PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. oostale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 16 (9321)
TRST, torek, 20. januarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v liskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni ]
NADALJEVANJE POGAJANJ ZA REŠITEV VLADNE KRIZE
[SVEČANOST 30 LET PO STRAHOTNIH ZLOČINIH NACISTOV IN FAŠISTOV
DANES BO POOBLAŠČENI PREDSEDNIK ALDO WMPosmrtni ostanki žrtev zloglasne Rižarne ODGOVORIL DE MARTINU NA ZAHTEVE SOCIALISTOV vzidani v steno nekdanje krematorijske peči
Predsednik republike sprejel Mora - Jutri baje sestanek med tajništvoma KPJ in PSI - Ostra polemika med demokristjani in socialisti
RIM, 19. — Pooblaščeni predsednik Moro je danes imel sestanek z delegacijo krščanske demokracije, v kateri so bili tajnik stranke Zaccagnini ter predsednika senatne in poslanske skupine. Zvedelo se je, da so se dogovorili, kakšno stališče bo Moro zavzel na jutrišnjem sestanku s tajnikom soc:alistične stranke De Martinom, ki se je nocoj vrnil iz Kopenhagna, kjer se je udeležil zasedanja socialistične internacionale. Moro bi moral jutri odgovoriti socialistom na predloge, ki so mu jih dali glede spremembe zakonskih odlokov o preureditvi industrije in pomoči jugu, kakor tudi glede sestave nove vladne koalicije, ki naj bi posredno ali neposredno vključevala tudi komuniste.
Po nekaterih izjavah političnih vo- i~~77~7~	T
diteljev sodeč, bi mcral biti jutri- 1 Kt,cm Predlogi o gospodarstvu zam-šnji sestanek med Morom in De «l™’ Jlh Je tKreba Pod™bno P1’0" Martinom odločujoči glede more- ! ucltl> da Pa vsebujejo nekatere ne-bitne rešitve vladne krize. Od nju- ffne tocke»- Nekaten casnlkl 80
nega pogovora bo odvisno, ali se bodo Morova posvetovanja še dlje časa nadaljevala, ali pa bo Moro v najkrajšem času sporočil predsedniku republike, da je pripravljen sestaviti novo vlado.
Mnogi opazovalci tudi menijo, da se je odnos med socialisti in demokristjani v zadnjih dneh zaostril, kar ne obeta nič dobrega in da obstaja še vedno resna nevarnost predčasnega razpusta parlamenta in predčasnih volitev.
Pooblaščeni predsednik Moro je bil nocoj pri predsedniku republike Leoneju. Domnevajo, da je Moro seznanil predsednika republike s potekom posvetovanj za morebitno rešitev vladne krize.
Kot je bilo napovedano, bi se morali v sredo sestati tajništvi KPI in PSI ter skupno proučiti nastali položaj po dveh tednih vladne krize. Osrednje vodstvo PSI pa se bo sestalo jutri in določilo stališče, ki ga bo De Martino zagovarjal na srečanju z Morom.
Tajnik PSI je pred odhodom iz Kopenhagna dal kratek intervju za danski radio, v katerem je nakazal samo tri možne rešitve iz sedanje vladne krize v Italiji. De Martino je najprej dejal, da njegova stranka želi, da bi prišlo do nove vlade z udeležbo socialistov, če bodo sprejete njihove zahteve. V nasprotnem primeru, je dodal De Martino, ostaja še možnost vladne koalicije med demokristjani, socialdemokrati in republikanci, ki ji socialisti ne bi nasprotovali, čeprav se ne bi udeležili večine. Kot tretja možnost, je izjavil tajnik PSI, ostanejo predčasne volitve.
Vodstvo krščanske demokracije je že v nedeljo objavilo sporočilo, v katerem ugotavlja, da so «sociali-
toimačiii to izjavo kot dobro voljo krščanske demokracije za nadaljevanje pogovorov s socialisti, načelnik gospodarskega oddelka pri vodstvu KPI Giannetta pa meni, da krščanska demokracija dokazuje, da ni pripravljena prilagoditi se novim razmeram in da noče spremeniti gospodarskega programa, ki ga je sestavila vlada.
Glasilo, krščanske demokracije «II
Popolo» bo objavil jutri članek, v katerem obsoja odkrite in prikrite napade na pooblaščenega predsednika Mora in pravi, da se je sprožila proti njemu prava gonja, ki jo krščanska demokracija z vso odločnostjo zavrača. V tej zvezi se članek sklicuje na govor, ki ga jè imel včeraj v Neaplju član vodstva PSI Mancini. «Il Popolo» pravi, da je treba še enkrat jasno povedati, da je krščanska demokracija v celoti solidarna z Morom in da se je soglasno obvezala, da ga bo podprla v njegovih naporih. Zato časnik izraža upanje, da stališče Mancinija ni stališče velike večine socialistov. V resnici je krščanska demokracija do sedaj enotno nastopila na strani pooblaščenega predsednika. To dokazujejo tudi izjave posameznih voditeljev KD, ne glede m njihovo strojarsko pripadnost. Tudi voditelj leve struje «forze nuove» Donat Cattin je danes poudaril, da politična linija
sedanje vlade v pogledu gospodarske krize ustreza potrebi po zagotovitvi zaposlitve. Vodstvo krščanske demokracije pa je imelo danes vrsto sestankov s predstavniki veleposestnikov, trgovcev in obrtnikov. Sporočajo, da se bo vodstvo KD baje jutri ponovno sestalo s predsedni-' kom Morom.
O sedanjem političnem položaju v državi in o vladni krizi govori tudi. glavni tajnik CGIL Lama v izjavi, ki jo je dal za tednik «Giorni - Vie Nuove». Lama pravi, da je sindikalna federacija v zadnjih dneh proučila in vzela na znanje resno politično krizo ter ugotovila, da je pravilno ravnala, ko je predložila političnim strankam predloge za sestavo programa nove vlade. Lama dodaja, da se ti predlogi nanašajo na važne in bistvene spremembe zakonskih odlokov, ki jih je vlada že odobrila o novih naložbah in o potrebi, da se zagotovi zaposlitev.
AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK PRIDE DANES V MOSKVO
Pogajanja S ALT v ospredju Kissingerjeve misije v SZ
Izid pogovorov bistvenega pomena za proces popuščanja napetosti
Svečanosti se je udeležila velika množica prebivalcev Trsta in okolice (tudi iz Jugoslavije), župan Spaccini, časnikar in bivši interniranec Albin Bubnič (v slovenščini), senator in podpredsednik ANED Gianfranco Moris ter minister in poslanec Taviani poudarili pomen boja in žrtev proti nacifašizmu ter obvezo vseh, da se kaj takega nikoli več ne bo ponovilo
WASHINGTON, 19. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger bo odpotoval danes pozno zvečer v Moskvo, kjer naj bi skušal premakniti z mrtve točke, kjer so obtičala,
Sedanja Kissingerjeva misija je bistvenega pemèna za nadaljevanje procesa popuščanja napetosti med o-bema velesilama. Od nje je v dokajšnji meri odvisna tudi usoda For-
pogajanja za omejitev strateške obo- ■ ča oziroma njegova izvolitev na pied-rožitve SALT. Preden bo . prišel, v ! sedniških volitvah in pa šefa ameriške diplomacije Kissjngerja. Od izk da pogajanj bodo ameriški volivci sodili o uspešnosti Fordove in Kis-
sovjetsko glavno mesto, se bo držav- | ni tajnik ZDA ustavil nekaj ur v | Kopenhagnu, kjer se bd sestal z danskimi voditelji, na povratku pa bo imel pogovore v Bruslju z zastopniki NATO, ki jim bo poročal o poteku in izidu pogajanj z Brežnje-vom ter v Madridu, kjer pa se bo pogajal s Španci o ameriških opori-, ščih v Španiji.
Med svečanostjo v salonu občinske palače v Benetkah
Podelitev spominskih kolajn borcem v vrstah NOB iz Veneta
Spominske listine in kolajne je v imemt predsednika SFRJ T;ta podelil gen. konzul iz Trsta Ivan Renko
BENETKE 19 — V salonu Ca’Far-1 chia je spregovoril o odporništvu v setti palače’beneškega občinskega Venetu in o deležu, ki so ga posa-sveta je bila včeraj slovesnost, mezm borci iz Veneta dali v boju
singerjeve zunanje politike, ki je bila
T'ed katero je generalni konzul SFRJ v Trstu, Ivan Renko, podelil 4 spominske listine in 27 kolajn, s katerimi je predsednik SFRJ Tito odlikoval svojce padlih in preživele, ki so se borili v vrstah narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije.
. Svečanosti so se udeležili najviš-Ji predstavniki deželnih, pokrajinskih in občinskih oblasti in raznih rodov vojske, predstavniki borčevskih organizacij, župani večjih mest y deželi Veneta, med katerimi župan iz Portogruara, predstavniki dežel-n®Sa Inštituta za zgodovino odporništva in mnogi drugi povabljenci.
Beneški župan Mario Rigo je v svojem uvodnem nagovoru podčrtal, da so bili partizanski borci za svobodo in proti fašizmu začetniki vsesa nadaljnjega razvoja odnosov med Italijo in Jugoslavijo, da je treba ta odnose nadalje razvijali v ko-ri8*'..rnednarodnega razumevanja in zbliževanja med narodi, v korist splošnega družbenega napredka demokracije in miru. Dejal je, da so Pridobitve osvobodilnega boja proti nacizmu in fašizmu nedeljiva dobrina vseh in zato je tudi dolžnost Vseh, da te dobrine čuvamo.
. Podobne misli je razvijal v svo-lern govoru tudi pokrajinski predsednik Vsedržavnega združenja bor-bev Italije ANPI Cesare Lombroso. Foudaril je velik zgodovinski pomen boja proti fašizmu in za svobodo ter dejal, da je bilo v tem boju, po zaslugi tistih borcev, ki jih Jugo-siavija danes odlikuje, skovano bratstvo med jugoslovar.sk:mi in i-mijanskim narodom, ker so ti bor-1 s svojim bojem in s svojimi žrt-.arni daleč od svojih krajev opravili ?ast Italije in izpr čali demokratični ^n antifašistični čut italijanskega na-oda. Podčrtal je ogromen prispe--ek> ki so ga v tem boju dali jugo-
y'ovanski
—*“■'i narodi in vlogo, ki jo uck pianeio'mesia ^ sra JUgoSiavija danes v prizade-! ka, nato pa so se odlikovanci in
proti fašizmu in nacizmu v vrstah NOB Jugoslavije, v katere so se vključili ob kapitulaciji Italije, nekateri pa tudi že prej, kot italijanski vojaki na jugoslovanskih tleh. Govoril je o povezanosti med jugoslovanskim narodnoosvobodilnim gibanjem in italijanskim odporništvom v severni Italiji in o zgodovinskem pomenu tega boja.
Nazadnje je še generalni konzul SFRJ Ivan Renko v svojem nagovoru podčrtal pomen udeležbe italijanskih borcev v vrstah NOB Jugoslavije, saj je prav skupen boj izpričal tudi skupno težnjo jugoslovanskih in italijanskega naroda po svobodi, neodvisnosti in demokraciji. Jugoslavija s svojo zunanjo politiko, prav tako pa tudi na znotraj z uveljavljanjem samoupravne družbe in s svojim odnosom da narodnostnih manjšin v svojih mejah, vsa povojna leta nadaljuje ta boj, predvsem pa si je vedno prizadevala, da bi imela na svojih mejah prijatelje. Najlepši dosežek v teh prizadevanjih je nedavni sporazum o ureditvi mejnih vprašanj in o vsestranskem gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, s katerim sta obe državi pokazali velik čut za realnost in privrženost politiki dobrega sožitja in sodelovanja v helsinškem duhu.
Ivan Renko je na koncu dejal, da so jugoslovanski narodi hvaležni-vsem, ki so bili v njihovem boju za svobodo na njihovi, strani in je v nji-hovem imenu izrekel zahvalo odlikovancem za njihov prispevek v bo-ju za svobodo in jim čestital k odlikovanju.
Po podelitvi listin in kolajn, kar sta opravila gen. konzul Ivan Renko in konzul Marinko Kosor, je župan Benetk Mario Rigo poklonil gen, konzulu Renku v spomin na ta dogodek plaketo mesta z levom sv. Mar
Dan boja v industrijskih podjetjih v krizi
RIM, 19. — V vseh Italijanskih tovarnah, ki jim grozi zapora, bodo jutri stavkali in priredili na delovnih mestih javne shode, katerih se bodo udeležili predstavniki deželnih in krajevnih uprav. Delavci se bojujejo za ohranitev delovnega mesta in bodo jutri s svojim nastopom skušali opozoriti javnost, zlasti še vlado, v kakšnem nevarnem položaju se nahajajo. Delavci in z njimi sindikalne organizacije zahtevajo takojšnje posredovanje vlade, da se zagotovi delo in bodočnost vsem tovarnam v nevarnosti.
Jutrišnje sindikalne akcije se bodo udeležili kovinarji, delavci kemijske, tekstilne in gradbene industrije. Sindikalna federacija je napovedala nekaj velikih delavskih shodov. V Milanu se bodo delavci zbrali v tovarni avtomobilov «Leyland - Innocenti». Glavni tajnik CGIL Lama bo govoril v tovarni «ATES» v Cata-nii, zvezni tajnik CGIL Boni pa v Genovi. V Turinu bo velika delavska manifestacija v tovarni Singer, kjer 2000 delavcem grozi odpust z dela.
O vprašanju številnih tovarn, kjer so že napovedali, da bodo odpustili z dela na tisoče delavcev, bo v sredo razpravljalo tajništvo sindikalne federacije. Ob tej priložnosti bo tajništvo napravilo obračun srečanj voditeljev sindikalne federacije s političnimi strankami ustavnega loka, na katerih so proučili sedanji politični, gospodarski in socialni položaj. Še posebno pozornost bodo na seji tajništva posvetili industrijskim podjetjem v krizi. Poročajo, da se bodo glavni tajniki sindikalne federacije Lama, Storti in Vanni v sredo sestali z ministroma za industrijo in delo, da se seznanijo o vladnih predlogih za posredovanje v tovarnah, da se preprečijo odpusti z dela.
zadnje čase skopa z uspehi. Po mnenju političnih opazovalcev v Washing-tonu bi bil val kritik, ki bi nastal po propadu sedanje misije ameriškega državnega tajnika, poguben za oba.
Tudi v Sovjetski zvezi pripisujejo pogajanjem SALT velik pomen. Pozitiven zaključek pogajanj za omejitev strateške oborožitve, je napisala v zadnjih dneh moskovska Pravda, bi bil zelo koristen ne samo za odnose med ZDA in S? temveč
Angole ter sovjetske vojaške pomoči Netovi vladi, če bi Sovjetska zveza popustila pri nekaterih točkah pogajanj SALT in privolila v podpis ponovnega sporazuma, če bi pogajanja za omejitev strateškega orožja spet spodletela, bi morali počakati, do prihodnjega leta preden bi jih mogli obnoviti. Leta 1977 pa zapadejo nekatere začasne točke prejšnjega sporazuma, ki so . ga dosegli leta 1972. To pa bi spet dalo povod za novo oboroževalno tekmo, ki utegne biti zelo nevarna. Glavni kamen spotike v pogajanjih med Sovjetsko zvezo in ZDA je vloga ameriških izstrelkov «emise» ter nekaterih sovjetskih bombnikov, ki bi baje utegnili preleteti ameriško celino m bombardirati katerokoli amenško mesto.
r Tržaška Rižarna je v nedeljo, po ! več kot 30 letih od časov strašne morije za njenimi zidovi, sprejela vase posmrtne ostanke — pepel svojih žrtev, spravljen v enajst malih kovinskih krst. To je vse, kar je ostalo od stotin in tisočev pomorjenih od roke nacističnih zločincev in njihovih fašističnih pomagačev. To je vse, kar so osvoboditelji našli v cementnih vrečah na morišču in 30 let kasneje potapljači v blatu mor-
Po verskih obredih, katoliškem v slovenščini in italijanščini, srbsko-pravoslavnem in hebrejskem, je prvi spregovoril tržaški župan Spaccini, ki je med drugim dejal: «Danes polagamo te posmrtne ostanke k zadnjemu počitku tukaj, v Rižarni pri Sv. Soboti, ki jo je ljubezen in želja Tržačanov spremenila v spomenik usmiljenju do mrtvih, a tudi v spomenik spominu in opominu še živečih. To ljubezen in to voljo smo potrdili pred tremi leti, ko smo vgradili prvi kamen. To ljubezen in to voljo je potrdil aprila letos predsednik republike, ki je na tem mestu proslavljal tridesetletnico osvoboditve: tudi danes se ta voljo in ta ljubezen globoko izkazujeta s prenosom in dokončnim pokopom posmrtnih ostankov žrtev tega uničevalnega taborišča, spremenjenega v spomenik usmiljenja in ljubezni.»
Spaccini se je nato spomnil mučenikov tržaške Rižarne. Dejal je, da nas njihova žrtev opominja, da so dali življenje zato, da bomo mi bolje živeli; spominjajo nas na njihov zadnji klic, ki je bil svoboda, pravica, mir, sodelovanje, strpnost in spoštovanje. To je klic stotin, tisočev mrtvih.
Imena nekaterih mučenikov so znana, je nadaljeval Spaccini, mnogo pa jih bo ostalo za vedno neznanih: navadnih državljanov in partizanov, sinov te zemlje, Italijanov in Slovencev, navezanih na življenje tega mesta in tega ozemlja; a tudi drugih ljudi, partizanov in preganjancev, ki jih je nacistični okupator potisnil na ta kotiček Evrope: Italijanov. Hrvatov, Srbov in tistih, katerih edina krivda je bila, da so se rodili Židje. Spaccini je zaključil svoj govor s pozivom k obrambi svobode in miru, k ščitenju demo-krdtičiirii inštitucij, kajti le tako bo ta Svečani obred ohranil svoj po-
skega dna, kamor so zločinci odlagali pepel ih zoglenele košti ptibltih in zažganih -v krematoriju Rižarne, ! P'-’^ pomon Svečanosti, ki bi sicer morala bitij Časnikar Albin Bubtvč in bivši že lani decembra, a so jo takrat j interniranec v nacističnem tabori-odložili zaradi odsotnosti predsedni- ; šču je v svojem govoru v Slovenka poslanske zbornice Pertinija, so | ščini najprej poudaril, da je s scese udeležili najvišji predstavniki dr- j danostjo, s katero poiagrmo k ve težavnih. deželnih, pokrajinskih, občin- i nemu počitku posmrtne ostanke žr-skih in vojaških oblasti, predstavni-: tev Rižarne, končno odpravljena hu-ki borčevskših organizacij ANPI in | da in žaljiva kr vica m nadaljeval: drugih, vsedržavnega in deželnih, «V teh trenutkih se kepič jo scomi-pokrajinskih in krajevnih združenj i ni, srh spreletava po životu in gri-bivših političnih preganjancev in i ze do mozga. Vsaka beseda se z li internirancev v nacističnih tabori-: odveč, vsaka misel revna. Sromi-ščih, predstavniki strank ustavnega i njamo se borcev, kurirk, ant fs.ši-loka. Polnoštevilno so bili zastopani I stov in domoljubov — Slovencev, župani slovenskih občin na Trža-, Hrvatov, Italijanov in Judov, ki so škem in Goriškem. Videli smo tudi : jih nacistični krvniki in njihovi ro-konzula SFRJ v Trstu Srečka Kor ! magači na tem dvorišču umorili, vačiča.	i	jih sežgali, njihov pepei pa edme-
Okrog vseh se je zgrnila velika j tali v morje, kakor so s stot' pere-množica ljudi iz mesta in okolice, pa 1 la žrtev drugih nacističnih t?bori č ! tudi mnogi z jugoslovanske strani j tlakovali poli na mečv rnatih ped-! Prirriorske in iz Istre. Prostorno dvo-1 ročjih nacističnega, rajha.» Bubnič
REYKJAVIK, 19. — Islandska vlada je zagrozila Veliki Britaniji, da bo v soboto opolnoči prekinila diplomatske odnose z Londonom, če ne bo tamkajšnja vlada umaknila svojih vojnih ladij iz islandskih o-zemeljskih voda.
............limimi............................................. | rjg^e Rižarne . spomenika se je za-! je nato poudaril da se s tem 70
^	_	i čelo polniti že pred najavljeno uro. ! ključujejo proslave SO-ietniee osvo-
VOBJR SAMOZVANIH RDEČIH BRIGAD SPET ZA ZAPAHI	LNf kraj^iokopt posmrtnHh °stvn^ ■ soomVnu'vsIh kTin^-dii11^ ho h!
j bataljona «Vittorio Veneto» s parad- i za svobodo, demokracijo, enako-; nimi sulicami. Do začetka svečano-J Pravnost m m :rno sožitje ter sedesti sò bile kovinske krste s pepelom j lovanje med narodi. Ti spom.ni nas žrtev, ki so jih že prej v zasebni ; opozarjajo, da ne zadremamo, da obliki prenesb s pokopališča pri Sv. • ®e odločneje zahtevamo od oblasti Ani, na nizkem katafalku v enem [ večjo doslednost, konkretne in u-izmed večjih prostorov Rižarne in ! činkovite ukrepe, da se do koren n ob njih 11 predstavnikov raznih ro- ! lztl;ebi fašizem m da se uveijavi.o dov vojske. Vsakogar, ki je priba- načela republiške ustave, jal na dvorišče, je pot vodila mimo ! «V boju proti fašizmu in nac:zmu», krst, obdanih s cvetjem, in vsakdo je nadaljeval Bubnič, «smo Sloven-
RENATO CURCI0 V PASTI MILANSKIH KARABINJERJEV
MILAN, 19. — Milanski karabinjerji so v nedeljo zvečer aretirali znanega vodjo tako imenovane pro-vokatorske organizacije rdečih brigad Renata Curcia. Do aretacije je prišlo v Ul. Maderno v Milanu, s Curciom, ki je v spopadu z orožniki bil lažje ranjen, so aretirali tudi 26-letno Nadio Mantovani, ki je živela z njim po smrti njegove žene Margherite Cagol.
Kako je prišlo do odkritja in aretacije Renata Curcia, ki je februarja lani zbežal iz zapora v Casale Monferrato, doslej še ni jasno. Kaže, da je šlo za operacijo, ki so jo karabinjerji pripravljali že dalj časa, čeprav do zadnjega niso bili gotovi, da je moški, ki mu sledijo, prav vodja rdečih brigad. Vse se je baje začelo, ko so pred časom ugotovili, da po Milanu kroži fiat 127, ki so ga večkrat opazili v bližini nekaterih bank. Ugotovili so, da je evidenčna tablica pripadala avtobusu milanskega prevoznega podjetja in je bil avto očitno ukraden. Začeli so ga zasledovati in opazili, da je voznik večkrat zahajal v neko stanovanje v Ul. Maderno. Sklenili so opazovati s strehe bližnje cerkve, kaj se dogaja v stanovanju. Operacija bi morala trajati še nekaj časa, prav včeraj zjutraj pa je padel v karabinjersko past omenjeni avto.
V ' 'em so bile tri osebe in sicer Dir',) Lo Cascio, Vincenzo Guagliar-do in Silvana Rossi Marchesa. Trojica se je silovito postavila po robu orožnikom, ki so jih le s težavo ukle-
policiji kot pripadniki rdečih brigad, je pospešila poseg karabinjerjev v Ul. Maderno, da Curcio in Mantova-nijeva ne bi kaj zasumila.
I Nekaj pred 19. uro so karabinjerji torej obkolili poslopje, oddelek petih orožnikov, pa se je podal v zadnje nadstropje, kjer je stanoval Curcio. Predvidevali so silovito reakcijo in so se zato prvič v Milanu po-služili posebnih jopičev, ki so jih dobili iz ZDA in ki jih krogle ne morejo prebiti. Ko so potrkali na vrata in povedali, da so karabinjerji, je iz notranjosti odjeknil rafal iz brzostrelke, ki je lažje ranil podčastnika. Streljanje med Curciom in karabinjerji je trajalo približno tri minute, nakar je vodja samozvanih rdečih brigad zakričal, da se hoče predati. Ukazali so mu naj pride ven z rokami v zraku in obrnjen s hrbtom proti njim.
V kasnejši preiskavi so v stanovanju našli nekaj orožja ter tloris stanovanja v Porto Recanatiju. U-gotovili so, da je stanovanje pred časom najel za šest mesecev neki Dario Santangelo, za katerega so kasneje ugotovili, da je bil Dario Lo Cascio, ki so ga zjutraj aretirali. V stanovanju niso našli zani-jnivega material..
Curcia je danes že zaslišal namestnik državnega pravdnika Viola. O poteku zasliševanja ni nobene vesti, demantirali pa so vest, da bodo Curcia in Mantovanijevo sodili po hitrem postopku, saj morajo preiskovalci še priti do nekaterih čle-
nili v lisice. Eden od treh je skušal : mentov v zvezi z včerajšnjim stre.
povleči iz žepa samokres, kar pa | ijanjem. ________________
mu ni uspelo. V avtu so našli do-; kajšnjo količino orožja in večjo vso
za ; to denar ja
Vanjih za mh-'1 jn enakopravnost v gošue^ideiežilPsprejema, ki jim ga ves svet. Sam Kissinger je baje v ! ni obrodilo nobenih sadov, ker vsi SVetu.	1	__ -, ,	1   u/> : n ,.l, nnrn. zjumnem noEmvnrn nreišn
"'Kas 'zasliševanji Sf VTÉlO S^kC V Spaillji
vsem bančne uslužbence, uslužbence zavarovalnic, kovinarske delavce ter nekatere železničarje. Istočasno so se začela pogajanja za obnovitev delovnih pogodb na nekaterih drugih področjih. Gradbeni delavci so prekinili stavko, ker so jim zagotovili, da se bodo pogajanja v kratkem zaključila.
Minic v Makedoniji
SKOPJE, 19. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Mi-nič je danes obiskal glavno mesto Socialistične republike Makedonije. Kot so sporočili, se je s predsednikom centralnega komiteja Zveze komunistov Makedonije Angelom Čemerskim in drugimi makedonskimi funkcionarji pogovarjal o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih in še posebej o odnosih Jugoslavije s sosednjimi državami. V pogovorih so sodelovali tudi namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mojsov in drugi funkcionarji jugoslovanskega zunanjega ministrstva.
RIM, 19. — Federacija kovinarskih delavcev poroča, da se bodo jutri nadaljevala pogajanja za obnovitev delovne pogodbe, ki zanima milijon in pol delavcev zaposlenih v 8.000 zasebnih tovarnah. | generalni konzul v Kopru Onofrio Pogajanja za novo delovno pogod-1 Messina ter izvedenca mešanega juho so se začela 18. decembra lani, goslovansko - italijanskega odbora
je za trenutek obstal pred njimi. Tako tudi visoki predstavniki ob svojem prihodu, med katerimi so bili župan Spaccini, prefekt Molinari, podpredsednik vsedržavnega združenja ANED senator Maris, poslanec in bivši minister ter partizan Taviani in vsi drugi.
