Leto LXXVM št. 122 Ljubljana, petek 29. na|a 1942 XX 40 UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUCX3NUBVA ULICA 6 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije m inozemstva PW0W PTJBBLICITA IT ALI ANA S. A^ MIUANO TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-2« Računi pni poŠt no čekovnem zavodu: LJubljana Stev. 10-351 Izhaja vsak dan opoldne — Meeečn a naročnina 6.— nr, za inozemstvo 15.20 Lir CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana cd estera: UKIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO. Intenzivne letalske operacije Velike izgube sovražnih sil v Cirenaiki — Bombe na Tobruk in Malto — Torpediran parnik Glavni stan italijanskih oboroženih *il je objavil 28. maja naslednje 727. vojno poročilo: Sovražna zbirališča čet in sredstev, ki so jih letal-kr -We o-i živahno tolkle v severni Afriki, so \ bile odvržene bombe, ki pa nisM povzročile niti žrtev niti pomembnejše škode. Peto angleško letalo, ki so ga zadele obrambne baterije, je padlo na tla med kra-jema Villa van Ciiovanni in (atono. Uspehi v borbi proti sovražnim lovcem Z operacijskega področia. 29. maja. s (Po rodio posebnega dopisnika agencije Štefani.) Tc/ki bombniki so v noči na 27. mai hudo boBibardirali sovražne /clc/iv:kc naprave. Na n icm področju so izbruhnili veliki P-/ari. ki iih je b''o opaziti še /. velike daljave. Drusa letala so bombardirala trdnjav o Tr Smk ter sr/vna/no letališče Tudi nem«ka letala so bombardirala Tobruk in bli/nia taborišča. Včeraj zjutraj so ^c lovci, ki so ščitili bombnike, spopadli s precej večjo skupino s^rvražnih lovcev, ki so s-ku-sali o»vir«ti bombnike o-i pri njihovih rtr^c-raciiah. Po živahni borbi jc bilo 7 sovražnih * ' sestre 1 jenih. Vladarica na razstavi vojaške sanitejske službe R:m. 29. maja. s. Nj. Vel. Kral'ica in Ceser\m c včeraj zjutraj obiskala razstavo vojaškega zdravstva, ki je bila prirojena o ki kongresa vojne kiruro'ic. Sprejeli so •r, naivicji zastopniki sanitetske si!u/be oboroženih sil. Vladarica se je nad dve uri mudila na razstavi, ki priča o velikem na-«»anitetske službe v sedanji vojni. Vladarica ie izrazila svoje zadovoljstvo voditeljem in organizatorjem razstave. Nadaljnji razgovori Eksc* di Revcla v Budimpešti Minister o gospodarski politiki Italije v vojni Budimpešta, 29. s. Zanimanje tiska ln javnosti za obisk italijanskega finančnega ministra grofa di Revela je nad vse živahno. Govora visokega gosta in madžarskega finančnega ministra so objavili vsi listi. Tisk soglasno naglasa, da se tesno prijateljsko sodelovanje med obema državama na političnem in vojaškem področju razširja tudi na gospodarsko in finančno področje, ki sta zelo važni v vojni osnih 3il in trojnega pakta. Včeraj zjutraj je minister Thaon di Re-vel položil šopek cvetlic pred spomenik junakov, na pokopališču pa je položil venec pred spomenik padlih Italijanov. Popoldne je ministra skupno z italijanskim poslanikom sprejel regent Horthy- Ministrski predsednic Kal lav je priredil v vladni palači obed v čast italijanskemu gostu. Budimpešta, 29. maja. s. Snoči je Eksc. Thaon di Revel govoril pred izbranim občinstvom v dvorani parlamenta o vojdI in financah. Govornika je pozdravil kot enega izmed na.Jodličnejših zastopnikov fašizma bivši minister Fabiani. predsednik družbe za italijansko-madžarsko sodelovanje. Govornik je obrazložil finančno politiko Italije v vojni ter je obeležil načela, ki morajo biti osnova finančne politike tudi v tistih državah, ki so na mesto zlata postavile delovno silo. Posebno pozornost so vzbudila izvajanja o omejevanju vojnih dobičkov in o ukrepih za pobijanje spekulacije. Govornik je izrazil prepričanje o neizbežni zmagi narodov, ki nimajo zlata, pač pa isvojo delovno silo in ki žrtvujejo svojo kri. Goringov dar Duceju Rim, 29. maja. s. Po nalogu maršala Goringa je prof. \Vilhemser z državne akademije v Braunsbergn izročil Duceju enega izir.ed prvih izvodov slavne >knjige o oo-kolih« cesarja Friderika II. Duce je sprejel dar z zadovoljstvom, omenjajoč delež cesarja Friderika II. ket posredovalca med itahjsnstvom in germanstvom. Direktor Banco di Napoti pri Duceju Rim, 29. ma;a. s. Duce je sprejel Eksc. Frioiur.a. ceneraincija direktorja zavoda Banco d: Napflli. ki mu je poročal o delovanju zavoda v preteklem letu. Zavod jc imel nad 8 milijard vlog ter je s krediti krepko podpiral zlasti razve/j kmetijstva, V Albaniji je zavod otvori 1 podružnico, ki pospe-uie albansko 0osrw%darstvo. Rezerve 7_r. t • -v^ejic 1.6 milijarde lir. Zavod ;e dal Duceju na razpo!aed na univerzo v Turinu. leta 1928 pa na rimsko univerzo Bil je doma in v tujim priznan tn spoštovan filolog. Zaradi svojih znanstvenih uspehov je b»! leta 1932 ime-za akademika Italije. Pomembne izjave Ministra za devize in valute Rim. 29. maja. s. Senat** odbora za fmance ter za devize in valute sta včeraj raz-rra--!jaW O proračunu ministrstva za de-vdzc in valute. Minister za devize in valut« je v svojem govoru poudaril, da Italija dobavlja proizvode, ki so potrebni v vojni, tudi drugim, kar dokazuje, da je italijansko gospodarstvo v okviru evropskega vojnega gospodarstva v**-:n. Te št<*\illie st» stalno nara Ha jo. V srednjem in južnem od«=eku vzhodne fronte smo 7. lasttumi napadi desenu zholj-•^irijt* fronte Na Severnem morju je bila lukn Murmansk u*.pesno bombardirana. Poškodovanih je bilo več trgovskih ladij. V letalski bitki nad severno - afriškim ob:»Inim nz^mlj«'?!! so n«*rt^Ski :n italijunski lovei sestrelili 14 sovražnikovih b'tak Ob južni obali Au^iji* jf nemško letalo potopilo angleško stražno ladjo. Nas** podmornice uspošno tmerirajo na raznih morjih. Potopile so v močno zavarovanem konvoju 3 latlje s skupno 13.000 br. reg. tonami in torp«»dirale tri nadaljnje latlje, l*aterih usode ni bilo mogoče ugotoviti. Ob obali Severne Amerike na Raribij-skem morju in ob Mississippiju jo bilo potopljenih 8 ladij s 26.800 br. reg. tonami. Poškodovane in torpedirane so bile 4 nadaljnje ladje. Pri otoku Martinique je nemška podmornica torpedirala ameriški rušilec, ki je s težkimi poškodbami dosegel ameriško obalo. Na Sredozemskem morju je nemška podmornica z dvema torpedoma, potopila pe-trolejsko ladjo v močno zavarovanem konvoju in dve transportni ladji v angleškem konvoja. Na Severnem morju je bila potopljena v murmanskem konvoju ladja z 8000 br. reg. tonami. Pri teh operacijah so nemške podmornice potopile 18.00*i br. reg. ton sovražnega ladjevja, torpedirale pa 10 nadaljnjih ladij, izmed katerih so se nekatere bržkone potopile. Pri poletih posameznih sovražnikovih letal nad nizozemsko obalo je bilo sestreljenih 10 angleških letal. Maloštevilna sovražnikova letala, ki so se pojavila nad Vzhodno Prusijo, so izzvala alarm. Maloštevilne bombe so povzročile lo malenkostno škodo. V bitki tankovskih oddelkov pri Harkovu se je posebno odlikoval bataljon 160 strelskega polka. Uničen konvoj Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. maja. s. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je snoči objavilo naslednje izredno poročilo: Sovražni konvoj, ki so ga izvidniška letala prestregla v vodah na skrajnem severu, uničujejo od 25. maja dalje skupine letal pod poveljništvom generala Stumpfa, ki operirajo skupno s silami vojne mornarice. 2e omenjenega dne zvečer je nemško letalstvo, ki je moralo preleteti razdaljo več sto kilometrov, potopilo 8000tonsko tovorno ladjo ter z bombami poškodovalo 5 nadaljnjih ladij. Naslednjega dne je uspelo uničiti še en 8000tonski tovorni parnik in zažgati 3 nadaljnje močno natovorjene transportne ladje. Posebno hud udarec je bil prizadejan konvoju, ki so ga zasledovale naše podmornice 27. maja. Letalske sile so tega dne potopile 11 ladij s skupno 72.000 tonami ter so hudo poškodovale dve nadaljnji ladji ter en rušilec. Z bombami je bilo nadalje poškodovanih 16 ladij. Od tega transporta, ki je bil namenjen za Sovjetsko zvezo, so letalske sile torej potopile 13 ladij s skupno 88.000 tonami. K temu uspehu je treba dodati uspeh neke podmornice, ki .ie potopila 8000tonski parnik, kakor je bilo objavljeno že v rednem vojnem poroeilu. Skupne izgube sovražnika znašajo potemtakem 96.000 ton. Ostanki konvoja se skušajo umakniti v severne predele, ki so še prosti ledu. Njih zasledovanje se nadaljuje. Drzen napad na skrito sovjetsko letališče Z \*2hndne fronte. 