v 1111 k' CENA 230 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA o #5»« <5,0;^ c tel. 05/640 42 53 • Industrijska 11 • Izola OBALA V MALEM k nepremičnine ^ I L immobili ■ BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA šifra 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si OBGLAVLjtNA GOVORICA KAMNA Nekomu je akcija, poimenovana Govorica kamna, drugače pa nekakšna forma viva na izolskem skalometu, šla dobro na živce. V torek zjutraj so namreč mimoidoči opazili, da je eden od kipov ostal brez glave. Glavo z omenjenega kipa so sicer našli v bližini, tisti, ki je to storil pa jo veijetno še išče._ vro CENTER Avlo Center Jereb, Izola wwvY.a-jereb.tl Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00 PTTs NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. UUA: LIHI Če že moram pometati, potem bom pometla »za prov«: - kdo v Upravni enoti je zadolžen za preverjanje, ali statuti združenj, društev, ipd. SO ustrezno spremenjeni, dopolnjeni in SO društva ustrezno registrirana v skladu z Zakonom o društvih (Ur.l. RS št. 60/95 in 89/99) ali pa je za to (in drugo) odgovoren nadzorni odbor pri Centru za kulturo, šport in prireditve?; - kot KAJ je registrirana izolska CAN na Upravni enoti, ali pa so registrirane morda samo CI (obe Italijanski skupnosti)?; - če je Kulturno in raziskovalno društvo Mediterraneum samostojno društvo, kako to, da so se člani znašli in prejemali podporo Centra za kulturo, šport in prireditve, CAN-a, organizacij Regione Veneta, Ministrstva za kulturo RS in ne nazadnje tudi Občine Izola? Na osnovi česa so dobili prostore najprej v »stari italijanski šoli«, nato pa še v hiši Manziolijev? Kakšne informacije in pri kom, je dobila članica društva, Judita Miško, ko je iskala informacije glede sprememb statuta društva na Upravni enoti? Je kdo sploh preveril, v kateri občini je društvo registrirano?; - kdo sploh preverja KAJ v resnici bremeni proračun Italijanske skupnosti množica tam zaposlenih, množica tam organiziranih razstav, ki zagotovo niso zastonj (ob treh galerijah in »uličnih« delavnicah likovnih umetnikov), množica drugih prireditev, ki SO zastonj, medtem ko CI gostujeta zaradi vsega tega v »gledališču« na Oktobrski ulici?; - je kdo sploh kdaj preveril, (opla, nisem zapisala, da to ni dovoljeno!) koliko ljudi dela za CAN, pa imajo pogodbo sklenjeno in jih plačujejo onstran meje?; - kdo bi moral poskrbeti za uradne prevode (in jih tudi plačati) CAN, Občina, Upravna enota - kdo drug?; - se želi še kdo sprenevedati in me vabiti na bolj avtoritavne sedeže? Vsak dan hodim po izolskih ulicah - me sploh poznate, veste s čim se ukvarjam, kaj počnem - ali z velikim zadovoljstvom prenašate naokrog izmišljotine na moj in tuj račun? Sprejemam prijazno vabilo ge. Peterzol, da se srečava na kakšnem bolj avtoritativnem sedežu, ker želim, da dokaže in/ali utemelji navedbe (zapisane v Pismih bralcev, v Mandraču, z dne 27. oktobra 2005), obrazloži delovne naloge in dolžnosti vseh predsednikov, podpredsednikov, sekretarjev, koordinatorke, administrativnih delavcev in zborovodje MPZ Haliaetum in odborov, v skladu s statutom Samoupravne italijanske narodne skupnosti Izola, na podlagi Zakona o društvih (Ur.l. RS št. 60/95 in 89/99), Temeljne ustavne listine o samostojnosti in nedvisnoti RS ter temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Na bolj avtoritativnem sedežu, ki ga predlaga ga. Peterzol, imam pravico zahtevati, da se preveri, ali omenjeni tudi opravljajo dela, za katera so bili sprejeti ali izvoljeni. Ne morem dokazati, da mi je skoraj popolnoma isto, kar ste Vi zapisali, spoštovana ga. Peterzol, pred tem po telefonu sporočila profesorica Agnese Babič. Lahko pa dokažem, pri kom vse sem bila, s kakšnimi