J Minka Sobota, 9. marca 1995 • Leto XLVll • Št. 10 • Cen 130 sn L je zdaj, po koncu gladovnega gega kot vzvišena in rejlektirana dekadenca da Preudarimo Še enkrat, kako je z njegovim I * izsiljeval, so ostale, njihovi ki mu ni pomoči. Resnica pa je drugačna, kajti 18 ene plat zgodbe. Po drugi plati pa f: . I' atm? histeriziral javnost, pred- druibi tako rado prenapihuje, da je potrebno ; >di in paciente, spoznan je pokazati na skrajni doseg fanatizma. Vanj za- 5^ ■t ji.i- ^Ui za feipotarnico tistih, ki so v prete- y>ie nenapovedano narediš samomor in v oporoki zapišeš, zakaj si ga naredil. Seveda je inštru- med je potrebno, zakaj je moral to narediti! Žena, saj so igrali kot zrelejše moštvo in tudi Imeli več zrelih priložnosti za gol, noyi derbi med prekmurskima prvoli- že od vsega začetka velja, da je v tej driavi vsaj eden, ki mu je pri a so bile njihove akcije prepočasne, da ^veze Slovenije, Povratna tekma pa bo bi lahko strle zanesljivo obrambo Belti- v sredo, 5. aprila, v Murski Soboti. FM nec. Poleg tega so v ogi obrambi Mure FotograHja: N. Juhnov "1, 11 11 ' I I I /V I k popustom od 9= do 18. marca stara cena nova cena ^1.40'' fO 5' Pi^ančja prša, ''®''eza Piščančja krila’l: v Gornji Radgoni dobiček '-s 51 O w Cj v smrt. Take primere poznamo. Rugelj tega ni naredil, niti ni zahteval, da se mu njegovi J fanaiizrnom se da oditi veliko dalje. Naj se to ne razume kot ironiziranje, vendar se v tej livna patologija šteje v desetinah na leto, je v resnici inštrumentaliziral kolektivno slovensko nagnjenost k samomorilnosti? Tisti, ki so 361,10 462,30 462,30 369,90 1 kg 1 kg 1 kg 1 kg j Kako bomo kljub dvema bregovoma Mure ob državnem centralizmu presegli še lokalnega, o tem v pogovoru s poslancem Ferijem Horvatom. 57f.9p 462,40 piftinabo* ben zaradi okorišča ^Miibprl Pregovor če mučence mrazi, zmrzuje še 40 noči. '■ ■ ■ ■ Je Rugelj rituaiiziral poskus samomora, je ,^^°J‘‘^dilo najnovejšega primera igral travmatsko stanje, ki ga slovenska kolek- . ...Ne morem reči, da mt je ta človek posebno f godilo nič od tega, ko ni prišlo privlačen. Morda je na njem v resnici nekaj CREDITANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavakall, tel.: 21780 hvi- — vseskozi vprašanju javne zadeva verjeli, da bo naredil ■ ^^t^j^ivena sublimacija listo, kar obljublja. Naj to ostane brez mrcvar- dekadenco, deka- jenja - brez mita, torej pripovedi, ni mogoče ' kar je seveda čisto nekaj dru- vzpostaviti vrednot. S. SMEJ od katerih so izkoristili tri. Mura je gašema. Na sporedu bo namreč prva imela nekaj odličnih posameznikov, polfinalna tekma za pokal Nogometne ...... stegna. . ®^Za pIŠČflnAl-. 9. marec, četrtek, Frančiška 10. marec, petek, 40 mučencev 11, marec, sobota, Krištof 12, marec, nedelja, Dora 13, marec, ponedeljek, Kristina 14. marec, torek, Matilda 15. marec, sreda, Klemen VREME Ob koncu tedna bo oblačno 8 padavinami in topleje. Vestnikov koledar Nedeljski prvoligaški prekmurski no- povsem odpovedali nekateri igralci, kar gometni derbi med Beltinci in Muro, ki j® bilo usodno. Tako so se Beltinčani je v beltinski park privabil rekordnih po zmagah izenačili z Muro. Po osmih 5,000 gledalcev, med Beltinčani prvoligaških tekmah je bilanca med ugodno odmeva, nezadovoljni pa so Beltinci in Muro izenačena. Vs^o mo-v.Murinem taboru. Treba je povedati, štvo je štirikrat zmagalo in štirikrat iz- '-lem ■V. S O d § n 0'0 r o (3 3 i S: 53 daje bila zmaga Beltinec povsem zaslu- gubilo. Razlika v golih pa je 12:12. Ze ■ ■ " ‘v sredo, 15. marca, pa bo v Beltincih Ze veiib„jf ™ pr-ete- '^kos! ifj ^,. ,k''^j^ilno pritegovali javno po- ... , '^^Hutek, da je z njihovo mentaliziral poskus samomor, toda vprašati se recimo, moralna pre- J ^^Postavitev pravne drjave. 'ti^ od tega, ko ni prišlo itnjmu r,u nje,n r nen-u; ''^koč paradigmatskih sodnih stalinističnega in skrajno samoljubnega ter sa- ^aČin^na svoj mopravičniškega. Toda ali niso taki tudi tisti, k^' v vsemu pričakovale pre- proti katerim je hirat? Kdo je navsezadnje p,.j, jjf ^^^tzem in ugotovile, da je bilo v tem spoprijemu zastavil več? Naj torej raje I v^,-‘‘^'^^aii vsega začetka velia, da ie v tet drfavi vsai eden, ki mu ie ari r**^' lahko karizmo tudi >ne4 /juit P^l^zženci, ga je mogoče jll'P''ipo>'OČa za vzor, _ . le šoJ ■ moralizaciji druibe tako trdili, so pravzaprav stali in stojijo glo- pilote boko v samomorilski poziciji. Morbidni so “ t^ogodek zdaj zanemarimo, sami, kajti temu očitku se je v polju njihovega ^''1'stilo - ^ttalize, ga bo ljudsko mnenje vrednotenja mogoče izogniti samo tako, da javnega samomorilca in trmo- idejo posamezniki, ki svojo sekto odpeljejo ~ njem sodili razme- — , , - - irj ™ čedalje bolj ravno- hitenje množice začel klatili privrženci pridružijo pri hiranju. I p^r giudovnej^u gega KOi vzvišena i ■ Janeza Ruglja odplavalo elitnih posamezniko it medijskega, mislim, Preudarimo še enicrui, nano je z njegovim P''‘tneru S'zadržati pri njegovem fanatizmom in zaslepljenostjo njegovih privr-bi A Šestintrideset dni hiral, da žencev. Ljudje, ki so o tem pisali in izjavljali, rk-,res"^‘c očitno lahko dobil tudi so to delali tako, kot da bi imeli opraviti s člo-oovzročil. Inštitucije, ki vekom, ki je svoj fanatizem pritiral do kraja in ^odil/fj I izsiljeval, so ostale, njihovi ki mu ni oomoči Resnica na ie druvačna kniti ^Sied Tn" ' niti se ni zmanjšal njihov ’O le enn ni.,,_________JL . n. J. . _ I _ I ..Bdi 1 ■ f * F MžflL ib^rl W i ■ iOtfgl^ilHIiB ■ llil stran 2 vestnik, 9. marcal^ aktualno okoli nas Ekologija v letu evropskega varstva okolja V tihi noči se je slišalo trkanje, mi pa smo sedeli na prašičji scalnici Zgodnje pomladno deževje Je obudilo tokove voda. V tihih nočdi, ob tihih trenih dneva Je slišati trkanje plastičiiih posi^, ki vrtinči na Toliko,^ Je, da bi lahko razigrana žaba skon^ kjerkoli brez težav poskakala celotno vodno površino počez in navzdol samo tako, da U skakala $ plavajoče nesnage na nesnago. V starih sadovnjakih poganja mlada trava. Kot zelene iglice, kot dražeče SČ^nice mladosti Po sado-vnjkih leži podrto viskodebelno sadno dre^ Ob kraterjih tt/ihove rasti se sveti čvrst rdečkast in ru-trtenskast les. Torej ni mogoče reči, da so jih morali ^reti, kerje staro in nevarno za glave. Na asfaltu, tam, kjer prihajajo z tgiv traktorji, in na kolnikih je za nekaj prstov na debelo rodovitna prst. Globoki profili irakorskih kolesja postrgajta mt hjivi, kjer so jo rodovi skrbno negovali, in jo izpljuntjo rut poti. Tako kot današnji mestni potomci tistih kmečkih rodov, ki so negovali prst, pljujejo po pločnikih, trgih in cestah. Plju-vatde po tleh je izraz gnusa in nespoštovanja! Zgoraj p zraku se sliši vzpenjajoče žgolenje škrjančkov. fTše in više, potem pa pobito navzdol. Spodaj, »na višinie podtalnice iz divjih odlagališč odpadkov tiho mezijo strupi in gomazeče tečgjo pod pokrajino. Atrazin, PCB, žico srebro, kadmij - hudičev laboratorij, ki ga nemara preživ^ samo ljudje in podgane. Toda, kdo med ljudmi? Ali morda boljši? Kaj pa če samo su-rovgši. tisti bo^ podganarski? Pa saj je vseeno. Zgoraj cvetijo prve v^ice. smo se pogovarjati o »ekoloških problemih« nad prašigo scalni-co. Mlinarič Je rekel, da so »bura-ši«, mlinarju brodaiji zanj tiki, ki naj si jih jemljemo za zgled. Morda bi se govorca dalo razlagati tako, da so ti primeri minulih poklicev za nas ob Muri predhodniki sedanjega evropskega duhovnega projekta. Ker so občevati in živeli z naravo na strpen in uvideven način. Drugače zaradi omejenih tehničnih moči niso mo^, in tako je bilo dobro in bilo bi dobro, če bi sc mi v našem sedanjem buldožerskem in kemi-ziranem času znali omejiti na lUihov obseg posegov v okolje. Nemajhno pričakovaitic, ni kaj! Oni v Ižakovcih so vzeli, je dejal Mlinarič, za svoj vzor »bujraše«. Borut Štumberger, ornitolog iz Cirirulan na Dravi, je govoril o vrednotah reke in pri tem uporabljal izraze, kot so »govorica reke«, »identiteta pokrajine«, »naše prijateljice ptice in rastti- ne«. Janez Oeri, direktor Druž-be za načrtovauje in inženiring, organizacije, ki sc ji reče tudi Zavod za ekonomiko in urbanizem, iz M. Sobote, je predstarijal »pre-dprojekte« in »podprojekte«, ki jih njegova Družba opravlja v sklopu tako imenovanega prostorskega plana. Njegove besedne zveze v zvezi z načrtovano gradpjo avtoceste, elektrarn na Muri in namakalnih sistemov so bile »veliki strokovni timi«, »rddju- ... podpis^ srca la V obpoti mtiBuJe nd^a^sgeltriplastič- sva s opranSa H^ta afKv^ffltesaa^av^tea. da sva peeKo^a. ' tise nt^aga, prembal Rači^SKne^a^ SGfESfoilEatstva 11 Je vosa veiffib o pJSioidh In £ ttavadiSi. ¥ne£ s ni več, ¥eiite se mš pri oObe^ vi^i i^i, da ne bom mogel osu^ teta. Bopna videli, xa kgj slt^o iKsi ti lo^ielSo^i in Menda ae »vdo najtistit sem 1^^{^pgmtdbfi^tiste,Id ■ lastil. E fK> čena je vsa strokovna znanost«, »mobilizirati vse strokovne time« in podobne. Stanka Dešnik je krajinarska arhitektka v zadevni Družbi. Menila je, da »zdaj ni več tako, kot je bilo v socialističnih časih«. O, krajinska arhitektka Stanka, kako da ne! Časi vendar ne tečejo apriorno, ne odbežijo od ljudi naprej, temveč tečejo skupaj z ljudmi, ljudje so časi! Zakaj bi sicer Mlinarič klical na pomoč duhove že umrlih, če bi si lahko pomagali z »velikimi strokovnimi timi«! gospod Smodič, pa ne bi smela. Ne v Muro in ne v podtalnico. Smodič je zopet tvezil, da ima projekte za Čistilne naprave. To pripoveduje vedno znova, lansko leto je gostil na farmi neke Ruse, ki so žvridjati gnojnico, on pa je vabil novinarje, ki smo bodili tisto tja vohat. Zdaj je spet obljubil, da bo načrte za čistilne naprave »predstavil javnosti«. »Filozofija u božo mater, za-dosta mi je toga,« je zaripel ugo- O S, Sm^ tovil Martin Žižek. Češ da vsi samo pišejo in rišejo neke projekte. nič pa se ne spremeni. Tja, tovariš Žižek, s to rečjo pa je tako, daje po eni strani dobra, po drugi pa slaba. Dobra je, če samo rišejo in se samozadovoljujejo v tihoti svojih pisarn. A ne bi bilo huje. Če bi vse tisto, kar so pljunili na papir, tudi naredili? Oni poberejo svoj denar, narava pa ima tačas mir. V zadevi Nemščak pa je slabo, če nič ne ukrenejo. Še tisto rusko mešanje gnojnice, da bi iz nje pridobivali beljakovine. bi bilo bolje kot tako, kakor je. V povzetku je tako: po eni str^ Je sreča, da prašiči v Nemščaku samo uiuii^in tudi ne rjjijo; po drugi strani pa bi bilo še bolje, če U tudi minirali bolj evropsko, skozi čistilne naprave. Ko je ekolog Andrej Kralj jedko povedal, da v revitalizira-nem rokavu Mure, ki drži pod pazduho otok, ki so mu Ižako-včaiji vzdeti ime Otok ljubezni in na pjem prirejajo »bura^e« prireditve, živijo samo bakterije, je Mlinarič prešel na točko »čiščenja okolja«. Čas je bil, da se preide od »filozofije u božjoma-ter« k akciji. Zbor plemen Čiščenja so se lansko leto spomnili pri petanjskem kajak-kanu klubu. Ljudje so hodih ob Muri in pobirali smeti, ki so jih odlagali v čolne. S čolni so jih odpeljali do »zbornih mest«, kjer so jih pobrali ljudje od podjetja Saiibennacher-Komunala. Njihovo pobudo je letos prevzela »ižekovska civilna bhjraška pobuda«. Akcija bo 11. marca, če bo slabo vreme, pa 18. Bilo je kot na zasedanju pri kralju Agamemnomu, preden so šli Grki nad Tnflo in so plemena priglašala svojo udeležbo. »Mi se pridružujemo akciji,« so izjavljati predstavniki krajevnih skupnosti in občin. Izbrati so tudi vodnike, ki bodo bojevnike v tem plemenitem in {za nekatere) obenem donkihotovskem pohodu nad tujo nesnago usmerjali v boj. Peta^jčani se lahko prijarijo pri Viktoiju Zamudi, ki ima telefon s številko 46 661; veržejskl vitezi za princeso Muro naj kličejo številko 87 059, na seznam jih bo vpisal Peter Zrinski; doUežorske vpisuje Simon Horvat s številko 43 391; Bakoveane zbira Franc CizmazU* s nom 43 128; Ljut«mMf*ii’*l { kličejo Jožeta Moravca M j Iko 88 328; IžakovČaije iK«*' Mirko Poredoš, 42 213; f ne inMeliiičaiikeT««ijj»»** bistriške očiSČevalce sczMBf kr^em zbirališča in i tiščnami Ivan Rai* k* i™® ' 71 291. Iz globjega zaletU« j imenu ribičev beltinske I zbiral prijave Janko Bezj* * lefonsko številko 42 447, globjega pa hoče biti v tudi gospod Mohorto, Dik Poimirske turistične I službeni telefon 32 939. «1** doma 87 452, Je smiselno? . Nekateri dovob » ekološko osveščeni Ijuilje da je neumno, če se smeti za drugimi. tudi, naj se divja splošno čiščenje vidoeg* *^-naežanja okolja izvede z j*’^ deli, ki se plačujejo iz Tako bi svoj davkoplsč**’^^ delež morali prispevativst s kajpada tudi tisti, za kateri®* čisti. Seveda imajo prav. (3511, ocvcoa imaju j Kaj je ob takem t presojanju Sc lahbj argu®®y.^ tako imenovane prosio'|^ akcije? Nič drugega kot nost srca in pa to, da se iz j. Ije že dviga pomladna J-prekrila nesnago. Paše je pri teh županih mogoš**^ da bodo v svojih občinah li,.* zirali javna dela? STEPANJA foto: NATASA JU^ _ VestnB »Biljraši«, mlinaiji, brodaiji - naši evropski predniki Nad Evropo je evropsko leto varstva okolja. Recimo temu duhovni projekt Evrope. Morda kak od zadnjih, ki jih je stara gospa še zmožna. Tisti večer, ko je nekdo, bog ve zakaj, sežigal smeti na ižako-vskem smetišču v starem rokavu Mure, je Ime Mlinarič zbranim v ižakovskem vaškem domu govoril o »civilni bujraški iniciativi«. Pod našimi nt^ami, tam v globini podtalnice je tekla z amonijem najbolj nasičena voda v Evropi, medtem ko Je bilo v nas duhovno razpoloženje evropskega leta varstva okolja. Ižakovčani to vodo pijejo, kolikor jo pijejo, čeprav so jim inšpektorji to prepovedati. Inšpektorji so narediti, kar so, čudež je, da so sploh. Od te baze ljudi se tukaj ne pričakige niti to. V Nemščak u so medtem v gostem smradu svojih hlevov kruliti prašiči. Od tam, s farme se izceja sestavina scalnice živih bitij, ki se ji po kemijsko reče amoniak. Govoreč preprosto pa /a .JV- fes #3 ' -s VESTNIK Še sreča, da ne rijejo Gospod Jože Novak je direktor Direkcije za vode v Murski Soboti in s tem uslužbenec slovenskega ministrstva za okolje. Dejal je. da bodo skušati popra^ viti, kar seje pri regulacijah reke pokvarilo, v Muri bodo gradili prečne pragove, da bi jo dvigniti, Sturmberger seje ob tem prestavil na klopi in mi zašepetal, da se to tako ne deta več. Tam, kjer so s pragovi že skušati izboljšati vodni režim, so ugotovili, da ne zaleže. »Rekije potrebno pustiti, da se sama po svoji votji objema s kopnim. Graditi je potrebno samo vodne nasipe pred poplah mi, znotraj poplavnega območja pa jo pustiti«. Saj imate prav, je Iz Ljubljane piše Iz beležnice iztrgan list Žal lahko začnem tole pisanje iz Ljubljane II z dokazi o butalskem duhu, ki ne vlada le v skupščini, Ljubljančani smo že kar precej fenauer, naše slavne flavtistke, ki j^ vlogo za delo na Akademiji poslala na iztrganem iz beležnice. Kar prav ji bodi. gotova ni dišal po pršutu ali prešani ' bi zbudil skomine njenim glasbenim kol^^ ' okuženi z njim. Sredi mesta imamo, tik ob kavarni Evropa, ki ni niti kavarna, niti Evropa, slavni in starodavni podhod, imenovan Ajdovščina. Zgradili smo ga v temni preteklosti, toda zelo sodobno in napredno - s tekočimi stopnicami. To, da te tekoče stopnice niso nikoli delovale, lahko pripišemo zlemu duhu oeiezrte, mc pa o tem, au je pruo^.tv* komunizma in udbomaftje. V Času tranzicije, ' spričevala in dokazila o svojem zrtanju ff' ko se mora vse premikati in spreminjati, pa so rebiti kako lepo zveneče priporočilo, tiai .■ Saj poznate tisto: kultura in ^Z^^#rz»ia/irrzTMy»zi ci »mz«*///! //rbJ?"/? " TakSno ekstravaganco si morda lahka f' i aKsno eKStravaganco si moraa tanKo v kirnem svetu, nikakor pa ne v beli rzrtt czi arpi' _ .ail 7e pa res, da so vsi pisali le o tistem ■**/ hdfldf^k^ nn z> /fim /tli it> nrifosila n beležke, nič pa o lem, ali je priloŽiltj 1 v molu. dale oblasti te stopnice končno popraviti, da bi bile res tekoče. Ne boste verjeli, dela so opravili predčasno, ampak to še ne porneni, da so stvari stekle. Ljubljančani jih namreč nismo znali uporabljati, ker so se vključevale in izk-Ijučevale samodejno, s senzorji, ki so zaznali utrujenega prebivalca prestolnice, ki bi se rad povzpel višje ali pa poniknil v temo podzemlj-skega prehoda. Opremiti so jih morali še s posebnimi opozorili za pismene, ki poučujejo, da nas bodo stopnice same popeljale; če se jim bomo približali na pravi način. Sajl Na prehode smo se že navadili, na avtomatične podhode pa ne! Sicer pa ta mestna znamenitost ni delovala polnih 20 let, imeli smo jo pa te. Ob tem bi Butalci že kakšno pametno uganili. Ravno tako butalsko je nerazumevanje kulture in umetnosti v Ljubljani. Časopisi so biti zadnje tedne polni člankov o tem, da si je nekdanji dekan in sedanji redni profesor glasbene akademije kupil na službene stroške pršut, pa tudi 110 CD plošč z lastnimi skladbami. čez čas pripomnil Novak, »5c še zadnja kaplja grenkobe v to žaiosdp^^ H najbolje bi bilo, ■« /■•is,* - ® M ...^ L Izdaja Podjetje za informiranje MuraKa Sob^ - časopisni svet; dr. Jože Bedernjak. Štefan Cigut, Zlatko Edih. mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Ursdniitvo: Inna Benko (direktooca in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sme^, Stefan Sotx>čan (novinarji), Ksenija šomen (tehnična urednica), Nataša Jitfinov (fotografinja), Nevenka Emti (lektorica). Naslov uredništva In uprave; Murska Sotkrta, Sfovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383. 21-064 in 33-019. glavna urednica in direktorica 22-403, račurKJvodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za t. trimesečje 1995 je 1.670,00 SIT, polletna naročnina znaša 3,340,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljub^ana 50100-620-00112-5049512. Tlak, trskama Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St. 16ZIBzdne30. 1. 1992 sešteje tednik Vestnik med proizvode informativnega znač^ iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačt^ petodstotni davek od prometa proizvodov. če se mi ne bi nič vpletali«. Odkar pa so se enkrat vpletli na način, ki zahteva vedno novo vpletaiiic. se morajo znova in "znova. Sicer bi bilo še huje. Tildi gospod Tušar je prišel na ižakovsko »bujraško« srečanje kot zastopnik tistih, ki na veliko posegajo v okolje, kot direktor Vodnogospodarskega podjetja iz Sobote. Tušarje s svojo dejavnostjo v enakem položaju kot Novak. »Toliko je vse zabetonirano in zas<irano, da vodo moramo odvajati. Na področju Sobote je danes odtočni koeficient 30 odstotkov, toliko vode hoče po de^u takoj odteči. Nekoč je ni moglo pronicati v zemljo samo pet odstotkov,« To je čista resnica. V maniri, ki jo je določalo naše sedenje na scalnici, bi se temu reklo, da »proti vetru ne moreš scati«. Tušar ima torej prav. Voda mora odtekati. Prašičja scalnica s farme Nemščak, kjer je direktor p^n I ki niso Sle najbolje v promet, je kupil na naro- -----------y--------------------- J., --------- • čilnico Akademije. Verjamem v prepričljivost argumentov o kulturni revščini, saj si sicer gotovo ne bi mogel privoščiti toliko gastro-nosmkik in glasbenih užitkov ob borni plači, ki jo ima. Ce je ob tem še dvakrat zaračunat kakšno svoje delo, to dokazuje le, da ga zna ceniti. Če pa je tudi zaračunal kako delo, ki ga ni opravil, je spet znal postaviti ceno svojega dela. Obilo zgražanja v kulturni javnosti prestolnice je povzročila tudi zavrnitev Irene Gra- kulturno kupico pa je bila tako rekoŠ inavguracija Dušana Cunjaka sicer nega pisca pisem v Vestniku, v ministra v senci. Niso mu je prinesle stavke, niti tvegane in dvomljive poteze r tično in udbomafijsko naravnano ■ ■ ■ . tekd^'^1^-^ prinesla mu jo je drobna vrstica r m Ljubljanskem Dnevniku, ki je le še rff. Smo pa v Ljubljani priče edinstveneg^ janja, ki sicer ni prava premiera, tv počaščeni, da si je dr. Janez Rugelj j,fl)r prtzonšče svoje gladovne stavke , glavno mesto. Tako lahko spremljarr^^ , itj" ton njegovih zagovornikov in j okrog skupščine, pa vsako jutro nove ?' na drevesih in stebrih, ki opozarjajo na Ji njegove gladovne stavke. Preprtčani mu bo uspelo doseči izpolnitev še oziroma zahteve. Če se bo to zgodilo zelo pivsko obarvan praznik — dan Žea'Hzdriavatn»F.LL J Dr. JanezDrnov^V je dejal, 'la je trenutno glavna tema po-med koahcijskimi pariiitvji protafm. Zaltteve so 1^ Bdipnij ualittje '^[16 vlide ie, da bi (w ^^*»«** ''«116 Mehiki 510 milijard lo-ftav aam«*' ■— ka''-- AO lodfl zautiji- s socialnimi S‘*bimo«r' ‘Oda v dveh Priti do spora-in le in- por,V okle- jezika " ^“1 se nihče et. Pc»govar;,i ' ■^'o * bo 7^* 5SS,'«« • I«* v, "'ko „ '^adaje,J5Pri«alno mneniA da bi na- Zaključni račun prejšnje (skupne) gomjeradgonske občine za lansko leto izkazuje »dobiček« »Skrivnostni« akt vseeno sprejeli 34,9 milijona tolaijev je ostalo zaradi nerealizirane naložbe v OŠ Negova Čeprav so nekateri člani občinskega sveta (nove) Občine Gornja Radgona na četrtkovi seji izrazili številne pomisleke v zvezi z zaključnim računom občinskega proračuna za leto 1994, so le-tega vseeno sprejeli. Dokaj »delovni« pa so bili se pri zadnji točki • vprašanja in predlogi svetnikov. Po nekaj letih v zdravstvenih domovih spet izgube Zdravstvu gre (spet) čedalje slabše Muiister za zdravstvo dr. Božidar Voljč je noviuarjem pred mesecem govoril, da bodo izgube v zdravstvu v minulem letu najbrž enake, kot so bile leto prej, vendar manjše, kot so pričakovali. Ne vemo sicer, kaj so pričakovali na ministrstvu, vendar je vsaj na našem koncu, zagotovo pa tudi v drugih zdravstvenih zavodih resnica povsem drugačna. Po nekaj letih so v zdravstvenih domovih naše pokrajine spet poslovali z izgubo, izgubo pa je imela seveda tudi bolnišnica. Zato ne bo pretirana trditev, če povemo, da zdravstvo spet redno Končna številka v zaključnem računu je precej ugodna, saj gre za presežek prihodkov nad izdatki v višini okrog 61,2 milijona tolarjev. Več kot polovico tega zneska <34,9 milijona SIT) je ostalo zaradi razporejenih in nerealiziranih sredstev za naložbo v OŠ Negova. Nekaj čez 13 milijonov tolarjev znaša presežek sredstev nelimitirane porabe, 11,2 milijona tolarjev so prejeli preveč (?) nakazanih sredstev iz republiškega proračuna za finančno izravnavo, nekaj manj kot 2 milijona tolarjev pa sta za nadokončane pogodbene obveznosti. Največ kritičnih pripomb je imel svetnik SREČKO KUZMA, ki je terjal pojasnila, zakaj je znašal izdatek za medobčinske inšpekcijske službe nekaj čez 17 milijonov tolaijev, kam je šlo 11,6 milijona tolaijev iz postavke pospeševanje podjetništva • odpiraiye delovnih mest in kakšni so rezultati teh vlaganj, katere stranke so prejele denar v skupni vrednosti okrog 2,7 milijona tolarjev in ali je bilo res potrebno potrošiti okrog 23 milijonov tolarjev za čiščenje javnih površin, kupiti plug idr, FELIKS PETEK je med drugim spraševal, zakaj v proračunu ni prikazano tisto, kar ni realizirano, kdo je dobil denar za turistično promocijo in kdo je lahko mimo občinskega sveta sprejel ključ za razdelitev presežka prihodkov nad odhodki pri finančni izravnavi ter nelimitirane porabe (skupaj 24,3 milijona SIT) na žiroračune občin Gornja Radgona, jiadenci in Sveti Jurij. Izkazalo se je, da ta ključ pravzaprav Se ni sprejet, ampak se bo treba o njem dogovoriti, ANTON TROPENAUER pa je bil mnenja, da bi lahko odlok o zaključnem računu proračuna Občine Gornja Radgona imenovali skrivnostni akt, kajti zdelo se mu je, da je v njem marsikaj prikrito oziroma nepojasnjeno. Tako ga je med drugim zanimalo, kdo je hodil na strokovno ekskurzijo (strošek 2,35 milijona SIT) in komu je bilo namenjeno strokovno izobraževanje, za katerega je bilo potrebno plačali okrog 4,6 milijona tolaijev. Gre za postavko »sredstva za druge namene v izobraževanju«. Govori se, da so bili zraven tudi takšni, Id niso imeli nobene zveze s stroko. Thdi on je terjal, da se pove, kdo je dobil denar iz sredstev za pospeševapje podjetništva. O tem je treba pripraviti seznam. Poleg tega gaje Še zanimalo, kaj je s sklepom prejšnje občinske skupščine, predlagal pa je tudi revizijo (podrobnejši pregled) zaključnega računa občine za leto 1993. Ker ni poročila o lem, domneva, da je šel denar tudi za kupovanje glasov na lanskih volitvah. Večina drugih pa je menila, da nima smisla zavrniti zaključnega računa, kajti, kar je že realizirano, se ne da spremeniti. Pomembnejše vprašanje je letošnji proračun, ki ga bo potrebno čimprej sprejeti, saj drugače ne morejo računati na republiška sredstva. Še o nekaterih predlogih, pobudah in kritičnih mnenjih. JANEZ KRAMBERGER je predlagal, naj župan čimprej sklene pogodbo z najugodnejšim izvajalcem del za dograditev prostorov OŠ Negova, saj imajo v ta namen že rezervirana sredstva (lasten delež v višini okrog 36 milijonov tolarjev) v občinskem proračunu, kajti zamuda zaradi pridobivanja soglasji in izdelovanja projektne dokumentacije je že prevelika. MARJAN BANH je predlagal, naj Center za socialno delo G. Radgona poda strokovno mnenje glede dogajanj v zvezi z deklico Tamaro iz Apač. Nadalje je terjal, naj ustrezne službe preprečijo odlaganje smeti na območju nekdanje opekarne in vprašal, zakaj v Gornji Radgoni ni več omogočeno spremljanje internih kabelskih TV-programov Kanala 10 in Asa. IVAN DROZDEK je predlagal, da je nujno potrebno popraviti strop v telovadnici OŠ Gornja Radgona, da se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, ko bodo spodaj otroci, Ta predlog je podkrepil tudi JANKO IRGOLIČ, ki je poleg tega tudi predlagal sprejem utreznih ukrepov za omejitev hitrosti po cesti, ki vodi na grajski hrib. Če ne no šlo drugače, naj bi namestili tako imenovane ležeče policaje. Svetnik ZAGORC je terjal, daje potrebo asfaltirati cesto do gramoznice v Konjišču. in to do 1. maja, sicer jo bodo domačini zaprli. Svetnik FRANK pa je opozoril na »svinjarijo« ob Muri zaradi odlaganja odpadkov. In še pobuda ANTONA TROPE-NAURJA: Kaj če bi nekdanjo vojašnico v Gornji Radgoni preuredili bolj tone v izgubah ali da se njegov ekonomski položaj ponovno slabša.. Ali ni potem z izjavo zdravstvenega ministra nekaj narobe? Zanimivo in presenetljivo je tudi, da je brez izgub Klinični center, ki je dolga lata pozul samo večmestne rdeče številke. Zato je lahko nekaj resnice v domnevi, da je bil s strani ministrstva deležen dodatne denarne podpore, na primer za opremliaaje ali naložbe, ki je druge slovenske bolnišnice niso dobile. Vsi štirje zdravstveni domovi naše pokrajine so lani poslovali z izgubo, murskosoboški z 20,4 milijona, lendavski s 16,7, ljutomerski s 13.5 in gornjeradgonski z 9 milijoni primanjkljaja. Kot vsa leta, je imela izgubo tudi soboška bolnišnica, in sicer 46,6 milijona tolarjev. »Izguba je bila pričakovana in na to smo opozarjali še posebno v drugem polletju,« je povedal Stefan Vučak s strokovnih služb zdravstvenih zavodov. Vzrokov je več. na prvem mestu pa so preseženi programi dela, ki iz zdravstvene zavarovalnice niso plačani. Preveč so delali tudi v bolnišnici, in to v vseh štirih skupinah Investicije v zdravstvenih zavodih ter dobljena občinska sredstva v letu 94 Zdravstveni dom Investicije v milijonih Investicijsko Dobljena občinska vzdrževanje v milijonili sredstva v milijonih Murska Sobota Lendava Ljutomer Gornja Radgona 47 19,7 26 15 18 1,8 10 4,8 5,6 17 S 12,6 saj z ministrstva še vedno niso dobili dokončnega soglasja za plače zaposlenih. Pričakujejo pa, da bodo morali po dokončnem soglasju plače zniževati ter da za višje izplačane ne bodo dobili nadomestila. Zdravstvene zavode bije tudi plačevanje naročenih preiskav. Če naprimer zdravnik z zdravstvenega doma ali bolnišnice pošlje bolnika na preiskave v drugi zdravstveni zavod, mora zavod ali naročnik storitev plačati. Več je naročenih ali potrebnih preiskav, dražje je delo zdravstvenega zavoda, za kar pa ne dobi denarja. Našteti vzroki so splošni in znani skoraj vsem slovenskim zdravstvenim zavodom, vsi z našega konca pa se pridružujejo skupini tistih, ki so v lanskem letu veliko vlagali ter kupovali novo medicinsko opremo. Ustanovitelji, občine, jim pri tem niso ravno na široko odvezali svojih mošenj. Najmanj je od svojega ustanovitelja, države, dobila bolnišnica, bolje rečeno: dobila ni nič, čeprav je lani nakupila za 300 milijonov tolarjev medicinske opreme in osnovnih sredstev. Kar 20 milijonov pa so porabili za investicijska vzdrževanja. Bremeni jih tudi najeto posojilo za nakup rentgenskih aparatov. Kar 40 milijonov so Zavodu za zdravstveno zavarovanje plačali sami, ostane pa še 100 milijonov dolga. Za najeto posojilo je bolnišnica plačala že tudi več kot 56 milijonov obresti. Za ta nakup bolnišnica, kljub obljubam, da bo ministrstvo zanj namenilo enak delež sredstev kot za nakup rentgenskih aparatov v drugih bolnišnicah, od zdravstvenega ministrstva ni dobila še niti tolaija. dnevih, pri ambulantnih storitvah, dializah in posebno dragih storitvah. Izgube v zdravstvu so nastale tudi zaradi neustreznega načina poračunavanja za nazaj. Decembra so dobili poračun, in sicer za obdobje od aprila do septembra. Ta pa je bil samo za storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne pa tudi za preostali del, ki ga zavarovalnica plačuje iz dodatnega zavarovanja. Združenje izvajalcev se poteguje tudi za plačilo tega dela. Plače v zdravstvu še vedno izplačujejo po pravilniku ali tako, kot so delavce ocenili v zavodih. „ > rešitev, da o pro- ,.j^,^aopro-■vvlada poslala ptiaodnji teden v skup5č'i'‘^’ ralvko odlotaio po kratkem pO' ki po- Niste SKHl ^rez JI ----1 dejavnosti, bolniško oskrbnih novih statutov ne bo šlo ■ ^>111 8li M ” razčiščeni pojmi v zvezi z novo lo- KVetau omenjajo občinske st atu- KVeiov spoznavajo, da so dogovarjaitje, odločanje v skunki ----'—J''J V**i Se ^etov »uk: razmerah. Spodbudno je, da Pri komisije za pripravo statutov, - dokoi^^'*'*‘ ** komisije težko lotijo konkretnega 2avpH„,. statuta. so v večini komisije za pripravo statutov. Hkrati pa dela Zavedati se namreč moramo, ča so statuti uovoobllV-Ovatilh. bhčiu temeljni formalnoptavnl akti nove lokalne samouprave In bodo omogočili uskladitev na* '^hnjega dela. Prav zato Vi motala prihodnje razprave o predlogu 'Oblikovanja občinskih statutov hutekati v mirnem in strpnem uziatju, Ze dosedanje razprave w namreč pokazale, da je največ tazlrtnih mnenj glede ustana-'•Ijarja in nalog občinskih odbo-n«, pristojnosti za razlago statuta in vlaganja predlogov za predčasne volitve župana. Naslednji korak statutarnopravnih komisij pa bo po objavi dokonč«'’”''' 6ioga sta«’”- So o Za ‘”?'^hodbo. uSnSV ““nem listu pre- priprava poslovnika občinskega sveta. Ne glede na vse povedano pa občinski sveti‘morajo odločati. Pri tem je hvale vredna velika zadržanost, ko gre za sprejemanje odločitev, ki so povezane z denarjem. Ne le da še ni statutov, nihče še ne ve povedati, o kakšnih denarjih bodo sploh lahko odločali v občinskih svetih. Nič čudnega, da so se marsikje že dokaj resno lotili dela, pri Čemer ni manjkalo tudi sprejemanja nekaterih pomembnih odločitev. Iz doslej Znanega je možno povzeti, daje področij dela, nerešenih nalog in problemov mnogo več, kot so si pred- stavkali tako župani kot svetniki. Vsi skupaj pa želijo tudi nekaj narediti za razvoj svoje občine in posameznih krajev. Ena od najnujnejših nalog je prav gotovo vzpostavitev nove občinske uprave. To.pomeni, da je treba dobiti strokovno usposobljene delavce za področja, kot so gospodarjenje, finance, komunala, družbene dejavnosti in podobno. Kot smo lahko zvedeli, so se ponekod že odločili za imenovanje odbora za turizem, da ne bi zamujali s številnimi nalogami, ki jih čakajo v prihodnje. Med pomembne sklepe svetnikov lahko štejemo tudi njihovo odločitev o zazidalnem načrtu in podobnem. Med drugim so se zavzeli tudi za Čimprejšnjo gradnjo ustreznejših cestnih povezav, potekajo pa tudi druge akcije, ki dokazujejo, da občinski sveti v pokrajini ob Muri ne držijo križem rok. MILAN JERSE MAJDA HORVAT v dom za starejše občane? SpoSiovuni br^dci! JOŽE GRAJ ^estnikavo uredništvo /e posodobljeno s še novejšo računalniško opremo, ki nam daje modnosti, da celoten časopis do tiska pripravimo sami. To počenjamo ie nekaj številk, toda ker se prilagajamo novim delovnim zahtevam in se Se učimo, se zgodi, da pride do kakšne napake. Prosimo, da to sprejmete z razumevanjem. Ur^^ntStvol stran 4 vestnik, 9. marca 1^ gospodarstvo Delavsko-menedžersko lastninjenje Iščejo nove kupce svojih izdelkov Prva dražba dolgovaske opekarne za 280 milijonov Preveč jih je bilo 9 Jože Grivec pravi: »Da bi normalno poslovali, bi moralo iz naše tovarne v Nemčijo mesečno odpeljati dvanajst vlačilcev s približno 600 bojlerji!« ki so delali v lastnik moral prevzeti tudi#ff sirijske odpadke ter se za^’ da jih bo uničil. Transport odp# dkov kam drugam in njil'®’* uničenje bi bila prevelik Slednje pa bo seveda pri nakupu »vračunal« tuditisU bo opekarno kupil. lastno korist Decembra leta 1993 je skupina 36 zaposlenih v takratnem TVT Lenthermu pri Lenartu v Slov, goricah registrirala podjetje Lentherm Invest, ki je na podlagi javnega razpisa za prodajo 100 % poslovnega deleža družbe TVT Lentherm to podjetje od koncerna TVT Boris Kidrič iz Maribora tudi odkupila. Od tega so deset odstotkov vrednosti plačali v gotovini, preostalo pa bodo morali poravnati v šestih letih. Pri tem je potrebno omeniti, da se je v letu 1993 v Sloveniji na podoben delavskomenedžeiski način olastninilo le sedem podjetij. Interesenta sta sicer bila še dva zasebnika, ki pa nista mogla jamčiti zaposlitve takratnim delavcem, medtem ko so se oni v pogodbi obvezali, da bo zaposlitev obdržalo 76 delavcev. Danes jih je v tovarni dejansko 91, to se pravi, da v tem obdobju tistih 15 delavcev, ki so bili presežek, niso odpustili, ampak so iskali nove aktivnosti, pri katerih so sedaj zaposleni ti delavci. Tudi v Lenthermu so težave tako kot v številnih drugih slovenskih podjetjih, kjer se zavedajo, da če bodo nezadovoljni delavci, potem se bo tudi podjetje težko obdržalo na površju. O tem in Še mar- Opekarništvo bo ostalo, ker sta surovina in tržišče sičein drugem smo se pogovapali t. Jožetom Grivcem iz TVT Lentharm, družbe za proizvodnjo grelnikov vode. Kako oceiy»ujete poslovno leto 1994? »Lansko poslovno leto je bilo nekako v obsegu plana. Od načrtovanih 536 mio SIT smo realizirali 508, od tega smo 75 % proizvodnje plasirali na nemško in avstrijsko tržišče. V maju smo prešli na splošno kolektivno pogodbo in v skladu z njo smo tudi redno izplačevali OD, delavci pa so dobili tudi regres. Skratka, sodelovanje med vodstvom in sindikatom poteka korektno, saj se ljudje zavedajo kriznih časovter tega, daje najprej pomembna zaposlitev, iz česar nato izhaja vse drugo.. Kakšnih večjih naložb, razen manjših inovacij in izboljšav, v tem kratkem času ni bilo. Smo pa veliko truda vložili v lasten informacijski sistem, kar je prej vse šlo prek Maribora. V začetku si človek niti misliti ne more, kaj vse je potrebno postoriti, da takšna firma zaživi z vsemi svojimi funkcijami.« Kakšen pa je vaš proizvodni program? »Naš osnovni program obsega predvsem izdelavo grelnikov vode. To so bojlerji zmogljivosti od 60 do 500 in več litrov. V sklopu tega so torej solarni bojlerji, pri izdelavi katerih smo vodilni, potem so to bojlerji za centralno kurjavo, skratka vse, kar spada v ta sklop. Vsi izdelki so atestirani in antikorozijsko zaščiteni s potopkom vakuumskega emajliranja - dvakratni nanos emajla. Iz tega izhaja, daje voda iz teh bojlerjev sanitarno 100 % neoporečna. Poudariti moram, da so to zelo kakovostni izdelki, za katere smo dobili certifikat za nadzor kakovosti od nemške firme TUV. Naslednji postopek, ki smo ga uvedli pred leti, je na področju izolacije. Izolacija bojlerjev je sedaj namreč iz trdega poliuretana brez freonov, ki preprečuje toplotne izgube in je prijazna okolju. Zunanji plašč pa je iz lakirane jeklene pločevine. Naši novi izdelki so tudi hidorforji in toplotne črpalke z visokimi izkoristki, s katerimi že posegamo tudi na zahtevno av^ijjsko območje. V zadnjem času pa se ukvarjamo še z enim projektom, s katerim bi radi razširili našo proizvodnjo, in to so kotli za centralno kurjavo, ki bodo dostopni vsem, obenem pa bodo tudi zelo kakovostni. Poteg naštetega opravljamo storitve tudi za druge, predvsem za tiste, ki nekaj dajo na kakovost. Tukaj bi omenil predvsem naše prejšnje matično podjetje Termex, ITPP iz Ribnice, Ferotherm in nekatere večje obrtnike. Za vse te opravljamo kompletne storitve ali pa Ic emajliranje.