ISSN0350-SS61 ZA koft^c t^dne Občásno možne plohe â!i nevihte, nato PB znova več sonca. OC številka 33 četrtek, 23. avgusta 2002 2S0 SIT ■MIHO Prireditve za vsak okus letos na enem mestu Življenjska priložnost nogometašic Škal ii; . ^^ V ^ rwmn^Tinir'?^ VELENJE - Spet se je v mesto prikradta grajska gospodična Kunigunda. Na prizorišču v in pred MiadmsMm centrom Veienje Ď o do do sojbote potekaie prireditve letošnjega že petega festivaia mladih kultur, ki je prijetna poživitev kulturnega dogajanja v poletno zaspanem mestu. Festival, zadihal je že v soboto, se je uradno začei v nedeljo zvečer z otvoritvenim koncertom vokalne skupine Pipi Romeo (na sliki), ■ /ns V minuH Msonf so osra#H» kar trí na^iove. Na «IM^ veselje po osvojitvi drzavnegii nsslova Boćo 25. septembra zaigrate na Anenatovem ifilSb v Londonu? ■t) Do odškodnine za lansko sušo upravičenih le 44 kmetovalcev Poziv za ponovni pregled VELENJE - OhčinskH komisijH mesin« obCm«Je hinl «'«i^evaln in ocenilu ^kodii. ki j(» je nn kmetijskih površinah povzročila su^a. Državni konii«iiji /a sanacije pri Ministrstvu 7:á okolje in pntstorJe oktobru lani poslala 202 vlogi i zahtevano dokuinentacijo in oivnjen« stopnjo p«»^kodovanosti po posame/nih kulturah. LcUk so prejeli 174 odločb, od kiilcrilijc bi- lo po^iiivnn re.^enih Ic 44, 130 pa negativno, kar pomeni, da veliko áievilo oškodovancev ni upravičenili do sredslcv drJ^avne pomoči. Ker mesina občina ne more vloî^iil uradne pritožbo, je občinska komisija v driifp polovici avguRla državni komisiji poslala poziv /a ponovni pregled upravičencev do sredslev državne pomoči. I nykp Čas poletnih počitnic mladi preživljajo na mor/a, v gorah ali pa kar doma v družbi TV sprejemnika ali prijateljev. Nekaj pa se nas je odloČilo, da det počitnic namenimo tudi raziskovanju na taboru v Šmartnem ob Raki. Era nagrajuje zveste kupce O Lepo vreme m pa seveda sam dogodek • kravje dirke - so privabili na Cvenkov travnik v Gaber-kah največ obiskovalcev dosiej. Ocenjujejo, da jih je bi/o več kot tri tisoč, prišli pa so od biizu in daleč. ÏÏÏÏÏÏTTTT Nezgodno zavarovanje otrok in mladine! PRED STAV Nt $fVO ti (MslDvnem ceatm v Starem Vetenju tel.: 03/ 697 50 98 d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR Za varnost bodo skrbeli mnogi Spet V Šolo! Tako ki')i ifsa leta i/ťwfe/ se nti lo, da hoclo prvi šuhki diwvi Čini bolj varni, prij)ravljaji> mnogi. Tudi pulicisii, ki bodo budno íprewijaii korake šolarjezlasti v prvih Šolskih dneh. i^oveČali hodo nadzore v miniSTedni ukolici iol Í7i ob poteh, ki jih ubirajo otroci, pomagali pa /im ht)-do ttidi člani zdniienja sofi^rjsv in avioniehanikov. Računajo pa tudi na voznike in na dntge udeležence v prometu. Želijo si, da bi še posebej jn/o upoštevali omejitve hitrosti in pri V{.iŽnji mislili tudi na i o, da znajo hiti otroci včasih hudo nepredvidljivi. Ptdicisti bodo tihisksivali šole, se pt igo var jali z učenci o nevarnostih, ki prežijo nanje na poti v Šolo in iz nje, o uporabi pločnikc/v, jfrchodov za pešce in dru^h ozfjačhah v pnnnetu. Največ pa lahko zđ var?iost otrok naredijo starši sami. Ji', pred prvimi koraki v šolo jih lah h.) popeljejo po poteh, po katerih bodo potem stopali in jih opozarjajo na dele poli, ki so Še posebej nevarni. m mkp 9770350556014 L MESTNA OBČINA VELENJE Prireditve ob občinsitem prazniltu 29. 8. Ob 16.00: otroški živ žav mestno otroško igriiče. organizator mladinska věroučná skupina 30« 8.: odbojka ob 14.30 za otroke, ob 17.00 za odrasle, organizator društvo Hoh 31. 8. ob 9.00: pohod po obronkih Šentilja odhod izpred igrišča Šentilj, organizator Planinsko društvo Sentli 3. 9. ob 16.00: družinsko kolesarjenje odhod z igrišča Šentilj, organizator KPD Šentilj S« 9. ob 17.00: streljanje z zračno pusko dvorana doma krajanov, organizator KS Šeniili 6. 9. ob 16.00: slavnostna seja sveta KS Gorica in razstava slik oš Gorica 7. 9. ob 11.00: tradicionalno srečanje borcev In planincev na Oraški Gori 8. 9. ob 9.00: pohod ob meji KS Gorica odhod izpred OŠ Gorica 13. 9. ob 14.00: otvoritev cest v KS Vinska Gora 14. 9. ob 10.00: srečanje območnih združenj častnikov In vojnih veteranov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pakl letališče Lajše Sodelovali bodo pripadniki slovenskega vojnega letals^a s preleti letal, helikopterii, prei^šanje strelskih veščin, sledi družabno srečanje. 14. 9. Ob 12.00: turnir v maiem nogometu športno igrišče Cirkovce 14. 9. - praznik KS Plesivec: otvoritev ceste Končnik - VIrbnIk ob 13.30 14. 9. ob 15.00: otvoritev cest in ob 16.00 otvoritev obnovljenega igrišča organizator KS Šentilj 14., 15. 9. ob 9.00: nogometni turnir mestno kotaikaiišče, organizator Športno društvo Veplas 17. 9. ob 18.00: otvoritev razstave "Igrače moje mladosti" Velenjski grad, prireditev je v sklopu Piktnega festivala 20. 9. ob 19.00: proslava ob praailku MO Velenje glasbena šola, organizator Mestna občina Velenje 21. 9.: dan rekreacije v Velenju organizatorja MOV in Olimpijski komite Slovenije Odvijale se bodo različne dejavnosti na različnih lokacijah: nogometni lumir, Slovenijateče 3,6 in 21 km, pohod po Šaleški dolini, odbojka na mivki, mini golf, košarka, tekmovanje paraplegikov, tenis. 21. 9.: uradna otvoritev kotalkalisča celodnevne aktivnosti od 1Û.Û0 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 usTvarjaimo na prostem • Sončni park, likovne in plesno ustvarjalne delavnice - predhodne prijave zadnji teden pred prireditvijo med 10. in 12. uro na telefonsko številko 03/ 587 12 76 Delavnice so narronjene vsem starosmim skupinam in so brezplačne! 21. 9. Ob 20.30: koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje od 21. do 28. 9 PIkIn festival Tema Festivala: Na potepu po svetu Častna pokroviteljica: Štefka Drolc Organizatorja: Kulturni center Ivana Napotnika, Medobčinska zveza prijateljev mladine pod pokroviteljs^om Mestne občine Velenje Podrobne informacije bodo na voljo na spletnih straneh Mestne občine Velenje: www. vel en j s.si. Vljudno vabljeni! Vrtec Velenje Kljub prizadevanjem presežni delavci Z<\ xaposivnt v /avodu Vrtec Vťkr^ Ih) novo šolsko leto v pri-mťrjiiví z minulimi pr«cram. Menim, -srf)nosti.« je sklenila pogovor ravnateljica Vrica Velenje Metka Cas. mtp Vrtec Soétanj Bodo zagotovili delo vsem zaposlenim? Do konca |>rej!^nje^a tedna so v javnem /jivcmIu Vrtec Šoštanj £n novo šolsko leto vpisali 397 otrok, kar je le pet manj kot v enakem lanskem obdobju. Od te^a je 291 otrok iz olKine SoŠ* tanj. H>6 pa iz občine Šmartno ob I*aki. Prosta nie^sta imajo še v enoti v Topolšici ter v (ral>er* kah. Novo šolsko leto pričakujejo sicer pripravljeni, a bre/. večjih vladanj, čeprav bi mora* I i marsiksij postoriti. Vesna Žerjav, ravnateljica zavoda Vriec Sošianj jc povedala, da so vpis za prihajajoče šolsko Icio objavili že aprila, a so ga zaradi prcccjšnjcgaštcvilaprosiih mcsl podaljšali za nokaj mese-ecv. Danc.s imajo povsem ptMne oddelke v enotah v mestu Šoš-lanj, prosia mesia pa so še v enoti v IbpolSici in v Gaberkah, kjer je otrok za zdaj najmanj. Med počitnicami so opravili le najnujnejša vzdrževalna dela, Č-eprav imajo potreb po večjih vlaganjih kar nekaj. Med prednostnimi so obnova ccntralne kuhinje v Šoštanju, v Šmartnem ob Paki pa obnova strehe in vodovodne napeljave. Po zagoiovdlili j-iredstavnikov ustanoviteljev za-vi>da - občini Šošianj in Smart-no ob Paki ' denarja zanje ni. »Ne 8iemjaki zelo ol)reme-njena, nevarnost /a otroke, ki se igrajo na igrišču« pa vsakdan večja.« Poleg omenjenega bi radi - po besedah Žorjavove -zamenjali še dotrajano ograjo oh igrišču v Sedlanju. Vsebinsko so aktivnosti v novem št^lskem letu zastavili lako kol lo predvideva lani uveden program Korekul .'là prinaša vršio novosti, ki med drugim spreminja utečene navade zaposlenih, poslavlja zahteve po pridobivanju novih znanj ter sprotno-sli. Poleg varstva in vzgoje bodo - pravi Žerjavova - otrokom ponudili še vrsio dodainih dejavnosti. Vixlijojih njihiwo vzgo- jiteljice, ksiîdelovanju pa so pritegnili tudi nekatere zunanje sodelavce. Ena lakih jo lutkovni abonma. Uvedli so ga pred tremi loti predvsem zato, ker v tem okolju ni bilo prireditev za najmlajše. Otroci so ga dobro sprejeli. Sicer pa Vesna Žerjav œenju-je, daje pred njimi dokaj naporno obdobje. »PrihiKinje š<»lsko leto stopi v veljavo zakonsko do-k»Či[oool)ve/ni uvedbi devetletnega programa na vseh osnov* nih šolah. Upi)števati ga h<»do morali tudi v šolah občin ^oš* tanj in Šmartno ob Paki. kjer pi»kriva potrebe po varstvu naš zavod. Ostali bomo torej brez kar precejšnjega števila otrok p4»sled(Cii tega pa IhkIo presežki delavcev. Iskanje ustreznih rešitev ne bo majhen zalogaj, pri tem pa se bomo morali truditi vsi - zaposleni In tudi naša ustanovitelja. Skozi celi» leto Utmtt morali iskati nove načine, poti do 4»tn)k. ki so dsines v domačem varstvu. Morda bodo starši takrat. ko bode» pobliže spoznali naše delo, le vključili otroka v program vrtca.« Će bi šole v omenjenih občinah uvedle novost v prihajajočem šolskem Iciu, bi bilo danes brez dela v Vricu Šoštanj 14 dclavcev. MTp letos so v Vrtcu Šoštanj v precejšnji meri napolniti oddeiiie. UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC VABI V NASLEDNJE TEČAJE IN SEMINARJE: ^ JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE - TtČAJI ZA PREDŠOLSKE OTROKE (ang., nem,) - TEČAJI ZA ŠOLSKE OTROKE IN DUAKE (ang., nem., fran.) - CELOLETNA PRIPRAVA NA MATURO (ang., nem.) - TECaji za odrasle (ang., nem., ItaL, fran., španščina, ruščina) - OSVEŽm/ENI TEČAJI, TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA - PRIPRAVE NA VERIFICIRANE IZPITE IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE IN IZPITI - SLOVENŠČINA KOT TUJI JEZIK (tečaj, priprave na izpite, izpiti) ^ SPLOâNO IZOBRAŽEVANJE • RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE - EVROPSKO RAČUNALNIŠKO SPRIČEVALO (ECDL) -TEČAJ ZA VGOITEUA ČOLNA - TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG - RETORIKA. TEČAJI ŠIVANJA, KUHARSKI TEČAJI - KREATIVNE DELAVNICE • OTROŠKA PLESNA ŠOLA IN PLESNA SKUPINA UPCS •TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV •AEROBIKA INTAE-AEROBIKA VPIS IN INFORMACIJE VSAK DELAVNIK MED 8. (N 16. URO OSEBNO ALi PO TELEFONU: 03/713 35 50 ALI 03/713 35 67. flOKZAPRIJAVEJE27,9.2002. dm2b3 pa ugotavlja, da so mestno krajevne skupnosti še bolj po-Irehne kol primestne In to iz enega samega razloga, da pc^-vezujejo ljudi. Lahko je, da-ne.s ugotavlja, povezali ljudi lam, kjer jim je skupna želja in potrebna po osnovnih dobrinah» po zdravi polni vodi, urejeni cesti... Tam do povezanosli in druž- enja pride samo od sebe. »V mcslnih krajevnih skupnostih pa se včasih 5e ljudje v islem bloku med seboj ne poznajo, kaj šele, da si se v lokalni skupnosti. Zalo vidim smisel dela mestnih krajevnih skup-nosll prav vgradnji pripadnosti,« pravi. Lahko bi se tudi pohvalila, da jim to že uspeva. Vsaka prireditev, ki jo pripravijo, pa naj bo lo prvt>majsko kre.sovanje ali pa tradicionalen praznični pohod ob mejah krajevne skupnosti, je iz leta v lelo bolje obiskana. Zelo odmevna jo bila letos ludi zasaditev mlade lipe. Ljudje se na krajevno skupnost obračajo z najrazličnej.^imi pobudami, vrata so jim vedno odprta. V leh dneh je izšla 10. Številka njihovega glasila. Izdajo jo v nakladi 1.200 primerkov, letno pa izideta dve ali tri številke. Tokratna je pregled dela zadnjega štiriletnega mandala, ko so dobili dostas'ni pas pri Praprolniku, pcxslavili dve orientacijski t u ris lični tabli, imajo »svojo« pošto 3321, Velenje - Gorica, delno obnovili Beli dvor (predvsem streho), dobili nova parkirišča. Kaj in kdaj Danes, v čcirlck, 29. avgusla, ob I7.uri, otvoritev razsvetljave na Cesti v Bcvče: v soboto, 31. avgusta, ob 8.30 šahovski turnir v prostorih krajevne .skupnosli in ob 17. uri pri gasilskem doniu v Dcvčah kcgljaškl turnir. V čctnck, 5. scplembra, ob 17. uri (Če bodo dela končana) otvoritev sanacijc plazu za bloki na Croriški cc.sU: v petek, fi. .scpicmbra. ob 18. uri, v prostorih šole Gorica, slavnostna seja sveta in v nedeljo, 8. septembra ob 9, uri, pohod ob meji krajevne skupnosli, Začetek pohoda bo pred šolo. preno\'iii vodovod in kanalizacijo na Goriški in Koželj-skega ulici, sedaj leČe sanacija plazu na C;orÍŠki cesti... in še bi lahko naštevali. Med tistim, kar je na pogled ludi bolj opazno, pa je 20 novih klopi in JO košev zasmeti. Čeprav je bilo z njimi - s klopmi - kar nekaj leŽav. Nekateri slanovalci jih pred bloki nebi imeli, kerse bodo tam na veh ko zbirali ljudje, drugi bi jih imeli... Tam, kjer bi bile najbolj dobrodo.^le, denimo na poli od kopališča skozi gCKdiček in naprej proti središču krajevne skupnosti, pa so jih za icvoje prehilro vzeli vandali... in da je smisel mestnih krajevnih skupnosli res ludi v gradnji pripadnosli .skozi druženje, ki^l trdi Korde^ševa, kaže tudi mta aktivnosti na tem področju in to dobro obiskanih: v prosiorih krajevne skupm'Ktisodvakral mesečno v sodelovanju s kulturnim centrom pripravljali pravljične ure za najmlajše, dva-kral na leden pa izvajali merjenje krvnega priliska za krajane, seplembra z obojim nadaljujejo. Pripravili so predavanje o zdravilnili zeliščih in razstavo: pripravili likovno kolonijo, mladim priskrbeli enkrat ledeaskov telovadnici šole brezplačno rekreacijo, ustanovili so celo pododbor društva upokojencev, skupaj z Bevčami. ..V krajevni skup-no.sli <;orica so že zalo prepričani da bo na njihovih prireditvah ob prazniku veliko krajanov. ■ Milena Hrstič • Planine NAGRADNI Ob predldžltvi kif|H»ii0 vam v prodajalnoh SkiipiKc Ero z zhrili v iasu OD 2. DO 9. SEPTEMBRA 2002 V koloniji 251 mladih VELENJE - Nil Mi^dobčinski z>c/i príjatcljiív mladino, kjer sa počil s i pripravljajo na selitev v nov<> pnistoreohnovljenejja ^rtca Mojca so leloši^e počitniški.' »k-tiNTiosti spravili »pod streho«. Le še »Ju vvscli dan« pripravijo, lo soboto no mestnem igrišču, potem p-A Kc ÍH»do posTťlili připravším na letošnji Pikin festival. Lelosso na počitnice ob morju popeljali kar 251 o1 rok iz šaleške doline. Odiegaje.SKota^k Iz socialno najbolj ogroženih družin letovalo brezplačno, s pomočjo sredstev Iz letošnje akcije »Po-mežlk s<.>ncu«. Levji delež sredstev v akciji je prispeval MJadi Ftv rum ZLSO Velenje, svetniška skupina Ic 5>lrankc v svetu MO Velenje ter sindikal SKEI. Ostalo je še toliko sredstev, da so 53 otroki>m omogočili Mm plačilo kolonije, txslalo pa je prispevala M/.PM s pomi>čj<5 Iste akcije. Olroci so letos lahko izbirali med ircmi obmorskimi kraji. V Piranu je letovalo 61 mladih fialečanov, od lega 4 brezplačno In 12z delnim doplačilom. VPu-natu na Krku j« v slani vodi uživalo 55 olrok. od lega 5 brezplačno in 17 z delnim doplačilom. Zadnji počiinikarji so se iz kolonije vrnili v 7iičetku avgusta. 'H so uživali v Savudriji. Bilo jih je kar 134, t>d lega 49 brezplačno in 24 zdel-nim doplač i k>m. Mbš AKTUALNO 29. avgusta 2002 Kam in zakaj »izginjajo» samski domovi v Velenju? »Povpraševanje po sobah v samskem domu ie veliko« Kojc prvd krHtkim prišlodo tež^v v «ttânovanjskum hloku n» Aškorćovi v Soi^lHnJu, kjer so v ^tiri stiinovanja namestili več kol samci^v, in iiprc- menili v nckiikšcn snmski dom. smo se vprašali, k^ij se Jc prav-z^iprnv zgodili! s KHmskimi domovi. ki jih Jc bito v Času rasti Tne«ta Vblcnjc res veliko. Iz vseh koncev biv.^e Jugoslavije so v mesto priložnosti prihajali predvsem mladi ťanlje, ki S4> se» veda polreht)vali dom. Preden so si ustvarili Uru^Jne in se / tujimi preselili v večja .s(anovai\ja, Jc hilo (udi /a njih bivanje v samskem domu dobra rešitev. Kako Je danes»? IVcnutm» so ]>o-trelw večje kot je pkj doniovi začeli spreminjali v stanovanjske bloke. V mestu sta lak() ostala le šc dva samska mova. Prvi je premogovnikov, urejen pa je na Kidričevi, ob trgovini Vis a Vis. P(^Uwico Aiav-bť so pa'd leti spremenili v stanovanja za družine, druga pt^lo-vica je i>stala samski dom. A lega na zunaj ni videti, saj jestan-dard v lem samskem domu zelo visok. Drugi íc delujoči .samski dom jc v lasli podjetja Ve- grad. urejen pa je v eni od lamel ob nekdanjem velikem kompleksu Vegradovih samskih domov na Ulici Simona Blatnika v Velenju. Poiem ko so se ludi za Nagrad krepkt^ spremenili po goji dela, so namreč ostale stavbe prodali MO Velenje, ki je v njih že uredila lepa nova občinska stanovanja, ob že ob.stoječih stavbah pa zgradila i>e nov blok. ki ga bodo vselili septembra. Na Vegradu pravijo, da so to naredili v duhu d{.>brih gospodaijev. saj potreb po lako velikem številu sob za samce ni bib. Nekaj več povpraševanja je le v času glavne gradbene sezone, ko se število delavcev na začasnem delu v tujini |xivcca. Rešujejo jih na različne najine, tudi z najemanjem stanovanj z^ samce. Delavce imajo tudi v drugih samskih domovih po Sloveniji, saj so tudi njihtwa gradhiîOa po vsej državi. Zadnji je vrata zaprl Ctradisov samski dom nasproti kotalka-li^ča. ki bo po lem, ko ga je kupila MO Velenje, postal stanovanjski blok. Proces spreminjanja namembnosti je še v teku. polovica stavbe pa bo ptMrebna ludi prenove. »Imdmo tak status, da lahko Izbiramo« Odločili smo se, da obiščemo samski dom v samem središču inesta. na ÍGdričevi 57. Na zunaj prav z ničemer ne kaže. da Po zunanjem ii^/edu tisti. M ne vedo, da /e v tem bioku samski dom Premogovnika Velenje, tega ne morejo ugotoviti. Sploii, ker Je prva polovica stavbe že nekaj časa spremenjena v stanovanja za družine. gre za samski dom. Morda lo oh res natančnem opazovanju piv vedo lo rolete, ki so v vseh sobah enotne, saj jih na drugi polovici stavbe, ki je spremenjena v stanovanja, ni. Upravnik samskega doma.ki jevlasti Premogovnika Velenje, je Habit. Tone Veirih. tehnični direktor podjetja, nam je ponudbo v samskem domu predslavil takole: »V .samskem domu je 55 soh, v katerih sta v večini po dve postelji. nekaj veCjih je tudi iripo-steljnih. Skupaj Je v domu 110 pofiteij. Vsaka .^oha ima tudi Insino kopalnica in slnmii^e, kuhinj pa nimamo. Samski dum ni namenjen temu, da hi si sam- ci v njem sami pripravljali hm» no. Te^a v naSi storitvi ne nudimo. Stanovalci lahko imajo v so* bi hladilnik, kuhit^l pa v objektu nt. Lahko rečem, da so .S4»1>e lepu urejen in da je bivanje v njih prijetno. Skrbimo,daje dom urejen tudi po zunanjem izgledu, da se lepo vključuje v okolico in da p<» ničemer ne izstopa.« Povpraševanje za najem sob v icm domuje zelo velik. Precej podjetij iz drugih mest trenutno dela v Šaieški dolini, ii>ce začasne rešitve nastanitve svojih delavcev prav na llabilu. Samski dom jc ves čas zaseden iO\)%. C) čakalnih dobah na scv bo ne morejo g(wori-li. saj ponudb ne zbirajo. Če imajo kaj prostih kapacitet, jih ponudijo podjeijem, s katerimi sodelujejo. Prenutno lahko celo izbirajo, koga bodo v dom sprejeli in koga ne. Ve tri h ob tem doda: »Tudi standard v samskem domu. kj je pri nas visok, precej vpliva na povpraševanje, /aio bi irenuino res lahko oddali še več soh. Imamo urejene^ dnevno Ci.^enje soh, samski dom je primerno in k^po urejen. Poleglega imamo v njem zapcxslenega upravnika, ki skr-bu da je vse v redu. sprejema no- ve stanovalce, jih seznani s hiSnim redom.,.« Kak-sjii so pc^oji za oddajen sobe v Premogovni kove m samskem domu? -»Cv Ixxloči najemnik ni dr^iivljan Republike Sk»-ven^e, mora imeti urejeno vso dokumentacijo, (orej delo>7io VÍ/.4» in bivalno vizu. Mi pa poskrbimo M vse ostalo, torej tudi 7ái prijavo o 7.acHsnem biva* lii«ču.« ZaJiima nas Še. kako dolgo najemniki ostajajo pri njih- »Raz« lično. Mx'ina Jih živi v domu d^e časa,« izvemo- In . koristili, dn bodo lahko kas novim izzivom in znanjem, učenci pa. 5t>Lskc klopi, za /daj Ic nimajo. Occnjujcjo pa. da zaradi vpisa dveh generacij oirc'kk v program devellelke vei kol lani. ko je biio v pripravo na življenje vključenilj 13. O lem, kaj .so postoriti med poCilnicami. pa so nam ravnatelji povedali: iola Šal«h Osnovna Šoia Šalek je bila nrva i>o]a v (îWinali \^'lenje» Šoštanj in Smarino ob Paki. ki se je že v lanskem šolskem Iclu vključila v pa'^lopno uvajanje ileveilelne-ga príígrama, Nanjo so se dobro pripravili, lemu primerni so bili luJi rezuUali. Pridobljene izkušnje bodo v novem šolskem letu s pridom uporabili pri pripra-vali na prehod na devetletni program v sedmih razredih prihodnje šolsko leto. »Ib bo velik in zahteven projekt, ni pa edini, saj bt)mo nadaljevali tudi že utečene pixîjckte in spremljali lanske novince v deveilelnem programu.