MAV 13 1919
liha j* v«ttk d»« r«ao »•-
dflj i« prMBlke*.
iMued daily except Handuva and H o Udaru.
PROSVETA
glasilo slovenske: narodne: podporne jednote
LETO—YEAR XII.	^^fggggg^ggg CH1CAQ0. 1LL., petek, 9. maja (May 9) 1919.	_
PublUUa	dUtribuUd und«r p»r«n,t (Wo. \4B) ..t^ Wy tU Aet of Oclob^r «, 1»1T, .. IU. »d tk»	Ofll,« .f	By ,rd«r of Pr»«UU,t. A. S.	f^tm^fr
i,,ky2rtr STEV.-NUMBER 110.
Acopfm— for iIIIm at ap>ci*l raf of p—tag« pmiM far ta afcctUa 110J, Acl • Oal. J, I91T, •utborii.d Ju.« 14, l»lt.
VELIKA CETVORICA PRIPRAVLJA
POGOJE ZA NEMŠKO AVSTRIJO.
i
-----• t>......
VVilson že ni odobril italijanskega kompromisa. Nemci priznavajo poraz, toda zahtevajo doslednost Wilsonovih načel. Ententa si je razdelila nemške kolonije. Kitajska grozi, da ne bo podpisala. Prvi odnevi iz Berlina; v narodni skupščini predlagajo zvezo z Rusijo.
1'ariz. H. maja. — Nemški dele-1 je bila brili hI no vsiljena. t'as ji'
MIROVNA S0T0RI-
POGODBA.
(-STANOVANJE ZA RAZBURJENOST RADI 00-
v Vorsailk>Nii zbarujejn in r.i/m01 i*i\'Hjo mirovne poboje, ki n jih dobili včeraj. Pogodba je i i i t ji že včeraj popoldne poslana nunski vladi po, posebnem kurir-iu. ki je odpotoval z eroplauom v \\i iinar. Razume se, da je pogrni ha že \ rokah voditeljev nemške 11 'publike. Kazen pogodbe so nem šl i dclegalje odposlali ver dolgih .iepeš v Weimar in Herlin.
Velika četvoriea se je pridela diines baviti z. mirovnimi pogoji /a Nemško Avslrijo. Seji. se j«- vr šila v pariški "Beli hiši". Kot poročajo. je predsednik predložil \e<" kakor sto, na pisalnem stroju popisanih listov, ki vsebujejo njegove sugestije in ideje glede na teritorijalna in druga vpraša nja Nemške Avstrije.
01>enen] se poroča, da Wilson ni zadovoljen z italijanskim kompromisom, v smislu katerega bi bila Reka svobodna luka le štiri leta; Wilson ni odobril tega kom-promiaa.
I pjijo, da bodo nemšico-avst rij->ki problemi rešeni v enem tednu in potem pride t.a vrsto Bolgar-, >ka in Turčija. Amerik)! ni bila v njnrz Bolgarsko n^N Tlitft.tfiVlt kljub temu se bo udeležila mirovnih razpravljanj v kolikor se i i > r jo ameriških interesov.
I/ Ženeve poročajo, «!:i je dele-"a« ija Nemške Avstrije že v Svi i i in raka dneva. l<o bo Kinela odrinili v Versailles. Vodilne glave delegacije so dr. Klein, profesor l.ammarsch. profesor Lanu. Pfleu vel, Ludgomnnn in Sviiiiger.
Italijanski delegat je. ki so v če raj prihiteli v \'ersailles zadnji nip pred izročil vi jo pogodbe Vcmeeni. so danes videti zelo za posleni. Orlando je že imel kon-tereiiro / \ViUonoiu odkar je pi i <1 nazaj v 1'ariz.
\Vilson j«* prejel mnogo resi it k. m t je dosegel, da je prišel kove mini lige narodov v mirovno po •."ulito. Ko se je \Vilson • <"eraj po poldne vračal iz. Versailles v l'a ii/ so ga med potjo pozdravljale vlike množice ljudi, toda on je • il /elo zamišljen. <Joto>« je pre inišljeval besede, ki jih je izgovoril načelnik nemške delegaeije v palio-i Trianon. Ko mi ib.iali NN • • mm pred odhodom i/ Versailles. •i i mi \eniei pripbivljcni sprejeti
prišel, da poravnamo račun. \ prašali Me za mir in n.i smo priprav Ijeui zanj. /daj vam hočemo izročiti knjigo, ki vsebuje naše pogoje. Imeli boste čas in prilož-nost. da pogoje skrbno pretresate. \'se bo urejeno, kakor se spodobi med civiliziranimi državami. Ako potrebujete kakšnega pojasnila, vam ga radi damo, ampak reči moram, da ta. druga versaljska pogodba nas je stala preveč in zato smo vzeli \ obzir \«» potrebne g "'"iieije. dii bo mir res stalen.
l'o našem zaključku ne bo ust-menih razprav o pogojih. Ako i-majo nemški delegatje kak ugovor. ga morajo predložiti pimne-no. I'elnajsi dni časa imale za premišljevanje in za iskanje pojasnil in ko v tem času predložite vaš odgovor, vam bo naš vrhovni svet pismeno odgovoril koliko časa imate, \ katerem p >dp'šete ali z.avr/.ete pogodbo."
Clemeneeau je govoril francosko. Nekaj hipov je vladala muc na tišina. Nato je pjčusi vstal grof Broekdorff-ltranlzau, načelnik nemške delegacije iu odgovori^ je s iresočim glasom v ne^či-
"(Gospodje! (iloboko se zavedamo vzvišene naloge, ki nas je pri peljala skupaj, da naredimo tra-ij jen mir. Zavedamo se tudi, v ko liki meri smo poraženi; vemo, da je moč nemškega orožja si rta. Za vedamo se dalje sile so v rušiva, na katerega smo zadeli tukaj. Slišal smo tudi strastno zahtevo, da kot premagalei moramo plačati zmagovalcem in prejeti kazen, kale-to zaslužijo oni, ki so krivi.
(►d nas se zahteva, da se izpo vemo kot edini krivci, ki so po vzročil vojno. Taka izpoved iz mojih list bi bila laž. Ne branimo se priznanja, da je velika vojna prišla kakor je morala priti. Sta I išče bivše nemške vlade na mirovni konferenci v Haagu in nji
Nemčija iag-ubi v Evropi 43,747 kvadratnih milj oxemlja, v ko lonijah pa 1,027,820 milj, sku paj 1,071,567 milj.
Mirovna pogodba, katero je dobila Nemči ja \ sredo \ Ver«aillesu. je največji dokument te vrste, kar jih pozna zgodovina. Šteje o kroglo M0,(NM) besed in tiskana je
v	obliki debele knjige in sicer paralelno na vsaki strani \ angleškem in francoskem jeziku Knji ga. ki je razdeljena v lf> pogin
vi	j. predstavlja delo najmanj tisoč ekspertov, ki so s pomočjo
nehrojuih komisij delali neprenehoma zadnje štiri mesoet. Pogodba še ni bila objavljena v celoti, pač pa le oficijelni sumarij ali obširnejši pregled vneli toek, ki je bil prečitHti na plenarnih sejau zavezniške konferenco in na sestanku z. Nemci \ \'ersaillesu. I/, tega stimarija povzemamo sledeče glavne st vari:
Na prvem mestu pogodbe je "Predgovor," ki se glasi, da na e-ni strani so Združene države. Ve lika Britanija. Francija, Italija in Japonska kot pet zavezniških in pridruženih velesil in dalje so tem velesilam pridružene Belgija, Bolivija, Brazilija, Kitajdv.i, Kuba, Kkvador, (trška. <Jvatemala, Najti. I led jaz (Arabija), Honduras, Liberija, Nikaragva, Panama. Pe-ruvija, Poljska, Portugc.lska Kuni unija, Srbija. Slani, (Vhoslova-kija in Crugvaj dočim je na drugi «trani Nemčija.
Nalo se nadaljuje: Z or.iroiu na lo. da je tedaj nemška cesarska vlada naprosila pet zavezniških in pridruženih držav za premirje dne 11. novembra 1!MH t nanfe-nom, da hc sklene mir, i t ker so zavezniške in pridružene države enako želele, da se konča vojna, ki izvira iz vojne napovedi A v stro Ogrske Srbiji dne '.'H. julija IMI4. vojne napovedi Nemčije proti Uusiji I. avgusta PH4. vojne napovedi proti Knneiji av gusta l!H4 in iz invazije Belgije, ter da se sklene trajni mir. V lo svrlio so pooblaščenci zavezniških
PROLETARUAT.
Prolitaraki hum posestniki i^ra jo «voJo i«ro dalje.
LBG18LATURA NAJ ODLOČI
N«w York, N. Y. — Visoke sla narir.e so poviročile. da Ijudmvo prfhivn v šotorih, v barakah iu cerkvah,'kajti župan ne more legalnim potom prisiliti profilar škili hišnih posestnikov, da /ni iajo stanarino.
Komisar llirshfield je sicer -zagrozil, da poviša davek profitar-»kim hišnim posestnikom v pro porelji x stanarino, ki ju pobirajo «ki strank. Tudi to sredstvo ne more zadržati hišnih posestnikov, da ne bi povišali stanarine ("'e se na pr. poviša davek, lahko hišni pMestniki povijajo stanarino. Ta igni se lahko ponavlja, dokler ne bo stanarina tako visoka, da jo sploh nihče ne Im mogel plačati V nduolem tednu so zaslišali hišne posestnike iu stranke. Zaslišanje se je vršilo pred odsekom ob Čin*kega zastopa za ljudski hla-fOrtttu. Sprejeta je bila renoluei-ja, da se naj skliče legislatura k ixredtiemu zasedanju.
Nathau Hirali, bivši posestnik in remljiščni trgovec, ki je predsednik županovega odbora, je izjavil, da bo lahko l.2<Mi na cesto postavljenih družin prebivalo v melodisiovskih cerkvah. Te žrl ve lišnoposostniškega profil ar*! v a bodo sedaj imele zadoščenje, da bodo lahko oh nedeljah poslušale ruetodlstovske pridige, čeprav ne pripadajo tej cerkvi. Iz. zdravstvenih ozirov se ne more nihče stri-n jati, da bi ljudstvo prebivalo v cerkvah, kajti cerkve niso bile zgrAjene, da služijo ljudem t* bivališča. V cerkvi lahko l.iudje stanujejo za silo po en dan ali dva, nikakor pa ne morejo poslati čer k ve trajna bivališča ljudi.
Duhovni imajo tudi <voje mnenje o tej akciji. <>ui menijo, da so cerkve slaba zamena za stanovanja in taka akcija podpira le profi'atske hišne poMestnike
"('*>. so v mest ii take razmere, da profitarji lahko z irsiljevalnl in pridruženih držav sprejeli in'"«' metodami pripravijo ljudstvo
GODKOV NA 1. MAJA.
V političnih krogih disputirajo napade na sborovalee na 1. maja.
ZAKAJ JE BILO V MIRNO?
ANGLIJI
predložili mirovne pogoie in Ita dar stopijo pogoji v veljavo, pre nehajo sovražnosti in vse omenjene države obnovijo oficijelne s*i ke z Nemčijo.
Prvo poglavje.