« ■ Luni tretjega oktobra se je vendarle končala kar nekaj let trajajoča agonija dolgovaške opekarne. Takrat se je namreč začel stečajni postopek podjetja, ki ga je v letu 91 prevzel Sklad za razvoj, ga prodal zasebnemu podjetju Facig iz Ljubljane in nato, po razveljavitvi nakupne pogodbe, je spet končalo v okrilju državnega sklada. Lastniki so se menjali, opekarna pa je vse bolj tonila v izgubah. Podjetje v stečaju ima tako za 74 milijonov nepokritih računov. Po vsem torej ne moremo reči nič drugega, kot da sta tako Sklad kot podjetje Facig prišla v opekarno, ne da bi jo pripeljala v pozitivno poslovanje, ampak da bi pobrala, kar se je (bi se) dalo. Tako pa so ravnali tudi nekateri zaposleni in se na račun opekarne d*li namakanje, fn nekaterih poda-100 tisoč bektujev *^č v Pomurju; že omci^u izbor, o kate- ^I>®^raiBra»i n 'J 7™'’ ’ *^«“>urju; ze omcioem izoor, o zaie-3500 hektariftk ’ državnem zboru in na javnih razpravah, obsega "^Oteath>,.iiL.^*lPkih površin, 8« odstotkov ail bi Bh bilo na->»IleiWstvu in 20 odstotkov vrtnarstvu. vode na kmetijske površine v primerih, ko padavin ne bo dovolj. Gre za povsem normalno agrarno-tehnično operacijo, pri kateri ne gre za pretirano onesnaževanje, ne za pretirano namakanje ali ekološki poseg. Nedvomno je pri tem projektu potrebno skrbno delo, ker bo od tega, kje bodo Sli ceste ati vodi, pomembno, kako bomo gradili namakalni sistem, da ne bo preveč moteč za druge projekte, e je povedat državni sekretar za kmetijstvo Ivan Obal. V okviru mini- I*« določil '^ta, P'®* * tem predvide- ’’°*’hkoiS«kem planu, se “""TO iZVBkl/ ‘ gradilo, za ^I^PutrelJ? dejavnost Pa bo Prttrebna P™«dllro svojo ?®“‘sodeiLt 2a Pomu- S va rrav 'i Jajo le r, 1' it m mogli S"*’’'«*<> ^'»einbnostL j!}‘- Ker je bila 01^' in ie z dru- ?J^®*?rože2|'?^“romljisč . K ^e edini na- p£ *"'"*®trstvo ^"lernic plana. za na- V ^P^avljena za Pri ^saj dva MN t I i Gabriela Grčar je na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo odgovorna za projekt namakanja. večja posega v prostor: položitev primarnih in sekundarnih vodov ter določitev in izraba vodnih virov za namakanje. »Afi projekta namakanja nikakor ne razumemo kot nekakšno novo agrarno operacijo, ampak bo šlo v bistvu te za dodatno dovajanje strstva za kmetijstvo je za projekt namakanja odgovorna ga, Gabriela Grčar, kije pojasnila, da so že pri pripravi prve faze (izbora površin) tesno sodelovali z ljudmi s terena, tako da je le-ta rezultat večletnega dela. »Zaradi dokumenta, ki šele gre v obravnavo, ni mogoče prikazati vseh minitoka-cij, tu so samo območja, ki so geografsko strnjena. 30 odstotkov od tega, kar je predvideno, je še namenjeno za lokalno iniciativo na katerih koli lokacijah. Gre predvsem za . to, da bi za območja, ki bodo večji porabniki vode, preverili uporabo prostora, če Je usklajena z vsemi prostorskimi omejitvami, načrtovanimi krajinskimi parki, arheološkimi najdišči in drugim. Na primer Apaško polje je že določeno kot kmetijska površina, mi ga bomo le opremili z namakalno opremo, predvsem pa določili kraje za odvzem vode in jih uskladiti z elektroenergetskimi in vodnogospodarskimi načrti,« je povedala ga. Grčar, pri tem pa dodala, da bodo upoštevali že obstoječe namakalne sisteme, čeprav konkretno na ApaSkem polju načrtovani sistem nikoli ni deloval. Upoštevali bodo tudi dejstvo, da so pod zemljo možna smetišča s strupenimi PCB-odpadki in jame s kadavri. Ministrstvo za kmetijstvo načrtuje kot najpomembnejši vodni vir namakanja obmorskih polj reko Muro. Na vprašanje, ali ni preveč onesnažena za tako občutljivo uporabo, smo dobili zanimiv odgovor: po normativih, ki veljajo r svetu, bi bila reka Mura v primernem razredu in je ena od dveh rek v Sloveniji, ki sta absolutno primerni za namakaitie. Izboljšanje reke Mure pa je vodnogospodarski ukrep, ki poteka vzporedno. S to problematiko je povezana tudi ekološka sanacija dveh velikih prašičjih farm v Podgradu in Nemščaku, In koliko bo uvajanje na-makartja polj vplivalo na vrsto kmetovanja, saj vemo, da se za določene kmetijske poljščine, ki so danes v Pomurju najbolj pogoste. namakanje polj ne splača: strošek gradnje in namakanja je večji, kakor je končna korist, 80 do 90 odstotkov vse zemlje pa je v zasebnih rokah. Tudi načrtovalci namakanja si želijo, da bi bilo čim več zasebne zemlje vključene v projekt namakanja, pri čemer bodo imeli prednost tisti projekti, ki bodo s sabo nosili spremembo strukture proizvodnje oziroma se mora namakanje polja splačati, zato bo moral pridelovati takšno poljšino, ki bo najbolj donosna, smo Se izvedeli na kmetijskem ministrstvu, BERNARDA BPEČEK I I I Posledice agonije Tama tudi v Gornji Radgoni 11 nedokončanih avtobusov in izguba Gornjeradgonskj AR RUS, kije postal TAM BUS in katerega lastnik je mariborski TAM, išče delo svojim delavcem v bližnjih podjetjih. 87 delavcev gornjeradgonskega podjetja, ki bi lahko imeli dovolj naročil za izdelavo avtobusov, je vrženih v isti lonec skupaj z velikim slovenskim problemom Tamom iz Maribora, ki je njihov lastnik. Vsekakor bi 87 gomjeradgonskih delavcev lažje našlo rešitev kot 4000 mariborskih. Gornjeradgonska družba z omejeno odgovornostjo TAM BUS iz Gornje Radgone, kije last mariborskega Tama, doživlja enako agonijo kot mariborski gigant. Kakršnakoli rešitev, pa Čeprav stečaj, bi bila za gomjeradgonsko družbo boljša od sedanjega negotovega čakanja. Eto sedaj jim ni uspela nobena poteza, s katero so želeli končati to agonjjo, tako so dali pobudo, naj jih lastnik Tam predlaga za stečaj, direktor pa je ponudil svoj odstop, vendar ne enega in ne drugega niso sprejeli. Pomanjkanje dela čutijo v Gornji Radgoni že od maja 1994. leta, od septembra pa so ostali brez vsakršnega dela, kar je posledica finančnih težav Tama in pomanjakanja denarja za nakup reprodukcijskega materiala. Zaradi celotnega Tama je prizadet tudi proizvodni program avtobusov, ki je imel priznano in uveljavljeno kakovost ter prodajni trg. Po zaključnem računu za leto 1994 so številke prav zastrašujoče; 185 milijo- nov realizacije, 150 milijonov izgube, 15 milijonov fiksnih stro- I škov, 11 nedokončanih avtobus in 87 delavcev brez dela, medtem ko je podjetje vredno okrog 4,5 milijona mark. Glavni razlog izgube je ravno nedelo; po planu naj bi v Gornji Radgoni naredili 80 avtobusov, uspeli pa so jih narediti le 15, od tega jih je 11 še vedno nedokončanih na dvorišču TAM BUSA 10 jih je kupil UBK{kot upnik sije želel zagotoviti povrnitev neporavnanih dolgov) in jih bodo končali aprila. Kljub težavam pa so skoraj vsi proizvodni delavci zaposleni. 15 jih dela na domu kooperacijske posle oziroma delo po naročilu za nemškega naročnika; 25 jih je trenutno zaposlenih v sosednjem ARCONT-u, trije v radenski družbi R & S, trije pa so na čakanju kot presežek v okviru skupnega Tamovega programa. Če bi bili samostojni, bi že našli rešitev in imeli dovoli dela, so prepričani zaposleni v TAM BUSU, BERNARDA B.PEČEK Gramatex tudi v Lendavi Firma Gramatex, ki ima sedež v Dobrovniku in kije v zasebni lasti, je pred dnevi odprla v industrijski coni v Lendavi svoj proizvodno-prodajni center. Kupcem bodo v pjem ponudili svetila, lestence, vrhunsko keramiko in sanitarno opremo, barve in lake ter drobne gospodinjske aparate. V proizvodnem delu, v katerem bodo v prihodnje namestili 24 delavcev, pa bodo izdelovali vrata in talne obloge predvsem za izvoz. V trgovinskem delu centra pa bo zaposlenih pet delavcev. Naložba je stala 2. 3 milijona DEM. jani Radgoni predstavitev 3. številke revije Veritas slovensko vinsko samozavest Pro: na k akademija združuje vinogradnike in vi- . Pitalski osnovi ter skrbi za dvig kakovosti in ---- VOHU ^!J2ai2slovenskih vi Vin. ■laii '"‘Pkvrdu --------- ‘**kavai, M Pevipjk - znižujejo raven k^ovosti sloven- Pabudo netm si^ ^^ico zares dobrim vinom, takrat se ^n ttvbJakov in IJulnte|Jer porodi somozaščir- Slovenske vinske akademye? ki na ovin,? Predstavili , slovenske vinogradnike in vinarje ter Gradih, 11,^ * J**?- estetsko revjjo Veritas, ki je me-Okus^ “““‘»rični in turistični kulturi. St? ritas v *^djetia\ ^'^rnjera. nadiskovnot' ”’®''ca so pj,-j ?^°nferen- “POnnožuje nih Isti 'C z Je ^l^slov naslovH' IC prišla na vrsto tudi Gornja Radgona, kajti strokovnjaki iz Radgonskih goric so med tistimi, ki najtemeljiteje in najdosledneje Sirijo vinsko kulturo v ta naš slovenski prostor. Direktor Franc Skrobar je povedal, da so vinogradniki in vinarji veseli specializirane revije, ki bo promovirala dobra slove n- ska vina, jih združevala in sez- nanjala s tem, kako odpraviti razne nepravilnosti na trgu. O slabostih trženja je direktor Skrobar pojasnil: ^Kritiziral bi lahko nekatere vinarje, da popuščajo pri pro- daji in prodajajo vino pod ceno. Obstajajo različni pogoji glede trženja, roka plačila in rabatov, v tem smislu nas trgovci izsiljujejo, kar ni prav. Revija Veritas bi morala združevati vinarje in vinogradnike, tako da bi lahko te nepravilnosti odpraviti.« Revijo Veritas ustvarjajo in izdajajo v severovzhodni Sloveniji, Izdaja jo Slovenska vinska ' akademija, uredništvo pa je na sedežu družbe Stigma na Slomškovem trgu na Ptuju, Odgovorna urednica je Nataša Vodušek, člani pa Marijan Močivnik (z , Miranom Kordežem skrbi za pre- ' lom), Anemari Kekec in Igor Blazina, avtor fotografij je priznani ptujski fotograf Stojan Kerbler, revijo pa tiskajo v Grafotradu v Miklavžu v nakladi 10 tisoč izvodov, . S prodajo ni problemov,, saj naj bi kmalu pridobili skoraj tri tisoč naročnikov, do sedem tisoč H' J “ ■ "l" h ...... lIftIlUt-k I »mar 4ai;. ■2F #;■ kiliai r 'ziatfi ^oric izvodov pa prodajo. Do konca leta naj bi revijo postavili na lastne noge, tako da bi se sama financirala. Zaenkrat ji še pomagajo z ustanovnim kapitalom družbenikov. Direktor prve uprave SVA Veritas, d.d., Branko Vodušek je povedal; ^Osnovno poslanstvo revije Veritas je dvig slovenske vinske samozavesti, in da bomo združevali interese vseh slovenskih vinogradnikov in vinarjev. Želimo jih predstavljati tako doma kos na tujem, navsezadnje to potrjuje tudi naša organizacijska oblika, kajti revija Veritas ni klasičen podjetniški projekt nekaj posameznikov, ampak je te ena od dejavnosti delniške družbe, ki načrtuje še veliko stvari. To polletje želimo najprej dobro ukoreniniti revijo Veritas, jeseni pa predvidevamo vrsto drugih dejavnosti, ki bodo vplivale na razvoj in spodbujanje slovenske vinske kulture.e BERNARDA B.PEČEK Revija Veritas je zgodbo z naslovne strani v tretji številki posvetila Radgonskim goricam ter dobro založeni buteljčni in šampaiyski kleti Pe" I stran 6 vestnik, 9. marca sociala, šolstvo, zdravstvo Na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota si prizadevajo predvsem za zahtevnejše nove programe Upravičeni pomisleki Socialna problematika z novo razsežnostjo I Niso za to, da bi jih potisnili v položaj za izobraževanje manj zahtevnih poklicev Namesto socialne vstaje nasilje, zlorabe, trpinčenj Kritična pripomba v prejšnji števili našega tednika, češ da so se nekateri na Srednji strojni in tekstilni šoli Murska Sobota zbali, da bi uvedba novih programov računalniški tehnik, elektrotehnik-elektronik in elektrikar motornih vozil, ki so jih nameravali uvesti v novem šolskem letu, ogrozila že uveljavljene kovinarske pograme, ni ostala brez odmeva. V pogovoru z ravnateljem šole LUDVIKOM SUKIČEM smo poskušali to vprašanje osvetliti nekoliko podrobneje, obenem pa smo zvedeli še za spodbudno novico, da je bila tudi njihova šola izbrana za sodelovanje na svetovni razstavi učil Didakta in da se pripravljajo na gradnjo prizidka, v katerem bodo lahko na najsodobne^i način opravljali tehnične preglede (testiranje) motornih vozil. Ko je najstnik za storjeno hudo dejanje brez občutka krivde delovnem mestu ne problemov. Ko pa pi UUlVllJk/T I P'« Stopi prag, ko alkoholik Res je, da so imeli nekateri pomisleke, češ da se bo lahko zgodilo, da bodo novi programi, za katere so dali predlog na Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, ogrozili kovinarski program. Vendar je bilo večinsko mnenje proti le na prvi seji sveta šole, na drugi seji pa so ga z določenimi pogoji podprU. Pomisleki pa so bili v nekem smislu upravičeni. Lahko bi namreč prišlo do tega, da bi se na račun novih programov tako znižal vpis v kovinarske programe, da bi jih hočeš nočeš morali sami ukiniti. Ali pa ne bi bilo dovolj prijav ne za prve ne za druge programe. Poleg tega pa bi morali sami (ali s pomočjo občine) dokupiti opremo v vrednosti od 150 do 200 tisoč mark. Pa še en upravičen razlog so imeli - šolo namreč pesti velika prostorska stiska. »j^ktivnosti, da bi pridobili tudi program 5. zahtevnostne stopnje elektrotehnik-lektronik, so tekle že prej, preden sem postal jaz ravnatelj, in ko Je bila naša elektrošola še dislocirana enota Srednje elek-trošole Maribor. Samostojnost je bila dosežena, in sicer je zdaj elefc-troprogram posebna enota v okviru naše strojne šole, kaj več pa ni šlo. Glede na interes mladih v Pomurju za nadaljnje izobraževanje smo predlagali Ministrstvu Republike Slovenije za šolstvo in šport, da bi v šolskem letu 1995/96 uvedli nove programe računalniški tehnik, elektrotehnik-elektronik in elektrikar motornih vozil. Glede računalniškega tehnika smo predvidevali, da najbrž ne bomo dobdi pristanka, ker to ni tako perspektiven poklic, kot se zdi. In res so nam v zvezi z našim predlogom odgovorili, naj ne računamo na ta program. Prva zahteva glede novega programa elektrotehnik-eletronik pa je bila, da moramo vpisati najmanj 2 oddelka. Ta kriterij je pisan na roko velikih šolskih centrov. V našem primeru pa bi se skoraj gotovo zgodilo tako, da ne bi bilo dovolj prijav, kvečjemu bi nam uspelo zadovoljiti ta kriterij s tem, če bi preusmerili kandidate za program strojni tehnik, to pa pomeni, da bi ga lahko sčasoma izgubili. Tisti, ki so na to opozarjali, so imeli torej upravičen pomislek.« Bili smo v zmoti vsi, ki smo v času začetkov gospodarske krize pri nas in hitrega naraščanja brezpo-slelnosti napovedovali, da vse to vodi do spodnjega -socialnega praga. Ko ga bomo dosegli, se bodo (Judje dvignili v »socialno« vstajo. Toda prag dopustnosti in sprejemljivosti smo p« nekaterih napovedih že pred časom prestopili, pa vendar se ni zgodilo nič takega, za kar bi lahko rekli, da se je ljudstvo zaradi slabšega življeqja dvignilo morda v splošno starko ali množično šlo na ulice. Smo se v pričakovanjih in napovedih res toliko zmotili ali pa se v uradnih podatkih, na primer o številu resnično nezaposlenih, o dohodkih (Judi ne vidijo resnične življenjske razmere? So ti, ki jih tepe revščina, tihi in to svojo bolečino ne razgaljajo pred drugimi? Ali morda plašč socialne države pokriva toliko in tako dobro, da IJu-dje vendar lahko pie(živjjo)? Na ta in morda Še nekatera vprašanja bi kazalo iskati odgovore, res pa je tudi nekaj drugega: ko snto na socialno problematiko prihodnjih let zrli skozi opcjjo slabšanja mate- rialnih razmer, smo s lem povezovali tudi vsebino socialnih problemov. Število prejemnikov socialnovarstvenih pomoči se bo povečevalo • vedno več (Judi in družin bo odvisnih od socialnih pomoči države. V tej napovedi ali pričakovanju se nismo zmotili, saj na centrih za socialno delo pri nas pa tudi drugod po Sloveniji število prejemnikov socialnih pomoči nenehno narašča. Toda nismo uvideli, da se bo tako kmalu tudi pri nas zelo in skrb zbujajče povečevala problematika medčloveških odnosov v družinah, na delovnih mestih, v šolah in sploh v okolju, kjer živimo. Res da življenje v pomanjkanju, še posebno, če je bil stil življenja prej drugačen, pogosto pripelje tudi v nasilna dejanja in rušenja medčloveških vezi in skupnosti. Toda vse zlo in trpljenje, ki se tako pogosto dogaja za zaprtimi vrati ali za katerega vedo strokovni delavci socialnih služb, nima korenin le v materialnem pomanjkanju. ZaskrblinJe predvsem nasilje v osnovnih šolah med učenci in mladostniki. ne zmore opravljati naW dela ali ko je za to ložnost, pa sc ga zavrže-vrstam zasvojenosti cwl ma do narkomanije p® bolj podlegajo tudi mlat^'' - v brezciljnosti in se v na’ sti vsega tudi izgubljajo o- 1 Socialna pomoč, H boli... ... ki je nepravično pridobljen denar I I Po vsem pa vendar 1 UP rotili pa d eno tudi to, koliko ljudi odevati v plašč prejemkov, ker so brez ’' tve ali sojo izgubili in zarad drugih vzrokov n< “ Ime Srednje strojne in tekstilne šole Murska Sobota se je pred kratkim dokaj opazno slišalo in videlo tudi na svetovni razstavi učil Didakta v Dnsseldorfu v Nemčiji. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport jih je namreč izbral, da so tamkaj predstavili fizično učilo, in sicer zračno drčo, ki jo je na svoj način izpopolnil (inovacija) profe- soT Andrej Kuhar. On je bil tudi osebno povabljen na to razstavo, poleg prikazovanja svojega učila pa je obiskovalce seznanjal tudi $ programi in nasploh z delovanjem šole v Murski Soboti. Za nakup njegovega učila so se zanimali udeleženci razstave iz več držav, dve nemški srednji šoli pa sta izraziti interes za navezavo stikov med šolami. »Statistični podatki še niso tako skrb zbujajoči, saj ni zaznati povečanja kaznivih dejanj. Toda vendar so. Skrb zbujajoče je, da se med otroki in mladimi pojavljajo prefinjene oblike nasilja, izsiljevanje na tak način, daje ta otrok, ki je izsiljevan, pripravljen doma ali drugje krasti in tako izsiljevalcu dati zahtevano. To so zelo resni problemi, toliko bolj, ko ob tem vidiš, da otrok, star okoli štirinajst let, potem nima prav nobenega občutka krivde, ali da bi občutil, da je drugemu storil kai hudega. Kot da ni več meja ali zavedanja, da pa vsega, kar si zamisliš, pač ne moreš imeti. Otroci kot da nimajo občutka, da si moraš za nekaj prihraniti, da potem dobiš. Nasilje je in bo vedno bolj problem. Nasilje pa samogenerira nasilje.« je razmišljal direktor ljutomerskega centra za socialno delo Boris Šunko. obravnavo. Težko je jasno razmejiti strogo vzgojno ravnanje in trpinčenje, ta meja pa je tudi zelo različna pri različnih ljudeh. Po drugi strani pa je težko priti do informacij: svojci pogosto vse zanikajo, otroci molčijo, tisti iz okolja, ki na primer opozarjajo, pa tudi niso pripravljeni podpisati izjave, kaj šele pričati na so-išču.« T udi obravnave na sodišču niso najbolj učinkovite, saj je dokaze težko zbrati, brez njih pa ni ukrepanja. Učinek obravnave je po tem lahko nasprotujoč si, češ saj mi še policija ne more do živega, otrok pa mora še naprej živeti v takšnem okolju. Lani je bilo na ljutomerski center sporočenih pet resnejših prijav zlorabe ali Irpinčertja otrok. Tudi direktor gornjeradgonskega Centra za socialno delo Stane Mauko je dejal; "Odvzemov otrok staršem lani ni bilo, to pa ne pomeni, da nimamo trpinčeiiih otrok.« V v ljutomerski občini je sodišče zadnjem času so postali pozorni zaradi kaznivega dejanja lani obravnavalo sedem mladih ter pet na dva primera. otrok. V Murski Soboti je stopilo V domovih. diTižinah pred sodnika zaradi suma storitve ’ kaznivega dejanja 64 mlado- se dOgaja marsikaj Nekatere denarne dajatve v lanskem letu Centerza soc. del« f Ijirimner Lendava M.Sobota Gornja Radgota Edau vir za preživ Ijanje Števil« dtnanih dodatkov EiikratiK POBMKi Otro3d dud* lik 14 16 129 15 301 1166 1209 593 nosi in strah pred izgubo zaposlitve se zelo poznata tudi v medsebojnih družinskih odnosih, kar vpliva na naraščanje problematike in potrebe po urejanju odnosov v družini ter zagotavljaitie sredstev za preživljanje,« Samomor, alkoholizem in 28 iz itp. in 138 iz obč. pfufučun* 1177 družil M 2187 otrok 48 1558 družin 1*2982 otrok JI 129 iz rep. in 187 iz obč. proračuna 2474 družni 2*4444 otrok 18 1166dnižin za 2084 otrok «1 inf' zaslužiti za preživet)^ jj? družin in posamezni^^' upravičeni do denar ni*’ se povečuje. Med ( socialnih pomoči se 1^1 OUViaULLIl i p vilo nezaposlenih ali prenehanju denarnegajt ali pomoči na zaposlit'*\ vodu prihajajo ' VUULi piinnjnju r Jj |D cialno službo. . . iL... .■ 1,; 'i »TJ Poleg tega naj bi sami zagotovili precejšnja sredstva za dodatno opremo, prostorske stiske pa ne bi smeli reševati tako, da bi opustili oziroma zmanjšali vpis v skrajšane in prilagojene programe - npr. pomožni tekstilec ter pridobivanje, predelava in obdelava kovin, namenjeno manj sposobnim in učencem, ki končajo »posebno« OŠ -kamor se vpisujejo v večjem številu učenci iz drugih območij. Kaže torej, da ima nekdo interes, nSj bi imeli v Pomuiju čimveč manj zahtevnih programov za srednješolce, tako da bi morali odhajati naši boljši učenci še naprej na izobraževanje drugam. Na takšno politiko pa seveda ni možno pristati. Vodstvo šole si bo zato prizadevalo, da bi v šolskem letu 1996/97 vendarle pridobilo vsaj nov program za izobraževanje elektrotehniko v-elekt toni kov. Resnici na ljubo Je treba zapisati, da so jim na Ministrstvu za šolstvo in šport dali ustno obljubo, da bodo njihova prizadevanja v prihodnje podprli. Razpis za to šolsko leto pa Je takšen, kot je bil lani. Medtem pa so že stekle priprave na gradnjo prizidka v velikosti okrog 140 kvadratnih metrov, v katerem bodo lahko namestili sodobno opremo cartec (dobili sojo z Ministrstva za šolstvo in šport) za ureditev avtosteze, kakršne imajo na oddelkih za tehnične preglede motornih vozil, le da je še bolj izpopolnjena, saj j c vse vodeno z računalnikom. Oprema je vredna okrog 100.000 nemških mark, z njo pa bo v Sloveniji opremljenih samo 10 srednjih šol, ki usposabljajo avtomehanike. Najprej so razmišljali, da bi novo stezo uredili v že obstoječih prostorih, vendar se je izkazalo, da bi bil notranji poseg najbrž dražji kot nov prizidek. V ta namen so že imenovali tudi gradbeni odbor, ki ga vodi župan Občine M. Sobota Andrej Gerenčer. Čez kakšen mesec naj bi dela že stekla, še prej pa bo treba zagotoviti okrog 19 mihjonov tolarjev (če bo gradnja na ključ). Računajo na sofinanciranje raznih podjetij oziroma pokroviteljev pa tudi na občinske proračune. Zgraditev takšne sodobne »delavnice« bi moral biti namreč stnikov, od tega kar 25 povratnikov, torej tistili, ki so v preteklih letih storili že več kaznivih dejanj ali so bili teh dejanj osumljeni kot otroci ali stari manj kot 14 let. Sodišče je obravnavalo tudi IS otrok, starih do 14 let, kar pa je več kot leta prej. Pri otrocih so bila najpogostejša kazniva dejapja nasilje, kraja denarja in povzročitev telesnih poškodb. Tiidi na lendavskem Centru za socialno delo so lani v svoje spise na novo zapisali 26 mladih storilcev kaznivega dejanja. Ugotavljajo tudi, da številčno sicer ni opaziti porasta kaznivih dejatd, skrb zbujajoče pa je, da mladoletniki opravljajo kazniva dejanja v skupinah, največkrat iz objesnosti v poznih nočnih urah. Med kaznivimi dejanji tako prevladuje kraja denarja, motornih koles in največkrat poškodovanje tuje stvari. Strokovni delavci ugotavljajo, da starši otrok, ki store kaznivo dejanje, pogosto sploh ne vedo, kaj se dogaja z njihovimi otroki. So si torej skoraj tujci in med njimi ni zaupanja. V domovih, družinah sc do- zasvojenost poti umika gaja marsikaj, kar je prikrito drugim, dostikrat tudi strokovnim delavcem socialne službe. Toda če je problem medsebojnih družinskih odnosov vendar prišel tudi do njih, je poseganje v družino zelo težko. Delavci kar več sistemov, zdravstva, sodstva in policije ter sociale, lahko pristopajo k družini, kjer so načeti medsebojni odnosi, toda sodelo- Samomor je umik človeka, vse pogosteje tudi otrok in mladih. Pred čim se umikajo mladi ali otroci? Storilnost v šoli se veča, večje so tudi zahteve in pričakovanja. Otrok, kije manj uspešen, je po vedno bolj veljavnih merilih tudi manj »dober«. Uspeh postaja vedno bolj merilo osebnosti. Ali: če imam slabe ocene. vanje ostaja najpogosteje le prek nisem dober, a če je tako, potem širši interes Pomurja, JOŽE GRAJ ZAT£ ZAUPNI TELEFON 061 97 03, vsak.dan od_16._do 22. uis za otroke, ženske, družino, žrtve nasilja in.vse aetnočne. Z grozo vedno znova prebiramo črno kroniko v časopisih, ko opisujejo primere zlorabe in trpinčenja otrok. Toda v javnost pridejo le nekateri primeri, tisti, ki se končajo tragično. V poročilu naše socialne strokovne službe pa lahko preberemo: »Vedno papirjev. Odgovornost se pogosto prelaga z enega na drug sistem, ne da bi sodelovali v smislu skupnega projekta, je ugotavljal Boris Sunke. Nesoglasja v družini nemalokrat pripeljejo do razveze ali razpada izvenzakon-sfce skupnosti, urejanje stikov med otroki in starši pa je zelo težavno, za kar Je potrebno imeti ob strokovnem znanju še veliko potrpljenja. Starša namreč morata najprej rešiti svoj pretekli partnerski odnos,«... da potem zmoreta urejati stike v korist otroka« ali«... da prideta do spoznanja, da ne uporabljata lastnih otrok za dosego svojih ciljev.« Takole so zapisali v enem od poročil socialne službe: »Sedaitja gospodarska kriza in večanje nezaposlenosti pa je še dodatni negativni dejavnik, ki stopnjuje ne- več je opozoril in tudi prijav zlo- soglasja v mladih družinah. To pa rabe oziroma trpinčenja otrok. Ti posredno preide še na konflikt s pojavi so zelo težko dostopni za starši.« In še: "Visoka breiposel- je bolje, da ne živim. To, da sem pošten, je danes malo vredno. V tem začaranem krogu uspeha, ki je vse bolj merilo življenja sploh, so se znašli tudi straši, ki potem svoja pričakovanja in želje prenašajo na otroke. Nemalokrat tudi z grožnjo. Neuspešnemu otroku, ki mu dajo vedeti, da zato ni dober, ni lahko. Nekateri iščejo rešitev v umiku. Tem otrokom, ki pogosto kažejo znake za samomor, le redko kdo priskoči na pomoč. Za več preventivnega dela s temi otroki in mladimi se zavzema Bosi Šunko z ljutomerskega socialnega centra. Morda Še opazili nismo, da sta dobila alkoholizem in alkoholik v zadnjem času drugačno družbeno mesto, spremenilo se je namreč ravnanje, obnašanje in družbeno odzivanje nanj. Alkoholikom se »nič ne zgodi«. Podjetja jih nič več množično ne pošiljajo in ne zahtevajo zdravljenja, še posebno ne, če na najhuje tistim, ki so* letih in z nekaj deset dobe ostali brez Možnosti za novo zap* ji majo, prav tako ne se upokojili. Zanje, k* f bri in vestni delavC^jjjtJ Jemanje socialne poP*' da po vseh letih dela preživetje, zelo hudo- ■ službe tudi ugotavljaj^/ narnih dodatkih je iij olajšan dostop do P[ ki si lahko s svojim tovijo vsaj delež preživljanje, venda* ^ žnostjo, dobiti denari”p^^ k temu destimulirani.^^, strani pa Je preveč ot» pjij r kld»'d do pravice tistim^ uv «x< ŽIVIJO sami z nekaj ■ . • _______»A pokojnino, ki ravno zus, sami pa zaradi morejo *” bolezni ne morejo služiti.« Pri odmeijaN / dodatkov pa Jc i* problemov s prikazd** /, hodkov od osebnega J ali lastnem podj®*) dohodkov od Socialnim službam 1 -zato n® molčanega, zato ”8 A DCndiie oreiemajo ''J ,.ikJ5 pendije prejemajo n IT rvKWnic1rih tkll IZ obrtniških ali km* ki so v boljšem z gi. ki cenzus prcseg4^jj|(i^ Ljudje seveda to pravičnost vidijo id tudi posplošujejo. maJD^ vestnik, 9. marca 19QS stran 7 s ■ J I j L I' I I I I I i i t 1 I j t N II I I t, t ( ( I I 6 e I t I il I 1 t, i' I I I I I kmetijska panorama Sladkor le iz domače pese pridelek sladkorne pese bi lahko zapisali, da Je bU delnih tft odkar v Tovarni sladkorja v Ormožu pn- '“»i doserifu rvsebnost sladkoija v sladkorni pesi Je ®®gli 15 (du.u odstotka in le redki so bili pridelovalci, ki so pre-^Miwč tri * sJophjo. Strokovnjaki zatrjujejo, dajezaslabokako-Pra»očain„^^.^’"®* deloma pa tudi pridelovalci, ki posevkov niso pred cerkosnor«. 7.9 m Hi rMrisiHTMa ck1nr “»rali lanicerkosporo. Zaradi ntfiiHitnitja sklopa so ia so na površin ponovno poslati, vondaf }fl presenettji- reh površinah dosegli v povprečju boQšo vsebnost sladkiirjo • Gnojenje travinja V Vestnika sem aanovnem k®®”**™*** informacij _ stnih ponudba raz-nrtk^^« *®"’ ^uledov Okvirni gnojenja o za llnoT (kalij) pravi * in ka-ofeaasti tal ? J dobri za gnojim^ _ “^^Arenima hrani’ za- samo toliko, kolikor oce- vin ^'"'^^ra^ pp ''“itne službo Potrdit ‘"^SradniLt, kakovost il«vihi * (Zidavi, v j« pa bo |4, ^trga- 'Ciniku in :?‘S''nL,^t«^*GornJi t>V Rad H 'kuti - S;'^raa^,J?"'- ■ ?iozoc(.n- — -bii*r . hiet««,)--, . --- ........ T-JanivJBVlCn. '"bJo vzorce ta dan v „ ^1001 bu n, srt 7^' P’a£ati § o m ii ne- Gornji , goric v I'"« * četneL -hies4«i, pa začne- it> PO* posa- 2*:®njena bo Prizna* “"♦O-inž. agr. § 5 5 § I I J 1 odvzamemo glede na pričakovani pridelek suhe snovi. Za vsak odkos pa je travinje potrebno pognojiti s 60 kg/ha N (dušika). Pri osnovnem gnojenju ga bolj ali manj dodamo s trošenjem nitrofoskalov, manjkajoči del pa z uporabo kana 27 %. 1. Zgled gnojenja: Če kmciiia nima na voljo organskih gnojil, potem mora opraviti osnovno gnojenje s koncentriranimi nitrofoskali. NPK 7-20-30 650 kg/ha + KAN 27% 50 kg/ha OPOMBA: Uporaba nitrofoska-la je priporočljiva ob začetku rasti travne ruše. Za zadovoljevarije potreb po dušiku pri prvem odko-su pa je potrebno dodati še tudi KAN 27 %. S tem gnojilom gnojimo 14 dni po gnojenju z nitrofo-skalom. 2. Zgled gnojenja: NPK 15-15-15 400 kg/ha + kalijeva sol 60 % 100 kg/ha OPOMBA: Če se odločimo za osnovno gnojenje z NPK 3 x 15, V oimoški tovarni sladkorja so lani prvič predelovali le peso slovenskih poljedelcev, še predlani so imeli pridelovalce na Hrvaškem, še prej pa so storitveno predelovali madžarsko sladkorno peso. Slovenski in hrvaški pridelovalci so tako še pred leti sladkorno peso pridelovali na več kot 7 tisoč hektarjih, ob dobrih letinah pa so bile predelovalne zmogljivosti tovarne prezasedene. Za prehod na predelavo samo domače pese so se začeli pripravljati že pred leti in temu primemo so se tudi organizirali. V letu 199J so slovenske površine sladkorne pese povečali za 25 odstotkov, lani še za 53 odstotkov, za letos pa že načrtujejo, da bodo peso zasejali na okoli 6 tisoč hek- moramo obvezno izvesti prvo dognojevanje po košnji z enakim gnojilom in enako količino, da zadostimo vsem potrebam po fosforju in kaliju v času rasti ruše. 3. Primer gnojenja: gnojevka 25 m3/ha + MAP 11-51 200 kg/ha ali ni-trofoskal z visoko koncentracijo P2O5 (fosforja) -e kalijeva sol 60 % 200 kg/ha OPOMBA: Ce bomo uporabljali gnojevko samo ob osnovnem gnojenju, moramo tudi potrositi zgoraj navedeno količino kalijeve soli. Če pa dognojujemo z gnojevko tudi pri naslednjih odkosih, pa ni dodatne potrebe po kalijevi soli, kajti gnojevka vsebuje precej K2O (kalija). Ob ugodnih razmerah za razvoz gnojevke (v rahlem dežju) je izkoristek dušika samo 70 %, v neugodnih pa 30 %. Priporočam vam, da pred gnojenjem tra-virua z gnojevko vaš svetovalec izmeri vsebnost hranilnih snovi v njej, kajti ugotavljamo, da se hranilne vrednosti od kmetije do kmetije precej razlikujejo. Kmetijska svetovalna služba ŽVZ-ja za Pomurje mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr. tarjih njivskih površin. Hkrati s površinami so povečevali pridelek, povečalo pa se je tudi število pridelovalcev, kar kaže, da Je ta poljščina dohodkovno zanimiva. Da bi kar najbolj izkoristili predelovalne zmogljivosti, v Tovarni sladkorja v Ormožu predelujejo tudi rjavi sladkor, tokrat so ga predelali 22 tisoč ton in iz njega pridobili 20 tisoč ton belega sladkorja. Ormoška tovarna pa še zdaleč ne more zadovoljiti vseh domačih potreb po sladkorju. Ker pa je ta tovarna na tehnološko visoki ravni, ki lahko kmetom zagotavlja ustrezen dohodek, so v letu 1992 začeli v Sloveniji pripravljati tržni red za sladkor. Z njim želijo obdržati predelavo v tovarni, pri poljedelcih pa doseči, da bi sladkorno peso pridelovali na okoli 8 tisoč hektarjih po|j. Prvi tržni red, ki je bil sprejet septembra 1992, za tovarno ni bil dober, saj se je takrat cena sladkorja celo znižala. Napako so skušali popraviti naslednje leto, ko je bil sredi leta sprejet nov tržni red za sladkor za sezono 1993/94, in nato še s tržnim redom za leto 1994/95, Slednji je določil odkupno ceno 6,78 tolarja za kilogram pese, predvideval pa je, da v Sloveniji porabimo letno 80 tisoč ton sladkorja. 30 tisoč ton naj bi ga v tovarni pridobiti iz domače sladkorne pese (pridelali so ga le 22 tisoč ton), 15 tisoč ton bi ga uvozili različni uvozniki s plačilom prelevmanov, 40 tisoč ton pa bi ga uvozili za potrebe blagovnih rezerv. Kot smo lahko slišali na strokovnem posvetovanju o sladkorni pesi konec prejšnjega tedna v Radencih, bi zdaj že morala biti znana odkupna cena za sladkorno peso letošnje letine, vendar se je pri tem nekoliko zataknilo. Napovedujejo pa, da bo letošnji tržni red določil minimalno odkupno ceno, ki bo nižja od tiste, ki jo je s kalkulacijami izračunal Kmetijski inštitut Slovenije, zato bodo razliko do odkupne cene morali pokrivati drugače. LUDVIK KOVAČ Za vinogradnike Previdno pri letošnji rezi Marec je mesec, ko se v vinogradih začne življenie in tudi delo. In eno najpomebnejših opravil je obrezovanje trte. Poleg dobrih Škarij 1» Žagice za starejši les je pomembno, kdo s temi orodji rokuje, kajti rez je prvi ukrep, ki nas rodi h kakovostnemu vinskemu letniku. Z rez jo vzgajamo vinsko trto, z obremenitvijo z rodnim lesom pa določamo pridelek. Seveda se je v pravih zimskih očesih, ki so na enoletnem rodnem lesu (rozgi), formiral rodni nastavek že eno leto prej, zato je stvar vinogradnika, kako ta rodni les oziroma (krajše ali daljše) Špa-rone na trti razporedi. Letošnja testiranja prezimitve pravih zimskih očes na trti so pokazala, da je v glavnem dobro prezimita in da lahko spomladi pričakujemo normalne poganjke pravih zimskih očes.V posameznih vinogradih pa se najdejo tudi trsi, kjer je les slabše dozorel, deloma tudi pozebel, čeprav je bila najnižja temperatura zraka letošnjo zimo le -12 stopinj, V glavnem je to pri sorti šipon, kjer opažamo tudi dosti »belih rozg«, kar je lahko posledica črne pegavosti. ki se pojavlja v pre-gnojenih vinogradih, lahko paludi botritisa. Takšne rozge ne puščamo niti za nadomestni les. Odnesemo jih tudi iz vinograda in zažgemo. V vinogradih, kjer smo imeli lani probleme z oidijem, opazimo pri rezi na rozgi vijoličaste pege, ib ne pomeni, da bomo imeli letos močan pojav oidija, vendar je to opozorilo vinc^radniku, daje možnost razvoja oidija (glivica prezimi v očesih) in da moramo to bolezen vzeti resno. Manj ugodne razmere za njen razvoj pa lahko ustvarimo že pri rezi z manjšo obremenitvijo in razporeditvijo rodnega lesa. Izogibajmo sc čezmernemu številu reznikov, katerih mladike med letom ustvarjajo Čezmerno gostoto trsa, na rodnost pa pri njih ne računamo. Sparone na lanskoletnih reznikih lahko režemo tudi iz nižjega očesa, ni pa nujno, daje naprej reznik, potem pa špa-ron, reznik lahko opustimo ali ga režemo na drugem delu trsa, vedno pa nižje od šparona, Nikoli pa ne režemo tako, da šparonu sledi višje ležeči reznikrtli čep. saj bo ta samo ustvarjal Čezmerno gostoto trsa. Sparone lahko izbiramo tudi na lanskoletnih Šparonih, kjer so dostikrat lepše rozge z lepše razvitimi očesi kot na šparonih, ki so izrasli iz reznika.Veliko napako delajo tisti, ki že v zimskem času odstranijo lanskoletne šparone in ne gledajo na videz letošnjih, ki so izrasli iz reznikov ali čepov. Trs obremenimo glede na nje- gov življenjski prostor, kondicijo trsa in sorto. Pri 2-metrski medvrstni razdalji in metrski razdalji med trsi ima posamezna trta 2 kvadratna metra življenjskega prostora, optimalna obremenitev za tak trs pa bi bila pri Sparonskih vzgojnih oblikah naslednja: za laški rizling, chardonnay, beli pinot, sauvignon, muškat otonel, modro frankinjo 8-10 očes na kvadratni meter, za šipon 6-8, kerner 6-10, renski rizling 8-12 očes, sivi pinot, modri pinot in traminec 1012 očes na kvadratni meter. Računamo samo na prava zimska očesa, spečih in črnih očes ne štejemo. Ce imamo vinograd na legi, kjer je nevarnost spomladanske pozebe, ali smo pri ugotavljanju očes, ki so prezimila, ugotovili določen odstotek slabih očes, lahko povečamo obremenitev za 30 %. Na primer pri sorti laški rizling, kjer ima trs npr. 2 kvadratna metra življenjskega prostora, bi v rodnosti narezali do 20 očes (dva šparona po 8 in dva čepa z dvema očesoma). Pri kofdonskih vzgojnih oblikah je ta obremenitev vedno večja, vendar vinogradnik pozablja, da te oblike zahtevajo večjo medvrstno ali medtrsno razdaljo, zato je tudi kakovost grozdja v takih vinogradih slabša, zaradi gostote pa je tudi večja nevarnost oidija. O rezi v mladih vinogradih pa drugič, saj se še ne mudi. Kmetijska svetovalna služba Ernest Novak, dipl. inž. agr. \ Če Me BO M W ) i [ 5 1(J Bo V MOJt 1CX^ ŽE WAl)AL0t VObA .