95. številka. Ljubljana, v petek 25. aprila XVII. leto, 1884. Iihaja vsak dan «ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zuaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fnuikirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravnidtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanju na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ , četrt leta . . ..... 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I n 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. n Pol leta........ 8 „ - - „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Upravništvo „Slov. Naroda*'. V LJubljani 25. aprila. Namenjeni smo bili o baš dovršenih volitvah v mestni zbor Ljubljanski ničesar ne pisati, in to iz dvojnih uzrokov. Prvič: ker je že davno naš trden sklep na napade v tem ali onem .slovenskem listu, kolikor časa le možno, ne odgovarjati in prezirati vsakeršno polemiko. Drugič pa, ker nam dan na dati dohajajo dopisi iz raznih slovenskih pokrajin, ki se bridko pritožujejo, da mi, v glavnem mestu živeči, mej mejsebojnim prepirom in razporom se veliko premalo brigamo za naše ob mejah bivajoče nasprotnikovemu pritisku veliko bolj razpostavljene rojake. Ker ima vsaki teh razlogov veliko za se, ker 8e z molčanjem mnogokrat prepreči razpor in upihne zubelj, ki že željno sega po netilu in ker nam je stanje naših bratov ob Muri in Dravi predobro poznato, smo tudi mej volilnim gibanjem donašali le skromna poročila in povedali vsakokrat le toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno in s tem, — to je vsaj naše preverjenje — pogodili smo pravo. Tudi danes, po že dovršenih volitvah, ko imamo že gotov resultat pred seboj, resultat na kateri smemo po vsej pravici biti ponosni, ker je zopeten dokaz, da je za nami ogromna večina prebivalstva, ne bodemo se bavili z zgodovino vseh več ali manj zanimljivih poaamičnostij, temveč predmet našemu članku bodi neprilika, nedostatek, ki se doslej še nikdar ni v tolikej meri, v tolikej škodljivosti pokazal, kakor bdi pri ravno dovršenih volitvah. Ta nedostatek ni slovenska, ampak vseslovan-ska posebnost, ona specijaliteta, ki je t."ko izvrstno označena v znanih Svatopolkovih šibah in se vleče kakor krvava nit skozi vso zgodovino slovenstva. Ta nedostatek je nesloga, pomanjkanje discipline. Pri vseh dosedanjih mestnih in deželnozbor-skih volitvah ponašali smo se s svojo jekleno disciplino, glede zadnjih volitev v mestni zbor pa moramo na svojo žalost priznavati, da je zavladala mej nami kvarna desorganizacija, da se je disciplina ve-domain namenoma rušila baš od takih našin-cev, ki so po svojem stališči, po svojem dostojanstvu v prvej vrsti poklicani in zavezani, Čuvati slogo in paziti na to, da se ublažijo vsa misprotstva, da je vse delovanje mej volitvami celostno in jednako-merno. Ne bodemo navajali nobenih imen, a to pa Brnelo trdimo, da je takrat nasa pehota, naši zavedni in odlični volilci, štita našega narodnega prapora čast, dočim so nekateri voditelji gledali le na to, zadostiti svojim osobnim mržnjam in antipatijam. Nekdaj toli ruerodajni „narodni volilni odbor" imel je veljavo le kot nekaka sta faza, in to samo pri volilnih shodih, kajti, jedva je bil shod končan, sklicevali so se tajni shodi, bodi-si v nekej pisarnici, bodi-yi v nekem hStelu in to le za gotovo število izvoljenih, katerih imena so se naznanila do-tičnemu portirju. In pri teh tajnih shodih in kon ventikelnih se neso pospeševali vohlnih zborov in naroduega volilnega odbora ukrepi, marveč delalo se je ravno nasprotno, in tako je prišlo, da so volilci brez nekaterih g e n e r a I o v odločili volitev. Pa bi se utegnilo ugovarjati: omenjeni gospodje «o gotovo imeli tehtnih razlogov za svoje postopanje. Nikakeršnih! A recimo, da so jih imeli, zakaj je neso objavili pri volilnih shodih, kjer bi bilo temu pravo mesto? Zakaj neso stopili v javnost, pred volilce, zakaj neso govorili odkrito? Na ti jedno- stavni vprašanji odgovor ne bode legak, in skoro pogodili so istino oni, ki trde, da je v nas preveč taeih, ki bi radi bili vojskovodje, a premalo tacib, ki so voljni podrediti se in bojevati v navadnih vrstah mej prostaki in podčastniki. Čestokrat čuje se tudi v tej zadevi ugovor, da nemamo avtoritete, nobenega tacega veljaka, čegar glas bi bil veljaven za vse. Tudi ta ugovor je ničev. Kajti naša najmerodajniša avtoriteta bodi čast in korist naroda. Ako se tej ne klanjamo in pokorimo, potem se tudi nobenej avtoriteti ne bodemo, makari ko bi vsi najboljši že umrših Slovencev iz grobov ustali in stopili mej nas. Kakor je bil tedaj i/.id mestnih volitev povo-ljen, ima vender svojo senčno stran v tem nedostatku discipline odstrani nekaterih narodnih zastopnikov, v razporu, ki se na naših nasprotnikov veliko veselje očividno kaže, kateri razpor bi se umeteljnim načinom še podvojil in potrojil, ko bi se dalo. A narod naš povedal Je pri volitvah juko točno svoje mnenje in to mnenje treba uvažati, kajti dela je na ostajanje pred nami iu mi mu bodemo le z združenimi močmi, z nerušliivo disciplino kos, ako vsi po-primemo, nobeden ne zaostaja, nobeden ne hodi po stranskih potih. Deželna kmetijska enkšta. (Dalje.) Poročevalec g. Svetec nasvetuje: 1. Sploh imajo izvedenci določevati za vsaki kraj potrebščino (fundus instructus). 2. Ta „fundus instructUNu mora vreden biti vsaj 33°/0 vrednosti posestva po katastralni ceuitvi. 