Leto XXIV.. St 60 Ljubljana, torek 14» marca I944 Preis — Cena t- I* üpcawojfcroi Ljubljana, foconi (era alici S» Telefon k. 51-22. i 1-23. 51-24 in.iers.tm oddelek: Lpibliana. fuccmiiera atti ca i — Ielefoo it. il-25, 31-26 Podružnica Nove mesto: Lrablianska cesta 42 l.AULčno casiopstrc ca oglase n italiie io ìnorctnsfro UPI S. A- MILANO_ Rai uni za Liublunsko poteranno pri potano-čekovnem zavodu 4t- 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Coati. Con Post. No 11-5118 Iskala fiik dio caaes poocdeiik* Natotoma inaia m e * e i o o ti» 18.—, a Inozemstvo vključno > »Ponedeliskiro J» m»M Lil 56.50 Utedoiit vo i LjnUfaaa. Pncdnijeva ulica b. 9. — Telefon feev 51-22. 51'23. 51-24._ Rokopisi se ne vračajo. Hartnäckiger Widerstand gegen sowjetische GrossangrifSe Abwehrerfolge bei Kriwoi Rog, Uman und Tarnopol — Stoss-triappiätigkeit an der Italien-Front — Deutscher Dampier spanischen Hoheitsgewässern angegriffen in Führerhauptquartier, 13. Mär*. DNB Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: (»er Schwerpunkt der sowjetischen Gross m griffe liegt unverändert im Südabschuitt der Ostfront. Unsere Truppen leisteten dort 5 feindliche Panzer Im Nahkampf vemich. tet. In den schweren Abwehrkämpfen der etzten Tage haben sich im Kaum östlich Tarnopol die 1. SS-Panzer-Division »Leib-% tandarte SS Adolf Hitler« unter der stellvertretenden Führung des Oberstnrmbann. 'nhrers Lehmann und die thüringische Panzer-Division unter Oberst Dr. Maus» lervorragend bewährt. Eine Schlachtflie-,-erstaffel unter Führung von Hauptmann ■ì uff er zeichnete Rieh ebenfalls besonders ■ms. Im mittlem» Frontabschnitt kam es nor m Gefechten von örtlicher Bedeutung. In rlen erbitterten Abwehrkämpfen an der Smolensker Antobahn hat die würtember-gisch-badische 78 Sturmdivision unter Generalleutnant Traut besondere Abwehrer-folge errungen. Der Feind verlor im Abschnitt dieser Division In der Zeit vom 5 bis 8. März über 4000 Tote, 43 Panzer, 45 Geschütze und zahlreiche andere Waffen. Bei der Fortsetzung ihrer vergeblichen Angriffe nordwestlich Newel, im Kaum von Ostrow und an der Narwa-Front hatten die Sowjets wieder hohe Verluste. Eigene Gegenangriffe südwestlich Narwa verliefen erfolgreich. Im Finischen Meerbusen beschossen deutsche Zerstörer auf der Halbinsel Magerburg sowjetische Stellungen und Nachschubverbindungen mit guter Wirkung. In Italien kam es bei beiderseitiger lebhafter Späh- und Stosstrupptätigkeit zu keinen Kampfhandlungen von Bedeutung. Das Feuer unserer Fernkampfartillerie verursachte starke Explosionen und ausgedehnte Brände in den feindlichen Landestellen im Räume Anzio-Nettuno. Britische Bomben- und Torpedoflugzeuge griffen am 12. März in spanischen Hoheitsgewässern vor der Ebro-Mündung den deutschen Dampfer »Kilissi« an. Das Schiff geriet in Brand und ging verloren. Einige britische Störflugzeuge warten in der vergangenen Nacht Bomben auf Orte in Westdeutschland, Deutsche Kampfflugzeuge griffen Ziele an der Südküste Englands an. aa^KSBStgBSiBE Počastitev padlih funakov Berlin, 12. marca. Ob spominskem Dne-m junakov nemškega naroda je govoril •o nemškem radiju vrhovni poveljnik voj-ie mornarice veliki admiral Dömtz. »Petič se v tej vojni spominjamo naših mrtvih,« e izdavil veliki admiral, »padlih junakov .a vseh bojiščih, na kopnem, na vseh moria in v zraku. Spominjamo se v naši domovini pomorjemh mož, žena in otrok, ki "-3.ro jih je vzel letalski teror. V spoštovanju se klanjamo pred njihovimi žrtvami in ponosno žalostjo prenašamo njihovo izgubo.« Veliki admiral Dönitz je poudaril, da ve danes sleherni Nemec, da je danes Nemčija v neusmiljenem boju, ki je najtrši m najresnejši. Dogodki te vojne in brutalni r : Iji nemških nasprotnikov so b li pokazali nemškemu narodu, za kaj gre. >To vojno,« ugotovil Dönitz, »so nam naši nasprotji vsilili. Pod pretvezo zaščite koristi oljskega naroda so v svojem brezobzir-,'m egoizmu hoteli svetohlinsko prepove-iati, da bi se Nemci združ li z nemškimi irati. Zato gre v tej vojni brezusmiljeno za otetoj aH Iztrebljenje nemškega naro-i.-i. Nemški narod pa ve, da bo prestal ta •sodni boj. in sicer zaradi svojega edin-•tvenega vodstva, ki mu ga je Previdnost ■siala za to ogromno borbo v zgodovini. / velikimi silami ljudi in gradiva je na- • rrotnik v zadnjem letu poizkušal naskoki življenjski prostor nemškega aar o da n nemšk h zaveznikov. Kaj bi bilo danes nemško domovino, kako bi živel danes ;aš nemški narod, če nam bi ne bil Füh-er pred desetimi leti ustvaril vojske, ki p edina zmožna odbranitl naskok evrop-kih sovražnikov. Boljševiška poplava, ki .t> v tej vojni imela prvič na razpolago poleg ogromnih mncžic ljudi tudi v veliki izmeri vojno gradivo, bi bila iztrebila naš narod in izbrisala evropsko kulturo. Nemški narod bo prestal to usodno vojno, je poudaril Dönitz, in sicer zaradi odločnosti nemške domovine. V enotnosti med vodstvom, borečo se fronto in domovino je vsa ogromna moč nemškega naroda. V tej enotnosti je Nemč ja nepremagljiva. S tem svojim junaškim zadržanjem, pa naj ta vojna zahteva od nemškega naroda še takšne žrtve in preizkušnje, bo Nemčija dosegla nemški mir, mir ponosnega in v stiski zedinjenega naroda z novo veliko bodočnostjo v pravi narodni in socialistični skupnosti. »Zato se ne moremo,« je končal vehki admiral Dönitz svoj govor nemškemu narodu, danes bolje zahvaliti in bolje počastiti naših padlih junakov, kakor da se izjavimo pripravljene dati tudi našo lastno največjo žrtev za zmago v stalni zvestobi narodu in Führer ju.« Berlin, 12. marca. Mednarodni informacijski urad poroča, da je v bitki na Atlantiku padel junaške smrti sin vrhovnega poveljnika nemške vojne mornarice mornariški poročnik Peter Dönitz. Führerf sv venec na spomenik justatai Berlin, 12. marca. Ob proslavi Letošnjega dneva junakov je položil vrhovni poveljnik vojne mornarice veliki admiral Doenitz na spomenik v prestolnici Reicha Führerjev venec. K svečanosti so prisostvovali zastopniki vrhovnega poveljstva vojske, državne vlade, državnega vodstva stranke m raznih rodov vojske. Naš denar Državni gospodarski minister Walther Funk o nemški finančni politiki Berlin. 12. marca. Državni gospodarski mieter in predsednik državne banke Walther Funk j;e v soboto govori! v velik on emškem rabinu O predmetu »Naš denar«. Med drugim je dejal: Ogromni uspehi nemškega gospodarstva ▼ vojni so bili zgolj omogočeni s tem, da samo podredili gospodarsko politiko političnim in socialnim življenjskim zakonom naroda. Tudi naš denar je podrejen tem zakonom In to je poslednji vzrok za obdržanje stabilnosti vred-->osti denarja v vojni, pojav, ki mu v zgodo-'r»i težko najdemo enakega. Osvobodili smo nemški denar mednarodnih vezi in ga z devizno zakonodajo obvarovali na zuna.i. Pn nas e določuje gospodarskega in socialnega živ-;enja naroda denar, temveč obratno, gospodarske in socialne potrebe določujejo vrednost denarja. Naš denar izpolnjuje narodno, državno in < cialno funkcijo. Njegova stabilnost je prvi rgcj za obdržanje pravične relacije vrednot. \a tem so vs; ljudje v isti meri zainteresirani, ako podjetniki, da sploh utegnejo kalkulirati. Kakor tudi delavci, da zamorejo plačilo za voje delo zamenjati v primerni vredno&ti za biago. Če bi mikavnost dela. ki jo nudijo večji denarni dohodki, prenehala, bi vse naše gospodarsko in socialno življenje izgubilo tla pod nošami. Naš denar m vrednostnica kake banke, temveč vrednostnica našega dela. Vrednosti našega denarja ne določuje kaka avtonomna bančna politika, temveč avtonomna vo'ja naroda, ki se izraža v avtoriteti države in socialnih obveznost; narodove skupnosti. Siehern' nem'iki sonarodnjak je torej dolžan. da spoštuje vrednost denarja, ker s tem spoštuje vrednost dela. čigar vredno&t se dokumentira v vrednosti denarja. Nadalje je dolžan, da z discipliniranim zadržanjem zavaruje uspeh ukrepov, ki jih pod-vzema država za ohranitev stabilne vrednosti denarja, in posebno mora izpolnjevati pred-p se o cenah in mezdah. Nemški sonarodnjak smatra danes kot samo po sebi umevno da so bile tudi v vojni obdiiane cene ai življenjsko Ta žno blago «tabilac. Kako veliko gospodar-ako-pditično in socialno delo je bilo potrebno » bv oasi je Šele jasno, če «küzzvo, kako*»» sovražnikovih deželah cen« v vojni močno narasle, s čemer so bili izzvani stalni mezdni boji, stavke in druga težka socialna vznemirjenja, kj vedno znova tako občutno motijo proizvodnjo. Seveda ni mogoče v vojni kupiti vsega, kar sj človek želi. ker se v vojni proizvajajo zgolj za vojno važni predmeti, toda mi vendar ne odvzemamo človeku denarja, ki ga nt more potrositi, temveč mu dajemo enkratno priliko, da si ta denar prištedi. ter bo tako po zmagovitem koncu vojne utegnil za ta denar vse zaželeno še bolj poceni in bolje kupiti. Denarni dohodki delovnega človeka sc 6C v Nemčiji v zvezi z večjim delom in z velikopoteznimi podporami zelo zvišal' in tako si utegnejo ti sonarodnjaki, če štediio denar ustvariti zase in za svoje družine v bodočnosti boljši gmotni obstoj, kakor so ga bili doslej imel. Mi moramo vsekakor tudi zahtevati, da mora za slehernega stalno veljati največja šted-nja v izdajanju denarja kot nepisan zakon. Gotovino pa tudi ni potrebno brezsmiselno nositi s seboj Denar, ki ga ne potrosimo, spada v posojilnice in banke, kj dajejo ta denar na razpolago državi za kritje njenih vojnih izdatkov. Na ta način pomaga varčevalec k zmagi in si sam zavaruje vrednost svojega denarja, ker drugače bi država prekomerno morala tiskati bankovce in izdajati denar brez protivrednosti dela, kar bi moralo voditi k razvrednotenju denarja. Ali pa ne bo država, čujem pogosto vprašanja. nekega dne zasegla te prihranke, ker jih bo potrebovala za poravnavo vojnih dolgov. Odgovor je jasen in enostaven: država tega ne bo storila ker prihrankov ne potrebuje za poravnavo dolgov Tega pa tud) ne sme storiti, ker je varčevalcu obljubila, da bo ohranila vrednost prihrankov. Poleg tega je država najbolj zainteresirana, da se uporabi v vojn: pri-štedeni kapital za obnovo v miru. posebno za gradnjo stanovanj, poljedelstvo in tudi za industrijske in obrtne investicije pri preusmeritvi vojnega gospodarstva na mirnodobsko gospodarstvo. Glede vojne zadolžitve države jc potrebne omen'ti naslednic: Dolgovi s« khko poravnajo «uno z delom, Se tu mogoče dose« pupofrR©» alt vrni del- tovarištva Bratislava, 13. marca. Vihoroj poveljnik Hlinkove garde minister Mach je na slovaški narodni praznik izdal Hlinkc/vi gardi dnevno povelje, v katerem pravi, da je Hlinkova gai-da vedno tedaj nastopila, če so zahtevali življenjski interesi slovaškega naroda. Dokazala bo, da je nositeljica duha slovaške samostojnosti in predstavnica nemško-stovaškega tovarištva, ter bo izpolnila svoje obveznosti v obrambi evropskih interesov in slovaške dr- Sefa Italijanskega ministrskega sveta Milan, 13. marca. V Ducejevem glavnem stanu se je pod njegovim vodstvom sestal ministrski svet na seji, na kateri je bilo sprejeto večje število zakonskih uredb. Na seji je najprej poročal vojni minister maršal Gra-ziani o obnovi nove republikansko-fašistične vojske. Ministrski svet je potici sprejel več zakonskih uredb, med njimi na predlog notranjega ministra uredbo o osnovanju »gospodarske policije«. Na predlog prosvetnega ministra je ministrski svet sklenil nova pravila »Italijanske akademije«, ki bo tud' nadalje reprezentativni organ italijanskega življenja. Skupno število članov akademije je določeno na 40. Kov šeS italijanskega generalnega Štaba R»m, 13. marca, šef italijanskega generalnega štaba general Gambara je odstopil. Za njegovega naslednika je bil hneno-ve® armijski generai Archimede Bischk Poljska begunska vlada odrinjena v Egipt Carigrad, 11. marca Kakor javlja list »Tas-viri Effciar«, je angleška vlada sporočila eg'pt-eki vladi, da namerava preseliti poljsko begunsko vlado v Egipt Egiptska vlada se je izjavila sporazumno s tem angleškim načitom V poljskih krogih v Egiptu so že dalje časa govorili o preselitvi Mikolajczykove vlade ▼ Kairo. Nov udarec Moskve proti kralju Petru Stockholm, 13. marca. Medtem ko se je Peter z največjo naglico podal v London, da se še enkrat skuša uveljaviti pri Churchillu, ki ga je že davno izdal, je izvedla Moskva nov udarec proti beograjski begunski kliki v Egiptu. Kakor poroča Reuter, sta jugoslovanski poslanik v Sovjetski zvezi Stancje Simic in podpolkovnik M odrag Lozič prekinila vse odnose s Puričevo vlado in se javila na razpolago Titu, namreč Stalinovemu za3topnku na Balkanu »Pravda« je celo priobčila pismi Simiča in Loziča. v katerih izrekata cba svojo lojalnost Titovemu režimu, torej boljševizmu, ter preklinjata Puričcve pristaše kot profaši-stične in v službi umazanega izdajalskega režima. Gre torej za Moskvi ne plačance, ki jih je Stalin prav sedaj pustil stepiti pred javnost, da da kraljevemu obisku pri njegovem dosedanjem pokrovitelju Churchillu spremljevalno glasbo. Švedska živila za grško prebivalstvo j Atene. 