Poitirina plačana T ioMA Late *t. 294 m Dm. aoaeoarve <0 O* UrMiMMT«! KmAk«< aaca I- t »i a »iJJ. IIM na » IIM Maribor- Uebudnn MU M. I k MO C«ttc Huce«o«l * I Te* R.Mopts M H rr»6aJo D(u 0» Uubfland. nedelja ?5. decembra 1929 Cena 2 Dfn bfTMaMKi Hreicrauv« • M. Taisto« M 1122. »121. 112« U21 112«. |M«r*w Kldeiek Unttlaaa Prciernovm afeca « T«ie*o« fc Ndritilci lUrlbnr-. oeatt It U fe«ek* It «55 Mritiici Cede. Kocenova tBca It X. releto« «1 140 Katea vr 9oh M lavotfih LJaMtasa It. II.M2. Praha b*to »8-180. Wtaa Nr 105 241 Ljubljana, 14. decembra. Poročila o prekipevajoči Uubeaui. s katero so slovenski rudarji na Francoskem sprejeli pevke in pevce ljubljanske Glasbene Matice, m na drugi strani pisma našega urednika, ki se mudi že par tednov na Westialskem in proučuje življenje naših tamkajšnjih izseljencev, so znova obrnila vso pozornost naše javnosti na ono ogromno armado našega naroda, ki ji domovina ce more nuditi kruha in se je morala zato razseiiti križem sveta. Zopet smo se prav jasno zavedli, da tvori izseljeniško vprašanje enega naših najvažnejših socialnih in sploh narodnih problemov. Grenko je pri srcu človeku, ako ga usoda požene izipod rodnega krova in stran od domačih livad in gozdov. Se trpkeje je pa v duši. ko je treba ven iz domovine, v mrzlo tujino med ljudi in običaje, kjer srca m duše naših ljudi tavajo v veliki samotni puščavi in iščejo sorodno dušo. ki naj jih »samo po-treplja po rami in četudi drugega nič ne da jimt. kakor to hrepenenje lepo izraža Zupančič. Tujina sama na sebi ntnija dušo tn težko leži na srcu. četudi drugače daje materijaine dobrine. Pol duševnega življenja v človeku zamre. Že samo malo pisemce, en lep srčen pozdrav tz domovine učinkuje kakor močno sobice v megleno pokrajino. Kdor je živel kdaj v tujini in srca ni zamenjal s ka-menom, je gotovo doživijai trenutke, ko bi id er.o samo besedo in m sel iz domovine dal bogastvo. In prišlo je kakor nepoznan klic od tekoJ sn zvabilo ga je domov, četudi bi biio treba raztrgati verige. Toka je '.u/na in uko moč ima domovina. Skrb za izseljence je predvsem kulturna. srčna zadeva. Glas krvi je to. Le sirovež pozablja na sladko nežna čustva prijateljstva, na lepe. »kupa preživete dni, na skupr.e sanje, na skupne ure veselja in žalosti. Srčn. in etični odnošaji ustvarjajo v človeku čl> eka, iz družbe človeško inžbo. Niti h odnošajev gredo do najskrajnejš.h delov sveta in ne preti ga jih ne čas ne daljava. Kdor te srčne in etične odno-šaje preruši. zataji v sebi del človeka in pljune na najsvetejše Svoj prvobitni izvor .ma skrb za izseljence v srčni kulturi naroda. Pozneje so prišli zraven gospodarski, socialni, državni in nacionaini momenti. Veliki narodi imajo bolj kulturno, ka-koi pa gospodarsko, državno ali nacionalno potrebo, da Izseijeništvu posvečajo posebno pozornost Za male narode pa je Kzseljeništvo sestavni del njihovih gospodarskih, soc.alnih kulturnih. državnih in nacionalnih prizadevanj. Ce se domovina odtuji izseljencem, je naravno, da se tudi izseljenci odtujijo domovini, postanejo napram njenim potrebam brezbrižni, v mnogih slučajih celo sovražni. Poturica je hujši od Turka. Interesi med izseljenci in domovino so si vzajemni. Tudi izseljerci predstavljajo za domovino velik moralni in gmotni kapital, kakor more biti dobra domovina za izseljence neprecenljiva opora v njihovih prizadevanjih. Izseljeniški problem je za Jugoslavijo Ln posebej za dravsko banovino posebno važno vprašanje. Kajti nobenega dvoma ni, da gospodarski -azvoj in pridobitne možnosti ne bodo dohitevam populačnega razvoja naroda: vedno bo delovnih sil več na razpolago kakor domačih delovnih prilik. Prizadevamo si sicer, da to ne bi bilo dejstvo, toda naravni razvoj je močnejši od želja. Važen del državne socialne m gospodarske politike mora zato tvoriti ureditev naših izseljeniških vnrašanj. da to. kar je narodnega, ne odpade od naroda, nasprotno, da bo tvorilo živ vrelec novih. preizkušenih sil. Te sile je treba regulirati v strugo splošnega narodovem blagostanja in skupnosti. Privatna inicijativa je povsod važna in koristna. Osebno žrtvovanje v korist dobrega je skala, ki najtrdneje stoji. Nikjer pa privatna inicijativa in skrb nista tako koristni tn potrebni, kakor ravno pri urejevanju izseljeniških problemov. Zato vidimo, da v drugih državah nebroj zasebnih organizacij svoj delokrog omejuje zgolj na izseljeniško skrbstvo. Zlasti vzgledno je to urejeno v bratski češkoslovaški rapub>'ki. kjer skušajo z vso silo uveljaviti načelo: izseljeniško vprašanje je treba tako urediti, da se izseli samo telo. duša in srce pa ostaneta doma. Zasebno delo prinaša v izseljeniško skrbstvo ljubezen in požrtvovalnost, utrjuje osebne vezi in srčna čustva med domovino in izseljenci. V tem ravno je vel:'ca prednost zasebne skrbi za izseljence pred državnim izseljeniškim skrbstvom. V spoznanju velike važnosti zasebnega skrbstva za izseljence se ;e v Ljubljani ored časom osnoval Narodni Izseljeniški odbor, katerega ffanstvo tvorijo skoro vsa naša društva, ki imajo v orogramu delo za narod. Družba Sv. Rafaela osredotočuje svoje delavnost v prvi vrsti na versko stran, Na- Poklonitvena depntacija slovenskih mest in občin bo sprejeta 6, januarja Velike priprave Beograda za sprejem hrvatskih depu-tacij in proslavo kraljevega rojstnega dne _____■ a A j____,___ _ v-t.. —. „ aoHniUn a katprim in imel d8H® razgovor Zaimis novi predsednik grške republike Beograd, 14. decembra, p. Kakor zna no, so želela mesta skoro vseh banovin slediti vzgledu Zagreba in drugih hrvatskih mest ter se pokloniti Nj. Vel. kralju ob njegovem rojstnem dnevu. Število prijav je tako naraslo, da je nemogoče, da bi bile vse poklonitvene deputacije spreiete na en dan. Zato bodo dne 17. decembra sprejete samo deputacije iz savske in primorske banovine. za druge banovine pa bodo določeni kasneiši termini. Kakor izve vaš poročevalec, je po dosed^nilh dispozicijah za snrejem deoutaclie Iz LJubljane In dnirfh mest ter večjih obriti dravske banovine do'o^en 6. januar. Prva obletnica zgodovinskega d"«, ki tvori mpm med staro In novo dobo Jugoslavije. ^ , Beorrad. 14. decembra, n. Z»ffi*reHn župan dr Srkulj. ki «e mudi v Beogradu. i« bil dopoldne sprejet od ministrskega pred- sednika, e katerim je imel datfSi razgovor. Snoči je dr. Srkulj posetil predsednika in oba podpredsednika beograjske občine: tudi danes opoldne se je dr. Srkulj ponovno mudil pri upravi mestne občine. Pri tej priliki je bil določen definitivni program sprejema in bivanja hrvatskih poklonitvenib dfcputaeij v Beogradu. Povodom hrvatskega obiska ee pripravljajo v Beogradu velike manifestacije. Beograjčani bodo organizirali velik sprevod vseh nacijonalnib organizacij, ki 9e bodo pred dvorom poklonile kralju in obenem pozdravile zastopnike hrvatskih mest ki bodo ravno takrat v avdijenci. Beograd je že dane« ve« okraSen s mrta- vami. Po ulicah eo nameščeni slavoloki i lampijoni in električnimi svetilkami, ob robu irotoarjev pa stebri v državnih barvah z neštetimi zastavicami. Vse zastave in vse dekoracije so samo v državnih barvah Vse glavne beograjske ulice bodo ilumirane s električnimi žarnicami v državnih barvah, prav tako tudi oba glavna slavoloka, ki se gradita v veličastnem slogu pred kolodvorom ia na Teraziiah. Ponovna konferenca o carinskem premirju Odločilna sestanek gospodarskih predstavnikov bo 20. t. m. v Beogradu — Najavljen pristop Nemčije in Norveške Beograd, 14. decembra, AA. Ministrstvo zunanjih zadev je v zvezi s pripravami za odgovor naše vlade na predlog glede sklenitve mednarodne konvencije o carinskem premirju sklicalo konferenco zastopnikov vseb go-spodarskib organizacij za 20. decembra t L Razen zastopnikov ministrstva zunanjih zadev bodo na konferenci sodelovali tudi strokovnjaki ostalih gospodarskih ministrstev. Odgovor naše vlade s konkretnimi predlogi glede carinskega premirja bo dostavljen Društvu narodov do konca decembra. Pariz, 14. decembra. AA. Predsednik komisije za carinsko premirje je sporočil. da sta najavili ratifikacijo tozadevne konvencije Nemčija In Norveška, ter da je računati tudi i eventualno ratifikacijo te konvencije s strani Poljske hi Češkoslovaške. Če Češkoslovaška in Poljska ne izvedeta ratifikacije do l. maja 1930, so ostale države, ki so svoj pristanek vezale na ratifikacijo Češkoslovaške m Poljske, razrešene svojih obvez. Konferenca je bila odgo-dena do četrtka, da prizadete vlade lahko prouče novo nastali položaj po pristanku Nemčije in Norveške. Beograd. 14. decembra p. Glasom poročil iz Ženeve je gospodarski odbor Društva narodov sklical za dan 15. februarja konferenco, na kateri se bo razpravljalo o konvenciji glede carinskega premirja. Vse države, ki jim je bila konvencija dostavljena, so bile pozvane. naj podajo -svoj odgovor najkasneje do 31. decembra. Od sklepov te konference je odv«sFO; ali carinsko premirje prišlo v razpravo že na prihodnjem zasedanju Društva narodov. Ženeva. t4. decembra d- Konferenca Društva narodov za odpravo carinskih me' Je sprejela včeraj zapisnik se:e na podla jfi katere Je sprejeta pogodba o nvedbl mednarod. carinskega premirja, ki bo nastopilo L Januarja 1930. Letošnja zima prihaja z juga V južnih preadi za njeno celokuono politiko zauonlco.« Pri poimenskem glasovaniu o zamv nici je bila zaupnica sprejeta z 222 proti 156 glasovom, pri čemer se je 22 poslancev vzdržalo glasovanja. S tem so bili rešeni tudi predlogi za nezaupnico. Obstoj sedanje vlade je zagotovljen. Berlin, 14. decembra d. Proti pričakovanju se je položaj v nemškem državnem zboru zaradi odločnega odpora socialistov in bavarske ljudske stranke proti vladnemu načrtu finančne reforme tako poostril, da so nekateri že včeraj napovedovali demisijo vlade. Vlada se Je snoči ob 11. sestala H izredni seji. ki je trajala do l. zjutraj. Na seji je poročal državni kancelar Franken-Miiller o razgovorih, ki jih je imel z vladnimi strankami o sprejemu finančne reforme. V razgovorih ie ugotovil da so se voditelji posameznih parlamentarnih skunin v svojem noj-movanju in zahtevah zelo približali vlad? ter je bilo končno sklenjeno, da stranke izgla^ujeio vladi zatmnico in sprejmejo načrt finančne reforme. Madžarske zastrupllevalke pred sodiščem Pred szolnoškim sodiščem se bo začovarjačo 36 žena, ki so zastrupile z arzertkom 50 oseb — Trdovratno tajenje obtoženih ztočink Itafffcmski tfak o izjavi dr. Schoberja Rim. M. decembra, s- Jtxran>i Kstrf posvečajo včenajSt^im Stavam rveznega kamcetania č:ne. Pred sodiščem pa ne stoje vse aretirane zastrupljevalke. ker jih je med tem že v zaporu izvršilo kar pet samomor. Med njimi obe babici, ki sta dobavljali nesrečnim ženam strup. Doslej so bMe pred sodniki senata zaslišane 4 žene. med njimi glavna obtoženka, 651etna žena Lipka. ki nima na vesti nič manj kot kaT 4 umore. Med ziasliševaniem teh obtoženk je sporočil državni p^avdnik, da je piravkf- odredil aretac:jo neke mlade vdove, ki je tudi pred nedavnim časom zastrupila z arzenikom svojega moža in da bo ti žena najbrž postavljena pred sodišče še v tafcn razprave proti ostalim rastru]** Ijevalkam. Pri zasliševanju so vse morilske ženo, ki so na tako okruten način za vdajale svojim možem trdovratno tajil« vsako krivdo ter poskušale valiti krivdo druga na drugo. Pri tem ie prišlo do prav komičnih prizorov, ko bi se zločinske tovarišice kmalu med seboj steple. da jih ni6.3, med ponujen.mi službenimi mesti in *vr*enim P"™^*® 79 2 V tej dobi je bilo izdane redne pod_ porr v iznosu 93188 Din. izredne pa 16 03 J bm. Podpore za potovanje ie bilo izdane 13.234 Din, podpore v naravi pa J™J;>U EHn Listkov za znižano vožnjo J« bilo izdanih 11.700 v vrednosti 655.647 Um. Stalna poljedelska razstava v Beogradu Beograd, 14. dec. p. V prihodnjih dneh bo v Beogradu otvorjena stalna poljedelska razstava. Poljedelska razstava bo obsegala zbirko najboljših vzorcev naših pc> Ijekelskih prihodov in bo služila v pni vrsti za propagando. Upravljalo jo bo ministrstvo trgovine. Šefa tisVovnc male antairte Beograd, 14 decembra AA. V torek 17. L m bo v Pragi seja centralnega Ma^e antante za tisk. V imenu našega rri-Strsm žuljih del bo P^^va te seii šef odseka za tisk istega ministrstva g Nikola Šuiica, ki je danes ob 12.16 odpotoval v Prago. ^^ Odmist k državne službe Beograd. 14. decembra A A. S sklepom predsednika ministrskega sveta m — notranjih jadev generala Petra Zrvkoviča sta odpuščena Iz državne službe zaradi zlorab, svojega Po'ožaia Branko J- A^" kovič. pisar sreskega načelstva Pevskega sreza dunavske banovine, in Dušan J Vrečarevid. pisarski pripravnik uprave mesta Beograda. Kotiranj« Blagega nosova na naših borzah Beograd, 14. decembra. p Od 1. laimada dalje bodo kotirale na efektnih borzah v Beosradn ta Zagrebu obveznice Blairovega posojila. Drzen vlom v Zagrebu Zagreb, 14 dec. n. Ko je došel davi draguljar Janko Matko v svojo trgovino na Eici št. 45. je opazil, da je bilo vanjo vlom-liesio. Zelo rafiniran zločinec je prebil zid trgovine iz veže Izkopal je približno pol metra široko luknjo, skozi katero se je splazil v trsov in o Lastnik trgovine je sicer zvečer spravil stvari večje vrednosti v tresor, vendar pa je mnogo dragocenosti pustil' v običajn:h omarah in jih je vlomilec odnesel za 300 000 Din Tat je izvr-ftil svoje delo zelo oprezno, kar sklepajo po tem. ker je imel na rokah rokavice, da ne bi pustil prstnih odtiskov. Senzacija Novega Vrbasa Beograd, 14 decembra, p. »Pravda« poro-la iz Novega Vrbasa. da se je tamkaj pojavil neke vrste diisseldorfski morilec Policija je dobila anonimno pismo, v katerem ji nežna m pisec sporoča. da bo v Vrbasu moril ljudi po vzorcu dusseldorfskega morilca. Pismu Je bil priložen nerodno narisan načrt, v katerem so bili s križci označeni kraji, kjer bo meril ljudi Policija sodi. da ima opravka e kakim norcem. Ker pa ni izključeno, da bi »endarle poskušal izvršiti svojo napoved, je policija uvedla preiskavo, da ga izsledi io ■pravi na varna. Inozemsko potovanje bolgarskega kralja Beograd, 14. decembra p- Po vesteh iz Sofije je bolgarski kralj Bori« odpotoval danes v inozemstvo. Na;prvo bo posetil Rim. za tem pa še nekatere druge evropske orestolice. Njegovemu potovanju pripisujejo veliko politično važnost- Povodom njegovega odhoda pišejo sofiski listi, da Bolgarija ne namerava izpremeniti svoje dosedan:e zunanje politike ter da ne bo dajala prednosti nobeni državi. Bolgarija želi prijatel stva z vsemi, prav posebno pa še s svojimi sosedi. Atentat v Emiliji Rim, 14. decembra, d. Včeraj popoldne je vdrl v Faenzi komunist Donatti v atelje fašističnega kiparja in vojnega prostovoljca Salvignia ter brez vsake besede oddal nanj pet strelov. Salvigni se je takoj zgrudil mrtev na tla. Ena krogla, ki je zgrešila cilj, je zadela njegovega pomočnika, 171etnega delavca. ki je kmalu nato umrl v bolnici. Donatti je sprva utekeL Fašistični oddelki eo na avtomobilih preiskali okolico ter končno prispeli v bližino Bisighella kjer se je Donatti skril v hiši.svojih sorodnikov Ko so fašisti vprašali zanj, so padli iz hiše in sosednjih hiš streli iz pušk. Osem fašistov je bilo več ali manj ranjenih Napadeni fašisti so se zavarovali in začeli nato e streljanjem. Donatti in njegova žena. ki ga je spremljala na poti k umoru, sta bila aretirana. V Faenzi so vse trgovine zaprte t znak žalosti Manjšinski urad v Bukarešti Bukarešta. 14. decembra t- V kratkem bo ustanovljen v Bukarešti urad za proučevanje manjšinskih vprašanj, ki ga bo vodil poslanec Gica Pop. Poslanec le v ta namen obiskal razne države ter s© speci-jalizira! za manšinska vprašania. Urad se bo bavil z vsemi socijalnimi in gospodarskimi vprašanji rumunsk'h manjšin in bo pripravljal tudi razne zakone glede manjšin. Komunistične demonstracije Sofija, 14. decembra s. 14 mladih Hudi je skušalo vdreti v sobo državnega pravd-nika na sofijskem okrajnem sodišču, da bi protestiralo proti obsodbi 52 komunistov, ki so se pregrešili proti zakonu o zaščiti države. Demonstranti so bili aretirani in zaslišani. Izavili so. da so ravnali v imenn Neodvisne delavske stranke in posebnega organizacijskega odbora, ki je baje sklenil naj se priredi manifestacij za obso:ene komuniste. Med aretiranci sta dve ženi in nekaj dijakov. Varšava. 14. decembra s. Pred okrajnim sodiščem na trgu Krasinskega. je snoči demonstriralo par sto komunistov, med tem ko se ie na sodišču vršila razprava proti 24 komunistom- Demonstranti so razbili prebližno 40 šip. Ko se le po avila policija, so se komunisti naglo razpršili Potres v Italiji Rim, 14. decembra, g. V Palermu in dru--gih siciliskih mestih so čutib več lažjih potresnih sunkov, ki pa so povzročili le nema tno škodo. Na Južnem Tirolskem je ob jasnem vremenu nastopil mraz. V Dolomitih je padel termometer na' 10 stopinj pod ničlo. Ljtsbavna tragedija v Sofiji Beograd, 14 dec. p. Po vesteh iz Sofije je izvršil iavi krojaški pomočnik Trajko Dimitrijev sredi Sofije strahovit zločin. Trajkovič je bil zaljubljen v 15letno dijakinjo Tončo Dančevo. Ker ga dekle ni maralo, je sklenil, da se osveti. Svojo namero je izvršil danes dopoldne, ko je šla Danče-va v šolo Počakal jo je na ulici in jo ustavil. Ko je deklica njegovo snubljenje zopet odbila, je Dimitrijev potegnil iz žepa velik kuhinjski nož in začel besno udrihati po Tonki. Ta se je, oblita s krvjo, zgrudila na tla in v par minutah izdihnila. Zadal ji je 18 udarcev v prsi, vrat in trebuh. Ljudje, ki so biji v bližini, so v prvem hipu prestrašeni zbežali Se le. ko je pobesneli krojač dokončal svojo grozno delo, so prihiteli policijski stražniki in ga aretirali. Pustil se je mirno odvesti in je bil docela apatičen Zločin je izzval v Sofiji veliko razburjenje. Poškodovani velenarnild Pariz, 14 dec. o. V zadnjem velikem viharju 90 bili med drugimi težko prizadeti veliki prekooceanski panrki »Berengaria«, »Bremen« in »Maihar« Ti parniki so zakasnili za dva ali tri dni in so bili več ali manj poškodovani. Največ je trpe! parnik »Berengariac Na parniku »Bremen« je bilo v strahovitem viharju težko ranjenih šest m lahko ranjenih 40 oseb. Mednarodna tihoiaoska družba Basel, 14. decembra o- Tn Je odkrila policija izredno dobro organizirano mednarodno tihotapsko družbo mamil, ki je imela svoje podružnice v Curihu, v Luganu in Mulhausenu, v Ženevi in v mnogih drugih krajin. Kemik, ki ga Je policija prfela. Je priznal, da je družba vtihotapila za več milijonov frankov najrazličnejših mamil. Švicarska in italijanska policija sta aretirali veliko oseb. ki so osumljen©, da so bile s tihotapci v poslovni zvezi. Neizvestnost pri aretadfi dusseildodskega vampirja Cheb, 14 decembra, h. Tukajšnla policija do sedaj Se ni mogla osMOTiti. da fci fe prijeti o®wn-l)emec res morilec is DDsseMorfa. Tetoom Jutrišnjega dmev« bo priapeJ v Cheb zastopnik <21isse4-dorfske po&ctje. ki bo konično ugotovil, a* fena policija pmarvejsa storitaa r rokah. Pariz. 14 decembra AA. Iz Berlina poročajo. da je bil tam izpuščen na svobodo Oeorg Niestrov. o katerem so nekaj časa mislili, da ima on na vesti dusseldorfske zločine. EksoSozrJa smodnika v Bolgariji Soltfa, 14. decembra g- V skladišča v Popovu pri RuŠčuku je snoči eksplodiralo 200 kg smodnika. Poslopje, ker je bil i saranjen, je popolnoma razdejano. Dve so- j sedni hiši sta s© vneli in pogoreli do tal. j Dve osebi sta bili vbiti. 15 pa ranjenih. Iz novega šolskega zakona Banovinski Šolski odbor ___ S 135. Vsaka (Minska uprava kot mroj banov mski šolski odbor, ki ga tvorijo: pomočnik bana, načelnik prosvetnega o&iel- ka. banski šolski nadzornik, šef odseku za srednješolski pouk v prosvetnem oddelku, po en sanitetni, kmetijski in tehnični referent banske uprave m po eo upravitelj učiteljske, srednje, meščanske in narodne moške in ženske šole. v kolikor obstoje take šole na sedežu banske uprave, en uradnik najvišje finančne oblasti v kraju ter pet državljanov, ki se zanimajo za šolo m prosveto ▼ tej banovini tx katere določi ban. Ako Je več osefe Istega poklica, ki Jto r»o položaju pripada članstvo ▼ banovin-sikem šolskem odboru, vstopi najstarejši po činu. § 136. Predsednik banovinskega šolskega odbora jo pomočnik bana. nadomešča pa ga načelnik prosvetnega oddelka Poročevalec odbora je banski šolski nadzornik; v vprašanjih šolske higijene in šolskih zgradb so poročevalci dotični banovinski strokovni referenti, ki so v odboru. Za izvrševanje administrativnih poslov daje ban na razpolago potrebno osobje. Načelnik prosvetnega oddelka določa ta poslovodjo banovinskega šolskega odbora enega izmed banovinskih referentov prosvetne stroke. § 137 Banovinski šolski odbor se deli na širši in ožji banovinski šolski odbor Ožji banovinski šolski odbor tvorijo: predsednik. podpredsednik in trije člani, ki žive na sedežu banovine in ki Jih izvoli širši odbor. Delovno področje ožjega banovinskega šolskega odbora določa s posebnim pooblastilom širši banovinski odbor. § 138 Predsednik sklicuje seie ožiega fes širšega odbora po potrebi Predsednik skrbi. da se irvršuiejo odborovi sklepi Sklepi so polnomofni, kadar re prisotnih nad polovico vseh članov Odloča se z večino glasov prisotnih članov. Učiteljski strokovni sveti § 144 Vsi učitelji iste šole tvorijo s svojim upraviteljem učiteljski svet, ki ima redno enkrat na mesec sejo, po potrebi večkrat. Seje sklicuje in vodi upravitelj šole. Odloča se z večino glasov. Posečanje sej je obvezmo. Važnejši sklepi učiteljskega sveta se pošiljajo sreskemu načelniku na znanje. § 146. Vsi učitelji državni narodnih So4 v istem šolskem okraju tvorijo »reški učiteljski svet. § 147. Sreski učiteljski svet se sestaja najmanj enkrat na leto. Svet sklicuje in vodi sreski šolski nadzornik. Posečanje sej je obvezno. § 149. Banska uprava sklicuje enkrat na leto sreske šolske nadzornike svoje banovino v banovinski učiteljski svet zaradi dogovora o enotnem šolskem dehi in zaradi pretresa važnejšh načelnih vprašanj, ki se tičejo pouka, vzgoje, ureditve šol, šolskih knjig, učnih načrtov in vsega drugega, kar se tiče banovine. Banovinski učiteljski svet vodi načelnik prosvetnega oddelka »li njegov namestnik. Sklepe banovinskega" učiteljskega sklepe dostavlja banska uprava ministrstvu prosvete ter kn a jo predlogi nasvetovaini značaj. Sofa, rodbina in občina § 150. Starši učencev imajo dolžnost informirati se o delu in obnašanju svojih otrok v šoli in izven nje. § 151. Sole bodo prirejale roditeljske sestanke v svrho zbližan j a doma in šole ▼ skupnem sodelovanju pri vzgojnem delu. Po potrebi se posamezni sklepi teh sestankov dostavljajo potom šolskega odbora posameznim uradom, katerih sodelovanje m pomoč sta potrebna.. § 152. Občinska uprava je dolžna podpirati narodno šolo in ji nuditi pomoč ob vsaki pril ki, zlasti glede na vzgojo in zaščito šolske dece izven šole. Analfabetsk? tečaji § 153. Za osebe do 25. leta starosti, ki so v dobi šolske obveznosti ostale brez šolske izobrazbe, je obvezno posečanje tečajev za odrasle nepismene (anaifabete), ki se redno otvarjajo v vseh vaških narodnih šolah Pouk v teh tečajih se vrši v času od 1. novembra do 1. marca v večernih urah. . Za osebe nad 25 let stare ti tečaji niso obvezni, ako pa se prostovoljno vpišejo, je zanje posečanje tečajev obvezno. Učitelji narodnih šol, ki sodelujejo ▼ teh tečajih, imajo s rednimi učenci narodnih šol samo poldnevni pouk, dokler ti tečaji trajajo. Minister prosvete bo določil posebno nagrado učiteljem teh tečajev ter jo Velika zaloga raznovrstnih, svetovnoznanih gramofonov, Najnovej?' plesni jazz-šlagerji, umetniške plošče in slovens e doma e pesmi. EDISON BELL PENKALA, LONDON - ZAGREB IVAN BOHAČ, LJUBLJANA. Šelenburoova ul. bo izplačeval m rmtktu «č«bc«, aa katerega se $ preizkušnjo komisijsko ugotovi, da se je v pouku naučil čitaaja, pisanja in računanja. Za pouk nepismenih rojakov postavlja minister prosvete • pristankom ministra vojske in mornaric« stalne učitelje za posamezne vojne edfauce. V krajih Jtjer m fc>takega poslopja, so upravne občin« dolžne, poskrbeti za lokale, ▼ katerih se imajo vršiti tečaji sa odrasle nepismene, kakor tudi sa najpotrebnejšo opravo, kurivo in nusvetljara. Gospodinjski ta zadružni teč a)! $ 154 V rrrbo razširjenja narodne prosvete »e bodo osnovale za ženske nižje gospodinjske šole in tečaji, za moške pa kmetij sko-zadružni tečaji. V gospodinjskih šolah traja pouk od 1. februarja do konca novembra, šola pa je urejena kot internat Učenke dobe vse potrebščine razen obleke in obuvala. V šolo se sprejemajo dekleta, ki so dovršila najmanj narodno šok) m dokončala 15. leto starosti Zgraditev in vzdrževa- teh šol gre na račun dlržavnega ali banovinskega proračuna. Te šole se grade prvenstveno v najboli zaostalih krajih. Tečaji »a gospodinje in gospodarsko-zadružni tečaji se otvarjajo poleg narodnih šol, otvoriti pa se morejo tudi v krajih, kjer ni šol. ako preskrbi občina potrebne prostore za delo. stanovanje za učitelja, kakor tudi kurjavo in razsvetljavo. Pouk v teh tečajih se vrši na praktični podlagi s posebnim ozkom na krajevne razmere in potrebe. Te tečaje vzdržujejo poleg privatne inieijative banovine in država. V tečaje se sprejemajo osebe od 15. do 30. leta. Tečaj traja na. ženske 3 do 6, za moške pa 2 do 4 mesece in se ima urediti glede na razmere m tematsko »M etaionsa V šolah mx tečajih sa gospodinj« pusrtr jcjo absoiviraoe učenke višje goapodinj&ko šole, učiteljic« narodnih šoi m druge primerne osebe, ki jih imenuje minister prosvete, v gospodarsko-zadružnih tečajih pa predavajo učitelji narodnih šo! in druge strokovne osebe, ki poznajo zadružno življenje ia zadružništvo sploh. Hmeljski trg iatec. 14. dec. h. Po mirnem raspoktfe- nju prvih dni t tednu se je povpraševanje inozemskih kupcev dokaj dvignilo, tako da je dosegel promet samo v žatežkem skladišču v sredo okoii 900, t četrtek ia petek pa po 300 stotov. Te količine so v primeri z zalogami, ki so na razpolago, zelo visoke Tudi na deželi se je živahno prodajalo, tako da » tudi tam pošle vse zaloge, ki so bile na razpolago S tem so se zaloge pri gojiteljih na deželi še bolj zmanjšale Vsi ti sklepi so bili taki, da jih je treba najkasneje do konca leta realizirati. Z močnim dvigom povpraševanja so se učvrstile tendence m cene in «< plačuje 500 do 600 Kč, za prvovrstno blago 700 Kč. Češki gojitelji hmelja pripravljajo » nemškimi rešitev številnih vprašanj, da bi zmanjšali oziroma odstranili današnjo krizo v pridelovanju hmelja. Predvsem streme za novelizacijo zakona o izvoru hmelja iz leta 1921. za uvedbo prisilnega žigosanja hmelja, za pomoč pri izvozu s carinsko politiko, m*za propagando v inozemstvu. Razen tega zahtevajo, da naj se prometni davek pri prodaji hmelja zniža od 2 na 1 odstotek, in olajšajo transportne tarife ter dobava kreditov. ODBOR OBČINE SEVNICA jav!ja, da je dne 13. t m. nenadoma preminul naš večletni in vetezastožni župan, gospod Štefan lamoer posestnik, predsednik ta član raznih korporacij v Sevnici ter imej"itelJ reda Sv. Save V. stopnje- Občani mu bomo ohranJH trajen spomin. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 15. decembra ob trn popoldne v Sevnici Sevnica, dne 14. decembra 1929. 16958 krepi ln zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIh Ljubljana VII. Jože Gregorln prvovrstna fcrojailu obrt. w priporoU guepodom m damam Hormoni«™ alte« It. 1» - *tr)» MT71 cnnnnnD m Kurja očesa Majboljif «red«tT« proti kurjim oitvoin »CLAVEN« > dowte r lekarnah, drogerijah ali nariTDO!>t it tvor niče in glavnega ekl&ditča M. Hrniak lekarnar — SIsak Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsemi sorodnikom, prijateljem hi znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, srtari oče, brat. tast m svak, gospod Štefan Laittper župan v petek, dne 13. decembra ob 21. uri, previden s sve-totajstvi za umirajoče, v 60. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. . . Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo ob pol 16. mri rz niSe žalosti na pokopališče v Sevnici. . , x_ Sv. maša zadušnica se bo brata v ponedeljek ob 7. tm v tukajšnji župm cerkvi. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Sevnica, dne 13. deoembra 1929. FANI L AMPER, soproga. FRANC, MICL GUSTL, IVANKA, M LKA, ŠTEFKA In LUDVIK, otroci. REPIC ALOJZ, žel. uradnik in PETER ŠETINA, trgovec, zeta. SLAVKO in BOŽO REPIC in ROŽICA ŠETINA. vnukL Domače vesti • Rojstni akrijo se je zanimala tudi Ni. Vel kraljica Marija ter iz svojega fonda dovolila mesečni prispevek v znesku 5TKVI Din- • Z Ihibdanske univerze Diplomiran) filozof g. Fran Zwitter je Imenovan za kontraktualnega asistenta na filozofski fakulteti Mublianske univerze. • Imeoovanle v sodniški stnžbl. Absol-rlrana pravnika Mirko Lovrec in Evgetrf' Maslov sta imenovana za sodniška pripravnika pri deželnem sodišču v Ljtihllani * Napredovanj v tmravnop'sarnlšk| stnfltf. Pri kraljevski banski upravi dravske banovine so bili upravnooisarniškl uradniki Janez Krančič r Murski Soboti. Milan Okorn v Šmarju pri Jelkah. Prane Škerlanc v L ogaten in Ivan 2vab v La-žkem pomakn'eni v 3 skupino III kategorije. Fran Fendre v Šmarju pri Jelšah in Ivan Ritona v Sloven'gradcn r>a v 2. skupino III kategorije in Franc Rižner v Ptuju v 3 skupino 111 kategorie. • Premestitev Premeščena Je Amalija Punčuhova omožena Oornova. učiteljica na osnovni šoli v Gornjem Logatca, oa osnovno več gostov, pride 21S6. na Sloveni:o !f>22. na Srbiio 881. na Vojvodmo 960 na Madžarsko 1214 in ostali od drugod Mineralne vode se le ekspor-tiralo letos 2.540.939 steklenic- • Nova višja gimnarila. Z n ie koledar aa novih kuhin skih receptih. Naprodaj Je po vseh knjigarnah ;n podružnicah Jugoslovenske Matice. Naroča se tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubi a-ni. Šelenburgova 7—II. Cena 20 Din, za člane 16 Din. s poštnino 1-75 Din več. • Knlge Oorfške Matice so došle. Pro ti plačilu malega zneska 28 Din se dobi pet lepih knjig, in sicer: Koledar za leto 1930. s okraski Toneta Kralja ter zelo bogato In pestro vsebino; povest priljubljenega pisatelja S. Slavca »Čigava «?