LJubljana, sreda 12. junija 193$
upravniStvo; u ju bi Jana. Knafljeva ulica 6. — Telefon ftt. 8122, 3123, 8124. 8125. 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen* burgova UL 8. — TeL 8492, *4WL Podružnica Maribor: Gosposka ulica
tt. 11. — Telefon ftt 2466. Podružnica Celje: Kocenova ulica ftt
2. _ Telefon St 190. Računi pri poŠt ček. zavodih: Ljubljana fit 11.842, Praga čislo 73-180. Wien St. 10JS.241.
Triurni Tsaldarisove vlade
Grški volilci so v nedeljo kljub venizelistični propagandi za abstinenco v ogromni večini izrekli zaupnico sedanjemu režimu
t*r>4tnina plačana v rotovtnL
Leto XVI., štev. 1)4
Benešev obisk v Sovjetski Rusiji
Dr. Beneš, zunanji minister Češkoslovaške republike skozi vso povojno dobo, se je tri dni mudil v Moskvi in se je nato odpravil še na obisk Leningrada, nekdanje carske prestolnice Petrograda. Že zunanja slika njegovega potovanja priča, da ni šlo samo za poset, ki se opravi mimogrede, marveč za dobro pretehtano akcijo, ki je člen v verigi smotrnega dela.
Moskva v povojni dobi ni razvajena z diplomatskimi poseti. Šele odkar se je pričela s pristopom k ženevski mednarodni instituciji doba sovjetske aktivnosti v mednarodnih odnošajih — kar se časovno ujema s pričetkom ofenziv-nosti nemškega narodnega socializma na diplomatskem področju — se je sovjetska diplomacija angažirala v razne zveze, o katerih poprej ni bilo niti govora. V ta kompleks nove diplomatske aktivnosti spada najimenitnejši dogodek iz tega področja, potovanje Lavalovo v Moskvo in ustanovitev francosko-ruske zveze, ki jo je malo nato dopolnil še sli-čen pakt med Češkoslovaško in Rusijo. Tako rekoč zaključni pakt k temu dogajanju je tvoril Benešev poset v Moskvi.
Nehote se pri tem spominjamo velikih, dasi pretežno čuvstvenih zvez, ki so se nekdaj pletle med Prago in Moskvo, odnosno Petrogradom, v znamenju vseslovanskega razpoloženja in stremljenja. Praga je bila najbolj slovanska od vseh mest slovanskega sveta; bila je najmogočnejši tabor slovanske ideje, ki je jačila odpornost v hudi borbi s tujerodno prevlado, kakor je bila matuška Rusija najmočnejša slovanska sila tedanje Evrope. Ali odtlej so se časi jako temeljito spremenili in dejanska situacija je danes taka, da ti momenti prihajajo jako malo v poštev, če sploh še kaj. Zakaj sovjetska Rusija je bolj-ševiška država, ki je odločno zavrnila vseslovanske težnje kot nacionalistične, se jim odrekla in jih prepustila »ropotarnici meščanske politike«. Naglašalo se je po pravici tudi to, da je sovjetska politika mnogo preveč pod vplivom židovskega duha, saj zavzemajo židje še vedno mnoga, premnoga najvplivnejša mesta v sovjetski upravi in v državnem vodstvu.
Toda sovjetska politika se je morala odreči že temu in onemu staremu principu, kajti varnost države ne zavisi samo od načel, marveč tudi od drugih stvari, ki so cesto v območju, katerega načelna stališča zavračajo. In kolikor bolj prihaja to praktično uveljavljanje do prevlade, toliko bolj se veča vrednost makar že zavrženih gesel v zunanji politik. In v tej zvezi se je že ponovno moglo ugotoviti, da se je v tem ali onem pogledu že tudi v sovjetskih krogih oglasila struna, ki je brenknila v smislu starih slovanskih parol.
Ako omenjamo take »strune«, smo daleč od tega, da bi jim daiali čezmeren pomen, da bi jih precenjevali ali celo generalizirali. Sovjetska Rusija je vendarle boljševiška država in ko tamkaj sprejemajo Beneša, je on za nje v prvi vrsti eden od prijateljskih državnikov iz srednje Evrope, zastopnik republike, ki se ;e z vso odločnostjo postavila na stran rusko-francoskih kombinacij in načrtov in se s tem uvrstila v oni sistem, ki se nanj naslanja Rusija v težnji, da se pravočasno očuva Dred vsakršnimi možnostmi nemških imperialističnih stremljenj. Tu je jedro dogodka in v tem znamenju je bilo že v naprej gotovo, da bo dr. Beneš deležen največje pozornosti in ljubeznivosti kakor se je to tudi res zgodilo.
To je realno pojmovanje, o katerem moremo trditi, da je najbližje resnici. Danes vsaj je taka situacija in ostane še, dokler se morda še bolj ne spremenijo temelji ruske zunanje politike.
Ne moremo še reči, da je politični razvoj v Evropi napravil že vse svoje pre-okrete, ki so se pričeli s trenutkom, ko je hitlerjevski režim prišel na krmilo tudi v mednarodni politiki Nemčije. Češkoslovaška politika je pred vsem praktična in mora se ji priznati, da je jako spretno izrabila konjunkturo ter realizirala nekatere težnje, ki so od nekdaj bile v njenem zunanjepolitičnem inventarju, pa so zadržano čakale, da se na-ključi primerna prilika za realizacijo. V drugem taboru, zlasti med Nemci, sicer podčrtavajo skepso, namreč v tem smislu, da zanikajo sploh sleherni praktični pomen nove zveze in diplomatskega poseta. Naglaša se tu med drugim, da v konkretnem primeru Rusija sploh ne more priti Češkoslovaški na pomoč, ker obe državi nimata skupne meje. V zvezi s tem se je sprožilo tudi vprašanje prostega prehoda ruskih čet skozi Rumum-jo, kar pa se razumljivo odteguje znanju radovedne evropske javnosti.
Gotovo je, da so to vprašanja, ki se bodo še povračala na dnevni red državnikov in diplomatov- Moremo pa reči. da je mimo tega še mnogo prilike in prikladnega področja, kjer se lahko udej-stvuje rusko - češkoslovaško delovanje Je tu pred vsem področje gospodarskega kontakta, ld je že dosedaj dovedel do prvega sodelovanja. Na tem področjt. more Češkoslovaška ogromno uveljaviti »vojo gospodarsko kon^olidiranost in jo f*kazati tako v sovjetsko kakor tudi v
Atene, 11 junija, d. Pri* nedeljskih volitvah v parlament je dobila ljudska Tsal-darisova stranka 253, Kondilisova narodna radikalna stranka pa 34 mandatov. Obe vladni skupini imata torej skupaj 287 mandatov izmed 300. Opozicija je dobila samo 13 mandatov in sicer Metaksas 7, neodvisna kandidatna lista bivšega generalnega guvernerja Dragumisa v Solunu pa 6 mandatov. Komunisti niso dobili nobenega mandata.
Po uradnih podatkih znaša število volilcev, ki so se vzdržali glasovanja v vsej državi samo 15 odst.
Tudi na otoku Kreti, ki je bil glavna Venizelosova trdnjava, so volitve potekle kakor povsod drugod v popolnem redu in
Rim, 11. junija. AA. Agencija Štefani poroča: Po poročilu iz Džibutija je abesinski cesar Haile Selasije nedavno obiskal pokrajino Harar in imel pred voditelji muslimanskih plemen v Ogadenu govor, v katerem je med drugim izjavil, da bo dosedanji upravni sistem v tej pokrajini takoj izpremecul. Za nerede in anarhijo o Ogadenu so odgovorni nekateri dostojanstveniki, ki so mu do zadnjega časa prikrivali pravo stanje. Abesinski cesar je nadalje poudaril, da je ediini afriški cesar im poglavar vseh črnih plemen. Med te spadajo tudi plemena pod tujo oblastjo. Belokožci skušajo uničiti tako abesin-sko kakor muslimansko vero.
»Lavoro faec;sta<c poziva civilizirane držia>-ve, ki imajo kolonije v Afriki, naj nastopijo proti poizkusu abesinskega cesarja, da ustvari Panafriko pod abesinsko nadoblast-jo. Abesinski cesar je v svojem govoru sam priznal, kar je doslej trdilo italijansko časopisje o slabi upravi v Ogadenu. Cesar jeva izjava v muslimanski veri je spletka, ker je znano, da je svojčas sam preganjal muslimansko prebivalstvo. Sedaj hoče ohraniti svoj sistem z vsemi sredstvi, ker ču/ti, da 6e podira.
Nova Mussolinijeva izjava
Rim, 11. junija AA. V Sassariju je imel Mussolini govor, ki ga je končal z besedami: Mi bomo nadaljevali borbo za napredek naroda, za blagostanje italijanskega prebivalstva in za čast naših zastav.
„Temps" o Mussolini] e vili naklepih
Pariz, 11. junija, č. Današnji »Tempe« pravi o Mussolinijevih binkoštnih govorih na Sardiniji, da so borbene besede Mussoiinija napravile vtis, da se Italija ne bo dala odvrniti od svojih bojnih naklepov v vzhodni Afriki, predvsem pa, da je od tega ne bo odvrnil inozemski tisk niti grožnja z intervencijami prizadetih držav. Jasno je, da ima Mussolini sedaj izključno le namen, da zagotovi Italiji kolonialne posesti v vzhodni Afriki in ne opusti prilike, pridobiti za i.ta-lijianski narod novega ozemlja, ki bi mu dalo novo moč. Italija hoče za vsako ceno postati politični in gospodarski kolonialni faktor v Afriki.
MussoliLni bi se celo nič kaj ne obotavljal razbiti fronto treh velesil, ki so jo ustvarile na konferenci v Stresi, če velika Britanija in Francija ne bi pristali na njegove zahteve, kako naj 6e v korist Italije uredi abesinsko vprašanje. Italijanska vlada v ostalem upa, da bo delo njene diplomacije ki je v zadnjih mesecih v tej smeri doseglo svoj vrhunec, rodilo pozitivne rezultat? ter da bo teko po mirnem potu dosegla revizijo italijansko-abesinske pogodbe iz 1. 1906.. seveda v sivojo korist. Celo ital janski vojaški vrhovni svet se bo podredil italijanski di-plomacijski akciji, če bo količkaj kazalo, da ne bo brez koristi.
Angleži o pogodbenih obveznostih Italije
London, 11. junija. AA Razpravljajoč o nedavnem govoru predsednika italijanske vlade Mussoiinija. ki je izjavil da Italiji ni treba upoštevati inozemskega javnega mnenja, pravi »Daily Telegraph« med drugim, da je bilo pričakovati, da bodo pristojni italijanski činitelji za sedaj govorili še miroljubno o abesinskem vprašanju, ker je Italija v Ženevi načelno pristala na ureditev spora po arbitražnem sodišču. Italija lahko nadaljuje pošiljanje svojih čet v vzhodno Afriko, če misli, da ji je to ne-
lastno korist. Morda bo za prvi čas v tem celo poglavitna vrednost nove zveze.
Francosko-ruski sistem novega sodelovanja v mednarodni politiki, ki ima šele svoje prve temelje, je dobil dosedaj tako rekoč šele svoje prve obrise. Naslednja doba bo prinesla dopolnitev te zasnove, bržkone na jako širokem področju. Sodelovanje Češkoslovaške je prvi korak v smeri tega razširjenja in dopolnjevanja. In Benešev noset v Moskvi je nedvomno bil v tej smeri važen korak, bržkone eden tistih, katerih pomen ne ostane epizoden. marveč polagajo temelje za trajno zgradbo bodočnosti.
miru. Abstinenca na Kreti je znašala ponekod do 60 odstotkov. Vladna lista je dobila na vsem otoku 24.000 glasov, volilnih upravičencev pa je bilo 35.000.
Izid volitev je izzval v vrstah republikanske opozicije akcijo proti vsaki misli na referendum za izpremembo režima. Vsi voditelji opozicije pravijo v svojih izjavah, da smatrajo kljub vsej volilni abstinenci in kljub vsem ukrepom, ki jih proglašajo za ilegalne, izid volitev kot referendum proti monarhiii
Na drugi strani želi vlada, da bi prepir o režimu prenehal čimprej, zaradi česar je mnenja, da je referendum neobhodno potreben. Zasedanje novega parlamenta bo zelo kratko. Parlament bo imel samo sank-
obhodno potrebno, toda bojeviti govori bi morali prenehati. Trditev, da ima v tem primeru Italija sama odločevati o svojih interesih, ni popolnoma v skladu z dejanskimi uejstvi. Minister Eden je že pri neki priliki javno poudaril, da so se Velika Britanija, Italija in Francija s pogodbo iz l. 1906. zavezale, da ne bodo v abesinskem vprašanju ničesar ukrenile brez prejšnjega medsebojnega dogovora. Mussolini ne more iti meni nič tebi nič preko pozitivnih določb te pogodbe s pripombo, da enotna fronta, ustvarjena v Stresi, ne more veljati samo za Evropo, temveč tudi za Afriko. Italija in Abesinija sta članici Društva narodov in sta dolžni svoje spore predložiti ženevski ustanovi.
Ureditev abesinskega spora je ena najnujnejših nalog, ki čaka ta teden sira Samuela Hoarejc in Edena po prevzemu dolžnosti v zunanjem uradu. Upanje, da bo Italija po ženevskem sporazumu sprejela mirno ureditev tega spora z razsodiščem, se ni izpolnilo. Na vse predloge odgovarja Italija, da je čas za takšno ureditev potekel, kar je povzročilo v Londonu in Parizu resno skrb
V avgustu pričetek sovražnosti ?
London. 11. junija, č. Iz Addis Abebe poročajo, da eo tamošnji italijanski uradniki prejeli naročilo, najj se s svojimi družinami takoj izselijo iz Abesimije. Francoski in angleški poslanišiki krogi se posvetujejo o razpletu iialijanskio-abesinskega spora. Splošno prevladuje mnenje, da bo Italija že meseca avgusta pričela napadati Abesinijo.
Turški general v abesinski službi
Rim, 11. junija AA. »Popolo di Roma« poroča, da je bivši turški general Vejsil bej, ki je moral svojčas zapustiti Turčijo zaradi svojega revolucionarnega dela proti sedanjemu redu in ki živi v Egiptu, sklenil oditi v Abesinijo in ponuditi svojo uslugo abesinskemu cesarju za primer vojne z Italijo.
Kongres francoskih socialistov
Mulhouse, 11. junija. AA. Danes je bil tretji dan socialističnega kongresa. Razpravljali so o vprašanju prevzema oblasti. Poslanec Paz je zagovarjal prevzem oblasti po večini naroda na podlagi programa, ki ga ima splošna zveza za delo. V programu opozicije morajo biti vsi bistveni elementi bodočega vladnega programa.
Vodja socialistov Leon Blum je izjavil, da morajo francoski socialisti sprejeti Stalinovo izjavo o narodni obrambi, ker gre za skupno akcijo, ki je pogoj organske celote Prepričan sem. da bodo vsi francoski delavci vstali proti sovražniku, če bi hitlerjevska Nemčija napadla francosko ozemlje Poraz Francije bi dovolil hitler-jevski Nemčiji, da ograža tudi Rusijo. Vprašanje narodne obrambe ne loči več komunistov in socialistov Odslej je v tem vprašanju mogoča skupna linija.
Prisotni so te Blumove izjave sprejeli z velikim odobravanjem
Starhemberg v Budimpešti
Budimpešta, 11. junija w. Po banicetu v madžarskem Aeroklubu, ki so se ga udeležili vsi njegovi člani, med njimi tudi bivši nadvojvoda Jožef Franc, je avstrijski podkancelar Starhemberg obiskal ministrskega predsednika Gombosa, pri katerem je ostal nad dve uri.
Nov potres na Formozi
Tokio, 11. junija AA. Na otoku Fe:mo-zi je bil nov potres. Po dosedanjih poročilih je v pokrajini Dejču mnogo naselbin popolnoma uničenih. Da 600 hiš je v razvalinah. število mrtvih in ranjenih je veliko.
Iz prosvetne službi
Beograd, 11 junija p v 5 položajno skupino je napredoval sreski šolski nadzornik Rajko Gradnik v Radovljici.
cionirati zakone, ki jih je vlada doslej objavila, zatem pa bo od god en do meseca septembra.
Vlada misli, da se more referendum izvršiti šele po izpremembi ustave, ki bo izvršena meseca septembra. To je predvsem mnenje predsednika ministrskega sveta, ker hoče, da bi se prebivalstvo za nekaj časa pomirilo in dobilo tako priliko za mirno določitev o vprašanju režima. Na tem stališču je tudi general Kondilis. Kmetijski minister Teodokis je mnenja, da bi morala vlada, ki bo nekoliko izpremenje na, preden se bo predstavila novemu parlamentu, ponovno priseči na republikansko ustavo s pridržkom glede na bodočo odločitev prebivalstva o režimu.
Moskva, IL jiunija č. Moskovski obisk češkoslovaškega zunanjega ministra dir. Beneša je trajal tri dni. Sredi pretekle noči je češkoslovaški zunanji minister odpotoval 6 svojim spremstvom v Leningrad, kjer so mu danes priredili nad vse prisrčen sprejem. Poleg dmigih so ga pozdravili na kolodvoru predsednik leningrajskih sovjetov Kodacki, poveljnik posadke Bielov, zastopnik izvršilnega odbora Ivanov in mnogobrojno občinstvo, ki je prireddlo gostu viharne ovacije. Dr. Beneš bo ostal v Leningradu dva dneva.
Njegovi razgovori z Litvinovim so docela uspeli. Rusija in Češkoslovaška sta se znašli v mednarodnih političnih vprašanjih na skupni načelni podlagi, da je namreč kolektivni sistem edina pot, po kateri morajo evropske države iskati varnost in mir. Dr. Beneš je v svoji izjavi ruskim novinarjem dejal, da pomenita trancosko-ruska in ruskočeškoslovaška po-godiba trden korak v tej smeri. Spričo tega in glede na razvoj političnih razmer v Evropi iskreno upa, da se bodo tudi ostale države ravnale op teh dveh zgledih in sklenile tako z Rusijo kakor med seboj
Cena 2 Din
Naročnina znate mesečno Din 25«—• Za inozemstvo Din 40.—
Uredntfitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122. 8128, 3124. 8125, 8125. Maribor, Gosposka ulica LL Telefon ftt. 2440. Celje, StroesmayerJevB ulica fttev. 1. Telefon ftt 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Atene, 11. junija, p. Včeraj je poeetil predsednik vlade TeaMaris predsednika republike Zaimiea in mu razložil svoje naziranje v bodočem razvoju notranje politike. O izidu volitev je izjavil novinarjem:
Noben trenutek nisem dvomil, da ne bi narod izvršil svoje dolžnosti do domovine. Izid volitev dokazuje nesporno, da si želi vzpostavitve normalnega stanja in miru, kakor tudi, da pristaja na vladno politiko. Opirajoč se na zaupanje, ki ga je manifestirala večina naroda, bo vlada nadaljevala izvajanje svojega programa. Naše geslo bo delo. Novi parlament se bo sestal 20. junija ter bo nazipravljal o važnih vprašanjih, med drugim tudi o pravilniku za plebiscit o monarhiji ali republiki. Do plebiscita ne bo prišlo pred mesecem oktobrom.
Tsaldaris bo odšel ob koncu meseca na krajši oddih v znano planinsko zdravilišče Reichenhall na Bavarskem.
Samomor propadlega kandidata
Atene, 11. junija. A A. Listi poročajo, da se je poslanski kandidat Cigtitiras, ubil, ker je pri nedeljskih volitvah propadel.
6lične pogodbe, kii bodo predvsem slonele na istih načelih za ohranitev evropskega miru.
O razgovorih, ki jih je imel dr. Btnež z glavnim tajnikom kosministične stranke Stalinom, je prejel tukajšnja dopisnik agencije Havas informacije, po katerih je Stalin pokazal zanimanje in razumevanje za vprašanje o srednji in vzhodni Evropi. Bil je enakega mnenja kakor dr. Beneš glede stabilizacije odnošajev v tem delu kontinenta. Moskovski politični krogi sploh sodijo, da bi bil d«r. Beneš najpri-kladmejši državnik-diplomat, ki bi mogel uspešno posredovati med Rusijo in ostalima dvema državama Male antante ter Balkansko zvezo.
Dr. Beneš in Litvinov sta govorila tudfi o sklenitvi pogodbe o medsebojnih kulturnih stikih. Pogajanja o tem se bodo nadaljevala. F red vsem mislijo ustvariti primerne ustanove za obveščanje javnega mnenja in razpoloženja. Tu gre predvsem za medsebojne stike med knjižnicami in umetnostnimi ra^tavami, za izmenjavo dijaštva in za znanstveno sodelovanje.
Kitajska kapitulacija pred Japonsko
Nankinška vlada je sprejela vse japonske ultimativne zahteve o razširjenju demilitariziranega ozemlja na
severnem Kitajskem
Zmaga japonskega
Šanghaj, 11. junija w. Ker je nankinška vlada brezpogojno sprejela japonski ultimat, si je Japonska brez prelivanja krvi eamo s pritiskom svojega orožja osvojila večji del nadaljnje kitajske province s staro kitajsko prestolnico Pekingom in luko Tientsin. Severni del Čilija se proglasi za demilitariziran pas. Kitajsko upravo v severnem Čiliju bodo nadzorovali japonski uradniki, policijo pa bodo prevzeti Japonci. V inozemskih krogih domnevajo, da bo prihodnji korak Japonske pri-klopitev province Čili k Mandžuriji in kronanje mandžurskega cesarja za kitajskega cesarja v Pekingu.
Nankinška vlada je že izdala naredbo, s katero v smislu dogovora z Japonsko prepoveduje vsako izzivanje z besedami ali dejanji, ki bi škodilo prijateljskim od-nošajem s sosednimi državami. Nadalje so prepovedane vse organizaci je, ki bi vodile propagando proti tujim državam.
Konference japonskega generalnega štaba
Tokio, 11. junija AA V tukajšnjih vojaških krogih demantirajo vest, da bi Japonska nameravala skleniti novo pogodbo e severno Kitajsko, ker bo nevtralni pas gotovo dejstvo šele tedaj, ko bo kitajska vojska izpraznila Hopej. To vprašanje so proučevali na današnji konferenci pristojnih vojaških činiteljev v Tientsinu
V Hsingking je sklicana nujno konferenca generalnega štaba japonske vojske iz Kvantunga. Razoravliali bodo o splošnem položaju v Tientsinu in Pekingu.
Odhod kitajskih čet iz Pekinga
Peking, 11 Junija w V mestu vlada mir. Velike množice so prihitele na kolo dvor, da prisostvujejo odhodu železniških vlako s četami, ki morajo v smislu japonskega ultimata zapustiti mesto. Doslej sta že dve diviziji čet osrednje kitajske viade zapustile Peking in 'krenile orol. jugu.
Japonske bojne ladje v kitajskih vodah
Tokio. 11 junija A A Po naredbi vojnega ministrstva sta odplula v Tientsin dva japonska minonosca Druge japonske voinp ladje poidejo v Clifn in v druga nr« stanišč* da zaščitijo tamošnje japonske državljane.
militarizma
Pariz, 11. junija. w. Poostritev odnošajev med Japonsko in Kitajsko je našla v francoskih listih močan odmev. Tukajšnji listi očitajo Društvu narodov, da se ob pri-četku japonsko-kitajskega spora ni pokazalo dovolj energično. Dogodki se razvijajo dalje, piše »Intransigeant«. Japonski pritisk se razširja proti jugu. Kje se bo ustavil? Slabost ženevske ustanove je praktično odprla jez, skozi katerega divja sedaj japonska reka po vsem skrajnem vzhodu. S tem, da je Evropa pripustila okupacijo Mukdena, je podala svojo ostavko kot interesent v zadevah na Daljnem vzhodu, ostavko, ki se le težko umakne.
»Temps« pravi, da so v Zedinjenh državah in v Angliji sedaj zelo vznemirjeni Priznavajo, da je zmagala japonska vojaška stranka in da tolmačijo geslo »Azijo Azijcem« v resnici enostavno »Azijo Japoncem«. Kako bodo države, ki so zainteresirane na nevtralnosti Kitajske in na načelu odprtih vrat, reagirale? Kar se je dogodilo z Mandžurijo, ne dovoljuje delat« iluzi i
Rusko-japonski incident
Moskva, 11. junija, č. Listi poročajo, oa je ljudski komisarijat za zunanje zadeve podal poslaniku v Tokiju podrobna navodila za protestno noto, ki naj jo izroči japonskemu zunanjemu ministru zaradi poslednjega incidenta na rusko-mandžurski meji. Ruska vlada se pritožuje, ker se je dogodek pripetil na ruskem ozemlju, miljo daleč od meje. Zato zahteva, naj japonska vlada uvede strogo preiskavo, kaznuje krivce ter preskrbi, da se taki incidenti v bodoče ne bodo več ponovili
Dne 3. junija je namreč večji oddelek japonskega in mandžurskega vojaštva iz nasede napadel dva ruska obmejna stražnika in enega izmed njiju ubil. Drugemu se je posrečilo zbežati in alarmirati obrne* no stražo na bližnji stražnici.
Nezgoda francoskega letalskega ministra
Pariz, 11. junija p. Francoski letalski minister Denain je doživel nezgodo z letalom. pri kateri si je le po srečnem naključju rešil življenje. Letalo, ki ga je pilotiral sloviti pilot Ros si. se je po startu zaletelo v drevored ter treščilo na zemljo, k sreči pa sta pilot in minister ostala nepoškodo vana.
Abesinija na čelu
panaf riškega pokreta ?
Italijanski tisk dolži abesinskega cesarja, da goji pan-afriška stremljenja proti tujim kolonialnim državam
Dr. Beneš v Leningradu
Popoln uspeh njegove misije v Moskvi — Dr. Beneš kot posredovalec med Rusijo ter Malo antanto in
Balkansko zvezo
Pomorska pogajanja med Anglijo in Nemčijo
Ribbentropova misija v Londonu — Vzroki predvojnega nasprotstva med obema državama — Angleži odklanjajo nemško zahtevo po oborožitvi na morju
London, 9. junija.
V Londonu se mudi močna nemška delegacija pod vodstvom osebnega Hitlerjevega zaupnika v zadevah zunanje politike Ribbentropa. Naloga delegacije je preskusiti teren, ali ne bi bilo mogoče brez konflikta z angleško vlado urediti vprašanje nemškega pomorskega oboroževanja, ki ga je postavila nemška vlada na dnevni red, ko ji je pravica do oborožitve na kopnem tako lahko uspela. Seveda pa so za oboroževanje na morju Angleži mnogo bolj občutljivi kakor za oboroževanje na suhem, zato je Ribbentropova naloga še posebno kočljiva in težka.
