30 konoplan
Iliduplati glasilo delovne organizacije ™	induplati jarše
LETO XXVIII.	ŠT. 7, JULIJ 1979
XI. zbor gorenjskih aktivistov
V nedeljo, 24. junija 1979 so se v Rudniku blizu Volčjega potoka zbrali že enajstič gorenjski aktivisti in borci.
Ob lepem vremenu je slavnostni prireditvi in kulturnemu programu prisostvovala številna množica ljudi. Glavni govornik, je bil predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, tov. Albin Vengust. Občina Ljubljana šiška je pokrajinskemu Odboru OF za Gorenjsko podelila domicil.
RUDNIK je majhna, prijazna vasica sredi gozdov v bližini Volčjega potoka, kjer so se že ,takoj po sovražnikovi okupaciji sestali aktivisti OF, organizatorji narodnoosvobodilnega boja.
Sredi decembra 1943 je v Rudniku začela delovati prva tiskarna na Gorenjskem, v neposredni bližini je bila partizanska bolnišnica Triglav, vanj pa so se stekale tudi kurirske vezi.
(Nadalj. na drugi str.)
11. zbora gorenjskih aktivistov v Rudniku se je udeležilo nekaj tisoč ljudi
Primopredaja prehodnega prapora za 12. zbor oz. srečanje gorenjskih aktivistov, ki bo naslednje leto v Tržiču.
PREVISOKI POPUSTI
Kakovost izdelkov moramo dvigniti vsaj še za pet odstotkov
25. aprila 1978 je delavski svet na svojem zasedanju sprejel PRAVILNIK O UGOTAVLJANJU KOLIČINE, KAKOVOSTI IN GOSPODARNOSTI DELA V NAŠI DO. Že v mesecu juniju se je prvič obračunala med drugim tudi kvaliteta. Procent dosežene kvalitete po obratih se obračunava vsem tistim delavcem, ki lahko vplivajo na kvalitetno opravljeno delo.
Poglejmo za koliko se je kvaliteta dela dvignila, od kar je v veljavi zgoraj omenjeni pravilnik. V prvih štirih mesecih lanskega leta smo v povprečju dosegali 78,53% I. kvalitete. Za nižje kla-sirano blago smo v tem času odšteli 387 starih milijonov, kar predstavlja 3,8 % celotne vredno-
sti proizvedenih tkanin. V naslednjih mesecih do decembra smo delali nekoliko kvalitetnejše, in sicer smo v povprečju dosegli 80,44 % I. kvalitete in za nižje klasi rano blago odšteli 645 starih milijonov, kar je 3,16 % celotne vrednosti proizvedenih tkanin.
Kakšni pa so rezultati v letošnjem letu? V prvih petih mesecih smo dosegli povprečno 82,02 % I. kvalitete. Popusti za manjkva-litetno blago pa so višji, in sicer smo v letošnjem letu odšteli 702 starih milijonov, kar je 3,98 % od celotne vrednosti proizvedenih tkanin. V teh 702 milijonih se odraža tudi podražitev tekstila v mesecu aprilu.
Da bi v bodoče znižali odstotek popustov vsaj na 2,5 %, po potrebno še veliko mero delovne vneme nas vseh. Predvsem mislim tu na napake, ki se vedno ponavljajo, in so izključno subjektivnega značaja. V mesecu maju smo na primer umazali 3.500 m tkanin in pomešali prejo v 2.500 m tkanin.
Mislim, da bi z malo več spoštovanja do že opravljenega dela nekoga drugega in do svojega lastnega dela, lahko dvignili odstotek kvalitete vsaj še za 5%. Konec koncev bi se z dvigom odstotka I. kvalitete znižal odstotek popustov in če nikjer drugod, bi se nam vsem to poznalo 15. v mesecu na plačilni kuverti.
Marjana Zupan
Delo delegacij aktivno
V juniju so bile naše delegacije za samoupravne interesne skupnosti (SIS) zelo aktivne.
(Nadaljevanje s 1. str.)
Nad prostorom, kjer je bil XI. zbor Gorenjskih aktivistov, je 6. januarja 1945 izgubilo življenje okrog 30 partizanov v tragediji, ki je bila posledica izdaje. Med padlimi člani VOS in okrožnega komiteja KPS je bil tudi sekretar okrožnega komiteja KPS Kamnik, tovariš Ivan Paternelj-Tinko.
Prvotni izraz želje nekdanjih gorenjskih aktivistov in borcev, da se srečujejo in obnovijo svoje prijateljstvo in obujajo spomine na dni boja, je spontano prerasel v srečanje, iki ise ga poleg aktivistov udeležujejo tudi prebivalci Gorenjske in drugih krajev.
V letu 1970 so skupščine občin škofje Loke, Radovljice, Kranja, Kamnika, Tržiča, Jesenic in Domžal podelile domicil Pokrajinskemu odboru OF in Pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko. Letos se je gorenjskim občinam pridružila tudi občina Ljubi jana-šiška, katere pretežni del je bil vključen v Po-kranjski odbor OF za Gorenjsko
Letošnji zbor je potekal v znamenju obletnic, ki jih praznujejo ZKJ, SKOJ in napredni sindikati.
Propaganda v juniju
V	juniju je bilo na področju propagande kar živahno.
Na radiu Ljubljana je bila 28. 5. reportaža »Rezultati ankete o šotorih — Štern«, 7. 6. reportaža o nosilni tkanini (povezano s sejmom »Salon pohištva 79« na Gospodarskem razstavišču, 18. 6. reportaža o markiznem platnu.
Tudi na radiu Beograd smo propagirali naše izdelke v jutranjih urah (Navigator) enkrat tedensko ter ob sobotah dopoldne v oddaji »Turizam muzika turizam«.
V	juniju smo predstavili naše izdelke na dveh sejmih — »Sejmu civilne zaščite« v Kranju in na »Salonu pohištva v Ljubljani.
Na 7. sejmu opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju smo razstavili sanitetski šotor in modificiran šotor za vezo. Za naše izdelke smo dobili priznanje »Gorenjskega sejma« Kranj.
Na sejmu »Salon pohištva« v Ljubljani smo predstavili nosilno tkanino in zavese. Prodaja nosilne tkanine, ki je močan izvozni artikel Induplati, je na jugoslovanskem trgu še majhna, zato smo jo skušali čimbolj predstaviti potencialnim kupcem — tovarnam pohištva.
15. maja pa smo imeli sestanek z arhitekti. Dvaindvajsetim arhitektom smo predstavili naš proizvodni program na področju zaves, nosilne tkanine, prtov, garnitur in mar-kiznega platna, kakor tudi našo košarasto markizo in ravno markizo LIV — Postojna z našim plat-nam. Razgovor je bil živahen, predlogov mnogo, tako da je sestanek zelo dobro uspel.
C. Črne, dipl. ing.
Tako se je 4. 6. zbrala konferenca delegacij naših TOZD in Skupnih služb za zbor združenega dela. Delegacijo sta obiskala predsednik zbora združenega dela Sob Domžale tov. Lado Škerjanc in predsednik družbenopolitičnega zbora Sob Domžale tov. Boris Lenček, ki sta prisostvovala delu delegacije.
Delegacija je razpravljala o osnutku zakona o družbenih svetih, o osnutku zakona o sitemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije, obravnavala predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji in predlogu samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji. Pregledala je še poročilo o delu Postaje milice v Domžalah za lansko leto, poročilo o delu teritorialne obrambe s programom prioritetnih nalog v prihodnjem obdobju, letno poročilo o zdravstvenem stanju občine Domžale za leto 1978 in analizo zobozdravstvenega varstva ter oceno zobozdravstvenega stanja prebivalstva občine Domžale. Razpravljala je še o predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, o predlogu odloka o prispevkih za financiranje razvoja PTT prometa v območni samoupravni interesni skupnosti za PTT promet Ljubljana in drugo.
Delegacija je za zbor združenega dela izoblikovala dve pripombi, in sicer v zvezi s samouprav-
nim sporazumom o štipendiranju in pa v zvezi s poročilom o zdravstvenem stanju občanov Domžal, kjer se je dotaknila problema obratnih ambulant v delovnih organizacijah. Pri tem je delegacija menilo, da so sedanji odnosi pogodbenega izvajanja zdravstvenega varstva v obratnih ambulantah iz razloga dislociranosti neutemeljeni in bi bilo treba to obliko zdravstvenega varstva (preko obratnih ambulant) vključiti v splošni sistem zdravstvenega varstva. Namreč zaradi dislociranosti ne bi smeli plačevati tako visokih prispevkov Zdravstvenemu domu Domžale kot jih, saj nas močno obremenjujejo (pogodbeni odnos).
