Zasavski »Zasavski tednik« ]e glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik ts Zagorje - Urejuje uredniški odbor - Odgovovgk .urednik S a: e Šuštar - Naslovi Uredništvo ln uprava »Zasavskega tednika-, iTOovlje. Trg revolucije 28 - Telefon 18-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje «00-714-1-148 - Usa^rbaja vsako sredo - Letna naročnina «80 din. polletna 140 din, četrtletna 120 din ii-iučna «0 din -Cena Izvoda v kolportažl 10 dinarjev - Tiska: Tiskarna Ca -snega podjetja »DELO« v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih fokusov In fotografij ne vračamo TEDNIK Štev. 25. TRBOVLJE, 15, junija 1960 OB POKONOBESlflH KONFERENCAH SOCIALISTIČNE ZVEZE Cena 10 din — Leto XIII Začetek pravega dela irav dveh prijateljev ob včerajšnjem srečanju (Telefoto) Včeraj je bila v Hrastniku prva {»(kongresna konferenca Socialistične zveze v Zasavju; prihodnje bodo v Trbovljah, OBISK PREDSEDNIKA ZAR V JUGOSLAVIJI DVA PRIJATELJA ZA MIR PULJ, 13. junija. (Tanjug). Predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser s soprogo, člani družine in člani spremstva je ne povabilo predsednika republike Josipa Broza Tita in njegove soproge prispel danes na obisk v Jugoslavijo. V naši državi bo ostal teden dni. Predsednik Maser se bo mudil na Brionih, kjer se bosta predsednika držav in njuni sodelavci razgovarjali o vprašanjih. važnih za obe državi. Predsedniku Naserju, ki je Prispel v Pulj v spremstvu notranjega ministra Zaharija Mopedi na, zunanjega ministra dr. Mahmuda Favzija, ministra za Posle predsedstva republike Alija Sabrija, predsednika izvršnega sveta sirske pokrajine ZAR dr. Nuredina Kahala In drugih državnih funkcionarjev, •o ob prihodu izkazali najvišje ®*sti. Predsednik Tito in predhodnik Naser sta se danes sre-sedmič v zadnjih petih •etih. Na pristanišču v Pulju, svetno okrašenem s številnimi ^stavami Jugoslavije in ZAR, le več tisoč prebivalcev Pulja Priredilo dragemu gostu prisrčne manifestacije. Okrog jahte Predsednika ZAR je v znamenje dobrodošlice krožilo veliko •levilo jadrnic in motornih čolnov, Prihod predsednika Naserja so pozdravile sirene ladjedelnice »Uljanik« in drugih tovarn kot tudi sirene na lad-zasidranih v puljskem pri-•tanišču. 2e ob pol devetih je eskadri Predsednika ZAR odplulo naproti osem torpednih čolnov Jugoslovanske vojne mornarice. Odkar je eskadra predsednika ZAR zaplula v jugoslovanske teritorialne vode, sta jo •Premljala dva rušilca Jugoslo-v*nske vojne mornarice. Preden je jahta predsednika rjnserja zaplula v puljsko lu-*®> je z nje odjeknilo 21 topovskih salv. To je bil teritorialni P°*drav, na katerega so obalne naterfje topništva JVM odgo-v°riie s prav toliko salvami. S tem se je začela današnja •slanost v puljski luki, ki se je pozneje spremenila v spontane manifestacije prijateljstva in sodelovanja med obema državama. Puljsko pristanišče, okrašeno z zastavami, zelenjem, slavoloki in transparenti, je bilo v sončnem dnevu veličastno na pogled. Ko je malo pred deseto uro prispel predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo v spremstvu generalpolkovnika Milana Zežlja, so bili na puljskem pristanišču že zbrani predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, državni sekretar za narodno obrambo ge-nerskl armije Ivan Gošnjak in državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič s soprogama, podpredsednik Izvršnega sveta Hrvatske Ivan Krajačič, državni sekretar za notranje zadeva Sveti slav Stefanovič, član Zveznega izvršnega sveta Vladimir Popovič, državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mičunovič, generalni sekretar predsednika republike Leo Mates, predstavniki okraja in mesta Pulja ter drugi. Na svečanem sprejemu so bili tudi državni podsekretar za narodno obrambo generalpolkovnik Otmar Kreačič, poveljnik Jugoslovanskega vojnega letalstva generalpolkovnik Zdenko Ulepič In kontraadmiral Jugoslovanske vojne mornarice Be-go Matulovič. Prav tako so bili na sprejemu člani veleposlaništva ZAR v Jugoslaviji. V trenutku, ko je jahta predsednika Naserja pristala v lu- ki, je lz njenih topov zadonel pozdrav predsedniku Titu in predsedniku Naserju. - Ko je ugledni gost stopil na jugoslovanska tla, ga je pozdravilo 42 častnih salv iz topov baterij Jugoslovanske vojne mornarice. Potem ko sta se predsednik Tito in njegova soproga Jovan-ka pozdravila s člani spremstva predsednika Naserja, sta se predsednik ZAR in njegova soproga rokovala z uglednimi jugoslovanskimi držav, funkcionarji in drugimi osebnostmi, ki so bile na sprejemu. Godba je zaigrala državni himni Jugoslavije in Združene arabske republike. Predsednik Naser ln predsednik Tito sta potem pregledala častni bataljon mornarice. Ob vzklikih in skandiranju -Tito-Naser« sta se oba predsednika v odprtem avtomobilu odpeljala iz puljskega pristanišča po Obali maršala Tita in drugih ulicah skozi središče mesta proti Fažani. Iz Fažane sta se oba predsednika z jahto »Podgorka« odpeljala na Brione, kjer se bo predsednik Naser mudil med obiskom v naši državi. Hrastniku Ju Liti^tl- Delegati. Izvoljeni že ob zadnjih volitvah v nova vodstva osnovnih organizacij SZDL Ju mnogi politični ter družbeni delavci bodo razpravljali o vsebini V. kongresa SZDLJ in konkretnih nalogah vseh delovnih ljudi v naših občinah v neposredni prihodnosti. Ze drugič letos se bodo torej z najbolj množične tribune slišali predlogi, nasveti, priporočila in stališča za urejevanje našega življenja v prihodnjih nekaj letih. Četudi ni moč dajati nobenih receptov, niti sugestij ob občinskih konferencah, kajti ljudje sami najbolj čutijo, kaj nam je potrebno, kaj bo treba zastaviti v najbližnjt prihodnosti, si ne moremo kaj, da ne bi v uvodniku poudarili nekatera bistvena napotila- kongresa, ker vemo, da lahko samo pripomoremo k boljši in temeljitejši razpravi na občinskih konferencah. Pomen in vloga organizacije Socialistične zveze se je bistveno menjala. Se do včeraj najmnožičnejša politična organizacija, je postala najmnožičnejša organizacija družbene samouprave delovnih ljudi. To pomeni, da prihajamo v kvalitetnejšo stopnjo vsega našega delovanja in da bo naše prvenstveno delovanje v bodoče usmerjeno h krepitvi družbenega samoupravljanja v občini; u-veljavljall bomo »orej vse tisto, za loar naa mnoge dežele v svetu že zavidajo. Poglabljanje družbenega upravljanja in uvajanje kar najširšega upravljanja v vse naše življenje pomeni doseganj« tistega cilja, ki smo «1 ga zastavili pred desetim! leti ali bolje rečeno že v ljudski revoluciji. Zatorej ho naša Prihodnja skrb veljala temu osnovnemu cilju: okrog tega se bo razvijalo vse naše delo, snovanje, in prepričani smo lahko, da bo uveljavljanje tega namena dejansko pomenilo resnično Izboljšanje našega življenjskega in družbenega standarda. Če bomo znali navajati članstvo Socialistične zveze k temu osnovnemu namenu, potem ni nobene bojazni, da bi ostali nekje sredi poti. Kako to doseči? Priznajmo, da doslej še nismo kaj prida storili, da bi članstvo Socialistične zvez« seznanili z vsebino V. kongresa SZDLJ- Ze res, da smo pozorno spremljali potek kongresa, da smo pritrjevali in o-dobravali posamezne referate in razprave na kongresu, toda s tem smo tako rekoč samo posneli in se okvirno seznanili z potekom kongresa. Zatorej nas čaka permanentna dolžnost, da prihodnji čas posvetimo vso srb seznanjanju ljudi z napotki in vso vsebino kongresa. To bo moč doseči s skrbno pripravljenimi sesltanki, predavanji, tečaji ln seminarji, in za to delo nam ne sme biti žal ne časa ne sredstev. Ni dvoma, da bodo občinske konference SZDL v Zasavju prva tribuna, s katere bo odmeval* ta potreba ln iz katere bomo načrtno ališali predloge, kako se seznanjati z vsebino kongresa. Vendar bi bilo napak in iluzorno pričakovati, da bodo občinske konference lahko dale celovit prikaz pomena in vsebine kongresa, ker to dejan- PR1LAGAJANJE ORGANIZACIJ SZDL, ZAKLJUČKOM IN STATUTU SZDU 7 NAMESTO DOSEDANJIH 14 OSNOVNIH ORGANIZACIJ Ekspozitura DOZ sedaj tudi v Trbovljah Na Iniciativo občinskega ljud-odbora v Trbovljah je . r5avrn zavarovalni zavod iz rjlhbljane odprl te dni v Trbov-Jsah svojo ekspozituro. V lepo rejenih prostorih občine Trzati* (v sobi nad Reševalno ~*taj0) je bila 10- t. m. dopol-skromna otvoritev te lzpo-r*ve DOZ, katere so se udele-direktor DOZ lz Ljubljane Stane Koprol, direktor po-T^-nlc« v Novem mestu tov. *°Jz Hlade, direktor podružnl-l* v Vidmu-Krškem tov. Bu-j.°Vc, predsednik ObLO T.rbov-v* tov. Martin Gosak ln se-ret»r občinskega komiteja ^DEN ČISTOČE V LITUl zadnji J?VnJ Promet, seji sveta za bla-turizem ln go-tvo pri ObLO Litija so ty, ravlJall o člm lepSi urcdi. n, ^sta Litije in okolice. Cla-so govorili o tem, da so /jvke ulice zelo neurejene *tij«r tudi okolica hiš in go-jL ' Jtar kvari podobo kraja-m« | no bi bilo dnevno člšče-tt | ^ škropitev ulic. Hišni sve-*tanovanjska skupnost bi ®krbeti. da bi se čim U okolica starvovanj-ho«]*. v zvezi s tem Je bil turističnemu c*Jo izdela čistoče društvu da skupno s sanitarno program 7-a ZKS Trbovlje tov. Janez Železnik. Tov. Stane Koprol je v svojem nagovoru naglasil pomen te ekspoziture za revirske kraje, saj bo ta pisarna zajemala v bodoče občine Trbovlje, Zagorje ln Hrastnik. Ob tej priliki se je zahvalil občinskemu ljudskemu odboru v Trbovljah ki je pomagal, da je ekspozitura DOZ prišla tako hitro do prepotrebnih prostorov. Ekspozitura DOZ v Trbovljah že deluje od U' junija vsak dan od 7. do 14. ure. — Mnogo časa bo vnaprej prihranjenega zavarovancem DOZ, ki so morali doslej vse svoje zadeve urejevati v Krškem. S 13. JUNIJEM NOV DELOVNI ČAS UPRAVNIH ORGANOV OBČINSKEGA L0 ZAGGPJE Na občinskem ljudskem odboru Zagorje ob Savi je uveden od 13, junija dalje nov delovni čas za sprejem strank. Tako bo odslej mogoče strankam urejevati njihove zadeve ob uradnih dnevih: ob torkih od 8. do 12. ure in od 15. do 18, ure, ob četrtkih od 8. do 12. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure Tudi v občini Trbovlje so se aktivno lotili reorganizacije organizacij SZDL v skladu z določili 11. člena statuta SZDL Jugoslavije. Navedeni člen statuta pravi, da ustanavlja občinska organizacija Socialistične zveze krajevne organizacije v mestnem in industrijskem naselju, na vasi, oziroma na področju stanovanjskih skupnosti in krajevnega odbora za uspešnejše izpolnjevanje svojih nalog. V razpravo je prišel predlog o novih območjih teh krajevnih organizacij, ki se jih predvideva 7 namesto dosedanjih 14 osnovnih organizacij. Predlog predvideva teritorialne spremembe območij organizacij SZDL, predvsem v mestnem predelu občine. Tak0 se formira krajevna organizacija SZDL »Franca Fakina-ter bo organizacija obsegala območje dosedanjih 2 osnovnih organizacij »Leninov trg-in »Trg Franca Fakina«. Nadalje krajevna organizacij SZDL »Center« ki bo zajeli celotno območje stanovanjski skupnosti Center brez Zasav ja, Id se osamosvoji ter bo obsegala področje dosedanjih 7 osnovnih organizacij SZDL: Nasipi, Dobrna, Šuštarjeva kolonija, Trg revolucije, Partizanska cesta, Prvi maj in Rudarska cesta. Tretja karjevna organizacija SZDL se snuje na območju Zasavja ter obsega celotno po- dročje predvidene stanovanjske skupnosti »Zasavje« oziroma dosedanje področje istoimenske osnovne organizacije SZDL. Ostale 4 krajevne organizacije SZDL pa bodo še nadalje obsegale področje 4 krajevnih odborov, to je: Dobovec, Klek. Gabrsko in Čeče. 12 ODLIKOVANCEV OB OTVORITVI DELAVSKEGA DOMA V ZAGORJU Ob slovesnosti največjega zagorskega kulturnega praznika — otvoritvi novega Delavskega doma je Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije odlikovala za plodno in naporno prosvetno dejavnost: Rudija Bregarja, sekretarja občinskega komiteja ZK Zagorje in predsednika odbora za otvoritev Delavskega doma riž. Staneta Zabovnika, direk-(orja zagorskega rudnika in predsednika odbora za gradnjo Delavskega doma prof. Milana Priteklja, urednika zagorskega zbornika in Ano Soper, režiserja DPD »Svobode« Zagorje z odlikovanjem Svobode II. stopnje. Z odlikovanjem Svobode III, stopnje so bili odlikovani: Alojz Sajovic, Miha Grošičar, Alojz Sotenšek, Nace Drnovšek, Janez Bren, Anka Cizej, Ivan Povše in Pavle Razboršek. (ma) sko ni mogoč«. Pač Pa bodo konferenoe tista gonilna sila, ki naj požene kolesje v naši organizaciji za dosego osnovnega cilja: najprej se znan iti ljudi z vsebino kongresa, potem P8 oboroženi s temi napotki začeti uresničevati vse tisto, kar Je povedal in Izpričal kongTes. In šele po občinskih konferencah lahko pričakujemo začetek pravega dela. Iniciativni odbori, ki jih bomo izbrali na konferencah, da pripravijo vse potrebno za ustanovitev novih krajevnih organizacij, in volitve novih vodstev, bodo imeli tudi to dolžnost, seznanjati članstvo z napotki kongresa in občinskih konferenc. Nikar pričakovati, da bodo Iniciativni odbori lahko to sami storili. Potrebna bo stalna pomoč občinskih odborov Socialistične zveze in vseh ostalih političnih činiteljev. Na občinskih konferencah bomo govorili tudi o pripravah m petletni plan gospodarskega razvoja. Brez napotkov kongres;, oziroma referata tovariša Tita si ne bomo mogli kaj prida pomagati- Le bogastvo njegovih misli In masvetov lahko služi kot podlaga oziroma izhodišče za načrtovanje naših občin in kidor koli ne bi upoštevaj teh napotil in se .ravnal po nekaterih tako imenovanih nujnih potrebah posameznih občin, neupoštevajoč splošne jugoslovanske okvirje, bo nujno zašel na napačno pot. Kajpak želimo, da bi bile razprave o petletnem načrtu čim bolj konkretne, upoštevajoč dejanske potrebe občin ln ljudi. Zato n« bi bilo napak stvar! samo nakazati, v razpravi pa naj ljudje prinašajo predloge in priporočila, ki naj služijo kasneje za sestavljanje petletnega načrta razvoja. Kot Je videti, bodo na občinskih konferencah podani tudi predlogi za reorganizacijo organizacij Socialistične zveze, tako ko to narekuje novi statut SZDLJ. Ne smemo pozabiti, da moramo biti pri pojasnjevanju teh sprememb čimbolj jasni, prepričljivi ln konkretni- Treba je upoštevati da članstvo ne ve za nekatere zelo važne spremembe v delovanju organizacij Socialistične zveze. Ko bomo pojasnjevali organizacijske spremembe, moramo z močjo prepričljivih argumentov oP°-zoriti na potrebo kvalitetnejšega dela novih krajevnih organizacij in povedati, da prilagajamo delovanje organizacij stanovanjskim skupnostim oziroma krajevnim odborom zavoljo tega, keT se bo tu v bodoče razvijalo vsakodnevno življenje ln bo zatorej bistvene važnosti, kako bo nova organizacij* pomagala in usmerjala to življenje. Podoba je, da bo največ nejasnosti okrog ustanavljanja sekcij, zato imajo občinska vodstva veliko dolžnost, da to eojasnijo. Na konferencah bodo obravnavali tudi programe dela za t«*™* bo potrebno so-pceSivaloev. zada se s sklepom lepši ureditvi me- Ll° 4 B fc^^l^Jkakor tudi ftmartna h krajev seznanijo. VREME za čas od 16. do, 26- junija. Mrd 20. In 23. jui lent nejše padavine z ohladitvijo. V splošnem pa bo prevlado valo sončno vreme, s pogostimi krajevnimi nevihtnimi plohami. PRED P0K0NGRESN0 KONFERENCO SZDL V TRBOVLJAH Predsedstvo občinskega od bora SZDL v Trbovljah je na svoji zadnji seji predlagalo sklicanje pokongresne konference v soboto, 18. junija zjutraj v predavalnici Delavskega doma. Konferenca bo obravnavala politično poročilo ki ga bo podal tov. Slavko Borštnar. predsednik občinskega odbora SZDL in delegat V. kongresa SZDL Jugoslavije, organizacijsko poročilo ter predlog za območja krajevnih organiza cij SZDL na področju občine Trbovlje. Konferenci bodo prisostvo vali vsi voljeni delegat ob predkongresni konferenci SZDL ter politični in gospodarski aktiv občina. mmš tj - bližnje obdobje. Nd dvoma, da jih bodo razprave dopolnjevale. Zelo važno je, da V programih dela Povemo samo tisto, kar bo dejansko moč uresničiti. Kaj nam naj koristi zelo obsežen program dela, če pa bomo že n* konferenci ugotovili, da ga spričo teh ali onih okoliščin n« moremo uresničiti. Ce nič drugega, bomo pri ljudeh ustvarili občutek, da smo sicer vse lepo povedali in obrazložili, da P* vsega ne bo mogoče realizirati. Ce strnemo dosedanjo razlago, potem moramo poudariti, da na« čakajo sicer zelo odgovorne ln težke naloge, da pa nikoli niso bile naše naloge tako jasne, kod sedaj. Važno je le, da bomo k izpolnitvi teh nalog pritegnil! še več ljudi kot doslej, ln d« bodo še boli vedeli, da delajo i» ustvarjajo zase. §g"ri-v - MA TRBOVELJSKEM KOPALIŠČU JE VSAK DAN BOLJ ŽIVO, POSEBNO V TEH V§lOClH DNEH NASER V JUGOSLAVIJI Predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser je prispel v ponedeljek, 13. junija, v Jugoslavijo kot gost predsednika republike Josipa Broza — Tita. Sedmo srečanje obeh državnikov Je nova potrditev prijateljstva in prisrčnih odnosov med Jugoslavijo in ZAR, še posebej pa med obema uglednima državnikoma. SiHANUK POKLICAN NA ČELO DR2AVE Kamboška časopisna agencija j« sporočila te dni, da sta kamboška vlada ln narodna skupščina soglasno poklicali princa Norodotna Sihanuka, naj prevzame dolžnosti šefa države. Zvedelo se je, da je Slhanuk načelno prlvolU v to. NA JAPONSKEM DEMONSTRIRAJO Na Japonskem vlada napeto stanje. Ponovno se porajajo demonstracije po ulicah Tokia, opozicijske skupine pa napovedujejo še večje, če bo Eisenhower prišel tjakaj na obisk. Japonska socialistična stranka je poslala ameriškemu veleposlaniku v Tokiu pismo, v katerem zahteva odložitev obiska predsednika Elsenhoverja na Japonskem. Stranka poudarja, da trenutno ni primeren čas za tak obisk glede na to, da ga bo vlada izkoristUa v politične namene.. ARGENTINA — IZRAEL Argentinski veleposlanik v Izraelu Adolfo Garda Arlas je odpotoval domov. Do odpoklica veleposlanika je prišlo zaradi ugrabljanja vojnega zločinca Eichmanna. Argentina je zahtevala njegovo Izročitev, češ da je ugrabitev kršila Argentinsko suverenost. PRAVDA ZA NAJVIŠJI VRH Nepalska vlada je uradno protestirala pri kitajski vladi, ker se je kitajska planinska odprava povzpela na vrh Mont Everesta ih ker Imenujejo na Kitajskem ta greben »najvlšji vrh domovine«. SVETOVNA KONFERENCA ZA ENERGIJO V MADRIDU V Madridu so prejšnji teden kon--ilt svetovno konferenco za ener-ijo. V poročilu, podanem ob za-ijučku konference, je rečeno, da neposredni prihodnosti ne bo sotrebe po novih virih energije, 6e ne bi bili cenejši /Od dosedanjih. Ameriški znanstveniki so pa izjavili, da prevladuje pretiran optimizem glede izkoriščanja cenene atomske energije. Jugoslovanska ekspedicija osvojila Trisul II in Trisul Ul New Delhi, 13. jun. (Tanjug). Prva jugoslovanska himalajska ekspedicija je zavzela dva do* slej neosvojena vrha največje ‘lorske gmote sveta Trisul n tn Trisul III. Po prvih informacijah, ki so rispele v Netv Delhi, je zavzeli 5. junija Trisul II, visok lilifl m, nato na 7 junija Tri->1 IH ci.ri. ’(■ m vsi člani ‘ispcdicije in serpasi so zdravi n v dobrem stanju. Ekspedicija Je 9. junija krenila z gk#» ne baze v New Delhi. ZAPISEK Z OBČINSKE KONFERENCE O TURIZMU V ZAGORJU OB POSVETOVANJU 0 KULTURNOZABAVNEM ŽIVLJENJU IN DELU V DELAVSKIH PROSVETNIH DRUŠTVIH SVOBODA V LJUBLJANSKEM OKRAJU rj w ADTTT n ^ nDTRD tt t tt TT^IVTT UKLav5KiH prosvetnih društvih svoboda v ljubljanskem okkjlh V ZinOUKJU bUFKlrKAVLJbJNl Bodoča iism^fi@noct ZA VEČJI RAZMAH DOMAČEGA IN INOZEMSKEGA TURIZMA BO TREBA SE *a u» Trbovelj posebni avto- OvUUVfl UdlllvA J vllV9l MARSIKAJ STORITI Območje zagorske občin* je že po naravi turistično. Vasi so razvrščene v lepdh ligah, treba je le še bolj načrtno urejevati njihovo zunanjo podobo. Tudi Zagorje postaja mesto in se preobrazuje v pravi center vsega zaledja, od Zasavske gOre preko Trojan in Cemšeniške planine, pa tja do Podkuma, v Zagorju je v gradnji nov olimpijski plavalni bazen, v načrtu pa so še številni objekti, ki jih domačini in turisti močno pogrešajo. Dani so pravzaprav vsi pogoji za razvoj domačega in tujega turizma. KAJ JE BILO STORJENO DO LETOŠNJE TURISTIČNE SEZONE 2e konec januarja je bilo v Zagorju posvetovanje o pripravah na turistično sezono, ki ga je sklicalo zagorsko turistično društvo. Na posvetovanju so predlagali, da naj se do pričetka sezone izvedejo vse rekonstrukcije gostinskih, turističnih in trgovinskih lokalov; do sezone naj se pripravi člmveč privatnih tujskih sob; poživi naj se propaganda za zagorski turizem; koordinira naj se delo vseh zainteresiranih za turizem; v času sezone bi bilo treba izdajati turistični informativni bilten (prva številka izide 15. junija) in čimprej dati v tisk turistični informator zagorske občine. Do sezone je bil obnovljen in preurejen turistično gostinski center MEDIJSKE TOPLICE na Izlakah, center pa bodo še nadalje urejevali ob pomoči zagorskega občinskega ljudskega odbora. Adaptirano je bilo prav tako prvo nadstropje hotela »Kum« v samem Zagorju (urejena »ta bila restavracija in kuhinja). — Adaptacija drugega nadstropja hotela »Kum« pa mora biti končana do 31. julija. Hotel bo imel po adaptaciji na razpolago sedem tujskih sob z 19 ležišč (sedaj jih ima le 8). Na Izlakah in v neposredni okolici je še v teku akcija za pridobivanje privatnih turističnih sob. Gostinsko podjetje »Gostinstvo« v Zagorju je uredilo do sezone gostišče v Potoški vasi, »Apnenice«, »Kolodvor«, »Kovač« in »Pri Petru« na Lokah. Pri Kovaču je na razpolago kuhinja, ki nudi gostom tudi topla Jedila. V tem obratu se bo mogoče tudi abonirati. Za rekonstrukcijo gostinskega obrata »Križišče« v središču Zagorja je pa nujno treba pripraviti načrte in investicijski program še letos, tako da bodo mogoče, če bodo na razpolago sredstva, lahko pričeli z deli že v začetku prihodnjega leta. zagorske občine. Sicer Je treba priznati, da se zlasti opazi volja in hotenje, da so gostišča vedno lepo urejena In čista. 