123. Ste«.
PavtuM tommIso v drlavl SHS.	pr	Posamezna	Mm.	1	krono.
V Llubllanl, v nedelio 30. mala 1920.	Leto	IV.
kHaJa rasen pondeEJka ® dneva po prazniku vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št.8/L» Učiteljska tiskarna.
Dopise frnnkirati in pod* pisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
Oglas! s Prostor 1 mm X W nun po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter notice Isti prostor K 1*60. fri večjem naročilu popust
:-v> J V %'§■'
. j
Glasilo iugoslov. socilalno* demokratične stranke.
Telefonska il. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 180, za pol leta K 90, za četrt leta K 45, za mesec K 15, Za Nemčijo celo leto K 216, za ostalo tujino in Amerik« K 240.
Reklamacije za list so poitnine proste.
Upravniitvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 6/L, Učiteljska tiskarna.
Razkrinkani kapitalistični agrarni reformatorji
Velik uspeh našega lista!
n to,-	se	Še	živo	sporni
^kritij o pogodbi kapi-stičnih družb, ki so hotele eks-
5iu!t,ra* vebkanske pragozde fi-asiKumisnega posestva kneza Auersperga na Kočevskem. Liberalne družbe »Sava*. »Panonija, in klerikalna »Gospodarska zveza« so sklenile s knezom Auerspergom pogodbo. glasom katere bi smele sekati v njegovih velikanskih gozdovih les 15 let po strašno nizkih cenah. Da bi bil dobiček večji, so si gospodje razdelili med seboj tudi njegove žage Kdo Da so te družbe? »Sava« je družba par oseb, ki so že doslej velikansko zaslužili, ne same pri lesu, temveč tudi pri špekulaciiah s tujimi valutami. Sedež ima — v trgovski ta obrtni zbornici! Kako pride ta v družbo lesnih,eksploaterjev, nam :ii umljivo. Vedno smo mislili, da ima trgovska in obrtna zbornica druge naloge, kot pa to, da se njeni nameščenci bavijo direktno z lesno trgovino. Prosimo pojasnil! »Panonija« te kočevski milijonar Kajfež, ftnanč nik -Samostojne kmetijske stranke« in steber liberalne stranke na Ko-
čevskem. »Gospodarska zveza« je znana. Ona Je predstaviteljica klerikalnega zadružništva. V svojih znanih člankih smo očitali klerikalni stranki, da Je svoje zadružništvo prodala kapitalistom. »Slovenec« in »Večerni List« sta imela drzno čelo, da sta to pogodbo branila — v imenu zadružne misli Nazadnje je pri-caplial še »Slovenski Narod« in sramežljivo branil to nemoralno pogodbo. Navaja! je številčno vse tiste uboge gozdne delavce In voznike kot interesirane osebe!!!
Sedaj pa smo dobili obvestilo, da ie minister za agrarno reformo to škandalozno pogodbo razveljavil. Tore! njihova vlada sama ie spoznala, da le pogodba nemoralna in da ni v skladu z namerami agrarne reforme! Kal porečeta sedaj »Slovenec* in »Večerni List«?
Da ni bilo »Napreja«. bi bilo slovensko ljudstvo prfKrajšano skozi 15 let za najmanj 136 milijonov kron vsako leto.
Mi zahtevamo pravico in spoštovanje zakonov, ki jih ie vspostavila prva revolucijonama doba!
Ali jesocijalistično časopisje potrebno?
(Vsem sodrugom, vsem somišljenikom in vsem organizacijam!)
^- Delavsko socijalno demokratično časopisje se bori dandanes z veliki °n gmotnimi težavami. Njegov boj Droti številnemu meščanskemu tisku le težak, njegova konknrenca s kapitalisti, ki podpirajo in plačujejo Številne meščanske liste, pa ie naravnost nemogoča. Naši listi nimajo drugih podpor, kakor zgolj ono soei-jalno demokratičnega delavstva na Slovenskem. Klerikalno časopisje, spovednice, župnišča in vsa tista ®oeočna oosvetna organizacija, ki te odvisna od cerkve, same. dela z vso paro Droti listom socijalne de* ntokracije, ki edina sloji odločno, brezobzirno in odkritosrčno na braniku delavskih in sploh ljudskih pravic. Vse te temne in deloma tudi nepoznane moči delaio z vso paro in t vsemi sredstvi, ki se ne izhirajo, proti razširjenju našega socialističnega tiska. Na drugi strani se ima naše časopisje in naš tisk boriti s oritiskom vsega kapitalističnega razreda. Naročnik naših listov — zlasti na kmetih — le izročen vsa !T^ei»u preganjanju od strani KieriKaicev, liberalcev in »samostojnih« bankarskih kmetov. Mogočne socijalistično gibanje se skuša udu-Šlti na vse mogoče načine.
Tem velikim oviram se pridružuje še draginja. Tiskarne zvišujejo svoje zahteve neprestano. Cene tisku in zlasti papirjirse zvišujejo ta-korekoč dnevno. Ce ie stal 1 kilogram papirja pozimi 3 K 50 vin., stane danes — 12 K 40 vin. Neprestano gredo cene kvišku tudi drugim ti-skarniškim potrebščinam, barvi itd. Vse to boli kot kdaj doslej ugonab-lja delavski tisk, ki ne uživa nobenih državnih ali drugačnih subvencij, k| 5e navezan le na svoje bralce la delavske organizacije. Za primer nai navedemo le »Naprej«, ki ga moramo že dolgo naročnikom dajati cenejše kakor nas stane zgolj tisk posamezne številke. Vsak dan vendar uprava ne more zviševati naročnine. In kdo naj pokriva primanjkliai?
K vsem tem težavam se le zadnje čase pridružila še ena. Na inici-jativo klerikalne politike se je v delavskih okrajih začela gonja proti našemu listu od strani takozvanlh »komunistov«. $es se je brezvestnim ljudem ljudem posrečilo, da so naklado »Napreja« in drugih naših listov znižali in s tem položaj delavskega časopisja znatno poslabšali.
Delavstvo vprašamo: Kal bi bilo, če bi na Slovenskem ne bilo socijal*
no demokratičnih listov in zlasti
»Napreia« ne? Edino *ocl]alno demokratično časooisie stoji v naši javnosti odločno in nepodkupljivo na braniku za delavske pravice In za pravice vsega revnega, obubožanega in ogoljufanega ljudstva!’ Edino »Naprej* in drugo naše časopisje razkiiva vladajočo korupcijo, nepoštenost v javnem Življenju, pobija nasilstvo in plenaželjno mogočno družbo kapitalistov.
V naših organizacijah na Slovenskem stoji danes 50.000 mož in že na. Če pogledamo pa na naklado našega lista, vidimo take j, da komaj več ko vsaki deseti bere »Naprej*. Kaj berejo ostali tisoči’ Ostali tisoči čitaio klerikalno in liberalno časopisje, kateremu — smo že neštetokrat dokazali lazlljubnost. nepoštenost hi protlljudsko pisavo.
Sociialnl demokrati, delavci — temu bodi konec 1 Ore zato, ali naj ima delavsvo in revno ljudstvo sploh še svoja glasila ali ne. Delavci, ali je res večina med vami tako zaslepljena. da ne spozna velike škode, ki se dela s tem na račun veliave. ugleda in žepa delavskega vprašanja? Stara garda socijalne demokracije.
vzgojena in utrjena v dolgoletnih in trdih borbah za socijalizem — ali še živiš, še delaš in delati hočeš za svoje idealne in prepričanje svoje? Na delo! Resno pretresite v vsakem kraju vprašanje našega časopisja in agitirajte zani vsepovsod. Mani kot liter vina velia mesečno naš list. Nabirajte zanj, in zlasti ti socijalisična mladina, če te je še kje kaj. idl na delo in zbiraj pri vsaki priliki za naš tiskovni sklad. Velikanski so naši izdatki, velika mora biti Vaša požrtvovalnost, socijalistični delavci! Nismo mislili, da bo treba v današnjih dneh po dnevih krvoprelitja nedolžne proletarske krvi teh besedi. Naš list zlasti je potreben za vse delavstvo v Sloveniji, vsaka naša organizacija ga mora čuvati kot punčico v očesu »Naprej* ie agitator, svetovalec, učitelj. bojevnik ljudskih pravic, ki prihaja v hišo vsak dan, ki govon naravnost. ki je bojevit kadar je treba, ki ie blagohoten temu, ki ga zastopa. Zastopa pa delavski hi ljudski interes, bojuje pa se proti kapitalizmu, laži, nepoštenosti in strašnemu izkoriščanju, ki mu le delovno ljudstvo danes podvrženo.
Dr. Alojzij Kokalj rešuje po »Slovenskem Narodu" draginjsko vprašanje.
Svetovna vojna nam le prinesla vse polno izjemnih razmer. Obremenila nas je z neznosno draginjo, posebej pa nas je ljubi Bog v teh tež kih dneh s tem kaznoval, da moramo čitati take članke in vrstice, ka, kor iih ie napisal v sredinem »Narodu« g. dr. Kokalj.
Gospod doktor je napisal svoj članek brez postranskih namenov, samo zato, ker je razsoden človek in ker mu biie v prsih sočutno srce za delavsko stvar. On torej na tem programu ne misli kandidirati. Niti tega se ne da za gotovo trditi, da bi bil hotel delati s svojimi vrsticami reklamo za Narodno socijalno stranko, ki bo gotovo prva deležna velike sreče, »da ji pripadejo simpatije celo onih, ki doslej niso bili prijazni delavskim težnjam«.
Dr. Kokaljev članek je napisan v prevdarek in ravnilo našemu razsodnemu delavstvu. Pri tem si ne moremo kaj, da ne bi delavstvu tudi mi svetovali, naj si prečita to navodilo.
