fin. 137.
Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26--
«Ljubljani, g petek, dni 16. Mo 1905.
Leto mm.
za pol leta
za četrt leta za en mesec
13-— 6-50 220
V upravništvu:
za telo leto napre] K 20 — „ 10-» 5— „ 1-70
za pol leta
za ?etrt leta za cn mesec
Za polllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat za dvakrat za trikrat
• l •
13 h 11
■ • •
za vet ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo 1« w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
.- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
Sie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije.
Državni zbor.
Dunaj, 15. junija. Kongrua.
Danes je zbornica nadaljevala razpravo o vladnem načrtu glede kongrue. Mlado-češki poslanec baron dr. P r a ž a k je toplo zagovarjal izboljšanje kongrue. Grajal pa je, da bode tudi po novem načrtu dotacija za duhovnike v Pragi nižja, nego na Dunaji. Dalje je zahteval, da se iz načrta izpusti zadnji odstavek § 2, kar je vlada že obljubila.
Dalje sta govorila gor. avstrijska poslanca Bauragartner in S c h a -c h i n g e r za načrt ter odgovarjala na razna neutemeljena očitanja posl. Schuh-meierja glede štolnine. V istem smislu sta govorila dunajski poslanec S t e i n e r in Poljak Pastor.
Tavčar-Suklje.
Radovedni smo bili, kaj povč novega dr. T a v č a r , kateri je pred tedni glasoval za nujnost predloga. Da ne bode hvalil slov. duhovščine, to je bilo jasno, inače bi bil moral čez noč iz Savla postati Pavel. Navzlic temu smo bili presenečeni, ko je dr. Tavčar z največjo brutalnostjo in cinizmom na javnem odru nečuveno blatil slov. duhovščin o , ki je po njegovi trditvi „sovraž-nica ljudstva", ne pa »služabnica oltarja". »Klerikalizem" mu roji po glavi noč in dan, »klerikalni zmaj" ga preganja od jutra do mraka. Celo vlada mu je „ klerikalna", ker se je odzvala nujnemu predlogu, ki ga je podpisala večina zbornice. Spravil se je na marijanske kongregacije, ki mladino vodijo „na božja pota". Mesto da se uredi kongrua, zahteva Tavčar, naj se denar porabi za drugo gimnazijsko poslopje v Ljubljani in za izboljšanje učiteljskih plač. Kar se tiče drugega gimnazijskega poslopja v Ljubljani, »klerikalci" gotovo ne bodo Tavčarju delali zaprek. Čudimo se le, da dr. Tavčar v teku let nis svojim »mogočnim vplivom" in pomočjo deželne vlade izposloval dotičnega državnega kredita v izplačilo! In kar se tiče učiteljskih plač, bilo bi vpra šanje gotovo že primerno rešeno, ko bi g. dr. Tavčar, njegovi somišljeniki in nemški zavezniki bili toliko svobodoljubni, da bi ne bili v dež. zboru kranjskem preprečili času primerne in nujno potrebne volilne reforme. Nadalje je trdil dr. Tavčar, da duhovniki preje pokopljejo 20 mrličev, preden previdijo s sv. zakramenti enega bolnika. Kakor se vidi, je Tavčarjeva domišljija dosegla že vrhunec zlobnosti. Duhovniki kar plavajo v denarju ter preplavljajo hranilnice in posojilnice z vlogami, sanja dr. Tavčar, ki dobro ve, da mnogo duhovnikov muči vedno skrb, kedaj pridejo na suho iz dolgov, katere so napravili ali vsled beraških plač ali iz radodarnosti in usmiljenja do bližnjega. »Postranski dohodki", ti bčdejo v oči dr. Tavčarja. Imel pa je in ima priliko prepričati se, da ti »postranski dohodki" duhovnika niti ne oblačijo. Kdor pa jih ima, mora jih izkazati, in odtegnejo st mu od kongrue. Zato že skrbe gg. davčni nadzorniki. Tudi »testamentov in dedščin" dr. Tavčar ni še pozabil. V duhu še vidi, kako »stare ženice s tresočo se roko" mečejo hranilnične knjižice v »farško
bisago". To je »cvetoča industrija, na slovenski zemlji, katero si more izmisliti le pisatelj najgrših literarnih zmazkov k la „4000". Dr. Tavčar bi najraje vsakemu duhovniku obesil .žabo" na jezik in ga uko-val v železne verige, položil m ^'ebelj^t* ražen ali pa vse skupaj poslal 'nf oiok Sa? halin. Morda je že večkrat obžaloval, da ni živel o pričetku francoske revolucije. Gotovo bi ne ugovarjali in se ne bavili z dr. Tavčarjem, ko bi bil resno in trezno označil svoje liberalno stališče, kakor so to storili celo soc. demokratje po svojem govorniku. A da dr. Tavčar slov. duhovščino vsevprek oblije pred največjo javnostjo premišljeno in hladnokrvno s toliko gnojnico, to je naravnost škandal, katerega niti dr. Tavčar sam ne more biti vesel.
Dobil je tudi odgovor, ki ga je zaslužil. Dvorni svetnik Š u k 1 j e , ki ni bil vpisan med govorniki in je torej odgovarjal povsem nepripravljen, okrtačil je dr. Tavčarja, da mu bode dolgo zvenelo po ušesih. S finim sarkazmom je dvorni svetnik Šuklje ožigosal nečuvene in brezstidne inkriminacije dr. Tavčarja proti — kranjski duhovščini. Mirno pa z največjim govorniškim uspehom je razpršil tirade o »bisagi«, iz katere je dr. Tavčar mnogo let in rad zajemal. Govorniku so mnogi poslanci živahno ploskali in čestitali na velikem uspehu. Za dr. Tavčarja je bil danes ,dies nefastus", pravi »črni četrtek" ki ga bode pomnil. Govor pošljem po stenografskem zapisniku.
Za generalna govornika sta bila izvoljena dr. Locker in dr. Žitnik. Dr. Locker je v imenu nemške ljudske stranke izražal razne pomisleke proti načrtu zakona. Osobito je naglašal, da je nemška duhovščina premalo narodna. Žitnik govori jutri.
Rusho-laponska vojsko.
□emisija velikega kneza Aleksija.
Ruski veliki knez Aleksij je, kakor nam je danes dopoldne javil brzojav, demisijoniral kot ruski vrhovni admiral.
Za min.
Peterburg, 14. junija Iz Washing-tona poročajo, da se bodo ruski in japonski pooblaščenci najbrže zbrali v Haagu, ker je v tem mestu sedež mednarodnega razsodišča in ne glavno mesto kake velesile, tako, da ]e to mesto bolj ko kako drugo, prosto di-plomatičnih vplivov.
Washington, 14. junija V uradnih krogih izražajo dvome, ali bo odgovor Rusije zadostoval Japonski. Predsednik Roosevelt je odgovor Rusije izročil japonskemu poslaniku Takahiri, ki ga je poslal v Tokio. Predsednik Roosevelt vsako uro pričakuje odgovora Japonske.
London, 15. junija. Iz Washingtona poročajo, da se je dosedanje optimistiško naziranje o miru precej oslabilo, akoravno vlada taji, da bi se bila mirovna pogajanja ustavila.
W a s h i n g t o n , 15. junija. Uradno izjavljajo, da japonska in ruska vlada vpo-števata kot kraj za sestanek pooblaščencev obeh vojskujočih se velevlasti W a s h i n g-ton, Haag in Genf.
Dunaj, 15. junija. V tukajšnjih diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da bodo začeta mirovna pogajanja dobro uspela. Z dejstvom, da sta Rusija in Japonska ofici-jelno naznanili, da soglašata s pričetkom konferenc, so premagane in odstranjene največje težave.
Berolin, 15. junija. Iz Tokia poročajo: Tu splošno menijo, da so Japonci
kot zmagovavci upravičeni, pozvati ruske posredovalce, naj pridejo sem; vendar bo odločeval najbrže Roosevelt, ki bo predlagal za sestanek Washington. Poleg tega se imenuje za kraj sestanka še Mukden. Časopisje s?e splošno izraža, da ni še prišel čas za posebno nujno mirovno delo. — Vsekakor se morajo vojaške operacije med pogajanjem nadaljevati.
B e r o I i n , 15. junija. »Berliner Tag-blatt" poročajo iz New Yorka: »Journal" trdi, da sta slednjič za kraj mirovnih pogajanj zbrala baron Kurino in Witte W a s h i n g t o n.
Berolin, 15 junija. Japonci so baje odklonili predlog, glede premirja z izgovorom, da bo premirje določila šele konferenca mirovnih odposlancev.
Berolin, 15. junija. Iz Pariza poroča »Berliner Tageblatt": Od dobro poučene strani se poroča, da ima mirovna akcija veliko nade. Merodajne osebe v Rusiji žele, da bi pogajanja imela uspeh. Imajo povoda za mnenje, da se bo ta želja uresničila.
London, 15. junija .Morning Post" poroča iz Washingtona: Japonska je predlagala za sestanek Washington, kar pa je Rusija odklonila, menda ker je Amerika preveč japanofilska. Sedaj, ko bo ameriška javnost izvedela, da je Rusija odklonila Wa-shington, bo še manj naklonjena Rusiji. Ta-ponska se ustavlja Parizu in Berolinu, zadovoljna bi bila z Genfom ali Haagom — »fimes" pa poroča, da je Rusija sprejela japonski predlog, naj se sestanek vrši v Wa-shingtonu, a je to odklonil Roosevelt. — »Daily Chronicle" poroča iz Peterburga: Iz uradnega vira sem izvedel, da se bodo pred-pogajanja v Washingtonu pričela.
N e w Y o r k , 15. junija. Reosevelt se sedaj podaja z ruskim in francoskim poslanikom. Zupan mesta Milhvanke v Ameriki je predlagal za sestanek to mesto vsled njegovega milega poletnega podnebja.
Pesimističen glas o miru.
Berolin, 14. junija. Peterburško poročilo »Lokalanzeigerja" poroča, da se je izrazil ugleden ruski diplomat, da se bo Rooseveltova akcija žalostno končala. Carja je njegov najbližji svetovalec prepričal, da je Japonska s svojimi sredstvi pri kraju ter koprneče želi miru. Car se bo seznanil z japonskimi mirovnimi pogoji, ki ga bodo britko razočarali. Nadalje se glasi, da bi car nikdar ne privolil, da bi se podrle utrdbe Vladivostoka; tudi ne more tja ven dan dovoliti v pogoje glede Mandžurije. To bi se reklo opustiti rusko kolonijalno politiko na daljnem vzhodu. Kratko, direktna pogajanja se sedaj ne bodo vršila
Dunajski japonski poslanik o miru.
Japonski poslanik na Dunaju, N a -b u a k i M a k i n o , se je izrazil napram dopisniku „Zeit" o možnosti miru sledeče: »Nisem prerok, a toliko lahko rečem, da bo Rusija dobila mir, ako ga pošteno hoče. A o tem ni gotovosti. Mnenje v Peterburgu je nestalno. To razvidimo lahko že iz vedno se menjajočih vesti o sklicanju »zemskega sobora". — O kraju, kjer naj bi se vršila pogajanja, se je izrazil M a k i n o , da še ni določen »Največ verjetnosti je za Wa-shington, ali za kako ameriško mesto sploh, vendar se glase tudi imena Haag, Genf, Čifu, da tudi Dunaj. Glede zadnje točke od svoje vlade še nisem dobil obvestila. Glede premirja še ni ničesar sklenjenega. Premirje bi tudi ne bilo primerno. M i -rovni pogoji niso znani ; odvisni so vedno od okolnosti. Bilo bi prezgodaj, ko bi že danes govorili o trdnih mirovnih pogojih".
Ruski glasovi o miru.
»Novoje Vremja" izjavlja, da Japonci bolj rabijo miru kot Rusi, vsled tega Rusija nesme kazati nobene prijenljivosti. O k o n-tribuciji ne more biti govora. Poleg tega je treba v času, ko se govori o miru, storiti vse, da se ojači mandžurska armada in vse pripravi za zimsko vojsko.
UpravniSkega telefona Stev. 188.
„Svjet" trdi, da je z mali izjemami cela Rusija za nadaljevanje vojske, že z ozirom na armado se ne sme sedaj skleniti mir.
Ojama proti miru.
London, 15 junija. Iz Odese poročajo : Neka trgovska hiša je iz Cifua dobila poročilo, da je maršal Ojama na vprašanje, iz Tokia, kaj meni o miru, odgovoril, da je v sedanjem trenutku odločno proti miru. Japonski nadpoveljnik želi mandžursko vojsko zaključiti s tem, da izžene vse Ruse. Njegovi načrti so izdelani in jih je že pričel izvrševati. Še-le, ko bo na pragu ruskega ozemlja, naj se prično mirovna pogajanja, ki naj se izsilijo z vso silo.