V prvem poglavju je ustava lige narodov, ki nalaga državam
•	ir.»\na načela, ni rekel nič. tem
le ttcnniizRnil 7. mmnTri. knknr I m mu je vseeno. Itcrlin, H. maja
•	/c slišati prve
jo in ima vsak čas pravico poklicati Nemčijo na odgovtir, če bo kršila nevtralni pas u.< desni-hira
m um v tragičnih dvanajst ih j mnoge Apecijelne dolžnosti poleg dneh v juliju IMM so gotovo pri splošnih. I.iga nadzoruje Nemci pomogli <lo katastrofe. Tf»da mi energično zavračamo tožbo, da je nemško ljudstvo, ki je bilo pre pričami, da Nemčij« vodi obramb ni Kene. Liga imenuje tri izmed no vojno, edino odgovorno. Nihče , petih članov komisije, ki bo u ne more reci. -In je Vojna prišla le pravljala Samsko dolino; dalje zato. ker je bil umorjen avstro o | imenuje komisarja za mesto Ban grški prestolonaslednik. Impcm zig (<Jdansko) in uredila bo po I i ze tu vseh evropskih držav je v I godbe zadnjih -*>'». letih kroidčno zastrti-11)anzigom, pil mednarodno sitnarijo. Kk
Washin,gtoii, D. 0. Napadi nu /borovalce na prvega maja iu raani nemiri iu pretepi, ki so se vršili omenjenega dne, so napravili na tukajšnje politične kroge vtis. tako da razpravljajo o njih. Nekateri naradujaki se sicer ve sele, da so bili razbili socialistič ni shodi in pohodi, toda boje se, da nadaljevanje takih napadov lahko končno pov/roči resne protinapade, katerim bodo izpostavljene i udi promiueutne iu bogate družine. V naprednih političnih krogih obsojajo te napade, ker vzbujajo najnižje instinkte ulične drhali.
Nekateri napredni politiearjl pravijo, če se bo še nadalje vsa kdo ouietal / besedami 'anarhist' in ' boljAevikki zahteva zboljšanje svoje delovne me/de, ali da se iKpuste politični kazueiiei, le-laj uazadujaki ustvarijo rami« re, v katerih ni več varno človeško življenje.
Not o ri Čn a "bombna zarota", pa če jo je izvršil pristiiilkuen fa ualik ali najemnik dimnikarskih baronov, dokazuje, kako nevaren postaja položaj v vsaki deželi, če uazadujaki . priporočajo terorl zem.
Danes, ko so došla že poročila i/ vseh krajev Združenih držav, je jasno, da vlada in delavci niso zakrivili izgredov na prvega ma* ja, ampak da gredo ti izgredi na račun niizet,lnjaške«a in litijska jočega časopisja v službi še bolj na/adu«aških podjetnikov, ki se radi maskirujo s patrioličnim plaščem, da služijo svojim ilite reso in.
Mnogo vladnih uradnikov je bilo na Angleškem, Tam so videli, kako mirno mauilestira anglc ško delavstvo za svoje pravice, Kadar v Angliji mnnHVstirajo delavci, je seveda na mcNtu tudi policija, da brani delavce pred na padi podivjanih uazadiijakov. Ti uradniki se sedaj zgražajo nad Vprizorjenimi napadi na mirne zborovalee
Siibalterni uradniki v vojnem departmeutu soglašajo, da w ka zuiije vsak vojak, ki razdira mir ne shode iu hoče s silo vsiliti r.bo rovaleem svoje prepričanje.
LETNI STROŠKI ZA ENO DRU2IN0.
Družina potrebuj« $2.MHK) na leto aa svojo prehrunittv.
Waahin*ton, D. 0. Vladni preiskovalci so prouašli, da ame riška družina potrebuje povpreč. no na leto fJ.ftM), da se pikšteuo preživi. <Vne življeuskim potreb šičnam ne padajo, ampak rasle jo. To niso izmišljotine, ampak so dognaue reči po vladnih uradni kili.
Med družinami, ki imajo tlo M->1MI letnih dohodkov, jih je malo, ki lahko denejo na stran do slo dolarjev skozi celo leto Nekatere lake družine prihranijo na leto petdeset dolarjev, večini družili pa ne ostane rdeči cent.
Šiiridcset odstotkov od družili* škili dohodkov gre za Živila. Za oblek« gre Ifi odstotkov, sianari no okoli 14 odstotkov iu za svitlo Im pet odstotkov. Ta proračun je objavil delavski deparliueiit na podlagi dognauih faklov.
Kako visok je družinski proračun, dokazuje preiskava, ki je hi* la uvedena pri |»et slo osem naj stih družinah v Nevv Vorku.
Povprečno pride na vsako dru žil »o 411 oseb iu stroški m» sledeči:
me<i svobodnim mestom Poljsko in Nemčijo; aranžirala bo mandatom! sistem
V Nemčiji i pnMZivna politika, ki se ni ozira za upravo nemških kolonij in iz liceve cčeru j j |a na p-avice ljudstva, da bi bilo vedla plebiscil prebivalstva v je g a zborovanja v \'< rsaillesti K„„,0 odločevalo o svoji usodi, je | krajih nemško-lielftijske meje. do •htofer. eden votlilelj« v socia 'ii'ne stranke I večinske frakci ie danes zahteval v narodni
ih domove, tedaj morajo mestni uradniki nekaj ukrenili," je re lu-l rev. Samuel Shulairu, ko je i komentiral ljudsko preseljevati je v cerkve. "(V cerkve od pro svofa vrata goslačem, tedaj igrajo v ro ke stanariuskim profilarjem.
Taka je zdaj situacija v Nevv Vorku. Ljudstvo bo prebivalo v cerkvah, barakah iu šotorih; pro lit a rji se smejejo v pest in pobi rajo visoko stanarino, ki je oderuška.
1'eprav mestne kapacitete govo
re. da se profilarjem po obstoje j N«W York, N Y, - lir. <leorge čili poplavah ne more do živega. W Kirehvve.v, ravnatelj zveKiie lahko mestna uprava tako trdo službe za posredovanje dela. vidi. prime profiiyjrske hišne posestni da bo položaj slab še sko/i dva do ke. da kmalu prenehajo z navija '»rl mesce »je le v New Vorku. am
inak atilošiiu v Združenih državah - , „.. ... .	Po njegoveih mnenju *e položaj
STAVKA BRIVSKIH POMOČ I ue zboljšs do jeseni, ali še celo do
BREZPOSELNOST V NEW
T0JUCU.
princ
t|»š« ioi. da nemška vlada takoj mi iic premirje / boljševiško v la lo \ Moskvi m stopi •. zvezo «« so Je t s k lini voditelji Hosije \ e'il lei nemški ga časopis ju odolirav n 'ii korak.
Nemci zahtevajo Wil onov mir
Versailles. s niaja	Ali '»o
\«m. ija iNKlpisala* 'I o j«- zdaj 1 • ikii vprašanje, ki potuje od n«'
lo llsl
I/ v<-i-rajŠMjegii na-topu nem - t»i lelegatov \ pabo-i Trianoti
■	"».iri imi i i o v ji Nemčija po
urciiko medicino ri iuslpisn /agotov' je 11 mi M' 111 bi-' ' i mcimi.io je na \'*«raj»or l c, ni-' i »eji oiigovi.fll Nem
■	- ■»lede im krat kun jjovorom
'.M,|,«,iljc potrbln« » ui \''H' • • /.n g<<»l oIm* «ed no oi < ii 1 ' * *«-I »ni »o iio.iti fMM»bia*č#MM i
i tri maliii dfžav i<i »o mr •>> i. j'uj huy\n,t \ \ojru, '.a'«-*« nam
•s I a bolezen, ki je obratno po vzročila vojno	i vzhodni ter zapadni 1'ru-iji. Na
o ruski .......ilizaciji so dločali Malje bo liga reševala gotove go
I militiitisti, ne pa državniki, k. ni^nodarske in finančne probleme niii lahko poinvnali stvar, .lavno,	Dru«o poglavje
NIKOV V BRONXU	zime, On meni, da <m* podjetniki
New York, N. Y - V Bron*u do lega ča«a pripravijo /a pro so /aAtrajkali brivski pomočniki v idiikeijo izvoznega blaga V /ad itn Sasr, Šlezv ig llolštajnu in j Vs(,}| |>r|Vnl<*Mh, katerih gospodar njih tednih je nastalo nekakšno
li niso |hkipisali pogodbi z orga-1 ravnovesje v industrijah Po
Živila Obleka , . Stanarina , , ,. Kurjava Iu luč
Pohištvo.....
Itazni i roški ..
(1401)2 ifrltitf 214.62 i »4.lo M :ifi •2H4 :ir»
Skupaj.........,.,$ AOH.tttt
Ta tablica pokavuje najnujnejše potrebščine, 'če pa prliteje jo še druge potrebščine, je jasno, da družina ne more izhajali, če nima na leto IU.AOO dohodkov.
Preiskava Je dalj* dognala, da so družine, ki so Jih obiskali vlad iti preiskovalci, prihranile pov-pieČno na leto le 4C10.H7
Pravijo, da so iievilke najboljši dokaz, ki se ue da utajiti, ker številke ne laiejo. Po tem dopri nešenem dokazu potrebuje drufi na, ki sestoji iz malo tii.inj kot pet oseb, na leto dva tisoč pet slo do larjev, da «e poAleiio prehrani in ue trpi pomanjkanja. Družina « takimi dohodki ue more mislili na prihranke, kar nam zopet govore številke, ki so |1h sestavili vladni uradniki.
Koliko delavskih družin pa ima take dohodke? Takih driiliu je prav malo, ker Je malo delavcev, ki zaslužijo nad dva lisoča dolar jev na leto. CV so v družini otro ci že lako odrasli, da I udi delajo, so se povišali I udi živtjenski tro ški, ker morajo siarži skrbeti *a obleko Iu nadaljuo šol .\o izobraz
bo
OdrHŽČeld otroci potrebuje ju
boljšo in dražjo oblekli, pa tudi njih potrebe «o večje kol malih otrok <"'e delavčevi otroci delajo, lahko delavec ravno lollko misli na prihranitev, kot če so otroci niajlinl^Zaslužek otiok gff /n po trebi otrok.
V tem času splošne draginje »II širno veliko govoriti, da je treba znižali cene raznim pioduktom Pri takih prlporočllHl ne pa poja vi vprašanje, kako naj delavec D haja iu prehrani svojo družino, če
nizaeijo brivskih |Munočnlkov, Kireh«eyjevih bi*edah to piHii« -e mu zniža mez^la, ko ne more l/
Brivski pomočniki zahtevajo'ni, da se preje odpustilo več i|r !/nižanje delavnega časa In pov I i lav cev vsaki teden,' kot si» jih
mnenje \ uasprulnih državah 'is« dol/i dol i/e v r- e zločinov; pri znavaino krivico, ki se je zgodila Nismo prišli semkaj, da bi omilili odgovornost' tistih, ki so vodili vojno politično iu gospodarit-o, iu Iu bi tajili z.liH-ine, ki bili mor da storjeni napram ljudstvu Po navijamo, kar je bilo izrečeno v
nemški divavni /borub i že v za | n.no .'»msi štirjaAkih mi'j in Bei j d nem tridesetega aprila četku vojne "Bi giji <e je zgodi	,\\ti mnjhuR distrik'* meil
|„ kr i v i* .* m to kriv i-o lio.emo (jiksi inburvuii in llol<*«wlijo, ki R POLETOM PREK A T LAK TI
1 merita ■J*- »nrj«škili milj	KA ftE Ml VlO-
Nemčija inlstopi Polr^i južiu. I TrfpuMjr, JI f V torek je 0tuwa, Can \ lil.js-mer Hte vzhodni konec Hlflftije / « »|»|m-iuoi».