Sama svečanost se je začela, ko so predstavniki vojske prenesli krste s katafalka pred nišo v zidu, kjer je bila nekoč krematorijska peč. Občinski delavci so jih zložili v nišo in jo nato zaprli s cementno ploščo, na kateri je v štirih jezikih (italijanskem. slovenskem, srbohrvaškem in hebrejskem) napis «Pepel žrtev».
niiiiiiiiimiHiimitHiiiiuiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiittiiiiiiii’
V Portorožu seminar za italijanske šolnike
KOPER, 19. — V Portorožu se je dopoldne začel 15. seminar za italijanske šolnike in dijake višjih razredov srednjih šol z obalnega in bujskega območja v organizaciji zavoda za šolstvo Slovenije — enota Koper. Otvoritvene slovesnosti so se med drugim udeležili namestnik republiškega sekretarja komisije za etnične skupine v Sloveniji Peter Vinkler, tajnik odborni-štva za šolstvo Furlanije - Julijske krajine Carlo Bordari, italijanski
j je pripravila beneška občinska upra-	zaupnem pogovoru prejšnji teden iz- j trije vztrajno molčijo. Aretacija Lo	|	MADRID, 19 — Na območju Ma-
^Bredstavnik deželnega Inštituta za j va. Sprejem je potekel v prisrčnem	javil, da bi bile ZDA pripravljene . Cascia, Guagiiarda in Rossijeve, ki	drida je danes stavkalo vsaj 200	,	...	„
Rodovino odporništva Paolo Pannoc-1 prijateljskem in tovariškem vzdušju,	trenutno pustiti pri miru vprašanje I so bili dobro znani milanski politični	tisoč oseb. Stavka je zadevala pred-1	izvodnje.
ko so jih zaradi trmastega stališča delodajalcev odložili za nedoločen čas. Napovedujejo, da bodo jutri govorili predvsem o prvem delu sindikalnih predlogov, ki se nanaša na udeležbo sindikatov pri najemanju delavcev, pri določitvi naložb in pri načrtih za preureditev pro-
Črtomir Kolenc in Giuliano Angioletti.
ci, ki živimo v Italiji, med prvimi in v veliki meri — kar dokazuje tudi Rižarna — prispevali svoj delež, da bi se otresli faš stičnega zatiranja in svobodno živeli ter uživali svoje pravice v omikani in napredni družbi. Zato se tem svojim pravicam ne moremo in ne smemo odpovedati in jih moramo zahtevati, dokler se ne bodo uveljavile za vso našo narodnostno skupnost. Razmere se sicer izboljšujejo, vendar počasi. Zato s kritičnim zaupanjem zremo v prihodnost in smo z zadovoljstvom pozdravili zadnji sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Zgodovinski pomen in vsebina Rižarne presegata deželne in državne meje. Zato naj bi utrjevala vezi in kazala pot k medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju med narodi, ki tu živijo.» Bubmč je nato omenil bližnji proces proti nekaterim krvnikom iz Rižarne in poudaril zahtevo, da se ugotovijo vse krivde in sokrivde, da pride na dan zgodovinska resnica, ki bi jo hoteli nekateri prikriti ali potvarjati. Prav tako utemeljena je zahteva, da se odvzame odlikovance, ki je bilo po-njegovi smrti podeljeno zloglasnemu in ostudnemu voditelju zločinske tolpe (Colottiju), ki je do konca sodeloval z nac:stičnlmi krvniki. Svoj govor je Bubnič zaključil z besedami: «Sem, v Rižarno, naj prihaja mladina, da bo videla in spoznavala, kako dragocena je svoboda, da jo bo znala ohraniti in ceniti,» in dodal: «V teh trenutkih čutimo, kot da so med nami še živi, ker niso zaman padli, vsi znani in neznani borci, interniranci in za-
BEJRUT, 19. — Libanonski predsednik Frangie je baje zavrnil odstop premiera Karameja, ki se trenutno, kot kaže, pogaja z zastopniki | « posmrtnimi ostanki žrtev nacisbč-političnih sil o potrebnih ukrepih za 1 nih zločincev; časnikar Albin Buu-prekinitev ognja.	i nič med govorom v slovenščini.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Na slikah: Vojaki nosijo krste
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
Za slovenske šole samostojen okraj!
Vse bližji je rok, ko bo morala, «dežela dokončno določiti o razmejitvi šolskih okrajev. Sklepu o razmejitvi, ki ga bo morala dežela poslati ministrstvu, mora priložiti, kot je predvideno v pooblaščenih odlokih, mnenje prizadetih krajevnih uprav in krajevnih šolskih uprav.
V	okviru naše skupnosti je prevladalo enotno mnenje, da je za slovensko šolo potreben samostojen slovenski šolski okraj, saj je to bistven pogoj za pravilen pristop k vprašanju slovenske šole.
O razmejitvi, oziroma o tem, ali naj bo slovenska šola razdeljena na več šolskih okrajev, ali pa bi bil dovolj samo eden, mnenja in stališča še niso bila jasno izražena. Vsekakor bo tudi ob tem problemu nujno doseči čimširšo enotnost ob primerjanju morebitnih različnih stališč. Najbolj pomembno pa je, da se ne bi ob ocenjevanju tega problema ustavili na formalistični razmejitvi okrajev.
V	pooblaščenih odlokih so namreč pri ustanavljanju šolskih o-krajev postavljene določene omejitve. Nanašajo se na najvišje možno število prebivalcev, zajetih v določen okraj, in na upravno mejo pokrajine. Vendar pa so to le formalne in splošne omejitve, ki ne morejo upoštevati določenih specifičnih razmer. Zato pa so v pooblaščenih odlokih predvidene možne izjeme. Šolski okraj lahko v določenih primerih sestavljajo tudi področja, ki spadajo v različne pokrajine.
Da' je slovenska manjšinska šola specifičen primer v italijanskem šolskem sistemu, verjetno ni potrebno posebej dokazovati. V samih kriterijih je poudarjeno, da je treba paziti na socialne, gospodarske in kulturne značilnosti posameznih območij.
Za slovensko šolo najbolj pomembna in vsebinska točka pri razmejitvi okrajev je opredelitev, da mora šolski okraj obsegati področje, ki naj tvori zaokroženo celoto tako, da so v njem šole vseh vrst in stopenj, z nekaterimi izjemami (univerze, umetnostne akademije, kon-zervatoriji).
Slovenci v Italiji nimamo šol vseh vrst in stopenj. Nimamo prepotrebnega šolstva, niti izpopolnjevalnih tečajev in ne večernih šol. Posebna pomanjkljivost pa je ta, da i-mamo veliko območje, kjer ni niti šol prve stopnje, se pravi niti o-snovnih šol.
Lanski posvet o šolstvu je potrdil spoznanje, kako veliko narodnostno in socialno škodo je povzročila in še povzroča premajhna razvejanost našega šolstva. Rešitev vidimo le v tem, da bo naša šola obravnavana kot celovita ih enotna struktura, ki od osnovne šole pa do najvišje stopnje, ki jo trenutno nudi, oziroma jo bo nudila^v prihodnje, odgovarja v največjT možni meri prebivalstvu na vsem ozemlju, na katerem živimo, ne pa le enemu njegovemu delu.
mi in bi pozitivno vplival na razvoj bodoče šole v Beneški Sloveniji.
Taka rešitev ne bi predstavljala nepremostljivih ovir v zvezi s pooblaščenimi odloki.
Taka rešitev bi v okviru današnjih možnosti, to je v okviru pooblaščenih odlokov, ki predstavljajo kljub vsem pomanjkljivostim pozitiven proces v spreminjanju obstoječega šolskega sistema, pomenila tudi korak naprej k avtonomiji slovenske šole.
Hkrati ne gre prezreti, da se tudi v Italiji, čeprav po polževo, bliža reforma celotnega šolskega sistema. Tak prvi, enotni in celoviti slovenski šolski organizem, pomeni jamstvo za čimbolj enotna in poglobljena stališča do razvoja slovenske šole v Italiji. Usklajenost pogledov do tega vprašanja pa je nujna, kajti le tako bo šola optimalno odgovarjala potrebam vse manjšine, se pravi tistim, ki jim je namenjena in s tem tudi celotni družbi, v kateri manjšina živi.
NA POBUDO SPZ IN SLOVENSKE PROSVETE
LITERARNI NATEČAJ ZA VIŠJE ŠOLE 06 OSREDNJI PREŠERNOVI PROSLAVI
Na skupni Prešernovi proslavi v Kulturnem domu bodo prebrali najboljše spise dijakov
Gledališča
Ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, ki ga slavimo 8. februarja, bosta Slovenska prosvetna zveza in Slovenska prosveta iz Trsta priredili skupno osrednjo Prešernovo proslavo. Prireditev bo v Kulturnem domu v nedeljo, 8. februarja, ravno na dan slovenskega kulturnega praznika. Ob tej priložnosti razpisujeta obe organizaciji literarni natečaj za dijake slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem. Dijaki, ki nameravajo sodelovati na natečaju, lahko izbirajo med dvema naslovoma: «Življenje v knjigi» in «človek ustvarja kulturo in kultura izoblikuje človeka».
Obe organizaciji toplo pozivata dijake, da se natečaja udeležijo, profesorje slovenščine pa prosijo, da že sami izberejo najboljše spise,
cenila ter izbrala pet najboljših. Glede na to, da čas pritiska in da bo ocenjevalna komisija obreme-’ njena pri svojem zahtevnem delu, priporočata profesorjem slovenščine, da izberejo največ tri najboljše spise iz vsakega razreda ter da jih oddajo ravnateljstvom najkasneje do sobote, 31. januarja, dopoldne.
Najboljše spise bodo nagradili s knjižnimi nagradami, tri najboljše pa bodo v celoti ali v odlomkih prebrali na osrednji Prešernovi proslavi v Kulturnem domu.
Vsak spis naj bo opremljen z o-sebnimi dijakovimi podatki.
Obe kulturno-prosvetni organizaciji sta včeraj že seznanili ravnateljstva višjih srednjih šol s to pobudo, ki je nedvomno velikega pomena, saj približuje šole naši Ijud-skokulturni stvarnosti in potrjuje živahno in stvarno kulturno konti-
» ua	odlili.	11 d J UVAIJOG opiov.,
S. LIPOVEC \ ki jih bo posebna komisija nato o-
NEDELJSKA SOCIALISTIČNA MANIFESTACIJA V AVDITORIJU
G. Tamburrano: PSI zahteva novo gospodarsko politiko
Zanimivo primerjanje stališč s predstavniki KRI, ACU in PD UP-V slovenščini je govoril Branko Pahor
Socialistična stranka je zaključila svoje predkongresno delovanje na pokrajinski ravni z nedeljsko manifestacijo v Avditoriju, na kateri je član CK PSI Giuseppe Tamburrano govoril o vzrokih sedanje vladne krize in o politiki socialistov za izgradnjo alternative. Po ugotovitvi, da je oil sklep c odprtju via Ine krize kritiziran z več strani, medtem ko je naletel na soglasno pod poro pri socialistični bazi, je Tam-
tero so posegli tudi predstavniki drugih političnih in družbenih sil. Daljše posege so imeli predstavnik PDUP prof. Quadrifoglio, pokrajinski predsednik AGLI Barbe in deželni tajnik KPI Cuffaro.
Manifestacijo je odprl deželni tajnik PSI Tringale, ki je govoril o političnem položaju v deželi in v tržaški občini, nato pa je v slovenščini spregovoril Branko Pahor, ki je ugotovil, da vprašanje priznanja
_____•	1-.n m rt	nf-rilriirt
burrano poudaril, da je njegova | pravic slovenske narodnostne skup stranka izstopila iz večine, ker via- j nosti stopa čedalje bolj v ospredje
da Moro-La Malfa ni upoštevala predlogov stranke pri sestavljanju gospodarskih ukrepov. Vladna gospodarska politika nima nobenih stičnih točk s politiko, ki jo predlaga PSI, pa niti s tisto, za katero se zavzemajo komunisti. Zato ni imelo smisla voditi proti vladnim ukrepom parlamentarno bitko, kajti nikakor ne bi zadostovali omejeni popravki, ki bi jih lahko v zbornicah izbojevali, arnoak je bilo potrebno
spremeniti lo#li*»,-*k***e navdtbovala ob’ začetku ThaWfestacije
vladno linijo gospodarske politike, jlimfi la mlč!„ itinUtranciri
član CK PSI '^'tudf dejaT, ffl predčasne valitve, .ne j&*. tragedije, sajTii'še" odvijale v mnogo večji jasnosti, kot pa na primer volitve iz leta 1972.’ Nedvomno so nredčasne volitve nekaj travmatič-EVKS*	bil. naj- neg. „ mm. M. tokrat bi Slo
za blagodejno travmo. Volitve bi namreč prisilile KD, da razodene svoj pravi obraz, ki je konservativen, kljub poštenemu in čistemu videzu, ki mu ga skuša dati Zac-cagnini.
Po Tamburranovih izvajanjih se je na željo prirediteljev manifestacije razvila živahna razprava, v ka-
boljša rešitev v ustanovitvi enega samega šolskega okraja v okviru dežele FJK. Okraj bi tako zajel današnje slovensko šolstvo v Italiji in bi vključitev bodoče slovenske šole v Benečiji bila olajšana. Poleg tega bi enotni šolski okraj o-lajšal dopolnjevanje šolskega sistema z novimi študijskimi usmeritva-
..............................................
SINOČI V AVDITORIJU
političnega prizorišča. Potem ko je obtožil KD, da ne kaže posluha za ta vprašanja in ne zna iti dlje od načelnih izjav, se je Pahor zavzel za ustanovitev slovenskega šolskega okraja in za končno izglasovanje zakona o globalni zaščiti. Napovedal je tudi. da bodo socialisti pripravili resolucijo o vprašanjih manjšine, ki jo bodo predložiti vsedržavnemu strankinemu kongresu v odobritev.	^
je iz
ganizmi za stike in srečanje med šolskim svetom in drugimi družbenimi komponentami, od krajevnih ustanov do sindikalnih in gospodarskih organizmov, itd.»
«Bila je izražena želja,» je še rečeno v poročilu, «da bi deželni odbor sprožil raziskavo in specifično posvetovanje s komponentami slovenske skupnosti. Potrebno pa bo tudi sprožiti raziskavo na ministrski ravni o možnih rešitvah problema. KD zato meni, da ne bo mogoče nadalje izvajati pooblaščenih odlokov (okraji in pokrajinski sveti), dokler ne bo na zadovoljiv način rešeno specifično vprašanje slovenske šole, njenega predstavništva in njene avtonomije,» se zaključuje poročilo krščanske demokracije.
Danes seja tržaškega občinskega sveta
Avditorija odšla štiristranska dele- ko^Tveh^mSedh^sestlnt težaški
ija .v Rižarno, kjgr je zastopala
tamkajšnji-avedam
nosti.
Manifestacija solidarnosti s španskimi antifašisti v boju za demokracijo
Govori sen. Vittoria Vidalija, dr. Miloša Budina ter španskih antifašistov Alvareza in patra Ignacija
Sinoči je bila v Avditoriju manifestacija solidarnosti s španskimi antifašisti v boju za svobodo in demokracijo ter za amnistijo španskih političnih jetnikov. Manifestacijo so organizirali Odbor za solidarnost s španskim ljudstvom, Združenje antifašističnih prostovoljcev v španski vojni in Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju.
Uvodoma je spregovoril sen. Vidah. ki je poudaril solidarnost demokratičnega Trsta s španskimi antifašist’, ki vodijo danes zadnjo^ bitko proti edinem fašističnem režimu v Evropi. To je bitka, je dejal Vidah, ki potrebuje konkretno, tako moralno kot materialno, internacionalno podporo. Trst je v potrditev svoje demokratičnosti, na pobudo demokratičnega odbora izročil predstavnikoma španskega antifašizma Santiagu Alvarezu in patru Ignaciju vsoto 4 milijonov lir.
Po uvednem govoru Vidalija je v slovenščini spregovoril odbornik zgo-niške občine dr. Miloš Budin, ki je podčrtal, da so se demokratične sile zmotile, ko so ob Francovi smrti upale na nagel propad frankizma. Na žalost, je dejal dr. Budin, še vedno obstaja fašistični teror, ki ne dopušča razvoja v svobodo in demokracijo usmerjenih naprednih Sil in ljudi Zadnji španski dogodki pa nas opozarjajo, da se stol fašizma krepko maje ter da upati, da bo v bližnji bodočnosti špansko ljudstvo spoznalo svobodo. Dr. Budin je na koncu še omenil boj slovenske manjšine za rabo slovenskega jezika v izvoljenih svetih.
Mlad španski antifašist, pater I-gnacij, je najprej omenil nedeljsko svečanost v Rižarni, svečanost, ki nas poučuje o pomenu protifašističnega boja. Pater Ignacij je nato na kratko orisal zgodovino državljanske vojne ter negativno vlogo cerkve, ki je delovala proti revolucionarnemu gibanju, da bi s tem o-hranila zadnjo klerikalno monarhi-
^Zndnji je spregovoril Santiago Al-
varez, ki je bil leta 1945, kot politični komisar obsojen na smrt. Njegov lik, je v uvodnem govoru orisal senator Vidali. Alvarez je v španščini prikazal boj španskega človeka, separatistični boj Baskov, Galicijev in Kataloncev, razmere, ki so obstajale po državljanski vojni ter mogočo politično pot ljudstva do svobode.
Tržaški partizanski pevski zbor, ki navdušenih aplavzov, je
KD za avtonomijo slovenske šole
Na sedežu svetovalske skupine KD v deželnem svetu je bilo včeraj srečanje o izvajanju pooblaščenih odlokov, s posebnim poudarkom na specifične probleme slovenske šole. Srečanja, ki mu je predsedoval načelnik skupine v deželnem svetu Coloni, so se udeležili član poslanske komisije za šolstvo posl. Santuz, tržaški in goriški pokrajinski tajnik KD Rinaldi in Longo, predsednik tretje komisije deželnega sveta Masutto, deželni odbornik za šolstvo Mizzau ter številni predstavniki stranke in izvedenci za probleme šolstva in manjšine.
«Politična linija KD na deželni ravni o tem problemu,» je rečeno v poročilu, ki so ga objavili po sestanku, «mora upoštevati nujnost, da se slovenski šoli zaradi njenih posebnih značilnosti zajamčijo instrumenti in tiste oblike samoupravljanja, ki so pogoj za njen avtonomni kulturni razvoj.»
«Družbeno upravljanje slovenske šole,» nadaljuje poročilo, «mora u-poštevati tako duha pooblaščenih odlokov, kot posebne potrebe, ki so predmet zahtev s strani vseh predstavniških organizmov slovenske skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini.»
«Na srečanju je bila tudi proučena teritorialna funkcija, ki jo po-
občinski svet. Edina točka na dnevnem redu je izvolitev župana in novega odbora, kljub temu pa ni nobene možnosti, da bi že danes naše mesto dobilo novo občinsko upravo, saj še ni nobenega političnega sporazuma za rešitev krize, ki je nastala 12. novembra z odstopom Spac-cinijevega odbora. Krščanska demokracija, ki ji kot stranki relativne večine pritiče naloga, da sproži pobude za reševanje krize, ni namreč doslej formulirala točnih predlogov niti o sestavi odbora in večine, ki naj bi ga podpirala, niti ne o programu.
nuiteto, ki gre od Prešerna preko Cankarja, katerega 100-letnico proslavljamo letos, in drugih kulturnih ustvarjalcev do današnjih dni.
Sinoči v gledališču Rossetti
Violinski virtuozizem Shamuela Ashkenasija
Za Koncertno društvo je sinoči v gledališču Rossetti nastopil odličen violinski umetnik Shamuel Ashke-nasi, zmagovalec številnih mednarodnih natečajev od Washingtona do Moskve in zelo iskani koncertant.
Tržaškemu občinstvu je predstavil raznolik in zanimiv program, ki je obsegal skladbe Mozarta, Bartoka, Dvoraka, Blocha ter Ravela, kar mu je omogočilo, da je pokazal vse svoje vrline, od vrhunskega tehničnega obvladanja godala do milo spevne kantilene. Zlasti pa smo občudovali njegovo izjemno tehniko loka, ki mu dovoljuje čvrsto a tudi precizno izvajanje fortissima, pa prav tako božajoče drsenje po strunah.
Mozartova Sonata v F-duru K 376 je skladba igrivega značaja in Ash-kenasi ji je dal ustrezno interpretacijo, čeprav v njej še ni mogel pokazati vsega svojega virtuozizma. Zato pa je ta prišel do največ je možne veljave v mladostni, a za čas pred 50 leti presenetljivo moderno napisani Bartokovi Sonati št. 2, v kateri folklorni elementi v skladateljevi predelavi le tu in tam izstopajo kot osnovni motiv na tako rekoč rapsodičnem razponu. Izredno težko skladbo je Ashkenasi izvajal z elementarno silovitostjo in z mojstrskim obvladovanjem.
V drugem delu smo poslušali najprej štiri romantične Dvorakove skladbce, podane z vso romantično milino, nato pa Blochovo skladbo «Nlgum, ki se oslanja na izraelsko nacionalno izročilo. Skladba daje vtis kompozicijske improvizacije, a je izredno čustveno obarvana in klena v svojem muzikalnem izrazu. Violinist jo je izvajal brez not in s pristnim podoživljanjem ter bravuro. Ravelova skladba «Tzigane», katere prvi del je brez klavirske spremljave, je prav tako zazvenela pristno v svojih značilnostih.
Na koncu se je violinist oddolžil občinstvu za aplavze še s skladbo Gabriela Faureja «Bel chause», nežnim liričnim motivom. Violinista je vseskozi diskretno, natančno in ponekod z enakovredno umetniško interpretacijo, spremljal pianist Luis Batlle Ibanez.	j. k.
....'oinaif ni nj.ynx.
Včeraj ponoči so neznanci vdrli v podružnico Pokrajinske turistične u-stanove EPT ob pomolu Audace in ukradli 22-kalibrski samokres beret-ta, pisalni stroj in dva računska stroja v skupni vrednosti pol milijona lir
Balet gledališča Verdi
v Kulturnem domu
Gledališče «Verdi» prireja v okviru predstav za šole nastope svojega baletnega ansambla, ki bodo v slovenskem Kulturnem domu v Ul. Petronio 4, DANES, 20., jutri, 21. in 22. januarja z začetkom ob 11.30.
Vstop je prost z vabilom, ki ga je mogoče dobiti v tiskovnem uradu gledališča Verdi (tel. 62-931, Biva Tre novembre 1).
ROSSETTI
DANES ob 20.30 izven abonmaja «Norman ai tuoi ginocchi».
Rezervacije vstopnic pri Osrednji blagajni, Pasaža Pretti, za vse ponovitve. Abonenti imajo 30 odst. popusta za prvi dve predstavi, 20 odst. pa za naslednje.
AVDITORIJ
Od četrtka dalje: «Appuntamento con la signorina Celeste».
Predprodaja vstopnic od danes za vse predstave. Za abonente 30 odst. popusta za prvi dve predstavi, 20 odst. za ostale. Veljajo kuponi «Rassegna Auditorium» v prodaji pri osrednji blagajni v pasaži Pretti.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let nepretrganega delovanja
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Andrej Hieng
IZGUBLJENI SIN
(Melodrama v štirih dejanjih)
Dramaturško sodelov. Bojan Štih Jezikovno vodstvo Janko Moder Scena	Sveta Jovanovič
Kostumi	Mija Jarčeva
Glasba	Darijan Božič
Asist, režije Helena šober-Zajčeva Režija	MILE KORUN
V	petek, 23. t.m., ob 20.30 -ABONMA RED A - premierski.
V	soboto, 24. t.m., ob 20.30 -ABONMA RED B - prva sobota po premieri
V	nedeljo. 25 t.m., ob 16. uri -ABONMA RED C - prva nedelja po premieri in ABONMA RED, G - okoliški.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(Od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1; de Leitenburg, Trg S. Giovarmi 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
...............................................
OB STOLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA
Rojanski šolarji prisrčno počastili Dragotina Ketteja
Domiselna in sodobna prireditev - Živahno pošolsko delovanje
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 20. januarja FABIJAN
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.53 — Dolžina dneva 9.14 — Luna vzide ob 21.18 in zatone ob 9.05.
Jutri, SREDA, 21. januarja NEŽA
VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 6,2 stopinje, najnižja 1, ob 19. uri 4,2, vlaga Eljl-odst., zračni pritisk 1020,8 narašča, brez vetra, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. in 19. januarja 1976 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
UMRLI SO: 66-letni Mario Comici, 88-letni Luigi Derni, 50-letni Giuseppe Beccari, 83-letna Maria Benedejčič, 1 leto in pet mesecev stara Natascia Visintin, 73 letna Marinella Buda, 66-letni Mario Spazzapan, 67-letna Leopolda Render por. Tamagni-m, 67-letna Maria Duianich vd. Fer-luga, 69-letna Vladimira Speranza vd. Trampuž, 56-letna Giuseppina Giorgi, 87-letni Giovanni Pavento, 59-letni Carlo Gessi, 82-letni Icilio Seppilli, 89-letni Antonio Bon, 69-letna Angelina Novelli vd. Vatta, 67-letna Luigia Hosner.
Salezijanski krožek 15.30 «Nessuno o tutti»; 21.00 «Fortezze vuote», z diskusijo o problemih psihiatrije v Italiji.
Mignon 16.00 «Mean Streets - Domenica in chiesa, lunedì all’inferno». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «0 padre e a moga» (1966), režiser Joaquim Pedro de Andrade. Aristoii 16.30 «I violini del ballo», Michela Dracha. Igrata Jean Luis Trintignant, Maria José Nat. Grattacielo 16.00 «L’anatra all'aran-cia». Igrajo M. Vitti. U. Tognazzi in B. Bouchet. Barvni film.
Fenice 15.30 «Lo squalo». Barvni film za vse.
Excelsior 16.00 «La moglie vergine». Barvni film. Igrata Edwige Fenech in Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 15.45 «Lo squalo». Barvni film za vse.
Eden 16.00	«L’ infermiera». Barvni
film. Igrata Ursula Andress in Duilio Del Prete. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Emanuelle nera». Igrajo Karin Schubert, A. Infanti m Isabella Marchal. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 «L’importante è amare». Romy Schneider. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 15.00 «Profondo rosso». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Profezia di un delitto». Barvni film. Igrata: Franco Nero in Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.30 «Voglie pazze, desideri, notti di piaceri». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «I nibelunghi». Terence Hill, Karin Dor in Herbert Lom. Barvni film.
Impero 16.00 «L’isola sul tetto del mondo». Barvni film. Siedi barvna risanka «Buon compleanno Paperino».
Vittorio Veneto 16.00 «Fatti di gente per bene». Barvni film. Igrata G. Giannini in C. Deneuve.
Abbazia 16.00 «8 dicembre 1941, Tokio ordina: Distruggete Pearl Har-bor». Toshiro Mifune, Oswald Gis. Barvni film.
Astra 15.00 «La città verrà distrutta all’alba».
Radio 16.00 «Zozos». Barvni film za
Razna obvestila ;
Pustni odbor s Proseka vabi ljubitelje pustnih šal na sestanek, ki bo danes, 20. jan., ob 20. uri v prostorih društvene gostilne. Ob tej priliki bodo prisotni izdelali program o nastopu na slovenskem pustu na Opčinah.
člani Narodne in študijske knjižnice v Trstu so vabljeni, da se udeležijo letošnjega rednega občnega zbora NŠK, ki bo v sredo, 28. januarja, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Ceppa 9, z dnevnim redom, ki je naveden v vabilu, katerega bodo vsi člani prejeli. Odbor.
Prosveta
PD VESNA - KRIŽ sklicuje za nedeljo, 25. januarja, ob 10.30 v pr-vem in ob 11. uri v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva; 2. Poročila: 3. Diskusija; 4. Razrešnica staremu odboru; 5. Volitve novega odbora: 6. Razno.
Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta
sklicuje na podlagi 6. člena pravil
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo dne 23. januarja ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa 9 z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega odbora;
2.	Obračun in predračun;
3.	Razno.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: teL 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel 271-124.
tepčki
SPD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL
vabita vse člane in prijatelje društva na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 1. fe-bruarjg, ob 10. urj v štveni dvorani v Nabrežini.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
V	počastitev spomina pok. Mičela Čoka darujeta Marija in Lovrenc že-rjul 5.000 lir za PD Lonjer - Kati-nara.
V	spomin Mičela čoka darujeta Meri in Drago Ota iz Boljunca 2.500 lir za TPPZ.
G. G. daruje 3.000 lir za TFS «Stu ledi».
V	spomin pok. Alfreda darujeta oče Alojz in mati Štefanija z družino 15.000 lir za ŠD Primorec, 15 tisoč lir za pevski zbor Primorec, 15.900 lir za popravilo Ljudskega doma, 15.000 lir za popravilo cerkve in 15.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah.
Družina Česnik daruje v spomin Alfreda Carlija 20.000 lir za ŠD Primorec, 15.000 lir za popravilo Ljudskega doma in 15.000 lir za pevski zbor Primorec.
V	spomin prerane smrti Alfreda daruje brat Aldo z družino 15.000 lir za ŠD Primorec.
Učenci osnovne šole v Rojanu so včeraj dopoldne s kratko, a zelo posrečeno prireditvijo proslavili stoletnico rojstva Dragotina Ketteja, mladega pesnika, ki je pisal večidel o ljubezni, a ki se je znal prav tako poglobiti tudi v otroško dušo kot pričajo njegove basni.
V učilnici 5. razreda, ki so jo u-čenci priložnostno okrasili z veliko pesnikovo sliko in s svojimi risbami, so se poleg učencev zbrali starši in ljubitelji mladine, ki so pozdravili nastopajoče z navdušenim ploskanjem.
je žel navdušenih aplavzov, je za	....	. , ,.
zaključek nastopil s Partizansko oblašceni odloki pripisujejo solskim balado.	I okrajem, ki so pojmovani kot or-
...........„u„ll..............................................................„1..
VČERAJ ZJUTRAJ OB PRVEM SVITU
Delavec iz Križa izgubil življenje v prometni nesreči na obalni cesti
Ko se je z bratom peljal v mesto, sta pri Crljanu trčila v parkiran tovornjak
Delavec iz Križa je izgubil življenje v prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj zjutraj na obalni
, cesti pri Grljanu. Okoli 6. ure so j karabinjerji v bližini hotela Riviera ’ ustavili vrsto tovornjakov s prikolico, ki so kljub prepovedi, zavili s trbiške na obalno cesto. Namenjeni so bili v staro pristanišče in tako bi prihranili precej časa, pa tudi precej poti. Karabinjerji z Istrske ulice pa so jih ustavili na odseku ravne ceste pri Grljanu, da bi jim naložili globo. Tovornjakov je bilo precej in zadnji — tovornjak s prikolico, ki ga je upravljal 36-let-ni Luigino Guadagnin iz Limene pri Padovi, je stal malo za ovinkom. Ko je Guadagnin stopil iz kabine, je o-pazil fiat 500, ki je privozil izza o-vinka in silovito trčil v prikolico.
Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli reševalci Rdečega križa, ki so prepeljali voznika fiata, 45-letne-ga Giulia Sedmaka iz Križa 19 in njegovega sopotnika, 52-Ietnega Maria Sedmaka iz Križa 18/A v glav-
no bolnico. Giulia so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 90 dni zaradi domnevnega zloma desne stegnenice, številnih ran in udarcev po vsem telesu ter poškodbe levega očesa; njegovemu bratu Mariu pa zdravniki niso mogli več pomagati, ker je umrl med prevozom v bolnišnico.
Vzroki nesreče niso še pojasnjeni. Prvi svit — nesreča se je pripetila malo pred 6.30 — je zelo varljiv in Giulio Sedmak je verjetno zagledal pred seboj tovornjak v zadnjem trenutku in se mu ni več mogel izogniti. Zaradi močne slane je bila cesta spolzka in tudi to je eden možnih vzrokov nesreče.
Mario Sedmak je bil v Križu zelo priljubljen. Bil je vesten delavec in dober družinski oče. Družim, ženi Slavici in sinovoma Edvinu in Robertu izrekamo najgloblje sožalje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina - AllTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Pietro 2.
Prireditev je bila osnovana na tradicionalnih točkah kot so recitacije pesmic, podajanje prizorčkov iz basni in zborovsko petje, vendar je bila pripravljena zelo sodobno in domiselno. Za okvir ji je bil pesnikov življenjepis, najpomembnejše dogodke iz katerega so učenci ilustrirali s svojimi risbami. Pozna se, da marsikateri učenec obiskuje popoldanski neobvezni pouk gledališke vzgoje, ker so bili nastopajoči zelo sproščeni ter so podajali pesmice in prizorčke jasno in razločno. Le nekajkrat se je nekaterim zaradi treme malo zataknilo, tako da je morala priskočiti na pomoč učiteljica in prišepniti pozabljeno besedo. Prireditev se je zaključila s skupnim nastopom vseh učencev, ki so ob harmonikarski spremljavi Štefana Bembija in Aleksandra Bertramija zapeli dvoglasno nekaj pesmi.
Ob koncu naj omenimo še, da se je osnovna šola v Rojanu lotile, mimo strogega jutranjega pouka, vrste dopolnilnih dejavnosti. Poleg gledališke vzgoje lahko učenci obiskujejo, seveda neobvezno, likovni tečaj, enkrat tedensko pa imajo telovadbo v svetoivanski telovadnici. Prva dva tečaja sta brezplačna, ker so ju organizirali skupno z ljudsko univerzo, za telovadbo pa morajo starši nekoliko seči v svoj žep.
Na četrtkovi seji temeljne kulturne skupnosti v Ilirski Bistrici bodo proglasili 19. januar za vsakoletni kulturni praznik te občine, kot spomin na Dragotina Ketteja — pesnika modeme, ki se je rodil pred sto leti na Premu. Danes so na ilirskobistri-ški osnovni šoli, ki nosi pesnikovo ime, imeli proslavo in položili venec pred njegov kip. Proslave so se udeležili tudi učenci osnovne šole Dragotina Ketteja iz Trsta. Zatem pa je na Premu predsednik temeljne kulturne skupnosti Franček Gombač ob navzočnosti številnih občanov in kulturnih ter družbeno-političnih delavcev odkril spominsko ploščo. Na premskem gradu bodo tudi uredili Kettejevo knjižnico slovenske poezije.
:	
URADNI TEČAJ	BANKOVCEV
Ameriški dolar	690,—
Funt šterling	1394,—
Švicarski frank	263,90
Francoski frank	153,—
Nemška marka	263,60
Avstrijski šiling	37,30
Dinar: debeli	35,-
drobni	35,-
Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je ob tragični nesreči zapustil naš dragi mož, oče in brat
MARIO SEDMAK
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 21. januarja, ob 15. uri hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoča žena Slava, sinova Edvin in Robert ter drugo sorodstvo
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Sv. Križ, 20. januarja 1976
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar —- avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. SaUci 1. tel. 211-489.
POLAGANJE PLASTIČNIH
O
IN TOPLIH PODOV
Martin Petelin - Nabrežina 1**5 - Tel.200-407
Za vedno nas je zapustila naša draga žena, mama in nona
MARIJA REBULA roj. ŽIVIC vd. KOŠUTA
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 21. t.m., ob 15. uri iz zgo-niške cerkve na domače pokopališče.
Žalujoči mož, hči, vnukinja in drugo sorodstvo
Zgonik, Trst, 20. januarja 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006
KNJIGARNO, papirnico z licencami zaradi selitve dajemo v najem v bližini univerze. Telefonirati; štev. 040/54674.
La Termoelettrica
ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE
Vse najboljše originalne firme po neprekosljivih cenah.
TRST - Ul. S. GIACOMO IN MONTE, 1 TEI. 744600
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga
OLGA LEGIŠA
(učiteljica v pokoju)
Pogreb drage pokojnice bo danes, 20. januarja, ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči: sestre Pavla, Marija in Danica, brata Edo in Veno z družino, svakinji, nečak in nečakinje ter drugo sorodstvo
Mavhinje, 20. januarja 1976
Rdeči nageljni neznani žrtvi
Bledo januarsko sonce ni prodrlo v nedeljo zjulraj na dvorišče Rižarne, kjer se je zbral ves demokratični Trst z županom Spaccini-jem na čelu, da se še enkrat oddolži žrtvam nacističnega in fašističnega nasilja, ki več kot trideset let po smrti, trideset let po zmagi nad tirani, končno spijo svoje večno spanje na kraju, kjer so krvniki znesli nad njimi svoj divji bes.
Prostrano dvorišče mrke stavbe pri Sv. Soboti je bilo vse jutro v senci, mraz je vel iz tal tlakovanih s kamnitimi ploščami in ti segal globoko v kosti in v srce, da v srce ob misli, da je povojna u-radna Italija, ki je zrasla iz odporniškega boja, čakala trideset let, preden si je upala izkazati zadnjo čast svojim sinovom, ki so umrli zanjo, da bo svobodna in pravičnejša od Mussolinijeve.
Mrazi me v mrki pritlični sobami, kjer se črno tramovje prepleta v geometričnih risbah visoko proti stropu. Tudi svetloba si s težavo utira pot v sobano, kjer je na mrtvaškem odru med cvetjem 1.1 cinkovih žar. Pred odrom orožnika v visoki uniformi izkazujeta voja-iko čast žrtvam Rižarne. Bliskavice fotografov in brnenje televizijskih kamer ne kalijo hladnega, svečanega vzdušja, kot tudi ne moti tiho govorjenje in pritajeno podrsavanje nog. Reka ljudi se u-stavi, pred odrom se človek za trenutek zamisli ob spominu na hude ure, nato pa se reka spet pomakne naprej in se počasi, mirno steka na dvorišče. Med zadnjimi drobna, priletna ženica s šopkom cvetja v roicah. Plaho, skorajda boječe se približa odru od strani, izogne se karabinjerjema in tiho položi svoj šopek. Za debelimi stekli naočnikov opaziš rosne oči: hitro se oddalji, da je ne bi jok premagal.
Ven moram, ko vidim, kako je ganjenost premagala sivolasega, še postavnega možaka, ki se krčevito oprijema ob očrnel steber. Sam, v kotu presunljivo joče, morda ob spominu na brata ali sestro, na ženo ali zaročenko, ali pa na mater. Kdo ve? Toliko jih je vzela Rižarna, da je za poprečnega, zlasti mlajšega človeka vsaka žrtev le ime, eno od tolikih, medtem ko je z vso tragičnostjo pokojnik znova zaživel v spominu svojca. Ven moram, na prosto, da se rešim turobe, ki me davi. Ob oknu slonita oče in sinček. Prisluhnem njunemu pogovoru: «Očka, kaj je bila Rižarna pred prihodom Nemcev?» Očetovega odgovora ne u-jamem več, slovesnost se je začela.
Vrinem se med predstavnike o-blasti, zastopnike vlade in izvoljenih svetov, oboroženih sil, sodstva in policije, strank in borčevskih organizacij. Gruča se nenadoma zgane: bivši minister Taviani jè med prisotnimi zagledal svojega nekdanjega komandanta Ahtdh'a'v Ukmarja. Priletna in siVblaša možaka, ki sta se videla po dolgem času, se rokujeta in objemata. Po vojni sta šla vsak svojo pot, stala sta si skoraj na nasprotnih poljih, političnih in državnih, a prijateljstvo, ki je vzklilo med skupnim bojem proti okupatorju, je trdno in ostaja. Po svečanosti sta skupaj obhodila Rižarno in se ločila ob vhodu. «Vienimi a trovare. . .»
Slovesnosti je konec. Ljudje počasi odhajajo vsak svojo pot. Lepa in sončna januarska nedelja je in življenje kliče. . .
V. TAVČAR
Z včerajšnje tiskovne konference
Prvi stiki Friuijpulic z inozemskimi tržišči
Na posebni tiskovni konferenci, ki ie bila včeraj popoldne na trgovinski zbornici v Trstu, sta predsednik G. Cogolo in ravnatelj E. Geppi orisa-la delovanje deželnega konzorcija za uvozne in izvozne posle «Friulgiu-lia» od njegove ustanovitve oktobra lar>i do danes. Hkrati s tem sta predstavnika vodstva prikazala pro-Sram dela organizacije za bližnjo prihodnost.
Konzorcij «Friulgiulia» ima glavni sedež v Trstu, prisoten pa je s stranskimi sedeži tudi v goriški, videmski in pordenonski pokrajini. Organizacija združuje okrog 80 javnih ustanov in podjetij, njegova glavna j naloga pa je v tem, da koordinira j nnoten in kolektiven nastop včlanjeni podjetij na tujih tržiščih. To naj pi okrepilo izvoz deželne proizvodnje l11,. raznih storitev (konzorcij zdru-zu.ie namreč industrijce, trgovce, avtoprevoznike, bančne zavode, o-rtnike itd.), v nasprotno smer pa konzorcij prizadeva, da bi pove-cal zlasti uvoz surovin.
Njegov domet naj bi segal pred-vsem do najbolj zanimivih tržišč v zahodni in vzhodni Evropi, za ne-n jre Pobude pa je bil določen znat-° daljši obseg, ki sega do Afrike, južne Azije ir Sovjetske zveze. V en prvih mesecih svojega delova-J.a je konzorcij predvsem navezal tike z zunanjim poslovnim svetom, kratkem pa bodo sledile otipljive Pobude. Tako bo njegovo odposlan-tvo v februarju obiskalo Bolgarijo u Jugoslavijo. V Beogradu bodo zastopniki konzorcija predstavili to no-o organizacijo in skušali zagotoviti Predvsem uresničitev nekaterih po-‘Ov, za katere se že dalj časa voli0 Pogajanja s tukajšnjimi poslov-imi krogi, konzorcij bo tudi nasto-Pu na lastno pest na letošnjem sej-, u Alpe Adria v Ljubljani, predvi-en Pa je tudi nastop na nekaterih gospodarskih prireditvah v Moskvi.
^ Programu «Friulgiulia» so nada-i.e skorajšen sestanek v Trstu z stavnim ravnateljem na ministrstvu j? Promet bavarskega Landa dr.
, jr'tzerjem, obiska v Tuniziji, v Adis , fhi in še druge pobude. Njegova ®,0 ho odslej toliko lažje, sta de-,a zastopnika upravnega sveta, ker . konzorcij razpolagal s primerni” Pravnim aparatom.
GORIŠKI DNEVNIK
POSMRTNI OSTANKI ŽRTEV
, še živijo med nami. Ne živijo med j nami le zato, ker Mengele, AUers, i Oberhauser in drugi nemoteno živijo v Južni Ameriki in v Nemčiji. Morilci živijo med nami zato, ker ! po grozotah vojne fašizem še seje ' med nami svoje strahote. «Ko smo aprila letos svečano odkrili ta spomenik, sem z grozo v srcu bral na nekem zidu, nedaleč od Rižarne, napis, ki ga je začrtala fašistična roka. Pisalo je: V Rižarni je še prostora. Ne, mi tega nočemo, Ne samo, da v Rižarni ni več prostora. ker so bili tukaj opravljeni že vsi zločini, ki si jih lahko predstavljamo. Ne samo, ker ne bo nikoli več nobene druge Rižarne, ampak zato, ker v naši družbi ni več prostora za nikogar, ki bi hotel zanikati vrednote odporništva in antifašizma, ni več prostora za nikogar, ki bi hotel zanikati svobode in miru; v naši državi ni prostora za ti-naši državi ni več prostora za tiste, ki bi hoteli povratek k podiim režimom, ki so jih zgodovina in ljudje vedno odklanjali,» je zaključil senator Maris.
Poslanec Paolo Emilio Taviani je naslovil svoje besede materam, vdovam in sinovom, ki so toliko trpeli j v zadnji svetovni vojni. Dejal je, da je Trst v sredini idealne črte, ki povezuje Ardeatinske jame z Auschwi-
porniki, ki so žrtvovali svoje življenje, da mi lahko živimo.»
Podpredsednik vsedržavnega zdru ženja deportirancev senator Gian- \ franco Maris je dejal, ko je govo-ril o žrtvah, da so to naši mrtvi, tudi če so govorili drugačen jezik od našega in tudi če jih nismo nikoli poznali. Ti mrtvi pripadajo vsakemu človeku, ki, kjerkoli na svetu živi, ljubi in želi svobodo, bratstvo, pravico, mir. Tisti, ki smo poznali strahote političnega sistema, osnovanega na ropanju in na rodomoru, smo s tem dokazali svojo zavzetost za boj prot: tistemu, kar ni še minilo, ampak žal še obstaja. V tej tovarni smrti so delovali ljudje, ki so najprej pobili 75.000 Nemcev, nato stotisoče ljudi na Poljskem, ne glede na njihovo narodnost. Med temi zidovi, je ta skupinica morilcev mučila in pomorila tisoče in tisoče mož, žena, o-trok, starčkov, borcev za svobodo, ali ljudi, ki niso soglašali z režimom. Skratka v Rižarni je delovala skupinica morilcev.
Rižarna pa ima še danes tudi politični pomen. Pred dnevi je v nekem časopisu pisalo, da morilci
Senator Maris
Poslanec Taviani
tzem. Omenil je grozote v Rižarni, e-dinem koncentracijskem taborišču v Italiji, in poudaril veliko žrtev slovenskega, hrvaškega in italijanskega naroda ter Židov v drugi svetovni vojni. V svSjem govoru je Taviani obudil še posebej spomin na dva dogodkà': na Paola Retija, ki so ga v Rižarni umorili predvsem zaradi podatkov, ki So jih dobili iz Genove. Reti je namreč izročil partizanom ladijski motor, s katerim so na Korziki opravili prvo akcijo v zgodovini italijanskega odporništva, in na komandanta Mira (Toneta Ukmarja), ki je skupaj s Ta-vianijem, kot komandant partizanskih sil v Liguriji med odporniškim gibanjem doživel verjetno najhujši poraz v zgodovini italijanskega odporništva. Prav iz tega poraza pa je zrasla moč za nadaljnji boj. Svoj poseg je Taviani zaključil s stavkom iz nagrajenega spisa nekega dijaka, ki se je. udeležil vsedržavnega natečaja o odporništvu: «Ne sme se zgoditi nikoli več».
Z govori se je svečanost končala, množica pa se je dalj časa zadržala na dvorišču Rižarne in marsikatera roka je k plošči, ki je pokrila posmrtne ostanke pomorjenih, položila šopek rož.
ZARES NEVZDRŽNO STANJE, NA KATEREGA OPOZARJA FULCTA
Prodajalci v trgovinah v primeru bolezni na Goriškem ne prejemajo nobene doklade
Po staroavstrijskem zakonu so bolezensko doklado dolžni plačevati delodajalci Pritisk na INAIA, da prevzame obveznosti ■ Mezdni poviški od 1. januarja dalje
Dve novici, ki zadevata delavce v i štorih Cimosa v Kopru pa bodo iz-
trgovinah, turizmu in sorodnih dejavnostih, prihajata iz krogov pokrajinskega tajništva FULCTA: ena se nanaša na plačne poviške, druge pa na bolniško doklado.
FULCRA sporoča, da bodo prejemali od 1. januarja 1976. leta dalje vsi zaposleni v javnih lokalih (gostilnah. barih, kavarnah, restavracijah itd.) 22.000 lir več prejemkov kot doslej, in sicer zato, ker so pričele veljati nove razpredelnice za ta sektor.
Druga novica pa zadeva prodajalce v trgovinah. Tajništvo FUL CTA, ki je priključena CGIL, CI SL, UIL, je namreč pokrenila akcijo, da bi odpravila nevzdržno stanje prodajalcev, kadar obolijo. Prodajalci goriške pokrajine namreč v primeru bolezni ne prejemajo od INAM nikakršne bolniške doklade, ker je še vedno v veljavi zakon iz časov pokojne Avstrije, po katerem je dolžan izplačati bolniško doklado delodajalec.
Toda taisti delodajalec, ki bi moral po še vedno veljavnem zakonu plačevati prejemke bolnim prodajalcem, teh prejemkov ne izplačuje ter se izgovarja na zakonodajo in veljavne pogodbe, po katerih so za izplačilo bolniških doklad pristojne bolniške zavarovalne ustanove.
Posledica takšne zapletene in pro-t'slovne zakonodaje je ta, da proda jalci v trgovinah v primeru bolezni ne prejemajo nikakršne doklade in da dejansko v času bolezni zaslužijo manj. Takšno stanje je socialno krivično in je zares čudno, če traja že toliko časa. Vsi dejavniki, ki se jih stvar tiče, poudarjajo svojo pripravljenost, da vprašanje rešijo, toda doslej niso še nič storili. Predvsem pa je potrebno, da v Gorici prilagodijo svoje ravnanje vsedržavnim smernicam. FULCTA je i-mela že pred enim letom pogovore z zvezo trgovcev, vodstvom INAM v goriški pokrajini, in tudi delodajalci so se obvezali, da bodo sedanje nizke prispevke INAM zvišali ter jih izenačili s prispevki, ki jih plačujejo za industrijski sektor. Na takšen način bi odpravili krivico, ki tolče po trgovinskem sektorju, ter dosegli izenačenje rav-nania z vsemi delavci v primeru bolezni.
Reševanje tega vprašanja je torej v izključni pristojnosti INAM, ki je to svojo obveznost ustno večkrat tudi priznal ter obljubil, da jo bo izpolnil, vendar je doslej ostalo vse
delovale le rešilne avtomobile v kooperaciji z avtomobilsko tovarno Crvena zastava iz Kragujevca.
Srečanje sindikatov s predstavniki tiska
Na sedežu sindikata CISL v Ul. Roma 20 bo danes zvečer ob 18.30 tiskovna konferenca, ki jo je oklicala sindikalna federacija, da bi predstavnike krajevnega tiska obvestila na nevzdržno stanje uslužbencev poldržavnih ustanov. Na drevišnjem sestanku bodo sindikati podrobneje osvetlili položaj v pol-državnem sektorju.
Občinski proračun v Zagraju
V	Zagraju bodo v kratkem sprejeli proračun občine za letošnje leto. Ta izkazuje primanjkljaj 46 milijonov lir, kar je nekaj več kot lani, celotni proračun pa znaša 391 milijonov lir. Največ porabijo za šolske potrebe in sicer kar 73 milijonov, ker imajo v občini celodnevno šolo, za katero prispeva dežela samo eno tretjino stroškov.
Župan Azzalini in odborniki so prejšnje dni, pred razpravo v občinskem svetu, proračun in njegove postavke obrazložili prebivalstvu na treh širših sestankih v Martin-ščini, v Zdravščini in v Zagraju. Kopijo osnutka proračuna je dobil vsak občan z volilno pravico.
Ojačena zdravstvena služba v Tržiču
V	tržiški občini so ojačili socialno zdravstveno službo in jo osredotočili. V sklopu te službe bodo odslej vse zdravstvene službe, šolska zdravstvena služba in podporna u-stanova za starčke. Na čelu enotne ekipe je dr. Mariapia Pavarin, pomagata ji dve socialni asistentki, na pomoč jim bo priskočilo tudi 6 študentk šole za socialne asistentke iz Trsta, ki morajo v teku študija opravljati prakso. Novi socialno-zdravstveni center ima sedež v Ul. Giacich 9.
• V zvezi s tiskovnimi poročili in go veriga rp i, da spdglp jgjp zaupniki samb pri besedah, ker INAM še ni | občinske uprav e v pogovorih z za-uvedel postopka.	'stopniki .yòfiip.skih 8Xodinskib,v.'Šrank
Prodajalci prisojajo vso odgovor nost za sedanje stanje ustanovi IN AM ter so pripravljeni začeti s sindikalno akcijo, če ne bo vprašanje hitro rešeno.
14.000 avtomobilov (imosa v Šempetru
V tovarni avtomobilov CIMOS v Šempetru pri Gorici bodo letos izdelali 14.000 osebnih vozil. To bodo razne vrste vozila Citroenovega programa. Precejšnji del avtomobilskih delov proizvajajo direktno v raznih jugoslovanskih tovarnah, nekatere dele pa uvažajo iz Francije. Računajo, da se bo proizvodnja v šempetrski tovarni tako razširila, da bodo leta 1980 lahko spravili na trg 35.000 vozil. V dosedanjih pro-
Vabilo
Jutri, 21. januarja 1976, bodo v Drevoredu 25. aprila 15/A v Miljah
odprli
Gros is tičn i prodaj n i center jestvin
Vabljeni so
gostinci, prodajalci jestvin, zelenjadarji, prodajalci mleka in delikates
na obisk, da primerjajo kakovost, cene, postrežbo
Rag. Simeone Fanelli
INGROSSO ALIMENTARI
Rag. Simeone Fanelli
MILJE, Drevored XXV. aprila 15/A
na pogovorih o gradnji športne hale in z vestmi, da prihaja med zastopniki večinskih strank do sporov glede gradnje in lokacije te hale, sta so-
Dijaki trgovske šole in učiteljišča «Simon Gregorčič» priredijo v soboto, 24. januarja, ob 20. uri v prostorih Prosvetne dvorane na Verdijevem korzu 13
DIJAŠKI
PLES
Prodaja vstopnic pred pričetkom plesa.
Igral bo zabavni orkester.
cialistična občinska svetovalca Mario Del Ben in Marko Waltritsch poslala včeraj županu interpelacijo. V njej se omenjena svetovalca zavzemata za to. da bi o vprašanju razpravljali, kot so že zahtevali socialisti, na najbolj primernem mestu, t.j. v občinskem svetu. Le na tak način bo moč jasno ugotoviti, kakšna so mnenja raznih strank in odgovornost, ki jo morajo pri tem nositi večinske stranke.
® Goriška prefektura je meseca decembra 1975 odvzela 12 vozniških dovoljenj, in sicer 9 voznikom, ki so povzročili hude prometne nesreče ter 3 zaradi odsotnosti voznikov na revizijskem izpitu.
• V razstavni galeriji Rubens v Gradišču je odprta razstava slikarjev: Anglisani, De Cillia, Migliaccio in Tonzar. ki razstavljajo v glavnem slike s socialno tematiko.
ZA OBNOVO DELOVNE POGODBE
V četrtek celodnevna stavka delavcev gradbenega sektorja
Gradbeni delavci zahtevajo tudi hitro in zadovoljivo odpravo vladne krize - Zborovanje v Vidmu
Gradbeni delavci so proglasili stavkovno gibanje. V četrtek, 22. januarja bodo ves dan stavkali, gradbinci goriške pokrajine pa se bodo ob 8.30 odpeljali iz Gradišča v. Videm, kjer bodo prisostvovali deželnemu zborovanju, katerega se bodo poleg gradbenih delavcev udeležili tudi kovinarji in kemiki.
Stavko so oklicali na splošni skupščini federacije gradbenih delavcev (FLC), katere so se udeležile tudi delegacije, ki so sodelovale na pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe. Na tej skupščmi so ugotovili, da so lastniki opekarn pristali na pričetek pogajanj (na pogajanjih so razpravljali le o obrobnih vprašanjih), medtem ko lastniki nekaterih drugih gradbenih obratov sploh ne pristajajo na pogajanja. Spor se tiče zidarjev, delavcev v opekarnah, cementarnah, apnenicah, obdelovalcev marmorja in pleskarjev.
Poleg delovne pogodbe zajema stavkovno gibanje tudi nekatera področja gospodarskega in družbenega značaja, kot na primer obram-
bo delovnega mesta, gradnjo družbenih zgradb, nasprotovanje predčasnim volitvam ter hitro in zadovoljivo premostitev vladne krize,
V gradbeni stroki je zaposlenih največ delavcev goriške pokrajine, zato je boj za obnovo delovne pogodbe razumljivo zelo občuten.
Glasbena malica Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenske katoliške prosvete
vabijo na 3. abonmajski koncert, ki bo jutri. 21. januarja, ob 20.30 v palači Attems.
Nastopil bo
SLOVENSKI OKTET
Gostje se bodo predstavili s skladbami svetovnih renesančnih in klasičnih avtorjev ter s slovenskimi sodobnimi in narodnimi pesmimi.
VABLJENI !
........................................................
V PRIREDBI KULTURNEGA KROŽKA BRIŠKE MLADINE
Uspelo srečanje slovenskih in furlanskih oktetov v knninskem Mestnem gledališču
Nastopili so domači oktet, dva briška okteta, «Rečan» iz Klodiča in dve furlanski skupini
Zbor « Prijatelji» z Dobrovega, ki je nastopil na sobotn ein večeru v Krmlnu.
V krminskem Mestnem gledališču smo v soboto poslušali šest slovenskih in furlanskih oktetov, ki so nam pokazali svoje pevsko znanje. Koncert, pod naslovom «Prvi vokalni koncert oktetov», je bil na pobudo Kulturnega krožka briške mladine, ki je v kratkem času, po uspelem decembrskem večeru slovenske pesmi, pripravil že drugo prireditev. Publika pa na žalost ni bila preštevilna in to je škoda, ker je bil koncert zanimiv, to pa, ker so bile isti večer še nekatere druge slovenske prireditve na Goriškem.
iiiiiifiikiiiiiiiimiiuiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii
DELOVANJE ZELENEGA KRIŽA V LETU 1973
Lani 3.997posegov rešilcev in skupnih 100.699 km poti
Zaradi nesreč so v bolnišnico prepeljali 412 oseb - Uporabljenih 37.707 litrov kisika
Tudi v lanskem letu je goriški Zeleni križ opravil važno delo za občane. čeprav je zasebna ustanova, ki sloni predvsem na finančni podpori javnih ustanov in članarinami svojih članov, so njeni uslužbenci opravili v lanskem letu 3.997 prevozov in 100.699 kilometrov poti. Preden preidemo k podrobnim podatkom o lanskoletnem delovanju, moramo še enkrat poudariti hudo finančno stanje, v katerem se nahaja goriški Zeleni križ. Podpora, ki jo sedaj dobiva, je namreč prenizka, da bi Zeleni križ lahko premostil vse težave, ki se mu sproti javljajo. Zaradi tega so prejšnje leto morali skrčiti število osebja ter se odreči nakupu sodobnejših naprav za prvo pomoč ter novim rešilcem.
V lanskem letu so uslužbenci Zelenega križa zaradi prometnih nesreč na delu prepeljali v bolnišnico 442 oseb, pri čemer so z rešilci prevozili 3.719 km. Članov, ki so se lani poslužili vozil Zelenega križa, je bilo 580 (prevoženih je bilo 12.917 km). 2.975 je bilo prevozov bolnikov v razne bolnišnice v deželi in izven nje, zaradi česar so šoferji rešilcev prevozili skupno 84.063 kilometrov.
Raznim ambulantam in drugim zasebnim ustanovam, ki se ukvarjajo s terapevtskim zdravljenjem, so posredovali 37.707 litrov kisika, na sedežu Zelenega križa so dali 14.002 injekciji.
Trije mladeniči
za zapahi
Zaradi pretepa, ki ga je v soboto zvečer povzročil v plesišču v Ron-kah, so karabinjerji odvedli v go-
riški zapor 27-letnega Danila Zan-grandeja iz Ronk, Ulica San Lorenzo 42. Le-ta je v večernih urah prišel v lokal in nadlegoval gostom ter natakarju, kateremu je užgal rob suknjiča. To je seveda razburilo natakarja, katerega je Zangran-de udaril s pestjo. Nekaj minut kasneje je mladenič šel iz lokala in z železno palico razbil vetrobran natakarjevega avtomobila. Očividci so takoj poklicali karabinjerje, ki so mladeniča aretirali.