Dr. Kokalj svetuje delavstvu, naj se zavzame z ozirom na to, da so začele cene padati — pravočasno in iz lastne inicijative za to, da se njegove mezde znižajo. Ko bodo tadu-strijoi in obrtniki to videli, bodo šli tudi oni s cenami dol.
Ce bi delavci tega ne storili, se je bati, da pridejo cenejši tuji delavci v deželo Predvsem naj bi se zavzel; za nižje plače trboveljski rudarji, ki imajo večje plače, kot rudarski glavar.	,
Sploh se moralo delavske plače že zato znižati, ker imajo tudi duševni delavci nizke plače.
Tako modruje dr. KokaU.
Mi cenimo razsodnost ta uvidevnost slovenskega delavstva; pa tudi ostalega občinstva, tako visoko, da se nam zdi. da smo dr. Kokalja že s tem po zasdugi ošvrkali, da smo njegovo modrovanje verno ponovili. Vendar pa ne bo odveč, ako doda mo še nekaj stvarnih pripomb in popravkov.
Najprej kar se tiče duševnih delavcev. Mi priznavamo, da njihov položaj ni rožnat, ampak obupen, -r-čeprav je nad vsak dvom vzvišeno, da dr. Kokalj tu pa tam. zlasti v pripombi glede rudarskega glavarja, grdo pretirava. A to ni noben dokaz, da značijo te plače eksistenčni minimum, ki nai postane splošno veljavna norma. Zato se bodo uradniki dr. Kokalju sami najlepše zahvalili.
Drugič ni res. da bi se bile delavske plače dosedal v resnici sploh kdaj zvišale. Kadar so se te plače za 25^ zvišale, je narasla draginja
istočasno za 50%. Delavske plačo so postale tako nesorazmerno nizke.
Če hoče vzeti v roke dr. Kokalj številke in Statistiko, bo lahko to na neštetih primerih ugotovil. Velika trgovska podjetja so izdajala pred vojno za osebno režijo 3 do 4% prodanega blaga, danes »zdajajo 2%, ča-sto pa tudi en procent in manj. Zaslužijo pa ta podjetja prej ko slej 20%,
Podobna bi bila slika najbrž iz vseh ostalih industrij, celo razuphitt Trbovelj menda ni treba Izvzeti
To sklepamo iz tega, da si tudi tam delavstvo ne more kupiti niti obleke. Pred vojno pa le hodilo za silo oblečeno okoli.
Pa še iz ene stvari se da nepobit* no sklepati, da je delovna sila pri nas silno cena. Francozi in Amerikand so začeli izdelavati blago v naših tovarnah, tudi ako izdelke zopet izvažajo. To le vsekakor radi nizkih re*i žii in cenlh delavnih moči. Zato se nam menda cenih tujih delavcev ni treba bati.
Naš trgovec in industrijec se izgovarjata radi draginje po krivici na delavstvo. Ona hočeta veliko zaslužiti, ker jima primanjkuje obratnega kapitala ta ker se bojita kriz. Nimamo rtič proti temu, če se s primerna organizacijo narodnega gospodarstva tem nedostatkom opomore. Odločno pa moramo ugovarjati proti poskusom, da bi se reševalo kapitan listično organizacijo gospodarstva na ta način, da bi se pritisnilo že itak gladno in golo delavstvo še bolj k tlom.
Cene bale padajo. Tako stoji vsa) v časopisih. Ne čuti se to še skoro nikjer, bi Če bi padale. — delavska plače se morajo itak najprej zvišati
do tiste višine, da bodo nudile eksistenčni minimum. To se bo videla na tem, da si bo lahko kupil delavec tu pa tam kako obleko in morda tudi kal malega prihranil.
Ali le dr. Kokalj dosedaj še kaj takega videl?
Take članke bi lahko mimo prezrli, ko bi ne videli hudobca, ki tiči za tem, kar je g. doktor napisal.
Csokolienl oo trenotni desorga-nlzaclii delavstva troblio kapitalisti k napadu.
Dr. Kokalj pa pridiga delavstvu kot fcldpater vojaškemu oddelku, ki je določen za klavnico. Ah, kako ljubimo take feldpatre in kako lepi so: spomini na svete besede, ki so jih skrunili!
Za nas pa, prijatelji, velja v tem trenotku le ena beseda; Vsi na okope!	p.	—k.
Vpošijite zaostalo naročnino za WNAPREJ“, da se Vam pošiljanje istega ne ustavi.
BBl:e»j
LISTEK.
Ant. P. Čehov:
Babje carstvo.
(Poslovenil Fran Pogačnik.)
(Dalje)
Po dolgem uvodu, v katerem je mrgolelo besed, kakor demonsko sladostrastje, omrežje bajfinejših živcev, samum, kristal itd., je končno pričel pripovedovati vsebino romana. Govoril ni več tako izumetničeno, a zelo podrobno, JMvaialoč na pamet cele popise in razgovore. Ob junakih romana se ie navduševal In pri njta označevanju se je postavljal v poze in menjava izraz in glas, kakor resničen Igralec. Od vzhičenja se le sedal krohotal v basu. sedaj smejal * tenkim glasom, tleskal z rokami in se grabil glavo, kakor da mu io hoče raznesti. Ana Akimovna ga je vneto poslušala, dasi je roman *e čitala; odvetnikovo pripovedovanje se ji je £ c l^!losro krasnejše in skladnejše kakor knjiga. Obračal je njeno zanimanje na razne fi-Poce, jo opozarjal na posrečene izraze in globoke misli, a ona je videla le življenje, življenje, ivijenje in samo sebe. kakor da je sama Junakinja romana. Dvigalo ji le duha in med smehom m Ploskanjem ie mislila, da ne sme tako živeti, ca ni treba živeli slabo, ako more živeti lepo. Pomnila se le svoMh besed ta misli pri obedu
in je bila ponosna nanje: ko se ji je v domišljiji pojavil Pimenov, se je vzradostila in zaželela je, da bi Jo ljubil.
Ko je Lisevič končal svoje pripovedovanje, je sedel na divan.
»Kako ste lepa! Kako ste divna!« je začel čez nekaj časa s šibkim glasom, kakor bi bil bolan »Mila moja, srečen sem, kadar sem v vaš* bližini! In vendar, zakaj mi je 42 let, a ne 30? Najin okus se ne strinja; vi morate biti razvrat na, a iaz sem že davno preživel to fazo, hoče se mi najnežnejše ljubezni, enake solnčnemu žarku, ne materijalne, to se pravi, s stališča ženske vaših let, sem že za v staro šaro.
Kakor je govoril, je ljubil Turgenjeva, pevca deviške ljubezni, čistosti, mladosti in otožne ruske narave: a deviške ljubezni ni ljubil, po znal Jo je po govorjenju kot nekaj abstraktnega, bivajočega zunaj dejanskega življenja. Sedaj se je uverjal, da ljubi Ano Aklmovno platonsko, idealno, dasi sam ni vedel, kaj to pomeni Tu se je počutil dobre, ugodno in toplo; Ana Akunov-na se mu je zdela očarljiva in originalna; misli! Je, da se imenuje prijetno občutje, vzbujeno po tej okolici, platonska ljubezen.
Naslonil se le s čelom na njeno roko in delal z glasom, s kakršnim se navadno laskajo malim otrokom:
»Dušica, zakaj ta kazen?«
»Kako? Kdaj?«
»Za praznike me niste osrečili s darilom.«
Ana Akimovna še ni slišala, da bi odvetnik prejemal za praznike darove, zato je prišla sedaj v zadrego Koliko naj mu da? A dati mora, zaicaj on čaka, dasi Je gledal vanjo z ljubečimi očmi,
»Nemara ie Nazarlč pozabil,« je odvrnila. »A saj še ni prepozno, da to popravimo!«
Zdajci se Je spomnila včerajšnjega poldrugega tisočaka, ki je ležal sedaj v njeni spalnic; na toaletni mizici Kc le prinesla ta zoprni denar in ga izročila odvetniku ter ga je on z malo-brižno.gracijo spustil v svoj prsni žep, se je vse Izvršilo tako prijetno ta naravno Nepričakovana opozoritev na darilo In ta poldrugi tisočak, vse to je odvetniku pristojalo.
»Merci,« je dejal in ji poljubil prste.
'Vstopil Je Krilin, zaspanega, srečnega obraza, a že brez odlikovanj.
Z I.isevičem sta še nekoliko posedela, izpila vsak čašo čaja in se jela odpravljati k odhodu. Ana Akimovna je bila nekoliko zbegana. - Popolnoma je pozabila, kje službuje Krilin, ali mu mora dati denarja ali ne, in ako mu ga mora, ali naj mu ga da sedaj, ali pošlje v kuverti.
»Kje je nameščen?« je šepetala Llseviču.
»Vrag vedi * ie zagodel odvetnik zehaje.
Ana je preudarjala r ako je Krilin bival pri stricu ta očetu in ju čislal, to ni bilo zastonj
oči v idno Je izvrševal dobro delo n« njun račun,
:!
služeč na kakem dobrodelnem zavodu. Ko se ta poslavljala od njega, mu je stisnila v reko 303 rubljev. On je nalprel osupnil ta trenotek molča zrl vanjo, kakor bi ne razumel, a nato Je odvrnil, kakor da se mu je posvetilo:
' »A pobotnice, velecenjena Ana Akimovna. vam ne morem izročiti pred novim letom!* Lisevič je hudo oslabel in kolena so se mu šibila, ko mu je Mišenjko oblačjl kožuh Ko ja stopal po stopnicah, je bil videti popolnoma onemogel in jasno jc bilo, da zaspi, komaj sede v voz.