12. marca. V pirejsko pristanišče je j priplula švedska ladja »Virginia«, ki je v slu- { žbi mednarodnega Rdečega križa S seboj je pripeljala kot darilo švedske vlade 1150 ton posušenih ribjih konzerv in 100 ton suhega mleka za grško prebivalstvo. Romunsko žito za finske otroke Helsinki, 13. marca. Kakor javlja finski poročevalski urad, je danes ponovno prispela v Helsinki večja pošiljka živil iz Rumunije Gre predvsem za ?to, ki je bilo poslano preko finskega Rdečega križa za finske otroke. Židovski mrharfi pridejo na Finsko Helsinki. 13. marca Uuei Suomi» m »Hel-sinkin Sonomat« poročata, da bo prišla te dni iz Stcchkoima v Helsinki večja skupina ameriških novmarjev, med niimi Edwin Shanke (AP), Jack Fletcher fUPì. Georg Axelson (New York Times«) in Nat Barrows (»Chicago Daily News«), »da na mestu proučijo sedanji f:nski položaj«. nega odpisa dolgov. Država je sedaj sicer prav mogočen dolžnik, toda državni raison prepoveduje poravnati dolgove v obliki, ki bi nujno morala pretresti zaupanje. dLsc:pTino, red in celotno gospodarsko in socialno ž vlje-nje. Glede državnih vojnih dolgov prihaja do veljave star' pregovor: »Eden za vse. vsi za enega«, namreč ves nared mora prevzeti ta dolg na svoja ramena, pri čemur budo tisti, ki imajo močnejša ramena, ki so torej rešili iz vojne v mir večje premoženje in večje dohodke. morali tudi več nositi. Odplačilo tega dolga bo tem lažje, čim večji bo krog on:h. katerih premoženje in dohodki Kodo primerno obremenjeni, ter bo nadalje terr lažje, čim večji bodo uspehi dela in čim boljšh bodo sredstva za proizvodni >- Ni nikako vprašanje, ali bodo ogromni napredki v tehniki proizvodnje in metodah dela, ki so bili pod pritiskom vojnih potreb doseženi, šli v dobro obnovitvenemu delu mimo-dobskega gospodarstva, ter bomo potemtakem po vojni utegnili bolje in ceneje proizvajati. Potlej velja tudi pravilo, da bo. čim vrednejše bo naše delo. tem vrednejši tudi naš denar! Naš denar bo torej po zmagi še mnogo več vreden! Sicer pa problem vojne zadolžitve ni zgolj nemški, temveč evropski svetovno-politični problem Sedaj Se ni nastopil pravi čas za podrobno razmctrivnnje teh vprašanj, 1« to'iko t» gotovo, da bc ko ncmfln vojna zadolžitev odstranjena s kako zaplembo prt* hr&ofcor aH pa • prevaro kake tafla«'}*. Trdovraten odpor napram sovjetskim velenapadom Obrambni uspehi pri Krivem Rogu, Umanfu in Tarttopolu Delovanje udarnih čet na italijanskem bojišču — Nemški parnik napaden v španskih vadali Führerjev glavni stan, 13. marca. DNB. Vrhovno poveljnfstvo oboroženih sil objavlja: Težišče sovjetskih velenapadov je nespremenjeno v južnem odseku vzhodnega bojišča. Naše čete so tam nudile sovražniku, napadajočemu z nad močni mi silami, trdovraten odpor in so tudi včeraj odbile v težkih bojih številne napade. Na vdor nem področju južnozapadno od Krivega Roga, južnozapadno od Uman ja in na prostoru vzhodno od Tarnopoia so bila po uničenju večjega števila sovražnikovih oklopnikov prestreže na napadalna čela boljše v i kov. Pri teb bojih je neka odrezana bojna skupina pod poveljstvom polkovnika Bregen-zerja zadrževala več dni napredovanje mnogokratno nadmočnega sovražnika, si nato priborila pot nazaj in pri tem tudi àe uničila 25 sovražnikovih oklopnikov v boju iz bližine. V težkih obrambnih bojih zadnjih dnf sta se na prostoru vzhodno od Tarnopoia odlikovali 1. SS oklopna divizija »Leibstandar-te SS Adolf Hitler« pod namestitim poveljstvom Obersturmbannführer j a Lehmanna in turinška 7. oklopna divizija pod poveljstvom poìkovn.ka dr. Maussa. Takisto se je posebno odlikovala jata bojnih letal pod poveljstvom stotnika Aulferja,. V srednjem odseku bojišč* je prišlo do spopadov krajevnega pomena. V ogorčenih obrambnih bojih na smolenski avtomobilski cesti je priborila würtembersko-hadenska 78. napadalna «Lvizija pod poveljstvom generalnega poročnika Trauta posebne obrambne uspehe. V odseku te divizije je Izgubil sovražnik od 5. do 8- marca nad 4000 padlih, 43 oklopnikov, 45 topov in številno drugo orožje. V nadaljevanju brezuspešnih napadov severnozapadno od Nevelja, na področju Ostro v a in na narviškem bojišču so imele sovjetske čet« ponovno velike izgube. Naši protinapadi južnozapadno od Narve so potekali uspešno. V Finskem zalivu so nemški rušile! obstreljevali na polotoku Magerburg z dobrim učinkom sovjetske postojanke in oskrbovalne zveze. V Italiji nI prišlo v obojestranskem živahnem izvidniškem jn udarnem delovanju do kakih bolj pomembnih bojev. Ogenj našega daljnostrelnega topništva je povzročil v sovražnikovih izkrcevališčih na prostoru Anzio-Nettuna močne eksplozije In prostrane požare. Angleška bombniška in torpedna letala s« 12. marca napadla v španskem suverenem vodovju pred izlivom Ehra nem-ki parnik »KilLssi«. Ladja je pričela goreti in je izgubljena. Nekaj angleških motilnih letal je vrglo v pretekli noči bombe na kraje v zapadni Nemčiji. Nemška bojna letala so napadla cilje na južni obali Anglije. Finsko vojao poročilo Helsinki, 12. marca. Finsko vej no poročilo se glasi: »Na srednjem delu AunuŽke ožine je prodrl neki udarni oddelek v «>vražn:kcve postojanke. kjer je uničil 250 metrov sovražnikovega strelnega jarka, pognal v zrak 5 bunkerjev in odpornih gnezd ter uničil večji dei posadke. Na vzhodnem delu ožine sr> bili napadalni poizkusi sovražnkevih oddelkov odbiti. Z ostalih bojišč javljajo o spopadih med izvid-niškimi oddelki«. Helsinki, 13. marca. Današnje fin3ko vojno poročilo se glasi: Na srednjem deiu Aunuške ožine in na ožini pri M aselkae so prodrli naši udarni oddelki na dveh mestih v sovražnikove postojanke, uničili strelske jarke in vrgli v zrak številna odporna gnezda in bunkerje. Sovražnik je utrpel občutne 'zgube. V ostalih odsekih bojišča ponekod akcije udarnih čet. Bop na vzhodnem bzpšhi Berlin, 13. iiv-rca. Mednarodni informacijski urad poroča o položaju na vzhodnem bojišču: Tudi v nedeljo so bih na obeh skrajnih krilih vzhodnega bojišča ves dan težki in izprememb polni boji. Navzlic vsem naporom boljševikov, ki so z vaemi razp^ožlji-vimi silam' nask kovali na dosedanjih iu-r ščih nemško fronto, se celotna slika bojnega položaja ni posebno mnogo izpremeni la. V severnem odseku, iz katerega javljajo o lahkem pad nju snega, so priborile nemške čete tako na prostoru severnozapadno od Nevelja kakor tudi med Ostro-vom in Pskovotn ter na narv škem bojišču ponovno jasen obrambni uspeh. V srednjem odseku je še vedno mirno. Tu so boljševiki po št ndnevni bitki ob avtomobilski cesti Smolensk—Orša ustavil: svojo ofenzivo in je še doslej niso utegnili obnoviti. Kako cgromne izgube so tukaj utrpeli, je razvidno 'z porodila neke nemške napadalne divizije, ki je od 5. do 8. marca odbila številne napade, najmanj 4 do 5 boljševiških strelsk h divizij, dveh oklopn ških brigad in polka napadalnih oklopnikov, ne da bi boljševikem uspelo doseči več ko krajevne vdore, ki so pa bili dok "j kratkotrajni. Pri očiščevanju bojišča so našteli 4100 padlih boljševikov, do-veden h pa je bilo 48 po večini težkih sovjetskih oklopnikov, med njimi nekoliko šc v uporabnem stanju. Med težkm orožjem je bilo zaplenjenih 92 topov ali debeloka-librsk'h metal min, nad 100 težkih strojnic 'n protioklopnih pušk ter velike količine drugega pehotnega oiožja z mun.cijo vred. S';imo pehota ie sestrelila 4 sovjetska bojna letala. Dovedenih je bilo 420 ujetnikov, med njimi večje število prebežnikov. Na južnem krilu so bili 12. marca v nadaljevanju vel kih bojev na celetnem področju med spodnjim Dnjeprom m Tarn-opo-lom ponovno odbiti števi*ni sovjetski poizkusi prodora, podprti z oklopniki in b-jni-mt letal;. Nič manj ogorčeni niso bili boji na, področju med Nikolajevom in tarnanjem, kjer so boljševiki z uporabo š'eviterò zelo*nadmočn.h sil ojačili sv.«j pritisk in z tajtežjm« izgubami le utegnil: napredovat; S kakšno načrtnostjo pa se tudi tuk? j razvijajo operacije nemških čet m s kakšno temeljitostjo se sistematsko un ču-jejo vse za sovražnika koristne naprave, dokazuje poročilo nekega nemškega zašč t-nega oddelka, ki mu je bil prideljen pionirski bat:!jon. Ta je pri veliki sovjetski ofenzivi razrušil n"č manj kakor 42 mostov, položil nad 8000 min in potrošil za perušenje cest. opuščenih postejank in b -valifič nad 15 ton razstreliva. Istočasno je ta pionirsk« bataljon zgradil nad 16 km novih okopov, izsekal 450.000 m'- gezdne-gA ozemlja za strelišča ter položil več kilometrov ovir in m:nskih polj. Te številke je potrebno tem bolj ceniti, ker so b la ia. deli izvedena sredi najhujših obrambnih bojev. • Letalstvo je tudi v nedeljo poseglo na vseh žariščih južnega odseka v boj z več kot 1000 bcin:mi letali, ki so prizadela v neprestanih napadih boljševiškim udanrm armadam, oklopniškim m pehotnim odddkcm, boljìevi-škim topniškim baterijam in polkom Stormo-vik težke udarce. Angloameriski pritisk na nevtralnost feske Amsterdam. 13. marca. Po Reuterjevi vesti iz Washingtona je zunanje min:3trstv0 priobčilo včeraj zvečer neko Rooseveltovo noto irski vladi, ki zagotavlja de Valeri, da predstavljajo ameriške čete na angleških otokih »zaščito za Irsko«. Ta nota. meni Reuter, je bila sedaj objavljena, da »razčisti irsko-ame-riske odnose«. Stockholm, 13. marca. Kakor poroča londonski dopisnik lista »Dagens Nvheter«, razpravljajo v londonskih političnih krogih o »sankcijah, ki bi se morda podvzele proti Irski«. Stockholm. 13. marca. Angleška vlada je kot pritsk in maščevanje napram Irski zaprla potniški promet med Veliko Britanijo in svobodno državo Irsko in Severno Irsko. Ze- dinjene države pa hočejo na odgovor de Valere reagirati z goe-pedarskim pritiskom, posebno s prekinitvijo dobav žita. Tokio, 13. marca. Gospodarski pritisk. k; ga grozijo uporabiti napram svobodni državi Irski Zedinjene države, lahko služi kot nadaljnji primer ameriške politke nasilja napram nevtralnim državam, ki jo v zadnjem času uporabljajo z značilno točnostjo in rednostjo, je izjavil vladni poročevalec inozemskim do pisnikom. Popolnoma ja»no je, da se v Washingtona ne nameravajo niti najmanj ozirati na nevtralnost Irske in da so pripravljeni zopet brezobzirno uporabiti običajni postopek zaveznikov naprom nevtralcem. čc si majhna država le drzne stopiti na pot ameriškim interesom. Množestveni umor žensk v Parizu Pariz, 13. marca. Pariški listi poročajo o grozovitih najdbah v ulici Lesueur. kjer je bilo v vili nekega zdravnika umorjenih nad 25 žensk, njihova trupla pa sežgana v centraln' kurjavi. V nedeljo so bile ob'avljene še nèka-tere značilne podrobnosti. Policijski komisar» poverjen s poizvedovanji, je utegnii ugotoviti, da mnogo oseb., ki so konzulata1* zdravnica dr Petiota, znanega kot prenapeteža. hiše ni več zapustilo. Zdravnik je zbežal in ga še niso izsledili. Hiša. kjer so se dogajali t» strahoviti zločini, je last kneza Coloredo-Mansfeldsu ki ' jo je pred približno enim letom dal v najem zdravniku Pariz. 