LCtO LXTV PoSlnina plačana v gotovini 11 Ljubljani, v nedeljo, dne 27. septembra 1936. Štev. 2Z2 a .Jena 2 Dit. ček. račun: Ljub« Ijana it ICMrtO ia 10.349 za tnseratei Sarajevo itv. 7563. Zagreb Stv. 39.011. Praga-Du ua j 24.797 _-i Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 29yj Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka la dneva po prazniku flaročnina mesečno i5 Din. tn inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL6/IH Telefoni uredništva s dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 Boljševizem in krščanstvo V čem je osnovna razlika med ruskim boljševizmom in krščanstvom? Boljševizem hoče ustvariti brezrazredno družbo, kakor pravi. V ta namen vzdržuje diktaturo proletarijata; je politično vzel vse pravice ncoelavcem in nekmetom; gospodarsko jc podružabil vso zemljo in vsa proizvajalna sredstva, katerih lastnik je postala država (državni kapitalizem); kulturno pa je postavil gospodarstvo kot vrhovno vodilno silo v državi. V smislu marksističnega pojmovanja zgodovine določa gospodarstvo vse: moralo, pravo, umetnost, kulturo. Kakega od gospodarstva nezavis-nega duhovnega življenja ni in ga biti ne sme. Za to je »vera opij za narod«, ki zamamlja njegove zdrave čute in jih onesposablja, da bi se ljudje popolnoma predeli osvobodilni miselnosti novega reda. Pozitivnega verstva država ne sme podpirati, nasprotno: dolžna ga je z vsemi silami zatirati. Zato je verska vzgoja mladine prepovedana, vere in njihovi služabniki so brezpravni, pač pa se pospešuje brezbožniška propaganda. Kakor se vidi, so v boljševizmu pomešane svetovno nazorne misli še z mnogimi drugimi. Kdor je poučen v zgodovini, ve, da potekajo ena iz druge, ki pa stvarno niso vse nujno med seboj povezane. Revolucije navadno spravijo na površje ono, kar je preje bilo spodaj. In tako so bili vsi revolucionarji skoraj brez izjeme proti veri, ker je vera konservativna sila. Malo jc revolucionarjev, ki bi vsaj spočetka nc naganjali množic nad cerkve in duhovščino. Po drugi strani pa socialne misli boljševiškega sistema niso neločljivo združene z brezboštvom in sovraštvom do cerkve. Daljnosežno podružabljenje ali podržavljenjc n. pr. proizvodniih sredstev ni v neposredni in nujni zvez/i z zatiranjem vsega verskega življenja. Na km področju pripušča tudi krščanstvo široke možnosti. Kje je torej mejnik, ob katerem gresta boljševizem in krščanstvo vsaksebi in si v ostrem boju stopita nasproti? Nad vse pomembna so v tem oziru izvajanja Pija XI. v okrožnici »Qua-dragesimo anno«, ko odgovarja na vprašanje, je li nasprotje med socializmom in naukom katoliške cerkve nepremostljivo. Papež pravi: »Da vprašalcem po svoji očetovski skrbi odgovorimo, izjavljamo: Socializem, nai se motri kot nauk ali kot zgodovinsko dejstvo ali kot akcija, če ostane res socializem, se tudi polem, ko je v tislih stvareh, ki smo jih omenili, popustil resnici in pravici, ne more v sklad spraviti z verskimi nauki katoliške cerkve.« In zakaj? Človek bi mislil, da bo papež v smislu Leona XIII. opozoril na nasprotje, ki leži v nauku o lastnini; kajti na to je Leon XIII. v »Rerum novurum* položil glavno težino. Toda ne. Pij XI. je že preje opomnil, da so lastninske oblike bile v meni časov različne. »Kakor namreč druge prvine socialnega življenja, tako tudi lastnina ni nič neizpremenljivega. To potrjuje zgodovina. Kako različne oblike dobiva lastnina od tiste prvotne pri divjih narodih ... do raznih oblik naše dobe!« — S tem ie papež pustil odprto pot za razvoj k širokemu skupnemu gospodarstvu. Postavljen pred vprašanje, o čem še socializem temeljno in nepomirljivo loči od krščanstva, papež ni opozoril nu nasprotujoče si pojmovanje o lastnini, ampak na različno pojmovanje družbe. »Socializem«, pravi dobesedno, »ostane nezdružljiv z naukom kat. cerkve, ker je njegova zamisel družbe popolnoma tuja krščanski resnici«. In nato sv. oče precej no širo.ko utemeljuje svojo razsodbo: »Po krščanskem nauku ie človek, obdarovan s socialno naravo, postavljen na to zemljo, da živi v družbi in pod oblastjo, ki jc urejena od Boga, vzgaja in razvija čim popolneje vse svoje zmožnosti v hvalo in slavo svojega Stvarnika, opravlja zvesto opravila svoje obrti ali drugega poklica in si tako pridobi cusno in večno srečo. Socializem po tega vzvišenega človeškega in družabnega smotru ali sploh ne pozna ali ga pu popolnoma prezira in misli, da je človeška družba ustanovljena zgolj za udobnost« Papež tudi ne zamolči, da ie oče takega nuzirunja o svetu in družbi liberalizem, boljševizem pa jc njegov dediči Osnovno nasprotje med križem in boljšcviško zvezdo po Piju XI. torej ni politično ali gospodarsko, temveč svetovno n a z o r n o , je versko, je to nosorolie med vernostjo in brezboštvom, da, sovraštvom do vere, je nasprotje med vernim in brc/.vcnvim gledanjem in pojmovanjem življenja. Utegnil bi kdo ugovarjati, du lo m nobena posebnost ruskega boljševizma, ker skoraj vse moderno družboslovje odklanja versko utemeljitev in zahteva samo/.a.konitost, ko vso oblast v državi izvaja iz ljudstvu. Toda nekaj čisto drugega jc, ako se kdo izrecno nc sklicuje na višji, božji zakon in njegovo sankcijo, — in zopet nekaj drugega, ako na kdo naravnost odklanja m proglaša vso moralo in pravo lc kot oosvil trenutnega gospodstvenega razmerja v gospodarstvu. Rcčcnica, da izhaja vsa oblasl iz ljudslva, sc v republikanskih ustavah postavlja kot nasprotje monarhistični obliki vladavine, ki izvaja vso oblast v državi od edincu, v čigur imenu sc razglašajo zakoni in deli pravica: »V imenu njegovega veličanstva ...« Ako pri tem kdo smatra vladarja za izvor vsega prava v državi, seveda prav tako zanika višjo, božjo sankciio v smislu Pavlovega pismu Rimljanom, kakor tisti, ki izva-jo vso oblast iz liudstvo, ki v republikanski državi posredno ali neposredno izvoli vse upravitelic javne oblasti. Toda na splošno sc tudi v modernih državah nruvstvcna samouprava države nc smatra prosta vsakega nadnaravnega odnosu. Drugače v sovjetski Rusiji. Tu jc materialistična miselnost izvedena do vseli skrajnosti z vsemi posledicami, ki gredo tako daleč, da ie češčenje božje kazniivo m verska v/.goia prepovedana Tn tiči notranje in ncspravlnvo nasprotje med krščanstvom in boljševizmom, med cerkvijo j„ sovjetsko državo. Lahko bi se zgodilo do bi cerkev sprejela celo vrsto sovietskih pridobitev. Mnoge so /. verskega gledišča indiferentne: politično preosnovn i/ monarhiic v zvezo republik; hitra industrializacija dežele; s.rokopotczno državno načrtno gospodarstvo: to in sc več drugega je iz cerkvenega gledišča nravno indiferentno. Tudi temu cerkev ne oporeka da ,c prolelarska ljudska plast v prvi vish pntegmena k vodstvu države in zakonodaje. Sai ie ta delovna plast gue tik pred Toledom Rdeči se v neredu umikajo Azana in drugi ministri prosili Argentinijo za zavetišče Odpeljala jih bo argentinska križarka mo mladoletnike, ker so se rdeče čete hitro morale odpraviti pred Toledo, kateremu se bližajo čete poikovnika Jague. Nacionalna letala so včeraj ves dan obstreljevala postojanke rdečih okoli Toleda. Vkljub poplavi, ki so jo povzročile rdeče čete, ko so razstrelile jezove na reki Alberče, so bela letala pokazala v vsej meri, kaj vse lahko doseže to moderno sredstvo vojskovanja. Ogenj strojnic iz letal je deloval strašno. Iz Madrida je sicer priletelo nekaj vladnih letal, ki pa niso mogla preprečiti razvoja bele ofenzive. Bilbao gori Bilbao, 26. sept. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Nacionalna armada bombardira Bil-bao. Severna železniška postaja gori. Ne ve sc še, koliko zgradi) je porušenih, vendar pa jo jasno, da niti Irun in Srni Sehastijan nista bila tako močno bombardirana. Bombardiranje je napravilo močan vtis na prebivalstvo. Velik del prebivalstva I zahteva, da naj se usmrtc talci. Ni še mogoče predvideti, v kolikšni meri bodo baskiški nacionalisti mogli vzdržati red v mestu pred ekstre-misli. ki se hočejo maščevati. Rešilni oddelki pre- Polkovnik Jague He|iday, 215. septembra, c. Danes oh 17. uri so čete polkovnika Jague prišle žc tik pred Toledo. Rdeče čete generala Aseencia sc umikajo v velikem neredu in se skušnjo rešili na črti 7 km pred Toledom. Belih oblcgancev v Alrazarju nihče večne napada in se v zadnjih 21 tirali ne bore več okoli ruševin trdnjave. Vladni oddelki sc v neredu umikajo proti Madridu. Burgos, 26. sept. b. Po vesteh iz Madrida jc j predsednik španske republike Azana za srhe in I svojo vlado prosil pri argentinskem poslaništvu \ za azil. Vsi člani vlade so morali pobegniti v j argentinsko poslaništvo, ker so jih hoteli pohiti j anarhisti in komitni.-.ti. ki jih dolžijo, da so oni tisti, ki so krivi sedanjega brezupnega položaja. Buenos A i res, '_>(i. sepl. b. (Jletlc prošnje predsednika španske republike A: a ne za azil pri argentinskem poslaništvu se čuje. dn jc ta prošnja ugodno rešena in dn bodo vsi španski ministri na željo sprejeti ua nrgentinsko križarko »25 Mavo«, ki sc nahaja v španskih vodah za zaščito argentinskih državljanov. Zunanje ministrstvo jc dalo svojemu madridskemu poslaniku nalog, naj sporoči predsedniku republike iu njegovim ministrskim tovarišem, da jih ho argentinska ladja rada sprejela na krov ter jih odpeljala, kamor želijo iti. Hendav. 20. septembra, c. Danes so je bombardiranje Bilbao nadaljevalo ves dan. Rdeč i zapustili Aicazar Tenerifa. 20. septembra. AA. Tukajšnji radio objavlja, da je de! nacionalistov v Alcazarju izko-rislil silno nevihto in izvršil nnpad na Toledo. Nacionalisti so zbrali mnogo živeža in streliva in so v Aicazar spravii tudi ostale oblcgance. Radiopostaja v Tetuanu pa jc snoči ob 18.15 objavila, (la so branilci Alcazarja izvedli naskok na miličnike in jim odvzeli mnogo orožja in drugega vojnega maierijala. Kolona polkovnika Jsgne jc napredovala za 8 km proii Toledu in je na poli potolkla kolone, ki je prišla i/ Madrida. Toledo. 26. septembra, c. Bilko za Aicazar so morali rdeči prek i n iii. Pred trdnjavo so pustili sa- iskujejo ruševine, dn bi našli žrtve, ki jim bi bilo šc mogoče pomagati. Vse gasilne čete gase požare. Tudi v Kataloniji vse narobe Barcelona, 26. septembra. AA. Havas: Jasno je, da je prišlo do krize v katalonski vladi. Kriza uradno še ni izbruhnila in ni še bilo sklenjenega ničesar o ustanovitvi sosveta o obrambi domovine, ki ga zahtevajo komunisti in anarhisti. Nadaljujejo se posveti med ljudsko delavsko konfederacijo in splošno delavsko zvezo. — Radijska postaja v La Coruni pa poroča, da je iberski anarhistični svel zahteval od Larga Cabalerra, naj takoj odstopi in se umakne izvršilnemu odboru iz najskrajnejših elementov. Neresnične vesli o Portugalski Lizbona, 26. septembra. AA. Uradno se objavlja, da so neresnične vesti o nekih stavkah na Portugalskem in v kolonijah. Neresnične so tudi vesti, da so uporniki zmagali v Porto Alegro. Neresnična je tudi vest, da sc jc pet pehotnih polkov pridružilo upornikom. evalvacija franka V sporazumu z Anglijo in USA Belgija in Švica se bosta prilagodili Pariz, 26. septembra, b. Sklep o usodi francoskega franka je bil sprejet po 10 ur dolgi, burni debati in po dolgih telefoničnih posvetovanjih med Parizom, Londonom, Washingtonom, Haagom in Bernom. Islotako so se vodila dolga posvetovanja med gospodarstveniki in kominističnimi voditelji. Po sklepu francoske vlade, da se devalvira frank, je ob 2. zjutraj sprejel francoski finančni minister Auriol predstavnike domačega in inozemskega tiska in jim podal sledečo izjavo: »Manifesti angleške, ameriške in francoske vlade. ki se glasijo popolnoma enako, dokazujejo, da je francoski frank izenačen z angleškim luntšterlin-gom in dolarjem v svrho gospodarske obrambe in pravilnega sode'ovan;a. Francosko gospodarsko življenje bo sedaj lahko zopet svobodno zadihalo in posledice, ki bodo sledile iz tega, se dajo izluščiti iz naslednjih devetih točk: 1. Izvršila se bo devalvacija franka za 25 do 30%. 2. Rekviriralo se bo vse zlato, ki se nahaja v obtoku, kar pomeni z drugimi besedami, da hoče vlada odkupiti vse zlato, ki se nahaja v rokah privatnikov. 3. Vlada bo storila potrebne ukrepe, ki so v zvezi z vprašanjem o dohodkih malih rentnikov, vpckojencev in bivših bojevnikov. 4. Prilagoditev delavskih mezd in plač na življenjski standard. 5. Omejitev obrestne stopnje za hipotekama posojila na 5%. 6. Priprave za trimilijardni kredit po 5%. 7. Moratorij za vse v zlatu in v inozemski valuti konvertirane obveznosti. 8. Zapora vseh blagovnih in efektnih borz vse dotlej, dokler parlament ne sprejme valutnega zakona. 9. Sklicanje parlamenta za ponedeljek ob 9. uri zjutraj. Borze v Newyorku, Londonu in Parizu so po predhodnem sporazumu zaprte, da bo imel fran- coski parlament dovolj časa, da bodoči valutni zakon temeljito prouči. Vlada je prosila ministre in narodne poslance, da do sprejema zakona nimajo nobenih govorov, ki bi mogli škodljivo vplivati na valutni razvoj v Franciji. Istočasno je vlada prepovedala vsa zborovanja v Franciji. Davi je prispel v Pariz tudi predsednik francoskega parlamenta Eduard Herriot, ki bo pripravil vse potrebno za sklicanje parlamenta v ponedeljek. Pariz, 26. septembra, b. Ob 1. popoldne je bil sklican guvernerski svet Francoske banke, da prouči korake, ki jih je treba nujno storiti v zvezi z devalvacijo francoskega franka. Davi je izšla naredba notranjega ministra, s katero se sklicujeta senat in zbornica na izredno zasedanje v ponedeljek ob 9. dopoldne, Devalvacija francoskega franka se je izvršila izključno po predhodnem sporazumu med Francijo, Anglijo in Združenimi drža- Pristanek Belgije V prilog gospodarski okrepitvi in mirnega razvoja sveta Pariz, 20. sept. c. Po nocojšnji noči se je zbeganost v francoski notranji politiki še povečala. Vladni korak je prišel prehitro in danes se je že ves parlament in senat napolnil s poslanci in senatorji, ki se udeleže jutrišnje seje finančnega odbora parlamenta. Jutri ves dan bodo zasedali tudi vsi |>oslanski klubi večjih strank in ob 15.30 se sestane socialistični klub, ki bo moral obravnavati Blumove odredbe. Dogodki današnjegn dne so se razvijali v temle redu: Ob 11. uri so prišli k predsedniku vlade Leonu Bluniu zastopniki finančnega komiteja mini- Nadaljevanje na 2. strani zgoraj. ljudstva itek najštevilnejša v državi in cerkev ludi ni oporekala tedaj, ko so razmeroma tenke plasti drugih slonov (plemstvo, duhovništvo) imele prednost pri vodstvu države pred veliko večino naroda. Kur zadeva ureditve lastninskega raz-merja v podrobnostih, prepušča rerkev to skrb državi: »javni oblasti prisloji, da določi posamič te dolžnosti, če je potrebno iti če jih naravni zakon ni določil. Zato more javna oblast v luči naravnega in božjega zakona natančneje določili, kuj je njim, ki imajo posest, glede na rabo dobrin, če sc .motri resnična potreba obče blaginje, dovoljeno, kaj ni dovoljeno. Razmejitev zasebne posesti je Bog prepustil delavnosti ljudi in ustanovam narodov.« (Qudrugcsimo anno.) Cerkev jc v tekli stoletij živela pod najrazličnejšimi lastninskimi režimi: Od zakonitih ustanov, ki so cclo človeka proglašale za zasebno lasi (suženjstvo) ali pa ga nerazdružno vezale na mrtvo snov (tlačansivo), pa do naših dni, ko je zakonito zavarovana polna svoboda osebe in posesti. Zato bi sc znašla tudi v gospodarskem kolektivizmu iu najširšem podržavljenju. V tej točki med krščanstvom in boljševizmom ni nepremostljivih prepadov, ni ncpomirljivcga nasprotstva. Kdo ln mogel videti bodočnost? Lahko sc zgodi, da kmečki kolektiv, kakor so ga danes uvedli sovjeli, nc ostane le v mejah Rusije, ampak se raztegne tudi na druge dežele. Podržavljenjc naravnih zakladov nad in pod zemljo, nacionalizacija bank in vsega kredilnega gospodarstva z odpravo obresti, trgovski monopoii vseh vrst, — se bodo kol reakcija na svobodno kapitalistično gospodarstvo morda vsepovsod uveljavili! Z nobenim leli gospodarskih oblik nc veže Cerkev svoje eksistence. Sedma božja zapoved: Ne krudi, bo kol naravna in božja postava ostala vedno v veljavi. Toda kakšno obliko bo tujo lust-nina zlasti v pogledu proizvodnjih sredstev imela, kako daleč bo jutri segla pravica razpolaganju z lastnino, ki jc že danes od države kontrolirana — tega nihče nc inorc vedeli. Ni izključeno, du bo nekoč vcljulo kot red in zakon, kar še danes smatramo za boljševiški poseg v gospodarstvo. Saj imamo žc danes polno socialnih ustanov, ki sc nam zrle potrebne in razumljive same po sebi, a so jih še pred desetletji smatrali za nasilje nad zasebno lastninsko pravico in so si jih morali delavni stanovi v trdih bojih izvoje-vati. Ako vidimo v Španiji, ki ima dve tretjini zemlje neobdelane, tla sc ljudstvo bori za pravičnejšo razdelitev zemlje, tako da v bodoče ne bo več bolje preskrbljeno za bikorejo kakor za prehrano ljudi, — potem menda ni nobeden med nami tako nespameten, da bi to imenoval boljševizem. Pač pa nihče ne razume, zakaj naj bi revežem bilo pomag.ino s tem, da sc požignjo cerkve in samostani. Vsekakor so tu nu delu šc druge sile, kakor pu želja po pravični socialni reformi. Črta ločnica med krščanstvom in boljševizmom je torej jusno začrtana. V kolikor jc boljševizem gospodarski program, ki hoče gospodarsko dvigniti Rusijo in v naglici nadomestili stoletno gospodarsko zaostalost in pridobili sovjetski državi odgovarjajoče mesto v zboru drugih držav, — je to stvar, ki jo jc treba prepustiti v presojo gospodarskim izvedencem. Tudi v kolikor jc boljševizem svetovni program, ki hoče socialno in gospodarsko preosnovo vsega sveta v prilog »delovnih stanov« — nima z vero neposredno nič opraviti. Ostalo bo to, kar sc bo izkazalo za dobro in življenju zmožno. (Tu namreč govorimo Ic o religiji, ne pa o najboljšem socinl-nmc redu, ki bi r«> človeški sodbi bil mogoč). Toda boljševizem je več, kot samo gospodarski in socialni program. Boljševizem hoče več biti. |c revolucija duhov, ki stremi za svetovnim in družabnim redom, ki bi ves bil izključno zgrajen na gospodarstvu, na zemeljskem, nn snovi. Za Boga, vero, krščanstvo ni v njeni nikjer mesla. Gospodarske, družabne in kulturne sestavine so v njem sklopčenc v ncrozdružljivo enoto. Teoretično razlikovanje ne more ločili tega, kar je v življenju postala neruzdružljivn enota. Zato je lc to resnico, da stoji živ boljševizem živemu krščanstvu nasproti kot ncpomirljiv sovražnik. Med obema je mogoč le boj, ki mora biti neizprosen, načelen in dosleden na celi črti. Cerkev ga bo vodila 110 strani vseh tistih, ki jim je resnična blaginja človeštva pri srcu. Kadi sovjetsko zvezda jc v našem stoletju tisto znamenje, pod katerim sc satan bori proti cerkvi božji na zemlji. dr in. strov in z Blumom izdelovali besedilo uredb, ki bodo jutri predložene finančnemu odboru parlamenta. Seja je trajala skoraj tri ure in je po seji povabil finančni minister Vincent Auriol k sebi časnikarje in jim ]>ovedal med drugim tole: »Francoska vlada je zelo hvaležna belgijski vladi za izjavo, ki smo jo pravkar prejeli. V tej izjavi se Belgija priključuje skupni akciji treh demokracij Anglije, Francije in USA in deli isto mnenje o gospodarskih problemih kot so jih objavile vlade Anglije, USA in Francije. Belgijska vlada nam je izjavila, da hoče z nami sodelovati pri delu za mir, ki zahteva najprej red in mir na gospodarskem polju.« Izjava belgijske vlade obsega pet točk. V drugi točki pravi belgijska vlada, da hoče ostali zvesta tisti finančni politiki, ki jo je uvedla pred poldrugim letom in s katero je skušala najti srednjo pot med angleškim poskusom in pa poskusom dotedanje francoske finančne politike. V tretji točki pravi belgijska vlada, da bo sodelovala pri vseh urejevanjih razmerij med devizami, ki sta jih začeli Francija in Anglija in bo rada sodelovala pri vseh posvetih, ki se bodo nanašali na lake probleme. V četrtem j>oglavju svoje izjave pravi belgijska vlada, da podpira zahtevo po odpravi kontingentov. Nazadnje pa pravi belgijska vlada v petem poglavju svoje izjave, da naj se takoj povabijo vse države, da bi sodeIo~oložljiva sredstva, da se v bodoče po možnosti čimprej prepreči kakršnakoli kršitev temeljnih gospodarskih odnosov, ki bi mogla nastopiti radi znižanja vrednosti francoskega franka. Seveda pa angleška vlada odklanja vsako odgovornost za samo valutno politiko Irancosko. Funt šterling ostane tudi v bodoče popolnoma svobodna valuta, ki ni vezana niti na zlato niti na kakršnokoli drugo vrednost. Angleška valutna politika se bo tudi v bodoče ravnala po načelih, ki bodo zagotovila blagostanje britanskim narodom. Kaj pravi Ženeva Ženeva, 26. sept. c. Dogodki v Parizu so v Ženevi delovali zelo senzacionalno, dasi sc je vedelo, da bo francoska vlada morala nekaj storiti, da reši frank. Sicer se pa na splošno položaj presoja optimistično, ker menijo, da sc bo svetovna trgovina okrepila, če se uredi razmerje med posameznimi valutami na tisti podlagi, ki odgovarja conam na svetovnem trgu. Funt pada Dunaj, 26. septembra, b. Vse devizno tržišče je bilo danes v znamenju devalvacije francoskega franka. Zelo značilno je, da je na mednarodnih deviznih tršiSčih zelo padla vrednost angleškega lunt šterlinga, brez dvama zaradi tega, ker je francoska vlada prepovedala izvoz zlata in sploh beg francoskega kapitala iz države. Dopoldne še ni bilo nobenih relacij med funtom, irankom in dolarjem, medtekm ko je lunt napram dolarju pozneje padel od 507 na 496. V Curihu je funt znatno oslabljen. Padel je za celih 17 točk od 15.30 na 15.47. Francoski valutni ukrepi pa so povzročili reakcijo tudi na ostalih deviznih tržiščih. Nizozemski goldinar je napram iranku notiral od 238 do 277. Nemci pesimisti Berlin, 26. septembra, c. Nemška vlada še ni objavila svojega stališča zaradi razvrednotenja franka. Nemško mnenje se vidi samo iz pisanja časopisov. Listi odklanjajo valutni sporazum med Francijo, Anglijo in USA in pravijo, da se svetovno gospodarstvo ne bo moglo rešiti vse dotlej, dokler se bo svet delil na zmagovalce in premagance, na dolžnike in na upnike, Italija bo ščitila sebe Rim, 26. septembra, c. Italijanska vlada ni bila presenečena radi dogodkov v Parizu. Italijanska vlada ne meni nič storiti na tej poti, pač pa bo zaščitila italijansko gospodarstvo raznih posledic, ki bi lahko nastale. Japonska tudi Tokio, 26. septembra, b, Finančno ministrstvo je v zvezi z devalvacijo francoskega franka izdalo uradno obvestilo, da bo ostal jen na svoji dosedanji višini in da ga japonska vlada sploh ne namerava devalvirati. Bern, 26. septembra, c. Švicarske borze bodo ostale zaprte v ponedeljek in torek. iščite tatu! Stavka tekstilnega delavstva v Kranju je potekala lako, da je v prav ostri luči pokazala delovanje komunofašisličnib zarotnikov, ki eo pod svoj vpliv dobili večji del delavstva in vso borbo peljali po tako čudnih vodah, da bi ne mogla pripeljati do nobenega uspeha, ako bi ne jx>segla vmes oblast, ki je stavko z oprezno silo potisnila na njeno pravo polje, v borbo za kolektivno pogodbo, v kateri je zvišanje mezd najvažnejše. Zanašajoč se na resnost izjave zakonitih delavskih organizacij, v kateri so te priznale, »da žal večina stavkujočih sledi neodgovornim in nerazsodnim elementom« in obsodile »podtalno delo neodgovornih elementov« in v tem odločilnem trenutku »odklonile vsako odgovornost za nadaljni potek akcije in posledice«, smo v nedeljo objavili članek, v katerem smo »temne elemente« imenovali z njihovim pra-vim_ imenom in opisali način njihovega dela in končno še vprašali, v kateri organizaciji se skrivajo. Pričakovali smo, da bodo vse zakonite organizacije ne toliko pod vtisom našega članka — kaj takega ne zahtevamo — kakor pod vtisom opazovanj sedaj, ko se je na posredovanje oblasti kljub temu vse dobro izleklo, z vso strogostjo j>0-iskale »temne elemente« in jih vrgle iz svoje srede, če so tam ali pa jih, če jih ni v organizacijah, vsaj pokazale vsemu delavstvu, da bi se jih v bodoče vedelo varovati. Pa nič tega, nihče ne čuti poguma, da bi jim enkrat za vselej stopil na prste, čeprav so »zaštrajkali« 7 in pol milijona Din; 7 in pol milijona Din je ukradenih iz delavskega žepa, za katere bo moral delavec nekaj mesecev kljub zvišanim plačam trdo delati, da jih bo dobil nazaj, pa se iz nepregledne množice prijateljev »delovnega ljudstva« nihče ne zgane, da bi poiskal tatu. Nasprotno, nas zavračajo in kljub zgoraj omenjeni jasni izjavi zakonitih delavskih organizacij skušajo dokazati, da stvar le ni bila tako huda in da bi naše razkrinkavanje komunističnega rovarjenja »znalo škodovati vsemu delavstvu«. To-palovičeva »Delavska politika« nam pripisuje »nek poseben namen«, o katerem pa pravi, da ni dober. Seveda smo imeli poseben namen; razkrinkati delo komunistov med tekstilnimi delavci v Kranju, ali tak namen morebiti ni dober in za delavstvo in resnost njihovih borb s kapitalizmom koristen? Po nekaj medlih zavrnitvah, ki niso vredne papirja, se skrije za neorganizirane, češ, da bi moral »Slovenčev« dopisnik že vedeti, da vsi delavci niso strokovno organizirani — in s tem je 6tvar opravljena, s tem naj si »delovno ljudstvo« vse razloži. Pogodba med Italijo in Jugoslavijo podpisana Rim, 26. septembra. AA. Nocoj ob 10 sta Jugoslavija in Italija podpisali dogovor o trgovinski izmenjavi in o likvidaciji jugoslovanskih klirinških terjatev. V imenu Italije je dogovor podpisal zunanji minister, grol Ciano, v imenu Jugoslavije pa naš poslanik v Rimu Jovan Dučič in Milivoje Pilja. Nocoj ob 11 je jugoslovanska delegacija odpotovala iz Rima in pride v Belgrad v ponedeljek zjutraj s simplonom. Trgovinska pogodba z Nizozemsko Belgrad, 26. septembra, m. Včeraj zvečer je bila podpisana nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nizozemsko. S to pogodbo se urejuje trgovinski aranžman med obema državama. Nova pogodba določa, da bo plačilni promet v bodoče svoboden. Jugoslovanska vlada se obvezuje, da izda potrebne ukrepe, da se pooblastila za uvoz iz- Sovjeti v strahu za rdečo Španijo Prizadevanje Litvinova, da bi Ženeva dala oporo madridski vladi, ki se bori za biti ali nebiti Čedalje bolj postaja očitno, da je Zveza narodov v abesinski zadevi postala žrtev spretnega manevra, ki je bil dogovorjen med sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim in zunanjim ministrom madridske vlade del Vayom. Intriga Litvinova, s katero se mu je posrečilo, da združi v svoji roki vse niti dipiomatične igre v Ženevi, bo imela vse bolj nevarne posledice, nego so slutili zastopniki velikih in malih sil v Ženevi. Ne bi se pa bila posrečila, ako ne bi bil v poslednjem trenutku omahnil zunanji minister Francije Delbos, ki je eden najbolj dalekovidnih tn pametnih francoskih diplomatov, je pa v zadnjem trenutku dobil iz Pariza navodila, ki so ga prisilila, da proti svoji volji in prepričanju pusti prosto pot »tovarišu« Litvi-novu. Zakaj je potrebna odsotnost Italije v Ženevi Da hoče sovjetska unija preprečiti konferenco petih zapadnih velesil, če Abesinija ostane v ZN, to je bilo seveda od samega začetka jasno. Niso pa diplomati takoj doumeli nadaljnih namenov moskovske vlade, ki so postali jasni šele tedaj, ko se je oglasil zunanji minister špansike vlade del Vayo, katerega nastop je takoj dvignil zastor, ki je dozdaj zakrival diplomatski načrt sovjetske Unije. Litvinovu je v prvi vrsti na tem, da bi Italija na sedanjem zasedanju ZN ne bila navzoča. Ker Nemčija ni član zveze, nima nacionalna šipanska vlada v Burgosu, izvzemši Portugalske in južno-ameriških držav nikogar, ki bi branil njeno stališče, če bi prišla zadeva španske državljanske vojne na vrsto. Prav to pa je tisto, kar sovjetska Rusija hoče. Moskva in Madrid sta se namreč zaradi čedalje bolj resne nevarnosti, da zmaga nacionalna armada, dogovorili, da se bo špansko vprašanje na zasedanju ZN sprožilo, čeprav Anglija tega nikakor ne želi, pa tudi g. Delbos ne, kolikor ima on spričo pritiska ljudske fronte oziroma njenega levega krila v Ženevi, sploh še proste roke. Pač pa se je bilo bati v Ženevi italijanskega zastopnika, ki bi bil po vsej priliki odločni pa spretni in lokavi baron Aloi-si, kateri bi bil namero Litvinova gotovo preprečil. Preprečiti navzočnost tega najbolj nevarnega nasprotnika, to je bil glavni namen Litvinove akcije, ki se je posrečila, ker zastopniki manjših in malih držav iz načelnih razlogov niso ne smeli ne mogli glasovati za izklju-fcitev abesinsikih delegatov, četudi bi bili spregledali igro zastopnika sovjetske Rusije. Dunjska vremenska napoved. Oblačno in deževno. Usoda komunizma v Evropi se odločuje pri Talaveri in To ledu Del Vayo bo torej sedaj mogel napasti Portugalsko, češ da pomaga španski nacionalni armadi z orožjem in strelivom, ki se baje v njenih orožarnah izdeluje, deloma pa skozi njeno ozemlje pošilja iz Italije in Nemčije in bo zahteval, naj se njena obal od velesil blokira, da se izkrcevanje in prevoz orožja onemogoči. Potem bi bilo izginilo tudi poslednje upanje Anglije in njenih prijateljev, da bi kljub vsemu moglo priti do konference petih velesil, ker bo namreč del Vayo hudo obtožil in napadel zraven Nemčije tudi Italijo v vlogi obtožitelja in sodnika obenem. V Ženevi pa bi se posrečilo evropske velesile popolnoma razdreti oziroma spremeniti ZN v orožje tako zvane antifašistične fronte držav v korist španske Frente Popular.. S to moralno pomočjo, kakor tudi s pomočjo denarja in orožja, ki bi lahko pritekalo v Španijo rdečim, dočim bi nacionalna armada bila oropana vsake podpore iz inozemstva, bi se morebiti le posrečil o odvrniti poraz komunizma v Španiji, ki bi bil obenem najhujši udarec, ki bi bil prizadel moč in vpliv sovjetske Rusije v Evropi. Taktika Litvinova je zato popolnoma razumljiva, ker se usoda sovjetskega režima danes ne odločuje v Moskvi, ampak pri Talaveri in Toledu. Južna Amerika na straži evropske krščanske kulture Seveda je veliko vprašanje, ali se bodo nameni sovjetske Rusije zdaj, ko so popolnoma izpre-gledani, Ludi uresničili. Angleški zastopnik, ki je iz bogve kakšnega razloga pustil Litvinova v Ženevi zmagati, se bo zdaj pač zelo premislil podpirati akcijo proti Portugalski, ki je najstarejši in naj-zveistejši zaveznik brilskega imperija, za katerega se je še v abesinski vojni žrtvoval. Neglede nato bi taka politika pod vodstvom Moskve pomenila vojno stanje ne samo na Alpah in ob Reni, ampak tudi v Sredozemskem morju, kjer bi Rusija postala gospodar ob Gibraltarju. Tudi Francija bi kljub svojim simpatijam do rdečega Madrida ne mogla iti talko daleč, zakaj ta pot vodi sigurno do vojske po vsem svetu, v smislu Ljeninovega programa. Zato smemo pač upravičeno trditi, da imajo delegati južnoameriških držav v Ženevi, ki so na ibero-amerikanskem banketu, ki ga je priredil argentinski delegat Guinazu, »klenili, da se bodo uprli nastopu zastopnika rdeče Španije, in če treba siploh prekinili dipiomatične odnošaje z Madridom, za seboj močno diplomatično oporo. Na vsak način pa bodo poskrbeli, da se bo v Ženevi govorilo tudi o orožju, ki ga dobavlja madridski vladi Mehika, francoske orožarne in pa Moskva, tako da bo akcija sovjetske Rusije temeljito oslabljena. Navodila Moskve Thorezu Varšava, 26 sept. — Tukajšnji politični krogi izvejo, d n je generalni tajnik francoske komunistične stranke Tlioroz iincl v Moskvi sestanek t. bolnim Stalinom, kn-teregn jo obiskal v Sn-čiju. Pri teh razgovorih jc imel važno vlogo tudi Dimitrov, ki vodi komunistično akcijo v Evropi. Sklenili so, da so denarna podpora za francosko komunistično stranko znatno zviša, da so do najvišje mere podprejo španski komunisti po prostovoljcih, letalcih in orožju, da so agitacija zn komunizem v francoski armadi in v težki industriji podvoji, da naj so pa ljudska fronta za enkrat šo ne razbije, dokler se ne pojasni položaj v Španiji. Ako bi v Španiji zmagali boli, jo t roba delati n a f r a n c o s k o m za komunistično revolucijo, ki naj strmoglavi sedanjo 1) o I e h a j o č o vlado, ki je navezana na meščansko levico. Belgrad, 26. sept. m. Na intervencijo ministra dr. Kreka jc vojni minister general Ljubomir Marič dal nalog jjoveljniku 4. divizijske oblasti, da sedobavi zelje za vojaško upravo, v kolikor ne bi zadostoval pridelek z vojaških polj, v prvi vrsti od onih, ki so na področju dravske divizijske oblasti. Belgrad, 26. septembra, m. Današnje »Službene novine« objavljajo naredbo o likvidaciji kmetskih dolgov, ki je z današnjim dnem stopila v veljavo. Tudi po mnenju kršeansko-socialistično »D& lavske pravice« je bila stavka čisto dostojna, bor. ba za boljši kruh in nič drugega. V tovarnah je bilo vse v redu, prehranjevalni odbori so mirno nabirali živež itd. Čemu so potem prav za prav delavske organizacije odklonile vsako odgovornost za potek in posledice (izjava je bila podpisana 14. sept., objavljena pa šele 17. sept., po intervenciji oblasti), če bi z najresnejšim orožjem delavskega boja lahko dokazovale upravičenost svojega obstanka? — Vse, kar je bilo napak, se je po mnenju »Del. pr.« zgodilo zato, ker »večina kranjskega delavstva ni organizirana«, ker »seje v resnici zločinskim ljudem posrečilo speljuti vodo v stranske kanale«, ker »se je prefrigani taktiki nekaterih levičarjev posrečilo delavstvu vtepsti v glavo, da v interesu krušne borbe ne sme zaupati strokovnim organizacijam, kar je bilo temu večinoma neorganiziranemu delavstvu kaj lahko dopovedati«, v Mariboru pa so po mnenju »Del. pr.« hujskali »nacionalistični junaki«. Kdo se je torej dalj ko tri tedne norčeval iz tako velikih množic delavstva? Delavci prav za obrambo svojih pravic vzdržujejo svoje organizacije, plačujejo zanje, hodijo na sestanke in predavanja, si svobodno volijo vodstva in razsodišča, vzdržujejo časopisje, kadar pa gre zares, pa vse delavstvo, organizirano in neorganizirano, pade v roke zločinskim ljudem, pro-friganiin levičarjem, nacionalističnim junakom in temnim elementom 1 Ali bi ne mogli voditelji strokovnih organizacij »večinoma neorganiziranemu delavstvu kaj lahko dopovedati« tega, kar so jim vtepli v glavo »prefrigani levičarji«? Odkod to žalostno dejstvo, da so delavci verjeli »zločinskim ljudem«, svoje svobodno izvoljene zastopnike in zaupnike, katerim plačujejo članarino, pa so za vsako pametno besedo zavračali z: »Ti si podkupljeni« In to kljub temu, da so strokovne organizacije »[Kisvečale vso skrb obvladanju jToložaja«! Ali se voditelji organizacij nic ne boje, da se bodo lepega dne vsi danes organizirani in neorganizirani pri neorganiziranih, ki so pokazali največjo moč in vpliv? Bodo morale pa zakonite organizacije že bolj trdo nastopiti proti tistim, ki maličijo delavski boj, sedaj jih ze poznajo, saj vedo toliko imen zanjo in njihovo delovanje; vsaj toliko resno bodo morale nastopiti, da jih bodo imenovale s pravim imenom, da jim bodo vrgle v obraz pravo besedo, komunisti, da se, ne bo treba ukvarjati s tolikimi izrazi in premišljevati, kakšna je razlika med enim in drugim. dajaijo neomejeno. Obe državi se zavezujeta, da se ustanovi mešana komisija, ki bo skrbela za pravilno izvajanje pogodbe. Pogodba stopi v veljavo 1. oktobra 1936 in velja leto dni, more se pa podaljšati, v kolikor se 1 mesec pred iztekom odpove. Obč. volitve v moravski banovini Belgrad, 26. septembra, m. Jutri bodo v moravski banovini občinske volitve. Agitacija je bila posebno v zadnjih dneh zelo živahna. Prav pridni so bili na delu predvsem pristaši JRZ, ki je vložila okoli 1400 kandidatnih list. V celoti je bilo v moravski banovini vloženih okoli 2000 kandidatnih list, in sicer iz 759 občin. JRZ je vložila v potrditev dve tretjini kandidatnih list in je uspeh zanjo v moravski.-. banovini popolnoma zagotovljen. Vse ostale nasprotne skupine so vložile le okoli 600 kandidatnih list, od katerih jih največ pripada k jugoslovanski narodni stranki (Hodžerovi), medtem, ko je JNS vložila le malo list. Najmanj kandidatnih list pa so vložili pristaši Ace Stanojeviča. Elegantno oblači cenjene dame modni atelje^ flflfa ^UČfltk Ljubljana - Selenburgova ulica št. 1 Brezhibni kroji in delo Osebne vesti Belgrad, 26. septembra, m. Premeščeni so: Bučar Peter, vlakovodja iz Rogatca v Metliko, Škofic Adolf, vlakovodja iz Rogatca v Maribor, Pehani Josip, tehnični uradnik iz strojnega oddelka pri ravnateljstvu v Ljubljani v kurilnico v Rogatec, Jenko Janez iz Vuzenice - Muta v Domžale, Koren Ivan, prometnik iz Savskega Marofa v Polj-čane, Mihelič Andrej, pomožni vlakovodja iz Velenja v Maribor. Tekstilne tovarne zopet delajo Ljubljana, 28. septembra. Že v tem tednu je začelo precejšnje število tekstilnih tovarn z obratovanjem. V Mariboru je začela z delom tovarna Homat na Pobrežju, kjer je podjetje sprejelo vse delavce nazaj razen 6. Ravno tako sta začeli z rednim obratom tudi tovarni Štern na Pobrežju in Bron v Studencih. Na delo so bili sprejeti vsi delavci. Tovarna Štora na Teznu je začela z delom danes. Tudi v tej tovarni so bili sprejeti nazaj vsi prejšnji delavci razen enega. Tovarna svilo v Razvanju že dela z vsemi prejšnjimi delavci. V Smolniku pri Rušah bo fiodjetje Vlach začelo obratovati z vsemi prejšnjimi delavci 28. t. m., t. j. v ponedeljek. V Mariboru samem tekstilno delavstvo že dela od 25. t. m. Nekaj prejšnjih delavcev ni bilo sprejetih nazaj in se sedaj vrše pogajanja na predstojništvu mestne policije z zastopniki delavstva, ki zahtevajo, da morajo biti sprejeti na delo vsi prejšnji delavci. Ze sedaj so la pogajanja imela toliko uspeha, da bo število odpuščenih delavcev skrčeno na minimum. Tudi tovarne v Kranju so začele obratovati. Nekatere v jjopolnem obsegu. V tovarnah Jugohruni in Inlex se v glavnem vrše pripravljalna dela. V Jugohruni dela dosedaj že 300 delavcev, v ponedeljek pa jih bo nastopilo še ostalih 400. Intox bo začela delati redno v ponedeljek. V nekaterih je bilo tudi nekaj delavcev odpuščenih, tako v Jngočeški 48, v tovarni Sire 13, v Toxtil Indus tudi 13. V Tržiču se ravno tako opravljajo še pripravljalna dela. Z rednim dolom bodo tržiške tovarne pričele v ponedeljek. V tekstilni tovarni v Št. Pavlu pri Preboldu so začeli z dolom že 25. sept., v drugi tovarni v istem kraju pa bodo začeli s |K>nedeljkom. Krasne izbrane jesenske modele v damskih plaščih, paletojih in oblekah nudi v veliki izbiri po konkurenčnih cenah FRAN LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva 4 Razne poti Napačno ie varčevoti pri milu — na Ikodo perila. Manj vredna mila škodujejo tkaninam. Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo temeljito in prizanesljivo: Zakaj je Tvoje perilo vedno tako kakor da |e novo? SCHICHTOVO MILO JELEN varuje perilo Zato, ker ga perem z zares dobrim milom I za namakanje Ženska hvala Gimnazija, kakršne ni zlepa Novo poslopje III. državne realne gimnazije za Bežigradom Ljubljana, 26. sept. Na severu Ljubljane, v lepo napredujočem in cvetočem bežigrajskem okraju, je zraslo v manj kakor enem letu krasno šolsko poslopje, ki je v državi edinstveno in kakor ga po izvedbi in za-misleku ni najti podobnega v vsej EvroRi — vsaj tako ponosno zatrjuje arhitekt inž. N a v i n š e k , ki je izdelal načrte za poslopje in ki tudi vodi zgradbo. To je poslopje III. državne realne gimnazije. Rečeno je bilo sicer, da bo poslopje do-gotovljeno in pripravljeno za številno četo dijakov že do začetka novega šolskega leta, toda to res ni bilo mogoče. V najkrajšem časuje bilo po-lopje dograjeno v surovem stanju in že ometano, toda z notranjo ureditvijo se je nekoliko zavleklo. Ako ne bi bilo zidarskega štrajka, bi sedaj že vrela sleherni dan nadebudna mladina skozi mogočni portal srkat v svoje možgane elemente izobrazbe. Toda tudi sedaj, ko poslopje sicer stoji v vsej svoji mogočnosti in obrtniški delavci opravljajo še zadnja dela. že sedaj se sleherni začudi, kako je bilo mogoče zgraditi to mogočno in nadvse moderno 6tavbo v manj kakor 10 mesecih. Lani oktobra meseca je g. ban dr. M. Natlačen dal pobudo, naj se ta gradnja vendar enkiat začne, komisija tehničnega oddelka banske uprave je še zadnjič pregledala teren in 1. novembra so zapeli prvi krampi, prve lopate. Najgloblji sneg je bil, ko so uradniki banske uprave še prihajali preizkuševat zemljišče in ogledovat temeljna dela, toda stavba je rasla in sedaj je nanjo ponosen ves bežigrajski okraj, ponosno je vse mesto, radu-jejo pa se je tudi dijaki, profesorji in starši dijakov. . Kraj, na katerem je zgrajeno novo poslopje, je zelo ugoden. Nova gimnazija stoji namreč na nekdanjih pekovskih njivah, ki jih je od prastare pekovske zadruge prevzela mestna občina Za to zemljišče so bila v načrtu razna poslopja, kakor hiralnica, ki jo je nameravala v boljših letih zgraditi Mestna hranilnica, so-kolsko poslopje in drugo, toda vse je ostalo le na papirju. Za novo gimnazijo je morala zemljišče po zakonitih uredbah preskrbeti mestna občina, ki je od začetka ponudila banovini zemljišče v gramozni jami, tik nove bežigrajske ljudske šole. Banovina, ki mora graditi gimnazijska poslopja, svetlih prostranih dvoran v vsakem nadstroju. Ob traneh teb svetlih dvoran so učilnice. V6aka učilnica je mala dvorana zase. Tla so povsod iz najlepšega parketa, odri nizki, table na sinečih — okna visoka in svetla ter prav tako na sinečih. Vsak razred ima dovolj garderobnih omaric, te omarice pa primerno ventilacijo, da 6e obleka more v njih sušiti. Poleg učilnic, je v poslopju tudi več sijajnih kabinetov kakor fizikalni, kemijski kabinet, risalnica, pevska 6oba in kabineti za posamezne stroke pouka. Upravni prostori so prav tako svetli in veliki. Ravnateljeva soba je v južnem delu poslopja, pred njo je soba za slugo, za njo pa soba tajnika in gimnazijski arhiv. Konferenčna soba predstavlja novo lepo dvorano, malo manjša dvorana pa govorilnico. Do upravnih prostorov vodijo posebne stopnice. V pritličju sta stanovanji za dve slugi, v prvem nadstropju pa sta.iovanje za ravnatelja. Glavno stopnišče se dviga iz avle do avle ter je zelo položno in široko. Nekaj posebnega je telovadnica, ki je zidana kot poseben trakt poleg glavnega poslopja. Telovadnica je seveda parketirana, toda tudi stene bodo obložene do gotove višine s par-keti. Tako bo lažje skrbeli za bigijeno in bo lažje odstranjevati prah ter drugo nesnago iz tlovadni-ce. Seveda ima telovadnica tudi umivalnice, enako kakor ima vsak razred vodovodno napeljavo. Gimnazija ni predraga. Proti novi gimnaziji so se pojavili sem in tja nekateri glasovi, češ, da je predraga. Ti pomisleki so smešni, ker moramo predvsem varčevati z zdravjem in svežostjo naše mladine Toda tudi v primeri s stroški za druga podobna poslopja, drži gimnazija vsako primero Nova zagrebška gimnazija, ki je zgrajena prav za prav za dve gimnaziji, je veljala okoli 20 milijonov din, nova ljubljanska gimnazija pa velja 8 in pol milijona Din. Toda obe zagrebški gimnaziji imata skupno samo eno telovadnico, naša nova pa tudi eno. Ljubljanska gimnazija ima trpežno streho iz bakrene pločevine, zagrebška je nima. Tla avle v Ljubljani bodo pokrita z linolejem v obsegu 2500 kvadratnih metrov, v Zagrebu pa samo na 1500. Okna so v Ljubljani v hrastovih okvirih, ki bodo obdržali stolelja, v Zagrebu niso. Okna imajo šipe nenavadne velikosii, vZagrebu pa mnogo manjše. — Glavna oprema na ljubljanski gimnaziji je iz hrastovega lesa, v Zagrebu ni Nova ljubljanska | gimnazija ima krog in krog kameni) podstavek iz . rezanega kamna v obsežnosti 1500 kvadratnih J metrov, zagrebška takega podstavka nima. Nova 1 ljubljanska gimnazija je torej mnogo cenejša ka- ', kor zagrebška, je pa tudi mnogo bolj solidno \ zgrajena. Nova gimnazija ima tudi snežnobel omet iz terranove, ki bo trajno držal. Gimnazija ima tudi prostorno dvorišče, katerega grade prav sedaj z visoko kamenito ograjo. Dobro bi bilo tudi, ako bi mestna občina zamenjala svojo parcelo severno od poslopja za zasebno južno parcelo ter na tej parceli uredila lep park pred glavnim vhodom gimnazije. Novo gimnazijsko poslopje je najbolj zgovoren dokument, da se g. ban dr. M. Natlačen in pa banovina pod njegovim vodstvom zavedata velikih kulturnih dolžnosti do naroda. Nova gimnazija pa naj živi in naj našemu narodu vzgoji veliko število plemenitih izobraženih delavcev, ki bodo hvaležni za vse, kar je narod storil za njihovo vzgojo. Banovinska javna dela Čiščense Jačke kotline je ta svet hvaležno odklonila ter zahtevala boljšega in mestna občina je prepustila del nekdanjih pekovskih njiv. Na peščenih naplavinah Save, v višini cesle in ne pod njo, na vse strani odprta soncu, sredi novih vil, tik zraven topničarske vojašnice, stoji novo poslopje, vse zračno in svetlo. Domači obrtniki delajo. Projektant nove stavbe je arhitekt inž. Emil Navinšek. Vsa stavba z opremo vred bo končno veljala kakšnih 8 in pol milijona dinarjev. Ta znesek pride skoraj ves v prid ljubljanskim obrtnikom in delavcem. Pri stavbi je zaposlenih kakšnih 25 obrtniških in industrijskih podjetij, samih domačih tvrdk. Zgradnjo poslopja samega je prevzela tvrdka Emil Tomažič, tesarska dela pa Tesarska zadruga v Trnovem, kleparska dela pa Mihelič in Co, obenem s krovskinn deli, ključavničarska dela tvrdka Martinčič, napeljavo centralne kurjave Pičnian, mizarska dela Matija Ferko, steklarska dela Agnola, pečarska dela Kalmus in Ogorevc, elektrotehniška dela Stebi, plinske napeljave Rebek iz Celja, parketna dela Remec in Co. Duplica pri Kamniku steklarska dela Deve-tak pleskarska dela Holubar iz Celja, svetila Heinrichar iz Ljubljane, notranjo »premo sole Perko ter Izgoršck iz Smartna pn Litiji, opremo telovadnice Oražcin iz Ribnice, zavese Souvan, na-isne tablice Jugolutz in celuloidne ščitnike Zrnec. anoslenih pa je še več drugih domačih tvrdk. P Stavba obsega kakšnih 5000 kvadratnih metrov, je trinadstropna, deloma pa tudi štirinadstropna. Glavni vhod je na jugu, krasijo pa ga mogočni stebri iz kvadrov obtesanega kamna. -Takoj v pritličju se odpre obiskovalcu velika avla, ki meri 540 kvadratnih metrov. V to avlo bi slo najmanj 2000 dijakov, ter je prav primerna za kakšna velika zborovanja ali prireditve. Toda ta avla se v isti obsežnosti ponovi v drugem nad-stroniu in v tretjem, v prvem pa je nekoliko 3 ker je s rop na jugu odprt Znan no za to noslon e ie da sploh nima hodnikov Mladina, g ^o obiskovala to šolo. ne bo ničesar vedela o dolgih.temnih in žalostnih šolskih hodnikih mesto tega bo pa vedela pripovedovati o razkošju Za pomoč proti povednjim — Spomini na svetovno vojno Logatec, 24. sept. Naša Notranjska ima tri izrazita kraška polja, iz katerih odteka voda po podzemeljskih rovih. Zato napravljajo Cerkniško, Planinsko in I.ogašlto polje na prvi pogled skoraj prav podoben vtis. Poleg številnih požiralnikov v Cerkniškem polju sta znani kot največja odtočna rova podzemljski jami Mala in Velika Karlovica. V Planinskem polju je cel sistem požiralnikov Pod stenami, v logaškem polju pa so znani požiralnki v Jački kotlini. Ze prejšnja leta je banska uprava žrtvovala precejšnjo vsote za čiščenje in razširjenje Velike Karlovice, v letošnjem letu pa se s sredstvi iz banovinskega fonda za javna dela in iz bednostnega fonda čistijo požiralniki v Planinskem polju in v Jački kotlini v Logaškem polju. Čiščenje teh požiralnikov je potrebno iz več razlogov. Odkar je razširjena Velika Karlovica. voda ob povodnjih mnogo hitreje odteka iz Cerkniškega polja. Zato pa se hitro napolni Planinsko polje, ki je zadnja leta vsako leto redno po več mesecev pod vodo. Da se Planinsko polje tako hitro napolni in da ne more voda več odteči, je krivo tudi to. da so tudi Italijani očistili požiralnike Pivke, ki sedaj pravtako ob povodnjih mnogo hitreje odteka v ni/je ležeče Planinsko polje. Za prebivalstvo je dejstvo, da se voda skoraj do pozne pomladi ne umakne iz Planinskega polja, dokaj neprijetno. Tako je pod vodo vedno cesta, ki vodi iz Planine na Rakek. Zaradi tega so morali v zadnjih letih temeljito popraviti nekdanjo staro cesto, ki vodi iz Logatca mimo Laz proti Rakeku. Na ta način je bil zojiet omogočen vozni promet pozimi. so letos temeljito očistili požiralnike v Planinskem polju, o čemer bomo podrobneje poročali prihodnjič. V Logaškem polju pa |iodzemske vode nc udarjajo na dan, pač pa nagaja potok Logaščica, Pogled v Jačko kotlino v Logatcu, v kateri sedaj tehnični oddelek banske uprave poglablja dno in čisti požiralnike. Na levi tir vzpenjavc, po kateri odvažajo vozičke z gruščem. Nadalje trpijo tudi travnki, tako da je kmečko prebivalstvo skoraj vsako leto preccj oškodovano zaradi manjšega in slabšega pridelka sena. Ker dotekanja vode ui mogoče preprečiti, ostane edina možnost, da se pospeši čim bolj odtekanje zastajajoče vode v Planinskem polju. V ta namen Delavci čistijo jiožiralnike na dnu Jačkc kotline in odkopavajo prst, ki bi sc sicer ob nalivih se-sedla in zopet zamašila požiralnike. Zgoraj v skalo vsekan rov, skozi katerega jc voda ob nalivih odtekala v drugi prepad. ki v bližini logaške železniške postaje izginja v Jački kotlini, v kateri ponikuje skozi številne pod zemeljske rove. V teku let se |e Jačka kotlina vedno bolj polnila z raznimi odjiadki. naplavinami smeti in drugo ropotijo, tako da so požiralniki bili skoraj vsi žc popolnoma zamašeni. Ob povodnjih zato hudo narastla Logaščica ni mogla dovoli hitro od tekati, zaradi česar je marsikdaj jx>plaviia travnike ob svojih bregovih. Letos v poletju jc začel tehnični odedelek banske uprave, nekako istočasno s čiščenjem požiralnikov v Planinski kotlini čistiti tudi |io/iralnikc v Jački kotlini. Jačka kotlina sama sestoji prav za prav iz dveh kotanj, od katerih je prva precej razsežna. druga pa skoraj podobna velikemu prepadu. Od 30 do 40 delavcev je žc nekaj mesecev na delu. Dno velike kotline so /c močno jx>globili in izvozili iz njega žc okrog 4000 m3 jirsti iti kamenja. Pred čiščenjem nc preveč globoka kotlina, ima sedaj že globino kakih 20 m in zato so tudi dela v njej preccj težavna. Napravili so jiosebno vzpenjačo. ki odvaža z gruščem naložene vozičke iz kotline. Na dan izpeljejo iz jame povprečno okrog 200 vozičkov grušča. Delavci delajo v dveh .skupinah. Dnevna skupina dela od zgodnjega jutra do poldneva, nato pa nastopi večerna skupina, ki dela sedaj večinoma ob električni razsvetljavi |x)/no v noč. Ker ic odkojMvauje /e lepo napredovalo so sc na dnu kotline /e pokazali izraziti kraški vodni rovi in špranje. |io katerih odteka voda. Največji rov so doslej žc očistili in v njegovem dnu sc razločno vidijo o/ki. lepo izli/ani in obrušeni prepadi-vodnjaki, po katerih pada voda naprej v globino. Sedaj čistijo delavci dno kotline na najnižjem me stu, ker je pričakovati, da bodo odprli še nekaj požiralnikov. Hkrati pa odvažajo in odkojiavajo prst in napeljavajo zemljo iz strmih bregov zato, da se ta ob povodnjih kasneje nc bo sesedala in tako zopet zamašila odprte in očiščene požiralnike. Zanimivo ie zlasti to, da so že pred svetovno vojno napravili umetno zvezo med obema kotlinama na ta način, da so izkopali tunel, ki je zvezal ob običajni višini vode veliko kotlino z tnalo, in tako omogočil, da je voda odtekala ob povodnji. kar skozi tunel iz velike kotline v malo, prepadu podobno kotlino. Sedaj, ko ie kotlina že močno poglobljena, je ta tunel izredno visoko v pobočju in je vprašanje, če bo še kdaj služil svojemu namenu. Mnogo manj zasuti prepad v manjši kotlini je tudi že po|iolnoma izčiščen, tako da se razločno vidijo špranje, skozi katere pronica voda. Za vzpenjačo, po kateri dvigajo vozičke z gruščem, je bilo treba zgraditi na jx>sebnem odru tir. Na vrini kotline pa so postavili elektromotor, Id navija vitel z jekleno vrvjo, na katero pripenjajo polne vozičke. Delo gre sedaj hitro i/|x>d rok in bo do prvega večjega jesenskega deževja v glavnem končano. Kot |>osebno zanimivost moramo omeniti značilne izko|>anine, ki so jih težaki našli med odkopanim gruščem. So to granate in ročne bombe italijanskega in avstrijskega izvora, ki so jih vojaki ob razsulu fronte na svojem |->otovaniu domov zmetali v obe kotlini. Število teh najdenih predmetov je precejšnje, kar dokazuje, da so vojaki, ki so odhajali domov, zaradi bližine postaje, zmetali večino svojega orožja, ki ga niso več potrebovali, v te prepade. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazeu želodec kozarec naravne »Franz-Josef grcnčiee«. _____ Regulacija hudournika Račeva Poleg številnih večjih regulacij in melioracij, ki iih izvršuje v letošnjem letu tehnični oddelek banske uprave, regulira tudi odsek za regulicijo hudournikov pri kmetijskem oddelku banske uprave veliko število hudournikov po vsej Sloveniji. Za letošnje proračunsko leto je dobil ta odsek iz različnih skladov in rednih kreditov skupno neka, nnd 3 milijone dinarjev, ki bodo še vsi v letovniem letu porabljeni. Med drugimi regulira ta odsek tudi hudournik Račevo v Žireh. Že meseca junija so začeli s prvimi deli na tem hudourniku, ki je vsem tamošnjim prebivalcem znan kot nadvse muhast in nevaren škodljivec. Ko je nekako pred 10 leti ob velikanski povodnji vzela voda betonski jez na Fužinah, jc tuli Račeva tako narasla, da je napravila velikansko škodo Na obeh straneh svojih bregov je pokrila travnike in polia z i debelo plastjo gramoza in peska. Nihic ne bi skrom-| nemu potočku prisodil, da more tako strašno zdivjati. In prav tako je Račeva tudi v naslednjih letih, kadarkoli so prišle povodnji, zopet prestopala bregove, čeprav v manjši meri, in tako posestnikom skoraj sproti podirala in uničevala '.o, kir so fi r. velikim trudom uredili. Vzrok zj le povodnji Ra-I čeve ltži v glavnem v tem, da ima Račeva zlasti v odseku, kjer leče skozi vas, izredno plitvo stru-j go ?e majhno deževje zadošča, da se napolni stn:-i ga do vrha, ob nalivih pa zlasti v bližini vasi voda kaj rada prestopi bregove. Letošnja regulacija si je zalo zadal.i najvažnejšo I n&logo s tem, da hoče poglobiti st.ugo Račeve, j ?!asti v bližini vasi in ob banovinski cesti, ki veže ' Ž;r: s Poljanami. Poglabljanje struge je zaseglo odsek, dolg nad 150 m, in že nekaj mesecev dela okrog I 50 delavcev. Poglabljanje struge samo ni težko, ker : je dno struge prodnato, nakopanega grušča in gra-I moza pa ni treba nikamor odvažati. Nakopani grušč I odlagajo namreč kar ob bregovih tako, da bo nastal j na obeh straneh poglobljene struge šc majhen na-| sip, ki bo omogočil večjo globino koriti Na nevarnejših mestih struge grade brežine obložene s I kamenjem. Na mestu pa, kjer gre čej Račevo po | starem lesenem mostu banovinska cesta, pa grade I sedaj obrežne zidove. Ker bo poglabljanje struge v glavnem kmalu končano, bodo v kratkem sedanji leseni most na banovinski cesti podrli in zgradili mesto njega nov železobetonski most, ki bo radi svoje večje odprtine in poglobljene struge neprimerno manj zadrževal vodo ob povodnjih. Radi tega je popolnoma upravičeno upanje, da se odslej naprej prebivalcem, stanujočim v bližini Račeve, ne bo več treba bali divjanja tega hudournika in da bodo za vselej preprečene škode, ki jih je skoraj redno vsako leto povzročala Račeva. Pogled na strugo Račeve, ki jo sedaj regulirajo. Razločno se vidi, kako na bregu raste nasip, ki bo ob povodnji zadrževal vodo. Meni se ne godi tako dobro — morom kupiti plotno za postelino perilo! zopet? Drobne novice Koledar Nedelja, 27. septembra: (17. pobinkoštna nedelja). Kozma in Damijan, mučenca. Ponedeljek, 28. septembra: Venčeslav, kralj. Novi grobovi + V Polhovem Gradcu je umrla gospa Helena Rihar, rojena Skopcc, v starosti 92 let. Pokoj-nica je bila zadnja nečakinja pokojnega misijonarja Skopca. Bila je vzorna krščanska žena in mati. Pokopali so blagopokojno včeraj v Polhovem Gradcu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Advokat dr. Jože Godnič se je preselil z Vranskega v Šmarje pri Jelšah — Nov zdravnik v Lubljani. Na Resljevi cesti št. 9, nasproti učiteljišča v Ljubljani, je pričel z ordinacijami za urologtjjo, mehume in ledvične bolezni g. dr. Slavko Rakovec, specialist za kirurgijo. Ordinira vsak dan od pol 2 do pol 4 popoldne. — III. drž. realna gimnazija v Ljubljani. Ravnateljstvo razglaša da bodo imeli učenci tega zavoda otvoritveno službo božjo v nedeljo, 18. okt. ob 10 dopoldne v cerkvi sv. Cirila in Metoda (pri sv. Krištofu). Po sv. maši naj učenci odidejo v novo šolsko poslopje za Bežigradom k njega otvoritvi in blagoslovitvi. — V ponedeljek, 19. oktobra ob 8 naj se zbero drugošolci v avli v pritličju, tretješolci v avli v I. nadstropju, četrtošolci v avli v II. nadstropju, petošolci v avli v III. nadstropju, šestošolci v pevski sobi, sedmošolci v risalnici, osmošolci v srvoii učilnici. Prvošolci naj pridejo v ponedeljek popoldne v avlo v pritličju. — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Joselova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Osi. reg. S. br. 30474/35. — Vodstvo Akad. doma sv. Cirila v Ljubljani, Streliška 12, sporoča gg. akademikom in abituri-jentom, da je v domu še nekaj prostih mest. Kdor bi reflektiral na stanovanje v imenovanem domu, naj nemudoma izroči nekolkovano prošnjo, obenem pa obvoznico, podpisano od staršev za redno plačevanje stanarine. — Razrešen občinski svet. Kr. banska uprava je razrešila predsednika občine Sodražka g. Ev-gena Ivanca, tovarnarja v Sodražici, ter ostalih 5 članov uprave kakor tudi ostali občinski odbor. Posle je 25. t. m. prevzela nova občinska uprava in to predsednik g. Lovrenčič Anton, pos. in gost., Sodražica, Gregorič Anton, pos., Sodražica, Prijatelj Peter, Zamostec, Trhlen Josip, Zimarice, Levstik Janez, Gora, in Levstek Ivan, Sodražica. Vsi tisti, ki mnogo sedijo morajo preprečiti zle posledice tega načina življenja z rednim pitjem znamenite ROGAŠKE SLATINE! ki prijetno podpira in pospešuje delovanje prebavnih in odvajalnih organov. _______Keg S. br. 3027 36 — Preselitev advokatske pisarne. O. dr. Jože Codnič, advokat, se je preselil z dosedanjega svojega mesta na Vranskem v Šmarje pri ]elšah in posluje tam v uradnih prostorih pokojnega advokata dr. Srečka Rupnika. — Uradne ure na poštah. Dodatno k obvestilu št. 86.870 od 3. avgusta t. 1. sporoča poštno ravnateljstvo, da ie ministrstvo pošte, telegrafa in telefona z odredbo št. 629.39 od 7. avgusta t. 1. skrajšalo 8-urno (»L«) poslovanje na poštah s strankami na 7-ur.no poslovanje: 8 do 12 in od 15 do 18. — Delovni čas, naveden v gori omenjenem obvestilu velja torej za vse leto, ne samo za poletni čas. Javna zahvala Podpisani se čutim dolžnega, se javno zahvaliti g. dr. Slavit U RahOVCU za vso njegovo ljubeznjivo in nežno skrb za me v moji zadnji bolezni, ko je izvršil težko in nevarno operaciio na mehurju. Ves čas moie bolezni je skrbel za me s tako požrtvovalno ljubeznijo, da ne najdem besedi, kako bi se mu dovolj zahvalil za to njegovo ljubezen in skrb. Ivan Eiletz, železniški uradnik v p. — XXXIII. svetovni Evharistični kongres bo od t. do 8. februarja 1937 v Manili na Filipinih. Potovanje tja in nazaj bo trajalo okrog 70 dni ter bodo potovalni stroški zelo nizki (okrog 14.150 Din). Točnejša pojasnila, brošure in načrt potovanja pri: Jaka Gorjanc, parobrod. zastopnik v Ljubljani, interurb. telef. 20-66. — Zaprta cesta. Radi rekonstrukcije državne ceste št. 52 (Ljubljana—Sušak) je ta na progi Ribnica— Prigorica za promet zaprta od 28. t. m. dalje. Avtomobili naj vozijo iz Ljubljane na Stično, Žužemberk, Kočevje na Sušak. Lepe spomenike po nizki ceni dobavlja kamnoseitvo Kunovar Franjo • Ljubljana Zahtevajte album — Vpisovanje na Dr. Krekovi gospodinjski šoli, Ljubljana VII, bo 29. in 30. sept. t. 1. Reden pouk se začne 2. oktobra in traja do 28. junija. Sprejemajo se notranje in zunanje učenke. Prospekti se dobijo na zavodu brezplačno. — Dva ponesrečenca. V vasi Debečah pri Litiji se je ponesrečila 47 letna Franja Šerek, posestnikova žena. Padla je s hruške, si zlomila obe roki ter se poškodovala tudi na glavi. — V Dolah je v kamnolomu zasulo 32 letnega delavca Ivana Gačnika. Kamenje je zlomilo Gačniku desno ramo. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico. — V Belgrad, na Oplenac, kraljev grob, brzo-vlak 9. okt., Rim—Neapelj, 12 dni po Italiji, brzo-vlak, 9. oktobra; Benetke—Padova, avto, 10.—13. oktobra. Nedeljski eno- in dvodnevni avtoizleti: Tnst, Gorica—TnsL Pojasnila pošlje zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1. — V Benetke—Padovo, avto, 10.—13. okt. Nedeljski eno- in dvodnevni avtoizleti: Trst, Gorica—Trat. Beograd—Oplenac, kraljev grob, brzo-v ak, 9. okt. Rim—Neapelj, 12 dni po Italiji, brzo-vlak, 19. okt. Pojasnila pošlje zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1. — Nova založba v Ljubljani. (Kongresni trg št. 19). Knjigarna in trgovina s pisarniškimi in vsemi šolskimi potrebščinami je povečala in preuredila svoje poslovne prostore, zato tem bolje lahko postreže vsem svojim odjemalcem. Posebej opozarja na veliko zalogo tehniških potrebščin in nalivnih peres vseh kakovosti. V> Dne 13. In 14. oktobra t. 1. se bo vršilo I. žrebanje novega 33. kola drž. r. loterije, ki tudi tokrat vsebuje za današnje razmere vprav ogromno štev. dobitkov v skupnem znesku 64 MILIJONOV IN 320.000 DINARJEV Ob tej priliki opozarjamo naše cenj. či-tatelje na prilogo znane glavne ko-lekture drž. razr. loterije A. Rein in drug, Zagreb. Gajeva ulica 8 in Ilica 15, ki je priložen celi naši današnji n a-kladi. Dolgoletno vzorno in nadvse korektno ln solidno delo te ko-lekture je tako znano vsej naši javnosti, da jo lahko tudi mi s svoje strani priporočimo našim čitateljem. — Prihodnje dni bo izšla oktobrska številka ilustriranega družinskega mesečnika »Žike«. Vsebina ic naslednja: Miran larc: Zena-mati; Anton Ingolič: Zongler Jakirn; Vacla-m Slcdzinski: Preglavice sovražnika žensk; Grazia Deledda—Dr. )oža Lovrenčič: Čarovnik. Sledi »Kotiček, ki zanima vsako ženo«, kjer razpravlja naša soirud-nica o negi telesa in obraza, o pegah, o zakonu in o združitvi poklica z gospodinjstvom. Primarij dr. Dragaš odgovarja v »Zdravniški posvetovalnici« na razna vprašanja glede nege bolnih otrok, »Gospodinjski kotiček« pa vsebuje nekaj preprostejših jedilnikov z recepti. Družinsko revijo »Zi-ko« prejema brezplačno vsak redni odjemalec žilne kave Zike. V pol kg zavitkih najdete kontrolne listke; 3 loke listke pošljite kot prijavo na naslov: Pražarna Zika, Ljubljana-Vič. Ce pa Vaš špecerijski trgovec nima Zike, naročite 5 kg vrečko direktno iz pražarne (povzetje 65 Din.) — Da boste slalno zdravi, je potrebno, da redno pijeie Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini _ ...... ............„ ......... in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladoslna-^auje vsa tukajšnja okolica, v želji, da ohrani Bog svežost. jubilanta do skrajnih mej življenja. Višek zadovoljstva s plaščem, obleko, suknjo in manufakturo sploh — če kupite pri tvrdki NOVAK - Kongresni trgr -► pri NUNSKI CERKVI -- NOVOSTI — OGROMNA IZBIRA — POCENI Jezica Proslava Rdečega križa. Tudi letos bo občinski odbor RK slovesno obhajal svoj dan na današnjo nedeljo. Dopoldanski del začnemo s sv. mašo ob 9 pri Sv. Juriju in končamo s spominsko r-lovesnostio pred spomenikom na pokopališču. Popoldanska prireditev se začne z alarmom (plat zvona!). V načrtu je, da gori šolsko poslopje na ležici, vname se iudi cerkev. Požar napade 5 gasilskih čet: ježica, Stožice, Črnuče, Nadgorica in Šmartno ob Savi. Plat zvona alarmira tudi sama-riane in samarijanke, ki hkrati z gasilci prihite k požaru. Izprazniti je treba 1 razred šolarjev, med katerimi jih je že nekaj tudi ranjenih oziroma onesveščenih, ranjenih je tudi nekaj gasilcev itd. — Ambulanta Rdečega križa bo poslovala v Društvenem domu na Jezici. — Po vaji, preden se raziidemo, pred gasilskim domom govor. Občinski odbor RK vabi vse občane, da se obeh prireditev udeleže, zlasti tudi sv. maše v Stoži-coh za padle može in fante naše občine. Ves dan bodo na razpolago posebni znaki RK, ki so jih izdelala naša dekleta sama. Segajte po njih, vsak bo stal 2 Din, ter tako pomagajte naši organizaciji. - KINO SLOGA S^S ™ Ob 15., 17., 19. in 21. uri opereta Noč na Donavi Wolfg. Liebeneiner - Leo Slezak - Dorit Krevsler Ob 11. uri prekrasen film ljubezni Živim in if&iMm J0IZiSZ* Globobo znižane cene Din 3.50 in Din 5-50 Stražišče pri Kranju Dvojni jubilej obhaja danes »Graparjev oče«. Nihče bi mu ne prisodil 75 let, katere je izpolnil z današnjim dnem. S pristno gorenjsko šegavostjo odgovarja slehernemu, ki ima z njim opravka. In teh ni malo. Saj poteče ravno ta mesec tudi 30 let, odkar je grobokop v Šmartnem. Danes s ponosom lahko gleda na pokopališče, ki je eno najlepših na deželi, saj je to sad njegovega tridesetletnega dela. Jubilant je živel vedno v skromnih razmerah. Delavec kot je bil, se je moral vedno truditi, da je preživel kopico otrok, ki so danes že večinoma odrasli. V njegovi hiši najdeš samo krščanske časopise. Saj komaj čaka, da pride »Domoljub« in nedeljski »Slovenec«, katerega prečita do zadnjega inserata. Pri vsem tem pa ne pozabi pokopališča, kjer se počuti kakor doma. Zdaj, ko je sam že nekoliko opešal, mu pomaga pri delu sin Egon, ki je sicer zaposlen v tovarni. Danes, ko čestitajo očetu otroci in vnuki, se jim pridru- mm Ljubljano je navdušil - kot doslej ie noben film Danes ob 15., 17., 19. in 21. ur Najnovejši najčudovitejši in najboljši film ženijalnega umetnika I Charlie Chaplin: Moderni časi Ob lt. url po globoko znižanih cenah fantastičen m napet film lz kra- _,,„ IJestva tehnike ln stroja: ZELEZNI DEMONI Kupile vstopnic« » predprodatt KINO UNION Pred popisovanjem 20 milijonskega obligacijskega posojila Ljubljana, 26. sept. Vsi živo čutimo krizo denarnih zavodov, ki je glavni vzrok vse krize našega gospodarstva. — Eden takih močnih naših zavodov, ki zaradi ne-plačevitosti dolžnikov ni mogel spro.ti zadoščevati zahtevani vlagateljev v njihovi polni' meri, je tudi Mestna hranilnica ljubljanska, ki je leta 1932 prosila za zaščito ali zikonito dovoljeno omejitev v izplačevanju vlog. Ljubljansko mesto pa je eden izmed lakih dolžnikov, ki njenim terjatvam doslej ni moglo ugoditi, da bi ji z vrnjenim dolgom omogočil rednejše izplačevanje pri njej vloženega denarja. Dolgo je bilo treba premišljevati in z vseh strani tehtno premisliti, kako bi se stvar dala najuspešnejšf izvesti, dokler ni načrt dozorel v sklep, ki ga je mestni svet dne 19. avgusta 1936 sprejel, da namreč mestna občina sme najeti pri Državni hipotekami banki posojilo v znesku 30 milijonov din in da sme razpisati obligacijsko posojilo do zneska 20 milijonov din. Sklep so potrdile vse nadzorne oblasti in tako smo tik pred njegovo izvedbo S tem bo Mestna hranilnica prejela od mesta 50 milijonov din, kar bo imelo vsekakor ugodne posledice ne samo na gospodarstvo Ljubljane, ampak za vse naše ozemlje, kamor seže gospodarski vpliv tega zavoda. V denarnih zavodih so danes vloge mrtve, mestu posojeni denar pa se bo v tem obligacijskem posojilu obrestoval po 6%, vrnjen pa bo v najslabšem primeru po 15 letih. Spričo nestalnosti drugih denarnih naložb, so ti pogoji gotovo dovolj močna vaba za gospodarsko uvidevne kroge, da bodo ves svoj odvisni denar naložili v to posojilo, 6 katerim bo mesto naenkrat plačalo pri Mestni hranilnici 20 milijonov svojega dolga, ki jih bo pa vračalo podpisnikom skozi 15 let. Velika prednost tega posojila je tudi v tem, da se lahko podpisuje tudi z odpisi v knjižicah Mestne hranilnice, kjer je obrestna mera nižja in dviganje negotovo in raztegnjeno po majhnih vsotah v dolga leta. Pri obligacijskem posojilu pa je naložba popolnoma gotova: po 6%, v najslabšem primeru, t. j. kdor bi imel najmanj sreče pri žrebanju obveznic, na 15 let. Zato ni čuda, da sta dva močna zasebnika, takoj ko sta zvedela za pogoje, obljubila eden 60.000 din, drugi pa 30.000 dinarjev. Javno podpisovanje posojila so bo pričelo dne 10. oktobra 1936 in bo Irajalo samo mesec dni, do 10. novembra 1936. Po 0% se bodo začele obveznice obrestovati z dnem 15. februarja 1937, od dneva podpisa pa do 15. februarja 1937, pa po 4%, kar se bo od računalo takoj ob podpisu, tako da bo podpisnik toliko manj plačal za obveznice. 15. februarja 1936 bo že prvo žrebanje obveznic, ki se bodo izplačale 15. avgusta 1937, ko zapadejo v plačilo ludi obresti. Takrat bo izžrebanih obligacij za vsoto 447.000 din, tako da bodo najbolj srečni podpisniki 15, avgusta 1937 prejeli že vso posojeno glavnico z obrestmi vred. Ta v60ta bo predvidena v bodočem proračunu, ker izplačevanje pade že v njegovo dobo. Tako žrebanje bo nato vsako leto 15. avgusta in 15. februarja in bo vsota izžrebanih obveznic čimdalje bolj naraščala, da bo zadnje leto že dosegla 933.000 din. Društvo bančnih zavodov v Ljubljani je s polnim razumevanjem sprejelo to akcijo ljubljanskega mesta in jo bo z vsemi močmi podpiralo. Banke v Ljubljani so ze podale izjavo, da bodo popolnoma brezplačno posredovale, zaračunale si bodo le dejanske stroške, ki bodo pa vsekakor malenkostni. Gotovo je to najbolj vesel dogodek v dobi krize in malodušnosti po razpoloženju najbolj previdnih, vestnih in izkušenih gospodarkih krogov pa ni nobenega dvoma več, da se bo akcija v polni meri posrečila, saj je ljubljansko mesto znano, da svoje obveznosti vedno izpolnjuje z največjo tenkovestnostjo. SPECIJALIST ZA KIRURGIJO Dr. SLAVKO RAKOVEC ORDINIRA OD >/» 2 DO >/j 4 LJUBLJANA - RESLJEVA CESTA 9 (NASPROTI UČITELJIŠČA) j © Volitve v zbornico TOI — razgrniiev vo-livnih imenikov. Volivni imeniki za volitev svetnikov trgovinskega, obrtnega in gostinskega odseka za mesto Ljubljano bodo razgrnjeni na mestnem poglavarstvu, Mestni trg 2, II. nadstropje, soba št. 46, od torka, dne 29. septembra do torka dne 13. oktobra 1936 vsak delavnik od 9 do 12 in od 16 do 18 Vsak pripadnik zbornice sme med navedenimi urami razgrnjene imenike vpogledati in prepisati. Reklamacije zoper voliv-nc imenike se morajo vlagali pismeno pri krajevnem volivncm odboru na mestnem poglavarstvu, soba št. 46, ali pa pri glavnem volivncm odboru, Beethovnova ul. 10. Reklamaciiski rok začne dne 29. septembra in poteče dne 13. oktobra t. I. Reklamacije in priložene listine so takse proste. 0 Maturanti kr. drž. realke iz lela 1926 proslavimo 10-lelnico mature v soboto, dne 10. oktobra 1936 ob 20 v gostilni Robcžnik na Viču. Na svidenje vsi! 0 Celonočno češčenje presv. Zakramenta v ljubljanski stolnici bo v noči na prvi petek (od 1. na 2. oktober). Iz knjige »Večna molitev< 6e bo opravila vsako uro od 9 zvečer do 4 zjutraj 10. ura: Zahvala za božje dobrote. Možje in mladeniči vljudno vabljeni 1 Novo došli častivci si izbero poljubno nočno uro. © Izlot Stolne prosvete k Sv. Katarini se izvrši samo ob ugodnem vremenu. Odhod z opoldanskim vlakom do Medvod. KINO KODELJEVO - Tel.31-62 Danes ob 4., 6 in pol 9; jutri ob pol 9 Nj. Visočanstvo - postrešček in popolna olimpijada O Jugoslovansko društvo za proučavanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana, ima svojo glavno skupščino v torek 29. septembra ob 18 v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani s temle dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, '2. poročilo nadzorstva, 3. dopolnilne volitve v upravni odbor, 4. volitev častnega predsedstva, 5 samostojni predlogi, 6. slučajnosti. 0 Umetniška šola društva »Probuda« na Tehniški srednji šoli v Lubljani bo imela vpisovanje v četrtek 1 in petek 2. oktobra ob 18 v sobi štev. 6 pritličje. Redni pouk se prične v ponedeljek 5. oktobra. Dr. Igor Tavčar od 28. sept. zopet redno ordinira © Oivoritev elitnega kina Malica. — V petek, dne 25. i. m. so svečano odprli novo koncertno in kino dvorano »Matica« ter je ob tej priliki iudi začel s vojim irednimi predstavami Elitni kino Malica, ki je z letošnjim letom prešel v druge roke. Pred izbranim in povabljenim občinstvom je novo podjetje koi krstno predstavo predvajalo svojim gosiom znano opereto »Dijak prosjak« v novi prireditvi filmskega podjetja »Ufe« iz Berlina. Obenem je ta nova prireditev operete doživela včeraj svoj krst v Jugoslaviji sploh. Občinstvo ie bilo s predstavo, ki kaže visoko aristokracijo v Krakovu iz 1. 1704 še pod vlado saških kraljev, poljske narodne plese, ier na drugi strani revolucionarno gibanje poljskih dijakov-pairiotov, kj privede do nastopa narodnega kralja Lesčinskega, zelo zadovoljno. — Dvorana »Matice« je vsa prenovljena ter jo odlikuje posebno velika akustičnost, kar bo prišlo še bolj do izraza in veljave pri koncertnih prireditvah. Zobozdravnik D-Lojze Brenčiš ne ordinira do 4. oktobra 0 Idrijčani in prijaielji. Sv. maša zadušnica za vse pokojne idrijske rojake, prijatelje, profe-sore in učence idrijske realke se bo brala v ponedeljek, 28.i. m. ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi. Maševal bo dolgoletni katehet realke g. univerzitetni prof. dr. Andrej Snoj. 0 Danes je zadnji dan za ogled umetnostne razstave Franceta Kralja. Opozarjamo in obisk še ta dan priporočamo. O Ljudska univerza v Ljubljani namerava tudi letos prirediti tečaj za pouk nemškega in italijanskega jezika. Kdor bi se hotel tega tečaja udeležiti, naj se prijavi v Gosposki ulici 15, pritličje (nasproti Križank) med 16 in 19. O Dar Podpornemu društvu slepili. Nameščenci ugledne tvrdke Simon Klimanek iz Ljubljane, so darovali namesto venca na grob svojega šefa g. Simona Klimaneka 100 Din kot pomoč in podporo za podpiranje bednih slepcev. Društvo se p. n. darovalcem najiskreneje zahvaljuje. 0 Enoletna drž. konccs. trgovska šola, znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje redno do 1. oktobra, ker se je zaradi mnogoštevilnih prijav otvoril še en razred (paralelka). Šolsko leto se prične 1. oktobra. Tega dne naj se učenke (-ci) zberejo ob 8 zjutraj v šolskih prostorih na Domobranski cesti 15. Ponavljalni in dodatni izpiti za lanskoletne dijake(-inje) se vrše, kot objavljeno. Razpored je na šolski deski v šoli. — Ker se je otvorila nova paralelka, je še prostora za nove učenke(-ce). Pojasnila daje in tudi brezplačna poročila pošilja ravnateljstvo. — Zaradi potrebe se je razširil učni zbor s profesorji drž. trgovske akademije. Zavod obstoja že 33 let, je oblastveno dovoljen in izdaja veljavna izpričevala. Šolnina je najnižja za popolni trgovski tečaj, ker je to edina šola te vrste v lastnem poslopju. Za one, ki imajo malo maturo in se žele posvetiti trgovini, velja zakon: Dovršena nižja srednja ali meščanska šola nadomešča učno dobo in eno leto zaposlitve. 0 Vpisovanje v meščansko gospodinsko šolo »Mladika« se vrši še vsak dan do 30 septembra od 9. do 12. pri ravnateljstvu gospod.njske šole v Mladiki Subičeva 9. 0 Cojzova cesta za promel zaprla. Mestno poglavaislvo naznani, da bo zci'ad: tlakovanja qo nadaljnega zaprla vsa Cojzova ccsta od Sv. lakoba mosiu do Aškerčeve ccste. 0 Ves pofek letošnje oliinpijade vidite danes in jutri v kinu Kodeljevo. O Času primerno je nabaviti blago za jesen in zimo pri znani tvrdki Novak na Kongresnem trgu, ker kupite dobro in poceni. O Abiturijeni brez sredstev — sprejet v duhovno semenišče, prosi usmili ena srca za kak dar v gotovini ali v blagu. Nujno potrebuje perilo in vso obleko. Darove sprejema uredništvo »Slovenca«. 0 Gramofone in najboljše plošče bivše tvrdke A. Rasberger dobite po razprodajnih cenah v Dalmatinovi ulici 10. O Na Rožnik. Ob priliki zadnjega žegnanja vabi gostilna na Rožniku na žegnanjske krofe in druge dobrote. © Kemično čisti obleke ŠIMENC, Koloovorslta ulica 8 in sprejemališče: Knafijeva 2. © Stanovanje manjše išče za november dvočlanska družina. Ponudbe na uredništvo »Slovenca« pod »Ceno in čisto«, Ljubljana. Važna imenovanja v lavantinski škofiji Maribor. 25 septembra. Stolni dekan dr. Fran Cuhala S svojega mesta ravnatelja kn. škof. bogoslovnega semnišča v Mariboru se je poslovil stolni dekan dr. Fr. Cukala, ki se preseli v kapitelj, kjer se bo mogel popolnoma posvetiti splošnim zadevam lavantinske škofije. Z dr. Cukalo odhaja z važnega vzgojiteljskega mesta goreč in izobražen duhovnik ter mož velikih pedagoških sposobnosti, ki jih je od 1. 1926, ko jc postal stolni kanonik in ravnatelj bogoslovja, s pridom uporabljal pri vzgoji duhovniškega naraščaja lavantinske škofije. V tem času mu je bila naložena tudi težka naloga, da vodi akcijo za zgradbo prepotrebnega novega bogoslovja, ki jo bo vodil tudi na novem položaju. O. stolni dekan sc je od svojega imenovanja za kanonika mariborskega kapitlja odlikoval kot vnet delavec na področiu ■krščanske dobrodelnosti, kot predsednik Mohorjeve družbe, zlasti pa kot imicijativen propagator Katoliške akcije v lavantinski škofiji, pri kateri je predvsem mladini posvečal vso svojo pažnjo. O. stolnemu dekanu želimo, da bi ga pri delu na novem torišču spremljal božji blagoslovi Stolni kanonik dr. Al. Osterc • novi ravnatelj bogoslovja v Ljubljani, kjer je bil 1. 1929 promoviran za doktorja bogoslovja. Po promociji je študije nadaljeval v Parizu, Lionu in na Dunaju. Nekaj časa je kaplanoval Prlekiji, v Prekmurju in nazadnje v Celju, odkoder je bil imenovan za ravnatelja dij. semenišča v Mariboru in za honorarnega vero-učitelja na realni gimnaziji. Obenem ie na mariborskem bogoslovju predaval zgodovino cerkvene umetnosti. Letos meseca maTca je bil od papeža imenovan za stolnega kanonika. V osebi novega ravnatela prevzema težko odgovornost vzgoje duhovniškega naraščaja duhovnik velike inteligence in močne volje, ki mu želimo, da bi ga Bog spremljal pri njegovem delu. Prof. Jakob Rihter - novi ravnatelj dijaškega semenišča Po odhodu g. stoln. kanonika dr. Al. Ostrca na novo mesto ravnatelja bogoslovnega semenišča je bil od prevzv. škofa dr. Ivana Tomažiča za ravnatelja dijaškega semenišča imenovan g. Jakob Rihter, dosedanji prefekt in veroučitelj na klasični gimnaziji. Novi gospod ravnatelj se je rodil 1. 1902 v Novi Štifti pri Gor. Gradu. Gimnazijo je študiral v Mariboru, nakar je po maturi stopil v mariborsko bogoslovje, kjer jc bil 1. 1926 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v Oplotnici in pri Sv. Petru pri Mariboru, odkoder je šel leta 1929 za prefekta v dijaško semenišče. Istega leta je bil imenovan za honorarnega ve-roučitclja na realni gimnaziji, l. 1936 pa za su-plenta na klasični gimnaziji. Prof. Rihler je goreč vzgojitelj dijaške mladine in bo z božjo pomočjo gotovo z uspehom izvrševal poverjeno mu težko dolžnost ravnatelja zavoda, ki vzgaja dijaštvo za duhovniški poklic. Kmelshi tabor I na Brezovici V nedeljo, dne 4. oktobra t. 1., bo kmečki tabor za okraj Ljubljana-okolica. Ta kmečki tabor naj pokaže na eni strani močno in organizirano stanovsko miselnost, na drugi strani pa naj bo izraz naše volje, da smo pripravljeni delati, izraz naših gospodarskih stremljenj. Na zunaj pa raj ta tabor pokaže vsem in vsakomur, da je kmečka zveza tista, ki je v današnjih časih edino sposobna, da vodi in pripelje kmeta v boljše čase. Zato mora ta tabor poteči veličastno in dostojanstveno. Tabor sc bo pričel s sv. mašo na Brezovici oh 9. Tam je tudi zbirališče. Po sv. maši bo krenil sprevod od cerkve proti zbornemu prostoru z godbo na čelu. Vsi, ki imate slovenske narodne noše, se vanje napravite, da bo na ta način sprevod tem pestrejši. Kot slavnostni govorniki bodo nastopili: predsednik Kmečke zveze g. .lanez Brodar, načelnik Okrajne kmečke zveze g. šubelj in g. dr. Voršič Josip iz Ljubljane. Tabor bo ob vsakem vremenu. Udeležila na tem taboru je za vsakega člana kake krajevne organizacije v ljubljanskem okraju strogo obvezna. Tudi iz ostalih krajev Slovenije naj se člani Kmečke zveze' udeleže tabora, dolžnost vsake krajevne organizacije pa je, da pošlje na tabor vsaj močno zastopstvo. Okrajna kmečka zveza. Cerkveni jubilej v Vuhredu ob Dravi Vuhred, 26. septembra. Naša župnijska cerkev dobi tri nove bronaste zvonove. Vlila jih je zvonolivarna I. K. Biihl v Mariboru. Posvečenje zvonov bomo imeli na drugo nedeljo v oktobru, dne 11. oktobra. Sv. opravilo se bo začelo okrog pol 9 dopoldne. Ta dan bomo pa tudi praznovali jubilej po-svečenja naše cerkve. Cerkev je bila dogotovljena in posvečena dne 7. septembra 1884. Dne 7. sept. 1934 pa niso v Vuhredu praznovali 50 letnice postavitve cerkve, ker takrat niso imeli rednega dušnega pastirja. G. Henrik Hrašovec je umrl 7. maja 1934, zopet je pa bilo to mesto zasedeno 1. februarja 1935. Torej bomo slovesnost 50 letnice šele sedaj praznovali obenem s posvečanjem novih zvonov. Naša cerkev je krasna. Tujci pravijo, da je najlepša v Dravski dolini. Cerkev je gotična. Da ima župnija Vuhred tako lepo cerkev, je gotovo največja zasluga takratnega g. župnika Kocuvana in pa pokojnega g. Franca Pahernika. G. župnik Kocuvan je bil ljubitelj cerkvene lepote in zelo energičen in razumen duhovnik. G. Franc Pa-herniik je pa dal v denarju blizu toliko, kolikor je cerkev v denarju stala. Zato ima v presbiteriju tudi napis, da je ustanovitelj cerkve. Tudi drugi so precej pripomogli k cerkvi deloma z delom, deloma z materijalom in nekaj še tudi v denarju. Prav krasno je pa preslikal cerkev italijanski slikar Brollo. Stroške za slikanje sta poravnala Janez in Marija Pahernik. O dobrotnikih za nove zvonove bomo pa pozneje poročali. Na posvečenje zvonov in praznovanie 50 letnice cerkve obetajo ljudje iz cele Dravske kotline, da bodo prišli. Ljubi Bog nam daj za takrat lep o vreme I TELEFON 21-24 ELITNI KINO MATICA Najlepša, melodijozna in razkošna opereta Caria Millockerja DIJAK PROSJAK V glavnih vlogah: Carola Hohn, Marika Rttkk, Johannes Korsters, Ida WUst in Fritz Kampers Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri Predprodaja vstopnic dnevno od 11—V=13 in od 15 dalje. 