Pred bitko v Mandžuriji.
London, 15. junija. Japonska konjenica je, kakor znano, pred kratkim zasedla kraj O m o z o ob železnici proti Ki-rinu. Vsled tega je pretrgana železniška zveza med armado generala Lineviča in rusko pomorsko trdnjavo Vladivostok. Ta konjeniški čin Japoncev je eno najsijajnej-ših manevrov v celi vojski.
London. 15. junija. »Daily Telegraph" poroča iz Moji: Deževje v Mandžuriji se je pričelo. Dežuje neprenehoma in po cestah je blata do kolena. S tem pa vojaške operacije ne bodo ovirane. V malo dneh pričakujejo velike bitke. Čete Linevičeve cenijo na 300.000 mož, 400 topov.
London, 15. junija. Iz Peterburga poroča »Daily Mail": Po tukajšnjih informacijah soditi, general Linevič od Japoncev ni še od Japoncev obkoljen; vendar slednji že sklepajo obroč. V bližnjih desetih dneh pričakujejo velike bitke, ki bo za Rusijo resnega pomena.
London, 15. junija. »Dailv Mail" poroča iz Seula: Japonske armade zelo napredujejo v svojem gibanju proti Line*iču. Prihodnji teden se najbrže prično boji, ki bodo začetek velike bitke. Linevič je skoro v brezupnem stanju. Japonske čete so precej močnejše kot ruske. Rusi so po vednih porazih prepadeni, posebno še po poročilu o zadnji katastrofi v Korejski cesti.
Zakaj je bil poražen Rožde-stvenskij ?
» Ruski vojni dopisnik Olginskij poroča iz Harbina, da pripisujejo ruski vojni strokovnjaki poraz Roždestvenskega sledečim vzrokom :
1.	Od 25. maja dalje so Japonci po brezžičnem brzojavu bili neprenehoma poučeni o vsem kretanju Rusov, Rusi so pa pluli naprej kar na slepo.
2.	Ves boj se je vršil med otokoma Iki in Cušima na ozkem prostoru ; japonsko brodovje se je vsled hitrosti svojih ladij moglo najugodneje razdeliti, tako da je Ruse obstreljevalo s treh front.
3 Rusko brodovje je od 25 maja neprenehoma menjavalo svoje vrste, kakor bi se učilo, v odločilnem trenuteku pa se n! moglo tako postaviti, da bi izrabilo vso moč svojega topništva. V začetku boja na primer je stal oddelek Felkersamov na levem boku Roždestvenskega tako, da so vse japonske kroglje, ki so preletale Roždestvenskega, zadele v Felkersamove ladje, ta sam pa ni mogel streljati.
4.	Zmešnjavo so delale prevozne ladje, ki so prišle pod križni ogenj sovražnika in se skrivale za bojno črto.
5.	Nihče ni vedel za načrte Roždestvenskega, niti podpoveljniki niti kapitani. Nebogatov je bil po zedinjenju samo enkrat 15 minut pri njem, zato je potem, ko je bil Roždestvenskij ranjen, prišlo vse v nered, ker si Nebogatov ni znal pomagati.
6.	Ruska strelba je neprimerno slabša od japonske. Sedem mesecev se moštvo ni vadilo v bojnem streljanju. Samo enkrat so pri Madagaskarju trikrat ustrelili iz 12-palčnih topov.
7.	Moštvo je bilo strašno utrujeno. Osemmesečna vožnja z neprestano napetostjo živcev v najtežavnejših podnebnih, nravnih in fizičnih razmerah je ljudi jako potrla.
8. Japonci so imeli veliko število torpedovk, ki so izpuščale take množine torpedov, da je morje kar kipele od njih. Katere niso zadele, so pa vsaj ostale na mestu, in zgodilo se je, da je potem slučajno zadela kaka ladja ob nje ; tako se se potopili »Borodino", »Admiral Nahimov" in »Navarin".
9 Strelba Japoncev je bila organizirana. Oni so koncentrirali vse svoje strele na eno ladjo, dokler je niso potopili, potem so se lotili druge. Tako so najprej potopili »Oslabjo", potem so se spravili z vso silo na »Aleksandra" in končno na »Suvarova". Rusi so pa streljali brez reda in uspeha.
10.	Japonci so se v začetku postavili v povprečni črti, tako da so mogle vse ladje streljati z vsemi topovi ene strani. Rusi so pa pluli drug za drugim, tako da so mogle streljati le prve velike ladje. Ko se se zmešale prevozne ladje, pa mnoge bojne ladje niso mogle streljati, ker se jim bili prevozi na poti.
11.	Visoki valovi so zalivali ladjam tudi luknje, ki so bile nad vodno črto. »Oslabja" n. pr. ni imela niti ene poškodbe pod vodno črto, pa se je potopila, ker so ji valovi zalivali notranje oddelke.
12.	Rusom je škodovala različnost brodovja, med katerim so bile bolj počasne ladje, ki so zadrževale celo brodovje ali so pa zaostale in bile okrožene od sovražnih torpedovk.
13.	Koncem boja drugi dan je Rusom zmanjkalo streliva.
Roždestvenski v bolnici.
London, 15. junija. »Daily Telegraph" poroča, da je njegov dopisnik po-setil admirala Roždestvenskega v bolnišnici v Sasehi. Ruski admiral je izjavil, da bi Japonci napram njemu ne mogli biti uljud-nejši nego so. Upa, da bo v 30 dneh ozdravil. Glede pomorske bitke se je izrazil, da je japonsko brodovje tako hrabro, da ni bilo ničesar mogoče storiti proti njemu.
Pariz, 15. junija. Roždestvecskega bodo Japonci spustili proti častni besedi; vrnil se bo v Peterburg, da carju poroča o zadnji bitki.
Oklopnica „Aleksander III".
Peterburg, 15. junija. »Naša Ži-znj" trdi, da izkuša zunanje ministrstvo dobiti poročil o oklopnici »Aleksander III", o kateri doslej ni še nobenemu nič znanega. Sodi se, da se je potopila s celo posadko. Nove ruske ladje.
Tekom letošnjega leta bodeta spuščeni v peterburški luki v morje oklopnici »Imperator Pavel I." in »Andrej Prvozvani"; vsaka obsega 16.000 ton. Ravnotam so v nedeljo, kakor smo poročali, v morje izpustili torpedno križarko »Dobrovolec".
Sintoistiška slavnost v Tokiu. — Število vojakov, padlih v vojski.
Vsako leto priredi japonska vlada začetkom maja v velikem svetišču Shokonska na kudanskem griču v Tokiu veliko š i n -teistiško slavij e.
Svetišče je posvečeno vojakom, padlim v bitki. Verski obred sestoji v tem, da se darujejo dušam rajnih pogače iz riža in vino, zavreto iz riža (sake). Tudi letos so priredili to slavnost, zaradi vojske še bolj svečano kot sicer. Vse šole in uradi so ta dan zaprti, mesto je v zastavah in balončkih. — Zjutraj ob 4. uri zažgo v svetišču veliki ogenj. Cesar sam se udeleži slavlja. Na slavnostnem prostoru sta bili letos razobešeni zaplenjeni ruski zastavi: zastavi častnega polka s podobo sv. Jurija in zastava križarice »Varjag". Prvo je podaril cesarju maršal Ojama, ki jo je pri Mukdenu ugrabil Rusom, drugo je podaril mikadu admiral Togo. Pri tej priliki so vpisali v spominske listine templa imena mož, padlih v vojski na kopnem in na morju.
Padlo je do januarja 1. 1 9 0 5. 30.886 m o ž , to je: 1311 častnikov, med njimi en generalni major, 12 polkovnikov, 2 7.6 8 8 mož, 149 mornariških častnikov, med njimi šest kapitanov, en inženir in 17 3 8 mornarjev.
Parlamentarne vesti.
V včerajšnji seji državnega zbora se je posebno raztogotil poslanec Schneider, ko je poslanec S t e i n e r v svojem govoru govoril o nemškem značaju Dunaja. Scho-nerer je četrt ure upil, da se ne varuje nemškega značaja, ker se — Vsenemcev ne nastavlja.
Parlamentarični položaj se je zopet poostril. — Vsled obravnav na korist rešitve nemške trgovske pogodbe so zopet stopili v ospredje Čehi s svojimi zapostavljenimi zahtevami. Konference čeških in nemških voditeljev pri Gautschu so pokazale, da so nasprotstva med strankama ravno tako ostra kot pod Korberjem. Čehi niso umevno hoteli ničesar slišati o tem, da bi bila češka univerza v kakem moravskem provincijal-nem mestu in zahtevajo naj vlada izjavi, da so zahteve Cehov po drugi češki univerzi na Moravskem in po uvedbi češkega uradnega jezika, opravičene. Nemci vse to
j odklanjajo. Današnja seja načelnikov klubov torej skoro gotove ne be imela uspehov, ker se nihče ne bo zavezal. Ministrski pred -sednik je šel k cesarju, da si izprosi obširnih pooblastil za vse slučaje. Parlamentarno delo je zopet ovirano.
Radi dogodka v Domžalah bo interpe-lirala tudi nemška ljudska stranka.
Narodnogospodarski odsek je izvolil za poročevalca o postavi v zadevi čekov posl. Ploja.
Kriza na Ogrskem.
Fejervaryjevo ministrstvo se predstavi najbrže šele v sredo ogrski zbornici. Ministre zapriseže vladar v Budimpešti. Fejer-vary je došel včeraj na Dunaj, kjer je poročal vladarju eno uro o končni sestavi novega ogrskega ministrstva. Vladarja je prosil, naj odobri izjavo, ki se bo prečitala v zbornici. Sodijo, da je predlagal Fejervary vladarju načrt cesarjevega lastnoročnega pisma, s katerim naznani vladar Mažarom imenovanje novega ministrstva. Vladar je obenem poveril Fejervaryju vodstvo novega ministrstva. Tisza dobi pri svojem odstopu visoko vladarjevo odlikovanje.
Zborovanje neodvisnih socialistov.
Dunaj, 15. junija. Tu so imeli shod neodvisni socialisti. Navzoči so bili socia listi z Dunaja, Gradca, Celovca, Trsta, Heba, Libere in Krakova. Shod je pokazal, da se neodvisna socialistiška stranka širi. Na shodu so sklenili, da bodo posegli v politiško življenje.
Državni preobrat na Skandinavskem polotoku.
Norveški brambeni oddelek naznanja, da so izmišljena vsa poročila o mobilizaciji norveške armade in mornarice. Včeraj popoldne se je poročil v Windsoru norveško-švedski princ Gustav Adolf s princezinjo Marjeto Conaughtsko. Ob tej priliki sta čestitali norveška zbornica in norveškavlada kralju Oskarju in princu ženinu.
Sprava med Vatikanom in Kvirinalom?
Iz Rima zopet poročajo, da se bo izvršila sprava med Vatikanom in Kvirinalom. Papež je baje izjavil, da ne zahteva letnih rent za nazaj ki jih Vatikan ni pustil izplačevati, dasi je to sklenila svoj čas italijanska zbornica. Potrjena ta vest še ni.
Senzacionelna razkritja v laški mornarici.
(Poročilo iz Italije.)
Listi objavljajo še druge podrobnosti iz preiskovalne komisije, med drugim kaj je dognala komisija o usodi oklopnice »Ema-nuele Filiberto" 27. decembra 1 1892 sojo začeli graditi v Castellamaru. Februarja leta 1893 so uposlali dele risb, druge so dopo-slali aprila, potem so delo ustavili. Po dveletnem odmoru so začeli načrt spreminjati, pe štirih letih zapazijo, da je potrebno dvojno dno pri spodnjem delu, po petih letih sprevidijo, da manjka pet kabin, pe sedmih ukažejo zopetno spremembo; rezervoarji za vode so nedostatni. Ravno taka se je godila z ladjo »Saint-Bon". Tovarna oklopnic Terni je vlado grozovito vlekla za nos. Enketa, ki govori, kako je vlada sprejemala od tvrdke oklopnice, je za mornariško ministrstvo uprav sramotna. Pogodba med vlado in tvrdko je določala, da se morajo vršiti 1884 vaje s streli na oklepe; 1887 pa so šele dovolili poskušnjo s streli, pa ne na vse oklepe, ki jih je izdelala tvrdka, ampak na en sam; kemiško in me-niško pa oklepov sploh niso poizkusili. V 14 letih so napravili sploh samo tri preizkušnje s streli. Tako poročajo listi; ni pa dolgo, kar je nek avstrijski častnik v »Zeit" povzdigoval italijansko mornarico in slikal našo kot precej slabo; nedavno so zopet vsi hvalili nov tip avstrijskih ladij. Tu se je tažke spoznati, najbrže tudi Lahi v svojih poročilih pretiravajo, da bi premotili tuje države in odpravili hitro, kar je res nedo-statnega v mornarici Sicer pa bi se še v marsikteri drugi državi odkrile pri mornarici velike nerednosti, ako bi ustanovili parlamentarno komisijo. V ruski mornarici je gotovo bilo še slabše.
