. L’Inquisizione nella Slavia Martino Duriavigh di Tribil 8 sospetto di eresia - 1600 Faustino Nazzi Il naso negli affari altrui Un episodio ulteriore, che avrebbe del boccaccesco se non fosse inserito in un’atmosfera di sopraffazione, trova coinvolta Me-nega, moglie di Martino, in uno scontro con colui che è all’origine di ogni loro traversia: mons. Gerolamo Nordis. La sera di lunedì 14 no-vembre a Castelmonte i fabbricieri Basso e Nordis aprono le cassette delle e- lemosine e fanno i conti; sono i giorni dopo s. Martino quando i devoti della fraterna della Beata Vergine (22) giungono numerosi e si fennano diversi giorni per la loro celebrazione annuale. In quell’occasione i fabbricieri, a giustificazione della gestione di tanto bene, fanno l’elemosina «ad alcuni poveretti di quel loco»; non si capisce però se per tradizione, o per u-miliare la famiglia di Martino, i due elemosinieri ri- filano anche al Blasutto, figlio della Menica, tre striminziti marcelli quale compenso per servizi prestati. Questi li consegna alla madre. Sentendosi offesa dal gesto mortificante, cominciò «subito a cridare dicendo che li tornasse in drio et che non faceva stima di tanta miseria di danari et che disgraziava chi li haveva dati». Castelmonte è un nido di case dove tutti sentono tutto. I due fabbricieri, pet- toruti e con i bargigli al vento, scendono a gran passi dalle loro dimore ed entrano in casa della Menica. Con fare cerimonioso le fanno presente che per governare la chiesa, le stanze del capitolo e per tener puliti i panni, lei e suo marito godono di tutti i prati, orti e stalle di proprietà del santuario. A tutto ciò, come nel caso presente, vengono aggiunti dei fuori busta. Che vuole di più? É ingrata a rifiutare. E se vogliamo mettere i puntini sulle “i” «mancava di fede non facendo le opere et promesse fatte... quando li fu dato l’incarico». (22) La confraternita, sorta vero la metà del sec. XV per opera dei fedeli che frequentavano il santuario: slavi, friulani, tedeschi e i-taliani in genere, intende favorire la devozione alla Madonna con pratiche religiose e riti di suffragio per i confratelli defunti, nelle quattro tempora annuali e nella settimana di S. Martino (ACC, Registro della Confraternita di S. Maria di Monte 1498-1690. Nelle Defìnitiones n. 21 dell’anno 1486 è ciatata la canpia della fraterna entro la cinta del castello). Le norme del concilio di Trento stentano ad essere applicate; se cambia la “ragione religiosa”: confraternita del SS. Sacramento non viene meno l’autonomia: “Sono da vinti anni che Anderli Marcolin et io (Luca Picon a. 78) siamo camerari. Facciamo i conti nel dimani di S. Mar- tino et la domenica drio invitiamo tutti li fratelli et il rev.do che ha fatto li conti et a tutti diamo il desinare et fra il giorno detto di conti et domenica si fa grandissima festa, perchè s’amaza-va un manzo et tre pecore et in tutto potremo spendere lire 120 in circa” (ACC, Visite 1591-1642, vol. XII, Visita a S. Maria di Monte del can. Michele Missio 12-9-1599). 11 capp. GB. Pi-cecco è più severo: “Mie est fraternitas ss. Sacr. quae cum habeat satis redditus sunt omnia in manibus ca-merariorum, et nihil aliud videtur, quam omnia in ventrem dilabi, dicunt non habere superiorem, sunt i-psi domini”. (ACAU, Visite Capitolari a Cividale, S. Maria di Monte, 1601, voi. IX). četrtek, 13. aprila 2000 4 Giuseppe Marinig critica la maggioranza di Melzi “Provincia, così proprio non va” “L’amministrazione provinciale di Udine, forte di una schiacciante maggioranza numerica (Polo, Lega Nord e Lista Pelizzo, 25 consiglieri su 31), opera ed agisce con la massima arroganza e prepotenza, talvolta anche in forma ondivaga e contradditoria”. L’accusa viene da Giuseppe Marinig che, a nome del gruppo consiliare di minoranza, interviene per rimarcare “l’insensibilità politica” che la maggioranza guidata da Carlo Melzi dimostra, in particolare quando si tratta di votare delibere che l’opposizione (Ds, Sdi, Democratici e Ppi) presenta sotto forma di ordini del giorno e mozioni. “E-clatante - spiega Marinig - è il voto contrario della maggioranza alla mozione riguardo l’uso delle lingue minori: friulano, sloveno e tedesco. La mozione della minoranza prevedeva, giustamente, la possibilità di e- ■■ -, ■ - . .',.1 v ; •• , \ ■ ' iHtWt-JZSZf . , .. ,,J T .1W6M0 71 i^Sr. sprimersi in lingua materna nelle sedi istituzionali anche a seguito della recente legge che tutela e valorizza le lingue storiche locali”. La maggioranza ha dato voto contrario “pur sapendo che tale principio è scritto nello statuto della Provincia”. Altro esempio portato da Marinig è quello che riguarda il voto contrario sul Obrtništvo brez meja v raziskavi V Vidnu so predstavili Studijo ESA Študija "Obrtništvo brez meja“, ki so jo izdelali na pobudo deželne ustanove za razvoj obrtništva (ESA) bo poslej koristen pripomoček za operaterje, ki iščejo možnosti za učinkovito sodelovanje in nove komercialne ter proizvodne pobude med obrtnimi podjetji Furlanije-Julijske krajine ter Slovenije. Predstavili so jo v četrtek 6. aprila na videmskem gradu. Gre za bogat izbor informacij in podatkov, ki ga je izvedel goriški center Infor-mest, oziroma njegova projektantska skupina, ki so jo sestavljali Michele Feletig, Robert Frandolič, Mirjam Koršič, Antonio Piva in Paolo Rosso. Na predstavitvi so orisali smisel te pobude, ki je nastala iz objektivne potrebe. Res je namreč, da je čezmejnega sodelovanje in zadevnih projektov vse več, res pa je tudi, da se gospodarski operaterji s področja obrtništva na obeh straneh meje srečujejo z velikim pomanjkanjem znanja in informacij, kar sodelovanje zelo zavira. Študija v tem smislu zapolnjuje dosedanjo vrzel in se nanaša na evropski program čezmejnega sodelovanja Interreg 2. V njej so podčrtane možnosti sodelovanja na komercialnem in proizvodnem področju, pri skupnih vlaganjih in neposrednih vlaganjih pri obrtniških dejavnostih v Sloveniji. Študija ima tudi slovarček tehničnih in pravnih terminov, saj se težave za sodelovanje pogosto začenjajo že pri sporazumevanju, (du) mantenimento delle Comunità montane. Secondo il presidente dell’ente montano che ha sede a S. Pietro al Natisone “quel voto denota la mancanza di autonomia rispetto alle direttive politiche della Giunta regionale che da un anno si sforza di mettere in liquidazione le Comunità”. L’attuale maggioranza a-vrebbe votato anche contro l’ordine del giorno che prevedeva la proroga della benzina agevolata di zona franca per i 25 comuni della fascia confinaria “se non ci fosse stato il buon senso del presidente Melzi a farla ragionare” commenta Marinig. Infine, i comportamenti contradditori riguarderebbero il voto contrario dato al documento sulla cooperazione transfrontaliera, in assenza di Melzi che pure a-veva preso parte, in dicembre, alla firma della “lettera d’intenti” tra amministratori locali delle due fasce confinarie. Deželne volitve izpit za vlado V nedeljo bodo v večini italijanskih dežel volitve. Ker je dežel petnajst, bo to volilna preizkušnja z vsedržavnim predznakom. Dejstvo je, da je desnosredinska koalicija predstavila volitve kot izpit za D’Ale-movo vlado. Ko bi levosredinska koalicija zabeležila slabše izide, naj bi po Berlusconijevem mnenju prišlo do odstopa vlade in predčasnih volitev (v Nemčiji bi moral po tej logiki Schroeder odstopiti kmalu potem, ko je bil izvoljen). Ne glede na scenarij pa pomenijo volitve generalko za državne in verjetno priprave na neprijetno spremembo. Nanjo je opozoril v italijanski Repubblichi Eugenio Scalfari in namig je doživel odmev, ki kaže, da izkušeni novinar ni streljal v prazno. Bralci časopisov in gledalci TV dnevnikov lahko namreč opazujejo, kako se sile desnosredinskega pola osredotočajo na severu Italije. Tu je zbrana, glavnina čet. V tem obdobju je nekam v zatišju Fini, izstopata pa Berlusconi in Bossi. Ko bi njuno zavezništvo prodrlo na tržišču, bi lahko prvaka dveh strank