1000 parov mo&kUi in len-Bkih čevljev. na|bol)»l tu ln Inozemski fabrlkatl, naJtlneJSl Sevro, lak ln boks, se radi ne reč popolnoma moderne lazone prodajo po sledečih znižanih cenah Din 26, 40, 60, 60, 70, 80 fatfimMi ^CelJe-* Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji Za prefekta v zavodu sv. Stanislava sla bila imenovana: semen, duhovnik Ludovik Bevka in novomašnik Ivan Tomažič. Za župne upravitelje so bili imenovani: Jožef Poje, kaplan v Št. Vidu nad Ljubljano, za Zlato polje; Alojzij Strah, kaplan v Starem trgu pri Ložu, za Banjaloko; Jožef Rozman, kaplan v Šmarju, za Grčarice; in Anton Pipa, eksjiozit v Košici, za Adlešiče. Premeščeni so bili: Ciril Zajec, kajilan v Boštanju, za ekspozita v Košico; Franc Starin a 11, kaplan v Šmartnem pri Litiji, za bene-ficiata islotam; dalje kot kaplani: Janez Hafner iz Šmartina pri Kranju v St. Vid nad Ljubljano, Ivan Mramor iz Radeč pri Zid. mostu v Šmarje, Jožef Kun s tel j iz Trebnjega v Radovljico, Franc Mozetič iz Kostanjevice v Trebnje, Alojzij Jenko iz Loškega potoka v Preserje, Mirko G a 11 d e iz Št. Jerneja v liorovnico, Franc Cerkovnik iz Tržiča v št. Jernej, Ignacij K u liste 1 j iz Škoejana pri Mokronogu v Veliko Laščo in Martin Gorše iz Velikih Lašč v Škocjan pri Mokronogu. Nameščeni so bili kot kaplani sem. duhovniki oziroma novomašniki: Franc K r a m a r i č v Starem trgu pri Ložu, Metod M i k u ž v Trebnjem, Ivan Pavlin v Sv. Križu ob Krki, ,Iožef I'o-k o r 11 v Radečah pri Zid. mostu, Leopold P u -barv Ivoškem potoku, Ivan Še še k v Šmnrtinu pri Kranju, Franc šeškar v Kostanjevici, Valentin Toma n na Trebelnem, Jožel Vovk na Dobrovi pri Ljubljani, Vinko Zaletel v Tržiču in Stanislav Zerjal v Skorjami j>ri Mokronogu; dalje p. Leon Božič v Metliki in Jožef Rad oh a v Boštanju. Najstarejši Kamničan je g. Andrej Slejko, i:; r ' iJB Doma je z Vrhpolja j, pri Vipavi, v Kamnik Bit Mit^k m p{1 'c l>r'š«-' ')rl'd inS?, ieti odprl znano ir- ^* opvino z južnim sa~ ajjjj^'' ip: - l]a' Poročcna z fl- ® ^VEflHHB ka ga. Tončka pa je poročena s trgovccm gospodom Ivanom Petkom, jubilant jc šc vedno krepak. V življenju ga je odlikovala velika in zgledna marljivost, globoka vernost in dobro srce. Naročnik »Slovcnca« ic žc desetletja. Sc mnogo zdravili in zadovoljnih let! Tridesetletnico mature so proslavili 15. in 16. sept. v Ljubljani abiturienti iz leta 1906. Od leve na desno sedijo v prvi vrsti: Ser ko Milan, prof. v Ljubljani; K ure t Alojz, župnik v Leskovcu pri Krškem; 5. Pretnar Jožef, polkovnik — šef intendance v Zcmunu; p. Učak Val., prior in deželni komtur nemškega viteškega reda v Ljubljani; dr. Zupančič Adrijan, odvetnik v Trebnjem. _ v drugi vrsti stojijo: (tudi od leve na desno): Košenina Fran. javni notar v Gornjem gradu; Mozetič Joško, višji finančni svetnik v Ljubljani; dr. Ser ko Edvard, zdravnik na Vranskem; dr. A ž man Jožef, odvetnik v Ljubljani; dr. K u he I j Karel, odvetnik v Ljubljani, in Gnjezda Franc, profesor v Ljubljani. kletnim mature so letos praznovali maturantje ljubljanske gimnazije leta 1881. Živi jih še osem k, r, ^ ,M;mn S«t in sicer od leve na desno v spodnji vrsti: Anton Lesjak, duhovni svelmk ftt lUneiu Dolenjskem ^n I van Ko Sir, računski nadsvetnik v P. v Ljubljani V zgornji v Št. Jerneju na UoienjsKem,.'v'^ * ,, 'zdraVnik na Vrhniki, Anton Sc h e 1 es n i k e r. ^Gradcu Kari tlTR°o ffi c n h or s 1,'dvorni svetnik v pokoju v Opavi, in dr Alojz H o ma n odvetnik v Radovljici. - Na sliki manjkata Anton Oalie, notar, ... Rudolf Persche, tloma n, oaveinm ' dvorni svetnik v p-i 0ba v Ljubljani. Din lO.OOO ' so prejeli dediči po rajnem Andreju Bole-tu, carinskem kontrolorju, ki je bil naročnik ,,SLOVENCA", pa se je smrtno ponesrečil pri vožnji no avtu. Nesreča je nastala po krivdi šoferja, kar je sodišče ugotovilo. Po § 7 našega »Pra-vilnika", ki se glasi: »Dediči tistih naročnikov, kaleri se ponesrečijo po krivdi tretjih oseb in pravnih oseb, ki so zmožne doli odškodnino, nimajo pravice do podpore". Lastništvo »Slovenca* je pa uvidelo, da bi se la odškodnina v tem primeru težko izterjala, zalo se je odločilo, četudi je krivda Iretje osebe ugotovljeno, da kljub spornosti plača polno vsoto t. j. deset tisoč Din. Pripomnimo, da je bilo zadnji čas prijavljenih upravi še več primerov hudih nesreč, ki so se končale s smrtjo dotičnih »Slovenčevlh" naročnikov. Ker pa naročnine niso bili poravnali pravočasno, kakor je določeno v »Pravilniku", uprava seveda ni bila dolžna dajali dedičem posmrtne podpore. Opozarjamo ob tej priliki še enkrat vse cenjene naročnike na ločno obnavljanje in plačevanje naročnine, da Jim ne ugasne upravičenost no podporo. Namesto stolnega dekana dr. Fr. Cukale, ki odhaja v kapitelj, je prevzv. gospod škof dr. Ivan Tomažič imenoval g. stolnega kanonika dr. Al. Ostrca za ravnatelja kn. šk. duhovnega semenišča. Ravnatelj dr. Ostre se je rodil 3. aprila leta 1900 v Križevcih pri Ljutomeru. Po dovršenih gimnazijskih študijah je vstopil v mariborsko bogoslovje in bil za duhovnika posvečen 29. junja 1924, nakar se je vpisal na bogoslovno fakulteto Radeče pri Zid. mosta Slomškova proslava. Že v četrtek je šolska mladina proslavljala velikega slovenskega vzgojitelja Slomška. Danes pojjoldne ob štirih pa bo v dvorani akademija z lepim sporedom (govor, de-klamacije, petje in igerca »Tonček-pastirček«), Pri proslavi sodeluje največ Marijin vrtec, saj je Slom šek postal zaščitnik in vzornik ljudskih šol. Dekliški krožek bo nastopil z lepo simbolično vajo. Umrla je Kovačič Neža z Loške gore. Pogreb 72-letne starke, dobre ženice, je bil v četrtek po šolski sv. maši. Naj v miru fiočiva! | Zaradi pičle žitne letine je občina v četrtek delila semensko pšenico. Sploh ljudje tožijo, kako je vse slabo. Hruške so obrodile, a jabolk ni ni-I kjer nič. Grozdja bo malo Zveza Slovenije z morjem Kako Irasirajo železniško progo Črnomelj-Vrbovsko nje lepo vreme je dovolilo liilro napre- bodo spoiili z obsfoiečim kolodvorom. Dosedanje lepo vreme je dovolilo liilro napredovanje trasiranja bodoče proge Črnomelj-Vrbovsko. Tako bodo dela na terenu v kratkem končana, nakar bo sledila izdelava detajlnega načrta v pisarni, potem pa gradba sama. Kakor kažejo kolei, s katerimi zaznamujejo inženjerji traso na terenu, se bodoča proga ne bo odcepila od obstoječe železnice na postaji Črnomelj, ampak nekje pred njo ter bo šla potem za padno blizu mimo Črnomlja in dalje proti Draga-tušu in Vinici ter mostu čez Kulpo v bližini vasi Učakovci; od tod pojde mimo vasi Severin, Jadrč in Nadvučnik na sedlo med dolino Kulpe in Dobre, ki ga trasa obvlada z okroglo 2 km dolgim predorom, za katerim sledi končno priključek na su-šaško progo v bližini postaje Vrbovsko. Vsa proga bo menda dolga kakih 43 km. Ce tudi bo nova železnica tranzitna proga, prava »zveza, Slovenije z morjem«, ipak varuje po možnosti tudi krajevne interese. To pa namenoma in pa tudi po sili terenskih prilik. Ako bi se namreč odcepila od črnomeljske postaje, bi naletela trasa takoj na veliko zapreko, namreč na brezdno potoka Lahinje, ki bi se ga moralo premostiti z velikim viaduktum, visokim 35 do 40 m, dolgim skoraj 200 m. Neglede na velike stroške takega objekta, ga izključujejo državni interesi. Postajo Črnomelj bi morali tudi podaljšati ,ker bi sicer ne odgovarjala zahtevam na odcepu dveh prog. Gotovo se da to napraviti, ali glavno je, da leži postaja v ostrem loku in je zelo nepregledna, tudi bi bilo težko dobiti dovolj prostora za morebitne potrebne nove tire. Skozi to postajo bodo vozili pa isti vlaki med Ljubljano in Karlovcem kakor sedaj, tako da severni del mesta zaradi nove postaje ne bo ničesar izgubil. Od mosta čez Lahinjo naprej bi tekla proga vzhodno Lahinje po precej zapuščenem kraju do Vinice. Ta varijanta bi bila dražja od gori opisane. Črnomelj dobi namreč na zapadni strani nekje v bližini Kanižerce in vasi Kočevje novo postajo, oddaljeno samo kakih 1500 m od glavnega trga, kar je le neznatno večja razdalja kakor med trgom in sedanjo postajo. Obe bosta torej popolnoma odgovarjali interesom ogromne večine mestnega prebivalstva. Tam je pripraven teren za novo postajo, ki bo ležala ob lepi cesti in verjetno je, da jo bodo spojili z obstoječim kolodvorom. Mesto se bo razvijalo proti zapadu v ravni teren, ne pa na gričasto severno 6tran. Gotovo je, da bo mesto Črnomelj zaradi vsega tega imelo trenutno več Izdatkov, toda misliti se mora tudi na bodočnost in ogromne koristi, ki jih bo nova železnica mestu prinesla. Ali ne gre samo za interese mesta Črnomlja! Treba je misliti tudi na potrebe vasi vzdolž draga-tuške doline, ki leži z a pa d n o od Lahinje, pa tudi na interese prebivalstva onstran hribovja okoli Starega trga itd. Nova črnomeljska postaja bo služila torej tudi vasem Loka, Kočevje, Svibnik, Paka, Majerle, Dobliče, Jerneja vas i. dr., ker jim bo skrajšana pot do železnice za več kilometrov. Postaja Dragatuš pa bo središče za vasi Dragatuš, Tanča gora, Breznik, Nerajc, Belč Vrh, Suhor, Za-podje itd., pa tudi Staremu trgu bo tako pot do železniške postaje izdatno skrajšana. Ako bi se nova proga odcepila od postaje Črnomelj in šla po vzhodni strani Lahinje, bi vsi ti imenovani kraji ne imeli nobene koristi od nove železnice. Dala bi se sicer napraviti odcepitev od postaje Črnomelj in vendar voditi progo po dragatuški dolini s tem. da bi se vodila trasa v velikem krogu nazaj in dalje proti Kanižerci, toda podreti bi se moralo tik postaje precej hiš in vlaki bi vozili čisto po nepotrebnem 3 in p>ol km po daljši poti tako rekoč na sprehod, kar bi stalo železniško upravo velike vsote na leto. Trasiranje vzhodne trase bi trajalo precej dolgo, čakati bi se moralo na spomlad in ni izključeno, da bi se gradba zaradi tega zopet zavlekla v nedogled. Hitro bi se dala pa izmerili varijanta severnega dela trase po dragatuški dolini z odcepom na postajališču Otovec; v tem primeru bi ostalo mesto Črnomelj popolnoma na strani in bi zanj nova proga ne imela nobenega pomena, ali ta varijanta bi itnela to prednost, da bi se nova, toliko važna železnica, izognila tudi obstoječemu velikemu viaduktu med Otovcem in Črnomljem. Najdejo se seveda tudi pri tej velevažni gradbi nezadovoljneži, ki mislijo bolj na sebe kakor na splošnost. Upajmo pa, da bodo izginili v ogromni večini prebivalstva v Črnomlju in bližnji ter dalj-nji okolici, katero razume svojo korist in jo bo inenda znalo tudi varovati. Gospodom oficirjem, uradnikom, orožnikom, kakor cenjenemu občinstvu splol) vljudno sporočam, da bomo po smrti našega g. Simona Klimaneka vodili tako firmo Simon KUmanek, kakor tudi podjetje „Danica" v potnem obsegu dalje. Radi tega vljudno prosimo vse naše dosedanje cenjene odjemalce, da nam ohranijo tudi o bodoče svojo naklonjenost. Simon (Klimanek nasl Maribor [J Narodnemu občinstvu Danes ob pol 12 bo v frančiškanski cerkvi maša zadušnica za pokojnini Mihom Habihom, članom pevskega društva iz Hodiš, katerega je jjosurovel neinčur in lokalni vodja Heimatschutza ubil. Počastimo spomin zavednega Slovenca! □ Nova gledališka sezona prične v četrtek, dne 1. oktobra z dramo :>Živi mrtvec«, kateri sledi kot druga sfiominska predstava ob (50 letnici Cankarjevega rojstva farsa »Pohujšanje v dolini šent-florjanski« Obe predstavi režira glavni režiser J, Kovič. Tretja predstava bo veseloigra »Zorka« v režiji J. Borka, četrta pa drama iz življenja jezuitov »Prva legija«, ki jo režira Peter Malec. □ Dar. Stavbenik Nassimbeni je mariborski gasilski četi darovat 200 Din v zahvalo, ker so njeni člani tako hitro pogasili ogenj, ki je izbruhnil na njegovem dvorišču in s tem preprečili večjo škodo. Gasilska četa se mu za dar zahvaljuje. □ Oivorilev dramske šole, ki jo bo vodil glavni režiser ]. Kovič, bo v nedeljo, 4. oktobra. Predavanja bodo teoretičnega in praktičnega značaja, zadevajoča vse panoge gledališke umetnosti. Prijave sprejema do otvoritve gledališka blagajna. Pouk bo ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. otomane od Din 540 — aičnl vložki od Din 80 — Odeje od Din 6J-— 3 delne afrlkmodroce lz trpežnega gTadla od Din 170'-Solldnl trpežni Izdelki samo pri VetrtnUka 7 Novak, Maribor Koroška 8 □ Mojstrska izpitna predavanja se pričnejo v sredo, dne 30. t. m. ob pol 8 zvečer. Ob tem času naj se vsi, ki so se prijavili za tečaj, zberejo pred poslopjem drž. deške meščanske šole v Krekovi ulici. Pristop k predavanjem imajo mojstri, pomočniki in izjemoma vajenci, ki imajo za seboj že dveletno učno dobo. Pri prvem predavanju se bodo sprejemale še nove prijave za tečaj. □ Mariborski stenografski krožek ima v ponedeljek, 28. t. m. sestanek, na katerem bo dr. Dolar predaval o izjx>polnitvi v stenografiji. Po predavanju razgovor o društvenem delovanju. □ Slika socialne bede. V gozdu jx>sestnika Ivana Robiča na Slemenu pri Selnici ob Dravi si je brezposelni delavec Andrej Lep postavil leseno bajto in jo prekril s smrekovo skorjo. V bajti, ki jepodobna brlogu, se je naselil s svojo ženo in petimi majhnimi otroki. Ali za tega reveža res ni dela in zaslužka? □ Umrla je v porodnišnici ga. Marija Štern, 30 letna soproga posestnika. Naj v miru počiva! □ Esperantsko društvo v Mariboru priredi v sredo, 30. septembra, ob 20. v Delavski zbornici predavanje. Vsi, ki sc zanimajo za esperantski jezik, vabljeni! □ S podstrešja padel in se ubil. Ivan )an-Jovcc, 21 letni posestniški sin v Kosovi, se je podal na podstrešje hleva, da bi nametal nekaj sena. Pri delu se mu je nenadoma spodrsnilo in podel v globino, kier ie s težkimi notrtmnmi poškodbami obležal v nezavesti. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati. Umrl je zaradi zadobljenih poškodb. □ Lažnjivi agenl. Lansko leto meseca aprila je prišel k posestndei Alojziji Štern v Razvanju mlad mož, ki se je izdajal za zastopnika zavarovalne družbe »Croatia« in jo pregovoril, da sc je zavarovala za 5000 Din. Taikoj mu je izplačala 60 Din vpisnine, nato pa vsa,k mesec 50 Dan premije, katero je vedno inkasiral lažnjivi agent sam. Stemovo je pozneje pregovoril, da je zavarovala še svojo sestro Marijo Škrabar, ki je pri njej stanovala. Ko je sestra umrla, je šla k zavarovalnici in predložila lažnjivo polico, katero ji jc goljuf izstavil. Uradniki zavarovalnice so se začudeno spogledovali in lahkoverni ženi končno pojasnili, da je nasedla prepredenemu pustolovcu. Slučaj so naznanili orožnikom, ki so goljufa v osebi ključavničarja Josipa Gosaka kmalu zsledili. Šternova ima 1070 Din škode. Izlet v Ptuj in Haloze Katkor smo že poročali, priredi Zdtuženje železniških uradnikov s sodelovanjem »Publika« v nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. zelo zanimiv in poučen izlet v naš starodavni Ptuj. Strokovno vodstvo tega zelo zanimivega in poučnega izleta je v rokah banovinskega konservatonja g. dr. Frana Stcle-ta Priprave za sprejem izletnikov so v polnem teku in je izletniški odbor pod predsedstvom postajenaeelnika g. Keržarja pridno na delu, da se gostom nudi prilika, ogledati si vse znamenitosti v našem starodavnem Ptuju, in da se jim nudijo vse udobnosti. Po že določenem sporedu je odhod iz Ljubljane dne 4. oktobra ob 5.30, iz Maribora pa ob 8.35. Prihod v Ptuj ob 9.32. Po sprejemu na ptujskem kolodvoru bo ogled zgodovinskih znamenitosti Ptuja, za tem skupno kosilo, popoldne pa avtobusni izlet v vinorodne Haloze n zgodovinski Vurberg. — Odhod iz Ptuja z vlakom ob 20.29. Trbovlje Posebna delovna in mezdna pogodba pri Du-kiču zajioslenih delavcev je bila Sklenjena ta teden. Pri Dukiču zaposleni opravljajo večinoma rudarska dela, zato spadajo pod rudarsko zavarovanje. Doslej je zanje v glavnem veljala jxigodba TPD, sedaj pa so sklenili zase svojo, ki so ludi naslanja na ono, ki so jo napravili rudarji s TPD, a upošteva jKisebne razmere dnevnega koj>a. Pri Dukiču ni toliko praznovanja, zato niso dosegli delavci toliko povišanje ko pri TPD, je pa sedanja pogodba precej zbolišana. Klcktrika na Sv. Planini. Napeljava elektro-voda na Sv. Planino je že toliko naj>redovala, da je skoro gotovo, da bodo danes na Sv. Planini že svetili z elektriko iz Trbovelj — preko Knezdola — vsaj pri Počivavšku. K napredku čestitamo! Po 22 letih se vrača iz Rusije Kurent Simon od Sv. Katarine nad Trbovljami. Zakaj v začetku vojske je bil vjet ir se mu je po dolgem prizadevanju šele sedaj posrečilo priti iz Rusije. Njegovo pismo je došlo iz Poljske. Žena in oba medtem že odrasla sinova ga veseli pričakujejo. Poceni in dobro kupuje — kdor pazi, kaj kupuie! O tem se boste najbolj prepričali pri nakupu našega blaga, ker je danes priznano na|boljie in najcenejše. Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180'- dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIČi KOMR p o r n č i n Tkanine za vsak žep in vsak okus Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradifte 4 in v vsakem veijem mestu Jugoslavije Vaclav Ceh - 70 letnik Danes se je prijazna Irankolska fara odela v veselo, slavnostno razpoloženje. Gosp. žufmik sicer ne mara odlikovanj in raznih časti, ker ga vsi poznajo, da je skromen in da hoče obhajati ta pomembni dan skromno, kot je sam skromen. Odvrača vsako slovesno praznovanje in pravi, da če mu hočejo napraviti veselje, naj puste to praznovanje in naj zanj molijo. Vesel in dobre volje pa je zmeraj in kdor pozna našega 70 letnika, ne more verjeti, da ima že 7 križev, ker je še vedno tako mladosten in delaven. Naš 70 letnik se je rodil 23. septembra 1866 v Luikavcu na Češkem. Na Češkem je dokončal tudi gimnazijske študije. Kot srednješolski dijak je moral mnogo pretrpeti in ve to najboljše povedati sam. Trpel je veliko, a prav to ga je okrepilo, da je postal tako plemenit, jeklen, odločen mož. Kakor mnogo čeških dijakov v tistih časih, se je tudi Čeh odločil po dovršeni gimnaziji, da pojde pastirovat med Slovence in je vstopil v celovško bogoslovje. Takrat se mu pač ni sanjalo, da bo moral baš med koroškimi Slovenci popiti kupo pelina. Dolgo časa je služboval na Koroškem, kjer se je posebno ob prevratu postavil za Slovence, zaradi česar so ga začeli preganjati. Vedno je bil vnet narodnjak, ljubil je slovenski narod, se zanj žrtvoval, zanj trpel, bil zanj preganjan. Zasovražili so ga in moral je zapustiti Koroško, ki jo je tako ljubili In če danes vprašaš franikolske farane, kakšen je njihov žuipnik, ti bo takoj vsak iz srca odgovoril: »Takih gospodov je malo, naš gosipod župnik so res zlata duša.« In res Frankolčani vidijo v svojem župniku svojega duhovnega očeta, ki razume njihova srca, ki umeva in vidi njihovo revščino. Rad bi jim pomagal, a je sam ubog. A delaven je! Novi zvonovi v lami cerkvi in na Gojki so njegova zasluga. Prenovitev farne cerkve, zvonika, podružnice — njegova zasluga! Vemo, da bi naš jubilant, če bi le mogel, v svoji skromnosti preprečil tele vrstice, ki so pa še veliko prepomanjkljive, da bi mogle opisati vse njegove vrline. Koliko se žrtvuje za sivoje farane, kako rad pohiti v šolo, povsod se vidi njegova delavnost, požrtvovalnost, njegova velika nesebična ljubezen. Vsi farani in vsi, ki ga čislamo, pa te dni prosimo, da bi ga Bog še dolgo ohranil zdravega in da bi mu obilno povrnil vse z večnimi darovi. Dolenjske Toplice najučinkovitejše radiotermalno zdravilišče Znižane cene od 1. septembra dalje. Pavšalna pen-zija (soba, hrana, kopeli, zdravniški pregled in vse takse) za deset dni Din 600 —, za 20 dni Din 1.100 —. Celje _ & Volitve v zbornico TOI v Celju. Volilni imeniki za volitve v zbornico TOI so razgrnjeni od , torka, dne 29. septembra, do torka, dne 13. okto- i bra t. 1., in to vsak dan od 9 do 12 dopoldne in \ od 2 do 4 popoldne v spodnji dvorani Obrtnega : doma v Celju. Rok za reklamacije začne z dnem i razgrnitve in poleče, ko se razgrnitev konča. Re- ■ klamacije zoper volilne imenike, katerim morajo ! biti priložene uradne listine, se izročajo pri pri- j slojnem krajevnem volilnem odboru v Celju ali j pri glavnem volilnem odboru v Ljubljani. Rekla- 1 macije je vlagati najkasneje do 14. oktobra t. 1. ! Krajevni, volilni odbor za zbornico TOI v Celju je sledeč: predsednik dr. Zobec Ivan. okrajni načelnik, predstavnik za trgovino Mislej Anton, nje- : gov namestnik Hladin Valentin; predstavnik obrtnikov Kukovec Vinko, njegov namestnik Berger Ferdo. — Krajevni volilni odbor za sodni okraj Vransko je sledeč: predsednik Zorko Jožef, starešina okrajnega sodišča na Vranskem, predstavnik za trgovino Strah Jožef, njegov namestnik Ru-čigaj Ivan; predstavnik obrtnikov Virjent Jakob, čevljar, njegov namestnik Smogavec Franc, krojač; predstavnik gostilničarjev Orčar Albin, njegov namestnik Križnik Jožef. — Število v volilnih imenikih vpisanih volilnih upravičencev za volitve v Zbornico TOI v Ljubljani znaša v celjskem sodnem okraju: v trgovinskem odseku 565, v gostinskem 293 in v obrtnem 1028, tako da je volilnih upravičencev v celjskem sodnem okraju 1886. — Volilni imenik za volitve v Zbornico TOI je od torka 29. t. m. do torka 13. oktobra t 1. za okrožje trgovskega volilnega odseka za mesto Celje razpoložen tudi v prostorih Združenja trgovcev za mesto Celje. Razgrnjeni volilni imenik sme pregledati vsak pripadnik Zbornico in ga tudi prepisati v označenem roku. V istem roku jc ludi vlagati reklamacije zoper volilni imenik. & 94 let najemniki v enem in istein stanovanju. Danes praznuje 90 letnico rojstva gospa Terezija Htittig, mati obeh lastnic posredovalnice za delo sester Marije in Terezije Htittig. Interesant-no je, kakor poroča včerajšnja Deutsche Zeitung, da stanujejo Hiitligovi že 94 let kot najemniki v enem in istem stanovanju na Glavnem trgu št. 8, kar je pač za današnje razmere zelo redek pojav. & Dr. Čerin Josip, zdravnik v Celju zopet redno ordinira. & Kino Metropol. Danes »Stenjka Rasin« — nov Merkurjev tednik in obisk kraljice Marije na velesejmu. — Ob pol 11 matineja. Zlati jubilej Ubogih šolskih sester de Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu V nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. bo praznovala šmihelska fara petdesetletnico, odkar so so v njeni sredi naselile Uboge sestre de Notre Dame. Zgodovino in kroniko plodonosnega kulturnega in vzgojnega dela kongregacije bo prinesel »Slovenec« prihodnjo nedeljo, danes samo iskreno vabimo vse bivše učenke in gojenke šmihelskega zavoda, da se po možnosti osebno udeleže jubilejnih slovesnosti. Ves teden nam bo lep praznik. Spored slovesnosti: Kot priprava za sklepno proslavo je predvidena duhovna obnova vse župnije. Na Mihaelovo, 29. septembra (ta dan so sestre prišle v Šmihel) ob 7 skupno sv. obhajilo šolske mladino vseh 4 šol šmihelske občine. Nato bo po-klonitev otrok v samostanu. Iz samostana odhod vseh otrok na pokopališče in tam molitve na gro-beh pokojnih sester in pokojnega monsignora A. P e t e r 1 i n a. V sredo, četrtek in petek, t. j. 30. septembra, 1. in 2. oktobra duhovne vaje za žent in dekleta v farni cerkvi. Voditelj g. p. Štefan Temlin. Sobota 3. oktobra: skupno sv. obhajilo žena in deklet. Popoldne in zvečer spovedovanjo mož in fantov. Nedelja, 4. oktobra (roženvenska): Med prvo sv. mašo (ob 6) skupno obhajilo mož in fantov. Po 6v. masi obhajilo vseh drugih faranov. — Ob 8 šolska sv. maša. — Ob 10 slovesen sprevod v cerkev, nato slovesna ponfifikalna sv. maša s slavnostnim govorom in zahvalno pesmijo. Govori in mašuje prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rozman. — Po sv. maši odhod v samostan. — Ob 2 popoldne litanije presv. Srca Jezusovega z blagoslovom, nato pridiga (g. prost Karel Čerin). Po govoru roženvenska procesi ia z blagoslovom in darovanjem za cerkev. Po blagoslovu na samostanskem dvorišču slavnostna akademija: 1 .govor domačega župnika č. g. Turka; 2. zborna dc-klamacija otrok; 3. nastop društva »Združenih bivših učenk šmihelskega zavoda za zgradbo sirotišnice«; 4. izročitev društvenega jubilejnega darila; 5. pevska iočka. Za zlati jubilej je društvo izdalo lično jubilejno knjižico, opremljeno s 40 zanimivimi slikami. V posvetilu pravi avtorica: »Vam, šmihelsko sejalke, ki že 50 let polagate klena zrna v mlado prst, polagate verno in pobožno, sproti jo zalivajoč z roso molitve; ker veste, da tisoč strašnih;he-viht epi za obzor jem dekliških duš... so namenjene te vrstice, ki sem jih napisala v znamenju »Ad maioreni Dei Gloriam«- Knjižico je za 20 din naročiti pri društvu »Zružene bivše učenke šmihelskega zavoda za zgradbo sirotišnice v Šmihelu pri Novem mestu«. Nobena bivša šmihelska učenka ali gojenka je ne sme jiogrešati. V njej boste srečale ljube, znane obraze bivših učiteljic, v njej boste našle vse drage količke, po katerih je vriskala vaša mladost. Za bodočo sirotišnico je društvo kupilo sestram lepo, obširno posestvo Berzinove v Šmihelu. Na dan jubileja bo sestram izročena tozadevna kupna pogodba. Lastnica tega posestva, ki leži kot nekak idiličen polotok ob Težki vodi, je pokazala za našo humano akcijo — zgraditev sirotišnice — veliko razumevanje ter je v svoji velikodušnosti popustila v svojih plačilnih zahtevah toliko, da se je društvo končno odločilo za nakup in s tem položilo prvi kamen za bodočo sirotišnico. Vsa pogajanja pa je uspešno vodil član ban-skega sveta g. Veble. Obema najlepša hvala! Za sirotišnico bomo morali še dolgo in mnogo prositi. V zadnjem času so poslali svoje prispevke: Neimenovana bivša učenka iz Šmibela 1000 din; Janez Androjna iz Loga, lara Boštanj pri Sevnici, sedaj Milkwaukee Wiss., 100 amer. dolarjev (4700 din); Lucija Gregorčič, roj. Flor-jančič, Hmelnik, Pristava, sedaj Milkwaukee Wiss., 100 amer. dolarjev (4700 din); Frančiška Gregorčič, Gotnavas, sedaj Amerika, 10 ameriških dolarjev (433 din); rodbina Kunaver, Ljubljana 40 din; neimenovana, Ljubljana, 100 din; rekto-rat univerze v Ljubljani 100 din; g. Karel Supin, Tržišče 50 din, Nova založba, r. z. z o. z., Ljubljana 100 din; Janez E. Kalan, Ljubljana 100 din; Marija Intihar, Šmihel 50 din, občina Toplice 250 dinarjev; Marija Stanko, Ljubljana 100 din. — Vsem prisrčna zahvala I — Odbor za zgradbo sirotišnice. Din 20'-, Din12'-, Din 3*50 Opozarjamo čitatelje našega lista, da je apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani stavila v promet znani »Planinka« čaj tudi v manjših omotih in sicer: veliki paket Din 20"—, polovični Din 12'—, poskusni omot Din 3'50. S tem ie ustreženo željam široke publike, tako da lahko vsakdo kupi originalni »Planinka« čaj Mr. Bahovec, ne da bi se moral posluževati nadomestkov. Železniška nesreča Mestinje, 25. septembra. Na progi Grobelno—Krapina je bilo lelos žc par nesreč, danes pa se je zgodila zopet nova med postajama Mestinje—Stranje. Ko je danes dopoldne pri vozil tovorni vlak iz Grobelinega malo naprej od postajališča Stranje, sta nenadoma drugi in tretji vagon za lokomotivo skočila s tira in sta se še nekaj deset metrov vlekla z ostalimi po progi, nakar sta se odtrgala in zvrnila na stran proge, dočim so lokomotiva in ostali vagoni ostali na progi. Na enem izmed prevrnje-nih vagonov jc bilo naloženo železje, na drugem pa velike steklenice z neko tekočino; te so se seveda skoraj popolnoma razbile. Na kraj nesreče so takoj prišli delavci, ki so očistili progo, da so promet zopet vrši normalno. Kaj je vzrok nesreče in kdo ie zakrivil, bo točno ugotovila šele strokovna komisija. Poveljnik belih čel, general Franco, govori: „Iztrebili bomo strup komunistov iz dežele" (Posebno poročilo v cKolnische Volkszeitung».) V Parizu, septembra meseca. Dopisnika tednika «Je suis partout> je nedavno sprejel poveljnik belili čet, general Franco, v svojem glavnem stanu v Caceresu. V uvodu pove dopisnik, da je pomembno, da visi v čakalnici generala slika Prima de Rivera, čigar spomin je generalu Francu jako drag. V svojih izjavah se general ni le dotaknil sedanjega položaja, marveč je govoril tudi o tem, kako si je zamislil Španijo v bodočnosti, ko bo konec teh hudih bojev. Povedal je: »V Španiji se je večina uprla moralnemu in gmotnemu neredu, ki je kol breme ležalo na ljudstvu, da ni moglo tega več prestajati. Razredno sovraštvo, ki ga je netil komunizem, je popolnoma porušilo varnost v Španiji, kjer je, ne glede na vnebovpijoči umor Calva Sotella, zakrivila ljudska fronta, ki je prišla do oblasti, tudi še številne druge umore. Ce bi se ne bili oprijeli misli na osvobojenje ljudstva izpod vlade teh mogotcev, tedaj bi-bila Španija nekega dne izročena sovje-tom z revolucijo, ki so jo agenti komunistov že dolgo pripravljali, za kar imamo obilo dokazov, ki so nam zdaj prišli v roke. Medtem ko smo delavstvo rešili strahovlade rdečih tovarišev, smo mislili predvsem na izboljšanje položaja delavstva in sploh vsega razvoja dežele. Socijalni napredek moremo uresničiti le tako, če je v deželi red, in bodoča vlada bo mogla za socijalni napredek res kaj storiti, medtem ko je pod marksistično vlado že več let vse nazadovalo. Razen tega bomo tudi storili konec verskemu preganjanju in bomo obnovili verski mir in versko strpnost.« Nato je general govoril o vojaških ukrepih in je dejal: »Okoliščine, ki so nas prisilile, da smo le počasi zavzeli del dežele, so, žal, zahtevale strahovite žrtve. Toda po svoje bo imelo podaljšanje vojne tudi svojo korist, namreč: popolnoma bomo mogli iztrebiti strup komunistov iz dežele. Čim delj traja vojna, tem bolj se odziva ljudstvo zoper ta strup. Zgled iz teh dni nam pove, kako v Madridu ni nikjer nobene avtoritete. Neki mladenič, ki se mu je bilo posrečilo priti iz Madrida, nam je pripovedoval, da so notranjfega ministra, ki je rdeči milici prepovedal na svojo roko preiskavati stanovanja po zasebnih hišah, rdeči miličniki nekega dne poiskali v njegovem lastnem stanovanju. — Hišnik je takoj obvestil policijo. Policija je očitala miličnikom njih dejanje, a kaj je zaleglo: Miličniki so se vrnili, prijeli ministrovega hišnika in ga nato ustrelili. Kamorkoli pridemo v mesta in vasi, so strahote rdečih tako brezmejne, da si človek kaj takega niti v najbolj divjih sanjah ne more predstavljati. Ko sem bil včeraj v Talaveri, sem videl neko nesrečno ženo, ki so ji rdeči vpričo nje umorili sinova in so ju vpričo nje do neskončnosti mučili. Včasih te umirajoče žrtve zahtevajo od naših vojakov, naj se maščujemo. Seveda se ne moremo izogniti temu, da ne bi krivcev koj sodili, tem bolj, ker bi bilo napačno pojmovali človečnost tako daleč, da bi ne kaznovali hudih zločincev; to bi tudi moralno slabo učinkovalo na ljudstvo. Nihče, ki se zaveda svoje dolžnosti, bi se ne strinjal s tem.« Ko je francoski poročevalec pojasnil generalu, da francosko javno mnenje ni kar nič za to, da bi pariško vlado podpiralo v jiolitiki zoper Španijo, je odvrnil general Franco: -Dobro vem, kako je, zakaj v Franciji imam veliko prijateljev. Ravnanje, ki se ga zdaj drži vaša vlada, ne ustreza željam francoskega ljudstva, pač pa željam sovjetske Kusije.« Zadovoljno sc smehlja Litvinov, ko odhaja iz palače Društva narodov. Tovariš komisar »Tovariš komisar, zima bo, a drv ne bo!« Bo- j ječe so se glasile te besede in njih pomen je bil jako resen. Toda tovariš komisar je mirno odvrnil: »Ne vznemirjajte se, vsega bo zadosti.« Ljudje so verjeli. Rdečkarji so bili šele nekaj tednov po Kolčakovem porazu v sibirskih mestih in ljudje so jim dali časa, da bodo mogli ustvariti paradiž na zemlji. Čakali so s potrpežljivostjo, kakor znajo le Rusi. Prišla je zima in prišel je hudi sibirski mraz, drva pa niso prišla. Kmetov ni bilo več na trge z vozovi in sanmi lepih brezovih ali cedrovih drv ko časih. Kaj pa naj bi bili počeli v mestu, ko je bila vsaka kupčija prepovedana? Sicer so pošiljali povelja v vasi, naj kmetje pripeljejo drva v mesta. Toda vasi so bile daleč in kmet ima svojo glavo. Tako so prestali prvo zimo, saj so imeli še nekaj zalog od prej. . . Prišlo je poletje. Paradiž je ostal na papirju in v dvoranah, kjer je bilo pri sejah toliko lepih govorov in govorov, in v pisarnah, odkoder so prihajali razni lepi načrti v svet. In spet so odšli h komisarju in so ga spomnili drv za zimo. Potolažil jih je, češ, »sozuj« vam bo dal vsega dovolj. Medtem so vse prebivalstvo, kolikor ga še ni bilo pri Rdeči armadi, vpoklicali k delavski armadi. Sleherni opravek se je izvršil v imenu sovjetov. Nikjer ni bilo nobene svobode več, nisi si smel seliti iz kraja v kraj, nisi smel po svoje izvrševati kake obrti. Za delo so prejemali ljudje »pajok«, živila, ali izkaznice in prav malo drobiža. Vse so izdajali sojuzi, zadruge, kjer eo bili vpisani vsi prebivalci. Sojuzi naj bi razdelili tudi drva — toda — drv ni bilo nič. Zidaj so odšli predsedniki sojuzov h komisarju. »Drv bi radi za svoje člane!« — »Sojuz, ki bi rad drv za svoje člane, si jih mora sam poiskati v gozdu! Nato bo dobil del tistih drv.« Mogoče! Ce jim jih oblasti ne bodo vzele za svoje namene. Kaj zdaj? V vsakem sojuzu so odbrali skupine, ki so jih za tri, štiri tedne nagnali v divjino po drva. Nagnali so tjakaj tudi slabotne, izobražence umetnike, glasbenike in tudi ženske. Torej ljudi, ki takemu težkemu delu tudi v drugačnih razmerah ne bi bili kos. Pa še v pragozdu, sredi nadlege moskitov in brez bivališč iu btez zadostne prehrane! A kaj je brigalo to komisarja! Saj so bili skoraj vsi ti »delavci« večinoma sami buržuji! Te je bilo treba tako in tako, prej ali slej iztrebiti! So buržuji vsaj občutili, da je zločin biti buržuj. »Sobotniki«, .prostovoljni sobotni popoldnevi', ko so morali izobraženci in drugi lažji dclavci v skupinah opravljati težka dela, so bili imenitno sredstvo za ponižanje buržujev, zlasti še žensk. Tu si videl nilada dekleta, ki so morale služiti po pisarnah, a so ob sobotah popoldne, slabotne in lc za silo oblečene, razbijale led in kidale sneg po kolodvorih; ali so čistile progo in pometale ali snažile stranišča, pa kakšna stranišča! Na lesnem poveljstvu so pa zatisnili časih eno oko. Kdor le ni mogel opravljati vseh teh del, so mu nasvetovali, naj naznani Kakega »špekulanta«, ki bo moral potem namesto njega sekati drva. Tako se je začelo v sovjetskem paradižu: z lesnimi poveljstvi in s sobotniki. Opravljali so delo, ki ni ničesar stalo — razen človeškega življenja. A kaj ]X>iTieni en človek v Rusiji? Tako so po ledenih pustinjah zgradili po več tisoč kilometrov dolge železniške proge: toda na tisoče ljudi je pri tem pomrlo. Tako so izsekavali pragozdove in so z lesnim dumpingom prevrnili in zmešali vsa lesna tržišča po svetu: toda — na vsakem drevesu je lepela kri človeka, ki je s suženjskim delom, brez plačila, dal svojo delavno moč in svoje življenje zato, da se je svetovni lesni trg omajal. V sovjetske metode je zašlo načelo, da si za malo denarja pridobijo mnogo dobrin in se zaeno iz-nebijo neljubih elementov. Buržujem so sledili ku laki, kmetje, ki so bili v napotje zasužnjevanju, pa so jih naredili za sužnje. Nato pa so prišli na vrsto vsi, ki so bili politično sumljivi, in jih je bilo treba odpraviti. Skoraj vsak dan beremo taka jjoročila. A začelo se je vse to z lesnimi f)o-poveljstvi in s sobotniki, s skromnimi predhodniki sistema, ki mori milijone ljudi —, zdaj doma, zdaj v Španiji. i i____ b-aiiu Vse trn nhčnduie ko stoii v \vestminstrski londouski ka- Pretdrlfi. Vr°e"TjeTe,rzkčLaovkSlja R&&Tt*M na 'pravljičnih škotskih kamnih. V šestdnevni mednarodni vožnji z motornim kolesom je angleško moštvo zmagalo. Muha - enodnevnica Že tri leta se jc ličinka potej>ala kot huda roparica na čistem dnu vode. Radi svojega vitkega trujjja, ki ga krasi troje pahljačastih kocin na koncu in radi svojih šesterih nežnih, narezljanih škrg na obeh straneh, je sicer lepa videti na pogled. vendar člo«ek ni vesel njene ljubkosti, če pogleda njene urne, roparske noge in ostre, srpaslo zakrivljene čeljustne klešče na glavi. Tako temeljito je skrbela za svoj žclodec, da ji je bila na vsaka dva meseca njena koža pretesna. To nam je za smeh! Toda ličinki mrčesa jc neznansko sitno to opravilo, njej je res, »da bi skočila iz kože«! A vselej jc bila potem ko prerojena in je še z večjo silo planila na živež. Ena in dvajsetkrat jc ličinka že »skočila iz kože« in je imela prav tolikokrat svoj rojstni dan. Zdi se mi, da je štela svoje življenje po številu kožic, ali celo: niti štela jih ni, saj so njeni možgani premajhni; so lc kakor pika. Doslej ji še ni bilo prišlo na mar, da bo tega lepega življenja nekoč konec. Menila jc če je sploh kaj menila! —, da bo šla kar tako dalje, dokler sc ni nekoč nekaj pripetilo. Vprav, ko se je bližal njen dva in dvajseti rojstni dan, ii jc bilo tako čudno: ščegetalo in srbelo jo jc nekaj, tako niigotalo je nekaj v njej. ko v kakem rudniku in groza je je obšla. Čutila je, da se bliža nekaj izrednega, nekaj prav velikega. Več dni je trpela. Slednjič pa ni mogla več. Dušilo jo je, nekaj jo je gnalo navzgor iz mokrega bivališča, pognalo jo je jto bilki. Zraka, zraka! S poslednjo silo se jc oklenila lističa in tedaj se jc že zgodilo: kožica na tilniku se je razpočila in vsa prepadetia in preplašena sc je izmotala iz ovoja, to dete dva in dvajsetih rojstnih dni! Čudovito! Kaj pa spet to? Štiri prekrasne, ko steklo svetle perutničke so ji tičale na ramenih namesto prejšnjih škrg in one tri končne ščetine ^d postale tenke in dolge in roparskih klešč ni Bilo več — izginile so, izginile brez sledu! Videti je bila ko kačji pastir. Pa kako lejjo jc bilo v novem svetu! Kakšen zrak in kakšna topla, sončna svetloba! Vse |irejšnjc življenje jc izginilo, kot bi ga kdo odpihnil; vse je bilo ko črne, pozabljene sanje. Ličinka jc poslala m u h a - e n o d n c v n i c a. Ni vedela, kaj bi počela. Čutila je Ic, da jo nekaj prav važnega še čaka. Tesno se je držala bilke in je čakala. Le nežne tipalke so boječe jto-drhtevale v pričakovanju in upanju. Tedaj sc jc pa naglo zgodilo šc poslednje: lepa, nova koža se je .♦Vsak toplomer je takole napihnil! Veste, on je delavec v steklarni !< V četrtek 28. septembra 1876. Milan v zadregi. Od kar sc je v Hercegovini vnel vstanek, srbski mladi knjez ne pride iz zagred in sitnosti. Srbski narod in slovanski listi so mu trobili v uho: »Napovej vojsko!« Diplomati so mu grozili: »Miren bodi !>. To je lr|Dclo skoraj celo leto. Naposled je prevagal slovanski glas in Srbija jc šla v boj; Milan se je malo oddahnil. Sedaj pa je prišel v drugo zadrego: narod v orožji ga je proglasil za kralja, on pa si zaradi velevlasti ne upa sprejeti tega imena in je Cer najevu pisal, da s proglašenjem vojne svoje ni zadovoljen in da žc komaj pričakuje miru. Njegovo stanje je res težavno. Po pariški pogodbi >30 velevlasti zavezane hraniti Srbijo, ako bi jo hotel Turek vničili, nasprotno pa ic tudi Srbija zavezana ostati v odvisnosti od Turčije... Ali se je tedaj čuditi, da narod nasprotuje knezu, ki hoče na vsak način mir imeti? Pravijo, da se hoče Milan vsled tega vladanju na korist svojemu sinu odj>o-vedati. Izvirni dopisi. Iz Trsta, 23. sept. Naše polil, društvo »Edinost« ima hude boje s tržaškim magistratom, ki vraduje izključivo v italijanskem jeziku. Politično društvo ni hotelo od njega sprejemati laških dopisov. Ali c. namestništvo je polit, društvu odgovorilo, -da mu ne more priznati pravice, ncpriniati uradne dopise tukajšnjega magistrata v laškem jeziku pisane, ker magistrat rabi la jezik kakor uradni iwslednjič razpočila. In potem sc jc novorojeni muhi iznenada posvetilo v glavi. Razprostrla je krila iu — resnično dvignila se jc v to(ilo, poletno, večerno ozračje! O, svet, svet, kako si li krasan! Tedaj je pa tudi že opazila, da ni več sama. Vse ozračje, na dolgo in široko, je mrgolelo tova-rišic, ki so bile doživele isti dogodek, — na niiri-jade jih jc bilo, neštete množice. Da ji ljudje rečejo nuiha-enodnevnica, ji ni bilo znano. Tako vsakdanje, tako prostaško zveni ime: luuha-enodiievnica. In vendar jc malo takih živalic, ki bi nas prisilile, da se potopimo v razmišljanje, kakor je vprav lo lepo, ubogo, sanjsko bitje, t re-ba je, da človek vidi, kako se liki snežnemu mc-težu v številnih milijonih, vse drhteče in radostne, dvignejo na svatbeni polet v višave —, a čez nekaj ur pa prav tako v milijonih jiokrijcjo tla in vodilo gladino s svojimi trupli brez življenja. Ko sem bil to prvikrat doživel, bilo jc neke poletne noči sredi bujnih, razkošnih lepot brazilj-ske zemlje, sem se prestrašil. Ta nežna lc|x>la, to sanjsko bitje: komaj jx>-rojeno, komaj da dihne, že je v smrti. Človeku se dozdeva, da je kar nečloveško grozno, da priroda nc da svojemu bitju niti tc zmožnosti, da bi se moglo preživljati, sprejemati hrano. Saj sploh nima s čem jesti, vse je neujx)-rabno — že koj. ko se prebudi v novi svet. /c kar vnaprej je obsojena na smrt! Lc za kratek čas, dokler ni |->oskrbljeno za potomstvo - nato je nežna naprava izčrpana, pravice za nadaljnje življenje ugasnejo. Ne|>ojmljivo! Ali je morala ličinka samo zalo imeti tri leta svoje življenje v vodi? Ali je bilo treba le zalo takih umetnih, nežnih kril in takega, trupelca, da bi bilo vse Ic za nekaj trenutkov v okras prirodi in bi koj nato padla vsa ta truda-polna. umetniško-pravljična krasota v žrelo lačnih rib? Brez smisla, vse brez smisla! Zasmcli življenja! Bedasto, človeško premišljevanje! Ali pa —: ali jc uganka bolj jasna, če metulj nekaj dni srka med in jx)tem otrpne v smrti? Ali če ogre živi tri leta v črni zemlji, a Ic cn sam mesec na svetlem? Ali če drugi živijo dve leti, dvajset let? Pridejo in odidejo, čini izjiolnijo svojo nalogo. Dve uri — dve leti — kaj zalo? Ali ni vse vseeno? In čc bi bil človek rojen samo za ta svet, tudi 011 bi bil samo muha-enodncvnica v veletoku milijonov let. Osemdeset let — en sam vzdih! " (F. Thcissen, S. J.) Takole prihaja v japonsko hišo japonski pistiionoSa »No, vidiš, ti boš pa kakor tvoj oče,< pohvali stric fantka. »Kajne? Tudi mama se že boji, da bo tako,< odvrne mali. »Tako se mi zdite podobni nekemu mojemu prijatelju!« »Res? Pa se mogoče niste zmotili in ste njemu vrnili onih sto dinarjev namesto meni?« jezik in nobena stranka ne more prepisa'i postavljeni oblasti, kakim se ona jezikom ima pxv služiti«. Vsled tega odloka je magistratu, se vc da, greben še više zrastel, in njegovi uradniki se zdaj celo branijo sprejemati slovenske vloge. Razne reči. — Za nova cerkvena stolpa v LaSf-čah so cesar darovali 200 gld. — Revščina na Dunaji postaja čez dalje huja Cez dva tisuča hiš je že pod sekvestrom. Mnogi in odlični obrtniki sc selijo na Francosko in na Rusko, stanovanja se praznijo, samomori zaradi revščine pa se množe. Kako rešuje mesto Celje vprašanje brezposelnosti Iz poročila Pomožne akciie v Celju Najtežavnejše vprašanje današnje dobe, ki dela predvsem največ skrbi večjim krajem, je vprašanje preskrbe in zaposlitve brezposelnih, imamo dva načina, kako odpomoči temu zlu sedanjega časa: ali delimo podpore v obliki denarja ali natu-ralij, oziroma da skrbimo za javna dela. pri katerih bi dobili zaposlitev brezposelni. S prvim načinom reševanja brezposelnosti ustvarjamo nov kader beračev in delomržnežev, z drugim načinom pa pomagamo brezposelnim, da se na edino primeren in človeka dostojen način prebijejo skozi težave sedanj«? dobe Pereče vprašanje brezposelnosti je v veliki meri občutila tudi celjska občina, kjer je industrija v času depresije vrgla na cesto več sto delavcev z okroglo 2000 družinskimi člani. Zato je bilo treba najti način in sredstva da se ti najpotrebnejši iz človeške družbe vsaj za silo preživijo. V Celju se je pred leti poizkusilo pomagati brezposelnim predvsem na prvi zgoraj omenjeni način, to je z dajanjem podpor. Kmalu so pa vsi odločujoči Činitelji uvideli, da na ta način ne pridemo daleč in je posebno pri sedanjem mestnem svetu zmagal princip, da je treba reševati brezposelnost v prvi vrsti z zaposlitvijo brezposelnih. Praksa prve sezone je pokazala, da načrt in ideja nista bila slaba. Že dne 4. novembra 1935 se je vršila na mestnem poglavarstvu anketa, kako pomagati v zimskem času brezposelnim. K ankeii so bili povabljeni vsi merodajni faktorji, tako oblasti, gospodarske korporacije, stanovska združenja in dobrodelne organizacije. Pri tej anketi je bilo sklenjeno, da se izvede v Celju širokopotezna pomožna akcija, h kateri se pritegnejo vsi sloji. Pomožna akcija ima skrbeti samo za brezposelne, za ubožce naj skrbijo kakor dosedaj mestna občina in pa dobrodelna društva. Zbirka Pomožne akcije naj se uporahi le za javna dela, podpore naj bi se dajale le vdovani-materam, ki ne morejo na delo, nimajo pa sredstev za preživljanje. Preprečiti je tudi zlorabo pri podpiranju ubožcev, to pa 6 čim tesnejšim sodelovanjem karitativnih društev. Pozneje so bili posli Pomožne akcije poverjeni socialnemu odboru mestne občine, h kateremu sta bila pritegnjena še magistralni direktor gosp. Šubic in mestni tajnik g. Wltavsky. V odboru Pomožne akcije pa so bili poleg omenjenih dveh uradnikov mestne občine še predsednik mestne občine g. Mihelčič Alojzij, predsednik socialnega odbora g. prof. Bitenc Mirko, predsednik finančnega odbora g. Prelog Vinko, stavbeni svetnik g. inž. Pristovšek Blaž, računski svetnik g. Grobel-nik Gustav in blagajnik g. Gaberšek Jože. Naloga tega odbora je bila 1. preskrbeti sredstva in 2. napraviti načrte del. Takoj se je začelo z nabiranjem prostovoljnih prisj>evkov; tehnični oddelek je pa dobil nalog pripraviti načrte del. Prva seja odbora je bila dne 4. decembra in je bilo do tega časa nabranih 120.000 din. Na tej seji je bilo tudi sklenjeno, naj bi se razdelili brezposelni v tri kategorije in sicer: 1. poročeni z večjim številom otrok (4 in več), 2. poročeni z manjšim številom otrok (do 4) in samci hranitelji ter 3. samci. Poročeni z večjim številom otrok bi delali dnevno najmanj 8 ur, oni z manjšim številom in samci hranitelji dnevno 6 ur, samci pa tedensko 4 dni po 8 ur Šesturno delo bi bilo nepretrgano hrez opoldanskega odmora. Pri tej seji je bilo tudi sklenjeno, da napravi predsednik socialnega odbora pravilnik o zaposlovanju brezposelnih. Po tem pravilniku so najvažnejše določbe, da imajo poročeni z več družinskimi člani prednost pri zaposlitvi pred drugimi delavci itd. Sklenje- no je bilo tudi, da se pridnim delavcem z veliko družino poviša mezda na 3 din na uro. Odbor je imel nato še več sej in se je moral boriti predvsem s finančnimi težkočami. Že pri drugi seji je odbor ugotovil, da so izčrpana vsa finančna sredstva in je začel brskati po proračunih mestne in okoliških občin V primeru z izdatki za mezde, ki so znašale tedensko približno 23.000 din, so bili prispevki nabiralne akcije slabi, dosti premajhni. Akoravno je bilo od 411 prijavljenh brezposelnih zaposlenih komaj 218, se. je moralo že sredi februarja misliti na odpust. V soboto dne 29. februnrja 193(5 se je vsem delavcem odpovedalo, fz neizraii-ljenih proračunski!: postavk se je zbralo še din 35.000 in s tem zneskom zaposlovalo še nekaj najpotrebnejših, predvsem domačih delavcev. Ker ni bilo več rednega dotoka sredstev, se je na seji dne 13. marca že ugotovil primanjkljaj 31.940.59 dinarjev, ki je do seje dne 8. aprila narastel na din 05.335.04. Ker ni bilo več kredita za nadaljevanje Pomožne akcije in ker se je s prihajajočo pomladjo začenjala sezona dela na [»olju in drugod, je odbor z 11. aprilom zaključil zaposlovanje brezposelnih jx>d okriljem Pomožne akcije. število brezposelnih je z zimo raslo. V novembru jih je bilo ca 160, v januarju 379. v februarju 411. Zafioslenih pa je bilo v januariu in februarju 210 do 223; od teh je bilo ca 28 samcev in 20 samcev-hranilcev, od vseh pa približno 100 takih, ki niso niti pristojni v celjsko občino. Nabiralna akcija je imela sledeče dohodke: industrija 44.450 din, trgovci 33.607.86 din, zdravniki 850 din, odvetniki 1060 din, notarji 240 din, denarni zavodi in zavarovalnice 14 000 din, hišni posestniki in najemniki 8.171 din, zasebniki in drugi 3.860 din, okrajno načelstvo v Celju 2.500 din, okrajni cestni odbor Celje 20.000 din, kralj, banska uprava 102.985 din in prispevki občine din 101.326.49 din, skupaj 333.000.35 din. Iz denarnih sredstev Pomožne akcije so bila v pretekli sezoni izvršena v Celju 6ledeča javna dela: 1. cesta na Jožefov hrib — za kar znašajo stroški 70.288 din; 2. cesta pod mestnim pokopališčem — celokupni stroški znašajo 05.081 din; 3. cesta na grad je stala 52.916 din; 4. cesta proti Apneniku 24.