Karabinjerji iz Tržiča ob sodelovanju agentov iz Vileš so v nedeljo zjutraj odvedli v zapor mladeniča, ki se bosta pred sodiščem zagovarjala zaradi kraje, vlomov, nedovoljenega posestva orožja ter u-mora živali. Gre za 28-letnega Gian-paola Visintina iz Tržiča ter za 28-letnega Giordana Zorzeta iz špe-tra ob Soči. V noči od sobote na nedeljo sta mladeniča vdrla v številne garaže, kjer sta iz avtomobilov kradla benzin. Pri enem od njunih tatinskih podvigov, sta s samokresom ubila psa, da bi z lajanjem ne opozoril gospodarja.
Obvestili
trgovinske zbornice
Trgovinska zbornica bo te dni razdeljevala posebne izkaznice za nakup sladkorja in kave proste cone za obdobje januar - februar.
Zbornica obenem obvešča, da i-majo zamudniki do konca meseca čas, da dvignejo na posebnem uradu ACI bencinske bone še za leto 1975. Slednji bodo veljali do 10. februarja tega leta.	i
Sicer pa je koncert dosegel svoj namen že in predvsem s tem, da je privabil Slovence, ki žive v Krminu in njegovi neposredni okolici.
Na oder so najprej prišli člani plešivsko - krminskega okteta «Brda», ki so v pičlem letu in pol časa, odkar so prvič nastopili, pokazali lep napredek. To so pevci, ki so že decembra nastopili na krminskem kulturnem večeru v večjem zboru. Sledil je nastop furlanskega zbora iz Chioprisa, zatem so prišli na oder pevci zbora «Prijatelji» z Dobrovega. Za njimi so bili dobrodošli gostje naši Benečani okteta «Rečan» iz Klodiča. za njimi je še zapel že dolgo let znani 'Briški oktet’ iz Dobrovega, večer pa je zaključil furlanski oktet «Amis dal Fri ul» iz Krmina, ki smo ga čuli na že omenjeni decembrski prireditvi.
Večer je vsekakor uspel in mladim in prizadevnim kulturnim delavcem iz Krmina od srca čestitamo k tako zahtevni prireditvi. Napovedali sta lepo in spretno Vanda Gradnik in Helena Mavrič.
V kinodvorani Rio v Ronkah bo v petek, 23. t.m., ob 20.30 koncert, ki ga prireja domači zbor «Giuseppe Verdi», Na tem koncertu bosta nastopila že omenjeni zbor, ki ga vodi profesorica Sircen in moški zbor iz Mirna, ki ga vodi profesor Klančič.
• Ta teden bodo v prostorih UGG pričeli s plesnimi vajami za otroke, ki bodo služile kot priprava na otroški predpustni ples.
Kino
Gorica
VERDI 20.30 «Anatol», v priredbi Stalnega gledališča iz Trsta.
CORSO 17.00—22.00 «L' ultimo colpo dell'ispettore Clark». H. Fonda in E. Verdugo. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Ljube zenska zgodba». I. Ras in S. Ali-grudič.
CENTRALE 17.00—21.30 «Delitto in silenzio». I. Bisset in C. Plummer. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Macrò (Giuda uccide il venerdì)». L. Mann in A. Infanti. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «I guerrieri». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Perchè un assassinio». Barvni film.
iS’ova Gorica
SOČA «Cesar in Rosalie», francoski barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Razuzdani», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Avtocesta v postelji», danski barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
ROJSTVA:	Matteo Tavagnutti,
Consuelo , Zavan, Stefano. Merlino, Vanja Ambrosi, Pier Giorgio Minio, Manuela Tortora, Alessandro Marangon. Maria Rita Bona, Christian Sanità, Christian Brugnolo, Alessandra Marangon, Walter Marini, ilaria Gandin, Enrico Colussi.
SMRTI: 87-letna upokojenka Ma-tilde Valiscig vd. Del Bianco, 76-letni upokojenec Pietro Graba. 90-duhovnik Cristoforo Monti, 77-letna gospodinja Carmela Marega vd. Paulin. 67-letni upokojenec Renato Ciarpaglini, 67-letna upokojenka Scolastica Franco, 85-letni upokojenec Sigismondo Argani. 64-letna gospodinja Gemma Sartori por. Bregant, 90-letna gospodinja Albina Quar-gual vd. Duca, 79-letnj upokojenec Emilio Tosoratti, 78-letna gospodinja Guglielmina Borghes vd. Baldo. 67-letni trgovec Venceslav Bastijani, 67-letna upokojenka Elisa Miniuss’, 74- letna upokojenka Marija Škorjanc.
OKLICI: trgovka Pia Tunin in industrijski izvedenec Arrigo Bernar-d:s. uradnica Concetta Gheggi in obrtnik Rinaldo D'Angelo, profesorica Alberta Gennaro in profesor Francesco Rogato.
POROKE:	uradnica	Annamaria
Sessi in uradnik Sergio Berdoni, prodajalka Giuseppina Calvone in o-brtnik Enzo Makuc, bolničarka Francesca Morasutti in čuvaj Pietro Mingolla, uradnica Marisa Micossi in elektrikar Umberto Ganis.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes	ves	dan	in	ponoči	j?	v
Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Raste] 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes	ves	dan	in	ponoči	je	v
Tržiču dežurna lekarna Centrale. Trg Repubblica, tel. 72-341
Prosvetno društvo «Kras» iz Dola in s Poljan izreka Adrijann in Zdenki globoko sožalje ob smrti hčerkice Nataše.
Užaloščena sporočava vest. da naju je za vedno zapustila 15-mesečna hčerka
Nataša Visintin
Pogreb bo danes ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Oče Adrijan in mati Zdenka Dol, 20. januarja 1976
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Curdo in «Rdeče brigade»: nasilneži ali provokatorji?
S POSVETA SKOZ O SLOVENSKEM GOSPODARSTVU
V svojih včerajšnjih izdajah italijanski tisk posveča veliko pozornost aretaciji znanega poglavarja «Rdečih brigad» Renata Curcia in dekleta, ki je bilo z njim v stanovanju v Ul. Mademo 5 v četrti Porta Ticinese v Milanu.
Kdo je Renato Curdo? Kakšna je njegova politična ideologija, ideologija ljudi, ki so mu sledili? Ali je bil res pripadnik levičarskih ekstremističnih skupin, ki so si zamišljale osvoboditev proletariata in delovnih ljudi izpod kapitalističnega jarma samo z nasiljem, ker druge poti pač ne bi bilo na izbiro, ali pa gre za človeka, ki je bil plačan, ki so ga manevrirale temačne sile, ki bi jih bilo treba poiskati v konservativnih, če ne celo skrajno fašističnih krogih? Na ta vprašanja skuša odgovarjati skoraj ves italijanski tisk.
CORRIERE BELLA SERA
Milanski časopis piše v svojem članku «Una storia non finita», da so italijanski politični krogi, pa tudi javnost, zagrešili pri ocenjevanju dejavnosti Curcia in «rdečih brigad» več napak. Med temi pa je tista, ki jo je treba pripisati državi, oziroma nekaterim področjem države, «ki so se dolgo časa o-botavljali, da bi začeli zasledovati dejavnost Curciove skupine».
«Premnogokrat se je ta negotovost zdela sumljiva, kot da bi jo narekovali nekateri ne dobro o-predeljeni naklepi. Vse to je šlo tako daleč, da se je porodil zelo hud sum povezave s tem pojavom. «Rdeče brigade» so začele delovati leta 1970, toda zasledovati so jih začeli šele konec leta 1974. Zakaj so izgubili štiri leta? Politični odgovor na to vprašanje je bil že podan: ker so nekateri krogi hoteli uravnovesiti na ustrezen način ekstremistično norost desnice in levice. Ne obstaja noben dokaz za kaj takega, toda v resnici se je vse to zgodilo».
«Peta in zadnja napaka pa ne zadeva preteklosti: zadeva morda prihodnost. Treba pa je pritegniti pozornost nanjo prav na večer Curciove aretacije. Ne vemo še, če se je z aretacijo poglavarja te organizacije končalo tudi zgodovinsko obdobje neke teroristične skupine. Vemo pa, da se korenine terorizma in nasilja, ki se napajajo z revolucionarnimi iluzijami, ne presečejo s policijskimi akcijami, čeprav so te potrebne ter vse hvalevredne. Tiste korenine je mogoče odsekati in preprečiti njihovo ponovno rast, samo če je zemlja na kateri so zrasle, preorana, o-čiščena ter prekvašena z vrednotami, ki bi bile drugačne od tistih, ki vladajo danes v italijanski družbi. Če je terorizem zanikanje politike, se tak terorizem premaga samo s tem, da se spet prizna prvenstvo politiki, in po tej sledi, tudi potem ko je bil aretiran neki gospod po imenu Curcio, bo morala naša država prehoditi še precej dolgo pot»
LA STAMPA
Turinski list piše, da je italijanska desnica skušala prepričati javnost, da je šlo in da gre v primeru «Rdečih brigad» za komunistični pojav. List pa pripominja, da večina strank ni bila tega mnenja. Pripadniki brigad so trdili, da so gverilci in da so se navdihovali po zgledih južnoameriških tu-pamarov.
List pa jih komentira tako: «V resnici so bile njihove pobude odrezane od množic, na katere so se pozivali. Mogoče so samo v razdobju, ki gre od 1969 do 1972 pridobili nekaj somišljenikov v nekaterih tovarnah milanskega zaledja. V tistih letih se je aktivnost «rdečih brigad» omejila na majhne požare v tovarnah Sit - Siemens in Alfa Romeo ali pa na uničenje kakega avtomobila desničarskih predstavnikov, posebno sindikalnih. Tisto je bilo tedaj vroče razdobje delavskih bojev, ki so se začeli leta 1969. Njihova akcija bi se dala tedaj lahko tudi razlagati, v nekaterih primerih, z jezo, ki se je zagrizla v ljudi zaradi dolgih mesecev sindikalnih bojev».
Ko so rdeče brigade čutile, da so dovolj močne, da se lotijo pomembnejših pobud na državni ravni, in sicer z bučnimi ugrabitvami, je bil njihov prelom s tovarniško stvarnostjo, že popolnoma jasen».
Turinski list piše, da voditelji «rdečih brigad» niso bili preveč zaskrbljeni zaradi te nove stvarnosti. Vztrajali so pri naklepu, da je treba ustanoviti v tovarnah o-borožene oddelke, H naj bi odtehtali sindikate. V bistvu so ti krogi sanjarili o nujnosti, da se mora delavski razred posvetiti nalogi izgradnje svoje močne vojaške organizacije. Nadaljnji razvoj pa je dokazal, da je bila organizacija že v razsulu. To je postalo očitno — pravi turinski list — 17. junija 1974, ko so napadli neko mi-sovsko sekcijo v Padovi ter ubili dve osebi. V svojem poročilu so «rdeči brigadisti» sporočili, da je šlo za «nezgodo» na delu. toda vse kaže, da je bil napad posledica globokega razkola v njihovih vrstah.
l’Unità
Komunistično glasilo ocenjuje delovanje Curcia in njegovih brigad zelo bolj ostro. Predvsem pravi, da si je skoraj nemogoče zamisliti, kako se je moglo zgoditi, da je
Curcio prišel konec 1. 1974 tako lahko na svobodo, potem ko je majhna skupinica njegovih somišljenikov napadla zapor, kjer je bil priprt. «Kako je mogoče — pravi list — da bi tako «nevarnega» poglavarja, kot je bil Curcio, zaprli v majhen pokrajinski zapor, kjer ne obstaja noben varnostni ukrep in kjer je bil že dalj časa v teku poskus prevzgajanja zapornikov ob veliki prostosti in svobodi. Kako si je mogoče razlagati, da oblasti niso poostrile nadzorstva, ko je nekaj dni prej Curciov pomočnik Franceschini skušal zbežati?
Komunistično glasilo govori v tej zvezi o pravcati burki ter povezuje ta dogodek s Curciovo osebnostjo. Poglavar «rdečih brigad» je začel svojo dejavnost v fašističnem «Ordine nuovo» ter se potem preselil v Trident, kjer se je izdajal za največjega levičarja. Potem je odšel v Milan, kjer je u-stanovil skupino «Collettivo politico metropolitano» in nato «rdeče brigade». S temi so se začele — pravi «l’Unità» prve provokator-ske akcije.
Glasilo Komunistične partije I-talije trdi, da je bil Curcio temačna osebnost ter pravcati poklicni terorist in provokator, ki je s svojimi dejanji osvetljeval temačno in zapleteno podzemlje sumljivih zvez in soodgovornosti ter koristne «nepazljivosti», ki so vedno spremljale dejavnost njegovih «Rdečih brigad».
IL. GIORNO
Milanski list «H giorno» objavlja daljši članek v katerem tako komentira Curciovo aretacijo 1. 1974 in potem njegovo osvoboditev iz zapora: «Njegov pripor je trajal vsega skupaj 159 dni. Njegov beg iz zapora je prav tako čuden kot njegova aretacija (to je snemalo kakih deset policijskih a-gentov, ki so bili preoblečeni v kino operaterje). Vse to skupaj je ponovno odprlo vprašanje, za katerega so preiskovalci menili, da je že zaključen. Odprli pa so ga tri mesece pred upravnimi volitvami. V tistih dneh se je začelo povezovati proslule brigade s strategijo, ki jo je Fanfani označil kot strategijo, katere namen je bil spraviti državo ob ugled. Italijanska parlamentarna levica že označuje Curcia iri pripadhike'brigad kot provokatorje in nevarne fašistične pretepače».
Pomanjkanje ustrezne politične volje ovira tudi razvoj našega gospodarstva
Predsednik SKGZ Stanko Bole o tesni soodvisnosti razvoja slovenskega gospodarstva od naše dejanske enakopravnosti ■ Pregled naše prisotnosti po posameznih panogah in njih problemi
Na sobotnem posvetu SKGZ o gospodarskih vprašanjih s posebnim ozirom na slovensko gospodarstvo, njegovo mesto in perspektive, se je po poročilu načelnika go spodarske komisije SKGZ dr. Vita Svetine razvila izčrpna in zelo kvalitetna razprava, v katero so posegli predstavniki gospodarskih organizacij, ki so vključene v SKGZ, in tudi drugi gospodarstveniki ali tisti, ki se ukvarjajo z vprašanji, ki so tesno povezana z gospodarstvom naše narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijs ki krajini.
Prvi se je oglasil k diskusiji predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole. Potem ko je v uvodu poudaril pomen nedavnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo za nadaljnji razvoj naših gospodarskih dejavnosti in v tej zvezi omenil nujnost čim večjo avtonomije naše dežele ter priznanje statusa periferičnosti s strani Evropske gospodarske skupnosti, je prešel na bolj specifična vprašanja slovenskega gospodarstva in dejal:
«V tej smeri bi bil lahko delež naše skupnosti, njenih organizacij in predstavnikov mnogo večji in učinkovitejši, če bi merodajni oblastni organi in politični krogi večinskega naroda dosledno sprejeli in uveljavili načela enakopravnosti na vseh ravneh, tako v pogledu predstavniških mest. vodstvenih kadrov in drugih namestitev in če bi se zavzeli za programsko usmerjeno gospodarsko -socialno in finančno politiko do naše skupnosti, za pospešeno odstranitev težkih posledic daljnje in bližnje preteklosti, za nemoten in pospešen razvoj gospodarstva naše skupnosti in s tem za zagotovitev njegove bitnosti.
S tem se sicer ujemajo načelne, deklarativne in programske izjave zadnjih deželnih vlad, žal pa pri naših prizadevanjih v tej smeri naletimo prepogosto na odklonilna stališča, ki nam takorekoč zapirajo vrata do aktivne udeležbe» V dokaz te svoje trditve je Stanko Bole dejal, da se Slovenskemu gospodarskemu združenju, čeprav je prisotno v raznih zunanjetrgovinskih organizmih, na konferencah, sejemskih manifestacijah doma in v tujini, in čeprav je dalo v zadnjem desetletju vrsto pobud na raznih področjih, še vedno ne priznava status, ki mu upravičeno pripada.- Tako združenje ni deležno podpor iz raznih javnih fondov, ki jih predvideva zakon, pbd pretvezo, ' da ‘strokovne organizacije nimajo pravice do take podpore, pa čeprav deželni zakon
ùtk'Cik	.-,4^1*	__
iiiiiiiiiiiiiinmMiHiiiiuiimiiiimmiiiiiiimmnmiiuimimiiiiiiiniiiiniiiimiiiinininiiiiimmniiiiiimmi
ZELO BOGATO RAZSTAVNO ŽIVLJENJE V TRSTU
Černigoj v občinski Cesar v Sempolaju
V	palači Costanzi zelo zanimiva fotografska razstava o Karniji
V	galeriji «Il Tribbia» na Starem trgu razstavlja G. Aimone
Umetnostne razstave se kar vrstijo, da jim ne moreš slediti. V soboto zvečer smo bili na odprtju treh razstav, sinoči pa še na eni. V dveh primerih gre za razstavi slovenskih umetnikov, v drugih dveh primerih pa za odličnega fotografa in nič manj pomembnega slikarja.
V smislu svojega programa čim bolj približati likovno umetnost tudi našemu podeželanu, je tržaški slikar Jože Cesar odprl v soboto zvečer v sempolaju in sicer v prijaznem gostišču Gruden razstavo svojih del. Na ogled je dal kaka dva ducate svojih olj, t glavnem novejšega datuma.
Jože Cesar je tudi tokrat razstavil v pretežni meri pokrajine, kot na primer zorane njive, lepa, bogata žitna polja, kraške vasi, kot na primer Samatorco, Repnič in breški Boršt, nekaj motivov pa je iz Slovenije, konkretno s koroškega dela tam okoli Raven, pa tudi kaj Gorenjskega. Dodal je še nekaj šopkov cvetja in dve hitožitji ter več portretov.
Ob odprtju razstave je umetnika predstavil občinstvu domačin Ivo Širca, ki je govoril o Jožetu Cesarju kot javnem delavcu, nekdanjem športniku, pa tudi kot zelo veljavnem scenaristu tržaškega slovenskega gledališča in, seveda, tudi o slikarju. Umetnika in njegovo pobudo, razstavljati na podeželju, je pozdravil in pohvalil na-brežinski župan poslanec Albin Škerk.
Za zaključek svečanega odprtja je umetnikov sin Sergij Cesar prikazal svoj kratkometražni film z naslovom «Ne prosi, brat», v katerem se prikazuje del zgodovine zamejskih Slovencev, namreč to, kaj smo v naših krajih Slovenci nekoč imeli, kaj nam je fašizem pobral in uničil, kako smo se mu uprli in kaj smo si doslej utegnili ponovno priboriti, oziroma, kaj smo spet ustvarili.
Sinoči pa smo prisostvovali od-prtm razstave drugega znanega slovenskega slikarja prof. Avgusta Černigoja, ki se je ponovno predstavil tržaškemu občinstvu v občinski galeriji. Za sedanjo Černigojevo razstavo bi lahko rekli, da je eklektična ali tudi antološka, toda le v manjši meri, ker vendarle zajema le krajšo dobo njegovega umetniškega ustvarjanja. Vsekakor je Černigoj dal na o-gled nekaj svojih olj in nekaj
svojih del, ki bi jih lahko označili kot neokonstruktivizem.
Kot po navadi, se Černigoj tudi tokrat predstavlja v nekoliko drugačni obliki. Poleg že omenjenih neokonstruktivističnih del, ki smo jih videli že na njegovih zadnjih razstavah, je sedaj dal na ogled nekaj svojih novih olj, ki se zdijo kot nekake sestavljenke iz več različnih barvnih ploščic. Kot vedno Černigoj uporablja tudi tokrat zelo močne in žive barve. Poleg teh del je tokrat razstavil nekaj «brizganih» sestavnih del s človeškimi liki, točneje s človeškimi profili. Končno moramo omeniti še njegov osnutek za veliko sliko v dvorani deželnega sveta, s katero je tekmoval na razpisu, ki pa ga je dobil videmski slikar Giuseppa Zigaina.
Černigojeva razstava bo trajala do 1. februarja.
V soboto zvečer je bilo v galeriji «Il Tribbio» na Starem trgu — Piazza vecchia odprtje razstave del Giuseppa Aimonea, ki je prinesel v Trst na ogled kakih dvajset svojih temper, akvarelov, litografij in risb. Ženski akt oziroma ženska je prvenstveni motiv tega umetnika. To je razvidno z njegove razstave, kjer je razstavljenih ducat barvnih tel, ostalo pa je vse v črno-belem. Razstava je res zanimiva in zasluži vso pozornost.
Končno še besedo dve o razstavi v palači Costanzi. V tem primeru pa ne gre za razstavo, kakršne so gornje tri, pač pa za fotografsko razstavo. Toda gre za razstavo del, ki jih je posnel znani mojster Edoardo Nogaro, ki je s svojim fotografskim aparatom poiskal v Karniji zares vse tiste kotičke in motive, ki zaslužijo pozornost, saj nam Nogaro kaže arhitekturne zanimivosti področja, kjer se stikajo kulturne tendence več narodov. Hkrati je bila prikazana tudi ustrezna publikacija, ki bo, kot je bilo rečeno, objavljena še v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini. Odprtja razstave se je udeležilo veliko ljudi in je prireditev začel občinski odbornik za kulturo- Giorgio Cesare, o namenih razstave in o ustrezni publikaciji pa je spregovoril kustos tržaškega muzeja Revoltella dr. Giulio Montenero. K razstavi, ki zasluži večjo pozornost, se bomo povrnili, kot se bomo povrnili tudi k publikaciji «Carnia».
izrecno omenja ne samo združenja take vrste, ampak celo razne odbore «ad hoc». Po drugi strani pa nam deželna odbomištva odrekajo status strokovne organizacije, češ da nimamo potrebnih atributov. Zadnji primer v tem pogledu je pritožba, ki jo je Združenje predložilo deželnemu administrativnem sodišču, ker predstavnik združenja oziroma obrtniške kategorije ni bil imenovan v pokrajinsko komisijo za obrtništvo. Iz tega sledi, je poudaril Stanko Bole — da mnogokrat ne gre za pomanjkanje nekih zakonskih predpisov, ampak za restriktivno interpretacijo že obstoječe zakonodaje in za pomanjkanje politične volje deželnih organov, ki ne upoštevajo specifičnega statusa manjšinskih gospodarskih strokovnih organizacij. V rej luči moramo tolmačiti tudi počasen in nezadovoljiv razvoj našega gospodarstva tako količinsko kot kvalitetno in pomanjkanje primernih struktur in novih pobud v skladu z družbeno gospodarskim razvojem večinskega naroda.
Stanko Bole je nato prešel na sintetičen pregled trenutnega stanja slovenskega gospodarstva po panogah. Ko je govoril o bančništvu je izrazil zadovoljstvo, da je Kreditna banka v Trstu končno po tridesetih letih dobila status «Banca Agente», kar ji odpira realnejše perspektive za razvoj in učinkovitejše posege v gospodarstvu. Zadovoljiv je razvoj Hranilnice in posojilnice na Opčinah, bolj so omejene možnosti hranilnic in posojilnic v Nabrežini, Doberdobu in Sovodnjah. Večje možnosti bi bile. če bi pri deželnih organih uspelo doseči, da bi se preko teh zavodov in morebitnih novih, stekali fondi za pospeševanje raznih gospodarskih dejavnosti tudi iz nekaterih drugih deželnih in krajevnih skladov. Predvsem pa bi bilo potrebno tesnejše medsebojno'sodelovanje-naših zavodov na širši osnovi brez prejudiciranja individualnih interesov in iz upoštevanjem strukturalnih razlik.
Zelo pomebna je naša prisotnost v grosistični in zunanji trgovini. Dejavnost naših podjetij na tem področju je presegla deželne meje ter vršijo pomembno funkcijo tako pri oskrbovanju notranjega tržišča, kot tudi z razvijanjem blagovnega prometa z inozemstvom, celo s prekomorskimi deželami. So pa še neizkoriščene možnosti za nadaljnjo krepitev teh dejavnosti zlasti po podpisu sporazumov med obema državama.
Na področju špediterstva deluje nekaj dobro organiziranih enot, tako za pomorski, kot tudi za su-hozemni promet. Obstajajo možnosti nadaljnjega uveljavljanja.
Naše obrtništvo zaposluje nekaj tisbč ljudi, je pa še preveč utesnjeno v okvire neke statičnosti zaradi objéktivnih in subjektivnih dejavnikov ter ni napravilo pomembnega razvoja. Potrebno bo vložiti več naporov kot doslej, da pride do boljše organiziranosti v teh pokrajinah, tudi z ustanavljanjem konzorcijev in zadrug. Pereče je v tej zvezi vprašanje strokovnih kadrov, zato za važna naša prizadevanja po industrij-sko-tehničnem zavodu ter po strokovnih in drugih izpopolnjevalnih tečajih s slovenskim učnim programom.
V tej panogi so tudi številni avtoprevozniki.
Posebej bi bilo treba obravnavati kot najbolj kritično našo prisotnost na področju industrije.
Govorec o trgovini na drobno, ki je močno prisotna v vseh treh pokrajinah, je Stanko Bole dejal, da je to področje po svoji blagovni strukturi in zaradi nezadostne modernizacije poslovnih prostorov ter zaradi vdora veleblagovnic, dokaj ogroženo, zlasti sektor jestvinarjev. Naša trgovina je odločno premalo deležna prometa, ki se pretaka skozi odprto mejo. Pozitivno, izjemo predstavljajo le operaterji s kmetijskimi artikli in drobno mehanizacijo, z avtomobilskimi rezervnimi deli in nekateri drugi.
Za gostinstvo in turizem je zanimiva ugotovitev, da se je pred leti obstoječa bojazen, češ da ju
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Pariz, 5. La-ver, 9. dobaviti, 12. V.S., 14. notesi, 15. K.J., 16. moč, 18. Rita, 19. fra, 20. Amor, 22. lo, 23. slon, 24. Akita, 26. otok, 27. lama, 28. Nuoro, 29. kita, 30. Kr, 31. Leda, 33. oje, 34. elan, 36. tir, 37. pa, 38. Stevan, 40. le, 41. starinar, 43. rajon, 44. Atene.
NAVPIČNO: 1. PEVMA, 2. R.D., 3. ion, 4. zbor, 5. lisa, 6. Ati, 7. vi, 8. Rojan, 1Q. Atila, .11. veto,, 13. Somalija, 15.- krokodil, 17. čokate, 19. floret, 21. rima. 23. stol, 25. ta,- 26. ou. 28. nravi, 29. -Koper, 30. kler, .32. arene, . 34. etan, 35. Nana, 38. sto, 39. Nat, 41. S.J., 42. Re.
bo odprta meja gospodarsko prizadela zaradi konkurenčnosti onstran meje, odločno spremenila v pozitivno stvarnost. Močan in konstanten dotok jugoslovanskih turistov je izredno pomemben či-nitelj v celotnem prometu. Naša prisotnost je pomembna v vseh treh pokrajinah po številu in kvaliteti hotelov, najkvalitetnejših restavracij in gostiln, treba pa bo še nadalje spodbujati in koordinirati akcijo za izkoriščanje vseh razpoložljivih fondov in za učinkovite skupne reklamne akcije za pritegnitev nove klientele. Grozi pa nam tudi na tem področju pomanjkanje strokovne delovne sile, kakor tudi vodilnih kadrov. Zato velja naša nujna ’ zahteva, da se' ustanovi srednja gostinska šola l s slovenskim učnim programom. I
Stanko Bole je na koncu dejal, da moramo posvetiti posebno pozornost tudi zadružništvu in konzorcijem. ker gre tako v državnem kakor tudi v deželnem merilu za stvarno usmeritev v razvoj teh dejavnosti, ki so stimulirane preko posebnih finančnih fondov in drugih olajšav ter zadobivajo čedalje večji razmah. V našem okviru pa so še vedno zelo redke pobude in še te v glavnem na kmetijskem področju.
Še nadalje moramo krepiti naše strokovne organizacije, jih usposabljati še v večji meri kot doslej tudi po kvaliteti njihovega internega delovanja, za učinkovitejše posege v korist posameznih kategorij in našega gospodarstva na splošno.
