267. številka. Ljubljana, v torek 22. novembra 1904. * XXXVII. leto. Ianaja vsak dan zvečer, isimSi nedojje tn praaniHo, cer velja po pošti prejaman sa avatro-ogrske dežele aa vse leto m K aa pot (oca 13 K. aa Četrt leta 8 & 50 h, aa eden mesec a R * h Za Ljubljeno a poftiijanjeir ■a dom *a tso leto 84 K. za pol leta 18 K. aa Četrt leta 6 Ks za eden mesec S K. Kđor hodi sam poni Plaća za vse leto 29 K, za po) leta U K, aa četn leta 5 K BO h. aa eden aaaaaa l R 90 h - z» tuje deieie toliki toč, kolikor anaSa pofitnina. Na naročbe bress istodobna vpoBiljatve naročnine se ne ozira - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 18 h, če ee oznanilo enkrat tiska po 10 h. ee aa dvakrat, ib po8h.fi« 98 trikrat al* večkrat tiska - Dopisi naj so isrvoič irankovati. Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlatvo jt \ Knaflovih olicah fit S, is eicer uredništvo •» 1 aadstropin. npravnistvo pa v pritiicm. - Opravnifitvu naj se blagcvo ijo poftiljatj naročnine, reklamacije, oznanila, t i administrativne stvari .Slovenski Narod" telefon št. 34. Poaamesme Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon At. 8C. Ali je mogoče sporazum-ljenje z Lahi? (PiSe Adriaticus.) n. No, vse bi morda Slovan v svoji dobrosrčnosti odpustil, segel bi morda celo v roko Laba, ako bi mn jo isti ponudil v pošteno spravo. Ravno glede pravih namenov avstrijskih Lahov pa so naši rojaki po drugih kronovinah v veliki zmoti. S sporazumi j enjem nočejo Lahi doseči sprave, temveč narodno smrt našega naroda v avstrijskem Primorju. Y tem oziru treba spregovoriti odkritosrčno besedo. Kadarkoli omenja kak primorski slovenski ali hrvaški po Ktik iredento, ga obsipljejo Lahi z očitanjem denuncijantstva in špijonaže in TČasih se jim pridružujejo celo kratkovidni izvenprimorski Slovani, Češ, da uismo mi poklicani braniti obstanka in celokupnosti Avstrije. Do tega prepričanja so prišli tudi primorski Slovani in morda prej nego dotični naši izven primorski rojaki ; no ti poslednji pozabljajo, da se nam v borbi proti iredenti ne gre za koristi Avstrije, temveč edino in izključno le za naš lastni obstanek. O tem menda vendar ni dvoma, da bi naše slovansko Primorje pod laško krono čakala usoda beneških Slovencev, to je sigurna narodna smrt. Da bi pa mi, vkljub temu, nasproti našsmu najnevarnejšemu sovražniku, namreč laški iredenti, zatiskali oči le, ker je naš javni nastop Lahom neprijeten, to more od nas zahtevati le tista hinavska laska politika, ki na Dunaju liže roke avstrijskim ministrom, doma pa pripravlja tla za odrešenje. Seveda se v izvestnih, zlasti viših vladnih krogih zanikuje obstanek iredente, ali se isto prikazuje le kakor otročjo fantazijo nezrelih mladeničev. Kdor kaj takega trdi, enostavno ne pozna razmer in so naši vladni organi v avoji slepi brezkrbnosti podobni tistim ruskim konzulom na Japonskem, ki so šele po prvem ^strelu iz japon skega topa spoznali, da so se Japonci celih deset let pripravljali na vojno proti Rusiji. Želja po združenju neodrešenih laških dežela z laškim kraljevstvom je tako naravna, da bi se morali le čuditi laškim politikom, ako je nebi gojili. Tista narodnostna ideja, ki je izsilila odstop Lombardije in Venecije, se ni ustavila na trentinski in furlanski meji in, kdor upa, da si pridobi Avstrija srca laških rodoljubov s kulturnimi in gospodarskimi dobrotami, temu bodi povedano, da velja še danes, kar je 1. 1857., ko je avstrijska vlada v takratnih laških provincijali zapriČela politiko dobrohotnosti, zaklical Manin v imenu in zmislu vseh laških rodoljubov, namreč: „Noi non chiediamo che 1'Austria diventi piu amana, noi chiediamo che se ne vadau. (Mi ne zahtevamo, da postane Avstrija bolj Človeška, mi zahtevamo, da se pobere.) To združenje z materjo I ta lijo je edini cilj vse laške politike v Avstriji. Naravni predpogoj za tako združenje pa je seveda laški značaj pokrajin, za katere se odrešenje zahteva. Na Trentinskem je v tem oziru vse v redu, ker je vse prebivalstvo čisto laške narodnosti; na Primorskem pa je veČina prebivalstva slovanska. Slo vani so ovira uresničenju one lepe ideje. S vsemi silami delajo zato in morajo delati laški politiki na to, da se to prebivalstvo čim prej po italijanči. To je razlog, zakaj Lahi niti v čisto hrvaških ali slovenskih krajih ne dovoljujejo nobene narodne šole, in to je razlog, zakaj se Lahi sploh tako besno protivijo vsakemu bodisi tudi najneznatnejšemu življenskemu znaku slovanske narodnosti v političnem, sodnem, šolskem in celo zasebnem življenju. No, vkljub vsej nasilni italijaniza-ciji, vkljub vsemu brutalnemu zatiranju slovanskega življa noče slovanska narodnost dovolj hitro poginiti. Zato so prišli v Italiji na novo misel. Ricciotti Garibaldi, katerega nastop nikakor ni tako smešen, kakor hočejo dati razumeti izvestni avstrijski Časopisi, je sprožil idejo slovansko laškega sporazuma. Kar se ni posrečilo sili, to naj bi doseglo prijateljstvo. Jugoslovani naj bi se glede jezikovnih mej sporazumeli z Lahi in se ž njimi zvezali proti skup nemu sovražniku s severa. Med Lahi in Jugoslovani se gre le za „rego-lazione dei confini", so nam tolmačili Garibaldi in njegovi prijatelji to novo idejo. V Italiji, kjer so razumeli takoj pravi pomen te „regolazione dei con-finiu in kjer je od najvišjih krogov do zadnjega gimnazijalca vse, vkljub vsemu oficijalnemu prikrivanju, navdušeno za priklopljenje še neodrešenih bratov, je bila ideja seveda takoj z najvećim odobrenjem sprejeta. A tudi tukaj, glejte, so se našli med Dalmatinci, zlasti v Trstu bivajoči mi, ljudje, ki so šli v Italijo in so sklenili z Garibalmjem formalen pakt. Italijanom prepustijo Jugoslovani (kateri?) vso slovansko Primorsko do Li burnije, doČim se Lahi odrečejo svojim aspiracijam na Reko in Dalmacijo. Kakor se vidi, bi se ta „regolazione dei confini" vršila na izključno škodo nas primorskih Slovencev in Hrvatov, kajti v Dalmaciji nimajo Lahi tako in tako nič več iskati. Nas primorske Slovane bi se enostavno žrtvovalo. To se nam seveda ni tako očito povedalo, pač pa se je v nekem listu začelo propagando delati za laško-slovansko prijateljstvo. Le sreča je bila, da se pri nas čitajo tudi časopisi iz bližnjega kraljevstva in da se pri nas le predobro zna, kake namene imajo tista društva, katerih predsednik je Garibaldi. Mi primorski Slovani smo res pov sod zatirani in zanemarjeni, v kulturnem in gospodarskem oziru, no, toliko življenske moči imamo vendar še v sebi, da se Garibaldiju in njegovim slovanskim (? I) prijateljem na ljubo še ne odrečemo pravici do življenja. ^Re golazione dei confini" je res potrebna, no tu se more izvršiti le v zmislu, da ostanejo Slovanom vse pokrajine in vsa mesta, ki ležijo na slovanski zemlji in ki so, le po zaslugi avstrijske birokracije, deloma zadobila navidezni laški značaj. Lahi ne potrebujejo našega Pri-■ morja, mi Jugoslovani pa smo brez morja in brez Trsta odrezani od sve tovnega prometa. Šele kadar pridejo Lahi do tega spoznanja in nam naše pravice do našega Primorja priznajo, šele takrat bo mogoče misliti na spo-razumljenje. Do takrat pa se moramo boriti, tudi če bi bil naš boj obupen j kakor oni portarturskih junakov. Pripomba uredništva: Ta zanimivi Članek smo rade volje priobčili, vendar i pridržkom, da s tem stališče našega lista ni definitivno in za vselej vezano. Vojna na Daljnem Vztokn. Odporna sla Port Arturja. »Berliner Lokaiameigerju« se porola is Mukdena: N* usodo Port Artu'ja ae odi tu sicer ne h noglo ▼ee* vplivati, vendar pa a*> v ruskem glavnem taboriš?a prepričat*., -Ia se bo p«trterturska posadka bor la z dosedanjim junaštvom do skrajnosti. Upa se, da bo notranje mestno obzidje z 10 metrov globokim jarkom v kratkem popolnoma zgrajeno in se bo še lahko držalo v slučaju, ako bi tudi že pjdii vsi notranji fori. Celo v slučaju, sla bi Japonci osvojili notranje mesto, ae obrežni fori de l&h&o drže več dni, da Japonci ae bodo imeli Časa, mb-^žmh utrdb popraviti pred prihodom baltiškega brodovja aa bo]!Š5f. A*o b' biia tudi resnična vest, da portarturšta posadka £teje s*rao še 4000 mož, ven dar bi ta okolnost nikogar preveč ne vznemirjala, ker postaja tudi ohramboa črta od dne do dne krajia. Novi navali na trdnjavo. »SUndardu« se poroča iz To-kija: Japonci so trdnjavo od 15 do 17 t. m. neprestano obatre!|evali. 17. t. m se je Japoncem posrečilo rafcd**;ati zunanje okope forov Br-lungian ia dunšušan. U ičili so tudi, fcasor *e povrdati »D*i y Telegraph«, skoro vBe» ru*ke puške na stroj in nasipa. V Tokiju pričakujejo vsak trenotek vesti, da so padh v japon- ake roke fori E-lungšan, Sunšušan in Kikvaš;n. Zatrjuje se, da so Japonci v petek že osvojili glavno okope fora Surfiušan. Smrdeče bombe. Po kitajskih poročilih nameravajo Japonci, kakor se javlja iz C fua, 24 t. m. ponoviti splošni napad na Port Artur, in sieer v prvi vrsti na for Ičan. Japonei mečejo v ruske okope dolge, klobasam podobne ročne bombe. Ako se bomba raspoči, iz-pubtevajo iz nje različoi plini, ki vsakogar, ki je v bližini, omotijo, a sicer prav nič ae škodujejo. Po poročil h potnikov, ki so doili iz Daljnega, pa so Japonci splošni napad na Port Artur obnovili is 18. i a 19. t. m., vendar se Če ne ve a kakšnim uspehom. Neki japonski uradnik pa je odločno izjavil, da v zadnjesa času vobuč ni bilo nobenega splošnega napada na trdnjavo. Dotične vesti iz Daljnega so nastale ker je dob \ general N gi več novih vojev, med temi tudi 7. divizijo, na pomoč; vsi ti voji so tskoj odšli k fronti. — Neki Danec Rimberg, ki je služboval v ruski mornarici v Port Ar-tarju, je brzojavi! iz Cifua v Kodanj, da se mu je posrečilo na nekem kitajskem čolnu uteči iz Port Arturja in donpeti v C fu. Poročilo generala Kuropatkina. Gener t Kuropatkin poroča: V noči na 20 t. m. je bilo ob fronti vse mirno V noči s 16 na 17 t. na. je oddelek naših prostovoljnih loveev, k' so rekognoscirali na našem levem krilu, opazil japonsko preditražo 25 konjenikov in pešcev, ki so se nastanili v nek^m kitajskem