PRIMORSKI DNEVNIK PoStninj plaBana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XIX. St. 282 (5657) TRST, četrtek 28. novembra 1963 V SVOJEM PRVEM GOVORU V KONGRESU Ameriški predsednik Johnson je napovedal da bo nadaljeval Kennedyjevo politiko Predsednik L. Johnson ob krsti pok. J. Kennedy,ja WASHINGTON, 27. — Novi ameriški predsednik Lyndon Johnson je govoril danes pred obema zbornicama kongresa. Pozval je kongres, naj kolikor mogoče hitro izglasuje načrt zakona o državljanskih pravicah, ki ga je predložil predsednik Kennedy in ki ga je odločno zagovarjal, zato da se v ZDA odpravi sleherna diskriminacija in vsaka oblika zatiranja. Johnson je zahteval tudi, naj se čimprej odobri zakon, ki ga je predlagal Kennedy za znižanje davkov, in sicer znižanje davkov na dohodek za 11 milijard dolarjev. Pripomnil je, da pomeni odobritev tega zakona «večjo varnost za tiste, ki delajo, ter več delovnih mest ža tiste, ki so bjjzposelni». Dodal je! «Skratka, sedaj ni čas, da bi odlašali, temveč je čas akcije.» Zagotovil je, da bo skušala njegova uprava Čim več varčevati, toda to ne pomeni, da vlada ne misli zadostiti še nezadoščenim potrebam, ali da ne misli izpolniti že prevzetih obveznosti. Končno je Johnson priporočal kongresu, naj odobri zakon o šolstvu in o delu za mladino. Johnson se je predstavil kongresu s temi besedami: «Z veseljem bj bil dal vse, kar imam, da ne bi bil danes tu». Nadaljeval je: «Največji voditelj našega časa je Postal žrtev najbolj, zločinskega dejanja našega časa. John Fitzgerald Kennedy živi danes v svojih besedah in dejanjih, ki jih je zapustil. živi v misli in spominu človeštva, živi v srcih svojih sopa-triotov. Nobena beseda ni dovolj ■1'liiiiiiMmiiiiiiiiimmiiiiMiiiiiiimniimiiiiimiimmiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiitimiiiiiiiiiimiiiitimiiiiiiiimii žalostna, da bi izrazili čustva zaradi naše izgube. Nobena beseda ni dovolj, da bi izrazili našo odločenost, da nadaljujemo po poti, ki •jo je on začrtal Ameriki. Sen o-svojitvè širnega vesolja, sen skupnosti preko Atlantika in tudi Pacifika, sen prostovoljcev miru v manj razvitih deželah, sen šolanja naših otfok, sen možnosti dela za vse tiste, ki ga iščejo, sen podpore starejšim, sen odločne ofenzive •proti duševnim boleznim, toda predvsem sen enakopravnosti za vse Američane, naj bosta njihovo pleme ali barva kakršna koli: te in druge sanje Amerike sta poživili njegova pobuda in vdanost. Ideje in ideale, ki jih je predstavljal Kennedy, je treba uresničiti in bodo uresničene». «Ne bomo se obotavljali pri iskanju miru», je pripomnil Johnson in nadaljeval: «Iskali bomo sektorje sporazuma tudi s tistimi, s katerimi se ne strinjamo. Velikodušni in lojalni bomo s tistimi, ki se nam pridružujejo v skupni stvari. Pod vodstvom Kennedyja je naša država dokazala, da ima pogum iskati mir, toda tudi tvegati morebitno vojno. Ta država bo izpolnila svoje obveznosti od Južnega Vietnama do zahodnega Berlina». Nato je predsednik Izjavil, da Napovedani govor predsednika ZDA Lyndona Johnsona včeraj Pred kongresom je naletel med delegati OZN na zelo pozitiven odmev, ker je vnovič potrdil prepričanje, da bo novi predsednik nadaljeval Kennedyjevo politiko mednarodne pomiritve. «Ideje, ki jih je predstavljal Kennedy, je treba uresničiti in bodo uresničene,» je ob začetku svojega govora poudaril Johnson, ki je nato glede notranje politike zahteval od obeh zbornic kongresa odobritev zakona o državljanskih pravicah, znižanje davkov ter o-dobritev zakona o šolstvu ln delu >a mladino. Glede zunanje politike je poudaril, da «se ne bo obotavljal pri iskanju miru» ter da bo «država izpolnila svoje obveznosti od Južnega Vietnama do zahodnega Berlina». Kongres je včeraj odobril zakonski načrt, ki ga je bil predložil Kennedy ln ki določa skoraj 18 milijonov dolarjev kredita za komisijo za atomsko energijo, da lahko odredi potrebne ukrepe za zaščito državne varnosti v primeru «kršitve pogodbe o delni prepovedi jedrskih poskusov». Senat pa je že predsi-nočnjim zavrnil predlog senatorja Mundta, naj se prepove financiranje prodaje ameriškega žita Sovjetski zvezi. Senator Mansfield Je pred tem prebral poslanico pokojnega Kennedyja, naj se omenjeni predlog zavrne, ker je znano, da je Kennedy odobril prodajo žita SZ. V zvezi z Johnsonovo izjavo o Južnem Vietnamu je treba omeniti Gromikovo izjavo, ki jo vsebuje njegovo pismo predsedniku Svetovne zveze sindikatov, da bo SZ še dalje branila interese juž-vietnamskega ljudstva in da bo kot sopredsednica konference Podpirala vietnamsko zahtevo za mirno združitev dežele. Medtem se je začela nova velikopotezna faza preiskave v vseh Združenih državah Amerike in še posebej v Dallasu, kjer je zvezna FBI prevzela od dalaške policije ves dokazni material, ki pa ne bo objavljen pred 9. decembram, ho bo prva sodna razprava proti Rubyju. Preiskavo je začela tudi sodna komisija senata. Pri vsem tem je zelo čudno, da so šele danes dokončno ugotovili, da sta Kennedyja zadeli pravzaprav dve krogli. Nadvse zanimiva pa je polemika okrog možnosti, ali je lah- ko en sam človek v petih sekundah izstrelil tri precizne strele iz najdene puške; trdi se, da so a-genti FBI prepričani, da sta bila vsaj dva človeka v sobi, iz katere so streljali na Kennedyja. še bolj zanimivo pa je pismo prijatelja nekega ameriškega rezervnega častnika, ki je bilo oddano na pošto v Dallasu eno uro pred u-morom Kerinedyja in v katerem je rečeno, da «številni ekstremisti v Dallasu sovražijo Kennedyja in da so vsega sposobni», ter da «so. se v mestu pojavili številni napisi, ki označujejo Kennedyja za izdajalca, krajevni tisk pa hujska prebivalstvo in govori o Washlng-tonu, kakor da bi šlo za tujo sovražno državo». Končno se poudarja, da so študentje v številnih šolah Texasa z veseljem sprejeli novico o atentatu na Kennedyja, neki metodistični pastor, ki se sedaj skupaj s svojo ženo skriva, pa je o tem veselju govoril celo po televiziji, medtem ko so v državi Viscount aretirali mladega nacista, ki se je na glas veselil nad atentatom ter k temu pozival tudi navzoče. V Londonu ugotavljajo, da so Kennedyjeva smrt ter umik Mac Millana in Adenauerja in sestava nove vlade v Italiji važni elementi v spremembi na mednarodni pozornicl ter da vse to zahteva določeno dobo razmišljanja. Ugotavljajo tudi, da britansko stališče glede večstranske jedrske sile ne bo določeno pred volitvami v Angliji, tudi zaradi nenadne Kennedyjeve smrti. V Italiji pa doživljamo zadnjo fazo priprav za sestavo nove vlade: vodstva Štirih strank določajo imena kandidatov za ministre In podtajnike v bodoči vladi.. Socialdemokrati so svoje kandidate že predložili, danes pa bodo to storile še ostale M Pozval je kongres, naj nemudoma odobri Kennedyjev načrt zakona o enakopravnosti vseh državljanov in druge Kennedyjeve načrte zakona - Senat je potrdil prvotni zakon o prodaji žita SZ morajo ZDA biti pripravljene braniti svoje interese in hkrati pogajati se o tem, kar predstavlja interese vseh. Predsednik je izjavil dalje, da bo doma in v tujini nadaljeval boy-bo proti revščini, nevednosti in bolezni ter je glede sebe izjavil: «Strel zločinca mi je naložil o-gromno breme predsedništva. Pravim vam, da potrebujem vaše pomoči. Ne morem prenašati tega bremena sam, potrebujem pomoč vseh Američanov». Johnson je potrdil, da bo njegova^ vlada vztrajno podpirala Združene narode, da bo častno in odločno izpolnjevala svoje obveznosti do zavezniških držav, ohranila bo svojo vojaško moč, skrbela bo za trgovinski razmah s tujino, branila bo moč in stabilnost dolarja ter bo utrdila programe za pomoč tujini, sodelovanje z azijskimi in afriškimi deželami ter program «zavezništvo za napredek» v Latinski Ameriki. Dodal je, da je prišel trenutek za vse Američane vseh plemen ter vseh verskih in političnih prepričanj, da se medsebojno razumejo in spoštujejo. Zaključil je: «Prenehajmo s sovraštvom, zlem in nasiljem. Oddaljimo se od fanatikov skrajne desnice in skrajne levice, od apostolov sovraštva in sektaštva, od tistih, ki se postavljajo proti zakonu in vlivajo strup v žile naroda. Zatrdno u-pam, da nas bodo tragedija in preizkušnje teh dni združili v novo obliko tovarištva in da nas bo naša bolest združila v eno samo ljudstvo. Svečano izjavljam, da Kennedy ni živel (ali ni umrl) zaman.» Včeraj je ameriški kongres odobril načrt zakona, ki ga je bil predložil Kennedy in ki določa 17 milijonov 945 tisoč dolarjev kredita za komisijo za atomsko energijo, da lahko odredi potrebne ukrepe za zaščito državne varnosti «v primeru kršitve pogodbe o delni prepovedi jedrskih poskusov». Sinoči pa+*)b senat zavrnil predlog senatorja Mundta,,ki je predlagal, naj se Ekspertni impoftni banki ali kateremu koli drugemu vladnemu organizmu prepove financiranje prodaje ameriškega žita Sovjetski zvezi Pred glasovanjem je senator Mansfield prebral poslanico, ki mu jo je bil glede tega izročil pokojni predsednik in s katero je zahteval, naj se zavrne Mundtov predlog. Kakor je znano, je Kennedy odobril prodajo žita Sovjetski zvezi. Tudi Johnson je kot podpredsednik in sedaj kot predsednik izjavil, da je naklonjen tej prodaji in jamstvu vlade za plačilo. Bela hiša javlja da je eden glavnih svetovalcev pokojnega predsednika Kennedyja Arthur Schlesinger odstopil. Predstavnik Bele hiše je dodal, da ni bil določen datum, od katerega bo o-stavka veljala. Schlesinger je baje odstopil, zato da pusti predsedniku Johnsonu možnost, da imenuje . svoje osebne svetovalce Agencija Tass je nocoj oddajala dolge izvlečke Johnsonove poslanice, ki jo je prebral v kongresu. Zlasti je poudarila tisti del govora, ki poudarja, da bodo ZDA spoštovale obveznosti do OZN. Moskovski radio pa je oddajal še daljše izvlečke govora. Študentje v Dallasu so se veselili zaradi atentata DALLAS, 27. — Številne osebe so izjavile, da so študentje v šolah Texasa z veseljem »prejeli novico o atentatu na Kennedyja. Metodistični pastor William Holmes iz Dallasa je v nedeljo govoril o nad atentatom ter pozival navzoče, naj se pridružijo temu veselju. Na rokavu je imel trak s kljukastim križem. NEAPELJ, 27. — Kakih 200 oseb, ki prebivajo v barakah v V. Marittima, je danes uprizorilo protestno demonstracijo, da bi tako pospešilo dodelitev stanovanj. Na ulico so zmetali stare avtomobilske gume ter jih zažgali. Gasilci So preprečili, da ne bi prišlo do požara, policija pa je čez pol ure demonstrante razpodila. Delegacija pa je potem odšla na prefekturo, da tam oblastem opiše svoj položaj in svoje zahteve. GSLO, 27. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov bo obiskal junija prihodnjega leta skandinavske države. To je sporočil predsednik norveške vlade Gerhardsen. PKCDSIDNIK Pil g KRANJU IH LJUBLJANI Pred proslavo 20-letnicc II. zasedanja AVNOJ Drugi politični razgovor med Titom in Dejem Nocoj bo svečana akademija v Narodnem gledališču v Beogradu, jutri pa skupna slovesna seja zvezne skupščine in zveznega odbora SZDLJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Nocoj so se na Brdu pri Kranju nadaljevali politični razgovori med predsednikom republike maršalom Titom in predsednikom državnega sveta Romunije Ghe-orghijem G. Dejem in njunimi sodelavci. Z jugoslovanske strani sta se razgovorov med drugimi udeležila predsednik skupščine Edvard Kardelj in tajnik CK ZK Slovenije Miha Marinko. tem po televiziji. Sedaj se Holmes s svojo ženo skriva, ker je dobil številna grozilna pisma. Radijske postaje v Dallasu so sicer zanikale, da bi prišlo do takih dogodkov v šolah Texasa, toda neka učiteljica v Georgetownu je izjavila, da je osebno videla take manifestacije veselja študentov v svoji Šoli. Pripomnila je, da je dobila sporočilo svojih staršev iz Austina, da je do podobnih manifestacij prišlo tudi v tem mestu. Neki prebivalec iz Dallasa je izjavil, da je do takih manifestacij prišlo tudi na višji šoli v Dallasu, ki jo obiskuje njegov sin. Ko se je raznesla novica o atentatu, so se sošolci njegovega sina (ker je njegov oče podpiral politiko Kennedyja) rekli temu: «Tvo. jega predsednika, prijatelja črncev, je ubil črnec.» V Madisonu v državi Visconsin pa so aretirali 24-letnega nacista, ki je v petek, ko je zvedel za smrt Kennedyja, prišel pred ka-pitol in na glas izražal veselje Predsednika Tito in Dej Posebna parlamentarna komisija bo raziskala vse okoliščine v zvezi z atentatom v Dallasu FBI je prevzela vodstvo nad preiskavo - Domneva, da sta pri atentatu sodelovali dve osebi - Izjave Connallyja Pripravljali so atentat tudi na generala de Gaulla in na župana Dallasa WASHINGTON, 27. — Senator Everett Dirksen je sinoči sporočil, da bo pravosodna komisija senata takoj začela neodvisno in popolno preiskavo o okoliščinah umora predsednika Kennedyja. Komisija bo izvedla preiskavo tudi v zvezi z u-morom Osvalda. To so sklenili zaradi vztrajnih zahtev, ki so jih senatu in predstavniški zbornici postavili njuni člani, da se zadeva čim hitreje razčisti. Dirksen je dodal, da bo komisija skušala predvsem ugotoviti, ali je bil morilec povezan z drugimi osebami in ali so ti zločini delo «organizacij v notranjosti države ali v tujini». Guverner Texasa Conally, ki je bil ranjen pri atentatu na Kennedyja, je danes prvič podal nekaj izjav na tiskovni konferenci v bolnišnici «Parkland», Izjavil je: «Upam, da se bo izvedla potrebna preiskava, da se ugotovijo dej- stva ter da se dosežejo naslednji smotri: 1. Ugotoviti je treba, ali je atentat izvršil osamljen blaznež, ali pa je rezultat zarote. 2. Ugotoviti je treba, ali je moč pripraviti in sprejeti ukrepe, da se omogoči predsedniku ZDA, da se bo na javnih manifestacijah čutil gotov, brez strahu za svoje življenje.» Medtem se je začela nova velikopotezna faza preiskave v vsej državi. FBiI je prevzela od dalaške policije ves dokazni material, ki ga je ta zbrala te dni. Tudi državni pravdnik Wade je priznal. da -je treba preiskavo nadaljevati do dna, tudi da se ugotovijo vzroki umora Oswalda. V nasprotju s svojim dosedanjim mnenjem je Wade izjavil, da preiskovalne oblasti skušajo ugotoviti, ali je bila kaka zveza med Oswaldom in Rubyjem. Pripomnil je, da do sedaj niso še nič ugotovili glede tegi, da pa ne ve za vse elemente, ki jih imajo oblasti. Izjavil je dglje, da bo zahteval smrtno kazen za Rubyja. Agenti FBI izjavljajo, da bo preiskava o atentatu na Kennedyja in o umoru Oswalda zaključena približno v enem tednu. Toda malo verjetno je, da bodo rezultate objavili, preden bo znana usoda ............ Poziv skupščine OZN za pridružitev sporazumu o prepovedi jedrskih poskusov NEW YORK, 27. — Glavna skupščina OZN je odobrila resolucijo, ki poziva vse države, naj se pri-oružijo moskovskemu sporazumu o delni prepovedi jedrskih poskusov, ter izraža željo, naj bi ženevska razorožitvena konferenca nadaljevala svoje delo z vso odločnostjo. Kakor je znano, je določeno, da se bo dele v Ženevi nadaljevalo sredi januarja. Resolucija je bila sprejeta s 104 glasovi proti enemu (Albanija) in s tremi vzdržanimi. Skupščina je odobrila tudi resolucijo, ki predlaga, naj države Latinske Amerike začnejo proučevanje za določitev neatomskega področja na tej celini. Vzdržale so s<> Kuba in države sovjetske skupine, izvzemši Romunijo, ki je glasovala za resolucijo Varnostni svet Združenih narodov je razpravljal danes o politiki apartheida, ki jo vodi južnoafriška vlada. Predsednik Varnostnega sveta, angleški predstavnik Dean, je ob začetku seje počastil spomin predsednika Kennedyja. Zatem sta predstavnika Liberije in Tunizije ostro obsodila južnoafriško vlado ter zahtevala proti njej sankcije. Predlagala sta, naj M prepove dobavljanje kakršnega koli strateškega materiala Južni Afriki. Razprava se bo nadaljevala v petek. Gromiko zagotavlja vso podporo vietnamskemu ljudstvu MOSKVA, 27. — Agencija Tass javlja, da je sovjetski zunanji mi. nister Gromiko izjavil, da bo Sovjetska zveza «še dalje branila interese južnovietnamskega ljudstva, ki bije pravičen boj za o-svoboditev». Izjavo Vsebuje pismo, ki ga je Gromiko poslal predsedniku svetovne zveze sindikatov Bitossiju, kot odgovor na poziv Gromiku kot sopredsedniku ženevske konference iz leta 1954, naj sprejme potrebne ukrepe, da se zagotovi odločna uveljavitev ženevgicin «po. razumov o Vietnamu. «Gromiko; dodaja Tass, je zagotovil. da Sovjetska zveza kot sopredsednica konference podpira vietnamsko zahtevo *a mirno adružtttv dežele.» Rubyja, proti kateremu bo prva sodna razprava 9. decembra. Oddelek dalaške policije, ki. je do sedaj raziskoval, ter državni pravdnik Texasa Carr sta sedaj samo sodelavca agentov FBI in predstavnikov pravosodnega ministrstva. O preiskavi bodo pripravili poročilo, ki bo predloženo predsedniku Johnsonu. Vsebino poročila bodo izročili tudi sodni komisiji senata, ki je že začela parlamentarno preiskavo. Komisiji predseduje demokratični senator James Eastland. Središče preiskave je še vedno v Dallasu in agenti FBI skušajo sedaj rekonstruirati dogodke zadnjih dni. Vsi sorodniki Oswalda so pod zaščito FBI, da jih odtegne vsakovrstnemu nadlegovanju in predvsem, da jih zasliši. Ni znano, kje so sedaj Oswaldova žena, dva otroka, brat in njegova mati. Sele danes so dokončno ugotovili, da sta Kennedyja zadeli dve krogli. FBI je dobila poročilo kirurga Kempa Clarka, ki je ugotovil smrt predsednika. Poročilo ugotavlja, da je prva krogla zadela Kennedyja v vrat in se je ustavila v prsnem košu. Druga krogla pa ga je zadela na desno stran tilnika in so jo pozneje našli na nosilnici, na katero so položili ranjenega Kennedyja. Krogla, ki je zadela Connallyja, pa je verjetno tista, ki so jo našli zdrobljeno v karoseriji avtomobila, Guverner Connally je takole poročal o atentatu: «Komaj smo zavili okoli vogala, sem slišal strel, ki je zadel predsednika. O. brnil sem se na levo, Kennedy se je zgrudil z vzdihom. V tistem trenutku sem bil zadet tudi jaz in zavedal sem se, da je moja rana grda. Gospa Kennedy je zavpila: «Moj bog, ubili so mojega moža! JacK! Jack!» medtem ko je moja žena, ki je sedela zraven mene, vzkliknila: «Moj bog, ubili nas bodo vse!» Potem ko sem bil zadet, je predsednika zadel drugi strel. Mislim, da je človek, ki je streljal, napravil točno to, kar je hotel, to je zadeti oba.» FBj pa bo še spopolnila balistični pregled. V Washingtonu je strokovnjak strelskega združenja izvršil celo vrsto poskusov s podobno puško, ki jo je uporabi! atentator. V nasprotju s trditvami drugih strokovnjakov je uspel izstreliti tri strele v enajstih sekundah, pri drugem poskusu pa v osmih sekundah. Po njegovem mnenju bi zelo izvežban strelec utegnil izstreliti tri strele tudi v petih sekundah. Ravno v zvezi z dvomom, ali je sploh mogoče, da bi en sam človek v tako kratkem času izstrelil tri precizne strele, piše pariški «Paris Presse», da so a-genti FBI prepričani, da sta bila vsaj dva človeka v sobi, od koder so streljali na Kennedyja. Dopisnik lista govori o osemmilimetr-skem filmu, ki ga je baje posnel neki mornar in ki je nehote in nevede deloma filmai tudi pročelje hiše, iz katere so streljali, ko je trenutno navijal aparat. Toda predstavniki FBI izjavljajo, da o tem nič ne vedo. V Dallasu so v krogih FBI izjavili, da so uradno ugotovili, da je bil film, na katerem se vidita dve osebi na oknu, s katerega je atentator streljal, posnet, ko je policija izvedla preiskavo v o-menjeni sobi. Policija straži tudi Oswaldo v grob na pokopališču v Port Wor-thu, da prepreči njegovo oskrunitev. Številne družine so namreč protestirale, ker so Oswalda pokopali blizu njihovih svojcev. Razen tega.bpjjo zvenzni agenti nedvomno temeljito raziskali nedavno dejavnost Oswalda ln bodo skušali ugotoviti, kaj je delal med svojim obiskom v Mehiki. Kakor poročajo iz San Francisca, je neki ameriški rezervni častnik objavil danes pismo, ki mu ga je poslal njegov prijatelj iz Dallasa in ki ga je oddal na pošto eno uro pred umorom Kennedyja. Ta je pisal: «Zaskrbljen sem za varnost predsednika v Dallasu. Številni ekstremisti v Dallasu sovražijo Kennedyja in so sposobni vsega.. V mestu so se pojavili številni napisi, ki označujejo Kennedyja za izdajalca, krajevni tisk pa hujska prebivalstvo in govori o Washingtonu, kakor da bi šlo za tujo sovražno državo. Mislim, da je za Kenne-ayja večja nevarnost v Dallasu kakor tedaj, ko potuje v Evropo». Omenjeni častnik pravi, da je hotel objaviti pismo, «ker je važno, da se ve, kakšno sovraštvo je v nekaterih delih ZDA». Danes so funkcionarji FBI sporočili, da so dobjli po telefonu sporočila o možnosti atentata na francoskega predsednika de Gaulla med pogrebom predsednika Kennedyja. Prav tako so dobili sporočilo, da bo izvršen atentat tudi na župana iz Dallasa Ca-bella. Dopoldne sta podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Minič in član romunske delegacije, podpredsednik ministrskega sveta Birlandeanu pro* čila možnost nadaljnjega napredka blagovne in industrijske izmenjave in sodelovanja obeh držav na področju prometa in turizma. Romunska delegacija je pod vodstvom predsednika Deja obiskala danes obrate tovarne «I-skra» v Kranju in kmetijski kombinat v Ihanu, nato pa je odpotovala v Ljubljano, kjer je prebivalstvo glavnega mesta Slovenije priredilo gostom prisrčen sprejem. Pred skupščino Slovenije so romunsko delegacijo pozdravili podpredsednik skupščine dr. Marjan Brecelj, predsednica glavnega odbora Socialistične zv»-ze Slovenije Vida Tomšič in predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj. Po ogledu skuj* činskih prostorov je romunski delegaciji predsednik skupščine Ivan Maček priredil v skupščini kosilo. Dvajseta obletnica drugega zasedanja AVNOJ bo 29. t.m. Najprej bo slovesna skupna seja zvezne skupščine in zveznega odbora SZDL Jugoslavije, katere se bodo udeležili tudi udeleženci drugega zasedanja AVNOJ in povabljeni gostje. Na seji, ki se bo začela ob 10 dopoldne v veliki dvorani Doma sindikatov, bo o pomenu drugega zasedanja AVNOJ govoril podpredsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič. Na seji bodo sprejeli tudi sklep o ustanovitvi posebnega sklada AV NOJ, iz katerega bodo podeljevali nagrade za vrhunske dosežke na vseh področjih družbenega življenja. Na večer pred obletnico, 28. t.m., bodo v zvezni skupščini odprli razstavo o drugem zasedanju, istega dne zvečer bo v Narodnem gledališču v Beogradu tudi slovesna akademija. Predsednik narodne skupščine Afganistana dr. Abdul Zahir, vodja afganistanske parlamentarne delegacije, ki je danes odpotovala iz Jugoslavije, je pred odhodom izjavil, da so se Člani delegacije med obiskirin w Sfgfesiaviji seznanili z razvojem Jugoslavije in se prepričali, da so Jugoslovani trdno odločeni, boriti se za ohranitev miru. «Zlasti smo v načelnih razgovorih ugotovili možnosti gospodarskega sodelovanja med Afganistanom in Jugoslavijo in prepričan sem, da bo v kratkem prišlo do konkretnih razgovorov za uresničenje možnosti gospodarskega in drugega sodelovanja med obema državama» Afganistanska parlamentarna delegacija je med sedemdnevnim bivanjem v Jugoslaviji obiskala več mest, posebno na Hrvaškem in v Sloveniji. B. B. HHiiiiiliiiuiiiiiiiiiiniiuiiiiiinuiiniiiiiiiiiiMnHumiiiiiiiiiiiiiliiiimniiiniiiiiiliiMiiliiiMiiiiiiiiniMiiiinniiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiin,,,,^ MANJKA SE SPORAZUM 0 SESTAVI NOVE VLADE Moro se posvetuje s tajniki strank glede razdelitve ministrskih mest Ugibanja in napovedi o novi vladi - Socialdemokratski in socialistični parlamentarci so izvolili svoje kandidate za mesto ministra in državnega podtajnika RIM, 27. — Predlagani predsednik vlade Moro je Imel danes ločene razgovore z namestnikom tajnika PSI De Martinom, tajnikom PSDI Saragatom in tajnikom PRI Realejem v zvezi z razdelitvijo ministrskih resorov in državnih podtaj-ništev v novi vladi levega centra. Po teh prvih razgovorih se ugiba, kako bo sestavljena prva vlada levega centra z neposrednim sodelovanjem socialistov. Med poslanci in novinarji kroži več seznamov, toda največ pristašev ima sledeča lista: Predsednik vlade: Aldo Moro (KD) Podpredsednik vlade: Pietro Nen-ni (PSI) Minister brez listnice za Blagajno za razvoj juga: Pastore (KD) Minister brez listnice za zvezo s parlamentom: Scaglia (KD) Minister brez listnice za reformo birokracije: Reale (PRI) ali Medici (KD) Minister brez listnice za znanstveno raziskovanje: Medici ali Bosco (KD) Minister brez listnice, tajnik mi-nistrskega sveto: Salizzoni (KD) T# Zunanji ministar; Saragat (PSDI) Minister za pravosodje: Leone (KD) Minister za proračun: Tremello-ni (PSDI) Minister za fir%ince: Giolitti (PSI) ali La Malfa (PRI) Minister za zaklad: Colombo (KD) Minister za obrambo: Russo ali Andreotti (KD) Minister^za prosvetot Gul ali Rus- Minister za iavna dela: Pierac-cini (PSI) Minister za kmetijstvo: Cattani (PSI) Minister za prevoz: Sullo ali Ferrari Aggradi (KD) Minister za pošto in telekomunikacije: Bosco ali Russo (KD) Minister za industrijo in trgovino: Preti (PSDI) ali Togni (KD) Minister za delo: Delle Fave (KD) Minister za zunanjo trgovino : Mattatila (KD) Minister za državne soudeležb*: Ferrari Aggradi ali Sullo (KD) Minieter ra -A-Hnerti «M Sipnone Gatto. (PSI) Minisier ža, turizem in prireditve: Corona. (J?S1) Danes dopoldne so se sestali parlamentarci PSDI in PSI, da bi izvplili kandidatne liste za ministrska' mesta v novi vladi. S tajnim glasovanjem so socialdemokratski parlamentarci izvolili Sa-ragata (soglasno z 42 glasovi; sam je oddal ’ prazno glasovnico), Tre-mellònija (37) :n Pretija (21); zu kandidate za mesto državnega podtajnika pa so bili izvoljeni: Angrisani (37), Ceccherini (26), Romita (24), Lupiš (22), Martoni (21) in Amadei (20). Bivši minister Bertinelli je dobil prav toliko glasov kot Preti, vendar je odstopil v korist Pretija, da glasovanje he bi zadobilo političnega pomena (Preti pripada namreč manjšinski struji). V primeru, da Saragat prevzame neki resor v novi vladi, bo Bertinelli prevzel predsedstvo skupine socialdemokratskih poslancev. Socialistični senatorji so izvolili s tajnim glasovanjem Mariottija in Macagglja kot kandidata za mesto ministra, za mesto državnega podtajnika pa so bili izvoljeni: Alberti, Tolloy, Giuliana Nenni, Papalia, Amaudi, Banfi, Simone Gatto, Fe-noaltea, Jodice in Lucchl. Levica se Je vzdržala glasovanja. Avtonomistični senatorji pa so soglasno podčrtali nujnost, da neposredno sodelujeta v vladi tudi Nenni ln Lombardi. Pred volitvami je Mariotti obrazložil glavne točke sporazuma o programu vlade, ki so ga avtonomisti odobrili, levica pa se je vzdržala. Socialistični poslanci pa so morali izvoliti 20 kandidatov za mesto ministra in državnega podtajnika. Na glasovnici Je bilo 31 imen, po soglasnem sklepu pa so izključili 1* tega seznama Nenni ja, Lombardih in De Martina, ber bodo o nji- hovem sodelovanju v vladi odločili s posebnim sklepom. Poslanci so mogli izbrati med naslednjimi Imeni: Ferri, Anderlini, Amadei, Gio-littl, Paòlicchi, Matteotti, Armaroli, Bensi, Brodolini, Cattani, Codigno-la, Renato Colombo, Corona, De Pascalis, Di Nardo, Di Piazza, Fabbri, Greppi, Guadaluppi, Jacometti, Landi, Lenoci, Mancini, Mezza, Pie-raccini, Principe, Santi, Venturini, Vigorelli, Zagari in Zappa. Med 20 izvoljenimi in onimi, ki so jih iz-volili senatorji, bo vodstvo stranke izbralo 15 imen, med katerimi jih bo pet prevzelo ministrski resor, deset pa mesto državnega podtaj. nika. Pristaši levice med poslanci so se vzdržali glasovanja in oddali prazne glasovnice. To je povedal Basso v razgovoru z novinarji. Ferri. Luzzatto in Anderlini bodo sporočili vodstvu stranke rezultate glasovanja. Jutri proti večeru se bosta sestali še vodstvi skupin demokristjanskih poslancev in senatorjev, ki bosta predlagali kandidate KD za mesto ministra in državnega podtajnika. V razgovoru z novinarji na Mon-tecitoriu je tajnik PRI Reale dejal da bo vodstvo njegove stranke imelo sejo v petek popoldne; dodal je, da smatra, da bodo takrat imeli zadostne elemente, da bi mogli razpravljati o sestavi nove vlade. Na sedežu PSI so se danes zve-čer sestali avtonomistični člani vodstva stranke in devet predstavnikov večinske struje v centralnem odboru; skoro tri ure so razpravljali pretežno o vprašanju notranjih odnosov v stranki. Kar zadeva socialistične kandidate za funkcije v vladi, se Je izvedelo, da bo o tem odločilo Vodstvo stranke. Na vprašanje novinarjev, ali bo prišlo do stikov med večino in levico, Je Paolicchi dejal, da v tem trenutku niso predvideni, vendar pa da bo po njegovem mnenju prišlo do teh stikov. Cattani pa Je na vprašanja novinarjev, ki so želeli vedeti nekaj konkretnejšega glede vprašanja vlade in stranke, dejal le: «Določeno še ni bilo nič». Kitajci očitajo voditeljem lil' S Z štiri recepte za vse bolezni Dialog med Pekingom in Mo- tfcvo dozoreva, pa čeprav ne gre več za normalno polerhiko in kritiko, ampak té je vse skupaj sprevrglo v klevetanje iti obsodb$. Kitajski avtorji so doslej priobčili ie okoli 400 člankov v zvezi z odprtim pismom CK KP Sovjetske zveze. S silovito politično gonjo poskušajo razširjati svoj vpliv in si pridobivati pozicije v mednarodni areni, na eni strani v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju, na drugi strani pa zlasti med osvobodilnimi gibanji v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Dejstvo je, da kitajska doktrina ali negira ali ignorira skoraj dobesedno vse prvine, ki so sprostile socialistično misel in pripomogle k uveljav-Ijanju svetovnega socializma. Tetko je predvidevati nadaljnji razplet dogodkov. Vsekakor je res, da ima dialog med Moskvo in Pekingom svojo sončno in senčno plat. Razveseljivo je, da je problematika razgrnjena, zaskrbljujoče pa je tisto, kar vodi v skrajnosti. Iz začetnega obdobja, ko je ilo predvsem za opredelitev, komu in čemu je dati podporo, ali sovjetskim ali kitajskim stališčem, polagoma prehajamo v obdobje, ko stopa v ospredje vprašanje, kako pristopiti k razreševanju nastalega položaja. Bistvo dialoga med Pekingom in. Moskvo te dolgo ni zgolj sovjetska oziroma kitajska zadeva. Zato je prav gotovo najbolj razumno in ustrezno v novih razmerah utirati nova pota. Podobo kitajske doktrine nam verno posreduje integralni odlomek is članka «Branilci neokolonializma», ki je bil konec oktobra objavljen v kitajskem partijskem glasilu Zen Min Zi Bao. V skladu s svojimi napačnimi idejami so voditelji KP SZ skrbno pripravili skupek skrivnostnih zdršvil za vse bolezni,-ki tarejo zasužnjene narode. Preverimo jih. Prvi recept je označen kot miroljubna koeksistenca in miroljubno tekmovanje. Voditelji KP SZ nenehno pripisujejo velike povojne zmage narodnoosvobodilnih gibanj, ki so jih izvojevali narodi Azije, Afrike in Latinske Amerike tistemu, kar imenujejo «miroljubna koeksistenca» 1« «miroljubno tekmovanje». V odprtem pismu CK KP SZ piše: «V pogojih miroljubne koeksistence so v zadnjih letih izvo-jevane nove pomembne zmage v razrednem boju proletariata in v boju narodov za nacionalno svobodo. Svetovni revolucionarni proces se uspešno razvija.» Prav tako trdijo, da se narodnoosvobodilno gibanje razvija v pogojih miroljubne koeksistence med deželami z različnim drufe benim sistemom in ekonomske, ga tekmovanja med dvema nasprotujočima družbenima sistemoma, da miroljubna koeksistence in miroljubno tekmovanje «pomagata odvijanju processi osvoboditve narodov, ki se bojujejo, da bi se osvobodili ekonomske dominacije tujih monopolov» in da morajo zadati «uničujoč udarec celotnemu sistemu kapitalističnih odnosov». , Vse aocialiatične dežele morajo izvajati leninsko politiko miroljubne koeksistence med deželami z različnimi družbenimi sistemi. Toda, miroljubna koeksistenca in miroljubno tekmovanje ne moreta zamenjati revolucionarnega boja narodov. Zmaga nacionalne revolucije v vseh kolonijah in odvisnih deželah se mora prvenstveno izbojevati v revolucionarnem boju njihovih lastnih množic, v boju, ki ga nikdar ne more zamenjati boj katerekoli druge dežele. Voditelji KP SZ trdijo, da so zmage narodnoosvobodilnih revolucij dosežene ne prvenstveno zahvaljujoč se revolucionarnim bojem množic in da se narodi ne morejo sami emancipirati, ampak da morajo čakati naraven propad imperializma v miroljubni koeksistenci in miroljubnem tekmovanju. Dejansko, to je isto, kot bi rekli zasužnjenim narodom, naj se pomirijo z imperialističnim ropanjem in zasužnie-vanjem za zmeraj in da naj se ne dvignejo v odpor in revolucijo. Drugi recept je označen kot pomoč zaostalim deželam. Voditelji KP SZ grmijo o vlogi, ki jo igra njihova ekonomska pomoč novo osvobojenim deželam. Tovariš Hruščov je dejal, da lahko takšna pomoč tem deželam omogoči, «da se Izognejo nevarnosti novega zasužnjevanja», in da le-ta «stimulira njihov napredek in prispeva k normalnemu razvoju in celo da pospešuje tiste notranje procese, ki bi mogli pripeljati te detele na pot, kt vodi k socializmu». Nujno in pomembno je, da socialistične dežele nudijo novo o-svobojenim deželam ekonomsko pomoč n» bazi internaeion*lizma. Toda v nobenem primeru se ne more reči, da se njihova nacionalna neodvisnost in socialni napredek moreta pripisati izključno ekònomski pomoči, ki jo ta dežele prejemajo od socialistični) dežel in ne v glavnem revolucionarnem boju njihovega lastnega naroda . Govorimo odkrito. Politika in cilj voditeljev KP SZ glede njihove pomoči novo osvobojenim deželam v zadnjih letih sta sumljivi. Cesto zavzemajo stališče šovinizma velike sile in nacionalnega egoizma v zadevah, ki se tičejo pomoči novo osvobojenim deželam. Škodujejo ekonomskim in političnim interesom dežel, ki to pomoč sprejemajo. Rezultat tega je diskreditiranje socialističnih dežel. Kar se tiče njihove pomoči Indiji, so njihovi prikriti motivi še zlasti jasni, Indija je na čelu liste novo osvobojenih dežel, ki jim Sovjetska zveza daje ekonomsko pomoč .Očitno je smoter te pomoči, ohrabriti Nehrujevo vlado v njeni politiki proti komunizmu, proti narodom in proti socialističnim deželam. Celo ameriški imperialisti so izjavili, da je takšna sovjetska pomoč «zelo v našem (ZDA) interesu» Razen tega voditelji KP SZ odkrito predlagajo sodelovanje z a-meriškim imperializmom glede «pomaganja zaostalim- deželam». V govoru, ki ga je imel Hruščov v Združenih državah septembra leta 1959, je dejal: «Vaš* in ttaše ekonomske u-spehe bo pozdravil ves svet, ker pričakuje od naših dveh velikih sil, da pomagajo narodom, ki so več stoletij za nami' v svojem ekonomskem razvoju, da bi hitreje stopili na svoje lastne noge». Torej! Glavna podpora modernega kolonializma (namreč imperializma ZDA) bo pomagala zasužnjenim narodom, «da hitreje stopijo na svoje lastne noge»! To je zares presenetljivo, da voditelji KP SZ ne samo, da so pripravljeni, ampak so tudi ponosni, da bodo partnerji neokoloniali-stov. Tretji recept je označen kot razorožitev. Hruščov je dejal: «Razorožitev pomeni razorože-vanje sil vojne, eliminacijo militarizma, izključitev oboroženega vmešavanja v notranje zadeve katerekoli dežele in popolno ter končno odpravo vseh oblik kolonializma». Dejal je tudi to: «Razorožitev bo ustvarila u-strezne pogoje za ogromno povečanje obsega pomoči novo nastalim nacionalnim državam, Ce bi se samo osem do deset odstotkov od 120 milijard dolarjev, kolikor se v vojne namene troši v celem svetu, dale v ta namen, bi bilo mogoče odpraviti lakoto, bolezni in nepismenost v revnih deželah po vsem »vetu v dvajsetih letih.» Zmeraj amo trdili, da je treba boj za splošno razorožitev voditi tako, da bi se razobličilo imperialistično razširjanj* orožja in vojne priprave ln da bi se temu upirali. Toda nikakor ni mogoče »eči, da bo kolonializem eliminiran z razorožitvijo. Tukaj govori Hruščov kot prečk. Zasužnjeni • narodi sveta, vi ste blagoslovljeni! Samo, če boste potrpežljivi, Samo, če boste čakali, dokler imperialisti polože «voj« orožje, vam bo svoboda prišla z neba. Počakajte, dokler im-penalisti pokažejo usmiljenje, siromašna področja sveta bodo postala raj na zemlji, pretakala se bosta med in mleko...! To ni samo spodbujanje iluzij, to je opij za narod. Četrti recept je označen kot eliminacija kolonializma preko Združenih narodov. Hruščov trdi, da bodo, kolikor se Združeni narodi lotijo ukrepov za izkoreninjenje kolonialnega sistema, «narodi, ki sedaj trpijo ponižanje, ki izhaja iz tuje dominacije, dobili jasne in neposredne izglede za miroljubno o-svoboditev od tujega suženjstva.» V govoru, ki ga je imel pred Generalno skupščino Združenih narodov, septembra I960, je Hruščov vprašal; «Kdo, če ne Združeni narodi, se mora boriti za eliminacijo vladavine kolonialnega sistemar» Čudno je to vprašanje. Po Hru-ščovu revolucionarni narodi Azije, Afrike m Latinske Amerike ne morajo In ne morejo sami eliminirati kolonializma, ampak morajo pričakovati pomoč Združenih narodov. V Generalni skupščini Združenih narodov je Hruščov dejal tudi to; «Zaradi tega apeliramo na razum in daljnovidnost narodov zahodnih dežel, na njihove vlade iti njihove predstavnike v tej visoki skupščini Združenih narodov. Sporazumimo se o ukrepih za e-liminacijo kolonialnega sistema vladavine in s tem pospešimo na- ravni zgodovinski proces.» Ččltno je, kaj dejansko misli s pričakovanjem pomoči od Združenih narodov — pričakuje pomoč od imperialistov. Dejstva kazijo, da da Združeni narodi, ki so še zmeraj pod kontrolo imperialistov, morajo samo obraniti in okrepiti vladavino kolonializma, toda nikdar je ne morejo eliminirati. « Skratka, skrivnostna zdravila voditeljev KP Sovjetske zveze narodnoosvobodilnim gibanjem so tako zvarjena, da se naj narodi prepričajo, da bodo imperialisti opustili kolonializem, dali svobodo in osvoboditev zasužnjenim narodom in ljudstvom in da so zaradi tega vse revolucionarne teorije, zahteve in boj zastareli in nepotrebni in da jih je treba in se morajo opustiti. tiiiiiiiiiMiMiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiitiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiitiHiiiiiiiiiuumitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii« V Poltiersu v Franciji je preveč juristov, da bi jih lahko predavalnice na fakulteti vse sprejele. Zato so v ponedeljek zasedli glavni mestni trg ter tam posedli. S tem so promet blokirali. Oblasti so obljubile, da se bodo za problem pozanimale Za proučevanje vesolja Včeraj so v Cape Canaveralu izstrelili dva satelita Prvi predstavlja s svojo razpotegnjeno orbito znatno novost CAPE CANAVERAL, 27 — Tu so izstrelili satelit «IMP», ki naj bi služil za študij sončnega sevanja in nevarnosti, ki jih to sevanje predstavlja za potovanja astronavtov proti Luni. Ime satelita je kratica za «In-ter-Planetary Monitoring Platform»; v Angleščini pa pomeni Imp škrat. Satelit bo krožil po zelo raztegnjeni krožni poti, tako da bo potreboval 6 dni in 9 ur za celotno orbito. Šole ko bo zaključil prvi krog, Lodo lahko znanstveniki iz Cape Canaverala potrdili, ali je izstrelitev tega satelita uspela ali ne, tako kot je bilo v načrtu. Po vseh dosedanjih informacijah deluje vse v satelitu prav. Uradno 30 satelitu dali ime «Explorer XVIII». COLOMBO (Ceylon), 27. — Na neki tiskovni konferenci je sovjetska kozmonavtka Valentina Tere-škova izjavila, da SZ ne bo poslala kakega kozmonavta na Luno pred prihodnjim letom ali pa tudi ne pred 1965. Tereškova se nahaja na Ceylonu z možem An-drijanom Nikolajevom ter drugim kozmonavtom Valerijem Bikovskim. WASHINGTON, 27. — NASA je sporočila, da je bil danes z oporišča Cape Canaveral izstreljen satelit «Centaurus». Zadnja stopnja tega satelita Ima za pogonsko sredstvo tekoči vodik. Ta stadij tehta 4,5 t in je v redu nastopil krožno pot. Prvi poskus za izstrelitev takega satelita pred poldrugim letom se je ponesrečil, ker je satelit eksplodiral še prej kot minuto po vžigu nosilne raketa «Atlas». Tudi pri današnjem poskusu so za nosilno raketo uporabili «Atlas». DBnsšnji poskus je velike važnosti. Tekoči vodik bo namreč poganjal gornje stadije orjaške rakete «Saturnus 5», ki naj bi 1. 