Iiajatl s sedanjo mezdo, o kateri nekateri podjetniki kri^e, da je visoka Seveda, tisti, ki priponi čajo. naj ne zniža delavska me/ da, ne ruMijii lako dabč, da bi preliiMli lo vprašanje Sami ne Ir pe jMoiiaujknuja. upogbda v sori
Sledi siiuiMrij usi n v e lige uaro ' ,, mezde. Po novi pogodbi %o| sprejeli v delo zdaj pa (»odjetni
dov. njene funkcije. *-krelanjal, brivski pomočniki upravičeni do	ki na»tavljo več delavcev vsaki
med mi rodna zbornica jo meddr- j ,j#.v |<rH|nih praznikov Po no	leden, kol jih odpuste Br Kirch
državni hm t določbe /a prepreč« ' v, rrM*jr^fni lestvici zahtevajo za de	wey eeni število brezposelnih de
nje bodočih konfliktov, uveljav „|, m,lKitah in nedeljah »II in	laveev v mestu na slo ti»oč, dru
Ijenje pogodb in '♦filošne dotočtie ,„.1,1^1 odstotkov provizije kol	gi p<i trdijo, da je v New Vorku alne rs/mere nimajo, zakonov, ki
Tretje poglavje.	minimalno tedensko mew|o pa	do dve sto ti«»č ljudi bn z dela |učinkujejo v go»|Midar»t vil člo
NKMŠKK MK.IH Nemčija rJr» in |M'i»leM-i isUtotkov provi	_	vefike družbe ne poznajo, in tako
odstop. Franciji Alza-ijo in l^i *.je Stara pogmlba je potekla z	mimiaAi uv !	h"r	rt» ,rr
STKFANSON PRIF0R00A RE ,	(,r, V(lktl (||M(|„ T<l y
DITI SBVKRNEOA JELENA
IN GOVEDO
vred. ve. ji del Poznan J-Ke in m
po'a vrat•
Pod; Neoi.-ija * t a s«'iia /ukrivi In xn;oo N ■>;• »a fližava zna za de jN 11ii t nj.li ' iud; ki jih najbolj	. _
<|r/n 1 • <ao 1 ob/alujejo Nr bomipadno Prusljo. * iriia4kih ki nasedle na peščeoine \	to t;nie *red
'mi^le. ,1 prvgr.i.i. proti pr».«re „,ilj v/hmlna Pru-ija .H.taoe o rek je bilo v I lik i zasidranih	de ifi.veda Na In uačj,, 1 lahko iz
1i,„c fiM opr.mrjam na ;«• kietumsen^iiii uemikt 'tJo:>t.. ladij, ki bodo Mnlelmale	pri rabijo ogromni pašni 1 I (i •• se
ilnino ne porabi j te. Nemčija izgubi stj\eret,o»| nad prekoee»n«kem |»otetH.	j4»j tJOClI
Vreme je bilo v torek silno	sla . gov i sodbi
bil zopet odložen pole. prek Al |fatUMin, o«' ve4kl inlk riv »telj, pri lairtika ko so se vrnile tri ladje poroča, da se v sevei ii Kanadi
•eveniegn jelena In
edina modrost, ki jo znajo |M»ve 'dati Ali lako modrovanje ne dt ži, ker je bre/ v»ake podlage Kaj u številke, ki jih ji obelodanil delavski departmeil, po<»ajnjo la ko jasno sliko o IBIJeiiskrni poln /ajo, da «e laka modrovanja ne zuaoičev razblinijo % prazen nič

tm|«i»*'4 4'« ajfc . v se\erni Kanadi ši
/ahtev .ste i h i
»» na premirje Vrelo - a* je še*l j«eveniov/h<eluim kom em vzhod	.
......... prrt\,ttt «mo dobili ir.,ne Pnnije 40 š'irijai«ih milj -e	im, vihar je tulil iu morje je gna	{do 'JiHMUfft 4lirja*kih milj do O,nago iu
> | iBaij. na 1 str, 2 kol )	* lo velike valove.	brih pafaiftov.	M hladnO
VREME
(Dalje .is str , 1. kol.)
okolna \e»t alno, Keviini vetrovi.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE narodne popporut jepnotfc LASTNIMA SLOVENSKI NARODNE podfobnk j1photb
mm mm dopisi.
Cmm ofbuov po dogovore. Rokopisi — »e
Naročnina: Zedinj.no država (irv.a Chicago) la Canada $4.0« Mlleta, t'/ 00 za 1*1 l«t» in $1.00 za tri diimc«; Chicago »6.60 na loto, f*.T» aa pol
Uu, |1.40 *a tri nu-Mtct, In ta iooaamatvo $7.00.	______
N««ior m r^ br im itiki UsUmt
"prosveta"
2067 s«. l.w»d»u avmm, Ckicogo, lUteoto._
"the enlightenment"
Orgaa iko složni« n»«1oim>i bwfit SocUtjr.
ows«d bj tl«» Slovnic n«u»mi B—ffat Sodoty.
Adv«rtinlnif ratc« on agreemont.
Ckirago
SoWriptlon: United Btatos (*xeept Chieago) and Canada 94 por jear; igo $l>.Hi, and for«ifi rountrioa |7.00 por y«»r. __
ai
i>«iu.n * ul.lrp.niu «. |»r. (April 15-10) polog	!■.•»* i«
pomoni, d«	jo • »•«* dn*von. potekla noročnino. Poaoflto jO pr»»o-
ciiii«, ti m •• v a m no uiUviliil.__"TTTTrB_
vzroki za naraščanje zločinov so v socialnih razmerah.
(Nadaljevanje h 1. strani.) verno <mI reke Alemel in narl in-temaeionaliriranim ozemljem o-krog ttoanakega (Danziga) v ob-segu	kvadratnih milj, dalje
izgubi suverenost na/l dolino%it ar obaefu 738 kvadratnih niijj tneu zapadno mejo Ha v a rske in južno-vzhodniiu koncem Luksenburga. Internaeionalizirana pokrajina o-krog Danziga obsega ozemlje med rekama Noga t hi Vish>. Prebivalstvo južnovr.hodne iretjiiie Prusi-je in v krajih ob Visli, JJ7#f> kvu dralnib milj, naj k plebiscitom oJ loči, kam hoče spadati; ravno t.i-ko naj <Mllo/*i prebivalstvo v delu ftlezriga, kt ol»*eg« 27K7 štirija-škili milj.	%
HKMil.JA. — Nemčija mora o-dobrili rrfzveljavljeiije |H>godb z Jiclgijo )<*la	ki so ji Jam-
r§U» nevtralne«! in odobriti mora vhp nove pogodbe* h katerimi zavezniško in pridružene države na Idomcstijo stare. Pripo*nati mora J popolno suverenost llelgije nrd opornim ozemljem v Moresnetu in nad dolom pruskega Moresneta in se odreči vaem pravicam v prid Itclgije do okrožja Kupen in Mal-medy. Prebivalci v teh krajih imajo tekom Centih meescev pravico do protesta vsled promene njihove vlade, toda zadnji odlok ima liga narodov, ki bo uredila v podrobnostih meje in drugo regulacije, kar se tiče teh krajev.
LlKKUMBriiO. — Nemčija preklice vse pogodbe z veliko voj-votlino Luksemburško in priznali mora, da Luksemburg nI vež del nemške earinake /veze; odreci se mora vsem pravicam do ondotnih železnic, pri/nnti, da Lukscmbiir-ška ni več nevtralna In podvre'i se mora vsem določbam, ki jih sklenejo zavezniške in pridružen« države z ozirom na to deželo.
POZIV NA SEJO.
MILWAUKEE, WIS — Tem poten poživljam vse zavedne Sle venoo, katerim je le se količkaj
mar svoboda in prostost naiih rojakov v starem kraju, da se ude leie polnoštevilno seje okrajne or gfaaizacije it. 4. JEZ, katera se vrli v nedeljo dne 11. maja 4. 1. dopoldan ob deveti uri. v Iliri a dvorani.
Na tej seji imamo veliko zelo važnih točk na dnevnem redu in radi -tega je želeti, da *e udeleže viti člani te okrajne organizacije in nečlani, sploh vsi Slovenci. Rojaki, ne bodimo bojevniki demokracije samo na jesiku ampak tudi v srcu in pri našem delovanju. Delajmo z vsemi močmi za u-resničenje prave ljudske in naro dne svobode.
Za okrajno or«:. 51. 4. .IRZ Frank Puneer.
0
Opomba ured. — Za Četrtkovo številko prejeli prepozno.
Skoraj vsaki dan .slišimo stokanje mehanskih fili-strov v dnevnikih, da se zločini m nože in da je treba nekaj ukreniti, da se število zločinov zniža. Na taka stokanja pridejo odgovori, da se bo nekaj storilo za znižanje zločinov, protizločinsko sredstvo je že iznajdeno, toda vpo-rabiti ga ne moremo, ker naši oblastveni organi ne ravnajo pravilno.
J'o takih jeremijadah in samohvalah se izvoli komisija, ki preiskuje vzroke zločinov, da pronajde sredstva za omejitev hudodelstev. V tako komisijo so navadno imenovani ljudje, ki imajo najmanj zmožnosti za ta posel, ki niso nikdar študirali socialnih razmer in se resno potrudili, da spoznajo prave vzroke za množenje zločinov. In pr» dokončanem delu pride komisija s takimi priporočili na dan, da bi se jih sramoval vsak navaden policaj, ker se
zaveda, da ne prinesejo uspeha.
Taka komisija je bila izvoljena tudi v Chlcagu od l-KVl mm RBNK. r- Kako,
,	t •	___i je do oeeno v militarisUenin klav-
trgovske zveze. In njena priporočila za omejitev zločinov? j^ ^ ^ |u> smr NpMM,ij„
imeti v bodoče nobenih trdnjav niti vojaških čet v pasn 50 kilometrov vr.hodno od reke K ene; v tem pasu se ne smejo vrftiti n^^>»eni*v^»•', jaški manevri niti nobena mobilizacija. Ako Nemčija prekvfci terokoli teh določb, se bo krfiitev smatrala za "vojni aki" proti državam, s katerimi je podpisali.*, mir." .
ALZACUA IN LOFKNA. -Nemčija prizna, da je storila Franciji krivico leta IsTI, ko jc a nek tirala Alzaeljo in Moreno in zdaj povrne Franciji obe deželi z lavno tisitimi mejami kot so bile Irta IHTI. Obe deželi morala biti prosti javnih dolgov od dneva podpisancRa premirje. Nato jc podrobno določeno, kdo ima takoj pravico do francoskega državljanstva in kdo si lahko pridobi državljanstvo v treh Je*ih. Med /.adnje spadajo Nemci. Vsa javna in privatna posest bivših nemških vladarjev v Alzaciji in Loreni poslano |Kisest Francije brez kredita ali plačila. Francija vzame nemške železnice in vse koncesije glede tramvajev ter mostove n<i IJeni .katere mora oskrbo Vftt i.
WAUKEGAN, ILL. — Tem potom pozivljem vse zavedne Slovence, kateri imate le še količkaj čuta za svoje rojake v stari domovini, da se udeleže polnoštevil-no prihodnje redne seje okrajne organizacije JEZ it. 14 v S. N, domu v nedeljo 11. maja t. 1. ob deveti uri dopoldne.
Slovenci, poživljam vos, da se udeležite te seje in na ta način
JUGOSLOVANSKO REPUBLIKANSKO ZDRUŽENJE,
. t	larrteTalnl odbor;
Auguat Avita, Mary Aut«, Juraj llotajtk, Piliji Godiaa, Prmk K«rit Martin V. Kon4a, Etbin K-riotan, Juraj Kutarrao, Tomo Laikosi.', C|u ■tskovU, Matt Pogorele, JanJto N. KogHj, W«. rum, Kikola »taki*, antun j Torbovee, Jote Zavertaik.
Nadsoral Odbor:
Ivaa Kreiiif, J. Kvarti*uJo*ko Ovou.
Finančni Odaak: Filip Oodina, J. Kukovae, A. J. Terbovee, Jože Zavertaik.
TUkoml Odaak: Etbin Kriatan, Frank Keržo, O. Miotafrtrrl«, Jože ZaTortni%.
OlaTBi urad:
A. J. Terbovee, glavni tajnik; A. H. Skubie, pom. tajnik; Pilip Oodiu blagajnik.
Centralni Odbor: F. Aleab, J. A. Ambrožih, L. Benedik, P. Berger, JoeLplua Birlif, p. V. Cainkar, P. ^erne, Tominlav.čiaek, P. Doliaae, Jo«. IHirn, J. EnariKi, j. ).;r.' ton, A. Plander, j. Prank, J. Pritx, J. Plere, P. Oorenc, M Gorlnfe k, J. (Jo^uL P. Oottlicher, J. Govekar, P. Jnkfto, Jo«. Jovan, J. J. Judnitfk, M. Jufka, J. Kalan, S. Kav^i(, Kmily B. Kenig, J. Koblnr, P. Knobavar, A. Kodrieb j Koklieb, L. Kraftnu, A. Krl/.muJ»ii^,, J. Kunatelj, A. Lipif, L. Lotrj«', ,1. Mi U. Mentonv, I. Molek, T. Motz, J. Oblak, I-. Pefenko, .T. Petomel, a P. Bataje, J. Betelj, A. Blabe, J. Selifckar, P. Ropteb, A. H. »kuhi«-, fj^' A. Suler, J. Ter^ek, J. Ter^elj, L. Truger, M. Vorbov<y, A. Vi<lrieb, »'La*. ■el, F. Zaitz, Ckaa. Zibert, a. Zornik, P. Zvanut. • '
Olaaila:
Mogefnik: 0a$; tednik: Proletaree; dvotednlk: Glfla Svobode; dnevnitl; Proaveta, Enak oprav oet, Glas Naroda.