nameni, razlogi... kdaj in kolikokrat,- Lilia Valenčič Pripis uredništva: Odgovor g. Valenčič je zelo obsežen in posega tudi na področja, ki sicer niso bila predmet prvega zapisa v Mandraču, zato smo se v uredništvu odločili, da objavimo zgolj prvi del pisma. Če pa bo avtorica želela bomo nadaljevanje objavili v naslednjih številkah. PISMO MIRKU Vsakdo ima nekoga rad, gospod Mirko. In razumljivo je, da je vsakomur, ki tega prijatelja, tovariša, sorodnika... izgubi, pri srcu hudo in izgubo težko prenaša in preboli. Vendar pa mu to ne daje pravice, da svojo žalost in bolečino tolaži tako, da krivično, neosnovano in grobo obtožuje in žali nekoga drugega, ki niti z izgubljenim prijateljem niti z žalujočim ni nikoli imel nobenih stikov. Zato pričakujem, gospod Mirko, da se boste za besede, ki ste jih zapisali v svojem pismu, objavljenem v zadnjem Mandraču, tako meni kot mojim sodelavkam in sodelavcem, opravičili - vsaj osebno,če že nejavno. Resnica je namreč ta, da pokojni gospod Stres NIKOLI ni "vznemirjal" ali "težil" županji in/ali njenim sodelavcem. Nikoli se ni prišel na občino niti pritoževal niti ni nikoli za karkoli prosil, tako da vsaj jaz sama nisem vedela za nobeno njegovo stisko ali težavo. Po vsej verjetnosti pa pomoči vse do svoje prezgodnje smrti niti ni potreboval ali vsaj ni čutil, da jo potrebuje. Izbral si je pač tak način življenja, kot ga je živel in temu primemo ni štel za potrebno, da bi ga kdorkoli pri tem preusmerjal, prevzgajal ali spreminjal. In Iztok kot vse kaže vendarle ni izginil v nič in pozabo, saj je njegov nekdanji prijatelj Mirko tudi po štirih letih našel čas, da nas in sebe spomni nanj v našem lokalnem časopisu. Tudi tega nam nikakor ne morete in tudi nimate pravice očitati, da "se županja in njeni sodelavci verjetno ne bi posebej sekirali zaradi tega - to je, če bi "ga pokopali kar za zunanji zid pokopališča". Resnica je namreč čisto drugačna. V občini Izola se nikakor ne more in se v zadnjih petdesetih ali šestdesetih letih tudi ni zgodilo, da bi pokojnik, ki ni imel nikogar, ki bi zmogel plačilo pogreba, ne imel spoštljivega pogreba na primernem prostoru na pokopališču. V naši občini v takem primeru občina plača upepelitev in pokop pokojnika v skladu s pokopališkim redom in z vsem obredjem, ki ga predvideva občinski odlok. V konkretnem primeru pa (leta 2001!) je pogreb Iztoka Stresa plačal nek njegov sorodnik, katerega ime je znano JP Komunala Izola d.o.o., ne pa "neznan dobrotnik". Tako je vsekakor neokusno in nekulturno trditi, da bi, "če bi ne bilo dobrotnikov", pokojni Iztok Stres ležal na zunanji strani pokopališkega zidu. Zelo, zelo daleč so časi, ko so zaradi drugih razlogov samomorilce, zločince in druge "neprimerne" pokojnike pokopavali na tak način. Sedaj pa že zelo dolgo velja, da smo vsi ljudje vsak po svoje spoštovanja vredni, pa naj bomo živi ali mrtvi. In to spoštovanje in predvsem pošten in pravičen odnos svojih sodržavljanov si zaslužimo vsi, kajne, gospod Mirko? Breda Pečan, županja OBLJUBE SO POSTALE LAZ V petek, 31.10.2005 ob 20. uri je bil izredni Občni zbor MNK IZOLA, ki ni bil sklican v skladu s Statutom društva in zato sprejete odločitve niso veljavne. Da izredni Občni zbor ni bil sklican po Statutu je ugotovil Nadzorni odbor na svoji 2. seji. Ne glede na formalno plat sestanka želim predsednika v odstopu Bogdana Brusa spomniti na moralno plat in obljube, ki jih je izrekel na rednem Občnem zboru 10. junija 2005: - za delovanje članske ekipe bom zagotovil 20.000.000,00 sit letno - napravil bom ekipo za čim prejšnjo uvrstitev v 1. ligo - tribune na tekmah bodo polne - v delo mlajših kategorij se ne bom vtikal ker poteka dobro - trener članov bo Benedejčič Igor - iz sigurnih virov imam zagotovilo, da