1968 ponesla na Luno ameriške astronavte. Nadalje bo «Centaurus» ponesel izredno izpopolnjeno kabino «Surveyor» 1, 1985 na Luno. dovoljen način cif javnost smučarskih učiteljev. Sodnik je razsodil, da dejanje, ki se jim pripisuje, ni po zakonu kaznivo dejanje. Ce ta razsodba ne bo imela kakih prizivoy, bo naletela v smučarskih krogih na širok odmev, ker dovoljuje poučevanje smučanja tudi osebam, ki niso vpisane v seznamih smučarskih šol. Omenjeni nemški učitelji so lani prišli v S. Martino di Castrozza z yeč.io skupino nemških turistov. Sicer pa’je vseh pet imelb nemško diplomo smučarskih Učiteljev. S stališča, da je treba privabljati tudi pozimi čimyeč turistov, je bila razsodba sodnika v Fiera di Primiero edino pravilna. Če bi nemške smučarske učitelje obsodil, bi to imelo gotovo negativne posledice za prihod drugih zimskih turistov iz Nemčije v italijanska zimsko-turistična središča. SAMO V PROPAGANDNE NAMENE V Venezueli ugrabljen ameriški častnik Pripadniki narodnoosvobodilne vojske so ugrabili 45-letnega polkovnika Chenaulta WASHINGTON, 27. — Ameriški departma za obrambo javlja, da so štirje oboroženi moški d»nes ugrabili V Caracasu pomočnika načelnika ameriškega vojaškega odposlanstva v Venezueli Jamesa Chenaulta. St:rje moški so ustavili avtomobij, s katerim se je polkovnik Chenault paljal iz svojega stanovanja v urad ter so ga z orožjem v rokah prisilili, da je izstopil. Kmalu zatem je neznanec spo-rožil po telefonu ameriškemu poslaništvu, da so ugrabitev izvršili samo v propagandne namene in naj se ne bojijo za usodo Chenaulta. Chenaulta so ugrabili pripadniki narodnoosvobodilne vojske. Najprej so napadalci imobilizira- polkovnikov šofer, ter so nato od-peljali ameriškega častnika. Ugra. bitev so izvedli ob 6.30 po krajevnem času, dve uri potem pa je ameriško poslaništvo dobilo sporočilo, da se Chenaultu ne bo zgodilo nič hudega. Venezuelski predsednik Betan-court je dal ukaz policiji, naj takoj začne iskati. Policijski in vojaški oddelki so postavili cestne bloke in so ustavljali vse avtomobile. Do sedaj niso mogli izslediti ugrabiteljev. Polkovnik Chenault ima 45 let in je rojen v Texasu. Dva kandidata za prihodnje predsedniške volitve sta dobila pakete z eksplozivi in prav tako še štirje drugi politiki. Nobeden od teh atentatov pa ni uspel. Policija je javila, da je areti- li venezuelskega vojaka, ki je iiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiriiiiMiiiiiiiiHiiiitHiMiiMiiitMiiHiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH* ' L*.r' PriP;i d n i ke narodnoosvobodilne vojske v Maracaibu. Zaplenila je tudi municijo, radio in druge stvari. Sneg v Alpah in na Apeninih Sodnik je oprostil nemške učitelje smučanja FIERA DI PRIMIERO, 27. -Proti petim nemškim smučarskim učiteljem, ki so lansko zimo v S. Martino di Castrozza učili smučanja svoje rojake, je bil uveden sodni postopek. Danes pa jih je sodišče v Fiera di Primiero oprostilo obtožbe, da bi izvajali na ne- BOCEN, 27. — Potem ko je vse do pretekle noči snežilo, se je vreme v hribih nekoliko izboljšalo, čeprav je še po vseh Dolomitih nekoliko negotovo. Največ snega je razen na prelazu Stelvio, ki je zaprt že nekaj tednov, padlo na prelazu Giovo (60 cm) ter na dru- zu Cerreto "pa 5 cm. dolomitskih prelazih, kjer to Stefano d’Aveto je 15 do 20 cm snega, promet pa se še povsod normalno razvija. Tudi na Apeninih Je sneg, pa če. prav ga je šele po nekaj centimetrov oa najvišjih predelih. Na pre. lazu Cisa ga je 10 cm, na prela- gih dolomitskih prelazih, kjer je snežena plast debela od 30 do 50 cm. Prelazi pa so še za promet odprti; zlasti so oddelki ANAS iz Bočna stalno ns delu na prelazih Brenner ;n Resia. Seveda pa so za vožnjo potrebne verige. V pokrajini Belluno kaže, da se bo vreme izboljšalo. Znižanje temperature pa je prineslo prvi sneg. Cortina d’Ampezzo je bila davi vsa bela, na Misurini pa je bilo 30 cm snega. V vseh turističnih središčih se pripravljajo za zimsko sezono. V prvih desetih dnevih decembra bodo spet odprli hotele, medtem ko postojanke v višjih krajih že delujejo. Tudi iz Ligurie poročajo o snegu. V Genovi se je temperatura znižala; na hribih Antola in Pre-la je 10 cm snega. Prav tako poročajo o prvem letošnjem snegu iz Chiavarija, kjer so hribi nad 700 m pobeljeni s snegom. V San- Pristanišče Imperia se pritožuje zaradi pomanjkljivih pristaniških naprav, ki ovirajo, da pristaniški promet ni večji. Na sliki; vrste avtd-mobilov čakajo n« vkrcanje Slabo vreme »e razteza še dalje proti jugu. V Neaplju in okolici je dež z vetrom. Precej močan veter pa piha tudi na morju, Tako ni bilo mogoče pomagati 14 delavcem na kamnitem otoku Brigante iz skupine Li Galli. Ti delavci so gradili majhen pri-stanček in zavetje za čolne na majhnem otoku, ki je kot ostali otoki te skupine last plesalca in koreografa rusKpga porekla Leonida Masina. On sam je bil na največjem otoku skupine, kjer ima vilo. Prav Masina je tudi obvestil, da je 14 delavcev v nevarnosti. Ne morejo še namreč vrniti na kopno. Ker z manjšimi čolni ne bi bilo mogoče do otoka, se je tja napotil vlačilec «Taren-tum», ki pa zaradi razburkanega morja tudi ni mogel priti k otoku in se je vrnil. Ce tudi jutri mor-je ne Lo mirnejše, bodo delavcem s helikopterjem spustili živila. Noč pa bodo delavci prebili v nekaterih duplinah na otoku. INNSBRUCK, 27. — Organizatorji zimskih olimpijskih iger so se oddahnili: od včeraj sneži na Tirolskem. Po dolini Axams, kjer bo največ prireditev, so za vož. njo že potrebne verige. Sneži tudi v Seefeldu, kjer bodo na sporedu nordijske discipline. hitfìfje — qlpttallièe g 31 blilui'tbtvt* Preiskava po nesreči v ladjedelnici TARANTO, 27. -■ Nadaljuje se preiskava sodnih in drugih oblasti o nesreči, ki se je dogodila v popravljalni« ladjedelnice v Ta-rantu. Pred dnevi so namreč tam potegnili na suho motorno ladjo «Pola» (451 ton) zaradi popravil. Ladja pa se je prevrnila na desni bok, ker so se nenadoma zlomili podporni trami. Pri tem je bilo 16 mož ranjenih; med temi Je bil tudi kapitan Giuseppe Palumbo, ki je potem v bolnišnici umrl. TRAPANI, 27. — Kmetovalec Francesco Lentini ter njegov 14-letni sin Michele sta bila danes ubita s streli iz puške. Lahko pa je bil vzrok smrti obeh tudi nesreča. Neki kolesar je prišel mimo, tik preden je Lentini umrl. Baje je še rekel: «Bomba... bila je bomba...» nakar je izdihnil. Vendar ne bi smelo biti težko dognati, ali je bilo tno ali drugo.. Popoldne so dejansko z obdukcijo ugotovili, da sta bila Lentini m sin ustreljena. Študentje v Pisi zasedli fakulteto PISA, 27. — Študentje fakultete za kemijo in industrijsko kemijo na univerzi v Pisi so do zborovanju danes dopoldne sklenili, da bodo obdržali za nedoločen čas zasedeno poslopje fakultete. S to svojo odločitvijo hočejo študentje pospešiti poseg zadevnih oblasti glede problemov iakultete, Zlasti glede problema taks, ureditve študija ter glede prisotnosti svojega predstavnika na sejah fakultetnega sveta. Profesorji in akademski senat univerze v Pisi so sklenili, da se ne bodo z akademiki pogaiali, dokler bo poslopje fakultete az-«edeno. Obenem «o rektorja pooblastili, da lahko sprejme vse ukrepe, da se obnovi normalno stanje.------------- PARIZ, 27. — Starejša dva otroka zloglasne vietnamske gospe Nhu, 18-letna Thuy ter 15-letni Ngo Dijh Trac, sta včeraj zvečer prispela iz, Rima v Pari«. Skupaj z nekim ameriškim družinskim prijateljem, polk. Williamom Eli-scujem, stanujeta v nekem pariškem hotelu. GENOVA, 27. — Danes so karabinjerji aretirali dva Genoveza, za katera menijo, da sta zapletena v tatvino 136 milijonov lir v vili trgovca Franca Accetta v Ponte Tresa. MOSKVA, 27. — Neki list iz Ba-kuja poroča, da je bil poglavar neke tolpe ponarejevalec dokumentov, ki je vi 1959 do 1961 napravila državi za 95.000 rubljev škode, obsojen na smrt in ustreljen. Drugi člani tolpe so bili obsojeni na zaporne kazni. ^ glabhu Dva slikovna besednjaka: angleški in slovenski ter nemški in slovenski Založba Mladinska knjiga v Ljubljani (skupaj z založbo Gra-fos, Beograd) je začela izdajati posebne slikovne besednjake. Na tem mestu smo že imeli priložnost opozoriti na tak italijanski in slovenski besednjak. Danes pa lahko govorimo o angleškem in slovenskem ter o nemškem in slovenskem slikovitem besednjaku. Slovensko izdajo obeh teh besednjakov je pripravil znani književnik in prevajalec Janez Gradišnik. Kakšni so ti slikovni besednjaki? Predvsem so zelo pri-ročne oblike, skoraj da bi jih lahko dali v žep. Kjerkoli knjigo odpremo, imamo na desni sliko, nad njo pa noslov, na primer na strani 129 Zobni zdravnik. Na levi je najprej zgoraj naslov preveden v angleščino, nato pa so v več odstavkih vse besede, ki se nanašajo na sliko (in so na sliki označene s številko) navedene v angleščini in v slovenščini. V našem primeru so besede razdeljene na odstavke: pri zobnem zdravniku, Zobozdravni-ški instrumenti, Zdravniški instrumenti. Tukaj je na pr. navedenih 51 besed, za katere lahko rečemo ne samo, da jih je mnogo, ki so še neznane tudi tistemu, ki se že nekaj časa uči angleščine, temveč smo tudi prepričani, da je premnogim marsikatera teh besed tudi v slovenščini neznana. Zato je ta slikovni besednjak izredno pomemben tudi kot nomenklaturni slovar za Slovence same. Potreben je torej ne samo tistemu, ki se uči angleščine, temveč je zelo koristen tudi za znanje slovenščine same. Ves slovar je razdeljen na 15 poglavij, ki zajemajo kar največji pojmovni krog. (Nekateri naslovi poglavij: Prostor, število čas. Rastlina. Žival. Telesna vzgoja. Industrija in obrt.) Vsako poglavje ima večje število slik s pripadajočimi besedami; takih poslikanih strani je 189 in prav toliko je strani z besedami. Na koncu pa je Še približno 130 strani registra, kjer so navedene prav vse besede, opremljene s številkami, da je mogoče takoj najti. sliko, h kateri posamezna beseda spada. Angleščina je v naših šolah obvezen jezik, pa je zato razumljivo, da bodo dijaki že sami posegli po tem koristnem Studijskem pripomočku. Nepojmljivo bi seveda bilo, če jih ne bi tudi profesorji na knjigo opozorili. Nemški in slovenski slikovni besednjak je prav takšen, le da je namesto angleščine nemščina. In ker se tudi nemščina v nekaterih naših šolah poučuje, veljajo gornje besede tudi za to knjigo. Dr. Viktor Petkovšek: Knjiga o gobah Založba Mladinska knjiga skupaj s Centralnim zavodom za napredek gospodinjstva pripravlja novo knjigo o gobah. Avtor knjige je predsednik gobarske sekcije Prirodoslovnega društva Slovenije univ. prof. dr. Viktor Petkovšek z vrsto sodelavcev gobarske, kuharske 4n risarske stroke. Knjiga bo imela natančen opis vseh gob našega področja s potrebnimi kazali (po latinskih in po slovenskih imenih), pri vsaki gobi ne bo označena samo njena uìitnost ali neu žitnost, Jack Ruby, morilec Leeja Osvalda, v družbi dveh deklet Iz svojega nočnega lokala. Ruby je baje trdno prepričan, da bo prišel iz zapora, ker una vplivne in bogate prijatelje marveč bo nakazan tudi način njene uporabe, t> posebnem po-glavju Gobe v prehrani pa bodo sodelavci iz Zavoda za napredek gospodinjstva nanizali tudi platina navodila za pripravo jedi s gobami. Knjiga bo imela poleg risb še okrog 80 baronih podob. Knjigo je mogoče naročiti (n. pr. pri Tržaški knjigarni) v naprej, kar je zvezano z določenimi ugodnostmi. Umrla je sopranistka Amelita Galll-Carci LA JOLLA (Kalifornija), 27. — V starosti 81 let je umrla sopranistka Amelita Galli -Cure!. Pevka se Je rodila v Milanu in je študirala najprej klavir na milanskem konservatoriju. Pozneje se je jiredala petju in j« leta 1909 prvič nastopila v Rimu kot Gilda v Verdijevem «Ri-goletta». Tako je stopila na pot kariere, po kateri je dosegla slovo ene največjih pevk na svetu v letih po prvi svetovni vojni. Po evropskih in južnoameriški turneji je bila novembra 1916 za več sezon angažirana v opernem gledališču v Chicagu, nato pa v netoporškem «Metro-politanu». Pela je tudi z Enri-com Carusom in Titto Ruffom. Zaradi bolezni je leta 1930 oder zapustila tn od takrat ni bila nikoli več prav zdrava. Pred nekaj meseci pa je huao zbolela, vendar pa niso nikoli prav povedali, kaj ji je. Od leta 1948 je živela v Kaliforniji. Poro, ila se je z Američanom Homerom Samuelom, ki je umrl 1956. O-t rok ni imela. A. Roussin ali T. Maulnier novi «nesmrtnik»? PARIZ, 27. — En dramatik — André Roussin (avtor komedije «Kadar se štirklja zabava», ki jo je igralo tudi Slovensko gledališče v Trstu; op. ur.) — ter en pisatelj tn esejist — Thierry Maulnier — sta kandidata za mesto, ki ga je v Francoski aka-demeiji pustil Henry Bordeaux. Akademija bo o tem glasovala jutri. Pričakovati je, da bo precej ostra borba za mesto novega «nesmrtnika». «Galileo» iz založbe Sansoni nova leksikalna publikacija V okviru Sansonijevih periodičnih izdaj bo prišla 7. novembra na trg nova ptiblikaci'* znanstvenega značaja z imenom «Galileo». Gre za publikacijo, ki je stala več let pripravljalnega dela ter sodelovanja več sto znanstvenih specialistov ter izdajateljskih tehnikov. Novo delo se oslanja predvsem na razmeroma omejeno število monografij (nekaj 100), od katerih jih večina predstavlja nekako stikališče raznih vej znanosti; tako so na primer organi in aparati človeškega telesa v medicini obdelani z rozličnih zornih kotov: fiziologije, komparativne anatomije, patologije, klinike tn terapije. Veliki pojavi in veliki takom fizike tn kemije — svetloba, barva, toplota, mraz, čae in prostor, težnost in relativnost, razvoj živečih organizmov — so obdefani teoretično kakor tudi v praktični uporabi. «Galileo», ki so pa že pokazali na mednarodnem velesejmu knjige v Frankfurtu, je zfudil veliko zanimanje najbolj znanih tujih izdajateljev. Obsegal bo devet znezkov, ki bodo izšli v 156 tedenskih snopičih po 32 strani. Posamezen snopič bo stal 250 lir. Tisk bo štinbarven. Film — za omedlevico LIVORNO, 27. — Včeraj zvečer je v nekem kinu v Livornu 11 oseb omedlelo, ko so kazali prizor filma, med katerim zi neki fakir prebode vrat. Pri predvajanju istega prizora je pred dnevi v nekem kinu v Pistoji omedlelo celo 21 oseb. Pa tudi Lucca ni bila imuna za omenjeni prizor. Tam je včeraj zvečer omedlelo sedem oseb, toda vse prejšnje dneve, kc so že tudi predvajali ta film, pa ni bila nikakih posledic. Za «Tosco» z Mario Calla*. ki bo v Londonu marca, že kupujejo vstopnice Ze v ponedeljek je množica navalila na operno blagajno pie* dališča Covent Garden, kjer so pričeli že prodajati vstopnice za • Tosco» z Mario Callas. Predstava je pa na sporedu šele — v marcu. Skupina kakih 300 oseb, večinoma mladih, se je postavila v vrsto, ko je že pritisnil prvi londonski jesenski mraz. «Da bom lahko poslušala Callasovo, sem pripravljena na Še večje žrtve», je dejala neka deklica, ki je stala v vreči s kožuhovino kot večina mladih ljudi njenih let, ki so tudi čakali v vrsti. ‘Sipario, (št. 211, november 1963) objavlja komedijo Jeanne Anouilha «Jama» (La grotte), ki je bila prvič uprizorjena pred dvema letoma v pariškem gledališču Montparnasse - Gaston Baty, Nadalje je v tej Številki še enodejanka «Mrtva cesta», ki jo je napisal Massimo Durai, Nevaren klient April je v Nici čudovit, morda je celo najlepši mesec. Toda to mi ni prav nič pomagalo, kajti moj račun v podružnici Fran- coske nacionalne banke je bil že zelo nizek. Stopil sem v svojo pisarno, odprl okno in se zazrl v bleščeče morje. Nenadoma je zazvonil telefon. «Agencija Georgesa Duboisa,» sem se oglasil. «Tukaj Jean Pierre Lerouge. Ali lahko govorim z gospodom Georgesom Duboisom?» «Pri telefonu.» «Gospod, kdaj me lahko sprejmete? Zelo nujno je.» «Če vam je prav, vas pričakam ob 18. uri.» «Dobro.» «Halo! Bodite tako prijazni, pa mi povejte, kdo vas pošilja k meni.» «Naš odvetnik mi je svetoval, naj vas poiščem.» «In kdo je vaš odvetnik?» «Gospod Jolliot Gramer, Nica, Boulevard St. Michel 11.» «Hvala, pričakujem vas ob dogovorjeni uri. Gospod Jolliot je moj prijatelj, zato se bom potrudil, da vas bom zadovoljil.» Ura je bila enajst. Kaj naj storim? Še sedem ur se bom moral dolgočasiti. Toda ne. Odšel bom k Jolliotu poizvedovat o skupnem klientu. «Lerouge je bil pri tebi?» me je takoj vprašal, ko sem stopil v njegov kabinet. «Telefoniral mi je. Sestala se bova ob 18. uri.» «Čudim se, da se je strinjal s tako pozno uro.» «Nisem ga mogel sprejeti takoj po telefonskem pogovoru. Dobro veš, da ne smeš priznati klientom, da si brez dela.» «Tokrat ti ne bi bilo treba misliti na to. Zelo te potrebuje. Njegova družina bi rada dokazala, da je Marcel de Noel ubil svojo ženo Cecile.» «Zakaj se Lerouge razburja zaradi de Noela?» «Cecile je bila njegova sestra.» «Kakšne so denarne zmogljivosti družine Lerouge? Zanima me zaradi honorarja in izdatkov v zvezi s preiskavo.» «Pooblaščen sem, da plačam vse račune, ki jih boš predložil.» Jean Pierre Lerouge je pozvonil na mojih vratih točno ob 18. uri. Sprejel sem ga v svoji pisarni. Prešla sva takoj k stvari. «Gospod Dubois, ne poznate podrobnosti dogodka, za katerega bi radi, da ga pojasnite. Moja sestra Cecile je bila poročena z Marcelom de Noelom. Dvanajstega januarja letošnjega leta se je odpeljala s svojo jahto ,Coral’ in se ni vrnila. Jahta se je potopila, toda nihče je ni Videl. Mi, pokojničina družina, domnevamo, da je Cecile umoril Marcel, da bi se je znebil in podedoval njeno premoženje, potem pa se poročil z dekletom, s katerim — poudarjam — že ima otroka.» «Sprejel bom vašo ponudbo, vi pa ml morate dovoliti, da uvedem preiskavo tudi v vaši družini. Določeni momenti, ki bi jih lahko odkril, mi bodo nedvomno pomagali pri reševanju.» «Ne boste imeli nobenih težav. Naša hiša vam je vedno odprta.» Odkril sem marsikaj. Zvedel sem, da bolehajo člani družine Lerouge za padavico, in sicer dedno, da so dostikrat nevarni za svojo okolico. Lerougeovi so mi opisali pokojnico kot zelo milo in čustveno ženo, niti besede pa nisem slišal o dedni padavici. Ena izmed nekdanjih hišnih pomočnic mi je zaupala, da je enako bolna tudi Cecilina sestra. Najel sem potapljača, ki je dobro poznal morje ob Nici in Monte Carlu, čez nekaj dni je odkril potopljeno jahto — toda brez trupla. Odločil sem se za obisk Marcela de Noela. Ljubeznivo me Je sprejel. Povedal sem mu vse, kar sem dotlej dognal, in tudi to, da mu lahko zlahka dokažem, da je morilec. Prosil sem ga za sodelovanje. «Kakšno sodelovanje?» «Želim, da mi odkrito odgovorite na nekaj vprašanj, da vrnete družini vaše pokojne žene stroške prglskave in da ml izplačate honorar, kot da ste me vi najeli.» «Lahko mi zastavite vprašanja.» «Ali ste vedeli, da je vaša žena bolehala za padavico?» «Zvedel sem to šele mesec dni po poroki, ko je dobila prvi napad.» «Ste prosili družino za pojasnilo?» «Sem. Zvedel sem, da je padavica pri njih dedna. Takoj sem se ločil od postelje, ker nisem želel, da bi tudi družina de Noel podedovala to bolezen.» ' «Kako se je obnašala vaša žena potem?» «V treh letih zakona je imela sedem napadov, ki bi se lahko končali s. .prelivanjem, krpi.», «Ali vas je poskušala umoriti?» «Da. Že v rani mladosti — tako sem zvedel od služinčadi — je poškodovala nekaj gospodinjskih pomočnic v hiši.» «In nekega dne ste sklenili, da se je znebite.» «Ne. Sklenila sva, da ne bova delala škandalov.» «In vendar ste jo nekega dne ubili in zakopali na vrtu?» «V samoobrambi. Napadla me je z nožem, in ker sem se pravkar vrnil z lova, sem imel puško v roki. Izgubil Sem oblast nad seboj in sprožil. Služinčad je bila že odšla v dvoriščno poslopje k počitku, tako da ni nihče slišal strela.» «Zdi se mi, da bi bilo najbolje vso stvar zamolčati.» «Tildi meni se zdi. Toda Lerougeovi ne morejo pozabiti dote, ki jo je dobila njihova hči, pa pozabljajo na vso strahoto, ki bi nastala, ko bi ljudje zvedeli za družinsko bolezen.» Marcel de Noel je pristal na poravnavo stroškov in moj honorar. Jeanu Pierru sem odpovedal sodelovanje in mu dal vedeti, da sem zvedel za družinsko skrivnost. Toda motite se, če mislite, da je zgodbe konec. Končala se je šele po treh mesecih. Z ženo Meliso sem bil nekega dne na jazzovski reviji v Monte Carlu. Ko sva se po polnoči vrnila domov, sem že na stopnicah zavohal dim ameriških cigaret. Postalo mi je takoj sumljivo. Nadaljevala sva pot do drugega nad-stropa, potem pa sva se sezula in se tiho vrnila. Čez teraso sem se približal oknu kopalnice. Melisi pa sem naročil, naj se vrne Pred vrata najinega stanovanja. Skočil sem skozi okno v kopalnico in slišal Melisino odpiranje vrat. Vrata v predsobo so se odprla, v polmraku pa se je zasvetlikal nož v roki neznanca. Bil sem bolj hiter. Z levico sem ga udaril po goltancu, da je Padel na tla. Hitro sva ga zvezala in preiskala. V denarnici sva našla neizplačan ček, ki ga je podpisal Marcel de Noel. Ček je bil datiran z jutrišnjim datumom. Drugo jutro sem obiskal Marcela. Zaupal sem mu nekaj Življenjskih resnic, mu vrnil neizplačan ček in zlomil dve rebri. Upam, da bodo moji bodoči klienti bolj uvidevni, kajti ne bi rad lomil reber. Od danes naprej kontroliram čeke in odkrivam tiste, ki nimajo kritja. & ( WERKER — Posluši ti, Jakec, ti ke vse znaš, ti bi mi mogu povedat nekej od teh atomov, kako, eksplodirajo j n koker ke govorijo, kaku j e ses to verižno reakcijo jn kej tu pomeni? — Znaš, verižno reakcijo je strašno težko razložet, zatu k? he te mogu jtravet Od nekšneh ueutrohov, ciklotronov, težke uade jn vse sorte, kt se sploh ne more zastopet. Ma verižno reakcijo narbol lahko zastopeš od tega, kej se zdej godi u Ameriki, ke so ubili Kenedija. Ke pole, ke je policija primla atentatorja, pole je pršu an drugi, ke je ubiu še atentatorja jh pole, če ho nevarno, de bo ta kéj povedaU, bo pršu an drugi, ke bo ubou tistga, ke je ubou atentatorja jn pole če bojo tega primli, bo pršu an drugi, ke bo ubou tistga, ke je ubou tistga, ke je ubou tistga, ke je ubou atentatorja ke je ubou predsednika Združenih držav. Videš, tu je verižna reakcija. — Ma prouzaprou ta verižna reakcija ni nanka tolko nova. Ke tu je blo tudi u stareh ccjteh, de je kašen sturu kašnega ubet jn pole te tistga, ke je ubou', zatu, de ne bo povedau, kadu me je naroču, Zdej vi dem, de