(XJ3 din; 5. cesta na Anski vrh in na Miklavžev hrib 32.737 din; 6. Pri regulaciji Suš-nice se je delalo v bližini tovarne Pyrota na izkopu novih prekopov, napravi brežin ter obložitvi brežin z rušo. Celokupni izdatki znašajo za to din 9.790.—: 7. Regulacija Koprivnice se je podaljšala za 100 m v vasi Dobrava. Celokupni izdatki so znašali 11.617 din; 8. Za kanal v Oblakovi ulici 1.254 din in 9. za penravilo in posipanje cest v bivši okoliški občini 42.032 din. S temi podatki smo podali izčrpno poročilo o delu Pomožne akcije v Celju v pretekli sezoni in o načinu zaposlitve brezposelnih Olavno načelo je bilo: brezposelnim nuditi delo in ne jiodpore. i>a bi v bodoče prispevali k akciji za zafioslitev brezposelnih enako vsi sloji, je 6edanji mestni svet preskrbel za denarna sredstva na drug način. Kakor je občinstvu znano, se nahaja v sedanjem mestnem proračunu tudi 5 odstotna doklada za zaposlitev brezposelnih Delavci so zaj>osleni sedaj večinoma drugje, predvsem pri regulaciji Savinje, da si prihranijo denarna sredstva za zimski čas. — Svoje poročilo zaključimo z besedami, s katerimi je zaključil zadnjo sejo Pomožne akcije dne 9. septembra t. I. žujmn g. Mihelčič, ko je izjavil: »Smatramo.' da je boljše nuditi delo, kakor deliti podpore, ker so s tem tudi delavci zadovoljni.« Pri zaprfiu, motnjah v prebavi vzemite zjutrai na prazen ž:elodec kozarec naravne F&AHZJOSEF grenčice. Registrirano od Min. soc. pot. to nar. /.dr. S. br. 1/..485 od 25. V. 11)35. Turizem v Selški dolini Medtem ko Gorenjska zaključuje glavno letno sezono in dela bilanco v tej gospodarski panogi, je prav, če v našem gorenjskem kotu premišljujemo o turizmu pri nas. Ugotoviti moramo predvsem, da smo tudi letos poznali turista kot redkost med domačini, dasi ves gorenjski del doživlja to, da je domačin redek med turisti. Vprašujemo se |x> vzrokih, da morda ni lepa naša dolina? Po-slušajmo Badjurov slavospev, Andrejkov — da nimamo prostorov za letoviščarje — ali imajo kje kmečke vasi toliko ponosnih nadstropnih hiš z mnogimi prostori kot pri nas? — O, pač so vzroki — doslej so bile slabe ceste — nekaj krivde nosimo tudi sami — saj smo na letoviščarje gledali kol na nerentabilno gospodarsko panogo spričo lahkih in velikih zaslužkov pri lesu, ki nas je živel — a sedaj smo se takih misli odvadili. Mnogo je vzrokov, na katere se še povrnemo. Začnimo pri začetku. Tujski promet. S samo besedo promet mislimo najprvo na vozila in vsa srestva, s katerimi se ta oskrbuje — pri turizmu ona za osebni promet. Tudi pri nas imamo lepe avtobuse, ki naj bi dobro oskrbovali osebni promet — a kako je to urejeno? Na progi Škofja I/oka—Železniki imamo dva koncesiioniranca, ki pa osebni promet vzdržujeta točno poinerjeno na naše žepe. Dogovorno vozita menjaje se teden eden, teden drugi. In še kako? Prvič najdražja vožnja v vsej banovini, drugič natanko tako. kot je preračunano na dolinske potrebe — sreda živinski sejem tu, sobota tam — vozi večji voz, druge dneve pa, če le mogoče, škatliica, v kateri se dušiš in potiš, če je le malo zasedeno. Vozni red pa tak, da imaš na štiri vlake zvezo, pri šestih pa, ako se pomotoma znajdeš na postaji lahko štiri ure gledaš v zrak, di boš lahko po tem čakanju za 16 Din prevozil progo. Ni nam do raziskavanja, če je uko postopanje dveh koncesijonirnncev zakonito — žalostno je le, da drugače delovne občinske uprave takih bremen ljudstvu ne olajšajo, saj skoro izgleda, da avto-podjetji čakata, kdaj bo kdo kak dinar prislužil, da gn bostn pobrali. Če upravna oblast tega ne vidi, kje so župani? Ko torej rečemo, da smo imeli malo letoviščarjev, ugotavljamo, da nam je to pomanjkanje oskrbel v prvi vrsti neprimerno urejen osebni promet ki je strašno drag. Da Ik> prišlo več ljudi k nam, je treba mnogih zvez in cenene vožnje. Zato [»zivnmo avtopodjetnika, da uredita — sicer naprošamo oblast, da izda še novo koncesijo, ki ne bo kartelirana. temveč svobodno konkurenčna. Saj vendar ne moremo trpeti, da bi enako žalostno zaključila tudi zimska sezona. ki bi z našimi lepimi smučarskimi tereni mogla prinesti precej denarja. Če smo z lesnim zastojem strahotno udarjeni, nam je pa tu mogoče pomagati — in te pomoči javno prosimo. Delavske razmere v Ribnici V Ribnici se gradi nova vojašnica, pri kateri je zaposlenih več delavcev, večina Hrvatov, ostali so Slovenci domačini. Toda izmed domačinov dobijo delo samo tisti, ki so g. Arkotu Ivanu (Logarju) po volji in se prisiljeni priznavajo za skra-hirano JNS. Ne vemo, kako in pod kakšnimi pogoji in vplivi je ravno on dobil jiaševanje v roke, kakor da bi vojašnico gradila JNS ne pa država in davkoplačevalci, ki jih je med JNS najmanj. Najzanimivejše pa je to, da domačini dobijo pri najtežjem delu po 2.50 din na uro, izplača pa se jim jx> raznih odbitkih le po 2.27 din, torej za 8 urno delo 18.16 din, doči mimajo hrvatski delavci jx> 4, 5, 6 in več dinarjev od ure. Tu je treba pač temeljitega razčiščenja, tako glede sprejema delavstva kakor glede delavskih mezd. Dasi je imelo zadevo že tudi kočevsko okrajno načelstvo v rokah in je o vsem dohro poučeno, pa se vendar stvar ne gane z mrtve točke. Kje je vzrok? Tudi pri lesni industriji ing. Rudeža so kaj čudne razmere. Že pred časom se je velik del delavstva organiziral v Zvezi združenih delavcev (ZZD). Koncem avgusta se je na pobudo JNSar-jev organiziralo tudi nasprotno delavstvo v Narodni strokovni zvezi (NSZ), katere podružnica pa še ni jx>trjena. Kar naenkrat pa je ing. Rudež odpustil vse delavstvo, organizirano v ZZD, ki je bilo volilo JRZ ali sploh ni volilo, dasi mu je že leta služilo brez graje in prvovrstno, kakor sam priznava. Kot povod za odpust navaja, češ da so se delavci organizirali zoper njegovo voljo v ZZD, kakor da bi delavstvo ne imelo svobode združevanja v obrambo svojih koristi jx> svojem prepričanju kjerkoli. Dolži delavce iz ZZD, češ da so komunisti, kar je seveda ravno nasprotno res, ker je znano, v katerih frontah vedrijo komunisti, dasi ludi tem ne odrekamo pravice do poštenega zaslužka in življenja. Kot nadalnji vzrok pa trdi, da je odpust zahtevalo delavstvo iz NSZ, in če to dovoli, delavce iz ZZD takoj zopet sprejme. O tem naj se obdolženo delavstvo pomeni z delodajalcem samim. Če pa je leniu v resnici tako, potem se moramo samo čuditi tej stanovski solidarnosti, in je nečuveno, da hi delavec delavcu odjedal kruh. Pomanjkanje samozavesti tepe delavstvo samo. Sicer pa vemo, da so še druge sile v črnih kapah, ki drže ing. Rudežn na vajetih, sovražijo vse, kar je krščanskega, in kuhajo delavsko kri, ki tudi lahko zavre. Niso časi po tem, da bi se taki lonci pristavljali k ognju. Podjetje, ki brez potrebe množi brezposelnost, ne vrši svojih socialnih nalog. Prav je, če delavstvo do poštene mere brani koristi delodajalca, a da bi delavstvo izdajalo delavsko koristi, se pn nam ne zdi — moralno. Pomen športne vzgoje Športni uspehi na mednarodnem polju niso plod par letnega delovanja, to so sadovi požrtvovalnega in sistematičnega udejetvovanja v športu, ki se pokažejo šele v poznejšem času. Športna misel se je danes v vseh modernih državah tako razširila in dvignila, da je morala obroditi uspehe, ki smo jih imeli priliko videti pri letošnjih olimpijskih igrah v Berlinu. V nekaterih državah, predvsem v Nemčiji in na Japonskem, je šport postal nacionalna stvar, katerega pospešuje in goji država sama, kajti zaveda se dobro, koliko pridobi ne saimo na telesni okrepitvi naroda, zmage njenih športnikov dvigajo tudi splošen ugled nacije. Pameten, nepretiran šport je vir zdravja in moči, mednarodni uspehi so pa manifestacija visoke stopnje fizične kulture, ki je ne majhnega pomena za vsak narod, ki stremi za napredkom in obstojem svoje individualnosti. Pri nas se je do sedaj v tem oziru veliko premalo storilo, Sele v zadnjih letih so merodajni faktonji začeli spoznavati važnost telesne vzgoje naroda, toda prizadevanja do danes še niso rodila velikih pozitivnih uspehov. Pogrešno je mišljenje onih, ki gledajo v športu kot prvi in zadnji cilj vzgajanje rekorderjev in slavnih športnikov, bistvo pa, ki obstoji v tem, da zajame športna misel najširše plasti predvsem mladine, spregledajo. Glavni namen gojitve športa je, da telesno okrepi dora-ščajočo mladino in ji da z moralno vzgojo o pra- SK Ljubljana v Osijeku Borba za državno prvenstvo se nadaljuje. Danes se bodo povsod nadaljevale ligaške tekme za državno prvenstvo. Zadnja prvenstvena tekma s Haškom je odložena, Ljubljana je zaigrala v torek z Zagrebčani le prijateljsko tekmo, jutri pa nastopi v Osjeku proti Slaviji. Ljubljana bo morala vložiti vse svoje moči, da spričo svoje okrnjene postave ne bo doživela poraza, kajti Slavija Ik> dosti resen nasprotnik, ki je preteklo nedeljo odpravila Gradjanskega s 4 : 3, poleg tega nastopijo naši fantje na tujem igrišču, kar pomeni že samo po sebi prednost za nasprotnika. Ljubljana se je v prvem kolu proti Jugoslaviji borila res požrtvovalno in prekrižala Beigrajčanoni račune. Želimo ji tudi sedaj isti uspeh v Osjeku. V Zagrebu se sestaneta domača nasprotnika Hašk in Gradjanski, v Belgradu se bosta pa odigrali dve tekmi: ena nled Bsk-om in Jugoslavijo, druga pa tned Bsk-om in Concordijo. Zagrebški in belgrajski ligaši se bodo torej borili na lastnih tleh in razen Bsk-a in Concordije z domačimi klubi. V Sarajevu bo imela Slavija nasprotnika v Hajduku. Za nas bo najvažnejše v Osjeku, odkoder bomo z nestrpnostjo pričakovali poročilo o zmagi ali porazu. Oli m a (Celje): Slovan Danes ob 16 popoldne se vrši prvenstvena tekma med obema imenovanima kluboma na igrišču SK Slovana v Mostah za Kolinsko tovarno. — V današnjem srečanju se bo videlo, kateri izmed obeh klubov bo še nadalje ostal brez točk v podsaveznem tekmovanju ljubljanske skupine, ki ima glede kvalitete moštev precej izenačeni nivo, vseh sodelujočih, ne samo obeh tekmecev. Vodstvo tekme je poverjeno sodniku g. Mrdjenu. Predtekma se vrši ob 14.30, kjer igrajo juniorji Slovana in Ljubljane. Reka : Korotan (Kranj) Danes popoldne ob 15.30 bo na igrišču Reke ob Tržaški cesti druga prvenstvena tekma za podzvezno prvenstvo. Reka, ki ic že večkrat prvovrstno zaigrala, se tudi danes zaveda svoje dolžnosti, saj bo vem pojmovanju športa smernice za bodočnost. Narod, ki zanemarja telesno kulturo, ki si ne vzgaja treznega in odpornega naraščaja, kot podlago za ves nadaljnji, ne samo gmotni, ampak tudi kulturni napredek, sčasoma doživi neprijetno razočaranje, da ga drugi močnejši potisnejo na stran. Z veseljem moramo pozdraviti namero Jugoslovanske zimskošportne zveze, ki se je odločila, da skliče 25. oktobra t. 1. kongres zimsiko-športnih delavcev kraljevine Jugoslavije, na katerega namerava povabiti tudi ostale športnike, ki so uvideli potrebo reorganizacije našega športa na široki podlagi. K športnemu sodelovanju se mora pritegniti čini več mladih ljudi, iz katerih si bomo potem vzgojili, ne samo s treningi, ampak tudi s poučnimi predavanji in propagando o pomenu in pravem razumevanju športa, kader krepkih in sposobnih tekmovalcev, ki bodo vedno z uspehom zastopali naš šport tudi pred drugimi narodi. Da se to doseže, je potrebno sodelovanje športnih organizacij vseh vrst, ki bi sporazumno poiskale in določile smernice za povzdigo našega športa, za izboljšanje njegove organizacije, za širjenje pravega športnega duha, ki se ne izživlja samo v lovu za rekordi in v napetih tekmah, ampak ki vsebuje še druge pomembnejše vrednote. Šport mora biti ali vsaj postati za nas sredstvo k vzgajanju telesno zdravih in značajnih državljanov. imela za nasprotnika moštvo, ki ima največ izgledov za podsaveznega prvaka. Korotan je dobro povezana enajstorica samih znanih ljubljanskih prvorazrednih klubov. Vedno so privabili na | igrišča, kjerkoli so gostovali, mnogo športne pu-| blike in tudi igrišče Reke bo sigurno dobro obis-| kano, saj bo današnja borba najzanimivejša v je-j senski sezoni. ! Z ozirom na vse to in dobro igro Reke proti Olimpu, je težko prorokovati zmago enemu kot | drugemu. Gotovo je, da bo tekma zanimiva, kajti 1 obe moštvi bosta dali iz sebe vse, da dosežeta čim boljši rezultat. Pri tem so Rečani malo na j boljšem, ker se zavedajo, da jih bo v tej tekmi bodrila številna viška in. ljubljanska športna publika. Kolesarstvo Kolesarsko društvo »SAVA« v Ljubljani. priredi v nedeljo dne 4. oktobra 1936, ob vsakem vremenu, medklubske kolesarske dirke na progi: ! Ljubljana—Novo mesto in obratno s startom in i ciljem na Dolenjski cesti pri Rakovniku. Začetek dirke ob 1] dopoldne Glavna skupina: 136 km -— • obrat Novo mesto, drevored. I. darilo dirkalno dvokolo, II., III. in IV. darilo. Juniorska skupina: 58 km — obrat Stična, fotograf Erjavec. — L, II., I1II. in IV darilo. Prvoplasirani juniorski S dirkač kolesarskega društva »Save« si pribori posebej še dirkalno dvokolo. Splošna določila: 1. Prijave dirkačev se sprejemajo do 3. okt. 1036 do 18 v društveni pisarni, Karlovška cesta 4. Prijavnina 10 din Poznejše prijave 20 din. — 2. Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost. — 3. Dirka je odprta za vse člane klubov, ki so včlanjeni v kolesarski zvezi kraljevine Jugoslavije in i se ima strogo držati cestno policijskega reda. — I 4. Vsak dirkač dobi svojo številko z vplačilom po 10 din. ki se pri vrnitvi številke povrnejo. — 5. Nalogom vodstva dirke se morajo dirkači brezpogojno pokoriti. — 6. Protesti se upoštevajo najkasneje 15 minut po izvršeni dirki z vplačilom zneska 50 din, kateri znesek se vrne, ako je protest odobren. — 7 Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe programa. Skoiia Loka Dr. Hubad Ivan Škofja Loka — zopet redno ordinira Naznanila Liubljana 1 Na glasbenem otroškem vrtcu, ki ga začne Glasbena Matica ljubljanska, dne 1. oktobra, je bil prvotno določen pouk dnevno od pol 11 do pol U!. Na željo staršev pa se to laliko spremeni v toliko, da bi bil pouk vsaik drugi dan ik> 2 uri iu to od 10—12. Ker bo to golovo bolj konvoniraiu guspein-niaLaram, jo ravnateljstvo i>l«i cadevolje pr.imtv.juuo v tem pogledu ustreči. Prijavo sprejema te dni do 1. oktobra pisarna Glasbene Matice. iSami priznani naši izvajajoči umetniki, pianista Zarnikova iu Lipovšek, violinist Karlo tiupe.1, Slovenski vokalni kvintet,, dalje ena najboljših koinser-valorislk sopraniskka Polajnarjeva iti Orkestralno dru-■ štvo Glasbene Malice bodo izvajali otvoritveni koncert v mati Filharinonični dvoraini v I. nadstropju Filkar-moničnega i>oslopja v petek, dne 2. oktobra, ob 20. Nn »porodu so iaključno le domačo skladbe od Gallusa iu ,Tolika preko Foersterja, Lajovica, Ravnika, Skerjanca, Ostorca, Svare, t.1a do najmlajšega Uroša Prevorška. Vstopnice lx>clo od torka dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. 1 Kino Kodeljevo igra dane« ob 4, 6 to pol 9 to juitri ob ]k>1 9 veseloigro «nj, Visočanstvo — postre-šček> tn poi>oliio olimpijado. 1 Fantovska Marijina kongregacija na Kodelje-vem (višja) bo imela v torek ob 8 sestanek. 1 Ženski odsek Salezijanske prosvete. na Kodelje-vem. V torek /.večer ob pol 8 sestanek, na katerem bomo imeli vajo v ljudskem petju za Slomškovo proslavo. članice, pridite Polnošlevilno. 1 Dekliiki odsek Salezijanske prosvete na Kode-Ijevem. V sredo -/.večer ob 8 redni sestanek, na katerem predava gosp. prof. ,Ioie M ose: »Naloge sodobnega katoliškega dekleta.I Pridite polnoštevilno, izvabite tudi prijateljice I t Kino Vič predvaja dane« ob pol 4- 6 in pol 9 zvečer Mm »Kraljica ljubezni*. 1 Nočno sluibo imajo lekarne: danes: mr. Ba-karčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Iinmnr, Miklošičeva cesta 29 in mr Carin«, M osle; .Int.rl: mr. Sušnik. Marijin trg .i; mr. Kurnlt, Gosposvetska cesta 10 iu mr. Bohl-n ec d od.. Rimska cesta 31, Celje n ljudsko vseučilišče v Celju naananja, da se vrst riflnl občni zbor v ponedoljnk. dne 28. septembrn ob 'JI v rksalmci deške m^nuskr šole. Pnevni red: I oročilo predsednika, poročilo funkcionarjev, volitev novega odibora in slučajnosti. Maribor m Jadranska strain — ielezničarji Maribor, Ima v soboto, dne 3. oktobra t. 1. ob 211 v prostorih Narodnega doma prireditev z vinsko trgatvijo itd. Tgra godba Drava«. Za vsestransko zabavo jo preskrbljeno. Ker je čisti dobiček namenjen za letovanje železničar-stkih otrok, vabimo cenjeno občinstvo k obilni udeležbi. Vstopnima ni. — Odibor. Cerkveni vestnik Notranja kongregacija gospodičen pri častitih Uršuli n k;i h ima po jjočitnicah svoj ihrvi redni shod v letošnjem letu v nedeljo 27. eeptombra popoldne ob pol 3. Pridite vse in točno! — Voditelj. Na Roiniku je danes proštenje pri stranskem oltarju. Dopoldne ob 9 je peta sv. maša z blagoslovom, popoldne ob 5 pa peto litanije. — Prijatelji Ieipe rožni-ške cerkve vabljeni. liiU^ansko oledaliiie DRAMA — Začetek ob 20. Nedelja, 27 sep.: *Kral) Lear*. Premierskl abonma. Ponedeljek, 28. septembra: Zaprto. OPERA - Začetek ob 20. Nojdolja, 27. septembra. tPod tu goro zeleno . . .« Izven. Poizvedovanja V soboto, dne 2S. t. m se je zgubila črna usnjena listnica z vsebino 900 Ilin, železniško legitimacijo i,n prometno kolesno knjižico. Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne upravi lista. Radio Nedelja, 27. septembra. Belgrad /.: 20 Srbski večer. — 22 Večerni koncert. — Belgrad 11.: 10 Črnogorsko Primorje (Itaka Drainuč). — 20 Vokallni koncert gdi. Bahrijo Nuri-Hadžič. — 23 Plesna mu/.ikn. — Zagreb: 2(1 Violinski koncert Aleksandra S7.egodyja. - ■ 20.45 Vesel večer. — Dunaj: 20 »Kmet — milijonar«, romantična igra s poljem. — 22.20 Frankensteinovc kompozicije. — 23.45 Ciganska muzika. — Praga: 20.55 (prenos i/. Moravske Ostrave). — Varšava: 21 Veseli prenos \z Lvovr. — 21.30 Debnssyjeva klavirska dela. — 22.20 Koncert radio-orkestra in solistov. — 23 Plesna mnizika. — Budimpešta: 19.40 Mu/.iikalna igra. — 21.15 Koneerl radio-Ralonskega orkestra — 22.30 Cigansko, mnzika. — 23.20 Jazz. — Iti m: 20.40 \Vagner: »Mojstri pevci«, opera. — Milan: 20.10 Orkcsler.ski koncert. — 21.30 Koinodijn. — Hamburg: 21 Orgeljski koncert. — Kiiln: 20 Koncert radio-orkestra in solistov. — Kii-nigsberg: ltl.45 Pisan večer. — Munehen: 20 \Vagncr-jeva mufclka. — 22.30 Plesna mtiz.iikn. Ponedeljek, 28. septembra. Belgrad I.: 30 Verdi: Rigoletto. — Belgrad II.: 20 Naš izvoz poljedelskih produktov (dr. Zivojin Kistič) — 23.15 Balkanska glasbena folklora — Zagreb: 30 Koncert orkestra in solistov. — 21.30 Koncert moškega vokalnega kvnrt.Mn. — 22.15 Lahka glasba. — Dunaj: 20 Narodna mn/.ika. — 21 Koncert godalnega kvarteta. — 22.10 Koncert radio-orkestra. — Praga: 19 Smetana: "Libnša«, opera v treh dejanjih. — Budimpešta: 20 Vokalni koncert Vando VVermimsko. — 22.05 Violinski koncert. — Varšava: 21 Koncort simfoničnega orkestra. —Ilinl: 20.40 Violončelo. — 21.30 Orkesterski koncert. - Milan: 20.40 Kon-yati: »Nočni tango-, opereta. - Berlin: 24 Koncert godalnega kvarteta in 'solistov. — Hamburg: 20.10 Zbor in orkester. — 21.10 Koneerl orkestra in zbora. - Kolu: 20.10 Pisan program. — 22.211 Nemške balade (vokalni trio in bariton). — Kiinigsberg. 20.10 Pisani glasbeni program. 21 Koncert radio orkeutrn. — Miinchen: 20.10 Iliulio-igra. — 21 Koncert solistov. — 23 Lahka glas1 Lepote naše zemlje Kajmakčalan Vsako leto se vrši na Kajmakčalanu na Petrov dan (12. julija) proslava proboja solunske fronte in poklonitev manom naših mrtvih vojakov.. Na to slavno6t prihaja vsako leto množica ljudi; zastopane so vedno civilne in vojaške oblasti, ki to slavnost prirejajo. Nikakor nisem hotel zamuditi prilike, katera se nudi bolj redko kateremu Slovencu iz naših krajev. Ze v soboto 11. julija smo v nabito polnem vojaškem kamijonu krenili iz Bitolja. Pri Kenale, naši zadnji železniški postaji ob grški meji, smo zavili iz prostrane Bitoljske ravnine v dolino Črne reke do Skočivira. Tu pa se pričenja stara vojaška cesta, ki v velikih serpentinah vodi po okolnih grebenih in tako polagoma pridobiva na višini. Star ""V' ' >' -.. -'"^S;, imr: - ""F"1 Hi i gfBfp1?®; fci#; iii'.] i .....fltlift Pogled na Kajmakčalan »Solunec« nam je med potjo razlagal in razkazoval pozicije proboja solunske fronte. Pri Jelaku 1470 m visoko, kjer stoji tudi planinska koča, smo se ustavili in spustili mimo celo kolono civilnih avtomobilov in avtotaksijev, katerim se med potjo nismo mogli umakniti. Na konjih, oslih, celo peš so hiteli ljudje mimo. Mimo Floke 2362 m, kjer so se vršile v ;ve tovni vojni najhujše borbe na tej fronti, smo po dobro speljani cesti prišli končno na vrh Kajmak-čalana, visok 2521 m. Vrh sam in greben na obe strani je prav za prav ena sama od narave že pre-destinirana in od ljudi spretno izrabljena in ako-modirana utrdba. Ne smemo pozabiti namreč, da sta ravno Kajmakčalan in Perister bili najvažnejši postojanki pri proboju solunske fronte. Od Egej-skega pa do Jadranskega morja se je vlekla linija, kjer 60 se proti Nemcem in Bolgarom borili Srbi s svojimi zavezniki, da nanovo osvobodijo svojo zemljo. Po krvavi borbi je bil 1. oktobra 1016 zavzet Kajmakčalan in okolni grebeni. Mesec pozneje pa je bila prebita fronta tudi na Peristeru, tako, da so naše čete 6. novembra 1916 zavzele Bitolj in se je potem fronta prenesla na položaje severno od Bitolja. Sledove teh borb sem imel tukaj priliko ogledati si in to v veliki meri. Pobočja so vsa preprežeria s strelskimi jarki in zatočišči pred topovskim ognjem, zgrajenimi iz skal in kamenja. V ostankih kamenitih kolib so še sedaj ležali kosi zarjavelih železnih ognjišč, pločevinaste posode, vojaške konservne škatle: kosi razstre-ljenih granat in šrapnelov, izstrelki pušk in prazne čanre vseh mogočih kalibrov in sistemov si mogel najti povsod. Ogledujoč vse to sem se zamislil v one čase, ko po teh vrhovih in pobočjih ni vladal tak svet mir kot sedaj, ampak se je grom orožja mešal z obupnimi kriki umirajočih vojakov. Skoraj blazno je moralo biti junaštvo, da so se le ti položaji iz-slrgali iz neprijateljskih rok. Koliko žrtev je tukaj poginilo, sam Bog ve. Drago je bila naša zemlja odkupljena s krvjo in življenji tisočev in tisočev naših. V spomin na te borbe, v katerih se je, kot je vsem znano, aktivno udejstvoval naš blago-pokojni viteški kralj Aleksander, je bila zgrajena kapela. Tu se vsako leto na Petrov dan bere vsem padlim vojakom maša. Kapela je zgrajena iz rezanega kamna. Vsi železni deli, brez izjeme pa so izdelani iz delov šrapnelov, granat, žičnih ovir itd. V notranjosti kapele, ki je vsa obložena z venci najrazličnejših korporacij in institucj stoji mal iko-nostas in pa marmorna žara s srcem dr. Rajsa, švicarskega novinarja, ki se v teh borbah sicer ij: boril s puško v roki, ampak je, našemu blago-pokojnemu kralju stal v vseh uran zvesto ob strani, s svojim peresom pripomogel, da je širni svet zvedel za našo borbo, za grozodejstva in krivico, ki se nam godi. Po končani vojni, je dr. Rajs izrazil zadnjo željo, da njegovo srce shranijo na vrhu Kaimakčalana, kjer ga vežejo toliki spomini m trpljenja. Ta prošnja mu je bila uslišana. Leta 1922 pa je bila zgrajena pod kapelo tudi kosturnica. Kosti nepokopanin in pokopanih vojakov, ki so trohnele raztresene po pobočjih Kaj-makčalana, so zbrali v vrečo ter jih položili v veliko betonsko grobnico, vsekano v pobočje. Ce dvigneš železen pokrov na vrhu, vidiš v notranjščini, kako v vrečah zloženi in z venci obdani, počivajo ostanki stotin in stotin vojakov, ki so dali svoje življenje za našo svobodo. Sonce je krvavo rdeče zahajalo za Peristerom, ko sem se vračal na vrh. Vsa planota je bila pokrita s šotori, pred katerimi so že plapolali ognji. Kdor je imel srečo, se je zrinil v cerkveni dom, ki je namenjen kot prenočišče, in je poleg naše gra-nične koraule, katero so pa zasedle vojaške oblasti, edino zavetišče. Pestra je bila vsa ta množica: civilisti, med njimi pa najrazličnejše uniforme, jugoslovanske in grške. Govoric in jezikov pa nič manj kot v Babilonu: srbsko, makedonsko, bolgarsko, grško itd.; kdo bi jih vse spoznal. Ne smemo pozabiti, da j>oteka po vrhu Kajmakčalana jugo-slovansko-grška državna meja in se na ta dan zbere na vrhu ljudstvo z naše in grške strani. Vso noč so ob šotorih tleli majhni ognji; otožne makedonske pesmi pa so opevale moč naroda in slavo božjo. Zgodaj zjutraj se je pričel v kapeli obred, kateremu je vse ljudstvo prepevaje priscr stvovalo Po končanem obredu po so govorniki obujali spomin na borbe in žrtve, ki so bile do- Erinešene našemu ujedinjenju. Počastivši spomin Iagopočivšemu kralju Aleksandru se je slovesnost končala. Vsak se je po svoje zabaval: tu so peli in plesali, tam zopet barantali z grškimi vojaki in civilisti za grške cigarete, ogledovali kapelo in se vpisovali v spominsko knjigo itd. Okoli poldneva pa se je ljudstvo začelo razhajati. Ti otožni Kajmakčalan pa bodi večni opomin na to, kar je bilo in da se nikdar več ne vrne. Zadrečha dolina in Marija Nazarje hajajočega ob Savinji navzgor ali navzdol pol jinski biser cele Gornje Savinjske doline: Naz ... if a__ _ „ j X n innn itvnln lni m m r* ln^/n.^n Dreta, domačini izgovarjajo razločno »Dretje«, izvira pod prelazom Črnivcem nad Gornjim gradom ter je največji in najznamenitejši pritok Gornje Savinje. Nekako ponižna in skromna, dasi je po svojih vodnih silah Savinji povsem enakovredna, se plazi po skriti, z gostim vrbjem in jelševjem obsenčeni ozki in globoki strugi pod gozdnato re-brijo košate Menine planine, pod zelenimi gozdovi Krašice, Tolstega vrha in Črete; skače tu pa tam tudi v smrtnonevarnih skokih z lahnimi splavi in slokimi, koščenimi splavarji čez visoke jezove; namaka in poživlja 6 svojimi valovi, ki so jim v Gornjem gradu zgradili celo mestno kopališče, njive, vrtove, travnike in gozdove, ki po sedaj širši, sedaj ožji dolgi dolini vežejo lepe, prijazne in ikra-azarje in Marijin grad, že lepo vrsto let sem sloveče letovišče in kopališče na pragu pred sivimi, včasih tja do pasjih dni zasneženimi vrhovi Savinjskih planin, kraljevske Ojstrice, Velikega vrha, Dleskov-ca, Podveže in Raduhe. Nazarje v ožjem pomenu besede se imenuje samo slikoviti hribček ob desnem bregu Drete in Savinje, kojega izravnani vrh krasita dvostolpna Marijina cerkev in gradiču podobni samostan slovenskih frančiškanov. Njegovo nekdanje ime »Gradišče« dokazuje, čedne vasi in vasice Krapo, Bočno, Volog, Šmartno ob Dreti, Kraše, Podgoro, Pusto polje, Gorico, Lačjo vas, Kotnarje, Doliletino, Žlabor in Vrhovec ter se končno na vzhodnem robu prostrane Rečičke kotline, takoimenovane po trgu Rečici ob Savinji, združi s Savinjo, kakih dvajset minut hoda nad trgom Mozirjem. Ob vhodu v to rodovitno Za-drečko dolino se blišči v okviru zelenih, pošumlje-nih hribčkov in gričkov, v cvetju in vonju skrbno obdelanih njivic, vrtov in vrtičkov, odseva v zrcal-nočistih, ažurnih vodah šumne Drete in poskočne Savinje, pa pozdravlja že od daleč popotnika, pri- Nazarje, pokrajinski biser gornje Savinjske doline. da se je že v predslovanski dobi na njeni nahajalo lkar je na ki je ku- Za ncn|p ln vse čevljarske potrebščine dalle lesen USlIJG veliko Izbiro kraponov, boksa, laka, Sevroa, kollc »a rokavice Vam nudi po najnltll ceni tvrdka frailC Erjavec, zaloga usnja Liubliana, Sfarl tra St- Damske torbice, aktovke, nahrbtnike, kovčke ln iolske torbice Btaiao t zalogi._ ilirsko-keltsko 6elišče z ukopi in jarki. Odkar je na njem ljubljanski škof Tomaž Hri pil hribček od Žovneške graščine, v letih 1624 do 1625 dal sezidati cerkvico, podobno Marijini hišici v Nazaretu, se je staro ime moralo umakniti novemu, poleg Hrenove kapelice, ki še stoji, pa je še v istem stoletju vzrasla ponovna stavba nekdaj 6lavne romarske cerkve Marije Nazarskc in pa frančiškanski samostan, ki je imel že leta 1787 samostojno ljudsko šolo, od srede 18. stoletja pa bo- 11 arijine cerkve in od samostana v Nazarjah gori lepa kapelica, ki je bila leta 1920 dozidana ter tujcu s svojim pročelnim napisom pove, da je posvečena sv. Jožefu »kot mogočnemu zaščitniku in milostljivemu varuhu Marijinega grada«. Krasen je pogled na Nazarje, na hribček s cerkvijo Matere božje in s samostanom, pa na Marijin grad s kapelico sv. Jožefa, ako se bližaš po beli cesti, ki pelje iz Mozirja, iz Gornjega grada ali z Ljubnega; še lepši pa je razgled izpred cerkve in samostana samega, pa naj se oziraš na katerokoli stran. Odpre se ti pogled na velikansko, široko in dolgo banja6to kotlino. Po sredi te kotline, pokrite z zelenimi gozdovi in njivami, posejane z vasmi in belimi kmetski-mi dvori, se vije vijugasti prod, tako svetlo bel kakor da se po njem pomika reka samega živega Kamna ter na ravno in piano potegnjenem skalnatem hrbtu one na planinskem cvetju bogate Raduhe, za katero že leže pokrajine naših sladkh sanj in skritih želja. Proti jugu in jugozapadu obrobljajo pokrajino, koje biser so Nazarje in Marijin grad, temno pogozdene kopaste gore in zelena pobočja Nazarskega Dobrovlja z visoko ležečimi kmetijami, Mostne, Creta, Tolsti vrh, Krašica z golimi vrtačami. 1'retkovca in končno dolga rajda vrhov in kopastih vzpetin Menine planine, na koje zadnji terasi se sveti cerkvica Sv. Florijana, nekoč cerkvica Sv. Primoža nad Gornjim gradom. Ako si zjutraj, ko jutranje zvoni, že na zeleni trati jx>d duhetčo lipo pred Nazaretskim božjim hramom, tedaj zagledaš sebi nasproti za Lepeuatko in za Rogatcem, tako zvanitu mrtvim menihom, ki tvori okvir kotline proti zapadu, preko visokih, ostrih grebenov kraljevske gore plazečo se kačo, vso iz srebra, z zlato krono na glavi: prvi žarki jutranje zarje so padli na dvojni vrh Ojstrice; Ojstrica in Kačja krona zarita kakor vzhajajoče sonce v deželico v Gornji Savinji; s temnega polja pod tabo se oglasi ptičji zbor s svojo jutranjo pesmijo, zvonovi zadone iz cerkvenih stolpov na bližnji Gorici, v Kokarjah v Mozirju v Rečici ob Savinji in ob Šmartnem ob Dreti; na Savinji in Dreti pa se prikažejo svetlorumeni splavi, oboroženi s s tako zvanitni »perjeti«, ki jim omogočajo ne- ato samostansko knjižnico. Mnogo starejši od " 15 častitljivi Marijin grad, pa naj je njegovo ime, ki mu ga je dal ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič, še tako mlado. Sredi belega, štirioglatega graščin- skega poslopja, ki stoji v jezičastem kotu med Dreto in Savinjo tik pod hribčkom »Nazarje«, se dviga do --'»'— —---- K1- ______ . lujc vinjo ter vhod v Zadrečkno dolino, kljuboval prvot- - njc ogromna skala do višine graščine same. Na njej je nekoč, obvladujoč in zapirajoč prehod čez Sa- Marijin grad (Vrbovec) s cerkvico sv. Jožela. (Spredaj mo6t čez Dreto, zadaj Medvedjak in Konjšca). 6rebra. Savinja je to, ki mladostno skaklja od Ljubnega mimo Radmirja in Okonine, mimo Homca, Gorice in Trnovca, mirno Spodnje Rečice do Vrbov-ca, do Marijinega grada. Jedva se je združila tik pod gradom z Dreto na vznožju hribčka, ki na ca, do Marijinega grada. Jedva se je združila tik njem stojiš, že smukne skoz široko strugo v vijoličasto senco krasnega naravnega kopališča, ki ga tvorita pod strmimi skalami ona in njena družica Dreta. Mozirska planina, nekdaj pravilneje Golti in Goltske (Goucke) planine imenovana, valovi v zračnih, gracijozno potegnjenih črtah, valovom vzburkanega morja podobno, od Izteie nad Mozir-6kim Smihelom preko Boskovca, Medvedjaka in Tera, od Šmihela mimo Sv. Radegunde [>od Golt-mi, preko njihovega »Pekla« do Sv. Primoža in do Rosuij nad Ljubnim, dokler se ne ublaži in umiri na zeleni visoki planoti ploščatega Travnika in varno vožnjo in smeli skok preko visokih jezovj Krasen ie pogled izpred frančiškanskega samostana v Nazarjah na celo vrsto splavov, kadar se drug za drugim vozijo črez mogočni jez nad Mozirjem. Ko se splav bliža jezu, se ti zdi, da se dviga in da se vozi vedno bolj počasi, kakor da bi se bal ali obotovljal. Nato se pogumno zažene črez jez in ti za trenutek pod njim izgine izpred oči. Bojiš se zanj. Tisti trenutek pa sc še zopet prikaže na površju ter priplava izza jeza kakor povodni zmaj, ki ga voda ni mogla pogoltniti. Za vračajoče se splavarje je Marijina cerkev v Na-zarjih enako važna kakor cerkvici Sv. Miklavža v Lubiji pri Mozirju. Ko gre splavar z zasluženimi denarci v žepu tod mimo, se v zahvalo pobožno prekriža in izmoli en očenaš baš ob vhodu v lepo Zadrečko dolino. Grad Mokrice ni »stolp« ali gradič še v 13. stoletju kot grad Če greš od izliva Krke v Savo pri Brežicah po državni cesti kakih 5 km proti Zagrebu, prideš do idilične vasice Dol. Ribnica. Tamkaj se odcepi ozka cesta na desno. Če se potrudiš še okrog 200 m dalje po tej cesti, se ti nenadoma odpre krasen razgled: pred seboj vidiš na griču sredi mogočnih smrek krasen grad. Ves siv že od starosti, toda kljub temu je še mogočen in trden. Trije stolpi se ponosno ozirajo po savski dolini — eden gleda proti Zagrebu, drugi pozdravlja svojega soseda na nasprotni strani Save — 1'išečki grad, tretji pa stremi proti Gorjancem in bedi nad mogočnimi gozdovi, ki so že od nekdaj mokriška lastnina. Pod tvojimi nogami pa te pozdravlja temno-modra gladina grajskega ribnika, po katerem se vozijo beli labodi. Na eni strani ribnika rastejo sive jelše in si šepečejo povesti o slavi in padcu mogočnih grajskih gospodov, ki so nekoč ribarili po tem ribniku; na drugi strani pa ropoče mlin, nekako posmehljivo se sliši njegov glas, kot bi se norčeval iz jelš, ki tožijo nad usodo graščakov. Nedaleč od ribnika zavije cesta v ostrem ovinku nazaj na desno. Prične se vzpenjati proti gradu. Avto, ki zavije v grad, prav počasi sopiha navkreber. Na obeh straneh ceste stoje mogočna drevesa: stoletne platane ti kot v pozdrav povešajo veje; po smrekah in jelkah, ki so tako debele, da jih dva moža ne objameta, veselo skačejo ptičke in prepevajo. Stojiš pod debelo jelko in si ogleduješ različna imena in s puščico prebodena srca. Na ovinku se nekaj zasveti pred teboj. Ali smo že pri gradu? Ne! To je samo grajska kapelica; v njeni grobnici spe vsi tisti mogočni gospodje, ki so nekoč vladali nad našim narodom v tem skrajnem koncu slovenske zemlje: najprej [X>-nosni Gregorijanci — hrvaška korenina; za njimi so dobili grad Auerspergi, najmogočnejši slovenski grofje in knezi; in za temi so gospodarili njihovi sorodniki Gagerni. Na obzidju pod kapelico najdeva kamnito ploščo s starim rimskim napisom, ki ga je zob časa že skoraj uničil. Ko stopiva v kapelo, nama pogled takoj obstoji na prekrasnem, z bogatimi štukaturaini okrašenem stropu. Na sredi kapelice opaziva pokrov, ki nama zapira pogled v grobnico, »kjer mnogi spe ne-vzdramno spanje«, mnogi, ki so bili nekoč strah in trepet svojim podložnikom, leže zdaj tukaj pozabljeni, kot da jih ni bilo nikoli; samo še prah in pepel sta ostala od njih. Pulvus fuisti et in pulverem revertistil Na oltarju pa zanje Boga prosi sv. Ana — sicer se na sliki več ne spozna, da je bila kdaj na njej upodobljena sv. Ana — toda ljudje pravijo, da je to sveta Ana in mora že tako biti. Ko odhajava iz kapele, opaziva takoj na levi strani v parku pod mogočno pjatano štiri kamenite kipe — že vse prerasle z mahom. To so štirje letni časi. Prvi — mlada deklica, prekrasne postave, kot boginja Atena, ki ima polno naročje cvetlic, predstavlja Pomlad. Poleg nje stoji Poletje — žena v cvetu let, v naročju drži žitno klasje in srp. Na njeni levici stoji .lesen, že starejša žena, z upadlimi prsi, pn kljub temu še sveža. Tri grozde drži v rokah in olirog teleRa se ji ovija trta. Prav na koncu pa čepi v tri gube stisnjena starka Zima. Srepo zre predse, kot da sovraži ves svet. Lepi simboli so to tako letnih časov kakor tudi našega življenja. Sedaj si oglejva še gradi Prideva do kamnitega mostu, ki naju popelje na grajsko dvorišče. Pred mostom opaziva |>od staro cipreso čuden ka- Vrbovec ali nemški Allenburg. Sedaj te vabi tja men — podolgovat, nizek, prav kot nekakšna klop je. To je kamen krvi, pravi ljudsko izročilo. Na tem kamnu so sedeli oni, ki so bili v gradu kaznovani — pravično ali krivično — vsi oni reveži, ki so jih grajski valpeti pretepli do krvi in potem pognali preko mosta, kjer se niso smeli ustaviti. Sele tukaj so si smeli oddahniti. Ljudsko izročilo pravi, da je bil ta kamen vedno krvav. Po kamnitem mostu, ki je dolg kakih 25 metrov, prideva do lesenega vzdižnega mostu. Tega so v času nevarnosti vzdignili na verigah, navitih na dveh kolesih, ki sta pritrjeni v veži takoj za glavnimi vrati. Mogočna hrastova vrata, vsa obita z železom, se odpro pred nama. Na dvorišču sva. Prvo, kar nama pade v oči, je velika kamenita plošča na desnem zidu blizu vrat. Zgoraj na plošči se nama reži v obraz podoba rimskega boga, ki ga stra-žita dva zmaja, pod njim pa je sledeči napis: TITIVS - ATILIVS - ET TITI A - AC - CERTI. Še več takih rimskih plošč najdeva na dvorišču, dokaz, da je res bila tukaj nekoč rimska naselbina. Poleg teh opaziva tudi vse polno grbov grofov Auerspergov: bika na zelenem polju. — Sredi dvorišča stoji krasen srednjeveški vodnjak. Na vsakem oglu štrli proti nebu bojna sekira; in vso te sekire nosijo vreteno z zajemačem. Če pogledaš v vodnjak, se ti kar zvrti v glavi; skoraj mu no vidiš dna, tako je globok. Ko si tako ogledujeva dvorišče, opaziva v nekem kotu pod vzhodnim stolpom na steno z ogljem napisane sledečo besede: U ovoj maloj prostori ji bio je 1572—73 zatvoren Matija Gubec (|x> neko-jim historičarima). Puščica kaže smer. Radovednost naju žene, da si ogledava »ovu malu j>rosto-rijuc. Nekaj se zasveti pred nama. Okence je. Ko se privadiva mraku, vidiva, da stojiva v nizki sobici, ki ima močna železna vrata — so se pač bali, da jim ne bi Matija Ouhec ušel. E. Predanič. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. »j •4 SC t»DI)I PO IZBKDNO OOODNIH OENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARN« PBU K. T. D. ▼ LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 0 IL NADSTROPJE MLADI SLOVENEC ES Poslednji sončni žarki Andrejček legel v travo je vrhu grička, od daleč zvonko poje mu droboa ptička, poslednje žarke sonce v dolino sipa, Andrejčku v zadovoljstvu srce utripa. Še kratek čas — in vse bo pokrila megla gosta, v predzimski slutnji tiho bo vztrepetala hosta ... Brž zadnjih sončnih žarkov si nalovimo, za puste zimske dneve se z njimi založimo! Dva jurčka sredi gozda Nekega dne je sredi gostega gozda pokukal iz zemlje droben jurček. Radovedno se je ozrl naokoli in vse, kar je videl, mu je bilo zelo všeč: visoka drevesa nad njirv in še višje svetla modrina neba. Jojmene, kako je jurček strmel! Pa je pričelo deževati in jurček je rastel. Stal je samo na eni nogi, pa ga ni prav nič bolela. Zdaj je še natančneje lahko opazoval svojo okolico. Najbolj všeč mu je bila skokonoga veverica, ki je ves ljubi božji dan švigala z drevesa na drevo in migala z repkom. Zvečer pa je jurček opazoval luno, ki je počasi veslala po nebu, ter nebeške zvezde, ki so mu prijazno mižikale v pozdrav. Včasih pa je bilo jurčku dolgčas. Tako osamljenega se je čutil. Ko se je neko jutro jurček spet predramil in pogledal okoli sebe, se je na vso moč zavzel. Ne daleč od njega je pokukal iz zemlje prav takšen jurček kot on, samo da je bil mnogo mlajši. »Zdaj bom imel vsaj druščino!« je radostno pomislil starejši jurček. Mladi jurček je bil vesel in živahen pobič, samo nekoliko preveč lahkomiseln. Ni poslušal nasvetov svojega izkušenega prijatelja, naj se dobro skrije med mahom, da ga ne opazi nepoklicano oko. Mladi jurček je hotel postati velik. Bil pa je tudi zelo gizdav in ničemuren. Bil je prepričan, da je najlepši jurček na svetu. Če bi bil revček vedel, da je — črviv, bi se bil gotovo od sramu v zemljo pogreznil. Pa k sreči tega ni vedel. Saj se ni mogel pogledati v ogledalo! Nesreča pride včasih kar čez noč. Tudi k mlademu, gizdaveinu jurčku je prišla. V svoji namiš-'.ljfehi lepoti je visoko vivigal glavo, da bi ga lahko videl vsak, kako imeniten je in lep. Starejši jurček ga je zastonj svaril in mu prigovarjal, naj se e skrije med mahom. Približala sla se dva stara možakarja z vrečo na hrbtu. »Poglej, tamle je še en jurček !< je zaklical eden izmed njiju in hitro stopil k našemu gizda-vemu jurčku. Ta se je prektrašil in hotel skriti glavo med mahom, a bilo je že prepozno. Mož z vrečo je potegnil izza pasa nekaj svetlega in ostrega — in ubogi jurček je takoj nato začutil hudo bolečino. Mož ga je z nožem izruval iz zemlje. potem pa ga je vrgel med druge jurčke v vrečo. »Joj, pomagajte, pomagajte!« je zaklical naš nesrečni jetnik, a nihče ga ni slišal. Mož ga je odnesel iz gozda neznano kam. Starejši jurček je žalostno sklonil glavo. Bil je spet sam. Francek in miška Sredi noči Francek ves prestrašen prebudi očeta: »Očka, ali slišiš?« »Kaj pa je?« ga nejevoljno vpraša oče. »Miška je v sobi. Poslušaj, kako cvili!« »No, in kaj potem?« se razjezi oče, ki je_bil strašno zaspan. »Ali naj vstanem in jo namažem z oljem, da ne bo cvilila?« Za en dinar se malo dobi Mama: »Stanko! Včeraj 6em ti dala dinar in si bil ves dan priden. Danes si pa razposajen, da je grdo.« Stanko: »Ali misliš, da bom za en dinar ves teden priden?!« Marijin predpasnik Ce pade otrok na tla in si pri tem nič hudega ne stori, pravijo ponekod: »V Marijin predpasnik je padel!« Legenda o Marijinem predpasniku je zelo prisrčna in lepa. — Ko je bil Jezušček .še čisto majhen, ga je mati učila govoriti in hoditi, prav tako. kakor učijo druge matere svoje otroke Jezušček je Bog in bi bil lahko vse sam vedel in znal, če bi bil hotel. V svoji ponižnosti in svoii ljubezni pa je hotel biti drugim otrokom na zemlji enak. Skromno je zatajil svoje božanstvo in je delal vse tako, kakor delajo drugi otroci — razen hudega, seveda. Nekega dne je mati Marija učila Jezuščka prve korake. Postavila ga je na drobne nožice in rekla: »Jezušček, moj ljubi, sladki Jezušček, pridi k meni!« Jezušček je dvignil nožico, tedaj pa 6e je mati Marija nečesa domislila in v skrbeh zaklicala: »■Počakaj, Jezušček, počakaj! Na pesku si boš nožice ranil. In je razprostrla svoj predpasnik pred Je-zuščkom na tla. »Zdaj pa le hodi, Jezušček!« mu je ljubeče rekla. Božje Dete se je ljubko nasmehnilo, ploeknilo z ročicami in pohitelo svoji materi nasproti — čez predpasnik. Nekaj dni na to je Jezušček popoldne spal v sobi, medtem ko je Marija delala na vrtu. Nenadoma je zaslišala nad seboj pretresljiv jok. Prestrašeno se je ozrla kvišku in zagledala med trhlimi vejami na visokem drevesu majhnega dečka. »Joj,« je ves v solzah klical in tarnal, »joj, padel bom. Pomagajte!