Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Vrcdništvo je v Semoniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nedelje in praznike, ob l/,fi. uri popoludne.
Štev. 149.
7 Ljubljani, v torek 5. julija 1887.
Letnik
\uš praznik.
(5. julij.)
Domovju luči krasni dve Slovenom ve prijazni sto, Oj brata Vaju naj slavi, Naj Vama hvalnica doni.
Cerkv. himna.
Pozdravljena, brata Solunska, poslavljena tisočkrat, sv. blagovestnika Ciril iu Metod! Mati se veseli z otroci godu svojih dobrotnikov. Cerkev katoliška se raduje s svojimi verniki po vsem svetu Vajinega godu; posebno ga proslavljajo Slovani, ž njimi tudi mi Slovenci. In po pravici: Blagovestnika sta bila našim prednikom, nam pa sta vzornika in svetnika! Kader biva človek v bližini tacih mož, tedaj čuti, da je blizo nebes, tedaj gleda pred seboj vresničene vzore; ljudi zre pred seboj, ki so sebi popolno odmrli in edino Bogu in bližnjemu živeli; vidva sta hrepenela po božjem Vzorniku, o kterem govore sv. pisma: začel je delati in učiti; približala sta se temu vzoru, kolikor je sploh mogoče človeku. Vse sta pokusiia in storila, da osrečita svoje verne; ni ga pripomočka, ki bi Vama ne bil rabil v blagor narodov slovanskih: Bog i vera, narodnost, svoboda, Bratstvo, ljubav, umetnost, priroda I književnost: sve su vojska sveta; Da se stavi carica Prosveta!
Vse to, kar v teh vrsticah našteva Vel. Gaj, sta porabila, da priborita svojim vernim pravo pro-sveto, ki oblažuje narode časno in večno. — Za vse to: Oj brata Vaju naj slavi — Naj Vama hvalnica doni!
1. Cerkev katoliška Vama danes poje slavo, ker sta njena svetuika; njena sta bila v življenji v rosni mladosti in v pozni starosti, njena v veselji in žalosti; v Rimu, na njenem srcu sta se rada vnemala za delo, tam odpočila od dela, tam ua srcu očetovem je našlo tolažila Vajino užaljeno srce! Njena sta, ker po ujenem vzgledu sta želela vse vsem biti, da bi vse pridobila Kristusu. Narodna tesnoprsnost je bila Vama tuja: Razkladala sta resnico božjo Grkom v Carjemgradu, Kazarjem po
ruskih pustinjah in Slovanom na zahodu. Mi celo ne vemo, kako da je Vama mati pela pri zibeli, v kterem jeziku Vaji je učila moliti Boga; a kaj bi tudi povpraševali: kdo sta in od kod? saj tudi Vidva nista spraševala svojih poslušalcev: kdo ste in kaj ste? marveč povsod, kamor Vaji je vodila božja roka, sejala sta seme sv. vere in ž njo omike prave. — Kako dobro de človeku v stoletji burnih narodnostnih prepirov premišljujočemu, kako vzvišena sta bila nad takimi prepiri naša blagovestnika, in kako tesno sta se zato oklenila družbe velike in mogočne, kjer miruje bojui krik, kjer si različni narodi celega sveta prijateljsko podajajo roke, se družijo v eni veri, kjer smo vsi bratje, vsi otroci nebeškega Očeta, družbe, kteri ime je: katoliška cerkev! — Ž njo slavi danes sv. blagovestnike sv. Oče Leon XIII., drugi Ivan VIII., ki je s svojo okrožnico dne 30. sept. 1SS0 pomnožil slavo sv. Cirila in Metoda in nju slovesneje češčenje razširil po vsem katoliškem svetu; prav posebno se danes sv. Oče spominja Slovanov, želeč, da bi pač kmalo „vsi eno bili" pod varnim krilom njegovim!
2. Današnji dan se družijo za trenotek katoliški in razkolni Slovani o slavi Ciril-Metodovi — na vseslovanski praznik; ta dan namreč — pravi Vel. Gaj — Jedini je slučaj u Slavena — Gde je Slava cela sjedinjena:
U Zagrebu, Moskvi, Biogradu
(J Vršavi, Pragu, Novogradu
1 u Zadrti, Kicvu, Ljubljani
U Celovcu slave dan Slavljani!
Žal, da so združeni le en dan! Koliko časa se bota še prepirale cerkvi rimska in pravoslavna, češ: moja sta Ciril iu Metod, ne — moja sta; saj vendar vsak, ki noče biti slep, lahko uvidi, čegava da sta apostola slovanska. Ali mar zastonj, brez pomena počiva sv. Ciril v Rimu? Kedaj se toraj pridruži izhodna cerkev rimski, kedaj skupno rečete: „Naša sta sv. blagovestnika?" Tedaj še le in ne poprej se izpolnijo besede, ktere je govoril Leon XIII. zbranim Slovanom v Vatikauu I. 1881: „Kaže se, daje slovanski narod po božjem sklepu odločen za posebne namene." In kedaj bi
smeli po tem pač srčueje hrepeneti, če ne v naših dneh: vidimo namreč, kako nihilizem kakor črv gloje na mogočnem drevesu ruskega naroda, kako je ua Balkanu vse negotovo, da se vse vije iu tre-peče kakor narava pred viharjem, iu kaj stori vzhodua cerkev, da bi zatrla zlo? — kakor odlomljena veja leži in se ne gane. — Slovani imamo prihodnost, a srečno le — združeni v katoliški cerkvi. — Vseslovanski današnji praznik naj nas prepriča, kako prijetno in dobro jo, ako bratje skupno prebivajo, in naj vžiga v nas želje iu prošnje in dela, da to srečo Slovani kmalo vživajo za — vselej!
3. Tudi Slovenci radostno praznujemo današnji god; srca so nam polna zahvale in prošnja, oj, da so nam tudi roke polne dela, s kterim naj bi nadaljevali trud sv. Cirila in Metoda. — Pa ne bodimo krivični: v Slovencih, hvala Bogu, vrlo napreduje delo sv. blagovestnikov. Vero edino pravo oznanuje svojim rojakom slovenski duhovnik in ljudstvo naše — kdo je ne pozna — ga rado posluša iu v obče tudi rado izpolnuje božje nauke. Želeti bi bilo, da bi v tem ljudstvo posnemali tudi vsi izobraženi Slovenci, ker potem bi drugo delo Ciril-Metodovo za narod veliko bolj vspevalo. — Ilvala Bogu, tudi v tem oziru se obrača na bolje: Rodoljubi so si podali roke brez razločka stanu v šolski „Ciril-Metodovi družbi", kjer hočejo pri mladini nadaljevati Ciril-Metodovo delo: čednost in vednost, ki se opirata na sv. vero, vtrjevati pri nežni mladini v domačem jeziku. — Tudi sicer so se v našem političnem življenji polegle strasti, rojaki, ki so v tujem liberalizmu iskali sreče svojemu narodu, vračajo se zopet na varna domača tla Ciril-Metodova, ker jih skušnja uči, kam da zabredejo narodi, ki vero prezirajo, narodnost pa malikujejo. — Držimo se v prihodnje besed pesnika-Ilirca, ki poje:
.la ni bunc ni nemira
Niti cu krivice,
A i mojo nek nedira
Nitko u pravice!
Tako sta ravnala tudi sv. Ciril in Metod: braneč pogumno svoje pravice, bilo jima jo srce prosto grde krivice; bodita nam svetnika-vzornika!