« nam je povedala r.ivnatcljicji Šalck Irena Poljaniiek • Sivka. Kak-inih drugih večjih v.sebinskih m)v()slinis^> predvideli. Ob prihodu v Sok) bodo učenci lahko opazili nove strope v prilličju, nekaj predelanih učilnic, nove podobe knjižniee so se sicer veselili že v drugi pi">lovici junija, a bo kljub (emu tudi v mwcm šolskem letu to zanje pomembni! pridobitev. »Kar smelo bi stopili v novo šolsko leto, cc ne bi bik) neljubega dogiidka.kise je zgodil konec maja na podružnični š-siim, ki jih voilimo sedaj za zagotovitev varntîsti učencev na podružnici liziroma za njihovo zača.sno premestitev na matično Šolo.« Kol je še povedala Polj a nško-va,so o tej temi .spregovorili nasvetu zavoda štík. kjer so Se dt^vorili. da bomo zapríísiii za izreden in.ipekcijski pregled s področja varnosti in zdravja pri delu. Danes že Imajo v rokah odločbo mšpektorja za delo. ki šoli nalaga, da do začetka novega šolskega (ela obnovi strešno kritino in uredi električno napeljavo. sicer bo varnost učencev jn zapi^-slenlh v šolskem objektu ogrožena, »le (xlgovornosti nikakor ne moremo prevzeti. saj je varnost otrok in zaposlenih na prvem mestu. KcismoodogtxJku in o vsebini odločbe inšpektorja seznanili naiega ustanovitelja - Mestno občino Velenje, smo izvedeli, da za le namene ni denarja in ga vsaj do konca koledarskega leta občina tudi ne more zagotovili. Ker pa imamo na šoli Salek prosti sodobno urejeni učilnici, bomo za 20 učencev od l.dt>3. razreda podružnico Paka orga- nizirali pouk na matični šoli. Tu bodo vse dotlej, dt^kler ne bomo odpravili ugotovljenih pomanjkljivosti na Šoli v Paki. Potrudili se bomo, da se bodo pri nas prijetno počutili in da btxJo imeli čim boljše pogoje za izvajanje pouka.« Kot jc Šc pi>dčrlala Irena P^UjanŠek Sivka se skupaj zustamwlteljieone morejo slepiti, da jc do tega prišlo i^olj slučajno. Zgradba je dotrajana, zaradi pomanjkanja denarja slabo vzdrževana in /^tiorej potrebna temeljitega popravila. »Vedeli smo skupaj z odgiwornimi na občini, da bo pO' trebno obnoviti streho. Da je stanje tako katastrofalno, kot smo ugotovili t^b ogledu, pa ne.« V torek popoldne soo tej temi spregovorili ludi na srečanju s starši otrok podružnice Paka. Šola Mihe Pintana Toledo Za Toneta Skoka, ravnatelja Šole Mihe Pintorja Toleda so bile letošnje pt>čil-nice zelo delovne. Svoje so zahtevale priprave na piistopno uvajanje devetletnega programa. »Kljub temu sem /^dovoljen, saj smo preuredili bivše sianwanje hišnika v lepi s<.>dobni učilnici za učencii deve tle tke. pridobili smo računalniško učilnico, poleg tega smo opravilišc nekaj tekočih vzdrževalnih del.« V ntwem .šolskem letu bodo tako največ pozx^rnosli namcnilj uvajanju in spremljanju deve-tletke v 1.razred In strokovnim pripravam na uvajanje novosti na predmetni stopnji v šolskem letu 2003/2004, Poleg uveljavljenih projektov bodo postavili v ospredje še učenje tujega jezika za učence četrtega razreda In učno vzgojne cilje Šole. »Predvsem si bomo prizadevali privzgojiti učencem osnovne vedenjske v/orce, saj vse bolj ugc^tavljamo, da teh nima vse več otrok.« Na šoli bodo poučevali 478 učencev, s podružnično Šolo v Ple.^lvcu vred. Od tega bodo imeli vprvem razredu devetletke 43, v prvem razredu asemletne šok; pa 44 otrok. Sola Antona Aškerca Všolskcm Iciu 2002/2003 bodo na matični Šoli In na podružnici v Pesju izobraževali 557 učcncev. Od tega so jih v prtv gram devetletke na matični šoli vpisali 48, na podružnici 10, v osemletni program na matični .šoli pa 36 in na podnii&ii-ei 10. »Kar vesel sum. da smo za potrebe uvajanja novosti lepo uredili in opremili tri učilnice ter dodali še učila. Polepšali smo tudi kar nekaj drugih učlUiic, ptrajana,dap(v uka športnevzgojev telovadnici v začetku novega .Šolskega (eta ne \x)mo izvajali. Za 10 bomo najbrž izkoristili Rdečo dvorano, nekaj pouka telesne vzgoje bomo organizirali v avli Šole. Obnove slre-he naj hi se lotili predvidoma oktobra,« je povedal ravnatelj Zdenko (»urišck. Posebnih vsebinskih novosti ne predvidevajo, saj je že piopno uvajanje in spremljanje devetlctkcga programa dovolj zahteven projekl.prav tako priprave na uvajanje te v četrti, petih in šestih razredill v prihodnjem šolskem letu. Pc^-leg lega bodo pozomo.st namenili tudi izbirnim predmetom, delu striikovnih aktivov na šoli, učencem predmetne stopnje pa bodo pc^nudili še en tuj jezik. In siccr francoščino. Sola Gori<«i »Vse se bo vrtelo okrog devetletke. Prav tej vsebinski novosli smo namenili med počitnicami precej skrbi, medšolskim le-lom pa bomo pli opravili najnujnejša vzdrževalna dela. Povsem pa je spremenila podobo njihova podružnica v Vinski Cîori.« S pomc^čjo vodstva KS Mnska Gora in ustanoviteljice - Mestne občine Velenje - smo zgradili prizidek. Š("ila je v celoti prenovljena. Načrtovali smo, da bo za potrebe podružnice dovolj 15 milijonov, sedaj pa ugotavljamo, da bo naložba vredna blizu 4t> milijtmov tolarjev. Veseli smo pridobitve, veseli tega, da smo med drugim tu uredili prostor z^ knjižnico, ki bo namenjena tudi krajanom,jotpremili z računalniki In om(^gočill vsem uporabnikom dt»-stop dt^ O-poŠte. Na.ša podružnica naj bi pr^*>tora pouk telesne v^oje, zato bodo nekaj urpoukaorganizirali v velenjski Rdeči dvorani. Med predvidc^ma 5.S() učenci na matični Šoli v Velenju bo prvoŠolčkov med 45 in 47 {od tega 22 v novem programu, 23 v (semlctnem),od63 na podružnici vScn-tilju pa 19 (10 vdevetletki, pre(v>talih 9 pav osemletki). Občina Šoštanj Na obeh šolah v občini Šoštanj ugotavljajo. da števib učencev Šc nadalje pada, in da tudi v zadnjem leiu osemletnega programa zaradi načrtovane izgradnje nove šole niso opravili nič drugega kot res najnujnejša vzdrževalna dela. Pouk bo v novem šolskem letu na cen-ualni Soli v Šoštanju obiskovalo 291 učcncev. od lega bo prvošolcev 34, na podružnici v Ravnah 15 (prvtsšolcev 6) in v Belih vodah 4 učenci (med njimi tudi en prvošolček). Šda Koria Destovnika Ka|iiha Darko Menih, ravTiatelJ šole Karla Destovnika Ka^juha.je med p(\sebnosii novega Šolskega leta uvrstil Število otrok. 456 učencev s podružnicam«« vred (To-poUica /avodnje 6) je kar 20 otrok manj kol v lanskem šolskem letu. Razen najnujncj.ših vzdrževalnih del (beljenje in generalno čiščenje prostorov, popravilo tak...) so z razpokižljivim denarjem lahko kupili le nekaj učne opreme, računalnike. »Ulečenim projektom bomo dodali še vrsto okoljevarstvenih, šole v naravi, precej pozorn^îsti pa bomo namenili tudi pripravam na uvajanje devetletnega programa prihodnje Šolsko leto ter dvema jubilejema: l(X)-letniciŠole In35-letnici Likovnega sveti> í5trok. Verjamem, da bomo junija prihodnje leto movd ugi'-tavljali kK kar smo ob koncu minulega Šolskega leta- mtši učenci sose zelo dobro t>drczaji na športnih in tudi drugih tekmovanjih ins tem potrdili kakcivost našega dela.« Kot je .lskem letu 2(«J2/2t«)3 obiskovalo 480 učcncev, na podružnici v Vinski S lem pa šc nismo rešili \'sch težav. Na viUjo imamo premalo denarjaza ure-ditevdruglh zadev. Nismo si postavili tudi kakšnih pcjsebnih vsebinskih ciljev, am-piik bo življenje in delo našt>li teklo bolj ali manj po ustaljenih tirnicah.« 2. septembra b*^ na matični šoli 585 učencev, od tega v programu devetletke 24, v prvem razredu o.semletke pa 33 otrok: na pixIružnicivŠkalah bodo usposabljali za življenje fii) učencev, od tega v prvem raz.redu devetletke 9, (osemletke pa 20: na podružnici v Cirkovcah bo 6 otrok, od tega so vpisali v prvi razred osemletke 3 mwince. Šolo Oustcivo Šili ha Na šoli Gustava Siliha se veselijo začetka ncwega šolskega leta. Vsaj takcj nam je zatrdil ravnatelj Alojz Toplak; »Novi prcwtori in nova oprema za učence devetletnega programa, opravljena druga vzdrževalna dela, ki bodo pripomogla k prijetnemu poC^ltju učena-v, bodo velik motiv za Še uspešnejše delo vseh zaposlenih šole. Kakšnih drugih novosti ne načrtujemo. Ostajamo pa zvesti uspešnim projektom iz minulih šolskih let.« Brez težav ncwçga šolskega leta vsemu navkljub ne bodo začeli. Primanjkuje jim Šolo Bibo Roecko »Lahko bi ponovila kar lani izrečene besede ob taki priložjiosti. Se sicer prilagajamo novim učnim načrtom, kupili smo tudi nekaj novih učbenikov, opreme, kakšnih bistvenih novosli pa pri nas ne bo. Naj omenim morda to, da bomo učencem 7. in 8. razredov ponudili Šc drugI tuj jezik, nemščino. Moram pohvaliti sodelavce, ki sí prizadevajo za kakovosten pouk, Dobrem sodelujemo s starši naših učencev ter občino ŠoŠlanj. V novem Šolskem letu si želimo In trudiliscl>omozadtttego takšnih uspehov, kot so jih Imeli naši učencih na raznih tekmovanjih v lanskem. Bili so odmevni in tudi tako malojih ni bilo,« nam je med drugim povedala ravnateljica Vida kudnik, ki skupaj z ostalimi sodelavkami in sodelavci upa, da jim bo šolsko leto prizaneski vsaj glede zmanjšanja števila vzgojnih težav. Sola bratov Ut«mjo Na Š(ili hra(<»v l^tonja novosti v nervem šolskem k'tu nisoprcdvideli.Kotjepiwe-dal ravnatelj ll k ulečenim projektom dodali kakšnega novega, popestrili interesne dejavni"«li. še pt^-globill priprave na uvajanje devetletnega programa za prihodnje šc^lsko leto. okrepili delostrc^kovnili štabov, načrtujejo pa še s^ideliwanje s šolo iz Šimek«i na Madžarskem. »Posebnosti torej ne bo. se pa bomo po najboljših m(^eh prilagajali pdatkih, 41 novincev. mtp Iz občine Mozirje Prizidek in telovadnica Med šotami, ki Še ne i/polnjiije|o pobojev za postopno tivajanje devetletnega pn»graiiia, je ludi osnovna šola Mozirje. Po podatkih primanjkuje knr 80(> kvadratnih nietniv povr.šin, potrebna pa bo tudi nova telovadnica. Izgradnjo slednje načrtujejo v občini že dalj Časa, s pridom pa naj bi Jo koristili ne samo učenci šole, am|>Hk tudi člani ra/nili društev. Po ocenah 1h) naložba veljata več k(»t H(K) milijonov tl pri ure> sničitvi nalo^ sodelovala tudi min* is'trstvo /a šolstvo, znanost in šport ter ministrstvo /a linanc«. Po pred* videvanjlh naj bi dela začela v dru-{»i polovici leta 20(M ali v začetku leta 2(M)5, seveda, če bosta v omenjenem letu naiožf)o uvrstilo v svoj program tudi ministrstvi. Obnova šolske zobne ambulante Občina Mozirje je pred dvema lelomii naročila izdelavo projektov za obnovo Šolske zobne ambulante v Mozirju. Vrednost predvidenih del .so ocenili na 7/) milijona tolarjev. Ministrstvo za zdravje, ki jc naložbo uvrstilo v svoj program, bo letos zanjo prispevalo milijon tolarjev, prihodnje lel<^pa 1,8 miiij(^na SI T. Seveda pa mora zagotoviti svoj delež tudi obiina. V leia^njem proračunu je ta za prvo fazo obnove ambulante predvidela 5»6 milijona SO", razliko pa naj bi zagotovila prihodnje leto. mtp J (Š V SOLSKI CENTER VELENJE Trg mladosti 3, 3320 Velenje, Tel: 031896 06 00. far 03/896 06 60 IZOBRAŽEVANJE ODRASLÍH Na Šolskam cwtni Velenje vpisujemo v Scriskem letu 2002/2003 v izobraževanje odraslih za pridobitev vtaslednjlh poklicev: • inženir elMonik • inSenir rud^sNa in geotehnologije • eleicthkar elek&onik • dve leti • eleklrtkar energetik • dve leti - ei&Mrotatinik elektronik (PTI po modelu 3+2) • dve leti ' elektrotef:nik er>ergetik (kTI po modelu 3+2} - dve leti • elektrotâtinik računalniški tehnik-tri leta • dodatni poldic elektrotehnik • raCunalnišld t^nik • eno leto in pol • strojni mehanik > dve ieti • mehanik vozil In voznih sredstev • dve leti • monter in upr^lialeo energetskih na^v • dve leti - strojni t^nik (PTI po modelu 3+2} • dve leti • rudar • dve leti • rudarski tehnik < dve leti . trgovec - dve leti • ekonomski tehnik (FTI po modelu 3+2) • dve letí • gostinski turtstiCnI tehnik (PTI po modelu 3+2) - dve leti • Poklicni tečaj: ekonomski tehnik • eno leto Matuiltetni tečaj odrasli - eno leto Rlpravaza matuntetnf Izpit« peti predmet (matematika, angleščina, nemščina, fizika...) Funkcionalno Izobratevanjes T»6ajls - računalniški le6a|i (osr^ovni in nadaljevalni): urejevalniki besedil, preglednice, podatkovne t»ze - tečaji tujih Jezikov (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina) SomlnarJI: • hidravlika • pnevmatika • protieksplozijska zaščita - avtomatizacija Industrijskih procesov • začetni - avtomatizacija industrijskih procesov > nadaljevalni • novi trendi na področju učinkovite rabe energiie • zdmva prehrana • skivenske narodne jedi - računalniško opismenjevanje odraslih za uporabo Interneta Mojstrski IzpHI: Priprava In Izvedba strokovno teoretičnega In praktičnega dela mojstrskih izpttov: - mojster splošne elektromehanike • elektro inštalaterski mojster - nxiistertetekomunikacij Informacije tfobite v lejništvu, tel. 03/896 06 OD. E-mall: lnlo@s-sev.ce. edus.sl Vabimo vas na INFORMATIVNI DAN, Id bo v četrtek, 12.9.2002, ob 17.00 url na Šolskem centru Velenje v predavalnici Višje strokovne lole (prilllčje rumene šolske stavbe). Vpis nowncev bo v torek, 17.2002, ob 16.00 v tajništvu šola. Vpis vvišji letflikbovlorak, 10.9.2002, ob 16.00 vtajništvu Sole. Na Inlomtativni dan vabimo tudi vse, ki rednega izobraževanja niste uspešno zaključili. Za vas bomo pripravili individualni načrt, da si boste pridobIH ustrezno verificirano izobrazbo. amis POSEBNA PbNUDBA ZA NEOMEJEN KABELSKI DOSTOP V INTERNET CELOTNA PRIKUUČNINA (PRIKLOP IN MODEM) SAMO *29.990,00 TOLARJEV ! (DDV vk[juč«r)) * Ponudba velja za fizične osebe ob skJenřtvi r^aroćftiškega razmerjaza neomejen dostop (OKN£) \\ obdot3je najmanj 24 mesecev. PREDNOSTI PAKETA fiksni mes6t^rkizna$ek6.225.00tolarj9v(brez DDV). h^rost prenosa podatkov proti na ročn iku do S12 kbps. od naročni ka do 12 8 kbps. Ko bolečina ovira življenje, laliko pomaga manualna medicina Bolečina kjerkoli v telesu je opozorlim znak, Id ne le najeda naše počutje, ampak nas, če vztraia, zagotovo popelje na pregled k zdravniku. Velikokrat lahko za svoje boljše zdravje in počutje nemalo storimo sami, a nekdo nam mora pokazati pot In nam morda tudi konkretno pomagati pri tem. To še posebej vel]a, če nas mučijo bolečine v križu all pa bolečine, ki jim uradna medicina ne najde vzroka. Nemalokrat se izkaže, da je za različne zdravsWene težave kriva prav hrbtenica. Če vas mučijo bolečine ali če vas le zanima, v kakšnem zdravstvenem stanju je vaše telo In vsi vitalni organi, vam bodo lahko pomagali v Studiu komplementarne medicine "Medi Komp", ki ima po novem sedež v Dravogradu, na Koroški cesti 48, v novem poslovnem centru ob Hotelu Traberg. V Studiu manualne medicine vas bo spreiel in pregledal zdravnik Nikotay Giishtn dr. med., ki si je v svoji domovini Rusiji pridobil tudi naziv specialista nevrologa terspecialista manualne terapije. Manualna terapija je vrsta osteopatske tehnike za zdravljenje nekaterih bolezni hrbtenice In gibalnega sistema brez operacije ali uporabe zdravili Pri tem je zelo pomembno, da jo izvaja zdravnik, saj pri tej terapiji manualni terapevt s posebnimi prijemi na vretenca hrt^enice, sklepe in mišice ustvaria pogoje, da se oboleli del telesa povrne v prvotno stanje. Z nekaj terapijami, potrebnih je od pet do osem, o tem se na podlagi prvega pregleda odloči zdravnik-usNarja pogoje, da se oboleli deivmevprvotno stanje. Potrebna je ena kura, ki se po pol leta ponovi, potem pa pacient sam izvaja doma vajeponavodiihzdravnika.Stem pase nam povrnetudi vedno težko želeno zdravje, saj je znano, da Ima zdrav človek tisoč želja, bolan pa eno samo-zdravjs. Kaj lahko zdravi manualni tarapevt? Zdravljenje z manualno terapijo obsega zdravljenje bolečin v vseh predelih hrbtenice, torej tako vratnem kot prsnem In ledvenem predelu. Poleg tega lahko terapevt zdravi sklepe in druge simptome, ki so povezani s problemi zaradi obolele hrbtenice. Želo pogosto so simptomi takih obolenj glavobol, vrtoglavice, bolečine v si^epih rok in nog ter mravljinčenje. Najpogostejši vzrok za odghod k manuainemu terapevtu so prav bolečine "v križu", tot temu radi rečemo pogovomo. Do n|lh pride zaradi hernije diska ali pa zaradi pritiska mišič na živce, pa tudi degenerativnih sprememb na kosteh in tkivih. Z manualno medicino dr Nikolay Ghshin dosega lepe rezultate, a ob tem ne pozabi poud^i: "Veliko lahko za izboljšanje svojega zd^eivja naredimo sami. Ni dovolj, da pacienti pridejo k nam na terapijo, zato pripravljamo tudi knjižico z vajami za krepitev hrbtenice in tečaje zdravega življenja. Všoli hrbtenice doktor pokaže pravilno izvajale vaj, ki se izvajajo pod njegovo kontrolo. Vaje so podobne jogi, pravzaprav l^ajajo Iz istih predpostavk. Sam jih zelo priporočam.' Brez zdravniških Izvidov ne gre Naš sogovornik poudarja, da morajo pacienti k , njemu na prvi pregled piinesti čim več izvidov, ,| obvezno pa tudi rentgenski posnetek hrbtenice. Vse ^ bolezni namreč manualne terapije ne dopuščajo. 'Ne izvajamo jo, čegre za revmatično obolenje v akutni fazi, pri bolnikih z rakom, močno osteoporozo, kroničnih vnetnih procesih In še pri nekaterih boleznih. A tudi takim bolnikom znamo pomagati s pomočjo drugih metod, ki jih Izvajamo v našem studiu." V studiu Medl Comp namreč Izvajajo tudi zdravljenje z medicinsko masažo, akupunktumo masažo, relaksacijsko in vakuumsko masažo ter osnove refleksoterapije, s katero si lahko pacient doma pomaga, da se znebi ostrih in kroničnih bolečin po korejskem slstemj SUDŽOK. Učinki so odlični. Skrbijo tudi za pravilno držo otrok, pomagajo patudi ženskam po porodu zaradi bolečin v hrbtenici. Kako pa kaj vase telo? V samo nekaj minutah, na povsem neboleč in neškodljiv način, vam dr Nikolay Giishin s pomočjo sistema AMSAT, "pogleda^* v notranjost telesa tudi, ko vas še nič ne boli. Gre namreč za preventivno diagnostiko s pomočjo računalnika, ki nam pove če in koliko smo zdravil Pregled je zelo pripomčljiv za vse, ki jih mučijo zdravstvene težave kot so splošno slabo počutje, utrujenost, obču^a nelagodnosti In drugi nedoločni simptomi, zdravniki pa kljub številnim preiskavam še niso odkrili pravega vzroka njihovih težav. Sistem AMSAT namreč v le nekaj minutah poda informacijo o funkcionalnem stanju vseh notranjih organov S pomočjo barvnega spektra In hitre računalniške obdelave se na shemi človeškega telesa vidi stanje vsakega posameznega notranjega organa, stanje posameznih vrenetc hrbtenice in možne odklone od normalnega stanja organov. Spremembe pokaže tudi že do dve leti, preden se pojavijo težave, zato se lahko po takem pregledu tudi preventivno obnašarDO in živimo. Če so težave že nastopile, pa bodo Izvidi dobrodošli kot napotek vašemj splošnemu zdravniku, k katerim specialistom naj vas pošlje, da odkrije pravivzroktežav. Za konec še to. Ne pozabite, da je zdravje zagotovo največje bogastvo, Id se ga mnogi zavedo šele, ko ga Izgubijo. Zato naj vam ne bo žal denarja zase, saj vlagate v svoje dobro počuQe. Vsi pregledi in terapije v studij Manualne medicine dr. Nikolaya Grishina so samoplačnlške, a so cene zelo sprejemljive. Če vas zanima še kaj, so vam za vse Informacije in naročila za pregled In terapije na voljo na tel. il (02) 878-44-27 ali GSM 031742-672. IN/ledi. STUDIO KOMPLEMENTARNE MEDICINE 29. avgusta 2002 '^H'M UTRIP lek je tudi Gorenje pognal navzgor Vleh dneh .se vxť hotjkate. kako zdravo je imeti deinice največje' f^a slovervikefia farotacev/skega podjetja. Ki> poivetiketajo s a^mki tujci, dtJnice fiiiro preskočijo. Srečni so, ki iotajo delnice te dmžhe. ^ht' dar je skok vrednosti teh delnic poteKnii za sah/> ituli druge, predvse/n dimnic druzh, ki ne veljajo za uspe-^ne lepri nas, ampak so zanimi' ve tudi zo mortbitni drugi korak tujcev, ki se ogledujejo po iia.^th podjetjih. In med taka uspe.sna in za tujce zanimiva podjetja goto-vo sodi (udi 04>renje. Vse holj ae uresničujejo napovedi nekaterih, da bodo delnice tega velenjskega giganta kmalu h zelo pridobile na vredtuisii. In to .se res dogaja. 