X 8. R. z. prldruiene in obiavlieno centralizirano podporne organizacij« Rlovenaka Narodna l'o<lponaa Jcdnota (priblifcno 18/tOO člaapv); Jug^alo-vnnska Katoliška Jed<nota (približne 8,000 članov)} Slovanska Delavska porna Z veza ■ Dr. Sv. Barbare (približne 4,000 članov); Slovenska 8voWlumi »dna Podporna Zveza (nad 5,000 članov); Jugoelo^noka Podporna Zveja HIoju (priblUno 2,000 članov).
Vsa pimna in denarne poiiljatve naj ee poiiljajo na sledeči nailov.
ANTON J. TEBBOVEO, 3637—3641 W. 26tb St., OHICAOO, ILL.
rojaki v starem kraju, ki so v nevarnosti, da so zopet zasužnjeni od imnerialistične in grabežljive politike aneksistov. Ves slovenski narod se nahaja v najboljkritič-nem položaju.
Tajnik.
zopet delo. Na ta način so delavci vedno ednako, kar. zaslužijo in pristradajo. ko tovarne obratujejo s polno paro, porabijo potem, ko jih za^ne družba odfcltn Ijnti. In
pokažite, da vaAe srce še čuti zr~fHokatPri so% navadno že v taki
stiski, da vprašajo za vsako se tnko slabo plačano delo, samo da se borno prežive.
Vzpričo teb razmer so priecli delavci razmitiljati in prišli so do zaključka, da bodo ostale te razmere fic nadalje take, ako se sami ne pobrigajo in znbtevajo uredi-
Aretira naj se vsak va^abund ali potepuh K temu je policijski načelnik dodal, da pojde policija Se dalje in ho aretirala vsakega, ki je bil kedaj zaprt radi zločina, če bo brez dela.
Ce bodo gospodje na ta način odpravljali zločine, bomo seveda morali zgraditi še nekaj ječ, ampak število zločinov se ne bo znižalo, ker bodo ostale razmere in faktorji, ki delajo zločince.	%
Hudelstva se ne innože le v Chicagu, ampak naraščajo v vseh velikih ameriških mestih, ker so vzroki za pomnožite v hudodelcev povsod enaki. Nimamo pri roki statističnih podatkov, da bi to svojo trditev dokazali, ali dnevniki poročajo vsaki dan o novih zločinih, dasiravno ne priobčijo vseh, ki se zffode v velikih mestih. Posebno se pa množi število mladih ljudi, obsojenih radi hudodelstev. (Moveška družba, pravzaprav država mora spoznati prej-alislej, da ji preti pogin vsled naraščajočih hudodelstev, <•<• ne odpravijo globoki vzroki, ki povzročajo zločine.
Največji vzroki za množitev mladih hudodelcev so v, zanemaijenju mladine. In to zanemarjenje mladine je treba odpraviti. To se da izvršiti brez prisilnih delavnic in Ječ za mladino, v katerih se mladina bolj pokvari, kot poboljša.
Mladina postane zanemarjena, če otroci nimajo staršev ali če so prepuščeni sami sebi, da so po ves dan na ulici
i	t ,	, > . _ .. i»ik j«	1 V*l tovarniški izdelki v Alzaciji
brez nadzorstva. ( e morata oce in mati na delo, je otro-' , )tmii ||flW|j||jM kovo igrišče cesta, se več, cesta postane njegov dom. V ve-v Nemf-ijo .-urine prosto in liki nevarnosti se nahajajo nezakonski otroci, ker se nihčejieksiilni izdelki iz Nemčije se im ne briga za njih vzgojo, posebno če je mati siromašna de-!^,r,ir*j° v Alzaeljo in l.»m»o tn-l l"'"1'^ \
, , .	,	,	. ' , , ,	, ,, , di carine prosto. Pristana Kenae!	»
lavka, ki mpra <•« 1 zore do mraka trdo delati za košček	—
kruha zase in svojega otroka.
Chicago, 111. - 1'oroeati želim,'lov ru/nior v ,oliko '(la s0 ,u<li
delavec, kateri producira vse, pošteno preživi, da inn ne bo treba hiti v vedni negotovosti, kako se bo preživel jutri ali pojutrišnjem.
Primanjkuje jim pa pravih delavskih voditeljev in dobrega de-
da se vrši v nedeljo II. maja ob 2. uri popoldan velik javen shod v veliki dvorani Plzenshega Sokola na Ashland Ave., blizu IS. eeste. Ta shod priredi okrožna organizacija Jugoslovanskega Republikanskega Združenja
Kii leni protestnem shodu bodo nastopili najboljši slovenski in hr-vMiU -.govorniki, ki bodo obČin-nlvn pojasnili sedanji položaj v starem kraju. Vsak čiUa&ki rojak in rojakinja bi moral priti na la shod.
Pripravljalni odbor, poroča, da se mora ahod završili točno ob ."». uri, zalo je želeti, da vsak, ki misli priti shod, ne čaka <!o tretje ali četrte ure, temveč pride v dvorano točno ob 2. uri.
Pred razvitje programa bo zaigral zbor "Zrinjski" par narodnih kosov.
To bo prvi skupni shod Jugoslovanov, zato je želeti, da Slovenci pokažemo bratom Hrvatom in Srbom, s kako vnemo se borimo za svobodo našega naroda. Sedaj se nam mudi prilika, da skupno z ostalimi jugoslovanskimi na
lavskega časopisja. Posebno še zadnjega. Splošno primanjkuje v Združenih državah pravih delavskih časopisov, kateri bi v resnici zagovarjali delavske interese in to v pametnem in premišljenem smislu, ne pa v kričavi obliki, kar le navadno škoduje splošnemu delavstvu.
V tnkašuji naselbini imamo dva angleška Časopisa, katero pa pišeta lako, kakor veleva "American Steel & VVire Co.", ker sta popolnoma odvisna od družbe. Kadi tega bi bilo bolje, da bi jih ne bilo. Ta dva časopisa se prav lahko kosata v nesramnem zavijanju o pravem delavskem položaju z drugimi velemeščanskimi časopisi, kaleri le blatijo in zasramujejo delavec, kol največje zločince, ako ti zahtevajo zboljšanje svojega položaja.
Razumno je .ako delavstvo čita
vpisali v to organizacijo. Sedaj ho vrše taki shodi zelo pognsio in vedno več in več delavcev pristopa v to organizacijo. Shodi se vrše v veliki dvorani "Slov. mir doma", ker je to edina velika dvorana v NVankeganu. Shodi sc viv vsaki četrtek zvečer. Veliki) dvorana je vedno nabilo polna in ne bo dolgo, leo bodo vsi delavci or-ganizirani v tej organi.iaeiji, bjii delavci se vedno bolj zaveilajo.
Razumno je, da družba poiilj« svoje ogleduhe nn Inke shode, kaleri potem vse poročajo, knku stvar obstoji in kdo je najbolj n« gilen. Ti ogleduhi so navadno preddelavci, kateri poznajo vrh k svoje ljbdi, vsi pa vse in tako potem poročajo <i vsem družbenim vodjem.
Na ta način je družba dobro poučena o celi stvari in ludi skuša preprečiti organiziranje delavcev. Toda uspeha nima in ga tudi nelto imela, ako bo delavstvo solidarno in zvesto svojim načelom . Kar se splošno upa, da.bo.
.1 X
rodnostmi (po k a ž« m o skupno froM. | take liste, da ne morejo biti spo-to pred našimi notranjimi in zu-!H0,)m razredni boj. ker ne uvi
mm 11 ji m i sovražniki!
Pridite vsi in pripeljite znance!
dijo razmer in jih ne morejo poti.imiti, v kakcršuih se nahajajo. In
Slovenski republikanec.
In če pogledamo še globlje, kaj ji- vzrok zanemarje-	u ,nhf<0 l»"hiljša na
, ■ . ... • i-	, • w,' »•'.	.	descl le!. I.asiniuske i-ravice \ |
misli inlailme, vidimo, da je glavni krivec poleg za nem ar-
radi tega so delavci, kateri čitajo
lake časopise, tudi najnezavednej-
- ——	kolikor se tiče delavskega
Waukegan, 111. — Poročnim jc j vprašanja.
že bilo. da sc poskuša organizirati Poleg tega pa primanjkuje
vse dclivcft v NVankeganu in ludi pravih delavskih voditeljev,
seveda v prvi j kateri bi v resnici delali sniotreno
j. i	,. .. . . . . , . i vrsti delavce vposlene pri "Anic. in ne pa kričijo, kakor sc navad-
ni Hlrassbourg ob Iteni prideta .	. ^ ' ,. , ,, ,	. . .. .	,
1 ncan Steel & \\ ire I n. , ker ta no dogaja. Posclnu» v zadnjem
družba lastuje največje tovarne v času se poraja med delavstvom
l>od franeosko upravo /n dobo sc
Conemauffh, Pa. — 5. maja 1.1. ob	popoldne je umrla u«
Julija Pavlovčič, soproga obče«-na nega zavednega rojaku in |io možnega glavnega tajnika "Slo venske podporne zveze" g. Frank Pnvlovčiči. — Pokojnica jc bila blaga in zavedna Slovenka. ~Ko-lehala je štiri leta In imela vedno upanje, da okreva. Stara je l»ilu 30 let. Tukaj zapušča soproga in enega sinka Frankya, starejra »i let.
Družini Pavlakovičevi mn«' !• skreno sožaTje.
Poročevalec.
jenega nadzorstva socinlnn brdn; torej je krivdu v današnjih socialnih razmerah.
( V hočemo znižali število zločinov, moramo delati •/ vsemi .svojimi močmi za zboljšanje današnjih socialnih razmer. Z aretaci jami potepuhov ne bomo zboljšall socialnih razmer, ampak skrbeti moramo, da ustvarimo take razmere, da bo vsaka družina imela ckzistenčna sredstva.
/a otroke, ki nima jo starš«*v, je treba, da skrbi država in jih odda \ vzgojo ljudem, ki znajo vzgajati mladino ne
Hromimi kaznimi, ampak s podučnimi besedami, da otnv JM < i l jubi jo svoje vzgojitelje kot svoje starše. Ce se država
obeli lokali so vzajemno zavarovane. Trgovske pogodbe med Al-začani in Nemci ostanejo v veljavi. lodn Francija jih sme vsak čms razveljavili v interesu jav.nos«!*, prejšnji sodni odloki ostanejo veljavni. kjer *o ne križijo y. interesi javnosti. Vse politične obsodile tekom vojne so razveljavljene in Nemčija mora povrnili denar-ne irlobe rav no tako, knkor v dru-
teh dveh mestih in jc tudi največ j veliko takozvanih kričačev in liuj-delavcev vposlenih pri tej družbi.! skačev, katerih večina so navad-Splošno je že znano, da le tovarne no najeti od delavskih sovražni-odločajo o delavskih razmerah.! kov iu ki ščuvajo delavce k nepo« Ako i o vame "American Steel & slavnim dejanjem. Kadar pride Wire «'o." obratujejo s polno pa- kri*« do vrhunca, pa puste delavni, sc v splošnem govori, da so de I ce v kaši, sami pa izginejo na vat*-lovske razmere v NVaukegaiiu »lil no mesto, da se jim ne more pri-Nortli Chicagu dobre, Ako pa pctili nič zalega iu zapeljani de slednje počivajo s svojim obra j lavci morajo pa nositi posledice, lom. polem pa pravimo, da so de-j In takih mrg<i)i vedno več in več
Daviš, W. Va. — V 1 ukajšnji « kofioi so vsi delavci, koleri so l»ili zaposleni v lesni industriji, nn štrajku. Nojzadnje so stopili v stavko delavci vposleni pri "Ikili-cock Lumber <'o."
