\ >thek. Wien St. 13. V Gorici, 28. marca 1884. „SoC.i" izhaja vsnlc petek in velja po f>ostt pre TCinaiia l'vOorici ';.-i rloin Vse J«u>.....t". 4.K) Pol lot;. ....... -2 i C.Jtvrt lew . . . . ,. : i . i'li ozUMiilih in titku tudi ;i ../<"-slam'cah" se pkcujn z» iiavadiio tna.u>p- s*» tiak/* I krat fi » " " !,' 5 " Tedaj XIV. SOČA Posamezno Stevilke sfe dobivajo po 8 kr. v t.iliakaniicfth t gosposki ulir.i Jifiy.u ,.tji-!i Itriiu'f. na stn'r^tn trgu in v nunsliirulici for t Tratu, viaCasern^ 3. Doj>isi naj s<> liTagpvoljnp poSiljajo urediiiStvu ,,SoLe" v Gorici na Travniku 18,1., naiofniiui pa opravniStvu „8o8o" Via della Croce fit. 4, IT. ilokopisi no lie \ra/.ftjo; dopisi naj se IriftgovMljiin franknjejo. — Delalcuni in di'tiRim itt!))r(!iuo/.uim a« naroiuiu* zni?.a, Hkosi! ojjlflsc pri opravuifctvn, 6len 19. temeljuih postav pa Soistvo Y Istri. Qtem vaznem ptt^metit govoril je poslanec Vi-tczii*. v seji d&iavuega zbora 14. t. in. tako le; „Oa dokafem, kar trdin; da vladni organi tla-dtjo slovanstvo nemStvu in italijanstvu na korist, ho-Cem gh»d6 Istre, katero zastopati mi je cast, kolikor mogoce kratko narisatt italostno statijc Slovanov, in sicer v trojra'in oziru, v Soli, uradu in v javncm Li-venji, da sprieam, kako *e v Istri izpolnuje cltn 19. drzavnih tt»meljnih postav in Taaffejev program. Po-prej pa moram navesti ntzmere prebivalcev po obie-vahiem jeziku, kakor ho se pokazale po zadnjem ljud-skem poptau. Po tem popistt je v Istri 284.154 prebivalcev. Po oblevalnem jeziku je 4770 Ncnicuv, 43.000 Hlovencev, 114.201 ltalijanov in 121.732 Hr-vatov. Kclativno je torej uajvcfi Urvatov; po odstut-kih je 5.708 Slovanov, 4.4/04 ltalijanov in 0.168 Nen> civ. Tedaj so Slovani tudi absolutno v jako prevag-Ijivcj veeini, tako da ho Siovani do ltalijanov v taz» nn»ri kakor 3:2, t«> m* \>:A\i: tri pttine je Slovanov, dve petini ltalijanov". .Duvolim si sedaj, govoriti najproj o .4 o 1 a h. Uf.e veLkrat sem v t»*j vinokej zbornici ruzlozi!, da t»e poBtopa t§ Slovant, kar m tife Swish a, kakor a pope-lulko (p«|M'lohtrco). ItaHjan«k« tnaiijliim fata- nkoro vse Sole v rokah, slovcnske Sol*? se morajo na prstih preStcti, in So ti» so vtn'jidrl oimrazrcdne. Pri vsi'tu tem so zdaj poskuSa. poitalijanili So to malo hlovau-nkih Sol. Toglavno nalogo si je postavilo mtko novo dru-Stvo, Ui se jt- nwlavno ustanovilo, in to prav za prav ni mt druzpga, nego posnernanjoneuiSkcgaSulverajua. To druStvo je zadnje dtit razp;>alo natcCaj za darovo uCittdjem Ijodskih Sol na tle^idi, ki si pridobijo po-sebne zaslnge za razSiijanje itahjanske kulturc. Na-men jp tedaj jasen, namen jp potujievanjc in oziroma italijaofeuje ljudstva na kiiietsh1*. BPra§am zdaj, ali smejo dopuScati Solske obiast-nije tako zlorabo ucitpljskpga stanu? V Soli oaj uCi-t?!} slovAnska n4i, i/ven S«dc pa naj Sin italijausko kultaro I AH ga to ap zapeljujc, da zanemarja doi^-nosti avojeija stanu ? Gaspodu c^sar^kemu naraestuiku se je vzvidelo na potovanji v okrajih Volovsko in LoSini, slovansktm preb vakeni svetovati, naj v ljud-sk» Sole uvedd uemSki jezik. Tedtj v tacih Solah, v katerih se iraijo otrocs skoro samo z braujein in pi-sanjem peati, naj se peiajo se zuCenjem popolnoma tujega jezika. Kjo je tukaj, gospoda moja, pedagogika (zdrava paraet v odgoji)? Ali ne bi bdo ninogo pri-mcfnejSe in koristniSe, ako bi bil svetoval Italijauoni, ki 4tv6 skupno s Siovaru, naj se uSe dmzega de2el* nega jezika, kakor se tudi Slovani od svoje strani trudijo, da se nauf6 italsjanskega jtizika ? T a k o b i se dva a a rod a, ki skupaj i i vita, vzaj em-no spoStovala in Ijubila; z zdruieoimi mo6mibidelalav korist deiele inbi j u n e \ o t i 1 p r e p i r." „Na uSiteljiSCi v Kopru so trije oidelki, itali-janski, hrvaSki in slovenski, ali kljubu novej Solskej noveli ui\ se vendar aajveft iu najva^niSih predmotov v netnSkem jcziku, da, v fietrtera razredu se uCtS vsi prednieti v ncniSkem jeziku*" BEnake razmere so na zenskem u6ilelji§ci v Gorici. V kiu» tijskej Soli v Poreii, katera je vendar na-menjena izkljucljivo kmeekerau prebivalstvu, katero je skoro izkljucljivo slovansko, je uLui jezik italijanski. 2ato je tudi Cisto naravno, da za Sest us.anovljeuih prostorov v alumnatu (rejiSCi), ki spada k tej Soli, je zelo tezlko dobiti prosileev." „KavtiCna Sola v LoSiuji je tudi italijanska. V Istri ni niti ene sreduje Sole s siovanskim ucnim je-zikom. Gimnazija v Kopru je italijanska, v Pazinu nemSka, realka v Piranu je italijanska; ta pa je na smrt obsojena; tuorala se je opustiti zarad pomanj-kanja uCeucev" BV Puiji je nemSka reaika, ki je vojaSki zavod. AH to m dosti, da v Istri ui nobene slovanake sred-Dje Sole, delajo se Se vse nwgoce zapreke, da se u-Cenci od obiskovanja hrvaSkih gimuazij na Reki ia v Seuji gtfyraCajo, Ce tudi sti ti giioaaziji prav takp q- snovani, kakor gimnazije tostranske dr?,avne polovice, 6e tudi so tani izvrstrii ufiitelji, ce tudi je tarn 2iv-Ijenje mnogo ceiseje, in imati ti mesti prav ugodno lego za prebivnlcc Bvarnftntkih otokov in volovskegat o-kraja ker sti prav blizu in bi inladHiufii tarn dobivali po-duk v materinem jeziku. Vse to nifi no poiuaga, prepove-dujo ali obte2uje se jim obiskovanje teh gimuazij, ker tiatim, ki so svojo nuuko i/»vrSili na t«U gimnazijih, brez minister^kega dovoljeuja ni pripuSCeno, objsko-vati katero vseuCiliSCe tostranske drzavnc polovico, in tudi Stipendije iz verskega zaloga sejint odrekajo, ako se hoct'jo posveeiti duhovskemu stanu. V niinisterskem razpisu od 9. maja 1882. so bile v primeri s prej-Snjimi Se ostrcju iiarcdbo n namen, ki ga je vanjki gospod Skof imel. Otrienjeni sedanji tiiaSki Skof, ko je bil So v Poreci, nabral je tudi nekoliko dennrja za zavod, kateri je ustanovil v Kopru, in k temu donnfia do-2elni odbor ietuitt 100 > gld. Ker sc pa na tamoSnjej italijanskej gimuaziji alovatiski jezik nil le kakor uCui predmet, zato se ne more misliti, da so se mladcniCi dovolj seznanili s tistim jezikom, kateri bodo v nvo-jem prihodnjem poklicu, kakor duhovniki na drfrli, najbolj potrebovali. Celo nevarnost je velika, da se Se bolj potujfiijo.* _______ Taaffejev program in slovaasko uradovanje v Istri, V tej zadevi je govoril poslanec dr. Vitezic" v isti seji drLavnega zbora 14. t. m. tako le: „Kar se tide uradov, nadejali smo se istrski Slovani po razglaSenji ddavnih temeljnih zakonov, da pravidna in prcvidna vlada uravna svoje postopanje po teh zakonib in da dobi uaS jezik v Soli, uradu in jav-nem 2ivenji pristsjno mesto. Zalibog, da smo Be zelo motili. Kakor v Soli, takoje tudi v uradu v vsakem ozirn vsak dan slabSe. Na§ jezik se tarn nemStini in italijanSdini v prid zanemarja pri politiSkih, kakor tudi tinaiicmh in sodniSkih go-sposkah; v Istri je malokje kak uradnik zmoien slo-van&kega jezika, Se maoj pa je tacih, ki bi mogli v tem jeziku s strankami pismeno obcevati. Prvi a* radnik, gospoda moja, ne pozna in ne govori jezika v e c i n e prebivalstva; on tudine gleda red, da ga njegovi podloiniki go-v o r 6. Meni je znan primerljaj, da je b i 1 p r e m e-SLen neki okrajni komisar z boljSega na slabSe mesto le iz tega uzroka, ker je a hrvaSkimi prebivaict in obfiinami v nji-bovera jeziku obdevai; kaznnje se tedaj uradnik, ki vestno izpolnaje driavni temc 1 j n i zakon, Pri politiSkih gosposkah se ue sprejme nikdo, ako ne dokaze, da je nemSkega jezika popolnoma zmo^ea; s hrvaSkimi obfiinami so obfiuje le v nemSkem jeziku, ia kaznu-jejo se tisteobCine, kina nemSke dopt-senedejo odgovoriti; z ital ijan ski m i obCinami, to se ve da, obfiuje se v njiho-vem jeztku, da, celo hrvaSkim ob6inam se priporoda, naj dopiaujejo v italijanskem jeziku. 