R i m. V državni zbornici je izjavil Giusso, da manjšina preiskovalne komisije ne odobruje, da so prišle v javnost nekatere točke iz poizvedb tega odseka, ki se je bavil s preosnovo mornarice. Referent komisije izraža željo celega naroda (?), n a j se ustvari močno brodovje. Drugi govorniki so hvalili mornarico, ki vestno izpolnjuje svojo dolžnost. Marcello hvali mornariško predlogo in pozi vije ministra, naj energično odpravi nekatere napake, ki so se pojavile v mornariški upravi.
Rim, 15. junija. Italijanski senat se trudi, da pregovori senator e, ki so bili udje preiskovalne komisije, da prekličejo svoj odstop. »Tribuna" je vsa iz s;be, ker so se objavile poizvedbe komisije po listih in zahteva, da se kompromitira tistega, ki je
prelomil uradno tajnost. Najbrže pa bo pri tem še najbolj kompromitirana vlada.
Rim, 15. junija. Zelo obteževalno za vlado je dejstvo, da večina zmernih listov, izvzemši le oflcielne, odobrava sijajni govor Ferrija, voditelja socialistov, ki je ožigosal delovanje prejšnjega mornariškega ministra Bettola. Socialno demokraški listi zahtevajo, naj se Bettola postavi pred sodišče.
Položaj na Grškem.
Rajni grški ministrski predsednik De-lyannis bo pokopan vsled kraljevega povelja na državne stroške z najvišjimi vojaškimi častmi. Delyannisova smrt je povzročila veliko zmešnjavo med grškimi politiki. Zlasti DeIyannisovi pristaši so v zadregi, kateremu politiku naj poverijo vodstvo stranke. Grški kralj ne želi, da bi razpustili zbornico, ker bi rad, da sklene predloge, ki jih je predložil rajni minister. Na borzi je povzročila nenadna Delyannisova smrt, da so padli grški papirji. Morilec je popolnoma propala oseba. Izjavil je, da je umoril ministra zato, ker je ubožal vsled zatvoritve javnih igralnic. Delyannisov morilec je poizkusil včeraj skočiti skozi okno in tako izvršiti samoumor, a so mu to preprečili.
V italijanski zbornici se je ministrski predsednik Fortis spomnil smrti Delyanni-sove in naznanil, da je izjavila italijanska vlada grški sožalje zaradi žalostne smrti grškega ministrskega predsednika.
Rusija.
Ljud. zastopstvo na Ruskem. — Finančni minister je predložil carju izjavo trgovskih in industrijskih zastopnikov glede carjevega ukaza z dne 18. februarja o ljudskem zastopstvu. Finančni minister je naznanil s carjevim dovoljenjem zastopniku moskovske borze, da car želi, naj ministrski svet nujno predlaga carju svoje sklepe glede navedenega carjevega ukaza.
Novi peterburški guverner. Za peterburškega guvernerja bo imenovan generalni poročnik Kleigels, ki je konservativnega mišljenja. Peterburški generalni guverner se imenuje zŠfto, ker Trepov ne more izvrševati istočasno službe policijskega načelnika in guvernerja.
Car v Petrovem dvorcu. Policija je preiskala natančno Petrov dvorec in ga jako močno zastražda. Car se namerava namreč poleti preseliti iz Carskega Sela v Petrov dvorec.
Maroko.
Dozdaj sta izjavili Italija in Nemčija, da se udeležita posvetovanj o maroških vprašanjih. Avstrija je izjavila, da se udeleži posvetovanj, če pritrdijo sestanku velevlasti, ki so prizadete v Maroku. Angleška in ameriške Zjedinjene države nasprotujeta posvetovanju. Angleški poslanik Lowther je izročil v četrtek maroškemu ministru za zunanje stvari angleško izjavo, da se Anglija ne udeleži posvetovanja.
Francoski kulturni boj.
Francoski ministrski predsednik Rou-vier je sklenil prevzeti vodstvo ministrstev za zunanje stvari in za finance. Bivši minister Combes je bil objavil v neki angleški reviji dolg članek, kjer je zagovarjal sebe in svojo politiško smer. Sedaj objavljajo ugledni »Times« vrsto razprav, kjer pobijajo Comba ter jasno in precizno branijo stališče svete stolice. V zadevi ločitve cerkve od države vlada na Francoskem strašna apatija in brezbrižnost; tudi katoličani same pišejo in govore, delajo pa malo. Med svo-bodomiselci pa tudi ni prvotnega navdušenja za boj, ki postaja vedno bolj brezmiseln in gnusen.
Dnevne novice.
Tevtonske sirene. Težki udarci, s katerimi bijemo po železnem obroču slovensko-nemške zveze, spravijo včasih liberalce v omahovanje. Da si rešijo svoj na zunaj še nekaj slovenskega ugleda, so prisiljeni semtertje vendar narediti kaj narodnega. To pa grize nemške nacionalce, ki jih neprestano opozarjajo na njihovo sklenjeno zvezo in zavezo. »Deutsche Stimmen" prigovarjajo liberalcem, kakor cigan bolnemu konju, da naj za božjo voljo nikar ne poslušajo hudobnih »klerikalcev". Očitajo liberalcem »neverjetno politično kratkovidnost", pripovedujejo jim, da »sami sebi grob kopljejo" in »klerikalcem robujejo". Da, še več, Nemci so že videli, da nekateri manj zanesljivi liberalci skrivaj s »klerikalci ljubkujejo", ker se jim hočejo prikupiti in »s pomočjo klerikalcev igiati še večjo »vlogo". Tam »Deutsche Stimmen" prorokujejo, da bodo padli kot »žrtve klerikalizma", ali se bodo pa z grozo zbudili iz »politične pijanosti". »Slovenski Narod" je vedno prisiljen, da mora za nami capljati v narodnih
stvareh. Ce ne gre rad, ga pa z nekaterimi udarci poženemo, da zopet malo poskoči. Takrat pa vselej zajokajo vsi nemški listi in mu kličejo: Bistahor! Nazaj! Tako tudi zdaj »Deutsche Stimmen" očitajo »Narodu" da je postal »katzenjammerlich". Nato ga pa ostro primejo zaradi Domžal. »Slov. Narod" si je dovolil nedovoljeno razlago besedila slovenskonemške zveze. Rekel je, da ta zveza velja samo za deželni zbor, in da je glede Domžal liberalna stranka prosta. Nemci pa kličejo liberalcem v spomin, da to n i r e s. Naravnost mu pravijo v obraz, da so liberalci vezani tudi izven deželnega zbora in da ne smejo poslušati »Slovenca«, ampak le nemško komando. Ce pa se liberalci ne bodo držali sklenjene pogodbe, tedaj jim napovedujejo »Deutsche Stimmen" k a -zen, kijih bo zadela. »Blamaža pred vsem civiliziranim svetom, krohot klerikalcev — in utrjenje nemške postojanke." Nemci torej računajo v vsakem slučaju na svoj dobiček. Oni, ki utegne pri tem propasti, so le liberalci, ki so odvisni od nem-škonacionalne milosti. — Kaj bo zdaj storila liberalna stranka ? Na eno stran se bo morala odločiti. Jeli bo šla za nemškimi sirenami in bo utonila v nemškemu nacionalizmu, ali bo pa morala streti o k o -ve slovensko-nemške zveze. Čakamo, kaj bo!
Nepotrebna demonstracija. »Deutsche Stimmen" poročajo, da je pri turnarski slavnosti v Kočevju vihrala z on-dotnega župnišča — črno-rdeče-zlata zastava. To »Deutsche Stimmen" seve pozdravljajo, mi pa pravimo, da je to bila jako neprimerna demonstracija, ki je vredna najstrožje obsodbe.
Agentje kapitalističnih zavarovalnic, ki kopičijo milijone iz ljudskih žuljev, se zopet zaletujejo v »Vzajemno zavarovalnico". Njihove dopise objavlja seveda glasilo vseh izdajavcev in ljudskih iz-žemavcev. ki izhaja pod imenom »Slovenski Narod". Ker je bilo lani več požarov kot navadne, so bili tudi izdatki primeroma večji, in sicer ne le pri »Vzajemni zavarovalnici", ampak tudi pri drugih. Zdaj se pa dere »Sl. Narod" kakor jesihar, da bo zavarovalnica propadla. A temu nasproti moramo naglašati, da je »Vzajemna zavarovalnica" popolnoma solidno ustanovljena, da je s poza varovanjem sama popolnoma zavarovana proti propadu, in da so dunajski strokovnjaki pregledali in odobrili njeno poslovanje. »Vzajemna zavarovalnica" se je že daleč razširila po avstrijskem jugu. Agentje, ki v »Narodu" napadajo »Vzajemno zavarovalnico", delajo to iz same zavisti. »Vzajemni zavarovalnici" pa dela samo reklamo, vsaka polemika. Kajti to je edina domača zavarovalnica, katere dohodki ne gredo iz naše dežele; ta zavarovalnica je vzajemna, to se pravi, da se ne maste z njenimi dobički kapitalistični delničarji; zato ne dela za svoje dobičke, ampak za koristi zavarovancev. — Zato jej ljudstvo zaupa, kapitalistični špekulanti jo pa sovražijo. »Slov. Narod" bo dobro storil, če še večkrat »Vzajemni zavarovalnici" stori uslugo, da se to javno v časopisju kon-statira.
»Narodov" odgovor Was-mannu. Ce se gre za »farško bisago", za listke z odpustki in drugo drobnarijo, je „Narod" moder, kar se da; če pa treba izpregoveriti resno besedo, molči ali pa zavija. Tako je hitro razbobnal, kaj je vse Haeckel dejal v svojem berolinskem predavanju : ko pa je Wasmann osmešil jen-skega fantasta in so tudi drugi, vse kaj drugega kot krščanski učenjaki, komentirali izvajanja Haecklova, ki trpi gotovo že na lahni možganski paralizi, je »Narod" kar naenkrat umolknil. Sele nedavno se je oglasil v notici, ki smrdi od neumnosti. Neki mazač je prestavil zadnji stavek iz pisma, ki ga je pisal Wasmann Haecklu in ki smo ga mi dobesedno priobčili, popolnoma narobe: Wasmann je dejal, da je njegovo prepričanje, da eksistira Bog, duša in posmrtnost, »Narod" pa prestavi: »Ce pa ni Boga itd., in to je meje trdno prepričanje!" Take falzifikacije so pač zmožni le ljudje, ki se iz znanosti norčujejo in prodajajo nenravnost iz dobička-
rije. Za tako početje je najboljše načelo: »suverenno ignoriranje".
Orožniki sprašujejo po Mengšu in drugodi, kdo je v Domžalah klical „živie". Ta bi bila lepa, da bi Nemci smeli vpiti „heil", Slovenci pa na svoji zemlji ne smeli klicati „živio\ Po postavi se niti las ne sme skriviti nobenemu, ki je klical „živio", drugače bo nastopila vsa dežela proti baronu Heinu v varstvo postave.
»Narodova" baharija, da je on preprečil javni nastop domžalskih Nemcev in cerkveni blagoslov zastave, je že prene-umna. Resnica je le, da Nemci javnega obhoda niso nameravali, cerkveni blagoslov zastave je pa sploh izključen, ker zastava nima na sebi nobene svete podobe. Nemci so vsled svoje agresivnosti dobili od Slovencev tak odpor, da tujih Nemcev v Domžale ne bodo več vabili.
Dogodki v Domžalah in priče.
Nečuveno so orožniki postopali s Sedejem, kar seve ljubezniva poročila deželne vlade popolnoma zamolčujejo. Frančiška Habjan in njene tovarišice v Domžalah izpovedujejo ne samo o strelu iz nemške šole pred odhodom prvega vlaka, ampak tudi, da je pri dohodu drugega vlaka iz Kamnika bilo na kolodvoru vse mirno. Kar naenkrat zapazijo, da so imeli orožniki ondina tleh nekega človeka, katerega so suvali s kopiti pušk! O nemških kamnih imamo vse polno prič, istotako o nemških strelih! To v ilustracijo neresničnega poročila uradnega lista.
—i V Radečah pri Zidanem mostu je dne 15. junija umrla ena najstarejših deklet ondotne župnije, gdč Helena P o h a r , v visoki starosti 83 let. Pokoj-nica je bila velika dobrotnica cerkve in re-vežev. Naj pri Bogu uživa zasluženo plačilo za dobra dela!