** ,„robi jzi i tfLAfcOl/AJO J-lAZKO- k < i* 5^ Dognojevanje ozimnih žit z dušikom Ob pomanjkanju dušika so rastline bledo zelene in posevki se slabo razraščajo, Ce pa so rastline čezmerno hranjene z dušikom, so seveda posevki gosti in temno zeleni, vendar izgubijo odpornost in so bolj podvrženi napadu bolezni ter poleganju. Zato prilagodimo dognojevanje stanju posevkov in fazi razvoja, v zda^njem času pa si lahko pomagamo tudi z analizo dušika v tleh ali talnimi in rastlinskimi nitratnimi testi, ki so nam v pomoč za določanje potrebnih odmerkov dušika v posamezni fazi I razvoja. Dognojevanje pšenice Prvo dognojevanje opravimo ob koncu zime, ko se začne vegetacija. Najprej dognojimo posevke, ki so redki in sc še ne razraščajo, medtem ko na posevkih, ki so dovolj gosti in so se । začeli razraščati že jeseni, z dognojevanjem ni potrebno hiteti in spodbujati dodatnega razraščanja. V takem primeru lahko dognojujemo nekoliko pozneje. S prvim dognojevarijem vplivamo na rast korenin in na razraščanje ter zasnovo klasov tudi na novih stranskih pogatjikih. Razraščanje pa ne sme biti prebujno. Pri pregostih posevkih je večja možnost Širjenja nožnih in listnih bolezni in zmanjšana odpornost posevka proti poleganju.Za dognojevanje priporočamo 40-80 kg/ha dušika. Z večjimi odmerki gnojimo slabše razvite posevke, tiste, ki se še ne razraščajo, in redke posevke, ki so slabo prezimili, ter prav tako poškodovane posevke. Večje odmerke uporabimo tudi na njivah, ki v kolobarju niso gnojene ali so gnojene z majhnimi odmerki organskih gnojil in na zemlji slabše rodovitnosti. Z manjšimi odmerki gnojimo dobro razvite posevke, ki so že dobro razrasli in so primerno gosti (400-500 rastlin nam2) pa tudi posevke na rodovitnih tleh, ki so v kolobarju bogato gnojena z organskimi gnojili (hlevskim gnojem, gnojevko). Za dognojevanje uporabimo dušična mineralna gnojila ali druga gnojila z večjo vsebnostjo dušika, in sicer I - Kan (27 %N) v količini 150-250 kg/ha. - Amonnitrat (34 %N) v količini 100-200 kg/ha. Amonnitrat je osnova za izdelavo kana, zato ne vsebuje apnenca, ki je dodan kanu, in ga ne priporočamo za gnojenje na kislih tleh, ker še bolj zakisa zemljo. - Kalcijev nitrat - norveški soliter (15,5 %N) v količini 200300 kg/ha. Norveški soliter ima ves dušik v nitratni obliki, zato deluje hitro in je primeren za dognojevanje poškodovanih posevkov. Poleg dušika vsebuje še 26,6 % CaO, kar je ugodno za ' dognojevanje na kislih zemljiščih. -NPK 15-1515 ali NPK 13-10-12 ali drugi NPK z večjo vsebnostjo dušika v količini 300-500 kg/ha. Z NPK-jem do-I gnojujemo, če jeseni nismo opravili osnovnega gnojenja. - Gnojevka 15 m3/ha. Dognojevanje rži Rž začne spomladi rasti prej kot pšenica in pri nižjih temperaturah, zato lahko dognojujemo zgodaj spomladi ob začetku vegetacije. Z dušikom ne smemo pretiravati, ker rž pri obilnem gnojenju rada poleže in tudi nima tako velikih potreb po dušiku kot pšenica. Za prvo dognojevanje dodamo 30-50 kg/ha dušika, več slabo razvitim posevkom in manj dobro razritim, Pri zelo gostih in bujnih posevkih lahko prvo dognojevanje opustimo in dognojujemo šele ob kolenčenju. Dognojevanje ječmena Razraščanje ječmena je pri pravočasni setvi končano že jeseni, zato s spomladanskim dognojevanjem ne moremo vplivati na razraščattie (razen pri poznih setvah, ko se ječmen razrašča । spomladi). Ječmen ima tudi zelo krhko in tanko slamo in je nagnjen k polaganju, torej moramo biti pri dognojevanju z dušičnimi gnojili previdni. Ječmen dognojujemo ob kolenčenju s 50-70 kg/ha dušika, in sicer tem požneje, čim gostejši je posevek. 1 I i Dognojevanje na podlagi analize dušika Tik pred dognojevanjem lahko na podlagi N-min analize ugotovimo zaloge mineralnega dušika v tleh in tako lažje svetujemo potrebno gnojenje. Na podlagi analize tal in dejanskih potreb rastline se la^e izognemo nekontrobrani, večkrat tudi čezmerni rabi dušičnih gnojil in na ta način tudi preprečimo izpiranje večjih količin dušika v globlje plasti (zunaj območja korenin) in talno - pitno vodo. N-min analiza je uporabna iz ekonomskih razlogov, ker lahko optimaliziramo. večkrat pa | tudi prihranimo pri gnojenju, pa tudi iz ekoloških, ker lahko I preprečujemo oziroma spremljamo izpiranje nitratne oblike dušika v talno - pitno vodo. Ob vedno večjem onesnaženju l pitne vode z nitrati in vedno večjim obtožbam, da je za tako stanje krivo kmetijstvo (zaradi pretiranega gnojenja z gnojevko in dušičnimi mineralnimi gnojili), bomo morali tudi s pomočjo N-min analize tal dokazati, ali je kmetijstvo res edini krivec za onesnaževanje pitne vode z nitrati. Dognojevanje ozimnih žit na podlagi N-min labotatorijske analize priporočamo na velikih (vcčhektarskih) parcelah in na zajetjih pitne vode. Na majhnih površinah in za splošno rabo pa priporočamo hitri talni nitratni test. Vzorce zemlje vzamemo enako kot za N-min analizo, to je iz treh globin 0-30, 30-60 in 60-90 cm. S pomočjo testnih lističev (Merckoquant 10020) izmerimo vsebnost nitratnega dušika v tleh kar na terenu. Kmetijska svetovalna služba je že delno opremljena s testnimi lističi in terenskimi laboratorijskimi pripomočki, s pomočjo katerih lahko ugotovimo vsebnost dušika v tleh (za prvo dognojevanje) in v rastlinskem soku (za drugo dognojevanje). Žita FLISAR NOVAK dipl, inž, agr. 4 stran 8 vestnik, 9. marca pogovor Pogovor s predsednikom odbora za gospodarstvo v državnem zboru in predsednikom projektnega sveta za pripravo pomurske razvojne strategije Ob državnem preseči razvoja demografsko ogroženih območij, vendar ne daje pravih učinkov. Sredstva, ki se dajejo za razvoj demografsko ogroženih območij, so majhna, najslabše pa je. da pri spodbujanju razvoja ni povezanosti in usklajenosti med posameznimi resoiji oziroma viri sredstev. V Sloveniji imamo čez 40 različnih oblik pospeševanja razvoja in preustroja gos pod ar- prav zdaj začenjajo s manjem proračuna za Ida FERI HORVAT; PraTjs.-najprej povem, kako je bilesff računom za lansko leto.sai^ no o tem že imamo. Lani proračunu zbralo 413 tolarjev, pomembno pa je -''' bil za lansko leto načrtovatf računski primanjkljaj, d*’ smo sklenili brez primanjkll#. i5,<* tudi regionalni - ■ Al a-at 4! «• Jiasprotno, po prvi ocew nabralo celo za S blizu tolarjev presežka. Prvi k* so jih ministrstva dala n 1995, so znašali 675 mil#«*’ —ii®- larjev (v tem znesku so up<^ centralizem O m tudi vsi namenski tolifU® r dstva za različne programe), po korigirani smo prišli na 584 ralllf*'^ dtem ko jc predlog rini»* I I V razvojni projekt Pomurja, ki naj bo odprta regija, vključiti tudi projekte, ki so skupni s sosednjimi regijami. -A Zavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj je pripravil Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije, ki postavlja okvire nadaljnjega gospodarskega razvoja države. O tej strategiji bo najprej razpravljala vlada, nato pa bo prišla tudi v parlamentarno proceduro. V parlamentarno razpravo prihaja zakon o regionalnem razvoju, T Pomurju pripravljamo pomursko razvojno strategijo, pred nami pa so tudi razprave o sprejemanju proračuna za leto 1995. Vse to so bili razlogi za pogovor s Ferijem Horvatom, poslancem državnega zbora, ki je v tem zboru tudi predsednik odbora za gospodarstvo in tako dobro seznanjen z dogajanjem na omenjenih področjih. Feri Horvat pa je tudi predsednik projektnega sveta, ki v okviru območne gospodarske zbornice pripravlja pomursko razvojno strategijo, zato je uvodno vprašanje namenjeno prav delu pri tej strategiji. FERI HORVAT: O razlogih za pripravo pomurskega razvojnega projekta verjetno ni potrebno posebej in obširno govoriti, saj so znani, vsekakor pa jih je več. Naj samo povem, da je v Sloveniji zdaj na strokovni ravni pripravljena strategija gospodarskega razvoja, ki prihaja v vladno proceduro in bo verjetno prišla tudi v parlament. Ko bo sprejeta, ji bo potrebno prilagajati panožne in regijske razvojne strategije. Tam. kjer jih še nimajo, jih bo treba začeti pripravljati in sprejemati. Priprava pomurskega razvojnega projekta torej nekako sovpada s tem in menim, da je zdaj pravi čas za to. Seveda pa je bil glavni vzrok za pripravo našega projekta zaostajanje Pomurja za Slovenijo tako rekoč na vseh ravneh, predvsem od naše lastne aktivnosti pa bo odvisen tudi nadaljnji razvoj tega območja mo tudi vse tiste projekte, ki so skupni s sosednjimi regijami. S tem bomo presegli tudi strah pred zapiranjem. Ko sem se pogovarjal s strokovnjaki in predstavniki posaiAez-nih vladnih resorjev, sc je pokazalo, daje glavni problem planiranja, tudi regionalnega, neusklajenost in nepovezanost. Marsikje določene aktivnosti potekajo, vendar med seboj niso prostoru glede na odpiranje v odnosih s tujino dalo razviti. Mnenja sem, da vloga Pomurskega sejma še zdaleč ni izkoriščena in bo morala v strategiji dobiti posebno mesto. Storitveni sektor tako lahko v prihodnje postane novi generator razvoja. »Državne strategije* ne opredeljujejo posameznih regij, zato se bodo morali temu ustrezno organizirati na regionalni ravni. Slovenska kmetijska razvojna strategija je, denimo, začrtala globalne okvire, vsaka regija pa mora zdaj iskati svoje mesto znotraj te strategije. Podobno velja za Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije, ki tudi ne govori o posameznih regijah, poudarja pa regionalni razvoj kot strateško usmeritev. Tudi Pomurje sc bo torej moralo s svojimi razvojnimi strategijami vključevati v republiške in iz njih dobiti kar največ. Bolj pa bo potrebno izko- ■s .(■v ■ti 4 UkUllL AU piVMiVe, ■ Hm ministrstva 510 milijard t^^ Prvi dogovor oziroma ej , da tega zneska ne bi med koalicijskimi strank staja in letošnji tako realno za 2 lanskega, bi pa za 2 odst ostajal za rastjobrutod^^ proizvoda. Na račun že slišati prve kritike. povečanje nujno, saj nekatere proračunske 00 povečujejo. Tako se odpW" j- >< „ J if t.i ta J Ičmiljjart)«*; povečuje letos na 19 larjev, potrebno pa je dod*'/ obseg proračuna za načrtuje primanjkljaja. 5’ t—fn... nrnračua^*'^I vnic z lanskih 'p Zavzemanje za razvoj Pomiuje naj ostane enotna regija Kaže, da ponekod ni prave pripravljenosti za vključevanje f to skupno pomursko razvojno strategijo. Mislim predvsem na občino Ljutomer, ki nekako ostaja ob strank FERI HORVAT: Kot predsednik projektnega sveta sem imel v zadnjem času več delovnih pogovorov s posamezniki in mislim, da se je na njih še bolj jasno pokazalo, kaj naj bosta vsebina in namen tega dela, zato sem prepričan, da bomo tudi z Ljutomerom našli skupni jezik. Do odporov je namreč prihajalo tudi zato, ker se ni jasno vedelo, kaj hočemo. Razvojni projekt namreč ne more biti neki univerzalni plan, kot smo jih delali v preteklosti, preseči pa mora tudi regijski centralizem, Vsi strokovni razlogi pa kljub vsemu govorijo v prid temu, da prostor nekdanjih štirih pomurskih občin obravnavamo kot regijo. Vprašanje imena seveda ostaja, pomembneje kot to pa je, da na regijo ne smemo gledati kot na zaprt prostor. V Ljutomeru so imeli prav na račun zaprtosti pripombe in mislim, da jih lahko sprejmemo in v tem smislu tudi dalje delamo. Pomurje torej lahko opredelimo kot odprto regijo in v razvojni projekt vključi- imatn občutek, da dajete razvoju poseben poudarek, saj se zanj zavzemate na vseh področjih delovanja. Pred kratkim ste bili kot poslanec državnega zbora med predlagatelji zakona o tehnološkem razvoja. Žakaj? FERI HORVAT: Predvsem zato, ker je delež sredstev, ki se jih daje za raziskave, v Sloveniji v primerjavi z bolj razvitimi državami še vedno premajhen. Bili smo mnenja, daje treba z zakonom sistemsko urediti, da se zagotovi stabilen vir sredstev in da sc potem na osnovi tega lahko tudi dolgoročno načrtuje raziskave in razvoj. Brez dolgoročnega načrtovanja sc namreč; te dejavnosti ne da voditi in od nje pričakovati ustreznih učinkov. Po drugi; strani pa nas je k temu predlogu vodilo dejstvo, da je sprejeta Že povezane. Zato so vsi vladni resorji, ki jih to tako ali drugače prizavcda, pozdravili našo odločitev. Glavna naloga projektnega sveta naj bi torej bila usklajevanje aktivnosti, da ne bi delali tistega, kar nekdo že dela, in da ne bi delali tistega, kar ni potrebno. Drugi kriterij za vsebino našega dela pa bi morale bki zadeve, ki so skupne in kijih ne more pokriti posamezno podjetje ali posamezna občina. Zato smo tudi opustili obširno prvotno zamisel, da bi obdelali podjetja in njihovo razvojno strategijo. Ob usklajevanju aktivnosti bi moral biti torej poudarek na tistih projektih, ki še niso pokriti z drugimi. Zdaj že teče nekaj prostorskih projektov, vendar bo treba dati večji poudarek ekonomskim vidikom. Posebno skrb bo treba posvetiti panogam, ki zahtevajo svojo novo strategijo, kmetijstvu in turizmu, vključiti pa bo potrebno tudi storitveni sektor. Pri slednjem ne mislim na klasične proizvodne storitve, pač pa na tiste storitve, ki bi se jih v tem že imajo svoje razvojne strategije, in kje so še bele lise. Zdaj prrteka inventarizacija projektov, ki so bili v preteklosti že pripravljeni, sredi aprila pa naj bi se na razširjeni seji sestal projektni svet. Na njej bomo predstavili izkristaliziran koncept tega projekta in dosedanje rezultate dela pri projektu prostorskega plana, katerega nosilec je ministrstvo za okolje in prostor. Članom projektnega sveta in občin bi na tem sestanku predstaviti predvsem, kako daleč so posamezni podprojekti v okviru prostorskega plana ter skušali ugotoviti, kaj nam pri tem še stva, zato naj bi bila tudi ena od nalog tega zakona, da zagotovi večje usklajevanje. Aprila naj bi zakon prišel v obravnavo v državnem zboru, v najboljšem primeru bi lahko bi! sprejet do parlamentarnih počitnic, skorajda pa ni pričakovati, da bi ga lahko upo-rabljali že letos. Spodbujanje razvoja bo letos še potekalo po starem zakonu o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij, razpisi za ta sredstva pa bodo objavljeni aprila ali maja, odvisno od tega, kdaj bo sprejet proračun. Kaj lahko Pomurje pričakuje od zakona o regionalnem ra- težnja vsakega prorac-porabnika, da bi naj večje povečanje, in j bo prav okoli tega tov. Po drugi strani ' arno povečanje ‘“■a«* možno, saj imajo različne obveznosti-področja pa tudi zakon,11 vajo več sredstev. nekaj nacionalnih za svoje izvajanje dstva. in to bo treba ob sprejemanju pakc so bile narejene^/ ko se je parcjalno e, ki zahtevajo zakone, ki zahtevajo f' 1 to pa je • ki sredstva, za to pa cela vrsta najrazličnejših »tolarjev*, ki mu zdaj dodajamo še »tehnološki tolar«. Morda je res, da jc teh »tolarjev« že preveč in obremenjujejo proračun, vendar bo potem potrebno vse te »tolarje« dati na mizo in se odločiti, kaj; in kako. Tudi pri tem tehnološkem tolarju pa bo pomembno tisto, kar sem povedal že pri regionalnem razvoju, to je povezovanje tega z drugimi spodbujevalnimi inštrumenti. Ker smo majhni in imamo premalo denarja, jc to povezovanje še toliko pomembnejše, S tem se bo povečala tudi možnost za pridobitev več tujih virov, predvsem iz programa Phate, od katerega je odvisno tudi domače sofinanciranj e j Cim več domačega sofinanciranja bomo zagotovili sami,; več bo tudi tujih sredstev. Tudi evropski komisar Van den Broek Je ob obisku pri nas pTcjŠnji teden obljubil. da se bo delež sredstev iz programa Phare za Slovenijo povečal. ! JH.!’ ZVO/U.’^ ritisti tudi mednarodni položaj te regije in prav to bo ena od pomembnih nalog te strategije. Tildi aktivnosti, ki zdaj potekajo (gradnja avtocest, priprave na gradnjo železnice in tudi projekti v okviru prostorskega plana), ne dajejo zadosti poudarka ekonomski vsebini in prav temu moramo nameniti posebno skrb. Za regijo gotovo ni zanimivo, da cesta ali železnica peljeta le kot koridor skoznjo, pač pa jo morata odpirati navzven in ji dajati nove možnosti. Te možnosti pa moramo izkoristiti sami, saj tega ne bo počel nihče iz Ljubljane. manjka. V tem okviru bi želeli vključiti tudi projekte programa Phare, saj pobude zanje prihajajo na ministrstvo z raznih koncev, ni pa usklajenega in organiziranega predlaganja. Veliko bi dosegli tudi, če bi se pri načrtovanju nadaljnjega razvoja uspeli ustrezno institucionalno organizirati, saj ugotavljamo, da nam manjka inštitucija. ki bi ta razvoj usklajevala. Vključevanje v državne projekte Kako daleč ste s pripravo pomurske razvojne strategije? FERI HORVAT: Že takrat, ko smo oblikovali projektni svet, smo sklenili, da naj bi s posnetkom stanja v Pomurju ugotovili, katere so tiste dejavnosti, ki F Sloveniji je zdaj f pripravi zakon o regionalnem razvoju. Pas je morda to spodbudilo k pripravi pomurske razvojne strategije? FERI HORVAT: Tudi ta zakon je eden od razlogov, da se v regiji organiziramo za potrebe regionalnega razvoja. Zakon bo nastajal tako, da bodo pobude in predlogi prihajali s terena. Tisti, ki se bo bolje organiziral, bo lahko tudi bolj izkoriščal sredstva, ki bodo namenjena za regionalni razvoj. Področje skladnejšega razvoja ureja zdaj kot osnovni zakon zakon o spodbujanju FERI HORVAT: Vse je odvisno od tega, koliko sredstev bo za te namene zagotovljeno v proračunu. Vsaj zaenkrat ne kaže najbolje in zato ne bi kazalo pričakovati preveč. Za to bo v državi namenjenih sicer nekaj več sredstev, ne pa bistveno več. S tem zakonom bo povezan tudi zakon o kupnini, kjer si prizadevamo, da bi več sredstev, ki sc bodo tako stekla, namenili za regionalni razvoj. Upam, da nam bo to uspelo, vendar glede na proračunsko problematiko bistvenega povečanja ni pričakovati. Zato bo toliko pomembneje, kako bomo v regiji organizirani in kako bomo pripravljeni, da z dobrimi projekti konkuriramo za ta sredstva. Pa ne le za sredstva, ki jih zagotavlja ta zakon, pač pa tudi za druga sredstva, ki bodo na voljo v prihodnje, vendar bo na tem področju večja usklajenost. Zal pa že zdaj na tem področju prihaja do prave ironije, saj ima tisti, ki je bolj razvit, več kadrov, ima tudi razvitejši informacijski sistem in prej pride do razvojnih sredstev kot tisti, ki je manj razvit in ki bi jih bolj potreboval. In tudi to je dokaz, da v Pomurju potrebujemo ustrezno institucionalno organiziranost za razvojno dejavnost, o kateri je govora v sklepnem delu pomurske razvojne strategije. Sprejem proračuna zamuja Pse se tako rekoč vrti okoli denarja, z njim pa so povezane tudi razprave v parlamentu, kise kriva vlada, ki pari»n»^< sproti seznanjala s teh zakonov. V predlo«« %■ o izvrševanju proračun® predlagano določilo, zakone in nacionalne 1^^ lahko uresničevalo le'' pri proračunskimi možnOJlf gače povedano to pomf*' , treba dinamiko izvajaj meznih zakonov ali programov oriuv u-nekoliko : JallSe in raztegniti na daljs® Kdaj bo sprejet I ,vt' teto 1995? irtelj:' FERI HORVAT: V *.|iiF naj bi stranke izoblik ' jjuF stališča do - čakovati pred .tfitj no sprejemanje sev saj drugod * . __________** jpf.r no dnje leto sprejemajo {”■3. Začasno finanoP’ računskih porabniko''^^!)'* teka po dvanajstinah, pa tudi razpisi bude, saj bo do njin ■-»■.J______ sprejemu proračuna, l pa se bo začel nameal^^. ni. Pri nas se je letos zavleklo zaradi upam pa, da bodo hodnje leto že naj proračunskega ,,/1* ma in proračuna ne t* jemali ločeno. .ut .sk’- Niste sami, Vestnik i L Vestnik, 9. marca 1995 stran 9 ’! kulturna obzorja I I Slikar za postni cas Prižiganje sveče Pf^fP^PPl^ki pomočnik v ImEnJitBlf-J v Slo-"'čtincr t tvi. delovnega mesta je prevedel v prelm^v« Inz upokojen Primerljivo likovno izpoved. Čeprav je od lela HH.l ^uinam n vedno rnča k istim motivom: slovesom, vraneini, gio-”■ jPiPu^iPso v DuJerijskein uiuejn 1990-1994*^ ^“Pvli razstavo ujegovUi slik in risb, ustvarjenih v letib vranom, I I Vseh r—' " ■* ■ so ftJlK- Pl^vhia kovinskega Čm rik P’pfpp širok razstavljenih slik da slike 'elsa človeška i gotovost dobijo vi- ■ znotraj katere po-hagedija, razpeta smrti in negotovost tJu težko osebe so še smrti zabriše henutek i* na še en mrtvih ker '• Tisnikar pravi, da pri nai„, ■ ua pri ;?P«Platni del, ki štrli pred " ^« .10 hlln _______ '>no še snirtkin r’’’’'’ pomembno JO m bo ostalo pomem- Po njej. stririeC fipizirane, vsak . po svoje izraža ’>Plečini neizrekljivi prvo 2 ‘J’''' Pt>8’edi so DntBn, , Vi ^■•očljivi pogledi' Potem še Pas na Tisni- sledi. Kajti tudi v življenju, ko koga spoznamo, so njegove oči prvo, v kar se zazremo. in hkrati tudi tisto, kar nam najdlje ostane v spominu, ko človek že premine. Pogost Tisnikarjev motiv je tudi sveča, ki vedno poteka dvosmerno, enkrat simbolno, drugič stvarno. Namreč, ko se ugasne sveča življenja, se prižge sveča iz voska. Pogost motiv je tudi luč nad se-cirno mizo. To luč, malce pre-krojeno, postavlja Tisnikar v različne interierje kot zloslutno vsepričujočnost smrti. Na sliki Avtoportret (1993) vidimo slikarja, sedečega za mizo, s pipo v roki in zazrtega v luč, ki visi nad rakvasto odprtino, ki jo predeluje točilna miza s prav tako rakvastim ornamentom. Na slikarjevi desni strani, nad njim, visi razpelo in zdi se, kot daje slikar umaknil pogled z njega ter se zamišljeno zazrl v slabotno brlečo luč. Ne smemo pozabiti, da Tisnikar, ko slika Kristuse in Marije, ne slika religioznih motivov, ampak si te-le sposoja. Slikar pravi, da to ni pravi Kristus, am- pak da je prišel mrtev z njegove mize, da ga je mrtvega pribil na križ. Njegovi Kristusi in Marije imajo stvarna imena nekoč živečih ljudi, kijih je smrt naplavila na njegovo mizo. Ce se zazremo v razpelo, vidimo, daje nanj pribito plešasto modrikasto truplo. »je le napihnjeno mrtvo truplo, ki pred vsem kaže, da trpi in umre celo bog« (dr. Milček Ko-melj. Katalog razstave). Po trikotniku, ki poteka od razpela do slikarjevega očesa in nato do luči, vidimo, da slikar s tako kompo-zicojo povezuje razpelo, sebe in luč, ki je, kot smo omenili, luč iz secirnice (isti zloslutni karakter take luči ima tudi mesec, ko je naslikan). Poleg vse tragike, zajete v Tisnikarjevih slikah, tragike, ki nas pretrese, je v njegovih slikarijah tako pretresljiv še en trenutek. To je trenutek slikarjevega sočutja. Slikar posoja protagonistom svojih slik tudi svojo podobo, dokler se dokončno avtoportretno ne zaznamuje z brado in tudi sam nosi križ na procesijah vpisovanja v knjigo smrti. Slikarjevega sočutja so deležne tudi živali. Na sliki Nesreča je slikar poleg povožene mačke naslikal mačka, ki neutolažljivo joka v gluho in prazno noč. Življenje vsega živečega je pesem, zdaj godbenikov, zdaj čričkov. Pesem, ki teče v času in premine ter se ne more več ponoviti. Tisnikarje svoj likovni rokopis izrazil kot tisnikarski in ga nihče ne more ponoviti, ne da bi dobil pridevek tisnikarski. Tudi na vprašanje, ali ima umetnost kak smisel za človekovo dejansko življenje ali pa je zgodi) dekoracija, ki se je tu in tam neproblematično spomnilizira in ne odpira nobene religiozno optimistične perspektive, ampak se celotno njegovo delo, tako del (slika) kot celota (opus) zlivajo v nepozaben memento mori, v kar sodi tudi Heideggerjeva misel, da človek nikoli ni premlad za smrt. Tako Horacijev carpc diem (užij današnji dan), ozrt skozi prizmo pojma memento mori nujno, preide na tisti del Pisma Korinčanom, kjer piše: »In ko bi imel preroštvo in bi vedel vse skrivnosti ter imel vso vednost in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestav(jal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal v živež vse svoje imetje in ko bi dal svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi« (Sveto pismo. Ekumenska izdaja 1. Kor.13). Edino, s čimer lahko zapolnimo čas od rojstva do smrti, je ljubezen kot caritas, ljubezen do vsega živečega, ki nosi v sebi tudi pojem usmiljenja. Vse drugo propade z našo smrto, ki je, kot nas opominja Tisnikar, edino, kar nas z gotovostjo pričakuje v prihodnosti. ROBERT INHOF II I 50 let Mladinske knjige 50-lehilc, navezanih na prelomno leto ^iMliiih 2' P^kaj založniških obletnic. Tako letos praznuje kiiau,., M kujip, našim bralcem dobro znana in po ntaisika-Po vodilna slovenska založba. še Kot si je 5 literature Pjihov prvj '.^tP stilu je bil ' izdajanje dovi^^ Puklad^sn” iP mi R’'?'P^Pozrian it^™- jo v I J’‘’jP'’iiene re-y lepem soomin,. vitvi svoji usta no- ža izhaja in ’ ski\t?’'''dvehs„?2 skromnih J^Orievi .i’®!' na liubiian. ) D 1 llO oS^Jise (Sve\ kluba veijpKP Pot, «^'°^’’apreho, V založniške km’? ''Pjigi sn? ““ Pti dejav? ^“0 dan djstia 1*^^* Pa pr-K 'zdaj, svojo tutli n?’'e(ino3^=^anega po- tPeli„-? 'Ptetega „ Prevoda '*”a^n^K'^'vih bd nekaj ■0,5 »i.„27”»- ''Hi P( ima ze po-1 na So Pri ID faksimila ■' prvega nati- ce- m eno te- '80 pismen- V za- pisane ’ mesto v ■' “'“beno Popo Patri nn . ““s pa to »'"'»Menie. 10, Elede na 'ariinfu Pa fak? J’®'®"’ Pač m sestdese- Potre? "“‘''iPknl vkij, , "Jf Pono- PeiR ‘ nart ’ *ožh?’PPju n i^deb P'’sehej je v r, v pij "" Pf' """''^vjnvi\7P‘tPieiVe- v » PrVlrbs f*, . .. Pri- oa Poseb- to pri- Ptvim faksi. milom, natisnjenim v Nemčiji, plod izključno domačega znanja in dela in je stiskana v »hišni* tiskarni. liskami Mladinska knjiga. Grafike, reproducirane v knjigi, so nemškega in nizozemskega izvora, saj so si jih tiskarji, kot je bilo takrat v navadi, izposodili iz grafičnega fonda, uporabile n ega že pri drugih sorodnih izdajah, platnice tokratne izdaje pa so (v nasprotju z notranjostjo, ki je natančno posneta) drugačne od originalnih, a vendarle narejene v duhu takratnega časa. Na pogled impozantna v usnje vezana knjiga, formata 24 x 36 cm, stane nekaj manj kot 100.000 tolarjev, a kljub večini Slovencev nedosegljivi ceni je polovica naklade 1,200 izvodov že prodana, dobro prodajo pa je mogoče razložiti tudi z dejstvom, da je podobna izdaja (izdajanje faksimilov Dalmatinove Biblije je zadnje čase očitno priljubljeno prestižno početje naših založb) Dalmatinove Biblije, založena pri DZS, približno štirikrat dražja. Mali princ, znamenito delo francoskega pisatelja, ilustratorja in pilota Antoinea de Saint-Exupčryja. je že dolga leta po vsem svetu eno najbolj priljubljenih književnih del in tako je tudi pri nas. Ta knjiga, sicer napisana za otroke, a po m nogo čem bolj stvaritev, ki odrasle opominja sa izgubljeno nedolžnost otroštva in še na marsikaj, je pri nas sicer izšla že v mnogih izdajah, za pričujočo (izšlo hkrati v Sloveniji in v Franciji) pa se imamo zahvahti dvojni obletnici, petdesetletnici prve (ameriške) izdaje Malega princa in petdesetletnici, odkar je njegov oče v vihaiju druge svetovne vojne izginil na svojem osmem bojnem poletu nad svojo domovino. Ta izdaja, ki je precej večjega formata od prejšnjih, vsebuje tudi obsežni in bogato ilustrirani predgovor, v katerem izvemo marsikaj o Exupčryju in njegovem delu, v njem pa je tudi prvič natisnjenih nekaj ilustracij z značilno, dobro znano likovno podobo zlatolasega fantiča, ki jih avtor ni vključil v Malega princa. Knjiga Pravljice iz igluja, s podnaslovom Eskimske ljudske pripovedke, je nastala na podlagi Štirih potovanj češkega popotnika in pisatelja Jana Suchla po azijskem delu Arktike. Med temi potovanji je Suchl zbiral vsakovrstno gradivo o življenju, kulturi in predstavnem svetu Eskimov, teh najsevernejših prebivalcev našega planeta, ki svoje trdo življenje živijo v severni Kanadi, na Grenlandiji, na Aleutih in v severni Aziji, in iz zbranega gradiva je nastala tudi pričujoča knjiga. Ta vsebuje koz-mološke zgodbe o nastanku planetov, oblakov in drugih stvari, živalske basni in pravljice o živalih, zgodbe o mitoloških bitjih in o šamanih, poučenih o skrivnostih sveta, ki so lahko dobri ali pa hudi in njena pestra vsebina nam razkrije, da življenje v neprijaznih belih pokrajinah Se zdaleč ni tako pusto, kot je morda videti na prvi pogled. Ob Eskimskih ljudskih pripovedkah pa se mi hočeš nočeš postavlja še neko drugo vprašanje, ki se glasi: Kako to, da pri nas knjige, ki vsebujejo mitologijo celih ljudstev, izhajajo skoraj izključno kot branje za otroke? Je prav, da se obnašamo tako superiorno? Zadtrja knjiga, ki jo bom v tem zapisu predstavil, je Vodnik po slikarstvu, ki ga je spisala skupina italijanskih avtorjev s Sandro m Sproccatijem na čelu, o zasnovi in namenu tega dela pa veliko pove že njegov podnaslov Praktičen pregled umetnikov, njihovih del in umetnostnih gibanj od štirinajstega stoletja do danes. 15 x 25 cm veliki vodnik nas v šestindvajsetih poglavjih popelje skozi zgodovino slikarstva, ki jo, poleg krajših, sežetih zapisov o posameznih razvojnih etapah, predstavlja tudi s šeststo med besedilo umeščenimi barvnimi reprodukcijami majhnega formata. Ob vsakem obdobju so predstavljeni njegovi najpomembnejši protagonisti, tabele ob koncu poglavij potegnejo paralele s sočasnimi družbenimi in kulturnimi pojavi, ob koncu knjige pa so še zapisi o najpomembnejših umetnostnih muzejih na svetu, kratek slovarček nekaterih manj znanih izrazov in abecedno kazalo umetnikov. Knjiga je prevod italijanske izdaje in gotovo ne bo škodilo, če bi naša izdaja izvirniku bolj sledila tudi glede naslova in se imenovala na primer Vodnik po likovni umetnosti, saj v njej, čeprav slikarstvo res prevladuje, najdemo tudi dosežke s področja kiparstva, arhitekture in drugih umetnostnih zvrsti. D, ŠTEFANEC 1 Pevski zbor Gloria vadi v vcUkopolanskem novem gasilskem domu, za kar je gasilcem hvaležen. 18 pevcev, ki so doma Iz Velike in Male Polane, Hotize, Lendave, Žižkov, Črenšovec in Odra-nec, se k vajam zbira od konca lanskega leta. Gloriin dirigent je učitelj glasbe na polanski osnovni šoli Jože Gerenčer, ki mu Je v veselje, da je kar nekaj pevcev njegovih nekdanjih učencev. Predsednik zbora je Jožko Honat, ki upa, da se bodo do konca marca naučili toliko pesmi, da jih bo za samostojen koncert. Koncerte nameravajo najprej imeti v domačih krajih pevcev. Foto; Djurica Za zeleni jezik (77) v prejšnjem zapisu smo predstavili formulo 5K-»- i Z, po kateri naj bi nekatera besede odgovorila na vprašanja, kaj (se je/bo zgodilo). kdo (je/bo to povzročil), kje in kdaj (se jc/bo zgodilo), kako (je do tega prišlo oz. sc bo odvijalo) in zakaj (se je/bo zgodilo -vzrok in tudi namen). Pri tem smo izpostavili vabilo ter novico ali vest kot tipični .besedili, ki ju brez odgovora na ta vprašanja preprosto ni. Vabilo smo tudi podrobneje predstavili, enako pa : bomo tokrat storili še za novico/vest, I NOVICA/VEST je stalna oblika kratkega ustnega ah pisnega sporočila, katerega namen je obvestilni (informativni), Ker se pogosto uporablja v sredstvih javnega obveščanja, jo številni teoretiki štejejo za osnovni žanr informativne publicistike. Res je sicer, da si sodobni človek, ki želi in mora biti obveščen, težko predstavlja življenje brez medijev, torej tudi brez novic, ki ga seznanjajo z dogodki »doma in po svetu«. Iz izkušnje pa vsi dobro vemo, da nas z novicami iz našega neposrednega ali širšega okolja iz dneva v dan seznaipajo znanci, sorodniki, sodelavci,., (Nekaterim je tovrstna dejavnost - šiijenje bolj ali manj resničnih novic - kar priljubljen konjiček,) To pa pomeni, da novica ni rezervirana le za publicistično rabo, ampak je pogosta tudi v t,i. vsakdanjem sporazumevanju. Res pa je, daje prav publicistična raba pripomogla k dokaj natančnim in trdnim opredelitvam te besedilne oblike. Razlika med novico in vestjo naj bi bila predvsem v dolžini (vest = kratka novica), nekateri besedil os lovci pa dodajajo še definicijo (tdko je povzema tudi Drago Bajt v Knjigi Pišem, torej sem iz leta 1993). daje vest »sporočilo o dejstvih*, novica pa »sporočilo o dogodku«. Kompozicijske izvedbe so lahko različne (npr. ameriška trikotna z izpostavitvijo bistva dogodka v t.i. glavi in nato nizanje nadaljnjih manj pomembnih ugotovitev; ali pa francoski tip, v katerem se posamične ugotovitve v enakovrednih enotah vrstija drugo za drugo), bistveno za novico in vest pa je, da sta kratki, točni, resnični in zanimivi »obnovi* dejstev oz, dogodka. Snov je v novici in vesti členjena kronološko in logično, do nje pa naj bi sporočevalec vzdrževal objektivni odnos. Za njun slog je značilno, da se zaradi kratkosti besede skorajda ne ponavljajo, vendar pa so izbrane in opazno vpletene v besedilo. Prevladujejo samostalniki, pogosto so to lastna imena, jezikovnim sredstvom se pridružujejo tudi nejezikovna, največkrat števila. Vest lahko preraste v POROČILO. Le-to poveže dejstva in dogodke iz vesti in novice, kakor so medsebojno povezani, predstavi okoliščine, udeležence, potek in razplet. Tudi poročilo ni samo publicistični žanr, kajti številna so tudi poročila, ki jih o svojem delovanju sestavljajo in nato posredujejo strokovni in širši javnosti različne ustanove, podjetja, državni organi itn. FRANCI JUST, prof. Kovačevi pevci 37 pevcev mešanega pevskega zbora Štefana Kovača iz Murske Sobote poje že 27. sezono. Redne vaje imajo vsak torek in četrtek. V pevski sezoni 94/95 so že imeli nekaj nastopov. 13. septembra so peli na evropskem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni, 30. septembra pa na otvoritvi likovne razstave Vinka Ger-leca. 15. oktobra so imeli koncert v Fuerstenfeldu v Avstriji. Gre za sodelovanje štirih zborov: iz Fuerstenfelda, Koermeda, Kolinske iz Ljubljane in Štefana Kovača iz Sobote. Nastopili so na svečani seji ob občinskem praz- niku, 17. decembra pa so peli nogometnemu klubu Mura ob 70-letpici, 23. decembra so nastopili v Sharbogardu na Madžarskem. Nastopi jih čakajo tudi v spomladanskih m poletnih mesecih. 7. marca bodo imeli koncert na Tišini, 17, v Moravskih Toph-cah, 28. pa bodo imeli najpome-mebnejši - letni koncert v soboški kinodvorani. Maja bodo nastopili v Brežicah, junija pa na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Novembra lani so imeli tridnevne intenzivne vaje v Izlakah. Pevce že tretjo sezono zapored vodi Alenka Brulc-Stphč. kulturni koledar NATAŠA BRULC RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji je na ogled pregledna razstava tapiserij Marike Danč - Roth. MURSKA SOBOTA; V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled prenovljena razstava stalne likovne zbirke Od poznega srednjega veka do rno-dernizma. LENUHA: V grajskih prostorih so na ogled dela udeležencev dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. LENTtiEA: V galeriji hotela Elizabeta razstavlja akademski slikar Janez Knez iz Trbovelj. GORNJA RADGONA: V gornjeradgonskem muzeju je odprta razsta a z naslovom Metamorfoze, razstavlja slikar Peter Avguštin. Sodeluje tudi slikarka Helena Srebotnjak iz Peterburga, LJUBLJANA: V zgornjih prosotrih Moderne galerije je na ogled velika Pregledna razstava Zdenka Huzjana. PRIREDITVE LENDAVA: 10. marca ob 18. uri bo v galeriji lendavskega gradu otvoritev razstave slikarja Laszla Nemesa. V počastitev madžarskega kulturnega praznika bodo podelili tudi priznanaja narodnostnim kulturnim ustvarjalcem. UUBIJANA: Moderna galerija: v četrtek, 9. marca, bo predstavitev dveh najnovejših slik Andraža Šalamuna iz cikla Mah in srebro. GORNJA RADGONA: V soboto, 11. marca, ob 18. uri bo v kulturnem domu koncert dveh pevskih zborov, ženskega Manka Golarja iz Gornje Radgone in moškega Provoz iz Nove Gorice. MURSKA SOBOTA: V torek, 14. marca, bo ob 10. in 11. uri (abonma vrtec) in ob 17, uri (za izven) glasbeno-plesna predstava z naslovom Sme-ško med črk ami ali Plesna abeceda. Gostuje plesno gledališče Igen iz Celja. Srečanje lutkovnih skupin s selektorskim ogledom Danila Vranca bo 16. marca ob 9,uri v grajski dvorani. MURSKA SOBOTA; Prav tako v grajski dvorani bo 10, marca od 8. do 16, ure festival turističnih krožkov in podmladkov osnovnih Šol v Prekmurju in Prlekiji. Naslov prireditve: Dirizmu pomaga lastna glava. LJUTOMER: V četrtek, 9. marca, ob 19, uri bo v galeriji otvoritev razstave slikarskih del Jasne Kozar - Hutheesing. Razstava bo odprta do 24. marca. KINO MURSKA SOBOTA: 10.. 1L in 12 marca ob 17. uri Beli očnjak; Resnične laži bodo na sporedu 10., 11. in 12. marca ob 19. uri; Halgato 14., 15, in 19. marca ob 17. in 19. uri. GORNJA RADGONA: Vran bo na sporedu 9. 3. ob 19.30 in 10. 3. ob 17.30. Intervju z vampirjem se bo prikazoval 10. 3. ob 19.30 in 12, 3. ob 17.30 in 19.45. stran 10 vestnik, 9. marca]^ -I L 1 I r i ,1 'I pa H zvezde vam kažejo OVEN Ona: Namesto da se mučiš s preteklostjo, se raje odkrito pogovori o svoji prihodnosti. Sicer si že veliko zamudila, toda še vedno ti lahko uspe. Popazi malo na svoje prepogoste čustvene izlive, sicer bo hudo ... On: Ne skušaj narediti vsega popolnoma sam, ampak sprejmi ponujeno pomoč, še posebno, če je oseba prijetno dekle, ki precej obeta. Prihajajo prav zanimivi časi tako poslovno kot tudi popolnoma zasebno. BIK Ona: Nad nekom boš zelo razočarana, vendar ne toliko. da mu tega ne bi oprostila. Opravičilo bo prišlo na povsem nepričakovan način, ki ti bo dobesedno izpodnesel tla pod nogami... On; Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil nekoga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Tvoje težave so predvsem posledica tvojih in ne prijateljevih napak. Še vedno pa se ne boš mogel odločiti med koristjo in zabavo, DVOJČKA Ona: Začelo se bo obdobje, ko ti bo ljubezen ena najvažnejših stvari v življenju. Toda vseeno bi bilo dobro, da bi vsaj deloma poskrbela tudi za druge stvari. Drugače se ti bo v prihodnosti kaj slabo pisalo. On: Nesporazumi, ki se ti zdjjo povsem nepomembni, bodo dodobra pomešali tvoje poslovne načrte. Drugič raje pazi na vsako malenkost, predvsem pa je bolje, da o svojih načrtih ne govoriš naključnim znancem. RAK Ona: Prijeten konec tedna se lahko sprevrže v trajnejšo zvezo, ki jo že kar dolgo iščeš. Prijateljica ti bo razkrila veliko skrivnost, ki si jo ti že slutila. Toda vseeno ti bo prijetno pri srcu. On: Pazi, da se ne opečeš, ko se bo pojavil nekdo, ki ima povsem drugačne argumente, a so na tvojo žalost podkrepljeni s konketnimi dokazi. Toda kopriva pač ne pozebe in tudi tokrat se boš izvlekel iz neprijetnega položaja. lev . . ■ _ ■- Ona: Prihodnji teden sc bo nekaj premaknilo, pa naj- '.si to zadeva tvoje ljubezensko življenje ali poslovnost, ■ Vsekakor pa bodo spremembe vplivale predvsem na tvoj odnos do partnerja, ki bo nad tem nemalo prese- nečen. On: Prišel boš v obdobje, ko boš kvasil takšne neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to napuh ali le gola naivnost. Prevelika odkritost se ti lahko še maščuje, zato raje popazi na svoje besede. 