"Union Janin g Co." je prva n-stavila delo in to radi tegn. ker n<> se hoteli delavci organizirati. K» so družbeni uradniki zvedeli, <la se delavci organizirajo, so Inkoj ustavili delo, češ. da so pošla dvesto delseev.
Druga družba, "Pillp and I1-« čila. Odpuščenih je bilo okrojr per cq." je j»a naznanila svojim nftlužhencem, kateri so s<- prlčrti islotako organizirali, da ji>» 1,0 znižala dnevno plačo. Radi leirJi so vsi dela vri zašlrajkali in s««l.ij zahtevajo osemurno delo in pri|»» znanje delavske organizacije "In ternaloional Tnion »*f Timbet
., , ..,	, . * la družba lastuje sorazmerno! nobeni delavski organizaciji 111
udi kritjih ZNVesni&keua lerllori- . , . , .	i'*,,,;-rr -i i • » * • , ,	.. , i
J	vec tovarn in ima vposlciuh vec|ako se izkažejo s kako unijskO|
.1..i......... i...« _____ .
Dalje prihodnjič^, .
razmere slabe.	j med delavstvom. Ne pripadajoi
' vvorkers".
Isto se je prigodi I o pri drugi"
delavcev, kol vse ostale družbe, karto, jr navadno ponarejena. In''""'t' velepodjetnikih .kateri ^ Kadi lega tnkorekoč v/.lržujc ta ; teh se moramo bolj varovati, km11*0««*" mižati pla«o in o«l«lovin v
^^^^ ^^^^^^^^^	* 'timžlut obe mesli NVaukeaan in 1 na očitnih sovražnikov delavcev	ki so'WII a»ilni prt orgam
zavzame za tak«- otmkc im sprepne mol re postave za ZAMOREC UBIT PO VROČEM v Vi - L	i- P . J , jfv? , . t , . u ranin delavcev
...	\ *	1	uon rw vivvv^ium %urth I hicago. kar sc ona 1udi ker ti še največ škodujejo. Iu teh rn,1Ju ocia*c#»\.
\ar>tvo mladine, potem Je upati, <ih sc število hudodelstev	BOJU	Umeri* <hia odloča islotako v po se tudi tukaj ne prim.nijkuje. Tn-i ■ Tako se«laj počiva vsa lesna «'
/niža, torjen |e korak k napredku.	Piano, Tex - Zamorec Tnm titičnem gibanju v teh mestih, k« ds pri Vsem leui je p.i dobro, laldintrijs v lej okolici. K»di
k i ob rev sc je /abarikad.. al v hvo-1 kor tudi o delavskem vprašanju hc jc lukujšuje delavstvo pričelo} ne svetujem nobenemu rojaku ji hiši in si« us|m«šuo araull ski»«i Poslužuje sc siarc laklikc vele-'samo zavedali in samo razmišljati; bi «em priš«'l za delom, ker nk* » iti	• ..	.. ... . . ...	M»ri i. /družnii poHe^nki <4)1 podjetnikom da vedno gleda, do o položaju, v kakoržneni se na-1 boče osisii rvesi sv«rjim n.
Angležka demokracija. - I olwila i/. Anglije govore. .,„„,,.,. „ ,„ .„„,,„ H „ , /tt,„dd so del srd pravi med,., sužnji h«,a.	j ne b„ hotel del.ci
«la so sc prvomajske d( monstracijc izvrAile mirno. lx>n-(ua ll« v tem lM»ju jr wm..rr, ra Kakor bilro čuti. dn ima knk de Kadi tena ho sc pričeli zanimati na boče nosili pečal "delav»k'g* donu in po drugih mestih ^o bile manifestacije in socia- ""	Je nnfi Isvee nekoliko centov pristrsdn za >lclsv«ko organizacijo r«Nlnoigrlntarca", pa lahko dobi <!'■0
listi M, imeli shode in obh<xle, tmla vse j« izpadlo mimo.	,, .	^ . ......... ,,a	kdj i" »»"'j	<«a 4 ne T. d,. hm. 4a «»e we<1
vi .	.	. ... , , .	«» . I i eanl.ic> ji- Ml ol»to?on, da jc p.M-tmi.e z* nedoločen čas" iu u« morejo ihi drug način iKboljšali ne bo nobeden uaseV, <la m
\olien.h poročil m o krvolitju. kakor je bilo v Parizu in ,loM „moiH,	>run nM, „ ,IN<H|| ukorck.H- prisili .Wav svojegs Hnžaja, kakor da sr or- motil sam nehe.
mnogih am«Miških m« tih Zlikaj? Angleška policija ni jc Č« s.- ,.«h|., da ta ulična drh«l .H lis ostane ^ le j naselbini ker unnmrnjo \ orunui/iiaiji " Ameri '
d«-iala nnbeiuTi |»i «>•, .»V ;n i i' \;i Anrlt-krm je precej p«dt«»ajem ln II i	/f i-i .imfiti iui <li'tiwi,mm-tVilerailan >f Ulsg". Takoj]
^.'„1, ... dv in.d i., . kakršne silno manjka drugo«! in 'Vii.' '«" ' Ti?* f? z	7 " • ': 1 — " na prvem shodu kateri se je vrftf
m rn U	m	^	.................-'-^k I.g.-I-. ... •f-t.t |—^ ,n nnmrn_ jr naxz«-ih vel« Kupujte zadolinioe svoho«ie ■
I i \ \nicrik i.
sbarlkadirnl
nil, a<»kler jc šlo
oji hiši iu bru slu/ek in delo ali nc Kajl* *c«tno
se uliljubuje. ja drugi leden bo ko šte\iio delavec«, kateri so ce1

PK08VI11
PROTI POLJAKOM.
Vroči boji aa Viko. o kateri je Ki,H^ko-bilo i« poročano, da je padla in (la ni padla.
- . ---------------- JHp—..... ^
vlada je informirala kitajftko vi« i^j. «lo, da nuj preprevi deuioitalraei ^gj. je, ki su "narodna sramota' /a
*
oni ifcPVI^KA nFFN7IVA! v Mznih im'sl5h so *e
DULuOLf IOIVH lil LllfcllfljprrttijttpoiiKki nemiri in japoiMkji:	i	• -	ft
BOJI Z AMERIČANI.
I .ornimi, 8. maja. — lz Kovna (,i,.ko Berttna pBlH^ttJn o iindih I k. ji h med lM»ljfte\iki in Poljaki v ukoli&u Vilne, glavne«« inesla Kit ve. Holjieviki ohat rel juva j* mesto i/ težke artilerije rn kakor Ne poroči. so pomnožiti svoje čele um lit vinski fronti, i Zadnji teden je poročal lil-luski odbor v Parizu, da Poljaki
,s | 111 111 1
,i*o nikoli reoluipiruli VTRie Afrike.
in da je mesto Ae vedno v roku h lunkih konintiistov.)
Kodanj, H. maja. — Poljsko ču s.ipi-ijt' da so Pol juVi v^eli in ustrelili Adolfa iloffa, IritUefcii Imljfcpvtfkefra poslanika v Berlin«. ,|offe je hll po teh vesteh vjet v Vilni.
Arltangelak, 7. maja. — Ameriški žele*n!Ski oddelek, ki je dodeljen zavexniAl\im vet a m na mnr-manskent ohreijn severne rtiske Ironte, je bil Zadnjo aotioto prvič v bojn z boljševiki. Neki ameriftki rast ni k je bil ubit.
HndapeSta, 3. maja. (Zakasnelo. ) — \' MndnpcKti je bilo danes i;iy.»las» no vojno stanje in vs; bivši vojaki itt rastniki so mobi-l|>(,
Pari«, « maja. - Velika troji-i*a se je sporazumel« »lede na ^ mandate za upravo bivših nem X škili kolonij. 1'radno pntW*ilo o X
■tej-"Ktrari"W ^lasT:
Tojroland in kamenin. — Fran- ▼ eija in Anglija vzajemno pri»»oro-|W a lijri narodov, kaj s<* nuj /no-1 ^f *li s tema dvema kolonijama. $ Nemško vzhodno Afriko uprav & Ija A ii»rli j a .	' $
NemAkn juinozapadno Afriko upravlja britiška lTnija <1tixnel&
No
Santoanske otoke upravlja v a ZH and ija.
•Ostale nemške otoke v Pacifiku južno od ekvatorja upravlja A v Rtralija.' Otok Nauru upravlja Anglija. Ostale nemške otoke v Paeifiku severno od ekvatorja upravlja
VABILO NA
Skupen Javen Protestni Shod
katerega priredi
Jugoslovansko Republičansko Združenje
v nedeljo, 11. maja ob 2. uri popoldan v veliki dvorani Plzenaki Sokol, 1816 S Ashland Ave.. Chicago, 111.
Jugoslovanom preti velika nevarnost od nt runi imperija listiene politike. Ali Vam je /nano, knj se \vsi na mirovni konferenci v Parim! Ali-bomo t. mirnim>ueso»i itleduli, ko narodni sovražniki urabijo naše kraje t
»UTo v>ši ri»« MltcadT! I^Tračn^It«	Vstopnina
prosta.	OtmOlt.
Sliutski Narodu
Podporni Jednotfe.
IV.
Japonska.
JUGOSLAVIJA IZOUBI REKO.
Paria, 8. maja. — Italija je poslala delegate nazaj v Puri* po« pobojem kompromisa, du je Kekn mednarodna Inka do leta 102:1 in Vf» da Italija dobi mandat uprave.
.........„_-	'bt-1 Po prefeeent dobi poslane ReRTt
lizirani za obrambo mesta. Kil-jposoHt Italije, mnnei so prodrli skozi ogrsko Tekom štirili let italijanske u obrambno orto ob Tisi in juisedli prave na Keki si bo .lugohlavija Szolnik, 51) milj jn/novzhodno od Zj;radila novo pristaniš<V v Kra-II n a peste. <Vhi, ki operirajo na |j,.vici jufcno od Neke, ki bo ime
rnmunskem desnem krilu, s«» potisnili sovjetske <Vte nazaj. <'ehi
lo železniško zvezo z Zagrebom in drugimi mesti. Vrhu k-ga — ta
Varčevanje z •
obuvalom«
u
Itini trgovec O muhe je prišel' do prepričanj*, da
W. H. Ke!ley,
su prekoračili veko Sajo in okupi-jko H0 poroča bo Italija odsto-
i ali St. Peler. Hfi milj severno-	pj)a m| nekaterih svojih xahlev
vzhodno od Hudape&te. (Wmnnjs1	v |)ulmaeiji.
novih delavskih bntal jortov je da- Kompromis je predložil Pali nes odAlo na fronto. „	janski vladi franeoski poslanik (Zadnjih par dni ni bilo nobe-	climj||(. Barrere v Kiniu in Orlan nili vesti o položaju na Ogrskem.)	,j0 ter Sonnino ^ta ga sprejela in ---------- takoj podala na pot v Pari/..
ENTENTA PRIPRAVLJA PO-	-
GOJE ZA NEMŠKO AVSTRIJO. Vojno stanje v Splitu.
., , ...	i Kini, 4. maja. Vest iz Sibent-
CXadaljevanje s 1. strani.) ' ka se ulasi, da so hrvaške oblasti drugih Šest tednov, prodno smo v Splitu proglasile vojno stanje izvedeli vaše pogoje. Zločini v voj-1 in zagrozile z intemiranjem vsa-iii morda niso opravičljivi, toila komur, kdor propagira za Italijo, izvrše se v boju za zmago v ob- Bati se je nemirov, minlto narodne eksistence iU pri; (Gornja vest je najbr* itali-
tem se dogajajo strasii, ki niao j janska raca.)	_g
r-loveške.
