G E O G R A F S K I V E S T N I K XLVI (1974) UVODNA BESEDA UDK UDC 910.1 GEOGRAFIJA NA RAZPOTJIH S v e to za r I l e š i č * U redn ištvo »G eografskega v e s tn ik a « je p o d n o v im vo d stvo m dalo hva levredno pobudo, da bi odslej v sa k le tn ik začeli z u vo d n im i raz­ m iš lja n ji enega od naših geografov v teore tsk ih in načeln ih m ise ln ih to ko v ih v g eogra fiji po sve tu in p r i nas. P rv i ta k »u v o d n ik « je poverilo po dp isanem u , verje tn o pač zato , ker je že doslej sku ša l o p ra v lja ti v naši rev iji podobno nalogo. Pisec teh v rstic p a trdno upa , da m u bo sled ilo m nogo drugih . D a te žn je za ta k im i ra zm iš lja n ji in v zp o d b u d a m i niso le osam ljene že lje n eka te rn iko v m ed geografi, d o ka zu je n jih naraščajoče štev ilo v sve to vn em geogra fskem tisku . So pač sp lošen izraz po treb današnjega časa, časa izredno razp la m te le »zna n stven o teh n ičn e revo luc ije« s silno s to p n ju jo č im se ra zvo jn im tem p o m zn a n ja in zn a nosti ter s tem v z v e ­ zane raziskova lne teh n ike . K akor d vsem d a n a šn jem ž iv lje n ju , priha ja tu d i v m ise ln ih osnovah zn a nosti na splošno, pa tu d i posam ezn ih zn a n ­ s tven ih d isc ip lin , do živahnega , kar ž ivčnega vren ja , do iska n ja novih po ti, do m rzličn e borbe za u tr je v a n je vloge v sa ke posam ezne zn a n s tv e ­ ne ve je v sistem u zn a nosti in n jenega u ve lja v lja n ja v d ru žb i in v praksi. T o m rzlično iska n je novega seveda tu d i geogra fiji n i prizaneslo . Še več, za jelo jo je posebno m očno, že zarad i n jenega posebnega, že od n e k d a j vp ra š ljiveg a po loža ja v s istem u znanosti, vp ra šljiveg a še posebno za ­ radi n jene vloge »mostu« m ed prirodoslovn im i in d ru žb en im i vedam i, p a h k ra ti za rad i p ra v ta ko m ožne vloge »mostu« m ed »fu n d a m e n ta l- jiim i« in »a p lik a tiv n im i« d isc ip lin a m i in končno zarad i n jene v p ra š lji­ ve vm esne vloge m ed a n a litičn im i (»sp ec ia ln im i«j in s in te tičn im i (»ge- neralističn im i«) vedam i. M nožeči se glasovi o tem v sve to vn em geograf­ skem tisk u očitno p o tr ju je jo , da je geogra fija danes zares na odločil­ nem ra zp o tju — p ra vza p ra v na celi v rs ti ra zp o tij, k i se jim ne m ore izogniti. K a tera so ta razpo tja? * d r . , a k a d e m ik in r e d n i u n iv . p ro f . , O d d e le k za g e o g r a f i jo , F ilo z o fs k a f a k u l te t a , 61000, L j u b l ja n a , Y U , A š k e rč e v a 12, g le j iz v le č e k n a k o n c u z v e z k a . S v e to z a r I le š ič P rvo, v seka ko r eno na jod ločilne jših , je ra zp o tje m ed p o tjo m o ­ n i z m a (enotnega p red m eta geografije) in d u a l i z m a (načelno lo­ čen ih fiz ič n e in d ružb en e geografije). Če se odločim o za drugo pot, n a ­ stane vp ra ša n je , k a j je razen podedovanega im ena obem a geogra fijam a skupnega , pa tu d i kom u bom o p re p u s tili obravnavan je m e jn ih podro ­ čij, p red vsem m edsebojnega razm erja m ed prirodo in družbo. K o izb i­ ram o m ed tem a d vem a po tem a, se nam z vso m ika vn o stjo odp ira še tre tja , p l u r a l i s t i č n a po t, k i jo p o m en i t. im . s i s t e m g e o ­ g r a f s k i h v e d . Toda tu d i na te