Poštnina plačana V ftotoriMt.
Cena 25.— lir
Speto. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-IX. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-31 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. II. CENA: posamezna številka L 23. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Leto X. - Štev. 17
Trst - Gorica 27. aprila 1956
Izhaja vsak petek
Zobaj ..slogensba" lista?
Slovenci Tržaškega ozemlja vztrajni in vneto dvigamo svoj glas, da nvm morajo biti priznane pravice, ki nam gredo kot narodni manjšini. Protestiramo, ker naše šole še vedno niso uzakonjene, ker niso tako izpopolnjene kot bi to želeli, ker je premalo otroških vrtcev. Zahtevano dvojezične napise, pravico na uporabo slovenskega jezika pri poslovanju z vsemi javnimi uradi. Krivo nam je, da se Slovence ne sprejema v javne službe v sorazmerju, ki bi odgovarjalo odstotku prebivalstva naše narodnosti. Krivo nam je, če se pri presoji kandidatov za sprejem v službe vaznih zasebnih tvrdk najde takoj celo kopico izgovorov, čim se vidi, da gre zrn. osebo s spričevalom slovenske šole. Hočemo, da bi bili enakopravna upoštevani pri uporabi, oziroma dodeljevanju raznih podpor in prostorov, ki so na razpolaga za razne kssUtume prireditve.
Vse to in še marsikaj drugega, kmr je potrebno, da bi se lahko smatrali za resnično, ne pa samo formalno enakopravne državljane, bi, radi imeli kot Slovenci. In samo kot Slovenci imamo na to tudi pravico. Toda medtem ko lahko ugotovimo, da se za te cilje vsaj z besedami zavzemajo več ali manj vse skuph-ne, ki se potegujejo za zauppanje slovenskih volivcev, je pia zanimivo, da se večina teh skupnn nekako boji slovenskega imena. Edini izjemi sta Slovenska demokratska zvezo. in Slovenska katoliška skupnost, to je obe px>litični organizaciji, ki sla dali pobudo za px>stnvitev Slovenske liste. Vse ostale slovenske skupine pa se očitno sramujejo svojega imena in se skrivajo za nekakšne figove liste partijskega, neodvisnega ali triestinskega značaja.
Titovcem je ideal njihova »Neodvisna socialistična zveza«. To je narodnostno neopredeljena, nekdanjemu UAIS-u podobna stranka, na katere listi imamo verjetno več italijanskih kandidatov, kot bo imela italijanskih volivcev. Nekdanji »neodvisni« (dr. Tončič in prijatelji), ki so se px> vojni najprej udinjali titovcem, kjer so bili izrazita rttanjšima in niso prav nič pomenili, se zdaj, vsaj v tržaški občina, zatekajo pod indippendentistični plašč. Dejansko so se torej tudi ti Slovenci, podali v sklop politične stranke, ki je izrazito italijanska in kjer bodo zopet služili kvečjemu za peto kolo. Na tej pioti, ki je značilna za vse, ki ne marajo prerezati popkovine, ki jih še vedno veže s titovci, a jim obenem ne kaže, da bi se enostavno vpisali v njihove vrste, je »neodvisnim« sledil— če jih ni nanjo celo vodil — dr. Besednjak. Njegov zvesti oproda in urednik »Novega lista« namreč tudi kandidira na tržaški indipendemtistični listi. O ko-minformistih ni treba govoriti. Tudi to je narodno brezbarvna druščina. Prvo jim je partija, potem kaj drugega, nato dolgo nič in šele na koncu slovenstvo: Tako je vsak pokazal svoj obraz.
Ko bodo torej po volitvah izšle statistike, bomo imeli na kupe tako ali drugače »socialističnih«, »komunističnih« in »triestinskih« skupin, toda slovenska lista bo samo ena: Slovenska lista. In kdor bo iskal opravičilo in utemeljitev za vse zahteve, ki jih tržaški Slovenci postavljajo, za tega bo samo Slovenska lista nespnrno slovenska in samo glasovi, oddani za to listo, bodo šteti kot glasom tistih Slovencev, ki nočejo narodnostno umreti, ki hočejo ostati to, kar so, pa čeprav se v ostalem prilagodijo im vživijo v px>litično stvarnost države, kateri pripada/o.
Vsi ostali so za nepristranskega opazovalca narodnostno več ali manj brezbarvni ljudje. Enim je prvo komunizem, drugim titovstvo, tretjim »triestinstvo«. To je prv in glavna točka njihovega programa. Njihova povezava vendar vsakomur jasno kaže, da so za uresničenje teh glavnih ciljev pripravljeni PKttisniti narodnostne zahteve na drugo mesto.
Daleč smo od tega, da bi trdili, da so narodnostne pravice vse. Res je, da se Od njih ne živi, toda tudi brez njih se ne more živeti. To čutimo vendar vsak dan. Priznavanje narodnostne enakopravnosti je or snovni pogoj za uživanje vseh ostalih in za življenje izredno važnih, pravic, ki so v posamezni družbi in času dostopne. A kako naj zahtevamo, dai nas drugi spoštujejo, da nas kot Slovence upoštevajo, če se sami sramujemo sinjega imena? Kako naj pred javnostjo kot Slovenci postavljamo svoje zahteve, če se na volitvah niti ne pokažemo, če tega ne storimo niti kot »sloven-skat komunistična, niti kat »slovenska« socialistična stranka?
Tistim, ki se v takšnem položaju, (Nadaljevanje Oa 2. strani);
POMEMBNA MANIFESTACIJA ZA SVOBODO
Učinkoviti pozdravi zastopnikov
zasužnjenih narodov Hruščevu in Buiganinu
Obisk Hruščeva in Bulganina v Veliki Britaniji ni potekel tako gladko, kakor bi sodili po nekaterih novinarskih, poročilih. Velik del javnega mnenja ne more pozabiti, da stiska danes kremeljskim mogotcem roko tista Veiika Britanija, ki v svoji prestolnici nikdar ni sprejela ne Hitlerja, -ne Mussolinija^ In vendar je (treba vsaj drugemu prav igotovo priznati, da; je imel neprimerno manj krvave roke kot jih imajo sovjetski oblastniki. Klic neznane žene, »da obešajo tiste, ki u-bijejo enega človeka, banketi in odlikovanja pa čakajo tiste, ki jih pomore na milijone«, najbrž podaja realnost, ob kateri se globlje mislečim ljudem obrača želodec.
Svojevrstno izkušnjo, ki meče presneto bledo luč tudi na sicer visoko spoštovani londonski parlament, je doživel glavni urednik britanskega humorističnega tednika taPunch«. Na pobudo, ki so mu jo dali nekateri člani (britanskega spodnjega doma, je začel organizirati zborovanja proti obisku obeh sovjetskih mogotcev. Toda prej navdušeni poslanci so eden za drugim stisnili rep med noge. Ko je bilo treba nastopiti, ni bilo nobenega parlamentarca več. Naj .bo to partijska disciplina- ali (karkoli, vsekakor je znak, da državljanski pogum 'tudi v Veliki Britaniji ni več na tisti višini kot je -bil takrat, ko je ta države upravičeno vodila svet.
Toda če je .ta čast, ki jo Velika Britanija izkazuje gospodarjem sovjetskega imperija, koga še posebno zabolela, potem so to prav gotovo Poljaki, ki so pustili svoje kosti po vseh glavnih (bojiščih, na katerih je šlo Veliki Britaniji za. biti ali ne biti. Poljaki so organizirali dostojen odgovor. Niso kričali, niso skušali obračunati z rablji svojega, naroda. Skupno ,so ,se uvrstili v veličasten sprevod, s .kater-im so usodno potrkali na vest naroda in države, kateri so med drugo svetovno vojno tako verjeli in na katero so se toliko zanašali.
(Pred veliko katoliško cerkvijo Brompton- Oratory-ja v Kensingto-nu se je preteklo nedeljo obralo nad 20.000 ‘Poljakov, Ukrajincev, Ceho-
slovakov, Bolgarov, Letoncev, E-stoncev, Latvijcev, Romunov, (Madžarov in tudi Jugoslovanov. Bile so zastopane tudi razne druge narodnosti, ki žive v Sovjetski zvezi. Na čelo je stopil legendarni poveljnik (Svobodne poljske armade v drugi svetovni vojni, general Anders. Kot za pogrebno svečanost se je oblekel v črno, na pr-sa- pa si je pripel najvišja britanska odlikovanja. In sprevod se je napotil proti spomeniku britanskim vojakom, ki so padla v dveh svetovnih vojnah. Ob Andersiu je stopal drugi enako slaven mož, general Edvard Bor Ko-morowski, vodja protinacis-tične vstaje v Varšavi leta 1944, vstaje, ob kateri je prav Bulganin zapovedal sovjetskim četam, ki so bile nekaj kilometrov od sovjetske prestolnice, naj ustavijo svoje napade ter tako dajo nacistom čas, da likvidirajo poljske rodoljube. CPred njima- avtomobili z napisi -»Svobodo Poljski«, za njima pa nepregledna množica ljudi, ki jih je komunistična diktatura pregnala v tujino. V popolni tišini, ka-tere veličastja ni nihče hotel motiti, so prehodili štiri i-n pol kilometre, da so prišli do spomenika. Tam je bil na eni strani že dobro zastražen venec, ki so ga v četrtek položili sovjetski gostje. Na drugo stran pa. je stopil general Anders ter je položil velik venec belo-rdečih nageljnov, ki so mu ga podali poljski skavti.
'Medtem ko so se množice zbrale okrog spomenika, so delili občinstvu letake, v katerih so obtožili Hruščeva, -da je odgovoren za deportacijo enega milijona. Poljakov med leti 1939-41, za številne likvidacije poljskih državljanov in še posebej, za množični umor 15.000 poljskih častnikov v katynskih gozdovih. Drugi, podoben letak, je našteval grehe Bulganima.
jPp demonstraciji se je manjša delegacija v policijskem spremstvu; podala na. sedež britanskega ministrskega predsednika Edena na Downing Street 10. Izročili so spomenico, ki jo je podpisalo 40.000 Poljakov. V njej so pozvali Edena,
naj se zavzame za svobodo in svobodne volitve v Poljski, kakor tudi za izpustitev sto tisočev Poljakov, ki jih še vedno zadržujejo v Sovjetski zvezi.
Dostojna in presunljiva manifestacija je globoko odjeknila v britanskem in sploh v vsem svobodnem svetu.
Predsednik Gronchi v Franciji
Predsednik Republike, Govanni Gronchi, je preteklo sredo odpotoval na napovedani državniški obisk v prijateljsko Francijo. Gronchije-vemu potovanju pripisujejo veliko važnost. Med drugim gre posebno za ,to, da bi obe sosedni državi vzporedili svojo politiko v zahodnem zavezništvu. Kakor je znamo se je Gronchi ob svojem nedavnem obisku v Združenih državah za-vzel posebno za to, da bi morali tudi v atlantskem paktu polagati večjo po-(zornost gospodarskemu sodelovanju, v prvi vrsti podpiranju gospodarskega razvoja,
Gronc-hijevemu obisku v Franciji-pripisuje tudi svetovni tisk izredno veliko pozornost in pričakuje, da bo Gronchijeva misija še važnejša na -Francoskem kot je .bila v Ameriki.
Londonski razgovori
Predsednik sovjetske vlade, maršal Bulganin, im generalni tajnik .sovjetske komunistične. partije, Hru-ščev, sta s. svojim spremstvom prispela v London. 'Sprejem je bil hladen tako s strani britanskega tiske kot angleške publike. Položaj, obeh Stalinovih dedičev -v Londonu ni ravno prijeten in celo mučen. Na -drugi strani izgleda, da so Sovjeti in me Angleži želeli ta sestanek. Da so konservativci pod silo razmer morali stisniti krvave roke, ni prvi (Slučaj y zgodovini. Richelieujeva Francija je stisnila desnico Oliverju C.romwellu, čeprav se je ta. zelo trudil za smrt Karla I., moža kraljeve sestre Henriette. iPa tudi- z revolucionarno Francijo so se srednjeevropski dvori kaj, hitro znašli in svoje hčere poročili s francoskimi generali in politiki. Zato mi nič čudnega, če danes, v XX. stoletju, kraljica Elizabeta sprejema Stalinova dediča.
Ni pa tu na tape-tu vprašanje formalnosti, niti godrnjanje angleške publike in tiska, niti mi važno, kdo je 'ta sestanek zamislil, Angleži ali (Sovjeti, pač pa komu so ti razgovori potrebni. Ce si situacijo pohliie ogledamo, nam postane jasno, da. je Angležem potrebnejše sovjetsko popuščanje kakor Sovjetom angleško. Kaj naj Sovjeti še pričakujejo od Evrope? Dobro voljo in priporočila .. . in nič drugega. Angleži že davno niso. več zadnja instanca v
EDEN: Oh gospoda, saj ni bilo treba; taki stroški, za božjo voljo!
PODOBNOSTI PREJŠNJIH IN DANAŠNJIH ČASOV
Leninovo nravstveno spričevalo
Nedeljski »Pr. dn.« je pod Leninovo sliko napisal tudi tole: »Danes obhajamo obletnico rojstva velikega stritega oktobrske revolucije. Cim bolj se ta doba odmika od nas, tem večje postajajo osebnosti, ki so se takrat nahajale v središču tega prelomnega zgodovinskega dogajanja.« Res je potrebno ob poplavah osveženega osebnega kulta, da obrnemo Leninovo medaljo, ki jo komunisti tako pridno drgnejo, pa zgodovnskih madežev z nje ne bodo odstranili. — Oglejmo si nravstveno spričevalo tega komunističnega »stratega, vojskovodjo, misleca in zlasti človeka«, kakor pravi »Pr. dn.«.