6e katera hrvaSka oi>6ina poSlje de2elnemu odboru kak spis v hr-vaSkem jeziku, tedaj si mora biti v svesti, da ne dobi reSila; apis se kar ad akta poloSi, ker tarn o slovanskem jeziku sploh nodejo ni6 vedeti". • BCreska obfiina je bila cerkvenej upravl v Beli na otoku Cresu zamd neke cerkv.ene zgradbe nekoli-ko denarja dol2oa. Gerkvena uprava je tedaj llapra-vila pobotnico v hrvaSkem jeziku. A.U ob6ina ni ho-tela pla&ti zneska, ker jo bila pobotnica uapisana v jeziku prebivalcev tega kraja, ki razea hrvatskega pi znajo n9bene§a dfuzega jezika"» JPoIitiSke gosposke pi§ejo v cMo fcrvaSkih o-krajik nem§ki, poSiljajo nemSke ukaze obciuam, ka-kor da smci zunaj v 8rajhu*. Kje je tukaj enakoprav-nost na§ega jezika? AH moramo mi Slovani v Istri tri jezike znatit da drugtm opravke ulajSaino?" „Kaplan iz Zvonece se je obrool na okrajnega glavarja v Volovskera s prosnjo, naj 2 njim vaaj v materinem njegovem jeziku obcuje, ker uobenega dfu-zega iezika ne govori. Na to sta bila izdana dva de-kreta, namrec od IS. oktobra 1881. in 16. februarja 1883., katpra si dovoljujem zarad uju originalnosti tukaj precitati." „Prvi dekret se glasi* (bere): „lhr Ansuchen, wit Ihnen nar in croatis;her Sprache zu virkch*en kann keine IJ iriicksi chtigung linden, wed Sie uach Ihreti Studien aueh der dent-echea mOfhtig sein musseii, welche in Oeirterreich die Varkehrssprachc xwischen lamlesfurstUchen IfchSrden 1st, wozu die Pfarr als deleghton Stand s-Aemter (Ma-trikcnfunrer) gleichfalls zu zahlen aind. K. k. Bezirkshuuptmannsclnft Voloska am IB. , October 1881." , ! (VaSa proSnja, da bi se z Varai le v hrwkcm ,; jeziku obcevalo, se tie more uslisati. ker po VaSih j Studijih morate biti zmozm tudi nemskega, ki je v . Avstriji obeevalni jezik cosarskih uradov, katerim se. • priStevajo tudi zupnijski uradi kot oskrbovalci ma- « tiik, C. k. okrajoo glavarstvo v Volovskero, 18. okto- , bra 1881.) . . x : aPvori p«» n, ki-rn slovpiti-ks, pa dnw»-nt delo htvaAki je*ik. Ah p..pr.luoinit rtaj-aran je tt«i:uv. da ti-ti, ki znaj;> tu dva jtz.ka — imenujita se >ev6da le nsrecji — ne umt-jo si >vensfcega ali hrvaski'gi pisraenega j»*/ik u-* „Ako bi bila ta CitUtc-v n^iiicna, potrm hi nr»-rali l>iti re«t:irn;i tudi fitede fli>v>in*kega j-'Zti;a na Krai'j>k*im, iu srb-ko hr\;;skega j-zika v Dalm-.c'ip. Sky se tudi v teh d.'zehti v feh je/ik»b uradno ftb euiP, pa ui uab.tiih zadtzkuv. T.» je teiiaj l.« t-retve-za, iu da je ta UKovt»r pt»poln'»tua nifev. to d ikazuji-tudi zgodnviii^ka resni-a, da je btl na fttoku Krku stolefja pod vlado FraRjrrp:tn'»v hrva.^ki jezik z gla-go)it«kimi pisinonSiami kakoi izkljnfljiv: uradni j«.zik v rabi. In da seje to iiraduv tr.je ne le pod benrskim gospostvom, ampak celo -to pofc-tki sedanje avstrijske viadn rdiraniln, to «lokazuj:\j(> pi-nw, shranjena varhivu okrajni'ga sodi^f-a v Krku, v kat.-n'in jtv jako veliko notanikih spisov v glagolitskej ptsavi.* BKar se ti<> javneg.i xivciij;jf go.-poiii moja, fc-dnj se villi, kako se nam Slovatiom v Liri nodi, iz tega, d'i s>! v.o\o dcz<'t;ii zakoiu in de^elui ukazi ne z-az{!lasiijo v lirvaskfin jpziku. Zahteva se tedaj s|»:>l-novar.ji! zakonov, a prebivalctim s:» iw.t.Q javiti, kako se \i zakvui glasfi. Menim d n i k a ? Pt^a-iinvfim obcinnm ai rojstven *m tuoje-n otoku so celo vzt'li ui-igoCost, poslati pnssnjo visoocimi drzuvnetnu zboni, naj se hrvuski jezik uveLi se ta zapisujejo v pM'.ilnej. od one, ki se je pri zadnj-m vpisanji raid-laf razlicr.ej pisavi, als potreb.i je, da se v ta nam>si napravi posebeu zapisnik, in na tn se nnra priUpiti kolek za petdeset krajcarjev". (Po^lan.-e Uaie: E-ia-kopravnost v Avstrji). nMeniin, gospoda moja. da je povs'vl vsaeemu na vi-ljo dano, pisati svoje hue po ti*-;i> lobuom pra-vopis.i, ker pi-avopis — to je ?pldi znaao — pielru-gacuju se v vsch jezikih; pravopis se ne tneaja le v hrvaskein, temuc tudi v uirmskem, itr.iljanskeai in v drugih jezikih. Mora tedaj dopase^u,) biti', da se hie pi-§e v tistem pravopisu, ki je v isteui fias-i v rabi. AU tega Hrvatom v Istri necejo pustiti. Oai fee morajn ndati vsem sitiostim in vsem tent ciovpj »vali vpvieo visokega ministciistva, katero jo Z4povcd.il i, leaky'- smo zodnjiY: porofiali, o-.(.ro pre-iskiivo v tej zad'-vi. V i t • /. i t e v j'ovor gla>i se v teui oditi (veeinoma pi ,lvliiiosfiu, kakor prej) fa-ko le: ..Kakor sern uze ninrml, zivi v Istri po odstot-kih ia<;'»tij«.-no 5,7!»8 Slovauov iu 5/Ji»i Italij itiov. Ako h: b-.l v.ilil.d zdion pravifien. moralo i)i bit) ".u.li 5te-v;I-.> p )rI:i!Jt:"V f.iznierno. Kako pa J!:i v resuiei ? D;;-zelni zb'ir irna 3!"i udov, hi a\v,v .'10 izvoljeuih po-islarieev in \\ virilce (ki >edij') v zhoru vsl;.-d svoje slu/.be, n. pr. pnvski skof). 01 teh !J0 izvoljiiuih po-f.l-mf-'v bi inudo biti 17 Slovacov in l'\ Ifalij-.uiov. A Slrtvanom se nikoii ni posroeilo pru-etd stevilo ntiri. Zatu spada i i Slovan na 7\t Itaiijaaov, le v zadnji dezelai zbo •., > je Shvauoni posrecilo, izvoliti pet pri-siasev svojt; -iraukf. S tem pa veeiua ui h:!a zado-\olj;ia, Volitve Ueh poslaucev je zavr^la (('ajte! Cuj ¦ te I na deri'-iisa), eo tudi k temu ni imeia nobem:;;;'. uzroka, in i; j tod izhaja, d'j Slovain; v J>tri zastopa-ta zdaj dva. priviui dv\ p.'>iliiuca v il^Miu-in /.boru. (Cujti:! Cnj.ei n.i disniei). V «lr.J;i,nu:u\ zboru do uvedeuja iro e-r;.-dn|ih viditev se zistoji.itn uisiin bill. O.ikar so se u ed!;, uep^arednje volilv», ^astopa iaier-j,ke Slovane ".:> woila lee, tiainre*'; jaz, in Itulijaue trij^j poslanci. Tako i»«primiira je ni.v.v.u u.Lstop.'k vohl-ue^a zakouo. d«,z hoeetu le omeaiti, da i/med iH) iz-vdjeiiih po-h-.ihvv jili spada \* na ckupiuo vehvi-hcstnikov, i i-M in trgoviu.ske zboruiee, di p.i spada ie 12 po.-diiui."/ ua sKUpino l^ueti^ikih obciu, id int;i> jo veudar :i;ii,.e'.,i d'i prebivai^ivij, io v kafonh so skoro sain: Mi'»«a!. I.\ vuidar, j,'o.-.p »d.i maja, to^i ^o«.pyd FiM'.iri //»p,«.r tak vohin: z.ikon, Na strain IS2. pravi, da p- vi.-d-i, da bi se bran>la 'lUhj-iuske^v ziv-l;a, zdruzi!.'. r-i-M-iuiske obt::iu; z ilaiij.'iiskimi mesti, da bi tako mo;r •'¦ • Se.io tasu U(V.d'.id:« ali d.ihovn.l:..i vu-liti. (Jo-pi'i I'.iinbi-. pa pr« fira, d.i y> pniv /. zdiit-zeftjeiu kme.:-i:ii olji'iu z mt-s'f i>n.ii) iiliogo ^]l.t<•ansko prebivahtvr t.^.i iddast inesiai.ov ; u dokazujejo vse te volitve. >"¦ morem .-e \i:drzati, da ne bi omenil dogolkov, l-t ¦••. se d-ig.i.-hli an *ieiM jeuija la;*-.kega leta ••' ioii:u"!i okraji pr; v ditvah dezelnih f*bi.m". flPri ¦. ii is ; o 11 t v a h *<, se godilenc-¦/. a s l s s -a v. '.- n e p o s t a v u o s t i 3 ti u e r e d u o« s t i o d- s •- r .i '2 : j r z a v it i h o r ^ ?. a o v, kaf.eri so po svojem -;.i'\;i prav za to pokhcaui, da pazijo, da *tf zaIv-n» r\- .l?\f,}fjo. Okr;i jiii glavar, prezira-j >e dtii/.iio-'. lo'ru mo naligx sije.j.ivi k >eijiv i :da/.-ba, d.i naj ¦¦*. \,A\/A vsac-.'.^i ])'>ftredo;e.M alt nepo-sryduje^.i rp..vi, /; <:::.) ah diu^o strati ko. p o u \\ d i 1 s e j c s a :\i f. .i k a ti d i d a t a v* te:u okraji, (Oujte ! ji.a de-met.! :¦>;.>!¦ t i o aw je vse in o g o e e, d a 1» s z m ag „ i ».. k a n d i d ,i L Pnsiaa je bil k vo-Utvi kakor \ « ,: /. istopuk to,e:-iu p >dioz!ii okrajni kumisar, ki p.'. .,.ri\and.a:ii'' Itaijao. Prva nje^ovi nah'ga je hi d.«. vrdi vol'tev v Vrbuiku i.-i otoku Kikii. Ton-- e je seslo ul> vol Icev. Od teh je 47 gla Zi -l-\.\miii i;s 13 v/.\ itahjan-ko iisio; t.> se vt\ da ».?; ¦ takj volitvi,;.) u' bil z.viovoijen, zato je tub!, th ai se veins.', ter y.-. ukw.il drugj voli-tev.* (Velik ..-'mir.) Predj<".--:d; (pozvotdr. nPt\.-sidi mil* vee mira , djL moresit .i-...i.i, o Ce:u ;^o>po 1 p ishiu'c g.)VO»'i.K (Ziva veselo.g. P'.-du-'o ur. Vib-zirj.: „Meni jo ua tern, di go-voritn skoz okno (vseinu svetu. Op. urediuk.j On je tedaj zaukazal drugo volitev. Pri raznujri m^j 47 iu 13 je trdil. da ni v-ekae.-* (Smeh). wL*.i smej-.ijte so. gospoda moja, tako so iz-v r s a j e j o ustavui z a k a a i v A v s t r i j i. (Iz-vrstno I Izvr^tno I u.i desuici). Oa je t;:.iaj zaukazal drago volitev. Pri drugej viJtvi je buo zopet 47 gla-sov za stovaiisko listo, le tiije glasovi zi italijansko. 