UDBUIHI, NEDELJK, 4. ■mm im ttfttffcrfftktto TUBTJg IZMfM Ceno la su CUi]i m uka Cuapisno-uMtniiiu pod)«!]« HmaalB porotmMi — Direktor: Budi Janbuba — Glavni In odgovorni UMalk: W|4 VoAnjak, — Za tis k odgovarja franc Pleva*. — uradnattvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica Štev. 1 ln a telefon Stav. 2S-SSS do 1Mb — Opreval Ljubljana Tomšičeva ulica štev m. telefon Štev. OSO do 1I-III — Oelasni oddelek:-Ljubljana. Titova eeata St. V. talatoa St. 1HH. ga ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 11-01. — Poštni predal Stev. n — Tekoči rač U-KB ■ Mil — Maaalbia ■6T«JWltn> IMdia ajbolj tragična izjava Vodja opozicije Gaitskell je pozval konservativce, naj zamenjajo ministrskega predsednika Od (talnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca« LONDON, 3. nov. (Po telefonu). »Današnji odgovor vlade Imamo za najbolj tragično izjavo, ki je bila izrečena v tej hiši od leta 1939.« S temi besedami je vodja opozicije Gaitskell danes v britanskem parlamentu napadel Anthonyja Edena, ki ni hotel ničesar slišati o priporočilu OZN. Samo nekaj minut pred tem Je britanski ministrski predsednik obvestil parlament o britanskem odgovoru Generalni skupščini OZN, o odgovoru, ki v bistvu pomeni zavrnitev poziva za prekinitev ognja. Ton, ki se redko sliši Današnji dan je bil v britanskem parlamentu najbolj'buren. Človek je irasd občutek, kok da je ena stran nenadoma začutila, da ni rešitve pred grozno nevarnostjo, v (katero jo peha druga stran. Tisti trenutek. ko so bile očitne skrajne posledice, je vodja opozicije izrekel poziv, za katerega bodo žele naknadne ugotovitve pokazale, ali je bil v novejšem času že zabeležen v parlamentarnih analih. Gaitskell je pozval konservativne poslance, naj razrešijo svojega ministrskega predsednika, rekoč: -Če Eden želi, da se naša država reši nevarnosti, v katero jo je spravila vlada, potem je samo ena pot, in sicer sprememba v vodstvu vlade.« To je bil nag bolj dramatičen trenutek v parlamentu in od časa do časa je bilo slišati besede, ki jih doslej -na "VVestmin-stru n; bilo slišati. Obrambni minister je pojasnil, da je bil ukaz za prvo bombardiranje egiptovskih letališč dan ob 16. Uri, ob 16.15 .pa so bile že vrže- -elej. S svojim dejanjem vlada samo podira'OZN, fcl jo je Eden zato, da se vzpostavi mir med britanski komentatorji in di- Doslej ni Izrael z ničimer po-plomatski svetovalci sprejeli za- kazal, da to nameravata storiti, misel Lesterja Pearsona 0 usta- pa tudi Britanija dn Francija ni-novitvi policijskih odredov OZN sta pokazali, da to želita. Lena Srednjem vzhodu, je mogoče ster Pearson, kot j« znano, Sue-razumeti na dva načina: ali kot za ni niti omenil, Britanijo pa pritisk na vlado, da to sprejme, zanima to bolj od vsega druge-alj pa kot nasvet Whlte Hallu. Na podlagi vsega, kar je bilo doslej rečeno, je stališče britanske vlade naslednje: intervencija v Suezu je bila storjena ob neki priložnosti imenoval »up človeštva.' Ali - je sedaj še Egiptom in Izraelom, ke.r niso verjeli v učinkovitost OZN. Vi- kakšno upanje, da bo OZN lah- deti je, da obstaja sedaj^tudi ko uspešno delovala v primeru kake nove mednarodne krize? »Ali se ministrski predsednik zaveda« — je dodal vodja opozicije — »da tej neizzvani agresivni akciji pod plaščem politične akcije lahko sledi in bo skoraj gotovo sledila druga morebitna agresija v svetu in da bomo mi najbolj trpeli od vseh zaradi tega, kar je vlada sedaj storila?« S tem je mislil Gait-skell že na nov primer. Dodal je, da bi vlada s sprejemom priporočila OZN mogla pridobiti še nekaj ugleda in moralne pravice ter j« zaključil z besedami: »Ce bi bilo to storjeno, bi se OZN tisočkrat laže ukvarjala i madžarskim položajem«. Pogoje, ki jih je britanski ministrski predsednik poslal Generalni skupščini OZN, je vodja opozicije označ'1 kot pogoje »izsiljevanja« in upiranja OZN- Trdil je. da vlada nima moralne dvom glede učinkovitosti Pear-sonovega predloga, ker ta n« jamči, da bo glavni britansko-'francoski cilj v Suezu dosežen. Ni znano, kaj se dogaja po diplomatskih kanalih. Pearson je • menil s svojim predlogom, naj bi sile OZN prevzele vlo-go »policajev«, ki bi se ukvarjali s popolnoma določenim opravilom — patruljiranjem na meji med Izraelom in arabskimi državami, toda z domnevo, da se Izrael umakne v okvir svojih meja. ga. Prav zaradi, tega se je spustila v to avanturo. Nezaželen triurni " Z nemirnim srcem in nemirno \iestjo se pripravljajo Britanci na weekend, ki ne obeta običajnega brezskrbnega počitka brez težkih misli. Nocoj se ministrski predsednik obrača na ves nador, jutri pa bo storil to tudi vodja opozicije. Brez dvoma bo to vodja opozicije napravil mnogo laže kot ministrski predsednik, kajti trenutno-je vodja opozicije bliže pojmovanju ljudstva. To je morda najbolj vznemirljiv in doslej najsveitlejši trenutek v njegovi karieri. Toda morda bi smeli verjeti Bevanu, ki je skrušen dejal, da takega.-triumfa opozicija ni želela. M. Radoičl 6 ‘ AGRESORJA POSTAVLJATA POGOJE PARIZ, 3. nov. (AFP). — V Pariza se izdali skupno francoskp-britansko deklaracijo, ki pomeni odgovor na včeraj izglasovano resolucijo izrednega zasedanja Gener. skupščine OZN, v kateri je 64 držav enodntao obsodilo angle-francosko-lzraelski napad na Egipt. Besedita tranooeko-t>ri-tanske deklaracije se «lasi: Britanska in francoska vlada sta • največ J« pozornostjo proučili resolucijo, ki jo je Generalna skupičtaa sdruienih narodov sprejela 2. novembra. Vztrajata pri svojem stališču, da je treba še naprej nnjno opravljati policijsko akcijo ca preprečevanje sovražnosti, ki grocijo Sueškemu prekopu ln' da se te sovražnosti ne bi ponovile ter da bi se odprla pot za dokončno rešitev izraelsko-arabske vojne, ki ogroža zakonite koristi tolikih držav. Pripravljeni sta prenehati z vojaškimi operacijami, čim bodo izpolnjeni naslednji pogoji: 1. Da izraelska in egiptovska vlada izjavita, da sprejmeta sile Združenih narodov za obvarovanje miru; 2. da Združeni narodi storijo potrebne ukrepe za sestav« in vzdrževanje takih sil, dokler se Izrael iu arabske države ne bi sporazumel; o mirovnih pogojih in dokler ne bodo doseženi zadovoljivi sporazumi glede Sueškega prekopa. Združeni narodi bi morali garantirati ta dva sporazuma. 3. V pričakovanju, da bodo sile Združenih narodov sestavljene. sta oba nasprotnika pripravljena sprejeti, da bi omejene enote brftansko-fran d->skih čet. nastopajoče v Imenu Združenih narodov, takoj razmestili med obema bojujočima se strankama. 21DNJE TESTI DRUGA SEJA GENERALNE SKUPŠČINE NEW YORK, 4. nov. (AP-AFP). Generalna skupščina OZN, ki je bila sklicana na izredno zasedanje, se je sp.et sestala davi ob 2. uri po jugoslovanskem času. Na seji so proučili odgovor Francije in Velike Britanije na resolucijo OZN za prekinitev sovražnosti na Srednjem vzhodu. Generalni sekretar OZN je sinoči poslal članom Generalno skupščine prvo poročilo o izvajanju resolucije, ki vsebuje ukaz o prekinitvi ognja v Egiptu in umiku izraelskih čet za demarkacijsko črto. V sekretariatu OZN so poluradno sporočili, da jo egiptovska delegacija zahtevala nujen sestanek izrednega zasedanja Generalne'skupščine. ; Uradni zastopnik Bele hiše je izjavil, da hode ZDA predlagale Generalni skupščini dve resoluciji za rešitev vprašanj na Srednjem vzhodu. Prva vsebuje nove predloge za rešitev glavnih spornih vprašanj med arabskimi državami in Izraelom, ki naj pomagajo okrepiti »stalen in trden mir« na Srednjem vzhodu, druga pa predlaga iskanje rešitve v sporu zaradi Sueškega prekopa. Namen te resolucije je, da bi prekop čimprej odprli za plovbo in dosegli »stalen sporazum« o njegovem funkcioniranju. ne prve bombe. Iz klopi opozicije so se slišali vzkliki: »Sramota! Merilci!«. Kasnejši vzklik »Vlomilci v tuji hiši«, ki ga je vzkliknil sam Gaitskell, se je zdel v primerjavi s prvimi zelo umirjen. Ta ton, ki. je taiko nenavaden za dostojanstvo britanskega parlamenta, jasno kaže,, da je vlada z avanturo v Eigplu izgubil-a toliko ugleda, da si dovoljuje opozicija vsakršno terminologijo. Neprepričljiv izgovor Vodja opozicije je vsekakor poznal pravo razpoloženje Britanije, ko je napadel vladno politiko z besedami: »Govorimo v danemu milijonov ljudi in žena, ki niso vsi laburistični pristaši, temveč tudi ljudje brez določene politične opredelitve. Upam si govoriti v imenu mnogih, ki so doslej glasovali za konservativce«. Gaitskell je imel trdne in preprc-ste dokaze. S praktične strani je vlada dosegla v Suezu prav nasproten učinek od tistega, ki ga je želela doseči. Prehod ladij skozi prekop ne samo da ni olajšan, temveč je prekop sedaj celo blokiran. Mednarodni odnošaji so sedaj mnogo bolj neprijetni. Vlada je s svojo politiko uničila vero v kolektivno varnost. Uprla se je resoluciji OZN, ki je bila sprejeta s precej močnejšo večino kot katera koli resolucija £■ MlCKSAttasu* E/KUT T£L AVI*m i J PORT SAID tSrtJUltJA KAIRO SUEZ Demanti »Tanjuga« Beograd, 3. nov. (Tanjug). Nekatere tuje časopisne agencije ®o prenašale pisanje rimskega časopisa »II Tempo«, ki trdi, da so jugoslovanska oblastva storila'izredne varnostne ukrepe v obmejnih predelih Istre. »Tanjug« je pooblaščen Izjaviti, da j* pisanj« tega časopisa brez kakršne koli podlage. načelnika v državnem sekretariatu za zunanje zadeve. Pri podpisu sporazuma v zveznem izvršnem svetu so bil; na- vzočl član zveznega izvršnega sveta Avdo Huitig in Vladimir . Velebit, državna podsekretar j a za zunanje zadeve ter zastopniki' tega sekretariata. .' * Novi sporazum, med Jugo* slavijo in ZDA o dobavi več*' jih količin kmetijskih pridelkov Jugoslaviji iz ameriških: presežkov dokazuje konstruktivno gospodarsko sodelovanje, ki traja že več let v korist narodov obeh držav, pravijo■ v jugoslovanskih uradnih krogih. Ta sporazum bo koristil boljšemu razumevanju v mednarodnih odnošajih nasploh. Aranžma o posojilu za 40 let 'kaže hkrati tudi smer, v katero bi se ti odnošaji v prihodnosti .mogli dalje razvijati in razširjati. Jugoslovanska vlada je pred kratkim ponovno opozorila na dejstvo, da bi je v sedanjih okoliščinah ••strezal sporazum o dobavi določenih količin kmetijskih presežkov v prihodnjih štirih, petih letih, ker bi ji to o lajšalo učinkovito dolgoročno načrtovanje. Ce bo prišlo da razgovorov o tem, bodo le-ti, kakor sodijo, nedvomno prispevali k nadaljnjemu razvoju zvez med Jugoslavijo in ZDA na temelju enakopravnosti, medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Bofi in sabotaže Poskus diverzije pred Suezom ■— Letalske izgube in žrtve bombnih napadov BEJRUT, 3. nov. (AF). Radijska postaja Kairo je danes . objavila naslednje sporočilo egiptovskega vojaškega poveljstva! Letalska ofenziva Vreme Stanje 3. noveml>ra; Področje visokega zračnega pritiska se počasi širi z Atlantika nad Zahodno Evropo. Frontalne motnje nad Zahodnim Sredozemljem slabe. Napoved za nedeljo: Pretežno oblačno vreme z vmesnim; razjasnitvami Temperature med 0 in 8, na Primorskem med 7 ni 12 »FAZA TEHNIČNIH PRIPRAV« Pariz, 3. nov. (Tanjug.) Francosko vojno ministrstvo v Parizu je danes objavilo novo sporočilo o operacijah britansko-francoskih letalskih sil prati Egiptu. V sporočilu je rečeno, da so »strateške operacije«'zdaj končane in da prehajajo v »novo fazo tehničnih priprav, ki naj v krajšem ali daljšem roku omogočijo okupaeijo sueškega prekopa*« Podatki, ki jih Je dal danes sinoči ln danes dopoldne. Akcije reaktivnih letal s Cipra so razširili sedaj na egiptovske čete na vsem ozemlju, ne le na pod. ročju prekopa. Poročajo, da je bilo hudo bombardirano kairsko predmestij e AlMaza. kjer so skušali zadeti vojno akademijo. na tiskovni konferenci vojaški zastopnik vlade kažejo, da. se nova faza »tehničnih priprav« sploh ne razlikuj« od prejšnje, »strateške faze«. Bombardiranje vojaških' objektov in letališč lz znaka m j« nadaljevalo tudi V Londonu so uradno sporočili, *Ja sp britanska reaktivna letala danes nadaljevala letalske napade na Egipt, prenesla so glavni udarec od letališč na vojaške naprave in skladišča o roži a. Po tem sporočilu je bilo uničenih vtč tankov in drugih vojaških potrebščin. Toda, čeprav so sedaj glavni cilj napadov vojaški objekti, se letalski naipadi za nevtralizacijo egiptovskega letalstva še vedno nadaljujejo, _ pravi sporočilo. Med včerajšnjimi napadi na Egipt Je izginilo eno britansko letalo. V uradnem sporočilu, ki g« je dane* izdalo skupno anglo — francosko poveljstvo v Nikoziji, je rečeno, da so bile z letalsko ofenzivo na Egipt, ki se ie začela v sredo, vidno uničene egiptovske letalske sile. Ciprski radio je danes opozoril trgovske ladje vseh držav naj plovejo daleč od Vzhod oa«a Sredozemlja in. severnega dela Rdečega morja. lnthony Hutttng odstopil London, 3. nov. (AFP). Minister brez listnice v Foreign Offieeu Anthony Nuttlng j« danes odstopil iz prote*ta proti vladni politiki do. Egipta. Tako so nocoj sporočili v Londonu. »Britanske in francoske pomorske sile so se skušale davi približati pristanišču Suez. Egiptovsko obalno topništvo je začelo streljati d® je potopilo eno brtUuisko pomorsko enoto. Britanske in francoske pomorske sile so se takoj umaknile proti jugu in proč od egiptovskih obal. Egiptovske pomorske enote so gnale sovražno mornarico -in jo napadle med njenim umikanjem. V teh pomorskih operacijah je imel sovražnik naslednje izgube: Potopljena je bila ena' britanska pomorska enota,-poškodovana ena enota sovražnikovih pomorskih sil, potopljena pa ena britanska ladja za prevoz čet. Izraelsko poveljstvo trdi, da sta zavzeti mesti ‘Vila- Atur ln Kan Junis in da se vojaški načrta Izraela izpolnjujejo bolj« kot. so pričakovali. Mesto ila Atur je 240 km južno od Sueza, na robu Sinajske puščave, mesto Kan Junls • na meji na p Oti od Gaze do ‘Egipta. Izraelsko »poročilo pravi, da izraelske sil« ne naletevajo na odpor egiptovskih letalskih sil. Izrael- ske sile s- sedaj v bližini črte, do katere so nameravale prodreti proti pasu Sueškega prekopa, Na področju Ismailije so izraelske enote prodrle do 18 km od Sueškega prekopa. Izraelsko obrambno ministrstvo jo sporočilo, da na izraelsko-jor-danski meji ni bitk. Iraška petrolejska družba j« sporočila sinoči, da sta bila na Srednjem Vzhodu pokvarjena dva njena naftovoda. 2e preje je bilo sporočeno, da so arabski sindikati v Kairu pozvali delavce, naj uničujejo petrolejske naprave, da anglo-fran-cosk; agresorji ne bi dobivali petroleja. Bonn, 3. nov. (Reuter.) Egiptovsko veleposlaništvo v Bonnu je danes objavilo sporočilo egiptovskih oboroženih sil,- v katerem je rečeno, da so egiptovska sile doslej sestrelile 52 sovražnih letal. V sporočilu je rečeno: »Britansko fran ec ■•■kr- ’ - ; ?-n«Iskc letalstvo je 2. novembra izvedlo več letalskih napadov na naša mesta. Napad; so trajali ves dan in vso no . V Tetalskehsi napadu ja bilo ubitih 100 ljudi«* 2 str. I SLOVENSKI PCS0CE73LEG / s*, sso - 4. novembra issb Li SMO VAŽNO USTANOVO Ljubljana, 3. nov. Dopoldne so na Poljanski cesti odprli nove prostore Pedagoškega centra Pri svetu za šolstvo LRS. Scdobno in praktično urejeni prostori, med katerimi so tudi politehnična delavnica, pedagoška knjižnica in čitalnica, bodo cdiična materialna osnova *a uspešno delo Pedagoškega eentra. Komisija za reformo šolstva je vsestransko obravnavala strokovno izpopolnjevanje učnega kadra. Kakor je poudarjala, se neprestano širi krog znanstvenih, tehničnih in umetniških stvaritev, ki zahtevajo stalno izpopolnjevanje učnih načrtov, odstranjevanje zastarelega in uvajanje sodobnega gradiva. 2e zaio je potrebno, da učitelj izpopolnjuje svoje strokovno znanje in se poglablja v probleme, ki so važni za uspešen razvoj njegovega pedagoškega dela. Najgloblji! in najbolj tehtni razlog za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje učiteljev pa je prav gotovo v samem bistvu učiteljevega poklica. - Učitelj mora skrbeti za zdrav in normalni razvoj mladega naraščaja in bo njegovo odgovorno delo uspešno le tedaj, če bo proučeval in spoznaval vsa sredstva sodobne psihologije, se seznanjal * ž boljšimi učnimi metodami in oblikami dela ter tudi v moralnem pogledu pripravljal mladino za delo v sodobni družbi. Odločen korak na področju strokovnega .izpopolnjevanja učiteljstva je bil sklep sveta za prosveto in Ivilturo LRS, ki je v oktobru leta 1954 ugoto-vil, da šolsko učno-vzgojno delo zaostaja za našim ekonomskim in družbenim razvojem. Po daljši razpravi o tem je bil na pobudo izvršnega sveta ustanovljen v Ljubljani Center za pedagoško izobrazbo učiteljev. Pedagoški center je dobil svoj upravni ŠTIPENDIJE BEEZGBRE3TH9 POSOJILO? odbor, s či mer so bile postavljene osnove za to važno ustanovo. Pedagoški center dela k-msj dobro leto in je v tam času organiziral že vrsto raznih tečajev. Najprej so bili tečaji ’n seminarji za upravitelje in učitelje hospitaci-jskih šol, zatem tečaji za učitelje v niže organiziranih šolah, ki delajo v najtežjih okoliščinah. Tem so sledili tečaji za učitelje na višji stopnji obvezne šole, v glavnem za predmetne učitelje na sedanjih nižjih gimnazijah. Razen tečajev in seminarjev je Pedagoški center priredil še razne ekskurzije, s katerimi je skušal povezovati vzgojo in pouk, teorijo in prakso. Nadaljnji problem, ki se ga je lotil Pedagoški center, je bilo proučevanje učenčeve osebnosti-Za te namene so bili tečaji na sedežih vseh okrajev, za katere je bilo med učitelji izredno veliko zanimanje. V šolskih počitnicah je bila na vrsti metodika pouka raznih predmetov, ki jih poučujejo na nižjih in višjih gimnazijah. Organiziran je bil tudi tečaj za p r c d a v a t e tj » kmetijstva v Mariboru. n je obravnaval pedagoBt^ hološke m metodične probleme tar tečaje za učitelje strokovnih in vajeniških šol in za vzgojitelje dijaških domov/ Doslej- je Pedagoški center priredil 'skupno 40 tečajev, ki se jih je udeležilo 1500 učite-.ljev in vzgojiteljev. E. K. Bivši španski borci v Splitu Split, 3. nov. Skupina bivših španskih borcev, ki se je udeležila proslave 20-letnice ustanovitve mednarodnih brigad, je prispela .sinoči iz Dubrovnika v Split, kjer si je.ogledala nekaj večjih gospodarskih podjetij in kulturnih ustanov. Zvečer so gosti odpotovali v Zagreb. Indijska delegacija za prouae\?anjs delavskega samoupravljanja pri nas Beograd, 3. nov. Jutri bo prispel v Beograd pomočnik ministra za delo v Indiji g. Vishnu Sahay kot vodja uradne delegacije svoje države za proučevan nje delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji. Indijska delegacija bo ostala v Jugoslaviji šti- rj dni in bo v tem času obiskala nekatere tovarne, zdravstvena in druge ustanove Na sejmu v Zagrebu je razstavljenih 12.000 jugoslovanskih knjig, izdanih po vojni, razstavljajo, pa tudi založniška podJstjy Iz IS držav ZAGREB, 3. nov. Danes so v Zagrebu slavnostno odprli prvi jngoslovanski knjižni sejem, ki je pod pokroviteljstvom predsednika republike. Otvoritvi te pomembne kulturne manifestacije so prisostvovali podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič, podpredsednik Sabora Hrvatske Nikola Sekulič, predsednik republiškega zbora Sabora dr. Zlatan Sre-mec, predsednik zagrebškega ljudskega odbora Večeslav Holje-vac, večje število književnikov, zastopnikov založniških podjetij in prosvetnih organizacij. -Jugoslovanski založniki so Bratko poudaril, naj bi sejem razstavili na sejmu okoli 12.000 omogočil vpogled v dosedanje kn-ji-g, medtem ko je bilo po uspehe Pri izdajanju znanstve-osvoboditvd izdanih okoli 50.000 ; ne, tehnične, beletristične in knjig, kj so po večini že raz- i druge literature ln na ta način prodane. Založniška podjetja iz pripomogel k prizadevanjem' za »Tud; pri nas imamo zelo uspele stvari, ki bi se mogle uveljaviti v inozemstvu in ki bi siužile k boljšemu spoznavanju 'Jugoslavije in naše kulture,* je dejal podpredsednik zveznega izvršnega sveta. »Taka dela bi moralj tudi Pri nas izdajati v tujih jezikih in na ta način pomagati k prodiranju naših del v druge države.« Podpredsednik- Colakovič je*1 nadalje poudaril, da kaže sejem,- kako koristno bi bilo, ako bi nekatere knjige, n. pr. iz ■ , , - - -- , . ..... .. , . otroške literature. objavljali 16 inozemskih držav Evrope, kudturno-pohticni napredek; na- * z več sod3ibvanjem. To :: - : A r- r, ^n-7-tmrvl r, ci rt I tj tH i n.Tn n n i r»-i riiH: ti rt Azij e in Amerike so razstavila okoli 25.000 knjig in publikacij, predvsem s področja strokovne literature. O Ko je govoril o namenih in nalogah sejma, ki naj bi postala stalna kulturna manifestacija, je predsednik Združenja založniških podjetij Jugoslavije Ivan Najnovejše vesti in dogodki Q v »Slovenskem poročevalcu!« Pomanjkanje strokovnega kadra, ki je posledica naglega razvoja, na vseh družbenih področjih, usmerja podjetja, ustanove in druge, ki perspektivno skrbe . za kader, tudi v to, da štipendirajo študente. Le-ti še - seveda obvežejo s pogodbami, da se bodo po končanem študiju za določeno dobo zaposlili v podjetju oziroma ustanovi, ki jih jc štipendirala. Tak način ima dve ugodne plati: štipendija, ki zadošča vsaj za minimalne življenjske potrebe, omogoči marsikateremu študentu, da dokonča študij, ki bi ga, denimo, iz gmotnih razlogov, moral sicer opustiti, podjetja oziroma ustanove pa tako sislematičnejše lahko vodijo svojo kadrovsko politiko, ker že z gotovostjo računajo na mlade strokovni- ke, ki bodo prišli iz šel. So pa tudi podjetja oziroma ustanove, ki skrb za kader zanemarjajo, zato pa tem raje segajo po kadru, kateremu je lzo brazho omogočil kdo drug, ki je pokazal večje razumevanje in več smisla za kadrovsko politiko. Vse to pa izkoriščajo nekateri štipendisti, ki jih v stremljenju po ugodnejši zaposlitvi ni sram prelomiti pogodbe in pustiti na cedilu tistega, ki ga je nekaj let vzdrževal, da je lahko doštudiral. Seveda so to med štipendist: izjeme, vendar je treba na ta pojav opozoriti in ga javno obsoditi, saj bi v primeru, če bi se sprevrgel v splošno prakso, lahko hudo škodoval kadrovski politiki podjetij oz’roma ustanov. O. L. je poldrugo leto prejemal štipendije OLO Kranj. Po dokončanem študiju je bil nekaj časa zaposlen v okrajni finančni inšpekciji. Na to je prosil, naj bi ga oprostili obveznosti, izvirajoče iz pogodbe o štipendiranju, ker da gre služit ka-. drovski rek v JLA. Po vrnitvi sp na okraju ni več javil, dasi-ravno bi mora! ostati, po pogodbi, v službi na okraju dvojno dobo štipendiranja. Pač pa ga je eden izmed c-krajnih funisčio-carjev slučajno »odkril« v ljubljanskem podjetju »Jugotckstila, ker sc je O. L. zaposlil. Ob kasnejšem obisku na OLO je O. L. obljubil, da se bo vrnil v službo v Kranj. Besede pa ni drž.al, marveč je posla! le dopis, češ da bo zaradi družinskih razmer ra.io ostaj v Ljubljani. V. S. je prejemal štipendijo OLO Kranj od 1. oktobra 1953 do 1. januarja 123S. Po končanem študiju je zaprosil za dvomesečni dopust, ki ga je preje'. Odpotoval je v Zahodno Nemčijo, kjer je bil 8 mesecev. Fo vrnitvi s tega dopusta, ki ga je samovoljno štirikratno podaljšal, se ni javil v službo, marveč je celo prosil še za nadaljne tri tnesece dopusta, ki ga pa seveda ni dobil. Nato je zahteval še potrdilo, da je bil v Zahodni Nem- * čiJi po službeni dolžnosti. To potrdilo je hotel zato, 'da bi za avto, ki ga je kupil v Zahodni Nemčiji, plačal manjšo carino. Tudi tega potrdila seveda ni fio-bil. Potem je šel služit kadrovski rok v JLA. Študentko E. L. je OLO Kran) štipendiral od I. septembra 1951 do 1. januarja 1353, potem pa se ta tovarišica ni zaposlila pri OLO, marveč pri »Splošni plo-vidbi« v Piranu. OLO Kranj je v teh treh pri-lerih dal za štipendije blizu 400.000 dinarjev. Seveda bo ta denar izstožil od štipendistov, ki so prelomili pogodbe. Vendar pri vsem tem ni poglavitna stvar denar. Poglavitno jc to, da OLO sedaj nima teh uslužbencev, na katere je z gotovostjo računal; to, da bo moral zdaj namesto le-tch začeti štipendirati spet nove ljudi, ki .pa bodo končali študij šele čez nekaj let. In . . . če bi se stvar ledaj spet ponovila, bi štipendisti študij končali, potem pa bi šli v službo tja, kjer bi jim trenutno bolj godilo. Toda kritizirati je treba ne le štipendiste, marveč tudi podjetja in ustanove, ki same ne skrbe dovolj za kader, zato pa ga pulijo drugim. Težko bi bilo verjeti, da v takih primerih štipendist! sami vračajo štipendije (ki so torej le nekakšno brezobrestno posojilo) tistim, ki so jih štipendirali. Mlad človek, ki' se- je komaj zaposlil in nima prihrankov, bi se desetkrat premislil, preden bi sc odločil, da bo 100.0G0 din ali še več raje vrnil kakor pa da bi se zaposlil, tam, kjer ga veže pogodba. To pogodbo si upa kršiti samo zato, ker podjetje povrne zanj tudi štipendije, sama da odvzame mladega strokovnjaka drugim, čeprav je le-ta še brez vsake prakse. Nekatera podjetja se ne zmenijo niti za zakonske sankcije, ki določajo v takih primerih kazen za podjetje (do 200.000 din) in za vodilnega uslužbenca v podjetju oziroma ustanovi (do 50.0G0 din). Se manj pa pomislijo na to, da škodujejo sistematičnejši kadrovski poiiiikj drugih podjetij in ustanov, ter na to, da takšna praksa nedvomno vzgojno slabo vpliva na mladega človeka, ki na tak način začenja svojo zaposlitev. Zato je umestno vprašanje: kaj pravijo k temu organi samoupravljanja v prizadetih podjetjih. Z ik Boprišlo do sklepa Zasedanje odbora za električno energijo pri evropski ekonomski komisiji OZN Beograd, .3. nov. V 2enevi bo od 8. do 10. novembra redno zasedanje odbora za električno energijo pri evropski ekonomski komisiji OZN. Glavne teme zasedanja, ki jih bodo prej še obravnavali v pododborih in delovnih skupinah te organizacije, bodo evropske vodne sile, elektrifikacija vasj in možnost izvoza električne energije iz Jugoslavije po programu »Jugo-eleksporta«. Razen tega bodo na zasedanju, ki mu bo prisostvovala tudj jugoslovanska delegacija z direktorjem zveznega zavoda za proučevanje delovne storilnost; inž. Stjepanom Kanom, proučevala možnost povečanja delovne storilnosti pri gradnji hidrccentral ob uporab; mehanizacije. Obvezna gradnja ateljejev za slikarje in kiparje Beograd, . 3. nov. Na današnji seji sveta za kulturo Srbije so sklenili predlagati obvezno gradnjo ateljejev za sli- . karje in kiparje. S predpisi naj bi . zagotovili, da bi ob gradnji večjih javnih in stanovanjskih poslopij zgradili v podstrešjih po enega ali več ateljejev. Prav tako so poudarili potrebo, da se umetniški ateleji ne obravnavajo kot lokalni. temveč kot stanovanjski prostori zaradi znižanja najemnine. V razpravi so izrazili mnenje, da bi glede na sedanje možnosti povečali razstavni prostor v Beogradu in odobrili 2,700.000 din za adaptiranje dosedanjih umetniških paviljonov in galerij. Svet je predlagal izvršnemu svetu Srbije ustanovitev oddelka za film ozkega traka pri svojem sekretariatu ter se je sporazumel, da bi v Beogradu. Novem Sadu in Prištini ustanovili razdeljevalna središča za kulturno-prosvetni film, ki bi se v bodoče bavila tudi z razdeljevanjem in predvajanjem dokumentarnih filmov. Na seii so odobrili dotacijo 20 milijonov dinarjev zn umetniški film »Veliki in mali«. Odbor bo tudi proučil predlog za sestavo študijske skupine, ki bi pripravila finansiranje in gra-dnj-o b.idir-oce.nitral, precLvide- nih po programu »Jugoelekspor-ta«. V tej skupini bj bili zastopniki Jugoslavije, Italije, Avstrije Ln Zahodne Nemčije. Udeleženci zasedanja, bodo proučili nadalje možnost, da bi program »Jugoeleksporta« razširili z vrsto novih študij o izmenjav; električne energije med državami vzhodne in jugovzhodne Evrope. Gre za Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko, Romunijo. Bolgarijo, Grčijo, Albanijo in Turčijo, ki b; se s časom povezale z daljnovod; visoke napetosti. Kakor poudarjajo, bi bila izmenjava električne energije po predlaganem načrtu izredno koristna za narodno gospodarstvo teh držav. Ta zamisel pa je šele'na začetni stopnji. Po bešedah/Stjepana Hana bo za našo državo posebnega po-meai, ker bodo na zasedanju govorili tudi o vodnih silah Jugoslavije, ki je po bogastvu cenene hidroenergije takoj za Norveško. Rezerve hidroenergije v Jugoslaviji cenijo na približno 66 milijard kilovatnih ur. Doslej izkoriščamo od tega samo 4%. Dunaj Dositeju Obradoviču Dunaj, 3. nov. Opoldne je bila na Dunaju v poslopju »Štajerski dvor« na cesti Rosenthurn 20 lepa kulturna slovesnost, katere so se poleg nekaterih jugoslovanskih kulturnih delavcev in članov jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju udeležile tudi številne osebnosti avstrijskega javnega in kulturnega življenja. Na poslopju »Štajerski dvor« je avstrijsko društvo za slovanske vede in' Vzhodno Evropo odkrilo spominsko ploščo velikemu Srbskemu pisatelju. in preporoditelju . Dositeju Obradoviču,. ki je tu dolga leta prebi-vsl in delal. D. R. OTVORITEV ŠTUDIJA NA VETERINARSKEM ODDELKU L J u b il j a, n a . 