3. Zvedence imajo voliti dotični občinski zastopi. O tretjem vprašanji: „koliki katastralni čisti prinos, aH koliki gruntni davek nuj velja kot cena take kim ti,e (kmetskcga doma) pri izročitvi, ako 88 dediči ne morejo mej seboj sporazumeti?" poroča g. Svete c in pravi, Ha v smislu vladnega predloga imajo dotičniki ustanoviti ceno, še le potem, ako se ne sporazumejo sodnije. Dtželui zbori pa imajo pravico, da mesto določila sodnij ustanove splošne številke ali po katastru, ter nasvetuje, da naj se vrednost določuje po dvajsetkratnem znesku čistega prihodka po katastru. LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poBlovenil I. P.) XIX. Poglavje. Ruski človek dobro pomni. (Dalje.) — Kako da ne, ljubi moj! — nadaljeval je Mihejič, po strani pogledujoč kadeči se lonec, katerega so postavili razbojniki na mizo, — rekel je: povej atamanu, da te dobro nasiti in napoji, prav kakor bil bi jaz sam. A glavno je, da reši kneza. To mi je, ljubi moj, povedal mlinar. Mihejič je bistro pogledal atamana, da bi videl, kak utis so napravile nanj njegove besede. Pa Perstenj ga je še bistreje pogledal in pri tej priči se je veselo in glasno zasmejal. — Oj, starec, mlinar, praviš, je rekel, da jaz moram osvoboditi kneza, če ne, se mi posuše roke in noge. — Da, ljubi moj, — odgovoril je nadkonjar, teptajoč z nogama in mahajoč z rokama. — Prebrisan si bratec! — pretrgal mu je besedo Perstenj in udaril ga je po rami in smejal se je še bolj, — nesi se zastonj izmislil nalagati me. Usedi se z nami k mizi — pristavil je, — in jej kruh in sol. Tu imaš žlico, zdaj bomo večerjali, a če bo moč pomagati knezu, pomagal bodem brez tvojih izmišlij. Same, kako mu hočem pomoči? Ali sedi zdaj knez v ječi? — V ječi, ljubi moj! — Ali v tej, ki je poleg Maljutine hiše? — Najbrž v tej, če ne v kakej drugej, ta je najtrdnejša. — Kdo pa ima ječine ključe? Maljuta? — Da, ko sem bil s knezom v slobodi, videl sem, ko je hodil mučit ljudi, ključe imel je vedno pri sebi. Zvečer jih navadno nese k carju, ki jih, kakor je vsem znano, devlje pod zglavje. — Nu, kako pa misliš, — rekel je Perstenj, utaknivši žlico v juho, — da bi se dalo pomagati tvojemu gospodu? No, povej, vraga, kako bi ga neki mogli osvoboditi? Mihejič se je popraskal za tilnikom. — Tedaj ti ne vidiš, da mu ni moč pomoči ? — Vidim, — odgovoril je Mihejič iu položil je žlico na mizo. — Če je tako, nečem jaz nič več živeti na svetu! Iti hočem k svojemu gospodu in ž njim vkupe dati glavo, služil mu bodem na onem svetu, Če mi ni dovoljeno na tem! — Nu, kaj že poješ smrtno pesen! Morda pa še tvoj gospod v ječi ni ? Čemu ti je tedaj treba javkati; a če je tudi v ječi, še morda ni vse izgubljeno . . . jaz slobodo dobro poznam; tam sem prošlo leto vodil medveda, tudi dvorec sem dobro ogledal, mislil sem si: morda kedaj prav pride . . . Počakaj, da dobro preudarimo . . . Perstenj se je zamislil. — Jo že imam! — zaklical je in skočil s svojega mesta. — Strijc Koršun, naju otel je knez smrti, rešiva še midva njega, zdaj je prišla vrsta na naju! Ali hočeš iti z menoj na težavno delo? Staremu razbojniku se je pomračilo čelo in odkimal je z zmršeno glavo. — Kaj, Koršun, ali ti kaj ni po godu? — Kaj misliš, atamau, aH si prišel ob pamet! Ali nesi slišal, kje sedi knez? Mari nesi čul, da ima ključe po dnevi Maljuta, po noči so pa pod carjevim zglavjem? Kaj hočeva tukaj storiti? S šibo klade ne prevališ! Če je knez izgubljen, je izgubljen! Zato se nama ni treba podajati v pogubo! Bode mari njemu kaj bolje, če tudi nama odero kožo? Gosp. Ogulin je le za šestnajstem vrednost. Gosp. De v pa priporoča, da naj udeleženci i najprvo imajo pravico, vrednost domačije določiti. Dr. Poki u kar trdi, da bi bitu umestno, določevati vrednost po 72 kratnim zemljiščnem davku, pa se tudi pridruži predlogu g. Ogulina. G- Kobič zopet odobrava soduijsko cenitev. G. Svetec opomni, da njegov nusvet ne brani dedičem, da se mej seboj sporazumo in določijo ceno in da nastopi sodni|ska cenitev še le, ako se dediči ne sporazumo. G. Svetec stavi konečuo sledeči spremenjeni predlog: „Sploh naj se vrednost ustanovl|a po sestnajsterem znesku čistega prinodka po katastru, dotičniki pa imajo pravico, drugače določiti. Ako se ne morejo pogoditi, odloči sodnija. Ta predlog obvelja. O četrtem vprašanj: MAli se naj pri izročitvi prejemniku na korist odbije od prejemne cene neka-svota in do katere visokosti", poroča g. Svetec, kateri nasvetuje, da naj velja tretjina vrednosti kut predn.ua (piaecipuum) za piejtinuika, ako ceno določi sodmja. G. Oguli u predlaga, naj ima prejemnik sploh tretjino kuL piaecipuum G. De tel a temu oporeka, ker bi drugi dediči bili škodovani, ker je estnaj stei na vrednost po katastru itak mala vrednost iu prejemniku jako ugodna, za katerega tako izredno ugodno stanje pač ni opraviceuo. G. Ogulin umakne svoj predlog, ko dr. Po-klukui izjavi, da enketa 't k nema konečuo odločiti in sprejme se predlog g. Svetca O kmetskih domovih poroča g. dr. V oš n jak in pravi o prvem vprašanji: Po §. IG. vladnega načrta ima deželno zakonodaj,-tvo pravico skleniti, da se kmetije, o katerih t»e v §. 