0.! pi s ti-i'.i s1 ui bi z.id jvoijeu terje /.mluz-1 trj-tjf> volilev. tC-iijtet na d.:stiici.) Pri tretjej volitvi je bilo zonet 4.7 voldcev za slovansko listo in k. eden za itaiijausko, ker drugi so odsli. Zdaj vendar ui mo-gel vec daije in mora! je proglasiti, da je volitev vendar prava. A taka nevolja ga je popala zarad te volitve, da je ukazat zapreti necega bodofiega doktor-ja prava, (Cujte! na desnici)Je zato, ker^se je ta razveselil zmage in zaklieal: Zivio cesar! Zivili Hr-vati! (Gajte! Cujte! na desuici. — Poslanec Riic: To je svoboda v Avstriji.) Prav tako je ukazal zapreti tudi necega drazega valilca iz euicega uzroka. Na-sproti necermu duhovuiku se je pri tej priliki tako (Dalje v prilozi.) 68 Priloga k 13. štev. "Soče" i nespodobno vedel, da ga je ta zarad 2a1jenja Sasti pred sodtiijo pozval. Tu pa je gospod skof vines sto-pil in ubogt duhovoik je moral od to2be seveda od-stopiti. (Poslanee dr. Trojan: Je li okrajni komisar Se tam?) Da, Se je tam. (Poslanee Rai6: Dobro sh.ru-Bjen I) Na papirji so ga prestavili, all v resnici je §e tam/ BGospoda moja! Ce tmii se jo gosposkara to cudno postopauje brzojavno nazuanilo, veadar je bil ta okrajni komisar, „privaadraniK Italijan, poslan v Besko, Id je tudi na otoku Krku, da vodi volitve. Po bisiveuili naViiii vsacega volilnega zakona je naravuo, da ima biti volitev javna. Xi li resV To mcnini. To pa pri nas ta tako. Volitev se je vrsila fiisto tajuo. Bili so pri njej gospod okrajni komisar, katerega seta prav zdaj omeui' obeiiiski uacelnik iuobeiuski tajuik iz Beske. in obiii^ki nacelnik iz Vrbnika, ki so vsi zuani pri-stnSi okrnj:ieg.i glavarja, za kateroga volitev je sio. Tega zadujtga obcinakega uafeinika "u Vrbnika bo v Besko se fiwboj v/eli, da so mogli^ tako rekof prav po tfomaCe wofe Btvari izvisiii. (Cujte! Cujte 1 na desnici). V ta. zl.-orCek je bil drug za diugim po-klican, tam so /.aUtf.vali od njega glas iu ga potein strani poslali. D.itjt je pns'el za dru-jim, in ti guspo-dje so poiem ukrenoli tam, kar so /a prav spoznait." rVoliki so be /.unaj presteli mod sabo tu doka-zalo (-:«• je, da so tuii v vei'-kej vecini. Ko pa so o-menjer.i go.ipcdje t.i me .-kiinaj M-deli, proglasilo He je, da je zmagaL ttalijansk* strauka. Kdo je mogel nadzorovatiV TVga fiobed«.'n ne ve. (Tako jcl na desnici.) Na ouak naeiti brez javtiosti, ker to je tam uze navada, postopalo fie je tiarawjo tudi v Crcsu. Jii/ pae iu e u i in, d a s « v ««t a v a e j d r z a v i Si; i) i k oil u i k a j tac e g a p r i p e t j 1 o, da se namrefi vrne volttve tajuo, brez nadzurstva. Tu jo, aa-ravno v>a tiMtavnost te slep.-.t'stvo, V Kiku, kder so se visile tudi volitve, pa pod vodstvum diu/ega vl.id-jusg* komtsaija, liobiia y shvauska veenia veiidar v;> Cino. ZupitMikc su poslak « Lo»mj okrajneimi gla-varjti, kt j',; bil, holaiii'tit.', ^»m kamdidat, iu ta je vo-iiti'V, ker tti btla riij'-mu a^iudiui, unieil in i*ovo volitev '/aaka/Al.* ^.ujtvf Cajto! ua di^iiici. I'o^l.iuoc Haiti: I'tavica v .V»htnji!j 9Y* o p v r t <» k « j a !i ti u k r i v i c e j e v e c i-iu li volttvi d'rJ. JiM vylila v p o ;-51 a I a protect ccMir.-kciiin u .utte.-jtii titvu .- iira^anjt'in, kako '/.adoiiiii.lijti da ec>*"."i.ki name::tuik ra/zaljeueiuu cuui Ijiuis-tva. Ait mi ( .1 p r <> t e ti t hi h 11 o o d g o v o-t;., ia v Tt>Ui !.',;¦ ajajyei Ototiik BNasa Slog a", ki je priobcil odpito pi.-mo ;u naniistuika ^arad o-cienjcuili ut'i>icU:iuo>ti, bil je bitv vnyga ozira za^e-ieti, Se luoraci omuniti, da te j;i «0. juaija vrsiia druga volitev H juuija, kakor te^uo, bila j»; prva volitev v Ktku. T«,. ^a je okrajai glavar uoicil in druga volitev se je v(>:!n 20. jatuja." ffl'n toj liio^rj voiitvi so uzti >prevideli, da ne pojde, ce ae jacoo vuYi. Uilc je to*aj volitev tajua iu izvr&ila sc je ujjodaa okicjuciaa gl.ivarju.* „l'a ie diutii tiaoebaoit se je tam pripetila, vo-lili so se UiiinxC w^lci iz meat /a vuiilue mo/ekmeO-kill obfim vu &o .-%idc.ir takv tudi glaaovali. Mvirnu, da je to zoper doiui^e driavr.ega teiuiljaega zakoua, da vohlts utcjt \oiijo U.-Kv!' \o.dii: nu/jc v kmecktii ob-iinali. Taktb piiuv i.j;«jev ^ je vce do^ydilo in dupu-stiio. Jaz Iu iahivt-. ti.ivri^i Se ob.iy taush ijero.duo.'-li. Vi tut paO oiipUi'ttte. .'.ko o;l Vase poltpezljivtjjd tie-koltko veliko zahtrvam. [Lv uudaijujte! na dtreiittij; ali.tezko si je ui.sl'/.L taktli uervdaost:, Kakoratiu so se tam god'.le. Zaty au poc oilpusttte, ako Vas daijc o teiu zadrzujem. Meajnt, da so woje razlage duvulj dokazale t.vreJ, m so ga deiali pohitski uraduiki pn tfj volitvi*. BZ-..per to Yukt«v suji* vl^i'.opet pcotestov pri dk2tdm>ui za»tuj.Ltvu. Protusi ks?«k::i knh-akih obiJin je podpsaio UU wl'.lcev, prcs-.m, ue puzabUe tega Stuvila — ki so pri voiitvi 14. in 20- juaija avoj glas oddali.* sPo poiccilu de2fiaega odbora sarnega je priAio k vohtam 273 voiilcev; intcdo je tedaj tch 149 "voltl-cev, ki so k vol;tvaiu dosiiv iu veuuar se tia t^ protest ui ozir jemat." (Cujte! ua desxuc:). BXe bt bib) vcrovati, da bi dezehji zbor, kijubu vscm tent dogodkem, pi/trdil volitev, ki se je na tako Cadeu oatiu uvrSda. Je li to v uatavucai d'uhu? Ako bi se dogoddi takt u.-redi v div.eiuem zboru, v kate-reiu itnajo veeiuo Siovaui, uze davno bi tak dezeloi zbor bit razpusCvn. Aki* pa vlada uctc sc.Ct po tako kn;pkej uaredbi, ledaj nienim, da je veudar najsve-tejSa njctia ilolzaoat. prciskavo ukazati zoper tiste, ki so zadulzili take aeteduosti, in kazaovati tiste, ki so spozuatii za krive, m za krive bodo brez dvombe spGziiai/i. Tu zahtcva pra\ica, to zahteva razzaljeai pravui t-ut iSlovauov, ki neeejo, da se I njiaii dela, kakor z brezpravuimi bitji. Miuisterstvu so se on<3 dogodbt: uaznaitile, nc 3e po razuih telegraiiih, teaiuc ^udi po pet i»ter&kik poslaucilu iu ^icer po navlase V ta uameu poslaucj deputaciji. Njcgova prevzviaenost gospod luinisterski treelnik je pri nekej priliki v tsj yisokej z'jprniei slovesno izrekel, da uode vedio stio-go ^btey&l. da bddo ujemu podlozeui organ; zakoae spolnovali. Rekel je, ako se meut razodend gotovi dogodki, v katerib arodniki zakoae prelamljajo, ali svo-jevoljno postopajo, pozovem dotifine na odgovor. Nu, tu je podanih vse polno dogodkov. Uraduiki pa, ki so tako postopali, sede prav minip v svojih sede2ih in §e nadalje Hrvate preganjajo. (Cujte! ua desnici). V Be§ki, kjer je na krinilu Slovanom sovrazna strati-ka, uiso se razpisule obLinsko volitve, Ce tudi bo skoro leto, od ka.r je miuola doba za nove volitve. Poslali .so se v tej zadevi protesti okrajnemu glavarju, cesarskemu namcstniStvu, ministcrstvu, ali doslej brez vsacega uspehu. Hi morem le reCi, da tudi zdaj le2i protect pri inini?terstvu, in da se nadejam, da se bo vsaj zdaj ta glas pusluSal." Istrsko raznoterosti iz govora dr2uvucga poslauea dr. Vitezida v seji li. t. m. na Duuaji. nOkrajiit Solski svet v Mai em Lo§itiji je poslal v Vibnik ua otoku Krku kot namestnico na izpraznjeuo podueituljsko mesto pri tatnolnji deSki feoii, v kateri je hrvaski izkljueljivo tidni jezik, nakv uciteljico, ki jo btla izprasaua samo za Italijanske sole iu ki .se ni ueila hrvaSkega jczika nitt kot ta-; kega, iz kuteri'^a bi delala skuSujo. To pa je storil okrajni &o\tki svet ne iz potnanjkanja prosilcev, ker oglasilo &ta se dva popolr.oma tsposobna prostlea; am-pak samo icarad drazbe (sikaue)tt. „Z.li.somi, gonpoda inoja, primerno, daomeuim. ludi i' o u 1 i e u u ii c r e d e, ki ho se godili v Pore-' t i 2 J. a v g u k t a preteklega leta, ko m je bila od» tegnila v<-t\ua dezelnega zbora iz de^elne dvorane, ker h: y. dtznil nvki lirvuftki poslanee govoriti v avo* jem utaict'ii^m je/.iktt, v jt-ziku, ki ga govori veCiim prebtvalstva Ko ho hotuli hrvaski poslauet po on» vi» bami »iji oditi domov, sptemljalo jiltje sikanje, zvii-g,mje ii, Suutler ado do njihovilt stanovanj. Ko so so godili n-n'll; ui bilo videti ua mentu ui ob^,iniiko strafe ni zi'iuiunaurijti. Vladni zastopttik v de^eliHMn zbor.!, R. jc ob euiMJi okrajni glavar, je vide! ia sli* /nil, kak. i.o lu^iokojniki pred dvorano krumuli in si-kait, pii tu, :»u;esa swnl, da bi bil vatoval poslanee l»red i.i/,...j;ilu. Nattu-bto da bi oporekal temu, kar se je v iluKi'lm dvorata zgodtlo, in da bi