Ribbentrop je takoj po svojem prihodu obiskal ministrskega predsednika Macdo-nalda, zunanjega ministra Simona in čuvarja pečata Edena. Nemško časopisje nravi, da so bili ti obiski pred vsem čin vljudnosti, angleški tisk pa trdi, da je hotel Hitlerjev odposlanec čim prej ugotoviti razpoloženje, ki vlada v vodilnih krogih imperijske politike za najnovejšo nemško zahtevo.
Nemčija stoletja in stoletja ni imela z Anglijo nobenih sporov in diferenc. Saj je bila strogo kontinentalna država in Anglija je imela v njej razmeroma majhne interese, ker so njena politična stremljenja ležala na svetovnih morjih, še Bismarck je hotel zadržati po ustanovitvi cesarstva Nemčijo v tem okviru in stremeti samo za nadoblastjo Nemčije na evropski celini. Toda mož, ki je prišel za njim na položaj absolutnega voditelja nemške politike, cesar Viljem, je iznašel znamenito krilatico »naša bodočnost je na morju*-. Podpiran od svetovalcev, kakršen je bil n. pr. admiral Tirpitz, se je spustil v »Weltpolitik« in začel ne le v politiki, marveč tudi v pomorskem oboroževanju tekmovati z Anglijo. Njegov program je bil doseči z Anglijo na morju vsaj pariteto in igrati Angliji enako vlogo v svetovni politiki. Vse to je onstran Kanala vzbudilo najprej občutek ne-=igurnosti, potem pa sovraštvo do novega tekmeca ter privedlo Anglijo v tabor nemških nasprotnikov in s tem Nemčijo do poraza.
Hitler se je navidezno nekaj naučil iz zgodovine in je v svojem življenjepisu »Mein Kampf« zapisal, da ne bo Nemčija nikdar ponovila te zgodovinske zmote. Podoba pa je. da so dogodki močnejši od njegovega spoznanja, že ob priliki berlinskih razgovorov je napovedal Simonu, da zahteva Nemčija v okviru svojega novega oboroževanja 35 odstotkov one mornariške sile, ki jo ima danes Anglija. Angleški zunanji minister mu je tedaj takoj odgovoril, da se mu zde nemške zahteve pretirane.
6e ne celo neumestne, ni pa imel pooblastila, da bi se v to vprašanje podrobneje spuščal.
Smoter Ribbentropovega potovanja je sedaj, da to nereSeno zadevo razčisti v angleški prestolnici. Angleži s svoje strani bi radi najprej izvedeli, ali je mislil Hitler tedaj, ko je govoril o 35 odstotkih, ono angleško vojno mornarico, ki je usidrana v evropskih lukah, ali se to razmerje nanaša na celokupno angleško mornarico, raztreseno po svetovnih morjih v zaščito raztresenih delov imperija.
še preden je Ribbentrop dal na to vprašanje odgovor, se je vnela v angleškem tisku huda polemika proti nemškim zahtevam, če bi se gornji odstotek nanašal na celokupno angleško pomorsko bojno silo. Ta obsega danes okrog 1,100.000 ton, ako bi torej Nemčija od tega zahtevala 35 odstotkov. bi njena vojna tonaža znašala približno 400.000 ton, oziroma več kakor znaša vse angleško evropsko vojno brodovje. Poleg tega sestavljajo to brodovje večinoma stari ladijski tipi, zgrajeni pred in med vojno, dočim bi Nemčija dobila najmodernejšo in po najnovejših načrtih grajeno vojno mornarico in bi v tem primeru torej Anglija daleč zaostala za Nemčijo. Njena varnost ne bi bila le omajana, temveč celo močno ogrožena.
Iz vsega tega je razumljivo, da so Angležem nove nemške zahteve vse prej kot simpatične, čeprav nočejo nanje za enkrat odgovoriti še z odkritim »ne«. To ni nič čudnega, saj angleška politika ves čas po vojni napram Nemčiji ni bila nikdar jasna in energična, kar je kvarno vplivalo na razvoj vse evropske situacije »t* je pred vsem omogočilo obnovo nemške sile v Evropi. Pač pa je iz pisanja angleškega vodilnega tiska že razvidno odklonilno stališče, ki ga voditelji imperijske politike zavzemajo napram nemškim zahtevam. »Times« pravijo n. pr.: »Kako korist bi prinesel tak sporazum med Veliko Britanijo in Nemčijo, ko je vendar Anglija v pomorskem oboroževanju pogodbeno vezana tudi na Francijo, Zedinjene države in Japonsko? Anglija se ne želi sporazumeti na škodo kake druge države, s katero je že sklenila sporazum v tem vprašanju, pred vsem pa ne more molče preko izjemnega položaja Francije in njenih upravičenih želja glede varnosti.«
Anglija se torej izmika nemškim predlogom5'in željam. Dvomljivo pa je, da bi se upala Nemčija tudi v tem vprašanju postaviti spet pred dovršeno dejstvo in s tem znova zaiti v nepomirljivo nasprotje z Anglijo, kar jo je že enkrat pahnilo v katastrofo.
— Sreda, 12. junija 1935 ■ . ■
Trboveljski rudarji v strahu
Sreski odbor JNS v Ljubljani
je na svoji seji 6. t. m. ob prisotnosti 12 zastopnikov od 17 okrajnih organizacij obravnaval pri razmotrivanju današnjo situacije zlasti poskuse ustvarjanja novih političnih organizacij. Na osnovi dobljenih poročil je prišel sreski odibor do naslednjih soglasnih ugotovitev, odnosno sklepov:
1)	Organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke obstoja še vedno z vsem svo-jiim organizacijskim aparatom ter je poleg Jugoslov. narodne stranke edina vse-da-žavna politična organizacija, ki ima zakonite pogoje za obstoj in delovanje. Obstoj JNS je ravno v današnjih težkih časih absolutno potreben, saj se ne kažejo miti možnosti kake druge vsediržavne jugoslovenske politične organizacije, ki bi mogla stopiti na njeno mesto in prevzeti njene naLoge. Zaradi tega pozivamo članstvo, da vztraja v vrstah JNS ter deluje pod okriljem njenih organizacij za izvedbo programa, ki nudii vsakomur tudi v socialnem in gospodarskem pogled«! dovolj možnosti za u dejstvo vanje.
2)	Poskusi ustvariti neke nove samostojne politične organizacije v obliki gospodarskih in socialnih svetov ali a ko j oz. gcspodareiko-sooialnega pokreta ali agrarne demokracije so zgolj lokalnega značaja in izhajajo le od posameznih oseb-Zaenkrat ni nobenega izgleda, da bi ti poskusi do vedli do neke vsediržavne organizacije, ki bi predstavljala nekaj boljšega nego je obstoječa organizacija JNS. Na sestankih, ki se prirejajo v prilog nove akcije, se trdi, da JNS ni več, nacada se delo »bivše« JNS in njenih članov ter poudarja potreba nove, boljše organizacije. Ravno način teh poskusov kaže, da ne gre za tvorbe, ki naj bi nadomestila »bivšo« JNS, marveč za tvorbo, ki lij bi bila direktno naperjena proti obstoječi in delujoči JNS.
3)	JMS ni bila nikdar prisilna organizacija, njeno članstvo se sestavlja iz prostovoljnih delavcev ter je obstojalo in obstoja še danes po velikii večini iz predstavnikov našega malega človeka, kmeta, delavca, uradnika, na6tavljenca, obrtnika in trgiovca. Ti mali ljudje so delali idealno in požrtvovalno, niso pa hoteli biti nikdar orodje v rokah posameznikov S tem so se morda zamerili gospodom, ki so Po neuspelih poskusih, dobiti organizaci je JNS popolnoma v svoje roke, začeli nastopati proti JNS in njenemu članstvu, istočasno pa so obdržali svoje, deloma cc-lo vodilne funkcije v JNS, kakor so poprej potom JNS stremeli za gotovomi važnimi mesti in jih tudi dosegli. Sre6ki odbor JNS je zavzemal in zavzema stališč* popolne demokracije. Da očuva na zunaj enotno nacionalno fronto, je postonal vu«» tri leta svojega obstoja obzirno In rezervirano.
41 Na sestankih, kjer se propagira ustanavljanje novih organizacij, ki nai bi b1-le naperjene proti JNS. sodelujejo tiirli
gospodje, ki zavzemajo še danes važne funkcije v JNS, so n. pr. še danes člani glavnega odbora JNS, predsedniki oziroma podpredsedniki in odlborniki okrajnih organizaoij JNS, predsedniki oz. člani kluba občinskih svetnikov JNS v Ljubljani in člani sreskega odbora, čeprav ti gospodje poudarjajo, da JNS več ni in da je zato treba mesto nje ustvariti nekaj novega in boljšega, pa vendar ne čutijo potrebe, da bi odložili svoje funkcije in likvidirali članstvo v JNS. Sreski odibor je mnenja, da je tako postopanje nezdružljivo 6 principom možatosti in doslednosti, zlasti pa z ono disciplino, ki jo mora čuvati vsak član napram svoji obstoječi in delujoči organizaciji.
5) Sreski odbor poziva vse članstvo okrajnih organizaoij JNS v Ljubljana, ki hoče tudi v bodoče ostati zvesto, naj se oklene še čvrsteje svojih organizacij in odborov ter preskrbi, da bodo odibor i resnični predstavniki enotne volje, požrtvovalnosti in borbenosti članstva. Kdor pa želj zaradi prepričanja ali osebnih oziirov izstopiti iz JNS, naj gre svobodno svojo pot. Sireski odbor JNS ne bo nikomur kratil svobode ter tudi ne bo neizzvan nastopal sovražno niti proti osebam, ki snujejo nove organizacije niti proti tem novim organizacijam, če in kadar bodo sploh nastale. Sreski odibor je žal prepričan, da bo že bližnja bodočnost desavuirala delo onih, ki snujejo nove organizacije, in podčrtala absolutno nujnost, da ostane napredni, nacionalni živelj enoten in da se ne cepi na ljubo trenutnim računom ali pa ne dovolj pretehtanim eksperimentom.
Narodna skupščina se sestane v petek
Beograd, 11. junija, p. Oh 5. popoldne se je sestal k svoji zadnji seji verifikacijski odbor Narodne skupščine. Odbor jc danes definitivno odobril poročilo za ple-num Narodne skupščine. V svojem poročilu predlaga Narodni skupščini, naj »e verificirajo vsi mandati narodnih poslancev, ki so že predložili svoja pooblastila, vse pritožbe pa zavrnejo. Poročilo je bilo popoldne izročeno Narodni skupščini, ki bo sklicana k seji za petek 14. t. m. oh 10 dopoldne, da bo začela z verifikacij-sko debato. Pričakuje se, da bo verifika-cijska debata trajala samo dva dneva in da bo končana že v soboto V četrtek 13 t m. bo najbrž seja kluba narodnih po slancev izvoljenih na listi g. Jevtiča.
Beograd, 11. junija r. V četrtek 13 t, m. ob 10. dopoldne se bo vršila seja jugoslovenskega kluba narodnih poslancev.
Fond za pobijanje tihotapstva
Beograd, 11. junija p. Oddelek za carine je objavi1 v »Službenih Novinah«. da je znašal fond za pobijanje tihotapstva ob koncu marca 8,147.220.42 Din
Beležke
»Kmetsfci list« o menjavanja nazorov
V zadnji številki razmišlja »Kmetski Bat« o minljivosti vsega v politiki in pravi med drugim: »Značilnost naše dobe je življenjska naglica. Vsi živimo in delamo tako, kakor da se nam neprenehoma nekam mudi. To naglico opažamo povsod. Vprav ta naglica prinaša v življenje vseh narodov neko nestalnost. Svet živi kakor v večnem strahu. Nazori se venomer menjajo. Kar je bilo še včeraj sveto, je danes pomandrano in zavrženo.«
Bojevniški program po Izločitvi Fabjaneičeve skupine
Pred nekaj dnevi je izšel pomlajeni »Bojevnik«, bivše glasilo »Zveze slovenskih bojevnikov«, ki je postal po zadnji skupščini delegatov »Boja« edino oficielno gla-l silo te organizacije in bo odslej izhajal kot tednik. Uvodnik je napisal g. Stane Vidmar, ki razmišlja pod naslovom »Oče, odpusti jim« o onih, ki »se ne znajo znajti v duhu novega časa«. Dalje ugotavlja, »da je bojevniško gibanje, gibanje slovenskega naroda« in potem nadaljuje:
»Temelječ na zdravi široki demokraciji ima združenje vse pogoje, da ostane resnični glasnik narodove volje, njegovih teženj in stremljenj. Smo slovensko gibanje, ker drugačno gibanje v slovenskega naroda biti ne more! Smatramo za nujno potrebno, da se Slovenci krepko in enotno organiziramo, ker je skrajni čas, da bo naše nastopanje enotno in enodušno. Potrebno je tudi v interesu države takšno združenje, da se prepreči nezdravo izigravanje skupine proti skupini, kar prinaša le razdor, ne-voljo. mlačnost in sovraštvo v narod.
Potrebno je, da nastopimo Slovenci že enkrat enotno in odločno, ker le tako bomo mogli pomagati rešiti najvažnejša Ln najnujnejše notranjepolitična vprašanja države. Potrebna je ta enotnost Slovencev tudi v državnem interesu, da onemogoči vsakomur nezdrave kombinacije ln zveze, škodljivo spletkarjenje v nujnih vprašanjih in zavlačevanje reform, ki so neodložljive. Iskali bomo zveze Ln sklenili ziveze enaki z enakimi, ne da bi se po stari navedi, naravnost bolestni slovenski ponižnosti in uslužnosti, udinjali komurkoli in se izročali na milost in nemilost. Če se pa bomo po treznem preudarku vezali, se bo to zgodilo z znanjem in odobrenjem vseb naših skupin in članstva in tako, da bomo kljub zvezi popolnoma samostojni, ker hočemo urejevati svoje zadeve sami!«
Da se ne pozabi
Da se ne pozabi, bo morda vendarle koristno zabeležiti tu in tam kakšno trditev »Glasa Naroda«. To pa zaradi tega, ker mu seveda nihče ne verjame, da bi za njegovo pisanje odgovarjali samo oni, ki na ziunaj nastopajo kot izdajatelji. V svojem rojstnem listu sicer nima izkazanih ne pravih roditeljev, ne pravih botrov, pa to nič ne dene, ljudje jih vseeno poznajo. Kaj na usta svojega nebogljenčka govore krušni očetje in botri, to zabeležiti zna kdaj le prav priti. Samo zaradi tega omenjamo tudi njegov nedeljski uvodnik, lri zopet prerokuje novo dobo v državi in kliče na okup vse Slovence »brez ozira na bivšo strankarsko pripadnost, brez ozira na stan, poklic in sloj«.
Najprej se uvodnik razračunava s klerikalci in njihovo parolo volilne abstinence. Seveda pa je to samo zaradi lepšega glavna borba je slej ko prej naperjena proti JNS. -In tako čitamo: »Poleg klerikalcev so tudi nekateri prevneti voditelji JNS propagirali abstinenco, ker so se čutili užaljene. Prvotno je vodstvo JNS v Beogradu, kjer je imel glavno in oddočilno besedo vendarle glavni sekretar te stranke, bivši minister dr. Albert Kramer, sklenilo, da se volitev ne udeleži. Pozneje pa smo vseeno dobili JNS kandidatno listo; to je bila lista, katere nositelj je bil bivši minister Boža Maksimovdč.
Kar se tiče volilne borbe z listom iz Merkurje-ve tiskarne ne bomo polemizirali. naj povpraša pri svojih krušnih očetih in botrih, pa bo dobil informacije, ki jih seveda ne bo objavil. Kako pa je bilo s sklepom vodstva JNS glede volitev, naj se obrne na g. senatorja Puclja, ki je še vedno podipredsedmik JNS ln je prisostvoval dotičnim sejam. Gospod Pucelj je sedaj, kakor smo brali, tudi v nadzornem odboru zadruge, ki pravi, da izdaja »Glas Naroda«. Ako list želi debate o tem, kako je prišlo do sklepa JNiS, in se g. senator Pucelj s to željo strinja, smo rade volje na razpolago. Da je bila lista g. Maksimoviča lista JNS, tega še ni pogruntal niti »Ošlšani jež«, marveč je ostalo to senzacionalno odkritje prihranjeno »Glasu Naroda.«
Po svojih nepremišljenih in deloma hu-morlstičnih trditvah prihaja glasilo ia Merkurjeve tiskarne do zaključka, da bi JNS »bilo treba, kakor tudi njeno pose-strino Jugoslovensko narodno stranko, ki nitd kandidatne liste ni mogla v redlu postaviti— razpustiti!«
Ob koncu svojega članka se vrača »Glas Naroda« na dir. Korošca in mu dokazuje, da on vendar n! tak opozioionalec za kakršnega ga nekateri Imajo. Zato smatra tudi za Izključeno, da bi soglašal s tajnimi klerikalnimi okrožnicami, jn mu končno zagotavlja; »... nam nič ne fm-ponlrajo tisti lokalni politični modrijan! iz tabora bivše SLS, ki po ljubljanskih gostilnah zabavljajo na svojega nekdanjega voditelja g. dr. Antona Korošca.»
lorba za skrajšanje delovnega časa
Ženeva, 11, junija. AA. Na mednarodni konferenci za delo je zaradi vprašanj« Mi-rideseturnega dela na teden nastala resna kriza. Včerajšnjo raipravo o tem vprašanju niso mogli popoldne nadaljevati, ker so se zastopniki delodajalcev odstranli. To je bil odgovor na poizkus predstavnikov vlad, naj bi zastopniki delodajalcev navzlic vsemu sodelovali pri razpravi o tem vprašanju. De-lojemalski zastopniki označujem la oostopek ko^ sabotažo Danes so se vršili razgovori za ureditev tega spora. Ker zastopn iki delodajalcev slej ko prei odklanjajo svoio rde-ležbo pri rečevanju vprašanja o znižanju dplovnego časa bo konferenca razsojala o predlogu, naj »e brez njih sestavi odbor, ki naj prouči vprašanje delovnega časa.
Trbovlje, 10. junija
Našim hudo preizkušenim rudarjem v premogovnih revirjih, ki že vrsto let doživljajo najhujše udarce, usoda menda tudi letos noče prizanesti. Po vesteh iz Beograda nameravajo državne železnice letos reducirati dobave premoga za 100.000 ton letno; od tega pa bi odpadlo 58.000 na slovenske premogovnike. To pomeni novo nevarnost za dohodke rudarjev, ker se bo za teh 58.000 ton zmanjšala produkcija v slovenskih premogovnikih, kar bo imelo za posledico, da bodo morali rudarji še več praznovati nego doslej ali pa bodo prišle nove redukcije. Ubogi rudarji, ki zlasti v poletnih mesecih zaradi pogostega praznovanja zaslužijo le po par sto dinarjev mesečno, zrejo z obupom v bodočnost. Njihova bojazen je tem večja, ker se redukcija dobav železnicam praktično že izvaja od začetka letošnjega leta, kar je povzročilo letos nazadovanje produkcije. Po rudarski statistiki 3je znašala letos v prvem četrtletju prodaja premoga iz premogovnikov v dravski banovini le 283.388 ton nasproti 310.007 tonam v lanskem prvem četrtletju. To nazadovanje prodaje, ki je povzročilo vzporedni padec produkcije, gre v celoti na račun zmanjšanja dobav železnicam, ki so padle od lanskih 145.917 ton na 119.056 ton v letošnjem prvem četrtletju, torej za 18 odst. To redukcijo železniških dobav je takoj hudo občutil naš rudar, kajti mezdni zaslužek premogovnih rudarjev je letos v prvem četrtletju padel na 16,800.000 Din, dočim je lani v prvem četrtletju znašal 18,224.000 Din, predlanskim 18,382.000 Din, v prvem četrtletju 1932 pa še 24.055.000 Din.
Ko je lani prišla TPD z zahtevo po znižanju mezd, so zastopniki delavstva končno po dolgih bojih pristali na delno redukcijo v upanju, da bodo z večjo zaposlitvijo odškodovanj za znižanje mezd. Od tedaj še ni preteklo leto dni in naši rudarji so morali spoznati, da se jim je možnost zaslužka le še zmanjšala, iz Beograda pa prihajajo še vesti, ki obetajo novo znižanje železniških dobav in s tem še večjo bedo delavskih rodbin. Zato je treba odločno preprečiti vsak nov udarec na delavstvo in njihove rodbine in zastaviti vse sile, da se nameravana redukcija dobav ne izvede vsaj v slovenskih premogovnikih, ki so bili doslej pri redukcijah železniških dobav vedno najhuje prizadeti in je končni račun plačal vedno naš rudar.
Osiješki proces
Osijek, 11. junija, n. Po dveh dneh bin-koštnega odmora se je danes nadaljeval proces zaradi našičke afere. Zaslišana sla bila bivša narodna poslanca Vasilje Trbič in dr. Nikič, prvi kot priča, drugi kot obtoženec.
Vasilje Trbič je zatrjeval, da izmed obtoženih nikogar ne pozna razen Nikiča in Je-vremovica, ki sta bila njegova poslanska tovariša. Nikakor se ne more spomniti, da bi mu bil v prostorih poslanskega kluba v Narodni skupščini predstavljen ravnatelj >Po-dravine« Schlesinger. Predsednik je nato odredil konfrontacijo Trbiča s Schlesingerjem. Trbič je vztrajal na trditvi, da Schlesinger ja še nikdar ni videl, Schlesinger pa je zatrjeval, da ga je Trbiču predstavil dr. Nikič. trbič je dalje zatrjeval, da nikoli z nikomur ni govoril o agrarnih zadevah Nn-šieke in drugih takih podjetij.
Predsednik: Pri preiskavi in procesu se je ugotovilo . da je Schlesingerja, ko se mudil v Beogradu, nekdo pozval P° telefonu iz hotela Srbski kralj in mu sporočil v ime nu Vasilja Trbiča. da bo slednji tožil vsakogar, ki bi komurkoli dajal denar na njo gov račun in v njegovem imenu. Posebej j-nato opozoril tudi Schlesingerja.
Trbič: Slišal sem bil, kakor se je govorilo, da zaradi šumskega agrara dajejo neki fjudje denar, drugi pa ga prejemajo. Nekje sem celo čul. da daje denar Schlesinger. O tem sem govoril s svojimi prijatelji in de jal, da bi moral nekdo javiti Nažički, naj nikomur ne daie denarja zaradi agrarnih z« dev. V ostalem sem načelomo stal na stališču. da se zaščiti privatna lastnina. Dognal sem. kaj se jfe počenjalo v dravski banovini z gozdovi in zaradi tega sem sestavil svoi» amandmane.
Predsednik je nato še vprašal, zakaj je Lovrič pisal svoji firmi o neki »zvezi«, kf je zanesljiva in močna. Trbič je odgovoril, da o našičkih zadevah nima pojma. Na vprašanje, ali je kaj slišal o tem. kako jo generalni direktor Spitz sestavil provizijsko pismo za 400000 Din na Ime neke osebe, ki bf morala dobiti to nagrado, če v Narodni skupščini prodrejo Trbičevi amandmani, je Trbič odgovoril, da mu ni znano, kdo je bil na tak način angažiran in da je o tem prvič slišal v preiskavi.
Nato je bil zaslišan dr. Nikič, ki je predlagal. da se ponovno zasliši dr. Bratanič, da bo lahko izpričal, kako je neki narodni poslanec glasoval za Trbiceve amandmane in kako je zato od dr. Brataniča zahteval 50.000 Din. Ko denarja ni dobil, je pričel povsod praviti, kako so glasovali narodni poslanci za amandmane le zaradi tega. da bi prejeli kake nagrade. Sodišče bo o Nikičevem predlogu naknadno sklepalo.
Končno sta bila zaslišana uradnika »Našičke« Maks Sternberg in Zlato Miljanič, ki sta izpovedala, da se je pri direktorju Lov-riču poslanec Jevremovič večkrat zglasil, nista pa vedela povedati, o čem sla govorila. Lovrič je ob vs?.ki taki priliki jemal iz blagajne denar in blagajnik Miljanič je menil, da je bil ta denar za dr. Jevremoviča. Cesto-krat je prihajal v podružnico »Našičke« v Beogradu tudi dr. Nikič in blagajnik mu je izplačeval razne vsote, ki so se vknjižile kot diskretni izdatki podjetja.
Tiskan je novih znamk
Beograd, 11. junija, d. V državni mar-karnici se vrše zadnje priprave za izdajo novih jugoslovenskih znamk, ki bodo že nosile sliko Nj. Vel. kralja Petra II. Strokovnjaki za tiskanje znamk v markarnici zatrjujejo, da bodo nove znamke umetniško delo in da bodo mnogo bolj okusne, kakor so bile dosedanje izdaje naših doma tiskanih znamk Poleg tega pripravlja državna maHcarnica še posebno izdajo znamk s 9liko blagopokojnega Viteškega kralja, ki bo Izročen« v promet ob priliki obletnice njegove tragične smrti. Naklada teh spominskih znamk bo v prometu samo kratek čas ter bo Izdana tudi v zelo omejeni nakladi, tako da bodo imele znamke že takoj v začetku filatelistično vrednost
Ob tej priliki smatramo za potrebno posvetiti nekaj besed tudi Trboveljski pre-mogokopni družbi. Ko je lani v juniju družba prišla z zahtevo, da ponovno zniža mezde delavstvu za 6 odst., je »Jutro« (30. junija) na uvodnem mestu grajalo motive teh redukcij, češ da niso socialni in da imajo v glavnem namen »iztisniti iz podjetja večji dobiček in s tem omogočiti zopet izplačilo dividende«. Postavilo se je na stališče, da v sedanjih časih ni mogoče nadalje »odščipati od najbednejših zaslužkov delavstva, ki so že dolgo pod eksistenčnim minimom, le iz razloga, da si na ta način ustvari podjetje podlago za povečanje dobička in za izplačilo dividende«. Naslednji dan je TPD objavila odgovor, ki pravi, da se je »družbimo bilančno ravnovesje v znatni meri poslabšalo in da bi moralo podjetje, če ne izvrši redukcij, zapreti nekatere obrate; zato se je vodstvo družbe le pod pritiskom neizbežne nujnosti svojega ogroženega rednega poslovanja odločilo za te ukrepe ter je za dosego svojega gospodarskega ravnovesja potrebna bremena čim pravičneje razdelilo na vse panoge svojega poslovanja in vse vrste svojih na-stavljencev.« TPD se je končno vsled katastrofalnega stanja, ki je nastopilo v revirjih vendarle odločila upoštevati tehtne socialne momente. Redukcije delavskih mezd niso bile izvedene v prvotno nameravanem obsegu 6 odst Bilanca za lansko leto kaže, da predvidene težke posledice za TPD niso nastopile: družba bo mogla za 1934. zopet izplačati dividendo v višini 5 odst.
Radi priznamo, da so se bile lani prilike v konsumu premoga nekoliko popravile in da je tudi od tedanjih slovenskih poslancev s pomočjo ministra Ulmanskega izdej-stvovano naknadno višje naročilo znatno pripomoglo, da situacija za podjetje in delavce ni zopet postala katastrofalna.