5. 6. je zasedala konferenca delegacij Induplati za Občinsko izobraževalno skupnost, ki je pregledala poročilo o izidu referenduma za uvedbo 3. samoprispevka, poročilo o uresničevanju programa OIS od 1. 1. do 31. 3. 1979, podprla sklep o podpisovanju samoupravnih sporazumov med OIS in vzgoj-noizobraževalnimi organizacijami združenega dela in sklep o pripravi in sprejetju srednjeročnega in dolgoročnega plana OIS ter obravnavala osnutek družbenega dogovora o načelih izvajanja kadrovske politike v občini Domžale, pri katerem je delegacija imela nekaj pripomb in mnenj, zlasti, da je dogovor premalo konkreten in ki jih je posredovala OIS.
14. 6. se je sestala konferenca združenih delegacij za socialno varstvo, ki je obravnavala proble-
matiko stanovanjske in invalidsko-pokojninske občinske skupnosti.
21. 6. je ponovno zasedala delegacija oz. konferenca delegacij za zbor združenega dela, 26. 6. pa konferenca delegacij za telesnokul-turno, za stanovanjsko in za zdravstveno občinsko skupnost.
Konferenca delegacij za telesno-kulturno skupnost je potrdila sprejem ugotovitvenih sklepov o veljavnosti načel dodeljevanja sredstev za obnovo in vzdrževanje telesntikulturnih objektov in umiku statuta TKS iz razprave, ker je v javni razpravi osnutek zakona o TKS, ta pa vsebuje nekatere določbe, ki jih bo nujno vnesti v nov statut TKS. Delegacija je tudi potrdila predlog deliteve sredstev za amortizacijo in vzdrževanje te-lesnokuTtumih objektov, po katerem je predvideno za nogometno igrišče, atletsko stezo, košarkarsko in odbojkarsko igrišče v Jaršah 29.618 din sredstev za amortizacijo; za obnovo in vzdrževanje telovadnice Induplati pa 30.000 dinarjev.
Delegacija je tudi potrdila sklep o pripravi plana ter imenovanje planske skupine, potrdila pa je tudi imenovanje iniciativnega odbora za izgradnjo bazena Količevo, v katerem sta kot člana tudi 2 predstavnika Induplati: tov. Srečo Bergant in tov. Avgust Orehek.
Konferenca delegacij za stanovanjsko občinsko skupnost je obravnavala oceno stanja, usmeritve in neposredne naloge pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v občini Domžale po smernicah oz. po osnutku stališč, sklepov in priporočil, ki jih je za nadaljnji hitrejši razvoj stanovanjskega gospodarstva v Slove-
niji dala skupščina SR Slovenije.
Obravnavala je tudi osnutek Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Domžale, ki je bil izdelan v zvezi s prej omenjenimi težnjami. Osnutek tega samoupravnega sporazuma bo posredovan v široko javno obravnavo v OZD, skupnosti in družbenopolitične organizacije v času od 1, — 31. 7. 1979 in bomo o njem še razpravljali. Delegacija je še obravnavala predlog Pravilnika o pogojih in merilih za pridobivanje premij na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja za obdobje do leta 1980, ki ga je izdelala OSS in po katerem bodo varčevalci, ki bodo izpolnjevali določene pogoje (v pravilniku) deležni premij pri nakupu, gradnji ali adaptaciji stanovanj, ki jih bo podeljevala OSS.
Naša delegacija na pravilnik ni imela pripomb. Potrdila je tudi predlog sklepa o izdelavi izhodišč za srednjeročni in dolgoročni plan OOS in predlog sprememb in dopolnitev statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti.
28. 6. 1979 se je sestala konferenca delegacij za Občinsko raziskovalno skupnost, ki je obranava-la poročilo o delu ORS v letu 1978/79 in o programu dela za 1. 1979/80, predlog samoupravnega sporazuma o organiziranju inovacijske dejavnosti v občini Domžale in pa osnutek pravilnika o podeljevanju nagrad ORS Domžale za inovacije.
Ob koncu je potrebno omeniti, da se pri udeležbi delegatov na sejah najbrž že čuti čas dopustov in pa pospešenega dela v proizvodnji, ker smo pri sklepčnosti delegacij imeli redno probleme.
Ivana S.
Tovariško srečanje komunistov
Že šestič smo se zbrali
V petek, 15. junija 1979 smo se komunisti, zaposleni v občini Domžale in komunisti vključeni v krajevnih skupnostih, srečali v Komunalnem centru v Domžalah na šestem tradicionalnem tovariškem srečanju.
Na srečanju sta sekretar OK ZKS Domžale Stane Mlakar in predsednik komisije za idejno-politična vprašanja Danilo Peterc podelil dvanajstim komunistom za neprekinjeni 30-Ietni staž in družbenopolitično delo, posebna priznanja. Naše vrste smo tudi razširili z 62 novo sprejetimi komunisti.
Navzoče nas je pozdravila in nam spregovorila tovarišica Ivanka Vrhočak — izvršna sekretarka CK ZKS.
Za slavnostno vzdušje pa so poskrbeli mali simfonični orkester Glasbene šole Domžale, mladinski pevski zbori Osnovnih šol Radomlje, Šlandro-ve in Osnovne šole Josip Broz Tito ter folklorna skupina Osnovne šole Mengeš.
M. Jerman
Slavnostni govornik, tov. Ivanka Vrhočak
Mladina je izvedla bogat kulturni program
Akcija za zadružno gradnjo
V zvezi s predvideno zadružno gradnjo na lokaciji Preserje je bil zaradi dogovora o odprtih vprašanjih dne 12. 6. 1979 sklican sestanek iniciativnega odbora s predstavniki Krajevne skupnosti, Samoupravne stanovanjske skupnosti, Samoupravne komunalne interesne skupnosti, Biro 71, Domžale in predstavniki vseh drugih zainteresiranih delovnih organizacij, t. j. Papirnice Količevo, Slovenijales Radomlje in Lek Mengeš.
Na tem sestanku je bilo dogovorjeno, da prevzame formalno inve-stitorstvo do ustanovitve zadruge naša delovna organizacija, s tem da po vnaprej dogovorjenih kriterijih soprispevajo ustrezen del sredstev za financiranje potrebne projektne dokumentacije in drugih vlaganj preostale zainteresirane organizacije. Pogodbo za izdelavo spremembe zazidalnega načrta sklene kot investitor INDUPLATI, formalno pa jo sopodpiše tudi Krajevna skupnost Preserje, saj bo ta tudi formalni predlagatelj te spremembe zazidalnega načrta.
Na sestanku so predstavniki Krajevne skupnosti predvsem poudarili problem izgradnje potrebne infra strukture in ustreznih komunalnih naprav in napeljav. Določena sredstva za asfaltiranje Gajeve ceste so že zbrana, prav tako tudi za postavitev nove trafo postaje, vendar pa bi bilo treba dodatno še zbrati 200.000,00 din za asfaltiranje ceste in 250.000,00 za trafo postajo.
Misliti je treba tudi na izboljšavo stanja glede vodovoda in ureditev kanalizacije. Za izdelavo potrebne projektne dokumentacije za kanalizacijo je SKIS že odobril določena sredstva. Na sestanku je bil v tej zvezi sprejet sklep, da naj SKIS v celoti prevzame financiranje idejnega projekta kanalizacije, obenem pa tudi prouči možnosti za financiranje idejnih projektov za elektriko in vodovod na območju KS Preserje. V tej zvezi je treba pripomniti, da je na ta sklep SKIS že odgovoril, da (glede na to da gre za manjši znesek) prevzema v celoti financiranje idejne rešitve kanalizacije, medtem ko izdelave projektne dokumentacije za vodovod in elektriko nima v svojem programu v tem letu in jih zato tudi ne more naročiti, ne da bi ji predvidena zadruga nakazala potrebna sredstva. V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da bo v avgustu potekla prepoved parcelacije, zaradi česar bo kasneje težko pridobiti
zemljišča. Iz navedenih ugotovitev lahko zaključimo, da bo prav gotovo za zagotovitev pričetka zadružne gradnje eden ključnih problemov rešitev problematike v zvezi s pridobivanjem in opremljanjem zemljišč.