zahteval atro* pi izp'.diwiev postave, je delovanje tell ropotaleev sko-io i / tamiuiia u»ajaje rekel proti po* iiiaiitu, ki j« proj lnvasko guvoril, da bi bil lahko lit ,j ir!, da {[ospodje zapustijo sednico, ker ne poz-ri;ijo jezti-ia, v kateixm je govoril*. BN;4jpr»; morai'i ometiiti, da to nikakor ni res, ker voOin:i p'>f.lancev pripada odv«tnikoni, veleposertni-kom, ki ^o vsi i, ljudstvoui v uaravni vedm zvezi; ker je ve4i:ia Ijudstva slovanska, zato so naravno tudi ti slyvanskeg t jezika prav dobro ve^fii. Pa tudi ne glede na to, praSaia, gospoda, ali more tolazba, ka-lero je daia vlada v svoji easti globoko iaijeutm za-stupuikyin alovauskega Ijudstva, ali more tako vladno pQatopaiiju tv poslafce osreiti, da bi ostati v Porefii in izvrseviiis svojo u.dogo kot di-ieini poalanci. To, p>spoda »:oja nikakor ni bdo mogoce, pobegniti so mor.ut iz «ie>!a pf- o«ii (Cujte S Cujte! na desnici.), v h-mi t;i s>:nvsi. du bi ,y.: ue iz|)ostavili novitn napa-dom. Mi»lmi, wsiaoda moja, da pri takih okoliScinah je venJar potri'buo popraSati iu premishti, ali je m«» sto, v kukretn so ustavut uazort o dostojanstvu in midotakljiios'i ljudbkih zastopnikov tako malo prodrli v ujegove stauovalce iu kjt-r s«j tako malo na nje ozi-rajo, uli je Mko iiiesto sploh sposnbno in primeruo, da zb jfiijc v iijeia dczelui zaslop". (Prav imate 1 ua destiiei.) „\V:;kak<» si pa dovoljujem pralanjc do visoke vlad**, ali ho r-ili kiicani ua odgovor otii orgaui, ki so v Poreii poatttvljeni, da skibijo za javni red, zarad tega, ker'so opustili branitt slovanske dezelne po-slaiite prsil xasratnovanjetn in napadi, k.iterim. so bili izpiA.tavrjaui 21. avgusta prot. leta, — in alt so se .¦•.aredilis priprave, da bodo mugli de^lni poslauei isttski, kakor s« spodobi v ustavni dszavi, izvrSevati >:a uapiej s\oju maudatc prosto in biez ovir". 3(Jt,uiiiif.i bi imol, gospoda moja, Se eu slaCaj, v\\ si ii 6 a j, ki zadeva mojo os.ebo, to narcrefi, da na podlagi neke oi trzaSkega namestnika proti raeni ubjavljeue nei/praviCene, ker n i iztuisljonih dejanjih sloucee obtozbe, sem bil pokurau od svoje viSje obla-sti. Ker pa pricakujeui, da se mi da za to primerno zadoafienje po uradui poti, vzJrztijeai se za zdaj o tern natancueje govoriti*. ffPa, gospoda moja, ne samo v uioralnem in kulturuem, ampak tudi v gntotnem oziru smo primorski Siovaui na slabscm nogo Itaiijani. Mogel bi v dokaz teh niojth besedi uavesti razna dejanju; ven-dar opustitn to zarad u*g.i, ki*r u2e tako sem mnogo nrjal od Vase potipezljtvosti. Lu na kratkem (vese-loal) hoCeni opomniti, da de^ela bola od dneva do i.neva le bolj iu da to je neobhoden nasledek.take politike. i '"ito(5e izseljevnje uze tako redkega prebi* val&tva po de2?li k&%e. da oaua§u|| razmere m i*U* nos\jive; ^e te dni amo,brali v.eamiikih, da neki beg y Bosni je naselil na svojih posestvih dvanajst drugin iz Istre in da mnogi dragi izseljenci iz Istre so zo-pet ua poti v Bosno. Pragaia sedaj, ali je mogoge, da bo tako staoje §e dalje trpdo ? ,Grem h koncu. NemSka-stranka upije iz polnega gria: Avstrijski kernel hofejo, uaj ostane Avstrija nemSka, vvedimo nem§ki jezik v Sole, dopi-sujmo ob'iinom v nemSkem jezikti, dajmo nemSkemu jeziku, kjer koli je mogoce, prednost, potem 2e pri-denio do ciljal Dasi je ta strauka zdaj v raanj&ini, godisevqndar ysaj v Primotji vse po ujeni voljj. PraSam zdaj, kaj je praviuspeh onib aaporov, katere dela ta strauka? Uspeh je na Priraorakom in v Istriji i-talijancetije ali volika rast italijan-akega^ivlja. S tern se to dose2e, po Cb-merlirepenijoBonghiinnjegovitova-riSi. Stafcistifine date (Stevilke), katere sea navedel, dokazujejo to tomoljito. Veudar denimo, da se Bploh posrefii nemskistranki, Primorje res ponemfiiti, kat je nemogoSe, ker iz flku^ nje vemo, da to Be jej ni posrefiilo kijubu njeuerau orjaSkemu prizadevanju, ampak da jtvprav nasprotno dosegla; vendar denimo, da so ponemfieuje posroft, ali je, pra§am, v korist Avstriji, da ae tam pdpravi tako stanje < (ponemceoje) ? V tern oziru je pmv mi-kavuo In podncuo pismo, katero je pisal neki oger-ski patrijot (rodoljub) pisatelju one knjige, iz katero sem zadosti navedel (vesclost), Ono je ponatisneiio na Btrani 189. do 201. to knj'ge v itaHjanskem prevo-du. Ogeraki drzavniU, mimo grcde r.-Ccno zagovornik konfederacije (zveze) podona'/nklh. de^el, oeita Italija-nom, da 2eiyo razpad avstrijake drzave, in jlm gtav-Ija pred ofii posledice, ki bi priMe iss tega m Italijo." „Med drugim jnn pravi, da so Itaiijani premalo modri, ako mislijo da Nomcl ne hroponijo po jadran-Bkem inorji; da bi jih prepp&l o naoprotni rc8tiicif povctlal jo Fambrijii KHdrXaj nokega pisma, katoro jo bil nedavno neki uptivui drziviuk v Barolinu po:Uul njemu (ogemkemu drMvniku). Fambri je Smel to plsmo za tako vA/aio, da je je poitatisnii na dvoh mefctih evoje knjige. V»ega pisnia Vam ne morem zdajl brati, ker pri nedauji politicni kon^«laciji (debeli prijazuo* sti) se mi zdi prevefi vziieinitJjivc RBerolitt8ki driavnik je pisal (bere)i »Obrnili a mo svoje oci v T-rst in gospodjo ir-redentarji bodo imeli tam z nnmi govoriti,. ki smo mnogo trSa boat za njih zobe. (CujteI ua desnici.) Ako je nasa politic'; 11 a p r e v i d n o b t o d s t r a n i 1 a z d a j t o mi8el z obzorji ali saj v meglo zavilo, bodite preverjeni, da jo zagledate pri prvi ugodni priliki vnjeni polnisve-11 o b i.a Gospoda moja, to. kar sem izpustil, je Se mocno huje.tt (6ujte 1 ua desnici.) „(iospodje pouemCevalei, hi moral i, ako imajose>kaj area za Avotri-jo, stvar dobro premisliti in mi si i, ki so v tern pismu izra^ene, vtisniti si v BPoroiu.* 8Ce vse skupim, je torej moje mnenje, da le ona politika more Avstriji ugajati, ki si stavi nalogo^ spraviti uarode-po poti narodne ravnopravnosti (dobro na desnici); ker pa o n a p o 1 i t i k a, k a t e r o t i r a j o zda j v Primorji, ne stoji na< torn etaliaCi, ker se tam prizadevajo slovanski iUveij na vsak mogofi nafiin potlafiiti in satretj, ne morem take politike kot Avstrijan in Slovan nikakor odobr a vat ir a asp bo-tnostejem si v najsvetejSo .dolanost, pobijati jo po vseh po stav n th po tih.K. BSarao ie-dve besedi v moje opraviienje. Neka sovraina mi strauka je sku&ala sumai^iti me pri raojih itaiijaoskih rojakih, govoreca o. tnent, da-porabiniT*a-ko priliko v tej visoki zbornici, da sipljem eoyraitvo proti italijanskemu prebivalatva in proti italijanski narodoosti v Istri." BVso xbornico kli^em za svojo priCo, ali je pri-sla kedaj sovrazna beseda proti onema Ijudstvu (Se* moje ustnice." (Klici na desnici*. Hikolii) „Vedoo sem si §tel v svojo do^nost, pravice slovanskcga naroda, kateremu pripadati mi je v.veliko-cast, varovati proti zatiranjuv my pride, koder koli, od ngmSke ali italijanske strani, naj se godi tuk»tj v visoki zbornici ali kjer koli, Vsako potujee-vanje mojih rojakov sera studil; zatosenisem izrekel tnanj odioCno proti neiafienju ko proti jtaHjanjeqja*." 