Vse opasnosti, ki so bile lani v zadnjem hipu preprečene, pa sedaj znova grozijo. Kakor čujemo, se je minister za šume rn rudnike dr. Svetislav Popovič odločno zavzel za to, da se ne izvrši redukcija cen in da se za eventualno redukcijo nabavk, v kolikor bi bila neobhodna, najde primeren ključ, ki bo omogočil pravično razdelitev. »Jutro« je že pravilno poudarilo, da za rudnike v dravski banovini ne prihaja v poštev samo gospodarski, temveč v emi-nentnem oziru tudi socialni moment.
Živinorejska konferenca
Beograd, 11. junija. AA. Za 15. avgusta je sklicana strokovna živinorejska konferenca, na kateri bodo razpravljali: 1.) o določitvi pasemskih rajonov za vse vrste živine in perutnine; 2) licenciranje in zadružne ter izvenzadružne selekcije in kontrola produktivnosti; 3) unificiranje živinorejskega knjigovodstva in njegova uvedba; 4) prirejanje živinorejskih razstav in sejmov, način prirejanja, določevanje krajev in datumov ter razsodišč in način presojanja; 5) delovni program za pospeševanje živinoreje za prihodnje leto.
Hida vročina
Beograd, 11. junija, p. Poslednje dni, zlasti pa danes je vladala po vsej državi pravcata tropska vročina. V večini krajev je bila temperatura nad 30 stopinj Celzija. Povprečno so bile temperature med 30 in 35 stopnjami Celzija. V Beogradu je bilo 32 v senci, v Mostarju pa 35 stopinj. V dravski banovini je bilo nekoliko hladneje ter je znašala v Mariboru temperatura 28, v Ljubljani pa 29 stopinj Celzija.
Z ukradenim denarjem na letovišče in v zapor
Ljubljana, 11. junija.
Pred malim senatom so se danes znašli na zatožni klopi: dva mlada Ljubljančana, zala šivilja in neki zidar. V Hotiču pri Litiji je bil 11. aprila pri belem dnevu, ko so bili domači na polju, izvršen vlom. Vlomilec je odnesel Jožetu Pogačarju 3700 dinarjev gotovine in tri hranilne knjižice s skupno vlogo 28.000 Din. Pogačar je tatvino opazil šele čez 3 dni. Pohitel je v Ljubljano, da bi tam preprečil vnovčenje knjižic. Ker je že čul, da so njegove knjižice v prodaji, je stopil k ženi nekega trgovca na Starem trgu in vprašal, če ima kako hranilno knjižico na prodaj. »Najrajši bi kupil knjižico Ljudske posojilnice!« je dejal. Gospar mu je pokazala tako knjižico in Jože je pogledal naslov. Bila je njegova. Brez hesede je pohitel na policijo in zadevo prijavil. Policija je kmalu ugotovila, kako je prišla knjižica v roke do-tične gospe. Njen mož jo je kupil od Ljubljančana Igorja. Dal mu je za njo 11.250 dinarjev, vloga pa je znašala 15.000 Din.
Policija ni mogla izsledili kavalirja Igorja, ker je bil že odpotoval s prijateljem Edijem in prijateljico Vero na morje. Kar z najetim avtom so se bili potegnili na Su-šak, od tam so zavili s parnikom do Dubrovnika. Kaj pa. povsod so veselo živeli.
Dubrovnika so se vzpeli z železnico v Sarajevo. Zagreb in so naposled spet pri-romali v Ljubljano. Prav na velikonočno nedeljo sta Igor in Edi Tomala v zapor, nc da bi okusila domači žeden. Priznala sta da je v Hotiču vlomil Edi na Igorjevo pobudo. Denar in knjižice je Edi prinesel v Ljubljano. Eno je Igor prodal, druge zaradi gesla niso mogli vnovčiti, tretjo pa so sežgali. Igor je prijateljici Veri dal 2100 dinarjev, Vera pa je, ko je stvar prišla na dan, izročila znancu zidarju Cvetku 2000 dinarjev, da jih skrije in hrani za slabe čase. Toda Cvetko je oba jurja hitro pognal v družbi znancev.
Obsoieni so: Edi zaradi vloma na 6 mesecev strogega zapora, Igor zaradi vloma 'n še neke prevare na 10 mesecev strogega zapora 120 Din denarne kazni in v izgubo častnih pravic za 1 leto. Vera na 2 meseca strogega zapora in Cvetko na 3 mesece strogega zapora. Vsi so kazen sprr-ieli. Za 11.250 Din oškodovani ljubljanski trgovec je bil od sodišča napoten na civil-nopravdno pot.
VvAHfAvteks* »»anoved
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno vedro, ponekod nekoliko oblačno, v splošnem toplo.
Dunajska vremenska napoved za sredo:
V splošnem bo vroče vreme trajalo dalje.
Državna razredna loterifa
Dne 4. In 5. junija so bili izžrebani naslednji dobitki:
Din 800.— srečke štev.: 5.861. 5.888. 10.852. 10.885. 15.704, 15.722, 17.416, 24.863, 24.865. 33.039. 46.109. 46.142. 46.160, 46.196. 62.030. 62.053. 62.066, 89.888. 95.766.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra e. 19
Maši fcraji in ljudje
Ljubljanski šport ob praznikih
Ljubljana, 11. junija.
Tistim, ki so ostali za praznike doma, sta nudila oba binkoštna dneva športnih užitkov, kakor že dolgo ne. Na Hermesovem dirkališču v Šiški so dirkali motociklisti, na svojem igrišču ob Tvrševi cesti pa je ASK Primorje proslavljalo svojo petnajstletnico z mednarodnim lahkoatletskim tekmovanjem, ki je bilo hkrati združeno z borbo med Bukarešto in Ljubljano. Oba dneva je bilo na igrišču mnogo občinstva, posebno še prvega dne. Dokaz, da je med občinstvom za lahko atletiko dovolj zanimanja, kadar le prireditelji kaj lepega nudijo. Kakor je nogometna igra zaradi na-
Ijarn videti tudi kaj dobrega nogometa.
Podrobne rezultate je priobčilo ponedelj-sko »Jutro«, priobčujemo še v ilustracijo nekaj slik. Na prvi je videti zgoraj v častni loži zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II. brigadnega generala Jovanoviča (v sredi), na levo zastopnika vojnega ministra podpolkovnika Popoviča, zastopnika JLAS g. Schwarza in zastopnika Centralnega pres-biroja g. Zobca. Prav na desni je predsednik ASK Primorja g. Sancin. Spodaj je finale teka na 100 m (za dvoboj): Kovačič (Ljubljana) in Beju (Bukarešta) tečeta skozi cilj. Na desni je sijajni Čehoslovak inž. Hron (Visokošolski šport, Praga), ki si je
petega boja in neprestano menjajočih se položajev prav zanimiva za gledalca, pride vsa lepota športnega boja do vse veljave pri lahkoatletih. Tu ni moč računati na slučaj ali srečo, zmaga vedno le boljši in je v tem pogledu lahka atletika med naj-eksaktnejšimi športnimi panogami. Da pa zanimanje za lahko atletiko še bolj povzdignemo, bi morale športne organizacije skrbeti za pogostejša tekmovanja in bi bila s tem ohranjena zveza med športniki in gledalci, kakor svoj čas, ko je bilo v Ljub-
na tekmovanju osvojil 3 prvenstva (1500, 5000 in 10.000 m). Vsakikrat je zmagal v odličnem slogu in je posebno v končnem naporu kljub dobri konkurenci pokazal, da je za razred boljši od ostalih tekmovalcev.
Na drugii sliki pa so trije momenti, ki kažejo, da zahteva športni boj popolnega moža. Po vrsti od leve: najboljši metalec kopja Markušič (Slaviija, Varaždin) 56.86 metrov, najboljši metalec diska Havaletz (Bukarešta) 43.30 m in Rumun Calistrat, ki je v troskoku skočil najdalje (13.36 m).
morjenka v potoku
Brezvesten zločinec je umoril prevžitkarico Marijo Penkov® in jo zvezano že pred meseci vrgel v Raco
Domžale, 11. junija ■Zdi se, da se krvava knjiga, ki se vanjo zapisujejo dogodki naših dni, ne bo več zaprla. Zločin se za zločinom vrsti, za vsako bedno malenkost, za vsako resnično, pa tudi namišljeno korist in žalitev so ljudje pripravljeni, da sežejo po orožju, po življenju in si vest otežijo z najhujšim, najostudnejišim dejanjem.
Človeško življenje ne kaže v nekaterih plasteh nobene vrednosti več — odvzeta mu je bik v strelskih jarkih svetovne vojne in vnovič je bila ponižana v tej dobi gospodarske krize, ko je brezposelnost tisoče in tisoče pognala v bedo in obup.
Taka je bila Marija Penko v Ameriki
Vzporedno z rastočim siromaštvom je padlo moralno ravnovesje množic. Zločin, ki ga je morda nekdo zagrešil iz stiske, pa je kakor električna iskra preletel ljudi in podžgal k zlemu ravnanju mnogokrat tudi tiste, ki se jim ni treba zatekati v silobranu. V kroniki kriminala, ki jo pišemo zadnje dni, je izredno pogost zločin iz koristoljubja, s čimer je najbolj zgovorno označeno moralno ozračje našega časa. Žrtev takšnega najostudnejšega dejanja je postala, kakor kažejo vsi znaki, tudi preužitkarica Marija Penkova iz Podrečja v občini Dob pri Domžalah, ki so jo na strahoten način umorjeno našli včeraj popoldne v strugi Rače, komaj dober streljaj od njenega doma »pri Ukcu«, kakor se reče hiši po domače.
Dogodek je po vsej okolici napravil med prebivalstvom toliko strašnejši vt;s, ker je v nekaj mesecih to že tretji zločin v okraju, ki je zastavil preiskavo in ljudski govorici precej trdo zagonetko. Razen dvojnege umora v Moravčah, katerega storilec je doslej še zmerom ušel roki pravice, se je ravno včeraj do neke mere odmotal neki drug zločin, ki je bil pozimi izvršen v Prapretnem pod Sv. Primožem nad Kamnikom, o čemer je »Ju-
tro« svoj čas pisalo. Tam je nastal požar na domu posestnika Prekleta, obenem pa je brez sledu izginil gospodarjev brat. Sosedje so izrazili domnevo, da je Preklet sam zažgal domačijo, da bi na ta način prišel do zavarovalnine, obenem pa da je v ognju usmrtil tudi svojega brata, s katerim se nista baje prav razumela. Ko so gospodarja aretirali, je v resnici priznal orožnikom, da je zažgal in brata umoril, in je še pripovedoval, da je ožgane njegove kosti pokopal nekje na polju. Prav včeraj pa so orožniki na Črnučah dognali, da »umorjeni« Preklet služi tam pri nekem kmetu pod krivim imenom za hlapca. Moža so prijeli in njegove izpovedbe bodo brez dvoma prinesle nekaj več jasnosti v uganko o požaru pod Sv. Primožem.
Ta primer je bil domžalskim orožnikom tudi v pobudo, da so preiskavo o izginotju Marije Penkove uvedli od vsega počet-ka z najstrožjo, rezervirano previdnostjo. Podrobnosti, ki jih lahko navedemo danes, so naslednje:
S posestva na beraško palico
V prijazni hišici sredi zelenega polja je v Podrečju 19 živela 571etna Marija Penkova, rojena Petek, bivša delavka in po-sestnica. Bila je znana daleč naokrog kot precej stiskava ženska, ki ima nekai pod palcem, saj je imela čedno posestvece, s trdim delom in skopim varčevanjem pa si je prištedila tudi lepe denarce. Svoj čas je bila v Domžalah zaposlena v tvornici slamnikov, pozneje pa je bila s svojim možem Penkom, ki je bil iz Postojne doma, delj časa v Ameriki. Kmalu po vojni se je vrnila na svojo domačijo in glas je šel o nji, da je prinesla precej denarja in dragocenosti s seboj. Z možem se že od nekdaj nista kaj prida razumela — bila sta brez otrok. Kmalu po vrnitvi v domovino jo je zapustil in si poiskal službe nekje pri Devici Mariji v Polju. Penkova je živela doma s svojo materjo Marijo, ki je stara zdaj okrog 84 let in biva v hiralnici v Mengšu, in z očetom Petrom, ki ji je pred dobrimi petindvajsetimi leti prepustil posestvo in je pred par leti umrl.
Ker je bila Marija v slamnikarski stroki prav dobra delavka, je še po vojni v sezonah pogostokrat hodila delat v tovarne na Dunaj, kjer živi tudi njena sestra, in je vsakokrat prinesla precej prihranka domov. A kakor je v življenju precej in razmeroma lahko zaslužila, tako tudi denarju ni bilo obstanka pri nji. Neprestano se je pričkala s sosedi in se hodila prav dat za vsak prazen nič. tako da je njena hišica z lepim kosom sveta prišla pred dvema letoma v nevarnost, da poide na
boben. Na posredovanje domžalske trške občine, za kar gre v dobršni meri zasluga občinskemu delovodji g. Deklevi, pa je posestvece rešila na ta način, da ga je predala 271etnemu, oženjenemu mizarskemu pomočniku Francu Hribarju iz Domžal za 28.000 Din, obenem pa si izgovorila stanovanje in nekaj užitka do smrti. Od kupnine je imela še zmerom nekaj denarja in še zmerom je hranila tudi precej dragocenosti iz prejšnjih boljših časov, tako da bi ob svojem imetju kar lahko izhajala.
A ko ji je kriza odnesla vir rednih dohodkov, ki se ji je prej nudil z delom po tovarnah, je skopa, kakor je bila, pričela zadnji čas beračiti po bolj oddaljenih vaseh, kjer je niso poznali, kakor je hodila prosjačit tudi njena mati. Tako je po malem nosila domov, karkoli ji je padlo v malho, povsod se je dobilo prgišče moke ali pehar krompirja, včasih pa so dobri ljudje dali tudi kakšno paro v gotovem denarju. Od doma je po navadi odhajala zgodaj zjutraj, da je ne bi sosedje, pred katerimi jo je bilo zmerom malo sram, opazili. Samo sostanovalcem v hiši se je zaupala, kadar je odhajala, in jih je vsakokrat še posebej poprosila, naj medtem popazijo na njeno staro, onemoglo mater.
Polčetrti mesec pogrešana
Tako je Marija Penkova odšla iz Podrečja tudi usodno sredo 27. februarja zjutraj, še preden je napočil dan, in od takrat je ni bilo več nazaj. Ko je le malo predolgo izostala, so sosedje začeli ugibati, kam bi bila neki odšla. Ljudski glas je že precej tedaj raznesel, da je najbrž šla v vodo. Kakor se ljudski glas sicer pogostokrat moti, je imel tokrat deloma prav: polčetrti mesec pozneje so truplo Penkove v resnici našli v vodi, a kot žrtev umora. Mladi Hribar, novi gospodar pri Ukcu, je takrat sam prišel na domžalsko orožniško postajo javit, da jo pogrešajo. Komandir narednik Skok je takoj uvedel poizvedovanje in je dal po policijskem dnevniku sporočiti tudi vsem ostalim orožniškim postajam in policijskim upravam, da je Penkova izginila neznanokam. Prav tako so poizvedovali tudi po vsej poti, po kateri je takrat Penkova od doma odšla. Ljudje so jo po 27. februarju še videli v Mali Loki in v Biščah pri Ihanu, nato pa ni bilo o nji ne duha ne sluha, dokler ni včeraj popoldne prišlo do senzacionalne najdbe v Rači.
Truplo privezano v vodi
Na binkoštni ponedeljek popoldne sta se g. Kristjan Drašček in ga. Hilda Lor-berjeva iz Domžal s čolnom vozila po Bistrici in potoku Rači, ki se pod Domžalami izliva vanjo. Ko sta priveslala kakšnih 200 m po potoku navzgor, sta v bližini globokega tolmuna začutila strašen smrad. Kristjan Drašček je bil že pred tednom napravil majhen izlet po Rači in že takrat mu je zaprni vonj udaril v nos, a bil je mnenja, da prihaja najbrž od kakšne mrhovine, ki so jo ljudje zavrgli v strugo. Ko sta se s čolnom približala zagonetnemu kraju, sta na ovinku blizu desnega brega uzrla na vodi plavajoče človeško truplo. Takoj sta o zadevi obvestila orožniško postajo in že pol ure pozneje je prispel na lice mesta komandir z dvema orožnikoma. Ker je struga tam težko pristopna, so orožniki naprosili ljudi, ki so se pričeli zbirati na bregu, da se odpeljejo s čolnom in truplo previdno spravijo po vodi do Bistrice in na suho. Tako so čolnarji z dolgim kavljem počasi peljali truplo za seboj in ga 200 m niže položili na breg. Tam se je ljudem nudil grozen, pretresljiv prizor. Žensko truplo je bilo privezano na kakšna 2 metra dolg smrekov vrhač, debel kakor človeška roka. Čez prsi je preko plašča še zmerom držala debela vrv, prav tako so bile h kolu privezane še noge in vrat. Roke je mrtva ženska še držala kakor sklenjene pod glavo, kjer so bile prej prav tako bržkone privezane h kolu, a je vrv medtem že popustila in odpadla. Vsi znaki so kazali, da je morilec starko privezal na kol, obesil nanjo težak kamen in vse skupaj vrgel v potok, da se je pogreznilo v tolmun. Pred tednom, morda pred štirinajstimi dnevi se je moral kamen odvezati, da je umorjenko zaneslo na površino. Tako si je mogoče tudi razlagati, da je truplo vkljub dejstvu, da je ležalo v vodi že več ko tri mesece — umor je bil vsekakor izvršen kmalu po njenem odhodu od doma — še razmeroma dobro ohranjeno, ker ga ni razjedala deroča voda. Po laseh, po obleki in zlasti po čevljih, ki jih je bil pokojnici delal mojster Beden z Vira, so ljudje takoj spoznali, da so našli truplo Marije Penkove.
Orožniki so dali pripraviti krsto, da so truplo, ki je bilo seveda že v hudo razpadajočem stanju, previdno s kolom vred spravili vanjo, kakor so ga bili potegnili iz vode in ga prepeljali v mrtvašnico v Dobu.
Na kraju umora
Zastopnik našega lista je danes dopoldne, ko je vest o strašnem zločinu dospela v Ljubljano, odpotoval v Domžale in Podrečje, da na licu mesta poizve nekatere podrobnosti neznanskega dogodka. Obiskal je med drugim tudi hišo št. 19 v Podrečju, v kateri gospodari zdaj 271etni mizarski pomočnik France Hribar s svojo družino. Prav za prav ne' gospodari Hribar sam: sodišče je mlademu možu, ki je dedoval precej denarja po svojcih, pa ga je izprva lahkomiselno razmetaval, pred leti postavilo domžalskega mizarskega mojstra g. Ivana Petka za skrbnika, ki se je potrudil, da je varovanec ostanek denarja vtaknil v posestvo, ki mu tudi v brezposelnosti nudi vsaj skromno priliko za preživljanje.
Hiša, ki pridete vanjo, je nadvse značilna za kraj, v katerem se križata industrijsko središče in kmečko zaledje. V veži se igrajo otroci. Mladi Hribar, ki stanuje s svojo družino v levi polovici pritličja, jih ima troje, najstarejšega pri štirih letih, najmlajšega v 11. mesecu, v skromni podstrešni izbici pa domuje bivša tovarniška delavka Angela Gaberščkova, ki jih ima dvoje: triletnega fantka in enoletno punčko. Gospodar in gospodinja sta od zločina vidno globoko pretresena. Gaberščkova pa zgovorno pojasnjuje nekate-

ALBUS terpentinovo milo
re podrobnosti. Mati Penkova si je letos pozimi, ko je šla beračit, zlomila nogo, in ko so jo tedaj reševalci prepeljali v ljubljansko bolnišnico, ne da bi bila hči obveščena o tem, so nekaj časa z enako skrbjo poizvedovali za njo, kakor zdaj pred dobrimi tremi meseci za hčerjo. Potem ko je Marija Penkova mlajša izginila brez sledu, so v marcu njeno mater prepeljali v mengeško hiralnico.
— Ah, se pripovedovalka ujezi sredi govora, kaj pa jima je bilo sploh treba beračiti. Se jaz, ki imam dva majhna otroka in so me odpustili iz tovarne, grem prosjačit samo, kadar mi sila prikipi do vrhunca. Petkova Mioi — tako 90 domači ljudje klicali umorjenko — pa je imela doma kaj vem, kaj vse, gramofon, kolo, hranilno knjižico poštne hranilnice, kupo-
ne od vojne škode, pa je vseeno hodila beračit
France Hribar je hišo kup?! od Penkove 3. marca 1933. Kupnino je plačal v gotovini, Penkova pa si je izgovorila sobico in šest krajev njive užitka do smrti. Zanimivo je, da je imela umorjentka majhnega psička, ki je bil svoji gospodarici izredno vdan. Ko je 27. februarja odšla, je tudi psiček zapustil svoj nekdanji dom in se za stalno preselil k par korakov oddaljenemu sosedu.
Ob 16. se je sodna komisija z Brda podala v mrtvašnico v Dobu, kjer sta zdravnika dir. Hočevar iz Domžal in dr. Komo-tar iz Lukovice izvršila obdukcijo. Orožniki so do poznega večera poizvedovali za zločincem.
Septet bratov Živkov, ki ga tvorijo bratje Avgust, Lojze, Janko, Vinko, Srečko, Albin ter sočlan Ivan Kovačič. Septet je posebnost v našem glasbenem življenju in je zaslovel s svojimi letošnjimi koncerti v Slov. Bistrici, Poljčanah, Brežicah, Slovenjgradcu, Celju, Šoštanju in Ptuju. V sredo dne 5. t. m. je nastopil septet z velikim uspehom v Mariboru v nabito polni veliki kazinski dvorani.
NadŠkofje in škofje na Evharističnem kongresu
Ljubljana, 11. junija Poleg papeževega legata Nj. Em. kardinala dr. Avgusta Hlonda, apostolskega nuncija nadškofa Hermenegilda Pellegri-nettija in domačega škofa dr. Gregorija Rozmana, se bodo udeležili II. Evharistič-nega kongresa za Jugoslavijo še: nadškof-je dr. Ante Bauer iz Zagreba, dr. Anton Bonaventura Jeglič iz Gornjega grada, dr. Ivan Šarič iz Sarajeva, Ivan Rafael Rodič iz Beograda, primas srbski dr. Nikolaj Dobrečič iz Bara in dr. Alojzij Stepinac iz Zagreba; škofje: dr. Ivan Tomažič iz Maribora, dr. Josip Srebrnič s Krka, dr. Ivan Gnidovec iz Skoplja, dr. Klement Kvinin Bortefačič iz Splita, dr. Jerolim Mi-leta iz Šibenika, Miho Pušič s Hvara, dr. Josip Marija Carevič iz Dubrovnika, dr. Anton Akšamovič iz Djakova, dr. Dioni-zij Njaradi iz Križevcev, Alojzij Mišič iz Mostarja, Lajčo Badanovič iz Subotice in dr. Viktor Burič iz Senja. Iz Senja pride tudi kapitularni vikar prošt Ivan Vidas in iz Banje Luke kot zastopnik škofa Ga-riča generalni vikar Božo Ivaniš. NadŠkofje in škofje bodo imeli na praznik sv. Petra in Pavla ob osmih zjutraj ter opolnoči med 29. in 30. junijem v ljubljanskih cerkvah slovesne pontifikalne sv. maše.
Narodni tabor na Kozjaku
Maribor, 11. julija Preko 3000 ljudi se je zbralo na mogočnem binkoštnem narodnem taboru pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, ki ga je organizirala agilna studenška N. O. Tudi Slovenci od onstran meje so prihiteli aa tabor. Sredi vasi je bil postavljen slavolok, vse hiše pa so bile v zelenju in zastavah. Uvod v veličastno obmejno narodno slavje so tvorile pevske in glasbene točke, ki so jih izvajali požrtvovalni pevci in godbeniki tukajšnje »Drave«. V prisrčnih besedah je nato šolski upravitelj Tone Božič pozdravil narodni zbor, nakar je govoril še g. Drago Vojska iz Maribora.
V velikem sprevodu so ljudje krenili potem k maši, nato pa je sledila obdaritev preko 100 obmejnih siromašnih otrok s čednimi in praktičnimi darili, ki jih je studenška N. O. nabrala pri raznih mariborskih tvrdkah. Pri popoldanskem sporedu so najprej nastopili selniški Sokoli s strumno izvajanimi telovadnimi točkami, toplo prisrčne so bile besede selniškega šolskega upravitelja Kikla, lepo sta uspeli obe enodejanki, vzeti iz kmetskega življenja, ki sta se uprizorili pod vodstvom g. D. Bajta. Godba »Drave« je krasno uspeli binkoštni obmejni tabor zaključila s primernimi koračnicami. Za prelepi uspeh gre iniciativni studenški NO in njenim voditeljem najprisrčnejše priznanje in zahvala, pa tudi skrbnim in vnetim priprav-ljalcem pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, predvsem šolskemu upravitelju Tonetu Božiču ter učiteljicama P. Kobalovi in A. Smodejevi.
Zabodel je ljubico in se javil sodišču
Ljubljana, 11. junija V Pokopališki ulici v Mostah se je v nedeljo ponoči odigrala krvava ljubezenska drama, ki je domala zahtevala življenje 231etne delavke Lojzke Berčičeve, zaposlene v tovarni Saturnus. Okrog polnoči jo je pred njenim domom v Pokopališki ulici čakal njen nekdanji fant, 23!etni elektromonter Ladislav Sikač, rojen v Opatiji in pristojen v Konovo pri Pančevem. V zadnjih mesecih se je njuno razmerje nekam zrahljalo, dekle ni kazalo prave ljubezni Ho fanta. Zdaj je prišel na poslednji. odločilni pomenek Ko je v resnic? prišla, je po kratkem prerekanju potegnil nož in jo zabodel v srčno stran. Nevarno
ranjena se je Berčičeva zgrudila, Sikač pa je pobegnil v noč. Kmalu po zločinu je bila stražnica v Mostah obveščena o dogodku. Reševalci so ranjenko takoj prepeljali na kirurški oddelek, kjer so ji zdravniki posvetili vso skrbno pozornost, da jim ie uspelo rešiti življenje. Fant se je danes dopoldne sam javil policijski upravi, kjer je prostodušno izpovedal vse, kako se je zgodilo, nato pa je bil izročen sodišču.
Kako Slovenci na Koroškem in kako Nemci pri nas!
Novi Sad, 10. junija
V »Jutru« čitamo, kako so oblasti na Koroškem prepovedale »Slovenskemu prosvetnemu društvu« v Radišah uprizoritev že sto let stare Drabosnjakove ljudske svetopisemske igre »Izgubljenega sinu« in kako je to prepoved potrdil celo tudi urad avstrijskega zveznega kancelarja, češ, da ima ta prireditev nekake skrivne ireden-tistične namene, da se ž njo zlorabljajo svetopisemske prilike za manifestacije za odcepitev slovenskega dela južne Koroške od Avstrije in njega pripojitev k Jugoslaviji.