LISTEK.
Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557—1594.)
(Spisal .1. Ste ki asa.) (Dalje.)
Mneuje previdnejih vojvod je uadvladalo. Že so bili sklenili, da se mora vojska povrniti, kajti sila sovražnikova je ogromna; po narodni pesmi da pač:
Tolk' je Turka na torišču, Kol kpr mravelj na mravljišču.
Pa tudi most, ki so ga Turki čez Kolpo naredili z vrvi in napihujenih kož, kakor se v mirodni pesmi poje:
„Prek si vrvi potegnite. Kož po vrhu naložite."
bil jim je velike koristi, ker jim je bilo lahko čezenj umakniti se naši sili. Najhuje pa je bilo za kristi-jane, ker so imeli premajhno vojsko, kajti kaj je 5000 mož proti 30.000. Ko so se vojvode še v teh zadevah razgovarjali, prijezdi na nagloma glasnik is
Siska, ki je javil Andreju Turjaškemu, da je Sisek v veliki nevarnosti, kajti sovražnik je že na pol podrl oni stolp do Save, na kterega je Memi beg neprenehoma streljal, samo da ga prebije, in da je odločil že zvečer nanj naval; tudi je napravil visok nasip, tako, da bode mogel z vojsko lahko dospeti na zid. „Ako posadki še danes ne pride vojska v pomoč, morala se bode trdnjava podati", bilo so zadnje ali odločne besede glasnikove.
Ta glas je tudi vse do zdaj neodločne in oprezne vojskovodje ganil; pa ko je na to Andrej Turjaški navdušeno izgovoril znamenite besede, „da jo treba, ne glede na število sovražnikov, hrabro nauj vda-riti, ter si zmago od Boga izprositi", prenehalo je vsako daljne dogovarjanje, in bilo sklenjeno, da se precej vsa vojska vzdigne nad sovražnika. (Valvazor XV. 524.)
Krščanska vojska je smatrala za dobro znamenje zmago nad Turki pri Kupčini, kjer so po--tolklo dva dni poprej (19. junija) čete Petra Krdiida 300 Turkov, ki so po tem predelu ropali in plenili. Do sto so jih pobili in polovili, drugi pa so pobegnili v tabor pod Sisek. (Valvazor XV. 525.)
Kaj se je pa med tem godilo v Sisku? Turki
so napadali in streljali tako močno na grad, da se mu je bil približal že zadnji dan njegovega obstanka. Hrabra je morala biti zares krščanska posadka v trdnjavi, da je pod svojim zapovednikom Gjurakom odbijala vse napade ter hitro zadelovala vse prestrele, ki so jih sovražnikove krogle napravile v slabem zidovji. Hrvatski stališi so priznali javno na svojem zboru (1. 1595.) zapovedniku in njegovi četi to hrabrost. Le-to priznanje razsvetljuje nam ob enem tudi dogodjaje pod Siskom. O (ijuraku se pripoveduje tako-le; „Ko je Blaž Gjurak zgubil svojega tovariša Fintiča z 12 vojaki ter bil tudi sam hudo ranjen, ni zgubil srca niti se je dal pregovoriti z raznimi obečanji, da preda grad.
Turki so mu razne obljubo napisane na papirji s strelicami metali v grad. Ali on je odločil, da so bode branil do zadnje kaplje krvi, meneč, da je vodja dolžan žrtvovati življenje za Boga in domovino. In tako je on vzdržal vse silne napade turške, dokler m j ni izuenada prispela pomoč, ki ga je rešila Turkov in vseh neugodnosti. (Dane Gruber, Borba Hrvata s Turci str. 91).
In zares pride obleganim Siščanom naša vojska o pravem času v pomoč, ter jih reši, premagavši v
Pozdravljena, brata Solunska, tisočkrat poslav-jeua apostola slovanska ob slovesnem godu!
—n.
Tomaiiova slavnost.
n.
Z Gorenjskega, 3. julija.
Rojstna hiša Tomauova stoji ua lepem prostoru pod cerkvijo. Zdaj jo njen posestnik narodnjak g. Miha Pesjak, ki je zu slavnost hišo krasno ozaljšal. Slavnostni govornik, gosp. Grasselli, stoječ pred hišo na okiučanem odru, oceujuje Tomanove zasluge: 1. Kako je Toman dijak 1. 1845. govoril prvi javni slovenski govor ua strelišči Ljubljanskem o petindvajsetletnici župana Hradeckega. Ta govor je zložil prvi naš pesnik Prešeren. 2. Kmalo je nastopil javno književno delovauje z „Glasi do-morodnimi", iz kterih veje ideja: „Vse za Boga, vse za svobodo, vse za naroduost!" L. 1858. osnoval je Vodnikovo slavnost v Šiški. 3. Njegovo politično delovanje. Živahna beseda, žareče oko njegovo morala sta ogreti vsakega, kdor ga je slišal potegovati se za svetinje naroda slovenskega. Vsi smo mislili: Ta bode voditelj naroda našega za Bleivveisora. Pa prezgodaj se je utrnila njegova zvezda. Za gorenjsko železnico se imamo njemu zahvaliti; zlasti pa mu je hvaležna „Matica Slovenska", ktero je on ustanovil in bil njen prvi predsednik, v ktere imenu je tudi g. (jrasselli govoril. 4. Pa tudi Kamnagorica ga ima v blagem spominu, kajti več tisoč je daroval za reveže in za bolnico Kamnogoriško. — Združeval je idealne misli s praktičnimi napori, vse za blagor naroda našega. Ko ostanki njegovi razpadejo v prah in pepel, ko nas vse že pokrije hladna zemlja, spominjal se bode hvaležni narod zaslug njegovih. — „S!ava njegovemu spominu!" S temi besedami konča govornik iu iz tisoč grl zadoui „Slava"! „Živio"! Pregrinjalo nad spominsko ploščo, kojo je izdelal g. M urnik iz Radolice, se odgrne. Veteranska godba zaigra nNaprej zastava Slave". Natu zapoje z znano preciznostjo čitalniški pevski zbor pod osebnim vodstvom g. Gerbiča: „Spe-vajte Bogu", solo poje g. Pribil, in potem še: „Pesein koroških Slovencev" , besede Tomanove, napev Gerbičev.
Obed je bil pri g. Kappus-u na vrtu in na kegljišči, kjer so bile provizoričuo narejene mize in s zelenjem ozaljšaue. Med obedom je svirala veteranska godba, pel Ljubljanski čitalniški in Šišenski pevski zbor.
Izmed odličnih mož smo videli tudi gg: S^v e t e c a , Kersnika, M u r n i k a , dr. Tavčarja , župana Mohorja iz Loke, sodnika Polec-a, župana Skofic-a iz Prevoj, B u r-g e r j a iz Smlednika ; notarje: H o f m a n a iz Radoljice, G 1 o b o č n i k a iz Kranja, P 1 a n t a n a iz Zatičine itd. itd.
Težko nalogo, 250 ljudem ob enem postreči, je častno rešil g. AdolC pl. K a p p u s. Omeniti mi je še, da so se obeda vdeležile tudi dve gospodč. sestri ranjkega Lovro Tomaua, kakor tudi njegova druga soproga, sedaj omožena U r b a n č i č , in jedna stričnica, vdova gospa G 1 o b o č n i k iz Železnikov.
hudi bitki Turke. Ko je bilo namreč sklenjeno, da se ima udariti na sovražnika, je bila vojska postavljena v bojni red. Hrvati, ktere jo vodil ban, so stali v prvem bojnem redu, drugemu delu je zapovedoval Andrej Turjaški, a tretji oddelek je vodil .Eggenberg z R8deru-om. To je bilo večidel kouji-štvo. Za njim so prišli ua vrsto pešci, ktere je vodil Žiga Paradeizar.