Siotis(»če ntbojevnikov je izgubilo življenje od zadnjega 11. novembra vsled blokade. Bili so o-biti namenoma, ko so naši na sprotniki že znali, da jim je 7.ma-L'a zagotovljena. Pomislite na to. jiredno govorite o krivdi in kazni!
Pravična mera krivde za vse, ki so I lil i v vojni, je mogoč« le ledu j. če utvar preiftča tretja stran-j •ka, nevtralna komisija, pred ka-1 tero smejo govoriti vfe glavne o j M-be velike tragedije i'i kateri so odprti vsi državni arhivi. Zalite vali smo takšno preiskavo in še lanes jo zahlevamo na lej konfe-renei, kjer stojimo pred našimi nasprotniki sami 'mi l>r«z /avezni-i kov, ali kljub temu -lisnio brez. j vsega naflČitja.
\i sami ste nam dali zaveznika., namreč mirovne principe, na te-titeljn katerih se ima sklepati mir Zavezniške in pri.lrnzcn držav-
so se bile cm lrekle vsakemu uasil- fsj|kdar niste presta- ■ nemu miru med 5. okiobr.un in r» - D NE R|L| MLADI ■ ihroin IVl« in izjavile so, du	" -----■
(MN1
VABILO NA VELIKO
KONCERTNO VESELICO,
kutero priredi
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR "JUGOSLAVIJA"
------- - „-,«■. . ...........
dne 17. maja 1919
v dvorani druitva sv. Alo|zl|a v Concmaugh, Pa.
VSPORED:
Potdrav, (moiki T.bor), lir., lllnilnik. N»z«j v Platilntiki n»j (mvian *l»or), II. Hutlnor. Nit.šti Zveni«, (im>Jian *V>or). Ant. Medved. Blovcnuc l Hrvat, (moikl xl>orl, F. 8, Vllhur. Ljudmili! (rneAun *l»or), H. Volurif. Šaljivo »r^kanj«. 7. Pronta ral)Rva in ples.
Med odmori bod. i«r.U i«vr.tna »odb«. /..črfU v.pured« Kotno ob B. uri
Rojaki t To bod* prva prireditev pri kateri mintopi ihbol ili povaki zbor, po.l vodstvom |>evovodja	Ivan 1'o^ttna. K j.
me»Hii povaki zbor nekaj pov»en» novega za nulo n»^lblno *a to ne nadjuino, da bo ta veMl^oa prireditev polnoitevilno ^Ukinj nH »t ran i na*eKa domu^f« oWln«tva in ravnotako tudi u vieh blilnjtb naselbin.
Vstopnina » moik« 80c. Ž»n»k» 10c,
Vstopnice se dobe v preprodaji pri danih pov.keira	■ "
bodo na ranpolaico tudi pri vratih pred »a^etkom koncerta. 1 rldlt« in MliAali bo«b'te nekaj krasnih slovenskih pesmi! K obilni vdeleibi vabi "JuKoslaVija".
GLAVNI STANr Bii7*Sf SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOli
glavni odbor za dobo 191^1922. Iivrievalni odbor.
upravni ooskk. rRBIMKONiR.i vimm cw|ktf, mu h k lsvnfeu *n,	m
fOOPRBMBONIKi Aata* htm«. ft«a i4a, ceeeskurs. r*.	__________
TAJNIK« Jata Vw*rfc»r. ITM U. L«w*OsU	Ckl^««, IU
tajnik BOLNlftKKOA oodklkai Psul Mrpc, M»T-U» I. Lmvm*m* i«, ULAOAJNIKi Aatw J. Tatom, Bu I, Cksr«, Ili
UPRAVITELJ OLABlLAi PUI» (MUh, IMT N to. UnMi	CktoM* »•
-	POROTNI OOMUL
Mto AMtortAM. »riHitoK R«a Sil. CuMHton, trn. Jata U»lwini 4M M*y Si, aprtalftolA IK. Mvtlt tstoMum, tos IT«, tortoms, JM. IU4Uak. Ul, SatiP* Frank toasrak, MM Praaasr A v a, ClavalaaA OMs BOLNIŠKI UOSKK.
OMUIMJI OKROfJCi PwU a*r«ar, pmisatolk. MIT M to. Lnvntlato t ktra«n» VZHODNO OKAOLlfti R«4alf Platariak. »aa 4M, »rti|l»i% P*.
Aataa IU4Uak. Kan TA Wtak Ha^aw P*.	4« M
ZAPAONO OKKOllKi Antan Inlar, »aa 104, Oraaa, Kana., an |n>aaa»ta Lan Knkar, Ban Mf, OUtorl. Mina, aa aatraraaa#A
Nadzorni odbor.
Malt PatravM. »rito .jato, !«•!• Hala A»a^ Jnkak A«toa*H. «U Ptoraa Si.. Evatotk. M ton. Jan. Kalnn. 01*1 »t. Cink Atrn* CtoratonA OU*.	f '
Tiskovni odbor.
VlMM CanJkar. Jato IbIhIII to MnH NmK
* - 1 - -	1 I	|
EDRUtrrVKNI OOMNL PKKOBRONIKi Pfnnk AiaA, MM to. Crntrf«« A »a-. Ckl«|«, OL Jaka Tr4al|,	jm. »tak.
Jalka Ovan,	Marr Uto^M.
VRHOVNI ZORAVNIKi Dr. P. J, Rain. UOI M. CUlr A »a, GtovatonK OIKMVORN1 UREDNIK MPRO»VETEMi Jato InvartnRk POZOR I — Vsa tonama pntUjatva to stvari, ki s« tltojn fll. toevtoeatoaan
Mnato aptok. naj aa »aAMlaJa aa nnstovi Jata Vartortor, MM-M to. Lavntoto Aan, Cklaafn, IU
Vaa aatova kalnUa. >a»ar« naj aa pntljaf« Panl ln|«K a «1. nrato.
Vaa pritafto ftoto pnalnvnnjn a «1. tovHnanlnan »Hira M naj an*IJa|a M. vila, »ratoatlnlkti na^aamacn atora, ll«w nnalnv |a a«am|.
v.i »rislri na fll parami etoak aa naj pa«IJn|a aa mlwi lato Caa«n«fcnrt> ra.
Vaa pritnlka prnM aratolllan fllnato aa anj flnltjaja Vtoaanc Canjknrfn.
Val toptol to torafli sntol, • flla. liani )aton«n, naj i
Ckl«afln, IIL
Rnvniu^n <tliavlla *iiliiu|r|o
t tli rtv iv v tliuclnuli.
Zdravje družine
lo najdiaaocflnnfl)41 zaklad In bi ca In'o vslfld tega trflha varovati salo onrflino napram vsain kxpoatavlja-mm bolflaniin. Po prvih inakih o^lahflloaU naj al bo talodoa, jatar ali drotija, viamita

10 Neolin podplati tako gibki ui trpežni, da je preje »trgal u»nje na čevljih, kakur podplate v teku desetih mesecev, v tem 6aau j« veliko
hodil.	.
On pravi: "Ravno lati podplat l*>do dobri ae za deict tneaecee tudi če jih nosim v»ak dan."
To je navadna trprinoit Neolin podplatov, ampak Mr. K«Uey-eva po-•knanja naj nam bo v »gled, kako /inanjiati izdatke za čevlje dsiidane«, ko »e isti vedno draie. Fnostavno »kleni, da ln»do imeli prihodnji novi čevlji, ki jih kupiš, Neolin podplate, in daj ponoiene čevlja popraviti t Neolin podplati, ki »o dflam znanstveni preizkuinji, da so ko-rnodni nepremw>ljivi in se nosijo naj dalje. Izdeluje jih The C,nodyear Tire & Rubber Co., Akron, Oluo ki dela tudi UhkonofC pete, katerih trpeznost je zajamčena.
Severa^
Baltam of Life
(Savarov ftvljanaki Balzam), ki j«
iln
i TA ČLANI'.K NAJ BI CHTAl.R V»R IBNIKIl.
To je lanlmlvo la lenske tn le posebno aa one, ki bolehajo.
Na vae aadnja je vendar le poau^ na vidiku aa uhoue bolue lentke, ka tare bolehajo tu ul varoka, aakaj bi se ne poadravll«,
To nal ht nula dekleta, odrallene I« i, k«
ue,
lakor tudi leuskn, ki prihajajo t Itlrtdasflto lato.

Tlsi»i*e In lUo^e leasklh |e po vem
daa
dobro poznan lomo aa prebavo gra naravnoat u vzroki ki provzro-fiajo aiUiosli in odatrsnijo komplikacija Deluja na ]«tra, omogoiuja njih dalovanl« In konča neprflbav
I banja, zspitja In diapap«<jc> Naprodaj v vaeJi lekarnah. Cena Bbu. I
. UriXm
immmmmmumwmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmm
S denarne nakaznice za jugoslavijo -
i
(SerMjn, Hrentahn, Slnvanskn in Dalmslirljo)
p« dololbah Kttderal l<«-afrv«» Hoar.l skor.i
America« Ralinf Aasocialion (amnrUka drulba aa pomni) pravilno »dpnslano.
v zdravju.
novem I
M>r<'jnn'jo pr«vi<'iMi mir.
|)!k. ,v oktobru ju18 j«- iumuhIoi \ Imln Evrpjplu |»» im-ip" i»ro«lsed nikii Z*lm#.fitlki Ari&v sevoronmf-iHftklh kot p«hIIjiu«» /» "tir >•' "i AhviMiltir« ie |tp l*Ofl Ul«-,inir. ilr/nvrii tnjuiU Z«lniž-ni»» .Ir^iv, oiluovoril Nnm'iji. «»n ho /nvf/mški' in |iri«lm/."iM- «• *v* , s|trpjp)c ruArio le prin*'i|»c inz.em )
ilvph fn<'k.
1'riiifipi |>r< «lM ilni'<n WiUona | nit in nabiti P^tnli oiivrrn«i rn ^ ■
Ifurn« .lru«i ftriitH|»i /»htevajo .hI	•i-krto.j, etov-tai
min velike n«riniiip i »	^"Vm -
nke ?.rt\e. totln avetf icmeljn«' ihuvtee \hp1i mroativ rr> nr«»-
vnne h lo |Hi|r<wlhe> (r. \Vilwmovi
mi uarcli)."
Uroeltrlorf llmilm« > kom no zahteval onvt»l«di1«»t' mmakih vojnih vjPtnikov in irjavil je, .In je iiPinAkR republika -pn-jela li «<» nnr«»dnv.
preskrbimo parobrodne listke j
pilite nuni v vnAnm mataflnakem Jeziku n«:
von polenz co., bankers,	S
s 60 broadway	new york, n. y. .
...............I.......................
Kupite iRdolftnion imm«
s n.s.p
JU VITO ~
DR. JOS. V. GRAHEK \
edini alovpiiakl «dr»vnik 4
in ruiintfplnik V Pclin«ylv®- J — inji. Zilr«vi vrp olročjp, J % tpnakc in motke bokrni. S
Uradne urp »o: 10 upp J " Kjutruj <lo 2 urp popoldan. 0 9 a*.. Mm lipll 1 Vlcphone Odtr tM i ■ IZ,?:*.:"
843 E. OMo Str®«t, J * ^TS PITTSBURGH,FA- S *|
ivohode in
w r. si vi n a t o
( idam li a i' 11 > s, lovva
PRIHODNJI PARNIKI ZA V EVROPO.