reakcija, nej bo verižna al ne, je zmiram glih jn zrni-ram rada ubiva. Jn zdej je tude amerikanska reakcija postala verižna. — E. dragi Mihec, vse vkep ses to štorjo je strašno grdo. Jn posebno grdo figuro je Tardila policija u Dallasi. — Kadaj je pej nardila policija lepo figuro? — Caki, Mihec, pestmo tu! Pole ke so tistga Of.walda, kc je strelau na Kenedija, aretirali so krožla nekšna anonimna pisma, de bojo Ostval-' da ubili. Prfina an radio je tu povedau. Jn čeglih je policija lahko tu znala, j^ lahko pršu tisti Ruby prou zraven njega jn mu Spestu an šus u trebeh vpričo policije, ke je varvala Otwalda. Jn šef policije je pole preči reku, de zdej, ke je Oswald ubit, de zdej ni več kej so-det jn kej jeskat, de se lahko dehe zadevo od atentata u arhiv. Zgleda, de je biu prou kontent, de ne ho treba n^p jeskat, ke-du je ubijavca poslou. — Sej mene se je preex zdelo, de so mogli tu organizirat tisti, ke so pruti Keneifijevi politiki, ke u an se je pteveč potegnu za črnce, ser Rušami te je dobro zastopu, napelau telefon u Moskvo jn vse sorte. Jn tu tisti rasisti niso mogli trpet jn taku so sklenili, da ga ubijejo. — Ma kepej! Jn pole ke je policija primla Cswalda, so se bali, de bo kej povedau jn taku so rekli, de ubijejo še njega. — Eko videši Jn zdej, se zna, da Ruby se dela an velek patriot jn prave, de je uan uboit unga, zatu ke so se mi smilli otroci od Kenedija. — Ma sej je biu morivc vre aretiran jn ne ti več ušou pravici! — Se zna. Sej Ruby je tou glih tu, de ne be blo procesa! Jn se zna, de za sebe rešet, prave bale. Kašen patriot je Sej je u cajti vojske biu doma sez škužo, de je gluh, samo de mu r.e bo treba jet h soudatam. Jn je sploh po poklici gangster jn jema samo talne kšefte k« boks, nočne lokale, strip tis jn podobno. J n ana taka mula je tudi povedala, de jema uan velike prjatle pr policiji, — Se zna. Ki pej« — Ma ta Ruby ne zna povedat, ki je biu, kadar je biu atentat na Kenedija. Zatu ke tu so vre koštatirali, de ni mogu bet samo aden. An avokat je pej vre reku... — Eh, avokati! — Je vre reku, de be mogu ta Ruby dobet madajo, zatu ke je ubou tistga Oswaldo. — Jn taku naredu, de ne bo povedau, de je biu Judi Ruby zraven. Se^ Rubyja bojo pej avokati nardili narodnega heroja jn bo morbet res clobu Že kašno madajo. — Ce od drugeh ne, pej od verižne reakcije. — Ben, zdej vsaj znam, kej je verižna reakcija. §Včasih se tudi iz starega da napraviti nekaj povsem novega Letošnji kroji so kot noiosi in te kombinacije ■ Potreben je okus za pravilno usklajanje barv, tkanin in podobno • Vse omare so polne, pa nimam kaj obletiš. Samo pomislimo, kolikokrat smo povedale ta stavek in kako resničen je bil. Je že tako; me kupujemo nova oblačila, moda pa menjuje svoja načela in tako se zgodi, da se znajdemo z vrsto oblek, plaščev, kril in bluz, ki so sicer še popolnoma dobre in tudi iz dobrega blaga, a niso po modi in so zato vsaj v taksnem stanju, neuporabne. Kaj storiti? Nekatere rešijo vprašanje na ta način, da stara oblačila prodajo, ali darujejo, toda še več je takih, ki ne vedo kam z njimi in ki z 'žalostnimi občutki spremljajo «naraščanje» svoje garderobe, ki ni več koristna. Nič čudnega tore j, če se modni ustvarjalci včasih spomnijo tudi tega problema in iščejo rešitve v raznih nasuetih, kako napraviti iz stare obleke novo, oziroma kako «pomladiti» našo garderobo. Modne revije prinašajo zato periodično tudi modele, ki so krojeni kot nalašč za predelavo starih oblek in plaščev in ki u-poštevajo kombinacije različnih tkanin in. barv. No, tem modelom, oziroma tej praktični zamisli, hočemo posvetiti danes nekaj besed. Predvsem ena ugotovitev: pri spreminjanju> stare obleke v novo je treba prn si utrdili položaj. Ne bo pa takó dobro v vaši ožji družbi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Novi sti-ki. nova poslovna poznanstva in s tem nove možnosti dela. Ne re-agirajte ostro na neki nesporazum. HOROSKOP DEVICA (od 23.8. do 22,9.) Niste sposobni vsega prevzeti nase. Posvetujte se z ljudmi, ki se na delo spoznajo. V ožjem krogu prijetno razpoloženje. TEHTNICA (od 28.9. do 23.10.) Dela, ki ste ga prevzeli, boste morali temeljito opraviti, da vam. ne bo kdo kaj očital. Nepričakovane vabljive ponudbe. ŠKORPIJON (od ?3.U). do 22.11.) Problemi, ki jih botte reševali; bo. do terjali vso vašo sposobnost. Ve. čer boste prebili doma v prijetnem razpoloženju. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zanesite se na sodelavca, ker ae na delo spozna. Srečno obdobje v družinskem krogu, ki se je 'nekoliko pomiril. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pri svojem delu boste naleteli na ostra nasprotovanja, ki Jih boste morali > prebroditi s taktom Pr«, več ste ljubosumni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Po. trebovali boste pomoč, kajti prehajate v .poslovno kriz«, za katero pa ste sami krivi. V družini vam bodo hvaležni za vašo pomoč. RIBI (od. 29.1. do 20.3.) Kdor se ukvarja s poslovnimi zadevami, nai pazi na popoldanske ure, ki mu niso naklonjene. Prijetno razumevanje doma. v sliki «Partizani iz Ulice d'A-zeglio», dosegla pa je gotovo svoj višek v tisku «Kras», ki se odlikuje po dovršenosti obdelave matric in odlični zasnovi, katere središče tvori čustvena povezava glav obupanih žena z ono zapuščenega goveda. V naslednjem letu se njena pozornost usmeri na Dnevnik Anne Frank. V sedmih tiskih se zgoščeno odigrava žaloigra judovskega ljudstva z izredno psihološko ostrino, ker se vrti na tečajih svobode in suženjstva. Pričenja se namreč z razgledom na mesto Amsterdam in končuje s koncentracijskim taboriščem. Verjetno je obdelovanje tako žalostno krute tematike pretreslo občutljivo slikarkino dušo, da je nato za dve leti utihnila v svojem črno-belem pripovedovanju. Ko pa zopet vzame v roke rezila, zareže z njimi v svet krivic s kirurško prefinjenostjo. Njena ekspresionistična izraznost ji odlično služi, ko nam v jasnih prispodobah tenkočutno odkriva pod navidezno literarnimi naslovi slik skrito trpko resnico senčne strani človeške družbe. Nazivi slik, ki so vse večjih mer, kot so to «Potopljena katedrala», «Žalostni violinist», «Tarča», «Ptičje strašilo», «Smrt bogov». Eifflov stolp, stolp samomorilcev» in druge, so namreč le naslovi pretresljivih knjig, v katerih so črke črte in črtice, pike in ploskve teh, nam v premišljevanju postavljenih lesorezov, ki sicer tudi očitno navajajo povezavo « knjigami, kot na primer tisk «Adtiokatou« soba» iz knjige Kafke «Proces» m široko zasnovani linorez «Poklon Carlu Leeiju» ta knjigo Kristus se je ustavil v Eboliju». M. B. prvi državni grb. V tem ateljeju j« tovariš Kun izdelal tudi idejne skice za red narodnega heroja, za rede partizanske zvezde 1., 2. in 3. stopnje, za red narodne osvoboditve, za red bratstva in enotnosti, za red za hrabrost in za medaljo za hrabrost. r v Jajcu je kipar Antun Augu-Stittčič fjttslàl?-T 'i>fev. tako z najbolj primitivnim orodjem — prvi doprsni kip tovariša Tita, ki; je na drugem zasedanju AVNOJ stal v dvorani doma kul-ture. Igralski ansambel «Narodno o-slobodjenje», ki ga je vodil tovariš. Ivan Frol, je v dvorani doma kulture igral «Revizorja» in «Narodnega poslanca» ter pripravljal raznovrstne kulturne prireditve... Mnogokrat so kulturnim prireditvam v domu kulture prisostvovali tovariš Tito in člani vrhovnega štaba, pa tudi predstavniki zavezniških misij, skupaj z našimi borci in prebivalci Jajca. Na dvorišču tovarne karbida, tik pred zakloniščem, smo postavili lesene barake. Po bomoardi-ranju Jajca so se preselili v, te barake tovariši Tito, Marko (Aleksander Rankoviči, Bevc (Edvard Kardelj), Moša Pijade in nekateri delegati. V zaklonišče in te barake so stalno prihajali delegati iz naših pokrajin. Tovariš Tito in člani vrhovnega štaba so delali dan in noč v teh barakah, pa tudi v tovarniškem zaklonišču, ker so nekaj časa prebivali. Tu so pripravljali II. zasedanje AVNOJ. # * * Devetindvajsetega novembra zjutraj sem dobil od vrhovnega štaba ukaz: «Nocoj bo v domu kulture drugo zasedanje AVNoJ. Na področju Jajca ne sme biti razsvetljave, v domu kulture pa mora biti vso noč. Razen tega je treba pripraviti najučinkovitejšo zatemnitev doma, da se zavaruje pred morebitnim sovražnim napadom iz zraka » Dela sem se lotil takoj... Popoldne sva s tovarišem Ku-nom končala okrasitev dvorane doma kulture. Proti večeru sem s kosi pa-kirnega papirja zasenčil okna v domu, tako za vsak primer — da bj ja imel dom vso noč luč — sem pripravil tudi deset velikih karbidnih svetilk. _ Ko se’je zmračilo, tik pred začetkom zasedanja, sem izključil še zadnji električni kabel na desnem bregu Plive..., in vse Jajce je utonilo v temo... Delegati so zasedli prostore v dvorani, predstavniki mesta Jajce, borci in oficirji pa na galeriji. , Dvorana je bila okrašena za veliko svečanost. Tu so bili por» treti tovariš« Tita in premieroy ■ naših tedanjih zaveznikov ter noša in njihove zastave. ; Oder so krasile naše zastave, in naš prvotni grb, izdelan iz gipsa «— . peterokraka zvezda, obdana z lovorovirp vencem galerijo pa ž velikimi črkami napisana parola: «Živela naša na- j rndnoosVobodilna yójska'» Za govorniškim pultom, pred odrom, je blestel v svetlobi kip I tovariša Tita. • Iznad odra šo z velike, 'svetle parole iz pločevine — «Smrt fa-, šizmu» — svobodo narodu!» — : padali, na delegate rdeči žarki,' Zeljno srrio pričakoVaii tovari- ! 1 ša Tita, člane Centralnega komiteja in vrhovnega štaba ter pričetek zgodovinskega zasedanj«,.. Ko so delegati AVNOJ, predstavniki Jajca, borci in oficirji zasedli svoje prostore, je stopil v dvorano s čvrstim korakom tovariš Tito, nasmejan, z žarečimi očmi in vedrim obrazom. Njegov prihod in prihod njegovih bližnjih sodelavcev smo pozdravili stoje z dolgimi ovacija- mi... V trenutku brezmejnega navdušenja in izrazov ljubezni do tovariša Tita in naše osvobodilne vojske je pevski zbor gledališča «Narodno oslobodje-' nje» zapel himnrt «Hej. Slovani». Vsi so jo poslušali stoje. Potem je napolnilo dvorano '»ploskanje in' vzkliki «2ivel tovariš Tito». Silo je natanko ob, 19. uri» ko je stopil na oder predsednik izvršnega odbora AVNOJ dr. Ivan Ribar. V dvorani je vse utihnilo... Na govorniški tribuni je bil oče, ki je pred dvema dnevoma v tem mestecu, nedaleč od doma kulture zvedel, da sta padla v borbi dva njegova sinova... To je bil težak trenutek za vse prisotne na tem zgodovinskem zasedanju. Ginjeni smo gledali tovariša Ribarja... Navdajale so nas težke misli... Juriča in Lola Ribar... velika izguba za SKOJ, za narodnoosvobodilni boj, za socialistično izgradnjo... Nekaj trenutkov so se srečavali pogledi dr. Ribarja s tem zgodovinskim' zborom.:, njemu je bilo neprimerno huje kot vsem nam. Nenedoma je skozi tišino zadonel močan glas dr. Ivana Ribarja: «Tovariši Relegati, začenjam drugo zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije.» Dr. Riba,- je začel brati poročilo o delu AVNOJ od njegove ustanovitve do drugega zasedanja... in na koncu počastil spomin n« člane AVNOJ, ki so padli alf umrli med prvim in drugim zasedanjem. Ko je prebral ime zadnjega člana izvršnega odbora, ki je padel v narodnoosvobodilni borbi, j* dr. Ribar nekaj trenutkov obstal... : To str bilf težki » trenutki... Poteh* pa je nadaljeval... «Vsi ti tovariši, soj Mil izvoljeni v AVNOJ kot borci in so padli, kot borci.. Slava vsem skupaj!»,— «Slava jim!» je odmevalo po dvorani... Lica prekaljenih borcev so se orosila s solzami... ŽIVO DJORDJEVIC (Iz revij« «Bprec») in kostumov so poleg tega kot nalašč za razne kombinacije. Z raznimi stranskimi šivi, kimono in raglan rezanimi rokavi, s številnimi žepi in raznovrstnimi o-vratniki, dajejo možnost tolikšnih popravkov in kombinacij, da bomo pri izbiri teh v začetku same začudene. Tu so modn\ ustvarjalci mislili tako rekoč na vse — na predelavo prekratkih in preozkih oblek, na razširitev ramen, na kombinacijo dvobarvnih tkanin itd. Treba bo samo izbrati pravo, vse drugo bo steklo kot po olju. Dobro, boste rekle, to velja za dnevne obleke; kaj pa naj napravimo s popoldanskimi in večernimi oblekami, ki jih ne moramo več nositi? Rekle smo, da velja isto pravilo tako za dnevne, kot za popoldanske obleke. Ce najdemo pravilno kombinacijo blaga, barve in kroja, bomo lahko tudi iz enega ali dveh starih popoldanskih oblek dobile novo obleko, ki nam jo bodo vse občudovale. Seveda bo kombinacija blaga pri teh oblekah važnejša ni bolj odločujoča, kot pri predelovanju starih dnevnih oblek; zato pa ne bo uspeh nič manjši, morda celo večji. Preglejmo, torej, vso našo garderobo in odločimo se za -obnovitvena dela», ki bodo kronana s tem večjim uspehom, čim bolj bodo naše zamisli pravilne in o< riginalne. »it** ■ ' J 1 mBBBw ■h silit IHII mm m mmmm t 'T 11 mm i timiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiimimmiimmitmiiiiiiiMiiimiMiiiiiiiiiiHiMitiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMmiiiiini« V ŠVICI GL0BKEJA NE MARAJO ZENE,VA, 27. — Bivša desna roka bivšeča zahodnonemškega kanclerja Adenauerja Hans Globke, ki je v dobi nacizma sodeloval pri sestavljanju rasističnih zakonov, znanih pod imenom nuern-berški zakoni in pozneje sestavil fc njim tudi komentarje ter v času nacizma in med samo vojno sodeloval pri preganjanju Judov in antinacistov, zaradi česar so ga v Vzhodni Nemčiji obsodili, pa čeprav v odsotnosti, na dosmrtno prisilno delo, ne sme v švicarski kariton Vaud. Na seji velikega sveta, ki je bila sklicana včeraj zvečer v Lou-sanni, so predstavniki tega kantona soglasno odobrili predlog komunističnega delegatat da se Globkeju prepove bivanje v kantonu Vaud. Nacistični zločinec in Adenauerjev sodelavec, ki je od pred-kralkim v pokoju, si je da! blizu Scardonne zgraditi vilo. (Ob tem bomo dodali, da je bil Globke pred nedavnim skupno z Adenauerjem v Italiji, kjer mu je bilo podeljeno tudi neko visoko odlikovanje). ■■■■■■■ w | 'S/MV/ZA 7.00 glasba; Radio Trst A Koledar; 7.30 Jutranja 11.30 Sop«k slovenskih pesmi; 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Za dobro voljo vam pojo; nato Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Amsam-bel Carlo Pacchiori; 17.20 Glasbeni kaleidoskop, 18.00 Italijanščina po radiu; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Solistični 'Koncert; 18.45 Tambu-raški ansambli; 19.15 Lepo pisanje; nato Lahka glasba; 20.00 Sport; 20.30 Revija pevcev; 2 ' .00 «Skupno stanovanje», komedija v treh dejanjih; nato Romantične melodije. “ Trst 12.25 Tretja strini; 13.15 Orkester d.v.-TTiipca Russa;' 13.40 Fur-lanS.ki glasbeniki; 14.45 Ošebe in .pokràfinfe Virgtlia Giottija. • u Koper 6-15 Jujrama glasba; 7.00 Prenos RL," ,7.15 Glasba za dobro jutro; .9:00 Za d^jdVne kolektive; fl.30 Glasbeni ziriepek; 11.00 Otroški kotičfeki 11:30 Iz ital, oper; 12,00, (n 12.50' Glaiba’pó željah; 13.40 Zabavne skjidhe; 14.00 'plaob.a P« željah; ',14,jš, Aktualnosti; 14.40 Zš.pfijetng pppoldne; ČETRTEK, 28. NOVEMBRA 1963 še; 16.30 V diskoteki; 17.25 Verdijeve 'proslave; 18.00 Dogodki doma in po svetu; 18.30 Pianist Marek Jablonski; 20.25 Ponovno odkrita pisma; 2100 J. Patrick: «Bežni trenutek, ustavi se»; 22.35 Plesna glasba. U. program strtà,. 1 (6.40 Romunska glasba; 18.(3 19.po Orkester_ ,p.y V. nos RL; Silvestra;! 19,30 Prenos RL; 2Ž.15 'Kvintet Stearing; 22.40 Pesmi in . ritmi; 23'0 Prenos RL- lj: 23.' p .jPrepos RL- , , Nacionalni program v.* 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.20 Naš; jutranji-pozdrav; 8.50: Stroni fz . album'a; 9.10 : Zdravnikovo mnenj«; 9.15 Pesmi; 10.00 Operna antologija; 10.30 AntenaL 11.90 Sprehod skozi Čas: Tl.15 Koncert; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15 15 Glasbena beležnica; 15.45 ital. pesmi; 16.00 Program za najmlaj- 7.35 Jutranja glasba; 8.35 Poje Fred Bongusto; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritem in fantazija; 10.35 Nove- ital. pesmi; 12.0.) Romantično popotovanje; 14.05 Pevci; 14.45 Nove plo:če; 15.00 Neapeljska pesem: 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Koncert v minia-turi; 16.00 Rapsodia; 16.35 Operetni program; 17.00 Ameriška pesem; 17.35 Mala enciklopedija; 18.36 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 21.00 Glasbeni program; 21.35 Glasba v večeru: 22.10 Jazz. III. program 18.30 Oospodars a rubrika; 19.00 Arnejeve skladbe; 19.15 Francoska kultura; 19.30 Vsako-večerni koncert; 20.30 Revija; 20.40 Boccheriniieve skladbe; 21.20 Z glasbenih festivalov: 22.00 Dekabristi; Sibirija 1830; 22.45 Priče naše dobe. Slovenija 5.00 Dobro jutro!; 8.20 Tečaj ruskega jezika: 8.65 Jutranli divertimento; 8.55 Radijska šola; 9.25 Melodije za 29. november; 10.15 Pihalne godbe; 10.30 Nova pesmica; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Trlo Slavka Avsenika; 12.40 Lepe melodije; 13.15 Obvestila; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo: 15.15 Zabavna glasba; 15.40 M. Lalič: Lelej-•ska gora; lSiKF Voak .-rian za, vas,-«, 17.05 Majhni »abavni ansamhji; 17.15 Turistična oddaja; 18.02 Domači napevi; 18.15 Zabavni orkestri; iMo Med deSfci in uče. njem; 19.05 Glasbene raglednice; 20.00 Orkester RTV Ljubljana; 20.30 Zgodovina In sedanjost; 21.C0 Naši koncertni plesi; 2120 Jug. narodne pesmi; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Zabavna | Hitra |iii|iravila in (»roda ja I V » parat ov I pralnih hIrojev I elt-klro^ospoilinjskih I predmetov Pallia TRE VIS AN | Irsi. Via S Nicolo 21, tel 24-018 Popravila: Via delle Milizie 3, . teleton *fev 76-276 I glasba; 23.05 Jugoslovanske popevke; 9.u5 Naši ansambli igrajo; 1.00-2.0„ Ples. Ital. televizija Od 8.3o do 13.05 Jšoia; 17.00 Tvoja bodočnost; 17.30 Glasbena revija; 18.30 Nikoli ni prepozno. 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne no-vosti; 19.45 Kmetijska odda a; 20.15 Sport; 20.30 Dnevnik; 212)5 Gran tremo! LombardLa-Sardi nija; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 Zgodovini in legenda o neKem šefu nove Afrike; 22.20 Športne vesti. Jug. televizija 10.60 TV v šoli: 16.30 Gimnastični troboi — srečanje telovad. cev na orodju; 17.30 Angle!č,na na TV; 18.00 Poročila; 18 05 Men-d»v spored — zabavna oddaja za otrok«; 19.00 Reportaža o Jajcu, 19 30 Z ansamblom Dulana Rade-tiča - »pored narodnih p«ami; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Rezorvi-ran ča«; 21.30 Simfonični koncert; 23.00 Poročila. Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.1. najnižja 10.4, ob 19. uri 13.2, vlaga 68-odst., zračni tlak 1006.3 nereden, veter 22 km vzhodni-seve-hovzhodni, sunki vetra 45 km na uro, nebo pooblačeno, padavine 1 mm, morje rahlo razgibano. Tržaški dnevnik —— Danes, ČETRTEK, 21. novembra Jakob Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25, Dolžina dneva 9.05, Luna vzide ob 15.12 in zatone ob 3.36. Jutri, PETEK, 29. novembra Vinko PO RAZPRAV! V OBČINSKEM SVETU Razne možnosti proizvodnje nestrupenega plina v Trstu Od I. 1956 do danes je bilo zaradi zastrupitev z gorilnim plinom v Trstu 226 smrtnih primerov in 167 hudih zastrupitev V preteklih dneh je prišlo ponovno na vrsto vprašanje proizvodnje nestrupenega plina, odnosno plina z majhno količino ogljikovega oksida, tako da uhajanje plina v zaprtih prostorih ne more imeti hujših posledic za stanovalce. Pretekli teden je bil tudi v Trstu storjen prvi korak naprej v tej smeri. Občinski svet je na osnovi resolucije, ki jo je predloži! komunistični svetovalec inž. Cuffaro, izvolil posebno komisijo občinskih svetovalcev, ki bo to vprašanje v roku dveh mesecev temeljito proučila in predlagala občinskemu svetu ustrezno rešitev. Inž. Cuffaro je med razpravo o tej resoluciji podal zelo temeljito, strokovno in prepričevalno obrazložitev tega perečega vprašanja. Svetovalec je najprej opozoril občinski svet na nekatere številke, ki jih je dobil na ravnateljstvu podjetja Acegat. Od leta 1956 do sedaj je v Trstu umrlo 226 ljudi zaradi zastrupitve s plinom. Dve osebi sta umrli zaradi uhajanja plina iz cestnega plinskega omrežja, tri zaradi uhajanja plina iz glavne hišne cevi, 60 zaradi uhajanja plina v stanovanjih po nesreči, 161 pa jih je napravilo samomor. Skupno torej 226 smrtnih primerov. Poleg tega pa je bilo v omenjenem času 167 hudih zastrupitev, ki na srečo niso imele smrtnih posledic. Te številke so zelo zgovorne in Je treba zato vprašanje proizvodnje nestrupenega plina resno načeti in ga čimprej rešiti. Čeprav je bilo to vprašanje v občinskem svetu že svoj čas načeto, občinska uprava in podjetje Acegat doslej še nista sprejela nobenega ukrepa v tej zvezi. Ce se hočemo resno spoprijeti z vprašanjem proizvodnje nestrupenega plina, pravi svetovalec, moramo najprej odgovoriti na naslednja tri vprašanja; 1. Ali je možno rešiti vprašanje proizvodnje nestrupenega plina? 