(Nadaljevanje jutri)
i»iiiifiiiiiiiuiiiiiiiiiiii«iiiiimit!iiii!iiniimmi’imnmiiiii!!imiuiiiiiiiiiinimiiiiiiuHiiHiiuuiiiiiHiiiMiiiii
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
V tridesetih letih 27 milijonov knjig
Pred kratkim smo objavili bilanco Cankarjeve založbe za 30 let njenega delovanja. Ob istem času pa je tudi Državna založba Slovenije praznovala trideseto obletnico svojega obstoja. Ob tej priliki je tudi ta založba objavila svojo Bibliografijo, ki je že tretja knjiga te vrste in ki prinaša podatke o založniški dejavnosti za zadnjih pet let, od julija 1970 do novembra 1974. Ta bibliografija, u-rejena po običajnih kriterijih bibliografij, vsebuje običajne bibliografske podatke za vse izdaje Državne založbe. Knjiga sama pa ima tudi uvod, v katerem vodstvo založbe posreduje javnosti podatke o svoji petletni in tridesetletni bilanci. Bilanca zadnjih petih let pa nam pove, da je Državna založba izdala v tem zadnjem obdobju svojega delovanja skupno 758 del v nakladi 4.850.000 izvodov. Tridesetletna bilanca Državne založbe Slovenije pa nam pokaže, da je ta vodilna sloven-sjca založniška ustanova izdala v tridesetih letih skupno. 45ffKflgl- % skupni nakladi 27 milijonov 618 tisoč knjig.	t
v	Tassi nnii ..m
Sesti natis «Ane Karenine»
Kako veliko priljubljenost uživa znameniti roman Leva Nikolajeviča Tolstoja ANA KAREN1NA pri slovenskih bralcih dokazuje že šesti natis tega romana pri založbi
Mladinska knjiga. Roman je izšel kot izredna izdaja v zbirki Levstikov hram v prevodu Gitice Jakopin in opremi Julijana Miklavčiča. Ana Karenina, ki jo je Tolstoj napisal v starosti 45 let je ne samo eno temeljnih del svetovne književnosti, temveč sodi kot vrh Tolstojeve genialne ustvarjalnosti med najbolj priljubljene in brane romane v svetu. Odkar je tudi televizija popularizirala ta roman v nadaljevanki je zanimanje v svetu in pri nas za Ano Korenino samo še naraslo. Tudi pri nas je zanimanje za ta roman vsestransko veliko in nove izdaje, ki . prihajajo na knjižni trg so samo dokaz priljubljenosti tega velikega romana pri slovenskih bralcih. Nedvomno pa roman to tudi zasluži. Roman ni samo imenitno napisana zgodba o nesrečni ljubezni in o ruski družbi temveč je delo v katerem pisatelj razpravlja o smislu ljubezni, sreče, družine in vsega tistega, kar sodi med osnovna vprašanja človekovega bistva. Ker so tako zgodba sama : kakor tudi ideje, ki jih pisatelj posreduje in problemi, ki jih rešuje napisane ,z izredno umetniško močjo, ni nerazumljivo, da sod' ta roman v najvišji vrh svetovnega slovstva vseh časov. Odtod veliko zanimanje v svetu in pri nas. Založba Mladinska knjiga je s šesto izdajo tega najnovejšega prevoda (Tolstojev roman so v slovenščino prevedli tudi že drugi) ustregla potrebam našega knjižnega trga.
SI. Lu.
Horoskop
A	'
’ '	* v	j?«?;
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Imeli boste zadoščenje v zvezi z nekim delom, ki sicer ni dosti obetalo. Ne bodite preveč grobi in napadalni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Razpravljanje. ki ga niste vajeni, vam bo odvzelo precej dragocenega časa. Preživeli boste zelo zabaven večer.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če nameravate izreči določeno kritiko na račun nekega sodelavca, bodite previdni. Ljubosumni boste.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne upoštevajte nasvetov onih, ki bi vas radi pripravili na to, da opustite važen načrt. Veliko presenečenje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite odkritosrčni in neposredni, če vam je do zaključitve nekega posla. V družini manjše nesoglasje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Posvečajte več pozornosti lastnim interesom. Vprašanje vzgoje najmlajših bi morali obravnavati z večjo resnostjo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Obljuba, ki ste jo nekomu dali, vas bo omejevala v poslovanju. Posvetite večjo pozornost ljubljeni osebi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Sreča bo na strani vašega nasprotnika ,tcda s svojo spretnostjo boste preprečili najhujše. Pismo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) S spretno potezo si boste ponovno pridobili denar, ki ste ga izgubili dolgo od tega. Srečanje s starim prijateljem.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan primeren za sklepanje dolgoročnih poslovnih sporazumov. Slabo razpoloženje bo slabo vplivalo tudi na družino.
VODNAR (od 21.1. do 19-2.) Manjši spopad s sodelavcem, ki je nehote napravil manjšo napako. Posvetite se večer družim.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne poklicnem področju se vam obeta zmaga nad nekim starim tekmecem. Neka nevšečna novica vas bo razburila.
TOREK, 20. JANUARJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	POLJUDNA ZNANOST: Obiskovati muzeje
12.55	Črnobelo
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Tečaj angleškega jezika
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše — Risanke
17.30	Risani film o ježu
17.45	Program za mladino
Braccio di ferro — risani film
18.15	SPAZIO — Tedenska oddaja za mladino
18.45	POLJUDNA ZNANOST: V pričakovanju otroka Deveto in zadnje nadaljevanje
19.20 Nabožna oddaja
Italijanske kronike, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	KJE JE ANA?
Drugo nadaljevanje TV priredbe po scenariju, ki ga je pripravil Piero Schivazappa.
Rimski knjižni agent Carlo Ortesi išče svojo ženo Ano, ki je izginila brez sledu. Policijski komisar Bramante je že sklenil arhivirati preiskavo, ko ga Ortesi napoti na novo sled. Blizu Rima so našli truplo lastnika podjetja, kjer je delala Ana. V prvem trenutku preiskovalni organi celo sumijo, da ga je umoril sam Ortesi, toda pozneje se ti dvomi razblinijo. V dolgem
21.40	Portret italijanske družine: DRUŽINA IZ TRSTA Oddajo sta pripravila Enrico Gras in Ezio Pecora
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Poskusne oddaje za gluhoneme
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Psi, mačke & C.
Oddajo pripravila Paolini in Silvestri, oddajo pa bo vodila Nicoletta Orsomando
20.30	DNEVNIK
21.00	L’ULTIMA FORESTA: Naravno območje
Odnos med človekom in rastlinskim svetom je v osnovi te oddaje, ki se vsaj v nekaterih odtenkih povezuje z nedavno filmsko nadaljevanko na italijanski televiziji «La traccia verde». Kakšen je odnos človeka do rastlinskega sveta, ali je res, da nekatere rastline reagirajo na dogajanja v človeškem telesu? Ekipa, ki jo je vodil prof. Giorgio Tecce iz rimske univerze, je opravila nekaj eksperimentov. Dr. Gabriela Marconi je sodelovala pri programu, ki so ga izvedli v Ameriki in v Afriki. Med drugim si je Marconijeva napravila močan in boleč urez na roki, na katerega je posebno občutljiva rastlina reagirala. Ali obstaja ta povezava med rastlinskim svetom in človekom, ali so možne bioelektrične spremembe pri človeku,
22.00	Glasbena oddaja, ki jo vodi Mike Bongiorno
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00	TV v šoli
Kocka, Kolumb in Magellan, Glasbeni pouk, Pazljivo poglej, Tutankamonov Egipt itd.
17.15	O potepuški žogi — iz serije Vrtec na obisku
17.30	Mihec iz Lonneberga — serijski film
18.00	Obzornik
18.15	Ne prezrite: Kogojeve igrače
18.45	MAROLTOVCI
Folklorna skupina bo predstavila belokranjske, koroške in prekmurske plese
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	S poti po Latinski Ameriki: Perù gre svojo pot
20.45	G. Flaubert: VZGOJA SRCA Dramska nadaljevanka — Tretji del
21.40 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Otroški kotiček — risanke
20.15	DNEVNIK NOČNE IGRE
Celovečerni film; igrajo: Ingrid Thulin, Jorgen Lindstrom, Keve Njelm
Svet, ki nas obdaja — tretji del dokumentarne oddaje Naučimo se smučati — tretja lekcija
20.30
22.00
22.35
Drugi zvok; 12.10 četrti program; 13.20 Program z L Biagini: 15.30
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
7.05 Jutranja glasba; 11.35 Prati- Program za mladino; 1L05 Radij-ka; 12.50 Revija glasbil; 13.30 ska nadaljevanka; 17.25 Simfonič-Glasba po željah; 17.00 Za mlade na in komorna glasba; 19.15 Nabožna oddaja; 19.30 Bachove skladbe; 20.20 Ponovno na spo-
poslušalee; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert;
19.10 1945-1975 trideset let gledali- redu z O. Colli; 21.15 Radijsko
gledališče; 21.55 Glasbena oddaja. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.35 Radijska nadaljevanka;
10.35	Glasbeno-govomi spored:
13.35	Program s P. Carusom; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-go-
škega amaterstva v naši deželi. 19.25 Pravljice za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 B. Galoppi «Podeželski filozof» • opera v 3. dejanjih; 21.45 Glasba za lahko noč. KOPER
6.30 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja gla-
sba; 9.00 Folklorna glasba; 10,00 vorni program; 17.30 Posebna re-
Z nami je...: 10.15 La Vera Romagna; 11.30 Ansambli; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Plošče; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.35 Polke in valčki; 15.45 Poskočne; 16.45 Ansambli domače zabavne glasèe; 17.00 Mladim poslušalcem Zabavna glasba; 18.00 Iz naših študijev; duo Miloš Pahor - Dina Slama; 19.00 Prenos RL; 20.00 Nesmrtne melodije; 21.00 Literarna oddaja.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 19.00 Po-
portaža; 18.35 Plošče; 19.55 Najnovejše plošče; 21.29 Popoli.
SLOVENIJA
7.00, 8.00,	13.00. 15.00.	19.00
Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 11-45 9.30 Iz glasbenih šol; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Priporočajo vam...; 14.40 Na poti s kitaro; 15.00 Dogodki in odmevi; 16.45 Družba in čas; 17,00 Aktualnosti; 17.20 Obiski naših solistov; 18.35 Lahke note; 19.40
ročila; 7.45 Jutranja glasba; 8.30 Jazz ansambel; 19.50 Lahko noč.
Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00
otroci!; 21.20 Zvočne kaskade; 23.05 literarni nokturno.
Pile: C. GALE Riše: V. ČUK
ŠPORT SPORT SPORI
V ZADNJEM KOLU PRVEGA DELA PRVENSTVA D LIGE
TRIESTINA JE IGRALA BREZ PRAVIH NAPADALCEV DOLO ODŠČIPNIL TRŽAČANOM DRAGOCENO TOČKO
Ponziana in Pro Gorizia nista šli preko neodločenega izida
Monfalcone prisiljen na poraz s strani razigranega Dola
Triestina — S. Dona
0:0
TRIESTINA: Vaisecchi, Lucchet-ta, Zanini, Fontana, De Luca, Monticelo, Marcato (69. min. Furlan), Politti, Vergan, Foresti, Andreis.
S. DONA’: Gallina, Scatolin, Ca-pioto, D. Flaborea, Striuli, Marche-sinj Turola, A. Flaborea (85. Montino), Drigo, Cagnolin, Cagliazzo.
SODNIK: Soliman iz Bocna.
Tržačani so odigrali morda eno najslabših tekem tega prvenstva. Rès je, da se je poznala odsotnost napadalcev Goffija in Drija, ki sta ju zamenjala Vergan in Marcato, ker je bil tudi Ludwig poškodovan. Prava vrzel v tržaških vrstah je v nedeljo bila sredina igrišča, ker je Foresti dobesedno zatajil. Fontana Pa je zgubil preveč uporabnih žog. V vlogi krilca se je izkazal boljše, ko se je Triestina branila, kot pa takrat, ko je napadala. Politti je naletel na dokaj solidnega nasprotnika Cagnolina, ki šteje med najmočnejše zveze tega prvenstva in zato je bil prav ta teden izbran za državno reprezentanco D lige «Under 23», ki bo nastopala v Iranu od 21. do 27. februarja. Tudi obramba Triestine je precej šepala, kar je v veliki meri botrovalo, da je Val-secchi zakrivil tudi nekaj napak, ki jih na srečo gostje niso izkoristili.
Tekma se je začela s Triestino v napadu. Takoj pa je bilo razvidno, da gostje, ki so sprožili obrambni sistem igre, računajo na neodločen izid. Predstavniki S. Donaja so se dobro razporedili na sredini igrišča, kjer so pod režijo bivšega člana Udineseja A. Flaboreo držali v šahu domačine. Prvo priložnost so i-meli prav gostje, vendar se je Drigo za las pustil prehiteti od Val-secchija. Triestina je prišla do gola v 29. minuti z De Luco, vendar je sodnik na poziv stranskega sodnika brez oklevanja razveljavil zadetek. Po tem je bilo na igrišču precej živčnosti in zato je moral sodnik večkrat potegniti iz žepa ru-meni karton.
V nadaljevanju so se gostje še holj zaprli na svojo polovico igrišča in pustili v napadu le Turolo in Ga-gliazza. Kljub temu ni znala Triestina izkoristiti tega, saj so branil- ! ci S. Donaja imeli očitno premoč ' nad sterilnim napadom Triestine, ki je proti koncu zamenjala površnega Marcata z obetajočim Furlanom, ki je tako opravil krstni nastop v D ligi. Prav Furlan je v 31. minuti lepo predložil v sredino žogo, ki se je izmuznila iz rok Gailini in Andreis jo je potisnil v mrežo, medtem pa je Soliman z odločnim žvižgom še enkrat prekrižal domačinom račune in razveljavil zadetek.
Serija negativnih nastopov Triestine se torej nadaljuje, kar očitno Potrjuje, da preživlja tržaški četrto-ligaš v tem zaključnem zimskem delu prvenstva krizo.
B. R.
To sta bili edini nevarni akciji v devetdesetih minutah dolgočasne in meglene igre, kot je bilo megleno tudi n,a igrišču, tako, da je bila slika tega sivega popoldneva popolna.
Ob koncu srečanja je trener Sadar izjavil, da svojim varovancem nima kaj očitati. Morda, če bi zaigrali nekoliko bolj odločno, bi lahko odnesli domov tudi obe točki. Vendar je že točka dobrodošla za Ponziano, ki je v zadnjih sedmih tekmah izbojevala deset točk in s tem popravila svoj položaj na lestvici.
B. R.
Sampietrese — Pro Gorizia
0:0
SAMPIETRESE: Bognin, Forchie-ri, Zucca, Pacchielli, Azzi, Migliorini, Cavicchioli, Rigo, Pelato (Merli v 65. min.), Mossini, Cantarelli.
PRO GORIZIA: Fantini, Landò, Furlani, Zoratti, Patruno, Clemente,
Passano — Ponziana
0:0
BASSANO: Magrin, Lorenzin, Su-ellotto, M. Bizzoto, Gemo, Primon, Geremia, Sandri, Borsaio, Bordi-gnon, Rigo.
PONZIANA: Magris, Gattonar, Ci rello, W. Bembo, Del Piccolo, O-livier, Gramola Trentin, Meraviglia, Lenardon, Dalle Crode.
SODNIK: Colla iz Milana.
Bel izid med Bassanom in Ponziano je pravilno plačilo za °he enajsterici, ki sta tokrat s prikazano igro dobesedno razočarali. Nekoliko več smo si vsekakor pričakovali od domačinov zaradi kočlji-vega položaja na lestvici, vendar je ekipa Bassana proti Ponziani potrdila. da ji zasedeno mesto popolnoma pravilno pripada.
Pohvaliti ne moremo niti Ponzia-ne, upoštevajoč, da ni nasprotnik nikoli resnejše zaposlil Magrisa razen z golom, ki so ga domačini dosegli v 13. minuti z Geremio. Ven-
Tudi v zadnjem nastopu zimskega dela prvenstva ni šla Triestina preko remija proti povprečni ekipi S. Donaja. S tem tretjim zaporednim remijem se je prednost Triestine nad zasledovalci znižala na štiri točke, kajti presenetljivi Dolo je v Tržiču premagal Monjal-cone in se tako povzpel na častno drugo mesto.
Spet pa je zaostala Mestrina, ki je klonila v Montebelluni z o-bičajno 11-metrovko (11. v tem prvenstvu), ki so jo streljali predstaviki Montebellune in so s tem podvigom prehiteli ekipo Audace, ki je s klasičnim izidom podlegla razigranemu Pordenonu.
Do zmage je spet prišla A-driese, ki pa ni proti Lignanu pokazala dobrega nogometa, kar potrjuje, da preživlja ekipa krizo.
Na spodnjem delu lestvice smo zabeležili presenetljivo zmago Chieva v Partogruaru, katerega je dohitel Legnago z remijem v Coneglianu. Pomembno točko je osvojila v gosteh tudi Pro Gorizia, medtem ko je ostal Bassčmo z belim izidom proti Ponziani še v'èànò na repu lestvice.	B. R.
Tržačanih, ki so v zadnji fazi prvega dela prvenstva zapravili vse preveč točk.
Poraz Udineseja
Gardenal, Barozzi, Martelossi, Sam-bugaro, Valesi.
SODNIK: Cattangelo iz Ternija.
Pro Gorizia ni šla v nedeljo v gosteh preko neodločenega rezultata in to po borbeni in izredno zanimivi tekmi. Goričani so v srečanju s Sampietresejem imeli nekaj Sant'Angelo — Udinese 2:1 odličnih priložnosti za zadetek, ven-	(9-O)
hfaniiZHUb^ imTai0 Udinese je v nedeljo v Sant’An-možnost da. Idi povodli so imoli d© .1 y j•	, w-,»-«o
set minut pred zaključkom sreča- «elu	menl. le na ?e0^-
nja, ko so se domačini že zadovolji- cen md ln temu Pnmerna blla
HOKEJ NA LEDU
Cortina in Bolzano
CORTINA D’AMPEZZO, 19. — Začel se je sklepni del za državni naslov 1. italijanske lige v hokeju na ledu. Cortina je v izenačenem srečanju premagala Gardeno s 3:2, Bolzano pa je v gosteh odpravil e-kipo Alleghe s 5:1. Naj omenimo, da igrata pri Allegheju tudi dva jugoslovanska hokejista: Hiti in Knez.
Lestvica: Bolzano 28; Cortina 27; Gardena 26; Alleghe 24.
Milanska hala
MILAN, 19. — 31. januarja bodo uradno odprli novo mogočno športno halo v Milanu.
Ob tej priložnosti bodo priredili celo vrsto tekmovanj v raznih športih. Svečano odprtje hale bosta neposredno prenašala tudi italijanska in koprska televizija, s pričetkom ob 17. uri.
iiiiiuiuimMmumMmmmm111111
‘ROKOMET
li z remijem. Tedaj je Sambugaro prešel v napad m se sam predstavil pred kazenskim prostorom domačinov. Ker mu je bilo nemogoče direktno streljati proti Bagnino, je podal prostemu klubskemu tovarišu Valesiju, kateremu pa ni uspelo, da bi poslal v skoraj nezavarovana vrata. Odlična priložnost za gol je tako splahnela, saj je žoga zadela najprej vratnico, nato pa se odbila izven igrišča. Poudariti pa je treba, da je imela Sampietrese predvsem v prvem delu srečanja pobudo stalno v svojih rokah, vendar pa je bilo skoraj nemogoče iti preko dobre goriške obrambne vrste.
Po nedeljskem remiju se Pro Gorizia še vedno nahaja v nevarnih vodah, saj je ob zaključku prvega dela prvenstva D lige zelo nizko na lestvici in se bo verjetno morala ostro boriti za obstanek v ligi.
Dolo — Monfalcone 2:1 (1:0)
MONFALCONE:	Ceretti, Kuk,
Rocco (Berlini), Fabris, Zelesnich, Sgubin, Mussin, Bartussi, Dilena, Donda, Feresin.
DOLO: Fornasiero, Sdrigotti, Bisso, Dalle Carbonare, Pomaro, Mo-linari, Gelain, Zuliani, Tumiati (Favarelle), Buson, Pinton.
STRELCI: Buson v 9. min., Tu-nrati v 69. min., Sgubin v 82. min. SODNIK: Passoretti iz Pescare.
Z odlično igro je v nedeljo Dolu uspelo, da je v Tržiču odpravil sicer dobro enajsterico Monfalconeja. Gostje so takoj pričeli z zelo hitro igro, ki je popolnoma zmedla domače moštvo, ki ni znalo pravočasno reagirati, predvsem zaradi velikih pomanjkljivosti na sredini igrišča. Z nedeljsko zmago v Tržiču si je Dolo priboril izredno dragoceni točki, tudi zaradi tega, ker je tako skrčil razdaljo od vodeče Triestine na štiri točke. Pridobljena točka ni sicer dosti, vendar pa so nogometaši iz Veneta dokazali,11 da so trenutno v odlični formi.,ter zelo dobro razpoloženi, čepar, ni mogoče trditi o
iiiiiJiHimiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHilHiiiiiiiHiiinmmHmiiil
V nedeljo v Trstu
Kljub splošnemu pretepu Ouina osvojila obe Mii
Slaba sodnika pokvarila zaključek srečanja
Duina — CUS Rim 14:13 (5:5)
DUINA: Manzin (Callegaris), Grio 3, Bandelj 4, Pischianz 5, Pellegrini 2, Andreasic, Pisani, Fortunati, Calcina, Scropetta, Bartole.
CUS Rim: Patachiola, Corona, Bottan, Colla, Alfe! 1, Cusumano 7, Paravani 2, Colla 2, Cantoni 1, Schiavi, Romani, Crisostolo.
SODNIKA: Zaccone in Vittorini iz Rima.
Srečanje med Duino in rimskimi u-niverzitetnimi rokometaši je bilo lepo in zanimivo do nekaj sekund pred zaključkom tekme. Glavna protagonista nastopa sta bila oba vratarja, saj sta pokazala nekaj izredno lepih posegov. O njuni učinkov!
dar je sodnik zadetek razveljavil ! tosti priča tudi dejstvo, da je bil
po devetih minutah srečanja rezultat komaj 1:1. Obe ekipi sta
zaradi prekrška nad vratarjem. To je obenem bila edina nevarnejša akcija domačinov, na katero so gostje odgovorili v 12. minuti drugega polčasa s kombinacijo Meravi-glia-Trentin-Gramola, čigar strel je Magrin s težavo odbil.
igrali na visoki kakovostni ravni, škoda le, da je proti koncu tekma degenerirala in se spremenite v
ti katerim sta tokrat igrate tudi oba sodnika, ki sta izredno pristransko sodite in izzvala s svojimi odločitvami ogorčenje publike in na-stopajččih. Obe ekipi sta nastopili trdno odločeni, da si zagotovita obe točki. Zaradi tega sta predvajali dinamično igro, kjer so se igralci odlikovali s hitrimi protinapadi in nekaterimi navdušujočimi akcijami.
škoda, da se je proti koncu srečanja prisostvovalo pretepu, med katerim je igralec gostov ostal na tleh in bodo verjetno voditelji rimskega kluba vložili priziv. Res pa je tudi, da so prav Rimljani v zaključnih fazah izzvali domačine, ko so začeli grobo igrati v upanju, da bi nadoknadili zaostanek in si tako zagotovili zmago, ki je bila pomembna za obe ekipi. Dnina je sedaj sicer zmagate, vprašanje pa je, kaj bo odločite prizivna komisija zaradi priziva gostov. Prav lahko se zgodi, da bodo morali trža-
tudi volja igralcev, ki nimajo več možnosti, da bi letos napredovali v B ligo. Proti razigranemu domačemu moštvu so Videmčani prikazali poprečno igro, kjer so odpovedali predvsem branilci, ki niso bili sposobni zaustaviti razigranih domačih napadalcev Skoglunda in Pozzija. Med gosti so se odlikovali v glavnem le vezni igralci, medtem ko je v drugih sektorjih prevladovalo mrtvilo. Kljub porazu pa niso voditelji videmskega tretjeligaša razočarani zaradi izgube dveh točk, ki jim letos ne pomenijo več dosti.
PARIZ, 19. — Francoski nogometni prvak St. Etienne se te dni poteguje pri jugoslovanskemu klubu Hajduka, da bi najel vratarja Me-škoviča. Kot je znano, trenutno brani vrata St. Etienne Jugoslovan čurkovič, ki pa bo letos zaključil svojo bogato kariero
LYON, 19. — Boxberger je zmagal na mednarodnem krosu pred Vi-demčanom Ortisem. Dober je bil tudi drugi italijanski tekač Zarcone s četrtim mestom.
V ženski konkurenci pa je bite najboljša Italijanka Dorio pred Poljakinjo Ludwichowsko in zahodno Nemko Kemperjevo.
KOŠARKA
DOBRI OBEH ZA OBE PETERKI
Pallacanestro TS in Patriarca pozitivno pričela kvalifikacije
Tržačani so že tretjič odpravili Scavolini - Goričani niso bili nikdar v težavah
Obratno pa bi lahko trdili o Bra-dyju, ki je teni izredno dobro igral v Švici, v Pesaru pa se nikakor ne more znajti. Poleg tega pa je negativno vplivate na ekipo tudj društvena kriza, ki se še ni popolnoma skristalizirala. Pri Scavoliniju sta se v nedeljskem srečanju rešite le Fiorio in Natali.
Marko
Patriarca — Fag 92:71 (48:31)
PATRIARCA: Savio 6, Furlan, Garrett 25, Soro 6, Gregorat 3, Ardessi 16, Fortunato 22, Flebus 2, Cortinovis, Brun; 12.
FAG: Errico 8 Cioffi 5, Scoda-volpe 6, Kenney 22, Abbate 2, Romano 2, Abate, Fucile 20, Musetti 6, La Forgia.
SODNIKA: Sidoli iz Reggio Emilie in Scadi iz Bologne.
PROSTI METI: Patriarca 16:22, Fag 7:10.
Patriarca je dobro začete drugi del prvenstva A-2 lige, saj je s precejšnjo lahkoto odpravila Neapelj-čane. Tekma je bila zanimiva samo v prvih desetih minutah prvega pol-
Pali. Trieste — Scavolini 87:78 (37:29)
PALLACANESTRO TS: Zovatto, Forza 15, Ceccotti 2, Bassi, Oeser 17, Millo 2, Jacuzzo 5, Taylor 24, Meneghel 4, Pozzecco 18.
SCAVOLINI: Cinciarini 5, Diana 2, Del Monte 2, Oliveti 2, Sarti, Natali 14, Ponzoni 12, Graselli 8, Brady 10, Fiorio 23.
SODNIKA: Bianchi in Pinto iz Rima.
PROSTI METI: Pah. TS 13:17, Scavolini 14:22.
Proti neposrednemu konkurentu za izpad je Pallacanestro Trieste izbojeval dve izredno važni točki. Ta zmaga bo verjetno odločilnega pomena, saj je v tem delu tekmovanja italijanskega košarkarskega prvenstva vsaka točka izredno pomembna in dragocena.
Zasluga za to zmago gre predvsem «domačemu Američanu» Taylorju in veteranu Pozzeccu. Taylor igra iz tekme v tekmo boljše in je končno dokazal, kaj v resnici velja. Prav gotovo je to idealen «tuj» igralec za moštvo, kot je Pallacanestro Trieste.
KOŠARKA
NEZADOVOLJIV KONEC TEDNA ZA SLOVENSKE PETERKE
Borovci razočarali v promocijskem prvenstvu Kljub porazu Poletov! mladinci zadovoljili
Med dečki so naši fantje naleteli na razigrane nasprotnike - Dober nastop Kontovelcev
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Umanità GO — Bor 44:49 (21:18)
UMANITÀ’ GO: Duranti 16, Mal-vaso 8, Juretic 4, De Marchi (k) 4, Barenghi, Delpin 4, Rosso 4, Bau-con, Scarel 4.
Proti močni peterki Italsidra Po-letovci niso igrali najbolje in so kljub temu zgubili doma le za šest točk. Kot ponavadi so gostje vso tekmo branili na moža, pozitivna točka pa je bila v tem, da ta o-bramba ni povzročila Opencem ti-istih težav, ki so jih utrpeli v prvi
BOR: Kapič 10, Oblak, Fabjan 4,'tekmi z isto ekipo. Priznati pa je Sirk (k) 2, Lisjak 7, Francia 2, Gu- treba, da je Italsider nasplošno bolj-
splošen pretep med igralci. Rezultat ški igralci prepustiti obe točki goje bil tedaj 14:12 za domačine, pro-‘ stom.
štin 14, Kraus 6, Hrvatič 2, Per-tot 2.
SODNIKA: dessi in Spanò iz Gorice.
PET OSEBNIH NAPAK: Nihče.
PROSTI METI: Umanità 3:12, Bor 5:14.
Če so borovci prejšnjo nedeljo i-grali slabo proti Interju 1904, so tokrat s prikazano igro dobesedno razočarali. Sam rezultat kaže, da taka tekma ni sploh na višini mladinskih. kaj pa šele promocijskega prvenstva.
Bor je povedel takoj v začetku, vendar je moral nato stalno zasledovati Goričane, ki so jih nato prehiteli in so vodili skoraj do zaključka srečanja. Vsi igralci Bora so na igrišču popolnoma razočarali. Nikakor niso znali reagirati in zaigrati tako, kot znajo. Neka nevarna apatičnost se je lotila vseh in tako je postal celo problem premagati ekipo, ki je ena slabših v tem prvenstvu. Končno se je nekaj minut pred koncem v ekipi nekaj spremenilo in borovci so zaigrali nekoliko boljše, tako da jim je uspelo povesti za nekaj točk, kar jim je zagotovilo tudi zmago. Po tekmi se nam je zdel trener Mari nekoliko razočaran nad svojimi varovanci. Poudaril je, da je taka igra rezultat treningov, ki so skoraj neizvedljivi zaradi nerednega prihajanja vseh igralcev na priprave.