<; vzgojno knjigo »Pod domačim krovom« izpod peresa Cirila Drekonje: tretji zvezek »Zdravie in bolezen v domači hiši«, v katerem podaja dr Josip Potrata razlago bolezenskih pojavov m migljaje za zdrav-llen:e. ter mladinsko knjigo »Slike iz pri-rode«. ki Jo Je sestavil pri;atelj mladine Nande Vrbnjakov Poleg tega sta izšli v založbi Goriške Matice tudt naslednji dve knjigi: roman Franceta Bevka »Umiraioči Bog Triglav«, ker opisuje fKitelJ pohod Inkvizicije iz Čedada na Kobarid, da iztrebi tam zadnje ostanke vere. ter kr.Mga Gizele Majeve »Vzorna gospodinla«. vsaks izmed teh dveh kniig velja 15 Din. Kn;ige se dobivak) v založbi »Jug« t Liabljanl. Šelenburgova ulica 7-11 Pri naročilfj po pošti Je treba priložiti še poštnino 4 Din za serijo prvih petih knjig, odnosno 5.75 Eh& za vseh sedem knjig- uae. uubuiu KUHO rw> maribor CKNIK 'iKATISl Grandijozm velefilm čarobne Indije! Tigri napadejo ljudi! ir RAJAH -m Srce maha radie Ob in 9. utt Dlvno! KINO IDEAL * Matica llrvatska, ie izdala za L 1929. šest knjig Dr. Andrič: Hrvatske narodne pjesme; Galski: Pod starim krovovlma: dr Bjelončič: Crvena Hrvatska I Dubrovnik; Truheljka: Bogorodičine trešnje; dr. Bubanovič Iz modeme kemije; Pasarič la lurišič: Hrvatsko kolo Knjige se dobe pri poverjeniku Tomo Jedrllničtk učitelja ▼ Ljubljani *nla PruJe • »Ženski Ihrt. Preje« mo sko številko »Ženskega Usta«, mesečnika za modo zabavo In gospodinjstvo, ki je tokrat izšel v povečanem formatu hi vsebuje 80 strani teksta in mode v posebno razkošni opremi Poleg velike Množine slik fn ilustracij prinaša celo stran narodnega veziva v barvah; navzlic svoji bogati opremi Pa stane samo 18 Din in se dobi v vseh knjigarnam te papirnicah. Tro-mesečno predplačilo na 2enski list Iznaša 45 Din. a naroči se pri opravi »Ženskega lista«. Zagreb. Samostanska 2/1. Mo/c Venet ion lepotiUu prepon* Drogertfl .Adrija', Mr. ph.S.Borfl* Ljubljana. Šelenburgova ulica M. I • Hercegovinski tobak. V Mostariu Je v zadn fh dneh posebna komisija prevzemala letošnji tobačni pridelek. Povprečna cena 'e 24 dinarjev za kilogram. Posamezni sadilci so prejeli po 10.000 D'n sadilec Buberovič pa celo 70-000 Din. Ko-msija ▼ Mostarju Je doslej prevzela 70 vagonov tobaka. • Stanovanjska kriza v Banjahikl. Ker se Je zaradi prihoda novih uradnikov banske nprave stanovanjska Kriza v ba-njaluki znatno poostrila, so nasta!e velike špekulacije s stanovanj. Kotarskl predstojnik le zaradi tega ▼ sporazumu t hsnsko upravo izdal nalog, da se morajo vsi h š-ni posestniki glede stanovanjske na emšči-ne držati onih cen. ki so Hle v vsijavi do 30 septembra letos. Za prestopke te ea-redbe so predvidene stroge kazni. • Samomor blazne devofke Ko Je r Petek zvečer osebni vlak vozfl iz Sarajeva proti Hadžlčem. se Je v bližini Hadžiiev vrgla pod vlak Darinka Miloševičeva v trenutku, ko strojevodja vlaka nI mogel več pravočasno nstaviti. Kolesa so nesrečno devolko popolnoma zdrobila In razme- ra rita. ŽandarmerUa )• agotovtla. da h ponesrečenka bila blazna te Je torej verjetno, da je obupni čin izvršila v nastopu blaznosti. • »Vrbasko strašilo«. V Vrbasu Je povzročilo veliko senzaci)o pismo, ki ga Je prejela tamkajšnja policija te v katcem anonimni pisec napoveduje, da bo v kratkem nekoga ubil. Pisec si daje priinek »Vrbasko strašilo« ter izjavlja, da bo polielia imela t njim morebiti še več posla, kakor ga ima policija v Dflsseldorfu s tamkajšnjim »vampirjem«. Na)tx>l)*« ov«*o bi obrambo •rofir tet municljo dobite pr A. RUTAR poškar CEUL l4r * Prevoz Ruparja t Ljubljano. Kakor nas obveščajo, j« bil morilec Rupar pripeljan z orožniško eskorto v Ljubljano ae v avtobusu, nego v navadnem odprtem luksuznem avtomobilu avtomobilskega podjetnika g. Ješeta Iz Škofje Loke. * Morilec Parvulovlč ustreljen. V Zaje-čaru je bila predvčerajšnjim Izvršena smrtna obsodba nad Zivojinom Parvulovt-čem iz Ljubnice, ki le umoril tamkajšnjega kmeta Petra Gazibratiča- * Preprečevanje bolezni }e lažje ed zdravljenja. Današnja doba hna obilno obrambnih sredstev proti prehlada Vsekakor ta nedolžna zdravila, kakor rarni sladkorčki, ki komaj malo zmočijo sluznico ne zadostne jo Zaradi tega so vsi s vesel em pozdravih dejstvo, da se trypafla-vin, ki zanesljivo uničuje bakterije, a Je popolnoma neškodljiv za telo, uporabiš v novem obrambnem sredstvu. To odkritje so pozdravili medicinski krogi s velikim navdušen em Preparat se Imenuje Panfla-rin. Pokazal Je £e pogosto odlične lastnosti v borbi proti boleznim vratu te proti prehladu ter ga tudi zdravniki priporočajo. Prijeten okus tega zdravila povzroča, da ra tudi otroci. Id se sicer boie zdravil radi zemljejo PastUe Panflavln ne smejo nikdar, zlasti pa ae ▼ Jeseni manjkati ▼ nobeni hiši. Vsaj pri vsaki spremembi vre-mena se ifh moramo poslužitl. * Tobačna tovarna v LlubUani razpisuje ta dan 19. L m. ob 10- nstmeno dražbo ca prodajo večje količine zaboev raznih dimenzij. Podrobna pojasnila se dobe v eko-iKmatn tobačne tovarne, kjer so zaboji na vpogled. [TO — zobna pasta najboljša I * Pod božične drevo kaseto finega srebrnega jedilnega pribora. Zaloga pri tvrdki P ČUDEN. Prešernova ulica i. * Obleke In klobuke kemično čisti barva. pdslra In lika tovarna Jos. Reich. * Zlasti za božič se spomin a j mo nafbed-nejših in darujmo Podpornemu društvu sle-pih. L ubljana. Ključavničarska 3-11. * Največjo Izbiro pletenin nudi tovarn »Lana«, šelenburgova ulica 7. * Oospodlnie! Vaše perilo Pere. po*n*L monga ali lika tovarna Jos Reich. * Darujte Podpornem« društvu slepih, Unbljana, Ključavničarska ulica 3-EL Iz Lnibliane Otvoritev razstave francoske grafike 19. hi 20- stoletja bo danes dopoldne ob U. t Narodnem domu. Razstava, ki io prirejata Fiancoskl Institut hi Narodna gale-ri:a, rsebuje zelo hiteresantna dela francoskih rrafikov. Priporočamo cenjenemu občinstvu, da s! Jo ogleda- ■— Hišnim gospodarjem! Mestna občina bo 17. L m„ ko se bo praznoval ro;stni dan NJ- Vel. kralja, okrasila svoja poslopja z državnimi zastavami- Mestni župan vabi vse hišne posestnike, da istotako razobesijo ta dau državne zastave na vseh poslopjih. tt— Slavnostna akademfla v proslavo rolstnega dne NJ. VeL kralja. Odbor SJSU »Preporoda« vab) aa svojo akademTo. ki Jo priredi 16. t. m. ob 20- v dvorani Delavske zbornice pod pokroviteljstvom g-dir. Jnga tn častnega damskega komiteja. Po akademiji s prav pestrim sporedom bo ples._ Po cestah barja ostra brije družina v sobi gorkj žile. gumi na miz! samovar ▼ nJem BUDDHA čaj, netoeSk! dar! Tea Import LJubljana. Aškerčeva ulica DmuJte lepe In praktično Telefon 3 4 6 6 A. PRIE LOG i REMINGTON NORMAL |e pfovi pboM sflrofček sa doa, potovanje ia pisarno*. ' ZtMnmff pro*p*kt/ LJUBLJANA MARIJIN TRO REMINGTON uporabna 5.600000 ljudi ffflta tudi VI no REMINGTON. Popolnoma isto podajanje glasu kakor prt najdražjih radio aparatih TELEFUNKEN 30w 3-cevni prejemnl aparat za mesto In deželo z fino resulacijo Za direktni priklop na električne omrežje Sprejema rs« vefij« posta)« v rvočnikv Območje giasn 7'/, oktav Vklop »a gumb Im Tftl|ila« *l*ktr«ak »la ■•»> Ti LEFUNK TELE FUN K EN NAJSTAREJŠA IZKUSTVA — NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA e— Telovadna akademija Sokola H. združena s proslavo kraljevega rojstnega dne bo r torek 17. t m ob 20. r telovadnici državne realke Vstop prost. ■— Državni konservatorll t LJnbflani proslavi rojstni dan NJ. Vel- kralja Alek. sandra I. z interno vajo go encev, ki bo v torek 17. t m. ob 18- r dvorani Filharmo-nične družbe Spored: državna himna: La-Jovic: Begunka pri zabeli; Oounod: Balada te arija Iz Fausta; Osterc 4 šaljivke za glas te dva klarineta; Skrabin: Preludtj te Nocturno za klavir; Ravnik: V razkošni sreči; Čajkovski: Zakaj; Foerster: Balada za violino; Grleg: V čolnlčku; Mozart: Spev iz Čarobne piščall; Dvofak: Zadna želja te Namenjeno Je nama; dueta; Mozart: Fantazija v o-molu za klavir. a— h gfedatfšča. Danes popoldne se bo pel v operi »Gorenjski slavček« izven abonmaja pri znižanih cenah, drevi pa bo premljera operete »Tičar«, ki se odlikuje po svoji prijetni glasbi te pestri vsebini. Opozar amo občinstvo, naj si pravočasno oskrbi vstopnice Pri dnevni blagajni. — V drami se bo danes popoldne ob 15- uprizorila komedia »Naš gospod župnik«, zvečer pa bo prva repriza »Schillerjeve tragedije »Don Carlos«. Za popoldansko predstavo veljajo znižane dramske cene. — V ponedeljek na predvečer rostnega dne NJ. Vel. kral;a se bo pela Wejnberger-Jeva opera »švanda dudak«. — Te dni bo nastopila v operi priljubljen« Mitrovičeva seda) članica Hpskega mestnega gledališča. Brezplačno poučevanje v šivanju, vezenju, krojenju Ltd. na .MINERVA* šivanih strojih. Začne se 16. t. m. Priiav se lahko v trgovini na Miklošičevi cesti, od 8—12 ure ia od 2—6 ure. ifinknlVt doblp (faattjai Ljubljana, Miklošičeva cesta Stev. 20 v Okrožnem uradu 16890 m— Gojencem dramskega tečaja ZKD sporočamo, da bo prihodnji sestanek dramskega tečaja v sredo 18. L m. ob 19-za prvi te pol 21- za drugi tečaj. Go enci se naprošajo, da ob tej priliki poravnajo učnino. m— New Tort sanj! Dane« ob It dopoldne bo predvajala v Kinu Matid ZKD film ki nas povede v deželo dolarjev ln nam v velezanimivih slikah predočue, New York, največje mesto na svetu, z vsem ogromnim prometom, bogastvom, nebotičniki itd. Zanimivi film naj si vsakdo ogleda. e— Materinski večer r Zavodu m zdravstveno zaščito mater te dece bo 18. t šl točno ob 20. Govoril bo dr. Dragaš o predmetu »Mama, zakaj te kako«- Vsjop prost VELIKA PRESENEČENJA v franofonijl vsem. osobito onim, ki si b* meravajo nabaviti gramofon za Božič, bo nudila tvrdka »Gramofon« — A. Rasbergei, Ljubljana^ Miklošičeva cesta M. OTAJTE PRIHODNJE DNI NJENE -----OGLASE1----- a— Javne predavanj« na unlverzL Danes 15. t bl ob 10- »rt bo v univerzitetni zbornici predaval g. Josip Vidmar o predmetu: »■Pregled te ocena slovenske proze in dramatike v tekočem letu«- Vstop prost Vabljeni vsi prijatelji slovenskega slovstva. Senerita Pesem strastne ljubezni. KTNO DVORI PRIDE! m— Promeuadnl koncert muzike dravske divizijske oblasti bo v »Zvezdi« danes ob 11. Spored: Pfihystal: Zastava zmag« koračnica; Parma: Pozdrav z Gorenjskega, valček; Offenbach: OrfeJ v podzerrrfj* uvertura; Gleisner: Wagnerjeve opere; Čerin: Miljenci. slov- pesmi; Hruby: Pot-pirri iz Lesarjevih del; Mahr: Daleč po svetu, koračnica. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. čerin. m— Oddelek za ti go vino In Industrije kr. bansk« nprave Je sedaj nastanjen ▼ Kranjski hranilnici, Knafljeva ulica, telefon štev- 2481. a— Pozor pred nakupom. V strojnih tovarnah te livarn aa v Zvonarski ulici sta zmanjkali te dni dve bronasti ležalni skodelici z vlivalniki vred v teži «> kg; dalje Je bilo ukradenega več dmgega blaga i« brona, več komadov malih ležajenr v teži 14 kg te neka' kosov dragocenejše kovine v skupni vrednosti 2944 Din. Ker se taki predmeti navadno prodajajo v druge roke, se svari pred nakupom. _ Sencrlta Pesem strastne ljubezni. KINO DVOR! PRIDE! *— Lepe razglednic« za božič In novo leto, ki Jih je izdala Jugoslovenska Matica «o naprodaj po vseh knjigarnaa ia trafikah (V dm*fu0 eetru tta ane^a NIVEA-CREME Vet« k »kabo vretne. mVKa ta Hainoat «d-vnoma)o reši kružj trajno za kočo vaine braMkM sesca'v** ta poepe&uiejo i tetn prerano Mgote. oas* otjraa*. Važa koda pa po-t,rtbttk avedeca arak^ T« rm ran^e NIVE.\-CJ?EME pred ae-agoihmm rramnskna vipbvl Samo NIVEA-CREME TMfcok EUCERJT. Ta obv*vm* aete* ko, ter onHrira redno kot doslej od 9.—11. are dopoldne In od 2.—3. popoldne. 16969 e— Zanimivo predavanje o naših narodnih manlšlnah. Pod tem naslovom smo 3. novembra poročali o predavanju, ki se le rršflo r Sokolskem domu r Oaberjn pri VREMENSKO POROČILO ■eteorototftl mvod r LjnhHanl. 14. decembra 1929. Višina barometra 90PR m tiM CM S Barom. Toroj^r > K ia brzina Opazovanja —H S ca v m te oek LfetX1«M mi 1 80 mirno Maribor 77 <"6 4 80 SSW 2 Zacreb 774 3 6 80 SE 2 Beotratf a. 773 2 1 90 mimo Saralrvo Otbrmtlt Sfcorflo 7. 78M • 38 NNW 1 spm 76« • 45 NNE n = 1 O 1 '0 10 1 Padam* De« v aa 4« T. m i Celja. Ob konca poroSla je stavek: »Inte-j resantna Je opazka predavatelja, da ailva | ste nekega slovenskega višjega državnega , uradnika r Nemčiji Hwnbo!dtovo Štipendijo ki je določena za pronosirane nemške Študente. prebivajoče irven Nemčie.« Kakor smo se prepričali. Je bila ta trd.iev predavatelja g. Bučarja, ki sicer ni bila izneše-na na predavanju samem, temveč po predavanja r gostilniški družbi, povsem nea-teme! ena, kajti Humboldtova Stipendi a Je namenjena Izključno le loozemcem ne-nemške narodnosti ln Je Nemci, tudi če so inozemci. ne morejo dobiti. V zadnjih dveh letih je bila Stipendi a podeljena med drugimi nekaterim jugoskrvenskim visokošol-cem, ki so vsi po mišljenju zavedni Slovani. naravnih barvan. To mlado, do sedaj skoro nepoznano podjetje očividno napreduje, saj si Je nabavilo tud* stroj za razmnoževanje slik, ki je zmožen dnevno p rod uc trati nad 20 000 razglednic in je edini te vrste r Jugoslaviji. Podjetje toplo priporočamo! n— Čevtlarsk] most s« podira, a kljub temo Je danes zopet razstava modernih zaves, perila, blazin pri tvrdki Miroslava Leitgeb, Jurčičev trg. 1606 •— Ccffsfc! fcBnf posestniki te opozarjajo. da morajo oddati prijave za zgradarino pri eeliski davčni »pravi najpozneje do 20. t m. Interesentom sta im razpolago r tej zadevi npokojena davčna npraritelte gg. Blažoa te Knez dnevno od 8- do 12. In od 14. do 16- r rdeči sobi Narodnega doma. S seboj Je prinesti katastrski Hst prepis lanske napovedi ta 2 pofl zgrada-rinske napovedi, ki »e dobi r trafiki ge. LipSove r Vodnikovi nflcL e— Slavnostno telovadno akademijo t dne l. decembra ponori cel sko Sokolsko društvo danes popoldne ob 16- r celjskem eledafišču. Spored: proste raje za Beograd 1. 1930, vaje s kockami, polkln ples ▼ dvojicah. egiptovske proste ra e, osmice. simbolična slika »NaSa bol«, raje z loki. drog. raznoterosti hi ritmični ples na Dvofakov valček. Prirediter je r prvi rrsti namenjena mladini ln okoličanom, ki imajo rse-stranske ngodne zveze s vlaki hi avtobusi 'mfl za povratek. TELOVNIKI, praktično božično darilo, norosti, so ravno prispeH. L. Putan, Cel)e. e— Celjski člani Vodnikove družbe se pozivajo, da dvignejo svoje !etoSn:e knll-ze y tnjsko-prometni pisarni r palači Prve hrvatske Stedirmice r Kolenčeri nfid. e— Okoliška deška osnovna Sola r Co»ln uprizori danes popoldne ob 14.30 t šolski telovadnici Nestrovero tride'ansko burko »Utopljenca«. Požira g. Velušček, sodelit-iejo Pa med drugimi ga. Sadar-Vorbaeho-va. gdč. ŽabkarJeva te gg. VeluSček, Bele. Zemllič. Hribar. Mikuletfč. 2erav te Cer-gol. Čisti dobiček predstave Je namenjen revni Šolski mladini. Damsko In posteljno perflo. fh»o In elegantno i/vršuje proti naro?1« 1« t>o meri M. ^RIP4R, Aleksandrova tilica i*. 2 (Poleg D. ZiHnparati). Bogata Izbira vSeh vrst čmk fn krasnih fflef motivov. Nezgoda r slnžM- Pred dnevi Je padla r službi 27 letnemn pisarniškemu slug! Francn Podrepšku. stanu^nčemn v Zgornji Hudinji. težka dnkova plošča na desno nogo in mu zmečkala četrti prst. Zdravniško morfl 'VViH v h^lnicl. e— Podružnfca Jtrt>o*7m>enxke Matice v Celju ima v razprodati svoie Gospodinjske kolecfa.rie za leto 1930 Povprašujte po niih v kniigiTnih in trafikah Prav tam dobite tudi bož'čne in novoletne razglednice Jueonlovenske Matice. Sezite po našem nnrodnem blagu! NajvSja temperatura danes r Ljubljani: 6A C, najnižja — 0.5 C. Soince vzhaja ob 731, zahaja ob 16.19, luna vzhaja ob 15.45, zahaja ob 7.56. Dunajska vremenska napoved »a nedeljo: Sjvremenljivo. mestoma padavine. Temperatura malo spremenjena. V prostih legah viharno; na gorah mraz in morda tudi »nežni viharji Kavarna »MERKUR" preurejena. ■ najmodernejšim komfortom, centralno kurjavo, rac-ko§no razsvetljavo, z relik« izbero »pesor, z modernimi hi^ijenallriml napravami te ventilacijo, se t»i>k) pri. poroča cenjenim gostom. IGNACU LEBIC, karam ar, bivS dolgoletni pJaSibri natakar r kavarni »Evrope< r Celja. e— Nesrečni padec. Upokojeni finančni pripravnik, 73 letni Josip Mauc Iz St- Jur-Ja ob jnžiti železnici Je aa poti tako nesrečno padel, da si Je zlomil levo roko * ramenu. V oskrbo je bfl sprejet r celjski javni bolnici. Iz Maribora a— Odhodnlca komandanta 48 peSpolka. Z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom ie odpotoval dosedanji komandant 46 pp. polkovnik Čedoniir Stanisavljevlč po skoraj polletnem bivanja tz Maribora, da nastopi novo službeno mesto r rojnem ministrstva. Na kolodvora so bili zbrani korpo-ratlvno oficirski zbor 45. pp., dalje Inšpektor podoflcirske 6ole polkovnik Purikovič komandant vojnega okru ga polkovnik Sto-jadinovič In sreskl poglavar dr. Ipavlc kot zastopnik civilnih oblasti. Ob svlranju ro-Jaške godbe Je tzglnll rlak v dal avL Polkovnik Stanlsavljevlč, si Je pridobil r Maribora splošne slmpatre, zlasti pa Je pospeševal strelski šport. Zato ga bo prebivalstvo težko pogreSalo- a— Iz mariborskega okrajnega cestnega odbora. V četrtek dopoldne so se pričele proračunske seje mariborskega okrajnega cestnega odbora, katerim Je prisostvoval sreski načeln-ik dr. Marko Ipavlc kot zastopnik banske uprave. Izdelan Je bil proračun do L 1931. Poleg drugega je bilo sklenjeno pobirati za ceste 5% doklade na vse davke razen na eslužbenski davek-Redni proračun za dobo.od 1. aprila 1930 do 31. marca L 1931- bo zahteval poleg rednih izdatkov za vzdrževane cest Ia mostov r Maribora te okolici še gmotne izdatke za nadalnje gradnje, oziroma popravila cest- Bresternica-Sv. Križ, Limbui -Hoče, Maribor-Pobrežje, Sr. Peter-Pe»-niška dolina, Lehen-Ribnica na Pohorln. Tudi bivša deželna cesta v Dravski dolini Je zaradi velikega avtomobilskega prometa zelo izvožena hi bo treba znatnih Žrtev, da bo zopet odgovarjala vsem prometnim potrebam. Isto vela tudi za cesto r Pesniški dolini ter za cesto ob severni meji proti Apaški kotlini- Vsa dela se bodo večinoma vršila s poso ill, H so bila od Finančnega ministrstva že odobrena. Proračun za ta dela je bil r najlepši harmoniji soglasno sprejet ln določene naslednje okraine cestne doklade: 100% na zetn-Farino, 30% na zgradarino, 40% na pridobnino. 25% na rentnino In 25% na družbeni davek- a— Društvo Jugoslovenskih akademikov r Maribora Je doseglo letos deseto leto svojega obstoja. Da proslavi ta pomembni 'tibilej, priredi svoj vsakoletni elitni ples r večjem obsegu kakor navadno. Prireditev bo 4. ianuarja v Unionn. Odbor se je potrudil za to. da angažira za ta večer godbo, ki bo zadovol ila naiizbraneišo pubFko V ta namen le bil sklenien dogovor z ljubljanskim orkestrom Jonnv-iazz. ki je letos gostoval v Rogaški Slatini. V zavesti, da rna naša Javnost ceniti pomen tega udružen!a. apeliramo na meSčanstvo iugo-slovenskega Maribora, da v kar največ'em številu poseti to elitno družabno Prireditev ln s tem znova pokaže svojo naklonjenost napram Jngoslovenskl akademski omladini. a— NedeHa v gledališč«. Popoldne ob 15. bo v proslavo desetletnice gledališča za kmetovalce okoličane predstava pretresljive drame »Stilmondsk! župan« po nalnlžiih cenah, zvečer pa komična opera »\Vormski orožar«,. Cene znižane. a— Sanitetni relerent bivše mariborske oblasti dr. Ivan .Turečko nastopi svoje službeno mesto v Ljubljani kot zdravstveni inšpektor Dravske banovine. Z nllm Izgube Mariborčani uglednega In zelo socialno čutečega zdravnika, ki ga bodo zlasti revne ši sloji težko pogrešali. a_Luid^ka univerza v Mariboru. V ponedeljek 16. t. m. bo predaval naš odlični pravnik dr. JanFiJS, prvi državni nravdnlk v Mariboru o mladinskem sodstvu To je menda nafbolj kočljiv nroblom kaz» r 7B. leto nenadoma preminula ga. Helena Deir manova. žena tovarniškega upokojenca * Kurti vasi. N. r m. p.l Iz Kranja #— Na kraffev rojstni dan v torek 17. t m. morajo biti po sporočita sreskega na-čelništva zaprte vse trgovine im obrtne obratovalnice. Kršitev tega zakonskega predpisa bo imela kazenske posledice. r— Za vojne obvezanem. Vsi ruka j in ji vojni ob rezanci, ki uživajo ugodnost hranilca, se pozivajo, da predložijo do konca tega leta listine, potrjene od pristojnih uradov, r tukajšnji pisarni mestnega županstva, da se jim ie nadalje prizna ta ugodnost. Nadalje ae pozivajo dijaki-vojni obvezanci, ki imajo službo v kadru odloženo zairadi nadaljevanja študij, da takoj javijo voj. okrugu ali vojaškemu referentu sreskega načehiištva prekitijenje, odnosno dovrfitev študija zaradi vpoklica. r— Uradne ure pri sreskem sodišču bodo od 15. t. m. naprej: ob delavnikih razen sobot od 8. — pol 13. ter od 15.30 — 18.; ob sobotah od 8. — 14. ure. r— Za elitni ples rezervnih oficirjev, ki bo prvi na Gorenjskem na predvečer krar ljevega rojstnega dneva v Kranju, se vršijo velike priprave. Povabljena sta tudfi generala divtzijonar g. Tripkovič in g. Popovič. Dekoracija dvoran ia vestibula bo ianena-dita. Plesni program bo vsakogar zadovoljil Prevzemanje dam med plesom naj se opusti. Čisti dobiček je namenjen za Sokola. Na razpolago bodo po dogovoru tudi avtobusi tukajšnje avtobusne družbe Paar & Stravs. r— 8oko!sko društvo r 8trafti8ta priredi dane« popoldne ob 16. igro »Namišljeni bolnik«. Igra je zelo zanimiva in zelo dobro na-študirana, zaradi tega se pričakuje velik obisk ne samo domačinov, ampak tudi iz mesta Kranja. Igra je za mladino zelo primerna. Dvorana bo dobro zakurjena. Sodelovala bo tudi godba. Po predstavi čajanka. r— Napad pri belem dnevu. Pretekli četrtek je hotel neki brezposelni trgovski pomočnik iz Ljubljane izvršiti ostuden napad na neko gospodično. Okrog 10. dbpoi"-dme jo je zalezoval od gostilne pri »Rekrsel-ihi« po ozki ulici proti Marjanišču, kjer jo je dohitel in zagrabil za roke Z grožnjo jo je hotel prisiliti, da bi mu sledila. Prestrašena gospodična se je na vso moč branila in se hotela otresti nasilneža, k »reči so prišK mimo ljudje, ki so nasilneža zagrabili hi ga teročiH mostnemu stražniku. Sedaj se nahaja r sodnih zaporih. Iz SVofip Loke SI— Strokovno predavanje o ekonomični Izrabi kostanja tn njegovem požlahtnje-vanju za dosego plemenite sadne vrste priredi potovalni učitelj g. Strekelj r nedeljo ob 10. dopoldne r dvorani pri Fortu-novcu r Vinklju, občina Stara Loka. Ljubitelji skrbnega gospodbrstva toplo rabljeni! šl— Umrfi to v meseca novembru: Terezija Martelakova, poscstnica v Puštalu št. 41; Jakob Terfila. delavec aa Logu 5; Tomaž Sovine, občinski ubožec r Škofji Loki; Lidija Kocjanov«, hčerka fm. kom. v Škofji Loki, in Janez Jankovid, otrok 11 mesecev pri Sv. Barbar; 26. šl— Aretacija V sredo popoldne ob pol 14. je bil aretiran na Trati imoviti kmečki gospodar g. Valentin Starman, po domače Žagar iz Suhe pri Škofji Loki Po zasliševanju na okrajnem sodišču je bil r kratkem času izpuščen na svobodo. Vest o aretaciji je vzbudilla med prebivalstvom veliko senzacijo, ker Stairman oi znan le kot izvrsten cenilec posestev in trden kmet, ampak tudi r nacionalističnih krogih kot dobrovoljec s solunske fronte. b. Tržiča igraleem Id igralkam »Prosvete«, od katerih pričakujemo, da nas bodo tekom rime Se presenetili « kako dobro uprizoritvijo Da je predstava tako lepo tepete, gre še Duseb-na zahvala priznanemu režiserju gosp. Pav-čiča. č— /gra prirode. Pekovski pomočnik Bodlaj Jože, ki ra znaša vsak dan Zibbajev kruh po tržiški okoMci, je velik prijatelj prirode. Gori pri Sv. Ana, kjer je zarpadel sneg enkrat letos že do Žvirca, znane sve-toanske gostilne, je našel y soboto zjutraj dve popolnoma dozoreli jagodi in jih prinesel poročevalcu, proseč ga, da naj to redkost poroča svoiemu časopisu, da bo svet vedel za jfieode, ld ao zorele o sv. Miklavžu leta 1929. Iz Novega mesta n— Knjige Vodnikove družbe so dospele ter jih razdeljuje članom poverjenik gospod 6uček. Člani se pros;io, da plačajo ob tej priliki članarino 20 Din za prihodnje leto. n— Dijaška »Prosreta« Je otvorila .svojo gledališko sezono t Mollerjevo komedijo ! »Skopuh«. Predelava je krasno uspela mo- : ralno kakor tudi gmotno: dvorana Sokolske- ■ ga doma je bila nabito polna. Videti je, da raste med občinstvom vedno bolj zanimanje aa gledališke igre, kar naj bo v pobudo I Iz Kamnika ka— Kamnik te pokloni iw>jp™ vladarju. Na poslednji seji občinskega odbora, ki je bita v sredo 11. t. m., se je sklenilo, da se tudi Kamnik pokloni vladarju v Beogradu. Kot zastopnika mesta sta za enkrat določena župan g. Kratnar in obč. odbornik g.' Tomo Homar. Tretji udeleženec bv šele določen. Iz Litne I— Glasbena novost v Sokolskem doma. V četrtek zvečer je bila v Solcohskem domu otvoritev novega glasbenega mstru-menta, ki ga bo uporabljal odslej Plesrr krožek, v pošrtev p« bo prišel tudi pr; vseh ostailib prireditvah- Je to radio aparat, kš oddaja doma proiz-vajano gramofonsko glasbo. Tako rekoč lastna radijska oddajna postaj*. Na četrtkovi plesni vaji je bila zato Sokolova dvorana zek> obiskana tirdS iz vrst starejšega članstva, ki sicer ne obiskuje plesnih vaj. Precizno oddajno postajo je konstruiral, največ po lastnih zsmi-slekib. g. dr. Amon Sch^ev, eden naših najbolj duhovitih radijskih amaterjev. Zadnji njegov rzdelsk je pravo mojstersko delo in je želo že prvo predvajanje popoln uspeh m priznanje. Iz Trbovelj t— Služba božja r proslavo rojstnega dne Nj. VeL kralja Aleksandra L bo 17. t m. v farni cerkvi, in sicer ob 8 ijutraf oficijelno za oblasti te urade ter iolsko mlad«M k>! ti* Trbovlje, ob 9. aa ioio Trbov 1 je-Vode. t— Rezervnim oficirjem. Oftcijetoa thd-ba božja v proslavo rojstnega 15. r dvorani Sokolskega doma gasilno društvo Šoštanj mesto, s sodelovanjem pomočniškega odseka Obrtnega društva. Ker j«e čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, se prosi za obilno udeležbo. Iz Ljutomera IV— Za vodjo meroizkusneza urada » Ljutomeru je postavljen g. Konrad Čeh. ki bo opravljal isti posel še v Ptuju. Ormožu, Gornji Radgoni m Murski Soboti. Uradni dnevi so razvidni pri vsakem v po-iter prihajajočem uracJu. Ij— Ljudje vprašujejo, aR bo letos tudi Silvestrovo r Sokolskem domu tako veselo m zabavno kakor druga leta. V pomirjanje javnosti lahko j»vimo. da »o priprave za ta večer v polnem teku in da bo letošnji Silvester po kvailiteti in številu i»astoec. trgovinah. skoro nikoli ne popolnijo vseh sedežev, — toda za božični teden so vstopnice že dobro razprodane. Prav! Za vse prebivalce Essena je hudo smešni kotmik -dr. Grock pravi apostol božične dobre volje ... Ta užene še brezver-ske komuniste . . . Ali — čakajte! — s svoje strani sem oni dan tudi jaz doživel v Bottropu tragikomično senzacijo. V velikem izložbenem oknu usnjarske tvrdke Repa (Reparatur) stoji za reklamo nežen palček v paradi liftbo.ya. Dobro se počuti v svoji vlogi in ljudje z zanimanjem sledijo razkazovanju njegovih gest in plakatov. A ta palček je naš, je Slo-venček. Ime mu je Gerhart P^dlesnik, oče mu je pade! v vojni, fantek je zaostal v rasti, zdaj je star 16 let in nikoli ne bo večji. Svoio vlogo kot živa lutka v izložbenem oknu vrši tako dobro, da so mu ponujali »angažman« že za Berlin. Toda on ostane v Bottropu. »O, ta ljubi Gerhart! Ste ga videli,« mi je dejal tamošnji rektor strokovne šole (Freie Schule), ko sva se zvečer spoznala v bližnji restavraciji. — »Ste ga videli? Ta fantek . . . Imed sem ga v šoli . . . zelo nadarjen, toda ne raste .. . Vidite, kadar jaz postanem pred izložbo, se mi vedno nasmehne. Kaj se ve, morda bo tudi on napravil karijero ... Ta fantek!« Ulice so svetle, vsa mesta blestijo v reklami in osvajajo s svojo božično ofenzivo. Ne, tudi naši westfal«ki in porenjskj Slovenci ne bodo ostali brez božičnice. Tukajšnja društva priredijo vsako leto obdarovanje otrok. Starši prispevajo, poznani trgovci v kolonijah žrtvujejo rade volje nekaj, gostilničar da kaj piva in Zveza pokrije po vrhu, če le more . . . Prireditve se vršijo počenši od nedelje pred Božičem pa vse tja do Svečnice. da pridejo vsa društva na vrsto in so tako omogočeni medsebojni obiski. Saj to so orazniki miru in sloge rojakov v tujini. Tudi za letošnji Božič je vse pripravljeno. Zopet bodo zažarela očes-ca otrok in marsikdo se bo raiziokal. Kajti v dvorani bo toolo in prisrčno, a zunaj bodo peli svojo žalostno pesem neugnani west*alski vetrovi, ki *o hladni. burni, tuji. D. Ravljen. Narodni dom v Hrastniku Jubilej vrlega narodnjaka Danes obhaja g. šolski upravitelj v pokoju Jože Čuček svoio 601etnico. Rojen je bil 15. decembra v Trnovem pri Ilirski Bistrici, študiral je na realki v Trstu in ma-turiral v Kopru na učiteljišču leta 1890. Služboval je na Barki. Auberu, ŠL Danie-lu, Škrbini in Batuljah. Leta 1897. j„ na- Hrastnik, 14. decembra Znano je. da je bil Hrastnik pred prevratom zelo nemškutarski kraj. Edino društva Sokol. Glasbeno društvo. Čitalnica, CMiD. Strelski klub in Gasilno društvo so vršila svojo nacionalno nalogo in goji'a narodno zavest. V Hrastniku nismo imeli primernih lokalov, kjer bi omenjena društva mogla nemoteno in plodonosno vršiti svoie delo in se svobodno razgibati. Hrastnik je potreboval dom! 2e 1. 1908. je hotelo sokolsko društvo to željo oziroma potrebo uresničiti: toda finanrie>no ie bi'o še dokai prešibko za tako podjetje. Po letu 1918. pa ie postal dom nuina notreba Potrebovali smo prostor, kier bi vsa društva. katerim vzvišeni cilj ie narodno edinstvo in močna Jugns'avija. imela skupen hram. In res. 1. 192* se ie na pobudo agilnega in nad vse oožrtvovalne^a učiteli a in staroste Sokola z. Loira HnTmierja ustanovil kon7orcii za zgradbo Narodnega doma v Hrastniku Pričelo se ie de'ati. uved'e so se denarne zbirke in Prireditve, čast in pohva'a domačim jrid"ctri'ekim faktorjem in sosedriim bratskim dnevom ki so moralno in materinim oodnjrali zzoli narodna akrrn V letih 1°?3—7A ie zra°t'a na »Šemtiurčevem« inT^ozantna zgradba Varodnega doma. katere pefetnico slavimo danes. G. predsednik L Hofbauer. ki neto leto dela. snuie in ustvarja. ie lahko ponosen na svoie delo. a preckro™en ie in »m ^e pod^eniule V dvorani Narodnega doma te'ovadiio sprfaj in «i kre.niio iek'ene mišice naši SokoM 7o"et dni^je se nole in na odru «e re?ira ^ama m'ado«t. vece"e in delo! Vsega, kar potrebuje naš človek. zabave in pouka, dobi v Narodnem domu. kajti vsak teden se predvajajo najboljši zabavni in poučni filmi. Tudi najbolj zakrknjeni »Tomaži« so uvideli, da je to res hram narodnega >n prosvetnega dela. Postai so naši gostje, kajti resnici na ljubo in omembe vredno je dejstvo, da do danes ni bilo še v donu prireditve, ki bi imela katerokoli politično ozadje. Trdno smo uverjeni, da bodo zavedni Hrastničan! vsak po svoje priromogli, da bo Narodni dom tudi na zunai kazal vsakomur. da je tu kraj »Iere« besede, narodne pesmi, telesne vzgoje in svetišče prosvetnega dela. stopil službo v Svibnu pri Radečah kot prvi učitelj na tej šoli. Nato je bil premeščen k Sv. Miklavžu nad Laškem. Po treh letih je nastopi! službo v Pečicah pri Pod-sredi. kjer je v jako neugodnih šolskih razmerah vztrajal celih 20 let in preživel tudi vojno. Za časa vojne Je bil desna roka tamoš-njega prebivalstva. Po tolikih letih službovanja v gorskih krajih si je želel izpre-membe. nakar mu je bilo odkazano mesto v Brezovica h v Prekmurju. Vkljub temu, da v Prekmurju niso novo došlo učitelj-stvo spre.ie'i z odprtimi rokami, si je v kratkem času pridobil prebivalstvo, posebno pa mladino. Upokojen je bil s 36 leti službovanja, nakar se je preselil v Ljub-Ijano. Jubi'ant Je za časa svojega službovanja preživel dosti težkega zaradi svoje zavednosti. ostal pa ip neupogljiv. Njegovi učenci. kakor so dobro napredovali, niso nikdar znali avstrijske himne. Ob 60-letnici je naš jubilant še vedno zdrav in čil. Vedno toži. da so ga prehitro upokojili, ker bi pri svojem zdravju še mnogo let lahko kot učitelj koristil domovini. Vrlemu narodnjaku čestitamo k njegovi 60-letnici ter mu želimo še mnogo srečnih let „Teheran" orijentalski salon Mu«ana Mutevellča, Ljubljana '»v. Petra cesta 44 Predeli simo velike partie novih, krasno izcVanih, pristnih perzijsk:h nre.prog vseh vrst :,n ve!'kosti z najširšo izbiro najrazličnejših modelov, barv in omamen tov, kamere prodajamo po najpovoljmeJSh cenah, istočasno pa jamčimo za kvaFte-to našega blaga Nadalje imamo v zalogi novodošle parti-;e krasnih piratskih preprog v veliki izberi vzorcev po zelo nizlch oenah, daLie cenene plišaste irrri'tacv>e za oto-ma."-e. posteiie, mize in sploh za vse svrhe. Cenjeno občinstvo obveščamo, da imamo razstavlene na}raz'ične'še in krasne vzorce preprog v konfekcijski trgovini pri Bučarju na Starem trgu. 1604 Ob 3, pol 5, 6, rol 8, 9 Velesenzaclia! FRITZ LANGOV! velefilm fantastičnega poleta v w vsemirie! 1 Zetta mesecu! na Wiliy Fritsch — Gerda Maurus. Tel. 2124 ELITNI KLNO MATICA Evgenij Čirikov v Ljubljani V petek zvečer le v ve'iki kazinski dvorani nastopil z aktualnim predavanjem ►Narod in inteligenca« kot gost ljubljanskega Pen kluba znani ruski pisatelj Evg. Čirikov. Predavatelja je občinstvu predstavil g. J. Vidmar, ki ie v kratki uvodni besedi označil pomen moderne struje ruskega slovstva, ki med njene pionirje spada tudi pisatelj Čirikov. Nato ie sivolasi pesnik prečital zelo zanimivo Poroči'o o svoiih odnošaiih do Leonida Andrejeva in Maksima Gorkega, poudarjajoč, da pravo slovstvo mora biti vedno veren odraz življenja in trpljenja naroda ter da so ruski pisatelji v po'ni meri doživljali vse ža'osti in radosti naroda. iz katerega so izš'i. Niso bi'i samo verno zrcalo narodove duše in niegovega življenja, marveč so bili v ve'iki meri naravnost voditelii naroda na notu borbe in trpljenja, kar so mnogi potrdili z zaporom. pregnanstvom in sibirsko katorzo. 12a 0 Uvajamo v promet p znižanih cen h 5000 krm dov ^ladinovih svetiljk ^(ad n nam zna svetil] P'anino smrtic kot človek, ki je vse te grozote videl in marsikaj sam preizkusil in ki ee zaveda, da se je z njimi odkupovala pred U6odo naša svoboda. Naj bodo ti zaniski dokument tistega časa in pouk mladim rodovom, ki prihajajo za nami! S svojim preprostim, nevsiljivim in vendar mestoma lepo ubranim, skoraj pesniškim slogom je prof. Jeras sr»isal delo, ki ga vsakdo z zanimanjem prečita od začetka do konca. In ga odloži z mislifo: Da, to so bili zgodovinski dogodki! Koliko rodov bo še želo sadove tega trpljenja, teh heroiskih prizadevanj! Mirko Šubic je opremil knjigo »Planina smrtic z desetimi učinkovitimi, celostranskimi ilustracijami, ki nje vrednost še povzdigujejo. To lepo in zaslužno knjigo naročiš broš. za 20 Din, v celo platno vezano pa za 28 Din pri avtoriu. Ljubljana. Levstikova 21, ali pa pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. ^ene govorijo da smo najcenejši v vseh oblačilnih potrebščinah. Obleke, suknje, double što-fe, perilo, pletenine, trikotaže, rokavice. nogavice, športne čepice itd. kuoi-te pri nas po najnižjih cenah in v veliki izberi. A. Presker »v.P« tra renta fttev. 