Maja 10- Hnlvadarn v
(»•novo ........$77.00
Maja 14» Nnw Amit.
v Havre........••» 00
(S, cabin) Maja 15 Palrin v
Mareaillae......$ai no
Maja 24 RcnKamboM
* Havre .......$«1.00
Maja S« Nnnrdam v
Havra....... $§5.00
(1 rabin) /n vninjn Ualbn pUitn ali an nflaaite prii
EMIL KISS
BANKIR
133 Stcond Ava.f New York, N. Y.
Menjalnica denarja in po4iljanje danarja v Hrvalako, Slavoni jo, Dalmacijo in Srbijo.
lovi-lti, ki btdehajo v«nk Juh v letu I \nit-il nerviiantiatl, ioiiioikiih, ^lavolni lu lu diugllt eaukik Biiameiii, ki jik u nitNi |r|n |i«ilRfiitiiN. (Vitili livetl v tu kini atitnjuf /.aklij lil *•< in* »drnvil«* 'in iMijak h li- vafoke ujlli liolitKiilf |.AX !\inrHNITH drli mrlv»»kii ranHieaJe ,|nor in| vrat vnle liUc OlivaruiH leti-»ke lakih iMiali^Ue, odlene njili u*la , liolunt. Vredl J>en»kn »th«j« In jlti oli-v h rojo |>re<| rilrn vioik mi uulein, vaa j (tu ki' tn^o mu In lioleci<M, ki |Mltl«iili lin diMinko, inutl kakim« miumanie. ftliin* vene, i/uulm |hjh»i«, jhiviihj }•• nt, t na jmalion itredmi i" nriiln vitla ■IhIim /Nt«I, •• I.A.vVlili HNI m ju % M-. niti vidiku |i<>mu( onim ,kitl<<n* »«ul» ljt'|n lenako mu/, Ako trpita |iii«vu{ Iv.lrd Mtfae^negH j».»i lo, nrnilini.il, <t | alalieloatl, omodljevM'1', ruulm ala«tl do |i-<h, Idula (mrva, ImiIim ine v oliiatlk, jmraa po lit <>tn, an»le ikiui« ali roka, Unr/li<M| omotlra, iMili^tae ultnia arun, ! m i to/no>t, »inliii j-letidnil, slan lun i i« k, nrji iimi «|>uni«', epuuua, »plnliii-i.oikmiik pri M|»«i a« n n |n Mide, nuliii ve d«-ne, »iliefUe, •itin|iNii»l, liiaterlje, ra pitnli-n. Mllnoatl n« »•»lu, vuliakNua liflfMiie v tele.iilb adlh, >giil»a j#4l\<«atl, »tulili »jmnilMa, pomaiijkioij« 1-iii'igije, Imle^laa v minuli , mrlanku IIJh. aluiihanja, vadljiuvaHie jetll t« {fU loilcn ni ul/i,i« aplolne oalnhi loatl, te daj puli ji 11* po to ni rn vilo, ki iiomana \ m m ^riiakim lioliviilm in ImiMe ru ilotoljni »ti ni«, ko »to imill |niliko «• j|m«iti prti/1 tu ojjlaa. V kiiiiiuih peri-(oil n h t lin.ki-ii. |.i vfJtMifH, h|treiNe«it»e I/ i|i>klilki>|-a > li-iiako livljepja, v •11 n«ae«*ipiiit|, primanltnv litljenta, |e
10	/'loitilo /• lo pripiMlM« km Iiitri1 <t |?i-ii»Ki. JMille lukuj a.« i!mhih In pilri
biiilHn v mi ilfugit l»-H.ka. Ncrollte al ,1111 populim /Milu.!mi nlriitllH, Ul»J Uial /avojrv, k u i "i 1 »iiniijo la i|eaal ] dolarjev, ali p« pilile »am« po m po-akU*ili r»noj, katori niaiie lw dva d«» Maiin. To vd ra vilo lit menili lim-ll |>ri
11	»ti k | Idil. Vndiio ju milit* i|ol«rJ»'V ra IIM u »Iimlo-, ki Itiileliu ju. Poli jlti-
il (UPI O v l»l N munrv nr»ler, |M»4iei-
I , M, II, ki' »HI 11 u a 111 % I A \ Al, Mlin • H fllMPANV, Ml I A \ AI.
m m in\fj. priTHiiriiiiii, i*a.
< liniiphn' l.aavil^irmia ae m» tirmliila f lAarnNli, vidik o jili k I dulajn H-.liin, loiej |«a«ltn In »alilr-taite V#d no la pravo rdravilo in t" v va'o ko ii.t, mlM ti j/o riilpi' 1.' iiHimii irtiiii j 10 a trot ai vajpoovita p*HV0 «Hl»lk> polom pa po« i JI« »nluii prijet*IJ"M, ■in ai tudi oal lahko pomagaj« ,
■ ■ ■ ■
■ ■■■■■■■■■■■■■
Prvi In na|boi|&i Specialist za Slovence
/drnai klim in n«pr.n» mmiUm In lentlie. Pajrfitn k njamn.
■M ■
».lo. I*4aa 4a*na« kali*«« baU.a« Ima««, |>il4lla k m »•■ 4a_ vaa e"«1-^*" •• * Vf a»afcM<nl	* f.'
•iivti.j kak«, n« 4lant. Mani nI Oafc I«. |MI(im »a mul |II»|W n 1 a««4 »ai»a W|I »-I.an. fc i>, ian*» "
UtUi o W*«im.
Pno
1 «1.4
zj: raaciAg.. V.
Kitajaka vWu!r ne bo podpUaln	**** tftf^-l	a—,
ivkin*. h, maju. kil.m"	^^ 4nadatndy
x ,1h p hklmila tialofiti avojim	juvito laboratory
iMefHto.n.v l'»Hftl. da re Mnrjo	501jth hiki- »»almch no •
mirt	riTTSimOH. PA.
at|rt,e r nji to*ka, da Ki™**	, __JjTff-' - lobode In
p..diwitije nrmike koi»r-«vije v Snu |	w ^^
tu&fu.
POZOR KROJAČI t
,, iluliita il\« IriiPPjeiti ki /n nt n delali attkiije, li"' t«-|o\ lok« ali prt Mimo po Pno ,, li l, del IM« jamčim alalno, pl»i (•u po »logovom. l***ilP ali pa p»»
l, t ,• lo^.uj '»M'»l»'i imainv J. A Ambrortc 41« p»erc# »ti^tt. «ve leth, Minn
l>.
JH^H, h i.
_ ____lun. an	m
K...m." l^-.a. n>a«in. »aafc'	.»... k.«	''	fe M...H.. .k. U«.u am i»MII i* Pavlina .4i.«»« »• e»»« a«l«»al»»l
Ml LtMlM. »U..I..H |.»<a o. aa Ul.k* »«»a« i.imnmm««	p
Na«Ml. kri, Im.U< m.. 4* »MIH **«!, ••»kuita In wl>i •Hi Mm. ».India. oi» In |«t«f
Dr. O.Lnrna ntpa.no in klim »diavl.
Ul«. k^r»nl, itONlinn, | JUaak« a«ia«ni, •**»•
I. ...i ..... bUia im I.nj-
fU*wW «»» » f »mm I, kMa. umni »41, m... ta f »la
i•«•, ar
.mMII« MOI-W.II k.ri«. (MU«. |»4
Mm), i.m. »• «.«»•
k^nia^ei Mu« onali
|«»I.vm|i u«i»wm .. laka* k«aak»M aMaata nal
i ■
Prolesor Doklor W. J. (hlH)mf, Spccijallsl j
lis Smlllifleld Nlrrtl	(druyo na«l»lrop|*t m
IU hM «4 IMo«M#a In OH« »»'»•
Plf*fMMiRftM. Pa
mmmmmmmmmmmmmmmmmm
a »»«•»•• a
ptmrl ««.,
■ 4.I). a4 in 4* «
rn.Mii! la a«laa
k
■ ■ ■ a
llliililllllll
puncer a kolenz—roofing co.
335 Roed St., Milwaukee, Wi.. — Tal. Hanover 1431
Prvo slovensko podjetje te vrate v Združ. državah ne priporoča rojakom vae povsod.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
Amerika preživlja Trst.—Ljubljani«. "Slov#'ii«'ij" poročajo u Tr• klu dne J marca : J'osebna ameriška komisija je dane« prevzela v*o a|irovi/a''ijo Trsta. Revne družine bodo dobivale živel hrt/, plaeim in brezposelni delavci bodo vrliutejfH prejemali 70 ceutizi-iiio\ dnevne podpore na osebo. To je nov dok h/, da »e italijansko gospo«!*) v o v Trstu ne more vzdržati Italijanska okupacija je vzela tem ti pristanisčnemu mestu v-e ino/noHti razvoja in življenja. Ha/mere v Trstu so neznosne. Med ljudstvom rasle vedno večja nezadovoljnost, ki se i/raza v po-novnili vmajali in dnnoustraci-jali. Ako l»i danes prigo do plebiscita o državni pripadnosti Ti Kla, lii gotovo HO odstotkov itali .ju tiakega prebivalstva glasovalo proti priključen ju Trsta Italiji, pa/* pa /a njegovo samostalnost.
Katere reike občine ko o k upi rane. - Poleg SuAaka so okupirane po llalijaidb m* tledeče občine * okolici Ueke: «Ielenje. firobnik, Cerrdk in C-ivle. Vse te občine i/dajajo potne liste za potovanje in revidirajo jin italijanske oblasti. Ker v občinah manjka kolekov. lepijo omenjene ob čine na potnice poAtne znamke države SMS, medtem ko imata občini (Vi nik-(''avle Ac posebne znamke z napisom: Kefika repu bilka.
Jvan Cankar — največji jugo Hlovanttki pizatelj. — "Mi se kla
njamo onemu del.i troimeuega naroda SIIS." pi>.e eden najuglcd nejsili Jugoslovanu k ili listov, "ki nam je da: poleg največjih pesnikov, kakor je Prefteren in tudi moderni Zupančič, doHedaj t tuli največ jega jugoslovanskega pisatelja vseli Job - Ivana Cankarja!" i)ii, ta mali narod »loven.-' *ki, ki je pod tujim jarmom in u-k len jen v verige Molet ja trpel, se je kljub vsemu zatiranju povspel na neverjetno visoko stopinjo kul ture med Jugoslovani in Slovani sploh. I'a hc tudi tega vedno zavedamo!
Nobfine kontrole ni v Spielfel-du. Nenni kupujejo na Hrvat-, »kem in v slovenskih okrajih živež
in ga popolnoma nemoteno vozijo v (iradec in na Dunaj. V Spielfel du se nihče ne briga zanje. Vsekakor bo treba v Um oziru nekaj u-kreniti. To pač ne gre, da puAča iiio mi živila svobodno preko nase meje, dočim Netivi pazijo v Lip-niei strogo na vsako uiiAko, da bi ne utek'a proti jugu.
O zavratnem napadu na srbske vojake v Grabštujnu V **boto, 14 de«-. ob t7u»t popoldne so pri-| sle srbdce čete v <lrab4tajn. Bile *o prijazno »prijete celo od stra-:
V TOREK JE BILO PODPISA-NEGA POSOJILA ZMAGE ZA
12,000,000,000.
Wa*hington, D. O. — V torek
je bilo podpisanega posojila *vo-bode in ziuage za dve miljardi dolarjev. J>o sobote iuwra biti dosežena vsota $4,500,000,000. Po ofi-eijelnib poročilih, ki jili je prejel zakladniki departmenl, je bilo do torka zvečer podpisanega po-soji I a za r2.OHO.742,000. To posojilo se deli po dlslrik
1'odpumm
IMMOjilb.
tl4J.fJ2.U0V
. i uo.n«».«•«
. S7«.**0.0«0 . 1*7,6(0.000 . 92,241.A9V . * ».£2 MM A »7.2 00,0*0 Ltt.670,000 1112,1 18.000 120,711,000 102 .«»4.000 27,411,000
V od •totklh
71.1 «4.1
' 60.1 >2.0 47.«
47.2 ---ti.*
40.0 40.4 S4.fr 10 0 20.2
hii nemške kolonije, ki je povabila tech takole Srbe !i; jih pogostila. Ponoči moi Dutrt4t Nemci skrivaj'odstranili orožje in ';; pozvali iz Celovca dve stotidji s ^ht'««® ......
I	... , a	>001— .......