selišču. Našemu odielku je poveljeval neki poročnik, ki je svoje ljudi navdušil, da so sklenili, dotično sehšče raz dejatt. St>r{e lovci so se odpravili proti dotični vasi z namenom, z roč nirr.i granatam', napolnjenim* s piro-ksilinom, razstreliti vas v srak. Potre čilo «e jim je ob»ti sovražne predstraže, LISTEK. Izprehodi po Parizu. Piše dr. Ivan Prijatelj. V Pariza, na Vseh vernih dua dan 1901. (Da^je.) Človeška reka me nese proti izhodu. Ns obrazu vseh je viden mrak mrtvaških senc, zakaj z vsakim obi skovaleem gre mrtvec. Alt samo do vrat. Kvečjemu se nekoliko korakov na ulieo. Nato pa se začno obraai oživljati, sledovi živih tovarišev in Bpremenjevalcev se pojavljajo na njih, onih malih vsakdanjih skrbi, ki vežejo množice in njih interese: kako bi prej prišli domov, da bi ne zamudili tega in onega, da bi bila ve-Šerja ob tei in tej uri, da bi jih predolgo ne čakala ljubica. A z menoj gre še daljo Bartho-lomejeva mrtvaška prooesija. Njeni detajli bledć, a zato se mi črta njeno biitvo t tem globočjih linijah pred Oimi. Pred seboj vidim izčrpana, ■labotna, potrta telesa, in zemlja jih vleče k sebi. Minuten odpor, m al protest, — resignacijs. Življenje se je steklo, človek je poniknil in za bip je nastala praznota, ki je morala nastati. Trpi in molči! To je našega časa pojem smrti. Drugačen je bil v preteklih dobah Človeštva. V nagrobnih spomenikih prošlosti je zapisan njegov razvoj. Na araenskih grobih so stavili stari Egipčani kolosalne granitne kipe umrlih. To so bili slavospevi materije, ditirambi mesa, čijih nad-telesna pretiravanja so nam umevna iz psihologije žalovanja. To so divji kriki, podnebesni protesti, da je tako silno, tako znamenito telo moralo umreti! To pojmovanje je zadnjič in najlepše vzplapolalo v sijajnem plamenu renesanse. In Mihel-angeio je bil poslednji, ki je stavil spomenike umrlim v tem duhu. Samo da jih on ni stavil več sili telesa, ampak njegovi lepoti. O tem enako priča njegov Mojzvs ia San Pietro in Vinooli v R mu, namenjen za spomenik volikega apostola silne renesančne lepoto papela Julija IL, kakor njegov »Pensiero« na nagrobniku renesančnega mecena, »pkelestnegft« M&dtoejca v firentinski in<*n<*ki cerkvi. Ne umrlega kip, ampak poosebljen princip njegovega življenja krasi grob, princip lepote zdravega, mesnega telesa, ki je vodil m določev*.! življenje temu aolnčnnlepemu tropu zepoznebh poganov. K >losa!ni so ti spomeniki, nadnaravno veliki kakor faraonski! A med tem ko oni v slojih stegnjemb, strm h f trmah revoi-tirajo, da je morala podleči ta kolosalna sila, so ti ▼ vseh krasnih gubicah telesa žalostni, da te velikey izvanredno lepote ni več — in melanholija je razlika nad grobom. 01 protesta, preko melanholije do resigniranega priznanja necbhod noati smrti — tako je doslej žaloval človek po svojih drugih. Pogan je zidal umrl.m piramide, dolbei sarkofage, stavil krasne hrame z okraski in ornamenti, dajal jim je s seboj hrane in jim daroval žrtve, žene in sužnje. Kristijan ni potrebo val ne hiše in tudi ne slug s seboj. On je šel leč samo začasno, samo do dne, da ga vzbudi trobenta in iz prahu vaovete njegovo truplo v večno življenje. Ne samo duh, tudi telo bo vstalo In smio je mesto, kjer leži telo, dragoetno in posvečeno. In spomeniki krasijo kotičke, kjer čakajo teles* umrhb vstajanja, ki jim ga bo prinese! sodni dan K ko jf* dcl^a ta »Rne de la Roqootte«! Kje je še tam v megli kolona bastiljskega trga! Oprezno in sigurno stepajo konji, vpreženi pred rmnibus Enakomerno odmevajo odaroi njih Širokih kopit ob kameniti tlak. Z nadstrešja se vidi skozi okna v obuiična stanovanja, vsa dru gsčna in vsa podobna: skromni, predmestni interieurji z oguljenimi fotelji in slabimi, zaprašenimi oUgrafl-jami. N zke hišice ob levi atrani so videti z voza še nižje. Nekaterim se vidi na streho, ravno, ograjeno, z le seno pol co na kraju in posušenimi cvetlicami v razbitih ione h na nji. Tamdoli pa je razgrnjena Seina. Kakor skrivnostna kača med prsi Flem-bertote Salammb6 se ulega po sredi mesta v belo, izklesano strugo. Njeno površje se sgibava in leskeče v tisočerih ispreminih. Ol neba pa jo spuščen gost, mehak, siv plašč, ode-vajoč in družeč t eno vso to neiz- merno mnogovrstnost, ki se imenuje ljubo življenje. Vos se nsgiblje, po-zibava in pomiče isvzdol, bedro, varno in neprestano na?zdol . . . tja-dol v one mrgoleče mase ognjev, luči, seno ... v to šumenje in vrvenje, med te smele in ssmosavestae glasove, v ta pogum, ki dviga krogin-krog te množieo, jih žene, bodri, pobira s tal, vsravr.ava is prahu in noai na višino, ponosno kraljujoče v ozračju in smelo zroče, k zvezdam ... In gledal sem to Jakobovo lest?o, na katere slednjem klinu stoje nalik angelom — aere perennius — nositelji in vršitelji ter izbraniki Njega Oiedal sem ta spomenik, ki bi ga ne bilo brea nas in ki zato na njem rstajamo od smrti, čim smo umrli — v večni sodni dan in večno življenje Nega, po katerem smo in bomo večno — Duha In po nikomer nisem žaloval. Ampak šel sem v mesto in prod spomenikom človeškega doba, ki ga ima ta in po vsej aernlji, sem obhajal prasnik Njega in spomin nj h, ki eo bili NjegOTo neumrjoče — verne dnše. (Dali* pri*) pospeti t salo in tamkaj zažgati dotična granate, ki so takoj eksplodirale. Kksplozija je uničila vse selo in alarmirala eslo japonsko vojsko, ki jo tmkoj na oeli črti odkrila ljut ogenj na aaie pozicije. Na liso mosta doila japonska stotnija je med razvalinami iskala mrtvecev in ranjoneev Z mandžurskega bojišča. »Lokalanseigerju« se poroča iz Muk d ena: Operaeije sioer mirujejo, n vendar to najbrže pomeni samo tiiino pred nevihto. Obe armadi ai ■tojite v strelni daljavi nasproti; njih fronta se razprostira na 60 kilometrov. Bitka ob reki Šaho se takore-koč nadaljuje že meiee dni. V sprednjih vrstah so vsi voji noč in dan pripravljeni na boj in leže v okopih. Za njimi se nahajajo reserve, ki so nastanjene v podzemskih jamah, ker so kitajsko hiše večinoma tako razdejane, da ni mogoče v njih stanovati. Na japonski atrani vlada živahno gibanje, vendar pa se no moro ničesar pozitivnega izvedeti o japonskih načrtih. Med obema armadama je nastala nekaka nevtralna cona, kamor obe armadi hodita po vodo, ne da bi druga drugo obstreljevali. Ruski vojaki prenaiajo s čudovito vztrajnostjo zimske strapace. V Muk-denu so se razmere poboljšale. Ki tajci so zopet odprli svoje prodajal-nice in si mnoge zaslužijo, ker pre skrb'juje z živili rusko armado, ki vse točno plačuje. Iz Mnkdena se poroča: Boji zadnje dni so bili zelo ljuti. Japonci so izgubili pri nekem naskoku na ruske pozicije nad 100 mož. Vse kaže, da so važni dogodki prod durmi. »Morning Post« poroča, da so ae Rusi pred japonskim desnim krilom združili z glavno armado z namenom, da bi napadli japonski center. Japonci so to opazili in so jeli pro dirati proti ruskim pozicijam Tudi japonsko levo krilo se je jelo gibati in pričakuje se nova velika bitka. Zajet nemški parnik. Reuterjev urad javlja iz Tokija: V sobote 19. t. m. zjutraj je opazilo japonsko brodovje, ki je križanlo pri Jentsju. nemški parnik »Batelan«, ki je plul v smeri proti Port Arturju. Topničarka »Tatsuta« je parnik ob 5. uri zjutraj dohitela in ga preiskala. Na krovu je imel veliko množino zimske obleke, odej, zdravil in kon-Berviranega mesa. Kapitan »B»telanc je sicer zatrjeval, da pluje v Inkov, a kljub temu se je ladja zaplenila in poslala v Saseho. Izgredi ruskih mornarjev? »Daily Expresa« ve povedati, da ao ruski mornarji na Kreti povzro čili velike izgrede. Pijani oficirji in vojaki bo razgrajali po ulioah in na padali mirno prebivalstvo. Ubitih je bilo pet mornarjev, 40 pa jih je desertiralo. Tako poroča Konklave L 1903. m. (Dalje.) V konklavu leta 1903. je igrala odločilno vlogo avstrijsko ogrska monarh ja. Vobče se misli, da je med Vatikanom in med Avstrijo vedno vladalo najlepše in najtrdnejše prijateljstvo. Navidezno je to resnično. Av atrija je bila vedno in je tudi še danes pravi eldorado klerikalizma, in to poglavitno zaradi tega, ker je dinastija stala in stoji na strani rimskih klerikalcev. Razmerje med Av strijo in med Vatikanom pa ne izvira iz same ljubezni, nego iz enakosti interesov. Vatikan je vedno izkoriščal Avstrijo in Avstrija je izkoriščala VaVkan — čas h so pa interesi kolidirali in tedaj so nastale prav brezobzirne vojne. Čim je nastala tro zveza, se je to razmerje premenilo. PapeŽ se ni čudil, da sta se iz strahu pred Francijo združ It Italija in Nemčija, ali da je ti zvezi pristopila tudi Avstrija, to je njega in ves Vatikan silno bolelo. Saj je tudi očitno, da alijanca med Avstrijo in med Italijo pomeni ne le f rmalno pripoznanje, da je Rim last Italije, nego nalaga »Dalij Expressa! Ksjpak samo čisto zlato! Anglež o rusko-Japonski vojni. List »Dailv Ncwi« ima aa svojega vojnega dopisnika nar. H a 1 o s a Mr. Hales se boji, da bo kmalu ko nes angleško japonski zvezi, ker se Jsponska trudi, da bi ona vladala po azijatskem morju. Japonska jo ljubosumna na Angleško in pride dan, ko si bedo angleški in japonski vojski stali sovražno nasproti. On je popolnoma prepričan, da so bile vse dosedanje japonske sgube zamolčane. Tako je n. pr. — pravi ta vojni poročevalec angleškega liata — pomorska bitka pri Čemulpu bila od angleških Hitov popolnoma lažnjivo opisana Ruska križarks »Vsrjsgc je potopila dve japonski topničarkii jo poškodovala eno japonako kri-žarko in potem se je »Varjag« akuŠal obrniti in se zagnati v japonsko oklopnjačo in jo pogresniti. Pri tem pa se je pokvaril »Varjagu« stroj in je bil vsled tega prisiljen vrniti se v luko. Vsi dosedanji opisi to bitke so bili popolnoma zlagani. Vaa poročila o slabem ravnanju Rusov s prebivalci Mandžurije niso drugega, nego izmišljene laži. Mr. Hales pravi, da ima mnogo fotografij, iz katerih je razvidno, kako zverinsko so postopali japonski vojski in japonski oficirji s prebivalci Mandžurije. Ki-tajei, ki so se branili prevažati Japoncem vojni materijal, so bili od poslednjih samo