j p o ti se neizprosno posta v lja p red nas vpra ša n je , k a j je tis to »geogra fsko«, k i te vede zares d ru ž i v »si­ stem «: ali je to sam o n e k sk u p e n »p ro sto rsk i« v id ik , s katerega vsaka od teh ved obravnava svo j posebni p red m e t in je s tem b lizu u strezn im sp ec ia ln im d isc ip linam , ali pa im ajo vse te vede n e k sk u p e n predm et, iz katerega si v sa ka izbere za svo je o bravnavan je sam o določen elem ent? S tem se veže tu d i vp ra ša n je s p e c i a l i z a c i j e v geogra fiji in m eje, do ka tere lahko ta specia lizacija gre, da ne bi izgub ila povsem svoje »geografskosti« in enostavno pon a vlja la dela spec ia ln ih d isc ip lin . V p r i­ m erja v i z dua listično sm erjo im a p lu ra lis tičn i »s is tem « to dobro stran, da ne pušča a priori ob stran i spec ia ln ih m e jn ih prob lem ov, k i za h te ­ va jo p rem o stitev p repada m ed obravn a va n jem prirode in družbe, ka ko r so to p rob lem i preobrazbe in p reu re ja n ja okolja , p ro b lem i agrarnega pro izvodnega procesa in podobno. P ri ta k e m p o jm o va n ju gre torej bolj ko t za d e litev dela po ločenih geo g ra fsk ih »vedah« za d e lite v po posa­ m ezn ih k o m p leksn ih geograf šk ili p rob lem ih , p a tu d i za specia lizacijo m a n j po ved a h ko t po prob lem ih . N a ra zp o tju sm o nada lje glede m ere a n t r o p o c e n t r i č n o s t i geografije . Če se odločim o, da vse e lem ente geogra fske stvarnosti, v se ­ ka ko r tu d i sestavine prirodnega okolja ko t delovno področje t. im . f i ­ zične geografije v red n o tim o z v id ik a ž iv lje n jsk ih m ožnosti in po treb družbe , sm o s tem za v r li tu d i te žn je k p re tira n em u d u a lizm u ali p lu ra ­ lizm u v geografiji. G lede tega so na ra zp o tju p red vsem t. im . fiz ič n i geografi. N a antropocen trično po t nas sili tu d i o bravnavan je g e o ­ g r a f s k e g a o k o l j a z n jeg o v im i p riro d n im i, antropogeno p re ­ usm erjen im i p r iro d n im i in čisto te linogenim i sestavinam i, sa j je geo­ gra fsko oko lje že po svo jem b istvu an tropocen tričen po jem . K er to oko­ lje d ru žb a s svo jim i posegi sta lno p reo b liku je , se m oram o zo p e t odlo­ č iti za p ravo m ero pozornosti, k i jo bom o posveča li po eni stran i tis tim sestav inam okolja , k i so ko t p rirodna danost p a tu d i ko t u č in ek prirod- n ih in d ru žb en ih procesov v p re tek lo s ti n jegove p o d e d o v a n e s e ­ s t a v i n e , po dru g i s tra n i p a r e c e n t n i m p r o c e s o m , k i to o ko ­ lje p reo b liku je jo p re d n a šim i očm i. V seka ko r je te žk o p o teg n iti p re p r i­ čevalno m ejo m ed oko ljem ter procesi, k i so ga o b likova li in p reo b liko ­ va li v p re tek lo s ti in ga o b liku je jo danes. Zdi se pa, da procesi sami, bodisi n e k d a n ji ali današn ji, ne m orejo b iti osrednji p red m e t geogra­ fovega zan im a n ja , p a č p a n jih o v i u č i n k i v p rosto rskem ko m p leksu . N asledn je važno ra zp o tje nas p o sta v lja p red izbiro, ali na j geografi prostorsk i ko m p leks , pa n a j ga im enu jem o ka ko rko li že (»regija«, »geo- sis tem «) p red vsem to lm ačim o in razlagam o ( e k s p l i k a t i v n a geo- g ra fija ) in to z analizo fa k to