Na sestanku so predstavniki tudi obravnavali predloženo dokumentacijo Biro 71, s katero se v osnutku določa sprememba zazidalnega načrta in projekti atrijskih in vrstnih hiš za zadružno gradnjo. V tej zvezi so sprejeli sklep, da Biro 71 to dokumentacijo razmnoži v 10 izvodih, tako da se posreduje v proučitev vsem zainteresiranim organizacijam in pristojnim skupinostim oz. organom. Dalje je bil sprejet sklep, da Biro 71 izdela predlog pogodbe za izdelavo spremembe zazidalnega načrta Preserje. Zainteresirane organizacije bodo sočasno s proučitvijo omenjene dokumentacije in zapisnika sestanka ponovno preverile med svojimi delavci interes za zadružno gradnjo in izvedle evidentiranje zainteresiranih kandidatov. Nato se bodo zainteresirane organizacije skupno s predstavniki KS dogovorili za sklenitev pogodbe (zainteresirane organizacije pri tem še posebej za ustrezen ključ financiranja projektne dokumentacije in drugih vlaganj do ustanovitve zadruge).
Ingo Paš
Vzgled naj bo
Po predstavitvi najvzglednejših delavcev v TOZD Proizvodnja smo začeli razmišljati o najvzglednejših delavcih v TOZD Konfekciji. V obratu težke konfekcije v Radomljah, v ceradnem oddelku dela tovarišica FANI GRČARJEVA.
Priučena šivilja je. Na posebnem, velikem šivalnem stroju šiva izdelke težke konfekcije (cerade in podobno). Brez negodovanja rada priskoči tudi k drugim delom, če je to potrebno. Tako včasih tudi koviči, pomaga nameščati cerade in drugo. Normo brez težav dosega in jo tudi presega, čeprav ima veliko različnih faz dela. Odločna je, a preprosta in nekateri pravijo, da zaleže za tri moške.
Doma je iz Žič pri Rovah in se na delo oz. z dela vozi s kolesom.
O sebi in o svojem delu je Fani Grčar jeva povedala tole:
V Induplati sem šele tretje leto, marca je bilo dve leti, ko sem prišla v Jarše. Takrat sem izvedela, da bo Induplati renoviral Opekarno v Radomljah in da bo tu imel svoj obrat, pa sem zaprosila za delo, saj bi imela od svojega doma pa do Radomelj neprimerno bliže kot do Domžal. Takrat sem namreč delala v Univerzale kot šivilja 12 let. Seveda se tisto šivanje — šivala sem bunde — pa to tukaj ne da primerjati. To je težka konfekcija. Kar lep čas sem rabila, da sem se navadila na drug stroj in material. Začela pa sem v predilnici. Uh, tam mi je bila prava muka — saj veste, pojma nisem imela, nisem poznala strojev, ničesar. Zdaj sem pa prav zadovoljna, nimam nobenih pripomb. Do službe imam sorazmerno blizu, navadila sem se na delo, na sodelavce. Dobro se razumemo, malo nas je, imamo pa zelo dobre pogoje za delo. Tudi z osebnim dohodkom sem zadovoljna. Ja, različno zaslužimo. Tisti delavci, ki ne delajo na normo manj, tisti pa, ki delamo na normo dosežemo tudi čez 600 tisoč st. dinarjev. Postavka je dobra in normalno je, da če dobro poženeš, dobro zaslužiš. Splača se. Ne, z zdravjem nimam težav, saj tudi še nisem bila v bolniškem staležu od kar sem v Induplati. Tudi prej v Univerzale sem bila v vseh letih mogoče dvakrat »v bolniški«. Zato sem bila pa prav presenečena, ko sem izvedela, da sem določena za okrevanje na
Delitev stanovanjskih kreditov
Skladno z letnim planom je komisija za reševanje stanovanjske problematike dne 8. 5. 1975 sprejela sklep o razpisu natečaja za dodeljevanje stanovanjskih kreditov, in sicer:
—	za novogradnjo (izgradnja oz. dogradnjo stanovanjske hiše oz. gradnjo, s katero se pridobivajo nove stanovanjske površine) znesek din 2,859.000,00
—	za nakup novih stanovanj znesek din 150.000,00.
Na razpis, ki je bil objavljen dne 9. 5. 1979, je pravočasno vložilo prošnje skupno 47 prosilcev, od katerih je 1 prosilka vložila prošnjo za kreditiranje nakupa novega stanovanja, 1 prosilka pa za kreditiranje nakupa rabljene stanovanjske hiše. Komisila slednje prošnje ni mogla obravnavati, saj po svojem namenu ni ustrezala razpisnim pogojem. Poleg tega komisija tudi ni mogla obravnavati treh prošenj za kreditiranje novogradenj, ker prosilci niti v naknadno določenem roku niso mogli predložiti predpisane dokumentacije, medtem, ko je bila prisiljena 1 prošnjo zavrniti, ker je prosilcu že bil odobren kredit za drug namen, kot je sedaj prosil, medtem ko je po pravilniku možno dodeliti kredit posameznemu prosilcu le za 1 namen.
Komisija je nato pripravila za obravnavo in odločitev 3 variantne predloge. Prvi predlog je izdelala na osnovi izvedenega točkovanja prosilcev oz. njihovih stanovanjskih razmer po vseh kriterijih pravilnika. Po tem predlogu bi moralo zaradi pomanjkanja sredstev odpasti 11 prosilcev. Variantno je komisija predvidela možnost solidar-nosnega združevanja sredstev, tako da bi nekaj neprednostnih prosilcev vendarle pridobilo kredit v minimalni višini din 10.000,00. Ker pa so bila letos razpisana sorazmerno visoka sredstva tudi v razmerju z utemeljeno zaprošenimi zneski kreditov, je komisija pripravila še tretji variantni predlog, po katerem naj bi vsi upravičeni prosilci dobili kredit v višini skladno s pravilnikom določenih osnovnih zneskov kredita. Pri danem stanju so namreč že ti zneski sorazmerno veliki, tako da je takšna delitev sredstev smotrna, po drugi strani pa je v okviru tega dodatnega predloga možno upoštevati vse upravičene prosilce.
Na sestanku dne 21. 6. 1979 je družbeno politični aktiv v delovni organizaciji podprl navedeni tretji variantni predlog komisije. Ta predlog delitve kreditov so nato obravnavali tudi vsi prizadeti prosilci na
skupnem sestanku s komisijo dne 22. 6. 1979.
Skladno s tem tretjim predlogom je tedaj dobilo kredit za novogradnjo skupno 41 prosilcev. Utemeljeno zaprošeni znesek teh prosilcev znaša skupno 4,783.200,00, tako da je glede na razpisano vsoto din 2,859.000,00 količnik za ugotavljanje osnovnih zneskov kredita 59,77%.
Kredite za novogradnje prejmejo naslednji prosilci v naslednjih zneskih:
1.	Jemc Bernard in Marija din 179.300,00
2.	Kotnik Janez in Suzana din 15.550,00
3.	Pirš Dušan in Ana	din	48.000,00
4.	Peterka Ivan in Francka din		179.300,00
5. Kralj Janez in Julijana din			59.800,00
6.	Lamberšek Viktor in	Pepca din	107.600,00
7.	Vrhovnik Marjan	din	17.550,00
8.	Jereb Ivanka	din	49.550,00
9.	Koželj Vida	din	33.000,00
10.	Lah Stanislava	din	89.650,00
11.	Rahne Ana	din	89.650,00
12.	Brate Barbara	din	89.650.00
13. Grošelj Valentina		din	89.650,00
14.	Juras Milena	din	59.800,00
15.	Ivanuša Stefan in Ana	din 113.550,00	
16.	Škarja Milena	din	89.650,00
17.	Kosmač Janez in Albina din		102.800,00
18.	Friškovec Marija	din	59.800,00
19.	Vesel Ivan	din	52.400,00
20.	Hribar Elizabeta	din	59.800,00
21.	Pogačar Joži	din	89.650,00
22.	Osolnik Ivanka	din	52.400,00
23. Gorjan Mija		din	39.550,00
24.	Lavrič Štefka	din	89.650,00
25.	Kovačič Vera	din	15.700,00
26.	Narobe Lado	din	89.650,00
27.	Juras Katarina	din	34.950,00
28.	Jereb Marija	din	89.650,00
28.	Borštnar Štefanija	din	89.650,00
30.	Zarnik Marija	din	89.650,00
31.	Klemenčič Tončka	din	46.000,00
32.	Oražem Leopoldina	din	89.650,00
33.	Marinčič Helena	din	49.600,00
34.	Božič Majda	din	41.850,00
morju. Vprašala sem zdravnico, kako to. No, povedala je, da preventivno. Res, vesela sem, da bom šla za en teden na morje, čeprav bom težko šla, ker imamo doma kmetijo. Pravzaprav pri možu doma. Upravljamo jo pa samo trije, poleg moža in mene še tast, ki
ima že čez sedemdeset let. Imamo 30 glav živine. V poletnih mesecih pa je sploh veliko dela. O, ampak ta teden na morju, si bom pa privoščila. Saj sicer nikamor ne bi šla in tudi nikoli ne grem.
