LETO Vlil ŠTEVILKA 79 30. APRIL 1974 brestov obzornik lasilo delovne skupnosti Ob kongresu slovenskih komunistov Za nami je pomemben politični dogodek, kongres slovenskih komunistov, sedmi po vrsti v zgodovini Zveze komunistov Slovenije oziroma prej Komunistične partije, ki je po ustanovitvi leta 1937 (obletnica ustanovnega kongresa KPS na Čebinah je bila tudi ta mesec, 19. aprila) postala samostojna v okviru Komunistične partije Jugoslavije. Od 3. do 5. aprila je 613 delegatov, ki so zastopali več kot 68.000 članov Zveze komunistov Slovenije, prisotni pa so bil tudi številni gostje, razpravljalo o prehojeni poti opravljenega dela in Uspehih, pa tudi o pomanjkljivostih od šestega do letošnjega kongresa, predvsem pa o prihodnji Poti, ciljih in smotrih ter nalogah, ki nas čakajo sedaj in v prihodnje. Na kongresu so sprejeli več resolucij — poleg splošne politične resolucije tudi več akcijskih: ■— boj za uveljavljanje samoupravnih ter družbeno ekonomskih in političnih odnosov ter vloga in naloge Zveze komunistov, — razvoj proizvajalnih sil in Uresničevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, — organiziranje delavcev in delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih in samoupravnih skupnostih, „ razvoj kmetijstva in podenja, . — vzgoja, izobraževanje in raz-lskovalno delo, — kultura socialistične samoupravne družbe. Sprejeli so tudi dve posebni izjavi, in sicer izjavo o položaju slovenskih narodnostnih skupnosti v sosednjih državah in izjavo o odnosih z Italijo. Z velikim odobravanjem vseh delegatov je bilo poslano tovarišu Titu pozdravno pismo. Sprejet je bil nov Statut ZKS in izvoljen nov Centralni komite, na čelu katerega je spet tovariš France Popit. Razvoj in čas med šestim in sedmim kongresom sta pokazala, da je naša družba napredovala v materialnem pogledu, pa tudi pri preobraževanju socialističnih družbenih odnosov. Za ta čas so značilni nekateri dogodki, ki so vplivali in spreminjali odnose v družbi, vlogo in vpliv delavskega razreda in delovnih ljudi v samoupravnem sistemu. S tem pa tudi na vsebino in usmeritev sedmega kongresa ZKS. Kongres Zveze komunistov Slovenije pomeni nadaljevanje politike omenjenih sej in dokumentov, torej nadaljevanje jasno začrtane socialistične samoupravne usmeritve na razrednih osnovah z dejansko odločujočo vlogo delavskega razreda in torej z zavračanjem idej in prakse različnih »izmov«, pa naj bo to liberalizem, tehnokratizem, naciona- lizem, klerikalizem ali katerikoli samoupravnemu socializmu sovražni »izem«. To usmeritev je kongres slovenskih komunistov zelo enotno podprl. Vse razprave, ki jih je bilo zelo veliko in z najrazličnejših področij, strukture in interesov (delovnih, teritorialnih, starostnih), so izražale trdno in jasno odločnost nadaljevati z graditvijo samoupravnih demokratičnih odnosov. Prav ta idejna in akcijska enotnost vseh je najboljši odgovor tistim, ki dvomijo v naš razvoj in sistem ali pa, ki bi ga hoteli spremeniti, naj bo od znotraj ali od zunaj. V oceni te enotnosti ne le udeležencev kongresa, ampak vseh delovnih ljudi Jugoslavije ob zadnjih dogodkih in zaostritvi odnosov z Italijo so se ušteli ne samo italijanski iredentisti, ki zahtevajo del jugoslovanskega ozemlja, ampak vse mednarodne imperialistične nazadnjaške sile, ki jim je trn v peti neodvisna, socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugo-lsavija. V uresničevanju stališč in sklepov kongresa morajo vsi organi in organizacije Zveze komunistov napraviti akcijski program dela. Ker pa to ni le interna stvar Zveze komunistov, ta stališča zadolžujejo tudi vse ostale politične in samoupravne organizacije, zlasti Socialistično zvezo delovnega ljudstva, sindikat, Zvezo mladine, Združenje zveze borcev, občinsko skupščino in druge organe. J. Frank ZAHVALA Centralni komite ZK Slovenije se vam v imenu VII. kongresa ZK Slovenije in novo izvoljenih organov iskreno zahvaljuje za pozdrav oziroma čestitko, ki ste jo poslali kongresu v dneh njegovega zasedanja. Vaše besede so bile močna spodbuda kongresu in zavezujejo novo vodstvo Zveze komunistov Slovenije. Prepričani smo, da se bomo skupaj bojevali za uresničitev stališč in sklepov kongresa. Novo izvoljeni organi si bodo posebej prizadevali, da bi opravičili zaupanje, ki ste ga izrazili z vašim pozdravom VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije. Tovariški pozdrav! Ljubljana, 17 • aprila 1974 '-'O, Predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit Čestitamo k prazniku dela! Že vrsto desetletij je Prvi maj simbol delavskega boja za svobodno, ustvarjalno življenje, za enakopravno mesto v sodobni družbi... Žal se mora še marsikje v svetu boriti za najosnovnejše pravice. V naši demokratični samoupravni družbi praznujemo letos delavski praznik še z globljo vsebino; vse bolj se z novimi ustavnimi spremembami bližamo davnemu snu delovnega človeka — odločati o sadovih svojega trdega dela. In prav je, da si ob voščilih trdno stisnemo roke z eno samo željo: da bi to postalo resnica vsega sveta, da bi ustvarjalno delo, mir in sodelovanje krojilo medčloveške odnose. V teh dneh praznujemo tudi ustanovitev Osvobodilne fronte in dneve osvoboditve po vsej naši domovini. Nehote misel prebrodi trnjevo pot osvobodilnega boja in revolucije in se izostri v jekleno spoznanje: preveč trpljenja in bolečin je rodilo našo svobodo, da bi brez boja spet klonili v suženjstvo in brezpravnost. Hočemo svobodno, v miru, z zavzetim delom ustvarjati svoj bogatejši jutrišnji dan! Ob delavskem prazniku iskreno čestitamo vsem Brestovcem in vsem delovnim ljudem sveta! Plan gospodarskega razvoja za leto 1974 IZ GRADIVA, KI GA OBLIKUJE KOMISIJA ZA PROGRAMIRANJE PRI SKUPŠČINI OBČINE CERKNICA, OBJAVLJAMO TOKRAT IZVLEČEK IZ PLANA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V OBČINI ZA LETO 1974. IZDELANA JE TUDI OCENITEV IZPOLNJEVANJA SRE DNJEROČNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA, O ČEMER BOMO Pl ŠALI PRIHODNJIČ. PREDVIDENI POLOŽAJ GOSPODARSTVA V OBČINI CERKNICA ZA LETO 1974 Sedanje razmere so prisotne tudi pri predvidevanju doseženega celotnega dohodka v višini 34"/«, čeprav imajo velik