r jev , k i so ga ustvarili, a li p a skušam o ta ke analize po p o ti a p l i k a t i v n e geogra fije n u d iti p ra k tik o m ko t izhodišče za usm erjan je nada ljn jega razvo ja in m orda celo sam i p re d v i­ d eva ti n a d a ljn ji ra zvo j ( p r o g n o s t i č n a geografija). T u d i tu n i tre ­ ba preostro p o sta v lja ti d ilem , sa j je m ogoče s h a skom p o veza ti oboje. V sekakor pa je druga naloga nem ogoča, če n ism o op ra v ili p rve , kar po ­ m eni, da je (e k sp lik a tiv n a ) geografija tem eljn a znanost ne le za t. im. a p lika tivn eg a geografa, tem več tu d i za regionalnega prostorskega p la ­ nerja, urbanista , negovalca oko lja itd . V prašan je je le, ka ko da leč na j gre geograf p ri drug i nalogi. V seka ko r nas ravno večja ali m an jša anga- žirnost geogra fije v a p lik a tiv n i sm eri opozarja, da se ob tem ne samo p riostru je ali b laži koč ljivo v p ra ša n je po loža ja geografije v za ko ren i­ n jenem dua lis tičn em sistem u »prirod o slo vn ih« in »d ru žb e n ih « ved , tem ­ več se na novo odp ira tu d i v p ra ša n je n jenega razm erja do tre tje s k u ­ p in e ved , to je do izrazito a p lik a tiv n ih , p red vsem »te h n ič n ih « ved. P red geografijo se, z la sti z u v e lja v lja n je m n ov ih k v a n tita tiv n ih m e­ tod in sestav ljan ja m odelov, p o s ta v lja čedalje bolj tu d i teoretska d ilem a, ali na j naša ved a obravnava pred vsem ko n kre tn e prostorske in d iv id u a l­ nosti ( i d i o g r a f s k i v id ik ) , ali p a na j jih na osnovi ugotovljen ih , p o n a vlja jo č ih se za ko n ito sti razvršča v tip e ali celo v teore tske m odele ( n o m o t e t i č n i v id ik ) , p r i čem er je p roučevan je in d iv id u a ln o sti lah­ ko le ana litsko sredstvo na p o ti k n om ote tičnem u c ilju (p o t od in d u k ­ tivn e »regionalne« k »obči« ali t. im . »teoretski« geografiji), a li p a je lahko proučevan je tip o v in ob liko va n je teo re tsk ih m odelov sam o okvir , sredstvo za vpog led in orientacijo v p isanem m o za iku n eš te tih ko n k re t­ n ih in d iv id u a ln o sti (po t od »obče« ali »teore tske« k »reg iona ln i« geo­ g ra fiji). A li na j torej da jem o prednost teore tsk i geogra fiji p red regio­ nalno ali narobe? Z d i se, da je na jb o lj p lodno ko m b in ira ti obe p o ti: in ­ d u k tiv n o , iz regionalne v občo, in d ed u k tivn o , iz teore tske v regionalno. Že v »kla sičn em « sistem u geografije ostra, apriorna m eja m ed »občim« in »reg iona ln im « n i bila na jko ris tn e jša . T u d i danes >teo re tska« geografija , k i bi se opirala sam o na a b stra k tn e m odele, ne prenese p re izk u šn je ob k o n k re tn ih p rim erih , v ze tih iz d e ja n sko obstoječe stvarnosti, ka r so p o ­ sebno p rep r ič ljivo poka za li, tako drugod ko t posebno še p r i nas, v S lo ve ­ n iji, te ža v n i p o izk u s i a p lika c ije C h rista llerjeve shem e cen tra ln ih kra ­ jev na ko n kre tn e , bo lj za p le ten e prim ere. Zato nas ravno obravnavan je ko n k re tn ih stvarnosti sili, da se ne od­ rečem o r e g i o n a l n e m u a s p e k t u . L e-ta pa na j ne bi bil n u jen le v t. im . »regionalni geo g ra fiji« ko t n e k a k i posebn i panogi, tem več tu d i v »obči« geogra fiji, k i na j bi posam