2 Ivo nasprotje temu j« pa dejstvo, da so storitve ie vedno preskromne, izbira Jedil — predvsem toplih — pa še vedno ni zadovoljiva. Najbolje pa tudi še ni s kadrom, ki je zaposlen v gostinskih obratih. Kader Je v pretežni meri pričel delati v gostinstvu kot nekvalificirana delovna sila in si Je pozneje pridobival kvalifikacijo, za katero pa kaže, da je bolj papirnata. Zato bo potrebno, da zagorsko gostinsko podjetje začne z nagrajevanjem po učinku, na drugi strani pa da poveča nadzor nad obrati. — Osebju, zaposlenemu v gostinskih obratih, je pa treba nuditi možnost, da se strokovno izpopolni. NUJNO BO IZBOLJŠATI PROPAGANDC ZA ZAGORSKI TURIZEM Vedno bolj stopa v ospredje kvalitetne propa- POTREBNE SO DOBRE PROMETNE ZVEZE Za razvoj turizma so potrebne dobre prometne zveze. Z novim voznim redom je izboljšan železniški promet z Ljubljano. Razen tega vzdržuje zagorski Avtoprevoz tudi več medkrajevnih avtobusnih prog. Pridati pa je treba, da so avtobusi zagorskega Avto-prevoza kar precej obremenjeni in bo zato treba nujno pomagati podjetju, da izposluje kredit za nakup avtobusov za otvoritev novih avtobusnih prog, še posebej pa tudi za to, da bo imelo podjetje na razpolago avtobuse za Izletniški turizem. Stanje cest se bo letos v zagorski občini izboljšalo. Pričela se je graditi Zasavska cesta na odseku Renke — Zagorje, še letos bo pa obnovljena po lanskem neurju poškodovana cesta — Zagorje — Spodnji Sklendrovec. Urejene bodo ceste Ravne — Zasavska gora, Colniše — Kal — Seno- vprašanje gande za zagorski turizem. Sicer je treba priznati, da ima zagorsko turistično društvo glede tega precej načrtov, vendar pa lahko ostanejo ta prizadevanja le prizadevanja, ker društvo skoro nima sredstev. Kljub temu bo pa verjetno že letošnje leto na razpolago nekaj razglednic Zagorja ob Savi ter bližnje in daljne okolice. Nujno bo treba podpreti izdajo tiskanega turističnega informatorja zagorske občine, ki bi lahko služil kot odlična propaganda za zagorski turizem in storiti vse da prihodnje leto izide prospekt Zasavja (Hrastnik Trbovlje, Zagorje). To izdajo bo finančno omogočila Ljubljanska turistična zveza. Potrebno bo malo več propagande za turistično gostinski center Medijske Toplice in poskrbeti, da ne bo razočaral gostov. Skupno z Izseljensko matico je treba pripraviti za izseljence kultumozabavni večer. ka ip Trbovelj posebni avtobusi na Izlake, tako ob delavnikih in nedeljah. Tako bi bilo poskrbljeno za dnevno rekreacijo delovnih ljudi. Pri tej zamisli pa so težave predvsem zaradi avtobusov, ker so le-tl, kolikor jih je v Zasavju, tako ob delavnikih in nedeljah zasedeni. Vsekakor pa bo treba to zamisel podpreti in omogočiti delovnim ljudem Hrastnika in Trbovelj, da obiščejo v času sezone Medijske Toplice. 0 NAČRTU RAZVOJA TURIZMA V ZAGORSKI OBČINI BO RAZPRAVLJAL OBČINSKI LJU35K1 ODBOR ' IN NOVOST ZA VSE TRI ZASAVSKE CENTRE Da bi se turistično-gostin-ski center Medijske Toplice še bolj zbližal z delovnimi ljudmi Zasavja, so na posvetovanju predlagali, naj bi v času sezone vozili Iz Hrastni- Na občinski konferenci o turizmu v Zagorju ob Savi je bilo tudi sklenjeno, da se naj z vsemi zainteresiranimi pripravi perspektivni plan razvoja v zagorski občini in prioritetni red ureditev in novogradenj. O perspektivnem načrtu razvoja turizma v zagorski občini pa naj bi razpravljal zagorski občinski ljudski odbor na eni izmed prihodnjih sej obeh zborov. Tako je končno upati, da se bo tudi turizem v zagorski občini začel načrtno razvijati, kar je pa nujno potrebno spričo dejstva, da ima Zagorje ob Savi vse pogoje za še večji razmah domačega in inozemskega turizma !m da postane tudi turizem v zagorski občini donosna gospodarska veja. (* bo treba skrbeti za kvalitetno podajanje in pisanost progrfr mov. Podoba je, da imamo * društvih mnogo ljudi, M SO’ mi ustvarjajo: pišejo zabAV ne pesmi, komponirajo <* podobno, žal pa ni nikogar, W bi jim svetoval in pomagal pA njihovem snovanju in razvo-ju. Posvetovanje je dalo M vrsto napotkov in priporočil za bodoče snovanje na tem po* dračju. Osnovna bo skrb *• kvaliteto. Kajti le kvalitetni pddajanje zabavnih prireditev bo privabljalo ljudi. TRBOVELJSKI TABORNIKI SO POČASTILI OBČINSKI PRAZNIK O trboveljskih tabornikih zad« nje čase nismo skoraj nič rili*' H S tem pa ne moremo reči, da so spali- Prav nasprotno. Mladi taborniki so se vej čel učili taborniških veščin. Sedaj, ko je tu čas, izletov, bodo taborniki preizkusih svoje znanje v naravi. Kdor je hodil prejšnji toreSf okrog sedeža občine. Je Lahtoe na travniku pod Škratom videl lepo urejen tabor. Tega so P®* stavili taborniki odreda »Cmer ga diamanta« v počastitev l. junija. praznika trboveljske občine. Pripravili so tudi taborni ogenl s kulturnim sporedom-Nastopil! so sami mladi taborniki in tabornice. Vsi navzoči so bili s prikazanim programom zelo zadovoljni. M- P. > J Industrija v litijski občini ima lepe perspektive (OBISK DRŽAVNEGA SEKRETARJA INŽ. KOTNIKA) V litijski občini že dalj časa tečejo priprave za bodoči raz- v°t gospodarstva. Dosedanji Predilnica Litija namerava je apna je poročal, da je tudi zadovoljstvo, da Je občinski žeti in Zajasovnik — Cemšeni- u,*Pfh v Prp12^0«11)1 industrij- obnoviti v naslednjih letih za- to podjetje v rekonstrukciji, ljudski odbor organiziral take ška planina. V samem Za- sicln gospodarskih organizacij gtarel strojni park in ga do- Da bi se povečala eksploataci- razprave, ki bodo lahko koso pokazali dokaj lepe rezul- polniti z novim, razen tega pa ja surovine, se je podjetje lo- ristno vplivale na izdelavo tate, o čemer srno že pisali v uvesti novo proizvodnjo tuf- tilo mehanizacije dela v kam- perspektivnega gospodarskega gorju bo še letos urejena ce. sta Toplice — Loke, urejena pa bo tudi cesta Klavnica Zagorje — Slačnik. spodarskin organizacij usmer* jena v to, da krepijo svoj* sklade in s tem omogoč‘jo iz* vajanje svojih programov. Kresniška industrija apna bo pa morala prilagoditi svoj pro* gram možnostim, ki bodo da* našem listu. Industrijska pod- ting preprog, ki bo povečala nolomu. Podjetje ima v načr- načrta. Izjavil je, da je smer ne Y prihodnjih letih, zato bo KAJ BO TREBA ŠE STORITI jetja v naši občini so vsa v družbeni bruto produkt za 2 tu izdelave štirih novih peči in razvoja industrijskih podjetij rekonstrukciji, ker je doseda- milijardi. Tako se bo povečal hidrirnico. Investicije za ta v okviru naše splošne gospo- nji strojni park zastarel. Z bruto produkt od sedanjih 2 V Zagorju bo treba urediti naj lepše kotičke v parke in sprehajališča, tako po Vinski cesti, Levstikovi ulici in Grajski ulici na Ruardi, prav tako milijard 778 milijonov na 4 milijarde 778 dinarjev. v svojem programu zgraditi nove dopolnilne objekte za iz- IZB9R JEDIL V GOSTIŠČIH JE ŠE VEDNO PRESKROMEN obnovo strojnega parka se pa odpirajo nove, večje možnosti za dvig količinske proizvodnje in večje produktivnosti dela. Perspektivni razvoj teh gospodarskih organizacij zahteva ....... __ „„„ ravno v tej smeri vlaganje delavo finalnih izdelkov. Os- iz sSa In P<5Xp vf^ w,Hnn vs*h naporov, ki bodo rodili "ovna proizvodnja tega pod-“521"bogate sadove. Jetja bo vsekakor v stavbenem potr&DdR j6 trudi u.rcdit©v iz~ oohištvu ■— oodietie 1^ fp ca. letniške točke Gamberg, ure- Vs« te razprave so pa dobile “kriuč»nSVbi n™% ditev gostišča in športnih bolj konkretne injasne oblike ^b^tegTpmgm igrišč ter dostopov preko Vin “ gospodarstvenikov Pro8«m^o pod in Vinskega vrha ter iz Lok litijske občine, katerega so se i;::J povecaio oa seaanjega Načrte in program za1 uredil udeležili tudi predstavniki ob- 381 ™ll‘jon07„ brY,V? Produkta tev Gamberga je treba pri- finskih političnih organizacij. na_750 ^ 800 mlljjonov din. pravde letošnje leto3 Pn Na posvetu je sodeloval tudi ^rJvil/Tnl Razširiti bo treba planinsko državni sekretar za industrijo ^ obrtne« LZv ven postojanko na Zasavski gori LRS tov. inž. Kotnik In ljud- P01 trtnega podjetja v veli- program bi znašale 750 mili- darske politike, pri tem je pa jonov din, bruto produkt bi se poudaril, da bodo moiale go- pa povečal po Izvršenih inve-Industrija L,.,,, trn. ” Tov. inž. Kotnik je izrazil spodarske organizacije izvršiti te programe večji del s svojimi lastnimi sredstvi, zato bo morala bit) tudi politika go- Radeške novice NOVA CESTA. — V Rade- pomerile ekipe v plavanju, ke-čah že dalj časa urejajo novo gljanju, streljanju, namiznem cestišče, ki bo potekalo od mo- tenisu in šahu. kaditi nov dom ali letne sli ^i.n£ Humberi *J2**222 Pred pričetkom letošnje turistične sezone sta posebni komisiji pregledali vse gostinske obrate na območju naročniki zasavrkega TEDNIKA IMAJO PRI M Al.IH OGLASIH OSMRTNICAH IN ZAHVA LAB M-OD8TOTN1 POPUST ter agraum nov aom au leme °‘vl » ,, v, __j hišice na Cemšeniški planini. Gačnik. nio Zveza borcev pa naj bi zgra- V uvodu je predsednik ob- SSJŽJJ” ^fakini s fiSAtsvs: ■» p* t «k* k°- s.-sjJsatsBst naslednje razdobje 1961-85. V ©Premo v tej tovarni, razpravi so direktorji gospo- p°dJetJ® ustvarja ^etbruto darskih organizacij navedli re- ?roJzv<^v v1,Lrtdno8t‘1 l"111' je pri dograditvi lovske koče, zultate, dosežene v prvem če- J" .Po.izv*: saj bodo v tej koči na razpo- triletju, ki so zelo ugodni in den* obnovi podjetja in izrabi go tudi prenočišča. Lovski dru- dajejo zagotovilo, da bodo na- yse.h j rauj>h rezerv, bo pod- žini v Podkumu bo pa treba loge, ki Jih postavlja pred in- JeUe ”®.segl° 2 milijardi bruto pomagati pri nakupu oprave dustrijo družbeni plan občine, proizvoda, za tujske sobe. izvedene. Direktor Kresnlške lndustrl- stu do nove železničarske stanovanjske zgradbe. Nova cesta bo asfaltirana. Vzporedno z njeno gradnjo so v Radečah uredili tudi kanalizacijo, ki je bila nadvse zastarela. BAZEN ODPRT. - V nedeljo so v Radečah odprli za letošnjo kopalno sezono prijetno urejen bazen nad Papirnico. podjetje izvedlo svoj progra® v daljšem razdobju, ali pa bo moralo program spremeniti glede na pogoje razvoja te vrste industrije v Sloveniji. Tov. inž. Kotnik je še poudaril, da je Litija predmestje Ljubljane, ki ima lepe perspektive za razvoj glede na ugodne komunikacijske zveza. Orientacija razvoja bi bil* predvsem v ustanavljanju manjših specializiranih podjetij. Ljudski poslanec tov. Hum-bert Gačnik je z zadovoljstvom ugotovil, da se že do sedaj dosegajo taki rezultati v industrijski proizvodnji občine, da bodo omogočili nadalj- T \ 2e v nedeljo je bilo na kopa- perspektivni razvoj obrav- ča bi pa bila verjetno oskrbovana samo v poletnih mesecih. Pomoč je treba nuditi nadalje lovski družini Zagor- »KRALJ OJDIPUS«. - Osmošolci radeške osemletke so pred kratkim priredili antično delo Sofokleja »Kralj Ojdi-pus*. Delo je zrežiral profesor Pešec. PRED ŠPORTNIMI IGRAMI PAPIRNICARJEV. - Ra-deškl papimičarji se v zadnjem času marljivo pripravljajo na bližnje delavske športne Igre papirničarjev Slovenije, ki bodo v avgustu v Medvodah. — Kot je znano se bodo lišču lepo število kopalcev lz Radeč pa tudi drugih krajev. 10 EKONOMSKIH ENOT. -V radeški -Peti« bodo že v navan na tem sestanku. Po posvetu sta si državni sekretar tov. Inž. Kotnik io ljudski poslanec tov. Humbert tem mesecu pričeli obračuna- Gačnik še ogledala tovarno vati stroške v okviru ekonom- usnja in krzna v Smartne®. skih enot, ki jih bo v tej to- kjer sta se zanimala za razo* varni kar deset. probleme v tem podjetju. Na kratko po domovini ^ioniinn:ii:aii iTMfflniiiiraira.1!"®!™1! PO SVETU mm ■1IIM Po Južni Koreji in Turčiji Je zdaj na vrsti Japonska? To vprašanje si sklenili takoj po podpisu mirovne sotnostl socialistov v dvorani, ratifi- pogodbe med Japonsko in zahodnimi najbrže ob zadnjih dogodkih na Ja- zavezniki (Sovjetska zveza pogodbe ie ponskem zastavlja marsikdo, saj pretresajo deželo velikanske demonstracije proti Kišijevi vladi in milijonske stavke, ki imajo namen, povzročiti padec sedanje demokratsko-llbe-ralne vlade. Kaj je vzrok za tako veliko vznemirjenost v Japonski javnosti? Prvi, neposredni odgovor na to se glasi: obisk predsednika Eisenhower- ni podpisala; torej podpis enostranske mirovne pogodbe med DR Nemčijo In vzhodnim blokom ne bi bil tako izjemna stvar). Kot prva, določa tudi druga pogodba, da so v njene klavzule zajeta samo tista oporišča, ki so pod japonsko suverenostjo; nekaj strateško važnih japonskih otokov ima ameriška vojska okupiranih in tl ne pridejo v pristojnost določil clrala vojaški pakt z Ameriko. Ker je poskus socialistov, preprečiti ratifikacijo pakta propadel (pakt postane avtomatično veljaven 19. junija, če bo takrat še na oblasti sedanja vlada in če parlament ne bo razpuščen), so prenesli boj na ulico. Sto tisoči študentov in delavcev, včlanjenih v sindikate SOHIO (šest pakta v parlamentu samo zaradi neuspeha pariškega sestanka, ne bi preživela množičnih demonstracij, če se ne bi naslanjala na avtoriteto in ugled ameriškega predsednika, ki bo v kratkem njegov gost. Pravzaprav uradno že ne več njegov, kajti vlada, da bi zadržala demonstrante, in zagotovila varnost ameriškemu predsedniku, Je sporočila, da Je Eisenho- milijonov članov) že šest tednov de- wer osebni gost japonskega cesarja. ja, ki pride na Japonsko 19. junija, novega ameriško-japonskega obramb-Treba je takoj poudariti, da organi- nega pakta. monstrira po japonskih mestih in zahteva odstop Kišijeve vlade, kar bi pomenilo, da pakt ni postal po ratifikaciji v parlamentu avtomatično zatorji demonstracij in stavk nimajo nič proti obisku kot takemu, niti proti Eisenhowerjn kot osebnosti in državniku; hočejo le, da do obiska ne bi prišlo sedaj, v tem mednarodnem položaju, ko bi pomenil obisk razen stote obletnice uvedbe rednih stikov med Japonsko in ZDA tudi svečano potrditev ameriško - japonskega obrambnega pakta. Devetnajstega januarja letos je bil v Tokiu podpisan pakt o medsebojni pomoči med Japonsko in ZDA. Pakt določa, da obdrže Američani še za nadaljnjih deset let vojaška oporišča na Japonskem in da bi pomenil napad na ta oporišča hkrati tudi napad na ZDA. Oporišča so najboljša in najugodnejša na Daljnem vzhodu: globoko morje, da lahko pristajajo najtežje ladje, lokalna kvalificirana delovna sila, ki Je vrhu vsega Še poceni, Nuhl doki za največje vojne ladje, ki so edini na Daljnem vzhodu; če bi Američani ne imeli oporišč na Japonskem, bi morali pošiljati svoje vojne ladje v popravilo na več tisoč kilometrov oddaljene Havaje. Značilno za ta vojaški pakt je, da sta proti njemu nacionalistična desnica In levica; pakt je namreč z majhnimi izboljšavami kopija tistega jiponsko-amerlškega pakta, ki so ga Po tieh tednih ki Ima na Japonskem v najširših množicah še vedno položaj polboga, posrednika med bogovi, in med ljudstvom... Kakor se sliši nenavadno za močno industrializirano državo dvajsetega stoletja, je vendarle res! Po aferi z ameriškim vohunskim letalom U-2 se je na Japonskem podvojil odpor proti amerlško-japon- veljaven. Se hujše demonstracije napovedujejo za Etsenhowerjev prihod; napovedali so, da bodo demonstranti skemu paktu, kajti stacioniranje polegli po letališču, tako, da letalo ameriških U-2 na japonskih oporiščih predstavlja po Izjavi maršala Maiinovskega, da bodo Sovjeti bombardirali sleherno letališče, s kate- sploh ne bo moglo pristati. Ko je pred nekaj dnevi prispel v Tokio glasnik Bele hiše Harety s še nekaterimi funkcionarji ameriškega zu- KI Airiemill ameriški avl Ioni nanJe*a ministrstva, da bi pripravili rega b se dvignili ameriški avijont obJgk predsednlka ZDA gQ Jih de. za prelete nad Sovjetsko zvezo, za Japonsko neposredno nevarnost. Devetnajstega maja je prišel zakon o japonsko-ameriški pogodbi pred japonski parlament. Se pred razpravo so bile v Tokiu silovite demonstracije proti paktu. Socialistični poslanci, lcl jih je 165, so na dan razprave blokirali urad predsednika vlade Klšija v parlamentu, da bi ta- monstranti napadli sredi tokijskih ulic, jim razbili avto in jih je morala policija reševati s helikopterji . . ■ »Ameriški diplomati so se smehljali razjarjeni množici, ki je demollrala njihov avtomobil... nikogar od njih niso demonstranti fizično napadli.. .* Tako pravi neko poročilo o dogodku na tokijskih ulicah. Skratka, japonska javnost, oziroma del te javnosti je trdno odločen, da V Washingtonu Je bilo že govora o tem, da bi morda kazalo preložiti obisk. Toda zunanje ministrstvo Je sporočilo, da ostane program tak, kakršen je; spremenili so ga samo v majhni podrobnosti: odpovedana je golf partija med Eisenhowcrjem (ki Je strasten igralec golfa) In med Ki-šljem. Ni še prav znano, zakaj ta sprememba: ali zaradi varnostnih razlogov, ali pa zaradi opazke Hru-ščeva, da je Eisenhower najprej Igralec golfa, potem šele predsednik ZDA... ko preprečili razpravo o paktu. Toda stori vse, da prepreči Elsenhowerjev ministrski predsednik je poklical policijo (policija po ustavi ne sme v parlament), ki je pometala socialistične poslance lz zgradbe parlamenta, nakar je vladna večina, brez pri- prlhod, ki bo pomenil tudi veljavnost Japonsko-amerlškega pakta, kajti poznavalci razmer v japonski prestolnici pravijo, da vlada premierja Kiiija, ki je preživela ratifikacijo Skratka, če v zadnjem trenutku ne pride do drugačnih odločitev, bo predsednik ZDA 19. junija pristal na tokijskem letališču. Amerika se očitno noče po pariškem ponižanju Izpostaviti novemu. Washlngton se je odločil, da gre tudi v skrajno merjenje sil. Odločitev Je sicer razumljiva, vprašanje pa je. če Je tudi diplomatska In v skrajnih posledicah koristna. Neprijetna presenečenja za Ameriko namreč (in tokrat verjetno tudi za stabilnost položaja na Daljnem vzhodu, kaltl predsednika bo »varovalo« Sedmo ameriško brodov-Je) niso Izključena. V MAKEDONIJI PRIČAKUJEJO REKORDNO ŽETEV Iz Makedonije poročajo, da bo letošnja žetev Ječmena v Povardarju, ki Je že v polnem razmahu, odlični ln ponekod celo rekordna. Kmalu bodp pričeli tudi z žetvijo pšenice, ki prav tako lepo kaže. Sodijo, da bo leto« povprečen hektarski donoa od 4-10 tisoč kilogramov, kar Je bil doslej rekorden donos v Povardarju. 