Precej ko je Hasan paša zvedel, da so se naši nanj vzdignili, prepelje svojo vojsko čez Kolpo našim nasproti. On je ravno obedoval, ko mu je dojavil Memi beg Zvorniški, ki je stražil s četo pešcev prelaz čez Kolpo, da sliši glas bobnov in trobelj, ki so vedno bolj približuje. Paša so je prestrašil ter precej po-prašal pribega Voina, ki je zraven njega sedel, kaj bi moglo to pomeniti? Voin, ki ni mogel verjeti, da bi se bilo naenkrat zbralo toliko kristijanov, mu odgovori, da se približuje bržkone eden od Erdtidovih bratov ali rodjakov, da malo tabor vznemiri. Ali kmalo pribite drugi glasi s sporočilom, da se ne sliši samo glas trobelj, ampak vidi se svitlo orožje iu plapolajoče zastave cele krščanske vojske. (Valvazor XV. 525—526.)
Ko je Hasau paša to slišal, vzdigne se hitro od
Govore pri obedu so imeli: Gosp. Adoif pl. K a p p u s , g. dr. V o š u j a k , ki je med drugim tudi povedal, kako je. Toman, že bolehen, v Mariboru Slovence navduševal, g. M u r n i k , ki se zahvaljuje blag. gospej Urbančičevi, g. B e r I i c in g. Svetec. Pri imenu Svetec smo se spominjali deteljice s štirimi peresi, in to so bili, ob svojem času: Bleivveis, Toman, Svetec, Oosta. Trije listi so že odpadli, le g. Svetec še zeleni. Govorniki se tudi zahvaljujejo Kamnigorici, ki je ta dan res sama sebe prekosila. Škoda, da se je ob treh ploha vlila. Ob uri gre gospoda večidel v Kropo, in zvečer nazaj na Podnart.
Vsakemu sme žal biti, ki se te lepe slovesnosti ni vdeležil.
Spoininjska plošča pa naj poznim vnukom v spodbudo oznanja, da:
„V tej hiši je bil porojen 10. avgusta 1827 DK. LOVHO TOMAN,
pesnik in rodoljub slovenski.
Umrl v Itodauiiu 15. avgusta 1S70.
Postavilo .Slovensko pisateljsko društvo' 18S7."
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. julija. Notranje dežele.
V soboto je bil na Dunaji skupen mini-sterslei svet pod predsedstvom presvitlega cesarja. Posvetovali so se o skupnih in vojaških zadevah. Sklenili so, da se še ne razveljavi prepoved o izvažanji konj. Neka nemška družba je tudi predložila ponudbo, da na Ogerskem ustanovi tovarno za orožje. Ministerski svet je odklonil ponudbo. Ogerski ministri so porabili priliko in sprožili vprašanje o davčni reformi sladkorja in špirita. Sklenili niso uičesa določenega. V soboto so se ogerski ministri vrnili v Budimpešto.
Hrvatska združena „zmerna opozicija" je objavila nastopno izjavo: Sedanje razmere v domovini in posebno volitve v deželni zbor, ki so posledica prvih, nalagajo vsakemu rodoljubu dolžnost, da dobro premisli: kako mora postopati nasproti obstoječim odnošajem ter varovati koristi naroda in domovine. Po temeljitem razmišljanji so se prepričali podpisani virilisti in izvoljeni deželni poslanci, da morejo v sedanjih razmerah potrebam in zahtevam dežele le ua ta način ustreči, ako se združijo vsi oni, kterim je v prvi vrsti na srci, da branijo in čuvajo vse pravice, ki so kraljevini Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji zagotovljene v temeljnih postavah in državnopravni pogodbi. O tem prepričani, smo se združili, da branimo postavue pravice. Pod imenom „zmerne opozicije" zbrali smo se pod zastavo in vodstvom grofa Draškoviča, čegar ime je bilo v teku stoletij na čast domovini, v zadnjem polustoletji zvezano ž njenim duševnim preporodom. Sedanji nositelji imena so se na radost in veselje vseh rodoljubov vzdignili za obrambo postavnih pravic domovine. Kakor smo se mi združili, tako smemo biti tudi prepričani, da bodo naši prijatelji in pristaši izven sabora odobravali zjedinjenje in podpirali z vsemi postavnimi sredstvi; upamo, da se bodo okoli nas združili vsi rodoljubi hrvatski in srbski, kteri žele, da se pred vsem zboljša sedanje stanje naše domovine. V to svrho se je sestavil saborski klub zmerne opozicije in si izvolil predsednikom grofa Ivana Draškoviča. V Zagrebu, 27. junija 1887. Grof Gjuro Jellačic; grof Ljudevit Kulmer; grof Miroslav Kulmer; baron Kosta Rukavina: Marko Bahovec;
mize, ter zapove trobiti in bobnati na vso moč, da se vojska zbere in v bojni red postavi. Po narodni pesni Hasan : Paša stopft ol) potoeii
Grome« boben nosi v roti.
Jezen trdo vanj teleba,
Da razlega se do neba.
Na to se zares njegova vojska hitro zbere ter se prepelje precej čez Kolpo. Bilo je vseh vkup 18.000 najboljih čet, večidel konjikov; druga vojska, med ostalimi tudi Srbi, ktere paša ni pustil čez Kolpo, je ostala v taboru pod zapovedništvom Kurt bega Vučidolskega in Opert bega Hlivanskega, ki sta imela neprenehoma streljati na trdnjavo. (Valvazor XV. 525—526). Hasan paša se je vtaboril pri Otoku v kotu med Kolpo in Odro, ki se tukaj stekate. Ha-sanova vojska se je tako postavila, da jej je bila od zadej Kolpa, na levo Odra, a na desno most, čez kterega je prekoračil Kolpo in kteri mu je imel zavarovati zvezo s taborom. Da kristijane še bolj pokonča, vporabil je zvijačo. On se je uadjal, da se bodo naši v prvem navalu preveč blizu v ujegovo vojsko zaleteli, tako da jih bode mogel obkoliti ter pokončati. Na ta način se je njegov bojni red pro-tezal cele pol milje daleč. (Valvazor XV. 525.)
dr. Igu jat Brlič; Petar Bučar; dr. Fran jo Markovič; Tito pl. Ožegovič; Nikole Šipuš: Milan Stankovič, dr. Fran Vrbanič. — Stranka prava se ni združila s zmerno opozicijo. Že dolgo se je govorilo, da se združijo opozicijske stranke. Vsled zadnjih neugodnih volitev za opozicijo, združili ste se zmernejši stranki: središče in nezavisua narodua stranka. Na Hrvatskem morajo previdni možje gotovo biti zadovoljni, da se je uresničila ta ideja. V slogi je moč! Grofi Draš-koviči pa imajo zaslugo, da se bodo vtrdile iu vre-dile razmere v saboru.
Vnanje države.