»Vaša ekscelenca,* je izmučeno omenil Krilinu in obstal na stopnicah. »Ali ste že čutili, kakor da vas nevidna sila daljša, vleče vas, vleče in končno se izpremenite v najtanjšo nitko? Subjektivno se to izraža v nekem posebnem sladostrastnem občutku, ki ga ni mo« žno z ničemer primerjati.«
Ana Akimovna je stoječ vrhu stopnic videla, kako sta dala Mišenjki vsak po bankovcu.
»Ne pozabita me!« Na svidenje’« je zaklicala ta stekla v svojo spalnico.
IJmo Je pometala s sebe obleko, ki se ji ie že priskutila, oblekla plašč in odhitela v pri tličje. Ko je stopala po stopntaah, se je smejala ta cepetala z nogami kakor paglavec. Silno sc ji je hotelo porednosti
(Dalje prih.)
Stran t.
s±nii
Stev. 128.
Razprava o deklaraciff vlade.
Beigrad, 27. mala. Govor todrtnm Aniona Kristana,
Po odmoru dobi besedo sodrug
92. sejo začasnega narodnega predstavništva otvori podpredsednik
dr. Ribar ob sedemnajstih. Po običajnih formalnostih se prečitajo nekatera vprašanja, med drugimi poslanca Kneževiča glede uvoza in i*-voza na Madiai sko in posl. Mita Klicina na ministrskega predsednika glede 12 srbskih banatskih vasi, ki pripadajo Romunski.
Nato preide tbornica na dnevni red, na točko- debata o deklaraciji vlade Kot prvi govornik povzame besedo poslanec Narodnega kluba Kerubini Segvič. Na poedine točke vladne deklaracije se govornik ne ozira; opozori pa na nedostatek v izjavi, da namreč vlada ni izpregovo-rila nič o jadranskem vprašanju. O Jadranskem vprašanju je ministrski predsednik Nit« v italijanskem parlamentu govoril cele tri ure: v vladni deklaraciji pa o tem važnem vprašanju ni niti besedice.
Govor sodruga V. Korača.
V imenu socialno-demokratskega kluba povzame besedo posl Korač In opomni, da le vladna deklaracija neobično nekonkretna. O stvareh, ki so za nas življenskega pomena, ne vsebuje nobene besedice. Vse kaže, da vlada namerava predložiti narod nemu predstavništvu načrt ustave. Ako vlada to res namerava, potem to znači, da se vlada nadeja, da bo dobila pri prihodnjih volitvah večino bi da bo mogla svoj sporazumni načrt ustav« predložiti tudi kenstitu-anti. Veliko pa je vprašanje, ali bodo ta sporazum odobravali tudi vo-lilci. Vlada ui upravičena, naprtiti konstituanti svoj načrt ustave, zakaj o tem vprašanju mora odločati ustavotvorna skupščina sama. Za nas je glavno, da pridemo enkrat do volitev.
Govornik se J« nato bavii z onim mestom v deklaraciji, kjer se govori o vzdrževanju miru In reda V dr
žavi Zdi se mu, da s temi besedami vlada nekaj prikriva in da se ni iz-razila dovoli točno. Govornik meni, da on zelo dobro ve. kako stoji stvar.
Z besedami »vzdrževanje miru in rada v državi« se skriva pok ret proti komunistom in prati delavstvu sploh. Govornik pravi, da la vedno obsojal komunista, ki so s svojim brezumnim delovanjem postali zavezniki reakcije. Nevernost komunizma v naši držav! Je zelo pretirana. Delavstvo J« doprineslo vse, kar Je moglo, za ujedmjenje in sedaj ne zasluži da se kaznuje s izjemnimi zakoni.
Govornik se nato obširno bavi g dogodki v Subotici. Prvotno Je izhajalo ?x poročil vlade, katera Je pri javljala preko presbiroja, da Je ondi izbruhnila revolucija. Dejstvo le. da te bivša vlad« zelo pretiravala, ker U te to pač konveniralo. Izdala le zelo osrtre odredbe, da so se gospo, da moell pokazati kot rešitelii do* movln«. Oovornik pripomni, da po njegovem mnenju dogodki v Subotici niso bili naperjeni proti držav! Ako ao izjemni zakoni potrebni, potem so v prvi vrsti potrebni zoper tihotapce, verižnike in vojne dobičkarje. Za take zakone bo govornik rad glasoval. Glede na zunanjo politiko se govornik strinja s predgovornikom v tem, da ie vladna deklaracija nepopolna, ker ne črhne niti besedice o Jadranskem vprašanju.
Govoreč o dogodkih na Reki, veli govornik, da J« d' Anniinzlo (ki ga govornik dosledno imenuje Rapag neto), dobil novega zaveznika v go gpodu Benediktu XV. — Nato se bavi s sedanjim režimom na Madžarskem o katerem pravi, da je prayl pravcati škandal. Današnji režim na Madžarskem organizira vstajo proti nam. - (Posl. dr. Slmrak: VI ste se strinjali z njim v Subotici*) — Posl Korač zahteya od vlade, da zavzame energično stališče proti današnjemu režimu na Madžarskem in zahteva, naj se meje proti Madžarski hermetično zapro. Nato graja vladno deklaracijo, ker ae vsebuj« ničesar o obnovi in prehran! dežele in ničesar o agrarni reformi. O vprašanja volitev, zlasti na Hrvatskem, razpravlja zelo obširno In ostro kritizira vladne ukrepe proti socialnodemokratskim in komunističnim občinskim zastopnikom. Naposled lajavi v imenu socialnih demokratov, da bo alasoval proti zaupnici vlade.
V imenu Juooslovanskega kluba govori posl. Stanko Banič, ki prečita izjavo svojega KJuba, da vzame vladno deklaracijo na znanje In da bo podpiral koncentracijsko vlado. Podpredsednik dr. Ribar odredi po govoru S. Banica odmor za deset minut.
Anton Kristan. Govornik se bavi v prvi vrsti posebno c onim delom vladne deklaracije, ki govori, da Je treba zagotoviti mir m red v deželi. Omenja, da so res žalostni primeri, ki so se pripetili n. pr. generalu Terziču in narodnemu poslancu Draš-koviču ter da se v deželi vedno bolj liri roparstvo in nered. Pa kdo J« temu kriv? Ako viada resno hoče odpraviti nered in hajduštvo, Je treba v prvi vrsti, da odpravi vzroke tegu hajduštva. V vladni deklaraciji ni nikjer točne izjave, kake sl vlada predstavlja bodoči razvitek našega narodnega gospodarstva. Vsa državna podjetja nazadujejo In v kratkem bomo Imeli nekoliko tisoč IJucH brez posla. Za to se nihče ne briga. Vendar pa se mora vprašati, ni H baš v tem eden glavnih vzrokov nereda. Kadar ljudje nimajo prilike, da si pošteno prislužijo vsakdanji kruh, -potem seveda morajo kreniti na nepoštena pota. Govornik pravi, da se bo v štirinajstih dneh zaprla tobačna tovarna v Senju in bo tako 4K0 družin ostalo brez kruha. V Zagrebu se bo ustavilo delo v tobačni tovarni menda že no enem mesecu in zagrebški tovarni bo sledila ljubljanska. Vse te podatke ie dobil govornik iz zanesljivega vira v Ljubljani. Imamo monopotao upravo v Bel-gradu, ki v 18 mesecih ni mogla nabaviti potrebnih sirovki. Pred kratkim je čehoslovaška vlada ponudila, da skupno naroči potrebne slrovine, naša monopolna uprava pa Je to ponudbo odklonila. Znaaio Je, da Je Ma-cedonija in južra Srbija glede tobaka najbogatejša dežela, toda pomočnik upravnika našega monopola ie moral iti v premagano Belgarijo, da kupi i' m za nas tobak. Monopolska uprava bi mogla Imeti na leto na milijarde dohodkov. Govornik pravi dalje, da na vsem svetu ni držaive, v kateri bi poštne znamke izdajala monopolska uprava, ker to povsod dela poštno ministrstvo. Ravnotako pri nas kolkov ne izdaja finančno ministrstvo, kakor je to na vsem svetu, temveč monopolska uprava. Pa za-fcal? Vse zaradi tew». ker le bivši srbski monopol zastavljen Franciji Jn ie še danes ood francosko kontro lo In upravnik kr. srbskega monopo la — to ie dane« SHS — te Franco* Ravet kljub temu. da Ima srbski za kon o monopolu paragraf, ki pravi Izrečno, da mora biti upravnik srb
)• potem čudno, ako nafbofJS! mfcd-
strski uradniki odhajajo in zapuščajo Beigrad? Kdo ima od tega večjo Škodo? Uradnik ali državna administracija? Pokrajinske vlade se trudijo, da po svoj0i močeh Ublažijo stanovanjsko krizo, centralna vlada pa molči.
Iz vsega, kar te govornik Izvedel se vidi, da namerava vlada napraviti „Sodallstengeset*“. Govornik pravi, da se takega zakona ne boji. Tudi v Nemčiji je Bismarck ustvaril „Sozlali?tengesetz“. Pa kaj Je rezultat? Danes Je gospod Ebert, eocijalni demokrat, predsednik nem-fke republike. Res Je, da Je ideja sovjetske Rusije prišla tudi v naše kraje. To ni čudno, že zaradi legi-Jonašev In onih vojakov ne, ki so se vrnili iz Rusije ki prinesli s seboj to idejo. V pobijanju boljševizma pa so se naše vlade vedno blamirale Govornik nadaljuje, da dokazujejo trditev dogodki prejšnjega leta v Sarajevu, dogodki v Vinici na Slovenskem, potem v Mariboru, dalje proces Diamanten steki v Zagrebu in nazadnje železničarska stavka. Pri tej priliki se spominja slovenske ljudske stranke, katere člani so po njegovem mnenju zakrivili neljube dogodke v Ljubljani. Tu je došlo do burnega prizora med govornikom .in g. poslancem Sušnikom. (Govor sodruga A. Kristana priobčimo prihodnjič v celoti). Za g. Kristanom govori poslanec Ni-kodija Popadič. ki kritizira nedelavnost parlamenta. — Podpred-nfk dr. Ribar zaključuje sejo ob 20.30 ter odredi prihodnjo sejo za Jutri ob 10. dopoldne z dnevnim redom: nadaljevanje debate o vladni deklaraciji.	LDU.