1 k .A ■ DEVICA . Ona: Nikar ne prenašaj krivde na tuja ramena, saj je / bila odločitev predvsem tvoja. Poskušaj rajši rešiti, kar se da. Pa tudi obisk pri zdravniku bi se ti lahko prav koristno obrestoval, če ne, bo lahko prepozno ... On: Nečemu se boš prav od srca nasmejal, dobre volje pa boš ves konec tedna. Izlet z novimi prijatelji ti bo prinesel nepričakovana spoznanja o čustvih nekoga, do kogar nisi popolnoma ravnodušen. Z 1i TEHTNICA Ona: Poskusila se boš otresti spominov na preteklost, a ti tega ne bo uspelo v celoti uresničili. Nekdo si sicer vztrajno prizadeva pridobiti tvojo naklonjenost, toda tvoje obnašanje ga odbija. On; Naj ti ne bo zal, da si pogosto osamljen, saj je to odlična priprava za novo popolnejšo ljubezen. Toda vseeno se ti ni treba zapirati vase, kajti za srečo se bo potrebno tudi malce potruditi, predvsem pa oditi v družbo. r I T 'A ŠKORPIJON Ona; Nikar se ne obiraj, temveč izkoristiti tisto, kar se ti ponuja. Prijeten znanec ti lahko postane tudi kaj več, potrebno bo le premagati začetno sramežljivost in pot i ti bo odprta. Pazi se škodoželjnezev, ki jih nikoli ne manjka. On; Tudi tebi bo končno posijalo sonce. V prihodnjem tednu se ti obeta ugoden razplet poslovne avanture pa tudi finančni učinek ne bo izostal. Le tako naprej - in nikar se ne oziraj na nasvete nasprotnega spola. STRELEC . Ona; Poskusila si - a se ni obneslo. Toda življenje teče naprej, zato se ne oziraj na pretekle neuspehe, ampak živi za prihodnje uspehe. Partner te bo gnjavil zaradi neke malenkosti, tebi pa bo na koncu vse skupaj preki- pelo. Ob; Ne razmišljaj tako glasno, saj se lahko tvoje sicer dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti tebi. Potreboval boš prijateljevo pomoč, toda zavedaj se, da se bo nekoč potrebno oddolžiti. A’ I. 7 KOZOROG Ona: Postajaš čedalje bolj nervozna in naveličana vsakdanjega utečenega življenja, zato je skrajni čas, da storiš nekaj za svojo prihodnost. Privošči si malo spremembe v svojem življenjskem ritmu in videla boš, da bo takoj vebko bolje. On: Poslovno ti bo ta teden ostal še dolgo v prijetnem spominu, saj se ti bo nenadoma odprla povsem nepričakovana možnost. Pa tudi tvoj novi družbeni položaj bo povsem nekaj drugega, kot je bil doslej. VODNAR Ona: Pred teboj so pomembne spremembe, ki se ti jih ni potrebno bati. Zaradi prijateljevih vprašanj se boš znašla v zadregi, četudi bo on karseda odkrit in konkreten. Ali pa prav zato? On: Poskusil se boš približati nekomu, do katerega ti je sicer precej, vendar sc ti je do sedaj zdelo, da nimaš nobenih možnosti za uspeh. Nad rezultatom boš presenečen tako ti kot tudi tvoji prijatelji. RIBA Ona: Nikar ne računaj s tem, da ti bo partner kar tako odpustil zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi tvoje f raztresenosti že rahlo nestrpen. Preveliko tveganje ti - lahko princfc le izgubo, zato raje dvakrat premisli. J i Ob: Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je pravi čas, da se malo ; resneje posvetiš svojemu poslovnemu življenju. Prijetna družba te bo ; zvabila na potep, od katerega ne boš veliko pričakoval, a se boš po-; šteno zmotiL ne zgodi se vsak dan Milijarda muslimanov sc mora v postnem mesecu ramazanu, ki se začne februarja, ves dan postiti. Uživanje hrane in pijače je po koranu dovoljeno le ponoči. Vendar pa je ramazan tudi najdražji mesec v mn-slimanskem letu. Čez dan se dela z zmanjšano energijo. kar povzroča padec proizvodnje. »Ramadanske subveneijev za uTOžena osnovna živila pa stanejo npr. egiptovsko državo nekaj deset milijonov dolarjev. ljudstvo ob Nilu porabi v postnem času 5000 ton sladkorja, Kar Je Se enkrat to-iy^ las v običajnem mesecu- I?! f J.-. e? ■ : s' V Nemčiji imajo zavarovanci namesto zdravstvene knjižice kartice, ki so opremljene s čipom, Z njimi obračunavajo zdravniške storitve. Zdaj naj bi jih dopolnili še s podatki o zdravstvenem stanju. S takšno kartico bi lahko zagotovili boljšo preventivo. Vsebovala naj ' bi podatke o krvni skupini, bolezenski zgodovini in najpomembnejše rentgenske posnetke. Pacienti naj bi se prostovoljno odločili, katere podatke bodo vnesli v kartico, kar bi omogočilo informacijo za vse njihove zdravnike. Inteligentna kartica je nemški izum iz leta 1968, s katerim hočejo Nemci ostati svetovni prvaki. I I Pasovi, ki varujejo nedolžnost, so srednjeveški izum. Zelo so bili priljubljeni med križarsko vojno pa tudi v času francoske revolucije, Vanje so ljubosumni možje vklenili svoje soproge, ker so se bali.da jim bodo nezveste, ter sojih zavarovali celo z dvojnimi ključavnicami. Letos se je v ZDA razpasla moda takšnih pasov za ženske in moške, vendar ne v izvirni kovinski razhčici. Sodobni pasovi so večinoma mehki in usnjeni, uporabljajo pa jih kot okras oziroma modni dodatek k oblačilom, njihov pomen pa je v času, ko razsaja aids, popolnoma nedvoumen. Rimski obrtnik Angelo Camerino, verjetno edini na svetu, ki izdeluje deviške pasove, podobne zgodovinskim izvirnikom, se je pohvalil, da mu nikoli ne zmanjka naročil, njegovi glavni odjemalci pa so uslužbenci ameriškega veleposlaništva. V Aziji se je končalo leto psa in s koncem tega leta so torej v nemilost padli psi. Na Koreji jih bo večina končala v loncu, saj so jedi iz pasjega mesa daleč naokrog znana specialiteta, Korejci so prepričani, da je pasja juha zanesljivo sredstvo za dolgo in zdravo življenje. Leto pa se je prevesilo v leto prašiča. In kakšna usoda čaka prihodnje leto živali, ki so letos skoraj svete? Najbrž enaka! Francoski strokovnjaki, ki s pomočjo satelita opazujejo premike Zemlje, trdijo,da se zemeljska tla premikajo podobno kot morje ob izmenjavi plime in oseke. Tako se mesto Toulose na jugozahodu Francije sleherni dan dvigne in nato pade za 4Q centimetrov, V raziskavi, ki poteka v sodelovanju z Naso, so ugotovili, da se večina celin na leto dvigne za en centimeter. Dviganje je posledica topljenja ledenikov, s čimer se zmanjša teža celine. Ameriški in francoski v 1! ' iltl 1 I' 'l' f ll Približno 30.00® Albaniji živi od svoje krvi. Po poda^'*' o v VJ v lU Tl. 1 U - I cionalnega združen) a >■ dajalcev ti ljudje dobflo. r* računano 20 doiaoevs enkratno darovanje * Večina med njimi ji revnejšega sloja prebi*^ in živi skorajda le o . narja, ki ga lojuo ‘ ■ L) dobiva 2S^' strokovnjaki so tudi je nedavno segrevanje tri milimetre dvignilo oceanov. Vladimir Žirinovski je razen za ekscese pravi strokovnjak tudi za reklamo. Tako je na nedavni sprejem v restavraciji Palača Evrope v Strasbourgu prinesel s seboj ducat steklenic vodke z lastnim imenom. Na etiketi je še portret Žirinovskega in zemljevid velike Rusije z mejami do Poljske in Bosporja. Žirinovski jo je zastonj delil gostom na kosilu, pri tem pa so I I pnrvuin/uuniuuuuirvvvit f Tak na velko smo se preminouči teden razpijsali kak 1 I n :e nekšl čundraš na Tokijskoj borzi zapravo najstarejšo angleško banko, ka smo na sanacijo naši bank skoro pozabili, ka mo pa z zgiibof Splošne plovbe, pa 3 ten v zvezi z naSo koprsko banko delali, se pa nemremo genau odloučiti. Dosta ležej je sousidi tanačivati, kak pa pri sebi pomesti. Šteri de se zdaj začno angleški fčiti, razmo Butrosa Galija kak novinari. novinaj, zavolo slabega prevoda. Jugoslavijo napravili, pa cejlo pravi Bela, ka de bole šteri so že skoro nazaj ' zbrko v staro našon političnem vrhi, šteri je zavolo te resne debate vse ove drobne nepomembne graj zleraje s Šterimi se neprestano ukvarja, na obrobje potisno. Vijdite, kak malo trbej, plasejrati, ka Fala novinaronI ka ji malo gor Butrosa, začetki kak mali naoupačen podatek trbej je v ove zgoraj začne mrzlica polejvati? Ešče gda si kaj takšoga prvouščita, zgunite, ovel Ka se pa tiče gospouda njegovega naši očaj pojavlanja. zagnje čase zgtijbo. Ha so sigdar dvakrat povedali fiutros, fiutros, Gali, takši rešpekt ao meli pred njin. Te so pa samo idnok, povedali Butroa Gali, naslegnje je pa osto samo Gali. Či de ga eŠče malo Slično seko v mednarodno j politiki, do ga začnoli 2 vati f Galof Tunek, tak kak Belekovoga sousida bratranca, ■ Šteri je predsednik Stenkarskoga kluba pri zbiralnici w mlejka. Tak je začno Stenkati zakoj of gospoud Dimai V Rupel ešče izda sidij v parlamenti, Čiglij ka je z ednin zvoljeni predsednik lublanske občine. Najbolj njemi ne da odra, čl dobi j v tou fomo, poslansko pa ešče predsedniško plačo. Tou bi un trnok rad zvedo, pa ne vej kak« Ovin v Lublani nika več ne zavUpa od F gda ja čUo, kak 80 81 v stanovanj skon skladi nofttalno delo valke nagrade talali/ Kelko za taksi na^rajracof je elče v naioj metropoli? Brat DiouSi l I I I I g E I I n 1 mu pomagale njegove gorile. Na koncu so se predstavniki Sveta Evrope le odzvali in sporne steklenice umaknili. Večina od 400 povabljencev ob bogato obloženi mizi se za reklamno potezo ruskega desničarja sploh ni zmenila in tako so njegov poskus politične prevzgoje Sveta Evrope v kali zatrli. Lov na gazele Nigerijski vozniki avtobusov imajo skromne plače, zato so prisiljeni polniti družinski proračun na različne, včasih zelo nenavadne in nezakonite načine. Da se z avtobusi nalašč zaletavajo v antilope in drugo divjačino, ni nobena skrivnost, čeprav pri tem početju tvegajo svoja življenja in življenja potnikov. Pred kratkim se je tragično končal tak lov v bližini mesta Akure. Vneti voznik je namreč v želji, da čim prej priskrbi slastno večerjo za številno družino, v temi zamenjal pešca ob cesti z antilopo in ga hladnokrvno povozil. Seveda so ga takoj priprli, policija pa je ugotovila, da pešec ni bil nihče drug kot državni uslužbenec komisije za prometno varnost. Nigerija je namreč svetovna rekorderka po številu nesreč. ■ w-l J I P I |E Crno-evergrin Pravijo, (iv »a vi barvi bela in črnsA;^ je res, saj ,sta tako i«^rr ni in se ju nikoli®®’^U mo, črna Je sične elegance, l**,.^* nikoli ne zastati, koliko starejše®® Nefc^ sprememb P" oblačila v koliko sfarejfetO'^ doSvel3,PK(lvse>»®’ji danes n« izbere®® danes n« enega črnega be, h katercroii 1 niramo živahni®®-e ampak se lahko oziroma se ž« kat zaviti v črno fd n®* jjl ve-in to brez bojaz®' ljudje našo meitiali zažalno^it posebno boaiovcT gantni, če bolh® f ozke linije, P® skoraj Oprijete go ati mini krilo* 'l' !|| '1 I I , ' I I 'IH II JU Egiptovski postaviti enega od „ nih svetovnih ■' otoku Parous, ob vi® ________________ sandrijsko pri start postavili leta 279 tejem, visok je bil Številni potresi n® (T Iod 4. ga rusiUJl^ , območju od štetja so ■f 14. stoletju povsem_^| t Arhitekt Otnaf če postaviti nov I bi bil obenem I tel s 150 sobami. bi bili tudi dve " -____________c.,vi , bi bil m oceani lOgrafski ioš^- '■ ■ r 'Sl- I r-sl! ! _____________________________ Indijske Železnice so se resno lotile posodabijaHI*- . j, proizvajalcu so naročile 32 lokomotiv. Prvi dve, že nared. Preden pa bosta vozili po tirih, bort* 4* nim tovornim letalom so ki naterd odnellali v Švico, dpeUaU v Švico, bA šUi ituli T dali vso potrebno električno opremo.__ _ lom, odpeUali v Indijo. Po isti poti bo šlo tudi 7 | BMrih. ladijskeždezaiceočimončamiJo, da«M* 'i poplačala. I vestnik, 9. marca 1995 stran 11 I ll Bikiui obve/: , Kh jc že kazalo, da bo biki-te edina modna zapoved prihodnjega poletja, so se na re-^ah v tujini vendarle začele pojavljati tudi enodelne ko- P^ke. Japonski kreatoiji pri- segajo na pisane vzorce, ko-WlKani pa dodajajo tudi velike rute iz enakega blaga, ki P ?*h je mogoče zavezati kot ali srajco, pa šc na kak “Hig način. Brez panike torej če imate kak kilogram preveč. Sicer pa. kje je po-do takrat se lahko še rearsikdaj spremeni. za vsakogar nekaj je okrogla, mehka klobučevina sta čepica brez ščitnika. Baretka je starogrškega oziroma rimskega porekla. Naj pogostejša sloga sta baskovski, ko je baretka obrobljena s trakom, in modelaine, ko je brez traku. Kratko konico so prvotno prisili, da bi zakrili zanko od tkanja. Prava baskovka je iz spolstenega volnenega pletiva, po oblikovanju kosmata in strižena. Baretke, okrašene z rožami, peresi in trakovi, so bile zelo modne v 80, letih 19. stoletja. Od takrat naprej pa so večinoma neokrašene, zaradi pomanjkanja klobučarskega materiala so bile zelo priljubljene tako med prvo kot drugo svetovno vojno. Najbolj opazno pa so se vrnile v modo na koncu 60, in v 70, letih, ko je na to vplival film Bonnie in Clydeiz leta 1967. Potrebujemo; 0,5 kg sveže skute, 6 jajc, sol, približno 2 det kisle smetane, 40 dag ostre moke; za pečenic in prebv: 12 dag masla, 6 žlic vode, 6 žlic kisle smetane. O hr<;n(. ..j^Od^evanih koristnih snovi, ki hpredv^J* hren, je treba omeni-laane hidrate, ba- ■ ’PaS£obe°in nekaj so nainn mihcralnih snovi Bi B7 in ■ P® vitamini C v e Količina vitami- IPhtŠna j® skoraj Vzrok za i® glikris?"^^ ®hus, * «negaolJa,Tase P' SCie Pn reznniii eli mineralnih snovi pn rezanju ali ri- banju hrena. Vsebina žveplastega eteričnega olja pa zagotavlja, da hren ni Ic začimba, marveč tudi zdravilo. Spodbuja apetit, pospešuje krvni obtok in izločanje prebavnih sokov. Sodobna medicina je potrdila antibiotični učinek hrena. Priporočajo ga tudi pri zdravljenju astme, protina, visokega krvnega tlaka in revmatičnih obolenj. Sveži hren je mogoče dobiti od konca septembra do aprila. Odporen je proti zmrzali, in ga pridelujemo vso zimo. •IiJEKLO " temna Racionalno se lahko obnašamo tudi pri porabi tople vode. To lahko dosežemo, če temperaturo tople vode omejimo na 45 do 50 stopinj. Pri višji temperaturi vode sc nesorazmerno povečajo toplotne izgube, hitreje nastaja tudi vodni kamen. Pri nižjih temperaturah pa se v vodi razvijajo bakterije. Vodni kamen, ki nastaja v bojlerju, redno čistimo. Redno vzdržujemo vodovodne pipe, da ne puščajo. 10 kapljic vode na minuto pomeni 170 litrov vode na mesec oziroma po nepotrebnem porabljenih 9 kWh. Pri tuširanju porabimo več kot trikrat manj vode in energije kot pri kopeli v-kadi. Posode ne izpiramo pod tekočo vodo. V pretočnih bojlerjih segrevamo le toliko vode, kolikor je potrebujemo. «.» marbor prodajni center ^UDBA TEDNA: MURSKA SOBOTA, Cvetkova 2 a tel, 31 760 ih seT'^'^’^^'-ENA TRGOVINA:velika izbira ■ ojirT’ gnojil, orodje in stroji, Kletarska si^a, vrtne pokrivalke in popolni program Gardena - vse po ugodnih cenah. veseljem vas pričakujemo! Glasbene lestvice I UIIIUII.APpH 3. inrriEi 4. 6. 7 ,, - - -'-Robert Palmer T^RONg ENG! -TheProclaimers ENOUGH - Sheryi Crow ^^srvi »ESATURDAV NIGHT-nunJovi USTNIH ZABAVNE GLASBE 3. 4 S 6. 7 lA K Šifrer Peter Pai lin m Balažič -I * Helen e Blagne Simon Golob Bnvic. QgVNOZABAVNE GLASBE " Zorko ■ Lipe ?a ’ Klavžarj; o**™" “ “"i"'" Padski Instrumcnlslnl unsambel L ' «'«*« prijatelji fciDih__■ ^EKRon ZMAHELOF 1 13 V rte Sveflin bn Nfpiji MRkm ' MlaiU prijatelji ■^“Pon st. 10 .““'“"auiMh,. I Mori, s1WS, n« naslov; Murski val, . ""“»buta.agiosbenelesMce. I **»aea I 'T^odi '•^bavna . ~~~' J. HftSlov Holesterol za starejše ni nevaren? Staranje lahko ima tudi dobre strani. Znanstveniki so namreč ugotovili, da visoke stopnje holesterola v krvi pri ljudeh, starejših od 70 let, ne povzročajo srčnih bolezni. Do te ugotovitve so sc dokopali znanstveniki ameriške univerze Vale, ki so v svoji študiji z^eli 997 ljudi. Zakaj holesterol pri starostnikih ne prispeva k boleznim srca, ne morejo z gotovostjo trditi, domnevajo pa, da stopnja holesterola v krvi starejših ni posledica količine zaužitih maščob. Morda pa so ljudje, starejši od 70 let, odporni proti škodljivim učinkom maščob. Ameriški strofcovitiaki opozaijajo, da so njihove raziskave Šele na začetku in da bodo morale nadaljnje študije potrditi dosedanje ugotovitve. Prevare z ogteiMi Stanovanjc si lahko povečate ali pomanjšate s pomočjo optičnih prevar z (gledali. Tako ho nizek stn^ videli vi^ če ga boste obložili z o^edalom. Pri tem morate upoštevati, da je za manjše prostore, kot so na primer kopatnlce in predsobe, pii-mernejšintiji strop, za večje, na primer za dnevne sobe, pa višji strop. Previsok strop pa bo videti nižji, čc boste na steno tik pod stropom pritrdili pas ogledal, v katerih se bo strop navidezno nadaljeval. Majhen prostor z ogledat) na eni od sten pa bo videti še enkrat večji, kot je v resnici. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,S MHz (dnpolilne tuli SV 648 Ub) Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.JO Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.4.5 Mariborsko zvočno nismo - K.fM) Poročila - S. 10 Dopoldne na MV - 6,30 Mali oglasi - U.IS Zamurjenci (kabaret) - 10.30 Kino ventilator - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.,10 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17,30 »Sipit mi« - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se i nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini. nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročita - 8.10 Dopoldne na M V - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročita BBC -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Astrosobota - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - K .00 ZačenjaTnu nov dan - S.05 Horoskop - 8.15 Panonski odmevi -8.50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Misel in čas-9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 1^.00 Vključujemo Radio Slovenila Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.0(1 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžar^ini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 6 IX) Poročila - 8.10 Ežopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine-13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 17,00 Spori - 17.30 S krščakon, eekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami — 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki slik -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17,30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smilju in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 V živo.12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19,00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrteli - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Itiformaciic v slovenščini, nemSCitii in tnadžaričini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak-8.00 PoroCtla - 8.10 Dopoldne na MV-9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila ir BBC - 12 30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13,00 P™idne na ' Murskem valu - 13,30 Poročila - tS.3O Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila j - 16,30 Poročil« - 17,00 Mali radio - Ig.OO Najkeple želje s čuMitkami in pozdravi - 19,00 Dnevnik Radia Slovenija - 19,30 Geza se zeza - 22,00 L VMjiičujctno Radio Slovenija. 1 k Skuto zelo drobno zdrobimo ali še bolje pretlačimo in primešamo vse druge sestavine, Nato pristavimo v široki kozici maslo in vodo. Ko to zavre, začnemo oblikovati z zmočeno žlico lepe žličnike, ki jih drugega poleg drugega polagamo v kozico z vrelo vodo in maslom. Kozico postavimo v vročo pečico ali jo pokrito damo na grelno ploščo, naravnano na srednjo temperaturo za toliko časa, da vsa voda izpari in sc žličniki spodaj rumeno zapečejo. Če jih imamo v pečici, sc zapečejo tudi zgoraj. Nazadnje jih polijemo s kislo smetano in takoj ponudimo. Skutine žličnike lahko potresemo s sladkorjem z dodatkom vanilina. Če hočemo imeti bolj sočne žličnike. Jih med peko polijemo s skodelico mleka. Zraven k sladkim žličnikom ponudimo kompot iz sezonskega ali suhega sadja. Čc so slani, pa jih ponudimo k raznim solatam in k mesu v omakah, Cilka Sukič Sadje je zdravo, saj je v njem veliko vitaminov. Nekateri ljudje pa so nanj alergični: ko zaužijejo to ali ono vrsto sadja, se jim na rokah ali ustih naredijo srbeči izpuščaji. Smo alergični na sadje ali le na ostanke zaščitnih sredstev, s katerimi je sadje škropljeno? Včasih smo zares alergični na kemična sredstva, včasih pa alergija nastane zaradi kisline, kije v lupini sadežev, na primer limon, pomaranč in mandarin. Ta kislina razje zaščitni sloj na površini kože. Pred alergijami, ki jih sproži sadje ali pa vsaj sredstva, ki so na površini sadežev, se zavarujemo tako, da smo nekoliko previdnejši pri uživanju. Ko olupimo sadeže, ki jih užijemo brez lupine, si po lupljenju takoj umijemo roke z milom in vodo. Voda sama ne zadostuje, kajti ostanki kemikalij v lupini se trdovratno oprimejo kože. Z iupino sicer sadež izgubi nekaj vitaminov, zato pa se izognemo neprijetni alergiji. SESTAVIL MARKO HAFAST URADNA OSERA, KI VODI PREISKAVO NA50UENE &AROELI V RUSKEM OKOUU ^KO^ NAMOST OD UDARCEN Lak se stara Pranje avtomobila vas bo opozorilo še na eno opravilo, ki gaje potrebno od časa do časa postoriti, če želimo, da bo avto dobro vzdrževan. Če ste opazili, da se pri prai^u voda na laku nabira v večje lužice namesto v posamezne kapljice, potem je to znamenje, da se je lak postaral in da je potreben osvežitve. Natančen pregled bo pokazal, da so se pojavile že tudi kot las tanke razpoke, najbrž pa jc kje tudi kakšna večja praska od peska in kamenčkov. Za prvo silo pomaga blaga po-lirna vodica, z njo lahko avto spoli rate sami. Bolje pa je, če to opravi avtoličar. Pravočasna tovrstna kozmetika bo podaljšala mladostni videz avtomobila in pri morebitni prodaji avta poplačala vloženo skrb in denar. Pen tolkaC kESTGCe PRI aiORU NEKDANJI JAPONSKI PIEUSt (HAVATO) SLOVENSKI ODRAMSNI MINISTER (JELKO) SLOVENSKA PEVKA (EHA| S ČRTAMI OMLIEN OftOSTOB VOBRAZOH RDPADNI! BN.T1SKE-GA NARODA OBOONAV-SKO MESTECE V SREMU “rŠla v SEVERU-ZAHODNI SPANLII m DBiiKA iCESAREl PtSAIHU PAPIGE I nusKO KOLEDA/UU 1 MESTO VSFANUl Oe REN TAJO DRAMSKI lasT IVANA PREGUA GLASBENA KjfM I LAŽJO VSEBINO POUTIK GOSMK OSSIP ZADIDNE GARJE DENARNA enota VMAKAU VRSTA GRAHKE GOVORN-SMOOA CELE J. STAflOGR. SKAIITEE MKROC |W, RESrrev prejšnje križanke - vodoravno: svečnik, latnna, Aravali, vit, ser, kaid, TO, obseg, Ottenta, SA, pust, T, pista, Eton, RS, razglas, CIA; ani. ' stran 12 vestnik, 9. marca I podlistki Socialnomedicinska podoba nekaterih prekmurskih vasi 23. 6. 1993-2. 9. 1993 6.500km s kolesom v 30. letih E Frim, dr. J ože 74 po Evropi Sergej Kaučevič 17* Zemlja je aerodovitna. Smoter agrarne reforme je bil, da se veleposestniška zemlja razdeli med male kmete in ljudi brez posestev. Ker pa zakon ne predvideva. koliko zemlje sme pridobiti posameznik, so si nekateri (Hannet. Benko), izrabljajoč težo razmer zaradi splošne gospodarske krize zadnjih let, nakupili ogromne komplekse gozda in orne zemlje. Pojavlja se nova veleposest in lastniki z obsojanja vredno nesramnostjo, dostikrat hujše kot nekdanji madžarski grofje, izkoriščajo in zlorabljajo naš živelj. Tako n.pr. plačuje kapitalist Hartner svoje težake, ki mu garajo od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer ob svoji hrani od 8 do 10 dinarjev dnevno. Pravijo pa, da se neredko dogaja, da komu odtrga zaslužek ali celo ne plača. Žal pa so Prekmurci, ki so tisočletja okušali bridkost ogrskega biča in zaradi brezbrižnosti naših gospodarskih politikov, že skoro otopeli in se preveč zaljubili v svojo revščino. Kmetje dobijo na 1 oralu zemlje 1.5q pšenice. Oral gozda prodajo po 3.000.-din, oral orne zelje po 5.000.-din. Za preskrbo petčlanske družine je potrebno imeti 12 oralov zemlje ali 1.500.-din rednih mesečnih dohodkov. Zaradi pomanjkanja denarja plačujejo kmetje težake v natur alijah. Travnikov primanjkuje, in ker ni krme, ni pravih možnosti za živinorejo in ni gnoja. Umetnih gnojil ne morejo kupovati, zato gnojijo le toliko, kolikor je gnoja od živine. Ker imajo malo zemlje, jo izkoriščajo do kraja in ji ne dajejo dovolj počitka. V suhih letinah uspeva boljše zrnje. V mokrih koruza in krompir - nepogrešljiva v ljudski hrani. Povprečno imajo družine po dve kravi, po številu so na prvem mestu prašiči. Nabava perutnine ne zahteva posebnih denarnih sredstev, zato je nalašč za male kmete, piščance in j^ca sproti prodajajo in s tem zašilo krijejo manjše gospodinjske izdatke. Vrtnarstvo je slabo razširjeno, vsak doma pridela za domačo uporabo zelenjavo. Imajo vzorne sadovnjake, sadijo nove plemenitejše vrste sadja, ki dobro uspevajo. Nekdaj tako slavne vinograde je uničila trtna uš. Dandanes imamo tu majhne vinograde, dasi je Goričko kakor nalašč za vinograde. Industrije ni. _V vasi sta 2 trgovini in I gostilna. Nad 3/4 prebivalcev je zadolženih, denar so si sposodili pri hranilnicah ah brezobrestno med seboj na up. Družine so mnogoštevilne, imajo po 6-7 otrok, med možem in ženo vlada soglasje; posestva delijo na enake dele. Domačije so zgrajene po sistemu ključa, starejše so »cimprane« in ometane, novejše pa zidane z doma Žgano opeko. Pred 20 leti v vasi ni bilo še nobene zidane hiše. Zidajo z denarjem, ki ga pošiljajo izseljenci v domovino. Večinoma so krite s slamo. Stanovanja so temna, mračna in vlažna. V novejših hišah so razmere boljše. Dvorišča niso urejena, poraščena s travo, po njih se pasejo svinje. Razen dveh umetnih so vsa gnojišča nehigienična, navadno so kar na dvorišču. Vodnjaki so globoki 8m, večina jih je odprtih in na‘vreteno, voda je dobra in nikdar ne usahne. Na hribu ob suši ni vode, po njo hodijo 1 km daleč v Vadarce. Stranišče ima vsaka hiša, so pa kar najbolj primitivna in nehigienična. Hranijo se s preprosto domačo hrano, kuhajo dva- do trikrat dnevno, več družin je čez leto daljši čas brez kruha in zabele. Oblečeni so skromno, poleti hodijo bosi; tedensko redno menjajo perilo, se umivajo, uSi ni. šola je v Kruplivniku, od Motovilec v oddaljena pot km. Zgrajena je bila leta 1888. Je visokopr it lična, ima dve učilnici, v Soli poučujejo tri učiteljske moči, je namreč trirazredna. Šolski upravitelj ima v Soli stanovanje, izkorišča šolski vrt; Sola in vrt sta državna last. Šoloobveznih otrok iz Motovilec je okrog 70. Repe te n to v ni, obisk Je odličen. Otroci so srednje nadarjeni. Doma opravljajo težka, nezdrava in neprimerna dela. Za učenje nimajo primernega časa in prostora. Osmi razred sta končala letos 2 učenca. Povprečno gre letno 1 v višje Sole, obrti se posveti redkokateri. Otroci pijejo čaj z žganjem. V Soli Je Javna ljudska knjižnica, ki ima 80 knjig. Učiteljska knjižnica ima 312 knjig, šolska knjižnica 17 knjig. Otroci radi berejo, posebno knjige s slikami. V Soli so večkrat javna predavanja. Senica s kolonijo Pince Jugovzhodno od vasi Pince ležita zaselka Pince in Benica, povojni koloniji primorskih emigrantov, ki so dobili tu zemljo po razlastitvi veleposestnika Esterha-zija. Kolonija Pince šteje 46 hišnih štev, in se razprostira ob občinski cesti Pince-PtiSovci med Ledavo in njenim prekopom. Teren je nizek, nadmorska višina 160 m, močvirnat in izpostavljen poplavam Ledave. Je mnogo komarjev, tudi anoheles. Prvi kolonisti so se priselili leta 1924 in so prihajali leto za letom do 1935. V Benici Je država zgradila kolonistom barake. Jim dala poljsko orodje in hrano, tu pa jih je postavila na golo zemljo. Vsaka družina je dobila 8 oralov zemlje, ki jo mora odplačati v 30 letih. Tistemu, ki ne plačuje redno, se zemlja odvzame in da drugemu, novodošlemu; odvzeta je bila 10. Na Primorskem so Sirili propagando za kolonizacijo Jugoslavije. Agrarni urad v Mariboru s svojo centralo v Ljubljani Je ljudi naseli! v Prekmurju. Sedaj nadzira odplačevanje zemlje komisija za likvidacijo agrarne reforme v Ljubljani. Ker ljudje ob prihodu v kolonijo niso dobili nobene pomoči države, so se obrnili po pomoč na bansko upravo. Vsak, ki se Je priselil pred 1931, je dobil 2.000 din pomoči; drugi so imeli olajšave pri davkih. Vas je obcestna, ravninska, sklenjena v dolžini 500m z eno samo ulico. Hiše so povečini krite z opeko. Grajene so iz blata, le 14 je zidanih in betoniranih; lesenih ni. Stanovanjski prostori obsegajo kuhinjo in sobo. Tla so ilovnata. Gospodarska poslopja so premajhna, sestavljena iz hleva in svinjaka. Najde se tudi soha z vhodom skozi kravji hlev. Stanovanja so vlažna, nezdrava, nehigienična. Zemlja Je peščena ali črna, še precej rodovitna. Prej je bila neobdelana. Tu so bili pašniki in travniki. Na enem oralu zraste do 8q pšenice. Uspevajo predvsem koruza, pšenica, rž, krompir, ajda, proso, oves, Ječmen. Gnoji se trikrat na leto, vendar slabo, ker primanjkuje gnoja. Razviti sta živinoreja in prašičereja. Krave ima vsaka hiša, navadno 2 do 3, Konje ima ena hiša. Gnojišča in stranišča so v slabem stanju. 4 imajo umetna gnojišča in gnojnične jame. (Nadaljevanje prihodnjič) Nisva mogla doumeti, zakaj nama ljudje pomagajo, čeprav vedo, da razen zadovoljstva ne bodo imeli prav nič od tega. Plačilo je tudi on odklonil. Ko sva mu povedala, da običajno prespiva na obronkih gozdov ali nakakšnein travniku, seje prijel za glavo in naju posvaril pred ruskimi »turisti«, ki ropajo tujce. Nekateri od tovrstnih primerov so se tnenda klavrno končati. Ob znani kretnji iztegnjenega kazalca, povlečenega čez vrat, naju je km' zmrazilo, zato sva bila v naslednjih dneh previdnejša. Bolj za mirne živce kot kaj drugega sem spal z velikim ostrim nožem, ki sem ga kupil na severu Norveške, pod vzglavjem. Zjutraj sva se poslovila in obljubila, da mu pošljeva razglednico, ko se vrneva domov. Podala sva se proti Krakowu, enemu najlepših mest vzhodne Evrope. V starem delu mesta sva videla nekaj gradov in toliko cerkva, da si vseh sploh nisva utegnila ogledati. V vsaki od njih je bila tudi pape» ževa slika, saj so izjemno ponosni, da je prav njihov sonarodnjak. Na vsakem koraku se vidi, kaj je bila Poljska pred drugo svetovno vojno. Vsega spoštovanja vredna bogata evropska monarhija. Strog center je obdan z obzidjem, znotraj njega pa ^teka živahno trgovanje. Polno je tudi galerij In cestnih umetnikov vseh vrst. Tudi midva sva podlegla vztrajnim trgovcem in si nakupila nekaj spominkov. Škoda, da je ravno tisti dan spet deževalo, saj bi prav gotovo poslikala cel film. Prepričan sem, da se Poljakom ni treba bati svoje prihodnosti, saj so dovolj podjetni in pametni, da si bodo spet pridobili mesto med vodilnimi evropskimi državami, ki so ga pred uvedbo socializma že imeli. Iz Krakova sva odkolesarila kar po avtocesti. Tovrstne vožnje sva se navadila že v Skandinaviji, saj sva ugotovila, da so bistveno varnejše od magistralk. Za nama je bila še ena etapa. Teren je postal valovit in dva do tri kilometrski vzponi niso bili nobena redkost. Čutila sva, da se vodno bolj približujeva Tatram. Bila sva v rahli dilemi, ali naj se podava v Visoko Tatre in obiščeva t t L Otroci so vedno z zanimanjem opazovali najina kolesa (t še Zakopane ali pa izberava nekoliko krajšo in zložnejšo pot čez Nizke Tatre. Odločila sva se za drugo varianto, in to predvsem zaradi domotožja, saj sva potovala že petinšestdeset dni in v petdesetih etapah prekolesarila skoraj šest tisoč kilometrov. Prebudila sva se v mokrem, meglenem in mrzlem jutru. Nebo |e bilo pokrito z debelo sivino. Igor je zmrzoval, medtem ko sem zvijal šotor. V temni odeji na nebu se je za nekaj minut pojavila majhna luknjica, skozi katero nama je sonce poslalo nekaj dragocenih žarkov. Stopila sva na osvetljen del in si domišljala, daje topleje. Kmalu so luknjico prekrili drugi oblaki. Želja po kolesarjenju naju je delala vedno bolj živčna. Govorita sva si: »Dajva se že spokat, da se čimprej segrejeva.« Čez par ur se je megla dvignila. Na meji ni bilo prometa. Cariniki so ležerno, kot se za normalni svet spodobi, mahali, naj kar nadaljujeva. Kljub temu sva se ustavila in prosila za žige. Spotoma sva menjala še nekaj denarja in se v bližnji gostilni ogreta s toplim čajem. Ob pogledu skozi okno sva vsa panična opazila, da sneži. Malo sva počakata, debele krplje pa niso nehale padati z neba. Preostalo nama je le še sprijaznjenje z okoliščinami. Po rahlo zmrznje- .»S oem asfaltu naju je tu in ta®’ -' neslo. Sneg se je čez faa jino veliko veselje spremen*^ i in pobarval bele zelenice v prvotno barvo. Po nekaj kilometrih i® sonce. Morala sva se usW'™ sleči anorake in hlače so nama dobro služile, [ pod njimi lahko dihalo, I v najhuJSih nalivih ni prišel wJ tranjo stran. Vsa voda, ki j® 1 z naju, se je potom v športne copate. Ob pov®*'« J s težavo sva sezula nogavic« f ožela. Na koncu sva vse * jih obiCajno snela in 4 znova nataknila na noge. Končno sva v daljavi Tatre, ki so se kot veW raztezale po obzorju. I dnevi sva se psihično dovoli | pripravila in komaj čakate, | grizeva v klanec, ki pa ni in • priti, saj sva se le počasi Srečala sva tudi nekaj j ki so nama del poti delale ®™|ji I nato pa odhitele naprej-mogel kaj, da jih ne bi P®y^jš o izidu Tour de Francea, I9^r nisem mogel spremljali. reč vnet spremljevalec do^^. v profesionalnem koles^^ Zelo me |e zanimalo, ‘ zmagal superiorni Bask vendar si nobena ni imena zmagovalca. 1» ir# Ferdo Godina NADA J VRNI SE 47 Nobenih žarometov ni bilo, ki bi zarezali v temo. Bliski so bili že redki, grmenje utišano, le veter se je zaganjal v sadno drevje po dgradih. Srce mu je bilo od strahu, saj se bo mogoče zaradi njegovega lahkomiselnega ravnanja vse spet sprevrglo v nesrečo. Ndj ga samo bhsk za hip komu odkrije. Ponovilo bi se v mnogo hujši obliki. Se hujše trpljenje bi povzročil Nadi, ne da bi bila količkaj kriva, A mimo hiše kljub temu ni mogel. Neka sila ga je vlekla k njej in šel bo, čeprav bi spet moral bežati. Če bi se kaj takega zgodilo, bi odšel potem z Nado nekam daleč v svet, kjer ju ne bi nihče poznal. Ta misel, ki je skoraj ni jemal resno, mu je dajala v njegovi zblojenosti pogum, da se ni mogel ustaviti. Po tej nevarni poti je šel, ker je moral iti. Kaj za to, če se je pogrezal v vedno globljo močvaro. Nog ne bo mogel izvleči iz zibajočih se tal. Hvaležen je bil Bogu, da ni sprožil bliska, kajti njegova pot od ceste do preklitnih vrat je bila neznansko dolga. Ni bil pobožen, a v tej stiski se je obrnil k Bogu. Samo v njegovih rokah je moč, da vse ravna po svoji volji. Pohitel je in se skril za zid. Ta stran je bila obrnjena od ceste v ograd. Rudi se je nanj prilepil in si oddahnil. Najbolj nevarni del poti je za njim. Ko se bo plazil do preklitnih vrat, se bo moralo nebo spet umiriti. Imel je občutek, da bi ga lahko izdalo tudi drevo, kaj šele človek. Zato ni smel čakati. Skočit je k vratom in poklonkal. Prepričan je bil, da Nada ve, kdo je spodaj pred vrati. Zavladal je grozeč mir. Še enkrat je poklonkal štirikrat. Štel je; mora vedeti. Mogoče je prav zaradi tega ne bo. Na notranji strani vrat se je nazadnje zganilo. To je poznal. Prišla je. Kako bi mogla, da ne bi prišla. Počasi je obračala ključ, da bi utišala glas pri odklepanju. Komaj je odtrznila vrata, je po tihem, kakor da ona ne bi vedela, rekel: »Jaz sem, Rudi.« Stala je v temi in se ni ganila, ko je Rudi vrata še bolj odtrznil in stopil v preidit. Zaprl je vrata in obrnil v njih ključ. Poznal je preklit, poznal je vso hišo od časov, ko ga je Mirko prosil, naj pride in naj Nadi pomaga. Po dolgem viharnem času sta stala spet tesno drug ob drugem. Bhsk je medlo predrl skozi debelo rumeno steklo v vratih. Motno ju je obsvetil. A bilo je dovolj, da sta se videla. »Jezus Križani, zakaj si prišel?« je šepetala. Čutil je, kako jo je njegov prihod pretresel. Po glasu se ji je poznalo, da ne želi, da bi ga videla in slišala. »Žal mi je, da si zaradi mene toliko trpela.« Kakor da bi bila komaj zmožna zbrati svoje misli: »Sama sem bila tudi kriva.« Toliko razumevanja je bilo v tem, da ni mogel, da ne bi stopil k njej. Otipal ji je ramena. Kako jih je poznal. Stisnil jo je k sebi in tako sta nemo obstala. »Ne morem te pozabiti. Kako sem si tega želel. Kjerkoli sem, vedno si pri meni.« Ko jo je poljubljal, mu je udaril v nos duh po vinu. Pila je. Vina se pravzaprav nikoli ni branila. A zdaj je pila sama. Hiša je bila kakor grobnica. Kaj ne bi bila grobnica, ko pa ne smeta priti skupaj, da bi ji vdahnita življenje, ljubezen. Brez te so vendar Nadini zidovi mrtvi. 2 vinom se skuša izkopati. Ni mu bilo prijetno, da jo je našel tako. V OrlovšČeku pije več žensk in pri ženskah gre hitreje navzdol. Med poljubljanjem je čutit, da ima lica mokra. Joče. Imela je na sebi samo nočno srajco. Mudilo se mu je, saj so mu odmerjene kratke minute. Hotel je kolikor mogoče zapolniti, kar je zamudil. Naužiti se je hotel tudi za prihodnost, za katero je vedel, da jima ne bo naklonjena. »Greva v spalnico,« ji je šepetat med poljubljanjem. Čutil je, da si ga želi. »Čisto tiho bova šla. Otroci se ne bodo zbudili.