Ocena polletnega gospodarjenja V zadnjem času dobiva kriza v gradbeništvu vse širši razmah. Razburljiv je podatek, daje v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala v Jugoslaviji glede na položaj 200 tisoč delavcev preveč. Glavni vzroki za take razmere so dobro znani. Še pred leti smo dajali za naložbe 40% družbenega proizvoda, zdaj pa le še okoli 24%. Delež obeh dejavnosti v družbenem proizvodu je leta 1979 dosegel 13,1%, predlanskim je bil le-še 11%, lani pa je bil še nekoliko manjši. Število zaposlenih seje sicer zmanjšalo, pri vsem tem pa je zaskrbljujoče to, da odhajajo v glavnem visoko kvalificirani kadri, tako da se že sicer slaba kadrovska struktura v tej dejavnosti še poslabšuje- Ekonomska uspešnost gradbeništva v primerjavi z ostalimi dejavnostmi vidno upada. Po statističnih podatkih se je celotni prihodek v drugih dejavnostih dvignil v letu 1983 na 40%, v gradbeništvu pa le za 18%. in v IGM za 28%. Čisto razumljivo je, da ob 60 do 70%. zasedenosti kapacitet v letu 1983 ne moremo pričakovati dobrih rezultatov. Kako se naša delovna organizacija prilagaja spremenjenim pogojem za gospodarjenje, nam kažejo polletni poslovni rezultati. (glej tabelo 1 na 2. str.) (Nadaljevanje na 2. str.) (Nadaljevanje s 1. str.) Tabela 1: Poslovni uspeh po plačani realizaciji plan 1984 plan I-VI/84 doseženo 1-V1/84 doseženolNDEKSI I-VI/83 4:2 4:3 4:5 1 2 3 4 5 6 7 8 1. CELOTNI PRIHODEK 8.647.460 3,899.579 5,061.898 3,050.684 59 13016 6 — mater. str. 5,898.380 2,662.984 3,481.724 2,007.223 59 131 173 2. — amortizacija PORABLJENA SREDSTVA 253.630 113.871 124.798 103.405 49 110 121 (1+2) 6,152.010 2,776.855 3,606.522 2,110.628 59 130 171 3. DOHODEK 2,495.450 1,122.724 1,455.376 940.055 58 130 155 — splošne potr. 41.766 20.881 23.664 18.514 57 113 128 — skupne potrebe 200.358 99.876 115.677 79.185 58 116 146 — prisp. za DSSS 140.293 70.045 66.913 93.282 48 96 72 — del. doh. za obr. — del. doh. za dr. 277.612 138.504 218.264 100.341 79 158 218 namene 23.977 11.985 11.563 8.781 48 96 132 — druga plačila 178.016 88.606 79.293 53.209 45 89 149 4. ČISTI DOHODEK 1,633.428 692.827 940.002 586.743 58 136 160 — OD brutto — za sklad skup. 1,213.600 572.341 694.093 468.178 57 121 148 porabe — za poslovni 177.220 61.589 39.707 47.580 22 64 83 sklad — za rezervni 162.098 38.655 167.769 51.165 103 434 328 sklad 80.510 20.242 38.433 19.820 48 190 194 Poslovna uspešnost je v letošnjem polletju boljša kot v enakem obdobju lani. Lani nas je pestil nominalni padec realizacije, letos pa dosegamo 63% rast, s katero pokrivamo inflacijo v tem obdobju. Letni plan je realiziran 58%, kumulativni pa presežen za 25%. Povečal se je tudi delež realizacije na tujem trgu v celotnem prihodku, ki je petkrat večji kot v enakem obdobju lani in znaša 5,4%. Celotni prihodek se je nominalno povečal za 66%, letni plan dosega s 59%, kumulativnega pa presega za 30%. Tudi doseženi dohodek in čisti dohodek sta bistveno nad planiranim za to obdobje in sicer za 30% oziroma 36%. Porabljena sredstva so naraščala hitreje od celotnega prihodka, kar negativno vpliva na doseženi dohodek, obveznosti iz dohodka pa so zaostajale za rastjo dohodka, z izjemo obresti, ki so za 118% višje kot v lanskem polletju (menične obresti, obresti od likvidnostnih kreditov). Delitveno razmerje čistega dohodka je ugodnejše kot v enakem obdobju lani in nad planiranim, predvsem v prid akumulacije, za katero smo namenili 14,2% dohodka, kar je za 89% več kot v lanskem polletju. 6 Tabela 2: PRIMERJAVA VELIKOSTI IN USPEŠNOSTI TOZD ZNOTRAJ SGP PIONIR (I—VI 83 in I—VI 84) a) Primerjava velikosti (dinarske vrednosti v 000 din) TOZD (DS) št. zap. rang CP rang DOH rang vsota rangov mesto 83 84 83 84 83 84 83 84 83 84 83 84 83 84 83 84 Novo mesto 921 859 1 1 718.386 1,140.471 1 1 205.798 206.239 1 3 3 5 i 1 Ljubljana 585 555 4 4 471.425 959.927 4 2 122.163 254.880 4 2 12 8 4 3 Krško 724 664 2 3 544.452 828.022 2 3 123.109 177.721 3 4 7 10 2 4 Zagreb 298 279 5 5 221.715 439.536 5 5 56.509 105.711 5 6 15 21 5 5 Metlika 234 211 6 6 101.295 145.409 8 8 35.186 41.187 9 10 23 24 8 8—9 MKI 718 770 3 2 501.989 798.702 3 4 180.838 280.584 2 1 8 7 3 2 LO 121 114 9 9 108.994 118.121 7 9 45.193 43.010 6 9 22 27 7 10 PB 72 72 12 12 37.182 52.514 13 13 29.103 38.821 10 11 35 36 12 12 I ogrel 163 164 8 8 119.067 165.102 6 7 43.768 51.299 7 8 21 23 6 7 Keramika 84 93 II 10 45.477 65.602 11 II 13.824 27.013 12 12 33 33 10— 11 11 DSSS 209 205 7 7 71.995 100.742 9 10 42.074 60.777 8 7 24 24 9 8—9 TKI 87 90 10 11 40.603 186.292 12 6 25.992 150.915 11 5 33 22 10— 11 6 IB 40 38 13 13 9.188 7.927 14 14 6.662 7.927 14 14 41 41 14 14 Investgr. 8 10 14 14 58.914 61.458 10 12 9.838 17.219 13 13 37 39 13 13 DO 4.273* 1.133* 3,050.683 5,061.898 940.055 1.455.376 * V obeh letih všteto še 9 inštruktorjev b) Primerjava uspešnosti TOZD produktivnost rang ekonomičnost rang rentabilnost rang (DOH/zap.) (CP/por. sred.) (Doh/oup. posl. vred) 83 84 83 84 83 84 83 84 83 84 Novo ntesto 217.086 217.322 6 11 140 122 K) 12 17,46 20,14 1 1 1 1 Ljubljana 203.265 410.435 8 2 134 136 11 — 12 9 19.89 22.80 s 8 Krško 169.338 255.347 12 9 129 127 13 I 1 19.83 22,73 9 9 Zagreb 198.277 345.462 9 4 134 131 11 — 12 10 15,56 25,72 12 7 Metlika 152.981 191.567 13 12 153 139 8 8 33,28 30,74 5 5 MKI 253.986 345.122 5 5 156 154 7 6 28,74 26,95 6 6 LO 382.992 377.276 2 3 197 157 5 5 25,24 21,58 7 10 PB 421.789 539.185 1 1 460 383 1 2 52.59 52,32 2 logrei 271.849 310.904 4 6 158 145 6 7 17,67 18.65 10 12 Keramika 184.320 293.614 10 8 143 169 9 4 37,16 33,27 4 4 DSSS 205.237 306.956 7 7 240 252 4 3 46,91 57.94 3 2 1 KI 320.889 177.474 3 13 277 525 3 1 2,61 8,95 13 13 IB 175.319 220.187 II 10 363 — t 2 263,21 2)3,02 1 1 DO 220.257 335.649 143 139 18,48 21.82 Največ celotnega prihodka je doprinesla TOZD Novo mesto, kar 22,5%, ki je tudi največja po številu zaposlenih. Sledijo ji TOZD Ljubljana, Krško, MKI, Zagreb itd. Po ustvarjenem dohodku je na prvem mestu TOZD MKI, ki je po številu zaposlenih druga, sledijo pa ji TOZD Ljubljana, Novo mesto, Krško itd. TOZD gradbene operative predstavljajo v DO večino, saj tvorijo skupaj s TOZD M K I KO,8% vseh zaposlenHt, 85,3% ustvarjenega celotnega prihodka in 73,3% ustvarjenega dohodka. 1 o pa še ne pomeni, da je uspešnost gradbenih TOZD najboljša. Že nekaj let je znano, da so dohodkovno uspešnejše TOZD izven gradbene operative, kar je razvidno iz primerjave kazalcev Rezultati so vredni priznanja v teh težkih pogojih za gospodarjenje in nekakšna spodbuda za nadalnje delo. Seveda pa je treba upoštevati tudi to, da so bili naši rezultati v preteklem letu podpovprečni, zato je treba letošnje indekse rasti jemati z rezervo. Naša delovna organizacija je poznana kot velik graditelj objektov, kot izvajalec strojnih in zaključnih obrtniških del, vendar malo jih ve, da imamo v naši delovni organizaciji tudi obrat, ki se ukvarja že skoraj z rudarsko dejavnostjo. To je kamnolom Grm. Ta je edini kamnolom tolčenca na belokranjskem področju, ki s svojo proizvodnjo pokriva tudi dobršen del potreb v hrvaških občinah Ozalj in Karlovac. Kamnolom leži na levi strani ceste, ki vodi od Metlike proti Črnomlju. Spodnji plato kamnoloma je oddaljen okoli 300 metrov od vasi Grm in okoli 200 metrov od ceste Metlika—Črnomelj. Hrib, kjer kamnolom leži, se imanuje Kučar in leži med Kolpo in njenim pritokom Lahinja. Sedanja TOZD Gradbena operativa Metlika ima kamnolom v uporabi že 12 let, kar se dobro vidi na veliki luknji, ki zija v hribu Kučar. Letna pr- Težave pa se bodo zaradi pomanjkanja del na domačih tleh le še kopičile, zato bo potrebno za nadaljnji obstoj še aktivneje angažirati lastne sile, izboljšati organizacijo, predvsem zaposle v tujini, doma pa izvesti vsestransko racionalizacijo