ezne e lem en te prostorske s tva r­ nosti zavestno obravnava la ne le zara d i n jih sam ih, tem več zarad i n j i­ hove vzročne in fu n k c ijs k e p o vezanosti v prosto rskem ko m p le k su bo­ d isi geosfere ko t celote ali še posebno n jen ih p o sam ezn ih delov (»regij«, »geosistem ov«) in n jih o ve ko m p leksn e (»regionalne«) s tru k tu re . T a osnovna teoretska d ilem a o »občem« in s>reg iona lnem « v današ­ n ji geogra fiji se veže tu d i z vp ra ša n ji izb ire ra zličn ih r a z i s k o v a l ­ n i h m e t o d , starih in n ov ih ( te ren sk ih o p a zo va n j in beležen j, ka r­ togra fsk ih , n o v ih k v a n tita tiv n ih ) . Zd i se, da se kaže tu d i p r i tem izogi- S v e to z a r I le š ič ba ti skra jn o s tim z a p riorn im priso ja n jem odločilne in edino zve liča vn e p red n o sti tem ali d rug im m ed n jim i ter ra je te ž iti k sm otrn i ko m b in a ­ c iji in m edsebo jnem u d o p o ln jeva n ju vseh. V saka m ed n jim i n a j ostane le m etoda, sredstvo in ne c ilj a li p red m et geografije. T a k ra tk i p reg led ra zp o tij v d a n a šn ji g eogra fiji n a m je jasno pred- očil, da je že osnovn ih ra zp o tij ve liko , da pa so v v sa kem od n jih še stranska , m ed seboj zelo p rep le tena . M ed n jim i se lovi geogra fija povsod po sve tu , z zelo ra zličn im uspehom in po zelo različn ih po teh . V erjetno bo sicer te žko n a jti edino zve liča vn o sku p n o po t. M orda bi, če bi bila preveč togo p ostav ljena , celo om rtv ila m ika vn o st no tran je raznoličnosti geografske tem a tike . T o p a še ne pom eni, da sm ejo geografi, ko blodijo po tein la b ir in tu različn ih p o ti in razp o tij, izg u b iti izp red oči vodilno luč in z n jo vero v prihodnost svoje vede. N asprotno , za u sm erjan je n a ­ šega dela, p a tu d i za po loža j naše ved e v sistem u znanosti in o d ružb i, je nu jno , da ven d a r n e k a j bolj ko t doslej u trd im o k lju čn e tem elje n a ­ šega ko n cep ta o tem , kar že lim o še nada lje o značeva ti ko t »geogra fsko«. M orali bi se od ločiti v sa j glede teh le g la vn ih d ilem : 1. A li n a j geogra fija ostane še nada lje p red vsem v e d a o Z e m l j i (n jen i p o v rš in sk i s fer i) ali n a j postane veda o čem erko li drugem ? Če se poslovim o od »Z em lje« (in »ze m lje «j ko t osnove naše vede, izgub i tu d i n jen trad ic iona ln i n a z iv ( » g e o g r a f i j a « ali »z e m l j e p i s «) še svo j za d n ji sm isel. N a srečo geogra fijo še vedno radi uvrščajo , bodisi p o in ­ š titu c ija h ali po p u b lika c ija h , m ed vede o Z em lji (»Geosciences« ali »Earth Sciences«). Značilna je g lede tega nova, leta 1970 zasnovana m ed ­ narodna, »za h o d n e« in »v zh o d n e « avtorje zd ru žu jo ča rev ija »G eo forum « (za ložba Pergam on — Vieroeg) s svo jim podnaslovom »J o u rn a l o f P h y s i­ cal, H um an and R egional Geosciences«. V n jen em p rvem z v e z k u je v svo jem č la n k u z naslovom »A possib le C lassifica tion o f the Sciences« E. W in k le r za črta l tem eljno shem o k la s ifika c ije ve d o Z em lji f» Geo­ sciences«, »Sciences de la te rre«, »E rdro issenscha ften«). V an jo so v k l ju ­ čene tu d i geogra fija ozirom a t. im . geogra fske vede (»geodiscipline«). P rav ta m je H . U hlig v č la n ku »O rgan isa tionsp lan u n d S y s te m der Geo­ graphie« razp red e l tu d i shem o organizacije in sistem a geografije . 