« Temu dečku je bilo ime Benjamin. Neki po-rednež ga je zapeljal, da je splezal na drevo. Pri plezanju mu je celo sam pomagal. Ko je bil Benjamin že visoko na drevesu, ga je pa pustil samega. Marija je vsa trepetala od strahu. »O Benjamin,« je zaklicala, »kako naj ti pomagam?« Toda ni bilo več časa za premišljevanje. Veja, na kateri je ubogi deček čepel, je sumljivo za-hreščala ... Marija se je v hipu odločila. Skočila je pod drevo, razprostrla svoj predpasnik in izrekla v svojem srcu jiobožno željo: »Nebeški Oče, spomni se, da je na tem predpasniku tvoj Sin napravil svoje prve korake.« Resk! je tedaj zahreščalo. Veja se je odlomila in deček je strmoglavil navzdol. Pa ni padel na trda tla, padel je — o čudo božje! — naravnost v Marijin predpasnik in ostal živ in nepoškodovan. Marija ga je dobrohotno pobožala po kodrastih laseh in rekla: »O Benjamin, poslej se ne druži več s hudobnimi otroki. Pojdi z menoj, se boš z mojim Je-zuščkom igral!« In tako se je zgodila. Benjamin je šel in je postal Jezuščkov najboljši prijatelj. Nikoli ni (pozabil, kako mu je njegova mati Marija s svojim predpasnikom rešila življenje. Jesenska Roko v slovo nam podaja zlati poletni čas, z vso 6vojo pisano srečo daleč odhaja od nas. Mnogo rož, ptičkov in žarkov s sabo na pot bo vzel, čez zapuščeno ravan bo veter jesenski zavel. In ko še mraz k nam pritisne, k sebi nas sobica topla zvabi in ded na kolena: »Hopla, konjiček naš, hopla!« Tišji, vse tišji postaja gajev samotnih vzdih — kakor da smrt z belo koso hodi skrivnostno po njih. Striček radio posluša Kotičkov striček radio posluša, od sreče se topi mu duša. Kako lepo, kako sladkč doni — plink, plonk — mu na uho. Zasanja se v pretekle čase: spet mlad pastirček ovce pase in pesem milo in veselo si piska na piščalko belo. Od jutra do večera piska in včasih vmes »juhej!« zavriska. Kako mu raja duša vneta. Oj, zlata, zlata mlada letal Hreščanje grdo, dideldi, iz lepih sanj ga prebudi. Prikradel se je k oknu tajno berač — in zaigral na lajno ... ZA MLADE RISARJE če bi v resnici storili, kar govorimo... „Šolo ie špricat.. Včasih se temu ali onemu učenčku ne ljubi iti v šolo. Od doma gre že, namesto v šolo pa jo raje zavije v gozd, kjer potem skače, lovi ptičke in počenja še vsakojake druge neumnosti- Če kdo tako neupravičeno izostane od šolskega pouka, navadno rečemo: »Šolo je šprical!« Če bi šolo v r e n i c i »šprical«, bi moral storiti nekako takole, kakor nam kaže sličica Francka Zupana, dijaka I. razr. gimn. v Ljubljani. Francek se gotovo še dobro spominja, da je tudi sam večkrat šolo »šprical«, zato je pa ta prizorček tako imenitno iztuhtal... Sulico vojakov v srednjem veku so bile do 16 čevljev dolge. V Južni Ameriki živi pajek v velikosti miši, ki lovi ptiče. Noge ima tako prikladne, da lahko pleza po stekleni plošči. „Smeka \e bilo na koše.. Če je kdo povabljen v veselo družbo in se tam imenitno zabava, se drugi dan jjobaha: »Smeha je bilo na koše!« Kako bi bilo, če bi smeh v resnici kar na koše merili, nam kaže prizorček, ki ga je narisal France Srienc, dijak iz Podvasi na Koroškem. Na sličici vidimo teto Meto, ki se pravkar vrača z vesele jiojedne. Smeha je bilo tam toliko, da ga je še zvrhan koš in polno košaro lahko vzela s seboj. RAZLIKA MED LEVOM IN MUCKOM Otroci, ali veste, kakšna je razlika med krotkim muckom in krvoločnim levom? Ne veste? — Vzemite namesto mucka v naročje — leva, pa boste videli, kakšna je razlika! STRICKOV KOTIČEK «NUIIIIIIIMUNIMIMNHIMIIIUHNMIMIIIIIIIIIIIHIHIIIIIUMIHIIIIIIIimillHI»lll Preljubi Kotičkov striček! — Zelo sem bila vesela, ker me ni6i vrgel v svoj požrešni koš. Kaj pa Jurček, ali se Ti on nič ne smili, ker ga je f>ožrl Tvoj nesrečni koš? Pa se še bahaš drugim kotičkarjem, da imaš zelo usmiljen srček. — In sedaj hodi Jurček po sobi gori in doli in ga boli, zelo, zelo boli srček. Berglezovi Mirici si govoril čisto drugače. Ali našega Jurčka pa sme boleti srček??? Prosim, odgovori tudi Jurčku!!! iurček žalostno sedi, oš v Ljubljani se smeji, ker ie pisemce jx>žrl, Jurčku drobno srce stri... Striček, joj, usmili 6e! Lepo Te pozdravlja — Mafija Polak, učenka III. razr. v Straži.šču. Draga Marija! — Ce se mi ubogi Jurček nič ne smili, me sprašuješ in kar vidim Te v duhu, kako pisano in očetovsko očitajoče me gledaš izpod čela. Za Boga svetega, vsaj to mi prej povej, kdo je prav za prav ta Jurček? Jaz sem pri tej stvari čisto nedolžen. Če ne vem, o katerem Jurčku govoriš, in se tudi ne sj>ominjam, da bi že kakšnega Jurčka v koš vrgel — kako naj bi se mi potlej smilil? Nikarte misliti, da premore vesoljni 6vet enega samega Jurčka. Že v moji torbi ie Jurčkov obležalo čedne" številce. Vsaj priimek svojega Jurčka mi še sf>oroči, potlej se mi bo pa že lahko smilil, P' Hej! In še to mi očitaš, da se baham pred kotič-karji, kako usmiljenega srca da 6em. Le jo no pri-smodico, Ti pa tudi vse napak razumeš. Ali je to kakšna bahanja, če človek resnico govori? Ce imam usmiljeno srce, imam pač usmiljeno srce, in če rečem, da imam usmiljeno srce, se temu ne reče, tla 6e baham, nego se temu učeno reče, da sem ugotovi 1 d e j s t v o. Ko boš Ti velika, boš tudi morala tu pa tam kakšno dejstvo ugotoviti, včandi žalostno, včasih veselo, zaenkrat Ti pa tega še ni treba, zahvali Boga! Najbolj me je pa zadel konec Tvojega pisma, v katerem si me kakor gad pičila kar s tremi je-zički-vprašaji: »Ali našega Jurčka pa sme boleti srček???« Ljuba duša, kdo pa je rekel, da ga sme boleti? Nazadnje bom pa res jaz že vsega kriv. Ce bo Jurčka bolel zob, ali pa si bo na ograji hlače preluknjal, boš nemara tudi rekla: »Kotičkov striček je kriv, kdo pa drugi!« Nesrečna moja glava, koliko mora pretrpeti! Daj no, hitro mi sporoči, kdo in kaj je ta skrivnostna osebica, ki mu je Jurček ime, da bomo to kočljivo zadevo čimprej spravili s sveta. Ce sem ga res v koš vrgel, bom samega sebe strašno kaznoval (edini las na glavi si bom izpulil!), če ga pa nisem v koš vrgel, je še zmerom čas, da ga dam v kotiček. Potem ga srček gotovo ne bo nič več bolel. Torej sporoči mi njegov priimek, dotlej pa mi bodi prav lepo pozdravljenal — Kotičkov striček. Koliko jezikov je na svetu? Angleški jezikoslovec Williamson je s pomočjo svojih sotrudnikov, katere je imel po vsem svetu, in po večletnem trudu dognal, da je danes na svetu 2796 živih jezikov, ki 6o si med seboj povsem različni. Pravi pa, da je le 860 takih jezikov na svetu, ki so si tako različni, da lahko rečemo, da so si pofiolnoma tuji. In sicer je v Evropi 48' jezikov, v Aziji 153, v Afriki 118, v Ameriki 427, v Avstraliji in na otokih Tihega oceana pa 1 IT jezikov. Williams tudi trdi, da bo mnogo jezikov izumrlo, posebno jeziki manjših narodov. Bog daj, da med temi jeziki ne bi bil tudi naš lepi slovenski jezik! Najdaljše in najkrajše spanje Najkrajše spanje imajo sloni. Slon 6e le redkokdaj nasloni ali leže na tla, toda še takrat ob najmanjšem šumu takoj vstane. SJon navadno vso noč prebije tako, da nemirno stopica sem in tje ter prha. Najdaljše in najtrdnejše spanje imajo ptiči, ki že zgodaj zvečer utihnejo in se zakopljejo v svoje gnezdo. Premeteni Andrejček Mati: »Za božjo voljo, Marjeta, kaj pa se je z Andrejčkom zgodilo? Že dve uri ga nisem nič videla.« Kuharica: »Ne bojte se, gospa, nič hudega se ni zgodilo. Navihanec se je zaprl v shrambo za živila in me ne pusti noter. Rekel je, da bo toliko časa ostal v njej in lizal smetano in marmelado, dokler ne bo tako bolan, da ga ne boste mogli na-šeškati.« Lizika in šola Lizika je komaj začela hoditi v šolo. Cez nekaj dni jo teta vpraša: »No, Lizika, ali rada hodiš v šolo?« »Seveda, v šolo hodim rada in iz šole tudi, ampak veš, teta, tisti čas, ki je vmes, pa nimam nič rada,« 6e odreže Lizika. m L_A .R.A K 1.1.1..A Danci na kmetih i. Danci je hodil v šolo v Ljubljano in je bil precej navihan fant. Naveličal se je šole in se doma delal bolnega. Zdravnik, ki ni mogel ugotoviti nobene bolezni, je svetoval njegovi materi, naj ga pošlje na kmete, kjer je zrak boljši kot v mestu. uanc na niiitiv, njv. j- ....... .Aati se je ravnala po zdravnikovem nasvetu in je poslala Dančita za teden dni k stricu v vas Sta-nežiče. . Stričeva hiša je stala ob vaški poti. Pri lnsi Dančitovega strica se je reklo: »Pri Cifelnu.« Pa ni minilo jx>1 ure, odkar je prišel Danči v Stane-žiče, že so prikorakali pred hišo vaški fantje in pričeli na vse pretege žvižgati. Slišali 60, da pride v vas tuj deček in so ga hoteli takoj preizkusiti, kako je močan. Njihovo žvižganje ni brez odmeva. Danci, radoveden, kdo tako vneto žvižga, je stopil iz hiše. Vaški fantje so utihnili in Mežnarjev Tone, najmočnejši izmed njih, je stopil Dančitu nasproti in začel: ,, »Hej, ti mestna žaba, kaj iščeš v naših slavnih Stanežičah? Ce mi takoj ne odgovoriš, te bomo pri lej priči vrgli iz vasi!« Danči mu je odgovoril: »Samo dotakni se me, pa boš videl mestno / ' °Mežnarjev Tone se ie takoj zakadil v Dančita in ga hotel podreti na tla. Danči ga je zgrabil za vrat, malo zavrtel in že je ležal Tone, najmočnejši izmed vaških fantov, na tleh. __ Vaški fantje so od začudenja kar zazijali. Nihče ni pričakoval, da bo njihov Tone premagan. To je Danči videt in poveaai jim je, da se je učil v mestu rokoborbe Obljubil jim je, da jih bo naučil rako- borbe. Vsi so se vzradostili in Danči je imel takoj mnogo prijateljev. Mežnarjev Tone, ki se je z Dan-čitom že spoprijaznil, ga ie vprašal: »Ko nas boš naučil rokoborbe, ali bomo lahko napadli fante iz sosedne vasi, ki so nas1 zadnjič premagali?« »Seveda, seveda,« je odgovoril Danči, »tako bodo tekli pred nami, da jih še pete ne bodo dohajale.« »Živijo!« so od navdušenja zavpili fantje in od veselja preobračali kozolce. Izvolili so Dančita za svojega poveljnika in Danči jih je začel učiti rokoborbe. 2. Nekega dne so opre/ovali na Stanežičane fantje iz sosedne vasi Dvor. Čakali so ugodne prilike, da j i H napadejo. Nenadoma je njihov ]>oveljiiik zaklical: »Naskok!« Planili so nanje in trde pesti so začele padati po hrbtih fantov iz Stanežič. Stanežičani so bili tako presenečeni, da se niso utegnili niti braniti. Ko je videl Danči, kaj se godi, je zaklical: »Za menoj!« Peljal jih je iz vasi v gozd, kjer so se j>o-skrili v grmovje. Sovražniki so jih zasledovali, misleč, da so odšli globlje v gozd. Tedaj so Stanežičani skočili iz grmovja in planili na Dvorjane. Vnela se je bitka. Danči se je levje boril in iskal poveljnika sovražnikov. Zagledal ga je stoječega ob drevesu, kako je mirno gledal bitko. Danči je planil proti njemu in ga hotel zgrabiti. Toda fioveljnik sovražnikov ga ni čakal. Urno je švignil jx> drevesu navzgor in v trenutku je bil na vrhu. Bil je najboljši plezalec v vasi in daleč naokrog. Danci pa je bil najboljši plezalec v mestu. Sedaj 6e bosta preizkusila, kdo je boljši. Danči je spiezal za [jovelinikom sovražne vojske. Ko je ta opazil, da ga Danči zasleduje, se je v vrhu drevesa zagugal in spretno skočil na bližnje drevo ter se od tam režal Dančitu. Danči se je razjezil in ga je hotel za vsako ceno doseči. Tudi on se je povzpel na vrh drevesa in od tam odskočil na^drevo k svojemu sovražniku. Sovražnik je hitro splezal nižje in se od tam po veji spustil na sosedno drevo. Danči ga je neutrudno preganjal z drevesa na drevo. Tako je nastala divja tekma po drevesih med obema nasprotnikoma. Poveljnik Dvorjanov je zopet 6kočil z drevesa na drevo. Tedaj je veja pod njim počila in trdo je priletel na tla. Danči se je še v pravem trenutku ujel, da ni še on zletel z drevesa. Hudo se je prestrašil, misleč da se je njegov sovražnik pobil. Splezal je k njemu in tudi obe sovražni vojslti, ki sta napeto gledali, kdo bo zmagal, sta se zbrali okoli drevesa. Danči je dvignil svojega nasprotnika. Nič hujšega se ni zgodil kakor to, da si je nekoliko pretresel kosti. Danči bi rad sklenil mir, zato je vprašal svojega nasprotnika: »Ali hočeš, da sklenemo premirje? Pet mesecev nas ne smete napasti, a mi vas tudi ne bomo. Velja?« »Velja!« mu je brez vsakih drugih ceremonij odgovoril njegov neprijatelj in mu stisnil roko. Obe vojski sta si segli v roke; to je bil znak miru in razšli so se na svoje domove. • 3. Tudi Danči 6e je vračal zmagoslavno domov, k stricu. Mislil je sam pri sebi: »Sedaj, ko sem poveljnik vaških fantov in sem premagal fante iz Dvora, bom gotovo pri stricu fiočaščen. Mogoče je celo naročil teti, naj mi speče potico. Prav gotovo bo tako. Ujujuhuhu!« je prešerno zavriskal pred hišo. Tedaj pa je prirohnel stric iz hleva. -Me je že prišel počastit,,, si je mislil Danči. Stric pa ga je, vihteč v roki bič, takole počastil: »Kaj pa tuliš pred hišo, a? Kdo te je pa najel? Ze vidim, da nisi za nobeno delo. Samo s fantalini se podiš, skačeš in kričiš. Mar misliš, da sem te zato sem. privlekel, da' boš tu samo do bro jedel in pil in lenuharil? O ne! Zato sem te privlekel da mi boš gnoj kidal, oral, steljo nosil in tako dalje. Si razumel? V hlev se spravi in konja napreži, da se odpeljeva v hrib po drva. Marš!« In stric je tako srdito zavihtel bič nad Dan-čitom, da je ta prestrašeno odskočil in zbežal v hlev. Tako je bil Danči slavnostno sprejet tu še slavnostneje fiočaščen s konjskim bičem. Danči je stal v hlevu pred konjem in ni vedel, kako naj ga vpreže. V hlev je stopil stric in ko je videl, da konj še ni vprežen, je ošvrknil Dančita z bičem po plečih. Prijel ga je za glavo, mu jo neusmiljeno vrtel sem in tja ter ga učil, kako se konja vpreže. Ko sta bila konja vprežena, sta sedla na voz in se odpeljala po slabi poti strmo v hrib. Visoko v hribu so bila naložena drva in tu je stric voz ustavil. Začela sta drva nalagati na voz. Nenadoma je Danči zavpil: »Zajec, zajec!« Iz bližnjega grmovja je skočil zajec in jo urnih krač ubral neznano kam. Stric je stopil k grmovju, odkoder je zajec zbežal in odgrnil veje. V grmovju so bili trije mladi, ljubki zajčki. Brezskrbno so kobacali drug čez drugega, ne sluteč strašno nevarnost, ki se jim je bližala. »Domov jih bom nesel,« je glasno izrekel svojo željo Danči. »Kaj še, da ti doma poginejo!« je rekel stric. »Samo škodo mi delajo, kar ubil jih bom.« »Ubil?« je prestrašeno vprašal Danči. »Da,« je trdo odgovoril stric. »Pojdi gori na hrib in pazi, da ne pride lovec. Ce me zasači, moram plačati kazen.« (Konec prih. nedeljo.) DRUŽINA Kier je ljubezen, dela velike reii in ie ne dela velikih reči, ni ljubezen. I A. M. Slomšek* NAS DELAVEC Kako je otrokom v bolnišnicah v Moskvi Starostno zavarovanje in zakon »Komsomolskaja Pravda« poroča o stanju moskovskih otroških bolnišnic. List se pritožuje, da se moskovski mestni sovjet in mestni zdravstveni urad »popolnoma nič ne brigata za moskovske bolnišnice« in pravi: »Moskovske otroške bolnišnice in njih notranja oprema spadajo k poglavju zdravstvene oskrbe, ki je najbolj pozabljeno in najbolj zapuščeno. Zdi se, da smo se temu že privadili in s takimi stvarmi že sprijaznili. Vse moskovske otroške bolnišnice so bile že pred 20, 30 leti sezidane. Rusakovska bolnišnica je pa stara že 60 let. Po več let niso teh bolnišnic niti najmanj preuredili. Strope in stene v oddelku za nalezljive bolezni niso že od leta 1925 pobelili. Sobe za sprejemanje bolnikov po vseh bolnišnicah niti malo ne ustrezajo zdravstvenim predpisom. Večkrat se pripeti, da se kak otrok v bolnišnici naleze ošpic, kozd škrlatinke. Zdravniki in strežnice se mučijo s hudimi razmerami. Strežnic je na vsak način premalo in kolikor jih je, so premalo izurjene v svojem poslu in 60 neznansko frfraste. Skoraj zmeraj so upravičene pritožbe staršev, da ravnajo strežnice z njih otroki skrajno surovo. A temu se ni čuditi, če pomislimo, da morajo v dveh vzornih bolnišnicah 40 otrok oskrbovati samo dve šolani bolničarki in dve strežnici. V Rusokovski bolnišnici ima ena sama bolničarka po 25 otrok v c«krbi. Tri —, štiri — in petletni otroci ležijo brez vsakršne strežbe in brez nadzorstva bolni v posteljah. V Rusolovski bolnišnici, ki je ena izmed največjih v Moskvi, ima vsak oddelek za nalezljive bolezni eno samo kopalno banjo na razpolago. V tej banji se kopljejo otroci, ki nanovo pridejo v bolnišnico in taki, ki so že ozdraveli. Dvorišča bolnišnic niso tlakovana in zdravstveno osebje mora v slehernem vremenu po blatu broditi od enega do drugega oddelka bolnišnice. o minimalnih mezdah MODNE Ženske in frizura Frizura spremeni obraz. Frizura je kakor spremenljiv okvir ženskega lica. Obleka ni tako važna in ne pristoja tako hitro kakor irizura. Ah imejmo gladko ali ondulirano frizuro, dolge ali kratke lase? Poglavitno je: kaj nam pristoja, NOVOSTI je prav za prav lep, če ni v zvezi s širokimi boki. Tedaj je treba imeti ohlapne rokave, da prekrijejo ta nedostatek. Kakor je zažet ozek pas lep, pa je nevaren tedaj, če ie vsa postava ali preveč mršava ali pa preširoka v bokih, ki so kar najčešča dedščina Evinih potomk, če je postava preveč vitka, jo je treba izboljšati z raznimi nabranki, širokimi rokavi in širokim pasom. Toda tesnih oblek, kroja »princes«, naj se izogiba! Te bolje pristojajo osebam širokih bokov, a ozkega pasu. Pri vseh teh predpisih pa so še razne zveze teh in onih oblek, tako da je moči obleke izbirati po okusu. — Za zdaj so najvažnejša sprememba — škrici —, ki so dolgi in zvnčasti, izjjod njih pa prihaja kratko in ozko krilo. Jopa s škrici, s pasom ali brez pasu, je nova podoba za to modo. t. j. kaj ustreza naši osebi. Šele potem je drugo vprašanje: kaj je v modi. Cim starejši smo, tembolj je treba paziti na nošo las. visoka ženska z majhno glavo naj ne nosi gladke frizure. Njej se prilega ondulirana. ne preveč nakodrana frizura, ali dolgi lasje z gladkim klobkom. Široko lice bo ožje, če frizuro razdelimo na prečo na sredi glave. Ta frizura, če se zadaj lepo spravi v klobko in se na vratu končuje v spleteno krono, je najmodernejša frizura te plesne 6ezone. Frizura te zime je nazaj počesana, prepletena z mnogimi kodri, ali pa prosto čelo, samo na vrhu sta dva kodra v obliki krone. Moderno je, da je pri vsaki frizuri čelo prosto. Vse te frizure sfKMninjajo na leto 1880. d tov 3 Ril ' f , v . : Kako se ohleees je, da moreš z obleko zakriti marsikako 'Vršilko,1 vendar ne mislimo na to skoraj nikoli, "RoTi'iz'modnih listov izberemo kako obleko in si jo naredimo. Zato je treba, da človek sebe dobro vidi, da se vidi, kakršen v resnici je in ne, kakršen bi rad bil. . . Dobro vemo. da obleka kar visi na človeku, če ni razvitih prsi. Temu pa pomaga moda s tem, da daje takim osebam okraske za na prsi, ko široke reverje, šapotlje in slično. Ce pa so prsi Na sliki je komplet iz črnega, volnenega blaga. Stranski šiv jopice, ki ima jako ohlapen hrbet, je obrobljen z zelenim, vezenim trakom. Ovratnik in gumbi so iz črnega krzna. Na glavi je visoka, žametasta čepica, ki ima na strani tenčico, padaiočo čez rob čepice. To in ono iz mode Sprehod po modi rokavic. Pripovedujejo, da je francoski kralj Karel VI. fiorabil na leto 251 parov rokavic. »Porabil« seveda, jih pač ni, če se sjiomnimo tistih rokavic, ki jih iz tiste dobe vidimo po muzejih in spoznamo, da so bile tiste rokavice kar večne. Soproga tega kralja, Izabela Bavarska, pa je bila skromnejša; imela je le 35 parov rokavic na leto. Da bi se naše ženske po njej ravnale, se jim ne bi bilo treba preveč siliti, saj je 35 parov kmalu skupaj. Zimska moda že sama po sebi poziva, da si kupimo rokavice. Sedanje rokavice 60 spet malo drugačne ko lanjske: barvaste so, pa tako, da se ne skladajo z barvo obleke. Leta 1845 so imele gospe rumene rokavice k beli obleki in tudi rdeče k zeleni obleki. Poleti so bile letos rokavice zelene, lilaste, modre in rumene — in isto pravilo velja zanje za zimo. Le, da niso več iz švedskega, marveč iz glace usnja in niso šivi več zunaj, marveč na notranji strani. S tem smo za lep kos poti zdrknili nazaj v prejšnje stoletje — slično — ko kroji sedanjih oblek. V prejšnjem stoletju so bile rokavice čim manjše in čim bolj tesne; take so na vrsti tudi za to zimo. Tako da je prišla v modo spet majhna, nežna, mehka ženska roka. Rokavice so zdaj tudi kratke v zapestju, mimo teh, ki so dolge še od lani. Olede na barvo je vseeno, ali spadajo rokavice k obleki ali ne. Priljubljena barva rokavic je zdaj temnozelena; dalje pa še rjasta, vijoličasta in temnomodra. Črna barva je pa zmeraj moderna. Rokavice imajo tudi še zdaj okraske, seveda v drugi barvi, kakršne so rokavice. Moderne so še zmeraj rokavice, ki se nič ne zafienjajo. — Za svečanostne prilike so rokavice seveda spet drugačne, so iz čipk, tenčic in okrašene z vezeninami. Trakovi za okras. Skoraj bi rekli, da ujx>rabljamo trakove »od glave do nog« v tej modi. Ze na klobuku začnemo s trakom. Trak je preprost ali vzorčast, zvit ali spleten. Trakovi so časih iste vrste tudi na rokavicah in še na čevljih. Imamo svilene, satinaste trakove, ki so križasti, pikičasti in jih moremo uporabljati na obeh straneh. — S trakovi okrasimo bluze, životke, ovratnike. Pražnje obleke za zvečer imajo zlate pa srebrne trakove. Tudi pasovi so iz trakov, namesto usnja. Lep je pas, če je spleten iz trakov raznih vrst in barv. Celo gumbe preoblečemo s traki in gumbnice so obšite z njimi. Ovratnice, pahovke, rute: sami trakovi! Celo žepi so obšiti s trakovi in športne obleke imajo našive iz trakov. Trakove devamo tudi na dežnike, tor bice in na vsakovrstno drobnarijo: vse je obšito in pošito s trakovi in trakci! Kuha Češpljev zavitek. Napraviš testo, vzhajano ko za pečene štruklje ali potico. Hlebček testa pustiš vzhajati, da je še enkrat višji ko prej. Potem ga razjjotegneš z rokami in še razvaljaš, da je 4 mili-I metre tenak. Potem pomažeš testo s presnim 1 maslom in pokladaš nanj razčetverjene češplje, po treseš zdrobtinami češplje, jx)treseš vqqqa jv nš treseš z drobtinami (15 dkg), s cimetom in sladkorjem. Ko je testo že zvito, ga pomažeš z beljakom in daš na pomazan pleli in ga v srednje vroči pečici pečeš 40 minut. Ko je zavitek še vroč, ga še preveč bujne, spet ni lepo in obleke za take osebe posladkaš in ohlajenega daš na mizo. imajo kratke jopice bolero, sploh jopice. p,.*«,: n.radižnilti Kdor imaš predolg, suh vrat in ozek obraz, ne J Prazem paradižniki. smeš imeti špičastega izrezka na bluzi, ampak sto- : Vzameš 1 in pol kg lepih, rdečih, trdih in osu ječ ovratnik. Za povešene rame imamo nabrane . g^j^ paradižnikov, razrežeš jih na rezine, jih po- rokave, pelerinice. A kroj ranglan je spet zdravilo samjč pojag^j na sjt0 jn z ž|1c0 na jahko pritiskaš .. ,.! -- ------- „1^,1, kratek reien vrat 1 nanjC) ja gre vse zrnje prof jn tllc]j nekaj soka. Medtem opražiš v kožici v 2 žlici olja pol čebule, dodaš paradižnikove rezine in pražiš skupaj dotlej, dokler paradižniki niso več vodeni. Nato vse malo osoliš, popopraš, potreseš z zelenim peteršiljem, daš na sredo vroče sklede in obdaš z makaroni, ki 60 zabeljeni s presnim maslom. Po makaronih (ali rezancih) potreseš malo sira. Jed iz žemelj in jajec. Vzameš 4 sveže žemlje, ki jih razrežeš na kocke in jih opražiš na presnem maslu. Nato vzameš 4 jajca, ki jih žvrkljaš v osminki litra mleka, malo osoliš in poliieš po žemljcvih kockah. Ko se vse zgosti, daš takoj na mizo. Delo je danes edini vir dohodkov za delavca. Toda žalostno dejstvo je, da delodajalci ne plačujejo delavcu dovoli za njegovo storitev, ki jo napravi s svojim delom. Saj plače našega delavstva ne dosezajo niti približno eksistenčnega minimuma, ki je jKitreben, da tudi delavec dostojno po človeško živi, da si more ohraniti zdravje na duši in telesu, in da si more ustanoviti in ustvariti lastno ognjišče, v katerem bi njegova družinica zadovoljno in srečno živela. Zakaj vsega tega ni? Zato, ker si delavci ne znamo poiskati |>ravice, ki bi nam dodelila pravičen delež za naše delo. Ne znamo se boriti ne znamo povedati tam, kjer je treba, kaj nam manjka in kako se naj naš fioložaj izboljša. Vse preveč se zanašamo drug na drugega, ko prenašamo trpkost in breme življenja, ki ni drugega kakor samo garanje in izgorevanje za kapital; ki ni drugega kakor nepotrebno zlo, ki se ga ne moremo otresti. Vse preveč v svoji notranjosti godrnjamo in brundamo, kako bi bilo treba udariti in podobno, vse preveč nasedamo agentom, ki prihajajo k nam s svojimi idejami o rešitvi proletarijata iz Moskve in od Urala. Ne znamo si pa poiskati zakonitih sredstev, ki bi z njimi dosegli to, kar nam pripada. Delavstvo ima veliko pomoč in najboljše varstvo za svoje pravice v svobodni delavski strokovni organizaciji. Strokovna organizacija je tisti steber, na katerega se mora celotno delavstvo nasloniti, če hoče, da se bo njegov položaj v resnici izboljšal; če hoče, da ho celota v skupni organizirani berbi dosegla to. kar delavstvu pripada. Vse premalo cenimo moč, potrebo in vrednost strokovnih organizacij. Organizacija je tista enota, ki je zmožna in sposobna vo diti naše borbe do uspehov in do cilja. V sedanjem času, ko so socialne razmere tako zelo razrvane in ker si noben delavec ni svest svojega zaslužka, jc dolžna država, da delavstvu pomaga in ga s socialno-zaščitnimi zakoni obvaruje duhovne in telesne pogube. Pri nas znaša povprečna plača na dan okrog 23 Din, od tega je treba odbiti še prispevke za uslužbenski davek, bednostni fond, prispevek za bolniško zavarovanje, za Borzo dela in za Delavsko zbornico. Tako dobi naš delavec povprečno dva kovača na dan za svoje 8, 10 ali še več urno naporno delo. Spričo dragih življenjskih |x>gojev, ki ga terja kulturni nivo v dravski banovini, je ta plača mnogo prepičla, da bi za mogel naš slovenski delavec kriti vsaj najnujnejše potrebe. Slovenski delavec je napram drugim stanovom glavni konziunent in oporni kamen za naše gospodarstvo. Kajti, če bi našega delavca ne bilo, da bi podprl naše gospodarstvo s svojimi ko; vači, ki jih dobi za svoje težko delo, bi tudi drugi stanovi, obrtniki, mali trgovci, kmetje itd. mnogo slabše shajali in živeli, kot živijo danes. Ce pride kak dinar v delavčeve roke, gre tudi takoj dru gemu v roke, in s tem se gospodarstvo oživlja in za tiste, ki so preveč plečati. Kratek, rejen vrat imej špičasto izrezano bluzo. JCe ima kaka ženska tako zvani »vdrt križ«, si ne sme privoščiti oblek, ki poudarjajo boke a i imeti gumbe zadaj pod pasom, marveč mora biti hrbet oblek ohlapen, najbolje s pe enno prekrit Taka pelerina z majhnim, stoječim ovratnikom ie pa primeren tudi osebam, ki imajo na tilniku plasti maščobe pod kožo. Tega nitnajo le rejene, marveč časih tudi vitke postave. - Ozek hrbet NOVOSTI ZA PLAŠČE MAN lih AK1 URA I krepi. Producenti, t. j. delodajalci, nimajo niti malo skrbi za to, da se z znižavanjem delavskih plač, znižuje tudi kujma moč vsega prebivalstva, in da s tem slabijo trgovino in produkcijo Delavec potrebuje obleko, hrano itd., če pa nima zaslužka, ali pa je ta majhen, ne more vsega tega kupiti. To dobro vedo delodajalci in delavci Tudi mi delavci razumemo, da v današnjih težkih časih ni z rožicami jKistlano delodajalcem, vendar pa ne moremo razumeti tega, da delodajalci delajo še vedno vse ono, kar poostruje krizo in pa, da vsa bremena prevalijo vedno na delavstvo. Številni primeri strašne bede med delavstvom, posebno v delavskih družinah, so najboljši dokaz, da je danes skrajni čas, da se teža gospodarskih neprilik ne j^revali samo na delavstvo, kako deluje znižanje delavskih plač na delavske družine, je videti najbolje v konzumu (porabi) življenjskih potrebščin. Vemo, da so gospodarske prilike težke po vsem svetli in tudi pri nas, toda breme krize je treba razdeliti sorazmerno na vse in ne samo na delavce. Neodpustljivo ie ravnanje delodajalcev, da zdravijo gosfiodarsko Krizo z zniževanjem delavskih plač. To ni samo vredno obsodbe, temveč je tudi v osnovi piogrešeno. V času današnje težke situacije je potrebno, da čim manj mislimo na osebni dobiček, ki je začetek in konec vse kapitalistične morale, pač pa , da se dvigne kupna moč vsega prebivalstva. Konznm pa se more dvigniti le z večjimi zaslužki, ne pa obratno. Prava nesreča je, če danes znižujejo delavske plače, ker je s tein zmešnjava v produkciji še večja. Znižanje plač povzroči tudi padec cen poljeaelt,kih proizvodov in zato mora obubožati tudi knietsko prebivalstvo. — Ze več let se strokovne organizacije in vsi socialno čuteči činitelji bore, da bi se tudi v Jugoslaviji plače regulirale, tako da bodo mogli delavci in njihove družine vsaj živeti. Borbo je voditi v pravcu: delavcu dati zadostno eksistenco, varovati mu življenje, zavarovati ga za primer nezgod, bolezni in starosti, invalidnosti in smrti. Ta borba poštenih delavcev dobiva pri nas žc konkretne ob-iike. saj naši ministri javno izjavljajo, da bomo vse te zakone, za katere se delavci borimo, že od leta 1922 dalje, v najkrajšem času dobili. Delavec od svojega zaslužka, ki ga danes prejema. ne more ne primerno živeti, še manj pa. da bi si kai prihranil za stara leta, ko obneniore. Delavec je čestokrat navezan na fiomoč svoje občine, dobrodelnih ustanov, itd. Cez noč bi bilo to mizerno in neznosno stanje odpravljeno, če država poseže vmes in izda zakon o minimalnih me/dah m zakon o starostnem zavarovanju. Zato veljaj klic slovenskega delavstva tistim, ki o tem odločajo: dajte nam te zakone, pa bo postalo naše življenje znosnejše, in dobili bomo to. kar spada k našim kulturnim pravicam, ki nain jih jc dolžna dali družba. Kršč. delavstvo in smotreno gospodarstvo Na letošnji mednarodni delovni konferenci je zastopal nizozemsko delavstvo vodja tamkajšnje kršč. (protestantovske) strokovne organizacije — Amelink. član predsedstva kršč. strokovne internacionale. Nizozemsko namreč zastopa stalno krščanski strokovničar, ker je tamkajšnje delavstvo organizirano pretežno v krščanskih organizacijah. Po poročilu ravnatelja MUD, se je oglasil k besedi Amelink in podčrtal, da se strinja s tem, da je socialno vprašanje nujno jx>vez.ano z gosj^o-darskim in da torej delavstvu ne more biti dobro, če gre gospodarstvu slabo. Izjavil se je dalje za opustitev gospodarskega nacionalizma, ki se je iz kazal splošno kot škodljiv. Le potem bomo prišli do izenačenja valutnega (denarnega) sistema in izenačenja plač. V drugem delu svojih izvajanj je orisal Amelink smernice kršč. strokovnega gibanja: Druga točka je preureditev gospodarstva. Po ročilo ravnatelja razlikuje med smotrenim in od države vodenim goejjodarstvom ter svobodnim gospodarstvom. Krščansko strokovno gibanje je zaveden nasprotnik državnega smotrenega gosj>odar-stva. Tako gospodarstvo pelje do diktature države nad gosjxxlarstvom. Tudi v moji domovini vodi sedaj država gosf>odarsivo. Vlada je izdala ukrep* za omejitev števila krav in prešičev itd., in ti ukrepi so se pričeli izvajati tudi v različnih industrjah. Zato so nastale tudi nove ustanove, krizne pisarne, ki zaposlujejo sedaj 6000 uradnikov. Birokratizacija obratov je nujna posledica državnega vmešavanja v gospodarstvo. Država ni 6posobna, da bi prevzela vodstvo nad gospodarstvom. Zato odklanjamo njeno načrtno gospodarstvo (Planvvirtschaft). Ali hočemo torej povratek k gospodarskemu liberalizmu? Ne, kršč. strokovne organizacije hočejo to, kar je označil ravnatelj Butler za svobodno gospodarstvo Ukrepe za preureditev gospodarstva naj izdajajo poklicne korporacije (delovna občestva), ki naj jih tvorijo organizacije delodajalcev in delojemalcev. Država naj priredi le okvir, v katerem se bodo izvajale uredbe, ki jih bodo sklenile poklicne korporacije za svoje področje trgovine, industrije in poljedelstva. Država bo imela le dolžnost čuvaja te nove organizacije. Skrbeti bo morala, da ne bodo iz-dajane uredbe, ki bi pomenile sunek proti sploš nim koristim. To svobodno gospodarstvo je bilo privzeto v program našega krščanskega strokovnega gibanja že leta 1922. Tedaj jih je ninogo smatralo te za hteve za utopijo (nesmisel). Sedaj pa jih v raznih državah že priporočajo različni krogi. Jaz pa hočem podčrtati, da hočemo mi. krščanski strokov-ničarji. uresničiti to preureditev gospodarstva s svobodnimi in samostojnimi organizacijami delodajalcev ter delojemalcev, in ne s pomočjo prisilnih in od države ustanovljenih strokov, organizacij. Po mojem prepričanju je možna ozdravitev gospodarstva in rešitev socialnega vprašanja le, če bo gospodarsko in socialno življenje pre|x>jeno 3 krščanskim duhom in če bodo prišle do veljave v državi, gospodarstvu in družbi božje zajx)vedi, resnice in pravičnost.« To je izpovedal delegat nizozemskih delavcev v krogu delegatov-delavcev, delodajalcev in držav iz vseli držav, ki so včlanjene v Mednarodnem uradu za delo. Nizozemska ni brez delavcev soci NIZKE CINK dvokolea, otroSklh iKrnčnih, Invalidskih rmlčkov, provročal socializma kot delajo »krščanski« socialisti. Ne! Moško je napadel socialistično idejo od države vodenega gos|)odaretva. Povedal je, da hočejo krščanski strokovničarji vsega sveta strokovno urejeno družbo in gospodarstvo, o katerem bodo odločale poklicnc korporacije. sestav ljene iz zastopnikov delodajatskih in strokovnih organizacij. Pri|x>ročil jc torej pri nas toliko zasmehovano in zaničevano »slanovništvo«. Slovenski delavci! Spoznavate, kje je resnica in kje je pravi krščanski strokovničarski program? RAZNO Dr. Goasr in tovariši. Na joštovskem letošnjem taboru je dr. Gosar izvajal med drugim tudi tole: »Žal, da je v našem krogu prevladal mesto duha predvsem smisel za vnanjo organizacijo, disciplino in slepo pokorščino. Namesto, da bi v svojih vrstah zbirali najboljše in najsposobnejše, za dobro stvar najbolj vnete sile, smo le preradi obsojali, odbijali in zatirali vsakogar, ki si je drznil v kaki stvari izraziti svoje nazore ter le rahlo pokazati na usodne napake, ki so se godile. Kaj čuda .., da nam ... primanjkuje . .. zmožnih ljudi. Pa še tiste, ki jih imamo, potiskamo stran, ker jim navadno manjka tiste lokave uslužnosti, ki se zdi, da je postala najboljša legitimacija za priznanje pravovernosti v našem krogu.« Govornik teh besed ni govoril brez namena ravno na Joštu. Saj je bilo okrog njega zbranih precej ljudi, ki jim je veljalo zapomniti si povedano. Saj se gosp. dr. Gosar dobro spominja časa pred osmimi leti, ko je prenehal biti brez svoje volje izdajatelj sclnih članov ter glede ureditve agrarne reforme Aucrspergovih posestev itd. — Gosp. ban se je z našima zastopnikoma nad pol ure nadvse prijazno razgovarjal in je obljubil, da bo z vsemi možnostmi podprl stremljenja in delo Zveze združenih delavcev. DROBNE Odbor za odpravo draginje. Ker se življenjske potrebščine na trgih v Zagrebu vedno bolj množe, se je odločilo tržno nadzorništvo začeti boj proti draginji, kjer ta ni utemeljena. V lo svrho bo osnovan poseben odbor, ki se bo bavil 3 tem vprašanjem. Oborožitev avstrijske milice. Avstrijski pod-kaneter ic izjavil, da bo dosegla avstrijska milica kmal u okrog 100.000 ljudi. Kot znano, sestavljajo to milico Stahrcmbergov Heimatschutz. Schiischnigovi iurišni oddelki in Fronta svobode, ki ga setavljajo člani krščanskih strokovnih organizacij. Milica bo dobila sedaj isto orožje kot ga ima redna vojska. Vse ostale oborožene sile so j>rc|>o-vedane. V Newyorku je 13.997 milijonarjev in 703 večkratnih milijonarjev. Ce je v enem samem mestu nabranih toliko sredstev, polem se ni čuditi |>rav nič, zakaj morajo milijoni delovnega ljudstva trpeti pomanjkanja in revščino. Pravni Rodbinska pokojnina hčerke po sedanjem uradniškem zakonu. N. V. Hči bo prejemala rodbinsko pokojnino, dokler se ne omoži. Hčere, ki z omo-zitvijo izgube pravico do pokojnine, imajo, če ob vdove, pravico do rodbinske pokojnine po očetu tedaj, če dokažejo, da nimajo pravice do rodbinske pokojnine po možu, niti kateregakoli drugega vzdrževanja. Testament. R. S. M. Po vašem opisu sklepamo, da so starši napravili vzajemno oporoko s fidej-komisarsko nadomestitvijo za sina Jožeta in hčerko Ano. Mati je sicer že umrla. Njeno zapuščino je dedoval oče. Dokler oče živi, nimata otroka Jože in Ana nobenih pravic na očetovem posestvu, čeprav bosta oba dediča po smrti očeta. Ce zlepa ne bi oče hotel izpolniti hčerki dane obljube, naj ta še potrpi, po očetovi smrti bo pa le lastnica hiše, iz katere se bo brat moral izseliti. Dokler oče živi, je sam gospodar in sam odloča, ali sme živeti sin Jože doma ali ne. Očeta ne moreta otroka prisiliti, da že sedaj, dokler živi, razdeli med njima posestvo Izvoz sadja v Italijo? N. A. S. V. Potrebne informacije dobite pri Trgovski zbornici v Ljubljani. Službeno izpričevalo. V. L. Po desetletnem službovanju vam je župnik odpovedal cerkovniško službo Ze tri mesece čakate na izpričevalo, pa ga ne dobite. Osebno pa nočete iti k župniku. — Postava določa, da mora službodajalec, ko se službeno razmerje konča, dati službojemniku na njegovo zahtevo pismeno izpričevalo o trajanju in vrsti službovanja. V izpričevalu niso dopustni vpisi in pripombe, vsled katerih jc službojemniku oteženo, da dobi novo službo. Boste pač morali sami se zglasiti pri župniku ali pa poslati svojega pooblaščenca p>o izpričevalo, ker ni delodajalec dolžan ga za vami fKKlati. Osebno se tudi zmenite radi plačila še neporačunanih pogrebov. Nična pogodba? R. L B. Brezposelnik se vam je jionudil za delo in zahteval le hrano in dnevno za dva dinarja cigaret. Nekaj časa je bil pri vas in sekal drva. Ko je postal nasilen, ste ga odslovili Sedaj vas toži pri sodišču in zahteva dnevno plačilo po 10 Din. Vprašate, če bo6te morali to plačati ali pa velja med vami sklenjen dogovor. — Dogovor med strankama velja za pogodbo. Vendar se lahko sodišče postavi na stališče, da je ta pogodba nična, ker ste pač izkoristili stisko, v kateri se je brezposelni nahajal. Za preprosto hrano in cigarete ste si dali obljubiti celodnevno sekanje drv ter to delo, če je bilo pošteno opravljeno, očividno po imovinski vrednosti ni v razmerju z vašo dajatvijo in gre delavcu poleg hrane gotovo še nekaj več kot za 2 Din cigaret. Pobiranje sadja na tujem svetu. S. J. — Sosed ima tik vašega f>osestva velika sadna drevesa ter pada polovico sadja na vaše posestvo. Prepovedali ste sosedu, da ne sme pobirati sadje po vašem svetu, ker se vam dela škoda. Sosed pobira sedaj sadje v vaši odsotnosti. Vprašate, kako bi mogli to prejjrečiti. — Ce pada sosedovo sadje vsled lege zemljišča na vaš svet, n. pr. da je sadno drevje nasajeno v bregu, potem je sosed opravičen, da gre ]>obirat svoje sadje na vaš svet. Pri tem seveda ne sme delati škode. Dolžnost ima, da vam vso morebitno škodo povrne. Sadje pa ki pada s sosedovega drevja na vaš svet s tistih vej, ki segajo v vaš zračni prostor, ne sme sosed pobirati. Ker imate pravico, da take veje odsekate in za sebe uporabljate, zato tudi s sadjem na takih vejah razpoagate in če pade tako sadje na vaš svet, je vaše. Sosedu bi lahko jjobiranje po vašem svetu prepovedali s tožbo, vendar z gosfiodarskega stališča draga pravda za malovredno sadje ni na mestu. S prepisom vloge plačana špecerija. S. J. — Pri trgovcu ste jemali na up specerijsko balgo. Ker imate zmrznjeno vlogo pri neki posojilnici, kateri je pa vaš trgovec dolžan, sta se domenila, da plačate trgovcu dolg s prepisom vaše vloge pri posojilnici na račun trgovčevega dolga in je s tem posojilnica soglašala. Brez vaše vednosti pa je trgovec nai prepisati od vaše vloge 40% večji znesek kot je znašala vrednost vam dobavljene špecerije. Vprašate, če je tako odiranje dopustno. — Za trgovca in vas velja usten dogovor. Če je trgovec pristal na plačilo vašega dolga s prepisom dela vaše hranilne vloge brez pribitka kakih odstotkov, potem se je smel dati prepisati Ie enak znesek, kolikor znaša dolg. Kar je dal več prepisati, je storil brez vaše privolitve in ga lahko tožite, da vam preveč zaračunano razliko vrne v obliki hranilne vloge. Škoda radi denarne krize. J. A. Lj. — Ce ne dobite lastnega denarja iz zaščitenega zavoda, ki ga nujno potrebujete za popravilo stanovanjske hiše, in vam gradbeni urad grozi, da ne boste smeli več oddajati nepopravljena stanovanja, potem se morate pač sami odločiti, kaj piomeni za vas manjšo škodo: ali da ostanejo stanovanja nepopravljena in prazna, ali pa, da si preskrbite za popravila ]x>trebni denar s jiosojilgm ali pa s prodajo vložne knjižice po dnevnih cenah. Zaščitenega zavoda na izplačilo volge, ki je izven plačilnega načrta, sploh ne morete tožiti. Izbris starih vknjiženih terjatev Z. Z. — Pri nekem zemljišču je vknjižena terjatev za 5400 kron v korist neke osebe, ki je sedaj umrla in ni zapustila nobenih naslednikov. Lastnik zemljišča trdi, da je ta predvojni dolg že zdavnaj plačan, nima pa pobotnice o plačilu. Vprašate, kakšen postopek je potreben, da se izvede izbris vknjiženega dolga. — Lastnik zemljišča naj da pri okrajnem sodišču tožbo na zapisnik proti še nepoznanim pravnim naslednikom umrlega vknjiženega upnika, s katero bo zahteval, da se ugotovi, da je vknjižena terjatev vsled plačila ugasla in da je tožena stranka dolžna, da dovoli izbris vknjižene pravice. Za odsotne, še nejjoznane dediče, bo sodišče na predlog tožnika, postavilo skrbnika. Po zaslišanju strank to je tožnika in skrbnika tožene 6tranke, bo sodišče odločilo, ali je terjatev plačana ali ne. Ko postane sodba pravoinočna, bo lastnik zemljišča lahko predlagal izbris vknjižene terjatve. Voda zajeta na tujem svetu. J. O. H. — Z dovoljenjem sosedovega posestva prednika je vaš oče leta 1929 napravil na sosedovem svetu v gozdu majhen rezervar za pitno vodo in to vodo napeljal po sosedovem svetu do potoka, ki meji oba mejaša. Po to vodo hodijo tudi drugi sosedi. Vprašate, če vam sedanji lastnik lahko prepove hoditi po vodo, oziroma če sme celo napravo uničiti. — Med vašim očetom in sosedovim posestnim prednikom velja dogovor, če sta ga imela, preden je oče zgradil rezervar. Ce takega dogovora ni bilo, sosed pa kljub temu očetu ni prepovedal graditi vodovoda, sosed pa je imel pravico zahtevati od očeta plačilo obi- miiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiimiiiiiiii ................................................ hBHT miT 8T1TITA1K9" I odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. | | »Slovenec", 27. seplem. 