poslovanja. oizvodnja tolčenca se giblje od 18 do 2Ó tisoč m3 na leto. Delajo v eni izmeni. Tehnološki postopek je tak, daje potrebno za pridobivanje kamna iz stene globinsko vrtanje in miniranje, kjer se pri enkratnem miniranju uporablja tudi od 6 do 7 ton eksploziva, zato je tak poseg izredno zahteven. Ta dela je izvajala Geotehnika Zagreb, v zadnjem času pa Cestno podjetje Novo mesto in sektor nizke gradnje TOZD Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije. Delo v kamnolomu je izredno težko in nevarnosti pretijo od zrušitve kamna, dela z eksplozivom, dela na drobilcu, pri transportu materiala po kamnolomu. Zadnjih sedem let je v kamnolomu zasedba ljudi stalna, saj se skoraj ni menjala. Med drugim se lahko pohvalijo, da kljub tako nevarnemu delu ves ta čas ni bilo j nesreče pri delu, kar je glede na težavnost panoge velik uspeh vseh l judi, ki tu delajo. Zaslužijo si, da jih poimensko pohvalimo, in sicer so to: delovodja in miner Vid Volovščak, minerja Branko Miličinac in Pavel Ciglar, strojniki Milan Bajc, Anton Jakšič pa Janko Mlinovič in Slavko Botdin. Poleg dela v kamnolomu izvajajo minerji dela za razne krajevne skupnosti in gozdna gospodarstva, tako da imajo v priročnem skladišču tedensko tudi do 300 kg eksploziva, kar zahteva posebno pozornost pri transportu eksploziva in seveda doslednost pri uporabi in vodenju evidenc o porabi in stanju v skladišču. Kljub uspešnem delu, pa delavci niso brez problemov, saj so šele lani dobili vodovodni priključek ter si sami postavili zidani provizorij, kjer so si uredili skladišče goriva, pisarno in kopalnico, za sanitarije pa je zmanjkalo prostora in denarja. Posebno jih teži, da nimajo telefona, kljub temu da je priključek na parceli, tako da morajo v primeru okvar ali zastojev v šest kilometrov oddaljeno Metliko, seveda z lastnim prevozom. Seveda bi lahko o vsem tem še veliko zapisali, tudi to, da uprava tozda namerava kamnolom zapreti zaradi zahtev spomeniškega varstva in krajevne skupnosti Podzemelj, kljub znatnim zalogam čiste kamnite stene, vendar delavci vztrajajo naprej in upajo da bodo še naprej „drobili svoj trdi kruh". MATJAŽ LENART usi. Najbolj produktivna je TOZD Projektivni biro, ki ustvari 539.185 din dohodka na zaposlenega, sledijo ji TOZD Ljubljana, Lesni obrat, Zagreb, MKI itd., najmanj pa TOZD TKI, ki ustvari samo 177.474 din dohodka na zapo- slenega. Najboljši kazalec ekonomičnosti beleži TOZD TKI, za njo pa TOZD Projektivni biro, ki ima tudi najboljši kazalec rentabilnosti, sledijo pa ji TOZD Keramika, Metlika, MKI itd. Martin Pungerčar — šestdesetletnik Verjetno ni nikogar med nami, ki ne bi poznal Martina. Prva njegova zaposlitev je bila pri gradbenem podjetju Vladimir Gortan v Zagrebu. V Novo mesto je prišel I. februarja 1954 k takratnemu Gradbeniku in delal kot vodja gradbišč na objektih Zavarovalnica na Glavnem trgu. Služba družbenega knjigovodstva, Zdravstveni dom ( danes je v njem glasbena šota) itd. Kasneje se je Gradbenik priključil Pionirju, Martin pa je zapustil operativo in pričel z delom v kalkulacijah, kjer dela še danes. Tudi njegova samoupravna in družbenopolitična pot je zelo pestra, naj omenim le del njegovih zadolžitev: predsednik gospodarskega odbora TOZD TKI, več let član gospodarskega odbora DO, predsednik OOS DSSS, sekretar O O ZK TOZD TKI. sekretar sveta ZK DO, član sveta ZK SOZD CNPOSS, član sveta OK ZKS Novo mesto, član komisije za organizacijo in razvoj pri O K ZKS Novo mesto, predsednik odbora gradbenih delavcev pri občinskem svetu ZSS Novo mesto. Bil je izvoljen tudi za delegata na IX. kongresu ZKS. katerega pa se zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Udeleževal pa seje tudi v športu, več let je bi! predsednik strelske družine Pionir, član občinske strelske zveze. Član sindikalnega športnega društva Pionir je še danes. Za vso to delo je preje! tudi več priznanj: red de!a s srebrno zvezdo, medaljo za vojaške zasluge, več priznanj Strelske zveze Slovenije, srebrni znak sindikata, priznanje OP in bronasto plaketo Pionir. Jubilantu čestitamo in mu želimo še naprej veliko zdravja ter dobro počutje med kolegi, delavci Pionirja. KATJUŠA BO RS AN Fotoreportaža z gradbišča Irča vas — Brod Zunanja ureditev bloka H — asfaltiranje Zaključna dela bloka II Blok A Kotlarna z dimnikom bloka A Praktikanti pri delu z inštruktorjem Malenškom Temelji bloka M Zavarovati življenjski standard gradbincev S SEJE PLENUMA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV GRADBENIŠTVA Gradbeništvo se nahaja v zelo težkem položaju zaradi močno zmanjšane investicijske dejavnosti, upada stanovanjske gradnje in zelo težkega prodora na zunanja tržišča. Vse to je privedlo do izrazitega upadanja življenjske ravni gradbenih delavcev, saj so OD še daleč pod ravnijo povprečja gospodarstva Slovenije. Ob tem je tudi likvidnost toliko padla, da je vedno več delovnih organizacij, ki morajo najemati kredite za izplačilo OD. Za izboljšanje tega stanja moramo začeti predvsem z naslednjimi ukrepi: — iskati možnosti večjih prihrankov znotraj DO z boljšo organiziranostjo in izdelanimi normativi, — znotraj večjih DO oz. sistemov je potrebno zagotoviti boljši pretok sredstev, — poiskati moramo programske možnosti razvoja gradbeništva in to skupaj z družbenopolitičnimi skupnostmi in občinskimi zbornicami, — na podlagi podatkov o gospodarjenju naj se opravijo obiski v tistih DO, ki se nahajajo v najslabših razmerah, v teh razpravah morajo sodelovati tudi občinski odbori, — javnosti je potrebno posredovati pravo informacijo o kršilcih cen s področja betonskih izdelkov, saj se ravno te organizacije nahajajo v zelo težkem položaju, materialni položaj teh delavcev pa je zelo kritičen, nasploh je potrebno politiki cen posvetiti vso pozornost, saj se močno kažejo s 1 a b os t i a d m i n i s t r i r a n j a, — zahtevati je treba posebno sejo predsedstva RS ZSS, da se celovito predstavi problematika gradbeništva in položaj gradbenega delavca. Panožni sporazum je pripravljen za javno razpravo. Sprejeli naj bi ga do jeseni. Za zakon o graditvi je v pripravi izdelava pravil, ki bodo urejala področje oddajanja del. Odbor udeležencev bo pripravil analizo izvajanja dogovora za dela v tujini. Zvezni dogovor za dela v tujini bo sprejet do jeseni. Podana je bila informacija o kritični preskrbi s cementom in predlogih slovenskih cementarn. Gradbene in trgovske DO bi morale zagotoviti potrebno vsoto deviz (blizu 1.000.000 dolarjev), če želijo dobiti cement. Prisotni so bili mnenja, da ne more samo gradbeništvo nositi breme cementarn v zvezi z zagotavljanjem deviz za nadomestne dele (ker jih tudi gradbeništvo še kako potrebuje) in daje devize potrebno zagotoviti na drugi ravni (SISEOT). Prav tako pa morajo cementarne razgrniti pogoje dobave. V ta namen je formirana pri splošnem združenju gradbeništva posebna skupina. Glede na številne probleme v zvezi z energijo je od komiteja za energetiko potrebno zahtevati projekcijo energetskih virov do leta 2000. Do naslednje seje plenuma mora biti izdelano obvestilo o poteku dneva gradbincev. Majda Jovan-Toplak Revija Naša obramba Tokrat vam predstavljam revijo Naša obramba, ki se je v 15. letih svojega izhajanja razvila v poljudno, zanimivo, tako rekoč družinsko revijo za vsa vprašanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Skrbno sestavljeno vsebinsko zasnovo, ki se sproti razvija skladno z razvojem sistema SLO in DS ter s privlačno napisanimi poljudnimi novinarskimi prispevki, si je od prvotnih 50.000 naročnikov pridobila današnjih 110.000, istočasno pa teče družbenopolitična akcija, da bi bila na to revijo naročena vsaka družina, vsako slovensko gospodinjstvo. Če želimo govoriti o vsebini Naše obrambe, je treba na prvem mestu opozoriti na to, ktiko