Urednica
35.	Kern Marinka
36.	Završnik Majda
37.	Korant Marta
38.	Lončar Franc
39.	Tomc Ana
40.	Srša Zofi
41.	Bergant Janez
Kredit za nakup razpisanem znesku me prosilka Cirila
din 41.850,00 din 38.850,00 din 89.650,00 din 19.250,00 din 89.650,00 din 35.850,00 din 44.250,00
novega stanovanja v 150.000,00 din pa prej-Crne.
Ingo Paš
mladim
V Savinjski dolini
Zadnja sobota v juniju. Pred delovno organizacijo zbrana pisana druščina, kitara, harmonika, velika škatla sendvičev (mimogrede, Janez premalo salame je bilo!).
Kdo so to?
Mladinci Induplati, ki se pravkar odpravljamo proti Savinjski dolini. Sonček greje, avtobus pelje, spredaj harmonika in »Ljubica lahko noč...«, zadaj rdečelasi kitarist in skupina prijetno »vreščečih« punc rockerjev (saj poznate tisto »darling«),
še pogled na šoferja in takoj sem mirna, občudujem ga. Kakšni živci, kakšna angleška hladnokrvnost! Nemara je šoferski kruh resnično težak!
Za prvo točko našega izleta oz. ekskurzije smo si izbrali nam sorodno celjsko tekstilno tovarno Metko, katero smo si ogledali pod vodstvom njihovega strokovnjaka, ki je z veseljem odgovarjal na naša vprašanja. Več o tem bo napisal sodelavec Brane. Po ogledu, po prijateljskem kramljanju smo se odpeljali proti Velenju s trdnim namenom, da se bomo namočili v bazenu, kar smo tudi storili. Nenadoma pa kot bi se utrgal oblak! Hipec še in zmočili smo se tudi na drug način. Stekli smo v avtobus, kjer smo prepevali in »vica-li«, da se je kar prašilo. Morda je zato še močneje deževalo?
Dan se je že nagibal k večeru, ko smo se odpeljali do idiličnega lokala ob jezeru, kjer smo zgodaj večerjali ali pozno obedovali, kakor hočete. Tudi brez plesa ni šlo, škoda le, da je vse preveč naših fantov pozabilo plesne čevlje doma.
Bila je že trda noč, ko smo se žal morali vzdigniti in odpeljati proti domu. V avtobusu je bilo temno, nalašč ustvarjeno za ljubezen (brez te tudi tu ni šlo, kajne Ivo in Milica).
Ves dan, vsak trenutek se je kaj dogajalo, od sadne kupe, Charlieja, sendvičev (kajne Viki), pa vse tja do ušes.
Vas zanima kaj je to bilo? Ne povem, odpravili bi se bili z nami!
Majda
Novice iz obratov
TKALNICA
S kvaliteto še težave
V mesecu juniju smo v obratu tkalnice prenehali s troizmenskim delom na ozkih težkih tkalskih strojih, kjer tkemo art. 2021-96. Ob tej priliki moram pohvaliti predvsem vse tiste tkalke, ki so vse te mesece vztrajale pri troizmenskem delu, ki je bilo v mesecu maju zaradi toplega vremena izredno naporno. Pohvalo zaslužijo tucji tisti mojstri, ki so vse te mesece delali po 12 ur dnevno.
Z ukinitvijo tretje izmene so imeli stroji precej manj zastojev zaradi pomanjkanja tkalk. V tem času smo dobili tudi nekaj novih sodelavk, ki bodo ob marljivem delu in učenju postale dobre tkalke.
Še vedno nas pesti pomanjkanje mojstrov in pomočnikov. V primeru bolezni ali dopustov skoraj nimamo zamenjave. Gledati moramo tudi v prihodnost, za katero moramo že sedaj vzgajati ustrezne kadre, ki bodo oboroženi z znanjem, marljivostjo in z zavestjo, da s svojim delom lahko veliko pripomorejo k razvoju svoje delovne organizacije in zvišanju svojega osebnega dohodka.
Preskrba z materialom je bila junija precej boljša kot prejšnji mesec. Zastoji so bili na Some-tih, zaradi pomanjkanja efektnega sukanca poliester boucleja Nm 4, 5, ki nam ga zelo neresno pošilja Predilnica Litija.
Na koncu naj še pripomnim, da s kvaliteto narejenih tkanin nismo zadovoljni. Še vedno bi se z malo več doslednosti in odgovornosti dalo kvaliteto izboljšati, s tem pa tudi dohodek. Seveda pa bi se morali za dosego tega cilja potruditi prav vsi, ki delamo v našem obratu pa tudi vsi ostali, ki delajo kjerkoli v naši delovni organizaciji.
L. Pušlar
Pri tkalskih strojih
PREDILNICA
Surovine prihajajo
V mesecu juniju je proizvodnja v predilnici potekala dokaj normalno. Primanjkovalo je ma-lon vlaken, zato smo predelovali zaloge. Kvaliteta surovin je nihala (malon 4,5/110 lesk, poliester 6/100).
Dokaj se je povečalo previjanje za barvanje, kljub občasnemu pomanjkanju nikelink. Pomanjkanje le teh smo reševali s previjanjem iz nikelink na papirnate cevke, da smo previli čim več za bar-
vanje. Pri predenju meraclon vlakna za Nm 16 so nastajale težave, ker zahteva druge pogoje predenja kot malon in leavril. Seveda so naše količine majhne in se je treba ravnati po pogojih, ki najbolj ustrezajo vsem materialom.
Obrat sukalnice še ni prepleskan, tudi razsvetljava in inštalacije še niso urejene, tako, da strojev še nismo pričeli seliti.
T. Ručigaj
Pogled na lonce s prejo
VZDRŽEVANJE
Remontna dela
Mnoge sodelavke in sodelavci že težko pričakujejo kolektivni dopust, ki bo od 16. 7. do 29. 7. 1979. Nas vzdrževalce čaka v tem času veliko dela, ki ga je moč opraviti v času kolektivnega dopusta, ko stroji in naprave niso v obratovanju.
Sestavili smo listo del, ki bi jo bilo nujno opraviti, vendar je za naša opravila premalo časa in ljudi.
Da bi obrati mogli obratovati čim bolj nemoteno, skušamo zato koristiti proste sobote in nedelje.
Tako bomo remontna dela pričeli opravljati že 30. 6. in 1. 7. 1979 na mehčalnih napravah za vodo in v čistilni napravi za odpadno vodo.
Praktično potekajo taka dela skozi vse leto.
Popravilo
Nočni obiski
Končali smo z velikim naročilom barvanja fonda tkanine za posebne namene, kar je povzročalo zastoje pri ostalih artiklih, ki se barvajo na »žigrih« in sušijo ter apre-tirajo oz. impregnirajo na sušilno-razpenjalnem stroju AiRTOS.
V mehčalnih napravah, ki so montirane v kleti barvarne smo menjali vvofatit, pred tem pa še pregledali kremenčev pesek, ki se tudi nahaja v mehčalcih pod wo-fatitom. Zaradi okvare črpalke v tovarniškem vodnjaku pred nekaj meseci, smo dalj časa uporabljali mehko vodo iz Mlinščice in smo zato pričakovali, da bo kremenčev pesek blaten. Toda pri pregledu smo ugotovili, da je čist in da ga ne bo potrebno prati.
Končno so nam zunanji izvajalci dokončali izdelavo vrat pri vhodu v adjustirno, manjka samo še ključavnica, ki bo preprečila sprehajanje nepoklicanih nočnih obiskovalcev po tem oddelku, kjer delamo v dveh izmenah. Poudariti moram, da sicer prostore zaklepamo, vendar vseh ne moremo, zaradi obveznih nočnih obhodov poklicnega gasilca.
Opažamo pa, da je naš obrat priljubljeno nočno sprehajališče, saj smo srečali delavca iz predilnice, ki je sredi noči prišel v barvarno z vedrom po tako imenovano »šmir žajfo«. Ko ga je delavec barvarne, ki je takrat izjemoma obratovala tudi ponoči opozoril, da je priti po te stvari dopoldan in sicer z nabavnico, je dobil v odgovor vse kletvice, kar jih poznajo narodi naše države in malo je manjkalo, da jih tudi drugače ni skupil.