2 2 MEDNARODNA RAZSTAVA MOTORJEV IN MOTORNIH VOZIL V LJUBLJANI V soboto so » Ljubljani odprli mednarodno raz-motorjev in motornih vozil. Na njej sofltluj® dmačih ln 79 tujih razstavljavcev lz desetih držav. Z Gospodarsko razstavišče v Ljubljani Je bila ta otvor tev pomembna Se posebej, saj Je podjetje slavilo ra odlično pripravljene razstave tudi dograditev nove* paviljona ob Titovi cesti. MORILEC SVOJE ŽENE OBSOJEN PraJSnJI torek Je okrožno aodUče v Splitu Izreklo sodbo nad Žarom Sakoto, ki Je ubil svojo ženo. Ko Je sodišče upoštevalo okoliščine v korist obtoženca, Je smrtno kazen spremenilo v kazen žo-letnega strogega zapora. Uslužbenec Žarko Sakota lz Metkovlča Je svojo ženo ubil tako, da Jo Je 26-krat zabodel z nožem. Za sojenje je vladalo v Splitu veliko zanimanje. 3 4 REKONSTRUKCIJA VEVŠKE PAPIRNICE V papirnici v Vevčah že od 1. Januarja t^ L rajo nov papirni stroj, na katerem bodo Izdelovali ra tiskovni papir. Montaža stroja se bliža koncu. Stroj J? stekel v dneh od 4. do 10. julija, ko bo občina rou obhajala občinski praznik ln ob io-letnlcl delavske* samoupravljanja v tovarni. - Nov papirni stroj Imel zmogljivost dnevno izdelati do 30 ton tiskovne* nanlrla tor tn hn ItansritntA tovarne DOVeČalS ZS P papirja ter se bo kapaciteta tovarne povečala za bllžno 25 odstotkov. SIN UBIL OČETA Anton Keretič lz Blljega Drda, večje vaal blizu Osijeka, se je kaj hUpo odločil, da zapusti mesto svojega gnusnega zločina. Toda pot so mu prestregli varnostni organi. Spustil se Je v beg, toda roka pravice ga Je pravočasno prijela. V soboto, 4. aprila t. I. okrog 20. ure Je storil gnusno hudodelstvo: s sekiro Je ubil očeta ln pobegnil. Na osiješki postaji Je bil hudodelec prijet, ko Je hotel uiti. Keretič Je priznal hudodelstvo in mu bodo v kratkem sodili v Osijeku. 5 6 GASILSKI FESTIVAL V ŠMARTNEM V soboto ln nedeljo Je bil v Šmartnem pri Lit$ V sliskl festival v počastitev 15-letnlce osvobodltvo » .. Šmartnem. V „a letnice gasilskega potrebno mnogo pomržneg* osebja, od odnašalca, ki nosi zgotovljene izdelke iz delavnic v hladilne peči, pregledovalcev, zavijalcev, pa do skladiščnih delavcev, ki izdelke vskladiščijo ali nalagajo na železniške vagone. Ker se, večina vseh izdelkov še dodeluje je treba veliko število brusilcev, slikarjev in še cela vrsta drugih delavcev, ki dajo izdelkom dokončno obliko. Zaradi takega načina izdelave, ki je še vedno nujna pri izdelavi steklenih artiklov, so potrebni zraven kvalificiranih delavcev številni polkvalificirani in nekvalificirani, zlasti mladina, ki se še ni opredelila za stalen poklic. Anton Sihur V H21A9TNIAKI STEKLARNI Izpopolnjevanje delitve osebnega dohodka Delitev osebnega dohodka po delu je postalo tako aktualno vprašanje, da se danes že razpravlja o tem pri najvišjih organih ljudske oblasti. Tako je na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine LRS bilo to vprašanje obravnavano kot glavna točka dnevnega reda. Glede na to, da so nekatera podjetja v tem pogledu že dosegla lep napredek, kar je dokaz, da delitev dohodka po delovnem učinku zelo ugodno vpliva ne samo na porast proizvodnje In hkrati tudi na osebni dohodek vsakega posameznika, se to vprašanje sedaj postavlja kot nujno, da se reši in sprovede v vseh vejah našega gospodarstva. 2e lansko leto se je začela ta pobuda izvajati vzporedno z izdelavo novih tarifnih pravilnikov. Nekatere gospodarske organizacije so imele pri tem večji uspeh, druge pa manjši, to pa zaradi tega, ker so pogoji za to v posameznih podjetjih zelo različni. Analiza uspehov Je pa pokazala vidne rezultate, zato Je treba to delo Se naprej izpopolnjevati in razširiti tudi na poslednje najmanjše podjetje. Razumljivo je, da bo treba vzporedno s tem delom odpravljati vse hibe, ki so bile storjene v preteklosti. Ena izmed teh so plače v razponu, ki dajejo možnost različnim nepoštenostim in nepravilnostim, ki se marsikje izvajajo na račun tega, zato naj se ta način plačevanja odpravi. Do sedaj je praktično dokazano, da je najučinkovitejši ta, da se postavijo ceniki dela, to je določena cena za določeno izvršeno delo. Ta način je preprost in najbolj stimulativen ter vsakemu preprostemu delavcu razumljiv. Tudi razne šole, tečaji in drugi izpiti ne morejo in ne smejo vplivati na večji zaslužek, če tisti ne doseže delovnega učinka na svojem delovišču. Izobraževanje samo ima namen, napraviti delavca sposobnejšega pri delu, to je, da bo z manjšim fizičnim naporom dosegel večji uspeh v proizvodnji in s tem tudi večji osebni dohodek. Ker so izkušnje do sedaj pokazale slabe strani prt izplačevanju plač nad plačami, tako imenovani dobiček, je treba začeti z rednim mesečnim obračunavanjem, to j«, Izplačevati osebni dohodek sproti, kolikor so delavci dejansko ustvarili. (ptvo ja.sedatije NOV UPRAVNI 0DR0R TER VOLITEV PREDSEDNIKA SVETA S DS, kateremu Je mandatna doba. je na zasedanju delavske-z naslednjem bese- l , Staremu delavskemu sve-t te potekla mandatna doba 'danes amo se sedli na pr-seatanku članov novoaz-ega delavskega sveta. . oi, ki so nas izvolil L, so r®1 « tem dali zaupanje. S j® niandatom so prevzeli ve-odgovornost, katere se pa (?. smemo ustrašiti. Aktivno v organih delavskega Javljanja je čast vsakega J^sdaljevai je, da je pred 10 a v isti »dvorani zasedal prvi j^vski svet podjetja. - Z Id smo jih »loeegli v Ovijanju, smo kot člani de-w-»ega razreda p»Jkazali, da J*® sposobni upravljati svoje Pjistje. Pred novim DS bodoče zelo velike In Sporne naloge, saj smo v j^dnstrukciji tovarne in na- j,- v zvezi s tem je še mno-d, Id jih bo moral delavski ? obravnavati in reševati. nadalje prvo sejo delav-sveta njegov naj« tov. Franc Roškar. teh začetnih besedah )e nadalje prvo sejo dela v-l^a sveta njegov najstairejši j® tov. Franc Roškar, j^dsednik volilne komisije L^to podal poročilo o izvrši« volitvah v delavski C- Poročal je, da so potekle V, ve 11. p. m. ^vohšča so brezhibno, svoje naloge (j^lilna udeležba je bila na Jj^meznih voliščih nesled- Je od 352 volilo 325 članov v^v. odsotnih 26; neupra-2); na »irugem volišču ij* 307 volivcev volilo 283 Vu^avič. odsotnih 24, neupra-t ?n° —); na volišču št. IV 253 (Ij®^ 266 volivcev volilo j, n<>v (upravičeno odsotnih |it. ^upravičeno 1); na volišču ^v je od 264 volivcev volilo !5 elanov (upravič. odsotnih ■neupravičeno —). t^Upno je volilo 1105 voliv-(L °d 1190 volilnih upravi-1} Upravičeno je izostalo It Y®livcev, neupravičeno tri-lt rffVeljavnih volilnih listov bar* ° 6. Volilna udeležba je Potemtakem 92,94 odstot-t 9:rftz upravičeno odsotnih tj, 9>'74 odstotna z upraviče-^šotnimi. Iz tega je raz-da j« nov »Jelavski svet £*mo izvoljen. Vv,, novega predsednika de-tvj^ga sveta je predlagal Hj^^nik sindikalne podražil, ^tktor Blaško tovariša X*,* SMODlCA, ki je bil >V., no izvoljen. Njegov na-je tov. Jože Gerhard. Usposabljanje ^ v UPRAVLJANJU le poglavitna naloga delavskega sveta — je Predsednik UO, ko Poročilo o dosedanjem W in UO podjetja. Na-'e podčrtal da je dosti J^avV’ ki »o bili že večkrat v sKem svetu. Ti imajo iz-VJe v delu, zato jih pozi-SiT.fc dejal —da še naprej kot do sedaj, mlajše pa S jatT1, da se zanimajo za Vk,,,1*'1' pomagajo no svoji .Vbosti. mandatni dobi je Šivanji delavski svet 25 ri i ®ej. Udeležba zasedanj Povprečno 79,8 %. X««no odsotnih zaradi dopustov in '• dopustov in službe je , ____jjrnvičenn iz tVk.Pa 4,2«/*. St,"« i je treba, da so se , Ds redno udeleževa-^iji{jJstavniki sindikalne po- ‘•s&r' »e v tovarni redno X £«11 sej delavski JSll ,®aJe je pa vredno. V Pomagali s svoji- Pri gospodarjenju S*0 tako je treba pohvaliti, člani kluba mladih f, — sej delavskega ^raje je pa vredno, da iL^Posleni v kolektivu. na zidanja DS svet je v glavnem £ svoji mandatni dobi najvažnejša vpra- vsakokrat je poslušal poročilo predsednika UO o delu upravnega odbora v času od enega do drugega zasedanja detovskega sveta; obravnaval je plane proizvodnje, prav posebno pa še plan proizvodnje za letošnje leto, ki predvideva 7.500 ton steklenih izdelkov v vrednosti 1 milijarde 675 milijonov 906 tisoč dinarjev. Skupna realizacija z vsemi uslugami je predvidena na 1 milijardo 696 milijonov 105 tisoč dinarjev. Obravnaval je tudi perspek- tivni plan za razdobje od 1160 do 1965; večkrat je DS obravnav ii vprašanje delovne discipih • ter vprašanje pijančevanj j med službo Glede obeh vprašanj bo treba napraviti še konkretnejše sklepe; prav tako je delavski svet obravnaval rekonstrukcijo tovarne ter sklepal o najetju investicijskega posojila za izvršitev II. etape rekonstrukcije, vprašanj« deviznega in dinarskega kredita za uvoz 3. avtomata, vprašanje posojil za Zaključni račun o gospodarjenju v letu 1959 Podjetje je v predpisanem roku izdelalo in predložilo zaključni račun tovarne za leto 1959, ki je bil v dneh od 15. do 19. p. m. komisijsko pregledan in z malimi popravki tudi potrjen. Za leto 1959 je bil predviden proizvodni plan s 6570 tonami steklarskih izdelkov, kolektiv je pa realiziral plan s 6924 tonami, oziroma ga je prekoračil za 5,39°/o. Prodaja je bila predvidena s 6570 tonami izdelkov, na trg je pa prišlo 7005 ton izdelkov ali 6,62®/o več, kot je bilo predvideno. Presežek je bil prodan iz zalog ob koncu leta 1958. Podjetje je vsekakor doseglo prav lepe uspehe tudi v prodaji svojih izdelkov v tujini. Tovarna je izvozila 613,92 ton steklarskih izdelkov v vrednosti 210,226.825 dinarjev po tuzemskih prodajnih cenah, preračunano v dolarje USA pa 200.246. Finančni rezultat v podjetju je bil ob koncu leta 1959 naslednji: Celotni dohodek 1.502,629.374 din poslovni stroški 809,453.953 din Dosežen dohodek 693,175.421 din Prispevek iz dohodka: del za federacijo 207,418.058 din del za LRS in LO 10,990.278 din Skupaj 218,408.336 din Cisti dohodek 474,767.085 din izvozne premije 1,470.962 din Cisti dohodek skupaj 476.238.047 din oisti dohodek se deli: na osebni dohodek po tarifni postavki 413,100.376 din — osebni dohodek nad tarifno postavko 21,740.506 din, premije in nagrade 16,911.837 dinarjev ter dnevnice nad predpisano višino 64.966 din ali skupno 451,817.685 din. Za rezervni sklad podjetja je pa bilo 1.361.778 din. V skupnem rezervnem skladu podjetja je sedaj 461.172 din, skupni sklad osnovnih sredstev ima 4,345.500 dinarjev, sklad skupne uporabe 17,812.900 din, nerazporejenih ostane 439.014 din. Iz prednjih podatkov je razvidno, da je delovni kolektiv hrastniške steklarne navzlic temu, da je tovarna v rekonstrukciji in da je i Jel ravno lansko leto zelo velike težave v proizvodnji, dosegel lepe rezultate, zlasti če upoštevamo, da je bilo treba rušiti in seliti skladišča stekla ter graditi, zraven pa ustvarjati po planu predvideno proizvodnjo. Pomembno je, da je vse to sad tudi poslovanja delavskega sveta Steklarne Hrastnik v njegovi desetletni mandatni dobi. Vidi se namreč sedaj le delen rezultat napredka. Kolektiv ima novo tovarno, ki je še vedno v rekonstrukciji ter še ne daje takšnih rezultatov, kakršnih si želi, jih bo pa v doglednem času prav gotovo dosegel. * rr. POOUD NA NOVO NAAO Novice iz kolektiva - za kolektiv # V mesecu aprilu je delov- 0 Pr Al nedavnim J« obiskal ni kolektiv dosegel svoti proiz- naš delovni kolektiv tov. Ivan 'vodni plan s 135,2 odst. Po po- Matek, član izvršnega »veta samecnlh grupah je plan (Dose- LRS ter tov, Jane* Vipotnik, gel o«, presegel takole: sekretar okrajnega komiteja RDBO grupa: RS grupa: MP grupa: Avtomat: MDK grupa: MDW grupa: MDBO grupa: planirano planirano planirano planirano planirano planirano planirano 482.000 kosov, 31.300 kosov, 465.000 kosov, 1.150.000 kosov, 1.700.000 kosov, 60.000 kosov, 200.000 kosov, izdelano izdelano izdelano izdelano izdelano izdelano izdelano 494.095 kosov 30.947 kosov 454.279 kosov 1,901.725 kosov 2,302.992 kosov 74.063 kosov 272.463 kosov Plan je bil dosežen izredno lepo zaradi tega, ker so bile vse peči v obratu in tudi Se ni bilo koriščenja letnih dopustov, medtem ko bo v poletnih mesecih situacija s produkcijo zaradi letovanja članov kolektiva verjetno nekoliko slabša. 0 Predvideno je. da bo šla nova kadita peč v novem delu tovarne v pogon 13. t. m. Na tei kadni peči so predvideni 3 avtomati. Za sedaj bo deloval samo eden. Glede nakupa drugega avtomata so se pojavile težav« zaradi pomanjkanja deviz, vendar ty> tudi ta avtomat začel obratovati v bližnji bodoč. r.o#tl. — Ker Je na trgu velike potreba po manjših steklarskih izdelkih iz rjavega stekla, bo treba verjetno razmišljati o organizaciji proizvodnje teh izdelkov a pomočjo avtomata. Proizvodnja prve k mesece v 1.1960 V prvih štirih mesecih letošnjega leta Je bila proizvodnja v Steklarni Hrastnik zadovoljiva. Proizvodnja za to razdobje je bila planirana na 2500 ton steklarskih izdelkov, realizirana je pa bila s preko 2900 tonami. Zaradi vremenskih prilik ln manjšega števila dopustnikov je produkcija v prvih štirih in zadnjih štirih mesecih leta najboljša. Delovne prilike v prvih Štirih mesecih so bile ugodne. V tem času t;l bilo v tovarni nobenih večjih okvar ln tudi ne rednih popravil peči. Vse proizvodne naprave so bile popolnoma izkoriščene. V tem času so bile tudi zdravstvene prilike normalne, prav tako ni bilo kakšnih epidemij, ki bi v večjem obsegu onesposobljale delavce za delo. Način plačevanja v glavnem obratu tovarne, kjer Je skoro vse delo normirano, je vplival, da je bila storilnost maksimalna. V zadnjih letih storilnost v steklarni ni dosti porastla v primerjavi s storilnostjo v prejšnjih letih, ker je imela uvedba sistema nagrajevanja po normah že prejšnja leta za posledico močen dvig storilnosti. Proizvodnja steklarne se deli na izdelovanje: 1. pihanih izdelkov, 2. stiskanih Izdelkov z ročnimi stiskalnicami, 3. pihanih izdelkov na polavtomatskih strojih ln 4. pihanih izdelkov na avtomatskih strojih Proizvodnja pihanih izdelkov Je bila planirana na 385 ton, izdelali smo jih pa 498 ton V te; skupini niso vplivale na večjo proizvodnjo nobene teh nične naprave. Povečalo se je število delovnih mest. Glavna skrb v tej delovni skupini je bila povečati vrednost Izdelkov z dodelavo v brusilntci in sli-karnlci. Dosegli smo določene uspehe, ki pa še niso povsem zadovoljivi. V brušenju in slikanju nas ostale steklarne v Jugoslaviji še prehitevajo. Stiskanih steklenih izdelkov smo napravili 626 ton. planirali smo Jih pa 560 ton. Uspešno uvajamo Izdelavo stiskanih artiklov iz svinčenega kristalnega stekla. V državah z visokim standardom so tovrstni izdelki Izrinili večino stiskanih izdelkov iz navadnega stekla Kupci v večjih mestih in industrijskih središčih kupujejo radi te vrste Izdelkov. To proizvodnjo bomo v prihodnje še bolj pospešili. Na polavtomatskih strojih smo planirali proizvodnjo 1375 ton, izdelali smo 1653 ton. Za večino teh izdelkov, majhne stekleničke in kozarce za vlaganje, ne dosežemo ugodnih cen In preusmerjamo proizvodnjo teh izdelkov na avtomatske stroje, izdelavo večjih embalažnih kosov pa opuščamo. V prvih štirih mesecih letošnjega leta smo Izdelovali male stekleničice na enem avtomatskem stroju. Tu nismo dosegli predvidene proizvodnje 200 ton. Izdelali smo samo 181 teh stekleničic. V tej vrst: izdelovanja smo Imeli tehnične ovire in so se delavci šele uve iall v to proizvodnjo. Kvaliteta Izdelkov se Je poslabšala zaradi slabe kakovost: oeska. Uprava rudnikov peska v Pulju se ne zaveda, kolikšno škodo povzroča s svojim brezbrižnim načinom dela celotni jugoslovanski steklarski industriji. Zaradi ugodne proizvodnje bo gotovo tudi finančni uspeh Steklarne Hrastnik za prve štiri mesece letošnjega leta zadovoljiv. ANTON MAHKOVEC ZKS Ljubljana. — Gostje so se zanimali Za proizvodnjo v naši tovarni tar z* njene probleme. Zanimali *o *e tudi za sistem nagrajevani* ter za investicijska gradnje v bodočih letih. 0 Kadlrovski oddelek tovarno je brlprdvil /tečaj za dosego polkvaliflkacije za delavce v brusilnici, pri desiniranih izdelkih kakor tudi za delavke v sli-karnlei. Tefal bo obiskovalo 23 delavcev In delavk. 0 V posamezne odbore strokovnega Združenja steklarska industrije «o bili Izvoljeni iz na5e«a delovnega kolektiva naslednji: V odbor za napredek proizvodnje: inž. Maks Mrcina; v odbor za Investicijo ln perspektivni razvoj: In*. Edo Birsa; v odbor za strokovno šolstvo: Stanko Cvelbar: v odbor za finančna vprašanja: Heda Korbar; v odbor Za tržišče ln cene1 Anton Mahkovec; v odbor za napredek, organizacijo dela In ekonom, probleme Franc Ser gan; v odbor za kompleksno nagrajevanje In produkt, dela Anton S'hur; v odbor za analitično oceno In tarif, vprašanja' to»« Žlindra. 0 V nov! delavski svet našega nodjetja je bilo izvoljeno na -»dnilh volitvah 55 Članov ko 'Aktiv*. Zete »»7ve.*>«*" mogoče misliti zaradi P,r:P_t. na praznovanje 100-letnice klarne Hrastnik, verjetno bl bilo mogoče tak obisk prIre prihodnje leto. - XV- "' NOV AVTOMAT V HRASTNISKI STEKLARNI IZDELKI ZA ŠIROKO POTROŠNJO STEKLARNE HRASTNIK Ekskurzija mladine v naši tovarni Steklarno Hrastnik obiskujejo preko celega leta razne skup ne m adine. Zlasti šole iz različnih krajev rade obiskujejo našo tovarno, ker je delo v njej ze’o zanimivo, zlasti za tiste, ki tega dela niso še nikoli videle. Ti obiski so posebno pogosti eedaj, ko je prišel čas izletov. Skoraj vsak dan pridejo skupine, včasih tudi po več, tako da je kar težko organizirati spremstvo, ki naj Jih vodi in tolmači potek dela. Dne 23. p. m. Je obiskala našo steklarno mladina VIII. razreda osnovne šole -Prežihov Voranc* iz Ljubljane. Po ogledu tovarne, ki je trajal približno eno uro, so imeli mladi gosti malo počitka. Ob 14. urj so pa želeli razgovor s člani kluba mladih proizva- jalcev v tovarni in še s kakšnim drugim Človekom, ki bi kaj povedal o delavskem samoupravljanju in še kaj. To smo jim ugodili in tako so imeli izletniki možnost zvedeti, kar so želeli. Postavljal) so vprašanja, kaj je klub mladih proizvajalcev, kaj dela in kakšen namen ima ta organizacija ln kaj Je že do sedaj napravila. Tov. Prane Tramte KAR OBSTALI SO, KO JIH JE -PRITISNIL- NAS FOTOREPORTER jim je na široko povedal, kako pri nas poteka delo mladine ln tudi kluba mladih proizvajalcev. Na vprašanje, kako Se pri nas mladi delavci izobražujejo, da postanejo steklarji ali kaj drugega, jim je odgovoril mlad delavec. Povedal Jim Je, kako se Je izšolal v strokovni šoli za steklarje v Rogaški Slatini, kaj vse je delal, preden je znal delati to, kar zna danes, in kako se učijo tudi tisti, ki ne hodijo v Industrijsko steklarsko šolo, ampak se pri samem delu usposabljajo za kvalificirane delavce. 