zabeležila zmago v Liguriji, Piemontu, Lombardiji in v Venetu. V Furlaniji Julijski krajini sta Pol svoboščin in Severna liga že na oblasti. Tovrstna zmaga bi imela nemajhne posledice, tudi ko bi se leva sredina uveljavila v srednji in južni Italiji, kar je povsem možno. Ko bi se namreč bogati Corso P. D'Aquileia, 12 - CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Tel. 0432/732294 - fax 0432/730061 Viale Venezia Giulia, 17- QORMONS (GO) Tel. 0481/639387 www.immobiuareducale.it Proposte in vendita: PREMARIACCO in nuova quadrifamiliare ultimo appartamento bicamere, biservizi, L. 195 milioni. CIVIDALE appartamento tricamere in quadrifamiliare con alcuni lavori di manutenzione. TOG LIANO (Torreano) nuova quadrifamiliare, appartamenti tricamere biservizi; giardino proprietà, pagamento dilazionato. TARCENTO centro, nuovi appartamenti bicamere in corso di ultimazione, finiture personalizzabili, L. 170 milioni. TARCENTO centro, nuova mansarda in corso di ultimazione, finiture personalizzabili, L 175 milioni. CIVIDALE loc. “al Gallo", nuovi bicamere e tricamere, biserviz», giardino proprietà, doppio garage. CIVIDALE zona centrale, trifamiliare in ristrutturazione, mansarda bicamere, garage e posto auto, pagamento dilazionato. CIVIDALE zona oentrale, spazioso bicamere termoautonomo in ottime condizioni. CIVIDALE centro storico, nuova ristrutturazione, ampio appartamento bicamere soppalcato, possibilità garage. TOGUANO (Torreano) in ottimo contesto villette in bifamiliare di nuova costruzione, pagamento dilazionato, L. 320 milioni. PREPOTTO (Bodigoi), casetta abitabile con scoperto adatta fine settimana, occasione solo L. 40 milioni. S. LEONARDO terreno edificabile di circa 600mq., buona posizione, L. 30 milioni, CIVIDALE Centro storico, nuovissima ristrutturazione, negozi e uffici di varie metrature. CIVIDALE Centro storico, cedesi avviata attività abbigliamento intimo, trattative riservate. CIVIDALESE lotti di terreno edificaMi urbanizzati di varie metrature. Proposte in affitto: S. GIOVANNI AL NAT. villa completamente arredata con ottime finiture; affitto impegnativo. CIVIDALE centro ufficio 40 mq. primo piano; altro piccolo studio al piano terra. CIVIDALE centro nuovi negozi e uffici di varie superfid. Cerchiamo per ns. clienti rustici anche da riattare nelle Valli del Natisone. sever opredelil za pragmatično koalicijo med Berlusconijem in Bossijem, bi lahko resnično prišlo do globoke ločnice med dvema Italijama. Padanska voditelja namreč zagovarjata skrajni liberizem po meri prijateljstev, skratka, pravico, da si lobiji ustvarjajo monopole. Zagovarjata cehe in zaprto družbo. Bossi prednjači v izjavah proti priseljencem, proti Rimu in proti južnjakom. Berlusconi se bori proti komunistični nevarnosti, kot da vlada v Rimu Stalin. Ce seštejemo stališča, najdemo velikega Haiderja, ki je nevarnejši od tistega na Koroškem. Desnica, ki želi zamrzniti sever v en sam blok, je namreč vse prej kot liberalna. Ko bi vladali deželam Bossijeve in Berlusconijeve oprode, bi bili priča marsikateremu neprijaznemu manevru. Osebno se ne strinjam prav z vsem, kar počne premier D’Alema, vendar se mi tokrat zdi moder njegov predlog o povezavi z radikalci in Emmo Bonino. Osebno se ne strinjam s socialnimi ultraliberalnimi stališči radikalcev, vendar lahko leva sredina sodeluje z njimi pri obnovi države in pri uveljavljanju državljanskih in človekovih pravic. Na tem področju so italijanski radikalci zgodovinsko inovativni (pomislimo na referendum o razpo-roki). Reforma države bi pomenila tudi večinski volilni sistem, torej natančno tistega, ki ga Berlusconi in Bossi nočeta. Radikalci ne bi podprli ksenofobnih in rasističnih gesl, kot tudi ne getizacije drugačnih, kar počneta Bossi in Berlusconi. Odprtje vrat v zadnjem hipu bi imelo pozitiven učinek tudi pri razbivanju obroča, ki ga desna lum-bardska voditelja pripravljata. Za levo sredino bi bilo namreč pomembno, ko bi zmagala v eni ali v dveh severnih deželah