« »Ne, Rudi. Ne smeva več.« »Toliko sem prestal na poti do tebe. Prosim, lepo prosim. Dobro veš, kako bo z menoj. Če me imaš rada, pojdiva. Nihče me ni videl.« Ni se mu upirala, ko je drsel po njej z dlanmi med noge. Naj dela z njo, kar hoče. Ko jo je kleče poljuboval, ga je prijela za glavo, jo odtrgata od sebe in toplo dejala. »Pojdiva, Ne bom prižgala luči. Rolete so spuščene,« Vesel je bil, da je toliko tvegal. Ko je stopal za njo po stopnicah, se je v temi oprijemal ograje. Dojel je, s kako dobrohotnostjo je privolila. Kljub strahu in presenečenju ni zatrla v sebi zlate radodarnosti, s kakršno ga je obsipala, ko ju še niso ločili. Obudila bosta, kar ju je vezalo. , _ Ko sta bila v spalnici, je vrata potihem zaprla. On se je začel naglo slačiti in sezuvati in ko je vrgel vse s sebe, jo je v temi poiskal. Ni legla. Bila je že brez nočne srajce. Čakala ga je, da jo dvigne in položi v posteljo, kar je storil večkrat. V temi jo je držal nekaj časa V v naročju. Ona ga je objela okrog vratu in se mu vsesala , jr Vrnila sta se v nepozaben čas. Dal jo je na posteljo, legel k njuno sproščenost so podžigali krčeviti objemi. Poiskal je njun svet, v katerem ni bilo več ne strahu, ne stiske, ne duha jj® in ne sledi po trpljenju. Njuni telesi sta se stapljali in človeku srečo, jo je njima dal v teh trenutkih. Ne v trenutku* zdelo se jima je, da so minili trenutki, v resnici pa so minevaic j ju prevalile za čas. Nobena utrujenost jima ni mogla do žive^- . so začeli peti petelini, zunaj se je noč povsem umirila, je bil® ■ oditi. »Ne smeš več priti, Rudi,« »Ne govoriva o tem. Nič ne veva.« mu je rekla, ko sta še ležala obj*’*® j soV »Tudi prej sva mislila, da naju ne bo nihče videl; ljudje pa vedeli. Kakor duhovi bedijo nad nama. Ne smeš več priti-* »Občutek imam, da bom zdaj laže umrl. Še vedno me ir™ Moram te Še videti. V:i<^ ■Vedno te bom imela. C® js' »Seveda,« se je nasmehnila. _________ _ srečala na cesti, se ni treba obračati k meni. Samo spomni sem ti rekla.- h iO'''i Vso jo je še enkrat poljubljal od glave do nog, kakor da bi Ji■ iv« iy-i -iifAtn '»-!»JVi ■i« VLA ll V ' odnesti s seboj in jo ukrasti tem zidovom, ki ji ne pomeni]® jv ne smejo pomeniti brez njegove navzočnosti. A ona je bila - . jr trdnih tleh. , »Zdaj te imam še rajši. Vsako uro si z menoj, podnevi in P™ ,oe>' govoril. ., |)i>. ’ »Skušaj me razumeti. Z žensko je drugače. Od otrok f nikoli več. Po tistem, kar se je zgodilo, sem se kljub ’ nila. Ne smeš biti hud. Pametna morava biti. Res, ne smes f Če me imaš rad. S katerokoli žensko boš hodil, nič ti ne zameriti.« Gotovo je mislila na Vlado. Zdelo se mu je, da je nenado sam na svetu. Brez opore, brez tistega, zaradi česar je zive*. bilo njuno početje v tej noči brez smisla? »Ne smeš misliti samo na sebe,« mu je dejala obzirno, 1, daii*'’^ l' prizadela. Ah je res v tem toliko sebičnosti? Ali je življenje s svop nostjo pokapalo, kar bi moral sam spoznati in kar je v sebi tudi sam čutil, da je narobe, pa si vendar ni dal Kako naj svoj razmajani voz popravi? Njegova krivda zgodilo. Nada mu ni mogla dopovedati. . »Strašno si mrzla nasproti meni,« je dejal. Dovolj j®™ povedala. Vsemu je konec. »Torej lahko grem?« »Saj veš, da moraš. Tu ni pomoči. Narobe sva se zastavili’ morava sprijazniti.« Kako jo bo mogel pogrešati in zbrisati iz sebe njeno p' .odob'’' i* »Torej nikoli več?« je popustilo v njem. »To je povedano tako žalostno. .Nikoli več? Ti boš s— se ti bo zdelo, da je bilo edino prav, da sem tako jjjP otrok ne morem ničesar več tvegati, To me moraš razumen smeš priti. Če me imaš rad, ne pridi,« (Nadaljevanje pr* J S 5. ygstnik, 9. marca 199B stran 13 I a okolje in prostor Po občinah še regije ali pokrajine Projekt (za) Pomurje kot vzorec y pokrajini ob Muri jo že nekaj mesecev ^^nzivno ustvaijajo krabi.?^ * Biografska po-Brtiett. * nekakšen vzorčni (ali neuspešna) problemov, po-novimi gospodarskimi In na območju po- loi drugih prostorkih načr-Rn^nmljivoje, j® *’**’ * “'•“'»tisfntlvno-J L*™’"* kjer se je najprej Wl(Y - - Id občin, * prostor, o katerih t**" >«'l dofllL - v***' ponovnega poja- K ” "“Pnvidanega obli- na Prleke in Prek- razburjeni. Razbu- zaradi načrtovanih - - - biti tako **' more "^bodov?-^ Prekmurci in Prleki riiiiistfj,, ■' ®''^no-politično-ad-pravnihft?"® regija, jih k temu 'J®*®' “ vse dltle v 143, pravico, du kitila Se odločijo o povezo- ^ttmoupravne lokalne ' v pokrajine, za ^Ptttvljanje lokalnih za- IZ ------------- pristojnosti v in določi fe. ^^upnosti pri predla-rt it^kttterih za- ^tjnosti. Nekate-® s® oblikovale tak- Sl in pokrajine na lahL''*'” Mure, P'* sedanjih zapletih to n® Poeno- ti EoFii.^^liJ^Poscbei DOVC- T-W J ■■■-lijm /lan/e dctoče* za- ^oričk^^l^Poscbej povc-"a desnem občine Gor-nikakor nimajo za Prleke. Prav v tem povezovanju se bo pokazalo, kako razsodni in gospodarni so župani: ustvarjanje premajhnih regij povečuje število zaposlenih administrativnih delavcev in davek državljanov, več denarja iz proračuna bo porabljenih za plače uslužbencev in mapj za reševanje skupnih problemov. V minulih tridesetih letih je Sloveniji manjkal teoretično utemeljen in na realnih dejstvih načrtovan razvoj regionalizma. Umetno oblikovane administrativne tvorbe, novi upravno-politični centri, zanemarianje nekdanjih krajevnih središč, ki so počasi nazadovali in s tem onemogočali razvoj celotnega območja, ki je imel za eno nt^hujših posledic izseljevale mladine, pa so povzročili še hitrejše nazadovanje. Če je določeno območje poleg vsega še obmejno, obkroženo z mejami in naravno oviro (reko), je razvoj še težji. Izobraženci, kolikor jih je bilo, so ostajali v velikih mestih, saj jim domača pokrajina ni omogočala normalnega življenja. Čc ima regija pri nas še vedno nekakšen ncgatciven predznak državnega dirigiranja, pa jc v svetu oziroma Evropi drugače. Re- vorijo le o novih občinah in boju za ttjihovo finančno in drugačno moč. Dejstvo je, kakor ugotavljajo strokovnjaki Urada za prostorsko planiranje, da se Sloveniji pozna pomanjkanje strokovnjakov s področja prostorskega planiranja, ki bi znali razmišljati široko, neomejeno in politično neobremenjeno. Regije, ki so bile ustanovljene po politični doktrini, so postale za nekatere oklep, ki jih je omejeval. Npr. Po-muije je bilo tipična politična regija, s katero je oblast želela pokrajino na levem bregu Mure obdržati in hitreje priključiti novi državi - morebiti bi bila kot samostojna regija preveč samostojna ali prelahek plen sosedom. Ljutomer se je v minulih letih čutil prikrajšanega za razvoj na račun Prekmurja; nasprotovanje politični admi-nistratiroi regiji jc najmočneje izbruhnilo v minulih letih in je tako Bodo regije na levem in desnem bregu reke Mure oblikovane po obliki in načinu izgovorjave nngle in kastivk? ... takoj na začetku naj se natančno opredeli in poudari, v kakšni stroki in s kakšnim namenom se termin regija uporablja... gionalizem namesto ozkih krajevnih in mestnih interesov. Regionalni razvoj območij, ki imajo skupne interesne točke, čeprav so na meji ali celo na dveh (treh) straneh meje, namesto podrejanja državnim smernicam, ki določeni pokrajini ne prinašajo nobenih koristi. Za marsikoga zveni to razmišljanje laično in neprimerno, predvsem v sedanjem času, ko vsi go- potencirano, da noče sodelovati niti pri najnujnejših projektih in nalogah. In prav to je velika nevarnost, ki grozi določenim območjem, ki se morajo (bi se morala) ukvarjati s skupno problematiko, čeprav bodo v prihodnosti v različnih regijah. Ker v teh vrsticah nc želim vplivati na prihodnje oblikovanje regij, ki si jih vsak od novih lokalnih veljakov zamišlja po svoje, bi rada opozorila še na eno plat združevanja v regije, ki pa jo zadnje čase vedno pogosteje spregledajo: geografska določenost in tjadje. Že L. Mumfort, ameriški regionalist, je poudarjal pomen harmoničnega ravnotežja ljudi tn narave: regija je področna enota, oblikovana s skupnim prvobitnim stanjem geološke strukture, prsti, površinskega reliefa, porečja, klime, vegetacl živalstva, preoblikovana in definirana s človeškimi bivališči, z udomačitvijo in aklimatizacijo novih vrst rastlinstva in živalstva, z rastjo skupnosti v vaseh in mestih, z obdelovanjem kulturne krajine in z nadzorom zemlje, klime in gibanj, določenih s stra- ni države in tehnike. V Sloveniji so v preteklosti po zaslugi S. Mr-zlikaija in A. Briškega z Urbanističnega inštituta upoštevali predvsem tri načine opredeljavanja regij: določanje regij na osnovi potencialnih pogojev in podobne produkcijske strukture - kriterij gospodarske homogenosti - in na osnovi gravitacije. Njuna klasifikacija na prirod ne regije na eni strani ter na drugi na homogene in gravitacijske regije je bila v šestdesetih letih osnova za določanje regij! Prof. dr. Igor Vrišer (konzultant ekipe, ki pripravlja prostorski plan regije ob Muri) jim je v drugi polovici sedemdesetih let dodal še ft-ziognomične (naravne), tehnične in ekonomske regije (ki so lahko tudi specifične). Vrišer opredeli regije predvsem v kontekstu planiranja in načrtovanja v prostoru, hkrati pa opredeli pomen celostnega obravnavanja dejavnikov regionalizacije. Njegova definicija regije in opozarjanje nujnosti, da se takoj na začetku natančno opredeli in poudari, v kakšni stroki in s kakšnim namenom sc termin regija uporablja, je na začetku regionalnega prostorskega planiranja nadvse pomembna: Reglja je v regionalnem načrtovanju osnovna prostorska, teritorialna ali pokrajinska enota. Prostorski planer vidi v resiji določeno ozem^e, na katerem se naravni in predvsem družbeni elementi in faktorji prepletajo in povezujejo na takšen način, da tvorjjo nekakšno individualno in glede določenih naravnih, gospodarskih in socialnih obeležij organsko povezano prostorsko enoto, ki se razlikuje od sosednjih enot. Tako lahko poznamo več specifičnih regij na določenem območju, npr. naravno-fi-ziognomične, ekonomsko-geo-grafske ali gozdno-gospodarske regije, ki jih imenujemo zdravstvene, arheološke, upravne, umetnostnozgodovinske, turistične, kmetijske regije itn. Ta trenutek je območje pomurske, prleško-prekmurske regije pomembno zgolj v kontekstu prostorskega planirarga, zato naj se toka-llsti ne ukvarjajo z ločevanjem tam, kjer to ni potrebno oziroma je lahko usodno za vse! Prav gotovo pa bo potrebno že kmalu domisliti in doreči, kaj ljudi na določenem območju povezuje in kaj ločuje, Rje je več ločevalnih kot povezovalnih dejavnikov? Žalostno, če bi bila regija oblikovana po obliki ali izgovarjavi rengle in kastrolel BERNARDA B.PECEK. Zavest o okolju Svetovno dvorišče (2) S čigavega na Čigavo dvorišče bomo nasuli svinjarijo ali kako naj vzpostavimo ravnovesje z naravo, ki smo ga zavestno sesuli Dokler ne pride do katastrofe Ostajamo torej pred tem, kar bo edino učinkovito spremenilo ravnanje ljudi. Neka velika ekološka katastrofa. Obenem zelo velika, da bo delovala streznitveno in izzvala korenito spremembo obnašanja, po drugi strani pa ne tako strašna, da bi zelo ali celo popolnoma uničila planet. Nič drugega ne bo pomagalo. Je pa Gorova knjiga izredno dragocena pri naštevanju in razčlenjevanju ekoloških zagat in kulturoloških okoliščin zmotnega ravnanja z okoljem. Avtor je prepotoval velik del planeta in videl mnoge ekološke katastrofe in nesmisle. Seznanil seje in govoril s stroko-vjaki in aktivisti na vseh celinah, nabral si je ogromno informacij in je izborno razgledan. Naštejmo nekatere najbolj znane ekološke nesreče, pojave, ugotovitve in modele iz njegove knjige. Lista ekoloških nesreč, lista smrti in umiranja v ruski osrednji Aziji se je skoraj v celoti izsušilo Aralsko morje, četrto največje celinsko morje. Ribiške ladje so v pesku, v tovarne za predelavo rib, ki sojih zgradili zaulovv Aralskem morju, vozijo ribe s pacfiške obale več tisoč kilometrov daleč. Zamrznjene, z letali. Morje seje izsušilo zaradi preobsežnega namakanja in pretiranega reguliranja. Leta 1988 je na obale Severnega moija naplavilo 12 000 mrtvih tjulruev, dve leti pozneje je na obale Belega moija naplavilo milijone morskih zvezd, da so ljudje do kolen brodili med njihovimi trupelci, Za verjetnega krivca veljajo vojaški radioaktvni odpadki. V karibskem morju so umrli celotni koralni grebeni, koEčina klora v ozračju - klor dokazano razžira ozonsko plast - se je v zadnjih štiridesetih letih povečala za 600 odstotkov. Koncentracija ogljikovega dvokisa in drugih plinskih molekul, ki zadržujejo od zemlje ^00 kV prek naših pleč (2) Fe rfi 4,4_ strokovnjakov, ki se v razvitem svetu že dalj časa nd trase al jnovoda oddaljeno toliko metrov, kot je |. je voda, V primeru, ki ga v nadaljevaipu obrav- me' na vsald strani na razdalji od madžarske do Uvju? Ali pa se bomo na račun električne energije odrekli na človeka, bi le-ta naj ne živel Visokonanf-tn, ni^^: *” naslednjimi Ve7^tov in vrednosti he- S*?“■ t" obnai^* "V® *ti stres, *" podaljšan imunskega sd,- t"n>a. ,1 ■' spremembe srč-finUt?***** ■■ V N*’ P” foča^tvn^V^ometji- ort^Po^teva varno-Hti^-^iročiieljatakih Rodeti, da "'^nih^"’^'’^ razdalje sočkrat strožja od meril po DIN-VDE 0848, ki so, kot že rečeno, narejena zaradi varovanja tehnike in ne človekovega zdravja. Oglejmo si sedaj nekaj najbolj vitev opozoriInh napisov. -V kanadski provinci Manitoba je clcktrodružba na zahtevo prebivalstva izrazila pripravljenost, da odkupi vse stanovanjske hiše ob 150 km dolgi trasi predvidenega daljnovoda. Dovolj zgovoren je lahko tudi članek, kije izšel v dnevnem časopisu Svenska Dagbladet na Švedskem 18, 3, 1994 in ki poroča o uporabi spremenjenega tipa viso- hni,. - spremembe srč- .-.ji zvezno ‘dravstvo pripo- upošteva varno- , ki je bil tehnične -....... '■^lit^skup- svedsit ''^'■ovanje fačunM fiest, “ *®®''anja var-to * '*P*^'‘abnikov a 'J. HrtJ • ^0 SA Kititi , ► rr, "F'JJ rti dl ” ?"POrOČJIn '"J^*** svetovne so 16 - 2 in ^dni- in seve- na- do 20-ti. V človeškem telesu obstsijajo eksaktno dokazljiva električna stanja oziroma procesi: 1 pTjCmožgani): -EEK« 3mVin50pT(srce) - »magnetosomi« ■ v možganih *2 mg magnettu kristali, - tok skozi pore membran (10 pA) - električno nabiti živčni vodi (70 mV) - električno nabita rdeča krvna telesca endokrine žleze zdravje ljudi, ki so v bližini Ic-teh oziroma ki jih uporabljajo. V krajih, kot je naše Prekmurje, si je skoraj nemogoče zamisliti kolikor toliko raven koridor za v naslovu omenjeni daljnovod, ki bi potekal mimo naselij na zadostni oddaljenosti in ki nam ne bi kazil pokrajine z visokimi stebri. In tako je še marsikje v Slovenci. Tega bi se morali zavedati predvsem tisti, ki se poigravajo z zgodovinskimi odločitvami in pa seveda naši prostorski planerji. Slovenija je namreč tako majhna dežela, da moramo zelo paziti, da nam bo ostalo še kaj zdravega in čistega prostora. Ibdi na videz tako nedolžna zadeva, kot je visokonapetostni daljnovod prek naše dežele, ki bi nam celo prinašal nekaj električne energije, je morda, gledano a širšega časovnega intervala, vprašljiva, dokler ne izkoristimo vseh možnosti, kijih ponujata racionalizacija porabe električne energije in prehod na manj energetsko potratno gospodarstvo in celotno državo. STOJAN HABJANIČ dipl. inž. gradb. znanih sodnih sporov po svetu, ki so bili sproženi zaradi protestov prizadetega prebivalstva. -Leta 1986 jc Elektrogospodarska družba v kraju Houston v ZDA morala plačati prek 25 milijonov dolarjev odškodnine privatni šoli, ker je visokonapetostni daljnovod, ki je potekal čez zemljišče šole, ogrožal zdravje 3000 otrok. Traso so morali prestaviti. -Območno sodišče v Torinu v Italiji je leta 1988 zahtevalo prestavitev 380 kV daljnovoda in posta- konapelostnega daljnovodnega stebra 220 kV voda za energijsko oskrbo Stockholma. Namen spremembe jc bil, da bi čim bolj zmai^ šali emisijo elektromagnetnega polja v okolico, kar jim je uspelo s spremembo razporeditve faz v preseku stebra. Preostalo sevanje je znašalo le Se 1/6 sevanja, kinast£ya pri klasičnih stebrih (skica). Skratka, mnogo je znanj in spoznanj o vplivih visokonapetostnih daljnovodov pa tudi drugih električnih naprav na okolico in na VIRI: — Dr. Dieter Braun Dipl.Biol.: Zeitbombe Wohn und Schla-fraum, Artisana Verlag 1994 - Dr. Aitdras Varga Dipl.Ing.: Molekularbiologischer Nachweis uber die Wechscwirkung zwischen Menschen und elektro-magnctischer Umwelt — Wohnung und Gesundheit; Fachzeitschrift fOr Okologisches Baucn und Leben, Nr,72 Herbst 1994 .) odbito sončno svetlobo, zaradi česar prihaja do pojava tople grede, seje po drugi svetovni vojni povečala za 25 odstotkov. Prebivalstvo na svetu narašča. Od časa, ko sc je pred 200 000 leti pojavil sodobni človek, pa do obdobja, ko je živel Julij Cezar, to jc tja do začetkov našega štetja, ni na Zemlji nikoli živelo več kakor 250 milijov ljudi. Ko je Krištov Kolumb približno 1500. leta plul v Ameriko, je bilo na svetu približno 500 milijov ljudi. Od pojava človeka do leta 1945 je živelo več kakor 10 000 generacij, svetovno prebivalstvo pa seje v tem času povečalo na dve milijardi. Danes se v času enega človeškega življertja prebivalstvo poveča za trikrat več kot prej v desettisočih generacijah. Računajio. da bo leta 2032 na svetu živelo 9 milijard ljudi. V tem času se za milijardo poveča v desetih letih. Ko je julija 1989, kolhozni delavce iz Ukrajine vrgel v tamkajšnjo reko Noren med nabiranjem gob cigaretni ogorek, se je reka v^ala. Tako z različnimi vnetljivimi kemikalijami napojeno reko so imeli tudi v ZDA. V Indiji se v reko Ganges izceja kanalizacija 114 velikih mesL zaradi onesnažene vode v deželah tretjega sveta vsak dan umre 25.000 ljudi. Nihče na svetu noče povezovati te in druge visoke smrtnosti z demografsko eksplozijo, ki jo omenjamo zgoraj. Naravnost rečeno; kaj Sele bi bilo, koliko prebivalcev bi bilo na svetu, če smrtnost v nerazvitih državah ne bi bila tako visoka! Na območju mesta Merico City sc podtalnica znižuje za tri in pol metra na leto, na območju Pekinga z milijonov ljudi v preskrbi z vodo odvisnih skoraj izključno od Nila. V naslednjih 35 letih sc bo število pivcev Nilove vode »po zmernih napovedih« povečalo na 100 milijonov. »V Nilu pa bo še vedno toliko vode, kot je je bilo, ko so našli Mojzesa v trsju,« pravi Gore. Vetrovi in hudourne vode v Indiji vsako leto odnesejo okrog 600 milijard ton prsti. Večinoma zaradi izsekavanja gozdov. Večina najpomembnejših ribolovnih območij na svetu j c izčrpana. Od leta 1950 se je skupni letni ulov povečal za 500 odstotkov, obnovitvene sposobnosti večine ribolovnih območij so prekoračene. Na vseh celinah izredno izumirajo žabe, močeradi in krastače. Naštevajo različne vzroke, posledice za biološko ravnovesje so nepredvidljive, nihče pa ničesar nc ukrene. (Nadaljevanje prihodtuic) ŠTEFAN SMEJ stran 14 vestnik) 9. marca 19^ šport Prva držmma nogometna liga Beltinci: Mura 3:1 Beltinci - Igrišče Beltince, gledalcev 5,000. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelci: 1:0 Škaper (14), 2:0 Baranja (45), 3:0 Herceg (55), 3:1 Topič (70). Beltinci: Zver, Godina, Vorobjov, Jengurazov, Jančič, Granov, Črnko, Neiman, Baranja (Cirkvenčič), Hcrceg (Osterc), Škaper, Mura: Volk, Kardoš (Baranja), Kokol, Breznik, Alihodžič, Poljšak, Stampfer, Brežic, Belec (Džafič), Bakula, Topič. Druga državna nogometna liga Nafta: Mengeš 1:0 Lendava - IgriščeNafte, gledalcev 700. Sodnik: Kodrič (Ptuj). Strelec: 1:0 Vickovič (80). Nafta: Zajtl, Hozjan. Gaševič. Slavic, Šabjan, Drvarič, Hranilo-viČ, Vickovič, Kukič (Utrosa), Baša (Meničanin), Gabor. Domžale: Turnišče 5:1 Domžale - Igrišče Domžal, gledalcev: 100. Sodnik: Glažar (Ptuj). Strelci: 1:0 Samardžič (2), 2:0 Vončina (45), 3:0 Kuprivec (45), 4:0 Cvijanovič (68 -11 m), 5:0 Kuprivec (72), 5:1 Pucko (83). Turnišče: A. Zver, Ternar, Lackovič, Vori, Žekš. Mujdrica, Baranja (Krančič), Voroš, Novak, Ropoša (Pucko), M. Zver. Beltrans : Zagorje 0:4 (0:2) Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 200. Sodnik: Vivod (Dolič). Strelec treh golov je bil Petrušič, enega Puklavec (avtogol). Baltrans; Rajh, Slana (Hošpel), Modlic, R. BerendijaS, Puklavec, A. Osterc, Vozlič (Makoter), Z. Osterc, Brunec, Zrim, Stojko, Strelstvo Zmagi Ljutometa in Ihrnišča V sedmem kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi je ekipa Ljutomera v Cerknici premagala Brest s 1715:1708 krogov. Za Ljutomer so tekmovali: Manuela Rudolf 580, Darko Horvat 568 in Rajko Robnik 567 krogov. (AV) Ekipa Stefana Kovača iz Turnišča pa je v Trbovljah premagala ekipo A. Hohkraut. Srečanje se je končalo neodločeno s 1739:1739 krogov, vendar so bili Tumiščani za krog boljši v zadnji seriji in so tako osvojili točke. Za Turnišče so tekmovali: Vili Ravnikar 584, Robi Markoja 581 in Božidar Draškovič 574 kredov, (FK) V sedmem tolu prvenstva v drugi državni strelski ligi je Trzin premagal MI Pomurko iz Murske Sobote s 1689:1670 krogov. Za Pomurko so streljali: Milan Kreft 565, Janez Gomboc 558 in Martin Žigo 547 krogov.(FŠ) V sedmem kolu prvenstva v tretji državni strelski ligi je Radgona premagala TS Ormož s 1693:1656 krogov. Za Radgono so tekmovali; Milan Svetec 578, Branko Horvat 559 in Davorin Slanič 556 krogov. (DS) ŠPOf^NA NAf^^ V športni napovedi št. 4 je naš gost predsednik Nogometnog kluba Žitkovci Jože Bukovec, Prognoziral je takole: r I 1 Pari Nap- ISNL Rezultati - 17. kolo Beltinci: Mura 3:1 Rudar: Vevče 3:1 Maribor: Olimpija 0:2 Izola : Gaj 1:1 Jadran: Primoije 0:1 Gorica : Korotan 1:0 Živila: Koper 1:2 Železničar: Publikum 1:2 Olimpija Maribor MURA Publikum 17 13 1 3 48:16 27 17 9 5 3 32:18 23 17 10 2 5 33:19 22 17 9 4 4 25:13 22 BELTINCI 17 9 3 5 39:17 21 Železničar 17 9 2 6 37:23 20 Gorica Rudar Korotan Primorje Koper Izola Gaj (-1) Vevče 17 8 3 6 34:22 19 17 8 3 6 26:22 19 17 7 2 8 24:23 16 17 5 5 7 22:23 15 17 6 3 8 13:21 15 17 5 5 7 21:37 15 17 3 8 6 18:36 13 17 4 4 9 21:35 12 živila Natlo 17 I 7 9 16:27 9 Jadran 17 0 3 14 10:67 3 IL SNL Rezultati -16. kolo Nafta: Mengeš 1:0 Beltrans: Zagorje 0:4 Domžale : Turnišče 5:1 Elan : Papirničar 2:1 Steklar: Dravinja 0:0 Slovan: Piran 2:2 Drava : Šmartno 3:1 Rudar: Železničar 6:0 Igorje Šmartno Rudar NAFTA Rran Papirničar Dravinja Drava Domžale Mengeš 16 10 4 2 31:5 24 16 10 4 2 34:17 24 16 10 3 3 30:12 23 16 7 8 1 22:14 22 16 8 2 6 37:22 18 16 7 3 6 24:19 17 16 5 6 5 21:15 16 16 6 4 6 21:27 16 16 6 3 7 23:25 15 16 4 7 5 10:13 15 TURNIŠČE 16 5 4 7 22:31 14 Slovan 16 4 6 6 22:31 14 BELTRANS 16 4 3 9 15:25 11 Steklar 16 2 7 7 15:26 11 Železničar 16 3 4 9 22:37 10 Elan 16 1 411 9:39 6 L DNTL - moški MT SOBOTA Melamin TAM G. V. Olimpija Vesna Preserje Krka Ilirija Slovan RADGONA 18 17 1 93:33 34 18 14 4 70:56 28 18 13 5 82:44 26 18 12 6 81:45 24 18 10 3 64:62 20 IS 7 II 57:69 14 18 5 13 48:78 10 18 5 13 44:82 10 18 4 14 46:80 S 18 3 15 45:81 6 L SKL - ženske POMURJE 5 Ježica ml. Slovan 6 5 Maribor ml, 6 Sežana Šentvid 6 6 5 4 4 2 1 1 0 430:292 10 2 396:356 10 1 344:279 9 4 382:420 8 5 359:458 1 5 320:426 1 t .jS?! V-ri Beltinci dobili derbi z Muro Preteklo nedeljo je bil v Beltincih prekmurski prvoligaški derbi med Beltinci in Muro. Za ljubitelje nogometa težko pričakovano srečanje je na igrišče v beltinskem paricu pritegnilo nad pet tisoč gledalcev. Razburljiv začetek v pravem nogometnem razpoloženju je pripadel Beltinčanom in že v četrti minuti bi lahko Herceg dosegel vodstvo, vendar je bil nespreten. Samo dve minuti zatem je Baranja zadel prečko. Potem so si ustvarili lepo priložnost za gol tudi Sobočani, a je Belec ni izkoristil. Pritisk domačih je še naprej trajal in najboljši strelec lige Škaper je prvi zatresel mrežo. Herceg je pobegnil po levem krilu in lepo podal žogo v kazenski prostor do prostega Škaperja, ki jo je brez posebnih težav potisnil v mrežo v veliko veselje domačih navijačev. Pet minut pred koncem se je prebil v kazenski prostor Kokol, vendar je zadel zunanji del mreže. priložnost je splavala po vo®u^i Ko so imeli največjo ne srečno prejeli zadetek-Rajh je izbijal žogo iz ,jjj ga prostora, pri tem pa Jaud , gralca Puklavca in žoga se ; Sla v mreži. Tudi v nadaJ)®*^ Sternu Škapeiju odločil za strel in Pred startom nogometnih tretjeligašev Bakovci za vrh, Renkovci za obstanek V soboto se začenja pomladni del prvenstva v tretji državni ligi, kjer sodelujeta pomurska ligaša Bakovci in Renkovci. Ob moštvi sta se zavzeto pripravljali za nadaljevanje prvenstva ter odigrali tudi številne prijateljske tekme. Kako so pripravljeni in kaj pričakujejo od tekmovanja, o tem smo sc pogovarjali s trenerjema obeh moštev. T i. igre so imeli Veržejčani po^ Igre so imen verzejca«* vendar so bili premalo na hitre protinapade kjer se je predvsem od h Petrušič, ki je dosegel tri S* Niste sami, K ■I I Vestnik jč’ Sah ,1 t 61 L BELTINCI: Koper 2. Izola: MURA 3, Olimpija; Vevče 4. Maribor; Primorje 5. Gorica; Publikum 6, BELTRANS: Mengeš 7. NAFTA: Radeče 8. Sovan: TURNIŠČE 9. RENKOVCI: Starše 10. Pobrežje: BAKOVCI 1 2 1 1 0 0 1 0 1 2 L A DOL - moški VIGROS p' 20 IS Olimpija 20 13 UUTOMER 20 II 2 57:16 36 7 47:32 26 9 42:35 22 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 4 1. 2. 3. 4. 5, 6. 7, 8, 9. 10. BELTINCI: Koper Izola: MURA_____ Olimpija: Vevče Maribor: Primoije Gorica: Publikum BELTRANS: Mengeš NAFTA: Radeče Slovan: TURNIŠČE RENKOVCI: Starše Pobrežje: BAKOVCI Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 17. marca 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov: Pionir , Kamnik Fi Prom 20 10 10 38:36 20 20 20 g 12 30:43 16 0 20 8:60 0 IL DRL - moški Krško (-1) 18 16 o 2 454:320 31 POMURKA 18 14 0 4 485:385 28 Lisca Radeče Ormož Celje Dol (-1) POLET KROG V. Nedelja Brežice 18 13 0 5 451:379 26 17 11 0 6 406:363 22 18 10 1 7 388:368 21 18 8 2 8 393:401 18 17 9 1 7 366:380 18 18 7 2 9 424:403 16 18 7 1 10 379:409 15 18 7 1 10 364:391 15 18 1 0 17 352:466 2 MLADINEC 18 0 0 18 287:493 0 II. DOL - Ženske ŽIBRAT SOBOTA Šoštanj Šentvid Rogoza Paloma Ptuj Ruše Fi Prom Solkan Mežica Cma 19 18 19 15 19 13 19 12 19 10 19 10 1 4 6 7 9 9 19 S 11 19 8 tl 19 8 11 19 6 13 19 5 14 56:14 36 52:27 30 46:22 26 40:31 24 37:28 20 40:33 20 33:40 16 29:38 16 30:43 16 28:43 12 21:47 10 19 I 18 9:55 2 Pen Stanko Preradovič - trener Renkovec: "Za drugi del prvenstva smo se začeli pripravljali dovolj zgodaj in v glavnem uresničili program, ki smo ga načrtovali. Obisk na treningih je bil dober, zadovoljen pa sem tudi z angažiranjem igralcev tako na treningih kot tekmah. Moštvo smo okrepili z dvema igralcema. Prišla sta Car iz Dobrovnika in Balantič iz Nafte, tako da smo nekoliko močnejši kot v jesenskem delu prvenstva. Tekmovanje bo zelo naporno, saj bo več moštev izpadlo iz lige. Pričakujem, da ne bomo razočarali gledalcev in da bomo obdržali status drugoligaša, kar je naša u želja.' Milan Kobleneer- trener Rakovec: "S pripravami za drugi del prvenstva smo začeli 23, januarja, odigrali pa smo tudi več prijateljskih tekem. Menim, da so priprave uspele in da so igralci tako na treningih kot na tekmah pokazali dovolj zavzetosti. Imamo mlado moštvo in smo dobro razpoloženi, glavno vlogo pa ima edini starejši igralec Bojan Jančar, ki je vzor mladim igralcem. Pričakujem, da bomo tudi v drugem delu prvenstva med vodilnimi moštvi, konkretno med prvimi štirimi. Žal sta iz lige izstopili dve moštvi, s katerima bi igrali doma. Tako pa imamo sedaj več tekem v gosteh," Feri Maučec Zopet zmagal V Gančanih je bil narodni šahovski koo^c* turnir, na katerem jc 73 šahistov iz Slovenil® vaške. Zopet je t Zupe (Radenska-Potrr?*"-točkami. Štefan CiganJ® Štefan Režonja osmi (oi® ska Pomgrad) s po jijii* Danilo Hari je bil Gruškovnjak (vsi Radenska Pomgr*o) sti in Janko Brunčič petnajsti, vsi so zbr^’^,siX Peti turnir bo čez štino^ i gostilni Vučko v Izal«*'^ j | tiji* tl > Nagrado dobi Matej Škafar V športni napovedi SL 2 smo med tistimi, ki so imeli po 8 pravilnih napovedi, izžrebali Mateja Škafarja iz Lipe 164, Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13. Pravilna napoved: Beltinci : Mura 1, Maribor : Olimpija 2, Železničar : Publikum 2, Rudar; Vevče 1, Gorica : Korotan 1, Živila Naklo : Koper 2, Izola; Gaj 0, Beltrans: Zagorje 2, Nafta : Mengeš t. EJomžale: TVirnišče 1, Odbojka Tokrat same zmage V dvajsetem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je vodeči Vigros Pomurje zmagal v Kamniku s 3:1 (16:14. 5:15, 15:5, 15:10). Sobočani so nastopili brez Kempe in Fujsa, ponovno pa je zaigral Marič. Vigros Pomurje Murska Sobota: Vukovič, Prša, Marič, Kcrec. Novak, Topovšek, Poredoš, Bačvič. Ljutomer pa je doma premagat Fi Prom s 3:0 (17:15, 15:4, 15:10). Ljutomer: Berlot, Kavni k, Škrobar, Belec, Zidar, Marič, Šiftar, Šumak in Savič. V tekmovanju druge državne moške odbojkarske lige je Claudia shop v Beltincih ekipo Pionirja iz Noveff jj.' 3:2 (12:15, 9:15. 15:13),čepravsogostje*^ 2:0. Claudia shop Bdli«'®^^)^ V in Mitja Janža, Krajc*®’ ' chsteter, Prelog, Vnuk- V tekmovanju droP' ženske odbojkarske 116® \ > |S^ premagala Fi Prom * 15.9, 15:11). Sebota: ncla, Drevenšek, ^vet. j Kuhar, Moreč, jft Kuhar, Moreč, jil Denko, Cipot. Odboj'_ rata iz Ljutomera P® (IK) premagale Solfcaft ® /n Ks 15.13, 8:15. 15:10, Lčjutomer: Vrbnjak, p|r,T narič, Lukienko. i ivO Žibrat. Šoštarič. ' Denko, Cipot. vestnik, 9. marca 1995 stran 15 I Šport I I I I r I »i I 1^ ,1 5 [ Občinska nogometna zyeza Lendava Piihodnost ima vzgoja lastnega kadra T (^b^taska nogometna zveza seje kot 9. tekmovalno »T;® Sloveniji uveljavila s delom in upra-DoiiH j® “ted drugim P podpredsednik Nogo- na 1 Slovenije Ivo Kranjc lir ki se je je ^‘^10 19 delegatov Itltibov lendavske Predsednik ONZ Lenda- od 22 iz nekateri dru-razhTaviioi-i _. ... .^^Ptavljalcl pa so opozorili S r*’ katerimi se pri oiS,r^«Swejo. Čeprav se itboljšSi?J“ kto tekniA J*’ f jesenskem delu J^njavprvi občinski nogo- ■■ Dtim Število kartonov Ptonerjavi । Jjjjsodniti _____________ taunenih v mladin-tekmi pa sta drugi Pa se i. .y®8onictni ligi Lendava 'lO ia In kartonov poveča-t®tnisita Tekmovalna težav 7 v J * tudi precej selek*®kmovania s prejšnjim letom, pokazali 32 rdečih selekcij. saj pri nekaterih Rokomet Derbi dobila Pomurka Šport od tu in tam klubih nimajo dovolj igralcev. Težave imajo tudi s pomanjkanjem nogometnih sodnikov, saj je 27 sodnikov za razvejeno tekmovanje v lendavski občini zdaleč premalo, medtem ko na razpisane tečaje za nove sodnike ni odziva. Na skupščini so podarili, da bo v prihodnje potrebno dati večji podatek kot doslej vzgoji mladih nogometašev, saj je to edina perspektiva tako občinskega kot slovenskega nogometa. Sprejeli so program aktivnosti za letos, ki je zelo ambiciozen. Khzh novanima igralcema Škafarju (Bistrica) in Sokeju (Čentiba) so odpisali preostanek kazni, tako da spomladi že lahko igrata. Dogovorili so se, da se bo začel pomladni del prvenstva v prvi občinski nogometni ligi Lendava 19., v drugi občinski nogometni ligi Lendava pa 26, marca. Na skupščini so tudi podelili priznanja ONZ Lendava za uspešno delo in tekmovanje. Ta so prejeli: Nogometni klub Nafta ob 60-let-nici delovanja, Franc Režonja iz Renkovec, Franc Koren iz Lendave in Jože Šimonka iz Lenda- V osemnajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Pomurka iz Bakovec v lokalnem derbiju visoko premagala Mladinca iz Murskih Črnec s 30:11 (10:3). Strelci: Bedekovič 10, Kavaš 5, OkreSa 3, Husar 3, VereS 3, S. Buzeti 2, Lovenjak in B. Bizeti 1 za Pomurko ter Gom-boe 4, M, Gregorinčič 3, E Gre-gorinčič 2 in Marič 2. Ormož pa je premagal Polet iz Murske Sobote z 19:17 (9:8). Strelci za Polet: Žugelj 5, Lovenjak 4, Kovačič 3, Čemela 2, Horvat 2 in Sečko 1, Rokometaši Celja pa so premagali Krog z 31:22 (15,10), Na>boljša strelca pri Krogu sta bila Meolic 7 in A. Kolmanko 6 golov. f ve. Feri Maučec t »t. Namizni tenis - V soboto in nedeljo bo v športni dvorani v Radencih v organizaciji NTK Radgona četrto državno prvenstvo za Člane in članice posamezno in dvojice, Z izjemo Kovača, ki ima klubske obveznosti v Avstriji, bodo nastopili vsi najboljši 1:0. Gol je dosegel Šebjan, Mura pa je doma premagala Hit Gorico s 4:2. Strelca za Muro sta bila Petrovič 3 in Benko. Keg^anje - V enajstem kolu prvenstva v mariborski kegljaški ligi je Nafta iz Lendave premagala Ruše s 6:2 (4903:4786). Zma- s članskim državnim prvakom ge za Nafto so dosegli: Horvat Robijem Smrekarjem. Pomurci si obetajo nekaj dobrih uvrstitev. (M.U.) 848, Žalik 840, Radakovič 824 in Peric 806 podrtih kegljev. Tekmovala pa sta še Levačič 802 in Nogomet - V tekmovanju slo- Kopinja 783 podrtih kegljev. venske mladinske nogometne lige je Mura premagala Hit Go- V dvanajstem kolu prvenstva v medtegijski ženski kegljaški ligi rico z 2:1, Strelca za Muro sta vzhod je Nafta umišču je bilo fi- bila Fras in Ulen, Drava pa je premagala Beltince s 3:0. V tekmovanju slovenske kadetske nogometne lige so Beltinci premagali Dravo na Ptuju z [ll li« :S:: I B 1 Pa? J -C nale občinske strelske lige s serijsko zračno puško. Ekipno je zmagala S D Jezero iz Dorbov-nika pred SD ŠK Turnišče in SD Črenšovci, med posamezniki pa je bil prvi Jože Gal (Dobrovnik) z 2711 krogi pred Edito Žalik (Črenšovci), 2685, in Tomažem Sobočanom (Turnišče), 2661 krogov. (FK) Mali nogomet - V Zalaegersze-gu na madžarskem je bil mednarodni turnir v malem nogometu. Med 10 ekipami so sodelovali tudi veterani Nafte iz Lendave, V svoji skupini so zasedli tretje mesto, za peto mesto pa so premagali SE Papa z 24, (FB) Strelstvo - V pomurski strelski ligi je bilo na sporedu 9, kolo, Izidi; SCT ; Jovo Jurkovič 989 ;950, Ljutomer: Tišina 862:935, Gančani : Dolina 1003:954, MDSP : Varstroj 853:840 in Črenšovci: Elrad 955:899 krogov, Po devetem kolu vodijo Gančani s 25 točkami pred SCT-jem in Dolino po 23 točk Med posamezniki pa vodi Marjan Balažič (Gančani) s 3132 krogi pred Jankom Kuzmo (SCT), 3029, in Milanom Harjjem (Gančani), 3005 krogov. (ŠB) Namizni tenis Sobota zmagovalec Radgona izpadla 9 Q košarkarska liga Pobota (vet.) prvak poraza ntri.L* veterani in trajno last. Rezul-I J'^hi: Lindau vet. : »bop 29*01f’-: ^*73 L 1’ ^^'rovci: Sebebor- Sobota vet. 14 14 0 1097:742 28 za mo- je brez poraza «:55 Sobota : Ljutomer Raz Claudia shop 14 10 4 1019:837 24 Petrovci Maraton Sebeborci Ljutomer Lindau vet. Lindau ml. 14 10 4 1073:927 24 14 10 4 1088:981 24 14 5 9 870:932 19 14 4 10 925:946 18 14 2 12 766:1034 16 14 1 13 769:1206 15 (K. G.) Pored tekem J?