za eno glavo skrajšani. Kar se pa tiče vohunstva, ne doseže Japoncev nikdo na svetu. Že sedem let pred vojno so preoblečeni japonski oficirji prepotovali vso Mand žuri jo in Sibirijo. Pri ruskih uradnikih in oficirjih so nastopali službo težakov in so previdno brskali po knjigah, prtljagah in ključih šifriranih telegramov in so spoznali tako tu4i ruske signale. Japonska je vedela za vsako patrono in za vsako puško, ki jo je odposlala Rusija v Mandžurijo. Ona je dobro vedela, kako daleč nesejo ruski kanoni in kje ao nastavljeni, in prav radi tega jo velik čudež, da se jim ni Še posrečilo vzeti Port Arturja. Pogrešeno je tudi, ako se preveč čisla japonsko junaštvo, ker Mr. Hales se je prepričal na lastne oči, da ravno ruskega vojaka ne dosega v junaštvu noben drugi. Ako so se Rusi tudi umikali, storili so to le, ker je bil ta vojni mčrt od ruskega vodstva že prej n a t a n č n o p r e r a č u n j e n; drugače bi bilo Japoncem nemoŽno prekoračiti reko Jalu. dasi so imeli Rusi tam samo 10000, Jsponei pa 35000 mož. Vztočno sibirski strelci so bili kar divji, ko so videli, da se je dovolilo Japoncem prekoračiti to reko in se niso nikakor hoteli umakniti. Strelci so pustili ta dan od svojih 3000 mož 1800 mrtvih na bojišču in oficirji so jih morali s sabljami siliti, da so se umaknili. tudi katoLŠki Avstriji dolžnost, z mečem braniti, da bi se Italiji Rim vzel in da bi se obnovila papeževa država. To je skelelo in bolelo. Avstrija je s tem pustila na cedilu rimsko cerkev, zavrgla vse svoje tradicije in končala starodavno bvojo politiko, delati na pomnoŽitev papeževe oblasti zato. da se ne ustanovi in ne utrdi italijanska narodna država. Vatikanski krogi so bili tako iz sebe, da so hoteli kar pretrgati di plomatično zvezo z Avstrijo. Samo političnemu taktu avstrijskega poslanika grofa Paara se je zahvaliti, da s-- to ni zgodilo. Avstrijski narodi pač lahko bridko obžalujejo, da se diplomatiČna zveza ni pretrgala. Ako bi se bilo to zgodilo, bi bila Avstrija seveda odgovorila z represalijami in — danes bi kJerikalizem več ne moril narodov. Ko je Vatikan uvidel, da napravi sam sebi največjo škodo, če pretrga diplomatično zvezo z Avstrijo, le začel zahtevati, naj Avstrija slovesno izjavi, da alijanČna pogodba z Italijo ne obsrga ničesar, kar bi kazalo, da Avstrija več ne zahteva, naj se obnovi papeška država. Rasume se samo ob sebi, da dunajska vlada take izjave ni hotela dati. Mr. Hales sam oposarja Angleže, naj ne jemljejo za Čisto zlato, kar so lepega pripoveduje o Japonoih. Namestniika kriza v Dalmaciji. Duo a j, 21 novembra. Tokom tega tedna bodo dalmatinski državni poslanoi vprašali ministrskega predsednika, kako misli rešiti nemestoiško krizo v Dalmaciji Vprašanje bodo podpirali jugoslovanski poslanoi, Cehi in Italijani. Posl. Biankini je izjavil, da jo ministrski predsednik po vodal neki ugledni osebi, da so baron Haadel mora odpoklioati. Namestnik si vzsme kmalu dopust sa nedoločen čas Zasedaj prevzame vodstvo namestaištva dvorni svetnik N a r b e 11 i. Ministrski predsednik baje hoče istočasno rešiti nanaestniške zadeve na Tirolskem, Moravskom, Kranjskem in v Dalmaciji. Italijansko vseučilišče. Dunaj, 21. novembra. Vlada vztraja pri svoji predlogi, da se italijanska pravna fakulteta ustanovi le v Roveredu. Ako bi poslanska zbor nioa sklenila, da so italijansko vseučilišče uatanovi v Tratu ali Tndentu, vlada tak* ga zakona ne predloži cesarju v odobritev. Dunaj, 21 novembra. Vlada ae brani, da bi zaprla italijansko pravno fakulteto v Inomoatu, ker bi na ta način italijanski dijaki, ki so vpisaui na fakulteti, izgubili pol leta. Kritični položaj na Ogrskem. Budapešta, 21. novembra. Na veliki nedeljski skupščini liberalnega meščanstva v Budapešti je ministrski predsednik poudarjal v svojem govori, da se je s spremembo poslovnika kršila dosedanja oblika, toda brez tega boja ni šlo več dalje. Vlada, oziroma parlamentarna veČina je storila to s povzdignjeno glavo, z odprtim vizirjem ter se je tudi naprej napovedalo, kaj se namerava storiti, ne pa z zvijačo in na tatinski način. Budapešta, 21. novembra. Tudi nasprotnikom je imponiralo, kako je nastopil po shodu ministrski predsednik grof Tisza. Dasi so od vseh strani letele proti njemu snežne kepe in tudi kamenje, je odpravil policaje iz svoje bližine z besedami: ..Saj nisem tat 1* ter šel peš obiskat ministra grofa K h u e n a, od tam pa se vkljub demon-stracijan pol ure sprehajal, preden je odšel v svojo palačo. Budapešta, 21. novembra. Predsednik poslanske zbornice pl. Pere zel je izjavil: „Ostanem na svojem mestu ter bom podpiral ministrskega predsednika v njegovem prizadevanju, v kolikor se tiče obnovitve reda v zbornici, vendar pa bom predsedniški sedež rad zapustil, ako je s tem zbornici zagotovljeno mirno delovanje." Budapešta, 21. novembra. Opozicijski listi smatrajo grofa T i s z o za izgubljenega ter poročajo, da pooblasti cesar bivšega ministrskega predsednika Wekerla, da se pogaja z opozicijo. Budapešta, 21. novembra. Združena opozicija je imela skupno sejo, v kateri se je odobril manifest na kralja in na narod. V manifestu na kralja se isti prosi, naj ministrskemu predsednika odtegne zaupanje, ker je vsekakor zlorabil to zaupanje s tem, da je i kra ljevim reskriptom podpiral protiustavni atentat. Bsdapešta, 21. novembra. Is liberalne stranke je izstopil tsdi vodja agrarcev grof Karolvi. Izstopivši po slanci pa se za sedaj ne bodo združili v lastno stranko, temuč ostanejo kot desidentje izven strankine zveze. Budapešta, 21. novembra. Bivši poljedelski minister dr. Daranvi, ki zastopa v državnem zboru drugi poštanski okraj, je sklical včeraj svoje volilce na shod, da jim sporoči svoj izstop iz liberalne stranke. Njegovi vo-lilci, ki so skoraj sami ministrski in državni uradniki, so izjavili enoglasno, da odobravajo postopanje svojega po slanca ter ms za izstop izrekajo priznanje. Dogodki v Maoedoniji. Carigrad, 21 novembra. Civilna agenta Avstro Ogrske in Rusije sta izdala uradno poročito o dosedanjih uspehih reformne akcije. Poročilo poudarja, da je prebivalstvo takoj od začetka prav razumevalo koristi reformne akcije ter se je obračalo s prošnjami in pritožbami do civiln h agentov. V prvi poloviei leta se je rešilo ravno 6000 takih pritožb. Vza jemno delovanje civilnih agentov s inozemskimi orožniškimi častniki je zbudilo pri prebivalstvu zaupanje, obenem pa tudi vplivalo na obiaiti, da so uvidele, da je povrnitev k prejšajim razmeram izključena. Splo šni položaj se je vidno izboljšal. Btguni se neprestano vračajo domov. Do avgusta se je vrnilo 6000 oseb. Ovire za reformno akcijo so upiranje turških vladnih krogov, revolucijska propaganda, sovraštvo med raznimi krščanskimi elementi in fiaančni po ložaj. Kmetsko prebivalstvo opravlja zopet redno svoje posle in trgovina se jo sopet lepo povzdignila. Glavno skrb bo treba sedaj obrniti deželnim financam. Dohodki treh macedonskih vilajetov bi lahko dali po proračunu vrhovnega nsdzornika Hilmi paše na leto 15 milijonov prebitka. Vsled zvišanja vojaške posadke in ker iz državnih blagajn ni rednih prispevkov, je finančni položaj naravnost obupen. V celi zadnji dobi ni bilo mogoče redno izplačevati ne uradnikov, ne vojakov, ki imajo vedno za tri do štiri mesece plačo na za ostanku. Vrbu tega je poprava razrušenih kmetskih hiš neobhodna po treba. Letna potrebščina za maeedon sko orožniško ulužbo je že potom otomanske banke zagotovljena. Pri orožnikih je 23*/0 kristjanov O orožnikih ni bilo dosedaj nikakih pritožb. Tudi običajna nasilstva Arnavtov proti krščanskemu prebivalstvu ob noeiah so se preeej zmanjšala, pri Čemer js vlada zelo energično postopala. Pri upravni in justični reforsai so jo število uradnikov p< množilo lev ao se tudi kristjanski elementi pritegnili v državno službo, a slabo uredništvo se je iztrebilo. D i konsa julija t. 1. je bilo nameščenih 311 kristjanskih uradnikov N»d 2000 pol na oeli črti najhujši boj. N* Kranjskem je boj sprožil Mtssia. Dostikrat so politični otročaji pisali, da sta Missia in Mahnič aačela svoj boj na ukai z Dunaja. Resniea pa jo, da ata ga začela na ukaz iz Rima. K » j prišel kot nuncij sedanji kardinal AgUard na Dunaj, se je boj še poostril in končno je moral odstopiti minister zunanjih del grof K*lnoky, Aglisrdi pa pobrati šila in kopita ter odriniti. Tudi poslanik grof Paar jo moral odatopiti. Njegov naalednik |o bil ultraklerikalni gre f R-vertera. Ta se jo trudil na vse načine, da bi poravnal nastalo nasprotje, a ai kilo mogoče. Tudi on je moral odstopiti in aa njegovo mesto je prišel grof Szeesen, ki pa jo tudi prav malo časa mogel izhajati z Rampollo. Umevno je torej, da je na Du naju vladalo aajodkritejie sovraštvo proti kardinalu Rampolli. Povrh je Rampolla dunajsko vlado šikaniral eelo pri neznatnih rečeh. Tako je Tedaj je začel Vatikan zavratno, hudo vojno proti Avstriji in vatikansko časopisje je eelo osebno grdilo eessrja Franca Jožefa in ga imeno valo med drugim celo avstrijskega Karia Alberta. Franc Jožef gotovo ni bil nikdar sovražnik Rima, a primer jali so ga s Karlom Abertom, ker ta v svojem političnem delu, kakor v svoji rodovini ni imel sreče. Pa pri tem ni ostalo. Papeški nuncij na Da naju je mobiliziral klerikalno armado in klerikalci vseh narodnosti so v korist Rima delali svoji lastni vladi kjer so mogli tež«ve ter ji metali polena pod noge. T- daj je tudi kardinal Rampolla rekel kardinalu Va-nutelliju: Po sklepih in načrtih rimske cerkve je Avstrija obsojena, da se razbije. Vatikan je mislil, da na ta način prisili dunajske kroge, da po preteku dobe, za katero je bila sklenjena alijanca z Italijo, te aiijance več ne obnove Vatikan je bil trdno prepričan, da je to alijaneo raibil. Dunajski nuncij je bil to kot zagotovljeno stvar sporočil v Rim A vsa ta upanja so se izjalovila. Kar naenkrat so listi sporočili, da je pogodba obnovljfna. Papež je poslal nekega kardinala k poslaniku grofu Paaru vprašat, če je to resnično Paar je