13 marca. Francoska policija je prišla na sled ogromnemu zločinu, ki je po dosedanjih ugotovitvah aahteval 25 žrtev Prebivalcem ul:ce Lesueur v Paris« jc pred nekaj dneri zbud'l fxwornort auirad. ki <4 ca niso zamori razkjlttf. Ko «o na profeto nAaterih prebivalce* «»dete foecta« pittarne picUha- li plinsko napeljavo, ali je morda pokvarjena, je odkrila v centralni kurjavi neke vile odrezane glave. roke. noge žensk, kar je zbudilo sum o groznem zločinu. Takoj ie b la obveščena policija, ki je pričela poizvedovanja To vilo je pred dvema letoma najel zdravnik, ki je vabil k sebi ženske jih v hiši umoril in nj:hova trupla zažgal Po doslej najdenih oblekah žrtev sklepajo, da je morilec, ki predstavlja drugega Landruja. umoril 2S žensk. Na dvorišču poslopja so našli ckoh 3 m globoko apnenico, v kateri so našli se 13 človečkih trupel. Velik požar v Lizboni Lizbona, 13. marca. Na največjem lizbon-skem tovornem kolodvoru je v nedeljo izbruhnil ogenj, kj sc je hitre razširi! v vele-požar Zgorela je velika količina blaga, pri pravljeneca za vkrcanje, med njun nad 300 ton plutov^nastega les« za Anglija Damfte » siromake! Zitmka oo-moč ie vedno sprejema prispevke Primorska na novi poti Pred nekaj meseci je vsak razsoden Slovenec še pričakoval, da bodo tragični zgledi z Dolenjskega neposredno vplivali tudi na Primorsko in da se tam ne bo ponovilo, kar je ta moralo doživeti In pretrpeti naše ljudstvo zaradi delovanja peščice iz-koreninjencev. Razvoj na Primorskem pa je nasprotno dokazal, da zgledi ne vlečejo vedno in da so za spoznanja vselej in povsod potrebne — izkušnje. Do 8. septembra lanskega leta ln tndi še nekaj mesecev pozneje Primorska ni še poznala izkušenj dolenjskega ljudstva s komunistično OF, temveč je v njej videla še nekak »narodni in osvobodilni« pokret, kakor so to natvezli našemu ljudstvu ob Soči in na Krasu komunistični agitatorji Prve izkušnje — in ž njimi tudi prva spoznanja — so prišle šele kesneje, ko se je začel tndi na Primorskem uveljavljati isti teror komunističnih tolovajev, kakor smo ga tu poznali že od vsega začetka. Krinka z »narodne in osvobodilne« OF je začela padati in hinavski komunistični agitaciji so nasedali le še lam, kjer se komunistična strahovlada ni še pokazala v svoji pravi luči. Prve nedolžne žrtve, ki so na Primorskem padle na ukaz narodnih izkoreni-njencev, kakor jih je na tisoče že padlo na slovenskih tleh drugod, so odprle oči ljudem najprej v neposredni bližini, potem pa tudi v oddaljenejših krajih in naposled celo v mestih med meščanstvom. To velja še v posebni meri za Gorico, ki ima bolj neposreden stik z deželo kakor Trst in je zato o de.ianskem razvoju na terenu bolj poučena. Že te okoliščine nam kažejo, da stopa Primorska na novo pot, ki jo na eni strani obeležuje čedalje hujši teror komunističnih tolovajev, na drugi strani pa kot protiutež čedalie odločnejši odpor prebivalstva proti me.odam, ki sc jih tolovaji poslužujejo. Ta odpor se kaie slasti v nepokoravanju domačega prebivalstva pri poskusih prisilne mobilizacije. Najbolj razveseljiv pojav v vsem navoju pa je čedalje samozavestneJSe nastopanje domače inteligence, ki je komunistično igro sa kulisami OF po večini že spregledala in uravnava odslej — v skladu s temi spoznanji tudi Svoje delo. Sicer to ne velja še za vso inteligenco, vsekakor pa za njen najbolj trezni in zdravi deL To pa že pomeni preokret v dosedanjem zadržanju in obeta nove uspehe v organiziranju sistematičnega odpora proti komunistični strahovladi, ki jo ljudstvo ie na splošno odklanja. Zal se je morala Primorska že doslej dokopati do teh spoznanj po hudih preizkušnjah in verjetno bo morala še marsikaj prestati, preden se bo povsem znašla, toda če že druga pot ni bila mogoča, je treba tudi to zlo vzeti na znanje kot nujno in potrebno zlo, ki naj Primorcem pomaga do lepše bodočnosti. Od tu spremljamo s simpatijami preokret, ki ga na Primorskem opažamo, ker vidimo v tem jamstvo, da bo tudi Primorska temeljito izrnvala iz svoje srede komunistično zlo in stopila na pravo pot svojega napredka in vsestranskega razvoja, kakor ga po vseh dosedanjih izkušnjah zasluži. Zato pozdravljamo napore vse zdrave in poštene primorske inteligence, ki se je tudi v teh težkih dneh znašla ln pogumno vstopila v resnično slnžbo svojemu ljudstvu, za kar bo nekoč žela ne le hvaležnost svovta ožjih rojakov, temveč vseh poštenih Slovencev. —dn. Vsak, ki mu fe mvr usoda Slovencev, ho s podpisom na prcrliUomunHtUni spomenic* pokazal, Oa obsoja narodne odpadnike, komunistične zločince. __ Apenini In vojna Gorovja označujejo kot »stene«, »obzidja«, ki po velikosti prekašajo vse, kar b5 mogla podobnega ustvariti človeška raka. Laikom se zdijo nepremagljive obrambne zgradbe, če pa pogledamo v svetovno zgodovino, vidimo, da so ljudstva, če že ni šlo za takšna, ki so v gorovjih živela, le redkokdaj branila gore. Značilno je na primer, da niso Rimljani v strategično najzanimivejši vojni starega veka, v drugI pimski vojni, branili niti Pirenejev, niti Alp proti Kartažanom. Pohodi preko visokih gorovij so bih prej oskrbovalna nego vojaška zadeva. Ksenofont je s svojimi »desetimi tisoči« potoval skozS armensko visoko planoto, Aleksander Velr'ki je prekoračil Hmdukuš, Hanibal je vdrl v Italijo preko Alp. Tu pa tam so pač tudi v starem veku branili »vrata« skozi te »zidove«, namreč gorske prelaze; običajno pa je bilo to branilcem v pogubo, kakor se je zgodilo na primer pri Termopilah, kjer so Perzä obšli Leonido in njegovo maloštevilno vojsko. V zgodovini vojn niso imela gorovja kot bojišče skoraj nikoli odločujoče vloge. V ta namen so izbirali običajno ravnine. Znani nemški filozof vojne Clausewitz je zato gorsko vojno v obeh poglavjih, ki ju je posvetil temu predmetu, odločno zavrnil. Pravi namreč, da je vojskovodja v takšnih okoliščinah prisiljen raztresti svojo vojsko po hribih in dolinah, a zavoljo nedostatnih zvez izgublja vodstvo nad njo iz svojih rok. Gorovje je mogoče obiti ob straneh, a če se nekje posreči prodor, obsedijo poecäni deli vojske v svojih gorskih položajih in v dolinah ter jih ni mogoče pravočasno pritegniti v borbe. To naziranje je imelo še precej časa po Clausewitzovi smrti svojo upravičenost, toda razvoj ga je naposled premagal. Moderne mncžestvene vojske dajejo pač priliko, braniti neko pogorje v vsej njegovi širini ter onemogočiti sovražniku prodor ob straneh; dalje dajeta telegrafia, telefon in radio novodobnemu vojskovodji dovolj možnosti, da ostane v zvezi tudi z najbolj oddaljenimi deli svoje vojske. S tem pa so gore dokončno uveljavile svoje prednosti, ki jim jih priznava tudi Clausewitz: prvič, da otežujejo sovražniku dostop, drugič, da olajšujejo branilcu pregled, in tretjič, da povečuje učinek obrambnega ognja. že v prvi svetovni vojni so se na primer Avstrijci z dosti manjšimi silami lahko upirali na Alpah Italijanom, in da se ni zrušila notranja fronta, bi jim bilo to nemara trajno uspelo. Sedj zadržujejo nemške čete dosti močnejše britsko-severno-amerške sile s pomočjo Apeninov, tako da je izjavil celo general Montgomery: »Gorovje pač ni ploska puščava, v kateri lahko uporabljaš svoje bojne vozove in vsakovrstna presenečenja.« Stavek, ki ga je Clausewitz zavrnil, namreč: »Bataljon brani goro in gora brani bataljon«, je dobil polno veljavo. Nemških položajev v Apeninah namreč ni mogoče obiti po kopnem, temveč kvečjemu po morju. S tem so postall Apenini prvič v zgodovini pravo bojišče. Ta al/i oni bo sicer oporekal. da so vodili Rimljani dolgotrajne vojne proti apeninskim gorjancem, proti Samnitom na primer nad petdeset let, toda to prav za prav mso bile prave vojne z bitkami, temveč vse prej nekakšne gospodarske vojne, ki so jih Rimljani z vojaškimi pripomočki le podpirali. " Abruški gorjanci so se naposled z Rimljani pogodili. da bodo svoje črede v hladni letni dobi lahko gnali na pašo v nižave. ki so bile v rimskih rokah — in za to je šlo v glavnem pri teh vojnah; samo Samnnti na. južnem koncu Abrucov so si skušali priboriti s silo dostop na zimske pašnike. Rimljani so se v splošnem omejili na to, da so jnm preprečili predor čez važni Beneventski prelaz, kä je vezal kampanijsko-neapeljsko z apulsko nižino in preko katerega je vodila tudi Apijska cesta, v ostalem so pa hoteli spraviti Samnite z neko vrsto kopenske blokade na kolena. Ko so nekoč poskusili neposreden napad na Samnite, so Ne, koliko kdo da za Zimsko pomoč, ampak koliko bi mogel dati, na to bodo nekoč gledaK ti zajeli vso njihovo vojno odpravo v »Kav-dSnskih prelazih« (kje so ti, danes ne moremo povsem zanesljivo povedati) in jo pognali pod znameniti »kavdinski jarem«. Na Beneventskem prelazu je prišlo potem do zadnje bitke med Rimljani in kraljem Pirom, ki je temu bojevitemu vladarju preprečila dostop v Kampanijo. Abruški visoki A.penini so naposled 1. 217. pred našim štetjem gleda U pohod ene največjih vojsk, kar so jih v starem veku vodili na bojišče. Bila je to Hanibalova vojska, ki je štela 30.000 pešcev in 10.000 konjenikov. Ta prehod čez Apenine je zgodovinar Leopold Ranke proglasil za enako pomemben kakor prehod Kartažanov čez Alpe. A stari viri nam natančneje ne povedu, kod je šla Hanibalova pot. Po vseh znakih in najdbah sodeč, je šla njegova vojska preko prastarih, včasih do sto metrov širokih potov, tako zvanih »tratturov«, po katerih so gorjanci že vpradavnih čas;h gnali in ženejo še danes svojo živino na zimsko pašo v Apulijo. Eden izmed teh tratturov se imenuje še danes v nekem delu »Hani-ba^-a pot«. Tu je slavni vojskovodja našel pač dovolj živine za oskrbo svoje vojske, a tu so našli tudii okostje edinega slona, ki ga je bil spravil preko Alp. Minila so potem dolga stoletja, preden so osrednji Apenini dobili spet neki pomen za zgodovino vojnih dejanj. L. 1266. se je v bitki pri Beneventu podrla oblast Holien-štavfovcev nad Južno Italijo, a dve leti pozneje je doživel zadnji Hohenštavfovec, Konradin, usodni poraz na Palentinskih poljih pri Tagliacozzu, ki je dokočno pokopal to vladarsko rodbino. V novejšem času so šele Avstrijci 1.1717. v španski nasledstveni vojni in 1. 1799. Francozi brez težave in odpoia prekoračili Abruce. Obramba v gorah je pač nasprotovala načelom tedanje vojne znanosti. Stockholm, 12. marca. Kakor Javlja »TT«, je švedski kralj Gustav imenoval dosedanjega vrhovnega poveljnika švedske vojske generala Thoermella za šefa kraljevega štaba in prvega kraljevega ad-jutanta. Stockholm, 12. marca. AngleiU minister za oskrbovanje s pogonskim gorivom je odredil SOodstctno zmanjšanje premogovnih dobav vsem zasebnim gospodinjstvom, uradom in manjšim obratom v Južnem Walesu in Monmouthshiru. Adana, 12. marca. Egiptska ladja »Mi-rijam« se je ob sirski obali v viharju potopila. Rešili so samo 5 mornarjev posadke. Stockholm, 12. marca. Mehiški državni predsednik je objavil, da bo vlada prevzela upravo in vodstvo železnic ter se ne bo več ozirala na sodelovanje in intervencije strokovnih združenj. Ta ukrep utemeljujejo s škodo, ki jo povzročajo neprestane stavke. Madrid, 12. marca. Po uradni vesti iz Buenos Airesa je general Edelmiro Fa-rell tudi formalno prevzel predsedništvo argentinske vlade. Amsterdam, 12. marca. Državni pod-tajnik bolivijskega zunanjega ministrstva Palza je po neki vesti angleške poročevalske službe iz Rio de Jane ira prispel včeraj z letalom v brazilsko prestolnico, da prevzame posle zaupnika bolivijske vlade v Braziliji. Helsinki, 12. marca. Finski državni predsednik Ryti je sprejel v petek prvega bolgarskega poslanika na Finskem generala Mihaela Jovova. ki mu je izročil svoje poverilne listine, Bolgarijo je doslej na Finskem zastopal le konzul. Stockholm, 12. marca. Londonski zastopnik dnevnika »Göteborgs Posten« javlja, da so izgledi jugoslovanske begunske vlade, ocenjeni po londonskih političnih opazovalcih, enaki ničli. Ta ocena temelji na dejstvu, da ne bodo jugoslovanski begunski zastopniki odslej prejemali nika-kih ameriških kreditov. Vigo, 12. marea. V Coloradu so izvolili, kakor javlja »United Press«, republikanskega kandidata pri nadomestnih volitvah v okrožju, ki je bilo doslej tradicijo-nalno demokratično. Republikanski kandidat je dobil 41.400 glasov, demokratski pa le 38.400. Lizbona, 13. marca. Znani 1'zbonsld list »Esfera« opozarja, da ogroža Evropo največji lmperial;zem vseh ft^eov, namreč boljševizem. Sanje norca, ki se je imenoval Peter Veliki, hoče uresničiti mož. ki ga bo nekoč zgodovina imenovala najbolj d vjega političnega zločinca. Stockholm, 6. marca. Newyorški dopisnik »Dagens Nyheterja« poroča, da Američani z dosedanjimi britanskimi akcijami v Burmi niso zadovoljni. Vod ini ameriški radijski komentator Raymond Gram Swing je te dni izjavil, da so v Burmi nameščene britanske čete presenetljivo slabe. Američani občutijo zato vedno večje razočaranje, ker je pogoj za dosego ameriških strateških ciljev proti Japonski ponovna osvojitev Burme. Znani uvodničar Constantin Brown je pred kratkim napi3al, da rabi Wawell večino britanskih čet zase, ker jih uporablja za vzdrževanje mira in reda v Indiji. Zato Mountbatten zase potrebnih čet sploh ne dobi in tako ne more izvesti vojnega pohoda proti Burmi. Mnogi Američani so mnenja, da bi morali Angleži poizkusiti v Indij; z drugo in boljšo politiko, nakar bi imeli dovolj čet za Burmo. Madrid. 