2elelj so nadalje vedeti, kaj dela naša mladina po službi, to Je v prostem času, kako sodeluje pri športu, pri kulturnem in prosvetnem delu itd. Vprašali so, kako je pri nas z dobičkom, kdo ga deli, čemu ga uporabljamo in ali pomagamo z denarjem društvom in ostalim organizacijam. Zanimali so se, kaj vse pri nas izdelujemo, kam prodamo in če lahko izdelamo toliko, kot trg potrebuje. Zelo so se čudili, ko so zvedeli, da se pri nas dela noč In dan, brez prestanka. Posebno so se zanimali za izdelavo slikanega stekla, kakšne barve se zato uporabljajo, če Je to zelo komplicirano delo in če se Je tega dela tetko naučiti. Prinesli so še več različnih vprašanj, na katere smo jim odgovarjali, kolikor smo megli, tako da so lahko odnesli čim jasnejšo sliko o delu v steklarni, Anton Sihur PROBLEM „C" BANJE C banja v naši steklarni je začela obratovati v lanskem novembru, da bi z njo izdelovali eksportno steklo. V prvih štirih mesecih delovanja peči smo dosegli odlične proizvodne rezultate. Steklena raztopina je bila brez. kakršnih koli večjih napak (primesi kamenčkov, štire, vinde), pa tudi zelenkastega odtenka na izdelkih ni bilo opaziti. Po štirimesečnem obratovanju se je pa situacija popolnoma spremenila. Naenkrat so se pojavili kamenčki, štire, vinde in precej močno zelenkasto obarvane raztopine. Nastalo je vprašanje, kaj je temu vzrok. Pa ooglejmol 1. Glavni vzrok teh napak je iskati v uporabi slabega kremenčevega peska iz puljske peskame. Od tam smo dobivali pesek, ki je vseboval okoli 0,06 Voželezovega oksida in okrog 12 °/o zrn velikosti enega milimetra. Po predpisih bi pa moral pesek vsebovati le največ 0,03 % železovega oksida, zrn velikosti 1 mm pa sploh nič. Posledica velike količine železovega oksida v pesku je bila močno obarvanje raztopine, ki ga nismo mogli preprečiti ne na fizikalen ne na kemičen način. Skoda, ki so jo napravila groba zrna, je pa v tem, da se ta pod normalnimi talilnimi pogoji nepopolno raztopi. V stekleni raztopini se ta s trkom gibljejo, delno raztapljajo, za seboj pa puščajo nit stekla, ki Je po svoji sestavi mnogo trše od ostale homogene raztopine. Torej so prevelika zrna vzrok nastanka omenjenih napak. Brž ko smo to hibo opazili, smo takoj pismeno in osebno v Pulju reklamirali, kjer so se pa opravičevali s slabim delovanjem njihove pralnice. Ta je bila štirinajst dni v »-opravilu ln zaradi tega steklarnam niso pošiljali kremenčevega peska, pomanjkanje so pa kasneje nadomestili s peskom slabe kako, >.>ti. Primes grobih zrn je izvirala od raztrganih sit, ki Jih je treba uvažati, uvoz dt J« pa precej dolgotrajna procedura. S kremencem take vrste smo obratovali oz delali skoraj dva meseca, na kar sm° po' -no reklamirali pri upravi puljske pe* skarne. Od tedaj dalje smo dobivali pesek ki je po vsebini železovega oksida ustreza' In tud; m več imel predebelih zrn, pač pa precej prefinih zrn velikosti pod 0,1 mm. S tem se je pa pojavila nova slabost, kajti zel fin pesek se rad zgosti v večje kepe-ki jih ni lahko razbiti med mešanjem pr' pripravljanju zmesi. Tako prihaja v peč nehomogena zmes, ki da še manj homege-no gmpto ter ne ustreza svojemu namenu To vprašanje še do danes ni zadovoljiv0 rešeno. 2. C banja ima kapaciteto ža raztopitev 5 ton steklene gmote na dan, računano s 30% dodatkom mletih črepinj. Pri nas Pa topimo gmoto brez primesi črepinj, česar predrost je v tem, da imajo izdelki lep lesk Slabost tega postopka je pa spet v tem, da zmes b dodatka črepinj močno korodira material peči. Ta pojav v prvih mesecih ni viden, ko pa se opazi, gre proces razkrajanja Samota še bolj naglo "naprej. S tem se vnašajo v stekleno gmoto drobci Samota. Torej tudi razkroj peči povzroča napake '• steklen' raztopini. To skušamo ublažiti z 20-odstotnim dodajanjem lepih črepinj. 3. Dobro steklo dobimo le tedaj, če J« zmes pravilno pripravljena in če je v pečeh konstantna talilna temperatura. Tega pa za sedaj še nismo mogli doseči, kajti vlek in nihanje plamena sta odvisna od vremenskih pri ik. Vendar je to nevšečnost mogoče odpravit: z avtomatičnimi regulimimi napravami, s katerimi bomo opremili D banjo -ko bomo videli rezultat, pa še ostale peči- Omenjene napake so vzrok slabe kakovosti stekla, vendar si mnogo prizadevamo, da bi j.h odpravili ali vsaj ublažili. Tovarištvo za vzgled — Dolgo smo delali skupaj. Med delom so se dogodile razne ljube ln neljube stvari, ki so včasih delale tudi hudo kri, včasih pa tudi vzgojno vplivale na nas — tako so povedale naše delavke — pregledoval-ke, ko Je tovariš Alojz Učakar zapuščal svoje delovno mesto In odšel v zaslužen pokoj. Tovariša Učakarja so pa nate pregledovalke še posebno presenetile s tem, da so mu ob njegovi poslovitvi iz tovarne za njegovo delo ln za trud izročile v spomin krasno darilo — zapestno uro. Denar za to darilo so delavke same zbrale v svojem oddelku ter s tem pokazale tovarištvo in spoštovanje svojemu preddelavcu, ki Jih je vodil pri delu po osvoboditvi vrsto let. Da bi tovarišu, ki je odhajal v pokoj, napravile lepo presenečenje, ni bila Ideja posameznih delavk, ampak celotne skupine. Z njim so delile lepe urice, a tudi drugačne, kakor pač nanese delo in življenje Pregledovalke v tovarni so same rekle ob tej priliki: — Tovariš Učakar je bil zelo siten, vendar smo ga upoštevale in Imele rade. Pri delu se pač pripeti to in ono. To lepo darilo je bilo za Imenovanega prav gotovo prijetno iznenadenje in priznanje od ljudi, s katerimi je skupno delal dolga leta. Ta primer naj bi bil zgled ostalim, kako je treba gojiti tovarištvo v kolektivu. Treba ga Je nadaljevati in še razvijati. Vsakemu je v ponos in veliko zadoščenje, če se gB njegovi sotovariši prav v trenutku, ko se za vedno poslavlja od njih ln od svojega delovnega mesta, spominjajo s tako lepim darilom, saj mu tak trenutek ostane v trajnem ln prijetnem spominu. Tovariš Alojz Učakar Je delaj v naši tovarni 35 ali morda še več let. Vsi ga poznamo kot pridnega delavca. Delal je pri vseh delih v tovarni, vzgajal mlad kader ter bil vedno no razpolago, če Je šlo za napredek In razcvet podjetja Pisce teh vrstic se tovariša Učakar ja spominja, ko je v tovarni začel delati še kot otrok. Vidci ga je delati pri Wolfovem s*1 ju in pozneje, kako je v Pr' letih po vojni vse dajal sebe, da bi kolektiv naPreC val in uspeval. Vendar je imel tovariš LA nesrečo, da se je pri svoj delu poškodoval, in to takoj Pr leta po osvoboditvi. P°8 ,, delovni invalid. Pozneje • ga videli kot pregledovale brusilnici. kjer je svoje . vestno in zanesljivo opi'a'’ Zaradi tega ga je vodstvo J stavilo na odgovorno mest® vodjo skupine v vezalniri-to delo se je tovariš Lojze polnoma vživel. Kljub da mu je roka delala tc( L ker ni mogel tako naglo P kot je želel, je svoje delo no opravljal. Vsi smo 6® v znali in ket vzornega dri cenili. Ko odhaja od nas, } limo še mnogo srečnih dovoljnih let — ko Pa. letošnjo Jc-rn praznovali naši s>'edi. letnico obstoja naše želimo, da ga v novno pozdravimo sr veselega. tova' srcdL i% 1 IZ DELOVANJA SINDIKALNE PODRUŽNICE STEKLARNE HRASTNIK Problemi v zvezi z letovanjem članov Kot prejšnja leta, tako so tudi letos pri sindikalni po-arufcnlci h rast niške Steklurne v teku priprav^ za e.mboljšo organizacijo letnega oddiha naših elanov v obeh počitniških domovih Sindikalne'' po-družndee, to je v Crlkveniei in v Bohinju. V»a te priprave v glavnem opravlja v ta namen izvoljena komisija pri izvršnem odboru sindikalne podružnice in jo predstavljajo naslednji tovariši: Viljem Vra. Cun, Karel Piatinovšek in Marija Gračner. Čeprav videz kaže, da ima komisija tahko delo, namreč da bo z lahkoto reševala vsa vprašanja v zvez; z letovanjem članov in članic, kateri problemi obstoje že iz prejšnjih let, temu ni tako. Sedimo za pravilno in potrebno, da članatvo s temi problemi pobllže seznanimo, ker bo le na ta način mogoče uspeti, da naletimo pri članstvu na razumevanje za porajajoče se težave glede letovanja in da bo le-to samo pomagalo odstran‘ti te težkoče ter da odpade kritika in nezadovoljstvo, ki se porajata kot posledica nepoznavanja dejanskega položaja. Interes za koriščenje oddiha v obeh naših počitniških domovih narašča z vsakim le- tom, posebno ga je pa opaziti letošnje leto in obstaja možnost, da bo to zanimanje pre-rastlo zmogljivost obeh počitniških domov, kar je prva težava - druga pa je v tem, da prakaa že iz prejšnjih let kaže, da so oddih; v precejšnji meri ovirali oziroma povzročali zastoj proizvodnje v tovarni, ker se zgnste predvsem na kratke poletne mesece. Najvažnejša naloga omenjene komisije letošnje leto je, da Se sestavi pravilnik za letovanje članov, oziroma da ga dopolni, da zaradi oddihov ne bo prihajalo do težav v rednj proizvodnji tovarne ter izvrševanja prevzetih planskih nalog kolektiva — nadalje da se izognemo neenakomernemu koriščenju kapacitet obeh domov, ker hoče večna članov Izkoristiti svoj letni dopust v mesecu juliju oz. v mesecu avgustu. Počitniška komisija ima torej zelo težavno nalogo in je ne bo mogla reš'ti v zadovoljstvo slehernega člana oz. tistih, ki žele preživeti svoj letni dopust v enem izmed obeh počitn ških domov, na drugi strani pa tudi ne glede odobritve dopusta po podjetju, da ne pride do moteni v proizvodnji steklarne. Ne gre torej, da bi VSi Interesenti izkoristili svoj letni oddih v počitniških domovih v omenjenih kritičnih poletnih mesecih. medtem ko bi ostale dva meseca, to sta Junij in september, bile kapacitete ob*h domov nezadovoljivo izkoriščene, Mišljenje večine *la-nov da slednje navedena meseca nista primerna za oddih, ne drži. ker ao že številni člani preživeli svoj letni dopust v domovih prijetneje v Juniju in septembru kot pa v juliju in avguatu. Glede tega vprašanja bo treba Iskatj rešitev v tem, da bodo imeli prednost tisti člani, ki imajo šoloobvezne otroke, ki zaradi šolskega pouka ne morejo s starši preživeti počitnic v domovih v juniju in septembru, ampak 1« v Juliju in avgustu. Drugi problem, ki smo ga že omenili, obstaja v tem, da bo letos Število Interesentov za oddih na morju oziroma planinskih krajih prerastlo kapacitete naših počitniških domov. Tu bo najpravilneje, da bo kom!i'ja dala prednost predvsem tistim, ki žele letos prvikrat preživeti svoj letni dopust v poČitn'ških domovih. Ob tej priliki ne moremo Iti molč« preko pripomb in kritik. češ da ni prav, da sindl- NAJLEPŠA NAGRADA ZA 14-LETNO DELO V LJUDSKI MLADINI Vsakdo skriva v sebi tiho željo — biti blizu Tita, se z njim srečati. Taka želja pa se nam izpolni ie redkokdaj, še manj pa, da bi mu zaželeli še mnogo let, da bi nas vodil čil in zdrav še mnogo mnogo let naprej v lepšo in srečnejšo bodočnost. Ko sem zvedel, da sem med tistimi, ki mu bomo ponesli pozdrave slovenske mladine k njegovemu 68. rojstnemu dnevu, nisem mogel verjeti, toda prišel Je tudi tisti tako težko pričakovani dan, ko smo se zbrali na ljubljanskem kolodvoru Iz vseh predelov naše ožje domovine. Vedrih obrazov in veselih src smo se spoznavali. V Zidanem mostu so se nam priključili še tovariši in tovarišice iz štajerskega področja, tako da nas j bilo skupaj 19 iz cele Slovenije. Vcžnia Je bila enolična. Kratek čas nam je mineval, da smo se pogovarjali o delu organizacije LM v posameznih občinah, največ pa o ter kakšno bo srečanje s tovarišem Titom, kaj in kako mu bomo odgovarjali, če bi nas kaj vprašal, in še in še o vsem, ki . sj lahko za tak trenutek zamišljaš. Toda vse to je bilo zaman. Pozno v noč smo zatisnili oči, a jutranja zarja sremskih polj nas je prebudila, kateri se ne moreš načuditi. Izredno doživetje je pa za tistega, ki ‘o lahko prvič vidi in občuduje. Vsega tega Je pa bilo kmalu kraj in že smo pred samim Beogradom. Na železniški postaji nas je pričakoval naš rojak in sedaj član CK LMJ tov Jože Predikaka, ki nas je odpeljal na zajtrk, ki se je pa na veselje na vseh vsakemu dobro prilegel. Lepo sončno vreme nam je bilo naklonjeno tako, da smo si lahko gledali zgodovinske i kulturne znamenitosti našega glavnega mesta, ker do sprejema pri tovarišu Titu je manjkalo še celih 10 ur. Avala, Kalemegdan, Terazije, muzeji itd. šobili gotovo ta dan namenjeni prav vsem tistim, ki so jih lahko občudovali prvič. Ob 11. uri smo se napotili skoraj vsi na košarkarsko tekmo med Olimpijo in Partizanom, žal pa vsa naša navijaška prizadevanja za -beli** niso nič zalegla, na žalost so mo-ali študentje pustiti po lepi in boljši igri zmago domačinom. Čeprav je bil naš tru.'. na tej tekmi zaman, nismo bili razočarani. to pa zato ker smo prišli vsi v Beograd pa vse kaj drugega, kot pa navijati na kakšno tekmo. I’ tako se je približal čas, da bomo prišli pred tov. Tita in mu ponesli voščila prek* milijona članov naše organizacije. Ob 4.uri popoldne smo se zbrali pred letnim dvorom predstavniki mladinskih organizacij Iz vseh republik ter še predstavniki š‘udentov, izvidnikov graditeljev avto ceste. Zbrani vsi skupaj v dvoru smo le malo časa pričakovali na prihod tovariša Tita, ko se je le-ta pojavil pred nami, smo bili skorai vsi kot okameneli Kot vedno, je za sproščenost poskrbel on sam z veselimi šalami. Vsaca delegacija je imela svojega voditelja, ki Je v imenu vse mladine iz republike. ki so jo zastopali, čestital, potem pa še še vsak posameznik. Ce se je komu zataknilo, je zopet pomagal iz zagate. Vsaka delegacij? mu Je podarila tudi svoj apomin, in ko so mu te spomine izročali, je bilo polno smeha in solz. Spomini so bili iz predvojne, vojne in povojne dobe, vsak zase je pa predstavljal dogodek zase. Predstavniki iz Slovenije smo mu razen ostalega podarili tudi sliko planinske koče na Lisci, v kateri je bil plenum CK KPJ leta 1940. Tovariš Tito se je kraja takoj spomnil. Na zakuski, ki je bila prirejena nam v čast, se Je tovariš Tito pri vsaki delegaciji zadržal dalj časa, in prav to so bili najlepši trenutki našega bivanja pri njem. Kot že rečeno, da se Je zadrževal pri vsaki delegaciji dalj časa, se Je medtem razvijal sprošča" razgovor. Pri nas se je zanimal, koliko brigad bo odšlo na avto cesto, kakšne so lokalne akcije, kje so in kaj delamo, ln še in «3. Tovarišica iz Sevnice, ki mu Je podarila sliko planinske koče na Lišci, ga je vprašala, če s« spominja tega kraja, je tovariš Maršal, kot da Je doma iz Sevnice, dejal: »Pa to se gre iz Sevnice,« in neto še dodal: »Ko sem prišel na Lisco lz enega kraja proti koči, so iz druge strani prihajal. žandarji, jaz sem delal v ilegali, ko smo si stopali nasproti, so pritekli k meni otroci od sosed' in kričali: ,Stric, si prinesel bonbone!«1 in žandarji so mislili, da sem jim stric, in tako so me pustili mimo, ne da 'oi zahtevali dokumente.« Pogovor g«. Je vrtel še o tem in onem. Njemu se je pa mudilo k sosednji mizi, k drugi delegaciji, preden je pa odšel, smo akupai izpili Še »Zdravico«. Cas je mineval hitro, peli smo skupaj s predstavniki iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine. Poglavje zase je pa bilo Se tisto, kar si vsakdo želi slikati se s Titom, čeprav utrujeni. Dopoldne jt bilo na sprejemu 400 pionirjev. Tovariš Tito se je slikal z vsako delegacijo, potem pa. ni bilo miru. Vsakdo Je želel, da bo slikan čim bliže Tita, on pa vesel in razpoložen, Je bil pripravljen slikati se s člani iz okraja, občine, člani KMP, mladimi zadružniki itd. Potem se je pa razvilo Ko-zaračko kolo Kolo je bilo še bolj veličastno, ker je v njem igral tudi Tito. Ko smo se že razhajali, nam je še vedno donela v ušesih: Druže Tito, mi se ti kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo! In pa kar nam je dejal vsem: da naj bomo še naprej borci za izgradnjo lepše bodočnosti, za mir .ln svobodo vseh ljudi. To smo mu tudi obljubili. Tudi to Je bilo darilo, saj se je prav on boril za to, kar danes tudi uživamo. Alojz Janežič, Steklarna Hrastnik. kalna podružnica daje regres samo tistim članom, ki koristijo svoj dopust V obeh počitniških domovih, ostalim, ki žele preživeti Svoj letni oddih izven teh domov, pa ne. Bes Je in priznati moramo, da je ta kritika deloma upravičena, vendar za sedaj glede tega ni pomoči, ker delavski svet oz. podjetje nista zmogla odobriti sindikalni podružnici toliko sredstev, da bi bili regresa deležni tudi ostali člani, Teh sredstev je le toliko, da bo morala podružnica previdno in varčno z njimi gospodariti, če bo hotela oba počitniške domova vzdržati skozi celo sezono, če bj pa oba počitniška domova opustili — kar spet ne bi bilo pravilno — ter omenjena sredstva razdelili med vse Člane, bi praktično 2 razpoložljivim maj h- • nim deležem nihče ne mogel iti nikamor na dopust. Ker smo dobili precej vprašanj, kako je z nadaljnjim obstojem obeh naših počitniških domov, to Je za prihodnje leto in naprej, Je potrebno, da članom to pa jasnimo. V zvezi s tem je nastal problem s počitn škim domom v Cri-kvenici, ki ga imamo v najemu in je bil last dveh zasebnikov. s katerima je Imela podružnica sklenjeno najemno pogodbo še za nadaljnja štiri leta. Ker Je pa ta dom prizadel zakon o nacionalizaciji, Je najemna pogodba z obema lastnikoma doma zgubila svojo veljavo. Na intervencijo predsednika sindikalne podružnice tov. Viktorja Blaška pri ObLO Crikvenica je le-ta odobril veljavo sklenjene pogodbe za sedaj samo za letošnje leto. Računamo, da bomo imeli prihodnje leto glede tega doma najbrž velike težave ker bo občinski ljudski odbor v Crikvenici bolj STEKLOPIHALEC PP.I DELU zainteresiran, da odda zgradbo boljšemu ponudniku, namreč kakšnemu turističnemu podjetju, kot pa nam. Glede počitniškega doma v Bohinju pa za sedaj ni težav. Tu smo, ker je bilo to izvedljivo, povečali lanskoletno ka* pariteto od 12 ležišč letos na 18, nadalje bomo imeli v tem domu sedaj tudi svojo kuhinjo. Ker smo v domu v Bohinju povečali število ležišč, je mogoče, da dom ne bo v celi sezoni polno zaseden. Zato apeliramo na vse tiste, ki bi eventualno zaradi prevelikega Števila reflektantov za Cri-kvenico ne prišli v poštev, da se priglasijo za letovanje v Bohinju. Prepričani smo, da interesenti za ta dom ne bodo prav nič prikrajšani, zlasti ne tisti, ki ljubijo mir in počitek ter si žele odpočiti živce po trudapolmem vsakdanjem delu. V tem sestavku smo navedli le nekaj problemov, s katerimi se ubada Imenovana komisija ter skuša najti kar najbolj pravilno rešitev zanje, in smo šteli za umestno, da z njimi spoznamo vse člane sindikata oziroma kolektiva steklarne, obenem pa apeliramo na razumevanje in pomoč članstva za rešitev nakazanih vprašanj, Franc Radej PRIPRAVE NA PREHOD OBRAČUNAVANJA PO EK0N0MBK1H ENOTAH Pred kratkim je bil v upravnem poslopju tovarne sestanek UO podjetja, ki se ga je udeležil tudi vodja ekonomskih enot, nadalje predstavniki sindikata in Zveze komunistov. Ne tem sestanku so strokovnjaki, ki so zadolženi za uvedbo ekonomskih enot v hrast-niški steklarni, pojasnjavali, kaj so v zadevi že napravili in bo treba še narediti. Predvsem je v stvari šlo za realno razmejitev oz. določitev proizvajalnih ln režijskih ur v to* varni ter za razne vskladitve med eno in urugo ekonomsko enoto. Med drugim so ob tžj priliki obravnavali potrebo delovnih moči za zbiranje podatkov v posameznih enotah, kakšni morajo biti ti ljudje ln kje bodo Imeli svoje delovne prostore. Kot kaže, so pripravljalna dela za uvedbo ekonomskih enot do sedaj zelo dobro potekala. Iz poročil je razvidno, da so bili na razpolago potrebni podatki za začeta dela. Sodeč po opravljenem delu bo verjetno mogoče s 1. Julijem t. 1. preiti na obračunavanja po ekonomskih enotah. Vse zelo zanima, kakšni bodo prvi rezultati novega sistema obračunavanja. V kolektivih, kjer so ta način obračunavanja že uvedli ln se nanj resno pripravili, zaznamujejo lepe rezultate: dvignila se je storilnost in z njo proizvodnja, racionalneje se uporabljajo potrebne surovine, povečali so se pa tudi osebni dohodki. Upamo, da tudi v naši tovarni ne bomo nad novim sistemom obračunavanja razočarani, saj vlada skoro pri vseh naših delavcih velik interes za ta prehod, od katerega si vsi obetamo napredek v de-lovnih uspehih. S. LJUBLJANSKA NOGOMETNA P0DZVEZA »BRATSTVO« JE RAZOČARALO Kakor Že več let zaporedoma, je NK Bratstvo iz Hrastnika tudi v zaključnem delu letošnjega prvenstva izgubil nekaj dragocenih točk ter bo nedeljska tekma doma z moštvom »LlWe* odločilna, ali bo Bratstvo zasedlo drugo ali tretje mesto. Neuspeh se je začel s tekmo s Slovanom, ko je naše moštvo imelo tri točke prednosti. Na tej tekmi so domači igrali zelo nervozno In po igri niso zaslužili zmage. K temu je pa največ pripomogel slab sodnik GOll iz