2. Obstajajo pogoji, da lahko ob. činsko podjetje Acegat začne s korenito spremembo svojih naprav, ali pa vsaj z njihovo prilagoditvijo v zvezi z rešitvijo tega vprašanja? 3. Kakšne gospodarske težave bi zahtevala preureditev ali prilagoditev obstoječih naprav? In kakšna rešitev je v tej zvezi najbolj ekonomična? Ini. Cuffaro pravi, da samo potem,‘ko bodo dani jasni in utemeljeni odgovori na ta vprašanja, se bo lahko predlagalo Acegatu, naj preuredi svoje naprave za proizvodnjo nestrupenega plina. Nato svetovalec ugotavlja, da je treba, preden se odgovori na prvo vprašanje, pojasniti kako pride do zastrupitve z ogljikovim oksidom. Kot je znano, nadaljuje svetovalec, zastrupitev z mestnim plinom nastane s spojitvijo ogljikovega oksida s hemoglobinom v krvi, kar preprečuje dovajanje kisika vsemu telesu. Danes sicer ne poznamo točnega odstotka ogljikovega oksida v današnjem plinu, vemo pa, da presega 15 odstotkov. Uhajanje plina s tako visokim odstotkom ogljikovega oksida iz enega samega grelca v kuhinji, ki ima 36 kubičnih metrov prostornine, povzroči smrt v okrog 20 minutah. Nato inž. Cuffaro ugotavlja, da je treba zmanjšati količino ogljikovega oksida v plinu na največ 3.8 odstotka, če se hoče, da tudi uhajanje plina za daljši čas ne bo imelo hudih posledic. Do nedavnega so proizvajalci plina vedno zvračali na malomarnost potrošnikov smrtne nesreče s plinom in so zavračali vse predloge za proizvodnjo plina z nizko količino strupenih snovi, ker so stremeli samo za dobičkom. V resnici pa, zatrjuje svetovalec, obstajajo razni postopki za proizvodnjo nestrupenega plina. Med drugimi je tudi postopek, ki so ga uvedli na poskusni postaji za goriva v San Donato Milanese, kjer proizvajajo plin z destilacijo lahkega petroleja. Stem postopkom so dosegli proizvodnjo plina s 4500 kalorijami, ki vsebuje samo 3.7 odstotka ogljikovega oksida. To dokazuje, da je iz tehničnih razlogov danes možno proizvajati skoraj popolnoma nestrupen plin. Sedaj se podjetje Acegat ukvarja z vprašanjem obnovitve svojih naprav za proizvodnjo plina. Sedanje naprave so zastarele in so zato neekonomične. Ce bi podjetje hotelo še dlje časa nadaljevati proizvodnjo plina s sedanjimi napravami, bi moralo porabiti najmanj 100 milijonov lir za popravila, kar pa ne bi v ničemer izboljšalo proizvodnje. Hkrati pa je bilo ugotovljeno, da se je prodaja plina ustalila, kljub širjenju mesta, prav zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja sedanji plin. Zaradi vsega tega podjetje Acegat proučuje razne rešitve za nadomestitev starih naprav z novimi. Podjetje je zlasti resno vzelo v poštev proizvodnjo plina z uporabo raznih vrst petrolejskih destilatov, Z majhnimi stroški bi lahko te naprave preuredili za uporabo zemeljskega plina. Ce se vzame v poštev, da proučujejo vprašanje namestitve plinovoda do Trsta, potem bi bil ta postopek za naše mesto najbolj primeren. V zvezi s temi načrti podjetja Acegat, svetovalec inž. Cuffaro izraža svoje presenečenje nad dejstvom, da podjetje predvideva, da bodo z novimi napravami proizvajali plin s 5 odstotki ogljikovega oksida. Zato svetovalec poudarja, da je treba najti način, da se prisili podjetje, da mora dobavljati'potrošnikom plin z naj. več 3.8 odstotka ogljikovega oksida V nasprotnem primeru nevarnost plina ne bo odstranjena, ker bi morebitno uhajanje plina pod že ugotovljenimi pogoji povzroči* lo smrt v 151 minutah, se pravi v dobri dve in pol ure; noč pa, ki jo ljudje običajno prespijo, je mnogo daljša. Zato se s takšnim plinom ne bodo preprečile tragične nesreče. Poleg tega pa je treba tudi omeniti, da obstajajo velike pomanjkljivosti glede kolavdacijskih pravil in nadzorstva nad plinskimi napravami v stanovanjih. Zaradi tega inž. Cuffaro predlaga sestavo novega pravilnika, ki bo določal brezplačno kolavdacijo plinske napeljave in plinskih naprav, kakor tudi brezplačno nadzorstvo nad njimi. Sindikalne vesti bencev openskega tramvaja, ker velja za uslužbence Acegata za razliko z drugimi mesti druga pogodba. Negativne rezultate pa so rodili stiki med predstavniki sindikatov tekstilnih delavcev in industrij-cev. Včeraj sta se sestali obe stranki v Milanu, da bi ugotovili, ali obstaja kakšna možnost pogajanj za sklenitev delovne pogodbe. Toda industrijci so izjavili, da ne pristanejo na pogajanja za obnovitev pogodbe na podlagi delavskih zahtev. Zato se bodo sestala osrednja vodstva treh sindikalnih organizacij, da proučijo po. ložaj. Spričo tega se lahko pri- JAVNA DEBATA V SLOVENSKEM KLUBU Zanimivo in poučno predavanje o življenju mladine v Sloveniji Delegati CK ZMS so se poklonili spominu bazoviških junakov in si ogledali dijaški dom Člani CK ZMS, ki so v Trstu kot gostje Mladinske iniciative, so se včeraj poklonili spominu bazoviških junakov in so položili venec na spomenik na bazovskem strelišču. Nato so se sestali s člani MI v Bazovici, kateri so jim podarili v spomin sliko spomenika. Popoldne so si ogledali tržaški Dijaški dom in se sestali na razgovoru s tajništvom MI, s katerim so govorili o nadaljnjem sodelovanju mladinskih organizacij. Na sestanku so povabili MI, da vrne obisk in tla njeni predstavniki uradno obiščejo Slovenijo. Zvečer pa je bila v prostorih Bančni uradniki bodo spet stav kali. Včeraj so se sestale njihove sindikalne organizacije in sklenile, da bo tokrat stavka trajala dva dni, to je 2. in 3. decembra. Ce pa ne bodo delodajalci popustili, bodo sledile tej stavki še druge. Zaradi tega bodo banke zopet zaprte nepretrgoma 4 dni, to je od vključno sobote do srede zjutraj, ker ob sobotah sploh ne poslujejo. Bančni uslužbenci zahtevajo takojšnje izboljšanje prejemkov in pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe. Včeraj se je pričela štiridnevna stavka zdravnikov INADEL, to jg zavarovalnega zavoda krajevnih uslužbencev (pokrajin, občin itd.). Stavko so napovedali, ker ni pristojno ministrstvo odobrilo nove pogodbe, zaradi česar niso zdrava niki dobili že določenih poviškov. 4. in 5. decembra bodo stavkali uslužbenci pokrajinskih turističnih ustanov, ker niso pristojni organi upoštevali njihovih zahtev v zvezi z novim pravilnikom o staležu. Včeraj pa so se v Rimu nadaljevala pogajanja za sklenitev nove pogodbe trgovinske stroke, ki se bodo nadaljevala še danes, nakar jih bodo zopet prekinili. Ra-čunajo, da bodo trajala okrog mesec dni. Podtajnik ministrstva za delo Calvi pa je za torek 3. decembra sklical na ministrstvu sestanek predstavnikov sindikatov uslužbencev tramvajev, avtobusov, filobuso v in malih železnic ter delodajalcev. Podtajnik bo posredoval, da bi se rešil spor v zvezi s sklenitvijo nove delovne pogodbe. V Trstu se tiče ta spor samo usluž- uiuiinmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiitniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiii' predavanja predsednika CK ZMS Toneta Florjančiča, ki je orisal okolje, v katerem živi mladina v matični domovini ter cilje in naloge mladinske organizacije. Florjančič je uvodoma podčrtal bistvene premike, ki so se zgodili v Sloveniji tako glede gospodarskega kot socialnega, kulturnega, vsestranskega razveja. Podčrtal je nagel razvoj industrializacije, u-veljavljanje sistema družbenega u-pravljanja in izredno velik pomen izobraževanja. Tako sedaj vsi posečajo najmanj 8 let šolo, preko polovica pa nadaljuje šolanje na strokovnih in drugih srednjih ter višjih zavodih, tako da je na univerzitetnih fakultetah 11 tisoč illlllllll|llll||||l|llll|||lll|||||||||ll||||||lll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||1||||||||||||||||||||||||||||||lM||l||||||||||||mi|||||||||imi|||mi|||,||||,||||||||||||u|||J||||||||||| S SEJE MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Tudi v milj s ki občini odbor zn nadzorstvo nad cenami Počastitev spomina predsednika ZDA Kennedyja - Na prihodnji seji razprava o regulacijskem načrtu oprico tega se laimo pri- • zvečer pa je ona v prostorni čakuje napoved stavke tekstilnih Slovenskega kluba diskusija, ki se delavcev. | ja živahno razvijala na osnovi Ob začetku sinočnje seje milj-skega občinskega sveta je župan v kratkem nagovoru počastil spomin pokojnega ameriškega predsednika Kennedyj» in ostro obso-i dii ta podli zločin, ki je pretresel ves svet. Nato je odbornik Martinelli v odgovor nh vprašanje nekega svetovalca sporočil ma ni prišel že odgovor glede da6 bo šolsko poslopje v Zavljah ®«Wh ukrepov. Občinski svet drfkončaLo v A» šolskem »«*«*■ da le treba olaišati do-letu. Zupan je sporočil, da ižjg$ potrosnje na trg( zlastrprehram. benih artiklov. Razen tega je občinski svet s to resolucijo skle-JUl, da se ustanovi občinski odbor, kateremu bo predsedoval župan in ki bo nadzoroval cene ter sprejemal potrebne pobude za preprečevanje višanja cen. Ob koncu seje je župan sporočil, da bodo na prihodnji seji, ki bo v sredo ob 20. uri, razpravljali le o regulacijskem načrtu in je priporočil občinskim sveto-valcem, naj se na to dobro pripravijo, da bodo lahko predloženi regulacijski načrt čimprej o-dobrili in tako preprečili morebitne špekulacije z zemljišči, ki se že pojavljajo. —- ,... --------dgov... proglasitve obalnega predela mi ske občine za turistično področ-je, pripomnil pa je, da kaže dobro in da bo verjetno v kratkem, prišel ugoden odgovor. Na dnevnem redu sta bila tudi pravilnik za brivsko in frizersko dejavnost ter gradbeni pravilnik, toda o tem bo občinski svet razpravljal na eni izmed pri. hodnjih sej. Občinski svet je s tajnim glasovanjem imenoval revizorje računov občinskega podjetja ACNA za lansko leto, odobril je podaljšanje pogodbe za blagajniško službo s Tržaško hranilnico in posojilnico za nadalj- V OKVIRU VSEDRŽAVNE BORBE Jutri bo 24-uma stavka delavcev v tovarnah žarnic Dosežen sporazum o zvišanju mezd in skrajšanju delovnega urnika delavcev tovarn likerjev Jutri bo po vsej državi in tudi v Trstu ‘*4-uma stavka delavcev, ki so zaposleni v tovarnah žarnic, svetlobnih cevi, elektronk itd. Sin. dikati so napovedali enotno stavko, ker so se zaradi prenizkih po-nudb delodajalcev razbila pogaja, nja za sklenitev novega sporazuma. Ta pogajanja med sindikalnimi organizacijami in združenjem delodajalcev Assovetro so zelo dol. go trajala in se tikala apliciranja novih delovnih nalog, novih sorazmerij med mezdami raznih kategorij, priznanja dela na akord m proizvodnih nagrad. Združenje de. lodajalcev pa je na vse te zahteve ponudilo neka izboljšanja, ki bi znašala v celoti samo od 7 do 8 odstotkov zvišanja sedanjih prejemkov. Spričo tega ni preostalo sindikalnim organizacijam drugega, kot da so napovedale stavko. Sindikat steklarske stroke CGIL v Trstu poziva zato vse delavca, naj se udeleže stavke enotno in strnjeno, tako da bodo lahko dosegli znatna izboljšanja in s tem povečali kupno moč svojih mezd. Hkrati poziva delavce, naj se v čimvečjem številu včlanijo v sindikalno organizacijo, ki najbolj šiiti njihove interese. Včeraj je bila enotna skupščina delavcev tovarne Stock, na kateri so sindikalni voditelji orisali delavcem sporazum, dosežen med sindikalnimi im delodajalskimi združenji. Delavci tovarn likerjev so pred kratkim kar dvakrat stav. kali in prisilili delodajalce, da so ugodili njihovim zahtevam. Med drugim so jim zvišali osnovne mezde za 17 odstotkov, skrajšali delovni čas za 3 ure na teden ter jim prvič priznali proizvodno nagrado. Nadalje so priznali delavcem 3 periodične poviške, in sicer rvega po 1 im pol odstotka, osta-i dva pa po dva odstotkp. Konč-o jim bodo izplačali vsako leto tudi po eno posebno nagrado v višini 125 ur plače. Upoštevajoč vse pridobitve, se bodo na primer plače delavk zvišale za okrog 80 lir na uro. Delavci so izrazili na skupščini svoje zadovoljstvo z doseženo zmago. Predvčerajšnjim so bila na tržaškem sedežu Intersind pogajanja o raznih nerešenih vprašanjih v železarni Italsider v Skednju. Ker gre za zelo zapletena vprašanja, se bodo razgovori nadaljevali dru. gič. Doslej še niso določili datuma obnovitve pogajanj. Tržaška strokovnjaka odpotovala v Prago V Prago sta odpotovala generalni ravnatelj Javnih skladišč Clai in pomorski strokovnjak Miliani, ki bosta sodelovala pri sestavljanju dodatnega protokola italijansko-če-škoslovaške trgovinske pogodbe. Obema strokovnjakoma se bo kasneje priključil še predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi. V Pragi se sedaj pogajajo o obnovitvi italijansko-češkoslovaške trgovinske pogodbe in bodo s posebnim dodatnim protokolom uredili plačevanje pristaniških stroškov za manipulacije češkoslovaškega blaga v tr. žaškem pristanišču. Opekel se je s kavstično sodo Sinoči ob 18.15 so na dermatološki oddelek glavne bolnišnice, kamor so ga prepeljali z avtom RK, sprejeli 16-letnega elektromehanika Claudia Cesarja iz Ul. Olmi 16, zaradi opeklin prve in druge stopnje po levi roki in zapestju. Cesar se je ponesrečil malo prej, ko je delal v mehanični delavnici Berne na Sprehajališču Sv. Andreja 5, kjer je opravljal svoje delo. Nenadoma je z roko dregnil posodo polno kavstične sode, ki Je bila postavljena na ognju ter se polil po levi roki z nevarno tekočino. njih 10 let ter prispevek 1 mili. jon lii' občinskemu odboru za' pri-reditve in turizem. Nato Je občinski svet soglasno odobril resolucijo, v kateri opo. zarja pristojne pokrajinske organe na stalno višanje cen in življenjskih stroškov ter na nujnost odločnih ukrepov. Občinski svet poudarja, da je treba olajšati dotok večje količine blaga široke Proslava 60-Ietnice Delavski zadrug V nedeljo dopoldne bo upravni svet Delavskih zadrug priredil v koncertni dvorani gledališča Verdi slovesnost ob 60-letnici ustanovitve Delavskih zadrug. Predsednik upravnega sveta bo podal glavno poročilo o nastanku, pome-mi in razvoju te zadružne ustanove, in sicer od ustanovitve prve prodajalne v Istrski ulici do današnje široke prodajne mrčže, ki obsega nad 100 poslovalnic. Ob tej priložnosti bo vodstvo Delavskih zadrug izdalo posebno pu-blikacijo, v kateri bodo objavljeni zlasti podatki o škodi, ki so jo utrpele Delavske zadruge zaradi vojnih dogodkov. Stavkovno gibanje uslužbencev RK Pri Rdečem križu je zopet napet položaj in osebje grozi s stavko. Osrednje vodstvo namreč ni sprejelo zahtev uslužbencev ki so jih večkrat postavil^ Niti ni sklicalo sestanka z njihovimi predstavniki, da bi razpravljali o raznih vprašanjih. Uslužbenci zahtevajo med drugim apliciranje sporazuma, ki je bil sklenjen v vsedržavnem obsegu, ter uresničenje organskega pravilnika. Pri tem ne gre uslužbencem samo za lastne pravice in zahteve, marveč tudi za to, da bi služba RK bolje delovala. Uslužbenci zahtevajo tudi, da se obnovijo službene izmene, iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiuiiii V DREVOREDU XX. SEPTEMBRA V nedeljo otvoritev Miklavževega sejma Doslej se je za sejem prijavilo le 30 domačih in 80 stojničarjev iz drugih pokrajin in celo iz tujine Združenje krošnjarjev in branjevcev pripravlja tradicionalni Miklavžev sejem, ki bo pričel svoje pisano in hrupno življenje v nedeljo 1. decembra in se zaključil naslednjo nedeljo. Sejem bodo tokrat odprli dan prej kot običajno, prav zato, da si zagotove eno nedeljo več. ko je obisk publike najboljši. Do sedaj je prijav še malo, saj se ie prijavilo 30 domačih stojničarjev in 80 iz ostalih pokrajin ter celo iz drugih držav. Vendar pa ne obstaja bojazen, da bi bil drevored prazen in združenje z gotovostjo predvideva, da bo tudi letos najmanj ' 320 stojničarjev, kot jih je bilo lani. Stojničarji namreč prodajajo svoje blago po raznih sejmih in se šele iz mesta v mesto ter pri-dejo šele zadnji trenutek, da lahko bolje izkoristijo čas. Letošnji sejem bo na celotnem področju Drevoreda 20. septembra, ker računajo, da bo stojnic toliko, da bo treba zasesti celoten prostor. V petek bodo izžrebali prostor domači stojničarji, ki so pri tem nekoliko privilegirani, v soboto ob 19. uri pa bodo izžrebali prostore vsi ostali. Po dosedanjih prijavah sodeč bo letošnji tržaški Miklavžev sejem posvečen prvenstveno prodaji igrač, seveda pa ne bodo manjkale tudi druge privlačnosti. Med drugim napoveduje neki stojni-čar iz Avstrije, da bo prinesel na sejem popolnoma novo veliko za-nimivost. Za kai gre, pa v pismu združenju ni nič podrobnejšega povedal. Od nedelje dopoldne bo skratka za teden dni v drevoredu zelo živahno, za sedaj pa prizadeti stojničarji s strahom gledajo v oblake in izražajo svojo iskreno željo, da bi se dež izlil do nedelje, ko naj se nebo razjasni in posije prijetno sonce, ki krepko pomaga, da je sejem še bolj pri-vlačen in kupčije na njem še bolj živahne. študentov (pred vojno 3.000). Ta razvoj daje obeležje in okvir tudi delu mladinske organizacije, ki j.e prostovoljna vzgojno politična organizacija, ki teži, da omogoči mladim ljudjem neposredno sodelovanje pri reševanju vseh perečih socialnih, gospodarskih in drugih vprašanj. Mi težimo, je podčrtal Florjančič, ustvariti poštenega državljana, človeka, ki bo mislil z lastno glavo na osnovi širokega poznavanja dejanskega stanja,- pri tem pa nam služi o-snovna metoda, da se vsakemu omogoči, da se z vsem spozna in o vsem soodloča. Mladi človek mora torej biti subjekt družbenega dogajanja in aktivni ustvarjalec družbenega razvoja, Florjančič je nato razložil strukturo in način delovanja organizacije, katere osnova je aktiv, ki jih ustanavljajo v šoli, podjetju ali na vasi. Povsem logično imajo različni aktivi različne naloge, ki sovpadajo z delom in nalogami članov. V šoli se aktivi ukvarjajo predvsem z učenjem, dobrimi uspehi in vsem tem, kar je z njimi povezano. Zato aktivi razpravljajo o odnosih med dijaki, odnosih med dijaki in profesorji, o učnem programu in njegovem prilagajanju ter izvajanju, sodelujejo pri raznih oblikah samoupravljanja v šolah. Podobne , so naloge aktivov v1 podjetjih,! ki se ukvarjajo predvsem z vsemi vprašanji razdelitve! dohodka, plač, uspeha podjetja,; njegovega zaslužka in uveljavljanja, skratka o vseh stvareh, ki vplivajo na mladega človeka in torej lpgifiho tudi o vprašanjih rekreacije, zaposlitve in podobnem. V živahni diskusiji je predsednik nato odgovoril na vrsto vpra-l šanj o strukturi organizacije, njenem obsegu (Zveza mladine Slovenije ima sedaj okoli 150 tisoč članov), pomenu ter zlasti o oblikah ideološkega dela,' načina vzgoje, političnem izobraževanju itd. Ob zaključku se je prisrčno zahvalil Mladinski iniciativi za ljubeznivo vabilo in za možnost, da so se podrobneje spoznali z vprašanji slovenske mladine, ki živi v zamejstvu ter želel Mladinski iniciativi še uspešnejše in še plodnejše delo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNimiiiiiimii KONEC PUSTOLOVŠČIN MLADEGA TATIČA ki so veljale pred oktobrom 1962 in ki so omogočale opravljanje službe nujne pomoči z manjšim naporom zanje. Končno zahtevajo, da se jim priznajo ugodnosti, ki so jih že dosegli' uslužbenci RK v Milanu in Rimu. Pred dnevi so stavkali tri dni zaradi podobnih zahtev uslužbenci RK ,v Emiliji. ----------i Osnutek načrta za pristaniško ustanovo Včeraj je tehnična komisija trža-ke trgovinske zbornice zaključila s pripravo osnutka zakonskéga načrta za ustanovitev Ustanove tržaškega pristanišča, kar predvideva statut dežele Furlanije-Julijske krajine. Osnutek mora sedaj odobriti Izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, nato pa ga bodo posredovali parlamentu, da bo služil za osnovo pri sestavljanju ustreznega zakona. Pustil se je zapreti v bar ki je postal njegova kletka Specializiral se je v kraji avtomobilov, prav pa mu je prišel tudi denar, zlatnina in drugo n Podjeten mladenič 21-letni Emilio Bencich iz Križa št. 571, ki se je poleg svojega dela, uslužben je bil v baru Carioca v Ul. Im-briani, ukvarjal tudi s tatvinami in teh je izvršil celo vrsto. Toda sedaj ne bo več škodil, ker so ga agenti letečega oddelka policije prijeli, aretirali in ga lepo spravili v koronejske zapore v pričakovanju razprave pred sodnimi oblastmi, ker je zagrešil tatvine z obteževalnimi okoliščinami in je vozil avto brez vozniškega dovoljenja. Vse se je pričelo prejšnji torek 11. novembra, ko je v uradih letečega oddelka policije 55-letni Romeo Somma s Korza 19 prijavil, da so mu ponoči neznanci odpeljali avto Fiat 500' TS 15196 izpred veže stavbe, kjer stanuje. Naslednjo noč je Somma videl mladeniča, ki se je vozil z njegovim avtom po Korzu in ker je bil tudi on v avtu, ki si ga je iz. posodil, je naprosil nočnega čuvaja 52-letnega Giuseppa Demanih-sa iz Ul. San Felice 8, naj se mu pridruži, da bosta skupaj zasledovala neznanca. Res sta ga dosegla pred Banco di Napoli ter ga tudi prijela, toda medtem ko sta ga spremljala na kvesturo 'e mladenič po nekaj korakih zbežal. Demanins je izstrelil za beguncem dva strela iz strašilne pištole, ki jo je imel pri sebi, toda prav nič prestrašen tat je izginil. Somma in Demanins sta potem agentom letečega oddelka o-plsala mladeniča in povedala, da je imel približno 20 let, visoke rasti in z rjavimi lasmi. Policisti so se lotili svojega običajnega de-la in imeli so srečo. V sredo 21. t.m. navsezgodaj, bilo je okrog 5. ure, je nočni vratar hotela «Colombia» v Ul. Geppa obvestil policijsko patruljo, da je slišal ropot v sosednem baru «De Cesco» v omenjeni ulici na št. 1&. Agenti so se približali vhodu in v no. tranjosti bara zagledali moško senco. Medtem so poklicali lastnika bara, 49-letnega Carla De Cesta, ki stanuje v Ul. Rittma-yer 4. Ta je takoj prihitel in odprl bar. Tako so lahko agenti prijeli mladeniča ter ga spremili na kvesturo. Bil je Bencich, pri katerem so našli precejšnjo vsoto, 70.000 lir. In resnica je prišla na dan. Bencich je v torek po dokončanem delu še popival po mestnih barih in tako je zamudil zadnji avtobus za Križ. Hotel je iti domov in je na Trgu Dalmazia najprej poskusil ukrasti motor, ker pa mu to ni uspelo, je še kolovratil po ulicah in prišel na Kor-zo, kjer se je polastil Sommove-ga avta. Naslednji dan se je z ukradenim avtom vrnil v mesto, kjer ga je zasačil Somma, toda utegnil je zbežati ter šel v nekatere javne lokale dokler ni pri- šel v bar De Cesco. V stranišču je počakal, da je lastnik zaprl bar in nato s silo odprl blagajno iz katere je pobral omenjeno vso. to. Potem je skušal izriti železne palice na straniščnem oknu, Ker pa mu to ni uspelo, je začel brskati po lokalu, da bi dobil ključe, Ker je bil v temi je seveda povzročil ropot, ki ga je slišal vratar hotela in tako se je sam znašel v kletki. Na zaslišanju pa je prišlo na dan tudi, da je Bencich ponoči 10. t.m. s silo odprl vrata avto. mobila TS 40827, ki ga je lasu nik 37-letni Carlo Mohovich pustil pred domom v Ul. Mazzini 17 in iz notranjosti avta pobral nekaj stvari, med katerimi zlato zapestno uro z zlatim paskom znamke «Patek Philippe», ki je bila vredna okrog 200.000 lir. Mo. hovich je takrat tatvino prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazia, Bencichu pa so agenti letečega oddelka dobili uro na zapestju'. f * 11 Sedaj je Bencich v zaporu, kjer pa ni prvič, saj je že prej ovohal Koroneo in je torej že star znanec policije. Avto v avto: dva ranjena Dva razbita avtomobila in dva ranjena je bilanca cestne nesreče, ki se je dogodila predvčerajšnjim okrog 2030 na Obrežju Tre Novembre. 