odgovoril, da je pač v listth o tem čital, da pa nima nikakega cfioialoega obvestila. Leon XIII je bil skrajno razburjen in poslal je avstrijskemu posla niku res impertinentno noto. V tem zgodovinskem dokumentu je trdil, da izvira vsa oblast avstrijskega cesarja od investiture rimskih pspežev in se je osmehl iz naslova tega lastiti si pravico, da protestira proti vsaki pogodbi, ki bi jo Avstrja sklenila z Italijo in ki bi direktno in indirektno bila naperjena tudi proti zabtevanju, da se obnovi papeževa posvetna država. Cesar je bil skrajno indigniran in je pisal papežu ostro pismo, v ka terem je zavrnil njegov protest in pojasnil, da bi bil položaj rimske ser-kve še veliko slabši, kakor je, če bi Avstrija ne ščitila oerkvenih interesov. S tem pa raspor še ni b>l po ravnan. Cim bolj se je dunsjska vlada trudila, da se prikupi Rimu s protežiranjem klerikalcev, tembolj je Rtm intrigira!. Posebno je v to porabil postavo o civilnem zakonu, ki je bila sprejeta v ogrskem parlamentu. L. 1886. je papež poslal avstro-ogrskim šaofom nekako enoi- Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 267, dne 22, novembra 1904. okrajno učiteljstvo. Na novo je društvu pristopil g. Radivoj Tuiak, učitelj v Mozirju. Kot gostje bili bo navzoči gospica F. Z mrzli kar, novoimenovana učiteljica v Dramljab, gospe Dedič in Kelo. Po običajnem nagovoru predsednikovem pre-cital se ie zapisnik zadnjega zborovanja. Nato je zastopnik učiteljstva v okr. šolskem svetu g. Kelc obširno poročal o delovanju te korporacije. N* predlog g. Praprotnika se obema učiteljema v okr. šolskem svetu izreče zahvala za trud. Nadalje se je razpravljalo o sadnih razstavah in zlasti o oni v Radovljici in DU§-seldorfu. O risanju po novi takozvani Tomašičevi metodi je govoril g. Kocbek, ki je razkazoval množico stik. izvršenih na podlagi te metode. Vsi zborovalci bo bili edini, da je to ena najboljših dosedaj zna nih metod. V gornjegrajski šoli se je že začelo po tej poučevati in je pričakovati najboljših uspehov. Taj-nikovo poročile, kakor tudi blagajnikovo se je sprejelo z zadovoljstvom. Dohodkov ie imelo društvo v minc-lem letu 67 K. Bilo bi jih lahko več, ko bi vsi člani redno plačevali. Volitev novega odbora. Ostal je stari odbor 2 majhno spremembo. Predsednik g Ivan Kelc, nadučitelj v Novi Štifti; podpredsednik g. Fran Kocbek nadučitelj v Gornjtm gradu; blagaj nik g. Peter W u d I e r, nadučite! na Ljubnem; tajnik g. Ig. Sijanec, učitelj v Gornjem gradu; odbornike g. Ivan KlemenČič, naduč tel j na Rečici in g. J o s i p T e r č a k,, nad učitelj v Ksaveriju Prihodnji zboro vanje bode meseca majnika — če bi ne bilo kaj važnega prej rešiti — pri Novi Štifti. Po zborovanju je bila prosta zabava v znani gostoljubni gcstilni Korenovi. Dnevne vesti. \ V Ljub!.ml, 22. novembra. — Resnično besedo je v »So?enčevi« enkeii spregovoril gospod Ariton Korošec, ki bodo posebno neprijetno zazvenela na uho tistim solzarjem, koje imamo v svoji lastni stranki. Gospod Korošec izraža se takole: »Žalostno je, toda istinito, da z elegijami na »bratomorni boj« na Kranjskem prikrivajo mnogi Slovenci ob periferijah svojo narodno nemarnost, zaspanost in lenobo. Kdor hoče delati ob periferiji, tudi sedaj lahko dela, in kdor sedaj ne dela, tudi takrat ne bo veliko, ako neha »bratomorni boj«. »Straža« ni megla razviti svojega delovanja, kakor bi bilo že leti, a vendar je nabrala nekoliko denarja in knjig. A še to je morala takorekoč usiljevati, ker se domoljubi niso oglasili za podporo, katere vsled svoje nedelavnosti niso znali upora biti. Storimo Slovenci ob mejah najprej svojo narodno dolžnost dom* in potem se žele h ud ujm o na kranjske brate, če nam ne bsdo tam hoteli pomagali, kjer so opešale naše moči!« Tako je! G)spod Korošec ima čisto prav! To je bilo naše mne nje že od nekdaj! Sedsj spravite v malho »bratomorni boj«, ki je služil le v puhloglave preteže, samo, da se je prikrila nemarnost, zaspanost in lenoba! — Klerikalci v zadregi. »Slovencu« je zelo neprijetno, da smo klerikalcem, ki so proglasili na- minister zunanjih del grof Golu chowsiii predlagal svoj ga osebnega prijatelja, krakovskega škofa Puzyno, sa mesto nadškofa. Rampolla se je uprl in je zmagal. Puzvoa, ki spada med n?jvi3je poljsko plemstvo, je v merodajnih krogih jako priljub^en in zato je cesar naročil, naj ga vlada predlaga za kardinala Rampolla je hotel preprečiti, da bi ae to zgodilo. Napel je vae svoje sile, češ, Pu7yna je premlad in n ma nikakih zaslug itd. Rampolla je bil že skoro vso kardinale pridobil na svojo stran. Posla nik grof Szecsen je to uvedel in je provzročil, da je cesar lastnoročno pi9al papežu in mu v kategoričnem tonu izrekel željo, naj imenuje Pu-zyno za kardinala. Rampolla se je sicer še upiral, a papež ni imel po guxa kljubovati cesarju in Purvna je dobil škrlat. Dunajski in pestanski vladni krogi so, kakor je sedaj pač vsakemu umevno, videli v kardinalu Rampolli svojega največjega na3prot nika in jasne je, da so napeli vse Bile, da preprečijo njegovo iz olitev ia papeža. (Dalje prih ) čelo, da ae je treba tudi v političnih stvareh pokoriti škofom, dokazali, da sicer to načelo propagirajo, ravnajo pa se po njem samo, kadar jim to kaže. Škofje zahtevajo, da naj bodo politične stranke dobrohotne in po pustljive dtuga do druge in naj nikdar strastno javno ne nastopajo. Z ozirom na t« nauk smo konstatirali, da se ga klerikalci prav nič ne drže in smo navedli v dokaz trga njihovo postopanje v dež. zboru in na raz nih shodih. »Slovenec« seveda ne more utajiti, da je politika klerikalne stranke v direktnem nasprotju z na čeli, ki bi jih stranka morala zastopati, in da se tudi ne vjema z nauki političnih njenih voditeljov-škofov, a se izgovarja prav po Ifgvorijansko. Pravi namreč, da je »katoliško narodna stranka v denazivi proti na sitnosti izdaj*ke zveie, katere geslo je: L'bera'oem groš, klerikalcem kaof!« in hoče s tem zagovarjati postopanje klerikalne stranke, kakor da bi jim za ta specijelni slučaj bili škofje dovohl', da smejo javno na slno naUoptti in zatajiti sicer pred-piiano dobrohotnost in popustljivost. Naj nam brumni »Slovenec« vendar pove, kje je v pastirskem l.tstu zapisano, da ima ukaz škofov, da bo naj Katoliške stranke vzdržujejo straBtnih javnih nastopov, samo hipotetično veljavo, in da se naš m klerikaloem ni treba ravnati po njem? Kako zelo so gospodje okoli »Slovenca« v zadregi, ker ne morejo prikriti, da je rsi njihova politika v načelnem nasprotju z nauki škcfov, katere klerikalci sami priznavajo za svoje vodi-fcelj*i dokazuje konfuzno in naivno vprašanje v sobotnem »Slovencu«, čemu Be mi ne ravnamo po škofovskih naukih. O ganeta i m^licitab! Tepcem okrog škifjvega glasila smo, mislimo, že dovolj mnogokrat povedali, da ne priznavamo nobene Škofovske avtorite in da se borimo v prvi vrsti proti t?mu, da si laste popje, na čelu jim ško^p, odločilno besedo tudi »in poli-tioia« Temeljni nauk klerikalcev pa j-, da se je treba tudi v političnih stvareh pokoriti škofom, torej je popolnoma jasno, da bi naši klerikalci mor i svojo politiko uravnati po škofovskih naukih. Tu ne pomaga noben izgovor! Klerikalci sami očitno greše proti škofovskim določbam, kako morejo potem zahtevati, da se škofom pekore ljudje, ki ne priznavajo nobene škofovske avtoritete?! G spod Lampek je bil gotovo skrivnostno sladko ginjen, ko je v soboto zap'sal dotično kuriozao vprašanje! — Katehet pred sodiščem. Ž 9 včeraj smo poročali o tistem katehetu, ki je v sobotnem »Slovencu v anonimni in zelo mistični obliki kritiziral kazensko razpravo dne 16 t. m. v Skofji Loki. Oa sicer ne pove sodišča z imenom in tudi sodniku nalašč daje nspačno ime. Poleg t*-ga pa se v svojem poetičnem spisu laže ta Jane na tako nesramen način, da ga je treba še posebej izpostaviti slovenski javnosti kot grdega in podlega laž nik a. To si ti, Peter Jjcc, kaplare v Šiofji Loki! Mi te damo še vprašamo, kako si upaš dokazati svojo ostudno laz, da se je g. sodnik B zidar B^žek že pred obravnavo proti tebi javno izrazil: »Gosp. katehet, za Vas pa stvar zelo slabo stoji« in da je začel nad pričo kričati itd. Kakor smo poizvčdeli od prisot-n h poslušaloev, te je g. sodnik pač prav lepo poučil in — kakor je to njegova dolžnost — pred razpravo napeljal k poravnavi. Toda vse be sede so bile zaman in mesto hvaležnosti za d bre pouke se sedaj hočeš maščevati nad — resnico in pravico. No, mogoČ3 imeš kako upanje do ljubljanske vzklione sodnije! — Pobožnost na cestah. V nedeljo so imele Marijine kongregacije svojo procesijo v Ljubljani. Poročilo o tej izvenredno lepi slavnosti je Čitati v včerajšnjem škofovem lista. Mi se te najnovejše mode nočemo dotakniti, ker vsakema prav radi puščamo vso njegovo pobožnoit, ki je lepa stvar, kadar in Če prihaja iz srca. Čudno zdi se nam le to, da se v sedanjem času v Ljubljani in po Kranjskem sploh prireja toliko pouličnih procesij. Iu to še sedaj v tem mrzlem času, tako da se te uboge, belo in prav labko oblečene „kongre-ganistinje-, kakor jih imenuje »Slovenec-, čez vse lahko pri svoji goreči pobožnosti prehlade. Zakaj se ne ostane v „hramu božjem", kjer se pač vsakdo najložje zataplja v pobožno molitev, zakaj se sili vedno s svečami v roki na ulico 9 To nam ni prav razumljivo. Sicer pa je Bonaventura tudi v nedeljo nastopal jako »ognjevito". Pripoveduje se, da je bil ua leci v uršulinski cerkvi zelo živahen. Toda ravno, ko je govoril najbolj prepričevalno, izmuznil se mu je plašč s telesa, tako da ga ni mogel takoj spraviti v status q*0 ante. In govoril je toliko časa, da je poslušalce pričelo skrbeti, če ni morebiti pozabil na to, da se je treba vrniti še v križevniško cerkev. Sicer pa se je izvršilo vse „v najlepšem redu." — Narodna čitalnica v LJubljani vabi svoje člane k jour fixu, kateri bode jutri v sredo dne 23. tekočega meseca ob pol 9 uri v čitaln'čoi dvorani »Narodnega doma«. Na sporedu je tudi tombola. —- Koncert pevskega zbora nGlasbene Matice", ki je bil v soboto zvečer v areni »Narodnega dom?