Najnedolžnejša, pred sto leti po ljudskem pesniku, kateremu se niti od daleč ni sanjalo o Jugoslaviji in razmerah, v katerih se nahajajo danes njegovi koroški slovenski rojaki v svoji domovini, dramatizirana svetopisemska prilika, je dala povod avstrijskim državnim oblastim, da so udarile po preprostem podeželskem društvu kot nekakih veleizdajaloih, pač samo in edino zato, ker je to društvo slovensko in se drzne prirejati svoje najnedolžnejše prireditve na svojem slovenskem jeziku, ki je državni jezik naroda onstran državne meje. In vse to vkljub najslovesnejši mednarodni obvezi o spoštovanju narodnih pravic te narodne manjšine!
Tako v Avstriji. Kako pa pri nas?
Sedaj o binkoštih se vrše v Novem Sadu, torej ne v neki zakotni gorski vasici, temveč v velikem mestu, sedežu banovinske uprave, ki z največjim ponosom nosi ime kulturnega središča srbskega dela našega naroda, velike nemške slavnosti. Nemška pevska društva iz vse Jugoslavije so se zbrala tu in ves Novi Sad še odmeva v nemški pesmi in nemških vzklikih. Veliki koncert se prireja v največji mestni dvorani. Prisostvujejo mu poseben odposlanec bana dunavske banovine, pravoslavni srbski škof, odposlanec komandanta armije, poleg nemškega narodnega poslanca dr. Krafta še toliko drugih narodnih poslancev Nenemcev, predsednik mestne občine, a pri koncertu sodelujejo poleg nemških pevskih zborov člani državnega narodnega gledališča beograjskega.
Tri dni se vrše te nemške slavnosti sredi našega naroda. Naše oblasti so storile vse, kar je v njenih močeh, da se te slavnosti izvrše ne samo nemoteno, o čemer itak nihče ne misli, da bi sploh moglo biti drugače, temveč v celoti razsežnega programa kar najslovesneje in to slovesnost poveličujejo celo s svojo službeno navzočnostjo. Niti njim niti nikomur drugemu ne prihaja niti od daleč na misel, da bi v nekdanjih »avstrijskih« in drugih takih koračnicah, ki jih svirajo te dni nemške godbe po novosadskih ulicah, da bi v nemških pesmih, ki se razlegajo po mestu, in nemških »heil«-klicih, ki odmevajo po »srbskih Atenah«, čutil, ali tudi samo slutil neki nemški, ali celo »avstrijski« ireden-tizem.
Naša j-jgoslovenska duša je pač preširoka za taka nizkotna sumničenja! Toda mora se najti pravica tudi za naše brate na Koroškem!
Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte!
TeL 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 GLOBOKO ZNI2ANE CENE Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer JOANA CRAWFORD v sijajnem filmu
PRODANA VENERA
Nov Paramountov žurnal
Domače vesti
♦ Odposlanci prosvetnega ministra na naših srednjih šolah. Na podlagi § 116. Rakcu a o srednjih šolah 60 z odlokom pro svetnega ministra določeni, da opravijo pregled srednjih šol tile odposlanci: v Kočevju dr. Anton Melik, profesor vseučl lišča. v Kranju Karel Prijatelj, Inšpektor prosvetnega ministrstva, v Ljubljani nn klasični gimnaziji dr. Franc šturm, vee-uoiliški profesor, na i. realni dr. Ivan Pri' .iatelj, vseučiliški profesor, na II. realni dtr. Milko Kos, vseučiliški profesor, na III. realni Josip Breznik, načelnik prosvetnega oddelka, v Mariboru na klasični dr. Karel Osvald, vseučiliški profesor, na realni gimnaziji Josip Tominšek, ravnatelj v p., v Novem mestu dir. Jovan Hadžl, vseučiliški profesor, v Ptuju in Murski Soboti Jakob Zupančič, ravnatelj v p., v
Kličite telefonsko št. 200$
in takoj pošljemo po vaš krzneni plašč, da ga vam čez poletje shranimo in obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. KRZNARSTVO L. R O T, MESTNI TRG.
Celju Franc Vrhovnik, inšpektor banflke uprave, na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani dr. Miloš Trivunac, vseučiliški profesor v Beogradu, na uršullnski gimnaziji Josip Breznik, načelnik prosvet* nega oddelka, na škofijski klasični gimnaziji v št. Vidu dr. Nikola Popovič, vseučiliški profesor v Beogradu, na zasebnem učiteljišču pri ur&uHinkah v Ljubljani načelnik Josip Breznik, na učiteljišču šolskih sester v Mariboru dr. Milica Bogdanovi«', profesor na višji pedagoški šoli v Zagrebu, na uršulinskem učiteljišču v škof ji Loki inšpektor Karel Prijatelj, na državnem učiteljišču v Ljubljani dir. Franc Veber, veeučlliški profesor, na učiteljišču v Mariboru dr. Leopold Poljanec, prosvetni nadzornik v pokoju.
Dobrota v zimi...... LUTZ
+ Urejevanje vojnega muzeja v Beogradu, kii se nahaja v gornji trdnjavi na Ka-lemegdanu, napredmje od dne do dne. Od vseh e-trani prihaja toliko dragocenih prispevkov, da je že danes muzejsko poslopje preozko in se je pokazala nujna potreba, da 6e nemudoma odredi muzeju še drugo poslopje. Muzej, ki se je ustanovil po pobudii pokojnega kralja Uedinitelja, je dobil te dni celo vrsto zelo zanimivih predmetov iz kragujevškega vojnega ar-senala, med njimi tudi ogromne metalce min, velikane iz PutiLovih orožnih tovarn, ki so jih Bolgari vzeli Ruscfa v svetovni vojni in velik 240 milimetrski metalec bomb. To in podobno orožje se namesti seveda pod milim nehom, na primerno urejenih okopih. Poseben oddelek v muzeju pa je posvečen njegovemu ustanovitelju, pokojnemu kralju, s spomini na njegovo delo v obeh velikih vojnah. Kakor ee zatrjuje, se bo poskrbelo, da se vrnejo v domovino in v ta muzej naše zgodovinske starine, ki se nahajajo sedaj po raznih inozemskih muzejih, zlasti v Carigradu, Budimpešti in na Dunaju.
Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Fran/ Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, ki preidejo v kri. Reg. od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
+ Odvetniki izpit sta napravila pred
apelacijskim sodiščem v Ljubljani gg. oo-bal Josip in dr. Iv. Murko (z odliko), oba iz Ljubljane, čestitamo!
+ Ameriški Slovenci potujejo s parnl-kom »Normandie«. »Normandle«, najnovejši in najrazkošnejSi francoski ekspres-ni parnik, je po štiridnevni pomorski vožnji srečno pristal v New Yorku. Pribori si je 6inji trak Atlantika, kajti še nikdar doslej ni bil Atlantik premagan v rekordnem času štirih dni. Tudi naše Slovence, živeče v Ameriki, je zamamila misel, preživeti štiri nepozabne dni v čarobnem okvirju plavajočega mesta Oceana. Zato so sklenili organizirati svoj letošnji izlet v domovino na tem bajnem pomorskem velikanu. 50 Jugoslovenov, med njimi 40 ameriških Slovencev, se je vkrcalo dne 7.
junija pod osebnim vodstvom gosp. Avgusta Kollandira is Olevelaada na »Normandie« ter bodo ie po sedmih dneh prispeli v Ljubljano. — Drugo večjo skupino ameriških izletnikov, ki jo vodi slovenski zastopnik v New Yorku, g. Leon Zakrajšek, pa pripelje francoski prekomornik »Cham-plain«, ki odpluje dne 15. junija iz New Ycnrka. Izletniki se udeleže evharističnega kongresa v Ljubljani. PojaBnila o prihodu teh ialetnikov daje zastopstvo »French Linie« v Ljubljani, Masarykova cesta 14.
*	Kongres davčnih uradnikov iz vse države se je v nedeljo in ponedeljek vršil v Zagrebu. Zbralo se je 125 delegatov vseh sekoij združenja, kd eo soglasno sprejeli resolucijo o raznih poklicnih zadevah. Na kongresu je bil proslavljen tu da jubilej glasila združenja »Poreska služba«, ki je letos februarja dopolnil 25 let svojega izhajanja.
•	Počitniški učiteljski teftajl V Zagrebu. Crikvenicl in Novem Vlnodolskem. Zagrebška sekcija JUU priredi štiri počitniške tečaje, ln to: 1. Tečaj pedagogiije, modeliranja in reliefiranja ter drugega ročnega dela bo v Zagrebu od 4. do 31. julija 1935. Voditeljica tečaja Marija Markovac, nastavnica meščanske in učiteljske šole. 2. Glasbeni tečaj za vokalno in Instrumentalno glasbo v šoli tn Izven nje bo v Zagrebu od 4. do al. julija. Vodja tečaja prof. Dragan Andres. 3. Tečaji sokolske telovadbe in ostalih predmetov telesne vzgoje in športa v Orlkvenlol od 28. julija do 25. avgusta. 4. Pedagoški tečaj v Novem Vinodolskem od 22. Julija do 17. avgusta z istim programom kot prvi tečaj. Prošnje za sprejem v tečaj je pošiljati na Jugoslov. učiteljsko udruSenje, sekcija za savsko banovino, Zagreb, Trg kralja Aleksandra 4. Tu se dobijo tudi podrobnejša navodila.
SKUŠE (skombri)
sardoni, girice kg Din 6.— danes v trgovini rib OGRINC in na stojnici, Poga-čarjev trg.	5317
♦	Kongres esperantistov, V Osijeku se je vršil v nedeljo in ponedeljek 8. kongres jugoslovenskih esperantistov, na katerega eo prispeli tudi delegati iz češkoslovaške, Avstrije in Madžarske. Med domačimi delegati sta zbudila posebno pozornost gojenec zagrebškega zavoda za slepo mladino, ki je imel lep govor v esperantskem jeziku, ln šumadijski kmet Jevremovlč, ki Je poročal, kako ee esperantisti organizirajo v okolici Kraljeva. Direktor espe-rantekega muzeja na Dunaju dr. Hugo Steiner je pozidravil kongres kot zastopnik mednarodne zveze v ženevi in kot. odbornik avstrijske zveze esperantiistov. češke esperantiste je Zastopal učitelj Bar-tiošik. Soglasno 6prejeta resolucija govori tudi o uvedihi esperanta Med neobvezne srednješolske predmete in o eeperantekem tedrnu, ki naj bi bil vsako leto v začetku oktobra. Prihodnji kongres ee bo vršil v Ljubljani.
♦	Jugoslovenski zastopnik na mednarodnem kongresu za pobijanje podrejanja denarja. V Kopenhagnu se bo od 13. do 21 t. m. vršil dirugl kongres centralnega odbora za pobijanje ponarejanja denarja in vrednostnih papirjev, fetočasno pa bo tudd 11. redno zasedanje mednarodne komisije kriminalne policije. Za našega delegata na obeh konferencah je določen živo j it: Slmonovič, svetnik notranjega ministrstva, fci je tudii podpredsednik mednarodne komisije kriminalne policije.
♦	Novi grobovi. V Skofji vasi pri Celju je umrta, zadeita od kapi, v ponedeljek, nekdaj daleč na okrog znana gostilničarja gospa Marije V e r s t o v s k o v a. Pokopali jo bodo danes ob 16. v VojmLku. — V Zagorju je umrl 601etni rudniški upokojenec g. Andrefj Š e k š, ki je bil splošno priljubljen zaradi svoje dobrodušnosti in dovtipno-sti ter čislan zaradi narodne zavesti. Mnogo ljudstva ga je v nedeljo spremljalo na zadnji poli. Istega dne so v Zagorju pokopali tudi vzorno ženo in mater gospo Franeiako Čebinovo iz Zavin, ki je zapustila možu pet malih otrak. V Času teh dveh pogrebov pa je umril neg le smrti 401etni rudarski upokojenec Ludvik K o r i t n i k. Po kosilu se je vlegel, a ko je čez nelkaj ur prišla žena v sobo, je bil že mrtev. — bolnišnici v
Zvočni kino Dvor
telefon 27-30 Danes ob 4., T. in 9. uri zvečer
pomorski film
V SVITU ZORE
Vstopnina Din 4.50 in 6.50
*	Durmitoraka cesta bo kmalu gotova. že lani oktobra so slovesno Izročili prometu del ceste od šavnlka do reke Tare, ostala pa eo še dela ob Tari ln »o tudi pozimi delalit na progi, ki je dolga nekaj kilometrov. Sedaj se dela zaključujejo i® bo promet uveden v najkrajšem času. Organizirana je stalna avtomobilska zveza Rudo -- Plevlje — žabjak, ki že obratuje na progi Rudo — Plevlje, Že v tej eezoiri bo Durmitor preko Plevlja zvezan z železnico ln tako pristopen najširšemu krogu turistov. Od Beograda do Durmitorja se bo dalo priti preko Plevlja v 14 urah in potniki bodo užlvaM slikovitosti kamijoua reke Tare, preko katerega bo na višini 150 m zgrajen most iz železa.
*	Težavna likvidacija časopisnega podjetja. Letos 3. maja je v Novem Sadu prenehal izhajati »Jugoslovenski dnevnik«, čigar lastnik je bil bivši pomočnik prosvetnega ministra in narodni poslanec dr. Fe-dor Nikič. To časopisno podjetje je kupilo pred tremi leti moderno tiskarno od neke dunajske tvrdke za 900.000 Din z obvezo, da bo kupnino plačevalo v obrokih. V zadnjem času pa podjetje ni moglo izpol-
| Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. hi 9% uri zvečer Senzacija nad senzacijo! Premiera
Arena strasti
Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.'
njevati svojih obvez in je tvrdka tiskarno demontirala ter nekatere stroje že prodala. Dr. Nikid je lani za svoje časopisno podjetje zgradil tudi veliko poslopje, v katerem je bila poleg uredništva nameščena tudi tiskarna. »Jugoslovenski dnevnik« je nekaj časa izhajal tudi v Subotici in je že tedaj podjetje prišlo v zadrege. Med upniki so najprej nastopili tiskarji, katerim dolguje podjetje še iz dobe pred preselitvijo iz Subotice preko 100.000 Din. Tiskarji So zahtevali pred sodiščem konkurz nad vso imovino dr. Nikiča, lastnika poslopja, lista ln tiskarne »Jugoslovenskega dnevni-

ZVOČNI KINO SOKOL V ŠIŠKI
Telefon 33-87
Martha Eggerth, Hans Sohnker, Paul Kemp v veleopereti
Kneginja čardaia
V dopolnilo Foxov zvočni tednik
Predstave: v torek, sredo in Četrtek ob 7, in 9. url Zvečer
Pride!	Pride!
BEGUNEC IZ ČIKAGA
KULTURNI PREGLED
čuva sklenlno Valih zob!

najpopolnejša zobna krema
La vida breve — Petruška
Zaradi odsotnosti našega opernega kritika priobčujeino šele danes njegov članek o tej novosti ljubljanske opere.	Uredništvo.
Močan nacionalen vpliv je španska glasba kazala že za časa rimske šole. Španska skladatelja Moralet in Ludovico da Vittorla — 16. stoletje — sta s svojimi deli, v katerih sta temačna resnost in ekstatični žar že tedaj zavzemala med cerkvenimi skladatelji svojega kroga posebno stališče. Barbierl je 1. 1890. izdal do sedaj malo znano roko pisno zbirko narodnih pesmi iz dobe od leta 1475—1520 »Cancionero musicak, ki je odkrila neslutena bogastva nacionalnih glasbenih izročil. Seveda se kaže tudi v tem glasbenem gradivu močan mavriški vpliv. Mavri so Špancem zapustili kitaro, ki jim je pri njihovem petju služila kot edino spremljevalno glasbilo. Poznejši in novejši španski glasbeniki, zlasti F. Pedrell, so domače glasbeno delo v tem smislu nadaljevali in prvi španski nacionalni komponist, ki je zaslovel v Evropi že pred desetletji, je Ma-nuel de F a 11 a. čigar dvodejanska opera s L a vida breve« si je prav kmalu osvojila vse naprednejše operne odre.
»La vida breve« zanima v prvi vr6ti zaradi glasbe. Dejanje samo je zelo skromno. Obdelano je bilo in bo, dokler bo obstojal današnji družabni red. Mlad, objesten človek iz »boljših« krogov zapelje ubogo de-
klico in se poroči z drugo, sebi enako. Ta nesrečna mladenka je ciganka. Brez brutalnih zapletljajev, ki so sicer karakteristični za opere veristične dobe, brez tipičnega krvavega konca lepa Salud Izdihne. Kratka radost, kratko življenje.
Opera torej s te plati ne more izzvati posebnega ugodja in bo zadovoljila le mehka poetična, sentimentalna, zaljubljena srca. Pač pa je snov dala komponistu neomejeno priliko, da se izpoje, izžari, izlije v strastnih, jarkih in žarkih ljubezenskih spevih, da slika v mavričnih barvah ubranostno lepoto rodne pokrajine, da zažene v brezumne, izzivajoče plesne ritme lepe plesalke; skratka, da glasbeno prikaže vse neizmerno bogastvo Čarobne špansko-orientalske rodne muzike.
In de Falla zajemlje s polnimi rokami in razsipava bisere za biseri. Njegov orkester ni sicer v sodobnem smislu moderen; dasi je pod vplivom francoskega impresionizma, je samosvoj, s pestrimi zvočnimi barvami prepojen in nasičen ter zveni distingvirano, zdržano, skoro da aristokratsko, a vedno globoko prepričevalno, do zadnjega zvoka pretehtano.
Scenograf arh. E. Frani je k operi ustvaril štiri čarobno lepe slike, v katere je režiser prof. 0. Sest postavil skrbno premišljeno in umno urejeno dejanje. Salud je pela kot gost ga. L. Brolihova, njeno staro mater ga. Fr. Golob-Bernotova. Nisem Se iz-lepa slišal sočasno dva tako barvno sorod-
»Močvtrno kopališče« Globoko prodira-g	joča toplota moč-
lliUTVvmi m ozdravi t**-
llimllfjin lezni n0g (ishias)
U| » I H ||II popolnoma. Ceni-
r lili i lili«******infop-
■	mator ZAGREB,
Strossmayerjev trg 1-H.	160
Brežicah je umrla gospa Tončka Petroti če v a, ugledna gostitničanka s Senovega pri Rajhenbungu. K večnemu počitku jo bodo spremili danes ob pol 17. na brežiško pokopališče. — Pokojnim blag spornim, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦ Po nesreči ustreli! sosedovo hfcl. Na blnkoštnl ponedeljek opoldne je 20 letni Ivan Bolnik lz Rrežnlka nad Savo prišel od maše e sv. Gore in je utrujen zaspal na svoji postelji. Iz sladkega spanja ga je zbudil razgovor njegove matere s sosedovo l51etno Minko Gradišnikovo. Nenadno predramljen je Ivan zakrilil z rokami in zMl s stene staro puško, ki pa Jo je bil brat Štefan prejšnji dan nabasal, da bi preganjal vrane. Ko Je Ivan hotel spet obesitt puško, se je sprožila in strel je smrtno zadel Minko, ki je nekaj minut nato izdihnila. Nesrečno Minko bodo danes pokopali, vee zbegani Ivan pa ee Je danes sam javil ln je zaenkrat pri zasliševanju v Litiji.
nsBa
na, lahko rečem skoro popolnoma enaka glasova. Z zaprtimi očmi mi je bilo kdaj pa kdaj težko ločiti glas od glasu. Glas Broli-hove je kajpada transponiran glas Golobo-ve v višino. Je pa mestoma nekam agresiven, dovolj, če ne malce preveč oster. Ne bi si želel na istem odru dveh tako sličnih glasov. V Brolihovi tiči veliko močnega, prirojenega igralskega daru in kot igralka simpatični gost ustreza v vsakem oziru. Gosp. Marčec (Pako) je precej hladen, nekoliko neokreten ljubimec, pevski pa je vlogi do dobra kos. imponiral je g. M. Rus kot temni, nespravljivi Sarvoar. K lepo zaokroženi »La vida breve« eo pošteno prispevali vsi ostali, kakor tudi po večini nevidni zbof, pisani balet itd.
*
Zlvejše zanimanje, pravo senzacijo, pa vzbuja drugi del večera, Stravinskega burleskni prizori v 4 slikah, balet »Petru-š k a«.
»Petruška« je doživel ogromne uspehe že pred vojno (1912). Delo je nenadoma pre-okrenilo cel do tedaj zgrajeni sistem zapad-ne glasbe, ki so ga zgradili n. pr. R. Strauss, Maaler, Reger, Schonberg, DebUssj, Ravel, Schmitt in drugi. Vzrok preobrata leži brez dvoma v veliki življenjski Bili Stravinskega glasbe. Organično je ta muzika zvezana z muziko ruskega mužika in malomesČana. Iz nje izvira novo gledanje na življenje in glasbeno umetnost, po kateri se Stravinskij bistveno razlikuje od svojih glasbenih sodobnikov. Po eni plati so glasbeniki ta čas eksperimentirali z ogromnim orkestralnim aparatom, ustvarjali Čimdalje obsežnejša in bučnejša dela, odkrivali nove glasbe-
ka«. Podjetje je delavcem ponujalo izplačilo 20.000 Din, za pozneje pa še 50.000 Din, kar pa hi bilo sprejeto. Sedaj je dr. Nikič prosil za poravnavo, nudeč upnikom 50 odstotkov v 18 mesečnih obrokih. Pasiva . podjetja iznaša po prijavi okrog 2,400.000 Din, aktiva pa 1,950.000 Din. Stedljlvost v zimi.....LUTZ
♦	Uboj v gledališču. V areinskem Iloku je Že več dni prirejala gledališfke predstave neka potovalna gledališka druiba. Ko Je bila na vrsti drama »Zadnji Zrinski* in je publika nestrpno čakala na »ačetek, se je na odimi pojavil vodja Igralcev ter ra»loftl, da ne bodo prej začeli s predstavo, dokler se ne odstrani lz dvorane učitelj meščanske šole Vučko Babovid, ki namerava, kakor je opozorila njegova Žena, med predstavo ustreliti svojega starega sovražnika zdravnika llehoviča. Ta izjava je publiko silno razburila in neka*
MORSKE RIBE
v veliki količini se bodo prodajale danes po Dfn 6.— kg na trgu pri tvrdkl Rikard Radas.
teri bo se lotili, da bi učitelja odstranili iz divorane. Mož pa Je potegnil lz žepa samokres, ki pa ga nI mogel rabiti, ker je nastal v dvorani silen metež. Mnogi *o bežali iz drorane in so bili pri tem osuvani in teptani. Ko je policija napravila red, je bil Babovič že hudo ranjen in j« v bolnišnici podlegel poškodbam.
*	Stoletna krvna os ve ta. Med arnavt-skima družinam« BacQYičev tn Dreičev v Pepiču v beranekem okrožju vlada staro sovraštvo. Minilo je že 6to let, kar je »kri potekla« mod njima in odtlej se Bacoviči in Dreiči eovražijo na 6mrt, dasi danes nihče ne ve, kako je prišlo do krvne o«vete med njimi. Zadnji umor med njimi se je dogodtil nekako pred dobrimi dvajsetimi leti. Potem sta 6e družini nekako spravili. Umorov nI bilo, toda sovraštvo je vendarle še vedno skrivaj tlelo. Ko pa je v Bacovičevii družini dorastel mladti Vejsil, pravi korenjak, fci Je bil ponos vse družine, so smatrali Dreiči, da je prišel 6a«, da se mafičujejo. Najeli so nekesa M.iiluna Mijoviča, mu izplačali 500 Din, ravno toliko pa obljubili po Izvršenem umoru, in lani meseca septembra je res nekdo ustrelil lz zasede Vejsila. Sum je takoj padel na Drvi če in ee tembolj, ko je Vejsil pred svojo smrtjo označil nje in Mitoma kot morilce. Sedaj befaneko okrožno sodiSee razip<ravlja o tem zavtratnem ziločinu torvne osvete, katerega so obtože. nd dva brata Dreiča in brata Mijoviča.
• Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In ftkrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— III. sklepna produkcija šole Glasbene Matice ljubljanske bo jutri v Četrtek 13. t m. ob četrt na 7. v filharmonični dvorani. V I. delu produkcije nastopijo naslednji gojenci klavirskega odidelka: Levanič Eleonora, Volavšek Dušana, žo-šteršlč Vera ln Kobe Peter. Iz violinskega oddelka gojenec Bajuk Marko ln iz oddelka za Selo gojenec Lenart Franc. V II. delni produkcije se izvaja Adamičev melodram »Martin Krpan«. Melodram Izvajajo: konservatorist Pianecki Zoran (de-klamator), mladinski zbor šole Glasbena
Matice pod vodstvom protf. VUktoria Sco-ca. na klavirju spremlja prof. štvic Pavel. Spored po 2 Din se d'obi v knjigami Glasbene Matice.
u— Rusija je v umetnosti tako samosvoja, da nas ob vsakem stiku preseneča in navdušuje. Mehkoba izraza nagnjenje k metafizičnim prividom, krepak humor, brsteč ia elementarnega življenjskega na-Ziranja, je lasten rustki glasbi. »Slogin« zbor bo izvajal v četrtek 13. junija v društveni glasbeni dvorani (Ljubljanski Dvor, Pražakova ulica) koncert ruskih zborovskih skladb, resnih ln veselih, svetih in vajposajenih. Pridite. Vstopnice v Matični knjigarni.
u— Upokojeno učiteljstvo priredi v četrtek 13. t. m. popoldne če bo lepo vrcime izlet k Devici Mariji v Polju, da pozdravi svojega najstarejšega člana in nestorja učiteljstva g. Frana Kavčiča. Zbirališče ob 14. pred cerkvijo sv. Petra, odnosno z želeamlco ob 13.40. Vabljeni vsi tovariši. tov&rišice in drugi.
U— Na državni klasični gimnaziji se bodo vršili sprejemni izpiti za I. razred L Julija ob 8. K izpitu se smejo prijaviti učenci, ki so dovršili IV. razred osnovne šole brez kake slabe ocene in so rojeni v letih 1922., 1923., 1924. ali 1925. Prijave se bodo sprejemale na zavodu 25-, 26. in 27. junija od 10. do 12. ure. Razen izpričevala (letnega izkaza) je treba prinesti s seboj krstni list ali vsaj Izpisek iz krstnega lista,
u— JNAD Jadran. Socialni odsek vabi igralce (ke) »Dveh nevest« na sestanek, ki bo danes ob 13.50 v posvetovalnici. Vsi in točno! Načelnik.
u— Primorski akademiki! Drevi ob 20. bo v klubovem lokalu redni članski sestanek. Zaradi važnega dnevnega reda pridite vsi. Točno!
u— Udruženje železniških uradnilcov. oblastna uprava Ljubljana priredb 15. in 16. t. m. družabni izlet na Jesenice in na Golico. Od/hod iz Ljubljane v soboto Ob 7.18 do Jesenic, kjer si ogledajo tovarne K ID, popoldne izlet v sotesko Vintgar, naslednji dan izlet na Golico. Prijatelji društva eo vabljeni, da se prijavijo.