delež pri tem premiki v smeri kvalitetnejše in s tem dražje proizvodnje (v Brestu novi program komponibil-nega pohištva v Kovinoplastiki, zajetno povečanje proizvodnje iz Za obvladovanje družbeno-eko-nomskih tokov v letošnjem letu so bili sprejeti na ravni federacije in republike jasno oblikovani cilji v naslednjih smereh: a) inflacijska meja naj ne presega 15% v porastu cen; b) upoštevaje inflacijsko stopnjo naj bi bil družbeni proizvod nominalno dosežen 23%; c) osebna in splošna poraba naj ne preseže 20%, s čimer bo bila 3 % izpod realno dosežene produktivnosti dela. Ukrepi za ugotovitev osebne in splošne porabe so obvladani s podpisom samoupravnih sporazumov o delitvi osebnih dohodkov in z družbenimi dogovori za financiranje splošne družbene porabe. Za obvladovanje rasti cen in za zagotovitev stabilizacije na predvideni ravni so zvezni organi sicer sprejeli akcijski plan, niso pa še do sedaj izdelani konkretni u-krepi. Eden izmed vzrokov je gotovo v zelo naraščajoči nestabilnosti mednarodnih ekonomskih tokov. Stanje na področju surovin, hrane in izvorov energije povzroča krizne situacije pomanjkanja v rednih trendih proizvodnje in s tem nenormalno rast cen. Ker je naše gospodarstvo sestavni del svetovnega, zlasti evropskega, se ne more izogniti posledicam, ki jih takšno stanje povzroča. To toliko bolj, ker glavnino, ki znaša več kot polovico potrebnih surovin in repromateria-lov za našo predelovalno industrijo, trenutno uvažamo iz kapitalističnih dežel, ki so zapadle v najvišjo stopnjo podražitev. S tem se na naše gospodarstvo prenaša tudi teža zunanje inflacije. Ker po vseh videzih sodeč ta proces ni kratkotrajen, je zelo nujno slediti pozivu odgovornih družbenih organov za čim večje aktiviranje domačih virov surovin in usmeritev na direktne dobave zlasti iz dežel v razvoju. Te razmere povzročajo velike težave pri predvidevanjih gospodarskega razvoja v letošnjem letu. Temu je pripisati vzroke, zakaj so tudi gospodarske organizacije v naši občini uspele oblikovati plane gospodarjenja za letošnje leto šele konec marca. Sedanji in predvideni položaj gospodarskih gibanj vnaša izrazite posebnosti v plane našega gospodarstva. Ob predvidevanjih normalne rasti fizične proizvodnje okrog 10”/» se predvideva porast porabljenih sredstev v izredni višini 38%. Gospodarstvo predvideva prenos tako visokih vstopnih stroškov na zvišanje cen svojim proizvodom v višini do največ 20%, preostanek podražitev pa pritiska na predvideno a-kumulacijo. Prav ob tem dogajanju se kaže popoln anahronizem v sedanjem administrativnem določanju cen in je nujno potrebno, da se čimprej uveljavi medrepubliški dogovor o oblikovanju cen, ki je bil sklenjen pred kratkim. V trenutnem položaju glavna merila, ki stimulirajo napredek gospodarstva kot so organiziranost, racionalnost, produktivnost postajajo namreč manj učinkovita in s tem manj stimulativna za delovne kolektive. KAZALCI RAZVOJA ZA LETO 1974 DRUŽBENI SEKTOR — OZD v 000 din Zap. št. Kazalci Realizacija 1973 PLAN 1974 Ind. 1 Celotni dohodek 717.672 963.449 134 2 Porabljena sredstva 504.984 698.629 138 3 Družbeni proizvod 245.064 302.103 123 4 Amortizacija 32.376 37.283 115 odtega: minimalna 14.719 15.145 102 5 Dohodek 212.688 264.820 125 6 Zakonske in pogodbene obvez. 31.062 35.805 115 7 Brutto osebni dohodki 135.179 161.343 119 8 Ostanek dohodka 46.447 67.672 146 od tega: poslovni sklad 29.818 43.993 148 sklad skupne porabe 9.454 11.828 125 ostali skladi 7.175 11.851 165 9 Število zaposlenih 4.005 4.249 106 10 Povprečni netto OD mes. na zap. 1.910 2.168 114 11 Za strokovno izobraževanje 2.815 3.114 111 12 Investicije v osnovna sredstva 30.590 165.415 541 od tega: lastna sredstva 26.706 58.877 220 tuja sredstva 3.884 106.538 274 13 Investicije v družbeni standard 13.525 17.217 127 od tega: za stanov, izgrad. 8.657 11.288 130 za druge namene 4.868 5.929 122 LETNI PLAN 1974 SKUPNO ZA VSE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN POSLOVNE ENOTE — DRUŽBENI SEKTOR Zap. Kazalci št. Realizacija 1973 v 000 din PLAN Ind. 1974 Celotni dohodek 768.162 1,021.911 133 Družbeni proizvod 262.652 321.091 122 Število zaposlenih 4.273 4.570 107 DRUŽBENI PROIZVOD IN STRUKTURA ZA DRUŽBENI IN ZASEBNI SEKTOR Realizacija 1973 Struk. PLAN 1974 v 000 din Struk. Ind. Gospodarstvo skupaj 299.803 10 359.923 100 120 — družbeni 262 321.091 122 — zasebni 37.151 38.832 105 od tega: Industrija 195.787 65 240.694 67 123 Kmetijstvo 41.050 14 43.012 12 105 — družbeni 8.649 9.642 111 — zasebni 32.401 33.370 103 Gozdarstvo 22.267 7 26.856 8 121 Gradbeništvo 8.716 3 12.372 3 157 — družbeni 8.336 11.935 143 — zasebni 380 437 115 Promet 11.667 4 12.146 3 104 — družbeni 10.242 10.507 103 — zasebni 1.425 1.639 115 Trgovina in gostinstvo 14.262 z 5 17.964 5 126 — družbeni 12.979 16.489 127 — zasebni 1.283 1.475 115 Obrt in komunala 6.054 2 6.879 2 114 — družbeni 4.392 4.968 113 — zasebni 1662 1.911 115 Volitve delegatov v občinske organe upravljanja nerjavečih materialov in podobno). S predvidenim planom bo celotno gospodarstvo prekoračilo višino celotnega dohodka nad sto starih milijard din. Če se upošteva za 34”/o višji celotni dohodek o okrog 20”/» zvišanju prodajnih cen in ob predvidenih 6"/» več zaposlenih, bo fizična produktivnost dela dosegla 8"/». Amortizacija, predvidena v višini 37 milijonov, je dvainpolkrat večja od minimalne, kar kaže, da so vse organizacije združenega dela osvojile realno funkcionalno stopnjo amortizacije . Politika osebnih dohodkov je previdno racionalna. 14”/« povečanje, predvideno v planih (SRS 21"/«) pa se bo povečevalo le z doseganjem predvidene poslovne u-spešnosti, vendar bo treba v najslabšem primeru ohranjati realne osebne dohodke v odnosu do porasta življenjskih stroškov. NARODNI DOHODEK DRUŽBENI IN ZASEBNI SEKTOR (v masi in na prebivalca) Realizacija PLAN v 1 1973 Struk. 