5. marca. List »El Espanol« piše v komentarju o neutemeljeni diplomatski napetosti med Španijo in zavezniki in njihovem stališču glede petrolejskih dobav, da ima španski narod vtis, da gre za nameren napad Anglosasov na Španijo. Prepoved petrolejskih dobav, ki je še vedno v veljavi, čeprav je Španija dokazala. da je točno izpolnila vse svoje obveznosti, ki jih ima kot nevtra'na država, je zbudila v narodu spontano reakcijo ponosa in sovraštva. Španski narod s pravico vprašuje, kake namene imajo dejan-, sko zavezniki s svojimi gospodarskimi sankcijami proti Španiji. Varčuj z elektriko! I. Pri razsvetljavi 1. Ugasni luč vsakokrat, ko zapustiš prostor, četudi ga zapustiš le za kratek moment! Pet takih »momentov« na dan po dve minuti znese na mesec pet ur! 2. Ne zatemni z zastori sobe prezgocaj in ne nehaj z zatemnitvijo prepozno. Morda sije zunaj že sonce, tvoja soba pa je še vedno zatemnjena in gori v njej žarnica. 3. Vsa dela, ki zahtevajo dobro luč- pisanje, branje, šivanje itd-, opravi pri du^v-ni razsvetljavi, zato pa se pri večernem kramljanju zadovolji s šibkejšo lučjoi 4. Ako moraš opravljati tudi zvečer dela, ki zahtevajo dobre luč, uporabljaj namizne svetilke. Z majhno žarnico dobro razsvetl;š delovni prostor. Pri tem pa ne pozabi ugasiti stropne svetilke. 5. V stranskih prostorih, t. j. v predsobi, kopalnici, shrambi in v stranišču zamenjaj močnejše žarnice s šbkejšimi. 6. V spalnici uporabljaj le svetilko na nočni omarici. Istotako uporabljaj v Nopain, ci le svetilko pri ogledalu (ako je montirana) in ne uporabljaj tnc-čnejšh stropnih žarnic. 7. S svetilke .odstrani barvan:, stekla ki požro mnogo svetlobe (kol'kor to ne nasprotuje zatemnitvenim zahtevam) Za vojne čase so barvana stekla luksus 8. Obriši prah s svetilk m žarnic; pomni, da prašne žarnice in prašna stekla dajo za eno tretjino slabšo razsvetljavo. 9. Pomni, da bela b= rva dobro reflektira svetle,bo in s tem mnogo doprinaša k razsvetljavi sobe. Zato uporabljaj bele zavese in bele namizne prte. 10. Z dobro porazdelitvijo dela tudi var-čuješ s tokom. Opravke izven hiše opravi po možnosti proti večeru v polmraku. Ravnaj se po navedenih načelih in uspen na koncu meseca ne bo izcetal! II. V gospodinjstvu 1. Pripravi najprej vse per lo za likanje, potem šele prični likati. Likaj po možnosti brez pava«, s Hrome aasogo prihranil aa električnem toku. 2. Izklopi ncata'k, «otedl lo zft feraCok čas prenehaš likati (ako peavonl Bitoi zvonec, pokliče telefon, pogledaš za otroci itdju 3. Proti koncu likanja izklop: l'k>lnik pravočasno ter s preostalo toploto v Ukal-niku zlikaj lahko perilo. 4. Ne likaj brez potrebe vsega perila, kakor n. pr. brisač, rjuh, lahkega trikotažnega perila itd Kuhanje. 5. Pr: kuhanju na električne plošče uporabljaj le lence s popolnoma ravnim dnom 6. Uporabljaj le t; ke lonce, ki imajo enak ali pa večji premer kakor plošča, nikakor pa ne lonca z manjšm premerom. 7. Najprej pripravi jedila, post vi lonce na plošče ;n šele potem vključi električni tok. 8. Pokrij takoj lonec s pokrivalom in po nepotrebnem ne odkr:vaj loncev zaradi kontrole. Pri električnem kuhanju je taka kontrola le proti koncu potrebna. 9 Preklopi pravočasno plošč" na na1 manjšo stopnjo in pravočasno tud: izkiopi Z ostankom toplote v plošč' se jed d?kon čno skuha. 10 Pn kuhanju krompirja ali ze'cnjave nalij samo za dva prsta vode. To z kuhanje popolnoma zadostuje Pri ostalih jedilih nalij tol ko vode. kolikor je to neobhodno potrebno. 11. Po kuhanju poglej, če je štedilnik y resnici odkliučen. Razno. 12. V električnem loncu segrej le toliko vode in na t?-ko temperaturo, kolikor je res neobhodno potrebno 13. Pri električnem bojlerju vzenr raje prho, ki porabi komaj eno petino vode normalne kadne kopeli. 14. Ne devaj gorkih jedil v hladilno omaro, temveč jih pusti, da se prej ohlade 15 Vrat hladilne omare ne puščaj odprtih, odpri jih po potrebi in to le kratek čas 16 Grelne blazine, kremenčaste svetilke >td.. uporabljaj le v primeru bolezni m. Pri radijskem aparatu 1. Odklopi radijski aparat, ako ga nihče ne posluša. 2. Pomni, da radio porabi enako toka, aaj igra glasno ali potiho, zato aa nastavi radio »a« flu«, ako 9a aa mami poslu- temveč m, utklapL Vodi, da radijski aparat porabi Mike toka kakor srednjevelika žarnica, zato Je varčevanje na mestu. Začnimo novo življenje! Govor predsednika Akademije inaurati In umetnosti V ciklu radijskih predavanj Zimske pomoči Je v soboto zvečer govoril univerzitetni profesor g. dr. inž. Milan Vidmar, predsednik Akademie In iimMuoati v Ljubljani. Njegov govor •e Jo gladi: življenje, če hoče biti zdrav, če hoče ostati narod. Ne pozabite pa, da živite že stoletja s številnimi drugimi narodi v skupnem ozračju velike evropske kulture in da morate zato ostati Evropejci! Zsa onimi med nami, ki smo že dovolj doživeli, vstaja nov rod. Živel bo — trdno sem prepričan o tem — zdravo, res slovensko življenje. Poprijel bo za plodno delo, mislil, čutil bo. kar mu narekuje kri. »Ker nepretrgana drži veriga iz zarje v zarjo in iz dne do dne.« Pospravil bo, kar mu je ra zmetal vihar. Slovenci! Mislite sedaj, ko vas kliče Zimska pomoč, na novi rod, mislite predvsem na otroke! In mislite na to. da jih je mnogo, ki so lačni, brez strehe, ki jih zebe. Saj otrok je brez greha, brez sovraštva, brez strasti. Pomagajte otroku in pomagali boste takratu materi in očetu, ki sta morala zapustiti domačo hišo in bežati. »Zimska pomoč« meče oster žarek svetlobe v temo. ki leži nad našo nesrečno zemljo. Naj posveti predvsem v nežna življenja prihajajočih Slovencev. Naj oživi žrtve naših zablod. Ljubezen in dobrota bodita začetek novetra slovenskega življenja. Danes ne sme nihče, ki je dober, misliti na prihranke, na pridobivanje. Danes jc treba rešiti golo življenje. Rešujmo ga najprej tam. kier ie še nedotaknjeno, sveže in nezastrupljeno. Novemu rodu bodo spet govorile slovenske muze. Mislile mu bodo. pele, slikale. Tudi jokale bodo. jokale nad zablodami preteklih dni. Samo molčati jim ne bo treba. Saj je go+ovo: »Vremena Kranjcem bodo se 'zia=nila. jim miljše zvezde kot nekdaj sijale«. Ugotovitev jo stara 2000 let: v časih, ko orožje govori, molče muze. Rimljani so bili polni življenjske modrosti in dobro so vedeli, zakaj muze molče, če razsaja vojna. Tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti, zavetišče slovenskih muz. ne more v viharju svetovne vojne, v viharju, ki pustoši slovensko zemljo, razviti vseh svojih moči in napolniti svojega dela z vso plodnostjo, ki si jo želi in ki je slovenskemu narodu potrebna. Naša slovenska zemlja gori in vsa jo krvava. Slovenski duh, ki naj mu bo Akademija znanosti in umetnosti žarišče, je bolan. Saj duh, ki misli, oziroma verjame, da je vdiranje komunizma v narodovo telo osvobodilna borba, ne more biti zdrav. Slovenska duša, ki ji dajejo duška naši pesniki, glasbeniki, slikarji, ki napaja delo naše Akademije, trpi: kako naj bi ne trpela spričo grozot, proti kakršnim je dvignila protest znana božična deklaracija. Slovensko gorje je tolikšno, da se mora oglasiti tudi najvišji slovenski kulturni zavod. Kot njegov predsednik moram spregovoriti nekaj besed. Te moje besede morajo biti brez strasti. Trezne morajo biti, kakor so trezne misli znanstvenika, prizanesljive naj bodo, kakor so prizanesljiva čustva umetnika Vse pa naj bodo udane slovenskemu narodu, ki naj gleda na svojo Akademijo znanosti in umetnosti kot na svetilnik v temni, viharni noči. Slovenci! Streznite se! Dovolj je gorja, dovolj prelite krvi, dovolj nesreče. Vzdra-mlte se! Začnite novo slovensko in samo slovensko življenje! Poslušajte misli svojega duha in prišepete svoje duše! Vsak narod mora vendar živeti svoje Kaša dežela! Predvsem za tvojo obtwvo potrebuje domovina starih kovin. Zato ne sme i ti ničesar v tzgubo. Prispevajte vse kovinske kose in predmete, Ut trn ne rabite. Gospodarstvo Obvezno pridelovanje oljnega semenja Kakor poroča tržaška »Deutsche Adria-Zeitung«, je nastala potreba, da se zaradi boljše oskrbe z jedilnim oljem uvede obvezno pridelovanje oljaric v letu 1944. Obseg te obveze bo v tržaški, videmski, goriški, reški in puljski pokrajini določil Inšpektorat, v Ljubljanski pokrajini pa bo to določilo kmečko poverjeništvo. Kmetje, ki bodo pridelovali oljarice, bodo dobili posebne premije. Za vsakih oddanih 2.5 kg oljaric bo pridelovalec dobil 1 del olja, toda največ 4 litre na osebo in leto, to pa poleg obroka, ki mu pripada po živilski nakaznici. Pridelovalec bo to premijo lahko izkoristil za svojo družino in za vse delovne moči, ki se pri njemu oskrbujejo. Kdor bo dosegel pri pridelovanju olja nadpovprečne pridelke, Id se bodo lahko drugim stavili za vzor, bo deležen premije v obliki nakupnega dovoljenja za čevlje ali pa gum za kolesa. Cene za oljno semenje bodo določene tako, da pridelovalec ne bo prikrajšan v primeri z izkupičkom, ki bi ga dosegel pri ž:tu. Kmetje, ki bodo oddali oljno semenje bodo lahko za vsakih 100 kg oddanega semenja odkupili v tvornici 30 kilogramov oljnih pogač. Pridelek bodo v tržaški, videmski, goriški reški in puljski pokrajini odkupili pokrajinski agrarni konzorciji, v Ljubljanski pokrajini pa bo pridelek odkupila Gospodarska zveza. Oddano blago bo takoj plačano. Pričakovati je, da bodo kmetje v operacijskem področju »Jadransko Primorje« izpolnili svoio dolžnost in da bodo s pridelovanjem oljaric zasigurali pravilno oskrbo prebivalstva z maščobami. Ladja ali letalo O povojnem razvoju prekoocaanskega potniškega prometa razpravlja v pomorskem časopisu »Hansa« konzul O. H. Bernhard, gospodarski senator v Bremenu. Pisec se bavi z vprašanjem, kakšno bo razmerje med letalom in ladjo v bedo-em prekooceansiiem potniškem prometu. Nemška Lufthansa je že leta 1934. uve Ila redni zračni promet preko južnega Atlantika. Danes ne more biti več dvoma, da jc mogoče na zdravi komercialni osnovi ar_ gamizirati zračni promet preko oceana, pri čemer ni treba da bi bila cena za prevoz višja kakor znaša cena za potovanje na prekomorskih brzoparnikih v prvem raz-reiu. Vedno bo dovolj potnikov, ki bodo zaradi časovnega prihranka raje ujo ab-Ijali letaio kakor Ig!jo. S tem pa nh rečeno, da bo postaj prekomorski prevoz r>"tn;l:ov s paraiki odveč. V zračnem kakor tudi v pomorskem potniškem prometu bo treba vpoštevati obstoječe potrebe ln možnosti. V pogledu organizacije povojnega pre-kooceanskega zračnega prometa se opaža rivaliteta med Anglijo in Zedinjenimi državami, ki prihaja do Izraza, v ob Širnih razpravah o tem vprašanju. Pri tem zavzemajo važno vlogo razpoložljiva opocidča za 1ak zračni promet. V angleških in ame-rlših časopisih se je v tej zvezi mnogo razpravljalo tudi o pojmu »svobode zračnega prostora-j. Tako v Angliji kakor v Zedinjenih državah se za organizacijo zračnega prometa zavzemajo predvsem velike p&rcpiovnr družbe, ker smatrajo, co, soada tudi prekoocaanskj. zračni premet v njihov delokrog, saj se promet z ladjami in promet z letali izpopolnjujeta. V Nemčiji gledaijo na ta vprašanja drugače kakor v Angliji in Zedinjemh državah. Nemčija mimo optfizu.ie angioamerišk?! prizadevanja, ki imajo za cilj imperilizim tudi v zraku. Kako bo svet po vojni v resnici izgledal bo odločilo orožje. Nemčija se nič ne boji, da bi prišlo do konkurenčne borbe med zračnim in pomorskim premetom, ker je prav uùiko mogoče, da se obe prometni sredstvi mei seboj pedpi ata. Trgovci in industrije! se bodo v nujnih poslovnih zadevah raje poslužili let: la, prav t alto diplomati. Velika večina potnikov, ki jim ne gre za vsr.ko uro zamujenega časa^ pa bo dala prednc&t vožnji z ladjo, ki nudi več udobnosti in tuli potreben oddih. Ne glede na to bo tudi vožnja z ladjo cenejša, razen morda v prvem razredu. Mar&kdo. ki bo v eni smeri potovai zaradi naglice posla z letalom, se bo i» izvršenem po:iu raje vračal z ladjo. Ni se torej