Edina, ki sta se v tekmi nekoliko boljše izkazala, sta bila Sirk in Lisjak. Prvi zaradi odbitih žog v o-brambi, drugi pa zaradi dobre igre v napadu.	EKR
MLADINCI
Italsider — Polet	62:56
(34:23)
POLET: Danev 4, Škabar 4, Kalin, Taučer 8, Sosič E. 25, Sosič V. 4, Tavčar, Vitez M. 11, Vitez B.
ITALSIDER: Michelis 13, Zampa 3, Giuliani 8, Krečič 4, Gimona 2, Pastori 4, Giacca 4, Oselladore 4, Zanini 8, Masolin 12.
SODNIKA: Del Conte in Marche-san.
ša ekipa in bi morali Openci igrati zelo dobro, da bi lahko zmagali. U-poštevati je tudi treba, da se Sosič ni počutil dobro.
O tekmi ni kaj dosti povedati, saj ni bila posebno zanimiva zaradi prevelike zmešnjave na igrišču. Openci so bili samo enkrat v vodstvu in to na začetku tekme. Na koncu so spet zaigrali dobro in v štirih minutah uspeli nadoknaditi kar 11 točk, a je bilo prepozno.
Lota
DEČKI
Breg — Don Bosco 18:71 (10:33)
BREG: Starec, štrajn, B. Slavec 4, Čok 4, Barut 4, Korošec, R. Pertot 2, Fabiani, Meneghetti (k) 4, I. Pertot.
PROSTI METI: Breg 0:2.
SODNIKA: Del Conte in Ferluga (Trst).
V drugi prvenstveni tekmi so Brežani doživeli visok poraz. Tokrat so naši mladi in neizkušeni košarkarji povrh še slabše igrali, tako da je bil visok poraz proti močnemu nasprotniku neizbežen.
Brežani so predvsem v napadu zgrešili celo vrsto zanesljivih košev, kajti v nasprotnem primeru bi lahko poraz obdržali v «tesnejših merah».
Najboljši pri domačinih je bil tokrat kapetan Meneghetti, ki se je požrtvovalno boril pod košema.
Servolana — Bor 103:39 (55:14)
BOR: Pegan A. (k) 18, Merkù 11, Švara 6, Raseni 2, Štavar, Pečar 2, Husu, Bajc.
SODNIKA: Valentini in Zucchi iz Trsta.
Bor je doživel hud poraz proti Servolani, ki je nevaren tekmec Kontovela za napredovanje v tej skupini. Igralci Servolane niso izredni, vendar razpolagajo z zelo visokim centrom, ki je prav gotovo najvišji svojih let v Trstu. Imenuje se Rossi in meri kar 192 cm. Iz
tega je že razvidno, da se niso mogli borovci enakovredno upirati temu igralcu, ki je nemoteno polagal žoge v koš in zbral sam kar 45 pik. če pomislimo, da je najvišji borovec visok 163 cm, lahko razumemo, da so morali «plavi» siliti na met izven kazenskega prostora, ki je bilo edino njihovo orožje. Ko so v prvi polovici drugega polčasa trenerji Servolane prisilili na klop Rossija, so «plavi» popolnoma nadigrali nasprotnika in zbrali v 7 minutah 21 točk. V tej fazi se je izkazal Merku, ki je točno metal od daleč. Skozi celo tekmo pa je Andrej Pegan neutrudljivo ustvarjal igro in zbral tudi ; 18 točk. V Borovih vrstah^ sta manjkala Canciani in Kerpan.	fp
Patriarca A — Dom 89:49 (56:21)
DOM: Cantelli, Bučinel, Mermolja, Klanjšček 3, Sošol 2, Sanzin 6, Ju-ren, Devetak 14, Košuta, Dornik 24.
V nadaljevanju košarkarskega prvenstva dečkov je goriški Dom zabeležil svoj drugi poraz in sicer proti najmočnejši peterki tega prvenstva. Zmage sicer ni nihče pričakoval, kajti Patriarca s svojo bogato košarkarsko tradicijo se na vseh prvenstvih predstavi z zelo homogenimi ekipami, ki so daleč pred vsemi ostalimi. Kljub pekočemu porazu pa mladi domovci niso razočarali. Nasprotno! Igrali so dobro in sila požrtvovalno ter bili v drugem delu drugega polčasa celo boljši. V zaključnih sedmih minutah so namreč slovenski fantje dosegli kar 20 točk, italijanski vrstniki pa le 2. Izraz «vrstniki» sicer ni na svojem mestu, kajti i-gralci Patriarce so vsi rojeni leta 1962, naši fantje pa so skoraj vsi mlajiši za eno leto, kar se je poznalo predvsem na višini. Po mnenju nekaterih prisotnih pa naj bi marsikateri igralec Patriarce bil še starejši in bi ne smel nastopati v tem prvenstvu. Mislimo pa, da je ta sum neutemeljen, kajti Patriarca ni društvo, ki bi tvegalo izključitev zaradi takih nepravilnosti.
Sobotni poraz pa ne sme demoralizirati Domovih fantov, toda jih mora spodbuditi k še temeljitejšemu delu in dobri rezultati prav gotovo ne bodo izostali. Prvenstvo se je namreč šele začelo. Prav to pa daje mladim domovcem možnost, da se še izkažejo.
Willy Prinčič
Polet — Inter Aurisina 59:56 (26:27)
POLET: Bratož 2, Covacio A. 8, Piccini A, 30, Sosič S., Faralia M., Leniša F. 4, Gulič 2, Pisani 4.
INTER: Negrini, Mascarello, Sandri, Andreini, De Cecco, Sitting, Gregorin, Marchesan, Zampar.
Poletovi dečki so zamudili odlično priložnost, da bi si priborili prvi par točk v tem prvenstvu. Openski fantje so stopili na igrišče odločno prepričani v zmago, saj so po prvi četrtini srečanja tudi vodili, nakar so se jim gostje nevarno približali ter nato prešli v vodstvo, katerega niso več spustili iz rok vse do zaključka srečanja.
(Nadaljevanje na 7. strani)
časa, ko sta si bili ekipi enakovredni. Domačini so namreč v tem času igrali precej slabo v obrambi, kar so znali izkoristiti gostje, ki so v prvih minutah izbojevali prednost. Taka igra m seveda zadovoljila go-riškega trenerja Salesa, ki je izvedel nekaj menjav. Od tega trenutka dalje je postalo srečanje e-nosmerno: Goričani so namreč najprej dohiteh Neapeljčane, nato pa se vedno več oddaljili od njih. Prvi polčas se je tako zaključil z domačini v vodstvu s 17 koši prednosti.
Tudi v drugem delu srečanja so Goričani vedno vodili igro, saj v nasprotnih vrstah niso imeli igralcev, ki bi jim lahko bili kos. Pri Fagu so v prvem polčasu zaigrali dobro le Kenney in Fucile, v drugem pa nihče. V vrstah Patriarce se je tokrat izkazal mladi center Fortunato, ki je dosegel nekaj zares lepih košev, poleg tega je večkrat odlično posegel tudi v obrambi. Med najboljšimi je treba še omeniti Ardessija in Brunija v prvem polčasu. Garrett je tokrat igral podrejeno vlogo zaradi poškodbe. Kljub temu je goriški «tujec» dosegel 25 košev.	P. R.
KVALIFIKACIJE - A SKUPINA Jolly - Pintinox	87:83
Cinzano - Lazio	99:67
Pali. TS - Scavolini	87:78
Brili - Liberta Brindisi	73:72
LESTVICA
Cinzano, Pali. Trieste, Jolly in Brili 2, Brindisi, Pintinox, Scavolini in Lazio 0.
PRIHODNJE KOLO Pintinox - Cinzano, Scavolini » Jolly, Lazio - L. Brindisi, Brili * Pallacanestro TS.
KVALIFIKACIJE - B SKUPINA Patriarca - Fag	92:71
Sapori - Ausonia	91:78
Duco - Chinamartini	83:80
Juventus - Brina	76:63
LESTVICA
‘Patriarca, Sapori, Juventus, Duco 2, Chinamartini, Brina, Ausonia in Fag 0.
PRIHODNJE KOLO:
Brina - Patriarca, Chinamartini -Sapori, Ausonia - Juventus, Fag -Duco.
ATLETIKA
MILAN, 19. — Sara Simeoni je v Milanu s skokom v višino 185 cm popravila za tri cm dosedanji italijanski državni rekord «indoor» v tej disciplini.
iiiiutiiiimiiiiiiiimitiiuiiiiiiiiiiiimiuMiiiirimniiitmiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiimi«
ATLETIKA
V NEDELJO V BAZOVICI
Prvi kros v letošnji tekmovalni sezoni brez Bora in Adrie
Ob lepem zimskem vremenu je bil v nedeljo v Bazovici prvi letošnji kros na Tržaškem. Tekmovanje je bilo deželnega značaja in je veljalo za ekipno prvenstvo.
Na progi, ki je bila speljana tako, da je vzpon hkrati privedel do najvišje točke, so imeli največ uspeha gostje iz Furlanije in z Goriškega.
Zmagovalci:
Naraščajnice (2500 m): 1. Toffolo (Gualf Videm) 8’26”
Naraščajniki (4500 m): 1. Degli Innocenti (CSI Trst) 13'33”
Mladinci (6000 m): 1. Medeossi (Li-bertas Videm) 19’56”
Mladinke in članice (3000 m): 1.
Chersevanich (Gualf Videm) 9’37” Člani (10.000 m): 1. Chionchio (Goriziana) 35’
Od Tržačanov sta se predvsem o-dlikovala mladi Degli Innocenti, ki je lani nastopal še med dečki, in član Arban, ki je v zadnjih dveh krogih nadoknadil precejšnjo zamudo in se presenetljivo uvrstil na 3. mesto. Tekmovalci Bora in Adrie niso nastopili.
K. B.
KOŠARKA
POKAL KORAČ
Parlizan-Sinudyne osrednje srečanje
Že danes bo na sporedu 2. kolo evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal Korač. Osrednje srečanje tega kola bo v Beogradu, kjer se bosta spoprijela domači Partizan in bolonjski Sinudyne. Obe ekipi sodita tudi med glavne kandidate za osvojitev končnega naslova.
Pari današnjega kola:
SKUPINA A: Monceau - Badalone ; Le Mans - Brina.
SKUPINA B: Berck - Jugoplasti-ka; Mobilquattro - Boule d’Or Liege.
SKUPINA C: Partizan - Sinudyne; Leverkusen - Akademik Varna.
SKUPINA D: Antibes - Hapoel; Barcelona - Chinamartini.
DVIGANJE UTEŽI
Mirkovič najboljši
BEOGRAD, 19. — Jugoslovanska zveza v dviganju uteži je sestavila lestvico najboljših jugoslovanskih tekmovalcev v tem športu.
LESTVICA: 1. Mirkovič (Radnič-ki); 2. Zrnič (Radnički); 3. Urankar (Olimpija); 4. Tomljenovič (O-limpija); 5. Guzovski (Spartak); 6. Talič (Bosna); 7. Fojkar (Olimpija); 8. Bes (Radnički); 9. Rončinac (Metalac); 10. Ostrogorac (Spartak).

|
§
|
IVI Ai V DEŽELI SOVJETOV
2.	' POT
K SVETLOBI

Tako je torej zapisal v reviji Tovariš dan pred mojim pdhodom v Sovjetsko zvezo moj nekdanji novinarski ko Jega Jože Vetrovec in ko sem tako v pričakovanju svojega «bolnika» znova prebiral njegov članek v čakalnici beograj-skega letališča, sem zagledal gručo ljudi, v sredi katere Je stal mlad, postaven fant s črnimi očali. Instinktivno sem ugotovil, da gre za mojega sopotnika Miomira Laziča, 0 katerem mi je že veliko pripovedoval poprej njegov direktor, sicer pa moj dobri osebni prijatelj inženir Zurunič. m spomnil sem se, kako mi je nekega poletnega dne, na ttešem vrtu, ko smo sedeli v soboto popoldne pod senčno jablano, pripovedoval prizadeto o tragični usodi mladega delavca iz njegove tovarne in tudi o tem, da ne najde jbkjer primernega spremljevalca zanj prav zdaj, ko se je Ponudila priložnost in je posijal žarek upanja, da bi mu /saj delno povrnili vid. In beseda je takrat dala besedo, ,deja idejo in tako je prišlo do tega, da sem stal zdaj na eograjskem letališču in pristopil k skupini z mladim fan-tom s črnimi naočniki ter vprašal: «Ste vi Miomif Lazič?»
«Da, čika, to sem jaz,» je odvrnil fant s črnimi očali
ali Miomir Lazič ali Micko, kot so mu pravili doma in sem ga kasneje klical tudi jaz.
«Jaz pa sem njegov oče,» se mi je predstavil žarko Lazič in potem so mi začeli stiskati roko še trije njegovi sorodniki, oziroma strici Mihailo Mutavdžič, Cvetan Cvetkovič, Ivo Dedovič in Radivoje Lazič, kot so se mi med stiskanjem rok predstavili vsak posebej.
«Saj je prišlo pol Srbije po slovo od našega Mička,» sem pripomnil in glasen smeh prisotnih je dokončno pregnal vso zapetost in nezaupnost prvega srečanja.
«Do odhoda letala imamo še precej časa,» sem pripomnil in pogledal na uro. Bilo je pol devetih, letalo pa naj bi po voznem redu odletelo proti Moskvi šele ob pol dvanajstih.
«Pojdimo v letališko restavracijo,» je predlagal Mičkov oče in že smo se povzpeli na zastekleno ploščad, kjer so restavracijski prostori in lep razgled na beograjsko letališče.
«Ali veste, da ima moj sin prav danes svoj triindvajseti rojstni dan,» je dejal oče Žarko, ko smo sedli za mizo in po stari srbski navadi je naročil razkošen zajtrk z ustrezno pijačo za vse. Kar srh me je spreletel ob njegovi besedi, hkrati pa me je prešinila neka nedoločna, še meglena in nejasna misel, kaj pa, če ni v tem nekaj simbolike in upanja, saj se končno z Mičkom odpravljava na pot k svetlobi, odhajava na pot, ki naj bi njemu prinesla luč oči, zame, kot starega novinarja, pa je bila to pot, polna humanizma in morda moja najtežja, a hkrati najlepša in najodgovornejša novinarska naloga v vsem mojem življenju, ki ti jo usoda morda ponudi tudi samo enkrat v vsej tvoji karieri?
Nazdravili smo slavljencu, vtem pa sta prispela tudi kolega iz beograjskih «Večemjih novosti», dnevnika, ki
Delavec borovniškega Donita Miomir Lazič (pred nesrečo)
ima v Jugoslaviji najvišjo naklado, skoraj pol milijona izvodov dnevno. (Tu moram bralca opozoriti, da je povezavo z Večernjimi novostmi organiziral kolega Zdravko Ilič, beograjski dopisnik Dela in moj dober prijatelj, ki je vedel za mojo pot.) Kolega iz Večernjega lista je imel s seboj seveda obveznega fotoreporterja in kasneje sem v tem časniku lahko zasledil fotografijo, posneto ob našem odhodu in opremljeno seveda z ustreznim člankom,
Cas je kaj hitro minil in ob pol dvanajstih sva krenila proti carinski in mejni kontroli na letališču. Prijel sem ga pod pazduho in ko sva prišla do carinikov, nama niso delali nobenih težav, nasprotno, pomagali so nama, da sva čim prej opravila potrebne formalnosti, podobno pa je bilo tudi pri obmejnih organih. Priznati moram, da so bdi vsi ti organi zelo ustrežljivi, pozorni in ljubeznivi z nama. Tudi stevardese so naju, proti pravilom prej odpeljale v naše letalo, mogočni DC-9, tako da sva se udobno namestila na najboljša sedeža prej, preden so začeli prihajati v letalo tudi ostali potniki, namenjeni v Moskvo.
Res je, da je bilo malo težav, ko sem ga vodil po stopnicah in zlasti, ko sva se vzpenjala po stopnicah v repu letala, vendar sem kaj kmalu ugotovil, da je moj Mičko zelo discipliniran, krotek in vdan fant, ki pa ga je kljub slepoti držala še kako pokoncu vera v to, da bo nekoč spet spregledal.
Potem se je začelo letalo polniti, v glavnem so bili sovjetski turisti, ki so se vračali s počitnic v Jugoslaviji domov in natanko po voznem redu smo odleteli iz Beograda.
Ves čas poleta je bilo vreme izredno lepo, sončno, vendar se je od Kijeva dalje začelo oblačiti in ko smo pristali na moskovskem mednarodnem letališču šeremetjevo, je bilo kar mraz, komaj nekaj stopinj nad ničlo.
(Nadaljevanje sledi)
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
20. januarja 1976
SMUČANJE '
VELESLALOM ZA SP V FRANCIJI
Presenetljiva zmaga F. Bielerja Le točka med Stenmarkom in Grosom
Na lestvici za svetovni pokal je lanski prvak Gustav Thoni komaj četrti
MORZINE, 19. — Italijan Franco Bieler je zmagal veleslalom v Mor-zinah s presenetljivo dobro drugo vožnjo, ki mu je omogočila prehiteti rojaka Grosa, saj je slednji bil najboljši v prvem spustu. To je bila obenem tudi prva zmaga Bielerja v tekmovanju za svetovni pokal. Na odlično tretje mesto se je u-vrstil Šved Stenmark, ki tako še nadalje vodi na skupni lestvici za svetovni pokal. Glede na to, da je to pot Bieler «odvzel» Grosu dragocene točke v tem tekmovanju, je zaenkrat razlika med trenutno najboljšima smučarjema na svetu le
Piero Gros je trenutno na lestvici Za SP drugi za Švedom Stenmarkom
pičla točka. Specialist za smuk Avstrijec Klammer je sedaj tretji in zaostaja za Stenmarkom in Grosom za deset, oziroma devet točk.
Razlika med najboljšimi v veleslalomu v tem smučarskem središču je bila dokaj majhna. Tretji je bil Avstrijec Hinterseer, peti pa Italijan Thoni. To pot so bili spet dobri tudi Švicarji š tremi tekmovalci med najboljšo deseterico, pa čeprav niso segli po samem vrhu. Najboljši je bil Tresch — šesti, Hemmi sedmi in Pargaetzi deveti. Švicarsko hegomonijo je razbil samo Italijan Fausto Radici z dobrim osmim mestom. Deseto mesto si delita najboljši Američan in Francoz Phil Mahre in Jean Lue Fourner, ki sta imela po dveh vožnjah enak čas.
Dvakratni zmagovalec svetovnega pokala Gustav Thoni je zbral
skupno 105 točk in je na četrtem mestu. Glede na to, da ta odličen smučar pride v odlično formo proti koncu sezone, slej ko prej ni še rekel zadnje besede.
Beli cirkus se bo sedaj preselil v Kitzbuhl, kjer bo konec tedna vele-predstava s smukom in slalomom. Pred olimpijskimi igrami v Innsbrucku čaka svetovno smučarsko elito samo še slalom za svetovni pokal v Zwieslu v ZRN. Šele marca se bo svetovni pokal nadaljeval v ZDA in Kanadi.
VRSTNI RED
1.	Bieler (It.)	2’59,,32
2.	Gros (It.)	2’59”78
3.	Stenmark (šve.)	3’00”31
4.	Hinterseer (Av.)	3’00”16
5.	Thoni (It.)	3’01”16
6.	Tresch (švi.)	3’01”92
7.	Hemmi (Švi.)
8.	Radici (It.)
9.	Pargaetzi (švi.)
10.	Phil Mahre (ZDA) in Fournier (Fr.)
LESTVICA ZA
1.	Stenmark
2.	Gros
3.	Klammer
4.	Thoni
5.	Hinterseer
6.	Plank
3'02”22
3’02”37
3’02”97
3'03”05
141
140
131
105
80
71
Crvena zvezda remizirala
STARA PAZOVA, 19. — V okviru priprav za nadaljevanje jugoslovanskega nogometnega prvenstva je beograjska Crvena zvezda igrala prijateljsko tekmo z Jedinstvom in remizirala 0:0.
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Košarkarji Forsta iz Cantuja so tudi letos zaposleni na «dveh frontah» : v evropskem pokalnem prvenstvu startajo na prvo mesto, kjer pa bosta Real Madrid in Mobilgirgi najnevarnejša tekmeca: v italijanskem prvenstvu pa bodo skušali varovanci trenerja Taurisana ohraniti naslov državnega prvaka
Forst in Mobilgirgi
kandidata za naslov
V prvem kolu zmaga Sinudyneja v gosteh
V prvi italijanski košarkarski ligi se je končno začelo igrati za točke. Na sporedu je namreč drugi del prvenstva in osem ekip se od nedelje dalje poteguje za državni naslov.
Kandidata za končno zmago sta kot običajno Mobilgirgi iz Vareseja in Forst iz Cantuja. Vse kaže, da se bosta letos ti dve ekipi srečali tudi v polfinalu za evropski pokalni klubski naslov.
Nedeljsko prvo kolo ni prineslo presenečenj.
Državni prvak Forst je brez težav doma premagal videmski Snaidero. Marzorati (31) in Recalcati (20) sta bila za Videmčane neustavljiva, medtem ko je bil pri gostih najbolj ši strelec Giorno, ki je dosegel 20 točk.
			
SMUČARSKI SKOKI
ZA DRŽAVNI NASLOV
SMUČANJE
Jeseničan J. Demšar tesno pred Dolharjem
Olimpijski kandidati v dobri formi
PLANICA, 19. — V tem znanem preglednih tekmah najprej jutri v slovenskem smučarskem središču je I Trbižu, nato pa v četrtek v Planici bilo jugoslovansko državno prven-1 bodo izmed peterice izbrali štiri naj-stvo v smučarskih skokih.	. boljše, ki bodo nato nastopili še v
število nastopajočih je bilo še po- Gortini 29. t.m., kjer se bo končala
sebej razveseljivo: skoraj štirideset skakalcev, med katerimi tudi štirje mladinci, ki so imeli po katego-rizacijskem pravilniku pravico nastopa med člani.
Za državni naslov so odločale sodniške ocene, saj sta bila po daljavah Demšar in Dolhar povsem enaka. S prednostjo ene točke je zmagal Jeseničan Demšar. Za tretje mesto sta se borila Zupan in Norčič. Slednji pa je bil prekratek, da bi prehitel tokrat spet izredno borbenega Zupana.
Peto mesto je pripadlo Loštreku, tako da se je na najboljša mesta spet uvrstilo vseh pet olimpijskih kandidatov.
Kvaliteta skokov je bila to pot precej boljša. Po tem nastopu bodo najboljši vadili v Planici in Trbižu, delno pa tildi skupaj z avJ strijsko reprezentanco. Na dveh I
Italijanski smučar in lanski svetovni prvak Gustav Thoni je trenutno le na četrtem mestu na lestvici za SP
turneja Grand Prix, na kateri bodo sicer sodelovali Mlakar, Danilo Pudgar, Štefančič, Križaj, Justin in peti izmed peterice olimpijskih kan didatov.
VRSTNI RED:
1.	Demšar	228,8
(89,5 in 89,5 m)
2.	Dolhar	227,8
(90 in 89 m)
3.	Zupan	220,7
(87,5 in 87,5 m)
4.	Norčič	219,0
(87,5 in 87 m)
5.	Loštrek	217,3
(85,5 in 88,5 m)
6.	Mlakar	210,1
(84,5 in 89 m)
7.	Križaj	205,4
(84 in 86,5 m)
8.	Štefančič	199,6
(78 ih 85,5 m)
SMUČANJE
VELESLALOM ZA SP
Francozinja Dekrnard pred Morerodovo (Švi.)
BERCHTESGADEN, 19. - Najboljše smučarke na svetu imajo za seboj že osmo tekmo za svetovni pokal, do olimpijskih iger v Innsbrucku pa jih čakata še dve — Badgastein in Maribor. Francozinja Danielle Debernard, ki je bila v slalomu druga, je v veleslalomu požela popolno zmagoslavje in je tako postala najuspešnejša tekmovalka bavarske prireditve. Najboljša Italijanka tega veleslaloma je bila Tisot - Arrigoni štiriintrideseta, najboljša Jugoslovanka pa Črešnar-jeva (šele 74.). Na lestvici za svetovni pokal vodi še naprej Rosi Mittermaier ZRN pred Morerod.
VRSTNI RED
1.	Debernard (Fr.)
2.	Morerod (Švi.)
3.	Kaserer (Av.)
4.	Emonet (Fr.)
5.	Serrat (Fr.)
6.	R. Mittermaier (ZRN)
7.	Nadig (Švi.)
8.	Schmid - Gfolner (Av.)
9.	Rouvier (Fr.) in Piess (Av.)
Gablova žrtev plazu
INNSBRUCK, 19. — Znano avstrijsko smučarko Gertrud Gabi je zasul plaz v arlberških gorah, kjer je bila na smučanju s svojim možem. Vsa prizadevanja reševalcev so bila zaman, avstrijska smučarka je pod snegom izgubila življenje.
Gertrud Gabi je bila leta 1969 zmagovalka svetovnega pokala. V letih 1968 in 1969, ko je bil njen vzpon največji, je sedemkrat zmagala na tekmah za svetovni pokal. Gablova se je rodila leta 1948 v St. Antonu. V snežnem plazu je pred leti izgubila življenje tudi znana reprezentantka ZRN Barbi Henneber-ger.
ATLETIKA
Tito pokrovitej BI
CELJE, 19. — Predsednik SFRJ Josip Broz Tito bo pokrovitelj prihodnjega atletskega tekmovanja Balkanskih iger v Celju.
* » *
DORTMUND, 19. — Zahodni Nemec Oaul Heinz Wellmann je dosegel najboljši čas «indoor» v teku na 1000 m z 2'19”1.
Prejšnji najboljši dosežek na tej razdalji je imel Vzhodni Nemec Stelle z osmimi desetinkami slabšim časom.
NOGOMET
11 KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE
Juventus povečal prednost Ogorčen boj na dnu lestvice
Cesena, ki je trenutno na 3. mestu lestvice, je odkritje letošnje lige
Tudi 13. kolo je potekalo po pred-1 je v gosteh osvojila Fiorentina, ki videvanju. Turinski Juventus je do- je v Rimu premagala Lazio z 2:1. ma premagal Bologna z golom raz- i Na predzadnjem mestu je tako o-like. Edini zadetek v tem sreča- j stal Lazio, ki je doslej zbral le de-
nju je da! Bettega.
Varovanci trenerja Parole so tako povečali svojo prednost pred mestnim tekmecem in najbližjim zasledovalcem Torinom, ki je v Cagliariju igral brez gola.
; Riva in tovariši so tako osvojili I proti Torinu predragoceno točko v 1 borbi pred izpadom. Položaj na dnu lestvice sardinskega moštva je namreč postajal vse bolj zaskrbljujoč, v zadnjih dveh kolih pa je Cagliari osvojil kar tri točke in tako z večjim zaupanjem gleda na nadaljevanje prvenstva.
«Južni derbi» se je končal s tesno zmago Napolija, ki je z 2:1 premagal Romo. Medtem ko je Napoli še v borbi za naslov, pa se bo morala odslej Roma še pošteno boriti, da bo ostala v skupini najboljših.
Boj na dnu lestvice postaja • vse bolj ogorčen. Predragoceno zmago
LESTVICA ZA SP
1.	Mittermaier
2.	Morerod
3.	Debernard in Totschnig
5.	Zurbriggen
6.	Serrat
7.	Kaserer
8.	Nelson
9.	Wenzel in Epple
1’02"17
r02”24
1’02”64
r02”78
1’02”95
r02”96
1'03”39
l-03”58
1’03”60
159
120
112
109
81
80
72
63
-CiIKr>rrf	i-7«rr« -v«I p-»IrsTi» ur* ■ -	•
NAMIZNI TENIS
«Memorial V. Horangoza»
D. Surbek najboljši Jelerjeva presenetila
Ekipno prvenstvo v znaku premoči Vjesnika
SUBOTICA, 19. — Dvodnevno namiznoteniško tekmovanje za «Memorial Vilima Horangoza» se je končal z zmago, in to zasluženo Dragutina Šurbeka, ki je bil na tem nastopu izredno razpoložen. Tekmeci mu niso odvzeli niti seta. V odločilnem spopadu je Šurbek premagal tudi klubskega tovariša Stipan-čiča s 3:0.
V	polfinale so se uvrstili Stipan-čič, Kosanovič, Jurčič in seveda Šurbek. Nekoliko težjo nalogo je imel samo Stipančič s Kosanovi-čem, katerega je premagal s 3:2. Kasnejši zmagovalec pa ni imel z Jurčičem večjih težav.