U— Občni zbor šentjakobeko-tirnovske moške ln ženske podružnice Oiril-Metodo-ve družbe bo 14. t. m. ob 20. v gostilni M a renče na Dolenjski cesti. Vabljonl vsi člani in prijatelji OMD.
u— Otvoritev otroškega igrišča Atene v Tivoliju. Atena vzdržuje že več let otroško igrišče, ki razbremenjuje starše pri nadzorstvu otrok na prostem, otrokom pa nudi možnost, da se neovirano nazgibljejo na svežem zraku, kar jim sicer na klopeh ob promenadmih potih ni možno. V juniju se sprejema deca v spremstvu odraslih proti mesečnemu prispevku 10 Din. V počitniškem času se pa sprejemajo otroci tu<i1 brez spremstva in brezplačno proti enkratni vpisnini 10 Din za ves čas* nadzorstvo n»d mladino bo vršila v tem času zaščitna sestra. Ob lepem vremenu se Igra deca v kopalnih oblekah. Na razpolago ji je v času, ko nt športnih treningov na. igrišču, tudi tekališče in športno vež-bališče, kjer lahko izvajajo razne telovadne in rajalne igre. V počitniškem času skrbimo tudi zato, da dobe oni otroci, ki so morda slabo hranjeni, brezplačen pred* južnik. Vsi otroci eo pred sprejemom zdravniško pregledan in rdntgenizirani. Vpisovanje otrok od 4. do 12. leta je dnevno do 20. t. m. med 10. In 12. uro na igrišču in v pisarni, Prečna ulica 2.
ne harmonije in tonske sisteme, po drugi so odkrivali Čar specialnih instrumentalnih barv, dekadentni slog impresionizma in ekspresionizma.
Ko je Stravinski prišel v stik z evropskimi glasbeniki, je bistrovidno spoznal neplodnost njihovih novotarskih prizadevanj, se odvrnil od njihovih teoretičnih odkritij ter šel lastno pot, ki mu jo je pokazal njegov močan instinkt za glasbeno ustvarjanje, ki naglaša v prvi vrsti vse gibljive elemente v glasbi. Stravinskij je evropsko muziko zdramil iz brezkrvnega sanjarjenja, iz dekadentskega estetizlranja. Njegovi novi nauki so našli hipoma mnogo pristašev, ki so se oklenili novega voditeija in zasigurali zmago novim idejam ruskega mojstra. Najprej so šli za njim Francozi, nato Italijani, Nemci in za njimi skoro ves glasbeni svet. Nekateri so od njega prevzeli samo idejne smernice, drugi samo akustične pojave itd., toda vpliv Stravinskega preveva vse sodobno evropsko glasbeno ustvarjanje. In to še danes, še danes je vsako delo Stravinskega res nekaj novega, novo Odkritje, senzacija v glasbenem svetu in ni je v sodobnosti močnejše osebnosti do sedaj, kot je njegova.
Problem ritma je centralni problem njegove muzike in to tudi takrat, kadar ne piše baletne muzike. Poleg ritma posveča Stravinskij posebno pozornost zvoku. Individualizira vsak posamezni orkestralni instrument. Priča temu je »Petruška«, v katerem komponist bolj kakor kjerkoli uporablja elemente ruske mestne glasbe, ustvarja atmosfero za grotesko in dokazuje svoje posebne instrumentatorske kvalitete. Zvok je vedno nasičen, zanimiv in odgovarja temelj-
ni atmosferi dela. (G.)
Za dirigenta predstavlja partitura »Petru-ške« sodobno šolsko knjigo prvega reda, polno zamotanih, skoro nerešljivih ritmičnih in zvočnih ugank, ki sta jih g. Polič in operni orkester rešila z mojstrskim umetniškim znanjem. Prav tako se je posrečilo režiserju in koreografu g, P. Golovinu, da nam je sam (Petruška) in v družbi z gg. Pavšičevo, Frelihom in Venierjem ter vsem ostalim baletnim zborom pričaral na čudovito slikovit oder >Petruško«, ki je za naše razmere najzanimivejše baletno delo do sedaj.
Občinstvo, ki ga je bilo pri reprizi _ premiere zaradi koncertne turneje IJPZ po Bolgariji, ki sem se je tudi jaz udeležil, nisem videl — le malo, ni moglo takoj prodreti v osupljivo muziko in groteskno vsebino »PetruŠke«. Zato je bil navidezni uspeh le rezervirano mlačen. Cim večkrat pa bo »Petruška« šel čez baletne de9ke, tem bolj se bo poslušalca prijel in tem trajnejši in globlji vtisk bo zapustil. Zato se ne sme umakniti z odra prej, dokler ga ne nadomesti drugo, zanimivejše, močnejše tovrstno delo. Toda, kje ga vzeti? —č.
Skladatelj L. M. Škerjane je nedavno dovršil nov godalni kvartet v dveh stavkih. »Praški kvartet«, ki je od svojega zadnjega odlično uspelega koncerta Ljubljančanom še v najbolj svežem spominu. Je sprejel delo takoj v svoj repertoar ter ga bo v kratkem izvajal prvič. Tudi v Ljubljani ga bodo prvič izvajali Pražani. in sicer na koncertu, ki bo v prvi polovici bodoče koncertne sezije.
u— Poziv naši deci! Vsi oni, M ee Sele
udeležiti sprevoda ali tekem z otroškimi voziii pri pomladnem slavju 20. t. m. popoldne, naj se neinudoo prijavijo med 10. in 12. uro na igri&ču Atene v Tivoliju. Onim, ki nimajo sami vozil, jih preskrbi odbor. Foizkuene vožnje po tekališču bo dovoljene vsak dan do 18. t. m.
u— Zveza goapodinj opozarja na predvajanje o električni kuhi, ki bo dane« ob 20. Breg 8. Poku&nja jedd. Vstop proat.
u— Nesreča pri postavljanju evharlatič-nega križa. VCeraJ so pripeljali na kirurški oddelek bolnišnice 231etnega bajtarjeve-ga sin Franceta Berganta iz St. Jurja ob Taboru, z oetaliml kmečkimi fanti Je na Črnem vrhu nad Savinjsko dolino pomagal postavljati evharistični križ, pa še mu je pri slovesnosti prenaglo vnel smodnik in ga precej nevarno opekel po obrazu ln rokah.
u— Janez Marinko — stalen golt ljub« Ijanskih zaporov. Janez Marinko ee Je ro* diil 1. 1877. na Brezovici, a pristojen Je t Ljubljano, zato se dostikrat p ono« en trka na prsi, da Je ljubljanski meSčan. Sicer pa je stalno brez po«la in brez italnegR bivališča. Najbolj zvest Je ljubljanskim zaporom. Pravkar praznuje nenavaden Jubilej. Bil je petiintrldeeefclč ob««jen zaradi manjših tatvin. Kar vidi, izimakne. Matiji MooilnikafjfU pa je 9. maja. Čim j« prišel iz zapora, ukradel 80 D'.n vredno no plahto. Pri aretaciji pa je bil eilno nasilen, kajti Marinko Janez je star sovražnik policajev. I>va efcražmlka sta ga komaj obvladala. Enemu Je celo prelomil gumijevko. Za tatvino in javno nasilje je prejel eno izmed večjih nagrad: 5 mesecev strogega zapora.
Iz Maribora
a— Odhodnica priljubljenega častnika.
V tovariškem in ljubeznivem razpoloženju so priredili odhodnico priljubljenemu in v vseli mariborskih krogih znanemu kapeta-nu Budi Stanojeviču pri mestni komandi. Prisrčno so se med drugimi poslavljali od svo. ega zvestega tovariša in prijatelja upravnik »Jutra« in »Večernika« Slavko Reja, predsednik »Nanosa« Marino Kralj in znani nacionalni delavec Stanko Deren-čin. Ganjen se je zahvaljeval priljubljeni kapetan in naglašal, da ne bo nikdar pozabil sestih let, ki jih je preživel v Mariboru. Te dni se poda kapetan Stanojevid na svOie novo službeno mesto k generalnemu štabu v BeogTadu,
a— Matičarji na binkoštnl turneji. Na binkoštno nedeljo so naši vrli matičarji priredili pod vodstvom svojega Zborovodje prof . M. Kozine dva koncerta Ob naši koroški meji, in sicer v Črni in Mežici. Nastopili so z bogatim sporedom, na katerem je bila tudi cela vrsta naših najlepših dolenjskih, gorenjskih, primorskih in koroških narodnih pesmi. Ljudstvo jih je sprejelo z viharnim navdušenjem. V črni je naše Matičarje prisrčno pozdravil g. šolski upravitelj, v Mežici pa zastopnik občine in ga. Golobova kot predsednica Kola jugoslovenskih sester za Mežiško dolino.
a— Naše občine za mariborski spomenik kralju Uedinitelju. Poleg mariborske občine, ki je, kakor znano, v smislu sklepa proračunske seje votirala za postavitev spomenika 50.000 I>in, se je oddolžil vabilu mariborskega spomeniškega odbora tudi obč. odbor občine Košaki s prispevkom 6000 Din. Občina Dol. Lendava pa je prispevala 1000 Din
a— Bilanca s prebitkom. Zadevno notico v btnkoštni številki je še treba dopolniti glede dohodkov, ki so pri posameznih proračunskih naslovih znašali napram proračunu za 1,592.309.08 Din več, manj pa za 845.573.04 Din. tako da je pri dohodkih celotni uspeh ugodnejši za 746.736.05 Din. Skupni prebitek pri razhodkih in dohodkih v ravnokar zaključenem izkazu občinskega proračuna za leto 1933. znaša torej 1 milijon 149.971.47 Din.
a— Iz poštne službe. Poštna uradnica Milena dekleva pri tukajšnji pošti je premeščena v Mursko Soboto.
«__721etna birmanka. Na oba binkoStna
praznika je bilo birmanih v tukajšnji stolnici 1508 birmancev in birmank. Med njimi je zbujala posebno pozornost 721etna kmečka žena doma od Sv Tomaža pri Ormožu a— Za mestno Pomožno akcijo je izročil tukajšnji trgovec Albin Novak 100 Din v spomin blagopokojne ge. Helene Zemltiče-ve. soproge višjega sodnega svetnik.a
a__Mednarodne rokoborbe v Uniomu. V
soboto je bil pričetek. Dosedanii rezultati: v soboto zvečer je Nemec dr. Audersch premagal Ceha Totuška, dočim je bil spoprijem med Rusom Kirilovom in Madžarom Bognerjem ter med židovskim Herkuleaom Faktorjem in Slovakom Krapom neodločen. Na binkoštno nedeljo zvečer je ostala borba med Nemcem dr. Auderschem in Rusom Kirilovom ter med Slovakom Krupom in Madžarom Bognerjem neodločena, dočim je Faktor zmagal nad Čehom Totuškom. V ponedeljek zvečer je Totušek podlegel Angležu Mortonu, Krup pa je premagal dr. Auderscha, borba med Kirilovom in Faktorjem je ostala neodločena
a— Dela so pričela. Na mestu, kjer bo stal prvi sokolski planinski dom. je te dn! postalo živahno. Požrtvovalni Sokoli so pričeli s prostovoljnim kulukom pri planiranju lerena in podiranju dreves. Upati je, da bo naš ponosni pohorski Sokolski dom že konec avgusta pod streho. V njem bo prostora za 150 dc 200 oseb.
%_ Dirka z nesrečnim koncem. Kolar-
aki mojster Jernej Silar je pri dirki padel z motornega kolesa in si pri tem stri levo n oso. Odpremili so ga v splošno bolnišnico a._ Povožena. Na banovinski cesti v Karnnici je nekdo povozil 12 letno učenko Terezijo Potočnikovo. Podrl jo je z močnim zaletom na tla, da je Potočnikova dobila občutne poškodbe na glavi in obeh rokah.	...
a_ Požar. V Ruperčah je zgorela posestniku Francu škofu vsa domačija. Do tal je pogorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje z vsem inventarjem. Skoda znaša preko 100.000 Din.
Iz Litije
i— Posioviinica vrli učiteljici. Z začetkom junija je zapustila Litijo učiteljica gdč. Marica Koritzky. ki je službovala poldrugo desetletje v našem srezu, in sicer v Žalni, Zagorju. Litiji in nazadnje v Smart-nem. Zdaj je nameščena na Vič pri Ljubljani. TovariŠici so priredili na Javorju, najbolj priljubljenem izletišču v šmarski okolici, odhodnico V slovo sta ji spregovorila tov. šol. uprav. Maks Kovačič. ki je poudaril da je gdč Koritzkveva posvetila zaupani mladini vso ljubezen, predesdnik sreskega učiteljskega društva g. Jože Zupančič pa se je poslovil v Imenu društva, ki mu je bila zvesta in disciplinirana cla-nica. Priljubljeni učiteljic5 želimo na novem službenem mestu vso srečo!
h Celja
e— dani Vodnikove družbe bodo prejeli leto« poleg dosedanjih Štirih knjig še peto, t. J, lepo mladinsko knjigo proti plačilu Običajne letne članarine 20 Din. Poverjeni , fitvo družbe apelira na vse tiste, ki želijo prejeti knjige, da se čim prej prijavijo in pladajo članarino v pisarni »Putnika« poleg celjskega kolodvora.
e— Telovadba moških oddelkov celjskega Sokola, dlani telovadijo sedaj na letnem telovadišču pri Sokolskem domu v Gaber-Ju, ln sicer ob torkih ln petkih od 19 30 do 21., združeni oddelki moškega naraščata (dijaki) pa Istotam ob ponedeljkih in četrtkih od lg. do 19.
e-— Sokolski Izlet r Vojnik. Sokclsko društvo v Celju bo priredilo v nedeljo 16. t. m. z oddelki članstva ln naraščaja peš-izlet k edinici v Vojnlku. Odhod iz Celja ob 18. izpred mestne telovadnice do Majdiče-ve kapele na Mariborski cesti, odtod v Vojnik z vozovi, ki Jih bo dal vojniški Sokol
na razpolago. Sokolstva naklonjeno cfcSte* stvo je vabljeno, da se udeleil tega Meta v čim večjem Številu, e— Mestnemu otožnemu skladu je po*
klonila tvrdka Rude in kovine d. d. v Ljubljani 1.000 Din namestu venca na grob umrlega člana upravnega sveta družbe vele trgovca in podžupana g. Ivana Ravnikarja v Celju.
e— Mestna kopališča ob Savin# odprta. Mestna občina je včeraj odprla moško ln žensko kopališče pri parku ter kopališče »Diano« na Bregu. Kopalna sezona je Ae r polnem razmahu.
e— Izpiti vozačev motornih voezU lz celjskega, gornjegrajskega, šmarskega, konjiškega in laškega sreza bodo v torek 18. t. m v Celju. Zadevne prošnje naj se pravočasno predložijo e reškemu načelstvu v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 18.30 ln 20.30 zvočni velefllm »Draga mamica!« in dve predigri.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec Čašo
prlrodne FrailZ JOSCffOlfe gredic.
Registrirano od ministrstva za soc. politiko ln nar. zdravje S. br. 15.486 od 25. V. 1935.
Gospodarstvo
Vprašanje davčnih In reklamacijskih
odborov in industrijskih prodajainic
V ponedeljek ee je vršila v Beogradu po 1 predsedstvom g. Miluitina Stanojeviča plenarna seja Trgovinske abomice, ki ae je predvsem ba/vila z davčnimi vprašanji. Generalni tajnik zbornice g. Svetisla-v Marodič je imel obSlren referat o potrebi reorganizacije davčnih in reklamacijskih odborov. Pojasnil je zahteve, ki eo jih 6tavi,le sporazumno vse naše gospodarske zbornice v tem pogledu. Med drugim je omenil, da davoil odbori Se precej Zadovoljivo poslujejo lam, kjer predlaga Slame »bonniča. to je na samem sedežu zbornice. V ostalih krajih, kjer volijo člane davčnih odborov občinski odbori, pa gre delovanje teh odborov pogosto na škodo davčnih obvezaocev, pa tudi države. To dejstvo je napotilo naše zbornice. da so že ponovno stavile zahtevo, da se volitev članov davnih odborov prenese na prisilna združenja, ki bodo lažje določila take predstavnike, ki poznajo prilike davčnih zavezancev. Kakor je podoba, bo tudi finančno minisitrstvo ustvojilo _to načelo, bodisi na ta način, da bodo združenja sama delegirala člane v davčne odbore, bodi6i da bodo v krajih, kjer ni zbornice, volili člene davčnih Odborov kakor doslej občinski odbori, toda le iz vrst kandidatov, ki jih bodo predlagala združenja.
Pri reklamacijsklh odborih je največja težkooa v tem, da je v teh odborih zastopano le majih no števižo Članov 1« posameznih delov področja rekteMnacijskega odbora. Re-klamacijiski odbori pogosto rešujejo pritožbe davčnih zavezancev brez poznavanja raa-mer in poslovanja pritožnika. Zato so gospodarske abornice v Jugoslaviji ponovno iz-neele predlog, naj bi imel vsak član rekla-macijskega odbora po več namestnikov, in sicer tako, da bi vsak del področja reklama-cijskega odbora imel svojega namestnika. Pri taki spremembi sistema bi lahko ostalo število članoiv rekJamaoijskega odbora nespremenjeno, razlika bi bila le v tem, da bi na seje klicali le one Člane odnosno namestnike, ki poznajo razmere v okraju, iz katerega ao prišle pritožibe, ki 6e obnaivnavajo na dnevnem redu. Referenti je z zadovoljstvom ugotovil, da se na ta način le podnje v Beogradu in na področju novosadske finančne direkcije. Ker pa je tako poslovanje odvisno le od dobre volje mer,odajnih faktorjev v finanfinl direkciji, žeto je neobhodno potrebno, da se ta način poslovanja predpiše za vse finančne direkcije.
Na plenarni seji so v smislu zahtev jugoslovenskih gospodarskih zbornic obširno razpravljali tudi o vprašanju obdavčenja prodajainic delniških družb, o čemer je prav tako poročal generalni tajnik g. Ma-rodič. To vprašanje je postalo aktualno tudi v zveži s poizkusi družbe »Ta-Ta«, da v Beogradu in vseh večjih mestih Jugosla-
vije ustanovi velike trgovske magazine. Referent je obširno pojasnil historijat poizkusov družba »Ta-Ta«. Na prošnjo družbe, da ji zbornica izda potrdilo o sposobnosti ža ustanovitev velike trgovine na drobno v Beogradu, je zbornica izdala potrdilo, da družba ne izpolnjuje zakonskih pogojev, ker v pravilih ni osnove za vrtenje nadrobne trgovine. Uprava mesta Beograda, nt katero se je družba obrnila zaradi dovoljenja z« ustanovitev trgovskega magazina, Je prav tako zavrnila prošnjo, pri čemer je usvojila razloge, ki jih je navedla zbornica. Istočasno pa se je sklicevala na uredbo o prepovedi ustanavljanja velikih trgovskih magazinov v naši državi, ki Je med tem časom »topila v veljavo. Proti temu odloku uprave mesta Beograda se je družba »Ta-Ta« pritožila na trgovinsko ministrstvo, ki je pritožbo zavrnilo, toda ne iz razloga, Id ga je je navedla uprava mesta Beograda, nego iz čisto formalnega razloga, češ da se je družba obrnila z eno samo prošnjo na upravo mesta Beograda, zahtevajoč dovoljenje za več trgovskih strok, dočim bi morala po miSljenju trgovinskega ministrstva za vsako stroko predložiti posebno prošnio. Proti temu odloku ministrstva ie družba vložila tožbo na Državni svet, ki je razveljavil odlok trgovinskega ministrstva, češ da se iz tega čisto formalnega razloga nikomur ne sme kratiti pravica za Vršenje pošla. Referent je pristavil, da sedaj ne preostaja nič drugega, kakor počakati, T kakšnem obsegu bo družb* »Ta-Ta« ustanovil« Bvojo trgovino v Beogradu. Eno pa je gotovo, da ta trgovina ne bo mogla biti »trgovinski obrat velikega ofesega« ali »veliki magazin«, ker je ustanovitev takih obratov pn nas z uredbo od lanskega novembra prepovedana.
V svojem nadaljnjem referatu o Industrijskih prodajalnicah j« referent navedel zahteve jugoslovenskih zbornic. Upravičenost teh zahtev je prikazal na 2rimeru tvrdke Bat'a, ki je za leto 1933. ul centralo v Borovu in za 127 podružnic plačala le 163.000 osnovnega družbenega davka, tako da je prišlo na eno podružnico povprečno 1050 Din osnovnega davka^ Izenačenje v davčnem pogledu bo mogoče le na ta način, da bodo za vse nadrobne trgovine delniških družb m tvormc določal! davčno osnovo pristojni davčna odbori, kakor za vse ostale trgovce. Vrhu tega je Trgovinska zbornica v posebni predstavki stavila zahtevo na trgovinsko ministrstvo, da se za bodoče pTavnim osebam, zlasti pa delniškim družbam, prepove vršenje trgovine na drobno, kakot je to že prepovedano za vršenje rokodolsfcih obrti
Zaključek velesejma
Prireditev je posetilo 115.000 Ijtldl
Snoči je bil zaključen letošnji XV. ljubljanski velesejem, ki je trajal enajst dni. Prireditev, ki je bila pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. in pod častnim predsedstvom trgovinskega ministra dr. Vr-baniča, je v vsakem pogledu uspela. Ljubljanski velesejem Je že v prejšnjih letih izpolnjeval vse ono, kar smo od njega vedno pričakovali in si je sloves svoje priznane so-lidnosti prav posebno utrdil za petnajstletni jubilej svojega obstoja, kar je gotovo uspeh izredno agUnega ter požrtvovalno in nesebično delujočega odbora. Pri letošnjem velesejmu pa je moral imeti sleherni obiskovalec vtis vsestranosti, obsežnosti in zanimivosti. Trgovskemu delu velesejma so bile priključene še izredno poučne specialno razstave, nekatere čisto nove, druge zoput obširno izpopolnjene.	,
Gospodinjska razstava »Žena in obrt« nam je prinesla izvrstno uspelo modno revijo. Razstavo je priredila »Zveza gospodinj« in vse do zadnjega ji je bila v vsakim pogledu duša goepa Koršičeva, ki Ji je ne-utrudljivo pomagala ga. švajgerjeva. Za aranžma obširne in na velesejmu prvič prikazane Gasilske razstave moramo pohvalno omeniti gospode inž. Dolenca in poveljnika gasilcev Gostilo, ki »ta storila vse, da ae nam je naše gasilstvo predstavilo v tako
nazorni obliki. Naši smeli jadralci eo pokazali lepe uspehe svojega tihega in obširnega dela in gre za organizacijo te uspele razstave predvsem zasluga predsedniku Aerokluba g. Radu Hribarju in tajniku g. Šabcu. Agilno društvo za rejo malih živali »Živalca« je pokazalo pod velČo organiza-torno spretnostjo svojega predsednika gosp. Lapa prirejeno razstavo veliko novega in izpopolnjenega.
Velesejem je obiskalo nad 115-000 poset-nikov, med temi tudi precejšnje število ino-zemcev iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Francije. Italije in Nemčije. Razstav-ljalcev je bilo 718, med temi 192 inozemcev ia Amerike. Anglije, Avstrije, Egipta, Francije, Italije, Madlarske, Nemčije in Švedske.
Poslovne uspehe so zabeležili predvsem kmetijski in gospodinjski stroji, kovinar-stvo, usnje in usnjarski izdelki, avtomobili, kolesa, glasbila, kemična in livilska industrija, narodne vezenine, preproge, Sipke, najraznovrstnejle praktične novosti in drugo. Bilanca poslovnih uspehov letošnjog« velesejma je kljub Se vedno neurejenim gospodarskim prilikam v celoti le kar razveseljiva. Jesenski velesejem a veliko Jadransko razstavo bomo imeli ed 5. do 18. septembra.
Obdavčenje obresti
inozemskih kreditov
Finančno ministrstvo Je le 1. 1088 (a raz-plsom od 2. IX. 1988) dalo davčnim obla-stvom navodila glede obresti, ki jih delniške družbe plačajo inozemskim upnikom v onih primerih, kjer ima delniška družba le majhno glavnico in nesorazmerno znatno vsolo dolgov nasproti inozemskim upnikom, ki so obenem delničarji in ustanovitelji družbe v Jugoslaviji. V primeru, kadar ao na tak način inozemski upniki interesirani na podjetju v Jugoslaviji, se po (vtiranih navodilih obresti in provizije ne smejo sma-
trati kot režijske postavke, temveč se moralo vnesti v davčno osnovo v smislu SI. 88, točka 4 zakona o neposrednih davkih, po katerem ee od davčne osnove ne morejo odbiti v bilanei zaračunane odlkodnins in koristi ustanoviteljev in drugih Slanov družbe.
Ker se inozemski koncerni, ki Imajo v Jugoslaviji svoja podjetja, pogosto na ta na8in Izmikajo obdavčenju, da financirajo svo I a posest rt mskn podjetja v Jugoslaviji pretežno « krediti, ns da bi jugoslovensko družbo oskrbeli s primerno delnilko glavnico, le bila v načrtu davčne novele, o kateri je Narodno predstavništvo razpravljalo lani v za-Jetku leta. predvidena nova določba, da se
morajo vse obresti, ki jih delniške družbe v
Jugoslaviji plačajo inozemskim upnikom, vnesti v davčno osnovo za odmero družbenega davka. Na razne pomiskke, ki ao bili
takrat iznešeni, je bila ta določba spremenjena tako, da se sedaj ne smejo odhiti od davčne osnove obresti na posojila, ki se odobrujejo upnikom v inozemstvu, če pr««« gajo 8°/o.
Udruženje Industrijcev v Novem Sadu je smatralo, da je s to spremembo davčnega zakona postalo brezpredmetno navodilo finančnega ministrstva v razpisu od 2. IX. 1033. Po informacijah, ki jih je udruženje dobilo v finančnem ministrstvu, pa smatra ministrstvo, da navodila v citiranem razpisu niso v nasprotju z določbami zakona. Ministrstvo je sporočilo udruženiu naslednje: Po točki 4 Čl. 82 zakona se pn določanju davčne osnove ne smejo odbiti od davčne osnove obresti in dividende na skupna lastna sredstva družbe. Ako inozemski finančnik ali finančna družba, odnosno inozemski koncem osnuje na nalem teritoriju delniško družbo, odnosno ima v rokah vse delnic« tukajšnje družbe in istočasno družbo financira s krediti in posojili, se morajo vsa sredstva, vložena v tukajšnje podjetje, bodisi v obliki delniške glavnice ali kreditirane glavnice, smatrati kot lastna sredstva, ker vsa ta sredstva izvirajo iz istega izvora. Zaradi tega je prištevanje pasivnih obresti v davčno osnovo tukajšnje družbe v takem primeru docela v skladu z odredbami zakona o neposrednih davkih. To velja zlasti v onih primerih, kjer vrednost investicij daleč presega znesek delniške glavnice in rezerv in kjer je pretežni del investicij ustvarjen iz kreditiranega kapitala. V takih primerih se sam po sebi vsiljuje zaključek o istovetnosti delniške glavnice in dolsrovanega kapitala. Na ugovor, da bi uporabljanje gornjega načela lahko dovedlo do neupravičenega obdavčenja, ker gre lahko v resnici za izposojeni denar, je ministrstvo odgovorilo udru-ženju, da bo finančna uprava vsak primer posamezno proučila z največjo točnostjo la opreznostjo.