bali, da bi zračni promet povzročil bistvene spremembe v prometu potniških lalij ali da bi zahteval nove tipe potniških ladij z manjšim številom kabin za prvi luksuzni ìa^red. Tudi tedaj če se prekomorski potniški promet po vojni razvije v večjem obsegu, bo še vedno dovolj potnikov, ki bedo zaraii udobnosti raje potovali z ladjo. Pač pa se zdi, da se v bodoče ne bodo več graddi prekomorski vel .koni s 70.000 ali SO 000 brutorc^strir?kimi tonami. Velikost prekomorskih potniških ladij se bo verjetno gibala med 30.000 in 50.000 brufcoregistr-skimi tonami, v vsakem primeru bo treba najti racionalno sodelovanje mei ladjo in letalom. GOSPODARSKE VESTI — Iz gorenjskega trgovinskega registra V trgovinskem registru v Kranju je bila vpisana Elektrarna, družba z o. z., Radomlje. Osnovna glavnica jmaša 24.800 mark. Poslovodji sta Ivan Pavlin in Antonija Schrei, roj. Cerar. = Gospodarske vesti iz HrvatsKe. Hrvatska paroplovna družba »Jadranska pio vidba«, ki je pred vojno oskrbovala skoro celotni'promet ob dalmatinski obali, je prenesla svoj sedež iz Splita v Zagreb. Družbena glavnica znaša 12 milijonov zIl :V> kun. _ Hrvatsko ministrstvo za socialno skrbstvo je zvišalo podpore brezposelnim delavcem in znaša odslej najvišja dnevna podpora 450 kun na dan. Psov in drugih živali ni dovoljeno jemati s seboj ne v javna, ne v zasebna zaklonišča. Priporoča se, da se okna ob znaku alarma odpro, ker so odprta okna manj izpostavljena uničevanju ob bombardiranju. Ker b« težko nadomestiti razbite šipe, se tudi priporoča, da se tamkaj, kjer so dvojne šipe na oknih, notranje šipe stalno odstranijo in shranijo v zaklonišču, za omarami ali na drugem varnejšem mestu. Tako bomo imeli v primeru poškodb takojšnje nadomestilo. innrrrn n n n mi M § B n H f ■ ■ * ■ » ■ M ■ M ■ B m ■ nnnm milimi innnnnnnn J ] Naročite se na „DOBRO KNJIGO"! Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, če še niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaša: a) za naročnike» td so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«. 10.— lir za broširano in 20.— Hr za vezano knjigo; b) za ostalo naročnik« LL— Ur m broširano ln 22.— lir za vezano kalte*. NarofeOoo iptsjwno »pra«z »Juli— v Ljubljani. Puccini java 5. — Prflavtto se lahko tudi njenim Inkssaatom. Izven Ljubljane pa po PofitL m m iiujc X KvQfitHa * Smrt graditelja nemških podmornic. V Kielu je umrl 75-letni dr. ing. Hans Teche!, čigar ime je tesno povezano s konstrukcijo nemških podmornic. že pred svetovno vojno 1914—18 je Techel vodil Kruppovo ladjedelnico »Germania«, kjer so tedaj gradili nemške podmornice. Pod njegovim vodsvom so izdelali na stotine podmornic, raznovrstnih tipov. V priznanje njegovih sposobnosti je podelila tehnična visoka šola v Charlottenburgu pri Berlinu inž. Techelu častni doktorat. Tudi po svetovali vojni je Techel nadaljeval svoja tehnična prizadevanja ter je leta 1935. pripomogel do dovršenega tipa nemške podmornice, kakršne uporabljajo v sedanji vojni. * Posebne znamke za spominski dan junakov. Na letošnji spominski dan junakov so izšle v Nemčiji posebne znamke, ki jih prodajajo pri okencih poštnih uradov v vseh večjih krajih, predvsem pa v Berlinu. * Zbiranje starega papirja v Nemčiji. V sporazumu 3 komisarjem za zbiranje starega materijala je nemški gospodarski minister pozval podrejene oblasti in organizacije, naj tudi letos uvedejo zbiranje starega papirja, da bo dobilo nemško vojno gospodarstvo nove pobude za svoje delo. * Smrt bivšega podguvernerja Rima. V Rati je umrl princ Dentice d'Accadila, bivši prefekt in pod guverner rimskega mresta. Pokojnik se je narodil v Neaplju ter je bil nekaj časa tudi intendant rimskega opernega gledališča. i3Di2ananomaroöDOomnomöooo Dve stoletnici in dve sedemdesetletnici naših ustvarjalcev praznujemo letos 3to-letnico Jurčičevega in Gregorčičevega rojstva m sedemdesetletnico Meškovo in Slan-šakovo. »Cvet in ssd« (Jurčič), »Oliki« (Gregorčič), »Ob tihih večerih« (Meško), Pravljice in legende« (Slapšak) so knjige, d jih je med drugimi natisnila Zimska po-noč za svojo tombolo. * Rešena zvezdama. Iz Rima poročajo, da so prenesli instrumente zvezdarne v težko poškodovanem Castel Gandolfu v Va-ikansko mesto. « Bruseljski policijski ravnatelj ubit. Iz Bruslja poročajo,, da je postal ravnatelj an-otne policije Leon Dechans žrtev atentata. Neznanec ga je ustrelid s svinčenko iz pistole. * Hud potres v Limi. Iz Amsterdama poročajo, da je postala Lima prestolnica Peruja. ze: et žrtev hudega potresa. * Zaradi stavke izgubljen zaSlužek. 2u- an v Milanu je objavU, da so milanski ramvajski uslužbenci zaradi nedavne stavbe izgubili 2 milijona lir zaslužka. V zvezi .s tem znatnim mezdnim izpadkom je župan doioč"l pol milijona lir za podporo tistim tramvajskim uslužbencem, ki so navzlic stavki svo jih tovarišev prišli na delo. * Blagajniška služba pri poštah Novo mesto in šmihel Pokrajinska direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani ob- Drui|a javna produkcija Glasbene akademije Prejšnji petek ob %18. se je začela v veliki [harmonični dvorani ob razveseljivem zani-• nanju občinstva, ki je dvorano do kraja na-olnila Nastopilo je devet učenk :n učencev rednje glasbene šole in Glasbene akademije, i sicer četvero iz klavirske, ena iz violinske n četvero iz pevske panoge. Izšli so iz šol jktorja J. Betetta, rednih profesorjev A. Tro-a in J. Ravnika! izrednih profesorjev J. Šlai-a ia Ant. Ravnika, honor. prof. V. Wisting-lausnove. Z. Zarnikove in Ada Dariana. Ne-ateri so pokazali že znatno reprodukcijsko vino; tako je dovolj lepo raven produkcije vidno presegala Jelka Staničeva. violinistka iz >le zaslužnega violinskega pedagoga profe-orja Jana Šlaisa. Nadarjena gojenka III. letnika G A je igrala dva stavka iz Lalojeve ■Symphonie espagnole« s klavirsko spremljajo do;. Marijana Lipovška. Izmed ostalih točk je treba posebej omeniti Mirjano Gröbmin-imvo, ki je občuteno odigrala Beethovnov -Rondo«, dalje pevski nastop Daniele Lobe-ive, ki vzbuja lepe nadeje v mezzosopran&ki anogi, pa pevske točke Miloša Skrbinška, Marijana Kosa in Dušana Pertota ter klavirske 'očke Sonje Kamušičeve, Štefanije Kruljčeve in Danila Pokorna. Nastopajoče pevce sta spremljala pr klavirju Ana Mlakarjeva in Jože Osana Prireditev je bila v čast naši Glasbeni akademiji in njenim pedagogom ter 'je samo utrdila vez razumevanja in simpatije, ki jo čuti naše glasbo ljubeče občinstvo do najvišjega slovenskega glasbenega zavoda. javlja, da se s 15. marcem t. L uvede blagajniška služba pri poštah Novo mesto ln Smiihel pri Novem mestu. * Poslednja priložnost, da naročite povest »Brzonožec in Puščica« po znižani ceni: broširano 20 lir, vezano 28 lir! Knjiga je lepo ilustrirana, Naročite osebno ali z dopisnico na naslov: Uprava »Jutra«, Ljubljana, Narodna tiskarna. Na Dolenjskem lahko naročite pri podružnici »Jutra« v Novem mestu. * Ptičarji, knjiga o pasmah psov, njihovi vzgoji in odreji ter o glavnih boleznih psov, ki jo je napisal dr. Janko Lokar, se dobi v vseh knjigarnah. Cena 25 Lir. Iz Ljubljane u— Novi grobovi. Po kratki bolezni je preminila v Ljubljani splošno znana Po-ljančanka ga. Marija Ojstriševa, po rodu Veselova. Za njo žalujejo rodbine Ojstriševa, šarabonova, Volkova in Veselova. K večnemu počitku so rajnko položili v ponedeljek na pokopališče pri Sv. Križu. — Včeraj popoldne so iz kapele sv. Frančiška na Žalah spremili do njenega zadnjega domovanja k Sv. Križu tudi go. Heleno Ermanovo. — V cvetu mladosti je umrla ga Vikica š v a b o v a, po rodu Lokarjeva. Za njo žalujejo soprog Ivo, brivski mojster, hčerka Nevenka, starši in sestra. Pogreb bo v orek ob pol 16. iz kapelice sv. Marije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V častitljivi starosti 86 let je preminil g. Fred Grom. Za njim žalujejo rodbine Gromove, Horvatove in Vo-satkova. Pogreb bo v torek ob 16. iz kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— V Ljubljani nmrli od 3. do 9. marca 1944: Sfajnko Franc, 81 let, mestni uslužbenec v p., Gosposvetska c. 56, Papež Antonija, 77 let, zasebnica. Pred škofijo 15, dr. Eržen Peter,, 40 let, profesor verouka na gimnaziji, Kočevje, Antič Magdalena, roj. Grško, 76 let, zasebnica, Vič, Cesta dveh cesarjev. Lavrič Franc, 86 let, inšpektor drž. žeL v p., Detelova ul. 2, Kosem Janja, roj. Sušter, 71 let, vdova krojača, Zitnikova uL 8, Tomazin Ivan, 84 let, orožniški upokojenec, Bavdkova ul. 11, Dejak Rudolf, 61 let. livar, Trnovska ul. 7, Vesel Franc, 60 let, zasebnik in posestnik, Petrarkova ul 8, Sepie Josipina, 71 let, zasebnica, Sv. Florijana ul. 32, Proj Franc, 84 let, mestni delavec, Japljeva ul. 2, Oblak Ivan, 43 let, posestnik, trgovec in gostilničar, Glinšlca ul. 3, Kreč Mihael. 79 let, krojač, Japljeva ul. 2. dr. Kuščer Ludevit, 53 let, profesor, Koblarjeva ul. 15. V ljubljanski bolnici umrli: Kette Oto, 63 let, višji inšpektor Pokrajinske uprave, Ci-galetova ul. 11, Žagar Ivan, 91 let. major v p., Resljeva c. 11, Arnšek Anton, 53 let, mestni mizar, Topniška ul. 8, Nemec Franc, 69 let, trgovec. Medvedova c. 7, Ziller Franc, 75 let, čevljar, Zaloška c. 15, Struna Marijan, 3 in pol leta, sin ključavničarja, Galjevica 102, dr. Mravljak Milan. 30 let, notarski pripravnik. Trdinova ul. 8, Žužek Anton, 64 let, posestnik, Gornje Retje 1, obč. Vel. Lašče, Kavčič Marija, 68 let, dninarica. Hrib 4 pri Vrhniki, Skvarča Katarina, 62 let. žena železniškega delavca, Kanoviče 13, Gradac pri Metliki, Sašo Luka. 30 let, bivši orožnik. Ho-tedržica 32 pri Logatcu, Zalar Anton, 38 let, posestnik, Torniseli 2 pri Ljubljani, Hašaj Terezija, 42 let. hči hišarra. Mo-ščanci. Murska Sobota. Nosan Jožefa, 43 let, tovarniška delavka, Stranska vas .15 pri Grosupljem. u_ Včerajšnjo nedeljo lahko imenujemo prvo pomladno nedeljo. Po koledarju do pomladi sicer nekaj dni še manjka, vreme pa je bilo kljub temu silno prijetno. Že zgodaj dopoldne je toplo prigrevalo sonce. Po kosilu se je nekaj časa pooblačilo, potem pa je spet do večera sijalo sonce. Raz-glc* na okoliške hribe, še posebno pa na Kamniške planine, ki so vse zasnežene, je bil prekrasen. Ozračje je bilo tako čisto, da se je opazovalcem zdelo, kakor da stoji Grintov.ee s svojimi tovariši tik za Savo. u_ Kitaristi! V tisku je šola kitarske solo-igre. ki jo je napisal g Hladkv Karel. Polea lestvic, kadenc vsebuje 38 etud 23 narodnih pesTOi in zgodovino kitare. Predprodaina cena 45 lir. Naročila sprejema pisarna glasbene šole Sloge do 18. t m. Oglas KINO MATICA Cenjeno občinstvo vljudno obveščamo, da bomo vstopnice, kupljene za nedeljo 12. t. m. p r e ž i g o s a 1 i za predstave v dnevih ad 13« do 1§. t. m. UPRAVA Poveljstvo P. V. Z. v Ljubljani bo sprejelo v službo večje število taAh-«^^ policijskih pripravnikov. Reflektanti naj predlože svoje s potrebnimi prilogami opremljene kolkovane prošnje navedenemu poveljstvu do 31. marca 1944. Poveljstvo P. V. Z. štev. 404/1 V Ljubljani, 11. marca 1944. u— Obiski v Splošni bolnišnici. Uprava splošne bolnišnice v Ljubljani ponovno opozarja, da so obiski dovoljeni izključno le od '/213. do 15. ure. u— Tvrdka Iv. Schumi, trgovina ■ Kurivom, obvešča potrošnike kuriva, da bo prijave za nakazilo premoga in drv oddajala in izpolnjene sprejemala v Frančiškanski ul. 10 v pritličju dvoriščne stavbe ln v skladiščni pisarni na Dolenjski cesti ob delavnikih dopoldne in popoldne, v nedeljo samo dopoldne v običajnih poslovnih urah v uradno določenem roku. Istočasno sporoča strankam, da bo zaradi oddaljenosti skladišča dostavljala vsako dodeljeno množino kuriva na željo stranke na dm u— Za srednjegolce-lke in posebej viso-košolce-lke je važno, da v sedanjih razmerah izkoristijo svoj prosti čas in se priučijo strojepisja. Praktično znanje, vsakomur vedno koristno. Novi strojepisni tečaji (eno-, dvo- in trimesečni) pričenjajo 14., 15. in 16. marca. Pouk je po želji obiskovalcev z ozirom na njihov prosti čas. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Učite se strojepisja! Važno za vsakogar sedaj jn v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu: Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 14., 15. in 16. marca. Pouk dopoldne popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisni ca. Učnina zmerna Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Koledarji so razprodani, vendar lahko dobite v knjigarni Tiskovne zadruge Gospodinjski koledar za leto 1944, ki bo zlasti zadovoljil naše gospodinje, kuharice, gospodinjske pomočnice, pa tudi vsakogar, ki se zanima za vprašanje zdrave in varčne prehrane Gospodinjski koledar je zelo pripraven za vsakogar kot beležni koledar. Z Gorenjskega Premeščanje celovških šol se je začelo v ponedeljek 13. marca. Kakor znano, so bili otroci iz Celovca evakuirani in sedaj ko je ta postopek izvršen, bodo posamezni zavodi zopet obnovili pouk. Smrt na bojišču. Na zapadu je sklenil svoje življenje radiotelegrafist v neki skupini nočnih lovskih letal Bruno Pratnecker ;z Pliberka. Bil je star 21 let ter trna svoje sorodnike v Slovenski Bistrici, Mariboru m Gradcu. Nova voditeljica, ženstva v Kamniku. Vodstvo ženske organizacije v Kamniku je prevzela pred kratkim Herm'ina Kömm-le, delavna tovaršica Stranke, ki bo dala krajevni organizciji novega podneta za delo v bodočnosti. Strateški problem na Balkanu. V torek 14. marca bo v Celovcu predaval domači zgodovinar dr. Hais o temeljnih strateških problemih na Balkanu. Nesreče v Celovcu. 19-letni Matevž S:na je prišel z roko med kolesje stroja, ki mu je pohabilo prste. — 80-letna rentnica Alojzija Polačkova je šla po ulici, kjer jo je podrl kolesar ter ji zlomil desno roko. — Gostinske lokale, trgovske in obrtne poslovalnice morajo gosti oziroma stranke, kakor tudi uslužbenci ob alarmu č:m hitreje izprazniti; lokale je treba radi zavarovanja proti tatvini zapreti in, kolikor je to možno, okna odoreti in spustiti žafuzfje da se steklo čim bolj zavaruje pred poškodbami radi zračnega pritiska in drobcev« -0- Vežna vrata stanovanjskih hiš morajo biti prvih 10 minut po alarmu, bodisi oodnevi, bodisi ponoči, odprta. Nato se lrhko zapro in zaklenejo. «2-letna gospodinja Antonija Hifflova je padla z lestve in si zlomila levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celovški bolnišnici. S Štajerskega Gauleiter med radgonskimi ženami. V Radgoni ao imeli žensko zborovanje, kar terega se je udeležil tudi graški Gauleiter dr. Uiberrešther. Zborovanje je bilo v M-nematograski dvorani ter se ga je uleie-2ik> nad 600 zastopnic radgonskega žen-stva. Dr. Uiberreither je povzel besedo in govoril o dolžnostih žena v sedanji vojni. V prvi vrati naj pomaga domovini z delom ter daje gibanju svoje duhovne moči. Ganotje je povzročilo Gauleiterjevo pripovedovanje o njegovih obiskih v kraj-h, ki so bili prizadeti po letalskih napadih. Povsod, je zaključil dr. Uiberreither svoj govor, sem našel voljo do odpora in voljo do novega življenja Na koncu je Gauleiter gvoril še o Flihrerju, ki s svojo dobrotiji-voatjo tn ljubeznijo navdušuje nemško ljudstvo, da s skrajno odločnostjo izpolnjuje svoje dolžnosti v tej vojni. Koncertna prireditev v Trbovljah. Tudi Trbovlje so se izkazale v službi Zimske pomoči. Pred kratkim so imeli tamkarj mladinski koncert pod vodstvom glasbenega ravnatelja Konrada Stekla. Pred koncertom je imela nagovor voditeljica deklet Marija Prasslova, nato pa je zaigral mladinski orkester več skladb, med drugim tudi sulto v Es-duru oJ Konrada Stekla. Posebno velik uspeh je na koncertu dosegla kantata, v kateri je pela solistično partijo Ivanka Podbregarjeva. Spominska razstava skladatelja Huga Wolfa v Ptuju. V nedeljo 12. marca ob 10 dopoldne so v ptujski mestni knjižnici otvo-rUi razstavo rokopisov skadatelja Wolfa Ob tej priliki je rasùskovalec Woifovega dela Hans Wamlek podal pregled Woifovega skladateljskega udejstvovanja. V zvezi s to prireditvijo bodo imeli v četrtek 16. marca ob 20 v prostorih Glasbene šole v Ptuju večer Wolfovìh skladb. Sodeovali bosta koncertna pevka Marija Triebnigova iz Berlina, oziroma in Maribora in pianistka Lotta Wlach_Kloss iz Gradca. Iz Trsta Sprememba v ukinitvi električnega toka. Z 11. marcem so omejitveni ukrepi glede porabe električnega toka v Trstu in Vidmu spremenjeni tako, da ne bodo veljali za čas od 14. do 15- kakor doslej, temveč od 14.20 do 15.20. Tako bo prebivalstvo lahko poslušalo najnovejša poročila primorskega jadranskega radija ob 14. Smrtna kosa Dne 9- marca so umrli v Trstu 231etna Ana Padovan, 731etna Ana Novak vdova Furlan, 431etna Ivanka Ko-larič-Vidmar, 581etni Jože Vižinfn, 611et-na Jedert Terčič, 551etna Ivanka Polonio, 411etna Marija Hrovat vd. Jamčic. 57lec-na Marija Vesnov.:r, 681etna Katarina Vi-dovič in 871etna Marija Glavan vd. štur-man. Seznam ubogih. S 15. marcem se zaključi razdeljevanje vpisnih izkaznic v seznamu ubogih za 1. 1944. . ,. Ogenj na polikliniki. V neki sobi poliklinike v Ulici Sv. Franč ška 3 je prijelo goreti. Gasilci so ogenj pogasili. Prav tako se je vnel požar v neki hiši v ulic' Lo-dole 2 in v ulici R. Sanz a. Tudi v teh primerih so gasile preprečili, da se ni ogenj še bolj razširil, škoda na srečo m vekka. LjudSko g.banje. V Trstu je bilo dne 9-marca 13 rojstev. 15 smrtnih prmerov m 2 poroki Iz Gorice Goriške železniške in avtobusne zveze. V Trst odhajajo vlaki z goriškega osrednjega kolodvera ob 6.30. 14.02 in 18.10; v Videm ob 6,47, 1155, 13.23 in 17.50. Iz Trsta prihajajo vlaki ob 6 41, 13.16 in 17.45. Iz Vidma prihajajo ob 6.02, 8.27, 13.55 in 18.04. S kolodvora Sv. Gora odhajata vlaka v Podbrdo ob 7.15 in 13.15; iz Podbrda v G rico pa ob 7.37 in 17.38. Iz Gorice odhajajo avtobusi v Tržič ob 6.50, v Trst ob 7.S0, v Grad ško ob Soči ob 12.45. v Gradež ob 13.15, v Tržič ob 13.15, v Krmin-čedad ob 14.. na pokopališče cb 15., v Palmanovo ob 15.. v Cervinjan ob 17., v Gradiško ob Soči ob 17.45. Razdeljevanje sira, salame in pršuta. Goriška prehranjevalna sekcija sporoča, da se razdeljuje 300 gramov sira na osebo, razen tega še 100 g salame in pršuta. Cena za sir je 20 lir kg, za salamo 40 lir, za pršut pa 46 Ur. Dogon živine. V tednu od 13. do 18. marca je določen dogon živine za Krmin dne 14., za Gorico dne 15. marca. Zaradi tatvine premoga se ie moral zagovarjati pred goriškm sodečem 431etni Rudolf Plesničar. Prisvojil si je 60 kg premoga na škodo tvrdke Depizolzuane Obsojen je bil na eno leto ječe in 1200 lir globe. Beleinica . KOLEDAR Torek 14. marca: Matilda _ DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Johan. Kino Sloga: Usoda. Kino Union: Pravica mladine. DEŽURNE LEKARNE Daneß; Mr. Sušnik Marijin trg 5; Deiv Klanjšček Dia, Gosposvetska 4; Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18.30 do 5. ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE Vse predstave Opere in Drame, ki se v nedeljo, dne 12. t. m. niso vršile, bodo odigrane prihodnjo nedeljo, dne 19. t_m. 5n bodo vstopnice, datirane z 12. marcem, veljavne za iste predstave dne 19. t. m. DRAMA: Torek, 14. marca, ob 18.: Slaba vest Red Torek. Sreda, 15. marca, ob 18.: Namišljeni bolnik. Red B. * Anzengruber: Slaba ve»t. Ljudska igra v štirih dejanjih. Na osnovi slabe vesti grešnika, ki prikriva svoj mladostni greh, je zgradil dramatik humorja polno veseloigro, v kateri pokaže, kako razjeda črv vesti grešnika in ga sili v nelogična in tragikomična dejanja. Osebe: Nagode, bogat kmet — Cesar, Čimžar, njegov svak — Lipah, Štefan, veliki hlapec — Dreno-vec, Reza, velika dekla — P.Juvanova, Gabrova Lizika — V. Juvanova, Ožbe, voznik — Blaž, Robas, kmet — Peček, Lena, njegova žena — Rakarjeva, Nace in Anže, njuna sinova — Raztresen in Brezigar, Miha, hlapec — Korošec, Metka, dekla — Mazovčeva. Režiser: M. Skrbinšek. Prihodnji teden bo v Drami spominska proslava 25Ietnice smrti Ivana Cankarja. Uprizorjena Do njegova oarsKa pesnitev hrepenenja: »Lepa Vida«. Naš največji pisatelj je zajel v tem delu kot nasprotje k realnemu življenju sanjski svet domišljije. V tem delu se posebno močno zrcali Cankarjev pesn ški duh, ki je podoživljal njegovo lastno življenje in okolje, v katerem je živel. Delo bo zrežiral režiser Ciril Debevec. Naslovno vlogo bo igrala M. ša-ričeva. OPERA: Torek, 14, marca, ob 18.: La Boheme. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Sreda, 15. marca, ob 18.: Gorenjski sjav- ček. Red I. Premiera. • Puccini: »La Boheme«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Rudolf — Lipušček, Marcel — Janko, Schaunard — Dolničar, Collin — Lupša, Mimi — Hey balo va, Musetta — Mlejnikova, Benoit — Zupan, Alcindor — Zupan, Parpignol — Gašoeršič. Dirigent dr. švara. Režiser: C. Debevec. Letošnja uprizoritev »Gorenjskega slav-čka«. V sredo bo za red Prvi premiera tega dela, ki ga je komponiral Foerster in mu je napisala libreto Luiza Pesjakova. Dejanje se godi za časa francoske okupacije leta 18:',0. v okolici Bleda. Prisrčna domačnost, ki veje iz glasbe in dogajanja, je osnova temu delu. Muzikalro sloni delo na folklornih motivih. V glavnih partijah bodo nastopili: Vidalijeva in Lipušček, Janko in Kržetova, Betetto in Banovec. Dirigent: S. Hubad. Režiser: E. Frelih. Koreograf: inž. P. Golovin. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA TOREK, 14. MARCA 7.00—7.10: Poročila v nemščini 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini. — 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in siov.), nato koračnica. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Vedra glasba; igra Radijski orkester, dirigent Drago Mario Šijanec. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00 do 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Dasi znano ni zelo, gotovo zanimivo bo! 18.45—19.00: Zdravnikova ura; dr. France Debevec: Človek kot duh in snov. 19.00—19.30: Slovenska ljudska oddaja. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda 19.45—20.00: Glasbena med igra. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano. 21.00—22.00: Komorni koncert — Ljubljanski godalni kvartet in violinistka Jelka Stanič. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Zdaj se pa začne! Ant Adamič: »Šola v predmestju« Založba »Satura« je pravkar izdala v lično opremljeni knjigi na 176 straneh spis Antona Adamiča »So/a v predmestju«. To slovstveno delo je v dobrem spommu bralcem »Jutra«, saj so ga mogli citati v naših stolpcih. Pisatelj ga je za knjižno izdajo nekoliko popravil in izlikal ter mu dostavil še ciklus krajih proz z naslovom »Mali svet«. Janez V i -die, doslej še neznani ilustrator, je Adamičeve spomine in zgodbe opremil s podobami. »Sola v predmestju« je po svoji zasnovi in doživljajskem gradivu neke vrste memoarsko delo. vendar je spisana v pripovednem slogu in se deli v daljšo vrsto bolj ali manj medsebojno povezanih črtic; med njimi so nekatere obdelane bolj reportažno, druge pa skušajo dati esebnim doživetjem bolj dognano literarno obliko- Iz teh pisateljevih spominov na mlada leta odseva resnično življenje z osebami in imen;, ki jih je pisatelj poznal m katerih posamezna bodo mogla ob čitanju Adamičeve knjige odkriti sebe in lastno mladost na tratah ob Ljubljanici, v zavetju obeh šempe-trskih zvonikov. Šempeter je stopil v naše slovstvo predvsem z znanim enakoimenovanim romanom, ki nam je prvi velikopotezno orisal življenje ljubljanske periferije. Adamičevi spomini se v umetniškem pogledu gotovo ne morejo merit] s takimi stvaritvami, zato pa nas tem bolj mikajo kot neposredno pričevanje kot dela ki nima namena da doüvljeno fivljenjsko stvarnost preustvarja, marvsč da jo podaja v kar se dà zvesti podobah. Pisatelj je v prav posebni meri otrok šem-pebfcke fare, saj se je rodil tako xekoò v senci župne cerkve in je ob nji preživel vso pisano mladost, o kater nam pripoveduje Njegov oče je bil učitelj in organist v župni cerkvi. Šola in učiteljevo stanovanje sta bila takrat tesno povezana s cerkvijo in z župniščem: ti časi. čeprav še niso zelo daleč so bili pač mnogo bližji 18. stoletju kakor pa sredini 20. stoletja. Spomini segajo v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja; takrat .ie bila Ljubljana še mnogo manjša šempetrfko predmestje je bilo tipična periferija, v katero so se zajedala polja s travniki tam. kjer je danes že spodobno mesto s palačami in ulicami S polji in travniki je segala vanj dežela: kmečki običaji in kmečkj okus so se mešali z malomeščanskimi. Cerkev z žunniščem mežn^rijo in šolo, tam zadaj pa šempetrska vojašnica s prostorom za vežbanje in malo dalje Ljubljanica onkraj nje eukrarna. tos'ran pa nekaj hiš. štacun in gostiln — to je periferijsko obzorje mladega šemašterjevega sina V tem okolju raste in spoznava svet Vsekako nam ni še nihče toliko in tako živo kakor Adamič opisal avtentičnega življenjskega okolja v rodbini učitelja-orpanista ki je bil nekoč značilen slovenski družabn tip značilen ne le za nekdanje socialne in kulturne razmere, marveč še posebej za prehod iz kmečkega sloja v meščanstvo Žal da Adamič ni najboljši literarni portretist. tako da nam je očetov lik dokaj zabrisan, jasneje stopa pred nas podoba pisateljeve matere, bogaboieče. skromne ženske. Iz značilnega življenjskega sveta učiteljsko-organi-tovske družine, -z mladosti, ki ji Je vtisnila značaj periferija medtem ko pisatelj s mestom v*j v zgodnlO» deških letih skoraj ni imel *vwe m Ba tudi ni potnaL pripovedttie marsikaj nnimveqt. Genius Imi šempetrske fare dobiva med braßevim duhom dokaj vidne poteze. Ljubljančan, tisti, ki je poznal predpatre&no Ljubljana, in tisti, ki po- zna šele Ljubljano iz dobe po prvi svetovni vojni, bo rad prebral Adamičeve spomine Prvi zaradi spominov na lastno mladost, drug zato. ker je bilo to periferijsko ž-vljenje pre-cej drugačno od današnjega. Današnje je mnogo bolj mestno in me-'čan.sko tedanje je b;lo še kniečko-maomcstno. Spomni ekrog ->Šole v predmestju« segajo do potresne katastrofe; vsekako ie bila le-ta odločilen mejnik v razvoju Ljubljane, prav kakor — v bolj konstruktivnem snrslu — leto osemnajsto. Osem črtic, združenih v že omenjen- ciklus »Mili svet«, je nekaka izpopolnite* spominov; posebno zanimiva je črtca o domači srni »Ic« Proza »O ribiču, kaplanu in o romarjih«, ki zaključuje Adamičevo knjigo ie posvečena spominu dr Ivana Prijatelja in kaže malo znane strani njegovega zasebnega življenja; kako je sedel v podeželski gostilni n »žuleč virž nko je ob kozarcu vina modroval o vremenu in o letini alj pa je pisal svoje beležke« »Kako so mu tedaj med govorico in grizlja-njem cigare igrale na licu neštete fine, komaj vidne gubice, ki- so mu že tedaj vsevprek pre-prezale izraziti koščeni obraz misleca in kritika « Adamič pripoveduje o Prijateljevem ribiškem doživljaju »Šoli v predmestju« bi skrbnejši stilistični in jezikovni brus dal še večjo mikavnost. Če bi se pisatelj pri oblikovanju svojih spominov strožje oklepal starega načela: Multum non multa, bi večja strnjeno« in odbranost. z druge strani pa sJcrbnejša obdelava podrobnost zagotovila knjig- večji pomen A tud: taka kakr*na je. zasluž priznanje -n pozornost dita iočeoa občinstva O Vidičevih 'lustraci na bo beseda ob drufl prilffe ko m bo atonia krltka obferaaje sauMaviti »rad sMÜlnha in v glavnem razveseljivim razmahom slovenske književne ilustracije, \ kateri se pojavlja vedno več novih imen. Produkcija operne šole »Sloge« V soboto ob 15. se je kljub zapeljivemu -ončnemu popo'dnevu do kraja napolnila glasbena dvorana »Slosc« pretesna, da bi mogla sprejeti vse. ki jih je privabila produkcija operne Šole tega delavnega dmštva Širšj javnosti je komaj znano, ds ima železničarsko društvo »Sloga«, čigar glasben» šole vodi že dolea leta prizadevni ravnatelj glasbenik gospod Her Svetel. tud: operno šolo Le-ta je bila zaupana izkušenemu vodstvu naše priznane pevke ge. Pavle Lovšetcve. katere učenke in učenci 90 na sobotni prireditvi pokazali svojo zmogljivost Spored ie bil za tak namen premišljeno izbran in sestavljen. Obsega! je 12 točk Nasto^ p;li sta gen Mari?ka Pat'kova in Silva Intiharjeva ter gg Demeter S k u b i c, Mitja Gregorač in Marjan Makoter. V nastopih smo slišali samospeve dvospeve in trospeve iz Mozartove »Cosi fan tutte«. Pati-kova se je preizkusila celo v stoveči kavatini iz Rossinijevega »Seviljskega brivca« in v pisemskem prizoru Tatjane iz Čajkovskega »Ev-genija Oniegina«. torej v dveh stilno kar se dà različnih vlogah, zahtevajoč ih izredno pevsko in v drugem primeru tudi igralsko kulturo. In če uvažujemo značaj m raven, ki jo lahko ima takale šolska produkcija, je bil izsledek te preizkušnje kar spodoben Spored je obsegal nadalje odlomke iz »Mignon« (Thomas). »V vodnjaku« (Blodek) »Da'ibor« (Smetana) in ob koncu še prizor » Flajšmanovitn »Veselim ßodeem«. edimm domač-m delom sporeda So-deluioči ao neh ob odličnem apremljevanju Waviria nastopal- K> kostummni konentnl podi J m ie bil x aavesami »premen jan v od ar Mr oelé ispopofajM • kulhami Sleda j e aa mub «f cdveCen trud !n n »potrebna -'zguba čaaa. kajti učinek »odra« je bil vzlic temu polovičarski, kar pomeni., da bi lahko bili tudi brez tega. ne da bi trpelo tisto, kar je prj takih nastopih bistveno: petje. Zakaj za to je šlo predvsem, v drugi visti za sigurnost kostumiranega nastopa in za prikaz igralske zmogljivosti. Pevski delež teh nastopov je pokazal poleg lepega materiala (posebej je treba opozoriti na Gregorača in na Makoterja) tudj znatno pevsko kulturo. Pri obeh pevkah se zde višine še negotove in premalo izdelane, v ostalem pa je pevska stran zadovoljila, v kolikor ni v posameznem primeru celo nekoliko presenetila Skromnejša, bolj ali manj šablonska je bila igralska forma teh nastopov. Sicer pa je v takih odlomkih težko pokazati to, kar je za vlogo primarno važno: preiti preko naučenih gibov, kretenj in mimike v doživetje vloge, v njeno notranjo, predvsem čustveno vsebino, ki « sama najde vnanji izraz Vsekako smo lahko upravičeno radovedni na nadaljnji razvoj te petorice. izmed katerih se utegne ta ali oni povzpeti iz »Stogine« šole na tekmovališče talentov — na oder. Ga. Pavla Lovšetova je s svojo operno šolo v »Sloginem« ekviru pokazala, da so uspehi te šole v pravilnem razmerju z njenimi, pač dovolj visoko postavljenimi težnjami Četudi ne more biti vzgoja naraščaja tako smotrna in znanstveno podprta, kakor je lahko na Glasbeni akademiji, je vendar produkcija pokazala, da se tudi tu izvršuje ne samo selekcija glasov, kar je že samo pomembno, marveč tudi njih sistema tika, na empirični podlagi ln dobremu okusu sloneče oblikovanje k višjim nalogam n izdatnejfe zmogljivosti Scrii j« 1« želeti ie vtč nadalmjih uspehov! Naj nate kroniko «popoln imo i» t do*m-kom, da ao produkciji, kakor ja vredno hvale* prisostvovali tudi zastopniki Državnega gledališča, predvsem gg. upravnik podplk. Herzog in lavnatedj Opere y„ Ukmac. SPORT Drobiž po svetu Nova športna nedelja in spet novi dogodki'po raznih športnih toriščih — mimo vsega, kar zdaj pretresa svet in prav zaradi tega, ker sedanji časi zahtevajo močne m odporne ljudi. Pri nas doma je še vse po starem, to se pravi, v tihem pričakovanju. Toda čas hiti, prvi znanilci spomladi so že v ozračju, naša igrišča pa so za sedaj prazna. Iz obilice športnih dogodkov iz Nemčije beležimo po prvih virih naslednje naj pomembne jse : Na nogometnih igriščih, ki pred vsemi ohranjajo športno tradicijo v še tako izrednih okoliščinah, je bila odigrana vrsta tekem za točke aH tudi ne. ki so vse imele svojo številno publiko. Med izidi navajamo: (prvenstvene) Hirschberg—Breslau OZ 3:2, LSV Hamburg—Hamburg SV 2:2, VJB Stuttgart—Stuttgarter Kickers 3:2, IFC Nürnberg—Fürth 6:1, Holstein-Kiel— SV Kiel 7:1. Borussia Dortmund—Bochum 2:2 itd. (prijateljske) Hertha SC—Bayern (Monakovo) 3:1, vojaška enajstorica iz Danske—Wacker 64 3:2, »rdeči lovci«— VS S9 Sülz 5:1, Schalke 04—podeželsko moštvo 3:3. Dresdner SC—vojaki iz Draž-dan 3:0 itd. Za tretje mesto med hokejskimi moštvi na ledu ste se v nedeljo v Düsseldorfu pomerila Düsseldorfer EG in SV Füssen. Domačini so gladko zmagali s 5:1 in zasedli tako tretje častno mesto v tej športni panogi za obema najboljšima zastopnikoma iz Berlina. V Berlinu so imeli zaključno prireditev rsa ledu, kjer so drsali na brzino. Med ostalimi nastopajočimi je omeniti prvaka Egerlanda. ki je potreboval za 1500 m čas 2:30.8. Na Fis-skakalnici v Zakopanih je pri-Se! na prvo mesto poročnik Renner, takoj za njim pa se je plasiral naraščajnik Loos. Kje so ostali in kako so skakali Bradi in še mnogi znani mojstri te stroke, ki so bili rudi prijavljeni, za zdaj še rt znano. Spored ▼ Svici je potekel r glavnem v znamenju belega sporta na smučeh, toda nekaj dogodkov je bilo tudi za prijatelje okroglega usnja. Predvsem velja med temi omeniti obe polfinalni tekmi za švicarski pokal, ki sta se po čudnem naključju obe končali enako, in sicer z najtesnejšima zmagama 1:0 v korist Ba-sla (proti Bielu) in Lausanna (proti Cu-rihu). Finalno tekmo bosta torej odigrala Basel in Lausanne. V prvenstvu nacionalne lige so bile oddane štiri točke iz naslednjih dveh srečanj: Grenchen—Canto- nal 2:0 in Young Boys—Luzern 1:L * Za velikonočne praznike bodo imeli na Dunaju slavnega gosta na zelenem polju, in sicer trenutnega državnega prvaka Dresdner SC, ki bo prvi dan igral z Vienilo nato pa še z Austrio. Tretji udeleženec tega turnirja bo FAC. Štafeta plavalcev na 3 X 100 m (prsmo-hrbtno-prosto) kluba SC Racinga iz Pariza je na nedavnem tekmovanju v Parizu izboljšala francoski državni rekord za 0,5 sekunde. Novi rekord je sedaj 3:37. Nemški najboljši čas na taki progi je dosegla štafeta Bremischer SV z znamko 3:25. Znani francoski tekač za 400 m proge Jean Espragnole je umrl za posledicama poškodb, ki jih je dobil pri letalskem napadu od drobcev granate. Mlademu tekaču so obetali še lepo bodočnost. Zaščita alpskih rastfin Nemško društvo za alplnlstiko opozarja v zvezi z začetkom pomladi na zaščitne ukrepe v korist planinski flori. Pozornost pa je treba posvečati tudi živalstvu v Alpah, ki daje mik planinskemu svetu in njegovemu življenju. Danes je zelo važno, da je tudi narava deležna nekega miru ln počitka, s katerim razveseljuje ljudi. Za-rali tega je treba štediti njene čare, Id pomagajo krepiti duševno silo ljudstva v vojni dobi. Oče la ded v enem dnevu V Burbu pri Magdeburgu je žena nekega kmeta povila svojemu možu sina, istega dne pa je tudi kmetova hči porodila sina. Tako je postal mož hkrati oče in ded, novorojenca pa sta po sorodstvu strica. žena je ovadila svojega moža iz maščevalnosti zaradi ločitvene tožbe V petek se je pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča končala razprava proti štirim obtožencem, ki so bili obtoženi kraje večje množine masti in pi-vovarske smole odroma skrivanja in uporabljanja ukradenih predmetov. O zadevi tmo obširneje poročali že konec novembra, ko je bila prva razprava. Odtlej so pod ni ki o stvari razpravljali še štirikrat. Dokončno zadeva še sedaj ni rešena, ker sia se oba obsojenca pritožila na apela-cijsko sodišče. Preiskava proti obtožencem se je spro-ž::a, ko je žena glavnega obtoženca, nekega čevljarskega pomočnika, ovadila svojega moža, da je vlomil v klet nekega gostilničarja in mu odnesel okoli 40 do 45 kg masti Povedala je pri tem, da je mož na tlačil v sod namesto masti peska, tun j in drugih smeti, tako da na prvi pogled ni bilo mogoče opaziti tatvine, ker je biia preko vsega naložena plast masti. Dejstvo, da je žena navedla podrobnost, ki se je izkazala za resnično, je dalo priložnost, da je bilo pokrenjeno proti možu kazensko postopanje, čeprav je pobuda za prijavo izvirala iz razlogov, ki so narekovali največjo previdnost pri presojanju zadeve. Prijava je sledila namreč kot odgovor i»a ločitveno tožbo, ki jo je glavni obtoženec vložil nekaj časa prej proti svoji ženi. Ta je sicer odgovorila s protitožbo, vendar ji to ni zadostovalo. Šla je h gostilničarju in skupno z njim na policijo, kjer je povedala, kaj je storil njen mož. Slednji je odločno zanikal krivdo in zatrjeval, da ni storil vloma, ki ga dolži njegova žena. Prav tako je zanikal, da bi bil kupovai smolo, ki jo naj bi njegov prijatelj, delavec v pivovarni, kradel v pivovarni Union. Priznal pa je, da je tako smolo kupoval od nekega železničarja, ki jo je pripeljal iz Zagreba Sumljivo je bilo. da ni mogel navesti imena tega železničarja in da ni imel nobene priče, ki b! ga bila videla, ko je prinesel smolo. Na drugi strani so bili indici za krivdo njegovega prijatelja tako močni in sklenjeni. da ni bilo mogoče glavnemu obtožencu pokloniti popolne vere. Razen glavnega obtoženca in njegovega prijatelja, ki naj bi bil kradel v pivovarni Union smolo, sta prišli na zatožno klop še sestra in žena glavnega obtoženca. Sestra zato, ker ie bilo v ovadbi rečeno, da je sprejela ukradeno mast, preden so jo razpečali, v hrambo, žsna ovaditeljica