Ljubljane, ki Je odpustil Slovanu tri čiste enajstmetrovke. Ce spregledamo, da je Igralcem lz Ljubljane dovolil igrati z roko v kazenskem prostoru, bi moral vsekakor kaznovati prekršek, storjen nad igralcem Puflerjem. Ko je le-ta vodil žogo ln tako prišel v kazenski prostor, ga je branilec Slovana, ki ga je spremljal v trenutku, ko je Pufler hotel streljati na gol, prijel za roko ln mu jo zaobrnil tako, * da se je roka zlomila. Pufler je zaradi telesne poškodbe ugovarjal, a sodnik mu je zaradi tega dal opomin. Rezultat takega ravnanja je šel v korist Slovana, saj se je na ta način ubranil 1 gola, Pufler pa je dobil opomin in na roko mavec za pet tednov. Končni rezultat igre je bil 2:2. Naslednjo tekmo Je Bratstvo igralo s Papirničarjem v Vevčah in srečanje izgubilo z 1:2, nato je pa z domačim Rudarjem igralo neodločeno 0:0. Na obeh tekmah je bilo Bratstvo v terenski premoči* vendar je zamudilo obilo priložnosti za dosego golov. Tudi po tej tekmi je Bratstvo še vedno ostalo na prvem mestu z enakim številom točk kot Slovan, a z boljšo razliko v golih. V predzadnji tekmi so domačini igrali v Zagorju s Proletarcem, a tekmo spet zgubili 1:2, s čimer so zaostali za Slovanom za 2 točki. S tem so tudi zapravili vse prespektive za dosego prvega mesta na lestvici. Tudi o tej tekmi bi spregovoril nekaj več. Bratstvo je prosilo Nogometno podzvezo v Ljubljani, naj pošlje na tekmo res dobrega sodnika. Za to je bil določen sodnik Janežič lz Ljubljane. Pred samo tekmo se Je pa na igrišču spet pojavil sodnik Goli. Tudi na tej tekmi je sodnik pokazal, da ni objektiven: ko je bil namreč v prvem polčasu v kazenskem prostoru zrušen napadalec Bratstva Ocepek^ se sodnik za to ni zmenil. Tak primer se je dogo- SL0VAN PRVI — PROLETAREC DRUGI — BRATSTVO TRETJE Bratstvo: Litija 4:5 dll pozneje z Jagrom, a sodnik ni dosodil enajstmetrovke. Tudi nekaj drugih grobih prekrškov nasprotnika Je spregledal In se v takih primerih obrnil stran. Na tej tekmi je imelo Bršt-stvo precej smole tčr je po prikazani igri zaslužilo zmago. Zaostalo tekmo z moštvom iz Kamnika Je Bratstvo odigralo 9. t m. ln jo odločilo sebi v korist s 8:1. STANKO CVELBAR FLUKTUACUA DELOVNE SILE V STEKLARNI HRASTNIK V MESECU MAJU Se vedno se delovna sila v naši tovarni ni ustalila, kot zaželeno, vendar je opaziti, da letošnjo pomlad ni bilo toliko odpovedi moške delovne sile, kot je bilo to običajno doslej vsako pomlad, zlasti kar se tiče težakov. Več odpovedi imamo v tovarni pri ženskah, ln to pogosto zaradi slabega zdravstvenega stanja ali zaradi družinskih razmer, ki so za ženske mnogokrat težje kot za moške. Precej žensk zapusti delo tudi zaradi bolezni otrok, ki so potrebni skrbne nege. Pri mlajših moških je iskati vzrok za zapustitev dela največkrat v želji za večjim zaslužkom, kar je razumljivo. Toda tudi v naši tovarni pridejo mladi fantje lahko kaj kmalu do primernega zaslužka, če se pri-uče v kakšnem ustreznem de- lu, za kar pa nima vsak potrpljenja ali veselja. Ker Je v naši tovarni predvideno povečanje proizvodnje, bo potrebno precej novih delavcev, zlasti- moških s katerimi bomo povečali število delovnih brigad. V mesecu maju je bilo v tovarno sprejeto 13 novih delovnih moči, in sicer 3 ženske ln 10 moških. Med temi moškimi so trije naši bivši steklarji, ki so se vrnili z odsluženja vojaškega roka in so sedaj spet zasedli svoje delovno mesto kot pomočniki. Drugi trije so zaposleni na zunanjem obratu tovarne kot razkladalcl vagonov, ostali delajo kot pomožni delavci v notranjem obratu in brusilnici, ena ženska je pa kuharska pomočnica. Delo je zapustilo v maju devet delovnih moči, od teh pet žensk ln štirje moški. S. ZAKONSKI DOLGČAS Janez Prčak it značajen mož. Odkar se je poročil, odhaja vsak dan ob osmih tve-čer z doma in se vrača okrog ene ponoči. Njegova tena je dolga leta to potrpežljivo prenašata, končno je pa nekega dne skromno vzdihnila: — Janez, ko bi ti vedel, kako dolgočasno je doma od osmih zvečer do ene ponoči! — Kako, da ne vem? — se je začudil Janez. — Saj zato odhajam vsgk večer ob tem času zdoma! Rimski drobiž (Nadaljevanje in konec.) Vrst? navadnih stolov pred naslanjači Je bila zasedena od kritičnih in objestnih mladih gizdalinov, ki jim pravijo v Rimu »vitelloni*. Ta prešerna moška mladina, ki rada skritlzira vse ln jim ni nobeno Žensko bitje tako sveto, da se ne bi obregnil« vanj, res ne bi našla prave paše za svoje šal», če se ne bi sprehajalo med temi veličastnimi lepoticami tudi nešteto drugačnih žensk, mišičastih Američank v Živobarvnih bombažastih konfekcijah, z nizkimi petami 'n velikanskimi torbami v rokah, ter dolgokrakih Angležinj s trdo hojo in energičnim vedenjem emancipiranih Amaconk. Vendar so bile vse žaljive opazke izvedene v diskretno pritajenem tonu, tako da nobena, še tako groteskno opravljena ženska še slutila ni, da »vitelloni« zbijajo šale na njen račun. Kajti -vitelloni- so vljudni, samo malo Hre.e-ni rimski gizdalini. Te vrste mladega rimskega moškega sveta nikakor ne •memo zamenjati s tako imenovanimi HeppUti«, kar je italijansko oznaka za tiste čezmerno razposajene.dostikrat hudobne ah *e'o nasilne fantabne. ki jim pravijo dru-*1e po mestu ho' gno1 trišerjj ali stil'ape Po slovensko bi se temu reklo: barabskl 8ifirlči oziroma fičfirlške barabice. Za to izprijeno zvrst moške mladine pa ni mesta na Vittorio Veneto.Če si jih hočeš ogledati, se moraš potruditi v kakšen bar na Corso Vittorio Emanuele ali pa v kaktno pivnico onkraj Tibere. Vendar si Jih raje ne ogleduj preveč od blizu, zlasti pa se ne vmešavaj v njihove pogo-voie ir. v njihovo mnogostransko dejavnost, kajti tepptsti kakor tudi huligani cele«* povojnega sveta (v Zahodni Nemčiji pravijo tem fantom »Die Halbstarken) radi preidejo iz pogovora v prepir in iz prepira v argumentacijo z nožem ali boksarjem in z največjim veseljem odsede kazen za ka *- telesno poškodbo, saj so prepričani, da so se šele s tem izkazali za »odrasle, pogumne može«. Okrog ene popoldne se mi je začel oglašati želodec. Odlepil sem se iz svoje prijetno oblazinjene gugalnice in se odpravil na lov za kakim dobrim, ne preveč dragim resta'. nom. Odločil sem se za gostišče v neki stranski ulici, kjer sem videl raz-obešen menu z razmeroma skromno ceno 700 din. Ko sem gostišče zapustil, nisem bil več lačen, sit pa tudi ne. Zlasti se mi je zameril biftek, ki ga je bilo v resnici samo za en grižljaj, bil je pa tako spretno »zakamufliran« z raznimi zelišči in puhlimi nadevki, da je bilo videti vse skupaj ne- kaj obilnega in izdatnega. Že naslednji dan sem poštudiral, kako se mora hraniti v Rimu tujec s skopo odmerjenimi devizami. Treba je iti na drugo Stran Tibere, v znamenit' ljudski okrai Tra-stevere. kjer cvrejo kar na cesti slastne ribe in ribice. Kupi škrnicelj teh rib, nato pa jih pojdi použit v navadno »osterio« — kjer t. bodo radi sprejeli, če boš naročil k ribam še njihov mineštrone. Mineštrone kuhajo v Trasteveru tako imenitno, da je kaj. To ni morda Juha, marveč tako tečna in kompaktna masa, da Žlica v njej sama stoji in da se .es pošteno naješ. Razen mineštrona moram pohvaliti v Rimu še marši kB: drugega. Tako je na primer rimska pošta krasno urejena ustanova. Ko sem prišel po kosilu tja oddat priporočeno pismo, sem opazil, da je strankam na razpolago cela vrsta modernih pisal v h strojev »Olivetti« s papirjem vrrd. Posnemanja vredno! N# daleč od glavne pošte Ima svoj sedež društvo tu'l novinarjev v Rimu, s katerimi -trn bil tudi prav zadovoljen. Pravijo, da so njihovi prostori edini v R>mu. kjoe lahko tudi v vročini uživaš hlad in hkrati prebereš časopise vsega kulturnega sveta. Vendar sem si jaz branje prihranil za poznejše dni. Se tisto popoldne sem si hotel namreč kolikor mogoče ogledati Rim V ii namen sem najprej uporabil krožno tramvajsko linijo, ki obide vse mesto in si ga lahko ogledaš z vseh strani ter te tudi nihče ne podi ven, če se pelješ za Isto ceno dvakrat ali trikrat na okoli. Ko tramvaj obvozi vse gornje griče in doline, popelje čez Tibero, še v Trastevere ln se vrne okrog Vatikana nazaj v gornje mesto. Ko sem se naveličal vožnje, sem začel križariti peš po mestu. Na tem križarjenju po velikem mestu sem odkril še marsikatero drobno zanimivost. Ne daleč od trga Piazza del Popolo zag'edam nekakšno kamnito kupolo, kakor zraslo iz tal in obdano s cipresami. Vprafam robca!a, ki stopa mimo nje: »Kakšen spomenik je to?« »Ne vem!« mi odgovori, »Mi Italijani se za tak1 sfarine ne zanimamo. Nimamo pa nič p ot' temu, da jih tujci ogledujejo, prouču:ejo in opisujejo. Obrnite se na kakega tujega učenjaka. Najbolj podkovani v zgodovini Rima so Nemci.« Pri znamenitem bazenskem vodnjaku »Fontana di Trevi« opazim tolpo nekakšnih ribičev - samih nedoraslih paglavcev. V bazen so spuščali razne grabljice in jih potem z vrvicam) vlekli pod vodo k sebi. — -Kaj počnejo ti fantiči?« vprašam kar prvega meščana v civilu, ker me je prej uniforma razočarala, — »Veste, takole je s stvarjo,« m! pojasni ljubeznivi gospod »Starodavno izročilo trdi, da mora vsak tujec, Ifi pride v Rim, vreči v Fontano di Trevi novec, pa bo gotovo še kdaj v življenju videl krasote mesta In tako leže na dnu tegale bazena kovanci iz vseh dežel in d"žav našega planeta. Tile dečki Jih s svojimi grabljicami mnogo polove.« To je sicer prepovedano, ampak policija blagohotno zatisne oči ln ima prav. Marsikateri tuji k-ovanec Je mnogo vreden in navsezadnje sodi to v modro devizno politiko, a tudi v skrbstvo za rimsko mladino. Na poti s Trastevera proti Petrovi baziliki naletim na skupino otročajev. Razde-ijeni se v dva tabora in se z vreščečim krikom in vikom obmevatajo s kamenjem. M'mo pride postavna ženica in mi pravi: »Le poglejte jih, kakšni so! Namesto, da ti-stile tam* pri tem je pokazala na vatikanske zgradbe »hodijo spreobračat mlade divjake v Afriko ln Azijo, naj bi raje prl-ieli v roke naše domače .zamorčke1!« Na kapitolu opazim med kipi slavnih Italijanov tudi kip francoskega cesarja Napoleona Bonaparta, ki sem ga dotlej prišteval k slavnim Francozom. Na potovanju se človek kaj nauči, in to je tudi vzrok, da tako rad potujfm. Za zaključek naj poudarim, da je Rim nekaj lepega in da so Italijani prav prijazni ljudje. Nekateri tujci jim sicer očitajo, da so zato prijazni, ker od tega žive, jaz Jim pa tega nič ne zamerim Prijaznost je vsekakor nekaj dobrega ir zakaj ne bi človek živa’ od nečesa dobrega, ko Je pa na sveta toliko ljudi, ki žive od grdih stvari ia h»»» dobil IZREČENA SODBA NAD 19 OBTOŽENCI B /) % • V • Poostriti je treba družbeno kontrolo I <#*«*«* nam pnejo Ko so se pred letom dni v Trbovljah združila trgovska podjetja v skupno trgovsko Podjetje, je prišla na dan vrsta prekrškov nekaterih trboveljskih trgovcev, ki so vrsto let na zunaj kazali lastnosti, ki jih pričakujemo od socialističnega človeka, v resnici so pa v sebi skrivali vse tisto, kar so podedovali od stare izkoriščevalske, kapitalistične trgovine. 2e prej se je vsepovsod šušljalo o raznih nepravilnostih v trboveljskih trgovskih poslovalnicah. Kljub raznim inventuram, kontrolam in revizijam, ki so delale v poslovalnicah vsako leto, niso ugotovili velikih primanjkljajev v trgovskem podjetju »Potrošnja«, in sicer v poslovalnici št. 3 in še nekaterih drugih poslovalnicah, ker vse inventure, kontrole in revizije niso bile tisto, kar družba od njih pričakuje. K temu so se pridružile še nerednosti v trboveljski Knjigami in Rudarski industrijski šoli ter še kje. Vrsta obtožencev, 19 po številu, Se je v dneh od 30. maja do 10. junija 1.1. zagovarjala pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V petek, 10. junija je kazen- uradnega položaja, nevestnega ski senat peterice Okrožnega poslovanja, dajanja in preje-sodišča v Ljubljani izrekel sod- manja podkupnin, poneverb, bo proti 19 obtožencem, usluž- neupravičene uporabe raznih bencem bivšega trgovskega pod- predmetov družbenega premo-jetja »Potrošnja«, Knjigarne, ženja, ponarejanja in uni-gostinskega podjetja »Majol- čevanja uradnih listin, s čimer ke« in Industrijske rudarske so povzročili ljudski skupnosti šole v Trbovljah. Obtoženi so veliko škodo. Zlasti prve štiri ostreje, ker so bili na vodilnih mestih v podjetjih in ustanovah. Na 7 let strogega zapora je bil obsojen Anton Perme, bivši poslovodja poslovalnice št. 3. trgovskega podjetja »Potrošnja«, bivši direktor podjetja »Potrošnja« Franc R o- JUTR1 SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ZAGORJE bili kaznivih dejanj, zlorabe obtožence je sodišče kaznovalo z i n a je bil obsojen na 4 leta in 1 mesec strogega zapora; direktor Industrijske rudarske šole v Trbovljah M a t o Filipič je bil obsojen zaradi zlorabe uradnega položaja na 3 leta in 6 tfiesecev strogega zapora; 5 let in 5 mesecev strogega zapora je pa sodišče prisodilo bivšemu upravniku Knjigarne Trbovlje Ivanu Sovre t u. Računovodkinja bivšega trgovskega podjetja »Potrošnja« Jelena Schmit je bila obsojena na 1 leto in 6 mesecev zapora. Ostali obtoženci pa so,prejeli naslednjo kazen: Ivan Bregar, poslovodja poslovalnice št. 4 10 mesecev zapora; Ivan Vozelj, poslovodja poslovalnice št. 4: 8 mesecev zapora; Marijan Alič, poslovodja poslovalnice št. 1 6 mr-ecev zapora; Oto Potekev, trgovski poslo-vodia. 3 mesece zapora; Dane Kastelic, upravnik podjetja Predsednik občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi je zft jutri, 10. junij ob 9. uri dopoldne sklical 24. sejo občinskega ljudskega odbora Zagorja Ob Savi. Na skupni seji občllnskega zbora in zbora proizvajalcev bo podano poročilo komisije za volitve in imenovanja. Ifa ločenih 6ejah bosta občinski zbor in zbor proizvajalcev obravnavala in razpravljala o načrtu odloka o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva; razpravljala in PRJ ZDRAVNIKU — TovariS doktor, ali ste prepričani, da imam pljučnico? Toliko govorijo o napačnih diagnozah. Mojega svaka je zdravnik zdravil zaradi pljučnice, umrl je pa zaradi tifusa. — Brez skrbi: če jaz zdravim kakSnega pacienta zaradi pljučnice, potem tudi zaradi pljučnice umre! ZENSKI KLOBUKI — Kako vam ugaja moj novi klobuk, gospa Cebuljčkova? — Čudovito, ljuba gospa! — Prav takega sem imela jaz že pred desetimi leti — odgovori gospa Peteršiljčkova. sklepala o izvrševanju proračuna; razpravljala in sklepala o nekaterih gospodarskih vprašanjih; razpravljala in sklepala o načrtu odloka o načinu izplačevanja odškodnine za nacionalizirane zgradbe, dele zgradb in gredbena zemljišča; razpravljala in sklepala o dodelitvi sredstev stanovanjskim skupnostim iz proračunske rezerve ter razpravljala in sklepala o načrtu odloka o določitvi delovnega časa upravnih organov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi. Občinski zbor bo pa razen tega razpravljal in sklepal o določitvi krajev, kjer pripadajo učiteljem posebni dodatki za vzgojno delo. (ma) »Slaščičarna in pekama Trbovlje«, 3 mesece zapora; Janko vec, poslovodja poslovalnice trgovskega podjetja »Izbira« 6 mesecev zapora. Pogojno za dobo 2 let so bili obsojeni s kaznimi od 3 do 6 mesecev zapora: Vika Gra- dišek, Mirko Kovačec, bivši upravnik gostinskega podjetja »Majolka«, Zofija Lanišnik, uslužbenka Knjigarne, Ljudmila Zalokar, uslužbenka trgovskega podjetja »Potrošnja«, Draga Pintar, računovodkinja »Majolke«, Albina Jazbinšek, uslužbenka »Potrošnje«. Vinko Jurečič, uslužbenec ObLO Trbovlje je bil pa obsojen na 10 mesecev zapora pogojno za dobo 3 let — obtoženi Franc Dolinšek je bil pa oproščen kazni. Izrečene ostre kazni Okrožnega sodišča v Ljubljani so vzbudile med prebivalstvom v Trbovljah veliko pozornost, zlasti za glavne obtožence v tem kazenskem procesu, so pa kajpak hkrati silno resen opomin in svarilo za vse, ki jim je poverjeno upravljanje ljudskega premoženja, s katerim se ne sme nihče lahkomiselno igrati in ga zapravljati. Kakor koli že komentiramo to žalostno afero, drži nekaj, in to je: ta gospodarski kriminal ne bi zavzel takega obsega in povzročil toliko škode, če bi bila družbena kontrola v naših podjetjih ostrejša in doslednejša in jo je treba v prihodnje na vsak način okrepiti in — kakor smo rekli — dosledneje izvajati. O tem naj razmišljajo pristojni činitelji v kraju in store v ta namen vse potrebne korake. St. Delo mladinskega aktiva na Vačah V ponedeljek, 6. t. m. so Imeli mladinci jz Vač sestanek svojega aktiva, na katerem so razprav ljiali o dosedanjem delu mladinske organizacije. Ugotovili so, da je odibor, ki je bil izvoljen na zadnjih volitvah, nedelaven. Sklical ni še nobene seje, čeprav je bij izvoljen že jeseni. Mladinci so živahno diskutirali ter bili soglasni, da morajo Izvoliti nov upravni in nadzorni odbor ter pričeti z delom. Izražali so nezadovoljstvo nad tem, da dosedanji odbor ni sestavil nobenega delovnega načrta za mladino, ki je bila tako prikrajšana za kulturno Izživljanje- Se posebno nerazumljivo je, da odbor ni opravljal zaupanega mu dela, saj je bil v sestavu prosvetnih delavcev. Predsednica aktiva je bila sicer med tem časom premeščena na drugo šolo, toda tajnica je bila vseskozi na šoli liliJiliBII , ii2f j®jppfr |f % iiu« iMj "l* * ■ t . ( : 9 mi .... i »i L * i 4 ~ f i feA#-, - , J .Af .vsScSooSoS ' •...... ZADNJE GOSTOVANJE CELJSKEGA GLEDALIŠČA V četrtek, 9. t. m. je Slovensko ljudsko gledališče Iz Celja gadnjič v tej sezoni gostovalo v Trbovljah, ko je uprizorilo uspelo komedijo Johna Patricka »Čajnica na Okinawi«. To šegavo odrsko delo, mnogokrat nagrajeno komedijo, eno izmed najbolj veselih komedij, napisanih v zadnjih letih, je zrežiral Branko Gombač, strokovno in jezikovno vodstvo je prevzela Marija Skuškova, sceno je zasnoval Sveta Jovanovič, koreograf pa je bil Iko Otrin. — V glavnih vlogah so nastopali: Vera Perova, Janez Škof, Zlatko Šugman, sodeloval je pa ves ansambel. BeS na Vačah, vendar se tudi tega sestanka mladine ni udeležila. Za novega predsednika upravnega odbora je bil izvoljen An-drei Potočnik. Upravni odbor je imej prvo sejo v nedeljo, 12. t. m. Na tej seji je sestavil program za bodoče delo mladinske organizacije. Vsekakor je pozitivno to, da s0 se mladinci sami znašli t*r sklicali sestanek na lastno pobudo, če njihov aktiv ni opravljal zaupane mu naloge. Ce bo z začetim delom tudi nadaljeval, zasluži vse priznanje. IZ TRBOVELJ Zaključek šolskega leta. — Po vseh šolah v trboveljski občini so danes po sedmih mesecih šolskega dela zaključili z rednim poukom. V teh dneh bodo dijaki prejeli v roke letna spričevala, ki bodo prikazala njihova prizadevanja v šolskem delu. Jutri zares. — Maturanti trboveljske gimnazije bodo jutri zjutraj ponovno sedli za šolske klopi in s tem pričeli nekako z drugim delom novih diplomskih izpitov. V petek bodo pričeli z delom tudi maturanti ekonomske srednje šole, za njimi pa absolventi večerne ekonomske šole. Gostovali so v Ljubljani. — Mladi glasbeniki lz trboveljske glasbene šole so pred nedavnim gostovali v Ljubljani, kjer so nastopili z jubilejnim koncertom, ki je obsegal nastope solistov, pevcev, mladih skladateljev in orkestra. Ljubljančani so goste iz revirjev toplo sprejeli. — Glasbena šola je priredila svoj koncert še enkrat v Trbovljah. Končno — razvedrilo. — Občinski komite Ljudske mladine v Trbovljah je v nedeljo priredil na vrtu pri Travniku prvikrat mladinski ples. Tokrat je bilo na plesišču preko sto petdeset navdušnih plesalcev, ki so končno spet dobili prijetno nedeljsko razvedrilo. Ples bo odslej vsako nedeljo. MARILYN MONROE — Veš, večkrat si zopet zaželim, da bi poljubil Marilgn Monroe. • — Ali si Jo ie kdgj poljubil? — Ne — želel sem si pa že večkrat.., NA OBISKU NA PRENOVLJENIH IZLAKAH Utrditi sloves Medijskih Toplic V naši deželi smo se v zadnjih krat pesimizem nekoliko prezgoden: venskega