- l^NL ■ pomlad 1995 ' _ I J J ^1?? ■ t ■, Šentjur : Kovinar (0:1) S, (2 1) ^Wmij prosta (0:3) (0:0) . “ar Prosta 'I (0:7) prosta (0: ° ograd prosta I) Kob Ford in BAKOVCI prosta XXI. kolo - 29.4.95 Surše: Impol (0:3) Dravograd: Šentjur (1:5) Kovinar: BAKOVCI (0:4) Kob Ford : Pobiežje (5:0) RENKOVCI: Sl, Gradec (2:1) Aluminu in Pohorje prosta XXIL kolo - 6.5.94 Impol; RENKOVCI (0:1) Sl. Gradec : Kob Ford (0:6) Pobrežje; Aluminij (2:3) Pohorje; Kovinar (0:0) BAKOVCI: Dravograd (1:2) Šentjur: Starše (0:1) XXIII. kolo -13.5.95 Šentjur: Impol (3:2) Starše: BAKOVCI (1:2) Dravograd : Pohorje (2:2) Aluminij: Sl. Gradec (1:1) Kob Ford : RENKOVCI (3:1) Kovinar in Pobrežje prosta 8.4.95 XXIV. kolo - 20.5.95 Impol: Kob Ford (1:4) RENKOVCI: Aluminij (1:3) Pobrežje; Kovinar (0:3) Pohorje : Starše (2:1) BAKOVCI.Sentjur(l:l) Dravograd in Sl. Gradec prosta "»Strni Prosta 'Ji** ^'"0= (2:31 h«. Pto.:. (0:31 prosta .t j! Župan občine Ljutomer Ludvik Bratuša je pripravil sprejem za lutiu-spešnejše športnike minulega leta. V gostišču Pri ribnikih zasebnice Danice Vršič so se sprejema udeležili: najboljša športnika Manuela RudoU (strelstvo) In Hary Steržaj (kegljanje), Dgjan Žnidarič (perspektivni športnik), predstavniki koni^uiškega, rokoborskega, moškega in ženskega odbojkarskega kluba, člani aerokluba Prlek ter posamezni tekmovalci in športni delavci, ki so zaslužni za Športne u^ehe v minulem letu. V krajšem nagovoru je župan poudaril pomen Športa za ljutomersko občino ter udeležencem v zahvalo za dosežene uspehe podelil monografijo Štefana Smeja Mura, hkrati pa jim obljubil pomoč tudi v prihodnje. (N, Š, in DT) Dvoranski hokej Lipovci drugi, Triglav tretji v Murski Soboti je bilo finale 4. državnega člansk^a prvenstva v dvoranskem hokeju, na katerem je sodelovalo 5 ekip. Rezultati — Svoboda: Lipovci 4:1, Triglav: Pomuijc 6:2, Lipovci : Triglav 5:4, Gabcije: Svoboda 2:3, Triglav: Gaberje 8:1, Pomurje: Lipovci 3:4, Gaberje: Pomurje 2:4, Svoboda: Triglav 6:6, Pomuije : Svoboda 0:6 in Lipovci: Gabeije 3:0, Naslov državnega prva je osvojila Svoboda iz Ljubljane. Vrstni red: 1. Svoboda (Ljub^ana) 7 točk, 2, Lipovci 6 točk, 3. Triglav (Predanovci) 5 točk, 4. Pomurje (Mur-dca Sobota) 2 točki in 5. Gabcije (Celje) brez točke. Seznam kategoriziranih športnikov XXV. kolo ■ 27.5.95 BAKOVCI: Impol (2:2) Šentjur: Pohoije (1:1) Dravograd: Pobrežje (2:1) Kovinar : Sl. Gradec (2:0) Aluminij: Kob Ford (0:4) Starše in RENKOVCI prosta XXVI. kolo - 3.6 95 Impol; Aluminij (1:4) RENKOVCI: Kovinar (0:1) Sl. Gradec : Dravograd (1:1) Pobrežje: Starše (0:2) Pohorje : BAKOVCI (0:0) Šentjur in Kob Ford prosta Športna zveza Slovenije je izdala seznam jtategoriziranih športnikov za letos. Od prejšryih pomurskih občin ima največ kategoriziranih športnikov soboška, in sicer kar 72, ljutomerska 7, radgonska 6 in lendavska 2. Atletika: Barabara Berden, Damjan Špur, Mojca Meglič (vsi MS); avto-m«to šport: Oliver Rogan (MS); hokej na .travi: Darko Fule, Peter Forjan, Dušan Mau-čec, Iztok Gomboc, Mitja Kavaš, Simon Toplak, Boris Mujdrica, Robert Tratnjek, Franc Maučec, Zdenko Lenarčič, Slavko Foijan, Štefan Tratnjek, Boštjan Tivadar, Franc Rajncr in Anton Tivadar (vsi MS); j«ido: Danijel Vehab, Imre Cikajlo in Robert Šadl (vsi MS); kajak-kanu; Borut Horvat (MS), Miran Vereš in Simon Kuzmič (oba Ljutomer); karate: Tomaž Pevec in Sabina Jakovljevič (oba MS); gorsko kolesarstvo; Marjan Jauk (Ljutomer); košarka: Alenka Ori (MS); letalstvo; Uroš Kolarič, Mihael Mesarič (oba MS), Alojz Prša in Tomaž Gajser (oba Lendava); namizni tenis: Robert Smrekar, Gregor Komac, Ivan Kuzma, Iztok Vršič in Aleš Smrekar (vsi GR), Mitja Horvat (MS); nogomet; Kristjan Zver, Danijel BreziČ, Robert Volk, Vladimir Kokol, Anton Slavic, Andrej Poljšak, Peter Breznik, Damjan Gajser, Matej Fras, Igor Poznič, Štefan Cerryavič, Franc Cifer, Bojan Rous, Adamo Baranja, Dejan Nemec, Damjan Ošl^, Dominik Pintarič, Borut Vegič, Goran Ristič, Štefan Gom-boc. Kristjan Kerec, Sebastjan Vogrinčič, Fabijan Cipot, Boštjan Žerdin, Alan Mesarič, Ljubiša Živič, Goran Papič, Tadej Kerčmar in Simon Ulcn (vsi MS); odbojka: Matjaž Šiftar (Ljutomer), Dejan Fujs, Andreja Drevenšek in Igor Prša (vsi MS); rokoborba: Peter Lukašev, Jože Vrbančič, Miloš Horvat, Dejan Žnidarič (vsi Ljutomer), Mitko Nasevski, Slavko Zec, Rade Bačič, Dominik Mitov, Mojmir Šafarič in Dejan Kovačič (vsi MS); strelstvo: Robi Markoja (Lendava). Odigrani sta bili zadpji dve koli v prvi državni članski namiznoteniški ligi. Presenetljivo, vendar zasluženo je ekipa Moravskih Toplic Sobote zasedla prvo mesto in sc bo v končnici štirih najboljših ekip v polfinalu z Olimpijo potegovala za naslov državnega prvaka. Lanski državni prvak Radgona pa je nepričakovano pristala na zadnjem mestu in izpadla iz lige. Sobočani so v zadnjih dveh derbijih z Olimpijo v Ljubljani prvič izgubili, premagali pa so TAM G, V. iz Maribora. Na tekmi z Olimpijo so Sobočani igrali slabo, usodna pa je bila igra dvojic, pa tudi Benkovič je ostal brez zmage, tako da dve zmagi Ungerja nista bili dovolj za zmago. V drugem srečanju pa so Sobočani v lepi in zanimivi igri premagala Mariborčane. Najboljši je bil zopet Unger z dvema zmagama, za uspeh pa je bila tudi zaslužna dvojica Benko-Benkovič. Enkrat pa je zmagal Benko, ki mu je na srečanju z najboljšim igralcem Rusom Kirjuškinom ušla zmaga v prvem nizu. Radgona je v predzadnjem kolu zapravila priložnost za obstanek v ligi, ko je doma kljub dvema zmagama Rihtariča izgubila s Preseijem. V zadnjem odločilnem kolu z nepo- srednim tekmecem pa je v Novem mestu katastrifalno izgubila. V prvi partiji je namreč Rihtarič nepričakovano izgubil s Horvatom, kar je gotovo vplivalo na nadaljnji potek dvoboja. Rezultati Olimpija : Moravske Toplice-Sobota 4:3 (Škafar : Benkovič 2:0, Reflak : Benko 0:2, Lasan : Unger 1:2, Škafar-Rcflak: Benko-Benkovič 2:0, Škafar: Benko 2:1, Lasan : Ben-kovič 2:0, Reflak : Unger 1:2); Moravske Toplice-Sobota : TAM G, V. 4:3 (Benko: Tancer 2:1, Benkovič : KriuSkin 0:2, Unger: Plohl 2:0, Benko-Benovič ; PIohl-Tancer 2:0, Benko: Kriu-škin 0:2, Unger : Tancer 2:0, Benkovič: Plohl 1:2); Radgona; Preserje 3:4 (Rihtarič : Ribaljčenko 2:0, Fridrih : Kastelic 0:2, Kuzma : Petrovčič 0:2, Rihtarič-Kuzma : Kastelic-Petrovčič 1:2, Rihtarič: Kastelic 2:1, Kuzma : Ribal-jčenko 2:1, Fridrih; Petrovič 0:2); Krka : Radgona 6:1 (Hribar: Fridrih 2K), Horvat: Rihtarič 2:1, Kralj: Kuzma 2.1, Hribar-Horvat : Rihtarič-Kuzma 2:0, Miklič : Rihtarič 0:2, Kralj ’■ Fridrih 2:0 in Horvat: Kuzma 2,1). (M, U.) V Murski Soboti (Teniški center Mešič) so razglasili rezultate delavskih športnih iger nekdanje soboške občine za lansko leto. V sedmih športnih panogah je sodelovalo 294 tekmovalcev iz 25 podjetij in ustanov. V skupni uvrstitvi je zmagala Mura s 129 točkami pred Potrošnikom, 94, in Obrtnim združenjem Murska Sobota, 48 točk. Na slovesni razglasitvi rezultatov je govoril o pomena delavskih športoih iger predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar, ki k skupaj s predsednikom odbora za delavske športne igre Željkom Kranjcem najboljšim podelil pokale in priznanja. Slovesnosti sta se udeležila tu^ soboški župan An^j Gerenčer in predsednik Svo-bodnih-sindikatov Janez Kovač. Na posnetku: Stanku Kerčmar podeljiOe pokal Ivanu Hoch-steterju (Mura), _ Fotograftla: N. Juhjiov stran 16 vestnik, 9. marca 1^ I utrip Srečanja z rojaki iz Prekmurja, Id so si našli svoj drugi dom v Zagrebu Sobota moje mladosti počasi umira Tako občuti Cvetka, ki živi v hrvaškem glavnem mestu že 35 let Pred nedavnim, ko smo se udeležili letne skupščine Kultur-no-prosvetnega društva Slovenski dom Zagreb, smo se srečali tudi z nekaterimi rojaki iz Prekmurja. Zanimalo nas je, kako jih je pot zanesla v hrvaško glavno mesto, kaj delajo ($0 delali), kako živijo, ali njihove korenine še kaj poganjajo tudi v rodni Sloveniji... Naša prva sogovornica je bila po naključju CVETKA TOMANIČ, kije sestra slovenskega predsednika Milana Kučana. Čeprav ni bila ravno navdušena, da bi [risali o njej in njenem življenju, nam je vseeno povedala, da se jc rodila v Prosenjakovcih, Iger je obiskovala osnovno šolo do 2. razreda osnovne šole, nato pa jo nadaljevala v Murski Soboti. Tuje tudi končala gimnazijo, nato pa šla študirat v Zagreb, in sicer farmacijo. Uspešno je doštudirala, kasneje pa končala še specializacijo iz klinične biokemije. Do letos je delala v laboratoriju Mladena Stojanoviča (bila je vodja enega od oddelkov), medtem pa je morda že prejela odločbo o upokojitvi. Ob našem obisku je bila še na zadnjem delovnem (Ictcm) do-pustu.V Zagrebu živi že 35 let Ustvarila si je družino (mož je doma iz Bosne) in se počuti, kot da bi bila tamkaj doma. Hčerka (tudi že poročena) pa dobro govori tudi slovenski jezik in celo prekmursko narečje ji še kar dobro steče z jezika, kadar tako nanese. - Kaj pa vezi z drugimi rojaki iz Prekmurja, ki prav tako živijo F Zagrebu? Se kaj srečujete? In kako ste povezani s Slovenjo, še zlasti s Soboto, kjer ste preživeli svojo mladost? Odgovorila je, da se ves čas rada druži s Prekmurci. Tesne stike je imela zlasti s Sapačevimi, dokler je živel še Franc, zdaj pa Med jHekmurskimi rojaki v Zagrebu Je tudi Cvetka (Kučan) Tomanič, sestra predsednika Slovenije Milana Kučana. seje zelo navezala na družino Ci-gut. Veliko se obiskujejo, če pa se ne vidijo, se pokličejo po telefonu. »Domov v Soboto pa hodim, kolikor se da. Prej, dokler je živela Še mama, so bili obiski pogostejši. No, tudi sedaj se vsi - bratje in sestre • lepo razumemo med sabo in se dobivamo ob jubilejih, za vse svete ali ob kakšni drugi priložnosti. Nekoč smo govorili, da gremo domov, ko smo šli v Soboto. Zdaj sem včasih zbegana. kje sem pravzaprav doma. Lahko rečem, da tu in tam. Uidi Zagreb je torej moje mesto, moj dom. Tisti, ki je bil nekje v inozemstvu, tam služil denar, si zgradil hišo, to občuti drugače. Jaz sem tu živela kot vsi drugi meščani, bila sem tudi občinska odbornica in še nekaj drugih funkcij sem opravljala ter pomagala po svojih močeh graditi to naše mesto. Zato me boli, če kakšen takšen pride iz tujine in reče, da je on domačin, jaz pa da nisem tu doma. To sem že doživela,« - Kako pa spremljate dogajanja v o^i in širši okolici? Ali berete morda slovenske Časopise, gledate slovensko televizijo? vJaz poslušam v glavnem samo slovenska poročila, tako da včasih niti ne vem, kaj se dogaja v Zagrebu. Radia Murska Sobota pa žal ne dobimo. Tudi na televiziji večinoma gledam slovenski dnevnik iz Ljubljane.« - Po vsem sodeč boste torej za stalno ostali v Zagrebu? »Oh, najbrž bo tako. Tu imamo stanovanje in kam bi sc pravzaprav lahko vrnila? Saj imam doma krog prijateljev, a kaj bi počela? Zdaj sem že v letih. Tli je vse urejeno, če moram k ’ niku, če... Vse imamo tu. S®* ta moje mladosti pa počasi b® Tudi v Prosenjakovcih naše domačije. Ko je dedek u®® | ra. se je tisto prodalo. Naš sedaj v Soboti, kjer živi s««< _ družino; ona nam jc oču*" dom. - Slovenija in Hrvaško f** *' mostojni državi, kako to žMjate? »Ta prehod jc bil za nas^ vence, ki smo sc za stalno lili v Zagrebu, zelo težak. J* rada še enkrat doživljala tistega, kar jc bilo urejanjem državljanstva. > tudi ponižujoči trenutki, b*" ____..______ mer k) sem prišla v banko hotela dvigniti svoj denar, 0 me spraševali za dom®**^ kajti brez ni« ti denarja V službi pa nisem težav, ker sem Slovenka.1^ tudi slovensko državljans^^ slovenski potni list. Uidi ■ neveljaven, če bo sprejet takšen sklep, to je pri n®* /C mogoče, glavno je, da ga daga"^ ] JOŽEGI^! r I. ! " I L 11 iti BURGERSPUAL - v starodavni stavbi »Burgeršpital« v Gor-ap Radgoni so člani zgodovinskega društva skupaj z arhitekturnimi delavnicami pripravili razstavo slik pod naslovom Mesto Gornja Radgona včeraj in danes. Prikazati so tudi dela, ki so jih ustvarili udeleženci arhitekturne delavnice. Tako so prostori povsem zaživeli. V njUi pa ta čas razstavlja gornjeradgonski rojak in ljubiteljski slikar Peter Avguštin. Njegovim stvaritvam delajo družbo slike Helene Srebrnjak iz St. Petersburga iz Rusije in Paole Federici iz Eiete v Italiji. - Fotografija: L. Kr. Obnova Kranjčeve ulice v najslabšem stanju v mestu Lendava je Kranjčeva ulica. Vse druge so bile v preteklih letih vzdrževane, nekatere na novo asfaltirane, le omenjena ulica je vidno propadala. Letos bo, kot kaže, tudi ta obnovljena. Lani je zemeljski plaz zasul del cestišča, zelo pa je poškodovan tudi asfalt. Ker so pred nedavnim sklenili, da bo takrat, ko bo prevelika čakalna doba na mednarodnem mejnem prehodu v Dolgi vasi, promet osebnih vozil preusmerjen na meddržavni mejni prehod v Pincah, je obnove še potrebnejša. Po tej ulici se namreč pride do mejnega prehoda v Pincah. Načrti za obnovo so menda že nared in Lendava je dobita svojo malo obvoznico, saj so cesto ob Ledavi lani asfaltirali in po njej bo možen obvoz v času, ko bodo Kranjčevo ulico ob navijali. V letošnjem programu je še gradnja mostu čez Bu kovnico v Dobrovniku in priprave na gradnjo lendavske obvoznice. Še vedno pa ni dogovora za bencinski servis v Lendavi, ki naj bi ga gra- dil Petrol, Jani r I I Lendavske stražnice I I Na območju nekdanje lendavske občine je bilo pred osamosvojitvijo kar pet stražnic. Nekaj časa so samevale, sed^ pa je v njih drugačna dejavnost. V Murski šumi, je bila nekoč ena največjih stražnic, ki bo kmalu dobila novega najemnika. Zaseb- nik iz Odranec naj bi tam osnoval gosjo farmo in drevesnico. Nekdanja stražnica v Pincah je že spremenjena v meddržavni mejni prehod, medtem ko naj bi nekdanjo stražnico v Lendavskih Goricah spremenili v turistični center. Stražnico v Žitkovcih je vzela v najem zasebna firma Oddih. Stražnica v Kobilju je namenjena bodočemu meddržavnemu mejnemu prehodu, odprli naj bi ga že letos, stavbo v Lendavi pa so dali v najem knjižnici. Ta stavba je tudi spomeniško zaščitena. Med Dobrovnikom in Ko-btljeg] pa jc bila nekoč še ena stražnica, ki jo je prevzelo Lovsko I I društvo Kobilje in je namenjena rekreaciji. jani Obisk pri vas doma P*^ službo v vrtnarstvu, se svojima otrokoma in - km^F^ Mimica za okroglo mizo Začela sta z njo 20 „ svinj na nekajarskem pai i sčasoma pa zgradila ne la j Ltji* stanovanjsko hiSo. anip®\L J niso. auiK-' gospodarske^ Kmetica Mimica Sedonja iz Sodišinec je skupaj s še sedmimi Slovenkami sodelovala na Dunaju za tako imenovano okroglo mizo - pogovoru ekološko-socialnega združenja, katerega naslov je bil: Skupaj s kmeticami v močno Evropo, Na srečaiOe so prišle kmetice iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Južne Tirobke, Švice, Bavarske in Slovenije, ki so predstavile svoje poglede na različna področja. Tako je Avstrijka ugotavljala, da kmetje niso blB realno obveščeni o posledicah vstopa njihove države v evropsko gospodarsko skupnost. Madžarka je povedala, da pri njUi čas zasehenega kmetijstva šele prihaja. Enakega mnenja je bila tudi Slovakinja. Jnžnotirolka je opozorila na pomen vzgoje hčera in sinov za uspešno delo na kmetijah in pri «delitvi» gospodinjskih del. Švicarka se je pohvalila, da je kmetom dolgo časa šlo sorazmerno dobro, a se staqje spreminja, zato se ozirajo po dopolnilnih dejavnostih. Bavarka pa je ugotavljala, da mora biti vsa kmečka družina složna, Šele tedaj pride do uspeha. Predstavnica Slovenije je povedala, da v naši državi ni bilo tako kot v vzhodnih, saj smo vseskozi imeli tudi zasebne kmetije, težave pa so, ker le-te nimajo veliko zemlje. Udeleženke okrogle mize so bile v narodnih nošah, naša si je oblekla narodna oblačila z Goričkega. I S*;-. '■■ b=! ■ I I 1 I 'n. 1 '11 tJ M.; - ■ i Mi.; •l Tl ( 4» v f r. J': , v. SEDONJEVA - Mimica in Štefan Sedonja iz Sodišinec sta pustila službo in z delom v kmetstvu oziroma prašičereji dokazala, da je mogoče uspešno gospodariti tudi v tej panogi. - Fotografija: Š. S. hleve in del slopja. Glavnina prodaje pujskov In nekaj denarja pa navrže dkorna pesa s površin® h taija. Dobrote iz krušne peči i(t Začel sem z Mimiči»^ » najkmctijskim* delovanj*^ naj s tem področjem Še ‘ lUJ o LVggg ^/VUtUV|Va»K — -ta zapis. Niso je namreč j, J-rn n j-k ./4 .aI11 1C izbrali za sodelovanje jt ___k J. najskem pogovoru, amp®^ jt aktivna. V SodiSincih majo formalnega aktiva žena, to pa ne pnut^^p^^ ženske drže zgolj doma-udeležujejo strokovne? braževanja. denimo tečajev, predavanj, j/ stega o soji; seznanjaj® spodinjskimi pripomo®*’^ nimi sredstvi in tako mica pa Se posebno rada ir . . .X« L J« Kmetija odprtih vrat? Pričakoval sem, da mi bo Mimica na vprašanje, ali je pogosto zdoma, odgovorila pritrdilno. Pa ni bilo tako. Skupaj z možem Štefanom in otrokoma (hčerka je zaposlena v Muri, sin pa hodi v kmetijsko šolo) dela namreč na veliki kmetiji, ki je usmerjena v rejo plemenskih svinj in pitanje bekonov. Tačas imajo Sedonjevi iz Sodišinec kar 40 plemenskih svinj, katerih povprečna prasitev je 9 pujskov. Lani je tako prikuka-lo svet 600 pujskov, od katerih so jih 500 prodali, 100 pa pustili doma zaradi nadaljnje reje do teže nekaj čez 100 kilogramov. Bekone prodajajo kmetijski zadrugi in tudi zasebnim kupcem, pač tistemu, ki bolje in hitreje plača. Nekaj prašičev seveda zakoljejo tudi za domače potrebe, Vešči so meso predelali v trajnejše izdelke, na primer v 1 ■ NEMČAVCI - Vtem kn^u so se nedavno lotili «ii^ očBčovalne akcije, v katero so se vključili zla^ Odstranili so namreč podrastje in nesnago ob obrež)®!^ ga potoka. Na ta način so prispevali svoj delež k lep^ Nemčavec, krajevna skupnost pa je prihranila prec^ tl® fci ga bo lahko Uporabila v druge namene. ki gs bo lahko Uporabila v druge namene. , ■ MURSKA SOBOTA - Komisija za kulturo i" j zevanje pri soboškem upokojenskem društvu. dvsc uspešno vodi Jože Vild, se je odločila, da bo f konkreten korak za poživitev kulturnega življenja nov. V ta namen bodo vsak drogi potek v mesecu srečanja upokojencev. Prvemu tovrstnemu srečanju v cifi hotela Zvezda, bodo sledile podobne prireditvi; * fjj' osnovni namen je družeive upokojencev. I ygstnik, 9. marcA 1995 stran 17 i iz naših krajev Na krajšem obisku v Ratkovcih j Mlin je propadel, I 'I motorni brizgalni Rosenbachcr, terensko vozilo s prikolico in opremo. Na sektorskih vajah se vsakokrat dobro odrežejo. Prleški fličkec zvon utihnil ^edzadnji torek (oh, ta pust presneti!), ____v—> K* sem okrog poldneva stikal po Ratko-sem zaman pričakoval, da se bo v ^askem lesenem zvoniku oglasil________ naznanil poldne. Ne, nič takega se ni Zgodilo, čeprav sta v vasi dva zvonarja. zvon in Zakaj? pak se najde še kaj drugega. Morda so to imena in zaselki, ki sestavljajo to vasico s komaj 20 hišnimi številkami. Vse te domačije niso naseljene, saj so najmanj tri prazne, njihovi lastniki pa v domu počitka v Rakičanu. Imena zaselkov pa so: Kermcn-din, Štajer, Kotambc in Grabe. Zanimivo bi bilo raziskovati, zakaj ravno taka imena za skupine hiš. Ratkovci imajo gasilski dom z dvorano, ki so ga zgradili 1959, leta, v pjem pa sta še zbi- Pričakujete, takleml? Sta s. Ne, nič takega atkiko ii navade je odšlo vsakod-oevno Mklencanjeo. Glavni vaški tvonai Geza Pujs, blizu njegove domačije stoji zvonik, je povedal, d* se zvon oglasi le, kadar kdo We ali ua - bog ne daj’- • o* gorelo, če nieea »> -•— se je kdo zvonik ivonarja sprla? se ni zgodilo, le iavrv Pote^Š!®“ “ P®*®*" ;.®^*:feMrvni>, zvonar • ................................. Gta Vratar, 8i«r »u te razmi-^Wl, da bi iHimi— t*b,azazg^se OBoodločih, ^daieva.keea • novega. ni Rattovce na Goričkem zničilen le njihov zvoniv ’ pa vS&-»».S’'* star z 5*”^ (S ■ kainj. 1,1. ko •' Kuti. Me zvonik, am- ii* p* »T S t i ^šteno HUJSOVl - Pa naj še kdo reče, da na kmetijo ni mogoče dobiti neveste oziroma snahe. Na sliki je Hujsova družina. Med njimi je tudi Soitja, ki jo je na grunt pripelji 234etni sin Miran. l i v STALIŠČA... “‘eno rtpU “elo se ne splača... '■« Dobro pridelek čim ta to n I ^aj bi bilo nekaj ^^‘^Jersko. A glej ga, tiif^ tolari^P^ bučnega olja •te bter... poceni, zelo poce-l J0^J°<^kovor vprašam naprej. VPo-od 850,00 do Ž UČ- "»8»* io kv n.-, °ljtt potrebujemo <^f^'*'>‘nl.Siitleseme-da stane samo ^itrjev Tv / <>lja. reči in piši po cent od 450 ur Se sveti. Sl žalostno pa je, tajerske ne usedemo sku- ss vina. Zaščititi bi morali ralnica mleka in zasebna trgovina, ki pa je odprta le trikrat tedensko. Bolje nekaj kot nič, bi najbrž dejali tudi možakarji, ki so se ob mojem obisku pred trgovino odžejali s pivom. Najbrž je bil kateri tudi gasilec. V vasi so namreč požarniki sila delavni, zato imajo, četudi jih je malo, ne le gasilski dom, ampak tudi dve Še so trdne kmetije Skozi vas teče potok, ki mu pravijo Ratkovcc, v nadaljevartju pa ima že drugo ime: Kobiljanski' potok, ki se v Lendavi zliva v Ledavo. Nekoč je bil na Ratko-vcu potočni mlin, a je preživel in doživel usodo mnogih drugih mlinov - propadel je. Veliko bolje pa na ratkovskem območju kaze kmetijstvu, saj je kar 8 dokaj trdnih kmetij, zato naj jih posebej omenim: Hujsova, Horvatova, dve Kočiševi, Ozvatičeva, Dcut-scheva, Časarjeva in Malačičeva. Kmetje rede krave molznice in pitajo bike. Na tamkajšnjem območju dobro kaže tudi sadjarstvu, kajti vedno več območij je zasajenih z jablanami in višnjami pa tudi v vinogradništvu nadome-ščajo samorodnice z žlahtnimi sortami. Najbrž prebivalstvu ne manjka tudi lesa, saj je v kraju območje z ledinskim imenom Velika gošča (gozd). Ratkovci so na nadmorski višini med 270 in 290 metri. V glavnem torej na nižjem svetu, zato nimajo večjih težav z vodnimi viri. Skupnega (vaškega) vodovoda nimajo, pač pa individualna črpališča, ki pa v najhujših sušnih obdobjih, kot se je zgodilo pred leti, presahnejo, zato je treba tedaj vodo pripeljati s cisternami. Na vprašanje, kako je v vasi z obrtništvom, so mi povedali, da so imeli svojčas dva kovača, a glasu njunih Wadiv že nekaj let ni slišati. Je pa tudi res, da so zdaj na skoraj vsaki kmetiji varilni aparati, kotne brusilke in drugo orodje, tako da je marsikateri kmet tudi - kovač. No, hiša, kjer je bila prej kovačnica, pa utegne postati medičarska delavnica. Kupila sta jo namreč medičarja iz Murske Sobote. Iz Ratkovec do Murske Sobote je 17 kilometrov, do Posenjakovec pa 4,5 kilometra. Srečni so, da se že nekaj let tudi skozi ta kraj vije asfaltna cesta, in sicer tista, ki pelje skozi vasi Andrejci-Ivanovci- Kančevci-Ratko vci-Prosenj ako vc i. Š. SOBOČAN ( Prostor mladim Kobilja v Kobilju se je z novo občino začelo novo obdobje. Vodilni ' ljudje imajo zelo veliko dela, vendar je pohvalno, da kljub temu niso pozabili na mlade. Kobiljanska mladina je tako dobila prostor v občinski zgradbi. ki jim gaje predal sam župan občine Pavel Nemet. Prostor, ki sicer ni prevelik, naj bi bil namenjen kulturnim dejavnostim. prostočasnim igram in raznim zabavam. Vsi upajo, da bo dobro izkoriščen. Vodstvo občine si za to potezo vsekakor zasluži vso pohvalo. I A kakovost našega bučnega olja in določiti zaščitno ceno lega izdelka. Le tako bo tudi kupec dobil za svoj denar tisto, kar je naročil. To, kar se trenutno dogaja s prodajo bučnega olja, je le nelojalna konkurenca, ki samo zmanjšuje kakovost, strankam pa se prodaja Čisto navadna »pikola« pod imenom »bučno olje«. Pouk v vsej tej anarhiji pa je, da tisti, ki hočejo Saša Fras I ir F lotih novih prleških občinah bi pje mogli nekemi kr/spuščati! Kadgunčani so se sami prijavili na veko neobvezno oddojo krvi šestnodvajstega /ebruora,- to je na mastni petek prel/ašenkon, so pje to ti vrti krvodajalci ispunilt človekolubno akcija. Ptleške stranke, tiste prevroče, ite Še te vi na odvzem krvi. Za naša lepšo domovino! Za mir! Pa pozobte, ka Taljeni krvodajalcon kr/ plačajo. Pa pozobte tddi, ka so negda za izgradjo socializma pje državni kebri kr/izvažali za devize. Ja, tudi prleško, krola pesja! Fan rečen, negda na sveti, gda še Je živela Reberičova Julija v Brezji-se vete, kera Je to. so Jo /si poznali -, te bio Je to nič komercialno s lotoj krvjoj. Sa si lepo k Juliki, te pa si bija občinski škric, ali pa mešnik, ali pa vajncart pa ti Je Julika hsdo kr/ vun spisli-la. S pgavicami. Ja! F Ščavnici Je pijafke nabrala, te pa Jih sestradala. te pa ti jih je na betežne žile gor prišpičila. ka so ti te pocecale betežno kr/ pa ba Je mir v kuči pa/cirkvi pa na občini. Eni se Julike bole spotite, ka Je zobe pipala. Jeblan drok alt negda! Tak te Je pje okoli šijeka stisnila pa glavo pot pozdiho začopotila, potli pa Je zagrabila zob, ka ti je pol če lasti ketg/trgala, či si ba ne vrli. Jeblan čuk, toke Julike bi nucali gnešji den tudi tan ob hrvačkoj meji, ge se nemrejo prošlihtati pa dordkati za taprovo mejo! Julije, Ja, ka nede negda z Ormožon tak božno, kak je zaj z TstroJ! Fa meni je /seeno, pa nemo šin/a krščajnskih demokroto/ po Prlekiji, kak Jih pač eni šin/lejo, pač pa mo jih hvola, či do se pošteno borili za prleške meje pa prleške grunte pa prleško deco pa za službe Prleko/no za nebesa že na totoj prleško/ zemlici. Fan rečen. Prlekija Je tak ali tak moti nebeški raj - samo malo joj še /ali. Prleki so že zadosti trpeli - malo nebes si resen zaslužijo že na toten sveti. Piičko z Blaguša - se vete, to Je tisti blebonoš, keri Je ftičekon po šumi predga pa keremi so osvoboditeli kuharco bujli na faro-šken progi - un bi nan fsen da otpustke. Ja. zaj bi bija ta glovni; te pa so toko delali žjin, ka se jemi je zrolalo. Ja, zafrkočilo se jemi Jel Ka pa si te mislite - van bi se tudi, či bi van obečali, ta kak so jemi, kadož jega zajfo napravili! Pučko/ Andrej je bija Jako debeli. 2Jega bi resen napravili dosta žajfe - ali pa bi z jega siiičkali mast za mozaje zimskih šoljof. Tak se te to sit če, drogi moji Prleki - gnes si baraba za hin rih tari, vujiro pa si heroj pa junak! Bok nan grehe otpusti. Kres neke dni, dvonodvajstega/ebruora, mo praznuvali obletnico osvoboditve ot bunkarof na hrvačkoj meji ian pri Gibini no Petišo/cih. Pred tremi leiami sta tan zletela v iu/i dvo bunkara. Tretjega pa so rešili pa ga zaj le lehko grete gledat, kak ti zaščitenega belega medveda ... Pa lehko grete to na romaje. E, pa piistmo rajši soside pri miri! Pa si zaj lepo na huckanci zapojmo po našen.- »ZJanžofco praf luštno huškamo, samo ka država mir nan dole Jas pa van tudi mir don. do drugega tjedna. Pa paško mete, ka vas nede 40 mantrniko/preveč zmontralo! :'V. E! UREJENA OKOLICA POKOPALIŠČA ■ TUdi Sebehorčani že^o živeti v lepo urejenem kr^u, zato so v bližini vaškega pokopališča, kjer so uredili razsvetljavo in askltirali pot, postavili tudi zabojnik za odlaganje odpadkov. Besedilo in fotograRja: M. JERŠE Peticiia stanovalcev Ozke ulice z začetku leta 1995je bila predana v uporabo poslovna zgradba, v kateri so poslovni lokali in gostilna Klement. Stavba stoji na začetku Ozke in na križišču Gregorčičeve ulice. Cestišče Ozke ulice Je zelo ozko, saj se v normalnih okoliščinah lahko srečujeta le dve osebni vozili, srečanje z dostavnim vozilom pa je nemogoče. Za obiskovalce poslovne zgradbe in gostišča je urejeno dvoje lepo urejenih parkirišč v neposred- zarilniprometni znaki, ki bi prepovedali parkiranje predvsem ob neposredni bližini poslovne zgradbe oz. gostišča. Stanovalci Ozke ulice smo trdno odločeni, da bomo samoiniciativno preprečili nenormalno parkiranje osebnih vozil, ki onemogočajo prihod dostavnih vozil za zadovoljevarije naših osnovnih življe- njskih potreb. Hvala za razumevanje! Podpisi 14 družin pošteno in po realni ceni prodajati bučno olje, ] ni bližini. Toda prebivalci Ozke ulice ogorčeni ugo- ostajajo osamljeni pri prizadevanju »za pošteno delo - pošteno plaČUon. Konkurenca naj bi spodbujala kakovost ter zmerne in razumske cene, le takšna konkurenca pa Je dobrodošla. Druga pa je nelojalna konkurenca z golju/ijo. da zmanjša ceno svojega izdelka in se prodaja pod znamko »bučno oljee... Mislim, da je v vseh pravnih državah golju/ja in nelojalna konkurenca kazniva, tudi v tako imenovanih »bananae državah. Upam, da mi bo kateri od teh vrlih oljarjev zaupal recept, da bomo tudi mi lahko trgovski mreži ponujali bučno olje po laka zmerno nizki ceni. Pregovor pravi - vse živ^enje se učimo.i Aleksander Šaruga tavljamo, da predvsem obiskovalci gostišča večinoma ne uporabljajo parkirišča, temveč parkirajo osebna vozita na desni strani cestišča tik ob gostišču (kmalu Jim bo dovoljeno najbrž parkiranje tik ob »šanku 7 5 takim parkiranjem Je nam stanovalcem Ozke ulice povsem onemogočen dovoz vozit s kurilnim oljem, komunalnih vozil in dostavnih vozil, ki pripeljejo, kar Je potrebno za oskrbo stanovalcev. Vložena peticija ni uperjena proti delovanju gostišča; mnenja smo, da so bili pri izdaji obratovalnega dovoljenja višji interesi organov občine M. Sobota. Mislimo, da Je organ, ki Je izdal dovoljenje, upošteval prometni režim, ker je skrbno izbral dve parkirišči, ki pa jih žal obiskovalci gostišča premalo ali sploh ne uporabijajo. Prosimo, da se v najkrajšem času namestijo opo- Beseda hvala je premalo Sedaj, ko Je najhujše za nami in se zavedamo, kako bi se lahko končala naša vožnja v Murski Soboti v soboto ponoči, iščemo besede zahvale, namenjene g. Viktorju Kosu iz Rankavec in njegovi soprogi Danici, ki sta nam nesebično priskočila na pomoč V odločilnih sekundah je gospod Viktor premagal ognjene zublje, gospa Danica pa Je poskrbela za bliskovito pomoč reševalcev, gasilcev in policije. Vemo, da Je beseda hvala premalo, a drugega zaenkrat nimamo. Poteg pomoči sta nam dala čudovit vzgled, kako pomagati človeku v stiski, in če bo kdaj potrebno, bomo mi storili prav tako. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v stiski pomagali. Leon, Petra, Matej, Eva stran 18 vestnik, 9. marca 19^ 4 odsevi mladosti r I Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) To san ges Petra Gyergyek san, v šrton bej san. Zadnjič smo vas spraševali, ali veste, kdaj bi lahko napisali ■ F iouli dosta gačin, včasfk pa cHou kričin. besedo ^ovenka z malo začetnico. Vaši odgovori so zelo različni in le nekaj je pravilnih. Torej: omenjeno besedo lahko pišemo z malo začetnico, kadar mislimo na cvetico s takšnim imenom; lahko je to tudi ime sira (Trdil je, da je Slovenka najboljši sir.) itd. Potrebno pa je paziti v primeru, če se ta(ka) beseda uporablja v stavku kot imenovalni prilastek, npr.: Najraj- ši imam sir Slovenka, Drugače paje to v primeru: Ponudili so mu več vrst sirov, toda jedel je le slovenko (sir Slovenka). Mogoče se vam zdi to nekoliko zapleteno, vendar se najbrž da razumeti. Nagrado za pravilen odgovor pa si je tokrat zaslužil TOMAŽ NOVAK iz Beltince (Panonska 55a). KUPON št 25 - ALI VESTE Ali veste, kdo je avtor misli Dolgost živlienja našega je kratka? Odgovore (s kuponom. Če želite sodelovati v žrebanju knjižnih nagrad ali manjših praktičnih daril) pošljite najkasneje do 15. marca. Tako in drugače o uri Sem stenska ura na baterije. Imam tri kazalce. Dolgi je Luka, kratki Miha, sekundnik pa Črt Sem rumene barve. Moj dom je čista bela stena v 2. b-razredu. Od tu vsak dan opazujem učence. Včasih so pridni in poslušni, včasih pa nagajivi. Najbolj me moti, kadar glasno klepetajo in se ne zmenijo za učiteljico, ki jih želi Čim več naučiti .Nekega dne sem opazila na vsaki mizi plastelin in glinomol. Otroci so pridno oblikovali ure. Tega sem bila vesela, saj sem se zelo dobro počutila v družbi novih sestric. ROK KONČAN, 2, b OŠ II M. Sobota *** Jaz sem Jurčkova budilka. Ko so me kupili, meje zelo občudoval. Toda ko zjutraj zvonim in cingljam na vse strani ter ga opozarjam, daje treba v šolo, se ne zmeni zame in še kar naprej spi. Zato včasih zamudi v šolo, potem pa se jezi. Tudi na tla me včasih vrže, tako da me vse zaboli. Jurček misU, da se z urami tako ravna. Ko me bo nesel v Šolo, pa ga bo sram, ker bodo drugi imeli lepše in cele ure. Jaz pa bom polomljena in grda. JASNA VUČKO, 2.a OŠ ČrenSovci iritir Jaz sem javna ura. Doma sem na avtobusni postaji. Potnikom pokažem, kdaj bo pripeljal ali odpeljal avtobus. Sem bele barve. Avtobusna čistilka vsak dan očisti tudi mene. Včasih se pokvarim. Takrat me odnesejo k urarju. Nekateri učenci me zadevajo s kamni, in to me zelo boli. Kadar potniki ne vedo, koliko je ura, me radi posedajo. KATJA ŽUNIČ, 2. OŠ Kapelski Vrh Dedek mi živce gej, gda cigaretline malo ne pojej. Pesmi v šaali pifien ge. pri krožki ge nas dosta je. Da nart v rymo nejde se, te mentorica skaže se. PETRA GTERGTEK, 4. b OŠ Puconci Letni časi Pozimi snežinke padajo, spomladi ptički pojo, poletja se vsak veseli, Jeseni pa grozdje zori. TADEJA GAŠPAJtlC 2. raz. OŠ Kobile , s? ' Ne prižgimo 1 Nekoč je bilo lepo J Novice od tu... Skupina Miladojka Vouneed je samo še Miladojka. Skupina, ki je na glasbeni sceni že deset let, bo kmalu izdala koncertno kompaktno ploščo in kaseto Live. MODO *** Pred kratkim je lastnik podjetja Dots Records Tomaž Domi-edj podpisal licenčno pogodbo z vclckorporacijo Soiiy Musič In-tematioiiri. Dolgoročno to pomeni nižje cene, boljšo ponudbo, predvsem pa hitrejšo dobavo Sončevih glasbenih izdelkov. To je ena prvih pogodb med slovenskim zasebnim podjetjem in veliko korporacijo, kot je Sony, veljala pa bo tudi za države nekdanje Jugoslavije in Albanijo. ...in tam Skupina Pearl Jam je spet poskrbela za publiciteto, tokrat v pozitivnem smislu. Zavzela seje za zaščito žab, katerih naj med poukom ne bi več živih rezali. Predlagajo spoznavanje živali in njihovo notranjost z računalniki. Povabili so učence, da se včlanijo v združenje PeopleForTheEthi-cal Treatment Of Animals. Prvih petdeset bo dobilo majice, hlače single skupine Pearl Jam ter reklamni material skupine. 11 Že kar nekaj časa je minilo od smrti Freddyja Mercuijja, in čeprav se je govorilo, da člani skupine Queen ue bodo več skupaj nastopali in snemali, so se odločili, da se bodo ponovno sestali. Fantje so sredi snemanja novega albuma, na katerem bodo tudi nekatere skladbe Freddyja, Album naj bi izšel spomladi. Italijanski trio MO DO, ki ga večina pozna po hitu Eins, Zwei Polizei, sestavljajo Fabio Fratclli ter plesalki Manuela in Barbara. Pred kratkim je na tržišče poslal svoj drugi singl Super Gut. s katerim želijo ponoviti uspehe prvega hita. Skupina MO DO prihaja iz Italije, pevec Fabio Fri-telli pa poje v nemščini, kar je njegov zaščitni znak, saj ima v tej deželi svoje korenine. V Udinah že končujejo snemanje svojega prvega albuma. O vsebini nočejo veliko govoriti, pravijo le, da bo presenečenje in da se bo v marsičem razlikoval od prve uspešnice. Zagotovo pa bo v plesnem techno stilu. Fabio tudi pravi, da bo na albumu nekaj balad in da bodo vse skladbe v ritmu ljubezni. Po izidu novega albuma načrtujejo veliko evropsko turnejo. Moj dedek Moj dedek bo star 6o let Živi na kmetiji. Poleti ima dosti dela. Velikokrat pripelje komu kaj s traktorjem. Vstaja zelo zgodaj, Ibdi jaz živim pri dedku. Ima me zelo rad in jaz njega. Velikokrat se šali. Večkrat mi tudi pripoveduje pravljice. Pozimi dela metle in grablje ter spleta vrvi. Zelo rad ima živali, najraje psa in kravo Šeko. Večkrat mi kupi bombone. Zelo rad pije domače vino. Najraje pa je juho in mastno meso. Velikokrat mu mora babica skuhati žgance in pasulj. Zelo rad ima tudi zajce. Pozimi večkrat daje hrano tudi pticam. Moj dedek je v našem kraju pravi živinozdravnik. Bil je tudi zelo dober vojak. Želim mu še veliko zdravih in srečnih let ALEŠ KOCIPER Podr. OŠ Spodnja Ščavnica Nekoč ljudje niso gledali televizije, ker je ni bilo. Ihdi radio so imeli le pri redkoka-teri hiši. Zato pa so več peli in se pogovarjal. Starejši ljudje pripovedujejo, kako lepi so bili včasih jesenski večeri, V poznih jesenskih dneh so kmejje trgali koruzo. Nato so sc ob večerih zbrali sosedje in jo ličkaH, Gospodinja je za to priložnost spekla koruzno pogačo. Po končanem delu so peli pesmi in si pripovedovali šale. V dolgih zimskih večerih pa so se ob mizi zbrale žene in dekleta ter »česale« perje ali luščile bučno seme. Tudi takrat je gospodinja po- stregla s koruzno pogačo, ajdovo vlivanko in krapci. Med delom pa so peU, si pripovedovali novice, in če je bila pri hiši harmonika, so tudi zaplesali. Pozimi so žene tudi predle na kolovrat in pletle cekarje iz liqa, moški pa so pletli košare iz šibja. Zvečer je po vasi donela pesem vaških fantov. Da, tudi nekoč je bilo lepo. Ljudje so imeli več časa drug za drugega. Znali so se veseliti in šaliti. Danes pa si ne znamo krajšati časa brez televizorja. Stari in lepi ljudski običaji pa gredo v pozabo. prve cigarett! Človekora Kajenje!?_________ napaka in razvada. meni, da pomenijo nekaj i kadijo. Nekateri kadijo ker jih cigareta pomirja- »n j 1 dih se cigareta pojar^ dokazovaitja, da se počuur | odrasle. Vedno znova lahko podatke o tem, koliko B****., ' za pljučnim rakom. Ste’"’ ' LIDIJA DRAVEC, 5. c OŠ Turnišče naravnost zastrašitjoče* h h Čeprav Je toliko reklam, di odvračajo od kajenja, vedno vdiko odloči za giH Najbolj presunljiv« pa j*’ med kadilci veliko mladih- Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER ”2li£gee as 1 j Z Jp E' ■ > I 3^ 5j i&a9tii€£l£ r s. prepričatb*^ bom niktdi kadil, saj se da cigareta škoduje ogroža razvoj madega Trdno sem It MATEJ ERJAV^i' 1 Shervl Crow I Vse, kar si želim * > hjim razmcrjc.Ta tmfb pf 1 za Cheryl prelomnica * ' Sheryl jc ena od tistih, kije na nominacoji za grammyje vzbudila veliko pozornosti. Granunyja je dobila kot največji ameriški up. Do nagrade pa jo je pripeljala skladba AH I Wanna Do. Sama svojo glasbo najraje definira kot novi folk. . Sheryl seje rodila pred enaintridesetimi leti v St Louisu v državi Missouri. Že od zgodnjega otroštva je živela v glasbenem okolju, saj sta bila oba, mama in oče, glasbenika. Oče je imel malo časa za vzgojo svojih otrok, saj je vsak dan igral v big bandu. Več časa paje imela mama, kije Che-ryl ter njeni sestri in brata učila igrati klavir. Doma so imeli kar štiri klavirje. Starši so zelo zgodaj ugotovili, kako nadarjena je Cheryl. saj je že pri šestih letih znala vsako melod^o, ki jo je slišala, zaigrati na pamet. Pri šestnajstih je imela svojo prvo skupino, pri sedemnajstih paje učila igrati tudi druge, Pri 23 se je v želji po uspehu odpravila v Los Angeles. V začetku seje preživljala s poučevanjem klavira, veUko pa se je ukvarjala tudi s prizadetimi otroci. Opazil jo je menedžer Michaela Jacksona in leta 1937 je že sodelovala na turneji Bad, s katero so prepotovali ves svet, To je bilo za iyeno kariero zelo pomembno obdobje. Pravi pa, daje v letu in pol, kolikor je trajala turneja, z Jacksonom spregovorila le nekaj besed, čeprav so v časopisih pisali, da je imela z MO JIVI Ji J/lVbVHI*"’- m gledih, po eni strani je na vrhu popularnosti, pb je po turneji zapadla v P osebno krizo. Po turneji seje zaprl" ri zidove in je le redko ' Je pa v tem času dobrih pesmi in dodobt" nila svoje baterije. Pesmi je pisala imena, kot so Erič čUP*^ jit gi. Vrnila se je na gln^n no, v nekem klubu so J*^ ponudili, da igra vsak Tem nočem v spon«dJ^j^ la svoj prvi samorto^ Tuesday Night Musič dbaAllIWaiinaDojeP^ albuma. Kritiki in precej naklonjeni, še veliko možnosti izkoristila, pa jltr L jeni,prfl*JI*jjtifT >žnosti. J ,a bomo ne O Tako kot ena lastovka "Jši* tudi glas®*" ertl pomladi, tako moremo soditi po Bomo videli. AUDIO-VIDEO -C” 69000 Murska f Slomškova TELEFON, TELEF^ k 069/32-465 J vgstnik. 