Vsem tem nepoklicanim in neodgovornim nočnim sprehajalcem so tudi v veliko veselje stroji in ventili v barvarni, ki jih zelo uspešno vrtijo in obračajo in jih tako premaknjene tudi pustijo. Tako se je zgodilo, da je nekdo v petek 29. 6. t. 1. ponoči odprl ventil pri mehčalcu II. in ker je bil pokrov tega mehčalca vsled nameravane zamenjave vvofatita že demontiran, se je pričel vvofatit, ki je droban kot kristalni sladkor sipati iz mehčalca po tleh kleti in seveda tudi v kanal. Z veliko muko so nato naslednji dan trije delavci barvarne pobirali vvofatit, lezli so celo po kanalih, da so ga čimveč rešili, toda kljub temu ga je šlo ca. 300 kg v izgubo. Smatram, da je tako početje do skrajnosti neresno, neodgovorno in istočasno netovariško do sodelavcev, saj s tem povzročajo tistim, ki na teh strojih oz. napravah delajo slabo voljo, dodatno in nepotrebno delo, tovarni pa nepotrebne stroške.
K. Kham
Stabilizacijski ukrepi za umiritev prekomernih investicijskih naložb
Naše društvo inženirjev in tehnikov je organiziralo 11. 6. letos predavanje z aktualno temo »Stabilizacijski ukrepi za umiritev prekomernih investicijskih naložb«.
Predavatelj je bil dipl. oec. Slavko Matičič.
Osrednja tema predavanja sta bila:
—	odlok guvernerja Narodne banke Jugoslavije,
—	osnutek zakona o posebnih pogojih za zagotavljanje investicijskih naložb.
Kot najvažnejši ukrep, ki ga je obravnaval svet guvernerjev, šteje limitiranje vsote kreditov za leto 1979. Osnovo za izračun dovoljene vsote predstavljajo odobreni krediti za leto 1978, povečani za 19%.
Limitirani bodo tudi likvidnostni in premostitveni krediti.
Banke bodo morale analizirati razmere in pripraviti rebalans plana kreditiranja ter opraviti selekcijo pri kreditiranju.
Prednosti pri kreditiranju bodo imele investicije:
—	za izvoz,
—	za potrošniške namene,
—	za kmetijstvo,
—	za stanovanjsko izgradnjo.
Uveden bo enakopraven način
kreditiranja, s tem, da bo investiranje za porast izvoza v prioritetnem položaju.
Osnutek zakona o pogojih za investicijske naložbe p revi deva sle-deže alternative:
—	zakon zajema celotno področje SFRJ,
—	pri investiranju bodo mora-ja biti sredstva 100'% zagotovljena,
—	udeležba lastnih sredstev bo različna glede na pomen investicije,
—	vsako investiranje bo zahtevalo večjo odgovornost,
—	delovne organizacije z izgubo ne bodo smele investirati,
—	če bodo potrebne nove investicije zato, da se prepreči izguba, se v ta namen koristi rezervni sklad,
—	banka ne bo smela odobriti nadaljne kredite pri prekoračitvi vrednosti investicije,
—	kreditov za upravne zgradbe banka ne bo smela odobravati.
Glede na pomen investicije bo moral investitor zagotoviti lastna sredstva in sicer:
10 % za investicije s katerimi bo pospešen izvoz,
20 % pri nabavi opreme v gospodarstvu, ki dela v pretežni večini z domačimi surovinami,
20 % za nabavo medicinske opreme,
30% pri investiranju v gradbene objekte v gospodarstvu,
40 % pri nabavi opreme v go-
spodarstvu, ki dela v pretežni večini z uvoženimi surovinami,
50 % za investiranje v negospodarski dejavnosti. V to grupacijo so vključene investicije, ki so namenjene skupni uporabi, npr. počitniški domovi, ambulante, dalje investicije za znanost, kulturo, samoupravne interesne skupnosti, družbeno politične organizacije, investicije v računalniško obdelavo podatkov itd.
80% za investicije, namenjene za pridelavo naftnih derivatov. To je obenem tudi najvišji delež, ki ga bo treba zagotoviti ob investiranju.
Kot lastna sredstva udeležbe štejejo:
—	amortizacijska sredstva,
—• sredstva, združena v skupna vlaganja,
—	sredstva iz fonda za pospeševanje razvoja v nezadostno razvitih krajih — na ravni federacije,
—	sredstva iz fonda za pospeševanje razvoja v nezadostno razvitih krajih — na ravni republike,
Dokaz o zagotovitvi lastne udeležbe bo potrdilo, ki ga bo izdala pristojna SDK.
Investiranje v gospodarstvu, negospodarstvu in v sredstva skupne porabe bo enako tretirano.
Investitor bo lahko koristil odobreni kredit šele tedaj, ko bo predložil dokaz, da je že izkoristil sredstva lastne udeležbe, ki jih je predhodno izročil na poseben račun pri SDK.
S striktnim izvajanjem ukrepov, ki jih navajata osnutek zakona in odlok guvernerja bo nedvomno storjen pomemben korak ne samo pri umerjanju investiranja, ampak tudi k stabilizaciji našega gospodarstva in omejevanju inflacijskih teženj.
Stana Zabret
Še zadnji pozdrav — Jože in Nace odhajata na montažo
nas razgovor
Adaptacija gre h koncu
že nekaj časa potekajo adaptacijska dela v naši restavraciji. Ker o tem v Konoplanu še nismo pisali, smo za to številko Konoplana sklenili postaviti nekaj vprašanj v zvezi s tem z vodjo TOZD Restavracija in počitniški domovi, tov. Maksom Krambergerjem.
Postavili smo mu naslednja vprašanja:
1.	Ko hodimo na malico, že nekaj časa ogledujemo adaptacijska dela v restavraciji. Kaj vključuje adaptacija in kakšen bo končni izgled naše restavracije? Kdaj predvidevate, da bodo dela dovršena?
2.	Koliko sredstev je bilo vloženih v adaptacijo in koliko jih še predvidevate? Bo z adaptacijo olajšano delo in poslovanje TOZD Restavracija?
3.	Kakšne načrte imate, da bi bolje izkoristili kegljišče, strelišče in pa »sindikalno dvorano«, ki jo imate v upravljanju?
4.	Predvidevate ob koncu sezone oz. v naslednjem letu kakšne novosti v počitniškem domu v Umagu ali v koči na Mali planini?
Tov. Maks Kramberger je na vprašanja odgovoril naslednje:
1.	Koncem laškega leta so se delavci TOZD odločili, da je potrebno izvršiti adaptacijo prostorov namenjenih za nemoteno delo delavcev (sanirati sani ta rno-tehn ione pogoje dela), stranske prostore za nemoteno poslovanje in ureditev prostorov za goste.
Razen tistih vidnih del, katere opazujete in ugotavljate, da se vlečejo v nedogled (tudi meni rahljajo živce), je vrsto del že zaključenih in bodo s selitvijo pisarne slu-
žili svojemu namenu. Naj jih naštejem:
—	ureditev garderobe, sanitarnih prostorov in tuša ter prostora za malice delavcev v TOZD in za sestanke (na žalost bi bili ti prostori potrebni že pred 20 leti),
—	ureditev prallnice in likalnice, prostora za shranjevanje perila in drobnega inventarja. Z nabavo pralnega stroja smo znižali stroške pranja (prej smo perilo dajali v pranje v Ljubljano — sedaj pa peremo tudi za DO),
—	uredili shrambo za živila, kar je nujino pri vsaki kuhinji,
—	pri tonah porabljenega mesa in mesnih izdelkih je bilo nujno urediti hladilnico. Vsa dela so zaključena razen montaže hladilnih omar.
—	pisarna za administracijo TOZD je pripravljena za namestitev talnih oblog, ker so pa nekatera dela v posebnih sobah nedokončana (ureditev ventilacije), je potrebno s selitvijo počakati,
—	adaptacija posebnih sob (bunker in 2 sobi) je zidarsko v končni fazi (manjkajo le železne vezi in teranova) in je pripravljena za montažo oblog in inventarja. Dobavitelj teh elementov je pa kljub podpisani pogodbi v zaostanku za 30 dni, znano mi pa je, da se izdelujejo elementi in bo montaža končana v prihodnjih dneh. O zamu-
di ne bi govoril, ker je to splošen pojav pri vseh dobaviteljih — vzrokov pa kolikor hočete.
Posebnosti pri adaptaciji tega dela stavbe so se pa .pojavile v obliki močnih razpok v stropu ene sobe in razpadajoči strop v drugi sobi. Tako smo bili primorani namestiti železne vezi in zidati nov strop v eni sobi. Za sanacijo tega dela stavbe pa je bila izdelana tudi železobetonska plošča v prostoru pisarne.
V bodoče je potrebno misliti na sanacijo cele stavbe, saj že vidne razpoke opozarjajo na to.
Iz zgornjega je razvidno, da so vsa dela bila res nujna, misliti pa je potrebno še na kaj več.