bo IZOLA nastopala v 2. ligi Navedenih obljub nisi izpolnil, kljub temu, da si imel dovolj časa na razpolago (5 mesecev). Večina prisotnih ljubiteljev nogometa je na rednem Občnem zboru, 10. junija 2005 glasovala za tvojo izvolitev, ti isti ljubitelji nogometa so bili prisotni na izrednem Občnem zboru 31.10. in si jim odvzel pravico glasovanja brez sprememb v Statutu. Pričakujem, da te bodo ti isti ljubitelji nogometa primemo »nagradili« za neizpolnjene obljube ( laži ) tudi na Občnem zboru, ki bo sklican v skladu s Statutom društva Z denarjem mlajših kategorij, ki si ga porabil za plačevanje igralcev članske ekipe, si kupil 12 glasov za volitve na izrednem Občnem zboru. Upam, da še vedno velja ljudski pregovor »LAŽ IMA KRATKE NOGE«. Vinko Gregorič 26. redna seja OS KAI NAČRTUIEIO IZOLSKI 1AVNI ZAVODI? Izolski občinski svetniki bodo danes sodelovali na eni manj zanimivih sej občinskega sveta. Pravzaprav je takša definicija seje bližje novinarjem kot pa samemu dnevnemu redu, saj je razprava o letnih delovnih načrtih Javnih zavodov, od vrtca do osnovnih šol in od Centra za kulturo šport in prireditve do glasbene šole, za izvajalce teh programov zagotovo pomembna. V teh načrtih so zapisane njihove naloge in velikokrat tudi želje, za katere pa sami vedo, da bodo nekatere ostale zgolj želje, saj si občina enostavno ne more privoščiti povečanja stroškov posameznih izvajalcev. Povzetke teh programom objavljamo posebej) Poleg omenjenih gradiv pa bodo svetniki poslušali še poročilo o Gojup-u, konzorciju za pripravo skupnega regijskega odlagališča odpadkov, pa tudi sklepali o podelitvi letošnjega priznanja Alojza Kocjančiča kulturnemu delavcu in publicistuMilanu Gregoriča REŠEVALCI ČAKAJO NA POMLAD Petek 4. novembra je bil za izolske reševalce pa tudi za uporabnike njihovih storitev zagotovo pomemben dan. Minister za zdravje Andrej Bručan, županji izolske in piranske občine Breda Pečan, in Vojka Štular ter koprski župan Boris Popovič so namreč z roko v roki postavili temeljni kamen za novo reševalno postajo Zrasla bo v izolski industrijski coni, med Komunalo in Polimerjem, delavci koprskega Stavbenika pa naj bi jo dogradili v šestih mesecih. Naložba bo stala več kot 260 milijonov tolarjev, večji del denarja pa bo zagotovila izolska občina. Ministrstvo za zdravje je zagotovilo 20 odstotkov, piranska in koprska občina pa vsaka po 30 milijonov. Kot smo izvedeli na sami slovesnosti je Zdravstveni dom Izola prispeval še 10 milijonov tolarjev, milijon tolarjev pa je podarilo tudi izolsko podjetje Delamaris. Minister Bručan je ob postavitvi temeljnega kamna sicer povedal, da bo to predvsem postaja za nenujne reševalne prevoze, ki pa morajo velikokrat opraviti tudi nujne prevoze, ki pa so še vedno prioriteta prehospitalne enote, ki do nadaljnega očitno ostaja ob bolnišnici na hribu. Ob tem je še dodal, da so napovedi o krčenju te dejavnosti preveč alarmantne, saj ima ta dejavnost zadostno finančno pomoč in da ji primanjkuje le kakih deset odstotkov potrebnih sredstev. Sicer pa bo reševalna postaja namenjena 20 do 24 zaposlenim ter garažiranju in celotni oskrbi 14 reševalnih vozil. Tam bodo tudi vsi potrebni prostori za osebje in vzdrževanje vozil. Sebeda bodo objekta posebej veseli delavci reševalne postaje, ki danes delajo v nemogočih pogojih srednjega veka in morajo avtomobile vzdrževati takorekoč na cesti. Posebna kvaliteta nove reševalne postaje pa je prav v njeni lokaciji, saj se nahaja v neposredni bližini izolske bolnice, ko bo zgrajena obvoznica od Kopra do Pirana, pa bo imela do obvoznice zgrajeno posebno pot, kar bo še dodatno skrajšalo odzivni čas reševalcem. Vljudno prosimo cenjene načrtovalce pozidave okrog BOLNIŠNICE V IZOLI, da ob bolnišnici pustijo