Avstrijci nimamo posebnega vzroka navduševati se za Italijo. Kot katoliki moramo obsojati korak italijanske vlade, ki je leta 1870 vzela papežu njegovo deželo. Sploh pa kot avstrijski rodoljubi ne moremo mimo zreti v Italijo, kjer vedno vre iu se kuha. Vlada sama bo težko brzdala vročekrvue prebivalce. Nedavno so v Benetkah asvtrijski konzulat polili s petrolejem in zapalili. Isto so storili v Floreuci ua vili avstrijskega konzula Deniugerja. Ogenj so sicer v obeh slučajih hitro pogasili, hu-dobuežev pa policija ni mogla zasačiti. Odkar je Orispi minister, je irredenta zopet predrznejša.
/Zastava" piše o položaji v Srbiji: Novi finančni minister je sestavil komisijo, da natančno presodi sedanji finančni položaj države. Knjige so bile v največjem neredu. Vendar so toliko preraču-nili, da znašajo dolgovi blizo 300 milijonov diuarov. Državne blagajnice so prazne, davki so za tri mesece naprej izplačani. Tudi je gotov/, da bo posebna komisija izdelala nov načrt ustave. V tej komisiji bodo zastopane vse stranke, iu vsaka stranka bo prosto volila svojega zastopnika. Ko komisija skoučii svoje delo, sešla se bo velika skupščina, da potrdi spromembo ustave. Garašanin hoče s Todoro-vičem ustauoviti novo stranko z imenom „narodua opozicija". Ko so konservativci zgubili zaupauje, imenoval jih je Garašanin uaprednjake. Ker so sedaj naprednjaki zgubili svojo moč, imenovali se bodo narodna opozicija. Pri volitvah bi naprednjaki gotovo popolnoma propali in se pritožev, ."o vladnem pritisku. Zato bi bilo najbolje, da se tajno glasuje pri volitvah, iu Garašanin bi se ne mogel toliko pritoževati. — V Belgrad je prišla iz Niša deputacija 150 meščanov, ki so izročili dve adresi, za kralja in vlado. Ristic jih je vsprejel v soboto ter povdarjal v svojem odgovoru, da se morajo ohraniti prijateljske razmere z vsemi državami. Obljubil je, da bo vlada varčna in zamenila posamezne uradnike z osebami, kterim vlada zaupa. Priporoči! je deputaciji pokorščino oblastvom. — Ogerski listi še vedno dvomijo o odkritosrčnosti Rističevi. Tako piše „Nemzet": Nismo črnogledci, tudi nočemo sumničiti, vendar preteklost Rističeva in njegove zveze, kakor tudi razmere kralja Milana nas ne morejo potolažiti, da mirno opazujemo dogodke v Srbiji. — Srbska vlada je prestavila dosedanjega prefekta v okrožji Podrin-skem, na srbsko - bosenski meji. To je storila iz finančnih razlogov. Kakor poroča „Pol. Corr.", ta prestava nima nobenega sovražnega namena proti Avstriji.
Crnogorsko-turSka meja določuje se že več let, iu vendar še ni vravnana. Iz Skadra se poroča, da je turška vlada poslala Kosovskega generalnega guvernerja in znanega Ali-pašo iz Gusinja v Berano. Tukaj se snidejo turški zastopnik v Ce-tinji, Djevat-paša, in drugi turški in črnogorski komisarji. Upanje je, da bo sedaj meja določena, ker je Ali-paša pregovoril albanske veljavne možč, da ne bodo ovirali dela.
Bolgarsko veliko sobranje je imelo 3. julija prvo kratko sejo in sklenilo, da se uradno iu slovesno pričuo seje 4. julija. Na dnevnem redu je bila včeraj volitev predsednika. Listi poročajo, da bodo regenti sobranju predložili tri kandidate, princa Koburškega, princa Batenberžana in švedskega princa Oskarja. Drugo poročilo pa trdi, da
Bilo je med 10. in 11. uro, ko ste se obe vojski sprijeli. Hrvatske čete, ktere so vodili Iv. Draškovič, Benedikt Juroc in Franjo Orehoc so se sprijele prve s 1000 najboljimi turškimi konjiki, ktere je bil Hasan vojni na čelo postavil. S silnim krikom so spopadejo. Ali ker je bil sovražnik mnogo številneji od naših ter je v prvem trenutku udaril z vso silo na-nje, začeli so se naši umikati, da najdejo zaslombe in pomoči pri ostalih četah. Zato so hitro poslali Vuka Druškoca, odvažnega mladenča k Andreju Turjaškemu, ki je vodil drugi del vojske, da naj se podviza in pride brzo v pomoč prednjim četam. Turjaški potegne na to samokres iz pasa ter ustreli ž njim za znamenje svojim četam, naj napadejo sovražnika; ob enem jim je zapovedal, da ima streljati iz svojih pušek (karabink - sclopeti lougiores po Istvanfyju) najprej prvi red, a potem drugi, iu konečno tretji, tako da so krogle neprenehoma na sovražnika letele. Ta dobra naredba je mnogo pripomogla k sijajui zmagi. (Valvazor XV. 526)
(Dalje prih.)
Kamniških planin raste. Pri ustji Konjskega jarka, na levi obali ondi tekočega potoka, se nahaja in razcveta prekrasni planinski zvonček „Campanula Zoysii". Tudi se tu dobi »Clausilia opproximans" in „Pupa gularis", nekoliko višje zgorej »Pupa Kokeili". Na melinah gore Grohat, blizo ondi, kjer »Kaolin" kopljejo, sem pa ta pot prvikrat zasledil zanimivega in prav redkega polžka „Helix leucozoua var. obireusis" in pa „Pomatias patulus, var. ter-gestinus".
Kdor toraj polžke in rastline nabira, pač brez posebnega truda te ravno naštete in še druge tukaj lahko dobi.
Iz Gorice, 3. julija. Na potovanji kot Vaš »Special-Correspondeut" skozi Gorico k velikim vajam c. kr. mornarice in kopne vojne v Pulji, ko se bode o navzočnosti presvitlega cesarja spuščala v morje oklopnica »Cesarjevič Rudolf" dne 6. t. m., sem zvedel pridši v mesto žalostno novico, da sta se en mladeneč, še le 18 let stari sin uekega mesarja N. in pa ena še le 161etna dekle v saraomoruem namenu vrgla skupaj zvezana v Sočo pod mostom pri Goriški železuični postaji, kjer sta vtonila. Uj nesrečno ljubovanje še nezrele mladine! Odgoja slaba, vse slabo! — Ko bode si. vredništvo »Slov." prejelo to sporočilo, bodem že v Pulji, odkoder Vam bodem že kaj več o tej prej omenjeni slavnosti sporočal.
bo sobranje izvolilo regentom Ie Aleko-pašo. — Z Dunaja se poroča 2. t. m., da je oudi A. Vogorides (Aleko-paša) že tri dni. Vogorides potuje s svojo soprogo za zabavo iu se vrača iz Fraucije. Časniki ugibljejo, da je njegovo potovanje v zvezi z bolgarskim vprašanjem; te kombinacije pa nimajo nobene podlage, ker Vogorides do sedaj ni občeval še z nobenim političnim veljakom.
Nemški vladni listi vedno povdarjajo prijateljske razmere z Rusijo, in vendar se pri mnogih prilikah pokaže, da prijateljstvo ni odkritosrčno. Sedaj se jeze Nemci, ker je dal car ukaz, da tujci ne morejo kupovati ob meji posestev. Zato pa sedaj nemški listi svetujejo, naj nemški kapitalisti ne kupujejo ruskih vrednostnih papirjev, temveč vse pro-dado. Nemci hočejo na ta način izpodkopati ruski kredit; to se jim je že precej posrečilo, ker je po evropejskih borzah padla cena ruskemu papirnemu rublju.