9Zvcsto -drLe« se Uatela .unicniri§lo v to ali ono vas od onega dasa, ko je sla prva Sena odtod— ni mi mogoct- natancno povedati. Zadostuje naj nam lo povrsuo stevilo, ki mi ga je nekdo Ie po debelem preracuujenji povedat. Leto k letu naj bo v Alek-saudriji iz ene obcine 60 zensk. Vsaka naj poslje do-mo? letnih 100 foriotov. To bi bilo 6000 foriotov na leto. Vzetnimo, da poznajo nase 2enske to uevarno pot uze 20 let — a poznajo jo &<$ dalje casa» tedaj je priSlo v tem casu v obeino 120.000 forintov. Gotovo je to lepa svota, katera bi se raorala vidno po-znati pri premozenji doticne obcine, ako bi bill vsiti goldinarcki doma ostali. Lep kupeek bi bila tudi le polovica ouega zaeska, namrec 60.000 ior. Pa se tega nij. Vecino denara ima Gorica — tain pa se za nas nie ne pozna. Pri vsem tem je pa ta moj raeun v primcri z resnico se preuizek. Z lahko vcstjo tnorem vzeti trikrat veejo vsoto, kajti pravi se, da sluzi de-kla tain po 8—14 tolarjev na mesoc. A kje so se da-rovi, s katcriuii se vcasib katere Alcksaudrinke ba-faajo? Toliko naj zadostuje o gmotnem ali materijaliu-m dobicku v Aleksandriji O moralnem dobickn fpovem katero drugikrat; danes le to reCem, da ne slu^i na-§emu okraju ni v Cast ni v veselje. iz Kanala 20. marca. Obcinski pasniki so se prosle dni v obcno zadovoijnost med obCinarje razde lili. Bogatini so zadovoljni, ker so dobili dobro in veliko, isto tako raorejo biti zadovoljni reve^i, ker debili so, kar prej niso imeli. Xckatere bo stab veliko dela in tiuda, predito bodo plod svoje zemlje ulivali, vendar oadejati se je, da v casu treh 1ft do-b6 aa§i sedaj razdeljeni paloiki drugo lice. Torej vrli Ka ialci, na delo; brez truda ni krulia, brez muke ni moi-ie. Sedaj pa §e nekaj druzega. V Loinu je neki stai fant I. L. svojega sovascana prebodel, tako da se je ta takoj na tla zgrudil ter lezi n?. smrtni po-ttelji. Hudodelnika so §e isto noc nasi vrli zendarji vjeli ter ga v zoper odpeljali. Hndodelstvo izvrsiio se je v temoi no5i in nikdo — uitt raojenee — ni vedel, kdo je hudodelstvo ufiinil. Sumili so na onega, katerega so zendarji v zapor odpeljali; a on je vse tajii in preiskava je bila dolgo breznspeSna. Vendar sodnik si ni dal miru, velel je hudodelnika odpeljati na mesto, kjer se je budodelstvo izvrSilo, in pndeia se je vnovi6 vsa preiskava; a tndi ta je bila bre/ uspeba. Nasemu strazmestru pri c.kr. 2endarmerijski postaji M. Mole-tu se je slednjie posrecilo, dokazati vsled nove preiskave, da ie oznaceni fant res hudodelstvo uciuil, kar je na vse zadnje sam priznal. S tem je bila pravda konCana in hudodelnika so odpeljali v Eanal, kjer ga &ka zasluzena kazeo. Cast ta-kemu stra^mestvu, ki je tndi radi svojega lepega ve-denja ob^e spostovan in priljubljen ; le hudodelniki se ga bojijo. Cast, komur cast gre. Starimo^jepripovedujejo, davprejsnjih ua&vetn g. dopbitika, marvefi da bodo s starim orgljarjem zadovoljni, dokler ne bo sin zmozen prevzeti . ¦• posel in svojega oCeta nadomestovati. Sin se ufel v Goriei orgljati po sekiricab. Pomislitije twli, da opravlja sedatiji orgljar to sluzbo ze ctz 40 lf-i v Meduui iu da ni vec tujee, ker je bii sprejet med domaLine. Ako bi bili Medanci psav primorani, poiskati si druzrga orgljarja, v swsti sum si, da ue bi izbrali tam bivajocega nigljaija, katerega g. do-dinik ua&vetuje, (kt ne bi s tem povzroctli sovraStva pri tktih obeittah, katfrim nasverovani orpljar ie fiez 20 let sduzi. Tako postopanje Medancev je hvale vredno, to mora vsakdo priznati. L.J. IZ Medane, 24. marca. — Izvoiite, fast gosp. urednik, sprejeti v PVa§ ceojeni list dopis iz Medane v potrjenje ont»ga dopisa v 10. St. „Sofietff ki pravi, da Medauci so sezidali 5e nedclgo novo cerkev in nov zvonik, (za casa dobiino tudi nove zvonove, katere vsi iidjtio pricakujeino) toda cerkveno petje da je §e vedno staro, tako da gotovo se vrabee na strehi se ga je 2e navelical. Kaj hocemo, prcdragi dopisnik, k temu, ako so c. g. vikar in obeinski mozje staretnu organistu usmiljeni, rekoc: star je, ie dolgo let v Mcdani orgljari, pustimo ga, n*»j opravlja kakor zna. Toraj, dragi g. dopisnik, dolgo Casa aide Se, prcdno se bo pelo kaj novega v krasni cerkvi m^danski, nko-ravno prijt'tni glasovi tokajsnjega pevskega zbora Mj-no pricaktijejo. Narlaze bi se do tega dos^elo, dragi g. dopisnik, ako bi se btarerau organistu odvzele 0 praznik»lt iu shodih sv. pete mase proti temu, da za listo pla-Co, katero sedaj ima, bi orgljal dalje 0 navadnih ne-deljah. Vsaj takrat bi toraj bilo v cerkvenem petji kaj novega pod vodstvom, onega organista, stanujoce-ga v Medani, kateregu je dopisnik v 10. St. omenil. Vse to pa je Ie prazeit razsod, ako so pred-stojniki temu nasprotni, ako raje pri starem ostanejo nego bi podpirali to, kar bi bilo v Medani gotovo prva stopinja k bolj nm cerkvenemu petjit. (Tako raz* pravljanje domncih zatlev, kakorSno vidinm v dopi.-.ih iz Medane v St. 10. in danasnji, je prav mikavno. Zdi se, kakor bi videli medanske inoie v posvetu pod d»>-maco lipo, kjer vsakdo kot prost obciuar tzrazi svoje inncnje. Ni dvoraiti, da nazadnje obvelja tisto mneuje, katero se pokaze z ozirom na vse okolisfiine kot uaj-bolje. Ur.) ___ P. iZ Tolmina 26. marca. — Nameraval «sem 2e dolgo iasa, da bi opozoril Tolmince na nekopravpo* trebno za«U'vo. V Tolroinu se je io mnogo potrebnega in lepega tzpeljalo, vcudar zanikali mi lie bote, dragi doinacini, da je tudi sledeci nasvet za nas trg prekoristen. Nas trg una dosti izvrstuih fantov; torej nasvetujem, list movite si se gasilno drustvo (poiarno strazo) in priskrbite si /tdd potrebno brizgalntco, ktora dosti ne bo stala in za katero vsak ttian rad kaj podari, ker vsak ve, da bi bda pri nesrect tudi njeinu v veliko korist. Saj imajo §e manjsi kraji nego je Tolmin, kateri stej^jo le po 80 do 100 hi§, ze zelo potrebno brizgalnico. Na noge torej. Tolmmci, da bomo pri-pravljeni, ako nas nesreca dohiti! Ker imam pero v roki, aa) ouienim Se to: Pred dvema letoma Vain je b*Ia brizgalnica na pouudbo s pogt>jem, da bi odstopili od wfontane" jedui biSi {10-trebne vode. Ker tega zalibog uiste sprejeli, priskrbite si jo zdaj pa ua drug nacm. Tolminci 1 ponavljam svojo pro§'aj.> v svojem in v imenu drugih, ustanovite gasilno drustvo ali po-iarno strazo i Po toci zvouiti ne pomaga nic. ________ Domacin....RES... V LjUbljanl, 27. marca. — Cudo je, kako se je razviio nase casopisjc v prav milo letih. Svoje dni si je mogel aaroCiti domoljub vse slovetteke ii^te brez posebnib irtev; dandanes je to le onim mogoce, ki se odlikujejo po Krezovih darovih (bogastvu), drugi zemljani pa se moramo zadovoljiti 1b z nekaierimi ca-sopisikot svojimi; estate pa si moranw poiskati v citalnici ali v bralnem drustvu. Samo letos rodilo se je pet novih listov in dva se nam Se napovedujetu; tako jih bomo imeli Slovenci v kratkem 31—33, ako ne morebiti celo vec. Za tak mal narod irt tako ne-ugodne rnzmere gotovo ogrotnno stevilo! Vsem pete-rim casuiskim novorojeucem je Ljubljana rojstuo mesto, kjer izhajati sedaj nad.dve tretjim vsega sloven-skega casopisja, kar je ocividen dokaz, da bela Ljubljana ni samo zemljt-pisno, atnpak tudi duSevuo sre-diSCe vse Slovenije. Katc-rt izrned novih listov: Du-hovni Pastir, Kmetovalec, Ljubljanski List, Slovan, Zadrnga — je uajpotrebniSi, uajvaznisi ali najboljsi, ne upam mzsojevati, to pa smelo rvccm, da „Lj. List* je izmed vseh najbolj zanimiv in pozornost*. najvred-nisi, Vlada je v njem prisnala, da na Kranjskem je ogromna ve&na prebivalstva slovenska — 95 0/0 — in da mora biti zaradi tega tudi uradni list sloveuski. AH 5udno je vendar, da kljubu temu izhaja ta list samo kot priloga nemSkemu, ue pa uarobe, da so vsi uradai oglasi Ie v nemskem listn. V prvih brojib ob-ravuava ta slovenska priloga domace zadeve vefiino-ma tako, da ai skoro nobene raziike med njim in dragimi narodnirai glasili; v 21. broji je pa naenkrac preSel ua stalisce, s katarim se ne ujemajo drugi slo-venski listi. Tu zagovarja nemscino z razlogi iu dov-tipi, ki niso tuji nasim nemskutarjem in nehote pride ^loveku na urn mar&ikaj. Nemscina v prilogah do de-zelne vlade, nemscina celo v uapisih na ^Citalniti"! Poslednje vprasanje je bilo u^e reseno, predno ie prislo po casnikih na dan, ne sicer tako kakor je zelel uradni sLj. List", ampak po obenej zelji clanov tega izkljucljivo narodoega drustva, iu hvala Bogu 1 vlada pri tem ni skode trpela. Kar m pa tice veljave edino slovenskih prilug do (Melne vlade (tiini in klavni^ni red mesta Ijubljauskega), bo unelo upravoo sodiSCe zadnjo besedo; naj ta izpade kakor hoce, Slovenci uimamo zgubiti rdfiesar. Uradni list pricakujc, da mesto propade; ako se to zgoili, veselili se bomo 2 njim wed vsi Slovenci: kajti ako razsodi upravno sodtSce, da v luestih z rncsanim prebivalstvom morajo biti ma-gistratovi oglasi tudi v drtigem dez»dnem jeziku pi-sani, potcm bodo sme'i Slovenci v Gradci, Mariboru, Trstu, Goriei itd. enako pravico zohtevati. Kake kisle obraze bodo delali zagrizeni Nemci in Labi I ________ St. Komen, to. marca. (Petje.) Dolgo casa imeli sino ua pevskem polji v Komnu mir, tihoto, zimo; a kakor nas sreuo razveseli po dolgo trpecej zttni kras-na vigied, tako nam ugaja po dolgem prenehanji zo-petuo probujenje krasnega petja. Danes smo slisali v komyn^ki cerkvi zopt t pevce, kateri so skusali z vse. mi mocmi in izurjeuostjo povzdigniti z lepim petjem cerkveno slovesnost. Vsakemu je zuano, da lepo ubr.mo petje blazi cioveku sree, ga uavdiisuje ter dela veseloga, ako je posteujak. Kaj je lepo cerkveno petje, zna pac sle-herni, koji ima sree in cut na pravem mestu. Zato gorko piiporocam vsem prijateljem nasega kraja naj z besedo, z dobrim zgledom in s pristopom k pev-skemu zboru pomagajo, da se lepo petje bodisi cerkveno, bodisi nuroduo zopet obudi ter da procvote do one stopiuje, ua kateri je bilo pri nas pred lo iu 20 leti. — Kdo se ne spominja dobrega komenskega pevskega zbora pod pevovodji gg. Mozeticem, Pianom in Hocevarjem. Ali kakor povsod, tako je tudi pri nas zaCei list za lissom z drevesa padati; vendar prav takrat, ko je staremu deblu susa pretila, piisla je 0 pravem tii6ii potnoc, 0 kateri upamo, da je gotovo re-Silua. — Ker je bil vrli gospod ucitelj Kursic pre-stavijen v Stijak, priS^l je na njega mesto go.