Stalinovi dediči se na vse pretege trudijo, da ibi po pogubljenju svojega krušnega očeta, iza komunistične tmnožice pa .zavrženega polboga, postavili na malikovalski oltar očiščenega in nepogrešljivega polboga Lenina. Brez polbogov mednarodni 'komunizem namreč ine izhaja. Morda je golo naključje, da z. bleščečo stranjo Leninove medalje, ki jo komunisti v teh dneh tako hrupno razkazujejo sebi in ostalemu svetu, prihaja .istočasno na svetlo z neke druge strani tudi druga plat te medalje. ki pa ni prav nič manj. zarjavela in nič manj krvava kot je ■Stalinova medalja z obeh strani, •odkar so ji odrekli partijski Sidol.
Se do nedavnega je boljševizem počival na treh stebrih: Stalin, Lenin, Marx. Stalinov steber so foolj-ševiki sami pred očmi začudenega sveta .razdejali in s tem .boljševizmu pripravili večji poraz, kot so to zmogli skupni napori njegovih nar sprotnikov. Kako pa je iz obema preostalima, stebroma.? Ali .bosta o-stala vso večnost, ali pa tudi v njima že gloda črv resnice in s tem minljivosti?
Očak komunizma Marx .je že tako zgodaj umrl (1. 1883), da bi mu današnji ruski tovariši verjetna o-prostili vse tiste zagrizeno sovražne tirade, s (katerimi je neprestano streljal na cansko Rusijo. Oprostili
bi mu verjetno tiudi njegovo neutrudljivo hujskanje zahodnega sveta in posebno še Velike Britanije proti .»barbarski, reakcionarni in ■zaostali Rusiji«. Marx je bil zagrizen (Sovražnik Rusije, verjetno bolj i. mržnje do Slovanov kot pa zaradi socialnih pobud. Kako pa naj si sovjetski državljan razlaga kričavo vriskanje boljševiških emigrantov (vključno Lenina) nad porazom Rusije v rusko-japonski vojni 1. 1905? Tu postaja zadeva že precej mučna za normalnega ruskega- patriota-. Cušima. Port Artur in ostalo niso bile .zgolj, 'zaušnice carju, pač pa Rusiji (da so bile te .zaušnice obenem tudi zaušnice Azije Evropi, tega takrat nihče ni razumel, najmanj pa Anglija, takratna zaveznica' Japonske).
Se za nič vrednejšega patriota pa ;s.e je Lenin izkazal v prvi svetovni vojni. Njegova edina misel je bila, da se tako hitro kakor je pač mogoče polasti oblasti v Rusiji. Usoda njegove domovine mu je bila. deveta briga. Prvi bližnji boljševiški cilj je bil, dai z vsemi silami pospeši ruski poraz. Pri teh naklepih so se boljše viške- želje popolnoma, u-jemale iz željami — cesarske nemške vlade.
Ko so nemški agenti ponudili. Leninu zlaitč in prosto vožnjo skozi sovražno Nemčijo, je oboje sprejel brez oklevanja in s polnimi rokami.
Presenetljive podobnosti
Doslej so »hudičevo pogodbo« med takratno Nemčijo in Leninom pripisovali zgolj' Nemčiji, in -to po vsej- pravici. (Saj. je prav cesarska Nemčija, okužila e ideološko bakteriološko vojno carsko .Rusijo -in sedaj sama trpi v svojem vzhodnem delu za isto epidemijo.
Nenadoma pa so končno privreli prvič na dan tajni arhivi nemške cesarske diplomacije, ki so jih zavezniki’ .zaplenili po končani vojni v nemškem zunanjem ministrstvu v Berlinu. Del teh dokumentov objavlja angleški (Zgodovinar oxford-skega vseučilišča dr. Jurij Katkov v- reviji »Royal Institute ot Inter-
national Affairs«. Da si je Lenin izposloval od nemške tajne službe (oddelek III. b) rezerviran vagon, s katerim je sredi vojne s tridesetimi svojimi .tovariši potoval skozi sovražne (bojne črte, je za. razumnega človeka nenavadna posebnost. Naravnost gorostasne pa so celo za ruskega, komunista Leninove, denarne .kupčije s takratnim smrtnim sovražnikom -Rusije. Q teh -umazanih poslih -pričajo dokumenti iz- arhivov nemškega zunanjega ministrstva, ki .jiih priobčuje 'imenovani angleški znanstvenik.
Sedaj prvič objavljeni dokumenti .dokazujejo, da je. bil pravi oče zamisli o sodelovanju cesarske Nemčije z boljševiki nemški poslanik v Kopenhag-nu, grof Brockdorff-Rant-,zau. Možakar je bil ponosen na to, da se mu je posrečilo tisto, česar niso zmogle orjaške nemške, armade; da je namreč iztrgal iz verige takratnih nemških sovražnikov vt‘-žen člen — Rusijo. Tehnično je bila zadeva za Nemce vsekakor izredno koristna.. 'Poraz teko silnega nemškega nasprotnika, kakršna je bila Rusija, je pomenil pravo diplomatsko mojstrovino.
Da pa, s,e ibo kuga, ki so jo z bolj-ševiki Nemci vbrizgali Rusom kasneje razširila, na- druge narode in med njimi tudi na same Nemce, tega nemški diplomat ni slutil. Zopet se je enkrat izkazala usodna izmota, če v politiki cilj posvečuje sredstvo.
Ta zmota se ponavlja danes tudi v Trstu, ko nekateri slovenski patrioti in krščanski možje delijo zastrupljene injekcije komunizma sebi in svojim rojakom v usodni zmoti, da ta cepiva krepijo slovenstvo, v resnici pa, -ga uničujejo. Ne zavedajo ,se, da -ta cepiva prihajajo naravnost i£z udbovskih laboratorijev in. da so prodanci, ki jih razdeljujejo, 'komunistični plačanci. Pa vrnimo se k nemški, zaroti.
Nemški diplomat se je po vojni cinično izgovarjal, da je umirajočemu postregel, pač s strihninom. Morda so tudi- napori ljudi okrog »Novega lista« komunistična- zadnja popotnica slovenskemu, narodu na tej zemlji, potem -ko so s pripo-
ročili sodelovali pri »nesramnem barantanju«. (Seveda je mogoče ljudi in, izemijo prodajati, trezni ljudje kljub .temu ne, odhajajo prostovoljno v -smrt. V Rusiji se je izkazalo, da injekcije niso .bile strihnin, ,pač pa izredno virulentna kultura bacilov ‘kuge in pra-v isto kulturo uporabljajo itudi pri nas.
Kolika je stala revolucija ?
Mnogi politiki so se sklicevali in se tudi danes sklicujejo na to, da .so sredstva, 'ki- so- se jih posluževali, potrebna, za dosego velikih in hvalevrednih ciljev. Hitler -je hotel »na. novo urediti Evropo« — in je sprožil svetovno vojno. Roosevelt in Churchill sita hotela hitro zmago nad Hitlerjem in sta. pol Evrope prepustila Stalinu. Stalin si- je hotel zagotoviti dobre odnose med Rusiijo in Poljsko, pa je -ukazal pomoriti 11.000 poljskih častnikov, da .bi .se na- ta način rešil protikomunistične plasti poljskega naroda. Tito je prodal STO, da- bi se rešil svojih nasprotnikov na- Tržaškem in I-talijani mu pri tem uslužno pomagajo.
Vedno se politiki sklicujejo na dober namen, kadar se poslužujejo nemoralnih sredstev. Pri tem pozab-lajo, da se v politiki — kakor je -dejal nekoč Fouchč — izvršujejo dejanja, ki so hujša od zločinov, namreč neumnosti, in de ne izasluži častnega .imena državnika tisti, ki od vzročne verige političnih dogajanj vidi zgolj rogljiček, ki mu slučajno miglja pred nosom.
Pa naj govorijo sami dokumenti: (Spomladi 1. 1915 je sporočil grof Brockdorff-Rantz&u zunanjemu ministrstvu v Berlinu, da je spoznal odličnega poznavalca 'ruskih, razmer po imenu dr. Parvus-Helphan-da. Ze avgusta istega, leta je javil v Berlin, da »organizacija dr. P.« izvrstno deluje. Parvus je vzdrževal v Kopenhagnu osem vohunov in deset v -Rusiji: »Do sedaj 'je bilo mogoče, vse tako diskretno opraviti, da niti ljudje, ,ki delujejo v on-gandizaciji, ne vedo, da stoji za vso (Nadaljevanje na 3. strani)
političnih dogajanjih, medtem k© so na svojih področjih Sovjeti prav gotovo. Zato velja Angležem sovjetsko popuščanje izelo veliko, medtem ko je Sovjetom angleško popuščanje sicer važno, ali niti. dolgo se tako važno kot je Angležem sovjetsko.
Kdo je od obeh partnerjev vsaj navidezno v večji stiski? Brez dvoma so ,to Angleži. Dogodki v teh zadnjih mesecih so -bili in so prav za Angleško hudo nezadovoljivi. Ves tok dogodkov na Srednjem — in da niti ne govorimo na Daljnem vzhodu — je zavzel v zadnjih čaisih naravnost katastrofalne oblike prav za Angleže. Da je zunanji minister Mac Miila-n odstopil je brez dvoma v neposredni vzročni zvezi a negativnimi rezultati angleške zunanje politike. Usoda bagdadskega- pakta, usoda generala GLubbe, usoda Cipra in njegove samouprave-, vse to so dejstva, ki gotovo ne 'govorijo v korist angleškega mednarodnega, u-gleda.
Godrnjanje angleške publike in .tiska pa ima svoj globlji, vzrok. 2e dolgo se namreč Washington ne veseli angleških' postopkov v politiki ,z vzhodnim svetom .V trenutku ko so Angleži pi-izna-l.i rdečo Kitajsko v upanju, da si bodo na ta način ohranili Hong-Ko-ng, niso imeli- A-meričani nobenih vzrokov za ploskanje angleškim političnim metodam, ki so — tega ne smemo pozabiti -— učinkovale tako v Iranu kakor v Iraku.
Angleška politika na vzhodu je v glavnem petrolejska politika ih (kot taka n:i vedno v skladu s petrolejskimi koristmi Združenih držav. Zato izgleda, da- ni izključeno, da se v Londonu raiz-govarjajo o stvareh, ki nimajo nič skupnega z moralnimi načeli osebne svobode, zato pa mnoge povezanosti s skrbmi, da se ohranijo tvarne1 koristi Anglije.
Za ohranitev teh tvaimih, recimo petrolejskih koristi- Anglije, pa Sovjeti ne bodo »imeti odprtih ušes, če ne dobijo z angleške- strani ust realnih protivrednosti. Vse pa kaže, da se te protivrednost nanašajo n» Srednjo Evropo, predvsem -na Nemčijo. Ce -se ne motimo, je Eden lansko leto m- časa za.sedan.ja ženevske konference stalno poudarjal, da. je predvsem potrebno urediti nemško vprašanje. Francozi so takrat, manj prepričani kot Angleži, govorili, da bodo prisiljeni sporazumeti se s Sovjetijo, če jih bodo še nadalje napadali zaradi Alžerije in Severne Afrike sploh. Kaj naj to pomeni? Tako Angleži kakor Francozi so vsaj na Srednjem vzhodu odvisni na določeno -sovjetsko popustljivost. To pomeni, da marajo ponuditi neko protivrednost. Ta protivrednost pa ne pomeni niti za. Anglijo niti za Francijo nič drugega kot prilagoditev sovjetskim nazorom vprašanja Nemčije in Srednje Evrope.
'Za to popuščanje pa je potrebno ne-jti pred angleškim in fran.cos.kim javnim mnenjem potrebno opravičilo. Verjetno ni brez pomena, da se iraastalinjevanje Srednje Ev-rope izvaja istočasno z razpustitvijo ie tako in tako meglenega Kominfor-ma, inkvizicije komunistične pravovernosti.
25. APRIL
praznik osvoboditve
(Preteklo sredo so po vsej državi svečano slavili enajsto obletnico splošne vstaje v Severni Reliji, ki je pomenila konec tuje okupacije in' odstranitev poslednjih ostankov fašističnega jarma. To je -bilo zadnje dejanje oborožene .borbe proti tujim in domačim tlačiteljem, zadnji korak, s katerim je italijanski narod stopil iz temine nasilja v svobodo in demokracijo.
Italijansko osvobodilno gibanje je bilo gibanje vseh protafašdsitiičnph strank, nihče .ga ni izkoristil, da U fašistično diktaturo zamenjal s sw-jo. To je važno dejstvo, ki- ga pri obravnavanju vsakdanjih nevšečnosti marsikdo 'le prerad pozabi. Res je, da zaradi tega nobena »tiranska ni mogla popolnoma, uresničili vseh .zahtev svojega posebnega, programa, 'toda- prav tako nobena ne more reči, da bi bila. poteptana. Kakor med osvobodilno borbo, iafco se tudi danes pri vsakem vprašano** išče čim širše rešitve. To je bistvo demokratične poti, kateri se povojna Italija, po težki dvajsetletni fašistični -izkušnji, kakor je videti we bo odrekla. Kot narodna manjšin« želimo posebno zamejski primarsfri Slovenci, da bi pri .tem ostalo, kajti samo na ta način smemo upati, da bo nekega (dne tudi naš položaj J<*-dnobtno m demokratično urejen.
VESTI z GORIŠKEGA
V imenu vseh borcev
in mučenikov za demokracijo
IZ SLOVENIJE)
V sredo 25. aprila smo v Italiji praznovali dan vstaje in zmage nad fašizmom in nacizmom ter se spomnili vseth žrtev ter vseh ,borcev, ki so se za .njun zlom žrtvovali in tudi •dali življenje.
ISleva vsem žrtvam in 'mučenikom, slava vsem' junakom, ki so padli v 'borbi proti fašizmu in na^ cizmu!
iFašizem in nacizem se nista zadovoljila z uvedbo diktaiuire in tej dosledno z odpravo vseh državljanskih in sploh človečanskih pravic v svojih državah, to je v Italiji in v Nemčiji. Ne, ona sta ita naizadmja.-ški protičloveški sistem vladanja in življenja vsiljevala še drugim narodom in državam in sta slednjič druge miroljubne narode in države oboroženo napadla in jih hotela zavoj ščiti' Tako Abesinijo, Albanijo, Avstrijo, Cešiko, Poljsko, Francijo, Grčijo, Jugoslavijo itd.