V Frankobrodu ob Menu se je pričelo včeraj deveto nemško zvezno streljanje. Tudi iz Avstrije se je odpeljalo mnogo strelcev v nemško mesto. Z Dunaja se je v nedeljo pripeljalo v Frankobrod okoli 50 strelcev pod vodstvom »trdega Nemca" Vanička. Ta pragerrnau pozdravi zbrane strelce in reče med drugim: Avstrijski strelci so prišli kot Nemci, da se vdeleže nemške slovesnosti, kot člani velike družine, ki zaupljivo obrača svoje poglede do matere »Germani je".
Francoski radikalci še vedno napadajo vlado, ker je prestavila generala fioulaugera v Olermont-Ferrand. To prestavo imenujejo veliko krivico. S tem pa le množe sum, da so z Boulangerom nameravali skleniti zvezo proti vladi. — Dalje očitajo zmernim republikancem, da so izdali republiko, ker so se zvezali z desnico. Trdijo, da sta kardinal Lavigerie in škof Mermillod posredovala pri skrivni zvezi. Ker pa je papežev nuncij, mnsgr. Rotelli, obiskal barona Makaua, kjer se jo ob enem sešlo več članov desnice, kriče radikalni listi, da je vlada francosko republiko izročila in izdala papežu. — Rochefort celo. trdi, da bo vlada zopet poklicala nazaj pregna„ i redovnike. Poslanca Granet in Palletan sta bila pri ministru vnanjih zadev in ga vprašala, kaj misli storiti zaradi obiska nuncija Rotellija pri baronu Makau-u. Flourens odgovori, da mu ni ničesa znanega; ko natančneje zve, odgovoril bo zbornici. — Ako hoče vojni minister izvršiti novo vojaško postavo, moral bo zvišati stroške za armado. Ustanoviti hoče 13 novih ko-ujiških polkov, in podčastnikom preskrbeti službe. L. 1881. so sicer obljubili podčastnikom gotove službo, kedar doslužijo 10 do 15 let v armadi. A to se je redko zgodilo, ker so poslanci navadno skrbeli za svoje prijatelje in znance. Sploh uovi vojni minister zelo skrbi za armado in mu ne bo mogoče znižati vojaških stroškov. — Ker je Deroulede nedavno ostro govoril proti Nemcem, ohladilo se je v mnogih krajih zanimanje za rodoljubno zvezo. Mnogi člani in ustanovniki so že odstopili, ker nočejo podpirati prijateljev Boulangeru.
Iz Pariza se poroča, da so Muktar-paša in druge vplivne osebe nagovarjali sultana, naj ne potrdi pogodbe glede Egipta. Ker je grof Monte-bello odločno ugovarjal pogodbi, gotovo je ne bodo potrdile vse države. Ako sultau prepusti Angležem Egipt, gotovo bodo nektere države zahtevale odškodnino od Turčije. Če Angleži ostanejo v Egiptu, zasedli bodo Francozi Sirijo, kjer imajo že dolgo časa svoje koristi in take pravice, kakor Angleži v Egiptu.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljanske okolice smo prejeli ta-le »popravek": Častiti gospod vrednik! V Vašem cenjenem listu dne 14. junija 1887. št. 132 v članku »Iz Ljubljansko okolice" je dogodek spisan na izmišljeni podlagi, prosim, sklicujoč se na § 19. tisk. zakona, da se poročilo popravi v sledečih točkah:
1.	Ni res, da bi se bila tisti dan, ko sta Janez Cirar ali Janez Vidmar smrt storila, pri meni na-pila, bila sta v gostilni pri mokarji.
2.	Ni res, da bi se bil Miha Trček v moji hiši s smrdljivim šnopsom zalival, on ui nikake pijače niti od mene niti od kakega druzega iz moje obitelji dobil.
3.	V moji hiši Mihe Trčka 5. dan juniju uikdo •videl ni.
4.	Ni res, da bi bil 15 let stari hlapček moj v hlev gredoč svojega brata mrtvega uašel, kajti na kmetih hlapci in hlapčki v živinskih hlevih spijo.
5.	Ni res, da se na močvirji žgauje iz spridenega piva napravlja ter pije. Dobiva se od tvrdke A. Mayer v Šiški h. št. 65. Iz spridenega piva se d A le jesih narediti, a nikakor no žganje. — V Lipah, dne 27. junija 1887. M. Peruzzi.
Temu »popravku" dostavlja naš dopisnik naslednje pojasnilo: Jaz sem »Slovencu" v štev. 132
dne 14. junija t. 1. poročal iz Ljubljanske okolice resnično in odkritosrčno, kaj da žganje dela na močvirji in da so trije v teku nekaj mesecev na Ljubljanskem močvirji nagle in neprevidene smrti umrli vsled obilnega žganjepitja. Prvega, Janeza Cirarja, našli so v grabnu mrtvega, ker je iz gostilne gredč vsled preobilo vžitega žganja padel in žalostno končal življenje. Drugi, Jan. Vidmar, 201etni mladeneč, je na pepelnično sredo v družbi pijanih tovarišev se zalival z žganjem, ktero se je vnelo v njem, ter mu končalo mlado življenje. Tretjega, 29Ietnega mladenča Miha Terčka, so pa v živinskem hlevu Martina Perucija našli mrtvega. Nesrečni mladeneč je v nedeljo proti večeru 5. junija pri Martinu Peruciju na močvirji neizmerno pil strupeno žganje, iu po noči v hlevu nagle neprevidene, grozne smrti umrl.
Ker mi pa, č. g. vrednik, sporočate, da Martin Peruci tirja, naj se popravi, kar sem v št. 132. v dopisu iz Ljubljanske okolice pisal o nesrečni smrti Miha Terčka; zato mi blagovolite dovoliti, da še nekoliko bolj natanko pojasnim žalostni dogodek o M. Terčku.
Janez Cirar in Janez Vidmar, o kterih tudi jaz nisem pisal, da bi se bila napila pri Peruciju, pokopana sta bila pri sv. Krištofu v Ljubljani, Miha Terček pokopan je pa na pokopališču fare sv. Martina na Igu, kajti pohištvo Martina Perucija ua močvirji, kjer je Miha Terček žalostne smrti umrl, pripada Ižanski fari. V nedeljo 5. junija so v pohištvu, in sicer zarad vročine pod kozolcem, pod tako imenovano »tribo" Martina Perucija strupeno žganje pili sledeči fantje: Kozlerjev hlapec, po domače Peteln, bratje France, Janez in Miha Terček. Sosedje enoglasno trdijo, da so pivovarsko, to je iz pive ua-pravljuo žganje pili, kterega so donašali iz Perucijeve gostilne in ga jim je žena njegova dajala. Ko so se imenovani fantje vpijanili, vlekli so se v Perucijev živinski hlev, kjer so tako omamljeni popadali, da se je Peteln, seveda v nezavesti, vlegel čez Miha Trčka, kterega je proti jutru njegov brat Janez mrtvega našel, kar je sam naznanil. Ko se dobro zdani, zaukazano je bilo hlapcu Francetu Trčku, da naj svojega brata k materi v Tomišolj popelje, kar se je tudi zgodilo; prepeljau je bil na vozu iu s konjem M. Perucija. Kmalo potem klicali so ogledo mrličev, kteri je našel truplo umrlega groznega pogleda, kajti njegovo truplo bilo je začrnelo, in ves dogodek bil je naznanjen si. c. k. deželni sodniji.