«pod Luziiik, na muzikalnem polji izvrstua moc, ljubiteJj petja, kateremu, kakor se je izrazi], tudi ue manjka dobre volje poducevati v petji stare pevce in spodre-jati mlajse moci pevskemu zboru. Gotovo klice vsak posteujak z menoj temu u-stajenju od smrti iu temu pomlajenju: Slava! Neu-strasno tako naprej, sebi in uaiodu v cast ter slave. Posuu'hovalcem tega blagcga pucetja, pohujsljsv-cem iu odpadnikom ter vsej castivredui druibi, ki ruje proti pevcem, ostane sramota. Koncevaje svoj bori tlopisic kliccm vsem vrliin pevcem in nj.h vodji: Povzd.gnimo krepke glase, Domovini v slavo. _____________ A. Politicni pregled. 0 specijalni debati prorafiuuovi v drzav-nem zboru na Dunuji nam je se dodati, da se je minister Conrad o zuani resoluciji za sloveu-ske paralelke letos dosti ugodnejse izrazil nego luni. „Kar se je na Kranjskem zgouilo, upeije se po prestani skusnji lehko tudi drugod", jeg. minister letos rtkel, do6im je lani izjavil, da ne smatra te resolucije rcsne. Tndi na Kai6-evo re-soincijOj da se napmvijo v Gradci na vseucili-sci slovenske stolice, je g. minister odgovoril, da h* treba poskus tudi v tem smislu uadalje-vat?, kar je ustavoverce liudo razkacilo. Gospod dr. Vosnjak, ki je bil pri ti tocki glavni go-vorxtik, je stajerska nemska poslanea dr. Foreg-ger-ja in Suhmicdcrerja hudo razcesal in svoj govor koucal z izrazoni nade, da bi g. minister ostalim Slovencem to dovolil, kar je dal kranj* skim. Pri debati o obrtnih ucnih zavodih je g. dr. Poklukar nasvetoval r^solucijo, ki je bila tudi sprejeta, naj se na Gorenjskcia astanovi j strokovnjaska sola za izdeiovanje pusek in 3ola j za lesco obrt ? Ljubl;ani. Od 21. t. m. se je debata oaualjevala tuui v veceruih sejaa in jq trajala do 26. t. m. Vse to6ke proracuna so bile po odsekovih nasvetih sprejete. Med debato je tirolski poslanee Bertolini govoril tudi o za- ! devi trzaskega lista „Indipendentetf, katerega tirednik je bil od porotnikov v Inomostu obso-jen. Gospod poslanee je grajal to, da je prisel urednik lista pred porotnike v Inoniost, ter je rekel, da bi bilo bolje, ako bi vlada upeljala v Trstu izjemno stanje. Minister Prazak je odgo-Toril, da se bo morala vlada sprijazniti z mislijo izjemnega stanja v Trstu, ker so razniere tarn cudne. Dalmatinski poslanee Bulat je dalje racd debato tudi poudarjal, naj se izvede v Dalmaeiji jednakopravnost za Hrvate, doenn je grof Mar-gheri nasvetoval, naj se podaljsa Iiudolfova ze-leznica do KariovCa. Od 2G. do 29. t. m. ni sej, v soboto zaCne zopet zborovanje, ki bo tra-jalo do 3. aprila, potem zaeuejo poeitniee, ki bodo trpele do 25. aprila, sv. Marka dan. Se pred Veliko noejo se sklene postava o zeleznici Metkovic-Mostar in postava o urejenji duhoven-ske plafie. Ogcrska zbornica je sprejela in potrdila koncne raftune med Ogersko in Ilrvatsko za 1. 1881. Madjari so sklenili kljub upiranju hrvat-skc vlade, da bode sedez ravuatcljstva Zagorske zeleznicc v PcSti in postavni jezik madjarski, V BudapcSti seslo se je nad (JO odlicmh ogcr-skih Srbov z namenom, da se bodo posvetovali, kako uaprej postopati, Kakor kazc, je veuina za to, da se podpira scdanja ogerska vlada. V Italiji je bila nastaia miuisterska kriza. Ministcrski predsednik Depretis je z vsemi mi-ntstri vred dal ostavko, ki je bila od kralja tudi sprejeta, a kralj je dal Depretisu vnovi6 po-veljc, naj sestavi novo ministcrstvo, kar se mu je tudi posrcttlo. Razen cctirih ostancjo prcjSnji ministri na svojih sedezih. Francosko-kitajska vojska se bliza svojcinti koncu, fraucoska vlada se ze bavi z vprasanjciu, kolika odSkoduine naj bi zahtuvala od Kitajcev. Domade in razne vesti VzyUL.il gospod baron Depretis, c. k. na-mestnik v Trstu je bil daue« v Gorici in je obiskal predpoludne mtlostljivega gospoda kuezoaadskofa go-riSkega Alojzija. Vitezi6ev govor v danaSnjem Hstu priporo-eamo, kakor zaduji&, prav topic p. n. gospodom ua-rocuikoni; gg. dopisuike pa prosiiao potrpljenja. Vabilo k veltkej besedi, katero prire-di „Slovenska Citalnica* v Gorici v nedeljo due 30. t. m. Pncetek ob S. uri zvecer. Spored. I. del. 1* „Pesem lovceva", vgiasbii.A.Nedvfid, poje moSki zbor 2. ,§o!ski i;adzoroik", vesela igra v enem dejanji, spisal Kosta TritkoviC, poslovenil Miroslav Malovrb. Osobe: Popovie, Solski uadzormk. Petrovic, selski u-Citelj. Kaira, njegova 2ena. Jelica, ujuua Mi. Stanko, pripravmk. Kragulj, pisar 3. „listiea jugoslovanskih noroduih peseni* iz Fr* Kuha&vc zbirke; poje Zen-ski zbor se spretnljevanjem na glasoviru. 4. „Knezov sinu, sp. M-c (deklamacija). 5. „U»taj rode11, vglas-bil Fr. S. Vilhar; poje nieSani zbor. II. del 6. „Ad« vokata", komtcen prizor s petjetn, vgSasbil Fr. Schubert. Osobe: Prvi advokat — tenor I. Sempronijan (kniet) — tenor 11. Drugi advokat — ba3. 1. „Do-movini" vglasbil Fr. S. Vilhar; poje ineSani zbor. 8. „Kroja6 Fipsu ati „Nevarui soa.ed'* burka v enera dejanji. Poslovenil D. Hostoik. Osobe: Fips, krojaS. Li2ika, njegova varovanka. Lucija Polajka, krauiarica. Leon Miheiid, mlad kupec. Lojze, ujegov sluzabnik. 9. „Brze junaeiu, vglasbil N. Stoos, poje moSki zbor se spreiuljevaujem ua glasoviru. Po besedi domaca zabava s toinbolo. Opomba: Vabilo velja kot vstopni Est. ODBOR. Temu vabUu nimamo kaj dostavljati razen u-Ijudae prosuje, naj se citalm&ii udje in vabijeui ro-doljubi v obilnem stcvilu udelez6 te velike besede, za katero so se pevci in veseliCni odsek mnogo trudili, da bi ustregh 2elji slavnega obfiiustva. Naraenjeni sti bili v postu dve beseds, ali tazne ovire tega niso pripustile. Naj bi bila udelezitev tako obilua, kakor bo izvrSitev programa rauogo vrstua in krasna, ko-Hkor se more aoditi po skusnjah in pripravah. No-benega CitalniCarja naj bi ta vecer ne pogresali v ei-taluifiuih pcoatonh. Slovensko bralno m. podporno drugtvo V Gorki imelo je preteklo uedeljo ob 8. uri zveCer domaCo zabavo s|petjem in govorom. Gospod Fr. P o rigor n i k je govoril, po Leai naj hrcpenijo delavci v danainjih dmh in je zel po govoru spIoSuo in glas-po pohvalo. Pevci so tudi nri tej priliki pokazali svoje veselje in izurjenost v petji. Udele2itev je bila obilna in zabava prav pvijetna.. DruStvo se mno-2i, kakor sliSimo, od dne do dn6 in obeta, da se prav krepko razvije v dusni in gmotni biagor gori§kih Slo-vencev. »Pokojninska zadruga* se vendar ustanovi. Preteklo nedeljo je bil sklical g. Povse nekoliko mo2, ki so se bili u2e prej oglasili za tako zadrugo, v po-svet, pri katerein je bil navzoS tudi glavni zastopnik banke Slavije v Ljubljani, gospod Ivan Hribar, ki je z gladko besedo pojasnil pravija, kiveljajo za ta od-delek zavarovanja pri omenjeui banki. Navzodi so se vpisali skoro brez zjerae v zadrugo, ki se osnova, in so postavili tako temelj novemu druStvn, ki bo po svoje skrbclo za gmotni biagor omh, ki fse zave2ejo plafevati vsak mesec odloLeao vsoto, da dobljo, ko pridejo v