in s tem preprečila sklenitev obroča. Cinično bi zmaga v kaki severni deželi odtehtala kak poraz na jugu Italije ali v sredini. Ponavljam, severna ledena gora ni od muh. Njeno težo bi občutili v deželi FJK in tudi Slovenci: tisti v Italiji in oni v Sloveniji. Jasno je namreč, da bi imela pri vstopanju v Evropo Slovenija največ vezi z Avstrijo in s severnimi italijanskimi deželami, kjer bi vladali čudni patrioti. Skratka, ze-leno-modra koalicija na severu nam lahko povzroči neljuba presenečenja, ki bi ostala taka, tudi ko bi se v splošnih okvirih leva sredina okrepila ali pa ohranila prejšnje pozicije. Tržaška knjigama v Trstu v sredo 19. aprila ob 18.30. uri predstavitev knjige in razstave Renzo Rudi in Giovanni Vragnaz WUDdOìlta© la Sta®inMiìs Razstava bo na ogled do 9. maja Slovensko deželno gospodarsko združenje- Tržaška knjigarna - Krut - Studijski center Nediža SERVIS o Z O.J. - S.R.L. via Manzoni, 5 - Cividale - Tel. 0432/730153 Gli OBBLIGHI PER IL TRASFERIMENTO DALL’ESTERO DI VALORI SUPERIORI A 20 MILIONI DI LIRE I vincoli al trasferimento al seguito di denaro, titoli e valori mobiliari riguardano esclusivamente importi superiori ai 20 milioni di lire o al relativo controvalore se espressi in altra valuta. In tal caso deve essere predisposta apposita dichiarazione, redatta in duplice copia, che deve contenere le generalità del dichiarante, l’indicazione del denaro, dei titoli e dei valori mobiliari con il relativo importo e la data. La dichiarazione deve essere depositata per i passaggi extracomunitari presso gli uffici doganali al momento del passaggio, mentre per i trasferimenti intercomunitari alternativa-mente presso una banca oppure presso un ufficio doganale, un ufficio postale o un comando della Guardia di finanza nelle 48 ore successive all’entrata o antecedenti l'uscita dal territorio dello Stato. Nei casi di mancata compilazione della dichiarazione, si può incorrere in una sanzione pecuniaria fino al 40% delle somme stesse, con un minimo di 200 mila lire. Entro 120 giorni dalla ricezione del verbale l’interessato può definire la contestazione versando alla Tesoreria provinciale del luogo di residenza o del sequestro il 5% delle somme eccedenti i 20 milioni (per importi fino a 25 milioni) il 10% (per importi fino a 100 milioni), il 15% per importi fino a 1 miliardo.Tali importi poi dovranno essere riepilogati nel quadro W del modello Unico delle persone fisiche. L’omessa dichiarazione in tale quadro comporta una sanzione amministrativa dal 5% al 25% dell’ammontare degli importi non dichiarati. (Lorenzo Devetak) Sivacova hiša bo spet odparta Pametna ideja od “Caritas” an “Vidni di casa” V nediejo 9. obrila popudan so v Sriednjem dal družini, ki iz Afrike je paršla živet tle h nam, kjuče Sivacove hise. Hiša je bla že puno li-et zaparta an se je malo-manj poderjala. Je bla zaries velika škoda. Tisti od Caritas, kupe z ašo-Cjacjonam “Vicini di casa” so jo postrojil, kon- tribut ga je dala an videmska pokrajina, an ta-kuo hiša Sivacova je spet oživiela. Kakuo se je paršlo do tegà an še druge novice, vam jih storemo zviedet drugi tiedan. Je ’na zgodba, ’na štorja, ki je uriedna, de jo spozna buj od blizu puno ljudi. Četrtek, 13. aprila 2000 tisto novo butigo šuolnu? Ben, lohni on an Ilaria sta bla an nomalo trudna, kar sta odvezala vse tiste šuolne, pa smo Sigurni de tisto saboto jutro, vsi tisti, ki so šli mimo njih gostilne so se ve-smejal, an smieh store pru dobro vsiem, zatuo... Na zdravje Danilo an Ilarja!, vam, ki sta potarpežlji-vo prenesli tel škerc an tudi tistim, ki so se ga zmislini an nam šenkal an par minutu zdravega smieha. - Giovanin, Giova-nin - je klicala njega žena Milica - a se zmisleš, kadar si hodu v Slovenijo ribe lovit an zvičer si mi pame-su tiste velike postro-ve?! - Oh ja Sigurno, de se zmislem! - Ben nu - je pogo-demjala Milica - adna od tistih je telefonala, de si ratu tata! ! ! Kadar Suole so konCale, študent od te zadnjega lieta so šli na viCerjo