vsaj toliko prostora, da bo omogočeno parkiranje ob objektu. Upamo, da bo naša prošnja uslišana že v javni razpravi, ki ravnokar poteka, (obiskovalci bolnice in študentje VZŠ) OBISK GOSPODARSTVENIKOV S SLOVAŠKE V soboto bosta območna obrtna in gospodarska zbornica v Izoli pripravili srečanje s predstavniki gospodarstva in obrti slovaškega mesta Pezinok. Gre za gospodarsko razvitejše območje Slovaške, ki je pred letom dni Izoli pomagalo pri predstavitvi na njihovem turističnem sejmu in takrat so se dogovorili, da bodo skušali zbližati podjetnike in obrtnike dveh regij, ki sta si v marsičem podobni. Slovaška delegacija bo štela kar 14 predstavnikov srednjih in malih podjetij ter obrti, ki bodo zagotovo imeli kaj povedati predstavnikom obalnega gospodarstva in obrti. Zagotovo največji med njimi je Galan Peter, ki ima veliko trgovino s pohištvom, ki šteje kar 50 zaposlenih, hkrati pa je tudi predsednik podjetniškega združenja Pezionoka. V delegaciji pa so še predstavniki podjetij, ki se ukvarjajo z električnimi inštalacijami, energetiko, predelavo poletilena, slaščičarstva, cateringom, gradbeništvom, zlatarstvom, trgovino in še čem. Glede na to, da je obisk v prvi vrsti delovne narave bodo seveda pripravili tudi predstavitev, ki jo načrtujejo v hotelu Marina. Izolski obrtniki in podjetniki ste seveda vabljeni na predstavitev slovaških podjetij in obrtnikov. Kdo ve, morda pa bo kdo tam srečal bodočega poslovnega partnerja. VEČ KOT LE OBISK SKUPINE TRŽAČANOV Skupnost Italijanov Dante Alighieri organizira v petek, 11. novembra srečanje z delegacijo COPED (Cammina Trieste) iz Trsta. Obisk se bo začel s sprejemom pri županji Bredi Pečan, nato pa si bodo ogledali slikarsko razstavo na kateri sodelujejo umetniki: LUIGINA BIANCUZZI, GIANF RANCO PERESSI, ELLEN STOELINGA (Nizozemska) in NATASHA BONDARENKO (Ukrajina). Nato si bodo vsi skupaj ogledali izolsko marino in Simonov zaliv, po kosilu pa si bodo ogledali še muzej Parencane in ladijskih modelov. Sledil bo še ogled starega mestnega jedra in pogovor na sedežu skupnosti v Manziolijevi hiši. šifra OBALA V MALEM Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 64011 11 N BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 ii nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si immobili S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Svetilnik "ovadil” županjo ^ ZUPANIA ZARADI SVETILNIKA NOČE IMUNITETE Torkova tiskovna konferenca izolske županje je bila sicer namenjena predstavitvi današnje redne seje občinskega sveta, vendar novinarji niso mogli mimo vprašanj županji, kako in zakaj je prišlo do zahteve okrožnega državnega tožilstva iz Kopra za dovoljenje za začetek kazenskega postopka zoper poslanko državnega zbora Bredo Pečan. Kot je povedala županja jo najbolj jezi dejstvo, da je to vabilo sploh prišlo v javnost, kar kaže, da nekateri poslanci, ki so bili vabljeni na sejo komisije za mandatna vprašanja, očitno ne spoštujejo oznak na dopisih. Tudi v tem primeru je bilo namreč jasno zapisano, da je vsebina dopisa interne narave (zaupno), to da je prišla v medije pa je dokaz, kako odgovorni so pri svojem delu nekateri poslanci. Sicer pa je županja povsem prepričana, da do začetka postopka niti ne bo prišlo, saj je jasno, da je njeno ravnanje bilo vseskozi javno in da sodišče še vedno ni dokončalo postopka s katerim bi lahko dokazali, da so v primeru del na svetilniku ravnali v skladu ali v nasprotju z zakonodajo. »Ovadili so me, da sem zlorabila uradni položaj in da sem izolski Komunali omogočila protipravno premoženjsko korist v višini pet milijonov tolarjev, kar pa seveda ni res. To bom z lahkoto tudi dokazala, saj je Komunala teh pet milijonov že vrnila nesojenim najemnikom objektov na Svetilniku, ki