leta, izgovorjeno pokojnino. Naj bi prinesla zadruga mnogo koristi mnogim rojakom, „Goriska ljudska posojilnica" posojuje de-nar na osebni kredit na menjiee, na do!2na pisma in na zastave. Obresti znafiajo Sest od sto in se inorajo za pol leta naproj plafati. Denar se izposojuje tudi na krajSe obroke in obroki se tudi podaljSujejo, ako kdo ne vrtic o izgovorjenem Hm, Pri vsakem izpo-sojenji in pri vsakem podaljSaiiji obroka plafia m tudi nekaj uradnih stro§kov. Rojaki, ki si liodejo poma-gati in resiti se pijavk, imajo k temu dovolj prilike. Kdor jemlje denar na menjico ali dol^no pismo, mora imcti zanesljivega poroka; drugih te2av mu posojil-nica ne dela. Odbor drugtva „SlogaK imel je sejo, v ka-teri je pregledal in popolnil imenik poverjenikov za leto 1884. Eodoljubi, ki so bili v to izbrani ali po trjonij naj blagovoljuo spi'ejmejo Castno nalogo, 6e tudi jim daje nekoliko truda. Naj jih tola^i zavest, da delajo za narod in da bodo imeli zaslugo cclo pri Bogu, ako delajo to poStcno in z dobrim sreem. No-ben zaveden narodnjak bi se ne sine! braniti take ua-loge. — Odbor se je posvetuval tudi o tern, kako bi se izvedli sklepi obenega zbora, ter je sklonil popra-Sati ^upanije na Vipavskem gledo mitniee na Vnrto-vinskuin niostu in pripraviti potrebnib puSic, katere bo razdcle1 lastnikom juvuik prostorov, da se bodo na-birali v uje radovoljui darovi za narodno Solo. Na dtievncm todu bilo je tudi pra^anje glede* sluvenskih ljudskih Sol v Gorici in ovinka pred Sempetersko cer-kvijo. Po privutncin porocilu je bilo odboru nazna-njeno, da se unjo delajo priprave za odstraujenje i-nienovauega ovinka. Vazuo za Gorico. 8einpaski obLinski svet je Hklonil, kakor m nam poroca, da kdor so odteguje ob ueiKljah in pra/jukih Auihi bozji, bo moral pluCati kazeu 50 kr. Odsek treh mo2 bi imel nadzorovati, da se izviii sklep (katerega je c. k. okrajno gtavarstvo gori§ko ustavilo). — Naj bi prosil gori§ki obCinski svet, da bi smel vvesti tako takso, v enem letu bi bili mt'stni doigovi pophcani in popolnoma bi zginila Sibkost, za katero je bolebala me^tna blagajna. Ko bi se poskusilol Kupdijska zbornica gori§ka je sklenila pe-ticijo do visoke zburnice poslancev za predelsko 2e* leznico in resolucijo do visoke vlade o obrtni postavi v sraislu fabrikant-jv. 2a Pirdev spomenik je daroval A. Bozie, vikar v Batab, 1 gl. — do zdaj je nabranih 74 gl. — Spomenik je Ze narocen pri goriSkeiu mojstru, gospodu Blafi Bite2niku. Ako se natanCno izvrSi, bo vredun okolo 100 gl.; ako zbirka ne dosoze te vsote, ivrSi se tako, kakor bo pri memo dotifini vsoti. Prosi-mo torej vse rodoljube, znanee in dastitelje ranjkega, naj nam pogljejo do Velike noii, ako se odmenili kaj v ta blagi namen, da sc potem po Veliki noSi konec-uo doloCi finost in lepota spominka. Veleva^na razsodba. Ces. kr. najvisje sodi-Uq na Dunaji je due 2. okt. 1883. pod St. 11635 izreklo to le razsodbo: „V smislu §§ 12. in 13. ob-cnega sodnega reda (§ \L sodnega reda za Istro) treba je latinske listine (dokumente), kferc se rabijo pri ces. kr. sodigfiih prinesti sodi§6em v uradnem pre-vodu." — Ker izdavajo na§i 2upni§ki uiadi skoro vse izpiske iz matic rojenih, porofienih in ami lib. v latin-skein jeziku, stejemo si v east in dolznost, opozoriti uaie veUCestite ^upni§ke urade na to velevazno razsodbo, da bodo odsle izJavali strankam take izpiske v de^elnem jeziku, ter da s tern obvarujojo stranke marsikacih nepotrebuih stcoskov. — Najprili5oej§e bi bilo sev^da, ako bi se matice pisale v deMnih je-zicih. M. P. sComere" nas noiSe ali pa ne more veasih umeti, zato pripoveduje slavuemu obeinstvu o nas basni,jki nimajo zadostne podlage v na§i pisavi, timve6 v „Corrierovia glavi. NaSo vest o Juretiecvi obsodbi opisuje tako, kakor bi se bili mi i njo pregresili zo-per ne vemo kako BCorri«,rovoa postavo. Kdor ume slovenske besede, stavke in uacln govora, spozna v ua§i dotifini vestt na prvi pogled, da razen dogodka smo izrekli politi6no naCelo, ki se glasi: posilno in zvijadno italyanfienje na Primorskem je drzavi nevar-no, ker irredenta aahaja najveC dolavaega orodj^ med takimi poitalijanCenci. Kdo v^, ali nas bo nCorr.a zdaj umel ? * Za tolminske ceste sprejel je dr^avni zbor vse tiste vsote kot podporo, katere smo ^e v nekem piejnjem listu omenili. Prifiakovati je torej, da se cestnc zadeve v na§ih lnibih polagoma vendar zbolj-sajo, fee tudi trpi de2elna blagajnica na su§ici alivo-denici. • Ivan Vesel-Koseski, c. k, finandni visji sve-tovalec v pokoji, ^lavni ^lovenski pesnik; je uwrT M. t. m. ob 4I/4 popoludne v 85. letu starosti po krat-kej a te2kej bolezni. Pred 20 leti mudil se je pokoj-nik nekaj «asa v Gorici zarad zdravstvenib ozirov in je takrat v marsikaterem srei, ki zdaj krepko bije za narod slovenski, vzbudil iskro narodne navduSeaosti. Njegove rodoljubne budnice, katere je objavljal v „No-vicah* znane so vsakerau omikanemu Slovencu in so mnogo pripomogle, da ss je zbudil v Slovencih ponos na svojo narodnost. Pogreb je bil danes popoludne o 5. uri v Trstu, kamor bo poslale vence z narodnlmi trakovi ia prlmeriiiml napisii flSoCa,8 MGita?nica" in „81oga.° (wSofia« buditelju naroda; — 3Slogatt pevcu buditelju.) KoBeskijeve zaslugo za narodnost in pesnl-Stvo slovensko zabiljelila jo zgodovina z neizbrislji-vimi Crkami. Tudi njega, kakor Vodnika, bodo poznim unukom pesmi pele. V Vertoviau pri Kamnjah priSla sta dvojfika ^dve pun^ki) na svet, katcrib trcbuha sta bila do vrh 2elodca popolnoma vkup zra§teua. Jedeni otrok je bil blizu za eelo glavo veCji od drugega. Sibkeji je nekoliko trenutkov po porodu mnrl,| mofinejSi pa blizu . pol ure potem. 6udno, da se nikjer noben nasprotnik „ceci-lijanske glasbe" ne oglasi, AH so morda vsi zginili? Ali se ne upajo dokazati svojega prepri^anja? All jim je tako malo mail, da ^cecilijanci" Skodo delajo slovcnskemu narodu? Poka^ite se / VaSira nmenjom; pametnega, reanega razgovora se menda veiidar no bojite. Dopianik iz — ~ Podpiralaa zaloga slovanskih vseuaili^nikov v Gradci je imela do oktobra 1083. glavnice (promo-«.enja) v piHtnih denarne vrednoati 4000 gl., v goto-viai 107 gl. 65 kr. Letni doliodki so bili tub le vrst: ostanekod leta 1.882, Hi gl. 14 kr.; za razdelitovda-rovanih 160 gl.; obresti preinoz>uja 175 gl. 75 kr.; vkup 440 gl. 89 kr. StroSki so zuasali 270 gl. 30 kr. 7m leto 1884. ostalo je torej v gotoviui 176 gl. 59 kr. Optavilni odbor, kateremu nacelnik je profesor dr. Krek, navaja v letnem porofiilu vse dobrotuike po imcnih ter se jim za dano podporo prav toplo za* hvaljuje. Tako je lepo, da se dajejo javni raCnni in da se podpiranci javno zahvaljajejo svojim dobrotni-kom, ki iz tega spoznajo, da so bili darovi dobro ubrneni. Poziv sloven 3kim pisateljem. Odbor „Ma-tice Slovenske* se obrada do vseh rodoljubnih pisa-teljev slovenskih z iskreno proSojo, da bi €im prej tern bolje tudi letos poslali primcraih doneskov za letoSnji Letopis. Kakor Iani vzprcjemali se bodo tudi letos v Le* topissamo izvirni znaustveni in znanstve-no-pouctii spisi iz raznovrstnih strok clove^kega znanja; vender je 2elcti, da bi 6estiti gospodje pisa-telji svojim razpravani izbrali take pred mete, ki uga-jajo obce znanim kuji2evnitn potrebara naroda sloven-skega, ter prijajo zaradi svoje sploSne zanimivosti ve-cini MatiCinih dru^abnikov. Bokopisi naj se poSiljajo do koncajunija t. 1. ali naravnost uredniku Letopisa, g. prof, Fr. L e v c u, ali pa prvosedstvu Matice Slovenske v Ljubljani. Po pravilih doloeena nagrada v Letopis vzpre-jetim spisom se izplaca, kadar bode knjiga dotiskaua. V Ljubljani, 19, marca 1884. Za odbor „Matice Slovenske*: Grasselli, prvosednik. Prof. Senekovid, odbornik. St. 155. Razglas, Naznanja se, da v Nabrczmskih semnjih (dne 5. aprila, 17. septembra in 27. oktobra vsacega leta) bode zraven vsakovrstnega blaga tudi fcivina (voli, krave, konji itd.) na prodaj. iivinr. bode letos ob&nske pristojbine (takse) popolnoma prosta. "Vabijo se torej d. g. prodajalci in kupci 2ivine bli2njih in daljnih krajev, da bi se mno-gobrojno udele^ili 2e pribodnjega semnja 6. a-prila t. I. &UPANSTVO V NABRE2INI, dne 20. marca 1884. 