pa, ker je ^a dejanje vedela in pomagala mast skriti. Prva razprava se je vršila v odsotnosti «waditeljice. ki se je med tem odselila v Kranj. Očitno je bilo, da brez njene navzočnosti ne bo mogoče obtožencev obso- diti. Konec februarja se je ovaditeljica vrnila v Ljubljano na večdnevni dopust in razprava se je nadaljevala. Ovaditeljica je vztrajala pri resničnosti svoje ovadbe in je na razpravi izpovedala kakor že prej na policiji in pred preiskovalnim sodnikom. Odločno je odbijala vse argumente, ki jih je navajala obramba glavnega obtoženca, češ da si je vse izmislila, ker se hoče tako maščevati svojemu bivšemu možu. Prečitan je bil tudi spis o poteku ločitvenega postopanja, ki je razkril obupne odnose, ki so vladali med zakoncema. Na eni strani je bila žena zelo občutljiva in zelo ljubosumna, na drugi strani pa jo je njen mož, zlasti proti koncu, zelo zanemarjal. Žena ga je skušala na vse načine pridobiti zase. Vsi njeni poskusi pa so bili zelo nesrečno in nespretno zasnovani in izvedeni. Tako je večkrat fingirala poskuse samomora in je svojega moža besedno napadla, ko je v gostilni kvartal s prijatelji. Pa še druga sredstva je uporabljala, vendar je vedno dosegla prav nasproten uspeh, kakor si ga je želela. Za obtoženčevo krivdo je razen ženine izpovedi govorilo še pričevanje prijateljice ovaditeljice. Cela vrsta prič pa je razbremenjevala obtoženca in bila mnenja, da je ovadba izmišljena in plod gole maščevalnosti. Dokazovalo se je tudi, da je tatvino masti zagrešil nečak oškodovanega gostilničarja, ki je izginil iz Ljubljane. Sodniki so spoznali glavnega obtoženca za krivega v obeh točkah obtožnice in ga obsodili na 5 mesecev strogega zapora in 100 lir denarne kazni. Drugega obtoženca so spoznali za krivega kraje smole v pivovarni Union in ga obsodili na 3 mesece strogega zapora. Ker sta se obe dejanji zgodili, preden je izšla znana amnestija, ie bila glavnemu obtožencu kazen za glavno dejanje pogojno odpuščena. Tako je prestal že vso kazen, ker se mu všteje preiskovali zapor. Obtožba proti obema obtoženkama. sestri in ženi glavnega obtoženca, je bila iz istih razlogov zavrnjena. Glavni obtoženec se ni zadovoljil s tako rešitvijo. Izjavljajoč, da je nedolžen, je prijavil revizijo in priziv. Pridružil se mu je tudi drugoobtoženi pivovarniški delavec, državni tožilec pa je prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Sodil je senat, ki mu je predsedoval sos Ivan Kralj in v katerem sta kot sodnika sodelovala sos. Rajko Lederhas in sodni pristav Matevž Mohorič. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučovnik, obtožence pa sta branila dr. Prennerjeva in dr. Krek. MALI OGLASI umw mi^ "'"uro pinpi mm ■ mm u L —JO. m dr* ta pro*, takso —M, m da-Jan}* naslov» all Slfro L 2.—■ Najmanj» lsnoe aa te oglase }• L 7 j—. — Za te nI tv* ta dopisovanja Je piateti aa vsako besedo L 1.—, m vse druge oglase L —SO m he-aeda m drl in prov takso —.60. a dajanja naslova aH iifro L L—. Najmaajö lanoe ea te oglase le L M.—. VOŠČENO PLATNO m kuliinjo. predvojno, lep modro bel vzorec. 4 m, prodam. Kódelievo, Pug! teva ul. 12. 5893-« P RESICA j esenca, as rejo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.. 5006-6 PEKOVSKI Pomočnik mlajši, se sp-elme v stalno službo. Naslov v ogl. odd Jutra. 5905-la ELEKTR. BLAZINO prodam. Poatojniàka 15. 5904-6 KOLO 'VJi Uhi KUHARICA m slnžkioia te sprejmeta za gostilno. Naslov v ogl. odd lutra. MLAJŠEGA FANTA za vrtna dela spreime-n takoj. Oskrba v hiši. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5883-la 14LETNO DEKLE revno ali begunko vzamem kot varuhinjo k 6-letnemu otroku. Zapo slitev po dogovoru. — Travnik. Medvedova 17, 5875-la POSTREZN1CO i pridno in pošteno, iščera za takoj. TyrÈeva 69-a, EL Badsfc-., desno. 5371-la FRIZERKO prvovrstno moč, sprejmem. Lem bar Gilbert, Gosposvetska 34. 5908-la RAZNAŠALKO * mlado, urno, ki se dobro spozna po mestu — sp e j me cvetličarna o Roža«. 5907-la MIZAR. POMOČNIKI za pohištvo, z dicbro plačo, spreimem takoj Bi-, tene Ivan. pohištveno mizarstvo. Gosposka 10 5903-la DVE DELAVKI mladi, za tovarno — se sprejmeta takoi Naslov v ogl. odd. Jufcr.i. 5902-1a UlrizsM AUTOMEHANIKE bi se rad izničil 14!etni fant. — Naslov pustiti v oglas, oddelku »Jutra« pod »Priden in polten«. 5"84-44 ZKLEANISKEGA upokojenca z veliko mi-turo, iščem za priložnostni zablužek. Ponudbe na oglasni o:5deiek »Jutra« pod »Maturi«. 5885-3 I.cpo PRAZNO SOBO, event. opremljeno, s posb-nim vhodotn, v sredini me-sta. odihm holišemu co-sr", Efconom, Kolo-dvorska 7. 5887-6 KINO MATICA Telefon «3-41 Theo Lingen v izvrstni komediji kot grofovski sluga JOHAN V ostalih vlogah simpatična Irene v. Meiendorf, l'ita Benkoff ter Hermann Thiinmig Predstave ob: 15.. 17. in 19. uri KINO SLOGA Samo Se nekaj dni! Najmočnejši film sezone! Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega igralca Heinrich» (ieorgea USODA Iz tragičnega življenja bolgarskega kneza Meliuka in njegovih otrok Sodelujejo: Gisela Uh len, Weiuer Hinz, Oskar Sima, Christian "'ayssler. dunajska filharmonija Režija: Gera v. Bolvary Predstave ob 15., 17. in 19. uri moško, spnrtno, in navadno. ugodno proda Fantini, Gceposvetska c. št. 42 — prej Celovška. 5900-6 I MOŠKA OBLEKA aa srednio postavo močna. naprodaj. N.iskrv t oglasnem oddelku Jutra. ! 5898-6 KROJAŠKI STROJ »Singer«, v dobrem stanju. naprodai na Reslje-vi cesti 30. pritličje 5695-6 Kupim STEKLENICI; različnih vrst kupuiemo. Dobro plačamo. Na VaSo felio lih prevzemamo na domu. B. Guätin, Vodnikov trg 2. I-3I8-M—7 Kft.JlUK, CASUl'ISE in REVIJE, raznovrstne, kupufemo Knjig 1,-tli Janez Dolžen Ljubljana, Strtar-ieva 4 J-375/7 ZNAMKE kompi zbrko ali posa mezne partije, tudi pre-komorske kupim Ponud be pod »Znamke« ns og! odd Jutra. 3524-7 ZNAMKE -edaniih Pokrarnskib izda- tudi kompletne gai liture. kupim Ponudbe na igl. odd lutra pod »Po krf""'1"» 4f*77-7 KNJIGE v raznih jea-Tclh. znanstvene, medic nske in tehnične, novejšega časa. časopise in tudi cele knjižnice kupuj» stalno knjigarna Kleinmayr & Bambe-g, Miklošičeva c. št. 16. 5381-7 ŠPORTNE ČEVLJE rlsoke, ali gojzece 8t. 44—15. kupim. Naslov: salon Ivanka, frizer — Bleiweicova cesta št. 15. 5899-7 RADIJSKI AI'AKAT prvovrstne znrnnke, kupim takoi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobo ohranjen 44«. 5S80-7 POHIŠTVA nekaj komadov — dve nnzi obioéeni s furnirjem. nekaj stolov ter kuhn-pjko ni'zo in eno dvojno lestev — ugodno proiidm Zupan. Bolgar s ka ul. 17-1. Ogled od pol 1. do pel 3. ure. 5ST4-T ! KAt'C dobro oh .'njen. kupim j Ponudbe ■ ni ogl. o-ld. ' Jut. a pod Kauc 550«. j 5802-7 I HLODE vseh vrst trdega in mehkega lesa, ponudite na naslov Lavreiičič, Ljuo-ijana. poštni predal 2J5. 3413-7 « BRISAČ novih, različna ročna dela, namizna prte s 6 prti či, keiim prte. vse p-edvojno blago, prodani. Naslov v ogl. odd Jutra. 5889-7 RADIO odlične kakovosti, kupic». Ponudbe aa ogi. odd. Jutra pod »E dio: 5886-7 Razno izguttlua s..m 4 krušne karte v soboto dopoid-n. — Poštenega najditelja naprošam, di iih vrne v oglas, oddelku »Jutra«. 5882 37 IZGUBILA se je listnica z osebno in železniško Izkaznico na ime Flcgo Dušan. — Najdlteli se n. proša. da denar obdrži, ostalo pa odda na upnvo pol r. je. 5379 37 ŽENSKA URA zapestna. se Je izgubila v nedeljo 12. t. m., zvečer okrog bi na 10 na poti od »Sestice« po Fnančflasiiski ulici do Un ona. Ker mi je ura drag spomin — pros m najditelia naj Jo odda proti visoki nagr di v oglas, oddelku i.Jutrs«. 5877 37 valjenje piščancev Naročila aa umetna valjenja piščancev, sprejema Ahčaa Jože, Ižanska c 118. 5872-37 VOLNENA ROKAVICA otroška, z en m pr toni. plavičasto rr.ocÈre barve, z dvema belima črt im i, se je izgubila v soboto ob 1. uri na. tramvaju od kolodvora do Most. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi Jut«. 5868-37 pozor: Obveščam vse mrrje str n-ke. da dvignejo čevlje, katere so v popi ivilu najkasneje od dne 14. t. m. do 28. t- m. Drugače jim zapadejo čevlji. čevljarstvo Br iko-vič. Iariška 3. 5909-37 mlad pes »Doberman«, velik. dolg. z rjavim fasom, br ;z znamke, se ie izgubil. Ime mu je Runo ali Runči. Kdo kaj ve o ni fini, prosim sporočit« v gostilni Semrajc, Sv. Križ. 5901-37 doticna oseba ki je našla ali vzgla zlat medaljoci na verižici — Je bila izsiedena in sc naproša, da ga cdda v ojl.isnerr, oddelku Jutra. V nasprotnem slučaju bo iskan d-ugim potom. 5897-37 KDO mi POSODI 2.000 lir zi par mesecev. Sem obrtnik in z paslen v Liubljan:, a ne merem do doma. Nujno -abim. Ni«l.'V v osia.s oddelku »Jutra«. 5836-37 f Globoko strti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je v cvetu mladosti nenadoma zapustila naSa preljuba hčerka in sestra, gospa ŠVAB VXKICA poj. LOKAR V njen zadnji domek jo bomo spremili v torek, dne 14. t. m. ob Is 4. uri popoldne iz kapelice sv. Marije na Žalah. Ljubljana, 13. marca 1944. ŽALUJOČI STARSI IN SESTRA ■;s : -"'v,, - i-:': Večni je danes pozval k Sebi našo oboževano mamo, staro mamo, taščo in teto, gospo Frasifa Žagar Blagopokojno bomo spremili iz kape i'ce sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu v sredo 15. t, m. ob 17. url. Ljubljana, Kočevje, Brežice, 13. marca 1944. Globoko žalujoči: ing. BOGO, MARICA, OTOSAR, ing. BOGDAX, MILAN, otroci ter ostalo •wrodstvo Vdani v voljo božjo sporočamo vsem znancem in prijateljem, da je Bog po kratki bolezni odpoklical v boljše življenje našo ljubljeno mamo, staro mamo. sestro, teto in taščo, gospo v i Dovršfl je svojo dolgo, trudi-polro življenjsko pot v častitljivi starosti 86 let, brat. svak in naš striček, gospod FRED GROM Iz kapelice sv. Andreja na Žalah ga bomo spremili v torek, dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne k večnemu počitku. Ljubljana, Dunaj, Beograd. Praga, Idrija, 13. marca 1944. žalujoče rodbine: GROMOVE, R OR VATO VE VOSATKOVA KINO UNION Telefon il-i\ Usoda moža, ki daje svojim kupčij-skim poslom prednost pred družino — Resnična družinska slika današnjih dni PRAVICA MLADINE V glavn'h vlogah: Otto Wernleke, Hildegard Gretlie L t. d. Predstave ob: 16. in 19.15 uri! Vstopnico, kupljene za nedeljske predstave, bomo prežigosali >:a predstave od 13. do 16. t. m. Prosimo, da prijazno sdì ejmete raznašalce tombolsküi kart! Marlp Ofstrlš roj. VESEL Vsem, ki ste jo spremili v ponedeljek 13. marca 1944 na božjo njivo, pomolili za njen pokoj in se je spomnili s cvetjem, naj Bog stotero povrne. Sveta maša zadušnica bo darovana v soboto, dne IS. marca L I. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana. 13. marca 1944. žalujoče rodbine: OJSTKIs, SARABON, VOLK in VESEL t Dotrpol je naš ljubljeni soprog, oče. brat. stric in svak, gospod MATIJA OGRIN policijski stražnik v pokoju H Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 15. t. m. ob 2. uri popoldne z 2al. kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana. Vrhnika. 13. marca 1944. žalujoči- Kati, soproga; Rudolf, Vinko, Rajko, Nikolaj, Bogomil, sinovi: Fani, hčerka — in ostalo sorodstvo. V globoki žalosti naznanjam vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, da mi je dne 12. marca t. L nenadoma umrla moja draga, preljubi jena ln nepozabna žena in mamica, gospa VIKICA ŠVAB la'-u'jarska mojstrica Pogreb nepozabne blagopokoj-nice bo 14. t. m. ob pol 4. pop. iz kapelice sv. Marije na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v torek 21. t. m. ob 7. tiri v cerkvi sv. Krištofa. Ljubljana. Trst, 13. marca 1944. Neutolažljivi: IVO, brlv. mojster, mo*; NEVENKA, hčerka in ostalo sorodstvo A. E. Weirauch: 2 VELIKI GOSLAČ Roman >Pač,« je trmasto vztrajala. »Presodite fehkó, ali imam talent.« »V to se rnkakor ne čutim poklicanega^« jo je Mario ostro zavrnil. sXalent! Kakšen izraz je to prav za prav? Presodim lahko kvečjemu, ali kaj znate.« »Znam prav nič ne « je z vso odločnostjo izjavila Inge. »Rada bi vedela, ali je vredno, da se začnem učiti. Ce ni vreSliko!« Skomignila je z rameni, in v čvrstem pogledu ujenih sini h oči se je pn kazalo globoko zaničevanje -Menda nie imate za prismoieno! Cemu naj mi bo v?.-Sa «'"k" ?<<• »Da, v tem imate prav. čemu naj vam bo? Tako hudo lep se vam vendane ne zdim — saj to ste menda hoteli reči ?« »Vaš čag -e skopo odmerjen!r sra je Inge krotko opomnila. »Bolje b; bilo,