1974 Struk Gospodarstvo skupaj 264.277 100 319.260 100 — družbeni 228.518 281.911 — zasebni 35.759 37.349 od tega: Industrija 170.342 64 210.014 66 Kmetijstvo 38 935 15 40.878 13 — družbeni 7.506 8.508 — zasebni 31.429 32.370 Gozdarstvo 18.094 7 23.461 7 Gradbeništvo 8.287 3 11.640 4 — družbeni 7.935 11.235 — zasebni 352 405 3 Promet 10 538 4 10.975 3 — družbeni 9.218 9.457 — zasebni 1.320 1.518 Trgovina in gostinstvo 12.915 5 16.403 5 — družbeni 11.797 15.118 — zasebni 1.118 1.285 Obrt in komunala 5.166 2 5.889 2 — družbeni 3.626 4.118 — zasebni 1.540 1.771 Narod, dohodek na preb. v din 18.650 22.531 000 din Ind. 121 123 104 123 105 113 103 130 140 142 115 104 103 115 127 128 115 114 114 115 121 ZAPOSLENI IN POPREČNI MESEČNI NETO OSEBNI DOHODKI NA ZAPOSLENEGA V LETU 1973 IN 1974 -------- ‘ vrnil Zaposleni Poprečni OD na zaposl-1973 1974 Ind. 1973 1974 In^' Gospodarstvo 4.273 Brest Cerknica 1.862 Kovinoplastika 926 Jelka Begunje 183 Kovind Unec 64 Kartonaža Rakek 167 Gramex—Novolit 68 KZ Cerknica 133 GG Postojna 188 Gradišče Cerknica 141 TOZD — trgovina 125 TOZD — gostinstvo 68 Kom. stan. p. Cerk. 80 Skupaj manjše posl. enote 268 4.520 106 1.924 2.178 112 1.867 100 1.912 2.140 1.065 115 1.854 2.150 116 183 100 1.879 2.198 117 70 109 2.111 2.430 115 176 105 1.709 2.052 120 68 100 1.584 1.900 120 135 102 2.085 2.150 103 213 113 2.490 2.862 115 191 135 1.836 2.295 125 126 101 1.894 2.103 lil 75 110 1.665 2.000 120 80 100 1.826 2.080 114 271 101 2.135 Konec 2.338 1IU na 3. strani Samouprava v novi organiziranosti ORGANIZACIJA SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA SLOVENIJALES - KAKO BOMO ZASTOPANI V ORGANIH ODLOČANJA Volitve v TP Cerknica v zbor združenega dela O vseh zadevah, ki so v skupnem interesu vseh delovnih organizacij v sestavljeni organizaciji združenega dela Slovenijales od- Nadaljevanje z 2. strani Ob tem je treba ugotoviti, da sta predvideni dohodek v višini 25"/» in ostanek dohodka v višini 46% v primeri z lanskim letom kazalec stabilizacijske usmerjenosti našega gospodarstva. Ti trendi so precej višji od poprečja v SR Sloveniji. ločajo delavci na zborih delovnih ljudi in prek svojih delegatov v delavskem svetu sestavljene or-ganizacnje združenega dela. To Posebno pozornost in težo predstavljajo letos investicije v osnovna sredstva v višini 165 milijonov, kar znaša nad 50"/» planiranega družbenega proizvoda. Ker gre tu tudi za zajetne kreditne aranžmaje domačih in tujih kre-ditorjev, predstavlja to krepko ojačanje vrednosti naše industrije. pomeni, da imamo naslednje osnovne organe upravljanja: 1. zbore delovnih ljudi v delovnih organizacijah, 2. delavski svet sestavljene organizacije združenega dela. Delavski svet sestavljajo delegati. Vsaka TOZD izvoli v delavski svet po enega delegata in njegovega namestnika za dobo dveh let. Delegati v delavskem svetu delajo po smernicah delavcev in delavskega sveta in so odgovorni delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije, v kateri so bili izvoljeni. Delegati morajo poročati o svojem delu in o delu organa, katerega člani so, delovni skupnosti, ki jih je izvolila, in njenim organom upravljanja. V tem mandatnem obdobju nas bodo zastopali naslednji delegati, ki so bili pred kratkim izvoljeni: TOZD Tovarna pohištva Cerknica Tone Bavdek — delegat Peter Toplak — namestnik TOZD Tovarna pohiš. Martinjak Anton Lunka — delegat Konrad Cvetko — namestnik TOZD Tovarna ivemih plošč Cerknica Viktor Ogrinc — delegat Franc Udovč — namestnik TOZD Tovarna lesnih izdelkov Stari trg Tomaž Krek — delegat Anton Kandare — namestnik TOZD Tovarna pohištva Stari trg Franc Mlakar, B. p. — delegat Ivan Perušek — namestnik. Kolegijski poslovodni organ je poslovodni odbor, ki ga imenuje in razrešuje delavski svet. Vsaka proizvodna delovna organizacija ima v poslovnem odboru po enega člana. Poslovni odbor zlasti pripravlja in usklajuje predloge skupne poslovne politike in skrbi za njeno izvajanje, usklajuje predloge razvoja proizvodnih dejavnosti in dejavnosti blagovnega prometa skladno z načrti dela in razvoja združenih delovnih organizacij, organizira poslovno sodelovanje združenih delovnih organizacij z drugimi organizacijami združenega dela, pripravlja gradivo za seje delavskega sveta in skrbi za izpolnjevanje sklepov delavskega sveta. Člani poslovnega odbora so odgovorni delavskemu svetu sestavljene organizacije združenega dela in delovni skupnosti združenih delovnih organizacij, za zakonitost dela in za izpolnjevanje obveznosti združenih organizacij pa so odgovorni družbeni skupnosti. Iz Bresta bo v poslovnem odboru inž. Jože Strle, glavni direktor. Za organizacijo in vodenje poslovanja ter usklajevanja dela med posameznimi združenimi delovnimi organizacijami poslovni odbor ustanovi odbore za posamezne tehnološko in prodajno podobne skupine izdelkov in za druga skupna področja poslovanja. Predvideni so naslednji odbori: 1. Odbor za ploskovno in oblazinjeno pohištvo 2. Odbor za masivno in sedežno pohištvo 3. Odbor za stavbno pohištvo 4. Odbor za šolsko in pisarniško pohištvo 5. Odbor za individualno opremo 6. Odbor za furnir in plošče 7. Odbor za izdelke primarne proizvodnje 8. Odbor za sistem cen, davkov in zunanjetrgovinsko poslovanje 9. Odbor za interno banko 10. Odbor za dopolnilno industrijo. Naša delovna organizacija bo sodelovala s svojimi člani v petih odborih, in sicer: Odbor za ploskovno in oblazinjeno pohištvo: — inž. Tone Kebe, TOZD Tovarna pohištva Cerknica — Dušan Plaz, TOZD Tovarna pohištva Stari trg. Odbor za masivno in sedežno pohištvo: — Janez Mele, TOZD Tovarna pohištva Martinjak — Franc Turk, Skupne dejavnosti. Odbor za furnir in plošče: — Jože Gornik, TOZD Tovarna ivemih plošč Cerknica — Franc Mele, Skupne dejavnosti. Odbor za izdelke primarne proizvodnje: — Franc Urh, TOZD Tovarna lesnih izdelkov Stari trg — Alojz Hiti, Skupne dejavnosti. Interna banka: — Danilo Mlinar, pomočnik glavnega direktorja. Organizacija upravljanja v sestavljeni organizaciji Slovenijales in zastopanost naše delovne organizacije nam omogočata odločanje o vseh zadevah, za katere smo se dogovorili s samoupravnim sporazumom. Našim delegatom želimo, da bi s svojim osebnim prizadevanjem in s stalnim stikom z delavci v TOZD in organi upravljanja dosegli cilje, ki smo si jih postavili ob združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenijales. J. Hren VRSTA INVESTICIJ PO VREDNOSTI IN NAMENU v 000 din OZD Vrsta investicij Predrač. Leto Leto vrednost začet. dok. Brest Cerknica skladišče gotovih izdel. 