20. maifl. s (Poročilo r^ehnega dopisnika a2endje Štefani.) Lonci italijanskega eksped^cijs^coa zbora v Rusi j: so zopet drzno napadli neko sovjetsko lete lršče na odseku južno od Harkova. F.ska-drilje italijanskih letal, ki so seftila bombnike tipa Hcinckcl 111 nri njih napadih na zbirališča sovražnika v /epu južno od Har-kr.va. '"-o nazai ?rede opazile sovražno leta-Hšče. Bil*> ua je težko izslediti, ker je bilo skrito v nekem gr.-zdu. Ko so nem^ci homb-rrk: opravi: svojo nalngo. so bili lrvci prosti m so se odločili za napad na letališče. Z vi-Sine 4O0O m so se z najv«čjo brzino pognnli nad sovražnika, ki je bil spričo drzne akcije popolnoma presenečen. Pet eno-krilnih lovcev ic bilo nazme"-enih na leta-■H-ču, 4 bombnike pa so popravljali v majhnih hangarjih ob robu letališča. Napad je bil izvršen v valovih. Lovci so s strojnicami obstreljevali sovražnika. Prva skupina je hudo poškodovala lovce, druge pa so z bombami zadete motorna vozila in skladišče bencina, ki se je vnelo. Močna protiletalska obramba rr preprečila akcije letal, ki $*> se vsa mf pr'ifltrrdrrraaa v;->vla na svoja opor LšČ-L S finskega bojišča Ilelrink;. 2K}. maja. s. V v/hr.dni Karcliji jc finsko topništvo med Povcntso in Ma-a>clko zelo učinkovito obstreljevalo sovjetske sile, ki so se zbrale /a napad na finske utrdbe. Okr«^ Rukajcrvije. Lhtue in Loti-hija jc bi! močan muilcp.vaini t i^cnj topnih va z obeh s»trani. Tri Aunusu jc finsko -tvo ob obali LadoSkegi jezera preprečilo napad" sovražnih sil. Fin-ko !otaIst\-o, ki opčara V vzhodnem 1 • slcera sahVa, jc i>v5ccli'<. veliko sovjot-sko podmornico in jo z gtobiuafcimi bombami potnpiio. \"eeraj pv-n<;či no se Nt^vjct-ska letala pi inili nad K«/rko in odvrgla neka; bomb. Neki civilist je bil ubit, 7 jih jc bilo ranjenih. Londonska tolmačenja Berlin, 29. maja. s. Drugič v tej pomladi je ho' > viška vojska, pišo vBorsenzei-tunpr : izExchan£e Telegrnphc beleži v brzojavkah iz Moskve nekaj vesti, ki se približujejo resnici. An^lešfca agencija priznava, da je bitka lahko odločilnega pomena za nadaljnje operacije na vzhodni fronti ter dramatično popisuje postopno obkoljevanje boljševiških divizij južno od Harkova in mogočno silo nemških bombnikov. Londonska agencija zaključuje poročilo s trditvijo, ki jo je po mnenju lista »Nacht-ausgabev- povsem videzu sama vrinila, da je namreč mogoče, da bi bile na tako omejenem predelu kot je sedanji žep, obkoljene kar tri boljševiške armade. Ce primerjamo prvi in zadnji del poročila agencije rExchange Telegmphs, pravi berlinski list, takoj opazimo otipljivo protislovje. Poročilo je bilo torej v naglici sestavljeno v Londonu. List zaključuje, da so vse te informacije pač namenjene tujini. V oddajah za angleški narod se poslužuje londonski radio čisto drugačne taktike. Izjavlja n. pr., da so po zadnjih informacijah pre- šle operacije na odseku pri Harkovu v statično fazo in da zaradi tega za nekaj dni verjetno ni pričakovati na tem področju ni kakih pomembnejših dogodkov. To se pravi z drugimi besedami, da naj se angleška javnost ne zanima za to, kar se na tej fronti dogaja. V Vzhcdni Prusiji sestreljeni sovražna letali Berln. 29. maja. s. DNB poroča, da je v predzadnji noči nekaj sovražnih letal odvrglo nekaj bomb na kraje v Vzhodni Prusiji. Bombe so povzročile neznatno materialno škodo. Po dosedanjih podatkih sta biiil pri tem dve sovražni letali sestreljeni. Pomanjkanje železa v Sovjetski zvezi Stockholm. 29. maja. d. Po nemški zasedbi Ukrajine trpi Sovjetska zveza tolikšno pomanjkanje železa in jekla kakor v sedanji vojni še nobena druga vojujoča se eržava. To dejstvo ugotavlja v posebnem članku londonski gospodarski list >NEcono-mistv razmotrivanju položaja sovjetske vojne industrije. List piše, da so Nemci zasegli v Ukrajini ogromne zaloge surovega železa, ki bi maralo služiti ket surovina sovjetski industriji jeklenih izdelkov. Vsi poznejši poizkusi Sovjetske zveze, da bi izravnala izgubo te važne suiovine, so se izjalovili. Nadomestitev izgube z novimi rudniki železa na Uralu in v Sibiriji ni uspela. Množina železne rude. ki jo je Sovjetska zveza doslej dobivala iz vzhodnih pokrajin, je znašala komaj oS^r kapacitete \i©h rainikov, s katerimi je razpolagala ob izbruhu vojne. Zaradi silnega pomanjkanja železa in jekla so odredile sovjetske oblasti zelo strogo štednjo z železom. : Eco-nomistt piše, da so bile vse nove na vzhodu zgrajene tovarne, ki naj bi nadomestile industrijo v zasedenih pokrajinah vzhodno od Moskve, na Uralu in v Sibiriji, zgrajene izključno iz lesa in komisarijat za dodeljevanje kovin niti za tovarniške zgradbe ne Povečana proizvodnja Berlin, 29. maja. s. Ob koncu februarja je bilo v Nemčiji zaposlenih 24 milijonov delavcev v premeri s 23 milijoni v lanskem februarju. Kljub znatnemu številu vpoklicanih, se je število zaposlenih zelo povečalo v primeri s prejšnjim letom zaradi tega, ker so bili v proizvodnjo uvrščeni sto tisoči tujcev. Vojna pro-zvodnja se .1e v zadnjih 12 mesecih povečala od 50 do 100 odstotkov. V šansifu in čekiangu Novi japonski uspehi v borbi proti kitajskim silam Tokio, 29. maja. s. Okrog 10.000 kitajskih komunistov je obkoljenih v južno-vzhodnem delu pokrajin šansi. Obeta =>£ jim uničenje, kajti japonske čete, ki zasedajo sovražne postojanke eno za drugo, čedalje bolj zožujejo obroč okrog njih. Po drugih zakasnelih vesteh so japonske čete uničile 6. kitajsko brigado. 400 Kitajcev je padlo. Vojni plen je velik. šanghaj, 29. maja. s. Po popolni zasedbi mesta Langčija zasledujejo japonski oddelki sovražnika, ki beži v gorovje vzhodno od mesta. Pri tem sodeluje letalstvo, ki uničuje sovražne postojanke v okolici Langčija in Kinhve. Japonske sile so ujele mnogo Kitajcev in dosegle znaten vojni plen. Tajske čete na kitajskih tleh Bangkok, 29. maja. s. Japonsko-tajski glavni stan je objavil prvo uradno poročilo o sodelovanju tajskih čet v vojni za veliko Azijo. V poročilu se navaja, da so tajske čete 26. maja zasedle važno strateško postojanko v pokrajini šansi. Tajske čete so prekoračile severno tajsko mejo. Japonci v čstagongu Bangkok, 29. maja. s. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so japonske prednje straže le še 300 km oddaljene od' Kalkute. Japonci so prodrli v Citagong. Prekasna pomoč Rim, 29. maja. s. Amerika je Kitajski poslala predlog za konvencijo o posojanju in najemanju, kakršna je bila sklenjena z Anglijo. Japonska trgovinska mornarica Tokio, 29. maja. s. Kljub izgubam japonskega trgovinskega brodovja v sedanji vojni, se je tonaža japonske trgovinske mornarica povečala. Kapetan Hajaši iz mornariškega ministrstva je izjavil, da &o se Japonci polastili 220.000 ton sovražnega ladjevja. Hajaši je dodal, da se bo lahko dvignilo iz vode 500.000 ton potopljenega ladjevja. 