'Usti, ki .so vanj zaupali, lahko upajo řw dither zaslužek Na manjši zashdek fahko nicmajo pridelovalci zelenega zlata. Hmelj je hi! včasih za Savinj.sko dolino prin'o hogastiX), zdaj že dolga leta to ni več. To se pozna ntdi po dnigiJi delih države, kjer so bila še nekoč hnie!ji>^ča, zdaj jih že dolgo ni veČ. KtA na primer tudi na nekaterih območjih naše doline, kjer se na tako kmetova-nje spominjajo /e še z raznimi kmečkimi prirediivamL Hmeljarje-nju ostaja res k še ln)ljgrenakpriokns;pa stem ne mislimo tiste značilne grenkobe, ki jo ima pi\o, ki gre mnogim tako v slast. Pi-mvameso vse slabši odjemalci tega zlatu, čeprav svojoproizwd-njo močno večajo. In ko se pridelowici hmelja bojujejo s trgom, .se naši pâ'owrji še vedno Ixfjujejo med.sabo, hni prisegajo na mednarodno sodelovanje, dnigi na naciim/ilni interes, vse skupaj pa vre skoraj močneje kol pivo. Da o tem, kako se nekateri penijo, niti ne govorimo. Penijo se od jeze tudi nmV kmetje, »Oče tuiroda» jih je ob radgon^ skem sejmu sicer nekako okaral da poli\'anje gnojnice pred parlamentom ničemur ne koristi, vseeno so prL^/ičanivs\'ojpmv in ho- ja še niso opnsiilL Še vedno načrtnjep proiesStni shod sredi Ljubljane. še Mj seveda pričakujejo, da bodo ustrezna minLstrs[)-a in vlada fipoštei'uli njihove predloge, ki hi jim olajšali deh po vstopu u ropsko dnižino. K/netijski minister je na nekatere pwhlenxe o tem ofx>zoril Uidt med nedavnim obiskom v Celju, kjer je obishd Klasje in Celjske rne.snine. Se določneje na yfíodročnem* sejmu. Vse pogostejši spori med tuišo dišavo in Hn'aško pa oznanjajo,da se ^avna turistična sezona bliža konai. Naši turi'fti so iudi letos as\'ajali hn'aško obalo, hrvaški ribiči pa shišajo osvojiti del našega morja. Govorili smo. da dobri sosedje ne potrebujejo meje, zdaj hočejo nekateri nu oni strani začrtati mejo kar z minskim poljem ali topnjačami. Sosed postaja soseài vse holj sovražnik brez pnivepotrelye; morda le iz zavisti Pri nas pa se vse boljpripmvljamo na lokalne volit)'e, na voliive županov in stnvda na voli t) v novega predsedniki! države. Zupan-skii mesta Ixtdo tuđina našem ohmočjií zno)'a pashtšali zasesti isti ljudje, Id krmarijo z občinami že sedaj. Za predsedniku države se ve, da sedanji ne more ostali še naprej, pa čeprav bi mnogi želeli, da /« bilo tako. Za eno mesto se zdaj fx)tegiije že deset kandidatov. Koliko se jih ho v.sklepu res potegovalo za naklonjenost vold-cev, l)omo šele videli. Za zdaj je i' ognju še tudi kandidat z našega območja slikar Jure Cehita iz Celja. Vendar r\e raàt na lena glasove z našega širšega območja, ampak iz vse drrtrve. Morda seje tudi zalo odločil, da svojepn'e predstavitvene hopripm}'il domu, amfHik 1' slovenski metropoli. Prihodnji teden pa za mnoge nič več ne bo. koi je bilo, /jxčne se novo šolsko leto. m k SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavčeva 10, 3000 Celje IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH vpis v »olsko leto 2002/2003 v Šolskem letu 2002/2003 bomo vpisovali v naslednje programe za izobraževanje odraslih: 1. Program srednjega strokovnega izobraževanja - štiriletni program tehnik zdravstvene nege 2. Program srednjega poklicnega izobraževanja • triletni program bolničar - negovalec 3. Program poklicno-tetinlškega izobraževanja • tehnik zdravstvene nege (3+2), s predhodno Izobrazbo boln<£ar - negovalec 4. Programi izpopolnjevanja: • maser - pediker Programe izvajamo skupinsko, posamezno ali v obliki vodenega samoizobraževanja, odvisno od števila vpisanih kandidatov. Vse informacije dobite na SZŠ Celje na številkah: 03 / 428-69-10 ali 03 / 426-69-00, vsak petek od 12. do 14. ure. Svet Šolskega centra Velenje razpisuje direktorja Šolskega centra Velenje Za direktorja je iahko imenovan, kdor ima visokošolsko izobrazbo, najmanj 5 let delovnih izkušenj in opravljen ravnateljski izpit. Izbrani kandidat za direktorja šolskega centra Velenje bo imenovan s 1.10.2002 za dobo 5 let. Rok za prijavo na razpis je 8 dni od objave na naslov Svet šolskega centra Velenje, Trg mladosti 3, Velenje, z oznako »za razpis«. O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni od dneva razpisa. VELEMJE. Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02 881 25 00 VSA VOZILA SO ÏÏHNIÎNO PREGLBIANA! d.d. AVTO CELJIš TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABLJENA VOZILA NA ZALOGI v Celju... Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 in 426-12-12 tiproflta_iBniK CEWzDOV FIAT MAP ËA_ 100 $X 1 6 Weekend. rÎAT BRAV01,4 SX r?fl. aie)-. RATPUWTQ75SX^mflt mi M. il .mami .097 000.00 79B.0DÛ.D0 RATJLYSS£2.0UCîTiûûramet. 3L 1.296.000.00 PEUGEOT 8061.8i va opr. rdeča TOI 98/12 2MOOO.QO PEUGEOT 406 ST 2.0 reç.apf.03 KUMA, fdača mtn ii 1.650.000.00 pgl^EOT ap^ 1.4 XN fl il mism Btmucuo 1.2 3VfBQ.aiyl03..sffifa.mat 3L .673.000.00 REMAULTTWINGOIgfsqavi^mbrt JS. REMAULTftSFIVE 1.4 5Vfrt.âiW.03..fáeža il 497.000.00 CITROEN ZX REflJX 1.4 av re?, fun. 03. beia il çrmOEHAX SPOT 1.01 av Bg.mar.03„flte&a M. OPgLASTTUl.fiifM wťOa.ftma il JâLÎUM)# 389.000.00 62^.000.00 mmt SĚATCDRDQBA 1 6GLJ( SVriû dec . Ma il 739.00000 VW60LF19T0Í 5V Ma ifi. VWGtfîVS karavar reç.Mft/02.beb WXPOIJ dâsstfV6Lslvamet. 94 o 878.000.00 .V. 2.600.000.00 SKODA gAVQRiï COKPQft UNE 13. mod.rôT ii 1.398.000.00 iS. 489.000.00 S HYUNOAI ACCENT 13l,S.fBflĆ3 SUZUKI SWFT1.a GX4V fM.s«..baa 679.000.00 KAEDm * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA* V0Z1U IMAJO VEUAVEN TEHNIČNI PREGLED * OGLED VOZIL OD 6. DO 17. \}f\£ * NA ZALJ3GI TUDI TESTNA VOZlUl * i Ponudba na Internetu hRpV/www.av^^.si. e-mail:rabl]ef^3@avti>ce(Je.sl. *rabijeM vozili LAND ROVER FREELANDER1.8 5V (vsa oprema), fet 99, odličen GOLF 1.4 Basis 5 vrat lel. 99. odličen 3.150.000,00 SIT 1.990.000.00 SIT UGODNE MOŽNOSTI FINANCIRANJA. STARO ZA NOVO. WWW.FORI.SI TRGOVINA KOŠARICA Pemovo I7a (pri Veliki Firešici) "" relefon/fojR 03/ 572 80 80 POSEBNA PONUDBA Tt^ofin» z mei9fíim bla^m itt kmeiilskoAetinltns tf^oilrta vam tutíl ob fstopti v jesen potiUfa m, kar potrebujete za ozitnoico, PVC katii, sotie loot, stiskalfilce, sadne mline po zelo ugoćnlh oenaM SIR jOŠT zelo ugodno 1KG 999,00 SLtôKÛRStVIKÛ 153,90 QUE RASTLINSKO DiAMtilT 1L 199,90 MOKAT500 2S/1KG MLIN KATlC 92,90 KAVA6AR1Q0G 149,90 ĆE^LAIOKG 690,00 ALPSKOMLEKOKVIL 144,90 BRlK.ZAPSEKOBeyOOGl5K3 2.990.00 KRM. ZUrrO ZRNO EMONA 30/1 KG S9,90 PŠENIŮNAKRMILNAM0KA40/1KG 27.90 KRMNIJEČMčN 1KG 34.90 MLEKÛV1TSAND25KG 6.199.00 KROMPIR ZA OZIMNICO - ZELO UGOONOIII VeCje količine blaga iahko naročite telefonu 0^^5-728-060 in blago vam brezplačno dostavimo na dom. Cene vsljajo do razprodaje zaJog. *KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE!' Piše: trena Jakopanec perspektiva Križ na gori Se malo in bo .^ol.ski ivonev obelodanil konec brezskri}nihpočilněkih dni. Učenci vseh stanysti bodo odprli berila, v katerih bodo na,^li to ali ono t rtico, odlomek aH pesem Ivana Cankarja. Cenjen slovenski pisatelj, odličen poznavalec človeške dtde. pronicljiv slikarpsiliotičnega impresionizma, liil je tudi eden izmed mnogih, ki sem jih v najstniških letih prebirala s pretirano obsedenostjo in strastjo. Še vedno ga obCndiijem, cenun in njef^va dela rtie navdajajo s ponosom, saj ne zao'itajajo za o.stalimipomemb-nejsimi deli svet(j\>ne literature. A^dilo se je, da so se C ankarjeve mračnjaške, bolne slike v moji pOfTteŠa le v eno samo, da zgodh nisem več mogla ločiti medselioj. Prc\ zelo meje furobrio razpoloženje, zatopila sem se v krb'do ob obáííhi, da sem lemtt ali onemu človeku stopila na nogo. rep aH kopito. Da sem iTirajno zavračala kavo, ker je sjMi ne pijem. Da sem pomendrala vzi'iseno prvo ljubezen zaradi ž-elje po pri\tnejhm raztnerju (in zavrgla vz\'iseno žrtvovanje, kakršnega opisuje pisatelj v nmogih zgodlmh - npr. v Križu nu gori in v Marti). Da sem kljtibpogidmemu zgledu razuzdane gospe judiie, kije eden rcdkUt Cankarjevih poziiivnih likov in se je Še premnogokrat zna.šla v mojih rokah, verjela v zakon in podobno navlako. /n dasi sem knjižico o gosj>c Judili jemala vno\'ič in vnovič ť roke, v celoti Že ni mogla bitipogtdwa zame, saj nimam občutim, da bi me življenje ii/ieverilo, prijatelji pa izdali in zapustili Večinoma. Da je bil omenjeni pisatelj genij, tukaj ne kanim oporekati Njegove mojstrovine so dovršene, izbmšene, večplastne. A vse bolj se .sprašujem, v čem je »v/«/.ví?/ pouče\'onju ( 'ankarja. 7.a osnovnošolce se mi tematsko sploh ne zdi primeren^ Greni jim življenje in prinaša vanj žalost, piLŠČobno osamljenost, [ono krivde. Verjamem, da lahko deprimirajoči ton njegf)vih zgodb, pa tudi njihova d uha moma poanta, zakrknejo njihova srca, željna sreče. poziii\'nega odnosa do ljudi Zakaj je Cankar sploh uvrščen na listo ptsaielje\; katerih berila je treba žvečiti med neznosno dolgimi šolskimi un/mi slovenščine? Možniii je veČ odgovorov: }. ker je Slovenec, 2 ker je naš pisatelj, 3. ker je v mladini dobro vzbudili nekaj moralnega občtakakrh'de kar »per se-y^ saj 10 iz nekega sicer zastmpljajočega ozadja mladino tudi disciplinira. Nenehno si nečesa krr\: Če se ne čutiš hi\'ega, nisi svojih dejanj dovoljpodnibnopfvučil. Iskreno rečeno ~če je Cimkar vzor naše etike, ni čudno, da velik delež ljudi pri rws konča na vn eli Vsekakor menim, da je prebiranje Cankarja stvar zrelih ljudi, ki zmorejo do dela razi'ki jiozitn-no distanco. Ki vidijo psihološko dovršenost Cankarjevih likov, a :i^rešeno sporočilnost dela: vsi ljudje so slabi, prevamnti itd., če pa niso taki, pa so nadimgelsko požrtovaini, so ženske in trpijo. (Mimogrede - kateremu tijni pripadate?) Svet je timazan in pok\'arjen, f)oln greha. Ta se zajeda v posameznike in institucije, pristni odnos pa ni mogpč, saj tudi globlje zaupanje med Ijtulmini mogoče in je brezplodno. JbmLs-liie torej, drage .slavistke - je Cankar (isto, kar želite učiti sedem ali trinajstletnike? Kdo hudiča vam je to podtaknil? Kdo je podtaknil l^har suhih hn/škviKriJa otrok, ko vendar ne gre za otroški prekršek, ki bi se ga ti otroci morali sramovali, an}pak za .socùd-no stisko neke matej e, ki je prisiljena s\'oje otroke stradati (in ti so, logično, prisiljeni v krajol)? Osebno se mi zdi velika pedagoška napaka. učiti Cankarja .sedemletnike. Mislim, da je temelj dobn^ vzgojepoziti\'na sporoČilno.si del. 7'ak.šna dela (in ne le duha momih ) najdemo tudi med odličnimi pisatelji Lani je izšla zelo zanimi\'a analiza Cankurje\e osebnosti in njegovih del, imemmma »Ženska in ljtd>ezen v očeh Ivana Can' karja^ Dr. Marjan Košiček, velik Ijidyilelj in/wznm'alec rimetno-sli, v tem delu pojasnjtije določen Cankatjev nazor, njegove j>red-sodke, zmote, nerealne zaključke. Ne gre zu deh, ki bi nastrgalo Cankarja na kasčkein linčalo njegovo mater. Gre za sočno bm-nje Cankarj(r\-ega potreta, pred nami končno vstane človek, kakršen je bil, njegova osebno.st, motivi, odločitve, fn kakšen, res, je bil človek ki nahmli mater, ki) mu prinese kavo, zaradi /pomanjkanja sfHXSojeno od kdo ve kod, in se potem ni sposolien opravičiti - ampak o tem napiše briljantno črtico? Vpmšajte se! Mar morajo to breme res nositi že sedemletniki? Ljudska univerza Velenje Izdali so katalog Izobraževanja VELENJE- PokrHlkemxaiiŠjuje na Ljudski univer/i Velenje že ,spci živahno. Pred dnevi so l7dali Katalog izobraževalnih možnosti in ga kar v petnajst tisoC izvodih bre/plaCno dostavili na področjih vseli obCin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. PriroCnik je 7animiv»saj opisno opredeljuje različne izobraževalne možnt^sti za šolanje ob delu ter posamezne vscbiaske programe. Na Ljudski univer/i Velenje že potekajo uradni vpisi in bodo trajali do 25. septembra. V katalogu pa zasledimo tudi ra/pored informativnih dni, ki bodo polekali v vseh navedenih občinah, za področje MO Velenje 19. septembra ob 17. uri. mjM V Velenju nastaja mednarodni gledališki projelit »HUNT2002« Iskanje svetlobe, oceana ali samega sebe? Nustov p(»ln vpnisiinj. Kot si*ni l>il» spr-\n pi»lnH v)>niS2mJ tudi ssiniH. |>red ôi» som mi Jc prišlo nii uho, do bo VMdo (». Kcpnik. Vdvnjćan, ki k' d<)l}*a lela živi in uslvarja v ijuliijani, v svojem mescu usiv>inl vdik ulcd»liški projcki. Zro spr(>jekt? PfOjckî nosi ime »IIUNTlOna«. NI re^^eno. Jase bodo tako imcntwale Judi predsiave. ki n<lj »na udaru«, ker bcv d<î videni in sliJani. OK, / Matejo, ki od-liCiioolwlada tuje jc/jke.sed^)gcwrc na papir, f-epravji verjamem. Njeno mnogi» ljubko govorico bomo, ^^e ne prej. spoznali na premieri. # KaUhia ho tvoja vlt)f(a v predsfa^ù, ki v«h naslaja. »(jovorim in pripovedujem skozi gib. Ib včasih ni dovckij.da izrazJm svoja čutenja. Pa čeprav želim j'îravzgilxim izrazili vse, kar se dogaja v meni. Raziskujem, se opazujem, opazujem v.se okoli sebe.« ^fiakona.^ajo predstava? »Mislim, da smo Ustvarjalci dosti *brez okvirjev«. Na5edini okvirje prostor. Re-cimo - kocka je oblika, element, ki ti do-pušća samo do svoje stene. V kocki ležjc Neda Hafner: »Sem zeto kritična do sebe in svojega defa. Večkrat preveč. in drugače dihaš, le(o prilagajaš prasto-ru. Zalo te prost<»r sam poii>^c, pride do zlitja. Veliko delamo ludi v naravi, na prošlém. NaCin dela je ziime nekaj povsem novega. Prihaja ludi de» konllikt< »v, sploh, kadar je ireba k>čii( z^i.sebno od profesionalnega. Včasih težkem kičimo. kdaj smo sodelavci in kdaj prijatelji. Ib je v tem primeru zelo težko, ker trenutno žKi mi>, jemo, spimo in ludi ustvarjamo skupaj.« ^Kakšni so hUi tvojí ohniJki in priČakova-nja, ko si st pridmzjfa ekipi? )»Najprej velika želja, da naredimo nekaj dobrega. Potem želja, da se oxielovm dan«? ObiCajno začnemo ob 10. uri dopi»ldne. Potem ves řas delamo, tudi ko smo »privai«, se rojevajo ideje. vCasih fCe bi>ljSe ko\ takrat, ko »uradno« vadimo, 'lo traja do desetih A'eCer.vcasih;lodvehzjulraj. Velikokrat delamo tudi v noOnem iasu, 'Ib pravzaprav zalncva veliko kondicije, lako telesne kot duševne.« ^Di-hzrťiixťfjem I hchm G. Rupnih/m iZ' poUijuJe tvoja pričakovanja? Mislim, da bomo vsi, ki v pivdstavi sodelujemo. zavarovali tudi sami sebe. saj nam ni vseeno, kako izpostavimo svc>je ime. /ame je največje vpra^nje, ali bom s svojim prispevkom v pi\;d.siavi zadtvvi^lj-na jaz sama. Sem zelo kntiCnadosobe in svtijega dela, wêkrat preveí. Zato me kritike drugih ne skrbij<,>, žeiim, ^Ja projekt izpade tako, da bom zadovoljna jaz. Već nas jc, težje je organizirali vse skupaj in zliti v celoto. Sem je vsak prišel s svojimi težavami,eni solx>lj zaprli, dru^ bolj odprli. Vsi pa se tako ali drugače ukvarjamo zgibom. .laz »živim" s telcs<^m. z njim spor<^-am svtija občutja.« % Lahko v Mavku ali eh-eh zajanit^ hisivo lefia, kar naj hi gledatevrn pokazala pred-stava ? Predstava bo govorila o svetlobi - la je vedno prisotna lakirali drugače. Bo energija. Pc>ka/aki lx>, kako hitro lahko, ùc recimo vržeJ predmet, ta postane svetloba.« Akira, igralec Akira Uasegawa, Ljubljančan, »na pol« japonskega rodu. je :viudeni igre na AGRFl-ju v Ljubljani. V kratkem druženju z njim êliwek najprej tk>bi občutck, da je malce samo^^čen in zelo samosvc^. Kar je laliko tudi lepa iednt«t. Sploh, če si igralec. Priznam, da je za novinarja najtežje pred mikrofon dobili redkobese^lnega sogovornika. Akira je bil zelo asketski sc'jgwomik. ki me / inlgovori ni spustil v »svel* nastajanja projektov na način, ki Sem ga pričakovala. V: I i kokra I se izkaže, da je malo več. Tak občutek sem dobila .^eie. ko sem njegove odgovore iz govorjene prenesla v pisanih i>esedo, 0J(ako si prišel >' ekipo? »Prirej sem pt^polch, podot^nih dobremu malijskcmu sicilijanskemu filmu,« 0 Te je režiser opazil v kakšni od predstav ali je hit o dm'olj srečanje na tdid? »Niti eno, niti drugo.« ^ Ne oioreš hiii holj konkreten ? Redkobesedni Akira. »Ne.« ^ Predstava nastaja s pomočjo improvizacije in raziskovanja. Kitko vidiš srojovlo' f>o yprojekíu? »Kol kis v šolali.« #.SV kdaj prej spoznat rndarJenje, videl n/-darsko opremo, garderobo...? Kako so prostori Črne ^rderohe in mtizeja premih ^ii'iii.ôvû, v kal tri h se ho fxlvijala pred-.tfrtvrt, vplivali naie in na tvoje nsívarja-nje? »Ni.sem poznal teh pnislomv. Odkar jih poznam, sem navdušen. Zato Ixj to vsekakor vplivalo na moje delo.« % Kak/i izf^eda m^detovnidan. kakono'đa' ja preílsfava? »Zanimiv(\ /ek> zanimivcx # Uzivas'pri nafđaianju pred.'đavc? »Različno«. %Ali delo z režiserjem izpolnjuje tvoja pričakovanja? »Jaz sem áef koihinje, on je olivno olje v zeljni st>lati.« 0 OhvtadaŠ tudi hiiritne veščine. Ti bo to znanje kaj pmnaf^h pri tvojem deležu v predslavi. »Ja. Bo kot krogvjaponski zaslavi.« 0 Si slab mesee pred pretniero znas predstavljali, kako bo predstava izgledata in kakšen ho tvoj detei v njej? »Seveda. ^ak^^kolsi Ž2iba zna predstavljali ocean," Pedro, igralec Pcdro Siiavcdra prihaja Iz Lizbone. Rílindvajsclleliii Portugalec jc vsestranski umetnik. V prvi meri je režiser, a ludi igra,plc^, pL^e glasbo,se ukvarja s sccnogrijfijo, kar mu pride kc kako prav pri pripravah na predstavo režiserja Vlada Repnika. 9 Kako si začel sodelovati pri projektu? »/ Vladom sva se spoprijaieljila v Ma-dritlu, kjer sva stnlekjvala na mednaroil-ni gledališki delavnici. Veliko sva se pcv govarjala in ugotovila, tla imava podobne poglede na vprašanja etike in estetike. Lani sem bil pri njem na počitnicah in strinjala sva se. da bi morala skupaj delali in ugol(witi,ali le najine skupne U^ike res držijo in jih poskušala deliti z drugimi. Maja letos me je Vlado poklical in povabil sem. Brez kakršnekoli obrazJo'^jt-ve, Nisem vedel, kaj bčel in s kom. Aii bom mciral delati kot igralec, re?iser. pisec-nič ni'^em vedel. Prišel sem gt^l. In na nek način sem to §e zdaj.« # Za kaj pra\-zaprav gre pri tem projekiu? »Vlado ima lasten način dela. Irudi se pi'iiskati nove reSitve v lastnih estetskih okvirih- Mi. ki smo iu.se prej nismo poznali. Medtem ko delamo, se zato ludi spt^znavamo in se nenehno sprašujemo. Mislim, da gre pri lem delu večinoma za vprašanja. Tbje naš način izražanja. Cc sem iskren, ne poznam nili naslova projekta. Bti pa zagi'Uwo naredil velik vtis, ko bi^k^^nčan, Prwziipravnevemo, kaj ktîn-kret m"» počnemo, smo pa režiserju na razpolago. Na koncu bo tako, kol da bi brali pt^tUjbc. Bo instalacija ali raz-stava slik z ljudmi. Bo kot galerija v Louvrů.« 0 Kakšna je tvoja vto^ pri projektn? »Moj lik sem jaz .sam. Mojavioga je bi-ti Pedro. Vča.sih mi jev^čbiti Pedro.dru-gič spel ne, saj delo iraja 24 ur na dan in ga je včasih težko razločiti od prostega časa. Moj lik sem jazz mojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Gledalci bodo torej vidch mene.« # Koliko tjtidi še sodeluje pri projekiu ? »Vladi^va ideja je, da vse do konca tudi mi predlagamo, kako bo predstava iz- jedala. Jaz sem pri projekiu delal že vse, karpočnem kn umetnik. Nekaj prizorcTV sem napisal, nek:tj sem jih retirai, delal sem glasbo, igral, oblikoval sceno. Na nek način vsi nastopamo. Vsaj 10 nas je. ali pa m<^>čecelo 12 plus eden. Nekako kol zadnja večerja. ne vem. če bo to ravno zadnja večerja. Bomo videli.« ^Kakotijevhčdetoz^ladom? (Smeh) »Ni lahko. Delamo namreč/ »nami«. Ki^t igralec se večinoma pretvarjaš, da si nekdo drug, kar mi prav7aprav ni najbtUj všeč. Dek^znjim pajerazglab» Ijanje vseh mcîgt^ih lem-o življenju, žen- sem si, da bl(waii. To pa je tudi edino, kar ima delo v Velenju skupnega z mojimi prejšnjimi projekti, llikajšnji način ik-la, bivanja in priprav pa je nekaj popt>lno-ma nznam in razumem. Imam čuden občutek, da bom na koncu našega síuleiíwanja vedel mnogo več. A ne odgiTVoriw. temveč vprašanj. Najverjetneje se Ix»m na koncu bolje pt^zjiaL No, vsaj upam." %Seie vesetl^premiere? »V gledališču ponavadi nekaj mesecev skupaj delamo in polem dvakrat ali iri-krai nastopimo na odru in izdelek predstavimo drugim. Predstava je torej le delček vsega. k:tr počnemo. Ne vem, kako b(>do ljudje sprejeli predstavt\ kakšen vtis nanje naredila ali pa name. Radoveden,sem, šc več pa mi pomeni to. kar delamo zdaj. Sem iz Portugalske in veliko ljudi ne ve, da sem tu. Zalo se pt>č-ulim bolj svobt)dno in se lahko Velenju in Skweniji jTokažem lak, k<»t sem, z vsemi krept^simi in .slabostmi. Pač čisto navaden človek.« e Slovenija in njena pt/krajina .se precej razli kt4 jeta od tvoje rodne dežete. Kako se počttii.Š v tem okoljti? »Zeleno in prepotcnof Ob takšnem vremenu se ZAilo Mtselnosi ljudi je drugačna koi na Poriugalskem^ Na primer oči.Slownci radislrmíjo. Prihajam iz latinske dežele, kjerje strmenje lahko zelo nevarno. Pt^navadi ne pomeni nič dobrega. Obkrožen sem s prijetnimi ljudmi. ki na.s nenehno spravljajo v dobnwtj-Ijo. Slovensko sicer ne govorim, edino, kar znam reči. je >'svinjsk(î dpe, v Sloveniji pa je prvič. Nekaj pc^vsem novega je zanjo tudi način dela z Vladom G. Repnikom. e Kako si začela síxlelovati pri projektu? >^/4ičelosejc v Madridu na mednarodni gledališki delavnici, kjer sem spoznala Vlada. Ujela sva se kot i'isebi, kar je zame najpomembnejše. l/ïnenjalasva nekaj zanimivih pogovť^rovoumetmwvii in osia-la v st ikih rudi potem, ko sva se vrnila domov, Nato me je povabil k sodelovanju in brez oklevanja sem privohla. Mislila Portugalka Ana: »»Ustvarjalci scene Iščejo simbole, hI nas označujejo, da bi Jih vkijučlli v postavitev odra." »Tukaj poskušam »biti«. P(\sku.