—	Otvoritev Kadilnikove koče na Golici silno razburja nemške liste, češ, da bo to slavnost, „na kateri se bodo zarotili kranjski in koroški Slovenci proti nemškim tujcem."
—	Kaj vse v Trstu kradejo. Preteklo noč so odpeljali tržaški tatovi iz nekega bleva šestdeset kron vrednega orla.
—	Haeokel — dogmatik! V „Neue Fr. Presse" objavlja dr. Hirschfeld razpravo o Machu in Haecklu. Hirschfeld se norčuje iz Haeckla takole: „Zmešnjavo med modreslovci je kar naenkrat razrešil Haeckel, ki je osrečil svet s svojimi „Svetovnimi ugankami" in jih prodaja v ljudski izdaji za eno marko. Ta slavni antropolog pa še bolj korenito pometa z metafiziškimi vprašanji kot Ernst Mach. .. Haecklov monizem svetovne uganke kar požre. Od sedmih ugank smatra Haeckel rešeno prvo, o bistvu materije in sile, drugo o postanku gibanja, peto o občutkih in svesti, in sicer s pomočjo svojega pojmovanja substance. Troje svetovnih ugank, med temi postanek življenja in mišljenja je .moderna razvojna teorija po polnoma rešila". . . Rajši verujem v hudiča in coprnice kot v tako rešitev vprašanj, ki se sploh ne dajo odgonetati. Dogmatik Haeckel nam hoče s silo vbiti v glavo dogme svojega monizma." To je lep poklon za Haeckla, ki vedno upije, da dogme vtemnujejo razum človeštva! Haeckla imajo za dogmatika!
—	Široko grlo ima neki Albert de Lamartina v Brdih, ki je za stavo pogoltnil pet kronski novec.
—	Koncert meščanske godbe v Kranju. Meščanska godba v Kranju priredi III. promenadni koncert v soboto, dne 17 t. m. točno ob pol 9. uri zvečer na glavnem trgu s sledečim sporedom: 1. Fi-scher: Veteranski kor, koračnica. 2. Franke: Koncert overtura. 3. Schneider: Milica, franc. polka. 4. Wlas-sak: Venec slovenskih pesmi j. 5 Arnberger: P o k a 1 i c e , valček. 6. Parma: Legijonarji, koračnica.
—	Iz Boštanja. Na binkoštno nedeljo je ogenj vpepelil hišo posestnika Antona Medveda na Potovcu. Goreti je začelo ob treh popolnoči. Bodi še omenjeno, da gospodar in žena bivata v Ameriki, doma so le še nedorasli otroci in njih stara mati Zvedeli smo od zanesljive strani, da se bo v kratkem času začela graditi železnična proga, ki bo vezala Sevnico s S t. Janžem, kjer se izkopava, kakor znano, premog v veliki množini. Takoj spočetka bo železnica baje odprta le tovornemu prometu.
—	Mlekarska zadruga v Naklem pri Kranju je imela prvo upravno leto 1904. 52 članov, ter 27.84544 K denarnega prometa. Hranilnica in posojilnica pa tretjo upravno 1 48 članov ter 57.70473
K denarnega prometa. Iz malega raste veliko!
—	Na Črnučah bode v nedeljo 18. junija p. g. kanonik dekan Ivan Sušnik zjutraj blagoslovil 2 nova lestenca pred velikim altarjem, popoldne pa bo blagoslovil krasno novo šolsko zastavo, kateri bode kumica blagorodna gospica Terezija Peterca; potem bo malo pogosto vanje šolarjev.
—	Voditelj za Marijine družbe je pošel. Tiska se šesta izdaja.
—	Goriške novice. Učni iz-popolnjevalni tečaj za črevljar j e so zaključili v Gorici z razstavo črevljarskih del, ki so se je udeležile tovarne za usnje v Mirni in Rupi. Razstavljena so bila tudi raznovrstna učila in orodja. Učni tečaj, ki ga je vodil g. Hulka, izkazuje dobre uspehe. — Nesrečni slučaj. V vojašnici 47. pešpolka v Gorici je čistil vojak Alojzij J a u š n i k svojo puško. Potem jo je nabasal s staro patroiio in po nesreči sprožil puško. Projektil je preluknjal strop in predrl vojaku Rudolfu Krebiču, ki je v drugem nadstropju stal poleg svoje postelje, nogo. — O b r t n a o b 1 a s t je povabila mizarske mojstre in delodajalce na razgovor, da se sporazumejo s stavkuječimi delavci. — Pri izpitu sposobnosti na pripravnici v Gorici so bile usposobljene za ženska dela na meščanskih šolah z laškim, nemškim in hrvaškim učnim jezikom gospodične: Miličevic Jelka iz Zadra; s slovenskim učnim jezikom Bre-zigar Viktorija iz Gorice, Sircel Marija iz Trnova. Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom so bile usposobljene gdč.: Breščak Marija, Bric Katarina iz Dornberga, Markič Ivana in Reschauer Paula iz Gorice. Med kandidatinjami za vrtnarice je 7 med kan-didatinjami za gluhonemnico 5 Slovenk.
—	Poročil se je v Trstu g. Peter Kompare z gdč. Tončiko Vodil i k.
—	Odlikovanje. Papež je podelil tržaškemu namestniškemu svetovalcu grofu Frideriku Marenzi-ju, red sv. Gregor i ja.
— Obsojena detomorilka.
Trst, 15. junija. Pii porotni obravnavi so obsodili detomorilko Marijo Golojka iz sela Prodani pri Buzetu na šestletno ječo, poostreno s postom vsak tretji mesec.
—	Na Suhoru je umrla dne 13. t. m. ponoči ob 11. uri Neža P a v 1 o v č i č , mati ondotnega g. župnika. Bila je pohlevna in blaga mati. Sveti naj ji večna luč!
—	Predavanje stotnika Kavčiča v ,,Leonovi družbi". Naš ro jak g. stotnik F r i d e 1 i n Kavčič je predaval dne 5. junija v dunajski „Leonovi družbi. Govoril je o „kulturnohistoriških podrobnostih iz vojaških reglementov v prejšnji dobi". Njegova izvajanja so bila zelo zanimiva, semtertja humeristična. Avstrija je imela že 1. 1739. tiskan vojaški reglement. Pri predavanju so bili navzoči : vseučiliščni rektor, prelat dr. Schindler, baron Helfert, škof Belopotocky, dvorni svetnik Hirn, dr. Zibert i dr.
—	Na splošni avstrijski katoliški shod na Dunaju bo vozil iz Celovca posebni vlak.
—	Zanimiv dogodek. Na Bin-košti smo vjeli v samostanu Klanjcu na Hrvaškem med drugimi golobi enega, ki je imel na desni nogi obroček od aluminija. Na tem obročku pa stoji pisano: „Wien 04. 43". Ali je golob z Dunaja priletel mogoče. Ali kako, da ravno v Klanjec?
—	Padel je s črešnje Franc Kerševan, kmet iz Rihenberka. Zlomil si je hrbtenico.
—	Novo politiško društvo na Primorskem. Tržaško namestništvo je odobrilo pravila politiškega društva »Austria" v Pulju.
—	Občinske volitve v Gorici.
V soboto so se pričele dopolnilne mestne volitve v Gorici. Dne 10. junija je volil tretji razred in 14. junija drugi razred. Izvoljeni so bili v tretjem razredu : B. Batti-stig s 184 glasovi, J. Bombig s 187, M. Culot s 183 in L. Travani (ali kakor se je pisal še pred nekaj leti Travan) s 152 Na-mestu Travanija so volili nekateri hotelirja K. Happacherja ; zlasti so se zanj navduševali krčmarji. V drugem razredu, ki je volil v torek, sta bila izvoljena prof P. Petronio s 149 in Jos. Venuti s 147 glasovi. V so boto bode volil prvi razred ; kandidata sta: Dr. Marani in prof. Motz. Udeležba je bila pri volitvi skrajno pičla, kar dokazuje dejstvo, da od 800 volivcev ni prišlo na vo lišče nič več nego kakih 190 in še te so agitatorji vladajoče stranke s silo pritirali na volišče. Leto in dan zabavljajo volivci črez zares slabo upravo goriškega mesta ; veliki so v besedah pri pivu in vinu ter i črni kavi, ko se približa čas volitve, ne j upajo se združiti in postaviti protikandidatov. : To se godi od leta do leta V soboto, ' 17. t. m., bode volitev novega župana ; kot
kandidat se imenuje občinski svetnik Bombig, s kojim pa niso vsi zadovoljni radi njegovih družinskih razmer.
—	Stavka mizarjev, kolar-jev ter kovačev. Goriški mizarji so zahtevali od svojih gospodarjev 9urni delavnik in 20% povišek dnine ; kovači in ko-larji tudi 9urni delavnik, poleg tega pa še 30% povišek dnine. Za slučaj, da jim go spodarji do Binkošti ne ugcde, zapretili so s štrajkom. Ker gospodarji niso ustregli zahtevi mizarjev, kovačev in kolarjev, stopili so le-ti v torek v stavko. V četrtek so bili povabljeni od zastopnika obrtne oblasti vsi mizarski mojstri k skupnemu pogajanju z odposlanci stavkujočih mizarskih delavcev.
—	Poljaki v Berolinu. Med be
rolinskimi katoliki, katerih je 250 000, je 80 do 90000 Poljakov. V vsakem berolin-skem okrožju je več tisoč Poljakov ; pridige v poljskem jeziku so v St. Piju in sv. Pavlu. V cerkvi sv. Hedvige in v sv. se bastijanskem okrožju, kjer je mnogo Poljakov, ni nikoli poljskih pridig in poljske službe božje. Sedaj pa nekateri nemški listi upijejo, češ, kako da se sme v osrčju Nem-štva pridigovati poljsko. To so tisti Nemci, ki pošiljajo svoje pastorje v Peterburg in Madrid, kjer smejo nemški pridigovati in razširjati demoralizujoči Lutrov nauk.
—	Slovenska slavnost v Ame riki. V Clevelandu je 11 t. m. slovensko društvo „Triglav" blagoslovilo svojo novo zastavo. Slavnosti so se udeležila slovenska in hrvaška društva. Zastava je narejena iz najfinejše svile, s slovenskimi trakovi in napisi.
—	Hrvaške novice. Sestanek vseh opozicijonalnih frakcij Slavonije bo 4. julija v«.Oseku. — V koprivniškem ekrajuje s smrtjo Karlovičevo izpraznjeno mesto poslanca. Dr. Ant. Radič od »seljačke stranke' se zopet na tak način usiljuje volilcem da bo dobiček imela le vlada, kakor je bilo to pri Radičivem postopanju v Petrinji. Nedavno je imel Radie shod, na katerem je pa poslanec Z a g o r a c tako odločno nastopil proti njemu, da je Radič moral od-kuriti. - Namestnik Strossma-j e r j e v na izpraznjenem djakovskem ško-fevskom sedežu bo baje dr. Angelko V o r-š a k , dočim bo baje Hugo pl. M i h a 1 o-v i c h imenovan njegovim coadjutorom cum iure sucsessionis. — V okraju Vukovar bo vladna stranka kandidirala v sabor predstojnika pravosodja dr. Luka Marjan o v i c a. — Na zagrebško vseučilišče je prišlo študirat sedaj 50 Bolgarev. Hrvaški dijaki so bolgarskim dijakom včeraj priredili komers. — Na s m rt je obsodilo sodišče v Oseku Ano Vlainic, ker je otrovala svojega moža. — Hrvatje proti carinski ločitvi. Na občnem zboru »Slavonske kmetijske družbe v Oseku" so soglasno sklenili, da bi bila velika nesreča za kmtte na Hrvaškem in v Slavoniji, če se izvede carinska ločitev med Ogrsko in Avstrijo.
—	Janez Trdina častni meščan. Občinski zastop v Rudolfovem je v svoji seji dne 9. t. m. povodom 75-let-nice profesorja in pisatelja, gospoda Janeza Trdine, istega soglasno imenoval častnim meščanom mesta Rudolfovo.
—	Šolske vesti. Gdč. Marija S t r a u s v Podgradu je imenovana za prvo učiteljico v Gorenji Krki. — Prestavljen je učitelj g. J. Vode v St. Vid pri Zatičini.
—	Kako prispevajo češka mesta k narodnemu davku? Občinski svet v Smihovu je sklenil, da vse živinske liste, izjave o ogledu mesa in druge take tiskovine opremi z narodnim kolkom po 4 ali 2 vinarja.
—	Važno za konjerejce in posestnike pinegavskih žreb-cev. C. kr. poljedelsko ministrstvo je sklenilo, pri letošnjih razstavah težkih žreb-cev v Judenburgu in v Ens u, kjer se namerava 50 do 60 težkih žrebcev nakupiti, štiri darila po 1000 K (razun še druzih državnih daril) za najboljše žrebce pinegav-skega plemena, katere bo vlada kupila — razdeliti.