Gospodarske vesti
— Državna hipotekarna banka. Pretekli teden smo objavili podatke o stanju Drž. hipotekarne banke ob koncu letošnjega marca. Sedaj pa objavlja Drž. hipotekarna banka v »Službenih Novinah« tudi že izkaz o stanju ob koncu aprila. Iz tega izkaza je razvidno nadaljnje povečanje gotovinskih sredstev. Gotovina v blagajni in v zapiskih Narodne banke, ki je znašala ob koncu lanskega leta 265.5 milijona Din in je do konca marca narasla na 465.8 milijona Din, se je ob koncu aprila povzpela na 501.3 milijona Din. Povečanje gotovinskih sredstev je posledica znatnejših odplačil od strani finančnega ministrstva, Čigar zadolžitev po tekočih računih je znašala ob koncu februarja 620-7 milijona Din, ob koncu marca 598 milijonov Din, ob koncu aprila pa 461.2 milijona Din. Navzlic temu pritoku gotovinskih sredstev pa banka ni odplačala nič od svojega dolga pri Narodni banki, ki znaša 300 milijonov Din (nasproti 175 milijonom ob koncu lanskega leta). — Privatne hranilne vloge so se od konca marca do konca aprila povečale za 13.9 na 1097.7 milijona Din (v marcu je znašalo povečanje 6.7 milijona Din), privatne vloge po tekočih računih pa so se od konca marca do konca aprila skrčile za 4.7 na 254.9 milijona Din. Znaten prirastek je v teku aprila zabeležiti pri samostojnih ostalih fondih in kapitalih javnih Ustanov, ki so narasli za 27.0 na 1631.6 milijona Din.
= Borzno razsodišče v Ljubljani. Pri razsodišču Ljubljanske borze za blago in vrednot« v ča6u od 1. julija do 15. avgusta t. L ne bo ustnih razprav, pač pa se bodo prejemale tožbe.«
= Prodaja. Dne 14. t. m. ob 9. uri dop. se bo vršila pri glavni carinarnici v Ljubljani licitacija glede dobave raznega blaga (suhe gobe, staro perilo, lovski naboji, natrijev sulfat, razne tkanine, saharin, kava, krzno itd.).
Borze
11. junija.
Na ljubljanski borzi sta danes v skladu z zunanjimi notacijami popustili devizi New-york in London, dočim se je okrepila deviza Pariz. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi nekoliko podražili in notirajo 8.80—8.90, angleški funti pa 232.20—233.80. V eagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.9050, v angleških funtih po 233.58, v grških bonih po 37.75 in v španskih pezetah po 6.30.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje za malenkost popustila. Za kaso je bila zaključena po 365, ob sklepu borznega sestanka pa se je nudilo blago po 363 (v Beogradu je bil promet pO 360). V ostalem je prišlo do prometa v 7*/» Blairovem posojilu po 66. Na beograjski borzi je bilo nadalje čvrsto 7*/o Investicijsko posojilo, ki se je trgovalo po 83, in 7% stabilizacijsko posojilo, ki je imelo promet po 83.50 in 84.
Deviza,
Ljubljana (z všteto premijo 27.5 odstot.). Amsterdam 2951:01 — 2965.61, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 738.82 — 743.88 Curih 1424.22 — 1431.29, L«ondon 213.55— 215.61. Newyork 4315.38 — 4351.70. Pan* 288.10 — 289.54. Praga 182.20 — 183.30.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.23, London 15.08, Newvork 305.6250, Bruselj 51.90, Milan 25.80, Madrid 41.95, Amsterdam 207.25, Berlin 123.90. Dunaj 58. Stockholm 77.50, Oslo 75.50. Kobenhavn 67.10, Praga 12.7750, Varlava 57.90, Atene 2.91. Bukarešta 3.05
Dunaj (Tečaji v priv. kliringu): London 26.22, Milan 44.10, Newyork 531.75, Pari* 36.38, Praga 22.09, Curih 174.29. 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 800—868, 7*/» in-vest. 81—83, T>lo stabilia. 81—83, <*/• Blair 65—68, 8*/s Blair 78-78, *»/• agrarne 46 dO 47, «•/• beglulke 68-64.
Zagreb. Državne vrednote; Vojna Ikoda 862-863, za Junij-avg. 366 bi., 7*/* invest. 80 den., 7*/» stabilia. 80-85, 6•/• beglulke 62-68.60, 7V» Blair 66.60-^66. 8»/. Blair 76 den., 1*1• Drl hip. banka 72.50 den.; delnice: Trboveljska 18o bi., Sečerana Osijek 186
^Beograd. Vojna Škoda 867—800 (860), 7V» invest. 82 den. (88). 4*/i agrarna 47.50 b!.. 7*/» stabilia 94 bi. (82.60—84), 0»/« beglulke 08.50-04. 7*/» Blair 04.25-00.25, Narodna banka 5760 den. (6800).
Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 13.40. Staats-eisenbahngesell. 25.25, Trboveljska 13.70. Aipina-Mont. 11.77.
Da bi se udobneje in bolj pogosto brili z 1 britvico, poslužite se
MODRIH GILLETTE
električno kaljenih britvic.
Blagovna tržišča
2IT0.
+ Chicago. 11. junija. Začetni tečaji: za julij 83.8750, za september 85, za december 86.75; koruza: za julij 82.3750, za september 76, za december 64.
+ Ljubljanska borza (11. t. m.). Tendenca za žito čvrsta. Zaključenih je bilo 5 vag. koruze. — Nudi se (vse frco. nakladalna postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 140—145". banatska, 78 kg težka po 139—142; oves: slavonski po 107—109; koruza: baška po 73—75; banatska po 73—75; moka: baška in banatska >0« po 235—245; baška >2« po 210—220; baška >5« po 190—200; otrobi: baški debeli po 100—105.
4- Novosadska blagovna borza (11. t. rn.). Tendenca Čvrsta. Promet je bil srednji. — Pšenica: baška potiska 132—137.50; slavonska 134—136: sremska 130—132; baška 129 do 132; banatska 12f>—132. Oves: baški in sremski 98—100. Ječmen; baški in sremski, 65/66 kg 125—130; jari, 67/68 ke 1&5—140. Koruza: baška in sremska 72—74, banatska 69—70. Moka: baška. banatska »Og« in M>gg« 200—222.50; >2« 180—202.50; »o< 160 do 182.50; >6« 140—162.50; »7« 117.50 do 127.50; >8« 92.50—97.50. Otrobi: baški in sremski 117.50—120. Fižol: baški, sremski 117.50—120.
-I- Somborska blagovna borza (11. t. m.). Tendenca prijazna. pšeniea: baška, okol. Sombor in gornjebanatska 130—132; gornje-baška in sremska 132—134; baška in banatska potiska 134—136; slavonska 136 do 138. Rž: baška 130—135. Koruza: baška in sremska 71—73; za julij 72—74. Moka: baška »Op« in »Ogg« 205—225; >2«: 185—205; »5« 165—185; »6« 150—165; >7« 120—130: »8« 95—97.50.
-f Budimpeštanska terminska borza (11. t. m.). Tendenca stotina. Pšenica: za junij 16.34 do 16.35; koruza: za julij 11.05 d.i 11.07.
Iz Zagorja
z— Borba za ustanovitev meščanske šole. Pripravljalni odbor je imel več sej na katerih je razpravljal o dopisu banske uprave, ki je izrekla pomisleke glede ustanovitve meščanske šole. Sestavljena je bila obširna spomenica, ki jo je posebna de-putacija izročila g. banu. V njej je obrazloženo, kako bi se ustanovila meščanska šola, da ne bi ovirala razvoja ljudskih šo'.. Ker so občani odločno za ustanovitev meščanske šole, je bilo obljubljeno, da se bo šola z dvema razredoma otvorila že jeseni. Ustanovitev šole pozdravljajo posebno delovni sloji, ki bodo lahko otroke spravili do kruha kje drugje, ko bodo imeli ti me,-ščanskošolsko izobrazbo, zakaj doma zaradi krize ni misliti na delo in zaslužek.
z— Zagorski mesarji so podražili meso. V času, ko rudarji delajo 2 do 3 dni v tednu, so mesarji podražili meso za 2 Din pri kilogramu. V Ljubljani stane prvovrstno volovsko meso 6 do 8 Din. pri nas pa je od slabše živine po 10 Din. Ker je cena živini neizpremenjena, je zvišanje cen mesu neupravičeno.
Iz Ptuja
j— Sokolski zlet v Sofiji. Člani Sokola, ki se nameravajo udeležiti sokolskega zleta v Sofiji, naj se prijavijo pri bratu Ogo-relcu v Pletarni. Potovanje stane samo 300 dinarjev, vključno vožnja, prehrana in prenočišče.
j—. Nali mali harmonikarji bodo drevi ob 20. letos prvič priredili koncert v Društvenem domu. Nastopilo bo okoli 25 deklic in dečkov pod vodstvom agilnega učitelja g. Basa Andreja. Izvajali bodo obširen program naših narodnih pesmic s harmoniko in petjem. Ker je čisti dobiček namenjen v prid podmladka Rdečega križa, pričakujemo, da bo občinstvo znalo ceniti to prireditev in nagradilo naše malčke za njih trud s polnoštevilnim obiskom.
j— Sprejemni izpiti na drž. realni gimnaziji v Ptuju bodo letos dne 25. t. m. z začetkom ob 8.15. K sprejemnemu izpitu so pripuščeni učenci (učenke), rojeni v letih 1922, 1923, 1924 in 1925. S 5 dinarji kol-kovane prijave k izpitu se naj oddajo osebno ali pa po pošti ravnateljstvu gimnazije do 20. t. m. Prijavi je treba priložiti kTstni Mst in šolski izkaz.
Iz življenja na deželr
KRIŽBVC1 PRI LJUTOMERU. Ob kon-ou maja je podmladek Jadranske straže v Slomškovi dvorani proslavil jadranski dan. Mladlinski pevsktf zbor je zapel uvodno »Jadransko himno«, nato je učenec v govoru pojasnil pomen JS. Pevske točke eo bile lepo podane. Sled lila je dobro izvedena simbolična telovadna točka z zborno reoitaaljo Zupančičeve pesmi »Ob Kvarnem«. K sklepu priredfitve je uprizorila šolska deca Ribdčičevo otroško igro »Kraljico palčkov« v splošno zadovoljstvo publike. Proslava se je vršila trikrat: 2«. za deco domače šole, 29. za deco v Veržeju in VUČJ9 vasi, a glavna proslava 30. je bila namenjena zlast! svojcem šolske dece. Vsakiikrat je bila prireditev dobro obiskana.
SLOVENJGRADEC. Ob priliki protitu-berkuloznih dnevov je tukajšnja ekspozitura OUZ.D s pomočjo krajevne protitu-berkulozne lige v Slovenjgradcu in Maren-bergu priredila vrsto predavanj o boju proti jetiki. V Slovenjgradcu se je predva iai dvakrat tudi film »Dva brata«. Skrvenj-graŠki specialist za pljučne bolezni g. dr. Radšel in sreski sanitetni referent dr Pohar sta predavala številnemu občinstvu pred predvajanjem filma. V maTenberškem okolišu h predaval g. dr. Honigmann o isf snovi na RemŠniku. v Marenbergu »i v Breznu. Obisk je bil povsod zelo dober Pri Sv. Janžu. na Otiškem vrhu in v Dra-vooradu ie predaval uradov zdravnik e dr. Eraf Jo/ko iz Dravograda takisfo o» dobrem oMiku.
narski čarodej
Mož, ki je pričaral yag iz tal severne Rusije — Vinska trta v sibirski tundri
Elizej in Sela hiša
V Kozlovu, sedanjem Mičurinsku na Ruskem je preminul v 81. letu svoje dobe Ivan Vladimirovič Mičurin, največji rast-linarski čarodej sedanjosti in eden prvih rastlinarjev na svetu. Njegovo ime je tako slovelo, da so ga imenovali ruskega Lutra Burbanka.
že v rani mladosti se je Mičurin zanimal za sadjarstvo in zelenjadarstvo, a šele v 34. letu se je polagoma začel uresničevati njegov sen: najel je 6 ha zemlje in jo preuredil v drevesnico. Potem je prehodil vso srednjo Rusijo in opazil, da ni v teh krajih
nobenega pravega sadjarstva.
Jel je torej uvajati žlahtne sadne sorte iz toplejših krajev zapadne in južne Rusije. Praksa mu je prinesla huda razočaranja: zima mu je pobrala vse, kar je z velikim trudom dosegel čez leto. Zato mu je v glavo šinila rešilna misel, da bi bilo treba začeti z vzgajanjem popolnoma novih sadnih sort. Ti poskusi so se mu obnesli šele čez dolgo vrsto let, na koncu pa je dosegel svetoven uspeh: vzgojil je
312 novih sadnih sort,
med njimi posebno znamenite jabolčne vrste: poldrugofuntno antonovko, Mičurinovo brezsemenko, več vrst belefleurja, slovan-ko in druge.
Danes z uspehom gojijo Mičurinove sadne vrste že povsod v Rusiji, tudi tam, kjer ni bilo o sadjarstvu prej niti sledu. Od Vo-logde do Krasnojarska, od Stalinska do Hi-binogorska pa do sosedstva Arktide,
v ostrem podnebju severne Rusije
uspevajo Mičurinove sadne vrste, mnogo jabolčnih, hruškovih, višnjevih in češplje-vih sort poleg raznega jagodičja. Rastli-narskemu čarodeju se je posrečilo vzgojiti niz novih sort pečkastega in koščičastega
Ivan Vladimirovič Mičurin
drevja, med drugim komaj 30 do 40 cm visoka drevesca, ki so pozimi vsa pokrita s snegom. Te vrste so vzgojili s križanjem evropskih in južnoruskih sadnih sort in Si-birci trdijo, da je vprašanje
sadjarstva za subarktične predele
Sibirije po Mičurinovi zaslugi za vselej po-voljno rešeno.
g£ cF1
Večsevna
strojnica — čudežni top
Vojaški dopisnik londonskega »Daily Te-legrapha« je prvič obširneje spregovoril o novem topu, ki ga uvajajo angleške vojaške oblasti posebno na vojnih ladjah za obrambo proti zračnim napadom. Ta top, ki ga dopisnik imenuje samo »čudežni to p«, je v resnici čudo moderne vojne tehnike. Strokovnjaki so si edini v tem, da ta čas ni učinkovitejšega obrambnega pripomočka zoper zračne napade iz nevelikih višin. Gre prav za prav za neko vrste velikanske
večcevne strojnice, ki je sposobna oddati kakšnih 100 strelov na minuto, a ti streli so same silno eksplozivne granate. Izstrelki sežejo lahko dosti dalje, nego znaša lahko učinkovita napadalna oddaljenost
bombnih in torpednih letal. Nekoliko topov te vrste ustvari okrog napadenega objekta pravi ognjeni zid, ki ga ne more predre ti nobeno letalo, ne da bi se pri tem uničilo. Granate eksplodirajo lahko po času ali po dotiku in v tem zadnjem pogledu so tako občutljive, da zadostuje, če zadenejo
ob kakšno žico na letalu.
angleški premier
Angleške bojne ladje in križarke so že vse opremljene s temi topovi.
Isti list poroča, da je angleška letalska industrija za letos prejela naročila za izdelavo 1500 novih letal, posebno bojnih, lovskih in
težkih bombnih letal. Prihodnje leto se bo to število še znatno pomnožilo. Letalska industrija je prejela tudi velika naročila s strani vseučilišč in drugih sil, ki hočejo vzgojiti rezervne letalce. Navzlic temu, da dela ta industrija s polno paro za domače potrebe, pa ne zanemarja naročil iz inozemstva.
Devet tisoč zvezd
na svetovni razstavi v Bruslju
Na bruseljski svetovni razstavi so otvo-rili prvi belgijski planetarij. Listi poročajo obširno o tem dogodku in pravijo, da je postal glavna točka razstave.
Poslopje planetarija in njegova aparatura sta veljala 4 milijone frankov. V glavni dvorani, ki ima 23 m široko kupolo, je prostora za 500 oseb. Projekcijska naprava pričara na notranjo stran kupole lahko zvezdno nebo z 9000 zvezdami. Ima 119 projektorjev in jo žene 7 motorjev. Na vsakega gledalca mora napraviti poljubno pospešeno gibanje zvezd na tem umetnem nebu globok vtis
Veliki botanik si je zastavil nalogo, vzgojiti najkvalitativnejše sadne sorte, kolikor je to sploh možno, razširiti sadjarstvo v severnih krajih s saditvijo primernih jablan, hrušk, češpelj in višenj ter približati polarnemu ozemlju tudi take kulture, kakor je
vinska trta, marelice, breskve
itd. V svojih dolgoletnih raziskavanjih je dognal prav mnogo in v zadnjih letih svojega življenja je pospeševal uspehe svojega dela s pomočjo Rontgenovih in ultraviolič-nih žarkov ter z ionizacijo. Krona Mičuri-novega življenjskega dela pa je ananasov aktinidij, grmičje, ki daje jagode izrednega okusa in je popolnoma neobčutljivo za mraz. Davni predniki tega grmičja so rasli
v mandžurskih gozdovih,
s presaditvijo na ruska tla pa jih je Mičurin napravil za sadež, ki bo pomenil severni Rusiji to, kar pomeni nam grozdje.
KARIKATURA
Soproga amei-isKega urzavnega predsednika ga. Kooseveltova (na levi) in soproga francoskega prezidenta pa. Lebrunova sta se sestali kmalu po prihodu
»Normandie« v New York
V oblasti ljube Selili, Ji
Strast, alkohol, morfij, zločin
Čsl. zunanji minister dr. Edvard Beneš je te dni v Moskvi podpisal čsl.-rusko pogodbo o vzajemni pomoči
V vili 67 letnega bogatega finančnika Rattenburvja v Bournemouthu, elegantnem morskem kopališču v južni Angliji, se je izvršil nedavno senzaciolnalen umor.
Rattenbury je bil dolgo let v Kanadi, kjer si je pridobil
veliko imetje in se je vrnil z mlado, lepo ženo na Angleško. Nekega dne so ga našli z raztrešče-no glavo v njegovi vili. Štiri dni nato je umrl. ne da bi se zavedel. Njegova 38 letna žena se je
sama obdolžila
umora in so jo prijeli. Naslednji dan se je javil na policiji Rattenburvjev 20 letni šofer Percv Stoner in izpovedal, da ga. Rat-tenburvjeva ni povedala resnice, umor je izvršil on zato, ker je stari ravnal z ženo silno s u r ov o.
Dežela brez gladu in časa
Abesinska kultura ima prastaro tradicijo
Abesinija, ki bi jo po pravici lahko imenovali »deželo brez glada in časa«, je zanimiva v premnogih ozirih, a najzanimivejša pač po svojih
prastarih kulturah,
ki so se ohranile precej nespremenjeno do današnjega dne.
Kar se tiče vere, jezika in običajev naletimo tu na čudovito mešanico, ki je nastala po mešanici ljudstev in spojitvi starih kultur s krščanstvom, ki je prodrlo v deželo v 4. stoletju. Prevladuje negroidni tip. Somalijci, Galajci, šoli in Tiari so
glavni rodovi,
ki so organizirani večinoma v fevdalno-pa-triarhalnih sistemih. V deželi so vodni re-zervoari in druge častitljive stavbe, ki štejejo danes že po 6 tisočletij! To ni čudno,
lonce in smrt
Električni vplivi na oslabele ljudi
Da so med sončnimi pegami in umiranjem na zemlji neke izrazite zveze, ni nič novega več. Zelo zanimivo pa je v tem pogledu gradivo, ki sta ga zbrala profesorja Traute in Diill v letih 1928.—1932. v Ko-Janju in Curihu.
Proučila sta 36.000 mrliških listov in sta dognala pri tem po številu smrtnih primerov v poedinih dneh
neko periodo,
ki gre vzporedno s 27dnevno periodo, v kateri so se vrteli s pegami najbolj posuti pasovi sonca. Raziskovalca pa ne iščeta vzroka za to periodično povečano umrljivost v
električnih vplivih sonca
na zemljo in njeno vreme, kakor so delali to doslej, temveč menita, da so v zvezi s
pegami neki žarki, kakor ultrakratki in žarki, ki jih poznamo iz brezžične telegra-fije, neslišni zvočni valovi, kozmični žarki in podobni, ki učinkujejo pri daljšem vplivanju posebno na ljudi, ki so
od bolezni oslabeli.
V svojih praktičnih konsekvencah gresta raziskovalca tako daleč, da zavračata ki-rurgične posežke v kritičnih dneh, ki se dado določiti z opazovanjem sonca, in celo za izpite bi rada v takšnih dneh več uvidevnosti, češ da delajo sončne pege kandidate tedaj bolj nervozne.
Naročite — čitajte „ŽIVLJENJE IN SVET"
saj je znano, kako tesni stiki so bili med starim Habešem ali Etiopijo (današnjo Abesinijo) in starodavnim Egiptom iz dobe prvih faraonov. Bili so časi, ko so Etiopci sploh
vladali nad Egiptom.
Raziskovalci imajo tu še mnogo neprecenljivega gradiva za proučevanje nastanka človeške kulture. Semito-hamitski rod v Abesiniji ima svojo prastaro pisavo, ki sestoji sicer samo iz 32 znakov, a je kaj težko priučiti se njihove rabe. Prastara je tudi glasbena kultura te zanimive dežele.
Najljubši instrument
ji je neka vrsta flavte, iz katere izvablja čudno nežne, melanholične in eksotične melodije s tipično četrttonsko romantiko. V novejšem času se je začela Evropa zanimati tudi za abesinsko slikarstvo, ki je že v pamtiveku imelo svoje šol«
IVERI
Tehtnica, s katero tehtaš svoja slaba dola, kaže vedno napačno.
Mladost pomeni: voziti s slabo delujočimi zavorami navzdol; starost pa: voziti s potegnjenimi zavorami tudi po ravnem.
Nekoč so bili nerazumevani otroci, danes so nerazumevani starši.
Nova kirurgična nit
V Nemčiji so začeli izdelovati po patentiranem postopku posebno kirurgično nit iz mišičnih vlaken konj. Pred navadnimi nitmi iz catguta ima ta novovrstni šivalni material to prednost, da je sam po sebi popolnoma steriliziran, kakor so ugotovili z natančnimi mikroskopskimi opazovanji.
Lavalova vlada v Franciji
M rs. Rattenburj-jeva
Preiskava je kmalu dognala, da je bik) med Rattenburvjevo in šoferjem ljubezensko razmerje, toda kako je prišlo do umora, je bilo težko pojasniti. Oba sta se proglašala za morilca, drug je hotel drugega pokazati za nedolžnega. Sodniki so bili v čud-iiem položaju, da so morali enemu izmed obtožencev
dokazati nedolžnost zato, da hi lahko obsodili drugega.
Med obravnavo sta oba obtoženca vztrajala pri svoji taktiki, rešiti sta hotela drug drugega za ceno lastnega življenja. Iz preiskovalnega zapora je žena pisala StoneT-ju goreča ljubezenska pisma: »Moj dragi, moram te videti...
obožujem te... Piši mi... mislim samo nate ... ljubila te bom vse življenje...« In podobno. Stoner je bil isto tako popolnoma v oblasti te ljubezni. Storil je vse, kar je hotela njegova gospodinja, ne da bi o tem premišljeval. Rattenburvjeva je silno
strastna, živčna ženska. Poskusila je že vse: alkohol — vsak dan steklenico vvhiskvja, mamila — posebno morfij. Stoner je bil tak-o pod njenim vplivom, da je tudi zapa-del tem strastem. Ko so izrekli sodniki sodbo, ki se je glasila na smrt, ni trenil z očmi, niti za trenutek
ni izgubil ravno te ž j a in hladnokrvnosti, ki jo je kazal z neverjetno stanovitnostjo ves čas., da bi rešil žensko, ki jo je ljubil. Rattenburyjevo so res oprostili. Ko so najprvo izrekli to oprostitev, se tudi ni zganila. Videti je bilo, da čaka. Sledila je Stonerjeva
smrtna obsodba, in to je imelo nanjo stracšn učmek. Planila je naprej, zakrilila z rokami, kakor da hoče nekaj zadržati, in zakričala s hripa-vim glasom: »Ne, ne!« Toda pravica ne pozna milosti. Čez nekaj dni pa je še sama skočila v vodo in utonila.
ANEKDOTA
Verdijev oče je kupil svojemu 8 letnemu sinu, poznejšemu slavnemu skladatelju, staT spinet in ga je dal popraviti nekemu rokodelcu C avale 11 i.ju. Ko je stari Verdi potem odprl glasbilo, da ga poskusi, je našel v njem v svoje začudenje listek z na-slednj-imi vrsticami;
»Jaz. Štefan CavaletU, sem ta instro-ment zastonj popravil, ker sem spoznaj glasbeni genij mkdega Giuseppa Verdija. V letu Gospodovem 1S2L«
VSAK DAN ENA
»Nikar ne jemlji tega dedca za moža, kajti zdaj mu je štirideset let in je enkrat starejši od tebe. Le pomisli, ko boš ti imela štirideset let, jih bo imel on že osemdeset!«
Stanley Baldvvin po zaprisegi svojega kabineta. Nova Ion- i donska vlada se je pomladila za povprečno | tri leta (od 57 letnikov na 54 letnike). Njeni najmlajši člani so: Malcolm Mac Donald (33 let), Eden (38 let) in prosvetni minister Stanley (39 let)
advokatov, 3 profesorjev, 2 novinarjev itd. Od leve proti desni ministri: Frossard, Regnier, Marcom-E y n a c, Herriot, Georges Bonnet, RoIIin, Laval, Denain, Fabbrv, Leon Berard, M a u p o i 1, Blaisot, Routan, Mandel, Lafont
šport
Kaj pa naši plavači?