31-letni Giovanni Caliini iz Ul. Madonizza 1 je s svojim avtom TS 43517, v katerem so se vozili še 23-letna Maria Bar. biani iz Ul- Orlandini 58, 30-letni Giorgio Benedetti iz Ul. Ginnastica 13 in še neki drug njihov prijatelj privozil s Trga Duca degli Abruzzi. Zaradi obilnega dež-, ja je Callinijev avto zdrsel po mokrem tlaku na tramvajskih tračnicah ter se silovito zaletel v nasproti vozeči avto TS 61667, ki ga je tedaj s Trga Unità privozil 33-letni Alessandro Caretti iz Ul. F. Severo 90-1. Pri trčenju sta se avta zarila drug v drugega in v Callinijevem avtu sta se poškodovala Benedetti in Barbianijeva. Z avtom RK so oba ranjenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu. Barbianijeva se je ranila po levem sencu in pobila po kolenih, Benedetti pa se je porezal po zatilju, po levem ušesu in u-daril po desni nogi. SPDT priredi 15. decembra Izlet po Istri z ogledom znamenitih fresk v Hrastovljah ln rimskih spomenikov bizantinske katedrale v Poreču. Vpisovanje v uradnih urah v Ul. Geppa St. 9. PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE» obvešča vse člane in prijatelje društva, da bo 29. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih, predaval prof. France Habé o temi «LEPOTE NAŠEGA KRASA» Predavanje bo ponazorjeno s 120 diapozitivi. Dodatno bodo prikazana s 30 diapozitivi še Plitvička jezera. Prosvetno društvo «IVAN CANKAR» obvešča člane in prijatelje, da bo v društvenih prostorih nastopilo Slovensko gledališče v petek, 29. t. m. ob 20.45 url s koncertno uprizoritvijo IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE Vljudno vabljeni ! Slovenska prosvetna zveza vabi na FOLKLORNI VEČER ki bo v soboto, 30. novembra ob 20.30 v občinski telovadnici v MILJAH; v nedeljo, 1. decembra 1963 ob 16. uri v Ljudskem domu v SV. KRIŽU; v nedeljo, 1. decembra ob 20.30 v dvorani na stadionu «PRVI MAJ», Vrdelska cesta 7. Gostuje 43 članov ansambla TAMBURICA iz ZAGREBA Vstopnina 300 lir, dijaki 150 lir Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. PROSVETNO DRUŠTVO «OPČINE» V soboto, 30. novembra 1963 ob 20.30 v prosvetnem domu na OPČINAH premiera Bertolt Brecht; DOBRI ČLOVEK H SEČUANA Prevedel Janko Moder Pesmi uglasbil Ubald Vrabec Glasbena oprema ». ■ Režija Drago Gorup Nastopajo: S. Balsova, B. Cuk-Sostfčeva, P. Cuk, D. Gorup, I, Hrovatin, S. Hrovatin, M. Kapelj, P. Kramar jeva, A. Simče-va, A. Sosičeva, T. Sosič, A. škerlavaj, J. Suligojeva, L. Terčonova, K. Tavčer, D. Vremec, V. Wilhelm. Ponovitev v nedeljo, 1. decembra 1963 ob 16.30 v prosvetnem domu na Opčinah. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Barkovlje — V četrtek, 28. t.m., bo ob 21. url v društvenih prostorih važna odborova seja. Odborniki vabljeni, m * • Prosvetno društvo «Prosek-Konto-vel» priredi v nedeljo 1. decembra od 11. do 19. ure razstavo slovenske knjige v društvenih prostorih. Vstop prost. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. novembra 1963 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 10 oseb. Umrli so: 82-letna Maria Moro vd. Scaramella, 64-letna Antonia Codaco-v-lclf vd. Balbi, 64-letni Riccardo Riccardi, 70-letni Giovanni Postogna, 84-letna Antonia Tul vd. Zobin, 83-letna Anna Carlovich por. Staraz, 61-letni Giuseppe Carli, 71-letni Angelo D'Ur-so, 73-letni Carlo Klima, 83-letni Antonio Vergati. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Serravano, Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. Felluga 46. Poskus samomora s solno kislino Na prvi kirurški oddelek so včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognozo 34-letnega mehanika Giuseppa Cherbavaza iz Ul. Vergotti-rii 17, ki se je odločil za usodni korak in popil solno kislino. Cher-bavaz je malo prej delal na njivi, ki se razprostira pred hišo njegove tašče. Že dalj časa je imel družinske spore o katerih pa ni hotel ničesar povedati In v trenutku obupa se je hotel zastrupiti s kislino ter izpil tekočino iz stekelničke, ki jo Je imel pri sebi. Priskočili so mu na pomoč domači in poklicali rešilni avto RK s katerim so Cherbavaza prepeljali v bolnišnico. Gledališča VERDI V petek ob 20.30 za red C v vseh prostorih tretja predstava treh oper-enodejamk «Ujetnik», «Ubogi vrag» In «Vojščakov trud». V soboto za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah in stojiščih prva predstava opere «A-driana Lecouvreur» Francesca Cilee. Dirigent Gianfranco Rivoli. V glavnih vlogah bodo nastopili Magda Olivero, Irene Companez, Juan Oncina, Glauco Scarlini, Otello Borgonovo, Silvio Maionica. Zborovodja Giorgio Klrschner. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za sobotno predstavo. Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d'Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Quinn, Jose Fer-rer Film sedmih Oskarjev. Arcobaleno 16.00 «Bastogne», Vati Jonson, Riccardo Montalban. Excelsior 16,00 «Il maniaco». Kriminalni film. Prepovedano mladini. Fenice 15.30 «Missione In Oriente». Technicolor. Marion Brando, Sandra Church. Grattacielo 16.00 «Mondo di notte N° 3». Technicolor. Prepovedano mladini. Supercinema 16,00 «Furia rivoluzionaria». Technicolor. Peter Thompson. Alabarda 15.30 «L’amore a vent'anni». Eleonora Rossi Drago, Cristina Galoni. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.30 «Peccato che sia una canaglia». Sophia Loren, Marcello Mastroianni. Aurora 16.00 «Bionde, rosse e brune». Cristallo 16.30 «I cinque volti dell’assassino». Tony Curtis, Kirk Douglas, Burt Lancaster, Robert Mitchun, Frank Sinatra. Capitol 16.00 «Per soldi o per amore». Kirk Douglas. Garibaldi 16.00 «Marte distruggerà la Terra». Technicolor. Massimo 16.30 «I racconti del terrore». Technicolor, Vincent Price, Peter Loire, Basii Rathbon. Prepovedano mladini izpod 18 let. Impero 16.00 «Addio dott. Adelmann». tor Jerryll». Moderno 16,30 «Cocktail per un cadavere». Technicolor. James Stewart. Prepovedano mladini. Astorla 16.30 «Romanzo nel West». John Wayne. Astra 16.30 «I conquistatori». Vittorio Veneto 16.15 «L'ape regina». Ugo Tognazzi, Marina Vlady, Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 «Il ritorno di Jess il bandito». Clayton Moore. Marconi 16.00 «Guerriglia nella Jungla», Maggle Lawrence, W. Campo. Ideale 16.00 «Il sole nella stanza». Sandra Dee. Technicolor. Skedenj 16.00 «Quel povero diavolo». Charlie Chaplin. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Koši», vas vabi na svoje redne sestanke, ki so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu. • • * —» •SPriT vabi na svoj rttfht ‘občni zbor, ki bo v petek 6.XII.1963 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9. • » • Slike brucovanja, ki so bile posnete v sredo 20. t.m„ so na ogled v Tržaški knjigarni v Ulioi sv. Frančiška 20. NAROČITE se na PRIMORSKI DNEVNIK , za leto 1964 že sedaj in ne čakajte novega leta. Tako dobite list veliko ceneje in poleg tega še lepo slovensko knjigo. Telefonirajte na št. 37-338 PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20 Mali oglasi POKK1VANJE PODOV ln podi iz t stike, guma, linoleum od 500 tir da kv. meter. Preproge in plastične p proge za hodnike vseh vrst po z ugodn.n cenah. Zagotovljena namei tev IZKiišetiih delavcev. 1TALPLA! Trst Trg Ospedale 6. tel. 95-919. CINE POTOMATElt 1 ALE SECHI /N Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 Vabi prijatelje In znance, naj ga obiščejo. HVALA! TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - (JI. kv. Frančiška 20 Telefon 61-792 Novo: Alan Bullock: HITLER L 2.900 ZA ELEGANTNO OBUTEV DAJTE PREDNOST nZ ALTA MODA TRST, UL. G. GALLINA 3 KI VAM NUDI NAJNOVEJSE MODELE ZA DAME IN GOSPODE PO ZMERNIH CENAH. IZREDNA PRILIKA! Teden nase knjige od 2. do 7. decembra 1963 TRŽAŠKA KNJIGARNA POPUST do 50% pri vseh slovenskih knjigah, razen šolskih TRST - Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Ali je sunek avtomobila zakrivil peščevo smrt? Prizivno ràpravó so odložili, da bodo zakoniti dediči lahko predložili svoje zahteve pravilno proučili vzročne povez». I je pqnesrečilft že predvčerajšnjim ve med dejanjem obtožene Hu- zjutraj, ko je v spalnici hotela marjeve in ravnanjem pokojnega vstati s postelje. Spodrsnila je .n Cohena Zaradi tega je javni to-' je nerodno padla, pri padcu pa zileo vložil priziv. Medtem pa se si je verjetno zlomila levo steg- Pred prizivnim, sodiščem (predsednik Gerì, tožilec Marši, zapisnikar Parigi) bi marala biti včeraj zjutraj obravnava proti 24-letni Silvani Humar iz Ul. Tartini 12, ki je bila obtožena, da je 9. septembra lani povozila 87-letnega inženirja Umberta Cohena, ki je tedajvstanoval na št. 38 v Drevo-redu XX. septembra. Ponesrečenec je umrl 12. oktobra lani v bolnišnici «Sanatorio triestino» zaradi zloma desne stegnenice in raz-hih drugih telesnih poškodb in posledic dolgega ležanja v bolni-ški postelji. Do nesreče, pri kateri je izgub.1 življenje že priletni inženir Co-hep, je prišlo kmalu po zaključku nogometne tekme Triestina-Torino, ki se je 'odigrala 9. septembra lani na stadionu «Valmaura*. Inž. Cohen je zapustil igrišče s svojim prijateljem, 64-letnim zdravnikom Ferrucciom Zoppolatom ;z Gallerie Pretti 1. Prijatelja sta se po poti pogovarjala o nogometu. Prišla sta v Ul. dei Macelli ter sta se napotila po sredi ceste v smeri proti Rižarni. V tistem tre- je zgodilo, da- je umrl pokojnikov brat Ernesto, ki je na obravnavi prve stopnje nastopil kot zasebna stranka. Včeraj so prizivni sodniki odložili obravnavo, da bi nudili možnost zakonitim dedičem, da ponovno nastopijo kot zasebna stranka, Kot smo že dejali, je javni tožilec zahteval včeraj naj sodniki, spoznajo Humarjevo za krivo nenamernega umora. Pogojno pa je zahteval, naj se proces popolnoma obnovi, in sicer s tem, da se zaslišijo Vse že zaslišane priče ter dve novi priči. V poštev pri-deta prof. Urbani in zdravnik dr. Maionica, ki bi moral pričati o poteku bolezni, ki je pokojnega Cohena pripeljala do smrti. nenico, Toda žele včeraj je di vedno hu sih bolečin pi Nevaren padec priletne ženske ortopedia oddelek glavne nutku pa je Humarjeva skušala zapustiti parkirno mesto s svo-, .... jim avtom Fiat 600. Ženska je par- )eli 75-letno Eufemio Lonza vri. s svo-, bolnišnice so včeraj zjutraj spre- kirala svoje vozilo na nasprotni Strani ceste, in sicer poševno. Zdravnik Zoppolato je pozneje izjavil, da je opazil neki avto, ki ja prihajal s parkirnega mesta, sicer zelo počasi. Trenutek pozneje pa je pogledal proti kraju, kjer je parkiral svoje vozilo.. .Sekundo nato je zaslišal krik ter opazil svojega prijatelja, ki je ležal na tleh. Ali se je inž. Cohen dejansko ponesrečil ob priliki prometne nezgode pri stadionu? Kaj takega ni mogoče danes trditi s stoodstotno gotovostjo. Res je, da je inž. Cohen padel na tla, kakor je tudi neizpodbitno, da je padel, ker ga je podrla na tla s svojim avtom Humarjeva, ko je ta zapuščala Parkirno mesto. Z druge strani pa je tudi res, da je inž Cohen po nesreči vstal ter se peš napotil do prijateljevega avtomobila ter se z njim odpeijal do Trga Goldoni. Ko je prišel tja, je zapustil prijateljev avto ter poklical taksi, s katerim se je nameraval prepeljati do doma. Prav na Trgu Gol-d 'ni je inž. Cohen začutil hude bolečine v kolku, zaradi katerih so ga pozneje prepeljali v bolnišnico, kjer je potem umrl. Ali se je inž. Cohen p< škodoval že v bbžim stadiona, ali pa pozneje? Priče, ki so nastopile na procesu pred kazenskim sodiščem 15. marca letos, niso utegnile pojasniti teh okoliščin. Zato so sodniki menili, da Humarjeva ni zagrešila nenamernega umora ter so jo zato oprostili. Proti tej razsodbi se je pritožil javni, tožilec, ki ia .menil,-, da sodniki prvostopnega sodišča niso Bassi, ki stanuje pri družini Spon. za v Ul. Marconi 14. Lonzova se * 11 žara- ,----- hu iih bolečin prosila za zdravniško pomoč. Z avtom RK so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo. V polni trgovini ukradel kos blaga Spreten neznanec je predvčerajšnjim okrog 17. ure izkoristil priliko, ko je bilo v manufa' tur-ni trgovini «Magazz'ni Trieste» v Ul. Oriani 6 vse polno odjemalcev ter z urno kretnjo vzel pre-cejšen kos blaga s škotskim vzorcem, ki je bil postavljen ob izložbenem oknu, ga potisnil pod plašč in nato izginil. Tatvino je nekaj časa potem opazil lastnikov sin 30-letni Mario Riosa iz Ul. Pietà 21 kateremu ni preo-stajalo drugega kot da se je zglasil na komisariatu Stare mitnice, kjer je povedal, da je bilo blago vredno 16.000 lir. Agenti so uvedli prelssavo, da bi izsledili neznanca. Cestišče pred občinsko palačo na Trgu Unità je že nekaj časa razkopano, ker urejujejo novo kanalizacijo in druge podzemeljske napeljave .....................■iàii»im„iiimi„nkiiiBi■ v„»i — turnih, socialnih, komunalnih :n i stre In Brkinov bo dobilo pitno drugih objektov. 2e v soboto »o vodo. Gre za področja krajevnih v Kopru odpri! nove prodajne pro- J skupnosti Vrhpolje, Ocizla, Repastore podjetja Lesnina v Kidričevi rac. Gračišče. Podpeč in Pavlica, ulici. Gre za skrbno urejeno in Razen tega so dopolnili nekatere specializirano jirodajalno pohištva, sisteme preskrbe z vodo, pren-v kateri bodo lahko kupcem nu- | vsem za visoki Kras, za Padno dili neprimerno večji izbor, kakor 'n 28 Dvore. , ... , — ■- *- = ■ j- -»-* Zb vsa ta dela je vložila kopr- ska Vodna skupnost nad 150 milijonov dinarjev, precej pa so tu-di prispevali vaščani s prostovoljnim delom Razen tega bodo po vsem Primorskem številne zabavne, kulturne in športne prireditve. V Kopru pripravljajo na primer v četrtek zvečer majhno kulinarično razstavo «Ruski bufet» in razstavo izdelkov podjetju Emona. Hkrati bo tudi zabavni večer. Prireditev bo v Ribji restavraciji na Titovem trgu. Pa je bil do zdaj V Novi Gorici pripravljajo otvoritev nove moderne trgovine s konfekcijo, na kromberškem gradu pa bodo odprli etnografski oddelek Omembno vredno je nadalje, da bodo v vrtnarji Lada v Šempetru do dneva republike uredili nove rastlinjake, podjetje «Čistilka» v Renčah pa bo uredila nov obrat za prehrambene artikle. Iz Ajdovščine je najpomembnejša vest, da pripravljajo namestitev nove naprave za polnjenje steklenic v tovarni Fructal, medtem ko bodo v Tekstilni tovarni in v Mlinotestu dočakali praznik z dokončanjem raznih preuredit-venih del. Enako velja tudi za Podjetje Lipa. V Idriji se ho za praznike pre- ludi v koprskem okraju se še naprej prlzadevajb, da bi uvedli skrajšani delovni urnik tam, Kjer so za to pogoji. Najprej bodo prišle v poštev večje in sodobneje __ — 11. — k nnA aa„(f4n na nD- selila lesna industrija v moderno . opremljene tovarne, seveda če bO' tovarniško poslopje, medtem ko do z raznimi izboljšavami zagoto-bodo v Mostu na Soči odprli no-1 vili, da bo proizvodnja ob 42-ur- Kilte trn mmm-t predvaja dane« 28. t. m. ob 18. url — Dino De ’aurentlls predstavi fini Roberta RosseUlnija: fliiilliu flp'lfl (ČRNA DUŠA) Igrajo: VITTORIO GASSMAN NADJA TILLER ANNETTE STROYBERG YVONNE SANSON ELEONORA ROSSI DRAGO I41MO «IRIS» PROSEK predvaja danes 28. t. m. dramatičen avanturističen film: L'ALBERO DELLA VENDETTA (Drevo maščevanja) Igrajo: RANDOLPH SCOTT in KAREN STEEL nem delovnem času ostala na ena-ki ravni, kot je oila v 48-urnem delovnem tednu. Nekaj težav pa bo v podjetjih, ki imajo zastarele stroje. Gospodarstveniki ugotavljajo, da se v večini podjetij pripravljajo z največjo skrbnostjo na prehod na 42-urni delovni teden in da pri tem odkrivajo razne re-zervé kot so uvedba več izmen večja povezanost med posamezni! mi fazami proizvodnje itd. Po skrajšanem delovnem urniku delajo zdaj v obratu Javora v Prestranku, nadalje v Goriških elektrarnah v mizarstvu Iztok in kot vse kaže v nekaj dneh tudi v Lesonitu v Ilirski Bistrici. m m m Tovarna Tomos v Kopru je v glavnih o-brisih izdelala plan proizvodnje za prihodnje leto. Plan je dokaj obsežen, saj predvideva izdelavo okrog 70 tisoč motornih enot, od tega 42 tisoč mopedov, ostalo pa so Umo motorji in dru. go. Tovarna si resno prizadeva, da bi vrgla na trg okrog tisoč spačkov, po katerih je veliko povpraševanje. Zadevne stike že i-majo s Citroenom ki naj bi jim pošiljal dele vozil, v Kopru pa bi opravljali predvsem montažo. Tovarna se zdaj pogaja z Jugobanko za odobritev posojila, da bi lahko izpolnili ta načrt. Hkri-ti se razgovarjajo s firmo Ci-troen, da bi uvedli širšo obliko kooperacije. Na osnovi te kooperacije bi Tomos začel počasi o-svajati proizvodnjo Citroenovih voiil. * » • Prvi zbirni podatki o pretekli turistični sezoni na koprski obali so razmeroma zadovoljivi. Gostinska podjetja in zasebniki so imeli nad pol milijona nočnin, ali nad 60 odstotkov več kot lani. Devizni priliv je znašal 675 milijonov ali za 40 odstotkov več kot lani. Tuji gostje so imeli o-krog 240 tisoč nočnin. Največ je bilo Nemcev (okrog dve tretjini), takoj za njimi pa so Skandinavci. Gostinska podjetja in turistične organizacije so začele že zdaj misliti na prihodnjo sezono. Dobiček je bil letos res zadovoljiv, toda treba je vedeti, da so bile tudi investicije precej velike in da se lahko obstoječi objekti Je bolj izkoristijo. Trenutno je glavna naloga kar najbolje izkoristiti hotelske zmogljivosti v hotelu Palače v Portorožu, kjer si obe-tajo večji obisk termalnih kopeli kot lani. Med drugim je za december najayljen» skupina 150 Nemcev iri' Avstrijcev. Vso pozo*. nost bodo posvetili pozimi in spo. mladi raznim tečajem za usposabljanje gostinskega in drugega osebja. Posamezna podjetja pa so zače-la s pripravami za gradnjo nekaterih novih objektov. Tako name. ravajo v Portorožu zgraditi petnadstropni hotel poleg letos zgrajene depandanse. Njegova zmogljivost bo znašala .100 postelj in oo verjetno na razpolago gostom že v začetku prihodnje sezone Razen tega bodo zgradili dva ho-tela z. zmogljivostjo 200 posteli v Luciji Prav tam bodo zgradili tudi restavracijo ter kopališče e plažo, PRIHODNJI TIPEN 7. ID 8. DECEMBRA V OPRICI V teku so še zadnje priprave za tekmovanje pevskih zborov Nastopi moških in mešanih zborov bodo v soboto zvečer ter v nedeljo zjutraj in popoldne - V nedeljo ob 21. uri zaključni nastop in razdelitev nagrad DVA DNI PRED ANDREJEVIM SUMOM V središču mesta postavljajo komedijanti svoje privlačnosti Tudi za> kramarje so mestni stražniki že odmerili določene prostore Čeprav bi moral biti po tradi- nekaj b„rak, za prodajo mando!» Priprave za mednarodni festival moških in mešanih pevskih zborov, ki ga prireja pevski zbor «Seghizzi» iz Gorice, so prešle v zaključno fazo. V nekaj dneh se bodo na goriških oglasnih deskah pojavili lepaki, ki so jih natiskali prireditelji. Na njih je seznam vseh nastopajočih pevskih zborov, 23 po številu, kakor tudi naslovi pesmi, ki jih bodo peli. Na tem mednarodnem tekmovanju, prvem, ki ga prireja «Seghizzi», bodo nastopili štirje pevski zbojri iz Jugoslavije (mešani zbor akademskega kluba «Tone Tftmšič» iz Ljubljane, moški zbor «Svobode» iz Kopra, moški zbor «Lipa» iz Ajdovščine in pa moški zbor «Sl? mon Gregorčič» iz Kobarida). Iz Avstrije bo nastopjj mešani pevski zbor «A Cappella» iz Beljaka. Slovenski zbori s tržaške in go-riške pokrajine, ki bodo nastopili na tem tekmovanju, so naslednji: moški pevski zbor prosvetnega društva Prosek-Kontovel, mešani pevski zbor «Gallus», mešani pevski zbor «Hrast» iz Doberdoba in «Lojze Bratuž» iz Gorice, mešani pevski zbor. Zbori bodo nastopili z eno obvezno pesmijo in tremi, ki jih bodo zapeli po lastni izbiri, V soboto 7. decembra s pričetkom ob 21. uri bodo nastopili v veliki dvorani telovadnega društva «Ginnastica» na Trgu Cesare Battisti naslednji zbori: «G. Sehiff» iz Chioprisa, «Prosek-Kontovel, «S. Cecilia» iz Cassignacca, «Svoboda» iz Kopra, «S. Cecilia» iz Adegliac-ca (videmska pokrajina), «A. Zar-dini» iz kraja Rizzi, «S. Maria Maggiore» (mešani zbor) iz Trsta ln «G. Tartini» iz Trsta. V nedeljo 8. decembra dopoldne ob 10, uri bodo nastopili «Sot la nape» lz Ville Santine, «Lipa» iz Ajdovščine, «S. Ignazio» iz Gorice, «Simon Gregorčič» iz Kobarida, «Hrast» iz Doberdoba, «Cantori Friulani» iz Ville Vicentine, «Jkcopu« Gallus» iz Trsta in «Nuovo Coro Montasio» iz Trsta. V nedeljo 8. decembra ob 16. uri bodo nastopili: «Lojze Bratuž» iz Gorice, .