—	Za domačo slamnikarsko industrijo. „Slovenčev" poziv za podpore slovenske slamnikarske industrije v Domžalah penatiskujejo češki, hrvaški in srbski listi.
—	Prememba posesti. Grad Ravne pri St. Petru na Kranjskem je od rodbine grofa Hohenwarta kupil upravni ravnatelj Herbert Lutz z Dunaja.
—	Umrl je v Gradcu vpokojeni bivši okrajni glavar krški Herb. We i g l e i n, star 65 let.
—	Važno za konjerejce v krškem in novomeškem okraju. Dne 18. junija t. I. bode c kr. okrajni živinozdravnik g. Anton Korošec v Brežicah predaval v slovenskem jeziku o konjereji, posebno pa o remoritiranju konj za vojaštvo v letu 1906 Konjerejci, posebno pa posestniki remontov vabijo se tem potom k temu predavanju. Konjerejski odsek za Kranjsko.
—	Gospa Borštnik Zvonar-jeva je angažirana za prvo tragedinjo na knežjem gledališču v Sofiji.
—	Davek na vožne listke.
Kako otežuje davek na vožne listke promet, dokazujejo vsote, ki jih dobi država od tega davka. Leta 1903. so znašali do hodki iz tega davka 16,431 138 kron. Največ je plačala Nižje Avstrijska, namreč 9,752.750 kron, Češka 2 342 776 kron, najmanj pa Dalmacija, namreč 178 kron.
—	Umoril se je v Trstu vsled težke bolesti mehanik in posestnik Anton Deško.
—	Vabilo k predstavi katero priredi katoliško slov izobraževalno društvo V i č - G 1 i n c e v nedeljo, dne 18. junija 1905. v salonu g. J. Travna na Glincah. Spored: 1. Ruža v pustinji", poje moški zbor pod vodstvom g. Fr. Ferbežarja. 2. ,Za Hrvate", moški zbor. 3. Dr. G. Ipavec: „P 1 a n i n -ska roža", moški zbor. 4. B. Smetana: Fantazija za dvoje gosli iz opere: ^Prodana nevesta". 5. Šaljiv govor, #V 6. Kmet — Herod, ali gorje mu, ki pride dijakom vroke. Burka s petjem v dveh dejanih. 7. D r. Vseznal in njegov sluga S t i p-k o T i č e k. Veseloigra v dveh dejanjih. (Prir. Iv. Štrukelj.) 8. Zadnja dva goldinarja (komičen prizor). 9. Prosta zabava. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina: Sedež I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin., III. vrste 50 vin., stojišča 20 vin. Ker je imelo društve pri nabavi novega odra velike stroške, se prosi za obilno udeležbo. — Odbor.
—	Slovenskim umetnikom in pisateljem. Lansko leto, o priliki I. jugoslovanske umetniške izložbe v Belemgradu sklenili so zbrani slikarji in kiparji v družbi z nekaterimi jugoslovanskimi literati, ustanoviti umetniško zvezo, v kateri bi bila zastopana vsa štiri jugoslovanska plemena v bratski slogi v svrho gojitve umetnosti in medsebojnega spoznavanja. Novemu društvu dali so ime »Lada« in kmalu potem se je konstituirala srbska sekcija v Belemgradu, bolgarska v Sofiji in hrvaška v Zagrebu. Izmed Slovencev, ki so bili navzoči v Belemgradu in potem v Sofiji, delegirana sta bila slikarja Rihard Jakopič in Ferdo Vesel, da skličeta v Ljubljani sestanek slovenskih pisateljev in umetnikov ter oživotvo-rita slovensko „Ladou. Radi raznih neprilik se do danes v Slovencih ni moglo ničesar storiti v ta namen, slabo znamenje pa bi bilo, če bi se ta zadeva odlašala še nadalje, kajti „Lada" bi bila lahko ne samo velikega moralnega, nego predvsem tudi praktično-umetniškega pomena, ker bi tako stali vsi Jugoslovani neprestano v umetniškem kontaktu ter bi se jim ne omogočil tako le skupen nastop v centrih jugoslov. narodov, nege pokazali bi lahko ob gotovih prilikah tudi prostranemu inozemstvu skupno jugoslovansko umetnost, ki se dosedaj še ni predstavila Evropi. Da se konstituira v najkrajšem času slovenska sekcija „Lade" ter se popravi to, kar se je dosedaj zamudilo, poživljajo se vsi slovenski umetniki vseh strok, da prijavijo pristop k »Ladi" ter eventuelno sporoče, kedaj naj bi se sklical sestanek na katerem bi se razpravljalo o ustanovitvi te umetniške zveze. — Dopisi in prijave naslove naj se na: Ferdo Vesela, akademič. slikarja, vSt Vidu pri Z a t i č i n i n a D o 1 e n j-skem.
—	Spomin na Matijo Gubca.
»Obzor" piše: Ze čestokrat se je govorilo v raznih listih, da bi bilo treba bolj čuvati na zgodovinske spomenike, ki se nahajajo v Zagrebu. Doslej pa se ni še nikdo spomnil spomenika tragične smrti Matije Gubca, to je tistih pet kamnov, ki stojijo pred por-talom cerkve sv. Marka. Na tem mestu je urejeno postajališče za fijakerje! Konjska kopita uničujejo ostanke temeljev Gubče-vega prestola. Menimo, da bi se moralo kako društvo zavzeti za ta spomenik, da ne propade spomin na eno najvažnejših epoh v hrvaški zgodovini. B«-li ne moglo mesto samo kaj storiti v tem pogledu ?
—	Dekanija Semič ima shod so dalitatis ss. Cordis Jesu v P o d z e m 1 j i , v jponedeljek, t j 19. t. m. Začetek ob desnih dopoldne.
—	Krvavi pretepi. Binknštni ponedeljek zvečer ekrog pol 11. ure se je vršil na levem koncu savskega mostu v Kranju mtd fanti krvav pretep Hlapec pri „Novi pošti" je dobil 9 cm široko rano 2 prsta nad srcem ranjena so mu pljuča. V torek dopoldne so ga prevideli. Težko da bi ozdravel. — Isti dan proti večeru pa se je vršil na Kokrici med fanti s Kokrice in Bubovka pretep, pri katerem so bili ranjeni trije fantje. Dva, ki sta bila manj poškodovana, so vzeli orožniki, drugega bndo najbrže dali v bolnico, ker je vrček, ki se mu je razbil ob glavi, isto precej poškodoval. Oj, ta alkohol !
—	Pastoralna konferenca za
kamniško dekanijo je v pondeljek 19. t. m v Kamniku. Pričetek ob 9. uri.
—	„Lega" je določila 2000 kren za šolo v Livadah. Družba je prejela te dni »d svojih podružnic 6876 K.
—	Pri občinskih volitvah v Šoštanju so, kakor smo že včeraj poročali, zmagali Slovenci. Tretji in drugi raz red je slovenski, prvi nemški. Nemci pra vijo, da se bode zopet pritožili.
KoroJke novice.
k Slovenska čitalnica v Celovcu je imela prošlo sredo občni zbor, na katerem se je izvolil sledeči novi odbor: predsednik prof. Tome S c h r e y, podpredsednik dr. Brejc, tajnik urednik Ekar, blag. prof. dr. A m e j e , odborniki dr. B r e n c e in bančni ravnatelj S k o r k -k o v s k y, namestnika Hochmiiller v Beljaku in dr. H u d e 1 i s t v Velikovcu. Na občnem zboru se je zelo grajala nemarnost celovškega slovenskega namestništva napram temu društvu, dasiravno bi moralo biti ravno to društvo središče in ognjišče vsega slovenskega družabnega življenja v Celovcu. Ako se primerja krepko se razvijajoče delavsko društvo s čitalnico, se morapač s pomilovanjem opažati, kak« daleč zaostaje glede na narodno požrtvovalnost, d & , rekli bi, narodno zavednost, tista inteligenca za delavskimi sloji
k Samoumor radi pravde. Iz St. Jakoba v Rožni dolini poročajo, da je v ondotni okolici skočil v Dravo in utonil 60 let stari posestnik Primož P i r k e r. Neka pravda mu je zmedla um.
k Slovensko kršč.-socialno delavsko društvo v Celovcu pri redi v nedeljo, 25. t. m., popoldne pri Cavsniku v Celovcu svoje mesečno zborovanje.
k Podporno društvo za slovenske dijake koroške se je ustanovilo prošlo srede z občnim zborom, na katerem so se volili v odbor sledeči gospodje : Lambert E i n s p i e 1 e r , stolni prošt v Celovcu ; dr. Janko Brejc, odvetnik ; c. kr. profesorji Josip A p i h , dr. J. A r n e j c , Iv. H u 11 e r , Iv. S c h e i -n i g v Celovcu ; A. Hribar, J. Hochmiiller v Beljaku, dr. H u d e 1 i s t v Velikovcu; A. S v e t i n a , c. kr. notar v Pliberku , in župnik F r. K a t n i k na Bruci.
k Romarjem v svarilo I VGe-
s p e s v e t i so nemški gestilničarji. Domačinom so rekli, da naj si tiste dni, ko pridejo romarji, vodo preskrbe že na vse ago-daj, ali pa že prejšnji dan, ker črez dan ne bo nikjer dobiti vode Romarji naj pa gredo v gostilne. — Tako nasilno izsesavanje romarjev je mogoče le še pri Nemcih, „naj-kulturnejšem" narodu na svetu ! — Slovenske romarje opozarjamo na to nesramnost nemških Gosposvetčanov s pripombo, da naj jim ne dajo zaslužiti niti vinarja
Ljubljanske novice,
lj Slovensko pisateljsko in podporno društvo je imelo včeraj občni zbor. — Cisto premoženje znaša sedaj 17.945 K 18 v. Na občnem zboru se je razvila jako živahna debata o predlagani združitvi tega društva z društvom »Slovenskih književnikov in časnikarjev". To društvo hrepeni namreč tudi do denarja pisateljskega podpornega društva. Sklenili so, da vsako društvo imenuje tri člane, ki se bodo posvetovali o tej literarno finančni operaciji. Pisateljsko podporno društvo je bilo ustanovljeno za podporo vsem slovenskim pisateljem, bilo bi torej proti njegovim načelom, če bi se sedaj združilo s strankarskim društvom.
Ij Sestanek II. skupine odvetniških in notarskih uradnikov se je vršil včeraj v restavraciji pri »Levu". G predsednik Christof poroča o shodu odvetniških in notarskih uradnikov, ki so ga ti priredili binkoštni pondeljek na Dunaju. Dnevni red shoda je bil mnogovrsten in velik, med točkami je bilo starostno zavarovanje, zavarovanje brezposelnih, organizacija itd. G. Chrištof opisuje svoje potovanje na Dunaj k shodu, omeni, da so brnski advokati razun dveh vsi za nedeljski počitek svojih uradnikov in poroča o točkah, ki so se na shodu pretresavale ali pa rešile. Predsedoval je na Dunaju g Schweinsburg; udeležba je bila pičla, o točkah, ki so bile na dnevnem redu, se še razpravljalo ni, pač pa so ob ravnavali vprašanje, kako stopiti v zvezo z nemškim društvom ,Erwerbs- und Wirt-schaftsgenossenschaft der Advokaturs und Notariatsbeamten". Te društvo je sila bogato, pa ne more kot inozemsko društvo dobiti v Avstriji koncesije, da bi tukaj delovalo neposredno. Društvo zato namerava stopiti v zvezo s kakim avstrijskim, ki bi
delalo v smislu nemške gospodarske zadruge, katera bi ga izdatno podpirala, oziroma vzdrževala. Družba bi imela povsod nastavljene svoje uradnike agente in bi odvetniškim in notarskim kandidatom izposlovalo pri rubežnih, iztirjevanjih in drugih poslih primerne ekspenzarje. Naprosila bi šefe, da to odkažejo svojim uradnikom. Pri debati se je povdarjalo, da bi šefi sicer to delo edkazali uradnikom, ekspenzar pa bi sami obdržali. Nato se je pojasnile, da bo zadruga le pod tem pogojem šefom oddala, ta posel, če bode ti uradnikom zvišali plače. Ker tudi uradniki sami brez dovoljenja šefov tega delokroga ne bi mogli prevzeti, se je končno sklenilo, naj se poskrbi za izjave šefov in šele na podlagi teh izdela referate, obravnava to točko na občnih shedih in petem stopi z nemško zadrugo v ožjo zvezo. Na shodu je še prišlo na dnevni red sklep praških odvetniških in notarskih uradnikov, ki bodo odpeslali na Dunaj k ministrom in raznim poslancem delegacije, ki bo razložila svoje zahteve in želje kompetentnim krogom. Nato je prešel gosped Christof na drugo točko. Pretrese-valo se je, kdaj in kje naj priredi II. skupina koncert, ki bo obenem povzdignil ugled odvetniških in notarskih uradnikov, hkrati pa tudi izkazal gmotni uspeh. Za čas se je določil 8. avgust; najelo se be društveno gedbo in eventualno tudi kako pevsko društvo, ki bi izpolnilo odmore; za kraj pa se še niso mogli definitivno odločiti in se bo to pezneje rešilo. Zjutraj pred koncertom, ki naj se vrši ob 4. uri popoldne, naj se otvori shod, ki be predvsem razpravljal o nedeljskem pečitku. — Predlog gospoda Tavčarja, naj se pri sestanku o tej točki razpravlja, ni obveljal, ker ta točka ni bila na dnevnem redu in se bo pri občnem zboru z referati obširno in temeljito obravnavala.
lj Velika ljudska veselica
pevskega društva »Ljubljana", katera bi se imela vršiti na binkoštno nedeljo na Kosler-jevem vrtu, morala se je vsled neugodnega vremena preložiti. Ista se vrši z istim še nekaj popelnjenem vsporedom v nedeljo 18. junija t. 1. ravnotam, na kar slavno občinstvo opozarjamo. Kegljanje na dobitke nadaljuje se v nedeljo od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer.
lj Umrl je v Gradcu v 48. letu svoje debe restavrater g. F r a n c K a u b e, do bro znan tudi Ljubljančanom izza njegovega večletnega tukajšnjega delovanja.
lj Nesreča. Zaviraču A. Lavrinšeku je padla včeraj na levo nogo traverza in mu jo tako poškodovala, da se ga morali prepeljati z rešilnim vozem v deželne bolnišnico.
lj Nesreča v laboratoriju.
