17. številka. Ljubljana, v ponedeljek 22. jannvarja. XXVII. leto, 1894. (shaja vuk dan »veeer, ieimli nedelje in praznike, ter velja po pol ti prejeman za avstro-ogeruke dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za o a na ni la plaCuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. računa se po 10 kr. večkrat tiska. Važna razsodba. Odkar se je zapostavljanje narodnostnih vprašanj razglasilo za kvintesenco politične modrosti, odkar a« delajo v posamnib zastopib razgovorom o narodnostnih in političnih rečeh skoro nepremagljive ovire, prav od tedaj imata državno in upravno sodišče največ posla s pritožbami zoper jezikovne in politične odločbe državne uprave. Zadnji mesec sta se tako državno, kakor upravno sodišče bavila s pritožbo, katera so bile podane iz slovenskega naroda zoper dotične naredbe ministerstva notranjih del in katere so bile največje splošne važnosti. Prvo teb pritožeb podala je bila mestna občina Ljubljanska zoper naredbo, s katero se je prepovedala naprava samoslovenskib javnih napisov, drugo pa so podali nekateri, na Dunaji Živeč vseučiliščniki slovenske narodnosti in o razsodbi, katero je slednje imenovana pritožba prouzročila, hočemo spregovoriti nekoliko besed. Znano je, da eo svoj čas nekateri slovenski velikošolci na Dunaji sklenili ustanoviti po našem mnenji povsem nepotrebno slovensko katoliško aka-demično društvo z imenom nDanica". Sestavili bo društvena pravila, postavili vanja določbo, da je poslovni jezik društva slovenščina — kar je pri slovenskem društvu samo naravno in po sebi umevno — in ta pravila predložili v potrjenje pristojnemu oblastvu, namreč dolenjeavBtrijskemu namestništvu. Po dosedanji praksi tega političnega urada je bilo trdno pričakovati, da bo ustanovitvi tega društva ne bodo delale nikake ovire. A zgodilo se ni tako. Na splošno začudenje je namestništvo prepovedalo ustanovitev rečenega društva in kot razlog navedlo, da bi ne moglo izvrševati svoje nadzorovalne pravice, ako bi bil poslovni jezik društva slovenščina. Vsi, v pravnih rečeh količkaj poučeni krogi so strmeli nad to odločbo. Saj je vender dolžnost vlade, skrbeti za to, da ima za nadzorovanje osposobljenih orga> nov, ne pa dolžnost posamičnih državljanov, znati jezik vladnih uradnikov. Prizadeti „Daničarji" so se zoper to namestniško naredbo pritožili na ministarstvo notranjih del, a to je odobrilo odločbo nižje instance, dodavši, da so slovenske narodne in kranjske deželne barve na Dunaji izzivanje. Tudi zoper to ministersko naredbo so se „Daničarji" pritožili in tako v tej stvari provocirali razsodbo najvišje politične instance v tostranski polovici naše monarhije. V soboto dne" 13. t. m izreklo je državno sodišče svojo načeloma velevažno razsodbo. Kardinalno vprašanjo v celi zadevi je bilo: Ali smejo avstrijski državljani nenemške narodnosti zahtevati, da naj pri njihovih shodih vladni zastopnik zaa njih jezik? Državno sodišče je na to vprašanje odgovorilo: ne, ker je na Dolenjem Avstrijskem samo nemščina v deželi navaden jezik in ker prve instance v tej deželi, okrajna sodišča in okrajna glavarstva, s strankami občujejo samo v nemškem jeziku, in je dosledno po tem pravnem nazoru zavrglo pritožbo „Daničarjev". Na podlagi te razsodbe sme sedaj dolenje-avstrijsko namestništvo prepovedovati na Dunaji in na vsem Dolenjem Avstrijskem vse shode in zborovanja, na katerih bi se imelo razpravljati o kakem drugem jeziku in ne v nemščini, in bi v tem slučaji imelo prijetno zavest, da bi nje prepovedi višji instanci ne razveljavili. Ako je ta razsodba upravnega sodišča pravična, potem je nezakonita eksistenca vseh drugih neoemških društev na Dunaji. In takih društev je v središči monarhije mnogo: čeških 43, židovsko-hebrejskih 33, poljskih 8, hrvatskih 4, rumunaki 2, inadjarski 2, slovenski 2 — („Slovenija" živi že 25 leti) malo-ruski 3, italijanskih 5, francoskih in belgijskih 4, bolgardko 1, angleški 2 in srbsko 1. Doslej se nobenemu teh društev niso delale ovire, niti za časa nemško liberalnih vlad, dasi nima nobeno nemškega poslovnega jezika; doslej je imela vlada vedno dovolj za nadzorovanje tudi jezikovno osposobljenih organov in je tudi v dobi najhujšega preganjanja nenemdkih narodov spoštovala pravico, ustanavljati nenemška društva. S to razsodbo dobili bo inozemske narodnosti večje pravice uego jih imajo domačini. Madjari in ilumuni, celo Angleži, Francozi in Bolgari smejo na shodih svojih diuštev poslovati v svojem jeziku, Slovenci pa, avstrijski državljani, avstrijski davkoplačevalci, avstrijski vojaki se v residenciji ne smejo v svojih društvih posluževati svojega slovenskega jezika! Kaj pomeni ta princip, ki bo brez dvoma zadobil popolno veljavo, to ugane lahko vsakdo, Da je v popolnem nasprotntvu z dosedanjo prakso, to smo že gori povdarjali. Naravnost povemo, da razsodba državnega sodišča — če tudi vemo, da je zakonita in jo kot tako spoštujemo — žali naš pravni čut, ker se po njej veljavni zakoni interpretirajo tako kakor se doslej niso nikdar. Kar je dovoljeno tujcem, inozemcem, to je prepovedano domačinom f S tako interpretacijo se ne moremo sprijazniti. Dunaj velja za središče cele monarhije in že opetovano se je z vladne strani čulo, da ni dober avstrijski državljan, kdor ne gravituje na Dunaj. Tako gravitovanje pa se otežuje čedalje bolj. Dunajtika občina se kaže pri vsaki priliki Slovanom skrajno neprijazno, dasi prebiva v njej na stotisoče Slovanov, Z razsodbo državnega sodišča pa bo je tem Slovanom vzela zadaja pravica, katero so imeli, snovati slovanska društva. Slovan, če tudi avstrijski državljan, je odslej tujec na Dunaji in ne more in ne sme tja gravitovati. Politični razgled. \ o i ran J«' dežele. V Ljubljani, 22. januvarja. Deielni zbori, V češkega