šestimi vtrojnn-umi. (M) pol o. urii k»«»»» nt*
... „	- u a u-h m »it<i —
zjutraj ko napadli v soli speče Hr > N»w vom —
j be. l/nenadeni Srbi se niso mogli |	' 11
upirati. Večinoma so vjeti 17 jih ^,'^rlnru««/.'
je brc ž; orožja zbežalo. Od teh sta	.
bila d .a od Nemcev ustreljena, in iW>lo dokazuje da bo treba
ko sta bila že ranjena s puAkinimi ** d<mti del»- ** d<**ie tlo,(>4'e-kopiti < d Nemcev uamrčeiui. Več »« vsota. Voditelji kampanje u Srbov je ranjenih. Nemcev ni no- P^JP, da jo dosežejo do določene-
beden ranjen, ker ni bilo odpora. V lijunljnui vlada ogrompo ogorčenje nad Nemci Vuiici so v svoji besi,ost i celo streljali v cerkev, kamor so Srbi bežali. Duhovnik je med evanegiijem moral bežali iz cerkve .
ga časa.
DRAMA NA PARMI.
Amarillo, Tex. — Jo!ni flreber. farmar blizo White Deora, Tex., je ustrelil svojo mater in mlajšo Tri railjone cigaret zaplenili. Vjsesiro. težko je pa ranil svojo
Zagrebu m. zaplenili v nekem za- starejšo sestro. Po izvrsne-m zhi-vodu tri miljone cigaret. Razdelili činu je obrnil orožje proti sebi in
so jih med vojake po zagrebftkih vojaških bolnicah.
Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani je imenovan g.
Hajko (loloh /a ravnatelja, svetnik Maks Klodič za njegovega namestnika. za tehnično stroko, in nadzornik Ivan Matagelj za rav-nateljrvega namestnika za adtni-nistlinijsko stroko.
Viiji tolfdd »vet. Za predsednika višjega šolskega sveta v fijub-Ijani je vlada imenovala profesorja Antona SuSnika, za njegovega namestnika pa prof. dr. I-Vana llo-I siča.
Propagandni odsek za okupacijsko ozemlje. Predsedstvo tegn odsek.1 je vlada poverila,dr. Iva nu Žoigerju. S«roike za ta odsek prevzame vlada.
sprožil. Zdravniki ne pričakujejo, da okreva.
DANES JE ENO LETO
Waahington, D. 0. — Seismo-graf na univerzi v (lenigelovvnu je naznanil, da je bil močan potres 2,600 milj od NViUhiugtnna. Zemlja se je tresla skoraj tri ure.
ko so nemik* čete prebile zavezniško črto pri Vpresu,
ko je ueni&ka armada ojačenu k pehoto in artilerijo hudo napadala zavezniško bojno črto ob rek« Soiume,	'
ko je nemško vrhovno vojno po-veljst v o zbiralo nadomestne čete, da jiopolnoma premaga zaveznike.
ko so se v Združenih drŽavah, edino upanje zaveznikov, hitro vu dili vojaki. I.e nekaj tisočev ameriških vojakov v l-Vunciji, kateri so pomagali ustaviti nemški naval.
Kupujte obveznice svobode in zmage, da na ta način tudi mi končamo nato nalogo, kot so jo kon čali ameriški vojaki na bojiščn v
Pranciji.	(Maj«, IftJfl.)
Kupite bonde sm*gel
\ Z ognjem in mečem.
Zgodovintki roman.
Pi.Lki «piwl Si0nhi*u>iwh t. ~ Ponlovcnil Fodrm»$ki. \\\\\\\\\\\\\\%%\%\\\\\\\\\\\%%\%\\ Nadaljevanje.
Itre/mcjna riulost prevzame zborujoče. Tolpa zlomi pregrajo, zgrudi se na kolena k nogam Vlšnjcvcckcga ter polaga prtslenj novec in dragocenosti
\ovi< a se je kmalo razglasila po vsem me-s u \ojaki so kričali, da hočejo iti na Huiclnic-kega, na Talarje in celo sultana. Mi*šcanje niso več mislili da bi se podali, marveč, da se hočejo (»raniti do poslednje kaplje krvi. Armenci so prostovoljno donašal darove v mestno hišo: /ulje so \ tcnipelju opravljali zahvalne molitve; topovi iui olt/idju so ra/glašali radostno novico, po iiliiali mi streljali s puškami, mušketami in samokresi \ so noč so se razlegali l< I i • * i. "Živijo ne/ .1« u uiija 1 Oni, ki niso vedeli, ka j se godi, mislili so da mesto pni/nuje kako zmago, ali kak pra/uik.
Med leni pa je iti slo tisoč iiio?. broječa sov ia/uikova armada večja od one kakorsno Iti mogd po<,'aviii na bojišče nemški cesir, ali fran-roški kralj, ti-r bolj divja, nego krdela Tamer-lana i nnl vsaki hip oblevati mesto.
X.
Teden po/nej /arniio dne ti oktobra, razši-nla se je po l.evovu nepričakovana in grozna no »•'■II dii je klic/ Jeremiju, /hravši v e. i oddelek m.|-Iu i ili.i zapustil mesto ter odšel, d,i nihče ne
^ e Ivnin
l'oipa se /Kita pred iui«lškolijsko palačo; s
I.....'tka 11 iln e mi hotel verjeti. \o|aki so trdili,
• )•' ki • 'ie/, s»-| je gotovo na čelu močnega od-p• ryle«la ««koli\o 1'oks/alo se je so
mestii	,|a	liegunci ra'U'MŠa1i 114-
«........* "'« strašeč preliiva'«'c s prihodom
H" ' Ini' lv<vi m Tatarev , o«| 'JIi sepvodoa je mi
- ' d« »« ' dni sovražnika pa še ni l»il«» videti »e i«* hotel t• f> ko ne pr.<pnč|iti na * je ia govorn-a resnična, p««teni se ■ vrne S|«»er pa je |M|sti1 mk«»liko •«• pripriive h Urami««« -ml. I.il.i Ili!, s«, i/da
ne vse nared n. ena tneslrt, topovi postavljeni na i«'«r d o > p«- poveljnik konjenice ('!• 'o d'auon«'i Tnkoj «d»siijejo ra-'"im iii lo»'rl govoriti s 'olpo šel je geiiernbi Ar« išev skemu < om ot«a sta i»"'«niii •.'osvMjri« m p«. |M»s\ei««v hii 111 i> njim so »«• sli v,, skupni no r«»t«iv t,' Tam |e rih«««ki rr^Tnrrt4 •".upneHtin •vVT«rval«iem. da ^ kne* ver
ll« Vlit
V pi v« m t reuiilk u	ntiialme |<« roke in
pM«lrri.ji ii a i/tfovorijo l>rsr«l«- " |/«laj«\re !"
l»«.mt pn v »t mir Anišrvski, si«ri v ojokovmlja,
proslavljen po svojih činih v Nizozemski ter za» čne govori i zbranim svetovalcem in vojakom la-ko :	' ;. ,,
"Slišal sem obrekljivo besedo, katere naj Id pač nihče ne izgovoril, ker je tudi nihče opravi^, čili ne more. Knez je šel in se več ne vrne. — to je resnica! Todo kje imamo pravico, zahtevati od vojskovodje, kateremu je mar rešilev domoi vine, naj brani samo naše mesto! Kaj bi se zgodilo, ko bi sovražnik oblegal tukaj poslednje moči poljske ljudovladef Tu nimamo'dovolj živeža niti orožja za toliko vojsko. . . Torej mi smele verjeti, kar vam povem, da kolikor več vojakov bi se zaprlo v tem obzidju, loliko p«>p'ej bi se morali vdati; glad bi nas premagal poprej, nego sovražnik. Mmelnieki se bo tudi bolj brigal /a kneza, nego za naše mesto, ko zve. da «n ni več ltikaj, da je šel nabirat vojakov in nam lahko vsako minuto pride uu pomoč; tudi nas ne lio tako strašno stiskal in veliko lože .se nam bo" pogoditi ž njim. Vi danes še mrmrato, toda povem vam. da je knez /apustivši mesto in groziv-ši llmelnickcmu zunaj, rešil s tem vas in vaše tilnike. Držite in branite se! <se pridržite sovražnika nekaj časa, lahko rešite h tem meMo ter storite veliko uslugo poljski ljudovladi. Mej tem nabere knez vojakov, utrdi tudi drug«* trdnjave, ihudi otrpnete moči ljudovlade ter vam pribiti na pomoč. <Hi,je zbral edino rešilno pot; ko bi premagan od gladu, padel tukaj se svojimi vojaki. hi nihče ne nasprotoval več sovražniku, kateri bi šel v Krakov in Varšavo ter zus«del vso našo domovino, ne naletevši nikjer tia kake ovire. Torej, namesto da mrmrate, hitite ra]»» na oko pe, da branite sebe in vaše otroke, meslo in vso Ijudovlado."
"Na okope! Na okopo!" ponovi nekoliko pogumne jšili u I asov.
MVe«»eli me, gospodje, vaša hrabrost", reče Omsvajer in verjeniHe mi, da nam je kr.ei pustil sredstev za bramlnv Sedaj vsaki ve. kaj ima storiti. . . zgodilo se je. kar s* je morilo zgodili Hranilo imamo in branili ne bomo do posle«lnje kaplje krvi "
V	sr. a navzočih inovlČ Mopi nada. Umpod Cihoi kl, /npa/ivši to. r<'če i
Njegova knežja avitlont me je poslal, naj vam naznanim, da je sovražnik blizo. Poročnik skretuski je naletel s svojim oddelkom na dva iisoč m«»> broječo četo Tatarjev, ter jo razbil. \ jetniki prip<«vedujejo. da are stra iovkta moč za njimi "
Ta novica je napravila silen utis; atstal je tre nutek molčanja, sr« a vseli so jela biti iivej*e
"Na okope'" mpove <Sro4v*jer.
"Na okop.' \'a okope t" ponnve navzoči
častniki in tneš. i^nje.
V	tem t iTimt k ii nastane pod okni hrup: ali si se govor 'is... «m il, at| ki je hii enak šumu m««r skih valov. Vrata v posvetovalnico se z ropotem odpro in v sobo pridrvi nekoliko meščanov. Pre dno s« aaaoči imeli č«« rprtferti, kaj je. f^unt •e kliet
100% pravi turški-
PRIJAZNI In NAJ FINEJSI tobak za cigarete.
Se
poleg
zadovolfnosti od turškega tobaka-
je tudi velik ponos in zado-voljščina kajenja cigarete katere so poznane za najboljše pri vseh ljudeh in vše povsod.
Kadar se pokažete s zavojem Helmaric, je to dokaz, da ima znanje dobrega okusa.
Izdelo vatel ji najfinejše vrste luških in egiptovskih cigaret po vsem svetu.
KBAiirO IZBRANO BLAGO. TavfttaMo, Upov cvet. kameli-<*. Upu h, hvoič au prealica, »ladki j janal Is Isvnt&i krvni daj, to je <e dem raznih izrmtnih domačih1 rdravil in pouČljiva knjiga "Blali domači adravnik vse akupaj /a-varovano potom poite ra $'2 40. p«. **vetju 10 eentov več. Tekom dol (Tf iim« M taki pripomočki več krat *Ho potrebujejo; naročite Jih aedaj. da jih boate imeli pri rokah Za dragu domača zdravila, kajti jas jih imam v talogi, pilite po bruplibl cenik
MATH PEZDIR,
F 0. Mn 772. City Hali 8u.
Mtw Tork, H T.
NAPREDEK
MPro«vftaM pIA« ta bUr>atan> ljudstva Ako aa atrinjal i njeni ml idejami, podpira) trffovee, k1 oglaAajo ? Proaveti — V aalofi imam rs® ga vaakdanj« potrebi* ne po smerni *eni.
anton zor ni k,
Henainia. Pa.
NA PRODAJ JE
160 akrov jako rodovitne remije /o farmo brez vsakejra kamnu l<e«»t stoječ na tem svetil, j«1 vr<^ deti ml 500 do 600 dolarjerTR^« (river) teče ako« to /ejnljo. hait-nik
JOSKPH BCHARABON
413 W Michigan St Duloth, Minn