Politični pregled.
mi v 8toefc«jrau • 1000 možmi Najmanjše posadk« bodo Enm, Radgona in Schwaz, vsaka po 1000 mol.
+ Republiko Poljska le v zelo slabem gospodarskem položaja. Vojne z bofJSeviki in razprtije z Ukrajinci položai slabšajo. Državni izdatki za vojno, prehr<*no in industrijske produkte dnevno rastejo Opozicija proti vladi postaja v parlamentu močna, posebno zato, ker vidijo treznejši politiki v vmešavanju Poljske v tuje zadeve in pustolovsko vojno proti boljševikom za gospodarsko katastrofo države. Ostro nastopajo proti sedanji vladni politiki pred vsem socijalni demokrati s sodr. Daszvnskijem ne felu. Posl. Stapin-ski le že odločno zahteval razpust parlamenta in razpis novih voHtev.
-f- Strokovna intemacllonala Je potom tajnika sodr. Jonhauxa pri min preds. Millerandu protestirala proti kazenskemu zasledovanju francoske splošne delavske zveze.
-f- Sovjetska vlada se je začela pogajati z Nemčiji v svrho poslanja 100.000 nemških kolonistov v vzhodno Rusijo.
POZOR NA GLEDALIŠČE.
Delavska predstava se bo vršila v nedeijo. dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču. — Uprizori se Usmiljenk« in Saloma. Vstopnice se dobivajo v tajništvu „Svobode“, danes v soboto do 7. ure zvečer, jutri pa pri blagajni v opernem gledališču.
skeg« monopola Srb. Za vse te stvari se ne briga nihče. Na ta način se lahko pripeti, da bo dobila Franclja po zeJlnjenju našega prečanskega monopola s srbskim monopolom večkratno garancijo za obresti »volih obveznic, mi pa bomo imeli od tega samo škodo.
Govornik izjavlja, da bi mogel marsikaj ;eči tudi o upravi državnih železn.c, da pa Id o tem govoril drugikrat — Tako pada tudi privatna industrija vedno niže. Omenja primer, da je moralo največje stavbno podjetje v Sloveniji ustaviti danes svoje delo, ker primanjkuje surovin. Ko bi to oodjetje dobilo potrebne sirovine, bi bil red In mir bolj zagotovljen, kakor z zakonskimi projekti. —
Dalje omenja govornik afero s manufakturo v ministrstvu z« prehrano. Ne razume, kako bi se moglo blago pokvariti. Ta primer najbolje govori, da Je tam najmanj reda, kjer bi morali računiti najbolj na mir ta red. o čemer pa seveda ni nHI govora. Potem našteva mnogo primerov v carinarnah v Spilju, Ljubljani in Zagrebu ter dostavlja, da baS oni postopek, ki M moral zadovoljevati ljudi, knajoče posle pri . teh carinarnah, meri na boljševizem, ker vsak, ki je Imel z njim posla, ostane nezadovoljen in postane ..boljževik". Zato misli govornik, d« je v prvi vrsti nujno, da ec : ustvari taktični red, ne pa zakon z« red, ker zaknnov imamo mnogo, samo spoštovati jih le treha.
Oovornik razpravlja potem o vieoklh cenah žfvljensklh potreb-Xki v Belgradu. Porcija krompirja v belgrajskl gostilnici stane 6 dinarjev, v Zemunu pa se kupuie krompir po dve krom. Ali id to plenjenje? Ali »e ne ustvarja s takim plenjenjem nemir in nered? teto velja o stanovanjskem vpraSanlu. Tudi to je vzrok velikega nereda. Soba in kuhinja stane v Beljiradu mesečno 500 dinarjev, uradnik (in sicer visok uradnik) p« tam plače 1Q00 dinarjev. Kako mor« torej živeti? Kaj mu ostane ea živež? AH
Novice.
+ Za 6. In 7. Kcračeve agrarno reforme. Srbska radikalna stranka v zvezi s klerikalno ie. kakor že znano, zahtevala pri sestavi koncentracijske vlade, da se §§ 6 ?n 7. Ko-račeve agrarne reforme ne izvedeta.
§§ 6. in 7. govorita o tzv. beglluških zemljiščih, določujoč, da dobe več kot lOletni najemniki begovskih zemljišč to zemljo v last proti gotovi odškodnini. Bogati bosanski beg: in aue so tema dvema paragrafoma silno nasprotovali in radikalci so izjavili. da je baje državno edinstvo v nevarnosti, ker bi izvedba teh dolo-čeb vzrujala proti državi vse Muslimane Da ie ta izgovor le krinka kapitalističnim jugoslovanskim strankam, naj priča dejstvo, da se do vsej Bosni zadnji čas prirejajo številni kmetski shodi, ki zahtevajo, da se oba §§ izvedeta. Dne 20. t. m n. pr. ie bila v Sarajevu taka skupščina kmetov. Mnogoštevilni govorniki so konstatirali, da ie 27 000 muslimanskih družin Interesiranih na teh dveh paragrafih, da torej ravno muslimani zahtevajo izvedbo teh paragrafov.
+ Don Sturzo pride v Zadar. Iz Splita javljajo, da pride v Zadar znani Don Sturzo, tajnik in duSa Italijanske klerikalne Ljudske stranke. Listi pripominjajo k temu r Zdi se, da se stranko v zadnjih tednih orijentira povsem po londonskem paktu v sporazumu s parlamentarno desnico.
h Razkol v Italijanski ljudski stranki. Italijanska katoliška ljudska stranka, ki je dobila pri zadnjih volitvah 101 državnozborski mandat, preživlja sedal nevarno krizo, ker je do-Slo v njej do razkola. Poslanec Mlljoii iz Kremene je zbral okoli sebe nekoliko duhovnikov ter z njimi osnoval posebno frakcijo z zelo radikalnim in revolucionarnim programom, No-v i stranka upa, da ho mogla do jeseni doseči razdelitev zemlje med kmete-. Katoliška ljudska stranka je lmeta s stanek, na katerem je Izključila Iz svoj srede vse one zastopnike, k! so ss zbrali okoli Mlljolija. „ ,
J- Madžarski beli teror. Kakrr javljajo 1* Bečkereka, prinaša »Banatski Glasnik« poročilo iz Budim-pšte, v katerem oravi, da na Madžarskem besni beli teror, ki ga Izvajajo Horthvjeve čete. Madžarsko vojsko sestavlja troje vrst vojaštva. Prva vojska J« sestavljena * dovoljenjem zaveznikov iz najemnikov ter štej« 35.000 vojakov. Drugo vojsko tvoiljo madžarske Čete. ki »o vedno pripravljen« in l« njihova naloga, da onemogočnjejo izvrševanje mirovni pogojev. Tretjo vojsko pa tvorijo strahovite čete črne roke, ki $o pod vodstvom madžarskih plemičev ter vri« zločine na delavstvom i«	_
-f Vojaitvo Avstrije. Kakor p«* jo avstrijski listi, bo imela avstrijska republika 30 gainizb. Naj večje bodo na Dunaju, ki bo štela 83CK3 mol, v Gradcu z 2150 možmi, v Line« s 1380 možmi, v Celovca s 11«0 mo**
Maksimiranje cen v Zagrebu.
Zadnji čas so v Zagrebu začel: določati raznim živilskim produktom maksimalne cene. Kljub temu pa ostane Zagreb vendarle še vedno precej drago mesto.
— Strajk krojaških pomočnikov v Zagrebu je končan z uspehom 35w povišanja plač Pomočniki so zahtevali 50% povišanje.
— Pretepi na sodniji. Na kazenskem sodišču na Dunaju se Je vršila obravnava proti štirim zločincem. K obravnavi je prišlo tudi mnogo rrija-teKev, znancev in sorodnikov obtožencev, katerim so hoteli omogočiti beg. Napadli so z divjim krikom varnostne organe v raj^pravni dvorani.
Obtoženci so že skorai ušli in » bili
že pri glavnih vratih. Mnogoštevilne na pomoč prihitele varnostne straže so jih končno ukrotile. Pri pretepu je bilo več ranjenih.
-- Eksplozija na vseučilišču. V kem!čnem laboratoriju vseučilišča Mičensteru je bilo ubitih 6 dijakov vsled eksplozije. Deset dijakov Je bilo težko ranjenih, med njimi eden smrtno nevarno, mnoge pa ie bilo lahko poškodovanih. Eksplodiralo je razstrelivo, ki se Je že več let na vseh vsetičili5čih brez nevarnosti uporabljalo v učne svrhe.
— Svetovni zbor skaatov se h-vršil koncem julija v Londonu Trajal bo do 7. avgusta in kot glavno točko dnevnega reda bo obravnaval usta novitev Svetovne Bratovščine skau-tov. Važna točka so tudi splošni načrti.
— Nad i2 milijonov kron Je ponudil ameriški Impresarlo francoskemu boxerju Carpentieru za 10 tedensko turnejo po Združenih državah Honorar bi znaša! 7000 dolarjev tedensko.