dež. zbora zadnji seji je poslanec dr. Herold utemeljeval svoj predlog glede uredbe deželnega gospodarstva. Etat češke dežele znaša na leto 13 milijonov, kar ni v nobeni primeri z davki, katere plačuje ta dežela državi. Predlagatelj je zahteval, naj se deželi del teh davkov povrne, in sicer jeden del zemljiškega davka, ter se skliceval na Plenerja, ki je svoj čas sam priznal, da je taka povrnitev le naravna in pravična. V svojem govoru je Herold tudi zavračal trditev, da je mlniočeška stranka, stranka prevrata; to jej le nasprotniki očitajo. — V inorav8kem dtž. zboru se je pokazalo, da so tudi konservativni veleposestniki pristopili vladni koaliciji popolnoma in da so se ž njo združili zoper češki narod. Grof E^bert Belcredi dal je celo svojo interpelacijo o kmetijskih razmerah na Mora vi samo levičarjem v podpis, dasi so Čehi odstopili svoj mandat za deželni odbor grofu Ludoviku IHcrediju Vsled postopanja konservativnih veleposestnikov zahtevajo sedaj Češki zastopniki, naj grof Lud.»vik Belcredi odloži svoj mandat za deželni odbor, česar pa ta ne mara storiti. Vidi se, da je — kavalir. I*ravda »oper „Omladince**. V soboto sta bila zaslišana Rudolf Tejsar ia Fran Leguer. Nobeden ni izpovedal kaj važnega. Tretji zatoženec, kateri je bil zaslišan, Josip Novak, preklical je vse, kar je bil izpovedal pred preiskovalnim sodnikom Važno je bilo zaslišanje zatoženca Mondra-čeka. Zatoženec je inteligenten človek in se je jako spretno branil. Povdarjal je, da je neodvisen socijalist. Zatožn ca, je rekel, me imenuje rudečega so- LISTEK. Slike iz našega deželnega zbora. i. častna dva Ribničana Ker pa mu ni bilo dano živeti v Časih Saint Justa, postal je Fran Šuklje to, kar je dandanes. Oj nikdar se ni tikal z Dantonom, — kojega bi bil brez dvojbe ravno tako poslal pod giljotino, kakor ga je poslal tja prijatelj Robespierre — in zategadelj postal je to, kar je dandanta. Ko gledam a deželnozborske galerije pod ee ter vidim, kako sedi melanholični poslanec dolenjskih mest v avojem melanholičnem stolu, prav kot visoki zvonik, ki se je v grozo plačujočim faranom prej podrl, nago je bil dodelan — povprašujem se z vso pravico: Kaj je prijatelj Fran Šuklje dandanes? C*sih mu očitam, da ni niti do tja privlekel svojega samotežnika, da bi se g« bila prijela vsaj kaka ekscelencija ali kaj tacegs. Eksceleoc ja Suklje bi ■e ne glasilo preslabo 1 Ali prijelo se tega politič- nega revčka Aodrejčka ni ničesar! In sedaj poklada svoje rožljajoče koBti v deželnozborski stoliček in prijelo se ga ni ničesar! Tako sam je in beli sneg rezignacije padel, zapadel je njeguvo srce, kakor je pel nekdaj Janko Krsnik, ko je še kapljica poezije tičala v njegovem srci! Pa kdaj je to kapljico iz srkal že vrag, morda še prej, kot je vgasnil tisti mladostni ogenj, kojega je bil ob svojem časi naš Fran Šuklje mlademu Jankotu zapalil v mladi duši! Ničesar se ga torej ni prijelo I Tik njega — pravi velikonočni piruh, samo da pirnhi niso tako rudeči — sedi srečni kanonik Klun, — ki je takoj za profitom Klofutarjem najizvrstnejši duhovnik v ti deželi — in če mu polovičarska politika — kakor se v svoji skalotrdni značajnosti izraža dr. Frančišek Lampe — ni druzega donesla, okrožila mu je vsaj trebušček — brez zamere, tudi mi ga imamo, dasi smo gs, ker smo ud Boga prokleti liberalci, nspasli s samimi solzami! — tako, da v tem oziru prav zdatno konkuruje s polnim mescem, ki se ravno sedajLšopiri v celi svoji okroglosti na nočnem ob-nebji. Torej kanoniku Kluou bila je politika lonec, v kojem so seAvssk teden kuhali Žganjci, in morda prav kmalu pristopi k temu loncu ta ali oni baron ter polije politično jed političnemu kanoniku s primerno zabelo! Naši baroni — in tudi jaz sem mej njimi — imajo za izvrstne duhovnike vedno kako izvrstno iznenađenje, in pater Klun, ki pade neprestano na tiBto stran, kjer se tropine kubsjo, bi moral posebno smolo imeti, če bi končno tega ali onega gospoda barona bogaboječe oko ne obviselo ua gospoda kanonika rude će m kolarju, od kojega je do njegovih samotnih prs samo — jeden korak! Sedaj pa si poglejte in oglejte našega prijatelja Frana Sukljeja! Nehvaležna politika — kdor bi kaj druzega trdil, bi lagal — mu ni na pasla telesa, in kur nas je radikalcev na galeriji, imeli smo učeno razpravo o tem, ima-li poslanec Šuklje še sploh kaj trebuha ali ne. Po dolgem premišljevanji, vsestranskem pretresan ji i o potem, ko smo v ožjo zvezo stopili z adjutantom, ki je bil ravno tedaj v službi, to je z zadovoljnoličnim Franom Višnikarjem — ein treuer Knecht war Wischnicker — smo soglasno sklenili in se izrekli za to, da naš politik Fran Šuklje niti trebuha več nima. Vslic temu pa smo vedno pripravljeni od gospoda profesorja vzprejeti BaaaUH9HaWa :ije. Glede organizama izpovedal je umur-Mrva, in M Djrgove^BjJBjOdi te naslanja vse Lba, da j* bite draštve ralBeljeeo v 16 ,rok\ cijalista in razgrajale«, policija pa tibega agitatorja. Policija me je torej bolje kvalifikovala, kakor tužitelj, in vender bi se slednji, ker me sam ne pozna, moral pri opisovanji mojega delovanja držati besed tistega, ki je poklican i o formo vati ga, namreč policije. Glede orgeaizaajp izpovedal jeni zatožba. katere se pa naH posnale. Kako pa jih je »m po* znal? Rekel je tudi, da se niti „palo" posammh rok niso poaaali. Kako pa, da jih je on tako lačno poznal? (Velikanska vznemirjenost) Glede namena tajnega društva .Omladine" je rekel Mrva, da je imelo društvo prirejati demonstracije. Ali bi se pri taki demonstraciji ne bili spoznali vsi draftveaiki? Kje je tu logika? Znano je, da je Mrva hotel osnovati tajno društvo .RudeČa sekira". Organizacija tega društva bila je njegova fiksna ideja in kar je nameraval šele organizovati, to je podtaknil .Omladincem". Predsednik: Zatožnica Vas imenuje jednega voditeljev. Zatoženec: Da, Mrva je pri policiji povedal, da je bil neki W«ndraček jeden .prstov". Preiskovalni sodnik je iz "VVondračka naredil Mon dračka in tako mene spravil mej voditelje. Predsednik je iz aktov konbtatoval, da je zatoženec govoril resnico ! To je že tretja pomota, katero je zagrešilo državno pravdništvo o tej pravdi I Razprava se je ustavila, čim je bilo končano zaslišanje Mondračkovo. Madjaraka korupcija* Kako korumpirano je vse ua Madjarskem, kaže najbolj to, da je podpredsednik poslanske zbornice Perczel pred volitvijo podpisal revers, v katerem je obljubil, da bode glasova) zoper vladne cerkveno-politične predloge Sedaj, ko so prišle te predloge na dnevni red, storil je tako, kakor nekateri drugi njegovi tovariši. Pozabil je na dano besedo in obljubil, glasovati za predloge. Vsled tega nečastnega postopanja je vse javno mnenje jako razburjeno. Perczel je odpotoval v svoj volilni okraj, da tam uravna to zadevo, ako jo je sploh še mogoče uravnati. Drug dokaz je ta-le: Te dni prišel je pravoslavni škof Petrovič* k ministerskemu svetniku S-tnt ryju vprašat, ali je njegova volitev že potrjena. Ker mu je Sznery povedal, da volitev še vedno ni potijena, jel se je Petrovič ž njim prepirati, češ, da je Biromašen duhovnik in da ne more uradnikom več dati, nego je že dal. Pokazalo se je, da je bil Petrovič izročil poslancu l/ndnerju 5000 gld. za ministerskega svetnika Sznerjja in da je Lindner ta denar zase porabil. Viiauje države. Kri »a v Srbiji, Srbska kriza je prikipela do viška. Kako se reši, tega najbrž niti kralj Aleksander sam ne ve, a dvoma ni, da bo reši še te dni. PoBtanek krize je, če so neki nemški listi dobro poučeni, iskati v protidinastični agitaciji jedne frakcije radikalne Hiranke. Nasprotstvo mej kraljem in radikalnem mi-msterstvom traja l>i več tednov in očitao je, da bi kralj najraje j) »stavil vladi na čelo Svetomira Nikolajevih*. Ker pa ta ni mogel na svojo stran dobiti niti liberalcev, niti naprednjakov, moral je opustiti svojo namero, Beataviti novo ministerstvo. Kralj išče sedaj drugega moža, ki bi se lotil borbe zoper ra-dilralce, zakaj tega skoro ni verjeti, da bi aa iz lepa porazumel ž njimi, k večjemu, da se to posreči Paaiču, ki pride te dni v Beligrad. Ako on tega ne doseže, potem bo kralj primoran, suspendirati ustavo in imenovati vojaško ministerstvo. Da bo pripravljajo resne reči na Srbskem, svedoči že to, da je rszkralj Milan zapustil Pariz in bo peljal Čez Dunaj proti Srbiji. Ali pojde v Beligrad, ali pa ostane v Zemunu, to je še tajno Govori se tudi, da je kralj Aleksander uvidet, da ni sposoben, premagati vse velike težkote, zato hoče zapustiti za nekaj časa Srbijo in imenovati Milana svojim namestnikom. Vsekaku je pričakovati, da se dožene kriza še ta teden. JSentiikt državni »bor. Pri razpravi o novih davčnih predlogah v nemškem državnem aboru pokazalo se je prvič, kako veliko nasprotstvo vleda mej Prusko in Wtirtem-berako. Vlada je predlagala državni davek na vino. Pri razpravi vstal fe zastopnik vrtlrtemberške vlade, asiaisterski predsednik Mittnaert ta v imeni Vfttrtem-oerške vlade protestiral »oper ta davek, ker je v nasprotstvu z dogovorom, po katerem je Wtirtem-berška pristopila navezi nemških držav. Ta prostest je obudil silno senzacijo. Splošno se je čutilo, da se je tu na eklataaten način pojavil partikularizam, ki vlada na Nemškem, in to je tolike večjegs pomena, ena- je In izrazil načelnik wur te taborske vlade. a%e1auH KaraVti jje nondarjal, da je izjava vrtirtemberškega zastopnika dokaz, kako žalostne razmere vladajo mej zaveznimi drŽavami in je zahteval, naj se vsa stvar odstavi z dnevnega reda. Ko je še zastopnik državne vlade pojasnil, da je vrUrtemberška vlada iz vsega početka nasprotovala temu predlogu, a svoje nasprotstvo lojalno naznanila, odkszala se je predloga davčnemu odseku. Važnost tega koraka vrUrtemberške vlade je toliko večja, ker vlada mej Pruska in W(lrtembergom tud glede* vojaštva veliko nasprotstvo. Dopisi. Z Dolenlskega, 20. jaouvarja [Izv. dop.) (Resna beseda) Ker se je predlanskim malo sena in otave pridelalo in ker se je to primerilo tudi na Hrvatskem in na Madjarskem, ni bilo kranjskim gospodarjem mogoče, svojo za prodajo odločeno živino prodati. Imamo zdaj dosti več živine kakor normalno. Lanska letina je bila vsaj aa Dolenjskem dobra. S klajo se bode precej dobro do nove klaje shajalo. Ker že par let ni bilo prave kupčije z živino, bode menda prihodnjo spomlad živina naša, ki še zdaj nobene cene nima, močno v ceni poskočila. Dolenjska ima zmeraj precej konj in goveje živine za prodati. Ali pravega trga sanjo še ni. Morebiti bode železnica, ki se tudi to leto do Novega Mesta odpre, prouzročila, da se ustanovi v Novem Mestu večji trg za prodajo konj ter goveje živine- če se Novomeščani dobro za to brigajo, bi se sčasoma zgodilo, ker mej Karlovcem, Zagrebom in Ljubljano ni večjega živinskega trgovišča, akoravno se prav na tem velikem dolenjskem prostoru muogo živine redi, katero je na daljne večje trge goniti. Kakor smo izvedli, so imeli Čehi in Nemci lani po nekaterih krajih tako slabo letino gleda živinske klaje, da so morali skoraj vso živino pod nič prodati ali poklati. Tam mora hudo biti, če že pokladajo živini žaganice, ki imajo prebito malo redilnih snovij. Tudi na bližnjem Koroškem imajo ubogo malo krme. V Beljaku stane baje stot dobrega sena 6 gld. in živina se za bagatele prodaja. Žalostno je, če ae poljedelcu bodi kjerkoli tako slabo godi; za več let ga zatre, če nima živine in če jo mora potem drago kupovati. Ali to se ne da predrugačiti in tisti, ki bodo svojo živino do meseca junija mogli držati in ki je imajo preveč, jo bodo spomladi lahko dobro prodali. Pri