50.000 ton je bilo že dvignjenih. Japonska je izgubila pičlih 5% tovornih ladij. Japonsko trgovinsko ladjevle je večje, kakor je bilo in se bo v bližnji pri-hodnjosti še povečalo. Japonski prihranki Tokio, 29. maja. s. Finančni minister je imel v parlamentu govor, v katerem je opozoril na trdnost japonske finančne politike. Od decembra do marca so prihranki dosegli 6.8 milijarde jenov in so za 2.7 milijarde večji kakor v enakem razdobju v letu 1940.'41. V prihodnjem proračunskem letu se bodo dvignili na 23 milijard jenov. Kriza egiptske vlade Carigrad, 29. maja. s. Nahas paša je rekonstruiral svojo vlado. Zanimivo je, da v njem ni več Makram Obej paše, bivšega finančnega ministra, ki so ga smatralj za voditelja vafdistične stranke. Nadomeščen je bil s Kemal Soutki pašo. To potrjuje vesti o sporu med Nahas pašo in Makram Obej pašo. Ukinitev letalskih prog . v Ameriki Lizbona, 29. maja. d. Zaradi silnega pomanjkanja bencina v Zedinjenih državah je moral ameriški urad za civilno letalstvo odrediti ukinitev letalske službe med 25 mesti Zedinjenih držav. Poročilo, ki je bilo o tem objavljeno v VVashingtonu. ne navaja mest, ki bodo ostala brez letalskih zvez, verjetno pa je, da gre tudi za nekatera večja mesta, ki so bila navezana hkrati na več prekokontinentalnih prog. Iz Washing-tona se je nadalje zvedelo, da je predsednik Roosevelt v torek na tiskovni konferenci omenil, da proučujejo v VVashingtonu nači-t zgraditve petrolejskega voda med južnimi zveznimi drža.vami, kjer so petrolejski vrelci, in med severnimi pokrajinami, kjer je pomanjkanje bencina najob-čutnejše. Zaradi velikega števila petrolejskih ladij, ki jih je Amerika izgubila od pričetka vojne ob vzhodni obali, ni mogoče prepeljati v določene luke niti najpotrebnejših količin bencina. Angleški delavci nezadovoljni s Churchillom Stockhoim, 29. maja. s. Kakor doznava londonski poročevalec lista »Alleaanda«, je imel prof. Harold Laski oster govor na konferenci laburistične stranke, v katerem je izrazil splošno nezadovoljstvo britanskega delavstva ln apostroflral Churchilla z vprašanjem, ali se Velika Britanija zares bori za nov svetovni red, kakor je vlada večkrat poudarjala, ali za ohranitev starega reda. Delavci so živahno ploskali tem Laskijevim besedam, medtem ko jo govornik po navedenem direktnem vprašanju Churchillu ironično pristavil; >Ko je gospod Churchill že toliko storil, lahko stori še to malenkost, da že enkrat poja-ni, kakšni so prav za prav cil^i Velike B; -tanije v tej v,ojni.< Strmu S »SLOVENSKI N k R OD«, petek, 29. maja 1942-XX. Lepša in boljša Ljubljana Droga stran Oca našega mesta sprehajališča, ki so jih mettaai šele zdaj Ljubljana, 29. maja. Ljubljana ni le skupina hiš in cest, već ali manj prašnih ali blatnih, pustih ter dolgočasni n mestnih okrajev, nesimetričnih in nepopolnih trgov, vijugaj tih in tesnih ulic — skratka, z vsem tem, kar daje značaj mestu; Ljubljana je nekaj več. Najmanj dva obraza ima. Ne poznamo le vsakdanje, zakajene, prasne in puste Ljubljane, ki je slika mrtve narave, temveč tudi lepšo in boljšo Ljubljano. V to drugo Ljubljano spala jo tud; parki v mestnih okrajih sam.h. vendar je prava lepša Ljubljana ločena od mestnega zidovja ui človeku se zdi, da je stopil v drugi svet, ko Je zapustil mestne cesrte. Ob delavnikih jim delo ni dopuščalo, da bi ae odtrgali oi mestnega zidovja in tako so poznali Ljubljano samo od ene, nikakor ne od najlepše strani. će ba ocenjevali ljubljanska sprehajališča, bi najbrZ priznali prvenstvo ročLii-škim in ne tivolskim. Ljubljana una precej parkov v posameznih mestnih okrajih, a njih lepota obledi spričo bogatega zelenja in čara gozdnih rožniskih poti. Tudi sam Ttvoi: z vsem, kar ima eksotičnega, z vrtnarsko arhitekturo, palmami, japonskimi češnjami, cvetjem, vrtnicami in raznim drevjem, pri nas nenavadnim m navadnim, ne daje meščanu tega, kar najde na rožniskih poteh. Ali se vam ne zdi, da ste o:Io2ili težo s pleč in moro s srca, ko stopite na gozdne poti nad Tivolijem in ko od mesta ostane v ozadju le nekaj rdečih streh in belega zidovja, kakor će bi pogledali na sliko, zastrto z zelenim dekorjem ? Zdaj sleherni sprehajalec sam opeva Rožnik — to se pravi vse gr.čevje med Večno potjo, Tivolijem in Šiško — ko zahaja tja. Krajevni pesniki niso potrebni, da bi odkrivali to drugo, lepšo in boljšo Ljubljano. Tudi ni treba stikati za kakšnimi posebnostmi in ne opisovati živalstva :n rastlinstva. Domišljija se sama raz-žavi, tako da lahko slišiš celo divjega petelina, spričo slabih odmevov mestnega življenja. Posebno zadnje čase Rožnik zelo privlačuje Ljubljančane. Med binkošt-n:m: prazniki je bilo na vseh glavnih poteh skoraj prav tako živahno kakor na promenadi. Morda se zdi zdaj Rožnik marsikomu preveč >ob!juden«, zlasti tistim, ki so tja zahajali že, ko je bilo treba res še odkr.Vatl meščanom njihovo drugo Ljubljano. Toda površina rožniskih go-2lov je tako velika, tako nagubana, raznolika z neštetimi kotički in stezicami, da se lahko preselimo tja vsi iz mesta, pa bo še vedno ostalo nekaj neskaljene tišine tn svežega zraka, ki bo dišal bolj po smrečju kakor tobaku. V rožniške gozdove pa ljudje ne zahajajo le uživat zraka, kar smo tudi sprevideli iz opozoril, naj bi meščani varoval: svoje gozdove. Nekateri so namreč zadnje čase hodili tja po preklje, drugim je pa bila vsa poezija Rožnika v več ali manj svežih d rvah. V gozdovih niso le pokale suhe veje. temveč so tudi ropotale sekire in hreščaie žage. V rožniskih gozdovih je mnogo štorov, ki so zelo dobro kurivo: treba jih je pa izkopati in krvavi znoj te oblije, pre ;en jih razcepiš. Vendar je mnogo marljivih poštenjakov, ki nočejo delati škode na drevju in kopljejo panje DrugI so bili bolj podjetni«; nastavili so sekiro na deb'a mladih dreves in so v kratkem času nasekali mnogo več. Tako so si menda zamišljali rožniške gozdove kot >narodni park«. Zdaj se pa tam sprehajajo tudi gozdni čuvaji, ki dopovedujejo tem zelo praktičnim ljubiteljem gozdov (to se pravi lesa), da takšno pospeševanje lesne industrije še ni dovoljeno. Tako je upanje, da se bodo rane v rožniskih gozdovih s časom zopet zacelile in da bo gozd ostal — gozd. Ali ste že kdaj pomislili, kako bi se spremenila vsa Ljubljana, če bi ae HM-redčili ali celo povsem izgmili rožrršlc: gozdovi? Zdaj nam Rožnik dovaja svoje neizčrpne zaloge odišavljenega gozlnega zraka in daje mestu najlepši okvir. Ljubljana bi postala neznosno pusta, če bi se razprostirale na njeni zahodni strani goli "ave namestu sedanjih zelenih grzdov. V mestu bi bilo tudi mnogo bolj vetrovno, zlasti še. ker pri nas prihajajo najbolj pogosto vetrovi od zahodne in južne strani, tako da bi veter dvigal še mnogo večje oblake prahu in tiščal dim v stanovanja. Polet: bi bile noči sredi mesta mnogo bolj soparne in zrak bi bil v splošnem manj čist. Druge, lepše in boljše Ljubljane bi ne bilo več, vsakdanja Ljubljana bi pa bila še mnogo bolj pusta in siva. Tegaj se zdaj meščani najbrž zavedajo, o i kar se jim zdi Rožnik tako privlačen in odkar odkrivajo v njem vedno kaj novega ter lepega. Ce ga bodo dovolj vzljubili, ga bodo tudi znali varovati ter ga bodo postali v resnici vredni. Tivoli sam, brez zelenja košatih gozdov, ki se raztezajo daleč na zahod, bi bil le skromen park, ko bi ne bil več prednja straža najlepših ljubljanskih sprehajališč in Ljubljana bi postala sčasom zgolj puščava sivega zidovja. Rožnik je torej v pravem pomenu besede organsko zvezan z mestom in Če bi ga uničili, bi zasekali najhujšo rano sami Ljubljani. Svojo pesemco je zapel z iskrenim čustvom, leptrn podajanjem svojega nežnega, toplega glasu in z vidno muzikalnost jo. Torej zopet domač, razvoja sposoben tenor! V sredo popoldne pa smo imeli po predolgem premoru zopet enkrat, žal samo enkrat pred seboj Josipa Gostiča v partiji Puccinijcvega Rudolfa. Dasi je bi-la Bohčme že v potekajoči sezoni dovolj pre igra na. se jc Opera na pol ni La do poslednjega kotička, in aplavzi, ki so pozdravljali pevca in vedno znova izražali zadovoHjstvo občinstva z njegovo prisrčno kreacijo, so dokazovali, da uživa Josip Goertič v Ljubljani najširšo in redko toplo priljubljenost. Žel je uspeh, ki je nanj lahko ponosen. Poznamo pač predobro Gostičevega poeta Rudolfa, ali to pot je bil do poslednjega dejanja oVrugačen, nov, junaški. Vzrok bo v dejstvu, da se je Gostič navadil večjih, razsežnejših prostornin in je pozabil na intimnost naše Opere: drugi vzrok pa je tudi v dejstvu, da poje čim dalje več velikih, težkih junaških partij, a malo izrazito lir- skih. Njegov glas se je občutno okrepil, prdobil na prodornosti in hkrati rudi na lahkoti, s katero jemlje višine. Tako je s svojo kreacijo imponira! občinstvu, ki ljubi velike, probojne tenorske glasove m presenečal z zmagovito vztrajnostjo prav do zaključka. V vseh legah je njegovo pevsko podajanje krasno izenačeno, njegovra igra pa je naravna