«, je uspel nad vse pričakova nje d b . Arena je btla do zadnjega k< t čka polna, kar je p^č dokaz, kako veiike simpatije uuva vG'asbena M t.o.*.« med obV: . >r --m z a -ti ako se upošteva, da koncerta ni pr redilo d ultvo kot tako, marveč samo pc-samezni člani pevskega zbora »Glasbene M t ce«. Ni sporedu so bile pevske in glasbene točke in dva kemična prizora. M ški oktet je pel s tin>m čutom in malone z umetniško dovršenostjo Hajdrihovo milotožno pesem »Cerkvica« melodiozno Hu dovernikovo »Našu zvezda1« Scbwa-bovo »Slanica« in Vcgričevo »Lahko noč«. Iznei vseh teh to6i je najbolj ugajala Vogričeva pesem, ki s** je na aolnšno zahttvanje m rala ponoviti. N-.kaj posebnega ie bil m -iatti oktet, ki je pel II ii'neiatrovo p s: m »L ži polje ravne« in dr. G Krekovo »Milo«. Ooe peami ste se peli s fiaim umevanjem in ker so pevke, kakor pevci pazili tudi na nisns.ranje, ki včasih največ pripomore, da pride p3sem do prave ve Ijave, je bilo občinstvo kar očarano. Krekova »Idila« se je morala dvakrat ponavljati, vendar pa bi bila še bolj ugajala, kakor je navzoči njen skladatelj sam naglašal, ako bi se bila pela v nekoliko hitrejšam tempu Komična prizora »Anglež v galeriji slik« in »Lak zoper plešo« sta občinstvu ugajala, ako se sme soditi po precej živahnem ploskanju občinstva. Po našem, s cer nemerodajnem mnenju pa enake točke ne spadajo na koncert, ki se prireja pod okriljem takšnega društva, kakor je »Glasbona Matica«. Glasbene točke je izvajala v splošao zadovoljnost »Društvena godba. Po koncertu se je improviziral animiran ples, ki je trajal po7no v noč. Zdi se nam umestno pohvaliti odbor, ki je pri vstopnicah pobiral tudi davek za našo šolsko družbo. Posnemanja vredno! — Zahvala. Dne 20. t. m. pozno v noč mi je došla od v Ljubljani zbranih bojevnikov z leta 1878 preprijazna brzojavka, v kateri se čč. zborovalci zahvaljujejo za knjigo: »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 187 8«, poudarjaje, da je v nji označena tradicij >nalna hrabrost slovenskih sinov in postavljen časten spomin lepi domovini. Ker mi je bila brzojavka še le do stavljea?, ko e i se čč zborovalci že razšli, se t- m potom iskreno zahvaljujem vsem častitim sobojevnikom in drugim udeitž ncem za laskavo priznanje in prepržjszni domači pozdrav ter kličem: »B}g živi in ohrani še mnogo let za patrijotično stvar tako navdušene, vnete in zve ste moje rojake!« — Pisatelj »Slovenskih fantov« — Na Dunaju, 21. listopada 1904 — Svetovna razstava v Liježu (Liittich), kat*re se uie leže tud jugoslovanski umetniki, se otvori prihodnje leto meseca aprila in traja do novembra. Deirgat za Avstrijo je Gustav Hartberger na Dunaju — Prvi vinski semenj v Vipavi« Kakor je razvideti iz razposlanih plakatov, se priredi letošnje leto tudi v Vipavi javni vinski semenj in sicer prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m. popoldne ob treh, na dvorišču g. Pe trovčiča. Pred otvoritvijo ob 1. uri bo istotam predaval deželni potovalui učitelj g. Fr. Gombač o umnem kletarstvu z ozirom na dandanašuje viuske kup čijske razmere. Letošnja vina so prav dobra, zlasti onih posestnikov, ki na-pravljajo svoja vina po novem načinu ; in ker bo cene primeroma jako nizke, upamo, da poseti tudi naš semenj mnogo domaČih in tujih kupcev. Pripomnimo še, da vozi pošta iz Postojne ? Vipavo iu nasprotno dvakrat na dan in sicer gre zjutraj iz Postojne ob osmih, popoldne pa ob štirih; z Vipave v Postojno gre zjutraj ob osmib, popoldne pa ob pol peti uri, tako, da se lahko pride v enem dnevu iz Ljubljane v Vipavo in nazaj. Na ta semenj prineso svoj vinski pridelek tudi obmejni goriški vinogradniki. — Požar na Brodu. Piše se nam v »Stov. Narodu« z dne 17 t. m, da je požar na Brodu pri Sv. Križu dne 12 t. m. provzročil le okolo 25 000 kron škode. Temu ni tako! Kolikor se namreč da p -sodit*, je škode v celem 60 do 70 tiseč bron Gg. Susteršič in Pfeifer, sadaj urno na noge, odprita svoje dobrodelne roke, tu je široko poljt* za delovanje! — Alaad. tehniško društvo „Triglav14 je izv,iilo za tekoči zimski tečaj odbor, ki se je konstituiral sledeče: Predsednik: phil. Ivan Steblovnik; podpredsednik: phil. Josip Haoin; tajnik: ph 1. Srečko Serajnik; blagi j nik: tehn. Viktor Plehan; knjižničar: iur Aleksander Hrašovec; gospo dar: phil. Jakob Kelemina; odb. nam.: iur. Fran Pavlic. — Morilca Šegula« Muršec. Iz Maribora se nam piše o porota obravnavi, ki se je pričela včeraj. Kakor znano, zg< dil se je v noči 19 na 20 avgusta t. 1. v Domovi pri Ptuju grozen zločin. Na železniški progi ao našli strahovito razmesarjeno truplo mlade kmetice Cecilije Šegu 1 a V začetku se je mislilo, da je nesrečno ženo povozil in usmrtil vlak, toda komisija je takoj spoznala, da je bila žena najprej zaklana, potem Šele položena na tir. Ker je bilo znano, da sta se umorjena žena in njen 28'etni mož Ožbald Segula neprestano prepirala in tudi pretepala, tako da je moralo Že sodišŠe posredovati, padel je se/eda sum takoj na mcŽa, ob.nem p* tudi na 411etnega, slaboglasuega krojača Alojzija M u r šca, ki je bil najboljši Š.gulov prijatelj. Šdgula je takoj priznal zločin ter pripovedoval podrobno, kako sca z Muršectrm ženo umorila in zavlekla na železnico. Ze 2. avgusta, ko sta šla z Muršcem skupno s Ptuja domov, mu je Muršec na svetoval, Ženo umoriti. Segula, ki je bil lenuh in vsled Murtečve slabe tovaršije tudi žganjepivec, je tožil svojemu prijatelju, kako slabo ravna žena ž njim, da mu ni več doma prestati. Tedaj mu je Muršeo sv<_t i val, kako lahko spravi ženo s sveta, ne da bi kdo o tem kdaj zvedel. Dne 19. avgusta je Šegula opoldne ležal doma v postelji, žena pa ga je spodila iz postelje in hiše, ker je bilo mnogo dela na polju. Segula pa ni šel delat, temuč k svojemu prijatelju Muršcu tožit da mu žena še spati ne pu*ti doma. Nato mu je MuršiC kratko izjavil, da tu pač n druge pomoči, kakor ženo takoj ubiti. V začetku se je. Š?gula predlogu upiral, končno pa sta se z Muršcem domenila, da skupno umorita ženo; Muršcu je za pomoč obljubii 300 K. Proti 9 zvečer sta se napotila proti Segulovi hiši. Mursec je vzel vrv seboj, med potom pa je rekel, da je pas Še boljši, ker se da hitreje zategniti. Na trkanje je Žena Seguli takoj odprla, a Mursec se je skril v kasto, dokler žena Segnle ne zaspi. Segala se je ulegel v sobi na tla spat, njegova žena pa v posteljo, toda oblečena in obuta. Ko je žena zaspala, je Šel Segula po MurŠca, ki ga je poučil, kako mora spečo zgrabiti, da ne bo mogla kričati ne uiti. Nato se je Segala pre vidno približal ženi, jo zgrabil za vrat ter ji zadrgnil pripravljeni pas okoli vratu; nato jo je potegnil s postelje in oba sta jo vlekla skozi vezo v čnuinato, kjer je Muršec že bil pripravil sekiro in škaf. Poteguila sta jo tako, da je imela glavo ravuo nad škafom, nakar jo je mož trikrat udaril s sekiro po glavi. Ker je še kazala življenje v sebi, zamahnil je tudi še Muršec enkrat po njej. Potem sta jo preoblckla, zavihi v konjski koc ter jo na drogu privezano nesla k MurŠČevi lisi. Tam sta izpila steklenico žganja ter se posvetovala, kaj storita z umorjeno. Muršec jo predlagal, naj jo neseta v kozolec ter istega zažgeta, da truplo zgori. Ta nasvet se Šeguli ni zdel dosti varen, zato sta se zedinila, da zapeljeta truplo na samo-kolnici na žel. progo, da se bo mislilo, da se je sama vrgla pod vlak. Čakala sta v turšici, da se je zaslišal signal za vlak, nakar je Muršec sam vlekel truplo po nasipu do proge, ker segula ni hotel več sodelovati. Tako .še^ulova izpoved. Muršec pa, ki je tudi obdol-žen, da je že 1.1^J9. hotel umoriti nekega Horvata ter mu zadal pijanemu v go/.tln 18 ran z nožem, trdovratno taji, Češ, da si je Segula vse izmislil. Segula pa je tudi izpovedal, da mu je Muršec že pred izvršenim zločinom povedal, da je hotel Horvata umoriti, a nič mu niso dokazali, ker je tajil. Zato da morata tudi v tem slučaju, ako bi se kaj izvedelo, le trdovratno molčati. Sledovi iz turšičue njive na Žel. tir so pričali, da je Muršec vlekel truplo po nasipu. Tudi Segulova stekleuica, iz katere sta pila po umoru žganje, se je našla pri Muršcu. Kri sta izlila v Pesnico ter tudi škaf razbila in pometala v vodo. Danes se obravnava nadaljuje iu zaključi. — Tretje letno poročilo podpornega društva ara slov. visokoftolce v Pragi. Iz poročila posnemamo sledeče: Društvo je imelo v preteklem letu 1903 04 217597 K dohodkov okoli 230 kron manj, kot lani — in 1806 58 K izdatkov. Društveno premoženje znaša 1776*62 K. Razmeroma najmanj je prispevala Kranjska. Podpirancev jo bilo it Kranjske 10 iz Primorzke 5, iz ŠUjerske 4, iz Koroške 1, dale pa *n: Štajerska 302 00 K, Kranjska 57240 K, Primorska 408 95 K drugod 27129 K. Število podp irancev je letos narastlo. Redni udje plačajo na leto 6 K, ustanovniki enkrat sa vselej 50 K, pravne osebe 100 K. Naj se Sovenci vendar spominjajo pre-potrebntga in važnega društva, ki toko lepo dejansko podpira češko-slovensko vzajemnost! Društvo ima doslej 17 ustanovnikov, 16 iz prvih dveh let iz zadnjega le enega več. — Raj na zemlji bi lahko imenovali francosko Rivijero z bajno razkošnimi mesti Nica, Monte Karlo in Monako, ki se kažejo ta teden v mednarodni panorami. Ker je pač pri nas malo tako srečnih ljudi, ki bi bili mogli dlje časa Živeti v teh rajskih, pa tudi dragih kiajih, mikalo bo pač vsakogar, ki se zanima za izredne prirodne krasote, da si jih vsaj v panorami ogleda. Opisati teh krasot in bogastev pač ni mogoče. To je nepretrgana skupina razkošnih vil z večno zelenimi vrtovi in šetališči, vsaka obmorska skala se je s pomočjo denarja in moderne tehnike spremenila v okras kraja. Iz vrvenja po teb parkih je videti, kakor da je tu skrb za življenje in človeška beda neznana. Posebno se to kaže pri karnevalskih obhodih v razposajenem korsu. Ko tiČimo pri nas sredi najhujše zime, je na ulicah v Niči pravcato rajanje, kjer se siplje cvetje. Posebno zanimiva je v Monte Karlu sijajna kazina s svetovnoznano igralnico. — Prihodnji teden potujemo