10.000 1973 1974 tovarna ivernih plošč 247.760 1974 1975 Kovinoplastika objekt v Novi vasi 7.950 1974 1974 Jelka zemljišče za skladišče žaganega lesa 78 1974 1974 žaga — rekonstrukcija 6.907 1974 1974 Kovind Unec druga faza tipske nadstrešnice 415 1973 1974 Karton aža Sloter — tisk 2.478 1974 1974 industrijska hala 807 1973 1974 Gramex—Novolit rekonstruk. tehnolog. 12.000 1974 1975 KZ Cerknica perutninski objekti 980 1974 1975 perutninska oprema 740 1974 1975 kamiona 330 1974 1974 GG Postojna kamionske ceste (180 km) 4.373 1973 1974 mehaniz. skl. Marof 18.000 1974 1975 Kom. stan. p. C. Vodovod Brezje 160 1974 1974 Vodovod Topol 190 1974 1974 Vodovod Dol. Jezero 540 1974 1974 Vodovod Dolenja vas 750 1974 1974 Vodovod Zelše 240 1974 1974 Vodovod Rakek 720 1974 1975 Skupaj 317.718 Plan gospodarskega razvoja zalete 1974 Važna investicija je predvidena tudi na področju zamenjave in °krepitve električnih daljnovodov Vlsoke napetosti za celotno podaje občine. Plan zajema novo Uapeljavo 110000 V iz Logatca do perknice, ojačan daljnovod iz '~erknice do žerovnice in nov daljnovod Žerovnica-Gornj e Jezero-JUari trg z napetostjo 20000 V. S tem bi bil sproščen sedanji daljnovod žerovnica-Bloška polica-P*ova vas za pokrivanje potreb fnoške planote. Celotna investicija znaša 154 milijonov s 50”/» u-ueležbo našega gospodarstva. Ob tem pa se naložbe v družbe-*Jl standard razen stanovanjske »radnje bistveno ne povečujejo, ?ar še bolj poglablja nesorazmerja med rastjo proizvodnih poten-talov in življenjskimi pogoji dednih ljudi. Ob upoštevanju inflacije se za Rokovno izobraževanje namenja u . nekoliko manj sredstev kot anb kar pa ni sprejemljivo, če Poštevamo trend razširjenja in t^udernizacije proizvodnje in že ,ako kritično pomanjkanje strokovnega kadra. Sredstva za stanovanjsko grad-Jo se sicer povečujejo, vendar cp upoštevamo predvideno infla-6'J° in povečanje zaposlenih za ne bo bistvenih premikov tanovanjskega fonda. Tudi za le- tos bo namenjena večina sredstev (nad 70”/») za individualno gradnjo stanovanjskih hiš. Gospodarske organizacije računajo na konjunkturno prodajo in zato ne predvidevajo bistvenega povečanja zalog. Računajo tudi na minimalno povečanje vezave obratnih sredstev le za 4”/». Če ob tem upoštevamo povečanje vrednostnega obsega realizacije za 34”/«, bi to pomenilo izredno racionalno gospodarjenje s sicer ne majhnimi obratnimi sredstvi — 323 milijonov. To je zelo optimistična konstrukcija in so zelo verjetna odstopanja v toku letošnjega poslovnega dogajanja. To je toliko bolj verjetno, ker organizacije združenega dela sorazmerno ne razširjajo izvoza, nasprotno, celo zmanjšujejo ga za 12”/« v primeri z lanskim letom. Istočasno pa zvišujejo uvoz na okrog 6 milijonov dolarjev, kar je četrtina več od predvidenega izvoza .Naš izvoz je hkrati za okrog 50"/» nižji, kot je poprečje izvoza v lesni in kovinskopredelovalni industriji od celotnega dohodka v SR Sloveniji. Kljub znanim težavam na zahodnem in vzhodnem tržišču je sedanja usmerjenost v izvoz iz vrste razlogov nesprejemljiva in bo nujno sedanji trend padanja izvoza obrniti prav v nasprotno smer. Novo iz Brestovega proizvodnega programa — dnevna soba TANJA Prvi trije meseci - PRODAJA VEČJA ZA 123 ODSTOTKOV • OBRATNA SREDSTVA POD POPREČJEM # OSEBNI DOHODKI VEČJI ® AKUMULATIV-NOST NARAŠČA © BRESTOVI REZULTATI ZARADI ZASTAVLJE NEGA PROGRAMA HITREJE NARAŠČAJO. Doseženi obseg proizvodnje znaša v prvih treh mesecih letos 23,8 % od planiranega letnega obsega. Primerjalno z lanskim tromesečnim obdobjem pa je obseg proizvodnje višji za 7 %. Večji obseg proizvodnje temelji na hitrejšem povečanju deleža proizvodnje pohištva in primarnih izdelkov, kar potrjuje naslednja tabela: Delež I.-III. v % ___________________1973 1974 —■ pohištvo 81,0 81,0 —• primarni izdelki 13,5 18,8 — ostalo 5,5 0,2 Skupaj: 100,0 100,0 Pregled obsega proizvodnje kaže ugodne tendence, saj se je v primeri z lanskim letom ob nespremenjenih cenah povečal kar za 7 odstotkov. TOZD Tovarna pohištva Cerknica je za 3 odstotke pod dinamiko v enakem obdobju lani, medtem ko je primerjalno na letni plan dosegla 23,5 % obsega proizvodnje. Prav gotovo, da je tako doseženi obseg proizvodnje rezultat manjših serij, ker je bilo potrebno glede na konjukturno situacijo v prodaji zadovoljiti pomanjkanje posameznih elementov. Taka proizvodnja daje manjše proizvodne učinke v primeri z večjimi serijami, (ki so bile lan-sirane v lanskem prvem tromesečju). Tudi pomanjkanje repro-materiala (steklo, površinski material), je oviral nemoten proizvodni proces. TOZD Tovarna pohištva Martinjak je dosegla za 3 °/o višji obseg proizvodnje kot v enakem obdobju lani, medtem ko je primerjalno na plansko dinamiko doseganja plana v zaostanku za 3,5 %. To je tudi razumljivo glede na predvideni lansirani program, zastavljen v letnem planu. Ocenjujemo, da se bo obseg proizvodnje v naslednih mesecih stopnjeval in da bodo rezultati še ugodnejši. TOZD Tovarna lesnih izdelkov Stari trg je kar za 62 % nad lanskoletno dinamiko obsega proizvodnje in je tudi nad normalno dinamiko doseganja letnega plana. Prav gotovo so na tak rezultat vplivali organizacijski ukrepi na žagalnici in ugodne vremenske razmere, ki so omogočale dotok surovin. Tudi obseg proizvodnje v stolarni je krepko nad lansko dinamiko. Takega tempa v obsegu proizvodnje ni pričakovati v vsem letnem obdobju, vendar ocenjujemo, da bo ta organizacija dosegla planirane rezultate v proizvodnji. TOZD Tovarna pohištva Stari trg ie dosegla višji obseg proizvodnje v prvih treh mesecih letos v primeri z enakim obdobjem lani za 14 %. Ta ugotovitev je pozitivna in nas navaja na oceno, da bodo zastavljeni proizvodni rezultati v planu za leto 1974 doseženi. V tej organizaciji letos predvidevajo razširitev proizvodnega program še za dve vrsti kuhinj, kar bi popestrilo proizvodni program in razširilo prodajne možnosti. TOZD Tovarna iveraih plošč Cerknica je glede na postavljeni plan za leto 1974 pod normalno dinamiko doseganja, vendar je primerjalno z enakim obdobiem lani doseženi obseg proizvodnje višji