— Konja so prepeljali v aeropla-uu. Na neko konjsko razstavo, ki s* je nedavno vršila v Santi Barbari v ameriški pokrajini Kaliforniji. I« Pripeljal nekdo konja — v aeroplanu
— Nova očesna bolezen. Listi poročajo iz Varšave, da se je tam pojavila nova očesna bolezen, vsled katere močno zardeči eno oko, bolnik dobi vročino in čes čas nič ne vidi. Bolezen preide tudi na drugo oko. Po mnogem ognojenju se oči »ačno zopet počas! odpirati, boljšati in bole-zen Izgine.
-- SlovaiM sodrugi *o pred kratkim izpremenili svoj« glasilo »Ro botnickS Novinv« v Bratislavi v dnev.dk, ki le obenem tudi p.vi dnev* nik slovaških socijalnih demokratov.
— \ V Rusiji brijete rostonl. Mo. skovska sovjetska vlada J« i*dala naredbo, po kateri dobi vsak državljan sovjetske Rusije izkaznico za brezplačno britje brad« ki striženj« las.	.......
vesti,
Dnevne
Zaplenjeni!
Včerajšnjo našo številko, id J« bila teto bogata, nam '1 državno
pravnlltvo zaplenita. Lijt l« bil po slan na policijo že ob pol enajsti uri. lCer ni bilo nobenega ugovota, smo Ust ekspecHrali tn oddali na pošto. Nakfct Je prišla ob.pol eni uri popoldne policija in MpteoHa četo nakla-
do: raznalakem le bil list odvzet ravno tako zaseženi poštni paketi Odlok policijskega ravnateljstva, I katerim se odreja zaplemba, pa nam te bU dcstuvljen šele ob četrt n« drugo uro popoldne. Vsled pozn« ure nismo mogli prirediti druge izdaje ie so naši bralci ostali brez lista. Prosimo jjh za oproščenje ker nismo krivi tega mi ampak počasno!* zaplinjujoče oblasti. Doslej Je oblasi vedno pravočasno naznanila zaplembo, da smo bili v stanu Izdati drugfl izdajo. Toda »Naprej« uživa ve dne manj »sfmpatij« pri sedanji gospodi V stari Avstriji se tako brezobzirne ni z nami nikoli postopalo kot sedaj. Toda ^Naprej* je potreben, začettf delo bomo nadaljevali in se ne bomo dali pttdkuplievati pri razkrivanju naših žalostnih razmer.
Prosimo naš« bralce ia somišlje* nike, da nas v tem težkem boju podpirajo.
Sodrtig Macdonald v Ljubljani.
Sodrug Macdonald, vodja mogočne angleške delavske stranke in član angleškega parlamenta, j* pozno ponoči 27. maja prispel v Ljubljano. Pozdravijer odlični sodrug. Ponoči je govoril s sodru-gom Prepeluhom ter v petek zjutraj odpotoval v Beigrad. V nekaj dneh se vrne v Ljubljano, kjer se hoče natančoejn informirati o naših razmerah.
Ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič
je dopolnil danes 70 letnico svojega rojstva. Rojen je bil v BeuuKjah na Gorenjskem 29. maia 1850. Njegovo delovanje poznamo. V veliki meri j« kriv današnjih strupenih političnih bojev. V politiki je odločeval zlasti dvakrat, prvič v boju z dr. Šušteršičem, ko se Je zavzel za Krekovo politiko in ob tadaji majske deklaracije.
Nove poštne pristojbine. Kako« smo opazili, ne pozna še občinstvo novih oisemskih pristojbin. Vsled ne« zadostnega frankiranja trpe naslovniki v očigled sedanjim pristojbinam občutno škodo, ker morajo vsi poštni uradi nezadostno framkovane ali povsem nefrankovane pisemske pošiljke obremenjevati predpisanim kazenskim poriom. Da ne bode pritožb, opozarjamo vnovič, naj s« vsak, Dredno odpošlje pismo ali dopisnico nor, premca, je n pravimo
frank ovana.
Upokojenci bosensko-hrcegovsk« zemaljske vlade, ki žive zunaj Bos-ne-Hercegovine. morajo mesečne pokojninske pobotnice imeti po.-jene glede življenja po župnem ali kakem državnem urpdu. Na mestnem magistratu ljubljanskem opravlja to delo popisovalni urad.
Razširjenje selske službe Z dnem 1. Junija 1920 se razširi pri kr. pošt-« nem uradu Velikovec dostavljanje pošljatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: Lipov dvor, Sela, Sv. Peter pri Vašinjah, Račiče, Vacelna ves, Gorčice in Vinare. — Dostavljanje se bo vrnilo vsak dan razuu nedelje.
Zahvala. Vsem sodrugom se zahvaljujem za iskrene čestitke ok petindvajsetletnici njune poroke. — Josip Sater, strojevodja Južne žele*-!
nice.	^
Zahvala. Vsem sodnmom država n« železnice m zahvaljujem za po. moč po umrlem možn, posebno sodr, Urankarju Jožefu od prožnih delavcev za vsoto 450 K 40 vin. Zahvali* se tudi sodrugom. ki so spremiu 'ega moža na zadnH pot«. — Albina
S k o 1 a r.
Umri I« .Jakob Sušnik, kovač v Globočnikovi žreMlaral v 70. let« svoje starosti. Pogreb se vrši dane« (soboto) ob 16. uri ia Karolinške zemlje (Ižanska cesta 10) k sv. Križu. Časten mu spomin.
Zavod za slepe je prejel od gospoda Karl Tauses hotelir v Ljubljani, znesek 200 K, mesto venca umrlem« gospodu i raae Kamu, trgovec t Ljubljani. V isto-«vrho je daroval 50 kron gospod Matija Podkrajšek brivec v Ljubljani. — Srčna hvala!
Produktivna zadruaa čevljarjev za Slovenijo, riaznanja svojhn Članom prodajo usnia v poi. leijek 31. mate ob 1 uri popojdne, bpodnja Siska št 30.
Zopet premetena goljufija Bosa» nee Rizanga Pašallč. trgovec v Bo«, Krupi le prišel v Ljubljano za trgovskimi posli. Seznanil se ie bil z nek!«
ljubljanskim goljufom. 'Oeraj zjutraj mu ie razodel željo, da bi rad izme* njal 100 dolarjev. Goljuf mu Je dej^. da ve za dobrega kupca. Peljal ga 1« do restavracije »Zlatorog« v Gosposki ulici. Pred veliko vežo te bo-saii£w izročil goljufu 100 dejanej Oolirf Je izgnil v hišo ter odlel sko® izhod v Zidovsko ulico. Bosam«« govec le čakal zaman.
8t«v. 128.
IA P RI i.
Stnui 8.
Obsojen! tovarnar usula. Zeto
tajno drže obsodbo v zadevi kopičenja usnja, katerega so našli v Tržiču pri tovarnarju inž. Karolu Pollaku. Tam so zapieniH okoli 7 milijonov cenjene zaloge usnja in kož Kakor izvemo, je okrajno glavarstvo v Kranju obsodilo tovarnarja inž. Karola Pollaka na 20.000 K globe, 4 mesece zapora in v zaplembo vseh zalog usnja. Gotovi gospodje že pritiskajo kljuke tudi v Belgradu, da zadeyo spravijo s sveta. Gospodje okoli »Zveze industrijcev« napenjajo vse sile. da iešijo »rodoljuba« Pol laka.
Društvo zasebnega uradnlštva plovenile izreka vsem darovalcem m zavodom za blagohotne prispevke v svtho podpore materi našega bivšega člana g. Antona Cveta tem potom najiskrenejšo zahvalo. Zbirka znaša 6074 K 50 vin., ki so bile izročene svojemu namenu.	k.
tepred sodišča.
Ropj v ljubljanski okolici.
Porota je v petek ob-d-Va v razne rope, ki so bili iz-.Kyfn,,začetk°m tega leta po raznih i ljubljanske okolice. Ziiano J * ?a so bili letos v prvih mesecih URnzorjeni številni ropi in požigi. V kratkeu času je samo v polhograški občini pogorelo troje gospodarskih Poslopij. Dne 15. januarja leto« ob Dol sedmih zvečer ie začelo goreti gospodarsko poslopje Antona Trobca. Vsi so hiteli gasit. Na posestvu Antona Trobca v Setniku, oddaljenem kake tri ure od gorišča, je ostala v hiši 591etna žena Jera Trobec. Sedela le v sobi v temi. Okoli polu JO. ponoči pa ie v sobo vstopila ne-*a visoka Človeška postava s puško v roki ter oblečena v vojaško obleko. Neznanec je zavpil na ženo: »Brž luč!« Starka napravi luč. Človek nameri proti njej s puško in zavpije: »Denar ali smrt’« Iz strahu bred smrtjo le starka odprla skrinjo ter mu izročila omot bankovcev, 14 tisoč kron. Človek je z denarjem iz ginil v temo.
Zaradi tega ropa se je včeraj Dired poroto zagovarjal 2Cletni, brezposelni mizarski pomočnik Jože Go,rJanc, rojen v Setniku pri Pol hovein Gradcu.