trgovini se uspeh z reklamo izdatno poveča. Madjari in Nemci vedo to reklamo glede svoje živine dobro porabiti. In to ne samo posamezni; kmetijske družbe, deželni odbori itd. skrbe za tako reklamo in b kakim uspehom, vidimo iz tega, da še kranjski bolj imoviti veleposestniki na te limance sedajo in živino iz druzih krajev pripeljejo, dasi je naša kranjska goveda nekdaj lepo ceno imela, bodi v tem oziru popravek po § 19. tiskovnega zakona, ker Bi pri svojih sodbah nikakor ne pripisujemo nezmotljivosti, kakor si jo prisvajajo naši politični nasprotniki in kakor si jo je časih prisvajal Še celo naš prijatelj Fran Šuklje, o kojem je pa aedaj za gotovo dognano, da ni nezmotljiv. Bolj zamotano je pa drugo vprašanje, kake vere je Fran Šuklje, in oziroma, ima-li sploh še kaj vere? V mladostnih dneh bo mu tisti, ki so ga zavidali ali pa morda dobro poznali, očitali, da je — brezverec. V mladosti, ko meni človek, da bode večno živel, se sploh dosti manj veruje, kot v starosti, ko tista tetka smrt neprestano na vrata trka! Zategadelj se ne čudimo, da se je Fran Šuklje v svojem petdesetem letu — mož sicer trdi — in to po navadi starih koket — da je star še le 43 let, bistveno spokoril, tako da je njegov sorodnik smel opravičeno celemu svetu oznaniti: moj atrije je bil poprej brezverec, sedaj pa veruje v višja bitja — aer glaubt aa bohere Wesenl" In ta višja bitja so naši c. kr. avstrijski ministri ia v ta bitja veruje Fran Šuklje s tisto gorečo udanostjo, ki je dičila prve kristjane, koji so za vero Kristovo umirali. To je ravno njegov kiamet! Ia Šuklje bi za ministra šel tudi v smrt; morda za Plenerja sedaj še ne, za Madevskega pa gotovo! Če pa se bode Plener dve leti vzdržal pri vladi, potem bo pripravljen Fran Šuklje vsak hip tudi za ministra Plenerja v smrt se podati. To je ravno njegov kismeti Vzlic ti ministerski pobožnosti, s kojo se odlikuje čsstni naš Ribničan, povprašujem se na svoji galeriji škodoželjao: Kaj je Fran Šuklje dan danes? če napravlja bilanco o političnem svojem delovanju, Bog zna, je li on ssm zadovoljen a to bilanco? Še tisto malo veselja mu ni privoščila usoda, da bi na svojo izstradano suknjico smel obešati kak traček! Kako pa je suknjica našega glavarja Otona lepo nasitena! Ali v tem oziru je usoda pravično postopala, ker ima gospod Oton Detela toliko velikih zaslug, da je še meni — dasi aem bistra glava — težko razsoditi, katera izmej teh zaslug je prva in največja 1 Fran Šuklje pa je bres vsakega traku in njegova vera v ministre mu ni pomagala. Zatorej mu prijateljsko svetujem, da naj kmalo, prav kmalo postane zopet brezverec, kot je bil v tistih lep h mladostnih dneh, ki ao nam, žali Bog, tako hitro potekli in pretekli 1 Miha baron Čebula. na Italijanskem bodi na Nemškem. Recimo odkritosrčno, dolenjski trg je nepoznsn najbližjemu svetu. Tisoft in tisoč debelih, ali plemeaib svinj se redi ia izrodi aa Dolenjskem, ali skoraj vse te atrži aaŠ izredao za trgovino nadarjeni Hrvat, ki INI o% mejah naša dežele, itmej Sloveacev se aa to kupčijo le malokdo zmesi. Zoaoo je, da na Karošfeaan, t Tirolih ia aa Solaograikem ne Mrie* svinj« ker niaaajo klaje za nje. Te kraje zaklada z debelimi svinjami po večjem Dolenjska, odkar lo aa tthVanaaOm hrastove h os te pale in ni več tam dobre žirove paše. Dobiček ta reje vtaknejo veliki taji prekipel v lip, naš poljedelec dobi navadno le malo aa praliče. tal, da se skoro noben domačin ne zmeni za to važao rejo ter trgovino. In vender bi bila vredna, da se deželno oskrbništvo zanjo pobriga. Tako je tudi glede trgovine s konji ter z govejo Živino. Če bi kmetijska družba kranjska v tem oziru nekaj ne storila, bi se lahko reklo, da naši g. deželni poslanci še pojma o tem nimajo, odkod prav za prav naš poljedelec denar za davke in druge potrebe dobiva, dobivati mora. Bog nas obvari, al>, če nas jedenkrat nesreča prime, kakor lani Čehe, da ne bi bilo živinske klaje, koliko sto tisoč goldinarjev bi potem morala kranjska dežela plačati, ko že bogati Čehi po milijonih segajo 1 Naš Djlenjec, Notranjec si kar nič iz lastnih raočij ne bi mogel pomagati. Slabe letine seveda nobeno delo dež. odbora ne bode odpravilo, ali za to bi lahko skrbeli naši deželni oskrbniki in deželna vlads, da se vsaj ob dobrih prilikah naša živina lahko prodati more, da se vsaj drugim ljudem pove, da na Kranjskem od samih koz ne živimo. Kdo na Koroškem, na Tirolskem, sploh na Nemškem pozna naše kraje, kdo ve, da bi se tuaaj iz prve roke, od producenta, lahko kupilo svinčets, goveja živina in tudi precej lepi konji? Z laj bi bilo na mestu, da bo dež. odbor Kranjske malo z dež. odborom češke, Moravske zmeni ter prvi drugima pove, naj pošljeta kupce za govejo živino ter konje na Dolenjsko. Zdaj bi tudi naša kmetijska družba morala reklamo delati za naše kranjske trge. Pri nas se poklicani krogi presneto msio za poljedelca zmenijo, dasi je vse dobro in vse gorje dežele, naroda, odvisno od tega, kak je gospodarski položaj poljedelcev. Kako naj dobro gospodsri, če mora vsled pomanjkanja kupcev konja, kravo, vola, svinčeta za nemarno majhne cene prodajati! Najvažnejše društvo, ki ga v deželi imamo, je kmetijska družba. Koliko pa se je dozdaj še vlada, ali deželno oskrbništvo zanjo brigalo? Sreča je, da so v vodstvu te družbe energični možje, drugače bi bila že zdavna vsled oslabljenja močij umrla. To društvo bi moralo v najožji zvezi z deželno upravo biti in vladni oni možje, ki imajo skrbeti za kulturne naprave v deželi, bi morali v tej družbi deloma svoje informacije dobivati, da vsaj nekaj centralni vladi povedati vejo, na kaki stopinji se poljedelstvo na Kranjskem nabaja in kje bi ekscelenca poljedeljski minister kaj na Kranjskem dela dobil. Politični uradniki imajo veliko nalogo, ako jo