14 Spominjajte se slepih? Najboljši in najcenejši so šivalni stroji s 15 letno garanc jo. Prodajamo tudi na obroke! Brezplačen pouk ¥ vezenju in krojenju ,Tehnik' JOSIP BAN J Al, Liubliana ■■■■■MMMBMBMHMMMHMBHB Mikošičeva cesta 20 V paiači Okrožinga urada. EN GROS! EN DETML! Ogled novega letala Aerokluba Liubliana, 14. decembra Za danes popoldne ob 4. je povabi! odbor Aerok'uba v tovarno iraž. Bloudka v Šiški zastopnike oblasti, častne odbornike *n drnee interesente na ogled skoro dogo-žovljenega novega aeroplana. Na dvorišču tovarne se je zbralo okofi letala precei občinstva. Predsednik kluba dr. Laiovic se je v nagovoru zahvalii vsem darovateljem. ki so z znatnimi zneski podprli vso akcijo in s tem omogočili, da je gradnja letala napredovala do sedanjega stanja. Med drugim je omenil: »Če jc bi! kdaj, je danes pokret AK nad vs* aktualen. Po prvih posrečenih po'etih preko oceana, po prvem obletu zemeljske ob!e v efektivnih šestih dneh, po nepredstavljivih hitrostnih rekordih, doseženih v borbi za Schneiderjev pokal — skoro 10 km na minuto — po neznansko doseženih višinah ln vztratnostnih rekordih, po velikem evropskem krožnem poletu športnih letai', M se ga bo udeleži! leta 1930. današnji nekrščenec, moramo konstatirati, da danes skoro ni človeka, ki bi Po časopisju ne M prisiljen dnevno misliti na prob'em avllacge. Pazvolma linija avijacije zadnjih 20 let kače vzpon, ki ga še ni dosegla nobena gospodarska m še celo ne športna akcija v sličnem razdobju.c Spomnil se je prve žrtve slovenske civilne avijacije. pokojnega dr. ?e<=ta-na, ln ssgotovr!. da bo Aeroklub sedaj, ko je bilo njega delo b!agos'ov!jeno s krvjo te plemenite žrtve, še vneteje deloval. Zatem je poda! klubov tajnik dr. Raipe Izčrpno pojasnilo vse konstrukcije, ki daje polno novih tehničnih izsledkov, izmed katerih le večina patenti rama doma in v inozemstvu ln so last konstrukterja inž. Bloudka. Vsa konstrukcija ie nad vse rmmlcpozno izdelana, tako da tzsrleda za laika v res-nid kot igračkanje. Vendar ie vse le delo. ki le zahtevalo oeromno truda in materialnih žrtev. Zanin.Jvo pri delu. ki kaže potno genla^Viih domislekov konstrukterja tnč. Bloudka. Je tudi to. da je Ml vsak naj. manjši leseni sestavni de! preizkušen zaradi svoie odnornosti in nosilnosti. To pa }e srradnjo precej podražilo. Popo'noma z grad eno letalo bo velialo okoli 260.000 Din ln manfka Je še kakih 70.000 Din. katere bo k'ub v kratkem zbral in ooelira zato na vse dobrotnike, ki so že dosedaj pokazal' toliko smisla za našo mlado civilno svilatiko. Hitrost, ki lo bo tabko doseglo novo letalo, bo še enikrat večla od našega leta^ »f InbMana« tn bo znašala maksimalno »rad 200 km. kar bo letalo usposobilo za tekmovanja ori mednarodnih letalskih prireditvah. Takrat pa se bo z letalom dvignil tudi naš pomos tn z dokazom naše podjetnosti in marljivosti tudi naš ugled v dnrfbi drugih naprednih narodov. Senoffia Pesem strastne ljubezni. KTNO DVOR! PRIDE! Ostra ali mila zima LJubljana. 14. decembra. »Kadar žabe Se v decembru regljaio, berači v lepi in suhi zimi r>etlajo.< tako pravijo na vremenskih izkušnjah bogati etari očand Mnogi ribiči in ljubitelji ribiškega športa so še te dni slišali ob Ljubljanici in drugod po raanih jarkih na Gmajni in v Mestnem logu regljanje žab. Gosp. Albin Rakoš, ki svoj prosti čas z vnemo posveča ribolovu, je v ponedeljek lovil ribe v Ljubljanici pri Zalogu. >Lov .je bil slab. pač pa sem na svoja lastna ušesa — in kmet Miha iz Zaloga je priča — slišal žabe regljatL To tudi nekaj pomenil Zima ne bo prehuda in preostra,« je zatrjeval znanec, ko so se pogovarjali o bližajoči t>e hudi rimi in sibirskem mrazu, ki je naoovedal svoj pcset budi našim krajem in ki naj bi bil po m>movedih vremenskih strokovnjakov še hujš' kakor lani G. Rakoš je namreč v ponedeljek. ko je okoli 4. popoldne prijazno obsevalo solnce ljubljansko' okolico, začul iz večje mlake pri Ljubljanici žabji zbor, ki je ubral svojo milo pesem. V četrtek je pritisnil v Ljubljani ostrejši mraz. padla je močna slana in zmranile so na cestah mlakuže. Vreme pa s;cer ni neprijetno. Pravijo, da bomo imeli sedaj serijo lepih dni. čeprav bo mrzlo. Novi šolski zakon in roditelji Tesno sodelovanje šole |n doma. Novi osnovno šolski zakon je Jugoslavijo po dolgih 11 letih postavil v vrsto onih kulturnih držav, ki so vzgoo mladine postavile med važne interese državne uprave- V poeledu modernih vzeroinih na« čel pa zakon prekaša mnose sredriieevrop-ske države. Saj je celo pouk postavlen pred nova dejstva, ko § 44 predpisu e koncetraciisko metodo in vpoštevanie otroške aktivnosti. S tem .ie zmasrala ide-ia delovne ali aktivne šole, za katero se ie slovensko učitelistvo borilo že več let. Tudi roditelji bodo uvideli, da ie z novim zakonom niarsikai oostavl eno na sodobnim potrebam odsrdvariaiočo podlago. Saj je bila n. pr. staršem obvarovana pravica do odločan'a. ali nai verouk ocs učuie duhovnik ali učitelj! Ni oa še raz. vidno kako se bodo te odločitve vršite. V § 13 ie dana roditelie-n pravica, da v mesti.1 in industrijskih krajih zahtevajo ustanovitve otroških vrtcev. Zelo važna ie določba, da se sme:o v šolo vpisati ie otroci, ki v dotičnem koledarskem letu dopolnilo sedmo leto- Le telesno in duševno neoporečni šestletniki smejo biti sprejeti v 1. razred. Nedvoumno ie rešeno vprašanje manjšinskih šol. kar moramo z nacionalnega stališča le pozdraviti. Tu! materinski ie-zik se mora uradno ugotoviti, otroci držav nega materinskega jezika pa morajo breziziemno obiskovati šolo z državnim iezikom. Odločitve staršev so tudi v bodeče nedopustne. Popolnoma nova ie določba o roditeljskih udruženiih, ki iih predvideva §§ 150 do 151 in celo med učite! evimi dolžnostmi najdemo oasus. da učitelji sodehi'eio mi roditeliskih sestankih- S tem so tesni stikt šole in doma stopili v štadii uresničena. Sa le celo naloga domačih učitel skf.i svetov ter kralevnih šolskih "dborov da prire ajo roditeljske večere (§§ 127- 145). Krajevni šol. odbori moraio imeti 5 odbornikov. ki imaio otroke v šoli t- i. staršev. Površen oreded teh določb kaže. da so se avtori zakona dobro zavedali visoke vrednosti roditeljskega sode!ovan'a. Brezdvomno bodo starši radi pomagali s svoiinri izkušniami. sai pozna'o svoie otroke po njihovih nasmeniih bolje kot kdorkoli drugi. Tako podira nova šola z novim zakonom tudi zid med učilnicami in domom. —u. Škof kioska obrtna nada?Wa W s^la • Škoffa Loka, 14. decembra. Gotovo je ma-lokatera strokovna učna ustanova sirom škofjeloške okolice, ld bi se mogla ponašati s 40. leti svojega uspešnega in plodonosnega dela v korist obrtniškemu stanu poleg obrtne nadaljevalne šole v Škofji Loki. ki prehaja z Ietošnivm šolskem letom v svoj četrti decenii. Leta 1889. so se prvikrat zbrali v učnih sobah sedanje deške šole vajenci, da si poleg znania. ki jim ga daje mojstrova delavnica. pridobe še na«lov zia s^mostoino udej-stvovanje v ob-fniškem poklicu, ki mu je te široko stanovsko obzorje zdrav predpogoj sodobnega in dovršenega dela. Tekom let so neurejene razmere obrtniških vajencev sko^o popolnoma izginile in je sedanja mladina že v vsem privzgojena rednemu in smotrenemu šolskemu delu. Šolsko leto se prične vsako leto s 1. oktobrom in traja neprekin ieno do konca aipr'1'a; to"*ej 7 mesecev. Pouk se vrši ob pon^delflcih, sredah in nedeliah dopoldne. Bržikone pa bo nedelfeki pouk v kratkem odpravljen, kar je topV> pozdraviti. TikH vaienec ima enkrat na teden rad nekoliko prostosti in odcfba. V treh u?nih raOTed^h ponižuje izmenoma Poleg voditelja šole še 5 strokovno kval-rPciranih učnih moči. ki predava'"o vaiencem merkan-tilne pi^edmete in usnosabljajo gojence v prostoročnem, pmiekoiiskem in strokov-ifm risan in z vso briigo, ker je nuino potrebno. da si bodoči pomirjenik> ali mojstri cfe'n '"o pjir-^e s-snr. Vse šolske potrebščine d^be oh i skoval o i šole brezplačno, va-• pnei vt»'ačajo le vpisnino ob začetku SoV-^■"(»i leta. S te vrlo šolo obtskuio^h v w z zaprekami tn met kladiva 5 k*r. 3. atleti, ki se pregrešlio ob prftPrt prezentatlvnf.1 tekmovanj, te kaznafeio * enim ah dvema nenastonoma v renre. zentatlvnem državnem moštmL akc pride-Jo zanj v po štev._ _______ MepeHoarfi LJUBLJANSKA D RAK A. Začetek ob 20 Nedelja, 15. Ob 15.: Naš go«pwl Snpnik. 1» ven. Znižane eene. -— Ob 20.: Don Cap k». Izven. Ponedeljek, 16.: Zaprto. Torek, i7.: Življenje Je B. IJT'R1J\VSKA OPPRA. Začetek ob pol 20. Nedelja. 15. ob 15.: Gorenjci ritevfcek. Ljnd-•ka predstava po mižanih cenah. Izvec-— Ob pol 20.: Tičar. Opereta. Premijera Izven. IHmedeljek, 18.: Svanda dnrfafc. C. SlavTSO-stna predstava v proslavo rojstnega dn« Nj. VeL kralja AleJoafmdra L Torek, 17.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČ®. Začetek ob 20. Nedelja, 15. ob 15.: Zupan StfhmondskJ Kmečka predstava. Globoko Miižane cene. _ Ob 20.: Worm&id orožar. Znižane cene. Kupont Ponedeljek, 16.: Zaprta Torek, 17.: Zaprto. PTUJSKO GLEDALT8CR, Začetek ob 20. Sreda, 18.: Wormski ocožar. Gostovanje M» riborčanov. ŠENTJAKOBSKI OLBDA1J9KI ODKSL Začetek ob 20.15. Nedelja, 15.: Prisega poinofl. Izj i ava Popisani. Ivan Sešek, v mar jih št. 26, preklicu je vic ž&l j rve besede, ki jih js bil govort! o Leopoldu Klemen tu, trgovskem poslovodji v Ptrfjanah, sn o njegovi soprogi Mariji Klementovi. ker je bH po drugih zapdjan m k je pre; pričal, da so vse obdolžirve brez p-Kflage. V Ljubljani, dn« 14 decembra 1929. 1605 Ivan Sesek L t, DOPIS! BLED. Knjige Vodnikovo rfružbe so A spele. Ker se je letos prepolno priglasilo mnogo novih naffočmikoar, prosimo one. ki še nisp člani, da ae takoj javijo [*rv<3rj- * niku. Stare člane prosTno, naj dado tit&V knjige tixli nenaročnikom, da pr dobe te ▼ svoj krog. Cim več nas bo, tem prej dobimo Se peto knjigo! JEZICA. Pevsko d»Tlnra* m kSka vati domes ofo ViK. k oevoriSveog indBtarf •Saairf tehk»ži\'ee«. aitgloblSe delo ruskega duha! .98 F. M. Dostojevski;s BRATJE KHRH Z0¥1 roman Poslevenil Vlad!m"r Levstik Genjjafni ruski pripovednik se je v tem mogočnem deSu povzpel na vSek arvoje umetnosti Pripoveduje nam zgodbo treh neenakih bratov, sinov starega slado-strastnika Pavla Fjodoroviča: med temo in lučjo omahujočega Dimitrija, po hladnem umu zapeljanega Ivana in angelsko prostodušnega Aljoše. Tedaj rodbinski roman: in vendar, kakšna neizmernost razgledov v širjavo in globino človeške duše, kakšna piretres! jiva borba med B.'>gom in 9atanom na sleherni strani! Kako strašno trag čne so usode teh lj-udi in obenem kake naravne! Vse svetovno slovstvo ne premore silnejše knjige od te... Vsak. kdor misli in išče, vsak, kdor trpd v nemiru svojega srca, jo mora čitati — jo mora imeti! R zV'Sna zd j? v 2 (skoro 1200 strani na finem papirju). Vezba po izvirnem umetniškem načrtu Cene: Platno 250.— Din, polusnfe 300.— Dfn. Plačljivo tudi v mesečnih obroka najmanje po 30.— Din. Založba §1Slf£T", Ljubljana pošt .i preda« sso ' ....................................nt.....m..........i|<"JHiy»nini» rrrrmmvnm a » - , ' - » " ' »|p '-Ž/ * <■ ,' - s Velika železniška nesreča pri Namuru N« kolodvora ▼ Namuru je skočil s tira osebni vlak. prihajajoč Iz Brusila. Stroj leži razbit poieg tira, vozovi pa so se zarili drug v drugega. Deset oseb le bilo ubitih, 56 pa ranjenih. Vzrok nesreče Je doslej še neznan. Adam s pisalnim strojem Zanimiva robinzonada ameriškega novinarja v kanadskem pragozdu Ob pričetku letošnje jeseni so zape« Ijali ameriškega novinarja Mac Con* ncla v pragozd severno od kanadskega Ouebeca. Najbližja lovska naselbina je bila oddaljena 60 km. Američan se je slekel do nagega in se obvezal da bo živel dva meseca kakor jamski človek brez vsakih pripomočkov. Pustili so mu samo pisalni stroj, fotografski apa* rat, toplomer in sekiro: slednjo za to, ker v teh krajih ni kamenja, iz katere* ga bi si lahko sam pripravil potrebno orodje. Vsak deseti dan mora novi Adam na določenem kraju ostavki svoj, na stroju pisan dnevnik. Iz nje« govih dosedanjih poročil je razvidno, da si je predvsem zgradil šotor iz su« hih vej. si napravil ogenj z drgnjenjem dveh kosov suhega lesa in si naredil lok ter puščice. Na svojo srečo je na* šel po nekem Indijancu na drevo obe* šeno culo z jelenovimi kožami Urezal si je in s suhimi ovijalkami sešil oble* ko, ki pa ni posebno topla. Kože niso bile strojene in so se ogulile po prvem velikem dežju. Priobčujemo za vzgled >dlomek iz dnevnika z dne 17. novem* bra, ko je bival novi Adam že tretji teden v pragozdu: »Spim 10 — 12 ur na dan in čim se zbudim, pričnem sukati svoja dva ko« sa lesa. da prižgem ogenj: to je zelo zamudno delo. Zato se mi ni treba oblačiti, ker sem vedno oblečen. Iz bre« zove skorje sem si naredil skledo in pristavim vodo. Ko se ogreje, si sna* žim zobe s stolčenim ogljem in kosom jelenove kože. Nobena zobna pasta ni boljša. Pravi jamski ljudje bi to seveda smatrali za nepotrebno novotarijo. Na* ložim potem dračja, da mi ogenj ne ugasne in si grem ogledati svojih osem zank. Prehodim do 2 km in s plenom odkorakam domov; spotoma pobiram kurivo. Zdaj postanem kuhar. Poznam samo tri jedi: ribo, veverico in divjega kunca. Če imam srečo na lovu, si pri* voščim 200 — 250 g mesa in nekaj mlačne juhe. Kadar vržem po vzgledu ljudi kamenite dobe oglodano kost v svoje smetišče, ste lahko prepričani, da niti za mravljo ne bo posebno vablji* va! Vreme je po večini deževno. Zato ždim v šotoru in si pripravljam pušči* ce, bodice in slično. Vse to zahteva dosti časa. Potreboval sem celo dva dni za dobre osti. Potem, predno se stemni, privlečem stroj im pišem ta dnevnik. Vesel sem, ko grem lahko spat Seveda nisem postal pravi divjak, a sem nedvomno dokaj izboljšal svoj sluh in vid. Veseli me tudi moja klina* sta bradica, katere mi poprej moja že* na ni dovolila nositi. Če bi me zdaj vi« delala Včasih je življenje v gozdu dokaj nevarno. Dne 29. novembra je našel Mac Connel n. pr. neznano jezero. Na obrežju ni mogel ujeti nobene ribe. Za* to si je zgradil iz vej in drevesne skor« je splav. Splaval je na sredo jezera, a zopet ni imel sreče pri lovu. Tedaj pa se je vlila ploha in splav se je skoro razlezel. Ribič je pritaval domov ves premočen in je bil srečen, da ni uto* nil. Dne 2. t. m. so obiskali puščavni ka člani znanstvenih društev, ki nad* zorujejo njegovo početje z znanim po* tovalcem, duhovnikom Georgeom Tremblejem na čelu. Revizorji so ugo* tovili, da je Mac Connel zelo shujšal, a je bil kos vsem težkočam. Nihče ne bi bil prej mislil, da bo znal pristni Newyorčan tako uspešno in vztrajno živeti trdo, divje življenje v sirovem podnebju. Revizorji ne dvomijo, da bo novi Adam s popolnim uspehom dovršil svoj zanimivi poskus. Gdč« Marifa Lourdes de La i Texeira, eiftag portugalska letalka, s) Je kupna avtoa, s katerim meni poleteti preko Južnega Atlantskega oceana. začeto dele/ »On nima krepke volje!« »On se ne more koncentrirati!« Kolikokrat sli* šimo to grajalno besedo o ljudeh, ki započetega dela ne dovrše. Toda ne smen o obsojati, nego razumeti in pomoči onim, ki radi majhne telesne re* zervne moči nimajo dovolj vstrajnosti. Stanje telesa zavisi — od njegove prehrane. Današnji, povečini nezadostni način prehranjevanja se mora do« polniti s hrano, ki ima v sebi veliko hranilno vrednost, a ki ne tvori nepo* trebnih odpadkov. Ovomaltine je kon? ntrirana hrana, ki je prirejena iz najžlahtnejših hranilnih sestavin, se lahko prebavlja in ima prijeten okus. Živčni mir, vstrajnost, moč in veselje do življenja bomo dosegli s stalno jporabo naravne krepilne hrane Ovomaltine. • Dobiva se povsod za ceno Din 18.50 za zavojček. Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč se na ta list od Dr. A. WANDERA D. D. ZAGREB Na 9 mesecev obsojeni očetomorilec V Hirschbergu na Nemškem se je vršila te um razprava prou mlademu gonuešiezijskemu groiu Kristijanu rri-deriku btoibergu-Yvernigerode.fu. ki je bil obtožen, da je letošnjega la. marca ustreiii svojega očeta v njegovi sobi na gradu Janovcu. Razprava je vzbujala ogromno senzacijo po vsej Nemčiji, ker je bilo na vsej zadevi mnogo skrivnostnega, o čemer je javnost upala, da bo prišlo pred sodniki na dan. Tako je še danes vse prepričano, da je prava ini-ciatorka te krvave družinske tragedije obtoženčeva mati, ki je v ljubavnem razmerju s svojim svakom in da je prevzel obtoženec zločin nase le zato. da jo obvaruje kazni. Še čudneje je vplivalo dejstvo, da so bili mladi grof in njegovi bratje žrtve materinega ljubimca, ki je homoseksualec. Vendar pa je razprava prešla nekako namenoma čez ta in podobna dejstva, ki bi bila lahko podlaga za popolno razkritje vse zadeve. Zdi se, da imajo neki krogi nemške »republikanske« justice še vedno ogromen respekt pred visokimi naslovi in da ne ravnajo z njimi po istem merilu. kakršnega uporabljajo n. pr. proti osebam iz »nizkega« stanu. Mladega grofa so obsodili samo radi malomarnega ravnanja z orožjem na 9 mesecev ječe, pri čemer so mu všteli v kazen 45 dni. ki jih je presedel v preiskovalnem zaporu. 9000 ljudi izgine vsako leto brez sledu Pariško policijsko predsedstvo ugo* tavlja s statističnimi podatki, da izgi* ne iz francoske prestolnice vsako leto strašno veliko ljudi, ne da bi našli za njimi kakšno sled. Lansko leto so po« grešali n. pr. 12.000 oseb. od teh so jih letošnje leto našli kakšnih 3000, tako da je izgubljencev še vedno 9000. A letos je izginilo še več oseb. Gre ve* činoma za žrtve zverinskih zločinov, za norce, ki tavajo bogve kod, in za osebe, ki imajo že svoje razloge, da se odtegujejo očesu postave. Srečne flepčne pravnike sebi m svojcem dosežete z nakupom raznih modnih potrebščin. Krasne sa-moveanice. usnjene rokavice, nogavice, fino perilo. — Jamčimo najcenejši nakup DRAGO SCHVVAB, Ljubljana Anahronizem Anahronizem imenujemo pomoto slikarja ali pisatelja, ki kak dogodek ali stvar prestavlja v veliko starejšo dobo, nego se je dogodek izvršil ali pa je dotična stvar bila izumljena. Ker pa taka pomota učinkuje zelo komič* no, jo pisatelji namenoma često ra* bijo. Nekemu ameriškemu slikarju se je primerila pomota, ki gotovo ni bila nameravana in ki je dobila nenavadno visoko dolarsko oceno. Dobil je na« log, da izdela nove ameriške znamke s podobo Krištofa Kolumba, kako s krova ladje gleda novoodkrito zemljo Ameriko. Slikar je šel in je naslikal Kolumba, kako opazuje z ladje novo zemljo z daljnogledom. Državna ko« misija je načrt prevzela in naročila znamke. Komaj pa so znamke izšle v nekoliko primerih, so se ljudje takoj spodtikali nad sliko. Kolumb namreč ni mogel opazovati Amerike z daljno* gledom, ker je bila ta koristna pripra« va izumljena šele kakih sto let po nje« govi smrti. Vlada je znamke takoj za* plenila, kar pa jih je le bilo prišlo v promet, imajo med ljubitelji ogromno ceno. Nedavno je bila ena izmed teh znamk prodana na dražbi in so se dra« žilci skoro stepli, kdo jo bo izdražil. Končno je ostala nekemu milijonarju, ki je zanjo plačal 12.000 dolarjev. Fantastične cene Američan Rudolf Wurlitzer je kupil zbirko 65 starih gosli in lokov, ki je prej pripadala pokojnemu milijonarju Rodmanu Wanamakcrju in potem biv* šemu vodji filadelfijskega simfonične« ga orkestra dr. Tadeju Richu. Wur* itzer je dal za celotno zbirko 650.000 dolarjev, čeprav jo cenijo na trikrat večio vsoto. Američani so sploh veli« ki ljubitelii starih godal. Od 1900 go* sli, ki jih je izdelal slavni mojster Stradivari, se jih je ohranilo 400, a od teh jih je n. pr. dobra tretjina v po* sesti bogatih ameriških zbirateljev. Tako je v Wurlitzerjevi zbirki tudi slovita labudja violina, ki jo je Stradi« vari izdelal v svojem 93. letu (1. 1737.) in ki spada med njegove najpopolnej* še ustvaritve. V Ameriki io cenijo na 75.000 dolariev. Dalie se nahsia v zb'r» ci tud; 60.000 dolariev vredna viola, d je bila izdelana 1727. za španski dvor. m dva kompletna kvarteta, ki sta bila nekoč isto tako last španske* ga dvora. Kraikatioa se znova oglaša Kakor poročajo Iz Batavije. je pričel zloglasni vulkan Krakatoa mf»d Sumatro im Javo znova delovati. V času 24 ur so našteli nič manj nego 425 erupcij, tj so jih spremljale silne eksplozije. Dnevno se ponavlja umivanje posode zato je vredno, da gospodinja malo razmi-ljuje, kako na si zmanjša trud tega posla in da bode posoda vedno čista in blesteča. Srečne so one, katere že več let uporabljajo idealno sredstvo za čiščenje SCH1CHTOV OMINOL Admiral Kondurlotis, grški državni predsednik. Je odstopil Iz zdrav-i ctvenlb ozirov. Iz francoskega okultizma V pariških salonih vzbujajo nenavadno pozornost uspehi, ki jih baje na polju okultizma dosega sin bivšega predsednika francoske republike Milleran-da. Njemu baje mizice kar plešejo in svinčniki sami pišejo skrivnosti iz življenja in bodočnosti vsakega človeka. Ta slava pa ni dala miru sinu ministra Painleveja, ki je sklenil osramotiti in razkrinkati Milleranda. Prišel je k njemu ter se izdal kot pristaš sekte teo-zofov, proseč Milleranda. naj mu kaj pove iz življenja njegovega pokojnega očeta. Millerand je sedel za mizico, se poglobil v »trans« in napisal dolg roman ter ga izročil teo^zofu. Mladi Pain-levč si je napisano prečital in dejal: »To je vse zelo lepo, ampak zimotili ste se. moj oče namreč še živi.« »To je iz. klničeno. gospod « mu odvrne spiritist Millerand. »morda še živi oče, čigar ime nosite, oni pa, ki je vaš pravi oče, je nesporno že mrtev.« Mladi mistifi-kator se je nekoliko mešanih občutkov ■poslovil in jadrno odšel. Nova panoga nezgodnega zavarovanja Kakor znano, se lahko v Ameriki zavaruješ zoper vse mogoče nesreče, nezgode in slučaje. Vendar je gotovo najoriginalnejši povod za zavarovanje iznašla bogata gospodična Dolly Simp* son, ki se je zavarovala zoper »nesreč« no ljubezen, ki vede v sv. zakon«. Njen stric ji je namreč odkazal en mi* lijon dolarjev gotovine s pogojem, da ga sme uživati, dokler se ne omoži. Devojka je seveda takoj sklenila oču* vati si večni samski stan. Ker pa je mlada, živahna in lepa, je v stalni ne* varnosti, da v kaki slabi urici podleže milim prošnjam tega ali onega krasot* ca. Tudi je toliko pametna, da ve, da se ji to lahko pripeti vsak čas, kajti snubci jo oblegajo dan in noč. Zato se je sklenila zavarovati zoper ta ne* srečni slučaj, da bi izgubo stričevega milijona nadomestila z zavarovalnino. Res je našla zavarovalnico, ki je bila pripravljena prevzeti riziko tega za* varovanja in skleniti z Doliy tozadev* no pogodbo. Na žalost pa je bila pre* mija natančno en milijon letno in Dol* ly bi se morala še tekom prvega leta poročiti, da dobi zavarovalnino. De* vojka je sedaj v veliki zadregi, da«Ii se naj zavaruje in poroči ali ne, Ravnatelj, ki zavrača previsoko plačo Celo rabi Ben Akiba bi moral priznati, da česa takšnega še n; bilo pod solncem: V Sydneyu so ponudili rav-nateljsko mesto avstralskih železnic znanemu finančniku Wi!liamu Clearyju. Določili so mu plačo 7500 funtov. Toda Cleary je to ponudbo ogorčeno odklonil in je izjavil, da sprejme ravnatelje-vanje le pod tem pogojem. 5e mu plačo zmižajo na 5000 funtov. Seveda so to sprejeli! Zoro voda proti sivim lasem! Ne barv«, temveč vrača sivim lasem prejšnjo tta-_ . ravno barvo. ZaK. zast. Odobrena od zdravstvenega odseka pod St. 1793—20 kot ta zdravje popolnoma neškodljiva Uspeh siguren la trajen. Cena steklenici bret poštnine Din 35.—. ZORA VODA L OREL, Zagreb Radičeva fDuga) nI. 32. Pošljemo po povzetju ln to samo na čitljive naslove. Mladoletni škof v Berdesra na Angleškem V Berdenu (grofija Esses) si volijo dečki Iz cerkvenega zbora (A tem času vsako leto po starem običaju Iz lastne srede stojega škofa za dobo enega leta In ga vodijo potem v svečani pro. cesijl skozi ulice malega mesta. Slika nam kaže dečjega »škofa«, ki so ga Izvolili letos. Urefcfe dr. Milan Vidmar Ni šahovskih bojiščih vlada mir. Velika bitka med Aljehinom in Bogoijubovom je končana- Svetovno prvenstvo je v čvrstih rokaui. Vsaj tako izgleda. Pa vendar je sedanji mir le tišina pred viharjem- Capaolanca je te dni prišel na EhinaJ, kjer bo igral simultanke. Izjavil je, da je že izzval svetovnega prvaka in da bo revanžni boj že v jeseni prihodnjega leta. Capablanca je resnejši tekmec kot Bogoljubov. Na svetovno prvenstvo pa mislijo tudi ilnigi. Dober mesec nas samo loči od začetka velikega turnirja v San Remu. Aljehin se udeleži te pomembne prireditve- Ce »e ma n« posreči dobiti prve nagrade, bo seveda prvi zmagovalec turnirja poleg nagrade ime! tudi še važno legitimacijo v rokah, da zahteva boj za svetovno prvenstvo. Tako nekako za trening bo nekaterim ▼elemojstnra božični turnir v Hastingsu. Za urednika te rubrike brez dvoma- Tistih deset partij, ki jih bo treba v Hastingsu igrati, res ne moremo šteti med važne boje šahovske elite Dobre pa so kot priprava. V Hastingsu igra Capablanca, ki se ne bo udeležil turnirja v San Remu. V Hasting-*a pa igra tndi 6 Angležev, ki se hočejo naučiti od velemojstrov, kar gre. Angleži žrtvujejo vsako leto dosti za take »naučne« turnirje. Wa!tor fTofchausen Je ob 70 letnici slavnega nemškega komponista Kotza priobči! problem, ki zasluži, da ga iztrgamo arhivom in ga temel;ito preštudiramo. Problem spada v ono skupino, ki manevrira s tempom. V zadnem času seru prinesel že dva problema te skupine Sledeči problem le brez dvoma odličen eksemplar skupine. a b c d e f e b S 7 6 5 H 4 3 if 2 I 1 m wk mm rnk Ht Wm mm BeB: Ka8, T.t3, Thl, »7 (4 figure) Crnl: Kc2, Ta2, a3 (3 figure) Mat v štirih potezah. Enostavna zunanja oblika problema Je simpatična. Zapeijiva je tudi navidezna pri-prostost eksekucijp črnega kralja z dvema trdnjavama Vsak šahist ve iz svoje prakse, kako lepo se z dvema trdnjavama lahko žene krlja od linije do linije na rob Šahovnice, kjer ga čaka mat V naši poziciji je obsojeni kralj fe aa predzadnji liniji- Stvar ne more biti težka. Beli trdnjavi stojita sicer malo nerodno, ker sta na isti liniji. Druga drugi sta na poti. Toda to se da popraviti. Ce ne bi stal pred nami problem temveč konec partije, bi brez pomisleka igrali na primer: 1.) Th3—g3 --- Grožnja je iasna- Mat v dveh potezah 'e Je pripravljen, namreč: 2.) Thl—h2+ 3.) Tg3—gl+. Prav isti mat bi pa grozil tudi, če be začeli z 1.) Thl—gl ali pa z L) Th3—f3. To je sumljivo. Problem, če Je res v redn, ima samo eno pravilno pot do mata. Oči vi d™ tiči v poziciji obramba proti vsem primitivnim napadom na črnega kralja. Po-iščirno jo. Obramba hI zelo skrita. Crnl vleče: 1. )------Ta2 b2 Jn pripravi s tem varno zavetišče na a2 svojemu kralju. Lahko se prepričamo, da je odgovor črnega tako učinkovit, da o matn niti govora ne more biti več- Problem je dosti težji, kot je izgledal. Jasno Je, da črnemu kralju ne smemo pustiti ne pol:a b3, ne pol;a bi. Nikakor mn ne smemo dovoliti bega na a2. Beli trdnjavi sta obsojeni, da po obrambni potezi Ta2—b2 ostaneta na prvi ln na tretji liniji. Ta rezultat nas ne sme preplašiti. Obsojeni na čakanje, si bomo pač pogledali, kaj bo Igral črni če čakamo. Poskusimo na primer: 2.) Thl—f! ---- Crnl ima potezo. Ce vleče kmeta, st Je zapri skrivališče na a2. Ce vleče trdnjavo, si mora zadeiati polje a2, ali pa mora prepustiti kralja usodi Tempo se začenja uveljavljati Edina rešitev črnega Je brez dvoma! 2.)------Kc2—d2 Bele trdnjave »o prebBzu črnega kralja-Mat ni mogoč. Napačne bi bilo zaradi ponesrečenega prvega poskusa odpovedati se izkoriščanju tempa. Jasno je, da druge možnosti beli nima. Verjetno je, da so uvodne poteze belega bile nespretne in da se manevri trdnjav dajo izboljšati- V prvi potezi smo eno trdnjavo potegnili na g-linijo. V drugi potezi je kralj postal pat Ce smo torej morali čakati smo bili prisiljeni izgubiti tempo z eno ali z drugo trdn,avo. Na isto linijo trdnjav postaviti nismo smeli, na tretji in na prvi vrsti smo jih držati morali- Na ta način je ena trdnjava morala na f-linijo. Tam pa Je prišla črnemu kralju preblizu. Ni težko uvideti, da beli potezo la.iko zgubi v prvem aH v drugem koraku. Ideja se nam vrine, da v prvi potezi postavimo trdnjavo na f-linijo. V drugi potezi, ko čakamo, gremo potem s to trdnjavo lahko pazaj ta g-linijo. Potrebna razdalja med črnim kraljem in belimi trdnjavami bo na ta način zasigurana. Poskusimo. 1.) Th3—f3 Ta2—b2 Zakaj se pa sedaj nI približal črni kralj? Ali ni situacija ista kot je bila zgoraj? Ne! Na 1.)---Kc2—d2 sledi 2.) Thl—h2+ Kd2—cl (2—--Kd2—dl 3-) Tf3— fl+ ln mat) 3.) Th2Xa2. Kel—dl 4.> Tf3-fl+ tn mat- Črna trdnjava na a2 nI krita, na b2 Jo varuje črni kmet 2.) Tf3—g3 --- Bell trdnjavi sta sedaj zadosti oddaljeni Ce vleče črni kmet sledi mat s Thl—h2+ in Tg3—gl+ Ce vleče črna trdnjava »ledi ista eksekuclia. No, čisto res to nI. Crnl bna ie eno skrito obrambo. Igral bo: 2.)------Tb2—b8+ žrtvoval trdnjavo, da pridobi eno potezo 'm s tem onemogoči mat v štirih potezah. Da bo v petia potezah mat nič ne de. Problem govori o štirih. To Je nepri etno. Žrtve trdnjave ne bomo mogH prepričati Ce pa beli že mora zamuditi se s tem. da vzame črno trdnjavo, jo bo vzel sigurno s kmetom. Ta kmet postane lahko takoj dama in dama je vendar močno orožje. Toda težava je resna. Beli trdnjavi držita prvo In tretjo Unijo. Dama bi morala s poli« b« ▼ četrti potezi doseči drago linijo-Le na ta način bi Se lahko pravočasno mogla dati mat S polja b8 vodita samo dva pota na drugo linijo b8—b2 in bS—h2-Prvi je nemogoč. Črni kralj kontrolna polje b2. DrugI Je zaprt Bela trdnjava na g3 je ovira. Ta konstatacfja pa vendar odpre pot do prave rešitve- Saj je vendar vseeno, s katero trdnjavo lovimo v prvih dveh potezah tempo. Saj trdnjava bi lahko izvršuje iste manevre kot trdnjava a3- Trdnjava hI pa ne ovira nove bele dame. Po vsem tem se torej glasi rešitev problema: U TM—IIM --- Trdnjava gre najprej na fl, potem šele na gl, da se beK kakor zgoraj znebi tempa. 1)------Ta2—h2 2.) Tfl—sel f Tb2—b8+ 3.) a7Xb8, postane dama a3—a2 4.) DbR—h2+ in mat Izredno subtilno tn neverjetno natančno izcizelirana kompozicija. NOGAVICE; ŽIGOM Najboljše, naftra*ne#e. zato 13 ' Kdor radi srca ne sme piti močno kavo, naj uporablja našo KOLINSKO C1KO-RIJO in REDILNO KAVO in prepričal se bo, da mu nudita isti užitek kot zrnata Izvleček iz programov Nedelja, 15. decembra. Ljubljana 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Religiozno predavanje. — 10.30: Pre« davanje o Mednarodni zvezi duševnih de» lavcev. — 11: Prenos Philipsovega koncer» ta iz Beograda. — 15: O turneji Glasbene Matice po Francih. — 15.30: Veseloigra. Trije ženini in tri neveste v zadreei. — 16: Reproducirana glasba. — 16.30: Humo< ristično štivo. (Milčinski). — 20: Prenos iz narodnega gledališča v Zagrebu. — 22: Na« poved časa in poročila. — Koncert radio« orkestra Ponedeljek, 10. decembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Francoščina. — 19: Zdravstveno predavanje. _ 19.30: Angleščina — 20: Koncert radio - orkestra: glasba čajkovskega. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert na eitre. — 18: Narodne pesmi. — 20: Koncert solistov. — 21: Prenos simfoničnega koncerta iz hotela »Central« v Zemunu. — 21.30: Poročila. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 1730: Popoldanski koncert orkestra _ 20: Simfoničen koncert zagrebške filharmonije. — PRAGA 16 30: Prenos popoldanskega koncerta iz Bratislave. — 19.05: Prenoe slova-Skeea progr. iz Bratislave. — 20: Kabaretni program iz Brna. _ 21.90: Klavirski koncert — BRNO 16.30: Prenos popoldanskega koncerta iz Bratislave. — 19 05: Slovaški program iz Bratislave. — 20: Kabaretni večer. — 21.30: Koncert kvinteta na pihala — 22.15: Koncert lahke godbe. — VARŠAVA 16.45: Reproducirana glasba. — 17.45: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 2030: Koncert Henrija Marteauja s sodelovanjem orkestra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 15.90: Popoldanski koncert orkestra. — 1790: Glasbeni program za deeo. _ 19: Prenos is državne opere: Wagner: »TaTinhSuserc. — Jazz-band in pertje. — BERLIN 16 30: Koncert Hermannovih skladb — 17. Koncert za flavto. — 18.80: Koncert lahke glasbe. — 20: Večerni koncert — 20.45: Spinellijeva lirična drama »A baseo portoc. — 22.30: Plesni pouk in plesna godba. — FRANK-FURT 16.15: Prenos koncerta k Stuttearta — 1930: Koncert frankfurtskega orkestralnega društva. — 21.30: Program Iz **tuM-earta. — 22.30: Godba za ples. — LANGEN-BERG 17.30: Koncert komorne glasb*. — 20: Večerni koncert orkestra — 21: Romeo rt godalnega kvarteta. — Godba za i^les. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert _ 19.30: Prenos koncerta iz Frankfurta — 21.30: Obisk pri smučarjih- — 22 30: Prenos iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 915: Koncert radio - orkestra. — 12.05: Koncert ei-eanske kapele. — 17 40: Reproducirana glasba. — 1930: Koncert filharmoničnega orkestra. — Ciganska godba _ LONDON 20.45: Orkecrtralen ta pevski koncert lahke glasbe — 22.35: Komorna ?1asba. — 23.45: Godba za ples. _ RIM 17.90: Prenos koncerta Iz filharmonije. — 21-OB: Veseloigra in koncert lahke glasbe. Torek. 17. decembra. LJUBLJANA 12.90: Reproducirana glasba. — 19: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 19.90: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Mladinska akademija. — 18.30: Ribar-stvo v svetovnem gospodarstvu — 19: Dr. Kolarič: Napake slovenskega pisanja. — 19.30: Ruščina. — 20: Svoboda: »Pri čaju«, veseloigra. — 21: Koncert radio - orkestra: jugosloveneka glasba _ 22: Napoved Časa in poročila. — Koncert radio - orkestra. BEOGRAD 10.30: Prenos iz saborne cerkve. — 21.40: Koncert pevskega zbora — 17.30: Program za deco. — 18: Prenos koncerta iz kavarne »Moakvac — 19.30: Čita-nje proglasa Nj. VeL kralja. — 1945: Koncert zbora beograjske opere. — 20.45: Koncert godbe kr. garde. — 21.90: Poročila — 21.«: Koncert radio - kvarteta — ZAGREB 9: Prenos iz zagrebSke katedrala — 17: Koncert radio - orkestra: jugoslovanska glasba. — 20: Prosto za prenos. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert — 19: Koncert gojencev zavoda zn slepce. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Violinski koncert — 21.30 Klavirski koncert — 22.15: Godba za ples. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. _ 17.30: Orkestralen in klavirski koncert. _ 19 05: Koncert operetne glasbe. — 20.20: Italijanske arije. — 20.45: Koncert lahke godbe. — 22.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 16.15: Reproducirana glasba. — 17.45: Poljuden koncert orkestra. _ 19.50: Prenos opere iz gledališča v Poznan hi. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 15.90: Koncert orkestra. — 20: Prenos orkestralnega koncerta. — Lahka rodba orkestra. — BERLIN 16.30: Koncert lahke glasbe. _ 19.30: Narodne pesmi in »šlager-ji<. — 21: Skladbe za čelo in klavir. — 21.45: Božične pesmi — FRANKFURT 16: Prenos koncerta iz Stuttgarta — 20.45: Prenos koncerta komorne glasbe iz Bazla. Ha) je najCepii 6o$ieni dat 9 za pridno varčno gospodinjo M sledil Gotovo 1© plinska ker olaj&a gospodinjam makdanje del*. 15916 m&am — 21.45: Pevski koncert. — 23: Lahka godba orkestra. — 0.30: Nočni koncert — LAN-GENBERG 17-30: Večerni koncert. - 20.10: Bavarski večer- — 21.30: Godba za ples. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert -19.30: Božična pravljica: »Gorska kraljica*. — 20-45: Prenos komornega koncerta iz Bazla. — 21.45: Pevski koncert — 23: Zabavna glasba. IDEAL radtio skušailke BARUEVE cevi TUNGSRAM 1 Kino Ramon Novarro: Kako sem se naučfl leteti »Položite note na pedal za upravljanje in se vadite vse dotlej, dokler ae dobite občutka, da pilotirate.« To je bfl prvi pouk. ki ari ca I« dal poročnik S P. Greber, hidroavijonski pilot ko me je zagledal, da sedim z lepo' Pripravljenim padobranom na zadnjem sedežu šolskega hidroplana Toda prej. ko sem se mogel vaditi v tem. kar ml Je on svetoval. sem moral iti doli, da mi pokaže, kako se ravna s padobranom in kako ga Je rabiti »Ce vam bo b kakrSnegakoR razlogi treba skočiti iz letala s padobranom«, mi je rekel, »štejte najprej do tri, a šele potem potegnite za ta obroč, ker sicer ne boste imeli dovolj brzine, da bi se padobraa odprl.« ►A fie prezgodaj potegnem?« Poročnik Je skomignil s svojimi Širokimi rameni »To bi bila napaka, a v letalstvu napravi človek samo enkrat napako,« Je pomembno zamrmral- Ta opazka me je seveda neprijetno tapre-letela Ko sem prvič po nalogu družbe Metro-Goldwyn-Mayer prišel ▼ North Is-land Naval Air Station. da se navadim pilotirati za svojo vlogo v filmu »Zmagovalci vsemtria«. sem bil nemalo vznemirjen Res, da sem že potoval z letalom iz Pariza v Berlin in večkrat iz Los Angelesa r San Dlego, toda razlika Je. aH potuješ ▼ potniškem aviionn, ki bolj nallkuje Pulhnano-vemu vagonu kakor letalu, ali pa se učiš pilotirati ▼ majmiem brzem avijonn za učenje. George ffill, naš režiser, ni Je rekel, da ml bo brez dvoma prijetno pilotirati, toda ko mi je dal poročnik Greber prvi pouk, je bilo za>ne vse skupal nekaj strašnega. A vendar Je na "bolj tesnobni del vsega učenja pilotiranja vsekako zdravniški pregled- Preden so mi dovolili, da sedem v avljon. so zahtevali, da se pod vržem običajnemu izpitu in pregledu, ker le znana stvar, da mnogi ljudje nimajo fizičnih sposobnosti za letenje. Komandant J- O. Adams je vodil pregled v veliki sobi, ki je vsa sijala od instrumentov za zračno inkvizicijo. Hkrati z menoj so pregledali tudi nekaj drugih mladih kandidatov in ne-kai mo}f.i tovarišev igralcev- Najprej so me posaditi r neko pripravo, ki se le naglo vrtila. da ugotove. aH se mi vrti * glavi ta kolik je pritisk krvi na sence. Potem so merili utrip srca in funkcioniranje dihanja v nekaki stekleni omari v kateri je bil razredčen zrak. Razen tega sem se moral podvreči še raznim drugim nevšečnim ta neprijetnim proceduram; mislim, da če ne bi znal leteti ne bi nikdar šel v to šolo samo zaradi tega zdravniškega pregleda. Letanje zbuja največM nemir, ki si ga človek more predstavljati; a kadar človek gleda pilote, ki lete ves dan m izvajajo akrobacije, naglo izgubi občutek, da bi to utegnilo biti opasno. in postane oduševl eti pristal letalstva. Tako sem postal tudi jaz, a prav tako tudi Oeorge Hill, Raph Gra-ves ta mnogo drugih filmskih igralcev. A vrnimo se zopet k letenju Poročnik Greber mi Je rekel, da se moram naiprej naučiti, kako se ravna s krmilom. To sem moral delati z nogama; vobče moram reči da so Prt pflotiranju ameriških avi'onov največ zaposlene noge. Eno nogo držiš na enem pedalu, a drugo na drugem in krmilo opravljaš prav tako, kakor deček krmili svoj mali čoln. S sredine tai pilo-tove kabine se dviga drugI pedal, podobea pedalom pri nekaterih avtomobilih. Upravljaš ca s levo roko, a z desno kontroliral mehanizem. Ce potisne* ta pedal naprej, se aparat spusti nlzdoi če ca pomakne! nazaj, se letalo vzpne- Ako ena stran »parata omaane, moral pritisniti na pedal aa drugi strani in aparat se vrne r ravno?ci- J* Na prvem poletu sera se moral bSTL kako se ravna s pedalom, ki ca upravljal % levico. Poročnik se Je dvignil v zrak kakih tisoč metrov visoko, nekoliko nagnil aparat ter mi rekel na mah telefon, ki naje je spadal, naj zravnam aparat Premaknil sem nekoliko krmilo tu aparat se 'e strašno nagnil aa stran. Obrnil sera krmilo na drugo stran, spet preveč, take da se je letalo spet nagnilo ta se mi Je šeJe po nemajhnem trudu posrečilo spraviti letalo nazaj v ravnovesje. Po nekaj poletih sem bC r ravnanta s tem pedalom že docela siguren, a ko sem se naučil leteti v ravni smeri popolnoma varno, je prišel na vrsto pouk v obrača-nju na levo ia desno. V vsem tem sem bfl kaj kmalu doma. a naučil sem se tudi. kako se dvignem v zrak. Ko sem se hote* učiti prista ati, poročnik Oreber nikakor ni hotel pristati na to, češ da |e preveč opaa-no. Kar se mene tiče. bi se nad vse rad naučil tudi loopingov, čeprav sem vedei, da so zelo nevarni. A Greber me tega ni mara! učiti in šele ko sem ga dolgo prosi!, je napravil nekoliko loopingov, a preje sa Je preveril, da sem dobro privezan v aparatu In da nikakor ne morem pasti iz letala. Ni večjega užitka kakor leteti v rrnomr ta v hidroavijonn: vrhu tega »e človek počuti ▼ letalu tudi docela na varnem. Na žalost nisem ves čas učenja Imel prilike vaditi se v skakanju s padobranom. ker se ves čas ni dogodil nikak defekt Toda pozitivno vem, da bt navzlic vsem opas*K>-sthn postal še avijatfk. da nisem slučajno — filmski Igralec- €)&us dam 14603 Je naS kvalitetni pisalni stroj „EBIMA" t najlepših modnih b a r t a h Priporočamo ga kot moderno, lepo ta koristno darilo. Zahtevajte aHke tn opta. Oglejte Bt nate bioftbol THE RJEX CO., Ljabljana, Gradišče IO (sa dramskim gledališčem) Fredierac BonJtet: Ločenca Vlak se Se oddalji. Y varane Laoroit, fe |e sitaEa na pločniku, je še etrtkra-t vi-deba po*i olknu vegem Obraz svojega moča. Pomahala mu je v zadtuS po-Bdirav ki on ji je odzdravil. Potan ie odlšla s postaje proti domu. Ko je zavrla s trga na tiBoo, Jo }e oekdo pokftcai! po imenu. Vzdihktelia je in se ozrla. Glas se JI je zded tako znam, da se ni mogla zaita-jjffl. In res, pred njo je stal mliad moški, tepe rasti in se je rahlo priklanjal. Yvonme sfi m mogto vefi, da ®a ne bi poznatfa — zato se je skušaj a vsaj obr-adati im osfta'ti rrrma. »Kaj... Rogier? Ti s! ihikaj?« (Je m-fiudemio vprašala. Za trenutek je bfa vsa zmedena in Iz navade, stare navade, k* je že bša poizafbiila nanjo, mu je reklta »bi«. Za to besrfco se je tafeon ipoikesala, a balo je že prepozno. Roger je med tem povrart: »Tutkaj sem da. že od včerai Stanujem v Gtrand hotelu... Kjaik sftučai to srečamje.« Cepma-v sita priSla v iraegovor sn se trseaiiiia o čitsito vsalkldbTPijh rečeh, je ven-danite oba prevzete aekafcšiita ganjenost. V zad)n$h šftirih tetih, odkar sta bri&a ločena, sita se namreč te redlko smeaava-ia. In še kadar sita se sneaaila, sta se gkdafla iz dtuiiave, zvedav seveda, kakor bi hotela d>nu& o drugem zvedeti, kako jima je zdaj... Ko je Roger nekaj časa med ravno-dmšrri.mfi besedami opazoval Yvomno, je TCikiCd* *A8i veš, da s* (postala tepSa? Vktei sem te že sinočfi v Gasfou pri piesu. Nftsft bala sama...« »Ne,« je odfvmnSa Vvotme,« mod mož Je bij z menoj.« In ne, da bi.. mfsfSa ma hoj posdtnotB je dostavila: »Pravkar sem ga spranrSa na postajo. Odfpotsovall 'je za mesec dina« »Ali se teihiko M vfldBva?« je zapeljivo vprašaji Ro®er. »Vidiva? Čemu nelkit? Spich ne razumem. kad te je siproizčilo, da si me nagovori ...« »Draga mote* če se nekdatj rfisva razumela, s tem še na nečeno, da se bova vedlno sovra&Sa.. .c »Seveda ne — pomfei, da sva drug drugemu čisto tuja človeka! Nai... isn končno ni nič sfeibega, da sva se spet naišia. AJj si sam tukaj?« »Sam. Hotel sem ostati do jutri Pri-pebjajl sem se z avortomofoilomv« Nastali je kratek odmor. MoAčate sta oba. Nato je Roger prekinfl tišino: »Kako je s teboj? Ali s5 srečna?« »Lahko rečem, da sem. Predvsem pa imam brezskrbno Cviljenje. Moj mod je zelo dober, ljubezniv in prijazen.« »Mordla še ne veš, da se oo M3>tvl mfeem oženil.« _ »Na sreoo tiste, fe? s! 'jo morda name-na»va< vzeti za ženo...« »Yvomme, ti si okrutna!« »Mogoče. PomrtsM, da ndkaflcor ne morem pozafoftti življenja, kš je hvala Bogu, že za menoj. Ti si me razočaral Doba si me nežmo, ljubečo, polno vere v moža. In s8 ne onesrečH in nacoča-mafl.« »Mar §e vedno ms* pozabsta?« »Nisem. A hvaffiežma sem usodi, da je vise to za mano. Zdaj sem svofbodma sn se mi ni treba bati, da bi dož&veta še eno razočaramje.« »Da, draga moja... Se to poealbiftaS, da sva preživela tudi srečne ure...« »Ne tajim. In najrajša ne govorim o tem, kar je daleč za menoi A kar se tiče tebe. oprosti, popravam svojo sodbo v toliko, da sva bita nekoč pnitja-telijai... ki sta se po doteem času zopet rcaSla.« »Ali dovoliS, da ti sj>et malo Dodvo-rim?« Vatafevo se je nasmehnila: »Ce te po-sebmio veseli — prosim! Opooorim te pa, da tfi ne bo mnogo koristijo...« Spet sta obmolknili a. Vsak je skuša! v tem moSčainiju dobiti nov dojem o drugem. Proslosit, kff sta jo delila do pred štiinimi leti. je bita zelo čudna, poSna Wu-beara, a tuctt mržmje, prepirov, prevar "in ljubosumnosti. Navdada je oba z ne-Iko žalostjo m bridkostjo, če ne četo z girenfkobo... Oba sta snovala osveto — a kaikšna naj bi tola, o tem sd nista prišla na jasno. Rcger je zdaij vSdel Yvon-no pred seboj, mmosro mrikavneDŠo. nego j ebila v zakonu. Čuti! je, da je njeno žKijeroie dnbiilo neki nov zimasel. Zato jo je vpraSa'1: »Ali br hotela sprejeti vabrHo rta skupno večerjo?« »Ne morem, hvala.« je odvrnite Y von ne. »A po večerji lahko prideš v Casrno. Če hočeš, bova pfesafla.« »In jubrf? Povabrim te na izlet v mojem avtomobilu.« »Hvaila. Tudti tei že?# ne morem ustreča. Napovedani imam poset neke rojak ^e svocega moža. katero sem že obvestite, da jo sprejmem.« Njene besede so bBe ltfubezmfve. od-krijbosrčne. Govorite je ponosno in z nekrm posebnim zadovoljstvom je po-fldftrtiafe*' »ne«, k» je zanj pomenil da ni in ne bo več njegova kakor nekoč. Roger pa je čutsi da je odbit Vvonne rt bite več zaljubljena varal To ftafi ni bila več tista poslušna Ycmne, ampak druga, neprisitopna ženska, vredna, da se vrže zanjo moSki v boj z vso S0O... Roger je to storit Dvori! fi Je, kakor Je vedel in zmal in Yvorarte je morala najprej sebi. potem pa še njemu prizm-to", da je njeno sroe povsem dnugače ■ubrano kakor pred štirimi leti Neko nedeljo sta se odpeljala na izlet im tedaj je oba prevzel! občutek tihe sreče Sestanki so se nadiaiievalE, dokler rti ona dobila pisma od svoega moža. Naznanjail fi je, da se vrne v najkraiišem času. »Kaj še, a® mčisJiš, da te bom res prepustil njemu?« je dea! Roger, ko mu je povedata. kaj se bliža. »Draga moja, jaz te ljubim, ne morem dTOgače...« »Razumem te. a jaz srnam doffižnosrft, 'ki jih ti mriimaš. Vrni se lepo v Pašne nedosegljivo — najbolj pa sta letos r>r:ljubijeni živo-relena in rdečtkasto rjava. Razen izrazito športnih, težkih stvari za smučanie in sankanje prideio v poštev tudi taž.ie obleke, ki jib nosimo pri d.rsaniu a'li pa na sprehodih po snegu. Tu nas ie dobro preskrbe'a m<«da s tkaninami, ki so kakor natašč ustvarjene v šnortne svrhe. Na:'bo'i moderen ie fweed v vseh variiantnh ceniio pa se tudi surovo tkani pamama-blacrovi. Po svoii sestavi im blrščečih harvah so vsi ti zimski blagovi nenavadni in originalni. Predvsem si moramo ombtfMi obleko; ki io moremo povsod uporabljati — za štrapadramrie v mestu, za portovan* v gore in za sorehode lz£ot'ri>v:>mo k) rz modernega hveeda. men kroi pa na>' bo enostaven Dovoli efekta nam nudi blago, ki ga izde'amo v ra^l^mh smereh. Sivčmo obleko kaže naša gorenj srednja skica. Tvveed nam šhržj tudi za elegantno ob'eko za drsanje. Seveda si tu na vsak način izberemo živahno barvo, tako da ima oeL obleka vesel izgled. Naša prva slika prinaša dober mode! z zaprtim ovratnikom, iz katerega izhaja kratka vrsta gumbov Krilo je razdeljeno v gube. vti« šnortne obleke pa povdatja (flu tbiCIV o S-eciaina trgovina za dame in otruke . . J? . . ... .. najprimernejših in praktičnih M. Kriš!ofič-Eu7ar t**"*1* opozarja cenjene odjemalce na bogato 9 ttedeCjo 15. decemfoa v lokalih lastne hiše Stan trg 9 etat?. Povedala mu je v brk: »Ti si prav tako ljubezniv fjulbimec kakor nezmosen m-otž. V trenutku, ko bi se zopet predu-la tvoji oblasti, bi se me naveličal Zato je čisto prav, kakor je: živeti morava vsak za^e! Srečujeva, sestajaiva se pa lahko. Ti sestanki bodo Bamie prava sreča — da bi pa s teboj živela, o tem -me more b/ta govora. Ce bi se spat poročil, bi najina sreča že v drugo utmri-a. ln tega nočem. Saj veš, da sem vedno amcCia raida — saano tebe . . .c r- ..... Poslednji sijaj Jožefine Beauharnais Leta 1814. je bila v Parizu posebno resela pomlad, kakršne to veličastno mesto še ni bilo videlo. Evropa se je bila sestala Praznovali so zmago nad velikim cesarjem Napoleonom, ki je ta čas že živel izdan in zapuščen v samotnem ujetništvu na otoku Elbi. V njegovih palačaih v Parizu so se šopirili tuji vladarji, kakor da so tu doma, in prirejali razkošne slavnosti, kakor v najslavnejših Napoleono^fh časih. Parižani so se v ta preobrat hitro vživeli Saimo da je bilo zopet nekaj novega. Trumoma so stali zvečer pri Tuilerijah in občudovali krasne vozove, ki so v nepreglednih vrstah dova-žali dostojanstvenike in imenitne goste. Komaj da so občutili ponižanje, ki je prosevalo iz vsega tega — narobe. Govorili so: »Kako velika je vendar Francija! Kako čudovit je Pariz, da toliko evropskih vladarjev tako dolgo piruje pri nas!« Nihče pa ni prirejal razkošnejših večernih slavnosti kakor ruski car Aleksander. On je bil po padcu svojega sovražnika zopet najmogočnejši vladar v Evropi. Stanoval je v Tuilerijah. kjer je skoro vsak večer buča lo hrupno veselje. Pristaši poraženega cesarja so bili razgnani na vse strani sveta, niti eden ni bil ostal na svojem mestu. Tudi dvor-janiki so bili razkropljeni. Cesarica Marija Luiza se je morala zopet vrniti na Dunaj. Samo Jožefina. prva cesarica Francije. Napoleonova ločena žena. je pri vsem tem vrvenju mirno živela v svoji palači Malmaison pri Parizu. Skrbelo jo je le. ali bo tudi v bo-goče dobivala svojo pokojnino. Do nadaljnjega se je preživljala s tem. da je delala dolgove, česar je bila tak vajena. Nekega dne se v Tuilerijah spomni- pu (p. Tttagdic Ljubljana, Aleksandrova C. I — Obiščite danes naio bogato razstavo — Aleksandrova c. 16 Napol športni čevelj je torej tisti model ki ga nosimo h Kostumu ali pa k apartni obleki iz blaga m potemtakem ne sme biti ne preveč finega. še manj pa preveč športnega izgleda. Zato se tu na-raje poslužujemo fantastičnega usnja Tudi v obliki se je na tesm polju prikazala novost — prilegajoč se novi ženski limi-ji se je napol športni čevelj vrni k starim modeoin, ki so b?li zapeti na gumbe. Na naši sliki vidimo tak čevelj z apartno zapetim stranskim deken. Surovi „voščeni" til je popolnoma izpodrinil dosedanji malines-til, ker je mnogo trpežnejši m ker deluje njegova debelejša mreža mnogo dekoradvnejše. Cesto je temu tiiu podan motno lesketajoč se sloj voska, ki ustvarja tako čudno originalen lesk, da moremo »ci:re-til« smatrati za favorka letošnje plesne sezone. Ker je učinek tega tila že sam po sebi mark anten, mora biti obleka vz njega pupomoma enostavno ukrojena. Tu so se uveljavile čisto dolge kreacije, ki se zadatj dotikajo tan, a so prepete z ozkim svilenim ali baršu-nastim pasom, ki naglaša letošnji višje pomaknjen život Zdravnts/ca posvetovalnica Q. P. T. ▼ M- S. Na to mi ni mogoče splošno odgovoriti Vzrokov je lahko več. Na eni strani niurda ni starostna doba brez vpliva, lahko pa tudi predrugačeni način živ! enja učinkuje po svoje. Tudi dietetične pogreške so mogoče. — G. M. V- v R. Zdi se, da se je stvar razvila na živčni podlagi. Poskusite s hladnimi frotažami; v začetku ne jeml ite vode pod 20 siopinj C- Potem obvladovanje samega sebe. Kakega zdravila v tem smislu, kot aa zahtevate vi, ne poznamo. Ce ste nervozni, jemljite brom in valerijano. — O. L D. v M. Nohti in lasje so kožni natvorki. Dočim neha telo rasti v dolžino med 24 in 3o letom in se po 50 celo skra šuje. rasto lasje in nohti celo živi enje. Nohti na prstih rok zrasto dnevno skoro za desetino milimetra Nonti na nogah, izvzernši onega na palcu, rasto štirikrat tako naglo r.oht na palcu pa šestkrat. Nohti na prstih rok se torej obnove nekako v dobrih 3 mesecih. Seveda se pa nohti na rokah pri delu na nogah pri hoji na obuvalu ali ob predmetih na tlen obrusijo Ce bi jih popolnoma zavarovali in jih prepustili, da rasto neovirano in nemoteno, bi narasli tekom enega leta na svojo tro no dolžino, v desetih letih kakor kaže račun na pol metra. Težke po-tvore, — ne glede na bolezni, — nebogljenih, neporezanih in malo obrušenih nohtov imamo priliko videti pri indijskih kesavcih, fakir in in siičnih prismoiencih, kjer imamo priliko opazovati naravnost monstrozne oblike, najpogostejše v obliki mogočno zavitih krempljev. — Nohti desne roke rasto brže od nohtov na levici (razmere 105.100) noht na palcu nacleiSe od nohtov na ostalih prstih (razmerje 143 100). — G. A. C. v K-lahko da ie pojav posebne bolezni, ali pa samo posledica nerednega živlien a. Živite solidno in hodite zimdaj ležat. Slične simptome ie inače opazovati pri ledvičnih obo-lenjin Na boliše ba če posetite kakega internista. — G F- G. S. Ni lažje stvari, kot pri obolenjih želodca govoriti o »želodčnem katarju«, ki e pač vedno spremljevalec sko ro vseh želodčnih obolenj Seveda se pa s tako diagnozo če bolezen ne premine v najkrajšem času. in e morda samo posledica kake dijetične napake ali brezpomembne infekcije, ne smemo zadovoljiti. Do jasnosti pa ie mogoče priti samo potom točne stro-kcvniaške fizikalne, kemične in rentgeno-loške preiskave, l ahko, da :e v vašem primeru samo tobak kriv vsem poavom. to bi se dalo dognati z abstinenco. — lahko so pa tudi n. pr. razjede v želodcu ali v začetnem črevesu krive opisanim pojavom in osobito bolečinam Zato mislimo, da imate prav. če se nameriate oditi na kliniko, kjer vas zdravniki Irhko ponovno preiščejo na vse mogoče načine in vas lahko opažu eio. dokler ie to treba — G. M. T. t L. Strupi, ki nastane;o v pokvarjenem rib.iem rresu, so jako nevarni in učinkoviti: prištevajo jih splošno k ptomainom. vendar ni niihova kemična konstitucija točno dognana Rnega izmed n ih nazivalo ptomatropin. nje gov uč'nek sliči onemu atropina. strupa, na-na:ajočega se v volčjih črešnjah Eno sto-tinko grama tega otrova je smatrati za smrtno dozo. katero je že dobiti prilično v tno gr. skvarjenega ribjega mesa. Drugi, nekoliko man< nevarni strup, je soroden strupu mušnici in je po svojem učinku podoben muškarinu- — G. V. G. v K. a »Mezge« (Mus) imenu:emo pretisnjeno meso raz- jo osamljene cesarice. Ruski dvorni maršal opozori carja, da bi povabili cesarico, zlasti ker so bile pri teh slav-nostih žene visokega pokolenja bolj redke. Zgodilo se je. Poseben kurir je prišel z vabilom v Malmaison. Jožefino je vabilo silno vzradostilo in niti trenutek ni pomislila na to, da bi odklonila Bilo ji je v zadoščenje, da jo vabi on, ki je prav za prav glavni krivec pronasti njenega nekdanjega položaja. Mikalo jo je pa tudi spoznati najlepšega moža, saj tak je bil Aleksandrov sloves. Ona je bila še vedno lepa. Ne bilo bi torej nemogoče, da tudi njega očara, kakor si je nekoč osvojila Napoleona. Odkritosrčna, kakor je bila v svoji lahkovernosti, se je tedai pomenila s svojo komornico gospodično d' Arvy tudi zastran tega — kakor je ta pozneje v svojih memoarih izk'enetala. »Pred vsem.« si pravi Jožefina odkrito. »mi mora dati besedo, da mi bo tudi nnrfalie do konca mojega življenja izplačeval pokojnino!« Oosnndična d' Arvv govori v svo.f;h snominlb o oblačilu, kater**^ Je cesarica izbrala za ta "ečer. Bila ?e toaleta iz svetle morcko7e1ene «vi1e: o^ robljalo jo je valovanje dragocenih čipk. K temu je dala nase najdragocenejše diamante. Lase je imela gladko počesane in zavite v grški vozel po tedanji modi. A nesrečen slučaj bi bil kmalu vse pokvaril. Jožefino je prav tisti dan, ko je bila napovedana slavnost, zgrabila njena stara bolezen tako močno, kakor še nikoli prej. Takoj so Doslali v Pariz po njenega zdravnika. Dve uri nato se je že javil. »Doktor.c ječi ona, »rešite me — trmiraim!« »Veličanstvo, zopet ste jedli rake.« »Komaj dve, tri dvojice škarij.« pravi cesarica. »Ne vštevši ostalih!« »Ah, o tem ni vredno govoriti!« »Vendar dovolj, da ste spet dobili napad.« »Da. da. A sedaj me takoj zo»>et pozdravite! Čemu pa ste sicer tako popularen zdravnik!« »Veličanstvo, vsaj tri dni morate ostati v postelji in med tem časom ne smete ničesar zaužiti « »Nesrečnež!« kriči cesarica in se dvigne v postelii »Ali ne veste, da sem nocoj povabljena pri ruskem carji'.« - »To je res ne^-Hrtno za Vaše Veličanstvo io nič manj za ruskega carja, Brez škode perete samo z milom! Omehčajte vodo z navadno sodo, vsfcd česar boste prihraniH na potrošnji mila. Izbiraijte pa vedno le ono, na katero so lahko zainesete. Ne pozabite pri tem na terpentinovo MILO GAZELA nih skuhanih sadežev z raznimi začimbami in slastili, kot brez njih. toda brez sladkorja; zameske ( Catrouge, eleetuaria) mešanice prahov z medoin, siiupi, sokovi in redkimi mezgami; — marmelade in konfiture mešanice mezg navadno kašnate konzisien-ce z večjimi kosi sadja ali tudi celimi sadeži (ame). vedno Pa oslajene s sladkorjem; paste, končno produkte, ki so tako močno vkuhane marmelade, da izgube ohlajene svo jo kašasto ali medenjo obliko, ampak za:r-de ter kažejo konzistenco žolice ali mehkega sira. — G. P. P- v M. Vodite bolnico h kakemu strokovnemu zdravniku, a!' še boljše, pošljite jo neka: dni pred kritičnim časom v žensko bolnico na preiskavo in opazovanje. Vzroki so lahko različni; so lahko anatomske abnormalnosti, lanko druge, ki izhajajo iz ustroja, lal.ko tudi iz živ-čev a. in od drugih strani. To vse se bo dalo dognati v bolnici. Na eventualni za- ^ati ie malo priporočli" ne glede na to- da nikakor ni gotovo, če se trpljenje potem izboljša. Vsi primeri seveda niso ozdravljivi, drugi Pa so dostopni zdravi eniu z neznatnimi operacijami in dra go terapijo- Dotlej pa skrbite za to. da se bolnica pred onim časom dobro iztrebi. Ob bolečinah gorke kopeli, tople obkladke in morda 2—3 noževe konice natrijevega bro-mata na dan. — a V. K. v R. p- B. Treba doznati vzrok pojavu, to pa more samo s'ro kovnjaška preiskava, brez katere je vsak resen nasvet nemogoč. Obrnite se tcrrj na kakega ginekologa, ali pa vstopite v žensko bclnico. — G. M- P. v Z. Kupite si lepotilo, kot ga dobite v vsaki večji lekarni ali par-fumeriji. Kar vam napišemo ne bo boHše, pač pa. ker ga bo treba posehei in o malem pripraviti, mnogo dražje — G. D Š. v S. G Dajti si napraviti v lekarni enoodstotni saii-cilov alkohol, s katerim si z utraj in zvečer dobro nndrgnite lasišče. Volnene nogavice po najnižjih cenan pri M. HoF-er, Miklošičeva cesto ATELJE ZA NOTRANJO ARHITEKTURO ING. AR H. J. OMAHEN ING. ARH. D. SERAJNIK LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA ŠT, 28[11 Naročajte JAKOPIČEV ZBORNIK ker se Vaše Veličanstvo ne bo moglo odzvati.« »Moram — moram! Dajte mi karko-J li, vzamem tudi najjačji strup, tudi če jutri več ne živim. Samo za ta daa me ozdravite! Gre za vso mojo bodoč-: nost.« Poln sočutja in pomislekov gledat zdravnik cesarico. »Dobro,« pravi, »dal vam bom zdrav: vila, zelo močna, a Veličanstvo mi mo--rate obljubiti, da ne boste ves večer ničesar jedli in pili.« »Obljubim vam vse, kar hočete.« Cesarica ostane ves dan v postelji, zvečer je le mogla prisostvovati večeru. Bila je sicer nekoliko bolehna videti, a ravno to ji je dobro pristojalo. Saj je ta bolestni izraz le še zgovor-neje pričal o njenem položaju ter nje-< nih prilikah. Ta slavnostni večer je bil najpompo-* znejši. Zbrane so bile predvsem zopet dame. resnične dvorske dame. Naiod-ličnejša med vsemi pa ie bila Jožefina in tako se ji je uresničila vroča želja: car Aleksander io je popeljal k mizi ia sedel zraven nje. Aleksander je bil v resnici lep mož. Nif»eov obraz ie spominjal na uravnovešeno lepoto, kakor so io ustvarjali ia nam zapustili starogrški kiparJL Tal Odpastirice do grofice iMafflo Kramljanja o modernih posISh — Lepa stežkSnfa Mandolina, ki se zaradi nje streljata oče in srn — Higijena gospe Eveline •— Sramežljiva Metka in hlapec Matevž — Tralaili, trcslala . . • Poglavje o modernih poslih me je Kadnji čas pričelo zelo zanimati. Ze u socialnih nagibov. Zakaj jaz sem čeda* Ije bolj za to, da naj bi ne bilo več go» spodov in hlapcev, dekel in gospa, in takih in drugih razlik. Ne, vsi naj bi bili enaki, vsi bratje in sestre takore« koč. Ampak, če moderno poselsko gi» banje prav opazujem in če je res, kar se splošno pritožujejo gospodarji in gospodinje, je tu nekaj narobe: služaiv niki bi hoteli dandanes nekako zavla* daiti nad gospodarji, napraviti jih sebi Cdloinel Ho, to je pa spet krivka — ivica od spodaj gor in ta mi je rav> notako malo všeč kot krivica od zgoraj doL Krivica je krivica, kdo naj bi jo trpel? Zadnjič sem nekje na deželi poslušal prepir med gospodarjem in hJapccm. Se jc pridušal hlapec: »Ze dvanajst go» spodar jev sem si lžil, pa me še nikoli (li nobeden ...» Se je nato pridušil gor spodar: »Jaz sem pa služil žc najmanj trideset hlapcev, pa me še nikoli ni no« beden . . .« Hlapec je nato gospodarja samo prav debelo giedal; menda ni ra» zumel, kaj je oni mislil s tem reči. Jaz •um pa tisto takoj razumel, kako ne bi? Saj je v resnici velikokrat tako, da ne služi hlapec gospodarju, marveč |jospodar hlapcu. Ampak, kakor rečeno, mene zanima moderno poselsko gibanje; in ker mc zanima stvar, me zanimajo tudi osebe. Kako kaj izgledajo takile moderni pos» li? In ker so mc vedno ženske bolj za« nimale kot pa moški, me tudi tu zani» ma pred vsem moderna služkinja. Reci« mo, takale mlada mična in dična hišna v boljši ljubljanski hiši, ali pa magari tudi okroglolična in petična kuharica pri kaki veliki gospodi. Razumeti me morate prav: jaz iščem tip moderne služkinje, nc zaradi ženitve, ampak iz jgolega novinarskega zanimanja. Iščem ta tip tem bolj, ker ga še nikjer nisem mogel najti. Po naših krajih že nc. Saj zahajam takole včasi v obiske k tlamam prijateljicam tn študiram tudi njihove služkinje; ampak . . . hm, bubi» glavica, svilnate nogavičke, koketen nasmešek, fant šofer in endinarski ro» man.»Osvetnik« (dozdaj izšlo že 1737 zvezkov), to vse skupaj še ni moder« na hišna, kakor si jo predstavljam na Jodlagi svoje fantazije, ženskih revij, umorističnih listov in senzacijonalnih filmov. On dan sem na frančiškanskem mo» »tu mimogrede slišal vzdihniti damo v B »govoru z drugo damo: »Ach diese ienstboren hcutzutage! Nix arbeiten un^ nobel leben . . .« (To je po nemško in po ljubljansko.) — Hm, sem si mis» lil, nič delati in gosposko živeti, to ho« čemo vendar dandanes mi vsi (in to so hoteli tudi že stari Egipčani), od rnaie« ga do velikega pa od starega do mlade« ga. To še ni posebnost enega družabne« ga razreda. To še ni moderna služkinja. Ampak, ljudje božji, jaz iščem mo» <3erno hišno, v kateri je . . . zlomka, kako bi vam to dopovedal? Ha, zdaj imam: V kateri tiči nekaj takega ka« kor v Mandolini! Da. v tisti, ki sem jo videl v kinu. Je že tega precej dolgo, s kar ne morem jo pozabiti, tako silno mi jc bila všeč. »Od pastirice do grofi« ce«. Grandijozen velefilm, bajno raz« košje, pretresljiva drama iz nižin in vi, šin življenja, orgije človeških strasti, triumf ljubezni in lepote. V glavni vlo« gi divna, božanstvena Mandolina Man« dolini. Ha, to je bil film! (Italijanski film.) Prosim: V prvem aktu je prekrasna Mandolina še pasla goske, v drugem je že bila sobarica v palači bo» gatega bankirja, v tretjem aktu se j« zaljubil vanjo bankirjev sin, v četrtem tudi bankir sam, v petem sta se zaradi nje že streljala oče in sin, in bilo bi se bogve še kaj vse zgodilo, pa je na sre« čo v šestem aktu lepo Mandolino od« peljal mogočen plemenkaš in ji posadil na glavo grofovsko kronioo z devetimi biseri . . . Oj ti Mandolina vseh Mandolin! Ma» donca tako punco bi si človek prečkaj vzel v hišo in se streljal ko vrag z vse« mi očeti in sinovi, brati in strici! — Ampak od vsega mi je, po pravici po« ^edano, na tej dražestni Mandolini naj« bolj ugajalo to, kako se je prvikrat ko« pala v marmornati kopalnici gospe ban« kirjeve. To se sploh ne da popisati in bi bilo takole v časopisu morda celo Cohujšljivo, v filmu pa ni bilo nič po* ujšljivega, o prav nič. Drugače bi nan Mandolina gotovo ne bila pokaza. la svoje bele nagote, kaj pa mislite, ta« ka nedolžna m sramežljiva deklica x dežele! Ampak tisto, kako je pasti« ričika Mandolina že takoj prvi dan svoje velemestne karijere in prvikrat v taki kopeli že poznala vse toaletne rafmmane moderne dame, se povsod Eparfimirala in se na koncu ogrnila v palni plašč milostive z brezprimerno eleganco, tisto, pravim, je bilo najbolj občudovanja vredno in me prepričalo, da je z moderno služkinjo ravnotaka kakor s pesnikom, namreč da pesnik ne moreš postati, če nisi že rojen za to. In tako mislim v nadaljnem, da je mala Mandolipa baš s svojo prvo ko« peljo pokazala, kaj bo še nekoč iz nje. In mislim potemtakem, da je taka ko« pel sploh nekaka preizkušnja za nasto« paioče služkinje; namreč, da se tukaj vidi, ali ima dotična kandidafinja kaj taienta ali ne za moderno služkinjo in za vse drugo, kar lahko še postane To mi je nekako potrdila tudi gospa F ve« lina, pri kateri sem zvedel zgodbo o služkinji Metki, ki vam jo hočem zdaj« le povedati. Gospa Evellna Je fanatfkarica lepote in čistote. In bi rada imela okoli se« be samo lepe, zdrave in snažne ljudi. V zvezi s tem je gospa Evelina narav« no tudi zelo zavzeta za ljudsko higije« no, in ko bi bila milijonarka ali vsaj ministerica za narodno zdravje, bi go> tovo v vsako kmečko hišo postavila kopalnico. Ni treba še praviti, da se morajo služkinje pri gospe Evelini pridno kopati, poleti vsak dan, pozimi vsaj dvakrat na teden. Pa je h gospe Evelini prišla služit Metka. Metka, 17»letno, revno deklet« ce iz zelo zakotne fare, prvikrat v me« stu, prvikrat v službi in v vsem prava nedolžnost z dežele, kakor se reče. Ali drugače srčkana, zdrava in brihtna. le« pe oči in prav prijeten glas, saj je bila doma prva cerkvena pevka Gospe Evelini je bila zelo všeč. O, to si bom pa že vzgojila! si je rekla m se zavzela za Metko kot za lastno hčer. Gospa Evelina je sploh jako dobrega srca; jaz bi takoj šel k njej za hlapca. Metkina služba se je seveda pričela ajprej s kopeljo. Gospa sama ji je pripravila v kopalnici lepo toplo ko« pel, milo, gobo, brisalke, sveže perilo in ji vse pokazala, kako in kaj. — Zdaj se pa slecite in lepo okopljite, Metka! pravi gospa Evelina. A Metka stoji tam vsa preplašena, se trese ko trepet« lika in malo kar ne bruhne v jok. — Pa kako se naj kopljem, gospa? zatar« na slednjič Metka. — Kako? Kakor se pač kopljejo ljudje! Ali se niste še ni« koli kopali? — Se nikoli, pri nas v hri« bih nimamo potoka, pove Metka. — Torej slecite se, usedite se ▼ vano, pa umivajte se, kakor se najbolj veste in znate, poučuje gospa Metko. Ali Met« lepoto je še povzdigovala mehkobna črta v obrazu, ki je razodevala slovansko dušo. Cesarica Jožefina Je bfla očarana od te nenavadne moške pojave; njeno srce je prekipevalo. Kakor je drugače žuborela od dovtipov in duha, je bila ta večer skoraj boječa. Kakor sicer živahna, je bila to pot zaprta vase. Pustila je raje svojemu sosedu, da je govoril, in se pri tem s svojimi velikimi, pomenljivimi pogledi naslajala ob njem. Car je bil zelo ljubezniv, zabaven in duhovit. Zapazil je bil, da se njegova lepa, čeprav molčečna soseda z vsem strinja in ga razume. Bilo m/u je, kakor da je prvič našel ženo, ki ga tako povsem razume. Silno mu je ugajala. Zato je bil tudi najboljše volje. Ko zapazi, da cesarica ne je ln ne pije. Ji jame prigovarjati, naj vendar tnalo založi. »Veličanstvo, pa vendar ne boste prezrli teh izvrstnih jesetrov,« JI reče, ko vidi, da kani znova se izogniti ponudbi. »Pomislite, ta Jed Je prirejena prav E našem, šele včeraj je dospela s rirjem iz Moskve. Izvolite vendar!« Na kratko se je odločila Ln segla po Sedi. Nato dvigne car čašo kipečega šam- panjca, ji napije in pomenljivo reče: »Pozabimo stare čase! Pred nami je sedanjost!