smo jih zaradi odločbe gradbenega inšpektorja morali odstraniti" je novinarjem pojasnila izolska županja. Koprski kriminalisti so županjo zaradi domnevno spornih postopkov pri postavitvi objektov na izolskem Svetilniku obiskali že septembra lani. Izolska Komunala je namreč na svetilniku, zgolj na podlagi občinske lokacijske informacije, postavila objekte za okrepčevalnico in slaščičarno, gradbeni inšpektor pa je nato odločil, da jih mora Komunala odstraniti, saj bi zanje potrebovala gradbeno dovoljenje, ki pa ga ni pridobila. "Tožilka celo navaja, da sem vedela, da moramo imeti za postavitev objektov gradbeno dovoljenje, kar pa seveda ni res. Mi še vedno trdimo, da je bila zanje dovolj lokacijska informacija, upravno sodišče pa se o tem še ni izreklo," je na tiskovni konferenci povedala županja Breda Pečan, ki je ob tem tudi kritizirala tožilko, češ da je vse postopke pomešala med seboj. Na koprskem državnem tožilstvu so novinarjem potrdili, da so na državni zbor res naslovili zahtevo za odvzem imunitete eni od poslank, več pa niso želeli povedati, zato pa je to potrdila kar izolska županja, ki je potrdila, da bo komisija danes razpravljala o njeni imuniteti. Povedala je, da bo zavrnila zahtevo po imuniteti, saj je prepričana, da je ne potrebuje, ker je prepričana o svoji nedolžnosti pa tudi sicer meni, da mora poslanska imuniteta veljati le za primere, ki so v neposredni zvezi z delom poslancev v parlamentu. KREDO JE ZARISAN, ZAPISAN PA NI Na torkovi tiskovni konferenci je županja pojasnila tudi zaplet v zvezi z zazidalnim načrtom Kredo. Kot je znano je dvome o veljavnosti ZN Kredo sprožila civilna iniciativa Gibanje za Izolo, ki je razkrila, da v dokumentih, napisanih v glavi odloka o zazidalnem načrtu nikjer ni omenjene parcele, kjer naj bi gradili to naselje. Zato so posvarili tudi morebitne kupce parcel, češ da se z nakupom lahko opečejo. Slednje seveda še posebej jezi občinsko oblast, saj zagotovo vpliva na interes kupcev pa čeprav gre pri vsem skupaj le za napako, saj je omenjena parcela oziroma zemljiška celota zarisana v grafičnem delu omenjenih dokumentov, v besedilnem pa je, zaradi »šlamparije« pripravljalca, izpadla. Podlaga za sprejemanje zazidalnega načrta naj bi bila dolgoročni in srednjeročni plan občine, v katerih pa območja S4/7, ki ga ZN Kredo (sprejet leta 1997) ureja, ni niti omenjeno niti narisano. Omenjeno območje se pojavi šele v grafični prilogi odloka o dopolnitvah dolgoročnega družbenega plana občine (iz leta 1995), a je takrat zaradi napake pripravljalca izpadlo iz besedila odloka. Glede na to, da je besedni del enakovreden slikovnemu je županja prepričana, da odlok stoji in če ga kdo želi rušiti se bo moral obrniti kar na ustavno sodišče. Ob tem je še povedala, da bi se moral s prodajo omenjenih zemljišč občinski proračun še letos obogatiti za dobrih 700 milijonov tolarjev, kolikor si občina obeta od prodaje 51 parcel na 15 hektarjev velikem zemljišču. Denar od te prodaje naj bi bil namenjen gradnji izolskega kulturnega doma, katerega gradnja se na ta način časovno odmika. Težave so tudi s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki kljub pozivom občine, najemnikov tamkajšnjih zemljišč še vedno ni pozval, naj se umaknejo z zemlje, tako da bo morala občina nekaterim morda celo plačati odškodnino, prodaja parcel pa bo najverjetneje prestavljena na pomlad leta 2006. (DM) VABILO Socialni demokrati Izola in poslanka SD v Državnem zboru RS Breda Pečan vas vabijo na pogovor o temi, ki je danes v Sloveniji ena najaktualnejših: ALI STA NEOLIBERALIZEM IN NEOKONZERVATIVIZEM ŽE OSVOJILA SLOVENIJO? Ker je ustvarjanje dobička bistvo demokracije, je vsaka vlada, ki sledipmtitržnipolitiki, pmtidemokratična, ne glede na