Kmalu je bil ves svet v ognju in bila se je bitka na življenje in smrt!
Ni šlo samo za klasični izgovor maščevanja izaradi kakega diplomatskega dogodke' ali spora, zaradi kake žalitve ali zaradi odrešitve kakega spornega malega koščka o-'zemlja! Ne, šlo je za protičloveško mcifašislično diktaturo ali pa za vJado demokracije, slonečo na spoštovanju vseh človečanskih pravic «is vsem svetu!
Ce bi bila fašizem in nacizem izmagala, bi smrtne posledice tega žalostnega dejstva najbolj in prvi občutili 'Slovani, kajti tako italijanski fašizem kakor nemški nacizem sta si zavojevanje teh dežel zacilji-la kot prvo 'točko svoje ekspanzije v Evropi. Poleg tega je Hitler dokaj jasno povedal, da je Slovane treba ne .le samo podjarmiti in zasužnjiti1, ampak iludi načrtno fizično 'popolnoma uničiti!
Množično .uničevanje naših bratov Slovanov v plinskih celicah na zavojevanem ozemlju ter množično sežiganje civilnih in vojaških ujetnikov v koncentracijskih taboriščih 'Zgovorno dokazujeta., da se je filtlerjev namen že stvarno izvajal!
Nekje V Ukrajini so prebivalci o-jjaaili, da se iz neke nove stavbe zraven ujetniškega taborišča pojavlja čilden dim. Niso pa smeli izraven, fca.jti vse 'naokoli, so bili Nemci močno .zastražili. V taborišču samem pa so ruski ujetniki začudeno ugibali, •zakaj so Nemci vsako toliko poklicali iz taborišča skupino ujetnikov i« jih vodili v tisto čudno stavbo, od koder se nobeden ni več vrnil. Postalo jim je 'jasno, da je to hiša smrti! Zato so sklenili upreti se za vsako ceno, da bi se le eden od rijlh rešil, zbežal in na kak način sporočil ruskemu poveljstvu', kaj Nemci v krajiu počenjajo, ako so se ti iubogi ruski ujetniki junaško zagnali proti iz električnim tokom napeti ograjni žici in jo podrli. Nem-*ke strojnice so takoj izaregljale in neusmiljeno .podrle skoro vse u-foežnike. Toda pravica je hotela, da se je par ujetnikom vendarle posrečilo rešiti in doseči skupino ruskih partizanov, ki so novico brž ■poslali na pravo mesto.
■Ruska armada je nato iz vso silo ludairila v tisto smer in kraj. osvobodila ter odkrila .zverinsko početje nemške vojske. Čudna, stavba 'e bila tako izgrajena, da je na eni strani imela plinske celice, na. dni-tgi pa peč za sežiganje trupel.
Ta je le eden od mnogih prizorov Bverinskega početja nemških ohla-®ti. 'Zmaga vseh zavezniških sil svobodoljubnega in človekoljubnega Sveta je taka grozodejstva, upamo, enkrat za vselej preprečila, in zgodovina tistega strašnega obdobja fašist ično-.nocistične ga vladanja in na>-ailja bo še pozno v veke opomin in nauk našim potomcem, kajti če bi bila fašizem in nacizem izmagala, bi ves slovanski svet bil danes posejan s takimi »čudnimi stavbami«, Itot smo jo zgoraj opisali m katero So ruski ujetniki, Slovani, že brid-feo preizkusili! Črtajte tudi Hitlerjeve .izpovedi Rauschningu o njegovem namenu s Slovani, pa se boste prepričali, da natn je res namenil plinske celice smrti in upepelitev naših trupel v peči!
Mussolini je bil z duhom in' telesom vdan Hitlerju. Zato ni izigo-vora, da Mussolini ni bil Hitlerju enaki Požiganje slovanskih domov in vasi, množično streljanje talcev in množično pošiljanje slovanskega ljudstva, od najnežnejših dojenčkov »Jo najstarejših žend in mož v koncentracijska .taborišča smrti pričajo proti fašizmu in ostanejo dokaz Mussolinijeve vdanosti in izvajanje, mačističnega, načina uničevanja narodov, to je genocida!
Koliko smo pod v?č kot dvajsetletnim nasilnim raznarodovanjem, tri smo ga s strani fašizma bili deležni, pretrpeli, smo Slovenci že
mnogo napisali. Nismo pa še zadostno opisali tistega vsakdanjega trpljenja po konfinacijah in zaporih ter tudi, po vaseh in mestih, katerega smo bili deležni. Prav ta opis je raujno potreben, da se nekaterim italijanskim oblastnikom osveži spomin na tistih več kot dvaset let našega miučeniškega trpljenja, katerega ibi' krivci in šovinisti ter zlo-botneži v naših krajih v svoji mrž-nji do Slovanov hoteli prikriti ali nekako 'Zasenčiti, češ da so meseca maja 1945 Italijani trpeli, mi pa y več kot dvajsetih letih in v bridkem času oboroženega napada, na Jugoslavijo prav nič! To zlobo moramo Slovenci za vsako ceno odkriti in z dokazi prevpiti, kajti prav ta .zloba je kriva, da. nas še danes rimska vlada ni zaščitila, kot ji to velevajo šesti in drugi členi republikanske ustave. Slovenci nismo v nacionalnem oziru zaradi te- zlobe deležni niti uživanja človečanskih pravic, ko nam ne priznavajo niti pravice, da se v javnih uradih "n odnosih izražamo v. svojem materinskem jeziku!
Italijanski protifašistični borci so pravočasno vstali 'im. se dvignili proti nemškemu okupatorju in proti ostankom fašizma poosebljenem v saloški republiki in njenih čmih brigadah!
Ti italijanski borci So bili pravi in resnični predstavnki izraza demokratičnosti in človekoljubnosti i-talijanSkega naroda. Iz izkušnje naddvejsetletnega enostrankarskega vladanja fašizma, krivičnega oboro-
Zadnje čase se italijanski tisk precej pogostoma. bavi iz vprašanjem nkpoved&oe šolske ipreosnove s posebnim ozirom na odpravo latinščine na nižji srednji šoli in spremembe maturitetnih izpitov ob koncu višjih srednjih šol.
V prvem primem je prosvetno ministrstvo prišlo do ugotovitve, da je pravzaprav latinščina nepotrebni in odvečna za one dijake, ki ne niislijo nadaljevati klasičnih študijev. Tem dijakom je torej latinščina le v breme, ker jim ovira boljšo poglobitev v učenje tistih' predmetov, recimo matematike, ki jim bodo bolj služili od latinščine, če 'bodo nadaljevali znanstvene študije in ne klasičnih.
Latinščino seveda .ne mislijo odpraviti 'za vse obiskovalce nižje srednje šole, ampak samo za tiste, ki klasičnih študijev ne .bodo nadaljevali! Srednjo šolo bi potemtakem razdelili v dva oddelka: v enega s poučevanjem latinščine, drugega, pa z bolj strogim poučevanjem znanstvenih (predmetov brez .latinščine.
Zdi .se nam, da je ločitev pravilna. kajti enotna, šola se ,je v marsičem, zlasti v .tem, da dijake že v otroških letih preveč obremenjujejo, izkfozfrla za neumestno In v protislovju s pedagoškimi pravili.
Enotna šola ni dala tistega Uspeha., ki so sl ga njeni ustanovitelji in zagovorniki obetali. Nasprotno, pospeševala je neuspehe in lepo 'število mladih dijakov je za pravilno nadaljevanje študijev neusposo-bila!
Žaba] ..slovtnsha" lista ?
(Nadaljevanje s. 1. strani)
v kakršnem smo danes tržaški Slovenci, sami odrečejo svoje narodnostne pripadnosti, ne bo nihče priznal narodnostnih pravic. To je dejstvo, ki ga ne smemo izpregle-dati. Kdor svetuje drugače, ta greši, ta potvarja resnico in zakone Zgodovine.
Jasno je torej, da moramo za zagotovitev in uživanje svojih pravic najprej izpričati obstoj ljudi, ki svoje narodnosti ne marajo žrtvovati, ki nočejo biti zapostavljam, katerim ni vseeno, ali bodo jutri smeli biti Slovenci ali ne. Im piw iz te potrebe, da tržaški Slovenci pokažemo, da hočemo ostati Slovenci, je nastala »Slovenska lista«, brez vsake podrobne opredelitve, enostavno in jasno: SLOVENSKA lista. V samem njenem nazivu je bistvo njenega programa. Nastopila bo v bik vsem, ki se lastnega rodu in imena sramujejo, ki iščejo voditelje in streho med tujci, ne pa med lastnimi sonarodnjaki. To je lista vseh, ki verujejo v življenje, ki hočejo svojim rojakom zagotoviti nadaljnjo rast in razvoj, ki mislijo, dti rmm kot narodni manjšini v demokratično urejeni državi ni edini izhod prestopitev v večino in narodnostna smrt.
* * *
ženega napada na miroljubne dežele, .zloma narodne vojske in krvave borbe proti okupatorju, ki ga je Mussolinijeva vojska poklicala v državo, je Italija s pomočjo svojih požrtvovalnih in junaških sinov, .borečih se v sklopu in za veliko i-dejo vseh zavezniških sil, vstala in si izvolila svojo demokratično ustavo, namenjeno vsem njenim državljanom, tudi onim različne narodnosti in jezika!
Zato Slovenci v Italiji upravičeno zahtevamo to, kar nam ustava priznava in sam predsednik republike želi: da. nas vlada z ustavnim zakonom zaščiti na podlagi popolne enakopravnosti!
Med italijansko vodilno večino na eni strani in slovensko ter nemško, francosko in ladinsko manjšino na drugi naj zavlada enkrat za vedno mirno sožitje in medsebojno sjpo-. štovanje vseh splošnih in svojstvenih pravic vsake posamezne skupine!
Žrtve nacifašističnega nasilja, borci in mučeniki druge svetovne vojne so borci in mučeniki za. svobodo vsega sveta in vseh narodov tega sveta! Oni velevajo, da se naše pravice priznavajo in spoštujejo, oni velevajo, da se z raznarodovanjem, ki je greh proti naravi, preneha!
To .zahtevamo Slovenci v Italiji, v imenu njihovega trpljenja, borbe in mučeništva ter v imenu velike ideje, za katero so toliko žrtvovali!
Od1 demokracije, ki je zmagala, zahtevamo demokratične pravice tur. di za nas!
V oziru spremembe maturitetnih izpitov ob zaključku višjih srednjih šol misli prosvetno ministrstvo, in višji šolski svet Se i njim strinja, ta^ kole: Polagati največjo važnost na pismene izpite in šele v podrejeni, recimo v dopolnilo vključiti tiudi ustno izpraševanje maturantov.
Kdor se namreč izkaže pozitivnega v vseh pismenih nalogah, ne bo polagal ustnih izpitov. Za tiste pa, ki ne bi dosegli zrelosti na podlaigi samih pismenih izpitov, .bo komisija odločila, aili jih je prepustiti k ustnim izpitom ali pa jih zavrniti.
Izpiti so pač izpiti, nekateri so za izpite, drugi prati njim. V glavnem pa se je izkazalo, da niso izpiti ravno primeren način ugotavljanja znanosti in zrelosti kandidatov! Zato smo tudi v bistvu proti izpitom. Dijake naj od začetka do konca u-čijo in spremljajo eni in isti strokovno in pedagoško vešči in izkušeni profesorji in oni naj jih proglasijo za 'Zrele ali ne. Šolski nadzorniki naj' pa pouk in šolsko disciplino nadzirajo resno in po potrebi tudi strogo!
Pri novem načinu maturitetnih izpitov mislijo odpraviti prevod na latinsko, na učiteljišču pa ta. predmet, kot maturitetni izpit celo odpraviti. Uvesti pa mislijo nekaj drugih pismenih nalog, na primer 'iz zgodovine, filozofije in naravoslovja za klasično maturo, iz drugih šoli primernih' predmetov pa za druge mature in zrelostne izpite'.
Naj1 se zgodi že tako ali drugače, eno mislimo povedati, kar se nam zdi prav: da se vsaiko spremembo v šoli ne sme preizkusiti na dijakih, ki študijev niso začeli in končali po novem programu.
Ker teži sprememba maturitetnih izpitov na. težje, ker sloni pretežno na pismenih izdelkih, ne bi smeli takim tepltom 'biti' podvrženi maturanti, ki so bili vajeni prejšnjega programa, načina poučevanja in tu* di zaključnega ocenjevanja ter maturitetnih izpitov.
V nižji srednji Šoli pa bi kazalo, da se preosnova izvede iže takoj z odpravo latinščine fta tiste dijake, ki klasičnih študijev ne bodo nadaljevali!
Z76 milijard za poljedelstvo
V torek je ministrski Svet odobril zakon, ki voli 276 milijard lir splošnim potrebam poljedelstva. To volilo irtia namen praktičnega izvajanja .znanega velikopoteznega načrta pokojnega ministra Va,manija, ki ima iza cilj odpravo brezposelnosti in dvig življenjskega standarda državljanov potom intenzivne obnovitvene :in produkcijske akcije.
To so krepki udarci v borbi proti komunizmu!
Roditeljski sestanek
V nedeljo se je vršil na Nižji .srednji šoli v ulici Randaccio zadnji letošnji roditeljski sestanek, katerega se je uedležilo kljiub slabe-
Slovenci in Furlani
'Zopet sem te dni1 čital v nekem slovenskem listu ugotovitev in poudarjanje, da med Slovenci in Furlani vladajo vedno dobri odnošaji in miroljubno sožitje! V splošnem bi tako trditev morali raztegniti tudi na odnošaje med Slovenci in drugimi deželami Italije, kajti v bistvu se stiki med slovenskim in italijanskim ljudstvom vršijo spoštljivo in mirno.
Ko pa presojamo višje sloje italijanskega naroda, moramo, s častnimi izjemami, na žal ugotoviti, da so nam furlanski posamezniki in krogi ravno itako in morda še hujši ■nasprotniki in sovražniki kot oni iz drugih dežel Italije!