« To je bil za Jožeflno ngoden trenutek, da si zasigura pokojnino. Nalah-ko se je dotaknila tega vprašanja in car ji je takoj obljubil. Ko je tudi to dosegla, Je pozabila Jožefina na vse. kar se je bila namenila. Pozabila Je tudi na vse obljube, ki jih je bila dala zdravniku. Bolečine so mahoma izgi nile, jedla je in pila kakor v prejšnjih zdravih časih. Vino je učinkovalo in kmalu se je pokazala v vsem žaru svojega temperamenta in duha. Aleksander Je bil ves prevzet od njenega čara. Zal, da je dvorni maršal prehitro opozoril, da je treba končati z gostijo. Car je ponudil svoji sosedi roko fn jo popeljal v plesno dvorano, kjer sta otvorila ples. Oproščena močnih skrbi Je cesarica čutila, da ji irtriplje srce močneje, ln omamno so se dvigale v njej prve mi sli na novo srečo. Toda glej, kar je bilo neizogibno, se Je zgrnilo z vso okrutnostjo na ubogo Jožefino. Nenadoma omahne, močno se onrime caria, omedlevica se je hoče polastiti. Ves prestrašen poklice car najbližje dame na pomoč. Prenesli so jo v srednfo dvorano in jo od ondod z vso naglico ka, rdeča ko mak, poveša oči pred go« spo in jeclja obupno: —Pa .. pa ... kaj naj denem na*se? — Za božjo vo« Ijo vzklikne gospa Evelina, — saj vas vendar nihče ne bo giedal! Takole se zaklenite in ko boste spet napravljeni, r>ridite ven. Metka se je skopala. A potlej ko Je šla gospa Evelina pogledat, če je Met« ka tudi pospravila za seboj ▼ kopalni« ci, kakor ji je velela, spustila vodo, pomila vano itd., pa je našla pod vano skrito Metkino srajco, mokro in ožeto. Torej se je Metka kopala v srajci! In jc potem takem svetopisemska sramežljiva Suzana v primeri s našo tako sramežljivo Metko bila naravnost raiuzdanka. A gospe Evelini je bilo to všeč od Metke. Gospa Evelina ima sploh veliko razumevanja za naše do« bro in verno ljudstvo. Metka je bila tudi drugače pridna in poslušna, samo po domu se ji jc zmeraj hudo tožilo. Vsak dan Je jo« kala. Gospe Evelini se je smidila in Je storila vse, da bi «e Metka razvedrila in privadila; dovoljevala ji je poslu, šati zvečer v salonu radio, dajala ji kratkočasnega berila in vsako nedeljo io je poslala s kuharico v kino. Ali Metka se tudi drugače ni nič prav do« bro počutila; nekam je počela bledeti, jesti ji ni dišalo in tudi slabo ji je pri« hajalo. Sprememba zraka in pa naša fina hrana, privaditi se mora šele. si je mislila gospa Evelina. Ampak sča« soma ji je Metkino stanje postajalo sumljivo, tudi kuharica je že nekaj na« migavala, no, in gospa Evelina se je že namenila izpregovoriti z Metko med štiri očmi... fco se je v tem stvar sa« ma odločila. In se je tudi pojasnilo, /.akaj je Metka šla od doma in služit v Ljubljano. Tisto popoldne Je pritulHa h gospe Evelini v soboto Metka, vsa ▼ sobah, vsa iz sebe: Da ne more tn ne more več zdržati, da Ji je tako strašansko dolgčas tukaj, da bo od tega še umrla, in naj jo za božjo voljo puste domov, domov... In je Metka pokazala tudi pismo od matere. Mati je pisala Metki, naj le kar pride spet domov, saj jo na koru že tako pogrešajo; in da se ji ni treba nič sramovati. Ce pa bodo ljudje veliko jezike brusili, jim jih bodo go« spod župnik že zavezali. Sem zdaj go« spodu župniku vse povedala, kako je ^ teboj, je pisala mati, pa so obljubili, da bodo že pritisnili na Jeranove. da te mora fant takoj vzeti, ko pride od vojakov. Saj ti je toliko prisegal, ka» kor pišeš... Razume se, da na to |?cwr>a Evelina Metke ne minuto več ni zadrževala ln ji dala še posebej za tramvaj, da Met» ka ni zamudila vlaka. Tako torej je bila ta reč s služkinjo Metko... Ampak pustimo zaenkrat ženske posle, pa si malo poglejmo še moške posle. Poglejmo si hlapca Ma» tevža, ki nam je o njem pravil njegov gospodar zadnjič v vlaku. Ni nemaren Matevž in močan je ko medved, a na čudne viže je neroden in hudir vedi, odkod se je snel ta človek, menda z lune. Ga vpraša gospodar pri večerji: prepeljali v njen Malmaison. Zadehtelo je prekrasno majsko jn tro. Kdor je videl Malrnaison, se spominja tudi aleje, ki se spušča na levi st^ni dvorca globoko v park, aleja prastarih temnih cipres. I o jutro Je solnce počasi vstajalo; zlatilo Je vrhove cipres, lezlo tiho in pritajeno od ene do druge, kakor da mu r.orajo stari vrhovi kazati p^t v grad I z velike pr.t.ične dvorane so stmela v park široko do tal odprta okna. Majnikovi žaiki so prodirali di Ije qo srede dvorane, kjer so se ustavili na lepem, bledem obličja mrtve cesarice . . . Na tem obrazu Je bfl razlit 5e drug sija. . . . Zdelo se je, da govori nemi usrnev njenih lic o nepozabnem spomina. 0 njeni poslednji sreči . . . (Prevel M. S—a.) Trajno, vodno fn navadno ondulacijo ts ?cfctm bifvtiHc hi (■ w Mm oafbol)« kvrJujo — Materi, tJ[ si »oravil kokofi spat? — Sem. — Vse? — Vse. — Purana tudi? — Purana? se začudi Matevž. — Kdo pa jc to? Gospodar popiše Matevžu, kdo ln kakšen je puran. — A ta? pove nato Matevž. — O, ta je pa hodil prejle tam okoli hleva pa je šel potlej tudi spat Purana Matevž še svoj živ dan ni videl. Podobnega ptiča že, a tisti je imel dolg rep. V farovžu so ga imeli (pava namreč, ne rep), a kako se mu je reklo, Matevžu ni znano Gospodar bi rad nekaj zrisal, a nima svinčnika. — N&, Matevž, skoči mi brž Eo svinčnik. Matevž ne pozna svinčni« a, pozna samo plajbes, in potlej vpra. ša: — Kje se ga pa dobi? — I kje? Pri peku! zarenči gospodar že nejevoljen. Kmalu prinese Matevž svinčnik. — No, kje si ga pa dobil? — Pri peku. kakor so rekli! je povedal Matevt Pa je potlej ob priliki Matevžev go« spodar vprašal soseda peka:^ — Od« kdaj pa ti prodajaš svinčnike? — Od« kar ti k meni ponje pošiljaš! se je smejal pek. — Mislil sem si: Ce se znaš ti šaliti, se znam tudi jaz. Slučaj« no sem imel v miznici par svinčnikov, pa sem ri lahko enega prodaL To je Matevž, zgled poslušnega slu» žabnika. Kakor je bila Metka zgled sramežljive služabnice. Zdaj pa je vprašanje: Ali sta Metka in Matevž tipa modernih poslov? Prosim vas, drage čitateljice in cenjeni či ta tel ji, presodite to sami. Jaz se v tem že kar nič več ne spoznam Meni hodi po g!a« vi samo Mandolina... O Mandoli, Mandoli, Mandola... tralali, tralaii, tralala..« Josip Fr. Knaflič* i II TA d. z TV0RN1CA KUVERT in KONFEKCIJA PAPIRJA se nahaja samo na Karlovski c. 2 ali Vožarski pot 1 Pnpoioča se za etniena naiočila za izdelovanje v-eh vts; kuveri ENGELBERT FRANCHETO frizer za ros pode in dame LinbOaaa. DnnaJska cesta 20 Uviih *£vfopa«. MiM Zakaj kokoši ne nosijo Mnoge naše gospodinje na deželi vzdihujejo, da so se jun kokoši zelo poslabšale. Kijub temu, da redijo veliko število kokoši, nimajo sedaj pozimi niti za lastno potrebo dovoij jajc, kaj šele, da bi jih prodajale. Nastane vprašanje, kaj bi biio storiti, da se dvigne nosnost naših kokoši. Težavno je na to vprašanje odgovoriti tn se tudi nc da na kratko obdelati, zaradi tega se hočemo omejiti le na nekatere najvažnejše pogoje. Da nam bodo kokoši tudi pozimi bolj nesle, m samo važno, da jih imamo v toplem kurmku, da jim da/no redno dobre pitne vode, da jim preskrbimo primeren prostor za kopanje in jim nudimo tudi zeleno pičo itd„ temveč moramo skrbeti predvsem tudi za to, da jih pravilno krmimo . Predvsem je odvisna redna nosnost kokoši od tega, da izvirajo kokoši od dobre Jajčarske pasme. V tem se pri nas zelo greši. Naše kokoši postanejo večinoma zaradi tega slabe in nosijo malo ali pa celo nič, ker ne polagamo na izbiro pravega plemena nobene važnosti. Pn hiši se goji leto za letom eno in isto pleme, kokoši si postanejo preveč sorodne in zato tudi degenerirajo. Ce hočemo dvigniti nosnost naših kokoši, moramo na vsak način dosledno skrbeti, da si nabavimo od časa do časa dobrega tujega petelina, ki ni v sorodstvu s kokošmi. S tem osvežimo kri. naraščaj postane mnogo lepši in večji ter v vsakem pogledu tudi boljši Važna Je tudi dobra pasma. Pn nas rmamo našo domačo rjavo štajersko kokoš v naši kmečki reji in je tudi najboljša. Ta kokoš ni samo dobra jajčarica, ampak tudi prav dobra klav" na žival. Štajerski kopirni so znam na svetovnem trgu. Važen pogoj za povijanje nosnostl kokoši je dalje, da uporabljamo sedaj pozimi močna krmila, ki vsebujejo mnogo beljakovin. Poleg ribje moke, ki jo pri nas že leta in leta krmimo in je tudi dobro uvedena, uporabljamo v novejšem času novo sredstvo, ki je mno go boljše, to je promlul. Promlui je močno krmilo ta mešanica, ki vsebuje vse najvažnejše hranilne snovi, ki so za rejo bodisi plemenskih živali bodisi nosnih kokoši. Promiul je sestavljen iz mesne moke, ribje moke, račjega zdroba, dalje iz lanenih in orehovih tropin, suhega pin" jenca, zmletega detdjnega zdroba, vi-ta-apna, ribjega olja itd. Njega kemična sestavina predstavlja 4-4.5 odstotka beljakovin in 5.0-1 odstotka tolšče. Ze iz te sestave se razvidi, da Je promiul izredno močno krmilo in kot nalašč pripravno sedaj v zimskem času za pokladanje kokošim. Promiul se ne krmi sam zase, temveč ga mešamo med žitni zdrob ali pa med otrobe. Na 8 delov mehke (zdrobljene) klaje, ki jo pripravimo z vodo v obliki igancev, pride 2 dela promiula. Promiul vzdržuje kokoši pri boljšem zdravju in zvišuje v vsakem pogledu dobičkanosnost reje perutnine. Dobi se pn Kmetijski družbi v Ljubljani v vrečah po 50 kg, pa tudi na drobno. Tilnogi in mnogi 60 &c $e ptepticad da bolezni V ielodcu tn Črevesju ter bolestni ledvic. Jeter, iolfta tn hemoroidov, kadar so T zvezi s prebavo, tziečl s posebnim uspe« hom preizkušena speciallteta Flgoi eliksir„ Poskusite radi tega tudi VI Figol, pa ee boste uveriil o, uspešnem delovanju Flgoia ker on bo uredil VaSo prebavo tn Vam povrnil edravj«. F"lgol proizvaja ln razp-jSUJa po poštnem povzetju z navodilom e uporabi lekarna dr. Semeltč, Dubrovnik 2/43 Originalni zavojček s S steklenicam! s omotom ln poStnlno Din 105, 8 steklenic Dtn 245, & 1 steklenica 40 Dtn Vsak dan prihajajo 7-a« hvale o uspeSnem delovanju flgoia. ffmma uafro&ta* P. n. lekarn* dr. SemetiC, Dubrovnik 2-43 (Grui). Prosim »-aa, de mi pošljeta po po-vtetfu ie 7 steklenic Figvlo ne moj ruuslo* i nakazilom. Moja te na bolufe te dol KO na zlatenici tn ioičnih kamnih, touo va-ia specijuliteta je pri nji zelo dobro delovala no prebavo in rte vse organe, ki «) v tvezi i prebavo. S spoštovanjem KVB-DER DRAGOTIN, upnn-trelj mešč&uka lole, Ptuj, S. decembra i/27. ------ Ugodno in najceneie nakupne rsftkorntuo man alaktarn« blago M lamo pri 0BLAC1LNICI za SLOVENIJO LJubljana Miklošičeva cesta štev. 7 illiilli Poslano •WTT7T NAJSTAREJŠA HISA SVETA OSNOVANA LETA 1712 $a $oia %a nego (tole $a Gtiije Obrača • dohodkib ia »ira&ni za obnov« Jarčiiovt rvl&ui« hifte u Muljavi Ker k JmrCalov« pu£*u» tt nro&m svutento reorcifu. s ok^vmi/iik odboj pudau )a>vt«os>a a c štšč rt obm/vo Jiirč?6ev< rotfitti« USe Skupnih dohodkov Je bilo 20.610 Dio CT p ta »ccs so do»-ovsA; Obtaseuic initjue IMJ&aasiKI 10.000 Dm. ObAas-tm odbor v Mani**® 1000 Don, Sion. 4pmk&o dru&tvo » Mairž«ora pc ec*se>c Maistrovi IU&J Om, Mcsom brtioSniraca Ifuijijansita 1000 Dn, notar Zcvnfc v c< (316.60 + 131 =) 509 50 D», terrm Doftenc Kiidcrveroft J«»-viom% r L^ub^iani 500 l>m, Joshd Ja^or^tA. vr-te-or©»Ycc r 2abt 500 D"ji, Tr, lupainstvo Mar*** 500 D«. me*». iupartstvo MmtJxw 500 Din, mesina občana IrJb-tjanska 491M Dfrj. iiamuedriafv-oJk Hj«uc Trsfc (420 ai 20) 440 Dim, drl omk/.ib Sob r Mokronogu 414 Dm, vrtenina« » CmnmtjB 370 d-nurtev. iotU Orote * V.ižnm par. 349 D*i. gdč. flergbtkcva oabrmla prt O UZD ž 17 Mi Dm. pmo-kaut dr Simon Dotar v Kraojo (80 in 30 ir 97) 207 D«l, fajpamstivo t Kmarrjra 200 Bit, A.lot®B tto-Scvaf sodn: sveinr* v No-vern mc^to 200 Dm. po-»♦iinika v KortJicali 200 i>«v Ainafria eirtave«v« r Stftn 165 Din. Vor» T imen. M<-d*ti 140 Din, Dreigqriri Hribar, tndussnflatec r [>uW^a*s 100 av, fcun<«!«jt>vio » Nfvvrcn mram 100 [>on. o6*te4stwo r nartrw*r. pni LM-B 76 Din. neinenovBti pc C Hiirvianta, tr**fbi*-iae^a r MitXa0ar v Urt* 50 dinarlenr. Stanko Jeseol| Baivr:irr»ra4-frtee v UuMJani. 30 Dm. oocar Barte v Mcffel M Din Strelko* pa )e btlo 2U.12« Dta SO p te #oer sc nafcracalo tr4ia4rw*no om. oprervu« sermScr (nfeit ok#cer, nMtrve po r*a6-1. po*i*i stiroiM. Wtr< In oo&tnoa) so znaša* 1430 D"n 50 p. CHtenrk 490 •tnuirV* se bo nafcaasrf tofce*w*nn odboru ne Mo-Itevi <*dtwv &t n«finp*t vsem darovalcem 4n dooovoffcam kater čudi noMratoea iti itobir aiFc^fln V l>AHten*. M. 19129. Or. Drag. Lončar, s. r, ; — Dr. Jo«. Dobovec, s. r, hfcesMi; — Hu-goa Tark, «. r-. Kanarček Striček je imel kanarčka, ki prekrasno je žgolel: on pri kletki je bosčdal in poslušal ga vesel čez poletje t vrtno trto ptička v rajbici je dal; tam se radova! ie solncu, s palčke k palčici skakljaL A poletje je mfmrlo. hladen veter je zavel — takrat se je stric odločil, da ga spet bo v sobo vzel. Na večer Je šel po stezi k uti v tihi vrtni kot: — z grozo je pogledal mačka, ki pognal se je čez plot Zbito kletko brez rcrnenčka z roko je drhte prijel: onemoglo k tlom se zgrudil in obupno zaihteL Striček vedno §e žahjje, mnogo let že, mnogo dni — kadar kje kanarolta sliši se oko mu orosi... aR Gustav Strniša: liica Nekega dne so se žuželke igrale na zeleni trati. Zadnji je prisopihal brbec-grobar in se utrujen spustil na nizko bilko. »I, kje ste se pa mudili, očka grobar?« je prijazno vprašala starčka rdeča pikapolonica. »E, neko kobilico sem moral pokopati. Saj sem naročil čmrlju, naj vam pove, da imam pogreb,« je odvrnil grobar. »Nič nam ni sporočil,« so odvrnile žuželke. »Kazen zashrži,« se je vmešal pajek, tri je opazoval družbo iz starega prizidka in premišljeval, koga bi najlaže speljal v svojo mrežo, da bi si ga privoščil za malico. »O. stric pajek, vi pa kar tiho bodite! Toliko kazni kakor vi nihče ne zasluži!« se je razhudila muha. »Lovite nas kar povsod. Brez oddiha, predete svoje mreže. Požeruh ste, pravi požeruh! Pošteno bi vam bilo treba stopiti na prste!« 3 Oglasil se je metulj-belin: »Živali imajo kralja-leva, ki razsoja njihove pravde in jiin deli pravico. Ptice imajo orla...« »Kakšnega orla,« se je oglasil klepe-tavček-kraljiček, sedeč na agrasovi veji. »Jaz sem ptičji kralj, jaz, nihče drugi ne!« »Tako lažeš, da že sebi verjameš, sirota uboga! Ptiči so pač izvolili kralja: orla. Ti si ga pa hotel ogoljufati za prvenstvo. V višavah si zletel izpod njegovega perja in se kosal z utrujenim orlom. Saj se poznamo!« je zabrenčala divja čebela in se zaletela proti palčku, da je preplašen pobegnil. »Zdaj smo sami in nas ne bo več motil ta nepridiprav. Naj nadaljujem!« se je oglasi! belin. »Torej štirinoge živali in ptice imajo kralja. Izvolimo si tudi me žuželke kraljico, ki nam bo delila pravico! Jaz pa poletim na okoli in skličem vse žuželke na posvet. »Saj res. saj res, le skiiči jih,« so takoj pritrdile žuželke in sklenile, da se sestanejo prihodnji dan pod glogovim grmom. Ko so mravlje začiile, da bo drugi dan volitev kraljice žuželk, so bile takoj enodušne. da morajo zmagati in izvoliti mravljo za kraljico vseh žuželk. Ko je belin razglasil novico o volitvi svojim pisanim in belim tovarišem, so se hoteli že tedaj kar stepsti, vsak je hotel dobiti kraljevsko krono. Naposled so se zedinili. da proglasijo za kraljico svojo lepo poljsko tovarišico pikapolonico. V votlem deblu se je oglasila med čebelami njih matica: »Deca moja, vaša mati m kraljica sem pač samo jaz. Pojdite na volišče, zastopajte me in zmagajte!« Ko je prihitela k svojim sestricam mušica. ki je bila na poiju. in jim je povedala, da hočejo žuželke kraljico, so mušice samo tenko zasviščale in zaplesale pod zarjo: »Naj bo kraljica katera žuželka hoče. le suha južina ne, če je mogoče!« so odvrnile. »Pa bom vendarle jaz,« je odvrnila suha južina, čeneča v pajčevini. Premišljevala je. kako naj zmaga in si pridobi dovolj glasov. Pa je minula noč in približala se je slavnostna ura volitve. Vse žuželke so se zbrale in rogač je otvoril posvetovanje. Se preden so se pričel volitve, je je-la razsajati suha južina. Letala je za mušicami, ki so preplašene bežale in klicale druge žužke na pomoč. Rogač je poklical svoje brate, ki so z ostrimi kleščami takoj napravili red in mir. Oglasila se je mravlja. Prosila je žuželke. naj jo izvolijo, saj ima v zemlji že svoje gradove - mravljišča, in pridna je, kakor nobena druga. Zabrenčala je čebela. Sklicevala se je na svoje delo, na lepo sezidane celice in na sladko strd. »Me imamo že tako svojo lastno državo in kraljico - matico. Treba je samo, da razširimo svojo oblast zato upam, da izvolite našo matico za kraljico,« je končala čebela m se ozrla, prepričana, da bo zmagovalka. Zabrenčala je plašna muha: »Tam v stari kuhinji živi naša prababica. ki je že prebila mrzlo zimo. Ona pozna vso človekovo hudobnost tn lokavost krvoločnega pajka. Ona naj bo kraljica žuželk!« Naposled so še metulji predlagali lepo pikapolonico za kraljico. Rogači so prinesli topolove Bste. Vsak list je bil določen za enega kandidata. Kolikor glasov je dobil, toliko luknjic je stari rogač s kleščami narediJ v list. Kdor bi imel v listu največ luknjic, bi bil zmagovalec. Tedaj je pa spet napadla suha južina uboge muhe, ker je videla, da je ne marajo voliti. Druge žuželke so se zavzele za muhe. Vse se je vznemirilo. Mahoma je potegnil čez polje veter. Listi z luknjicami so splavali nad glavami volilcev. Fiš jih je odnesel daleč proti deroči reki. Spogledale so se žuželke, sklonile so glavice in se udale v usodo. Ostale so brez kraljice, menda je ne bodo volile nikoli več. P. hi V. Marguerftte: Lesena roka Pri Palčkovih je bila velika večerja... Gostie so se mašili z vetrci. Palček pa je večerjal sam v svari sobici. In s kako izvrstnimi vetrci so se mašili! z vetrci. napolnjenimi s smetano ... »Ah, imenitna slaščica!« je Palček bridko tožil služkinji. »Saj jih boste jutri jedH,« je odgovorila, »dovolj jih bo ostalo«. »Jutri! oh, ta Berta, slamo ima ▼ glavi, srce pa kamenito! Kako se drzne ziniti, da šele jutri! Jutri bodo vetrci težki, kakor da bi bili iz blata, smetana bo razlita in namestu božanske pojedine se bo moral Palček gostiti s pokvarjenimi ostanki,« je razmišljeval deček in ni mogel zaspati, zakaa vpraševal se je: »Koliko jih je le ostalo? dva? trije? štirje? Na krožniku čepe, ki je pogrnjen z nazobčanim papirjem. KŠd si neki pripovedujejo tam doli na spodnji ix»lici omarice za jedila?« Misel, da so še sveži! Sicer pa Ima pravico, če že ne do vseh, pa vsaj du dveh, do treh. Komu škodi, v čem se pregreši, če jih poje danes namestu jutri? Vsi so že spali. Palček še ne. Kaka skušnjava! Kdo ga bo videl? Kdo slišal? Nihče! Odpri brez šuma vrata in smukni v jedilnico! Ah, kaj porsko jutri, ko bodo zasledili tatvino? Ah. saj ne bodo ničesar opazili! Saj ostankov ne nosijo več na mizo. Dva, recimo trije vetrci s smetano — ali jih je toliko odločenih za Pa.čka ali ne, kdo ve? »Seveda! Le naprej!« s! je prigovarjal. »Tat!« se mm je zazdelo, da mn je nekdo rekel. »Kaj? Kdo je govoril? Ali je kdo ▼ zidu ali pod posteljo?« se je vpraševal in pritezal sapo. Ali on — tat! Smešno! Torej naprej! Hajdi! Sivka Volčji roman Kadar se je paša pričela, je bil Sivko točno na svojem mestu. Moizartov, Meyerbeerjev, Puccmijev tn Donizettijev zvonec so veselo žven-kijali v brenčamje žuželk. Kadar se je stemnilo, je čreda legla Jn takrat sta legla tudi Hiram in Sivko. Zvezde so se lesketale in kojot je pel v daljavi svojo divjo večerno pesem. Tedaj je Sivko vzdignil glavo in prisluhnil in njegove oči so se od sovraštva zeleno zabliskale v mrak. Časih je prišlo čredi na um, da je sredi noči mahoma vstala. V neki taki noči se je Hiram zbudi'1 in videl, da je sam. Ne črede ni bilo ne Sivka. Šele proti jutru se ie Sivko vrnil. To pot ga je Hiram pošteno ozmerjal, celo maihen kamen je s pračo zahiči! vanj. A Sivko se je komaj zmenil za to. T;sti dan je vzel Hiram svoio puško. »Pojdi z menoj!« je rekel Sivku, a Srvko je zlezel rod voz;ček. Hiram je dolgo hodil po gorah ln spotoma žvižgal. Na jasi se je solašil jelen in mlade ielke so se zazibale, ko |e r>lanil v gozd in izginil. Hiram se je oglasil Dri svojem sosedu. ovčarju Oletu. Ole ni imel enega psa. ampak tri. in eden izmed trojice >— Nago mu je bilo ime — je bil veli- kan in pravi lovec na volkove. Ko je Hiram prišel, ga je obduhal in dlaka se mu ie naiežila. Zarenčal je, kakor da bi se v daljavi pripravljala nevihta. Hiram mu je dišal po volku Sivku. Ole je pokimal Hiramu. Imel je lase rdeče kakor ogenj in njegov obraz je bii ves mozolj as t. Ta trenutek je ravno čistil svojo risanico. Pokazal je na nebo. »Ali ga vidiš?« Hiram je pogledal za kazalcem in opazil jastreba, ki je s široko razpetimi krili krožil nad vrhovi jelk. Naposled se je jastreb spustil v gozd. Hiram in Ole sta si zapomnila kraj; čez pol ure sta bila tam in Nago je jastreba prepodil. Sedel je bil na jag-njeta, ki je bilo zaklano z ugrizom v tilnik. »To je bil volk,« je dejal Ole, »a jaz ga bom že dobil!« Zvečer je Ole pustil pse pri čredi in odšel s puško na ramenu. Mrtvega jag-njeta se ni bil dotaknil, ležalo je še vedno na tistem kraju. Jastreb je bil med tem spet prišel in ga grdo zdelal. Ole je preizkusil veter, nato si je poiskal sedež za prežo. Ure so minevale. Semce dreves so se daljšale. Mrak se je spuščal z neba. Nato je prišla noč. Ole je poizkusil, ali bo mogel meriti. Slabo! Mrtvo jagnje je bilo le še bela pika, ki se je raztapljala v temu A v tem je bil že tam. Senca. Senca je krožila okoli mrtvega jagnjeta. Tedaj je Ole vzdignil puško, dolgo meril in sprožil. Strel ni zadel. Tisto noč Sivka spet ni bilo doma. Hiram ne bi bil ničesar opazil, a čudno se mu je zazdelo, da je Sivko šepal. Pogledal je njegovo sprednjo nogo ta našel na njej rano. Hiram je zmil zasušeno kri in si ogledal rano. Nevarna ni bila, samo koža je bila posneta. Hiram je prinesel pušči- Ključavnica je zaškripala, vrata so zacvilila, stopnice votlo bobnele. Vrata v obednici so se upirala in stokala. »Ali kje je ključ za vratca jedilne omare? Tu! Dobro! Jih že imam!« sost jih je, vetrcev, kakor kunčki čepijo.« Hitro, hitro je pogoltnil tri. Še enega. Da, tu se pa začenja krivda. Ali naj se ustavimo na poti v greh? Pravkar se je posladkal s petim. Nesrečni Palček, Vest te gleda. Ne. nikar šestega, tako droben je, zadnji je, sirota! Bodi usmiljen z njim, Palček! Ali Palček ni imel usmiljenja. Tedaj je zaslišal šum, hotel je zbežatl aH vrata omarice so se brez štojna zaprla in zgrabila Palčka za srajčko; mislil je. da ga drži nevidna roka, in začel je kričati. Kmalu so se vsi zbudili. Na stopnicah je nekdo prižgal luč, hipoma je za-blestelo v obednici. Sramotai! Mama. Berta, oče z gorjačo, sluga fiirmin pa kar z lovsko puško! In Palček pred njimi vsemi ujetnik maščevalne lesene roke... v v- BOŽIČNE KASETE co z mastjo in namazal ranjeno mesto. Srvko se je dal namazati in gledal mimo gospodarja. Niti bolečina ga ni napravila zaupljivega. A potepe! se zdaj dolgo ni več. Nekoč je imel Hiram puško s seboj in je ustrelil hrčka. Ko je počil strel, se je Sivko zdrznil, se obrnil in zlezel pod voz. 10. poglavja Sivko na dvorišču Jesen je bila prišla. Sobice je bledelo, cvetlice so se bile osule, črički in ptice se niso mogli domisliti nobene pesmi več, da bi jo bili zapeli. Megle so vstajale. Enolično izgubljeno so se nekje v sivini oglašali zvonci ovac. Hiram je bil odgnal čtedo v dohno. Zlezel je v svojo dvokolnico in izkopal izpod slamnjače škatlo, v kaier je imel gosli. Vsa prašna je bi'a in strune so bile popokale. Hiram je dolgo o^e-gavil z godalom, nazadiie dh ie vzel lok in ga uglasil. Potim je «edel zunaj na oje in zaigral. Napol pozabtjeno je bik) to. Potem je Hiram odložil gosli ln se zastrmel v meglo. Ob takih urah je prej prihaiil Koli. Iznenada je noložil gospodarju smrček na koleno. Hotel »e samo oovediti: »Tukaj sem.« Tako je bita prejšnje čase. A Sivko je ležal in gleda, v daljavo, kakor da nečesa pričakuje. »Česa neki čaka?« je dostikrat pomislil Hiram. Neko noč je Hiram v dvokolnici planil iz spanja in zgrabil za puško. Zunaj je tulil volk — Hiram je skočil iz voza. Jesemska burja je bila proti večera napravila v oblake veliko lukenj; \rrr* krpastih robov je zdaj sija' mesec. Mraz je bik). Na travi se je »esketala slana in tam, kjer je stala čreda, so vstajale pare. Nato je priplaval mimo meseca črn oblak in zatemnil vse. Spet je zatulil volk. V varstvu teme se je Hiram ptezfl proti njemu in ko se je mesec spet po-ka-zal, je zagledal volka stoječega na majhnem griču. V pošastni osvetljavi je bila žival velikanska v;deti. Glava je štrlela proti n°ff>u in teža trupa je slonela na smredniih nogah kakor na dveh stebrih: košati ren je visel k tlom. Iz odortega žrela se je kadila para: — huuuuuuutu — uuuu — uuutruu — Hiram je vzdignil puško. Tedajci pa, ko je mesec živo posvetil skozi jasen presledek, je zagledal na volkovem vratu nekaj svetlega. Bila je ploščica na ovratnici. Hiramu so vztrepetale roke. »Sivko!« je tiho zaklical. Sivko se ni ozrl. Glavo je potuhnil in izginil v temi S. »JUTRO« SL 294 12 NodeBa, 15. XII 1929- Preden zima potrka na vrata Od hloda do žage — Darezlfn NI in naši »leseni« rfbSS — Nenavadna zgodba o puloverju Jesensko Jirtro... k Na vasi, ki jo deli majhen potočen ▼ dva brega, se še ni niti polovico vasi vzdignilo k novemu dedu. Kakopak tudm ko ni potreba: deto na njivah je ze končano, kar je opravka za sproti, se bo pa napravilo čez dan, čeprav je ze dati obešen na najkrajši niti. V grapi, ki pripelje v vas potok, in služi živini na napajanje, pridnim žen-skinim rokam za pranje, se trgaijo megle. Sam ne veš kako bo: vse je še nekam krnrežljavo in niti ne utegneš prave zadeti — ali bo dan skisan, ali P3 bo vsem kaj soinčnega? Med tem se začno odpirati hiše. Fantje stopajo v hlev, da vržejo lačni živini krme. pa že grize in cviji na zgornjem koncu vasi... Girkulanke m vodne žage že lomastil jo in secirajo — les. Žagar je bili prvi, ki je zastavil svoje delo. da izkoristi ugodne dneve. Polet* javo tiste vrste kakor ▼ žeflezitSIkfh vagonih. Niti žveplenk ti ni treba, niti trsk, kar tisto čudodelno klnrko za vrtiš, ki piše nad rtjo: »Hideg-Wanm, Cnldo-Toplo... -pa ti že začne v ceveh cvreti in pislkati... ta kakor bi migni1!, ena, dve, tri... m — če se pel;eš prav dajleč je vagon topeJ — še predno — rzsto-prš.Taka so čudesa, ki jih ustvanja centralna kurjava, in jo v novejših in bolj nobei hišah res zelo obrajtajo, sad prihrani ves trud za podkurjenje. m ni tistega nepotrebnega čiščenja pepela in niti tega niti onega... ta je od tega sama dobrota. Ampak so še redlke take modeme in v nrrh zelo higijemčne naprave. No. če ni v vsaki mestni hiši takih zapeljivo blagodejnih kljuk, pa v mestu še ni tak>h skrbi za drvmi tn premogom, seveda če nimaš v denarnici — hikanie. Prav na hitro dobiš vsega. Ce je mo le nagajalo. osuSHo se Je vodno korito, ta je le kdaj pa kdaj vrgel jermen na kolo, sicer je vladal na žagi molk. Takrat ni bito ntti dela. niti zaslužka m so hodih na žago gospodarji sitnarit in nadlegovat... da je bilo joj! »Ja saj bi rad! Stric! Ampak ko za-stonj vrtim za tvornice, vrtim ta vrtim, pa ne priteče nič drugega kakor — jeza. Dajte, stopite na hrib in mi zgrnite oblakov, da se bo nasuto todlkao okrog nas kaj vode«... se je brani pridi« Žagar, ko so mu hodili sosedje na vrat in na nos. na vso jeza on pa tudi ni mogel kar z rokami pognati vodilnih kodes. In je kmečki očanec sprevidel nerodnost. ki je doletela Žagarja. Proti votji od zigoraj ne moreš nič. »Ja saj pravim; —« ga je napoj hudomušno karaj očanec. — »Kjer nič ni, ne vzame niti vojska, tega patenta pa še tudi nimaš, da bi klal les brez vode. Veš kaj ti povem« ga je povlekel dobri možak za rokav. »Obema bo treba moče. že vidim, da sva si preveč osušila gnla. ko sva se pričkala zaradi moče.,. Le bala z menoj, bom dal za polič, ta bom rekel še fajmušrtru naj vzdigne »deževno« procesijo, boš pa poM moj fes najprej v roke vzet!!« In sta odšla v goattlnico, da se po-fcregata nad sušo, ta se potolažita ob čaši mokrote. Tako je polenuharl Žagar ob suši večkrat, zato pa je zdaj ves v svojem ognju, ko se je potok nasrkal vode in ima toliko sile, kakor da bi mu kdo tam gori pod vrhom, kjer izvira, na vsake toliko časa priliv al 2agar je vesel, kako* bi mu pritekali po vodnem žleba sami cekini. Zato je že zjutraj prvi na nogah, in vali hlode, in odmetava ža-manje tn se kar mimogrede otepava, ko brizga po njem kakor zdrob sedano žaganje. Zdajj je njegov čas ta je vso noč priden od ranega jutra do kasne noči Jesenski dnevi pa niso važni samo xa Žagarja, ki ga je suho poletje nagnalo v brezdelje tn hiti zdaj zato, da nadomesti vso poletno Izgubo. Sedanja čas prinaša polne roke dela še marsikomu drugemu, ki se boji zime. Čeprav je bilo dozdaj, kar se pravega mraza tiče, velika laž v pratflri. ki ga je napovedovala, pa samo v vel ko jezo njim, pratikaTjem in drugim učenjakom. ki so samo obljubljali. pa ni bilo mraza od nikoder. In je Skoro res kar za posmeh: saj smo že v decembru, pa ne raibiš niti suknje, ta je že spasmo, da imaš suknjo lahko kar v cmari .zato pa ne smeš nikamor brez — dežnika. Kljub še dokad topRm dnevom pa je .nagnal že marsikoga strah, da je začel razmišljati, kaj bo pozimi s kurjavo. Na deželi gre to lahko: Gospodar odloči svoji družini kar ne kratko: »France In Janez in Tona! Jutri pa gremo v Svibno, bomo privlekli nekaj fesa za zimo. Poslušna družina se odpravi v gozd. Mlade roke kmalu zlaže lesa in pamja-Čev. da ni skrbi pred mrazom, če se razv+eče hladno vreme še naprej čez svetega Matijo N?č skrbi za to! Saj ni hosta tako od rok in počakajo zložene klaftre le ugodne prilike, da jih zvleče-jo na domače dvorišče. Odličnemu meščam« v hiši ce vsem odotojem in komfortom pa tudi v mestu ni kaj hudega, če ga stresa mraz. Zavrti trsko kljuko, ki pušča po vse« biši ta prav v vsak prostorček svoj iood d&: vodno paro. Taiko dobi kur- imaš doma telefon, za vrtiš pravo številko. ta — Haloooo!... Prosim... voz .. drv., ja!.. drv.. bukovih..da! ... Zbogom!...« in gre stvar kaj hitro, še predno odložiš slušalo, se je tovorni avto s krasnimi drvjni, zdravimi in suhimi, kakor poper suhimi ustavil pred hišo in že lete polena v drvarnico skozi okence kar s ceste. Tako dobi v hišo drva tak, k! ima kaj kredita in — telefon in mu ni za kovača, ki zleze preko računa. Drugače pa je v mestu delavski družini, ki ima kup otrok, ne pa tudi toliko nov-oev. da bi preskrbeli vsega kar je potreba družini za zimo: dobre obutve in tople obleke, predvsem pa je treba zadelati vse votline, ki so nastale čez poletje v drvarnici. »O. Kristus!« se trka na prsi tfboga delavska ženica, ko se domisli trpljenja in mraza, ki ga je prestala sirota s svojo dečadjo lansko zimo. »Kaj takega ne privoščim več niti svojemu najtanjšemu sovražniku« se pokesa znova hi potrka ženica na prsiPotem pa nažene fabriška žena svojo deco v gozd po suhjjad že sedaj, da ne bo treba takrat, ko bo vlekla mrzla burja skozi razpoke v steni Družinam, ki stanujejo zrmatf mesta je to še kolikor toliko pri roki, Ker niso daleč od gozda m lastnik nič ne ren-tači, če stopi revna deca v gozd po les. »Posušenega le naj pobero, mi bodo vsaj gozdpresnažili« se tolaži posestnik jn ne de nič, ko sreča otovorjeno fa-briško deco, ki gre ovita z vrvmi okrog pasu v gozd po suhljad. Deca pozna gospodarja, lepo ga pozdravijo ta človeku, čeprav je otrok, pa wna manrro, marsikaj spregledaš ta mu se sam rad dodaš če prosi vljudno ta drugič, kadar vozifto domači hlapci "nič ne godrnjaš, če jim pade kako poleno z voza in se lenobi ne z ljub j pripogniti; zato se pa tolažiš: — »E saj bo izgubljenec tudi dobrodoSIo zgorel v pravem štedilniku...