revija uresničuje široko družbeno zastavljene cilje in programe usposabljanja pripadnikov vseh struktur SLO in DS. Naša obramba že nekaj let s kratkimi privlačnimi prispevki sledi tematiki, ki jo republiški sekretar za ljudsko obrambo vsako leto predpiše za usposabljanje delovnih ljudi in občanov za SLO in DS. Revija poljudno in novinarsko obravnava vse teme, o katerih tečejo predavanja v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, in sledi programom idejnopolitičnega izobraževanja iz splošnega vojaškega usposabljanja rezervnih vojaških starešin, pripadnikov TO, CZ in milice. Naša obramba je bralna in zanimiva za vse delovne ljudi in občane, ne le za tiste, ki so tesneje vključeni v delo na področju SLO in DS, in ima vsak mesec kar 80 strani. Tolikšen obseg ji omogoča, da lahko zares za vsakogaršnji interes prinese vsaj nekaj vsebine. Objavljajo se reportaže, intervjuji, komentarji, feljtoni, opisi bojev v NOB in drugih vojnah in revolucijah, tako da lahko bralec na straneh Naše obrambe potuje skozi zgodovino jugoslovanskih narodov. Poleg tega spoznava tudi oborožitev, taktiko in strategijo našega vojskovanja ter tujih armad. Revija je razdeljena na pet tematskih oddelkov. „Aktualno” prinaša vsak mesec rubriko Franca Šetinca, ki obravnava vprašanja in odgovore iz družbene prakse, v kateri se lahko vsak bralec Odkrito obrne z vprašanjem na Šetinca. Drugi tematski oddelek „Revolucije-vojne-ljudje” ob- javlja prispevke o NOB in drugih vojnah in revolucijah, iz katerih je moč izluščiti taktične, bojne, organizacijske ali druge izkušnje, uporabne za našo koncepcijo SLO in DS. Tematski „Feljton” je običajno namenjen feljtonu o oblikah specialne vojne proti SFRJ. Tu so objavljene resnične zgodbe iz naše pretekle zgodovine in sedanjosti, s čimer revija obvešča delovne ljudi in občane ter jih opozarja na morebitne nevarnosti, ki se pojavljajo v našem vsakdanjem življenju, a so še kako odločilne za usodo jugoslovanskih narodov in narodnosti v naši socialistični samoupravni skupnosti. Nadvse pester je tematski oddelek „Za vsakogar nekaj”, ki mu vsebino razlaga že naslov. Kot zadnji, peti, pa se pojavlja oddelek „Vojne veščine in zanimivosti”, ki je v bistvu okno v svet tujih armad, pa tudi mesto, kjer lahko bralec sproti spoznava vse novosti v naših oboroženih silah, našo koncepcijo in strategijo SLO in DS. Revija Naša obramba je revija z največjo naklado v SR Sloveniji. V SFRJ ima največjo naklado v svoji zvrsti, saj daleč presega sorodne časopise. Vsekakor pa je fenomen tudi v svetovnem merilu, nobenega takega lista, torej za področje obrambe, oborožitve, civilne zaščite, ni, ki bi izhajal v tako visoki nakladi glede na število prebivalstva, ki govori jezik, v katerem list izhaja, istočasno pa ni nihče prisiljen, da bi bil naročen na Našo obrambo. In ravno to govori o njeni resnični kakovosti. r NAROČILNICA n ime m priimek naslov poštna številka m pošta občina m krajevna skupnost Naročilnico pošljite na naslov: Naša obramba, Rimska 8, Ljubljana _______________________________I Solidarnostna sobota v IVI KI Kot je bilo že v naprej z letnim delovnim urnikom SGP Pionir določeno, smo v soboto 23. 6. 1984 delali za solidarnost in neto osebni dohodek za ta dan namenili v solidarnostni sklad, ki jeformiran za pomoč pri odpravljanju posledic naravnih nesreč. V TOZD M KI smo sledili pobudi in na ta dan organizirali delo, podobno kot ostali TOZD v okviru naše delovne organizacije. Proizvodnja je delala normalno na rednih delovnih nalogah, tehnični in režijski kader pa je topot tudi fizično poprijel za delo. Za ta del proizvodnje smo v TOZD pripravili posebne programe dela, ki so bili usmerjeni predvsem v: — ureditev okolice delovnih mest, sedežev sektorjev in TOZD, — ureditev skladišč in deponij materialov, — izločitev nekurantnih materialov in odprodaja na DINOS, — ostala ureditvena dela. V pripravah za delo na ta dan so bili izdelani poimenski seznami, tako da so bili delavci že vnaprej seznanjeni, kakšno nalogo bo kdo opravljal. Prevladalo je tudi načelo, da se ta dan ne bi koristilo letnega dopusta, kar je bilo realizirano v popolnosti. Glede na heterogeno dejavnost naše TOZD in s tem tudi različno število sektorjev so se plani dela izdelali posamezno za vsakega izmed šestih sektorjev in skupne dejavnosti, predvsem pa so bila opravljana naslednja opravila: V sektorju Mehanizacija smo se lotili temeljitega pospravljanja skladiščne deponije v Ločni poleg avtoservisa. Na to deponijo smo več let vozili tudi razni nekurantni material, zato smo ga sedaj presortirali in odvažali na Dinos, ki je po dogovoru delal to soboto samo za našo TOZD. Dinosu je bilo odprodano okoli 30 ton kovinskih elementov odpisanih in neuporabnih osnovnih sredstev in opažev. Odpeljano je bilo tudi precej odpadnega lesa in ostalega neuporabnega materiala. Vse uporabne elemente pa smo sortirali po skupinah in pripravili za njih posebne deponije. Zaradi obilice dela in velikih količin materialov ta akcija v soboto še ni bila zaključena, zato jo bomo nadaljevali in v to delo vključili proste kapacitete. Ostali kader v sektorju se je angažiral pri pospravljanju dvorišča in ureditvi protipožarnih sredstev (hidranti, hidrantne omarice, orodje in pribor itd.). V sektorju Strojnih instalacij smo poleg ureditve dvorišča dali tudi prvi prispevek za novo investicijo v proizvodne prostore, ki jih gradimo na Cika-vi. Inštalirali smo prvi del hid-rantnega omrežja v dolžini 85 m, kjer smo položili cevi 0 110 in zmontirali 2 hidranta. Dopolnili smo tudi odvodno ventilacijo v tehničnih prostorih, ki so locirani na podstrehi sedanje proizvodne hale, zato je bilo delo v teh prostorih pred tem zelo otežkočeno zaradi visokih temperatur in zadrževanja onesnaženega zraka v prostoru. Del kadra se je angažiral pri odpravi pomanj- kljivosti v lakirnici Iskra v Žužemberku. V sektorju Avtoservis imamo registrirano novo dejavnost, to je prodaja vozil „staro za novo”. Seveda je bilo za to dejavnost potrebno prirediti skladiščne prostore. Z minimalno investicijo smo naredili odprt ograjen plato, v soboto pa smo se lotili finalizacije teh prostorov. Prebarvali smo ograjo, dokončno uredili okolico in opravili še vso ostalo potrebno delo, tako da je bilo v ponedeljek že možno pripeljati prvo vozilo iz IMV. V sektorju Elektroinstalacije smo uredili skladiščno deponijo in prerazporedili material tako, da je možen dostop do vsakega koluta kabla. Zaradi premajhnih skladiščnih prostorov je to velik problem, ki pa bo rešen z novo skladiščno deponijo na Cikavi. Ob tem smo tudi temeljito pospravili dvorišče, uredili zelenice in odpeljali odpadne snovi na Dinos. V Kovinskih izdelkih smo tudi uredili skladiščno deponijo jeklenih polizdelkov, ob tem pa še pospravili dvorišče sektorja. Del kadra se je angažiral pri ureditvi strojne delavnice in priprave za rezkanje žabic, kar bo imelo za posledico neposredno proizvodno korist. Sektor Nizke gradnje je opravil selitev pisarniških prostorov v prostore proizvodne hale mehanizacije, ostali kader pa se je angažiral pri pospravi-lu deponije v Ločni skupaj z delavci sektorja mehanizacije. Delavci skupnih dejavnosti smo se vključili v dela po sektorjih, delno smo opravili selitev finančne, nabavne in tehnične službe, ostali kader pa je urejeval okolico sedeža TOZD (zelenici, cvetje, čiščenje itd.). Na koncu lahko ugotovimo, da je bila v naši TOZD akcija dobro zastavljena, predvsem pa je važno to, da je dala želene rezultate. Solidarnostna sobota ni bila le obveza za prisotnost na delu, saj so se po zaključku delavnika pokazali rezultati še kako koristno opravljenega dela. Res je, da vseh nalog nismo zaključili, ker zaradi obilice dela tudi ni bilo mogoče, res pa je tudi, da smo akcijo zastavili tako, da