3. novembra. Danes ob 11. uri dopoldne je bila v zborničen dvorani ljubijanskeUniverze svečana otvoritev študija na veterinarskem oddelku fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo. Svečani otveritviS(1 prisostvovali član izvršnega sveta LRS Jože Ingolič, rektor Univerze prof. dr. Božidar Lavrič, prorektor prof. dr. Inž. Kuhelj, dekanš drugih fakultet, dekani veterinarskih fakultete iz Zagreba Beograda ,nn Sarajeva, sekreitar sveta za kmetijstvo LRS inž. Tine Mastnak, zastopnik veterinarske oficifske -šole JLA in drugi gostje. Dekan fakultete za agronomijo,veterinarstvo in gozdarstvo prof. dr. Zavrnik ie začel zvečanost, nato pa je predstojnik oddelka za veterinarstvo dr. Valentiinčičgovorii o razvoju veterinarstva v Slovenije ter o pomenu, ki ga boimei veterinarski oddelek fakultete v znanosti in pri vzgoji mladega veterinarskega naraščaja. Na nov; oddelek se ie pred dnevi vpl-saio 35 mladih kandidatov: to ho prva generacija mladih veterinarjev, ki bodo študirali zdaj lahko v Ljubljani. Nato je rektor Univerze pror.dr. Božidar Lavrič v imenu univerzitetne uprave svečano proglasil začetek rednega pouka na veterinarskem oddelku fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo. Na stiki: predstojnik oddelka za veterinarstvo dr. Valentinčič med govorom. ših ljudi. Sejem naj bi tud; pripomogel! k uveljavljanju naše knjige po svetu in k boljšemu spoznavanju sodobne inozemske založniške dejavnosti, zlasti na podnožju znanstvene literature, medicine ln tehnike. Knjižni sejm; bodo tud: naj- ugodnejša prilika za cenen nakup knjig in obogatitev knjižnega sklada v naših knjižnicah, knjigarnah, zlasti pa v čitalnicah. »Zlasti so vidni uspehi,« je dejal Ivan Bratko, »na področju domače znanstvene nterature in časopisja, marksistične literature in domače beletristike. Malokateri narod se more tudi pohvaliti s tako obširno prevajalno delavnostjo na področju beletristike, k; obsega klasična in napredna sodobna dela vseh narodov in kontinentov.« Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljun Colakovič je izjavil, da so veliko število in raznovrstnost «rovih izdaj, kvalitetni napredek v opremi knjig in uspehi na področju otroške literature glavne značilnosti jugoslovanske založniške delavnosti po vojni, kakršne nam jih kaže prvi jugoslovanski knjižni sejem v Zagrebu. »Mislim, da je pomen te razstave,« je dejal Rodoljub Čola-kovič, »pokazati ne samo naša prizadevanja in uspehe na tem področju, temveč zainteresirati na ta način, tudi -širšo javnost za to vrsto razstav, za takšno blago, ki opravlja zelo pomembno nalogo v kulturnem vzgajanju naših ljudi. Na drugi strani je pomen sejma in razstave v tem, ker daje našim knjigarnam in našim ljudem, ki se ba-vijo z izdajanjem in opremo knjige, možnost seznanit; se z izkušnjami založniške delavnosti v drugih državah.« Za naše-založnike morejo biti po besedah Rodoljuba Cola-koviča zelo koristne izkušnje nekaterih držav, zlasti manjših. Mnoge izmed teh držav izdajajo pomembna dela iz svoje literature, kakor tud; taka v tujih jezikih, ki služijo k boljšemu spoznavanju teh držav v inozemstvu. kar jim omogoča, da laže prodirajo v inozemstvo. POJASNILO Uredništvo »Slovenskega poročevalca« je naknadno ugotovilo. da sestavek, ki je bil objavljen 29. oktobra 1956 pod naslovom »Ugotovitve odbora Ljudske skupščine v Pomurju« netočno in pomanjkljivo prikazuje potek zaključnega sestanka oziroma s tem v zvez; tudi delo odbora za organizacijo oblasti in uprave Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS v okraju Murska Sobota. Odbor .ob zaključku svojega dela ni dal svojih ugotovitev o uveljavljanju komunalnega sistema v okraju Murska Sobota. ampak je posredoval le svoja zapažanja predstavnikom okraja. Pisec omenjenega članka pa nekaterih glavnih misli sploh ni omenil, druge iztrgal iz celote, ne da~’ b; poudaril bistveno, nekatere misli izmaličil ter tako nepravilno informiral javnost. -evropske države v r i jf\ 31 zunanji tr go vi m Znatno povečanje jugoslovanskega, v ožjem merilu pa tudi siovemUega izvoza v letošnjem letu izhaja iz čedalje močnejših trgovskih stikov z našimi sosedi na Vzhedu. Čeprav so se ti odnosi v prvih povojnih letih razvijali, morda tudi preveč enostransko (kar smo občutili lieta 1949 in 1950 v na-občutili leta 1949 in 194S skoraj popolnoma prenehali. Z normalizacijo odnosov v letu 1954 pa se 1954 1955 Izvoz: 2,57% 13,76% uvoz: 1,16% 7,04% je pokazala tudi ponovna potreba po vzpostavitvi medsebojne menjave, obenem pa tudi izpoin'-tev prekinjenih obveznosti. Sklenjeni so bili p-vi trgovski sporazumi, ki so predstavljali seveda šele uvo-d v gospodarsko sodelovanje, ki se je krepkeje uveljavilo v letu 1955, v prvi polovici letošnjega • leta pa je zavzelo oblike pooolnema normalnega trgovanja v širino. Morda bo to najbolje razvidno iz naslednje tabele: 1956 12,59% (% našega celot, uvoza) 20,43% (% našega celot, izvoza) od zgoraj, obenem pa se naša* trgovska podjetja morda malo prepočasi orilagajajo novim tržiščem, ki jih še v dovoljni meri ne poznajo. Albanija in Bolgarija, ki sta kljub abecednemu redu v vrsti teh držav najmanj pomembni. največ kmetijskih pridelkov, nekaj premoga in nafte. Čuskoslo-v&ska je glede na svojo visoko razvito industrijo sorazmerno v večji meri sodelovala v jugoslovanskem izvozu pa tudi v uvozu. Čeprav so od začetka dolgi dobavni roki nekoliko ovirali ta razvoj, se le v zadnjem času stanje precej popravilo. Medsebojni obiski gospodarstvenikov so obema državama nudili izčrpno analizo bodočih odnosov.' Čeprav še nismo dosegli ravni iz leta 1943. ko smo izvozili na' Češko naših izdelkov' (v glavnem poljedelskih’artiklov') v vrednosti 48,2 milijonov dolarjev, od tam pa uvozih industrijske izdelke za 53 milijonov dolarjev, smo v prvih 6 mesecih letošnjega leta izvozili za nad 5 milijonov dolarjev, uvozili pa blago v vrednosti 4,9 milijonov dolarjev, kar naj bi bilo približno četrtina iz leta 1948, so dani pogoji za povečanje menjave kljub novi strukturi jugoslovanskega izvoza: Najti pa bo treba način, kako hitreje vnovčiti stredstva, ki so ustvarjena iz izvoza naših sezonskih artiklov, za protivrednost katerih uvažamo investicijska sredstva z dolgimi dobavnimi roki. Zanimiva je tud' primerjava naših trgovskih stikov z Madžarsko: (v milj. dolar.) industrijo, dele vagonov, žico, ter razne kemične proizvode. Izvozimo največ aluminjastega oksida, cinkovega koncentrata, pirita, ba-rita in azbest ter svinec iz Trepče in Mežice. V poslednjih mesecih pa tudi obutev, vino, tobak, čreva, grozdje, suhe slive, les in koruzo. Tudi v tej državi se polagoma bližamo ravni iz leta 1948, ven- s sredstvi, ki jih ustvarimo z izvozom naših pridelkov s področja živinoreje, sadjarstva ter prehrambene industrije ter številnih kemikalij in raznih drugih zdravilnih zelišč. Pa tudi 'no.tatere vrste lesa, kot je hrast in bukev ter lesonit in vazane plošče najdejo v Vzhodni Nemčiji številne kupce. Čeprav v naši abecedni razvr- dar pa. je ne bomo mogli v celoti stitvi na poslednjem mestu je Sov Tako so leta 1956 v prvih šestih mesecih v našem izvozu udeležene vzhodnoevropske države z 8,8 milijardami dinarjev, pri uvozu pa z 9.4 milijardami. Ta razvoj je bil dosežen kljub nekaterim težavam, na katere smo nalete/ pri naših sosedih na Vzhodu. Te pa povzroča še vedno strogo cen- imata le majhen delež v izvozno tralizirana zunanja trgovina v teh uvozni dejavnosti naših podjetij, izvoz uvoz 1946 0,35 2,3 1947 14,1 8,5 1948 27,3 13.6 1949 1954 1955 izvoz 5,1 0,9 2,7 uvoz 8,9 0,9. 2,8 državah, ki se bo verjetno boi' spro'!’'" dr> -o o« 'O dolgi do bavm roki vsled dolgoročnega planiranja, ki se ne more tako prilagoditi zahtevam tržišča in je sai predvideva sporazum v letu '956 7 Albaniio le promet v viši-n tričet-rt milijona dolarjev, / Bolgarijo pa ca 9 milijonov dolarjev. V ti deželi izvažamo naše To tabelo smo navedli zaradi tega, ker je značilna za naše odnose z vsemi vzhodnoevropskim' državami. Meniajo se le dolarski zneski,.medtem ko je krivulja ista,-le da je v letošnjem letu pokazala še bolj strmo navzgor. Iz Ma-džarrke uvažamo nekatere gumice izdelke, izdelke strojne industrije, radioindustrije (cevi) opremo za. luke itd-, m' pa prodajamo tjakaj v veiifc1 meri les in lo, meso, suhe slive in smokve-ter nekatere izdelke naše. strojne 'n-dustrije, tobak in kemikalije. 5 Poljsko smo Lansko leto sklenili trgovinski sporazum v višin' 14 milijonov dolarjev za vsako državo po katerem uvažamo iz Poljske v glavnem naslednje artikle: Premog, za katerega je t? država naivečji izvoznik v Ev ropi, keks za potrebe naše metalurgije, za kurjavo in plinarne, doseči, ker smo v »tihih letih našo zunanjo trgovino usmerili tudi v številne države- na Zahodu, ki želijo te stike še naprej obdržati. Sorazmerno v največji meri smo med Vzhodnimi državami povečali našo blagovno izmenjavo z Romunijo, saj smo v izvozu znatno presegli raven iz leta 1948, v uvozu pa smo- jo skoraj dosegli. Vsled ugodnih prevoznih možnosti je Romunija postala naj-vecjj jugoslovanski dobavitelj nafte ter naftinih' derivatov, raznih olj, maziv, itd, ter kemičnih proizvodov, fci tčmeljijo na tej osnovi. Vzhodna Nemčija postaja čedalje bolj interesantno, področje za naše trgovce ter gospodarstvenike. Z udeležbo na zadnjem mednarodnem sejmu v Zagrebu je ookazalo vzhodno nemško gospodarstvo proizvode visoko razvite elektrotehnike, optike ter kemične induslrije. proizvodnja v tovarnah dirigirana industrijske izdelke, uvažamo pa lesjje izdelke, lan, cinkovo beli- jeklene trakove za našo kovinsko • Te izdelke kupujemo predvsem vine. jetska zveza zavzela v razgibanih trgovskih stikih z Vzhodom po vrednosti in količini prvo mesto. Izmenjava gospodadiskih delegacij ter nedavna sklenitev trgovskega sporazuma predvidevajo znatno povečano sodelovanje na polju trgovine ter tudi tehničnega sodelovanja. Prvotni trgovski sporazum, ki je predvideva! izmenjavo v višini 70 milijonov dolarjev, je pokazal potrebo po zvišanju in to kar- za 40 milijonov dolarjev. V Sovjetski zvezi kupujemo predvsem nafto in naftni deri-vaten antracit, manganovo rudo, bombaž ter industrijsko opremo (tovarna azotnih^gnpjil itd)- Tudi izgradnja atomskega reaktorja spada ‘v ta okvir tehnične pomoči. T ja pa izvažamo meso, kalcijev karbid, nekatere lesne proizvode, kavtično sodo, obutev itd. Tako se je naša država uveljavila na tržiščih Vzhoda in Zahoda, kar je pravilna pot vsestranskega razvoja naše zunanje' trgo- E. R. bi omogočiilo, da b; take knjige izdajali v večji nax'.aai, v boljši opremi in ceneje. Na koncu je podpredsednik Colakovič izrekel priznanje organizatorjem prvega jugoslovanskega knjižnega sejma v Zagrebu. Vsi jugoslovanski založniki so znaitno znižal; cene svojih izdaj. ki jih razstavljajo na sejmu, tako da jih bodo obiskovale; sejma, kakor tudi zasitop-nikj knjigarn, knjižnic, čitalnic in drugih ustanov .nabaviti po nizkih cenah. VISOKE CENE MOŠTU Vprašanje. hčlo je k.riv zgl visoke odkupne cene mošta, ni redko. Tudi odgovor na to ni vedno encik. V zadnjem času so krivili za to gostinska podjetja, ta pa se pritožujejo čez visoke marže pri odkupu preko zadrug na monopolizem in preplačevanje. od strani veletrgovine. Delna krivda za visoke odkupne cene gotovo zadeva v konkretnih primerih tako posamezne gostinske obrate■, kot tudi zadruge 2 obračunavanjem ■ nenormalno visoke mraže, in končno veletrgovino, ki ima dejansko največjo možnost, da se uspešno otepa konkurence drugih nakupovalcev. Če vsakdo nekaj doprinese k poslabšanju tržne situacije pri odkupu mošta, in tako najverjetnejše tudi je. ker osamljen primer ne more bistveno spremeniti tržne situacije, bi bilo nesmiselno -enostransko brskati po površini teh pojavov in pripisovati komurkoli izključno krivdo za nezdrave pojave na tržišču, saj lahko nekdo bolj drugi pa manj kvari tržno situacijo. Letošnji pridelek grozdja v jugoslovanskem merilu je bil znatno manjši kakor lani. To velja še v večji meri za posamezna področja. Poznavalci d.olenjskega področja trdijo, da je bil pridelek grozdja za 60 do 70°/o manjši kakor lani. Za štajersko področje trd’jo. da je znašal pridelek komaj tretjino 1 anskeoa. V nekaterih področjih, pa jo bil pridelek zelo dober. Glede kakovosti pridelka, onažamo letos n ran nasprotno kakor lan~i. Pridelek ie dosegel namreč visoko sladkorno stopnjo. Vinarska zadruga. v I-Costa.nje'!}’ci je ugotovila, da je dosegel cviček še med. vrenjem nekaj nad 10 malinanskih stopenj, v posameznih primerih, pa jih bo imel celo 11. Na Koprskem. te dosegel refngkn tudi do 2.9%i sladkorja. "Razen tcaa obstala veliko zanimanje. Nemčije in Avstrije za uvoz lanskih zalog vina in letošnjega, mošta i- Štajerske. Obe državi sta odobrili znatne kontingente za uvoz. Količinsko manjši pridelek, visoka stopnja sladkorja in možnost izvoza objektivno vplivajo na ceno letošnjega mošta. Dejstva, ki objektivno vplivajo na formiranje cene mošta. pa seveda nikogar ne opravičujejo, da bi samovoljno nastopal na tržiščih, temveč je rgvno v takih, primerili toliko bolj nujna, zavestna disciplina in korektno zadržan ie. Neenoten nastop vseh činite-liev. ki. se ukvarjajo z nakupom. mošta, lahko ustvari na tržišču zelo■ nezdravo stanie. Nakupovalci morajo v celoti prevzeti tudi odgovornost za tako ali drugačno situacijo na tr~išču. Se je le-ta. od.visna od njihovega zadržanja in ravnn-T7itr Sr™? oostinci so dosedaj ugotovili dva. primera, ko se ' gostinski obrati vjsg držali dogovorjenih cen. Prav tako navaAajo posamezne primere, ko obračunavajo zadruge tudi po 10 din marže pr; lit.ru samo ?a. izstavitev računa kupr ctt. Končno niso izostali konkretni prim.eri. ko je gostinski obrat že ^klen.il gonadbo V zadrugi o nakupu mošta po nižji ceni. zatem pa se je pojavila v°letrgninna in premla-čala mošt. nakar se ie seveda pogodba razdrla. Taki neod- govorni nastopi so dvignili ceno mošta za okoli 20 dinarjev. V interesu potrošnikov ie, da se proti vsem. ki rušijo tržne odnose in iih poslabšujejo, energično ukrepa. £»ek St. mp - 4. novembra 19M / SLOVENSKI P0B0CEV1LEC / ali. I lili m In posledice? Francoski premier Guy Mol-let je v ponedeljek zvečer na zadnje Mendes-Franceovo opozorilo, če je premislil, kaj tvega s tem, da je zanetil požar vojne v vsej Severni Afriki, odgovoril: »Nudi se nam priložnost, da prevzamemo iniciativo, kakršna se nam ne bo nudila nikoli več.* Tudi britanski premier Eden misli tako, namreč, da si bo z napadom na Egipt popravil ugled doma. utrdil položaj Velike Britanije na Srednjem vzhodu in pridobil večjo moč in veljavo naprtim državam Britanske skupnosti narodov, ki vse bolj korakajo po poteh, različnih od britanske. Toda v Bourbonski palači v Parizu je nekdo opozoril tudi j na dejstvo, da vemo kako se vojne začenjajo, nikoli pa se na ve kako se bodo končale. Eden in Mollet v svoji objestnosti računata le n a zmago, toda tudi zmage so relativne. Eden in Mollet sta se z agresijo proti Egiptu postavila proti vsemu svetu, čeprav kaže. da za Edena tehta več tistih pet glasov, ki Uh je bilo v Generalni skupščini proti ameriški resoluciji, kakor vseh G4. ki so bili za. Vendar pa tu ne gre samo za moralno obsodbo, ki jo je svet izrekel nad agresorji temveč tudi za materialne posledice, ki bodo sledile niuni akciji in ki utegnejo podreti vse tisto, na kar sta oba premierja računala. Na Srednjem vzhodu so že [zadonele prve eksplozije vzdolž naftovoda, ki teče skozi to ozemlje proti Sredozemlju •n naftovod, po katerem se pretaka petrolej, ki ga Velika Britaviia tako zelo potrebuje, je uničen. »Čas akcije je napo ril!« Zdi se. da bo poziv kairskega radia, o katerem so nekateri še dvomil, da bo naletel na pravi odmev in privedel do resničnih akcij, tisne-šcn. Kairskemu pozivu je sledil poziv Mednarodne fede-ricije arabskih delavcev naj delavci vs<=h arabskih dežel s sabotažami proti napravam > tujih družb priskočijo na pomoč Eaiptu. In v britanskem protektoratu v n Bnhrainskih otok':h. od koder Velika Britanija dobiva letno 1,500.000 ton petroleja je že počilo Delavci so se uprli in britanski vojaki so se morali umakniti v poslopja rafinerije. Akcija arabskega sveta se je šele začela, toda. začela se je tam. od koder Velika Britanija dobiva P0°/o potrebnega petroleia. ki je za. britansko ind^istrijo in tudi vojsk n prav tako potreben, kor je potreben zrak č7oveku. Večina naftovode." teče če* ozemlje Sirije ;n Libanona, dveh dežel, ki sta prijateljsko povezani z Egiptom. In zna se zgoditi, da bodo nacionalna čustva zmagala nad ekonomskimi koristmi, ki jih imajo arabske dežele od petroleja. Tako odmeva britanska akcija tam, kjer si je Eden nadejal utrditi britanski vpliv. Toda Eden je tudi računal, da bo potem tudi laže shajal z državami Britanske skupnosti narodov ... in kakšnd so vrvi odmeri v teh deželah? Razen Kanade in Avstralije (morda, bi bilo bolje reči: njunih vlad. kajti velik del prebivalstva in posebno še avstralski laburisti, estro obsoja Edena), so se vse dežele postavile proti napadalcu in v Indiji že govore o izstoou iz Britanske skupnosti. Ceylr,n in Paki stav pa bi Indijo gotovo posnemala. Zaenkrat je še težko predvideti vse posledice! toda razpad Commonwealtha za Veliko Britanijo ne bi bil samo moralni ampak delno tudi materialni udarec, čeprav jo za V. Britanijo tu verjetno važnejši moralni moment, kajti s tem bi prenehal še zadnji vpliv, ki ga ima danes v Aziji. Za Veliko Britanijo je brez dvoma težak udarec že izjava predsednika pakistanske republike Iskanderja Mirze v iranskem parlamentu, k.jer je obsodil fraricosko-britansko intervencijo v Egiptu, kajti Pakistan je bil do nedavna najmočnejša postojanka zahodne politke v Aziji. Kar pa bodo rodile akcije za sklicanje sestanka Colombo konferenca in Bandunških držav bo samo Se prililo olja na protibritan-ski ogenj, ki ga je zanetil Eden s svojo akcijo. Vse posledice, ki jih je ie in jih bo še sprožila britansko-francoska intervencija med arabskim in azijskim svetom pa bodo rodile neljube posledice tudi v notranjem položaju Velike Britanije in tako zna Eden doseči ravno nasprotno od tega. kar je hotel doseči z napadom na Egipt A. Stanovnik M1D21KSK1 Prvi mirni ian Začeli so se razgovori o umiku sovjetskih čet iž Madžarske (Od poiebncf* dopisnika »Politike« in »Sloven. poročevalca«) BUDIMPEŠTA, 3. nov. (Po telefonu). Nebo nad Madžarsko je bilo danes vedro._ Bil je sončni zimski dan. Razpoloženje v državi in zlasti v njenem glavnem mestu je bilo nekako v skladu z vremenom. Mislim, da ne bom pretiraval, če pravim, da je bila današnja sobota od 23. oktobra sem prvi mirni dan. Če bi ne bilo civilnih pripadnikov narodne straže z madžarsko trobojnico c-kol; rokava, ki se sprehajajo Po ulicah s strojnicami, če bi ne bilo nekaj tramvajskih prog v Budimpešti, ki še vedno ne delajo, če bi ne bilo že nekaterih trgovin, ki so še zaprte, če bi ne bilo težkih ruševin v posameznih delih mesta, b> človek komaj verjel, da so v tem mestu več dni besnele borbe, da so pločniki videli zadnje dni mnogo tragedij. Tovarne so šele deloma zaživele. V glavnem še ne delajo. Stavka še traja. Vlada si močno prizadeva, da se stvari tudi v tem oziru normalizirajo im, kot vse kaže, bo v ponedeljek večina delavcev prišla na delo. Politične skupine, organizacije, delavski sveti, ki že sedaj, čeprav so bili komaj organizirčftli, igrajo v življenju Madžarske pomembno vlogo, pa tudi posamezniki pozivajo delavce, naj prenehajo stavko, ki sedaj škoduje samo državnim koristim Madžarske' V ponedeljek bo na nekaterih progah pričel tudi normalni potniški promet. Toda v vladnih gospodarskih organ izacijih so zaskrbljeni, kajti menijo, da prihod delavcev še ne pomeni, da bo proizvodnja tekla. INaij večji problem madžarske industrije v tem trenutku je vprašanje surovin. kar pa je tudi sicer njen glavni .problem. Za normalno proizvodnjo mora Madžarska dnevno uvoziti, kot so nam povedali, 2000 vagonov premoga :n koksa ter 1000 vagonov nafte. Rezerve so minimalno in zato -o skrbi tem večje. Vse to kot mora pritiska.na madžarsko gospodarstvo, ki ga verjetno čakajo zelo težki dnevi. Izlet v Szolnok Zanimalo nas je, kakšno je razpoloženje v notranjosti države. Zato smo napravili 'kratek izlet v mesto Szolnok ob reki Tisi. važno križišče, 100 km jugovzhodno cd Budimpešte. Sli smo skozi mnogo manjših krajev, ustavljali smo se in govorili -z ljudmi. Povsod je mirno. Življenje normalno teče le pod p-ov.ršjem je čutiti visok pritisk splošne politične napetost; in negotovosti. Ljudje se pritožujejo, da je jesenska setev zaostala, soglasno pa podpirajo vlado Jmra Nagj-a. Madžarska želi ostati neodvisna in nevtralna. V Szolnoku patruljirajo Po ulicah člani narodne straže. Večjih nemiirov in napadov ni bilo. Revolucionarni svet v tem kraju ima položaj trdno v svojih rokah in podpira vlado Imra Na.gya. Govorili smo z mnogimi ljudmi in vsi so se strinjali v tem, da se sovjetske enote zelo korektno vedejo nasproti prebivalstvu in honvedem. Potovali smo proti zahodu. Kakih incidentov n; bilo. Med potjo smo srečavali sovjetske motorizirane itn tankovske enote, ki se gibljejo v ra-znih smereh. Po sporočilu madžarske vlade so davi sovjetske čete zavzele letališče pri Szolnoku. Okoli 7. ure je pet tankov prišlo na vzletišče in poveljnik sovjetskih odredov, neki major, je-povedal madžarskemu poveljniku letališča nekemu podpolkovniku, da je dobil nalog, naij zasede vzleti SČe in ne dovoli pristajanja ali poleta letaj. Nobenega incidenta ni bilo. Aktivnost politikov Politično razpoloženje v državi je še vedno v znamenju negotovosti. Značilno je, da napredne sil« v Madžarski kažejo včeraj in danes precejšnjo aktivnost, zlasti delavstvo in vojska. Enj in drug; se bore, da se v državo povrneta mir in red ter preprečijo izpad; in poskusi reakcionarnih sil. Toda tudj desnica ne miruje. Ze]0 živahno dejavnost sta razvili dve katoliški politični stranki, ki sta biH te dni organi; ztirani: katoliška ljudska stranka ;n demokratska ljudska stranka. Obe predstavljata desničarski grupaciji, ki se naslanjata na katoliško cerkev, le s to razliko, da je demokratska ljudska stranka skupina liberalnega krila katolikov, dočim je katoliška ljudska stranka bolj konservativna organizacija. V Budimpešti trdijo, da bo kardinal Mindszenti verjetno razvil dejavnost za združenje obeh katoliških strank. Reorganizacijo vlade Danes je bila izvršena sprememba revolucionarne vle.de Imra Nagya. Sprememba je v tem, da so vs; dosedanji ministri vlade, ki niso bili člani ožjega kabineta, podal; ostavke Ta ministrstva bodo vodili pomočnik; ministrov, ki ne bodo čle.ni vlade, torej višji uradniki Hkrati je bil razširjen oži.; kabinet, k; predstavlja madžarsko vlado. Nastopil je nov činite.lj — sedaj so tudi socialni demokrati pristali, da stopijo v tako sestavljeno vlado. Nov kabinet Imra Nag.va je sestavljen takole: tri.ip pred-tav-lavske stranke, in sicer Nag jr kot premier ter Losonczy in Ka. Razglas CK PZDP VARŠAVA, 3. nov. V razglasu, ki ga je včeraj zjutraj naslovil po varšavskem radiu, je CK PZDP v zvezi z razvojem dogodkov na Madžarskem poudaril, da je Poljska podpirala madžarske delavce in vse tiste, ki so se borili za socialistično demokracijo proti silam, katere so za vsako ceno hotele, da se na Madžarskem obdrži stari režim. Ko pa je podčrtal, da vedno boi'j izrazito prihajajo do izraza reakcionarni elementi, je CK PZDP ugotovil, da »o temelji socialistične . ureditve ogroženi in da se na Madžarskem širi kaos. PZDP je prepričan, da se bodo delavski razred in delovne množice Madžarske uspele združeno upreti reakciji. »Stojimo na staiišču, da vprašanje obrambe, ohranitve ljudske oblasti in pridobitve socializma na Madžarskem lahko rešijo notranje sile madžarskega ljudstva z delavskim razredom na čelu in ne zunanja Intervencija«, pravi razglas. niki madžarske socialistične de-dar, trije socialni demokrati, in sicer predsednik stranka Ana Išethly, Kelcmcii in Fischer, trije predstavniki stranke malih posestnikov, in sicer Kovacs, Tildy in B. Szabo, predstavniki Pet-tofi stranke ' (bivše kmečke stranke) Ferenc Farkaš ter novi minister za narodno obramoo, eden vodij vstaje v Budimpešti generalni major Pal Maleler. V krogih madžarske vlade sodijo. da bo tak kabinet lahko mnogo bolj učinkovito povečal napore, da vm-e državi mir in trdnost ter da pripravi svobodne volitve, o čemer je bil dosežen sporazum med sedanjimi koalicijskimi strankami. Razgovori *• umiku Se! SZ . Najvažnejša vest d-anbšnj-e-ga dhe v 'Budimpešti je bila brez dvoma izjava madžarske vlade, da je bil danes opoldne v poslopju madžarskega parlamenta prvi sestanek med madžarskimi in sovjetskimi vojaškimi predstavniki. k; so razpravljali o tehničnih vprašanjih umika sovjetskih vojaških enot iz Madžarske. Madžarsko delegacijo vod; obrambni minister general Ma.leter, sovjetsko pa general Maligin. Za sedaj se o razgovorih ni moglo zvedeti ničesar drugega kot to. da so potekal: v prijateljskem ozračju in da je bi! naslednji sestanek določen za 22. uro. V krogih, ki so blizu madžarski vladi, pravijo, da je že samo dejstvo, da se vodijo razgovori 0 umiku s-ovjetskih enot. ohrabrujoč znak. Po njihovem mnenju je to znak. da ostaja sovjetska vlada kljub vsemu, kar se je včeraj in predvčerEvšnum zgodilo (zlasti prihod novih sovjetskih enot) pri obljubi, k: jo je — kot pravijo — dala. namreč, da se bodo sovjetsko vojaške enote umaknilo iz Madžarske Danes nbo prišne nove sovietske vojaške enote v —ko. Djuka Julius NE PADAJO SAMO BOMBE r Hude moralna obsodba Indija vidi v resoluciji OZN dokaz/ da je velika večina človeštva za to, da se prepreči vsak poskus up orabe sile —■ Velike demonstracije v New Delhiju, Karačiju in na Ceylonu BOMBAJ, 3. nov. (Tanjug). — Resolucijo General, skup-Sčine OZN o agresiji proti Eg iptu so sprejeli v delhijskih političnih krogih s precejšnjim olajšanjem. Omenjeni krogi menijo, da je resolucija ponovno dokazala upravičenost upanja v OZN, kakor tudi. da so sedaj odstranili precejšen strah, ki se je pojavil po neuspehih Varnostnega sveta. bilo ranjenih 12 študentov in 8 policajev. Tudi na Cey.-onu so bile danes protibrit-anske demonstracije. v Katerih so demonstranti izražalj solidarnost z Egiptom. Politični opazovalci poudarjajo, da je sprejem resolucije s tak0 večino huda mora.na obsodba agresije v’ tem določenem primeru, obenem pa tudi dokazuje, da je velika večina človeštva za to. da se prepreči vsak poskus uporabe sile za dosego sebičnih ciljev v mednarodnih odnosih. Čeprav nekateri krogi menijo, da bi bila lahko resolucija sestavljena bolj ostro, je splošno mnenje, da je rezu.tat izrednega' zasedanja Generalne skupščine odraz skupne težnje vseh, zlasti pa malih narodov, preprečiti in obsoditi poskus katere koli velesile da bi z izzivanjem omejenih spopadov ščitili svoje ozke koristi. Indijsk; študenti so davi demonstrirali pred poslopjem britanske visoke komisije in francoskega veleposlaništva v New De.hiju. Demonstranti so protestirali proti predsedniku vlade Velike Britanije ter proti britansko-francoskemu imperializmu. Študenti ro tudi sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo brezpogojen umik tujih čet iz Egipta In prekinitev bombardiranja egiptovskega ozemlja. Ob današnjih demonstracijah v Karačiju pred poslopjem britanskega predstavništva je- prišlo do spo-padov. v katerih je Iraške čete v Jordanu Bagdad, 3. nov. (Reuter). Iraške vlada je danes ukazala svojim četam, naj vkora! ajo v Jordan, da se bodo pridružile jordanskim silam .prt ustavitvi izraelske agresije. Jordanska vlada je nujno prosila za to. Sklep o vkorakanju Iraških čet v Jordan, če bi se za to pokazala potreba, bil sprejet sredi oktobra po razgovorih v Bagdadu me 1 iraškimi in jor-danskL-ii zastopniki. Od tedaj je imel Irak nekaj vojske blizu Jordanske meje za primer, da bi prišel klic na pomoč. IS en ni era pasti Val študentovskih protestov in delavskih stavk 4»o vsej Veliki Britaniji London, 3. nov. (Tanjug). Študenti Oxforda, Cambridgea, Edinburgha in drugih univerzitetnih središč \ Vel. Britaniji demonstrirajo proti politiki konservativne v’ Ce in proti anglo-franccskj agresiji proti Egiptu. — Študenti -zahtevajo ostavko premiera Edena ir njegove vlade. KRKO BO Z NAFTO? London, 3. nov. (Tanjug.) - Glede na poročila, da so egiptovske sile blokirale Sueški prekop s tem, da so potopile pet ladij, je zastopnik britanskega ministrstva za gorivo in energetiko izjavil danes, da se še niso odločili glede racioniranja petroleja in drugega tekočega goriva v Veliki Britaniji. Londonski tisk objavlja številna poročila in fotografije z mitingov in spopadov med študenti in policijo. Protestom se pridružujejo tudi .delavci. Generalni svet britanskih- Tr_de Unionov je v imenu okoli 8 in pol milijona 'delavcev soglasno podprl načrt nacionalnega sveta laburistične stranke o organiziranju demonstracij proti vladni pustolovščini v Suezu. Kljub pozivu laburistične stranke, da stavke niso potrebne, razpravljajo v nekaterih organizacijah o stavkah, k naj bi vplivale na Edenovo vlado. Londonski pristaniški delavci, ladjedelniški delavci Škotske, sindikati strojnikov in drugi pošiljajo brzojavke predsedniku kongresa britanskih sindikatov V/illiamsonu s predlogom nai prevesijo v vsj državi 24-umo stavko. Na Traiaigai Squareju . v Londonu bo jutri popoldne množični miting proti vladni politiki in oboroženi agresiji proti Egiptu. To bo prva od vrste, demonstracij, ki jih organizira nacionalni svet laburistične stranke pod geslo. »Zakonitost, ne vojna!