9. marca lflQS stran 19 nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi •»»•»■kr in btald, to- !^,P»pirkv Himni,I obdobje med ^jS- m 02. trgu vrednost- '^‘oa 2«. 3. tn ponedeljkom 6. 3. 'delnico UBK, triri.'. 1. 1995 presegel padel na 97,4, ko je bilo za 6 mio tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek (5,8 mio tolarjev). V sredo je enotni tečaj obveznice RSL 2 in 102,7 padel na 102,5, ko je bilo za 8,8 mio tolarjev prometa, v Četrtek pa na 102,1 ob 34 mio na 1999 ob prometu 174 njegi . tisoč tolarjev, v ponedeljek pa porasel na 2103 (477 tisoč tolarjev 'ridesei eilsnjin' (t..i ousn. ’sko začasno . tolarjev prometa. V petek je njen presegel enotni tečaj porasel na 102,3, ko je padec in je bilo nje s tn trgo v URV k I ** ** ipotoia, “'tab v i"! prišlo Jo spre- COUrmiViM -hi l; i trgova- za U hi lihk^j I I I i ^1 ki^ predriostne '«. ki V .— na Ljubljanski .??SL B, Na- ig 1 TlSV i. leto looj poslovno »m. ■ ■ ■ ■ U^tOih. 1^. dokapitalizacija, ki r Mb t n- * -------"J'*’ "i' t omogoča poslova-bilo btt diDi dJ ki Iki. Ec ‘’'dOMil odločil, ni delnicam Omogoči] i; V Tltt- NVJVt. bilo za 7 mio tolarjev prometa, prometa). Po objavi sporočila za javnost, se je v četrtek ponovno trgovalo s prednostno delnico UBK, njen enotni tečaj je padel na 10733, ko je bilo za 547 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 10180 ob prometu 153 tisoč tolarjev, v pone- v ponedeljek pa padel na 102,0 ob deljek pa porasel na 10771 (302 15,6 mio tolarjev prometa. vsem UBK Po ponedeljkovem 8,4 odstotnem padcu si je obveznica RSL 11 v sredo opomogla, saj je njen enotni tečaj iz 86,1 poskočil na 92,0 ob prometu 142 tisoč tolarjev ter se na tem nivoju zadržal tudi v Četrtek, ko je bilo za 278 tisoč tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo se je v sredo in četrtek zadržal na ponedeljkovem nivoju (96,8), skupno je bilo za 152 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 96,7 ob prometu 128 tisoč tolarjev. Za 1,3 odstotne točke na 97,5 je v sredo padel enotni tečaj obvez- tisoč). S prednostno delnico VIP je bil v vrednosti 1,3 mio tolarjev v petek prijavljen aplikacijski posel po te- čaju 41230 (-1-30 tolarjev glede tečaj 15. februar letos). na snor M—H—borza ■ j®™”®* au-c J, xujc unuza USUL, NjKa, uj tolarjev prometa, naslednjega dne adS[i:4n{| padcL ' - ------- niče SKB 1, ko je bilo za 745 tisoč ti obv^posredniška hiša, vključila z fi poslovno leto oino?^7 delni-^"^■VsS i^plaiilo botzno riT6_ . . I f^^njetn. ta mi. in Zl divi- je bil v vrednosti 390 tisoč tolaijev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 97,6, v petek pa v vrednosti 108 tisoč tolarjev po tečaju 99,3. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 97,4, prometa pa je bilo za 286 tisoč tolarjev. posŽp ?''^,^^°°bpd; Borzna Rotacija B - redne delnice posredniške ~ " tehnologijo, I m stran- ' pilili o s V četrtek je enotni tečaj redne delnice BTBR iz 12980 padel na 12450, ko je bilo le za 62 tisoč I. d 1 I; posredniška - t se s tbs«,— jikup*- tolarjev prometa. v • _ i -....niuJC! V d.. Na torkovem borznem sestanku la ''odenjem delnice je enotni tečaj delnice Dadas iz 120883 porasel na 122838, ko je bilo za 17,9 mio tolarjev prometa, vendar je naslednjega dne padel na 113053 ob 25,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 109928 (16,9 mio tolarjev prometa). V petek je A'*'“ *kO{QpiJ„ njeii enotni tečaj porasel na ' redit, J , “ 116391, ko je bilo za 18,6 mio to* “ tlelnice larjev prometa, v ponedeljek pa v tf.~ Ponedeiiak t. 110355 ob 22,1 mio tolar- 4il^k’e(ii„. gh' ? ,ie bil jev prometa, rrtn flia V torek je enotni tečaj delnice PofaLn','^ tečai '5'Finmedia iz 15298 porasel na gji ''e 11500 ” 11-117 15373, ko je bilo za 507 tisoč tolar- jev prometa, naslednjega dne pa .e (y_ njij,| „ Of^u je paje] na 13954 ob 2,3 mio tolarjev prometa. Tudi v četrtek je njen ie bil Cii toloriev) Borzna Rotacija B - obveznice z obveznico LEK 2 je bil v petek prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 33 tisoč 'tolarjev po tečaju 98,0, v ponedeljek pa v vrednosti 25 tisoč tolarjev po tečaju 97,5. Iz 91,1 na 91,0 je v sredo padel enotni tečaj obveznice Občina Zagorje, ko je bilo za mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa je bil v vrednosti 246 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 88,1. Za 1,0 odstotno točko na 98,0 je v ponedeljek padel enotni tečaj PTT Celje, ko je bil v vrednosti 14 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel. Na petkovem nivoju (98,9) se je v sredo zadržal enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana, ko je bilo za 224 tisoč tolarjev prometa, v petek je bil v vrednosti 9 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 99,0, v ponedeljek pa v vrednosti 23 tisoč tolarjev po tečaju 98,0, Enotni tečaj obveznice PTT N. Gorica je v sredo iz 93,5 porasel na 93,6, ko je bilo za 19 tisoč tolarjev prometa nato pa v četrtek ob enakem prometu poskočil na 94,5. V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 95,2, prometa pa je bilo za 39 tisoč tolarjev, Z obveznico Rogaška 1 je bil v četrtek sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 116 tisoč tolarjev po tečaju 93,5 (-1,5 odstotne točke). H fedaj u SOA-^ toloijevl |t ii 114] 7 d>n I * '“'"'■f P° h h J uhLip. * "'If Eu 3,; ' - V ® 24 1 A Ba 1 otM CT ^l^i h. enotni tečaj padel in sicer na 12885, ko je bilo za 670 tisoč tolarjev prometa, v petek porasel na 13344 ob 1,6 mio tolarjev prometa, mi l.rk lo Zu 3,1 v ponedeljek pa padel na 13133 - (1,6 mio tolarjev prometa). Bi pili domači džus? Nemogoče ! Nemogoče je iz treh razlogov: zato, ker večino koncentratov za džus Slovenija uvaža, ker vam natakar namesto džusa natoči sok, kaj šele, da bi vam predstavil ponudbo in izvor džusov in sokov, in ker je 2dcl piva cenejše od 2 del džusa. Mnogi so ljubitelji soka brez dodanega sladkorja, ki ga imenujemo tudi džus. Pijemo ga lahko za zajtrk, ob kavici, po kosilu, za malico ,,. Najbolj priljubljeni jc pomarančni pa tudi sladki ananasov in osvežilni greni-vkin džus, Ce ste mislili, da polnilci naravnih sokov v svojih tovarnah iztiskajo vsako pomarančo posebej in s svežo pijačo napolnijo tetrapak ali steklenice, ste se krepko zmotili. Naj večji slovenski izdelovalec sokov Frucklal uvaža pomarančni koncentrat iz Brazilije, doma ga le razredči z vodo in mu doda vitamin C, Džus je lOO-odstotni koncentrat brez dodanega sladkorja, pomarančni sok pajedOodstot-ni koncentrat z dodanim sladkorjem, Zares domača brezalkoholna naravna pijača je jabolčni džus - dodajo mu le vitamin C, da ne potemni. Na splošno jc v Sloveniji premalo sadja, da bi lahko iz njega izdelovali sokove, trdijo proizvajalci, primanjkuje pa predvsem jagod, robid in drugega sadja, tudi rdeče pese. Zato morajo večino koncentratov za sokove uvažati. Je res vzrok pomanjkai^je sadja ali dejstvo, da je za polnilce ceneje uvažati slabo obdavčene koncentrate kot predelovati sadje. Vemo namreč, da so bili lani v severovzhodni Sloveniji presežki pridelave višenj in rdeče pese - odje- < JS, . '1 I -1 I t fl',' : oi'’ Fi £ijf(‘tir.'' m^al- wiF[cf?p|Bhr«i»eri^ »rsn^^Jttlct, sugar, malei jih niso hoteli kupiti, ker so izsiljevali nižjo ceno. Seveda se masikaj bolj splača uvažati kot pridelovati doma, vendar se nam potemtakem ne bo splačalo prav nobeno delo na zemlji; zakaj potem spodbujamo sadjarstvo, če kmetom ne plačamo za pridelek prave cene? Pa ostanimo raje pri džusu in soku. Ste mislili, da sta džus in sok eno in isto? Motite se. Že prej sem zapisala, da je džus lOO^d-slotni koncentrat, 40-odstotni koncentrat pa se imenuje sok. Zaradi tega je džus dražji kot sok. Zato posebno opozorilo vsem natakarjem: če kdo naroči džus, mu nikar ne prinesite soka, ki ga zaračunate po ceni za džus. Če vam kdo naroči džus, ga vprašajte, kakšno vrsto džusa želi in ali naj bo ta džus domači ali uvoženi (slovenske pjjače mi vedno bolj prijajo ). C e imate pod pultom le 40 % Rauchov sok. ki ga prodajate kot džus, pomaranč- tli sok in še kaj, tega ne morete početi. Kar pa ni prav! Prav tako ni prav, da naročite kokakolo, pa vam prinesejo pepsikolo - pa še to v 2 del kozarcu. Češ saj je vseeno, Ni vseeno. Za nekatere se uživanje ob kokakoli začne že pri odpiranju steklenice, n a ta kanj u, prvem požirku. Natakarji nimajo pravice, da vam ob naročilu brez predhodnega opozorila aU vprašanja kar prinesejo tekočino iz aparata. Prav tako je pitje pravega džusa v lepem kozarcu z rezi-nico sveže pomaranče nekaj povsem drugega kot pitje razvodenelega pomarančnega soka Nšpri-ceraikem kozarcu. Cena džusov in sokov je posebno poglavje. So dražji in cenejši džusi in sokovi - tudi v trgovini. V marsikaterem gostinskem lokalu pa imajo vsi enako ceno. Ne le vsi džusi (uvoženi in domači), ampak tudi džusi in sokovi. Ali sc vam je že zgodilo, da ste naročili džus in ste dobili sok, potem pa ste za ] del pomarančnega soka plačali toliko kot za 1 del džusa? Ali mislite, da gostinec v resnici plača 600 tolarjev za liter džusa? Da plača 600 tolarjev za pomarančni sok? Kje pa. Ta enotna cena je lepa kamuflaža za bogatenje na račun premalo zahtevnih gostov. Da o neprimerno visokih cenah za brezalkoholne pijače niti ne govorimo! Izvenborzno trgovanje na trgu OTC OTC - tedne delnice Dva lota delnice GEA COL-LEGE Eta v sredo zamenjala lastnika po tečaju 2100. kar predstavlja padec tečaja za 16 odstotkov. Na nivoju prejšnjega tedna (3390), se je v sredo zadržal enotni tečaj redne delnice HB Brežice, ko je bilo za 10 tisoč tolarjev prometa, v petek pa je bil v vrednosti 79 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 3150. Enotni tečaj redne delnice Intara je v sredo iz 3585 porasel na 3600, ko je bilo za 180 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 3610 ter se na tem nivoju zadržal tudi v petek, ob skupnem prometu 578 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa porasel na 3615 (87 tisoč tolarjev). 28. 2. je enotni tečaj redne delnice Razvojne družbe iz 17142 porasel na 17490, ko je bilo za 1,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 17500 ob prometu 53 tisoč tolarjev, V četrtek je njen enotni tečaj zdrsnil za kar 30,9 odstotka na 12092, ko je bil« za 157 tisoč tolarjev prometa. KURIVO PREVOZ Bojan Jakšič, Gornja Bistrica 51 ponuja po ugodnih cenah PREMOG Enotni tečaj delnice MK Založba je v torek iz 9068 padel na 9000, ko je bilo za 1,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 8785 ob 2,1 mio tolarjev prometa. . V četrtek je njen enotni tečaj padel 1'" * mio na §705, ko je bilo za 914 tisoč je njen tolarjev prometa, v petek poskočil ■' mio tolarjev ,i?a^l na 19517, ko je 1933? .._ ‘^436 Lih X r-,,.-. 1‘etfk [7110 miri. inli ^1^- pr«ie(H. \ vrednosti na 9000 ob prometu 90 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 9043 (1,3 mio tolarjev prometa). 6. 3. (po objavi obvestila za jav- ■"in-, J 'AjTinp.^ ' dost) je enotni tečaj redne delnice 4«» P"" ” -W17.,pro- ''o SKB Ptortie?’ *« ^a 35800, - h L ■ nasledn- Ll'”' Peti"?'™ na 702,3. ko je bilo za mio tolarjev * A da 34fi9i^ prometa. V petek je njen enotni ^olariev tečaj porasel na 717,2, ko je bilo za 33608 >7'^’ ’'®dč tolarjev prometa, v pone- tolarjev - ---nev n. • “ ;■ 347^1 * «e- meta pa je bilo za 5 mio tolarjev. Ob skromnem prometu (21 tisoč tolarjev) je enotni tečaj delnice Term Čatež neznatno padel iz 715,6 na 715,0 naslednjega dne pa -velenjski lignit, kosi - 7,400 SIT -velenjski lignit, kocke - 7,100 SIT - češki visokokalorični (chabarovice) -14,500 SIT Hitra dobava, prevoz na dom. Pridite ali pokličite 71 106. nn-706 OBČINA MORAVSKE TOPLICE objavlja prosta delovna mesta: Enot . Pa t*! P^oitieti :a '* 23,3 ' hH, ko P"*niftii, ■^rtirn t’ r.jen "dlntjBT pni, ’ enotni to I o deljek pa padel na 686,5 ob pto- metu 223 tisoč tolarjev. Borzna Rotacija B - prednostne delnice v torek je enotni tečaj delnice KBTP iz 37833 padel na 37654, ko je bilo za 490 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 37000 ob prometu 777 tisoč tolarjev, v četrtek pa na 35000 (70 tisoč tolarjev V torek je enotni tečaj redne 1 BERNARDA B.PECEK foto: NATASA JUHNOV prometa). V petek je njen enotni tečaj tečaj porasel na 35920, ko je bilo za ISO tisoč tolarjev prometa. *—- Za 5.40 odstotka je v sredo padel delnice Rogaške iz 480,0 porasel na 483.1, ko je bilo za 855 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne zdrsnil na 410.0 ob prometu 299 tisoč tolarjev, v Četrtek pa rahlo porasel na 411,3 (193 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 490.6, ko je bilo za 2,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 500,0 ob prometu 50 tisoč tolarjev, 1. vodja oddelka za splošne zadeve in strokovni sodelavec 2, referent za splošne zadeve ti enotni tečaj prednostne delnice Primofin in sicer na 38556, ko je bilo za 347 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa na 35941 ob 1,8 mio tolarjev prometa, V petek je njen enotni tečaj porasel na 36725, ko je bilo za 147 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 33100 ob prometu 563 tisoč tolarjev. Enotni tečaj prednostne delnice Rogaška je v torek iz 2665 padel na 2399, ko je bilo za 12 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa pora- OTC - prednostne delnice 6. marca je bil z dvema lotoma prednostne delnice Hipotekarne Izlake Brežice prijavljen aplikacijski posel po tečaju 3190 (-133 tolarjev). S prednostno delnico KBT 4 so bili 1 marca v vrednosti 38,5 mio tolarjev sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 48000, k^r predstavlja porast tečaja za 18,71 odstotka. Z enim lotom prednostne delnice UBK 3 emisije je bil v petek -------------------j-c, r-r---- sklenjen aplikacijski posel po teše na 2440 ob prometu 20 tisoč faju 3300 (-450 tolarjev glede na t"'"'— ” ■--------’ ■ ■----------' tečaj 23, februarja letos). tolarjev. V četrtek je njen enotni 'ečaj padel na 2202 ob skromnem prometu 24 tisoč tolarjev, nasled- Tončka Božinovič Pogoji: Pod 1.: -VII. oz, VI, stopnja Strokovne izobrazbe pravne ali upravne smeri - opravljen izpit iz 2UP - najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih odgovornih delovnih mestih - poznavanje dela z računalnikom Pod 2,: -V, stopnja strokovne izobrazbe upravno- administrativne ali ekonomske smeri - dobro obvladanje strojepisja - poznavanje dela z računalnikom Za razpisana delovna mesta bomo sklenili redno delovno razmerje za nedoločen čas s 4-mesečno poskusno dobo, Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom ter opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva 12, MORAVSKE TOPLICE, 69221 MARTJANCI. * [ [ I VESTNIK obvešča, da lahko male oglase, osmrtnice in naročnino poravnate v novi zgradbi na UL arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. Nova telefonska Številka je 31 998 fTOnCDIVER ODPRAVITE PLEŠAVO8T ZA VSELEJ LIPOHAiR -SVETOVNI HIT Stegne 27 tal.! 001/571875 00652*17*266^690 00652-17*266*691 S 00552-17*266-692^ 00852-17-266-696 00652*17-266-694 POKLIČI ME f M852.17.26S.69Sfij E 00852-17-266.6« 00852-17-266-697 ■ 00852-17-266-698 ■ 00852-17-266-699 ■ '■■'SZl Stran 20 vestnik, 9, marca 19951 kronika Murska Sobota 20 let društva invalidov Na območju stare občine Murska Sobota že 20 let deluje društvo invalidov, ki ta čas šteje okrog 1.500 članov, organizirano p3 je v 35 krajevnih poverjeništev. V ponedeljek so v dvorani družbene prdirane v Murski Soboti s (uisrčno slovesnostjo zaznamovali visok jubilej. Proslave so se udeležili predslavpjk; po-dobnib društev iz drugib pomurskih občin, prisS* pa so tudi gostje iz Ljubljane, Jesenic in Velenja. Ob tej priložnosti je zveza društev invalidov Slovenije podelila soboškemu društvu in nj^o-vemu podpredsedniku Stefanu Sedomji »zvezni« priznanji. Udeležence je pozdravil in spregovoril o gospodrskem trenutku soboški župan Andrej Gerenčer. O delu društva invalidov Murska Sobota je govoril predsednik Karel Šoštarec. Tokrat je zlasti poudaril družabno življenje invaUdov, ki je dokaj razgibano, med drugim tudi zaradi dobre udeležbe na Številnih izletih, a tudi na društvena srečanja pride veliko članov. Tako se jih je zbralo na tistem, ki je bilo v Dokležovju, čez 300, Nekateri člani društva so še posebno aktivni, zato so društvena priznanja prejeli: Geza Ste-vančec, Gizela Svetec. Matija Puhan. Štefan Rajnar. Franc Per-toci, Karel Šantl, Valčika Šeruga, Marjana Svetina, Štefan Kuhar, Angelca Baranja, Jože Fujs, Romana Sabaty, Jože Farkaš, Albina Gomjec, Franc Štiblar, Marija Drvarič, Štefan Baranja, Štefan Rajnar in Karel Šoštarec. V kulturnem programu so sodelovaU: moški pevski zbor iz Gančan, otroci soboških osnovnih šol pa tako tudi učenka, ki je deklamirala priložnostno pesem Štefana Sedonje: Zakaj postal sem invalid. Za vedrejši del uspele prireditve so poskrbeli: mlada humorista iz Beltinec in harmonikar Šukler z venčkom narodnih pesmi. š, s. Ključarovski gasilci so zborovali Še večja skrb izobraževanju Gasilsko društvo iz Ključarovec je pred dvema letoma proslavilo 100-letnico. torej ima gasilstvo v tem kraju dolgoletno tradicijo. Tudi zdaj je zanj v vasi veliko zanimanja, kar je bilo slišati tudi na nedavnem občnem zboru, ki se ga je udeležil tudi predstavnik občinske gasilske zveze Ljutomer Milan Antolin. Udeleženci so se seznanili z organizacijskim in operativnim delom, lastninskim preoblikovalnem društva ter obravnavi statut. Ugodno oceno o delu društva in njegovem poslovanju je podala Uidi predsednica nadzornega odbora Marijana Zamuda. Največ zaslug za učinkovitost društva ima nedvomno njegov predsednik Franc Škof, ki je na občnem zboru dejal, da bodo v prihodnje še večjo skrb namenih strokovnemu izobraževanju. Prvi uspehi so že tu, saj imajo enega častnika ter tri nižje podčastnike. Letos bo društvo organiziralo tudi prvomajsko kresovanje. Sicer pa v vasi ni akcije, v kateri gasilci ne bi sodelovali. Vaščani prav radi pomagajo društvu. Tako je bilo pri nakupu brizgalne, orodnega vozila in še kdaj, zato je Gasilsko društvo Ključarovci dobro opremljeno. Ponosni so tudi na prenovljeni dom, ki ga krasi slika sv. Florijana. F. BLAŽIČ VgSfEMK obvešča, da lahko male oglase, osmrtnice in naročnino poravnate v novi zgradbi na Arhitekta Novaka 13 v MnrsW Soboti. No^ teiefonsla številka je 31 ^8 V spomin . Rudi Rappl ■ Savo V Murski Soboti je v 79. lem starosti umrl nosilec spomenice 1941 Rudi Rappl -Savo, prvoborec in udeleženec NOB. Ljudje so ga poznali kot nekdanjega političnega aktivista, ki je v pokrajino ob Muri prispel šele po osvoboditvi. Dotlej seje z vso svojo gorečnostjo boril proti okupatorju v rodni Dolenjski. Rodil seje 28. oktobra 1916 v Ga-I brovki pri Litiji v številni trgovski družini. Kot eden od osmih otrok je moral kmalu s trebuhom za kruhom. Med drugim je obiskoval meščansko šolo v Ljubljani, končal je obrtno šolo v Litiji in sc izučil za mesarski poklic. Ker tedaj ni bilo lahko najti zaposlitve, je opravljal tudi razna druga dela, dokler ga niso v stari Jugoslaviji poklicali na orožne vaje. Ob začetku 2, svetovne vojne so ga ujeli pri Hajdini blizu Ptuja in ga privedli v Maribor. Na srečo I je bil njegov oče nemškega rodu, zato je imel ' možnost, da se je lahko takoj vrnil domov. Tu se je začela Rapplova revolucionarna pot, saj se je kot mlad partizan pridružil borcem NOB. V Suhi krajini je bil hudo ranjen v obe nogi in roko. Obnemoglega so zdravili v partizanski bolnišnici v Kočevskem Rogu. Po nek^ kritičnih nočeh je preživel in prišel k sebi, ko sc je ravnokar začela f ii i’ s Močno deževje razkrilo resnico Posledice nevzdrževanja Zadnje močno deževje je po-vzTočib; prec^šnje preglavice tudi v svetu ob Muri. Marsikje so bile namreč poplav^ne njive in ceste, voda pa je našla pot tudi do kletnih prostorov stanovanjskih hiš in vrtov. O skupni škodi je sedaj težko govorili, na poplavljenih območjih pa že nekaj Časa opozarjajo na neustrezno reševaitje in vzdrževanje odtočnih kanalov. To je gotovo tudi posledica večletnega brezbrižnega odnosa odgovornih dejavnikov, ki se niso pravoča- sno lotili regulacije raznih jarkov, I ki bi lahko zadržali vsaj del vode. Ta se je razlila po okolici in precej ogrozila kmetilske kulture, zlasti v ravninskem delu okrog čemelavec, Veščice in Kupšinec ter pri Krogu in Satahovcih. Znova se je pokazalo, da bi $ primerno ureditvijo Malega in Velikega Dobla ter drugih odtočnih kanalov odpadla marsikatera težava. Zamašeni in obrasli jarki seveda niso mogli požreti ogromne količine padavin. Delavci Cestnega podjetja Murska Sobota so sicer । nemudoma začeU kopati, s Čimer I 50 hoteli čimprej očistili jarke, I vendarpmje republiški cestni in- I špektor, kot smo zvedeli, pre- I prečil nadaljnja dela, češ da bi bili I $ tem ogroženi posamezni cestni odseki. I Dejstvo je. da napak iz pre- , teklosti ni možno popraviti kar I čez noč. Tokratna naravna ne- i sreča pa je zadostno opozorilo I vsem, ki bi morali že zdavnaj I poskrbeti za večjo varnost pred morebitnim vdorom naraslih voda. Problem premajhnih zmogljivosti odtočnih kanalov je čedalje očitnejši, zato v prihodnje ne bi smeli več odlašati s konkretnimi posegi, ki bi odpraviU številna ozka grla, zaradi katerih večje koUčine vode niso mogle odteči. V Kupšincih, Veščici, Čemela-vcih in drugje pa je dodaten problem povzročila tudi zelo nizka talnica, ki se ob močnem deževju pokaže v pravi luči. Ne bi si pa smeli zatiskati oči pred tem. da so mnogokje še vedno slabo vzdrževani glavni in vaški odtočni kanali. Kdo je za to odgovoren, pa je jasno! Mar niso posnetki naših fotografov Nataše Juhnov in Jureta Zaunekeija dovolj zgovorni? MILAN JERŠE ! tvi SO ga postali v Ljubija* no, kjer je prevzel Sla* mičcvo tovarno mesnih N izdelkov. Pozneje so ga izvolili za k delavskega zaupnika in v TV ministrstvo za trgovino, od koder so ga leta 1946 f poslali v Mursko Soboto. «' Tu je skrbel za odkup ži-; Vinc v nekdanjih štirih občinah. Še naprej pa je ostal aktivist. Nekaj časa odtočnih kanalov B ■ .4 J ■ •s • : A'"-’, I •. J 1/ ■l ' N -i -v'' '1 ■ fll ■’ • - 'l! ■■'■'A.// ' k' is'- . .Š-i 'S ■' ' A 7 ±1 ‘■S I J*-** ■< J 1 ■ I v, * k' . !• ,..4 " J Zgodilo se je I S , * -.-L.. , ..•f ■” i fc S' r' - J- “^2:, ” -J običajno J j držijo do iztreznitve. V j Ijtidi, ki so i znamenita roška ofenziva. Uveljavil sc je kot kurir, nato pa so ga sprejeli v artilerijsko enoto. Ker sc je izkazal, so ga kmalu imenovali za sekretarja okrajnega komiteja KP in predsednika OO OF. Poslali so ga v partijsko šolo na Trebelnem. Po najhujših racijah po kapitulaciji Italije seje kot tcrcnec znašel v Dalmaciji. Tam je postal poveljnik bataljona, sestavljenega iz borcev čezmorskih brigad. Nekaj mesecev po osvobodi- je bil zaposlen na okrajnem sindikalnem svetu, potem je bil predsednik borčevske organizacije od ustanovitve leta 1947 in nazadnje predsednik občinskega odbora Socialistične zveze. V pokoj je odšel leta*I969, toda kmalu so ga angažirali pri invalidskih delavnicah kot honorarnega sekretarja. V vsem času njegovega dela in tudi še po upokojitvi sta Rudija Rappla - Savo odlikovat požrtvovalnost in uspešnost. Kako cenjeno je bilo njegovo delo, kaže veliko odlikovanj in priznanj, ki jih je prejel v SFRJ, Aktiven je bil tudi v borčevski organizaciji. Sicer pa so ga mnogi poznali kot dolgoletnega člana upokojenskega pevskega zbora, vključen je bilo v delo KS Park, pooblaščen pa je bil tudi za sklepanje porok pri tedanji Skupščini občine Murska Sobota. Bil je nemirnega duha, ki je venomer premišljevat in kaj snoval. Poznal sem ga kot strumnega moža, visoke' postave, S svojo pokončno držo je bil spomeničar Rudi Rappl - Savo poln idealizma. V mladi generaciji je videl svetlejšo prihodnost. Na pokrajino ob Muri je bil ves čas tesno navezan. TU si je ustvaril družino in topel dom. Spomin nanj ho trajno živel! MILAN JERŠE Veste, kod ponoči hodijo vaši mladoletniki - sinovi in hčerke? Pravijo, da gredo v »disko« in da bodo prišli ob določeni uri, a jih ni. Potem pa ste na trnih, saj zaradi skrbi ne morete spali. Srečni ste, ko se vrnejo, četudi ne ob obljubljeni uri. Dve 17Jetnici iz Ljubljane pa nikoli več ne bosta ponočevali, saj sta tragično preminili pri Senožečah v avtu 19-letnika, ki naj bi vozil prehitro in pod učinkom alkohola, zato je trčil v obcestno drevo; tretja sopotnica, prav tako 17Jetnica, pa je hudo poškodovana. Prav imata starša iz neke vasi na Goričkem, ki sta piscu teh vrstic povedala, da hčerki ob koncu tedna rade volje dasta avto, da se sama ah s prjjatelpcaini zapelje na zabavo, saj da je to manj nevarno, kot če bi prisedla v avto kakega mladeniča. Le redkokateii namreč naj ne bi pil alkoluda. Prav gotovo se vam je že zgodilo, da ste na določenem parkirišču zaman iskali svoj avto, potem pa ste se spomnili, da ste ga pustili na drugem prostoru in končno - našli. Lastnika osebnih avtov Audijev MB 73 35L (kovinske barve) in MS A3 116 (črne barve) se pri parkirišču nista zmotila: avta sta dejansko pustila na parkirnem prostoru avtosa-lona pri Lenartu in v nedeljo ju nista več našla. Jasno kot beli dan je, da so ju avtomobilski tatovi ukradli. Na območju Pomurja so pogoste kršitve Javnega reda in miru v stanovanjih. Izkušnje kaž^, da se le redkokateii vročekržvnež da pregovmiti policistom, ki jih pokličejo na kraj dogodka, zato take marca, so zoper hišiteS* vaU kar petkrat. P**J^J^(**^ delavci organov za ve med drugim posred Gornjih Petrovcihin odvedli Franca C., razgibal. V noči z 28. fet’''' v noci z zc. I marec je nekdo na ll-'* I . . ■ * .. I vA IE 1 " I IJiaiC^V JC' IlVfbUV M- r - avtobusni postaji K ; aviuuudui J" ' vnj prostor podjetja S* ■ ribora in odnesel avdib ^^ ; opremo, vredno Za storilcem poiz*®' duJeJ®'. K. F. iz Dobrovnikom bruarja prijavil 1^ K. F. iz Fopav Lipovdh. da sla mo neznano*i nožem In zalo jima jo’ dati denar, nakit i« c« mul zbitahrfjjF valci pa so med titov ugotovili. Ja IhIo in si ga je no ga žilen. izmislil. Zaradijr bodo prijavili P' I jg-Stnik 9. marca 1995 stran 21 r I, I [, I VESTNIK obvešča, da lahko onale oglase, osmrtnice in naročnino poravnate v novi zgradbi na Arhitekta Novaka 13 v burski Soboti. Nova telefonska številka je 31 99$ % AMBULANTA ZA KOŽNE BOLEZNI SPECi/OJST DERMAmn^EROLOG Or, med. Lldila Ptatal O«« ■* M Mj.jB am eet BS n Rn A Rn 'BS mI Aiti&ekta Ncvs^ 13 S900G Muttka šobe®a o&vetšča da se lahko zdravite tudi v zasebni ambulanti v Artii-tekta Novaka 13 v Murski Soboti vsak dan od 7. do 15. ure. Naročit« se lahko po telefonu St S9T. fT>-751 ..... ■■■ gETERNK Nagrajenci vestnika, ki so poravnali Naročnino do konca februarja: šalamenci 88, 2. Šf , Mala Polana 81, Bud inči 2, 692?n 1 ®l’hec, Trg Ljud. pravice 11, - - Lendava Motvarjevci 20, 'Jakovci L«”*:;"’ Ivanci 70, B0511-T ^®®arič, Dobelska 4, ~ oelknci ^9240 J ■ ^sbinci 9, 5, Rudiu®^‘ priLjutomf ^'''‘Vitjem ob šč;.vnmi ^fiievci ph Ljutomeru ob Ščavnici Potrdila 11. Marija-Alojz Kampušt, Sp. Ščavnic_a 74, 69250 Gor. Radgona 12. Franc Štefanec, Turjanci 4, 69252 Radenci 13. Nada Gomboc, Puževci 5, 69265 Bodonci 14. Roman Fartek, G. Slaveči 115, 69263 Kuzjna 15. Pavla Žalman, Cankova 71, 69261 Cankova 16. Lilijana Gomboc, Rašiška 8, 61000 Ljubljana 17. Marija Nemeš, Jezera 13, Rakičan, 69000 Murska Sobota 18. Štefan Lejko, Linhartova 9, Krog, 69000 Murska Sobota 19. Franc Flisar, Lendavska 32, 69000 Murska Sobota 20. Jože Žekš, St. Rozmana 4, 69000 Murska Sobota NAGRAJENCEM ČESTITAMO! o nagradah v višini 10.000 SIT boste prejeli po pošti. Naročniki Vestnika iščejo nove 2^oČnike niste sami, če 1^*! Pfidoh i ■tfc ■J’ ■ HJUlff PODRUj£jC)t Cft/f S A JV/f A GO^fjV/iJCA «A,VkA if? /*OAdt//fS6et»m prijatelje*^ Odpiramo vrata •'apD t7ks *“ '^©gradil ^Iprednfj ’ kot 50 jo 2 (Q >U m o. o P Jf £ c ii >0 Vi (0 0) > > Če boste pridobili tri naročnike za najmanj eno leto, vas bo nagradil z vrtnarskim pripomočkom. POMLADI L) g 3 'Ul jF’ w' leto, če boste pridobili pet naročnikov za najmanj eno vas bo nagradil z malim električnim go- Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov Podjetje za informiranje, Slovenskadt, M. Sobota. 16. -19. marec 1995 H spodinjskim aparatom. podpisani pridobil p.., ----------■--- . . ove naročnike Vestnika: ' priimek ■'■HHpi točen lune točei inie "aslov Priimek naslon priimek .. I' ' J' •' te). ..,^1 .....tel. 1 ^očen priimek točen " naslov tel. • Irne taslov točen tel. . .. 4. I ihte ^'■ilmek...., točen naslov., J-^^ov ......tel. . tet...... Veselite se nanii! Predstavitei! omejene serije Petka Prima. Plima nagradna igra: Petka Prima & drobna darila. JGBOSEBVB Murska Sobota SSOOO Murska Sabola. Ktaika ul. 5S leJe/on.' (OeS) 21-630 lslefax: rOSS) ZT-3;? Dnevi odprtih vrat v vseh salonih Renault RENAULT _ AVTO 'ŽIVLJENJA" stran 22 vestnik, 9. marca 1 t; S jj Z"^ So ii^i *M o G rt ’ . 40 lU ! O ra E co O-fn) lU QJ IB ^l. m c>ci ifiiii CEZ is go £a fs bs M L ' ' jzai S Q w Ig sa^ LU > O ay < Z Ul > o (A > < 'Z. m > O CA > < Z lU > o Vi > < z in > O tn > < Z Ul > o oi > < z m > O tn > ^rdiS*!^ 1 ”S3 jJ ? 5 j H SJl > *M I ra G —I I Q . o VI u 1 ' ra ■ra ra ' Boo '^■’ "7'1 ._ 'L- OJ E i OJ N £ 5 ■ = S o o ” 3 72 v 07 Ž g Cb Ml bO <; Ml Tm a'š'y Š "Z w 2.0 ra - raitv. + r: Ž B" s S.-Sl® ?Z X. .G O TO TO ■ 'XI * 5 X “? ra J- ra P P v: I j: 2 ' s 2 ' ( EpS”:* ra I ' Q Q J- " v* Otr i "i 'Ž £ š i v rt iZ E So 5 ■ = o ra t. c £4 Si'ts Q- ra M-. LJ E CM rt '“^49’ 5 i-j k^sr^s^ I I 2 " c.. ' * -> -’— i- ’-*' s — ±: ■— o c3 I > 3x71 o Q “ G c fi ra rt (A N pa - n M 5 z p j5 "" g-g.ŠS~ ™| 25 > 1“;^ o C! CX S2 5 E 5 oB i I □« S I GO > > X r rt _ «00 p I vS >q « ■ ?2 F , <; '0^70 £ B H o 2£ 2i=v 8 S7 ‘ g.aiiS?-«> “■b B I > n 11^0 I ra g im 5 Om <0 £ > rt 3 S o J.4 SP l_il «1 k- •>W “32« 5 S'^ E " XA i CTTb-iTd c k, g "ŠjI s ' oMioc^Pv® 1'^ r- I I E O ri Jf c^ !£ ' 2 »5 ^lir rt o k. ra b Z ra cr C Oj .52. < I s ' Mj o -rt J O Mg "7 s s k i=r" ™ 'E-O n 55 &. 3 fO s o S£ I 61> 1*J D0._ e'G G-ZJ e &1>V^ rt G a O G I rt r ra id^ ra ra L; N ** ra ra ra E - rt rt ” E 2 '^ ” A - = 2 r^* . 5 ' Di > Oi-n c N cc > < > 3-oi ' L?'o O " ' ■?“ §J ' '“S kg e> t g t *i d j; cj ' L rZ c ■os.-B^a^n 2S-=^'gg.»t“ , .e ra _ U rt j-i m 2 O « I -rt S’« ' a?° ES >7SiS.§ž.g |^".U'37S^7'"'" -3 'c ’ 2:^'g ^ ■- £ ra "rt > N.S S-^gviB-f S’|h 5 00 2 m e« m c > - i 4i — “ .!■. s r’ .iL/ K/l ra >« 5 4 CM s s 3 'C .g B^.S m P B ° Sp± Sž2;2,.2..g,oi u B.g, ra.rao d'^'C'b’-'ras'b bO^o. i cl Q(L w ';S-E7 !□ 1» J '" ’2 Td g'Sg‘^'; rt cG rt ' ra o ,r ra ' 7rš§S <7'? gi: I 1 S E"£5 E,o «“ c "7z 2 I 5 > 2 E S k -; i|2'čaij .2 o ' — 8Z-O < g.ra^z «7,^ - IB« T ,?.c "R = 5®^. rt c ? ' -E = I 'jl .x^ooE „ "G o ic ra .2 s 3 o s *rt c/) Jf rt ' CTi 3 - > t i> iTi s ' 'E 52 rt C rt^; tiirtC Q * 2 .2 jj o -2 - s=ssia^o^ cS 3 d 2 P ^Scb*:^ rt . s rt ■i N ra i “g r rt 3 S s7.Bgw« 2! -SsJjS 77-p I -fig g ' ib 7 '5 Q .X* Jč ‘'^ ' ;* ® S J o 'fs^u -S = ' 'e"’ O :3 ^g S as ® I -S , .- i 4 o n ra rt o 5. c => s I cjij o a ra 60 c^N ® .- ^ :2m<| c ■E’f^ 2 Ib v> rt N CJ rt o — -O GO I Sb _ d ra ^3 C ■• ■• rt m N rt :3, 1» v^o ra^_' < ra:d.;b < JCMira-G-d ooSJtfG 3 ra S Ji 00^ > E r o F > KJ 2i " J2 . b.' *' rt Cb52,^ raco rav. ' rtv do”'o'<'“ p »^ 3 1 “* -OSSZ ; ,2 e M C VI CM v m er, m {^ F — 09 I (M I I ra M > 'd G -b jtf ;dO -¥ § ■':’ = M o c 3 Ss N;"y; I =■§ VI rt '. d G. O co ra ..-7 rt Zi E O rt «' e'- - ;i T I JL,-^ rt > 6 :G’ o I ■ ■ - 2: S"* " § - rat Tl G G ■ S "Stip; iSL rS nC: ra ra g* S " I ICQ S G =1 'O , * « ______ b4"o s n B « AJ F g, ' a >* 3 ra . dt ' ž'' ;i5t.>5_ek ■gw or. a g J Z 2R“SEg'|i Qo;.y I Szn... S 7S o * r n 3 t S F B ,27. I v V o ■o s b C 'S ■= ra ra * £>’X = >7 2 S*5 tS 2 A S 3 " ■" c iS- s zsg^^j mdi Ml kiS-^BO fJJ 'Sov “" 2 * S >! a q2 -3 5 a I i » te Sg k- - I 5t —•ra — j; GO U-- S O til' 3' S ■§ a-o-^ - CM ra v _ n« -d- ra rt ra' S ra a.3 V£XS>3^ -’.’ t , Si .2P c » i: G ISS 2 feS.S me _ — f-k, = g 5 S lil lo"l ■ Ol, do o 1 u ra w 1 I-- _ ■ (b S- , ‘ ' g ' 1 ' o XI a c! — C C k B „ . li ic Ob C----: 5 -H I g o CM rt rti '* ’5 .Pl i j> :■ I i = J ra o ra jbiES^bbc ra — cuj^J" 2.^1^ rt E £2 6Ci^_ _ 'rtrt ra (»..d V Ocf*1 blij ra .— “,d c 3 b jkjO^odraraObOd^ 1 Sl 5 o 3 .2 2.,gi ir,¥ rt t* ra y c t2 ra G lz o s o rt = ,2 rt o 0,21=“: ■£Š^I *rn « ?< ra fj č«e m., .'Tg--®Q r-'"' ^5,7^« fM ^2 rt rt tb * r 2- .►IX & « kiE tS^JtžSSS cQ’^^5 •J O E o c/t I ^HZl ** 2 Ml 1^7 rt E ^='a 72 5 £Fi « ( ra i rt 'F ra C rt eO ■ o rt p rt > X X ’t^E v rt :g' < £13 rt 'c .rt '3 » Ml G 1—• n rj 1^ - -ii. S ± e I 1 3 .ff > r E ' 1 - a7 07 rt '. irtZ rt od Jrt>Pa'k>>vi—L 1'OA t G „ ii c: 41O,kO (BO0>WQ ° " 5-'č-ig SŽ.y.BS^^o^A = O rt c in rt I G ra CL 5»' ■^sl^ g-^ 3 cb^ X7.^9 t Q" ■ u, GJ qo>GO Cl Cl, g-^gEF^SilipS -S J? ^-ra - ra — M Tl rd 'C *> Fi 2 .-i 15 <► rt ra o T P 64 Mt — o I 5 o 3 I _ « => '5 rt' 3L: 52 = rt o So ' O & O l^tGSpraE c fM Q , p & rt < o ' B.T > I o g-C^ i > k I iij Biv O - ‘9 B rt PF®C?rtO_jO •ra - Srt—i^£'^*^iEv (£ Q ra »tS JA I .*S A-. 00 s s Hi rt £S8 Sp X rt I -1CU ra « ? 2 č u —" ra B V ® CM C Ml or-' V) --' -M Oj-- « b- - H. I I I €n I GO TO N Ob rara._Oj_ra ; i5’£'6*^'o?;rao .- 3 J ra^2Qi^g’^ rt 2 OSilssi^i 2o-ii " I ' 2g o ’ “■’ p g R S «iG £ “ 2 I § B B s I CM g g M ®.—. Crti— F '>MAO.«-:5 era “-V1_C1TOO^ — -g 'A -',0 s 2 o “ Ski^- "k,ri S 2"2 , « I E«®R g “ ~ tj; s N 3 — o I I ,s^<£'S ■® _ D rt I rt rt C G3 i® ,237 rt rt 5 = gs « 55 w a J7-"- >:-E:i ' s g-Seg rt g M J < fi^gg ii Eg^ Ei S m *ri ■ E> I 16B "3 ^ — _ .E G* 4. 5 6A.S „i s? rt ra n ž ‘£ oA.Jt® >-U 3 ^VKft FO,?i._ C2 ra r- ra L -s " o E 2 ?.3 §>« E g B ■= a .H E ra Mfl rt rt rt fn rt 13 o e e — p» a = S2 -5 £ V M rt CJ g*’^ i Ž L S 'i? LT K rt Cb Lj S' ra .d. Mj ■ ■ c o Q pj * rtMl O« y oov Si "b* _, t; rt ouM 1 z 4J _ g(^ ra 'G o s ?- S . -“ loo rt I x/i I E b z u TO ■ m J! R i 3 '2 2 'rt J! rt N ra 2 I 'rt 5> - '^ 3. Fp _g •sD ra ra “ • — S “ g § 'o 'E ik 1 ” .2,k. S D- J,: t Cb D.a^p rt ' 2 “igc t; -3 *7 5'01 «tR.i ■iT« " X Vi > < > 4* T-i ra 52 r 2=f^ kJ" Jrt P O j?{________ * ra 41 CM Ju? Ml ra Ml z , ^'7 « 9 *- " ? 2 5 2*'= o 2 I fi £•£ k’b' •" J T3 o -P - c 2 5 •" o ■--: J *s OI w o e ^11 i!^! .7= < E1^ S."^ 'c [fc Ji -J £ igB^S« .. | WJ 2 fr 2Sr^2-Ob;^cn Oto * 4 ^"to o > i i u Ml i i .'C 'C PL, VI 4» — ;« !\ 1 ' ■" 2 f ■ r [ , 5 I S, 6 v '; ■g-c rt rt < 2 X s CA X 4 >N a < s > O' U CM 2 P ® ^ oTc-i^ r --:XrtFbOagf^_'"' ' * , o S)o C rt Cl I 9 I ■p'' , „ .„ > 'E^ B f^rts. >N t^Miy>Cra - p ŽS ; « , ?' 5 “ E I £15 o I a. C/J TO n 11'1 -Z :i Z _j S N ra ■.'^ ^ VJ o.^ “ ™ f-o c (A 05 ( -s5 I o rt g CL i I* R1 ”3 ± mP o ra 'o 'Gi’^ ,S2 2 C! > SP’-' C — I ** ra la .£ I J3 -'ep '■.■ rao ra>j o-d o<5 "'.'a 3 So3 = §ajWNK i;i to ] (A «-1^1 4 VI g g.' k e o k. 2 o I -jk J, : 13 ra 2'S iG,rt fld S'Ss2---“ ■ 327= I 2 Vh I ^3 hJ .^"5'3.2 E >8 B17 «’S -.- 2 (Z — o *l a ' ■- . ■£ F c r; « 5 M g ■n E S 3, ' sfč .- ? s m ■ v G d, Ml {^1 > o « c I -* ** Cb co rt C.O, E fe-o MUD « .1 I BJ 1-1 rt . T5 — OO'>bi " ,_ I , --: rara ,0. Bj-Mrt,_ tjvicz i£ Ji ' 'e' . - ,S .P''' ■ P s2:gg-S<'S^-^sSiS v Cb q.N > D.k3 Td z o (75 I Q a s 3 “ 60 « S 73 E’ 5 y - 3 6X3 lA cd e ™ i 'C i ra -ra Ml ra “ 2 pSi' =r,; a-9 2 ^5 S "j B-S~ S S'šss5§š>='l2"-^ p^bd o2.-oBbF,„ “.rtTOb^FScdgtsO ' ra -— Ml^^NSra'^:^© ^1-1 TO O ra,2 XI ^Mitido ■” .St F P Cb '5 ra ’> o o ^£ S b^Š,£SS55|-^ S £gb!S:^7S“77 = o S I ki- f® c id ( =-£.;: F " _ o c £ '5 O rt ” !P 3 v O rt CJ --^■47^’ s" “S"' ■ 'S F P — -5iZ irtS 1 raa--^ .vss-^£^ '=| ' . a c-J>O a g::: E , 0 iSoSgS“pSS V C V rt 2 I c 0'c‘^.ji * JI ® SA -/'-p j > aS'S SS 7^3 , s S I e "j g j< n Tl JI e 'E.^ 5 J 5 ® .2,c.c.25 2 2o @?e t' O ra O ^n*f -2 -J rM ^'7 3 I * ra-o.E I 1 0*1^ Ml CL.^ C ' Zrtf raora^jo-c;’'*« l7"ls=š7Sv" .s.l S-gS^^S a ■3^2?-||7|2§P^ 2?.: . &2i;a2p' t* 5 I c t*- - .2,1 ra 'Z, ra o c/i TO c F i"'ioŠ'° ' > “«:iBO G V op^N ra F® t cciWraoFra;^2Frafll Xra'"' '^o 2 rt A,’ P E 2 So , Ci i-; > ra-^^ ( ,_ > ra L E ra 2 S “1 a-PT- ■O « “"S J s — ~ o M O I s B g p"S e FN« - IX ra 3 X s .<2. S o_rartOTO^X 5t.„ GA 'Z> N «■«»■ o d A ( e b s-f^srs^sh-|R \ci I.S-C I cl“ i .2? n c ima i >0 3w-S_^oo.2 "< = rt—<— r ra 35 ■5 rt .. e s- S jT --; ^7 2 i-i ro o I rt t S e = ■ E-5 I« ■ Slš «> C ■3-e I ' l,*-’' o * Jr ' - 5°gsgff-aS¥5O oO-^ e I o,nB=( «0888 “583 AC E2 9. 7 ' Š ' k ^Si« VI o ■- B E S S7=7 s "!■£. ra oo ra d ra* * "" ' '3 — XA o = B-S š ao> , C3 VI iL >iriri 1 O —J Sj «> - rt £<^.^2,4 I I Tzi So— rt Ml 'i-i iZi 15 r 8 ' 2 J.?'? I - 52 f ,£ 3 - silK £ I 'C ra - — -.r. rt u < Vi X < iN Q S > i S:^:^ I pi.W^ iti '15 i?t?2 |:S875:y5’§^ k. ^£s:7fn"“ ”iE I 5?.-i gnid ■ - -.