« Kako ti ie pridna ta faao češke države, krasen spomenik, ki bo odkrit me-seca maj« 1330 teta. Spomenik postavijo ob . Paiacken mosta pod Cmsnskhn samostanom. Izklesan bo lz 16 metrov visokega monolita, katerega podnožje bo okrašeno t bronastim rel efom, umotvorom kiparja profesorja Mafatke, predstavljajočim češko de« vojko, kako z lipovo vejo kiti zastavo češkoslovaških legij- Ženska figura bo predstavljala Prago. Ob straneh monolita bodo razvrščene figure zaščitnikov domovine — vo aka 28. praškega penotnega polka z granato v rokah, izvidnika in legijonarja. Arhitektonski del spomenika bo izdelan po načrtu arhitekta Hubschmanna. Na pročel u spomenika bo napis< »Praga — svojim padlim herojem«, na monolitu samem pa bodo vklesana imena onih krajev, kjer so se češkoslovaške legi e najbolj odlikovale v bojih na ruski, francoski in itali anski fronti-Društvo slovaških novinarjev organizira slovaške kolonije na Floridi. V Scrantonu v državi Pennsylvam'ji v Ameriki se je vršila konferenca slovaških ameriških novinarjev, na kateri ie bilo sklenieno. da slovaški novinarji organizirajo slovaške kolonije na Floridi in tako centralizirajo slovaški živel' v Združenih državah Za vzor iim služiio slične številne švedske kolonije- Te kolonije Se osnu eio v Lebrineu fa v Bartonu. V obeh kraiih bo na raznolaeo 20—40 tisoč oralov zemlie ki se razdeli med slovaške koloniste in sicer bo stal v Lebrinsu oral 130 dolariev. v Bartonu oa 100 dolar ev. Slovaški novinarii so oreoričani. da se iim kolonizacij ski načrt v Dolnem obseeu posreči in da bodo že v doslednem časa vzrasle na Floridi cvetoče kolonije, ki bodo tvorile iedro slovaškega živi a v Združenih državah Slnvjanskoto droientv« t Bolgariji. Predsednik te odlične slovanske organizacija, ki ie več kakor četrf stoletja plodonosno deluje v Bolgari p. je vseučiliški profesor Ste-van S. Bobčev podpredsednika sta profesor Zlatarski in Nikola Stanec. tajnik Georgij Gubidjelnikov, goenodar general Nikola Ivanov, knjižničar Nikola Bižev, odborniki pa: profesor dr. Stevan Cankov, general Ivan Rusev. Georgii Cvjetinov, polkovnik Krdžijev in dr. Morfov Urednik društvenih listov in izdaj je dr Nikola Bobčev. Izmed društvenih odsekov je najvažnejši znanstve-no-književni komitet, ki bi se naj tekom časa pretvoril v slovanski institut v Bolgariji. Na Čelu tega komiteta stoji sam predsednik Bobčev. Društvo ima tudi svoj mladinski klub. kateremu načeluje dr. Ivan Bajsiov. Društvo ima 40 čajnih članov, ki so razvrščeni po vsem slovanskem svetu. Rednih članov ima društvo okrog 5000. Sokol Sokotsko društvo Sv. Jurij ob Sčavntd je priredilo na 1. december zelo lepo uspelo proslavo soklskega in državnega praznika ob sodelovanju društva kmetskih fantov m deklet Na predvečer se je vršita bakljada, ki se je razvila v lepo manifestacijo za narodno in državno edinstva neodrešene brate m za sokolsko misel Na dan praznika pa je bila najprej svečana zaobljuba vsega članstva, nato pa je sledil javen nastop posameznih oddelkov društva ob sodelovanju tamburašev, petja itd. — Mlado društvo je s tem pokazalo, da se dobro zaveda svojih dolžnosti in hiti, da vzgoji svoje članstvo v pravem sokolskem duhu. Sokolski dan ¥ Sovenjgradcu dna 1. decembra je uspel v vsakem oziru Najprej se je vršila predpokine svečana zaobljuba novega članstva v Sokolskem domu, nato pa se je poklonila deputacija odbora spominu umrlih bratov na pokopališču. — Popoldne je bila slavnostna proslava za širše občinstvo ob sodelovanju orkestra v Sokolskem domu. Slavnost je pričela z živo, simbolično sokolsko sliko, Id je bila izredno posrečena, nakaT je društveni starosta dr 2eleznikar imel pomemben govor. Sledilo je več občutenih pesmi Pevskega društva pod vodstvom br. Kranjca in nato Funtkova drama »Tekma« ob uspešnem sodelovanju vseh članov so-kolskega dramatskega odseka pod vodstvom br. Vojske Sodelovali so s. Krajče-va, Debelakov*, br. Mrovlje in Smid. — Zvečer je zaključila slavnost lepa sokol-slcs zflbflVi. Končni podatki • igrah r COS. Za leto-Inje prvenstvo v igrah COS. o katerih končnem rezultatu smo že poročali se je borilo celokupno 383 vrst, od teh 265 moških m 118 ženskih, sestavljenih iz najboljših igra-čev posameznih panog. Tako se je znašlo na junaškem mejdanu za prvenstvo v odbijanju pri članih in članicah skupno 232 vrst ali nad dve tretjini vseh udeležencev. Sokolsko društvo Žiikov v Pragi priredi ▼ spomin velikega sokolskega skladatelja br. Karla Pospišila posebni telovadni nastop, kjer se bodo izvajale samo Poepišilo-ve telovadne skladbe. Brat Pospišil, ki je bil priznan §e ko je živel, za najplodovitej-šega in najboljšega skladatelja spremljevanj za sokolske proste vaje in je takorekoč v tem pogledu ustvaril nekako šolo, se je v veliki meri posvetil zadnja leta ritmični telovadbi in njenem spremijevanju po glasbi. V tem oziru je spisal z br. Očenašikom zelo pomembno knjigo, ki je bdla v strokovnih krogih, tudi inoeemskih, zelo pohvalno sprejeta. Tretja sokolska planinska koča se gradi v češkoslovaški republiki na Slovaškem na Černem Hronu. ki seveda ne bo tako velika, kakor ona, ki jo je zgradilo praško Sokolstvo na Černem hribu v Krkonoših. Imela bo dvoje spalnic in bo namenjena v prvi ▼ifltl m letovanje oofcotako deeo v vtsokfh gorah. V Pragi je a mri aopet eden taned vrstnikov dr. Tyrša, brat dj-. 0 ta kar Klima, ki je bil dolga leta vaditelj v Praškem Sokola in po drugih društvih ter poznan sodnik, ki je vedno in povsod branil pravice češkega jeaika pri sodmijah. Zaradi svoje zavednosti je moral v svoji mladosti nekaj let prebiti izven Prage v nemškem ozemlju, kar pa ni zlomilo njegove volje in narodnega pou:>>a. Br. Klima je bil dober prijatelj staroste ČOS ■n Slovanskega Sokolstva br. dr. J. S-iiei. nerja. Za Božič! Za Roti«* Velika izbira damskfh plaščev. zelo trpež« nih in gorkih, v svetlih in temnih barvah, s kožuhovino od Din 400.— naprej, brez kožuhovine od Din 320.— naprej. IZ NAJ« FINEJŠIH MODNIH BLAGOV, svilena podlaga z vatelinom, bogato obšiti s finim krznom od Din 850.—, brez krzna od Din 600.— naprej. OTROŠKI v vfieh velikostih od 2 let da« lje od Din 110.— naprej, samo pri F. in I. GORI ČAR, Ljubljana, Sv. Petra ce« sta 29. — Oglejte si naše povečane izložbel 16934—e Reci vetrom štirim da se je« raznJa čokolada, jtfrim" druge vse prekaša KLOBUKE sa zimo v najnovejših barvah in oblikah ter priljubljene športne klpbuke in razo« čepice nudi bogato založene specijalna trgovina klobukov i. POK nas L, M. BOGATAJ, Ljubljana, Stari trg 4. Sprejemajo se klobuki v popravilo. — Cen« zmerne. 16950 Salonit eementno azbestni je za pokrivanje zgti bo! S materija I ip? llllpIM® rTl " v »^Hj 3ia de&othattje dvoran in *alonov, za veselice, slavnostne prireditve Itd. 96 priporoča IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA Lepi pot 24 Teleton 3044 mlekarstvom i k BLAGOSTANJU I ALFA D. D. •EPARATORJI IN STROJI SA MLEKARSTVO ZAGREB. BOŠKOViČEVA 40 195 Zastopniki Se Iščefn povsod! Do sobote zvečer prinešene obleke v kemično čiščenje, plisi* ranje, barvanje ter pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do B021ČA tovarna JOS. REICBL 16947« •Mancfin nova idealna pasta za umivanje rok, očisti ta desinficira najbolj umazano roko. Doza po Din 8.— ta 13.—. Dobavlja ta prodaja: Glavno zastopstvo Manofina L SVETEC, Novomesto. v Ljubljani: Drogerija Gregor«, Prešernova ulica; Parfumedja Strmoll, Pod Trančo._ Za božična darila kupite poceni raznovrstne moSke tn deške obleke, zimske suknje, perilo in pletenine, kakor tudi raznovrstno manufak> turno blago edino le pri tvrdki JOSIP OLUP ker moje geslo je, dobro blago, nizke cene. — Ljubljana, Stari trg št. 2 (ns vogala). Sloan-ov Liniment odpravi bolečine Čuvajte se * pllačnega katarja! Afko opazite da Vam pljuča nfoo v redu, namaS-te prša z MASTJO SLOAN-OV LINIMENT. Utiranje je nepotrebno, ker prodre sam v kožo do obolelega mesta in mu dovede svežo kri, odstranjujoč bolečine m nelagodnosti. Po težkem dnevnem delu ali bivanju na prostem za časa neurja je Sloan-ova mast odlično pomirjujoče sredstvo za bolečine mišičevja in otrple sklepe. Uporabljajte Sloaa-ovo mast proti revmatisms. ishiasu, bolečinam v križu, bolečinam I akutni«, bolečinam distorzije in kontusije ia preti raen vrstam bolečin mišičevja. Glavno zastopstvo: MI8KOV1Č A Co. BEOGRAD, 8arajevska 70. (Dobi m v vseh letearnah in dregeripah * JUTRO« It 294 13 : NafoBa, 15. Xn. 1929= Gos Slavne določbe zakona o vinu rstvo Kakor «no 8» poročali, J® »J. Vri. kralj Ba predlog kmetijskega ministra podpisal fa proglasil zakon o vinu, M vsebuje na-■lednje glavne določbe: Splošne odredbe Pod imenom vino je dopuščeno stavlja-« v promet in v ta namen spravljati samo one pijače, ld te proisvod alkoholnega^ vrenja mošta od svežega grofdja domače itoht-bT trte. Prepovedano je sladkale mošta s tem da se moštu doda sladkor ah drugi sladki materija!, izvzemši vkuhani mošt oa grozdja žlahtne domače trte, za kar bo predpisal pogoje minister za kmetijstvo. Edino v slabih letih bodo banske uprave pod po-poeoji ki jih bo predpisal kmetijski minister dovoljevale dodajati moštu do najveS 4 kg raftoiranega sladkor)? (od sladkorne r*«* aH trske) na 100 1 mošta. da se na te način popravi mo« do redne to normalne vsebine sladkorja. Tako sladkanemu moštu in vina Je prepovedano dodajati vinsko ah Jimonovo kislino. Prepovedane hi dovoljene manipulacije Prepovedano Je Marija« v promet to zaradi tesa shranjevati mošt ah vino, H mu ie bil dodan alkohol ali ki je bil razredčil f vodo, odnosno pomešan z dragimi VW-fcuni to vtoo umetno napravljeno ali podeljeni te tropin od l^ja, te vknhane^ mošta ali suhega grozdja z dodajanjem vode, sladkorja in drugih sestavin. V mejah to na način, ki ga bo pred^f kmetijski minister, je dovoljeno dodajati mošt« ali vina naslednje tuje sestane: l.) fveplni dioksid; 2.) kalcijev karbonat ka- lijev karbonat ali kalijev nevtralm tartrat 3.) vinsko in limonino kislino; 4.) tanin, 5.) sredstva za čiščenje z dodatkom kuhinjske soli ali brez nje: 6.1 živalsko ah rastlinsko oglje r svrho odstranjevanja tujega ofcusa in duha kakor tudi ra odvzemanje barve, toda le pri rdečkastih vinih, ki niso povrete na tropinah dalje kakor 24 ur; 7-) ra- stlinsko ali vazelinsko olje; &) . terd- 9.) vinske drože m 10.) špecnalna enološka sredstva, katerih nporabo bo po predhodni analizi in preizkušnji učinka dovolil kmetijski minister Dodajanje drugih sestavin, M niso ta imenovane na način, M nasprotuje pogojem « jib bo predpisal minister, je prepovedano. Prav tako je prepovedano priporočati «81 meno ali potom objav in spisov n porabo sredstev katerih nporaba je prepovedana in shranjevati ali prodajati ekstr&kte in esence. katerih nooraba je namenjena izključno potvarjanju vina. Pod imenom vino je prepovedano stavljati v promet bolna in pokvarjena vina (e pravilnikom bo določeno, featera vina je smatrati za bolna ta pokvarjena). Zakon daje tudi posameznim vinskim okolišem to vrstam zaščito v tem, da je prepovedano stavljati v promet vino ali mošt pod označbo kakega- vinorodnega okoliša ta kraja. aH pod označbo gotove kleti, vrote grozdja, letnika to drugih posebnosti, če te označba ne odgovarja lstini. Končno ie prepovedan« obirati grosdje » prhanje v moSt pred rokom, ki ga odreja pristojno občinsko oblastvo po navodilih državnega kontrolnega organa. Odredbe o peflotn, sadjevca h specialnih vinih Nadaljnje odredbe zakona se nanašajo na fedelovanje petiota, sadjevca. špecijalmb vin vin od sam orodnih trt to žganja od tropin. Vinogradnikom je po trii predpisih dovoljeno za hišno porabo proizvajati petiot pri čemer smejo dodajati tropinam le čisto vodo, vendar je prepovedano petiot stavljati r promet ali ga t to svrho mešati z vinom. Vinski trgovci to vsi, ki imajo pravico točiti vina Četudi 80 vinogradniki ne smejo spravljati ali celo prodajati petiot. Pijače, ki se pridobivajo potom alkoholnega vretja sadnih sokov, se lahko stavljajo v promet toda le pod nazivom, iz katerega je jasno razvidno, da ne izvirajo od grozdja. Pri pripravljanju takih pijač se ne sme uporabljati niti grozdje, niti kak neposredni proizvod grozdja (mošt vina petiot in tropine). Dovoljeno Je stavljati v promet Specijalna rina (dezertna, likerska, aromatizirana, medicinalna. sladka, penasta to druga vina), Jri se pridobivajo s posebnim načinom, bodisi Iz svežega ali ovenelega grozdja in njegovih proizvodov domaČega izvora z dodatkom potrebne količine sladkorja, alkohola. aromatičnih rastlin in drugih potrennih sestavin, prepovedano pa je stavljati v promet mešanico špecijalnih vin z običajnim vinom. Omejitve glede vin od samorodnte Velike važnosti so določbe, ki se nanašajo na gsmorodne trte. Do početka leta 1932. je dovoljeno stavljati r promet vina od neposredno ro^-čih hibridor -inske trt« (samo-rodnie) toda pod pogojem, da nosijo točno označbo vrste s tem. da se mora besedi vina dodati n. pr. »od šmarnice«, >od otela«. ,od i za bele«, »od direktorja« itd., pri čemer ao podvržena ta vina vsem ostalim predpisom tega zakona. Od leta 1932. naprej pa bo prepovedano prodajati ali stavljati r promet taka vina tudi z osnaebo. Od Aadnje omejitve bodo izvzeta vina od onih vrst sani orodnih trt katerih razmnoževanje bo odobril kmetijski minister v skladu z zakonom o obnavljanju in pospešvanju vinogradništva. Spravljanje in stavljenje v promet raznega žganja od vina in vmskib tropin pod označbo, iz katerih ae da sklepati, da je pridobljeno od vina ali vinskih tropin, je dovoljeno samo tedaj, če je to žganje dejansko pridobljeno od vina ah vinskih tropin. Kontrola produkcije In prometa Tretji del zakona vsebuje kontrolne ukrepe, ki so v zveri s tem -akonom. Minister za kmetijstvo se pooblašča, in la^kc predpiše: 1.) obvezno prijavljanje proizvedenega, kupljenega in prodanega vina (mošta in drugia proizvodov od grozd a) občinskim oblastvom za vse one, ki se ba-vi;o s proizvajanjem in prodajo vina in obvezno vodenje knjig za vse Inske trgovce; 2) obvezno prijavl.'anie nab,ivle-nih količin sladkorja in drugih sredstev, ki se uporabljajo pri proizva anju viia: 3.) obvezno in jasno označevan e vina to drugih pijač, W so podvrženi kontroli po tem zakonu, na vsakem sodu, iz katerega se toči in prodaja; 4.) obvezno držanje tiskanega Izvoda tega zakona na vidnem mestu jr vsaki obratovalnici, kjer se shranjaie in prodaja vino in 5-) obvezno poznavanje praktičnih del, ki so v zvezi z vkleten em in nego vina od vseh lastnikov velikih kleti m njihovih pomočnikov. Če obstoja opravdan sum glede kršitve tega zakona tedaj so uprave vsen prometnih podjetij (železnice, paropl. družbe, pošte Itd) dolžne dati na zahtevo kontrolnih organov potrebne podatke o odpravljenem grozdju, vinu, moštu, alkoholu, sladkorju, suhem grozdju in drugih sredstev. Izvoz in uvoz vina Vino (mošt), ki je namenjeno za Izvoz, se lahko podvrže manipulacijam, ki po tem zakonu niso predvidene in dovoljene, v kolikor so dovol ene v državah, kamor se vino izvaža. Taka dela pa se lahko izvršijo samo v tranzitni.! skladiščih, svobodnih shraniščih ter na natovornih postajah. in sicer pod nadzorstvom državnih kmetijskih in finančni.! kontrolnih organov po predhodnem dovolenju kmetijskega ministra. (To velia zJasti, za izvoz slabedših vin v Češkoslovaško, ki se običajno poja-čajo z alkoholom). Inozemska vina (in drugi vinski proizvodi) se lahko uvažajo in stavljajo v promet r naši državi, če povsem odgovarjalo predpisom tega zakona, izvzemši primere, ki so Izrecno predvideni v trgovinskih pogodbah. Uvoz se dovoljuje na podlagi strokovne analize vina odnosno proizvodov, na katere se nanaša ta zakon. Organizac9a kontrole Kontrolno službo za izvrševanje predpisov tega zakona bo organiziral kmetijski minister, ki bo v ministrstvu določil enega od višjfn uradnikov (s fakultetno Izobrazbo) za šefa vinarske kontrolne službe, ki bo moral skrbeti za čim uspešnejše funkcijonirainje kontrolne službe ▼ vsej državi. Kontrolno službo bodo vršile banske uprave po pravilniku za Izvrševa-vanje tega zakona in • po navodilih kmet ministra. Pri kmetijskih oddelkih banskih uprav bo eden od uradnikov vinarsko-vi-nogradniške stroke vršil dolžnosti vinarskega nadzornika; v onih banovinah, kier je to potrebno, pa bodo postavljeni posebni vinarski nadzorniki (z najmanj 5 'et-no prakso v tei stroki), katerim se v banovinah, kjer je produkcija ali potrošnja vina velika, dodelijo lahko še eden aH več pomočnikov s sedežem, ki ga odredi ban. Neposredno nadzorstvo nad produkcijo in prodajo vina lahko vrši tudi osobje finančne kontrole po navodilih in pooblastilih vinarskega nadzornika. Vinarski nadzorni organi »o dolžni vršiti redne preglede kleti, manipulacijskih prostorov, točilnic, prodajaln In drugih lokalov, zlasti v času obratovanja v njih-Poleg tega so določeni vršiti Izredne preglede. če obstoja sum kršitve zakona na podlagi prijav občinskih oblastev. gospodarskih združenj, finančnih organov to tudi posameznikov. Pri tem morajo strogo varovati eventuelne poslovne tajnosti napram vsem nepozvanim. Lastniki obratov in njihovi zastopniki mora:o tem državnim kontrolnim organom dovoliti dostop v vse prostore, kjer je s.iranjeno vino (mošt aH drugi vinski proizvodi) aH materijal, ki je podvržen kontroli- Dati jim moraio pojasnila in prinesti na pregled blagovne in druge knjige. V primeru odpora morato splošna upravna oblastva organom vinarske kontrole na zahtevo prožiti potrebno pomoč. Ako vinarski nadzornik (aH nlegov pomožni organ) ugotovi ali upravičeno sumi, da pregledani proizvod ali gospodarsko sredstvo ne odgovarja odredbam zakona, tedaj mora vzeti ob navzočnosti lastnika ali namestnika zapečatene vzorce, sestaviti protokol in en vzorec poslati pristojnemu kontrolnemu laboratoriju. Potvorje-no vino se zapleni, lastnik pa kaznuje. Za analizo in preizkušnjo so pristoine enolo-ške posta e. kontrolne in pregledne postaje in priznani javni kemični laboratoriji, ki jih odredi minister. Osobju postaj in laboratorijev lahko ministrstvo dodeli gotpve nagrade. In sicer do 25% zneska plačane takse za analize, ki jih bo predpisal kmetijski minister. Kazenski postopek Podrobne odredbe glede nalog tn delokroga enoloških postaj bo predpisal kmeti ski minister s posebnim pravilnikom. Pri državnin laboratorijih bodo sestavljeni posebni strokovni odbori kot posvetovalni organi za tolmačenje rezultatov analize vina in za njegovo ocenjevanje. Ustrojstvo teh odborov in pravila za njihovo delovanje in za nagrade članom bo predpisal kmeti ski minister s posebnim pravilnikom v sporazumu s finančnim ministrom ta ministrskim predsednikom. V primeru, da kemični laboratorij ugotovi, da preizkušenemu proizvodu ni kaj očitati, mora vinarski nadzornik ta rezultat sporočiti lastniku v teku 24 ur, potem ko prejme zapisnik in uverenje o analizi. Če pa laboratorij ugotovi, da Je preizkušen proizvod umetno razmnožen, falsificiran, bolan, pokvaTjen ali da so bila uporabljena sredstva, ki so prepovedana, odnosno če ugotovi, da se v kakem spisu priporočajo sredstva ali manipulacre, ki so prepovedane, tedaj se mora pristojnemu vinarskemu nadzorniku nemudoma sporočiti rezultat. Vinarski nadzornik mora Po prejema mišljenja laboratorija brez odlagan:a dostaviti dokazni materijal državnemu tožilcu, če obstoja sum kazenskega de'anja, odnosno pristojnemu splošnemu upravnemu oblastvu. če gre za prestopek. Kazni, k1 jih določa zakon za posamezne prepreške to prestopke, oo zelo stroge. Kdor stavlia v promet ln r ta ninien sihranjuie potvorieno vino (pojačino z alkoholom. tazredčeno z vodo. pomešano % drttr!mi pijačami) ali umetno napravljena (pridobljeno iz tropin, kuhanega mošta ali snhega grozija * dodatkom vode, sladkorja in drugih sestavin), dslje kdor spravlja v promet pet?«* ali ga r te namen meSa z vinom in kder se pregreši zoper predpise o tranipula^ijali pri vinu za izv-jz, so kaznuje c s&porom od 7 dni -lo 3 me*pkov spada v pristojnost splošnih upravnih oblastev prve stopnje. i?« j Poleg kami ae r večini primerov dotični proizvod zapleni ta uniči aH pa ee denatn-rira to kot tak proda r korist državnemu kmetijskemu zakladu. Ce pa je lastnik dotični proizvod odtujil, tedaj mara r korist temu zakladu plačati dvojno vrednost proizvoda. Pri ponovnih prestopkih so predvidene poostritve (objava obsodbe v novinah m izguba točilne pravice do 5 let). Proti ob-sodbi je možna pritožba to ima ob* ienee pravico zahtevati ponovno analizo In oceno od istega ali drugega laboratorija. Obsojenec nosi rse stroške za analizo, za oceno strokovnjakov in za izvršitev sodba Zaključne odredbe Minister se pooblašča, da sporaramrno s ministrom financ in ministrom pravde predpiše pravilnik za izvrševanje tega zakona. Obvemo moč dobi zakon 6 mesecev po objavi v »Službento novinah« to tedaj izgubijo veljavo vsi dosedanji zakoni In predpisi. Ponovno nazadovanje indeksa cen Narodna banka Je pravkar objavila podatke o gibanju cen v mesecu novembru, iz katerih Je razvidno, da Je r tem mesecu totalni indeks ponovno nazadoval od 96.8 na 95.3 (povprečni indeks za leto 1926. enako 100). tako da bo bile cene r novembru m skoro 5% nižje kakor povprečno r letu 1926. to za okrog 10% nižje kakor r istem mesecu preteklega leta. __. NajobčutneJSe nazadovanje orožarno prt indeksa cen širine, ki ie od oktobra na november nazadoval od 106 6 na 992. Ker j« r avgustu indeks cen živini znašal 113.7, znaša torej nazadovanje r treh mesecih 14 in pol točke. Nazadovanje cen živini ee opaža p-< nas vssko leto na jesen Tako s« Indeks lani od septembra do novembra nazadoval od 117.1 n« 107.1. Ostali indeksi kažejo le manjši* spro.T-r be. Take i* tadek* <-en r>s»'in skfh proizvodov popustil od 1066 na Jfle.O. rndeks cen Industrijskih proizvodov pa od 89.9 na 89.3. Cene industrijskim proizvodom so r nazadovanju že od marca, ko Je Indeks znašal 5e 96.2. Edino povišanje opažamo pri indeksa een mineralnih proizvodov. to sicer od 84.4 r oktobra na 88.2 r novembra, kar je nosledtfca višjih cen premogu. .Razvoj totalnega »tod^ksa cen r tekočem letu v primeri s preteklim letom Je razviden te naslednjo tabele: ___ 1028. 1959. Januar 1060 104.4 april 108.2 106.0 julij 103 7 99.7 avgust 106.8 9«.6 september 107 2 962 oktober 107.3 96.8 novemebsr 104.7 95.3 * Imenovanje Šefa Zaroda «a po«pe5ev*-nje snnanle trgovine. Kakor poročajo »Norosti« Iz Beograda. Je trgovinski minister r sporazumu s predsednikom ministrskega sveta imenoval za šefa Zavoda za po<*r>e^eva-nje zunanje trgovine r krilu trgovinskega ministrstva dr. Jurila Tomičiča. dosedanjega ravnatelja družbe Jugoforest in člana redakcije »Novosti«. Dt- Tomičič Je znan gospodarski strokovnjak in publicist, ki ie svoiečasno deloval tudi r tajništvu zagrebške Zbornice za TOI. = K nameravani omejitvi obrata papirnice r Vevčah. Kakor smo že nnročall, ?o 7ir.i*e ne paoirnice Vevče, Goričane in Medvode sklenile z iannarjem ustaviti obrat na enem od šhVih stroiev za rotaoi'ski pa-pir. Ta vest ie tudi v Avstriii povzročila precej pokornosti. Dunajski »Neue« Wiener Tagblatt«. ki ima ozke zveze z «vstrii«ko par>irno indnstri-io Hiši izdala družba »SteT-rermohL Panier. fabriks- und Verlagsgenpllachaftc) zatrjuje, da leži vzrok ometitve obrata na S v tem. d« obstojajo v jngki še vedno znatne, dočim je uvozna potreba Evrope, kje- je bila letina priliČn« ugodna, dalje ueruatoa. Na jugoslovenskem žitno« trga n ceoo pšenici tekom tetina nazadovale za 2 to pol do 5 točk in stane danes baška pšenica fco n»kl;tdnlna postaja po kakovosti 195 — 20? 5 Din za 100 kg. Producenti eo dalj t rezervi-rani, ker pričakujejo zbo1,Sanje cen to tako je dovoz pšenice na trg azmeroma slab. Cene koruzi so cnaie r glavnem nespri-nerje-na le cena umetno sušeni koruzi je r Vojvodini nazadovala od 132.5 na 127.5 Din. Za koruzo je v zadnjem času iz inozemstva nekaj več povpraševanja. Slovenija nva*^ letos le malenkostne koLčioe koruze, ker je dobra letina krompirja, ki je takorekoč brez cene. povzročila, da se krompir uporablja za krmljenje Švme. Povpraševanje po pšenični moki ,0« je ostalo nespremenjeno živahno, zato eene navzlic nižjim žitnim cenam niso nazadovala + Norosadska blagovna bona (14. t m.) Tendenca mlačna. Promet: 36 vagonov pšenica 25 vagonov koruza 5 vagonov moke in 3 vagone otrobov. Pšenica: baška, 77 kg 190 do 195; baška in gornjebaška, 78 kg 192.5 do 197-5; baška Tisa, 78 kg 197.5 — 202.5; juž-nobanaška in sremska, 77 kg 180 — 18i2.5. Oves: 137.5 — 142.5. Ječmen: 122.5 — 127-5. Koran: baška, nova, 100 _ 102.5; a kakovostno garancijo 102.5 — 107.5; za december - januar 105 — 110; za marc, ladja Du-nav 120 — 125; umetno sušena 120 — 125. Moka: baška »0« 300 — 305; »2« 275 _ 280; »5« 235 — 240; ,6« 185 - 190 ©trokom za Božič naročite takoj šest Čudovito lepih tenSifte, polnih samih Hastri-ranih pripovedk o dobrih SkratriKStih, svetfo-lasih vilah, okrutnih coprnicah, morskih poSa-stih, začaranih gradovih, čarobnih rožah, prin-oih, princesah, nesrečodh živalih šSd. Čarobni studenec (prire-dfiJ AJotz Gradnik) Mihec m princ Lenuhar (priredil Pavel Kari«) Koko In druge živalske zgodbe (priredil Atojs Gradožk) Božične pripovedke (priredil PaveJ Karta) DoIrohM JerneJček (priredil Psvel Rutin) Princesa v pomaranči (priredit Pavel Karto) se hneai^eto knjižice, odete v pestrobojne, m- tašč za o«rolke sEkane ovitke in opremljene s večbarvnimi, otroško domišljijo oživljajoč: ;>v rBrumi KnflHce »o zelo pocerf. Vsaka vefja s poštnino vred L-rošfn.na le Dio 13.50, vezana pa Din '.7.50. Voeh Seot vetja vezanih s pni Tino vred ' fe 100 Dto. NatoSMe po doefenei, denar p pošljite no potoMcf. ki to dobite aa poM. n na katere napišite: Tiskovna zadruga r L&ijar.i, km i'"garat. potoo-£etovri ra&m šl. 11.036. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica ste?. 54 Iz Zagorja m— Kulturni fOm »FidU* >• prhrab« ■gromno množico šolske dece. Preko 600 otrok obiska je vsekakor rekord za na" Tudi »večer ao si odrasti v lepem fttevilu ogledali ta film. x— Litijski iahistt bodo v nedeljo 15. t m. odigrali z zagorskim šahovskim klubom prijateljski dvoboj na šestih deskah. Začetek popoldne ob 16. v lokalu ljudske kuhinje. Vsi prijatelji šaha vabljeni! z— Knjige Vodnikove družbe ao prište Dobe ae pri poverjeniku g. šultnu. ki jih bo ▼ najkrajšem času odpremil naročnikom na dom. Naročnina za naslednje leto 20 dinarjev, za vezane po 8 dinarjev več. Letošnjih naročnikov je bilo 143. z— Redni letni občni zbor Glasbenega društva bo v ponedeljek 16. t. m. ob 19. v glasbeni sobi Sokolskega doma. z— Gremij trgovcev za Zagorje tn oko-Mco obveSča občinstvo, da bodo trgovine na dan rojstva Nj. Vel. kralja Aleksandra L ves dan zaprte. Iz Ptuja J— Open na ptujskem odra. V sredo, 18. L m. bo predstava opere »Wormski orožart, to pa le v primeru, ako bo gledališče razprodano najkasneje do ponedeljka 16. t m. zve-ler. Abonentje ne doplačajo ničesar, za ostale posetnike pa so se morale zvišati operne eene za 50 %, to pa zaradi dveh odličnih postov {Zamejičeva, Neralič) in povečanega uusambla. ki ga zahteva ta opera j— V neki tukajšnji kavarni se je zgodil 1. t m. zvečer primer, da je večja tmižba Nemec v pela ostentativno sam« nemške pesmi in tudi od tam zaposlenega godbe nika zahtevala, da je sviral same nemške glasbene proizvode. Družba Slovencev, v kateri »o bili tudi zastopniki armade, je dolgo časa mirno trpela to očitno provo-kacijo. končno p« je šla h godbeniku in zahtevala od njega, da svira tudi kak slovanski komad. Ko je godbenik to storil, je prišel kavarn ar in mu to prepovedal. Zadeva je v preiskavi in ko bo dognam dejanski stan bodo alediili na daljni koraki j— Slaba kupčija z vinom. V našem okraju, kjer vinogradništvo tvori znaten odstotek gospodarske pridobitnosti, bridko občutimo dejstvo, da ae še vodno ne oglašajo kupci za naš vinski pridelek Mnogi vinogradniki so si na račun vinske ga pridelka nakopali kredite, ki jih sedal dušijo Upamo, da bo vendarle kmalu začelo povpraševanje po naši vinski kapljici, ki je prvovrstne kvalitete. Iz Dobove <1— Krte pobirajo. Pogosto prihajajo za Botlo od Rakovca sem trije moški ter po fa-Evnikih love krte, katerih kože nato prodajo komad po 3 Din Temu početju je tre ba brezobzirno napraviti konec, kajti krt je tužkajed in kot takšen neprecenljive »rednosti za kmetijstvo. Sicer je o tem že ob veščeno orožništvo. vendaT je dolžnost po iestnikov samih, da preprečijo tako kvarno delo. Zanimivo bi bilo zvedeti, kam oddajajo ti moški krtove kože. d— Pristopajte k podrainid Kmetijske iriižhe Po banski odredbi bo vpisovanje Banetva v podružnico Kmetijske družbe do 15 januarja. Članarina znaša 20 Din. ca kar dobiva vsak ud družbe glasilo »Kmetova lect. DR. 8CHAEFER-JEV EPILEPSA1* proti epilepsiji, krčem, padavici le petnajst let najboljše preizkušeno sredstvo. Vsak dan dohajajo nova priznanja. Pobližnja pojasnila daje ln razpošilja j Lekarna pri Sv. Štefanu, Mr. M. Fister, Osijek III. <2> urune E&kSafie in drugo perohtino razpošilja v zafooff2k>ih od 3 kg deflje po povzotjju ki po dnevnčh cenah CIRIL ŽAGAR, SUNJA. JKoč osebnega vpliva 11 učnih pisem m Mpnotfeem, segestifo. Mc(Mn)o M. OHt amerik. Mtode Popotce aapafc garaatlraat Kim-aa kapica s m vodih a pntocaoa Oa 48, Pod 4*: »Veda la zaaaost«, Celje. Razlagova l %»eie*tih»a tovarna išče dobro uvedenega potnika za Slovenijo Nastop 1. januarja 1930. s fiksno plača dnevnice tn provizija. V obzir pridejo samo prvorazredne sile, katere naznanjajo natan« čno dosedanje delovanje Ponudbe pod »Za —21745« na Publicitaa d. (L, Zagreb, Gun> duličeva 11. 16904 Ja} ca •veža raeipoSlfJa po dnevnflh cenah v zaixxrih do 1440, 720 in 360 komadtov po povzetju CIRIL ŽAGAR, SUNJA. Motorne ttaene Jage I Po$ont in &ro$ne | age za rezanje drv vedno na skladišču obratu in po skrajno nizkih cenah. Dragutin Erben, Osijek, Desatičina ul. 10, telefon 190 »3267 fiaiJbc*lSe ki najbolj praktično darfti za (otpo-diwe k Fruco-lonec' adnanrngfao priporočen. Nobena sopara v Liter 3 5 7 9 po povxetjn Dta 425.— 505— 585.— 675— Antericaa Com. Agency, Maribor, Krčevtoa 200. NAZNANILO! Cenj damam vljudno naznanjam, da iz« vršujem TRAJNO KODRANJE z najno vejšim aparatom, ki ne škoduje lasem. Ob: enem izvršujem vodno ondulacijol Za cenj. obisk se priporoča PO LAN C IVAN, a dame in gospode. LJUBLJANA, Kopitarjeva alica 1. 1691" PERJE vsakovrstna prodaja Ciril Žagar, Sunja Automobitski interrsen?i dozori Prodam ▼ zelo dobrem stanju sledeče av< tomobile po zelo ugodnih cenah: 1 Fiat $03, 1 Steyr XII, J PlSCh, uporaben za poltovornega. — Ogledajo se pri: A BREMEC, Celje. 16919 NaJpopoinvj^. ,u a*jcciicjai ua.a. -u množenje, poslednji uspeh nemške industrije. Maltor Ca, Beograd. Obffičev venac br. Tele!. 33-01. 201a Wiu gramofon gfasnodoneč, kovček-oblike z 10 ptoSCaarf po Vaši izbiri samo Din 900*- Velika zaloga raznih lepih plošč in gramofonov. Hitite, da ne zamudite to ngodno priliko, ki traja samo do božiča. Edino le pri WTEHXIKM JOSIP BANJAl 16960 LjnbljABa, Miklošičeva e. SO ▼ palači Okrotaega irada. Vam po5H«mo naše odlično ooenjene gramofone vseh modelov. Zakaj ste morali doslej plačevati za res dober aparat več tisoč dinarjev, a pri nas ga dobite za polovico cenejše. Vam pove naš katalog. Zahtevajte takoj naš brezplačni katalog gramofonov »A«. Ni Vam treba ničesar kupiti, niti katailoga vrniti. Pišite takoj na Tovarno glasbil In gramofonov Meinl & Herold, Maribor št. 101 Samo 88 Dfn plačate mesečno poteg malega napla-čila (po povzefrtu) in v 4 mesecih le gramofon Vaš Za takojšen nastop iSčemo uradnika miadeea. neoženienega, za obračunavanje blag* m kontiranje, kater je dobro verziran v knjigovodstvo in računovodstvu. Ponudbe je poslat' na 9onače tov« niče prečenja i tkanja Jtagaresa*. K9I POSLOVNI ADRESAR KRALJEVINE JUGOSLAVIJE odohm od tHM»sfce hmioft v Beograda. Star. 4709-29, protokoArac pni beograjskem sodu pnv« stopnje pod tue-va&o 100.127 m pr» jav+jea pni opravi mesm Beog-nada ood Steoratko IOMO-^9. — Postni delovni računi. St. 5366i, Beosrad Ljubljane, Rimska oe-sta 24; Beograd. M«tapo>v* 60; Zaerefc. Scnorna 18. Združene redaiketk beognalMiesa, aptotskega la u*refcSked »Poslovnega »dresanja* bodo izdale ▼ k« 1930 VcJSkl miormacifsJd fngosiovenski poslovni adresar To knjigo bodo oredfik pr>vt na£) srnukovrciata, od koferiti so ae-katern oudt v mozamsevu dotok praikso, n ot> sodelovajn« nafeh po vmedimb komor n konporacij. v ugicd« k cudt nodtalovanje driavtub abkastt Format k»jiz* bo {rra.krKx«. veika otmerlLa. v pkiaicM vc-lavt bo vsobovate okra« 1000 strani. K.ojn®a bo razvie bo vsobovafc) nastove tecstorna uprave mesta Beograda. (Beograd. Zeanm m Paotevo) V sate nade to« bo vsebovalo naslov« ene banovšne n » po6en& z nasiovs ban« »vinskega sedeži p« zaikJJuaino z nastopi ostofto mest, rasvnši««* po aOeoedtie-m nedm Kočnza bo vsetovaita vse postov« adrese txW drim-/«, a pri vsaki adresi bodo omt pndeDera gtavm jfnfoT-tiiBorJsfai po-iaitto n sicer: telefon. »eJegnaiska av*f«la Poslov« adresar K dosedaj t natirc] pte6a*p toiite oseb m nrado* v to- m mozetnst^«. d« je (kj&ochai fcee«a aveka ta « slika oe-kA-utmerga eoseodereAesi fo^enp« naie driarv«. Ker k viset not aotrudn* oorenrt^n s kgraimaoOa, • fcMo- «raft)o B o®nadko (to kedail mo vetja ta fcs>tmnac«>a. aato procama {ospodc pprvnedmtee. da Mk*«n(o »em »vojo popohio ca«jpMi>t. samo T svrto nam pocretortli m&xn»ac«t, temtvei taKfc T po«te«fci jvir£6e«ik cgiaao*. r«kiam ia p«dpia6d»- Vsak aa« aotrodaiA oodl tiskani cencnrmk Opoiafjaimo rtmamo uK«jw ( »Ahnaoabonv« irtte tunf ae t katani m a 183 On ter desetkratno mesečno plaičiio a 145 D®- trodektroosMh ap«iatw »Ingelen« sa kratke normaAro ta evi iriid. na&pToti mestne stanovanjske hiše na Poloa 128— i.«ver, juijiuird, vaort. is Ia. vohio ..........^ UL—* Dam. pullover iz meBrane vokae . , > 98— ;!«>er z ovc. .u jaquai\l dan ..........a d — Dam. vesflea, Športna a omj«m obStta • 148.— Dam puliaver, intaraija, apartni nor d ..........od Dfa 190.— Dam. vesti ca, intarrija, eieg. norci vBOftd ......... od Dta 240— Dam ableke, Čtota vohja. moderna ta«. Din 225.— Damsfeo _ KoniMaela, battot barv. s iS p kamri . Dta 28.. Kombineia, iifon bat bela * čipkami » 83.- Kombineia s banr. robom . * ■ * > 39— Spalna irajea, bela s čipkami • * « s 49— Spalna srajca, barv. ■ tipkami . • . * H- Kombineia, »vil. tricot • Mr. Čipkami » 76.- Hlače, rvilen tricot garantirana kvaL » 45.- Komhineia erftp de chine. , . , , > 138.- Dom« halje in pjjame* halja ki jap. krepa . • . « • Din 98.— halja is čeSke flaoeto . • * a a 98,— halja is double flanele . , > 173— halja is vzori, bartuoa, eleg.. > 883.— Pyjame is crepe ....,» a 98.— pyjame iz čeSke flanele ■ • » 128.— Pyjam« k double tiaoeto , ■ > 198— pjrjam« is svil. popiina . . , a 240.— • p/jama is svilenega brokata . » 690— Otr. pyjama, lian ela , . , , , od > 9S— D. > » > ipoitaa umi irlh, Hnitaa, « • . Sta B- Svilene, aajnevejii krej ...» od Din 190.- Gabanterifa — Usnjeni izdelki; ■anncure-kaaeta t dekta . . ... tta 82_ Šivalna garnitura v kaseti Din 68.—» » 42.- Ceaalna garnitura 4 delna s ogled. , > 120.- Otračj« torbice .... Din 18.—» > 18.- Dam*k« terbiee ......od a 48.- D. dote aa cigarete Din 54—, Dta 80.—, Din 17- Rasprčilnik aa parfum , . , , od Dta 22.- TriSkotažaj Dta «.- > 70.-» 79— • 129— 41, 29, 26 Din 98. -» 168- > 260,— • 220-885.- 18.-48.— Dam ableke h melirane volne, ruska (neona . . ...... Din 800.— D. tricot hlate, bombai Dam ableke, najfinepa kaetia volna D. tricot hla*« svil. nor intaroja ..........Dta 480.— Dam. sveater m Šport v raznih barvah Dm 240. Zia etroket pulte w vnorCast ...... od Wi ff.-* eestiea vnorčaeta ...... od Din 48— obleke« aa deklice, najfln. Izdelava od Din 16$— D- aicot kombineia, barv. Dta 88. Garnitura >Eskime< 4 delna is Ia. volne ......... od Din 240.— D. kemhtnela la. H ar. ..... .. . t i t jftfti kembineia is aajOnejfte rotee » ujr- Vse ostale ptefcenSne , m p^^ D. ^ p«^ bele s mk« Di« 29- in nogavice IU /0 r r k™- rokavov........ » 22.- D. hla^e, podložene a najmehkejSega materijala......... . D. hlate, čieta volna..... D. hlate, 6i*rta rotoa, najfinejša kra-h teta ... . . . . . • ... Din » > l«k— bela Din 28— • »X— nogavice Rofcarvfoe-no^avicei D. pralne rokavice nnjene . . , D podložene rokavice nanjene Ia. D. nogavice avila »Bemberg« . . D. nogavice evilene >Zellwag< , , Nogavice čista volna Nogavice roina, kratka . . , « . . Dta AL— . » 64.- . » 71-■ > . » , ««.-, 55.-. 27.-, 18- brea rokavov D. naje k čiste vrtna s dolg. rokav! : Oglefte sI naše izfiožbel 98.- MMMI ......M :: !A71NK0VEC