in iskrena ter zavzema s svojo prisrčno toplino. Obsut je bil b cvetjem m darili. Mirni Vidalijevc je zopet vzrasla pevski m igralski ter po pravici vzbujala zmerom nove posebne aplavze. Tudi Polajnarjeva se je kot Musetta prav dobro uvel ja vrla in žeia obilo priznanja. Tako smo imeli z dvema gostoma zopet dve zanimivi operni reprizi, in ker sc nam j obeta daljše gostovanje Zlate Gjungjenče-ve, se lahko ob zaključku sezone nadelamo j se nekaj repriz. ki bodo publiko pritczalc. No, pa še dve operni novosti se priravljata: I »K.rišpin in botra« ter »Vsta ienjc«. Rog daj srečo! Fr. G. Razprava zaradi tatvin pri Gospodarski zvezi Istočasno je bila okradena tudi Gospodarska zadruga — Glavni krivec je pobegnil iz države Dva gosta in dve reprizi v Operi E. Kariovčeva kot Carmen in Gostič kot Rudolf Ljubljana 29 maja Gostje v na9 Operi so zelo redk\ zato nam Kariovčeva :n Goatač tembolj dobrodošla. Zdaj. ko se Nižamo zaključku sezone, bodo morda gostje številnejši, Kariovčeva je biia za »Carmen« napovedan j /c 1". aprila t. I-, razmere pa so nien lH-top odgodile doslej, da se je torej njeno gostovanje za poznao nad mesec dni. In to je b:4o za prvo reprizo v tekoči sezoni slabo. Vijaki so bi medtem že odnehali, m tista m -ka napetost je popustila: tu--- rc zrahlja na p red > tava je moiyla vzdržati naše zanimanje le Llza Kariovčeva kot močna, dokaj izvirna Carmen in pa baletnik Drago Pogačar. nov talent, ki smo ga bdi veseli. Zaka S • * • v-' č- Vrv vi i- IptV ie d<>ne' zmagovito že tolikrat z naM??a odra z naj-različnejšhmi Joseji. Escamili Micaelami in Carmen a m i. da nas more ta opera polno zajeti le še z novimi osebnostmi, pa z zares v vsakem pogledu vzorno uprizoritvijo. Kariovčeva je /e v pretekli sezoni s svojo kreacijo ibuia'a \se>plo>no zanimanje in žela zanjo prav izjemno toplo priznan ie. Letos je še sama povedala, da izkusa podati Carmen drugačno od tradicionalnega pojmovanja uloge, ne kot rafnirano lahko-živko, demonsko žensko, ki namerno, iz gole objestnosti zavaja moške v zlo in jim povzroča najhujše duševne bolesti, temveč kot pri rod no. po značaju in temperamentu bol; primitivno ko zlo žensko skorai živalskega nagona. Carmen je po njenem občutku kakor zver ki ugrizne, ne da bi se zavedala, da dela s tem zlo. In po vrhu je še trmasta fa tali« tka. > Resnično, tako Carmen nam je Kariovčeva podala. Svežega, izpočitega. sočnega gla- I su. sposobnetja drekih izrazov Čustvovanja i jo je ustvarila zopet pevsko odhčno. teh-i nično polno ustrezno z vsemi možnimi dinamičnimi in ritmičnimi detajli ter je na glavn'h točkah zastavljala svojo pevsko umetnost za čim globi ie učinke. Igralsko je izvrstna, cLas-i še ne na njej možni višini, ki pa se ji bliža. V maski in kostumi ran j u vidno stremi po izrazu ženske primitivnosti; svoio Carmen daje pogumno kot cigansko zapeljivo cafuto, slampo. dražečo iz\estni moški okus, ki teži za meseno*! jo. Kar nič načičkana, zidana in izlikana ni njena Carmen. temveč je bedna tiho tapka zanikame oprave, vplivajoča z gol; s svojo skoraj živalsko nagonsko igrivostjo, koketnostjo, trmo. ošabnostio. Kariovčeva podaja močan značaj čisto naturne delavke in je zato najbližja resničnosti. 2ela je zopet največji uspeh, najtoplejši I aplavz, v galenji nam znanih Carmen pa j ostane njen lik zabeležen kot eden najbolj samosvojih m res prodornih Drago Po ga čar, mladi, izjemno nadar-; jeni baletnik, je nastopil na začetku zad-i njega dejanja prvič kot večji solist v druž-! bi Japljeve in Bravničarjcve. naših dveh pri-i ljubljenih prv^h plesalk. Pokazal je prese-j netljivo baletno izvežbanost, eleganco, prožnost, lahkotnost gibov in okretov ter naj-I bolj tenkočutno muzikalnost in ritmično ročnost. Koreograf Golov in je vzgojil novega plesalca ki mu dela ča?t in ga je treba I čimbolj postavljati v ospredje. V prvem dejanju je še opozoril nase kot : mal solist Lirski tenor L i p u š č e k, konser-■ vatorist in člen opernega zbora, ki se je [ že uspešno uveljavil z nastopi v radiju. Kitajska reklama "Lastnik delikatesne trgovine Bell *e bil prišel na srečno misel. Treba je nekaj stori: za trgovino, je pomislil sam pn sebi. Sedel je in napisal pi^mo svojemu ham-burskemu dobavitelju čaja, naj mu pošlje lepak kitajskega izvoznika čaja. Ob-nem mu je sporočil, da gre za nekega C:n-Canga iz Hongkonga. Bell :e C:n-Cangu točno pojasnil, da nujno potrebuje za šrokopotezno reklamo reklamno sliko s kitajskim napisom in da ga prosi, naj mu jo čim preje pošlje. Cing-Cang v Hongkongu je bil zelo presenečen in belil si je glavo z vprašanjem, čemu potrebuje Bell tako nujno reklamno sliko s k m napisom. Ni bilo namreč mogoče pričakovati, da bi bili Bellovi odjemalci vešči kitajščine. Poleg tega C:n-Cang na take želje sploh ni bil pripravijen. Imel je sicer na razpolago dovolj reklamnih i k v vseh svetovnih jezikih, slike s kitajskim napisom pa ni imel. Bi! je -z-ključno izvoznik in zato noben pameten človek od n;ega ni mogel zahtevati podobnih stvari. Na drugi stran: si je pa Cin-Cang prizadeval izpolniti po možnosti vsa ielje svojih odjemalcev. Zato je poslal svojega vajenca v tiskarno, da b: mu preskr-bel čim pestrejši reklamni lepak... Bell je kmalu dobil zaželeno reklamno sliko in bil je zelo ponosen na njo. Obesil jo je v sredino izložbenega okna in kar ni se je mogel nagledati s hodnika, tako je bila lepa. Bila je naravnost čudovita. Pravljičen vrt. lepe. draže«tne žene v šumeč: svili in še marsikaj je bilo naslikano. Najlepše na sliki je pa bil nedvomno kitajski napis. Bell bi se bil lahko še dolgo nemoteno veselil te slike, če bi ne biio profesorja Brucka. Profesor Bruck, ki je živel pred mnogimi leti kot raziskovalec v Aziji, je poučeval na mestni gimnaziji. Vsako jutro in opoldne je hod \ mimo Bellove delikatesne trgovine. Mimogrede se je tistega jutra ozrl v izložbo m že je počil v smeh. Potem se je vsako jutro in vsako opoldne na ves glas smejal, ko je hodil mimo Bellove trgovine. Tako je Slo dober teden dni in Bell je bil strasno jezen na profesorja. Končno se ni mogel več premagovat. — Kaj naj pa pomeni to bedasto rezanje sleherni dan! — je nahrulil nekega dne mimoidočega profesorja. Profesor Bruck je ponovno počil v smeh. — Slika. — je odgovoril kratko in komaj se je premagal, da se ni zasmejal Brucku v obraz, — Ne razumem vas, — je zarentačil Bell ves iz sebe od jeze. — Mar ni to nekaj edinstvenega — po opremi in učinku naravnost presenetljivega? — Da, — je pritrdil profesor, — samo da to se daleč ni nobena reklama za vas. — Kako da ne? — je vprašal Bell presenečeno. — Kako da to n: zame nobena reklama? Mar ni dober čaj, ki ga prodajam? — Ne trdim, da ni dober, — se je zasmejal profesor in potegnil Bella v stran. — Toda kaj bi porekli vaši odjemalci, če bi vedeli, da se hvalite, da imate stalno na razpolago samo gnila jajca in žaltavo maslo? Vasi odjemalci pač ne wedo. da so gnila jajca in žaltavo masio kitajska poslastica, Ljubljana, 29. maja. V začetku novembra lanskega leta so pri Gospodarski zvezi in takoj nato pri Gospodarski zadrugi, ki ima svoje poslovne prostore v isti zgradb-, razkrili tatvine večjega obsega. Pri Gospodarski zvezi je zmanjkalo 15 kg olja, 50 kg sladkorja, 11 kg hamburške slanine. 250 kg svinjske masti. Kasneje so ugotovili, da jim je zmanjkalo še nadaljnjih 91 kg svinjske masti in 84 kg medu. Pri Gospodarski zadrugi pa je zmanjkalo 183.71 kg masti, zaboj 25 kg masti, 45 kg olja, 45 kg masla, 8 kg sira, 32 kg suhe slanine, 40 kg medu in 50 kg marmelade. Cim so tatvine odkrili je izginil iz Ljubljane uslužbenec Gospodarske zveze Vinko Prelc. Pravijo, da se je umaknil preko meje. Dotlej je veljal za pridnega in poštenega, tako da so mu zaupali tudi najbolj delikatne posie. Zaradi njegove odsotnosti tatvin niso mogii razjasniti v vseh podrobnost .h. Zlasti m bilo mogoče ugotoviti, ali je kradel samo on. ali pa sta sodelovala tudi uslužbenca J. P. in I. D., ki sta imela s Prelcem zelo ozke stike. Prav tako ni bilo mogoče ugotoviti vseh oseb. k; so ukradeno blago kupovale. Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča dr. Rantom bi morala biti včeraj razprava prot: šestim krivcem, soudeleženim bodisi kot tatovom, bodisi kot pri-krAralcem in razpečevalcem. Glavni krivci pa na razpravo niso prišli in se je postopanje proti njim izločilo. Na zatožni klop: so sedeli že kaznovani samski delavec J. P., gostilničar K. R. in mesarski mojster F. S. Prvemu obtožencu je očitala obtožnica, ki jo je zastopal na razpravi državni tožilec dr Lučovnik, da je nekoč »kosil skupaj s Prelcem in še enim izmed odsotnih obtožencev v železniški zadrugi in si pustil plačati kosilo, ki je stalo 60 lir, z denarjem, ki ga je Prelc izkupil za ukradeni krompir. Obtoženec je dejanje priznaval, trdil pa je, da ni vedel, da plalčuje Prelc z denarjem, ki ga je dobil za ukradeno blago. Razen tega mu je obtožnica očitala, da je prejel od Prelca 1000 lir kot odškodnino za kolo, ki ga je od njega kupil, pa mu ga je odsotni obtoženec A. J. odvzel. Tudi ta denar je izviral iz kupnine za ukradeno mast. Obtoženec je to dejanje priznaval. Drugoobtoženi gostilničar K. R. je v smislu obtožnice od junija do novembra prejel od Prelca deloma zase. deloma v hrambo večje število zavojev blaga, ki ga je Prelc ukradel pri Gospodarski zvezi in je obtoženec za to moral vedeti. Na razpravi se je zagovarjal, da je sicer res kupil nekaj masti zase, mislil pa je, da je pošteno pridobljena, tembolj ker je od Prelca kupoval že prej razna druga živila. Priznal je tudi. da je nekoč v navzočnosti prvega obtoženca izplačal Prelcu 1000 lir, vendar se ni spominjal v kakine namene. Obtožnica je k temu pripominjala, da Je obtoženec prvotno priznal, da je za mast Prelcu plačal 20 do 25 lir kg, in je zato moral vedeti, da je ukradena, še^e kasneje, ko je zvedel, da je Prelc zbežal, je začel trditi, da jo je plačal po 40 do 45 lir Po obtožnici se da tudi iz vsega sklepati, da je bilo v gostilni obtoženca skladišče za ukradene stvari. Tretji obtoženec mesarski mojster F. S. je junija prodal Alojziju J. 53 kg masti po 75 din kg, medtem ko je bila tedaj v smislu maksimalnega cenika predpisana cena 35 do 37 din. Prvi obtoženec je moral odgovarjati zaradi dveh prestopkov po § 333-II. k, z., drugi zaradi enakega prestopka, tretji pa zaradi prestopka po ČL 7 uredbe o cenah. Na razpravi so bile zaslišane nekatere priče, ki pa niso izpovedale nič bistveno novega. V skladu z obtožnico je bil prvo-obtožen- J. P. obsojen na 1 mesec in pol strogega zapora in 45.60 lire denarne kazni, tretj: obtoženec mesarski mojster P. S. na 10 dni zapora in 200 lir denarne kazni, pogojno za dobo dveh let. medtem ko je drugega obtoženca gostilničarja K. R. sodnik po § 280. k. p. zaradi pomanjkanja dokazov oprostil. Avtomobilska nesreča na Rakeku Siedila je razprava proti 36 letnemu mehaniku Rudolfu Horvatu, obtoženemu, da :e zakrivil kot šofer osebnega avtomoola decembra L 1940. na Rakeku trčenje z osebnim avtomobilom šoferja Milana Ja-komina. Do trčenja je prišlo pred Gromo-vo trgovino. V avtomobilu, ki ga je šofiral obtoženec, so se vozili Viktor, Matija in Anica Meden, v Jakominovem avtomobilu pa Ivana Korenčičeva. Obe vozili sta bili znatno poškodovani. Ivana Korenčičeva je dobila lahko telesno poškodbo, Jakomn pa krvavitev v sklepu desnega kolena. Do trčenja je prišlo na ovinku, kjer je cesta zelo nepregledna in široka komaj 4 m. Izovedi prizadetih in prič so si glede krivde in dejanskega stanu zelo nasprotovale, tako da si ni mogel tudi zaslišani izvedenec inž. Stolfa ustvariti jasne slike, na čigavj strani je bila krivda za trčenje. Jakomin, proti kateremu je bila že prej razprava, je bil oproščen. Enako pa je bil oproščen včeraj tudi Horvat, za katerega se je izkazalo, da je karambola prav tako malo kriv kakor Jakomin. Slabo plačana gostoljubnost Posestniku Janezu Perku na Vodovodni cesti je marca zmanjkalo več raznih predmetov. Tako je ugotovil, da mu je neznan vlomilec odnesel iz kleti 50 klobas in 11 kg masti z dvema pločevinastima posodama, nadalje 5 litrsko pletenko žganja, kar vse je bilo vredno 1256 lir. Razen tega mu je zmanjkalo 79 rezilnikov kosilnega stroja v vrednosti 300 lir, 6 ščetk za pomivanje v vrednosti 30 lir, dolga vrv in veriga ter kos usnja v vrednosti 600 lir, ročni voziček vreden 1000 lir, brana vredna 650 lir, 200 kg kalijeve soli, vredne 170 lir in 12 svežnjev strešne slame v vrednosti 100 lir V času tatvine se je pri Perku oziroma v okolici njegove hiše mudilo več neznancev. Perko sam je sprejel za prehodno dobo na stanovanje in hrano 36 letnega mizarskega pomočnika Franca S. Obtoženec je prenočeval v hlevu, podnevi pa pomagal domačim pri delu. Toda kmalu se je naveličal, pokradel gostitelju nekaj stvari ln jih razprodal. Sodnik poedinec ga je za predmete, ki jih je priznal, da jih je ukradel, in sicer dva stara ročna vozička v vrednosti 50 oziroma 100 lir, rezilo kosilnega stroja in konjsk: komat v vrednosti 480 lir, obsodil na 1 mesec in pol strogega zapora. Premet z motornimi vozili ob zatemnitvi Ljubljana, 29. maja Po razpisu Visokega komisarijata opozarja ljubljansko mestno poglavarstvo lastnike 'In voznike motornih vozil, ki smejo voziti ob zatemnitvi, na vestno upoštevanje predpisov o zatemnitvi. Zato ponavljamo Še veljavne predpise banovinske naredbe, ki zahteva, da je treba s predpisanimi sredstvi zastreti ln zatemniti tudi svetila vozil, ki morajo biti razsvetljena med vožnjo ln tudi tedaj, če stoje na krajih, kjer ni dovoljeno parkiranje. Vozila naj imajo le najpotrebnejše luči. ki pa morajo biti zastrte ali zasenčene, žaromete vozil je creba zastreti tako, da prihajajo žarki direktne svetlobe v lahkem, nekoliko navzdol nagnjenem pramenu. Poleg za ta namen izdelanih naprav se lahko poslužujejo tudi primernih pokrival s svetlobno režo, ki jih nataknejo čez žaromete. Reža je pri motornih vozilih široka 5 do 8 cm in visoka 1 cm, pri žarometih koles pa 4 cm oz. 1 cm. Moč luči je treba toliko zmanjšati, da svetloba iz daljave 500 m ni več vidna, vendar pa mora svetloba zasenčenega žarometa segati v3ai 100 metrov pred vozilo. Da oslabimo močno luč, rabimo prosojne sivomodre filtre, nalepljene čez svetlobno režo. Polna svetloba žarometa je dovoljena samo na odprtih cestah izven strnjenih naselij, v mestih in naseljih je pa brez izjeme dovoljena samo zmanjšana svetloba, prav tako pa tudi pri srečavanju vozil na odprti cesti Kadar stoji vozilo na prostoru, ki nI določen za parkiranje, mora imeti prižgano žarnico za parkiranje. Zadnje rdeče luči je treba zasloniti na podoben način, seveda brez sivomodroga filtra, ali pa z nekaj centimetrov dolgo cevjo iz debelega papir-'a. lepenke pil pločevine. Taka cev se vodoravno natakne na zadnjo !uČ. Zato rdeča luč lahko prihaja le v vodoravni smeri za vozilom, med tem ko je od strani in od zgoraj zasenčena. Pri dvoko-lesih mora biti zadnji blatnik v dolžini 20 cm belo preplesftan. Pri svetilih vcdnlh vozil je poleg stranskih in vrhnih zaslonov treba imeti tudi vodoravne zaslone, ki onemogočajo zrcaljenje in odbijanje svetlobnih žarkov na vodi. Zatemnjena vozila mora-'o voz;ti skrajno previdno in v naseljenih krajih samo z zmanjšano hitrostjo največ 10 km na uro. Kr. policija bo prekrške strogo kaznovala. — Mladinski vadkl večeri. V 18 vaseh in trgih Spod. Štajerske se je zbrala mladina s svojimi roditelji. Prispela so dekleta iz štajerske, ki so z igrami, petjem in plesom razveseljevala spodnještajersko mladino. Na binkoštno nedeljo dopoldne so nastopila na prostem z rajanjem za otroke. Tudi popoldne so bile prirejene igre na prostem. — Masti in prekajenejra mesa si Je pri- voščil. Posestnica Otilija Ro;ko iz Creš-njevcev je pasla te dni v bližini doma krave. Kar sta se pripeljala k Rojkovi hiši s kolesi neki moški in ženska. 