«Costariza e Concordia» iz Rude, «A.' Illersberg» iz 'Trsta, «A Cappella» iz Beljaka, «S, Mari« Maggióre» (moški zbor) iz Trsta, «Tone Tomšič» iz Ljubljane, «E. Grion» iz Tržiča. Eno uro po vsakem nastopu bo razsodišče že sestavilo kvalifikacijsko lestvico zborov, tako da bosta tudi znana zbora zmagovalca, ki bosta nastopila na zaključni prireditvi zvečer ob 21. uri. Denarne nagrade bodo podelili sedmim zborom, ker so hoteli organizatorji kar najbolj nagraditi trud, ki ga pevci vlagajo v zborovsko petje. Drugi del programa bodo izpolnili prvoplasirani zbori. Po tri pesmi, ki jih niso peli na tekmovanju, bosta zapela prvi moški in prvi mešani zbor. Zbor «Seghizzi», ki prirej« tekmo- vanje in se ga ne bo udeležil zaradi obilice dela, s katerim ■ so obremenjeni njegovi člani, bo nastopil na zaključni prireditvi s štirimi pesmimi, in sicer «Bon jour, mon coeur», «Hymne», «Kam si šla» in «Gotis di rosade» skladatelja C. A. Seghizzija, ki je med obema vojnama vodil zbor v Gorici in po katerem se tudi imenuje. Razsodišče bodo sestavljali: prof. Rodolfo Lippizer (predsed nik) iz Gorice, prof. Pietro Pezze iz Vidma, prof. Claudio Noliani iz Trsta, Rado Simoniti, dirigent opere v Ljubljani in dr. iz Avstrije. Petrei Zadnji dan za prošnje za ljudska stanovanja ci ji v Gorici Drvi ponedeljek za praznikom sv. Andreja, ki je 30. novembra, in pride letos na soboto, pa se je v zadnjih nekaj letih uveljavilo načelo, da se začnejo sejem in z Djim vzporedne manifestacije že v soboto, Tako nas ločita komaj še dva od njihovega začetka. lata in igrač, druge pa bodo postavili Je danes »n jutri. Letos je občinska uprava odio, čila, da ne bodo dovolili komedijantom ustavljati odnosno parki-rati vozev v Ljudskem vrtu, ker so tam posadili tudi mlada dre-dneva 1 vesa, katerim lii povzročili preveč škode. Zato bo vrt prišel prav ob- • Danes zvečer ob 18. uri zapade rok za vlaganje prošenj za 38 ljudskih stanovanj, ki jih gradi ustanova IACP v Gorici, ob Tržaški cesti in v Ul. Fatebenefratelli. Pozneje nei bodo več sprejemali zadevnih prošenj ampak za deset dni samo še dokumente, ki jih je treba prošnji priložiti. POSLEDICE TRAGIČNEGA TRČENJA V DOLU To se vidi tudi po goriških uli-1 činstvu, ki se, bo hotelo oddahniti cah, kjer so bile včeraj v polnem , od sejemskega živžava, komedijant-teku zunanje priprave. Iz Vidma, [ ska bivališča pa bodo razmestili v kjer so prav te dni zaključili se- j Ul. Bras, in po nekaterih drugih jem sv. Katarine, je že prišlo pre-| bolj oddaljenih uiicah. Za kome-cej komedijantskih vozov in atrak-, dijante pride seveda v poštev tudi cij. Na Trgu Battisti so postavili j Trg Sv. Antona in pa podaljšek avtodrom z avtomobilčki in druge j Ul. Roma. Na prvem delu te uli-zanìmiyosti, na Travniku pa orja-lee pa so že odmerili prostor za ško kolo z gondolami in sputni- ! stojnice kramarjev, ki Jih bodo kom, ki pač ne sme manjkati v razmestili tudi v Ul. Oberdan ir sedanji atomski dobi. Tudi okrog I Ljudskega vrta so postavili že Mala Lidija od Devetakov podlegla hudim poškodbam . ' 'i‘ ' ' . , ' : ' > *■ ; t Nesreča se je zgodila med opoldanskim nalivom, ko se je pripeljal iz Gorice avtomobilist iz Trsta Lidija Devetak, šestletna učenka slovenske osnovne šole v Dolu, ki so jo v torek opoldne nemudoma pripeljali v goriško civilno bolnišnico zaradi hudih telesnih poškodb, zadobljenih v prometni nesreči v Dolu, je v noči od torka na sredo izdihnila. Rane na glavi so bile namreč tako hude, da jih njen čeprav mlad or-ganizem ni mogel prenesti. Mala Lidija, hčerka Slavke Vižintin in pa Ludvika Devetaka, se je opoldne peljala skupno z ostalimi sošolci in sošolkami v avtomobilu učiteljice Lidije Višini po državni cesti s Palkišča proti Devetakom. Učiteljica je o. troke vsak dan peljala iz šole domov, da jim je prikrajšala hojo po državni cesti, ki je zelo prometna in zaradi tega tudi zelo nevarna za neizkušene šolarje. 2e pred nekaj leti, ko se je po vseh šolah vodila akcija za zavarovanje otrok pred prometnimi nezgodami, so se zavarovali vsi otroci te šole, ker šb se tako učitelji kakor tudi starši zavedali nevarnosti, katerim so podvrženi otroci na cesti, V tej akciji se je zavarovala tudi mala Lidija. Prejšnji dan, ko je izstopila iz ■ avta, je zelo deževalo. Učiteljica I je kakor vedno pognala vozilo, deklica pa se je namenila čez cesto proti svoji hiši, ki je onkraj ceste. Nesreča je hotela, da ‘mala Lidija zaradi hudega naliva ni bila dovolj previdna, ko je prečkala cesto. Prav tako nepreviden pa je bil tudi avtomobilist iz Trsta 40-letni Giorgio Russini iz Ul, Lucio Evro, ki se je peljal iz Gorice proti Trstu. Pritisnil je sicer na zavore, vendar trčenja ni preprečil. Z izredno silo se je zaletel v dekletce in ga pahnil nekaj metrov daleč po asfaltu. Nezavestno in krvavečo Lidijo so niimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiMiiiiiiiifiiiimiMiiiHdiiMiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiimiiiiiiiiiiitimiiiiitujiiiiMiiiiiiiii ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIH JUTRI ZVEČER OB 19. URI Občinski svet v Števerjanu bo razpravljal o proračunu Kulturni večer s predavanjem o pesniku Alojzu Gradniku Steverjanskl župan Hermenegild Podveršič je za Jutri, v petek, ob 19 uri sklical sejo občinskega sveta. Glavna točka na dnevnem redu Je proučitev in odobritev proračuna za leto 1964. Nadalje bodo svetovalci Imenovali preglednike računov za leto 1963 in določil plačo županu za prihodnje leto. Na dnevnem redu Je tudi določitev trošarinske lestvice za prihodnje leto ter izplačilo določene nagrade gradbenemu asistentu Remighi Koršiču. Poleg tega bodo razpravljali tudi glede odpreme nekega slepega občana v zavod blizu Padove. Pri raznem se bodo pomenili še o drugih bbč inskih zadevah, ki niso na d-evnem redu in verjetno bo govora tudi o občinskem vodovodu in o nadaljnji raztegnitvi njegove mreže na druge občinske zaselke, zlasti na Valeri-šče, Klanec in v Jazbine. Na sedežu SKPD v Števerjanu pa so imeli pretekli torek zvečer drugi kulturni večer v letošnji sezoni. Na sporedu Je bilo predavanje o briškem pesniku Alojzu Gradniku, r zvezi z njegovo osemdesetletnico Predaval Je domači župnik g. Sedej, ki Je iz Medane in torej pesnikov ožji rojak. pridržali nju. za 10 dni na zdravlje- Cunje to m vžgale Sinoči ob 17.10 so poklicali go-riške gasilce v Ul. Formica v hi-*o št. 44, kjer so se v stanovanju Marije Selli vnele neke cunje, ki so bile preblizu štedilnika. Gasilci so bili pol ure na delu, da so preprečili razširitev ognja na o-stale predmete in na hišo. Škodo cenijo na okrog 10.000 lir. odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer je umrla ob S. ponoči, to je 14 ur po ne-sreči. Belo krsto z malo Lidijo bodo danes odpeljali iz mrtvašnice go-riške civilne bolnišnice v Dol, kjer jo bodo danes popoldne okoli 14.30 pokopali na domačem pokopališču pri Palkišču. Na zadnji poti jo bodo pospremili nesrečni starši, njen 15-letni brat Ivo, ki študira v Trstu na trgovski akademiji, sošolci iz Dola ter domačini. Prizadeti družini izreka naše u-redništvo ob tako hudi izgubi najgloblje sožalje. Soča zopet upada V zadnjih dneh smo imeli deževje ne samo v Gorici, ampak in še v večji meri v zgornji Soški dolini, kar je imelo za posledico, da jo voda v Soči močno narasla in je pretekli torek na nižjih mestih grozila celo s prestopom bregov. Včeraj pa se je ta nevarnost zmanjšala in voda je začela vidno upadati, čeprav je bila Se precej velika. Tudi na gradbišču novega jezu, naprej od mostu IX. avgusta so morali popolnoma prekiniti delo, ker ga onemogoča naraslo vodovje. na Korzu Verdi. Ob urejevanju goriških cest Kaj pa na Livadi? Te dni so prevlekli z novo asfaltno prevleko spodnji konec Ul. Angiolina v Gorici Tudi' na spodnjem koncu Ul. Casale, ki je zaprta za promet, so včeraj nadaljevali s polaganjem cevi za mestno kanalizacijo ln po vsej verjetnosti bodo potem tudi ta konec ulice, ki pelje v Straiice, kenčno asfaltirali, kar je v resnici tudi potrebno, saj gre po njej dober del prometa med mestom in Stražicami. Prav bi bilo, če bi se občinska uprava pri splošnem urejevanju mestnih cest spomnila tudi na to, da je pustila delo v Ul. Levada na polovici. Precej mesecev Je tega, ko so začeli to ulico širiti ne da bi to delo dokončali in Je še sedaj na nekaterih mestih cesta ozka, čeprav ne bi bilo treba podreti nobenega poslopja za njeno razširitev, ampak urediti samo odkup zemljišča prizadetih posestnikov Potem bi morali tudi to ulico asfaltirati, ter zaključiti asfaltiranje tudi na Ulici Campi, ki je sedaj za silo urejena samo na začetku, potem pa je tja do Ul. Buffolini makadamski presledek z vsemi njegovimi nevšečnostmi, ki so zlasti očitne ob slabem vremenu. IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIliiaillllMlIlliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitii,!,,,,||,|||||||J„|„U,||)||||„||,|||||||||||„|„||,„m|||,l,||||||m|l|||||||m||||||||||||||||||||| ZAKLJUČEK SPORA 0 TROŠARINI V SOVODNJAH Občina ne bo plačala odškodnine zaradi odprave vinskega davka Znižanje nagrade za pobiranje trošarine - Občina bo prihranila 900.000 lir V ponedeljek zvečer so na sedežu finančne intendance v Gorici poravnali spor med občinsko upravo v Sovodnjah in družbo Bozzini e Gionchetti, kateri je poverjeno pobiranje trošarine v tej občini. Do spora je prišlo, ker je družba Bozzini e Gionchetti zahtevala od občinske uprave odškodnino za pogodbeno obdohje 1958-1962, ker je bila leta 1960 odpravljena trošarina na vino. Družba se je čutila s tem prizadeta in je zahtevala naj občina plača razliko v znesku skoro pol milijona lir. Občinska uprava pa je odklonila to zahtevo in tako je zadeva prišla pred arbitražno razsodišče na finančno intendanco. Tu je občino zastopal dr. Battello iz Gorice, nasprotna stran pa je najela znanega eksperta v takih zadevah, odv. Bruta Leatija iz Verone. Predstavnik Sovodenjske občine je predvsem prikazal, aa je družba B. e G. sklenila pogodbo z občino za omenjeno obdobje leta 1961, ko ji je bilo že znano, da je bil odpravljen trošarlnski davek na vino. Poleg tega so dokazali tudi, da družba ni postavila vsega tistega osebja, ki je bilo predvideno za pobiranje trošarine in torej ni ničesar izgubila z odpravo vinske trošarine. Na finančni intendanci so ugotovili, da je stališče sovodenjske občinske uprave popolnoma pravilno in v skladu z dejanskim položajem ter Je odredila, da občina ni dolžna plačati nobene odškodnine omenjeni diužbi iz tistega naslova. Poleg tega vprašanja pa so na sestanku na finančni intendanci uredili še eno drugo sporno zadevo. Gre namreč za odstotek, ki ga dobi podjetje za pobiranje trošarine. Zastopnik družbe Bozzini e Gionchetti je zahteval 20 odst. provizijo za to družbo, občinska Uprava pa je preko svojega zastopnika ponudila 14 odst. ter dokazala, da je to popolnoma dovolj tudi zaradi manjšega števila uslužbencev, ki jih imajo pri pobiranju trošarine na področju te občine. V tej zadevi je bil dosežen kompromis, da bo družba prejemala za svoje stroške po 15,5 odst., kar prinese letno okrog 400.000 lir v primerjavi s tistim, kar so prvotno zahtevali. Na ta način je občinska uprava prihranila samo na teh dveh postavkah za letos Občinarjem okrog 900.000 lir, ki jih bodo lahko koristno uporabili za druge občinske potrebe. 3. decembra seja občinskega sveta Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so sklenili, da se Do občinski svet ponovno sestal 3. decembra ob 21. uri. K prejšnjemu dnsttnemu redu za to sejo so dostavili še nekaj točk, ,ki zadevajo javna dela. Na seji je odbornik za šport in turizem Agati predlagal tiskfenje prospekta o Gorici, za katerega bosta prispevala sredstva županstvo in pokrajinska ustanova za turizem. O-dobrili»jo nadilje znesek v vili-ni 140 milijonov lir za modernizacijo državnega zavoda za umetnost. .Odbornik dr. Gallarotti pa je predlagal' odobritev stroška za obdaritev otrok v občinskih vrtcih. Pooblastili so odbornika Moi-seja, da zastopa goriško občino Pri delu se je ranil v oko Včeraj popoldne okrog 16. ure je prišel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 53-letni Ludvik Nanut iz Gorice, Androna della Pergola 21. Nanut se je pri kamnoseškem delu ranil na levem očesu, kamor mu je priletel dro-I bec kamenja. ’' bolo'*"’"! «o s»a na vsedržavnem kongresu občin. g BENEŠKE SlOVCrn Občinski svet v Reziji zavrnil odstop župana in odbornikov Vode so začele zopet upadati • Dober lovski plen lovcev iz Špetra Pred dnevi Je bila v Ravene! v Reziji seja občinskega sveta, ki so jo sklicali zato, da bi na njej proučili odstop župana Ernesta Letica ln štirih odbornikov odnosno občinskih svetovalcev. Seji je predsedoval župan Letič, ki je obrazložil, zakaj Je prišlo do njegovega odstopa in do odstopa njegovih kolegov. Vzrok naj bi bil v gospodarskih težavah, v katerih se nahaja občinska uprava in iz katerih ne vidijo izhoda ter premajhno zanimanje izjavi, so ugotovili, da se svetovalci niso udeležili samo ene seje in sicer zadnje, ter so obljubili, da se bodo v bodoče v večji meri brigali za občinske zadeve in aktivno pomagali pri reševanju nastalih težav. Ko so nato vprašanje odstopa postavili na glasovanje, Je bil odstop župana in svetovalcev zavrnjen z veliko večino. Na ta način se zdi, da so za sedaj preprečili krizo občinske uprave v Reziji. Včeraj Je končno tudi v Nadiški svetovalcev za občinske zadeve, ker dolini prenehalo deževje, ki Je posa ne udeležujejo niti sej občinske vzročllo v zadnjih dneh močno naga sveta. i raščanje voda. Tako se je Nadiža Prt riahnti, ki Je sledila županovi I včeraj zopet precej znižala in prav tako Grivo, Kozica'in druge rečice ter ni več neposredne nevarnosti za nadaljnje poplave. V Spetru je bil v nedeljo sestanek odbora tamkajšnje lovske družine, ki mu Je predsedoval učitelj Elio Koren. Ugotovili so, da so v prvih osmih tednih letošnje lovske sezone imeli kar dober lov, saj so lovci ubili 90 divjih zajcev, 200 fazanov, 36 jerebic in štiri srnjake. Ob .tej prillkTso sklenili, da bodo potrošili poJdrug milijon lir za jačnl podmladek. Razpravljali* so tudi o tem, kako bi se Iznebili nadloge merjascev, ki tudi lovcem povzročajo občutno Škodo. odlikovanih z redom za vojaške zasluge, ki bo v Rimu dne 29. ir 30. novembra. Občina je nadalj« pooblastila glasbeno šolo, da pri pravi komemoracijo ob 150-letni ci rojstva Giuseppa Verdija. Innu tfiiiiitiiiiiiiiiMiiiituiiimiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiir Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu: 0.19 (D), 5.48 (A) 8.42 (A), 7.39 (D), 8.07 (A), 8.2! (D), 11.04 (A), 14.02 (A). 16.40 (A), 18.15 (DD), 18.44 (A). 20.11 (A), 21.37 (A), 22.06 (D), 22.54 (DD) ••). Proti Vidmu: 4.31 (A), 6.24 (A), 6.57 (D), 7.26 (A), 8.06 (D), 10.49 (A), 13 00 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD), •), 15.38 (A), 17.30 (A), 18.45 (A), 19.57 (D), 21.00 (A), 2136 (D), 22.53 (A). Odhod v Novo Gorico: 8.33 (A), 14.04 (A), 20.15 (A). PRIHODI: Iz Trsta: 4.30 (A), 6.21 (A), 6.56 (D), 7.24 (A), 8.05 (D), 10.46 (A), 12.59 (D), 13.38 (A), 14.37 (DD) •), 15.36 (A), 17.27 (A), 18.41 (A), 19.55 (D), 20.58 (A), 21.35 (D), 22.52 (A). Iz Vidina: 0.18 (D), 5.43 (A), 6.40 (A), 7.37 (D), 8.02 (A), 8.27 (D), 11.02 (A), 13.59 (A), 16.38 (A), 18.13 (DD), 18.42 (A), 20.09 (A), 21.34 (A), 22.04 (D). 22.51 (DD) ••). Iz Nove Gorice: 9.44 (A), 15.23 (A), 21.25 (A). Opombe: D—brzovlak. A—potniški vlak, DD—ekspresni vlak. •) vozi 14. avgusta ter ob sobotah od 22. junija do 14. septembra ln Od 14 decembra 1963 do 22. februarja 1964. **) vozi 15. avgusta ter ob nedeljah od 23. junija do 15. septembra in od 15. decembra 1963 do 23. februarja 1964. VERDI. 16.30: «L’attimo della violenza», D. Niven in L. Caron. Crnobeli ameriški film. CORSO. 16., 19. in 22.: «55 giorni a Pechino», C. Heston, Ava Gardne? in David Niven. Ameriški barvni film. VITTORIA. 16.30: «Sensi Inquieti», Marina Vlady in Emmanuel Riva. Francoski kinemaskopski Crnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «La giungla del quadrato», T. Curtis in P. Crow ley. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava oh 21.30. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 14 stopinj ob 13. uri, najnižjo 5,4 stopinje ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage Je bilo 90 odstotkov. Dežja Je padlo v torek čez noč 9;4 mm. De*urna lekarna Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOPO-LETTI na Travniku St. 14, tel. 29-72. !v3? ZA POKAL PRVAKOV Inter 1 Monaco 0 MILAN, 27. — V tekmi za pokal evropskih prvakov, ki Je bila nocoj pred 30.000 gledalci, je Inter premagal francoskega prvaka Monaco z 1:0 (0:0). Postavi: INTER: Sarti, Burgnich, Pacchetti; Tagnin, Guameri, Picchi; Jair, Mazzola, Di Giacomo, Suarez, Cie. colo. MONACO: Hernandez, Casolari, Thomas ; Hidalgo, Artelesa, Bian-cheri ; Djibrill, Douis, Cossou, Theo, Carlier. SODNIK: Kreiflein (Nemčija). V TEKMI OSMINE FINALA ZA POKAL PRVAKOV Norrkoeping - Milan neodločeno 1:1 (0:0) Vodstvo z Nordqvistom, izenačenje s Fortunatom NORRKOEPING: Nyholm, Pressfeld, Holmqvist; Bjoerklund, Ro-sander, Nordqvist; Jansson, Bildh, Kindvall, Martinsson, Loefgren. MILAN: Barluzzi, Nolettl, Trebbi; Trapattoni, Maldini, Pelagalli; Mora, Sani, Altarini, Amarildo, Fortunato. SODNIK: Leuwen (Holandska). «iiiMifmiiniiiiMtiiiiiMnnitaNmMtiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiuiiiiittiiimtiiiiiiiiiiiiniiiiiaiiiiiMiHMrauMifiiiii VČERAJ V PRIJATELJSKI TEKMI Juventus 2 River Piate 1 Del Sol in Nenè strelca za domačine JUVENTUS — Mattrel, Gori, Leoncini; Castano, Ooramini, Sacco; Stacchini (Da Costa). Da Costa (Del Sol), Nenè, Sivori, Meniohelli. RIVER PLATE — Carrizo. Delgado, Echergaray, Sainz, Cap (Ro-jas). Varacka; Onega (Juarez), Fernandez, Menotti (Omad), Delem, Roberto. SODNIK — Rigato iz Mester. KOTJE — 8:3 za Juventus. TURIN, 27. — Dež, ki Je neprenehoma lil, ni dovolil, da bi si večje Število gledalcev ogledalo prijateljsko tekmo z dobrodelnim namenom med Juventusom in argentinskim moštvom River Piate. Ves izkupiček je bil namenjen žrtvam tragedije Vajonta. Zato je tekmi prisostvoval tudi župan Erta-Cassa. Čeprav je bilo na stadionu le 4.000 ljudi, se je v blagajni vseeno nabralo približno 5.000.000 lir. Juventus je zmagal v tej «dobrodelni» tekmi. V prvem polčasu sta si bili enajstorici precej enakovredni, pa čeprav Je argentinsko moštvo nekoliko izstopalo tako _ tehnično kot po terenski premoči' Rezultat tega je bil 1:0 v korist Argentincev, ki pa v drugem polčasu niso bili več na višini prvega. Predvsem jih je blatno igrišče precej Izmučilo in tudi Del Sol jim je zadal najhujšo udarce. Ne samo z golom, ki ga je dosegel v 6’, temveč z živahnostjo in vztrajnostjo. Ko je Nenè v 17’ dosegel drugi gol, je bila usoda Argentincev zapečatena. Igra je bila «odprta» in bi se morala po mnenju Argentincev, ki so v U’ p. p. prišli v vodstvo z Me-nottijem, zaključiti z neodločenim izidom. Sicer pa 2:1 za Juve predstavlja realen rezultat, ki Je nagradil v drugem polčasu bolj živahne domačine. MEDNARODNI NOGOMET Za pokal prvakov ISTANBUL, 27. — Galatasaray (Turčija) . FC Zuerich (Švica) 2:0 (1:0). Ker je v prvi tekmi zmagala švicarska enajstorica z istim rezultatom, bo za uvrstitev v četrtfinale potrebna tretja tekma na nevtralnem igrišču. • • • BEOGRAD, 27. — Partizan - Jeu-nesse d’Esch (Luksemburg) 6:2 (3:1). Jugoslovani so se uvrstili v nadaljnji del turnirja. • * • EINDHOVEN, 27. — Eindhoven (Holandska) - Spartak (Bolgarija) 0:0. Pokal velesejemskim mest SHEFFIELD, 27. (Nemčija) - Sheffield Koeln (Anglija) 2:1 (0:1). Koeln v četrtfinalu. VALENCIA, 27. — Valencia - Ra-pid (Dunaj) 3:2 (1:1). Valencia v četrtfinalu. * • • SOFIJA, 27. — Ujpest (Madžar, ska) - Lokomotive (Bolgarija) 3:1 (4:0). Ker so Madžari zaključili pr-vo tekmo na domačih tleh z neodločenim izidom, so se uvrstili v nadaljnje kolo.' • * • BRNO, 27. — Spartak (CSSR) -Partick 4:0. Cehi, ki so bili v prvem dvoboju premagani s 3:2, so se uvrstili v četrtfinale. NORRKOEPING, 27. — Milan je nocoj dosegel v švedskem mestu v tekmi osmine finala turnirja za pokal evropskih prvakov neodločen izid. Ta rezultat je zadovoljil, še posebno, ker bodo imeli Milančani že v prihodnjem tednu priliko, da zmagajo na domačih tleh. S to zmago bi se namreč uvrstili v četrtfinale. Med prvim polčasom ni bilo golov, pa čeprav so igralci Norrkoe-pinga nekoliko prevladovali. Domačini so imeli več izrednih priložnosti, a Barluzzi jim je vedno zaprl vrata. Največjo priložnost je imel Jansson, ki je preigral tudi vratarja, a ko je hotel spraviti žogo v mrežo, mu je to preprečil Trebbi. V nadaljevanju je Milan prevzel pobudo v svoje roke in si ustvaril več priložnosti za gol. Po šestih minutah je moral Nyholm v plovnem skoku za žogo. V 9’ Je moral Barluzzi poseči v borbo, v 11’ pa je Fortunato za las zgrešil cilj, ko je žogo poslal z glavo tik nad vratnico. V 13’ Je moral Barluzzi kloniti pred silovitim strelom Nordqvista. Milan je ostro odgovoril, vendar ni mogel prisiliti Švedov na kolena vse do 39’, ko je Fortunato z močnim strelom z razdalje 20 metrov izenačil. .od Ringa do ringa. PARIZ, 27. — Prireditelji boksarskih srečanj v pariški športni palači so javili; da so v pogajanjih s svetovnim prvakom srednje junior kategorije italijfinom A-lessandrom Mazzinghijem za nastop v Parizu proti -zmagovalcu dvoboja, ki bo 16. decembta, med bivšim svetovnim prvakom srednje kategorije Američanom Robinsonom in Francozom Armandolo Vanuccijem. Prireditelji navajajo tudi, da bo Mazzinghi stavil na razpolago svoj naslov samo v primeru, da zmaga Ray Sugar Robinson. V primeru zmage Vanuccija pa bi nastopil proti njemu samo v dvoboju, ki bi trajal 10 rund. 16. decembra bo povratni dvoboj med Vanuccijem in Robinsonom. Prvo srečanje se je končalo z zmago Američana po točkah. Tu bi morali dodati nekaj, kar so pariški «matchmakerji» zamolčali, to je da bo lahko Mazzinghi stavil na razpolago svoj naslov samo v primeru, da ga ohrani v povratnem dvoboju z Ralphom Dupasom. * * * MESTRE, 27. — Jutri zvečer bo v Mestrah prvi boksarski dvoboj za italijanski naslov. Domačim organizatorjem se je namreč posrečilo pripraviti v športni palači srečanje med boksarjema welter lahke kategorije Sandrom Lepo-polom in Francom Carusom. Dvoboj v 12 rundah bo veljal za osvojitev naslova italijanskega prvaka. ZA NASTOP V LETOŠNJI SNEŽNI SEZONI Jakostne lestvice FIS najboljših alpskih smučarjev Omejeno število tekmovalcev ŽENEVA, 27. — Predstavniki alpskih držav so danes na sestanku mednarodne smučarske zveze objavili število tekmovalcev posameznih držav, ki bodo pripuščeni k tekmam sezone 1963-64. To število so sestavili na podlagi jakostnih lestvic FIS. Odbor je Javil, da je bilo to storjeno iz organizacijskih in tudi varnostnih razlogov. Objavljamo število tekmovalcev posameznih držav. Na prvem mestu je število tek- movalcev, ki bodo pripuščeni k smuku, drugo k slalomu, tretje pa k veleslalomu. POKAL ITALIJA MILAN, 27. — V sredo 11. decembra bodo odigrali tekme tretjega kola turnirja za italijanski nogometni pokal. Igrišča bodo še izžrebali, pari pa so: Bologna - Spal Cagliari - Fiorentina Roma - Foggia ZA IX. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE V Innsbrucku postavljen , elektronski računski stroj * «tele-processing» i » 11 i Vrsta tekmovanj za preizkušnjo naprave — .'i Gradnja novega «Sporthotela Olympia» v športnem centru Lizumu Kategorija 1/A: Francija 10—10—10 Avstrija 10—10—8 ZDA 8—5—8 Italija 5—8—8 Švica 5—5—5 Zahodna Nemčija 5—5—5 Vzhodna Nemčja 3—3—3 Kanada 3—3—3 Norveška 2—3—2 Švedska 2—3—2 Ostale države 2—2—2 Kategorija 1/B: Francija 8—8—8 Avstrija 8—8—8 ZDA 6-5-6 Italija 5—6—6 Švica 5—5—5 Zahodna Nemčija 5—5—5 Vzhodna Nemčija 4—4—4 Kanada 4—4—4 Norveška 3—4—3 Švedska 3—4—3 Ostale države 3—3—3 Dva tedna pred uradnim začetkom smučarske sezone Je mednarodna smučarska zveza objavila tudi jakostne lestvice moških, ki so naslednje: SMUK 1. Joos Minsch (Šv.), Wolfgang Bartels (Nem.) in Egon Zimmermann (Av.) 0 točk 4. Leo Lacroix (Fr.) 2,39 5. Karl Schranz (Av.) 2,47 6. Heini Massner (Av.) 2,61 7. Adalbert Leitner (Av.) 2,65 8. Emile Viollat (Fr.) 2,84 9. Gerhard Nenning (Av.) 3,60 10. Ludwig Leitner (Nem.) 3,80 11. Carlo Senoner (It.) 6,80 12. Bud Werner (ZDA) 7,50 13. William Marolt (ZDA) 7,50 14. Guy Perillat (Fr.) 7,52 15. Yves Bienvenu (Fr.) 8,08 SLALOM 1. Guy Perillat (Fr.) in Pepi Stiegler (Av.) 0 točk 3. Francois Bonlieu (Fr.) 0,22 4. Hias Leitner (Av.) 0,52 5. Ludwig Leitner (Nem.) 0,52 6. Italo Pedroncelli (It.) 1,45 7. Jean Claude Kllly (Fr.) 2,02 8. Wolfgang Bartels (Nem.) 3,10 8. Martin Burger (Av.) 3,96 10. Adalbert Leitner (Av.) 3,97 11. Karl Schranz (Av.) 4,72 12. Michel Arpin (Fr.) 4,79 13. Charles Bozon (Fr.) 4,90 14. Gerhard Nenning (Av.) 5.62 15. Carlo Senoner (It.) 5,93 VELESLALOM 1. Gerhard Nennig (Av.) 0 točk 2. Pepi Stiegler (Av.) 2,20 3. Joos Minsch (Sv.) 2.41 4. Georges Mauduit (Fr.) 3,81 5. Jean Claude Killy (Fr.) 5,25 6. Martin Burger (Av.) 5,33 7. Ludwig Leitner (Nem.) 5,55 8. Karl Schranz (Av.) 6,05 9. Hias Leitner (Av.) 6,68 10. Robert Gruenenfelder (Švica) 7,13 11. Wolfgang Bartles (Nem.) 8,05 12. Hugo Nindl (Av.) 8,25 13. Guy Perillat (Fr.) 9,70 14. Michel Arpin (Fr.) 10,79 15. Georg Gruenenfelder (Sv.) 11,46 19. Carlo Senoner (It.) 12,93 NOGOMET SEUL, 27. — Južnokorejska nogometna reprezentanca je premagala v prvi tekmi kvalifikacijskega turnirja za tokijsko olimplado For-mozo 2:1 (0:1). * * • LIVERPOOL, 27. — Angleška reprezentanca «under 23» je premagala nemško 4:1 (2:1). KOŠARKA PARIZ, 27. — Med mednarodnim prvenstvom Francije je milanski Simmenthal premagal UC Paris 84:64 (37:30). BOKS TOKIO, 27. — Prvak Vzhoda Japonec Katsulata je z zmago s k.o. v 8. rundi nad Filipincem Abulen-cio ohranil naslov v srednjelahki kategoriji. HOKEJ NA LEDU STOCKHOLM, 27. - švedska J* nocoj premagala Finsko 4:0. .....................................iiiiiiiiiiiiuiiiimtiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiNiiiiiimiiiimiiimiiniiiimiiHiiiiiiiiiiiiii. PRVENSTVO MOŠKE KOŠARKARSKE A LIGE GINNASTICA Z REYER NA VRHU LESTVICE Tržaški Don Bosco brez zmage na dnu Vrste vodečih B skupine moške A lige se polagoma redčijo. V zadnjem kolu je bila prisiljena zapustiti družbo najboljših tudi go-riška Safog, ki Je izgubila letošnjo nepremagljivost prav na igrišču svoje najresnejše nasprotnice : beneške Reyer. Po treh zaporednih uspešnih jja-stopih so morali Goričani kloniti in okusiti grenkobo poraza. Rezultat daje slutiti veliko prednost domačinov, vendar številke kaj rade lažejo in tako so tudi to pot soški igralci kljubovali lagunski petorki mnogo dlje kot. bi po samem izidu skiepali. Da povemo točneje, so bili Goričani vseskozi enakovreden partner zmagujoči ekipi, ki si je zagotovila uspeh po zaslugi točnejših metov v nasprotnikovo mrežico. Na samem vrhu jakostne lestvice sta tako ostali le dve ekipi. Družbo petorki iz Benetk dela še dalje tržaška Ginnastica, kateri obisk treviške ekipe ni delal nobenih preglavic. Gostje so pokazali zelo primitivno igro in nikoli niso ogrožali zmage domače ekipe, ki je bliskovito startala, polagoma večala svoj naskok ter končno zaključila dvoboj s skoro štiridesetimi točkami prednosti. Prej kakor tekmo smemo smatrati nedelj- Wednesday I ski nastop Salichevich varovancev kot trening, v katerem sta končno lahko prišla do izraza prodornost posameznih napadalcev, vi-granost moštva in atletska priprava branilcev. Ce pogledamo na trenutno jakostno lestvico brž opazimo, da razen na samem vrhu najdemo tržaškega predstavnika tudi na drugem koncu. Nekoč tako borbena ekipa Don Bcsca je letos v slabih vodah: v dosedanjih štirih nastopih ni nabrala niti ene zmage. Zelo blizu uspehu je bila prav v nedeljo, ko se ji je prvi pozitivni izid izmuznil iz rok prav v zaključnih minutah igre. Ce bi Don Boscu uspelo spreobrniti logična predvidevanja na videm skem igrišču, bi napravila največje presenečenje kola in njegova zmaga bi vlila demoraliziranim atletom veliko elana. Na drugi strani pa moramo podčrtati negativen nastop domačega moštva APU Lignano si je nastavil visoke cilje, a doslej ni pokazal dovolj borbenosti in Istočasno zna- INNSBRUCK, 27. — Elektronski iiiii'iiiiininiitiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii«iiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiii.iiiiilniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiitiiiiiiiim.i.iimiiiimiiiiiiiiiiiimHiiii.mm.u sistem, ki bo «delal» vse račune « PORTRETI Z ATLETSKIH STEZ nja, da bi te cilje res lahko dosegel. Moral se je sprijazniti z nasprotno usodo pred osmimi dnevi v Gorici, v nedeljo pa mu je pretil poraz še pred lastnimi navijači. Brez zmage dela družbo Don Boscu na zadnjem stolčku lestvice tildi videmska ekipa Virtus Fridli. Svojo «zelenost» so videmski igralci spet pokazali proti ne prav nevzdržnemu moštvu Stamure iz Ancone, ki je razpolagalo z gosti kakor je samo hotelo. Stamura si jfe priborila svojo prvo letošnjo zmago in zadovoljila tako vsaj delno navijale, ki so, zaradi zapovrstnih porazov, že obupovali. Na znatno boljšem nivoju je po-tekala tekma' med Recoarom iz Vicenze ter Sojo iz Ravenne. Obe petorki spadata v družbo srednje močnih ekip, tistih, ki se borijo za položaje sredi lestvice ter si ne delajo’utvar do visoke uvrstitve. 5ti.-( ■ Izidi tekem nedeljskega koli: Ginnastica - Treviso 82:45 Stamura » Virtus 57:43 S. Ravenna - R. Vicenza 63:47 Reyer - Safog Gorizia 92:72 APU Lignano - D. Bosco 63:59 I. PATRIZIO tekem devetih zimskih olimpijskih iger so v teh dneh postavili v telovadnico univerze v Innsbrucku. To telovadnico so tako spremenili v olimpijski informativni center. Za preizkušnjo tega novega sistema izračunavanja bodo Avstrijci organizirali vrsto tekem v smučanju, drsanju, bobu itd. Avstrijci so dobro rešili sistem obračunavanja, ki bo izredno hiter. Z uporabo «tele processinga», tako se namreč imenuje novi sistem, bodo na neverjetno hiter način imeli pri rokah uradne rezultate, ki jih bodo elektronski pisalni stroji nemudoma tiskali na matrice. Kopije bodo takoj izročili sodnikom, novinarjem ter komentatorjem radia in televizije, Avstrijci navajajo kot primer hitrega obračunavanja čas, ki ga bo smučar dosegel na pr. v veleslalomu,- ki bo na pobočju Lizu-rpa. Poseben operater bo na startni postaji navedel čas, katerega si bo, elektronski računski stroj zabeležil. Brž ko bo smučar zaključil tekmo, bo preko terminalne postaje računski stroj zabeležil' tudi • ta podatek. Takoj zatem bo elektronski računski stròj izračunal čas, ki ga je smučar uporabil in njegovo mesto v začasni lestvici. Nekaj minut kasneje bodo ti rezultati tudi na svetlobnih sema-forih. Ta tehnika izračunavanja bo omogočila prirediteljem, da bodo vsak rezultat posebej takoj javili novinarjem in gledalcem ne glede na oddaljenost mesta, kjer bodo. -r— Marija Itkina Bo svetovna rekorderka uspela tudi v Tokiu? Človek, ki se zanima za šport, skoraj ne more mimo Marije It-kine. Njeno ime je že dolga leta znano po vsem svetu in o njenih uspehih se pogostoma govori med ljubitelji atletike. Sovjetska tekačica Marija Itkina je svetovna rekorderka na progi 400 m, teku ki pri nas ne uživa večjega zanimanja, je pa v mnogih drugih državah zelo razvit. Razen naslova sve tovne rekorderke je Itkina tudi trikratna evropska prvakinja, in kar je izredno, je tri naslove osvojila na treh različnih prvenstvih. Leta 1954 je bila v Bernu prva na 200 m, leta 1958 v Stockholmu, 1962. leta v Beogradu pa je postala prvakinja na daljši progi. Z atletiko se je začela Itkina ukvarjati razmeroma že stara, pri 18 letih (rojena je 1. 1932). Ze v samem začetku je bil njen trening precej naporen, rezultati pa, kljub evropskemu naslovu ne preveč zadovoljivi. Krivulja njene rentabilnosti se je dvignila v 1. 1956, sezoni olimpijskih iger v Melbournu. Ker na olimpijadi ženske na 400 m ne tekmujejo, se je Itkina najbolje pripravila za sprint in dosegla odlična rezultata 11”5 na 100 m (dvakrat) in 23”4 na 200 m. V Avstraliji ji je pa spodletelo: domačinke z Cuthbertovo na čelu in Nemka StUbnick so bile hitrejše. Po tem neuspehu ni preostalo drugega kot znova začeti s progo 400 m. Svetovni rekord je nekajkrat padel in zmaga na tej progi Itkini ni ušla niti na njenem drugem evropskem- prvenstvu. Od Melbourna do 1. 1959 opazimo boljše rezultate le na progi 400 m (svetovni rekord 53”4). Gotovo pa se je hotela Itkina maščevati v Rimu na krajših tekih. V olimpijskem letu je kar dvakrat dosegla 11”4, enkrat 11”5 in štirikrat 11"6. Bila je seveda favoritkinja za zmago, iz ZDA pa je prišla Wilma Rudolph in vse je splavalo po vodi. Itkina je imela tako smolo, da sploh ni prišla do kolajne. Posebno intenzivna je bila sezona te atletinje v 1. 1961. Stiri znamke 11”4 in prav toliko 11”5 na 100 m in dve 23”4 na 200 m. Na prvenstvu 'v Jugoslaviji (1962) se je tekačica še vedno odločila za tek na 400 m in zmagala v 53”4, čas, ki Je izenačil njen osebni rekord. Bralcu je gotovo že padla v oči izredna stabilnost in vztrajnost sovjetske atletinje. Več kot deset let aktivnosti v sami svetovni eliti; to niso mačje solze. Temelj Itki-nih uspehov je v izredno resnem treningu. Zanimivo je, da atletinja vsako leto preteče v sprintu nad 200 km, trajanje kondicijskega teka pa gre v ure in ure. Posebno v zadnjih letih so postale tudi uteži vsakdanji kruh za svetovno rekorderko. Od skupnih 5 ton iz leta 1956 je prišla do 139 ton v letu 1958 in malo manj kot 200 letno od I960 dalje. Kljub tetom se tekačica še ni vdala. Letos je najprej izenačila svetovni rekord na 400 m, nekaj dni kasneje pa je z 53”2 postavila novega. Morda prvič v dolgih letih je Itkina v svoji disciplini doživela poraz. Pred njo sta bili dve Angležinji: Grieveson in Packer; slednja je prav v tej priložnosti izenačila svež svetovni rekord. J* to konec Itkine? Ali atletinja še misli na olimpijske igre v Tokiu, ko bodo prvič na 400 m tekmovale tudi ženske. BRUNO KRIŽMAN Agatha Christie: |Q E S E T ZAMORČKOV ». SLO JE ■ ■■ Mislila si je pa: . , _ . „ «Čudno - skoraj bi rekla, da sem srečna! In vendar se :avedam, da sem zares v nevarnosti... Zdaj se mi zdi, da ni tobena stvar več važna — vsaj podnevi na svetlem ne... Tar to močna se čutim — čutim, da ne bi mogla umreti...» Blore je pogledal na svojo ročno uro. Rekel je: «Ura je dve. Kaj bo danes s kosilom?» Vera je rekla: «Jaz ne grem nazaj v hišo. Ostala bom tu — na prostem.» «Pojdite no, gospodična Claythome! Saj morate vendar gledati, da se ohranite pri močeh.» yera rcklti". *_% «Ce le vidim konzervirano šunko, ml bo takoj slabo. Prav nič nisem lačna. Nekateri ljudje vzdržijo tudi po več dni brez vsake hrane, zlasti kadar držijo dieto.» Blore je rekel: «Jaz. pa moram redno jesti. Kaj pa vi, gospod Lombard? Filip je rekel: «Tudi jaz ne maram za konsfervlrano šunko. Kar tu bom ostal z gospodično Claythome.» Blore se je obotavljal. Vera je rekla: «Jaz se bom dobro počutila. Ne verjamem, da me bo ustrelil takoj, ko nama obrnete hrbet.» Blore je rekel: «Ce mislite tako, potem je vse v redu. Toda dogovorili smo se, da se ne bomo ločili drug od drugega.» Filip je rekel: «Vi torej hočete iti v levji brlog? Z vami grem, «e nimate nič proti temu.» «Ne, ne boste šli z mano,» je rekel Blore, «kar tu boste ostali.» Filip se Je zasmejal: «Torej se me še vedno bojite? Zakaj neki, saj bi vaju lahko takoj oba ustrelil, če bi hotel.» Blore je rekel: «Da, toda to ne bi bilo po načrtu. Lepo po vrsti mora iti, vsak na svoj način, kakor je že v naprej določeno.» Filip je rekel: «Zdi se, da vam je ves načrt poznan.» «Seveda,» je rekel Blore, «neprijetno bi mi bilo, če bi moral iti sam v hišo —» Filip Je rekel: «AH naj vam zato posodim revolver? Moj odgovor je, ne — stokrat ne.» Blore je skomignil z rameni in odšel po strmini proti hiši. Lombard Je rekel: «Zdaj bodo krmili zverine v zoološkem vrtu! Živali imajo ustaljene navade!» Vera Je rekla vsa v skrbeh: «Ali ni preveč tvegano to, kar dela?» «Mislim, da ne! Armstrong ni oborožen, kakor veste, in Blore je mnogo močnejši in bo zelo oprezen. Poleg tega je nemogoče, da bi bil Armstrong v hiši. Jaz vem, da ga ni tam.» «Toda ali obstaja še kaka druga možnost?» Filip je rekel: «Preostane še Blore.» «O — ali res mislite?» «Ppslušajte, draga moja! Slišali ste, kaj je rekel Blore. Ce je to res, potem morate priznati, da ne morem biti v nobeni zvezi z Armstrongovim izginotjem. To, kar je povedal Blore, oprošča mene vsakega suma, nikakor pa ne oprošča njega. Nobenega dokaza ni, da je zares slišal tiste stopinje in videl moža, kako je šel dol po stopnicah in skozi glavna vrata iz hiše. Vse skupaj je lahko laž. Prav možno je, da je umoril Armstronga že nekaj ur pred tem.» «Kako?» Lombard Je skomignil z rameni. «Tega ne vem. Toda če vprašate mene, vam povem, da nama preti nevarnost le od ene strani — od Blora! Kaj vemo o tem človeku? Pravzaprav nič! Njegova policijska kariera je lahko gola izmišljotina. Mož je lahko karkoli — prismojen milijonar — nor trgovec — pobegli kaznjenec iz Broadmoora. Eno je gotovo: lahko bi bil napravil vsakega od teh zločinov.» Vera je prebledela. Rekla je z boječim glasom: «In če nas iznenada napade?» Lombard je potrepljal revolver v svojem žepu in rekel pomirjujoče: «Skrbno bom pazil, da se to ne zgodi.» Potem jo je radovedno pogledal. «Kajne, da mi zaupate, gospodična Vera, in ste gotovi, da vas ne bom ustrelil?» Vera je rekla: «Nekomu je treba zaupati... Mislim pa, da se motite glede Blora. Jaz še vedno mislim, da je bil in je še Armstrong...? Nenadoma se je obrnila k Lombardu: «Ali ne čutite — že ves čas — da je tu nekdo? Nekdo, ki nas opazuje in čaka?» Lombard Je rekel počasi: «To je zaradi živcev.» Vera je rekla hlastno: «Torej ste tudi vi to začutili?» Vztrepetala je in se mu še nekoliko približala. «Povejte mi — ali ne mislite tudi vi —,» umolknila je za trenutek, nato je nadaljevala: «Nekoč sem brala zgodbo — o dveh sodnikih, ki sta prišla v majhno ameriško mesto — bila sta člana Najvišjega sodišča. Delila sta pravico — absolutno pravico. Ker — ker sploh nista prišla s tega sveta...» Lombard Je rekel začudeno: «Nebeška obiskovavca, torej? Ne, jaz ne verujem v nadnaravne sile. To, kar se tu godi, je popolnoma Človeško.» Vera je rekla s tihim glasom: «Včasih pa le —- nisem gotova...’ Lombard jo je pogledal in rekel: «To je glas vesti...» Nekaj časa je molčal, nato je rekel čisto mirno; «Torej ste vendarle utopili tistega otroka?» Ver% je rekla razburjeno: «Ne, nisem! Nimate nobene pravice, da tako govorite!» Rahlo se je nasmehnil in rekel: «Seveda ste to storili, draga moja! Ne vem pa, zakaj — in si tega ne morem niti predstavljati. Najbrž je bil vmes kak moški. Kajne,, da je bilo tako?» Vera je nenadoma začutila silno utrujenost po vseh udih in rekla Je s pobitim glasom: «Da — šlo je tudi za nekega moškega...» Lombard Je rekel tiho: «Hvala. Prav to sem želel vedeti.» Vera Je nenadoma sedla pokonci in vzkliknila: «Kaj je bilo to? Ali ni bil potres?» Lombard Je rekel: «Ne, ne! Nekaj Je pa le čudno zabobnelo. In — ali ste čuli krik? Jaz sem čul...» Oba sta strmela proti hiši. Lombard je rekel: «Od tam je prišlo. Najbolje bo, da greva pogledat gor.» (Nadaljevanje sledi) rtnii-ikNliATVO- TRST - UL. MONTECCH1 6-IL TELEFON «3-808 ifltnTiaoo lir‘polletna 3600 lir, celoletna 64