po zanimivi Turingi j i, in sicer po mestih \Veimar, Eisenach in Friedrichs-roda. — Glas iz občinstva. Cesta na južni kolodvor je zelo slabo razsvetljena in če le malo megla pritisne, zavlada pred kolodvorom pravcata egiptovska tema. Nedavno ae jo pripeljal v Ljubljano c brzovlakom ob 6. uri zvečer neki tujec Icstopivši iz kolodvorskega poslopja, ga je objela taka tema, da je ves začuden jel klicati: »Kje pa je mesto Ljubljana«? — Pravijo, da ima južna železnica skrbeti za razsvetljavo pred kolodvorom. Ali bi občinski svet ne hotel poskrbeti, da bi Železniška uprava tudi izpolnjevala svojo dolžnost ? — Živinski semenj. Dae 21 t. m. ie bilo na letni semenj prignanih 941 konj in volov 431 krav in telet szupaj 1372 glav Kupčija ja bila pri govedi kakor pri konjih kljub slabemu vremenu prav dobra, ker so prišli po govejo živino Korošci in Moravč', po konje pa Lahi. — Zaatlalo se je v Ljubljani od 7. do 12. t. m. 90 volov, 2 kravi, 1 bik, 2 konja, 271 prašičev, 108 telet, 47 koitrunov in 11 kezličev, vpeljalo pa 8 zaklanih prašičev, 23 telet in 600 k? mesa. — Grozna nesreča se je pripetila pri grsdbi karavanske železnice v Hrušioi. V predoru je namreč eksplodirala mina in je bilo ubi tih uri tern 11 delavcev, 19 pi tske močno poškodovan h, da je baje malo upanja, da bi okrevali. — Aretovan ;e bil v soboto Ruiolf Hoxg, sedlar, rojen v Ljubljani, pn<*to;en v Kraljevi Grades Kakor smo poročali je bilo Karolu Šcnce m. V 41 friačujiLi 8© ie-•.,1«? sprejele. O I 1. januarja do 17. Korembra je do^io 2527 proširnj z» režo in 2477 đeloponudeb V 1482 Klučajih js bilo <*?lo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 kijučav i tčar, 3 irgovski siugf*, 1 hoiei^ki - oga, 2 gostilniška hlape*, 2 koči-r«ža, 4 vosaiki, 6 konjakih blapcevv vajenci za trgovino in pekarijo; ženske: 2 prodajalki špecerijske . irofc**, 1 bona, 2 gostilniški kuha » oi, 6 deklic vsako delo, 7 dekle ts otrokom. Službe iščejo ni o -iki; 1 oskrbnik, 2 mizarja, več pi-.t= .rai&kih s:: u ^, 2 cišnikaj ženske: 1 kontoristilifa, 2 blaga; r;J6,*rki, 2 prodajalki drobnega blaga, 1 trafikan-t:n;j*7 vež raČonaiočib natakaric, 2 kuharici k oro&nikoik), 1 scb-*ncs, t-sČ fiaih in navadnih kuharic — Oddati je takoj stanovanja as 1, 2 3 i a 6 sobam?, 1 prodaja veČ mesečnih sob. V &»jeta se iŠ&ejo za februar stanovanja ^ 1 2 in 3 sobami — Pismenim vpra sinjem je priložili zcamko za od govor. — Hrvaške norico. — Pri volitvah v zagrebški občinski z s a top je tudi v II raa redu sijajno zmagala neods:sr? * narodna stranka. R^aen dr Teodoro vida je izvoljenih vseh des^t narodnih kandidatov. Med Teodorov?ćem in kandidatom Mcšinskega B e 1 u v a nom ee vrši ožja volitev. V III. raz redu so bile volitve v b b )to pozno v noč. Izvoljeni so kanjidatje S;ar čevićčVG stranke pravs. — Srbsko akademsko pod« porno društvo v Zagrebu je volilo, kr.feor nam poreča, tale o^bar: Predsednik iur. Milan Popović podpredsednik phil. Miloš Grčić, ts;nik phil. K o sta Petrovič, blagajnik iur. S te 7 a n Brlzak, knjižničar [hl. Bogdan Lastavica, odbornika Mil o je Stanković in Andrija F rušio * Najnovejše novica. — Princezi nj a Lujiza Koburška odide kmala iz Pariza na Angleško, kamor sta jo povabila sestra princezinja grofica Lonyay in njen mož, da praznuje ž njima božične praznike. — Groiica Lonyayje kupila na Ogrskem graičino Višo, ki obsega 500 oralov zemlje. Na ta način je postala ogrska posestnica. Kupno pogodbo je podpisala kot belgijska princezinja. — 34 let obstrukcija. V kneževini Ratzenburg so kmečki poslanci pred 34 leti' zapustili deželni zbor ter se žele letos vrnejo, ker se je dosegla sprava. — Zakonska dvojica — morilca. V Pasavu so našli v nekem hotelu hranilničnega uradnika Ma gesa s prerezanim vratom in prebito glavo. Uropanih mu je bilo 3000 mark. Roparska morilca sta potnik Pfrcundt-ner in njegova žena, ki so ju že zaprli v Munakovem. — Protektorat družbe modrega križa" je odložila nadvojvo-dinja Marija Jožefa, ker so se v družbi zgodile velike sleparije. — Osem oseb je p o d s u 1 o pri gradnji mostu v Csarnoczi (Ogrsko). Vsi so bili mrtvi. — Policijski rt -i d k o m i s a r zaprt V K »kovu so eipr-li p A c:j-skega nadkom s t\* St n.Balickega zardeli zlrr^be uradne oblast^ k*r je nekega nepoštenega podjttmka pravo Časno opozoril, da se bo vršila pri njsai hJšoa pre sfava. — Umor in samomor. V Tešou je narednik Scbwab 54 pešpolka v pijanosti uatr; l l 23 let. ntga poročil k a Fr. GruBsa, nato pa še sebe. — časnikar — poslanik. Urednik »N»wyork Tribune«, R e i d, postane ameriški poslanik v Londonu. — 12 Italijanov je zgorelo v Brooklynu v pristaniških skladiščih. — Za ameriško mornarico le proračunjerih za prihodnje leto 114,530 638 dolarjev. — Rusija za ravnopravnost. Ruska vlada uvede poljski naučni jezik v petih seminarjih, v enem pa litavski jezik. — Oton Taussig, znani sleparski tovarnar z Dunaja, je rut d prevozom s kanarskih otokov, kjer so ga bili prijeli, skočil v morje, vendar so ga zopet izvlekli ter pripeljali v Barcelono, kjer ga prevzame avstrijski policijski uradnik, da ga spremi na Dunai. * moralen major- Mlada, lepa gledališka i^raika, gospics Al-b t;ua K sa |» morala te oni žago valjati pri dunajsksoi okrajnem sj uHou i ara đ t prestopka proti javni nravnost!. Vpokojani major Artur H jO |e namreč ovadil, da sa fcsetokrat i \\ a i kaže pri oknu svojega stano-vti.ja v taio pomanjkljivi m zapeljivi toal^tf, da opravlja v nevarnost moralo mladik gimnazijcev, ki obiskujejo privatno gimnazijo nasproti njeuemu ct rovanju. V ovadbi še pripomnja: »Tudi bi ne bilo dobra, ako bi ae rs!^d njenega vedenja pc-hujšal moj 12 letni sin « Obtožena ae je »Rgovsnala, da nosi cs doBtojen n>-6'a isreaano jutranjo obleko; mo gode je pi\6, se je v tej obleki pokazala tud; kd^j pri okru, ne de« Di pri tem roiaiiia na zapHjavsnje m-mogredodih girnnazija^cev. R-*vaa-trlj dotične g*winaaijt7 je isjavii kot priOSV| da Igr*lkftj kolikor je njemu lse ni Nikoli ne»prd«ibao obnašala. Sdvtda- je bil^ igra.k i* oproščena. * Trusi za meritev otr«ok. Pri kaz^nskfitt aodiSču v Phiiadel ph;ji pr:č.*!a je te dni obravnav proti ž B S lil »ir.a i- .l-Ji': t- Aahme adovi ta njenemu pomočniku dr. Ma-thevv Ms Viokarju vslsd raznih kriminalnih operacij. Imenovana ova ob'ozesca sta bila vodji »sindikat«, morenia c.s rorojenckov«, k&t^rih grozasmu sl.jctnu s«"* prišli pred par meaeci na sleel Potoni preiskave se ;e že dognal:?, da sta morila novc-rojeneke kar na debelo. »Š >ec'.jalis>«. kateri je tluitl pri gfOl&i ženski, je otroke kar na debelo aeifgai, doihne njihove m;tere niso vedele, kaj se krog r>j;h godi. Tudi vež mladih de klet, katere so umrla vsled »np-=ra ci4«f, je brez siedu ijgrnilo. Njihove^ trupla so poslali ie aie&t* in jih pokopali, da n'h5e ne ve, kje so poso-pace. Mrtve in tudi žive otroke sta obtoženca sežigala v veliki peči Prida David Monei^r jo prls« da je videl kako je šia Eilzabeta Ash meadova a predpasnikom polnim novorojenih otrok v klet, kjer je ne dolžne otroke, med katerimi je bilo še par živih, pometala v razbeljeno peč. Priča je slišala, kako bo otroci nlaksl', ko jih je metaU na ogtnj liti sindikat je pos'oval tudi v dru-fifih mest h ter ima tudi v N-w Yorku svojo filijalko. Pri obtožene h so namreč dašji najemno pogodbo za neko hišo v Ntw-Yorku. Gjrouer bede dokazal, da sta na leto po 800 do 900 otrok na ta način pomorila. Na ta način je Ashmeadova zaslužila r,a teden po 800 do 900 dol. Ooče-vala je le s lakozvanimi »boljšimi krogi«. * Zasluge za domovino. Pri zadoph volitvah v italijanski par iarnent je krožila v vohlnem ekraju G-.l'Arate t'sko^ina, v kateri s-» je To!i'9 m priporočalo, da volijo zopet uličnega ministra Rmchettija v parlament. Obenem so bile nar.tete tudi vse zas!uget ki si jih je stekel ta ljudaki zastopnik za domovino, in aicvir: 1. je dosegel ločitev občine C^sor*tj ir* Ars»go, 2 da je b:i ne srečni LtU:gi Pastor-ilii sprejet v blaznico, 3. da ae ja Karlu L^midu znižala kazen, 4 da se je zv^ša-a plača pismonoši Prccacoiju, 5 da se j« znižala kazen Pietru Daitoni u ki pa je med tem Časom umri, .6. e dal dariia razaim 09rbim in 7. je u&klonil večji prispevek rešilni straži * Napačni srbski presto* Sonasledni&i D?a gojenca bei-gra|ake podčastniške šoS^ sta napravila nekega prostega dne izl«U v bližnji Ob^eiiovao ter s\ n&roČila ob-i:gatno črno kavo. Nemalo sta se začudila, ko jim« je postregel gostil ničar eam globoko se klanjajoč ter prinesel razen naročene kave tuli peciva, likerjev sploh vsega, kar je zmogla hiša. Ko sta hotela plačati, so je gostilničar odločno branil dt-oarja ter izjavil v splošno začudenje vojakov, da si št^je v veliko čast ker je smel pogostiti Nj kraljevo visokost, princa Gjorgja. Zaman sta mu gosta zatrjevala, da sta navadna vojaka. G3atilničar nt hctei ničesar o tem slišati ter je skrivnostno mežikajo pripomnil, da dobro vet da kraljeva visokost noče izdati inkognita in da visoka gosta že smeta računati na njegovo molčečnost. O tem je zvedel tudi prefekt, ki se je brž prišel priklonit mladima gospodoma, katerima je začela stvar postajati zabavna, ter ju pokorno povabil k obedu. Obed je bil nad vse sijajen, in »prestolonaslednik« se je prijateljsko raigovarjal s prefektom, kar je tega pbvzdigslo v deveta nebesa. Mad tem je poslal prefekt v Bclgrad po navodila, kje in kako naj prenoči prestolonaeled nika in njegovega adjutants. Lahko si mislimo kak obraz je naredil prefekt, ko n.u je še k obedu došlo is B^igrada narcis, naj avistkost« aretira Seveda je i pon ž sega gostitelja Ukoj zrasel strogi prefekt, ki pr.ncu zabrusil v obraz vse psovke ki so mu bad prišle na jezik. Seda] st* »prestolonaslednike in »adjutant« v voiaš&em zaporu ter prideta pred vojno sodišče, ki menda ne bo pre-skoten N t pa lloj prestolonaslednik pa j« tudi pravtmu tako podoben, da je p??