« Na jutrišnjem mitingu bodo govorili vidni laburisti in narodni poslanci Aneurin Bevan. Edith Summerskil in Anthony Green,woodJ Dodal je,-da bodo še 10 dir 15 dni v Vel. Britanijo prihajale ladje, kj so že minile prekop, razen tega Pa bo prihajalo gorivo tudi z drugih strani/ Pripomnil je, da so v državi že julija m avgusta storili ukrepe v zvezi z morebitno omejitvijo potrošnje tekočega goriva. Muslimanske države bodo zasedale Teheran, 3. nov. (AFP) Iranski nhnister za zunanje zadeve Ardalan je povedal danes, da se bodo na poziv iranskega šaha v Teheranu zbrali šefi vlad vseh muslimanskih držav, članic bagdadskega pakta. Ardaln ie dejal da ta konferenca nima nič skupnega z bagdadskim paktom in zato Velike Britanije niso povabili. Sestanka se bosta udeležila tudi šah Reza Pahlevi in predsednik iranske vlade Iskander Mirza V OZN niso izgubili upanfa Ce bi priilo do izkrcavanja anglo-francoskih čet na egiptovsko ozemlje, bi bila seja Generalne skupščine sklicana v nekaj urah NEW VORK, 3. nov. (Tanjug) Imenovanje odbora treh predstavnikov Združenih narodov je’ bilo prvi korak k izvajanju resolucij posebnega zasedanja Generalne skupščine OZN. Dolžnost odbora, ki ga je imenoval generalni sekretar HammarskjSld je, da red.no poroča o Izvajanju resolucije, ki zahteva ustavitev sovražnosti in umik vseh tujih čet iz Egipta. Razvoj dogodkov v Egiptu bi skrbele za mir na n&miimdh nanje zadeve Pears-onf ta zamisel pa, kakor menijo v Združenih narodih, ne bo posebno lahko izvedljiva. Britanski minister - za promet .Watkim.son pa je sinoči povedal, da imajo v načrtu naglo uvedbo racionlrane preskrbe z gorivom, če prekop ne bo kaj kmalu sposoben za plovbo. Prve težave Trst, 3. nov. (Po telef.) Kakor drugod, tako so se tudi v Italiji pojavile začetne težave, ki jih je prinesla blokada Sueškega prekopa. Kaže, da je nad 15 ladij blokiranih pred vrati prekopa na eni in na drugi strani, poleg tega pa je okrog 40 ladtj, ki so odplule proti Srednjemu in Daljnemu vzhodu, dobdo nalog, naj nadaljujejo pot ckoii afriškega kontinenta ali pa naJ se ustavijo v naj-bl!žjem pristanišču in čakajo, da se položaj razjasni. Glavna teža-bo nastala v Italiji zaradi pomanjkanja goriva za industrijo in promet. Računajo, da je sedaj v Italiji okrog 350.000 ton bencina, 700.000 ton nafre in 250.000 ton drugih petrolejskih derivatov, kar bi zadostovalo samo za dva meseca v primeru, da bi prenehal dotok s Srednjega vzhoda. Poieg tega grozi nevarnost prekinitve dela v italijanskih rafinerijah, ki v glavnem predelujejo gorivo z Srednjega vzhoda. Rafinerija »Aduila« v Trstu, ki sodi med najsodobnejše v Italiji pravi primer, da ima -na razpolago samo za 1 mesec surovin. V primeru, Na prvi pogleo je videti, kakor da je bila slika posneta leta 1945. V resnici pa haže slika ulico Baros v Budimpešti med nedavnimi boji, v katerih je samo v_mestu padlo 5090 oseb in .med njimi tudi mnogo sovjetskih vojakov, spremigajto vsi z naj vecjam zanimanjem in zaskrbljenostjo. Večina delegacij še ni izgubila upanja, da se bo položaj zboljšal in končno pomiril. Pričakujejo, da bo v kratkem prišlo do novega posebnega zasedanja Generalne skupščine, na katerem bodo podana poročila o izvajanju resolucije. Ce bi prišlo do izkrcavanja a-n g 1 o - f ra n c o skih čet na egiptovsko ozemlje, bi bila verjetno seja posebnega zasedanja sklicana brez odlašanja, v roku nekaj ur. Tudi generalni sekretar Ham-marskjold ima posebno mnogo upanja v resolucijo, ki je po njegovih besedah prispevala k utrditvi Združenih narodov, saj ie bila sprejeta z doslej največ-j im številom glasov, odkar obstajajo Združeni narodi. Včeraj so ves dan iz vseh delov sveta prihajale na sedež Združenih narodov brzojavke, ki pozdravljajo resolucijo posebnega zasedanja. V mnogih brzojavkah izražajo upanje, da se bodo boji nehali in bo spet nastal mir. Hammarskj&ld - .se je včeraj obrnil na vse vlade s prošnjo, naj spopoče predloge za pomiritev položaja. Glede položaja na izraelsko-arabskih mejah mnogo govore o ustanovitvi »policijskih sil Združenih narodov«, ki bi imel© več tisoč ljudi. Le-te mejah tako dolgo, dokler ne bi našli trajne rešitve. Za sedaj je to samo zamisel, ki jo je izrekel kanadski minister za zu- Glede napada Anglije, Francije da se položaj na Srednjem vzho- in Izraela na Egipt seda.;, kaKor du ne bo popravil pa bo Trstde- kaze, ni nobenih predlogov, ker ležen rudi težke prometne krize, čakajo na ustavitev sovražnosti, ker je znano, da krije prevoz pe- šele potem pa bi začeli odprav- trolejskih surovin iz Srednjega ljati težave, ki jih je povzročila vzhoda v Trst skoraj 3OVc celot— ta agresija. nega pomorskega prometa. Gronchi v Vidmu in Gorici OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA TRST, 3. nov. Davi ob 9.30 je prispel ■ svojim posebnim vlakom v Videm predsednik republike Gronchi, ki ga spremlja podpredsednik vlade Saragat. V videmskem gradu je Gronchi sprejel vseh 186 županov Furlanije in Beneške Slovenije. Videmski župan Centazzato je v imenu vseh županoy pozdravil predsednika republike in med drugim apeliral na čimprejšnjo uresničitev enotne pokrajinske avtonomije, za Furlanijo, ,gori-ško in tržaško provinco. županom in drugim; predstavniki oblasti na Goriškem. V odgovoru na pozdrav gorišscega župana je Gronchi dejal, da se on in vlada zavedata težavnega po- Gronchi je prisotnim -županom odgovoril z daljšo izjavo, v kateri se je v grobih črtah dotaknil tudi sedanjega mednarodnega položaja, glede na zah- teve po pokrajinsk- avtonomiji ložaja Gorice, ki bo morala biti je Gronchi dejal, da se bo demokratična osnovb države uveljavila s prepuščanjem'čim večje avtonomije perifernim organom. Predsednik republike je opozoril na enotnost in nalogo nosilca oblasti, katerega temeljna dolžnost je. ds skrbi za koristi prebivalstva. Danej *>b 17. ur; je prispel iz Vidma v Gorico predsednik republike Gronchi, ki se je v sltavbi prefekture pozdravil z tudi naprej deležna vsestranske podpore. Nato* je eteijai, da položaj Gorice narekuje dejavnost, ki naj uveljavi tesno sodelovanje v političnem, kakor tudi v jezikovnem in človečanskem pogledu. Gronchiija . Je pričakalo veliko število ljudi, med katerimi sc bil; dobro zastopani tudi Slovenci iz Gorice in goriške okolice. Ob prihodu predsednika re- publike v Gorico so slovenski listi v Italiji ponovno objavili uvodnike, v katerih poudarjajo kakor n. pr. »Primorski dnevnik«, da gre Gronchiju posebna zasluga,- »ker se je s svojimi načelj o pravicah ljudi približal bistvu italijanske stvarnosti in ker zastopa cilje, h katerim stremi večina prebivalstva.« List dalje pravi, »da imamo Slovenci v Italiji posebne razloge, da toplo pozdravimo predsednika republike.« M. K. Priprave sestanek držav Colombo konference New Delhi, 3. nov. (Reuter). Uradno je bilo sporočeno, da je 'ndijski pre-dsed p Nehru ob- J n-rjr. m $ 1 , 1 -• ca Sastroan, djuUja' uo se trenja s sestankom držav udeleženk’ Colombo konference. Hhrati le predlagal, naj b' bil sestanek V. Delhiju, t Mr. J BtOVOtSB mocifme J ST. a«— L rothkbk* mm mnenje TRIBUNE LONDON 3*. . - Briftajiska vlada :e ragreSila ®3vt agresije, ko se je postavila preti Z2» 11: LES BČP0HSE5 M U SČHIE N' 10 DU CONCOUK g__LE FIGARO PARIZ ». . . V neposredni prihodnosti je vse odvisno od vojaških operacij, od ni:'hoveg3. uspeha, pred\-sem pa ca njihove naglice. Zamislimo si. da. bedo čez nekaj dni preko.p oky- piraie britansko-fr^ncoske čete in da bo 'Pi ~lo do ustavitve ognja. Problem še vedno ne ho rešen. S-tla je edini način. Kaže. da so Francozi in Britanci imeli manj političnih n a 11o v kakor upora proti žalitvam fin želja, da poka- tejo svetu, da niso niti bojaz- ivci. niti dekadenti. ..« ©n PflBAfl MOSKVA ■»... Nastopajoč proti Ustanovni SS&Lt.ni' Združenih narodov, in osnovnim načelom mednarodnega prava. <;o se britans^o-francosk* im p er'n listi zatekli k intervenciji iprct: neodvisni repuhl‘k*i Egiptu, skušajoč se s silo orožja polastiti Sueškega prekopa in zasesti Egipt. In to v času. ko so med nedavno debato v Varnostnem svetu obstojali vsi potrebni elementi za ml-TOtjubnp rešitev sueškega problema v skladu z želijo miroljubnih nerod c v. Napad Izraela na Egipt je kil samo prvi korak v dobro premišljeni igri kolonialistov . •.« Stic Nebi fJork (Eimeg XEW YORK T*. . . ZDA, ki so se vse doslej borile, da b: obran:le prijateljstvo z vsem* deželami Srednjega vzhoda, se trudijo tud- sedaj, da bi do-segle rešitev po diplomatski poti in ne s s-'lo . . . Čeprav lokalizacija spopada še nadalje predstavlja natjboli neposredno nalogo, je treba vložit- vse napore, da bi se naglo preprečilo aktivne sovražnosti. Američani ostajajo pr! svojem odločnem prepričanju, da samo s5!a ne more rešiti starih problemov. nMi razčistiti novih. Teda že sedaj .ie treba izvesti priprave za trsta dan. ko bo prenehal egenj in kadar se bo treba lotiti ZTiPlrtenih problemov Srednjega vzhoda razumno :n temeljito . .. Ta dan se vsekakor približuje In ko bo nastopil, bo prijateljstvo :*n lojalnost Amerike do vseh predstavljala m-očno orožje za dosego trajne diplomatske rešitve . . .« (Tlic IBimlnstan (Times XEW DELHI ». . . Velika Britanija je izvedla nsi“'3a na Egipt b »preračunano skrbnostjo ki je izzvala nezadovoljstvo celo prj njenem najmočnejšem prijatelju ZDA. Ce agresija ne bo naglo zaustavljena, preden bo Velika Britanija prekoračila točko s katere ni vrnitve, vse kaže. da bo prišlo do razširjenja požara na Srednjem vzhodu celo. če se velike s.Ie, kot n. p. ZDA In Rusija, ne bodo vmešale . .. Obveznost ZDA, da priskočijo^ na pomoč žrtvi agresije na Srednjem vzhodu, j e bila potrjena v zvezi s sedanjim položajem, toda Če predsednik-Eisenhower seda.} ^pravi, da se ZDA ne bodo vmešavale v sovražnosti na Srednjem vzhodu, je treba sklepati, da bodo vsfr niegovi napori usmeri e n.; v prepričevanje Velike Er'tarsije, da prekine z neoprostljivo napako v katero c.; je dovolila pasti .. . Urn% britanskih in francoskih čet iz Egipta, ki bi ga zahtevale OZN. na čemer je vztrajal Nehru, bi lahko debil pobudo ne sama v korakih, k? bi jih na* pravil^ predsednik Eisenhower, temveč tud.} v odločnem stališču cpczVije v samj Veliki Britaniji. . .. N''.»ta samo Azija Iti Afrika obs^idili tega brutalnega poskusa vračanja k zastarelemu imperaliz-tnu. ki ga ie Velika Brittniia v zadnvh letih okušala likvidirati. Dejstvo, da Britanijo obsoja in r“-ZDA. kore na veličlnn vročinske neumnosti sira .Anthonvla Edena. Najmanj, kar b»* lahko stoli! za vrnitev ugleda Velik* Brl-tanrij v svetu celo ra ceno svojega lastnega prestiža, i« nopol-n~ prekinitev začete akcije v Egiptu . . .« Indonezijski bojkot Džakarta, 3. nov. (Reuter.) -Letala britanske letalske družbe za prekmorski promet, ki vozijo na progi Sidmey-Lpot uveljavili v najrazličnejših literarnih žanrih, od zbirk pesmi in novel do potopisov, romanov in esejev te.r taka izpolnili vrzeli v nizu um.etni 'kih stvaritev. Kot pretekla let?, je tudi letos poezije -naj mc--ne j s zastopa na literarna zvrst, vendar so hkrati tud., v' prozi doseženi večji uspehi, zlasti na področju ramena. Do konca septemira je iz.4:o vsega skupaj 15 knjig, od teh j s 7 zbirk pesmi in to: »Ee-li vikovi« Srba Ivanovskega, »Odbiesoci« Ante Popovskega, »Ne plakaj, Magdalena« Radi-voja Pesiča, »Zivlitev.a i plače« Iljami Emina, »Doždovi« Mateje Mateevskega ter zbirki pesmi Aleksandra Piloavekega in Mihe Atanasovske-ga, kar kaže na to, da je v Makedoniji zrasla mlada pesniška generacija, ki so ji poleg vrlin seveda lastne tudi začetniške slabosti kot eksperi- mentiranje, epjgdnsitvo in dr-, ki pa vendarle nosi v sebi vso pestrost umetniških teženj in iskanj in ki si bo prej ali' slej utrla pot do samobitnega pesni-. škega izraza. Od naštetih pesniških zbirk so najpomembnejše pesmi Srba Ivanovskega, Mihe Atanasovske-ga, Radivoja Pešiča, Iljami Emina in Mateje Mateevskega. »Beli vikovi« je že tretja zbirka pesmi Srba Ivanovskega. V njej ostaja avtor na svojih tleh, vendar se pesmi te zadnje zbirke ločijo od njegovih prejšnjih, po bogatejšem^ in bolj plastičnem izrazu, ki dviga raven njegovega umetniškega prizadeva— nj-a. Pesmi Mihe Atanasovskega odkrivajo -bogato pesniško in-vencijo in neposredno toploto, ki je značilna za' tega najmlajšega makedonskega pesnika. Zbirka »Na plakaj, Magdalena« Radivoje Pesiča odseva čustveno pesniško naravo, ki si utira — zvesta sama sebi — lastno pot, ne da bi jo motile modne- novosti v poeziji, pri tem pa ne zanemarja kulturne forme in izraza. Mnogo bolj eksperimentalen v tem pogledu je Mateja Mateev-ski, čigar pesmi so zato na znatno nižji umetniški ravni, das: ima avtor redek smisel za umetniško obdelavo motivov, ki se zde na prvi pogled nepomembni, ki pa odkrivajo njegovo globoko prodornost v bistvo stvari. Izmed novih proznih del, ki so umetniško pomembnejša, so izšla naslednja:' »Vrtlozi vo po-roj« Simona Drakula, »Okopneti sne-govd« Dimitra Scleva- »Zena na prozerot« Srba Ivanovskega, »Igra« Branka Pendbvskega, »Sedum. umiranja« Blagoja Ivanovskega in »Jadreš« Metodija Jovancvskega. »Vrtlozi vo poro j« je druga zbirka novel Simona Drakula, GOSTOVANJE MADŽARSKE PEVKE V četrtek, 8. t. m. bo gostovala v Operi v naslovni vlogi Puccinijeve opere »Tosca« najboljša madžarska sopranistka Paula T a-k a c s, ki je znana tudi izven meja svoje domovine. Paula Takača bo prva madžarska pevka, ki jo bomo slišali pri nas. Kaša, anketa. InemafograSI -fe ali ustanova VLADO VODOPIVEC, SEKRETAR. REPUBLIŠKEGA SVETA ZA KULTURO IN PROSVETO Pridružujem se tistim, k’- sp mnenja, da naj bi bili khrecnato-grari finančno samostojni zavodi. Ta predlog je fcii v vasi anketi podprt s tehtnimi hi prapričijivi-m; argumenti. V zadnjem času se mnogo razprl a v. ja o repertoarni pouthsi iiiittniii m pcaea.-i».e;n kbiopod-LjUuje se vprašujejo, kuo je oagovoren za to, ua se v iiino-tivaianan prnazuje včasih lie-% zgj.na m ceneni fiiniiiii-a plaži m so re-Ui 1 i.-.m, ki dvigajo ktitiurj in o a us kuioobisao va:.ce v. Gotovo, aa nosijo precej odgovornosti za to vodstva uinopoJ-J;, in ne dvomim, tla Dl se tudi .pri sedanjem s lan i-u iacdi) vodila boljša m kuliurnejša repertoarna poklica. loua nu: sveti za oukup t.ifliov, k: jin filmski zakon neobvezno predvideva kot družbene organe pri ktnopod- 3 e o Ut mti vodstva uino-poajetij še 's lako strogimi krUcriii niso v stanju, eia vprašanje repertoar--ne polilirie v ccioti rešijo, ckider to kmemategrati podjetja. Vsako kno-pcdje.je je dolžno, da skrbi za svojo rentabilnost, film pa je pri današnjem stanju komercialna roba, h: naj v prvi vrst! privabi. širok krog' publike in šele v drugi. vrsti kulturna d-conna, k: na,i publiko kulturno dviga >n vzgaja. Tako se vsako vodstvo kinop-odjetja in vsak svet za odlkup filmov, kjer ta obstoja, znajde slej ali prej pred alternativo, aU voditi kulturno ah pa »komercialno« politiko odkupa filmov. Kinematografi so kulturne ustanove in njihova družbena fui:uc:ja je, nudili ljudem oddih In kulturno razvedrilo. Da bi ušpela v tei svoji funkciji, ki-nepedjetja ne bi smela neprestano skrbeti za to, ali bodo dosegla tisto rentabilnost, ki se zahteva od podjetij, temveč b1 morala imel; vse možnosti, da pubi.tki zagotove dobre in kulturne filme. Ne vidim pr'ncipialne razlike in principralnega razloga, da bi bile take kulturne ustanove, kc-t so kinematografi v drugačnem položaju kot'- pa gledališča. Zdi se mi, da narekuje današnji položaj kinematografov včasih konservativno gledanje na film, češ da je film samo zabava in ne umetnost, kinematografi so po svoji funkciji bližji raznim zabaviščem, varietejem in cirkusom kot zabavnim ustanovam in na i zaradi tega 'majo tudi podoben položaj in podobne obveznosti. Mnen-ja sem, da je tak pogled zgrešen. Film je lahko odlično sredstvo za dvig duhovne kulture in za vzgojo okusa in mislim, da v ničemer njegova po- mebnest ne zaostaja za drugimi kulturnimi institucijami, ko-t so gledališča itd. te bi bdi kinematografi zavodi s samostojnim finansiranjem, bi bili dani pogoji, da se pereče vprašanje repertoarne politike reši. ' Nekateri, predvsem mestni kinematografi bodo lahko dosegli presežek dohodkov nad izdatki, podeželski kinematografi — vsaj nekateri — pa bodo morda morali biti subvencionirani. Kinematografi bi na ta način imeli organe družbenega vodstva, ki bi lahko pri takem položaju tudi vodili dobro in kuLuno odkupno politiko filmov. Zato sem mnenja, da bi bilo prav, da bi tisti organi, ki so odgovorni za vodstvo kulturne politike, razmislili o tem predlogu in morebiti predlagali spremembo filmskega zakona. JOSIP RIBIČIČ 70-LETNIK Včeraj je praznoval svojo 70-letnico znani slovenski mladinski pisatelj Josip Ribičič. Vse svoje življenje je posvetil vzgojnemu in literarnemu delu za mladino. Rodil se je v Baški na otokn Krku. Učiteljišče je obiskoval v Kopru, potem pa je do leta 1925, ko so ga pregnali fašisti, učiteljeval po Goriškem in v Trstu. 2e tedaj se je tudi ukvarjal z mladinskim slovstvom in v Trstu urejal »Novi rod«. Svoje uredniško delo je nadaljeval kas-ieje v Ljubljani pri Mladinski malici in pri raznih revijah za otroke in mladino. Po osvoboditvi Je med dragim uredil tudi pretresljivo knjigo Otroških spominov »Se pomnite tovariši?«, tedaj pa je urednik revije Prešernove družbe »Obzornik«. Zelo bogato je tudi Ribičevo izvirno slovstveno delo. Izdal je okrog 30 otroških knjig, gsed njimi so morda najbolj priljubljene »Tinče in Binee«, »Trije na pohodu«, »Rdeča pest«, »Tin-kin" zajček« in druge. Ob visg-kem jubileju pisatelju iskreno čestita vsa elovdnska kulturna javnost! miter Solev nasprotno bavj * problematiko mestnega človeka. Popolnoma razumljivo je, da se zaito njegov način izražanja mečno loči od način* gornjih dveh. Tako na pr- je Dimitar Solev pod močnim vplivom nekaterih zapadhih.pisateljev. Videtič je,kotda 'je prevzel avantgardno vlogo v pogledu modernega književnega stila, toda po mnenju makedonskega" -kritika Dimitra Mitreva so njegove težnje po zadnjem, kriku literarne mode sanfo v kvar njegovemu ; umetniškemu ustvarjanju, ki bi sicer " lahko bilo ob njegovi sorazmerno veliki literarni razgledanosti mnogo iz-virnejše in uspešnejše. « Preveč pretirana - v izrazu je tudi proza Blagoja Ivanovskega. Njegova prozna zbirka »Sedum umiranja«, ki je sicer vzbudila precej zanimanja, je prenatrpana s pretiravanjem v izrazu. Z vsebinske in oblikovne strani je zanimiva knjiga »Zena Ra prozorot«, prva prozna zbirka Srba Ivanovskega. Tudi v svoji zbirki proze .ostaja ■ Ivanovski pesnik, t. j. skuša vseskozi pesniško obdelati ‘izbrano temo, kar se mu je posrečilo zlasti v tistih novelah, v katerih'opisuj e svoje neposredne vtise !t mladosti. Njegova novela »Crveni mindžuši«* (Rdeči uhani) predstavlja vrhunec v zbirki, ter potrjuje njegovo lirsko naravo tudi v prozi. Od novih romanov je že izšel h u mor i stfič ni« ati ri-čn i romani Jordana Leov a »Pobratim«, ki je vzbudil pozitiven odmev či-talcev in kritike ne le v Makedoniji, temveč tudi v ' Srbiji, kjer . ga že prevajajo, medtem ko je psihološki roman »Dve Mariji« Slavka Janeskega, v tisku in ae prav tako že pre vaj a v srbohrvaščino! Na polju kritika in ešeja * Je nav. pojav knjiga bOdrazot i vreme« mladega kritika Milana Gjurčinova. V tisku pa so poleg tega dela, kritikov in .eseji-stov Dimitra' Mitreva, Jovana Boškovskega in Aleksandra Spa-sova. r • - M. c. . Z italijanske razstave — De Pisis: »Rimski spomin« V sredo' zvečer Je član izvršnega sveta Slovenije Milko Goršič, predsednik sveta za' prosveto, kot zastopnik bolnega predsednika Sveta za kulturo, odprl v Moderni galeriji v Ljubljani razstavo sodobne italijanske umetnosti. Poudaril je, da je taka kulturna izmenjava še zlasti pomembna med sosednimi narodi in da predstavlja potrditev teženj po miroljubnem sožitju v svetu, kar — je menil — danes še posebej ne izregfiamo kot golo frazo. Zaliva-IH"se-Je vsem', ki 'so prispevali k ureditvi te zanimive In bogate razstave, ki je bila organizirana kot Izmenjalna, prirgflltov no do- govoru med generalno direkcijo za kulturne stike republike Italije in komisijo za kulturne stike * inozemstvom v Beogradu. Ob slovesni otvoritvi, ki se Je je udeležilo veliko število kulturnih in pol i 1 tenih delavcev Slovenije. sta govorila tud,; v uvodu ravnatelj Narodne in Modeme galerije v Ljubljani dr. Karel Dobi-da in pomočnik ravnatelja Zoran Kržišnik s kratkim pregledom sodobne italijanske umetnosti. Zatem je še komisar razstave umetnostni zgodovinar dr. Giovannt Caremdente iž Rima kot zastopnik italijanskega ministrstva za pro- sveto sporočil tople želje zadržanega italijanskega generalnega konzula iz Zagreba Giuseppeja Brigida. in se zahvalil za pomoč pri orga.niza.cijl razstave v Ljubljani. V svojem govoru je omenil, da sodj ljubljanska Moderna galerija med najpemebnejše ustanove te vrste na svetu, hkrati pa tudi. da v novembru pričakujejo z velikim zanimanjem razstavo jugoslovanske umetnosti v Italiji. »•Jezik umetnosti je najbolj ra-ztiroM'v vsem narodom« — je po-uda.rii ter dodal, da tudi italijanska razstava prihaja v Jugoslavijo v službi kulture in civi ’za« cije. bp VELIK USPEH TREH KANTAT kmečkega pripovednika, ki v svojih delih opisuje predvsem zapadno Makedonijo. Po izrazu robat, a zato tembolj globok poznavalec kmečkega življenja in ljudi se kaže avtor tak tudi v svoji knjigi, ki je pomanjkljiva z jezikovne, a 'tembolj bogata. z vsebinske strani. Glede oblike velja isto za drugega mladega kmečkega pripovednika Metodija Jovanovskega. Medtem, ko omenjena gornja dva avtorja zajemata tematiko iz kmečkega življ"aja, se Di- Pod vodstvom Rada Simonitija sta zbor ij^ijtrkester Slovenske filharmonijVlffcvedla pršfič Antičevo kanta,toT»Z vlakom«. Rozinovo »Tialco« in Simonitijevo »Kolednico mladinskih brigad«. Arnič je • svojo kantato »Z vlakom« ustvaril avoje doslej najboljše delo, strnjeno v izrazu dn obliki, prežeto g domačim duhom in melodiko. Svojevrstno je pri tej kantati, da ae posluži orkestralne' ekspozicije.! ki jo imajoT klasični koncerti, tako da orkester prinese tematično in oblikovno vse, kar pozneje ponovijo zbor in solisti. Težko nalogo si je naložil komponist s tem. d-a je motorični element besedila raztegnil na vso skladbo tudi glede tematike, k-i je po svojem bistvu mirna, n. pr. »Glej mesečina kaže«.ali »Z gore naz-gleduje«. tako da so tudi ti Jlji-tičnii odstavki dobili neiaaraii izraz. Z dolgimi melodičnimi linijami pa je tudi tu. dosegel širino.' k; ‘jd: nosi .tekšt.vJi? sebi. Kantata zasluži obširno analizo v strokovnem, listu, jaz pa bi navedel med • najbolj karakterističnimi mestj uvodni flavto-solo, ki ga prevzamejo in stopnjujejo violine, dramatično drugo .temo v basih in na istrsko skal® spominjajočo tretjo misel v rogu. Med vokalnimi parti imata sopran (Zlata Gašperšič) in alt (Bogdana Stritar) z baritonom (Samo Smerkolj) odlič. tercet, ki ga prevzame in požene v krasno kulminacijo zbor. Zelo občuteno je napisan baritonski paont, najbolj pretresljiv pa je odstavek: »Mesec, skrij se, da je ne vidim, kako ostaja za mano, domovina«- Rado Simoniti i® vzorno izvedel težko delo, v katerem je v prvi vrsti podčrtal čustveni Sličice iz Italije Kar nekam moderno, je, da od časa do časa potujejo po Uljih deželah razni trgovci, direktorji in športniki in to po važnih ali .manj važnih opravkih. Zato so slovenski gasilci z veseljem sprejeli povabilo italijanskih gasilcev, da jih obiščejo in se spoznajo z njimi. Dolgo let sem imel razile predsodke pred Italijani: prvič morda zaradi bližine meje na Notranjskem, drugič pa zaradi lastne izkušnje: ko sem se vračal leta 1938 iz Francije v domovino, so me javni in tajni policisti legitimirali in preiskoval ter preti-pavali od nog do glave vse od prelepega jezera La go Maggi-ore do Trsta; vsega skupaj samo 22 krat. tako da sem bolj gledal obraze mladih ovrov-cev, kakor pa lepoto Gornje Italije. Morda jim ni bil všeč moj lepi zelen klobuk s krivci, ali pa nova sekira, ki je ležala vrh obleke v kovčku. No, takrat so rekli, da je to potrebno. . . Sončni dnci^i so bili zelo lepi, ko se nas je 35 vkrcalo v velik avtobus, ki je bil podoben velikemu senenemu vozu. ko se je gibal in gugal med poplavo po italijanskih mestih. Mene vozila sicer ne zanimajo, ker se mi zdi. da je avto avtu podoben, pa naj bo to v Ljubljani, Rimu ali Neaplju. Kadarkoli sem potoval po tujih deželah, sem se zanimal. kako neki žive delavci, opazoval delo kmetov na polju in ogledoval razne umetnine in muzeje ali pa lovil ribe. Gornja Italija •ima mnogo tovarn za avtomobile in trak- torje. Vendar pa je videti Se na mnogih krajih od Benetk do Rima, kako italijanski ■ kmetje orjejo ž volmi,' vpre-ženimi v jarem. Od Firenc do Grosse te sem naštel 55 parov volov, ki so orali ob veliki cesti. Na njivah so stali in'tolkli kepe z velikimi motikami suhi, dolgi kmetje in kmetice, pokriti s širokimi slamniki. Primerjal sem jih z veselimi. rdečeličnimi in trebušastimi Normandijci, ki se jim trebuhi rede od prevelikega pitja mošta. Neki italijanski kmet je dejal, da od pašte ne more dobiti trebuha kot francoski farmar, ki dosti pije. Iz vinogradov vozijo polne brente grozdja, z imlmi, ki se počasi premikajo po cesti; med brentam’ pa sede dekleta, ki mahajo z rokami in prepevajo. Sonce pa žge kot pri nas v avgustu. Nekateri pravijo, da ni več mogoče spoznati Italijana. Ceste so se zelo iz-premenile po vojni. Če govorimo o sedanji Italiji, vidiš Italijo 20. stoletja z vozili, na drugi, strani pa Italijo iz “dobe Garibaldija in Italijo prašnih cestnih romarjev. Kajti za mnoge kmete se poljedelstvo v Italiji v nekaterih krajih ni mnogo snremenilo v zadnjih sto letih. Premnogi. italijanski kmet dela še tako, kot dela kmet v Normandiji, ki orje z velikimi konji, ali 'avstrijski kmet v gorah ali notranjski kmet po malih njivah ... V Benetkah nekateri obi-ščeio Markovo katedralo, drugi krmilo z žemljami udomačene golobe, svet drugi pa stojimo ne*. Mostu vzdihljajev in gledamo v mračne zidove in valove, ki bi lahko dosti povedali. V mislih preštevam, koliko stotisoč kubikov hrastov z našega Krasa leži pod lepim morskim mostom ... Padova! Nekoč so bili slovenski študenti ponosni, če so študirali na tej stari "univerzi. Iz svojega kraja sem spoznal vaškega črednika, ki je 20 let trgoval v Padovi;.domov se je vrnil reven in je dan za dnem prepeval s kravicami: »O sveti Anton Padova, če padeva, pa vstaneva in kravce paseva .. .« Ni lepšega za ljubitelje sadnega drevja, kot je okolica Ferrare. Veseli sadjarji žvižgajo. pojejo in obirajo prepolna rdečepisana jabolka. Bolj kot znamenitosti v' Padovi, zanimajo nekatere ti lepi sadni vrtovi, katere bi zavidali celo naši Dolinški in Adamiči... Florenca! »Bil sem v Florenci in videl vse!« Tako sem slišal v preteklosti večkrat govoriti petične ljudi; mi smo se jim čudili in jih blagrovali. Pred vojno sem v Franciji spoznal delavca, ribiča Silva iz Florence, ki je vedno prepeval pesem o reki Arno. Večkrat je rekel, če bom obogatel, naj obiščem ■ Florenco, posebno pa. da naj-grem lovit okusne ribe v reko Arno. Ko je odšel, nam je dal naslov svoje ribiške hišice, vendar serr. se šele v Florenci spomnil nanj t.’ naslov, ki bi ga sedaj potreboval. sem po dolgih letih pozabil. Ker se mora .človek v teh krajih: naibati prevelikih in Sumečih restavracij. sem z znancem Srečkom krenil v samotno gostilnico na obrežju reke. Tu sta bili dve mizici brez belega prta, kar je pomenilo, da ne bo predrago. Nasmehljan gostilničar prinese chiahti in ceneno pasto, Pri sosedni mizi sta sedela . dva zidarja; pogovarjala sta se, kako sta delala pred vojno' v Logatcu in Idriji. Ko hoče visok, suh zidar plačati večerjo in zapitek, drži v rokah bankovec za 1000 lir in vzdihuje: »O. mia Ura, tako si velika, pa vendar tako majhna; kam boš prišla, če boš vedno tako majhna?!