zgodovinarja Valvasorja, letih dokopali do dragocenega spo- občini je dejansko uspelo uresničiti ki je nekaj let tičal zapuščen kot Znanja, da imamo malone neprecen- malone vse tisto, kar si je začrtala, »obrabljeno blago« nekje za kletmi. Ijive možnosti za razvijanje turistič- in še več: z naglico, ki jo je pokazala Podoba je, da so to doslej vsi ljudje nega gospodarstva. Zato je povsem pri ureditvenih delih, je nedvomno opazili in močno pozdravili starega razumljiva naglica, ki jo je opaziti dokazala, da ji je zelo pri srcu zače- znanca, ki sicer ne predstavlja neke skoroda v vsaki občini pri urejanju turističnih objektov. Letos so se prvič v večji meri pojavila v družbenih tek prave turistične dejavnosti arhitektonske vrednosti, je pa neloč- IZ LITIJE IN OKOLICE 70-LETNICA AKTIVNE UČITELJICE Na litijski osemletki poučuje tovarišica Olga Kramar, ki Je svetel zgled vzorne učiteljice in dobre stanovske kolegice. V letošnjem juniju bo dopolnila sedemdesetletnico, a je še zmeraj v aktivni prosvetni službi. Tako pomaga pri vzgoji našega mladega rodu in mu nudi i? svoje bogate zakladnice znanje in izkušnje. Jubilantka je po rodu iz Škofje Loke in izhaja iz učiteljske družine. Njen oče je bil dolga leta šolski upravitelj na loški deški šoli. Ona sama dopolnjuje sedaj že 48.leto aktivnega šolskega dela. Nekaj časa je službovala v domačem kraju, potem pa v Bohinju. Pred drugo svetovno vojno je delala na šoli v Šmartnem pri Litiji, po osvoboditvi pa vzgaja litijsko mladež, kjer je zlasti cenjena kot sposobna učiteljica elementarnega razreda. Olga Kramerjeva je bila zmeraj kremenitega značaja in narodno zavedna učiteljica. Prav zaradi tega je bila ob vdoru okupatorja v naše kraje aretirana in izseljena z ostalim učiteljstvom litijskega okraja v Varvarin v Srbiji, ob reki Moravi. Ob letošnjem lepem življenjskem jubileju, ko se kljub svojim sedemdesetim letom še zmeraj žrtvuje za vzgojo naše mladine, ji k pomembnemu prazniku izrekamo prisrčne čestitke in želimo še mnogo zdravih in trdnih leti (-JŽ-) LEP USPEH MLADIH KOLESARJEV Pionirji lz Smartna pri Litiji, ki so se priglasili za kolesarski izpit, so bili te dni pred strokovno komisijo, ki jih 1e natančno Izprašala o prometnih znamenjih in drugih predpisih, ki jih mora poznati vsakdo, ki se spusti s kolesom na cesto. V predsedstvu izpraševal-ne komisije so bili predstavniki lz Ljubljane in Litije. Večina mladih šmarskih pionirjev - kolesarjev je dokazala, da se je vestno pripravljala izpit in so domala vsi pravilno odgovarjali na zastavljena vprašanja ter izpit tudi opravili. SOLARJI NA OBISKU PRI VOJAKIH V PASJEKU Pozornost šolske mladine osnovne šole na Savi pri Litiji je pritegnila navzočnost naše JLA, ki se je utaborila v bližnjem Pasjeku. Vojaki grade — kakor smo že poročali — cesto do Renk. Šolska mladina si je želela ogledati vojaško taborišče in pozdraviti graditelje naše Zasavske ceste. Pred dnevi je odšla šolska mladina s Save pri Litiji do Pasjeka, kjer je izrekla naši vojski zahvalo za pomoč pri gradnji te pomembne ceste. Zatem so pa vojaki povabili mladino v svoje taborišče. Mladina si ja ogledala platneno mesto in ureditev šotorov. — Za mladino savske šole je bil ta obisk velik dogodek, mladih pionirjev so pa bili veseli tudi oficirji in vojaki naše JLA. (-jž-) KOZA IN PET MLADIČEV Kot kronisti poročamo tudi o tejle zanimivi novici: dogodek, da bi koza povrgla pet mladičev, je zelo redek. - Takega primera v našem okolišu še ne pomnim — Je dejal našemu dopisniku litijski veterinar dr. Janez Kastelic. Tak prirastek so sedaj doživeli pri Lojzetu Rozini v Kostrevniškl dolini. Njegova domačija te na meji Male in Velike Kostrevnlce. Koza -mati ni mogla z lastnim mlekom preživeti vsega številnega rodu, zato so mladičke krmili a stekleničko in dudo. - Lojze Rozina je nameščen v Tovarni usnja v Šmartnem. Za plodovito kozo se zanimajo naši živinorejci, za njen prirastek pa tudi fotografi. — Lojze Rozina je kbzo kupil na Savi pri Litiji. PRED ZANIMIVO RAZSTAVO V litijski občini je tudi nekaj slikarjev -amaterjev. Med najboljše štejemo učitelja tov. Nikolaja Prestorja s Save pri Litiji. Ta Je izdelal že več platen s pokrajinskimi motivi iz našega Zasavja, tako Polšnika, Save, Vač in pejsažev s savske obale. Med drugim upodablja tudi motive iz NOV. Na njegovo pobudo se zdaj pripravljajo k razstavi slikarji - amaterji. Na njej bodo sodelovali še nekateri drugi slikarji amaterji, tako tov. Darinka Rapelj — Jakše, upraviteljica litijske pošte, iz Smartna tov. Janez Vozelj, nameščenec Tovarne usnja, z Vač. učiteljica tov. Majda Steblaj i. dr. Razstavo bodo naši amaterji priredili pod okriljem litijske Svobode. Vredno je omeniti, da je Izšel pred leti c litijske gimnazije tudi slikar in kipar Franci 2eleznik, doma s Save pri Litiji. Tovariš Železnik se odlikuje zlasti kot medaljer in še prav posebej v rezbarijah iz kosti. Po šolanju v Litiji je mladi savski umetnik 2eleznik dokončal še šolo za umetno obrt v Ljubljani. Zdaj Je nameščen na Primorskem. V zadnjem času je bil na študijskem potovanju po Italiji, od koder 1e prinesel obilico uspelih motivov. Prav bi bilo, da bi na bližnji slikarski razstavi videli dela vseh naših priznanih umetnikov in amaterjev, ki jim je izživljanje v slikarstvu le za izražanje umetniških čustev in odnosov do življenja. Pokret za organizacijo naših likovnih umetnikov pa zasluži vso pohvalo in priznanje. (-Jž-) IZ ZAGORJA NOVOIZVOLJENI DELAVSKI SVET RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA V ZAGORJU OB SAVI JE ZASEDAL V četrtek, dne 9. Junija, je bilo popoldne v mali dvorani novega Delavskega doma v Zagorju ob Savi prvo zasedanje novo izvoljenega delavskega sveta rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi. Delavski svet zagorskega rudnika je bil izvoljen na volitvah 26. maja. Delavski svet zagorskega rudnika šteje 63 članov, za novega predsednika je bil izvoljen tovariš Jože Bračun, republiški poslanec zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS za območje občine Zagorje ob Savi. Za predsednika upravnega odbora pa je bil izvoljen tovariš Mirko Draksler. Na prvem zasedanju novoizvoljenega delavskega sveta zagorskega rudnika rjavega premoga pa so razpravljali o doseženih proizvodnih uspehih v prvih petih mesecih letošnjega leta in pa osnutek perspektivnega plana zagorskega rudnika za obdobje prihodnjih pet let, ki predvideva znatno povečanje proizvodnje premoga. ZAČETEK DEL PRI REKONSTRUKCIJI OZIR. NOVOGRADNJI CESTE* SEPARACIJA—LOKE V ZAGORJU Prejšnji teden so pričeli s prvimi zemeljskimi deli pri rekonstrukciji oziroma novogradnji ceste separacije rudnika - Loke v Zagorju ob Savi. Delo je prevzelo gradbeno podjetje »Slovenija ceste« iz Ljubljane, ki je na gradbišče nove ceste že pripravilo nekaj mehanizacije. Kakor r®*u* najo, bodo cesto že jetos Izročili namenu. PRVI OTROCI BODO 2E SKOBO ODŠLI NA LETOVANJE V Zagorju se že pripravljajo, da bodo poslali na letovanje prvo skupino otrok. Koordinacijski odbor za letovanje otrok je letos organiziral letovanji v Kopru (tri izmene po 150 otrok) In v Bohinju. Prva izmena otrok pojde na letovanje v Koper (stanovali bodo v Dijaškem domu) že 25. junija, potem pa vsake tri tedne nova skupina. Skupina otrok, ki bo letovala v Bohinju, pa bo odpotovala lz Zagorja 17. julija. IZ CEMŠEN1KA V smislu šolske reforme so bili ustanovljeni tudi patronati nad šolami. Izvajanje patronata pa praktično poteka različno po krajih, po načinu, predvsem pa seveda po finančnih možnostih podjetja in ne nazadnje po razumevanju njegovega kolektiva, ki je prevzelo nase patronat. Kolektiv Komunalnega podjetja v Zagorju ima v tem pogledu vse razumevanje za potrebe. Že takoj v začetku, ko Je bilo sklenjeno, da bo to podjetje prevzelo patronat nad osnovno šolo v Cemšeniku, se Je na šoli zglasil predsednik delavskega sveta, pozneje pa zopet ta in direktor podjetja ter sta se oba zanimala za šolsko delo in življenje pionirjev. Uspeh Je bil kajpak zadovoljiv: za novoletno Jelko so pionirji prejeli orodje za gospodarsko -tehnični pouk, fotografski aparat, žoge, šah, diaskop, s pomočjo kolektiva podjetja pa tudi magnetofon. Po tem dogodku se je med pionirji pojavila, ki Ja strah vsem ostalim pionirjem. Nadvse je pa učence razveselila novica, da bo patronatsko podjetje priredilo našim pionirjem majski izlet v Logarsko dolino. In cesi Celo dva zastopnika staršev sta se razen pionirjev lahko udeležila tega lepega Izleta, da tudi ti vidijo, kaj nam nudi naša ljudska oblast in delovno ljudstvo. In ne samo v Logarsko dolino, tudi na Okrešelj smo šil. Ko bi videli pionirje pri slapu Rlnkel Od navdušenja so strmeli negibno v to prirodno lepoto in gledali, kako se voda peni In buči. Cez nekaj dni, ko so pisali o tem izletu spis, so največ vedeli povedati o slapu Rinki. In kako so bili vso pot naši najmlajši državljani dobre volje, vam lahko pove šofer Lojze, ki nas je vozil. Seveda smo si med potjo ogledali vse kraje, gore, Iglo, presihajo« studenec, se spoznali s planinskim cvetjem Itd. Upamo, da nas Je fotoaparat dobro ujel, da bomo dobili v roke trajni spomin na ta veseli in lepi dogodek. Vsi pionirji in šola smo hvaležni kolektivu Komunalnega podjetja v Zagorju za vse skupaj. V. Z. IZ TRBOVELJ SEMINAR ZA SEKRETARJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK V Trbovljah Je bil pretekli teden enodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov, na katerem so razpravljali o vsebini dela osnovnih organizacij. Idejnem delu In organizacijskih vprašanjih. Na uvodu seminarja je pa predaval tov. Saksida iz Ljubljane o temi »Delo med ljudmi«. PREDAVANJE O PRODUKTIVNOSTI DELA Delavska univerza ln Društvo ekonomistov v Trbovljah sta pripravila prejšnji teden pomembno predavanje »O produktivnosti dela, merjenju produktivnosti in radionalni organizaciji dela«. Predaval je dr. Leon Jerovec lz Ljubljane. Zanimivo predavanje je poslušalo okrog BO za- stopnikov gospodarskih organizacij in sindikalnih podružnic. SEMINAR ZA TRGOVSKE DELAVCE V Trbovljah se je pričel tudi seminar za trgovske delavce v tekstilni stroki v Trgovskem podjetju »Prvi Junij«. Seminar je priredila Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana ob tehnični pomoči Delavske univerze v kraju. V preteklem tednu so na seminarju predelali kar pet tem, in sicer: tekstilne surovine, principi predenja tekstilnih surovin, principi tkanja, principi pletenja in oplemenitenje tekstilnih vlaken«. V teku tedna bodo poslušal« še obdelali zadnjo temo »Principi dekompozi«je tkanin«. Seminar Je kljub pozni ur lzvečer polno obiskan ter nudi trgovskim delavcem v tekstilni stroki uspešno možnost poglobitve strokovne usposobljenosti. t. le. S SENOVEGA KONFERENCA RUDNIŠKE ORGANIZACIJE ZK Udeležen« organizacije ZK na rudniku Senovo so ugotovili, da njihovo izobraževanje ni potekalo dovolj uspešno. Poudarili so, da se komunisti bore za to, da se bo tudi delovno ljudstvo borilo za uresničenje programa ZK. Dvigniti bo treba Ideološko raven mladih komunistov, ki so pristopili v ZK ter so sedaj prepuščeni več ali manj sami sebi. Ugotovili so nadalje, da potrebuje senovškl rudnik mnogo kvalificiranih in polkvallfi«ranih delavcev, ki pa at jih bo moral sam vzgojiti. Prav tako so ugotovili, da ao se delav« z rudnika premalo udeleževali političnih šol. Razpravljali so tudi o zaposlitvi delavcev, ker zaloge premoga usihajo. Z raziskovanji v S pohotnem so dognali, da tamkaj ni dosti skladov premoga. Treba bo pripraviti načrte za cementarno, ki bo zaposlovala delavce po izčrpanju rudnika. Ob tej priliki so Hani ZK prevzeli nalogo, da bodo delovnemu človeku orisali njegove naloge v prihodnosti. Spoznati Je treba, da delavec ne more ln sme živeti samo iz rok v usta, temveč da mopa misliti tudi na jutrišnji dan. Zato mu ne sme biti žal odvzemanja njegovih dohodkov ^za potrebne nove investi«Je. Na konferen« ao posvetili pozornost tudi vprašanju nagrajevanja po učinku. Ugotovili so, da delav« sami uvajajo ekonomske enote. Pravilna delitev ustvarjenih dohodkov naj se še naprej izpopolnjuje ter obračunava ln deli po ekonomskih enotah. To nalogo so na konferen« še posehed poudarili. Delavnica na rudniku Je letos postala samostojna ekonomska enota, kjer se delav« plačujejo po akordu oziroma po opravljenem delu. Ta na«n pospešuje delovne uspehe v delavni«. ZAMISEL O ZGRADITVI CEMENTARNE SE URESNIČUJE Na Senovem že nekaj časa razlakujejo teren In vrtajo v globino, da ugotove, kako globoko leže »kladi apnenca ln laporja. Izračunali so, ds bodo ugotovljene zaloge Se drugje, tako da bo dovojj potrebnih surovin za cementarno, ki bi Jo zgradili na polju med Brestanico ln Senovlm. Načrti za novo tovarno so že pripravljeni ler upajo, da bodo z deli lahko pričeli te letos. H. M. 2e prvi vtis, ki ga dobi poznavalec ljivo povezan z imenom Medijskih Medijskih 'Toplic, je urejenost oko- Toplic. samo po kaloričnem premogu, Skoda, pri sebi, zato sem morala plačati dobro blago se samo hvali. V tem načrtih naših občin nekoliko obsež- lice. Dobro se spominjam lanskega Se posebej preseneti gosta notra- da niste že pred leti povedali, da polno vstopnino. Opomin za drugič primeru ga pa lahko hvalimo nejša poglavja o turizmu, pa tudi pričetka turistične oziroma kopalne nja ureditev počitniškega doma. imate skoro pravi, pravcati turistični Iz teh skopih odgovorov lahko opo- večja sredstva so predvidena za raz- sezone na Izlakah. V družbi nekaj Vsakdo čuti, da je pri urejevanju biser, ki ga bo treba šele odkriti. Se zorimo na precej važno stvar. Na voj te važne gospodarske dejavnosti. Tako dejansko uresničujemo ugotovitve iz prejšnjih let, da imamo v Zasavju še stotero možnosti za razvoj turizma. vsak način bo treba povedati jasno Nikar pa pozabiti na postrežbo! Nič ne bo pomagala urejenost kraja in Počitniškega doma, niti resnično kopalcev smo prišli poskušat, lepše notranjosti rekel svojo besedo arhi- bomo prišli, drugič s prijatelji! rečeno, otipavat, kako so se pripra- tekt in da je precej domiselno rešil Dva mlada zaljubljenca, v trenut- in glasno, kaj Imamo'v zagorski ob- lepa okolica če ne bomo uredili po- funkcionalnost doma. Poslej verjetno ku, ko je fant sedel na Vespo: - Pre- čini. Utrditi moramo sloves Izlak oz. vili na letni čas. Koliko so utegnili, so resda postorili, toda okrog kopa- ne bo gosta, ki ne bo zadovoljen z senečena sva! Bila sva že mimo, ko Medijskih Toplic. Ne sme nam biti strežbe, če bodo gostje kakor koli prikrajšani pri tej važni stvari. Dan- lišča je rasla in se bohotila visoka opremo ali ureditvijo posameznih naju je ustavila plava barva veli- žal ne časa ne sredstev za propa- danes je sila težko dobiti Hudi ki Za današnje kramljanje o turizmu trava in plevel, betonske plošče so prostorov. Kdorkoli si je pa ogledal kega kopalnega bazena. Obrnil sem, gando, za reklamo, kot se temu znajo organizirati to zadevo Medij' smo vzeli en sam turistični objekt, bile umazane, in ob robovih je samo- opremo nekaterih sob, bo moral prav in za dve urici sva posedela. Ona: v svetu reče. Kaže, da na tem po- ske Toplice bodo utrievale svoj slo- in sicer Izlake, bolje rečeno, Medij- rastniško kipel plevel. Okrog in tako priznati, da je pri tem urejanju - Kakšna škoda, da sva brez kopal- dročju močno šepamo Ne le pri nas, ves le tedaj če ljudje ne bodo pri' ske Toplice, kraj, o katerem smo okrog bazenov so bili razmetani raz- prevladoval in odločal okus ter so- nih oblek. Povprašala sva, pa niti malone vsepovsod v Sloveniji Nava- krajšani pri’ postrežbi če bodo ao- sicer že večkrat pisali, zdaj pa zaslu- ni odpadki gradbenega materiala, dobne potrebe delovnega človeka, ki moških nimajo, kaj šele ženske ko- dili smo se estetsko urejevati turi- bili vse tisto kar bodo *»T«u In za- ii našo posebno pozornost. Odločitev skratka: vsak obiskovalec je dobil —--------------"--------------------J,u — —’— *- —*— - -*-*■*- ................ .................... ' e eu . občinskega ljudskega odbora v Zagorju, da se resno loti obnove Počitniškega doma in urejevanja tega kraja, je bila sicer znana že pozimi, ▼endarle so tedaj mnogi Zagorjani vtis, da kraj ni kdovekaj pripravljen na sprejem ljudi. Letos\Je dejansko drugače. Vse naokrog je očiščeno. bo mogla kaj prida storiti za izbolj tanje počutja delovnih ljudi, ki bodo pride na letni oddih. V zgornjih pro- palne obleke. Ža gotovo prideva ju- stične objekte, privadili smo se edino htevali. Včasih je resdo težko zado- štorih bo treba misliti lena teraso in lija letovat semkaj! Ugaja nama mir veljavnemu mnenju, da smo dolžni, voljiti goste. Toda navadimo se *« kajpak na opremo ostalih sob. in lepota kraja, če že nekaj delamo, stvar pošteno enkrat na !o da Ima gost pravica Ob obisku Medijskih Toplic smo France B. delavec iz Zagorja: - dodelati, ne znamo pa. rekli bi lahko, zahtevati ker smo ga novabili, ln pometeno, za plevel in drugo navla- zastavili neka) vprašanj slučajnim Presenečen sem, sa j sem dolgo po- -razbobnati« svetu, kaj imamo. Lepo ker seveda zahteve nlač-i Podoba j*' ^ —t«, sr. TW‘,"“ *- — u‘ ----------- ------------------ ------------bi bilo. če bi vsak obiskovalec postal da moramo, bolje rečeno, čaka rov« propagandist, vendar se moramo za- organizatorje turističnega objekta »a vedati, da obiskovalci Medijskih Izlakah ravno na tem področju ni mesta. Na zunanji terasi po- gostom. Družina iz Ljubljane, ki se znal Izlake. Danes jih skoro nisem iodili, da občina v nekaj mesecih ne zdravijo gosta okusne vrtne garnitu- je samo mimogrede oglasila v Me- prepoznal. Ugaja mi! dijskih Toplicah, nam je izjavila to- Dijakinja Olga Iz Zagorja: — Kote: niaj čakam počitnic, samo kopališki Toplic tega niso dolini storiti. Doižnl - Kdo bi si mislil, da imate kaj mojster mi ni všeč, ker je zahteval so tisti, ki so nam to pripravili KaJ-takega v zagorski občini! Vi »lovite dijaško legitimacijo. Nisem je imela pak pa tudi tu velja star pregovor Kdrilc re, za Počitniškim domom se je pa nesnaga umaknila čistoči. Ne smemo _j prihajali na oddih in raz- prezreti dejstva, da so odredili pravo lo. Treba je reči, da je bil to- mesto tudi spomeniku znanega *lo- precej kos. d, a Upajmo, da mu Prijatelj Medijskih bod° OD SIREDE DO SREDE KINO Se enkrat »Ob robu« ODGOVOR PISCU ČLANKA »OB ROBU«, OBJAVLJENEM V ZASAVSKEM TEDNIKU DNE 6. VI. 1960 Pisec v svojem članku napada igralce Bratstva, da so igrali tek-®o v Zagorju grobo, šli na člove-**' ter s tem povzročili hudo kri. Ne omenja pa vseh grobosti, ki Jih povzročili igralci Proletarca, *U(U ne nepravilnosti, ki jih Je “Opravil neobjektivni sodnik Goli <* katerim ima Bratstvo - mimogrede povedano - zelo slabe Izdaje), niti večstoglave množice Javijačev Proletarca, ki so po končani tekmi vdrli na igrišče ter eejansko napadli igralce Bratstva. Naj nam bo dovoljeno, navesti V5e dogodke po vrsti: i- Kot sodnik Je bil poslan Jane-“p iz Ljubljane. Iz nam neznanega jjroka in brez predhodnega obvestila se je pa pred tekmo pojavil J14 igrišču Goli ter službujoči de-"|Sat Herbst iz Ljubljane (član Slovana), ki je bil tudi dodatno ooločen kot delegat tekme, o čigar “negiranju Bratstvo ni bilo predhodno obveščeno. Pripominjamo, je Goli tisti dan predpoldne sodil tekmo Slovan : Domžale v Ljubljani. Čudno torej, da nekateri •odnikl lahko sodijo v enem dnevu «ve prvenstveni tekmi iste skupl-Oe, ih to še relativno važni. Ali res ni nobenega drugega sodnika, ki bi lahko to tekmo sodil? - Ta Primer je verjetno edinstven v •halih slovenskega in tudi jugo-•Ibvanskega nogometa. Samo od J*be se nam vsiljuje vprašanje, “* je bila vmes -kuhinja-. - Tek-sama Je potekala v prvem polisu v športnih mejah, vendar so igralci Proletarca, hoteč zmagati ha vsak način, začeli uporabljati grobosti. Primeri: ko je bil tgra-lee Ocepek zrušen v najstmetr-•kem prostoru (sodnik Goli tega kčveda ni videl), mu je skočil na nogo branilec Proletarca ter ga •petami nekajkrat brcnil po roki. ®Pilog: Igralec Ocepek je v bolniškem stanju. - Igralec Proletarca Mitič je klofutal igralca Bratstva Klenovška, ko ta ni imel žoge. — Igralec Vidmar je dobil mavec za 5 tednov zaradi poškodbe na kolenu. - Igralec Laneger Je moral Iskati drugi dan zdravniško pomoč zaradi poškodb, ki jih Je dobil na tej tekmi. - Igralec Pufler Je moral prav tako v ponedeljek k zdravniku, ker ga Je Prašnikar, branilec Proletarca, nekajkrat udaril po obrazu ter rebrih. Vsega tega seveda sodnik Goli in službujoči delegat Hrbst nista videla. Izjava Igralca Praznika, člana Proletarca, pred samo tekmo, da se danes gremo -na nož« (izjavil Igralec Proletarca Suljaglč) dokazuje ter osvetljuje v pravi luči namene nekaterih igralcev Proletarca že pred samo tekmo. Vseh teh nepravilnosti sodnik Goli ter službujoči Herbst nista videla. Sodbo o tem, kdo je povzročil grobosti, prepuščamo bralcem. 