bomo te naloge zaključili v najkrajšem času in s kadrom, ki trenutno ne bo angažiran na drugih delih, to pa je med drugim tudi izkoriščanje notranjih rezerv. MILAN KAPETAN Poročilo o delu OŠ Milka Šobar — Nataša Iztekli so se dnevi-pouka v šolskem letu 1983/84, otroški živžav se je iz. šolskih prostorov preselil v domove, na igrišča, ulice, ceste, morje, ... Učitelji smo se še zadnjič zbrali na konferenci pred zasluženim počitkom in analizirali opravljeno delo. Vzgojnoizobraževalne in druge naloge šole so bile določene z letnim delovnim načrtom, s katerim so bili seznanjeni tudi starši, sprejel pa ga je svet šole. Delovni program je moral upoštevati zahteve zakona o OŠ, učni načrt in predmetnik za OŠ, zahteve družbenopolitičnih skupnosti ter organov in organizacij^ ki so odgovorni za razvoj OŠ. V letošnjem šolskem letu so učenci in učitelji od L do 3. Deponija delovnih priprav TOZD MKI pred solidarnostno soboto in po akciji, (l oto: Borsan) razreda delali po novem učnem načrtu in predmetniku. Nekoliko je bila spremenjena snov pri posameznih predmetih, novost pa je bila uvedba kulturnih in naravoslovnih dni ter dni za družbeno potrebno delo, medtem ko smo športne dneve poznali že od prej. Kulturne in športne dneve smo imeli v vseh razredih, od 1. do 8., prav tako tudi nove učne načrte za likovno, glasbeno in telesno vzgojo. Jeseni bosta po novem začela z delom 4. in 5. razred. Lahko torej^ ugotavljamo, da so naloge OS vedno obsežnejše in zahtevnejše in jih šola sama, brez sodelovanja drugih družbenih dejavnikov in staršev, ne bo mogla uspešno opravljati. Zato moramo razvijati zavestno sodelovanje, ki bo slonelo na usklajevanju interesov, potreb in možnosti ter skupnem prevzemanju odgovornosti za uspešen razvoj samoupravne socialistične vzgoje. V ta namen mora šola v svojem notranjem okviru razvijati in- kakovostno spreminjati funkcijo temeljnih izvajalcev vzgojnoizobraževalnega procesa — učenca in učitelja, navzven pa se povezovati s krajem, KS, TOZD in občino. Govorimo torej o podružblja-nju vzgoje in izobraževanja. To pomeni, da oblikovanje svobodne, vsestransko razvite osebnosti kot najvišje vrednote samoupravne socialistične družbe postaja temeljna družbena skrb, vzgojni proces pa odprt in povezan z vsemi dejavniki oblikovanja, osebnosti in z vsemi področji življenja. Pri tem si moramo prizadevati za izboljšanje in čim bolj izenačiti razvojne možnosti vseh otrok, obogatiti razvoj osebnosti in razviti vzgojo kot enega temeljnih razvojnih dejavnikov družbe. Želimo, da bi starši, celotno ZD, DPO in skupnosti sprejele vzgojnoizo-braževalno dejavnost za svojo primarno skrb in odgovornost. Pa si oglejmo, kakšne uspehe smo dosegli v šolskem letu 1983/84 na naši šoli. Matično šolo obiskuje 527 učencev, podružnično šolo v Birčni vasi pa 100 učencev. Izdelalo jih je 607 ali 96,8%, ni izdelalo 20 učencev ali 3,2%, od teh imajo 4 osmošolci popravne izpite,-za katere upamo, da jih bodo naredili. 10 oddelkov je imelo 100% uspeh. Posamezniki so dosegli-naslednji splošni učni uspeh: 124 je odličnih, 175 prav dobrih, 196 dobrih, 112 zadostnih. 20 z nezadostno ocenjenih učencev je zbralo 57 negativnih ocen, največ iz matematike, slovenščine in angleščine. Pri vedenju, ki ga ocenjujeta oddelčna skupnost učencev in oddelčni učiteljski zbor, so učenci ocenjeni: 104 vzorno, 503 primerno in 15 manj primerno. Sola pa bi bila preozko usmerjena, če bi učence vključevala le v pouk. Za vsestransko razvijanje osebnosti so potrebne tudi različne dejavnosti na kulturno-umetniškem, tehničnem in telesno vzgojnem področju. Zanje se učenci odločajo po svojih interesih, poglabljajo in širijo si znanje, privzgajajo kulturne in delovne navade ter smisel za kolektivno delo in življenje. Tako je bilo 493 učence vključenih v 54 skupin interesnih dejavnosti, ki jih je vodilo 25 mentorjev -učiteljev in 14 zunanjih sodelavcev. Najštevilnejše so dejavnosti s športnega področja, kar je za zdrav telesni razvoj zaželeno. Zavedamo pa se, da imamo vse premalo djeavnosti na proizvodnem in tehničnem področju, kar bomo skušali popraviti v naslednjem šolskem letu z ustanovitvijo pionirske zadruge in računalniškega krožka. Ureditev parkirnih prostorov TOZD Mkl na Cikavi. (Loto: Borsan) V minulem letu so bili vsi krožki delavni, zato uspehi niso izostali. Vem, da uspešnosti ne moremo meriti le po rezultatih na tekmovanjih, ker so vrednote tudi v drobnih uspehih, vendar ne moremo mimo izrednih uspehov nekaterih, ki so predstavljali šolo navzven. Člani ŠŠD so se udeležili občinskih, področnih in republiških tekmovanj, najuspešnejši so bili atleti in nogometaši (ekipno in posamezno več L, 2., in 3. mest). Mladi matematiki so osvojili 21 bronastih, 8 srebrnih in 1 zlato Vegovo priznanje in tri nagrade. Mladi zgodovinarji so za raziskovalno nalogo „Novo mesto v času prve petletke” dobili srebrno republiško priznanje, imamo občinskega prvaka v Veseli šoli za 4. razred, prometniki in kolesarji so na občinskem tekmovanju zasedli 3. mesto, član ekipe Roman Judež pa je občinski in republiški prvak, udeležil se je zveznega tekmovanja na Kosovu, mladi tehniki so osvojili 2. mesto v občini, ekipa za kviz „Tito — revolucija — mir” 2. mesto v občini, taborniki 2. in 3. mesto na področnem tekmovanju, pevski zbor je zelo uspešno nastopil na občinski reviji, pionirski odred je dobil 2. knjižno nagrado Pionirskega lista za JPI, uspeli smo na likovnih in literarnih natečajih TKS, LB, JLA... 311 učencev si je prislužilo Župančičevo bralno značko, 175 prometno značko, 167 je bilo veselošolcev, 249 varčevalcev pridno zbira prihranke v pionirski hranilnici, 145 učencev pa dela v raznih dejavnostih zunaj šole. V vse te in druge dosežke je bilo vloženo veliko truda učencev in učiteljev, saj sami najbolj občutimo, da delamo v neustreznih razmerah, brez delavnic, telovadnice, urejenih zunanjih športnih površin, garderob. Stisko s prostori rešujemo tako, da ima 9 oddelkov nižjih razredov pouk v bivšem dijaškem domu, ki pa ni bil adaptiran za potrebe osnovnošolcev in tudi nima urejenih zunanjih igralnih površin, ki jih naj mlajši še kako potrebujejo. Ob koncu se najlepše zahvaljujemo vaši delovni organizaciji, tozdu Gradbeni sektor, za finančno pomoč 25.000 din. To je prvi prispevek za nakup prepotrebnega novega prenosnega ozvočenja, saj nam staro vedno zataji ravno takrat, ko ga najbolj potrebujemo. ANICA BUKOVEC Sindikat in MID Do sedaj je veliko ozdov sprejelo samoupravne sporazume o inovacijah, vendar je še veliko vzrokov za zaostajanje inovacijske dejavnosti: od pomanjkanja strokovnih kadrov in služb za to področje, premajhne podpore družbenopolitičnih organizacij, slabe opredelitve delovnih dolžnosti, nepoznavanja zaščite inovatorskega dela do preproste nevoščljivosti. Če bi v ozdih razpolagali z natančnejšimi podatki o inovacijskem dohodku, bi se izognili marsikateremu sporu, ki nastane med ozdi in avtorji inovacij. Delež posebnih nadomestil avtorjem inovacij je v povprečju 5-odstoten, kar je po mnenju sindikata premalo. Dejstvo pa je, da tudi sami ozdi niso zadosti družbenoekonomsko spodbujeni za razvijanje inovacijske dejavnosti. Iz informacij RSZSS za obveščanje v združenem delu l’Iato TOZD Mkl za prodajo vozil staro za novo je bil dokončno urejen na solidarnostno soboto. (Foto: Borsan) Ocjena polugodišnjeg privređivanja U zadnje vrijeme kriza u građevinarstvu dobija sve širi zamah. Uznemirava podatak da s obzirom na položaj u Jugoslaviji u građevinarstvu i industriji građevinskog materijala ima 200 tisuća radnika previše. Glavni uzroci takvih odnosa dobro su poznati. Još prije nekoliko godina za ulaganja smo davali 40% društvenog proizvoda, a sada još samo 24%. Udio obaju djelatnosti je u 1979 u društvenom proizvodu postigao 