2. A li p r i te m ven d a r dam o prednost obra vn a va n ju Z em lje ko t b i­ va lišča č lo veka ( a n t r o p o c e n t r i č n o - e k o l o š k i v id ik ) , ka r lah­ ko u trd i s tro k i d ružbeno a k tu a lnost, h k ra ti p a p rem osti nep o treb n i p re ­ p a d m ed »fiz ič n o « in »d ru žb en o « geografijo? P ri tem se ve lja vendar za u s ta v iti ob po m isleku , če na ta način , m orda ne brez škode, ne izlo ­ čim o iz našega o b ravnavan ja obsežn ih (po larn ih , v isokogorskih itd .) p re ­ delov Zem lje, k je r č lo vek skora j še ne b iva, a se je geografija za n je do­ sle j ven d a r m očno zanim ala . T eh tn o st tega pom isleka slabi de jstvo , da d ru žb a ven d a r že doslej v red n o ti z v id ik a svo jih p e rsp e k tiv n ih p o ­ treb tu d i ta ke kra je , še več, posegla je s svo jim vred n o ten jem še dalje, v vesolje. 3. A li n a j v izb ir i m ed a n a litičn im in s in te tičn im p ris to p o m k p ro ­ s to rskem u k o m p le k su dam o več p rednosti p rv e m u ali d rugem u? A l i na j m orda celo specia ln im , č im e k sa k tn e jš im ana lizam po posam ezn ih ele­ m en tih na ljubo žr tv u je m o vso širino k o m p l e k s n e g a r e g i o n a l - n e g a v i d i k a , k je r je težišče na obra vn a va n ju poveza ve vseh ele­ m en tov v ko n kre tn em prosto rskem (regionalnem ) ko m p leksu . T a ka p o t p a je seveda p rece j te ž ja in bolj za p le ten a ter se j i le p rera d i izognem o. 4. A li se v času, k i za h teva m e d d i s c i p l i n s k o s o d e l o v a ­ n j e , odločim o bolj zato, da smo pom ožna ali tren u tn o te žko pogreš- Ijiva nadom estna de lovna sila sp ec ia ln im d isc ip linam , k i j ih skušam o obogatiti s p rostorsk im in regionalnim v id iko m (ko t npr. s sodelovanjem na m ed d isc ip lin sko zasnovan ih p o sve to va n jih ) ali p a da jem o prednost p o sve to va n jem s ko m p leksn o prostorsko-regionalno p rob lem a tiko (bodisi o k o n kre tn ih reg ijah ali o širše, bolj sp lošno p o sta v ljen ih tem ah, npr. o ž iv lje n jsk e m oko lju , o k ra škem oko lju , o gorskih področjih itd.), k jer sm o sam i nosilec p ro b lem a tike , specia lne (za nas -»pomožne«) d isc ip line p a so, narobe ko t v p rv e m prim eru , nam v pom oč? 5. A li na j si geogra fija sam a iz sebe gradi svo j k o n c e p t in ob­ lik u je svo je naloge ter j ih na teh tn ih teoretičn ih osnovah prilaga ja p o - t r e b a m a p l i k a c i j e ter s tem d ru žb en im po trebam ali p a na j eno­ stavno p re p u s ti tem po trebam , da jo o b liku je jo , p reob liku je jo , p a po ­ gosto tu d i zm a lič ijo od zu na j, j i s tem vsilijo n e k ned o m išljen koncep t ali — kar je še h u je — jo p ris ilijo k p o m a n jk a n ju ka kršn eg a ko li teore­ tičnega koncep ta stroke, pač pa jo prepo je s p re tira n im i dozam i iz ­ k lju čn o pra k tic is tičn eg a ali celo teh n o kra tskeg a v id ika ? 