to, koliko osveščene vseljudske podpore uživa. (M. Friedman) Ljudje ne bodo srečni, če izvedo, da obstaja ena sama naravna pravica pravica večvrednih, da vladajo manjvrednim, gospodar sužnju, mož ženi, in modra manjšina vulgarni večini. (L. Strauss) Kapitalizem temelji na presenetljivem prepričanju, da bodo najbolj pokvarjeni ljudje počeli najbolj pokvarjene stvari za dobrobit vseh. (J. M. Keynes) Če se vam katerakoli od teh treh trditev zdi pravilna ali če se vam zdi sporna, ali če vam ustvarja kakršenkoli dvom, boste zagotovo z zanimanjem sodelovali v pogovoru z gostoma javne tribune; to sta dr. Rudi Rizman, redni profesor za Občo sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in dr. Jernej Pikalo, docent na Katedri za teoretsko analitsko politologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Pogovor bo povezovala Breda Pečan. Vljudno vabljeni na javno tribuno o pohodu neoliberalizma v Sloveniji, ki bo v petek, 11. novembra 2005, ob 18. uri v Hotelu Marina, Veliki trg 11, Izola. Kocjančičeva nagrada MILAN GREGORIČ - ČLOVEK TISOČ DEJANI IN BESED V letošnjem letu bo predvidoma podeljeno 13. priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre. Doslej so priznanje z nagrado prejeli: 1. Rožana Koštial (1993), 2. Edelman Jurinčič (1994), 3. Jože Pohlen (1995), 4. Marjan Tomšič (1996), 5. Alberto Pucer (1997), 6. Luciano Kleva (1998), 7. Janez Kramar (1999), 8. Nada Morato (2000), 9. Dario Marušič (2001), 10. Dušan Jakomin (2002), 11. Zvest Apollonio (2003) in 12. Emil Zonta (2004). Komisija za podeljevanje priznanj z nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre je po obravnavi prispele vloge sklenila, da podeli priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča za leto 2005 Milanu Gregoriču, kulturnemu delavcu in publicistu iz Tinjana 99, Koper. Milan Gregorič je s svojim dolgoletnim javnim družbenim delovanjem bistveno pripomogel k ohranjanju in utrjevanju kulturne identitete Slovenske Istre. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je bil med vidnimi akterji kulturne prebuje Slovenske Istre. S somišljeniki je dosegel, da je bilo odkrito in ovrednoteno delo pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča Ključno vlogo je odigral tudi pri postavitvi Kocjančičeve nagrade in nato nekaj let tudi predsedoval komisiji. V 80-ih letih je Milan Gregorič izpeljal projekt ustanovitve Kulturnega kluba Istra, ki ima za enega vidnejših ciljev odkrivanje in utrjevanje večkulturne identitete istrskega prostora. Milan Gregorič je raziskoval tudi jezikovne korenine istrskega prostora, saj je organiziral prve širše dialektološke raziskave Slovenske Istre in s sodelavci opravil posnetke petnajstih narečnih govorov istrskih vasi, kar predstavlja dragoceno gradivo narečjeslovnemu ali etnološkemu raziskovanju. Kot soustanovitelj se je v 80-ih letih pojavil pri Skupini 88, ki je s Kulturnim klubom Istra poskrbela za odmevne kulturne večere, okrogle mize in javne tribune ter s tem živahno razgibala istrsko civilnodružbeno sceno. Verjetno najpomembnejši del Gregoričevega življenjskega opusa predstavlja publicistična dejavnost: redno in občasno se s svojimi prispevki oglaša v petnajstih publikacijah doma in v tujini, številne knjižnice hranijo njegovo obsežno publicistično gradivo. V svojih člankih in esejih tematizira zgodovinsko, gospodarsko, politično, literarno, likovno, manjšinsko in drugo problematiko in vemo drži ogledalo času. Svoje duhovno obzorje je Milan Gregorič izrisoval in izrisuje tudi v knjižni obliki: Političnemu ciklonu nad Istro, Sloveniji v tesnem objemu zahodne sosede in Sencam nad oazo sožitja so se letos pridružili Ljudje mojega časa, knjižno delo, v katerem portretira tiste sodobnike, ki duhovno