Glavno besedo proti Slovencem na tem ozemlju imajo, kajpak, prvo domači Furlani in furlanski predstavniki oblastev. Oni so tisti, ki zlobno o nas poročajo rimski vladi in se upirajo vsaki naši še tako u-pravičeni zahtevi in terjatvi!
Izkušnja kratkih Ožjih stikov z videmskim furlanskim ljudskim avtonomističnim gibanjem, katerega visoki' voditelji so nam eden za. dru-igim pokazali hrbet, nas uči, da' se sploh na take Furlane ni zanesti!
Kdo pa se najbolj, .upira pravičnim jezikovnim zahtevam naših bratov v videmski pokrajini, v dolinah Nadiže, Tera in Bele, in kdo tiste naše brate najbolj .raznaroduje, če ne 'videmski Furlani?
Slovenec
PROŠNJE ZA IZPITE
Ravnateljstvo Višje gimnazije in Liceja s slovenskim učnim jezikom v Gorici' obvešča, da zapade rok za vlaganje prošenj za pripustitev k zrelostnemu izpitu dne 5. maja.
Tozadevna pojasnila daje tajništvo šole.
mu vremenu lepo število staršev in profesorjev.
Na. sestanku se je g. ravnatelj dotaknil raznih šolskih vprašanj in je med drugim tudi obvestil navzoče o uvedbi zdravniških pregledov za dijake, prof. Bratina pa je v kratkem predavanju prikazal vzgojni pomen latinščine. Sledili so nato razgovori staršev s posameznimi profesorji, med1 katerimi so si starši 'lahko ustvarili jasno sliko o u-spehih svojih otrok.
OBVESTILI
Učenke gospodinjskega tečaja v Sovodnjah .bodo imele razstavo ročnih del in kuharskih izdelkov v prostorih osnovne šole. Razstava za občinstvo 'bo odprta samo v nedeljo 29. aprila od 11. ure dalje.
% m m
'Drž. učiteljišče a slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da je čas za vlaganje prošenj za pripustitev k učiteljskemu .usposoblje-nosthemu izpitu do 5. maja 1956.
V SADOVNJAKU: Kakor hitro češnje ocvetijo, jih moramo poškropiti proti zimskemu pedicu. Pojavi se sedaj kot ličinka (črv), ki objeda mlade lističe in, če jih primanjkuje, tudi sad. Uničimo jih s škropljenjem svinčenega arzenala (arse-nuto di piombo) 300-500 g na 100 1 vode. Da preprečimo tudi drugo bolezen, rjo, dodamo še pol do tri četrt kg modre galice 'in isto količino v nobenem slučaju ne smete rabiti apna na 100 1 vode. Opozarjamo, da več kot tri četrt kg modre galice in apna, ker bi v tem primeru škodovali mladim poganjkom. Neobhod-■no potrebno je škropljenje posebno iza one, ki tega nso storili že lansko leto, če hočejo, da jim črvi ne napravijo zelo veliko škodo.
'Nadaljevali bomo tudi z okopavanjem ali oranjem sadovnjaka., če izemlja ni premokra. Ker pa neprestano dežuje, okopavanje opustimo, da ga lahko izvršimo meseca maja, V tem času ni nujno, da je zemlja popolnoma suha-. Kljub temu pa u-rnetna gnojila potrosimo že sedaj, in sicer v količini, ki smoo priporočali v eni izmed prejšnjih številk. To gnojilo bo istočasno pospešilo rast trave, katera bo v pozenj-šem že omenjenem majskem okopavanju 'služila kot zeleno gnojilo s tem, da jo zaorjemo ali podkopl jemo.
V VINOGRADU: Nadaljujemo z okopavanjem, in oranjem, kadar zemlja ni premokra. V ostalem se ravnamo, kakor je povedano za sadno drevje.
NA NJIVI: Pripravljamo zemljo iza setev koruze, kakor smo zadnjič povedali. Zaradi vremenskih prilik, to je, ker je letos zemlja že dokaj mrzla, bomo s setvijo koruze počakali, ker moramo vedeti, da koru-
INDUSTRIJSKE RASTLINE
Lansko leto .so v Jugoslaviji pridelali 138 tisoč vagonov sladkorne pese, 1,226.000 vagonov krompirja, 4.150 vagonov tobaka, 34.200 vago-inov lanu, 10.240 vagonov sončnic, 22.700 vagonov fižola, 350.000 vagonov sena in 115.000 vagonov grozdja.
V primeri s predlanskim letom se je lani ves pridelek znatno povečal, v nekaterih primerih celo za 42 odstotkov (n. pr. pri tobaku).
Znatno pa je padel pridelek sončnic (18 odstotkov), kar je treba pripisati ne toliko raznim vremenskim neprilikam, kolikor kvarni davčni politiki, ki prekomerno obremenjuje pridelovalce s prometnim davkom. Ta pojav je bilo opaziti tudi pri oljčnem olju, ko so nekateri, a-li bolje, ko je večina kmetov raje skrivaj na .zelo primitiven način stiskalo oljke, raje kot bi plačali prometni davek.
Kljub porastu pridelka sladkorne pese, je padla proizvodnja sladkorja za 10 odstotkov v primeri s predlanskim letom. To pa deloma zaradi neprimernega vremena, deloma pa tudi zaradi zastarelih neprimernih' tovarn sladkorja.
NAJBOLJŠI ROMAN
Zagrebški književnik Mirko Bo Žič je 13. januarja dobil prvo nagrado — 500 tisoč din — za roman »Neizplakani«, ki je bil ocenjen kot najboljši jugoslovanski roman v letu 1955. Roman obdelava življenje ljudi dalmatinske Zagore pred drugo svetovno vojno.
DELOVNE BRIGADE
Koncem marca dni V, začetku aprila so v Jugoslaviji slavili deseto obletnico Ustanovitve mladinskih delovnih .brigad.
Te brigade so dejansko mnogo prispevale k izgradnji raznih objektov, ki so vstali iz vojnih ruševin. Imele 1» so ne samo delovni, namen in pomen, ki je znatno omijil težak gospodarski položaj investitorjev, ki so bili dostikrat brez sredstev ali pa z omejenimi denarnimi sredstvi in so s temi brigadami prihranili težke milijarde, ki bi jih sicer morali izdati TA delovno silo. Poleg tega osnovnega pomen*, so ‘e mladinske brigade imele tudi nič manj važen namen vzgajati mladino v novem Socialističnem o-ziroma komunističnem duhu v znamenju znane fraze: »Mi gradimo cesto, cesta gradi nas.«
Težke razmere po brigadah so kmalu ugasnile zadnjo iskrico idealizma, ki je prva. leta po vojni mo biliziral celo mladino iz .tujine v te brigade, ki so se postopoma izčrpavale in končno izginile, kljub prisilnemu mobiliziran ju .raznih političnih nasprotnikov ali gospodarskih »saboterjev«.
Po desetih letih' hočejo te brigade zopet obnoviti. Tak3o bi se dalo sklepati iz raznih govorov in nagovorov ob proslavah desetletnice. Potreba po ceneni ali celo brezplač-
za ljubi toplo izemljo. Na posevkih pšenice pregledamo, če kje opazimo bleda stebla, -kar povzroča tležeča voda. Bomo predvsem poskrbeli za odtok vode in nato pognojili s primerno količino apnenega nitrata^ Ponavljamo, da pognojimo z apne-•nim nitratom, ker ta razkraja zemr ijo .zaradi vsebine neke količine a-pna. Trositi moramo ob suhem vremenu, ker bi mokra stebla apneni nitrat ožgal.
ŽIVINA: Sedaj se ibo pričelo z zeleno krmo. To naj se vrši postopoma, tako da preidemo v popolno zeleno krmljenje polagoma. To se bo vršilo na ta način: prvih nekaj dni (3-4) bomo mešali eno četrtino sveže in tri četrtine suhe krme. V nadaljnjih dneh bomo mešali enake količine krme, 'to je pol in pol. Zopet y nadaljnjih dneh bomo mešali po tri četrtine zelene ,in eno četrtino suhe krme. Potem bomo lahko krmili s samo zeleno krmo. Ta način postopnega zelencnsuhega. krmljenja je zelo važno zlasti pri delovni živini, ker bi s takojšnjim samim zelenim krmljenjem ošibela. Ce se živino goni na pašo, naj se to ne vrši dokler je trava še preveč mlada, nadalje ne pasti živine po mokri travi, in končno naj se pred pašo poklada. živini nekaj suhe krme v količini kakor povedano zgbraj. za postopno uvajanje v ■zeleno krmljenje.
ni delovni sili je sedaj morda, še večja kot je bila pred desetimi leti in poleg tega je treba mladino Iztrgati iz »kvairnega vpliva klera i» reakcije«, ki da jo vedno bolj zastruplja s svojimi zastarelimi gesli o pravi demokraciji in svobodi.
KREDITI ZA KURIVO
Od prvega marca do konca jo/kija bodo Narodna banka in razne podružnice dajale kredite za nakup kuriva. Pri kreditiranju imajo prednost delavci in nameščenci in tudi hišni sveti za poslopja s centralno kurjavo. S tem kreditom pa. lahk« nabavijo samo 'lignit in črno oglje.
SOVODNJE
Naši posojilnici je Banca d'Italija sporočila, da je pri žrebanju državnih obveznic dobila, nagrado milijon lir tudi ena njena obveznica:. Posojilnica bi ta znesek rada razdelila med svoje 'člane, toda banka ji tega ne dovoli.
Posojilnici bi svetovali, naj. prosi banko pa za. dovoljenje, da s tem zneskom fcuipi članom umetna gnojila in v jeseni še semensko pšenico. To bi namreč hkrati zelo koristilo tudi javnosti v splošni borbi za dvig poljedelstva in njegovih pridelkov.
Šport - smučanje
V .nedeljo 8. aprla se je vlršil tradicionalni smuk S Kanina, pravzaprav ne s Kanina, ampak od koče Gilberti pa do Sella. Nevea. I!z-‘gledaflo je že, da bodo morali tekmo odpovedati kot lani, toda sneg, fci je zapadel iza Veliko noč, je rešil položaj. Zadnja leta so Značaj tekme spremenili — ni več smufc. ampak veleslalom — to. pa zaradi številnih nesreč, ki so se navadimo dogajale. Ce bi bilo vedno dovolj snega, da bi bila proga dovolj Široka, in če bi bili prekriti šteivitai grički, bi ne bilo toliko nesreč. Zfc-to so progo nekoliko skraijšali ir, razpostaviti mnogo vrat. S tem je tekma izgubila r.a svoji privlačnosti. tako pri tekmovalcih, koit nri gledalcih, ki jih je prej, bilo na tisoče in so avtobusi, s katerimi Sa se pripeljali, .stali na cesti vse oi hotela pa daleč proti planini'.
Letos ni bilo gledalcev niti tisoč. Letos je odpadel tudi zahtevni »k!ii-nal«, proga je bila tako krajša a manjšo višinsko razil iko in je irneda 40 vrat. Bila pa je še vedno težktt, ker je bil sneg na prvem delu proge izmteel, kar je zelo povečalo hitrost, ki so jo tekmovalci zaradi ozke .in valovite proge le težko obvladovali.
Letos ni bilo med tekmovalci »kanonov«, 'kot so bili prejšnja leta. Od' italijanskih najboljših je tekmoval samo 'Pompanin Dino. Avstrijci so poslali tekmovalce druge kategorije, med katerimi je bil favorit Lipantz iz Šmohorja v Zilski doltoli. Vsi trije jugoslovanski tekmovalci, Slovenci Cvenkelj, Dornik in Krmelj, spadajo v skupimo najboljših, saj sta prva dva zastopala svoj® državo nai olimpiadi v Cortini.
Borba za prvo mesto bi se morala razviti med Pompaniinom, Lir pantzem, Cvenkljem in Dornikotn. Stilistično majlepše je vozil Lipantz, kot so lepo vozili tudi drugi Avstrijci, tako da. si takoj' vedel, da. so Avstrijci, čeprav nisi poznal i-mena. Najbolj divje se jei sprostil Pompanin, za njim pa Cvenkelj. Toda vsi, ki so prehitro vofflilil, so preveč izgubili pri padcih — zlaaiii na 'Zloglasnem ovinku, pred vhodohk v gožd — izato pa. je zmagal Krmelj, ki je previdno zmanjševal brtiBli ■im manj hudo padel. Jugoslovanom se je .taiko končno enkrat posrečite, da so .zmagali kot posamezniki Sit: kot moštvo, ker do seda.j so vedn* imeli smolo, da se tudi z Muiejek* in Lukancem niso prerili na pm mesta. Slovenski; smučarji sicer d*-,zno vozijo, toda ne vzdržijo hitrosti in padejo.
Toda izgleda, da se vodstvo, ki je v rokah Srbov, ne zaveda, svoje naloge, ker ji verjetno ni kos ali .pa, ker noče, ker je smučanje db-mena Slovencev.
Tehnični rezultati. Posameanili:
1) Krmelj Janko (Tržič, Jugoslavija) 2.50’3”, 2) Fischer (Beljak, Avstrija) 2.54’4”, 3) Lipantz (Šmohor, Avstrija) 3.00’4", 4) Dornik Ludviki (Tržič, Jugoslavija) 3.0’3", 5) Nlco-laucich (Trbiž, Italije.) 3.05’2”, 6) Pompanin (Italija) 3.05’2” itd. — Moštva: 1) SK Ljubelj., Tržič, Ju«.,
2) SC Monte Lussari, Trbiž, Ital i je,
3) SK Šmohor, Avstrija itd.
DROGERIJA	NJiJNIŽJE ^CENE
ANTON PODGORNIK
GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel. 3009
flekai o šolski preosnooi
G O SPODARSTVOI
Hruščeo caplja po poti Stalina Leninooo nraustoeno spričeualo
»Oh«, je vzdihnil pred kratkim rdeči krmežljavec pri »Delu«, sče bi prišli ti ljudje na oblast, bi gradili vislice in giljotine namesto spomenikov.« Pri tem je gotovo mislil na komunistično Češkoslovaško, ki je pobesila v šestih mesecih več komunistov kot vse svobodne države sveta v petdesetih letih. Pa poglejmo nekoliko v črno kroniko komunistične justice.