*v i»l,ko zamenjati. • Stroj mesto sobarice* Y nekaterih londonskih hotelih ne krtačijo več obleke s krtačo, temuč s posebnim izpihalnikom. Istočasno jc prišel v rabo stroj, s katerim se osna žijo pnevmatično prahu sobni predmeti, ki jih je bilo treba dosedaj z roko, oziroma cunjo brisati. „ Pnevmatično omeloa je francoska iznajdba. Ta stroj sestoji iz pernatega omela, kojega dr žalo je izdolbeno in opremljeno s ae-salko, ki takoj potegne i močjo vase ves prah, ki ga omelo najde na predmetih. Cela priprava se goni z mehom. V bodoče ne bodo vee sobarice razbijale dragocenih vaz in steklene posode, temuč bo to preskrbelo „pnevmatično oniclo". * Pretresljiva rodbin sli a dremat V Kolosvaru je neki pohot-než posili! llletno deklico Heleno Toma. Dekličin brat, ki je bil za poštnega praktikanta v Budapešti, si je vzel dogodek tako k srcu, da je sklenil rešiti čast rodbine na ta način, da ustreli sestro in sebe. Pripeljal se je domov iz Budapeste s tem sklepom. Da pa prihrani otroku vse muke, nagovoril jo je, »la ste se Šla igrat „slepe miži". Med tem ko ga je sestrica iskala z zavezanimi oemi in razprostrtimi rokami po sohi, izvlekel je brat revolver ter ustrelil njo, potem pa še sebe. Brat je obležal mrtev, dočim deklica Še živi, četudi smrtno ranjena. Po mestu je zbudil ta dogodek nepopisno razbur jenje. Takoj so se raznesli po mestu tiskani listi, v katerih se je zahtevalo, da se zapeljivec takoj zapre. Tudi se je nabral denar med prebivalstvom, da se je mladenič pokopal na stroške prebivalstva. ' Sftlata se je v Združenih državah let« 1903. pridobilo z* 73,591.700 dol, srebra za 29 322 000 dol. Prta drŽava za ziato je Colcrado, ki je dobila za več kot 221 » mihjcna dolarjev zlaU ie za u&d 7 milijonov dolarjev srebra. Na celi zemlji se je lansko leto pridobilo zl&ta v vrednosti 325 527 000 dolarjev in srebra za 92,039 600 dolarje*. Samo Avstralija prekosi Zvezne države v pridobivanju tlet-1:, ka;ti ona je lani dob.la te ko vine v vrednosti za vec kot 82 milijonov dolarjev. Mehih* pa n-s pre kosi za sr«bro, ki ga ie ona lani izkopala «a več kot 38 milijonov do »ar . Afr ka je na tretjem znesiu za zlato, z 69 m ii,oni doi. * Za bazen je moral — kaditi* Šolski ravnatelj v Sioux O ty je v velik.h st skah, kajti st se zbrah co* ronsr B slej in obi6«jna mrtvaška jury, da izrek) uradno mnenje o n-nis mrtvrcu, — ko je slednji potegnil raz sebe rrrtViiko platno, v katero js bil zavit. Porotniki so prestrašeno odskočili, ko jih je mrtvec pr.2*l začudeno gledati. Cjroner je takoj pozval nekega zdravnika. Pridno je prišel zdrav n* k na lice mest?, s* ie pa »mrtvte« z^pet onesvestil in pj*r minus i?a to dtiliitivna u nrl. dasirivno je zdravnik storil vs^, da mu resi življenje. Pokojnika so dva dni preje našli nezavestnega na ul c. Kraj njega je ležali* mala Btsklen c , v kateri je bi brezdvomno strup M 'ža so prinesli v boln c?, kjer je prvič umrl, na kar bo ga peljali v mrtvašnico, kjer je s smrtjo »ri-petiral«. Telefonska in brzojarna poročila. Dunaj 22. novembra. Današnja seja poslanske zbornice je bila zelo živahna. Češki radikalec Choc je vprašal ministrskega predsednika, ako bo prekinil na daljna pogajanja z ogrsko vlado, ki je na tako nečuven način kršila ustavo. Nato se je nadaljevala debata o govoru ministrskega predsednika. Posl. Romančuk je odobraval odredbo, da so na vseučilišču v Zagrebu položeni iz piti pogojno tudi veljavni v Avstriji, ter zahteval, da se ustanovi malorusko vseučilšče. Fosl. dr. Erler je I,uto nap1-dal dr. Korberja, kateiega je naravnost dolžil lažnivosti; v pod-krepljenje svojih trditev je čital dolgo pereč lo mestne policije v Inc mostu o izgredih Se ljutejše je Korberja napadal Vsenemec Berger, ki je trdil, da sloni Korberjava vlada na kerupe ji. Podpredsednik K a i s e r je go vornika trikrat poklical k redu Sedaj govori naučni min. Ha rtel Dunaj 22. novembra. Bian-kini in tovariši sod>nes int.rpj lirali vlado o konfiskaciji „Narodnega lista" radi &f re dalrna^.in skega namestnika Handla Dunaj 22. novambrt. Zatrjuje so, da ste se Anglija in Rusija dogovorili, naprositi avstrijskega cesarja, da imenuje petega člana v preiskovalno komisijo radi boli-ske afere Sodi se, da bo na to mesto imenovan admiral gref Mon-tecuccolli Dunaj 22. noveiiibra. Danes se sestane ministrski svet, v katerem bo minister Randa podal važno izjavo. Budimpešta 22. novembra. „Magyar Orszag" pcvoea, da je državno pravdaištvo dobilo nalog, da uvede proti vsem enim poslancem, ki 50 predsednika Parczela cvirali v izvrševanju njegovih dolžnosti, kazenska preiskava radi na silstva. Bud mpešta 22. novembra Cesar je sprejel grofa Ttszo, ki mu je poročal o položaju. Iz liberalne stranke je desedaj izstopilo 14 poslancev. Med izstopih širni sta tudi > rofi Karo!y in Hodik Barkoczv. Bivšemu ministru Wlassitsu, ki je tudi izstopil iz liberalne stranke, so dijaki na vseučilišča prredili viharno ovacijo. Rusko-japonska vojna, Petrograd 22. novembra Vesti, ki so došle z bojišča, potrjujejo, da se je velika bitka, ki se pričakuje že več dni, že pričela. Japonci so stopili v ofenzivo 17. t. m, ko je armada generala Nodza jela prodirati proti Linšipu in Putdovi gori Prvi japonski ofenzivni poskusi so se izjalovili. Japonci se sedaj trudijo, da bi obkolili rus'io levo krilo To se jim bo pa talk o posrečilo, ker je Kuropatkin že premočan. Po bitki ob reki £aho je namreč že dobil 50 000 novih vojakov na pomoč. Sodi se, da so Japonci stopili v ofenzivo, ker so se prepričali, da Port Artur v doglednem času še ne pade Petrograd 22. novembra. Car Nikolaj je s posebnim ukazom pozval namestnika Aleksejeva v državni svet in ga imenoval za člana ministrskega zbora. London 22. nove ubra. Iz Mukdena se poroča z dne 21. t. m.: Vkljub najljutejš:mu jspon skemu artiljerijskenr.u in pehetnemu ognju so Rusi vzdržali Putilovo goro in cdbili vse napade. Toplomer je padel na 25° pod ničlo. London 22. novembra. Po poročihh iz Vašingtona je Rusija kupila od argentinske republike več vojnih ladij. Kupčija je že gotova. Rusija je plačala za ladje 102 milijona rubljev. 03" JSMsal»€»s;sa.^9 zervozne in malo. krvna oseba, bledična, sloka in otroice. ki slaba izgledajo, okrepča železnato vino lekarnarja F:cc;l:J; ▼ Ljn&ljani na Duaajskl c.sti. — 8 Zunanja naročila po povzetju. 2i Umrli so v Ljubljani: Dns 2). novembra: Franc Martin* umir. c. kr. ravna;elj dež deske, 81 let Cerkvene ulice 5t. 6, srčna hiba. V deželni bolnici: Doe 18 rovembra: Fran Rearnan. d©, lavec, 18 let, Sepsis Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni korzi dun. borze 21. novembra 1904. | Denar Blago 46/# majeva renta..... ! ioo o?. Issvss 4°/0 srebrna renta..... »91'(» 100-10 *°'0 avetr. kronska renta , . lOOir. 100-;i3 4% „ zlata p . . issoir> 120;;-, *đ/o ogrska kronska „ . . . 98- |S SSrSf 40/o „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske *7i7i Posojilo mesta Spljet . 113-95 119 i: | 99-50 101 — 100 25 lor.'i i» n Za»lar . ; 100 — 100 — 4V-J0', bos.-herc. žel. pos. 1902 4° 0 ^eftka dež. banka k. o. lOOHO •101 s 99 75 looir, *•/• n m n I. 0. . 47»° y E9t« piBma jral. d. hip. b. 99 85 lOOli I 101-40 102'4' 4f/*'7« P«5t- kom. k. o. e. 10'Vo Pr-...... iO7-40 108 1 i1!^ u zadt. pisma Innerst. hr. •V«*/« • n Q&sWq cen. 100-50 101-5U dež. hr....... 10050 101 , z. pis. ogr. hip. ban. i lOO — 101 l ohl. ogr. lokalnih ls- 100"- 101- ** »°/o ^e^ke ind. banke . ! ioo-7.r 1017j 4r* 'fi prior. Tr8t-Pore 308 . ogr. hip. banke . , . 272 - 278-- „ isrbske a frs. 100"— 99 „ turške...... 13.H 40 134 1 . Batsilika Brečke .... 2«J-Tn 21 T i Kreditne * . . . . 47S-- 488-- Inomoške „ . . . . 78— 83G sg- 91 Ljubljanske m . j 68- 7*2- - kvat rnd. krila B . . . . 1 54 - U U Ogr. , a i . . . . 28-80 2h - Rudolfove fl . . . . 70- Salebarške n . ' 77 — 81 — Dunajske kcm. . .... 5-20-— 530- i>..«■*• Jolne železnice..... P'i II S7-BU Državne železnice .... 6197d 650 7.1 AV3tr.-ogrske bančne delnice . ISIS*— 1638- A.vstT. kreditne banke ... 673 30 674-40 Odrske , „ - - • 797 — 798 — ŽiVLOstenske ■ ... Tremogokop v Mosta (Briii) . 249* - 260«- 601 50 664-5(1 A!pin6ke motan..... 490 50 491 50 Pia^ke žel. iiidr. dr..... •234 3 - •235S - — 515 50 51<> 50 Trbovijske prem. diužbe . . S07 50 308 - Avstr. orožne tovr. diužbe . . 538 544 — Češke sladkorne družbe . . 179 — 183- Valnte. 11-34 113- 20 franki........ 190H 191) 23 ol HM 23*04 24 u' 117*60 117 - Laški bankovci......; mm 9:> RubOi......... 254 — 254 7» Dolarji......... 4S4 6- Žitne cene v Budimpešti. Dne '12. novembra 1904. Termin. Pšenica za april . . . . w 50 w „ 10 04 Rž . april . . . „ 50 „ „ 7 91 Koruza a maj .... n 50 „ n ffS Oves „ april .... , 50 9 m Ti I HfeUflv. 5 vin. ceneje. Meteorologično poročilo Visir.» nad morjem 3u6 a. Sreluji zricu! tl»k 736 C mm > Čas opazovanja Stanje barometra V mm Is se Vetrovi Nebo 21. 9 av. brezvetr (tež 7 4 73:* 6 4 0 brezvetr. megla ■ 2 pop 760 9 64 &1. VZ8VZ. oblačnu SredoH včerajšnja temperatura: 3 1 normalar 2 4°. — P»dAvina 14 6 mm. Potrtim srcem naznanamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, odnoano dobra mati, stara mati in tašča, spa Katarina Zorko posestnica v ponedeljek, dne 21. listopada 1*4 ob 10. uri zvečer v 74. letu svoje dobe po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala Pogreb nepozabne rajnke bode dne 24 t m ob 9. uri dopoldne iz hiše žal sti v Družinski vasi na pokodališče v Belo cerkev S7. maše zalusnice Blužile se bodo v več cerkvah. Preorsgo rajneo priporočamo v molitev in blag spomin. m Bela Cerkev, 2i. listopada Žalujoči rodbini Zorko-Majzalj. Deček ki je ob sobotah popoldne prost, se takoj sprejme za lahko delo. Več pove uprav. „Slov. Naroda". vprepeličar), sivorjave barve, z znamko „Ljubljana 541/24*, se je izgubil. Kdor ga najde, naj ga odda proti nagradi pri firmi Lairenčic & Domicelj na Dunajski cesti. 3403—1 Nova hiša z vrtom na Jesenicah, ob državni cesti, tik novega kolodvora, se proda. Hiša je na najlepšem kraju, z dvema lokaloma in pripravna za obrt in trgovino. Več pove Anton ČebufJ, posestnik na Jesenicah. 