13,1%, prije dvije godine bio je samo 11% a prošle je godine bio još manji. Doduše broj zaposlenih se smanjio, ali pri svemu tomu zabrin javajuće je to, što uglavnom odlazi visoko kvalificirani kadar, tako da i onako slaba kadrovska struktura u toj djelatnosti još više slabi. Vidno opada ekonomska uspješnost građevinarstva u usporedbi s ostalim djelatnostima. Po statističkim podacima ukupni se prihod u drugim djelatnostima povećao u 1983. godim za 40%, a u građevinarstvu samo za 18% te u IGM za 28%. Sasvim je razumljivo da uz 60-70% zauzetost kapaciteta u 1983 ne možemo očekivati dobre rezultate. Kako se naša radna organizacija prilagođava izmijenjenim uvjetima privređivanja, pokazuju nam polugodišnji poslovni rezultati. Poslovna je uspješnost u ovom polugodištu bolja nego u istom razdoblju prošle godine. Prošle godine pritiskao nas je nenormalan pad realizacije, a ove godine postižemo 63% porast, s kojim pokrivamo inflaciju u tom razdoblju. Godišnji je plan realiziran 58%, a kumulativni pre-mašen za 25%. Povećao se i udio realizacije na inozemnom tržištu u skupnom prihodu,' pet puta je veći nego u istom razdoblju prošle godine te iznosi 5,4%. Ukupni se prihod nominalno povećao za 66%, prošlogodišnji plan dostiže 59%,, a kumulativni premašuje za 30%. Također su postignuti dohodak i čisti dohodak bitno iznad planiranog za to razdoblje i to za 30% odnosno 36%. Potrošena sredstva rasla su brže od ukupnog prihoda, što negativno utječe na postignuti dohodak, a obveze iz dohotka zaostale su za porastom dohotka, uz izuzetak kamata, koje su za 118% veće nego u prošlogodišnjem polugodištu (mjenične kamate, kamate od likvidnostnih kredita). Diobeni odnos čistog dohotka povoljniji je nego u istom razdoblju prošle godine i iznad planiranoga je, prije svega u korist akumulacije za koju smo namijenili 14,2%, dohodka, što je za 89% više nego u prošlogodišnjem polugodištu. Najviše ukupnog prihoda doprinjela je OOUR Novo mesto, čak 22,5%, koja je najveća i po broju zaposlenih. Slijede OOUR Ljubljana, Krško, MKI, Zagreb itd. Po ostvarenom dohotku na prvom je mjestu OOUR MKI, koji je po broju zaposlenih druga, a slijede OOUR Ljubljana, Novo mesto, Krško itd. OOUR građevinske operative predstavljaju većinu u RO, jer s OOUR MKI tvore 80,8% svih zaposlenih, 85,3% ostvarenog ukupnog prihoda i 79,3%/ ostvarenog dohotka. To još ne znači da je uspješnost građevinskih OOUR najbolja. Već je nekoliko godina poznato da su dohodovno uspješnije OOUR izvan građevinske operative, što se vidi iz usporedbe pokazatelja uspješnosti. Najproduktivnija je OOUR Projektivni biro, koja je ostvarila 539.185 din dohotka po zaposlenom, a slijede OOUR Ljubljana, Lesni obrat, Zagreb, MKI itd., a najmanje OOUR TKI, koja ostvaruje samo 177.474 din dohotka po zaposlenom. Najbolji pokazatelj ekonomičnosti pokazuje OOUR TKI, a poslije nje OOUR Projektivni biro, koja ima i najbolji pokazatelj rentabilnosti, a slijede OOUR Keramika, Metlika MKI itd. Rezultati su vrijedni priznanja u ovim teškim prilikama privređivanja i možemo reći neki podsticaj za daljni rad. Naravno, treba uzeti u obzir i to da su naši rezultati u prošloj godini ispod prosjeka, zato ovogodišnje indekse porasta treba uzeti s rezervom. Još će se gomilati teškoće zbog nedostatka radova na domaćem terenu, zato će za daljn ji opstanak trebati još aktivnije angažirati vlastite sna- ge, poboljšati organizaciju, prije svega poslova u inozemstvu, a u domovini izvesti svestranu racionalizaciju poslovanja. Kamen reže tvrdi kruh Naša radna organizacija poznata je kao veliki graditelj objekata, kao izvođač strojarskih i završnih obrtničkih radova, ali malo njih zna da u našoj radnoj organizaciji imamo i pogon koji se bavi skoro s rudarskom djelatnošću. To je kamenolom Grm. To je jedini kamenolom tucanika na belo-krajinskom području, koji sa svojom proizvodnjom pokriva i popriličan dio potreba u hrvatskim općinama Ozalj i Karlovac. Kamenolom se nalazi na lijevoj strani ceste koja vodi od Metlike prema Črnomlju. Donji plato kamenoloma udaljen je oko 300 metara od sela Grm i oko 200 metara od ceste Metlika — Črnomelj. Brdo na kojem leži kamenolom zove se Kučar i nalazi se između Kupe i njene pritoke Lahinja. Sadašnji TOZD Gradbena operativa Metlika već 12 godina upotrebljava kamenom, što se dobro vidi na velikoj rupi koja zjapi u brdu Kučar. Godišnja proizvodnja tucanika kreće se od 18 do 20 tisuća m' godišnje, a radi se u jednoj smjeni. Tehnološki postupak je takav da je za dobivanje kamena iz stijena potrebno dubinsko bušenje i miniranje, gdje se prilikom jednog miniranja upotrebljava i od 6 do 7 tona eksploziva, zato je takav poseg izuzetno težak. Te poslove izvodi Geotehnika Zagreb, a u zadnje vrijeme Cestno podjetje Novo mesto i sektor niske gradnje OOUR Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije. Rad u samom kamenolomu izuzetno je težak i prijeti opasnost od urušavanja kamena, rada s eksplozivom, rada na drobilici pa od transporta materijala po kamenolomu. U zadnjih sedam godina broj ljudi je stalno jednak i skoro se nije mijenjao. Između ostalog mogu se pohvaliti da usprkos tako opasnog posla svo to vrijeme nije bilo nesreće na radu, što je s obzirom na težinu grane veliki uspjeh ljudi koji tu rade. Zaslužuju da ih pohvalimo. To su: poslovođa i miner Vid Volovščak, mineri Branko Bi-ličinac i Pavel Ciglar, strojari Milan Bajc, Anton Jakšič, Janko Mlinovič i Slavko Bol-din. Pored rada u kamenolomu mineri obavljaju poslove za razne mjesne zajednice i šumska gospodarstva, tako da u priručnom skladištu imaju tjedno i do 300 kg eksploziva, što zahtijeva posebnu pažnju prilikom transporta eksploziva i naravno dosljednost prilikom upotrebe i vođenja evidencije o potrošnji i stanju u skladištu. Usprkos uspješnosti u radu, radnici nisu bez problema, tek su prošle godine dobili vodovodni priključak, te sami postavili zidani provizorij, gjdje su uredili skladište goriva, kancelariju i kupaonu, a za sanitarije im je ponestalo prostora i novca. Posebno ih brine što nemaju telefon, usprkos činjenici da je priključak na parceli, tako da u slučaju kvara ili zaostoja moraju u šest kilometara udaljenu Metliku, naravno s vlastitim prijevozom. Naravno, mogli bi o svemu tome još mnogo toga zapisati, pa i to da uprava OOUR namjerava zatvoriti kamenolom zbog zahtjeva ureda za zaštitu spomenika i mjesne zajednice Podzemelj, usprkos znatnim zalihama čiste kamene stijene, ali radnici i dalje žele ustrajati i nadaju se da će i nadalje „drobiti svoj tvrdi kruh". MATJAŽ LUNARI Solidarnosna subota u M Kl Kao sto je već unaprijed bilo određeno s godišnjim rasporedom rada SGP Pionir, radili smo u sobotu 23. 6. 