Obleka se je vžgala danes depoldne v laboratoriju lekarnarja g. Trnkocyja 341etni dekli Tereziji Hodnik. Opekla se je po životu in obrazu Prepeljali so je takej z rešilnim vozem v deželno bolnico.
Ij Pobegnil je včeraj od dela v Vegovih ulicah 60 let stari prisiljenec Ivan Brardstatter. Sledili so mu do mestnega oga a je vkljub svoji starosti vnesel pete.
lj Društvena godba priredi jutri zvečer koncert pri »Iliriji". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
lj Vroče krvi so trije trnovski fantje katerim zelo ugaja neka natakarica. V isto gostilno zahajata tudi dvamuzika društvene godbe,^ katerima pa natakarica ravno tako postreže, kakor trnovskim fantom To pa tem fantom ni bilo všeč in postali so na enega muzika tako ljubosumni, da so ga ponoči počakali in ga napadli s kolom, ter ga poškodovali Iz zadrege je muzika rešil neki vojak, ki je napadalce razgnal.
lj Umrla je 66 Jlet stara zasebnica Neža Repič v Kolodverskih ulicah št. 20.
lj Na oklicih so: G. R o m a n T r e o arhitekt, z gdč Gabrijelo Lafer; g. Franc Glavnik, krojaški pomočnik, z gdč. Ivano M urnik; g. Andrej Korenčan, zavirač , z gdč. Frančiško Rožmanec; g. Rudolf Skrabl, sedlar, z gdč. Frančiško Jarec.
lj Čez škarpo na Gradu so ga vrgli. Teške telesne poškodbe je za-dobil včeraj Ivan Tabernik. Šel je na Grad in tam ob potni škarpi zaspal. Prišli so mimo trije dečki, kateri so spečega Tabornika porinili črez škarpo. Zadobil je pri padcu tako težke poškodbe, da se ni mogel ganiti iz mesta. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Izgubil je dne 11. t. m. 71etni Be-rivoj Romanovič po ulici na Grad, ko je šel v prodajalno žepni robec v katerem je imel zavezan zlat za 10 K. Mimo so prišli trije boljše oblečeni fantje, ki so robec pobrali. Ko je fantek pozneje pepra-ševal če je kde našel rebec so mu to fantje zanikali. Nekdo jih je čul, ko so se pogovarjali, da bodo denar skupno zapili. Ce jih kdo pozna, se prosi da jih naznani policiji. — G. Ant»n Zor je izgubil zlat ščipalnik vreden 40 K. G. Mila Tomic je pa izgubila denarnico v kateri je imela 20 K denarja.
lj Prešernov spomenik bodo v Ljubljani odkrili baje meseca septembra.
lj Umrli so: Marija Glavač, vdova železniškega strojevodje; Marija Pate, vdova poštnega sluge; J u r i j P o-k 1 e č k y , trgovec; Marija Merher, delavka.
lj Lepe fotografije o izletu pevskega zbora „Glasbene Matice" v Vrbo na Prešernov rojstveni dom sta napravila gospoda K n i f i c in Vesel Slike prvega gospoda so v izložbi trgovine gosp. Sarka, slike drugega v trgovini g. Bahovca.
Ij Izkaz posredovalnega odseka »Slovenskegatrgovskega društva Merkurja". Išče se: 1 po močnik manufakt stroke za Ljubljano, 1 pomočnik špecerijske stroke za Ljubljano, 5 pomočnikov mešane stroke za deželo, 1 po močnik popirne stroke za Ljubljano, 1 pot nik manufakturne stroke za Trst, 1 učenka za Štajersko. Službe išče: 2 pomečnika manufakturne stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 18 pomočnikov mešane stroke, 2 kontorista, 2 kontoristinji, 2 blagajni-čarki.
lj Smolo je imela včeraj zjutraj na južnem kolodvoru delavčeva žena Virgi-nia de Apolonia rojena 1. 1877. v Trstu in pristojna v Montereali. V Bohinjski Beli je imela na hrani delavce, jestvine je pa jemala na up. Ker je bil pobegnil pred par dnevi njen mož, je hotela tudi žena slediti moževemu zgledu Ko se je pripeljala v Ljubljano, jo je že čakala na kelodveru brzojavka, ki je naznanjala, da je popustila 92 K dolga. Izgovarjala se je, da ni mislila pobegniti, ampak da je hotela poiskati v Trstu svojega meža. Izročili so jo sodišču.
lj Vojaki na Ljubljanici. Vojaki se vadijo te dni v veslanju po Ljubljanici. Včeraj so zgradili lesen most pri št. peter ski vojašnici.
lj Izgubil je nekdo denarnico, v kateri je bil bankovec za 10 K, trije tolarji in nekaj drobiža. Kdor jo je našel, naj se oglasi v našem uredništvu.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 36 Hrvatov, 26 Slovencev in 7 Črnogorcev. Iz Amerike pa se je pripeljalo 15 Hrvatov.
Razne stvari. Najnovejše.
Iz Belgrada pe ročajo, da je vodja srbske hipotečne banke, P o p o v i č, streljal na sina velikega industrijca Bajlo-nija in ga ranil. Bajleni je imel razmerje z ženo Popovičevo.
Celo rodbino je umoril. Iz Heilborna poročajo, da je v Neckargartechu ponoči pekovski pomočnik Mogler vdrl v stanovanje svojega mojstra in ubil spečega mojstra, njegove ženo in triletnega otroka. Morilec je pegrabil večjo vsoto denarja in pobegnil.
Deset delavcev zgorelo. Iz Dirsehau (Prusko) poročajo: V Velikem Montavu, okrožje Marienburg, je danez zjutraj v neki baraki za delavce izbruhnil ogenj. — Pogreša se deset delavcev, najbrž so vsi zgereli. Do sedaj so izvlekli iz pogorišča tri mrliče. — Sedem delavcev, ki so težko poškodovani so odvedli v tukajšnjo bolnišnice.
Aretirali so vParizu dva Rusa brata Krelikovska, ki sta osleparila v Bruselju ljudi za 3 milijone frankov.
10 0 oseb je bilo zastrupljenih pri banketu poljedelske razstave v Brombergu na Nemškem vsled pokvarjenih jedi. Tri osebe so umrle.
Poizkušen umor pri predavanju. Na univerzi v Bukareštu je med predavanjem dijak medicine Christes Donici streljal na vseučiliškega profesorja dr. Ma-nolescu, a ga ni zadel. Donici je izjavil, da je hotel profesorja umoriti, ker ga je pri skušnji neopravičeno vrgel.
Perzijski šah pride jutri popoldne na Dunaj.
Anarhist. Pri preiskavi v Parizu je rekel prijeti anarhist Vallina, da ni prav, da so vrgli bombe v Parizu — Španskega kralja bi merali napasti pri povratku v San Sebastian.
Prijateljici skupno skočili v D o n a v o. Na Dunaju ste služkinji Roza Vejak in Karolina Repo skupno skočile v Dunavo in utonile. Vzrok skupnega samoumora je nezvestoba njujinih ljubimcev-
Smrt preiskovalca. Slavni pre. iskovalec želodčnega raka profesor Miku-licz je umrl v Vratislavi, star 55 let. Tudi on je dobil raka in umrl v strašnih boleči-oah na isti bolezni, katere proučevanju je posvetil svoje življenje.
Iz opuščenih dunajskih pokopališč bo dunajska občina napravila parke.
Telefonsko In brzojavna porodilo,
Dunaj, 16. junija. Danes je zbornica končala prvo branje predloge o kongrui. Dr Z i t n i k je vneto zagovarjal predlogo, a želel nekaj zboljšanj. Dr. Tavčarjeve
napade na kranjske duhovščino je krepko in z velikim uspehom zavrnil. Z ozirom na to, da se je včeraj poslanec Tavčar v posebnem »dejanskem popravku" zaletel v poslanca Sternberga in dejal, da ima S t e r n-b e r g duh po hlevu, je danes poslanec Sternberg pedal »dejanski popravek", v katerem je dejal, da je bolje imeti duh po hlevu, nego pa defravdirati denar svojih varovancev. Dr. Tavčar je nate izjavljal, da za „Frančičeve gavge" ni preveč računal, kakor mu je posebno včeraj, ko se je dr. Tavčar bavil z računi duhovščine, očital poslanec Suklje. Dr. Tavčar je trdil, da se je zamudil deset dni. Nato je podal nekaj popravkov Schuhmeier, nakar se je vzdignil Vsenemec Stein, češ, da bo podal v zbornici same dejanjski popravek, a je napadel poslanca Sukljeja, kateremu je očital, da je pred leti si izposodil od strica 150 gld. katere je pa stric vzel iz cerkvenega zaklada, pe stričevi smrti pa Šuklje ni hetel povrniti tega posojila, dasi je bil pozvan od sodišča. Poslanec Šuklje je Steina izborno zavrnil ter izjavil , da je to, kar pravi Stein grda laž, kar potrjuje s svojo častno besedo. Značilne je, da se je Stein skliceval na Slovenski Narod" in zaklical: »Berite Slovenski Narod!" Ob splošni veselesti je vprašal Suklje, od kedaj Stein bere »Slovenski Narod". Iz vsega se vidi, da je kak dober prijatelj iz narodno napredne stranke bil tako časten, da je iskal zveze s Steinom. Nato je zbornica izvolila kvotno deputacijo.
Dunaj, 16 junija. Spor med Gau-tschem in Mladočehi je poravnan, ker je Gautsch izjavil, da bo vlada pri prvem branju proračunskega provizorija izjavila, da je odločena ustanoviti češke univerzo na Moravskem, ne da bi povedala še v katerem kraju in da bo takoj na češki univerzi v Pragi nastavila na sedanjih učnih mestih dvojne učne meči, da tako dobi potrebnih učnih moči za češko univerzo na Moravskem.
Dunaj, 16. junija. Umrli baron Nata-nijel Rethschild je zapustil v dobrodelne namene 20 milijonov kron.
Budimpešta, 16. junija. Čestitka radikalnega krila ogrske neodvisne stranke norveškemu parlamentu se končuje z besedami : »Hvala lepa za vzgled! Mi ga bomo pesnemali!"
Zagreb, 16. junija. Tu so včeraj za-tvorili izložbo društva umetnosti. Več umotvorov je kupil kralj.
Gradec, 16. junija. Guverner nemške vzhodne Azije, Wiesman, se je po nezgodi ustrelil v oko.
Trst, 16. junija. Pred porotniki je bil obsojen 18 letni Rihard Furlan, ki je na cesti ustrelil svojo zaročenko, 16 letno šiviljo Josipina Ratiša, bil je glede umora oproščen, obsojen je radi uboja na 5 let težke ječe.
Stockholm, 16 junija. Kralj Oskar je čestitko norveške zbornice k poroki švedskega prestolonaslednika poslal neodprto nazaj.