2enska je ostal pri kolesih zunaj, moški je pa odšel v hišo. Rojkova je stopila za njim in gj. vprašala kaj bi rad. Odgovoril je, da so bili Rojkovi ovadeni, češ da so zaklali več prašičev', ln da hranijo doma mnogo masti. Mož naj bi bil pooblaščen zapleniti del masti. Ko je hotela Rojkova zaklicati na pomoč, ji je nastavil neznanec samokres na prsi. Tako je morala mirno gledati kako je stopil k omari in vzel 10 kg svinjske masti in okrog 6 kg prekajenega mesa, ter odšel z bogatim plenom. Kmalu se je vr-r.ii Rojko. Ko mu je žena povedala Kaj se je zgodilo, jo je takoj ubral za tatovoma in ju je dohitel, žensko je zgrabil, moški je pa ušel. Izkazalo se je, da gre za tekstilnoga delavca Franca Schreinerja iz Tezna in njegovo svakinjo. iSc/ezifica KOLEDAR Danes: Petek, 29. maja: Maksim DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Princezina ljubezen Kino Sloj^a: Onkraj teme Kino TJnion: Kapitan Fracassa Razstava Omersa-Putrih v galeriji Ober- snel na Gosposvetski cesti, odprta od 9. do 13. in od 15. do 18. Koncert Ljubljanskega komornega trta ob 18.15 v veliki Filharmoničnl dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Iz pokrajine Gorizia — Zasedanje pokrajinskega upravnega odbora pod predsedstvom prefekta. V soboto se je sestal pod predsedstvom prefekta pokrajinski upravni odbor, ki je med drugim odobril spremembe v proračunu pokrajinske uprave, spremembo mestnega policijskega pravilnika Sambassa. spremembo proračuna občine Cal di Canale, odobril občini S. Croce di Aiiussin 'roda jo občinske zemlje, občini Sagi. .o-račun za L 1942., občini Farra u .~v>nzo najem posojila 31.000 lir, občini Castel Dobra stomiranje fondov, Cormcnsu najem posojila 73.000 lir. Zavrnil pa je spremembo proračuna občine Gargaro in še nekaj predlogov drugih občin. — židje nimajo dostopa v knjižnice podpornih društev. Prefekt je razposlal predsedniku pokrajine, županom in občinskim komisarjem okrožnico, s katero je v smislu višjih predpisov prepoveial dostop v knjižnice podpornih društev vsem osebam židovskega porekla. Ce se pojavijo glede kakšnega obiskovalca dvomi, se mora njegovo poreklo ugotoviti na podlagi njegovega osebnega izkaza. — Dogon živine v juniju. Pokrajinski prehranjevalni urad je objavil datume in kraje za dogone živine po vsej pokrajini v mesecu juniju. Razen teh pa bodo vsako sredo dogoni v Gorizii pri občinski klavnici za ovce in teleta, ki je njihova prostovoljna prodaja dovoljena. — Občinski vojni vrtovi v Gorizii. Gori-zijska mestna občina je na 48 kraj:h uredila tako imenovane vojne vrtove. Posejali so skupno pšenice na površini 84.350 kv. m, fižola na 3960, krompirja na 18.485, koruze na 16.440, ricinovo seme na 10.425, solnčnice na 560, zelje na 2.200, zelenjavo na 1400 in pošalili sadno drevje na 3200 kv. m. Skupno so posadili 141.020 kv. m. — Padla je s čresnje in si poškodovala hrbtenico, žrtev nevarne nesreče je postala 48Ietna posestnica Bernarda Sfiligojeva iz Piume. Med nabiranjem črešenj na drevesu ji je spodrsnilo, da je padla na hrbet 3 metre globoko. Poškodovala si je hrbtenico in je v življenjski nevarnosti. Iz Spodi*!e štafe?ske — Novi grobovi, v mariborski bolnici Je umrla hišna pomočnica Frančiška Zupane, stara 65 let. V Studencih pri Maribopu je umrl brivski pomočnik Viljem Krimpel-bein. star 31 let. V Mariboru je umrla za-sebnica Roza Klanjšek, stara 61 let. — Dve nesreči. V neki tovarni na Tez-nem Dri Mariboru sta pomožna delavca Janez Toplak in Franc Šprah v torek dopoldne premikala vag'cn. Oba sta preslišala da prihaja po istem tiru od zadaj drugi vagon. Preden sta opazila pretečo nevarnost, sta prišla med odbijače. Obema je zmečkalo roke. Prepeljali so ju v bolnico. V Novi vasi je popravljal 311etni elektrotehnik Alojz Bečaj iz Studencev na 8 m vi^ckem drogu dinamo. Med delom le pa izgubil ravnotežje, da je padel z droga ter si zlomil levo roko in levo nogo. Tudi njega so prepeljali v bolnico. — Nemški Rdeči križ v Celja. Drevi priredi nemški Rdeči križ v slavnostni dvorani Nemškega doma v Celju koncert velikih nemških mojstrov. Na koncertu nastopi celjski godalni kvartet. To bo njegov prvi koncert pred širšo javnostjo. Radio Lfublfana SOBOTA, 30. maja 1942-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. — 7.45 ' Lahka glasba. V odmoru (8.00): Napoved časa. 8.15: Poročila v italijanš6.ni. — — 12.15: Koncert kmečkega tria. — 12.40*. Koncert terceta Dobršek. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20: Lepe pesmi od včeraj in danes. — Orkester vodi dirigent Angelini. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.15: Koncert radijskega orkestra — vodi dirigent D. M. šijanec. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 15.00: Pokrajinski vestnik. 17.10: Nove plošče Cetra. 17.55: E. Skalvcki: Za katere vrste ročnega dela se bomo odločili. — Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 19.30: poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. — 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. — 20.45: Predavanje v slovenščini. — 21.00: Simfonična prireditev družbe EIAR: Simfonični koncert, vodi dirigent Gino Marinuzzi s sodelovanjem sopranistke Amalije Pini. V odmoru: Predavanje v slovenščini. — 22.45: Poročila v italijanščini. Umrl nam je nas dobri mož, oče in stari oče, gospod Anton Ambrož nočni čuvaj tobačne tovarne v p. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 30. maja 1942, ob pol 5. url popoldne izpred farne cerkve na Viču na viško pokopališče. LJUBLJANA, dne 28. maja 1942. žalujoče rodbine: AMBROŽ, ZALETEL, OŠABEN In SERSE. Ster. 122 »SLOVENSKI ft A R O Dc, petek, ». maja 1942-XX. Straa S 1 Barje poslej varno pred poplavami? Se pred dese tlet] Odkar je poglo Ljubljana, 29. maja Barje in poplave — to sta bila se pred leti skoraj neločljiva pojma Vselej ob večjih nalivih smo morali računati s poplavo na Barju. Prav zaradi tega nekateri tudi niso povsem dobro razumeli pravega pomena mguimctj&lh del Ljubljanice m njenih pritokov. Misl'li so, da je regulacija potrebna ie zaradi preprečitve nadaljnjih poplav. To je bil sicer eden n„en h glavnih uamenov. venoar ne edini. Regulacijska in melioracijska dela so potrebna ne le. da se Barje dovolj o* u S., temveč, da bo lahko ostalo primerno vlažno. Vodno omrežje na Barju je I.k.^u namaka sistem. Barjanska tla je treba namakati v suhih mesecih, in sicer tako. da čim boij zadrte odtekanje vode po Ljubljanici in Gruberjevem pre-kopu ter tako preprečijo, da bi se taJia voda preveč zružaJa To se v dobi. ko so Barje skoraj ob vsakem deževju ogrožale poplave, ni zdelo tako važno. Odkar je poglobljena Ljubljanica v mestu, ni bilo na Barju več j h poplav, zato smo se že začel: toia-alti, da poslej ne bo več velikih povoonji. Največje povodnji so bile jeseni Vse največje povodnji. Je so zavzemale katastrofalen obseg, so bile jeseni. Sicer so bile tudi pomladne povodnji precej pogost? ;n večkrat so napravile veliko škodo, vendar je bila škoda po jesenskih poplavan neprimerno večja, ker je voca tedaj un,- la dozorevajoče pridelke in je bilo potem že prepozno, da bi zemljo izkoristili v istem letu za kaj drugega. Nekaj velikih povodnji je bilo v zgodnji spomladi; navadno jih je povzročil naglo kopneči sneg hkrati z dežjem. Katastrofalna poplava je bila na Barju sredi avgusta leta 1908. To je nekaj Izrednega, ker je avgust pri nas navadno sorazmerno suh mesec. Nekaj nenavadnega je bila tudi velika povoden j o božiču 1.1909. Zadnja večja poplava, ki jo lahko primerjamo z največjimi v preteklosti, je bila septembra leta. 1933. Tedaj je bila velika večina Barja pod vodo. Voda je segala tudi v precej visoke lege. kjer so sicer tla suha in kjer ne govorimo več o barjanski zemlji Poplavljena je bila tudi Ižanska cesta, Id je, kakor znano, na visokem nasipu. Pred poglobitvijo Gruberjevega prekopa Pravo poplavno ozemlje je bilo Barje pred poglobitvijo Gruberjevega prekopa. Prekop so poglobili 1. 