Novice o »razstalinjevamju« prehitevajo druga drugo; skoraj ni »hieva brez boljševiških senzacij. Kominform je odšel rekom žvižgat. Nekaj zaslužkarjev ibo formalno izrabilo zaposlenje, drugih bistvenih sprememb pa ne bo, saj so vse komunistične partije sveta pokorne ?»dložnice Kremlja in njegovih vsakokratnih. gospodarjev. Primerna vizi/tka za Hruščeva, in Bulganina pri obisku Velike Britanije pa, je uidi najnovejša novost. Je pa in o-sikane zgolj vizitka,.
Kakor ta, tako so tudi vsi ostali dosedanji ukrepi brez izjeme nestvarni. Nekdanjega madžarskega /junanjega ministra, 'ki je bili obdol-•Jesi' fcitovstva in so ga> 1. 1949 obesili, so srečno rehabilitirali. Krivdo aa obešenje pa so naprtili Stalinu, ©erji in odžaganemu policijskemu ■»inistru Gaborju, čeprav ves svet ve, da je ves proces organiziral Ra-SKssi. Rehabilitacijo Gomulke na Poljskem javno razglašajo sedaj, čeprav šo ga izpustili na svobodo že pred enim letom. Prav tako so vmili »ugled« Trajču Kostovu na Bolgarskem. Kaj pomeni »vrnitev .Ugleda« nekemu mrtvecu, je razum-*jivo samo komun ističnemu ki-■navcu.
Vse te komedije pa gotovo ne •»nanjšujejo resnosti položaja. N.o-ktenega dvoma ni, da. delujejo v človjeiiji in po njenih kolonijah si-ic, 'ki priganjajo »razstalinjevanje« im ki stremijo za. njegovim stvarnim .uresničenjem. Ko je Mikojain' ma partijskem kongresni reh&biliti-*al mrtvega Kosjorja in s tem javilo obdolžil Hruščeva, da je svojo meti zgradil na množičnih umorih, ?« gotovo ai bil izmišljen očitek, *ač pa preračunana polit lema pote-
, itoi je delovala na vse strani. Site, ‘Ici želijo Mikojarau uspeh, 'gotova* niso zgolj namišljene. Poleg tega se te sile lahko opirajo na Titov l(ritisk na Hruščeva. Titu pravzaprav ni treba drugega, kot da spregovori in da vse dosedanje »razsta-iinjevanje« obsodi 'kot igračkanje', ■a bo Hruščev ugled, doma' in v ito-fiai enak Stalinovemu. Ta Titova gložiija igra. ob pripravah stalno ulovih senzacij o odstranjevanju Stalinovega kulta bistveno važno vlogo. Značilno pat je, da do sedaj’ grožnja še ni bila tako učinkovita, da bi se izkopala iz območja gest im politično nepomembnih' »ob-*iov« krivic, izvršenih nad zasebniki na področju pristne politične l*reošnove stalinskega sistema.
Praga - hljuč razstalinjevanja
Pri vprašanjih razstalinjevanja jp ostala Praga tista točka, o kateri najmanj pišejo in govorijo — in \jendar je prav Praga ključ celotne aždeve. V Pragi so I. 1952 uprizorili proces »lSlansky«. Obtožbo so •gradili na titovskih', ameriških in ■judovskih 'zarotah. Takrat so obesili kar 11 najvidnejših komunistov. T*eč kaikor so jih po svobodnih državah pobesili v petdesetih letih'. Predigra temu procesu je bila likvidacija Rajka-. Vendar se je v Wragi prvič pojavila obtožba »ju-lovske zarote«. Na drugi strani pa je hil proces .»Slansky« neposredni yvod k aretaciji judovskih kremeljskih zdravnikov. Ta aretacija "e jpedstavljala nov člen, v Stalinovi obsedenosti po krvi in maščevanju, fltalin je z njim pripravljal novo čistko po vzgledu .one pred dvajise-teni leti. Med drugimi so bili na. •talinovi črni listi med drugimi tu-<di Beirja, Malenkov, Molotov in Zu-l*ov. Med te žrtve pa ni spadal Hru-3čev, zato pa oba njegova prijatelj«, maršala Konjev in Vasilijevski.
Ob pripravah na to »krvavo rih-je Stalin izgubil življenje. Konjev in Vasilijevski sta odnesla zdravo kožo in stojita danes na samem vrhuncu bolj še viške piramide. Jasno pa je, da bi osvetlitev kremeljske zdravniške zadeve pomenita za njiju smrtno nevarnost. Prav ■ito se je Mikojan Izogibal, da bi zadevo sprožil javno na kongresa boljševikov.
Nepričakovano pa se je pojavil •a neki časnikarski konferenci v Moskvi gospod Zdenek Fierlinger, hi je v svoji dvojni vlogi, kot pra-<ki ministrski predsednik in kot predsednik čeških socialnih demo Icratov, izdal svojo domovino Stalinu. Obd a to val i so ga s predsedni-itvom poslanske zbornice. Taiko je * delegacijo čeških »parlamentarcev« prispel v Moskvo. Zahodni iasnikarj.i so ga na časnikarski konferenci spraševali, ikaj je z rehabilitacijo Stenskega. Odgovoril jim je, da je vse v redu in da ne more biti govora o kaki reviziji procesa. Ootovo se mu bo Hruščev izkazal hvaležnega za tako važno življenj-«ko uslugo. Ta majhni Ceh, ki ni
niti partijski zaslužkar po poklicu, I pač pa z mnogimi ponovitvami je toi.l poklican, da javno razglaša,! da »je vse, kar je naša dežela v zad-
da raizstalinjevanje neha. tam, kjer .bi za Hruščeva lahko postalo nevarno. Seveda si s tem Fierlinger ni pridobil naklonjenosti Mikojana in še manj Tita.
Drugo vprašanje pa je, ali ’e Fierlinger .govoril resnico. Ne mislimo resnice glede procesa- »Slan-sky« — ta je pra.vo nasprotje tega, kar je Fieirlinger o tem procesu povedal. Ali pa je tudi resnica, da je Praga, ponovno »preiskovala« možnosti in politične koristi revizije tega procesa in da je tako misel tudi zavrgla.? Mnogi opazovalci so mnenja, da so tri preživete obsojence tega procesa, ki niso bili obsojeni' na smrt, pač pa na .zaporne kazni, potihoma izpustili na svobodo. Na Madžarskem so že lansko leto izpustili komunističnega Američana Noela Fielda, ki je bil soobtoženec in kronska priča v procesu »Siamska«. S tem so .nehote potrdili, da je bil proces komunistična farsa*.
Beograjski tisk pa neprestano kliče po reviziji vseh procesov, ki so bili uprizorjeni proti titovstvu. V zadnjem času pa temu dodaja še .zahtevo po kaznovanju krivcev. Hruščev, ki v svojem lastnem carstvu lahko igraje zaduši vsak odpor, se boji Beograda kot hudič križa1.
Rahšna je resnica?
Za časa beograjskih1 pogajanj v začetku junija 1955 je Svetovni tisk zatrjeval, da je Tito v takem položaju, da lahko z enim samim krepkim udarcem razbije Hruščev prestiž. Na XX. partijskem kongresu ir. kasneje so te ugotovitve potrdili. Tito se je izkazal ,za velikega mojstra pri doziranju pritiska na Moskvo in m priprežniške poglavarje. Beograjski tisk ponovno namiguje na revizijo procesa »Slan-sky«, in to v prisepetovalnem tonu1, ki je še prav posebno nevaren. To je tudi pravo ozad je uvodnika pred štirinajstimi dnevi, ki ga je v moskovski »Pravdi« napisal njen glavni urednik Sepilov. Temu uvodniku velja pripisati neprimerno več važnosti, kakor pa novicam o rehabilitaciji mrtvih, smrtnobolnih in njihovih preganjenih svojcih. Ta. članek je napisan v slogu velikih političnih deklaracij. Je to ibocnbeni članek, kakršne uporablja »Pravda« le v trenutku najtežjih notranjepolitičnih dogodkov. Poimensko obsoja urednik pet učenjakov, med njimi Maierikovljevega osebnega prijatelja, ki da se upirajo Hrušče-v.i agnami politiki. Kaj je teh pet nesrečnežev zagretšilo, tega tudi ob tej priložnosti ne izvemo. Članek pač naglasa, da so na partijskih zborovanjih, na katerih so razpravljali o larazstaltojevanj.u«, iizkoriščat-li »notranjepartijsko demokracijo« za klevete proti partijski politiki in njenim leninističnim temeljem.
Ta ugotovitev »notranjepartijske demokracije« je izredno zanimiva. Ta namreč očitno razglaša, da je notranja obnova partije v tem, da se sedaj izpoveduje to, kar Hruščev diktira, in ničesar drugega1. Priha-ja pa še lepše. Partijske organizacije uvodničar zmerja, ker »ne kažejo prave boljševiSke nepomirlji-vosti .nasproti partiji sovražnim tr-
PO N AVL JAMO ! Javno vpra&anje,
ki iterja javni odgovor!
»P. d.« je v svoji gonji proti Slovencem, ki ne zamenjavajo svojih prepričanj 'in načel ob vsaki politični konjunkturi, v nedeljski številki v članku pod naslovom »Nedeljsko branje za članstvo SDZ«, izapisal tudi tole: »... Drobtinico jim je o-tolastneiž (demokristjanski, op. ur.) sicer vrgel, toda zato . . .«
Javno pozivamo uredništvo »P. d.«, da pove, komu, kdaj, kje in v kakšen namen nam »je oblastnež vrgel drobtinico«?
ditvam«. To je pač očitna zahteva po partijski čistki. Pa tudi1 to še ni vse! Trditve omenjenih pet učenjakov so v »bistvu samo odmevi izjav naisprotne strani« — formulacija, ki kaže navzgor prav zato, ker ostaja neimenovana. Zato pa uvodničar jemlje v .zaščito napadenca, ponavlja obrabljene fraze tuje reakcionarne propagande, kar vse kar že na skorajšnjo otvoritev čistke.
Popuščanje Stalinove hritihe
Vsemu temu odgovarjajo napori ,za temeljito revizijo raizstalinjeva-nja. Razstalinjevanje ohsega namreč dvoje razdobij. Stalin je v borbi proti Trockemu in Buharinu, kakor tudi v naporih sza agrarno kolektivizacijo in industrializacijo Sovjetije mnogo storil, da pa je pred dvajsetimi leti svoje koncepte zmaličil, in sicer s težkimi posledicami za agrarno politiko, za vodstvo vojirie, v notranjepartijskem življenju .in v partijski teoriji. Sepilov nam nadalje odkrivat — in to ne r kake m postranskem stavku,
njih desetletjih storila, triumf stalinizma«, in sicer so bili ti uspehi doseženi »pod vodstvom partije v letih mirne obnove, kakor v letih velike patriotske vojne«. Temu primerno govori urednik o Stalinovih pogreškah le y »njegovem zadnjem življenjskem obdobju«.
Pri vsem tem moramo .upoštevati, da je '»Pravda« ne samo trobila partije, pač pa. osebno glasilo Ern-ščeva in je Sepilov njegov najintimnejši somišljenik. Tu se nam -torej izraža oseben Hruščev glas, ta glas je odločno stalinsld, prav tako . glasen ip grozilen, ker mu pač ni lahko pri duši. Strah pred raz-stalinjevanjem, ki bi lahko Hrušče-vu zraslo čez glavo, živa želja, da bi to začaranje čimprej spremenili v uradno vodeno harlekinado, vse to zveni iz vsake besede omenjenega člankaL Politični učinki verjetno ne odgovarjajo tej nameri. Razstalinjevanje dejansko ni povodenelo, kakor bi to želel Hruščev in številni njegovi trenutni prijatelji v Rimu, Parizu ,in tudi Trstu. Apel na stare stalinistične teroristične metode najde v Sovjetiiji svojo upravičenost že zaito, ker Hruščev ne razpolaga s Stalinovo neomejeno silo, razpolaga pa s silo, ki je neprimerno večja od tiste, s katero razpolagajo njegovi nasprotniki. Novo na vsej stvari je dejstvo, da je Hruščev sicer gospodar v Sovje-tiji, ne pa tudi enak gospodar v območju mednarodnega komunizma,.
Sedaj je na preizkušnja načelo, ali je tudi pod temi novimi okoliščinami mogoče storiti tisto, kar je Stalin vedno lahko storil: p poklana irati notranjepartijsko demokracijo in vsakogar, ki povelje, strumno in. pokorno in izpolnjuje, na mestu likvidirati.
(Nadaljevanje s 1. strani)
zadevo naša vlada.... P. je zvedel, da .bo Lenin prispel v Stockholm. Ne more pa dosti storiti, ker mu (Leninu) manjkajo denarna sredstva.«
Nekaj tednov .zatem je nemški poslanik sporočil y Berlin, da »Hel-phand« (po slovensko »roka pomoči«) ocenjuje stroške »popolne revolucije v Rusiji« na 20 milijonov ■rubljev. Dne 29. decembra je ta ta-jinstveni možakar Parvus (bivši revolucionar, ki je postal kasneje blagajnik revolucije) podpisal z i-menom dr. A. Helphamd takole pobotnico: »Prejel od nemškega poslaništva u Kopenhagrm znesek en milijon rubljev v ruskih bankovcih za pospeševanje revolucionarnega gibanja v Rusiji.«
Parvus-Helphand svojih denarnih dobrotnikov ni .razočaral. Aprila 1917 je Lenin (skozi sovražno Nemčijo) prispel v Petrograd in novembra istega leta je bila ruska revolucija »popolna«. Plačal jo je nem-
ški cesar, ne pa, marksistične ideje.