za 3 %. Po naših ocenah bo zastavljeni obseg proizvodnje za letno obdobje v tej organizaciji dosežen v celoti. OSTALO predstavlja proizvodnjo v vzorčni delavnici in razrez iprena in se tovrstna proizvodnja giblje na lanski ravni in na ravni letnega plana. Glede na doseženo prodajo so obratna sredstva pod ravnijo letnega plana, kar je glede na konj unkturno situacijo na začetku letošnjega leta povsem razumljivo. Hitrejše obračanje sredstev v začetku letošnjega leta glede na situacijo in ocenjene pogoje prodaje nujno narekuje slabše obračanje celo v prvem polletju, zlasti pa v drugem polletju letošnjega leta. Rezultati poslovanja Bresta kot celote so v I. polletju dokaj ugodni, vendar jih je treba jemati z določeno pesimistično prihodnostjo. Prav gotovo so zastavljeni rezultati o ekonomizaciji na vseh področjih realni in utemeljeni, kar najbolj nazorno pokažejo rezultati, doseženi v I. tromesečju. V vseh statutih temeljnih organizacij je poudarjeno, da delavci uveljavljajo svoje interese v temeljni organizaciji na dva načina: — z referendumom in na zborih delavcev ter — z odločanjem v organih upravljanja. Pri razpravljanju o tem, kakšne oziroma katere organe naj ima posamezna temeljna organizacija, je prišlo med njimi do močnega sodelovanja in posvetovanja. Glavni izhodišči za »postavitev« strukture organov sta bili položaj temeljne organizacije po ustavi in povezava z drugimi temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji Bresta. Pri pregledu statutov temeljnih organizacij zato lahko ugototvi-mo, da sicer le-ti dajejo možnost delavskim svetom imenovati posebne začasne organe, da pa poteka odločanje v temeljni organizaciji v glavnem po naslednjih oblikah in z naslednjimi pristojnostmi: Referendum je oblika odločanja, s katero vsi delavci temeljne organizacije odločajo o statusnih spremembah temeljne organizacije in delovne organizacije, pa tudi o drugih pomembnih zadevah, če tako zahtevajo: — ena tretjina delavcev temeljne organizacije, — delavski svet temeljne organizacije, — osnovna organizacija sindikata, — skupni delavski svet. Zbor delavcev se praviloma sklicuje ločeno po več delovnih enotah, lahko pa se skliče skupen zbor delavcev za celotno temeljno organizacijo. Statuti natančno urejajo sklic zbora delavcev in zadeve, o katerih vsi delavci temeljne organizacije na svojih zborih razpravljajo, jih potrjujejo oziroma sprejemajo. Glavna ugotovitev je, da _ odločajo o ureditvi vseh neodtujljivih ustavnih pravic, ki opredeljujejo položaj delavcev v združenem delu ter v ta namen zlasti: — sprejemajo statut temeljne organizacije, — sprejemajo samoupravne sporazume s področja delitve in medsebojnih razmerij, — sprejemajo poglavitne gospodarske odločitve. Delavski svet temeljne organizacije sestavljajo delegati delav- uspešno Kljub naraščanju cen za repro-material in surovine se je proizvodnja na zaposlenega povečala, kar kaže na večjo produktivnost dela in tudi na skrb slehernega delavca za doseganje postavljenih planskih normativov. Istočasno ugotavljamo povečanje osebnih dohodkov, ki ni le rezultat povečanih startnih osnov, temveč produktivnosti dela in skrbi vseh delavcev za prihodnji napredek Bresta. Doseženi rezultati nas zadolžujejo in nam povedo, da so delavci Bresta v sedanji fazi razvoja družbeno ekonomskih odnosov sposobni pospeševati razvoj produktivnosti in razvoj samoupravnih odnosov. Ta stopnja bo v prihodnjem delu prav gotovo še večja, ker so delavci Bresta vedno pripravljeni prispevati k razvoju družbeno ekonomskih odnosov ne le v svojem podjetju, temveč v celotni družbi. B. Mišič cev iz vseh delov njenega delovnega procesa. Delegati delajo po smernicah delavcev, ki so jih izvolili, in so jim za svoje delo odgovorni. Delavski svet ima vrsto nalog. Poleg tega, da določa predlog statuta temeljne organizacije, določa poslovno politiko ter sprejema plan in program za delo in razvoj in ukrepe za izvedbo tega plana. Posebej so 'dokaj natančno navedene tudi ostale pomembne zadeve, med katerimi kaže poudariti predvsem informiranje, imenovanje izvršilnih organov ter oblikovanje stališč temeljne organizacije do pomembnejših zadev delovne organizacije. Izvršilni organi delavskega sveta so: — poslovni svet, ki skrbi za izvajanje .sklepov delavskega sveta z ekonomsko-proizvodnega področja; — svet za kadrovske zadeve, ki skrbi za izvajanje sklepov iz celotnega poslovanja kadrovskega, stanovanjskega in socialnega področja; — svet za osebne dohodke skrbi za izvajanje sklepov in celotne politike na področju osebnih dohodkov; — odbor za splošni ljudski odpor in civilno zaščito delujeta v skladu s sprejetimi načrti in predpisi ter navodili; — direktor temeljne organizacije je njen individualni izvršilni organ ki vodi poslovanje, zastopa temeljno organizacijo in skrbi za zakonitosti njenega poslovanja. Poseben organ, ki ga imenujejo delavci na svojem zboru, je komisija za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti. V statutih je poudarjena naloga vseh organov, da spoštujejo načela delavske kontrole na vseh ravneh in da zato tudi prizadevno sodelujejo z organi delavske kontrole v temeljni in v delovni organizaciji. Posebej je vidna tudi dolžnost organov, da poglobljeno spremljajo delo vsak na svojem delovnem področju, z namenom ocenjevanja primernosti sedanjih razmerij in ukrepov, ter da aktivno delujejo pri celotnem poslovanju temeljne organizacije. Z. Zabukovec' Kovi organi temeljnih organizacij Pravzaprav bi lahko zapisali v naslovu »dvakrat novi«, kajti poleg pravkar izpeljanih volitev in imenovanj, ki so jih opravili delavci v temeljnih organizacijah, je na novo postavljena tudi struktura organov v skladu s spremembami v našem družbeno ekonomskem življenju. Temeljne organizacije so si zapisale v svoje statute določila o svojih organih, o njihovem oblikovanju in pristojnosti. Oglejmo si najpomembnejša med njimi, da si bomo ustvarili sliko o novem načinu odločanja v temeljni organizaciji. V začetku leta ugodni proizvodni rezultati Večji osebni dohodki Plan za leto 1974 predvideva višjo startno vrednost točke po temeljnih organizacijah za 15 odstotkov. To pomeni, da se ceniki