Oorfanc odločno rop zanika in navaja vse okolr.osti, kje ie hodil dne tf. januarja. Pravi, daje bU omenjenega dne od 5. popoldne do polu 10. zvečer pri Karolu Kuclerju v Kožni dolini. Imel ie vedno mnogo denaija, ker ga je zaslužil z veriže-n|em. Obtoženca obtežuje zlasti J okolnost.. da so vsi pri njem za časa aretacije najdeni bankovci kolkcva-ui in žigosani pri »Zadružni zvezi«, izvor teh bankovcev se je dokazal, Jia so bili last oropanega Antona Trobca. Mnogo senzacije in veliko napetost je vzbudila izpoved priče Karla Kuclerja, ki pravi, da )e bil uorjamc n dan popreje, prodno je do-nezgodno rento, pri njem v času Od 5. popoldne do polu 10. Nastali so vsled te izpovedi veliki dvomi glede njegove krivde. Glavna priča Je ra Trobec odločno izpove, da ie bil obtoženec tisti, ki Je izvršil ono noč rop in odnesel 14.000 K. Obtoženec Pristavi: »Nikdar nisem bil tam. 2e-ga se moti.« Ker je zagovornik dr. SviReh predlagal nove priče o dej-da *« bU obtoženec na 15. Januarja v Rožni dolini, Je bila senza-oijska razprava preložena.
Drugi slučaj ropa,
Na pustno nedeljo, dne 15. februarja t. L pomoči so štirje roparji udrli v samotno stoječi mlin Frančiška Lužarjeve v Selih pri Pancih. Oble-
afo J? T vo*a*ko uniformo, na Klavi srbske »čepica« ter oboroženi » sekirami ta revolver«. Po obrazih jto bili namazani z »taksam«. Samotni mlin so popolnoma oplenili, odnesli so vse, kar Hm je prišlo pod roke: živež in obleko. Družina J« ®ua v silnem strahu. Poparil so v ostali tri ure in so bili tako urni, dan v mlmu še jajca cvrli, pozneje so aretirali vojaka Romana Režka in tri civiliste: brata Jožeta ta Ivana Bohutnika iz Zadvora Pn Vevčah in Jožeta Kosca, me-sarskf-Ra pomočnika iz Železnikov.
Porotnim sodiščem vsi trije rr hladnokrvno ta cinično prizna-i dolKJtraW razpravi Id Je SEr i°£ p0,u Ponoči, so bili ob-fc RnKJ°?c Jot«« »M tet- Jo „e,Ba k ^ nu 12 tat ta mali Ja-Oh ® n “ *n ‘JL« * le< težke leče. so »odbo sprejeli.
I	"""TirhtTi
S NAPREJ =S
_	dKtvnlk	slovenski.
Kultura.
b gfedellške pisarne. ¥ soboto dne 29. t. m. nastopi v opernem gledališča plesalka ga. H D. Poljakova v baletu »Les Stlphides« (Vile), ki ga je po glasbi F. Chopina uprizorila gospa Poljakova sama. Sodelujejo dame: A. M. Nikititjp, (učenka gospe Poljakove), Svoboda, Spirko-va, Chiadkova ter ves baletni zbor. Pred baletom se poic Leoncavallova opera »Pagliacci«.
Repertoar slovenskega gledališča v Ljubljani. Drama: sobota, 29 maja, »Pritožne bukve«. Abon. B. Nedelja. 30. mala, »Vsilienka Saloma«. Delavska predstava izven abo-nementa. Pondeljek, 31. maja. »Pritožne bukve«. Abon. D. Torek, 1. junija, zaprto. Opera: sobota, 29. maia, »Pagliacci, Les Silphides«. .Abon. C. Nedelja, 30. maja, »Poljska kri«. Izven abon. Pondeljek. 31. maja. zaprto.
Predsedstvo I. jueoHov. citrar-skega kluba »Favorit* se nahaja v Ljubljani. Tabor 5. Pojasnila se izda ustmeno vsakemu, vsaki dan od 3.—4 in pol 7, do pol 8. ure zvečer. Ustanovitev zasleduje smoter, da »e naš narodni, vse priljubljeni inštrument vzgaja ta povzdigne. Vsak, kdor 5e danes ne pozna tega govornika čuvstev, bode razumel, da človeku tudi ta inštrument raztolmači ihtenje in veselje v glasovih strun. Treba pa le vtrajnosti od Igralcev, da se z vso dušo adaio tem strunam, katerih glas ne zaostaja drugim tolmačem človeškega čuta na nobenem odru dHŠevne omike in umetnosti. Opozarjajo se tudi člani in ljubitelji citrarske strune, da vztrajajo in da ne popuste, temveč povzdignejo stare slovenske glasove citer, ter da se iste negujejo. k
Gledališka sezona v Osijeku ie končana. Igralci so odšli in gostujejo sedaj v gledališčih drugih mest.
Sledeče knjige ta brošure gospodarsko - politične, zgodovinsko-kul-turne in leposlovne vsebine Ima v založbi Zvezna tiskarna v Ljubljani, ki se posebno priporočajo vsem dru štvom, oiganizacijam, veseličnim in pripravljalnim odborom, da jih razpečavajo v svrho izobrazbe med široke plasti ljudstva. (Te knjige govore predvsem n slovenski Koroški in so priporočljive vsem Korošcem. Društva in organizacije naj lih pred vsako prireditvijo naroče v razpečavo.) Carantanus :Koroška(z zem ljevidom) 4 K: Dr. Vošnjak: Gosposvetsko polje (s 3 slikami) 2 K; AIrč: Jugoslovanska žena za narodovo svobodo 2 K; Abditus: Problemi malega naroda2K; Erjavec: N a • ša Istra 1 K: Albreht• Paberki iz Roža (koroške pravljice) 4 K; Mala pesmarica (z vsebino: D. Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni; I pl. Zajc: Zrtajsko-Franko-panka: A. Hajdrih: Slabo sveča je brlela: Pod oknom; V sladkih sanjah; Jadransko morie) 3 K. Pri knjigah visok popust. Naročila naj imajo označbo »za prireditev...« na »Založbo zvezne tiskarne«. L jubljana, Marijin trg 8.
Pevsko društvo Slavita VIČ— GUnce priredi dne 6. junija 1920 ob 7. uri popoldne vrtno veselico na vrtu restavracije Amerika na Glincah. Med sporedom bode tudi bogati sre-čolov. Za točno postrežbo in točenje pijač po znižanih cenah bode preskrbljeno. Lepo košati senčnati vrt nudi izletnikom pravi oddih. Vstop nrna za osebo 10 K. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. k.
Seta veseličnega odseka Splošne org. vaj Invalidov »e bo vršila v pondeljek 31. maja ob 5. uri pop. v magistrata! dvorani. IJljudno se prosijo vse dame, ki bodo sodelovale, da se Je udeleže. — Veselični odsek.
k.
Izredni občni zbor s. k. »športa*
se bo vršil v nedeljo, dne 30. t. m ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici (magistrat).	Je.
Knji&nica dnevnika ,Naprej*.
II IzSta je dragi izdaja II
Spisal« Man. in Engels.
dem* 9 K, ■ potanlae 1*1(1 K. MaroS« m v »pravnatm »Naprej«*, UuMiaiH, Franiafaaskaalk«afl.
Priporo?* se, da m denar *a brofturo poBJe naprej radi nepotrebnih poitnlh strattov.
ritjo sodr. Antona Kristana.
Gospodarstvo.
=' Povišanje pristojbin v čekovnem prometu. Ministrstvo za pošto ta brzojav je povišalo počenši s 1.
junijem pristojbine v čekovnem prometu pri kr. pošt. ček. uradu v Ljubljani in sicer:	1.	manipulacijsko
pristojbino na 20 vin. od vsakega uradnega opravila (vknjižbe), ki se vrši na računu; 2. pristojbino za »o-kaso poštne nakaznice na 10 vin.: 3 provizijo do 10 000 K na pol pro mile: 4. ceno za položnice na 12 vin. od komada: 5. ceno za čekovni zvezek po 50 listov na 12 K brez kolko-vine. Seznami za čeke se bodo oddajali: veliki format (50 nakazil) za 1 K, mali format (20 nakazil) za 59 vin., seznami za položnice veliki format po 15 vin., mali format po 10 vta., zavitki po 15 vin.
— Klel za mlzarie. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel nekaj mizarskega kleja. Obrtniki naj priglase svoje potrebščine najkasneje do 10. Junija, da se bo moglo ozirati na njih priglase.
= Cene v letoviščih na Vrbskem Jezeru. Kako ugodne so cene v letoviščih ob Vrbskem Jezeru, naj občinstvo posname iz sledečih podatkov. ki nam jih dopošlje generalni komisarijat za tujski promei: Ribnica:	»Strandhotel« celodnevna
hrana 31—50 K, »Hotel \Valcher* 38—80 K, »Gostilna Pavlič« 30—40 K. Etablissement Majernlk (lastnik zavedni Čeh Musil) hrana na dan ta osebo 45—60 K. Otok: »Hotel Ebner«,, hrana za dan in osebo 31—30 K, gostilna pri Lipi 30—40K. Otroci do S let plačajo povsod polovico navedenih cen. Cene sobam so razme roda nizke. Tako stanejo sobe v ho telu V/alcher v Ribnici, v hotelu Majernik in v hotelu Pirker na Otoku 10 -20 K, v hotelu Ebner na Otoku celo samo 6 -9 K za osebo. Na šemu občinsvu, ki ne more plačevati cene sobam po 50--70 K. kakor letos na Bledu, priporočamo najtopleje poset Vrbskega jezera.
= Za belokranjsko železnico. Zagrebški »Jugoslavensk! Llovd« se -zelo zavzema za gradnjo belokranjske železnice. O tern piše* Železnica Karlovac-Bubnjarei-Čemomell ie le še lokalnega pomena (sejmi v Karlovcu) in bi torej zanjo belokranjska železnica ne bila nobena ovira. Velike ekonomske važnosti za vso Slovenijo bi bila edino belokranjska železnica Črnomelj - Vinica - Bosilje-vo-Ogulin; in to vsled tranzitnega prometa s severnimi državami in najkrajše spojitve z morjem, t. j. Reko in Splitom.