koreninijo tam, kjer on, pri narodnem viru, tam, kjer so, po njegovem, »stvari bolj čiste«. Kakšna mora biti dobra obutev ? Le redki imajo tako idealno stopalo, da jim navadna modna obutev popolnoma odgovarja. Neprimerna obutev lahko neugodno vpliva na samo stopalo, z neustrezno oporo pa skozi spremenjeno dinamiko hoje vpliva na celotem lokomotorni sistem - torej tudi na kolke, križ in hrbtenico. Dobra obutev bi morala imeti nekoliko povečan volumen, z oblikovanostjo podplata in notranjega vložka mora omogočiti večjo oporno površino in s tem prerazporeditev pritiskov oz. razbremenitev mest s prekomernimi pritiski. Čevelj naj bo okoli pete nekoliko višji in močnejši, da prepreči zvračanje stopala, sicer pa iz mehkih in naravnih materialov, na kritičnih mestih (pri prstih, sklepih, členkih) pa brez notranjih šivov. Na tak način obutev povečuje stabilnost, preprečuje trenje, deformacije stopala in popravlja dinamiko hoje, sama hoja pa je udobnejša in ne utruja. Vse to združujejo čevlji Buratto, ki so hkrati tudi modno oblikovani. Sedaj po cenah navadnih čevljev. UGOTOVITE, kaj vse lahko storile za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 - 64 Milan Gregorič spada s svojim vsestranskim in markantnim javnim delovanjem med vidnejše osebnosti koprske in širše primorske civilne družbene sfere. Čeprav je »otrok meje«, ga svetlijo strpnost, človeško dostojanstvo in odprtost za drugačno. Komisija za podeljevanje priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča Miran ŽLOGAR, predsednik komisije GOSTINCI IN TRGOVCI SE JEZIJO Tako kot drugod po Sloveniji se tudi izolski trgovci in gostinci ter drugi njajemniki lokalov jezijo, saj bodo, kot vse kaže, morali po vsaj trikrat plačati glasbo, ki jo bodo poslušali preko radijskega sprejemnika ali gledali preko televizijskih ekranov. Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah namreč ureja dve različni vrsti pravic, avtorske in sorodne, ki se med seboj razlikujejo. Z avtorskimi je javnost že seznanjena, zaračunava pa jih SAZAS, ki je zadnje čase kar precej prisoten v medijih zaradi lastne slabe organiziranosti. Zato pa v zadnjem času še bolj duhove burijo sorodne ali izvajalske pravice. Predvajanje glasbe v javnosti ne bo več zastonj. Lastnik diskoteke ali gostinskega lokala, v katerem predvaja zgoščenko slovenskega ali tujega izvajalca bo odslej moral mesečno plačati tudi izvajalcem, katerih glasba se predvaja. Koliko bo to znašalo na mesec, kdo bo sorodne ali izvajalske pravice ščitil, kaj so glasbene sorodne pravice in kakšne so zakonske obveznosti plačila nadomestila za javno predvajanje glasbe v javnih prostorih, kako je sistem sorodnih pravic urejen v Evropski uniji, kdo so upravičenci do nadomestila in kdo zavezanci za plačilo, pa bodo šele dobro izvedeli. Zagotovo pa drži, da se tej obveznosti ne bo mogoče izogniti. Če k temu dodamo, da vsak najemnik javnega lokala v katerem ima radio ali tv plačuje naročnino za RTV, največkrat še za kabelsko televizijo ter nadomestila varuhoma pravic avtorjev oziroma izvajalcev glasbe je jasno, da glasba stane že več kot elektrika. Skrajni čas je že, da izolskim obrtnikom njihova organizacija pojasni, kaj jih pravzaprav čaka, saj so v zakonu zagrožene kazni ob katerih se bo marsikateremu zavrtelo v glavi. DELAVNICA ADVENTNIH VENČKOV Mraz prihaja in novembru nagaja. Advent praznikom vrata odpira in nam čarobne čase izbira. Zato smo se v društvu za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore odločili, da vas na delavnico bomo POVABILI Delavnica izdelovanja dveh adventnih venčkov za okrasitev naših miz in vrat bo v soboto 26.11.2005 s pričetkom ob 16h. Participacija za vsakega udeleženca delavnice je 2.000,00 sit. Ves potrebni material dobite na delavnici, tako da seboj prinesete samo dobro voljo. Zaradi nabave potrebnega materiala vas naprošamo, da nam potrdite vašo prisotnost na priloženi prijavnici -------------------------------------------(Priimek in ime) -------------------------------------------(naslov) ------------------------------------------(tel.