« Nato omeni, da ima 6 otrok, da zasluži srednje, pa naj pije, če more, čeprav je vina v Italiji dovolj, da ga ne morejo izpiti. Nato je zapel pesem o Arnu in je-imel tak glas kot tisti ribič Silvo. Reka Arno je na nekaterih krajjh zelo vlitva; predstavljal, sem si, da je to velika, široka in globoka, mogočna reka, nad katero vse. mesto strmi; zdaj pa vidim, da je Silvo pretiraval. Na obširnem trgu igrajo domači godci, vendar, so le redki _ gosti, ki poslušajo godbo; oktobrske hladne noči vabijo Italijan a v toplo-sobo. Kakor velik senen voz se naš'avtobus počasi preriva po tesnih ulicah ven na široko cesto, kjer še zopet začne poljedelska pokrajina in kjer so na levo in desno velikanske njive, - preorane s traktorji ali pa z volmi; kmetice in kmetje pa spremljajo počasi še gugajoče vozove z brentami. Avtomobili pa drve mimo kot bi jih preganjale Erinije ... Matevž Hace element Izraza. dramatičnost udarnih viškov in liriko mehkih nastrojenj. Tako so vsi solisti pogodili pravo' vzdušje teksta ter glasovno • in interpretativno lep0 zapeli svoje vloge. Simoniti je spet pokazal, da je v obravnavanju zbora pravi mojster. Ves izredno težko zborovski part je izdelan dinamično in zvočno perfektno, tako da je zbor zablestel v vsej svoji udarnosti in potenci. Orkestralni part je edini v tej kantati, ki bi zahteval zaradi svojih, prepogostih tutti lahke retuše vsaj za to dvorano, ki a-mplificira zvok trobil do nemogočega.-' Orkester je bil sicer elastičen in discipliniran. je Pa mnogokrat prekril zbor zaradi svoje gostote, tako da je tudi zbor postal del orkestralnega zvoka. Del0 is zefo močno učinkovalo ter prineslo skladatelju in izvajalcem velik.uspeh. Marjan Kozina polaga v svoj; »Tlaki« važnost predvsem na zborovske odstavke, ki jim poveri baladno spevno vlogo, gosta stopnjevanja in z 'dramatično silo nabite viške. Soliste obravnava recitativno. tako da z njim.; ustvarja močne kontraste. Močna invencija in preudarna, barvita instrumentacija odlikujeta to tudi oblikovno strnjeno delo. ki je nudilo predvsem sijajno zvenečemu moškemu zboru SF priliko, da poka-že vse svoje, odlike. Solisti Gašper Dermota, Samo Smerkolj in Tone Fetrovčiš so dobro izpe- ljali svoje partije, izvrsten je bil orkester. »Kolednica mladinskih brigad« je'masovna kantata, kj jo je zložil Rado Simoniti v slogu, dostopnem tudi ansamblom »Svobod«, bodisi v orkestralnem ali zborovskem partu. Namerni citati narodnih in partizanskih motivov to skladbo še bolj približajo ljudstvu, tako da je dojemljiva prav za vsakega. Po slogu so s; masovne kantate vsa zelo slične, pa naj jih komponira Šoštakovič, Prokofjev, Haba al; Sim-onitd. Vsi skladatelji se pri tem poslužujejo najprepro-stejšs melodike in harmoniza« cije. Instrumentacija pa v glavnem podpira zbor in soliste. Tako je tudi tu. Vrlina komponista Simonitija je predvsem prisrčna, občutena invencija, kj naprav; vsako njegovo skladbo popularno in domačo, tako da ga že danes gied^ ljudskosti lahko stavimo ob stran Pavčiču in Adamiču. Tenorski solo, ki ga je zelo dobro zapel Anton Dermota, je tipičen primer Simonitijeve melodike, ravno tako ženski zbor. Zbor; mu zvenijo odlično, orkestralni part je deloma prenasičen. Izvedba, je bila brezhibna, polna elana in pristnega muziciranja. Uspeh tega in prvih dveh del je zelo povzdignilo sodelovanje Janeza Rohačka, ki je pred vsako skladbo smiselno, plastično in dramatično recitiral nien tekst «5r. Danilo Švare Argentinski glas o uspehu naše Drame v Parizu Nedavno ie prispela v Ljubljano zadnja številka polmesečnika naprednih argentinskih Slovencev NOVA DOMOVINA (La nueva pa-tria) z dne 31. avgusta t. 1. V tej številki objavlja znani argentinsko slovenski zborovodja in skladatelj Ciril Kren (C. K.) pod naslovom »Uspeh slovenske drame v Parizu« .naslednje . poročilo; »Vi običajni literarni prilogi bue-nosa.ireskega dnevnika »La Na-cion« Je dne 19. avgusta izšlo zanimivo poročilo o letošnjem — tretjem — pariškem dramatskem Festivalu.. Clanek.i ki ga je napisal znani argentinski umetnostni kritik Alfredo de La Guardia. ni zanimiv saino zato, ker podaja bralcu kar mogoče popoln pregled o poteku Festivala, temveč tudi zato. ker kritično in z veliko avtoriteto osvetljuje značilnosti in vsebino igranih del. zmogljivost ansamblov in kreacije posamezrth igrale e vP Posebno zanimiv pa Je 'članek Za nas Slovence, kajti Alfredo de La Guardia je nastopu slovenskega ansambla posvetil nekaj prav navdušenih vrstic .,. Pisec članka brez vsakršnih pridržkov proglaša slovenski an- sambei kot najboljši na Festivalu. Zlasti je La Guardi.il ugajala in-, tlmnost. zadržana stilizacija in eleboka • izrazitost slovenskih igralcev, od katerih se je posebno odlikoval Stane Sever, čigar slika je ,tudt objavljena. Končno se pi- sec ugodno izraža tudi o režiji in pravi, da' je režiser Slavko Jan ustvaril »dobr« plastičnost slik in luči«. Počastitev Ivana Zormana V Clevelandu. O. živi že več kakor pol stoletja slovenski javni in kul tur n. i delavec Ivan Zorman, rojen 2. aprila 18*9 v Šmarju pri Ljubljani. Zorman je znan kot pesnik, skladatelj in zborovodja. Doslej je izdal že šest pesniških zbirk: Poezije (1919), Pesmi (1922), Lirične speve (1925). Slovene poe-try (1928), Pota ljubezni (1931) in Iz nuveg„ sveta (1938). »led ameriškimi Slovenci je pa Zorman še posebej upoštevan kot skladatelj in zborovadja več slovenskih pevskih zborov, zdaj n. pr. »Planina«. V počastitev njegove dela so priredili združeni clevelandski slovenski pevski zbor: v nedeljo, 30. septembra t. 1., v Slovenskem narodnem domu na. St. Clair Ave. poseben koncert oziroma koncertno akademijo, na kateri so peli samo Zormanove skladbe in priredbe ter skladbe po Zormanovih pesmih. Na koncertu so sodelovali zbori Glasbene matice. Planfae, Slovana in Triglava v priznanje Zormanu, da že skoraj pol stoletja nosi v Clevelandu in po vsej Ameriški Sloveniji plamenico slovenske besede in slovenske pe-smi. Cv. A. K, i 4. novembra 1956 * »■ »L O TTI« Kako je zelo navaden pes hotel postati čisto poseben To zgodbo mi je pripoved-ova-. .več, kakor j e bi»l, o-dkar je h.ote-1 So pero. kajti peresa so sila nadležne priprave in ne dajo postati čisto. poseben.- Btl je namreč nekoč zelo navaden dan. Nebo se je umilo v (prej miru. doki er ne izblebe-(tajo vsega, kar &e jim zdi potrebno. Zgodba je resnična, kolikor le morejo biti resnične take zgodbe, kajti moje peiro ne laže, saj mi ni privleklo za lase še nobene laži. razen neke neznatne packe, ki pa pravzaprav ni laz ker nima las — in ‘ge neke vrste resnica. Star črnilnik mi je pravil — je škripalo pero — da je nekoč ležal na dvorišču — kajti nekateri ljudje so čudne vrste tiči Sn se znašajo tudi nad črnilniki — in da :je tam srečal psa, ki je bil’ zelo navaden. In prav tisti pes mu je povedal, kaj vse je bil doživel, odkar je hotel biti sosedovi mlaki, potem pa se je brisalo z raztrganimi meglicami. Drevesa, pod katerimi je ležal navadni pes, so si nagajala z vejami in si pravila smešmce. Navadni pes je poslušal, toda do smeha mu ;ni bilo. Premišljal je, kako žalostno je, če ne moreš letati s ptički ali cveteti z rožami ali sijati kakor sonce, i.n biil je jezen nase in na svoj pasji rod. Ko se je približal večer, je trdno sklenil, če je že pes, da po-stane vsaj čisto poseben, kajti zdelo se. mu je, da je tako zelo navaden, da bi mu to lahko že zdavnaj presedalo. V takih mislih je prišel domov. Med zavrženo ropotijo je našel s!lno_stano pratiko. Vsa je že razpadala, vendar pa je bilo v njej še sila mnogo učenosti. Nazadnje -je našel v njej tudi seznam nenaimdniih psov. In tu je pisalo o poštarskem psu, ki liže znamke,' da jih ni treba šivati na pisma; o kavalirskem psu, -kB'-spremlja svojo gospodarico. da je kdo Po pomoti ne odnese; o-psu čuvaju, ki podnevi lezj na soncu, ponoči pa ga tatovi zasipi jejo s klobasami — in to samo zato. da mu ni treba po nepotrebnem buditi domačih — itd. Bila je še cela vrsta takih in podobnih psov. Celo okrasni pes je bi.l med-njimi. Ta je po vsej verjetnosti prebival na mizi. Navadnemu psu so se svetile oč; od sreče. Še enkrat je prebral seznam in še enkrat. Za poštarskega psa ne bom, si je mislil. -S to stvarjo je namreč tako, da se ti lahko znamka mimogrede prilepi na jezik in te potem brez večjih ceremonij odpošljejo kot kosmato razglednico kdo ve 'kam. Tudi uaoda kavalirskega psa mu ni bila čisto po volji. Vedno hodi na levi strani dveh čeveljčkov z visoko peto, in če sreča kost, ki leži na njihovi desni, se mora napraviti čisto brezbrižnega, kakor da. kosti že od nekdaj prezira. Tako življenje je?res pasje in zahteva nadčloveškega premagovanja. Všeč mu je bil pravzaprav le pes čuvaj in:tako se je odločil zanj. Naslednji dan se je navadni pes namenil k županu. Zupan je župan, in to-- je gotovo čisto nekaj posebnega; S: je mislil, njega vprašam, kako in kaj mi je' storiti, da se dokopljem do zveličavnega čuvajskega pc’.-’ica. Prišel je do hiše, ki je bila hlev, in je spoštljivo potrkal. Toda vrata se niso odprla, niti kljuka se ni zganila, kaij da bi 'še zgodilo "še kaj več! Pes je čakal. Storila se je noč in tudi jutro je že zazdehalo za bližnjim gričem, v hlevu pa je bilo tiho kakor v šoli. Končno je nekdo silovito lopnil po durih, da so treskoma odletela. Navadnega psa so pahnila. da je v loku odfrčal na bližnje drevo, iz hleva' pa je dostojanstveno prikorakal osel. Pes bi ee mu rad priklonil, ampak visel je: na drevesu z glavo navzdol in tako vse klanjanje ne bi nič izdalo. Zupan ga ni niti opazil. Odkopitlijal je na trato in as začel pasti. Navadni pes je imel srečo. Padel je z drevesa, pa' si še \ . tilnika ni zlomil. Vendar, ga je vse bolelo in se je komaj privlekel do župana. »Oh, cenjeni župan,« je -rekel, »prišel sem, ker bi rad postal čisto poseben pes, zakaj zdaj sem tako zelo navaden, da mi to že preseda.« »Prav gotovo,« je malomarno p.rhnd župan, »tudi meni bi presedalo.« »Oh,« je spet dejal pes, »kaj naj storim, da postanem peg čuvaj? Ti sd vedar moder in župan ...« »No. prav,« je rekel osel, »ko že govoriš o modrosti!« In je zabrzlizgal skozi nozdrvi, da je psu hotela dlaka iz kože, in kot b; mignil, so stali pred njim trije osli. ki s-o Imeli dolge brade, da je modrost kar silila iz -njih. »Tole ščene b,i rado postalo čuvajske sorte,« je zinil župan, ki sam ni imel brade. »Zato predlagam, da napravi čuvajski izpit, in sicer kar zdajle tule pred nami, da bo potem mir!« (Konec prihodnjič.) Napisal Frani "Puntar Pred dobrim letom dni je le nekaj pionirjev tam iz okolice Gradišča poznalo malo Ewelyn, deklico s plavimi lasmi in svetlimi očki. Danes pa je drugače. Ewelyn je postala Lotti, oblekli so ji z rožicami posuto oblekco, ji vpletli kratke kite v lase, ji dali majhno punčko iz blaga in ji predstavili njene nove prijatelje: »strička« režiserja, malega Tuga, ki ga je morala klicati Marko in velikega prijatelja Jima. Tega se je v začetku skoraj bala, saj je bil Jim nekam čuden, kakor da bi bil s čokolado polit. Ko pa je videla, da je prav tak kakor drugi novi znanci in še boljši, sta kmalu postala res velika prijatelja. In to Ewelyn v novi obleki, s kitami, punčko in novim imenom, pa tudi Marka in Jima poznajo danes že skoraj vsi slovenski pionirji. Videli so njene slike in nekateri so videli tudi ,že film »Dolina miru«, novi slovenski film, v katerem je Ewelyn odigrala vlogo male deklice Lotti, ki z Markom skupaj zbeži iz okupiranega mesta in išče pot v kraj, kjer ni vojske, vojakov, letal, in bomb, v tisti kraj, ki ga je njena »omama« imenovala dolina miru. Samo pesmica je pripovedovala o tej dolini, v resnici je ni bilo in tudi Marko in Lotti je nista našla. OOOOOOOCOOOOCXXXXX»OOOOOC)OOOOOOOOOCOOOCX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOCICOOOOCOC)OOOOOOOOa POVEST 0 PRIDNEM MAČKE Živel je mož, K so se v hiši grdo mu zaredile miši. Pa v službo mačka je dobil; takole mu je govoril: »Ker hočem red imeti v hiši, cdsl-j mi boš odganjal miši! Za to te hranil bom. Je prav?: Prikimal muc je; »Mr mrjav1 - Od sile pridno je lovil in kmalu miške vse pobil. Ko torej proč bile so miši, in mir in red bila sta v hiši, je mačku gospodar dejal: »Odslužil si!« in ga pognal. Joj, maček s sklonjeno glavo je zamijavkal za slovo, pa pes čuvaj mu važno pravi: »Zakaj si miši vse podavil? Da si odganjal jih samo, bi v službi še ostal lahko!« Napisal Branko Žužek Zoran Hudales: P R A V L J 1 C A IVeE IN IVKA Sredi male dvorane, kamor so prihajali plemiči in služinčad, so stali Ivče, Ivka in mladenič, ki ga je Ivče maloprej slikal. Starejša meščanka, mladeničeva mati in trije meščani so ogledovali dečkovo umetnijo. Dobrodušno-prikimavanje in prijazen nasmeh, ki jim je priigral na lice, so pričali, da so z delom zadovoljni. Služkinje so prinesle na pladnjih jestvine in pijače, po katerih so segali prav vsi. Ivček in Ivka sta se več- krat spogledala in si skrivaj »Poglej, Zavistnik!« je opo-stiskala roki. Materi, gospo- zorila Ivka. dinji so prinesli velik našlo- »Hudoben človek se mi zdi,« njač, Ivček je razvil platno in .je odvrnil Ivče. jo pričel slikati. Družina je ' »Moj gospod, vitez Zarbor, s pozornostjo in. zanimanjem išče slikarja, ki bi slikal nje- POUCNE ZANIMIVOSTI Skrivnostni sok, »Pridelki, ki jih nakladajo delavci na tovorne vagone, so sladkorna pesa« je pojasnjeval tiči tel j učencem, ki so se peljali z vlakom na ogled tovarne sladkorja. Skoraj na vsaki postaji, na vožnji po Slavoniji, se je ponavljala ista slika: dolge vrste voz, naloženih s sladkorno peso so čakale, da. jih raztovorijo. »S pridobivanjrm sladkorja morajo tovarne kar pohiteti, dokler je pesa še sveža, sočna in pridelek izdaten«, je nadaljeval učitelj. »S pravilnim gnojenjem njiv in dobro obdelavo so njeno kakovost izboljšali, tako, da dobimo 1 kg sladkorja že iz 6 do 7 kg pese.« Ogled tovarne so pričeli « i'Križanka »ŽIRAFA « VODORAVNO: 1. 2iv»l z naj- daljšim vratom, (1. nasprotno od Uolg; 8. ravnati proti predpisom, 13. nekajkrat, večkrat, 16. glavno mesto Norveške, 19. kratica za opomba, 20. del oblačila, 22. nasprotno od ostro, 24. predlog; reka v Sibiriji, 25. prebivalec Vzhodnoazijske države, 27. razpredelnica, 29. dobe, obdobja, 30. brezbarvna hlapljiva tekočina, 31. hoditi kot raca. 32. kilqgrami. NAVPIČNO: 1. Na žalost. 2. glagol gibanja. 3. pregovor, 4. če, 5. ljudje, ki se ukvarjajo z akroba- cijami. 6. dva enaka soglasnika, 7. grška črka, 9. žival, ki hodi nazaj, 10. prebivalec slovenske pokrajine, 11. kazalni zaimek, 12. prav tako, 13. det obraza, 14. pripovedna pesem, 15. ukročen, ne divji, 17. vrsta posode, 18. gledališko delo pri katerem pojejo in igrajo, 21. pojav pri gibanju vode, 23. kis, 26. dvojica, 28. nasprotno od črn. REŠITEV 1 nn. 3. ing., 5. nor, 6. agava, 9. Romuni. 11 et. 12. om, 13. potep, 15. met, 17. romani, 18 lira, 20. unikat. 22 zmaj. 23. letališče, 27. rano. 28 ter, 29. vsi. 30. IT, 31. II NAVPIČNO; 1. Minaret, 2. mnogoter. 4. gram. 7 VIJ, 8. anomalija, 10 imenik, 14. porumenit, J«, tira.nn. 19. At, 21. nato. 22 zlasti. 24. št.. 25 če. 26. Er. 27. KV. SP — najdihojca nagrade -Med reševalci križanke »Medvedek« sta bili za knjižni nagrad* izžrebani VALERIJA SENICA iz Trebnjega in VIKA STKMLJAN iz Save pri Liliji. Naj sporočita vsaka svojo Seijol skladiščnih prostorih, pri velikih. kupih pese, in hodili po poti, ki jo napravi pesa do končnega izdelka — sladkorja. Čeprav se velik, del predelave pese dogaja v notranjosti kotlov in drugih 'pomožnih naprav, -.nevidno očem obiskovalca tovarne, so z velikim zanimanjem spremljali vodnika, ki jim je pojasnjeval potek pridobivanja sladkorja. Tla poti iz oddelka v oddelek so občudovali mogočne .naprave, ki so potrebne, da laJiko predelajo tako velike množine pese v tako kratkem času. Iz ogromnih kupov na skladišču se pomika pesa, še vsa umazana od prsti, po betoniranih kanalih, kjer se ji pridruži■ močan dotok vode. Pod vplivom naprav., ki jo potiskajo naprej, se premetava po vodi in čisti. Oprana, pripravljena za predelavo, pada na prenosni trak, ■ da jo ponese naravnost med nože sekalnih i naprav. V obliki drobnih rezin zapušča te naprave in hiti dalje brez oddiha v prostorne kotle. V vroči s vodni kopelji oddaja sladkorna pesa poleg sladkornih sestavin še- razne druge nezaželene snovi, ki motijo pridobivanje in kvarijo okus. vonj in barvo. Prav zaradi njih je pridobivanje čistega sladkorja otežkočeno. Zato je nujno,’ da pesni sok čimprej očistijo: Iz posebnega 'zbiralnika, priteka v kotel mleku podobna zmes vode in ugašenega, apna — apneno mleko. Pod vplivom te izredne* učinkovite tekočine nastajajo iz nesladkor-v.ih sestavin nove snovi, šef v obliki blata sedajo na dno kotlov. Ločitev od' sladkorne tekočine je tedifj lahka. Toda skrbno oko proizvajalca, sladkorja je' našlo t? tem blatu še stotine kg zaostalega sladkorja. ' ki bi moral med odpadke, če ga ne bi ločil v posebnih ‘stiskalnicah. Sladkorna tekočina nadaljuje pot v naslednji oddelek Oster vonj žveplovega plina, 'ki 'je kljub dbbrinf napravam našel pot do našega nosu, ka- že, da prevzema sedaj nalogo čiščenja ta plin. Pod njegovim vplivom postaja tekočina svetlejša in bolj . čista. Z opisanimi načini je izdelava sladkorja toliko napredovala, da je potrebna le še odstranitev vode. Kako jo odstranijo, ne bo težko uganiti. Tudi prijetni toplotni občutek, ki ga doživi obiskovalec v teh prostorih, pove. da opravlja to delo toplota. S segrevanjem sladkorne tekočine v zaprtih kotlih, v katerih je razredčen zrak, dobijo vedno gostejšo tekočino, ki jo končno izpustijo v lesene zaboje, kjer se strdi. Še enkrat se dvigne, ta na pol izdelana sladkorna gmota, to pot v mline, kjer se zmelje in potiieša z vodo v gosto kašo. V posebnih ločilnih napravah, centrifugah, pa se dokončno loči od nesladkornih snovi. Precejanje skozi oglje očisti sladkorno tekočino še zadnjih ostankov neprikupne barve. Ogled tovarne se končuje; očiščena, zgoščena sladkorna razstopina se v pločevinastih škatlah strjuje in spreminja v kristale. V raznih oblikah, kot sladkor v praku. v kristalih, v kosih pa končno zapušča tovarniška skladišča. J. Z spremljala njegove kretnje. Mlademu plemiču so prinesli lestev, ki jo je prislonil k steni in obesil nanjo svojo podobo. Siv starec je prijel Ivko za roko. jo odvedel pod plemičevo sliko in dejal: »Naš mladi gospod je v resnici prav tak, toda podoba ne kaže duše.« Ivče se je vznemiril in za trenutek zastrmel v starca. »Zato iščeva čarobni kamerv Ali veste kje prebiva čarovnik Caričar?« je vprašala Ivka. »To ve samo čarovnica Vešča. Skrivnosti ne izda nikomur.« »Kje biva?« je silila Ivka. »V pragozdu za mestom,« je odgovoril starec, se nasmehnil, jo pogladil po laseh in odšel. Komaj so se vrata za njim zaprla, jih je nekdo nema doma odpahnil in med pod- govo ženo, kraljevo hčer, kraljevo družino preslavnega Sla-voljuba!« je nadaljeval sluga in bobnal na boben. Zavistnik je dvignil roko in ustavil ‘jezdeca. Dostojanstveno se je priklonil: »Plemeniti vitez, dovolite, se vam ponudim. Umetnik sem. Vsa dežela me pozna. Ime mi je Zavistnik.« »Če ustrežeš našemu veličanstvu, ti da svojo najmlajšo hčer za ženo,« je odgovoril Zarbor. »Zato pojdi z nami!« »Čim dobim čarobni kamen,« je odgovoril »Zavistnik. Ivče se je vznemiril, planil pred viteza in rekel: »Tudi jaz ' j ih lahko narišem.« Vitez Žarbor ga je pogledal s prikupnim nasmehom in odgovoril: »Tebi bi bila kraljeva hči ena*ho P02 OR A/OS TJO J£ tlCieji rtttAi. TTuhaI 4 = E boji se je prikazal dolg, suh človek. Njegov nos je bil koničast, oči so sijale zlobno, ustnice so se mri kdo ve kdaj že spačile v zavisten, hudoben smehljaj. Ivka se je srečala z njegovim pogledom in strah jo je stresel. »Hi, hi, hi!« se je piskajoče zasmejal došlec. »Kaj vidim? Slikarja ste dobili. Mar je boljši od mene?, Mar ima čarobni kamen?« »Ne hodi blizu Zavisnik!« je strogo velela gospodinja in s prstom pokazala na vrata. Čudni mož se je globoko priklonil. stisnil ustnice, v očeh mu je zasijala grožnja, nakar se je urno_ umaknil. Vrata so zanihala za njim. XIX. Ivče in Ivka sta šla po ulici proti vodnjaku. Izza bližnjega vogala je prisopihal Zavistnik in jo ubral pred njima z dolgimi koraki.. Nasproti mu je prijezdil vitez Zarbor in njegov sluga, ki je prav tedaj zabobnal in pričel na vse grlo oznanjati: »Meščani, posluh!« primernejša, mlada je še, deklica. Oba pridita. V gostilni počakam.« Zarbor je pomahal z roko v pozdrav obrnil konja in odpeketal proti bližnji gostilni, kjer je med obokanimi vrati stal debel krčmar z majoliko v roki. Še preden je vitez prijezdil do gostilne, se je nenadoma obrnil in zaklical: »Kako ti je ime, fant?« »Ivče.« »Prideš gotovo? Obljubi!« »Pridem.« »Kraljično dobiš.« Ivka je stisnila ustnice. Njen pogled je iskal po navdušenem Ivčkovem obrazu skrite misli, toda deček je stal kot prikovan. Ničesar ni videl. Zaverovano je gledal v viteza, ki je razjahal in zavil 'v gostilno. Ivka se je ozrla po Zavistniku. toda čudaka ni bilo nikjer več. Zginil je _ v množici, ki se je motala po ulici Prijele je Tvčeta za roko, toda deček se ni ganil. Izpustila ga je in zbežala v smeri, odkoder sta prišla, nato pa kmalu zavila v tesno, trmo ulico. 8 str. f SLOVENSKI POROČEVALEC J ST. 260 — 4. NOVEMBRA 1958 \- \ v\ ^ v- . \ V\v m ■m ■■■ .»jjr- 1 to #}v ?'lMe MIMI MALENŠEK, AV^" 142. Boberček in Lučka sta potegnila čoln h kraju, nato sta šla proti šotoru. Tedi ju je čakal zunaj in nemirno vohljal okrog zagrnjenega vhoda. Bil je zelo lačen, notri pa je vohal slastno hrano. Lučka je hotela vstopiti, toda Boberček jo je zadržal. »V eskimski šotor ne smeš vstopiti, dokler te ne povabijo,« je rekel, »sicer bi mislili, da se ne znaš dostojno vesti.« 143. Čakala sta torej zunaj, potem pa je prišla ven druga Eskimka, še zelo mlada. Začudeno je ogledovala čudno trojico, nato je vprašala, ali so jih hoteli obiskati. »Da,« je rekel Boberček, in Eskimka je odgrnila kožo, da so mogli vstopiti v šotor. Vhod je bil tako nizek, da se je celo Lučka morala skloniti. 144. V notranjščini je bil šotor prostornejši, kot se je zdel na prvi pogled. Na tleh je brlela nekakšna luč in nad njo je visel kotliček z mesom. Na starih, oguljenih kožah so sedeli mož, žena, starec in otrok. »Dobri duh nam je prinesel goste,« je zamrmral starec. »Veselilo nas bo, če bodo hoteli ješti od našega mesa.« KOLEDAR Nedelja, 4. novembra: Karel XXX Na današnji dan leta 1943 sta imeli Cankarjeva m Ljubljanska brigada hude boje na Ilovi gori. Nemci so napadli iz smeri Račne in Kočevja. Boj na Ilovi gori je trajal ves dan, proti večeru pa so partizani pognali nasprotnika v beg. XXX Dne 4. novembra 1942 je narod-ncosvobodilna vojska Jugoslavije osvobodila bosansko mesto Bihač. Dr. Pušenjaku Ljubotu iz Cerknice k promociji iskreno čestitamo. — Prijatelji! Dr. Nadi Kikelj čestitajo ob koncu študija na medicinski fakulteti prijatelji in prijateljice. Pravni oddelek pravno-ekenom-ske fakultete Univerze v Ljubljani objavlja, da bo v soboto, dne IG. novembra 1956, ob 10. uri v zbornični dvorani Univerze, Trg Revolucije 11, javno branil doktorsko disertacijo z naslovom: »Skrb o nezaposlenih v Jugoslaviji med obema svetovnima vojnama« kandidat Vojislav Fetrovič jz Beograda, Viktorja Iga 6. Na Veterinarski isKulteti v Zagrebu je diplomiral Sabec Drago iz Rakitnika. Iskreno čestitamo prijatelji! Čebelarska družina Ljubljana bo predvajala v sredo 7. 11. ob 20. uri v Šahovski sobi Hotela Union film o življenju čebel. Vabimo vse čebelarje. TISKOVINE ZA ZAKLJUČNE RAČUNE (BILANCE) ZA LETO 1955 Obveščamo vsa industrijska, trgovska, gostinska in druga podjetja, dz bomo založil! vse bilančne clirrzre za leto 1S3S. Fn f agot-ovilu .merodajnih fo-Tv.m.C'7 tudo tozadevni (predpisi ■objavljen.: v uradnem listu naj- poznein meseca novembra, s tem rum bo omogočeno, da bodo vsi obrazci, pravočasno o n tiskani in ir a m rs lani naročnikom. Vse ostalo, kot nazive in signature posameznih obrazcev ter rek Z- sprejemanje naročil bomo objavili pravočasno v Slovenskem poročevalcu. Državna založba Slovenije Ljubljana SIP TURIST- ■’ m ' M FUTIIIK SLO VENU A Vas obvešča: PUTNIK SLOVENlja prireja redne dvodnevne avtobusne izlete V TRST. Zahtevajte v najbližji poslovalnici PUTNIRA SLOVENIJA. točen program izleta in ostale pogoje. * *- * Ob DNEVU REPUBLIKE 29. novembra prireja PUTNIK SLOVENIJA v Ljubljani dvodnevni avtobusni izlet v DOLENJSKE TOPLICE. PUTNIK SLOVENIJA Vas vabi, da se ob DNEVU REPUBLIKE udeležite dvodnevnega avtobusnega izleta na relaciji LJUBLJANA — KUMROVA C — ROGAŠKA SLATINA — CELJE — LJUBLJANA.. Zahtevajte točnejše programe in ostale pogoje pri PUTNTKU SLOVENIJA v Ljubljani, Titova 12. * * * Za hitro zvezo med Ljubljano in Zagrebom skrbi EKSPRESNA AVTOBUSNA PROGA, ki jo je uvedei PUTNIK Sl-sVENIJA. Avtobus odpelje iz Ljubljane ob 5. uri in se vrača iz Zagreba ob IG. uri. Vozovnice lahko kupite v predprodaji. S kupljeno vozovnico je rezerviran tudi sedež v avtobusu. F 1 e x je samo prima. F 1 e x čistilo često zmanjka na trgu, ker pri produkciji ni' nobenih nadomestkov. Flex je vedno prima! UPORABLJAJTE TUDI VI KLINIČNO PREIZKUŠENO IvREMO I P® Brno AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE 11*-1 rOl LJUBLJANA ISSSSSSl telefon 30-645 sporoča vsem ootnikom in turistom: 23. NOVEMBRA 195S PRIREJAMO VELIKI IZLET V GORIŠKA BRDA Ba relaciji: Ljubljana — Cerkno — Bolnica Franja — Mest na Soči — Plave — MEDANA — KOJSKO — Solkan — Postojna — Ljubljana. Prijavite se takoj z vplačilom akontacije, ki znaša le 500.— din. Imate možnost aranžmaja s kosilom ali brez. ZAHTEVAJTE INFORMACIJE — telefon 30-G45. ERiCI! Ne zamudite ugodne prilike. GORIŠKA BRDA Z DOBRO VINSKO KAPLJICO VABI-JO VSE, KI LJUBIJO RAZVEDRILO! M S IS IB 0 H Nedelja. 4. novembra. Dežurna lekarna: »Pri gradu« — Partizanska c. 1. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 15.: Delderfield »Visok je zid«. Red u. Ob 19.39: Mozart: »Figarova svatba«. — Izven. RADIO 6.—8. Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8.—3.10 O-aaja v madžarščini. C.10—11.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 11.15—11.35 Mariborski feljton. 11.35—14. Prenos sporeda Radia Liuoljana. 14.— . 15. Želeli ste — poslušajte! 15.—23. Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Ob 11. dopoldne slavnostna otvoritev razstave grafik, risb in olj Aibina Lugariča iz Ptuja. KINO Ptuj: amer. barv. film »Upor na ladii Caine«. Murska Sobota: amer. barvasti film »Sneg na Kilimandžaru«. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V CELJU Od 1. novembra j« organiziran n-a Polikliniki v Celju. Vodnikova ulica Št. 2» nočna in nedeljska zdravniška dežurna služba. Nočna dežurna služba traja od 19. ure do 7- ure cb nedeliah m prazrv k:h pa od 7. ure ao 19. ure. De žarni zdravnik je na razpolago vsem zavarovancem in drugim prebivalcem mesta Celja, opozarjamo naj se dežurni zdravnik kliče le v nujnih primerih. Na novo, skupno življenjsko pat sta včeraj, dne 3. novembra 1956 stopila tov. MARINČ Pepca in POGAČAR Janko. — Obema želimo obilo sreče in zadovoljstva — prijatelji. Fotokinoamaterska Zveza Slovenije prireja v spodnjih prostorih Moderne galerije svojo VI. MEDNARODNO RAZSTAVO umetniške fotografije. — Razstava bo odprta od 3. novembra do vključno 2. decembra f. 1. Na razstavi boste videli črnobele, barvne fotografije: barvne diapozitive in barvne stereo diapozitive. Diapozitivi se predvajajo ob 10. 17. in 13. uri. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. Izkoristite 257o popust na železnici. Slovensko kemijsko društvo — sekcija za spektroskopijo in spek-trokemijo, vabi vse zainteresirane na sestanek, ki bo v ponedeljek dne 5. novembra 1936 ob 18. uri v predavalnici Kemičnega inštituta »Borisa Kidriča«, najarihova 19. Na sporedu je refeznt ing. J. Cern-ceij-eve o VI. Mednarodnem kon-_ gresu za spektroskopijo v Amsterdamu ter razgovor o tekočih zadevah, zlasti o pripravah Za II. kongres slovenskih kemikov. Sekcija brivcev in frizerjev v Ljubljani obvešča vse svoje član- stvo, da .so se pričele redne strokovne 'vaje v klubskih prostorih Kardeljeva ul. C, vsako sredo ob 20. uri. Vabljeni vsi stanovski tovariši in tovarišice iz Ljubljane in podeželja. Ribiško društvo Ljubljana, obvešča svoje člane, da morejo obnoviti članstvo za leto 1957 najkasneje do 30. novembra t. 1., z vplačilom obveznih članskih in drugih prispevkov. Vse zneske je treba poravnati pri pristojni družini. Po l. decembru 1953 ribiško društvo in družine - ne bodo več sprejemale prijav za obnpvo članstva in zamudniki ne bodo mogli dobiti riboiovnic za leto 1957. Do istega roka bomo sprejemali tudi nove člane. Pri nabavi NKBA podzemnega kabla, se peslužite Zaaružrie trgovinske agencije Vojvodine.^ predstavništvo Ljubljana, Resljeva 24, telefoni 30-581, 30-59d._ telegrami: trgopredstavništvo Nov začetniški družabni plesni tečaj se bo priče! v četrtek 8. novembra ob 18. uri v »Centralni plesni šoli« — Fetkovskovo nabrežje 35 (poleg Zm a iškega m osla). Za študcnte(-ke) znižana učnina. Pouču j e mojster Jenko Vpisovanje vsak dan od 17.. do 21. ure SLIKE za legitimacije v dveh urah Vam izdela Foto-Grad, Miklošičeva 36. ne kvari emajla na kuhinjski posodi. ker je fino mlet. Gospodinje zahtevajte v trgovini orig. vrečko! DUNAJSKI PRATER v zabavišču Tivoli ostane v Ljubljani še samo danes v nedeljo 4. novembra. Pri nekaterih objektih znižane cene. — Zabavišče Tivoli. ROŽNO MLEKO jc novost. Izdelano iz najboljših surovin, dobro parfumirano in zelo izdatno. Zahtevajte Teint Bell ROŽNO MLEKO. ŠMINKE »EVELINE« v 8 niansah — enakovredne najboljšim francoskim — izberite za vsako priliko in obleko na vzorcih v drogerijah: Ljubljana. Maribor in Kranj. TOALETNO MILO DRAMA LJUBLJANA Nedelja, 4 novembra, ob 15: Axel-rod: Sedem let skomin. Izven in za po-deželje. ob 20: Shakespeare: Henrik IV. (drug; del) Izven in £a podeželje. (Faistaff Pavle Kovič.) Pcnedljek, 5. nov.: zaprto! Torek, 6. nov., ob 20: Shakespeare: Henrik IV. (drugi del). — Abonma G. Sreda, 7. nov., ob 20: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Abonma F. Četrtek. 