V	ženski konkurenci pa je prišlo do velikega presenečenja. Ljubljančanka Jelerjeva je najprej v polfinalu premagala Batiničevo in to z dokaj zgovornim 3:0. S tem je imela seveda odprto pot do končne zmage, kjer se je spoprijela s Fab-rijevo, ki je v polfinalu premagala Palatinuševo.
V	ekipnem tekmovanju je v moški konkurenci povsem pričakovano
«iilliiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiininiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiilitiiiimMlliiililiitlllliiiiiinimiimiliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,
A LIGA		B LIGA	
IZIDI 13. KOLA		IZIDI 16. KOLA	
Ascoli - Sampdoria	1:1	Atalanta - Taranto	1:0
Cagliari - Torino	0:0	Brescia - Reggiana	1:0
Cesena - Milan	2:1	Catanzaro - Brindisi	2:0
Inter - Perugia	2:2	Catania - Piacenza	1:1
Juventus - Bologna	1:0	Foggia - Sambenedettese	0:0
Fiorentina - Lazio	2:1	Genoa - Pescara	1:1
Napoli - Roma	2:1	Modena - L.R. Vicenza	2:1
Verona - Como	3:2	Spai - Palermo	3:1
LESTVICA		Ternana - Novara	1:1
Juventus 22; Torino 20; Cesena in		Varese - Avellino	3:0
Napoli 17; Milan, Inter in	Bologna		
15; Perugia 13; Fiorentina, Roma		LESTVICA	
in Verona H; Sampdoria in Ascoli 10; Lazio 9; Como in Cagliari 6.
PRIHODNJE KOLO (25. 1.) Bologna - Ascoli; Como - Cesena; Fiorentina - Cagliari; Milan - Lazio; Perugia - Napoli; Roma - In-ter; Sampdoria - Juventus; Torino - Verona.
NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE
9 zadetkov: Pulici (Torino) in Sa-voldi (Napoli).
g zadetkov: Chinaglia (Lazio); Oraziani (Torino); Riva (Cagliari) in Boninsegna (Inter).
Catanzaro 22; Genoa, Varese, Modena in Novara 19; Foggia, Brescia in Pescara 18; Atalanta in Spai 16; Taranto, Ternana in Sambene-dettese 15; Reggiana in Piacenza 14; Catania, Vicenza in Palermo 13; Avellino in Brindisi 12.
PRIHODNJE KOLO (25. U
Avellino - Ternana; Brescia - Catania; Catanzaro - Varese; L.R. Vicenza - Foggia; Novara - Genoa; Palermo - Atalanta; Pescara - Modena; Piacenza Taranto; Reggiana - Spai; Sambenedettese - Brindisi.
C LIGA
A SKUPINA
IZIDI 18. KOLA
Albese - Treviso	1:1
Cremonese - Vigevano 1:0 Junior Casale - Clodiasott. 4:1 Lecco - Mantova	1:0
Padova - Monza	l;l
Pro Vercelli - Belluno	0:0
S. Angelo - Udinese	2:1
Pro Patria - Seregno	1:0
Trento - Alessandria	1:0
Venezia - Bolzano	2:0
LESTVICA
Monza 29; Udinese 23; Cremonese 22; Lecco in Treviso 21; Junior Casale, Venezia, Bolzano in Seregno 19; S. Angelo Lodigiano, Padova in Pro Patria 18; elodiasottomarina 17; Vercelli in Alessandria 16; Mantova 15; Trento in Albese 13; Vigevano 11; Belluno 7.
PRIHODNJE KOLO (25. 1.) Alessandria - Padova; Belluno -S. Angelo Lodigiano; Bolzano - Pro Vercelli; elodiasottomarina - Cremonese; Mantova - Seregno; Monza Venezia; Pro Patria - Trento; Treviso - Junior Casale; Udinese - Albese; Vigevano - Lecco.
D LIGA
C SKUPINA IZIDI 17. KOLA
Adriese - Lignano	1:0
Bassano - Ponziana	0:0
Conegliano - Legnago	0:0
Dolo - Monfalcone	2:1
Montebelluna - Mestrina 1:0 Pordenone - Audace	2:0
Chievo - Portogruaro	1:0
Sampietrese - Pro Gorizia 0:0 Triestina - San Donà 0:0
LESTVICA
Triestina 27; Dolo 23; Adriese 22; Mestrina in Montebelluna 21; Audace 20; San Donà 19; Conegliano in Lignano 18; Sampietrese 17; Chievo 16; Pordenone in Monfalcone 15; Ponziana 14; Pro Gorizia 12; Portogruaro in Legnago 10; Bassano 8.
PRIHODNJE KOLO (25. 1.)
Portogruaro - Audace; Ponziana -Chievo; Pordenone - Dolo; Legnago - Lignano; Bassano-Mestrine; Monfalcone - Pro Gorizia; Montebelluna - Sampietrese; Conegliano - San Donà; Adriese - Triestina.
zmagal zagrebški Vjesnìk na čelu z reprezentantoma šurbekom in Sti-pančičem. V finalu so odpravili domači Spartak s 3:0, V ženski konkurenci je zmagala Mladost na čelu s Fabrijevo in Batiničevo.
Jugoslovansko namiznoteniško e-kipno prvenstvo se nadaljuje v premoči Vjesnika, ki je moral odigrati v dveh dneh štiri tekme. Premagal je Vojvodino s 5:1, Banat prav tako s 5:1 ter Sento z istim izidom. V odločilnem srečanju za prvo mesto še Spartak s 5:2.
Ljubljanska Olimpija je izgubila srečanje s Sento s 5:3. Vodeči Vjes-nik ima 18 točk, Olimpija pa 8.
Borac polfinalist
ALICANTE, 19. — v povratni tekmi evropskega pokala pokalnih prvakov v rokometu je Borac iz Banjaluke igral neodločeno s španskim klubom Calipsa 13:13 in se je tako uvrstil v polfinale tega tekmovanja.
Ascoli - Sampdoria Cagliari - Torino Cesena - Milan Inter - Perugia Juventus - Bologna Lazio - Fiorentina Napoli - Roma Verona - Como Catania - Piacenza Modena - L.R. Vicenza Spai - Palermo Padova - Monza Lecce - Messina KVOTE
13 — 19.500.300 lir 12 —	638.000 lir
x
X
1
X
1
2
1
1
X
1
1
vet točk, čeprav je vodstvo moštva letos spet prevzel Maestrelli.
Sicer pa je položaj na dnu lestvice izredno zapleten. Kandidatov za selitev v nižjo ligo'je kar' osem, med katerimi tudi nekatera «reno-mirana» moštva kot Cagliari, Lazio, Roma in tudi Fiorentina.
Pravo odkritje letošnjega prvenstva pa je Cesena, ki je v tem kolu premagala Milan. Cesena je trenutno skupno z Napolijem na tretjem mestu lestvice. Temu moštvu , primanjkuje le dober strelec, ki bi znal izkoristiti veliko število ugodnih priložnosti, ki jih zgradijo nogometaši na sredini igrišča.
Pravijo v Ceseni, da bi z Rivo celo posegli po državnem naslovu. Ne glede na to pa ostaja dejstvo, da je Cesena letos pokazala najbolj urejen nogomet in da je zasluženo visoko na lestvici.
Od najboljših,, sjrgjcev je bil tokrat uspešen le.,«Mister dve milijardi».	Or oni:
V	prihodnjem kolu bo na sporedu več zanimivih srečanj. Najprej bi omenili tekmo med “Fiorentino in Cagliarijem. Tekma bi lahko pomenila za sardinsko moštvo dokončni preporod. Od kandidatov za naslov bo Juventus v gosteh igral proti Sampdorii, Torino bo sprejel v goste Verono, Napoli pa bo odigral drugi «južni derbi», tokrat s Perugio.
Vse kaže, da tudi prihodnje kolo. razen seveda velikih presenečenj, ne bo bistveno spremenilo. položaja na lestvici.
Več prijateljskih tekem
V	okviru priprav za kvalifikacijske tekme za SP v Argentini bo italijanska državna reprezentanca v najkrajšem času odigrala nekaj prijateljskih tekem.
Italija bo igrala 28. januarja, 18. februarja, 10. marca in 7. aprila. Bodoči tekmeci Italijanov pa niso znani.
14. februarja bo v Rimu izredna seja italijanske zveze, ki se je bodo udeležili trenerji, predsedniki klubov, sodniki, časnikarji in visoki funkcionarji javne varnosti. Raz-
1.	—	nev.
2.	—	1.	Raganella	2
2.	Sicureto	1
3.	—	1.	Porfiria	x
2.	Pompasc	1
4.	—	1.	Dilman	2
2.	Zaratustra	2
5.	—	1.	Geuska Pra	2
2.	Lutero	2
6.	—	1.	Hertz	2
2.	Mequo	1
KVOTE
10 — 452.143 lir 9 — 74.400 lir
Dražen Dalipagič meče na koš, Rato Tvrdič je pri tem nemočen. Oba košarkarja sta v veliki meri pripomogla, da sta trenutno Partizan in Jugoplastika najresnejša kandidata za osvojitev naslova državnega prvakà
pravljali bodo o zadnjih nešportnih izgredih na italijanskih stadionih in bedo iskali skupne rešitve za preporod italijanskega nogometa.
Borussia in Manchester
V	nemški zvezni nogometni ligi je Borussia, ki je tudi eden kandidatov za naslov evropskega pokalnega prvaka, še vedno odločno na prvem mestu. Bayern, lanski prvak, pa ima kar 9 točk manj in je trenutno deseti na lestvici skupno z e-kipo Schalke 04, v kateri igra tudi Brane Oblak.
V	angleški nogometni ligi pa trenutno vodi Manchester United, ki ima le točko prednosti pred Leedsom in Liverpoolom.
# * *
HONGKONG, 19. — Na svoji turneji po Aziji je Velež iz Mostarja dosegel dva lepa uspeha. Jugoslovanski nogometaši so v prvem srečanju premagali reprezentanco Singapurja s 5:2, v drugi tekmi pa so odpravili reprezentanco Južne Kitajske s 5:0.
Derbi kola pa je bil v Rimu, kjer je bolonjski Sinudyne z dokajšnjo težavo premagal požrtvovalne domačine, ki so bili letos pravo odkritje prvenstva. Mladi trener Valerio Bianchini je v Rimu opravil odlično delo: navdušil je mladino za košarko, organiziral rimski klub in trenutno je IBP izredno funkcionalno ter moderno društvo, ki je obenem tudi zasluženo v finalni skupini prvenstva. Serafini (21) pri gostih in Sorenson (25) pri domačinih sta bila najboljša strelca v tem srečanju.
Mobilgirgi je doma brez težav odpravil Mobilquattro, ki je igral brez Američana Jure.
V	vrstah Mobilgirgija pa se je spet razigral Morse, ki je sam dosegel 44 točk. Od Milančanov je zadovoljil le Farina (22), sicer pa je milansko moštvo brez svojega A-meričana Jure znatno slabše tako v obrambi kot v napadu. Poraz je bil torej povsem predviden.
V	četrtem srečanju 1. kola pa sta se spoprijela Alco in Canon. Zmagali so varovanci trenerja Nikoliča, ki so bolj urejeno igrali. Pri gostih je predvsem razočaral reprezentant Carraro. Najboljši strelec srečanja je bil Američan Alca Léonard (22).
IZIDI 1. KOLA
Forst - Snaidero	97:73
Mobilgirgi - Mobilquattro 107:88
IBP - Sinudyne	85:87
Alco - Canon	72:64
LESTVICA
Forst Cantù, Mobilgirgi Varese, Alco Bologna in Sinudyne Bologna 2; IBP Rim, Canon Benetke, Snaidero Videm in Mobilquattro Mlan 0.
PRIHODNJE KOLO (25. 1.)
Canon - Forst; Mobilquattro - IBP Rim; Sinudyne - Alco; Snaidero -Mobilquattro.
NAJBOLJŠI STRELCI
Morse (Mobilgirgi) 44; Marzorati (Forst) 31; Zanatta (Mobilgirgi) 26; Sorenson (IBP) 25; Leonard (Alco) in Farina (Mobilquattro) 22; Serafini (Sinudyne) 21; itd.
* * *
Vegerjeva 53 točk
V	11. kolu 1. ženske jugoslovanske košarkarske lige je igralka Vojvodine Marija Veger dosegla kar 53 točk. Vojvodina je v tem kolu premagala Krivajo s 125:66.
Naj omenimo, da je v tem kolu ljubljanska Olimpija premagala Šibenik z 58:40 in je tako s 16 točkami ‘ha drugem mestu lestvice za Industromontažo, ki jih ima dve več.
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA
Zlati točki Ljubljančanov
Petnajsto kolo prve jugoslovanske košarkarske lige ni imelo posebno zanimivih srečanj.
Še vedno vodi dvojica Partizan-Jugoplastika. Spličani so doma zanesljivo premagali Zadar, Partizan pa je kar z rekordnim izidom odpravil sarajevski Željez-ničar.
Na tretjem mestu je sarajevska Bosna, ki je pred nabito polno dvorano (kar 6.000 gledalcev) premagala beograjsko Crveno zvezdo in je s tem ponovno potrdila, da se lahko priključi vodeči dvojici.
če boj za sam vrh lestvice ni bil posebno zanimiv, pa so bile tekme za sredino in za dno lestvice izredno razburljive.
Olimpija je tako osvojila zlati točki doma proti beograjskemu Beku, Metalac je še popravil svoj položaj na lestvici z zmago nad Industromontažo, Hodnički je doma odpravil Borac, Rabotnički pa je slavil v Zagrebu.
Na dnu lestvice je torej položaj še povsem zapleten. Kar devet ekip je še v nevarnem stanju, da zapusti skupino najboljših, in le naslednja kola bi lahko razvozlala zamotan položaj.
Veliko pričakovanje je vladalo za «jadranski derbi» v Splitu med Jugoplastiko in državnim prvakom Zadrom. Tekma pa je pokazala, da je bil derbi za to srečanje le
«ime», kajti Jugoplastika je s ---------- „„
svojimi centri povsem onemogo- Partizan, že v prihodnjem kolu bi ala nasprotnika in je v določe- lahko torej prišlo do nekaterih nem trenutku ze vodila s 25 toč- sprememb pri vrhu. kami razlike.	----■
Kot smo dejali, je Olimpija osvojila predragoceni par točk. Ljubljančani bodo verjetno prav v Tivoliju osvojili točke, ki so jim potrebne, da ostanejo v skupini najboljših,	/
Zanimivo je, da so Ljubljančani nadskakali beograjske centre.
Beko namreč uvršča dva najvišja igralca prvenstva: žižiča in Kneževina. Olimpija pa je proti Beograjčanom igrala «s srcem» in tudi zasluženo zmagala ter zapustila nevaren položaj na lestvici.
Lokomotiva in Rabotnički sta spet presenetila. Rabotnički v u-godnem smislu, saj je kar sredi Zagreba odpravil Lokomotivo, ki je nedeljo prej izredno dobro i-grala v Beogradu proti Crveni zvezdi. V Zagrebu je sijajno zaigral državni reprezentant Georgijevski, ki je navdušil zagrebške gledalce.
Lokomotiva je dobro igrala le prvih pet minut, nato pa je povsem popustila. Zagrebčanom se je maščevalo podcenjevanje in slaba igra reprezentanta Plečaša, ki ni znal organizirati igre domačinov.
Če to kolo ni bilo posebno zani-mivo, pa bo že prihodnje dokaj privlačno. Vodeča dvojica bo namreč igrala v gosteh. Jugoplastika bo gostovala v Beogradu pri Beku, Borac pa bo sprejel v goste
Naj omenimo še, da bo Olimpija proti Crveni zvezdi skušala izbojevali točki v gosteh.
IZIDI 15. KOLA Jugoplastika - Zadar	92:76
Olimpija - Beko	104:91
Bosna - C. zvezda	108:97
Metalac - Industromontaža 88:86 Partizan - Željezničar	137:98
Lokomotiva - Rabotnički	87:92
Radnički F OB - Borac	96:90
LESTVICA
Partizan Beograd 26: Jugoplastika 24; Bosna Sarajevo in Radnički FOB 18; Beko Beograd, Metalac Valjevo in Rabotnički Skopje 16; Olimpija Ljubljana 14; Lokomotiva Zagreb, Crvena zvezda in željezničar Sarajevo 12; Zadar, Borac čačak in Industromontaža Zagreb 10.
PRIHODNJE KOLO (24. 1.) Zadar - Radnički FOB (78:81); Borac - Partizan (86:99); željezničar - Metalac (89:81); Industromontaža - Lokomotiva (63:99); Rabotnički - Bosna (94:88); Crvena zvezda - Olimpija (87:101); Beko -Jugoplastika (94:114).
Mirko Novosel
SPORT SPORT SPORT

NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Ekipa Isonza postala zimski prvak po visoki zmagi nad kriško Vesno
Primorje in Zarja na 2. mestu lestvice - Rastja priboril Prosečanom obe točki - Bazovci ohranili doma le točko
V drugem delu igre so domačini še dvakrat catresli mrežo nemočnega Bogatea in s tem se je tekma v bistvu končala. Po četrtem golu pa je glavno besedo imel sodnik, ki je še v zadnjih minutah spregledal vidno enajstmetrovko v korist Vesne. Torej popolnoma negativen nastop Vesne, ki na domačih tleh i-gra -zanimiv in dopadljiv nogomet, v gosteh pa popolnoma odpove. Še zanimivost: Križani so v tem prvenstvu doslej dali največ golov, nasprotno pa imajo tudi najslabšo o-brambo.
Sandor
0:1
Isonzo — Vesna 4:0 (2:0)
VESNA: Bogateč, Verzier, Sulčič, Kelemenič, Skrem, Tence, Ceglia, Carmeli, Bortolotti, Russignan, Butti (Zucca), 12 S. Carmeli.
Po prejšnji visoki zmagi je Vesna to nedeljo neverjetno slabo igrala proti prvouvrščenemu Isonzu, ki se je izkazal kot zelo dobra ekipa in je poleg tega še naletel na izredno slabo razpoloženo kriško ekipo, ki je povsem razočarala. Poleg tega so imeli domačini na svoji strani tudi izredno pristranskega, pa tudi nezmožnega sodnika, ki je zelo oškodoval našo ekipo ter je z nekaterimi odločitvami celo presenetil domače igralce in gledalce. Za tako medlo igro «plavih» je bila morda kriva tudi ponesrečena razporeditev nekaterih igralcev na igrišču. Križani so namreč nastopili s kar tremi napadalci, medtem ko bi bila obrambna igra v takih primerih gotovo koristnejša.
Tekma se je začela z enakovredno igro, a kmalu so krilci Isonza prevzeli vajeti igre v svoje roke in diktirali hud tempo igri. Gostje ki pa niso navajeni igrati na velikem igrišču, so kaj kmalu popustili in v nekaj minutah so jim hitri nasprotni napadalci zadali dva zadetka. «Plavi» so skušali v nadaljevanju prvega polčasa nekoliko reorganizirati igro, a zaman.
Flaminio — Primorje (0:0)
FLAMINIO: Parovel, Bitti, Polli, M. Gallinoti, Di Pasquale, Bisel, locco, P. Gallinoti, Ambrosi, De Bo-sicchi, Grasso.
PRIMORJE: Štoka, G. Husu, Ci-molino, Blažina, Rezin, Tomizza, Marassi, Kapun, Guštin (83. min. Pra-šelj), Vascotto, Rustja.
STRELEC: 79. min. Rustja.
SODNIK: Alprinci iz Trsta.
Primorje je proti Flaminiu izbojevalo prvo letošnjo prvenstveno zmago v gosteh. Poleg tega pa naj omenimo, da je Prosečanom prvič uspelo premagati tega nasprotnika, saj sta se do sedaj enajsterici pomerili že šestkrat in petkrat sta se
AVTOMOBILIZEM
RALU MONTECARLO
tos nastopale te enajsterice: Milan, Inter, Torino, Lazio, Roma, Napoli, Sampdoria, Como, Kickers (ZRN), Dukla, (ČSSR), Wisla (Pol.), Par-tizan (Jug.), Inter (Niz.), CSKA (Bol), Rangers (Škot.), .in Barcelona (šp.).
Žrebanje nasprotnikov bodo opra-
*• * ------------...............■
vui jutri.
ODBOJKA
Na kvalifikacijah za OI
Jutri Italija-SFRJ
RIM, 19. — V nadaljevanju pred-dolimpijskega kvalifikacijskega moškega odbojkarskega turnirja v Rimu je Jugoslavija premagala Turčijo s 3:1 (15:6, 13:15, 15:4, 15:13).
Finalni del turnirja bo potekal takole:
SRFDA:
Italija — Jugoslavija ČSSR — Bolgarija ČETRTEK
Jugoslavija — ČSSR Italija — Bolgarija PETEK
Jugoslavija — Bolgariia Italija - ČSSR
Na olimpijski turnir se bosta u-
SANDRO MUNARI MERI NA ZMAGO
Varšavska skupina tega tekmovanja je vozila skozi Fernetiče
V nedeljo popoldne ob 14. uri je _ nem turnirju v Viareggiu bodo le-bil na obmejnem prehodu Fernetiči ‘ napovedan prihod posadk, ki so se udeležile 44. rallyja, ki ima končni cilj v Monte Carlu. Na parkirnem prostoru, ki je tik pred italijanskimi zapornicami, se je zbrala velika sku<
Pina ljudi, ki jih zanima ta privlačni šport. Zanimanje pa je toliko večje, ker je rally Monte Carlo eden najdaljših, najtežjih in najbolj konkurenčnih v Evropi.
Posadke, katerih prihod je bil napovedan k Fernetičem, so startale v Varšavi. Start je bil v soboto ob 17.44. Od desetih napovedanih ekip, jih je startalo devet. Edina, ki sploh nista začela tekmovanja, sta bila Jugoslovana Rolič in Savič (zaradi bolezni Količa).
Iz Varšave se je rally nadaljeval proti Budimpešti, nato v Maribor, kjer je bila kontrola, in dalje do Fernetičev. Tekmovalci so nadaljevali pot do Cremone, kjer so prenočili. Pot od Varšave do Cremone je dolga 1671 km.
Nekaj podatkov o tem prvem delu rallyja sta nam posredovala tekmovalca, ki sestavljata edino jugoslovansko posadko, Aleš Pušnik in Marko Kozar. Na kontroli sta sicer imela malo časa, vendar sta nam Povedala, da so na poti imeli precej snega in ledu. Vremenske prilike so hile posebno slabe na Poljskem, vendar so se pozneje izboljšale, po Mariboru pa je vreme postalo lepo in tudi ceste so bile suhe. Pušnik nam ie še posredoval neuradno vest, da sta Poljaka Landsfcerg in Muszynski sicer prečkala madžarsko - avstrijsko mejo, vendar se na kontroli v Mariboru nista predstavila.
Posadke so prevozile čez kontrolo pri Fernetičih v sledečem vrstnem redu:
1.	št. 67 Kridel - Linden	(L)
ford escort RS
2.	št. 25 Gernandt - Sager (S) opel ascona
3.	št. 38 Stawawiak - Czyzyk fiat 125 P
4- št. 52 Bien - Jedynak fiat 125 P
o. št. 21 Ciecierzynski-Rosanski (PL) fiat 125 P
6.	št. 203 Dobranski - Rucinski (PL) fiat 125
7.	št. 24 Pušnik - Kozar (YU) renault 12 gordini št. 3 Kinsilehto - Holmes (SF) fiat 125 P
Na prvem delu tekmovanja na splošno ni prišlo do presenečenj in le odstopilo le dvajset posadk.
. Po prvih dveh specialnih vožnjah prevzel vodstvo Italijan Sandro Munari na avtu lancia stratos in i-tako zdaj vse karte v redu, da starta na tretjo zmago v tem tekmovanju. Takoj za petami mu sledi t rancoz Jean Claude Andruet (alpi-*)e - renault) 3. pa sta Pinto in Wal-hegaard na stratosu.
Doslej so se najbolje izkazali avtomobili lancia stratos in alpine re-hault, v boj za visoke uvrstitve pa o* lahko posegli tudi fiati 124. Pre-Cei pa so razočarali fordi in opli.
Kasno zvečer se je izvedelo, da 56 je Pintu pokvaril motor (eden I2med šestih cilindrov ne deluje).
Prispel je sicer na cilj druge spe-cialne vožnje, vendar je le ma-10 verjetno, da bo njegovo vozilo Vzdržalo tekmovanje do konca.
EKR
nogomet
razšli pri neodločenem izidu, enkrat pa so zmagali Tržačani.
Kot sam izid pove je bila tekma precej trda za primorjane, ki so naleteli pri domačinih na močan odpor. Moštvo Flaminia, ki ga v glavnem (izjema so le Bisel, Ambrosi in Grasso) sestavljajo starejši nogometaši je znano zaradi grobe igre in tudi tokrat je bilo tako. Tržačani so bili enakovreden nasprotnik Primorju le prve pol ure igre, nato pa niso zdržali hitrega ritma, ki so ga od samega začetka predvajali gostje. Tržačani so se tako lotili prekrškov, a jih negotovi sodnik ni vedno primerno kaznoval.
V nadaljevanju se je grobost na
(PL)
(PL)
furnir v Viareggiu
VIAREGGIO, 19. — Na mednarod-pustnem mladinskem nogomet-
Enajsterica Isonza je zimski prvak 2. AL. Z gladko zmago proti Vesni je moštvo iz Sv. Petra ob Soči jasno potrdilo, da nima tekmeca, ki bi mu o-grožal pot in to priča tudi lestvica, saj Isonzo vodi s štirimi točkami prednosti pred trojico Primorje - Zarja - Sagrado.
Prosečani so v dramatičnem dvoboju premagali. Flaminio z golom Rustje, Zarja pa se je morala proti Foglianu zadovoljiti z remijem, medtem ko je Sagrado doma premagal Costalungo.
Z zmago nad Campanellami se je spet na zgornjem delu lestvice pojavil Libertas, ki je prehitel Villesse. Ta je nepričakovano klonila De Macoriju.
Za presenečenje dneva je poskrbela Aurisina, ki je v gosteh premagala Edile Adriatico in s tem pustila na repu lestvice S. Anno, ki je proti Ro-sandri izbojevala zelo dragoceno točko.
IZIDI 14. KOLA
Edile Adriatica - Aurisina 1:2 De Macori - Villesse	3:1
Sagrado - Costalunga 1:0 Zarja - Fogliano	0:0
S. Anna - Rosandra	0:0
Isonzo - Vesna	4:0
Flaminio - Primorje	0:1
Campanelle - Libertas 1:2 LESTVICA
Isonzo 21, Primorje, Zarja in Sagrado 17, Libertas 16, Villesse, Rosandra, Edile Adriatica in Vesna 13<‘Costalunga in De Macori 13, Flaminio in Fogliano 11, Aurisina 10, Campanelle in ' S. Anna 9.
PRIHODNJE KOLO (25.1. 1976) Primorje - De Macori Aurisina - Sagrado Costalunga - S. Anna Vesna - Edile Adriatica Libertas - Zarja Villesse - Campanelle Rosandra - Isonzo Fogliano - Flaminio
B. R.
igrišču še povečala, vendar tudi premoč Primorja je bila vedno bolj očitna. Domačini so popustili, zaprli so se na svojo polovico igrišča in le z redkimi protinapadi skušali prodreti obrambo Primorja, ki pa (pod vodstvom zanesljivega Bezina) ni puščala praznin. Zgledalo je, da bo taktika domačinov uspela, ko je
...... ^	u- Rustja 11. minut pred koncem z le-
vrstili dve najboljši šesterki^iTpred- p™ zadetkom premagal Parovela
lov, ki so v začetku prvenstva padli po zaslugi Grahonje, ne vidimo več in to dokazuje, da je bazovišo levo krilo trenutno v krizi. Gotti, ki igra sedaj v napadu si še ni stoh odstotno opomogel zarodi poškodbe, ki jo je utrpel na tekmi Zarja - Villesse, vendar se počasi le vrača v formo. V nedeljo, je (posebno v prvem polčasu) pokazal nekaj lepih potez in najlepšo v 15. min , ko jè z glavo usmeril žogo v mrežo, vendar je sodnik nerazumljivo razveljavil ta zadetek.
Tudi na sredini igrišča ne gre vse v najboljšem redu, kajti vse preveč izraziti, kajti sploh ni bila zapos-cev ni toliko priseben, da bi včasih, ko sg znajde blizu kazenskega pro-stofaj poskušal sam prodreti ali streljati na vrata.
O obrambni vrsti se ne moremo izraziti, kajti sploh ni ni bila zaposlena in zato ji rie moremo dati nobene ocene. Nasprotnik pa je prišel v Bazovico s trdnim namenom, da odnese domov remi, kar mu je tudi uspelo. V drugem polčasu je celotno moštvo (v lastnem kazenskem prostoru) odbijalo žogo daleč izven i-grišča. Bazovci pa so zagrešili to napako, da so napadali tudi z o-brambno vrsto in tako ustvarili veliko zmedo v napadu ter s tem zapravili lepo priložnost za osvojitev obeh točk.	Ž.
V NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
V izredno lepem derbiju Juventina-Sovodnje so strelci dosegli skupno kar pet zudetkov
Doberdobska Mladost j’e slavila (svojo prvo letošnjo) zmago na tujem
Sovodnje 3:2
Juventina (1:1)
JUVENTINA: Plesničar, M. Ta-baj, Mikluš, E. Tabaj, Nanut, . Lo-renzon, Uras, Russo, Montico, Marvin, Gomišček (Zin),
SOVODNJE: Provvidenti, Tivel-lato (Furlan), Pozzo, Gruden, Fer-folja, Petejan, S. Florenin, C. Marsom Kovic, B. Marson, P. Florenin. SODNIK: Conzutti iz Gorice. STRELCI: v 16. min. p.p. Loren-zon, v 18. min. C. Marson; v 5. min. d.p. Marvin, v 21. min« S. Florenin, v 24. min. Uras. ‘1 GLEDALCEV: okoli 400.
V enem najlepših slovenskih derbijev, ki smo jih videli v zadnjih letih v Štandrežu, so domačini zmagali proti Sovodenjcem, ki so prav v nedeljskem srečanju pokazali, kaj veljajo. Rekli smo, da je bil derbi lep, to pa ne samo zaradi prikazane igre, marveč tudi zaradi športnosti igralcev. Večkrat se je namreč dogajalo, da je živčnost v takih srečanjih povzročila neljube dogodke, o katerih bi raje nikoli ne pisali. V nedeljskem srečanju takih dogodkov ni bilo, čeprav je bilo med nekaterimi igralci nekoliko živčnosti.
Če se povrnemo k srečanju moramo ugotoviti, da so štandrežci zaslužili zmago posebno zaradi številnih priložnosti za gol, ki so jih zamudili v prvem polčasu. «Belo-rdeči» so nasprotnika nadigrali v prvi četrtini ure, ko so stalno pritiskali na vratarja Provvidentija. Sčasoma pa so Sovodenjci pokazali,
da so enakovredni štandrežcem, čeprav moramo že takoj ugotoviti, da je tokrat Marsonova obramba precej «puščala». Srečanje je bilo vseskozi zanimivo, saj so številni gledalci prisostvovali vrsti goiov, ki so se vrstili v takem zaporedju, da nismo do zadnjega trenutka vedeli, kdo bo zmagovalec in kdo poraženec, ali če bo sploh prišlo do zmagovalca in poraženca.
Juventinci so že v prvih minutah igre ostreje pritisnili in izvedli nekaj napadalnih akcij. Najnevarnejša se je domačinom ponudila v 9. minuti, ko je Ferfolja zgrešil žogo in dal prosto pot Gorriišču, ki. je streljal visoko nad vratarjem. Štandrežci bi lahko prešli v vodstvo 5 minut kasneje, ko je Montico zapravil izredno ugodno žogo (prosti strel). Domačini so po začetnem pritisku prešli v vodstvo dve minuti kasneje. Vratar Provvidenti je odlično odbil žogo a samo do Lorenzona, ki je streljal izven kazenskega prostora. Neroden poseg sovodenjskega vratarja je dal domačinom prednost. V 17. minuti se je Sovodenjcem ponudila prva izredna priložnost. Nanut je namreč na črti vrat (Plesničar ni utegnil več poseči) z glavo odbil Pe-tejanov strel. Gol za; goste je bil tako rekoč «v zraku». In res minuto kasneje je Claudio Marson potisnil žogo v mrežo po predložku z desne. Po izenačenju se je igra nekoliko ustalila na sredini igrišča in je bilo treba čakati do 29. minute, ko je Uras (sam pred vra-
tarjem) streljal naravnost v sovodenjskega branilca.
Štandrežci so v drugem polčasu prišli takoj v vodstvo. V 5. m.nuti je po lepi, skupni akciji dobil žogo Montico, ki je močno streljal proti vratom. Provvidenti je žogo odbil naravnost na Marvina, ki je brez težav potisnil usnje v mrežo. Sovodenjci so postali v 10. minuti nevarni, ko je Plesničar odbil žogo v kot po Marsonovem strelu. To je bil najlepši Plesničarjev poseg. Po streljanju kota je Kovic premagal štandreškega vratarja, njegov strel pa je zadel prečko. V 18. minuti bi Štandrežci lahko povečali vodstvo, če bi Gomišček (po Ura-sovi podaji) močneje streljal z glavo. Najlepši gol srečanja so dosegli Sovodenjci v 21, minuti. Po hitri akciji na desni strani je Pierino Florenin odlično podal na sredo, kjer je Silvan Florenin neubranljivo streljal v vrata. Zadnji in za Štandrežce zmagoviti gol je dal U-ras v 24. minuti, ko je z desne strani z močnim strelom premagal vratarja. Naj zabeležimo še odlični Plesničarjev poseg v 35, minuti, ko je ubranil Petejanov strel.
Po tem dogodku nismo več videli kakih zanimivih akcij. Juventinci so še namreč zaprli v obrambo in skušali prodreti s hitrimi protinapadi. Med štandreškimi igralci naj omenimo Plesničarja, Mikluša, Nanuta in Russa, med Sovodenjci pa Petejana, Silvana Florenina, Bruna Marsona in Pierina Florenina.
Juventinci so nosili na rokavu črn trak v znak žalovanja zaradi smrti
lll■lllllllllllllllllllll■lllll>Illlllllflll|||■lll■■llllHllllil|||lllllllllllllllllUllllllllllllIllllllll|||||||||||||||||||||||||||||Il||||||||||||||ll||||||||l|||Il|||||||||||||||||||||||||||||||^||||||Il|||||Hmllll■llll■lllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllll
ODBOJKA
V KRSTNEM NASTOPU MOŠKE D LIGE
Kras je slavil pred številnimi navijači v Nabrežini čisto zmago nad Altairjem
Med ostalimi našimi šesterkami je zmagal le še Breg (v zenski C ligi)
olimpijskega turnirja v Rimu.
V	PRIJATELJSKI TEKMI
Libertas — Dom	2:1
(5:15, 15:8, 15:13)
V	povratnem prijateljskem srečanju (prejšnji četrtek zvečer) z Li-bertasom iz Gorice je Dom po nepotrebnem izgubil s končnim izidom 2:1, potem ko je v prvem nastopu, nekaj dni prej, gladko zmagal s 3:1.
Le v prvem setu so igrali na pozitivni ravni in Libertas ni bil zmožen zbrati več kot 5 pik.
V	ostalih dveh setih pa je Dom zaigral slabo. S tako igro prav res ni mogel upati na zmago.
Dom je v tem srečanju nastopil s sledečo postavo: Černič M., Peric D., Komel L, Prinčič J., Gergolet F., Zuanič M., Cijan S., Nanut L. in Petejan R.
Prihodnjo prijateljsko tekmo bo Dom morda odigral prihodnji četrtek. 22. januarja, ob 20. uri, v telovadnici ITT, proti drugi slovenski goriški šesterki, Olympii, ki nastopa
1. moški diviziji.
I. K.
in s tem prekrižal račune predstav-nikor.i Flaminia, ki so se v preostalih minutah igre odlikovali le z grobimi prekrški.
B. R.
Zarja — Fogliano	0:0
ZARJA: Puzzer, Marc, Samese, Metlika, V. Križmančič, Gotti, Bon, Žagar, Poropat, Grgič, Grahcnja S.
FOGLIANO:	Buttignon, Gozzi,
Šanson, Causer, Visintin, E. Gallon Miniussi, Boscarol, Furlan, Macor, F. Visintin.
SODNIK: Leita iz Vidma.
GLEDALCEV: 200.
Tudi proti skromnemu Foglianu je bazoviška Zarja spet izenačila in tako izgubila še eno dragoceno točko. Takoj moramo pripomniti, da je tudi sodnik precej pripomogel, da je Fogliano odnesel točko z bazoviškega pravokotnika. V 15. min. p.p. je povsem nepravilno razveljavil lep zadetek Gottija z glavo, zaradi off-sida Žagarja.
. Vendar to ni opravičilo za tako iriedel nastop bazoviškega moštva, ki je bilo predvsem v napadu želo neučinkovito in malo prodorno. Go-
Kras — Altair Vicenza 3:0 (15:12, 15:5, 15:7)
KRAS: I. in L. Budin, Drasič, Guštin, Živec, Škrk, Marušič, B. in L. Milič.
ALTAIR: Franchin, Freschi, Fa-varetto, Spoladore, Talin, Finaffo, Berti, Padovan, Poli, Ongaro, Stella in Maleci.
SODNIKA:	Martelossi (Gorica),
Fulizio in Coslovich (oba Trst).
GLEDALCEV: 120.
V	krstnem nastopu moške odbojkarske D lige je v soboto šesterka Krasa pred lastnimi navijači slavila gladko zmago nad poprečno ekipo Altair iz Vicenze in tako upravičila vlogo favorita. Resnici na ljubo, gostje niso predstavljali pretežke ovire, saj ta ekipa sloni na se zelo mladih igralcih, ki skušajo z zvrhano mero agonizma prikriti tehnične pomanjkljivosti. Tako je bila naloga «belo-rdečih» olajšana in ta prva preizkušnja je služila Kraševim odbojkarjem, da premostijo lanskoletno psihično krhkost in pridobijo spet zaupanje v lastne sposobnosti.
V	prvem delu tekrne je bilo namreč jasno opaziti, da imajo krasovci nekak «predsodek pred zmago», ko pa jim je s precejšnjo težavo uspelo osvojiti prvi niz, je celotna ekipa zaigrala samozavestneje in učinkoviteje.
Kar se igre tiče, je bil nasprotnik objektivno prešibak, da bi lahko krasovci prikazali vse svoje znanje. Vseeno pa je bilo razvidno, da ekipi še manjka pravi prvenstveni ritem, tako da so lepim akcijam sledili abulični premori. V polju so bili predstavniki zgoniške občine zelo zanesljivi, nekoliko manj pa so zadovoljili ob mreži, oziroma v napadu in odsotnost Grilanca je za vse to le delno opravičilo.
Kljub vsemu pa moramo priznati, da obstajajo vse predpostavke za učinkovito skupno igro in ko bo e-kipa Krasa z uigranostjo dobila svoje pravo lice, bo poleg uspehov nudila svojim številnim, zvestim navijačem tudi lepo odbojko.
-bs -
ŽENSKA C LIGA Breg — AR Bočen	3:1
(15:11, 13:15, 15:1, 15:6)
BREG: Križmančič, Klabjan, Kofol, M. in D. Lovrečič, Meneghet-ti, Olenik, Pavletič, Sancin, Santi, Trenta.
Enajsterica Domia (na sliki) je zasluženo odnesla Krasu ves izkupiček
AP BOČEN: Orio, Rossi, Zam-pieri. Dal Bosco, Del Mestre, Ga-las, Beiioni, Coppari, Andretta, Traviani, Mornz.
SODNIKI: Sartori, Aloisi, Zaffa-rana.
Srečanje je bilo v celoti še kar zanimivo in smo od časa do časa videli tudi več lepih akcij. Najboljši je bil vsekakor prvi set, medtem kri je prišlo v drugem do krize, katero pa je ekipa kasneje prepričljivo prebrodila in v zadnjih dveh nizih sploh ni bilo dvoma o tem, kdo bo zmagovalec srečanja. Premoč «plavih» je prišla do izraza zlasti v četrtem setu, ko Brežanke svojim nasprotnicam sploh niso pustile do sape in je le malo manjkalo, da jih niso pustile na ničli.
Velik delež zaslug za zmago mora Breg pripisati odličnim servisom nekaterih svojih igralk, ki so s točnimi zadetki na nasprotnem polju nizale točko za točko.
Omeniti moramo še, da so «pla-ve» prvo srečanje odigrale brez svojega (nujno zadržanega) trenerja, ekipo pa je prav uspešno vodila Klabjanova in tako si je šesterka že v krstnem nastopu tega prvenstva priborila prvi točki.
PAT
Libertas Pordenon — Bor 3:0
(15:8, 15:5, 15:10)
LIBERTAS PN: Pagura, Martin, Puiatti, Tonon, Tantin, Tesli, Moro, Sartor, Meschino, Turciet, Sartor, M., Micheletto.
BOR: Bolčina, Kalan, Mesesnel, Furlanič, Jevnikar, Švagelj, Jazbec, Batič, Fičur, Kus.
Borovke so se s svojega letošnjega prvega gostovanja v Pordenonu vrnile gladko poražene. Takoj moramo poudariti, da je bil poraz Borove vrste povsem zaslužen in ni bila zmaga domačink niti za trenutek v dvomu. Borovke so odpovedale na vsej črti, posebno porazen pa je bil sprejem nasprotnikovih servisov. Nasprotnice so skoro vse točke naredile zgolj s servisi, akcij pa ni bilo praktično nobenih. Brez sprejema ni bilo, seveda, niti podaj, tako da je bila tudi Borova napadalna vrsta brez dela.
Za tako porazen nastop nimajo borovke nobenega opravičila. Res je sicer, da so šle na pot brez Sonje Pernarčičeve, ki je nenadoma zbolela, toda kljub temu bi morale po-kazati veliko več: poleg velikih tehničnih napak so namreč igrale tudi vse premalo borbeno in zagrizeno.
O kroniki tekme ni kaj povedati] saj tudi domača ekipa ni pokazala nobene prave igre. Tekma se je odvijala stalno le v eno smer in se tudi v rekordno kratkem času končala, tako da je bila igra precej dolgočasna.
Po tem prvem, pekočem porazu bodo morali v Borovem taboru krepko zavihati rokave. Res je sicer, da letos v C ligi napreduje kar sedem od osmih nastopajočih ekip, vendar pa kaže, da naloga ne bo tako lahka, kot je izgledalo. Borovke se sicer trenutno lahko tolažijo le s tem, da slabše kot v soboto ne bodo v tem prvenstvu več zaigrale, saj je to skoraj nemogoče.
INKA
1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia — Fiume Veneto 2:3 (15:11, 10:15, 17:19, 15:12 in 8:15)
Tudi drugo kolo prvenstva 1. divizije ni bilo naklonjeno goriški O-
no klonila gostom iz Pordenona. Tek- čakujemo od domovcev, da bodo lema je bila vseskozi zanimiva, z le-1 tos odigrali ponovno dobro prven-pimi akcijami in učinkovitimi kom- stvo.
binacijami na obeh straneh. V napadu so bili močnejši gostje, Olympia pa je pokazala, bpljši blok in obrambo sploh. V zadrijerh, ‘odločilnem nizu je bila Olympia ffèUStav-Ijiva do rezuSBS??^,"potem pa se ji je zataknilo, zlasti v bloku ter sprejemu in poraz je bil neizogiben.
V	napadu so bili dobri Černič, Soban in Cotič Š., v obrambi Cotič M.
Nasploh lahko rečemo, da Olympia (kljub porazom) napreduje v i-gri, saj ji v glavnem manjka uigranost, ta pa bo brez dvoma prišla na dan v teku prvenstva.
Za Olympio so igrali: Nardin, Soban, Černič, Cotič Š in M, Kuštrin, Devetak, Lavrenčič, Malič, Tommasi.
2. MOŠKA DIVIZIJA Rozzo! — Dom 3:2 (15:5, 14:16, 12:15, 15:4, 15:8)
ROZZOL: Antonelli, Carraro, Cella, Cortale, lesu, Spinelli, Tersalvi, Valdemarin, Fernetich, Impelizza-ri, Rossamann, Hambaro.
DOM: Černič L., Cijan S., Černič M., Devetak L, Nanut L., Peric D., Prinčič J., Komel L, Zuanič M. in Petejan R.
SODNIK: Berlocchi Celestino iz Trsta; zapisnikar; Peinkhofer L. iz Trsta.
V	prvem letošnjem nastopu v 2. moški diviziji je goriški Dom v soboto prepustil v Trstu šesterki Roz-zola obe točki.
Domovci so ta prvi nastop opravili bolje kot smo predvidevali, zlasti pa po medlih prijateljskih nastopih, ki so jih odigrali prejšnji teden.
V	prvem setu je ekipa Rozzola takoj prevzela vodstvo in se oddaljila. Krivdo za to je treba, v glavnem, pripisati slabemu ogrevanju naših igralcev pred tekmo, ker so namreč prepozno prišli na igrišče. Toda v drugem in tretjem setu, ko so bili «belo-rdeči» dobro ogreti in razpoloženi je postala igra lepša in izenačena. Domovci so se izkazali kot boljše moštvo od 'nasprotnika in so zasluženo osvojili ta dva zaporedna seta.
V	četrtem setu pa, ko je kazalo, da imajo domovci že zmago v žepu, so nerazumljivo popustili na vsej črti in zaigrali brez vsake zagrizenosti ter koncentracije. Proti takemu Domu Rozzol res ni imel težav.
Domovci tudi v petem, odločilnem setu niso znali več poprijeti. Rozzol si je nabiral piko za piko in se tako oddaljeval. Za domovce je bil tako poraz neizbežen.
Na tem prvem prvenstvenem nastopu, čeprav ga lahko ocenimo povsem pozitivno, je prišlo v vrstah domovske šesterke do izraza nekaj hib, Id jih bo treba odpraviti. Uigranost še ni najboljša, čeprav je napredek že viden; nato lovljenje servisov je bilo pomanjkljivo in igralci nimajo kondicije, da bi zdržali celih pet setov. Morda je prav temu treba pripisati sobotni poraz. Tem trem zgoraj navedenim ugotovitvam bo moral trener Doma, J. Prinčič, polagati sedaj precejšnjo pozornost.
Toda poleg negativnih elementov moramo omeniti tudi pozitivne. Zlasti napad Doma se je dobro izkazal. Tudi obramba, ki je bila zlasti v zadnjih letih prva hiba domovske šesterke, je tokrat dobro opravila svoje delo. Po tetri prvem, pozitiv-
lympii, ki je na domačih tleh tes-'no opravljenem nastopu, lahko pri-
Prihodnja prvenstvena tekma «belo-rdečih» z Novalineo iz Trsta, ki bi morala biti na sporedu prihodnjo spboto, 24. jan,, ,y Gorici, je bila prenešena, ker ‘tiste dni tržaška e-kipa. nastopa na meddg?elnem final-nbfh turrtlrju mladfftetriT v Padovi. Ta tekma bi morala biti v četrtek, 29. jan., ob 20. uri. Toda ta datum mora odbojkarska federacija še potrditi.
I. K.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Virtus Vigonovo — Sloga 3:0 (15:12, 15:4, 15:11)
VIRTUS: Asilli, Bigaron,. Bressa, Del Fiol, Della Bruna, Granziera, Portolan, F. in T. Pusiol, Viel in Bernardin.
SLOGA: Pečar, Busletta, Čuk, Kri-šani, Debenjak, M. in S. Grgič.
SODNIK: Bello. Stranski: De Po-glian. Zapisnikar: Pasquali.
Tudi v drugem nastopu šo ostale odbojkarice Sloge praznih rok. Medtem, ko so v prvem nastopu odvzele nasprotnicam dva seta, so v nedeljo dopoldne izgubile z bolj prepričljivim izidom. Za tako medel nastop jih lahko delno opravičimo, ker so igrale v nedeljo dopoldne ob 9. uri in v dokaj hladni dvorani por-denonskega razstavišča.
Domača šesterka je dobro uigrana in ima izredno solidno obrambo, napad pa je precej slabši.
Slovenske odbojkarice so bile domačinkam v prvem setu enakovredne, če že ne boljše. To pa samo takrat, ko je bil dober sprejem. V nedeljo pa ta važen odbojkarski e-lement pri Slogi ni bil najboljši in prav to je bilo usodno. Potem, ko je Sloga povedla z 12:10 se je Virtus dokopal do servisa in s tem tudi do prve delne zmage.
Drugi niz se je za gostje pričel dobesedno katastrofalno. Nasprotnice so nizale točko za točko vse do 14:1 samo s servisom. Po tako izdatnem vodstvu so bile nadaljnje tri osvojene točke samo skromna uteha.
V istem slogu je Sloga nadaljevala tudi v zadnjem, tretjem setu, vse do 5:0 za Virtus. V nadaljevanju so bile slogašice spet enakovredne domačinkam, toda v odločilnih posegih se je zataknilo,
G. F.
bivšega predsednika štandreškega društva Venceslava Bastianija,
Naj ob tem še dodamo odlično sojenje Conzuttija iz Gorice. Takega sodnika v 3. amaterski ligi že dolgo časa nismo videli.
Edera — Miadost	0:1
EDERA: Springolo, Cutri, Klav-čič. Fattore, Isola, Zampar, Loren-zon. Cocco, Seculin, Castella, Vitale.
MLADOST: M. Ferletič, Gellini, Lepre, Gergolet, Dužman, F. Mariz-za, K. Ferfolja, Zampa, A. Ferletič, Pahor, G. Ferfolja.
STRELEC: v 18. min. p.p. Karel Ferfolja.
Mladost je v nedeljo zjutraj na stadionu «Baiamonti» v Gorici izbojevala svojo prvo letošnjo zmago na tujem. Naj že v začetku povemo, da tekma ni bila na najvišji tehnični ravni, predvsem zaradi spolzkega igrišča, ki je preprečilo hitro in lepo igro. Doberdobci so tokrat zaigrali umirjeno in previdno, čeprav so že v prvih minutah vsilili svojo igro.
Prednost Kraševcev je obrodila sadove v 18. minuti, ko je Ferletič odlično preigral nasprotno obrambo in podal žogo Ferfolji, ta pa je brez težav realiziral. Domačini so takoj pri golu izvedli več napadalnih akcij, ki jih je doberdobska obramba spretno odbijala. Gostje so nato zopet zaigrali boljše, svojo premoč so potrdili na sredini igrišča, kjer se je izkazal odlični Zampa.
Tudi v drugem polčasu je doberdobska sredina igrišča dobro igrala, kar je seveda preprečilo, da bi domačini vzeli vajeti igre v svoje roke. Mladost bi lahko še povečala svojo prednost, ko bi njena napadalna vrsta bila v drugem delu igre bolj učinkovita.
Nedeljska zmaga je potrdila, da je Mladost iz srečanja v srečanje boljša in ji predzadnje mesto na lestvici vsekakor ne pripada.
F. G.
Don Bosco — Breg 1:3 (0:0)
DON BOSCO: Sabadin, Signoret-to, Covelli, Tamburin, Testar, Sca-bar, Altin, Carciotti, Orsi, Jurada, Montebugnoli.
BREG: Taurian, Dussi, Krevatin, Sovič, Melon, Bržan, Kraljič, Kr-mec, Mikuš, Strnad, 12 Krmec L., 13 Sancin.
STRELCI: v 5. min. d.p. Signoret-to, v 10. min. Krmec, v 12. in 25. min. Kraljič.
Bregovi člani so v prvem kolu povratnega dela prvenstva osvojili svojo prvo prvenstveno zmago na tujem. Zaigrali so na Padričah proti Don Boscu. Kljub temu, da izid prikazuje jasno zmago «plavih», so domačini v prvem polčasu s precejšnjo lahkoto zaustavljali prvo vrsto Brega, ki (z izjemo Krmca) tokrat ni preveč blestela. Prvi polčas se je tako zaključil brez zadetka.
Tudi po uvodnih potezah drugega polčasa je vse kazalo, da bo izid srečanja ostal bel. Don Boscu pa je v peti minuti (s posrečenim strelom Signoretta s kakih 30 m) uspelo preiti v vodstvo. Ta zadetek domačinov je dobesedno prebudil naše fante, ki so začeli predvajati lepo in učinkovito igro. Najprej so izenačili s prisebnim Krmcem, ki je preusmeril v mrežo lep predložek Mi-kuša; malo kasneje pa je Kraljič naravnost iz kota ukanil sicer negotovega vratarja Sabadina. Izid je zapečatil prav Kraljič sredi polčasa, ko je po lepi, osebni akciji poslal žogo na dno Don Boscove mreže.
Jolo
Kras — Domio
0:1 (0:0)
Borovci razočarali
(Nadaljevanje s 5. strani)
Poletovcem je treba očitati to, da niso znali obdržati mirnih živcev in so se spuščali vse prepogosto v individualne akcije. Gostje pa so jim polnili koš s svojimi učinkovitimi protinapadi. V zadnjih minutah igre so Poletovi košarkarji nekoliko odločneje pritisnili in tudi zmanjšali razliko v koših na samih šest pik, kar pa je bilo premalo, da bi si zagotovili pozitiven rezultat.
Kritizirati je treba predvsem o-brambo, ki se je po prvih dobrih minutah igre dobesedno razblinila. Pripomniti pa je treba, da je iz zdravstvenih razlogov manjkal v Poletovih vrstah najvišji igralec in dober center David Benčina. Najboljši pa je bil prav gotovo Aleks Piccini, ki je dosegel sam kar trideset košev in bil neustavljiv za goste.
* » *
Konto vel — Ferroviario 83:67
DOMIO: Delich, Petronio, Grimal-da, La Pasquala, Verani, Quintaval-le, Bertesina, Ferini, Codagnone, Ive, Gamboz.
KRAS: Purič, Husu II., Štoka, Husu L, Verša, Trampuš, L. Milič (Renzo Milič), Černjava, M. Milič, Grmek.
STRELEC: v 5. min. d.p. Ferini.
Kras je moral z minimalno razliko kloniti enajsterici Domia, ki je zasluženo odnesla celotni izkupiček. Edini gol je padel, podobno kot na tekmi z Don Boscom, po podaji iz prostega strela. Dal ga je Ferini, ki je nekrit prejel žogo in iz mrtvega kota ob golaut črti prehitel vratarja ter poslal iz tako težkega položaja žogo v mrežo. Pred tem se je že v prvem polčasu Krasova obramba slabo izkazala in je omogočila domačim napadalcem, da so se nevarno pojavljali pred vrati. Krasovci so zaigrali neorganizirano tudi v nastavljanju napada in so izpeljali do kraja vse premalo začetih akcij. Kljub temu so imeli strelci na razpolago nekaj dobrih žog, ki pa so jih slabo izkoristili, tako da so jih poslali mimo vrat ali pa so zamudili pravi trenutek za strel.
V	Krasovih vrstah je (kot že v več tekmah) dobro zaigral požrtvovalni Verša, večina soigralcev pa je igrala pod svojimi sposobnostmi.
Za Domio je nastopil tudi bivši napadalec Triestine Ive, k' pa je zgrešil skoraj vse žoge in je svoji ekipi bil le malo koristen.
V	nedeljo čaka ekipo Krasa srečanje s SampviUm, v katerem bi morali krasovci imeti dobre možnosti, da pridejo do pozitivnega rezultata.
O. G.
PRIJATELJSKI NOGOMET
Gaja — Polisportiva Op. 0:4
Na sobotni prijateljski tekmi na Padričah je ekipa Polisportive z Opčin visoko premagala Gajo. Gajevci so s tem le izkoristili počitek, kajti v nedeljo jih čaka na domačih tleh naporna tekma proti ekipi S. Andrea, ki je trenutno na visokem mestu lestvice. Gajevci so zadovoljili le v prvem delu tekme, ko so zaključili polčas z belim izidom.
D. G.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike, brezplačno revija «DAN»,.
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400,— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ- Žiro račun 50101-603^45361’«ADIT»,- DZS’- 61000 Ljubljana, Gradišče 10/H nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali?»upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
20, januarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Maia lrl	ZTT ' TrSt
V nedeljo je bil v Rižarni svečan pokop posmrtnih ostankov žrtev nacistične ‘in fašistične morije v Rižarni med drugo svetovno vojno. Pepel in zoglenele kosti so v 11 malih kovinskih krstah vzidali, v steno nekdanjega krematorija/ prav na kraju, kjer je stotine in tisoče slovenskih, hrvaških, italijanskih rodoljubov in Židov našlo mučeniško smrt, zato ker so ljubili svoj narod in svobodo. Njim v spomin je bila ta zapoznela svečanost, a tudi nam v opomin, da nas je svoboda predrago stala, da bi se smeli z njo poigravati. Zlasti mladim je namenjen ta nauk
V Kulturnem domu je gostovala folklorna skupina «Tine Rožanc» iz Ljubljane. Predstavnika «Tine Rožanc» in skupine «Stu ledi» si izmenjujeta darili
Med množico so bila zastopstva slovenskih partizanov
11 kovinskih krst s posmrtnimi ostanki žrtev na katafalku v Rižarni
Pred gosti je nastopila s tržaškimi plesi najprej skupina «Stu ledi»
Nov odbor prosvetnega društva «Slavec» iz Ricmanj, izvoljen na zadnjem občnem zboru
V PD «Škamperle» »o počastili 80-letnico svojega odbornika Urdiha V slovenski osnovni šoli «D. Kette» so z interno prireditvijo počastili 100-lefnico pesnikovega rojstva	Novi ("ponovni) predsednik Slovenskega kluba dr. Vlado Turina na občnem zboru kluba