1. govori, sploh ne smejo rušit: in da je lastn k v razpolaganji omejen po njeuej u< lusnoali. Dokazano je, da je prosto razkosanje zemljišč na veliko a var kmetskemu stanu. Na Kranjskem so do francoske okupacije veljali zakoni iz časov cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II., po katerih se nobena ustanovljena kmetija (gestifteter Baueruhol) ni smela rušiti niti v življenji, niti po smrti lastuika. Pri izročitvi kmetije je morala cenitev taka biti, da je prejemniku bilo mogoče »kajati. V easu francoskega gospodaistva pa se je ua Kranjskem proglasil Code Napoleon in ž njim rimsko dedno pravo, po kateiem imajo vsi dediči jednake deleže dobiti iz zapuščine in dovolilo se je prosto razkosanje zemljišč, ker se prejšnja omejitev s učasuimi liberalnimi teorijami m ujemala. Po restavraciji avstrijska vlada ni upeljala prejšnjih določeb, temveč pustila je v veljavi francoske naredoe iu vsak L.stnik je tudi za naprej imel pravico, zemljišče prodavati od kmetije brez vsacega dovoljeuja. Graščaki pa se temu početju neso ustavljali, že zavadi obiluejih iaudennj ne, pa tudi zaruui tegu. ne, ker so upali dobivati več de-setine. Da se je vzlic temu razkosanju ugodnim razmeram še ohreuilo toliko starih kmetij, zlasti na Gorenjskem, storila |e tisočletna tradicija, po kateri posamični * le uživa kmetijo, lastnik pa je e. -la rodbina, oziroma zadruga iu v starejših časih celo ob čino, kakor še dandanes na Ruskem. Le na Notranjskem in v v 'nerodnih dolenjskih okrajih se je parcela za parcelo od kmetije prodavala ali od prejemnika, ki dedšine ni mogel izplačati, sosediču prepu ščala, tako da je v teh krajih nastalo mnogo novih hišic, brez potrebnega zemljišča stare kmetije pa tudi za volj odprodane zemlje ne morejo shajati. Razkosanje kmetije pa ni le v pogubo dotične kmetske rodbine, temveč tudi na veliko škodo občine. Čim manj je trdnih kmetij in čem več kočarjev, tem težje opravlja občina naložene jej dolžnosti, zlasti oskrbovanje revnih. Ako se parcele smejo prosto predavati ter na nj h postavljati hišice, dana je s tem prilika mnogim ženitvam, katerih bi sicer ne bilo. Jeden c. kr. okrajni glavar z Dolenjskega imenuje te bajte in koče „Kinderfabriken", a za izrejo teh otrok se nikdo ue briga in dostikrat ostanejo usmiljenim ljudem ali občinam v oskrbovanja. Zato je sploh podrlo spoznanje, da so mora zabraniti rušenje kmei j in postavno določiti, koliko zemlje mora ostati pri kmetiji, da se jedna kmetska roibina na njej preživi. S takim zakonom se res omejuje lastnikova pravica, pa le na korist njegovi rodbini iu o obenem interesu. Poročevalec tedaj nasvetuje, da naj enketa izreče: „Želeti je, da se na Kranjskem ustanove ue-rusne kmetije (kmetski domovi.) (Dalje prili.) Politični razgled. Notranji* dežele. V Ljubljani 25. aprila. Levičarji mislijo v državnem zboru, ki se danes snide, sprožiti obravnavo o izidu borbe mradi živinskega semnja z Ogersko. S tem hočejo delati zadrege Taaffejevej vladi. Mi mislimo, da pa ne bodo dosegli posebnega vspehn. — Kmalu pride v zbornici drugikrat na vrsto predloga o obdačenji žganja, ker jo bode gospodska zbornica gotovo v ponedeljek nekoliko spremenila v smislu kompromisa z Ogersko. Nedavno smo izvedeli, da je dalmatinski cesarski namestnik barou Jovauović dobil nalog, sporazumeti se z gospodom Klaieem in tovariši. Nadejali smo se že, da se povrne mir v Dalmacijo, a sedaj zopet izvemo, da se laška stranka v Dalmaciji hoče zopet organizovati in začeti boj s Hrvati. Vodstvo laške strauke je zopet prevzel zloglasni dr. Ba-jamonti. Labi bodo skušali sporazumeti se s Srbi in skupno nasprotovati velikej hrvatskej večini Dal-mutincev. Vlada je neki trdno sklenila napeti vse sile, da v hrvatskem saboru dobi dovoljenje budgeta. Ko bi pa večina hrvatskega sabora ue hotela dovoliti budgeta, hoče pa vladati dalje brez ustavno dovoljenega budgeta. Težko, da bi tako naailstvo kaj koristilo sporazumljenju mej Hrvati in Magjari. \ nanje države. *»rt»«lta skupščina bode zborovala v Nišu, j ker bode tudi kralj po letu lun bival, in politični uzroki to zahtevajo. Predvčeraj je kralj vsprejel j novoimenovanega francoskega poslanika, marquisa de Beverseaux, v sloveBnej avdijeuci iu ta mu je podal svoje ^overilno pismo. — Bolgarski diploma-tični agent, Kirovič, izročil je kralju predvčeiaj svoje odzvalno pismo. Predsednik francoske, republike, Ferry, l Vdprejel je predvčeraj avstrijskega poslanika, grofa Hoyos-a. — Dva inozemca, socijalista, Hoappe (Prus) in Pdchner (Avstrijec), sta radi revolucijskega shoda, ki je bil v nedeljo v Parizu, dejana v zapor, potem pa prognana s Francoskega. — V ponedeljek so se sesli vsi generalni soveti k pomladanskemu zasedanju. Nemška vlada se bode neki upirala spremembam in dostavkom k socialističnemu zakonu, ka-keršue je nasvetoval vodja katolikov Windtborst. Dne 27. t. m. so volitve v spanjsko zbornico. Kakor oficijalna poročila poročajo so pri prvotnih volitvah skoraj povsod izbrani vladni privrženci. Vlada upa v novej -"bornici pridobiti 350 sedežev, opozicija pa samo 70. V provinci Cuenca je volilno gibanje stalo že jedno človeško življenje, kajti občinski tajnik bil je umorjen. Položaj v Ejfiptu in Sudanu jo jako kritičen. Prebivalstvo v Kajiri jo jako razburjeno zoper Angleže, ki v Egiptu hočejo gospodariti, pa Sudaa puste brez pomoči. Chartum je povsod obkoljen po sovražnikih, pot v Egipet je zaprt. V večjih krajih so že bila masekriranja. Berber se ne bo mogel več dolgo držati. TamoŠnii mudir je brzojavil, da bo z Mahdijem se pobotal, kakor bo le mogoče, Če mu Anglija ue pošlje pomoči. Gordon je pa brzojavil. če mu vlada ne pomore, da bode delal na svojo roko. V tej sili so se začela pogajanja mej egipov-Bko in angleško vlado, da se odpošlje 2 batalijona egiptovske iu nekaj angleške vojske v Sudan. 