an so povabil tudi starega profesorja. Jedilo je bluo dobro an tudi vino ta-kuo, de profesor se je biu nomalo upjanu. Kadar so se pobral da-mu, an študent je videu profesorja, ki se je zaplietu an ga po-prašu - Zakaj profesor, nam tim mladim, vino nam gre v glavo v mužgenja, an vam tim starim pa tu noge? - Zatuo, ki vino - je odguoriu profesor -zajeme tiste strani od človieka, ki so bui slave!!! *** An grobar, bekin, je šu tu adno hišo po adnega marlicja za ga pejat v špitau, ker mu muorajo narest obdukcijo (avtopsijo). Zali-ezu je tu ’no drugo kambro, kjer je ležu an mož zlo bolan. - A je tle te martvi, ki muorem pejat proč? - Ne, ne še - je ku-mi uskliknu bunik! - Dobro, dobro - je potardiu grobar -, počakam!!! *** Grof an grofica sta se poguarjala gor mez njih starost. Tu an žlah, grofica je pohre-peniela an jala možu: - Kadar adan od nas dvieh umarje, ist puojdem živet v luštno hišico, ki srna kupila v Benečiji!!! *** Spietar spreminja suoj obraz an se nam ponuja buj liep, buj nov... Seda so posul staro hišo, ki je bla blizu sedeža kamuna an Gorske skupnosti. Je bla pru nagobarna. Zasul so jo parve dni obrila, seda atù nardijo 'no lepo desto, ki popeje rauno v tist kraj Spietra, ki je gor zad, kjer so nove hiše an kjer bo imiela nov sedež tudi Gorska skupnost Danilo bo seda predaju an šuolne Parvi dan obrila: tudi lietos je šu mimo. Kajšan se je zmislu, de tisti dan se muore napravt kake “škerce”, kajšan ne. V Čedade so se zmisinli, an še kakuo! An kar Danilo iz Rauni je kupe z njega hči Ilario paršu že zguoda od duoma v njega oštarijo za jo odpriet, takuo ki diela vsako jutro že an par liet san... se je parjeu za glavo! Kam je bla “šla” njega oštarija an kada so odparli na nje prestor Senjam za rojstni dan mame an none Luigie Kadar za svet Jakob pre Azeglio je za-gledu velike an nove avte pred cierkvijo, je pogodemju: - Kam so šli ti buo-gi judje! Kadar po maš je zašteu sude v mošnici je nazaj pogodemju: - Kam so šli ti bogati ljudje!!! V nediejo 26. marca je biu velik senjam za 85. rojstni dan mame, none an bižnone Luigie Chiabai -Kikirike iz Ažle. Okuole nje se je zbrala nje velika družina. Vsi so bli ganjeni, kar jim je prebrala besie-de, ki jih publikamo tle zdol. Gospi Luigi želmo tudi mi od Novega Matajurja vse narbuojše tudi za na-pri. Domenica 26 marzo grande festa presso la trattoria Alle querce di S. Pietro al Natisone per Luigia Chiabai (Kikirika) di Azzida che, attorniata dai familiari, ha festeggiato il compleanno. La signora Luigia ha commosso tutti con una sua lettera: “Oggi, festa delle mie 85 primavere, sono commossa nel trovarmi in mezzo a voi e vedere qui presente la mia nidiata di rondini: i miei figli Virgilio, Livia, Mariuccia, la nuora, i generi e i nipoti, i sette pronipoti tra cui Martin e lana che hanno già raggiunto una bella età. La mia vita non è stata splendida, ma piena di sacrifici. Lo stesso posso affermare per i miei figli che in tenera età hanno dovuto cercarsi un lavoro per guadagnarsi un pezzo di pane, per esigenze familiari. Tutto questo è passato velocemente e posso dire che mi sento molto orgogliosa di tutti voi. Vedo che mi volete ancora tanto bene. Vi ringrazio di essere tutti presenti, manca solo Stefano che per motivi di studio è a Barcellona. Domandandovi perdono se in qualche occasione ho mancato, voglio brindare alla mia e vostra salute. Mamma, suocera, nonna e bisnonna Gigia. Vogliatevi tutti bene.” A Luigia i migliori auguri anche da parte della nostra redazione. Se pru lepuo darži marna, nona an bižnona Luigia! Tle zdol nje velika an liepa družina Minimatajur Gli influssi lessicali e morfologici romanzi nel dialetto delle Valli del Natisone Se le lìngue si rubano le parole tra di loro Wfiwtoc Giovanni _ - , ' ' • Slovenska narečna besedila in risbe oirok iz Videmske pokrajine. Tesli dialettali sloveni e disegni dei ragazzi deBa provincia di Udine. PjblkfcOj» Usi cihng.- 'NJrtU' Obd-.t4ltleiwiAs0.iM ‘fclnpvwr’ Wiwd -«rodò Owi©S