del in s tem planska vrednost točke za leto 1974 primerjalno z lansko startno osnovo ob enakem doseganju normativov dvignejo za 15 odstotkov. S tem ni omejena zgornja meja doseganja vrednosti točke po temeljnih organizacijah, temveč je vrednost točke in s tem osebni dohodek delavcev odvisen od produktivnosti dela in doseganja obsega proizvodnje. Čeprav je obdobje od tega sklepa dokaj kratko, smatramo, da je potrebno ugotoviti, kje smo z o-sebnimi dohodki in ocenimo izvajanje zastavljenih ciljev na področju osebnih dohodkov. Do te ugotovitve najprej pridemo s pregledom podatkov iz naslednje tabele: čevanja produktivnosti dela in akumulativnosti rezultatov še naraščali. Prav gotovo, da bo struktura naraščanja različna po posameznih temeljnih organizacijah, kar je pogojeno s produktivnostjo dela in rezultati poslovanja ter pogoji gospodarjenja po temeljnih organizacijah. Naj nižji osebni dohodek mora znašati najmanj 1.345 dinarjev, Poprečni osebni dohodki na zaposlenega v dinarjih 1973 Plan 1974 Doseženo I-III 1974 Indeks 4 : 2 4:3 TP Cerknica 1.776 1.972 1.891 106 96 TP Martinjak 1.790 1.969 2.064 115 105 TLI Stari trg 1.809 2.012 1.991 110 99 TP Stari trg 1.831 1.966 1.989 109 101 TIP Cerknica 2.112 2.280 2.225 105 98 Skupne dejavnosti 2.666 3.040 2.873 108 95 Podjetje 1.912 2.100 2.100 110 100 Najprej moramo ugotoviti, da je povečanje startne vrednosti točke veljalo od 1. 3. 1974 ,torej po sprejetju plana, tako da rezultati niso povsem primerljivi, čeprav nakazujejo tendenco. Za lesno industrijo Slovenije je znašal poprečni osebni dohodek v letu 1973 1.986 dinarjev, kar naj bi nam bila določena orientacija za gibanje osebnih dohodkov. Doseženi poprečni osebni dohodek podjetja za prvo tromesečje znaša 2.100 dinarjev in je na planski dinamiki (brez poslovne uspešnosti), kar pomeni, da bodo osebni dohodki v pogojih pove- kar je v sedanjih pogojih vrednosti točke pri normalnem doseganju normativov dosegljivo. Lahko celo ugotovimo, da bo to znesek presežen in bo letos pri polnem delovnem času in normalnem doseganju normativov naj nižji osebni dohodek znašal okrog 1-40U dinarjev. Glede na zastavljeno solidarnost in vzajemnost bodo morale temeljne organizacije najmanj tromesečno med seboj usklajevati osebne dohodke predvsem s stališča reševanja najniZ" jih osebnih dohodkov. B. Mišič Iz tovarne lesnih izdelkov Stari trg Že spet o stanovanjskih SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O UREJANJU STANOVANJSKIH ZADEV PRED PODPISOM S samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo BREST je bilo na temeljne organizacije združenega dela preneseno tudi odločanje o sredstvih za gradnjo stanovanj. Tako je prenehal veljati tudi prejšnji pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil, po katerem smo ta vprašanja reševali na ravni podjetja. Pri sestavljanju samoupravnih sporazumov temeljnih organizacij združenega dela, ki naj bi ta pravilnik nadomestili, pa smo naleteli na kup težko rešljivih vprašanj. Vprašanja, ki so se pojavila, je na seji 22. marca pretresala koordinacijska komisija za stanovanjske zadeve, razširjena s predsedniki ustreznih komisij iz temeljnih organizacij in s strokovnimi delavci, ki delajo na tem področju. rale temeljne organizacije, ki se bodo odločile za tako združevanje stanovanjskih sredstev, sprejeti povsem enaka merila za dodeljevanje stanovanj in vsako leto določati enak odstotek sredstev, namenjenih za družbeno o-ziroma individualno gradnjo. Težave v zvezi s stanovanjskimi posojili pa so, po ugotovitvah komisije, rešljive tudi v okviru posamezne temeljne organizacije. Zato naj bi ta sredstva delile same, vendar s tem, da pri dodeljevanju upoštevajo prošnjo vsakega prosilca posebej, ne glede na to, če dela pri njih več članov iste družine, in da pri tem upoštevajo tudi delovno dobo, ki jo imajo prosilci v drugih TOZD. Poleg tega je pomemben tudi predlog, po katerem naj bi dela- Komisija je najprej ugotovila iti pretehtala najpomembnejša vrpašanja, ki so se pojavila ob novem načinu odločanja o stanovanjskih sredstvih. Pri tem je naletela na naslednja vprašanja: —■ Katera temeljna organizacija naj rešuje prošnjo za stanovanje ali stanovanjsko posojilo delavcu, katerega družinski člani delajo v različnih TOZD? —• Kako obravnavati stanovanjsko vprašanje delavca, iki je v svoji temeljni organizaciji dobil 'stanovanje ali stanovanjsko Posojilo, kasneje pa je bil zaradi zdravstvenih razlogov, kadrovskih potreb ali drugih vzrokov Premeščen v drugo TOZD? Bo hioral v tem primeru stanovanje tii stanovanjsko posojilo vrniti? — So temeljne organizacije pri reševanju prošnje svojega delavca za stanovanje ali stanovanjsko posojilo dolžne upoštevati tudi njegovo delovno dobo v druži temeljni organizaciji podjetja? Kako zagotoviti stanovanje delavcu, ki le-to najbolj potrebuje, ne glede na to, v kateri temeljni organizaciji dela? — Kako skupno nastopati pri Pakupu družbenih stanovanj in ak ni morda fizična razdelitev Sedanjih družbenih stanovanj po temeljnih organizacijah poleg te-*av pri določanju ustreznega ključa tudi nesmiselna? Po daljši obravnavi naštetih tJPrašanj je komisija ugotovila, da so vsa ta vprašanja kolikor toliko ustrezno rešljiva samo z Vsexn združevanjem stanovanjskih sredstev. Zato je predlagala, naj ? nakupu in o dodeljevanju družbenih stanovanj odločajo temeljne organizacije na področju .enkniške doline skupno, temelji 111 organizaciji v Loški dolini pa skupno. To pomeni, naj bi se na teh dveh področjih združevala tudi sredstva za gradnjo družbenih stanovanj. S tem bo onemogoče-d° odvzemanje stanovanjskih .redstev temeljnim organizaci-tdrn v Loški dolini za gradnjo tanovanj v Cerknici. Poleg tega Pu bodo odpadli tudi najbolj pe-. cci problemi v zvezi z nakupom U dodeljevanjem stanovanj, saj jjcoraj ni primera, da bi bili člani te družine delavci temeljnih or-»unizacij različnih dolin. Vse to Pa 'seveda pomeni, da bodo mo- vec ne bil dolžan izprazniti stanovanja ali predčasno vrniti stanovanjskega posojila, če se zaposli v drugi temeljni organizaciji Bresta. Na podlagi sklepov komisije so bili pred kratkim sestavljeni tudi osnutki samoupravnih -sporazumov o urejanju stanovanjskih zadev. Ogrodje zanje je dosedanji pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil. Enaka kot prej so predvsem določila o stanovanjskem standardu in merila za dodelitev stanovanja ali posojila. Komisija je namreč ugotovila, da je bil v tem pogledu dosedanji skupni pravilnik dokaj uporaben, poleg tega pa prav gotovo ni umestno tako pomembnih določil pogosto spreminjati. Pomembnejše novosti pa so zlasti naslednje: — O dodeljevanju stanovanj bosta odločali skupni komisiji temeljnih organizacij, ki se bodo odločile za združevanje sredstev za nakup stanovanj. Eno tako komisijo naj bi sestavljali delegati Tovarne pohištva Cerknica, Tovarne pohištva Martinjak. Skupnih dejavnosti in Tovarne ivemih plošč, drugo pa predstavniki Tovarne lesnih izdelkov in Tovarne pohištva Stari trg. — Prednostno pravico do sta-vanja v prvi ali drugi regiji bodo imeli delavci, ki bodo po določilih sporazumov zbrali največ točk, ne glede na to, v kateri temeljni organizaciji delajo. Točke, ki bodo določale vrstni red pro- Vse več sredstev za individualno stanovanjsko gradnjo silcev na prednostni listi, se bodo določale po enakih merilih kot doslej. — Stanovanjska posojila bodo v okviru svojih sredstev dodeljevali svojim delavcem organi u-pravljanja temeljnih organizacij. Posojilo bo lahko dobil vsak delavec, ki bo po določenih merilih zbral ustrezno število točk. Del točk prosilčevih družinskih članov se torej ne prišteva več glavnemu prosilcu, kot je to veljalo doslej in še velja pri prošnjah za stanovanja. S tein je dana možnost, da dobi posojilo tudi več družinsldh članov hkrati. — Izjemoma se lahko dodeljujejo stanovanja tudi iz sredstev, ki jih temeljne organizacije zdru- žujejo za skupno ugotovljene skupne potrebe kadrovske politike, če tako zahtevajo nujne kadrovske potrebe. Odločanje o tem pa je prepuščeno delavskim svetom temeljnih organizacij, ki združujejo družbena stanovanjska oziroma sredstva za gradnjo teh stanovanj. O osnutkih sporazumov so že razpravljali delavski sveti temeljnih organizacij in jih posredovali v razpravo delavcem. Veljali pa bodo šele potem, ko bosta pristop k sporazumu podpisali vsaj dve tretjini delavcev vseh temeljnih organizacij združenega dela v podjetju. V. ŽNIDARŠIČ Novo v družbeni prehrani SPREMEMBE V POSLOVANJU OBRATA DRUŽBENE PREHRANE NA BRESTU Po samoupravnem sporazumu o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Brest je z 31. decembrom 1973 prenehala statusno samostojno poslovati delavska restavracija. Temeljne organizacije združenega dela so se s samoupravnim sporazumom dogovorile, da družbena prehrana sodi med skupne zadeve Bresta. „ Samoupravni sporazum prepušča vso skrb in odgovornost za družbeno prehrano in oskrbo z ozimnico delavcev Bresta Skupnim dejavnostim. malice pa je nujno potrebno zagotoviti tudi delavcem v nočnih izmenah in delavcem, ki delajo ob sobotah. Po evidenci prvih letošnjih mesecev se poslužuje malic naslednje število Brestovih delavcev: Predmet poslovanja družbene prehrane je priprava in prodaja toplih in hladnih jedil, točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter preskrba z ozimnico, vse izključno za delavce podjetja. To pomeni, da je delavska restavracija zaprtega tipa. Svet skupnih dejavnosti je na svoji seji 11. marca sprejel v zvezi z družbeno prehrano naslednje sklepe: L Za začasnega organizatorja delavske restavracije je imenoval Emila Laha z nalogo, da v roku dveh mesecev pripravi celotni predlog nove organizacije in poslovanja delavske restavra- delavski restavraciji je vpeljana samopostrežba cije in ga predloži v odobritev samoupravnemu organu Skupnih dejavnosti. 2. Takoj naj se uvede osebna odgovornost med delavci delavske restavracije, ki bo zagotavljala racionalno poslovanje, skrb za kvalitetno družbeno prehrano in dobre medsebojne odnose. 3. Ukine naj se točenje alkoholnih pijač razen piva s 15. marcem 1974. 4. Vsem abonentom, ki niso člani delovne skupnosti Bresta, se s 30. aprilom 1974 ukine nudenje prehrane, ker je restavracija zaprtega tipa. 5. Suhi obroki hrane se -izdajajo abonentom samo, če kuhinja ne obratuje ali če toplih jedil zmanjka. 6. Odjave abonentov se sprejemajo in upotševajo do 9. ure v točilnicah ali v kuhinjah. 7. Pravico do regresiranja hrane imajo tudi izredni abonenti-delavci Bresta. 8. Poslovnim sodelavcem in o-trdkom zaposlenih staršev na Brestu se hrana nudi po ceni brez regresa. 9. Cene za hrano in pijačo so enotne za vse kuhinje in točilnice. 10. Po sprejetju nove organizacije poslovanja delavske restavracije se razpiše delovno mesto upravnika restavracije. Sprejeti ukrepi naj bi omogočili, da bi se v določenem času izboljšalo poslovanje delavske restavracije v tolikšni meri, da bo večina delavcev Bresta zadovoljna z družbeno prehrano. Proučujemo možnosti za večjo izbiro malic. Abonentom naj bi nudili vsaj dve vrsti malic. Tople Štev. delav. Štev. abonent. od bruto osebnih dohodkov. Tak je bil družbeni dogovor. Ker občina Cerknica ne more pokriti potreb osnovnega šolstva z dogovorjeno stopnjo, je skupščina sprejela sklep o znižani prispevni stopnji, in sicer 0,22% od bruto osebnih dohodkov. Republiška skupnost otroškega varstva pa naj bi se financirala po stopnji 2,26% od bruto osebnih dohodkov. Skupnost za izobraževanje Temeljna izobraževalna skupnost na) bi se po dogovoru na koordinacii financirala po stopnji 5,18% od bruto osebnih dohodkov. Ker tako oblikovana sredstva v občini Cerknica ne zadoščajo za pokrivanje potreb osnovnega šolstva, je skupščina občine Cerknica sprejela višjo stopnjo, 5,79 % od bruto osebnih dohodkov. Republiška izobraževalna skupnost pa se ne financira več iz prispevka od bruto osebnih dohodkov, temveč iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Za pokrivanje potreb republiškega šolstva bomo plačevali prispevek po stopnji 8,14% iz dohodka. Kulturna skupnost Temeljna kulturna skupnost naj bi se financirala po dogovoru na koordinaciji po stopnji 0,61 % od bruto osebnih dohodkov. Ker v naši občini ni dovolj sredstev za pokrivanje potreb osnovnega šolstva, je skupščina občine znižala prispevno stopnjo na 0,31 % od bruto osebnih dohodkov. Za republiško kulturno skupnost pa je dogovorjena prispevna stopnja 0,18 % od bruto osebnih dohodkov. Telesnokultuma skupnost Telesna kultura naj bi se financirala po stopnji 0,51 % od bruto osebnih dohodkov. Taka stopnja je bila dogovorjena v koordinacijski komisiji republike. Skupščina občine Cerknica pa je predpisala nižjo prispevno stopnjo, in sicer 0,41 % od bruto osebnih dohodkov. Od zbranih sredstev ostane 80 % temeljni telesno-kul-turni skupnosti, 20% pa gre za republiško. Skupnost za zaposlovanje Ta skupnost se bo financirala iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, osnova bodo bruto osebni dohodki zaposlenih, stopnja pa 0,20%. Znanost Tako kot republiška skupnost za izobraževanje se financira tudi znanost, le da je stopnja 1,8 % od dohodka TOZD. Skupnost zdravstvenega varstva Skupnost zdravstvenega varstva se financira po stopnji 8,27 odstotka od bruto osebnih dohodkov in 1,48 % iz dohodka TOZD s tem, da je osnova tudi za ta prispevek bruto osebni dohodek. Skupnost pokojninskega zavarovanja pa se financira še na treh osnovah: iz bruto osebnih dohodkov po stopnji 11,48% iz dohodka TOZD in osnove, bruto osebnih dohodkov po stopnji 0,8 odstotka in od poslovnega sklada po stopnji 0,90%. Pri tem je treba upoštevati, da bo industrija prispevala 1,35 % od poslovnega sklada, gozdarstvo, kmetijstvo in komunala pa 0,35%. Tak je torej končni dogovor samoupravnega sporazumevanja o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti ali tako imenovanega združenega dela. T. Kebe Filmi v maju 1. maja ob 16. uri ameriški film TRNJULČICA. Wald Disne-jeva risanka. 1. maja ob 20. uri in 2. maja ob 16. uri ameriški film TARZAN ZMAGUJE. V glavni vlogi Johnny Weissmiiller. 2. maja ob 20. uri grški film LJUBEZEN V RITMU BAZUKE. Glasbena komedija. 4. maja ob 17. in 20. uri švedski film PIKA DOLGA NOGAVIČKA. Drugi del priljubljene otroške pravljice o Piki Nogavički. 5. maja ob 16. in 20. uri ameriški film VIVA PANCHO VILLA. Film o mehiški revoluciji . V glavni vlogi Telly Savalas. 6. maja ob 20. uri ameriški film NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM. V glavni vlogi Charles Bronson. 9. maja ob 20. uri bo na sporedu francoski film OGENJ LJUBEZNI, ljubezenska drama. V glavni vlogi Annie Girardot. 11. maja ob 20. uri in 12. maja ob 16. uri si oglejte ameriški film ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU. Veseli western s komikoma Jerajem Lewisom in Deanom Martinom. 12. maja ob 20. uri bomo vrteli angleški film ŠKANDAL NEKE LADY. Zgodovinski film. V glavnih vlogah Sarah Milles in Sir Lavvrence Oliver. 13. maja ob 20. uri je na sporedu angleško-španski film PAZI SE KROKARJA, GRINGO! We-stern. 16. maja ob 20. uri vas vabimo na ogled ameriškega filma LEV MED GANGSTERJI. Kriminalni film. V glavni vlogi Lee Marvin. 18. maja ob 20. uri in 19. maja ob 16. uri bomo predvajali ameriški film VELIKI JACK, pustolovski film. V glavni vlogi John Waine. 19. maja ob 20. uri bomo vrteli ameriški film SEDMERICA JEZDI, western. Nadaljevanje pustolovščin Sedmero veličastnih. 20. maja ob 20. uri bo ameriški film JOE, TUDI TO JE AMERI- KA. Drama. V glavni vlogi Dennis Patrick. 23. maja ob 20. uri bomo vrteli ameriško komedijo SEKSUALNO OSVEŠČANJE. V glavni vlogi Jack Nicholson. 25. maja ob 20. uri na programu španski vvestern SAM PROTI TOLPI. V glavni vlogi Graigh Hill. 26. maja ob 16. in 20. uri bo na sporedu ameriški film FREN-ZY, kriminalka slavnega režiserja Alfreda Hitchcocka. 27. maja ob 20. url bomo vrteli italijanski film MAŠČEVANJE PREVARANEGA MOŽA. Komedija. V glavni vlogi Mariangela Me-lata. 30. maja ob 20. uri bomo vrteli francosko kriminalko MORILCI V IMENU ZAKONA. V glavni vlogi Paola Pitagora. DAROVALI SMO KRI 20. aprila je bila za našo delovno organizacijo v Cerknici krvodajalska akcija. Takoj moramo povedati, da je bilo na krvodajalski akciji precej manj krvodajalcev kot po navadi, saj se je udeležilo le 150 delavcev, medtem ko jih je bilo lani 270, predlanskim pa kar 330. Ob tem je vredno poudariti, da je bila udeležba krvodajalcev iz Tovarne pohištva Cerknica še kar zadovoljiva, medtem ko je bila iz drugih temeljnih organizacij prav porazna, predvsem pa iz skupnih dejavnosti. Z letošnjo udeležbo in darovanjem -krvi res ne moremo biti zadovoljni. Zato se moramo v prihodnje bolj angažirati in kolektive zahtevneje pripraviti za oddajo krvi. Bolj se morajo angažirati politične organizacije, pa ne samo te, pač pa tudi najbolj odgovorni delavci v delovni organizaciji. J. Klančar NAGRADNI RAZPIS Za prvomajske praznike smo vam tudi tokrat pripravili nagradno križanko »Brestove temeljne organizacije.« Želimo vam ob njej dosti razvedrila, pri žrebanju pa obilo sreče! Nagrade: 1. nagrada 150 din 2. nagrada 100 din 3. 5 nagrad po 20 din. Rešitve s pripisom »Nagradna križanka« pošljite uredništvu najkasneje do 23. maja 1974. Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Božo LEVEC, namestnik Franc STERLE. Ureja uredniški odbor: Ivanka GODEŠA, Mirko GERŠAK, Marija GRBEC, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Franc MLAKAR, Danilo MLINAR, Franc MULEC, Franc STERLE, Miha ŠEPEC, Zdravko ZABUKOVEC. - Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. NAŠI UPOKOJENCI V februarju je zapustil delovni kolektiv TOZD Tovarna pohištva Cerknica tovariš Anton LOVKO, roj. 21. 2. 1924, doma iz Dolenjega jezera in odšel v svoj zasluženi pokoj. Tovariš Lovko je bil na Brestu zaposlen polnih 27 let. Bil je na različnih delovnih mestih. Njegovo zadnje delovno mesto je bilo v brusilnici. Delovni kolektiv temeljne organizacije TP Cerknica mu želi, da bi dolga leta in srečno preživljal svoj zasluženi pokoj. Lesariada vendarle bo! Po vrsti zapetljajev okrog organizacije letošnje lesariade, največje in že tradicionalne športne manifestacije lesnih delavcev, ko je že kazalo, da bo ta padla v vodo, se je le delno izbistrilo. Tik ob zaključku redakcije smo izvedeli, da so na sestanku predstavnikov nekaterih delovnih organizacij na Poslovnem združenju LES sklenili, da bo lesariada septembra v športnem parku na Kodeljevem v Ljubljani. Več o tem prihodnjič.