3. nov., ob 20: Shakespeare: Henrik IV. (drugi del). — Abonma E. Petek, 9. okt.: zapr*u« Sobota, 10. nov., ob 20: Miller:. Spomin na dva ponedeljka in Pogled z mostu. Premiera. Izven. Nedelja, 11. nov., ob 15: Miller: Spomin na dva ponedeljka in Pogled z mostu, liven in Za podeželje. Ob 20: Axelrod: Sedem let skomin. Izven in za podeželje. V soboto, 10. novembra, bo v Drami premiera dveh najnovejših dramskih del Arthurja Millerja. V enovečerni uprizoritvi sta združeni dve enedejanski drami: »Spomin na dva ponedeljka« in »Pogled z mostu«. Gbe deli je prevedel Janko Moder, režira ju Slavko Jan, sceno je zasnoval Vladimir Rijavec, kostume Mija Jarčeva, glasbo pa je napisal Bojan Adamič. V »Spominu na dva ponedeljka« nastopajo: Drago Makuc, Jože Zupan, Vida Juvanova, Duša Počkajeva, Lojze Potokar, Maks Furijan, Boris Kralj, Branko Miklavc, Stane Cesnik, Maks Bajc, Branko Starič, Janez Roha-ček, Bert Sotlar, Stane Potokar, v »Pogledu z mostu« pa: Stane Cesnik, Branko Miklavc, Stane Sever, Stane Potokar, Duša Foč-kajeva. Vida Juvanova, Bert Sotlar, Boris Kralj, Drago Makuc, Maks Bajc. Jože Zupan, Janez Rohaček, Vida Levstikova, Polde Bibič, Rudi Kosmač. Drama Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana razpisuj e ANGAŽMA PETIH MOŠKIH IGRALCEV z začetkom sezone 1957-58. Pogoji: 1. igralci poklicnih gledališč; 2. absolventi Akademije za igralsko umetnost z opravljeno diplomo. Pismene ponudbe pošljite do 31. decembra 3 956 Direkciji Drame SNG Ljubljana, p. predal 27. OPERA Nedelja, 4 novembra ob 19.30: Gounod: FAUST Izven in za podeželje Ponedeljek, 5. nov.: zaprto! Torek. 6. nov., ob 19.30: Švara: KLEOPATRA. Abonma red H. Sreda. 7. nov., ob iy.3u: Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. Abonma red A. d Četrtek, 8. nov., ob 19.30: Puccini: TOSCA. Gostovanje Paule Ta-kacs. prvakinje Budimpeštanske Opere. Izven. Petek, 9. nov.: zaprto! Sobota. 10. nov., ob 19.30: Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. Abonma red B. Nedelja. 11. nov., ob 19.30: Masse-net: Manon. Izven in za podeželje. V četrtek, 8. t. m. je predvideno gostovanje prvakinje Rudimpe-Stanske Opere Paule Takacs v vlogi Tosce. Predstava bo i7.ven f abonmaja. V primeru, da bi zaradi sedanjih političnih zapletljajev v Budimpešti gostja ne mogla do- potovati, to isti večer izvajana »Tosca« z našimi sol:sti za abonma, predvidoma za red C. Zadevno obvestilo abonentom bo objavljeno najpozneje v sredo. 7. t. m. v časopisih. Za gostovanje bodo vstopnice v prodali od ponedeljka 5. t. m. od 17. ure dalje. Vstopnina ho potem povrnjena, če bi gostovanja ne bilo. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 4. nov., ob 20: Barilette-G'*edy: Pero. Izven. Torek. 6. nov. ob 15.30: Barilette-Gredy: Pero. Abonma red Torek popoldanski, vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Abonma LMS i. Sreda. 7. nov., ob 20: A. Camus: Pravični ljudje. Abonma TSŠ I. Četrtek. 3. nov., cb 20.33: Barilet-te-Gredy: Pero. Abonma TSS II. Petek. 9. nov., ob 20: A. Camus: Pravični ljudje. Abonma LMS II. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 4. novembra ob 16: J. Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska igra. Red Nedelja — popoldanski. (Vstopnice so tudi v prodaji.) 'edelja, 4. novembra ot> 20: J. Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska igra Večerna predstava Izven Sreda 7. nov ob 20: J. Jurčič: »Sosedov, sin«. Ljudska, igra.5 Red A. (Vstopnice so tudi v prodaji.) ___ Sobota, 10. nov., ob 20: O. Wilde: »Idealni soprog«. Igra. Izven. Nedelja, lil. nov., ob 16: O. Wilde: »Idealni soprog«. Popoldanska predstava. Izven. Ob 20: J. Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska igra. Večerna predstava. Izven. Danes bosta dve predstavi Sosedovega sina. Popoldne ob 16. in zvečer ob 20. Na popoldansko predstavo opozarjamo okoliške obiskovalce. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. Rezerviranje tele-fonično štev. 32-860. DPD »SVOBODA« VIC - Ljubljana Nedelja, 4. nov., ob 17: A. Maro-dič: »Operacija Altmark«. Ponovitev. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Nedelja 4 nov., ob 11: France Bevk: »Lenuh Poležuh«. Prodaja vstopnic pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. PREŠERNOVO tr’_,EDALISCE KRANJ Torek, 6. novembra, ob 16: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Red 15 in Izven. Sreda, 7. novembra, ob 16: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Zaključena predstava za gimnazijo Kranj. Sobota, 10. novembra, ob 20: Ronald Dolderfleld: »Visok je zid«. Režija • Peter Malec k. g. Premiera. Izven. Nedelja, 11. novembra, ob 16: Ronald Dolderfield: Visok je Žid. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedella. 4. nov ob 19.30: Jože Tomažič »Lepa Vida«. Režija Jože Tomažič. Scena Jože Bedič. — Zveze z vlaki usodne. mestno: GLedaliSCe CELJE Nedelja. 4. nov., ob 14: Cehov: Stare ruske šale. — Gostovanje v Ljubnem Ob 20: Cehov: Stare ruske šale. G-ostovanje v Mozirju. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 4. novembra, ob 15: Karel Cakep: »Mati«; gostovanje v Majšperku abonma in izven. Nedelja, 4. novembra, ob 20: Karel Capek: »Mati«, zadnja predstava v Ptuju izven. Slovensko zdravniško društvo vabi vse tov. zdrsvniKe in medi-cince višjih semestrov na predavanje tov. prof. dr. Ivana Kanonija: »O znanstveni plati in praktični dejavnosti duševne higiene pri nas«. Predavanje bo v petek, 9. novembra 1356, ob 19.30 uri v predavalnici Interne klinike. -P Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev v Ljubljani vabi svoje člane na DRUŽABNI VEČER, ki bo V ponedeljek, dne 5. novembra 1956 ob 20. uri v prostorih Kluba kulturnih delavcev v Wolfovi ulici l-III. Na sporedu je predavanje univ. prof. dr. Božo Škerlja o te- mi: »Slike s potovanja po bližnjem vzhodu« ter nekaj glasbenih točk slušateljev Akademije za glasbo. -P V Jugoslaviji je na obisku prof. Henri Lefebvre. «a povabilo Pravno-ekonomske fakultete v Ljubljani bo predaval v ponedeljek, dne 5. novembra t. 1. ob 17. uri v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani o temi: »Strukturni konflikti v nerazvitih deželah«. (Les conflits de structure danš les pays sous-dčveloppes). Predavanje bo v francoskem jeziku. Vabimo interesente, da se predavanja udeleže. — Dekan pravno-ekonomske fakultete. -P Pediatrična sekcija SZD v Ljubljani vabi zdravnike na občni zbor ter na predavanje docenta dr. Lea Matajca. ki bo v torek, 6. novembra 1956, v predavalnici Pediatrične klinike na Vrazovem trgu ob 19. uri. Tema: RachAtoge-ni faktorji v Sloveniji. Prirodoslovno društvo v Ljubljani bo priredilo v mesecu novembru naslednja poljudnoznanstvena predavanja: 6. nov.: Prof. dr.Ing. Matija 2umer: Iz življenja kovin. Predavanje spremljajo diapozitivi. 13. nov.: Dr. Peter Gosar: Tekmec elektronki — transistor. Predavanje spremljao diapozitjivk 20. nov.: Asist. dr. Miroslav Kališnik: Človek v hladilniku-utopi-jav Predavanje spremljajo diapozitivi. 27. nov.: Doc. dr. Dušan Kuščer: Geološki sprehodi po Švedski. Predavanje spremljajo mnogi barvni diapozitivi. Predavanja bodo vsak torek ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice. -P Slovenska filharmonija vljudno obvešča koncertno publiki^, da je koncert mladih glasbenih umetnikov, ki je Dil napovedan za jutri 5. t. m., prestavila na december. Točen datum bo objavljen pravočasno. -K Ekonomska srednja šola v Celju javlja, da se bo začel redni pouk v četrtek, 8. novembra 1956. -S Ravnateljstvo Srednje baletne šole obvešča, da se je začel reden pouk v pripravnici. -S SPORED ZA NEDELJO Poročila; 6.05. 7.00. 13.00, 15.00, 19.00 in 22.00. 6.00—7.00 Slovenske naro.dne pesmi; 8.30 Otroška predstava — Friedrich Feld: (prev. Jože Zorn) Izbin-čnj Goro (radijska igra); 9.22 »Pod vaško lipo«. (spored slovenskih narodnih' pesmi): 9.45 Se pomnite tovariši — Jože JVlekinda-Franc; (Komandant Stane: 10.10 Nedeljski simfonični koncert Ludvig van Beethoven: Deveta simfonija; 11.15 Oddaja za BeneS-ke Slovence; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Opoldanski glasbeni spored: 13.30 Za našo vas; 14.00 Želeli ste — poslušajte I. del; 15.15 Želeli ste — poslušajte n. del; 16.00 Ko b* sosedov ne b’ lo (reportaža); 16.30 Promenadni koncert (Britten, Glinka S-arasate, Del.ibes, Chabrier. Čajkovski); 17.30 Radijska igra — Henrik Ibsen: Junakr s Helgelanda: 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Večerni operni koncert. G. Verdi: Nebu-kadnezar uvertura — Verdi: O-the-lo. duet Iz 3. dej — A Borodin: Knez Igor. duet in finale 1. dej. ch Gounod: Faust pesem o kralju iz Thule in arija' o draguljih — R Wagner- Mojstri pevci Nurn-berški. uvertura k 21-00 Kulturni razgledi — Dr Franc Zagiba: Sodobna slovaška glasbena ustvarjalnost; 21.15 Don Kihat, Sando Pan=a in morje (Vesela glasbena oddaja); 22.15—23 00 Nočni koncert Lucijan Marii a Škerjanc: Koncert za klavir in orkester. Bela Bartok- Plesna suita: 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). Na Prirodoslovno matemat. filozofski fakulteti bo predaval prof. Henri LEFEBVkl iz Pariza v ponedeljek, 5. novembra 1956, ob 11. url v Zbornični dvorani Univerze o temi1 *A11 'je marksistična estetika«. Vabljeni! -P SPORED ZA NEDELJO »UNION«: slov. film »DOLINA MI- RTJ«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19. in 21. Ob 10. je matineja istega filma. V glavni vi.: John Kitzmiller. »KOMUNA«: amer. barvni- film »ONA JE VEDELA KAJ HOČE«. Tednik: F. N. 43. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. V gl. vlogi: Dick Fo\vell in Debbie Reynolds. Ob 10. je matineja istega filma. »SLOGA«: prem- nemškega filrm, »STOTNIK IN NJEGOV JUNAK«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja iste-ga filma. »VIC«: amer. film »ABBOTT IN COSTELLO V TUJSKI LEGIJI«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19. in 21. »SOCA«: amer. film »ABBOTT IN COSTELLO V TUJSKI LEGIJI«. Predstave ob 16, 18. in 20. Predprodaja vstopnic v ' vseh kinematografih od 9. do 11. in od 14. dalje. V SLUČAJU PREKINITVE ELEKTRIČNEGA TOKA BODO PREDSTAVE PO POTREBI PRELOŽENE. Mladinski kino LM, Kotnikova 8: Predvaja za mladino franc, film »KONEC POČITNIC ZA LJUBEGA BOGA«. Predstave vsak dan ob 10 in 15- Rezervacije za šoie v dopoldanskih uran na telefon 32-454. Vstopnina 10 din. »ŠIŠKA«; ameriški barvni film »GYPSY«. V glavni vlogi: Ward Bon in Dona Corcoran. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. — Danes zadnjikrat! »TRIGLAV«; ameriški barv. film »LJUBIM MELVINA«. V glavni vlogi: Donald 0’Ccnnor in Debbie Reynolds. Predstave ob 16, 18. in 20 Prodaja vstopnic od 10. do 11. in od 15. dalje. Na sporedu samo danes in jutri. DOlVr »JLA«: amer. fum »SELI- NA«, ob 17. in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »LITOSTROJ«: madž film »PO- MLAD V BUDIMPEŠTI«, ob 16, 18. in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave# Zadnjič! Šentvid »Svoboda«: nemški film »GOSPODIČNA CASANOVA«, ob 15, 17. in 19. Zadobrova: ameriški barvni film »BANKOVEC ZA MILIJON FUNTOV«. Črnuče: amer. barvni film »PAS ZA PIŠTOLO«, ob 16. in 19.30. Domžale: amer. barv. film »BREZ* SMRTNI LJUBIMCI«, Ob 15, 17. in 19. Kamnik »Dom«: angl film »RAZDVOJENO SRCE«. Bled: ital. barvni film »TUREK NAPOLITANEC«. ob 14, 16, 18. in 20. Novo mesto »Krka«: amer. film »ROBIN HUD«. Kranj »Storžič«: ob 9.30 ameriški, film »KLIC DIVJINE«. Ob 14. jugoslovan. film »DVE JAGODI GROZDJA«. Ob 16, 13. in 20. uri amer. film »DAMA S KAMELIJAMI«. Tednik samo pri zadnji . predstavi. Kranj .»Triglav«: ob 15. 17. In 19. italijanski film »NEHVALEŽNO SRCE«. Kranj »Svoboda«: ob'15, 17. in 19. amer. film »KLIC DIVJINE«, RAZPIS Upravni odbor lekarne v Piranu razpisuje MESTO UPRAVNIKA Nastop i. januarja 1957. -R RAZPIS Upravni odbor Zdravstvenega doma Ljubljana-Center razpisuje naslednja delovna mesta za 2 medicinski sestri, 2 bolničarki in administrativno moč. Pogoji: ad t. 1 Sola za medicinske sestre; ad t. 2 Večletna praksa kot bolničarka v ambulanti; ad t. 3 Nepopolna srednja šola z najmanj 10-letno prakso v administrativnih poslih. Plača po uredbi plus dopolnilna plača, -R RAZPIS Komisija za podeljevanje štipendij pri Občinskem ljudskem odboru Domžale razpisuje na podlagi določil temeljnega zakona o štipendijah naslednja mesta; štipendijo za študij na Ekonomski fakulteti; štipendijo za študij na Ekonomski srednji šoli; štipendijo za študij na Pravni fakulteti; štipendijo za študij na Filozofski fakulteti ali VPS; štipendijo za studi; na Medicinski fakulteti; štipendijo za študij na Stomatološki fakulteti. Štipendija se daje do konca študija na podlagi sklenjene pogodbe v višini in pogojih štipendiranja. Prošnje za dodelitev štipendije pošljite Komisiji za podeljevanje štipendij pri Občinskem lo Domžale, do 20. novembra 1956. -R RAZPIS Uprava Kliničnih bolnic - Onkološki inštitut sprejme takoj zdravnika specialista - internista ali zdravnika z večletno splošno prakso; medicinsko sestro za ambulanto; medicinskega laboranta za hi- sto-patološki odsek. Interesenti naj vložijo prošnje s priloženim življenjepisom na personalni oddelek Kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška c. 2. -R RAZPIS Uprava Kliničnih bolnic v Ljubljani - Pediatrična klinika sprejme s 1. decembrom 1956 2 MEDICINSKI SESTRI. Stanovanje je preskrbljeno na kliniki. -R RAZPIS »ROG« tovarna koles v Ljubljani, Trubarjeva 72, razpisuje naslednji delovni mesti: strojnega tehnika za konstrukcijski oddelek: strojnega tehnika za oddelek tehnične priprave dela. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti, ki so lanko tudi začetniki, naj se javijo osebno v tajništvu podjetja. -R RAZPIS Planica-šport, podjetja za proizvodnjo športnih potrebščin — Ljubljana - Likozar jeva 10 razpisuje 1. delovno mesto obratovodje lesnega obrata Vižmarje Obč. LO Šentvid. Pogoji: industrijski tehnik lesne stroke z večletno prakso v lesnoindustrijski stroki ali mojster mizarske stroke z dolgoletno prakso v lesno predelovalni industriji. 2. delovno mesto skladiščnika v lesnem obratu Vižmarje Obč. LO Šentvid. Pogoji: v poštev pride oseba vešča vodenja lesnega skladišča In z delnim znanjem manipulacije z lesom. Potrebna večietna praksa. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite upravi podjetja Planica-šport — Ljubljana, Likozarjeva 10. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Nastop službe takoj ali s 1. decembrom 1956. -R RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri Občinskem ljudskem odboru Mirna, razpisuje v smislu 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov MESTO DIREKTORJA Podjetja za izvrševanje popravil in izdelavo Šivalnih strojev Mirna. Kandidat mora imeti ekonomsko fakulteto s 5 let prakse ali trgovsko akademijo z 10 let prakse. Zaželeno je, da kandidat obvlada nemški ali angleški jezik. Pismene proSnje s priloženim življenjepisom, potrdilo o nekaznovanju in o strokovni izobrazbi pošljite komisiji za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Mirna, okraj Novo mesto, do 20. 11. 1956. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe po dogovoru. -R RAZPIS Tehniška fakulteta Univerze v Ljubljani razpisuje v Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani mesto pomožnega uslužbenca — kurirja in dve honorarni mesti pomožnih moči. Pravilno kolkovane prošnje s prilogami, lz katerih Je razvidna Šolska izobrazba, dosedanje službovanje in potek življenja vlagajte v roku 14 dni od objave razpisa v Centralni Tehniški knjižnici v Ljubljani, Tomšičev« v. -R RAZPIS Kmetijska zadruga BRNIKI pri Cerkljah razpisuje mesto POSLOVODJE-kinje Pogoji: trgovska šola z najmanj 4-letno prakso v trgovini z mešanim blagom. Nastop službe tako-i ali Po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje preskrbljeno. -R RAZPIS Kmetijska zadruga Tomišelj razpisuje * MESTO UPRAVNIKA Pogoji: j. agronom s 5-letno prakso; 2. kmetijski tehnik z 10-letno prakso ali ekonomist, ki opravlja službo v vodstvu gospodarskih organizacij ; 3. nižji ekonomist ali gospodarski pomočnik sposoben .voditi gospodarsko poslovanje zadruge. Plača po. kolektivni pogcaai. Ponudbe sprejemamo najkasneje do 1. decembra 1956. -R RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev in poslovodij pri ObLO Ljubljana-Polje razpisuje: 1. delovno'mesto direktorja Kmetijskega posestva Zadobrova; 2. delovno mesto direktorja pekarne »Polje« Polje; 3. delovno mesto direktorja Gradbenega podjetja »Stavba« Po-lje. Pogoji: ad 1. agronom ali kmetijski tehnik z večletno prakso; ad 2. pekovski mojster ali komercialist z večletna prakso v vodenju podjetij; ad 3. gradbeni tehnik ali zidarski ali tesarski mojster z večletno prakso. Ponudbe pošljite rajništvu Ob LO Ljubljana-Polje, do 10. novembra 1956. -R OKRAJNI LJUDSKI ODBOR MARIBOR razpisuje rta osnovi čl. 40 Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ št. 26 55), čl. 101 Statuta okraja Maribor ter sklepa Personalne komisije pri OLO Maribor v svoji uprav; naslednja službena mesta za VODJO GLAVNE PISARNE Pogoj: popolna ali nepopolna srednja šola s 5-1 etn o prakso v administrativni službi državne uprave. 3 REFERENTE ZA SPLOŠNE UPRAVNE POSLE Pogoj: fakultetna izobrazba (pravna fakulteta) ali popolna srednja šola z daljšn prakso v upravni službi. 2. REFERENTA ZA PRORAČUNSKO SLUŽBO Pogoj:' popolna srednja šola S P r aks r> v k n i i go v od s t vu. SEFA GOSPODARSKO UPRAVNEGA ODSEKA Pogoj: pravna ali ekonomska fa-kuHeta s primerno prakso v upravni službi. 2 REFERENTA V ODSEKU ZA INVESTICIJE Pogoj: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z daljšo prakso v stroki. REFERENTA ZA URBANIZEM Pogoj, gradben; inženir z dolgoletno prakso. 2 REFERENTA V TAJNIŠTVU ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO Pogoj: ekonomska ali popolna srednja . šola s prakso v knjigovodstvu. VODJO REFERATA ODSEKA ZA PLAČE V GOSPODARSTVU Pogoj; pcDoIna > redni s šola z <3’a 1.1 šn'prakso v knjigovodstvu. REFERENTA ZA STROKOVNE KADRE V TAJNIŠTVU ZA DELO P c gej. pnnnlna srednin rola. VEČ MEST STROJEPISK P^goj: arVnanisiraitivn.a alj nepopolna srednja šola z znanjem strojepisja. Za de’nvn- mesta referentov ,ie poleg mesečne plače predvidena tud: dopolnilna plača. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim strokovnim m osebnim življenjepisom, dokazil; sob-ki izobrazb; ter dosedaniiih zaposlitvah vložite eri OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU MARIBOR, do 20. novembra 1836. il HillOOSII OBVESTILO Vojna pošta • 9535-11 Ljubljana, razpisuje DRUGO PISMENO JAVNO LICITACIJO za dobavo in montažo Tovornega dvigala v Ljubljani. Predračunska vrednost clvigal3 je predvidena na 2,803.000 cim. Rok dobave dvigaia jc 23. 2. 1P57. Licitacija bo dne 22. nov. 1955 ob 11. uri v prostorih Vojne pošte 9635-11 Ljubljana, Metelkova 2. Ponudbe sprejemamo do dneva licitacije. Elaborat s podatki dobijo interesenti med uradnimi urami v pisarni Vojne pošte 9885-11. Lj. Ponudbe pošljite v zapečateni kuverti po pošti ali neposredno na naslov Vojne peste 9685-11 Ljubljana. Na kuverto napišite »Licitacija za tovorna dvigala«. Poleg proračuna priložite: a) izjavo, da so podjetju poznani licitacijski pogoji in da pristane na nje; b) garancijsko pismo banke v višini 2% od predračunske vsote, oziroma zasebna podjetja 4%; c) dokaz o registraciji podjetja. Iz pisarne v. P. 9885-11 Ljubljana -O RAZPIS LICITACIJE Na podlagi 1. člena o oddajanju :n izvajanju gradbenih del ter 3-člena pravilnika -o posto.pku pri javni pismeni licitaciji' za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17'35) razpisuje Tovarna motornih koles »T6>mos« — Koper, javno pismeno licitacijo za oddajo samo gradbenih del Upravnega poslopja tovarne v Kopru. Predračunska vsota samo za gradbena dela (brez obrtniških in instalacijskih dei) znaša 58,234.380 din. Rek za izvedbo gradbenih del v tem letu iP 31. XII. 1956 ter se mora v tem času izvršiti izkop in zabetoniranje temeljev v vrednost« 5.000.000 din.' v letu 1957 pa vsa dela do . vključno III. faze in k riti e streho do 15. VIT. 1957. vsa druga dbvršitvena gradbena dela pa moralo napredovati tako. da ne bodo ovirala obrtniških in instalacijskih del m te dokončni rok za vsa dela 15 XI. 1957. Var-šč .ne v znesku 0.2 fl/o predračunske vsote je treba predložit5 z garancijskim pismom do pričetka lici-tacnsk«? obravnave Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilniika o postopku pri iavni licitacij« za oddajo gradbenih dei (Uradn* list LRS št. 17'55) Ponudbp se bodr* soreiemale na dan licitacijske obravnave, v ponedeljek dne 3. XII. 1956. do 10. ure v gradbenem oddelku tovsrne v Kopru, kjer bodo Interesentom na ra^peiago projektni elaborati ?.n splošni oogoii od 5. XII. 1956 dalje, vsak dan od 10.—62. ure. Q • st. 280 — 4. novembra 195« ] SLOVENSKI POROČEVALEC ) str. 9 CENA MALIH OGLASOV: do 10 t>e=ed stane beseda 20 din. vsaka nadaljnja beseda 15 din. z,a oglase, ki so ped šifro, oziroma za oglase, ki ie naslov v oglasnem oddelku, -f 30 din. Cena za ženitbene cgla.se je 30 d n beseda. Za nedeljske -f 20 •/•. OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov S'l; kakršno koli informacijo, nad priložiio z-a odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov k; so pod šifro, n<= izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. SL1TEV Zdravstveni dom Trbovlje razpisuje naslednja delovna mesta: stomatologa 2 medicinskih sester administratorke laborantke 8165-A Tovarna volnenih izdelkov »Bača«, Podbrdo sprejme v službo TKALSKEGA MOJSTRA za volnarske statve z večletno prakso. — Nastop službe možen takoj, plača po tarifnem pravilniku, ozir. po dogovoru, komfortno stanovanje na razpolago. 8203-A Iščemo KOMERCIALISTA za delo v propagandnem oddelku pri izdajanju in urejevanju ekonom, propagandnih edicij. Zaželena ekonomske ali pravna fakulteta, odn. srednja šola s prakso, lahko tudi začetnik. SKLADIŠČNIKA za manjše skladišče s primerno izobrazbo in prakso Nastop takoj aM po dogovoru, plača po tarifnem pravilniku. Exprojekt, Ljubljana, Cankarjeva 4, pasaža Nebotičnika. 8205-A GOSPODINJSKO POMOČNICO ’— sprejmem takoj. Ulčsr Anica, Cesia v Obrije 19, Ljubljana. 23581-1 SPREJMEM POŠTENO, zdravo gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe. Parfumerija »JePcac, T.iova 73, Bežigrad. 233*6-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA — sprejme mizar. Tržaška c. št. 56. 23574-1 POSLOVODJA špecerijske stroke, vajen tudi odkupov, želj spremeniti službo s l- I. 1957. Ponudbe v ogl. odd. pod »V-bližini Ljubljane«. 2356S-1 SALDAKONTISTKO, pridno in vestno, sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Vestna« v ogl. oddelek. 23565-1 Upravnika rabimo za takojšen NASTOP, ki bi bil obenem sposoben voditi lesni odsek. Ponudbe pošljite na upravo K,Z Ledine, p. Sp. Idrija, do 12. nov. 1956 z opisom dosedanje službe. 23475-1 t)EKLE, srednje starosti, želim sprejeti mesto hišnice. Ponudbe pod »Takoj—poštena« v ogl. odd. 23462-1 J?CENI SLUŽBO, pobiranje zank ali šivanje kap. Pismene ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. \ 23479-1 KVALTFIC IR ANE G A K LEPA1U A SPREJMEMO TAKOJ. Pogoji ugodni. Samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe z obširnim op som dosedanjih zaposlitev pošljite upravi Gradbenega podjetja »Gradbenik«. Izola. 23471-1 JSCEMO RAČUNOVODJO. Gasilska zveza LRS. Ljubljana. Veselova 9. ‘ 23453-1 HONORARNO ZAPOSLITEV, popoldansko. kakršnokoli, sprejmem.’ Fcnudbe pod ^Knjigovodja-! :*k vid ant« v ogl. odd. 2333.>-%i MEDICINSKO SESTRO, ki ima nekaj boln ike prakse išče Mladinsko okrevališče Sentvui pri St.čn; Zn 1. jan. 1957. Delo z re v m a-t ičn im i s r čn i m j p a c i e n ti. Fia-ča Po uredbi z dodatki. Stanovanje in hrana v ustanovi. 23337-1 KVALIFICIRANEGA SODARJA sprejmemo takoj. Samsko stanovanje preskrbljeno. »Vino Gorenjska* Jesenice. 23794-1 KOVINOSTISKARJA — veščega, sprejmem v prilcžnrstn-o zrpo-s:;lev Ponudbe v ogl. odd. pod »Aluminij«. 23319-1 AVTO TAPETNI K želi zaposlitve, samostojen. Ponudbe pod »Samostojen* v ogl odd. 23459-1 BRIVSKO - FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Ivan ?vO-run. Trubarjeva 19. 2341-1 GREM ZA P O STREZNI C O. Ponudbe docI »Dogovor« v ogl. odd. 23445-1 STALNO ALI SEZONSKO zaposlitev in samsko sobo: sposoben krojaške stroke event. tud: drugo. Ponudbe pod »Takoj« v o-čl odd. 23437-1 EVE DELAVKI, priučeni izdelovanja testenin, sprejmemo tshoj. Pi~ča po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 23,11-1 OSEBNA UPOKOJENKA (VI. r.). ieobraženJta. želi primerno zaposlitev. Ponudbe v ogl. odd. pod »Skrajšana zima«. 234S9-1 POMOČ V GOSPODINJSTVU v dopoldanskih urah iščem. Hrana. stanovanje. Gornji- trg 26. 23131-1 POSTREZNICO. trikrat tedensko popoldne, iščem. Naslov t' ogl. oddelku. 23643-1 ORODJARSKI MOJSTER s 25-let_ no prakso v schnitt in druck stancah išče mesto vodje orodjarne Ponudbe v ogl. odd. pod »Orodjarski mojster«. 23641-1 SLUŽBO NABAvUACA v kakršnikoli stroki prevzamem. Ponudbe pod »Sigurnost« v ogl. oddelek. 23639-1 1SCEMO SNAŽILKO za jutranje in večerne ure. Prijave sprejema uprava Zobotehnične srednje šole v Ljubljani, Zaloška cesta 2 (splošna bolnišnica). 23632-1 STEKLARSKI POMOČNIK išče službo. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Steklar«. 23629-1 PREVAJALEC z večletno prakso in obvladanjem angleščine, nemščine. francoščine in italijanščine išče mesto korespondenta za tuje jezike. Ponudbe pod »Prevajalec« v ogl. odd. 23627-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem. Naslov v ogl odd. 23618-1 I5CEM HIŠNO POMOČNICO. — Inž. Simnic, Kavškova 13, Siska. 23532-1 J »ELEKTRON ABAVA« f J podjetje za uvoz elektro- » j opreme in elektromateriala J ♦ Ljubljana, Resljeva 14a-II j • sprejme za skladišče J { v Črnučah | I 2 ZANESLJIVA i i SKLADIŠČNA DELAVCA | ♦ Nastop službe takoj ali po | » dogovoru. Plača po tarif- | i nern pravilniku. Pismene . J ponudbe pošljite upravi J • podjetja ali se zglasite j | osebno. | j 8222-A | J ♦ SLUŽBO DOBI TAKOJ: 5 kovi- nc strugarjev, 5 strojnih ključavničarjev s prakso, 2 strojna ključavničarja-rezkalca. 2 transportna deiavca in 2 delavca za livarno — ,v podjetju »Indos«, Ljubijana-Mc-ste, Ob železnici. 23518-1 AVTOMEHANIČNI MOJSTER želi zamenjati službo. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. ooct »Sposoben«. 23494-1 PLESKARSKEGA, SOBOSL1K AR-S Iv EGA POMOČNIKA, samo kvalificiranega, sprejme Janežič, Vodovodna c. 76. 23422-1 TRGOVSKO PODJETJE KOSTANJEVICA na Krki sprejme knjigo v-odlcin.i o. Nastop 1. 12. 1956. Samsko stanovanje zagotovljeno. Plača po tarifnem pravilniku. 23396-1 J Podjetje za zastopanje ; inozemskih tvrdk ♦ J »HERMES«, Ljubljana ♦ | Cankarjeva l-II ; išče za takoj | K0SESPGKBENTK0 I s perfektnim znanjem | nemškega jezika. J Znanje drugih jezikov ; zaželeno. | | Fonudbe pošljite na gornji . • naslov. ♦ i 8206-A | : • ADMINISTRATORKO z znanjem strojepisja sprejme v službo Trgovsko podjetje »TOBAK*; Ljubljana. Javite se o-sebno na upravi podjetja, Likozarjeva ul. 8. 23165-1 MESARJE-sekače, predelovalce in kl2vce zaposlimo takoj. Mesečni dohodki za odgovornost in kvalifikacijo do 18.000 din. Pismene ponudbe z življenjepisom in podatki o dosedanjih zaposlitvah pošljite ali predajte osebno Mesarskemu podjetju OZZ, Škofja Loka. 23318-1 TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME »TIO«, Lesce, razpisuje naslednja delovna mesta: kleparje — kvalificirane; ličarje — kval. in poikvalificirane: ključavničarje — kvalificirane; strugarje — kvalificirane; orodjarje — kvalificirane; finomehanike — kvalificirane. — Ponudbe pošljite v podjetje »TIO« ali jih predložite osebno v podjetju. — »TIO«, Lesce. 23398-1 KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE razpisuje mesto knjigovodje zadruge. Pogoji: popolna srednja šola in 3 leta .prakse v zadružnem knjigovodstvu ali nepopolna srednja šola in 6 let prakse v zadružnem knjigovodstvu. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pošljite do 15 novembra. Samsko stanovanje preskrbljeno. 22S95-1 KMETIJSKEGA TEHNIKA sprejmemo takoj ali po dogovoru. — Ponudbe z življenjepisom na Z. K. G., Jarenina pri Mariboru. 