3000 osebam se jo posrečilo uiti iz Chartuma, predno je bilo mesto obleženo od sovražnikov, 600 od teh jih je prišlo v Koroško. Dopisi. Ix C*orlce 23. aprila. [Izv. dop.] Gotovo so obče znani nameni nemškega šolskega društva ali schulvereina, vender navadno so udje imenovanega društva previdni in ne objavljajo svojih pravih namenov. Navadno molče, v zadregi pa si pomagajo tudi z zvijačo ter govore teko, kakor bi bil namen društva najčistejši in nedolžnejši. Znano je, da so imeli naši schuivereinovci v Gorici slovesen banket, pri kojem je bd navzoč tudi prvi ravnatelj in voditelj tega nepotrebnega društva z Dunaja. Toda o oapitnicah pri banketu in o sklepu pri zborovanji molče naši Nemci, dočim so bili Tržaški gospodje, ki so pred kratkim imeli zbor pod predsedmstvom g. dra. Rabl-a za Tržaško skupino, bolj odkritosrčni in manj previdni, kajti iz poročila one skupine, objavljenega po Tržaških listih, je razvideti, da res ni društvo tako nedolžno, kakor se navadno kaže. Dr. Rabi je obstal, da za nemške šole v Trstu ni treba skrbeti, ker je „mumficerea", vlada za to dobro skrbela. Razvidno je iz onega poročila tudi, da je v Trstu potrebno na leto le nekaj nad 1200 gl. za otroški vrt, v katerega zahajajo večinoma laški (?) otroci, počrez kakih 18, ki se hitro nemščine naučijo. Tukaj se govori, da je v zadnjem Času pristopil temu društvu tudi Goriški glavar, česar absolutno ne verujemo, ker smo overjeni, da njegova istinita plemenitost mu ne dopušča, da bi podpiral društvo, kojemu je namen razna rod i ti in korumpirati našo mladino. V Gorici imamo sedaj mnogo gostov. Vladika Strossmaver, ponos Jugoslovanov, biva mej nami. Prišel je plemeniti iu vzvišeni gospod sem z namenom, da ki-ti otroka nekega generala, bivajo-čega tu v pokoji; vsekako izredna čast. Da bi duh njegov ostal v našem mestu ue le pri novorojenci, — Tako govoriš, ali ne veš, Koršun, kaj pravi pregovor: plačan dolg je lep? Ko bi ne bil knez tedaj otei uaju, kje bi že bila zdaj? Visela bi na kakej brezi in veter bi majal naju! In kako je zdaj njemu? Ali si ne misli, oni dan sem ju jaz otel, zdaj bosta pa otela mene! Če ga pa ne osvobodiva, rekel bode, ko ga bodo peljali na morišče: kaka človeka sta to, krasti in ropati znata, dobrot pa ne zapomnita! Kri nedolžno znata prelivati, kri-Btijana oteti pa nečeta! Pri Bogu za njiju niti dobre besede ne bodem zinil! Naj se le pogubita na tem in ua onem svetu. Iu prav bode imel knez! Koršun je še bolj zježil obrvi. Notranja borba se je izraževala na njegovem obrazu. Videlo se je, da je Perstenj zadel živo struno v njegovem otrpne-nem srci. Pa ta borba ni trajala dolgo, sUrec je mahnil z roko. — Kake neumnosti blebetaš, bratec, — rekel je, — moja srajca je meni najbližja. Jaz ne pojdem. — Če ne, pa ne! rekel je Perstenj. — Pa počakajmo do jutri, morda se kaj premisliš, jutro je uiodrejše od večera! A zdaj je čas iti spat! Kdor more moliti k Bogu, uaj moli, kdor pa ne, naj se pa tako uieže! Ataman je po strani pogledal Koršuua. Vedel je on, da nekaj grize starca, kajti Koršun se je lahko stresel, da bi pa kdo tega ne zapazil, začel je debelo zevati in peti neko pesen pod nos. Razbojniki so ustali. Nekateri so zlezli na police, drugi so pa dolgo molili pred sveto podobo. Mej poslednjimi bil je Mitka. — On se je nizko priklanjal, in ko bi obleka in orožje ne bili kazali razbojnika, bi v Mitk: nikdo ne bil spoznal roparja. Koršun pa ni bil tak. Ko so se ulegli, zagledal je Mihejič pri slabem svitu ognja, kako je starec zlezel s svojega ležišča, šel k svetej podobi. Nekoli-kokrat se je prekrižal, začel je nekaj mrmrati, in nazadnje je rekel goreče: — Ne, ne morem! Mislil sem, da mi bode lažje danes! Dolgo je slišal Mihejič, kako se je Koršun obračal z jedne strani na drugo, nekaj je mrmral sam seboj pa ni mogel zaspati. Predno je napočil dan, prebudil je atamana. — Ataman, ataman! — zaklical je. — Kaj ti je, strijc? — Blagovoli, pripravljen sem iti s teboj; pelji me kamor koli! — Tako tedaj*' — Da tako, —)spati ne morem. Lej, celo noč neseni spal. — Pa se saj zopet ne skesaš? — Če sem rekel, da pojdem, ne bodem se skesal. — Dobro, Koršun, zdaj še jednega tovariša potrebujeva, več jih nama ni treba ! — Ali je de zgodaj? — Sliši se že petje petelinov. — Ali se še nesi naspal, Mitka! — zaklical je Perstenj in sunil je Mitko pod robra. — Kaj ? — odgovoril je Mitka. — Ali hočeš iti z nama? — Kam? — Kaj je to tebi mari ? Vprašam te samo, če hočeš iti z menoj in s strijcem Koršunom ? — A zakaj ? — vprašal je Mitka in povesil je nogi s police. — Zato, ker te imam rad. Pojdi, kamor te popeljem in ne poprašuj kam? Ubijati si glavo ni tvoje delo, za to sva midva, a zdaj potrebujeva tebe. Ne premišljuj in ne obotavljaj se; če se umakneš nazaj, rekel ti bodem rak! Ne bodeš mi rekel, ne! — odgovoril je Mitka in začel je nogi ovijati s cunjami. Razbojniki so se začeli oblačiti. Kaj se je bil izmislil Perstenj in kako iz vel, zvemo v sledečem poglavji. (Dalje prih.) temveč tudi v onih krogih, katere povzdigujejo c. kr. glavarji pii inštalacijah kot vzgled pokorščine Tržaške vlade! Pt»r dni mudil se je tuk«j tudi dr. Vidulich, ihtrski deželni glavar, kojega beseda je, kakor Goriški „Corriere" navdušen pripoveduje, v državnem zboru vibrirala „nobile ed elevata in j»ed dal suo paese". O ti tartufi! Zadnji pohod je najbrž v zvezi 8 komisijo za ribarenje v Jadranskem morji, ki bo tu še kake tri ali četin tedne zborovala. Došlo je semkaj tudi osem Čiožotov ribičev, ki so prišli z namenom, da dokažejo komisiji svoie pravice in korist', katere Avstrija od njih dob'va, da ribarilo po našem morji. Saj „Istna" in naš „Corriere" doka zujeta svojim vernim Čitateljem, da bi bila za nas prava sreča, ako se dovoli Ćiožototn prodajati naše ribe nam za naš denar. Nadejamo se, da bode naša vlada zabranila Čiožotom in Istri in drugim listom ribariti s takozvanim ngruudnetz-om". II m k * t na čast komisiji, ki je bil odložen, vršil se bo vender le. ako smemo Goriškemu listu „Cor-rieru" verovati. Vender