proti povmmtfu / i: Z« neugafajcc« vrnemo denar 1 i: :: 1 nasllCf^ ;: :: LJUBLJANA 1 ;: MoSoa modu Srajca Ia. trenC, nertam ■ 2 «v». Srajca ftiton. večerna a pique prai Srajca frak • trdimi pique pnd . Sraj«* svilen po plin s 2 ovr. . . Elegantne »amovesniee po Dta U, Srajca spalna, £ek> trpežna . . . Pyjama (lanela, vsorčanta , • * Pyjama ii double flanela . . . Suknjii, domač is double flanele . . a Suknjit domač, volna, .Kamnlhaarc > šali modni volneni pa Din 12, 89 in 29 Rut« svilene, krifcast« ia bele . . . Dta 118— Naramnice »ela tr petne Din 24 ta » 20.— Garnitura naramnice, pedveae eleg. • 8— Rokavice usnjene, podložene . . • > &9.— Robci — Brisače! D. rebei batist a Itrekim fabem tam . Dta M— D. rebei batist, beM, taa. . . . . , > 82.— Otroki raba. Hekani hm.......... Brisat« tretirke 8 barvne Ia. kraL koa Dta 24.— S^l — Rut« San veCerai, rvfleai a da Ig. resami . ftatt večerai, aviL a reaami, (likajd . Šali kacha, najnovejši nurd . . od BviL apaika ruta, momm pa Dta 68, Gatoki Okvfte »Tretem« raaprod. sena Dta «, 18, «R Otre«ke »Tretora nettM raapr. a 118, 110. 100 Dam galoie .Tretora« raapr. oeoa . . Din 298.- ta 45 naG—pc* mahtmvaftm f sp/actio It cm« tcarto*** 9 !! Naglnhi!! Not Siemensov fonofor z mtkrofonskim pojačalom Aparat za poslušanje s naravnalcera Jakosti glasu, čistim proizvajanjem zvoka brez postranskega Suma. Nosi se neopazno. Enkratno brezplačno predvajanje naSega specialista dunajske tvornice od 18. do 20. t. m. od 9. do 12. in od 8. do C. ura. Jngoslovenslia rienirDS ld., ofdelek za SlbRi tok Humana, pjiaCa Uae iiaoks, Djoajska cesta la Oblastveno koncessjooirana ŠOFERSKA ŠOLA L GABERSCIK, bivši komisar za šoterSke izpite, Ljubljani Bleiwwsova oesta št 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. — Poučujem tudi prrva*tno. 16959 Generalno zastopstvo prod enkratnema vp4ač!)u oddamo. Za-shtfek aa mesec približno 12.000 Dm Potreben kapital 25.000 Dta v gotovini (sicer brezpomembno). Inozemski zastopnik pride oecb-no. Ponudbe pod »Massenumefttz I« na podt. »Jutra« v Mariboru. 16945 Mi mm Unatm fpAthum sJcvensfcih icnjUecnitcov" " Prtaaia 267 portretov, aafih vdemol v fcakrodska. — Zastopani so leposlovni, taanstvenOti, aarodnl budltetf. uredniki ln N» aa doaj — takoj la Imru Kdor cseka n itctonm te Cltajte vedno naš« og1»«e! Roronl Rffmtl žetem alužlnska Brotoviž. patent postelja zložr Siva, s ta peci ran) m ma« racom, zelo praktična ta vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne slu t-be ln za potujoče ose« be sune Din. 4S0.— Ras pošiljam po pošfr liem povzetlu. Leicfli patent posten* tloiliiva, s Upeclramm madratom, tele prak-učna stane Din. 280.— TrodeM t volno pol« meni madracl sunejo Dia 750.- ozicna 16862 nndi cenjenim odjemalcem tvrdka F. <& M. Schmitt Pred Skotijo 2 JLjabljana Lingerjeva 4 Potem mana veflfco t» lego punastega perja kg po D 38. - čisto bo« lo gosje Kg po D 130.-In čisto beli puh kgpo D 300.— in celo ta. petnišfco In posteljsko blaga . L BROZOVIC Zagreb. tika 62. IUD0S II C8EMB BOSH C8NTIFOL1A, aajldoal aeji* fr.aro.tu »ah. krem* — Daj« stolni ljubki IM nota: ton Z rod«* So apvrali« odstr.nimv rac ihdi(« . obrai po*t»n. mladuetoi. rvel Is latt-gni« «m do kasn. »tarortt Po iretic to rMki auil.rft. 1 l B I kot poilog. u pndet |n Imink« u rea» W ola. Is oromi.nado — 40 Dia •0L0 CkBAM orifftaajna aagieM• mnUuih a* ao4n. krma* katera lovrteeo prodira i nt || to la tako to6oo hrani ia In-ruv oomiaja ohru X Uf»»o»< trapanta« hitrostjo od»tran)a TK rab, ta aamrrtnao kolo tapori otl ia aa 4l»|>oilrah pa j« ta«t>» ta bo aa vaakj toaletni mui moderne dam* V Dta BDBCIU) aoaa Is afcraaa dola mkep rrd«*a - B preparatom pro« rinila low odpravim« rdetilo. IN m »bral »»UarU top« bela - Din «6. CBNTIPOI.IA KotartJllD aavod, ta. Kb Jurtlifteva al 8 — Z*ntevajta Bpiatoo ilnalrovaa* oemk.I M Izšla Je Blasnikova VELIKA PMIM za navadno leto 1930, ki ima 365 dni ■VELIKA PRATJKA. )• oadstart» «fc>-reaM kol oda*, Id j* bti ie od naših PMBtatav DaJbodJ apo&ewaa in j« le - oca amjbc0( otorajt&n. T »Ve*kj Pratnki« najdrf vse, kar Ckv refc potretnujo vsak da®: K«/to4r&lri koledar s nebesnimi, šolninami, tuntnirai, vretucnslokni ta Aicvotinl mameJiji; — •okKhit ta imame mrk«; — hjimn« ipr*. membe; — kok^dar sa praivosiaivue M protestante; — po&mc doknibe sa Jo* Boetovtoi — testrvtoe sa kolke os menice. pobotnice, kropo« po«otoM>wue, rabljene sode od stroj, tn jedil, olja, po nathiijfodinejJiti cemah. tako^Te plačilo. Franc Oset, St. Peter v Sar. doL Mladost. »vežo&L lepota! DARUVARV NM fcin*f prolart>4 «od«r«e ta »nansfveoe kozmetike Kar po prvt apo rabi postane kota tveta, melrkc Is fiaa odstraot vso oefistoet nozoltc, »puščale. pere rdefiioo oota ta draco Na sa-hteve smo rasposlaM okok 30 000 po-ikuialib puS&c ter sa teinel)« teta pretek ennoco pnsoamc ta sad 10 000 aaro-fitt- Ne verujte »'komur, ampak sabte-vaHe bresplaSoo puskosn« puibco, da se prepriSate PttSIlemo Vam Jo *res-ptafino, akt) sata poiliet« M Krotke » seamkab Dta I—. Orttuvaliiv trioclate poSfice dobite po eeoi od Dta It— « rsaU boljši strokovni trio r Bi. S poŠto poilje: l!2-a Apoteka BLU1H. Subodca & MICHELSOVA MOČIL ANA KUDELJE I TVORNICA UŽETA D. D., Stara Palanka, Eač£a poštni predat 17 ustanovljena 1884 ttrtporoča Po konkurenčni cedi vrvi za transmisiiske pogone kakor različne vrvi za dvigala, ladje bi splave iz prvovrstne bačke konoplje tehnično najpopolnejše dovršene v različnih dimenzijah. Specfiaflteta: tran^mlsOske vrvt z patentiranim) spojkami (Seiischloss). prodaja najboljše češko tn angleško sukno za obleke in plašče, volneno bla» go, platno, šifon, flanel, odeje, prepro« ge perje, puh itd. L N. SOSTARIC, Maribor, Aleksandrova cesta St. /3. Najnižje cene, točna postrežba. Blago* volite se prepričati! NAJPK1MERNEJŠA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA io Bstnkha, dcosraico, tobačnice, M-ske, sfriene, potne in ročne torbice, kakor rudi putui kovčki r največji izbiri pri Ivan Kravos, Maribor 1 Aleksandrov* c 11 Te Id. inter. 2207. Radio teb ni k a Tone JPoft|šak, : Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 5 ; Najcenejša In najsolidnej^a padlo-tvrdk® SENZAC1IAI Trocevni aparat za prikl|uček na električni tok Din I900-— IU.II.UI>**'' posubt Neprimerno hStreoSe zSdan^e, takoj oporafelgi-vo zktovje, kar se takoj sn3, ▼ vsakem let mam času se lahko z-da. Izolira pro<š mrsuzu. — 10 cm debela stena = 1 m debel zid iz opeke. Zahtevajte irJamiacSje pr4 zailogi: Materi«! trg. dr. z o. r., Dona|ska c. 36. momsmi ilozicua darfisi Mrj«§ko strkno za obleke ln zimske saks?;«, voi-noix>, baržun, pliš za obleke m pdašče, Crtjpp de chine v raznih barvah za obleke, plateio, oef»r, obdačSni in per lni barlient, moške srajce, samov-eznice, ovratniki, dežniki, rokavice, nogavice, žiesMie rute, pletenine, snežke, copate itHen obisk se priporoča Alojz Drofenik, Celge, Ctlavni trg- O f o & pr -n o » s o gfOTO 15S10 bilancista z dolgoletno prakso, fugoslov. poobeic v l^jubtjaiii.pred Škofijo 15 istotam kupite zelo ugodno razno trikotažo, pletenine, nogavice, rokavice, žepne robce. kravate, naramnice, dokolenice ga mase, ovratnike i. t d. 14,92 Na debato* Velika zaloga pisemskega svilen in krep pap rja Na droanol > § m p Perje mešano, izCiščene 1 kg Din kokošje, ramena vrsta M kokoije. bel/ vrsta „ kemično č.Sčena vrsta iBrreuo puljeno belo .ulično m bcio go teji-: m Puh siv, kemične cisčei t, rum nitast M Pernica Iz dobrega Inleta 44 — 70"-12J-110-— 130 — 190— no*— 77 br— » 5 kg me$an g L6£(entga p^ija 12uX200 D>n 245 — Bla/.lna Iz dobrega hilrta, t>ohteiw s pe.jem 45 X 60 Din .jO"-, 6"X80 Din 65Xe5 Din 72--, 70X90 Din 88 — Vestno izrrteafe Va«e na o<"be orpn-ntno: z menjamo blago ali vr lemo den^r. Vsaki p oš Ijk' se prd da Drez iaCn ka'a og o iiedosežu 'zb;ri največje raat-po iiiainJce v Jugoslavi.L fottzjoer/ Zagreb iE£ izvrstno krmilo sredstvo za živino, oddaja od dne 16. do 21. L m. in potem redno od 27. t m. naprej D. d. pivovarne »Union* 16943 O ii in Ona oa Tia p>edeur!V kot a^ao p«, »u m »ta M v vaeat, lake Utdi v v|»aib ac^ovasja la adravja Ako telit, prtrrihm «« Va*» roka, tedaj dotricot U. aajboiv. i Pelier-Jovimt Blsa-mlll idravja In lepota, katerUi delovanje U6i v ajiliov h mnlieinalo-ih »erttritjdi: »Blaa. milo la lllijinejt« mleko, »K>*t>tuK) tlo* evetii^DO milo. fjajifari eei»o to mehko keto »Ctu. milo U lllljlne "rema, eretlce^a vonja. bogatih ovilnatih p«. »SU.. milo U rnmeajaka, aafct Mac«. *** ae^o deteta. ^n*a« fllccrinoro aDt, a*Jbol> sa napoka-ae roke. ■fjfl«. borakaov* ■!)«. oiSIAb« prod mtateta pegam, aiocoljsia ia druete a^jakut. ■Slsa« Kaira novo mRo, rasLsiiijc. aaj:ork«a- aoji. u pranj* riarv« ■Zlu. milo ta britje, botrah ym a raikutrvaJnim dpl!i po n k»tek woJt. Fma-pomade rtane 40 Dlo tranko — 4» »o irrar vpo#'j« »aprof; — po novietjo pa »tane 30 dinarjev^ ■ .Blsa.-Sliampoo. Id>>a!«n rmiek aa pranj* fW j ra, eti Iromad S Din 30 Dna sa dnem negujte telo t .Blaa« prepira tn To pomaga! Dotln m porvodl M- l»ront« nrrfM aaravnost pri: EUGEN V. FELLER. lekarnar Stublca Donia Elsatrg 245 z& Zagreb, telo dobro vpeljan, a dobrtml n-ferencami, Ii6e uustopstva aanto prvo vrst* itlb tvrdk sa drobno, pleteno In tekstilno •il&go. Na željo pridem tudi osebno radi na-laijnejga razgovora. Ponudbe na Jug osi. Rudolf Mooae, d. d. 'agTeb, Zrlnjskl trg 20, pod »Dobro uve-Jen«. (Indtecbe La«fe«>te m KhakV loam^beB^etiite) či«te pa-sme, an-potrtirafrKJ iz HolatrHdsdoe proda CIRIL ŽAGAR, SUN J A. Izvanredna ponudba! Za MSevol letal im poporočamo, da ae oabatrfo kožno pelerino za dež C. o. T tete* Mino 110 tramov, InrtaoOa ribje kiodte lom. OdfiCno te Jc la peterim nAaiala. ker ae prepuMa mokrote, k komudoo rklftjjrva, kakor majhna tepm bekžmca. In »c jo ouos vrdno ta-hfco • »eboi, ter k nadvse trpežna. Žeto pn?xxu0i;iva sa dame ta eo«(>ode (tnxfc ta otroke), r dežju ■ snecu. ** edete ta šport. Reklamna cena « posebno kapoco ta etvQeai sa-M M Dia Iraaeo, izcarlnjeoa, poslana po poSt-oen povsod«, 2 kosa 138 Dta. Razpo^iBa A. Maflk, eaport. Praha Loml?nsfca 57. (Ce ae hI agajak), kum^imo zamtaov Nasiov natan^ J29H BELFEG-OB PestoioTvkt roma« DRUGI DEL »Zdravstveno stanje naše ljube Simone nas je že dokaj Časa zek) vzix*nirjaAo.« »Ah m uživala preveč dražil?« »Na žalost.. A na-jtežije jo je zade« poset prikazni« Ko je omeni prikazen, se je baronica straihoana zdrznila. »Prikazen!« je vzkliknila in jela Klatiti z rokami. »Oh, ne govorite ml o prikazni! Ze itak ma je, kakor da se neprestano plazi Ckoii mene. Nameravala sem odpotovati na naš grad Courteuffl, ki stoji med Dreuxom in Mamesom. Zdelo se mi je, da bom za njegovim zklovijem najbolj varna... A tajnik mojega moža, gospod Lflchner, me je pregovoril, da sem ostala... Se spati ne morem več!« »Nefcoflko zmedena je b»a že prej,« Je zbiralec šepnil lepemu Mauricea na oho. »A bojim se, da se $ bo od teh is torij popolnoma nmesšaio... Le poslušajte jo!« Baronica je nadaljevala, neprestano krileč z rokami: »Ta prikazen! Povsod »o vidim... ponoči in podraevS.., v svojem salonu... v spalnici, v toadetni sobi...« In zdajci je vzkriknila in z drhtečim prstom pokazala na vrata, U so se biSa pravkar odprla: »Tamle ije!... Tam! A* jo vMUte!...« »O oe,« je oporelda Elza Bergenova, »to je naš Domiimk.« Baronica, nekoliko pomirjena, se je široko zastrmela v komor-HfVa, ki se je $ ceremonija-lnimi koraki približal družabnici ln dejali: »Opomrra bi gospodično, da gospod Ghanteooq že četrt mre čaka v budoarju.« »CharrteocKj!« je vzfcHknSa baronica. »Chanteeoq, M detek- tfvov! O, dajte, naj pride noter! Brit nad Pride! Videti ga hočem... priporočiti se njegovemu varstvo...« »Dominik, prosite gospoda Ghanteooqa, naj pride noter!« Je veiefla gospodična Bergenova. Služabnik se je čez nekaa minut vrofl s sflavnim detektivom. Ko ae ta zagledal smešnega barona in njegovo prav tako smešno gospo, je obsital kot dobro vzgojen Stavek, ki noče biti vsiljiv. Toda gospodična Bergenova ga je z veliko ljubeznivostjo predstavila. »Baron PapiHon, eden naših največjih Jjubitefoev starin, * Izkušenostjo prvi zbiralec v Parizu.« Toda baronica ni dafia Skandanavki časa, da b! bi!a odgovorila. »Mite, gospod Chamecoq,« je vzkliknila, »jeHte, da boste kmalu prijeli .prikazen?« Chantecoq je smehljaije se odvrnil: »Nadejam se, milostiva«. »Predstavite si, toliko da se še upam dihati!« »Milostiva,« je dejal kriminalist, »nikakega razloga ne vidim, da bi se prikazen preje lotila vas nego drugih ljudi.« »Toliko lepih stvari imava...« »Da,« je priznal detektiv, »to je za zločinca huda takušniava. A .pomirite se, baronica... Na podlagi svojih ugotovitev vam lahko zatrdim, da je BeMegor — tako namreč imenujemo prikazen — preveč spreten in premeten zločinec, da bi nadaljeval svoje burke zdaj. ko je že dosegel, kar je hodel.« »To je?« »Zaklad Valfloiških je v njegovih rokah!« »Zaklad Valoiških?« so vzkliknili Elza Bergenova, Mamice de Thouars in Papillonova vsi obenem. »Da!« je rekel detektiv. »Tedaj je bil v Louvru skrit zaklad?« Je vprašai baron. »Da... pod Belfegorjevim kipom.« »In prikazen se ga je potastffla?« »Kakor sem rekel.« »A kdaj?« »Minuto not« ,_ »PoSicisa je malo prida v Parizu,« je vzkliknila baronica. »Aii »so v Louvru uredili scražne skržbe?« le dejal Mamice de Thouars. »O pač!« Je rekel Chanteooq... »Sam nadzornik Menardier je b9 z dvema svcoih najboljših agentov v dvorani barbarskih bogov.« »Pa niso mog4i prijeti te pošasti?« »To je bila zanje pretežka nalogam »Zakaj?« »Zato, ker so globoko spali.« »Upam, da jrh spode iz shužbe!« Je meni! zflrtralee. _ »Saj niso oni krivi...« jih je opraviči Chameooq. »BeSfegor Jih je omamil z uspavmšm plinom, ne da bi biB kaj sihitffi o tem.« »Z uspavnim plinom!« je jasnifla baronica Papillonova in vzdignila roke proti nebu. Strah jo je spet obšel in b 10. uri dopoldne ponovna ofertalna razprava. Pogoji in vsi drugi dražben! pripomočki so razgrnjeni med običajnimi uradnimi urami pri omenjenem uradu vsakemu interesentu na vpogled. Ponudbe, v katere je vstaviti pavšalne .zneske z4 izvrševanje dimnikarskih del je izročiti do označenega termina zapečatene in opremljene s 5% vadijem mestnemu gospodarskemu uradu. Interesenti, ki so pri ofertalni licitaciji dne 26. novembra 1929 vSožiJi vadil, ni treba tega ponovno vlagati.. Izrecno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo odgovarjate razpisanim določbam in pogojem ter na ponudbe, katere bi bile pogojno stavljene, prepozno alli naknadno vložene, ne bode oziralo. Mestna občina si tudi pridržanje pravico oddati razpisana dela po lastnem prevdarku drugemu in ne najnižjemu ponudniku. Mestni magistrat ljubljanski dne 11. decembra 1929. C REVA sortirana v vseh pogubnih debel nah za vse različne kobase krvave, jetrne in mesene, za saiame i t d . imam na zalog* oo na novo znižanih cenah Trgovcem in večjim od eoia cem morem nuditi Drimeren popust Priporočam se vsem svojim losed*njim odjemalcem in vabim nove interesente, da si ogedaio zalogo. BERGMAN JOS P, L3UBL3ANA, Poljanska cesta 85-87, trgovina frev na d ob no in debelo Konto-ristin'o n hrrafete, dorendM ta lito lavama Min L^btjaa* Zthter* M pepola* b]» tok »»Tsdeiitt jotik««r r pron ■ pi"«Tl ter *em-O« «teoor-»SJ«. ju L Samo «(>retse aeS i tolj-1» priieo Q*j pofljejo po-nudbe 1 »»btrro pla8mm a« o(1m. oddal* hlutr 1«84« G}QQGIGOQt Podpisana naznanjam, da bom dne 16. t. m. ©tvorila v Slovenski n112 novo trgovino z dežniki z zalogo iz Prve jngosl. tovarne dežnikov Jos. Vidmar v Ljubljani. Skušala bom cenj odjemalcem postreči v vsakom oziru. — - Sporoča se vljudno junia favai, roj. V.amar, Slovaška ulica štev. 12, Jtor bor- v .v**:: > ■ ZAHVALA Srčno se zahvaljujemo rsem M Številne pismene in ustmenc izraze sočutja io onim, ki so spremili na zadnji poti natega prelju. bega očeta in soproga Ivana CIrka zlasti ie onim, ki so poklonili renče in ma tolažili v britkih urah. Kočevje, dne 10. decembra 1929. ŽALUJOČI OST Ali Kreditni zavod za trgovino in industrijo ■ LJI BLI4NA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopiu) «-- Obrestovan]* »log, aakap ta predaja «aak» rrmnib »reduounih papirje«, doli ia *alal borzna aaroeila predujmi ia troditi »«ak« rrsle. e^kompi ia inkaso meni« ter nak» lila f ta ia inozemit*« safe • depMit* itd itd itd. Bnojavket Kredit. Ljubljana _ Telefea it 8 >411. 8457. 3548 I eter urban 171« 97 L Cmm malim cj/a*cmi Za oglase ki služijo v posredovalne in sociialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, ie plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priob-čen pod šifro ie plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 0Cdcr hcee me tnalih ogla* o v nai prtlomi v da m mu pet/;« pc pomtS naslov aK QaQo drugo m/crmact;o itceec ££ meer n« bo mamicah prejel odgovora t Cene malim oglamom i Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šiiro 5 Din l/s? pristojbine ie uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. Radio tehnik •DOieb eooisivjjaaj* in popravil, dobi uubro mesui. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iiiro »Stalno«. 4S961 Brivski pomočnik _ uou'o liurjtE v molki stroki dobi laioj stal-ao alužbo. Lasničarji io tisti, ii imajo veselje do damake stroke imajo prednost Frizerski salon Luiza« Ptuj, Slovenski trg št. 14. 43975 Trgovskega vajenca pridnega id poštenja, v trgov.no mešanega blaga oprejmt Josip Gobec, trgovec, Ponikva ob južni žel. 43997 Žagarja vajenega »enecijajike, poltenega m zanesljivega, ve-BSega v&eh popravil, sprejmem Vajen mora biti tudi rezanja hrastovine in računanja. Pretaost imajo -am-ei. Ponudb* na naslov: A Mlakar. Sp. Laže. p. Loče pri Polj&Tinah 44000 Stenotiplstinjo 6 porieiuniiu zuaujtau ulov. in nemškega jezika ter obeh ■vtenogralij. išče za takojšen nastop Oblač.lnica Ilirija. Ljubljana, Mestni trg št. 17/L 46042 Kroj. pomočnika za veliao delo -prejme takoj Ivan Pire, St. Peter pri Zidanem mostu. Mesar, vajenca Cišten h staršev ,-prejmcm koj. Naslov pove ogla«, •ddeleir »Jutra*. 44020 Vpokojen pravnik kojemc j- znan postopek pri nOdišču. dobi mesto kot vodja pravnega oddelka pri trgov k"m podjetju — Ponudbe pod šifro »Pravnik« Ba oglasni oddelek »Jntra« 44050 Graverja aprefaiem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na na lev: D. Barth. Novi Sad 43909 Zobotehnik večinoma za operativno de. k). se f>p»»jaif v večjo prakso na deželi Oferte na og'a«. oddelek »Jutra« pod »Dchra moč 30«. 43830 Pozor, čevljarji! Veli o podjetje v ln -Siji potrebuje za svoje delavce ve8 ti o« parov težkih de-lavskih iS e v 1 i e v (baka S is vi-okih čevljev. Natai fine ponudr.e 9 ceno poslati na naslov F. N"uschak — Bos. Dubica. Bosna 43833 Stavbnega risarja sprejmem v stalno službo. Prednost imajo s srednjo tehn'£nc šolo Plača po dogovoru Nastop takoj. Ponudbe pi meno na oglasni Oddelek »Jutra« pod šif-o »Risar« 43897 Stenografinjo rfektn. v slov., srbohrv nemškem jt-zfku — po možnosti s prakso oh elektrotehničnem podjetju, samo prvovrstno moč sprejmemo. Ponudbe na oglasni eddelek »Jutra« pod šifro »Stenografinja«. 43804 Iščem pomočnika ianes'jivega in agi nega. pri vodstvu dobro idočega pod-jet'a Potrebno je najmani 60.000 Din kavcije, proti ©brestovan'u Službeno razmerje »e ugotovi dogovorno Soudeležba na dobičku p-i pro ^ a H zisagurana. Pismene ponudbe pod »Krasna eksistenca« na oglasni oddelek »Jutra« T Ljubl!ani. 43812 Učenca hrano "'n stanovanjem v hiši sprftTnt takoi Josip Trin'at. tovarna «ukna — Moste, pošta Žirovnica 43911 2 kleparska učenca (r>T»;me ta-oj Franc fcnž-k. B1M T. 43198 Trg. vajenca Id ima veselje do trgovine, s primerno šol-ko izobrazbo, poštenih staršerv »prejme takoj Janko Klun. trg. meš. blaga. Preval je 43901 Posredovalka Marij* Jančar se je preselila na Sv. Petra cesto 27. 46013 Čevljar, pomočnika sprejme takoj Ivan P i š. čev jarski mojster v Zgornji Šiški. 46006 Natakarico zmožno kavcije, sprejmem na aeželo Naslov v oglas oddeSku »Jutra«. 46015 Učenca s primerno šol.-ko fzobraz-bo. v trgovino mešan. blaga sprejme F. Verdnik — Mojstrana 43987 Dobro kuharico oziroma gospodinjo sprejme m'ajši samostojen gospod na dvoren v nekem kopališču poleg Zagreba. Ciste in varčne ot-ebe naj pošljejo svojt ponudbe z zahtevo plače na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Stub'ca«. 43932 Dekle 1 i 8 n e zunanjosti, zdravo, krepi'-o. pridno, pošteno in so'idno. skrajno -nažno. ki zna priprosto kuhati, prati, likati, šivati in je sploh verzi' ano v vseh domačih delih gospodinj tva. ne nad 35 let s*aro Išče starejši vdovec brez otrok. P'ača po dosovo-u Priglasiti se je vsak dan med 3. in 4 uro popoldne na Miklošičevi cesti št 16/m — levo. 44006 Za vodstvo večje čevljatok« tovarne, iščem prvovrstnega moža, ki b' nadome.-toval šeia. — Vešč moi« bit; slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, ter mora biti popolnoma verziran v čevljarski stroki Istotako mora biti tud; naobražen v tr-roveMh poslih — kakor v knjigovodstvu. koresponden. c itd te? mora poznati vse trgovske zakone Obširne ponudbe je postati s prepisi sprič"val in sliko na ostL spremnem takoj v večjem industrij ketn mestu. Ponudbe, ako mo goče 8 sli' o. ki se vrne. na ogl. odd. »Jutra« pod .300' 44105 Šivilja išče vajenku. kateri bi tndi pomagala pri gospodinjstvu Hrana in stanovanje v hiši Ponudbe na ogla odd »Jutra' pod »Popolna oskrba« 44150 Šoferja z Sletno prakso sprejmem takoj t službo Avtobus podjetje Adamčič Oglasiti se pred Figovcem od 11 do 11.30. popoldan od 15 do 16. 44151 Zdravo žensko ki bi bila obenem dojilja, sprejmem v službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 46053 Pletilja dobro izurjena v vseh delih. dobi dobro stalno službo z vso oskrbo in dobro plačo Nastopi lahke ta/' oj. Na tov pove oglas oddelek »Jutra« 46066 Krepkega vajenca sprejme Karel Ocvirk. čevljar. Zabukovca-Griže. 46071 Perfekt strojepisko (strojepsca) veščo slov. in nemSke stenografije z na-topom 1 jan 1930 spre;me ■tr Stajnko advokat. Ma. ribor 46085 Perico pridno, pošteni .n zanesljivo iščem na dom za takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 46081 Zastopnike agilne n dobre, proti velikemu zaslužku iščem Oglasiti 6e je v nede'jo in ponedeljek dopoldne in popoldne na naslov, ki ga po ve oglasni oddelek »Jutra« 46075 Kovaškega pomočnika veščepa r podkovan :u konj in volov sprejme® takoi. P ača pO dogovoru. — Ivan Urh, kovač. Metlika. 46082 Potnika za Ljubljano in Maribor — proti mesečni plači in pro-vizijske zastopnike za vse kraje S ovenije sprejme takoj večja zavarovalnica. — Ponudbe n» ogla-, oddelet »Jutra« pod značko »Zavarovalnica«. 44003 Potnike zanesljive in poštene ea--topn:fce ter agente sprejme proti dobri proviziji tvorui-ca pijač. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28« na oglas, od-_de!ek »Jutra«. 46021 Potniško mesto Išče za takoj dobra in zanesljiva moč Gre tudi T večjo trgovino za skladiščni'a a'' kaj sličtiesra. Ponudbe prosa pod »Zanesliiv« na arončni biro Hinko Sax. Maribor. 43982 Obrača se pažnia '.A^tofnik jm m ootza-tof mkom d» dobe najugoo ii»jše pogoje za trroiaji triavmb vre.inostmb oapi' vy (n zlatnikov na odoU čilo — k»kor tudi irueit •r- imetov wi banki »Agr» ria« B"Ograd. Obiličev »<• nac b' 25 806 Postrežnico ki zna tudi kuhati, sprejmem za ves dan k dvema osebama za Bežigradom. — Na lcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 43859 52. . Oh, v kakih škripcih je bil med tem ne. srečnež Rnsobrad! Žabe in mnšiee s« *a bile kmalu našle; še vedno je tekal xa ločjem ob br«j?n. cotovo misle.ž, da »e bo fa-ralna palifiea sama od sebe vrnila b nie-mn. Jo), joj, kako se ie n«trnšil nbo«?i Ru-aobrad. ko ce je is ločja mahoma nsnlo toliko iab in mnšie! Prav nič mo ni pomagalo, da si je nabriisil pete. sakaj v nekaj tre« ■ntkih so ga dohitele in lajele. S do 10.000 Din mesečno lahke zasluži v Ljubljani marljiv gospod spretnega obnašanja s prodajo ugledneg« predmeta. Ponudbe z natančnim opisom dosedanje zaposlitve in sliko (neobhod-no) se p-o»i na oglasn: od. de'ek »Jutra« pod »Mar ljiv 600« 43736 V prepisovanje na stro} -rprejema de'o na dom gospodični. — Delo hitro in brezhibno. Ponudbe na oeliMii odd. »Jut»a« pod »Nov etroj«. 41051 Potovalne zastopnike za prodajo brezkonKurenč-nega predmeta, z mesečnim zaslužkom 12—15.000 Din ob marljivi sposobnosti. sprejmemo Prednost imajo izurjeni trgovski potniki in inteligentni trgovski pomočnik; Ponudbe s popolnim opisom dotedanje zaposlitve in sliko (neobhodno) na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Energičen«. 43737 Elegantne dame za nov. zelo rentabilen poklic. iščemo. — Izobrazba brezplačna. — Pri količkaj podjetnosti 3000—4000 Din mesečnega zaslužka • Inozemski zastopn;k pride osebno — Ponudbe pod »Massenum atz« na podruž. »Jutra« Maribor 44091 Postrežnica želi zaposlitve za čez dan Ponudbe na og'a ni odde'. »Jutra« pod »Postrežnica«. 44098 Vsa pisarniška dela 'vlož:tev prošenf) sprejemam na dom Naslov v ogl. odd. »Jutra« 44140 Zaslužite lahko s prodajo mojih patent razglednic (Ji-vali za zložiti) direktno strankam ali kje na -tojn;ci Ga-il«' a st. 6. pritličje, desno. 46063 Najden denar! Trgovski in bančni nastav-ljenci. izrežiti- v?e znam1'e in poš'jite jih kot vzorec brez vrednosti priporočeno na našlo- Prei-. Wien V.. Krong. 7 Dober zaslužek! 43009 Priložnost za ustvaritev odlične eksistence z veliko možn»«t:o prodaje tudi v -transkem poklicu « prevzetjem zastopstva za celo deželo za predmet ki je zelo ve'ike važnost! za splošen bla?or Strokovno znanje nepotreb no. — Poh''ž!e se izve pri »Omnia«. Miklošičeva e 14. 46068 I. obl. kon. šoferska šola famentlk, LJnbtjana Dunajska cesta 36 IJagoavto) -Tel 2236 Pouk in »rakt č ne vožnie 251 Strojno Pletiljstvo je »riina agodn* prilika tu tako'*njn dosego 1ohr-g> velik) izbin oa calogl f Kos. Ljubljana Zidov>k» H & (91 Otroške tečaje v francoskem jez'k a po najnovejši metodi po zmernih cenah daje K Vatovac — Ambrožev trg 3. 46000 Jecljanje temeljito in tra.no odpravim Najboljše reference — Prijave vs^k dan med U. in 12 ter 1 tc 3. qro — Pavla Kovač. Ključavničar ska 2/II 46001 Tretji tečaj za reliefno vezenje se prične v torek, dne 17. t. m. ob 19 uri Prijave sprejema Josrp Lindič. Ljubl!ana Komenskega ul. 17 44134 Italijanske knjige Univerzana zgodovina (47) Leksikon (10) in klasiki (60 zvezkov) poceni naprodaj. Informacije v hotelu Tratnik. soba 12. 43743 ILtJjZi Šofer i iapitom. izučen trgOTec. star 38 let, sprejme mesto šoferja pri Vakem večjem podjetju, trgovini aK industriji. kjer bi tudi obenem opravlja! službo skladiščnika. odpremnika »li slično Cen;ene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten in splošno uporaben«. 44054 Dekle storo do 18 let. pridno, pošteno in zdravo spreime bol!5a družina na deželi v pomoč že eni -iužkinii — Ponudbe na o»da* oddelek »Jutra« ood »Mirno dek'e«. 43831 Pošten fant r 16 letu. z dvema razredoma meščanke šole. se želi (»učiti Vjučavnifarstva Na«tnpi takoj Ivan Lesnik. C-na pri Prevaljah, S'ove-nija 44001 Penziionist roz^ar. želi rano lenia nro-M »V»omn'm rahtevmin. Po- na o«'1asni »Jutra« pod Šifro »Go*^*-« 43R1S Prodal^llra * n S r • m*«nfiVtnri»t'n'» >'nžbe N«.*lrodaja'ka ali poslovo l U nja. Na lov v oglasnem oddelka »Jutra«. 4350 Vrtnar dobro irurer. išče kakršne-koU za^Kislitve Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 460S6 Zobotehnik vešč v zlatu in . avčuiu išče službe s l. januarjem. Cenjene pcnuifbe na og'a-ni oddelek »Jutra« pod šiiro •Zobotehnik« 46011 Vdova stara 33 let, želi mesta gospodinje k 40 do 701etne-mu mirnemu gospodu, ev. vdovcu z enim otrokom — Ponu libe pod .Hitra pomoč' na podr. »Jutra« Maribor. 44089 Strojni ključavničar želi službo, ali pa bi šel tudi prakticirat za kurjača. Ponu .ibe na oglas, odiielek »Jutra, [•od šiiro »Strojni ključavničar«. 44010 Prodajalka želi mesta t ..ak> trgovini na dežeh ali v mestu. — Event. dobi tudi koncesijo. Ponudbe na oglas oddelek •Jutra« pod šiiro »Marljiva in .poštena 85«. 43985 Gospodična ki je dovršila 3 meščanske šole. želi primernega mesta v pisarni ali kjerkoli. — Event gre v svrho prakse par mesecev samo za hrano Ponudbe na oglae odde'ek »Jutra «pod »Prav p-i dna in poštena 86«. 43986 Deklica 14 let stara, s štirimi meščanskimi šo'ami. išče pro-6to-a v trgovini, če je mogoče z vso presk rbo. Gre tudi na deželo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod • Deklica 14 let«. 44132 Mladenič vojaščine prost, išče mesta kot sluga ali kaj stičnega Ponudbe na ogla ni oddel •Jutra epod »Zdrav«. 44149 Šivilja zaposlena že 6 let pri to varni perila, želi premeniti mesto. Gre tudi kot pomočnica. Pismene ponudbe pod »Dobra in poštena «ua ogl. odd »Jutra«. 44152 Mlinar samski, srednjih let, vajen vseh del v kmečkem mlinu, išče me-ta na deželi. Razume se tudi na po'jede!«tvo Nastop: lahko z janua-jem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pošten mlinar« 44156 Kot praktikant k zobotehniku ali zobo-z travniku gre 17!eten inteligenten fant s 5 razredi srednje šole G-e v vsa1' kraj S'oveni'e Nastopi takoj! Cenjene ponudbe pod značko -Praktikant« na ogl. oddelek »Jutra« 46022 Diplomiran pravnik šče namestitve pri notarju ali advokatu. Ponudbe na o?las oddelek »Jutra« pod •Pravnik« 43862 Natakarica z večletno prakso, pridna n poštena, z do-b-iimi spričevali. želi mesta za tafcoi Ponudbe na oe'as. oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva 34« 44019 Pošteno dekle ■šče službe s l lanuarjem v botiši hiši. kier bi se priuči'* kuhan iu Ponudbe pod »Pripravna« na podružnico »Jutra- v Maribo-u 43971 1000 Din dohf tisti, ki mi preskrbi s'u*bo trg. pomočnika. sk'a-■"lSčnika ali me* t o prakri-Vanta v niannfaVtnrni trro-vini Cenj ponudbe na oa fvdova) C°ni. ponudbe prosi na og'a«ni oddeleft »Jutra« pod š!'to »Usoda« 43996 Kinooperater Seli na'topiti *»a'no s'u®bo prt ka.Vem več iem lrinu v v mestu ali na dejeM Na-•lov v ogl. odd. »Jut'««. 44101 Gosoa •tara « let. t**« »1uP»o »smostotne (ro^iodinte. Dopise na os1a*ni oddele'-»Jutra« pod »Ljubljana«. 40060 Mladenič inteligenten, z nekaj razredi gimnazije in trg. šolo. " >šč srbobrvašč:ne v govoru in pi avi, želi primerne užbe. Gre 1 mesec brezplačno. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44156 Restavracijska kuharica prvo vratna, aprejime takoj stužbo. Naslcr T ogl. odd. »Jutra«. , , 44138 —,. Absolventinja trg. šole začetnica išie mesta praktikantinje. Nastop ta' oj a'i z januarjem. Cenj. ponudbe poslati na o?'a«, oddelek »Jutra« pod »Zaposlemje«. 44117 Bivši trgovec 12 let star. trezen značai 'oher nastop, a-rilen. išče tvameščen'a. — Verziran v vseh strokah. Več let deto val kot potnf; v vsej S'o-veniji. o^obito v alkoholni hranži. Ev cenj. dop'-e na 0"'as. oddelek »Jut-a« pod »Nastop z 1. jan. 1930«. — 41106 Premog in drva protl&ji Je7eršek. Vodmat 200 Cenjeni trgovci sejmarji in občinstvo se opozarjajo na božično razprodajo vsakovrstnih pletenin po tovarniš1' ih cenah pri K. PONIKVAR. Ljubljana. Šub?čuva ul. S — dvorišče — po.eg MuzeHmer-ne'ša božična darila — Antikvitetna trgovina. Sv Petra ce»ta 24. Vhod skoz' desno vežo. 44046 Štedilnik velik, dobro ohranjen, prodam. Gerbee Josip. Koba-ridska 58. 44029 Sadno drevje večjo množino (jabolka, hruške, bres-kve, mare'ice. češnje, češplje in orehe), vi oko-, srednje- in ni» o-debelno. prodam. Alojzij Podobnikar. dreveeničar v Brezji — p. Dobrova pri Ljubljani. 