23360-1 ZA EO.NSKI PAR išče «larej»o «o-j>o-dinjsko pomočnico ali upokojenko. Djordjevič •— Trdinova 8/1. Vprašajte od 14. do 16. ure. 23683-1 ELEKTROPODJETJE išče dva elek-troinš talaterja. Pismene ponudbe v oglasni oddelek pod »Elektroin- štalater«. 23673-1 IŠČEMO SKLADIŠČNIKA kovinske stroke, nastop službe takoj. Ključavničarstvo — državni obrtni moj-s ter Podržaj Ciril, Ljubljana, Slomškova ul. 3. 23647-1 POSLOVODJO za večjo špecerijsko tr-ovino sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani takoj ali s 1. januarjem 1937. Ponudbe pod »Stanujoč v Ljubljani, v ogl. odd. 236*2-1 TRGOVSKE POMOCNIKE-CE špecerijske stroke sprejme večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Pogoj: stanujoč v Ljubljani. Ponudbe pod • Pot.oi.o = ,- ,. o«i. odrl . 98/1111-1 KLEPARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Ivančič Ivan, kleparstvo. Smartinska c. 8 2371C-1 VERZIRANO PISARNIŠKO MOC za knjiženje v knjigovodstvu sprejmemo takoj. Lastnoročne ponudbe pod »Materialno« v ogl. odd. 23713-1 Inštitut Letalske zveze Slovenije »BRANKO IVANUŠ«, Ljubljana, Celovška 258. telefon 27-04 razpisuje naslednja delovna mesTa za: 1. daktilografinjo z ustrezno šolsko izobrazbo. Prednost z znanjem stenografije, nemščine ali angleščine; 2. mesto skladiščnega delavca. Pogoj: odslužen kadrovski rok; 3. več ključavničarjev in avto kleparjev. Pogoj: odslužen kadrovski rok. Ponudbe pošljite na gornji naslov ali se zglasite ostebno. 8213-A Zadružna hranilnica in posojilnica v Ribnici na Dolenjskem sprejme v službo 2 BANČNA USLUŽBENCA z daljšo finančno prakso za finančno - inštruktažne posie. Nastop službe takoj. Prijave, pismene ali osebno dostavite najpozneje do 15. nov. 1956. 8202-A ŠOFER MEHANIK. D kategorije želi službo za osebni ah manjši avtobus. Nastop takoj. Ponudbe pod »Šofer« v ogl. odd 23709-1 STAREJŠO ŽENSKO UPOKOJENKO, kj bi mi pomagala pri gospodinjstvu v dopoldanskem času sprejmem takoj. Poizvedbe vsak dan od 13. do 14. ure. Gašperšič, Javornikova 17/1, Šiška. 23768-1 SLUŽKINJO, veščo kuhe, sprejmem takoj k tričlanski družini. Černe, Gosposka ul 3/1. SKUPINA ORKESTRA.S E V išče izvežbahega harmomkaša za domačo in tujo glasbo. Naslov v Ogl. odd. 23729-1 USLUŽBENCA — za mezdni oddelek samostojnega, po možnosti s srednješolsko izobrazbo .3-koj sprejmemo. »Gradis« Centralni obrati Ljubljana, Smar-tinska 32. 23770-1 ADMINISTRATORKO, ki obvlada stroje,pis in stenografijo ter vsaj pasivno tudi nemščino, sprejmemo takoj ali s 15. XI. Ponudbe v ogl. odd. pod »Administratorka«. 23769-1 STROJNEGA TEHNIKA z 2—5-letno prakso v operativi sprejmemo takoj v službo v večje kovinske obrate v Ljubljani. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z življenjepisom pošljite v oglasni oddelek pod »Kovina Ljubljana 22«. 23768-1 ŠOFERJA — MEHANIKA, z večletno prakso, resnega in vestnega. sprejme Trgovsko podjetje »Delikatesa«, Ljubljana — Wo!fOva Ul. 8/1. 23766-1 V SLUŽBO SPREJMEMO kores-pondenta (-ko) z znanjem angleščine, francoščine, nemščine. Pismene ponudbe na »Tehno-Jmpex« Ljubljana, Beethovnova št. 14. 23765-1 KOMBINAT ŽIVILSKE INDUSTRIJE BELSAD išče 'sodarske-ga mojstra, veščega strojnega dela in 2 sodarska pomočnika. Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku . podjetja. 23763-1 KMETIJSKA ZADRUGA POLJANE nad Sofjo Loko sprejme 1. decembrom 1S56 v službo trg. pomočnika (-CO) z večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj se osebno javijo ali pošljejo pismene ponudbe na nas naslov. 23762-1 KMETIJSKA ZADRUGA. RECICA OB SAVINJI razpisuje mesto trgovskega poslovodje po možnosti z večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe 1. I. 1957. Ponudbe z navedbo dosedanje službe na KZ Rečica ob Savinji. 23758-1 TEKSTILNO TRGOVSKO PODJETJE V LJUBLJANI sprejme več trgovskih pomočnikov za »NON-STOP« poslovanje, zaželeni so manufakturisti. Nastop takoj ali PO dogovoru. Pismene ponudbe pod »NON-STOP«. 23757-1 MOJSTRA-GALVANIKA z visoko plačo sprejmem v službo ali grem z njim tudi kot družabnik. Ponudbe podr. SP Kranj pod »Galvanizer«. 23752-1 DELAVCA za razvažanje kruha sprejme pekarna v Ljubljani. Ponudbe pod »Vesten in zanesljiv« V Ogl. odd. 23751-1 SPREJMEMO DELAVCA za 4 ur- no zaposlitev v dopoldanskem času za trgovino. V poštev pridejo samo iz okolice Šentvida. Ponudbe na Koloniale Šentvid. 23744-1 SOFERJA-MEHANIKA s C ali D izpitom, za večji kamion, sprejmemo takoj. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema Trg. pod j. »Kurivo«. • Ljubljana, Ma-sarykova cesta 15/11. 23741-1 PODJETJE »PLUTAL«. Celovška c. 32. sprejme za takoj ali kasneje strojnega ključavničarja in kurjača za visoko tlačni parni kotel. 23781-1 GRADBENO PODJETJE, ki ima svoj sedež na območju Ljubljane, sprejme v siužbo skladiščnika (_co). Nastop službe lahko takoj. Naslov v ogl. pdd.23789-1 TRGOVSKO PODJETJE »USNJE« v Ljubljani Gradišče 10, sprejme takoj trgovskega pomočnika za skladišče z obutvijo, po možnosti veščega v tej stroki, vojaščine prostega. Pismene ponudbe pošljite ubravi podjetja. 23779-1 IšCEMO 2 SOBARICI z znanjem 2 tujih jezikov. Ponudbe pod »Ljubljana 15« v ogl. odd. 23774-1 GOSTINSKO BLAGAJNIČARKO iščemo za večje gostinsko podjetje. Nastop službe takoj. Ponudbe pod »Ljubljana 15« v ogl. odd. 23775-1 IŠČEM DOBRO FRIZERKO. Nastop takoj, plača po sporazumu. Ponudbe na frizerski salon »Higiena«, Svetozarevo — Srbija. 23789-1 ZflSLUZEK SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v 2 urah lepo izdela FOTO »PAULI«. Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta). 19995-2 INŠTRUKTORJA MATEMATIKE za 8. razred gimnazije iščem. Ponudbe pod »Dober uspeh« v ogl. odd. 23*77-2 ZENA SREDNJIH LET, gre kot negovalka k porodnici ali bolnikom za par ur dnevno. Naslov v ogl. odd. 23492-2 VARUHINJO OTROKA za dopoldne sprejmem takoj. Prof. Rabič. Bičevje 18 (pri Tobačni tovarni). 23448-2 FOTOGRAFI! Sprejemam retušo na dom. Karun Milena. Obirska št. 13. Ljubljana. 23435-2 PRETIPKAVAM SKRIPTE. Naslov v ogl. odd. 23424-2 HITRO ZAKRPAM NOGAVICE. — Naslov v ogl. odd. 23536-2 POS i KLZN1CO, 2-k rat tedensko za dopoldne iščem. Ana Šubic, Zarnikova 6. 23684-2 GREM ŠIVAT na dom. Ponudbe pod »Dobra šivilja« v oglasni oddelek. 23660-2 SNAŽILKO za 2—3 ure dopoldan rabim. Ing. C. Ilirska 24/IT., desno. POMOČ V GOSPODINJSTVU iščem Stritar. Puharjeva 3. 237*2-2 POUČUJEM KLAVIR, HARMONIKO IN KLARINET. Hodim tudi na dom. Naslov v ogl. odd. 23*95-2 SPREJMEM »KONFEKCIJO« NA DOM. Naslov v ogl. odd. 23722.2 ŽELEZNINA VELIKE LASCE »prejme administrativno moč za vsa plsarni-ika dela. 23788-1 VAJENKO Za brivsko - frizersko stroko sprejme takoj Hren. Sne-berje 50 Ljubljana-Polje. 23497-3 SPREJMEM VAJENCA. — Hrome Ivan. ključavničarstvo, Sneber-je, Ljubljana. 23283-3 15-:.lij . i.n" se želi izuen. /.« riiKimeliaiiiko. vodovod ali podobno. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Marljiv in pošten«. 23593-3 VAJENCA za izdelovanje rolet sprejmem 0> en Franc Rožna dolina- c. XV I. 23679-3 VAJENCA sprejmem, tapetnik, Ljubljana. Trubarjeva 3. 23673-3 IŠČEM VAJENCA za ključavničarsko obrt. /glasiti se na Poljanski cesti .3, Ljubljana. Černe Alojzij. 23664-3 SPREJMEM SEDLARSKEGA VAJENCA. Klešnik Viktor.. Poljanska 49. i :.. t,i:. .. iS-3 MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Dam hrano in stanovanje. Jugovič. Stara Loka 41. Škofja Loka. 23696-3 VAJENJA ZA GR A VERSTVO sprejmemo takoj — Prednost imajo mladinci z malo maturo in smislom za risanje in umetnost »Gra verstvo« — Lj. — Celovška 30. 23742-3 saSSifeai&ifiiSiiatiš SUPO. io x 7 m. delno zidana, primerna za delavnico ali podobno. In sejalnic«, Za koruzo ugodno prodam Čuden Jože. Dragomer št 39, Brezovica. 23433-4 PEC ZEPKIR in rešo naprodaj. Naslov v ogl. odd. 23426-4 TOPOLINO. kabriolet. moderne oblilte. v brezhibnem stanju ugodno prodam. Ogled od ponedeljka dalje Borutova 9 (na koncu Parraovp ceste). Bežigrad. 23512-4 KLAVIRSKO HARMONIKO, 120 basov, prodam Koser. Marnov trg 8-III. 23507-4 BMAV 7500 OHV SAHARA, stroj Za motorno kolo prodam Naslov v ogl odd. 23506-4 KOMPLETNA SPALNICA dobro ohranjena in 2 peresni žimnici prav ugodno naprodaj. Ljubljana. Rožna dolina, cesta IX, št. 30-1 23503-4 RADIO »SAVICA« prodam. Černetova 17-1. soba 9. šiška 23501-4 J AIV A 200 ccm. starejša dobro ohranjena, ugodno naprodaj — Ogled v nedelj«, od 10.—12. Gosposka 12 a dvorišče. 23496-4 POPOLNO, KVALITETNO MIZARSKO ORODJE za izvrševanje obrti, prodam po ugodni ceni. Prašnikar Jože Trdinova 5-III. 23493-4 OTROŠKI VOZIČEK, zložljiv — kromiran, v lepem stanju, prodam za 2.500.— din. Predjamska ul. 4 (Rožna dolina). 23739-4 GUMI VOZ, 20-colski, 4—51 nosilnosti, prodam. Ljubljana — Rimska cesta 11. ' 23738-4 Til It 11 e. iA o.vi A K A, skoraj nova, moderna iz čre.šnjevega lesa. tem-norjavo politi rana. naprodaj. Naslov v ogl. odd. 23756-4 ELEKTRIČEN STROJČEK ra pobiranje zank in motorno kolo »N.SII« 50 ccm prodam. Matek Jože, železniška postaja Hrastnik. 23753-4 LUTZOVO PEC. dobro ohranjeno — prodam. Kranj — Tavčarjeva 34. 23734-4 KLAVIRSKO HARMONIKO »Soprani.-. 80 basov, 1 register, prodam za 50.000 din. Bradač. Poljanska cesta 47. 23750-4 BAKREN KOTEL za žganje. zelo močim pločevina, 46 1, prodam ali zamenjam prašiča .iti deske in nov 16 col. gumi voz. zavore spredaj in zadaj, nosilnost 3 r. prodani ati zamenjam za travnik, njivo, smrekove deske.. Kržišnik Ana, Podsmreka 41. T.jubljapn. 23749-4 NA JAVNI DRAŽBI na Zaloški cesti 143 bodo dne 6. nov. t. 1. ob 9.15 prodani naslednji predmeti: 3 okrogle mizice, orehov šprran les. 3 tro-delne omare. 6 stolov, 6 postelj, b nočnih omaric, 3 psihe (brez ogledal), 3 komode. - 23745-4 OTROŠKO POSTELJICO, belo ple-skano, dobro' ohranjeno, ugodno prodam. Plevel, Albanska 18. Bežigrad. 23748-4 MOTOR VTCTORIA 250 ccm in žen sko kolo prodam. Rožna dolina c. XV.. št. 20. pritličje. 23737-4 MOŠKA OBLEKA 173 cm Kamgarn, dvokolnica cize, postelja z tnrežo, dvotirna vrata za vežo. kangla za vrt. cink žleb za šank, naprodaj. Naslov v ogl. odd. 23736-4 Tovarna finega pohištva Tržič proda po sklepu DS SKOBELJNI STROJ sir. 500 mm Tn KOMPRESOR za brizganje politure. Informacije in ogled vsak dan v Tovarni finega pohištva Tržič od 8.—14. ure. BUTAN PLIN ŠTEDILNIK — 3 gorišča. s pečnjakom, prodam. Arko Kersnikova 5-H 23363-4 SAMSKO SPALNICO, kompletno, skoraj novo, proda Podobnikar Alojz, Kozarje 58 b. 2335S-4 ŠIVALNI stroj, »Singer« krojaški pocent prodam. Perčeva 16. Moste. - 23354-4 siv športni voziček, lepo ohranjen prodam. VVeibl, Pod-limbarskega 43, Šiška 23337-4 MOČNO ZENSKO kolo prodam. Hubadova ul. 9. Ljubljana. 23331-4 KRZNEN PLASC (črn buenos). prodam za 24.000 din. Dalmatinova l-n. Holfbauer. 23323-4 Železno, stoječo »wert-HEIM« blagajno ugodno prodam. Naslov SP Celje. 23313-4 Mizarji POZOR! Osebnt avto z majhno porabo, v dobrem stanju. dam mizarju ki mi naredi mizarska dela za hišo Sedej. Jesenice, Gosposvetska 24. 23311-4 ŠTEDILNIK, železen dobro ohra-jen. prodam za 4500 din. Ob Ljubljanici 16 a. 23131-4 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO prodam. Kolar Viktor. Čebelarska št. 17, Dravlje Ljubljana 23443-4 KRZNEN PLASC, skoraj nov. Murraei, prodam. Gallusovo nabrežje 7 pritličje 23439-4 SOBNA kredenca z vitrino (širina 140 cmm) in lepa pisalna miza, vse orehov furnir, poceni naprodaj. Rimska 7, vrata 5. 23436-4 DVODELNO OMARO ln divan prodam za 20.000 din. Cigaletova št. 11-1. levo. 23434-4 Iz osnovnih sredstev prodamo: PISALNI STROJ Urania, portablc ŽELEZNO BLAGAJNO 160/60. Interesenti si lahko ogledajo blago vsak dan v ekonomatu, Veletrgovina, 2eleznina, Ljubljana, Parmova ul. 33/1/4 SLUSNI APARAT, najmodernejši. prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »80.000«. 23438-4 OGRODJA ZA KAVČE, oreh poll-. tirani in furniram, prodam. Mizarstvo, Tesarska ul. 7. 23487-4 STROJČEK za POBIRANJE ZANK prodam. Naslov v ogl. odd. 234S2-4 Železno peCko prodam. — Na Peči 35. 23480-4 KMETIJSKO POSESTVO »STORŽIČ«. Jezersko, bo odprodalo ha javni dražbi v nedeljo, dne 11. nov. naslednje stroje: motorno kosilnico Standard (potrebno popravila), elek.ro dinamo, 2 KS, na istosmemi tok. težki voz (teisel) v uporabnem stanju. 23466-4 MOTORNO KOLO DKW. 50« CC77-4 OSEBNI AVTO ADLER J UMOR ujrodno naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku. 23676-4 POGREZLJIV ŠIVALNI STROJ »STO-WER« prodam. Trdinova 8/II. levo. 23674-4 LIJŠČTLNIK nov. za izdelovanje kaše in ješprenja prodam. Stržaj janoz, Hakek 17. 23672-4 ANGLEŠKO IN ITALIJANSKO BLAGO. ori-crinalno, za moške in ženske najboljših kvalitet po najnižjih ce-nah, Vam pošiljamo na dom. povsod. Vas bomo vselej zadovoljili, rišite nam takoj za informacije. — Firma j UNIOR — Trgovina — Pi-azza Borsči S, Trst. 23671-4 RADIO, dobro ohranjen, ugodno prodam. Perm-oser. Tržaška 70. 2366S-4 NOVO TEMNOPLAVO SUKNJO za srednjo postavo, prodava. Pleterš- nikova 24 — podpritličje. 23666-4 KAVC, ]H>steljo z nočno omarico, mizo in štiri stole, prodam. Prešernova. 17/11. 8. st., popoldne. 23663-4 PISALNI STROJ ADLER piše cirilico in latinico ter-^ženski krznen plašč, za manjšo postavo, prodam. Naslov: Pcicrlin Edo, Bernekcrjeva 11. 23661-4 ČEVLJARSKI STROJ, levoročni, dam v najem ali prodam. Naslov v ogl. odd. 23703-4 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, malo rabljen, ugodno prodam. Gruberjevo nabrežje 16, pritličje. 23700-4 NOVA TROFAZNA ELEKTROMOTORJA 2800 obratov 1.6 KS, in 0.7 KS poceni prodam. Komljanec, Stari trg 21. dvorišče. 23609-4 KOMPLETNO ZENSKO KOLO močno, elegantno. naprodaj. Naslov v ogl. odd. 23698-4 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, dobro ohranjen, prodam. Kamnar, Cojzova 3/1. 23697-4 NOVO OSTREŠJE (grušt), 8x9, smrekove deske 5 cm, 2:5 cm in sani v oblikj zapravljivčka poceni prodam. Dolenjska 27 a. 23694-4 MALI ZELEZNI ŠTEDILNIK rabljen z dvema odprtinama in pekačem, obložen s šamotom poceni prodam. Podmilščakova št 37 a. 23724-4 KMEČKO MACESNOVO JEDILNICO in hrastovo spalnico prodam. Naslov v ogl. odd. 23721-4 KLAVIR, angleške mehanike, skoraj nov, prodam. Ponudbe pod »Odličen« v ogl. odd. 23720-4 DOBER ŠIVALNI STROJ prodam. Weixler Hudolf, Ljubljana. Celovška C. Blok 3/4. 23719-4 RADIO. petcevni, štirivalovne dolžine, z odličnim glasom, prodam. Od 15. do 16. ure. Staretova 27, Trnovo. 23718-4 PISALNI STROJ »IDEAL« dobro ohranjen ugodno naprodaj. Naslov: Lekarna Siska, Ljubljana, Celovška c. 62. 23717-4 RABLJENO ZENSKO KOLO — ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku. 23712-4 PIANINO, Lauberger — Gloss prodam Slamič, Titova 65. 23710-4 POSLOVNI PRIJATELJI! Od 17. oktobra t. I. liSl^ ž- * smo znižali cene naših proizvodov za 10 odst. |lr - las* Istočasno javljamo, da razpolagamo trenutno v skladišču z naslednjimi stroji, ki jih dostavimo takoj: STRUŽNICA TES-2, razmak konic 1500 mm STRUŽNICA TES-3, razmak konic 1250 mm STRUŽNICA TES-3, razmak konic 1500 mm STRUŽNICA TES-3, razmak konic 2000 mm STRUŽNICA TES-3, razmak konic 3000 mm UNIVERZALNI HORIZONTALNI REZKALKI STROJ UHG ELEKTRIČNI BRUSILNI STROJ EBR STOLPNI VRTALNI STROJ STB-132, mm/premer vrtanja do 32 mm iSnSjF' Navedeni stroji so naprodaj na kredit. Ostale informacije dobite v našem prodajnem oddelku, pismeno ali po telefonu 41-755 (h. 032). PRVOMAJSKI NOSNICA ALAINIH STROJEV? Z A 8 REB , r 10 tfr. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC )št.mo—1. nwbm»rA19M • CGOD.VO PRODAM nov ročni pletilni stroj, ker nujno rabim denar. Kostanjšek, Mestni trg št. 15/UI. 23^U-« HARMONIKO, klavirsko, 120 basov, z registrom, prodam. Žvokelj, , Pokopališča S/II, Moste, Ljubljana. 23707-4 MOŠKO ŠPORTNO m štrapacno kolo naprodaj. Ogled: Gradišče št. 14., dvorišče. Kordan. ^ ( ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam. Poizvedbe: Prečna 1. Yen-čina 23<28—4 ZLATO ZA ZOBE zelo ugodno predam. Ponudbe pod ■ j v ogl. odd. . 23.28-4 POSREDOVALNA PISARNA za promet z nepremičninami m premičninami v Ljubljani, Ta\-carjeva ul. 6. proda naslednje kovinsko stružnico, del. dolžine 1200 mm, polnorton, za »50.00» d-n motorna kolesa: 98 cm' »Sačh«, »Ardie« 125 cmi, .»zVn,7 dap« 350 cm:t z rezervnimi deli po zelo ugodnih cenah, moška in ženska kolesa, pohištvo, kakor tudi posamezne dele gumi voz osebni avto »Fiat« IdOO L-muzina, kakor tudi razne teh-n-čne predmete. Interesenti. Poslužujte se ugodnega n=|'JP->- HLADILNO OMARO, dobro ohranjeno. hrastov les, dolga 2.30, visoka 2.10. globoka 0.80. ouov-je kromirano, brez kompresor -. ja, proda restavracija »JADRAN« Postojna. Cena u?°djitu AVTO ZNAMKE »BUICK« limuzina, tipa 1950, velik, 6-sedezm luksuzen, v odličnem stanju Cena ugodna. Ponudbe Milorad Ilič, Beograd. Borisa Kidriča št 51/1, telefon 31-218. 23.61-4 DVOJE RABLJENIH KOLES proda »Silva« Gozdna uprava Kamniška Bistrica. V kolikor do 10. 11. 1956 kolesi ne besta prodani državnemu sektorju, sta nataz-polago privatnikom -37d9-4 MOTOR DKV 500 s prikolico ali sobo, prodam. ..Cena mzka. Baumkirher. Brežice. 23(86-4 PRODAM 15 kg rostfreia (ros-fraja) za štedilnik. Ponudbe 2 navedbo cene pod »Rostfrm«.^ ^ TOVORNI AVTOMOBIL FORD v 8 3 tone. v brezhibnem sta- nju, naorodaj po zelo ugodni ceni. Ljubljana, Lepi pot 6. (V bližini Tobačne tovarne). 4 Vi JAVNI DRAŽBI v Bizoviku št. 69. bo dne 8. nov. t. l. ob 13.30 prodan radio aparat »Kos mai« —11 NOVE ELASTIČNE NOGAVICE proti krčnim žilam poceni prodam Šušteršič, Tovarniška 17. 23778-4 OGRODJE /.A KAVC, orehov /• (Lema predaloma in jesenovo komodo, prodam. Slegne 4, pri Celovški 2114. 236f»2-4 TTADTO HORNVFON. 4 cevni, pro-dam za 17.000 diu. Naslov v oglasnem oddelku. 23661-4 MOTORNO KOLO znamke »llerku- les«. 9S' ccm. v zelo dobrem stanju, usodno prodam. Naslov: Rožna jjo-lina cesta VIII.-'12. 23659-4 OTROŠKI VOZIČEK, inozemski, kombiniran, malo rabljen, prodam. —* Oded od 14. do 15. ure. Slokar — Stiska ul. 1 (Levstikov trs:). 2365S-4 STROJČEK ZA POBIRANJE ZANK z isrlo. nov, zelo utrodno prodam. — Naslov v ojrl. oddelku. 23656-4 RADIO MINERVA, nov, sedemcevni, L'K\V, prodam. Rožna dolina, cesta XXI 11. 23653-4 PISALNI STROJ »KORONA«, kovček, malo rabljen, ujrodno prodam. Ljubljana. Bezcnškova 23. 23653-4 ŠTEDILNIK, železen, star, kupini. — Breznik. Vošnjakova 9. 23651-4 SPALNICO, novo, orehovo, politira-no, prodam. Kunčič, Podgora 6. 23630-4 ITALIJANSKO MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Zaloška cesta št. 119. 23608-4 PIANINO znamke >Girak< Abesler -Piano v dobrem stanju, prodam. — Opled vsak dan od S. do 14. ure. Naslov: Titova 63 I. levo. 23607-4 KLAVIRSKO HARMONIKO »SCAN-DALLI«. specialno z metafonoin,. 5 registri in 1 bas-re«ristrorn. prodam. Sv-etic, Njegoševa (Jegličeva) št. 6. 23606-4 DVA. SODA. 200 in 600 1. poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 23605-4 OTROŠKI VOZIČEK prodam. Oven Marica, Rožna dolina, Cesta XV./1. 23604-4 SPALNICO ugodno prodam. Pohištveno mizar = tvo Rehberger Jože. Viž-marje 113, Šentvid. 23603-4 ŠESTILO — garnituro »Richter« prodam za 13.00-j din (novo). Naslov v ogl. odd. 23600-4 PEC ZA ZAGaNJE, novo, prodam. Grkovič, Galjevica 238. 23397-4 AVTO PLAŠČE, 450 x 17, prodam. — Naslov v ogl. odd. 23596-4 CISTO VOLNO za žimnice prodam. Celovška, blok 7, vhod 3, stan. 2 — Medič. 23594-4 sHUPima SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani. Krojaška št. 6. 233*8-5 KOSILNICO, najraje »Dering«, kupim. Ponudbe na Dobravec Miran. Zelimlje št. 8 p. Ig. 284*4-5 SREBRO V VSEH OBLIKAH, kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana. 2355S-5 PIANINO kupim. Ponudbe v ogl. odd pod -»Dober«. 235*8-5 BENCINSKI AGREGAT za izmenično napetost, jakosti 7—8 KAVA 220-380 V. 50 v dobrem stanju. kupimo.~&iobus-Koper, Nabrežje Jugoslovanske mornarice, telefon 22*. 23*31-5 JELKINE LETVE — 18X24 in 24X24X980—1009 mm. potrebujemo večje količine za takojšnjo dobavo. Ponudbe pošljite na naslov: Fabrika šečera, Crvenka. 23429-5 CDBC3BOBC3BCDBCDBCD 0 Kupimo elsktromotor 0 v 0 Q tip Az 6n — 4 B5 m z učinkom 6.2 kW ■ 0 In 1425 o/min., normalne Q ■ napetosti od 380 V ■ 0 in 50 Hz. 0 ■ H 0 Tovarna volnenih izdel- ri m kov »BAČA«, Podbrdo. m ?C=>«C3HC3« <=}■<=>■<=>■ <2 DVE PECI na žago vino kupim. ()vt*n Fianc, Rožna dolina, cesta XV'l. 236S6-5 SEŠTEVALNI STROJ kupimo/ Ponudbe na Trg. podjetje »Breskev«, Gosposvetska 6. 23609-5 MOPED znamke Tomos ali Moskviio. dobro ohranjen kupimo takoj. Kmetijska zadruga ^ ič. 23767-5 KROMPIR, vsako vagonsko količino, Vam uajbolj ugodno vnovči \ojvo-(ljan«ka Agencija Ljubljana, Tavčarjeva ul. 3, telefon 21-639. 20-392. Podrobnejše dispozicije dobite v pisarni. 23748-3 HHIIHIBIlIllI ZAMENJAMO veliko zračno skladišče v Sišk.1 . za enakovredno kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Suho«. 23566-6 KOLO zamenjam za radio ali radijski material. Naslov v ogl. oddelku. 23547-K ELbiviitiCM MOTOR »Siemeii?« l zaganjačem 3 KAV. zamenjani za motor 1 KAV. Ponudbe pod »Motor« v ogl. odd- 23492-6 UGODNA PRILIKA ZA ŠTUDENTA! Majhno podstrešno sobico s posebnim vhodom v bližini gostilne Keršič zamenjam najraje v šiški. Soba je lahko -enaka v primeru boljše nudim visoko nagrado. Ponudbe pod »Zelo nizka najemnina« v oglasni oddelek. 2359S-6 POSEST POSREDOVALNA PISARNA ZA PROMET z nepremičninami in premičninami v Ljubljani, Tavčarjeva 6, tel. 21-011, proda naslednje nepremičnine: . 13S0 Posestvo z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom v Podnartu v bližini postaje, vredno 1,500.000 din, zaradi selitve za 700.000 din. SS7 Enodružinska hiša, podkletena, na najlepši točki v Spodnji šiški, za 1,000.000 din. Vselitev možna. 1657 Polovico hiše, podkletene, * vr-; lom v Spodnji šiški, Černetova ulica za 1,550.000 dih. 1656 4 zidane garaže za osebne avto-«; mobile .ob Celovški cesti v bližini romjze za 1.000.000 din. 16.53 Še nedograjena hiš«, podkletena, z vrtom, na Ježici ob trolej-busni postaji za 1,000.000 din. Dve veliki parketirani sobi v visokem pritličju, bližina sodišča, primerno za odvetnike ali drugo obrt, vseljivo proti zamenjavi -enosobnega stanovanja za 300.000 din. Poleg gornjih nepremičnin imamo y prodaji še druga stanovanja, hi-: še, parcele, posestva v Ljubljani in drugih krajih. — Poslužujte se ugodnega nakupa! 23772-7 PARCELO. 725 m2 na Stožicah.: zazidljivo, prodam. Naslov v ogl Odd. 23389-7 3-SOBNO STANOVANJE s kopalnico prodam. Ponudt>e pod »Cen-ter-Bežigrad« v ogl. odd. 23461-7 UGODNO PRODAM 900 zazidljivo parcelo s sadnim drevjem in vodovodom. Jerkič Franc. Pemcijeva (z« dolenjsko progo). 23481-7 TRISOBNO KOMFORTNO SONČNO STANOVANJE, palača Kontinenta!, Sušak. prodam sacno za 400.000 din. Vseljivo proti zamenjavi Vlo Rijeka. Dežmanova 6. 23413-7 VSELJIVO — ENODRUŽINSKO KOMFORTNO HIŠO v Brežicah prodam. Informacije dr. Zdolšek Brežice. 23410-7 VEČJI TRAVNIK v Ljubljani Poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 23401-7 DVOSOBNO, ENOSOBNO STANOVANJE alj garsonjero, vseljivo, takoi kupim- Ponudbe v ogl. oddelek pod »Center ali bližina«. 23384-7 ZAMENJAM ALI PRODAM hišo z vrtom, primerno za večjo dru-žino. za enostanovanjsko ali za weekend hišico od Jesenic do Radovljice. Zamenjava Po dogovoru. Režek Anton Jesenice. Čopova 7. 23315-7 HlSO Z NEKAJ VRTA vzamem v najem, pozneje tudi odkupim. Vzdrževal bi tudi preužitkarja. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dom«. 23449-7 DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno in trgovsko-obrtne lokale na Titovi cesti, -bližina razstavišča, prodamo. Ponudbe ^pod »Deseti maj« v ogl odd 2350U-7 HISO. opremljeno z 12 udobnimi ležišči v lepem kraju pr) Cn-fcvenici, pripravno z-a počitniški dom delavskega kolektiva, elektrika. vodovod, prodam. Ponudbe pod »Adria« v ogl odd. 23499-7 DVOSTANOVANJSKO HlSO pri postali Polje, prodam. Naslov v ogl odd. 23498-7 STAVBNO PARCELO v Rudniku Dolenjska cesta, prodam. Naslov > Ogl odd. 23486-7 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE z vrtom naprodaj. Ogled popoldne od 16 dalje. — Stoječ Aleksander. Ljubljana, Ravbarjeva 7. 23587.7 LOKAL prodam v centru. Ponudbe pod »Prometno« v ogl. oddelek. 23578-7 TRISOBNO STANOVANJE prodam v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nad milijon«. 23575-7 ZAZIDLJIVO PARCELO v Mostah prodam. Pečnikar Anton, Dolenjska c. 48 E. 23571.7 LOKAL (3—4 prostori) za delavnico iz elektro stroke iščemo v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cisto delo«. 23430-7 enostanovanjsko hiSo s sadovnjakom, takoj vseljivo, prodam. Tenetiše 17. Litija. 23551-7 ENODRUŽINSKO HISO na Rakeku, delno takoj vseljivo, po ugodni ceni prodamo. Naslov v ogl. odd. 23549-7 STAVBNE PARCELE 1000 m2 naprodaj. možna takojšnja zazidava. v bližini gostilne Jesih v Rudniku Naslov v ogl. oddelku. 23542-7 POSLOPJE ZA VEČJO OBRT in lokal v Šiški prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vseljivo«. 23625-7 NOVO ENOSTANOVANJSKO vrstno hišo. vseljivo, za zamenjavo 2—3_sobnega komfortnega stanovanja v Ljubljani prodam. Ponudbe v ogl .odd. pod »Obročni nakup«. 23535-7 HISO in 4.500 m’ vrta na začetku Ižanske ceste prodam za 1,700.000 dinarjev! Dudek. Glinška 6. 23526-7 NA KRŠKEM JE NA PRODAJ dvonadstropna hiša (vila), 5 sob in pritikline, sadovnjak in gozd, vseljivo. Ponudbe na OZEHA Zagreb pod štev. 13047. 23760-7 ENOSTANOVANJSKO HlSO, novo, takoj vseljivo, prodam. U-dovč Lojze. Kranj — Orehek 53. 23753-7 ZAZIDLJIVO PARCELO na Mirju prodam ali namenjam za gradbeni material. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Ptilika«. 23678-7 VSELJIVE OBRTNE PROSTORE, delavnica, 72 m1 s pisarno in telefonom. ugodno prodam, y bližini Mirja. Možnost preureditve v stanovanja. Ponudbe pod »Vseljivo« v ogl. oddelek. 23.599-7 Iv nflJEm 1 Šivalni stroj dam v najem. Wolfova 10—I., desno. 23557-8 ELEKTROMEHANICNEMU MOJSTRU, po možnosti z obrtnim dovoljenjem. ’ oddam v najem opremljeno delavnico. Ponudbe pod »Ugodno za serijska dela« v ogl. odd. 23552-8 VZAMEM V NAJEM DELAVNICO 5X5 ali manjšo kjerkoli v Ljubljani za lesno galanterijo. Klemenc Franc, Vir 33, Domžale, p. Dol. 23638-8 V NAJEM ODDAM GARAŽO V Rožni dolini. Masarykova 19, pritličje levo. 23635-8 PODJETJE »PLUTAL«, LJUBIJA. NA, Celovška c. 32, vzame v najem proti odškodnini, za krajši čas, decimalno tehtnico, do 250 kilogramov. • 23777-8 PLIVA - ZAGREB SREDSTVO PROTI KflLITVI KROMPIRJA 0 ■ o ■ o ■ o ■ c ■ o ■ o o o * o io>Č3bo»C»«C3BC3BCDBC310«C3BCD10BCD«CDBC3>C310 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ c m o ■ •o IOIOIOI OB OS OBOI OBOBO BOIOIOB OlOlOiOBOBOI TOVARNA ČEVLJEV« ŽIRI, sprejme v službo večje Števili kvalificiranih čevljarskih dela v c e v Plača po tarifnem pravilniku. "v«#*)?* (p mofen tek??! Ponudbe poSljife na sekretariat podjetja. SOEO ODDAM brezplačno za 3 leta osebi, ki mi nueli 300.000 din posojila. Frecinost študentke Pismene ponudbe pod »Nova hiša«. 33373-9 UPOKOJENKA pomaga v gospodinjstvu za prazno sobo. Ponudbe v ogl odd. pod »Vestna«. 23444-9 DAM SOBO UPOKOJENKI, ki bi pazila na otroka. Ponudbe pod »Resna« v egi odd. 23432-9 H1SN1SKO lNOSOHNO STANOVANJE zamenjam za nehišniško. Marn Adolf. Igriška LL Ljubljana. 23431-9 SOSTANOVALKO SPREJMEM — prednost tista k-i zna šivat, na stroj. Naslov v ogl odd. 23425-9 SPREJMEM DVE ŠTUDENTKI na stanovanje in hrano. Ponudbe pod »Študentke« v ogl. odd 23442-9 UPOKOJENKA, vešča bolniške nege in šivanja, išče opremljeno sobo v Ljubljani pri poštena družini. Primerne ponudbe v^ogl. odd pod »Poštena«. 23510-9 DVA SOLIDNA ŠTUDENTA iščeta sobo kjer koli in kakršno koli. plačata visoko Ponudbe pod »Medji mu rac« 23490-9 Študent iz trsta nujno išče sobo. Ponudbe v ogl odd. pod »P roti usluge«. 23485-9 ISCEM SOBO — grem tudi kot sostanovalka z vso oskrbo, k upokojenk; ali starejšim zakoncem. v bližini Gregorčičeve uLice. Plačam dobro Ponudbe pod »Študentka« v ogl odd. 23476-9 miren študent išče sobico. Grem tud.i kot sostanovalec Naslov v Ogl. Odd. 23419-9 BREZPLAČNO IZVRŠIM VSA MIZARSKA DELA eraditelju nove hiše, za enosobno stanovanje Naslov v ogl- odd. 23403-9 POŠTENO RESNO DEKLE, nudi pomoč v gospodinjstvu za. prazno sobico. Naslov v ogl, odd. 24302-9 UPOKOJENKI ali tovarišici S popoldansko službo, nudim hrano in stanovanje za 'pomoč v gospodinjstvu • Prešernova 34—IV. vrata 15. 233*17-9 lepo STANOVANJE v Izoli zamenjam za Ljubljano Naslov v ogl. odd. 23355-9" ZAMENJAM enosobno stanovanje, lepo. sončno, za večje. Ponudbe pod »Samo center« v ogl. odd. 23322-9 VSELJIVO ENO ALI VEČSOBNO komfortno stanovanje garsonjero. oziroma večio parketirano sobo Icupiim. Ponudbe pod »Garsonjera« V Ogl. odd. 23383-9 ŠTUDENT išče sobo, plača dobro. Naslov v ogl. odd. 2358S-9 ŠTUDENTKA, ves dan odsotna, Išče sobo. Dam nagrado. Naslov v ogl. odd. 23562-9 MIRNA URADNICA išče sobo. — Ponudbe pod »Opremljena soba« V Ogl odd. 23352-9 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za komfortno tri ali eventualno dvosobno v Mariboru. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Hitno«. 23550-9 MIRNA ŠTUDENTKA išče sobo. Plača dobro. Ponudbe v ogl. oddelek ■ pod »Nujno«. 