so dobili osnovatelji banketa mali „datnpfer"; predsednik komisije g. Alber je baje privolil banket s pogojem, da ne sme biti pri banketu nobene napituice. — Svetilnica brez petroleja! — Wj Dunaja 23. aprila. [Izv. dop.J (Mes6.) Stvar je v malih besedah ta le: Gospod je deuar, denar imajo židje, židje so ogerski živinski prekupci njim so izročeni Dunajski mesarji in ti si morajo pri prebivalstvu iskati odškodovanja. Pa imuno drago meso in jok in stok! Naša vlada je vedela to in napravila je za Dunuj živinski trg in red, da bi židje ogerBki mesu ne delali cene, kakor bi njim ljubo bilo. Hotela je tudi z znano naredbo namest-nikovo otežkoČiti Požunsko sejmišče, s katerim so Bi ogerski spekulantje iznajdljivo hoteli utrditi oderuško stališče. Kuj ima vlada za to ? Mestni zbor Dunajski ni vedel, ali je liuhau, ali pečen, ali bi jo potegnil z dobrohotno vlado, ali bi se naprej lezel Sidom v žep. Drugi prebivalci sicer stokajo in tisti, ki si v krčmah pogiinjamo mize, s sveto jezo očitamo krčmar jem: „košččke mesa na drag denar". Sicer pa smo uda ni v volja Božjo in prepuščamo grofu Taaffeiu, naj skrbi za nas in potolče ogerske honvede. Cenejše meso bi radi, kaj nam man novi tržni red! In ker je stvar taka, bodemo najbržej tudi pnš i ob tržni red. Predvčerajnim so se že objemali v Požunu naši mesurji pa židovski prekupci. Požunski župau jim je napravil nagovor v imenu „trgoviuske svobode", katero bomo pred Dunajskim tržnim redom branili s Požuuskimi sejmi. Po tem pa se je načelnik zadrugi Dunajskih mesarjev, Nagelsehmidt po imenu, metal pred ogersko vlado po tleh. Prosil je Ogre, naj uas Avatrijance še za naprej vzamejo v varstvo! Ta mož menda ne ve, kaj govori. Dobro bi mu bilo ua črepinjo potrkati — pa, ue da in za njo tičalo kaj volovskoga. Mestui zbor Dunajski mu je že uazuanil svojo zaupnico. Morda ne ostane samica. Govoril je tudi grof Eszterhazv, pa je menda za tisti čas pozabil, da tiči v kavalirskih za vi ha nicali. Sejmišču pa se je spoznalo, da je — „in Hun-garia". Predvčerajnim je tudi Tisza odgovarjal v spodnji zbornici na interpelacijo zastrau ukaza nižeav-Btrijskega namestništva. Lahko jo odgovarjal. Vender pa je bil milosten. Rekel je, da se ni bahati z zmago, marveč da je dati moralično priznanje vladi, ki je bila voljna, zopet poravnati opozvano napako. Tisza je hvaležen mož, kaj bi bilo, da se mu židje ne potolažijo pred volitvami! Vse so užugali židje na Ogerskem. Le tako dalje! ■z Ormoža 23. aprila. [Izv. dop.] (Pogreb g. dekana, J. S. Sporna). Kakor se je po časopisih že razglasilo, je dne 15. t. m. tukaj umrl velečastiti gospod dekan Josip Sigfrid Sporo. V četrtek 17. t. m. ob pol desetoj uri predpoludne so zemeljske ostanke preblagega pokojnika po izvršenih navadnih obredih in potem, ko so mu pevci „Ormoške Sloge" in „Središke Edinosti" pri mnogobrojuem občinstvu zapeli pesen „končana je ga pot", prenesli v cerkev. Od vseh stranij je ljudstvo vrelo in božji dom ni imel dovolj prostora, da bi se mogli vsi častilci blagega pokojnika udeležiti cerkvenih obredov iu Čuti prelepe besede, katere je pokojnikov prijatelj veleč. g. župnik Švinger ob navzočnej rakvi govoril za svojim dekanom žulujočemu ljudstvu. Po dokončanih obredih se je okoli 12. ure uvrstil sprevod: Za prvim križem videl si zbrano vso šolsko mladež Ormoško in Humsko in mnogoštevilno ljudstvo, za kojim se je bliskal drugi križ s prekrasnim vencem in 4 dragocenimi trakovi, u-med katerih sta srednja manj'a imela primerna napisa žalujoče rodbine, vnanja veča, darovana po pre-blagorodnej gospej ekscelenci baronici H. Werner, ki sti ju nosili dve venčani deklci, pa svedočila globoko spoštovanje, koje je blagi pokojnik vžival pri lastnici Ormoške grajščine; na levej strani tega križa nosil je mlad domačin Ptujskege okraja venec Ptuj ske čitalnice z napisom: »Ptujska čitalnica svoj emu ud u", na deanej pa predstojnik najbližje kmečke oočine venec z napisom: „F ar man i cerkvene občine Ormoške", na obeh vencih vihrali so trakovi slovenske trobojnice. Za temi je bilo vsporedjeno okoli 40 z zimzelenom venčanih. belo oblečenih deklet s črnimi trakovi pod nadzorstvom takajŠnje gospodičine učitelj ce ženskih ročnih del, za katerimi so se nosili po dotičnih zastopnikih prekrasni venci s sledečimi napisi : „Sloga svojemu utemeljitelju", „Posojilnica svojemu podpredsedniku", „Dr. GerŠak svojemu nepo-zsbljivemu pr jatelju", „Narodni Ormoški meščani", izmed katerih so bili prvi dičeni s slovenskimi, zadnji pa s štirsko-deželnimi trakovi — zadnji po preblagorodnej gospej ekscelenci H baronici Werner darovani prekrasni venec pa je nosil blagega pokojnika iskreni prijatelj g. dr. Žižek, kateremu je sledilo 42 gg. duhovnikov iz bližnjih in daljnih krajev. Za to prelepo razvrstitvijo nosili so predstojniki oziroma svetovalci kmetskih občin t mnogoterimi po odličnih osobab darovanimi prekrasnimi venci pre-obilo okiočano rakev, katero je spremljala žalujoča rodbina, zastopniki okrajnega zastopa in odbora, društev „Sloge in „Edinosti," učiteljstva, Ormoške posojilnice, med katerimi vsemi so se tudi videli nekateri Ormoški meščani, dalje gospoda iz okolice in za temi mnogobrojna množica ljudstva iz vsega okraja. Sodi se, da je bilo 300 ljudi j pri sprevodu navzočnih iu trdi se, da še Ormoško mestece prej ni videlo lepšega sprevoda. V mestu vlad-ila je tužna t hota in z zadovolj-nostjo si opazil, ko so celo prodajalnice za ta čas bili zaprli. Skoraj še zadnji sj>remljevalec cerkvenega prostora z» pustil ni, ko so prvi že bili pri grobu in vse to vršilo se je v najlepšem