= ^'<£^r-"S27:=3 P « I ■ T* o rt N I 1^ .^ •“■ VI k. I oopj gciragg — d — ■' '-SS^-S^? 2S8 n rt N I gg. ' — ra _■ - ra — c u o 'o §2^2 o Sq 1 š“š^ B k "mi B £ >0 k (;j 1® V Jt m “T 5 I r 1^ I - * Z V E I e 3 n 5 o ^ <= rt rt L= S ’Zt. X J(S ■|s5' > < > c Prt , KŽ-i t- 3 s & ■ 3^ f “"S u.q?| ,u = Jfl £r. : _ ■H o rt G v s _ c,; v o--2'2 3 I >N I k o 2'E => 2 i ^=“=s7sBb 13’52 sy I ® 2 ® ra c t- rM - '^ —'6 2s “p_ I ””p O-« ,5 7 “-7 5 ' ir • Gra Pl t£ O y -3 iS^'15 5 .d, I fi3««2^ T=a4 I I 5tj 3i5;5CQ «5 O rt L- rt ob'c 2 — P G 1^0 3 a.'«' ■ >N O < O i .^rt rt O C C "S o N ra^ cz z rt '□om G 2 ' 2 S '5 r: S = ,^^5 . 21' § j; 5: ■5 £ Ml X’C I UJ -o rtO □ d pLi I rt .1 •□ _ ,_ « „. ■** ^- ' rag = g g- > o p 'S 6 E I 7 ci -il ■'-O 'R o-l:^ ra g-* ■§ ■ TOfl- 6. I cfliL 0,5 o-l:^ ra I (/) Lb CX, Sbm 'V tu -ris . J> tZ rj » SiHO 'C s 'j^j >0o —IH 7 “ T s T , 7755 , s sI -^73 . D ■ gs ao-i;!? fi'« O ' ,-S4.^.g7i3-S ' ‘ 4? : SD {?■-- g u :^&‘9i.od .5^=2 J s“;7;3sSOTOO cvrai^P' _i> E ra ra CM b —_ 5 _ rt 71^ b = ' « Š J-' - ‘ 5 > ?2 e > g og o og aie^iSs » P-i^McM o 3\D>-CO > o o '- u -i -.1 ra^^ r I I OOi I gm u £2 —' . ■_ .^ S 5 'C ra . ■ 7 .i^SiLK i o E ■ ..S .J 5" 5,i ■ Sq ' g£ - 2 Ji^Ž > s " 2 2o 5 I'“'-7 E^ t t H.3 J GKrŽo rt CM ra’^i;^’r3 .;rt S s 3 4^ ® £fl C Ul rt — cj-uJ o< ,2 - rt M 1 'T ^’3 ra^S n 5 si? Uj i fiO £ DO-o 5 N rj ra ra ' S P -Cl Ml c ■“ T d O Ai ' (X ( Ml.- ra rt * E "fc ™ S: s« C ra CM < X “ 2 c^S o o 01 i; ■Ml Cb r - 1f I 'C ^CQ 1 ■ J N Q < S c ® ” i? I c* J-; s ' ” «1 O rt -i sg E^^o-’ s c^i — ’ 2 s> TJ •c' > ci\ . ,S£ ra ,5S Cb ra I t r; .d k. *- o ra .—, o ra XI Q Ml .£A^|_' g o 5 « 3 ■5-1 I -g 2 10 o O-Š-3K o S I gS £ hlY.t — -■ G -1 O ra I lo°g c s? o. b. £5 rao A > ■— <1 ‘S ia oc .St QC ts O I <1 ;z I -s š N 2 5 js F C St rt rt O rt Ji^OOdSrt^LSS-B ' ^ ■■ — ° , ra ra ■127:=: 31 I - fl „«,3s3W. G 06 S;IJ;Eej' - Ib i i š rti £ 'S - = 'S-r-: ^"S.rr:! ■Olg' ■■ rt Vi > < > agi X rt 'iF'iBBD-2." ° s I - ' S c® , I ! k g 7 .. rt C Svi« F O -1 p.2“£77, _ “ , « “ Okl k. IH - fi □ i® ■ f; s ..•« v d n '^' Tl ?s £b 'i « _cz G :£ rt G c O ra d rt - e '’* - e *i 2 > 1 “ I ki " 5 g=S "ON£?£ gOi, ■“ O LL 3 E rt G O fj 01 (□ |4 " 2 < rt s rt z = £ C rt 'e’^ rt 5 ; J do ■o "ra c ra -3 ■ IL'"'' N >SS > 7 -O/2 S,XJ I I rt rt O M) .2,1 s rt G g J 53 ' n O ra ra o ra l - -b — 1 'j V. Ž = I & I E- a I X 'S-o O(M o M) Vi ? = rt ra O rt > X a.t«^.S;c C-TJ— ■ '^ ( p Evio rt C E Q . rt o S c i: E 2 ' M L «0 ,i\ bi 'J 1-1 I PO ra G O E b 5. rt |:= i 57 n STf ra ra K ra ■S^^*^35cc; v CQ trt ■'J Sraras Sigsj^ k-,g:x g !;.g-6 ,S gs.s 5^ = 0 O rt u.!? O rt < Z1 P to o rt X ' 6rN J 5^ 0Q oS , -g t 3 3= 2 Fki;^ g S A-. Cb°<”t_5 ' I > s f f k _ g . 2 " j!?S7 5b2°^7 o ifi~^ B gj= I S:^ B 2 S 3bS B g B^aeti. • - I F I ■ . O X G ,r "U rt 'o 3: E ' "C ■o u .. ra E ? ' S ■-•7'1-1 rt ^,12 ra d g'2 SS 9« !7 r '^1 '50'0 g-??? -i« L”^2- E S G1 I I <3 'S S-iE — ^ ■ ri ' Kk^ 0,0 g'^ s? rt -S .E I d-5š2g 3.4 P rt rt -1! > o?i"70 ^ra£ - rt »O G-Sk ra ; “ 8-ra jcl;: s * - £ "^rtH o 5 "o §“=1^7:; ■^oMiEjz^^vi — 000 o o; figgg >2 > .71 - ■» « ifi O S & Q 4C 5sS|! I I s ' O 1^ O iVMl C' «> iVl i.4-'rt £a,“°aBsg“,iv3 ^■n2!Bt-E- '“L5Os C(i, '^o^Oi.sC' c5'-'hh rt XA ra c .« ^M» = « o l— '=> o E >rt ?j c Jt I ra v ra 'Ml p 'Zkw'’i n r* -b' !-■ 'šli'^; • 'oj p—I ri S i> N C ct Ifšl ” r—I '^ ■"' ' 5 1^ ■?.3 2 VI I — bO'c> „ __.,,. |^g7“B7"Sd SkJ^ bS S,^,'Q'S Ssd I;,i^=ss75te-' ■o ra ffl I I 2 ® S J>in ra s c li I Ml ■5- = 13' O p* 1 s s B j’ ' 5jZ Q o > N ■“•— -Gh— ■■ ra X <=a'=’^^-r g^r^v, s I - ^ "■' ^Ci 1^ 52 dU' I !' fl ’'“ J I rt . c^E «5 i '» ( ■■■ *-06 E J —' 4J !-• Q iM- -GTMI rt ^oc č _ ■ ra ..S 2 'o iS,,^g,E-S c 'S O li, < rt ra u O -k Os^i^F NO I aZiDc a 1 E K = v S £ Ob li-W' * rt rt o « S Ml q»O'Vicc>Jii> cM ©o Cm O “7 wss * ,-.^,--2—^—uo I . I c I F k* ■v> rtjAO —Ml — ® R a ° 2 ■a ..^iS I “ C j_ I ra -I ^Ml ' 72 g7.; G 1 J^riggp^H e=7-73“P|’ v2Ss< '4 c I S.SIC 1 S-s^d I 1-1 ra TO E ra ’b -S 3 k' £ TT rt “ ra S , O -g 2 oZ!X|-£ 1-^42’-“ ” I.. = ^ — 'C '” 11 s t^^^o-32E^o d ra li- 00-1 G ? rt ° 2? SSgkFjn <7=;2 = GC , b";] I 7^S5i^ 'ra I uj jk_ B 5 ±2 ' rt O S tZ; ra m O E 4> ^§■§«1^2 > 5; ra t/a 1? ■" rt — BO o . e-ggSr - 3 I C z 5ra^— .-rab.„ — ^E7"K = i:^-- Ml Pd n Ž Vi X < ’N O s « <= ^ S rt ;X “ m I £; >"■" ssJiiFiS^s .i-u S'O Ir C ■6^7«^- c -k. - - ' 03:57^ e k :i?«š'šaoth1 — (ra ,£5 J s . ' = - ■o ™ £ ™ ;S.O 7; 5 ~ k B ' la2'0 33'".2 -,2 B 2^ gS S£ 3,2^'* ■5s12£S.S 7 ' c 00 G ' -a « c «. eo ■ — ■a = S rt c s: o, J H o — rt S o 5 e G .G, — -J^=’' — ra.* "(*i ra’'ra:d''^AcM ra «j« ra S C F 0-5 00 00 G I ClO rt 3 _ rt , - ' £ -S?^ ■ :£O C iQ ■£ O , ^CM -i S v 3''^ o m - o rt Ml Ed Ml _ m *o z g B g"® 2 ?:j c s IH. I O I "N I Q I CJ O M' o > J M aub _ I O VJ i G-S^.jŽS = S^ I “v a = B:^ , v "i. iii . * 4 rt • v “ 4> rt d •d rt O ra s , s c ' — - « ® — p rt p S« o X O 3“ * N G b* _ rt I '’5k 3 rt bi 3 rt O v c, Ea - uCTrt , S:žg77 o.-lŠi rt y ■J C £ ra O .G 6 4 a I “'■38« ' s'5SVI ' “7 6*^ - 7.-Š , d! F k bS ra ra o I G,4irf - > X rt rt O Ji a Č> I Q.i g 2 ■& e « „ 'C s H K? < - S ■ ■■^O , ir. 2 TJ k' - rt ' Ml a fi^=: z-E z' t: S ras LG J id Ž' £ Sfs2es^ž;2.2 o y;i' f .^^s=>7 rt rt C O.S JA '^»o —"^“ri J c l-L 4 r = ^IStbSžJJ . - rt > -^ J?S k ’b G o I 5^ S d Cl d ■» G dl -.- ' ra ra J n rt _ J C X ■r^as2::?g°..^ ' rt id* F Mn — S T brtU,**'' G I?’ ■” • - Mp i rt '! E ™ > e I 3 3 n,X 2 S E ■ O rt ra ra I tl. ‘*-i X s "’s f = .fc d G ■ D Ml Irt la rt i-i ;-p C Lm rt Ji ra G V £ s" ;s5k O ' o c :d S7 2 VI 1^' jt O t« s o rt I o 11 s “ J. I Ml J O t = . „=I12Ž ' ” 2.,S rt ogt: G ra e £ ■ ■£ 2 6 ' |pr. = :^ Swi£ = 8 opS 1 J j 1 (A > < e rt cc. <7^! Ji-5 rt ■<1 N , I SSčS - o .ra bon ra ■ o i > E - ^Ho c^ * H -6 ra clo e o ,i4 59 3 = .,-f 1^:.' k _ ^k—■jjz^k.a .0 — li.. b;.E I g!£!V2< >,= -ssggs-"ag o 2 i^ki cuik i I .2 o .n ma.kk,M^2 CJkJkl «02 I z3ii.X2! I I rt ® ^■Si ra > c I C ra ra ' ~ > "o ‘T; I o E N I v 1; dg 2 rt .g rt G.« ^ošsi ip. S'* 2 <" Ml ’= S -1 ra ■1 C ' « O = J ^.2, T - V,k " f ccS 2^07 p“=5i!wlM*OO Cb ■ -T Id O m rt ra □ :.d d 3 M» rt 'ra' v £CM C^Ml^OO^^ <0 E I iJ -5 I S I I 5 o ra b c 5 ,?S: 7 g k :r; I'' rt 40 □ 5 W G.^7>t e-ss:^?:'aE Ijrffji-f-,- tr. ^5 3 rt .= 7b o 11 5 'i, E ■« c |Ob^'dJMSCb I |a..:<^^ICL 'c?k. &.£ o n N 5 I r I < I SJ^L^ Id ti v y£-G D « fl Sfi .' s ■“ 2 -Sl" B B .g ,g N n ra snri I f^3-3ram’-'e ..k ra “ r E ^o\ v o S lO S ;5, E S-^ ” S. “ c S > G-TJ .- .o ,■ B g .*. I 53 e'i 2" I ? B a fl Bg-B-iL-gSlg^^-B 5“ I :§■“ rt G rt £ E. ■ o rt Ml rt rt E 1^0 -■ £ s 'C s F c s. rt TO — KO _ ra sF-g7S7^" 7g:^ri^£ -. I ft- □ tM:i3 ra51 " u z * : B Cb o dJ=I — cvl Jp 'C '“T* F s7^tši I .B w lON ™ 3 ? c «£3 iG rt MJ P £ 5 m ■ ■ ssjgs^' --bf a- s g = I S 5 ® “ č ■3^5 'Z 'l’ .Ji . ' z .2 k - “ A 00 s,^ N 2 I ” 1 rtj 4> 9 iifis 3 £ '50 ra , rt I a 2 3 ra c Ml g E 55^ G_G o 4J ra E rt ra "i a ? S ' 'S- 5 - N goo :it,a ■ GO ■_ O = ra d o ( rt “ E E ' w k.2 5 15'e £ I > O tt tfc mA Ml 1* « 00 .i,3>8 CA X < ►N a < s > .7 n I 'C '; 1^ i ' -,3 OJ '• 5 Bj ga - E o _ i:= b §2=3°=^ g los £-3 5 k '/’ £ O 3 v, o . o .-F . • 'T I TO *j, CA ra = =pi!k_2i. „a5viV — y"b e« -Vi-. _ H —' .= k. ?®"g27^:EsM b •C 4J - E □ X ~ I .3,?i — b b B 2 e in ,a ra fl - I_ Ml ura*:« := =■ I a a ’ ra ra F S ip “ ®“ra-3OFrt- - n 7? K > .3 2 ' ; ^. 7^ " S rt ra ■o£^BzšF't.a = rt QrtMraO.xx ±i“' g & 1 50,3:^ c .3.0 oo rt iS o ^ '-'^ M? O § I '- -I J-: b “■' F GA 2>ga (2 rt 3 - rt J.- gsI I 13 s O g e o jiS 1 o s« 5 > O _ jd _ ii ■- c c 2 . O.3o or* k E --5 2 Ji^-^»ti . “ I Cii =3 U.? ra Ml 3« EOt G '. ~ :S S " S id .- r X c rt Cl (N £ o ' * — u; - rt ■£ ”, z7 B ■ o > I', 7 B s o;:; v bo -i- -"• "= a frti_ ■5r'č25-S.^JiS = ;tb.M 7 ■§ “ = s .? ra ■U ra S 2 P « I 5 G rt tb Pl 00 ' o 10 F.= <; ' o £ (A > rt rt o S tCi Z V Sl«., 6 'Š r « g -S C ra c o o 5 ”3 rt 5« §c S"-po^-g 5 OoQ>x>ra rOL,jx >.3« > 1= c I S 7 b' I £ir.Po!1^ ' O k! “* k F^.^i'71 a Tl 2 « S.7a ° H^bl ■2 |.T gRg -iF-^ ' ;<5 r2E? X KJ rt rt ra — z' o m 1 £ J <^0^2; '3ir"o'S^ » ■g I J r 2 j; s-« o - tin O (1 = t> E ,G c"' ‘ i " ' /"! o I ?• l J s-5rl. ' s c 2'5 9i-- -■SS4 j ^n-7? !?;:■ .■ ul 2 š o 511: 1 I k £ Q I rt “ m o pa I m Ml G u o tf '-' £ r ;s§77l:28i;r o vestnik, 9. marca 1995 stran 23 I i I I i 1 vestnik Brodarsko društvo Mura, Krog objavlja dražbo za prodajo vozil; - nissan vanete KOMBI, letnik 1992, 7 sedežev + i, izklicna cena 16.000 DEM ’ D, tetniit 1989,8 sedežev J-1, izklicna cena 10.000 DEM D^žba bo v nedeljo, 12. ^rca 1995, ob 14, uri pri □nCT In ~ aostlini Kanu v Krogu. Varščino položite Pt^d dražbo. '»GS PETELIN uro 'I 'iETONARN.A ^GOKNji RADGONI Tel. 755 TcVtelcfaks 062/34 S56 s-;;"™'’'"™- ^3£ rfl5T£' ' imamo: ZA Vi. ' SiURPNiKE -Kanalete '»'•plačila! ZATE«ZAUPNI TELEFON 06y 97 83f vsak dan od 16. do 22. ure za otroke, ženske, družino, žrtve nasilja in vse nemočne SEDAJ JE CAS Evangelijsko sporočilo BILLY GRAHAM svetovno znani evangelist Iz ZDA SATELITSKI PRENOS IZ SAN JUANA v 186 držav Portoriko 16,, 17,, 18, marca 1995 ob 19,00 uri V dvorani kina Murska Sobota Vstopnine ni! J Republika Slovenija Ministrstvo za finance Republiška uprava za javne prihodke izpostava Gornja Radgona Obvestilo Obveščamo vse prebivalce občin Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij, da se bodo davčne napovedi za DOHODNINO za leto 1994 zbirale samo na naslednjih mestih: Pisarna nekdanje KS RADENCI Pisarna nekdanje KS VIDEM OB ŠČAVNICI Pisarna nekdanje KS APAČE Sejna soba OBČINE GORNJA RADGONA - TOREK - ČETRTEK - TOREK - ČETRTEK - TOREK - ČETRTEK - PONEDELJEK - TOREK - SREDA - ČETRTEK - PETEK 14.3,1995 16.3. 1995 14.3. 1995 16,3.1995 14.3.1995 16. 3-1995 27. 3.1995 28.3. 1995 29.3. 1995 30.3.1995 31.3.1995 od 9. do 18. ure od 9. do 18. ure od 9. do 18. ure od 9. do 18. ure od 9. do 18. ure od 9. do 18. ure od 8. do 17. ure od 8. do 17. ure od 8. do 17, ure od 8. do 17, ure od 8. do 17. ure NOVO V MURSKI SOBOTI mobitel d.d. murska sobota, LANDAVSKA 19b, tel./telefaks: 069/32724 , NAŠA PONUDBA f^OBILNlH TELEFONSKIH APARATOV Model; •I MAXON MAXON 4501 BENEFON delta 250.000 SIT it. i s S ■' ■ 200.000 SIT I s MAXON CARRVPHONE 150.000 SIT BENEFON CLASS ultra BENEFON FORTE 295.000 SIT 150.000 SIT • •s hišno opremo^ ^^‘»instalacijo, . fcJfJlPeSET ... ročni model - cene so brez PD. I KUPCEV V MARCU PREJME NAGRADO! možnosti plačila, uzing in 'ROJILO TAKOJŠNJA DOBAVA IN MONTAŽA Napoved za odmero dohodnine za leto 1994 lahko pošljete tudi po pošti, na kuverto pa obvezno napišite »dohodnina«, saj gre za podatke, ki so uradna tajnost. OPOMBA Napovedi za odmero dohodnine za leto 1994 ne vložijo: - zavezanci, katerih osnova za dohodnino ne presega 11 % poprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1994; - učenci in študenti, katerih edini vir dohodnine so prejemki za začasno ali občasno opravljeno delo prek študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji in katerih osnova za do- hodnino ne presega 51% povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1994; - zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom 1994 v skladu z zakonom niso plačali akontacije dohodnine. Napoved za odmero dohodnine morate vložiti do 31, marca 1995 na predpisanem obrazcu. Če napovedi ne oddate alt je ne oddate v predpisanem roku, bo zavezanec - posameznik kaznovan za prekršek z denarno kaznijo najmanj 50,000 tolarjev. Obrazci za dohodnino se na dan sprejema napovedi na mestih zbiranja NE BODO PRODAJALI, Odpiramo vrata POMLADI 16. -19. marec 1995 '/ —11 n RIM*. ra Veselile se z nami! Predstavitev omejene serije Petka Prima. Prima nagradna igra: Petka Prima & drobna darda. ^DUZALEM o C M O Z ■nformacija: ServIsno-prodajnI center Ormož, Hardek 44c, tel.: 062701106, telefaks: 062/ 702351 Onevi odprtih vrat v vseh salonih Renault. 1 RENAULT AVTO ___ ŽiVtJgNJA stran 24 vestnik, 9. marca 1995 r I I vestnik Nazaj k Radenski 1, Finaa ia sedež: ZDRAVUiISCE RADENSKA S TREMI SRCI RADENCI, p, o. Zdraviliško naselje 14, G93S2 Radenci Podjetje je registrirano pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti pod številko registrskega vložka št. 1/101-00. 2, Matična številka: 5056IS2 3, Deiaviunt: D13122 Osnovna dejavnost podjetja Je: izvajanje zdraviliško zdravstvene dejavnosti, medicinske rehabilitacije, ambulantno poliklinične in dispanzerske zaščite* gostinstvo in hotelirstvo, polnjenje mineralnih voda, proizvodnja osvežilnih pijač, proizvodnja strojev in opreme za polnjenje pijač ter komunalna in ekološka dejavnost. 4. Pravna oblika oigauzizaaoeti: Podjetje ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI RADENCI, p. o., je bilo vpisano v sodni register kot družbeno podjetje v družbeni lastnini pot št. registrskega vložka 1/101-00 pri Temeljnem sodišču v Mursld Soboti, enota v Murski Soboti. 5. Predvideu lastniška rtnktnza kapitala preoblikoTane družbe: - Sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja - Odškodninski sklad - Sklad RS za razvoj - Upravičenci iz naslova interne razdelitve - Upravičenci iz notranjega odkupa - Upravičena iz javne predaje 10% 10% 30% 20% 6% 34% 6. Predvideni način ozizonM kmabinacija oafitnov lastninskega preoblikova-nja^ - prenos navadnih delnic na sklade - interna razdelil e v delnic - notranji odkup delnic - javna prodaja delnic 7, JAVNI ponv 7,1 laterna razdelitev delnic: 40 K dnizbenega kapitala 20 % družbenega kapitala 6 % družbenega kapitala 34 H družbenega kapitala Podjetje RAriiTKjsit A 5KO1, KADENOI, p. o., poziva upravičence {vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojene delavce podjetja in družb hčera ter zaposlene v podjetju PETROL, Zemeljski plin, d. o. o. Ljubljana, Terme LENDAVA in Zdravilišče MORAVSKE TOPLICE, da v 30 dneh po objavi tega oglasa predložijo svoje lastniške certifikate in potrdila za neizplačani del neto plač - iz 2S.a-č]ena v zamene za začasnice (kasneje delnice) ter tako sodelujejo pri interni razdelitvi delnic. Prav tako bo upravičence pozvalo, da predložijo lastninske certifikate in potrdila iz 25.a-člena za interno razdelitev delnic v Uradnem listu RS, časopisu in na oglasnih deskah podjetja in družb hčera. - Ce bo vrednost tako zbranih lastniških certifikatov in potrdil iz 25.a-člena manjša od 30% družbenega kapitala, bo podjetje objavilo interni razpis za ožje družinske člane zaposlenih. Preostanek delnic, ki ne bo razdeljen niti na ta način, bo početje preneslo na Sklad RS za razvoj v skladu z zakonom. MOfCO V narava lepota v stanov Up Ju JAVNI POZIV V skladu z 19. čleuont Zakona o Ustaiiiskem preoblikovanju podjetij in 16, členom Uredbe o pripravi Programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur. L R5, Št. 13/93, 4^93,55/93, &94,43/94 in 5B/94), podjetje ZDRAVILIŠČE RADENSKA 5 TREMI SRCI, RADENCI, p. o., na podlagi Programa lastninskega preoblikovanja podjetja, ki gaje z odločbo it, 233-1/94-BR 23. 2.1995 odobrila Agencija RS u prestrukturiranje in privatizacijo, objavlja Program lastninskega preobUkovanja podjetje Interni razpis bo na sedežu podjetja ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI 5RC1. RADENCI, p. o., vsak delovni dan od 8. do 14. ure, Rok za predložitev lastnišldh certifikatov ožjih družinskih članov je 15 dni od dneva objave internega razpisa na oglasruh deskah podjetja in družb hčera. V razpisanem roku družinski člani lahko predložijo lastniške certifikate vsak delovni dan med 8. in 14. uro na sedežu podjetja ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI, RADENCI, p. o. Ce bo vrednost predloženih lastniških certifikatov večja od 20 % družbenega kapitala, Lahko upravičenci, Id so sodelovali pri interni razdelitvi, presežene Lastniške certifikate in potrdila iz 25.a -člena uporabijo za kupnine za delnice v programu notranjega odkupa tako, da se presežek certifikatov in potrdil iz 25,a-člena uporabi proporcionalno za vsakega udeleženca posebej. Delnice, ki bodo razdeljene v okviru interne razdelitve, so navadne, glasijo se na ime in so neprenosljive dve leti od njihove izdaje, razen z dedovanjem. Nominalna vrednost je 1.000,00 SIT, prodajna cena, la velja za program lastninskega preoblikovanja pa je 1.310,00 SIT za delnico. 7.2 Notranji odkup dehuc: Podjetje ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI, RADENCI, p. o., poziva upravičence (vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojene delavce podjetja in družb hčera ter zaposlene v podjetju PETROL, Zemeljski plin, d, o, o., Ljubljana, Teime LENDAVA in Zravilišče Moravske toplice), da lahko sodelujejo pri notranjem odkupu delnic podjetja. Notranji odkup delnic (začasnic) bo potekal hkrati z interno razdelitvijo delnic v višini 6% družbenega kapitala z upoštevanjem SO H popusta. Upravičencu ki so sodelovali pri interni razdelitvi, bodo delnice notranjega odkupa lahko vplačevali s presežnimi certifikati, potrdili iz 25.a-člena in denarnimi vplačili. Prvi paket delnic bodo upravičenci vplačali: - z denarnimi vplačili, - s potrdili iz 26.a-člena, - z zamenjavo presežnih lastniških certifikatov interne razdelitve. Kupnina, vplačana z denarnimi vplačili, se revalorizira z indeksom prodajnih cen. Okrasni kamen MARMOR HOTAVLJE v TC MERKUR v Murski Soboti tel.: 069 31-788. od 1. do 31. marca o o kuhinjski in kopalniški pulti, okenske police, stopnice, tanke ploščice, tlaki, balkonske obrobe, fasadne plošče... ALI Sl ŽELITE kopalnico v belem ♦ prijetno^svetel hodnik poslovni prostor s pečatom ♦ prepoznaven vhod? Kot nalašč za vas... 20% popust za ploščice kalcitni sivec velikosti: 30,5 X 30,5 xl cm 30,5 X 15,25 x1 cm izdelki iz okrasnega kamna v zalogi in po naročilu z Merkurjevo kartico zaupanja po še mikavnejših cenah! >MERKUR 1 Vplačevanje delnic za lastninske certifikate In gotovino bc na sedežu podjetja . > vsak delovnik med 8, in 14, uro v 30-dnevnein razpisnem roku, ki začne teči od , dneva objave. { Prav tako bo upravičence pozvalo, da predložijo lastniške certifikate t potrdila iz 25,a-člena za notranji odkup delnic v Uradnem listu RS, Časopisu in na oglasnih deskah podjetja in družb hčera. Vpisni rok je prekluziven. Delnice so lahko vplačane z denarjem tudi na poseben privacizaoi|ski podra- Jn čun podjetja pri Agenciji Republike Slovenije za plačiliii promet, nadziranje in informiranje - Podružnica Gornja Radgona št, S1910-698-71068 z navedbo: plačJo kupnine za delnice v notranjem odkupu, z odobritvijo na poseben pnvadzacijfiš^ |_ podračun podjetja, v 30 dneh po objavi v dnevniku Večer. Vsako nakazilo ne Ji jposeben privatizacijski podračun podjetja ZDRAVUJŠCE RADENSKA S TREMI H SRCI, RADENCI, p, o. upravičenec dokaze s potrjeno položnico na sedežu W podjetja v 30 dneh po objavi, Delnice so imenske, dajejo pravico do upravljanja v skladu s Pravili notran|ey® UeUUVB MJUlieiUiK«, UdJUJU P14V1^U UU up<«v*,|cuy« v SUftMU 9 riurui Iiv**'—') - . odkupa, dajejo pravico do ±vidende, eo prenosljive zimaj programa notranje^^ ; ] odkupa, razen v primeru dedovanja, in imajo enake lastnosti kot delnice, Id । ] določa tretji odstavek 35. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja Ul •. ? o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur, L KS’ 13/93, 45/93, 55/93, 6/94, 43/94 in 68^). Delnice, ki jih upravičenci pridobijo v programu notranjega odkupa v zameti za presežne lastniške certifikate in potrdila i? 2S.a-člena, so enake delnicam interne razdelitve in so neprenosljive dve leti, razen z dedovanjem, po preteki । dveh let pa so kot druge delnice programa notranjega odkupa. Organizacija programa notranjega odkupa bo določena s Pravili notranjo?^ -odkupi, la bodo sprejeta po odobritvi programa. Če udeleženci z vplačilom presežnih lastniških certifikatov in gotovino potrdili iz 2S,a-člena presežejo celotni znesek kupnine za celotni odst^®*^ družbenega kapitala, ki je vključen v program notranjega odkupa, se vpla^aiu zneski znižajo. Podjetje v tem primeru uporabi proporcionalni kriterij. Če je presežek nine presežen z vplačili presežnih lastniških certifikatov in gotovine ter potrtb^J^ 2S.a-člena, se vplačani zneski znižajo ob upoštevanju predzadnjega odstavka člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in □ izvedbi posam®^ iz ll načinov lastninskega preoblikovanja podjetij. I 7.3 Po koDČani I. fazi lastjunskega preoblfkoTonja, Iri obsega prenos delnic ’L sklade, interno razdelitev delnic in notranji odkup delnic, bo podjetje objaw2 ( J tudi II, fazo lastninskega preoblikovanja. Ld obsega javno prodajo delnic djetja. Javna prodaja bo trajala 30 diu od objave Javnega poziva za javno prodaF delnic. 8. Informacije: Vsi upravičenci lahko dobijo dodatne informacije o sodelovanju pri lash*^ skem preoblikovanju podjetja vsak delovni dan od 8. do 13. ure pri g- MartJi’ SREŠU po telefonu št, 069 65052 ali osebno na sedežu podjetja. , ZDRAVILIŠČE radenska S TREMI SRCI RADENCI* P “ Odpiramo vrata POMLADI 16. -19- marec 1995 Vfec/ite se z nami! Preclstauitev omejene serije Petka Pritna- Prima naj^radna ij^ra: Petka Prima & drobna darila. AViOJČRVi.) »ŠKAFAR« Bratonci telefon: 42 283 Dnevi odprtih vrat v vseh salonih RenaulL I ! 1 vestnik, 9, marca 1995 stran 25 niotoma vozila FORD SIERA 1.6, letnik 1986, prevoženih 31.000 km, prodam. Ro-5>sovci 20. irsejl ^VORNI AVTO ZASTAVO 650, J6, prodam. Tn. 24 346, po 18. uri. «647 *5!95, nn ** rezervne dele, nevoz-"“ prodam. Petanjci 2. ni67ti : ,994 O®*’* Pr.nii.iu^ * PonudlMi pošljite “»pod šifro: AUDI. M? 3 pro- na upravo Ir in-701 J "pILIJ. W«ltlbr!! 95 J»9I. I. registriran do ob delavnikih »1717 prodam. Tel.: 77 035, Imiift I9ST, . Tjl- j, u. dni j >n.73i m.7S4 - 6^6- Tel ■ "Eo^lno pro- W62 prodam. m.763 M. Sobota. SS, letnik 1988, irjeva 48, M. Sobota. |« »,?WVCI 30 .ai t-i". r 11.333 'oi 30, tel.: 41 572. pro- živali ?»« JARČICE, ''"'"“I "ssnortj?" meseca in tik Fredajap*^, 'Z Nemčije, ®" podjetje Farma ?’■ 2a veeie“l^'"sodni »vsakih lOjarčic elj nufl- Jarčico opravljena vsa ž" Vso hu lo jamči prodaja-in “loLumentacijo. ■s vse ■’’^emčavc/,°^^ ^*6ija Horva- 24 393, Gostilna ^fodajap, .Vi Ijduafri,, pa- super Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galu-Šak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. MLADE NESNICE, pasme hisex, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180. in pri Francu Movrinu, Petariici 98e, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m-396 MLADO KRAVO brejo ali telico, kontrola A, prodam. Borejci 30. m-66 4 PUJSKE prodam. Tel.: 26 282. m-680 PUJSKE prodam. Te!.; 26 282. m-684 NEMŠKEGA OVCaRJA, mladega, z rodovnikom, starega 8 mesecev, prodam. Tešanovci 81. m-689 MLADE NESNICE, novi hisex, prvič na našem tržišču, vzdržljivejše, odpornejše, z daljšo življenjsko dobo in 97 % nesnostjo lahko naročite po tel,: 82 401. Nesnost zagotovljena v dveh tednih. Dostava na dom. m-708 VEČ PUJSKOV, težkih od 20 do 25 kg, kupim. Tel.: 061 651 625. m-739 PURE IN PURANE »bele velikane« za nadaljnjo rejo (tudi gosi - bele in sive) si po naugodnqši ceni zagotovite z naročilom po tel.: 82 838. m-748 posesti d. o. o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, ISČETE...VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZaUBUAJTE ČASA W DENARJAf I, [■tti FAX.TEL (069) 32 322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA ENOSOBNO STANOVANJE v Lendavi prodam. Tel.: 99 385 1330 755. m-505 DVOINPOL ■ ALI TROSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, sta- NAJ-NAU PICE Iz kruine MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta stanovanje v Murski Soboti ali bližji okolici. Tel.; 22 539. m-646 POČITNIŠKO HIŠICO z vinogradom na Kogu pri Ormožu prodam. Tel.: 062 415 673. m-649 STANOVANJSKO HIŠO v Murski Soboti z večjim dvoriščem, primerno za razne pcidobitvene dejavnosti, oddamo v najem. Tel.: 23 582. m-675 VINOGRAD V DOBROVNIKU, 10 arov, prodam. Andrej Kovač, Cvetkova 23, M. Sobota, tel.: 31 951. m-697 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopem v Mali Polani prodam. Tel.; 23 609. m-698 TRAVNIK ("ograd”) z gradbeno parcelo, 1,82 ha, in »šarotar«, kladi-var, v dobrem stanju, prodam. Zen-kovci 67 ali tel.; 49 176. m-710 MANJŠO KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in zemljo na zelo lepi legi v Radomerju prodam. Te!.: 81 679, od 18, do 20. ure. m-714 HIŠO v Lendavi prodam. Naslov v upravi lista. m-718 GRADBENO PARCELO, 20 arov, z gradbenim dovoljenjem pri bencinski črpalki v Dolnjem Lakošu prodam. Tel.: 75 319, od 19. do 21. ure. m-719 POČITNIŠKO HIŠICO z inventarjem in vinograd s sadovnjakom (skupno 16 arov) v Dobrovniku po ugodni ceni prodam. Tel.: 79 068. m-726 DV A TRAVNIKA v Skakovcih-Kraj-ni, 90 arov, in seno v balah prodam. Krajna 63, p. Tišina. m-732 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Maribora, 49 m', centralno ogrevano, lasten parkirni prostor, prodam. Te!.: 069 26 351, zvečer. rejšo hišo ati zazidalno parcelo v ■ m-734 Murski Soboti ali bližji okolici kupim. Tel.: 26 351. zvečer. m-735 jradbenlh materialov ^•ki IMGRAD, industrija montažnih gradbenih mate’ p. o., na podlagi 64. člena Statuta podjetja :^’rnora Sa 'lirnHiu direktorja podjetja F®'e9 splošnih pogojev, predpisanih v zakonu, izpolnjevati VINOGRAD, 600 trsov, na Jelovško-vem bregu v TeSanovcih ugodno prodamo, tel.: 45 364. popoldan. m-753 30 AROV NJIVE v Rakičanu, Dole, prodam. Tel.: 41 617. m-759 NOVO BIVALNO POČITNIŠKO HIŠICO z vinogradom (3. letnik, chardoney) in sadovnjakom s 100 drevesi v k.o. Globoka pri Ljutomeru ter 63 arov njive v k.o. Gančani ugodno prodam. Tel.: 31 471. m-637 LOVSKI DOM CANKOVA, TEL. 40 024 d.».o. EXPORT - IMPORT Finančni ingenirinfl ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. OplAfflMitn« IM/rfanar po Mio ugoani obrtttnl In lff»tlrort>tna pnmattttMnt potojllA. P. e. MUR»(A SOBOTA Art)lt«Ma Novaka 4 Tat, -tetafsk«; (06S) 32B48 2 ^^2 D.o.o; MARIBOR , GlAVNITRSl? UUBUANA I TRŽAŠKA 2 MCUNAtNtotZOItRAŽEVANJE v tedno od 27..3-jMi ob 16.00 irvtpttDO TEČAJ ZA ZAČETNIKE V»diDod24A-tŽ.S. ob lS.«a izv^BU AVTO CAD 1X0 TOR WIN Z* mfontueijB nu polditins postiti van bo™ bRzpli&o kiakig, BiMgioietoi imgla moinoit l«v4)l*Ciuh ■{062)216-138 f ' ekonomske, pravne ali tehniške smeri s posebnimi pooblastili isl dotočen čas, in sicer do lastninskega preoblikova- 'opisom rine^ ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogo-1'hen-naslov: >ilMGRAD« Ljutomer, p.o., cesta 46, z oznako "Za razpisno komisijo za v 15 dneh od dneva objave razpisa. ' P'Srio obveščeni v 15. dneh po končanem zbiranju kmetijska mehanizacija KOSILNICO BCS z vozičkom prodam. Emil Flisar, Moravske Toplice, Vinska graba 24. m-628 KOMBANJE NEW HOLAND, KLAS m MASE FERGUSON prodam. Te!.: 062 662 106. m-630 CREINO, 2700 1, v dobrem stanju, ugodno prodam. Drago Koroša, Veržej, te!.: 87 057. m-644 SAMONAKLADALKO NRP 25-6, malo rabljeno, ugodno prodam. Tčl.: 70 403. m-645 CISTERNO CREINA, 3300 1, prodam. Ciril Gerič. G. Bistrica 56. m-650 KOSILNICO BCS prodam. Balažič, Ižakovci 157, m-652 TRAKTORSKI PREKOPALNIK TA-NF160, z garancijo, ugodno prodam. Tel.: 57 230. m-678 OBRAČALNIK in travniško brano prodam. Skakovci 60. m-686 TRAKTOR ZETOR 5011, čelni traktorski nakladalnik in golf dizel, letnik 1988. prodam. Tei.: 57 193. m-688 TRAKTOR IMT 535 po ugodni ceni prodam. Jurkovič, tel,: 062 717 097, m-7!l SLAMOREZNICO, puhalnik. kovinske izdelave Alfa-Laval 600, prodam. Vidonci 128. m-729 SAMONAKLADALKO SIP ŠEMPETER, 19 m’, prodam. Gradišče 16. m-733 ŽITNI KOMBANJ KLAS DOMl-NATOR 80, Širina 3,60 m. in 4-vrstni koruzni adapter z mulčarjem in 5-tonsko dvoosno prikolico Teh n os troj prodam. Tel.: 87 307. m-760 SADILNIK ZA KORUZO, dvoredni. Panonija prodam. Brezovci 20, p. Puconci. m-761 ŠEST JEDILNIŠKIH TAPECIRANIH HRASTOVIH STOLOV in vitrino, rabljeno, 23.000 SIT, in dva pralna stroja ugodno prodam. Tel.; 21 378. m-633 BALIRANO SLAMO prodam. Tel,: 43 173 ali 43 309. m-638 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice St. 579169, izdane pri H KS Panonka M. Sobota. Kristjan Prelec, Salovci 183. m-639 OKNO, novo, Termoton 140 x 120, prodam. Veščica 61, tel.: 22 258. m-64i Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 27510-7. izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Mirko Gom-boe, Cankova 85, m-642 SENO, obračalnik Gorenje Muta in računalnik 286 prodam. Drago Ga-špar, Bogojina 127. m-648 LESENO UTO. 20 m3. primerno za počitniško hišico, za novogradnjo, prodam. Tel.: 62 178. m-651 PRIKOLICO, enoosno, prekucne, 5-tonsko, frezo 1,80 m, Batuje, enoosno prikolico, 4 t, prodam. Te!.: 40 271. m-653 JESENOVE PLOHE, debeline 8 cm, in lok za traktor DEUTZ prodam, Polana 32, m-659 KUHINJSKE ELEMENTE in štedilnik za centralno ogrevanje prodam. Tel.: 24 063. m-662 ★ ★ ★ GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. razno KOMBANJ 650 FERGUSON zamenjam za traktor 558, gume 8x25x20, motor DEUTZ 85, motor Ferguson 35, črpalko za nafto 35. blatnike za Deutz. haubo. menjalni k in diferencial ter oba kardana prodam. Alojz Bele, Selce 49, tel.: 062 724 774, zvečer. m-635 NAKLADALNIK ZA GNOJ in gramoz, montirano na traktor Zetor, prodam. Sukič, Boreča 20. m-643 . OZVOČENJE 2 X 200 W, z efektom, in aktivno skretnico prodam. Tel.: 56 010. m-666 OPREMO za trgovino s tekstilom prodam ali zamenjam za avto. Tet: 062 662 106. m-667 OPREMO ZA TRGOVINO, regale in hladilno vitrino HV 200, malo rabljeno, prodamo. Tel.: 48 075. m-676 SKb SKB BANKA M. 'Na LJUBLJANA enota Murska sobota otroki deiovpg mesto: ovni vodja področja Dravn L dftiAi -u f, ^"1nalog zbiranja in plasmaja sredstev * Vl(. pričakujemo: Nenadoma je umrl naš dragi HRASTE, stoječe, in seno v balah prodam. Gančani 142. m-685 PEČ NA OLJE, skoraj novo, žensko športno kolo in žago, cirkularko, prodam, Žižki 54 a, tel.: 71 092. m-687 Preklic! Preklicujem veljavnost spričevala za 3. letnik Gimnazije v Murski Soboti, izdanega v šolskem letu 1992/93. Andreja Ficko, Rogašcfvci 25c. m-691 PRIKOLICO za osebni avto, 700 kg, 1001 bojler za centralno kurjavo in štedilnik, obzidan, za centralno kurjavo, prodam. Tel.: 76 466. m-704 * dipl ek * "■'n&rn I' ^einvnih IrkuSanj na takem oz. podobnem ik Win) °''anje uporabniških in) Priii produktov na PC-ju (okolje Slavko Lutar 11. 4.1933-26. 2.1995 Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedija in tasta se zahvaljujemo vsem, ki ste ga z nami spremili na njegovi zadnji poti. I I RAČUNALNIK s programom za pisanje (Wordstar 6) in risanje ter 20 igricami ugodno prodam. Sr. Bistrica 50c, tel.: 70 380. m-705 OKNA IN VRATA rabljena, ugodno prodam, Veščica 55 a, tel.: 26 347 m-715 MEŠALEC za beton, rabljen, kupim. Tel.: 82 239. m-716 HLEVSKI GNOJ, večjo količino, prodam. Sebeborci 72. m-727 SENO IN OTAVO v balah ter dvo-osno prikolico prodam. Šeruga, Puževci 27. m-728 KAK VOSTNE SOHE za vinograd (vibrirane in prednapeti beton) prodam. Tbl.: 41 669. m-730 SINTETIZATOR ROLAND JV 30, končno stopnjo 2 x 500 STAX. stojalo za klaviature in egualizer ugodno prodam. Tel; 45 375. m-749 LADIJSKI POD, 590 SIT. z dostavo, smrekov, suh, 1. kak. razred, prodam. Tel.: 063 451 082. m-750 PICE, MALICE, KOSILA - ugodne cene, ob petkih glasba. Okrepčevalnica LIPA Čarda, Hodoš. m-752 Preklic! Preklicujem veljavnost listka za vpis mleka za mesec januar 1995 v hranilno knjižico št. 57863-3. Kristina Puhan, Butovnica 32. m-755 STROJ za pletenje Žice za ograje prodam. Tel.; 81 638. m-756 BARVNI TELEVIZOR, 51 cm, in videokasete ugodno prodam. Alojz Kovač, Kardoševa 4, VI. nadstropje, stanovanje 18, M. Sobota. m-758 delo 8 2-LETNI MOŠKI išče dobrosrčno žensko za pomoč bolni ženi. Tel.: 42 881. m.663 Zastopništvo in prodaj« vrhunske kozmetike vam ponuja novoustanovljeno podjetje. Zagotovite si kakovostno življenje in bodite med prvimi v našem podjetju. Tel.; 064 733 810 ali 062 23 560, Vanessa Colection, m-695 Z ZREJO južnoameriških činčil do solidnega zaslužka. Prodajamo družine na obroke, jamčimo odkup živali. Tel.: 062 778 123. m-745 srečanja SAMSKI MOŠKI, star 37. gluh, želi spoznati žensko, staro od 35 do 40 let, s stanovanjem. Pridi t meni. Naslov v upravi lista. m-757 storitve ZIDAMO IN TLAKUJEMO DVORIŠČA. JAKOB, tel.: 23 278. m-532 STROJNE OMETE izdelujemo v Sloveniji 15 let. Letos jih bomo izdelali 100.000 m2. Lahko tudi vam. Informacije po tel.; 062 724 123, od 8. do 15, ure. m-573 ČE KDO ŽELI DOBER ZASLUŽEK s prodajo kozmetike po Pomurju, naj pokliče po tel,: 57 801. m-690 Tako kol reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša srečna leta. V SPOMIN Pavli Moreč iz Moravskih Toplic ^®nje enega tujega jezika • Pijavo, J tujega jezika o.sJ'Ž SKb * s (osmih) dneh po objavi na ■ ’ 61000 D.O. Kadrovska služba, Slovenska '^1 4 'n^ftlSEii I"'*'" lOšai P^Pkličite vodstvo PE Murska SoJ ■324^ oz, (069) 32496, V globoki žalosti: žena Katica, hčerka Lidija z možem, sin Silvo z ženo ter vnuka Stanka in Boštjan 11. marca bo minilo deset let, odkar smo ostali brez ljubeče žene, mame in stare mame. Hvala za vsako dobro misel in spomin nanjo. Vsi njeni stran 26 vestnik, 9. marca IjjŽ J A. I I I Rdeči cvetovi na gomili, drobne svečke tam gore, a pod to gomilo naš dragi očka mimo spi. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. v SPOMIN 12, marca bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil dragi oče, tast m dedi Milan Martinuzzi iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ga spominjajo. Žalujoč hčerka Jožica z družino I I ZAHVALA v 85. letu nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek Štefan Magdič iz Kroške ulice v Bukovcih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje. Hvala duhovnikoma g. Poredošu in g. Rajnarju za pogrebni obred, pevcem, govornici in podjetju Petrol M. Sobota, NK Bakovci in vsem, ki so darovali za cvetje, vence in svete maše. Žalujoči njegovi najdraiji Ko zadnjič šel si od doma, ozrl si se še nazaj. Kaj s pogledom si povedal, ostalo v srcu bo vekomaj. 6. februarja je minilo deset žalostnih let tihe boleŠne in praznine, odkar je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, brata in sorodnika v SPOMIN g BI fcS; l Fžiilk' ....'*** - Že leto dni te zemlja krije, v grobu tihem mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, a v naših srcih Še Živiš. Ob grobu tvojem nemi vsi stojmo, po licu grenke solze nam polzijo, lam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 9. marca mineva leto žalosti in bolehne, odkar nas je zapustil dragi mož, o^e, stari oče, brat in stric ■Kfl Ludvik Horvat voznik reševalnega vozila iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinaSate cvetje. Vsi tvoji najdragi Po kratki in hudi bolezni nas je v 67. letu življenja za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric Jože Sapač iz Topolovec Ob boleči izgubi našega očeta se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številne obiske in spodbudne besede ob bolniški postelji. Posebno zahvalo izrekamo dr, Peričevi in sestri Bernardi S Cankove za vso zdravniško pomoč med njegovo boleznijo. Iskrena hvala vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in v dobrodelne namene. Hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink in govornici za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Tvoji najdra^i T I I Niti zbogom nisi rekei niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naHih srcih boS ostal. ZAHVALA V68, letu nas je brez slovesa za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast m dedek Štefan Lebar iz Lendavskih Goric Ob bolefi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom’ sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v tefi“ trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli ustno ali sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete tnaSe tet 6 v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji potj- Posebna hvala g. kaplanu Šantaku za pogrebni obred, za odpete žalostinke, govorniku g, Koncutu, članom drusb upokojencev, sodelavcem Inggre, ZD Lendava, Vodotehnit ’ Leka in vsem drugim. Lendavske Gorice, 25. 2. 1995 Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Ko si odhajata, se nisi postavljala, usoda je tako hotela, da prezgodaj si odšla, te cesta nam je vzela, a z nami v naših srcih vedno boš živeta. ZAHVALA zaspal® V 63. letu starosti je tiho draga mama, tašča, babica, seStP botra Olga Fotivec roj. Cigan iz Dol. Bistrice 18 m t I Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sotodiu^^j) sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih iren kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, sočustvovali darovali vence. Šopke, za maše, sveče in jo pospremili na poti. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem odpete žalostinke, govorniku KS Romanu Vučku, in’^' nemu oddelku kirugije in pogrebniStvu Ferenčak. Žalujoči: sin Štefan, bratje In sestri z družinami ter sorodstvo kt»’ jT