23548-9 ZA DOPOLDANSKO POMOČ v gospodinjstvu, nudim stanovanje in hrano. Naslov v., ogl. oddelku. ' '.Vi .' 23642-9 DVE LOČENI SOBI, lepi, s pritiklinami, in nagrado dam za dvosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«. 23637-9 ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje s kabinetom v mestnih blokih v Šiški, tik tramvajske postaje, za trisobno v vzhodnem delu centra. Ponudbe pod »Ugodno za otroke« v ogl. oddelek. 23628-9 TOVARIŠICA išče opremljeno sobo ali kabinet. Da visoko na- • grado in zelo dobro plača. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«. 23613-9 ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU v dopoldanskih urah nudim hrano m stanovanje. Naslov v ogl. oddelku. 23612-9 ISCEM SOBO, grem kot sostanovalka, plačam po dogovoru, za uslugo bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov' v ogL oddelku. 23539-9 - DEKLE IZ SLAŠČIČARNE išče sobico. Da nagrado. Gre tudi za sostanovalko. Naslov v ogl. od- ■ delku. 23538.9 ZA PRAZNO SOBO, kakršnokoli, dam nagrado in pomagam v gospodinjstvu. Pismene .ponudbe v ogl. odd pod »Mirna«. 23534-9 SUHO, SONČNO, ENOSOBNO STANOVANJE v Postojni zamenjam za enako ali veliko sobo kjerkoli v Ljubljani ali okolici. Informacije pri »Tela«. Gosposvetska 9, Ljubljana. 23530-9 MLAJŠA USLUŽBENKA išče ; opremljeno al; prazno sobo. Ponudbe pod »Začasno« v ogl. oddelek. 23525-9 ZAMENJAM sobo v centru, naj- ; raje v Zeleni Jami. Naslov v ogl. odd. 23524-9 ODDAM SOBO, prazno, ženski od 35 do 45 let, ki nima otroka. Ostalo po dogovoru. Levstikov tre a ' ŠTUDENT' DALMATINEC išče sobo, cena ni važna Ponudbe pod »Dalmatinec« v ogl. odd. 23791-9 RESEN ŠTUDENT išče opremljeno sobo, po možnosti v centru. Plača zelo dobro. Ponudbe pod »LALA« v ogl. odd. 23693-9 DVE LOČENI SOBI V CENTRU, ena prazna, velika in svetla, druga opremljena in s plačano najemnino za deset mesecev, zamenjam za dvosobno stanovanje ali enosobno s kabipetom. Ponudbe pod »Cimprej« v ogl. odd. 23714-9 GARSONJERO ali enosobno stanovanje iščem Event. pomagam pri graditvi. Ponudbe pod »Stanovanje« v ogl. odd. 23705-9 V CENTRU ODDAM OPREMLJENO SOBO. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd. 23730-9 SOBO ODDAM ŠTUDENTU. Ponudbe pod ' »Študent« v ogl- oddelek. 23725-9 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v Rogaški Slatini- zamenjam za enako -v Ljubljani ali Kranju. Eventualna dvojna zamenjava preko Celja. Kocin Jože. Rogaška Slatina 90. 23785-9 HIŠNIKA (-ICO) sprejme ustanova. v poštev oridejo samo interesenti z največ štiričlansko družino in ki 'nudijo v zameno primerno enosobno suho stanovanje. Kletno stanovanje ne pride v poštev. Pogoji so zelo ugodni — mesečna plača. Zglasite se osebno od ponedeljka dalje med uradnimi urami. Ljubljana — Lepi pot 8. (V bližini Tobačne tovarne). 23782-9 ŠTUDENT TEHNIKE Išče sobo. Po potrebi tudi Inštruira Ponudbe pod »1500» v ogl odd. 23747-9 SOBO V MARIBORU alt Šoštanju zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v-Ogl. odd. 2374B-9 SOBO dam. žensk), ki bi pazila do* poldne na 5-letnega fantiča. Naslov t ogl. odd, . 23*87-9 ZAMENJAM lepo sobo, kabinet s pritiklinami za enako ali garsonjero ali enosobno stanovanje. Ponudbe »Pod takoj« v ogl. odd. 23681-9 ZAMENJAM lepo prostorno enosobno stanovanje na Dolenjski cesti in veliko sobo v Zgornji šiški za primerno stanovanje v šiški 'ali bližini. Naslov v ogl. - odd. 236*9-9 POŠTENO DEKLE pomaga v gospo-dinjstvu za sobo. Medos Anica — Resljeva cesta 22. 23657-9 SOLIDEN FANT išče stanovanje, gre tudi za sostanovalca. Naslov v ogl. oddelku. 23*34-9 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Ljubljane zamenjam za večje tri-inftoi ali štirisobno stanovanje. Ponudbe pod »2 leti najemnine prosto« v ogl. odd. 23652-9 GREM KOT SOSTANOVALKA za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod . »Ljubljana ali okolica« v oglasni oddelek. ' 23*43-9 IZGUBIL SE JE MLAD VOLČJAK — črnosiv, sliši na ime »Voifi«. Prešeren, Prečna ul. 6. 23555-10 IZGUBLJENO ROČNO URO na Dolenjski cesti od številke 26 do 58 vrnile za nagrado. — Nose, Smartins-ka 21 23546-16 IZGUBIL SE JE leto in pol star temen ovčar — Buk; ima znamko štev. £635. Prosim najditelja, naj. sporoči na naslov; Vida. Ljubljana. Goce Delčeva 12. 23640-1* V GRADIŠČU ALI BLIŽINI izgubljeno denarnico v mreži; vrnite lepo prosim samo očala in nogavico v ogl. odd. 23595-18 ZATEKEL SE JE PES, rjav, ko- Icer španjel. Ribniška 7. Ljubljana, Moste. 23670-10 PROSIM NAJDITELJA izgubljene sive zajčje rokavice, da Jo odda proti nagradi v mlekarni v Zeleni jami, Bezenškova 10. 23735.16 ■ HiHiIH DEKLE Z DEŽELE, s hišo in 73 a zemlje, želi spoznati poštenega tovariša s dežeie od 31 let dalje. Ponudbe na podružnico Ptui pod »Pošten«. 23172-11 . 47-LETNA VDOVA, upokojenka želi poznanstva z tnteligentom primerne starosti. Ponudbe v ogl odd. pod »Skupen dom«. 23416-11 46-LETNA VDOVA, brez otrok, lastnica hiše, želi spoznati starejšega treznega tovariša Samo resne ponudbe z naslovom pod »Tihi dom« n» SP Trbovlje. 23395-11 UPOKOJENEC, vdovec, želi spoznati žensko od 40—50 let. Pismene ponudbe v ogl- odd. pod »Mirno življenje«. 23377-11 MLAD INVALID, še v službi Z dobro invalidnino. žeLi spoznati mlado inteligentko. Slika zaželena. Ponudbe pod »Srečna bodočnost« v ogl odd. 23513-11 OBRTNIK, star 44 let, išče žensko Za skupno življenje, s stanovanjem Dopisi v ogL odd. pod »Takoj«. 23483-11 MEDICINSKA SESTRA želi znanja z boljšim gospodom do 52 let. Ponudbe v ogl. odd. pod »Resno«. 23545-11 OSEBA V USNJENEM SUKNJIČU. visoke postave, črne polti, širokega obraza, je dne 2 XI. iz stanovanja v Črnučah vzela žensko italijansko kolo znamke Markon — Trst, svetlo drap. -— Kdor kaj ve o njem, naj sporoči L. M., Cmuče, ali na naslov: Senčar. Črnuče 166. za nagrado.. 23636-11 PODPISANI OBŽALUJEM in preklicujem vse, kar sem žaljivega in neresničnega govoril o nedoletni Perko Jožici iz Dobrunj št. 30 pri Ljubljani ter izjavljam, da za take govorice nisem, imel podlage. Rojko Rudolf, delavec. Dobrunje 29. 23*21-11 POSOJILO 250.000 din iščem proti mesečnemu odplačilu, ki bi ga z 50.000 din obresti plačal v 2 letih. Ponudbe pod »250« v oglasni oddelek. 236111-11 SIMPATIČNA, prijetne zunanjosti. izobražena, želi znanstva 2 inteligentom do 42 let, v svrho prijateljstva. Ponudbe v ogl. odd. pod »Karakter«. 23715-11 OBRTNIK želi poznanstva pri dobri gospodinji, ki mu nudi vso oskrbo. Ponudbe pod »Brez otrok« v ogl. odd. 23704-11 DO 160.000 DIN posojila iščem, dobre obresti, usluge z ‘lastnim avtomobilom, garancija premičnine. Ponudbe pod »Mogoče stanovanje« v ogl. odd. 23732-11 RAZOČARANA V ZAKONU 2 lastnim pohištvom grem v skupno gospodinjstvo k 55 do 65 letnemu izobraženemu upokojencu. Ponudbe pošljite v ogl. odd pod »Dobra gospodinja«. 23731-11 DOBRO SITUIRAN VDOVEC, 40 let. želi spoznati simpatično tovarišico zaradi čimprejšnje poroke. Ponudbe pod »November« v ogl. odd. 23787-11 KOMISIJSKA TRGOVINA »POSREDNIK« v Ljubljani Mestni trg 7, sprejme v komisijsko prodajo večjo količino violin, otroške harmonike in šivalne stroje pod ugodnimi pogoji. OBVESTILA Na osnovi Uredbe n p ročaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ. št. 17/» in Odloka ODčlnskega ljudskega odbora Grosuplje o postopku pn prodaji stanovanjskih hiš SL P člen 5. 6 in 8 r a z p l s uj e dražbena komisija za prodaj«, stanovanjskih hiš SLP Občinskega ljudskega odbora Grosuplje 1 * v n o dražbo spodaj- navedenih stanovanjskih hiš- na območju Občinskega ljudskega odbora Grosuplje. 1. Stanovanjska . hiša Blečji vrh It. 1. . Izklicna cena 366.300 din. 2. Stanovanjska hiša Razdrto št. 23. Izikiicna cena 490.000 din. 3. Stanovanjska hiša Grosuplje 109. Izklicna cena 350.000 din. 4. Stanovanjska hiša Cikava *-Izklicna cena 1.800.000 din. 5; Stanovanjska- hiša Vrbičje 8. Izklicna cena 410.000 dan. 6. Stanovanjska hiša Ponova vas St. 5. Izklicna cena 130.000 din. 7. Stanovanjska hiša Blavo 3. Izklicna cena 150.000 din. 8. Stanovanjska hiša Grosuplje 17. Izklicna cena 700.000 flm. (samo stanovanje) 9. Stanovanjska hiša Grosuplje 38. Izklicna cena 500.000 din. (samo stanovanje v nadstropju) 10. Stanovanjska hiša M. Račna ■ 23. Izklicna cena 60.000 din. lil. Stanovanjska hiša Dole S. ■Izklicna, cena 300.000 din. Dražba se vrši dne 25. 11. 1956 ob 9 1 uri dopoldne v prostorih Občinskega ljudskega odbora Grosuplje v sobi št. 6. Ponudniife ie lahko vsak državljan FLRJ. kii do dneva dražbe vloži pri KB Grosuplje kavcijo v 10."/» znesku izklicne cene hiše, za katero je interesent. Eno uro pred dražbenim postopkom se mora vsaikdo izkazati s potrdilom o vplačilu kavcije v KB Grosuplje ah ta položiti kavcijo dražbe-ni komisiji v gotovini Dražbena komisija pri Obč. LO Grosuplje o Mestni zavod »Jama razsvetljava« Ljubljana, Poljanski nasip 42, razpisuje naslednja delovna mesta za: delovodjo, tehnika l projektanta, tehničnega risarja.. Pogoji: delovodja, visokokvalificirani monter (z delovods-ko šolo), elektro stroke, zaželeno tudi strojno-ključav-ničarsko znanje, z 10-let-no prakso pri pripravi in _ delih na zunanjem omrežju; tehnik projektant vsaj 2 leti prakse na zunanjem omrežju ter sodelovanje pri projektiranju istega; tehnični risar, osnovno znanje tehničnega risanja v elektro in strojni stroki z veseljem do konstrukcij in zunanjih napeljav. — Pismene ponudbe pošljite upravi zavoda. Vse ostalo po dogovoru. 8230-A 'ZAHVRLE ZAHVALA Zahvaljujem se vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili mojo nepozabno mater MARIJO HRIBARJEVO roj. Goričanovo na zadnji poti, darovali vence ter mi sicer, priskočili na pomoč z dejanjem ali besedo. Žalujoča hči. ZAHVALA Vsem, ki ste našo drago mamo FRANČIŠKO CERGOLJ spremili na poslednji poti. ji darovali cvetje, ter z nami sočustvovali, izrekamo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Jamšku za njegov trud v času bolezni. Žalujoči sinovi, hčere in ostalo sorodstvo. Dravlje, Ljubljana. V 84. letu starosti le umrla naša draga mati. stara mati. prababica in tašča MARIJA ISTENIČ roj. Camernik Cednikova mati Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo. 4. novembra ob 16. uri v Dol. Logatcu. Žalujoči; sinova Mafija in Jože z d-ružinama, hčerki Marija por. Blanko in Pepca ter ostalo sorodstvo. Loga-fcec. 3. novembra 1956. ZAHVALA Vsem, ki so mojo 7-lato mamico ANO ČEP0VAN0V0 roj. ZIBERT spremili na njeni poslednji poti, ji darovali cvetje, z nami sočustvovali, iskrena hvala. Toplo se zahvaljujem dr. Jenko-Groyerjevi in dr. Storku, ki sta ji lajšala trpljenje. Žalujoča hči Anuška in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 4. nov. 1956. Trgovsko podjetje »PETRO L« v Ljubljani sprejme v službo 2 PRODAJALCA za bencinske servise v Ljubljani Pogoj: izučen v trgovini. 2 PRODAJALCA » bencinski servis v Škofji Loki Pogoj: izučen v trgovini. 1 STATISTIKA za Ljubljano Pogoj: srednja gospodarska šola ali popolna srednja šola, tudi brez prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Trgovsko podjetje »Petrol«, Ljubljana, Cankarjeva 5-II. 8166-A Podjetje za PTT promet v Ljubljani sprejme takoj v službo VEČ ABS0LVENT0V-INJ •popolne in nižje srednje šole, in sicer za Ljubljano in področje ljubljanskega okraja. POGOJ: starost od 17 do 20 let. Plača po tarifnem pravilniku. ' Prošnje z življenjepisi vložite osebno pri upravi podjetja Cigaletova ulica 6-1, soba 28. 8224-A t ♦ J ♦ t t t ♦ X ♦ X ♦ ! V petek, 2. novembra 1956« ob 2. uri zjutraj je nenadoma umrl Član naSega delovnega kolektiva In Član delavskega sveta, tovariS TOMAŽ RIFEL delavec v predilnici Pogreb dragega tovarlSa bo v nedeljo, 4. novembra 1956, ob 15. uri. Zvestega tovariša In pridnega sodelavca bo kolektiv ohranil v lepem spominu 1 Uprava, delavski svet in sindikalna podružnica »1MDUPLIT1«. Jarie p. Domžale ST. 2M — 4rNOVEMBRA _1W8 J SLOVENSKI POMCEflLEC / »tr. II NEDELJSKA KRIŽANKA h 1 3 h 5 6 i r 7 8 9 10 11 12 13 14 SB 15 * 17 16 SB 19 20 m 21 ae 22 3 m % as 75 m % SS 27 S m SB 29 ir 30 ss 31 as 32 35 3£ 34 as 33 36 % 37 Si 36 39 as kQ as i.1 m2 as 1*3 n Vi hS r 1 U7 - Vodoravno: 1. izdelati stranke Poljske (Wladislaw) 13 tkanino, 7. novoizvoljeni prvi šota, 14. del konjske opreme, 15. sekretar Združen* delavske dva enaka soglasnika, 16. staro vpzasanjMOZPd Obrnite se na pristojni okrajni LO z nalogo, da izda tak nalog. Vloga je prosta takse. Pravica do zamudnm obresti — najmanj v višini — po zadevnih predpisih ni predvidena. Za obresti v višini 9% napram' državnim organom tudi po kakšnih drugih predpisih ni osnove. Sicer pa zahtevo po zamudnih obrestih lahko postavite, če vkljub temu mislite, da Vam pripadajo. P. TL. Lj. Vprašanje: Ali Vam pripada participacija na dobičku podjetja za leto, v katerem ste bili v službi od 1. 6. pa do konca leta, v tem času pa ste Imeli od 17. 10. do 15. 12. brezplačen dopust? Odgovor. Mislimo, da ima podjetje prav. da Vam odklanja udeležbo na dobičku, dasi ste bili nad 6 mesecev v letu v delovnem razmerju: skozi dva meseca namreč niste bili na delu, od časa, ki ga -niste prestali na delu (toda ste bili v delovnem razmerju) se smatra kot prestan-a na delu le tisti . čas, ko ste bolovali, čas ko ste bili na letnem dopustu in dnevi praznikov. a*ako določajo posebni predpisi. K. P. Vprašanje: Ali bo Vaš mož,'ki je v delovnem razmerju, upravičen do otroškega dodatka za otroka. ki ga pričakujete, četudi ste samostojna obrtnica? Odgovor: Vaš mož bo upravičen do otroškega dodatka le v primeru, če dohodki iz Vc^e cortne delavnosti, od katerih plačujete davek. ne presegajo 1.000 din na upoštevnega družinskega Člana. B. M. K. Vprašanje: Ali je po predpisih novega zakona o dedovanju možno napraviti veljavno ustno oporoko? Odgovor: Medtem ko je bilo po prejšnjih pravnih pravilih na splošno možno napraviti veljavno ustno oporoko (resna ustna izjava poslednje volje pred tremi -točasno navzočimi zmožnimi pričami). lahko oporočitelj po novem zakonu o dedovanju izjavi svojo p p slednjo voljo u.iuiki, in sicer p ed dvema pričama, le v primeru. če zaradi izrednih razmer ne Tvore napraviti pismene oporoke. Taks ustna oporoka pa neha ve-j.2ti, ko preteče 30 Cini od pre-'-■r-bsnj a izrednih razmer, v kate-: ih- je bila napravljena. F. J. vprašanje: Koliko znaša povra-č 'o za ločeno življenje uslužbencev državnih organov in zavodov? Odgovor: Po spremenjenem 27. č'. Uredbe o potnih in selitvenih stroških (Ur. 1. FLRJ št. 2G’56) r.r.aša povračilo za močeno življenje uslužbencev zveznih organov —i zavodov od 6.000 do 10.om) din mesečno. V istem znesku je povračilo predpisal za uslužbence r-r publ iških organov in zavodov vršni svet LRS s svojim odlomi z dne 24. 7. 1955 (Ur. 1. LRS 25/56). Prav tako pa so tudi j;rajni i.n občinski ljudski pdbcri coblaščeni. da v enakem znesku .edpiše.io to povračilo za svo-je '.užbence. pri čemer sme zna-mi za občinske uslužbence povra-ilo najmanj 3.000 din. Iz K. O. Vprašanje: Ste osebna upoko- jenka. Ali Vam za umrlim možem. ki je bil tud; osebni upokojenec. pripada posmrtnina? o.lgovor: Za Vašim umrlim mo-Vam pripada ie pogrebnina, e povračilo za pogrebne stroške. niste pa upravičeni do posmrtnine v višini zadnje enomesečne pokojnine Vašega pok. mora Ta bi Vam šla namreč le v P 'meni. če bi Vas pok. mož do s^o.ie smrt: preživljal. Ker pa ste ssmi užival ka osebne pokojnine, ta pogoj v Vašem primeru ni izpolnjen. u. z. Vprašanje: Vaša hčerka, ki te študentka, se je poročna s študentom, ki se tudi še redno šola. Ali Vam za to hčerko, ki jo pre-z vij ate. še vedno pripada otroški dodatek? Odgovor: Pravica do otroškega dodatka sicer praviloma preneha, ko stopi otrok v zs-on. Toda v primeru, če je ostala Vasa hčerka še naprej v skupna-sn z Vami in jo preživljate. Vam zanjo zato, ker se njen mož redno šola. še vedno pripada otroški dodatek v smislu 2. odst. 2$. člena Uredbe o otroškem dodatku. 5. D. Vprašanje: Vaš mož. ki je delavec. bo moral nastopiti daljšo r ~ por no kazen. Nameravate se zaposliti in Vaš zanirso. kdaj boste upravičeni do otroških dodatkov. ki jih je dosedaj za otroke p-ejemal Vaš mož? Odgovor: če se boste zaposlili v dveh mesecih po tem. ko bo začel Vaš mož prestajati k s zen, se Vam bo v smislu 30. čl. Uredbe o otroškem dodatku vštela v 12-mesečno nepretrgano delovno •dobo. ,ki je potrebna za pridobitev pravice do otroškega dodatka, zrposlitev 'Vašega moža pred nastopom kazni, ter boste torej v takem primeru pridobili pravico do«r namerava prirediti več kultur-liih večerov, na katerih naj bi nastopali folkloristi, dramski igralci, pevei in recitatorji. Folklorna skn-pina bo naštudirala več plesov jugoslovanskih narodov. Dramska se ho predstavila z opereto »Tain na gorah«, .pevci pa bodo priredili samo-»tojen-koncert. Dokajšnjo dejavnost pa kažejo tudi o«t«le sekcije. ** v Vv. ' Kupon ZA PRAVNO POSVETOVALNICO SP. »ODGOVORI NA VPRAŠANJA« italsko pleme, 17. brez ene roke, 19. naša strupena kača, 20. neznanka v matematiki. 21. kosmat po bradi, 22. kredence. 23. tuja kratica za »približno«, 24. juri-dičen, 25. industrijsko mesto v severni Italiji (naše Ime), 2S-sodnik v starem Rimu, 27. iti, premikati se, 2«. prikazen, vidna prevara. 29. zeleni' volk, 30. pritožba na obsodbo. 31. ime skladatelja Bravničarja, 33. vrtljivi del elektromotorja. 34. obljuba zakona, 35. kitajsko moško ime 36. latinsko ime za Erosa, 37. muza gledališke umetnosti, 38. izrastek ti a giavi. 39. glas kače 40. premična stena na odru, 41. deli dinarja. 42. nemšk; predlog 43. rimska provinca na ozemlju današnje Avstrije, 44. italijanski pesnik 17. stoletja, po katerem se imenuje nabrekli slog njegove dobe (Giambattista). 46 javn; prispevek, davek. 47. pokrajina in gorovje v Burmi. Navpično: 1. predsednik romunske vlade, ki je nedavno obiskal Jugoslavijo. 2. iver. 3. piškot 4. močne igralne karte. 5 kazalni zaimek 6. ponavljalni glagol, 7. vzdevek hrvaškega pesnika Ivana Kovačiča. 8. zavoj. 9. poljska cvetlica, 10-prejšnje ime prvega solmizacij-skega zloga, 11. samoveznica, 12. višavje v severni Franciji (borbe v obeh svetovnih vojnah), 14 pasja pasma, 18.' napotek, in-strukcija, 19. rusko žensko ime, 21 molitvenik duhovnikov, ^2. žensko ime. .24. scena, 25. poljedelsko orodje. 26. dotok, priliv.. 27. predsednik japonske vlade, ki se je v .Moskvi pogajal za sklenitev mirovne pogodbe s SZ 28. gora južno od Knina, 29 lepi trojanski mladenič, ki je dal povod za obleganje Troje, 30. predsednik indijske republike. 31. sovjetski veleposlanik v Londonu, 32. jordanski kralj eden od pobomikov arabske lige. 34. zajeda morja v kopno,. 35. bolgarsko mesto Stalin, ki Je sedaj spet dobilo svoje prvotno ime, 37. pogoje v vzhodnih Alpah. 38. pred let; ustreljen! in sedaj rehabilitiran; madžarski revolucionar (Laszlo). 40. s trkali šče dveh premic ali ploskev, 41. predpona z& izražanje velike starosti. 43. predlog, 45. površinska mera. RF.SITEV NEDELJSKE KRIŽANKE OD 28. OKTOBRA Vodoravno: 1. propustiti 10. sla, 13. lapalija, 14. Rurik, 16. Asirija, 17. tepena, 18. vtkati 19. pedant. 20. Alani. 21. korenjak, 23. Gina, 24. gorenja, -a. 25. ano. 26. polenta, 27. Pr, 28. Ra. 29. lojenka. 30. pro, -d, 31. t gašenje. 32. kros. 33. asonance, 35. kreme, 36. treske. 37. krater. 38. Trenta, 39. hromiti. 40. lasten (La Tene).. 41. pritanej, 42-Ani, 43. aravkarija. »«»•♦•««>•«•••.««»«♦♦«««»««»«« 0 Kupujte knjige založbe Slovenski poročevalec! PRO DIM0: SUŠILNI RAZPENJALNI STROJ izdelave »KEMA«. Delovna celina 180 cm; kapaciteta 10.000 km* v osmih urah; , KOMPRESOR IZDELAVE »MABA«, kapacitete 84 m* na uro, 6 atmosfer; KOMPRESOR IZDELAVE »OTTO - BOGE«, 351 prostornine, 12 atmosfer. Stroji so v dobrem -stanju. Ogled' in informacije dnevno od 6. do 14. ure v podjetju »ZVEZDA«, tkalnica in tekstilna opiemenjevalnica, Kranj. 8237-A VELIKO MODNO REVUO organizira Zavod ža ekonomsko propagando in publiciteto »INTERPUBLIC« ki bo prirejena v kinodvorani »Union« v Ljubljani, v. dneh'19. in 20. .novembra. Pričetek ob' 19. uri in 21: uri. Fredprodaja vsto’pnjc pri blagajni kina od in od 15. do 17. ure. 9. do 11. 8223-A PRODAMO isktromotor »Rade Končar« 380 V, 4 KM, 2850 o/min. Cena 27.000 din in elektromotor »Rode Končar« 380 V, 1,5 KM, 2710 o/min. ' /> 1 Cena 20.090 din. TRGOVSKO PODJETJE »PETROL«, LJUBLJANA Cankarjeva 5-II. 8167-A I U ■ o m 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o oioaoioaoioipioioioioaoioio loioaoipioaoaoaoioaoioioaaaa NATEČAJ Preduzeče drvne industrije »SANA« v Sanskem Mostu potrebuje vefif gozdarskih inženirjev v s prakso ali brez Prednost imajo tisti s prakso. Družinska stanovanja za poročene so preskrbljena. Plača po sporazumu. Ponudbe pošljite upravi podjetja Sanski Most. 8168-A O ■ C=> ■ O ■ C3 ■ O ■ CP ■ <=3 ■ C3 ■ C» ■ O ■ C3 ■ C3 ■ < secsacpaoaePBCPaoBCPBGPBOBesi Tovorna avtomobila ugodno prodamo in to: 10-tonski »FEDERAL« t novim rezervnim strojem s eno zaprto in eno odprto prikolico; 3-tonski »CHE4VROLET« z rezervnim strojem in prikolico. ■» Avtomobila sta v brezhibnem stanju ter na ogled v Mariborski tekstilni tovarni, Maribor Interesenti naj se javijo v komercialnem oddelku med 8. in 14. uro. 0 Ri 0 ■ 0 o a 0 ■ o ■ o ■ s 31 o ■ o m o ■ o ■ o ■ o ■ J ■ OlOBOlOflOROlOlOlOBOBOlOBOI F ■ o ■ o ■ o ■ o o BI o S u loioioaoioioioaoaoioaoioioio Stoloma, strugarstvo in splošno mizarstvo Sodražica sprejme KNJIGOVODJO za vsa knjigovodska in pisarniška dela. Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. — Nastop službe takoj. Samsko stanovanje preskrbljeno. 8204-A U ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o fp ■ o o ■ o ■ o o m o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o n BoaoBOBoaoioioaoaoioioioioi POTREBUJEMO Dieselovo lokomotivo od 300 do 400 KS in lokomotivo maneverko, obe za normalni tir, v dobrem stanju, vzamemo v najem, morda tudi kupimo ali na prenos osnovnih sredstev. Ponudbe poSljite na naslov: »VISKOZA«, podjetje v izgradnji, Ložnica, telefon St. 50, kjer dobite tudi vsa obvestila. 8169-A Dotrpel je v 87. letu starosti naš dragi mož, očka, stari očka, stric, tast FRANJO ARH upokojenec Spremili -ga bomo k zadnjemu počitku v torek, 6. novembra 1956, ob 15. uri iz Frančiškove mrliške vežice na pokopališče Žale. Ljubljana, Vel. Podlog-Krško. Ustje-Ajdovščina, Gorica, dne 3. novembra 1956. . Žalujoči: žena Krista roj. Strancar, sinova dr. Zoran in Jovo, snaha Ivica, vnukinja Mojca, nečakinja in nečaki Franc, Jože, Janez in drugi ter ostalo sorodstvo. Po mučni bolezni je v 47. letu starosti dotrpel naš dobri mož, očka in brat MARJAN JANC fotografski laborant Pogreb bo dne 5. novembra 1956.'ob 16. uri iz Krištofove mrliške vežice na Zalah. ■ * Žalujoči: žena Zdenka roj. Gržinič, sinko Mišo, mama Marica, sestra Božena poročena Perovšek in ostalo sorodstvo. KRESNIŠKA INDUSTRIJA APNA KRESNICE obvešča vse potrošnike apna, gramoza za ceste, apnenca . za livarne, betoniranje in asfaltiranje ter kemično predelavo, da bo sklepanje pogodb za leto 19U7 v času od 15. do ZB. novembra 195B. Pismene prijave stvarnih potreb dbs-tavite najkasneje do 15. novembra 1856. — Uprava. 8201-A yxfaaDOOooooQooooeob»booociodDOCodaooCooqbooooohooofyjoooooooocoocnuxiuoubriipuoudbooaoe Po težki bolezni nas je prerano zapustila naša skrbna, srčno dobra in preljuba mamica ANKA MOČNIK roj. P0ZUN K večnemu počitku jo bomo spremili v ponedeljek, . dne 5. novembra 1956, izpred Nikolajeve vežice. Za njo žalujejo: mož France, hčerka Metka, sin Janez, njena sestra Justi in njeni bratje Edvard, France, Lojze,, rodbine Močnik, Požun-Korošec in ostali sorodniki. Ljubljana. Trbovlje, dne 3. novembra 1958. ■ 0 ■ o ■ o ■ 0 SKEBR0V NITRAT (Argeutum nitrteum) z» oblogo ogledal In druge tehnične svrhe izdeluje zopet RAFINERIJA DRAGIH KOVIN, LJUBLJANA IOBOIOIOIOBOIOIOIOIOIOIOIOI U m o ■ o o ■ c§ JUGOSLOVANSKA INVESTICIJSKA BANKA Centrala aa LRS v Ljubljani razpisuje natečaj za naslednja službena mesta: 2 gradbena inženirja 2 inženirja-agronoma 2 strojna inženirja 4 ekonomiste za pregled zahtevkov investitorjev za investicijska posojila in nadzor nad investicijskimi gradnjami na terenu. Praksa zaželena. 1 stenodaktilogrofinjo 3 strojepiske Službeni prejemki *e določijo po Uredbi o nazivih in plačah uslužbencev Narodne banke FLRJ, dopolnilna plača pa v mejah Odločbe o dopolnilnih plačah, položajnih dodatkih in nagradah uslužbencev Narodne banke FLRJ, ' po dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Interesenti naj vložijo prošnje s kratkim življenjepisom, strokovnimi kvalifikacijami in potekom dosedanjega službovanja, do 20. t. m. v Centrali Jugoslovanske investicijske banke za LRS v Ljubljani, Cankarjeva 18. 8170-A ZAHVALA Najiskrenejša zahvala vsem, ki ste nam stali ob strani v času težke bolezni in smrti naše ljube mame MARUE STAMAČ roj. JARC Enaka zahvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in z nami čustvovali. Ljubljana,. 3. novembra 1956. Stamač-evi Z A H V A L A Vsem, ki • sb našo nad' vse ljubljeno ženo, mamo, taščo, staro' mamo in sestro MARUO KOCJAN spremili na njeni poslednji poti, ji darovali cvetje ter z nami sočustvovali, izrekamo iskreno zahvalo-.Posebno ,pa' se še zahvaljujemo dr. Albertu Trtniku za pomoč, ki ji je nudil v njeni težki in dolgotrani. bolezni, kakor tudi dr. De-b,evcu, ostalim zdravnikom in strežnemu osebju ortopedske klinike za vso skrb, ki so ji jo izkazali v zadnjih trenutkih njenega življenja. Žalujoči ostali. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, dedka MIHAELA RAVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam nudili tolažbo, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem zdravnikom in sestram interne klinike vojne bolnišnice in sektorski zdravnici dr. Mileni Vrbica za skrbno nego, kvartetu »Fantje na vasi« za poslovilno petje ter 'družini'- Simahdl za nesebično pomoč in ‘olažbo. Ljubljana; Zagreb; dne "i. novembra 1955 Žalujoče družine: Ravnik, Sočan, Babarovič. ZAHVALA . Ob bridki- izgubi naše ljubljene hčerke in-sestre MIRE Be-najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so sočust-- vovalr-z-nami. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom, po-sebnb dr. Majdi Mazovec in dr. Miri Rosina za njuno požrtvovalnost v času njene težke bolezni, prof;- dr. ing. Branku Brčič za vso njegovo pomoč, vsem sorodnikom, njenim prijateljem, sošolkam in sošolcem ter znancem, ki so ji da-: rovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. . Vsem' prisrčna hvala. Žalujoča družina Tarman ZAHVALA ; Za mnogoštevilne izraze iskrenega sožalja ob pretežki izgubi najinega nepozabnega moža in očeta ing. FRANJA MALOVRHA se tem potom vsem najtopleje zahvaljujeva. Posebno se morava zahvaliti kolektivu rudnika Zagorje za izkazano mu poslednjo čast in vsem govornikom za iskrene poslovilne besede. Najlepša hvala zastopnikom rudarskih kolektivov in množičnih organizacij ter vsem, ki so s prekrasnim cvetjem počastili njegov spomin. — Iskrena hvala rudarskima godbama in pevcem za ganljive žalostinke. Se posebej pa se toplo zahvaljujeva njegovim stanovskim tovarišem od blizu in-daleč, ki šo ga v tako velikem številu spremili do preranega groba:.. Globoko' žalujoča: žena Olga in sin Metod. f 12 sir. / SLOVENSKI POROČEVALEC /St. -po - 4. novembra igse 'a&sMi 74 držav 2 vseh kontinentov se je odzvaio povabilu na XVI. olimpijske igre v Melbournu. Število prijavljenih držav je rekordno in presega celo udeležbo v Helsinkih. Dani so torej val pogoji, da bodo olimpijske igre rdš veličastna manifestacija mladine vsega sveta. Kakšno tradicijo ima šoort v posameznih državah - udeleženkah? Katere športnike lahko štejemo med favorite v najrazličnejših panogah? Koliko zlatih kolajn doslej zbrali posamezni narodi? Na ta in t-a druga vprašanja bomo odgovarjali v ncši aktualni seriji člankov. ki lin m o v njih predstavljali države - udeleženke olimpijskih iger v Melbournu. ARGENTINA Mnogo je bilo prepirov zaradi letošnje argentvn-ike olimpijske ekjpe. Veslače so- izločili zaradi profesionalizma, taiko da bo v Mrlfccurnu star tat o le 48 predstav ntfiicv te južnoameriške drža-ve. Ncteroili bedo v vseh 'panogah. razen v nogo metu, hokeju, •\v2terpG.u, vesilanju, telovadbi in kajaku. Zelo mnogo upov polagajo v boksarje, strelce, pa tudi maratonci hi po tradiciji laliko presencait-i. V Helsinkih je zastopalo Argentino 128 moških in 8 žensk. Argentinci so uoslej na igrah e: vejili 13 zlatili kolajn — 2 v atletiki, 7 v boksu, l v veslanju, 2 v pciu in 1 v plavanju. JAPONSKA Japonci so si opomogli od vojnih strahot in tako znova pred-stavljajo športno velesilo. Melbournu jih bo zaslona!o 118 športnikov. Le v hokeju, ^vaterpolu, jadranju in sabljanju ne bodo imeli zastopnikov. Največ bo plavalcev (25) in atletov (20). Mož- mm ‘st -; - mm mms te* ZAČELA SE JE SKUPŠČINA SMUČARSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE »Solidne temelje- za medna r odne nastope*4. Ceilje. 