Rim, 16. junija. V zbornici se nadaljuje razprava o mornarici. Bivši mornariški minister Bettolo se je pral z običajnimi frazami; socialisti so vsi govorili proti mornariški predlogi in zahtevali, naj se preje reformira mornariška uprava. Gevorilo se je tudi o Avstriji. Predsednik zbornice je naglašal, da povečanje mornarice ni naperjene preti Avstriji, kjer iridentizem pone-huje.(?)
Rim, 16. junija. V zbornici je izjavil vojni minister Pedotti, da je že izdelal n a-črt za uvedbo dveletne vojaške službe.
Peterburg, 16. junija. „Rus" poroča, da so Japenci zasedli prelaz Gautolin in višine kahohoške. »Ruskoje Slevo" pravi, da se niso vršile v postojankah bistvene spremembe, da pa je položaj Rusov slab.
Pariz, 16. junija. „Eclair" poroča iz Peterburga, da ruska vojska eperira okoli Gunčulina. Vrše se neprestani boji z japonskimi prednjimi četami, ki krijejo Oyamove prodiranje.
London, 16. junija. Čuje se, da se mirovna pogajanja ne bodo pričela pred koncem junija. Japonska je dotedaj odklonila vse objave svojih mirovnih pogojev. Pogajanja se bedo pričela v Washingtonu, a se bodo nadaljevala v kakem pomorskem ameriškem kopališču.
Štajerske noulce.
š HrvaŠke pevske slavnosti v Samoboru so se udeležili slovenski pevci iz Brežic, o katerih pišejo hrvaški listi, da so kot pevci ednesli palm«.
š Nagloma umrl je čtevlj. mojster Franc Mazun v Brežicah. Zadela ga je kap.
š V Slov. Bistrici so se volivci izrekli za Pfrimerjevo kandidaturo.
š V Oplotnici še ne bode občinske volitve 19. t. m. Gospod župnik se je pritožil proti temu, ker niso Nemci hoteli sprejeti med volivce štirih žensk, ki imaje pravic« do glasovanja. Volitev se je vsled tega za kake tri ali štiri tedne preložila.
š Gospodarsko - polit, shod se je vršil v nedeljo, dne 4. t. m., pri Sv. Vidu pri Ptuju. Udeležba je bila velikanska. Govorili so gg. državni in deželni poslanec dr. P1 o j in deželni poslanec dr. jur-t e 1 a in posestnik F r i s c h. Posestniki so se pritoževali, da se dele preredko brezobrestna posojila, da kmečki posestniki dobe najslabše trte iz deželne trsnice, medtem ko dobe brezplačno nemški grajščaki najboljše. Izrazili so tudi željo, naj se ustanovi postaja južne železnice v Turnišah.
š Nemci napadajo Slovence. V nedeljo, 4. t. m., je šla družba štirih gospodov iz Pekla ob 7. uri zvečer proti Mariboru. Pri železniškem predoru sta jih napadla dva Nemca, ker so Slovenci pope vali: ^Regiment po cesti gre." Nemca sta jih pričela psovati in zmerjati z „Windiscber Trot-tel" in jih slednjič tudi dejanjsko napadla. Nemci so pa imeli že pripravljeno skrito pomoč. Nato je prišla mimo neka slovenska mariborska rodbina, ki je bila tudi takoj napadena. Gospo te rodbine, ki je že bolj v letih, so Nemci hoteli v cestni jarek vreči, nakar se je šele začel med njimi pravi pretep. Nemci so kakor besni bili po slovenskih glavah s palicami in jih tudi ranili. Stvar je prišla pred sodnijo. V torek, dne 12. t. m., se je vršila obravnava, ki je pa preložena, ker so Slovenci predlagali več prič, katerih orožniki in Nemci niso hoteli imenovati. To je sad vednega nemškega hujskanja. Toda enkrat bo mera tudi polna. O izidu te obravnave bomo še poročali.
š Zopet „Štajerčev" pristaS obsojen. Pr< mariborski okrožni sodniji je dobil znani Š o š t a r i č , župan, poštar in gostilničar v S t. Vidu pri Ptuju, zaradi telesne poškodbe štirinajst dni zapora. Mož je strasten pristaš „Stajerca"! Pričakovali smo, da bo »Stajerc" priobčil to obsodbo, saj prinese vsak tepež, ki se v ptujski okolici pripeti, toda o tem je molčal kakor riba v vodi. Poštne ravnateljstvo pa vprašamo, ali sme poštar, ki je bil zaradi telesne poškodbe kaznovan, še nadalje imeti pošto?
š Nadebuden „burS" je prav gotovo AraoldTiso, vsenemškegagostilničarja sin v Mariboru. Nedavno je neki večer napadel mirno idoče Slovence na Glavnem trgu in jih «psoval z »Lausbub", „Aff" itd. Slovenci se ga tožili in dne 12. t. m. je bil obsojen na 30 kron in poravnavo stroškov. „Marb. Ztg." naj pogleda, kaka je vzgoja v nemških šolah pod vod-strom vsenemških učiteljev!
š Trbovlje. Opravičeno nevoljo vzbuja med tukajšnjimi Slovenci škandalozno postopanje našega okrajnega zastepa, ki je dovolil „Schulvereinu" podporo. Tako arogantni so postali naši Posilinemci in nemški industrijci. A kdo je kriv? Slovenci sami, ki v svoji »preprostosti« še vedn« krivijo hrbte pred te gospodo, namesto da jim pokažejo zobe. Da, veliko gnilega je v našem okraju! — Običajni binkoštni izlet so imeli rudarji tudi letos na Sv. Planino, samo s to razliko, da so šli letos ferajnarji (demokrati) in ajmohtarji ločeni, prvi binkoštno nedeljo, drugi v ponedeljek, vsak s svojo godbo. — V nedeljo, dne 18. t. m., se bo vršila velika delavska slavnost. Novo „Pazniško in delavsko podporno društvo" bo obhajalo blageslovljenje zastave. Več društev je prijavile svoJ dohod. Sprejem društev se bo vršil na koiodvoru, odkoder odkorakajo z godbo na čelu v Trbovlje. Tu se začne ob 10. uri cerkvena slovesnost. Popoldne ob 3. uri bo pa delavska veselica pod Parašuhovim kozolcem.
š Okrajna učiteljska konferenca za mariborski okraj in Nemci. (Izviren dopis.) Dne 9. t. mes. so v Mariboru zborovali učitelji iz mariborskega okraja. Ze v prejšnjih konferencah se učitelji zahtevali plačo za to, ker hodijo h konferencam. Tozadevne prošnje je delal gospod nadučitelj Pirkmajer iz Frama, kateri je tudi slednjič dobil odlok od upravnega sodišča v tej zadevi, ki dovoljuje neko odškodnino učiteljem. Gespod nadučitelj Moge od Sv. Lovrenca je pisal g. Pirkmajerju, naj mu pošlje dotični odlok. Ker se je pa gospod Pirkmajer pripravljal za konferenco, mu ni megel prepisati ce-legaakta, ki obseg a na d šes t strani, pač pa mu je poslal številko in dan akta, in glavne stvari, kar bi vsakemu
lahko zadostovalo. Gospod Moge se je pa v svoji nadutesti čutil preziranega in pisal g. Pirkmajerju neko pismo, katerega pisava je pedobna izdelku ne nadučitelja, ampak kakega hlapca. Gospod Pirkmajer je to pisme pri konferenci javne prebral, ni pa hotel imenovati pisca, katerega nikdo ni poznal. Učiteljstve, ki je poznalo zasluge g. nadučitelja Pirkmajerja v tem vprašanju, je bile grozno ogorčeno. M i navajamo samo izrek nemškega nadučitelja gospoda Meherja od sv, Lenarta, ki je dejal, da je to pisanje „ š u f t i g in tega prepričanja so bili vsi navzeči in glasno klicali, da se naj nesramnega pisca imenuje. Gospod Pirkmajer ga vendar ni hotel imenovati, ker ni hotel svojega kolega pred zbranimi izdati zasramovanju. Tu pa je vstal nadučitelj Moge sam in priznal pismo. Ni ga torej nikdo de-nunciral, tudi nalašč napadal, ampak zasra-movanje je pešteno zaslužil. Gospod nadzornik ni mogel napraviti konca ogorčenju, ker je bilo ogorčenje splošno in popolnoma splošno med nemškim in slovenskim učite 1 j s t v o m brez razlike. Tudi je dobil sedaj gospod nadzornik Bezjak neko s svinčnikom pisano anonimno pismo, ki je pravo ogledalo nemške olike in nesramnosti V tdm pismu mrgoli polno vzvišenih besed: „Windische Rauber", »Lumpen", „Faloten", „Trotl", „Hunde" itd. „Marbur-ger Zeitung" naj nikar ne vpije, ker sama v svojo skledo pljuje. Če to ne bo zadosti, povemo „Marb. Ztg." še kaj več „čednosti" njenih pristašev.
š Ubogo Celje. Nemški listi so vsi obupani, ker pride v Celje za davčnega uradnika Slovenec g. S t e p i c , ki je bil doslej v Radgoni.
š Promoviran je bil te dni v avli graške univerze g. Simon Dolar.
š Mašniško posvečevanje. Premil. g. knezoškof dr. Anton Bonaven-tura Jeglič je podelit te dni v svoji domači kapeli dijakonat č. gosp. Frančišku Podgoršku iz St Jurija ob južni železnici. V torek pa be prejel imenovani gospod red sv, mašništva. Čast. gospod Podgoršek je redovnik misijonske kongregacije sv. Vincencija Pavlanskega.
Izpred sodišča.
Pretep v potoku. Alojzij Trzinar tramvajski delavec v Ljubljani, tega brat Tone in tesar France Čolnar se se ga prav dobro navlekli v neki gostilni v Depalivasi. Okoli polnoči sta Lojze Trzinar in Colnik spremila neko dekle domu. Ko sta se vra čala od njenega stanovanja, sta se sprla. Čolnar je najpreje Lojzeta Trzinarja z no žem lahko poškodoval, nato pa še zapodil brata Antona Trzinarja. To pa je bilo Lojzetu Trzinarju že malo preveč, pograbil je Čolnarja, ga vrgel na neki rob ob vodi, tako da sta oba padla v plitvi potok ,Depalšča". V vodi je pa odprl Lojze Trzinar svoj nož ter pijanega Čolnarja ž njim na veči krajih života opasno ranil Za kazen mu je bila prisojena 3 mesece težke ječe.
Slabo plačano zaupanje. Delavec Janez Stargar je stanoval pri zidarju Francetu Zlobeču v Boh. Beli. Imel je 180 K prihranjenega denarja, katerega je radi sigurnosti dal shraniti Zlobcu. Zlobec pa je neki dan z denarjem zginil, se pedal v Trst kjer je zidaril, konočno se je pa le posrečilo ga zaslediti. Zlobec kateri vse to odkrito priznava je bil obsojen na 6 tednov ječe.
V s t r a j e n tat. Bogomir Miklin v Prevalah na Koroškem doma, je služil pri Andreju Hermanu na Savi za mesarskega pomočnika Med tem časom je pa Miklin kradel svojemu gospodarju meso in denar, ter končno ušel z zneskom 209 K 82 v. na Solnograško, kjer je dalje kradel. Sodni dvor ga je obsodil na 6 mesecev težke ječe.
Kordesch pred sodiščem. Znani Adalbert Kordesch, ki se imenuje profesorja", „dohtarja" in Bog zna kaj vse, je bil osumljen, dajevTomčevi gostilni v Streliških ulicah, kjer se je dne 2. majnika t. 1. od pol 12. ure dopoldne do 5. ure popoldne mudil s svojo ljubimko Dorotejo Milost, izmaknil Tomcu iz zaprtega predala bankovcev za 130 K in srebra za 18 do 20 K. Ker ni bilo za njegovo krivdo temeljitih dokazov, ga je sodišče oprostilo.
Književnost In umetnost.
* ,,Marjetice". Uredil in založil Alojzij Merhar (Silvin Sardenko). To ljubko knjižico priporočamo posebno mladini kot primerno darilo za birmo ali prvo sv. obhajilo. Manjkati je pa tudi ne bi smelo v knjižnicah naših izobraževalnih društev. Kritika se je svoječasno zele laskavo izražala o knjižici in po pravici dela čast slovenskim bogoslovcem, ki so jo napisali. Pesnik A. Medved je zapisal v „Dom in Svetu" ob koncu svoje ocene : Tudi zunanja oprema je dična in dostojna lepe vsebine. Odraslemu bravcu kličemo : Tolle et
lege — če se hočeš prepričati, da naša hvaja ni pretirana. Mladini naročamo : Prosi sveje stariše in učitelje, da ti čim preje na ■ bavijo „Marjetice". — cena nevezani knji žici 60 v., vezani 80 v. Dobiva se v Katoliški bukvami.
Po svetu.