1984, za solidarnost i neto osobni dohodak za taj dan namijenili smo u fond solidarnosti, koji je formiran za pomoć u otklanjanju posljedica prirodnih nesreća. U OOUR MK1 slijedili smo pobudu i toga dana organizirali rad slično kao i ostale OOUR u okviru naše radne organizacije. Proizvodnja je radila normalno na redovnim radnim zadacima, a tehnički i režijski kadar ovoga se puta primio fizičkog rada. Za taj dio proizvodnje u OOUR smo pripremili posebne programe rada, koji su uglavnom bili usmjereni na: — uređenje okolice radnih mjesta, sjedišta sektora i OOUR, — uređenje skladišta i deponija materijala, — izdvajanje nekurentnih materijala i prodaju na Dinos, — ostale poslove oko uređivanja. U pripremama za taj radni dan bili su napravljeni imenski spiskovi, tako da su radnici već unaprijed bili upoznati kakav će zadatak tko obavljati. Preovladalo je načelo da se toga dana ne bi koristio godišnji odmor, što je u potpunosti i realizirano. S obzirom na heterogenu djelatnost naše OOUR, a s tim i na različit broj sektora, napravljeni su pojedinačni planovi rada za svaki od šest sektora i zajedničke djelatnosti, a uglavno su bili obavljeni slijedeći poslovi: U sektoru Mehanizacija prihvatili smo se temeljite popravke skladišne deponije u točnoj pored autoservisa. Na tu smo deponiju više godina odvozili razni nekurentni materijal, zato smo ga sada presortirali i odvozili na Dinos, koji je po dogovoru tu subotu radio samo za našu OOUR. Na Dinos je bilo otpremljeno oko 30 tona metalnih elemenata rashodovanih i neupotrebljivih osnovnih sredstava i oplata. Odvezeno je i dosta otpadnog drveta i ostalog neupotrebljivog materiajala. Sve upotrebljive elemente soritrali smo po skupinama i za njih pripremili posebne deponije. Zbog obilja posla i velikih količina materijala ta akcija nije u subotu bila sasvim završena, pa ćemo je nastaviti i u to uključiti slobodne kapacitete. Ostali kadar na sektoru angažirao se na pospremanju dvorišta i uređenju protupožarnih sredstava (hidranti, ormarići za hidrante, oruđe, pribor itd). U sektoru strojnih instalacija pored uređenja dvorišta dali smo i prvi doprinos za novu investiciju u proizvodne prostorije, koje gradimo na Cika-vi. Instalirali smo prvi dio hid-rantne mreže u družini od 85 m, gdje smo položili cijevi O 110 i montirali 2 hidranta. Upotpunili smo i odvodnu ventilaciju u tehničkim prostorijama koje su locirane u potkrovlju sadašnje proizvodne hale, zato je rad u tim prostorijama ranije bio jako otežan zbog visokih temperatura i zadržavanja ustajalog zraka u prostoriji. Dio kadra angažirao se na otklanjanju nedostataka u lakirnici Iskra u Žužemberku. U sektoru Autoservis imamo registriranu novu djelatnost, tj. prodaju vozila „staro za novo”. Naravno za tu je djelatnost bilo potrebno priremiti skladišne prostorije. S minimalnom investicijom napravili smo otvoreni zaštićeni plato, a u subotu smo se prihvatili finalizacije tih prostorija. Ob-ojali smo ogradu, potpuno uredili okolicu i obavili sav preostali potreban posao, tako da je već u ponedeljak bilo moguće dovesti prvo vozilo iz IMV. U sektoru Elektroinstalacije uredili smo skladišnu deponi- ju i prerasporedili materijal, tako da je moguć dostup do svakog koluta kabla. Zbog premalih skladišnih prostorija to je bio veliki problem, koji će biti rješen s novom skladišnom deponijom na Cikavi. Uz to smo temeljito pospremili dvorište, uredili zelenico te otpadne materije otpremili na Dinos. U Metalnim proizvodima također smo uredili skladišnu deponiju čeličnih poluproizvoda te pospremili dvorište sektora. Dio kadra angažirao se na uređenju strojarske radionice i priprema za sjeckanje žabica, što je zza posljedicu imalo neposrednu proizvodnu korist. Sektor Niske gradnje preselio je kancelarije u prostorije proizvodne hale Mehanizacije, a ostali se kadar angažirao na pospremanju deponije u Loč-noj zajedno s radnicima sektora mehanizacija. Radnici zajedničkih djelatnosti uključili su se u poslove po sketorima, djelimično obavili preseljenje financijske, nabavne i tehničke službe, a ostali dio kadra uređivao je okolicu sjedišta OOUR (travnjake, cvijeće, čišćenje itd.). Na kraju možemo reći daje akcija u našoj OOUR bila dobro zacrtana, a prije svega je važno to da je dala željene rezultate. Solidarnosna subota nije bila samo obveza za prisutnost na radu, jer su se nakon završenog radnog vremena vidjeli rezultati i te kako korisno obavljenog posla. Istina je da nismo završili sve zadatke, jer zbog obilja posla to nije ni bilo moguće, ali je istina i to da smo akciju zacrtali tako da ćemo te zadatke završiti u najkraćem roku i s kadrom koji trenutno neće biti Delavci TOZD MK1 so se s svojim prispevkom vključili v akcijo (položitev in montaža hidranta na Cikavi) in s tem zmanjšali stroške za investicijo. (l oto: Horsan) angažiran na drugim poslovima, a to je, između ostalog, iskorištavanje unutarnjih zaliha. MILAN KAPETAN Protiv opadanju uvjeta života građevinara SA SJEDNICE PLENUMA REPUBLIČKOG ODBORA SINDIKATA GRAĐEVINSKIH RADNIKA Građevinarstvo se nalazi u jako teškom položaju zbog jako smanjene investicijske djelatnosti, opadanja stambene gradnje i jako teškog prodora na vanjska tržišta. Sve je to dovelo do izrazitog opadanja uvjeta života građevinskih radnika, jer su OD daleko ispod prosjeka privrede Slovenije. Uz to je i likvodnost toliko pala da je sve više radnih organizacija koje moraju uzimat! kredite za isplatu ÓD. Za poboljšanje tog stanja moramo prije svega poduzeti slijedeće mjere: — tražiti mogućnosti većih ušteda unutar RO s boljom organiziranošću i izrađenim normativima, — unutar većih RO odn. sistema, potrebno je osigurati bolji protok sredstava, — moramo potražiti programske mogućnosti razvoja građevinarstva i to zajedno s društvenopolitičkim zajednicama i općinskim zbornicama, — na temelju podataka o privređivanju obavljaju se posjete u onim RO koje se nalaze u najslabijim uvjetima; u tim raspravama moraju sudjelovati i općinski odbori, — javnosti je potrebno posredovati pravu informaciju o kršiteljima cijena na područji betonskih proizvoda, jer se upravo te organizacije nalaze u jako teškom položaju, a materijalni položaj tih radnika jako je kritičan, općenito, politici cijena treba posvetiti veliku pažnju, jer se jako pokazuju slabosti administriranja, — zahtijevati posebnu sjednicu predsjedništva RS SSS, gdje treba cjelovito predstaviti problematiku građevinarstva i položaj građevinskog radnika. (Nadaljevanje na 10. str.) (Nadaljevanje z 9. str.) Sporazum te grane pripremljen je za javnu raspravu. Trebali bi ga usvojiti do jeseni. Za zakon o gradnji je u pripremi izrada pravila koja će uređivati područje predavanja radova. | Odbor učesnika pripremit će analizu izvođenja dogovora za radove u inozemstvu. Savezni dogovor za poslove u inozemstvu bit će usvojen do jeseni. Podnijeta je informacija o kritičnoj opskrbi s cementom i prijedlozima slovenskih cementara. Građevinske i trgovinske RO morale bi osigurati potrebnu količinu deviza (oko 1.000.000 dolara), ako žele dobiti cement. Prisutni su zauzeli stanovište da ne može samo građevinarstvo snositi probleme cementara u vezi s osiguravanjem deviza za rezervne djelove (jer su i samom građevinarstvu i te kako potrebne), i da devize treba osigurati na drugom nivou (S1ZEOI). Isto tako cementare moraju dostaviti uvjete nabavke. U tu je svrhu u općem udruženju građevinarstva formirana posebna skupina. S obzirom na brojne probleme u vezi s energijom potrebno je od komiteta za energetiku zahtijevati projekciju energetskih izvora do 2000. godine. Do slijedeće sjednice plenuma mora biti napravljena obavjest o odvijanju dana građevinara. MAJDA JOVAN—TOPLAK Revija Naša obramba Ovoga puta predstavljam vam reviju Naša obramba, koja se u 15 godina svog iz-laženja razvila u popularnu, zanimljivu, tako reći obiteljsku reviju za sva pitanja opće narodne obrane i društvene samozaštite. Brižno sastavljen plan sadržaja, koji se tekuće razvija u skladu s razvojem sistema ONO i DS te s privlačno napisanim popularnim, novinarskim prilozima, stekla je ova revija od prvobitnih 50.000 do današnjih 110.000 naručioca, istovremeno teče društvenop- olitička akcija da bi svaka obitelj bila naručioc te revije, svako slovensko gospodinjstvo. Ukoliko želimo govoriti o sadržaju Naše obrambe, treba na prvom mjestu upozoriti na to, kako serija ostvaruje široko društveno zacrtane cijene i programe osposobljavanja pripadnika svih struktura ONO i DS. Naša obramba već nekoliko godina s kratkim privlačnim prilozima prati tematiku koju republički sekretar za narodnu obranu svake godine propisuje za osposobljavanje radnih ljudi i građana za ONO i DS. Revija popularno i novinarski obrađuje sve teme o kojima se održavaju predavanja u mjesnim zajednicama, organizacijama udruženog rada i prati program iđejnopolitičkog obrazovanja