3. nov. V dvorani okrajne zadružne zveze je danes dopoldne začela z delom IV. redna skupščina Smučarske zveze Jugoslavije. na kateri sodeluje okrog 50 delegatov republiških zvez, društve i-h elanov upravnega odbora. Ko je predsednik SZJ tov. Ivo Frol odprl zasedanje, se je predvsem zahvalil Celjanom za organizacijo skupščine, nato pa opozoril na mnoge probleme, ki so se pojavili v tem času. Ta skupščina je bila namreč obračun dveletnega dela in se je zato v prvem delu precej ukvarjala s pripravami in sodelovanjem naših vrhunskih tekmovalcev na minuli zimski olimpiadi v Cortini. V nadaljem šele je bila beseda o delu republiških zvez in smučarskih društev kakor tudi o per-spektiva-h bodočega dela. Pri tem je prišlo v ospredje predvsem dvoje vprašanj: ali naj najvišji smučarski forumi še naprej osredotočajo svoje delo, skrb in fi- nančna sredstva na vrhunske zastopnike za razmeroma pogostna mednarodna tekmovanja ali pa U3j v prihodnje več storijo za razvoj smučanja in za množično razširjenje te športne panoge in vzgojo mladih smučarjev. V tej zvezi je predsednik kritično ocenil delo sekretariata SZJ in poudaril, da se sekretariat ni mogel vdajati skrbi za množič- nost v smučanju niti mnogim drugim problemom, ker so ga zaposlovale mnogotera drobna telili :čna vprašanja, zlasti glede sestave državne reprezentance in njenih nastopov v tujini. Tovariš Frol je negativno ocenil težnje po organiziranju velikega števila mednarodnih tekmovanj in preštevilno udeležbo naših tekmovalcev zunaj" meja -To misel je utemeljil s tem. da mednarodni nastop? Po vsej sili nis-o nobena propaganda za razvoj smučanja pri nas niti ne dajejo možnosti, za njegovo kvalitetno izboljšanje, še manj pa za dosego množičnosti. Zato je predlagal, naj skupščina prouči možnosti precejšnje omejitve mednarodnih nastopov. hkrati pa sprejme sklep, naj se posveča več skrbi delu za širjenje smučarskega športa vobče. Korak naprej je storil glede tega predsednik Smučarske zveze Slovenije dr. Dougan, ki je predlagal, n2ij se tudi pri SZJ ustanovi komisija za množično smučanje, kakršne so že ustanovljene pri republiških zvezah in pedzvezah v Sloveniji, ki so že doslej dosegle zadovoljive uspehe. Glede .predjagane omejitve mednarodnih nastoipov je bil dr. Dougan mnenja, da takšen sklep ne hi bil umesten, vsaj ne za slovenske razmere, ker so mednarodna tekmovanja za naše tekmovalce vsaj za zd2j že edina pot za izboljšanje kvalitete. Strinja se pa s tem. da damo našim mednarodnim nastopom ssolidnejše teme-l.je- Enako kakor poročilo sekretarja SZJ tov. Kostantinoviča, tako so tudi mnosi diskutanti izrekli priznanje delu treh zveznih kapetanov (inž. Poharja, Gregorja Klančnika in Boga Šramla), kj so uspešno nadomestili prejšnjo športno komisijo ter v zvezi s tem predlagali, naj bi zvezni kapetani v prihodnje skrbeli . tuda za vzgojo smučarskega naraščaja. Poglavje zase je sodelovanje smučarskih organizacij s pripadniki društev Partizana in člani planinskih društev. Po mnenju večine delegatov bo treba . spremeniti statute Smučarske zveze in še po teh poteh ojačiti smučarske vrste. Prav tako je potrebno ojačiti stike z JLA. šolami in podobnimi ustanovami, vse z namenom, da se med smučarji doseže čimveč-ja množičnost. Med razpravo je bil v nadaljnjem sprejet predlog majorja Rutarja o vsakoletnem organiziranju tekmovanja za smučarsko lovoriko z imenom »Igmanski marš« v. spomin na legendarni-pohod borčev I. Proletarske brigade na dan 27. januarja čez Igman. Skupščina je nadaljevala delo do večera m se bo končala jutri. M. B. O DELU OKRAJNE ZVEZE PARTIZAN — GORICA Novi atletski sodniki na Goriškem Vse doslej je bilo na Goriškem občutno pomanjkanje kadra za organizacijo in ocenjevanje atletskih tekmovanj. Na prošnjo li o razvoju smučarstva na Goriškem po osvoboditvi, ko se j« ta šport množično razmahnil, v hribovskih krajih, in sicer v Logu okrajne Zveze Partizan Gorica je pod Mangartom, na Livku, Voj-poslala / Atletska zveza Slovenije skem. Cmem vrhu, Lokvah in v Novo Gorico svoje strokovni a- drugod. ke. pred katerimi so goriški kandidati (19 po številu) opravili izpite za sodnike in že uspešno prestali prvo preizkušnjo na nedavnem okrajnem prvenstvu v Novi Gorici. V kratkem bo podoben tečaj tudi za sodnike v smučanju, ki jih na smučarskih tekmah tudi primanjkuje. Doslej je na Goriškem le 10 izprašanih sodnikov, potrebovali pa bi jih najmanj 30. V kratkem bo imela okrajna zveza Partizan na Tolminskem posvet vseh smučarskih prednjakov. na katerem bodo obravnava- Vsi imajo enake možnosti za plasma MARI30R, 3. nov. Z mednarodnim’ brzim vlakom so potovali skozi Maribor jugoslovanski olimpijci. ki bodo z Ddnaja z letalom nadaljevali poo konkurenca v ho otlvkno,' kakšna mesta si rvon-imtrnii iTroc? mn Vt i»r In in nn. i ... ... Japonski telovadci stalno napihujejo. Medtem ko so v Hel,-sinkih še nastopali v senci Rusov. so na svetovnem prvenstvu v Rimu že resno posegli v boj za najvišja mesta. Njihova odlika: poiskali so novih poti v tej težavni panogi. Takashi Ono (na sliki) bo nastopil v olimpijski vrsti. nesti za osvojitev kolajn imajo plavalci (med njimi Nagasava in Furukava), orodni telovadci, atlet Kcgake (troskok) ter rokoborci. Doslej ie Japonska osvojila lfi zlatih olimpijskih kolajn: 4 v atletiki, eno v ror.uDorbi, 10 v plavanju in l v jahar.i;i. V Helsinkih je zastopalo Japonsko 63 moških in 11 žensk. ŠVICA Švicarji se niso udeležili le cCimpijijikih iger 1300 in 1S04. Sicer so vedno startali z mnogimi tekmovalci. V Helsinkih je bila udeležba doslej naijvečja — 176 meških in 8 žemDk. V Mcilbcurne bo seveda pc-tovnila občutno manjša delegacija, ki bo štela 4* špert-n:&civ. Švicarji bedo nastopili v veslanju, peteroboju. jadranju, strelstvu, 2t-e?;ki. plavanju, telovadbi in sabljanju. Med olimpijske favorite lahko št oj e mo predvsem strelce Iti t&lo-vadce, pa tudi vesi!oče in petere nojee. Telovadci so se izredno sistematično pripravljali in sestavili svoje moštvo šele po dolgotrajnih iziIočM-n;h tekmah. 23-krat je doslej vihralo. na zmagovalnem dregu švicarska zastava. Po p osam e zrn ih panogah so- bile zrn o ge naslednje: rokoborba 4, strelstvo 4, streljanje 4, jadranje, telovadba 13 in jahanje 2. Melbournu izredno huda in da nastcip med najboljšimi atleti s\re-ta ni lahka natega. Statiko Lorger je bil seveda v središču pozornosti. Stane nam je zaupat, da si je povsem odpomo-gel od poškodbe in da je prepričan. da v Melbournu ne bo raze čaraL Taikoile je c e m izkoristili čas v . _ , ha jam na pot pripravljen. Upam, se*“ in želim, da bi se uvrstil v finale, . za kar bo po mojem mnenju treba pretečj progo 110 ,m z ovirami v času 14,2 ali 14,3. Za te rezultate sem sedaj sposoben. Račune bodo lahko priborili. Perica Vlaši'5 in njegov trener Davorin Jelaska sta pravtako optimista. Jelasika je dejal, da ježe za Helsinke treniral ekiipo, ki je * osvojila zlato kolajno. »Premalo časa sem vadil Vlasi- Med semestralnlmi počitnicami pa bo Okrajna zveza Partizan organizirala na Črnem vrhu nad Idrijo smučarski tečaj. Vsa društva Partizan na Goriškem se že pripravljajo na proslavo 29, novembra z raznimi nastopi in telovadnimi' akademijami. -jp Gligorič - Četrti Na Aljehinovem spominskem Šahovskem turnirju so bili v 14. in zadnjem kolu doseženi tile izidi: Ciocaltea : SlUva 1:0, Golombek : Gligorič 0:1, Bronstein : Unzic-ker remi, Keres : Botvinnik 1:0, Pachman : Tajmanov 1:0. Fadew-ski : Najdorf remi,’ TJhlmann : Szabo remi. Smislov : Stahlberg 1:0. Zaključno stanje točk; Botvinnik in Smislov 11, Tajmanov 10.5, Gligorič 10. Bronstein 9.5, Najdorf 9. Keres in Pachman 8.5 itd. Velemojster Gligorič in njegov sekundant velemojster Malanovič prispeta danes v Beograd. Z njima bo dopotovali tudi madžarski velemojster Szabo s svojim sekundantom in ; ni izključeno, da bo pri nas odigral nekaj simultank. PO PRESTOPNEM ROKU 'KOŠARKARJEV V Ljubljani vse po starem Prestopni rok košarkarjev zvezne lige je minil. Ljubljanska člana zvezne lige 01ympia in »Ljubljana« sta obdržala vse svoje igralce, pa tudi ' drugih sprememb ni. Od članov> »Ljubljane« se je z *— - --- - -.-—J-— 1-V.lr« . j - 1 _ Ili LfU »IjJUlJlJdllCK sc JC £ dejal: »Dobro jj jL čf.n dlf i." 51, ™odločitvijo obotavljal le Kapelj. Splitu in od- S®,*301 form>- “a najbolj- omenjeni je najprej podpisal za Tako smo v Mariboru odfpravili tudi drugo skupino naših olim-pijcciv. Prva je zapustila našo državo na Jesenicah, druga pa v Mariboru. Preostane še tretja Olympi.io, natorpa sj je znova premisli in se^-je prijavil za »Ljubljano«. Ker je- bila prijava »Ljubljane« prej na Zvezi, jo je le-ta upoštevala. bj mi ‘lahko fprefcrižala le smola skupina, ki bo odpotovala okoili pri žrebu, za kar bi biito potreb- 15. novembra. V tej skupini sta no, da bi v moji polfinalni siku- tudi slovenski atletinji KoMuško- pini nastopila dva Američana.« va in Usenikova. Umrl je mož, oče, ded in praded G Anton Mejač višji sodni svetnik v pokoju Pogreb bo v ponedeljek, 5. novembra 1956, ob 16.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zale. Žalujoči: Marija, žena; dr. Leopold, sin; Elči in Mira, snahi; Spela z možem Milanom, Jože in Nataša, -vnuki; Bariča in Miša, pravnukinji in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Velike Lašče, Vrhnika, 3. ncrV. 1956. Danes ob 14.30 prvenstvena nogometna tekma I. cone med Turbino jz .Karlovca in domačo Ljubljano. Ob 13 .prvenstvena predtekma med mladinci Slovana in Ljubljano. Vse na igriSču v Šiški. HARLEM: Crvena zvezda : Rapid Julijana 4:3 (2:1) Razen tekme v conski ligi bodo danes v Ljubljani' še tri - prvenstvene tekme ljubljansko-primor-ske lige. in sicer: oh 19.30 uri: Ilirija : Krim na igrišču Krima (s predtekmo ob 8.45) ter Grafičar : Izola jn Slovan : Branik (Gorica) Na mednarodnem-namizno-teni-škem turnirju na Dunaju je v prvem kolu Teran izgubil proti Mathiasu (Vzhod. Nemčija) 1:3 (21:14. 21:23, 21:9. 21:12). V igri mešanih' parov sta jv finalu zmagala Harangozo — Rumplerjeva nad dvojico Sido — • Koczianova (Madžar) 3:0 (21:13, 23:21. 21:14). Železničarski drsalni klub Ljubljana obvešča vse člane, pionirje in njihove starše, da bo v ponedeljek 5. t. m. ob 19. v sejni dvorani na stadionu v Šiški sestanek. na katerem se bodo pogovorili o skrajšani drsalni sezoni in o treningu na umetnem drsališču na .Jesenicah. SE NEKAJ V celjskem »2elezninarju« se jasni Grosistično trgovsko podjetje v Celju ..»Telinccrietal«, ki se je 1. 1954 preimenovalo v »Kovinotehno« je imelo v svoji upravi tudi deta.i listič no trgovino. Ta se je julija 1955 osamosvojila, postala je trgovsko podjetje, ki je poslovalo .in še posluje pod imenom »Železni nar«. 'Poslovodja navedene trgovime je bii Viktor. Sinkovič še iiz časa »Tehnometala«; po ustanovitvi »Zelezninarja« pa ie postal " vršilec dolžnosti direktorja podjetja. V isti trgovini so bili med drugim zaposlen? tudi Otmar Cvlki in Ivan Krop-ič kot trgovska pomočnika. Matilda Feldim pa kot blagajničarka. Leta 1955 je bii a v podjetju izvršena revizija. Med drugim so ugotovili da so od časa »Tehnometala« dalje nastajali'v trgovini ogremn? presežki ki so skupno dosegli okrog 20 milijonov dinarjev, morda celo 26 milijonov. Presežki so nastajali, ker so v trgovini še pred izvršeno kalkulacijo cene blago dražje prodajali. Na ta način so -iz potrošnikov izželi težke milijone. S temi presežki se ie dalo marsikaj storiti ?*n tud? marsikaj prikriti. Prav to pa je zapeljalo nekatere uslužbence »Zelezninarja« na pot težkega kriminala. Po dolgotrajni temeljiti preiskavi so zbrali obsežno dokazno gradivo in je okrožno javno tožilstvo v Celju Že vložilo obtožnico proti prizadetim vodilnim uslužbencem »Zelezninarja« in drugim, ki so j.ih sebični nameni povezal) z njimi Doka.i obsežna obtožnica očita obtožencem cel niz težkih kaznivih dejani na škodo družbe. Med temj je kot najtežje in najbolj zavrženo opisan-, kaznivo dejanje g rabe ž a, katerega sta obtožena Ivan K ropi č. trgovski pomočnik. in Viktor Sinkovič, v. d. direktorja »Zelezninarja«. Po navedbah obtožnice sta si oba skupno, deloma pa posamič pri-svojfU od začetka l^ta 1953 do konca leta 1955 iz sredstev podjetja najmanj za 2,247.383 dinajiev različnega blaga in denarja. Ciste gotovine sta vzela najmanj 1 milijon 440.000 dinarjev. Ta denar sta -iztržilo zlasL za prodane neči in štedllm-jke, nista pa ga oddala Po redni noti blagajničarki. Kro-pič le v te namene dajal kupcem nakupni blok le v enem primerku, drugega, ki? naj bi šel z denarjem vred v blagajno, o a ni izstavil. Denar sta s? obdolženca delila in je tako Krcrplč obdržal najmanj 240.000 din. Sinkov:č pa kar 1 milijon 200.000 din. Ob hišni preiskavi v Šinkovičevem stanovanju so naši? skoraj še ves denar in domala vse. kar je zani kupil. 1-rajnih ur orilznanih znamk med nrimi 9 zlatih, zlate nrstane. verižice. zlatmke jn podobno. 300.ooo din pa je Sinkovič naložil na hranilne knjižice nod tui;mn imeni. Za naimanl 807.383 dina-riev pa sta Krooič in Sinkovič v trgovin, vzela različnega blaga. Kro-trič je med drugim z ukradenem blagom ooremij v svoi? hiši sta-no-vanle.- ki ga je zasedel trgovski pomočnik Otmar Cvikl, ki ie pri tem odnašanju blaga tudi sam pomagal. Obtoženca nista vsega vzetega blaga pridržala le zase, ampak sta ga v znatnih količinah tudi podarjala drugim. Izkazano ie. da st» tako darovala kar 5 koles, .večinoma znamke »Rog«, vrednih po 33.000 din. vsaj 5 štedilnikov/ več različnih električnih kuhalnikov peči. kopalnih kadi itd. Nadalje našteva obtožnica številna .p o n e ver be na škodo »Železnin.arja«, pr? katerih so udeležen; Otmar. Cvikl, trgovski po-močniik. Vinko Žuraj. Šef nabavnega cdde?k^ »Kovinotehne«. Via-. dimir Pavša?k. šef prodajnega oddelka »Kovinotehne« In Matilda Feldiu. blagajničarka »Zelezninarja«. Otmar Cvikl, ki le nadomeščal Sinkovi č-» med odsotnostjo si je po obstoječih dokazih iz zalog trgovine prisvojil raznega blagu za 343.274 d?n. Od tega je deloma imel koristi sam. deloma p a tudi nekateri drugi. B:il ie podobno kot Ktop>?č n-n Sinkovič darežljiv in j~ poklanjal blago raznim ljudem. Celo kolegu Kropiču je dal 30 m pocinkane cev* in več kilogramov ž:čnikov. drugim na ie razd«ai Jkar ,3 električne brivske aparate, žensko kdo »Rog«, večio koFčino žične mreže, polivinila štedilnik, peč. olektričn,? bojler itd. Skupno s Kropi čem je Cv?kl vzel v trgovin; tud; za 193.593 din i"izni»h potrebščin, s katerim? sta ^o^emilp stanovanje v Kropičevi hiši. kar smo že omenili. Za del poneverbe je sokriv tudi Vinko Žuraj. Ta mu je namreč polet; 1955 izročil nekaj svoje kovine In neke merilne naprave. Cvikla pa je nagovoril, da mu je v zamenjavo iz zalog trgovine dal drugega praktičnega materiala, ki ga j e potreboval. To blago, vzeto iz trgovine, pa ie bilo najmanj za 23.000 din več vredno kakor vloženo. Vladimir Pavšak pa je soodgovoren. ker je Sinkoviča nagovoril, da mu je iz zalog trgovine brezplačno izročil 120 obložnih ploščic. 39 kg pocinkanih cevi, 1000 kg cementa električno blazino, 135 kg pocinkane pločevine, 3 pipe in vodno črpalko. V istem času je Pavšak na enak način prejel od Cvikla še električni kuhalnik, štedilnik, sobno peč, 850 kg cementa in še razne dru°e stvari. Pavšak si je namreč gradil stanovanjsko hišo in je ta material potreboval. Takrat ie trgovina spadala še P-od »Kovinotehno« in jp, bil Pavšak Sinkoviču in Cviklu nadrejen, kar pa je izkoristil v svoi prid. Blagajničarka Matilda Feldln pri vsem tem ni ostala praznih rok. Pridržala si ie 10.000 din, ki bi jih morala vložiti v blagajno. Preiskava je tudi pokazala, da so Ivan Kropič, Viktor Sinkovič. Otmar Cvikl i-n Vladimir Pavšak zlorabljali uradni polo-ž a j. sZelezninar« ni imel pravice za komisijsko' prodajo biaga. Zato s.i je to pravico Ivan Kropič sam vzel, ker je pr.i ' tem dobro zaslužil. C-d različnih str-ank ie prevzemal več alj manj rabljene stvari in jih posebej prodajal v trgovini. Za to je dpbival provizijo in nagrade ter tako zaslužil najmanj 300.000 din. Jože Švencbir. kalkula.nt »Kovinotehne«, je v trgovini kupil 20 literski električni bojler, Sinkovič Pa mu ga te namenoma zaračunal po cem za 10 litrov. Podobno je Otmar Cvikl znatno pod cenn prodal blago dvema strankama. Za 29 kg polivinila ie na orimer zaračunal le 2.500 din. čeprav b? moral 27.060 din. Pavšak se ie oddolžil Sinkoviču tako. da mu je kot šef prodajnega oddelka »Kovinotehne« predal 595 terasnih ploščic in jih zaračunal le po 10 din. namesto pravilno po 36 din. Obtožnica med drugim omenja tudi podkupovanje Ivana Laha. uslužbenca stanovanjske uprave celjske občine. Viktor Sinkovič je namreč kupil stanovanje. v katerem pa sta stanovali dve strank; in se zato m mogel takoj vseliti. Da bi izselitev teh strank pospešil, je Lahu obljubil nagrado in mu delno pred vselitvijo, delno pa po njej res izročil kuhinjsko tehtnico, jedilni pribor. • električni brivski aparat in vodno črpalko. Temu zgledu je sledil tudi Otmar Cvikl. »Ker ni mogel takoj’ dobiti stanovanja, je Lahu dai več raznega orodja. Lah je obe podkupnini sprejel in se mora zaradi teh In sličnih prestopkov zagovarjati posebei. Dokazno gradivo vsebuie tud: ponareditev uradne listine, katere je obtožen Sinkovič Viktor. Rečeno ie že. da so v ozadju vsega škodljivstva v »Zelezn-inarju« stali presežki. Te ie Sinkovič prikril pred družbo. Zato je ob inventuri julija 4955 odredil, da v popisno polo niso vpisali za cca 4,650.000 din blaga. Isto je ponovil januarja 1955 in to Pot prikrito vrednost zvišai še Za 2,253.900 din. Vsa dejstva kažejo na to, d^» je bilo blago izpuščeno iz popisa le z namenom kasnejše prilastitve, kar pa je preprečila - preiskava. Obtoženci so se Po navedbah obtožnice zapletli tudi v goljufije. Leopold Dolinšek je bil delovodja pni podjeatju »HVdro-montaža« iz. Maribora in je za to podjetje naročal pri »Zelezninar-ju« različen material, ki g-a je potreboval na gradbiščih. ,V dogovoru s Sinkovičem in Cviklom pa je svoi e podjetje ogoljufal za material v vrednosti 133.720 din. Ta dva sta mu namreč izstavila račune za »Hidromontažo« za blago. ki sploh ni bilo kupljeno, Dolinšku pa sta za isto vrednost izročila drugo blago, ki ga je ta vzei zase. Viktor Sinkovič pa je obtožen š*> pomoč; pr; tatvini, ki jo je na škodo »Železarne« v Štorah izvršil Maks Drobnak. Ta je namreč v železarni pokradel železa za težke milijone in je posebei obtožen, storil pa je to tako. da jP kupcem dostavljal več železa, kakor ga ie zaračunavala železarna, svoje znance na vodilnih mestih v nekaterih podjetjih pa je naprosil, da s0 zaračunaval; kupcem še ono železa, ki ie bilo ukradeno 'in poslano poleg redno zaračunane pošiljke. Ko je prispel denar so ga ti pomagači izr rečali Drobnaku, seveda pa so sami dobil; mastne nagrade. Sinkovič je tako za Drobnaka napravil račun za 5.100 kg železa, dobavljenega »Veletrgovini« v Ljubljani Za 586.500 din. Od tega zneska je izroci.i Drobnaku le 98 tisoč din. z ostalo, skoraj polmilijonsko vsoto pa se okoristil sam. Vso to verigo kaznivih dejani je ugotovila preiskava, oblikovala in opredelila Pa tih obtožba, zadnjo besedo, pričakujemo da bo odločna in ostra, pa bo imelo sodišče. O sojenju samem bemo še poj*o-čali. -č. ZOPET JE ZAČELA GOLJUFATI Ni še dolgo, ko Je Amalija Goljat prišla iz zapora, kjer je presedela nekaj časa zaradi stanovanjskih goljufij, na škodo raznih ljudi, ki jih je oškodovala za cca 400.000 din. Za ta kazniva dejanja je bila tedaj obsojena na 3 leta zapora, vendar je presedela le polovico kazni, ko so jo pogojno izpustili v upanju, da bo v bodoče pošteno živela, toda žal to ni bilo tako. Ko je pred kratkim brala V časopisu oglas, v katerem je neka žeska iskala sobo in je bla za njo pripravljena dati posojilo, jo je Amalija poiskala in povabila na Fužine, da si ogleda sobo, s katero je bila kar zadovoljna, čeprav ni bila najboljša. Nova najemnica je upala, da jo bo lahko zamenjala ob priliki za boljšo, zlasti, ker ji je Amalija obljubila, da ji bo lahko odstopila še kuhinjo, ko se bo v kratkem preseli]a k svojemu bratu, ki ima baje gostilno pod Šmarno goro. Toda brez denarja sobe le ni hotela izročiti, zahtevala ie 10.000 din posojila, ker toliko denarja H. V. ni imela, ji je dala nekaj manj. preostali znesek pa ji je obljubila, ko bo prejela prvo plačo, ko je prišel čas vselitve v najeto sobo, ta ni bila pripravljena za vselitev in tudi kuhinja ni bila izpraznjena, saj se Amalija ni imela kam dati. Tako je bila oškodovana ob denar in tudi ob obljubljeno sobo. Cas bi že bil. da bi ljudje pretkanim goljufkam ne nasedali, saj le zapravljajo težko pridobljeni denar in omogočajo takim, kakršna je Amalija-, da se preživljajo na nepošten način. -i- NE PRAVILNO PREHITEVANJE Voznik mora prehitevati drugo vozilo ali kateregakoli koristnika javnih cest tako. da pri tem ne ogroža varnosti prometa in ne spravlja v nevarnost sebe niti drugih. Ce bi moral voznik prehitevat; drugo vozilo na primer na zoženem odseku ceste, tedaj bi moral počakati toliko časa, dokler se vozilo pred njim ne umakne skrajno k desnemu robu ceste ali ne pripelje na bolj primeren odsek ceste« Pred dnevi je šel po podvinskem klancu pri Črnivcu na Gorenjskem ob svojem kolesu peš Franc Pogačar. Hodil je ob skrajnem desnem robu ceste. Za njim se je pripeljal z osebnim avtomobilom voznik-amater Miroslav Štampar, ki je vozil prav tako ob skrajnem desnem robu ceste. Ko pa je pričel prehitevati kolesarja, ga je prehiteval tako tesno. da ga je zadel s prednjim blatnikom in ga hudo poškodoval. Tudi na obeh vozilih je bilo za okrog 5.000 dinarjev škode. Voznik z avtomobilom bi lahko brez nezgode prehiteval kolesarja, saj je imel na cesti za prehitevanje dovolj prostora. UBOJ IZ LJUBOSUMNOSTI Dne 30.' julija sta v Crni popivala tapetniški mojster Alojz Fajmut iz Crne in 3S letni ključavničar Franc Strukl. Ko sta se naveličala pohajkovati po gostilnah, sta odšla na Štruklov dom, kjer sta se naenkrat sprla. Bila sta v sob? sama in m mogoče ugotovit[ pravega vzroka prepira, domnevajo le. da je bil vzrok prepira Štruklova ljubosumnost. Strukl sam pripoveduje, da je med prepirom Fajmut naekrat zagrabil za nož in ga začel napadati. Tedaj je tudi sam zagrabil velik kuhinjski nož jn začel Faj-muta zabadati. Povzročil mu je tri hude poškodbe, izmed katerih je bila ena smrtna, tako da je Fajmut zaradi izkrvavitve takoj umrl. Na glavni obravnavi pred okrožnim sodiščem v Mariboru pa se je izkazalo, da zagovor Franca Štrukla ni točen. Ugotovili so namreč, da med preiskavo nikjer niso našli noža, s katerim naj bi Fajmut ogrožaj Štrukla, in tudi Strukl ni mogel pojasniti, kje naj bi bil ta nož. Tako je sodišče prišlo do prepričanja, da Štukl sploh n? bil napaden, temveč je bil napadalec on sam in da je v vinjenem stanju začel s kuhinjskim nožem zabadati Fajmuta. Okrožno sodišče v Mariboru je spoznalo Štrukla za krivega uboja in ga obsodilo na 7 let strogega zapora. Kot olajšilno mu je upoštevalo njegovo delno priznanje in okolnost, da mora skrbeti za 8 nedoletnih otrok. PRI STRELJANJU SE JE PONESREČIL Dne 29. oktobra okoli 20. ure se je pri streljanju z italijansko vojaško puško huje ponesrečil Janez ADAMIČ, star 23 let iz Malih Lipljen prt Grosupljem Imel je v gozdu skrito italijansko puško — karabinko, ko se je vračal domov v spremstvu svojega prijatelja, je med potjo poiskal v grmovju puško in izstrelil naboj v zrak. Ker pa je bila puška precej zarjavela, so smodnikovi plini zaradi velikega pritiska potisnili zapirač nazaj. Pri tem se jezbro-bilo nekaj delov puške jn ohišje zapirača. ki so Adamiču poškodovali obraz j n oči ter je njegov vid zelo resno ogrožen. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico. -ro N. OPAClC B. PETKOVIČ — Oprosti, toda zares nimam časa. Jutri se bova videla. 2e na stopnišču se je pokesal, kar je obljubil. Jutri! Kako daleč je to, nepoznano in negotovo. 22. Kuničič je vrgel cigareto na preprogo in jo pohodil. Bil je tako presenečen, da ni prišel taikoj do popolne zavesti. Vrata njegovega kabineta so bila odprta. Skočil je ‘kot v svojih naj-majših letih in jih besno zaloputnil. Okrenil se je z brzino starega mačka in zgrabil miniaturni kip Afrodite, ki je stal levo od vrat na mahagonijevem podstavku. Darilo neke frah-cosike družbe, velika dragocenost za ljubitelje umetnosti. Kuimčič ga je z obema rokama visoko dvignil in s silno močjo zamahnil in ga treščil ob parket. Kip se je razbil na tisoče koščkov, ki so se razpršili na vse strani. Lica so mu drhtela. — Lopovi! — je kričal s hripavim glasom. — Svinje! Meni kaj takega! Meni! — Svinje, jaz jim bom že pokazal, — je Kumčič besnel v telefonsko slušalko. — Ali pameten človek sploh lahko verjame kaj takega? Zahrbtnost, gangsterstvo! Kaj, kaj? Tudi ti? — Zopet je prebledel, ko je slišal ministra, svojega starega prijatelja, kako je govoril na drugem koncu telefonske žice: — No, no, ne razburjaj se tako, to se lahko vsakemu zgodi, tako je pač z mlado generacijo. Svetujem ti, da greš v zdravilišče, dokler se zadeva ne bo pozabila. — Vrtel je številko za številko. Vsem po vrsti je brusil v uho: — Ali smemo trpeti takšne svinjarije? Zločin, ničesar drugega, dragi moj! — toda po vsakem razgovoru je bolj in bolj čutil, kako ga nekaj stiska v grlu. To je nemogoče, vsi so bili njegovi stari, zanesljivi prijatelji, ki so več ali manj vsaj polovico svoje kariere dolgovali njemu in bili odvisni od njega. In sedaj? Kako gnusno! Suha rezerviranost in izumetničene fraze ljubeznivosti, ki jih uporabljajo takrat, kadar hočejo nekoga potolažiti, da bi laže prenašal svojo nesrečo. S;. , Zavrtel je Dankovo številko. Končno eden, ki mu ne bo obrnil hrbta! Dolgo je čakal, dokler ni nekdo dvignil slušalke, potem pa je zaslišal ženski glas: — Gospod minister še ni prišel. — Zavrtel je Dankovo .hišno številko. Zopet ženski glas: — Prosim, kdo želi govoriti z njim? — V njemu je vse prekipevalo, toda obvladal se j e ,in rekel: — Kumčič. — Zena je spustila slušalko in sedaj je bil prisiljen čakati. Ves oka-menel je ponovno poslušal ženski glas: — Gospod minister vas najlepše pozdravlja in prosi, da mu oprostite. Zaposlen je, ima obisk. — To ga je zlomilo.,Usedel se je.in strmel v strop. Jeza je pojenj e vala, polagoma . ga j e začel prevzemati občutek zapuščenosti. - ' Nekdo je tiho potrkal. Prišla je sobarica z izrazom pobožnega strahu v očeh. — Neki gospod prosi, da ga sprejmete. Stegnil je kazalec na roki in pokazal .na vrata! Ven! — — Gospod prosi — je zajecljala sobarica, —r zelo nujno... Ni završila, ker- je starec segel po pepelniku. Brezglasno in brezslišno se je umaknila. Kumčič se je instinktivno stresel, ko so se vrata nenadoma na široko-odprla. Zagledal je pred seboj visoko, elegantno postavo. .--.s,... — Oprostite, — je rekla postava. — Zavedam se, da to' ni lepo od mene. — Obiskovalec je bil nervozen. Iz žepa je potegnil vizitko in jo;5>onudil Kumčiču. Domagoj Valentič. Kdo je to in kaj žeji? Kumčič še ni nikdar sliSal imena/tega človeka, ki se sedaj predrzno sprehaja v njegovi lastni hiši kakor*da je v mestnem parku. Vtem je obiskovalec spregovoril: —*■ Prišel 4em zaradi današnjega članka v »Vremenu«. Kumčič je pogledal malo bolje na vizitko. Aha, iz policije, to pa že lahko nekaj pomeni. — Tako? — je rekel mirnejše. — Sedite, p-rosim. Domagoj je govoril z razburjenim glasom, v Kumčiču pa je čedalje bolj rastla napetost. Napetost, presenečenje in bes. Brada mu je poskakovala, ko je poslušal Domagoj a. Vrstila so se dejstva o nacističnem agentu z aktovko letakov, o tajni petokolonaški organizaciji pod vodstvom Lebederja. Avtentični dokazi, živa priča, vse se nahaja v policiji, toda Domagoj ne more ničesar napraviti, ker je šef političnega oddelka podkupljen od Lebederja. — Toda vi, — je viknil Domagoj, — vi jim ne smete ostati dolžni. Tukaj imate prepis zapisnika o zaslišanju Dejana, iz katerega se razločno vidi vsa zarota nemških agentov. Pokažite to hitro ljudem, ki so zato pristojni, — Komu? — je vprašal divje Kumčič. — Ministrom, vladi, knezu-namestniku. Razkrinkajte Lebederja, dokler ne bo prepozno. Nesramne laži o vas v časopisih so njihovo maslo in pomenijo pritisk na vlado, da bi vas likvidirala in onemogočila pogajanja s Francozi. Organizirali so obisk nemške delegacije in postavili Danka pred gotovo dejstvo. — Domagoj ga je prijel za roke. — Nikomur ne koristi, če se vznemirjate. Situacija zahteva hladnokrvnost in hitro presojanje, drugače bo lahko jutri že prepozno. Starcu se je vrnila samozavest. Spravil je zapisnik v žep. — Kako se vam bom oddolžil? — je vprašal Kumčič pomirjeno. — Dobro premislite, kakšno je razpoloženje v vladi — ga je začel prepričevati Domagoj. — V politiki mora človek zavreči vsa čustva. Danko je edini med zmernimi, na katerega lahko računate v tem primeru. Ko mu boste odprli oči in vse dokazali, potem lahko upamo, da se bo dobro končalo. Pri vseh drugih, pa tudi pri namestniku, bi šlo mnogo težje ker... mislim da ni potrebno, da vam o tem ‘govorim,