1936 J =*.Miiiiiitm iiiiiiiiuilHMMjmMIttimUUU nasveti čajne vrednosti zazidane in za napeljavo uporabljene zemlje. Ce je sedanji sosed od svojega prednika pred nakupom posestva V6e to zvedel, potem je tudi on dolžan priznati očetovo lastnino do vodo voda na svoiem svetu. Ce sosedov prednik sedanjemu lastniku pred prodajo ni razložil zadeve glede vodovoda in sedanjemu lastniku tudi na drug način o tem ni bilo nič znanega, fiotem se smatra, da je celo posestvo pridobil brez kakršnekoli omejitve ki še ni vpisana v zemljiški knjigi, in je tako sosed postal lastnik tudi vodovoda na svojem svetu. Kot lastnik vodovoda lahko ž njim razpolaga kakor hoče. V6e take skrbi in morebitne pravde bi vam bile prihranjene, če bi se vaš oče pravočasno pobrigal za vknjižbo svojih pravic na sosedovem piosestvu. Hčerki objubljeno pohištvo. P. A. Lj. — Ko ste še delali doma, so starši kupili novo jjohišfvo za eno sobo in rekli, da bo to za vas. Sedaj ste se poročili. Starši pa vam niso dali novega pohištva, ki je bilo za vas kupljeno, ampak le eno staro posteljo. Vprašate, če lahko zahtevate od staršev, da vam dajo novo pohištvo. — Ce so pohištvo starši kupili in plačali, je njihova last. Sama obljuba, da boste kupljeno jiohištvo vi dobili, ko se poročite, je kot darilna obljuba neizterljiva, ker ni napravljena v obliki notarskega pisma. Od staršev imate pravico zahtevati primerno doto. Ce le to starši nočejo dati, lahko hčerka zahteva, da doto določi sodišče v nespornem postopku. Na ta način, upamo, boste dobili tudi zaželjeno pohištvo. Zapodeni z doma. A. P. L. — Starši so zajK)-dili z doma dve hčerki, stari 17 in 18 let, ki sta se zatekli k sestri. Ker sta dekleti morali iti z doma v delovnih oblekah, vprašate, kako bi mogli dekleti dobiti boljšo obleko, ki so jo starši zadržali doma. — Ker sta obe dekleti mladoletni, vam svetujemo, da se obrnete na varstveno sodišče za posredovanje. Sodnik bo dal poklicati starše in tudi nje zaslišal o vzrokih zapoditve z doma in odločil radi obleke in morebitnega fiovratka domov. Morda sta se pa medtem že sami zopet pobotali s starši. Dediči po stricu. P. A. O. — Stric je zapustil svoje premoženje izplačati teti, t. j. pokojnikovi sestri eno četrtino vrednosti premoženja. Teta grozi sedaj nečaku in nečakinji s tožbo, češ, da bi ona morala vse po stricu podedovati. Vprašate, kdo ima večje pravicc do strica, ali nečak ali teta? — Ce je 6tric umrl in ni zajjustil niti otrok, niti še živih staršev, potem ni za njim ljobenih dolžnih dedičev in je lahko dal svoje premoženje, kamor je hotel. Ce bi stric umrl brez oporoke, dedujejo za njim zakoniti dediči. Bratje in sestre pokojnika bi bili zakoniti dediči po enakih delih. Sestra pokojnega strica bi kot zakonita dedinja podedovala to-ilko, kakor nečak in nečakinja skupaj, ki sta otroka že pred stricem umrlega brata. Če je stričeva oporoka pomanjkljiva in jo sodišče ne bi priznalo kot veljavno, bo nastopilo zakonito dedovanje [>o 6tricu. Vsi stroški, ki jih je nečakinja imela v času bolezni in smrti 6trica, se ji morajo iz zapuščine na zahtevo povrniti. Odstranitev vej. A. J. S. — Veje sosedovega fozda segajo preko vaše njive in vam delajo škodo, oseda ste opomnili, naj veje tekom osem dni odseka. Ker je ta rok potekel in se sosed zanj ni zmenil, vprašate, za pojasnilo, kako postopati, da soseda primorate, da bo obsekal drevje. — Vi imate pravico, da odsekate veje, ki segajo v vaš zračni prostor. Sosed vam ne sme tega braniti. Ni pa sosed dolžan, da sam odstrani take veje. Če jih noče, ga k temu ne morete siliti. Pri odsekavanju vej, ne smete stopiti na sosedov svet, niti plezati na sosedovo drevo ali pa nasloniti lestev na drevo. Če bi to storili, vas sosed lahko toži radi motenja posesti. Sosedovo drevje morate tedaj tako obsekati, da boste vse potrebne lestve postavili na svoj svet. Odsekane veje niste dolžni pustiti sosedu, marveč so vaša last. Neprijetne posledice neurejenega zemljiškega stanja. Kupili ste pred 3 leti stavbno parcelo, ki jo je prodajalec pokazal v naravi z vsemi mejami. Prodajalec je rekel, da meri 446 m2 in zahteval, da Elačate po 30 din m2. Dogovorili ste se, da plačate rez merjenja za cel kos 13.000 din. Kupnino ste plačali in postavili hišo. Ko je zemljemerec vrisal že postavljeno hišo, vam je povedal, da stoji hiša na drugi parceli in ne na tisti, ki je bila napisana v kupni pogodbi. Takrat se je ugotovilo, da je prodajalec bil lastnik dveh parcel: za eno parcelo, katere številka je navedena v kupni jiogodbi, je bil vknjižen kot lastnik; za drugo parcelo, tik fioleg prve, ki jo je s svojimi posestnimi predniki vred užival nad 60 let, pa ni bil vknjižen. Na tej parceli, ki meri 800 m2, stoji hiša. Ko je prodajalec za to razliko zvedel, zahteva od vas doplačilo in sicer po 30 Din za 800 m2. Vprašate, če ste dolžni kaj plačati. — Če ste kupili od soseda točno v naravi določeno zemljišče za kupnino 13.000 Din, potem sta 6i bila s prodajalcem glede predmeta in kupne cene edina, ter je kupčija veljala. Prodajalec ne more po našem mnenju ugovarjati, da se je motil v površini. Saj je videl v naravi cel kos zemlje in je vseeno, če je mislil, da je to samo ena parcela, čeprav ima ta svet v zemljiški mapi dve številki. Če bi se dogovorila, da plačate svet po 30 dinarjev za m2, in sicer po dejanski meri, potem bi bili dolžni plačati vsak kvadratni meter po dogovorjeni ceni. Zahtevek zaradi morebitne prikratbe nad polovico vrednosti ali zaradi zmote, mora prodajalec uveljaviti tekom 3 let, odkar je za zmoto zvedel, sicer zastara pravica tožbe. Svetujemo vam, da se takoj pobrigate, da postanete zemljeknjižni lastnik parcele, kjer stoji hiša, da ne bo brez vaše vednosti naprej prodana. Odškodnina za škodo, ki jo dela divjačina. M. L. Na polju ob gozdu dela divjačina veliko škodo. Ne da se ugotoviti, ali škodo povzročajo jeleni ali divji prašiči. Zato se lovski najemnik brani plačati odškodnino. Vprašate, če je dolžan plačati odškodnino. — Lovski upravičenec je dolžan praviloma poravnati vsako škodo, ki jo v njegovem lovišču stori z lovopustom zaščitena divjačina na zemljiščih in pridelkih, ki so na teh zemljiščih. Jelen spada k zaščiteni divjačini, ne pa tudi divja svinja. Če boste torej dokazali, da škodo povzroča jelen, jo bo moral lovski upravičenec na vašo zahtevo povrniti. Tudi za škodo, povzročeno v poslednjih dveh mesecih izvestnemu zemljišču po divjih svinjah v iznosu od 300 Din, odgovarja v vsakem primeru lastnik ali zakupnik lovišča, v čigar področju je to zemljišče. Ako škoda presega 300 Din, pa se divje svinje ne drže stalno v tem lovišču, plačata škodo po polovici lastnik odnosno zakupnik lovišča, v katerem je škoda povzročena in lastnik ali zakupnik najbližjega lovišča, v katerem se divje svinje stalno drže. Ako je takšnih lovišč več, pa se ne more ugotoviti, iz katerega lovišča so divje svinje prišle, odgovarjajo za to polovico škode lastniki in zakupniki teh po enakih delih, razen če se ugotovi, da divje svinje niso prišle iz teh lovišč. V tem primeru se izplača ta del odškodnine iz sredstev banovinskega lovskega sklada. — Ako pripada lovska pravica v enem lovišču dvojici ali več osebam, odgovarjajo za škode po lovu, kakor tudi za škodo po divjačini solidarno. —- Zahteve po j>o-vračilu škode po lovu ali škode po divjačini do višine 1000 Din rešuje odškodninsko občinsko raz- sodišče. Zahteve po fiovračilu škode nad 1000 Din rešujejo redna sodišča. Oškodovanec mora povračilo škode, ki ne presega 1000 Din, zahtevati pismeno ali ustno na zapisnik pri pristojni občini tekom 06mih dni, odkar je izvedel za škodo, toda najkasneje tekom šestih mesecev, odkar je škoda nastala. Zemljišče, na katerem je škoda povzročena in višino odškodnine, ki se zahleva, je treba točno označiti. Orožnik. I. S. Pošljite nam dotični članek, na katerega se sklicujete. Sicer pa naredite vse jk>-trebne podatke glede vračunavanja službenih let v prošnji, s katero boste prosili za pokojnino. Zgradarina. J. O. B. Vprašate, če se mora od koče, v kateri 6tanuje invalid z družino, plačevati zgradarina in če jo mora plačevati kmet od na samoti stoječe hiše. — O zgradarini in oprostitvah od tega davka smo že večkrat pisali. Zgradarini so praviloma podvržene vse zgradbe na ozemlju kraljevine, ki so namenjene za prebivanje ali drugo trajno uporabo. Za zgradbo za prebivanje se smatra taka zgradba, v kateri kdo ali dejansko stanuje ali pa da je p ogradbeni konstrukciji in obsegu namenjena za prebivanje. Zgradarini je zavezana zgradba tudi, če se ne uporablja neprestano, trajno, nego zdaj pa zdaj ali občasno. Med zgradbe, ki so oproščene zgradarine, spadajo tudi zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh in selskih občinah, prav tako za zgradbe, ki služijo istemu namenu, a sloje zunaj okoliša mest, trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča. Semkaj ne spadajo selski dvorci, postavljeni na poljskih posestvih, kakor tudi ne zgradbe onih posestnikov zemljišč, katerih skupni katasterski čisti dohodek presega 50.000 Din. Prav tako se ne oproščajo zgradbe, ki so v strnjenih krajih, kjer ima sedež okrajni načelnik, ali ki imajo nad 5000 prebivalcev, najsi so vasi ali vaške občine. Za kmetovalca je treba smatrati v lem primeru tistega, ki sam ali s svojimi rodbinskimi člani obdeluje svojo ali v zakup vzeto zemljo, odnosno, ki je kot kmetijski delavec v službenem razmerju, če se ne bavi trajno z nobenim drugim poklicem. Za kmetovalca se smatra tudi, kdor obdeluje svoje jjosestvo tudi s tujo delovno močjo; vendar pa mora tudi sam ali morajo njegovi rodbinski člani sodelovali pri delu. Na invalide, ki niso kmetje, se oprostitev zgradarine ne nanaša. Kaznovanje inozemca. V. R. Inozemec je f>o-begnil k nam, ker ga njegova domača država zasleduje radi nekega umora. Vjjrašate, če bo v primeru, da ga naša država ne izroči njegovi domači državi, pri nas kaznovan radi zločina, ki ga je zagrešil v svoji domovini. Kdo odredi izročitev inozemca? — Naš kazenski zakon se uporablja tudi na inozemca, ki slori izven naše države zoper tujo državo ali zoper inozemca zločinstvo, za ka- Tobolsk - usoda Tjumenj onkraj Urala, poslednja postaja sibirske železnice, je spal še zimsko spanje, medtem ko je naša predpoinlad že priklicala prve vijolice na sonce. Sibirsko podnebje ni zato tako' mrzlo, ker leži dežela na severu, marveč zato. ker so tla takšna, kar pa tudi omogoča, da je lažje prenašati mraz. Vendar smo ga pošteno občutili, dasi smo bili vsi v debelih kužulnh, ko smo s2 v odprtem avtomobilu peljali 500 km daleč iz Tjuinenja v Tobolsk. Tobolsk, ki moreš vanj pozimi po zamrzlih, zasneženih potih; poleti pa le po reki Tobol, pa je' spomladi in jeseni brez vsakršne zveze s svetom, ker« so pota razmočena, po Tobolu pa plavajo ledene plošče. Zato je pa Tobolsk od nekdaj tisto mesto, kamor so pošiljali politične izgnance, seveda le take, ki niso dosti zakrivili ali so imeli kako priporočilo. Če prideš iz juga v Tobolsk, zagledaš vzdolž visoke planote carsko guvernersko poslopje, ki je na meji gornjega dela mesta. Koj zraven je nekdanja guvernerska cerkev, zdaj — kašča za žito, — ki ima nad vhodom čudovito lepo sliko na presno. Zraven velikanska, zidana vrata, skozi katera imaš čudovito lep pogled na mesto: sami stolpi cerkva, za njimi s tratami obrobljena reka — Tobol (Irtis). V starem guvernerskem fioslopju je še dandanašnji narodopisni in prirodopisni muzej. Tu vidiš več mamutov in druge mnogoštevilne zastopnike sibirskega živalstva. Tu vidiš tudi razne spomine na ribiško življenje Sibircev. A najznačilnejši je muzej radi spominov na carsko družino, ki je v Tobolsku preživela poslednje tedne, preden so jo pomorili. Vidiš, na primer fotografije velikih kneginj in carjeviča, kako se s kolesi vozijo po mestu. Od majhne, stare, nečedne bolnišnice vodi pot — za mnoge bolnike kar naravnost — na pokopališče. Čudno te dime sovjetski pogreb z odprto krsto. Malokje dobiš na grobovih ruski križ (dvojnat), pač pa je dosti naših križev, saj so tu pokopani avstrijski in nemški vojni ujetniki. Njih taborišče je bilo v nekdanji škofovski palači. Pa-trijarha so bili obdolžili, da je bil v zvezi z Angleži, da bi rešil življenje carski družini. Odpeljali naj bi bili patrijarha j>o Irtišu do Tjumenja, kamor pa ni nikoli dospel, ker so ga kmalu za Tobolskom vrgli v Irtiš. Tudi drugi del mesta hrani spomine na carsko družino. Bivala je v majhnem hotelu, ki je zdaj komunistična klubska hiša. Tobolsk je zdaj duševno in gospodarsko popolnoma obubožano Zapuščena ruska mladina. V Rusiji je boljševizem na milijone otrok oropal doma in se potikajo po cestah, ropajo, pijančujejo in uživajo tobak. O f sc šolske potrebščine kupite najceneje v trgovini H. NICMAN LJUBLJANA, KOPITARJEVA UL. 2 tero predpisuje ta zakon najmanj robijo, če je prišel v našo državo, pa se njegova izročitev ni zahtevala, ali se je zahtevala, pa je bila ta zahteva zavrnjena in če odredi pregon pravosodni minister. O izročitvi odloča najprej okrožno sodišče. Ta po zaslišanju državnega tožilca in branilca preskusi in ugotovi, ali so dani ali niso dani vsi pogoji za izročitev. Vsaka teh rešitev okrožnega sodišča se predloži v nadaljnjo rešitev nejx>sredno pravosodnemu ministru. Pravosodni minister preizkusi vsako rešitev sodišča. Če spozna soglasno z rešitvijo okrožnega sodišča, da res ni pogojev za izročitev, odloči, da izročitev ni dopustna. Če dvomi o tem, zahteva še rešitev pristojnega ajselacij-skega sodišča, kateremu sporoči razloge dvoma. Če izda apelacijsko sodišče, ko je zaslišalo višjega državnega tožilca, rešitev soglasno z rešitvijo okrožnega sodišča, je ta rešitev glede pogojev za izročitev dokončna. Če sjiozna okrožno ali apelacijsko sodišče, da so pogoji za izročitev dani, izda pravosodni minister rešitev, s katero se rešitev dopušča ali ne dopušča. Iz tega vidite, da ima končno in odločilno besedo pri izročanju zločincev pravosodni minister. Bolnični stroški. Vložite prošnjo za ojirostitev plačanja bolničnih stroškov pri upravi bolnišnice. Koliko časa traja mandat senatorja? C. I. K. Mandat voljenih senatorjev traja šest let. Vsaka tri leta se obnovi ona polovica voljenih senatorjev, ki jim je potekla šestletna doba, z novimi volitvami. Mandat senatorjev, imenovanih jjo kralju, traja šest let. Ti senatorji se smejo na predlog predsednika ministrskega sveta razrešiti te dolžnosti zbog telesne nesposobnosti ali če je bil senator po sodišču obsojen za kazniva dejanja. sibirskega mesta mesto, toda prej je bilo ondi prijetno življenje. Izobražencev ni več, vse so iztrebili; kar jih je, pa le še bedno životarijo. V tem častitljivem mestu je bilo časih lepo, domače življenje v tihih, preprostih lesenih kočah. V eni izmed njih se je rodil Mcndelejev, oče moderne kemije. V Tobolsku je gledališče, kjer pa vprizarjajo prav slabe igre, polne boljševizma. V mestu je tudi kino, a filmi so za nič. Prvi revolucijski ruski filmi so bili dobri, sedanji so plehki in omledni. Nagrobne spomenike uporabljajo v Moskvi za tlakovanje cest, kar je dokaz, kako rdeči mogotci razdirajo vse, karkoli spominja na vero. Kakor drugod po Sibiriji, kjer so kraji še ostali, kakršni so bli, je moči tudi v Tobolsku s [»znati po licu 6tavb zgodovino mesta. Preprosti leseni okras spominja na rokoko in na srednjeveški azijski slog. Nekatere stavbe so podobne kakim samostanom v Tibetu, dasi je Tibet neznansko daleč od Tobolska. Toda krajevne razdalje so v Sibiriji tako brezpomembne ko zgodovinske dobe. Po vsej svoji zgrajenosti je Azija stalna: Azija lahko čaka. Bolj-ševištvo in njegove strahote prenaša s ponižanim potrpljenjem, prav tako, kakor je prenašala številne, hude vojske in kakor prenaša vskaršne kužne bolezni. Sibirski ljudje so podobni svojim stavbam. Tu so potomci indogermanskih rodov, pa tudi azijskih. Ker zdaj propadata kultura in morala, so nižji ljudje v ospredju. Stremljenje vseh teh, tako različnih ljudskih množic se živo izraža v njih svetiščih: rimsko-katoliška cerkev je tu, ki so jo sezidali v romanskem slogu nekdanji izgnanci iz Poljske. Cerkev je v visokih stolpičih, kar izraža ponovne sanje evropskega duha. Pravoslavne cerkve pa, ki imajo fiozlačene kupole, izražajo rusko dušo, ki je bolj navezana na pisane barve tega sveta. Mošeja islamskih Talarov je podoba orienta in pogansko svetišče Ostjakov je podoba verske bede poganov. Zdaj so vsa svetišča zaprta, le kapela na pokopališču je izjema. S cerkva so pobrali vse križe in dragocenosti. Kar jih niso porušili, pa jih ii|x)rabljajo v posvetne namene, v nekaterih pa so celo razvpita zabavišča. Jaz bi doprinesel vsako žrtev, zastavil bi tudi svoj prstan in križ, da bi podprl katoliški list. (Pij X.) Don Diego Salazar in Bazerillo, njegov pes Izmed nečloveških osvajalcev novega sveta so bili zmagovalci Severne Amerike mogoče Se bolj okrutni ko oni konkvistadorji, ki so si podvrgli Južno Ameriko, navidezno za svojo domovino Španijo, v resnici pa, da so si utešili svoje lastne strasti oblastnosti. Najokrutnejši izmed vseh pa je bil brez dvoma Diego Salazar, ki si je podvrgel St. Jolins Island. Ker je na tem svojem otoku neomejeno širil svojo oblast, guverner pa, ne le da bi daleč bival ko povsod po indijanski zemlji, marveč je živel celo na oni strani Huronskega jezera, ni poznala krvoločnost dona Diega nobene meje več. Človek bi bil že skoraj mislil, da ni več pri pravi pameti, vendar je bil pri pripravah in izvedbah vojnih pohodov izredno bistrega duha. Diego Salazar je menil, da Indijanci niso ljudje, marveč živalska bitja, ki jih je treba radi njih škodljivosti čim prej in čim bolj temeljito iztrebiti. Celo med živalmi, je menil Salazar, je dosti več vrednih bitij, kakor pa so le navidezno človeku podobni rdečekožci. Kako naj bi smel na primer kdo tako osramotiti kakega boljšega psa, da bi ga postavil na isto višino s kakim trapastim Indijancem, ki niti ni poznal razlike med ognjem in pokom puške in bliskom in gromom neba? Tolpa psov je bila zato tudi največji ponos dona Diega. Po več ur na dan se je ukvarjal z njimi. Predvsem pa je ljubil Bazerilla, nekega angleškega psa, ki je bil odgojen v Španiji. Kaze-rillo je zdaj pa zdaj kar ponorel od strahotne krvoločnosti. Saj ni lt razmesaril kar vrsto Indijancev in Indijank, marveč je tudi marsikaterega belo-kožca iz okolice Diega Salazarja oklal s svojimi mogočnimi čekani. Če so donu Diegu sporočili: »Bazerillo je že spet raztrgal nekega starega Indijanca in neko iz-mozgano Indijanko!« je malomarno odvrnil: »Saj nista boljšega zaslužila, kakor da ju je raztrgal.« Če so mu pa sporočili: »Bazerillo je napadel nekega belokožca,« jih je zavrnil: »Kdor se ne more ubraniti psa, naj vsaj pazi, da odnese zdravo kožo!« Najsi je pes Diega Salazarja povzročil med rdečekožci in belokožci še take grozne nesreče, ga njegov gospodar vendarle ni nikoli poklical na odgovor. Nobene hude besede mu ni rekel, nikar da bi kdaj položil roko nanj. Psa pa zato ni udaril, ker je deloma vse pohvalil, kar je pes počenjal, deloma pa si ni bil svest, kako bi Bazerillo sprejel kak udarec z bičem. Saj je v lakih slučajih pes bolj ponosen ko človek. te j \ *' ...x:■■■'•■:'•'■■ : »Bazerillo, daj jo, daj jo, daj jo!« Nekega dne, ko je že mesec dni divjala okrutnost gospodarja in psa in bila že nasičena z grozodejstvi, je sklenil Diego Salazar, da bo razveselil sebe in svoje vojščake z nekim prizorom. Don Diego je poklical k sebi neko staro Indijanko in ji naročil: »Tu je pismo, Hičina. Nesi ga guvernerju.« Starka je prikimala, iztegnila roko in hotela že sprejeti pisanje in oditi, da izvrši ukaz. »Stoj, Hičina! To pismo je jako važno. Za nas vse.« Starka je v drugo prikimala. »Stoooj!« je zavpil spet don Diego. »Če se ti posreči oddati to pismo nepoškodovano guvernerju, lioš prosta. Ob koncu svojega pisanja prosim guvernerja, naj ti podari svobodo v zahvalo za lo, ker si prinesla pismo.« Starka ni mogla več prikimati, nepremično je kar stala sredi sijaja radosti. »Zakaj ne vzaitieš pisma in ne stečeš, kolikor te noge nesejo?!« je nahrulil Diego Salazar Indijanko. »Ali ti je beseda svobode vzela še tisto trohico pameti, kar jo imaš?« Tedaj je starka pograbila zapečateno pisanje in je naglo odšla iz hiše. Komaj pa je bila Hičina zunaj, je Diego Salazar zabobnal po zlati plošči. Španski vojščaki so pridrevili skupaj, da bi slišali ukaze svojega poveljnika. Njegovo bobnanje jih je brez dvoma klicalo na boj in vojsko, na kri in plen. Don Diego pa je smeje se zavpil: »Pred hišo! Pokazal vam bom prizor, ki ga niste Še nikoli doživeli. Boste že videli. Alo, Bazerillo! Ti si glavna oseba, ti si junak v tej komediji. Alol« Diego Salazar stopi iz hiše s svojimi vojščaki in s krvoločnim psom. Stara Indijanka stopa s pismom v roki, ničesar hudega sluteč, po poti. »Joj — gospod pes!!« Ko je Hičina nekako 600 metrov oddaljena od mežikajočih Špancev, iztegne don Diego desnico in zakliče psu: »Alo, Bazerillo! Raztrgaj jo! Bazerillo — daj jo — daj jo — daj jo!« Pes z mogočnimi skoki plane izpred hiše, koj za starko, ki mirno stopiclja po poti. Sleherni Španec je vedel: Čez nekaj minut bo krvoločni pes napadel Indijanko in zasadil zobe vanjo. Le toliko bo ostalo od nje, ko se bo pes nažrl njenega mesa in napil njene krvi, da nikomur niti na mar ne bo prišlo, da je bival v tistem kupčku nesreče, ki ga bo pustil pes na cesti, sploh kdaj kak dih, kak človeški dih. Iznenada zasliši Hičina: Bazerillo 1 Sunkoma se okrtne. In se takoj zave: smrt teče za njo. Smrt, ki ji ni moči uteči. Tedaj zdrkne stara Indijanka na kolena, dvigne pismo visoko k nebu in prosi in moli: IGospod pes — gospod pos — pustite me! Tole pismo, tole važno pismo moram nesti guvernerju! Pustite me, gospod pes!« Misli le na noročilo, na povelje dona Diega. Na svoje življenje ne misli, še manj na svojo prostost. Bazerillo, pes. je bolj človeški ko Diego Salazar, človek. Sliši prošnje preprostega srca. Obstane lik pred starko, ki ji je medtem naglo zdrknila desnica s pismom nizdol in ki ždi na tleh. Ker je pa pes in potrebuje pasjega vzroka za lo. ker je prekinil svoj tek, dvigne nogo in — kakor | bi bila ženica le kamen na cesti, ki mu je zdaj I res bolj podobna ko živemu bitju, dvigne nogo in spusti vodo nanjo. »Zahvaljen, gospod pes!t pravi Iličina, ki razume le to in občuti samo to: du je rešena. »Hvala ti, gospod pes!: Bazerillok zakriči Diego Salazar, da bi podžgal psa, da hi izvršil njegovo povelje. A preden more še zavpiti» Puc — puc —« pridivja pes nazaj. Don Diego srdito zamahne z bičem, da bi kaznoval neposlušne«?« psa. Tedaj pa stori Bazerillo, česar ni storil še nikoli: 1'lane na svojega gospodarja, položi obe šapi na njegove rame in ga gleda —■ iz lake bližine, da so pomeša pasja sapa s človeško. Španci pobegnejo. Saj tudi vedo: če se bo don Diego le malo napak zganil, če bo le izrekel napačno, slabotno besedico — pa ga bo pes ugriznil in no bo razmesaril le njega, ampak še druge belokožce — ali pa vse, kar jih bo dobil. Da bi se pa kdo spomnil, da bi Bazerilla ustrelil, tega nihče ne utegne. Lice proti licu, oko v oko si stojita nasproti oblastnik s St. Johnsa Islanda in krvoločni pes Bazerillo. Tedaj zajeclja don Diego: »Joj, — gospod pes!!« Bazerillo vzame obe šapi z ramen svojega gospodarja, povrne se na zemljo in je spet žival, štirinožna, poslušna žival. Medtem je stara Indijanka že daleč. Posrečilo so ji je priti na_nasprotni breg do guvernerja. Ta ji je podaril "prostost, kakor je bil napisal Diego Salazar v pismu. (Povest iz časov špan. konkvistadorjev. H. Franck.) Vsakemu ni mogoče lil n kopališče, vendar Pot k zdravniku Še nikoli ni videl Franc, mojster velike vrtnarije, da bi bil njegov vrtič pred hišo tako lep. Še nikoli ni tako občutil lepote vrtnic, belih in rdečih in španskega bezga pri hišnih vratih in še jasmina. Nikoli mu ni vonj tako udarjal v no6, tako vsiljivo, tako rezko. Bilo je ko omamljenost. Kako je bilo življenje vendar krasno! Tedaj je prebledel. Domislil «e je, da je že nekoč prav tako omamno srkal vase vonj cvetja, čeprav ne svojega, da ga je prav tako občutil z vsem telesom, nekoč... Naglo je prepodil misli na to. Mrkega obraza, slabe volje in ko utrujen človek je stopal po stopnicah svoje enodružinske hiše navzgor. Njegova žena ki je kar zaslutila njegovo nejevoljo, sc je koj začela brezskrbno pogovarjati, s čimer se je skladala tudi snaga nje same, njenih otrok in sob. Toda mož ni vsega tega niti opazil. Tožil je, da se mu spet oglaša srce in da bo moral vendarle na težko pot k zdravniku. Pri tem pa se je skrblji-vo oziral na držalo za časopise, ki ga je bil naredil njegov najstarejši. Ondi je bil navadno vsak dan časopis in pošta. Videl je pismo, ki je bilo ondi. Toda ni šel ponj ko sicer. Udje so mu kar nekam ohromeli. Šele ko je njegova hčerka po-strežljivo prinesla časopis in pismo in ie oboje položila na običajno mesto pred očeta, je prijel pismo v roke. Črke, ki jih je bral, so začele mrgoleti, čim je začel brati. Močno se je moral premagovati, da bi žena kaj ne zaslutila. Težko mu je bilo. Le kako mu je mogel kdo napisati take besede: »Umiram. Spregovorite v zadevi umora gozdarja. Vem, da poznate pravega zločinca. Govorite, sicer bom jaz. Toda, čc Vi to storite, bo bolje za Vas.« Poslednje besede so se ko trnje zapičile v njegovo mesenost. Tisto: »Toda, če Vi to storite, bo bolje!« Pri kosilu se navzlic okusnemu grahu ni in ni polegla njegova skrb. Ah, kako lepo bi živel, če, da — če... In tedaj mu ie začela hčerka, ki jo je imel tako rad. še govoriti o šoli. Pa vprav nekaj o svetosti prisege. Tedaj se ni mogel več premagati, tedaj je izbruhnilo iz njega: Učiteljica naj uči rajši računstvo, naj otrokom govori, kako je težko živeti, kako je treba biti zvit... Zasmejal se je rezko in strašno. Žena, hči in vsi otroci so se zgrozili. Kaj takega niso še nikoli doživeli pri očetu. Hčerka se je najprej zavedela in je junaško povedala v tišino: »Oče, ne bodi hud! Oče, nikar! A to, kar ti praviš, le ni res. Za življenje je pač najbolj potrebno, da se človek ne laže in ne prisega po krivem.« Kako jasno se je zablesketalo oko k tem besedam! Očetu se je zdelo, da je čistoča božja v tem pogledu. Ugriznil se je v ustnice in je še mogel odgovoriti: »Saj nisem rekel, da bi bila laž najbolj jiotrebna. Toda res je pa le, da človek ne more biti nikoli zadosti zvit, nikoli zadosti...« Njegova žena, ki je bila radi tega dogodka vsa preplašena in zaskrbljena, se je hipoma spomnila pisma, ki ga je bil njen mož tako nenavadno izzivalno vtaknil v naprsni žep jopiča. Ko se je njen mož po kosilu — ko navadno — malo ulegel, je šla tiho v spalnico, da bi videla, ali ne bi mogla pi6ma neopaženo potegniti iz žepa jopiča in ga prebrati. A ko je iztegnila roko, je zaslišala, kako se je s postelje tiho in strahotno zasmejalo. Žena je pristopila k možu in zašepetala: »Franc, ali je spet tista zadeva z umorom tvojega brata?« Niti dihati si ni upala, tako je prisluhnila. On pa ni 'odgovoril in zdelo se je, da si tudi dihati ne upa in bilo je, ko da je smrt sama stala med obema zakoncema. Zena je nenadoma zakričala in mož ji je z roko zatisnil usta, tako bliskovito naglo, tako močno, tako strašno močno .. Tedaj je spet umolknila. Izpustil jo je. Pristopila je k vratom, ali niso otroci česa slišali. Omahovaje je stopila sj>et k možu in zašepetala: »Pokaži mi pismo!« Mož se ni zganil. A ona ni odjenjala: »Ko se je bi! tvoj brat usmrtil, ko si tedaj zjutraj dejal, kako da tvoje nove vrtnice tako čudovito dišijo, tistega dne... Tedaj sem vedela, veš, Franc, ko je bil tvoj brat mrtev, da ti je vse znano in da je tvoj brat ustrelil gozdarja.« — Umolknila je, ko da ne more nič več in mora šele iskati novih besed in zajeti sapo ko za tekmo. Nato je prisluhnila. Spet ni ničesar odgovoril. Spet je tako strahotno molčal. Ali pa je bil mogoče mrtev ?Ali ga je kaka srčna kap odrešila časa, tega strašnega časa, ki še pride? Nagnila se je k njemu, ga potipala in je videla, da se jiorogljivo smehlja. Spregovoril je s jx>udarkom: ».Prisegel sem, da sva bila z bratom takrat v kinu, ko je bil krog enajstih ponoči gozdar ustreljen ondi na hribu med jelkami. Spodaj midva, zgoraj oni! In gozdarjev spremljevalec je povedal, da je spoznal divjega lovca, ko je zbežal. In divji lovec je dobil deset let ječe, čeprav je vse utajil. Ah, kako je sodnija zvita, le kako je zvita!« Spet je iznenada umolknil; tudi dihal ni več. Tudi žena ne. Kaj sta poslušala? Ce je kdo pri vratih? Ali sta se oba zbala, da bi kdo ne poslušal? Sp>et se je žena splazila k vratom in je prisluhnila more usak žrtvovati Din 100 — (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni oiti mesto druge vode našo znamenito RA DE N SKO z rdečimi srci! in spet je zaslišala le ropot iz kuhi nje. zdaj, kako je tekla voda iz pipe. Vzravnala se jc in njena hoja je bila (ako nalahna, ko da bi se ne dotikala tal. Mirno, skoraj pojoče je dejala možu: »Franc, otrok je prav povedal, lagati se ne sme. V tej zadevi jc le ena pot...« »Po kateri že deset let neprestano hodim, celo v spanju,« jo jc prekinil mož. Obrnil je svoj mrki obraz k smrtnobledi ženi in je nadaljeval z votlim glasom, ko da bi zagozdo zabijal v les: »Do konca bom šel po tej poti. Le še tnalo potrpljenja. Cez nekaj tednov bo divji lovec odslužil svojo kazen. Tedaj se ne sme nihče več dotakniti mojega brata. In mene celo ne.« Iznova |e molčal. A njegovo dihanje ni molčalo. Dihal jc in zdelo se je, da je dihal mirno, mirno in močno. Naglo je dejala žena: »Pa pismo.« Kakor da mu ne more nihče več do živega, je mož tudi to pojasnil ženi: »Krčrnarica, kako me je vedno pikala! In me je še po procesu! Saj je bila ona tista, ki je naju, brata, sploh spravila na zatožno klop, pred obličje strogega gospoda sodnika. Da, da, ona je govoričila, da je videla brata, kako da je tekel mimo krčme. Kakor senca, je rekla, hušk, kušk. Saj je ludi na sodniji tako povedala: hušk, hušk. Da ga je jiodil — tudi to je rekla — sam hudič iz pekla. Zoper njene besede pa so se oglasile moje besede, ki so brata ščitile, m tc besede so bile bolj tehtne, hudo tehtne, ko puška, ki jo dvigaš in povešaš. O, hušk, hušk! Kar splah-nila je njena beseda na sodišču. A moja je ostala. In še zmeraj jc tu. In še zmeraj drži moja beseda. — Zdaj umira, umira ta krčrnarica hušk. hušk — in se še zmeraj ne more umiriti, ta ženska, in mi piše in hoče še enkrat nadlegovati sodišče. A če bi jaz to storil, da bi bilo boljše. Že verjamem, ti ženska hušk, hušk.« Po teh besedah se je tako satansko zasmejal in je nato v krčevitem joku tako drgetal, da so ga zdaj zares slišali otroci. Drug za drugim so pritekli v sobo. Prav težko jih je mati pregovorila do vrat. Da je oče zbolel, da naj molijo zanj. Potem se je spet |>ovrnila k možu in spet je bila njena hoja tako prožna. Mož je le/al ves znojen in oslabljen. Rekla mu je: »Čista vest ne ječi in ne stoka in se ne poti ko tvoja, Franc. Vsi skupaj bomo vzeli breme nase, Franc, vsi skupaj. A tako, da greš na sodišče in poveš resnico, sicer bom šla jaz tja. Prej ne bom mirna, dokler se to ne izvrši.« Franc je ležal vse popoldne in še vso noč v hudih krčih. Zdaj je bil ko otrpel v silni volji, zdaj 6pet je besnel ko obseden. A zjutraj se je okopal, se obril, se oblekel v pražnjo obleko, poljubil ženo in dejal: »Zdaj sem zdrav.« Tedaj je vedela, kam se je namenil. (H. Roselieb.) Sončni žarek »Ali sta spet tukaj?« je vzkliknil vinski trgovec Stepanov, izpil naglo še kozarec vina in stisnil pesti, ki je z njimi zapretil beraškemu paru, ki se je pravkar ponižno izmuznil skozi vrata. Mali, debeli gospod je zavil oči v nebo in zatopotal z nogami. »Ta večna beračija,« se je hudoval. »Pred tremi dnevi sta bila tukaj! Ali mislita, da mi denar kar skozi dimnik frči v hišo? Nikar zmeraj ne prosjačita, dela ei poiščital« Beraška par je potrpežljivo prenašal ploho hudih besed vinskega trgovca. Bog pomagaj, saj sta bila vajena takih prizorov! Vsa v cenjah in brez strehe ©ta izkoriščala sočutje premožnejših mestnih slojev in sosednjih vasi in marši k ako noč sta morala prebiti zunaj pod »božjo streho«, »Lepo prosim, gospod,« je zaihtela žena, »kako naj pa delava? Saj veste, da je moj ubogi Ja-nuš izgubil oči pri zadnji eksploziji v rudniku in da sem jaz, zadeta od kapi, nezmožna delati! Do teh nesreč sva od rane mladosti zunaj trdo in težko delala, a zdaj morava iztezati roke zn miloščino, da ne umrjeva od lakote.- Da, če bi bilo kdaj konec najine stroščine .. .« Zena si je trudoma obrisala 6olze. Stepanov je bil prav za prav dobrodušen gospod. Če je videl, da se kaka ženska joka, mu je šlo jako k srcu. A sramoval se je svoje mehkobe in je zadirčno zabrundal: »No, no — 6aj poznamo take zgodbe! Nič ne rečem, brez dvoma sta bila oba delavna in pridna in nikoli se vama ne bi lako godilo, če. . . No, Kulturni listek Ob 40 letnici Stenkieiviczevega roman „Qao vadiš?" Vsakdo med nami pač pozna svetovno znani roman iz prvih časov krščanstva »Ouo vadiš?«, ki ga je napisal eden največjih, vsekakor pa najbolj znanih poljskih pisateljev Henrik Sienkiewicz. Saj je izšel že parkrat tudi v slovenskem prevodu, zadnjikrat v novem prevodu dr.GIonarja na Goriškem. V mi; lijonskih izvodih je razširjen po vsem svetu, saj je preveden skoraj na vse jezike, ne samo evropske, tudi na azijske, na japonsko, armensko, arabsko, da. tudi na latinski jezik in esperanto Danes niti Poljakom, ki zasledujejo prevode svojih del, ni znano, na koliko jezikov je «uo vadiš« preveden, niti ne v koliko izvodih se je razširil med ljudmi vsega sveta. Ze leta 1900, torej štiri leta po svojem izdaniu, je neki angleški časopis (Black and \Vhite) poročal, da je število prodanih angleških izvodov prekoračilo že milijon! Na podlagi teh številk si lahko predstavljamo neizmerno priljubljenost romana. ki mu gre v številu najbolj branih svetovnih knjig tretje mesto: prvo ima sveto pismo, drugo Shakespeare, tretje »Quo vadiš«. Ves svet občuduje umetniško silo tega slovanskega pisatelja, ki je znal tako nazorno predstaviti današnjemu človeku rimsko življenje za časa velikega komedijanta, umetnika in krvnika na prestolu »božanskega« Nerona. ter je njegovim kruto s in nasproti postavil idealizem prvih k™ janw. čisto ljubezen toliko opevane in risane Lidijele-pecra Viniciia. junaštvo orjaškega Ursusa, sveto pobožnost katakomb ter ječo prvega krščanskega apostola sv .Petra. Proti poganskemu življenju sta; rega Rima je postavil Siekiewicz novo vero, ki vstaja z vsem prepričanjem ter v krvi mučencev namaka seme novega duha. Čas na prelomu je podan z vso iskrenostjo, obenem pa s tako toploto in ljubeznijo do krščanskih junakov, ki jih idealizira do skrajnosti, da čutimo, kako je pisatelj imel srce polno do predstavnikov krščanstva in žive vere, ter zato moramo »Quo vadiš?« šteti med prve in največje katoliške umetnine. Zanimivo je, da je Sienkiewicz začel misliti na ta roman pred štiridesetimi leti prav radi te idealistične težnje, prav radi lega, da podčrta potrebo žive vere v tistem času ki je bi tudi na svojevrstnem prelomu. Saj je znano, da je Sienkievvicz sam zrasel iz liberalizma, ali točnejše — iz pozitivizma, ki se mu je v svojih prvih romanih ves predal. Toda kakor njegova največja vrstnika Prus in Orzeszko-wa, je tudi Sienkievvicz spoznal, da liberalni poziti vizem ne bo rešil Poljske, ter da je treba zopet vzbuditi romantiko in idealistične težnje v njej, namreč žgoče narodno čuvstvo, polno ponosa na preteklost, s katerim naj Poljaki premagujejo žalostno sedanjost, ter predvsem, da je treba poudariti fiotrebo vere, žive vere, ki naj notranje prerodi svet. Tako je v prvih devetdesetih letih prejšnjega stoletja začel pisati romane s sodobno problematiko, tako »Brez dogme« in »Rodbino Pola-neekih«, v katerih je iskal zdravila bolni sedanjosti. Ze v njih je spoznal, da je ta notranji red posledica pomanjkanja vere, ljubezni in čednosti. Na drugi strani pa jc videl, kako je Rusija preganjala katoličane, zlasti unijate v Rtisko-Poljski, ki pa so izražali prav tako odločnost v obrambo vere kot svoj čas prvi kristjani. To borbo je sicer pozneje mojstr: sko opisal Reymont v najlepši in najbolj poljski noveli »Z zemlje Chelmske« (ki je — mimogrede povedano — tudi že v rokopisu prevedena!), toda tudi na Sienkiwicza je delovala njihova gorečnost, da je zamislil roman, ki naj bi se dotaknil teh vse-človeških problemov preganjanja in vere. Sam je mogel biti priča, kako so zgodovinski romani iz rimske dobe, ki sta jih dotedaj v poljski književnosti pisala Kraszewski (Rim za Nerona) in Jeske-Choinsk »Gasnoče sonce« (slovenski prevod v le tošnjem »Domoljubu!) vžigali bralce, posebno pa se je navdušil ob znani veliki sliki slikarja Semi-radzkega »Neronove plamenice« (1876) ki je znana po neštetih reprodukcijah tudi slovenskemu človeku. Prav ta slikar Smiradzki je bil, ki je Sienkievviczu v Rimu razkazoval zanimivosti svetega mesta ter med drugimi tudi pokazal kapelico, ki nosi naslov »Quo vadiš?« In ta kapelica jc dala naslov — in tudi prvi zametek — romanu. Sienkievvicz je že leta 1892 javil v časopisih, da pripravlja novelo, kjer bo glaven motiv Kristusovo križanje, ter jo jc mislil nasloviti »Anica«. Toda leta 1892. začne v krakovskem »Času« tiskati svoj roman pod sedanjim naslovom, konča pa ga šele v letu 1896, torej pred štiridesetimi leti, ko je končna jx>glavja napisal na francoski revijeri (Nizza). Tako piše v pismih, da »tri leta ni imel nikakega odpočitka, pišoč .Rodbino Polancekili" in »(J u o vadiš?« in drugič zopet: »imel sem tri leta dela brez oddiha — kako težko pa je bilo s »Quo vadisom?«, vedo samo bogovi.« ter poudarja, koliko je moral študirati za zgodovinsko podobo romana. Drugod zopet pravi pisatelj, da jc prvo nav dihnjenje dobil pri branju Tacita, ki je bil že od nekdaj njegov ljubljenec, ter seveda največ pri ogledovanju starih spomenikov v samem Rimu. Ko se je vrnil v Varšavo, sc je naravnost zakopal v zgodovinske študije, da je mogel dobiti pravo pred; stavo o starem Rimu, obenem pa — kot sam pravi — so ga prav tedaj zanimala preganjanja uniatov od strani ruskih oblastodržcev. In tako je Sienkievvicz tudi v tem, na videz tako objektivnem romanu, hotel izraziti samo svoje geslo, ki ga jc vedno poudarjal: »Vse za narod!« Ali nima roman prav dane6 po štiridesetih letih še več sodobnih potez kakor tedaj na prelomu liberalizma — ter novega idealizma? Danes, ko je toliko novih mučenikov padlo pod diktaturo raznih Neronov, preganjajoči!) prav s takimi metodami in na isti način izpovedovalce krščanstva? Ali ne zvene zgodbe ruskih škofov Antonija in tovariša, ki jo prinaša zadnja številka »Hochlanda«, prav tako, kot mučenje prvih kristjanov *Quo vadisa«, ki so se skrili s svojo vero in svojim bogoslužjem v katakombe, da vstanejo po viharju s svežo močjo in zavzemajo svet? Materijalizem poganstva jc tudi danes v borbi z religioznim idealizmom, svet se lomi in zato bi tudi danes moral nad vso Evro|>o stati prav isti napis, kakor ga je dal Sienkicvvicz svojemu romanu, namreč: »Quo vadiš?« — »Kani dreviš?« To pa je najvažnejša rcmeniseenca ob jubileju njegovega romana. Vzorec poSilia brezplačno .RADIOSANZagreb, Dukljanlnova br. 1 je že dobro, kar potolažita se, niikar ne obupajte...« In že je segel v žep, privlekel denarnico, a se spet hudoval: »Vrag naj vzame to prekleto revščino! Kar zmeraj: daj pa daj! Pa naj bo — za vaju! Tu je rubelj, magari — tri vama dam? Kaj? Da bi lahko dal še več? Res je, jako sem bogat. No, nata; pet rubljev! A zdaj pa — da se mi poberetal Kaj, kako, jedla še nista ničesar? Hej, ti,« je poklical pomočnika, »odreži jima kos klobase, ne malo, veliko daj! Zdaj pa, dosti za danes!« In gospod Stepanov je sel v svojo pisarno z obrazom, ki se mu je 6vetil, ko da je dosegel veliko zmago. Marinka Bartovška je resnico povedala, Njen Januš je bil nekoč priden, štedljiv delavec. Ona je precej zaslužila 6 šivanjem. In ker sta se tako zelo rada imela, zakaj bi se naj ne bi bila vzela, Mlada sta bila še: njemu je bito dva in dvajset, njej pa osemnajst let. A saj je vprav mladost najbolj vroča v ljubezni! Januš je bil krepak in močan, ona urna, spretna, čedna, štedljiva. Poročila sta se. A ni minilo še leto dni, ko se je pripetila nesreča: v rudniku so 6e vneli plini, sledila je strahovita eksplozija, mnogo rudarjev je podsulo, vse je zgorelo, vse se je sesulo. Rudarja Januša Bartovška so ko čudežno rešili. Močno je bil ranjen, a ozdravel je. Izgubil pa je vid; bil je zdrav, a slep. Marinka je delala zdaj za tri, da je preživljala oba. Naprej in naprej je šivala, komaj 6e je opoldne za hip odpočila. Pa je tudi njo zadela nesreča. Ko je šla k vodnjaku po vode, ji je spodrsnilo na ledenih tleh. Ponoči je bilo in vso noč je prebila zunaj na mrazu. Zdravnik je dognal, da jo je kap zadela. Zdaj oba nista mogla delati. Oba mlada, komaj leto poročena, a on je bil slep, ona ohromela! »Še sreča,« je menil Januš nekoč, »da nimaiva otrok...; le kaj bi zdaj z otroki!« Marinka ni ničesar odgovorila. Toda srce, njeno nežno, mehko, žensko srce se je krčevito zganilo. Nič otrok! Beračica se je sklonila v svoji bedni postelji in je prejokala vso noč. Slepec in hroma žena sta skrbno stopicala vzdolž ceste, kjer je bila trgovina gospoda Ste-panova. »Pet rubljev pa še kos klobase,« je dejala žena, »to je za naju kar bogastvo. Gospod Stepanov je res dober človek.« »Res,« jii je slepec pritrdil, »saj vsako noč molimo zanj.« Sla sta dalje in se bližata podrti kajži, kjer 6ta navadno prenočevala. Pravkar sta preudarjala, kaj bi počela s tem denarjem, ko se je Januš hipoma sredi ceste ustavil: »Marinka, ali slišiš?« je zašepetal. »Kaj naj pa slišim, odkod pa?« se je žena začudila. »Zdelo se mi je, kakor bi tamle od desne slišal klicanje drobnega glaska,« je slepec povedal. »Viš, že spet! O, če bi mogel videti, pa bi brž stekel tjakaj . ..« »Mirno stoj tu ob drevesu,« ga je žena pomirila, »bom sama stekla tja in videla . ..« Mož je nepremično čakal tik drevesa in napenjal ušesa. Tedaj je zaslišal krik groze in krik veselja. V duhu je videl: žena mu gre čez polje, dospe do drevja in zakriči: zakriči od strahu in od veselja. Pred njo sedi otrok, fantek petih let.. . »Kaj delaš, fantek?« ga je Marinka v začudenju vprašala. »Ne vem,« je jokaje odvrnil otrok. »Kje imaš starše?« je vprašala dalje Marinka. »Ah,« je tožil mali, »oče in mama sta šla, da- leč, daleč. Mama se je jokala, oče pa je rekel: Nič ne pomaga, ni druge rešitve: otroka morava pustiti tukaj.« »Kaj pa so tvoji starši?« »O, moj oče je bil krasen; obleka se mu je svetila ko zlato; gosli je igral in v galop je šel na belcu. Mama je hodila visoko, visoko po vasii. Imeli smo veliko voz in šotor. Predvčerajšnjim je pa vse zgorelo in tako sta me oče in mati zapustila ... Vzemi me, lepo te prosim, tako me je strah . . .« »Marinka je prijela otroka za roko in ga odvedla k svojemu možu, ki je bil vse slišal. »Seveda,« je dejal, »a kaj naj zdaj z otrokom? Seveda bi bila dolžnost krščanskega človeka, da bi.. .,« sredi stavka se je prekinil. »Kajpa,« mu je pritrdila žena, »dolžnost. Saj ne moreva pustiti otroka zunaj na samem ...« »Toda,« je odvrnil slepec, »revna sva pa dosti. Sama se komaj preživljava . , .« »Ne skrbi!« mu je žena segla v besedo. »Bogata sva; na gospoda Stepanova pomisli, kaj nama je dali« »Prav; a jutri oddava otroka v najdenišnico.« Marinka pa drugi dan ni niti z besedico omenila najdenišnice. Tudi njen mož se je skrbno izogibal sleherni besedi o njej, še veselilo ga je, ko je tudi Marinka molčala. Nato so minevali dnevi, tedni; otrok je ostal pri njima in ju imenoval oče in mati. Nobeden od njiju se ni maral ločiti od otroka; oba sta ga ljubila tn si delila miloščino z njim. Nekega jesenskega večera je robantil gospod Stepanov na pragu bedne kolibe. Besno je odprl trhla vrata in zavpil: »Kaj za vraga pa počenjata? Še sama se nimata s čim preživljati, pa si nakopljeta še otroka na vrat! Delo imam za vaju, zaslužek. Za mojo trgovino bosta pletla košarice za sadje; toliko si bosta zaslužila, da vama ne bo treba beračiti. A povejta mi vendar, kaj mislita s tem fantom?