Takoj, za- tem je brzojavil nemr ški državni 'tajnik v zunanjem ministrstvu, Richard von Kuehlmann, cesarju Viljemu: »Rusija je izgle-dala najšibkejši člen v verigi naših sovražnikov. Naša naloga je bila, da ta člen postopoma zrahljamo in po možnosti odstranimo. To je bil namen vseh naših prekucuških naporov za fronto. V prvi vrsti s pospeševanjem separatističnih teženj in zlasti s podpiranjem boljševizma. Sele potem, ko so pričela stalno dotekati naša denarna sredstva v roke boljševikov, so komunisti lahko zasnovali in zgradili svoje glasilo »Pravdo« m energično širili svojo propagando. V začetku zelo ozko partijsko bazo so lahko pomembno razširili. Sedaj so boljševiki na o-blasti. Kako dolgo bodo ostali, ni moči uganiti.... V našem interesu je, da izkoristimo čas, ko so na vladi — in ki je lahko tudi kratko odmerjen — da najprej dosežemo premirje, potem, če je mogoče, tudi mir....«
Sončne pege v Rusiji in pri nas
Britanski dnevnik »Daily Tele-igraph se ukvarja izčrpno e dokumenti nemškega cesarskega zunanjega ministrstva in imenuje pogodbo med Leninom in cesarjem »najusodnejši in najneodgovornejši akt političnega oportunizma naše dobe«. Res je .tako, res pa je* tudi, da. imamo danes pravo inflacijo takih .»aktov«, ki se ni 'ustavila na mejah Tržaškega ozemlja. Kakor danes odkrivajo zgodovinske resnice iz zaprašenih arhivov, tako bo slovenska zgodovina nekoč odkrivala dejanja 'ljudi, ki so za Judežev® groše okuževali naše ljudstvo in ga naganjali v: komunistično pogubo.
Podobnosti Leninovih učencev v
drugi svetovni vojni so presenetljivo velike. Tudi jugoslovanski komunisti se niso samo veselili poraza' Jugoslavije, pač pa so ga z vsemi silami — po ukazih Moskve — pospeševali. Tudi njim je bila usoda Jugoslavije deveta briga. Polastitev oblasti je bil njihov najibliiji cilj....
Tudi v Trstu smo dobro založeni s političnim oportunizmom, ko celo verni katoličani očitno podpirajo tisti .komunizem, ki na. oblasti v Jugoslaviji preganja vero, zapira duhovnike in škofe, odreka ljudem kruh in svobodo iaa ki je prav tu v Trstu ustvaril tisto stanje, ki ga je v preteklosti tudi zadnji Slovenec
SOŽITJE Z MORILCI
Pod gornjim naslovom prinaši zadnja številka švicarskega tednika »Die WeltWoche« izpod peresa njenega glavnega urednika Lovrenca Stuckija članek, ki bo gotovo zanimiv tudi za naše čitatelje v tej predijotilni kampanji.
Dne 29. decembra preteklega leta je v Frankfurtu neznanec telefomič-mo poklical predsednika ruske protikomunistične organizacije »NTlS«, dr. Vladimirja Porenskija, in mu dejal: »Naročili so mi, da vas umorim.« Možakarju je bilo ime Wolf-ganig Wildprett in je prihajal iz vzhodnega Berlina. Po vojni se je v vzhodnem Berlinu ukvarjal s črnoborzijanskimi kupčijami in si nakopal na glavo precej grehov. Toliko pač, da ga je rdeča tajna policija stisnila v svoje mreže. Pred letom je odšel kot navidezni begunec v zahodni Berlin, da. bi po ma^ logu vzhodnonemške komunistična policije vohunil. V začetku decembra. je prejel po svoji zvezi v prisotnosti dveh sovjetskih agentov naročilo .za umor. Izročili so mu dvajset tisoč zahodnonemških mark in mu zagotovili službo državnega morilca kot nagrado za izvršeni u-mor. Sprejel je inialog, denair, pištolo in potrebne podatke o žrtvi. Vendar se mu je oglasila vest. Marsikatero je že skuhal proti z&konu, vendar umoril jJa še ni človeka., in tega ne bi rad storil niti v bodoče.
Seveda ni tako enostaKrno izmuzniti se uk&zovalcu, ki ne ukazuje samo tretjini zemeljske površine, ampak katerega roka — kdo je 'bolje poučen o tem kakor tisti, ki so mu inaročili umor — sega daleč čez železno zaveso y najoddaijeuejš" dežele sveta. Ljudem okrog ruske protikomunistične organizacije pa zadeva ni 'bila nova. Pred dvema letomai bi moral stotnik sovjetske tajne policije MVD, Hohlov, umoriti nekega drugega voditelja ruske protikomunistične organizacije, Jura ja Okoloviča. Poleg tega je bilo vse polno poizkusov »grabljenja, ki so se deloma posrečili1, deloma izjalovili. Tako so Wildpretta prepričali, da je najbolje, če se prijavi nemškim policijskim1 oblastem. Tako je končal v preiskovalnem zaporu in ruska protikomunistična; organizacija je na lastne stroške zadevo izročila odvetniku. Ta naj bi posredoval, da bi Wildpretta ne kaznovali zaradi nekdanjih manjših grehov, in to , kot »nagrado« zato, ker je preprečil politični .umor in 'tudi zato, da ne .bi prestrašili sledečih morilcev, ki bi Se najbrž bali predstaviti se policiji.
• • *
Zahodne miselne predstave na' področju politične kriminalnosti so zelo skromne. Kdor v te satanske stvarnosti nima globljega vpogleda, nagiba k temu, da take »roparske« pripovedke odpravlja s .»propagando«. Človeku, ki je vajen dobrega spanja, strahotne pripovedk«' gotovo miiso všeč. Kaj bi si tudi belil glavo z neprijetnostmi kaikor so državni umori, koncentracijska tabo-
rišča, mučenja itd. Preteklo nedeljo sem v Frankfurtu pregledal nekaj dokumentov o slučaju i>Wildprett« in se precej časa razgovarjal s predvideno žrtvijo, dr. Porenskim, in tudi z drugimi voditelji ruske protikomunistične organizacije. Poleg tega pa sem natančno poizvedoval tudi na pristojnih nemških uradih. »Roparska« zgodba je resnična, in če poznamo navade sovjetskih metod v borbi proti političnemu nasprotniku1, potem .tudi ta zgodba ni nekaj izrednega.
Uka'zovalca naročnikom umorov in ugrabi jen j, gospodarja totalne oblasti, ki sta prav zato tudi totalno odgovorna, sta1 v tem trenutku v Londonu. Uradni zastopniki Velike Britanije jim1 stiskajo roke, sprejela ju je kraljica, Elizabeta. II. in morda bosta poljubovala britanske otroke. Milijoni im milijoni ruskih ljudi in pripadnikov drugih narodov delajo po prisilnih delavnicah suženjsko delo za' njiju :in njihove itovairiše. Orjaški vojni stroj- s strahotnim uničevalnim orožjem deluje za njiju in za njiju ga. večaijo nadalje. Največja agenturska in teroristična mreža svetovne zgodovine deluje — ne glede na formalni razpust Kominforma — za njijiu. Krvave glave se trkljajo zaradi njiju. Ljudi, ki bi 'bili obdolženi samo neznatnega odstotka zločinov, ki sta jih storila, bi povsod v svobodnem svetu takoj aretirali in vsako sodišče bi jih moralo obsoditi na smrt ali na dosmrtno ječo, če ibi bila oba •možakarja šefa. neke nedavne roparske bande, namesto bande, ki s: je podvrgla strahotna oblastna sredstva, da. bi iz njimi človeštvo uničila.
* * *
Zahod Hruščeva in Bulganina ne more aretirati. Banda, je preveč o blastnai. Poskušati je treba, ko nas že drži v šahu, da jo prav tako tudi samo držimo v šahu v tej malo razveseljivi situaciji, ki jo imenujemo »sožitje«. Na dolgo pa' bo mogoče to vzdržati le, če .ne bomo pod pritiskom bolečega in neznosnega strahu postali duhovno krhki .in zreli za kapitulacijo. Kar potrehujemo je nekoliko lahkomiselnosti, nekoliko brezskrbnosti, nekoliko pozabljivosti in utvar, da bi lahko prenesli napetosti in nevarnosti, ki' trajaf-jo že dolga leta in ki lahko trajajo še nadaljnja dolga leta. Brezup prav tako razoiožuje posameznike im narode kakor jim vliva šibkost. To je življenje, ki je stalno prenar polnjeno 2 zavestjo množičnega trpljenja za 'železno zaveso in za katerega mnogi čutijo, da je komaj vredno obrambe.
Rešitev tega problema pa ni tako težko razumljiva, zlasti če poznamo kriminalni značaj, in nespremenljive imperialistične' cilje totalitarnega sovjetskega sistema. Ce bi zahod,mi voditelji od časa do časa. jasno in nedvoumno spregovorili o potrebi čuječnosti, potem bi tudi manjši politiki, časnikarji .in' narodi to raaumeli. Svobodni svet bi z določeno mirnostjo sprejemal težo napetosti in čakal, da se .Sovjetije motra^ razkroii. Saj se je tako zgo-
dilo že mnogokrat pred tem v svetovni zgodovina.
Stvarno pa politični voditelji na to ne mislijo. Bodisi slikajo sovjetskega hudiča v takih kričečih barvah na steno, da s tem prej hromijo kakor pa vzpodbujajo obrambo. Ali pa' vzbujajo vtis, da v ovčjo kožo preoblečenega volita ocenjujejo 'kot pristno jagnje in stalno u-paijo na poboljšan je in spreobrnjenje kriminalcev. S tem samo še .poostrijo problem in s«' ponižujejo na vloge statistov v sovjetski igri, ki naj .nas utrudi in končno tudi u-spava. Tako nastaja moralni nauk: kdor človeka, ubije, gai obsodijo, kdor pomori milijon ljudi, ga sprejema angleška kraljica.
Zakaj nimajo poguma, da bi stvari imenovali a pravim imenom? Hruščeva in Bulganina bi morali aretirati in ju postaviti pred sodišče, zato pa nimamo moči. Res je, da .ne moremo razbojniške bande, ki si je podvrgla tretjino sveta, o-hrometi. Vendar ne more biti tudi v politiki med .tako bando, pa naj bo še tako mogočna in lepo oblečena in naj se še .tako dobrodušno smehlja, in med 'nami, ki smo pravna država, nobenega pobotanja in nobenega resničnega miru. Najraje bi si drug drugemu skočili v lase. In vendar se moramo zaenkrat .zadovoljiti s »sožitjem«. To sožitje pa je sožitje s škripajočimi zobmi.
Naraščanje cen v Jugoslaviji
Dunajski listi poročajo, da .bodo v jugoslovanskih letoviščih v prihodnji seaiji povišali cene od lanskih od 30 do 120 odstotkov. Poviški bodo znašali v Crikven.ici 54-95 od sto, v Dubrovniku 51-71 od sto, na Hvaru 44-53 od sto, v Makarski 40 od sto, v Omišu 53-66 od sto, v Opatiji 50-102 od sto, v Portorožu 100-120 od sto, v Splitu 50 do 60 od sto, v Beogradu 35-55 od sto, v Zagrebu 20 do 60 od sto, v Ljubljani 50 do 60 od sto, v Sarajevu 50 odst.
,,Večer belih vrtnic11
V nedeljo popoldne so slovenski dijaki iz Trsta uprizorili .na Kon-tovelu veselo tridejanko Mihaela Jerasa »VečeT belih vrtnic« v režiji profesorja Peterlina. Za danes to simpatično uprizoritev samo omenjamo, podrobneje pa se bomo k njej povrnili, ko bo predvajana v tržaškem Avditoriju, kar je napovedano za soboto, 5. maja 1.1. ob 20.30 uri.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TR2ASKO OZEMLJE
V nedeljo 29. t. m. ob 16.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
BESEDE ID DRETD1E...
Nastop gojencev Igralske in baletne šole SNG
odločno odklanjal. So lj.udje, ki s« prištevajo med narodnjake, pa. iščejo y demokratičnem slovenskem o-česu iver, bruna v komunističnem fr ate lanenem očesu pa ne vidijo. So ljudje, 'ki spretno prikritim partijskim zaslužkarskim sopotnikom darujejo več vere kot nesebičnim javnim delavcem. So to tako do.bri Slovenci, da .jih komunistično ime. in volilni znak: srp i® kladivo ter i-mema .kandidatov naših narodnih nasprotnikov nič ne motijo, medtem ko jih ena sama čisto gospodarska korektna 'beseda nasproti demokratičnim Italijanom tako zibo-de, da jih tudi političnih preskokov ni sram.
Italijanske stranke posn«-majo nemškega cesarja
Ali bi se morda ne pogledali en krat v nepotvorjeno zrcalo in si zbrisali z obličja tiste rdeče pege, Jci so se pojavile zaradi krvavo rdečih ohsevanj' krivih rdečih oznanjevalcev? Zmota ne prizanaša nikomur, poštenjak jo spoznava in odstranjuje.
So pa tudi še druge usodnejše podobnosti. Cesarska Nemčija je s pomočjo boljševizma1 vbrizgavala ruskemu narodu okužena cepiva. To žalostno vlogo — to moramo odkritosrčno ia glasno izpovedati — v Trstu opravljajo italijanske stranke z demokrščani na čelu. Tudi zadnji šolairček slovenske skupnosti danes ve, da so si tudi ti ljudje prilastili politično načelo: Cilj posvečuje sredstvo. V svoji nacionalistični zagrizenosti so v sovraštvu proti slovenstvu 'popolnoma pozabili na komunizem in negovo sopot-ništvo. V tej slepi zakrknjenosti So postali avtomatično najučinkovitej-ši .zavezniki rtitovstva in komunizma' sploh.