41025 2 posteljna vložka na peresa, dobro ohranjena. in omaro za obleko po nizki ceni prodam — Židovska steza 4J1. 44024 Jaslice vsako množino audi Josip LindiČ. Ljublja&a, Komen-»l;ega uL 17. 44133 Peči za žagovino si og'jete pri Jos Lindiču, Ljubljana, Komen-kega ul. 17. 44135 Barako stanovanjsko sobo ln kuhinjo prodam Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 41112 Dvoje otroških sank lepe. malo rabljene, prodam. Naslov v ogl oddel. »Jutra«. 44153 Trgovsko opravo pripravno za s'ašč'čarno. de-likateso ali mlekarno, skoro popolnoma novo. takoj prodam za po'ovično ceno. Na !ov v oglasnem oddetkn »Jutra«. 44125 Več lepih map za pi-»'no mizo. eleg. pisemski papir za Božič, brv knjige ln razno drugo, vse novo poceni naprodaj v Gasilski ulici 6. pritličje — desno. 46059 Lepe nnle kakteje poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46087 Avto najboljše svetovne znamke, malo rabljen, pripraven za trgovca, prodam za 13 500 Din. Na og'ed pri mehaniku Fr. Florijančiča v Ljub ja-ni. 43925 Fiat 503 ugodno p-odam. Na ogled v mehanični delavnici na Mik ošičev? cesti 17 (preje Zmaj). 44014 Avto l^tonekl F'at. r dobrem stan'u proda Tekavec. T,'uh'jana. Kodeljevo, hiša Erjavec. 44166 Tovorni avto enotonn' i. ▼ najboljšem •taniu. in novo pneumafko takoj nao-o^aj. Avtomeha-rična de'avn'ca Komel — Maribor. Aleksandrova t TO 44086 Tovorni avto l«ton«rH bol »še znamke, dnh-o oV-a-^-p Vupim. — Ponudbe pod »Tovorni avto« na ogla«, odd. »Ju«-*«. 44131 Motor znamke »Inmau«. 5-7 k. s., dobro ohranjen, proiam za 3000 Din Naslov v og as. odd. »Jutra«. 44096 Radjo-aparat kompleten za 1000 Din prodam — event. tudi na odplačila. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40035 Radio-aparat štiricevni, z zvočnikom in baterijami poceni proiam. Jako močan in čis* spre'e-m Nariov v oglasnem oddelku »Jutra« 43999 Radio • aparat enocevnen, vse kompletno, prodam za 250 Din Naslov v oglas. oddeK>u »Jutra«. 44124 Zvočnik Kap* ln slušalke po prav nizki ceni proda Kocjančič. Zalokarjeva ulica štev 12. 46069 Zimsko suknjo fino, pirpu.iiouia uovu proiam. — Na ogled v salonu Rožič, Kongresni trg št. 7 46037 Frak in žaket obleko skoraj novo po nizki ceni pro am Naslov v ogla nem oddelku »Jutra«. 46023 Usnjat suknjič rujav kupim. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 44168 Frak, hlače in bel telovnik napiodaj za 600 Dir Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46056 Zimsko suknjo lepo. črno za gospoda srednje postave prodam Na--lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46049 Stare moške obleke dolge bele šport pantaloni-ce za punčko od 5 let in maihen (otroški) šival, stroj naprodaj v Rožni ulici 27/f 46065 17? Dve Postelji ia trdega leoa, Žična mreža za posteljo in 6 kmečkih stolov pocem naprodaj. Naslov pove oglasni odueiek •Jutra«. 46027 Smirna preproga 4X5 m tei .epa jed.lnica ( taronemški slog) naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46038 Otroško posteljico (Gitterbelt). železno, z novim madracom, prodam. — F P'rc, Devica Marija r Pol.u št. 62. 44060 Spalnico popolnoma novo. fino iz-' delano, po ugodni ceni prodam Naslov v oglas, odd »Jutra«. 44082 Zložljivo posteljo poceni proda Ražem, Rim--ka 10/IV. 44075 Spalne sobe pleskane omare pc 560 in postelje po 300 Din prodam Sprejmem tudi naroči a po nizki ceni Mizar. Glinee. gostilna »Amerika«. 46067 Preproge perzijrfre in Smyrna sprejmem v popravilo. Pridem pogledat na dom Naslov pustiti v oglasnem odde'kn »Jutra« 46086 Sobo z 2 posteljama posebnim vhodom, parketi in električno razsvetljavo taf' oj od^am. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46074 Gabrovega lesa kupim vsako množino Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gaber« 43905 1000 m* bukovih hlodov Ia od 35 cm premera dalje kupim Cenj ponudbe z f-anko vaiop eznač»no ceno in ko!ič'no na »Drva-a« Zagreb Menčetičeva utica 20. 43728 PrhUm Cvetlični med zalamčen.i pristen razpoši lja po !> kg z» 105 Din franko Frw Mirkelj. fe belarstv Vrhnika 42067 Pristen brlnjevec --'ivovko. hruševec in češ-nlevec lastnegra jro-zvo-da nndi na!cene'e gostilna Maček, Cankarjevo nabrežje 17. 41168 Med lastnega pridelka — cvet l.čn. kg 17 Dia. jelkovi kg 37 Dir ajiovi ki 15 Din i kg po pošli 105 Din Irk., pri vt-čjen. odjenn. cene po dogovoru A Mačrk. čebe lar.-tvo Vrhtilka 247 Kupujem krompir in ližol ▼ vsaki množini Ponudbe z navedbo cene poslati na na-lov: Milan Stojčič. Zagreb — Me^nička ulica 19 — telefon 4006 238 Jabolka namizna, odbrana, najfinejše vrste, 'kg 5 do 6 Din. razpošilja v zabojih Jera Koka'j, Smarjeta. Rimske toplice. 44112 2000 kg jabolk namiznih, prodam. Na-1ov v ogl. odd. »Jutra«. 44=123 Krastov mah češminovo lubje in vsa zdravilna zelišča kupujemo p<- najvišji ceni. Pišite pc cenik. G Hoff-mann & Co.. Zagreb. B»r:-slavičeva ulica 3. 43902 Vsakovrstno zlato kupuje oo najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3. Kože zajčje in lisičji po najvišji ceni kupuj* Semko. Miklo šičeva cesta 14. 267 Razložbe z rolo vrata, okna stopnjice, balkon, stelaže s šipami in pu t kupi Cerar, trgovec v Lukovici. 43549 Gumijaste krogle za kegljišč- kapi M Jenčič — Mengeš. 14165 Stružnico -n^ 'onof qej ->z oza;e? ti pim. — Val'čni m'in. Pod-brezje — Gorenjsko. 44085 Kopalno banjo emailirano kup'm — Ponudbe na na='ov: Levstek. 'an„ Žabjek štev. S — go-tilna 46078 20% ne kron. bone pačuje na boljše »Puika štediona«. Osijek 235 Iščem kapital ali strojno tovarno za osnovanje tvornice električnih strojev, za praženje kave itd Novost, brezkonkurenč-no — Ponudbe na og'a ni oddelek »Jutra« pod šifro »Napredek«. 13980 20—30.000 Din posojila išče trgovec proti visokim obrestim vsled nabave se-zijskega blaga. Tiho dru-žabništvo ni izključeno. — Cenjene ponu'be na og'as. oddelek »Jutra« pod š'iro »Stalni dohodki« 43908 Vložim takoj 1,000.000 Din tudi več al: manj, v zdravo. solidno in dobič' anos-no podjetje ali tovarno — kot tih ali sodelujoč družabnik. ali proti garantirani obrestni meri. Le resne, stvarne iii točne ponudbe z referen.-ami pod »Zajamčena tajnost na oglasni oddelek »Jutia«. 43631 Kdo bi posodil solidnemu gospodu, ki je vsled bo'ezni zašel v hudo stLrf-o. 15 do 20.000 Din proti mesečnemu odip'ače-van'u. Ponudbe pod »Hva-'ežen« na oglasni oddelek »Jutra«. 41063 Kot družabnik pristopim k le-ni industriji — trgovini. Poleg kapitala prinašam st-o" ovno znanje Ponudbe pod »Resnost« na ogl. odd. »Jutra« 44079 Posojilo od eirka 40.000 Din iščem proti sigurnemu jamstvu. — Vkn:ižb» na nepremičnine, obrestna mera pc dogovo-u Ponudbe na osla-- oddelek •Jutra« pod značko »40««. 46061 Dvodružlnsko hišo z velikim vrtom pTOdaoi Na-lov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 43928 Lep travnik raven. ca. 12 000 m1 velik, ♦ik poKaje tržiške proge, pripraven li vsa' o tovarno Vi zgradbo, ugodno pro-'am iz proste roke Na lov v oglcenem oddelku Jut-a 43834 Majhno hišo z vrtom, vsled pre elitve takoj proda Ferdo Laznik. kolarstvo r Radečah. 43798 Trbovlje Proda se v ceiiu umu industrije na Vodah hiša z vrtom, pripravna za trgovino, ka^or je te obstojala, obrt, ali za stanovanje Nadalje se pro la v Bev&kem 3 johe zemljišča, obstoječe iz travnika. njive in gozda Vse skupaj za ceno 80.000 Din. Na lov pove oglas oddelek »Jutra«. 43927 Celo novo hišo dam v n a j e m v Novem Vodmatu. Ribniška 9. — Obstoji iz 3 sob. kuhinje, predsobe, kleti in 350 m vrta in pritiklin Ogledati v nedeljo in ponedeljek med 2. in 4. uro Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44031 Vilo ali hišo z elektriko in vodovodom kupim v Lfubljan' ah predmestju. Posredovalci izključeni. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Do 200.000« 44159 Enonadstropna hiša v lepem in prometnem kraju Slovenije ugodno naprodaj. Elektrika. vodovod, lep loka! s skladiščem, klet, voliko dvorišče in lep vrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44077 EnonadstrOpno hišo s pekarijc' in vsem inventarjem prodam v sredini 'ndustrijskega trga Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43924 Stavbno parcelo blizu postaje Kandija pri Novem mestu prodam Pojasnila daje Franc Saje, žel. uslužbenec, Kandija. 43920 Vilo ali majhno hišo kupim v sredini mesta. Me-šetarjj in -lični zajedavd 'sključeni. Samo neanonim-ne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sam svoj« 44007 Lepo posestvo z vpeljano mesare- o obrtjo, v bližini industrije takoj prodam radi družin kih razmer. Ponudbe na ogasnl oddelek »Jutra« pod šif-o »Prometni kraj«. 46005 Vodni mlin z močno vodo in 4—5 or*. lov zemlje Vupim. Ponudbe na otrlasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vodni mlin« 44078 Posredovalnica Zagorski. Maribor. Tatten-bachova nliea 19. prodaj« posestva. h'še. žage. go-til-ne in trgovine. 13992 Zlata jama! Gostilna pri kolodvoru driL železnice, ki je glavna točka trgovin- s sadjem, vinom in lesom severozapad-nih Slov goric, rf proda radi starosti sedanjega lastnika. — Nova hiš» ima 10 oprem'jenih sob. verando, sobe »a tujce, lastno novo mo-tdvno vaio. telefon, traliloo 10 oralov njiv. travnika in gozda ter obsežna skladišč? in potrebne prostore za živino. — Dire'tm kupci nai se obrnejo na o"las. oddelek »Jutra« pod »Zlata jama«. 43983 Enodružinska hiša novo zidana. po jako ucrodni ceni naprodaj — Wober Franc Pobrežje -Stanko Vrazova 18. Maribor. 44090 Ugodna prodaja Valjčni mlin za menjalnico in žaga polnojarmraik, stroji za lesno Industrijo ▼ večjem metu Slovenije, cirp'.;. 8000 kv m veliki kompleks, sestavljen is večjih objektov, sposobno za vso bo drugo industrij« in stavben'ka. je takoj radi starosti poceni naprodaj ali pa se da v najem. — Dopisi na osi. odd. »Jutra« pod »Industrija«. 44088 nišo svetlo, eentrum Ljubljane, lahko na dvorišču, komod-ni dohod, 'Vupim. Ponudbe na Foltini, Sv. Petra cesta 53/L 44113 Posestva razlčna. proda realttetno oi^a-na Arzenšek. Celje, Kralja Petra cesta 2S — Spre'mem družabnika pod ugodnimi pogoji 44100 Hišo v Sav. dolini, v prav d*. brem stanju, z ele' trično razsvet"avo in lepim gospodar kim poslopjem, zra. ven farne cerkve, ob deželni cesti. 20 minut od kolodvor* kjer Je bi'a že dobro vpeljana trgovina in peka-i;a. v lepem kra'u in solnčni legi. z nekaj polja, prodam. Naslov pri podr. »Jutra« v Celju. 41072 Hišo Vuprn. Naslov Smuk. Be* ke, Vrhnika. 4411» Vilo aH hišo z elektrt-o in vodovodom, v L'ub"ani a'i predmestja kupim PosredovaVi 'zkl»fi-čeni Pismene ponudbe na o^as. oddelek »Jut-a« pod šifro »Do 200.000 Din«. „MARXU emalli „MARX" laki za kočije so ravno tako dobri, toda ceneni kot najboljše inozemske znamke. „NIARX" Wix Wax pasta aa parkete ,,MARX" Auto Vicor Ni rocelulozn! brizgalni laki za avtomobile Zahtevajte ponudbe in brezplačne vzorce od ivrdke UUI|3C HlUA tllliJnv """ Bil^— LJUDEVIT IHARX, TOVARNA LAKOV P. P. DOMŽALE PRI LJUBLJAHI. Trgovino ali lokal um prombUH=m jjruetoru med Kranjem ln Žirovnico vza-mv najem, event. pri-atiopim kot družabnik. Ponudbe ni og!s»ai oddelek »Jutra« pod »Gorenji.a«. 43876 Drogerija (Reform-drugerija) v CrCt-renici naprodaj takoj iz obiteljs-kih razlogov. Takoj. Elija vpraSanja na »San i la-ria«, CrikTcnica, Prime rje. 43910 L^p lokal ca glavnem trgu v mestu Šoštanj, prpraven za vsako obrt, posebno za mlekarno. knjigarno »lj drugo slično obrt. poceni oddam. Naslov v oglasnem oddel' n »Jutra« 43904 Delavnico novozgrajeno, zelo primemo za vsako obrt, tO m dolgo in 6 m široko, tik ob Trža-Bci cesti pri L;ubliani, z »č'--oliko zemljišča in stanovanjem prodam. Na«lov w oglasnem oddelku Jutra. 46032 Klet prim a vito za sklad 535e ali delavnico. dobro razsvetljeno oddam tafcoij v Ljublja-ti. Naslov v oglasnem od-deW u > Ju trsu. 44167 Hlev in skladišče ■ enos-ob. stanovanjem oddam na Oipeikar ki cesti — Naslov pove oglas. oddelek »Jetra* 44171 Lep lokal pripraven as. obrt ali pisarno, na prometnem kraju ob gavni cesti oddam takoj. Poizve se: Ljubljana VII, Celovška cesta 85. 44160 Brivnioo li se nahaia v mestu, prodam za 5000 Din. tradi' na pcw=>n«n<> dobo eneea meseca. Pismene ponudbe na ■»glas. oddelek »Jutra« pod •Brivnlcac. 44137 Gostilno v Zagrebu C ca. 50.000 Din mesečnega prometa. poceni prodam. — Ponudbe na 0"'»«. oddelok »Jutra« pod »Boronga.'« 46060 Gostilno E večjo kletjo in vinsko po. eodo. pripravno za vin-ko trgovino, v večjem Industr. ara ju ali trgu. blizu kolodvora vzamem v najem. — Ponudbe z navedbo prostorov. posode in najemnine na og'aeni oddelek »Jutra« ■pod šibo »Gostilna takoj«. 46052 Trgovino dobro vpeljano, mešano, ne prometni toč s i na deželi «*rO'!am ali dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43907 Gostilno bidl na dežel: vzamem v najem — Cenjen« ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Kavcija 30« 43657 Gostilno Uohro idočo vzamem takoj v najem — pozneje tud: Srapfm. Natančna poia=ni'a prosi L Hauschild, Polhov g-radec 51 pri Ljubljani 43713 Gostilno *zsm*m z novim letom v najem proti predplačilu in event. kaveri. Imam osebno pravico Ponndbe do 25. dec. 1959 na oaiasni oddelek »JutJra« pod rna&to »Interesentu«. 42694 Pekovski mojster zaradi opu trtve svolega poslovanja odda svoje obrtno dovoljenje v zakup, oziroma v najem za dobo 3—5 let. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Anton« 48004 Gostilno vzamem > novim letom r Ba'»m. Ponudb« na og'a*ni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra gostilna 113«. 46008 Prometno gjostiino « »h-ežnhn vrtom o-^am v aajem v mestu na Dolenjskem kavči ie zmožnim osebam z osebno pravico. — NnVov pove ogla«, oddn'»V »Jutra«. 44061 Gostilno na »prometnem kr»Ti v me-•tu aJ! vzamem ta'oi ▼ ii.vem. Na-lov v o?1n«. •dfleVfcu »Jutra«. 43760 Mesnico na promtfiutsm kjaju vzamem v najem £ 1. iebruar-jern aH marcem. Naslov v oglasnem oddeLka »Jutra«. 43865 Pekarijo dobro vpeljano, v sredini večjega mesta Slovenije, dam zaradi se.ltve ugodno v najem. Prevzeti je tudi ves inventar v iznosu Dtn 40.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ido&a. pel.arija«. — 44038 Hotel »Nova pošta« Rimske toplice, oddam v najem. Natančnejše podatke pri »Stari pošti, Rim-ke toplice« 44145 Prostore pripravne za delavnico ali •»kladišča oddamo v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43617 Osebno pravico oddam za več l«t. Ponudbe pod »V najem* na ogl. odd. »Jutra«. 44102 Žago vzamem v najem. Ponudbe pod »Žaga« na oglas. odd. »Jutra«. 44103 Gostilno vzame z novim letom ▼ najem ali na račun samostojna gospa. Ponudbe »a ogl. odd. »Jutra« pod »Kavcije zmožna«. 44104 Stanovanje 3 ali 4 sob. v sredini mesta išče mirna stranka za januar ali februar. Ponudbe na ogia-=m oddeleik »Jutra*; pod šifro »P. M.« 44008 Stanovanje 1 sobe in pritiklin. najdalje U ure od centra išče mirna stranka 2 oseb. za jan. aH pozneje. Dopise na oel. oddelek »Jutra« pod znaf.ko »Predpogoj snažno in suho« 44026 Stanovanje 1—3 sob s pritiklmami, ▼ mestu išče miren zakonski par brez otrok. Po-nudbe na o^a«. oddelek »Jutra« ood »Dober plačnik«. 43850 Dijaka aH dijakinjo sprejmem na stanovanje in brano. Dober klavir na razpolago Naslov v oglasnem oddelfru »Jutra«. 46016 Stanovanje 3 parlieuraoih sob, kuhinje in kopalnice oddam v Rožni dolini, e. V/05 — Pod-rožnik. 46047 Stanovanje 2—3 sob. e 'kuhinjo in pri-tiklln&mi išče družina treh odraslih oseb s 1. februarjem 1930. — Ponndbe pod »Februar št. 49« na oglas, oddelek »Jutra«. 46043 Stanovanje lepo, solnčno, 2 sobi. kuhinjo in priti/kline, oddam takoj t Rožni dolini V/19. 44122 Stanovanje dvosobno s pritiklinami oddam v Zeleni jami. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 46017 Trgovino c Ma?om. v nko- Erl T/mJvVan« oddam v z novfm letom lrrVn f rme$neT*»u kavrl'« — * »a^otro ln rta-npvai>"em. Va-Tov v o"'**, ftddeljru »Jutra«. 44A31 2sobno stanovanje s priti linami iu malini vrtom išče vpokojena učiteljica za »pomladi, oziroma bi kupila polovico dvosta-novanjske hiše v kateremkoli večjem kraju Jugos a-vije ob železnici. Ponu 'H>e pro;i na naslov Dana Ben-kovič, Radeče pri Zidanpm mostu. 44076 Dve stanovanji z eno sobo in kuhinjo oddam. Naslov v ogla? odd. »Jutra«. 44042 Sobo in kuhinjo oddam ta' oj v Rožni do'ini cesta m/7, p. 44164 Stanovanje dvosobno s koipa nico išče mirna stranka brez otrok za 6pomlad. Ponudbe na oglao. oddelek »Jutra.« pod »Marec«. 44157 Stanovanje •obe in kuhinje takoj oddam. — Na'lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46036 Stanovanje (2 sobi, kuhinja in pritfk- !ine) odd-am s 1. januarjem. Rožna dolina c VI/41." — Stan in dom. 44130 .Stanovanje 1 ali 2 večlih sob, « štedilnikom takoj oddam v I.ev-čevi ulici 11. 46076 2 dijakinji ali gospodični sipre.jne boljša družina na stanovanje in hrano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 44059 Abonente sprejmem ua dobro domačo hrane na Gallusovem nabrežju št. 7/U. 43916 Na dobro domačo hrano sprejmem več očeh. Hivšilk, Šiška, Medvedova. 44136 Stanovanje 1—2 sob in 'kuhinje — tudi podstrešno, na periferiji mesta iščem s 1. januarjem Plačam 400—500 Din mesečni). Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod šilro »Stanovanje«. 46029 Lepo stanovanje 2 -ob, kuhinje in priti', lin oddam s 1. januarjem 1930. Elektrika in vrt. — Rožna dolina, ceeta IX/43 — Pod Rožnikom. 44035 Lepo sobo a s«p. vho-iom otMam solidnemu gospodu v Gleda, liiki ulici 7/UI — A. B. 44065 Sobo v centru mesta oddam z vso oskrbo 2 gosipodoma ali gospodičnama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43758 Gospodični oddam takoj parketirano sobo z elektriko, event. tudi s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46040 Sostanovalca sprejmem na Cankarjevem nabrežju štev. 7/U, levo. 46048 Stanovanje v Celju trisobno, išče zakoneki par brez otrok za marec. Crao in možnoei vselitve pod značko »Stanovanje« na podružnico »Jutra« v Maribora. 43969 Stanovanje 2 sob, kabineta, kopalnice in vseh pritiklin oddam v vi'l. Naslov v oglas, odd »Jutra«. 44148 Stanovanje 2 kuhinje ln pritiklin oddam tako! ali pozneje v Šiški, VernrSkova štev. 34. 46007 Stanovanje (1 velika soba In kuhlmla) 'akoj odd»m. — Kodel'evo 31)1. 44058 Zavarovalnica »Rodbina« zlaMi za v*čč'an*ke družine. pot-ebne stanovanj, interesent« za rH-anie domov. n-taT>o*vir<\v domači' na dež«'! B-MiA-rtmi oo-soTo. Navoja na n^*avi wvv» Domač vi a. MvTbnr. TComJSka 10. — Nasveti (x lktikom) Din 10. 44002 Mesečno sobo z vso os1' rbo išče starejši gospod. Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod šifro »Soba«. 46045 Sobo opremljeno ali prazno oddam za 200 Din t Rožni dolini VI/43. 46019 Sostanovalca sprejmem v sobico s štedilnikom na Vodnikovi cesti št. 14. 46025 Sobo z 2 posteljama separatnim vhodom in elektriko oddam r Hrenovi ul. št. 24. 46034 Veliko prazno sobo od^am v Rožni dolini, ce-sta IV/28. 46030 Prazno sobo oddam 2—3 o*ebam aJi stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelln Jut-a 46020 Sobo s ppp. Vhodom od^am go-sTOdii z osikrbo a.li b-oz na Rpsljevi cesti štev. 9'n 44165 Prazno »sobo oddam takoj v RoTrd »tolfni cesta TfS — pod Ptreliščn-in 44158 2 pr»mf tn t omrem-'ieno sobo oddelku »Jut-a« oglasnem 46014 eio-^V^-m v mi-no t^č^ -ovin. naslov v osln-p. 1 »Jutra«. 44083 Sobo C n^.7iTT! ^1'flVn t" T>:-n. SO^^ Dii. Naslov v ogla«. ->,Twtr»«. . 440*4 STROJNE TOVHRKE IH LIVHRHE D. D., LJUBLJRHH Telefon 2830 Brzojavke STROJ Z-V-0-H-0-U-I iz najfinejšega brona do 5000 kg Zoonarna nstanoDliena 1763 leta. Cerkvene in hišne potrebščine iz brona, kakor lestence, svečnike, križe, kadilnice, hišne in šolske zvonce. Umetniška litina, bipi itd. Dve sob! solnčni, na lepem kraju, •pripravni za kakršnokoli obrt na deželi, oddam. — Naslov ▼ ogla«, oddelku »Jutra«. 44062 Lepo sobo solnčno, z dvema poetolja-ma z event. uporabo kuhinje. v Maistrovi ulici v Mariboru, oddam • 1. Januarjem. Naslov ▼ ogla', oddelku »Jutra«. 44087 Sobo lopo opremljeno, ( dv«na posteljama, center, elektrika, parket, oddam takoj za^-on. paru bre« otrok. — Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 44111 Gospodično kot eostanovalko z m> oskrbo siprejimom. Naslov v oglasnem oddielku »Jutra«. 44097 Sobo veliko svetlo, z elektriko in p06ebnim vhod'oini, prazno ali opremljeno, takoj oddam. Zelo primerna za arno al kaj stičnega. — L;ubljana VII., Gasileka ■ e. 6t. 3. 4tm Sobo snažno in svetlo (event. s hrano) išče s 1. januarjem soliden mag. uradnik v h!?, žini kolodvora ali v Sv. Križkem okraju. Ponudbe t navedbo cene na ogl. odd. »Jutra «ipod »Opremljeno«. 44131 Državni uradnik ves dan odsoten, išče malo čisto sobico v bližini pošte ali kolodvora. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Soba 43«. 44,143 Opremljeno sobo elegantno, komfortno, strogo eepariran vhod, center mesta, oddam za takoj. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 44146 2 gospoda sprejmem na hrano in stanovanje s posebnim vhodom. Rožna dolina, če ta tt, St. 7. 44154 Opremljeno sobo « posebnim vhodom odldam. Cerkvena ulica 16. 44U8 Opremljeno sobo oddam solidni go podični, čeJ"tra«- 46079 t ali 2 nrazrrl sobi tehnike od-iam. Na-c'ov nove oglasni oddo!-'-»Jutra«. 46077 Sobo i*?«n. Ponndbe « ceno na «"'a«. oddelek »Jutra« rvvl »Svetlo«. 46000 L©TM> sobo ra eno nM tnd; dve osebi. « »mioorabo Vtnne'11 na M'-V'r>*!*ev' c-tl. v V„. 'o-tvora tako! od^am. N-i-='nr pove oglasni »Jut«a«. 46073 ttep+fl Živahna Primorka ž-li dopisovati predvsem t akademiki. Šifra »Solnč.ia Gorioa«. 43836 Inteligent žeH znanja t iniaj&o deiel-sko učiteljico. Dopise pod »Vesel Božič« na ogl a-ni oddelek »Jutra«. 46018 'U Kljub prizadevanj« »prav natjpratno — kakor citati Doslej še tn nič dospelo. V duhu vedno pri Tebi in z ena1 omi željami Te vroče poljubljam. Pričakujem kaj obširnejšega! 46033 Nedelja 8.30 alt ponedeljek 7. Hitno! — Saša. 46031 Mlad gospod z netkaj denocja in osefcno pravico, leli znanja z go-■ ipodlčno natakarico, kuharico, šiviljo ali eličmo, ki ima nekaj deoarja, t svrho ženitve. — Ponudbe na podružnico »Jutra« t Celju pod »Veselje do gostilne«. 43693 Obrtnik 20 lat star, samostojen, le. li poznanja t gospodično od 18—26 l«t. Pfcanene ponudbe postati na naslov: Foliks Zaree, Sel« št. 18, poišta Sv. Jernej na Dolenjskem. 43970 Gospodična obrtnica, s ipreuioženjem — želi nesebičnega prijatelja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ptvi sen lju-bavi«. 43994 »Giintovec« Dvignit« pismo v ogl. odd. »Jutra«. 44009 !!! Nastopila mesto Dolenjke. Na svidenje! »T---1. 44114 Posestnik 40 let star, samostojen obrtnik, želi znanja z gospo-d'8ao od 35—35 let, pošteno ter • kapitalom od Din 70.000 da'je, radi skupnega vod/tva svojega podjetja. — Ženitev ni izključena. Diskretnost zajamčena. 9o-nu-ifee na oglasni oddate-'-»Jutra« pod značko »Lepa bodočnost«. 46062 Božična razprodaja kožuhovinastlh paščev — vsled velike zaloge se vrši •po zelo znižanih cena-h in o'a81!nih ugodnostih. — L. Rot. Ljubljana, Mestni trg št. 9. 46054 Stftiografinja In strojepiska iSSe nameščenja. 46f«8 i—4 A Simpatičen gospod mlad, v dobri službi, poroči gospodično, ki ljubi naravo, lepe postave, .iu »a av- togeniono varenje ter vse zraven pripaiajoče potreb-J6;ne se dobijo najceneje pri Fe.KiSU Tomauu ml., LJubljana, Reslova ctsta 30 46008 PletUni stroj Dttbred H uam ceno v na-jam Kriiman. Vodovodna 4. 44048 Šivalni stroj z aftroglim čoln:či;om, šiva naprej ia nazaj, skoro nov, zefo ugodno prodam. — M. Matelič, Gradišče 8-b/III. -44032 Dinamo za dektrično luč pri kolesu sem izgubil dne 14. decembra dopoldne mri trgovino Vanek in ?.argi. — Pofiten najditelj naj ga proti na- fradi odda v oglasnem od-elku »Juti a«. 46058 Ravnalni stroj (Abrichtimaschine) v dobrem stanju poceni prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poravnalnlk 400«. Izjava Podpisani izjavljam. d» nisem p ačnik za dolgove, ka. tere bd napravila Uršula Šurk. — Franc Surk, de'a-vec elektr. cestne žel-zmes 46(44 Pozor! Dober zaslužek. Gospodična srednjih let, ee želi tem potom poročita, ker drugače nVma prilike, * gospodom ne izpod 35 let »ta-im, ki bi imel bodisi evojo obrt ali drl. nameščen — vdovec brez otro>; ni izključen. — Posedujem tudi nekaj premoženja. Pismene ponudbe, po možnosti e sliko, poslati na oglas. odd. »Jtrtra« pod »Dobra go ipo-"" ' 4& 44043 dinja« Gospod star 89 let, išče gospodično ali vdovo njegovih let v svrho ženitve s premoženjem ifo 50.000 Din. Cenj. ponudbe s sliko pa cglasni oddel. »Jutra« pod »Mil« sreča 100«. 44ill5 Akademik absolvent univerze, ©Se simpatično In p-eroožno damo v svrho zakonske zveze. Le re-ne ponudbe s sliko in točnim oip:som stanja na ogla=ni oddelek »Jutri« pod »Getrtleman«. 41107 Katera gospodična ali vdova M Sla v zrelo srečno zakonsko življenje z dobrosrčnim 40-letn-im podjetnikom, z donosom primernega kapitala. Ponudbe na o»las. oddelek »Jutra« pod »Diamant«. 46072 c JU*. Amerik, traberico lepo, mlaio in čistokrvno, hči Pozorja, mirno, ki vozi eno- in dvovprežno, rad1: pouram: anja prostora prodam. Gra-1 Volčji potok, no&a Radomlje. 43929 Bika montafonfke pasme, rodbine Bili, od posesti Heiniscb-AvsUija. d tednev starega prodam. Starši imajo 11.104 litrov in 6.000 litrov mleka. Grad Volčji potok, poŠta Radomlje. 43830 Pes brak-jailbečai, raja ve barve z belo liso na čelu In ipr-ih, s p-av malo košatim n*r»oin se je zgubil r okolici Sev oioe. Sliši na hne Tref. — H komur se je zatekel, ali klor ga najde, dobi 150 Din pri V. Jaikil. Krmelj, Dolenjsko. 43978 Neo-Derma hišno sredstvo Brzo in sigurno odstranjuje enkrat za vselej zapaljenje kože, kronični ekcem, ki se pojavlja s bra-tami in Izgleda ueizlečljir. V mnogih slučajih 6—7 let stari in za ta čas brez uspeha zdravljeni ekcem v neko'iko dneh odstrani. Ceni stekle-Dici 100 Dla, < pošto po povzetju 120 Din Že po eni steklenici uspeh! Razpošilja laboratorij »Nada* Subotlca 42402 Ro5nl vozičfek (clzo) kupi družba nirija — LJubljana, Dunajska eesta St 46. 46039 Pisalni stroj znamke Un' e, z ga-ancljo. brez vsakega pr.bitka ali vračunana kaknšnihkoM obresti. T»TWsojeva!nI<»a! — WARB1NEK — Ljubljana, Orogorčičeva 5 (v bližini Glasbene Matice). 44127 Čelo aH kontrabas krvpim Ponudbe na na-lov: France Tut«4č, »Cerlcnica-Tabor. 46061 i Železnato vino lekarnarja dr G. Piccoliia v Liubljan;. krepča oslabe 1«. malokrvns odrasle in otroke 229 Izborna maserka za vse revmatične bolezni se priporoča stalnim abo-n»ntom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44139 Kompletno Pietllnlco 14 pietilnih in izdelovalnih strojev na ročni in deloma na motorni pogon, transmi-sija s 3 ležišči, motor 2 HP prodam sikupno ali posamezno. Pojasnila in ogled pri Franju Križanič, Celje, Po-lule 4. 43892 Bencinski motor 10 k. e., stabilni, poraben tudi aa sesalni plin, v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Zahtevajte ponudbo. Dopise sa oglasni oddelek i »Jutra« pod »Motor 22«. 4S586 Elektromotor- Dynamo Ist-osmerni tok. 220 Vo't 15 HP — tvrdke Siemen Schuckert proda Joško Ma jaron t Borovnici. 27 Elektromotor C k. s. proda »Gospodarsko druStvo« pri Sv. Trojici v Halozah, p. Podlehtrii pri Ptuju za 10.000 Din. 43818 Kroj. šivalni stroj dobro ohranjen, pripraven tudi za šiviljo, proda Ivan Koder, krejaštvo, Rudnik pri Ljubljani. «921 Pletilnl stroj štev. 8-40 ali 8-50, dofcro ohranjen naprodaj. Naslov r oglasnem oddeliu Jutra. •44163 Motor prvovrstne znamfce. SS4. tipa 29. v brezhibnem stanju (nov) po zelo ugodni ceni proda »Fritzelj«. Fala. 43979 Vajeniško preizkušnjo priredi r petek Hi. decembra Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlar. mojstTov v Ljubljani. Prošnje vlajati do 21. decembra. — Odbor. — 44113 Naročniki Schipper! Dunajske tmlke perila (sploh ioo*em-tih agent ur). Ste zadovoljni z njhni? — Odgovor« sblra v Interesu naročnikov »Marjan«, Maribor. Koroška 10. — (Za odgovor 10 Din). 44sH93 Rabite nasvet v važnih gospodarskih, tudi 'ročljirih vprašanjih, zaupajte ee: »Marstan-u«, posvetovalnica, Maribor, Ko-roSka cosU 10. Priložite 10 Dio. 4-4094 Vse gre narobe ako imaš NAHOD ki ovira jasno mišljenje. Glavobol, vročica, pomanjkanje teka, utrujenost in delanezmožnost so z njim v zvezi. Zato proč z nahodom! Kanarčke p'*nw»i1eNosal« se dobi v lekarnah in drogerijah — 1 Škatla Din 10.— in se zelo prijetno uporablja, ker je praSek in ne zamaši nosu, ampak takoj omogoči prosto dihanje skozi nos. Proizvaja: lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana »Nosal« osvobodi Vaa in Vašo družino mučnega nahoda. Porodom preselit-|5SŠ|fiŠ! re ia B r o d a v iBSj^ Zagreb sem iz. Ig^SR; dal nov r e 1 i k Ilustriran cenik za znamke za leto 1930. Razpošiljam skupno e 100 Tazličnimi rumunskimi znamkami r e a k o m u r. ki mi pošlje r naprej 20 Din. — Najstarejša trgovina a znamkami ▼ Jugoslaviji hldor steiner, Zagreb Zrinjskega trg 14. 240 Ožbald Kropivšek krojaški pomočnr:, naj se zglasi. oziroma pošje rvoi naslov v osrla=ni oddelek Bužično darilo- Bliža se čas gojitrve kanar-čkovl Preskrbite si knjigo o njega vzgoji! — Cen« 6» konca decembra Din 10. poita Din L — Samo pH rndajatelju VILJEM ZUPAN, Ljubljana, Bohoričema 16. Francoski pasovi za dame se dobijo samo pri tvrdki Adela Besednik UUBUatU SeUnbursOM 6. a S. pller - i sinovi • prvi hrvatski graditelji biljardov "7xrrrf>h lOO Zahtevajte po poštni dopisnici, kaj pomeni ta številka H. SUTTNER, LJUBLJANA 4 Jahtni V MM fM pevci k dovMe kanarski malsMrsfee »ofe v Harza 10 mark ia višje, predpevci. pte-nemU pari. Metke. pite. tačja Kfravila. Veleinteresag-teo oenovnft s dragocetrimi pobodana ustoaj. — (Vele-reja) Oro«szacbt HeydenreJch. Bad Saderobe I M, tiara. la aevest«! 21MN1CE ■ ■ ■ ■ ipred nakupom g preei$ijske ure ■ oglejte si v moii trgovini S svetovne švicarske znamke S ^ ■ £>«>*« s Om«fs jCmi^MM Schoffhaummrt 'Čuden j Hfublfana Pieiernova ulica 1 (■HMTM*). tO** ■Nk, teleaai mtek (sto MM v« t. MHMM. *• rase. to H»eMrikt to-defee *i4l MtceaeM RudoH Radovaa tapetnik ki l ficncna darila/ IL«— I «ttk«t«. jfM«nt»^ ' SITAR i SVETEK Samo ta znamka vam jamfi za odlično kakovost vrb-nih in snežnih čevljev. Vsak par se pred ekspedicijo kontrolira in opremi s tovarn. Številko. Knpite le danes pp 'Grapa* " vrhnje in snežne čevlje, ker so ti najboljši I TRAPEZ ^OSPOUIME! To je if)n» koncentrirani pnramžnlbou e&straht Dobi se v vseh trgovinah! Zahtevajte pri naknpn paradižnikovega ekstrakta izrecno znamko „MELLOKIM kokoSJe. purje Z osje. naravno In B strojem čiščeno dobavlja v vsaki množini d. VAJDA, € akofec (Medjimurje) Tedefon 50.3. 6a Zahtevajte povsod pri vaših cenjenih trgovcih le Keraore biskvite, deserte in napol i tank«, ker so najboljše. — Izdeluje jih edino le A. KGRJV 14689 Tovarna keksa KltASJ. tnsie koCedatjev •d n«k>rcTroeK novejii dvofcoteia. pnevmatiko itd V etika rrbera Pr vdata aa obroke. Ca»3ri franka .TRIBUNA« P B. l_ torama dvokolea otroiklb »ozlčko*. UlubUana. KarlovSka cesta i. Zahvala! Podpisana sa eahvalpijevm tem potom podpornemu ifrvShm .^Lindako Samopomoč" v Jluriborn za kulantno Izplačilo pripadajoče ena t ne podpore po smrti genp. Fant Kovač in priporočam to prekoristno druitvo vsakomur r takojšni pristopi Ljubljana • Vransko, db« 12 dececib-m I93B. Rodbina Koral. Moderna in kompletna oprema za fodedtarvo čoko&admjuh bonbonov m čokolade Je pod Izredno ngodmlml pogoj! naprodaj. Zjeptee* strojev tn cen pri Cencrah* barfki, Zagrob, Prorado--vičev trg lA. ^ Lasje so Vaš kras in zdravje Dotfza atc «fat>ofl aa rti te aa puspeteo rasti. Inea *«e4)ii)e 006. ki cfajoje ooraiK^šc. ladoŠD kurcmocara ouv4x. irrlacoslGai si Lotv 6ofc stane Lha 38.—. Dobt * r vsefc (tr^sortjah. pariiMi»er»v<9kA saikonii P« pmirtt« napu&stta: »lms»», LJubljana, Meroaodoa «t- KL je m csane najbolj !n naJzanesCgiveja, že 21 !-e»t preizkušen ter zdravniško priporooljiv obiiž za kurje oči Zahtevajte predvsem Burgit katerega dobite v vsaki lekarm. dirogerrji, pa.riumeriji v škatlicah po 4 in po 7 Dm. Birrgit, močneiši za kurje oči io trdo kožo na podprtih pa po 5 Dim, Ako bi kje Burgri-ta ne dobiti, pošlje istega direktno Glavno zastopstvo »Burgit«, Novo mesto »BURGIT«, Q. m b. H.. Freilashtg. Prave že.exni^ke nre so kronometer .,ETEItXA« Direkcija 4rL beleinle JOi je pod iL 75580» «4 O. aept. 19l-» odobrila ta tvoje »laibeiM cr«. .ETERNA,« origloal služben« ieleznifan,kj odprla S. D. i. Di* 44a, ETERNA krem omet«, li niklja, odpri S40 Dia. Pafil^c T provinco proti povzetja PETAH I. ZAIUČ BEOiiKAD, Kolar^va 6 Veti« n t rsakem sla t*ju od dneva nakupa »kozi S let. Modema delavnica ' »a predelavo nakita. !■■■■■—aaanaaaaaaaaaaaaa—i ! — l?»a/ecpr«tn« pehi- | Q Q|A M čtre so opreme IuubIljana ' dbtinat&fia ce&ta T7 (Hotel pje*tn Orel" o Mariboru Slavnemu občinstvo naznanjam, da oTro rim na rojstni dan Nj. VeL vse najmoder* neje urejene velike restavracijske prostora. Koncert t.nrpv«»u d' po'danod 10.—12. are in zverer od 20 no 24 u e. rPvovrstna ljutomerska vina lastnega pcV delka, izborna kuhinja Postrežba zasignrano tvCnal Cene zmerne. CneJ. gostom se za obilen obisk najtop« leje priporoča Franc Zemlji^ huitlir