To, gospod vrednik je istina, kar morejo tudi vsi bližnji sosedi dokazati in tudi pričati, da Martin Peruci ubogemu ljudstvu na močvirji strupeno žganje prodaja, ktero, kakor pripovedujejo, tudi sam izdeluje iz vode iu špirita.
Pred kratkim zopet so komaj rešili nesrečne smrti uekega fanta z močvirja, kteri se )e pri postavljanji mlaja smrdljivega žganja napil.
Naj bi toraj dotične gosposke po svoji moči omejevale žgaujepitje na močvirji, da rešijo ubogo ljudstvo časne iu večne pogube.
Svoje poročilo potrdim s svojim lastnoročnim podpisom, za kterega vsak lahko izve pri vredništvu »Slovenca".
S Šenturške gore, 1. julija. »Kdor ni za boljšo rabo, naj varje dom iu babo" — te besede vojaške pesmi Prešernove so mi včeraj zjutraj šinile v glavo ter me tako dolgo nadlegovale, da sežem po svoji potni torbici in palici, iu zapustivši dom, uberem pot v lepo dolino Kamniške Bistrice. Vreme se mi je kaj ugodno kazalo za kak daljni izlet, ker po hudem ponočuem nalivu prejšnjega dueva jelo se je na uebu polagoma vedriti in mi je obetalo vspešno uabiro polžkov, kar se je tudi zgodilo. A ni me volja nadrobno naštevati vsega, kar sem ua tem popotovanji stakuil in pobral, marveč hočem le opozoriti prirodoljube na nektere bolj zanimive stvari, koje poleg Stranj in koj pri vhodu v Kamuiško Bistrico zdaj lahko pobero brez truda. Nekaj korakov od raztresene vasi, Županjenjive po imenu, proti Bistrici se po dolomitnih rebrih gore Grohat prav bujno razcveta lepa rastlina »Drypis spinosa". Razun tega kraja imenuje Fleischmann v svoji knjigi, »Flora Kraiu's", šo tri druge, kjer se v naši domoviui nahaja ta rastlina, in sicer: Nanos, pri Ljubelji, in pri Savici. Jaz pa sem jo tudi dobil v Kokriški dolini in sicer v Robeh zgoraj nad Rob-lokom, ua plazeh velikega Zvoha in Grebena; potem v Suhadoluikovi dolini v znožji Grintovca. Včeraj pa sem jo zapazil celo na levi obali Kamniške Bistrice blizo vhoda v Konjski jarek, kar očitno kaže, da ta zanimiva cvetlica gotovo kje po rebrih
Domače novice.
(Zvonovi za stolno cerkev v Sarajevu), ktere podari bratom Bošnjakom škofija Ljubljanska, so že vliti in neki prav dobro ubrani. Da se vsakdo lahko prepriča na lastna ušesa, kaj bodemo darovali, in čuje zvonove, ki bodo v stolnem mestu Bosne peli slavo božjo ter spričevali bratsko ljubezen Slovencev do katoličanov Boseuskih, bode v četrtek, to je 7. julija ob 5. uri popoludne pri tukajšnjem c. kr. dvornem zvonarji g. Albertu Sam a s si v njegovi delavnici v pričujočuosti premil. g. knezoškofa dr. Jakoba Missia zvouenje za poskus 11 jo z vsemi šesterimi za Bosno uameujeuimi zvonovi. Ker bodo potem zvonovi, kakor hitro mogoče, odposlani v Serajevo, vabijo se vsi prijatelji lepega zvoneuja in zlasti mnogobrojni dobrotniki, naj ne zamude te lepe prilike.
(Slovenski jezik ua e. kr. učiteljiščih v Ljubljani.) Te dni se vrše zrelostni izpiti na tukajšnjem moškem in ženskem c. kr. učiteljskem odgojevališči pod vodstvom c. kr. deželnega nadzornika g. Jakoba S m o 1 e j a, ktere, kakor za gotovo izvemo, obiskuje tudi blagorodni deželni predsednik g. baron Andrej W i u k 1 e r sam. Upamo, da se bosta imenovana visoka gospoda osebno prepričala, kako vneti so tam uokteri gospodje za slovenščino, in kako se spolnuje ministerski odlok za bogočastje in uk z dne 1. aprila 1881, številka 2178, osobito glede četrte točke. Odlok tako-le slove: 1. »V slovenskem učnem jeziku se ima podučevati a) na moškem učiteljišči : v veronauku, v slovenskem jeziku, v matematiki in geometerskem risanji, v prirodopisji, v sadjereji iu v specijelni metodiki teh naukov; b) na ženskem učiteljišči: v veronauku, v slovenskem jeziku, v aritmetiki in geometerskem oblikoslovji, v ženskih ročnih delih in v specijelni metodiki teh naukov. — 2. V drugih naukih se ima podučevati v nemškem učnem jeziku. — 3. Pri poduku v petji se gre posluževati nemških in slovenskih pesni. — 4. Pri podučevanji v vseh drugih naukih naj se ozir jemlje, kar moči, na slovensko in nemško terminologijo in pri praktičnih vajah ter pismenih izdelkih, ki so ž njimi združeni, gre se ozirati primerno na oba deželna jezika."
(»Glasbena Matica") v Ljubljani oddaje s prihodujim šolskim letom 1887/8 službo goslarskega učitelja proti letni plači 600 gld. Prosilci morajo biti tudi zmožni podučevati vsaj prvence na klavirji iu kakega slovanskega jezika. Prošnje s svedočbami naj se pošljejo najpozneje do 20. avgusta t. 1. društvenemu predsedništvu.
(Delavsko pevsko društvo »Slavec") razpošilja jako lično natisnjeno vabilo na slavuost razvitja društvene zastave dnč 10. julija 1887. V 6oboto 9. t. 111. bode zvečer ob 9. uri serenada pri blag. gospej kumici iu njeni namestnici. V nedeljo bode ob 1/911. uri v cerkvi sv. Jakoba sv. maša, pri kteri poje »Slavec". Po sv. maši bode na trgu sv. Jakoba imel g. dr. Jos. Vošnj a k
slavnostni govor, potem se vrši zabijanje žebljev in izročitev zastave zastavonoscu. Pred govorom poje zbor Jenkovo »Molitev", in po govoru Forsterjevo kantato „Naša zastava". Ob 1. uri popoludne bode v čitalnici banket, ob 4. uri popoludne ua Kozlerjevem vrtu velik koncert in še druge veselice (kegljanje, streljanje, tehtanje). Vstopnina za koncert je 20 kr. za osebo. Polovica čistega dohodka namenjena je družbi sv. Cirila in Metoda.
(Slovstvena novost.) Ravnokar je v drugič priletel g. Kržičev „Angeljček." Kakor nalašč za čas bližnjih šolskih počitnic! Le urno po njem šolarji in šolarice pa vsi prijatelji nežne šolske mladine. Kaj več še pregovorimo o krasni knjižici pozneje.
(Na včerajšnji somenj) prignali so živinorejci 1684 komadov živine. Konj je bilo manj na sejmišči, kakor druga leta, ker še ni preklicano izvažanje konj v Italijo.
(Na c. kr. državni nižji gimnaziji v Kranji) vršile se bodo (poletne) vsprejemne skušnje za za vstop v I. razred dne 15. in 16. julija. Vpisovalo se bode 15. julija dopoludne od 9. do 12. ure. Spremljani od svojih starišev ali njihovih namestnikov oglasiti se morajo učenci pri ravnateljstvu z rojstnim listom in šolskim spričevalom ter plačati 2 gld. 10 kr. vsprejemuine in 1 gld. prispevka za učila.