šam se povc/^ii z vsem. kar se dc^gaja okoli mene. V prcicesu tlela si postavljaš ogri^mno vprašanj, a mi^raš biti p^ilrpcžljiv. Pri iskanju odgcM>rov ne smeŠ prehitevati, poskusiti moraš najii udobje v lakšni situaciji. Trenutno se mi zdi. da je ta izkušnja zelo ziinimiva za vse nas. čeprav konkretno Še ne vemo. kaj lo za nas in nas projekt pomeni.« # Kako izgleda vaš dan. kako se priprav* tjale na preds/avo? »Spet - >»bili". Pripravljamo 5c tako. da smo. Nimamo leksta, ki bi se ga mt^rali nauCiii na pamet, prav tako ni likov, da bi o njih razmišljal i, jih gradili in ptwkušaii upodobili. Na ustvarjalen način po-skušamtrani in eden od drugega o kaj priletelo z neba,« # '/godho torej nekako f(radiie vsi, kajne? »Ne vem, kdo je pravzaprav režiser, ne bi pa rekla, da smo vsj režiserji. Vsi prispevamo in si pt^magamo.« # Kakit ii je všeč dch z rettíerjem in osia- to ekipo? »Zelo. Pridejo rudi težki trenutki, Še pt>-sebej z bolj iw»ebne strani. Med dckfm se sreiuješz ds'omi. sprašuješ se, kako bo in aii sploh bo. Takšno razmišljanje lahko p juiro in vse je bilo čudovito zeleno, povsod visoka zelena dreve.sa. Mislim, da sem sc kar zaljubila v to okolje. Zame je pi">scbno, ptivczavaz naravo jc tu drugačna. Povsod zelenje in ne moreš mu ubežati, kar je zelo lejx\« H Bojana Špeget, t\/lateja Softtč umia iK asopisKi mozaik * mum m câsonsni Mom \ya h<> ]>oCitnic r«s knulu kori cc, dok»?;ujc ixlckaj4iće se pi>čitnisko t]«lc> v nah'Tn u\x'(,U ništvu. MdKja Softič, lani jc hilii pri nas prvič, jť lelos m-dnjti. kije v torn pok*(ju prišla na vrsto ix\ počitniško di*)o. 9 K 9 Kíatejabojcsťnivpísaia ah-solv^nlski sia'^ na Filozofski fakulieii v Ljubljani, smer angleščina ' nomštNna. Kolikor jo pť^znamo. smo prepričani, da bo v najkrajšem možjicm ćasu ludi diplomirala. K<;rve» Mateja Softič je pri nas međ poàitnicami že drugo leto. kaj hočd, bo po diplomi vpisala ^ enolclni specialistični isiudij konferenčnega lolmaC-cnja. Maieja sicer ni povedala, se lîam pa zdi, du se resno 5p<^gledujc z Brasljcm. kjer bo v.Skïvcnije v prihodnje pminacij za latino grammyje, in sicer i^esl. si je lelos prisluži] k<'>iutnhijski glasbenik Carios Vives, medlem ko jih ima diva salse» Celia Cruz. Sliri.(sta) Kunigunda 2002 -koncerti v okviru letošnjega, že petega festivala mladih kultur Kunigujt-da. ki ga organizira Mladinski cenler Velenje, poieka tudi živahna koncertna dejavnost. Na znanjem e-na skupina. Danes zvečer bo tam nasiitpila beograjska skupina Eveshurn, Sk'upina je nastala Icla 19^)4 in združuje zvoke dub-a. drumžnžbass-a, jungja in hardcora. Izdali so že kar nekaj aibumov, njihovo glasbt> pa smo lahko spoznali tudi v znanem srbskem filmu »Munje«. Do zaključka leslivala bomo nato priča 5e dvema glasbenima dogodkoma- Jutri, v petek, 30. avgusta, se bodo predstavili čla- KINGSTON - \mĚ m^ai [pcDBcû M? Skupina Kin^jslon iz Idrije že od leta 1^4. V tem ČHKU hO fnntje Izdali Miri plii^xs od knic skupine, Skladbe »Cela ulica nori«. »Lunapark«, »Tam lam tam«, ^Ko bo padal dež...« in zadnja >*II(nei Mtxlro nebo«, sc^ samo nekatere izmed uspešnic, s katerimi sc^se kingsioni približali različn im generacijam, ki so jih vzele za svoje. In to prav zaradi njihovega pozitivnega pogleda na svet in dejstva, da so navkljub pbiinastim nakladam in zmagam na festivalih, ostali prav taki, kot so bili nazaičet-ku svoje poti - zaljubljenci v glasbo, zaradi katere sose od-povedali marsikateri drugi slvari. PloSČo s pomenljivim nasliwm »Ko imal vsega ptîln kufr...« b(xk'> fantje začeli predstavljali na koncertih v mesecu septembru. Za nastope v živo pripravljajo tudi atraktivno presenečenje, ki pa naj zaenkrat oii.tane skrivnost. S »polnim kufrom« je mišljeno seveda veliko Sievib hiiov, ki se jih je v njihovi karieri natíralo res veliko. Skladba »Hotel »M dobili pa so tudi nekaj ptwabi Î v ZDA in Kanadx kjer živijo naši zdomci, saj so njihove aspešnice znane tudi Čez lužo- ■ M/Ć ni zasedbe Kalalena. Skupina je sprva nastala kol enkraten pn^-jekt na glasbeni delavnici v Beli krajini in se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora, ki jo prireja in izvaja na sebi lasten način. Festival pase bo glasbeno zaključil v soboto s hiphop večerom, na ka-tercnn bc^mo sprva priča samo-predstavitvi nektilerih manj znanih hip hop zasedb v stilu »pavne clasl>ť dolini poznajo. Pr<'pcvâla je v ansamblih Kvintet Planika, bk|ski kvintet« ^IK. Dan in noč« v Duo Corona z DušHnom Krajneem, zadnja leta pa razveseljuje občinstvo na samostojnih nastopih oh spremljavi citrarja Tomaža Plahulnika. Kol študentka solo petja je sodekwala v zboru Slovenske filtiarmonije, v radijskem komornem zboru, na avdicijo so jo povabili neponovljivi Avse-niki. Na te Čase jo vežejo lepi spomini, posnete skladbe, radijske oddaje in tudi nagrade. Kot pravi je giosba sestavni del njenega življenja inje au)raianajti pol v njeno srca ter 'îrca nje-nili petih bratov in sestra. Z njo prijateljuje, premaguje težave, se ve seli drobnih treiuitkcwžc 30 lel. Objubikjujc izdala kar dva samo^tc^nći izdelka: «pomladi letos je obogatile glasbeni izbor z zgo5ćenkoznaslovi)m O pomladi za vas z ljubeznijo, kjer jc posnela najlepše vsilčke, pred nedavnim pa je izdala Tarobno pesem in najlepše mcloo îjubîteljc narodno - zabavne glasbe Mzveseljevala, jim popestrila Čas ot>posluianju melodij Se vrato let. mrp Tokrat ste Izbirali med tremi izvajalci, ki prihajajo s celinskega dela Evrope. Med njimi je bila najuspešneiša 21'letna Nemka Jeanetle Biederman, sicer mlada pop pevka, zvezda nemškega glasbenega tv kanala Viva, Katere čas sicer šele prihaja. Mlad Italijan Tizi-ano Ferro se je moral, taKo kot pre|šiji teden, zadovoljiti z drugim mestom, (spet nemška) zasedba Mo Angels pa je to-kratcsvopla tretje mesto. F ■ ~ ■ LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Četrtek v tedniku Nas čas. Takole ste glasovali v nedel)o. 25.Ûâ.2002: 1 KUVŽAR; Ura strahov 11 glasov 2.PLANŠAftJI: Pod Golico 10 glasov 3.G0LIĆNIK: Ti si rib'ca, jaz sem kit 7 glasov 3.SL0V. MUZIKANTJE: Irharce in črn klobuk 7 glasov 5.GREGOR M.; ta veseli dan 3 glasovi Predlogi za nedeljo. 01.09.2002: 1,OORI:Avto moj ne ve 2.DV0JC1CIV+V; Lovec In Psička 3.GRM: Prijatelj se žer» 4.MUDE FRAJLE; Če te srček boli 5.RUS: Mojca ■ vm Grabner 10 VRTILJAK 29. avgusta 2002 áoštanjski župan, sicer že nekaj let prižeiijeni Gabercan. Milan Kopušar se trudi biti pravi ljudski župan. To. da v njegovem kraju ne mine nobena prireditev, da ga ne bi bilo zraven, je že dolgo znano. Tokrat pa se je na kravjih dirkah preizkusil kot tekmovalec. Čeprav je s kravo Bukvo skrivaj vadil celo dopoldne, je na tekmi i njo (se je ta bukala?) odpovedal. Krava se ni premaknila niti za milimeter in to kljub trudu lastnika, pred leti najboljšega dr/.avnega orača» Antona Špitala. Županu ni preostalo drugega, kot da se potrudi, da se na njej vsaj obdrži. Di'žal se je je kot cek. Se bo tudi na županskem stolčku? Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge ŠoStanj in Mlekarne Arja vas. Je bil glavni pri izboru najlepše krave. V Gaberkah so namreč izbirali in izbrali tudi kravjo mis. Ta stoji v hlevu gospe OstrovrŠnik, ki je bila za to. ker premore pravo lepotico, tudi nagrajena. Zadovoljstva pa ni skrival niti Franc Šteharnik, predsednik organizacijske odbora gaberâklh kravjih dirk. Pa še nekdo je bil srečen. Podeljevalec nagrad, predsednik komisije in direktor Jakob. Na kravjih dirkah je izgubil zajetno denarnico. Tisti, ki jo je naseU mu je polno vmil. Se je pa potem praznila, saj )akob z rundami ni skoparil. Janez âkerlak je znani ^'elenjski policist in športnik, ki rad raztegne tudi meh. Pa smo ga kljub temu zadnjič komaj prepoznali. Se tudi vam zdi> da nekaj na njem manjka? »Gob, da te kap ...« o kulturi nijMranja gob tokrat nc hI zapravljali prosiora, o zdruvslcvni preventivi ob nabiranju inu^jvanjubt'HJo^ kajiio-dali strokovnjaki, mi pa bi ob izjemno bogat i beri gob ingobar-jcnju zapisali nekaj aktualnih mi.sli ob lolograti-jcjurckovin mušnic. Ena oiani^.no rumena jc »kraljica gob«, kot rečejo kar^lju v okolici Andraža, druga, sivo zelena zelena masnica pa wpogreb-nica«. Letos so. kot kaže zaradi pogoste In obilne moče 1er gi«dnc s,opňTC ob vmesnih toplih sončnih Žarkih, gobe zrasle 'Zelo zgodaj in zelo obilno. To priznajo tudi tisti, občasni gobarji, ki so napolnili kar nekaj prtljažnikov užitnih gob, pretežno gobanov. Poznavalci gob ter mentorji, ki so v Sloveniji zelo redki, pa evforiji opominjajo na možnosl zamenjav in zasirupitve z gobami, hkratipa ne skoparijo z besedami varstva okolja In narave v smislu kulturnega gobarjenja. Sam spadam med lisie nabiral- ce in poznavalce gob, ki got>e cenimo kol okras narave icr kulinarični dodatek, predvsem pa kol motiv za rekreacijo In iskanje redkih primerkov (tudi redkih jurčkov). Ase jc zgodilo, da bodo pognali ludi kartlji (Amanita caesarea), kardana, biagva. knez ali... kako Se ?! «jajčji rumenjak«. Rdeči masnici podobna goba je lepa goba, lahko jo zamenjamo za bpran primerek ... tofiko, da ceh raste/o druga po drugi. (Mo sem jih naSel toliko, da je bilo rdeče muinice (Amanita mus- za 2 kg po osebi preveč ... in uganile, kaj je bilo potem ? Ne, inšpektorja nl.semsrečal! Pred tremi icdni jc kazalo, da caria -1 looker ali ogoljeni raz-liček Amanila niuscaria aureola). Vendiirzarcsle nepivnavai-ci in povrsnci^i, ki ne ločijo bele barve od rumene. Slrupena masnica je spodaj bela, bi»igva pa vedno rumena. Nabiranje je prepovedano z zakonom, î^ zlasti pa malih primerkov v ovojnici, ko se Ziinesljivo ne da k>čill med eno in drugo vrsto. Kot žc rečeno, biagva jc zaáčiiena na celotnem ozemlju Slovenije, nabiranje pajc prepovedano In ka/nivo. V tem Času je pognala tudi zelena mui5nica (Amanita phalloïdes), kl je smrtno nevarna. Gobarji .se seveda najbolj razveseljujemo j Hrčka, jeseaskega gobana (Bolelus edulis) ali borovega gobana (Boletus pinico I a), Pri letošnji bogati beri so jim padJc cene tudi na velenjski tržnici (cca 2000 sit za kg). Najcenejšo pa je gotovo sprehod v naravo z malo, pleteno cajnieo, poiskati dva tri primerke razvitih, ne prestarih »|{'>in'>v«, pest živorumenih tisičk in vse skupaj poklonili prijateljem, ki zaupajo vsaj v ti dve vrsti gob. ■ J. Mtkiavc : vos) Pogorel predlog Kontičev predlog za več po-licistovv Velenju je pri prvem s[(wenskem policistu Marku Pogorcvcu pogorel. Zdaj ostaja ieáerc.^liev, da velenjski policisti» čc jih je res dovolj. postanejo bolj vidni; da pridejo iz pisarn na teren. Vse doma ŠmarSki nogometaši so se v zadnji tekmi srečali z domačim nogometnim stniie-gom. Pa čeprav na tujem terenu. Rezultat jc bil lak, da jc vse enakomerno ostalo »doma«. Varno v šolo Komunalci, policisti In Se nekateri drugi si v teh dneli prizadevajo, da bi otrokom omogočili varno pot v ^olo. Stiiriii Solarjevsc pri wem icm čutijo zapostavljene. Njih na poti nihče ne čuva. čeprav je ravno tako nevarna. Pol v knjigarne po šolske potrebščine. Druga, tretja, vseeno prva Nekateri sSO že kar kritični do zadnjih revoihaiovna^e Joli. Mislih so, da bo vedno zmagovala. Na srečo vendarle pri večini kljub drugemu ali tretjemu mesto ostaja prva. I^ed volitvami Bli/^ajo sc lokalne vohive. Nekateri menijo, da so vsi sposobni za svetnike. Uspešen nastop Kljub sporom z jugovzhodnimi sosedi mnogi pri nas hvalijo tamkajšnjega nogo-meta&i, ki si po n()vcm slu^i krub v Ljubljani. Konec tedna je Prosinečki us[X'5node-bitlral pri Olûnpijt. Skoda, da raviio v Velenju. Zaslužek Po menjavi osebnih izkaznic in potnih listov so zdaj priSla na vrsto ife voztiiSka dovoljenja. Pravijo, da se moramo prilagajali Evropski uniji. Mnogi so seveda prepričani. da se moramo prilagajati komu drugemu, ki po-trebuje denar. Petje In krilti /iidnji ča» smo priče vse več prireditev ubranega druřin-skega petja in muziciranja. '/lil luJi različnega družinskega vika in krika. Premaknilo se Je M iskanju krivca 7a napad na novinarja Petka se je stvar vendarle premaknila. Žiil le s slovenjegra^kega na mariborsko tožilstvo. Festival mladih kultur Kunigunda 2002 Prireditve za vsak okus letos na enem mestu Skoraj nevidno Sť je v mesto spťi príkm Jla skrivnostna ^ka ^o&pudična Kunif^unda. Vanj je vnesla mvno pravšnjo men» čarovnije, da je obudila p(»lelno /^.span(» kiiUiirnt» 2iv-ljenje. Od sol)ote du solHile l><» nie.^ilt) dihalcj na ćislo sve/, ćarih l>en način. Kunigunda si jc letos /a svoje domovanje i/hrala Mladinski ccnler Velenje in njegovo oko-iieo. Tako i^al na ulieah Iclcis ne sreCujemo glasbenih in gleda-liiSkih uineinikov, ki so prejšnja leta prel>rvalcc opo/aijali. da se vmcsiugodi nekaj pc«ehncga. A kol pravi Ale5 Ojslersek, direktor mladinskega eemra. ima laka odk>ći!cv ludi svoj namen. V Mladinski center želijo na- mreć privabili ludl îislc ljudi, ki vanj nc zahajajo ravno najpogosteje in jim (ako približati nje-g(we dejavnasu. V samem centru, na ixJm pred njim in na zelenici pa vsekakor lahko marsikaj do/iviie. FesiivaU ki seje uradno začel v nedcljt)» jc /azivci /e v soboio, ko so v parku prod ecnirom začeli poslavljali poCivalnicu. To je prosior, kjer se lahko vsak dan ob čaju in prijemi glasbi spočijete 1er sc naui^ijetc pogovora in dobre družbe. Prav lako so v sobí"»- U) v gral'ili akeiji z naslovom Mirna r<»ka in oslro oko j^rafi-lerjji ustvarjali mladi umeiniki iz vse Slovenije, eden pa je priíel celo z daljne Finske. Porisali zunanjo sleno ob mladinskem eeniru. /večer je goste razgrel Itrva^ki surťnxk band The I5am-1)1 Molesters. Prav prijetno ozračje so v nedeljo zvečer pričarali ludi člani in članico skupine Pipi Romeana Srečka Meha. kije poudaril, da je Kunigunda eden od najpomembnejših in največjih kullumih pro jcktov v občini, zalosc moramo vsi skupaj potruditi, da ho gospodična že naprej vsako leto uhajala iz svoje sobia* na velenjskem gradu. Do danes so se v okviru festivala zvrstile Se Številne druge prireditve. V Kinu \ly Pass «"í pre-micrno predvajali kralke digitalne video-doku men tarče mladih, še neuveljavljenih ustvarjalcev. Odprli so razsUivo foiopo-večav fotograla Jurija Vi/inti-nrt. predstavili letcï^nje Kunigun-dinc .seminarje, ogledali pasmo si lahko tudi prenovljeno predstavo Burekleatra v režiji Alice in Kajetana Ćopa z naslovom K..A.F.K.A, Včeraj zvečer pa jc nastopila i>e kanlri folk skupina Sa praznika v KS Šentilj. Priredit>'e se hiKlo odvijale vse du .solxMe 14. s€[> lenthra. ko pripravljajo otvoi itev letos ol>nov|-jenih cest in ^portne^a i^hi^ča. l\jdi letos bndo pripravili veliko šporinih in dru/ahnih srečanj. Namenjene IhkIo krajanom in okoličanom. Danes ob 16. uri mladinska věroučná skupina pripravlja OlroSki živ-žjiv. Jutri ob 14.30 uri sc bo pričela odbojka za otrcîke, odrasli pa se bodo laliko piimerill od 17. urr; dalje. V soboto vas vabijo na pohod po obronkih Šentilja, odhod bo ob 9. uri, zborno mesiopa igriSčevkraju. V nedeljo ob If). uri dopíMdne bo slovesna mai^a. Sodclboto pa nogometno \ckmo med zaselki. V nedeljo. septembra, bo ie ena maSa, lokrai za vse domačine, ki se bodo letos srečali z abrahamom. Nove ceste in igrišče Predsednik sveta KS Šentilj Drago Kolarpravi, da bo osrednja prireditev Icios bogata, saj bodi^ namenu predali 700 mclrov obnovljenih javnih poti in pa 4011 metrov dolg odsek ceste pod Kožljem. »Potreb je se veliko, cest, potrebnih ub-nove tudi. Letos nam je mestni proračun lovil 10 milijonov to|ai;je^; potrelH»vsili bi veliko več. Veseli pa smo, da bomo do praznika uspeli obnoviti i>p<»rtno iijríi^e, kije bilo tako dotrajano, da je bilo /e nevarno.« Poleg tega so tudi letos nadaljevali z obnovo pokopališča, ki se zaradi pomanjkanja denarja vleče že nekaj let. Na zadnjem scstankusveia KS Šentilj pa so svetniki ugolovili, da so lahke-» ob izteku mandata s svojim delom zadovoljni, kar ^ posebej velja za zadnje leto. »Vsekakor je pred nami ie akcija stoletja, kot jo sam imenujem. V kra ju nujno potrebujemo nov d letos povabili ludi predsednika Državnega zbora RS Boruta Pahotja. Potrditve ob koncu minulega tedna Se nhio imeli, upajo pa, da vabila ne bo zuvrnil. ■ bš Krajevna skupnost Kokarje Za zdrav razvoj kraja in mlade generacije v krajevni skupnosti Kuka rje v c>l)čini Nazarje že vse letošnje leto marljivo urejajo |>omoÂne objekte na rekreacijskem centru l.rt/e. Člani Športnega drui^tva. PGD Gorica ter krajevne skupnosti Kokarie s pn»s-tovoljnim delom hitijo pri d(h uraditvi dveb objektov /a p<»lre« he športnih prireditev, prav tako prt pri pom4»znih |*nHlbenih delih /li pripravo ustroja novega igrišča v velikosti 1000 k. m. Asfaltirali g^t bodoře v naslednjih dneh. do ol'HÎin.skega praznika pa ho nedvomno pripravljen mali sladion za različne Športne prireditve. Sredstva za ustroj za igrice so prispevali i/ skromnih virov krajevnih druStev ter krajevne skupnosti, opravili so več slo ur prostostne pâpif[e najugledr^jiih podrtij ter drfdv z vseçd sveta in Skrvenćnimr olji *n zrr^žrtosimi O dogejanju z va&mt naložbarnt vas bo redno m ndun^io obvezi ter pn lern zdgouvl/al popolrHD lairmi podatkov. Ndie dek> lemelii na strokovnosti upraviteljev premoženja, analitikov m uglednih jynanjih paane^jev Zaupajo nam velii(a n mala podjetja ter Številni posameznik» Vdbimo vas v najbližjo poslov^InKO Nove Ljubljani banke aN v Poslovalnico upravljanja s portfeljt na Subrčevi 2 v Ljubljani, tel if. 476 S2 07 O ljubljanska banka No^ê Qoblièntk» bonkê d.d,. ijubljéftà Bogat raziskovalni teden v Šmartnem ob Paki kdor ne dela, naj ne je v s(jIm>Io seje v Smartnem ob Psiki konćiil iť 14. nuLskoviilni tiilMir. Organiziral ga je Erico« in to /el» iJSpeSno. Kuziskoviil-d in mentorji s*> na taboru uživali, v nJem pa Je uživalo tudi àmartnooh Paki. kije tabor letos že dru^K) leto »prejelo zod« prtimi rokami. Na lal)4»ru je delovalo 15 različnih skupin, ena izmed njih pa je bila (udt novinarsku. Spi>dnji l)esediluje spisala eifa iznted ttHadih raziskovalk - novinark. Cas pí^ielnih počiinic mladi preživljajo jui nn,>rju. v gorah ali pa kar doma v družbi TV sprejemnika ali prijaidjev. Nekaj p;i sc nius je odUićilo, da del poCh-nic namenimo ludi ramkovanju menloijcv in na^ih »sotrpinov« in vsi smo prej ali slej pričakovan kopiočenih in vedno na->aiiejaiiili menIoiie\' kmalu spro-stili in pozabili na prvotno tremo. Nastanili sm<^ se v udlnice. ki so nam služile kot spalnico in kmalu sejo naSa ra/Lskovalna pustolovščina lahko začela. Vse se je začelo s spoznavanjem drugi dan pričeli nase raziskovanjem. Delo jc potekalo v 15 ra'/liOnih skupinah, pod vodstvom malo več kol 20 mentorjev. Cjoologi so se ukvarjali predvsem / i/dekïvanjem geološke karte, geografi s popisovanjem divjih ixllagališč in anketiranjem prebivalcev Smartna ob Paki. geološka skupina jc izravnavala problematiko voda. Z(X>logi pa so si Cas krajšali s popisovanjem pile in gliv lers preučevanjem plazilcev in dvoi^ivk. Med raziskovalci pa so se. kljub prvotnim dvomom. na.