34C0 Več sto livjih kostanjev viaokodebelnato, krepko drevje za drevorede, ima poceni na prodaj Irsko oskrbništvo v Postojni. «» fc *3> m* ajaslu^ek so nadi vsakomur z nabiranjem naročil odličnih novrsti za božič novo leto in predpust. Ponudbe na M. VVAHRMANN, Budapešta, VI., Bajnok-utcza I. sz. 3383-1 Meblovana s posebnim vhodom se odda takoj. Poizve se pri FR. IGLICU na Mestnem trgu št. 11. 3353—3 Trpii pit atar 21 let, izurjen v trgovini mešanega in železninskega bisp;a. žel« radi prememh v sedanji službi isto spremeniti. Nastop mo>?cč v 6 tednih. Naslov pGve upravništvo »Slov Naroda«. 3380—2 Ker je takaj še nepoznan, išče tem potom mesta 3398 inštruktorja, prelaga -tet ia aii tudi pisarja vpokojen naduČitelj, ki je več let služboval na italijanskih javnih ljudskih šolah v Trstu in je usposobljen za poučevanje vseh na slovenskih, italijanskih in nemških ljudskih šolah predpisanih predmetov. — Več pove npr. „SI. Nar." sg V hiši ,Narodne tiskarne' v Knaflovih ulicah št. 5 se odda za 1. februvarij 1905 lepo stanovanje v III. nadstropju, obsoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, poseiske sobe, kleti in podstrešja. Več v upravništvu „Slov. Naroda". Zgodovinska povest *a tVancoshl ta izžrebane vrednostne papirje in ZS«. «.r-cL • arečjc« proti vnovčaje zapale kupone lrrajrfl5xx± lzg-o/lol. Vinkuluje in devinkuiuje vojaške ženitninske kavcije. in ik«BBpt lm Inkaaaa aaaaie. Baraaa naračlla. Podružnica v SPLJETU. Deaftrs« ■ p rej rama* *WBD v tekočem računu ah na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Viol eni denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—134 Promet a čeki in nakaznicami. Razpis službe mašinista pri vodovoda za Noto mesto t Stopicali. Isti mora biti vešč v ravnanju z bencin-motorji ter tudi vešč popravljanja raznih vodovodnih naprav. Plača 1100 K na leto ter prosto stanovanje v strojarni. Prošnje so vložiti do 10. decembra 1904 na mestno žnpanstvo v Rudolfovem. Nastop službe s 1. januarjem 1905. sVO 3390-1 dne 20. novembra 1904. Župan: 8. pl. Sladović. - Zahtevajte samo pravi - IndraTea najfinejši In najboljši čaj na svetu. Najfinejši zajutrak, izvrstna južina. 2293— 30 Najboljše sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv za pokvarjen želodec. Pospešuje prebavo ter brani želodec bolezni. IhibUu ne v aruafrijtth In bolj »tli trgovinah m ipeeerljiilttin In dellkaleMnlin blagom. Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno. Na veliko pošilja Indra Tea Import Company Trst 3. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku Izvod Iz "vozr^egrsL reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA. NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Auasee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fianzensfeste, Ljubno, Dunaj, če« Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vl.*k v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, Čez Kle n-Reiflmg v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v*re, Prago, direktni voz I. in H razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstet'en. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7 ?uri 8 m zvečer 9 Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in H. raz.) — Ob 7. uri 1*2 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lpsko. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var-, Heb Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc. Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Seizthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 6. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Smchorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, TopHc, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. ari 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m ziutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. "VI Po visoki kralj, deže-n* vladi proglašena za zdravilno rudninsko vodo Apatovačl a kiselica naravna alkallško-murlatlško-lltijska slatina, bogata ogljikove kisline izvrstna kristalno čista namizna voda. Glasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej sla tini najbolji uspeh pri vseh bol«* tih prebavnih organov in požiralnika, trganju In re/ml, pri želodčnem, pljučnem, vratnem In vseh drugih katarjih, pri zlati £J žili, pri oblstnih In boleznih v mehurju, pri kamenu, pri sladkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici in mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno In nenaakriljivo sredstvo pri spolnih in mnogih drugih ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr. E. Ludwig, c, kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. Bofinjakovic* Otllikotana n;i mnogih strokoinih razstavah s 15 zlatimi ivptinjami. „lipraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice" Zagreb, Ilica št. 17. 4&7-81 Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah In gostilnah. Zastopnik e» Kranjsko: G. ME\ARIH ▼ IJubljant. Brezskrbno "rodovineko srečo jamSI - prevaina knjiga o prs-1 obilem blagoslova s otroki SJ'^. Z v«6 kot tisoč sakvai&i-casoi pošilja diskretno aa 00 h v avatr. znamkah gospa A. Kaup«, Berila, tš* '.■■J'.-t.i •e nov«, za osebo srednje velikosti , je radi odpotovanja peernl na prodaj. Kje, pove uprav. ,SIov Nar*. 3360—3 Prav malo rabljena cela kovaška oprava se po nizki ceni proda zaradi gospodarjeve smrti. Dobi se sedaj pri Jernej Vidmarju, kovaškemu mojstru v Dobu. 3367—3 Za razširjenje ljudske sole v Sodražici se razpissje oddaja stavbnih del. Zmanjševalna dražba se bode vršila dne 5. decembra t. I. ob 9. uri dopoldne v obč pisarni. 3386—3 Vsa dela so proračunjena na 33.500 kron. Natančni proračun, načrti in pogoji so razpoloženi v občinski pisarni v Sodražici ob uradnih urah. Pismenim ponudbam je priložiti 10' # kavcije, ter je iste vložiti do dne 4. decembra t. I. Stavbni odbor. Št. 38.781. n___■ . _ 3399-1 Razglas. V soboto, dne 3. decembra t. I. med It. in 12. uro dopoldne se bode vršila pri tukajšnjem odgonskem uradu minuendo licitacija za preskrbljevanje hrane in pri-prege (vožnje) odgoncev za odgonsko postajsko občino ljubljansko za leto 1905. K tej licitaciji se vabijo podjetniki s pristavkom, da je prevzemDiku vložiti 100 K varščine. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 18. novembra 1904. +-zz z-zzzzzzzzz-z-zzzzzzzz zz-zzz-zzz-z-z-z-z- Ker nameravam opusMi svojo knjigarno in trgovino s papirjem, prodam tudi svojo Dazj i^oTrezan.ioo in založništvo slovenskih ljudskih in mladinskih spisov in molitvenikov. Interesenti naj se blagovoljno obračajo naravnost name. 33».7-2 J. Giontini v Ljubljani. Razpis. Za gradbo vodovoda vasi Rake na 36.000 kron preraČujena dela in dobave se bodo oddale potom Jav dražbe. Pismene, vsa dela zapodajoČe ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 1. decembra t. L 12. ure opoldne podpisanemu občinskemu uradu. Ponudbe, ki morajo biti kolekovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene z napisom: ,»Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Rako'. Ponudbi mora bi dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim prezpogojno ukloni. Razen tega je dodati kot vadij še 5° 0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovanih vrednostnih papirjih po kur/m ceni. Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebnim, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrt«, proračuni n stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu v Ljubljani. Ohoinskl uru«1 dne 11. novembra 1904. 33»—3 CJrieeir§JY(«jeie = Ljubljana = ©rejernoue alice $t«i>.9 Mjoio * najiiousiiimi pu3ituti popofnjcuo 2>afoac v ptipotoča-ta \ z>a can\e ttakot tudi " : deeMe == po čudovito ni^fiifv cittci f i, ;d o ta v C j a j oč tečno tu oofi3uo y>o- na istlheo ftS^dtossj in paJlHJiti ptCSha 331S 4 JQ 26 ■o CO "O O -Q O CO •? > O +-» CD CL CD h- d Dok i Slavnemu občinstvu dovoljujem se uljudno priporočati v nabavo raznih tapetnih in dekoracljskih potrebščin. Dolgoletno službovanje pri sli/večih tu- in inozemskih tvrcUah me ueposablia kot vsestransko izvežbanega in izkušenega, da morem vsekakor aajfinejfie in najsoltd-nejse zadostiti svoji nalogi bodisi v tapetniški ali dekoracij ski stroki, kakor tudi v izdelavi vsakojakia pohištev. Istotako si uaojam pripomniti, da imam v zalogi razna najmodernejše oblazinjena pohištva, kakor divane, otomane itd. razne potrebne okraske k oknom, hišne preproge, pogrinjala, sploh vse v mojo stroko s adajoče predmete - Prevzamem naročila v kompletno opremljenje sob iu event. prenavljanje obrabljenih pohištev ; istotako postrežem vsaki zahtevi raznih ureditev sob, hotelov, vil itd. Z zagotovilom najek^aktneje postrežbe m tofine izvršitve priporočam se si. občinstvu v blagohotno uvaževanje. veu Jvan Černe, VelespoStovanjem Ljubljana, Breg, štev. 20. Cojzova hiša. 3 74—6 O < CD O cr o a 55 a. fi> o Prlma trboveljski In dolenjski 1 Preselitev krojaške obrti. Podpisani vljudno naznanja p. n. občinstvu, da je preselil svojo z Ures; a a le v. 14 na Dvorski trg štev. 3 (pod „Narodno kavarno11) Zahvaljuje se za dosedaj izkazano mu naklonjenost in upa, da mu jo p. n. občinstvo tudi nadalje ohrani, ter zagotavlja, da bo s točno postrežbo, najboljšim blagom in zmernimi cenami vedno skušal zadovoljjti cenjene naročnike. Z odličnim spoštovanjem priporoča na odvzetje po 10 colcentov ali višje, na dom postavljeno, po znižani ceni zaloga premoga lastnik premogokopa 3355—3 Ljubljana, Marijin trg štev. 1. Mednarodna pnorsma. i LJubljana, Pogačarje? trg.3402 HT Tekoči tedeiis -wm Velrzaiiliktl vo! Niča ob karnevalu ^ in Monako.__, \ ! ? ! Stoj, prijatelj! Kam gremo za spremeno? Pojdimo enkrat I 3331-4 VSKOSLAV BARLE civilni in vojaški krojač izprašan in izvežsan na c. kr. tehnologičnem obrtnem muzeju na Dunaju lij ubijana, Dvorski trg 3. T T T T T T T T r I l T T T T T T T T T T T T T Tam se dobi vedno sveže Koelerjevo pivo, dobra pristna vina, gorka in mrzla ^———— jedila.--- Postrežba točna. — V zabavo za goste glasovir. Se priporočam z vsem spoštovanjem J. G. Erjavec. 3-75-3 "3 1870 Ustanovljeno I87P