6. A li na j geogra fija r a z i s k o v a l n e m e t o d e i n t e h n i k e , stare in nove, sm otrno prilaga ja svo jem u la stnem u ko n cep tu teore tsk ih in a p lik a tiv n ih nalog ali pa p re p u s ti tem m etodam in teh n ika m , da kot cilj in ne ko t sredstvo ob liku je jo sam ko n cep t stroke? B rez jasne orien tacije in o p red e litve v te h tem e ljn ih d ilem a h geo­ g ra fija nedvom no p love v d o k a j m egleno in negotovo prihodnost. Zato je ra zum ljivo , da se p o ja v lja jo v teo re tsk ih ra zg la b lja n jih m a rsik je po sve tu vp ra ša n ja , kakršnega si je po sta v il v ra zm iš lja n jih ob p r ilik i svo­ je em eritu re eden n a jzn a č iln e jš ih p red sta vn iko v m odern izacije geograf­ skega m iš ljen ja še iz m ed vo jn e dobe, p ro f. H ans B o b e k in to pod naslovom »R a zv o j geografije — ko n tin u ite ta ali prelom « (»D ie E n t­ w ic k lu n g der G eographie, K o n tin u itä t oder U m bruch? M itt. Ö sterr. Geogr. Ges., W ien , B d. 114, H . I—I I , 1972). O pozoril nas je, da smo, ka ko r ve d ­ no v izredno d in a m ičn ih časih, tu d i v znanosti in seveda p ra v ta ko v geografiji, p o s ta v ljen i p re d večno izb iro m ed od ločitv ijo za ko n tin u ira ­ no razvo jno (evo lucijsko) ali p a za skokovno , prelom no (revo lucijsko) pot. K er im a vsa ka od n jih svo je sve tle in senčne strani, od ločitev ni lahka . Toda že B obek sam nam nakaže , da d ilem e n i treba p o s ta v lja ti preostro, da je v geogra fiji k lju b vsem p re lo m n im p o javom tu d i m no­ go m ožnosti za organski, ko n tin u ira n i razvoj. N a j navedem poleg Bobeka sam o še neka tere geografe teore tike iz novejšega časa, k i se tega zaveda jo in k lju b tem u, da iščejo nova pota in se n a vd u šu je jo za nove m etode, ne sp rem in ja jo sam ega b is tva geo­ gra fije , tem več iščejo te nove p o ti v o k v iru n jene tem e ljn e p rob lem a tike . M ed n jim i je razen V. A . A n u č i n a , o čigar n a jn o ve jš i kn jig i smo poročali že v la n skem »G eogra fskem vestn iku « , posebno značilen P. H a g g e 1 1 , zn a n i m odern iza tor geografije po p o ti k v a n tita tiv n ih me- S v e to z a r I le š ič tod in »teo re tske« geografije . H aggetta p a č n ihče ne bi m ogel proglasiti za prežive lega »k la s ik a «. In ven d a r se ob preg ledu n jegove na jnovejše kn jige , v ka te r i je geografijo proglasil za »m oderno sintezo« (»G eo­ g ra p h y : a M o d em S y n th e s is«, H arper & R om Publishers, N em Y o rk 1972) ne m orem o p repriča ti, da je m ed tra d ic iona ln im i in no v im i ko n ­ cep c ija m i geogra fije ta k n ep rem o stljiv p repad , k i bi za h teva l »prelom za vsako ceno. N aspro tno , v k n jig i je podan ko n cep t ta ko ko m p leksn e in — če hočete — »en o tn e« geografije , ka kršn eg a n i p o sta v il noben »kla ­ sik« ali »m onist«. H aggettov ko n cep t ne d ru ž i v enoto brez izra z itih v m esn ih m e ja h sam o fiz ič n e in d ru žb en e geografije , tem več tu d i občo (» teoretsko«) in regionalno. V p rv ih d v e h de lih kn jig e za jem a trad ic io ­ nalno temelj?io tem a tiko geografije — sistem eko loškega razm erja m ed d ružbo in oko ljem , sestoječ iz t. im . » izziva okolja« (» the E n v iro n m en ta l C hallenge«) in »odgovora č lo veka « (» the H u m a n Response«), v drug ih d v e h d e lih p a »regionalno-m edregionalne prostorske sistem e« (»R eg ion- In terreg ion S p a tia l System s«), sestoječe iz »regionalnega m o za ika « (»the R egional M osaic«) in iz »m eclregionalnih p o u d a rk o v « (»In terreg ional Stresses«), io je m edsebojnega razm erja m ed ra zličn im i regionalnim i s tru k tu ra m i, k i j ih vsebu je »regionalni m ozaik« . K a ko so te in tegracijske ideje enega od n a jo rig ina lne jših m oderni- za to rjev geografije daleč od na v id ez »p re lo m n ih « idej, k i v id ijo m oder­ n izacijo geografije v n jen i n a d a ljn ji dezin teg ra c iji ter o p u šča n ju te ­ m eljn e geogra fske p ro b lem a tike ! V zb u ja jo n a m zares o p tim izem in nam kar n a reku je jo , da j im sledim o. GEOGRAPHY ON CROSS-ROADS Svetozar I l e š i č (Summary) In the editorial io this volum e o f >G eografski vestnik«, professor S. I l e š i č calls our a ttention to the num erous cross-roads at w hich geography is to be found in the active agitation o f the scientific and technical revolution. The question is to choose between monism , dualism and pluralism in geography. There are num erous other questions raised like problem s o f specialization, the exten t o f anthropocentricity which is requested ch ie fly b y the treating o f the geographical environm ent, the proportion between explicatives and applicatives purposes o f geography, the choise between the idiographic and nom othetic as­ pect and the corresponding standpoints concerning the general (theoretical) and the regional geography, the advancing o f the regional aspect in geography and the according o f old and new research methods. A t this cross-roads the decisions should be taken above all in the following basic questions: 1. Should the geography still remain ch ie fly ^Geoscience« or »Earth Sci­ ence« ? 2. Should it nevertheless give some priority to the Earth as the dwelling- place o f man? j . Besides the analitical m ay, should the geography decide to take the more d ifficu lt m ay o f the com plex regional aspect? 4. Should the geography in the interdisciplinary cooperation give some priority to the com plex regional problems in w hich the geography itself can be the bearer o f the problem and not ju st an assistant to the special sciences resolving the special problems? 5. Should the geography build its concept out o f itse lf or should it have it form ed b y the application? 6. Should the geography conform the old and new research m ethods and techniques to its own concept or should the geography let the m ethods and techniques-considering the m ethods to be purposes and not means! — form the concept o f the geographical science? A t the end the author joins II. B o b e k at his question, w hether at this cross-roads a total revolution is necessary in the developm ent o f geography, or a productive continuation could be established? He inclines — like Bobek does — towards the optim istic standpoints and at this point refers also to V. A. A n u č i n and P. H a g g e t t (to the lattter in the book: »G eography: a Mo­ dern Synthesis/;.). According to these points o f view there is no such precipice between the traditional and the new concepts in geography that would request a revolution at any rate, provided that we do not change the subject o f geo­ graphy in its substance and tha t we look a fter new w ays w ith in the basic pro­ blematic o f geography.