  • preteklosti. Med drugim tudi s seznanjanjem varovanja arheološke kulturne dediščine, spoznavanjem starih hišv »»najlH^lj nogometni vasi«. Smarinem ob Paki. Tisti z umetniško žilico pa so se lahko pridružili glasbenikom, ki so sc spcîZJiavali ljudsko glaslK). plesalcem. pravzaprav piesalkam. ki so se vsak dan pt^lile ob različnih plesnih lehnikah, oblikovalcem gline-likovnikom ali pa gledalLščnikoni. kis^>ssvojo gledališko predstavo med mladimi raziskovalci povzročili dobro mero razmišljanja. Noben dogodek ni ostal neopazen Tabor pa ne bi bil tabor brez novinarske ekipe, kije poskrl*«-la.da mhcn dogodek ni i>sud neopazen. Pridno smo zbirali novičke, kismo jih predstavilivT'V-dnevnikii in Veselem Martinu (ialx>rnem čas<^LSu), s katerim smo talx^riščnikom in taboriščni-cam po napornem djievu skušali popestriti dan- Na laKuu jo bilo veliko različnih skupin in raziskovalcev. a vse je družilo raziskovalno dek>, od katerega smo sku-šali odnesti čim več. Nismo samo delali Seveda pa bi lagali, če bi Irdi-II da smo samo delali. Kol sc za pf\'ovrstne talvre spodolû je bilo prisotno tudi veliko zabave, ki jo je vodstvo serviralo na takšen ali drugačen način. In verjamem, da nihCe ni imel nič pr^>îi. Tisti, ki kljul> natrpanemu urniku, svoje energije nis(m)o uspeli poralnti, s(m)o dobili svojo prilse-bej smo se nm^učili ob poht^du na Cioro Oljko, ki je iz nas izčrpal še zadnje atome moči. Ob prebijanju na vrh smo si grizh kolena in bn'.'yili mokre srage, ki so kot potoki tekli z niis. A naš trud je bil poplačan, saj sta nas na cilju pričakala županov pršut in vino (namenjen malce starejšim od nas). Poskrbljeno pa je bilo tudi /a tiste, ki«^ hoteli .še dixlatno širili svojo intelektualno nadarje-nos\, saj so lahko stidclovali v kvi/u Lepo je biti raziskovalec. Poleg pridobljenega znanja, je kol motivacija služila šc privlačna nagrada, potovanje v Be-ncike. Na s'sa pravilna vprašanja sci cxlgovorili kar trije lekmoval-ci^ o srečnem zmagovalcu pa je odločil žreb. Vendar pa tudi tïslala d\a lektnovalca nista ostala praznih rok.saj sta domov odnesla velik.^nsko praktično nagrado (avtomat za kavo), ki jima je zagotovi» koristila, ko sta se neprespana vrnila domov. Mogoče bosta imela več sreče prihodnjič. Zadnji večer je minil v znamenju karaok, ki so zadovoljile Emit in Matjaž, ki sta uspešno vodi/a tabor tudi tetos, sta bila ob koncu tdbora vidno utrujena, Krst je bil tokrat zeio moker in obarvan z agrarno tematiko. Věiiki Žbičeij se je pripeijai kar na cisterni z gnojevko. Med najboij aktivnimi smo bili predvsem liste, ki so si vsaj za trenutek želeli postali svetovno /nane oljše so bile pripravljene tudi privlačne nagrade, a so karaoke, bolj kol v tekmovalnem. minile v zabavnem duhu. Piko na i našemu raziskovanju pa smo diKlali z raz,stavo naših končnih izdelkov, fotografij in plakatov, ki smo jo pripravili pod budnim vodstvom tncnlorjev. Za konec smosi ogledali šc dokumentarni film, kije našim starcem, prijateljem in krajanom pokazal, kuj smo pixjeli ta teden dni. Pred txlhodom. p;i smo vse obiskovalce presenetili / glasbenim spotom, ki ga je pripravila novorojena skupina BeŠmart. kot ponavadi mladi novinarji. Siovo Je prišlo prehitro Pravijo, da so vse st\ ari v življenju kratke in tako je liiJi slovo ixl lakira íjí novili prijaleljcv prišlo prchilrt>. V tednu dn: smo si nabirali novo znanje, izkušnje, spoznavali prednosli in pomanjkljivosti talvîmcga žMjenja (bi-b jili je le malo), vscskazj pa smo se z mentorji in prijatelji neizmerno zabavali. l\)nosni.da smo postali del tabora, mu pustili sled in dodali nov kamenček Smart-nu cb Paki. smo se še ziidnjič ozrli po šoli, ki nam je leden dni služila kol drugi dom. potočili Še zadnjo solzico in si ol'^ljubili. da se naslednje leto spet srečamo. ■ TjaŠa Hijajič Lastniki vile Herberstein do danes (10) Piše: Spela Janeiič Serijo člankcwo zgodovini vile IJerbcfKtcin in ljudeh, ki so živeli v vili, zaključujem s prikazom vsakdanjika in z utrinki iz življenja informalorkc Lojzke Gradišnik na i Icriu^rsicimi pred drugo svetovno vojno. Lojzkina mati Sidonija Cira-dlšnik. roj. Slclnegger, je bila AvsU'ijka, ki je od 1.1916 dela-Ui pri grofici llertiersle in. s katero je po koncu prve svetovne vojncpri-šlav Velenje. L 19B se ji jc nxlila la)jzka. Nekaj časa sla za njoskjt}eligR>llčini hčeri Alka in Lili, ki sta jo, premalo oblečeno za niajhiwga otroka, puščali na hladnem zraku, la-koda seje prehladila. Peljali sta jo k zdravniku, ki je ocenil, da bo deklica slc^^a. Takrat $o 11er-liersteini šc imeli avto in Alka, kije znala Šofiniti, joje peljala v Ljubljano, kjer .so jo ozdravili. Nato jo je prezaposlena mali dala vvarstvo babici v Avstrijo. Ko jo bilo treba v šolo, se jc Lojzka vmila in alilcj živela pri starsih. Od takrat naprej je dneve preživljala na i lert^rsteinu. Pomagala je materi pri njeniit opravilih, med katere je sixlilo mdr. pranje perila. Periki so vozili spirat s konjem pod šaleški mi)st h Kolavteije-vcm jezu. Prali so vsiik ponedeljek. tudi pozimi, koje bilo največ praznovanj. Damasmi prt so tri ženske skupaj komaj ožcic. Ponavadi so tri dni pralc in tri dni likale. Da jih v jezu ni preveč zeblo, so si noge ovijale v žaklovinasic vreče in si jih ptv vezovalc z vrvjo. V letih pred V Lojzka Gradišnik in njena mati pred vilo Čistita ogrodje medeninaste postelje, ok. 1.1940, vojno se je grofica L lerixírstein iz vile, kjer seje počutila osamljeno, preselila v majhno hišo. V (em času je bila Lojzka tudi uradno zaposlena pri ga>fici. Vstajala je cb sedmih, zakurila v Štedilniku in pre/račilii prostore. Nato je pripravila mia'iza zajtrk 1er skuhala kavo ali čaj. Po zajirku je pc^milo poscxio. pospravila kuhinjo in grofičino spalnico, sob(") palni Kelierja in si^ogrofaFrancavvili, Popol-danjcbilo ireba prinesli kiîsilo. kisoganartíčali pri Valcjičakili, trgovcih in gt'isiilničarjih iz trga Velenje. Ti so odlično kuhali in grolicajimje plačevala vdcnar-ju. Naročeni so bili na tri porcijo, jedli pa so Štirje: v jedilnici grofica, njen sin Franc in pater Keller, vendar je bilo vedno diwolj hwne tudi za Loj/ko, ki je jedla v kuhinji. Jedi na mizo je prinašal pater Keller, ker svojih slrežaje%" niso več bneli. Včasih je Lojzka šla tud i po pivo k Bizjaku, kjer je bil nekdaj holci. Vsak dan pa je hodila na pi»što. Po kosilu je biJo piitreb-no pomiti pt)sodo in postorili hišna opravila: pobrisali prah. pomiti okna. pospravili. Popoldan ob petih so pili kavo, 1 Ilad-no večerjo so za razlikt> od ko-sila pripra% Ijali sami, vendar sc ni nikoli posebej kuhalo. Spel jc bilo poirebno umiti posodo. Zvečer so navadno poslušali radijska porcxíila in do devetih že bQi v postelji Lmine (tel. 041 42fi 57.'^). Vabljeni na vilo 1 Icrberslein nasrečiinje 7 bogato preteklostjo Šaleške doline. (Konec^ Popravek Hvala budnima bralcema Stanku Blatniku in Franciju Cesarju. ki sla opozorila, da jc vilo obiskal (leon^e I). Buslw«. lakral-nj guverner Oeorgije, Id ne George Bush, nekdanji predsednik ZDA. kol so dali informacijo na viii. 29. avgusta 2002 »^Hias ZANIMIVO 13 HOROSKOP Oven od 21.3. do 21.4 bi tBb. U bi kdai ob VSOTI, kar se vsrn do^ia pomislili tudi na Si^rBibli^intD l^sâpoàiqQc£»v3§£m0raijU^Tû,cËavakD Cripomûo ali 2eljo, ki jo iae^fo. vz^ipite, n; dobra. Kot tudi tDn8,câsepoÈ6n.kDVQmcËmejoh(tetnïïi)ùja počuDiszelo osamljene m apuâtô^e Tûiepra^ravpovssmnorrraino.Obkonai lec^ boste poskuâli|XQÉ)iQ na vse ^ave (js^vaiibo.(£boseqemnoda^iin 5 tsmijdi rek) s£eli€nivvaôjiOru2bi. kjerbcs[e detroskrbeli zave^ Bik od do 20S. zaď^jih dii se w bodo posiali na obraaj. utrujenost ps b02a£elaprsTEgo^ tudi frziCno. ^ovo^ ve^ (Ësan bopo-TT^^lc le to, (Ë 9 vTamsie âs ase in da postite za s^ie telo. 2 bolj zdOk^o pŒ^rsiQ in rranj grehi ki jih smi dovo]] dobro poznale {^k) bj tudi, Ce bi uspef i Uc^ lâ<£no ufkXf c^ bez hnjpa. daňine In ljudi, ki vsnomer nelcj hoCeio od vas. To vart mlekc» ne bo cfeno. če sinebosteaiafivzet] Ukisfoite pačepr^vv^bodospr^domadn^cečudno^ledali DvoHk« od do 21»6« Koliko šeće bov teh dntít v «ših oćen. bo odvisno preOsœm odvas samih. Če bcstepnznali sebi in drugjiïi, ćs tudi vikiËi debte naoake. bol^e \^9nite,(ĚvsmbG<)orrari]2írBnh.kc(čebo^zanioKali sKsri,kjiihbQpnh(xlnostBKoaliQkoprincsianapl3> Nićnetnos-álos^.l^poáietejelen&rifíQpfedviteienxAvihar le Idiotu-cfi biag, če boste lea^i presoditi. vKateron trenutku intákosvoilm najdražim pnedati, ísr seđcgaia Rak od do 22.7* ^ë^eć i^vam bc^odeâlt sodeia^i, kisebocKi pres^vines^aii vv^zasebnostriadcveéiovTial(pos9šino^ostj Nelq^jíi bcâteSeprer^d, potem passm boresniû^oprekipelo Vcelc^ Zna se zgoditi, da boste prič^i resno icEnSieti o menjavi službe, f^ ne le raanSfSj. tokrat boste stonii tudi nekaj koničnih kofatov v tet smen. Zvezde ^ v nsstedni ih treh tednih tu ne bodo n^bolj iBkfon|6n& ZaĐ pa ďobno be-dp red NOŠO ljubezensko zvso, ki je vse bolj trdns n prijetia Lev od 23.7. do 23»d Rstb^i bostedobœntipniaieliu ms emn^/ede in nehc^ tudi sebi. Kd boste spoa^i, vam je poskušal dopove(Ëti. še nebo prs-poaio. cta mu kupate nekai svo|4h najbotj islrenih in intjrTf^ih raz-inšiiani s vsi c^l ^ mislijo k? tvočejo m skiepaio lorZeliio, levi si (esničnoS^ile. Onço^^ira^jeiSje. čestea [e!e(-16 pnpovfieni na kocko pos&;ili usaljen in umirien ntsm 2ivl|en|a kt vas r6s včasih n^o utaija.s^panepcKZioâ. levico od 24. do 23.9. R)iel)e 56 bo preveéalo v jesen, vi pe boste z mislimi vedno bofj pn lererjei|u namesto (Ë bi dobili nivelai 2 delo, ki se ^lenakopi^o k? ne^. Ne piecbjte se nBloduSiu, predvsdn pa s s^iimi obùrtil ne ottfemeftiuiete c^ice. če boste prenosi, bo to vodilo le v a-men^o t^h in hudh besed, vse daigo pe ne bo več pmientno. f^, toliko bcste^]Gvi]âIi. saj lo^. dasssû^o nepëniian. anujni izc^ Vseh pciâto-vanihprilivovSenebol Tehtnica od 24« 9* do 22. 10. Sa| ne boste ho^i. pa bc6te vseeno naredil I pfivo zmedo Red^sem ker hočete narediti vse s^, nanesto da bi delo m zac^tve {3?tfefjli Te2kobopopravitivsû!i(Octo,kibos(orïSalavn3slectijih dneh. Vsfó âc^ ndcsj siar«, e se bo le^nkiHio pozraë v v^ ^ nitah. Zato naj w bo v podk. Vsekďior pa motate več ^ re-meniti pamefju m (tu^ni. Večno (el^Oje in nervoa im pač ne rroB biît v§eč. čepfav vi sploh ne znale več drug^ ikorplloii od 24.10 do 22.11. P3z\\w\ bose. saj vs je 2lel?vost doslej v žMjenju stala Isr neiq živcev. Tokrat ps se bo i^alo. (Ëbf bií pogum tfi n^lo i?sil|e«njd celoboliSi odloô&^kcA pocloSejoizbiaii Sodel3^isfbodoov3susí0ilipa^ napačno nrcnje. bests (bselerirefcerezefvitano obn^io. Zato vam ne bo ko boste nxcali pcpravitá. ks se bo poprou cëIo Morda bi bifo cktro. če bi naslednjič s pomoč pmsii koga od tistih, fg limaipae S^ltir^iakomalo Strelec od 23.11« do 22.12. bose ^ pœpri&nr, da bo spet vse vsa&h rolâh, ks pomeni, da boâe najno^jâl podvig morali tudi finančno poravnati sami. se bo stvor čisto obrnil RïUKÊa bo priSb nepnčďccheno veseli pajoboste.kot^dolga ne fâkSneshorr Tose bo poznato že na daleč sai boste siBčoiz2a9vsli žena obiaiu Odprta se vsn bodo številna vrata, tudi t&Ë, o ^enh doslet niste upali niD sarjaú Kafse]|ub«2nit)če,panebovseQkogladko.Senca(^oiTa, lo gloda partnena, k) m očitno l^e. da vam ne zau^ ve^ bo zvezo ^lazrahljala Kozorog od 23.12. do 20.1. KDseboste$pićčalieobCakovna:eml|0 vas âkans^ precej M phstankov Ne Selite si, se S9T1 to, VSS v následní ih ckieh le k(âi ponwi. pa ven-darlesebo Ker boste tctiatpr^ravljaiipr» navse, bo vel ikola^je kot bi bilo$icer. Nevezani boste v r^ectijih ^eh veliko časa m energije pcsvečali dfuženjuz naspfoo^imspolom, ki ne bo nič drugega kc« tđekai te^ zasdi previsol^h ďitev do partner^ Vodnar od 21.1. do 19.2. Tudi vi ste med tiâlmi, la si raifi na glavo nakqDíl^o d^ Kose nďo^iči. pa vas za-g^» penila pcsledica figa pa ]6 neučinkovrtosL kisi je n^rani od vseh ^iite pi3/vi. f^ ne?naiedni^ Cebiznali, bi si stvari povsem cřuga^zasQvil I Da se (Ë veliko nare^ tudi z malimi koia-kl, vam sicer vsi razlagajo, vam lesene zdf tako enosĐvTio. Zaio bc€ie posloi^i da bi se tega Čisto ^res lotik Fâ ne bo Slo po načfUti. Toiraibo b povod a velikosmeha. )& tudi nebosiá» Ribi od 20.2. do 20.3. Celega črevesa, dojke, maternice in prostate. Oljčno olje UŽ4vanje oljčnega olja poveča vnos mono nenasičenih maSč<^b-nih kislin, hkrati pa zagotavlja zadovoljiv vnos nujno potrebnih pelin C nasičenih masčobnih kislin. Mo-noncnasičcne mai^čob-ne kisline zmanjšajo raven celotnega in LDL holesterola, hkrati pa ne vplivajo na višino UDL, kar izboljša razmerje med dobrim in slabim holesterolom ter pripomore k zmanjšanju hiperlipi-demij. Prisolnosl antioksi-danlov in visoka vsebnost mononenasič-enih maSČobnih kislin v oljčnem olju preprečuje oksidacijo LDL Tako se zmanjša njegovo posrkanjc v stene arterij in tvorba masčol^nih oblog. Dietne mononena-sičene maSčobne kisline Ugodno vplivajo ludi na znižanje krvnega tlaka, na pojav prav beljakovine nepogrešljiv element pri tvorbi Številnih encimov, celičnih struktur in lih presnovnih pr^Kcsih. Ribe, perutnina in pusto meso predstavljajo ptimembno živilo z veliko vsebnostjo vitamina B in železa. Zdravilne lastnosti mlečnih proizvodov Mlečni proizvodi z nizko vse-bnostjt> maščob so bogati s kalcijem, ki je nujno potreben za zdrave kosti in zobovje. Poleg lega vsebujejo tudi beljakovine in vitamine skupine B. Vpliv na zdravje Sieviine raziskave in Članki potrjujejo, da mcdheraaska dieta, v kateri je oljčno olje glavna maSčoba, prispeva k preprečevanju: • dejavnikov tveganja /a sK'Ho žilne bolezni, kot so mot- ta jc temeljni kamen v preprečevanju bolezni odvisnih od prehrane. Ob ustrezni varovalni prehrani pa moramo bili tudi redno telesno aktivni. Priporočena je aerobna aktivnost (hilra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje) v Irajanju 3(.l minul dnevno. Ves čas aktivnosti moramo biti v okviru priporočenih mej frekvence srčnega utripa. Poskrbeli moramo tudi za ustrezno telesno ležo. Kajenje nc sodi k zdravemu življenju. Izogibati se moramo neugodnih stresnih situacij. Le telesno dobro pripravljeni in psihične umirjeni jim bomo kos. Odločitev je jasna: Izbrati bomo varovalno -mediteransko dieto in uživali v dobrem zdravje. ■ prim. Janez Pofes, dr. med.-internist KRKA 14 TV SPORED i^H^AS 29. avgusta 2002 ČETRTEK, 29. avgusta PETEK, 30. avgusta SOBOTA, 31. avgusta NEDEUA, 1. septembra PONEDEUEK, 2. septembra TOREK, 3. septembra SREDA, 4. septembra SLOVENIJA 1 07.20 Kuftuma kronika 07.30 Odmevi 06.00 Navnu 08.30 Modro polelfe, 33/37 09.05 Gu)jmišak,9/10 09.30 Pod klobukom 10.25 Zgodbe iz školjke 11.00 Slovenski mdgazin t1 25 22 srečanje ta mbura^ih in mantio^nskth skupin 11.55 Ta moja družina, 6/6 13.00 Poročila, sport, vfeme 13.45 Ruska cesta, dokum. film 14.35 Mdvrioa 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Ronirska proga, dokum, 17.05 Dosežki 17,25 Okolje in mi 18,00 Sprehod z zverinami, 18.30 DobertekvamzeliRaiael iz Francije 18,40 Risanka 19.00 Danes 19,05 Vaikraj 19.30 TVdnevntk,èport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Prviindmgi 21.20 Mladina, dokum. oddaja 22.00 Odmevi, šf»rt, vreme 22,45 Tbomas Bemhard. dokum. oddaja 23.40 Br^e Rončel izza odra 00.40 Okolje in mi 01.10 Tednik 02.05 MaiyTylerMoore, 20. del 02.30 Hrošči, e/10 03,20 Svetlot» skušnjave. japonski film 05.05 Sfiltorm, posn. koncerta SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 Tv prodata 10.30 Vremenska panorama 14.05 Tv prodaja 14,35 Vremenska panorama Î5.20 Tv prodaja 15.35 Ushuaia, 3/10 16,20 MaryTylef Moore, 20, del 16.45 Hrošči, 6/10 17.45 Kaj se je dogajalo s Katy. kanad, film 19.15 Videospotnice 20.00 Príma la mušica-glasba HabsĎLJržanov 21.00 LêIo konja, amer, fifm 22.50 Praksa, 63. del 23.30 V senci katedrale, 7/12 00.20 Videospotnice I' _ .TW 09.10 Varuhi luke, nan. ÎO.OO Satome. nad. 10.55 Močno me objemi, nad. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 12.40 Tv prodaja 13,10 Pošasti, pošasti, pošasti, dokum. oddaja 14 10 Odpadnik, nar). 15,00 Tv prodaja 15.30 Varuhi luke, nan. 16,25 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17.20 Močno me objemi, nad, 18.15 Salome, nad. 19.15 24 ur 20,00 Divja polja, amer, film 21.50 Lucy na svojem, nan. 22.40 Odpadnik, nan. 23,30 Prtjatelii, nan. 00.00 24 ur, ponovtlev kanali 09.00 Z glasbo do pomoči tistim, ki so jo potrebni, posnetek 2. dela koncerta v Vinski Gori 10,10 Vabimo k ooledu 10.15 Junak3 našfh krajev, dokumentarna oddaja 10.45 Nai spot dneva 14.00 Videostrani 19,00 Vabimo k ogledu 19.05 Reçksnalne novice 19.10 Naj spot dneva 19.15 Aerobika, 8. oddaja 19.35 Videostrani 19,55 Vabimo k ogledu 20.00 Ktepet na kvadrat: Sašo Hribar 20.55 ReoH)nalne novice 21.00 Jesenske serenade na gradu BogenàperV 21.45 Vabimo k ogledu 21.50 Znani obrazi: dr. Andriia Halo2an 22.20 Vabimo k ogledu 22.25 Naj spot dneva 22.30 Videostrani SLOVENIJA 1 08.00 PrisMmo tišini 08,30 Modro poletje. 34/37 09.00 V znamenju dvojčkov, 9/12 09.20 Hudobna mačeha in dobra pastorka, 3/10 03,45 Risanka 09.55 Dc^ertekvam2eliRalael iz Francije 10.05 hJa liniji 10.50 Dosežki 11.05 Okolje in mi 11.35 O živalih in ljudeh 12.00 Sylvia, 13/15 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Prvi in drugi 13.55 Vsakdanjik in praznik 15.00 Velika imena malega ekrana 15.55 Mostovi 18.30 Poročite, šport, vreme 16.45 Mladi virtuozi 17.05 National geographic, 15/23 18.00 Marko, mavrična rfb(ca 18.10 Iz popotne torbe 18,30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Danes 19,05 Vaš kraj 19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.00 So leta minila, 5/6 20.30 Čudovita si, 5/7 21.20 Normal, Oh», 9. del 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Polnočni klub 00.00 Sedem dni, 13/22 00.45 Nagona! geographic. 15/23 01.35 Mary Tyler Moore, 21. del 02.00 Hrošči. 7/10 02.50 Gravitacija, hrvaški čb film 04.20 Šport SLOVENIJA 2 08,00 Vremenska panorama 10.00 Tv prodna 10,30 Vremenska panorana 14.55 Tv prodaja 15.25 Memoai(.t/2 16.20 MaryTylerMoore, 21.def 16.45 HnMči,7/10 17.40 Zdravljenje 2 delfini. nemš]^ film 19.15 Videospotnee 20.00 Superpokal v nogixnetu. Real-Fayenoord. prenos 22.35 Praksa, 64. del 23,15 Naistrašnej^ umor. 3/6 ^,45 Aljoša Jerič trio 00.35 Videospotnee 09.10 Varuhi ^ike. nan. 10.00 Salome, rtad. 10.55 Močno me objemi, nan. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 12.40 Tv prodna 13,10 Lucy na svojem, nad, 14.10 Odpadnik, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Vamhi luke. nan. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznqo. nad. 17.20 Močno me objemi, nad. 18,15 Salome, nad. 19.15 24 ur 20.00 Nenadna smrt, amer, film 22.00 Potres v New Yorku, nad. 23.30 Odpadnik, nan. 00.20 Prijatelji, nan. 00.50 24 ur kMnmU M S2 09.00 Dobro jutro, informativno •razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Klepet na kvadrat. Sašo Hribar 11.05 Nai spot dneva 14.00 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Naj spot dneva 19.15 Mladi upi, ponovitev 19,55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Regionalne novice 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Lučka v očeh, posnetek 2. dela koncema 22.00 Naj spol dneva 22,05 Na ot^isku: pri mag. Ivanu Marínu 23.00 Vabimo k ogledu 23,05 Naj spot dneva 23.10 Videostrani SLOVENIJA 1 08.00 Modro poletje. 35/37 08,25 Zgodbe iz školjke 09.00 Radovedni Taček 09.15 Komar se je oženil. ljudska pesem 09.20 Arčibald. 9/26 09.30 Male sive cefne, kviz 10,20 Na liniji 11.00 Ranč pn Kragiiljčkovi sedmici, 9/14 11.30 Radio aktivnost, 21/26 11.55 Tednik 13,00 Poročila, šport, vreme 13,10 Al andalus • llamenco. 2. del 13.50 Mostovi 14,25 V ljubezni in vojni, amer, nim 16.00 Pipsi, 13/26 16.30 Poročila, šport, vrefTîe 16.50 Alpe, Donava, Jadran 17,15 Orare 17,20 Na vrtu 17,^ Legende morja, 2/13 18,15 Palček DavkJ, 7/13 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 TVdnevnik,spon.vreme 20.00 Umor v Mezopotamiji, ang. film 21.40 Šest velikih plezalskih pustolovščin, 6/6 22.15 Poročda, šport, vreme 22.40 Moške zadeve, 5, in 6, del 23.55 JenniferšLS. amer, film 01.55 Legende moîja, 2/13 02,20 Alpe. Donava, Jadran 02,45 Vendomski Irg. franc, film 04.55 Šport SLOVENIJA 2 09,45 Murphy Brovim. 6/22 10,10 Gtembaievi, 1/3 10.55 Počitnice do zadnjega d;ha, 4/5 11.10 Horace in Tina, 25/26 11.35 Štafeta mladosti 12.30 TV prodaja 13.00 Vrnitev v Fonteyne, 1/2 14.25 Prijatelji, 1. de) 15,10 Atletika-ziata liga. posnetek iz Bruslja 17.30 Superpokal v nogometu. Real* Fayenoord, posnetek 19.15 Videospotnice 20,00 Čez planke: Španija 21 .C6 GiembajevI, 2/3 21.45 Praksa,65.del 22.30 Koncerti sobotnih noči 00.30 Videospotnice ~ J 08.00 Tv prodaja 08.30 Mala Kitty, rís.seríja 08.55 Slonček Benjamin, rís.seríja 09.20 Pujsek 2[atko,ris.serija 09,30 Vrbja vas, ris.serija 09.55 Sandokan. rís.film 11.20 Sedma nebesa, nan. 12.10 Pfovkience. nan 13.00 Fonnula 1. prenos treninga 14.Cfe Potres v Nevkř Yorku, amer, film 15.40 Družinsko pravo, nan. 16.30 Zatiodno krito, nan. 17.30 ZaOlivijo, amer, film 19,15 24 Uf 20.00 Ameriški predsednik, amer, film 22,00 Hišni red, amer, film ÛO.OO 24 ur <52> ■c^niflill ST œ as 09.00 Mladi upi, mladinska oddaja 09.40 Vabimo K ogledu 09,45 Naj spot dneva 09.50 Lučka v očeh. posnetek 2, dela koncerta 13.Û0 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Na obisku. . . primag Ivanu Marinu 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Glasbeni l^rint 21,00 Prihod 2, ameriški film 22.35 Vabimo k ogledu 22,40 Naj spot dneva 22A5 Videostrani SLOVENIJA 1 08.00 Živiav 09.55 Nedeljska maša. prenos iz Kromberka 11.00 Akademski komorni (^kester Radia Ukrajine 11.10 Živali v navzkninem ognju. 