2.	Za vsa zgoraj imenovana dela smo porabili 476.000 din to je za investicije in investidijsko vzdrževanje, s predplačlom pa poravnali predračun za notranjo opremo posebnih sob din 620.000.
Vsa investicijska dela se finansirajo iz lastnih sredstev TOZD, za katere lahko rečem, da so bila ustvarjena v normalnih tržnih pogojih v letu 1977 in 78 z visoko produktivnostjo delavcev TOZD. Del sredstev pa je iz neizkoriščene amortizacije preteklih let. Kako nadaljevati začrtane investicije, katere so nujne, ob današnjih pogojih ne vem. Smatram, da smo s temi investicijskimi deli komaj na slabi polovici. Za nadaljnji razvoj naše dejavnosti je potrebno misliti in načrtovati ureditev točilnice, jedilnice ter sodobnega sanitarnega bloka. Urediti jedilnico za malice s točilnico brezalkoholnih pijač znotraj ograje DO. To jedilnico bi uredili s skupnimi sredstvi. Nujno je zamenjati sedanjo parno ogrevanje s toplovodnim, ker je tu glavni vzrok vlage v prostorih. Potrebno je razmisliti o statusu lokala — ali ostane še naprej »menza« ali urediti lokal za kaj zahtevnejšega.
Vprašanj je še veliko, odgovore pa bo potrebno iskati na ravni DO.
3.	Ugotavljamo, da se je izkoristek ur na kegljišču »po sindikalni liniji« z otvoritvijo kegljišča v Kamniku izredno znižal, kar mi je razumljivo z ozirom na lokacijo — odpadla so vsa podjetja iz Kamnika. Ugotavljamo tudi, da so ostale DO, zmanjšale število ur — vprašanje sredstev za te namene. Ostali iztržki se gibljenjo v normalnih okvirih. Strelišče je neizkoriščeno, vzroke lahko .iščemo tudi v maši DO, saj tudi pri brezplačni uporabi ne vidim članov naše DO. Dvorana je v okviru ŠD Partizan Jarše zasedena po njihovem umiku, oskrbovana po istih načelih kot prej. Naš namen ni bil iz dvorane narediti gostišče, vendar bomo dvorano uporabljali le za večje
Tudi balinišče naše restavracije prevečkrat sameva (arhivski posnetek)
naročnike, letno pa planirati javno uporabo za pustno soboto, dan žena, za 29. november in po vsej verjetnosti za isilvestrovanje. Pri uporabi dvorane pa sem mislil tudi na naše »organizacije« katere bi lahko priredile z našim sodelovanjem razne prireditve in se s tem tudi finančno opomogle (gasilci, sindikat, itd).
Če je bilo mogoče v tem vprašanju mišljeno vzdrževanje — upravljanje lahko odgovorim, da je iluzorno misliti, da s tem ko bomo priredili le nekaj večerov v tej dvorani, bomo pridobili vsa sredstva za obnavljanje cele stavbe (obnova ostrešja, kritine, žlebovi itd).
4.	V tem letu niso planirana kakšna večja sredstva za obnovo obeh naših poč. domov, zato o kakšnih novostih ne morem govoriti, tik pred letošnjo sezono smo morali zaradi dotrajanosti zamenjati betonske ograje balkonov, v prihodnjem letu pa je planirati obnovo obeh sob v pritličju (vlaga). Razna nepredvidena dela pa se redno pojavijo pred pričetkom sezone.
Letošnji način sprejemanja pred-prijav z potrditvijo vplačil akontacij se mi zdi primeren za prihodnjič. Razporejanje prijravljen-cev za dopust v Poč. dom v Umagu s sodelovanjem sindikata pa utemeljen.
Za delo v Umagu in na Planini pa nas tarejo težave pri zasedbi del in nalog, ker v kolektivu skoraj ni več delavcev brez obveznosti do družine (poročene, mlade mamice, več otrok, porod, dopusti).
Dodatno k postavljenim vprašanjem, pa bo potrebno odgovoriti na nekaj odprtih vprašanj, katere pa je rešiti v okviru celotne DO. Materialni stroški poslovanja se neprestano večajo od našega dela:
Material za pripravo jedil (malic) se hitreje veča kot cene same malice.
Stroški dostave malic v obrate izven Jarš (Mengeš, Radomlje) so v sorazmerju s številom (ca. 140) visoki in se večajo. Samo za dostavo m delitev malic porabimo delo enega delavca, 3 x prevoz in ure šoferja. Razmisliti je potrebno o ekonomizaciji stroškov.
OD se večajo po skupnih merilih tako, da smo v letih 77 in 78 za več dela in večjem ostanku čistega dohodka sorazmerno porabili manj sredstev za OD, letos pa je stanje obratno.
V zvezi z rezultatom poslovanja za prvih 5 mesecev je zbor delavcev TOZD sprejel sklepe o ekonomizaciji delovnega časa delavcev (zmanjšanja delavcev v izmenah, delo v Umagu). Podani bodo predlogi za povečano ceno malicam ali pa izdelani novi normativi za pripravo jedil.
Iz dela disciplinske komisije
Lelos
Disciplinska komisija, ki ugotavlja delavčevo odgovornost (oziroma neodgovornost) in mu izreka ukrepe ter je kot organ prve stopnje najpomembnejši organ disciplinskega postopka, sestavlja 15 članov t. j. liho število članov, vštev-ši predsednika. Iz povedanega izhaja, da je ustanovljena skladno z določili zakona o združenem delu skupna disciplinska komisija za vso delovno organizacijo. Ker se volijo člani disciplinske komisije enako kot delavski svet, so v njej zastopani delavci iz vseh delov delovnega procesa delovne organizacije. Značilnost disciplinske komisije je, da v njej soodločajo tudi tako imenovani zunanji člani t. j. osebe izven temeljne oz. delovne organizacije, katere volijo delavci iz liste, ki jih določi zbor združenega dela skupščine občine, v kateri je temeljna organizacija. Teh zunanjih članov pa je lahko največ četrtina vseh članov disciplinske komisije. Komisija odloča v senatih po 5 članov, od katerih je vedno en zunanji. Tako vsakokrat, ko je delavec klican na zagovor, določi predsednik disciplinske komisije oz. njegov namestnik njeno sestavo; pri tem pa mora biti vedno en član komisije iz temeljne organizacije, iz katere je delavec, ki je klican na odgovornost.
Kršitve del. obveznosti oz. dolžnosti so predvsem opredeljene v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in nekaterih drugih samoupravnih splošnih aktih. Pri tem je potrebno omeniti, da je delavec lahko disciplinsko odgovoren samo za tako kršitev delovne obveznosti, ki je kot taka določena v samoupravnem splošnem aktu.
Disciplinska komisija je v prvi polovici leta 1979 obravnavala 8 zadev, in sicer za:
TOZD Proizvodnjo 1 zadevo
TOZD Konfekcijo	6 zadev
DSSS	1	zadevo.
V tem obdobju je disciplinska komisija kar trikrat izrekla najblažji ukrep — opomin, čeprav je šlo v dveh primerih za hujši kršitvi delovnih obveznosti (vinjenost na delu in neopravičena odsotnost z dela). Vendar je ta organ po izvedenih predhodnih postopkih in ugotovitvah na samih glavnih obravnavah spoznal, da bo že s temi izrečenimi ukrepi v celoti dosežen namen izrekanja ukrepov.
Poleg teh ukrepov so bili v tem obdobju izrečeni še trije ukrepi prenehanja delovnega razmerja, in sicer od tega dvakrat pogojno in enkrat nepogojno prenehanje delovnega razmerja. Pri tem je disciplinska komisija izrekla en pogojni in en nepogojni uk-
ukrepi
rep prenehanja delovnega razmerja zoper delavca iz TOZD Konfekcija, in sicer v prvem primeru zaradi neopravičene odsotnosti z dela in zaradi ponovne kršitve vinjenosti na delu t. j. v primeru, ko je bilo očitno, da že izrečeni blažji ukrep ni zalegel v tem smislu, da bi se delavec kasneje varoval kršitev obveznosti. Drug ukrep nepogojenega prenehanja delovnega razmerja, ki je bil prav tako izrečen zoper delavca iz cit. TOZD, pa je bil izrečen zaradi neopravičene odsotnosti z dela kar 27 delovnih dni zaporedoma. En ukrep pogojnega prenehanja delovnega razmerja pa je bil izrečen tudi zoper delavko iz TOZD Proizvodnja, ker je neopravičeno izostala z dela 18 delovnih dni nepretrgoma. Komisija se je v obeh primerih pogojnega prenehanja delovnega razmerja odločila za ta ukrep prav glede na ugotovljene olajševalne okoliščine, še zlasti v zadnjem primera in iz razloga, da se da delavcema še zadnja možnost, da spremeni ta svoj odnos do dela.