2. Po končani tekmi Je vdrlo nekaj sto gledalcev na igrišče ter dejansko napadlo igralce Bratstva. V gneči Je nekdo brcnil v nogo tudi delegata Hrbsta, ki je nato kategorično izjavljal, da je bil to igralec Bratstva Klenovšek. Tistega igralca ni hotel niti zaslišati, temveč je enostavno pobral legitimacijo ter se odpeljal v Ljubljano, čeprav v tem momentu Igralec Klenovšek ni bil niti blizu nje- ga. Na vse zahteve funkcionarjev Bratstva, naj se imenovani zasliši in o tem napravi zapisnik, Je navedeni odgovarjal, da nima za kaj koga zasliševati. Sodnik Goli je po končani tekmi dal na zapisnik, da Je bil ogrožen in napaden od igralcev Bratstva. Naj nam bo dovoljeno pripomniti sodniku Goliju, da Je bila ta izjava najmanj smešna, če ne zlonamerna. Enajst Igralcev, ki so bili napadeni od nekaj stotin gledalcev, je imelo dosti dela s tem, da se je poskušalo ubraniti napadalcev, ne pa da bi še sami napadli sodnika. — Po končani tekmi okrog tričetrt ure igralci Bratstva niso mogli zapustiti oblačilni-ce, ker jih Je nekaj desetin pre-napetežev in zagrizenih klubašev čakalo pred oblačilnlco. Spoštovani pisec članka »Ob robu«! Ta odgovor Je samo delno popoln, ker nimamo namena na široko odgovarjati ter navajati vsa faktična dejstva, kar smo pa storili v najavljenem protestu. Ta navedena dejstva naj vam služijo samo kot odgovor na vaš članek v Zasavskem tedniku, ki je hotel naprtiti ter zvaliti vso krivdo na igralce Bratstva. Odbor NK Bratstvo Kino Delavski dom v Trbovljah: 15. in 16. junija jugosl. film »Kamp« Mamula«; 17. do 20. junija amer. barv. cuMM< film -Kralj in Jaz«; 21. 1« M. junija amer. barv. tlim -Perl«. KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II: 15. in 1«. junija ital. HIm »OKNO NA LUNA PARK« ob 18. in *«.• od 18. do 20. junija amer. barv. V V—film »HO-LIVOD ALI PROPAD« ob 18-in 20.; 21. junija franc. barv. dokum. film »SESTANEK Z VRAGOM« ob 18. in 20.; 22. in 23. JuniA nemški film »NEDOKONČANA ZGODBA« ob 18. in 20. Kino -Svoboda - Zasavje« Trbovlje: 18. do 20. junija ang. barvni film »Sarabanda za umrle ljubmice«: 25. in 26. junija amer. film -Na divjem Zapadu«. Predstave: sobota, nedelja ob 17. in 19.15, ponedeljek samo ob 17. uri, za mladino v nedeljo ob 15. uri. Kino »Svoboda II«, Hrastnik: 15. in 16 junija ital. film -Slepa dellca iz Sorenta«; 18. junija jug. film »Tri četrtine sonca«; 19. in 20. juniia franc. VV-film -Zakaj prideš prepojmo«; 22. in 23. junija amer. barv. film -Zakon divjine«. MAV OGUS! Okrajno sodišče v Trbovljah razpisuje dražbeni oklic ne- premičnin visokopritUčne hiše v Izlakah št. 62, dne 29. junija 1960 soba št. 25. Cenilna vrednost 1,600.000 din. Varščina 160.000 din. Okrajno sodišče Trbovlje. PRODAM popolnoma nov televizor -Panorama« 43 cm. Naslov v upravi lista. Upokojencu nudim vso oskrbo za pomoč na lični kmetiji. Sprejmem pridnega fanta, šole prostega, z vso oskrbo, pozneie postane lahko moj naslednik na posestvu- — Naslov v upravi Usta. i PRODAM MOTOR NSU 200 ccm, povojni tip, zelo dobro ohranjen. Vuga, Radeče 6a. ljah, ki mu 3e V njegovih zadnjih urah lajšalo hude bolečine. Nadalje se zahvaljujemo delavski godbi Trbovlje, pevskemu društvu -Zarja«, gospodoma duhovnikoma ter sovaščanom iz Praprotna, ki so ga prišli spremit na njegovo zadnjo pot. Žalujoča žena Rozalija, sin Tine, hčerka Tonči z družinama, hčerka Stefi in ostalo sorodstvo. — Učite se po sistemu profesorja Razkracana. — Ali je ta sistem doberT — Da, ima tise prednosti kot drugi sistemi, le eno napako ima, da se potem ne da brati. PREKLIC! Preklicujem neresnične besede, ki sem jih Izrekla o Minki Laniš-nlk lz Gabrskega. - Cveta Cesar. Trbovlje. Žabjek 23. ZAHVALA Ob neizrekljivo težki izgubi mojega dragega moža. ljubega očeta, starega očeta, strica, MARTINA NAROGI.AVA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, ter ga spremili na njegovi zadnji — prerani poti. Posebno zahvalo dolgujemo osebju bolnišnice v Trbov- REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA Neodločeno ali poraz? RUDAR : SVOBODA (LJ) 73:72 AU 72:73? O tekmi »aml pripominjamo samo tole: Rudar Je zaigral neučinkovito In precej grešil pri metih na koš, medtem ko so se gostje pokazali kot homogena ekipa. Neučinkovitost na eni In požrtvovalnost na drugi strani sta bila ' '-rok. REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA Rudar drugi RUDAR : KRIM 20:13 (11:9) V zadnjem kolu 1e Rudar na domačem Igrišču nastopil proti Krimu iz Ljubljane. Tekma ni bila Posebno zanimiva, kajti Rudar bi •e kljub porazu obdržal na drugem mestu. Krimu bi pa zmaga lahko Pomagala do boljšega mesta na sončni lestvici (če bi Braniku v Mariboru proti Slovanu ne uspelo). Na razvoj igre Je pa gotovo vplivala tudi vročina ln moštvi sta migrall ležerno, kar v večji meri Velja za domače. Gostje so pa zla-*tt v prvem delu tekme predvsem z dobro igro v napadu povsem zasluženo dosegli nekaj golov ln tako niso Rudarju dovolili, da bi povečal razliko v svojo korist. To se je pa zgodilo šele po odmoru, ko so domači zaigrali malo žlvahneje ln tako onemogočili Kri-movce v napadu. To pa jim Je prineslo tudi prepričljivo zmago ln tudi zadnji dve točki v tem prvenstvu. Gole za Rudarja so dosegli Ačkun 3. First 2, Jekoš 1, Škrinjar 8, Klančlšar 5, Žagar 1, v vrsti gostov sta pa bila najboljša Domnik 7 ln Šober 3. - Tekmo Je zelo dobro vodil Brumen iz Maribora. PARTIZAN RADEČE GIMNAZIJA (CELJE) : 31:17 (15:9) V petek so Radečani Imeli zopet Priliko videti lepo ln zabavno Igro v malem rokometu. V goste so Prišli maturanti celjske gimnazije. .Kljub temu, da so domači Igrali “tez Korena, ki Jim Je bil tokrat Praprotnik, so pokazali dokaj lepo *8ro in bili ves čas premočni. Po-•rbno proti koncu drugega polčasa •o nasprotnike povsem nadigrali *P zakluženo zmagah. Precej ostro, vendar lepo Igro Je zelo dobro vo-•“1 prof. Kokot iz Celja. Najboljša JSralca sta bila Mrežar (Radeče) s 14 ter Koren (Celje) s 6 doseženimi Boli. Mladinci Rudarja v finalu RUDAR : ŠKOFJA LOKA 7:5 (2:2) V povratni tekmi so Imeli nogometaši precej odgovorno nalogo, saj so domači uporabili vse sile, da bi se z učinkovito zmago povzpeli med štiri najboljša moštva v Sloveniji. Toda kljub požrtvovalni igri ln ob pomoči sodniške trojke, Jim spričo dobre ln predvsem učinkovite Igre Rudarjevih napadalcev to ni uspelo ln Je zmaga gostov popolnoma zaslužena. — Gole za Rudarja so dosegli Zibret 2, Irt 2, Sabo 2 ln Plšek 1. Z OBČNEGA ZBORA TVD PARTIZAN TRBOVLJE Poiskati bo treba nove oblike dela nik, ki je poudarila, da bo treba v Partizanu poiskati nove oblike dela z mladino. Mladina ima že v šoli obvezno štiri ure tedensko telesno kulturo, polno se udejstvuje v športnem Kljub tričetrturni zakasnitvi j-ačetka je letna skupščina trboveljskega TVD Partizana Uspela, Razen članov društva Jo se občnega zbora udeležili »udi sekr. občin, komiteja ZK ..... — . ... Trbovlje Janez Železnik, pred- društvu — zato bo treba, če **dnik občine Trbovlje Martin bomo hoteli pridobiti mladino posak, predsednik SD Rudar- in jo še v večji meri vključiti v Partizana, poiskati zanjo nove oblike dela. Po izvolitvi novega upravnega odbora je občni zbor sprejel tudi program dela za bodočo” sezono. Program že zajema nove oblike dela in prijeme, ki naj zagotove, da bo društvo tudi v bodoče dosegalo da se je rezultat večkrat spreminjal ln nagibal enkrat v korist domačih, drugič v korist gostov. Zadnji trenutki so bili še posebno dramatični. Gostje so vodili s 73:72. Piki je izvajal dva osebna meta in enega realiziral ter tako dosegaš neodločen rezultat. Tekmo Je sodil Inž. Počkar. ki je zlasti v prvem polčasu znatno oškodoval domače moštvo. Gledalcev Je bilo okrog 400. Po končani tekmi smo pa bili priča ogorčeni borbi za zmago, katero je vodil tehnični vodja Svobode tov. Wallas. Zapisnikarica je zaradi razburjenosti pozabila vpisati Piklovo doseženo točko (v zadnji sekundi), kar Je vidno lz tega, ker ni Izmed 5 osebnih metov, ki 1lh Je Izvajal omenjeni Igralec, nobeden vpisan kot uspešen met. Vsi smo pa lahko videli, da 1e Piki zadel v koš ln tako Izenačil. Tehnično vodstvo Svobode Je pa izkoristilo to administrativno napako in zahtevalo, da se tekma registrira kot zmaga v njihovo korist z rezultatom 73:72. Čudimo se, da se med športniki dogajalo take nepoštenosti. ki še zdaleč niso podobne športni morali. Vodstvo Rudarja Je vložilo protest. Moštvi sta nastopili: Rudar: Otopal 10. Sčurk 8. Poličnik 16, Ta vzeli 26, Piki 10 (11). Velkovrh 2. Svoboda: Repan-šek 28, Gaberšek 7. Clzeli 16. Plev-čak 12, Sešek 6. Kem 2, Vertl J, ZENSKE RUDAR : SVOBODA 35:41 (14:17) Koše za Rudarja so dosegle: Lavrinijeva 10, Strumeljnova 5, Majdičeva 6, Breznlkarjeva 10, Uranlčeva 2 ln Božjakova 2. Za goste so pa bile najuspešnejše Kajzerjev a 16, Rakovec ll to Jančar 10. NEMŠKI ROKOMETAŠI BODO NASTOPILI V TRBOVLJAH V četrtek, 16. t. m., bo na stadionu Rudarja zanimiva mednarodna tekma s članom I. nemške lige FC Rodalbenom iz Plrman-sensa. Ekipo sestavljajo poznani nemški rokometaši, ki so v letošnjem prvenstvu v velikem rokometu dosegli 3. mesto. Srečanje z Rudarjem bo ob 20. uri, v predtekmi bodo pa nastopile ženske Rudarja proti Braniku iz Maribora. Ženske RUDAR : ST0R21C 6:3 (2:2) KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV PODJETJA »MEHANIKA« — Trbovlje r a z p 1 t u j e delovno mesto ADMINISTRATORKE z znanjem strojepisja in stenografije. Pogoj: dovršena administrativna Sola, v kolikor stenografije prosilec ne obvlada, se obveže, da se vpile v večerno administrativno šolo — oddelek za stenografijo pri Delavski univerzi v Trbovljah. Prošnje sprejemamo do 25. junija 1960 v tajništvu podjetje. Nastop službe možen takoj, ali po dogovoru. OBVESTILO Turistično olepševalno društvo Trbovlje obvešča vse člane stanovanjskih skupnosti, hišne svete, podietja. ustanove in vse prebivalce trboveljske občine, da podaljšule rok tekmovanja v čistoči in urejevanju okolice hiš ter okrasitvi oken s cvetjem do Dneva borcev 4. julija 1960. Rezultati bodo objavljeni v Zasavskem tedniku. Vse občane vabimo, da se čimbolj posvete urejevanju okolice hiš in okrasitvi ukeei, da bo podob- kraja lepša In prl-kupnejša. Turistično olepševalno društvo Trbovlje- EDINA NAPAKA — Učil bi se rad stenografije. Kateri sistem mi najbolj priporočate? Obrtno montažno podjetje »INSTALACIJA« Ljubljana, Kamniška 48», p. p. IV/172 »prejme večje število vajencev i»: a) centralno kurjavo b) vodovodno instalacijo e) stavbno kleparstvo Pogoj: 7 razredov splošnoizobraževalne šole ter duševno ln telesno zdrav. Hrana ln stanovanje preskrbljeno. Ponudbe »prejema sekretariat podjetja do 15. avgusta 1960. V RESTAVRACIJI V restavraciji se gost trudi z zreskom. — Ali zrezek ni dober? — vpraša natakar vljudno. Gost globoko vzdihne. — Ne bom se pritoževal, ker ste mi namesto govejega zreška dali konjskega — to je mogoče, da se zgodi! Toda, da mu niste, preden ste dali konja speči, sneli vsaj sedlo, to vam pa zamerim! VAŽNO OBVESTILO ZAVAROVANCEM DOZ! Zavarovance DOZ zasavskega bazena, občin Trbovlje, Zagorje in Hrastnik obveščamo, da je z 11. junijem 1960 pričela poslovati v Trbovljah v prostorih ObLO Trbovlje v I. nadstropju (nad pisarno Reševalnp postaje) ekspozitura Državnega zavarovalnega zavoda (DOZ) Iz Ljubljane s sedežem v Trbovljah, Leninov trg (telefon št. 80-298) Uradne ure so vsak dan razen nedelj od 7. do 14. ure. Mavni zavarovalni zavod (DOZ) podružnica Trbovlje RAZPIS Za vpis V I. razred rudarskega tn elektro od.eka Tndu.trtj.ke rudarske šole v Trbovljah v šolskem letu 1980-1961. POGOJI: 'i SfSTsrS polniti 13. leto starosti ln .me biti •»" največ 17 Irt. Mor» bitl teies-So ln duševno zdrav ter telesno dobro razvit, kar ugotovi šolski zdravnik. Imeti mora veselje do poklica. "• Sprejrtlh °b0° 22* kandidatov. Kandidat “»J* ' ‘"SSS^^SS^ 8 r.zre iov osemletke. Biti mora telesno ln duševno zdrav. Kar ug tOViCer^nbn^priglas,ToaVvečkkandlda«ov. kakor Predvideva plan vpisa, bodo spreleti tisti, ki bodo uspešno opravili sprejemni Izpit venskega Jezika In računstva z geometrijo. __... Šolanje3 v obeh odsekih traja 3 leta. p® “*n*Snn opravIJeMBi^ ključnem Izpitu se absolventi rudarskega odseka“E°il,!fct!oOdseka lificirane delavce rudarske stroke • kopače, absolventi elektro oaseaa pa za obratne električarje. . -*--«•! * m P Mladinci, ki se žele vpisat!, morajo ravnateljstvu predložit! • W din državne takse ln 20 din občinske takse kolkov.no prošnjo to ji priložiti naslednje dokumente: 1. zadnje (šolsko spričevalo: 2. Izpisek iz matične knjige rojenih (rojstni Ust), 3. listino, ki prikazuje potek in uspeh šolanja v osnovni šoli oz. gimnaziji (Izda šola. kjer se Je kandidat šolal): .... I. mnenje šole o sposobnosti to oagnjenjlb kandidata (Izpolni š la, kjer se kandidat Sola): 5. potrdilo o premoženjskem stanju v letu 1980, 6. potrdilo o stalnem bivanji) (samo kandidati, ki stanujejo Izven Trbovelj)! . . 7. potrdilo o višini otroškega dodatka. Nekolkovhnth prošeni in prošeni brez zgoraj naštetih dokumentov ne moremo upoštevati Hčenel prelemato v času šolanja redne mesečne nagrade od 2.700 do 4.700 din. Razen teh rednih nagrad se učenci lahko nagrade še » posebnimi mesečnimi nagradami, katerih višina je odvisne od učnega uspeha. „m.u« Vsakoletno dobe učenci par delovnih Čevljev, delovno obleko, delovne spodnje perilo kakor v»e ostale zaščitne predmete za izva Janje praktičnega pouka ln šolske potrebščine. Pri šoli Je Internat, ki nudi učencem popoln«• OSk*« * l« nočlšče. prehrano, pran le osebnega perila ln delovne obleke, krpanje perila ter pomoč pri učenju. __ . M Prošnje Je vložiti na ravnateljstvo šole najpozneje do 20. avgusta 1960. leta. RAVNATELJSTVO SOL* ja Trbovlje Hinko Kamnikar *n še drugi člani upravnega °dbora tega društva. Prav razveseljivo je bilo to, “a sta bili na občnem zboru tretjini mladine. Pogrešali •mo pa na njem precej tistih, J5* drugače dosti govore o po-trebi Jirjenja telesne kulture med mladino, a so na občnem take uspehe, kot si jih vsi že- *boru manjkali. Mislimo, da sama poročila, ki so pri-Jmzala precejšnjo dejavnost «ruštva, potrdila, da je TVD ;a«izan v obdobju 1959/1960 •Japravilo spet lep korak na-'rei- Tri sto deset aktivnih r^Padnikov sicer ni res ve-hko za kraj. Najbolj so zaspani v društvu pionirji in Ponirke, premalo je pa starej-fm članov, prav tako primanjkuje v društvu vaditeljskega '•dra. V tku leta so zrasle v trbo-eljskem Partizanu nove sek-— judo, namizni tenis in r®**, ki se lepo razvijajo in 80 Že dosegle dober napredek. «.Iz samih poročil predsednika p5rtina Gosaka, tajnice Anice ^jObradi, predsednika gospo-~arskega odbora Franca Slap-j.*8. načelnika Karla Rupnika . same razprave smo povzeli, tJf so bili doseženi uspehi Vztrajnega dela. Vjj/ razpravi so člani prinesli predlogov za zboljšanje vendar ne moremo limo na tem važnem področju. S. S. že ta mesec pride v kino Svobode II Trbovlje! jugoslovanski film »Deveti krog« PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 22. ŠTEVILKE Rešit* u nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ga prinesli v 22. številki Zasavskega tednika, se glasi: 1. KOKS, 2. OKRA 3. KROS, 4. SAJE. Žreb je tokrat prisodil nagrado za rešitev uganke Ivanu FERMETU, učencu 2. razreda osnov, šole Šentgotard, Hrastnik 6, pošta Trojane. Knjižno darilo mu bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO. NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRIF Danes hi.ru rešite tole Vodnikovo uganko: RIBA LEZE, BIVOL NI, TOVOR NESE, OSEL NI, ROGE IMA, KOZEL NI, KAJ JE NEKI, KAJ SE TI ZDI? Za rešitev uganke imamo pripravljeno lepo knj žiu nagrado, ki Jo bomo podelili po odločitvi žreba. Rešitev uganke nam pošljite člmpne.l. — Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega Imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj. kjer ste doma. Vsem mladim bralcem obilo sreče pri rešitvi uganke! UREDNIŠTVO. RAZPIS ZA VPIS V 1. LETNIK IKS Razpisna komisija Industrijske kovinarske šole pri Strojni tovarni Trbovlje objavlja natečaj za vpis v šolskem letu 1960 61 učencev v I. letnik. Sola bo sprejela 60 učencev v L letnik. Pogoji: kandidat mora Izpoljevatt spodaj navedene splošne Ut posebne pogoje ln sicer: a) splošni pogoji: Dokončana osemletka. b) starost največ 17 let. Posebni pogoji: , . a) kandidat mora Imeti veselje do kovinske stroke: b) biti- mora duševno to telesno sposoben za izbrani poklic: C) pripravljenost, da se zapozll ko končanem šolanju v Strojni tovarni Trbovlje vsaj 3 leta, Kandidat mora prt vpisu predložiti naslednje: a) lastnoročno napisano prošnjo kolkovano • SO din državne takse; b) rojstni Ust) c) zaključno šolsko spričevalo: d) mnenje osnovne Sole o sposobnostih to nagnjenjih kandidata: e) potrdilo o premoženjskem stanju; f) Zdravniško spričevalo, da Je sposoben za poklic v kovinski stroki. Vsi kandidati bodo opravljali sprejemne Izpite U slovenlčlne, matematike in psihološko praktične preizkušnje. V času šolanja prejemajo učenci redne ln Izredne nagrade po učnem uspehu ln sicer: I. letnik od 2500 do 3500 din, II. letnik od 3000 do 4400 din, III. letnik od 3500 do 5400 din. Sprejemni Izpiti bodo: 1. iz strokovnega računstva to slovenščine Sl. zvguzta 1960 ob 7. uri na šoli; 2. lz psihološko praktične preizkušnje, dne 1. to 2. septembra 1960 ob 7. uri v šolski delavnici. Pouk je teoretičen ln praktičen ter traja 1 leta. Po uspešno končanem šolanju dobi absolvent naslov kvalificiranega delavca kovinske stroke. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo z vsemi navedenimi dokumenti po pošti. Nekolkovanlh prošenj ln Drošenj brez navedenih potrebnih dokumentov ne bomo upoštevali to (• smatrajo, kot da se kandidat nt vpisal. Razen spredaj navedenih dokumentov Je treba priložiti za otroke padlih borcev NOV potrdilo organizacije ZB NOV. Redni vpis bo od 15. junija do 31. julija 1960, dodatni pa od 20. do 26. avgusta 1960. Sola nima svojega Internata ln pridejo v poštev za vpis lamo kandidati, ki imajo domačo oskrbo. Prednost pri vpisu z enalriml sprejemnimi pogoji Imajo otroci padlih borcev NOV. Vsa nadaljnja pojasnila v zvezi z vpisom ali šolanjem daje uprava šole Partizanska c. Trbovlje, telefon št. 80-213. Ravnateljstvo. « X M ► UD < S c h 08 Z ms G m* e o o o o n° predloga tovarišice Cest- _ < :£ l« Naročajte se na ..ZASAVSKI TEDNlK“ < I 45. Toda Sld Je bil neizprosen. Poklical Je elko Polij’, ki Je prisopihala po stopnicah navzgor in vsa bleda, z drhtečimi ustnlremi, vprašala Toma: -Tom, kaj je vendar s tabo, kaj ti je. otrok?« — -Oh, tetka, moj ranjeni -prst se je vnel!