6/7 11.35 Ozare 11.40 Petra, dokum. oddaja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Potovanje predaleč, 4/7 14.00 So leta minila, 5/6 14.30 Jazoninargonavti, 2/2 16.00 Oiivalihinljudeh 16.30 PwoČila. šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in prazntk 18.00 V restavratorjevem kraljestvu filma, dokum. oddaja 18.35 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19,00 Danes 19.05 Zn:alo tedna 19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.00 Mavrični koncert za mavnčno šolo 21,50 Velika imena malega ekrana; Jože Hudeček 22.50 Poročila, šport, vreme 23.25 Zgodbe iz Avstralije, 9/9 00.00 Potujoči igralci, grški film 03.45 U^iuaia, 4/10 04.30 Najstrašnejši umor, 3/6 05.00 Slepa boginja, 2/4 SLOVENIJA 2 07.30 Vremenska panorama 08.00 Tv prodaja 10.40 Rad in^am Lucy, nan. 10.05 Na vratna nos, 6/10 12.00 6. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002 12.45 Tv prodaja 13.15 Vrnitev v Fonteyne, 2/2 14.40 Prijatelji. 2. del 15.20 Alica v čudežni deželi. amer, film 18.10 Speedway - Grand Prix. posnetek 19.15 Videospotnice 20.00 Ushuaia,4/1Q 20.45 Murphy Brovtfn, 7/22 21.10 Homo Turisticus 21.35 Slepa boginja, 2/4 22.30 Vražji trilček 22.35 Operne dive, dokum. oddaja 23.20 Videospotnice 08.00 Tv prodaja 08.30 Slonček Benjamin, ris.sei. 08.55 Vrb^a vas. rs.serija 09.20 Mala Kiny, ris. film 09.45 Pujsek Zlatko. ris. serija 09.55 Trije medvedki, ris.film 11.10 Mali helikopter, ris.serija 11.20 Sedna nebesa, n^. 12.10 Providence, nan. 13.00 Bette, nan. 13.30 Formula 1, prenos iz 16.00 Moja bošf, nan. 16.30 Zahodno krilo, nan. 17.30 Dotikmorilca, kanad, film 19.15 24 ur 20.00 ApotoIS, amer, film 22.30 áporina scena 23.25 Napačna poteia, amer. f. 01.20 24 ur kanali ST •40 BSt 09.00 Mladi upi, ponovitev 09.40 Iz pon. odd. Dobro jutro 10.30 1106. VW magazin 10.50 Športni torek, športna informativna oddaja 11.05 Iz olimpiiskih krogov 11.10 Na obisku.., pri mag. Ivanu Marinu 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Z glasbo do pomoči tistim, Id so jo potrebni, posnetek 2. dela koncerta v Vinski Gori 13.15 Iz sted. odd. Dobro jutro 14.05 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Iz petk. odd. Dobro jutro 19.55 Znani obrazi dr Andnia Hak^žan 20.25 Lučka v očeh. posnetek 2. dela koncerta 21.25 Klepet na kvat^at: Sašo Hribar 22,25 Vabimo k ogledu 22.30 Videostrani SLOVENIJA 1 i SLOVENIJA 1 06.25 Utrip i 06.25 Kulturna kronika 06.40 Zrcato tedna i 06,30 Ddmevi 07.00 Dobn^ iutro I 07.00 Dobro jutro 09.05 Modro poletje. 36/37 i 09.05 Modro poletje. 37/37 09.35 Iz popotne torbe 1 09.30 Radovedni Taček 09.60 Marko, mavrična ribica. 38. dei i 09,40 Srebmognvi konjič, 22/26 10,05 Ckjdaja za otroke 1 10.05 Otok M, 4/13 10.25 Živali v navzkrižnem 1 10.30 Risanka ognju, 6/7 1 10.45 Čudež liubezni, znan. odd. 10.60 Na vrtu i 11.40 Petra, dokum. oddaja 11.15 Legende morja. 2/13 \ 11.55 Manatea. 4/13 11.45 Stena, dclujm. sertja 1 13.00 Poročila, šport, vrerrfe 12,15 Zgodbe iz Avstralije. 9/9 j 13.30 Glasbena oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 1 14.00 Ljudje in zemlia 14,30 Jazon in argonavti. 2/2 1 14.50 Polnočni klub 15.55 Dober dan. Koroška 1 16.05 Duhovni utrip 16.30 Poročila, šport, vreme 1 16.30 Poročila, šport, vreme 18.55 Čudež ljubezni, šved. i 16.50 Sfinga, 1/5 znan. oddaja j 17.45 Zakladi sveta, 2^6 17.50 Otok živali. 4/13 j 18.05 Slovenska ljudska pesem 18.15 Radovedni Taček 1 18.10 Enciklopedija znanja' Ptice 18.25 Risanka i 18.25 Knjiga mene bnga 19.00 Danes i 18.45 Risanka 19.05 Vaš kraj f 19.00 Danes 19.30 TV dnevnik, šport, vreme i 19.05 Vaš kraj 20.00 Manatea, 4/13 ? 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.55 Svetovni izzivi 1 20.00 Globafizacija grape 21,25 Umetni raj Gačnik. dokum, meseca 22.00 Odmevi, šport, vreme 1 20.55 Aktualno 22.50 EcceHomo. 10/13 Í 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.45 iudež ljubezni, znan. Î 22.50 Četrtek dvanajstega, 2/2 oddaja j 00.35 Knjiga mene bnga 00.40 Umetni raj : OOiO Cetrtfinale, posnetek iz 01,05 Svetovni rzzrvi New Yoíka 01,35 Mary Tyler Moore. 22. del [ 03.00 Sfinga, 1/5 02.00 Hrošči, a/10 1 03.50 Zakladl sveta, 2/26 SLOVENIJA 2 i 04.05 Aktualno 07,30 08.00 Vremenska panorama Tv prodaja i 05,05 ; 05.30 MaryTylerMoore, 18. del Hnjšči. 9/10 08.30 Vremenska panorama i SLOVENIJA 2 09.00 Dobro jutro j 07.30 Vremenska panorama 11,00 Vremenska panorama i 08.00 Tv prodaja 13.50 Tv fïodaja 1 08.30 Mostovi 14,20 Koncerti sobotnih noči [ 09.00 Dobn) jutro 16.20 Mary Tyler Moore. 22. del i 13.50 Tv prodaja Î6.45 Hrošči, â'IO 1 14.20 Stud to city 17.45 Počitnice do zadnjega : 15.15 Končnica diha, 5/5 i 16.15 Mary Tyler Moore. 23. del 16.00 Horace in Tina. 26/26 1 16.45 hroétl. 9/10 18.25 Jasno In glasno [ 17 40 Amorincale, amer, film 19.15 Videospotnice r 19.15 Videospotnice 20.00 Studto city : 20.00 Restavracija, amer, film 21.00 Končnica 1 22,00 Prekupčevalec z mamili. 22.00 Memoari, 2/2 danski film 23,00 Brane Rončel izza odra 1 23.50 Praksa, 66. def 00.25 Videospotnice [ 00,35 Videospotnice " J 09.10 Satome, nan. 10.00 Močno me objemi, r^n. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 11.50 Varuhi luke. nan. 12.40 Tv prodaja 13.10 Športna scena 14,10 Varuhi luke. nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Ljubezen brez greha. nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17,20 Močno me objemi, nad, 18.15 Salome,nad. 19.15 24 ur 20.00 Neskončen dan, amer, film 21,50 Raztresena Alřy. nan. 22.40 Odpadnik, nad. 23.30 Prijatelji, nan. OO.OO 24 ur, ponovitev kanali a? M 09.10 Satome, nad. 10.00 Močno me objemi, nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 11.50 t.jubezen brez greha, nad 12.40 TV prodaja 13,10 Raztresena A^y, nan. 14.05 Varuhi luke, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Ljubezen brez greha, nad 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17.20 Močno me objemi, nad. 18.15 Salome, nad. 19,15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Neznana rešiteljica, am. f. 22.40 Odpadnik, nan. 23.30 Prijatelji, nan. 00.00 24 ur. ponovitev kanali 27 4e sa SLOVENIJA 1 06.25 Kulturna kronika 06.30 Odmevi 07.00 Dobro lutro 09,05 Babar,7/13 09.25 Pipsi. 13/26 09.50 Sfôvenska ljudska pesem 10.15 Enciklopedija znanja 10.35 Knjiga mene briga 10.50 Zakladi sveta, 2/26 11.05 Sfinga, 1/S 11.55 National geographic. 15/23 13.00 Poročila, špot. vreme 14.05 Obbalizacijd grape Gačnik, dok meseca 14.55 Aittualno 15.55 Mostovi 16,30 Poročila, šport, vrenje 17.00 Stanje planeta, 1/3 17.55 Smeško medfiriiami. plesna oddaja 18.30 Lesk iz globin, plesna oddaja 18.40 Risanka 19.00 Danes 19,05 Vaš kraj 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Zvestoba, amer, film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Terminal 00.30 Stanje planeta, 1/3 01.20 Tenis - us open, četrtinale (Ž), pienos 04.05 MaryTylerMoore,24. del 04.30 Hrošči, 10/10 SLOVENIJA 2 07.30 Vremenska panorama 08.00 Tv prodaja 08.30 Dober dan. KonTška 09,00 Dobn>jutro 13.55 Tvpnxlaja 14,25 6, med. zborovsko tekmovanje Maribor 2002 15.10 Homo Turi^icus 15.35 MaryTylerMoore, 24. del 16.00 Hrošči, 10/10 17.00 Tenis-usopen. četrfinate, prenos 19.15 Videospotnice 20.00 Exiibris 21,00 Donski Kozaki 22.30 Praksa, 67. del 23.10 Čista zloba, 3/4 00,00 Videospotnice J \ 09,00 Nogomet, posn, tekme. i 09.00 09.00 Dobro iutro, informativno ERA Šmartno: Ljubljana - razvedrilna oddaja i 10.40 Vabimo k ogledu ! 10.00 10.00 Vabimo k ogledu i 10.45 Naj spot dneva 10.05 Naj spot dneva 1 1050 Županova tc^, pogovor. Í 10.05 10,10 Z glasbo do pomoči gosi; Lojze Posedel, i 10.50 tistim, ki sojo potrebi. župan otćine Žalec posnetek 2. dela koncerta 1 14,00 Videostrani Í 14.00 v Vinski Gori 1 19.05 Vabimo k ogledu i 19.00 14.00 Videostrani 1 19.10 Mothmanova prerokba. i 19.05 19,00 Vabimo k ogledu oddaja o filmu \ 19.10 19.05 Regionalne novice 1 19.35 Naj spot dneva 1 19,15 19.10 Naj spot dneva : 19.40 Videostrani 19.15 Spoznajmo jih. obisk v i 19.55 Vabimo k ogledu i 19.35 živalskem vrtu 1 20.00 1107.VTVma9azjn 1 19.50 19.40 Videostrani I 20.20 Športni lorek, športna ! 19.55 19.55 Vabimo k ogledu informativna oddaja Í 20.00 20.00 Županova torta, pogovor. 1 20.35 Iz olimpijskih krogov 1 20.50 gost; Lojze Posnel \ 20.40 Vabimo k ogledu I 20.55 župan občine Žafec 1 20.45 Športni gost, kontaktna 21.00 Regionalne novice oddaie, gostje v studiu: 21.05 Nogomet, posnetek NK ERA Šmartno 1 21.30 tekme ERA Šmartno: [ 21,30 Romski razgiedi Ljubljana [ 22.00 Podiranje meja (Breaking 22.45 Iz oddaje Dobn:^ jutro the modul). i 22.30 23.35 Vabimo k ogledu dokumentama oddaja ! 23.20 23.40 Naj spot dr>eva 1 22.30 Naj spot dneva i 23.25 23.45 Videostrani [ 22,35 Videostrani i 23.30 09.10 Satome, nad. lO.DO Močno me objemi, nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 11.50 LjiJbezen brez greha. 2. del 12.40 Tv prodaja 13.15 Preverjeno 14.05 Varuhi luke. nan. 15.00 Tv prodaja 15.30 Ljubezen brez greha, rtan. 16.25 Med sovraštvom m ljubeznijo, nad, 17.20 Močno me objemi, nad. 18.15 Satome, nad. 19.15 24 ur 20.00 Popdna tu]ka, amer, film 21.45 Newyorška policija, nan. 22.40 Odpadnik, r}an 23.30 Prijatelji, nan. 00.00 24 ur. ponovitev kanali 2T sa )obro jutro, informativno razvedrilna oddaja studiu: NK ERA Šmartno ponovitev citre • Velenje 2002, posnetek 1. dela Odprta tema; Medna odnosi Slcvenrje in Hrvaške 29. avgusta 2002 ""'«Cas MODRO BELA KRONIKA 15 Marko Pogorevc na obisku Policijske uprave Celje »v Velenju je mož v modrem dovolj! « VELENJE, CEUE, 21. avgusta - Marko Pogorevc, generalni direktor Uprave slovenske policije, je na popoldanskem delovnem obisku na območju celjske policijske uprave preverjal, kako zaposleni tu uresničujejo usmeritve generalne policije in zastavljeno strategijo dela. Na novinarski konferenci ob koncu obiska je spregovoril o rezultatih izrednega nadzora na celjski policijski upravi, o notranjih ukrepih proti policistom, ki so ob spomladanskem predsedniškem srečanju v Kranju zavrnili bivanje v kranjski vojašnici. Med drugim pa je zbrane seznanil še z ugotovitvami z obiska velenjske policijske postaje, kjer je preveril njeno delo ter zahteve Sosveta za varnost pri Mestni občini Velenje po povečanem število mož v modrem na njenem območju. Kot smo že pisali, je Bojan Kontič, velenjski podžupan in predsednik velenjskega sosveta za varnost prejšnji mesec od notranja ministra Rada Bohinca in Policijske postaje Velenje zahteval, da zaradi poslabšanih varnostnih razmer policija poveča svojo prisotnost zlasti na mestnih površinah, pa tudi na cestah. Med ukrepi, ki jih je predlagal za izboljšanje varnosti občanov, je tudi zaposlitev dveh policistov, za katera bi bila pripravljena plačevati stroške lokalna skupnost. Na pogovor z novinarji je Marko Pogorevc menil, da za kaj takega ni zakonskih osnov in ne potreb. Varnostne razmere na območju Policijske postaje Velenje, ki pokriva področje občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, niso v primerjavi z območji policijskih postaj, primerljivih z velenjsko, nič slabše. Raziskanost kaznivih dejanj v Velenju je skladna z raziskanostjo na območju Policijske uprave Celje in s pričakovanji na državni ravni. Na slednji je raziskanost kaznivih dejanj v zadnjem obdobju 48,8 odstotna, na velenjski policijski postaji pa 48 odstotna. Po njegovih besedah se je izboljšala tudi prometna varnost, saj je bilo v prvi polovic leta kar za 13 odstotkov manj prometnih nesreč v primerjavi z lani. Nenazadnje se zmanjšuje še število kršitev na področju javnega reda in mira. Analiza stanja na vseh policijskih postaj v Slovenije pa naj bi tudi pokazala, da so policisti velenjske postaja manj obremenjeni v primerjavi z drugimi. V Velenju naj bi prišlo na enega policista približno 840 prebivalcev, v Celju oziroma Sloveniji pa več kot 1000. »Zato,» je poudaril Marko Pogorevc, »ne morem pritrditi mnenju sosveta, da bi morali v Velenju število mož v modrem povečati. Soglašam pa, da bi lahko še izboljšali svojo organiziranost.« Na velenjski po- licijski postaji je zaposlenih 52 policistov, po sistematizaciji delovnih mest pa bi ji moralo biti 61. Takšna odstopanja od popolne zasedenosti so menda prisotna tudi na drugih policijskih postajah v Sloveniji. »Občani mislimo drugače, zato naše zahteve ostajajo!« Za mnenje ob ugotovitvah prvega moža slovenske policije Marka Pogorevca smo povprašali župana Mestne občine Velenje Srečka Meha. Kot nam je dejal, je zanimivo, «ker direktor generalne uprave slovenske policije meni, da ni zakonske osnove za to, da bi lokalna skupnost sofinancirala ali fínancirala stroške plače dveh, treh policistov, ki bi hodili predvsem na območju občine in bili zaposleni na velenjski policijski postaji. Mi to možnost še vedno ponujamo. Ponujamo pa tudi rešitev, kot jo imajo v Mariboru. Tu sta občina in policijska postaja skupaj zaposlili nekaj redarjev, ki pomagajo pri vzdrževanju Javnega reda in mira. Direktor Pogorevc lahko misli, da je raziskanost kaznivih dejanj dobra, da so rezultati na področju varnosti, javnega in reda spodbudni, število policistov zadostno. Mi menimo drugače: mož v modrem Je premalo. V števili 52 policistov so namreč tudi policisti pripravniki in jih torej tukaj ni, policisti, ki opravljajo dela in naloge na meji ter tisti, ki opravljajo druga dela in naloge. Operativnih policistov je izjemno malo. Sam ocenjujem, da Je potrebno zaradi značaja prometnih in drugih ureditev v našem okolju delovati tudi preventivno in ne samo kaznovalno. Preventiva pa je zame takrat, kadar so policisti na terenu in če lahko vzgojno ukrepajo tako, da poskušajo preprečevati in ne samo raziskati, kaj se dogaja. Žal mije sicer, ker ob obisku Marka Pogorevca nisem bil v Velenju, vendar mislim, da rezultati našega srečanja ne bi bili nič drugačni, kot so bili brez moje prisotnosti. Na splošno je lahko varnost naših občanov takšna kot je povedal direktor, občani pa mislimo drugače. Zato naše zahteve ostajajo!« Na vprašanje, kaj nameravajo storiti sedaj, je Srečko Meh odgovoril, da bo počakal na sejo sosveta, na kateri bodo spregovorili o ugotovitvah generalnega direktorja Uprave slovenske policije, sprejeli ustrezna stališča oziroma zaključke. Zagotovo pa bodo nadaljevali aktivnosti, ki bodo pripomogle k večji prometni varnosti in izboljšanju raziskanosti kaznivih dejanj in stanja na področju javnega reda in mira. MTp s traktorjem po strmem bregu MOZIRJE, 24. avgusta-V soboto ob 14.30, seje na lokalni cesti pri naselju Rovt pod Menino, zgodila nesreča, v kateri se je 53-letni voznik traktorja M. K. iz Šmartnega ob Dreti hudo poškodoval, na vozilu pa je nastalo za okoli 900.000 tolarjev gmotne škode. Pri vožnji kmetijskega traktorja s priklopnikom po lokalni cesti iz smeri Šmartnega ob Dreti proti Menini planini, je v levem nepreglednem ovinku zapeljal desno izven vozišča in se pričel prevračati po strmem bregu navzdol. Med prevračanjem je voznik po približno stotih metrih padel s traktorja, ta pa se je po bregu prevračal še nadaljnjih 150 metrov. Kratek stik povzročil požar VELENJE, 24. avgusta - V soboto med 17. in 18. uro so velenjski gasilci pogasili požar v stanovanju na Šaleški cesti. Policisti, ki so si ogledali kraj požara, so ugotovili, daje do požara prišlo zaradi kratkega stika na električnem aparatu. Lastnik stanovanja H. M. je zaradi požara utrpel za okoli 700.000 tolarjev gmotne škode. Trčenje v križišču ŽALEC, 25. avgusta - V nedeljo ob 15.55 se je v naselju Prebold zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba huje, ena pa lažje poškodovana. 27-letna E. H. iz okolice Prebolda je vozila osebni avtomobil po Graščinski ulici v smeri proti križišču z regionalno cesto. Ko je v križišču zavila levo, je iz smeri Latkove vasi pripeljal voznik motornega kolesa 24-letni M. J. iz Laškega. Voznik motornega kolesa je trčil v osebni avtomobil ter padel po vozišču in se pri tem huje poškodoval. Njegov sopotnik , 21-Ietni J. G. iz Laškega, pa je bil v nesreči lažje ranjen. Po denar skozi okno MOZIRJE, 25. avgusta - V nedeljo popoldan je neznani storilec v Ljubnem ob Savinji skozi odprto okno vstopil v stanovanjsko hišo last N.T. Iz hiše je odnesel 1.600.000 tolarjev gotovine ter jo mahnil v neznano. Viom v Erino trgovino v Pesju VELENJE, 26. avgusta - V ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah so neznanci vlomili v Erino trgovino v Pesju. Iz trgovine in skladišča so vzeli večjo količino cigaret različnih znamk, nekaj prehrambenih in kozmetičnih artiklov, za nameček pa še nekaj menjalnega denarja. Vse skupaj so naložili v osebni avtomobil in odpeljali. Z dejanjem so povzročili za okoli 1.200.000 tolarjev škode. Podjetje za izobraževanje d.0.0. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC - PRODAJALEC Vpis v 1. in 2. letnik, PREKVALIFIKACIJA - EKONOMSKI TEHNIK (vi. stopnja) DIFERENCIJALNI PROGRAM, PREKVALIFIKACIJA Pričelek bo 26. septembra 2002 ob 16. uri v poslovni stavbi Ingrad, Lava 7, Celje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje -KOMERCIALIST (vi. stopnja) Informativni dan bo v četrtek, 19.9.2002 ob 16. uri -POSLOVNI SEKRETAR (VI. stopnja) Informativni dan bo v četrtek, 19.9.2002 ob 17. uri VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE - UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE (VII. stopnja) Vpis v 3, letnik (za diplomante L stopnje po programih sprejetih pred 1.1.1994) Predavanja in izpiti bodo organizirani v prostorih Abfture v Celju. Predavanja in izpiti bodo organizirani v prostorih ABITURE v CELJU PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje, Tel.: 03/ 428-55-32 »Policistov je premalo predvsem v mestu.« Po obisku generalnega direktorja Slovenske policije smo se odločili, da naključne občane povprašamo, kaj menijo o varnosti v Velenju in delu tukajšnje policije. Povedali so: Andreja Brunšek: »V Velenju se ne počutim preveč varno, saj si zvečer ne upam sama na ulico. Zadnje čase so policisti res bolj prisotni v mestu, večkrat jih srečam tudi v poznih večernih urah. Prav pa bi bilo, če bi se po ulicah tudi sprehajali, ne pa samo sedeli v avtomobilih. Drugače pa mislim, da jih je za vzpostavljanje reda dovolj.« Janez Kores: »Sam nimam opravka s policijo, zato bi težko rekel, kako opravljajo svoje delo. V Velenju se počutim povsem varnega, čeprav se mi obnašanje nekaterih mladih včasih zdi mogoče preveč nasilno. Mislim, da se sam nimam česa bati, zato si na velenjske ulice upam zmeraj. Glede na število prebivalcev pa se mi zdi, da bi morali imeti v mestu več policistov.« Slaven Katic: »Brez težav si upam na velenjske ulice, čeprav se v mestu ne počutim varnega. Ne znam točno razložiti, zakaj tako mislim, vem pa, da policije ni nikoli, kadar bi jih potrebovali. Zato se bojim, da se mi bo kdaj kaj zgodilo. Pozna se, da je v Velenju premalo policistov, jaz bi v vsak kot poslal po enega, da bi tam stal in nas varoval. Večkrat bi jih morali srečati na ulicah.« Vanja Ravnjak; »Menim, da v Velenju za varnost ni dovolj poskrbljeno, zato se tudi jaz ne počutim preveč varno. Na srečo še nikoli nisem imela kakšnih težav, vseeno pa si na sprehod po ulicah v poznih nočnih urah sama ne bi upala. Opažam, da imamo v Velenju premalo policistov, sploh pa na ulicah. Več bi morali hoditi peš, ne pa si samo ogledovati ulic iz avtomobilov.« Mujada Ahmetovič: »Velenje se mi zdi varno mesto, čeprav imamo premalo policistov. Še posebej po mestu. V Ljubljani se policisti vozijo s kolesi in mislim, da bi bil tak način zagotavljanja varnosti primeren tudi v Velenju. Tako bi lažje posredovali, saj se z avtomobilom v mestu ne morejo prosto gibati. Sicer pa njihovo delo popolnoma podpiram.« Azra Smančevic: »S policisti še nisem imela kakšnih izkušenj. Zdi se mi, da jih je dovolj, a premalo v samem središču mesta. Gibali bi se morali peš, s kolesi ali na rolerjih. Zvečer bi bilo pametno tudi, če bi bili prisotni na stranskih ulicah, saj je tam ponoči še posebej nevarno. Ponoči si zato upam gibati samo po mestnem središču.« ■ Mojca Ktajnc, Mateja Soňič »Lastnica »ujeta v lastnem stanovanju...