te općeg vojnog osposobljavanja rezervnih vojnih starješina, pripadnika TO, CZ i milicije. Naša obramba lako se čita i zanimljiva je za sve radne ljude i građane, ne samo za one koji su uključeni u rad na području ONO i DS i svakog mjeseca izlazi na čak 80 stranica. Takav obim omogućava joj da zbilja za skoro svačiji interes donese bar poneki sadržaj. Objavljuju se reportaže, intervijni, komentari, feljtoni, opisi borbi u NOB i drugim ratovima i revolucijama, tako da čitatelj na stranicama Naše obrambe može putovati kroz povjest jugoslavenskih naroda. Pored toga upoznaje nas s naoružanjem, taktikom i strategijom našega ratovanja i drugih armija. Revija je podijeljena na pet tematskih područja. „Aktualno" svakog mjeseca donosi rubriku Franca Šetinca, koji obraduje pitanja i odgovore iz društvene prakse, u kojoj se svaki čitatelj može otvoreno obratiti s pitanjem za Šetinca. Drugi tematski dio „Revo-1 uci je-ra tovi-1 ju di" objavljuje priloge o NOB i drugim ratovima i revolucijama iz koji se mogu izlučiti taktička, borbena, organizacijska ili druga iskustva upotrebljiva za našu koncepciju ONO i DS. Tematski je „Feljton" obično namijenjen feljtonu o oblicima specijalnog rata protiv SFR.I. Tu su objavljene istinite priče iz naše prošlosti i sadašnjosti, o čemu revija obavještava radne ljude i gradane te ih upozorava na moguće opasnosti koje se pojavljuju u našem svakodnevnom životu, a koje su i te kako odlučujuće za sudbinu jugoslavenskih na- roda i narodnosti u našoj socijalističko samoupravnoj zajednici. Najraznolikiji je tematski dio „Za svakoga ponešto”, čiji sadržaj objašnjava već sam naslov. Kao peti i zadnji pojavljuje se dio „Vojne vještine i zanimljivosti”, koji je u biti prozor u svijet drugih armija, a i mjesto, gdje svaki čitatelj može upoznati sve novosti u našim obrambenim snagama, našu koncepciju i strategiju ONO i DS. Revija Naša obramba ima najveću nakladu u SR Sloveni- ji. U SFRJ ima daleko najveću nakladu u svojoj vrsti, prilično premašuje slične časopise. Svakako je fenomen i u svjetskom mjerilu, nema nijednog takvog lista za područje obrane, naoružanja, civilne zaštite, koji bi izlazio u tako velikoj nakladi s obzirom na broj stanovništva koji govori jezik na kojem list izlazi, a istovremeno nitko nije prisiljen da bude naručen na Našu obrambu i upravo to govori o njenoj pravoj kvaliteti. SAVEZ KULTURNIH ORGANIZACIJA SLOVENIJE, SAVEZ SINDIKATA SLOVENIJE, OPĆINSKO VIJEĆE SSS PIRAN i SAVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJA IZOLA OBJAVLJUJU VI. SUSRET PJESNIKA I PISACA POČETNIKA, DRUGIH NARODA I NARODNOSTI KOJI STALNO ILI PRIVREMENO BORAVE U SR SLOVENIJI. Susret će biti u rujnu (septembru) 1984 u Piranu. Mogu sudjelovati autori, koji osim u vlastitoj nakladi, još nisu izdali knjigu. Autori mogu poslati prozna, pjesnička i dramska djela: — crtice novele, satirc, humoreske, romane itd. (najviše 10 stranica), — pjesme, epigrame, basne, aforizme itd. (od 3 do 6 pjesama...), — drame, dramske prizore, skečeve, groteske, TV i radijske igre, filmske scenarije, scenarije za proslave, recitale itd., — kritičke priloge za sva područja umjetnosti. Tekstovi moraju biti napisani na pisaćem stroju, u tri izvoda, na materinjem jeziku (koji nije slovenski). Moraju biti potpisani sa šii'rom, a u posebnom omotu moraju biti podaci o autoru: ime i prezime, točna adresa, obrazovanje, zvanje, radna organizacija ili škola i narodnost. Sve tekstove pročitat će tročlani žiri, koji će izabrati najbolje za predstavljanje na literarnoj večeri i za bilten. Rok prijava: 20. kolovoz (avgust) 1984. Adresa: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana (za 6. srečanje literatov drugih narodov). Odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije Kao da je to bilo jučer Sve ove godine od kada postoji Pionirov bilten nisam imao vremena da koji put u njemu napišem koju riječ. Zato sam se prilikom odlaska u penziju odlučio da napišem nekoliko redaka. 29. 3. 1954 predao sam knjižicu u krškom sektoru SGP Pionir, a 31. 3. 1984 završio sam svoj radni put u SGP Pionir, OOUR Togrel. Počeo sam kao KV zidar, zatim položio 3 godišnju građevinsku majstorsku školu i radio kao poslovođa od 1956 do 1981. Onda su sve zbog zdravstvenih razloga, na moju molbu, premjestili u pripremu rada, gdje sam posljednje dvije godine radio kao tehnolog. Zahvaljujem se rukovodstvu OOUR Togrel za razumjevanje, i što su udovoljili mojoj molbi. A li bolest nije mirovala, tako da sam sada invalidski mirovljen. Kada se ozrem unatrag na pređeni put, čini mi se da je to bilo jučer. AH kada malo bolje analiziram taj put, vidim da je bilo mnogo teškoga i gorkoga. Već samo ime građevinski radnik mnogo govori koliko je takav čovjek mogao preturili preko leda, kada se seliš iz mjesta u mjesto, u druge republike i države ili čak preko mora. Pored svih tih seljenja i vrijeme je neprijatelj. Ali ipak tu ima nešto, što čovjeka zadržava u tom zvanju. Kad čovjek počne nešto graditi u blatu, kamenu, usred šume, u pustinji ili u vodi, pa kada zatim ugledaš objekt koji je dovršen, čovjek je ponosan shvativši što sve mogu napraviti ljudske ruke. Kada se sjetim dolaska u SGP Pionir, kada smo imali samo 15 minula odmora za užinu, kada smo se bacili na neku plohu i na brzinu pojeli svoju suhu užinu, mnogi stariji radnici, koji su imali slabe zube, nisu mogli u lako kratkom vremenu pojesti ono što su donijeli. Uglavnom je radno vrijeme trajalo 10. 12 pa i više sati. subote nisu bile slobodne. Minuli rad nije bio plaćen. Mnoge nedjelje trebalo je radili. Ako pogledamo današnje uvjete rada, možemo biti zadovoljni, ali na račun prethodnih žrtava. Postepeno smo se mehanizirali i veselili se svakom poboljšanju koje je došlo na gradilište, od iglastih, konzolnih i kanalskih dizalica do današnjih modernih dizalica i mehanizacije. koja olakšava rad i život radnika. Ali za sve to bilo je potrebno mnogo uloženog truda i odricanja od boljeg komada kruha. 30 godina Pionir je bio moj drugi dom na kojeg sam bio ponosan da je ostvario sve to što danas ima, od radnika do mehanizacije, što radnicima olakšava život na radu, od hrane i odmora do odmora na moru i u planinama. Na brzinu sam prešao 30 godina u Pioniru. Ovom bih se prilikom svim suradnicima i znancima s kojima sam na bilo koji način bio u vezi na ovom prođenom putu, želio zahvaliti za sve, svima onima koji su mi na bilo koji način pomagati s re-čju i činom, omjehom ili savjetom. Hvala svima! Ako je ponekad bilo teško ili ako se pojavio neki nesporazum koji se i ne namjerno pojavljuje na radu, molim da se te slabe strane zaborave, kao što sam ih i ja zaboravio. Tako da mogu otići u mirovinu samo s lijepim uspomenama. Da se bilo gdje sretnemo da pružimo jedan drugom ruku sa osmjehom na usnama, kao dobri stari prijatelji- Na kraju želim SGP Pionir Novo mesto uspješan daljnji razvoj, modernizaciju i procvat poduzeća te dobre poslovne rezultate, koji neka budu plod dobrog međusobnog rada za sutrašnji, bolji komad kruha! CIRIL PUNTAR SINDIKAT I MID Do sada je mnogo oura usvojilo samoupravne sporazume o inovacijama, ali još uvijek ima mnogo uzroka za zaostajanje inovacijske djelatnosti: od nedostatka stručnih kadrova i službi za to područje, premale potpare društvenop-olitičkih organizacija, slabog određivanja radnih dužnosti, nepoznavanja zaštite inovatorskog rada do jednostavne zavisti. Kada bi u ourima raspolagali s točnijim podacima o inova-cijskom dohotku, mogli bi se izbjeći mnogi sporovi do kojih dolazi između oura i autora inovacija. Udio posebnih naknada autorima inovacija u prosjeku iznosi 5 posto, što je po mjšljenju sindikata premalo. Činjenica je da ni sami ouri nisu dovoljno društvenoeko-nomski podstaknuti na razvijanje inovacijske djelatnosti. Za informacija RV SSS za obavještavanje u udruženom radu Zamenjava osebnih izkaznic V skladu z določbami veljavnega zakona o osebni izkaznici so dolžni vsi občani, katerim je bila osebna izkaznica izdana pred 1. 