1912. Prej se je voda po njem odtekala mnogo počasneje. Zastajala je seveda tudi v Ljubljanici. Po večjih nalnrih, ko so narasli številni pritok: Ljub-ijazriee na Barju in Gradiščica, prekop in Ljubljanica nista mogla dovolj naglo požirati vode, ki je zato začela stopati čez bregove: napolnili so se Številni jarki na Barju in namestu, da bi voda po njih odtekala, je Se celo pritekala iz rek, nakar se je začela, razlivati. Najprej so bila poplavljeni vselej najnižja tla pri Lipah in na Havpt-manici. Ob Ljubljanici sami so tla na Barju precej viSja, tako da je voda prestopila JjubJjaničine bregove na Barju le ob največjih poplavah. Nekaj neverjetnega se je pripetilo nekajkrat, ko je zelo narasla Gra-daščica, ki ima hudourniški značaj, in drla s tako siio v Ljubljanico, da je povsem zajezila njeno vodo; ob ustju Gradasčice je nastal v Ljubljanici nenaden vodni jez. Voda Ljubljanice, ko struga se ni bila poglobljena v mestu, ni imela dovolj pritiska, da bi predrla ta jez, zato je začela zastajati ter naraščati, končno pa celo teči — nazaj proti Vrhniki! Ljubljanica se je torej začela vračati na Barje, kar je seveči povzročilo velike povodnji. Vpliv poglobitve Gruberjevega prekopa Vplrv poglobitve Gruberjevega prekopa se je kmalu pokazal; voda je ob deževju odtekala mnogo hitreje in če so te nastopale poplave, voda ni več segaJa tako visoko. To je tudi začelo zavajati Barjme, da niso več zidali na tako visokih podstavkih hiš in da za nje niso tudi tako skrbno izbirali prostora. Prvotne hise barjanskih naseljencev so bile lesene n morda so značaju barjanskih tal bolj ustrezale kakor sejanje zidane. Nedvomno so bile bolj suhe. Novejše zidane hise so premalo izolirane proti talni vlagi, če o izolacij: sploh lahko govorimo- Mnoge pa tudi niso varne pred poplavami Do L 1926. je bilo med 1S9 barjanskimi hišami samo se 41 lesen h. Leta 1933. ob veliki povodnji se je maščevala napaka, da Barjani niso več zidali hiš, odkar je trH poglobljen Gruberjev prekop, na višjih podstavkih odnosno v višjih legah. V mnoge hiše je vdrla voda. usodno je pa tudi bilo, da so bile pred poplavami premalo zavarovane shrambe. Barjani nimajo po!zemeljskih kleti, zato morajo hraniti vse pridelke v nadzemnih shrambah, a tudi te niso bile dovolj vam? pred vodo. Pokvarjenega je bilo mnogo živeža in živinske krme. V kakšni višini naj bi zidali Vpliv poglobitve Ljubljanice je bil \e večji kakor poglobitve Gruberjevega prekopa. To se je izkazalo takoj pri prve ni večjem deževju. Poslej je b:lo sicer še nekaj manjših poplav, a samo v najnižjih legah, kjer so bih vedno manj vredni travniki. Nj:ve so v višj h legah. Zdaj še ni povsem zanesljivo, ali je po poglobitvi Ljubljanice enkrat za vselej konec večjih poplav na Barju ali jih pa doslej še ni bilo. ker ni bilo m očne jš h nalivov, kakršni so bili ob splošnih poplavah — tudi drugje v nižinah, ne le na Barju — prejšnje čase. V zadnjem desetletju ni bilo nikjer pri nas posebno velikih, katastrofalnih poplav, zato tudi še ne moremo reči. da so povodnji na Barju za vselej preprečene. Povodnji na Barju imajo drugačen značaj kakor v drugih nižinah ob rekah. Ljubljansko Barje je zvezano s kraškim- polji. Vode ne sprejema le neposredno od svoj-h pri t oko/, temveč tudf iz podzemeljskih kraških tokov. Ljubljanica je kraška reka. Barje pre -jema vodo z višje ležečih kraških polj in jezer. Zato pa tudi barjanske vode pogosto najbolj naraščajo šele po nekaj dneh največjih nalivov, ne pa takoj. V resnici je po poglobitvi Ljubijance mnogo manjša nevarnost večjih poplav na Barju. Zdaj vselej ob deževju voda o 1 teka z Barja mnogo hitreje kakor je prejšnje čase. tako da ne zastaja več v pritokih. Tudi Gradaščica ne more več zajeziti Ljubljanice. Zato pa smemo tudi upati, da poslej ne bo več tako velikih poplav v Polhovgrajski dolini, ker je hkrati omogočen hitrejši odtok vode po en so poplave stalno ogrožale rodovitno barjansko zemljo — Ljubljanica, ni bilo več večjih poplav na Barju Gradaščlci. de vedno je treba računati, da Barje ni povsem varno pred poplavami in da najbrž nikdar ne bo. Zato bi pa moralo bit: lol --er. -». t kale*-.: v:*:n. 'i dati na Barju h:še, da bi bile povsem vnro-3 pred poplavami. Za to doslej ni Ms nobenih predpisov in prav temu je treba pripisovati, da so bili številni Barjan: ob po-vodnjl zelo oškodovani, ko jim je voda vdrla v poslopja. Naselje za Črno vas slabo izbrano Ko so se ljudje pred približno 110 let začeli naseljevati na Barju, in sicer ob nov: cesti, kjer je nastala Crna vas, nI bi'o nobenega pravega nacrta naselitve; načrta, ki bi upošteval vse ć nite'je. r.e le prometne in zemlj.ške. temveč tudi terenske posebnosti. Najvažnejše bi bilo. da bi izbra'i za naselje najugodnejši kraj v vseh pogled h. Crna vas je približno sre 1 išče F5*r:a. To je vsekakor neke vrste pvednost. Toda to M najvažnejše. Naselje bi ostalo tudi v središču, če bi ga sezidali vzdo*ž Ljub'ianic?. Zemljišča ob Ljubljanici :*-iajo več prednosti. Rekli smo. da voda navalno ne prestopa bregov Ljub"; - e ra Ba*-ju. zlasti ne blizu črne 'vasi. T?a r>o Ljubljanici so narr.reć višja od bnrjan ke ravnine. Vateo je tudi, da niso šotna, kar pomen., ua se ne sesedajo. Ko se je talna voda na Barju zara \i poglobitve Gruberjevega prekopa in Ljublj?n:ce znižala, so se znižala tudi barjanska šotna tla. Šotna tla se znižujejo že zaradi tega, ker šota razpada in »gine«, kr«.k;ir pravijo Barjani. Če bi naselje sezidal: ob Ljubljanici, bi imelo tudi prometne 'nosti, saj bi Barjani lahko imeli redno prometno zvezo z mestom po Ljubljanici. Tia ob Ljubljanici so bo1^ suha. Hiše bi ne bile ogrožene po poplavah, razen tega bi pa bile tudi bolj suhe. čeprav bi ne bile bolj izolirane proti vlagi kakor jih v splošnem izol rajo na Earju. Zdaj so za nadalj-no naselitev na Barju najodločilnejši prometni činitelji: ceste. Hiše zidajo samo vzdo'ž cest. Posledice usodne napake, da so 'zbral: kraj za naselitev, kjer so nižja r>k'-a, se bolo kazale še dolgo tudi v prihodnosti. Naselje se ne more odtrgati od stare ceste. Zemljišča so zdaj že raz-1 Bsrjane in druge lastnike tako, da rti več tako lahko misliti na usta- -'a vzdolž Ljubi jance. P-i nada! Ju Joni smotrnem naseljevanju ■ t bilo vseeno neobhodno potre b-h| raAMMSI tudi z novimi ceptni^i m rravt. da bi dotaPl tu H bolj suhi pre len ee^e ter postal: tako pristopni za zidanje. DNE VHE VESTI — Mater .'r ustrelil po nesreči. 1 1 šolar Angel Silini iz P t ogne pri Bresci. ;e v spalnici svojega bratranca opazil pučko. Snel jo je s stene in misleč, ria ni nabita, pomeril na mater, ki je z nečakinjo pregledovala v ist sobi perilo. Čim pa je sprožil petelina, se je razlegel oglušujoč pok in mati se je zadeta v glavo zrušila mrtva na tla. — Tri posode ol.fa je zakopal v reml.fo. Spalatski karabinerji so bili OpOBorJeoi, da je posestnik Luka M r z Pupante zakopal v zemljo, da bi jih prikril, tr: prsode olja. Karabinierji so napravili preiskavo in res našli zakopane porode, v; po \ robovale 150 lttrov olivnega oija. Musin Je izjavil, da je olje skril že pred trem; leti, ker se je hotel tako zavarovati pred tatovi. — Moževo jezo si je preveč vzela k srcu. Irma Požar-Russinova je v soboto nesla možu, zaposlenemu v neki tovarni na F:u-mi, kosilo. Šele v tovarni je opaž la, da je pozabila kmh. Mož se je zr-to zelo razburil in jo ie pošteno ozmerjal. 2ena M je čutila užaljeno in mesto domov je šla k svoji materi, kjer je tudi prenočila. Naslednje jutro jo je mati pregovorila, da se vrne k možu. Toda na vratih stanovanja Jo nekaj časa zaman trkala. Ko pa je le vztrajala, j: je mor končno odprl vrata. V stanovanju sta se nekaj časa še kregala, nenadoma pa se je Russinova. ki je bila zelo razburjena, pognala k oknu, ga odprla in se vrgla na cesto. Kljub temu da je bilo stanovanje le v prvem nadstropju, se je življenjsko nevarno poškodovala in v bolnici ne vedo, ali ji bodo mogli rešiti življenje. — Zavarovalnice so nkinile za ves čas vojne razdeljevlanje reklamnih predmetov. Italijanska zveza zavarovalnih podjetij in zveza zavarovalnih agentov sta v smislu višjih navodil, da naj se omeji čim bolj manjpotrebna potrošnja, sklenili ukin ti za ves čas vojne razdeljevanje daril in reklamnih predmetov katerekoli ll I si*. Ta sklep veže vse zavarovalnice, zavarovalne agente in zav h pooblaščence. — Dragoceni spomini na Napoleona. Plemiška rodbina Barisan v Castelfrr.ncu ljubosumno čuva nekaj star h predmetov, k; potekajo od Napoleona, in ki jih doslej učenjaki niso poznali. V njeni posesti je velika diploma, s katero je Napoleon Bo-naparte podelil r.3>!ov greta =c^;*"T-u Ivanu Barisan 1. 