hočejo popolnoma izpolniti. Veliko zlo je, da se v Avstriji pri izvolitvi teb uradnikov v prvi vrsti gleda na reprezentanco. — Za to seveda kmetski Bio ni prav ustvarjen. Ali velika Škoda je, da politično uradništvo ne dobi uradnikov iz kmetskih sinov; ti imajo dobre oči za vse in posebno praktične poglede v svet poljedelstva. Tudi deželni zbor bo moral za to skrbeti, da prideta v naš deželni odbor vsaj dva pametna poljedelca. Oj, velika škoda za Kraigherja 1 Z« ljudsko šolo smo že potrebno preskrbeli za povzdigo gospodarstva najvažnejšega stanu, poljedelca pa Še nič. Naš poljede'ec bo pač tudi sam moral nekaj za to storiti, da pride na bolje. Zakaj ne voli v deželni zbor kmetovalca! Dobra tretjina deželnih poslancev vseh avstrijskih dežel ne ve o poljedelstvu, o živinoreji kar nič, tri četrtine političnih uradnikov pa še manj ko nič. Dosti napak je v izgoji. Z latinščino, grščino so nas pitali celih 8 let, o praktičaem Življenju pa smo od nepraktičnih naših učiteljev izvedeli toliko kakor nič. Kmetskemu ainu je vssj še iz mladosti, z doma kaj ostalo; sinovi mest in trgov, uradniški sinovi pa so glede praktičnega pogleda pogoatoma pravi reveži. Ali ravno iz teh krogov imamo največ zastopnikov v deželni upravi in ti potem odločujejo usodo cele dežele. Seveda ne morejo drugače. Lump, ki več da, kakor ima. Ali mi vsi moramo spoznati, da deželno oskrbništvo nima rešiti teoretične zagonetke, ampak da je vse politično uradništvo ter deželno oskrbništvo po večjem po stavljeno v rešitev praktičnih življenskih vprašanj ia aato aa mora skrbeti za to, da pravi I jed je pri- dejo m ta važna mesta. Kaj se naši mlajši juristi politične karijere za zlodja tsko bojijo! .Ni dalj* Sega avancementa, kakor do komisarja", pravite, „ia Se kot tak mora človek kmetakega rodu biti le delavna živina za druge, ki ai Se man&et ne poma-žejo." — Nekaj resnice je na tem, ali de mokra-tizem ni več neumna stvar, na vrata bodočnosti trka že četrti stan z močnim kladivom, delavcu, dobremu delavcu ae bode povsod ia tudi v naSi Avstriji dostojno mesto dati moralo. Kri ni voda, sodeže-lan-sorojak bo drugače potrebe ljudstva gledal, kakor tujec, ki ai to fl ko kranjske dežele le misli za malo torifiče, iz katerega se popelje čez malo časa, ko se je nekoliko zaklete alovenSČine navadil, vun mej Nemce in od tam zopet s svetlečimi zvezdami morebiti nazaj na viSje mesto, kjer aploh ni treba znati deželnega jezika. — Žalostno je, da akoraj že ne bo Kranjca najti mej političnimi uradniki na Kranjskem, človeka rodivSega se na kmetiji pa že tako dolgo ni mej njimi. Pa ti politični urad« niki imajo povsod prvo besedo, kjer gre za kulturne naprave našega naroda, naprave, od katerih odvisi bogatstvo ali beraštvo istega in od teh peres odvisi, če državni mošnjiČ6k za našo deželo kaj stori ali ne. — Ali smo Čudoeži, vse hočemo sami, z lastnimi močmi ei ustvariti! Književnost si sami plačamo, za naše šole toliko storimo, za dijake beračimo vsako leto pod drugim naslovom itd., da bi pa državno pomoč dobro v korist naše dežele upregli, za to se le malo naših poslancev briga. — „Sij je drŽava za most čez Savo pri Radečah obljubila dati 30 000 gld.l" Pa zakaj, zalo, ker je pri Krškem strelišče za kanone, — zato, ker so vojaški krogi ta most zahtevali, drugače bi ga morda Se ne bilo 80 let! Domače stvari* — (Deželni zbor kranjski) ima svojo \I. sejo jutri. Dnevni red obsega 12 točk, in sicer poročila finančnega odseka o nekaterih prošnjah, dalje o namakanji travnikov pri šolskem posestvu na Grmu in poročilo upravnega odseka o neki cestni zadevi. Začetek seji je ob 10. uri zjutraj. — (Osebne vesti.) Kot član deželnega Šolskega sveta za Istro je imenovan č. g. Križ man, kanonik stolnega kapitalna v Trstu, name-atu prejšnjega Člana kanonika v Pulju g. Cieve. — (Na Sokolovi maskaradi) okrašena bode dvorana v pristno sliko, predstavljajoče) nam sosednjo Šiško v raznih točkah. Sliko izdelal je imeniten slikar z inozemstva. — (Odsek za Sokolovo maskarado) prosi vse tiste, ki bi morda slučajno ali pomotoma vabila ne dobili, naj se v svrho doposlatve vabila obrnejo direktno na Sokolov odbor. —(Prihodnja slovenska gledališka predstava) bode v sredo dae 24. t. m. Ker je zbolela gospa Gerbićeva, morali so se za ta dan odločeui večji odlomki iz opere „Troubadour" odložiti za nedoločen čas in se bode pela Mascpgnijeva opera „Cavalleria rustičan a". Po daljšem času, ki je minul od zad nje predstave te, na našem gledališči tako izborno uspele in po vsej pravici toliko priljubljene dramatično navdihnene opere, bode gotovo občinstvu drago, da jo čuje zopet jedenkrat in se naslaja na njenih krasotah. Pred opero se bode predstavljala veseloigra Tjednom dejanji „K d o r ae poslednji smeje". — (Slovensko gledališče) Pri včerajšnji popoludanski jako dobro obiskani predstavi prouzročal je „ V r b a n Debeluha r" mnogo smeha. Občinstvo se je izborno zabavalo, za kar gre hvala drastični komiki g. Borštnika, katerega pa drugo oaobje z malimi izjemami ni podpiralo kakor treba. Občinstvo je tudi vojaški godbi burno ploskalo, ker je igrala nekaj alovenskih akladeb. — Zvečer se je pel 9Č a r o s t re I e c". Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Predstava je bila v vsakem oziru dovršena, kar je svedočilo frenetično ploskanje tako pri odprti sceni, kakor koncem dejanj, s katerim je občinstvo odlikovalo v prvi vrsti gospodično Leščinsko, potem gdč. ft i h o v o in gg. V a š i c k a in B e n e š a , ter gg. N o 11 i j a , Perdaaa, Rusa, gdč. P o 1 a k o v o itd. Zbor je prav dobro in točno pel. Z mirno vestjo lahko rečemo, da na svojo opero smemo biti ponosni. — (Slovensko gledališče in Hrvati.) Zvesa reelae simpatije mej Hrvati ia Slovenci postaja od dna do dna arčnejša ia tesnejša, To ae je ."uaiflihiT anl oiAUtl At\i ni auru-lenJ pokazalo, ko je nedavno na našem gledališči nastopila kot gost simpatična hrvatska umetnica gdčna Jamnicka in zdaj zopet na Zagrebškem gledališč«, koje tam igral naš vrli prvi igralec g. Borštnik. Poleg umetniSkega stališča se je poudarjal posebno tudi še ta moment, da je mej hrvaščino in slovenščino tako mala razlika, da nikakor ne ovira umetnikom jednega ali druzega naroda, nastopiti v svojem materinem jeziku na bratskega naroda gledališči. Pri tej priliki so ae zopet vsi hrvatski listi živo bavili a slovenskimi gledališkimi razmerami. Poslednji .Vienac" (broj 3. od 20. t. m.) prinaša članek pod naslovom „Ignjat Borštuik", v katerem govori tudi o našem gledališči in njega vodstvu. Istotako je prijavil v sobotni številki zopet „Agr. Tagblatt" gledališko pismo iz Ljubljane. Naj bi se vedno bolj širila bratska zveza dveh sorodnih umetelnih zavodov, ob-ma v slavo ia prospeb! — (Vodnikov ples.) Iz Čitalničnega od* bora dobili smo to-le poročilo o Vodnikovem plesu : „Z ozirom na kratki letošnji predpust ia pa z ozirom na Sokolovo maskarado, ki bo letos zategadelj že 6. februvarija, napravila je čitalnica letos običajni Vodnikov ples že preteklo soboto, ue pa kakor sicer navadno 1. ali 2. februvarija, in stor v starih stre-liškib prostorih, ki so b.li v ta namen prav ukusno ozaljšani. Kmalu po 8. uri so se začeli zbirati či-talniški društveniki in povabljeni gostje in po 9 uri je bila zbrana mnogobrojna (nad 3O0 udeležencev) odlična družba. Zastopani so bili vsi stanovi, posebno pa vojaški, pravniški in trgovski. Veselico so a svojo navzočnostjo počastili dež. predsednik baron Hein z visokorodno gospo soprogo, dež BodiSča predsednik Ko če var, generalmajor pl. Fux (ekscelenca fml. pl. HegedUi je bil iz Ljubljane odsoten in se je pustil oprostiti), dvorni svetn k in fii. ravnatelj Plachky, dež. glavar Detel a, mestni župan Graaselli, trg. zbor. predsednik Perdan, drž. poslanec Ku-šar, dež. poslanca in odbornika dr. Papež in dr. Vofinjsk, dež. poslanci Kersnik, Lenarčič, dr. Tavčar in V i š n i k a r, i. dr. Ples je bil e!e ganten in vztrajen, damska darila (plišasta knj žica a zlatimi cvetkami, emaljiranim grbom z jugotilovan-sko zvezdo) jako lična, zabava živahna. Prvo Četvorku je plesalo 40, drugo blizu 50 parov. Z jedno besedo, veselica je popolnoma uspela in ples je svoje prednike ne le dosegel, marveč nadkrilil. Vsa Čast in priznanje za to neutrudljivemu komitetu (gg. od. borniki dr. Kušar, Pire, Plan ta n, Šuklje in Verhunc). Ako konečno omenimo še, da ata bili gostilna in postrežba g. Maj nika izborni, smo izpolnili svojo časnikarsko dolžnost." — (Kronski dar družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslal goBp. Jakob Valenčič iz Stružnika 2 kroni. Živio ! — (Tatinska spremljevalca.) Pretečeoi četrtek zapustil je kočar Josip Škerl ii Jezice nekoliko vinjen gostilno Marije Agnola na Viči. Na cesti pridružila sta ae mu dva neznana človeka ter ogovorivši ga z besedami „Oče, težko greste, vam bova pomagala" pri meta ga vsak za jedno roko in ga tako spremita proti Glincam, kjer je nameraval kup ti kravo. Čez kakih pet minut spustita Škrla ter se odstranita. Sedaj pa je tudi Škerl zapazil, da mu manjka molitvenik, v katerem je imel 15 papirnatih goldinarjev in robec, v katerem je bilo zavezanih 11 srebrnih goldinarjev. Tatvine sumljiva sta dva delavca, ki sta se v gori omenjeni gostilni grela, ko je Škerl Štel svoj denar ter se skoraj istodobno ž njim odstranila iz gostilne. Oblastvo je tatovoma že na sledu — (Veselice.) Srbsko akad. književno društvo „Srbadija" v Gradci priredi na dan bv. Save 26 januvarja 1894 v dvoranah Steinfolder Bierhalle besedo v proslavo srbskega učenjaka in pisatelja Stojana Novakov ei, pri kateri aodelaje gospa O ga Mesarovic. Začetek ob 8 uri zvečer. Vzpored: Pozdrav predsednika M. Đogdanovića, slavnostni govor o Stojanu Novakovidu, petje. — V prostorih društvene krčme „Rujanskoga posojilnega in konsumnega društva" bode dne 3. februvarja veselica s plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina k veselici 20 kr. za osebo, vstopnina k pleau 30 kr. za moške, 20 kr. za ženske. — Narodna čitalnica v Kostanjevici priredi v nedeljo dae 28. januvarija 1894 v društvenih prostorih ustanovno veselico. Vzpored : [. Slavnostni pozdrav. II. Koncert pod vodstvom draštv. pevovodje g. Trčeka. 111. Sijajen ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za oaebo 30 kr., aa rodbino 50 kr. — „0 r moška čitalnic" priredi dne 28. januvarja v svojih prostorih veselico 8 petjem in plesom. Vstopnina za osebo 20 kr, za obitelj 40 kr. Vstop je dovoljen le udom in od njih vpeljanim gostom. Začetek ob 7. uri zvečer. — Leposlovno bralno duštvo pri Malinedelji priredi v nedeljo dne 28. t. m v šol. prostorih veselico. Na vzporedu je dramatična predstava in petje. Začetek ob 4. uri. Vstopnina 10 kr. Po veselici prosta zabava pri g. Korošcu. — (Goriške novice.) Te dni vrče se volitve za Goriško trgovinsko in obrtnijsko zbornico, ki se končajo dne 27. Politično društvo „Sloga" storilo je letos resen poskus, da bo pri teh velevažnih volitvah organizujejo narodni slovenski volilci. Zdaj je na volilcih, da pokažejo, koliko uspeha bode imelo delovanje „Sloge". — Zdravje poslanca gosp. dr. G r e g o r č i č a se še ni zboljšalo in mora večinoma še biti v postelji. Tudi g. dr. Mah nič je že kaka dva tedna opasno bolan. — O srednjih šolah na Goriškem se usiljuje čimdalje bolj nemščina, ki niti deželni jezik ni in bo čujejo po* gostoma pritožbe. Ruzdraženost mej roditelji učencev je velika zaradi velike strogosti v predmetu nemščine, ki mnogim nadarjenem učencem uničuje bodočnost. — (Konfiskacija.) Z jutranjo izdajo sobotne