— Modro galico je začela izdelovati državna cinkarna v Celju. Vsak dan producira četrt vagona. Upati le, da se produkcija v najkrajšem času dvigne na-pol vagona Baker dobiva cinkarna iz Srbije. Galica stan« 30 kron.
— Tovarna cigaretnih tuljcev M
je osnovala v Osijeku z glavnico šest milijonov kron. Dnevno se izdela > petimi stroji do pol milijona komadov. Tovarna bo tudi izdeliavaia karton.
— Rusko parobrodno društvo Je
dne 21. t. m. otvorilo potniški in trgovski promet n* petnajstdnevni progi Split, Gruž, Kotor, Kri, Patra*. Pirej in nazaj. V kratkem bo otvor-jena tudi sedemdnevna proga Split. Gruž, Bari in enomesečna Marseille-Gruž.
— Izmenjava avs.ro-ogrsklh bankovcev Avstro-oKttka banka Je H-dala že za 80 miHJonov kron novih
bankovcev, V celoti bo tiskala za 5 milijard novih tisočakov.^ Tisočakov s ponarejenimi žigi je Krožd<> Približno 50 milijonov, torej 0.8% celokupne emisije. ., .	,	. .
= Nov! madžarski bankovci, tiskani v Švici, so dospeli v Budimpešto. Denar se zamenja al pari. Denarna enota i« Krona. Nameravani naziv »tumla* se ie °busti..
— Ponarejeni angleški funti ta bolgarski levi so pojavili v Belgradu. Prineali so Jih s seboj ruski ubežniki.
VSEM K! DVIGNITI LJUD-SKO IZOBRAZBO!
Po zasebnih omarah se valja mnogo knjig, ki bi fobro služile Hodaki izobrazbi. Če bf bile uvrščene v knjižnice nalili podružnic. Mrtev kapital je to. dvignite ga! Posebno pa velja to za tiste, ki vihajo svoje nosove nad »podivjanostjo« ljudstva,—• Knjige, brošure itd. sprejema: Delavska izobraževali« zvesu »bvob?-da« v Ljubljani, Selenburgova ul. A
Popise na centralno tajništvo JSDS. v Ljubljani, Selenburgova uL g. R nad«, naslavljajte takole: Centralno tajništvo JSDS t LjubHaai. mitai predal m
RDEČA ARMADA V LVOVU.
Trst, 28. (Izvirno.) Kakor poroča „Lavoratore“ so rdeče čete zavzele Lvov.
(Vesti LDU.
IZVOLITEV IN ZAPRISEGA
MASARYXA.
Praga, 27. Danes sta se sestali obe zbornici narodne skupščine k skupni seji, da volite predsednika republike. Navzoči so bili vsi ministri, razen ministra za zunanje zadeve dr. Beneša. ki se mudi v Parizu. Ko ie predsednik Tomašek kon-štatiral sklepčnost zbornice, so se pričele volitve po listkih Po skruti-niiu le naznanil predsednik Tomašek izid volitev: Oddanih le bilo 411 glasov, ud katerih jih je dobil Masarvk 284, 61 jih je dobil dr. August Nagle od Nemcev, 60 ie bilo praznih, 6 glasov se je glasilo na razne druge kandidate. Predsednik Masarvk je bil na podlag; volitve izvoljen za predsednika republike. Ko je prosil posl. Lodgeman za besedo, ki pa mu je niso hoteli podeliti, češ da se seja prekine, je nastal hrup. Ob 13.20 je prišel v dvorane predsednik Masarvk, nakar so nemški poslanci in senatorji z Lodgemanom načelu zapustili dvorano. Nemški socijatai de-mokratje so ostali na svojih mestih. Predsednik zbornice Tomašek Je nato pozdravil predsednika republike Masarvka, ki je prisegel na ustavo ln nato zapustil zbornico med viharnimi ovacijami
ČIČFR1N OBTOŽUJE ZVEZO.
NARODOV.
Moskva, 28. Ljudski komisar za zunanje posle Je generalnemu tajniku sveta zveze narodov Drumondu javil, da ie rusko vlado zelo čudno dimila zadnja brezžična brzojavka sveta zveze narodov, da odposlanci posameznih dežel ne zastopalo dežel, temveč edino zvezo narodov. Tembolj ie obtoževanja vredno, da je zveza narodov, ki bi po beseddu omenjene brzojavke morala delovati za vzpostavitev miru in služiti pravičnosti. enemu sočianov. namreč Poljski, dala popolno prostost, da krši mir napram Rusiji in Ukrajini in hoče napraviti iz Ukrajine vazalsko državo. Ruska vlada pri takem postopanju ne more molčati, in zlasti ne more dopustiti, da bi nekateri člani zveze narodov dobavljali Poljski vojno gradivo, pošiljali inštruktorje in stali z protirevolucijonarnim generalom Wrangiom v stalni zvezi. Enostavna zahteva po varnosti it kijučuje tedaj, da bi ruska vlada ka! drugega sklenila, kakor to, kar je javila. Ako se vojaški položaj povzročen po Poljski, primerno izpremeni in ko bo imela ruska vlada Jamstev za popolno varnost, bo sklepalo nadalje
VODA V GRLO TEČE ..
Dunaj, 28. Kakor Javljajo itati po »Kurjeni Lvowskem“, Je naslovila poljska vlada zopet novo mirovno
noto na sovjetsko vlado.
Z RUSKIH BOJIŠČ.
Moskva, 28. Frontno poročilo z dne 27. t. m.: Na zapadol fronti so
prodrle rdeče čete 40 vrst vzhodno od Swenzjanyja. Dalje južno je bil Tazbit trdovratni odpor sovražnikov in zaseden je bil Budslaw. Prodiranje s« nadaljuje. Zasedenih je mnogo krajev južno-zapadno od Shodsiškega. Dne 28. maja fe bfl osvojen Borysov,
Dumj, 28. „Wieuer JoornaT Javlja, da Je Litvtaov v Kodanju prejel poročilo, da »o bolfševfkl zavzeli Borysow ln da nadaljujejo ofenzivo v Ukrajink
FRANCOSKA ZBORNICA.
Pari«, 27. Socijaltati so v zbornici predlagali resolucijo, ki zahteva, nal zveza narodov ustanovi mednarodno organizacijo, ki naj skupno ukrepa proti begu kapitala, torej prot: davčni prevari. V utemeljevanju svojega predloga izjavljajo, da bi se dalo preprečiti, da denar ne gre čez mejo, samo s tem, da se proti temu skupno nastopi
STAVKE.
PhOadelphlja, 28. Vse deta v lokah počiva radi stavke izJagalcev.
St. Sebastian, 28. Tukaj Je izbruhnila sptaica stavka. Med stavkajočimi ta policijo 1» prišlo do spo padov, pri čemer Ja bilo mnogo oseb ranjenih.
AMERIŠKI SENAT.
Washingtoa. 27. Predlo* predsednika Wll»ona, naj prevzamejo Zedinjene država mandat uad Ar-
manfjo, Je včeraj senatni odsek z« eunaje stvari odklonil z 11 glasovi proti 4 glasovom.
Novo!	Novo!
Ravnokar je ta|la zanimiva broSurica
Basa gomodanka io soc. planja.
8pi*»l AbdUtus.
Cena K 4*—, a poštnino K 4:20.
Naroča se v upravnistvu »Napreja*, Ljubljana, Frančiškanska ulica o-L
Do sedaj izkazana darila 14 !09 kron 5 vin.: nadalje so darovali: Nabral sodr. Karl Salomon, Prevalje: Karl in Justi Salomon 20 K, Pirc Jožef 10 K, Sipek Andrej 10 K, Anktle Karl 10 K, Bilardna partija 6 K. Taller Aleks. 4 K, Petra; Andr.
4 K, Skof Jurij 4 K, 10 neimenovanih skupaj 53 K, Skras Engelbert 5 K, Kieln 4 K, Schober Adolf 4 K, Wit. ternig 5 K, Pasterk Ivan 5 K. Go-tovnik Lovr. 4 K. Koman 5 K. Pe-teln 5 K, Ruprecht 10 K, Tupmger 2 K, Breitnegge* 2 K, Schuhmach Peter 2 K, Dečko Paul 2 K, Logar 2 K. Pucki Fl. 5 K, Zdravja Fr. 20 K, Kosnek 5 K, Primožič M 5 K, Kanduč 2 K, Stepienski 4 K, Gerdej 2 K, Pušnik 2 K, Miklin 4 K. Plaue Mih, 10 K. Potočnik 16 K, Rečar 2 K. Sl-bilja Ivan 20 K. Ambrožič H. 10 K, Kreačič Ivan 10 K, Matjašič Ivan 8 kron, Slatner Franc 20 K, Perkmaa Jože 5 K. Lupšlna Jože 20 K, Soll-ner Alojzij 4 K, Golubič Slavka 10 kron, Kralj Andrej 10 K, Vrezovnig Julij 6 K, Bombek Gosi 10 K. Rožič Ivan 10 K, Kop Leop. 6 K. Kern, gostiln. 5 K, Radonovič Miha 10 K, Miklavžina Gašper 10 K. Deržič J krone. Kop Franc 10 K, Gorjup 10 K, DeDin Herman 5 K, Kosmač JeauaJ
5 K: v skupnem znesku 14.573 kron 5 vin.
Spominjajte se sklada za svojce padlih žrtev.
m. izkaz prispevkov naftUt sodr. v Ameriki u aal aodjaliettitai ttak.