redu. Na pokopališči zapel je ktvpki pevski zbor „blagor mu." Ta sprevod je sijajni dokaz, da je ponojnika čidal ver okraj, in njegov spomin bode večen. Lahka mu zemljica! Z Dolenjskega 20. aprila. [Izv. dopis.] Pred vsem moram javiti, da pričujoč dopis priobčim po razlogu „da se resnisa prav spozna, treba čuti oba zvona". Vaš dopisnik iz Krškega okraja v št. 81 z dne 8. t. m. in oni v št. 85 z dne 12. t. m. raz-motravata poštno zvezo z Dolenjskim, posebno pa z Rudolfovim. Pritožujeta te, da je kaj zelo neugodna in gotovo moramo tudi mi na železnici, ako le količkaj to zvezo pogledamo, pritrditi. Toda, ako od g. dopisnikov nameravano zvezo na drobno pregle-gledamo, spoznati moramo vsekakor, da ko bi se tudi uvela dvakratna poštna zveza Rudolfovo-Krško, bi poštna zveza vsled tega ne bila nič boljša. Dopisnik v št. 85 trdi, da zagovarja zvezo v imenu prebivalstva Dolenjskega, toda temu ni tako. Res je, da prebivalstvo želi boljše zveze, a prebivalstvo ne zahteva gotove zveze, marveč prepušča dotičnim oblastvom preskrbeti najboljo in poleg tega uajcenejo zvezo. Ako se spusti zvezo z Litijo, mora se že po želji g. dopisnika upeljati dve novi in sicer Krško-Rudolfovo in Sevnica Trebnje. Toda čemu upeljevati dve zvezi, ako tema dvema, ki na vsak način mnogo staneti, zadostuje jedna Bama in sicer Litija Rudolfovo. Upeljati se mora se ve dvakratno vožnjo, najkrajšo, uajcenejo in pri vsem najhitrejo zvezo. V dopisu navajata „strmi Vogonšperk" kot največji zadržek pravej in dobrej zvezi, omenjate koliko nesreč se je že tu pripetilo. Da, gospod, priznam in z menoj vsakdo, da je „Vogenšperk" res zelo „strm", ali potolaženi bodite, mnogo strmih klancev predelalo se je v teku časa, in tako sklenilo se je tudi, naš „strmi Vogenšperk" preložiti in gotovo bode naš vrli cestni načelnik skrbel, da Be ta cesta kolikor mogoče hitro in dobro izpelje. Kar se nasprotno tiče nesreč, vprašam vas, se li ne pripetijo nesreče tudi na najlepši in bolji cesti? Kakor hitro pa se cesta čez „strmi Vogenšperk" pre- dela, izgube se vaši razlogi in potem je zveza nnj-ceneja in najbolja, česar se iz sledečega prepričate. Pred očmi vam bodi pri tem dvakratna zveza z Rudolfovim. Vsled voznega reda južne železnice z dne 1. junija 1882 občujejo železnični vlaki ua glavni progi naslednje: poštni vlak od Beča dojde v Litijo /jutraj ob 3. uri 38 minut, popoludae ob 12. uri 30 minut, od Trsta nasprotno zjutraj ob 1. uri 10 minut, popoludne ob 4. uri 29 minut. Združimo ali bolje uravnaj mo poštno zvezo tako, da ostane zjutraj pri starem, t. j. odhod iz Litije ob 4. uri 30 minut; vzame tedaj ta zveza s seboj vso pošto, ki dojde iz Trsta in Bečp. in sicer po kratkem času štirih ur, ker kakor rečeno prvi vlak od Trsta dojde ob 1. uri 10 minut, od Beča pa ob 3. uri 38 minut. Ker pa poŠta tudi po „strmem Vogenšperku" dospeje v Rudolfovo že ob 11. uri 5 minut, imajo prvo pošto trgovci in sploh občinstvo že predpoludnem. Druga zveza naj bi se pa uravnala tako, da bi ob jednem jemala tudi pošto, ki prihaja z brzovlakom ob 5. uri 26 minut iz Beča in sedaj v Ljubljani do prihodnjega jutra leži, tedaj znabiti ob 6. uri, ki bi na vsak način bila v Rudolfovem že ob 12. uri in 35 minut in katera bi vsekako prebivalci v Rudolfovem imeli že ob 8. uri zjutraj. Zuabiti budete pri tem z glavo majali in rekli, da tako bi znalo le s pisemsko pošto biti, nikakor pa ne s tovorno. Zakaj neki ne? Mnogo težkega gradiva tovorne pošte spelja se že seJaj čez „strmi Vogenšperg". A potem ako bi bili dve zvezi bi se množina paketov tovorne pošte za polovico pri zvezi zmaujšalo, ker bi vsaka zveza polovico gradiva, ki ga denašnja zveza ima prevzela, iu bi se tedaj ne zakasnjevalo blago cel dan v Litiji. Poglejmo pa še zvezo z Rudolfovega s Krškim. Vsled prej omenjenega voznega reda južne železnice dohajajo vlaki na Zidan most iz Beča v jutro ob 2. uri 43 minut iz Trsta ob 2. uri 25 minut in po dnevi iz Beča ob 11. uri 35 minut, iz Trsta ob 5. uri 31 minut. Tu mora vsakako poŠta počakati poštnega vlaka in sicer gre v jutro mešani vlak še le ob 4. uri 45 minut in dojde v Krško ob 6. uri 21 minut in popoludanski poštni vlak odide iz Zidanega mostu ob 5. uri 45 minut popoludne in dojde v Krško ob 6. uri 47 miuut zvečer. Ker pa pod nikakim pogojem poštar tudi v Krškem ne more pošte proti Rudolfovemu pred najmanj tri četrt ure odpraviti, bi tedaj iz Krškega odšla zjutraj ob 7. uri 25 minut in prišla v Rudolfovo še le ob 11. uri 55 minut in pri drugi r^^i\ zvečer bi odšla iz Krškega ob 7. uri 35 minut m došla potem v Rudolfovo ob 11. uri 45 minut. Pri tem bi pa prebivalci v Rudolfovem ne imeli nikake zveze z brzovlakom, kar pa pri zvezi z Litijo vsekakor lahko. Kar pa najbolj priporoča zvezo z Litijo je pa to, ker bi drugo zvezo s Sevnico nadomestila in bi pri tem na vsak način stroški toliko manji bili. Sicer res Št. Jernej iu Kostanjevica nemata posebno ugodne zveze, a ukrenilo naj bi se tako, da kar za Št. Jernej popoludne dojde, bi se oddajalo čez Litijo in bi ona zveza z Rudolfovega v Krško popoludne v onih krajih oddajala in nazaj grede v Rudolfovo, nasprotno pa jutranjo pošto iz Krškega pripeljala. Pred vsem mora visokemu poštnemu vodstvu ua tem biti, da kolikor mogoče malo stroškov pri tem prouzroči, poleg tega pa vender občinstvu po moči pomaga, nikakor pa ne, da samo jednemu g. poštarju z novo zvezo koristi, pri tem pa ljudski blagor in željo po primerni zvezi ovira, kajti tudi okrog Trebnjega je veliko ljudstva, trgovcev in ti vsi uaj bi se prezirali, pri tem pa visokemu eraru nepotrebnih stroškov uapravljalo. Kar