Celo krščanska demokracija še v Trstu bori proti komunizmu s tem, da zapostavlja Slovence na vsafcel* koraku, da z vsemi sredstvi sabotira določila' Londonskega sporazuma in očitno dopušča nemoralne pritiske za raznarodovanje Slovencev. Slovenskim optantom, ki so r ogiomni večini proti komunizmu, saj so zato izbrali svobodo, odrekajo opcije, številnim drugim povratnikom odvzemajo državljanstvo, jik poganjajo iz služb in tako e roko v roki s, Titom, zasledujejo iste cilje: eliminacijo demokratičnih slovenskih ratzumnikov. Policija protizakonito Izganja Slovence' s .tega o-zemlja verjetno samo izato, da jah rešujejo titovski prvaki. SJovensk* ulica jim je tudi v najbolj slovenskem predmestju, smrtni greh proti talljanstvu Trsta. Prišli bi predaleč, če ibi hoteli naštevati vse krivice, ki jih oblasti s tukajšnjimi t-talijanskimi politiki na. čelu povzročajo Slovencem, saj so .te znane n* samo vsakemu Tržačanu, pač pa to-di osrednlji rimski vladi.
Tako sproti mečejo hvaležne kosti y glodanje komunizmu, ki s svoje strani obljublja Slovencem nebesa na zemlji. Vsi, vemo, 'kakšna 30 ta nebesa v Sovjetiji, njenih kolonijah in tudi v Jugoslaviji, zapostavljeni in dnevno ponižani narod pa se oprijemi je vsake bilke, pa če je še tako trhla. Tako ti kraitkovid-neži kot titovci in komunisti se dobro zavedajo, da če' bi teh kosti nekega dne zmanjkalo, bi bilo kane* .titovstva in tudi slovenske vrste med komunisti bi se znatno skrčile. In prav od »slavokomuinizma« živijo titovci in italijanski nestrpneži. Tako uglaja tudi krščanska demokracija pot komunizmu in mjihovdin sopotnikom. Zakaj? Zato, da v Rimu predstavil ja vse Slovence za komuniste in da rimska vlada teirttt primerno proži proste roke protislovenskim skrajnežem.
To naj predvsem1 razumejo ‘iisiti Slovenci, ki so v preteklosti in ki morda mislijo tudi pri sedanjih volitvah prepuščati svoj glas očitnfio zaveznikom komunizma. Zapomnijo naj si, da je vsak slovenski glas tudi za demok rščansko strmko pravzaprav glas za. komunizem!
Veliko krivico pa bi delali tistim osamljenim pripadnikom krščanste demokracije, ki s politiko: Cilij Posvečuje sredstvo! niso soglasni, Tte-kih mož poštenjakov in političnih mislecev je tudi na vrhu nekaj. .Slovenski demokrati smo prepričani, da bo sčasoma ta manjšina tudi zmagala. Vendar moramo takoj pripomniti, da je tudi nemška cesarska vlada spoznala, da .boljževišfci* injekcija ni bila strihnin.
• » *
Tako je Leninov rojstni dan o-svetiil podobnosti prejšnjih in <te-našnjih časov. Zgodovina se včasih le ponavlja. Tudi Mussolini je misBJ, da je Slovence odpravil s strihninom, pe jih ni; Slovenci niso umrlit Njegove injekcije so bile zgolj i-nijekcije sovraštva proti fašistična Italiji. Tudi današnje injekcije niso nič drugega. Tudi z današnjimi teko bogatimi injekcijami Slovencev ne bo konec! Cesarska Nemčija j* to resnico spoznala prepozno. Upamo, da pri pametnih italijanskih ete-mokratih, posebno demokristjanih to spoznanje ne bo prišlo prepozno.
Samo s popolnim priznanjem narodnostnih pravic Slovencem na tej zemlji ibo 'borba proti komuntem* v slovenskih vrstah uspešno.
/
VESTI s TRŽAŠKEGA
Profesionalni časnikarji in politiki
'Politični časnikarji so lahko ljudje, ki jih uvrščamo lahko med dve ketegoriji javnih delavcev: Lahko žo glasniki nepremakljivih načel politične miselnosti in prepričanja, ki ga zastopajo, odločni in neupogljivi branilci idej, v katerih so zrasli, jih oblikovali in jih v polni aa-ve®ti, da so prave in korisitne za skupnost oznanjojo in razlagajo svojim rojakom s srcem, dušo in »»žgani. Tak -uredniški sloj 'je med vzponom narodov v politično zrelost ustvarjal politično časnikar-istvo vseh strank med vsemi kulturnimi narodi sveta. Prav posebno pa so taki narodni in politični budite-4ji rasli in se krepili med narodnim in političnim zorevanjem našega naroda.
Politični voditelji so bili v mnogih primerih političnega oipredelje-vanja našega naroda obenem tiudi uredniki glasil, ki so širila zamisli in programe slovenskih političnih strank. Gotovo je, da; vse ideje niso same izrasle na domačih tleh, pač pa' so jih naši predniki kot podlago prinašali s slovanskih območij, o-airoma iz dežel, v katerih so te namisli dozorele in obrodile ibogaite sadove.
Podlago so poplemenitili z domačimi nujnostmi, jo prilagodili lastnim domačim potrebam z budnim •upoštevanjem narodovih izročil, potem ko so se prepričali, da bi te namisli podarile narodu 'boljšo bodočnost in mu 'zagotovile ohstoj in ogrevališče na soncu. Za temi cilji so korakale vse stranke na slovenskih tleh, stranke, ki so se zasidrale v ljudski zavesti; stranke, ki jim je bila lastna domovina najvišji i-deal in edini gospodar. Od socialistov, naprednjakov, katolikov, so-ci&lcev, ikmetijcev do tržaških edi-njašev. Vse to je bilo udomačetno seme, ki je rodilo domače pridelke. Pri nas v Trstu celo zelo bogate letine.
Revolucija, vsiljena z ognjem in mečem iz tujine, zasnovana, vodena. in dokončana s tujci, o katerih niti ne vemo zagotovo, ati so se vsi rodili na domačih tleh; tujci pa vsekakor, ker rniso živeli x narodom, se za njegove tegobe in ideale niso menili vse do trenutka šibkosti domovine, ta revolucija je izkoreninila tudi te osnove narodne- samobitnosti. Revolucije pri nas in po vseh ostalih zasužnjenih' deželah niso zamislili niti siprožili ljudski voditelji, pač pa kopica v tujini izurjenih in iza tuje koristi delujočih poklicnih revolucionarjev, ki jim je asistiralo nekaj domačih 'zarotnikov iz golega častihlepja in koristolovstva.
Tito bi prav tako revolucijo 'lahko 'zasnoval v katerikoli drugi vzhodnoevropski državi, saj je znano vsemu svetu, da niti svoje last-ine govorice ni obvladal, in tudi še danes ni njen popolni gospodar. Prav zato so krožili in se še vedno ponavljajo dvomi o njegovi hrvaški pristnosti. Vidali bi bil lahko predsednik mehiške komunistične republike, če bi v tej deželi -uspeli njegovi načrti, ki jih je zasnoval (Stalin. Revolucionarni komunistični profesionalci nimajo <z deželo, ki so jo osvojili, ničeisar skupnega. Sa-
mo tako lahko razumemo njihovo slepo dejanje, klanje nedolžnh žrtev, ropanje in popolno brezpravnost, s katero so kolonizirali svo-ibcdne narode in države brez milosti, brez sledu elementarnega človeškega dostojanstva. Praktični komunizem je ob .takih vzorih invazijskih profesionalcev postavil izlo in hudobijo n.a oltar »narodnega jiuoai-štva« ,in '»socialne pravičnosti«. Državljansko vojino so zanetili s pretvezo borbe proti Okupatorju. To ni bila edina' potegavščina zavojevalcev, da bi dokončati svojo obrt in se polastili oblasti. Tudi dnuga narodna izročila so vpregli v svoj voz in jih po opravljenih uslugah gladko zavrgli.
Namesto takih idealnih političnih časnikarjev in voditeljev so komunisti ustvarjali in oblikovali nov tip časnikarskih kulijev in voditeljskih narednikov. Revolucionarna diktatura £ svojim ustrahovalnim aparatom je našla v na -pol dozorelem pokolenju tisto posrečeno testo, ki ga je z lahkoto premešala v svoje .poslušno orodje. Našla pa. je tudi nekaj redkih profesionalnih politikov, ki jih je v nekaj redkih primerih rodil tudi slovenski narod.
Tako imamo danes pri inas časnikarske kulije, ki so si izstavljali .svoje »časnikarsko Izpričevalo« v letih 1948-1955 vsak dan sproti. Ta »izpričevala« bomo slovenskim vo-
Volilni sklad
Priznavamo, da smo po de= narnih sredstvih in neplačanih delovnih močeh najubožnejša stranka na Tržaškem in morda v svetu sploh. Že samo to dejstvo pa je naš moralni kapital poleg tistega nepodkupljivega, ki mu ne ukazujejo Rim, Moskva ali Beograd. »Slovenski listi" ukazuje edino slovenski na rod na tej zemlji in nihče drugi ?
Volitve so pri današnjem duhovnem in tvarnem podku« povanju, ki je v veliki modi pri naših nasprotnikih, draga zadeva, ki jo upravne formal« nosti še dražijo. SDZ in SKS ne uživata podkupovalnih virov, za njima ne stoje državne niti partijske blagajne. Smo zares revni, nočemo pa umreti in tudi ne smemo zaradi naših otrok in bodočnosti našega naroda.
Zato prosimo in vabimo vse Slovence in posebno še imovi« tejŠe, da nam ob tej uri, ob kateri želimo ponovno dokazati vsemu svetu, da še Živimo, da hočemo in moramo živeti, pri« skočijo na pomoč s primernimi prispevki 1
Svoj položi dar domu na oltar !
Prispevke sprejema odbor »Slo-tvsesRske liste«, ul. Machiavelli 22-11.
livcem, ki so morda v nj'ihovem spominu zbledela, zopet osvežili. Sposobnosti in, resnicoljubnosti so v teh hudo številnih primerih dovolj poučne iza treznega človeka. Cesar pa se je Janezek naučil, to Janez -zna. ‘Tudi današnji časnikarski kuliji sl pomagajo >z dokazi o-'trok, s hlačkami na hitri strel, ki vsako obtožbo zavračajo 6 pavšalnimi izgovori »o laži in kleveti«, ne da bi dokazali eno in drugo. Tu pač ni »ljudskih tožilcev in tajnih policij«, ki bi dokazovale po vzorcih Rajka, Kostova, Slanskyja, Go-mulke in drugih! Tu zavračajo impotentni kuliji resnico s preprostim histeričnim bevkainjem, ne da bi eno samo resnico ovrgli.
Tudi redki profesionalni politiki so se znašli v »novi stvarnosti«. Svoja načela in prepričanje so odložili za krožnik rdeče mineštre. Hvalijo tisto, kar so pred desetletji preklinjali in zavračali, teptajo pa načela, ki so jih sami utrjevali in po katerih so se dokopali do političnega profesionalizma. So politiki zaradi politike. Udinjajo se tisti politiki, ki nese njim, ne pa tisti, ki bi koristila narodu. Tega se zavedajo, zato ne hodijo na sonce, pač pa je njih glavni posel prišepetavanje .značilnih resnic in zarotniških spletkarskih laži. Tudi tem bo morala »Demokracija« posvetiti vso svojo pažnjo.	K.	C.
TRŽAŠKI PREPIHI
Samogovori pred zrcalom
Ko pisunski kuliji1 pri »Pr. dn.« zavajajo svotje redke čitatelje, verjetno sedijo pred velikim kristalnim zrcalom svojih razkošnih »ljudsko-de-mokratičnih« prostorov, ko se jim izpod peresa zlivajo na papir ■takele prispodobe: ». . . — ponavljamo — zašli (demokratični Slovenci namreč - op. tir.) v obupno osamljeno temno in 'zatohlo ulico, v temačno brezpotje . . .« Kadar totalitaristični zagovorniki diktaitur vihajo rokave proti svojim nasprotnikom, zahajajo v pravo navdah-njenje le, če pobrskajo po svo-j.ih lastnih arhivih itako, kakor prelistavajo »karakteristike« lastnih privržencev »ljudski tožilci« kadar coprajo svoje obtožnice.
USI je letošnja nova prevleka strankarskih profesionalcev. V o-smih letih najmanj že šesta kon-fcurzna firma. 'Njen in tudi vseh prejšnjih izredno trdoživi šef dr. Jože Dekleva' pa je samega svojega letošnjega kandidata, ravnatelja »Pr. ■din.« v nedeljo lopnil po ustih, ko je priznaval pred peščico titovskih uradnikov in nameščencev vse svoje velike napore, da bi svojo malo čredico prislinil komur koli že, pa se mu .ni posrečilo. Povsod, in vse stranke so ga odgnale. Le tako so ušle ravnatelju »!Pr. dn.« tožbe o »o-
USODA JAVNIH IZJAV
»Danes se nekako zaključuje borba tržaškega ljudstva glede teritorialne pripadnosti njegovega mesta in okolice. Tržaško ljudstvo pa nadaljuje borbo za svoje socialne, demokratične in človeške pratvice. Prav za to borbo pa so zdaj dani boljši pogoji, predvsem zato, ker teritorialno vprašanje ne bo več razdvajalo tržaških demokratičnih množic, ki se bodo odslej pridružile veliki družini italijanskih demokratičnih sil. Ncu-še slovensko ljudstvo je sestavni del tržaških delovnih množic .. ■«
Franc Stoka »Pr. dn.«, 26. X. 54.
Ta prihuljena izjava nam je prišla na misel, ko smo v nedeljski številki »P. d.« spet zasledili solze privabljajoče jecljanje, ki naj bi po njihovo bil napad na. naš list. Prišla nam je pa na misel zato, ker mam po stari navadi glasilo možganskih mazačev očita »javne izjave solidarnosti z vladajočo stranko«.
Latinski pregovor pravi, da je prepiranje z govnom nesmiselno, .ker si pri tem človek umaže roke. In ker smo že ponovno poudarjali, da -s komunisti ne borno debatirali, je tudi ta naš sestavek namenjen izključno le Slovencem', ki so brali
omenjeno jecljanje. Ti upravičeno pričakujejo in celo .zahtevajo, de indirektno zamašimo zijalo časopisu, ki je skupno z ostalimi »kolegi« tam preko edinstven primerek v slovenski časnikarski zgodovini.