Gross Kans., pola št. 533: Jugoslovanski soc balistični klub št. 157, 5 dol.; po 1 doL: Ignac Ruglj: po 25 cent: F Homar. V. Lačniska, A. Su-ktr, J. Teršinar, F. Smerdu, I. Kunstelj: po 15 cen.: F. Sotine. Amalija Sular. — 7 dol. 80 cent. — Moon Run* Pa, : Jugosl. sociJaUstični klub Št 171 2 dol; R. Oorjup 2 dol.: po 1 dol.: J. Škerl, J. Seme. J. Ribarich: po 50 c.a J. žerjav, J. Kaučič, France« Kodrič, S. Rthtarich, J. Brenčič. J, Sever, L. Butja: po 35 cent.: A. Košir; po 21 cent: M. Kokoll,F. Kozlevčar, J. Leben, J. Pivk, J, Žn*t A. Mrak, J So-gar, A. Petrovčič, J. Troha, F. Reven. p. Slabe, J. Brigant, J. Zagoda, J. Ton,w, J. Klopčič, A. Ferme, F. Baloh, F. Nagoda, F. Skvarče. F. Kranc, J. Guzelj, P. Raspotalk N. Jager, AL Knaus, J. Dolinar, F. Spilak, J. Šubic, J. Petrovčič, A. Urankar, J. Kaučič, J. Dulenc, F. Dolenc. F. Maršek. J. Mežič, J. Sniadoak, V. Veber, po 20 cent: V. Mlinar, M. Robek; po II cent.: F. Petkovšek, J. Ambrožič, P. Dolinar; do 10 cent.; Antonija Možina, F. Škerl, A. Pintar. T. Likovič. P. Kobal. F. Aubelj. F. Frak. J Knez, M. Maček, F. Troha, M. Klobčar, P. Kristan, J. Robi*. Johana Sever B. Arch, F- Bratmnič; po 7 cent. : J, Cnk, po 5 cent: F. Debevc, M.xčuk, F. StremJJan, M. Skrjanc. M. Batro-leš, F. Petrič, S. Stremijan, J. Konta, —- 21 dol. 75 cent. —• Glencoe. Ohioj
Jugoslovanski socialistični klub št 2
2 do!; Nace Žlemberger 1 dol.; po
50 cent.: V. Koblar, M. Pirc, J. Rebolj, T. Kerstein, U. iMrak; po 25 c. 3 J. Polanc. M. Komac. J. Metelko, L‘, Potočnik, J. Horvat, j. Anžiček — 7 dol. 25 cent, — Virden, III.: Jugoslovanski socialistični klrb štev. 50 5 dok: p i 75 cent.: J. Salomon in J. Vidergar: po 50 cent.; F. Štempihar, S. Kaučič. F. Goričan, J. Držič J. Sbum, F, Čepi; po 25 cent.: F. Reven, F. Ileršič, J. Rupnik, A. Aidič. I. Stupar. F. Ostrožnik, V. Pikelj A. Koncilja, M. Zalokar, S. Fabjan, A. Stupar. - 12 dol. 25 cent — Stru-thers, Ohio.* Jugoslovan*« socialistični klub št 62 -4 dol. - Zadnji Izkaz 44 dol. 60 cent - V tem izk 11 53 dol. 5 cent. - Sknpal do 9. dec«, m. bra 97 dol. 68 cent
gggapaMMPMMJMMJMMM——K—■WWM—tl—««lli i« i	0
Pristopajte k izobraževalni
organizaciji JSvoboda
Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak Vehovec. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani,
Stran 4.
H A PREJ.
Stev. 123.
;b;
PEKOČEVUI -KS' zopet doili! P^ozSmii
LJUB 5. J ANA	Breg Štev. 30 LJUBLJANA
:B:
Rova oprava za spalno sobo
vrste, se proda. Jenkova ulici št. 7.
Graveur
Q Anton
i
Černe
Ljubljana
Dvorni trg 1.
Konkurenčne cene!
Samo na debelo!
Vsakovrstno manufakturo
se dobi po na]ni2jlh cenah pri tvrdki
BRUMAT F,, LJUBLJANA, Mestni trg 251.
tasfni anto k;; jsreražanje.
Konkurenčne cene.
KAJO BILIČ,
zlatar in draguljar
Ljubljana »Wmin
priporoča svojo
Mo in tojnljaisto delavnica
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato* vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebr-nine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kujpnj e tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Zensko zdraviliife
toplice DOBRNA pri Celju poprej NEUHAUS bei CiIH
Akroterma 37° C izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. Nadomestuje v polnem obsegu Franzensbad. Izvanredni uspehi pri len-aklh in livinih boleznih, bolezni srea, ledvic, slabokrvnost), revma-tJzmu, protina in vseh pojavih oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopeli, termalna pitna voda, železnati vrelec, masaža, električne, solnčne in zračne kopeli, ter kopeli v vročem zraku. Krasen park, smrekovi gozdovi. Divni izleti. Nikdar megleno 1 Vojaška zdraviliška godba. Seslja maj-oktober. — Prospekti zastonj pri upravi kopališča.
Narila Tifer,
= Ljubljana =
Selenbursova ulica.
Tovarnlib mtega
papirja
!n razglednic :
3E
Proda se takoj vsled vpoklica v vojaško službo
gostilna in kavarna
s koncesijo na zelo prometnem kraju, vsebujoča 8 mebliranih sob za tujce, krasen vrt, hleve z vso opravo. Cena 180.000 K do 80. t. m. Poizve se v reall-tetnl pisarni Havlik Simčič, Gregorčičeva ulica 6, Maribor. Telefon 132.
Raf ija-ličje
za privezovanje trt in sadnega drevja, dalje tudi
razna semena
prodaja JOSIP URBANIČ, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8.
Pt
«2?
16»
Hon ustanovljeno starin podjetje In tehoitna pisarna Hgjjk
EVAN BRICELJ f"
mestni »tafbeaik
Ljubljana,	Slomškova	ul.	19.
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v tvojo stroko spadajoča dela, zagotavljajoč, da bo cenj. naročnike kar najbolje po- ^ stregel z dobrim blagom solidno ceno in točno izvršitvijo.
steklo, steklenice ter
refistrovene secfruB* z ©mrfeR© ssmcžic
sprejema hranilne v6C£5fci vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
4%
i
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo pelletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
Posolile! daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
i
Edini, res delavski denarni zavod. =
ieHezreo pločevino
(Schivarzblech) le v velikih množinah. Ponudbe pod „banka“ na upravo »Naprej*.
Rogaška Slatina
CRN0 VINO
dalmatinsko 10% 11% in 12°/o močno; belo in črno dalmatinsko
za steklenice ter izvrsten rizling letnik 1917 ima v zalogi po zmernih cenah tvrdka
BR. NOVAKOVIČ
veletrgovina vina in žganja
LJUBLJAMA, Kollzej.
Telefon interurb. 181.
Najboljša mineralna voda Tem pel vrelec, namizna voda Styria vrelec, inedi-cinalna voda Donatski vrelec, medicinalna voda ::	na močne še vrste ::
Zastopstva t vseh večjih mestih In krajih. Dobiva te v vseh prodajalnah in restavracijah.
pojum ut: umno zb
las? sum
Kava, čaj
Čokolada Kakao Bonbone Kavni pridatek Ko » jak Rum Likerje Šampanjec “ Namizna vina
Mandelne Rozine Paradižnik Riž Slive Dišave
razpošilja po celem kralj
IIP HI, Ljubljana.
Prešernova ulica 54.
Pohištvo. Masni]
Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložki modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - -
Karoi Preis, Maribor, Stolni trg 6,
se proda.
Naslov v upravi * NAP REJ'
ogromno požiljatev manufakture naravnost Iz inozemstva je prejela tvrdka R. Stermeeki v Celju In sicer volne, cefirje, tiskanine, etamina, batista z:*, ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega pla'na za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovite nizkih cenah. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov,	bluz, kril, ženskih,	moških in “fantovskih oblek, po zelo
nizkih	cenah.	Čevlji, ženski,	moški in otročji vedno v velikanski zbiri,
pristno ročno	delo	od lastnih čevljarjev.	220
llustrovanl cenik zastonj!	Na	debelo	samo v 1. nadstropju
VELETRGOVINA D QTRMEf!KI CELJE ŠT-Ruzpošlljalna IV« ^	vJ\I	Slovenija.
■w ob *	_	novih	raznevrst*
nih cJuokoJe* z najboljšo pnevmatiko, posebej plaSCe, zračna Čreva In vsakovrstni deli * a dvokolesa In razne Stroje. — Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. 623
F. L lin z raiii strnii,
LJUBLJANA, Stari trg- 28.
Dva
hlapca
sprejme v službo državna
lliottliie a živino in masi.
Krekov trg št. 10.
I«
g
I
9
veletrgovina manufaktura
LInb!lasna5 Sodna m* 7.
n
slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, pijporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo	314
FRANJO CERAR.
loMflia slamnikov v štabu, p. Bamlili pl Ljubljani.
LES
rezan, tesan, okrogel,
kupuje	126
društvo lesniti inMjaltev dravske dollse
UH Tcgcttkifm testa it. ti.
LUevafl
modelski ttoSari
teaže se.
Reflektiramo samo na potpuno vješte radnike. Upiti neka se uprave na:
♦t'
K
m.
: mn
varstvena
znamka
TAGA
izdeluje najnovejši in najboljši
strešnik.
pred ponaredbo se svari
Kakovost zajamčena. Naročila pod TAGA, Rožna dolina prf Ljubljani Lastnika: Gal6 komp. Tabor.
Brna
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
Tegetthoffova u'!ca 11
prevzema denarne vloge in iz-vršuje vsakovrstne bančne posle
uwab.ua v*-
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC :j_jo^Mg^neJMmlJgggjL-L