V športni rubriki beograjske »Politike« smo nedavno čitali o živahnih pripravah splitskega Jadrana na letošnjo plavalno sezono. Prav tako kot Jadran in ostali obmorski klubi pa se pripravljajo za letošnje važne nastope tudi »severnjaki«, med njimi predvsem plavalna sekcija SK Ilirije, ki ima za nastopajočo plavalno sezono še prav posebne načrte. Iz razgovora z njenimi voditelji Dosnemamo med drugim:
»Kdor hoče preceniti moč ljubljanskega plavalnega športa, mora primerjati letošnjo listo jugoslovenskih rekordov z ono, ki je veljala pred tremi, štirimi leti. Kar se nam je zdelo nekdaj nemogoče, to je danes resnica: v listi državnih rekordov je večina slovenskih imen!
iMojstrom z morja vsekakor ni všeč, da nosijo ponosne naslove jugoslovenskih rekorderjev naši odlični plavalci \Vilfan, Mi-chalek, Hribar in pokojni Žirovnik — v ženskih disciplinah pa Nada Lampretova in Vika Prekuhova — in obeta se letos nov naskok na rekorde. Senjanovič se je specializiral na 100 m prosto, Gazzari ograža \Vilfanovo prvenstvo v hrbtnem plavanju. Jadranove juniorke nameravajo dokazati Ilirijankam, da je plavalni šport vendarle monopol solnčne Dalmacije.
Mi napredek in ambicije naših športnih »nasprotnikov« vsekakor pozdravljamo. Zavedamo se. da bodo borbe ostrejše kot sploh kdaj in se pripravljamo, da očuva-mo svoje pozicije in da jih utrdimo.
Delu, ki sir"> ga izvršili zadnje tedne v zimskem kopališču bo sledila velikopotezna in sistematična priprava na letnem kopališču. Trening plavalcev bo letos prevzel zopet trener prof. Drago Uiaga, %va-terpoliste bo uril eden najboljših dunajskih igralcev Fredi Salzer, trening skakalne ga naraščaja pa smo zaupali Branku Zi-cherlu. ki že več let vzgaja mlado generacijo skakalcev.
Našo javnost bo brezdvomno razveselila novica, da bo letos tekmoval Draško \Vil fan za Ilirijo. To pomenja močno afirmacijo ljubljanske plavalne ekipe. Od junior iev obetajo največ Schell v hrbtnem craw-iu, Lenart v prostem stilu, Finčeva v prsnem in še dolga vrsta drugih talentiranih naraščajnikov.
Od večjih prireditev, ki jih imamo v načrtu. omenjamo zlasti srečanje z italijansko damsko reprezentanco, juniorsko prvenstvo v Mariboru in juniorski dvoinatch s splitskim Jadranom v Ljubljani. Zlasti se nam zdi važno srečanje z Italijankami, zakaj v življenjskem interesu našega plavalnega športa je, da otvorimo športni proniet s sosednimi državami.
Naš plavalni šport hočemo postaviti letos na širše temelje. Posebno pažnjo bomo posvečali mladinskim tečajem, otvorili pa bomo tudi stalno plavalno šolo za odrasle športnike. Dejstvo, da so posečali iliriianske plavalne tečaje v zimskem kopališču gostje tudi iz drugih krajev, da so se vozili nekateri iz Kranja in Škofje Loke in celo iz Trbovelj, dokazuje da je zanimanje za plavalni šport dovolj veliko. Delo z odraslimi bo letos mnogo lažje, ker bodo naši ^učenci« preskrbljeni s strokovno literaturo. ki jo je izdal g. Drago Ulaga. — Vidite, načrtov imamo dovolj — in tudi volje, da jih bomo izpeljali.
Službene objave LNP
Seja p. o. 5. junija 1935.
Vnamejo se na znanje izžrebani pari in termini prvenstvenih tekem za prvaka O. O. Trbovlje: 20. junija Dobrna : Zagorje v Trbovljah in 23. junija v Zagorju, 30. junija zmagovalec prve tekme : Hrastnik v kraju zmagovalca in 7. julija v Hrastniku.
Določijo se prvenstvene tekme za prvaka drugega razreda: 20. junija prvak O. O. Celje : Krški SK v Celju in 23. junija v Krškem; 20. junija zmagovalec prve tekme proti Gradjanskemu SK v Celju in 7. julija v Čakovcu. Zmagovalec je A. 23. junija Korotan : Disk v Kranju in 30. junija v Domžalah. Zmagovalec je C. Prvak ljubljanskega drugega razreda je B in prvak O. O. Trbovlja je D. 14. julija igrata prvaka A : D v kraju prvaka A in prvaka B : C v kraju prvaka C. 21. julija se igrajo obratne tekme v krajih prvakov D in B. Finalni tekmi med zmagovalcema A : D in B : C se odigrata 28. julija v kraju zmagovalca A : D in 4. avgusta v kraju zmagovalca B : C.
Zaradi olimpijskega dneva se preložijo prvenstvene tekme takole: 7. julija Ilirija : Rapid v Ljubljani, 14. julija Rapid : Celje v Mariboru in 21. julija Svoboda : Hermes v Mariboru. Preostalih pet minut prekinjene prvenstvene tekme Hermes : Ilirija se določi za soboto 22. junija ob 18.30 na igrišče Hermesa. Drugi polčas prekinjene prvenstvene tekme Mladika : Korotan se določi za 14. julij, v kolikor se kluba ne sporazumeta na kak drug termin, kar pa morata pravočasno sporočiti podsavezu.
Tekme za podsavezno blaga'jno se določijo: v Ljubljani v soboto 15 junija na igrišču Primorja ob 18.15 Primorje : Ilirija, 23 junija pa v Murski Soboti med Muro in Panonijo, organizira Mura, v Ptuju med Dravo in Ptujem, organizira Drava, na Jesenicah med Bratstvom in Gorenjcem. organizira SK Bratstvo. 16 junija v Čakovcu med čakovečkim SK in Gradjan-skim SK, organizira Čakovecki SK. dne 7. julija v Domžalah med Diskom in Domžalami, organizirajo Domžale. V ostalih krajih se bo določilo naknadno.
Obveščajo se prvorazredni klubi, da sami prijavljajo prvenstvene tekme političnim oblastvom
Poziva se SK Ilirija, da v roku dveh dni vrne podsavezu vstopnice in poravna pripadajočo državno takso od prvenstvene tekme Ilirija : Čakovecki SK 2. junija v Ljubljani.
Pozivata se O. O. Celje in Trbovlje, da sporočita, ali so klubi pripravljeni odigrati obvezne tekme za podsavez 16. junija, odnosno da sporočita dan odigranja teh tekem
Protest Iliri ie proti verificiranju prvenstvene tekme Ilirija : Maribor, odigrane 28 aprila v Mariboru se na podlagi izjave S O pri LNP zavrne ker ni povoda za anu 'iranje tekme glede prigovorov sodnikovih odločitev, ki so zgolj tehničnega značaja Glede prvega odstavka tega protesta, da sta v moštvu Maribora nastopila igralca H«?rdinka Franio in Domiceli Savo. se ie ugotovilo, da sta bila imenovana igral r« ni -fan tekme pravilno verificirana za Maribor Fmenovana igralca je Maribor pred-
ložil v verifikacijo po pošti glasom dopisa št. 85-17 od 16. aprila, došlega podsavezu 17. aprila na dan seje p. o., ki pa se je v tajništvu založilo, tako da ni prišlo na sejo. Zato je Maribor urgiral z dopisom št. 86-17 od 23. aprila, zakaj nista bila ta dva igralca na seji verificirana. Nato ju je p. o. verificiral na naslednji seji 24. aprila s pravom nastopa 27. aprila, kakor vedno v takem slučaju, da ne bi bil klub oškodovan, ker jih je pravočasno vložil. Zaradi tega sta imela imenovana igralca pravo nastopa na tej tekmi in se protest Ilirije tudi v tej točki zavrne.
Verificirajo se s pravom nastopa 15. junija 1935: za Železničar: Urbančič Otmar, za Dravo, Ptuj Bračer Adam, za Svobodo, Maribcr Schaffer Anton, Belak Franc. Pe-tak Rudolf, Sigulin Anton, Ledenik Franjo, Korada Ivan, za Ilirijo Vodušek Karel, Šveiger Miroslav, Bergant Zvonimir, za Hermes Tičar Marjan, za Olimp Flis Jože, Primožič Franc, za Celje Vuksan Peter, s pravom nastopa 15 junija za mednarodne, 5. septembra za prijateljske in 5. decembra za prvenstvene tekme za Reko Erman Adolf. za Trbovlje Tomše Albin, za Primorje Felle Karol, za Rapid Kraiger Henrik. Verificira se samo za prijateljske tekme za Panonijo. Murska Sobota Bosina Joško, dočim bo igral prvenstvene tekme za svoj matični klub Maribor.
Pozivajo se klubi, da pošljejo do prihodnje seje izkaznice z odjavnicami za igralce, in sicer Primorje za Šveigerja Miroslava, Jadran za Ermana Adolfa. Korotan, Ljubljana za Felle Karla, Retje za Tomšeta Albina, Maribor za Kraigerja Henrika.	Tajnik II. Novak.
se ssaucafo •. •
Savinjska podružnica SPD v Celju je priredila na binkoštni ponedeljek od 11. do 13. alpsko tekmo v smuku s startom pod Škarjami in ciljem pri gozdu nad Klemen-škovo planino. Dolžina proge je znašala 1400 m, višinska razlika 290 m. Startalo je 11 tekmovalcev in 1 tekmovalka, člani SPD iz Celja, Smučarskega kluba iz Celja, SK Olimpa iz Celja in Ski kluba iz Zagreba.
Vreme je bilo krasno, sneg izvrsten, organizacija brezhibna, tekma je potekla brez nezgod To je bilo prvikrat v naši državi, da je bila v juniju prirejena smučarska tekma. V bližini proge in daleč spodaj v Logarski dolini, od koder je bil dober razgled na progo, je zelo mnogo gledalcev opazovalo zanimivo tekmo.
Rezultati so bili naslednji: Moški: I. Fric Jelen (Smuč. ki. Celje) 0.42: II. Drago Pavline (SPD Celje) 1.04; III. J. Levačič (Ski ki. Zagreb) 1.05; IV. Mirko Polutnik (Olimp Celje) 1.26. Dame: I. Berta Sadni-kova (Sm. ki. Celje) 2.37.
Službeno iz LNP. Drevi ob 20. po poslovni seja upravnega odbora v podsavez-nem tajništvu (Pražakova ulica}
Medklubski odbor za ZP. Dane«! ob
20.30 v restavraciji Miklič seja medklub-skega odbora za ZP. Vabijo se delegati trafike. Svobode, Zaloga, da se seje udeleže.
Slalom klub 34. Propag. odsek. V nedeljo izlet vsega članstva kluba na Mn-šenjsko planino na Jelovci. Vabimo vse članstvo, da se ga v čim večjem številu udeleži. Odhod je s turistom, ravno tako povratek. Karte vzemite do Radovljice. Oni, ki bi odšli že v soboto, dobe lahko prenočišče na planini sami.
Ljubljanski plavalni podsavez sklicuje za danes ob 20. v piostorih kavarne Evrope sejo. Udeležba obvezna.
SK Ilirija. (Plavalna sekcija). Drevi ob 18. članski sestanek na kopališču. Obvezen za vse plavače. Plavalna sekcija vabi vse one. ki se interesirajo za skoke, da se prijavijo Ziherlu v dopoldanskih urah na kopališču. — (flazenska sekcija). Drevi od 18. dalje je v Stadionu trening za hazenašice in atletinje. Današnji trening Je obvezen tudi za vse dijakinje. Po treningu je razgovor o sodelovanju pri olimpijskih prireditvah in o obveznem zdravniškem pregledu. — (Težkoatletska sekcija.) Vsi rokoborci se pozivajo, da se obvezno udeleže sestanka danes ob 18. v Kolodvorski ulici 28 zaradi določitve parov za olimpijski dan v soboto 17. t. m.
SK Ilirija. Seja načelstva lahkoatlet-ske sekcije drevi ob 18.15 v klubovi sobi kavarne Evrope.
ŽSK Hermes. (Nogometna sekcija). Vsj brezposelni igrači naj se danes javijo pri tajniku sekcije. V petek ob 20. pri Kočarju je izredni občni zbor sekcije. Jutri strogo obvezen trening vseh igračev na igrišču. — (Motosekcija). Seja odbora danes ob 20. v restavraciji Keršič. Istočasno poročamo, da smo v naših programih motornih dirk 9. in 10. t. m. pomotoma objavili ime darovalca Lojze Šmuc. Častno darilo ozir. pokal nam je poklonil Joško Šmuc, trgovina foto-potrebščin, Ljubljana. Miklošičeva cesta.
Smučarski klub Ljubljana. Seja teh ničnega odbora drevi ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Pozivamo vse klubske tekmovalce, ki imajo klubske smuči, naj jih čim preje oddajo v trgovini Predalič v Šo-lenburgovi ulici. Te smuči bodo pregledane, event. popravljene in preko poletja primerno shranjene. To velja za vse tekmovalce. katerim je klub posodil smuči, brez razlike.
Poziv vsem hazenašicam in atletinjam TKD Atene! Vse one, ki imajo od društva izposojeno športno opremo, naj isto nemudoma vrnejo v pregled oskrbniku g. Pogo-revčniku na igrišču v Tivoliju.
Skupščina JNS
za radovljiški srez
V	6oboto, 1. t. m. popoldne je bila na
Jesenicah izredna skupščina sreske organizacije JiNS za radovljiški 6rez. Od 180 upravičenih delegatov jih je bilo navzočih preko 100, ki 6o zastopali vseh 21. občanskih in krajevnih organizacij JNS v tem srezu. Skupščino je vodfll predsednik »reške organizacije g. dr. Vovk, ki je pri otvoritvi pozdravil vse navzoče, posebej še nar. poslanca ivana Mohoriča in bano-vinskega tajnika JNS dr. Marjana Zajca. Ob burnem odobravanju vseh navzočnih se je zahvalil g. Mcbortiču. da je ostal zvest svojemu srezu, ki mu je ponovno izkazal svoje popolno zaupanje.
Slediilo je poročilo sres. tajnika JNS g. Humra, ki je obširno orisal razvoj dogodkov v srezu v poslednjih mesecih. Zatrla je poslanec Mohorič govoril o političnem položaju, zlasti o perečih gospodarskih in socialnih problemih. Novo Narodno skupščino čakajo težki problemi. Kar se tiče radovljiškega sreza, je treba vso pažnjo posvetiti vprašanju javnih del, ki je v tesni zvezi s problemom brezposelnosti. V pogledu tujskega promet bo potrebno, da bodo merodajna mesta bolj podiprla tozadevna stremljenja. Za Jesenice in okolico je zlasti važno vprašanje za-poslitve delavstva v industriji. Govornik bo slej ko prej stori) v tem oziru vse, kar je v njegovi moči. Napoveduje se zakon o banovinskib samoupravah. To vprašanje bo treba temeljito študirati zlasti v poglediu kompetenc ter finansiranja Ob zaključku je g. Mohorič izrazil željo, da ostane v stalnem stiku 6 predstavniki sreza, s katerimi se želii večkrat sestati in po razgovor iti o vseh vprašanjih.
Banovin«ki tajnik dr. Zaje je obravnaval položaj in stališče JNS v državi in posebej še v naši banovini.
V	debati so govorniki razpravljali o perečih problemih radovljiškega sreza. Govorila so gg. Kapus o splošno političnih zadevah, Zupan z Jesenic o težnjah delavstva, o problemu brezposelnost! in o dvojnem zaslužka rs Um, dr. RekaT z Jesenic o težkočah lesne industrije, Jeran z Jesenic pa je obsodil, da so v volilni borbi nekateri nasprotniki grdo blatili poslanca Mohoriča.
Ob zaključku je g. poslanec Mohorič odgovoril na vsa stavljena vprašanja. Nato je bil v okviru JNS osnovan sireskii gospodarski in socialni odbor, ki ga sestavljajo predsedniki in tajniki vseh občinskih in krajevnih organizacij JNS v tem 6rezu. V eksekutivo so bili izvoljeni gg. dr. Vovk, dT. Obersnel, dr. Rekar, Humer, Zupan Tine, Mešiček, dr. Kogoj, žabkar, Sušnik Mat., Medija, Svetlin, Ambrožič, banski svetnik Lavtiižar in dr. Dobravec. Naloga odbora je, da natančno prouči vse pereče gKjspodanske in socialne probleme sreza in sporazumno z g. poslancem stavi potrebne predloge za izboljšanje položaja.
Izredna sreska skupščina JNS je bila nato zaključena. V prihodnjiih tednih se bodo vršili občni zbori občinskih in krajevnih organizacij JNS, nakar se bo sestala sreska skupščina JNS k svojemu rednemu občnemu zboru.
Zahvala.
Vsem onim, ki bo našega dragega pokojnika, gospoda
Adolfa Potokarja
trgovca v Ljubljani
spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje, ter Izrazili svoje čustvovanje z nami, iskrena zahvala in Bog plačaj.
Ljubljana, 11. junija 1935. 5355 ŽALUJOČI OSTALI
Evfaarisflčiil kongres v LJubljani
Popusti na železnicah
Železniška direkcija v Ljubljani objavlja:
Udeležencem evharističnega kongresa je odobren z rešitvijo MS pod štev. G. D. 49870/35 popust 50 % od normalne vozne cene. Ugodnost velja za domače in inozemske udeležence kongresa.
1.	Potniki morajo pri potovanju v Ljubljano kupiti vozno karto do Ljubljane in posebno železniško legitimacijo, ki stane 5 Din. Kupljena karta velja za brezplačen povratek po isti ali krajši progi, ako je železniška legitimacija potrjena od kongresnega odbora. Ugodnost velja za odhod na Kongres od 25. VI. do 1. VII. vključno, za povratek s kongresa pa od 28. VI. do 15. vn.
2.	Za izlete iz Ljubljane do postaj območja ljubljanske direkcije uživajo udeleženci po končanem kongresu isti popust 50 % od normalne vozne cene. Izletniki bodo kupili do izhodne postaje celo karto, ki jim bo veljala za brezplačen povratek do Ljubljane. Po potrebi bo direkcija uvedla v svojem območju posebne izletniške vlake.
3.	Izletnikom na Jadran bo ljubljanska direkcija izdajala na prijave izkaznice za nakup vozne karte po polovični ceni. Nakaznica se bo izdala samo za eno potovanje (za tja in nazaj) udeležencem kongresa, ki se bodo izkazali s celo vozno karto za potovanje na kongres v Ljubljano z Železniško legitimacijo, potrjeno od kongresnega odbora Ako se ti izletniki ne bodo vračali domov ali do mejne postaje preko Ljubljane, nego po drugi pot na osnovi uputnice, izgube pravico do brezplačne vožnje iz Ljubljane na osnovi kupljene karte za potovanje na kongres.
Ugodnosti za vse izlete veljajo za odhod na izlete in povratek z izletov od 28. VI. do 15. VTI. t. 1. vključno
Da se omogoči nemoten promet na železnici v evharističnih dneh, priporoča direkcija, da si udeleženci na postajah njenega območja kupijo vozne karte in železniško legitimacijo v prcdprodaji, ki bo dovoljena že od 21. t. m. dalje. V to svrho naj stopijo poverjeniki pripravljalnega odbora za evharistični kongres v stike s šefi postaj, kjer dobe potrebna navodila, tako da se odprava pri vstopu izvrši v redu in se -udeleženci pravočasno pripeljejo ao Ljubljane.
Dalje priporoča direkcija, da javtjo izletniki na Jadran svoj izlet z navedbo namembne postaje in postaje povratka kongresnemu odboru, ki bo zbiral prijave ln jih oddajal direkciji, da bi se nakaznice j mogle že v naprej pripraviti, i Direkcija posebej opozarja, da bodo za j prevoz uvedeni izredni vlaki po službeni j potrebi in da iz prometno tehničnih ozirov ; iz svojega področja za prevoz udeležencev na kongres v Ljubljano in iz Ljubljane v domovne postaje ne bodo odobreni nobeni posebni vlaki po naročilu.
Tovarna cikorije »FAVORIT«, Zemun, sprejme dva dobro vpeljana
POTNIKA
kolonljalne stroke. Prednost imajo oni, ki imajo avtomobil. Reference šo potrebne.	5300
Sokolstvo
Sokoli kot kulturni pionirji
Mostar, 8. junija.
Te dni je mimik) 10 let, odkar so &e
Sokoli mostarske župe lotrili najtežje>ga dela v najbolj zapuščenih krajah Hercegovine, v vaseh in hribovskih naselbinah, kjer ni bilo niti govora o proeveti in naprednem gospodarstvu Sokoli so bili v teh krajih pionirji vsega kulturnega dela in na najtrši ledini so dosegli presenetljive uspehe. Mo&tareka župa je zbrala o tem delu podatke, ki so v glavnem razdeljeni Da prosvetno, zdravstveno, splošno poljedelsko in zadružno akcijo ter na tehnična dela.
V vaseh je bilo prirejenih 7000 predavanj, 3038 debat in sej. 2933 akademij. Iz osem dvomesečnih tečajev za vaško mla dino je izšlo 460 absolventov, fc že vršijo z velikim uspehom prosvetno delo v svojih področjih Knjižnice pri vaških 60-kol&kih četah štejejo blizu 20.000 knjig. Zdravstvena akcija beleži med drugim, da so Sokoli izvršili temeljito čiščenje v 44.240 hišah. Večino teh hiš so tudi preuredili, vse hiše pa so pobelili od vrha do tal. Poročilo poljedelske akcije navaja, kako so sokolske organizacije zbirale semena in sadeže, prikladne za razne kraje. Sokoli so med drugim vsaditt 62.548 sadnih in okrog 27.000 gozdnih dreves. V gorskih krajih so utemeljili tudi razne zadruge in so sokolski ustanovitelja pri tem delu prehodili 138.867 km. To in še marsikaj drugega priča o potokih znoja in o nadčloveškem naporu pri oranju prosvetne ledine.
2upne skupine
Nekolikoletni silni razmah jugoslovenske sokolske organizacije je znatno vplival na delovanje poedinih žup. Dočim smo imeli pred petimi leti skupno 23 žup z okroglo 748 društvi in četami, se je število edinic do konca 1934. pomnožilo na 2452, osnovani pa sta bili samo dve novi župi. Povprečno na župo je prišlo leta 1930. samo okoli 36 edinic. lansko leto pa 94, kar je znatno obtežilo župne uprave, še bolj pa načelni-štva. Nekatere župe, n. pr. Niš. Mostar, Zagreb predstavljajo že kar majhne saveze m imajo okrožja, ki štejejo več društev, kakor leta 1925. nekatere župe. 2e to dejstvo samo je sprožilo dvoje važnih vprašanj: ponovne razdelitve saveza na župe in razdelitev saveznega področja na nekoliko župnih skupin, toda ne v upravnem, temveč samo tehničnem smislu. Zaenkrat se deli savez v sedem župnih skupin, ki so: dravska, savska .vrbasko-drinska, donavska, motavska. primorska in zetsko-vardar-ska. Vsekakor pa bo potrebno tekom let tudi te skupine podvreči ponovni razdelitvi, ker število edinic na jugu in vzhodu še vedno narašča. Glede ponovne razdelitve saveza na župe pa je zadnja savezna skupščina poverila to delo savezni upravi in vsem njenim organom, da se to vprašanje polagoma načne ter smiselno reši v sporazumu z obstoječimi župami.
Sokol Rajhenburg. Cenjeno občinstvo vljudno obveščamo, da je dovoljena polovična vožnja po železnici tudi za nečlane-udeležnike sokolskega okrožnega zleta spodnjeposavskega okrožja v Rajhenbur-gu dne 16. junija 1935. Vsa bratska društva prosimo, da nam čim prej vrnejo izpolnjene vprašalne pole, ki so jih pred kratkim prejela, glede svoje udeležbe pri nastopu, banketu in glede naročila obedov.
8EPERTQA9t
DRAMA.
Začetek ob 20 uri Sreda, 12. junija: V času obiskanja. Red A. četrtek. 13. junija: V času obiskanja. Red C. Peiek, 14. junija: Zlato tele. Red A. Sobota, 15. junija: V času obiskanja. Red B.
OPERA.
Začetek ob 20. uri Sreda, 12. junija: Boccaccio. Red Sreda. Četrtek, 13. junija: Gorenjski slavček. Red
Četrtek. Petek, 14. junija: zaprto.
Drama
P asi jonska drama »V času obiskanja« je
posebno zanimiva, ker je popolnoma drugega žanra kot običajne repertoarske predstave in bo gotovo zanimala vse, ki vidijo v osebi Jezusa iz Nazareta velikega filozofa, učenika nauka, ki je prinesel tlačenemu Izraelskemu ljudstvu tolažbo ter duhovno odrešenje.
Prihodnja dramska premiera bo Arxova drama v treh dejanjih »Izdaja pri Novarric. Glavni tema igre je ljubezen do rodne grude, ki privede Švicarja Ernija do tega, da postane izdajavec. Dejanje se godi v 16. stoletju, ko so služili Švicarji kot najemniki Italijanom in Francozom, ki so se med seboj bojevali. Dramatično, umetniško dognano ter efektno zgrajeno dejanje drame obeta skupno z močnimi kreacijami sodelujočih zanimiv večer. Režira debutant gosp. Peter Marčec.
Opera
Zadnja operna premiera te sezone bo Gounodova opera »Faust«, ki se bo vršila predvidoma v soboto Gounod, ki je zadnji predstavnik roman ticizma v glasbi, je ustvaril z Faustom eno najbolj igranih in priljubljenih oper. ki ne manjka na repertoarju nobenega gledališča. Zanimiva je nova zasedba: Margareto poje ga. Ljubica Kare-na, naša rojakinja, ki je študirala ▼ Ljubljani, na Dunaju in ▼ Berlinu, F&ueta poje g. Gostič, Mefista g. Primožič. Valentina g. Janko. Marto pa ga. Kosejeva. Režija je Pri-možičeva. Dirigent A. Neffat.
Produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve. 24. junija bo v dramskem gledališču produkcija plesne Sole Mete Vidmarjeve. Spored bo nazorno prikazal mačin dela v Soli in bo vseboval tudi ples v skupinah ter solistične plese. Občinstvo, ki ljubi resno plesno umetnost, opozarjamo na ta večer.
Koroško sokolsko okrožje stopa v 15. leto obstoja. Nekatera naša obmejna društva so se ustanovila že leta 1919., a leto nato se je vršil že prvi okrožni zlet v Guštanju. Obmejno Sokolstvo se je moralo že od vsega začetka boriti proti neprijateljem, a naša obmejna društva Črna, Mežica, Prevalje, Libeliče, Dravograd- Muta in Mare^iberg so kakor trdnjave. V teh krajih so vršila nemška potujčevalna društva svoje pogubno delo in gradila most na Adrijo. Zanimivo je, da se je po 6. januarju, ko so se po vsej državi ustanavljale čete in društva, pri nas ustanovila samo ena edinica; to pa zaradi tetra, ker je vse glavne postojanke Sokolstvo zasedlo že v pryih letih svobode'- Ob proslavi petnajstletnice okrožja si je načel-stvo koroškega sokolskega okrožja spet izbralo prijazni trg Guštanj za okrožni zlet. Ondotno društvo si je z marljivostjo in ži-lavostjo postavilo pred leti dom, ki ni v ponos le Guštanjčanom, temveč vsemu obmejnemu Sokolstvu. Letos se je preneslo na-čelstvo koroškega okrožja v Mežico, da se tako še bolj naglasi obmejni značaj okrožja. Vsa društva od Črne do Slovenjgradca in do Ribnice-Josipovega dola na d.ugi strani se sestanejo 16. t. m. v Guštanju. Zlet bo celodneven. Zjutraj bodo izkušnje, popoldne pa sprevod in nastop. Prijatelji obmejne Koroške, Sokoli, prijatelji Sokolstva in narodnoobrambni delavci, prihitite 16. L m. vsi v Guštanj. da bomo skupno manifestirali za našo mejo.