(Iz Ilogatca) se poroča „L. Ztg.", da je prišel v ondotne kopeli msgr. Francesco Segaro, škof in apostolski vikar v srednji Afriki. Z njim je tudi mlad duhovnik zamorskega rodu, Daniel Sorur Pharin Dem. Kedar črni duhovnik bere sv. mašo, polna je kapelica radovednih gostov. Pharim Dem govori francoski, angleški, italijanski, arabski in latinski ter vzbuja občno pozornost s svojim prijaznim in vzglednim obnašanjem.
(Promet na Celjskem trgu) mora biti jako živahen, kajti svota, ki so jo vplačali vsi tisti v prvi polovici letošnjega leta, ki so na Celjskem trgu kaj prodajati hoteli, znaša 1003 gold. 38 kr., proti 951 goldinarjev 83 kr. v prvi polovici lanskega leta. Ljudi, ki so to tržnino vplačali, je bilo 21.000, toliko namreč se je izdalo dotičnih listkov. Doklade od vpeljanega piva se je plačalo 182 gld. 5 kr., od žganja in drugih opojnin 421 gold. 28 kr. Skupna svota dohodkov te vrste pri občinski blagajnici Celjski znaša v prvi polovici t. 1. 1606 gold. 63 kr. Za izpeljan špirit se je izplačalo 96 gold. 34 kr., in je čistega dohodka 1510 gld. 29 kr. — Redarstvo je imelo precej posla z nerodnimi ljudmi. 14 oseb je prijelo zarad doprinešenega hudodelstva, 105 pa zarad raznih pregreškov in prestopkov. Zarad beračenja zaprli so 45 oseb, in ravno toliko potepuhov so spravili pod ključ. Z določbami zarad živinske kuge prišlo je navskriž poldrugi sto ljudi, od kterih je prišlo pod ključ 102. Redarjev, pravi eden mostnih očetov, da imajo tudi v Celji premalo, kar se od dne do dne bolj čuti. No, veliko jih res ni, kajti ves redarski status obstoji iz štirih mož, enega vodnika iu enega stražmeštra. Tujcev prihaja čedalje več v mesto, beračev je pa tudi vedno več, kakor bi rastli iz zemlje. Vse to zahteva obilneje javne pozornosti, ktera se pa d& doseči le s pomnoženim redarstvom. Sicer so pa mestni očetje z dosedanjim službovanjem redarjev popolnoma zadovoljni, in so sklenili, izreči jim javno priznanje. Kakor se meni zdi, bi bilo tako javno priznanje v podobi c v e n k a redarjem najbolj všeč.
(Soinnji v Celji) se bodo nekoliko predrugačili. Do sedaj so jih imeli: v soboto po predpostni sredi, 1. maja, 15. junija, 10. in 28. avgusta, 21. oktobra in 30. novembra, ter se je poleg kramarskega blaga tudi živina prodajala. Po novem bodo pa veliki somnji, kjer bo kramarsko blago in živina ob enem na prodaj, le trije, in sicer: v soboto po sred-postni sredi, 21. oktobra in 30. novembra; na druge smajne dneve bo pa le živina na prodaj.
(Umrl je) č. g. Anton Olivo, župnik v po-koji, dn6 30. junija v Goriški nadškofiji. R. I. P.
(ltalijausko šolsko društvo „pro patria") imenovalo je učiteljico na privatni ljudski šoli v Pod-gori poleg Gorice gospo Rozino Lavro Vielmietti, rojeno N a n u t, otročjemu vrtu voditeljico pa g. Natalijo K o r š i č. Obe ste Slovenki in bote širili italijanski jezik med podgorskimi Slovenci.
Razne reci.
—	„Katoliško Tiskarno" so ustanovili nekteri zavedni katoličani vKremsu na dolenjem Avstrijskem. Veliko so morali zaprek odstraniti in mnogo žrtvovati, da se jim je posrečila naprava. Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla je prošt dr. Anton Kerschbaumer prav slovesno blagoslovil novo tiskarno na čast šv. Jožefu.
—	Olje v morji, kadar je razburjeno in viharno, umiri valove. 4. decembra 1882 so to poskusili pri vhodu luke mesta Aberdeen v Škociji. Pihal je silno jugo-vzhodnik, valovje visoko, čez molo pljuskali so valovi; vsaki ladiji bilo je nemogoče varno dospeti v zaliv. Kapitan Brice, zastopnik kupčijskega urada, in gosposka luke bili so pričujoči. Brizgalke so bile pripravljene; nataknili so široke cevi, skozi ktere so brizgali v morje mesto navadnega olja pa mrožovo ribjo mast. Ko se je začelo brizganje, so še valovi srdito zaganjali se ob molo. Cez 20 minut pa je polagoma ponehala viharna razburjenost valov in ladija je bila v stanu pripluti v luko s primerno varnostjo. 280 galon (galona 4 5 litrov), toraj 1260 litrov te ribje masti so porabili. — Pri tej priliki naj bode omenjeno, da mrož spada med plitvonožce, živeče v morji. Mrož je najhujša morska žival te vrste. Dolg ed 18 do 20 čevljev, ima v zgornji čeljusti dve strahoviti okli, s kterimi se grdo koljejo med seboj, pa tudi človeku so grozni. Hrana so jim školjke in se odebele, da so težki po 15 do 20 centov.
—	Zgradbeni stroški vesoljnih železnic na svetu, v obsežji od 500.000 milj dolgosti, računijo se na 26.000,000.000 dolarjev. Upravni stroški in dohodki teh železnic znašajo pa gotovo trikrat tolikošnjo svoto.
—	Dober izgovor. Nek ponočen čuvaj vsede se truden na klop in trdno zadremlje, mesto da bi čuval in ure klical. Nadzorujoči čuvaj najde ga spečega, strese ga ter mu očita njegovo malomarnost. — „Vidite, gospod nadzornik, pravi še ves zaspan, jaz sem hotel ponočnjakom pokazati, kako da morajo po noči spati, pa ne okoli se vlačiti.
—	Ne marajo lenuhov. Mesto, kterega se morajo lenuhi ogibati, zove se Rising-Sun v Texas-u. Bivala je tam obitelj, ktera je svoje polje jako malomarno obdelovala. Prihodnji dan pride 20 sosedov, ter zaukažejo lenuhom delo ponoviti in bolje napraviti. Ob jednem jim vel6, da naj v prihodnje redno tako obdelujejo — ali pa drugam gredo. — Jako hvale pa posnemanja vredno postopanje. Lenim delavcem, koji žepe prazniti pomagajo, bilo bi tudi pri nas dobro na prste gledati, ali jim pokazati — cako se pete brusijo!
—	Zakaj se noče oženiti? Mož boljšega stanu, tridesetleten, se ni hotel oženiti, akoravno so mu prigovarjali od vseh strani. Ko ga vprašajo, zakaj da ne? odgovori, ker je ženstvo boljega stanu dandanes kakor cvetje na polji. „Kako to?" ga začudeno prašajo. „Tako-le: Ne sejejo, ne žanjejo, ne predejo, hočejo pa vendar lepše oblečene biti, kakor Salomon v vsi svoji krasoti."
Telegrami.
Levov, 5. julija. Oesarjevič je zjutraj odpotoval. Prebivalstvo ga je navdušeno pozdravljalo ; cesarjevie se je premilostljivo poslovil in ponavljal svojo zalivalo za nepo-zabljivi vsprojem.