« — Stara gospa se Je sesedla ln nato smejala in jokala hkrati. -Tom, kako si me zmedel! Prenehaj že s temi neumnostmi in spravi se pokonci.- Tom Je preneh.vl stoka* ln tudi bolečine ao mu Izginile la prat*. 46. Zdelo ml Je, tetka Polij’, da se Je Drst vnel in tako zelo me je bolelo, da še zoba nisem več čutil.- — Takrat se je pa tetka spomnila: -Saj, Tom, tvoj zob! Kaj je z njim?« — -Maje se In boli me prav pošteno!« — -Že, že, Tom, toda ne začenjaj vendar znova.« Strokovnjaško ga je pogledala in dejala: -Odprl usta... Šaj res, maje se, toda zaradi legi ne bol še umrl.« Ukazala je Sidu, na| prinese lz kuhinje svileno ltit in koa šareče«* oglja. 47. Tetka Polij; je en konec svilene nitke z zanko pritrdila na Tomov zob, drugi konec pa privezala k postelji za stebrič. Potem Je zgrabila žareče oglje in ga toliko da ne pritisnila ob dečkovo lice. Posledica: zob je že bingljal na posteljnem stebričku. — Tomu ni preosta-jalo nič drugega, kot da Jo brž po zajtrku možato Ubira proti šoli — čeprav zjutraj, ko se je zbudil, ni Imel tega namena. 48. Ves čas po poti do šole Je Tom vibujal nevoščljivost vseh dečkov, ki Jih je srečal, kajti vrzel v zgornji vrsti zob mr je omogočala pljuvati na nov In občudovanja vreden način. Ves čas je žel splošno priznanje svojih sovrstnikov. Zasenčil Je celo nekega dečka, ki je bil doslej z obvezanim prstom, v katerega s« je urezal, središče zanimivosti in občudovanja. — Nekaj sto metrov daleč od šol' Vega poslopja pa je Tom srečal mladega vaškega Izobčenca HucklebenrJ* JHJ BOMO KMALU DOBILI ZDRAVILO PROTI PUSMMRI Borba znanstvenikov proti nevarni »žeji za alkoholom« ŽEJA ZA ALKOHOLOM JE V DIREKTNI ZVEZI Z DELOVANJEM ZAŠČITNE žl.EZE — NENEVAREN PREPARAT, KI BO PRI KRONIČNIH PIJANCIH ZADOSTIL POTREBI PO PITJU Med 2. in 6. uro popoldne je spil 18 kozarcev in se zgrudil na tla. Ni se sicer prvikrat zgodilo, da se je v baru luksuznega newyorškega kluba nekdo od pijanih gostov zrušil s stola. Toda tokrat je bilo drugače kot običajno: ljudje, ki »o se zgrnili okrog pijanca, ga nikakor niso mogli spraviti k zavesti. Bil je kot mrtev. Dr. Henry Koch, znanstvenik, ki je stopil v bar na kozarček po svojem delu v laboratoriju, je na naglico pregledal človeka, ki je ležal brez zavesti. Puls mu je bil nepravilen in slab in skoraj ni dihal. Učenjak je tedaj potegnil iz žepa neke tablete in mu vtaknil eno v usta. Pacientov puls se je hitro okrepil. Pet minut ka sneje je odprl oči, zmajal z glavo in prosil, naj ga odpeljejo v njegovo sobo. Potem ko je pogoltnil še eno tableto, je čez pol ure vstal iz postelje in zaprosil čašo piva. Bil je trezen — posledice alko ola so minile. Po osmih urah se je prebudil brez omame. Tableta, ki jo je zaužil, se imenuje »Trit«, kar je okrajševalr.ica za Trijodotironin, zelo aktiven in močan tiroidni hormon oziroma zaščitni hormon. Dr. Koch se je s poskusi na živalih prepričal, da tableta izredno hitro metabolizira alkohol. Nepredvideni eksperiment na pijancu leta 1956 je samo eden izmed mnogih, ki so bili napravljeni v zadnjih letih in ki so odprli popolnoma rove poglede na problem alkoholizma. PUANE MIŠI Leta 1956 je dr. Kurt Richter objavil rezultate svojih poskusov na miših. S stimuliranjem oziroma preprečevanjem delovanja zaščitne žleze, katere hormoni nadzorujejo porabo kisika v celicah organizma s tem, da je pospeševal oziroma zaviral proizvodnjo tiroidnih hormonov, je doktorju Richterju uspelo, da je svoje miši spremenil v alkoholike. Se bolj zanimivo pa je, da jih je potem ozdravil alkoholizma. Nekaterim mišim je učenjak izrezal zaščitno žlezo. Te živali so takoj postale alkoholiki. Ko je takim živalim vbrizgal zaščitni hormon, so se takoj vrnile k vodi in njihov alkoholizem je bil ozdravljen. Dr. Richter se' je vprašal, če je mogoče ta pojav vzporediti s pojavom pri ljudeh. S pomočjo ankete med zdravniki je ugotovil, da so ljudje, ki imajo zaščitno žlezo nadpovprečno razvito, le redko alkoholiki oziroma obratno. Zaradi tega se vsekakor pojavlja vprašanje, če niso mar alkoholiki dejansko bolniki, katerih zaščitna žleza proizvaja premajhne količine hormonov? In ne bi v teh primerih hormonski preparati kot n. pr. »Trit«, lahko potešili pri njih »žejo za alkoholom«? Raziskovanja glede tega še niso zaključena in čeprav je nesporno ugotovljeno, da obstaja zveza med delovanjem zaščitne žleze in metabolizmom alkohola, še vedno ni jasno, kaj je p.ri tem vzrok in kaj posledica. Ni mar to mogoče zaprti krog: uživanje alkohola slabi delovanje zaščitne žleze, zmanjšana količina hormonov pa povzroča žejo za alkoholom? Da bi zaščitna žleza normalno proizvajala zadostno količino hormonov, je potrebno, da so izpolnjeni tudi določeni prehrambeni faktorji. Organizem mora biti založen z aminokislinami, vitamini, z nekaterimi drugimi snovmi in končno z jodom. Ce ena od teh snovi zmanjka, proizvodnja hormonov v zaščitni žlezi ne bo normalna. Nekateri učenjaki so zaradi tega delali poizkuse z vitamini P kompleksa itd. Medtem ko dajanje hormonov nekaterim alkoholikom pomaga, da si opomorejo od raznih posledic težkega pijančevanja, so rezultati na kroničnih primerih nezanesljivi. ALKOHOLIKI IN KRESNICE Raziskovanja v poslednjem času so osvetlila še neko fazo alkoholizma. Poskusi na kresnicah so dali nekai odgovorov na vprašanja: zakaj nekateri ljudje pijejo? Na univerzi v Princetonu so nekateri znanstveniki pred časom raziskovali mehanizem s pomočjo katerega kresnice prižigajo in ugašajo svojo svetlobo. Odkrili so, da kresnice uporabljajo alkohol kot prekinjevalec, s katerim se prekinja stik v kemijski »sklopki«. Ko pride v »sklopko« alkohol, se prekine reakcija encimov in svetloba ugasne. Ko kresnica stisne mišico in vrže alkohol iz »sklopke«, se reakcija nadaljuje in snov imenovana luciferin, sveti s hladno svetlobo. Ta enostavni sistem prekinjanja je univerzalen in v drugačni obliki obstaja tudi pri človeku. Ko se vrnemo domov z dela, smo še vedno pod vplivom dnevnega dela. Vse »sklopke« v organizmu so še spojene, tako rekoč smo še polni energije. Pri človeku, ki popije čašo alkoholnih pijač, bo alkohol že čez nekaj minut začel krožiti skozi njegov sistem, prekinjajoč »sklopke« in ustavljajoč delo milijonov drobnih »pogonskih central« v celicah mozga in v telesu. Toda še v teku večera ali noči alkohol izgori v ogljikov dioksid in vodo, tako da se filtrira skozi pljuča in obisti. Naslednje jutro so »sklopke« očiščene, »pogonske centrale« v celicah pa pripravlja e za delo. Ce smo popili preveč, ostanejo v sk'opkah še naslednje jutro milijoni neizgorelih alkoholnih molekul, ki delujejo kot prekinjevalci. Tedaj smo omamljeni — imamo »mačka«. Ce pojav vzporedimo s pojavom pri kresnicah, je naša svetloba še vedno »ugasnjena«. »MAČEK« ALI NE Nekdo popije n. pr. v torek tri konjake, se opije, prespi noč in se zbudi zelo omamljen. Dva dni kasneje isti človek popije dvakrat več, ostane relativno trezen in se prebudi s svežo glavo. Raziskovanja so pokazala, da je različno reagi- ranje istega človeka na pijačo odvisno od časa in okoliščin. Vzemimo primer v torek: človek, ki je izpil tri konjake precej oozno zvečer, ko je kemijski proces izmenjave snovi v organizmu bil nizek in je zaradi tega alkohol dolgo ostal v organizmu. Dva dni kasneje je bil človek fizično in psihično aktiven, pil je zgodaj popoldne, ko je predelava snovi v organizmu bila hitra in je bil tudi alkohol hitro predelan. Na neki ameriški univerzi so naredili poskus na prostovoljcih. Polnih 48 ur zaporedoma so prostovoljcem dajali vsako uro po eno čašo alkoholne pijače, razen ponoči, ko so jih dvakrat zbudili in jim dali trojno porcijo. Istočasno so merili koncentracijo alkohola v krvi in slini. Stopnja metabolizma je bila pri vseh prostovoljcih zelo podobna: najslabša med 9. in 10. uro zjutraj, nato je postopoma rastla in dosegla višek okrog 7. in 8. ure zvečer, nakar je do jutra spet padala. Na podlagi tega je mogoče zaključiti, da se mora previden človek zvečer omejiti pri pitju. PRAVILA NI... Ko je govora o pijači, ni mogoče postavljati pravil. Organizem nekaterih ljudi lahko zelo hitro predela alkohol, organizmi drugih ljudi pa zelo počasi. Ljudje, ki redno uživajo alkoholne pijače, dokazujejo večjo odpornost od »začetnikov« ali priložnostnih pijancev. Dr. Richter je izjavil za časa poskusa, v katerem so prostovoljci izpili po pol steklenice whiskyja vsaki dve uri 30 ur zaporedoma. Pri prvem poskusu so bili prostovoljci popolnoma pijani, ko je količina alkohola v krvi dosegla 80 miligramov v vsakih 100 kub. cm krvi. Tretjič so bili odpravljeni v posteljo ko so povprečne količine alkohola znašale 220 miligramov, Ker so normalno spali, so se zbudili razmeroma trezni, količina alkohola v krvi je pa znašala 160 miligramov v 100 kub. cm. Z drugimi besedami: čeprav so bili trezni, je količina alkohola bila dvakrat večja od one, ki jih je zrušila pri prvem poskusu. Ta poskus in tudi mnogi drugi pokazujejo, da kronični alkoholik zelo težko spozna, kdaj je po-stal kroničen., Dejansko ne vzdrži brez alkohola in ker ne občuti kakih drastičnih posledic, se mu zdi, da lahko pije še-več. Čeprav so p>oskusi osvetlili nekatere probleme alkoholizma, je še najbolj zanesljivo sredstvo proti kroničnemu alkoholizmu popolna abstinenca. Sredstva kot antabus in druga izzivajo odpor proti alkoholu in tako pomagajo žrtvam v velikem številu primerov, da se odrečejo zlu, kateremu so podvrženi. Cilj sedanje faze raziskovanj je nedvomno v iskanju učinkovitega zdravila, ki bo že v sami klici uničil »žejo« za alkoholom. In znanstveniki so glede tega optimisti. (Po Primorskem dnevniku.) SE KAR PRILEZE V TEJ VROČINI Tehnika in znanost FILMSKA RISANKA »PRI FOTOGRAFU« VATROSLAVA MIMICE TVO VRBANIČ »PLES NA STREHAH« DOMAČE VESELJE — Vstani, vstani — kliče žena svojega moža. — Danes je prvi dan tvojega dopusta! ČUDEN ČLOVEK — Res, zelo si čuden, dragi mož. Ze dve leti si bil zadovoljen s solato in krompirjem, zdaj bi pa rad jedel meso. NE BOJI SE Spoznala sta se na vlaku. Ljubezen na prvi pogled, kakor se reče. Držala sta se že za roke, ko se je bližal tunel. — Ali se kaj bojiš? — jo je vprašal. — Ne — je odgovorila — če boš dal prej cigareto iz ust! KOMPAS ZA POSADKO UMETNEGA SATELITA Za bodoče umetne satelite, v katerih bodo človeške posadke, so že konstruirani številni inštrumenti, med katerimi je tudi neka vrsta kompasa, ki omogoča posadki satelita, da v vsakem trenutku ve, nad katerim delom zemlje se giblje. Ta precizna naprava sestoji iz miniaturnega globusa, ki točno predstavlja Zemljo v določenih dimenzijah. Ta globus se vrti v nasprotni smeri od gibanja satelita, satelit sam p»a predstavlja na kompasu nepremakljivo puščico. S fiksiranjem puščice na majhnem ekranu bodo bodoči astronavti lahko stalno spremljali položaj svoje ladje nad px>višino zemlje. ELEKTRONSKI VARILEC V Zahodni Nemčiji so izdelali aparat za elektronsko varjenje, s pomočjo katerega je mogoče variti kovine z zelo visokimi točkami taljenja. Ta aparat je namenjen izgradnji vsemirskih ladij, ki so zgrajene iz zelo odpornih sp>ojin in kovin. Z novo metodo elektronskega varjenja je uspelo tudi zvariti keramične dele s tungstenom, ki je poznan p>o visoki točki taljenja in tudi najtanjše kovinske plošče je mogoče zelo precizno zvariti. Ves proces varjenja s tem apa-ratom je popolnoma mehaniziran, upravlja se ga pa z enega samega mesta, na katerem ima tehnik kontrolo procesa s pomočjo mikroskopa in televizijskega ekrana. NAJVEČJI TELESKOP NASVETU V Sovjetski zvezi gradijo naj več ji teleskop na svetu, katerega ogledalo bo imelo premer 6 metrov. Na tem področju je Sovjetska zveza doslej zaostajala za drugimi državami, čeprav je njena astronomija zelo razvita. Premer gigantskega teleskopa 6 m bo za 1 m večji od premera doslej največjega teleskopa v observatoriju Mount Palomar v Kaliforniji. Teleskop bo po-polnoma avtomatiziran in bo imel naprave, ki bodo omogočale spremljanje objektov brez prisotnosti astronoma. Pričakujejo, da bo ta teleskop dal mnogo novih podatkov z» proučevanje megle izven naše galaktike in o nastanku ter razvoju našega zvezdnega sistema. Menijo, da bo ta teleskop postavljen nekje na Kavkazu ali v Srednji Aziji V višini približno 200 m. KAKO GLOBOKO JE JADRANSKO MORJE Vsak dober gimnazijec bo na to vprašanje brez omahovanja odgovoril: 1330 m. Profesor bo zadovoljen, saj je ta številka zapisana na vseh geografskih kartah in v učnih knjigah. S tem odgovorom pa se ne bodo strinjali jugoslovanski oceanografi, ki so v okviru Mednarodnega geofi-zičnega leta mimo drugega ugotovili tudi, da je Jadransko morje ponekod globoko več kot 1400 m. Za ta ugotavljanja, sta jugoslovanskim biologom, geofizikom hidrologom, feolo-gom, meteorologom in ribiškim strokovnjakom na voljo ladji jugoslovanske vojne mornarice »Miner« in »Spasi-lac«, ki sta opremljeni z najmodernejšimi napravami za vse vrste oceanografskih merjenj in raziskovanj. NE MORE DRUGAČE — Hej — ne kričite tako! —* — pravi miličnik možakarju, ki stoji na trgu sredi Zagreba. —Saj sploh ne kričim! — pravi možakar — le svojega brata kličem! — No, potem pa ne kličite tako glasno! — Moram, bolj potiho ne gre. Moj brat živi namreč n Kopru! DENARNE TEŽAVE — Ce mi že tako zaupate, ali bi mi lahko posodili deset tisoč dinarjev? — Zaupanja mi ravno ne manjka, pač pa denarja HOM AN V NADALJEV A NJIH Skrivnost dveh bratov »Meni ne preostaja druga izbira, Dick! Dala sem Gilderju besedo in je ne smem požreti... Moj bog, kaj je to?« je zavpila prestrašeno. Od zunaj se je začul oster krik, ki ni zvenel človeško. Sedaj sp>et: divji stok, ječanje... Dick je pograbil svojo žepno svetilko na mizi in skočil k oknu. »Vzemite me s sabo, prosim! Nočem ostati sama...« Omahoval je. »Naj bo! Pojdite!« je dejal s hripavim glasom in jo tako trdo pograbil za roko, da se je Leslie zdrznila. Drug zraven drugega sta odhitela v temo. Alford je zunaj prižgal svetilko in posvetil po tleh. »Ostanite za mano!« je zaukazal, dekle je pa opazilo, da nekaj leži na tleh. Z druge strani je pridirjal Puttler. »Kdo je?« »Ne vem,« je dejal Dick šepetaje. Ob njunih nogah je ležala neka postava, z obrazom obrnjena v travo. Bil je neki moški, oblečen v jjmo kuto. »Cmi opat?« je vprašal Puttler z dvomljivim glasom. »Ali je mrtev?« »Semkaj poglejte!« Alford je pokazal na vrat postave. Tamkaj je zevala strašna rana — prerezano grlo... 2e je bil Puttler na tleh. Vtaknil je roko pod ležečo postavo in jo previdno obrnil. »Sveti bog!« Oba sta strmela v obraz mrtveca. Bil je Thomas... 39. »Kdo je?« je vprašala Leslie Gine s trepetajočim glasom, ko se je Dick povrnil k njej. »Eden izmed naših služabnikov.« »Thomas?« Ni #1 znala razložiti, zaka, je mislila takoj nanj. < Slolče sta odšla v njegovo pisarno. Dick Je pozvonil po služabnika |b mu naročil, naj gre po Mr. Glcrverja. »Kje je lord Chelford? je vprašal čez nekaj minut najstarejšega služabnika. »Njegova visokost je odšla pred petimi minutami k počitku.« »Ali je kaj slišal?« »O Črnem opatu? Ne, sir.« »Kako morete govoriti o Ornem opatu?« je vprašal Dick ostro. »Ko Je neko naše dekle po naključju pogledalo skozi okno, ga je ne daleč od hiše videlo in nas alarmiralo.« »Poslušajte, Glover! Pod bresti leži Thomas v črni kuti umorjen.« »Sveta nebesa! Pa ne naš Thomas? Thomas Sreča, ki ste ga odpustili, sir?« »Da. Toda ne pripovedujte ničesar o tem služinčadi, temveč ji na kakšen drug način pojasnite tisto vpitje in jo pošljite spat. Policija bo kmalu prišla, jaz bom pa poskrbel za to, da bo osebje šele jutri zjutraj zaslišala.« Ko so se vrata zaprla za starim grajskim služabnikom, se je Alford s trpkim nasmehom obrnil k Leslie. »Kar se vas tiče, mlada dama, kaže, da je moja življenjska naloga, da vas takoj pospremim domov.« »Ali ne smem ostati tu, Dick?« je plašno vprašala. »Ne bi rad videl da vas policija najde tu in tudi vaše ime meša v to stvar. Ali je Arthur doma?« »Da.« Tisti trenutek je zazvonil telefon. »Tukaj poštni urad,« se je nekdo oglasil. »Ali je lord Chelford sam pri telefonu?« »Ne, Mr. Alford. Kaj pa se je zgodilo?« »Ali ste z zadnjo pošto oddali v nabiralnik morda kakšna važna pisma, Mr. Alford?« »Zakaj?* je Dick vznemirjeno vprašal. >t!Ker nam je poštni kurir, ki se vozi z motornim kolesom, sporočil, da je nekdo hotel vaš pisemski nabiralnik s silo odpreti, pri tem je pa pokvaril ključavnico, tako da je kurir s pravim ključem ni mogel odpreti. Zaradi tega nismo mogli odposlati pisem, ki so bila oddana v poštni nabiralnik od sedme do desete ure zvečer.« »Oh, to je pa ravno prav! Prosim vas, da vso pošto takoj, ko boste nabiralnik izpraznili, vrnete v Ffvisaway, ker bi rad neko pismo zadržal.« »Dobro. Lahko noč, sir!« Dick Alford je slušalko obesil. »Leslie, naš pisemski nabiralnik ob desetih zvečer ni bil izpraznjen.* Sele počasi je razumela pomen njegovih besed. »Kaj naj sedaj napravim?« »Pooblastite me, da vaše pismo Gilderju zadrtim Imamo še šest dni časa.« Zadržala Je sapo: za trenutek se Je pojavil v mislih pred njenimi očmi njen brat v obleki kaznjenca - potem pa je pogledala moža, ki je stal pred njo: njegova samozavest in življenjska sila se je začela pretakati nanjo. »Napravite, kakor veste, da bo prav,« je zašepetala. »Toda, kaj se bo potem zgodilo, Dick?« ' ’ »Potem bom storil svojo dolžnost.« Celo noč ni spala. Premetavala se je v postelji z ene strani na drugo-Premišljevala je o njegovih skrlvnostn h besedah, ni pa dognala njihovega pomena. 40. Puttler se je neobrit in neprespan prikradel v Dickovo delovno sobo, si nalil skodelico toplega čaja, ki ga je prinesel služabnik, in ga v dušku izpil. »Lahko ste hvaležni usodi, da je Scotland Yard vaš primer poveril meni,« je dejal detektiv in požmrknil z očmi. »Ce pomislim, da sem ime* za poizvedovanja doslej na razpolago komaj pet ur, potem lahko mirno rečem, da sem dosegel rekorden uspeh. Torej — rekli ste, da si je Thomas preskrbel svojo masko v Londonu, v Wardour Streetu?« »Včeraj popoldne sem ga videl, da je nese1 pod pazduho neki zavito* iz tamkajšnje izposojevalnice kostumov in karnevalskih oblačil. Vpr8' ševal sem se, čemu ’ o Thomas to ropotijo potreboval.« »To je dejstvo številka ena,« je začel naštevati Puttler. »Dejstvo številka dve je pa, da so je fant pripravljal na pobeg. Poskusil je vdret1 v tukajšnji pisemski nabiralnik. Ali kdaj pošiljate denar v pismih?" »Jaz ne, pač p« to večkrat napravi moj brat, čeprav sem se že trudi** da bi ga tega odvadil.« , »Povrniva se torej na dejstvo številka dve: njegova namera s P1' semskim nabiralnikom se je ponesrečila, toda v njegovem žepu sm® našli ponarejen ključ. Nadalje je fant hotel nekaj vrednot odnesli tub iz Gilderjeve poletne hišice in je svoj ročni kovček z ukradenimi reč110 skril za živo mejo pri farmi Reci, kjer Gilder večkrat shrani svoj av*®j kakor ste mi že povedali. In da je hotel vlomiti še v knjižnico, da P se polastil gotovine, ki jo ima tamkaj shranjeno vaš brat — dokaZUF vlomilno orodje, ki sem ga našel v travi pod levim oknom knjižnic^ »Kako mislite, da je bil umorjen.« Puttler se je popraskal po glavi. . »Sodim, da jih je moralo bili precej. Vsaj po situaciji, ki sem *■ jo ogledal, b; tako sklepal« d Obravnavala sta primer še podrobneje, dokler se ni pojavil m vrati stari služabnik, ki je prosil za dovoljenje, če sme oditi k P°fj jj-Potem sta odšla venkaj v sivo, neprijazno jutro, da prisostvujeta nad» J njim raziskavam policijskega odreda, ki se je mudil v parku. u »Pravzaprav bi bilo najpametneje, da greva tudi midva spat.* £ menil Dick. Preden je stavek skončal, se je detektiv sklonil In v " nekaj pobral. - ^ Bilo je leko antično bodalo, okrašeno z grbom, počrnelim drfj in vlažnim rezilom. (Dalje prihodnji