številke „E d i nos t i" zaplenilo je državno pravdništvo v Trstu zaradi uvodnega članka „Vračajmo jim z isto mero" in zaradi sestavka o dalmatinskega zbora adresi. — (Anton Kazali), sloveči hrvatski pej-nik, jeden od stare garde IUrcev, rodom Dubrovčanin, je umrl dne 17. t. m. v svojem rodnem mestu, star 78 let. Mej njegovimi pesniškimi deli se najbolj odlikujejo pesmi „Z'atka", „Glas iz pustinje", „Grobnik", „C'iet neimeni". Največja njegova pesem „C iso", ki jo je začel pisati I. 1840 in dovršil sto-prav I. 1880, ima do 30 OOO stihov. V njej je vse, kt.r je pesnik doživel v tem času. Do sedaj ta pesem še ni bila obelodanjena Razun tega je prevel še mnogo stvarij iz nemškrga, francoskega, angleškega in grškega jezika, mej drugim vso H/merjevo „Ili-jado", od katere so pa tudi izšli le posamezni spevi. S svojo uprav ogromno delavnostjo na polju hrvatske knjige si je stekel Kazali častno in ugledno ime. Vječoaja mn pamjat! • f "S Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! K A Razne vesti. * (Rusi in Francozi.) Intimni odnošaji mej Rusijo in Francijo so izbrisali marsikatero staro zgodovinsko tradicijo nasprotstva teh dveh narodov. Tako je bil v Moskvi običaj, da je duhovnik ob Božiču spominjal bo francoske invazije I. 1812 in popisoval, koliko je pretrpela Rusija po Francozih, nad katerimi je konečno izrekel svoj anatema. Zdaj pa je odredil Peteiburški metropolit, da se opusti ta tradicijonelna molitev, kar ue je tudi prvikrat zgodilo ob minulih božičnih praznikih. * (Zdravstveno stanje v Bosni.) Kolera je po uradnih poročilih v Bosni popolnoma ponehala. V Sarajevu pa so se morale ljudske šole zaradi škrlatice in davice zapreti. * ( II r i p a v Italiji ) V raznih mestih v Italiji je jako razširjena hripa. V Neapolii je bilo nad 30.000 bolnikov. Tudi v M lanu, Genovi in Tu-rinu je bila bolezen jako razširjena. * (Izseljevanje v Ameriko pojema.) V jednem zadnjih tednov je z 41. purniki prišlo v Novi Jork samo 2494 potnikov, dočim se je v istem tednu v lanskem letu tam izkrcalo 18800 potnikov toraj 16306 oseb več. To izdatno število je d >kaz, da so delavske razmere v Ameriki jako slabo. Pred kratkim se je poročalo, da se je v mnogih ameriških tovarnah delo zopet pričelo, a novejša poročila javljajo, da je delo zopet jenjalo. Še delujoči delavci dobijo komaj polovico toliko plače, kakor lansko leto v tem Času. Delavsko ljudstvo je silno zbegano in trpi veliko pomanjkanje. * ( I) e t o m o r v železniškem vagonu.) V vlaku južne železnice našli so v nekem vagonu III. razreda na Dunaji novorojeno dete umorjeno. Policija zasleduje brezsrčno mater. "(Umorjen državni pravdni k.) V Madridu napadel je vrhovnega državnega pravd-nika pri kasacijskem dvoru njegov hišnik ter ga ustrelil. Morilca prevedli so v blazniški oddelek poletje. Verojetno pa je, da se je hišnik, ki je tudi na sumu, da je v zvezi z anarhisti, hotel osvetiti. * (Katastrofa aa morji.) Iz Ga-laca ae poroča, da je turški parobrod „Ali" zgorel na potu v Odeso. Kapitan in 20 potovalcev je utonilo. illoM oiao'l : iiul.'jiU unovosbo ai l(»4a|Jibu * (Petdeset letna dnu morja.) Podmorski potres blizu Faroerskih otokov je spravil na površje neko angleško Indijo, ki se je potopila pred 50 leti. Ob ladtji je bilo vse polno Školjk, v spodnjih delih pa le malo vode. V kapitanovi kajuti našlo se jo več železnib zabojev. Spisi so bili vsi omehčani kakor lepilo, neka usnjata vreča pa je bila tako trda, da so jo morali razsekati. V njej je bilo kakih tisoč angleških zlatov z I. 1809. Več ur in bisernic bilo je od morske vode popolnoma uničenih. Našli so i>e tudi trije človeški kostnjaki. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Kamnik 22. januvarja Mestna občina Kamniška je lansko leto sklenila, ulice po mestu zaznamenorati s samoslovenskimi napisi, tu nekaj ulic novo imenovati, a okrajno glavarstvo je sklep ustavilo z naročilom, da morajo biti vsi napisi dvojezični. Županstvo se je vsled tega pritožilo na visoko deželno vlado, ki je naredbo okrajnega glavarstva deloma razveljavila, dovolivši mestu napravo sani oslove nskih napisov in določi vsi, da morajo v vaseh Perovo in Zaprice, spadajočih v Kamniško občino, biti napisi dvojezični. Trst 22. januvarja. Trgovinski minster grof "VVurmbrand dospel sem. Na županov pozdrav izrazil je v svojem odgovoru prepričanje, da treba vzdržati konkurenčno silo Trsta. Glavni pogoj je složno postopanje lokalnih faktorjev. Dunaj 22. januvarja. Avstro-ogerska banka znižala jc obrestno mero na -1','a odstotkov. Dunaj 22. januvarja. „Montags Revue" javlja, da je srbski kralj imenoval srbskega poslanika na Dunaji, Sirnica, ministerskim predsednikom. Beligrad 22. januvarja. Včeraj dopo-ludne poklical je kralj ministerskega predsednika Grujića in ministra Milosavljevića k sebi in jima naznanil, da jc svojega očeta razkralja Milana povabil, naj pride v Beligrad, Če3, da sam ne more premagati vseh težkot, katere so nastale. Ministerstvo je na to izročil.) kralju demisijo, češ, da je Milanov prihod v nasprot-stvu z ustavo. Popoludue bili pri kralju Ava-kumović, Ribarac, Garašaiiin, Simič. Okolu 5. ure dospel Milan sem. Zvečer je kralj poklical k sebi Grujića, Velimirovića in Nikolića in v soglasju ž njimi izdal naredbo, s katero se zaključi zasedanje skupščine. Rim 22. januvarja. V Cutuiiiji našla je policija pri nekaterih anarhistih več zabojev dinamita. Praske mej ustaši iu vojaki okolu Carrare se še vedno primerjajo, dasi je večina ustašev pobegnila v hribe. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah i u stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. Javna zahvala. Veleugkdna uprava „Matica Slo.enska" blagoizvo-lila je dobrostivo, niže podpisanom „sboru" podariti 22 komadu vrlu poučnih i liepih knjiga. Na toro plemenitom daru mi bo najufttivije zahvaljujemo, proseči od Boga, da plemenitim darovateljima atostruko nadoplati. Dao Bog te se u njihov primjer ugledali i drugi alovenski rodoljubi. TJ Pečuhu (Fiiufkirchen), 22. jauuvarija 1894. „Sbor redovničke mladeži bosanske". Umrli so v l.juliljaiii: 20. jauuvarj*: Vincenc Brecelnik, mizarjev ain, 1 dau, Dunajska cesta Ar. —. 21. januvarja: Alojzij Sun,t, trg. pora, 23 let, Turjaški trg št. 4. V deželni bolnici: 18. januvarja: Anton Kaateiic, dninar, 72 let. — Tone Kaplja, dninar, 24 let. 19. januvarja: Marija Uatovic, gostija, 50 let. — Matija Cimerman, gOBtija, 78 let. Meteorologično poročilo. i* Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. D rt •**» 8' 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 740'K mi. 740 0 mm. £885 mm. 1-8° C 2 2« C l 69C brezv. brezv. brezv. megla megla megla 000 m i •—» C4 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737- 7 mm. 738- 6 ■■. 73U-0 ■■. 2-4« C 4 0'C 0-2° C si. vzh. si. Bzb. brezv. jasno obl. megla 000 bb. Srednja temperatura 1*9* in 22°, ta 3*91 in 4 2° i al uoriualom. ID-ULnaJslrsi "borza dne" 22 januvarjs t. 1. Skupni državni dolg v notah.... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°/0 .... Ogerska zlata renta 4°/0..... Ogerska krouska renta 4°/0 .... Avatro-ogerske bančne delnico . . . Kreditne delnice ........ London vista. . . ,...... Nemški drž. bankovci za 100 mark . 20 mark........... 20 frankov .......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini......... I);.e 20. januvhrja t a'/« državne srečke iz I. 1854 po 250 gle Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Donava reg. srečke 5°/0 P° 100 gld. . Zemlj. obe. avstr. 4'/,°/0 zlati zast listi Kreditne areeke po 100 gld..... Ljubljanske srečke...... Hud o 1 love srećke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tramway-drnSt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........ Velik lep magacin v najživahuejsi u' ct sredi mesta, ki je ludi prikladen za vsake vrste prodajalulco, se takoj odda v nafem. — Vpraša naj se v ftpltal-aklh ulicah it. 0 pri Fr. Petri« u v Ljubil« nI. (104-1) Nova hiša v Dragi, v Kočevskem okraji, katera ima dovoljenje za gostilno in prudajalnico ter stoji na jako lepem kraju, Ne oda« v najem ali pa tudi proda proti plačila hm večletno obroke. Već se izve pri lastniku Franu >Iodi<--u v Novi vasi pri Rakeku. (99-2) 98 gld. 10 kr. 97 * 75 « . 120 • 25 97 25 ■ ■ 80 s 94 it 85 ■ . 1019 n — m . 852 a 25 a ■ 30 ■ . 61 • 37,/, • . 12 ■ 27 ■ 9 • 96'/, m . 43 s 50 a t • 90 a i. 1. 146 gld. ___ kr. . 195 t 50 ■ . 128 n 50 n . 121 n 76 n . 194 a 25 rt 23 ■ 50 93 ■ — H . 155 • — 9 . i!63 M — • 1 II 35» U G. tr. glavo ravnateljstvo avstr. drž, telemic. Izvod iz voznega reda -vel?a,-vxa.eflr» odi 1. olctoTora. 1893. Naitopno omenjeni prihajalnl ln odhajalni čaii omačeni 10 * ar+*tnjfrrr<>p»kluBSSSS1 Št. 379 BSSSSSbV aos-i) Mentna hranilnica jLtJubl|anslia» razpisuje s tem Razglas. nlca jLiJubl|anslia razpi službo praktikanta z letuo plaCo v znesku 480 glfl. Prosilci za to službo izkazati se morajo poleg znanja slovenskega in oemSkega jezika v govoru is pisavi, da so dovršili sli celo gimnazijo, oziroma realko, ali pa spodnjo gimnazijo, oziroma spodnjo realko in trgovsko Solo. Prošnje s spričevali in o dosedan;em poslovanji uložiti je v teku štirih tednov pri ravnateljstvu mastne hranilnice Ljubljanske. V Ljubljani, dne* 18. janavarja 1894. Ravnateljstvo mestne hranilnice Ljubljanske. slatensii tlržav nemil |aliolk J. PSERHOFER'* Kri čistilne kroglice, preje univerzalne kroglice Dunaj, I., Slugerscrasse 15. imenovane, zaslužijo slednje ime po vsej pravici, ker je v resnici jako mnogo bolezoij, v kojih so te kroglica zares izvrstno učinkovale. Že mnogo desetletij so te kroglice splofiuo razširjene in je malo obitelji, kjer bi ne imeli vsaj malo zalogo tega izbornega domačega sredstvs. Mnogi zdravniki so priporočevali in priporočujejo te kroglice kot domače sredstvo, vzlasti proti vnem boleznim, ki nsstanejo vsled slabe prebave ia vsled obstriikelf. Od teh kroglic stane: 1 dkatljlea s 15 kroglicami 21 kr., 1 zvile k s 6 škat-IJIcaml 1 gld. 5 kr., če se pošlje nefrankovano proti povzet u pa 1 gld. lO kr. Če se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr , 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr , 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko jeden zvitek se ne more pošiljati.) Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake Skatlj'ce na navodilu o uporabi Btoječi pod Din al. Pnierhofer in s'cer z ruderlmi črkami. Balzam zoper ozeblino VZ^oTriml pofitnine prosto posiljatvijo 05 kr. Sok od ozkega trpotca ttlt^ Američansko mazilo zoper protin, l lonček 1 gld. 20 kr. Prašek zoper pćtne noge, ^t*$ nine proBto pošiljatvijo 75 kr. Balzam zoper golšo, proBto poftiljatvijo 65 kr. Angleški balzam,1 t«E* Življenjska esenca (Praške kapljice), 1 stekleniAica 22 kr. Fijakerski prašek za prsi, i* pofitiiino prosto pušiljatvijo 60 kr. Tannockimn - pomada najboljšo sredstvo za rast lasi j, 1 ptis ca 2 gld. Univerzalni obliž 50 kr., s poituine prosto posiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol jjjLfijj Bd0: maco srtdstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Bazen tu imenovanih preparatov so v zalogi 56 vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiske specijalitete ter se poskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. — Poill|atve po posti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. C1e ae preje vpošl|e denar (na|bol|e s postno nakaznico), potem |e poštnina mnogo cenejša, nego pri poslljatvah proti povsetjii. (1164—9) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.