« v vašem tedniku sem prebral članek z naslovom »Lastnica »ujeta« v lastnem stanovanju, najemnika vztrajata na stopnišču«. Ruža, ki v članku nima niti priimka, in čaka na milost ne vem koga, svoje življenje »zafuraia« sama. Zato ji ni kriv prav nihče na tem svetu! Za to, da izjavlja, da jo Slovenci črtijo, ker ni Slovenka, pa naj jo bo sram! Zato, ker branim svoj -ič v priimku v imenu vseh poštenih državljanov Republike Slovenije. Ruži sporočam, dajo zastonj peljem do državne meje, pa naj poišče srečo drugje, kjer ji bo bolje. Ona in njej podobni naj nas pustijo na miru in v miru z našimi Slovenci. Upam si trditi, da nacionalne nestrpnosti v Velenju ne čutim. Če pa je že, je majhna. Ruža je prodala lepo stanovanje, denar pa zapravila. Razvezala se je od svojega moža, pa čeprav sta še naprej živela v skupnem gospodinjstvu, le zato, da je dobivala socialno pomoč. Luknjica v naši zakonodaji ! Vprašajte jo, kje imata registrske tablice avtomobila? Pa vam povem, da sta si sposodila denar od poštenjaka, a ga nista vrnila. Zato jima je poštenjak snel registrske tablice, v upanju, da bo dobil svoj denar in jih potem vrnil. Ta isti avto ima sedaj registrske tablice, napisane na roko na kos papirja in prilepljene na avto. Čudo božje, da naša policija ne reagira. Ta ista Ruža »ščije« po tujih terasah, namesto da jo upravnik stanovanjskega bloka skupaj z lastnico stanovanja ne vržejo s stopnišča. Še to. Novinarka opisuje, kako Ruža trdi, dajo je oropala lastnica stanovanja. Čc jc v stanovanju res imela tisti pogrešani milijon, zakaj ni plačala najemnine in drugih dolgov? Ne, Ruža, ki je prodajala tuje stanovanje, za svoje skrajno nečloveško obnašanje krivi Slovence. Nespoštovana Ruža! Namesto pomoči s strani socialne službe si zaslužiš, zapor, ker je verjetno to, kar si naredila, kaznivo dejanje. ■ Stanovalec Tomšičeve (ime in nasiov avtorja sta v uredništvu) Prosinečki napolnil Rudarjevo tribuno Njegove žoge so imele oči Brane Oblak, trener gostov je z Robertom Prosinečkim in Mladenom Riidonjo, ki pa je bil v veliki senci prvega, privabil na Rudarjevo tribuno rekordno število gledalcev v zadnjih nekaj sezonah. Z igro je navdušil tako Olimpijine navijače kot tudi tudi domače poznavalce nogometne igre, ki so mu za njegove izvrstne poteze prav tako nekajkrat športno zaploskali. Njegove žoge so letele proti soigralcem, kot da bi bile imele oči. Z lepo podajo in natančnim strelom je svoje moštvo v desetih minutah igre v drugem polčasu iz poraza popeljal k zmagi z 2 :1 in znova potrdil, daje mojster prostih strelov. Izvajal je vse, prav tako tudi vse udarce iz kota. Ko so se igralci obeh moštev vrnili po odmoru na igrišče, je bil med njimi še vedno Prosinečki. Tega se na domači klopi seveda niso razve-sehli, saj so pričakovali, da če že bo igral, potem bo to le prvi polčas. A na igrišču je ostal do konca. Odgovor, zakaj ga je Oblak zadržal, je sle- dil v desetih minutah igre v nadaljevanju. V 59. je iz kota podal žogo na prvo vratnico, mladi Budičin pa jo je z glavo z nekaj metrov poslal v Šri-barjev zgornji levi kot. Nekaj minut zatem je Prosinečki silovito streljal z dobrih 20 metrov po sredini igrišča in na srečo velenjskega vratarja zadel le prečko. V 64. minuti pa je z udarcem skoraj z enakega položaja, morda le kakšen meter bliže vratom, dokazal svoje strelske spobno-sti, saj je Šribar samo nemočno spremljal žogin let v mrežo. Po prejetem zadetku se je Rudarjev vratar lahko tolažil s tem, daje Prose-nički premagoval tudi mnoge veliko bolj znane vratarje. Olimpijini igralci so imeli do konca tekme še nekaj priložnost za povišanje izida. V 68. minuti je Šribar s skrajnim naporom z nogo odbil žogo, ki jo je proti prvi vratnici poslal Puc, v kot. V 78. minuti je z "izletom" daleč izven svojih vrat preprečil, da se tudi Rudonja ni vpisal med strelce. Pravo priložnost za zadetek pa je imel Rudonja na samem začetku tekme, v 6. minuti, ko je žogo s približno petih metrov poslal visoko čez prečko. Priložnost za morebiten drugačen razplet te zanimive tekma so "rudarji" zapravili v prvih 50. minutah, ko nekajkrat z lepih položajev niso mogli premagati vratarja Mavrica. Nedvomno je bil tragični junak tega dvoboja Mujano-vič, Rudarjev najboljši strelec v pripravljalnem obdobju. V 6. minuti je Pokom s prekrškom za najstrožjo kazen zaustavil zelo nevarnega Ar-liča, Mujanovič pa je na presenečenje soigralcev in Rudarjevih navijačev z bele točke poslal žogo mimo desne vratnice. Sreča mu je obrnila hrbet tudi v 48. minuti, ko je po lepi Spasoje-vičevi podaji z leve strani s približno 6 m metrov zadel prečko. Da bi si bili zaslužili ugodnejši razplet se je na novinarski konferenci strinjal tudi Oblak: » Zelo sem zadovoljen z zmago glede na to, da bi bil Rudar lahko povedel celo s 3 : O,« je objektivno priznal. ■ vos Ruiiar - Vega Olimpija 1:2 (0:1 ) Velenje, Stadion ob jezeru, gledalcev 2000, sodnik Damir Skomina (Koper). Strelci: O : 1 - Ariič (18),1 :1 -Budičin {55), 1 :2 - Prosinečki. Rudar: Šribar, Kamberovič, Jese-ničnik, Mernik, Ibrahimovič, Dedič, Amel Mujakovič {od 76. Tokić), Šmon {od 46. Hojnik), Spasojevič (od 64. Alem Mujakovič), Mujanovič, ArIič. Marjan Marjanovič, trener Rudarja: "Igralcem nimam kaj očitati. Igrali so korajžno, znova pa niso imeli sreče. Če bi se bila Mujano-vičeva žoga na začetku obeh polčasov drugače zavrtela, bi bil verjetno izid drugačen. Vseeno pa so moji igralci znova dokazali, da znajo igrati in prej ali slej mora priti tudi točka na i." O sobotnem gostovanju na Prevaljah pa je dejal: »Vztrajal bom pri mojem nogometni filozofiji. Tudi proti Korotanu bomo igrali odprto in na zmago.« Si.mobil liga - lestvica po 6.krogu. 1. Koper Sport Line 13, 2. Dravograd 11 (+5), 3. Vega Olimpija 11 (+2).3. Gorica 10 (+4), 5. Primorje 10 (2), 6. Maribor PL 9, 7. Rudar 7(-i-1), 8. CMC Publikum 7 (0), 9. Era Šmartno 6,10. Korotan 5,11. Mura 3,12. Ljubljana 2, Maribor PL : ERA Šmartno O : O Šmarčani neporaženi v Ljudskem vrtu Že drugič po lanski zmagi se Šmarčani iz Maribora vračajo neporaženi. Trener Borut Jarc je moštvo dobro pripravil, tako da so prekrižali načrte domačinom, ki so želeli prekiniti črni niz neuspehov s Šmarčani. Začetek je pripadel domačim, ki so pričeli napadalno, vendar so gostje vzdržali začetni pritisk, in kmalu začeli tudi sami napadati. Maribor je iskal priložnosti s podajami v kazenski prostor, toda šmarski branil- ci so blesteli v odličnih skokih in se niso pustili presenetiti. Dostikrat je tudi odločno posredoval vratar Sraga in tako ohranil svojo mrežo nedotaknjeno. Duro je s kakšnih 30 metrov zadel prečko, kmalu pa je prečka rešila tudi Murka po strelu Usnika.Tudi drugi polčas se je odvijal po istem scenariju, le da so Šmarčani dobro nadzorovali sredino terena in niso dopustili domačinom, da bi razvili svojo igro. Oboji so napadali, toda obe obrambi sta bili zelo učinkoviti. Domačine pa je po lepi akciji Šmarčanov, ki se je končala s strelom Kovačiča, še enkrat rešila prečka. Okrog tristo šmarških navijačev je po koncu tekme pozdravilo uspeh svojega moštva. V nedeljo ob 16. uri bo v Šmartnem gostoval Viator & Vektor iz Ljubljane. ■ Janko Goričnik Borut Jarc, trener Ere Šmartno: »Pri igrana točka proti Mariboru je velika kot Triglav. Lahko bi bili zmagali eni in drugi. Oboji smo imeli priložnosti, mi smo celo dvakrat zadeli v okvir vrat. ta točka pa bo pravo veljavo dobila šele, čer bomo doma premagali Ljubljano. Ta tekma bo za nas ena ključnih v tem delu prvenstva, saj si pred reprezentančnim počitkom želimo čim bolj povečati število naših točk.« Maribor Pivovarna Laško : ERA Šmartno O : O Stadion v Ljudskem vrtu, 2000 gledalcev, sodnik Danijel Avdagič (Ljubljana) ERA Šmartno: Sraga, Štancar, Romih, Balagič, Ristič, Pokleká (Bune), Kovačić (repovž), Allbabič, Usnik (Borštbar), Smajlovič, Šimundža. Tretjeligaš Šoštanj navdušil Kar pol ducata žog v gostujoči mreži v 3. ligi sever so v novem prvenstvu odigrali tri kroge. Nogometaši Šoštanja (lani (prej Usnjar) so v prvih dveh krogih gostovali. Najprej pri Stojncih, nato pa na Vranskem. Obe tekmi sta se končali brez zadetkov, v sobotnem tretjem krogu pa so se Šoštanjčani nas-treljali. Krško Posavje so na svojem igrišču pred približno 150. gledalci premagali kar s 6 : O (2 : 0). "Na tej tekmi so fantje resnično pokazali prave strelske sposobnosti. Po priložnostih bi bil lahko izid še višji. Letos je naše moštvo izredno mlado, saj smo dobili po tri igralce iz Rudarja in Ere Šmartno, ki so bili lani še mladinci. Pomembna okrepitev je tudi nekdanji Rudaijev igralec Simon Oblak. Naše ambicije v novem prvenstvu so precej velike. Novo vodstvo kluba celo meni, da bi morali priti v drugo ligo. Kar bo zelo težko, saj naj bi spremenili način tekmovanja, saj naj bi ostali le dve tretji ligi. Vsekakor bomo na vsaki tekmi poskušali dati vse od sebe," je po tekmi s Posavčani povedal trener Šoštanja Ei-vin Polovšak. V soboto bodo Šoštanjčani gostovali v Radljah, pri moštvu Kozjaka. Vrstni red po 3. krogu: 1. Pohorje 9,2. Stojnci 7,3 Bistrica, 4. Palo-ma, 5. Šmarje 6. Kozjak , 7. Hajdina (vsi po 6 točk), 8. Šoštanj 5. Plesna šola SPIN Velenje Že sedmo sezono z vami in za vas! Pred sedmimi leti je Plesna šola SPIN prvič povabila občane Mestne občine Velenje in njene okolice na plesni tečaj. Ni jih bilo tako malo, ki so se vabilu za sodelovanje odzvali, saj so nekateri zaznali možnost za odpravljanje plesne nepismenosti, drugi so ob tem pomislili na nadgradnjo plesnega znanja, za tretje je bita to ena od prijetnih in hkrati koristnih priložnost za rekreacijo in zabavo. Danes je takih vse več, šola pa postaja vse bolj prepoznavna na področju plesne dejavnosti v tem okolju in tudi širše. "Plesna šola SPIN je rezultat mojih plesnih uspehov -osvojitve naslova slovenskega prvaka v ameriških in standardnih plesih. Ker sem želel plesno znanje in izkušnje prenesti tudi na druge, sem ob koncu uspešne tekmovalne poti v sodelovanju z Mestno občino Velenje v prizidku Kulturnega doma v Velenju uredil prostore za dejavnost plese šole SPIN," se spominja začetkov ... Miha Rabič MBA. Kakovostno delo, uvajanje novih programov se je kmalu odrazilo v vse večjem številu tečajnikov. Ti so na nek način narekovali ustvarjalcem plesne šole SPIN, da se odzovejo na izziv, kot je specializacija storitev, med katerimi velja omeniti priprave osmošolcev na plesni venček oziroma valeto. Na takih tečajih se danes seznanjajo z osnovami plesa in nekaterimi plesnimi veščinami učenci na skoraj vseh osnovnih šolah v Mestni občini Velenje. Zadovoljstvo udeležencev tečajev je ekipo plesne šole SPIN spodbudilo k višjim ciljem. Uresničili so jih s prihodom programske vodje Mojce Rabič absolventke Pedagoške fakultete v Mariboru. Ta je namreč s svojim f ■ i r" r-À plesnim predznanjem in izrednim smislom za delo z otroki ter odraslimi popestrila ure tečajev in tako ples še bolj približala plesnega znanja željnim občanom. Z uvedbo novih programov se je dejavnost šole zelo razmahnila. Danes šola omogoča vse oblike druženja prijetnega s koristnim na področju plesne rekreacije in plesne vzgoje: tečaje klasičnih in družabnih plesov, hip hop za vse generacije, latino aerobika, mešanico tae boa in aerobike tae-fit, posebna skupina Cici SPIN je namenjena predšolskim otrokom. Za tiste, ki so jim ljubše drugačne oblike sproščanja, je kot nalašč zelo priljubljen tečaj joge. Vodi ga priznana strokovnjakinja Elen Uršič. Skratka, veliko možnosti in priložnosti za sproščanje, rekreacijo in plesno vzgojo. Plesna šola SPIN, v prizidku Kuhurnega doma v Velenju, za vas in z vami že sedmo sezono. Vse intormacije, dodatna pojasnila so vam na voljo na GSM: 041 / 602 316. Vabljeni! Plesna sola SPIN iz Velenja bo v nedeljo, 1. septembra, organizirala na Canicarjevi ulici v Velenju DAN PLESA, in sicer od 15. do 20. ure. Ob tej priložnosti bodo tečajniki plesne šole SPIN predstavili različne plesne zvrsti, obiskovalci pa bodo lahko sodelovali v različnih plesnih programih, kot so plesi za najmlajše, hip - hop, show dance, tae- fit in latino aerobika. Prvih 50 udeležencev Dneva plesa bo prejelo praktično nagrado, vsi pa bodo lahko sodelovali tudi v velikem žrebanju za bogate nagrade. Vabi vas ekipa Plesne šole SPIN iz Velenja. Od danes do ponedeljka v Velenju za žensko ligo prvakinj Škalčanke pred življenisko priložnostjo Pred dvajsťlími lelí H*t v Ska-hih u.stanoviii ženski nogometni kluh. kije najslHrej^i v Sk»-venyL V letošnjem jubilejneni letu so si dekleti! (kJuh .se .sedaj imenuje Skiile Mila) priigrala doslej najvećji uspeh. Osvojila so državni in pokiilni naslov v velikem riogi»nietu, ohenem pa sohila tudi rimske dvoranske prvakii^je. Po ich ickmovuinih uspehi so prcJ uresničitvijo cilja, o kalc-i'cm sanja vsaka nioska, kaj šclci žeaska ekipa. Po zgledu moSkih je Evropska nogomclnu /veza pnpFfivila v lanski sc/oni prvić žensko različico pokala nogo-muinih prvakinj. Lciossose zanjo prijavile ludi SkalCanke. V letošnji ligi ho nastopita 32 ekip {prijavilo se jih je k2ir3(í), ki IkkIo ra/de(iene v asem skupin. Žal se slovenske državne prvakinje niso neposredno uvrstile vanjo, ampak si hmlo skušale pot v H v ropo zagotovili na kvalifikacijskem lurnir-Ju. na katerem hoda mtslopile prvakinje Cipni, Severne Irske in Ai^rlmlžana. Evropska nogometna organi-y:acija je izvedbo tega kvalifi-kacyskega turnirja zaupala Ve* letijiJ (Š|>ortnemii društvu Skale Hrasrovec), turnir pa Ik> od danes (četrtek) do ponedeljkii na Rudarjevem nogometnem igrii^Cu, /adnji dun pa ho ena tekma tudi v Slovenski Bistrici. Kol ao povedali predsiavniki organizacijskega odbora na novinarski konferenci, morala bili zadnji dve lekmi oh isii uri, saj se /na zgoditi, da bt^la odločali za uvrstUev v ligo prvakinj.Obe se bosiazačcliob 15. uri. Z zadnje tekme z I lir jo v Ljubljani, ko so tudi uradno posta fe drzavrte prvakir}je (foto: vosj Novinarji smo bili presenečeni, da bodo Škalčanke igrale zadnjo lekmo s prvakinjami Aziir-bejd:^una v Bislriei, v Velenju pa prvakinje Cipra in S. Irske. Priredilelji so lo ohrazložih z dejsivom, da so ob koncu minulega prvenstva odločilno lekmo državnega prvensiva z JarSami igrale prav v Slovenski Bijýirici. Na njej seje /bralo kar 8()l) gledalcev in najmanj iak.^en obisk pričakujejo tudi v ponedeljek, Zmagovalka velenjskega kvalifikacijskega lurnirju se bo uvrstila v 7. skupino, skupino sirahov. kol jo je poimenoval predsednik organizacijskega odbora I lerman Arlič. Liga prvakin,) se ho zjtčela 25. septembra. Sedma (IhkJo v njej tudi Šksilcanke?) skupina ho Spored tekem: Čeinek. 29. avgustd Mestni stadion ob Škalskem jezeru (Veienjej ob 16. uri Lisbum DlslUlery Predators WFC (Si) : Gomrùkcu Baku (A2) Mestni stadion ob škalskem jezeru ob 19. uri Lefkothea (C) ; ŽNK Škale - Mila Sobota.31.avgusta Mestni stadion ob Škalskem jezeru (ob Izredno slabem vremenu bo lekma v Šmarlnem ob Pakj) ob 16. url Lelkoth&a fC) : Gomnikcu Baku («) Mestni stadion ob Škalskem jezerj ob 19, uri Lisbjrn Distillery Preûators WFC (SI) :ŽNK Skale-Mila Ponedeljek, 2. septembra Mestni stadion ob Škalskem iezeftj ob 15.uri Lelkol^ea (C) ; LIsbum Distillery Predators WFC (SI) Ponedeljek, 2. septembra Stadion v Slovenski Bistrici ob 15.uri Im Škale • Mila ; Gcmn:)kcu Baku (AZ) igrala v U>ndonu, na \rsena-lovem igrišču, v njej pa hodo ^e pt^iikinje Belgije tlSrujîpe), Anj^lije (Arsenal) In Španije (Valencija). V prvem delu bo« do i|>nili po tiirnirskem sistemu. nato pa hodo zmagovalke skupin igrale v mo.^ki 11^1. tekmo doma. dru^o v posteli. V velenjskem klubu zatrjujejo, da so dekleta na kvalifikacije bolje pripravljena, kot so bila zadr/avno prveastvo, /al pasta jih zupu-stiii dve odlični igralki. Okrepiti pa sc niso mogla, saj so ludi v ženskem nogometu igralke ?e zelo drage. Vseeno goi^iileljice upajo, da bodo ob veliki podpori gledalcev vendarle uresniêile lo živ» Ijenjsko priložnost iu zaigrale v ligi prvakinj. Kot zanimivost naj omenimo, da bodo vse tekme sodile /.en-ske (prišlo naj bi 11 sodnici. Slovesno hodo turnir odprli soboto ol> 18.vstop n:i vse tekme pu bo pn»sl. ■ vos Elektra • Visok poraz s Crveno zvezdo Imeli so težke noge Košarkarji š(»š(anj.ske Elekire so pt> irnitvi .s šestdnevnih priprav na Prevaljah odigrali prijateljsko tekmo i nekdanjim velikanom evropske košarke - beo^r^jsko Cr>'eno zvezdo in po pričakovanjih visoko i/^tibili s 69 : 94. Na nasprotniii straneh sla si stala brata Sagadin. Igralecmso sešepoxnale"le/^ke noge" po napornih pripravah, ik^iianjski ig-ndci pa so lekmo začeli nekoliko preveC previdno, saj so v prvem polOasu dosegli le šest kožev v/ igre, Šele v tretji Četrtini sose sprostili, lakoda smo v daigeni delu gledali nekoliko bťíljšo košarko. Številno ol>činslvo pa je navdušil predvsem tcmnopolii organizator igre (*rvene Ae/de Seo-onv. Gkipa Gîekîre /a prihajajoCo sezono Še ni dtîkonCna, na tej lekmi sla bila na preizkušnji še dva lujea fXisiiO in Spudie. KK ELEKTRA SOŠTANJ : KK Crvena řvezda (Beograd) 60 ; 94 (8: 21, 20:46,52:73) Dekira: Divjak 2» Laiovič 12. Rupreht, Kovač 5, Tajnik 13, Spudie. Maličevič 3, Kovačevič, Goršek4, Cuslié 13, Nuhano-vić4, BelanoviC 13 ■ Tj. R., foto: vos Sprejem za državnega prvaka v odbojki na mivki David Sevčnikar mladi up slovenske odbojke ŠOŠTANJ. 26. avgusta - Soštanjskl župan Milan Kopušar jev ponedeljek opoldne sprejel mladega upa slovenske odbojke, dr^.avne^a prvak;i v odhojki na mivki, Davida Sevćnikarja iz lopo Iš ice. V nave/i z Rokojn Sailcrjem iz Ljubljane (njegove korenine segajo v Lokovieo) -Slav IzoU osvojila naslov drfovnih prvakov vodb(v jki na mivki. David igra tudi dvoransko odbojko inje član Odbojkarskega kluba Šoštanj - Topolšiea. Župan mu je ob izročitvi pri-lojrnostnega darila zaželel še veliko uspehov, tudi mednarodnih. ■ mkp Poznlčeva znova Izvrstna na EP Osvojila že osmo medaljo V nedeljo se je bilo v Potsdamu v Nemčiji kcmćalo evntpsko pnenstvo v atletiki za veterane in veteranke, na katerem je nastopilo prek<» 6.500 atletov v vseh kale^orijah in vseh atletskih disciplinah. Slovensko 29-člansko zastopstvo je hilo uspešno, saj so osvojili kar 14 medalj. /e asmičje nastopila ludi Vclenjčanka Slavica Poznič» kijev skupini od 4i) do 45 let v leku mi 2()UH m z zaprekami osvojila bronasto medaljo, lekla je tudi na 5(K)0 m, kjer je bila med 30 tekmovalkami .štirinajsta. O svojem nnsuîpu je ptwedala: » Te medalje sem zelo vesela, kujti skoraj vsti sezono sem imela zdravstvene lei'ave inje bil moj nastop vprašljiv. Ibda t;im te nihče ne vpraša po počutju, vaí^no je mesto, ki ga osvojiš, Sicer pa je konkurenca vsako leto večja inje zmeraj težje priii na stopničke, saj nekateri atleti v začetni starostni kategorijidosegajorezukale..ki jim jih zavidajo tudi »normalni« atleti. Slovenci smo biîi zelo uspešjii, poteg v.seh zlalih. srebrnih in bronastih medalj jc ( cljanka Nataša Urbcmčič dtwegla v svoji starostni kategoriji v metu kopja nov .svetovni rekord. Drugo leto bom, če mi t)o zdravje dopuščalo, nastopila na svetovnem prvenstvu v Porteriku in upam, da bodo rezultati boljši od letošnjih. Seveda pase teh tekmovanj ne bi mogla udeležili, če mi ne bi pomagali sponzorji, ki mi stojijo ob strani vsa ta leta ter Atleiski klub Velenje in moja delovna organizacija osnovna Šola Antona Aškerca, ki mi pomagajo na svoj način, /ato hi se rada vsem zahvalila /a pt>moč, ki so mi jo nudili.« ■ ane PoznlĆevB (prvB z desne) na zmagovalnih stopničkati skupa; z Estonko in Francozinjo. David je županu podarií dres s katerim je zmagoval. POSLOVNO-KOMERCIALMA ŠOLA CiUE POKUCNA IN STROKOVNA ŠOLA Kosovelova 4, Celje IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Odlomite 89 za izobraževanj» na siHloban nitm, s sodobnim pristopom db pomoči visolu usposobllenih pr&davatollov in si tako pridobite Icvalitetno slrolcovno teoretično-znanlel PRIOOBIH SI POKUC, KI SI GA ŽELITE IN VAM NUOf MOŽNOST ZAPOSliïVE Na POSli}VN04(OMERCUU.Nl ŠOLI Cella sa lahko v šolskem latu 2002/2003 ^Jučlts v programa Izobrsžavania odraslih za pntfobilev izobrazba: • akonomsM leimlk (RTI) 1,5-letno izobraževanje po konCanem izotHiževaniu u pokSc prodajalec • poslovni tehnik (PTI) 1,5-leîno izobraževartje po konCanem izobraževanju za pokSc poslovni talnlk • ekonomski lehnik 3,5-lBtno IzobraŽevanje po kon&ani osnovni Soli • proda|al» 2-letno izobraževanja po končani osnovni Soli ■ prodalalac ■ prekvalllikaclla 6-mese(nQ izobraževanje po končani pokRcni §o)i • poklicni teća) za pridobitev poUica ekonomski tehnik 6-mesećno izobraževanje po uspešno končanem četrtem letniku gimnazije a]J temu programu ustreznem srednješolcem programu po prej§n]lh predpisih ORGANIZIRAMO TUDI TEČAJE: 'tujih jezikov (osnovni in poslovni nivo]: angleški, nem§kj, italijanski in španski jezik • računovodstva s poudarkom na dvostsvnem kniigovodstvu • račurtafnišNa (začebil in nadaljevalni: wort), excel, access, power pt^nt. tíeio z Internetom, oblikovanje spietnih dokumentov • domače sbani) • pravopisa (obnovitveni tečaj znanja pravopisa in deto s Slovaitem slovenskega Icijižnega jezika za zaposlene v administraciji) INFORMATIVNE PRIJAVE $pre]emamQ vsaktian od 6. do 14. ure na Poslovno-komercialni ioll v Celju, Kosovelova 4, telefon 03/549-29>30. s KVMITHND IZOBRAZBO M DOBni NBŽI^ U PAKA MISEK STUART LITTLE 2 družinska komedija Režija: Rob Minkoff Glasovi: Zvone Hribar, Saška Mihelic, Dare Valič, Aleš Valič, Sabina Ko-govšek, Borut Veselko, Tai Zavodnik Doížina:78 minut Četrtek, 29. 