V dveh primerih pa je bil obdolženi delavec oproščen odgovornosti, ker je bilo ugotovljeno, da sploh ni šlo za kršitev delovnih obveznosti oz. da je bil nesporazum med mojstrom in obratovodjem.
Prav ta zadnja dva primera kažeta na to, da naj bi mojstri oz. vodje organizacijskih enot skušali probleme v zvezi z delom in disciplino najprej rešiti v samih organizacijskih enotah oz. obratih, le bolj pereče in opravičene probleme pa naj bi prijavljali disciplinski komisiji in to sproti, ne pa zastarele kršitve.
V. V.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
IVANE KOŽELJ
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam iz konfekcije, za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Tončka z družino
ZAHVALA
Ob smrti očeta
JOŽETA JEROVŠKA
se sodelavkam iz predilnice iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in denarno pomoč.
Marija Hacin
izrečeni
Izlet borcev NOB
Po partizanskih poteh
Večinoma vsi radi potujemo, seveda če le ni preveč naporno. S tem spoznavamo domačo zemljo in njene lepote, ljudi in zgodovino. Kako radi povemo, kako lepo je v tujini, govorimo o krajih, kjer se bogati tujci kratkočasijo — ne povemo pa kako lepa je tudi domača gruda. Lepote svojih krajev in njih razvoj moramo, poznati, ker tako se nam dviga narodna zavest.
V Induplati smo se dogovorili, da krenemo enkrat na pota, ki nas spominjajo na NOB, po katerih so hodili borci peš skozi hoste in gmajne.
Vesela družba se je odpeljala iz Jarš. Julijci so bili v megli, Kamniške planine pa je čez noč obdal sneg. Zavili smo v Moravško dolino. Obiskali smo spomenik narodnega heroja, rojaka iz Drtije — Vasja Klanjščka, komandanta 14. divizije in se spomnili znamenitega matematika Jurija Vege. Oba moža sta velikana, vsak na svojem področju.
Odpeljali smo se mimo Peč do Kanderš. Tu mejita Domžalska in Zagorska občina. Nismo utegnili obiskati mogočno drevo ob cesti, ki je znotraj votlo in v katerem so med vojno imeli partizani skrito municijo, pa je Nemci nikdar niso odkrili. Kako bi mogli pozabiti omeniti Vače in bližnje Slivno! Še kako dobro se spominjam divjih jurišev pijanih sovražnikov na prezeble brigade ob novem letu 1945. Naši borci so izza dreves uperili svoje orožje na sovražna letala, da so se morala umakniti v kritje oblakov. Ko smo po tolikih letih podoživljali te dogodke, smo si bili edini v tem, da je današnja stvarnost priborjena s potoki solza in krvi.
Zunaj so rahlo udarjale deževne kaplje na okna, mi pa smo krenili ob Savi proti Litiji. Kje so časi, ko so brodarji prevažali ljudi iz brega na drugo stran deroče reke? Za Litijo je treba omeniti, da so jo 20. septembra 1944 napadle enote 14. divizije in IV. operativne cone od podpori zavezniškega letalstva.
Obstali smo v Bogenšperku. Grad iz 15. stoletja, sredi gozdov in v njem muzej NOB. Menjali so se lastniki, grofje Audeški, Babenberžani, Habsburžani, dokler ga ni kupil baron Janez Vajkard Valvasor. Ta veliki rodoljub je živel in pisal v tem gradu:	Slavo Vojvodine
Krajske. To pisanje ga je osiromašilo, da je grad moral prodati in se naseliti v Krškem, kjer tudi počivajo njegovi ostanki. Njegovo delo je trajne vrednosti. V grajski knjižnici — poročni sobi, smo si ogledali, kar je še ostalo od Valvasorja. Dragoceno knjižnico so odkupili Hrvati in se nahaja v Zagrebški narodni knjižnici.
V	turških časih je grad sprejemal svetlobne znake kresov tja od Hmeljnika in nato svaril ljudi Medijske doline preko prelaza Grma-če Moravsko dolino pred vpadi tujih osvajalcev.
V	novejši zgodovini je tod mimo vodila kurirska pot. Vesel je bil štajerski partizan, ko je prekoračil progo in prebredel Savo na poti v Črnomelj, enako zadovoljen je bil Belokranjec, ki je bil na poti proti Štajerski. Na Štajerskem so drdrale strojnice, na Dolenjskem bobneli topovi, tu ob meji pa je bil košček zatišja. Sukanec in sol, pozdrave in pošto so tudi prenašali preko italijansko-nemške meje.
Pomalicali smo, segli v roko up-
ravniku in se odepljali proti Čatežu. Naslonjen je na vinske gorice, obkrožajo ga griči z redkimi kmetijami. Nizko se je pripodila megla, nam zastrla razgled, skoraj bi se hudovali nanjo. Ko pa se spomniš, kako varno zavetje je bilo tu za naše brigade, se veselo nasmeješ. Lepe so te gorice, ko jeseni sije toplo sonce in rumeni žarki božajo to najlepšo rožo — vinsko trto.
»Saj veš, kako se je živelo v teh krajih takrat,« mi je dejal sosed v avtobusu in se zagledal nekam v daljavo. Po pet poteh, kjer smo se bežno ustavljali, so hodili nekoč, komandant Stane, hrabri Marok, Bor in nešteto drugih. Hitro smo prevozili serpentine proti Litiji, dolga pa so bila pota utrujenih borcev, čestokrat mokrih in lačnih navzdol in navkreber po teh gričih. Na enem teh pohodov je zapisal partizanski pesnik:
»Čez hoste veter je zavel —
odgnale brstje drnove so veje ...«
Motor je brnel po stari litijski cesti čez Trebelno proti Sostrem. Na desni so nas pozdravljali Prežganje, Velika in Mala Štanga, Javor in kraji, ki ne bodo nikoli pozabljeni. Kdo si ne želi pogleda na Ljubljansko kotlino iz planinskega doma II. grupe odredov na Jančah! Enkraten je ob sončnem zahodu. Vendar morali smo naprej v naše Jarše.
Ob zaključku izleta je vsak nosil s seboj polno lepih vtisov, v srce segajoči mir in čutil tiho srečo, da smo v mirni svobodni domovini. Zapeli smo še: »Povej kam greš črnolaska...« iz vseh grl. Nazdravili smo in si zaželeli, da se še dobimo.
Drago
Detajl iz grajskega vrta
Pred muzejem NOB na gradu Bogenšperk
Ob 60-letnici Dekorativne
Športno tekmovanje
V soboto 9. 6. 1979 je komisija za šport in rekreacijo pri konferenci OOZS Dekorativna organizirala športno tekmovanje v počastitev 60-letnice Dekorativne. Na tekmovanje so ‘bile vabljene ekipe naše DO, Svilanita in Rašice. Vse tri delovne organizacije so se vabilu odzvale in se prijavile za tekmovanje, vendar so sodelovanje iz objektivnih vzrokov odpovedale ekipe iz Svilanita. Ostali trije udeleženci so se na omenjeno soboto zbrali v Dekorativni ter okrog osme ure pričeli s tekmovanjem in sicer: odbojki, streljanju, kegljanju, malem nogometu in šahu.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
ODBOJKA:
a) moški:
I.	Dekorativna
II.	Induplati
Rašica ni imela ekipe
Naši nogometaši pri oddihu
b) ženske:
I.	Dekorativna
Induplati in Rašica nista imela ekipe
STRELJANJE:
I.	Dekorativna
II.	Induplati Rašica ni imela ekipe
KEGLJANJE:
a)	moški:
I.	Dekorativna
II.	Induplati
III.	Rašica
b)	ženske:
I.	Dekorativna
II.	Induplati
III.	Rašica
MALI NOGOMET:
I. Dekorativna
II.	Induplati
III.	Rašica
ŠAH:
I.	mesto si delita Rašica in Dekorativna
II.	Induplati
Posamezno pa so zasedli prva mesta:
STRELJANJE:
Rihtar Franc — Induplati
KEGLJANJE:
moški: Šinkovec Emil — Dekorativna
ženske: Petač — Rašica
ŠAH:
Banjac — Rašica.
Tekmovanje je potekalo v korektnem in prijetnem prijateljskem vzdušju tako, da smo bili vsi tekmovalci navdušeni in smo po zaključku odšli domov z dobrimi vtisi. Vsi so izražali željo, da bi se radi takšnih srečanj udeležili večkrat.