se tiče želje, pri vsakej fari ustauoviti pošto, dandanes ni mogoče, kajti te pošte se ne morejo izplačati, ker dandanes prosto ljudstvo premalo potrebuje in bi se iz tega uzroka ne morale te male pošte vzdrževati. Ako pa hoče kdo brezplačno s polno odgovornostjo tako pošto prevzeti, naj se primernim krajem oglasi, in menim, da se mu ne bode odreklo. Najbolje bi pač bilo, ako bi se takozvani zemski pismonosci v tacih krajih nastavili iu pomagano bi bilo vsem. _ K—c. Domače stvari. — („Laibaeher Zeitung") ve daneB povedati, da smo vsled zadnjih zaplenjenih sestavkov o gosp. Schrey-i zakrivili zločin razžaljenja Veličanstva in motenja javnega mirii. — (Iz mestnega zbora Ljubljanskega) izstopila sta gg. Fran Fort u na in Miroslav Križ- nar. Prav živo obžalujemo, da gospoda tolike sposobnosti in delavnosti zapuščata mesto, na katero jih je postavilo zaupanje someščanov. — (Kako je sestavljen mestni za-Btop Ljubljanski po stanovih?) Sedaj dovršene volitve v mestni zastop Ljubljanski kažejo, da je v tej skupščini: Devet obrtnikov (Fran Pe-terca, Jakob Škrbinec, Josip Geba, Srečko Nolli, Ivan Počivalnik, J. N. Horak, Anton Klein, Mihael Pakič in Josip Tomek); štirje trgovci (Alfred Ledenik, Vaso Petričič, Josip Kušar in Fran Kollman); sedem uradnikov in sicer pet javnih (dr. Henrik Dolenec, Alojzi) Bayer, Ivan Murnik, Fran Ravnihar in Fran Žužek) in dva privatna, zavarovalnih društev načelnika (Ivan Hribar in Ignacij Valentinčič); štirje advokatje (dr. Mosche, dr. Papež, dr. Tavčar in dr. Zarnik); dva zdravnika (dr. vitez Bleiweis-Trste-niški in dr. Derč); jeden hišni posestnik (Peter Grasselli); jeden duhovnik in profesor (Friderik Križnar); jeden C. kr. notar (Ivan Gogala). — (Kanonik g. dr. Gogala) obolel je že veliki teden na nogi, sedaj pa je že precej okreval. — (Slovensko gledališče.) Zadnja predstava je v nedeljo v 27. dan t. m, Predstavljal se bode Holteijevi igrokaz s petjem „Biser ni ca". V prijetno dolžnost štejemo si opozar jati na to predstavo, ki se priredi na korist pevke in igralke gospice Matilde Nigri-nove, igralke gospice Zofije Zvonarjeve in igralca gosp. E. Petriča. Kdor je obiska-val letošnje slovenske predstave priznavati mora, da sti omenjeni gospici kakor tudi g. Petrič posebna podpora našej Taliji, nekako dolžnost nas tedaj veže, da njim ta večer z obilnim obiskom kažemo zasluženo priznanje. — („Slovensko društvo") bode v 4. dan maja zborovalo v Slov. Bistrici, kamor tudi Konjičane vabi, vil. dan maja pa pri sv. Lenartu, kjer bode govoril tudi državni poslanec g. B. Raič. Ker so volitve za deželni zbor blizu, opozarjajo se domoljubi, da povsod store svojo dolžnost. — (Svarilo.) „Schulvereinova" milost je Sevničanom naklonila posebno Šolo. S študijami, v tej šoli nabranimi predsta\ljal se je dečko svojemu bodočemu mojstru v Konjicah. Mož „schul-vereinovim" zmožnostim ne zaupa, ali kaj, kajti dečka je poslal v Sevnico domov po spričevalo. Oče hud, mati huda! Nemška šola v Sevnic; nema pravice, izdavati spričevala. Treba je bilo torej naprositi vodstvo tamošnje čvettj nrazredne šole, a ti gospodje brez posebnega izpita ne dajo nič! Umevno je, da „schulvereinova" ladija ta potres težko prenaša. Morebiti pa, da se vsled tega 3tariši spametujejo v krajib, kjer poleg ljudskih ućilmc životarijo „schul-vereinove" ponemčevalke ali imajo kedaj pričeti životarjenje! — (Ljubljansko barje) je vsled neprestanega deževja močno preplavljeno, tudi Ljubljanica je zelo narastla. — (Dia. Vitezica) zadnji govor v državnem zboru, katerega ^mo tudi mi priobčili, izšel je v Trstu hrvatski preložen kot posebua brošurica v tiskarni g. V. Dolenca. Cena 10 kr. — (IV. hrvatski vinski sejm) otvoril se je včeraj Na prodaj postavljenih je 16.280 hektolitrov vina, v sodih in okolu 10.000 v buteljah, razen tega 10 hektolitrov slivovice, tropinovca itd. Novemu vinu z I. 1883 je cena od 11 gld. 50 kr. — do 25 gld. za hektoliter. — (Diletantje Idrijske Čitalnice) priredijo v nedeljo v 27. dan t. m. v c. kr. mdni-škem gledališči predstavo: „Lumpacij Vagabund" ali „Hudobni duh," burka s petjem v 3 dejanjih, po J. Nestroji poslovenil J. Alešovec. Pri predstavi svira c. kr. rudniška godba pod vodstvom g. J. Davšiča. Kasa se odpre ob 6. uri. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina: Lože 30 kr., sedeži 20 kr. za osobo, stoječi gledalci 10 kr. Čisti dohodek namenjen je v napravo obleke revni šolski mladini. K obilnej udeležbi vabi uajuljudneje odbor. — (Rokodelsko bralno društvo v Tolminu) priredi v 27. dan t. m. prvo „besedo" svojega obstanka v g. Devetakovi dvorani s tem sporedom: 1. Pozdrav: Nedved; 2. Govor predsednikov; 3. Deklica: Hajdrih; 4. Poglavje I. II. III.; vesela igra; 5. Svet: Foerster; 6. Mute«; vesela igra; 7. Pesem Koroških Slovencev. Začetek točno ob 8. uri. UBtopriinii neudom 30., udom 10 novcev. P. n. gospodom volilcem! Vsem gospodom volilcem I. razreda, ki so včeraj počastili me s Svojim zaupanjem izrekam svojo najtoplejšo zahvalo, javljam pa ob jednem, da iz raznih uzrokov, katerih pa tukaj razlagati ne bi bilo umestno, za sedaj mandata v mestni zbor Ljubljanski ne prevzamem. V Ljubljani 25. aprila 1884. F. Fortuna. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 25. aprila. BWiener Zeitung" objavlja zakone zastran povišanja stroškov za zgradbo Arelska železnice, o podržavljenji Fran Josipove, Rudolfove, Predarelske železnice, potem zakone tikajoče sc lokalnih prog: Bude-jovice-Salnan, Fehring-Furstenfeld, Asch-Ross-bach. Port Said 25. aprila. Polovica arabskega predmestja uničena po požaru, 4000 lju-dij brez strehe. Angleški mornarji pomagali so gasiti. London 25. aprila. Vlada predlagala je v dolenjej zbornici, da se triodstotni „Consols" premene v dva in tri četrti (2 ■/*) odstotne po 102 za 100, ali pa v dva in pol odstotne po 108 za 100 triodstotnih. Razne vesti. * (Statistika alkoholizma) dokazuje, da vNemči|i vsled alkoholizma pogine vsako leto 40.000, v Rusiji, ki je sicer tako razupita, pa le 10 000, v malej Belgiji 4000, v Francoskej pa 1500 ljudi). Prvo mesto pa zavzemajo Amerikanci, katerih je po pijanstvu v osmih Iptih poginilo 300.000. * (Velika jablana.) V Ameriki je v nekem sadnem vrtu jablana, ki je 21 m. in 3 cm. visoka. Obod debla meri 4 m. 95 cm., krona dre vesa pa je 31 m. 72 cm. široka. To drevo daje navadno do 31 hektolitrov jabolk, v dobrih letih celo 40 hektolitrov. Sodi se, daje ta jablanu stara 108 let. Zahvala. Od zdravnikov mnogokrat priporočano. S svojim prebavilnoat poapešujočim uplivom s» pristni M o Ilovi „Seidlitz-praški" zelo odlikujejo od druzih sredstev, ki se uporabljajo proti bolečinam v želodci in spodnjem delu trupla. Cena škateljici z uporabilnim navodom 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vadno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. (690—5) TiUci: dne 24. aprila. Pri Mlonu j Schindler z Dunaja. — Fedra iz Trsta. — Sotikup i Dunaja. — KardoŠ iz Siofoka. — Lukschik iz Brna. P»-i HalJtfl: Berger z Dunaja. — pl. "VValdheim iz Solnograda. — Stcrn z Dunaja. — Urbančič iz Polhovega Gradca. — Nehob, Berger z Dunaja. — Schweinbach iz Solnograda. Pri južnom kolodvoru i Altman iz Ljubljane. — Schuko iz Moravskega. Meteorologično poročilo. S Q Čas opazovanja Stanje barometra v miu. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina •. mm. 24. aprila 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 727-10 mm. 725-77 min. i 1 mm. + 6-2" G +12 3° C + 8-2" C si. svz. Si. BVZ. sl. szh. obl. d. obl. obl. 41 mm. dežja. Srednja temperatura -f- 8*9°, za 1-20 pod normalom. dne" 25. aprila 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . 5°;„ marčna renta......... Akcijo narodne banke ...... Kreditne akcije...... . . London........ ... S'-ebro ........... Napol. . . . ...... C. kr. cekini........ . . Nem.ske marke ..... 4°/„ državno srećke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1S64. 100 gld. 4°/0 avstr. alata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... n n • - . „ .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerska zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4»/,°/o za8t- nsti • Prior, oblig. Elizubetine zapad, železnice Pn>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečko ...... 100 gld. Rudolfove srečke .... 10 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Traujujway-društ. vel j. 170 tjld. a. v. . 79 gld. 95 kr 81 r 15 „ 100 75 i* 95 ■ 65 — ■ 319 • 75 121 35 ■ n ■ 63 72 n 59 a 40 n 124 — n 171 „ 40 n 100 v 65 n 122 i 60 91 55 t 88 s 45 n 104 n 50 n 114 25 n 121 25 n 108 15 107 v — n 177 — n 19 n 50 n 118 n — t 211 50 n Vsem rodbincem, prijateljem in znancem, ki so pokojnemu gospodu Josipu Uršič-u, posestniku na tioćah, pri njega pogrebnem Bprevodu dnč 21. t. m. s svojo navzočnostjo poslednjo čast skazali, izrekajo za skazano sočutje srčno zahvalo (272) žalujoči zapuščeni. Na (iočah pri Vipavi, dnč 24. aprila 1884. Učenec ali praktiki ne pod 14 let star, se takoj vsprejme v nekej več jej trgovini z mešanim blagom na Dolen akeni. — Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (271—1) Cevi za vodnjake (Brunnenrfihren) in vsake druge vrste le» se dobiva po najcenejših cenah pri Ivan JPoteroi (233—5) za Sv. Krištofom. U kateri opisuje usmrtenje Hugo Šenka in Slosareka, velja 15 kr., s pošto 20 kr. Die Hinrichtung Schenk's und Genossen, brošura, velja 10 kr., s pošto 12 kr. Gedichte von Hugo Schenk, 40 kr., s pošto 45 kr. Dobiva se pri (274) J. 4* io litin i-ji v IJubljanl. Podpisani ima na pro«la| 250 panjev, in sicer loo tako zvanih Dzlerzonovih s šipami, 150 pa navadnih. Panjovi so še v prav dobrem Btanu, prodam jih prav po nizke j ceni. Na pismena vprašanja se takoj odgovarja. Josip Keržič, (273—1) posestnik v Borovnici. Prostovoljna prodaja restavracijskega poslopja. Restavracijsko poslopje v LoRatak eni ir«n Al. JO, na \oiraiiJ*k«'iii. tikajoče se železniškega poslopja, so radi spremene domovališča proda ii proste roke. K temu, še le pred nekaterimi leti prostorno sezidanemu poslopju, v katerem se po dnovi in po noči toči, pripada še lilev, vrt in pašnik. V Logatci je sedež okrajnega glavarstva, okrajnega sodišča in davkarije, zlasti je pa šo opozoriti na veliko kupčijo z lesom in neposredno zvezo z živosrebrnim rudnikom v Idriji. — Kateri žele kupiti to poslopje, naj je izvolijo na mestu ogledati in prepričati se o obsegu in uspehu te gostilnice in pošljejo svoje ponudbe lastniku Francu Virantu, ravnatelju užitninskega davčnega urada v Zagrebu, v teku jednega meseca. Posredovalo! so izključeni. (270—2) V Zagrebu, v 21. dan aprila 1884. Na plučah bolnim, {etičnim i. t. d. priporoča so brezplačno izvrsten lek. Na v|ir.i5anja odgovarja radovoljno (780—18) TeodorItossncr v Tipskem. Čudovite kapljice To priprosto iu naravno zdravilo jo prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedi,;, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše želodčeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti Črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih ntidležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper Bkropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni OImIo-lolcUi v