Velikanske dolgove imajo angleška mesta; največ jih ima Manchester. Manchester ima 400.000 prebivalcev, pa 21,519000 funtov sterl. dolgov; Liverpeol 18 859000 funtov sterl., Birmingham pa 15,113.000 funtov sterl. dolgov.
Največja trta na svetu se nahaja v dolini Karpinteria v Kaliforniji. Usa-dila jo je pred 61 leti neka mlada Španka Dona Ayala. Deblo trte meri pri tleh dva metra 54 cm v obsegu, ena korizontalna veja pa 91 cm. Trta pokriva prostor 1333 kvadratnih metrov ter sloni na 60 močnih kolih. Ta velikanska trta daje na leto ekoli 5000 grozdov.
Uspešna zvijača. V Kristianiji hranijo vikinške ladijo, ki je stara že več sto let. Norvežani so kaj ponosni nanje, ker je priča njihovih davnih slavnih pomorskih pohodov. Kar naenkrat iznenadi in razburi hladne severnjake vest, ki jo prinese 12. maja list „Aftenposten". In berejo Kristijančani, da je po noči uničil ogenj eno največjih svetinj norveških, vikinško ladijo. Na te popisuje list to nesrečo na dolgo in široko. Patelično vsklikne list: .„Komaj preteče pol ure in uničena je slavna ladja, ki je toliko stoletij kljubovala vsem nezgodam časa. Či-tatelji so prestrašeni. Kar piše list par vrstic dalje: „Edina tolažba pri tej nesreči je ta, da smo si ta dogodek od konca do kraja izmislili. Mi smo samo hoteli popisati, kaj bi se lahko zgodilo, ako se ladja še delj čaha tako slabo shranjuje kot doslej. Prosim® čitatelje, naj nam oproste, ker smo jih za nekaj časa ustrašili." Ta zvijača listova je dosegla svoj namen. Naučno ministrstvo je takoj odredilo, naj se ladja hrani na boljšem kraju in se jo popravi.
Vere na svetu. „Blue Book of Mission" priobčuje Statistiko veroizpove-danj na svetu. Na celi zemlji živi 1.563,446.000 oseb. Med temi je 558,862 000 kristvanov (protestantov 166.066.500, katoli-kanev rimskega obreda 272 638 500, pravoslavnih 120,157.000), 11,222 000 judov, 216,630.000 mohamedancev, 137,935.000 budistov, 209,659.000 hindov, 231,816.000 kon-fuzijancev in taoistev, 24,900.000 šintoistov, 167,069.5000 animistov, fetisistov, in drugih veroizpovedanj 15,352.000. Kristjani stanujejo večinoma v Evropi in Ameriki, a tudi po drugih delih sveta, isto velja pri judih. Mohamedanci stanujejo v Aziji in Afriki, delema v Evropi, budisti v Aziji, kakor tudi hindu, konfuzijanci in taoisti ter šintoisti. V Afriki so pa pogani.
Balkan.
B e 1 g r a d , 15. junija. Iz Skoplja poročajo, da se vedejo Albanci tako divje, kot bi hoteli pokončati vse Srbe kosovskega vilajeta. Ni dneva, da jih ne bi več pobili ali oropali. Turške oblasti to dopuščajo in načelnik pristinskih orožnikov Dže-mal Ali bej celo hujska Albance na Srbe. Prebivalstvo se je pritožilo pri konzulih, a brez uspeha. Srbski listi pozdravljajo, da je turška vlada nekoliko ugodila Rumuncem, in zahtevajo iste pravice tudi za Srbe, ki jih je v Turčiji poldrugi milijon.
Sofija, 15. junija. Poštni ravnatelj Stojanevic pojde v Carigrad, da sklene s turško vlado turško - bolgarsko poštno in brzojavno pogodbo. Doslej se je branila Turčija skleniti z Bolgarsko tako pogodbo, ker bi s tem priznala njeno neodvisnost. Zato se bodo pa vršili dogoveri ob navzočnosti zastopnikov drugih držav.
Kupujte
narodni l^elcl^!
flleteorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
15
16
Čas opazovanja
9. zveč. 733 8
Stanje barometra ▼ ram
7. zjutr. 2. pop.
734 0 7319
Temperatura po Celzija
Vetrori
Neb«
I g 2 S
+160 sl. jzah.
jasno
+13 5 sl. ssvzh.
+26-8
00
sr. jzah. dei. obl.
Srednja včerajšnja temp. +16'9°, norm. +17 8°.
Izjava.
Gospod Ivan Juvan, agent pivovarne Auer, ni upravičen sprejemati denarje za tvrdko.
pivovarna Auer.
Slovenci I
8ST Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov, ^gj
Zahvala.
Za ganljive izraze sožalja, krasne vence in obilno udeležbo pri pogrebu našega ljubljenega
Andrej čka
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebej še prečastiti duhovščini, p. n. gg. ravnatelju in profesorjem na c. kr. višji realki v Ljubljani, učiteljskemu osobju v Ribnici, rajnikovim součencem in ribniškim tržanom srčno zahvalo.
Ribnica, 15. junija 1905.
Rodbina Podbojeva.
Naznanilo in priporočilo.
Vsem prijateljem in znancem v Ljubljani in izven mesta si usojam naznaniti, da sem kupil staroznano
gostilno
no vogalu Floriinnskih ulic.
ki jo otvorim v soboto dnč 17. junija.
Tem povodom se priporočam slavnemu p. n. občinstvu za obilen obisk, zagotavljajoč najtočnejšo postrežbo.
1223 i-i	Rudolf Skulj.
Prva Kranjska mizarska zadruga v Št. Uidu nad Ljubljano
naznanja slavn. občinstvu in čast. odjemalcem, da se naj pisma in sploh vse listine 1203 3-2 naslavljajo samo na
„Prvo kranjsko mizarsko zadrugo v Št. Vidu nad Ljubljano".

1215 1
Vse vrste
1233 3—1
modnega blaga
radi konca sezone
po zelo znižanih cenah
priporoča
Ernest Sark, Dvorni trg 3.
Enonadstropna, novozgrajena
hiša
v Spodnji Šiški št. 22
ob glavni cesti, pripravna za vsak obrt, posebno še za gostilno in kavarno se proda takoj pod ugodnimi pogoji. 1221 4-1 Pojasnila daje lastnik Anton Štirn ravnotam.
Vabilo
občnemu zboru
gremija trgovcev y Ljubljani dne 28. junija 1905, ob 3. uri popoldne
v mali dvorani »Mestnega doma«.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelnika o delovanju gremija v letu 1904.
2.	Polaganje letnega računa za I. 1904.
3.	Razni predlogi.
V slučaju nesklepčnosti se vrši nov občai zbor dne 3. julija 1905 ravno tam, ob istej uri in z istim dnevnim redom, ki pa je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov.
1224	Načelnik.
lfozni red
državne železnice
veljaven od |. maja 1905.
Odhod iz Ljubljane. Proti Trbižu.
Ob 12. uri 24 min. ponoči osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, preko Selzthala v Ausse, Solnograd, preko Klein-Reitlinga v Steyr, Line, preko Amstetna na Dunaj.
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontebo, Beljak, Celovec, Francensfeste, Ljubno, Dunaj, preko Selzthala v Solnograd, preko Klein-Reirtinga v Steyer, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Fraocove vari, Praga, Lipsko, preko Amstetna na Dunaj.
Ob II. uri 44 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontebo, Beljak, Celovec, Ljubno, Selz-thal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Genf, Pariz, Dunaj.
Ob 3. uri 58 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno preko Klein-Reitiinga v Steyr, Line, Budjevice, Flzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Praga (direktni voz I. in II. razred), Lipsko, preko Amstetna na Dunaj.
Ob 10. uri ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak t ranzensfeste, Inomost, Monakovo (direkni voz 1. in II. razreda.)
Proti Rudolfovem in Kočevju.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj osebni vlak v Rudolfe vo, Stražo-Toplice, Kočevje.
Ob I. uri 5 min. popoldne osebni vlak v Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
Ob 7. uri 8 min. zvečer osebni vlak v Rudolfovo, Kočevje.
Dohod v Ljubljano
na južni kolodvor.
Od Trbiža.
Ob 3. uri 23 mi . zjutraj osebni vlak z Dunaja preko Amstetna, Monakovega, Inomosta (direktni voz I. in II. razreda), Solnograda, Franzensfesta, Linca, Steyra, Ljubna, Celovca, Beljaka.
Ob 7. uri 12 min. zjutraj osebni vlak iz Trbiža.
Ob II. uri 10 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja, preko Amstetna, iz Prage (direktni voz I. m II. razreda), iz Karlovih varij, Heba, Marijinih varij, Plzna, Budjevic, Solnograda, Linca, ■Stevra, Pariza, Genfa, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella a./S., Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca Smohora, Pontebe.
Ob 4. uri 29 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontebe.
Ob 8. uri 6 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Monakovega, Pontebe, preko Selzthala, iz Solnograda in Inomosta, preko Klein-Reiflinga, iz Steyra, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varij, Heba, Francovih varii, Prage, Lipskega.
Od Rudolfovega in Kočevja.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj osebni vlak iz Rudolfovega in Kočevja.
Ob 2. uri 32 min. popoldne osebni vlak iz Straže, Rudolfovega, Kočevja.
Ob 8. uri 35 min. zvečer osebni vlak iz Straže, Rudolfovega, Kočevja.
Odhod iz državnega kolodvora. Proti Kamniku:
Ob 7. uri 28 minut zjutraj mešanec » 2- j 05 „ popoldne „ , 7. „ 10 „ zvečer	„
. 10. „45 „ po noči le ob nedeljah in praznikih.
Dohod na državni kolodvor, iz Kamnika.
Ob 6. uri 49 minut zjutraj mešan g . 10. „ 59 „ dopoldne „ 6. „ lo „ zvečer „ i 9. * 55 „ ponoči le ob nedeljah in praznikih.
»ca* Berite v svojo lastno korist oglase, ki bodo prihajali na tem mestu.
1194 104—3
Vojaški koncert
se vrši
vsako soboto
v hotelu ,pri južnem kolodvoru
ob prosti vstopnini. —O—
Začetek ob 8. uri zvečer. Z velespoštovanjem udani
857 13-6	Lorber.

ISče se
duhovnik
ki bi opravljal na neki podružnici na Gorenjskem nedeljsko službo božjo. Dohodki so jako dobri, stanovanje s hlevom prosto, kraj romantičen, blizu postaje, prost vrt s sadnim drevjem; drugi dohodki po dogovoru s podobčino.	1201 3-2 Več se izve v uredništvu »Slovenca".
= 1/ellKo presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! K 500 komadov <
1214 3-2	,,.55
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec <ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3naprsni gumbi vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1-95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.	j
Trgovski pomočnik
mešane stroke, vešč slovenskega, nemškega in laškega jezika išče službe. 1204 3—2 Vstop 1. julija.
Več pove iz prijaznosti uprav. ,.Slovenca".
Preprodajalci popust!
„Andropogon
(IznajditeljP.Herr-_	mann, Zg.Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las katero ni mkako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in "81 8	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri gosp. f/QS0 P6fFlČiČ-U.
V zalogi imajo tudi ge. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu.
fS
Restavracija „pri Levu" 1S\
I^J ivtsittviaujči „pn JLCVU"
\ = prej Košenina. — Marije Terezije cesta 16.	=]J
Vsak dan večkrat sveže P^untigamsko marčno in bavarsko pivo.
Pristni cviček, razna druga naravna ter vina v steklenicah in raznovrstni šampanjec.
Izborna jako cena kuhinja
Velik senčnat vrt in prostoren salon za društvene veselice i. t. d. na razpolago.
Večkrat v tednu domače godbene zabave.	1220 10—1
K obilnemu obisku vabi najvljudneje
A. Kos, restavrater.
3
..Katolfika bukvama"
in
prodajalna, Katol. tisk. tfniJtoa1
v Ljubljani
priporoča nova oficijelna molitvenika:
Šolski molitvenik
po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 1'20; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več.
Večno življenje.
Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah.
Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 120, zlata obreza K 160; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več.
Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček.
1164 51—2
Samo 6 dni
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovem.
Kmetovalci!
Masti n
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje.
Le pod tem imenom, katero je zakonito zavarovana znamka, dobite zanesljivo pristni doktor pl. Trnk6czy-jev kranjski redilni prašičji prašek. Najboljši dodatek krmi, zdravo in dietetično sredstvo za pitanje. Ta zdravi dodatek krmi je dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Trgovci itd. dobijo popust. 1963 26-15
D 2
Zahtevajte pm nakupu
671 60-93
chicht-ovo štedilno milo
Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake š k o d l| i v e primesi Pere izvrstno.
z znamko

u
Kdor hoče dobiti zares jamceno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Varstvena znamka
se povsod!