V čem je sploh bistvo tega nje* govega razpištoljenja? Titovci in njihovi zavezniki — ki jih je ravno za polovico povprečne zobozdravmi-ške čakalnice — se zavedajo, kako strašno hladni so postali 'do fij.ih •lastni pristaši po oktobru' 1954. Niso preslišali številnih nemih, pa tudi glasnih očitkov, katerih utemeljenosti sploh ne .poskušajo več pobijati. Za. volitve pa je .treba ljudi ra.ziburiti. Pozabiti morajo vendar, da so titovci izrabljali njihova navdušenja v druge s vrhe; pozabiti morajo »rešitev tržaškega vprašanja« in vlogo, ki so jo pri tej rešitvi imeli »borci proti fašizmu«: namreč vlogo človeka, ki zažge tujo hišo, potem pa hinavsko pomaga reševati krožnike in lonce. Vse to morajo ljudje 'pozabiti', ker sicer ne. bodo volili .za italijansko listo s ■slovenskim .nosilcem. Tako titov-cern ne preostane drugega, kot da se razbesnijo nad demokratičnimi in katoliškimi Slovenci, in to na. način, kot ga pozna, človek, ki je že vse zapil in po neštetih blaznostih tvega še poslednjo.
Razumemo njihovo besnost, razumemo njihov delirij: do tega ima pravico vsak, ki je izadet v živo in se zaveda, da so mu šteti dnevi razpolaganja a slovensko potrpežljivostjo in pametjo. Zato je povsem naravno, da. nam v svojem .besnenju očitajo vse ono, kar strahotno teži prav njih: osamljenost! Žrtvoval jih je Tito, izdal Ouccihi, ogoljufal Magnani, izognil se jim Vidali. sami .tujci. Sedaj brezupno iščejo podpore pri Slovencih, na katere se niso nikoli ozirali. A tl so jim v upravičenem studu obrnili 'hrbet. Ostalo jim je nekaj mandeleev, katerih ideološka opredelitev je odvisna od dinarskega tečaja ald pa
od veljavnosti obmejne prepustnice.
In ti- prvoboritelji proti slovenskim glasovom v Trstu nam očitajo nič manj kot to, da nam italijanske stranke dajejo »ne le drobtinice«! Ti ljudje imajo veliko napako: da namreč vse sodijo po sebi. Ta dedna obremenjenost se vleče1 za njimi še iz časov, ko jim je fašistična vojska na Dolenjskem in drugod pomagala v »osvobodilnem« in »protiokupatorskem« .boju — kar je razvidno celo nič manj kot v samem Sajetovem »Belogardizmu«, da niti ne omenjamo demokratičnih virov in prič. Ker smo pa: že pri »drobtinicah«, jih hočemo .sedaj javno vprašati: kje so vsi tisti milijoni, ki ste jih zbiirali za kulturni dom, pa tega doma kar ni in ni hotelo biti od nikoder? Da ne bo nesporazuma: ne mislimo onih milijonov, ki vam jih je pred kratkim darovala »vladajoča stranka«, temveč tiste iz 'časov, ko je današnji, predsednik stranke »Lista, socialista i-n-dipendente« še '»javno izjavil«: »Povejmo vsakomur v obraz, da kdor dela zavestno ali podzavestno za povratek tega. ozemlja pod Italijo, je izdajalec vseh žrtev, je izdajalec koristi tržaškega prebivalstva!« Veste, to je bilo takole 'kakega 14. a-prila 1952 v Bazovici.. .
di. To dejansko stanje odkriva prav moskovska »Pravda«, ki. odkrito razodeva komunistično spremembo taktike: »Kar smo priznali, je samo to, da ,so se vezii med komunističnimi strankami preživele. Nobenemu komunistu pa ne pada na um, da bi ugovarjal potrebi po nujnosti in prednostih iza. sodelovanje med' komunističnimi strankami. Tudi po razpustu Kominforma bodo komunistične stranke iskale nove in koristne oblike za medsebojno povezavo in za koordinacijo svojih dejavnosti ... po vsem svetu.«
Torej: vse ostane' pri starem. Razpustili so zgolj neuporaben instrument — in še tega so po sovjetskih kupčijskih navadah prodali na predvečer državnega, obiska v Angliji.
Razpust Kominforma
spremenjena tahtiha
Mednarodni komunistični informacijski urad (Kominform) je pred dnevi objavil svoje zadnje uradno poročilo, ki nosi podpise vseh osem komunističnih partij in v .katerem so navedeni vzroki o raz pust iitivi. V poročilu je rečeno, da je irazvoj v 'zadnjih letih ustvaril nov položaj. Predvsem — tako zatrjuje poročilo se je socializem izoblikoval v svetovni sistem. Tudi je v tem času prišlo do ustanovitve velikega, »mirovnega pasu«, ki obsega tako socialistične kakor nesocialistične države. »Izmenjave 'skupnih problemov v 'borb1 za mir, demokracijo, socializem in koristnosti delavskega razreda« se bodo nadaljevale tudi v bodoče.
Moskovska »Pravda« utemeljuje te trditve v poročilu in izjavlja, da bodo v bodoče mednarodni kongresi in konference nadomeščale Kominform. Za komuniste posameznih dežel je važno da upoštevajo narodnostna čusitrva. Ne .smemo — .piše »Pravda« — prezirati dejstva, da je mogoče uporabljati parlamentarizem' za »preobrazbo kapitalistične družbe v socialistično«.
Togliatti: olajšanje za ljudsko frontaštvo
V »L’ UnitS« je Togliatti napisal, da .bo razpust Kominforma olajšal ustvarjanje »ljudskih front« v Zahodni. Evropi. Tako italijanska ka kor francoska KP sta prišli do spoznanja, da imata le malo skupnih vprašanj, a 'bratskimi partijami v ljudskih demokracijah.
Tudi v Beogradu so razpust 'Kominforma z vso gorečnostjo te neprikritim zadoščenjem pozdravili.
V zahodnem tisku pa upravičeno priznavajo, da je razpust Koman, forma zgolj spremenjena (taktika komunistične zavoje v alnosti in, vtihotapi jan ja ® vrste svobodnih ijd*-
Kdo govori o demohracili?
V zadnji številki »Novega lista« beremo, da bo to soboto na sedežu Krožka mladih .izobražencev predaval o demokraciji — najboljši obliki človeškega sožitja — nič manj kot dr. Bitežnik, ki je leta 1948 kot »velik demokrat« odklonil v Gorici sodelovanje pri Slovenski demokratski zvezi.
O kakšni demokraciji lahko govori človek, ki zvesto služi najhujšim sovražnikom demokracije, je pač vsakemu resničnemu demokratu jasno: o demokraciji jugoslovanskega' in ruskega tipa, ki se istoveti s komunistično diktaturo.
IZLET SDD
Zaradi nestalnega in mrzlega vremena, se preloži prvomajski izlet na poznejši čas, ko se bo vreme ustalilo.
Odbor
bupno osamljeni in .zatohli ulici« pred kristalom »Pr. dn.«.
Svojo »slavino politično preteklost« pred štirimi leti pa je dr. Dekleva — po naukih Stalinove dialektike — poskušal prikriti z vprašanjem, kaj je dr. Agneletto napravil za Slovence.. Pa razčistimo še mi »takoj to vprašanje«. Dr. Agne-letito je bil -prav tako kot dr. Dekleva izvoljen na volilnem' programu, ki je v prvi vrsti obvezovala svetovalce za. obrambo in .uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja. Dr. Agneletto in vsi izvoljeni! svetovalci SDZ in SKS so to prisego svojim volivcem izpolnjevali z vsemi svojimi silami. Dr. Dekleva in tovariši so to prisego po volitvah navrgli in preskočili na. stran likvidatorjev STO. Te volilne izdaje tiitovcev in njihovih sopotnikov slovenski volivci niso pozabili in je pozabiti ne smejo!
Kdor lomi besede, ni vreden, nobenega nadaljnjega zaupanja!
Pojmo v tajgo!
Pred odhodom v kapitalistični Zahod je Hruščev na konferenci mladih konstruktorjev v Kremlju povedal nekaj, česar gotovo angleškim delavcem ne bo zaupal. Dejal je:	»Meč	proletariata	mora ostati
nabrušen, ta meč mora braniti pridobitve neivolucije, delavskega razreda in delavstva sploh. Določena vodilna buržoazija je potrebovala polnih štirideset let, da se je prepričala o moči Sovjetije in veličini leninističnih in marksističnih zamisli. Trdno smo prepričani, da 'bo v tekmi med socializmom in kapitalizmom zmagal način socialističnega načina- življenja.« Mladim tehnikom je Hruščev zaupal, da. bodo na Daljnem vzhodu odprli gospodarstvu nova nerazvita področja. Apeliral je na sovjetsko mladino in jo posebno ošteval, da je delomrzna, ko zapušča srednje šole.
'»Naloga naše mladine,« je dejal, »je, da obljudi področja Sibirije, zgradi tovarne, elektrarne, železniške proge in udobna mesta. Številna vzhodna področja so nezadostno obljudena. Komsomol (komunistična mladinska organizacija) bi tja lahko poslala dovolj mladincev. Z-a uresničenje novih gradbenih vladnih načrtov je potrebnih 300.000 -500.000 prostovoljcev.« Hruščev je priznal, da so življenjski pogoji izredno trdi. »Razumeti morate, da ne gre za .to, da boste pri .babici pokušali krofe. Potrebna nam je drzna mladina Verujemo v sile komsomolcev. Vemo, da >se naša mladina ne boji sibirskega mraza., niti tajge (močvirnih gozdov).«
Kako lepo in prijamo povabilo 'za naše mlade .komuniste, ki bi s svojim sodelovanjem v Sibiriji lahko dokazali, da njihove ljubezni do sovjetske domovine niso prazne besede. Morda, 'bo »Delo« Hruščev poziv posnelo...
Don Camillo in Peppone
V Bo Ion ji vlada, že nekaj let med tamkajšnjim nadškofom .kardinalom Lercaro in med komunističnim županom po imenu Giuseppe Dozza huda 'borba. Ta .borba med kardinalom »don Camillom« in županom »Peppone« se oblikuje v prijateljskih obračunavanjih, je pa kljub temu neizprosna. Končnii cilj 'borbenega kardinala je popolni izgon komunistov iz mestnega, sveta in
postavitev demokrščanskega župana,.
V teh dneh je ta borba za dobil.* posebne oblike. Giuseppe Dossetti. eden izmed najpomembnejših razumnikov Krščanske demokracije, se je odločil, da- .bo nosilec liste la župansko mesto y Bolonji. Giuseppe Dossetti je nekak ustanovi/teli »katoliškega socializma«, ki mu pravijo tudi »katoliški integrala-zem«. Pred leti se je odtegnil politiki -in> odšel v samostan. Kasneje pa se je posvetil naprednim Silana Krščanske demokracije in si pridobil med delavstvom precej vpliva. Je ibrilantni govornik in kljub svoji mladosti miselno izredno razgiban izobraženec.
Pri prevzemu, županske 'kandidature je izjavil, da se bo pri propagandnem delu izogibal vsakega, nasilja — .tudi v besedah — oin da> g« bo pri tem delu vodil edinole nauk evangelija, in krščanske ljubezni. Kandidatura Dossettija je med komunisti izzvala' veliko vznemirjenje. Ce bi se. namreč posrečilo s »praktičnim krščanstvom« izviti komunistom rdečo Bolonjo iz rok, bi bila .taka zmaga izredno pomembna za. nadaljnji notranjepolitični razvoj' v Italiji Ee samo dejstvo, da je mož, kakršen je Dasset-ti, -zapustil samostan, da bi se postavil v aktivno borbo proti komunizmu, dokazuje, da borbeni duh še ni zamrl, pač pa, da se oživlja in krepi.
Pogreta ljubezen
C K boljšaviške partije je priobčil proglas iza prihodnji 1. maj, ki ga je razširjal sovjetski radio. Stalinovo ime, ki ga je lanski proglas še vseboval, je letos popolnoma, izpuščeno. Jugoslaviji, ki je med lanskimi pozdravi ni bilo med »bratskimi narodi«, je letos .določeno prednostno .mesto: .»Bratski pozdrav narodom Jugoslavije, ki pomagajo pri gradnji socializma! Naj, živi ne-zrušljivo prijateljstvo in sodelovanje med narodi Sovjetije in Jugoslavije!« pravi proglas CK.
Poseben poudarek so letošnji sovjetski režiserji položili na1 sodelovanje med1 komunisti- in socialisti, ki iso jih še pred nedavnim- zmerjali z izdajalci delovnega ljudstva. Ponovno zagotavljajo svojo »miroljubnost« in pripravljenost 'na sodelovanje z vsemi narodi sveta. Nadalje .razglašajo: »Naj živi prijateljstvo in sodelovanje med narodi Velike Britanije, Združenih držav, Francije in Sovjetije v borbi za mednarodno pomirjenje, za 'kolektivno varnost v Evropi in za mir po vsem svetu.«
Končno poziva proglas delavstvo Sovjetije, »naj se še bolj oklene komunistične partije in vse svoje sile posveča ustvarjalnim silam za uresničenje zgodovinskih sklepov XX. kongresa, ki so namenjeni izgradnji komunizma.«
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, IS in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
Ime, ki pomeni ose za poznaoalce blaga!
IMh, KI POMENI: kvaliteto - modo - jamstvo
IVI A G A ZIN
klasičnega moškega in „	  ženskega	blaga
ANGLEŠKEGA BLAGA
(MAGAZZINO ST O FF E IN G LESI)
Skladišče s TRST - Ulica S. Nicolo 22
Telefon štev. 31-138
Obiščite nas in se
prepričajte osebno 1
POZOR!!!
3 metre volnenega blaga za moško	/
obleko s podlogo za Lir 4.950
m w 7.480 *	„	10.700
ter lepa izbira angleškega moškega blaga
dobite v trgovini
TRST- TRit Sli
\)ia£m(istka 22 l<uf. f> m
A. PERT0T
Trst, Ul. Binnastica ZZ, tel. 95-998