št.) Prijavnice pošljite do IS.novembra na naslov društva in sicer: DRUŠTVO ZA KLULTURO,ŠPORT IN RAZVOJ VASI CETORE CETORE 17/A, 6310 IZOLA Skrivnosti položnic v KAKO POZORNI SMO DO TEGA KAR PLACUIEMO Nekateri pač bolj natančno pogledajo položnice in kaj na njih piše in potem ugotovijo, da se je v primerjavi s prejšnjim mesecem ali zadnjim obračunom nekaj spremenilo. Inženir Aleksander Slekovec je gotovo med tistimi občani, ki tako ravnajo in njemu se imamo zahvaliti, da nekatere stvari ne gredo kar tako mimo nas. Tokrat nam je prinesel na vpogled položnico Komunalnega podjetja in novo položnico, ki jo je dobil za plačilo ta mesec. Povedal je, da je doslej bilo tako, da je oktobra skupaj z računom Komunale dobil tudi zaračunano deratizacijo, ki jo je za Komunalo pač opravil pogodbeni partner. Letos tega obračuna na položnici Komunale ni, zato pa je prejel položnico Zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora za katerega niti ne ve, ali ima z občino sklenjeno kakšno koncesijsko pogodbo oziroma, kje je dobil pravico, da opravlja to storitev v občini Izola in jo tudi zaračunava. Saj ne gre, da bi bil račun posebej visok, a če doda še plačilo bančne provizije, ki znaša skoraj polovico cene opravljene deratizacije je jasno, da gre za nov strošek, ki bi ga bilo moč racionalizirati. Danilo Markočič, ki je v občini Izola zadolžen za obveščanje javnosti je na naše vprašanje tudi poiskal odgovore na komunalnem podjetju in izvedel, da je Komunala 11. marca plačala za opravljeno deratizacijo po stanovanjskih prostorih nekaj več kot 1.277.000 tolarjev, ta znesek pa je vkalkulirala v kanalščino. Poleg tega je za deratizacijo javnih površin, kanalov itd. plačala še nekaj več kot 800 tisoč tolarjev, kar je vračunano v kanalščino, ki jo zaračunava občini. Od 1. oktobra tega leta pa so se z izvajalcem deratizacije dogovorili, da ne bodo več prevzemali obveznosti zaračunavanja te storitve pri uporabnikih komunalnih storitev ampak bodo to prepustili kar izvajalcu, ki naj se z vsakim natočnikom dogovori sam. Doslej je namreč Komunala izvajalcu plačevala opravljeno delo, potem pa čakala, da je uspela to plačilo, skupaj z drugimi komunalnimi storitvami, izterjati od občanov. Odgovora na vprašanje o koncesiji pa nimamo, oziroma so nam na občini povedali, da za to storitev ni potrebna, saj deratizacijo in izvajalce določa zakon. MARTINA V IZOLO SKORAJ NE BO Če izvzamemo nekatera martinovanja v gostinskih lokalih in hotelih (naprimer v kantini hotela Delfin) ter Martinje, ki so ga za soboto pripravili v kantini pri Ivančičih na Šaredu, bo sveti Martin v Izoli minil zelo neopazno. Pogled na sosednjo občino, kjer že traja veseljačenje v šotoru Vina Koper, podobna vcleveselica pa je tudi v kantini Brič na Bivju, nas ponovno spomni na to, da znova postajamo predmestje v katerem se ne dogaja prav veliko, pa še tisto kar se je žal tako slabo promovirano, da celo Izolani velikokrat ne vedo, kaj se zanimivega godi v njihovem mestu. Glede na to, da imamo v Izoli sedež konzorcija vinarjev slovenske Istre, da imamo kar nekaj dobrih vinogradnikov in vinarjev, da imamo Dneve olja, vina in rib in še kaj podobnega je res nenavadno, da se za Martina ne dogaja prav nič. Noja, nekateri se ga bodo vsaj napili. Nič več. MeTvi i MeTra Izola Suhar Mariella s.p. 1 Smrekarjeva 62,Izola - Isola tel.: 05/ 641 66 13 zavod za iDmsmuo msnomm .• «ij M - ; ■« >:.'JMIU liVI ».