« »Ljubi gospod Stepanov,« je skušala Marinka pomiriti razburjenega trgovca, »saj si lahko mislite, kaj pomeni za take zapuščene ljudi, kakršna sva midva, da posije sončni žarek v hišo. In lejte si, otrok je nama ko sončni žarek, prava pravcata sreča.« »Traparije, same traparije,« je zabrundal Stepanov. »Revežem ni treba sprejemati otrok pod streho; pa če jih, naj jih tudi sami preživljajo! — Za vajino delo vama bom plačeval dvojni zaslužek, da ne bo fantek stradal« in debeli gospod je pobožal fantka po svetlih laseh. Rad je imel otroke, ker jih je tudi sam imel. Dvajset let nato . . . Ondi, kjer je stala bedna koliba, je bila zdaj bela, prijazna hiša z vrtičem krog in krog. Marinka je vedro gospodinjila, njen 6lepi Januš je sedeval pred hišo. Brez skrbi sta živela, zakaj njun sin.. . Da, Marinka je imela prav: otrok jima je bil in je ostal žarek sonca. Spočetka je bilo kajpa hudo, čeprav jima je dal gospod Stepanov s košaricami dosti zaslužka. Večkrat je prišel v hišico in nikoli ne praznih žepov. Najrajši bi bil vzel fantka k sebi v svoj dom, a Marinka ni izpustila iz svojih rok sončnega žarka. Otrok je obilo poplačal ljubezen obeh beračev. Pridno se je učil pri Stepanovih in postal eotrud-nik mladega gospodarja, Stepanovega sina. Celo družabnik velike trgovine je postal bivši naj-denček. Vsako nedeljo je krepki mladenič obiskoval svoja rednika. »Sončni žarek prihaja,« je dejala tedaj Marinka. In slepec je pritisnil glavo mladega moža na svoje prsi in ga je tipaje »gledal« in z dušo videl svoj sončni žarek, svojo srečo. (Vladimir Kosminski.) K Sah V nedeljo je bil 6estanek delegatov šahovskih klubov dravske banovine, pri katerem je lepo število naših šahistov razmotrivalo način tekmovanja v Slovenski šahovski zvezi včlanjenih klubov za prvenstvo v letu 1935—36, kot ga je predlagal tehnični odbor Slovenske šahovske zveze. Tehnični vodja zveznih prireditev, prof. dr. Bajec, je delegatom podrobno razložil način letošnjega medklubskega tekmovanja in povedal tudi nagibe, ki so zvezo vodili, ko se je odločila za tekmovanje v skupinah po izločilnem sistemu. Zveza je namreč radi denarnih težkoč večine naših klubov morala odstopiti od najidealnejše izvedbe medklubskega tekmovanja po točkovnem sistemu t. j. da bi vsak klub odigral z vsakim medklubom tekmo in bi vrstni red določilo število doseženih točk. Iz istega razloga bi bilo težko izvedljivo tudi tekmovanje po tem sistemu s pomočjo razdelitve naših klubov v razrede, ker bi bili stroški radi oddaljenosti posameznih klubov še vedno zelo veliki. Preostalo je torej samo še tekmovanje po skupinah. V letošnjem medklubskem tekmovanju so klubi krajevno tako razvrščeni v posamezne male skupine, da bodo stroški, združeni s tekmovanjem, kolikor mogoče nizki. Iz šahovskega vidika samega taka krajevna razdelitev klubov v f)osamezne skupine seveda ni pravilna, toda je radi težav 6 kritjem stroškov nujna in v tem primeru tudi še pravična, ker je moč naših klubov, razen onih v večjih mestih, ki obstojajo že delj časa, približno enaka. Do pomembnejših razlik v moči naših šahovskih klubov bo prišlo šele v nekaj letih, kar je mogoče sklepati »Glej, glej, moja prijateljica že prihaja!« po tem, da so naši klubi večinoma mladi in različno delavni. Dokler pa do tega ne bo prišlo, bo letošnji sistem medklubskega tekmovanja brez dvoma najprimernejši. Delegati šahovskih klubov so se v celoti strinjali z izvedbo tekmovanja, kot ga je razpisala Slovenska šahovska zveza in se bo tekmovanje pričelo že prihodnji teden neizpremenjeno tako, kot je določeno v razpisu. Tekmovanje samo bo brez dvoma dalo polno dragocenih pobud, kako naj Slovenska šahovska zveza v naprej še na druge načine pomaga šahovskemu življenju na njenem področju. Flohr — Capablanca. 1. d2—d4, Sg8—f6. 2. c2-c4, e7-e6. 3. Sbl-c3, d7—d5. 4. Lcl— g5, Lf8—e7. 5. e2—e3, 0—0. 6. Sgl—f3, h7—h6 (s to jxitezo prehaja črni v sistem obrambe, ki najbrže ni slab, vodi pa do zapletene in težke igre). 7. Lg5—h4, b7—b6. 8. c4X d5, Sf6Xd5. 9. Lh4Xe7, Sd5Xe7. 10. Lfl— e2, Lc8 —b7. 11. 0-0, Sb8-d7. 12. Ddl-a4 (beli namerava z Lc2—a6 izmenjavo lovca b7 in izkoriščati potem slabosti belih polj na damskem krilu) a7— a6. 13. Tfl-dl, Se7-d5. 14. Tal-cl, Ta8-c8. 15. Sc3Xd5. e6Xd5. 16. Le2—d3 (pripravlja napad na kraljevo krilo z Ld3—bi, Da4—c2, Sf3—e5 itd.) c7—c5! 17. d4Xc5 (sicer bi igral črni c5—c4 in imel v napadu na damskem krilu dobro obrambo proti napadu belega na kraljevo krilo) Sd7Xc5 (črni se je raje odločil za osamelega pešca z močno po-zicijo skakača na c5, kht za viseče piešce c5 in d5). 18. Da4—d4 (beli je dobil polje d4 v popolno oblast in je v mali pozicijski prednosti) Tf8—e8. 19. Ld3 —f5, Tc8—c7. 20. Dd4—f4, a6-a5. 21. Sf3-d4, Tc7-e7. 22. Lf5-d3, Te8-e5. 23. Ld3-b5, Te8-e7. 24. Df4—f3, Te5— g5. 25. Df3—e2, Tg5-g6. 26. Lb5-d3, Tg6-b6. 27. Ld3—bi, Lb7-a6. 28. De2—h5, La6—b7. 29. a2—a3, a5— a4 (grozilo je b2—b4). 30. Dh5—g4, Te7—e5. 31. Sd4—f3, Te5— e7. 32. Sf3—d4, Te7-e5. 32. Sd4—f3, Te5-e7. 33. Dg4—g3 (Flohr se noče zadovoljiti z remijem s ponavljanjem potez) Lb7—a6. 34. Sf3—d4, Te7—d7. 35. Lbl—f5, Td7—c7. 36. Lf5—bi, Dd8-c8? (Capablanca se je naveličal Flohrove igre na živce, toda opaziti je moral takoj, da je pozicijo spremenil v svojo škodo. Na mestu je bilo potrpežljivo s Dc7—d7 ostati pri stari poziciji in beli ne bi mogel doseči več od remija.) 37. Sd4—f5! (s to potezo pridejo naenkrat na dan vse slabosti črne pozicije, ki jih je črni do sedaj z dobro igro mogel še ravno zakriti) Tf6—g6. 38. Sf5—d6, TgXg3. 39. Sd6Xc8, Tg3Xga+ (še manj izgledov bi imel črni po Tg3—g5, ker bi sledilo Sc8Xb6 z grožnjo SXa4 in SXd5). 40. KglXg2, Tc7Xc8. 41. Lbl— a2, Tc8—c6. 42. LaXd5, Tc6-g6+. 43. Kg2-hl, Sc5 - d3. 44. Tel— c2, Tg6-d6. 45. Ld5—f3, Td6-f6. 46. Lf3—e4, Tf6—d6 (SXf2+ seveda ni šlo, ker bi grozil mat na d8). 47. Le4Xd3, La6Xd3. 48. f2 —f3! (s tem izsili beli menjavo stolpov in končnico s kvaliteto več je potem seveda brez težav dobljena) Ld3Xc2. 49. TdlXd6, b6-b5. 50. Khl-g2. Lc2-b3. 51. Td6 b6, Lb3-c4. 52. Kg2-g3, Kg3 —f8. 53. Kg3—f4, Kf8 e7. 54. Kf4-e5, Lc4-e2. 55. f3—14 Le2-d\ 56. Tb6- b7+, Ke7-f8. 57. f4 -f5, f7-f6+ 58 Ke5—f4, h6-h5. 59. e3-e4, Ld3 —e2. 60. e4—e5, f6Xe5+. 61. Kf+Xe5, Le2-c4. 62. Ke5—f4. h5-h4. 63. Kf4-g5 in črni ee je vdal, ker izgubi še enega pešca. Razvezano snopje »Ljudski ban'4 Naziv »ljudski ban« (»ban pučanin«) je dobil pri Hrvatih ban Ivan Mažuranič, znani pesnik, ki je zložil med drugim »Smrt Smail-age Cen-gijiča«. Po reviziji hrvatsko-ogrske nagodbe je leta 1873 prevzela vlado Narodna stranka in Mažuranič je kot prvi neplemič zasedel bansko stolico. Za njegove vlade se je modernizirala dotlej primeroma zaostala Hrvatska. Sodstvo je bilo ločeno od upra ve, uvedena šolska obveznost, Vojna Krajina je dobila civilno upravo in v Zagrebu je bilo odprto vseučilišče. Ko so pa Hrvatje ob okupaciji Bosne in Hercegovine zahtevali te dežele zase, so se začeli zopet spori z Madjari in zaradi madjarske ne-popustljivosti pri obnavljanju finančne piogodbe je leta 1880 ban Mažuranič odstopil. Sledil mu je plemič — grof Ladislav Pejačevič. Srbski carji Prvi srbski car je bi lštefan Dušan Silni (1331—1355) iz rodu Nemanjičev. Ko si je v bojih z nesložnimi Bizantinci osvojil skoro vso Makedonijo in Albanijo, se je leta 1345 oklical za . »carja Srbov in Grkov« in obenem povzdignil srb- | skega nadškofa v patriarha. Slovesno kronanje za carja je bilo na veliko noč leta 1346 v Skoplju; ta dogodek je upodobljen na znani veliki sliki Paje Jovanoviča, ki jo vidimo sedaj v novem muzeju neza Pavla v Belgradu. Dušanov sin Uroš je bil takrat kronan za kralja; f>o nagli očetovi smrti leta 1355 je on zavladal kot drugi in zadnji srbski car. Zaradi svoje mladosti in nezmožnosti pa ni mogel preprečiti razpada velike očetove države, ki so jo vedno huje ogražali Turki. Ko je leta 1371 umrl kot zadnji svojega rodu, je bilo za vselej konec srbskega carstva. »Bitka treh cesarjev" Bitka treh cesarjev se navadno imenuje bitka pri S 1 a v k o v u (nemško Austerlitz) na Morav-skem, kjer je 2. decembra 1805 francoski cesar Napoleon premagal oba zaveznika tako zvane III. koalicijske vojne, ruskega carja Aleksandra I. in avstrijskega cesarja Franca I. Posledica te zmage je bil še istega leta sklenjeni mir v Bratislavi (Po-žunu), kjer je Avstrija izgubila med drugim nedavno pridobljeno Dalmacijo in Istro, ki jih je Napoleon priklopil novemu italijanskemu kraljestvu. Nega naših zob Kaj moramo vedeti o zobovju Nega zob se stopnjuje s kulturo vsakega naroda. Kakor je res, da je kultura s spremenjeno prehrano škodila zobovju, je na drugi strani ta škoda izravnana z večjo jjažnjo in nego zob, ki jo zahteva zdravstveno in lepotno občutje človeka, ki gre s časom. Ko sva pred leti delala skupaj z zdravnikom Nemcem iz rajha, se je ta čudil, s kako zanemarjenimi usti so prihajali pri nas ljudje v ordinacijo. Trdil je, da je tam zdravljenje na živcu ali na koreniki obolelih zob redkost, ker si da vsak v rednih razdobjih pregledati usta in ne čaka, da ga bolečine opozorijo na obolele zobe. Naj veljajo prve besede deci ali bolje njihovim mamicam, ki se razvesele prvega zobka pri svojem detetu in jim je potem vsak naslednji, ki pri-kuka radovedno iz. malih čeljusti v svet, nekako majhen družinski dogodek V tem času je otrok kaj rad nerazpoložen, tlači v usta ročice in jih grize, ker ga srbijo čeljusti in se izredno slini. Ti otroški zobki, ki v poznejui dobi seveda vsi izpadejo, pri-rastejo v sledečem redu. V šestem mesecu dva sekavca v sredini spodnje čeljusti, mesec pozneje njima nasproti dva v gornji čeljusti V osmem mesecu dobita spodnja dva tesno ob strani po enega spremljevalca, to sta stranska sekavca m njima nasproti zraste v desetem mesecu v gornji čeljusti po en mali sekavec na vsaki strani srednje dvojice. Otrok z desetim mesecem ima forej pri pravilnem razvoju osem sprednjih zob. Nekako po končanem prvem letu se pokaže na vsaki strani omenjenih sekavcev skoro istočasno zgoraj in spodaj po en močen zob, prvi kočnik, ločen od onih z vrzeljo, ki je prihranjena podočniku, ki sledi onemu šele čez kakega pol leta. Dočim imajo sekavci obliko dleta, ki je pri podočniku ošiljeno, imajo kočniki nagrbančeno površino na ploskvah, ki se pri žvečenju stikajo. Cisto podoben mu je po obliki drugi kočnik, ki zraste šele kako leto dni za prvim. Otrok pri 2 in pol letih ima torej popolno otroško zobovje, to je 10 zob v gornji, 10 v spodnji čeljusti. Vsak zob tiči s koreniko v čeljustni kosti, sekavci in podočnik vsak z eno. gornji mlečni kočniki s tremi in spodnji z dvema korenikama. Ko dovršijo ti zobje svojo nalogo, se jim korenike počasi v čeljusti razpustijo, da jih je kaj lahko odstraniti, če sami ne odpadejo. Zgodi se, da nočejo izpasti ob svojem času. V takih primerih ovirajo stalne zobe, tako da silijo ti izven vrste na površje. Tu je iskati pomoči pri zdravniku. Pri rahitičnih bolnikih se rast zob lahko za-kesni, tako da dobi včasih šele po prvem letu prve zobe, ki so navadno pomanjkljivo razviti in zelo jiodvrženi gnitju. S takimi slučaji k zdravniku! Kurenchuva Nešha ma iad beseda No, tok vnder že enkat. Sej sa že dost douh štederal, de b pu-gruntal, kuga b blu za Sluvence prozaprou še ta narbl putreba, de b nam hiter naredi, al pa saj ublebil, de boja naredi. Sej tu pugruntat ni blu tku ajnfoh, koker b s eden mislu. Sluvenci mama strašen velik eneh putreb. Kene, reveži b mei rad saj tulk, kulker nucaja za žeulejne. Hišn pu-sestnki b mei rad mal majnš dauke pa du-klade. Uradnki mal bulš plače. Fabrikanti, de b jim deluci zastojn delal. Kmeti, de b jim dou-gove štrihal in tku naprej. Taužente in taužente mama putreb, ke se jih na more tlela naštet. Ke sa gespudi štederal, s kum b nam še ta narbl ustregel, sa en pugerval tu, drug pa spet kej druzga. Na nubena viža se nisa mogl uglihat. H sreč je pa nazadne le enmu u glava padel, de b Sluvenci še ta narbl nujn putrebval ena velika in moderna nurišenca, ke ta, ke ja mama zdej dol na Stedence, je prou res mal premejhna za naše putrebe. »Kene«, je reku in s mestafe navihu, de je biu b! šnajdik. »Mustou mama glih za ta prva putreba skori zadost. Grad mama du malga tud že zrihtan. Ce boja še tiste ta stare šance mal pu-štimal, de na boja tku strašen razrukumauhane. Sevede pa lepu puoelil b jih tud žiher, al pa rdeč puštrihal, koker je puštrihana tista mestna palača dol na Pulanah, in teoker se tud šika za šance deželnega stolnga mesta. Noja, pa tista štarija »Pr francosk štirn« gor na Grad, b tud žiher mal puvečal, ke pride tulk eneh žejneh Idi usak dan na Grad. pa bo use fiksundfertik. Iblanca bo tud u ene par leteh vornk zregulirana, če bo šlu use pu sreč, de na bo spet kašneh štrajku in pa. de se na bo tist, kar je narjen iz betona sprut pu-diral, koker se je du zdej. Sevede ureme pa tud na sme nagajat. No, muderna galarija in pa use-učiliška knižnea mama pa tku že skori zažihrana. Asten, koker vidte, Sluvencem zdej nč druzga več na manka. koker ena vornk in prostorna nurišnea, de boja mele use naše prsmode tud en primeren zavetiše, de nam, kar nas je še brihtneh Sluvencu, na boja delale zgage in pa napote.« Tkula je puvedu tist gespud, in tu je bla ena pametna teeda, ke ja je treba na usaka viža upu-števat. Kumi pa je puvedu use tu tn se usedu, je pa že en drug roka u Ift muliu in prosu za beseda. »Jest pa mislem, de za nurišnea se nam na medi še glih tku hedu BI pameten bo če še mal pučakama z no. Sej sami vidte, de je čezdali več prsmod na tem svete. Jest stavem glava, de se bo u kratkem nabral tulk prsmod, de tud u ta nou nurišne na bo več dost prustora zajne. Zatu predlagam, de nej se za Sluvence raj autunumija sku-mendera, ke ja bi nucama. Dokler na boma mei autunumije, boma ustal srumaki, de se boma še kamne smilel. Kene, autunumija nam bo dala ublast, de boma žiher usacga pu rok usekal, ker bo tou u naš varžet pusečt. Scer prau pregovor: pumagi s sam, pa t do Buh pumagu. Dokler ni-mama autunumije se pa na morma pumagat sami, zatu nam tud Buh na bo pumagu. Brez autunumije boma hmal tku sehi, ket cerkvena miš. Kuga nam nuca, če kašn krajcer pršparama. Ce črna s ta pršpa-ranem krajcerjem kasna šula al pa kej druzga pu-trebenga pustaut. morma preh ena prou punižna prošna skp sestaut. Ta prošna vorng puštemplat. pol ja more pa lepu napucana depuiacija nest u Belgrad in tam not umužit. Sevede, če pa črna de bo ta punižna prošna u ene par leteh ugoden rešena, se morma pa tud še drgač izkazat. Preden je pa ta prošna rešena, sma pa že tud mi na su- hem, ke nam drug tiste krajcerje pubereja. Ge-spoda moja, če čma Sluvenci kam naprej pridet, morma preh puskrbet, de pridema du autunumije. Ce se ud nas kermu hlače strgaja, na bo ulagu prošne u Belgrad, za duvulejne, če s žiher za soj gnar nove kup. Tu je prenaumen. Za soj gnar s žiher usak kup, kar če. Sluvenci sma že tulk udra-šen, de na nucama kuratele. Prepunižen sma, zatu se pa z nam tku dela, koker z utrocem. Punižen pa mislma, de morma bit zatu, ke nas je mal. Pa tu ni prou. Puglejte, letaš ke je blu velik češpel, sa se duble že za dva dinarja ena kila na plac. Lansk let, ke sa bi slab ubrudile, sma jih mogl pa plačvat pu šest dinarju kila. Tu je jasen dukaz, de je tista reč, ke ja je mal, več vredna, koker pa tista, ke ja je velik. Zatu jest mislem, de b se mogl Sluvenci use drgač puštrekat, koker se. Zlatu je tud strašen drag, ke ga je tku mal. Želez pa nima nubene cene, ke ga je zadost. Pa zlatu je glih tku kuvina, koker želez. Mi sma pa tu dlde pu boži pudob ustvarjen, koker sa druh. Mal več punosa nam je treba, pa kurajže, pa bo šlu.« »Ziuja autunumija!« je zavrešal pu dvuran, pa pokal in cepetal sa ud samga naudušejna. Ke sa se mal pumirl, sa šli pa na cviček. K. N. Križanica h 2 3 4 5 6 8! 1 9 101 » 12 13 | 14 15 16 17 18 | | 1 2i, 21 22 23 1 lfl 24 251 26 I! Bi27 1 281 29 3, 1 |31 1 Besede pomenijo: Vodoravno 1 del človeške obleke. 7 osie gnezdo. 8 moško krstno me 10 potreben r. kod lec, 12 del hlač. 13 stara slovanska pijača. 14 del strehe, lfi izraz pri Kartah 17 hudobni duli. 19 luia beseda za posnemane. 20 teniško orodje. 21 vas pri Ljubljani. 23 v dna žival, 24 matematični izra'., 25 zraz žalosti, 27 koroški ples, 28 svetopisemska oseba, 30 živalska nogi. 31 velikonočni vzkli . Navpično: 1 domača žival. 2 domača žival, 3 svetopisemsko mesto. 4 nloskovna mera 5 nasprotno od resnice, del gledališča, 7 tuj • beseda za nasprotno stranko, 9 tuja beseda za nnocelniško delo, 11 gosiilničarski uslužbenec 14 pog sta b le-zen v grlo, 15 loka na beseda za mladega prašiča, 17 m'ečni izdelek, 18 šivalna polrebšč na, 22 zemeljska vzpetma. 24 gora kralja Mnt aža, 2(i pre-tepaško orodje, 27 posmrtno bivališče 29 ikalna člemca, 30 prislovno določilo kraja. Rešitev h rižanice Vodoravno: 1 kot~i, 4 pelin, 5 Pekre. 8 obrvi, 9 zaro enec, 13 aparat. 14 M>iv. 15 Bela 17 orel. 19 tok. 21 Rusija. 24 Požarevac. 2 ■ Ivana, 27 penat, 28 atrava. 29 liker. Navpično: 1 kopača, 2 Ti len 3 lonec, 5 ploha, ti karta, 7 E1 »abeta M ate 11 Omar. 12 evolucija, 16 Loke 18 era. 20 oratar, 22 Itaka. 23 Avala 24 pepel. 25 Zenik. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov Nova ureditev kmečkih dolgov Na podlagi čl. 98 fin. zakona za 1936-37 je ministrski svet na predlog kmetijskega ministra, ministra trgovine in industrije, finančnega ter pravosodnega ministra predpisal Uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov Prvo poglavje Uredba velja za dolgove do 20. aprila 1932 Čl, 1. Ta uredba se nanaša na vse dolgove, ki so nastali pred 20. aprilom 1932, in sicer onih kmetov, ki so v času zadolžitve in dneva, ko je uveljavljena ta uredba, bili kmetje in izpolnjujejo pogoje uredbe. Kdo je kmet Čl. 2. Za kmeta v smislu uredbe se smatra fizična oseba, kateri je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo ali sama ali s člani svoje družine, v primeru potrebe pa tudi z najeto delovno močjo, kateri obdavčeni dohodki izvirajo pretežno iz kmetijstva (poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje in podobno), katerih posestev pa ne presega 50 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje; odn. pri rodbinskih zadrugah 100 ha orne (za obdelavo sposobne zemlje). Za rodbinsko zadrugo se smatra tudi ona rodbinska skupnost, v kateri obstoji tudi skupnost življenja in dela sorodnikov po krvi ali posvojitvi in v kateri so najmanj 3 moški člani. ., . . , , , Uživalci, zakupniki ali spolovinarji, ki obdelujejo tujo zemljo, čeprav nimajo svoje zemlje, pa izpolnjujejo ostale pogoje, se smatrajo za kmete po odst. 1. tega člena. Za kmete v smislu 1. odstavka tega člena se smatrajo tudi samonaselniki v južnih krajih, navedenih v čl. odst. 7. pravilnika za izvršitev zakona o naseljevanju južnih krajin od 11. junija 1931 s kasnejšimi izpremembami. Omožena ženska, ki živi v skupnosti s svojim možem, se smatra za kmeta samo tedaj, če osebno izpolnjuje pogoje, katere predpisuje za kmete uredba, njih skupni dohodki pa pretežno izvirajo iz kmetijstva. V maso orne zemlje se všteva osebno posestvo kmeta in posestvo njegove žene in otrok, če živi z njim v hišni skupnosti. . Za kmete v smislu uredbe se smatrajo tudi osebe, pod pogojem, da njih obdavčeni dohodki izvirajo pretežno iz kmetijstva, njihova posest orne zemlje pa ne presega površine, določene v 1. odstavku tega člena: , t ... ., a) ki zaradi bolezni ali drugih neuklonljivih za-dižkov ne morejo sami obdelovati svoje zemlje, ne-doietni otroci kmetov za časa trajanja svoje ne-doletnosti, kakor tudi zapuščine kmetov, dokler se ne izroče naslednikom; . . bi ki sami ali s člani svoje rodbine obdelujejo tujo zemljo — kmetijski delavci, če jim je to glavni poklic, ne plačajo pa razen usluzbenskega nobenega drugega davka; , c) ki se kot starešine zadruge ah posamez. rod. biri« 'ali kot člani teh, Živeče v . hišni skupnosti, bavijo z drugimi postranskimi pridobitnimi posli kot s preprodajo, domačim obrtom (hišno industrijo), ribolovom, vozništvom (fijakerstvom), brodarstvom in podobno, da pridobe svoji zadrugi ali rodbini, ki je obdržala vse znake kmeta, več zasluzka; d) ki se bavijo poleg kmetijstva tudi s posli vaškega trgovca ali vaškega obrtnika, Pri oceni velikosti obdavčenih dohodokov se ne vpošteva obdavčeni dohodek od hiše, v kateri kmet stanuje sam ali s svojo rodbino. Potrdila Na zahtevo upnika ali druge interesirane osebe mora dolžnik preskrbeti potrdilo o tem, da je kmet. To potrdilo izdajajo občinska oblf^va (občinska uprava, mestno poglavarstvo). Zahtevati more izdajo potrdila vsaka interesirana oseba. v potrdilu morajo biti navedena stvarna dejstva, iz katerih se more ugotoviti, da dolžnik izpolnjuje pogoje iz čl. 1. in 2. uredbe. V to svrho mora občinsko oblastvo preskrbeti si od pristojne davčne uprave podatke o višini posameznih dolžnikovih obdavčenj. Občinsko oblastvo mora izdati potrdilo, odnosno sklene, da ne da potrdila, v roku 14 dni. Če občinsko oblastvo tega ne stori, bo nadzorstvena oblast na zahtevo zainteresiranih oseb pozvala občino, da ji dostavi potrdilo, odnosno sklep o odbitju tega v roku 14 dni. Obrazec potrdil, predpisan po pravilniku z dne 16. oktobra 1934 ostane v veljavi do uveljavljenja pravilnika po čl. 56, uredbe. Na predlog interesiranih oseb bo sodišče preizkusilo resničnost potrdila in doneslo sklep. Kateri dolgovi so izvzeti Čl. 3. Za dolgove kmetov se smatrajo vse one obveznosti v denarju zasebnopravnega značaja brez ozira na to, s kakšne osnove izhajajo in da-li jin dolguje kmet kot glavni dolžnik ali kot porok. Porok, odnosno solidarni dožnik, četudi ni kmet, odgovarja obveznostim kot glavni dolžnik kmet. Ub-veznost solidarnega dolžnika ali poroka se smatra kot njegov dolg, ko mora izpolniti to obveznost. Predpisi uredbe se ne nanašajo na poroka, on zapadlosti. Čl. 39. V smislu gornjega člena tvorijo glavnico dospeli, a ne plačani, kakor tudi nedospeli obroki, skupno z dolžnikovimi obrestmi od 15. novembra 1935 I. Ta glavnica se mora izplačati v 10 enakih letnih obrokih s 3% obrestmi. Obresti se ne bodo plačale v onih primerih, pri katerih so že pri sklepanju kupnoprodajnih pogodb vračunane v kupno ceno. Prvi obrok, v kolikor še ni plačan in drugi obrok bo plačal dolžnik do 15. nov. 1936. Ako je kupljena zemlja pod sekvestrom v korist prodajalca. na nai je sekvester sam obdeluje ali jo jc dal v najem, se sekvester, v kolikor že ni ukinjen, ukine konec oktobra 1936. Čl. 40. Potrdilo o tem, da je kakšno zemljišče po prejšnjem členu padlo pod agrarno reformo dne 27. bebr. 1919, izdajo banske uprave kot agrarna oblastva. Čl. 41. Ako je bilo zemljišče, ki ni prišlo pod agrarno reformo, kupljeno pred 29. aprilom 1932. leta in je kupna cena določena v določeni količini poljskih pridelkov, se plača kupnina po pogodbi. Dospeli, toda ne plačani obroki, se morajo v 3 enakih letnih obrokih, in sicer prvi in drugi naj-1937 <1° 15. novembra 1936, tretji pa do 15. nov. Cl>42. ^l'0 'e za zemljišče iz prejšnjega člena bila dogovorjena kupnina v denarju, more kupec, ako je poljedelec v smislu uredbe, v kolikor se odreče plačanemu delu kupnine, vrniti prodajalcu kupljeno zemljo in na ta način izpolniti svoje obveze do prodajalca. Ako je na račun kupnine plačal kupec manj, kakor je znašala najemnina za tisti čas, v katerem je užival kupljeno zemljo, ostane dolžan, da plača prodajalcu razliko do skupnega zneska nazemnine. Prav tako more prodajalec, ako je poljedelec v smislu uredbe, zahtevati vrnitev zemlje, ako je bil tudi kupec poljedelec; v tem primeru ima pradajalec pravico, da da odškodnino za uživanje zemlje, zahteva odkup za najemnino, pa čeprav je na račun odplačila prejel več kakor bi znašala najemnina ter mora razliko vrniti kupcu. ... ^ nobenem primeru niso kupci zem- ljišč, ako so poljedelci v smislu uredbe, dolžni, da za najeto zemljišče plačajo več, kakor znaša dvakratna lokalna povprečna prometna vrednost zem-jišča, odnosno kulture. Ako je za kupljeno zemljišče kupec poljedelec plačal več, se smatra, da je s tem izpolnil svoje pogodbene obveznosti, nima pa pravice na povračilo odviška. Ako ne pristane na to, more prodajalec zahtevati, da se mu povrne zemlja, s tem, da povrne kupcu prejeta odplačila na račun kupnine, mora pa zahtevati od kupca plačilo najemnine za uživano zemljo. Pogodbena stranka, ki zahtev? razdretje pogodbe v smislu tega člena, nima pravice, d? bi se okoristila s to ured-v° j3 dolž°ve< ki so nastali zaradi tega razdretja. Vrednost zemljišča in višino najemnine določa sodišče v izvenspornem postopku. Čl. 44. Agrarni subiekti in drugi poljedelci, ki se okoristijo z določbami prejšnjih členov tega poglavja, se ne morejo okoristiti z ozirom na druge do gove z drugimi olajšavami, ki jih ta uredba določa, Č. 45, Prisilne izvršbe za vrnitev posesti zem-Ipsča po 20. aprilu 1932, katerih lastnino si je pri-drzal zase prodajalec za primer neplačanih dogovorjenih obrokov, pa zemljišč« do dneva, ko stopi ta uredba v veljavo, ni prešlo v last tretje osebe, so neveljavna. Prav tako so neveljavne pogodbe o prodaji zemlje osebam, ki so bile izvršene brez pristanka kupca v času od 8. oktobra 1935. leta do dneva objavljenja te uredbe. V teh primerih je kupec dolžan plačati ostanek kupnine, v kolikor ni večji od cene, določene v čl. 43, skupno z dospelimi, toda neplačanimi obrestmi do 15. nov. 1936. leta, prodajalcu v pet obrokih s 3% obrestmi. Prvi obrok mora plačati do 15. novembra 1936, ostale pa do 15 novembra vsakega sledečega leta. Čl. 46. Za določitev svojstva poljedelca v smislu gornjih členov tega poglavja se bo srna-irla ona površina zemljišča, ki jo je kupec imel pred nakupom zemlje. Čl. 47. Predpisi uredbe se ne nanašajo na dolgove agrarnih interesentov državi za dobljeno zemljišče po predpisih o agrarni reformi. Osmo poglavje Izterjevanje obrokov po uredbi Čl. 48. Ako dolžnik ne plača svojega dospelega obroka po uredbi, izvzemši primere elementarnih nezgod, zaradi katerih je bil oproščen pla-čanja davkov, doseže upnik pravico, da takoj doseže plačilo celokupnega ostanka dolga po redni sodni poti; v kolikor je dolg zmanjšan po predpisih uredbe, je dolžnik dolžan plačati ostanek zmanjšanega dolga. Kadar lerja izplačilo dospelih obrokov davčna uprava, bo v primeru prvega odslavka izvedla rubežen nepremičnin dolžnika. Ako rube-žen ne da nobenega ali da nepovoljen uspeh, bo davčna uprava na podlagi potrjenih izvlečkov iz svojih knjig zahtevala od pristojnega sodišča prodajo dolžnikovih nepremičnin. Čl. 49. Ako so na podlagi zahtev denarnih zavodov proti zaščitenim poljedelcem v smislu uredbe izdani hipotekami zastavni listi, se rok za niihovo izplačilo podaljša, v kolikor pa zapadejo v plačilo prej, na rok teh posojil, na podlagi kaiterih se izplačajo, toda v smislu uredbe. Ubresti za take hipotekarne zastavne liste se v smislu elena 33 znižajo na 3% letno. V kolikor so posamezne vrste hipotekamih zastavnih listov izdane ne samo na podlagi kmečkih dolgov, se pra takih hslih obrestna mera v smislu gornje uredbe sorazmerno zniža. Denarni zavodi morejo za službo takah hipotekamih zastavnih listov računata največ do 10% letnega zneska obresti. c': Dolgovi umrlega dolžnika se morejo plačati iz zaostalih zapuščinskih nepremičnin kakor tudi iz ostalih nepremičnin. Čl. 51. Predpisi uredbe se ne morejo s pogodbo spreminjati na škodo dolžnika. Ako so med dolžnikom in upnikom dogovor-lene glede roka obresti in drugo za dolžnika ugodneiši pogoji od teh, ki jih določa uredba potem ostamejo v veljavi dogovorjeni pogoji Dolzmk more pred potekom roka položiti bodisi en ah več obrokov ali pa izplačati ves dolg. Čl. 52. Dolgovi poljedelcev, ki skupno niso vecn ali po izvršenem zmanjšanju ne bodo večji od 500 Din, se morajo plačati v dveh enakih letnih obrokih. ,, 53. Dolžnik-kmet, ki je po 20. aprilu 1932 odtuji! ah obremepil svoje premoženje z namenom, da oškoduje svojega upnika, kakor tudi vsaka oseba, ki je z namenom, da je sebi ali komu drugemu pridobil v nasprotju s predpisi te uredbe kakšno korist, se kaznuje - v kolikor to deianie ne bi bilo občutneje kaznivo, po kazenskem zakoniku, z zaporom do 6 mesecev in denarno do 10.000 Din; tak dolžnik izqubi vse pravice do olajšav po tej uredbi, v kolikor bi nanje imel pravico. Razen tega ga zadenejo posledice po zakonu o pobijanju pravnih dejanj izven kon-kurza. Ravno tako izgubi te olajšave tudi njegov miciiator in pomagač, če sta kmeta v smislu uredbe. Te kazni izrekajo redna sodišča. Čl. 54. Posle, v smislu odstavka čl. 2, odstavka 5 in 9 člena 3., člena 9, člena 24 25 26 27 odstavka čl. 36 in člena 37 in v kolikor z uredbo ni drugače določeno, bodo reševala okrajna sodišča po zakonu po sodnem izvenspornem postopku. Sklep sodišča, izdan po odstavku 8 ,čl. 2 je izvršen in proti njemu ni pravnega leka. Proti sodnim sklepom, izdanih po odstavku 5 in 9 člena 3, člena 9, 24, 25, 26, 27, odstavka 2, člena 26 in člena 37 ima interes'irana stranka pravico do pritožbe na okrožna sodišča. Odločba okrožnega sodišča je končna in proti njej nu pravnega teka. Čl. 55. Vsi posli, sodna dela in vse lisline po lej uredbi so oproščeni vseh taks, razen taks na pritožbo okrožnemu sodišču. Čl. 56. Kmetijski minister se j>ooblašča, da v sporazumu z ministri pravosodja, financ ter trgovine in industrije predpiše pravilnik za izvajanje le uredbe. Pravilniki, ki jih določa uredba moralo bili izdani do 1. novembra 1936. Minister pravde se pooblašča, da v sporazumu s pristojnimi ministri izdaja avtentična tolmačenja določil le uredbe. Čl. 57. Ta uredba dobi obvezno moč na dan obiave v »Službenih Novinah«. Ko dobi ta uredba obvezno moč, preneha veljavnost vseh dose-danph uredb o zaščiti poljedelcev. Zastoj izvoza v Nemčijo Poročajo nam, da je nastal jx)jx>len zastoj v našem izvozu v Nemčijo. Kajti Nemčija daje uvozna dovoljenja samo za jajca in mast, dočim za druge predmete ne daje dovoljenj. l'o vesteh iz Nemčije je to smatrati kot odgovor na naše ukrepe glede izvoza nekaterih predmetov v Nemčijo. Do nedavna so morali Nemci jx>ložiti gotovino samo za uvoz našega bakra, pred nedavnim pa smo vezali tudi izvoz drugih važnih predmetov v Nemčijo na plačilo v devizah, ne v klirngu. To velja za svinec, cink, sirove kože in ferosilicij. Od 28. avgusta do U. septembra smo zahtevali tudi za izvoženo konopljo devize, od 11. septembra dalje pa je dovoljen izvoz v kliringu. Že pretekli mesec je zahtevala naša država, da se naj sestane mešana nemškojugoslovanska gosjx>darska komisija. Sedaj pa je tudi Nemčija za jx>gajanja in poročajo iz Belgrada, da je pričakovati že v začetku prihodnjega meseca izmenjave misli med našo delegacijo in nemško. Pogajanja pa ne bodo v Belgradu, ampak v Nemčiji. Zaposlenost v julija Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je objavil statistiko svojih zavarovancev za mcsec julij 1936, iz katere je razvidno, da je število zavarovancev znašalo ta mesec 629.490, kar jx>meni, da se je v primeri z istim mesecem lani povečalo za 52..917, v primeri z junijem letos pa jc že padlo za 1.230. Naslednja tabela nam kaže gibanje števila zavarovancev v mesccih juniju in juliju v zadnjih letih: tunij jutoj 1936 630.720 629.490 1929 626.801 623.126 1930 654.94« 647.752 1931 639.091 638.353 1932 557.286 549.806 1933 537.195 521.177 1934 568.641 555.920 1935 585.130 585.130 z avgustom je pripisovati izključno sezonskim razlogom. Ta mali padec pa kaže, da je pravzaprav zaposlenost v konjunktunnem pogledu se dalj napredovala. Zaposlenost letos je daleč prekosila zaposlenost v letih krize. V primeri z julijem 1933, ko je bila kriza najhujša, se je zaposlenost delavstva v vsej dTŽavi povečala za nad 100.000. Zaostaja pa šc zaposlenost za najvišjo zaposlenostjo Ictž 1930. Maksimum zaposlenosti je bil v naši državi dosežen septembra 1930 s 654.966. Do tega maksima manjka šc 26.000 zaposlenih. Važno dcslvo je ludi, da so sc začele zviševati delavske mezde. Povprečna zavarovana mezda je naraslo od 21.28 Din v maju na 21.85 Din ter je tudi večja letos kot la-ni. Po strokah se ie od julija lani na letos povečala nabolj zaposlenost v gradnjah nad zemljo, v tekstilni ter kovinski industriji. Največji dvig zaposlenosti izkazujejo Okrožni uradi v Belgradu, Ljubljani, Zagrebu, Nišu, Splitu in Dubrovniku. Konkurz je razglašen o imovini Kržič Marije, posestnice v Rakitni 90, p. Borovnica, oglasiti se jc do 17. oktobra, ugotovitveni narok 22. oktobra. Borza Dne 26. septembra 1936. Denar Ta teden jc znašal devizni promet na ljubijan-f' b0.™6;713 mil'j- Din v primeri s 3.165, 4.514, 1.915 in 3.417 milij. Din v prejšnjih tednih. t ^,26. sept.: Belgrad 7, Pariz ne notira, Newyork 308, Bruselj 51.90. Milan i■ ,,,, i!_(!r ,,e notira> Amsterdam 207.30, Ber-lin l23.075, Dunaj 56.80, Stockholm 79.55, Oslo Kopenhagen 68.90, Praga 12.70, Varšava 07.90, Budimpešta 60, Atene 1.90, Carigrad 2 45 08675 8 2'5°' He,si"gtors 6"80' Buenos-Aires Hmelj Uradno poročilo Banovinske hmeljske komisije Dravske banovine dne 26. septembra 1936: Pri stalnem zanimanju in povpraševanju za vse vrste blaga se nadaljuje z nakupovanjem letošnjega pridelka in plačuje za kilogram: izbrano prvovrstno blago 27-28 Din, prvovrstno 25—26 dinarjev, dobro srednje 22-24 Din, srednje 19 do 21, slabo srednje 16—18 in slabše do 15 Din Prodanih je doslej že nad 80 odstotkov letošnjega pridelka. Zaključna tendenca je zlasti za res izbrano prvovrstno blago zelo čvrsta. Živina Svinjski sejem v Ptuju. V sredo, dne 23. t. m se je vršil na ptujskem mestnem sejmišču običajni svinjski sejem, ki je bil, kar se tiče do-gona, dobro založen, kupčija pa je bila srednja. 1 ripeljali so 169 velikih svinj in ravno toliko prasccv, skupaj 338 ščetinarjev. Od teh so prodali 112 komadov. Cene svinjam se od zadnjega sejma niso bistveno spremenile in so bile naslednje: Pršutarji 5.50—6 din, mastne svinje 6.50—7 din, plemenske svinje 5.25—5.75 din za kilogram žive teze; mrtve teže 8—9 din. Prasce stare 6—12 tednov so prodajali po kakovosti oo 80—150 din za komad. Svinjski sejem dne 25. sept. v Mariboru. Na sejem je bilo pripeljanih 218 komadov. Cene: 3 do 6 tednov stari prašiči 70—110 Din, 7 do 9 tednov 135—160, 3 do 4 mesece 170—240, 5 do 7 mesecev 250—360, 8 do 10 mesecev 370—550, t leto stari 560-920. - 1 kg žive teže 6.50-8 Din. io V malih oglasih vetja vsaka beseda Din 1*—; ženllovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Pošteno mladenko petnajstih let, ki bi sc Izučila za hišno v boljši hiši, iščem. Ponudbe pod Slfro »Strogo nadzorstvo« St. 14071 upravi »Slovenca-.. (b) Kuharica samostojna, skromna ln marljiva, ki opravlja tudi druga hišna dela, se iščo za trgovsko hišo na deželi. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Resna« St. 14019. (b) Frizerko samostojno, dobro v vodni, železni in trajni on-dulaclji, iščem.. M. Mežan, Bled. (b) Varuhinjo k 4 letnemu sinčku rabi trgovec lz Sav. doline. Stara naj je od 16 do 80 let, biti mora prijazna ln vestna, ki zna z otrokom pravilno postopati 1 Ona bo samo za otroka, ki je zdrav in živahen. Oskrba dobra. Plača po dogovoru. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11152. (b) Natakarico pridno ln pošteno sprejmem s 1. oktobrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14127. (b) Kuharico prvovrstno, staro do 50 let iščem za večjo restavracijo na Spodnještajer-skem. Prošnje je poslati na upravo »Slovenca« v Mariboru pod : »Kuhopa-prika« št. 14131. (b) Zastopnike za prodajo posnemalnlkov, brzoparilnlkov Itd., iščemo. »Persons«, Ljubljana, joštnl predal 307. (b) Samostojnega mlinarja z " dolgoletno prakso za belo ln flah mletev iščem v manjši mlin. Ponudbe na naslov: Drago Nanut, Banja Luka. (b) za Zagreb, ki dobro kuha, Išče vdova zdravnika, majhna družina. Ponudbe naj pošljejo samo zdrava, poštena dekleta z dobrimi spričevali na : llo-retzky, Vlaška 53/11. b 2 čevljarska pomočnika za šivano in zbito delo sprejmem. Jakob Pavlin, Križe, Gor. (b) Deklo sprejmem za vsa kmetska dela. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 14274. (b) Vdova išče Kmetsko dekle vajena nekoliko kuhe ln drugih hišnih del — želi stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14078. (a) Samostojna kuharica in gospodinja srednjih let, snažna, z večletnimi spričevali — išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14076. (a) Otroška vrtnarica Išče službo k otrokom. Pomaga lahko tudi v gospodinjstvu. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1387. (a) starejšega, poštenega, zanesljivega čevljarsk. pomočnika v takojšnjo službo. Ponudbe : Zeltč Karo-lina, Loka št. 21 pri Zid. mostu. (h) Hlapec priden ln zanesljiv dobi službo. Gostilna pri »Zi-movcu«, Spodnji Kašelj -Zalog. (b) Dobro izurjene delavke Išče tovarna prešitih odej v Ljubljani. Ponudbe z navedbo cene od komada na oglas. odd. »Slovenca« pod »Stalni zaslužek« št. 14292. (1) Služkinjo mlajšo, lz dobre hiše — sprejme takoj slovenska družina v Beogradu. — Predstaviti se je: LJubljana, Pleteršnlkova 9 — »Vila Ruda«. (b) Provizijski potnik za Ljubljano se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14106. (b) Kuharico in sobarico perfektno, z najboljšimi spričevali, iščemo za nastop službe s 1. novembrom t. 1. Predstaviti se v torek 29. septembra od 2. do 4. ure popoldne pri Avstrijskem konzulatu v LJubljani, Tyrševa cesta St. 31. (b) Razpisuje se služba organlsta in cerkvenika. Nastop službe 1. novembra. Natančnejše podatke in pogoje daje župnl urad pri Sv. Lenartu nad Skofjo Loko. (b) Steklarskega pomočnika takoj sprejmem. Vse v hiši. — Zvonko TurnSek, Jesenice. (b) Išče se oskrbnik z dobro prakso v mlekarstvu, kakor tudi v poljedelstvu in gozdarstvu, za večje posestvo v Sloveniji. Ponudbe z navedbo referenc in zahtevkov je poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Pošten strokovnjak« št. 14184. (b) Pomočnico vajeno mešan, blaga ter aranžlranja takoj sprejmemo za večjo trgovino na deželi z vso oskrbo. Ponudbe na upravo s popisi dosedanje prakse pod »Veliko delo« 14208. (b) Pletilje Iščem za stalno. K. Sos:-, Mestni trg 18. tu. (b) Pomočnico dobro Izurjeno v plaščih ln kostumih, za fino delo sprejme Modni atelje Kani Jager. Resi jeva c. 18. Knjigovodjo mlajšo moč. ki Ima veselje do trgovine, sprejme mlin pri Ljubljani. Ponudbe pod »300«/14253 upravi »Slov.« (h) I Uradniška družina išče pošteno, pridno kmečko dekle, do 19 let staro, v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »100 mesečno« št. 14296. (b) Več čevljar, pomočnikov sprejmem za zbito delo. Logar Franc, Suha pri Kranju. (b) Starejši drž. upokojenec ki ima svoj dom na deželi, išče gospodinjo za takoj, staro 28—38 let, zdravo, pošteno In pridno. Natančne pogoje in naslov poslati podružnici »Slovenca« v Celju pod »Gospodinja« št. 14331. b Čevljarskega pomočnika rabim takoj za stalno delo. — Ban Ivan, čevljar, Sromlje pri Brežicah, (b Pridna in zdrava dekle se sprejme k pošteni družini v Ljubljani kot služkinja za vsa dela. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna dekle 193 6« štev. 14336. (b) Služkinjo stalno, z letnimi spričevali, za vse sprejmem. Na.slov v upravi »Slovenca« pod št. 14367. (b) Dekle za hišna dela se sprejme. Florijanska 16. (b) Iščem služkinjo Priliko bi imela se naučiti vsega gospodinjstva, če bi le hotela delati; biti mora stalna In poštena. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14353. Tkalski mojster Jugoslovan. z večletno prakso — želi premenlti službo. Cen.1. dopise prosim upravi »Slovcnca« pod šifro »Samostojna moč« št. 14174. (a.) Absolventinja dvorazred, drž. trgovske šole v Ljubljani, poštena ln zanesljiva, katoliška. Išče primerno službo. Nastop takoj ali pozneje. -Naslov v upravi »Slov .« pod štev. 13934. (a) Natakarica pridna, pošten« z večletnimi spričevali, govori tudi nemško, želi službo Ponudbe upravi »Slovenca« pod .Poštena 10« št. 14358. (a> Strojno-ključavn. vajenec z dvema letoma učne dobe, z znanjem nemščine, išče službo s hrano ln stanovanjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14062. (a) Hlapec išče službo v mestu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14029. Služkinja srednjih let. vajena boljšega gospodinjstva ln samostojne kuhe, Išče službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožna« St. 14066. (a) Go.spodična pridna ln poštena, žoll zaposlitve kot pomoč v gospodinjstvu ali k otrokom. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Hvaležna« St. 14190. (a) Gospodinja in kuharica samostojna. Išče mesto v okolici LJubljane; vajena je vsega dela, tudi šivanja. Naslov v upravi »Slovenca« St. 14213. (a) Starejša kuharica zdrava, snažna ter vajena gospodinjstva, Išče mesto pri samostojnem gospodu ali gospe, najraje v župnišče izven Ljubljane. Plača postranska stvar. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Skromna gospodinja« št. 14250. (a) Kuharica poštena ln zanesljiva z letnimi spričevali Išče službo k eni ali dvema osebama. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« štev. P/14269. (a) Samostojna kuharica z letnimi spričevali, vajena vsega gospodinjstva In drugih del ter tudi Šivanja, Išče mesto kjerkoli. Ponudbe pod Šifro : »Stalno mesto« St. 13977 upravi, »Slovenca«. (a) Kovaški pomočnik z večletno prakso Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14079. Dekle vajeno gostilne In hišnih del, išče stalno službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 14109. (a) Krojaški pomočnik Išče delo v mestu ali na dežen."' Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 14110. Trgovski pomočnik mešane stroke, z dobrimi spričevali, mlad, pošten, zanesljiv, ki Je v službi na deželi, želi premostitve na deželo ali bliže mesta. Ponudbe na naslov : Ivan Avsec, Mestlnje, pošta Podplat. (a) Šivilja za perilo išče zaposlitve. Prevzame delo za trgovino. Gre tudi na dom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14125. (a) Iščem stalno službo vratarja, ordonanca ali pisarniškega sluge kjerkoli v Sloveniji. Šem samski, nekadilec, trezen, zanesljiv, vojaščine prost. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14129. (a) Trgovska pomočnica vajena gostilne, želi na- meščenja kjerkoli. Ponudbe pod »Vajena vseh del« na podružnico »Slovenca' Celje. (a) Trgovska pomočnica pridna, poštena, želi dobiti mesto v večji trgovini v mestu ali na deželi na prometnem kraju. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 14144. (a) Čevljarski pomočnik vajen gojzarjev ln vseh drugih del, star 24 let, Išče službo. Nastop takoj ali kasneje. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 14148. (a) Službo šivilj, pomočnice iščem. Imam 4 leta učne dobe, eno leto samostojno šivam. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod 111/14163 Dekle z maturo lSče mesto trgovske va-jenkc. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor Stov 1391. (a) Služkinja Išče službo pri boljši družini. Gre tudi k otrokom. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14 280. (al | Prikrojevalka pletenin vajena vsakega dela, išče stalno mesto. Gre tudi k boljši pletilji kot družab-nlca. Ponudbe upravi Slovenca pod »Kjerkoli« št. 14276. (a) Mesarskega vajenca sprejmum takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14128. (v) Vajenka s potrebno predlzobrazbo, ki bi bila zmožna pomagati pri gospodinjstvu, se Išče za trgovino z mešanim blagom na Gorenjskem. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Zmožna« 4739/14039. (v) Steklarskega vajenca sprejmem, Zvonko TurnSek, Jesenice. (v) 15 letno dekle sc želi izučiti v trgovini mešanega blaga. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod »Strogost« St. 14151. (v) Vajenka IšCe mesto v trgovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 14165. (v) Vajenko poštenih staršev — sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. -Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Zanesljiva« 14200. v Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA, javlja, da jemlje do preklica v ra-• čun zopet hranilne knjižice Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice. Ureditev dolgov potom sodnih in Izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah In vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-baclja bilanc. Preskrba kreditov, vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesljonlrana komercijalna pisarna : Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ul. 7 Telefon 38-18 Vlogo Ljubljanske Kredit, banke kupim. Ponudbe pod »L. K. B.« St. 14334 upravi »Slovenc«. (d) V denarnih zadevah se obrnite zaupno na mo Jo pisarno. Solidno po slovanje. Inkaso faktur Srečke drž. razr. loterije! Itudolt Zore. Ljubljana Gledališka ulica 12. Bančne, kreditne in denarne posle kupoprodajo vrednostnih papirjev lzposlujem naj-kulantnejo takoj v gotovini. AL. PLANINŠEK, Ljubljana — Beethovnova ul. 14/1. — Telefon 35-10 Kdor vloži 30.000 dinarjev v dobička nosno podjetje, dobi čez leto dvojno vrnjeno. Pop ljite naslov upravi »Slo venca« pod »Brez rizika, St. 14320. (d) Posestva Hišo z vpeljano trgovino takoj prodam. Plačilni pogoji izredno ugodili. Kraj Industrijski, stroka mešana. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Potreben kapital« 50.000 Din« 14024 Kupim hišo na ugodno odplačevanje; prometen kraj LJubljano ali Celja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod do »150 tisoč« št. 14138. (p) Gostilna z majhnim posestvom, 10 minut od Maribora, zaradi smrti naprodaj. Po- troben kapital 200.000 dinarjev. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod St. 1395. (p) Prodam šest parcel v Izmeri 600 do 700 in1 v bližini Sv. Krištofa. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14345. (p) Različne hiše - vile s hipotekam, event. tudi za samo vložne knjižice, Imam ugodno naprodaj. -Prlstavec Franjo, LJubljana. Erjavčeva cesta 4a, naspr. dram. gledališča. Hiša v bližini Dobrove pol ure od tramvaja, približno 110 m* zazidane ploskve, z nad 5800 m> rodovitno zemlje, ob tekoči vodi, sredi lepo narave, ugodno naprodaj Lega primerna za letovišče ali obrt. Električna energija ua razpolago. — Pojasnila dajejo Kranjske deželno elektrarne, Ljubljana, Gajeva ul. 3. Trgovska in stanov, hiša ononadstropna, skoraj nova, zraven farne ccrkvo pri Ljutomeru, radi preselitve naprodaj. Ponudbo upravi »Slovenca« Maribor pod »Doblčkanosno« št. 14088. (p) Hiša z gospod, poslopjem v dobrem stanju, z vrtom, travnikom, njivo, ob državni cesti, 5 minut od kolodvora Sv. Peter v Savinjski dolini, primerno za obrtnika ali pen-zionista, lz družinskih razlogov po ugodni ceni naprodaj. Informacije se dobe istotam pri Jordanu ter so lahko ogleda vsa ko nedeljo, pismene Informacije pa od Arzenšek Marije, Kralja Aleksandra 123, Beograd'. (p) Majhno posestvo na prometnem kraju, blizu želez, postaj«, primerno za upokojenca, uf?od-no prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 1 4206. (p) V najem se odda večje posestvo v velikosti ca. 50 ha Ia polj ln ca. 100 ha gozda. 2lvl In mrtvi inventar, kakor tu di poslopja v brezhibnem stanju. Ponudbo je poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Ugodno« 14183 Posestvo s hišo obstoječo Iz 4 sob z vse mi prltlklinaml, zelenjad nlm in sadnim vrtom ter njivami, v Izmeri preko dva orala, po ugodni celil prodam v Savinjski dolini. Ugodno za upo kojence! Vprašati Jo pri lastniku Pavel Košenlna. trgovec, Gomllsko, Sav dolina. . (p) Poravnave plačanje dolgov posredovani« Hredllov in liofovlne nolnlbc haplfnln, zaščitne ureditve, duvlne napovedi ln vse druge trgovsko t!o spodarshe oosle uvede in InednlSHa nincnln oddala koncesllonlrana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani Cesta 29 oktobra (Rimska cetitai Stev. 7 Vložna knjižica Zadružne gospodar, banke, v znesku 250.000 Din. naprodaj proti takojšnjemu plačilu. Nujne, samo pismene ponudbe poslati na naslov : Ured za promet nekretnlna. Novi Sad. Jevrejska ulica 6/1, levo. Spalnica in jedilnica moderna, nova, orehova korenina ; kuhinja ter emajllran štedilnik zelo ugodno naprodaj zaradi selitve. Naslov v upravi »Slovonca« pod St. 1 4356. V najem dam posestvo, gospod. poalop jo, zraven vinograd, sadno drevje, senožet, gozd. okraj Litija — tudi prodam. Pisma: Urbane, Tr £aška eesta 9. (p» Trgovska hiša 10% donosna, v Ljubljani, ugodno naprodaj. Dopise pod: »Center« 14255 upravi »Slovenca«. (p) Trgovska hiša v centru mesta ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »285« St. 14343. (p) Naprodaj: enodružinska hlšu, center Ljubljane, za 90.000 dinarjev. — Trgovsko-stanovanjska hiša, 9 odstotni čisti donos, Din 1,200.000. — Realltetna pisarna, Ljubljana, Wol-fova 1. (p) Krasna nova hiša v Ljubljani naprodaj za 105.000 Din. Poizve se: Duhanlč, Klunova ul. 11, Kodoljevo. (p) 1 Automofor i Avto po možnosti dvosedežnl, rabljen ali v dobrem stanju. kupimo. Ponudbe pod 14277 na Publlcltas, Zagreb. (f) Elektromotor 4 14 PS, Istosmernl tok 110 volt, dobro oliranjon, kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Motor« St. 14146. (f> Dieselmotor in dinamo za 2—3 kv. za električno razsvotljavo, žc rabljen, v dobrem stanju, kupim. Leopold PernuS, Hlod. f Tovorni avto malo rabljen — se kupi. Oferte jo poslati : Ljubljana,' Karlovška c. 4. f »Harley-Davidson« 750 cm1, solo. dobro oliranjon, stedljiv, In lepo tu-rlng prikolico — ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1 4352. 12213] •Na Vrhniki dajem Instrukclje Iz vseh predmetov realne gimnazije. Poučujem iz vesolja. Radi honorarja — brez strahu. Prijave upravi »Slovenca« pod »Uspeli« St. 14149. (u) Angleščina Novozidana hiša dve sobi, dve kuhinji, dvorifcče s studencem, v Studencih naprodaj za 84.000 Din. Ponudbo upravi »Slovenca« Maribor pod »Takoj«. (p) Pritlična hiša z dolgo fronto, na prometnem kraju Ljubljane, ugodno naprodaj. Pojasnila daje : Reklam Rozman. reklamno podjetje, Pražakova 8-1. (p) Prodam lepo parcelo vogalno, začetek Režl-grnda. Prodam tristano-vanjsko hišo pri novi bežigrajski Soli. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14290. (p) Tečaj za začetnike: ponedeljek, sreda In petek ob 7 zvečer v Dekliški mešč. šoli pri sv. Jakobu. Priznani uspehi ! Honorar zmeren. (u) Tečaji nemščine v Delavski zbornici, za-četnlški, nadaljevalni In konverzacljskl, zvečer za odrasle, popoldno oziroma dopoldne za mladino. Vpisovanje med odmori ob pol 7, pol 8 In pol 9 zvečer (Miklošičeva cesta, glavna veža, desno), popoldne ob 2 ali 3 (Čopova ul., zadnja veža). Klavir, francoščino in nemščino poučuje odrasle In Šolsko mladino Aneta Potočnik, strok, dlplomiranu. Dolgoletna učna praksa. Boe-thovnova 15, visoko pri-tličjo (v sredi). (u) Akademičarka sprejme Instrukclje. Ponudbe upravi »Slovcnca« pod »Vestna« st. 14301. Angleščina na drž. trgov, akademiji. Večerni tečaji. Prijava sprejema Šolski sluga, (u Nemščino poučujem po posebni metodi. Vsaka ura 2 Din, prva ura za ponkuSnJo brezplačno. Pojasnila daje: Llndič, LJubljana — Dalmatinova 5. (u) t IŠČEJO: Moderno stanovanje 4—6 sob, z vsemi pritikllnaml, se išče s 1. novembrom t. 1. v mirnem vrtnem okraju blizu centra Ljubljane. Nujne ponudbe do večera ponedeljka 128. t. m.) Avstrijskemu konzulatu v Ljubljani, (c Dve solidni osebi iščeta stanovanje; okraj sv. Peter, nova gimnazija. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kopalnica« štev. 14212. (c) Dvosobno stanovanje išče za december manjša družina. - Ponudbe v upravi »Slovenca« pod »Točna plačnica« štev. 1424«. (c) ODDAJO: Odda se kompletno moderno stanovanje dveh sob, kabineta in kopalnice mirni stranki 2—S odraslih oseb s 1. novembrom. Lepo-dvorska 23. (č) Enosobno stanovanje oddam za oktober. Samo-va 1, zraven gorenjskega kolodvora. (č) Trisobno stanovanje takoj oddam. — Cirman, St. Vid nad Ljubljano 28. Trisobno stanovanje lepo, prenovljeno, z vsemi pritikllnaml, se takoj odda v I. nadstropju v Lcpodvorski ulici 20. (č) Enosobno stanovanje oddam s 1. novembrom mirni stranki. Hradecke-ga cesta 74. (č) Enosobno stanovanje priprosto, takoj oddam mirni stranki. - Ižanska cesta 145. (č) Enosobno stanovanje oddam v Aloševčevi ulici št. 26, Spod. Šiška. (č) Štirisobno stanovanje krasno, komfort, v II. nadstr., oddam. Ponudbe pod: »Rabim veliko stanovanje« št. 14270. (č) Stanovanje eno- in dvosobno, oddam. Cerkvena ulica 21. (č) Trisobno stanovanje moderno, kopalnica ln pritikline, ugodno oddam za oktober. - Pojasnila: Gltnce c. II, št. 2. (č) Dvosobno stanovanje s kabinetom in pritlklina-mi oddam. Naslov v upravi Slovenca št. 14275. č Stanovanje dveh sob, kuhinje in pri-tiklin oddam s 1. novembrom v Rožni dolini, cesta V. št. 31. (č) Štirisobno stanovanje pritikline, vrt. oddam za november. Prav tam tudi dve sobi s pritikllnaml. Naslov v upravi Slovcnca pod štev. 1 4282. (č) Krojači pozor! Oddam lepo stanovanje lilizu Ljubljane. Za krojače itd. jako dobro mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Veliko dela« št. 14319. (č) Celo hišo z lepim vrtom, tik Ljubljane, oddam v najem solidni stranki. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 14318. (č) Enosobno stanovanje oddam. Rudnik 93. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico ln Istotam suho, svetlo skladišče alt delavnico — oddam s 1. novembrom. Sv. Petra cesta 71. (č) Priprosto stanovanje ene sobe, kuhinje takoj oddam. Rems, Vogelna 5. Oddam stanovanje v vili s petimi sobami. Ljubljana - Koseze 33. — Vprašati: Streliška ulica 26. (č) Dvosobno stanovanje ob kamniški železnici oddam. Savlje št. 85. (č) Lepo samsko stanovanje s kopalnico in ostalim komfortom, v novi hiši oddam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna oseba« št. 14351. (č) Enosobno stanovanje lepo, v sredini mesta, sc takoj odda dvema starejšima osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14307. (č) Enosobno stanovanje s kabinetom In pritikllnaml se odda odraslim osebam za november. — Rožna dolina cesta V. št. 11. (č) Dvosobno stanovanje lepo, parkettrano, oddam za november mirni stranki dveh oseb za 500 Din. Gasilska 8. (č) Štirisobno stanovanje v vili oddam za november. Cesta v Rožno dolino 14. (O IŠČEJO! Sobo s štedilnikom na periferiji, išče samski moški. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14294. (s) ODDAJO: Prazna soba lepa, zračna in svetla, parket, elektrika, poseben vhod, se odda. Prl-voz 11/1, levo. (s) Mirno, lepo sobo odda boljša stranka na Kodeljevem dvema viso-košolcema po 125 Din. -Naslov v upravi »Slovenca« št. 14216. (s) Opremljeno sobo tekočo vodo in s posebnim vhodom takoj oddam na Jegličevi c. 3-1. Sostanovalko solidno, sprejme državna uradnica — lahko z vso oskrbo. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 14242. s Opremljeno sobo z dvema posteljama oddam. Sv. Petra c. 43. s Lepo opremljeno sobo blizu nove bežigrajske šole in gimnazije oddani solidni osebi. Vodovodna cesta 17-1. (s) Opremljeno sobo takoj oddam. Verstovško-va 11, Mirje. (s) Sostanovalec priprost, se sprejme v centru mesta. Naslov v »Slovenc« pod št. 14296. Opremljeno sončno sobo oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14366. Poštena sostanovalka se sprejme. Ulica na Grad št. 7. (s) Mesarija se odda v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14177. (n) Veliko suho skladišče se takoj odda v najem. Ogledati med 1. In 2. uro ; Kolodvorska ultca 8. (n) Zidana lopa dolga 10 m, široka 5.5 m, na prostornem dvorišču, obstoječa iz dveh prostorov. pripravnih za delavnico ali stanovanjsko sobo in garažo oziroma za drugo primerno uporabo, oddam v najem. -V isti hiši se odda stanovanje v podpritličju, obstoječe iz kuhinje ln sobe. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 14229. (n) Lokal že z vpeljano špecerijsko trgovino, oddam v Rožni dolini št. 36. Poizve se: Studentovska ul. 13. (n) Lokal oddam v sredini mesta s 1. novembrom 1. 1. Robert Dular, Hranilnica dravske banovine, Ljubljana. Gostilno oddam pod dobrimi pogoji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14346. (n) Lokal za pisarno ali mirno obrt ugodno oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14344. IŠČEJO: Gostilno s koncesijo na prometnem kraju vzame v najem kavcije zmožna oseba. - Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Kavcija« 14211. m ODDAJO: Trgovina s stranskimi prostori, v Slovenski Bistrici, se odda s 1. novembrom v najem. Trgovina Ima šest izložb ter popolno opremo. Doslej se je v teh prostorih nahajala že 25 let dobro uvedena trgovina s pisalnimi ln šolskimi potrebščinami, knjigami, galanterijo, Igračami in drobnino. Vprašati pri RozI Pltschel, Slov. Bistrica, Kolodvorska 165, I. nadstr. (n) Prometno gostilno dam takoj v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14150. (n) Hišo oddam v najem takoj eno uro od Ljubljane, petkrat avtozveza tri sobe s pritikllnaml, ena soba posebej, kos nji ve. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 14357. (n) Po zelo ugodnih pogojih naprodaj več stavb, parcel v bližini kolodvora šent Vid-Vižmarje, primerno za trgovino ali stanovanjsko hišo. Polovico se plača lahko v hranilni knjižici. — Istotam se odda samsko stanovanje Naprodaj tudi elektromotor 220 V, z 2'/s HP. Poizve se: Vižmarje 59. Veselje je jiogledati, kako lepo cveto sadike iz -,Perenvrta«l Zahtevajte takoj ilustrovani cenik! Največja in najboljša izbira peren, rastlin za skalne skupine, okrasnega grmovja, igličevja in slično. Rasadnik »P e r e n v r t« Zagreb, Vlaška ulica 85. Stroje po meri naročite v damsk. salonu Kumelj Jožica Židovska ulica 3, III. nadstropje. — Poučujem tudi krojno risanje. i Ml »Ji BREZPLAČEN POUK V ISRAN3U t Dobro ohranjen klavir si želijo glasbeno naobra-ženi slepci v Domu slepih v Stari Loki, pošta škofja Loka. Naj bi se našel usmiljen človek, ki bi hotel razveseliti prosilec in jim darovati klavir, zlasti, če ga sam ne uporablja več ali nima pravega prostora zanj. Prevozne stroške prevzame društvo Dom slepili v Ljubljani, Pred škofijo 12/11. Podobna prošnja velja pa tudi za harmonij, ki bi ga rabil zavod za svojo kapelo, (g _i_ [■i, u ima LiMBMi mn3GED »Leico« kamero (tudi pokvarjeno) kupim Lampič, Stožice 146, pošta Jožica. (k) Staro zlato, zlato zobovje in srebrne krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar ljubliana, Miklošičeva 14 Cunje krojaške odrezke. stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, kupi vsako množino Arbeiter, Maribor. Dravska 15. Starinske novce rimske in grške, srednjeveške jugoslovanske v vseh kovinah (tudi v zlatu), jugoslovanske medalje ln plakete kupujem. Hinko Lederer, Zagreb, Mošinskoga 7. Tel. 4986. Jazbečjo mast pristno, svežo — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 14339. (k) Dva dijaka se sprejmeta na hrano tn stanovanje blizu nove bežigrajske gimnazije. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 14293. (D) Dijakinjo sprejmem na dobro hrano ln stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14303. (D) IEE Gradbena dela za adaptacijo župntšča se oddajo. Načrti in pogoji so na razpolago na Miklošičevi cesti štev. 7/1. (Prosvetna zveza.) Ponudbe je staviti najkasneje do 1. 10. 1936 žup-nemu uradu na Jezerskem. (t) Naprodaj v konkurz. masi Franca Pustotnlka. Iz Blagovice — 38 rudoelednlh pravic: bakra, cinka ln arzena. Informacije pri konkurznem upravitelju g. Kornhauser Dragu — Tavčarjeva ulica 3, pritličje, levo, telefon 32-77. Portale za trgovino prodam. — Jos. Jagodlč, Celje. (1) Kolesa pred koncem sezlje po tzvenkonkurenčnlh cenah I Vsi v Novo trgovino I Tyrševa 36. (1) POZOR! Originalni »Steyer« kroglični ležaji normalni, stožlčastl, tlačni ln ležaji na valjčke so vedno na zalogi v železnim Fr. Stuplca, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. Razstreljlva, pirotehnični predmeti 1 Stare sode proda Hotel Štrukelj. (1) Prešo za vino in sadje in stiskalnico za seno proda Josip Kirbiš, Celje. Bleh-instrumente ena partija za 20 in ena za 9 oseb, v dobrem stanju, poceni prodam. Bol-čtč, Zagreb, .lelačičev trg (American Bar). (g) Koncertni klavir prodam po zelo ugodni ceni zaradi pomanjkanja prostora. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 14321. (g) Kurite samo z drvmi ker je to najboij zdrava kurjava, a s obenem tudi najboli ekonomična. Proizvod: ZIPUIR d. d.. Subotice Zahtevajte brezplačen prospekt! Tovarniško skladišče: Llubljana: Venceslav Breznik Celje: Maribor: Ptui; D. RaKusch Pinter in Len.-rd Anton Brenčič OROSLAV DOLENEC Ljubljana, VVolfova ulica št. 10, zopet kupuje vosek tn med ter prodaja sveče vseh vrst in slaščice. (k) Vsakovrstna ziafo kupuje po naivišjib cenah CERNE, luvelir, Liublana Wolfova ulica št. 3. Rabljen elektromotor 220—380 volt, 8—11 Kv. (Drehstrom), z zaganja-čem ali brez pritlklln — kupim. Ponudbe: A. Logar, Cerknica 169 — pri Rakeku. (k) Gostilniške stole in mize rabljene, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Blizu Ljubljane« 14069. Kupim stroj za entlanje na motor — za pletarno. Ponudbe na: Franjo So-slč, Zagreb, Pokornova 8. Kupim rašlstroj št. 24 Cenjeno ponudbe s točnim opisom glede cene in tipe prosim upravi »Slovenca« pod »Pletionica« št. 13978. (k) Kupim stružnico za železo in dva elektromotorja 220 V, lstosmernl tok do 3 ks. Tudi pokvarjeno. Sprejmem spretnega ključavničarja. - Varšek, Domžale, (k) Poštne znamke jugoslovanske, rabljene kupim vsako količino. Sedanje poštne znamke z rdečim križem kupim po 100 kom. za 20 Din. Karlo Deutsch — Stara Kanjlža. (k) Železno blagajno kupimo. Naslov v oglas oddelku »Slovenca« pod štev. 14272. (k) Specijalna mehanična delavnica za popravila avtomobilov, motornih koles in vsa v to stroko spadajoča dela J. KRALJIC Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13 Tel. 25-35. Tel. 25-35. Specijalni oddelek za popravila Dussel - motorjev. Skungs kakor tudi vso ostalo ko-žuhovino prodaja In Izdeluje najugodneje krz-nar Josip Dolenc, Sv. Petra cesta 19, tel. 22-62. Izdelujemo rokavice po meri. Najnižje cene! »Galanterija« Ivanov E., Sv. Petra cesta 52. (t) 10 dinarjev vas stanejo trt legttlma-cijske slike. - Leica film Pavlovčič, Poljanska 12. Vrtne ograje železo-cementne, poljubne oblike, sedaj najboljši čas, hitra dobava pri stavb, podjetju Rudolf T e r č e 1 j , pri novi šišenski cerkvi. (t) Prireditve Na urico prijetne glasbe v kavarno Tabor. (h) m Za Šolarje vseh vrst obleke, pum-parce, perilo Itd. v največji Izberi dobite poceni pri Pre8kerju. Sv. Petra cesta 14. (1) Kupim takoj električno sesalko za hišni vodovod. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14288. (k) cerkve. Poročne prstane ure, verižice, uhane, ka kor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu Janko, urarju v Kamni ku, šutna. nasproti farne (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — židovska ul. tn Stari trg Lepo pohištvo za gospoda poceni naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Herrenzimmer« št. 14016. Šivalni stroj pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom, ki tudi štika, poceni naprodaj v Novi trgovini, Tyrševa 36. Prek in dira ugodno naprodaj. Kongresni trg 14, dvorišče. na ©!bWe® Lep voz prek s streho, in udomačenega srnjaka ln srno prodam. Franc Godnov, Tržič -Cerkvena 22. (1) Kolesa, Sachs motorji in nadomestni deli najceneje pri Remec Oskar, Dolenjska c. 5. (1) prvovrstnih znamk, skoraj nova, po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »PROMET« (nasproti križansko cerkve). Ozimino: pšenico, rž, lečnten in zimsho grahoro dobite v najholiši kakovosti pri ivrdki Fran Pogainik d. z o. z. Ljubljana, Tyrševa (Dunajska cesta št. 33 Javna skladišča (Balkanj Kočija v najboljšem stanju, na prodaj. Poizve se: Jar mančič, kovač, Zabjak — Ljubljana. (1) Dobroidoča mlekarna na prometni točki naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14239 Buffet v centru mesta naprodaj, dobro idoč, pravi promet mesečno 20.000 Din, sigurna eksistenca, stanarina nizka. - Natančnejšo informacije: Kurir v Zagrebu, Petrinjska 45. (1) Transportne sode vseh velikosti razprodaja sodarstvo H o m a n v Stražiščah p. Kranju (na Laborah). (1) Fotoaparat Voigtlander-avus 6.5 X 9, ln avto, znamke Peugeot, ugodno naprodaj. Lazar, Rimska c. 21a. (1) Pult in stelaže ugodno prodam za manjšo trgovino. - Vrtačnik, Mencingerjeva 17. (1) drva, oglje dostavlja na dom Bartol Anton, Ty rševa 46. telefoD 35-40. Kislo zelje, repa novo prvovrstno, ln gla ve za zdarmo v sodčkih dobavlja vsako množino po brezkonkurenčnl ner" GUSTAV ERKLAVISl Ljubljana-Kodeljevo. Povšetova 10. tet 25-91 Oksido parni kotel 4 at. 2.40 kurilne ploskve, dobro ohranjen, prodam. Kolodvorska ulica št. 8, LJubljana. (1) Več šivalnih strojev za čevljarje in sedlarje, dobro ohranjenih in generalno popravljenih, prodam. Prodam tudi dobro ohranjena kopita za moške, damske in otroške čevlje v "vseh oblikah. -Ant. Stefe, Kranj. (1) Elegantna odprta kočija (Phaeton), zelo dobro ohranjena, prvovrst. Inozemski fabrikat, naprodaj. Poizvedbe v trgovini Franc Ksav. Souvan v Ljubljani, Mestni trg 24. skoraj novi: »Slnger«, »Pfaff«, »Grizner« i. t. d. po Izredno nizkih cenah naprodaj edino pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve) . Po Din 2.50 kilogram razpošiljam franko vsaka postaja po povzetju najmanj 100 kg, jabolka, hruške, breskve, rdečo čebulo ln kostanj. L. Noušak, Bos. Dubica. (l) Frizerji! Nov aparat za trajno on-dulacijo — »Saturn« — poceni prodam. Ivan Mer-lak. Dol. Logatec 44. (1) Modroce posteljne mreže, železne zložljivo postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugoden nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Prvovrstni Stanovski premog (jak 5000 kalorij, brez žlindre ln smradu) dostavljam na dom vsako količino. 100 kg od 32 Bin Maribor Kopališka uiica 10 Telefon 27-14, nasproti mestnega kopališča. Kislo zelje, repo ln sarmo. prvovrstno, po brezkonkurenčnl ceni dobavljam vsako množino. Homan, Ljubljana. Sv. Petra c. 81. tel. 35-39. (1 VINA vseh vrst kupite najugod. neje pri Centralni vinarni v Ljubljani. prisirn naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — še dobi na malo tn veliko v lekarni dr. G Piecol , LJubljana, nasproti .Nebotičnika«. Semensko pšenico 2000 do 3000 kg čisto, dobro prezimljivo proda Fr. Drešar (Matjak), Savlje št. 25, p. Ježica. (1) Prodam mlekarno zaradi odpotovanja proti majhni odkupnini inventarja. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 14216. (1) Soliden nakup damsklh volnenih plaščev in oblek ter raznega ma-nufakturnega blaga se Vam nudi le pri Oblačilnici za Slovenijo Ljubljana, Tyrševa cesta št. 29 (hiša Gospodarske zveze. Državnim uradnikom tudi na mesečne obroke. Do preklica nudimo blago deloma tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze. KDO ZNA MISLITI T Večje podjetje nudi vsakemu, ki zna misliti, dober zaslužek za najboljšo zamisel in najboljšo skico z» novoletno darilo za odjemalce po vsej državi. V poštev pridejo originalni zamisleki v obliki praktičnih koledarjev, knjižic s praktičnimi nasveti, raznimi tabelami itd. Predmet naj ne bo jiredrag in naj bo uporaben za večino ljudi, ne samo za gotove sloje. Vsebuje naj tudi prostor za reklamo. Tudi vsaka dobra misel bo dobro plačana. Sodelujejo lahko posamezniki, obrtniki, umetniki, kartonaže in tiskarne. Skice in dopise s točnim naslovom in višino honorarja pošljite upravi »Slovenca« pod značko »Praktična zamisel« — najkasneje do dne 31. oktobra 1936. Metlika Javna dela. Občinska cesta, ki pelje iz Su-horia mimo Brezovice na Radatoviče, je bila za vsak večji in težji promet nesposobna. Kr. banska uprava pa je za korekturo ceste med vasjo Bre-zovica-Lešče nakazala 15.000 Din. Tehnično vodstvo je bilo poverjeno okr. cestnemu nadzorniku g. Novaku, ki je cesto sedaj lako uredil, da je za vsak promet sposobna. Sanacija plazu na Božakovem. Ni še dolgo, ko ie bil preložen strm klanec, ki pelje iz Zele-beja na Božakovo. Pod temeljem nove ceste je izviral studenec, kii je zrahljal temelj in nastal je plaz, ki je ogrožal velik del ceste, da se zruši v Kolpo. Zrahljani del ceste so zdrenažirali s podzemeljskimi drenažnimi jarki in utrdili temelj z veliko škarpo, v kateri, je nad 200 kub. metrov kamna Stroški so znašali 37.000 Din. Razveseljivo pa je dejstvo, da je cestni odbor zidal škarpo iz kamenja, katerega so navozili in prodali kmetje in je tako skoro vseh 37.000 Din ostalo v okraju samem. Zaposleni pa so bili le* najpotrebnejši delavci, ki so se po potrebi izmenjavali. Du je cesta urejena in vsi zadovoljni, je predvsem zasluga člana banskega sveta g. Nemaniča Jožeta iz Ze-lebeja. Naši vinogradi. Izredno ugodno in top!-> vreme hitro pospešuje zorenje grozdja. Vse l)i bilo dobro, da se poleg škorcev,_ os in čebel ne potikajo še dvonožni ljubitelji sla'dkega grozdja, ki ga kar v košarah odnašajo iz vinogradov. Do bo konec kraje, vinogradniki s pihalniki čuvajo svoj pridelek. Tatički pozor, da ne bo kakšne nesreče. Gospodinjski tečaj. V gospodinjski tečaj, katerega prireja kr. banska uprava sc je vpisalo toliko kmeti škili deklet, da bi se lahko vršila še dva taka tečaja. V tečaj je bilo sprejetih le eno tretjino prijavljenih deklet in je vložena pri kr. bariski upravi prošnja, da se tečaj še letos po potrebi ponovi. Prijavljenim dekletom bo vodstvo tečaja sporočilo, čc bo še en tečaj od decembra meseca naprej. Regulacija Sušice. Sušica — hudournik — dela Križevčanom vsako leto spomladi in jeseni hude preglavice. No temu bo sedaj konec, tlidro-tehnični oddelek ban. uprave sedaj regulira Su-šico od železniškega mostu do izliva v Kolpo. Struga, ki se je dosedoj vila kakor kača, bo do izliva izravnana, na 4 m razširjena in močno poglobljena. Bregovi pa bodo zavarovani s škarpo iz kamna. Na obč. poti, ki pelje od državne ceste v vas, pa bo čez Sušico zgrajen lep betonski most. Pri delu so zaposleni Križevčani, katerim bo s tem delom tudi nekoliko pomagano. Kamnik Okrajni veterinarski referent vet. svetnik q. Jožo Rauler, ki jc premeščen na otok Krk, je_ bil v sredo razrešen svojih dolžnosti na okr. načel-stvu. Njegov naslednik g. Kordaš bo nasiopil službo prihodnje dni. Žrtev divjaškega obdelavanja z nožem. 35-letnega tovarniškega delavca Franca Haceta iz Nevelj so morali odpeljati v bolnišnico. Njegovo stanje sc je sicer izboljšalo, vendar pa še ni izven nevarnosti, ker mu je nož ranil pljuča. Akademija Rdečega križa, ki je bila v nedeljo v Kamniškem domu, ie bila za Kamnik umetniški dogodek. Slišali smo dva odlična operna pevca iz. našega okraja: gospo Marto Oberwalderjevo iz Domžal in g. Josipa Gostiča iz Homca. Občinstvo ju je navdušeno pozdravilo in se jima zahvalilo za lepo -pesem.- Prav tok o ie žel mnogo priznanja domači komorni trio (ga. Kendova, g. Vremšak in g. Rus) ter baletni nastop pod vodstvom gdč. Meri Jurea. Akademijo jc vodil in tolmačil program v duhovitih verzih vi. svetnik g.- dr. Vidic. Vse priznanje! Tinček in Tonček v Atlantidi 167. V Olimpu. Šoštanj Tudi pri nas se jo razvilo živahno zanimanje za rejo malih živali, čegar naravna posledica ie bila ustanovitev društva. Zbralo se je precejšnje število rejcev v prostorih ljudske šole, kjer smo imeli ustanovni občni zbor. Navzoči tajnik Zveze rejskih društev g. Inkret Alfonz je pojasnil pomen rejskih organizacij v dosego izboljšanja reje malih živali. Društva dele brezplačne živali med članstvo kot prvo pomoč za nadaljnje rejsko udej-stvovanje. Za predsednika smo izvolili g. Nahti-gala. Vsako prvo nedeljo dopoldne ob 9 so bodo vršili članski sestanki. Predvidena je za božič razstava kanarčkov in drugih domačih ptic. Tržič V letu 1906 je pričel v Tržiču izdajati pokojni Lehrman Anton prvi slovenski strokovni list »Perutninar«. Obenem je ustanovil prvi slovenski perutninarski zavod ter potoni predavanj, tečajev, razstav' in glasila širil idejo rejskega pokrela med ljudstvom. Toda tedanje razmere in čas niso bili naklonjeni idealnemu možu ter je njegovo prizadevanje kmalu propadlo. Šele v zadnjem času se je zanimanje za rejski pokret zopet razmahnilo. Preteklo nedeljo so se zbrali vneti ljubitelji in rejci ter ustanovili svoje samostojno rejsko društvo tudi v Tržiču. Po govoru tajnika Zveze rejskih društev g. Inkreta so sledile volitve odbora in so bili izvoljeni: predsednik Uršič Franc, podpredsednik Pegrin Jože, tajnik Ciler Vinko, blagajnik Prosen Ciril, gospodar Perko Peter, odbornika: Perko Heinrih in Zaletel Miha. Namestniku odbornikov: Nadižar Alojzij in štefančič Andrej. Rač. preglednika: Vilfan Vinko in Strniša Franc. Nam. račun, preglednikov: Perko Vinko. Sklenilo se je, da sc v najkrajšem času priredi več predavanj in tečajev ter pozneje večja razstava. Vsako prvo soboto zvečer so redni članski sestanki. Pristopilo je k društvu takoj v začetku nad 40 članov. Ptui Pobegla hiralka. V ponedeljek, 21. t. m. se je pojavila na ulicah v Ptuju starejša ženska, ki je s svojim čudnim obnašanjem vzbudila pozornost občinstva in varnostnih organov. Policija, ki je žensko prijela in jo hotela legitimirati, jo ugotovila, da je mutasta in slaboumna. Pri sebi ni imela nikakih listin, da bi se zamogla ugotovili njena istovetnost. Ni preostalo drugega, da se je policija obrnila telefoničniiii potoni na bližnje hiralnice in jih o mutasti ženski obvestila. In res, hiralnica v Muretincih je sporočila, da je pobegla iz zavoda hiralka Frančiška Šalamun, pristojna v Pobrežje pri Mariboru. Omenjeni zavod je odposlal takoj dve usmiljeni sestri, ki sta svojo varovanko na policijski stražnici spoznali in prevzeli in jo s precejšnjimi težkočami odpeljali nazaj v zavod. „Sloven€eva" podružnico Llubijana, Tijrševa cesta (palača Poštni doml Ko-sta se za silo odpočila, sta nadaljevala pot. Nenadoma se je centaver ustavil in slovesno rekel: »Dvonožec, zdaj te pa prosim, bodi lepo zbran! Pred vhodom v Olimp sva.« Prestopila sta prag Olimpa. Tinček se je s centavrovega hrbta z zanimanjem obračal na vse strani. Pa s svojim opazovanjem ni bil nič kaj zadovoljen. Bil je prepričan, da se bo.v Olimpu vse lesketalo v zlatu in draguljih, kar pa je videl, je bilo vse prej kot to. Olimp se ni prav nič razlikoval od navadne zemlje, s katere je priromal vanj. Ko je Tinček tako nekaj minut jezdil po Olimpu, je zdaici zagledal pred seboj prečudnega možakarja s košato sivo brado. Sedel je na širokem naslanjaču, zatopljen v časopis. Zaslišal je korake, dvignil glavo in prijazno rekel: »Pozdravljena! Pravkar sem bral v časopisu, da vremenoslovci napovedujejo nevihto. Da ne bodo razočarani, bo najbolje, da jih razveselim z bliskom in gromom!« Industrija Ovožiiija d. d. Zenica razpisuje licitacijo za špedicijsko-carinsko manipulacijo za okoli 10.000 ton raznih strojev, konstrukcij, orodja in ostalega materijala, ki se mora uvoziti iz Nemčije preko Jesenic in Bos. Broda za gradnjo valjalnice za težke profile (groba proga 800 mm). Interesenti so dolžni, da predlože obvezne pismene ponudbe najkasneje do 5. oktobra 1.1, v smislu pogojev, ki se dobijo pri industriji Gvoždja d. d. Zenica Jesenski in zimski plašči, dunajske oblekce, kakor perilo in damske novosti samo pri Konfekcija Qrefa« Maribor, Ora/ski trg št. 1 (Grajski kino) » Globoko potrti sporočamo, da nas je v Pančevu nenadoma zapustil dr. Rutar Avguštin vojaški zdravnik - poročnik Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo ob 10 uri v Beogradu. Prijateljem in znancem ga priporočamo v memento. Sba^. Požega, Maribor, Beograd. CENIK IN VZORCI ZAITONJ ♦ Franc Cerar javlja v svojem in v imenu svojcev domačih, da je po težkem trpljenju umrla v cvetu mladosti njegova sestra, gospodična OLGA CERAR dijakinja Pogreb nenadomestljive pokojnice bo v ponedeljek, 28. t. m. na farno pokopališče sv. Vida ob 9 dopoldne. Št. Vid nad Ljubljano, dne 26. septembra 1936. Žalujoča družina Ccrar. ^mmmmmmr- ■ /v;-;- ZAHVALA. Vsem, ki so nam bili ob strani ob izgubi drage pokojnice Ivanke Novak poscstnice v Itadovljici izrekamo iskreno zahvalo Posebno se zahvaljujemo vodstvu Leonišča v Ljubljani za skrbno nego, čč. duhovščini v Radovljici, pevskemu zboru sokolskega društva za ginljivc žalostinke, darovalcem vencev in cvetja, ter končno vsem, ki so v tolikem številu spremili drago rajnko na zadnji jioli. Žalujoči »stali. Rodbini: Selgrad, Rutar. Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes. 26, t. m. po daljši bolezni zaspal v Gospodu moj dobri soprog, gospod Josip Božič stražnik 1. razr. Pogreb dragega rajnika bo v nedeljo, dne 27. septembra 1936 ob 17.30 iz Rožne doline, c. IV-34. Žalujoča soproga. KNJIZN6 ZBIRK6 jyG©SL0VANSK€ KNJIGARN€ S€STI LCTNIK - 1. OKT. 1936 -30. SCPT. 1937 leposlovna knjižnica Oharlaa Dickana: David Copperfleld Drugi del — Roman — Obseg okrog 360 strani in osem izvirnih ilustracij. Enrlka v. Handel-Mazzetti: 3ese in Marija Prvi del - Roman — Prevedel dr. Ivan Pregelj — Obseg okrog 296 strani Hlldur DlxaUns: Sara Alella Roman — Prevedel France Vodnik Obseg okrog 400 strani Joa. Ooolen: Brabantski rod Roman - Prevedla Dora Vodnik Obseg okrog 240 strani Celoletna naročnina za Leposlovno knjižnico (4 v celo platno vezane knjige) znaša 192 Din, to Je 12 mes. obrokov po 16 Din Gjudska knji$nica Doloraa Vieser: Pevček Roman — Poslovenil Janez PuceU Alja Rahmanova: Tovarna novesa človeka Roman — Poslovenil Leopold Stanek Obsega okrog 300 strani Ivan Vazov: Pod jarmom Roman iz življenja Bolgarov na večer pred osvobojenjem Prvi del — Poslovenil Frence Bevk Celoletna naročnina za Lludsko knjižnico (4 v celo platno vezane knjige) znaša 108 Din, to Je 12 mesečnili obrokov po 19 Din Celoletna naročnina za Leposlovno ln kompletno Ljudsko knllžnico sknpaj (T v celo platno vezanih knjig) znaša namesto 300 Din samo 276 Din, to Je 12 mesečnili obrokov po 23 Din Zbirka mladinski}) spisov Joa. Waiaar S. J.: Najmlajši poročevalec Povest — Prevedel dr. Joža Lovrenčič Obsega okrog 180 strani — Opremljena s številnimi fotografskimi posnetki Marija Kamann: Otroci z Langeruda Povest — Prevedla Mara Puntar Obseg okrog 160 strani Izvirne ilustracije Makslma Sedeja Erloh K&atner: Emil In detektivi Povest s podobami — Prevedel Mirko Kunčič Obseg okrog 160 strani Erloh K&atnar: Pikica In Tonček Povest s podobami — Prevedel Mirko Kunčič Obseg okoli 160 strani Celotna naročnina za Zbirko mladinskih spisov (4 v celo platno vezane knjige) znaSa 108 Din, to Je 12 mesečnih obrokov po 9 Din Zbirka domači}j pisateljev Fran Erjavec: Zbrano delo, lil: DomaČa ln tuja ilvali Uredil dr A. Slodnjak Obsega okrog 300 strani - 30 tabel s slikami opisanih ilvali Franoe Bevk: Izbrani spisi, III: Človak proti Slovaka Zgodovinski roman iz 14. stoletja Obsega okrog 400 strani Fran Jaklič: Izbrani spisi, I: Spisi iz let 1888 -1893 — Uredil Janez Logar Obsega okrog 240 strani Celoletna naročnina za Zbirko domačih pisateljev (3 v celo platno vezane knllge) znaša 132 Din, to Je 12 mesečnih obrokov po 11 Din Oiosmos zbrka poljudno znanstvenih spisov Franc T.raegflav: Ta nost božanstva obseg približno 240 strani Vezava v celo platno - Cena 92 Din (za naročnike 26% popusta, razdeljivo na 12 obrokov) Za prihodnjo nedeljo izida „Veatnlk Jugoalovanake knjigarne" z obširnimi podatki in natančnimi pojaanili — Plilte ponj, polijemo Vam ga brezplačno! iJugoslovanska knjigarna, Gjubljana ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze sožalja ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega, pre-6krbnega moža, očeta, brata, strica in svaka, gosjX)da JOSIPA CESARJA se vsem najiskrenejše zahavljujemo. - Predvsem se zahvaljujemo g. primariju Šlajmer-jevega doma g. dr. Kramariču in drugim zdravnikom za zdravniško pomoč, čč. sestram Slajmerjevega doma, dalje g. šefu in osebju tvrdke Ant. Krisper za prelef>o cvetje ter vsem, ki so f>okojnika v tako lepem številu spremili na njegovi poslednji poti. Ponovno »tolerna hvala vsem! 2,|lljo{a druži„ C«s,rj,,a. Pozor; Štajerska jabolka, hruške in kostanj po najnižji dnevni ceni nudi trgovina Žurman Ob Ljubljanici 21 — Kodeljevo Bukov žir vsako množino Ponudbe na Alojz Pettih, eksprt. trg., 0rmo2 Zahvala Ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega očeta, starega očeta, gospoda Valentina Mraka se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ]x>kojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zlasti pa se zahvaljujemo čč. gg. duhovščini, gasilnemu društvu z načelnikom g. dr. med. Erat-om, godbi za vse ganljive žalostinke in vsem darovalcem prelepega cvetja. Se enkrat vsem najprisrčnejša hvala! Guštanj, Radkersburg, Leoben, Suhor, dne 27. septembra 1936. Globoko žalujoče rodbine: Mrak, Borštner, Bravet. TUDI VAS NOVI PLASC OD • PAULINA ker so vsi prvovrstno krojaško ročno delo, vsled česar obdrže za vedno svoj eksaktni kroj Konfekcija PAULIN - Ljubljana - Kongresni trg štev. 5 Alja Rahmanova: 65 Tovarna novesa človeka Roman. Ni mu bilo lahko najti malo, razpadajočo hišico, stoječo prav na kraju mesta. Majhna okna s slepimi, za-krpanimi šipami, razpadla ograja, živinsko smrdeč« smetišče in spolzke stopnice — vse to ga je osupnilo. Pripravljen je bil sicer, da bo našel zelo revno stanovanje, toda tolikšne bede vendar ni pričakoval. Počasi se je pritipal po temnili stopnicah navzdol in je končno obstal pred vrati, s katerih je visel klobučevinast oblo-žek, kakor da so ga raztrgali psi. Potrkal je in čevljar-jeva žena ga je vprašala, kaj želi. Ko je povprašal po Tamari, mu je odkimaje odgovorila: »Ze več ko dva tedna je bolna. Ves čas leži v postelji; glavo ima zavito v ruto in govori vedno o nekih gubah. Hoteli smo poslati po zdravnika, a brani se ga kakor divja mačka; pravi, da ji gub itak ne more nihče odvzeti.« Vitalij Vladimirovič je stopil za zaveso. Kar je zagledal, mu je stisnilo srce. Na nekakem tapčanu1, kot jih imajo v zasilnih vojašnicah, brez žimtiice, na kupu cunj je skrčena ležala Tamara, pokrita s plaščem, glavo pa je imela zavito v temno ruto. »Tamara!« je zaklieal profesor liho in s težavo premagoval razburjenje, ki ga je prevzelo. Niti ganila se ni, kot da ga ni opazila. /Tamara!« je zaklieal zdaj glasno. Zopet nič odgovora. Profesor Orlov je mislil, da spi; zato se je oziral po stolu, kamor bi sedel in počakal, da se zbudi. Toda ' Neke vrste pograd. ni ga našel in je moral stati. Ogledoval se je po malem prosloru, ki je bil Tamarino bivališče, in zopet so mu prišle skoraj solze v oči, ko je videl vlažne, s plesnobo krite sive stene, na katerih je tu in tam visela majhna slika ali kos pisanega blaga — ganljivi poskusi, vnesti vsaj malce lepote v to brezupno puščobo. V enem kotu je stalo slikarsko stojalo, prekrito s temnim blagom. Profesor je odgrnil blago in pogledal sliko. Občutek žalosti, ki se je v njem vedno bolj stopnjeval, odkar je stopil v Tainarin kotiček, je dosegel sedaj višek. To je bila ona, Tamara sama — gotovo se je zavedala, da slika samo sebe — klečečo v snegu pred ravnodušnim, brezčutnim rdečim vojakom. Obraz je imela na pol pokrit z ruto, toda njen srce trgajoči izraz je bil poln neskončne žalosti in obupa. In čim bolj se je profesor Orlov zagledal v sliko, tem jasneje mu je bilo, da je bila to lepota, lepota, ki so jo tako neusmiljeno in za zmeraj pregnali iz njenega življenja, da je bil to poslednji obupni klic človeka po lastnem, za vselej izgubljenem osebnem življenju ... Tedaj so je Tamara premaknila. Profesor se je vrgel k njej. Sedela je v postelji, ne da bi vzela ruto z glave, in liho dejala: "Oh, doktor, vi ste prišli! Zelo trpim. Glava me neznosno boli; in te gube! Ves obraz jc poln gub! Odvedite me nekam, da nc bo mogel priti k meni in ne bo videl mojega obraza. V njegovem spominu hočem ostati takšna, kakršna sem bila prej...« »Tamara! Ti! Zavedi se vendar! Jaz sem, ki govorim s teboj, Vitalij! je silil profesor vanjo >Ne bo vam uspelo, doktor, da bi me prevarilil Vitalij je doma, on ne bo prišel! Strogo sem mil prepovedala. Hočem, da ljubi svojo ženo! Ljubi naj jo, lako hočem! In nikdar naj ne izve, s kolikšno žrtvijo sem se mu odrekla. Nikdar naj tega ne izve! Ostati hočem njegova fantazija. Ljubi me zaradi moje lepote in ta je zdaj izgubljena ... Ves moj obraz je pokrit z gubami... Nočem, da bi se me njegovi otroci spominjali nekoč z jezo in zaničevanjem... Vse moje življenje je bilo fantazija in tudi ljudje so vedno iskali v meni le nekaj fantastičnega... Sanjarka sem bila! Iskala sem vedno le lepoto, toda nisem je prenesla! Moja duša se je pri tem razbila. In tudi ljubezni nisem mogla prenesti — srce mi je uničeno! Vse, vse v moji duši je razbito... in ves moj obraz jc pokrit z gubami... od ure do ure bodo daljše in globlje ...« »Za božjo voljo, kaj govoriš, Tamara!« je osupel zavpil profesor in ji z urno kretnjo potegnil ruto z obraza. Profesor Orlov je od začudenja onemel. Nadzemska lepota, o kakršni ni nikdar sanjal, mu je sevala nasproti. Obraz Madotie, z velikimi, lesketajočimi se očmi, polnimi žalosti in trpljenja, — to je bila lepota, kakršna ne more biti dana ljudem, ki še bivajo na zemlji. Profesor jo je liotel objeti, toda odrinila ga je z za-povedujočo kretnjo roke. »Doktor,« je dejala s prosečini glasom, »prosim vas, samo ne zaljubite se vame kot vsi drugi! Samo njegova sem — dasi se to tie bo nikdar uresničilo. Odvedite me rajši odtod, njemu pa recite, da sem se odpeljala — daleč proč, da sem opustila slikanje in sklenila postali plesalka. Saj vendar znam še plesati, ali ne, doktor? Poglejte, kajne, saj gre? Obraz lahko polepšani, vzamem mnogo ličila, ali ne? Potom se gube ne morejo videti!« Pri zadnjih besedah jc skušala napravili z rokami in gornjim delom telesa plastične gibe, polne zadržane, veličastne slovesnosti. i i Se Bt ■S,S m i 1 c aa » M • • a §8? " s s (8 oŠ C« 9 •OD •od TI (d e IM C >u Q rt & (0 £ fii 85 S 0) m 0 © o o a N N a « > > > 0 m « 0 5) 3 o TJ tri O O •t! ■O o mM Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce6 izdajatelj: Ivan Rakovco. Urednik: Viktor Cenčifc.