Zloczov, 5. julija. Cesarjevičevo potovanje do tti je bilo pravi slovesni obhod. Odpeljal se je dalje v vozu skozi Masov, Podhorce. kjer so ga burne pozdravljali; v Pieniaki se ustavi štiri ure.
Berolin, 5. julija. Cesar je sinoči odpotoval v Ems.
London, 5. julija. Avstrijska cesarica prišla je včeraj v Harvich in odpotovala v Cromer.
Carigrad, 5. julija. Mahmud paša je odpotoval na Kreto, da pomiri prebivalce.
Umrli ho:
1.	julija. Fran Strojan, delavčev sin, 2 loti, Stroliške ulice št. 8, škarlatica. — Franca Tome, lončarjeva hči, 3 lota, Stre-liške ulice št. 8, škarlatica. - Marija Kalan, strežnica, 72 let, Frančiškansko ulice št. 8, Bpridenjo jeter. — Marija Plankar, delavka, 30 let, Sodarska steza št. 4, oslabljenje krvavljenje želodca.
2.	julija. Fran Mittermaior, delavčev sin, 4 inea., Tržaška cesta št. 20, jetika.
3.	julija. Alojzij Zabavnik, delavčev sin, 13 let, sv. Potra cesta št. 13, Meningitis. — Neža Brajer, gostija, 78 let, Konji-šne ulice št. 4, Marasinns.
V boln išnici:
26. junija. Janez Dolenc, mizar, 29 let, jetika.
29.	junija. Jakob Rode, dninar, 40 lot, Careinoma.
30.	junija. Gašper Košir, kovač, 49 let, Vodenica. — Marija Breskvar, gostija, 30 let, jotika.
1. julija. Mihael Moškorc, kajžar, 42 lot, Poriearditis.
T n J ci.
3. julija.
Pri Maliču: Peter Mally, tovarnar, iz Tržiča, — J. Ja-vornik, posestnik, z Vrhnike. — .Janoz Fajdiga, trgovec, iz So-dražiee. — Julij Potorin, e. k. profesor, z soprogo, iz Roko. — R. \Valko, zasebnik, iz Roko. — B. Kolin, trgovoo, iz Reke.
Pri Slonu: Stolz, Woinbergor, ITuber, Miiller in Weil, trgovci, z Dunaja. — Strauss, Kobingor in Fertl, trgovci, iz češkega. — Rudolf in Jožef Strnad, zasebnika, iz Tabora. — M. Woiinersheimer, potovalec, iz Nemčije. — Julij IJauer, trgovec, iz Budimpešte. — A. Rarter in 1. Krlachor, zasebniei, iz Koroškega. — M. Billor, potovaloo, iz Gradca. — Rikard Merlin, potovalec, iz Koroškoga. — P. Rieder, mesar, iz Koroškega, — Pavel Razboršek, uradnik, z Iga. — Markgraf, c. k. poročnik, iz Tirolskega. — Vorboshubor, Schopitz, Kermau-ner, trgovci, iz Tirolskega. — Reza Kenda, zasebnica, iz Gorico. — Karol Kaučič, trgovoo, z Razdrtoga. — Jerančič, posestnik, iz Idrijo. — J. čerov, posostnik, z Oola. — K. Haring, potovaloo, iz Ljubljane.
Pri Bavarskem dvoru: T. Scholle, potovalec, z Dunaja. — Janez Baumgartnor, potovalec, iz Brna. — Jano/, Ho-fer, potovalec, iz Tirolskega. — Bernard Misehitz, mesar, iz Koroškega. — Marka Šutej, potovalec, iz Starega trga. — M. Kra-mer, posestnik, iz Kočevja. — Samide, kupčovalec, iz Staro Loke. — J. Križo, trgovec, iz Staro Loke. — Jožef Kornitzor, zasebnik, z družino, iz Roke. — Rafael Kundic, mesar, iz Vo-lovske.
Pri Južnem kolodvoru: Jungvvirth, ravnatelj, z soprogo, iz Gorenje Štajerskega. — J. Deiuscher, potovalec, iz Železnikov. — A. Louc, zasebnik, iz Šmartna. — Emil Pollak, tovarnar, z Dunaja. — E. Schwarz, trgovec, iz Gablonca. — Pauspertl, hči zdravnika, iz Moravskoga. — Janez Baar, zasebnik, iz Istrije. — A. Marošič, zasobnik, iz Reko. — Ka-lister, trgovec, iz Gorico. — A. AtTleton, hribolazee, iz Anglije.
\V. Kafka, potovalec, z Dunaja. — E. Gorstner, zasebnik, z Dunaja. — Satom, trgovoe, iz Štajarskega. — Karol Pclzl, c. k. policijski svetovalec, iz Trsta. — KtVendi Borqui, turški poverjenik, z soprogo, iz Roke. — L. Griin, trgovski pomočnik, iz Vu ko vara.
Pri Avstrijskem caru: Franc Lokar, poštar, iz Novega mosta. — Leopold Ahačič, tovarnar, iz Tržiča. — Franc Šiška, kovač, iz Tržiča. — Anton Supan, tovarnar, iz Brez-nice. — Anton Poljšak, zasebnik, iz Šturije.
Pri Virantu: Alojzija Govaneg, soproga trgovca, iz Metlike. — T. Hrehorič, soproga trgovca, iz Metlike. — An-tončič, posestnik, iz Slavonijo. — Poče, posestnik, iz Ptuja. — Alojzij Hočevar, posestnik, iz Želimlj.
Vremensko .sporočilo.
Čas
opazovanja
Stanje
zrakomora v mm
TTTi. zjut. 2. u. poj). 9. u. zve«.
toplomeru po Celzij«
010
dež
~74Ž10 + 15 4 brezv. megla 739-94 +26 0 si. vzh. del. jasno 739 56 -j-17'6 brezv. jasno Zjutraj megla, potem jasno, popoludne oblačno in nekoliko dežja, potom jasno. Srednja temperatura 19'7° C., za O S" nad normalom.
Veter
Vreme
P a ^ n 3 S
s
ag
Oun»J((kH borza.
(Telegralično poročilo.! 5. julija.
Hapirna renta 5"jo pu JUU gi (s 16% davka) Sreborna . 5% ., 100., (s 16% davka) 4 h avstr. ziata renia. davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcijo
London .......
Srebro.......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemško marke

81	gl. 45	kr.
82	.	95	., 113	.	-	„
96	.	8ii	„
889	„	-
281	„	20
126	„	60	„
10	"	03	"
5	„	95	„
62	„ 30	„
a*-
za učitelje, učiteljice in prijatelje šole.
v petindvajsetletni spomin smrti
A. M. SLOMŠEK-A.
Spisal F r. J a m š e k,	(1)
nadučitolj in bivši e. k. okr. šol. nadzor, v Reiohenburgu.
Cena brošur, iztisu 1 gl., v platno vez. 1 gl. 20 kr., po pošti 10 kr. več. — Naroči so leliko v vsakoj bukvami ter pri
založniku ./. li. Milic-u,
v Ljubljani, Stari trg št. 10.
»WTtTT»«HKHHtIIIHHHHHU
Izvožno marčno pivo
v Mtcklonicnli	(25)
dobiva so v pivovarni Janeza Perlcsa v Ljubljani v zabojih po 50 stoklonic, steklonice z 6/,0 L. „ ,, SO „	.. '/.o