8., ob 18.00 Petek, 30. 8., ob 17.00 in ob 19.00 Sobota, 31. 8., ob 17.00 in ob 19.00 Nedelja, 1.9., ob 18.00 Ponedeljek, 2. 9., ob 18.00 Torek, 3.9., ob 18.00 Sreda, 4.9., ob 18.00 Se še spomnite frajerskega miška, ki ga je medse sprejela čioveška družina Litti in, ki je imel velike probleme z dmžinskim mačkom Sneškom. Tokrat spozna prikupno ptičico Marjetko, ki pa jo ugrabi strašni Sokol in mišek se odpravi na reševalno akcijo. Mišek Stuart Little 2 je prvi slovenski sinhronizirani igrano-animirani film, s čimer bo ta dmžinska pravljica dostopna najširšemu krogu gledalcev in s tem tudi najmlajšim obiskovalcem. VELIKE TEŽAVE komedija Režija: Berry Sonnenfeld Igrajo: Tim Allen, Rene Russo, Tom Si- zemore Dolžina:85 minut Četrtek, 29. 8., ob 20.30 Petek, 30. 8., ob 23.15 Sobota, 31. 8., ob 21.00 Nedelja, 1.9., ob 20.00 Ponedeljek, 2. 9., ob 20.30 Strahovito smešna in noro zapletena komedija Velike težave pripoveduje o tem, kako lahko skrivnostni kovček zbliža in spremeni življenje ločenca, nesrečne gospodinje, dveh poklicnih morilcev, dveh cestnih pretepačev, dveh zaljubljenih najstnikov, dveh agentov FBI-ja in zlobne krastače. Film režiserja obeh filmov MOŽJE V ČRNEM! MEMENTO triler Režija: Christopher Nolan Vloge: Guy Pearce, Carrie Ann-Moss Dolžina: 113 minut Petek, 30. 8., ob 21.00 Sobota, 31. 8., ob 23.00 Leonard Shelby nosi draga oblačila, vozi se v novem jaguarju in živi v obcestnih motelih, Njegov edini motiv in zaposlitev pa je poiskati človeka, ki je posilil in ubil njegovo ženo in se mu maščevati. Pri -------------------- Kino nagrafuje Izrežite kuponček in ga pošljite ali prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav. Ime in priimek: Naslov: Izžrebali smo: Nagrajenci Icina: Anže Lešnilc, Šolnova 3, Velenje; Marko Pavšek, Šalek 81, Velenje, Primož Vrabič, Šercerjeva 7, Velenje. iskanju ga ovira dejstvo, da se podrobno spominja življenja pred tragičnim dogodkom, kaj se je zgodilo pred petnajstimi minutami, kje se nahaja, kam je namenjen in zakaj, pa ne. Njegovo življenje je sestavljeno iz kartic, smerokazov, fotografij, tetovaž, fasciklov raznih spisov in navad, ki mu služijo namesto spomina. Kdo je torej postal po tem, ko je izgubil koščke svojega jaza? NEZVESTA drama, triler Režija: Adrian Lyne Igrajo: Richard Gere, Diane Lane, Oliver Martinez Dolžina: 124 minut Premiera pred slovenskim startom! Torek, 3. 9., ob 20.30 Edward in Connie sta srečen par srednjih let, ki skupaj z osemletnim sinom, psom in gospodinjo živi ameriške sanje v predmestju New Yorka. Toda, ko Connie doživi usodno srečanje z neznancem na ulici Soha, se vse razblini. Zaplete se v razmerje, ki postane njena obsesija. Ko Edward ženo po naključju ujame na laži in počasi ugotavlja, da ga vara, se sooči z njenim ljubimcem in v sebi odkrije nesluten bes, Ali lahko tak zakon sploh še najde pot iz krize? AUSTIN POWERS V ZLATOTIČU komedija Režija: Jay Roach Glasovi: Mike Myers, Michael Gaine, Michael Yort< Dolžina:94 minut Premiera pred slovenskim startom! Sreda, 4.9., ob 20.30 Dr. Zlobniku se tokrat pridruži skrivnostni, a čudaški Zlatotič. Skupaj kujeta načrt, kako bi s potovanjem skozi čas zavladala svetu, kar pa pomeni, da morata ugrabiti Nigela Powersa, Austino- vega očeta In najbolj slavnega vohuna v Angliji. Austin tako potuje skozi čas in ju lovi, vmes se ustavi še v letu 1975, kjer sreča svojo staro ljubezen Foxy Cleopatro, elegantno detektivko s katero iščeta način, kako bi preprečila Dr. Zlobniku in Zlatotiču, da bi uresničila svoj zlobni načrt. VELIKE TEŽAVE komedija Petek, 30.8., ob 20.00 MEMENTO triler Sobota, 31. 8., ob 20.00 Nedelja, 1. 9., ob 19.00 MIŠEK STUART LITTLE 2 družinski, komedija, 78 minut {Otroška matineja) Nedelja, 1. 9., ob 17.30 Filmski ciklus ŠOK TERAPIJA: MEMENTO triler Ponedeljek, 2. 9., ob 20.00 Torek, 3. 9., ob 20.00 Naslednji filmi v ciklusu: MULHOL-LAND DR., POSILI ME, VSILJIVCI in 5 MINUT SLAVE Cena vstopnic: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT, otroške matineje 400 SIT. Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic! Nagradna križanka Plesna šola SESTAVIL PEPINO SKALNJAK (KNJIŽ.. REDKO) DROBNE ŽUŽELKE, INSEKTI RICHARD EGAN SLOVEN SOCIOLOG-ANDREJ HČI KRALJA MI NOSA V GRŠKI MITOLOG, ELEKTR. MERSKA ENOTA ZA Moč JEZERO NA FINSKEM MESTO V SRBIJI. ZNANO PO SJENIŠKEM SIRU KRAJ NA ČEŠKEM. KONCENTR TABORIŠČE K O N PLOD NEMŠKI FILOZOF-JOACHIM R N GOJENEC POLiCIJ. ŠOLE IVO ZORMAN O NAJVrŠJA GORA v TURCIJI DANNY KAYE MESTO NA KITAJSK. IVO ZORMAN SLOVEN. NOVINAR-ČRT HOMERJ. OZNAKA _ZAGRKE_ LEŽEČE TISKARSKE ČRKE KAKTUS, KAKTEJA ("ST.) KOTNA MERA -mi. BOSANSKI GLEDAL. IGRALEC-SALKO R K FRANCOS, NIKALNICA MODEREN PLES BARVILO ZA LASE EMIL NAVINŠEK N ZBOR V CERKVI VREČICA ZAPRTO-TROSNIC FIATOV TIP AVTOMOBILA N ANTE MAHKOTA JUŽNI TEČAJ REKA V ŠVICI IN FRACIJI O VRTINČAST TROPSKI VIHAR, CIKLON ORGAN VOHA N MERSKA ENOTA ZA TEŽO R ITALIJAN, KEMIK, NOBELO-VEC-GIULIO N T T PREBIVALEC GRČIJE evze^ NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE PODJETJA EUROGRAF FOTO ART na Prešernovi 2 v Velenju objavljene v tedniku Naš čas 14. avgusta. 1. nagrada: POLAROID Fotoaparat FUJI Instax 200 + torbica (v vrednosti 21.000 Sit) prejme Andreja Kolšek, Podgorje 42 a, 3327 Šmarto ob Paki; 2. nagrado: album za slike prejme Anita Jeraj, Kidričeva 6,3320 Velenje; 3. nagrada: povečavo 25 x 38 prejme Gregor Rupnik, 3325 Šoštanj; 4. nagrada: fotografije za osebne dokumente prejme Tanja Simič, Tomšičeva 31, 3320 Velenje; 5. nagrada: fotografije za osebne dokumente prejme Edi Hri-beršek, Podkraj 10/ i, 3320 Velenje Nagrade prejmete osebno v podjetju Eurograf Foto Art na Prešernovi 2 v Velenju s predložitvijo osebne izkaznice. Čestitamo! NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE AVTOLIČARSTVA-KIEPARSTVO VLADO ROJ s.p., objavljene v tedniku Naš čas 8. avgusta, so: Nagrade: avtoličarske, kleparske uslu- PLESNA SOLA Z LICENCO Plesna šola DEVŽEJ je ena Izmed osmih plesnih šol v Sloveniji z licenco GZS. Vsi vaditelji in učitelji so si svoje nazive pridobili z izobraževanjem pri Plesni zvezi Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za šport. Z udeležbo na licenčnih seminarjih skrbijo za kvalitetno delo v plesni šoli. Pri njih plešejo otroci od 4.leta dalje v CICI plesni šoli, mladina pleše HIP HOR pop, jazz, latino, standardne plese in modne novosti. Odrasli pa plešejo po svetovnem plesnem programu. Vedno več je tečajev za zaključene družbe. Maturanti se konec maja predstavijo na maturantski paradi skupaj z ostalimi vrstniki po Sloveniji. Podobno akcijo pa pripravljajo na PZS tudi za osmošolce, ki bodo plesali pod okriljem licenčnih plesnih pol. Vse informacije o tečajih v Velenju dobite na tel.: 041/649-816, kjer poteka tudi vpis v vse starostne skupine. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka, 9, septembra, na naslov: Naš čas, d,o,o,, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "Nagradna križanka Devžej". Izžrebali bomo tri nagrade: plesni tečaj za eno osebo in dva CD-ja s plesno glasbo. ge ali poliranje vašega vozila v vrednosti 5,000 Sit prejmejo: Jeraj Ivan, Kidričeva 6,3320 Velenje; Lojk Marjanca, Črtomirova 1 a, 1001 Ljubljana; Franci Hudomal, Ravne 181,3325 Šoštanj Nagrajenci se naj z veljavnim osebnim dokumentom zglasijo na sedežu podjetja Avtoličarstva, Kleparstva Vlado Roj s.p., na Koroški 4 v Velenju ali pokličejo 041/ 698 - 242. Čestitamo! K A »I o V LE K JE m ČETRTEK, 29. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročla; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja -športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 19.00 Na svidenje. BHEHIB^^^l 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 31. avgusta ■ 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Rock šok; 18.00 19.00 Na svidenje. BHHlBH^^l 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Brez pardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 2. septembre: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 3. septembra ■ 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto nnoto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 4. septembra ■ 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 19. avgusta 2002 do 25. avgusta 2002 niso povprečne dnevne koncentracije 802, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 19. avgusta 2002 do 25. avgusta 2002 (v mikro-g S02/m3 zraka) MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR 1 im n IB J 1 1 L U 1 IFF Pl 19.avg ■20.avg HŽI.avg ■22.avg HŽS.avg ■24.avg ■25.avg mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka, sprejemljivo preseganje v letu 2002:90 mikro-g S02/m3 zraka mali OGLASI APARATI IN STAOJl KOMBINIRAN SKOBEUNI STROJ za les in stroj za rezanje In frezanje lesa. ugodno praîan Telefon 5865-071, po 19. uri. MALO RABUEN PRALNI ?troi Gore-r^e, s 600 obraû, prodam. Telefon 5866-226 ali GSM 041/453-962. DELO JŠČEMO MLAIŠO UPOKOJENKO ali žensko srednjih lel za čiščenje hlie. enkrat tedensko. GSM 031/391-970, po 17. uri. KUPIM flUKOVA DRVAza kunavo, kupim. Telefon 587-51-24. KUPIM STREŠNO OPEKO, model 333, KIkinda, Markovič. Telefon 5882-436. PODARIM-SPREJMEM NAVADEN. RABUEN, ZELEN KAVČ. podarim. GSM 040/348-975. POSESTI TAKOJ KUPIM stanovanje v Šaleill a)l Savinjski dolini, do 55 m2. GSM 040/38-58-98. UUBNO. ZGORNJA SAVINJSKA dolina, l^šoz vrtom prodam za 7 MIÛ/Siï.Tefefw 5844-094. VELENJE. PARCELA, ZAZIDUlVA 1070 m2, prodam. Cena17.000 EUR. GSM 041/315-072. STIKI-POZNANSTVA GOSPOD V ZRELIH LETIH, s svojo hišo na deželi, urejen in prijazen, z lepo pokojnino. 2eli spoznati gospo, ki bi prilla k njemu, po možnosti voznica, (ni pogoj). Vaá kHc pričakujem po tel. 5726-476, ali srfra "Ddina zelenega zlala!" VDOVEC. UPOKOJENEC, s Nšo in vrtom si želi spoznati gospo, prijazno In družabno, staro od 55 do 69 let. Rs-ne ponudbe pošljite naupravo Naâ čas. p.p. 202.3320 Velenje z oznako šifre "PRIJATEUA: RAZNO PRODAM O'mOŠKO KOLO ROG, 18 prestav in nastavljiv rolarje Roces št. 33-35, prodam. Teîefon 586-52-32, popoldan. PLASTIČNO KAD. 5001, poceni prodam. Telefon 5866-397. MEŠANO GROZDJE, za 250 litrov vina. prodam za 20.000 SIT Telefon 03/5861-492. ODLIČNO KAKOVOSTNO VINO, ptujski okoliš, ugodno prodam. Pripeljem tudInadom.Tel. 02/745-78-11 alf 041/906-617. BUKOVA IN GABROVA drva prodam. Telefon 5886-267. HIDRAVLIČNE STISKALNICE za grozdnje in drugo sadje. 100 In 1501, prodam, GSM 041/525-456 In 891-92-70. NARAVNO SLIVOVO ŽGANJE, 50 % in otroško kolo Schwtnn od 3 do 6 let, prodamo. Telefon 041/344-883. OTROŠKO KOLO KEKEO in sedež za kolo, prodam. GSM 031/591-908. KOMBINIRAN VOZIČEK PEÛ-PERE-GO in avtosedež Maxi Cosi, prodam. Telefon 587-41-79. STANOVANJE OPREMLJENO ENOSOBNO STANOVANJE oddam v najem. GSM Kdo vekam ijoslednjič ho m glavico daJ, da ntínw in '/a vedno hnni y.anpa)... ZAHVALA Sporočamo ?,aloslno vesl, da je umrl dragi bral in slric FRANC PEČOVNIK 4.10,1926 - /5. 8. 2002 Iskreno se zalivaljujcmo vsem sorodnikam. sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvcije, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poli. Toplo zahvalo izrekamo gospodu dulioviiik'u Vínku Potočniku za lepo opravljen cerkvcni pogreb. I Ivala govornikom: go^odu I ludomalu, gospe Marjani Kolnik in gospodu 'loplišku za izrečene l>esede sliwesa 1er prapori^akom. Enaka zahvala velja tudi pevskemu zboru Ravne za odpele žaloslinko. NJEGOVI IX)MAC! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in slarega očeta FRANCA BASTLA 30.10.1931 • 20. 8. 2002 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za i/ka/ano so^alje, darovano cvelje in sveče 1er za spremstvo na njegovi/adnji pc^ti. Posebna zahvala velja Urgentni službi Reševalne postaje Zdravstvenega dela lOOkg, prodam. GSM 031/606-322. TRAKTOR TORPEDO TX 75 a, 4 x 4, letnik 88, ogrevana k^ina. prodam. GSM 041/703-012. TRAKTOR FIAT 48 KM, 4x4, s čelnim nakladačem in kabino, prodam. GSM 041/703-012. TRAKTOR STEYER 8100 a, 85 KfVl. 4 X 4. zavore na vsa stirl kolesa, ogrevana kabina, prodam. GSf^ 041/615-774. ŽIVALI TiLIČKO SIMENTALKO PRODAM. Teřefm 5893-071. DVA JAGENČKA ZA ZAKOL prodam. GSM 031/763-922. TRI TELIČKE, stare dolOdni in eno teilčko staro 10 mesecev, prod^. Telefon 897-50-63. TELICO, SIMENTALKO. staro 14 dni In pujske, težke 25-40 kg. prodam. Telefon 5861-764. PRODAJA NESNIC1.9. od 8. do 8.30 ure v Šaleku, Telefon 02-^87-61-202. PUJSKE, te^e 30 kg. prodam, Telefon 5893-578. BIKCA, težkega 150 kç, prodam. GSM 031/768-945. Prešmentane citre Drevi ob 203tî bo v Orgelski dvo rani Glasbene šole Frana Koruna Kožcljskega Velenje konecri Slovenskega eiirarskcga kvarteta. Vstop pTOS\l Večer z Iztokom Mlakarjem v nedeljo, 1.9., ob 20.t)0 bo na Velenjskem gradu nastopil Iztok Mlakar. Vstopnice so razprodane! DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zav3n3vani(e, sftoštovsnsB-vamvaflci. obveščamo v3$. čaje tet.: 112 rezeivitana za služiso nujne mBćianske pomoči. Na to telefonsko številko podičite SAMO V f/mn PRIMERIH, to fs zaiadi bolezni aJipošMie ogroženo žtv-Ijenje m /e poti^bno lakoišnie ukrepanje el^pezanvim medicinsko pomoC. Pogo-vorenatejšievilfá snemamo. Za infome-dje v neii z reševalno službo kličite na telefonsko števi&o 8995-478. dežurno složtio pa na 8995-445, Zdravniki: četrtek, 29. avgusta • dopoldan Sla-Vit, dr. med., popoldan Urbane, dr. rned., noćni Blatnik, dr. med. in Vrsbič. df. med. Petek, 30. avgusta • dopoUan Čolić, dr. med., pop. SlaviČ. dr. med., nočni Špital, dr. med. in Puvaliô, dr. med Sobota, 31. avgusta • dehjmi ČoIjč. dr. med. in Friškovec. dr. med. Nedelja, 1, septembra • dežurni Colic, dr. med. in Ffièkovec. dr. med. Ponedeljek, 2. septembra - dopoldan Špital, dr. med., popokianVrabič, dr. med., nočni Lazar, dr. med. in Slavič, dr. med. Torek, 3. septembra -dc^idsn Čolić. dr. med., popokJan Puvafič, dr. med., nočni Grošelj, dr. med. in Vral}ič. dr. med. Sreda, 4. septembra • dopoldan Slavič, dr. med., popoldan F^rtovšek, dr. med., nočni Vidovič, dr. med. in $tu-par, dr. med. r Zobozdravniki: 31. avtusta iti 1. septembra • Darinka Šuster. dr. sIoti.. v zasebni 20bni ambulanti, Stanetova 27, Velenje {od 8. do 12. ure). [mnuHi Lekarna Center Velenje. Vctnikova 1. Izdala nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeJjah in državnih praznUah organiziran odmor za kisika od 13 .00 do 14 .00, tel. 898-1880. mmismMm Od 30. avgusta do 6. septembra -Fr^nc Blatnik, dr. vel. med., gsm 041/618-117. GIBANJE PREBIVALSTVA PÍ CELJE Kosovolova 1 ć> 03/49268 93 upravna enota Velenje Poroke: Metka Bedenik, Vefenje, Malgajeva u1. 11 in Cvetko Fendre. Velenje, Kardeljev trg 3: Nataša Kumik, Vetenje, Goriška c. 25 in Stojan Smrekar. Velenje, Prešernova c. 4; Anita hiâ. Bmica 61 tn Nenad Kutr^ak. Veienje, Cesta l|/7. AbjzNerat. roj. 1946, Redmiije 63; Fr3nc6asll,roj 1931,Velenje. Stane-tova c. 39: Martin Verdev, roj. 1934, Vinska gora 35; Jožef Krajne, roj. 1933. Škakske Cirkovce 23 a; Franc Giasenčnik. mj.1941,Skorno3a. Odšel je JOŽEFKRAJNC 15.8.1933-21 8. 2002 iz Cirkovc V mir» tišino si odšel, bolečine nisi s seboj vzel. Hvala vsem, ki sle nam v trenu tidh žalosli slali ob sirani, izrazili sožaljc, darovali cvelje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOM ZAHVALA Ob K)leči izgubi našega dragega moža, očela, dedija, brala MARTINA VERDEVA iz Vinske Gore 35 Tofxj boločiim v prsili mis tišči. Iščemo 'Ib v temi noči. Nc oglasiš fit'? Čnkaii nas nu divgi filmni! se iskreno zalivaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle ga pospremili na zadnji poli, mu darovali cvelje in sveče, nam pa ustno ali pisno izra/ili sožalje. Prav posebej se zahvaljujemo družinam Sešel Javomik, Šlrav5>in Lesjak. I Ivala govornikoma za besede slovesa, pevcem in pihalni godbi premogovnika, gospodu :^upniku za opravljen obred in svelo maŠ<") 1er pogrebni službi Usar. 'ÁaltijiKi: èena Minka, sin íktrisy ftt^rfti Marjana in Alenka z dntžinaina. 9. kravje dirke v Gaberkah še nikoli toiiico obisicovaicev (;ADERKE , 25. iivgusla -Or^aniz^to^ji kruvjih dirk 'i^liini Kulturno turísCíčnt^a drušlva Gnlierke • Kulturni* CH (»abiirke - so ntipovedo^ Hli p«stro di^^jjanje nu priredit-> i. ki ve<ÍTio zvabi n«i Cv^nkov triivnik oh ces;ti Velenje - Ga-l>erke množico /abave željnih ljudi. Po ocenah nekaterih si jt letos kravje dirke edalo daleć največ' ljudi doslej, več kot Mmi Prišli so od hlizu in daleč in znova smo lahko slisali,da je todru^a najbolje obiska prireditev v Šaleški do* lini. takoj za oh jezeru. Pre /nali povedali. Dogajanje na C Venkovem iravniku so poleg konjev in krav pi^peslrili se člaiw velenjskega Kinokwkegii d ru.^tva. rejci malih .^ivali ter domačini, ki so prikazali nekalere danes že skorajda pozabljene domače obrii 1er običaje. Tisti, ki so sc po končanih »ceremonijah« sc zadr/aU na prircdilvenem pn>sli>ru, so se lahko naužilii>c primoj'skcga navdiha, za katerega so poskrbeli Primorski Tanlje. Prihodnje lelo bodo že desete kravje dirke, lorcj jubilejne in Če povzamemo napovedi ne-kalerih organizatorjev, lahko ?e danes napovemo izjemno prireditev. ■ tp, vos Mišica Sita je bila res siia. Stroge oči čianov komisije so najbrž navdušiti tudi njeni votančki. Savinja Je feMa kot btisk. srečo, nikogar poškodovala. Manj pri/ancsljiva je bila v uvodni dirki do gospodarja Valterja, ki si bo letošnje dirke zapomnil po oblizu na glavi. Drugo meslo si je pritekla Švarca Ludvika krenkerja (gonjač sin Peter) i/ Plc^ivca. Irelja pa je bila lîukva Aniona Špitala 7 gonjačem Bojanom S lame ko m. l/brali so ludi kravjo lepoli-eo. Kajlcpsa med najlepšimi je Prostovoljno gasilsko društvo Šalek Tekmovanje za Goržkov memorial ŠALEK - To soboto bodo :5alcSki gasilci priredili ý.c ^sto gasilsko tekmovanje v spomin na Rafaela (iorSka siarcjsega. Svoje gasilske spretnosli bodo dokazcivali siarejSi člani in članice. 'iekmovanje ,se bo začelo ob 15. uri. zaključilo pa z razglasitvijo rc/ultai.ov oh 19. IS.narodopIsna prireditev Pesem v znamenju družine Minulo nedeljo Je bilo vorga-ni/aciji Kullum^ua društva An-pri Pol/tli /e 19. srečanje )jlaslH!nih in pťvskih družin, ki goJuo tradicijo obujanja starih pvsmi in skoraj po^ibljenih in-sirumvntalnlh priredb. V vročem popoldanskem soncu je zbrane pevec in Sicvilne obiskovalce pozdravil župan Občine Polzela Ljubo Žnidar 1er menil, da je poleg krajevnih kulturnikov v Sloveniji /a ohranjanje tradicije slovenske pesmi odgovorna tudi dri^ava. Ce hi namreč več prepevali in sc pri-jaicljsko družili v krogu dru/inc, bi Slovenci ohranjali več aviohionosii in srčne kulture, kot pa jo uspemo ob vse bolj mehanskih slikih. Pevsko srečanje, ki sta ga zasnovala pred deveinajsiimi leti Konrad BrunJek in Srečko Pižom.sia vodila Slavko Pi7om in Benjamin Me^ič. ki sta ob lem vnesla precej prislne vsebine in znanja o slovenski ljudski pesmi in običajih. Nasiopili so pevci, prctei?no družine, lambura^i druj?ine Mi-helič Iz Sodevcev pri Črnomlju, drui^ina Hočevar iz .Šentjerneja na Dolenjskem,družina Ko-vačič iz Nove Goricc, bratje in sestre dru;^ine Vidovič i/ Dole- nc pri Ptujski gori, družina Mirkac b: Podgorja pri Slovenj (iradcu, dru/ina Slrm.^ek v/ Dilinjcve gore pri zrcčah, sestre Nedelj-ko iz Savcev pri Ormožu, družina Lisec iz Dolčcnjc-ga BoStanja pri Sevnici, hraije in sestre Ulaga iz Zgornje Rečice pri Laškem, družina Pirih iz Poljubinja nad Tolminom, družina Kos r/ Studencev pri Ponikvi, ZavrŠkc dekle-le iz Oeie nad Nazarjami, družina Slibelj i/ Poljane nad Skofjo Loko. Kranjčeve sestre iy. Kaple na Kozjaku, braijc in .sesirc Šier i/ Vogljc pri Kranju, braijc Ciregorc iz Frankolove-ga 1er ansambla AJiiona Diriiča in Beneški fantje b. San Pielra pr Vidmu v [ladji, ki jc igral med nastopi pcvccv in ob zaključku prireditve. S posebno, za to priloznosi napisano pesnitvijo, pa seje predstavil tudi Jože ZimSek iz Velenja, ki jc Družina Mirkac poezijo posvetil ljudski pesmi, družinskemu petju 1er prireditvi v Andražu, ■ Jože MiMavc