Športniki na zbornem mestu
NAŠ PODLISTEK
Mesto in vloga marketinga v SFRJ
V	septembru 1978 je Gospodarska zbornica Slovenije organizirala seminar v pospševanju tržne orientacije OZD.
Morda najbolj zanimive ugotovitve s tega seminarja so najprej mesto in vloga marketinga (trženja) v Jugoslaviji in potem stopnja razvitosti koncepta marketinga v Sloveniji. Ob tem bi lahko postavili primerjavo z razvitostjo posameznih funkcij marketinga v DO Induplati.
V	tem članku bi se omejili na razlago vloge tržnega koncepta in njegovih posebnosti v Jugoslaviji.
Vsebinska izhodišča za oblikovanje našega koncepta trženja so socialistična blagovna proizvodnja, planiranje in družbeno dogovarjanje ter samoupravno sporazumevanje, ne pa neizprosna konkurenca, težnja po naj večjem profitu ter po uveljavljanju zgolj lastne ponudbe lastne OZD. Trženje v sistemu združenega dela je lahko samo od sredstev usklajevanja proizvodnje in porabe v okviru družbenega planiranja in uresničevanja družbenih in samoupravnih planov. Potrebno nam je zato, ker so OZD nosilke ekonomske
odgovornosti za svoje poslovanje. Pri tem trženju v socializmu ne sme biti sredstvo proizvajalca za umetno ustvarjanje potreb pri ljudeh — prizadeva naj si zadovoljevati zgolj pristne, resnične potrebe ljudi, niti ne sme imeti za cilj povzročati nestabilnosti v gospodarstvu in škodo drugim tržnim subjektom.
Razvojno planiranje v OZD mora nujno temeljiti na osnovnih premicah marketing koncepta, toda to planiranje vključuje poleg komponent trženja še vrsto drugim kom-(Nadalj. na 12. str.)
obvestila iz kadrovske službe
Poročilo o gibanju dohodkov za maj 1979
Razred		TOZD Proizvodnja				TOZD Malop.	TOZD Rest.	TOZD Konf.	DSSS
	pred.	prip.	tkal.	opl.	vzdr.				
4000—4500	7	6	6	2	—	—	—	12	5
4500—5000	15	11	43	20	1	1	2	41	5
5000—5500	21	25	58	9	7		3	71	12
5500—6000	15	42	41	28	5		3	41	15
6000—6500	16	18	21	8	13	5	5	25	14
6500—7000	3	3	18	10	4	9	2	15	11
7000—7500	5	6	15	7	3	3	2	11	22
7500—8000			7	5	2	1		7	10
8000—9000	2		3	6	4		2	16	14
9000—10000			2		2			2	18
nad 10000	1	1	1	2	1	3	1	12	36
Skupaj	85	112	215	97	42	22	20	253	162
najnižji OD	392C	4111	4171
najvišji OD	10741	10119	11081
povprečni OD	5553	5680	5779
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	Vejzovič Mu risa, tkalka, vstopila 2. 6. 1979,
2.	Vejzovič Zehnira, tkalka, vstopila 2, 6. 1979,
3.	Kos Darko, pom. tkalskega mojstra, vstopil 5. 6. 1979,
4.	Stojanovič Mirjana, dvojenje, vstopila 14. 6. 1979,
5.	Pajunovič Nada, tkalka, vstopila 18. 6. 1979,
6.	Prodanovič Slavojika, tkalka, 18. 6. 1979.
Izstopi:
1.	Hahn Liljana, dvojenje, izstopila 1. 6. 1979,
2.	Arsič Dragica, previjanje, izstopila 2. 6. 1979,
3.	Vehovec Marija, čišč. cevk, izstopila 6. 6. 1979,
4 Dornik Alojz, kovinostrugar, izstopil 5. 6. 1979,
4198	4611	4983	4959	4158	4318
11081	11447	10217	11502	16352		18733
6087	6661	7235	6465	6087	8225
5.	Uštar	Vera,	tkalka,	izstopila	
18. 6. 1979,
6. Burgar Kati, čist. blaga, izstopila 18. 6. 1979.
TOZD KONFEKCIJA
Vstopi:
1.	Lavtar Daniel, del. v kov. konstr., izstopil 2. 6. 1979,
2.	Juhant Monika, prem. v TOZD Restavracija dne 5. 6. 1979,
3.	Petaci Franc, preddel. v kov. konstr., izstopil 15. 6. 1979,
4.	Husič Ivo, del. v cer. odd., izstopil 14. 6. 1979,
5.	Prosenc Marjan, varilec v obr. kov. konst., izstopil 22. 6. 1979,
6.	Urankar Marija, del. v obratu Peče, umrla 20. 6. 1979,
7.	Ropič Stane, del. v obr. kov. konstr., zistopil 20. 6. 1979,
8.	Pogačar Milena, premeščena v DSSS z dnem 21. 6. 1979,
9.	Brčan Jerneja, šivilja v obratu Moknorog, izstopila 30. 6. 1979.
Vrednost točke za mesec maj se je zvišala na din 0,0600. Odstotki menjajočega dela osebnih dohodkov so bili izplačani:
R-D-Z za TOZD-1 in DSSS je znašal 102,5%,
R-D za TOZD-1 in DSSS je znašal 104,5%,
TOZD Maloprodaja s prod. v Jaršah in Beogradu 115%,
TOZD Restav. in počit, domovi
102%,
TOZD Konfekcija Radomlje 104,5 odstotka,
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja din 5.874.—
TOZD Maloprodaja din 7.235.— TOZD Rest. in počit, domovi din 6.465.—
TOZD Konfekcija Radomlje din 6.087,—
Delovna skup. skup. služb din 8.225.—
Pregled osebnih dohodkov za mesec V. 1979 za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni ceni zahtevnosti del oz. nalog je podan v tabeli.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Vstopi:
L Urbanija Jelka, tekst, tehnik, vstopila 28. 6. 1979 v EAS,
Izstopi:
L Radkovič Marija, normirka, izstopila 20. 6. 1979.
(Nadaljevanje z 11. str.) ponent. Planiranje prodaje in marketinga sicer v precejšnji meri opredeljuje, kaj bodo delala druga notranja poslovna področja v OZD, a pri tem nima absolutne avtoritete. Reakcija OZD na tržne spremembe lahko določajo samo uravnotežene zahteve marketinga in drugih poslovnih funkcij v OZD.
Nosilci vseh trženjskih funkcij v sistemu združenega dela so v prvi vrsti vse tiste OZD ali njihove asociacije, ki so nosilke tržne subjektivitete. Zato ije smotrno organizirati samostojno opravljanje trženjskih funkcij v vseh tistih OZD, ki relativno samostojno pridobivajo celotni prihodek na trgu, in pri vseh tistih integracijskih tvorbah OZD, ki so nastale okoli zasnove skupnega prihodka.
Praksa še vedno zanemarja komponente tržništva v razvojnem planiranju. Plan temelji še vedno pretežno na proizvodnji miselnosti. Prodaja ima še vedno predvsem nalogo prodati, kar je proizvedeno. Namesto odločilne vloge analitsko-planskih, finančnih in prodajnih služb imamo v razvojnem planiranju po strokovni plati še vedno najbolj prisotno računovodsko službo. Potem tudi ni čudno, da v okviru razvojnega planiranja manj predvidevamo prihodnje razvoje kot v drugih tržnih gospodarstvih.
Pogosto v OZD napačno pojmujemo raziskave trga. Nepravilno koristimo kadre v oddelkih za tržne raziskave. Dejavnost teh oddelkov je zaprta v svoje okvire in sama sebi namenjena. Raziskovanje uporabnih vrednosti izdelka je samo
deloma razvito. Prepotencirano koristimo tuje tehnološke rešitve in znanje. Preveč zanemarjamo možnosti za diferenciacijo proizvodov in diversifikacijo poslovnih programov.
Maloštevilne so OZD, ki gradijo svojo politiko izdelka in asortimenta na rezultatih raziskovanja trga in v povezavi z drugimi marketing aktivnostmi. Premala je povezanost politike prodaje z drugimi funkcijskimi politikami. Tudi trgovinske OZD se ne naslanjajo dosti na raziskavo trga. Službe za ekonomsko propagando predstavljajo v OZD bolj nujno zlo kot kaj drugega. Ukvarjajo se v glavnem s finančnimi vprašanji, manj pa z vsebinskimi problemi.
Povzela C. Černe
(Nadaljevanje prihodnjič)
Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Daliborka PODBOJ, Alojz PUSLAR, Marinka GROŠELJ, Majda VRHOVNIK, Marija JEMC, Janez KOSMAČ, Cilka MRDENOVIČ, Ingo PAS, Janko UKMAR in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)