Sreda, 12. junija LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. _ 13: Čas. obvestila. — 13.15:
Radioorkester. _ 14: Vreme, spored, borza.
—	18: Uverture na ploščah. — 18.15: Prenos produkcije šole Glasbene Matice iz Filharmonije. — 19.15: Čas, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Razvoj operne glasbe, II. del. — 20.-Hr: Koncert Ljubljanskega šramel kvarteta, vmes poje g. Mirko Premelč. — 21.30: Čas, poročila, vreme, spored. — 22: Iz naše domovine (radijski orkester).
BEOGRAD 16.20: Koncertna ura. _ 20: Arije. — 20.50: Plošče. — 21: Igra. — 21.30: Narodne z orkestrom. — ZAGREB 12.10:
Plošče. _ 17.15: Otroška ura. _ 20: Prenos
iz Ljubljane. — PRAGA 19.40: Pester program. — 20.20: Jugoslovenske narodne in umetne pesmi. — 20.50: Spevoigre. .— 21.40: Jazz. — 22.30: Plošče. — BRNO 19.40: Igra.
—	20.40: Godba na pihala. — 20-50: Iz Prage. _ VARŠAVA 20.10: Lahka godba. — 21: Chopinov koncert. — 21.40: Poljske pesmi. — 22.10: Resna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. _ 16.15: Plošče. _ 18.25: Prenos VVagnerjeve opere »Siegfried«. — 0.15: Lahka glasba. — BERLIN 19.20: Schuman-nove klavirske skladbe. — 20.45: Valčki. — 21.10: Zvočna isrra. — 22.30; Operetna glasba. — KONIGSBERG 20.45: Iz Stuttgarta. — 22.45: Operetna glasba. — STUTTGART 20.45: Orkestralen koncert. _ 22.30: Iz Berlina. — 24: Nočni koncert. — RIM 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.50 Veseloigra in lahka glasba.
Vremensko poročilo
Številke sa označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja. 2. stanje barometra, t. temperaturo. 4. relativno vlačo v odstotkih, 6. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 0—10. 7 padavine v nun g rrsto Dadftrla. Temperatura: prve številke pomenijo aajvtSjo. druge oa Julijo temperatura
10.	Junija
Ljubljana 7, 763.2, 17.0, 84, 0, 3, —, —; Maribor 7, 761.7, 18.0, 70, 0, 0, —, —; Zagreb 7, 762.5, 21.0, 70, ESE1, 6, —, —; Beograd 7, 762.9, 24.0, 60. SS2, 3, —, —; Sarajevo 7, 764.3, 19.0, 70,0, 0, —, —; Skoplje 7, 763.9, 23.0, 60, 0, 0, —, —; Kumbor 7, 762.7, 22.5, 80, NE1, 3, —, —; Split 7, 762.3, 25.0, 60, 0, 0, —, —; Rab 7, 76.2.5, 25.0, 50, 0, 0, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 14.0, 97, SE1, 0, —, —.
Temperatura: Ljubljana 29.8, 14.0; Maribor 27.0, 15.0; Zagreb 29.0, 16.0; Beograd 29.0, 18.0; Sarajevo —, 13.0; Skoplje 31.0, 14.0; Kumbor —, 21.0; SpJflt 22.0, 22.0; Rab —, 23.0; Rog. Slatina 27.0, 13.0.
11.	junija
Ljubljana 7, 761.1, 19.2, 64, 0, 0, —. —; Ljubljana 13, 759.8, 28.4, 41, SW5, 7, —, —; Maribor 7, 759.4, 17.0, 80, 0, 0, —-, —• Zagreb 7, 761.1, 20.0, 70, W3, 0, —, —; Beograd 7, 760.8, 24.0, 60, SE2, 0, —, —; Sarajevo 7, 7&2.S, 19.0, 80, 0, 0, —, —; Skoplje 763.5, 24.0, 60, NEJ1, fl, —. —; Kumbor 7, 761.8, 22.0, 90, 0, 0, —, —; Split 7, 761.7. 26.0, 40, 0, 0, —, —; Rab 7, 762.3. 23.0, 50, SI, 0, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 15.0, 98, SE1, 0. —, —.
Temperatura: Ljubljana 30.0, 14.4; Maribor 28.0, 14.0; Zagreb 32.0, 17.0; Beograd 32.0, 20.0; Sarajevo 33.0, 13.0; Skoplje 32.0, 15.0; Kumbor —, 20.0; Split 33.0, 23.0 Rab —, 22.0; Rog. Slatina 28.0, 12.0.
UGODNO KUPIŠ?
barve suhe in oljnate, emajl lak. Brnet, terpentin, zidarske, pleskarske in umetniške čopiče, umetnifike oljnate barve v tubah ter vse v to stroko spadajoče predmete. Poseben oddelek za parfumerijo pri
FRANZ DRAGO
LJUBLJANA, Stari trg 11, telefon 2045
167
tOLČN\
Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju Kolčnih kamnov in žolčnih bolezni pod-lje brezplačno OL zastopstvo za Salvat-čal lekarna 8». fvana, Zagreb, Kapfo! 17. 48
R. L. Stevenson:
53
AINT-YVES
Prigode francoskega n jetnika na Angleškem
»Večerje vama ne bom mogla dajati,« je rekla gospa.
»Prav, torej bova večerjala zunaj, draga ženica!« sem vzkliknil med smehom in solzami. »Nu, končajmo že! Vtepel sem si v glavo, da vas hočem imeti za gospodinjo. Torej ne marate po« vedati cene? Prav! Saj vem, da imam opravka s pošteno krščansko ženo. Brž, Rowley, odpri najini torbi!«
Kaj mislite, kaj se je zgodilo? Čudna ženščina me je jela oštevati zaradi moje »predrznosti«. A bitka je bila dobljena; kmalu sva se dogovorila za najemnino, ki je bila jako zmerna, in tako sva se z Rowleyem vendar že odpravila, da si poiščeva večerjo.
Vendar sva bila izgubila mnogo časa; solnce je bilo zašlo, po ulicah so gorele svetiljke, in z nedaljne Leithske ceste se je raz* legal klic nočnega čuvaja. Na srečo sem bil že prej, ko sva stopila iz kočije, opazil neko gostilno, ki se mi je zdela dovolj čedna in ne prepolna ljudi. Tja sva se napotila, in najino veselje nad pozno večerjo je bilo tem večje, ker sva bila sama.
A komaj sva si naročila jed, so se že odprla vrata in v izbo je stopil dolg in tenak mlad človek, ki je najprej pogledal okoli sebe, nato pa z nekam zibajočimi se koraki krenil proti najini mizi.
»Dober večer želim, plemenita in spoštovana gospoda!« je izpregovoril. »Dovolita skitalcu in romarju — romarju ljubezni, če smem tako reči — da se za trenutek zasidra v senci vajine
ladje. Ne vem, ali sta tudi vidva taka, kakor sem jaz, a živalski običaj samotnih obedov se mi strastno upira.«
»Dobro došli, gospod,« sem odvrnil, »če si smem v gostilni pri« lastiti vlogo domačina.«
Izraz presenečenja se je pokazal na njegovem obličju, in ko je sedel, me je zmedeno pogledal.
»Gospod,« je dejal, »kakor vidim, vam znanost in umetnost nista popolnoma tuji! Kaj bomo torej pili, gospod?«
Prijazno sem pripomnil, da sem zase že naročil vrč piva.
»Nu,« je rekel, »menda si bom tudi jaz naročil takle skromen vrček. Ta mah sem precej slabega zdravja. Marljivo učenje mi je razgrelo možgane, dolga hoja me utruja — najslabše so pa menda oči.«
»Najbrže prihajate od daleč?«
»Daleč ni prava beseda,« je odvrnil. »V tem mestu — sodim, da ste tujec? — na naše zdravje in na najino bližje znanje, go« spod — torej v tem mestu, v Edwinovem gradu, so razne zamo* tane uličice, ki delajo zgraditelju vso čast in slavo. Na vsakih sto korakov stoji kakor nalašč gostilna, in ljudje, ki jih natura nagiblje k zložnosti, se smejo zanesti, da se bodo v pametnih presledkih lahko pokrepčali. Pravkar sem potoval po tem delu mesta, ki sta ga umetnost in narava enako blagoslovili. Nekaj izbranih tovarišev — sovražnikov javnosti pa prijateljev šale in vina — me je osrečevalo s svojo udeležbo. Majava pot nas je vodila po hladni, samotni dolini Registrske ulice.«
»To sem precej opazil, ko ste vstopili,« sem se oglasil.
»Oh, nikar si zastran tega ne belite glave,« je dejal. »Seveda ste opazili. Priznam celo, da sem bil satansko vesel, ko nisem padel čez prag. Ne zamerite, gospod, mojega nadlegovanja, a rad bi vedel, kje imam vilice? Sedim in jem, gospod, kakor v londonski
megli. Plameničarja bi si bil moral vzeti k večerji; to bi bil tudi storil, če bi se ti zlomki umivali. Namen imam, da ustanovim človekoljubno društvo za čiščenje poštenih revežev in za britje vojščakov. Z veseljem opažam, da ste lepo obriti, čeprav nima«« nič nevojaškega na sebi. V spisku mojih čednosti je zapomnjeno britje takoj za pijančevanjem. Le poglejte me, z očmi domišljije me glejte, kako se zbudim v jutrnjem hladu, takole okrog tri četrt na dvanajst. Brez najmanjše misli na požirek hvalevrednega, dasi nezadovoljivega redkega piva ali zdravilne, čeprav plehke soda* vice primem s tipajočo roko za smrtonosno britev. In se začnem drsati ob robu prepada — kako razburljiva misel! Nemara da krvavim, ali moje rane so take, da se kmalu zacelijo. Polje je pokošeno, in jaz zapustim svojo sobo, mirno, a poln zmagoslavja.«
S takim nabuhlim pomenkovanjem me je mož zabaval ves čas večerje in nazadnje — v zmoti, ki je skupna vsem pijancem — omamljen od svojega besedovanja celo izrekel zadoščenje, da ga je sreča privedla v družbo tako zgovornih ljudi. Povedal mi je svoje ime in naslov ter me poprosil, da bi se še kedaj sešla. Povabil me je, naj se udeležim obeda, ki bo prihodnje dni nekje zunaj na kmetih.
»To bo slovesno kosilo,« je pojasnil. »Dostojanstveniki in senatorji Cramondske univerze — učene družbe, ki mi je čast, da sem njen podpredsednik — se snidejo v stari, častitljivi krčmi ,pri Cramondskem mostu' na proslavo našega prijatelja Ikara. En sedež, očarljivi tujec, je še prazen — tega vam ponudim."
»In kdo je vaš prijatelj Ikar?« sem vprašal.
»Dedalov visoko stremeči sin! Ali je mosloče, da še niste niče* sar slišali o Bvfieldu?«
»Mogoče in celo resnica.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa SMn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— r.a besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši xnesek za snkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra«
odgovor, priložite JLflJl j)®"
v znamkah.
Vse pristojbine za raale oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa narešISa isa vprasaiafa, tlšsea se malih cgSasov, je KasSavšjiati ssa j Oglasni oddelek
Beseda 1 Dia, davek 2 Dia, ta šifro ali dajanje naslova 5 Dia- Najmanjši tnesek 17 Dia
Mlajšega potnika
za Ljubljano, za nbisk špecerijskih trgovin sprejmem takoj. Splošna trgovska družba, Dvorakova :'■'!. desno.	137i4-5
Zastopnika
mlajšega, za ljubljansko okolico, sprejmemo proti proviziji. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
12737-3
^ jJILs.*«
Beseda 50 para, daveh I Din. ta šifro aH dajanji naslova 5 Din \ajmaniš> tnesek 1? Din
Dekle
i.itero zna nekoliko šivati in ročna dela, želi primerno službo, najraje k otroku. Nastop 16. ali !. — Marica Zaje, Ljubljana, Vel. Čolnarska ul. 15.
13716-2
Dekle začetnica
pridna in poštena, ki zna nekoliko kuhati in _ šivati išče službo pri boljših ljudeh. Veselje ima tudi za natakarico. Cenjene ponudbe poslati: Jekovec, poštno ležeče, Mozirje.
1S706-2
Prekajevalec
išče službe pri večjem mesarskem podjetju ali to-vnrni kot samostojen dela-vee za klobase, šunke in drucre mesne izdelke. Ponudbe na Aloma Companv d. z o. z.. Ljubljana, pod »KlobasičarsH mojster*.
1374,1-2
Kontoristinja
perfektna stenogrnfinja v slovenskem, nemškem in srbohrvaškem jeziku z osemletno prakso v velikem podjetju želi preme-n: ti službo. Ponudbe pod »Dobra strojepiska«; na ogl. oddelek »Jutrac. 13731-2
Beseda 1 Din, davek 2 Din ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši inesek 17 Din
Čevljar, pomočnika
za fino delo sprejmem ta koj. V poštev pridejo sa mo boljši klasificiranj delavci. Anton Zontič, Celje, Gosposka ulica. 13743-1
Plačilnega
natakarja
spretnega in zanesljivega z i kavarno in restavracijo za inozemstvo takoj sprejmemo. Ponudbe pod »Zahlkellner Kafferestau-rante na oglasni oddelek »Jutra«.	137(4-1
G. Th Rotman:
Prodajalko
konfekcije z večletno pra kso in znanjem strojepisja iščimo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
13711-1
Salon Bazanella .
Gajeva 6/1.
sprejme takoj več samostanih pomočnic za boljše delo.	13702-1
Frizerko
pomočnika in vajenko sprejmem. Ponudbe pod šifro »Mlajša moč« na ogl. oddelek =Jutra«. 13700-1
Mizar, pomočnika
za fina furnirana dela sprejme Mirko Laznik. strojno mizarstvo. Dol pri Hrastniku.	1S73G-1
Žensko za vse
ki zn.a kuhati sprejme starejši posestnik, vdovr.c. — Ponudbe pod »10« na ogl. oddelek »Jutra«. 137ifi-t
Krojač, pomočnika
za suknje sprpimem takoi. V. Avbe-šek, Maribor. Državna ?4.	13716-1
Fotografa
z Lejka aparatom sprejmem. Ponudbe na oglnsni oddelek »Jutra« pod »Lejka takoj«.	13750-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro aH daianie naslova i Din Nalmanišl znesek 17 Din
Salon Bazanella
Gajeva 6/1. sprejme takoj vajenko.
13703-44
Seseda I Din, davek 2 Din-ta šifro ali dajanje oaslova i Oin Najmanjši inesek 17 0<n
Moško kolo
rabljeno, ugodno prodam Dvorak ova 3/1., desno.
13723-11
Moško kolo
znamke Aiglon takoj ugodno prodam. Dolenjska cesta S3, pritličje. 16729-41
Seseda 1 Din, davek 2 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Oin
Lepi kroji
, modne hlače, pumparice, obleke zel« poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta.
31-6
Omaro
za led. dobroohranjeno, proda: ABC, Ljubljana, Medvedova cesta S. tebfon št. ?Mt.	1S731-6
Pobegli cvetlični
Stekli sva za njim. med tem ko je zelenjavni voz zavil na desno. Previdr.o sva pogledali skozi okno ... In res je sedel v izbi in pred seboj je imel veliko škode lico kave. Cvetlični lonec je stal zraven njega. »Ali stopiva noter?« sem zašepe tala. Tresoč se od strahu, sva se splazili k vratom in jih odprli.
reiuie DavoriD Ravijen. — Izdaja za
Pletilne, tekstilne
modne, galanterijske stroke zastopstvo išče po do-sovoru izvrstno vpeljan « mnogoletno prakso Vajt, Ljubljana, 3reg 14/11.
13740-J1
Vrtno košnjo
prodam na Tržaški cesti št. 34, vrtnarija A. Bajec.
13747-6
Košnjo
velikega travnika v Šiški poceni prodam. Vprašati: Celovška 56, dvorišče.
13751-6
Seseda I Din, davek 2 lin ta šifro all dajanje naslov« 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din
Vložnice vseh bank
nakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojila kulant-no in zanesljivo. »Finan cier«, Zagreb, Preobražen ska i teief. interurb. 44-00
Naročila za dravsko oano-vino sprejema zastopnik 3-rašeK Jože. Ljubljana. — Grledališka ul- 4. telefon interurb 33-04	190-16
Ugodno naložitev
gotovine nudimo osebi, k sodelovanju patentiranega predmeta uporabnega v vsaki hiši. Potrebna gotovina 15.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra naložba«.
13730-16
Kdo posodi
5000 Din
drž. uradnici. Ima dobre poroke in vrne v enem letu z 10 odst. obresti. — Ponudbe pod »Sila« na ogl. oddelek »Jutra«.
13749-16
Kupim knjižice
Mestne hranilnice Kamnik, Mestne hranilnice Ljubljana. Banovinske. Ljudske in Kmetske v Ljubljani, po najvišji ceni. Ponudbe na ogla«, odd. »Jutra« pod »Vsaka vloga«. 13754-16
V polni vrednosti
prevzamem knjižice vseh zavodov, kot posojilo na dvonadstropno hišo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hiša v Ljubljani«.	13755-16
Beseda 1 Din. davek 2 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din NajmaniŠI tnesek "> Oin
Stavbna parcela
ob Boh. jezeru ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
13710-20
Krasna vila
z obširnim zemljiščem in sadnim vrtom. s krasnim razgledom v letoviškem kraju v Dobrni po iaredno ugodni ceni naprodaj. — Pismene ponudbe na oglas ni oddelek »Jutra« pod »Krasna lega«. 13701-20
Vrednote
Beseda 1 Din davek 2 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Nal-ianjŠI »nesek
ni-
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje rafinerija dragih koviD v Ljubljani. Ilirska ulica štev 36 — vhod z Vidovianske ceste (pri go stilni Možina).	70
Seseda I Din, davek 2 Din ta šifro al* dajnnje naslovu s Oin Na)maniŠI tnesek 17 Din
Prodam brivnico
v industrijskem kraju na Gorenjskem. Pojasnila daje Gregorc Slavko, Kranj, hotel »Jelen«. 13114-19
Trgovski lokal
dobro vpeljan 8 stanovanjem na dobri točki se od da takoj. Vprašanja pod šifro »Dobra bodočnost 888« na oglasni oddelek »Jutra«.	1S714-19
Lep lokal
z dvema prostoroma oddam, Tj-rševa 37. 13720-19
Velik svetel prostor
za mehanično delavnico ali kaj sličnega oddam. Izredna prilika. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 13735-19
Mesarijo
dobro idočo v prometnem kraju prevzamem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Jesen« 1(3741-10
Lokal
i-ščem v bližini glavnega kolodvora za pisarno ir skladišče od 16. julija naprej. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Absolutno suho«.	13745-13
Seseda 1 Din. davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din NajmaniŠI me«ek 11 Din
Restavracijo
obstoječo iz 3 velikih sob, točilnica, velika klet, velik vrt, kuhinja in stanovanje, v najprometnejši ulici centra Ljubljane oddam takoj v najem. Mesečna najemnina 1000 Din. Večletna pogodba. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	i3.7!19-W
Seseda I Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši '.nesek 17 Din
Smrekov les
brez vej, suh, raven, v dolžinah 7—10 m za gasilske lestve, kupim. — Ponudbe z navedbo na-nižie cene na ogl. odd-»Jutra« pod »Les«.
13570-15
Seseda I Din, davek 2 Din ca šifro all dajanje naslova ! Oin Najmanjši tnesek 17 tj|„
Stanovanje
sobe, kabineta in kuhinje oddam za 1. julij Lepo-dvorska ulica 3. 13730-3»
Seseda I Dlo. davek 2 Din ta šifro ah dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 1- in
Stanovanje
2 velikih sob s kopalnico, kuhinjo in pritiklinami v centru ali blizu centra iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Družina«.	13712-31a
Beseda 2 Din. davek 2 Dio za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 20 Din.
Krasno letovišče
na kmetih s termalnim kopališčem po zmerni ceni nudi posestvo pri Levče-vih na Mirkah št. 2. poŠta Vrhnika.	137C6-.-.S
Beseda SO para. davek 2 Din. ta šifro all dajanje naslova 3 Din Nairoaniš' tnesek 12 D'n
Prazno sobo
lepo, s posebnim vhodom iščem. — Ponudbe pod »Solnčna soba« na oglasni oddelek »Jutro«.
lOT1.7.33a
Beseda t Din, davek 2 C ta šifro ali dajanje oaslova Din Najmanjši tnesek 17 Din
Mirno in čisto sobo
i vso oskrbo, perilom itd. ugodno oddam dvema ali eni osebi Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
13085-23
Opremljeno sobo
lepo, s predsobo in balkonom, vhod iz stopnišča, oddam boljšemu gospodu. Bleiweisova 9/II., levo.
137:8-25
Sobo
s posebnim vhodom v centru oddam gospodoma ali dvema gospodičnama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	1 «7:47-313
Mesečno sobo
lepo, poceni oddam v Ključavničarski ulici 4.
13707-33
Sostanovalko
sprejmem v veliko sobo s štedilnikom. Vidovdanska cesta 3.	13716-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam. Nebotičnik V. nadstropje.	1(3609-33
Prazno soinčno sobo
z uporabo kopalnice oddam Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13606-33
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam. Pru.e, Sokolska ul. St. 5.	13738-33
Beseda 2 Din. davek 2 Din ta šifro all dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 20 Din
Pomladni sen 1925
če doma — sestanek v sredo ob osmih, sicer br-zojavi Ljubljana restante svoj na-slov.	13705-34
Dobra prijateljica
»Dober
Dvigni pismo pod prijatelj« K1152-35.
13753-24
Črna listnica
z nekaj denarja 6e je na binkoštno nedeljo popoldne izgubila na pokopališču
pri
Sv. Križu ali v mestu.
Najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v ogl. oddelku »Jutra«. 13708-28
Zlata verižica
se je izgubila od Vidov-danske, po Sv. Petra cesti. Najditelj naj jo proti nagradi vrne oglasnemu oddelku »Jutra«. 13728-28
Na Golici
se je izgubila zlata zape?t-na verižica z obeski. Najditelja se naproša, da jo proti lepi nagradi Izroči v ogl. oddelku »Jutra«.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjava tužno vest, da je naju po kratki in težki bolezni za vedno zapustila moja dobra žena in mati, gospa
Tončka Petretič roj. Lesjak
gostilničarka
Na zadnji poti jo spremimo v sredo, dne 12. junija, ob pol 5. uri popoldne iz mrtvašnice javne bolnice v Brežicah na brežiško pokopališče.
Senovo-Rajhenburg, dne 10. junija 1935.
ŽALUJOČI SOPROG, SIN DOLFI IN OSTALO SORODSTVO.	5319
Zlata zapestnica
je bila izgubljena v toreV 4. t. m. od velesejma do Dvorakove ulice. Pošti n najditelj naj isto proti na gradi odda Cankarjevo na-brtžie 3/1., desno.
1373,"
Beseda 1 Din, davel; 2 Din. ta šifro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Šivalni stroj
»Singer« z okroglim čol-ničkom, tudi za vezenje prodam za 1300 Din. Gra-dašfca 8.	13752-39
Entel-ažnr-plise
izvrši ekspresoo Matek & Mikeš. Ljubljana — poleg hotela Štrukelj.	30-30
Trajno
GssdKlasIj©
specialno barvanje las, v vseh niansah, garantirano delo, po ugodni ceni izvršuje salon »POLANC«, Kopitarjeva ul. 1.
Beseda 1 Dia, davek 2 Din is šifro all dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din
Mlade foksteriere
čistokrvne prodajam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13731-37
Mlad lovski pes
rujave barve (znamka, Ljubljana 115) se je izgubil. Najditelj naj sporoči: Karbus, Ljubljana, l'rek-murska 4.	16713-37
Čistokrvno dogo
2 leti staro prodam za nii-ko ceno. Pripravna za. čuvaja k tovarni. Tyrševa št.' 69, telefon 2735."
l-"T7v4S-
BB^—
Kosilo
če spijete približno pol ure pred jedjo kozarec
S L A T 1
To Vam na prijeten način pospeši prebavo.
m
........ii
II i-Viiif
t'!! f \m

^r VI
V	'S vv
\ £
\ » > -i i .«.
IIUtM ..............
i.m»"||!!!...... ;:*
II	\\


i! KI JE SENZACIJA TE SEZONE
Najelegantnejše Francozinje imajo sedai »mat« polt, svežo in dražestno, ki se ves dan nikdar ne blesti.
Skrivnost je v novem načinu izdelave, po katerem se puder trikrat preseje skozi svileno sito in pomeša z dvojno količino smetanove pene Ta najnovejši način izdelave pudra, rezultat dolgoletnih preiskovanj fran-
coskih kemikov, je patentiran od tvrdke Tokalon. Puder Tokalon ostane na licu petkrat dalje kakor drugi pudri. Ni niti sledu bleska na nosa ali licu, tudi ne po večurnem plesanju v razgretih prostorih ali pa pri hoji po vetru in dežju.
Prepričajte se sami, kako divno odkritje je »dvojna smetanova pena«. Puder Tokalon se razlikuje od drugih pudrov in to zaradi tega, ker ima samo on skrivnost »mat« odraza. Če hočete imeti divno in zapeljivo »mat« polt, nabavite še danes škatlo pudra Tokalon.
ZAHVALA.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob težki izgubi naše nad vse ljubljene soproge, mamice in svakinje
FRANČIŠKE rVAČIČ
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo posebno čč. gg. duhovnikom, godbi »Zarja«, darovalcem cvetja in vsem ostalim, ki so spremili pokojno k večnemu počitku. Ohranimo blagopokojno v blagem spominu
Ljubljana, dne 11. junija 1935.
5318
žalujoča rodbina Ivačič.
ZAHVALA
Vsem, ki ste nas tolažili in nam stali ob strani ob bridki uri; vsem, ki ste spremili našo predobro mamo ozir. sestro, gospo
Marifo
na njeni zadnji poti, vsem, ki ste ji poklonili vence in cvetje, izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo.
Kranj, dne 11. junija 1935.
5303
Kušar—Mal!y.


konzorcij >Jutra« Adoll Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. - Za toaeratnl del Je odgovoren AloJ» Novak. - Vsi f LJubljani