7. 1981, najkasneje do oktobra 1984 sedanjo osebno izkaznico zamenjati za novo. Izpolnite to zakonsko dolžnost TAKOJ, saj je organizirana posebna akcija zamenjave, in se izognite kršitvi zakona (predvidena denarna kazen ali zapor do 15 dni) in nevšečnostim, ki jih boste imeli z neveljavno osebno izkaznico po poteku roka za zamenjavo (npr. v banki, pošti in drugod). Zahtevi za zamenjavo osebne izkaznice, ki jo lahko vložite samo osebno v uradnih urah na sedežu sekretariata za notranje zadeve občine Novo mesto (nova stavba občinske skupščine), Novi trg 6 v Novem mestu, ali na krajevnih uradih Straža, Brusnice, Šentjernej, Dol. Toplice, Težka voda, Mirna peč, Žužemberk, Hinje, Škocjan, Šmarjeta in Otočec, ste dolžni priložiti dve enaki fotografiji, namensko izdelani za osebno izkaznico, velikosti 3 x 3,5 cm, v črno-beli ali barvni tehniki, in staro osebno izkaznico. Gradnja I. faze pralnice in energetike, investitor Zdravstveni center v Novem mestu. Gradi TOZD Novo mesto, vodja gradbišča Anton Graberski, dipl. gr. inž. Kot da je bilo včeraj Vsa leta, odkar obstaja Pionirjevo glasilo, nisem imel časa. da bi sc kdaj oglasil v njem. Zato sem se pri odhodu v pokoj odločil, da napišem nekaj vrstic. 29. J. 1954 sem odda! delovno knjižico v krškem sektorju SGP Pionir, 31. 3. 1984 sem konča! svojo delovno pot pri SGP Pionir, TOZD Togrel. ito Začet sem kot KV zidar, nato napravi! 3-letno gradbeno mojstrsko šolo in delal kot delovodja od 1956 do 1981. Iz zdravstvenih razlogov so me na mojo prošnjo premestili v pripravo dela. kjer sem zadnji dve leti delal kot tehnolog. Zahvaljujem se vodstvu TOZD Togrel za razumevanje, da so ugodili prošnji. Vendar bolezen ni mirovala, tako sem sedaj invalidsko upokojen. Ko se ozrem na prehojeno pot, se mi zdi, kot da je bilo včeraj. Ko malo bolj analiziram to pot, vidim, da je veliko težkega in grenkega. Že samo ime gradbeni delavec veliko pove. koliko mora tak človek prestati v življenju, ko se seliš iz kraja v kraj, v druge republike in države in celo prek morja. Zraven vseh teh selitev je sovražnik še vreme. Vendar po drugi strani delo ima svoje čare, da človeka zadrži. Ko začneš v blatu, kamnu, sredi gozda, puščavi ali v vodi, in ko se nato zagledaš v objekt, si ponosen na delo človeških rok. Na začetku smo imeli samo 15 minul odmora za malico, vr- gli smo se na kak ploh, da smo na hitro zaužili suho malico, starejši delavci, ki so imeli slabe zobe, niso mogli pojesti, kar so prinesli. Največkrat je bil delovni čas 10, 12 ali tudi več ur, sobote niso bile proste. Minulo delo ni bilo plačano. Veliko nedelj je bilo treba delati. Ce pogledamo današnje pogoje za delo, smo lahko zadovoljni, vendar na račun predhodnih žrtev. Postopoma pa smo se mehanizirali in se veselili vsake izboljšave, ki je prišla na delovišče, od iglastih, konzolnih in jaškas-tih dvigal do današnjih modernih žerjavov in mehanizacije, ki lajša delo in življenje delvcu. Vendar za vse to je bilo potrebno veliko vloženega truda in odrekanja boljšemu kosu kruha. 30 let je bil Pionir moj drugi dom. na katerega sem bil ponosen, da je ustvaril vse to, kar danes ima, od delavcev do mehanizacije, kar delavcem boljša življenje pri delu, hrani in počitku, kakor tudi pri oddihu na morju in v gorah. Na hitro sem prehodil 30 letno delovno pot. Ob tej priložnosti bi se vsem sodelavcem in znancem, s katerim sem kakorkoli prišel skupaj na tej poti, rad zahvalil za vse. kar so mi kdaj pomagali, z besedo, z dejanjem pa tudi z nasmehom. Uvala vsem! Če so bili kdaj težki časi in razni nesporazumi, ki pridejo-nehote pri delu. prosim, da te slabe stvari pozabijo, kakor sem jih jaz pozabil. Odhajam v pokoj samo z lepimi spomini. Ko se bomo srečevali, si bomo s smehom na ustih stisnili roko kot dobri stari prijatelji. Ob koncu želim SGP Pionirju še nadaljnji razvoj, modernizacijo in razcvet podjetja ter dobre poslovne rezultate, ki naj bodo plod dobrega medsebojnega dela za jutrišnji boljši kos kruha! C/PIT PUNTAR Informacija o pripravi zakona o javnem obveščanju Že drugo leto potekajo v Sloveniji priprave /a sprejem novega republiškega zakona o javnem obveščanju. Razprave o ustreznem zveznem zakonu pa se vlečejo že kar precej let. To govori tudi o zapletenosti in pomembnosti tega področja družbenega življenja. Položaj je trenutno naslednji: zvezni zbor skupščine Jugoslavije je sprejel osnutek zveznega zakona in ga dal za tri mesece v javno razpravo. Republiška skupščina je obravnavala predlog za izdajo republiškega zakona o javnem obveščanju, osnutek zakona bo skupščina obravnavala julija letos. Ob prvih razpravah o tem, kaj naj bi republiški zakon prinesel, smo tudi v odboru za obveščanje pri RS ZSS menili, da bi novi zakon moral nekatere značilnosti javnega obveščanja v ozdih posebej obravnavati — lahko tudi v posebnem poglavju. Predvsem smo si takrat prizadevali, da bi zakon vseboval obveznost ali dopuščal ustanavljanje odborov za obveščanje v delovnih organizacijah, da bi urejal pravice in dolžnosti sindikalnih organizacij v zvezi z obveščanjem, da bi ozdom dopuščal ustanavljanje informativnih služb s statusom redakcij sredstev javnega obveščanja in da bi vseboval določila, da poslovodni delavci oziroma delavci s posebnimi pooblastili ne morejo biti odgovorni uredniki glasil in drugih sredstev javnega obveščanja v ozdih. Vaš prijatelj Pred približno pol stoletja drgnil šolske sem klopi. Veselil sem se poletja. V šoto nosi/ sem skrbi. V zvezkih so blesteli redi. Včasih tudi kakšen .kol'. Sami veste — to ni praznik, če prineseš ga domov. Ker mi ni šla črka R sem govoril, da sem: pobič. In tako se vam predstavlja — vaš prijatelj RUDI ROBIČ Inovatorstvo in vodstvo Vodstva delovnih organizacij ne snujejo svojega razvoja na inovacijah. Z njimi ne pripravljajo-naložb, z njimi si ne skušajo pridobiti tržišča. Perspektive novih naložb grade na nekakšnem pragmatičnem predvidevanju dosedanje prakse in poslovanja. Niso zmožni presenetiti tržišča, ga pridobiti. Ne računajo na tehnična odkritja, ki lahko spremene celoten odnos na tržišču. To je zanje le trenutna kriza, ki ji nihče ne ve imena in je ne zna predvideti. Vodstva niso zmožna poslovne podjetnosti, ker se tveganje in drznost nimata na kaj opirati. Nobeno podjetje pri nas ne snuje svojega prodora in rasti na odkritju. Nad lastnimi inovacijami v raziskovalnih in razvojnih oddelkih niso navdušeni, previdni so, oziroma jih celo zavračajo, ker niso toliko drzni, da bi lahko na njih snovali svoj bodoči razvoj. Zaradi tega so vodstva naših podjetij neoperativna, niso vodstva taktike in pohoda v bodočnost. MARJAN KOS Teorija in praksa Pionir je glasilo kolektiva SGP „Pionir" Novo mesto. Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica Katjuša Borsan, namestnik Danila Jenko (Lesni obrat), člani uredniškega odbora: Ivanka Šalinger (Gradbenaope-rativa Metlika), Ida Slapšak (Gradbeni sektor Krško). Milan Oražem (Gradbeni sektor Ljubljana), Zdenka Rajer (Gradbeni sektor Novo mesto), Branimir Grašovec (Gradbeni sektor Zagreb), Smiljana Kos (Keramika in zaključna dela), Marija Jurekič (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Anton Grandovec (Projektivni biro), Srečko Jugovič (Togrel), Marjana .Kraševec (Interna banka), Rudi Ivančič (Skupne službe). Naslov uredništva: Pionir, glasilo kolektiva SGP „Pionir", 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Stavek, film in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto, lektoriranje in tehnićna uredi tev: DITC Novo mesto, TOZD časopis Dolenjski list (novinarski servis).