2uj>an; Caftarlja, kivovaraa i Senoze&ah lima v zalogi izvrsiiio pivo v sodSkih I'm botelijah. Priporofia se vsem doseda- njira prejenmikoni in dragim gostilmSar- jeai, ki zele si. obSinslva z zdravo pijaco postreei. Postrezba je natancna in po ceni. Senozec, posta Postojna. Pretotiti gospod! Stej«m $i v dolinnst, da Vara naznantui izvanredno ugodon uapeh „dr. Rozo iivljen-Kkcga balzwua". Nadlogovhlt* roo je namrefi daljo i!a*a taka tczava ? Kolodci, da aom smcl uzivati le najlaxjo jodi, a na-jeaji so niaeni amol nikoli. (to »«m kaj vec jcdel ali kaj tolstega pouiil, oh-rutil aom uenatadno Uv.avo in slabost. XatPkel afm *o k najra/ltfnejsim zdravilom in aredat'om, no da bi mi bilb kaj pomagalo. Vaseinu iz-vrstnemu „dr. Rozo zivljenakemu balzamu" se moram pa zahvuliti za popo'no ossdravljeuje. Pet ateklenjc Va-Sega „dr. Rozo zivljenskcga balzama" aem porabil in mo rem zdaj po petmesecni 2elodLni bolezni zopct oprav-Ijati prejSnja opravila. Nazuanjam Vam ob enero, da mnogi znanci so rabili Vaa „dr. Roze zivljenski balzam" pri ielodcnem krci, omotici, srfriem bitji itd. z najboljim uapehom, za kar se Vara vsi preanSno zahvaljujcino. Prosim, posljite roi zopet pet steklenir. Spostovanjcm Jozcf Hansmaniv, tkalcc. II o i n r i c li a d o r f pri Friedlandu (6eSko). Nagia in gotova pomo5 za zelodfine bolezni in njih nastopke. Ohranitev zdravlja je odviina zgoli od ohranitve in pospeSevanja dobrega prebavljanja, ker ta jo glavni pogoj zdravja in ielesnega In duinega dobrega Sutenja. Na;bolj potrjeno DOMACE ZDRAVUO, prebavljanje vrcditi, doseiii primcmo mesanje krvl, odpravjti pokvarjene nezdrave krvne dele, to jo u/.o vec lot SplOh znani in priljubljeni Kapntvijon iz najaoljiib, zdravnisko najkrepkejSih Zdravilskih itWtt, pntrjen i(> poaebno kakor gotova po-moii pri vsch slabostih prebavljanja, posobno pri prese-danju, po kislem dftecim ilganju, napenjanjn, bluvanju, pri bolecinah v tetesu in zelodcu. zelodcnem krcu pre-nabasanju zaladca z jedmi, 7.asli2en]u. krvnem navalu, hemeroidah, iensklh boleznih, bolexnih v Srevih, hipohon-driji in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on o/iv-lja viY» nadstropje [§J v Gorici, ||] V GORICI obilna in mnogovrstDft mhm na ttebclo in mi no. Najveci izbor bla^a /a razno.scekc (liavzi- rarje), kr.tmarjpf crovljarjft in krojafic, potem molkov, svetih podob itd. disav, mil itd. Posebnost: VRTNA SEMENA jiiajodlif'neJMh piemen. I'KODAJALNICA: Goricu, via Kastrllo St. 7 na-eproti c. k. Iotcrijni ktili'kttiri. Jfit iottr ufliaci iritiiTic po 1 gi. liter, in tudi na veliko, dobi bo v Oepovanu pri Stefaira SiaJigoj-i Ufi! Jllrll! T H(. i\Jf po dr. Mai it'll jo odloilno nujboljdo /dravilo zupnr protill t<>r revinatizem, terganje po udili, liotei-ine v kri-zi ter zivcih, oteklino, otrpuele ude m kite itd., malo Lasa ^i:o no labi, pa mini: p.» potai>ni tr-ganje, kar dokp'.u.jo obiino z;«,bval. Zuhrovf. naj so sanio „cvet zoper trganje po dr. Mnlit-u" * zraven stojeeim znainevjeiu; l steklenica 50 kr. _____ 1BT Zahvala. "TBI ^(JniftBwf*. 0o8podu pi. Tmkoczy-ju, tokarju v Ljubljani. Mojamati so na protiiiskfj bolezni na nogi silno trpeli in rozna uomaiia zdravila brezvspoano rabili, Ko je pa bolezen fiedaljo bujsa prihnjala in u/.e vec dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim so na Vu5 dr. Malieev protiuski CVet po 50 kr. ter si ga nemudoma naroctm. In re* tmel je cudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili nmcitih boleC'in. S popolniin prepricanjem priznavam tore} dr. Malicev protiuski cvet kot izvrstno zdravilo in ga v«a-kemu bolniku v jednakej bolozni priporoeam. VaSej blago-rodnosti pa izrekam najprisrenejSo zahvalo, z vsutu sposto-vanjeni adani Fran Jug, poso3tnik v dmarji p. Celji, 2J^" Planinski zcli§eni sirup krajnski, *^H| izboren zoper ka§)lj. hripavost. vratobol, prsne in pljuimo bolecine; I stekieuioa 5S kr. Koristnej^t nego vsi v trgovini se nahajajoci soki in siropi. 3^"" Kri distilnc kroglice, c. kr. priv., "^flE no smole bi se v nijednem gospodiujatvu pogreaaci in so »e uzo tisuiSkrat sijajno osvedofiile pri zabas:*nji filoveikega telesa, glavoboiu, otrpnenih udih, skazunera zelodcu, jetniih in obisttiih boloznHi, v skatuljah a 21 kr.; joden zavoj a 6 ikatuljami 1 gold. 5 kr. Razpo&lja so le j*den zavoj. ^ai'ocila se izvrSd: najhitreje s postnim povzetjem v lekarni pri „samorogiift Ji pi. IRHEy^-ji in Mm tergu r LjsMjm Ol. M.VQ. IU/pis sluzlic. Pri takajSttji c. k. kupCijski in obrtnijski zbor-niti se mote uasiopitt s 1. julijem t.!, tajiiikova slu-zba, s kak*ro jt* /.dru2mislu dotiCnega vodila, potrjencga od vi-sokeg.i c. k. miuisterstvii. Tajnik se bo ^talno imcnnval po protcku enega letu za ;td,skuinjo, kat<>ra mora zbornico popoluem %udov<»Iiti. Piasilci morajo biti av>trij.iki diiavljaui, morajo znati pujtuhioiua italij;ai ki ia jumiisIu in po mogi)Lno-bti slovt'nski ji'zik. Proinje s»e spriievali, ki dokaxujejo sposobuost pu>silce? /.a luzpisano uurtto i» njih z»ai>.stv«no izve-dwiost v tej stroki (§ 14, postave 29, jfinija 1868, tlizuvmga zakomka zve/«*k XXXIV. it. 85), my se pdSljejo prt'dsediuStvu tukajSuje kupCij^ku iu obrtnij-hke zboruicu do kouec apnla t. 1. KupCijska in obrtttij.ska xbornica v Gorici, 1. marca 1884, I*rc4iaudiiik VHJEM |.l. HITTEIL Pri knjigarji Seirz-i v Oorici jo na pro-da j po znizaiii eerii — za 1 g\. 30 kr. VELIKI TEDEN i Velika No6, [ spisal profe«or And re j MaruiiC. j Knjiga si* posilja tudi po posti na povze- | i\i\ Kdor pa denar uze z narocilom vrt'd po-§ije, naj pridnnc 5e 10 kr. za vozni list. Grotov pomodek. Vsadko dobi plafiilo hitro nazaj, ako bi ostal moj gotovi R0B0RANT1UM ipomodek, da brada raste^ brez nspeho. Ima tudi gotov uspeh proti ple&i, izpadanju las, luski-nasti glavi in osi vlj enj a lag. Uspeh je gotov po nekaterem drgnenji, IDelujehitro. Izvirne steklenico razposi-ja po 1 gl. 50 kr., atoklenico za posku-snjo po 1 gi. I. 0 r o 1 i c h v Bmu. Za-loge: ˇ Gorici: Crisfofoletti, lekar-v Trstu: Pavel Roeca, lekar v meatni palaCi; v Ljubljani : Ed. Malve; v Zadru: N. \ndrovich. Kji^j^vi'ltiuni rabi se pogosto z uspehom tudi proti slab os ti spomina in bolesti v glavi, kar se lahko dokaze se sprieevali in zahvalami. KB. V imenovanih zalogah dobi se tudi ustna karpaSka voda Orolichova, gotova pomod zoper vsakorsno bolenje zob, neobbodno potrebna, da ae ohrani njih lepota, izvratuo aredotvo, da se ohranijo in ci-stijo zobje, usta in lesiia, sestavljeua is zdravilnih korenik moravskih Karpat; p r a v e ateklenice po 60 kr. Kar ne pristuje. radi zamenimo. SAMO pri Ignaciji Steinerji v (iorici, nasproti nadikoAJski palaei, ntoreS *i prisktbeti po ct*ni trdno iu lepo oble-ko imrt'jesjo ali po mm. Za pnmlaiianski &is dobiva se turn: 1000 eclih oblck z voln? po gl. 8 do 30 750 povrhmh sukenj z volnt» „ gl. 8 „ 22 2000 volarnih hlaft „ gl. 2M n 8 1500 volui-nih jop „ gl, 5 „ 15 800 obtek z voloe za dtLke in otroke , gl. 2.50 n 8 OgrMtnna zalogi tk.miu za obb'ko po mcri. Blago na ogletl dobi na dezelo, kdor se oglasi, brezplaCao in postn-ne prosto. Imasvojokrojacnico. Kar ne pristuje, radi zamenimo. Cudovite kapljice $v. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodt>{na pomo^ in ni tr»»ba nmo-^ih bo^odi, d:i sti dolu'ze niibova cudorita i.niii. t'f se le iubijo nokoli^o dni, olajsajo in prezenejo prav kmalu najtrdovrattnae ie-lodcne bulesti. Piav h;vrsti!o vstrezajo zoper hemorojde, proii boleznim na jetrih in na vranici. pioti crevesnim bok'?nim in proti gllstaoi, pri zenskih mesecnih nadleznostih, zoper boli tok, bojast, zoper bitje sreaier ciatijo pokvarjeuo kri. One no pregSnjajo samo omeajenih bolezni, aenpak naa obvarujejo tudi pred vaako boleznijo. Prodajejo so v vseh glavnih lekamicah ua aveta; za naro5be in posil"atve pa edino v lekarnici Cmtofoletti V Gorici, v Trstu v lekami C; Zanefcti in Q. B. Ko^ia in r lekarni Alia Madonna ˇ Sorminu. Ena stektenica stane 30 novcev.