1810. Listina nosi lastnoročni podpis Napoleona in podpis vojvode iz Lodija. Razen tega hranijo umetniško miniaturo, na katere okviru je velika črka N. Slika predstavlja zelo malo znano upodobitev Napoleona. Senatorju Barisanu je bila podarjena. — Pr'hod odposlanstva rumunskih vojnih ranjencev v Rim. Iz F renče je pri-pc-lo v Rim odposlanstva rumunskih vojnih ranjencev. Načeluje mu general V. Crotoiu. Hrabre goste je rimsko prebivalstvo gostoljubno pozdravilo. Ob tej priložnosti je rumunski poslanik priredil v prostorih svojega poslanstva svečan sprejem v čast go-stom — Izreden stenografski preizkus. V nedeljo so imeli torinski stenografi svo.^o prireditev. V njenem okviru je bil zveden izreden preizkus sposobnosti stenografije Parole Marese. Maresejeva je stenograf:-rala z zavezanimi očmi diktat nekega članka 500 besed s hitrostjo 360 zlogov na minuto. Svoj stenogram je nato brezhibno prebrala. Preizkus je popolnoma uspe! n pokazal izredni pomen stenografije, kakor tudi velike sposobnosti Maresejeve. — Izvrsten plen karabiirierjev. Nadzornik miianskih karabinierjev Crespi je dosegel vse pohvale vreden uspeh. Aretiral je 41-letnega Emila Galimberi:ja, ki jc zadnje mesece izvršil v Milanu nekaj zelo drznih tatvin in odnesel raznega blaga v vrednosti preko 740.000 lir. Februarja je vdrl v skladišče tvrdke Cigno in odnesel dežn h plašče v in drugega blaga v vrednosti 180.000 lir. Istega meseca je potem pose t il prostore tvrdke Viktorja Duegnasa in odnesel blaga v vrednost: 320.000 lir. V začeku tega meseca je vlomil v trgovin s kožuhovino Pitteri in napravil lastniku škode za 240.000 1 r. Razen teh pa je izvršil še mnogo drugih manjših tatvin. — Tri leta dela važnega zavoda. Te dni potekajo tri leta, kar je začel s svojim delom državni zavod za izvežoanje in izpopolnjevanje italijanskih industrijskih delavcev, te v tej kratki dobi se je zavod odlično uveljavil s poklicnim pripravljanjem delavcev. Zgovorni so zadevni podatki. V 1. 1939—40 je zavod organiziral 1427 poklicnih tečajev, ki jih je posečalo 80.000 gojencev. Na račun Stranke je bilo organizirano zaradi vojnih potreb še nadaljnjih 727 tečajev z 24.410 gojenci. V 1. 1940-41 je bilo tečajev 1748 z 84.867 obiskovalci. Letos bo verjetno izvedenih 2000 tečajev z nad 100.000 gojenci. Doslej jih je bilo že 1778 z 70.324 vpisanimi poslušalci. X »cc.n I se je povečala ša posebna pažnja na izobrazbo tisth delavcev, ki so itaiijan-industriji najbolj potrebni. Med temi so predvsem mehaniki in kovinarjL Tretjina tečajev zanima \ sako leto vojno industrijo in jih organizirajo skupno s podtajništvom vojne pro'zvođnje. (Agit.) — Hrvatski pevci v Grazu. Včeraj je prispe] iz Zagreba v Graz komorni zbor hrvatskega državnega konservatorija. Drevi priredi z graškim komornim orkestrom koncert. Zoor hrvatskih madrigalistov, eden najboljš h te vrste v Evropi, je prispel v Graz pod vodstvom ravnatelja drž. konservatorija prof. Mladena Pozaliča. Hrvatskim pevcem so priredili v Grazu pri-rčen sprejem. Za njihov koncert vlada v mestu veliko zanimanje in vstopnice so bila prodane večinoma že v predprodaji. — Pomen pridelovanja olja v okviru no. vegra. evropskega go*.poin ^'rojevedje iz Ljubljane je padel na Ftopnicah in si zlomil desno nogo. — Ana Podrekar. žena kleparja iz Ljubljane, o cepila drva in se pri tem usekala v levico. iz L3i£blfane —li Ribji trg. Pričakovali smo, da bo ribji trg dant m bolje založen s svežimi morskimi ribami, ker se je začel spomladanski ribolov, teda nismo računali na svetle noči; zdaj je slab ribolov na morju zaradi svetlih noči (jutri bo ščip) in najbrž tudi zaradi tega ni bilo danes naprodaj svežih morskih rib. Prodajali so le svežo poieno^ ko. ki je po 30 L kg. —lj Se vedno lepo vrem**. Danes nas frrejo soince že od solnčnega vzhoda: davi je bilo skoraj povsem jasno, pa tudi megle ni bilo. Prejšnje dni je kazalo, da 00 začelo deževati. Pihal je jug in dan za dnem se je oblačilo, končno je pa veter vselej pognal oblake. Tudi včeraj popoldne je bilo nebo še omreženo. Po sedanjih znakih pa najbrž smemo soditi, da bo V po vreme trajalo še nekaj časa. A dež bi bil BMS0 srčivjti, pa tudi travnikom že zelo dobrodošel. —lj Rejcem goveje živine bo ljubljanski mestni gospodarski urad te dni začel dostavi ati tiskovine za prijavo goveje živina Te tiskovine morajo rejci natanko, zanesljivo in v vseh rubrikah čimprej izpo\-niti. Opozarjamo posebej, da je treba n. pr. pri kravah v prvo rubriko zapisati število krav. v drugo rubriko pa živo težo, koliko te krave skupaj tehtajo. Enr.ko naj napišejo tudi za bike. vele, telue in dru^e skupine živali. Napisat! pa rejci ne sme;o tistih živah. ki jih bodo oddali na dogonu 3. junija t. 1.. seveda pa v prijavi ne smejo upoštevati tudi teže teh živali. Pripominjamo še. naj rejci navajajo res pravo živo telo živali, ne pa morda višje ali nižje teže. Ker mora prijavo tudi podpisati vsak rejec, s tem podpisom tudi jamči za pravilno prijavo. Pozneje bo posebna komisija te podatke pregledala in se prepričala o resničnosti. Morebitne spremembe pri naslovih g'ede priimka rejca ali ulice stanovanja je treba seveda tudi napisati. Izpolnjene prijave naj rejci cddado najkasneje do 3. junija v sobi št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7 dopoldne. Kt?r pa rejci dobe prt od-da'i. prijave potrdilo, naj ur^du prijave prineso sami ali druga zanesljiva oseba. Prijavo mera-'o izpolniti tudi tisti, ki imajo samo eno govedo, zato naj pa oni. ki bi morda pomotoma ne dobili tiskovin za prijavo, sami pridejo pen je v mestni gospodarski urad. —lj Odrezke živilskih nakaznic za maj bo mestni preskrbo valni urad pobiral v ponedeljek 1. junija od trgovcev z začetnicami A do J, v torek 2. junija z začetni- L1UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15. ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30, 16.30 in 18.30 KINO MATICA — TELEFON 22-41 \eiika llrtmuiki vcodha sa nakan uuAea dvom Princezina ljubezen Losa Ferrda. Claodto Gom. Laura Nnco Režiia Aleksander Volko* KINO UNION — TELEFON 22-21 Vilm k*valln.tva. \1tettva. napet ib puslolovitip m Capitan Fracassa V glavnih tloeab: E)sa dc Giorfft, Član Calam«. 0. Vi lenti to dm*i KINO SLOtiA — TELEFON 27-SO Film velike požrtvovalnosti in globoke ljubezni do dekleta,, ki je po nesreči izgubila vid oči. Onkraj teme Robert Tavlor in Irena Dunne cami K do M 'n % sr»do 3. lunija od trgovcev z začetnicami N do 2 Pozneje predloženih odrezkov ne bo mogoče upoštevati, zato. naj se trgovci točno ravnajo po tem razporedu Nakazila za mesec junij bc urad začel oddajat; v petek 5. junija po že znanem vrstnem redu. Obenem npezarja mestni preskrbovalnj urad. ds bo L junija izdal posebne »kontne knjige«, kamor bo sprot: vknjiževal. kol ko blaga Je bilo nakazanega in koliko odrezkov je bilo oddanih, v* to knjigo bo vpisoval samo preskrbovalni urad. trgovcj sami pa morajo vodit; knjigo »prejema in izdatka«, k: io je Prevod izdal 1. maja. Trgovci morajo od 1. junija hkrati z odrezki vedno predložiti tudi novo »kontno knjigo«, ki .^e od 1 .lun ja dobi pri preskrbovalnem uradu Za knjigo je treba plačati 5 lir ter naj ta znesek trgovci prineso s seboj tisti dan. kj je določen za oddalo odrezkov za maj Pripominjamo, da nihče ne bo mogel dobiti blagn n:ti oddat, odrezkov brez »kontne knjige*. —lj Opozarjamo na nocojšnji koncert Ljubljanskega komornega tria. ki se začne točno ob četrt na 7 v veliki filharmoničnl dvoran:. Koncert bo izvajal Ljubljanski komorni trio: violinist Albert Dermelj, vi-olinčel:3t Cenek Sedlbauer in pianist Marijan Lipovšek. Koncertnj spored je našle 1-nji: 1. Corelli: Sonata za tri instrumente; 2. Beethoven: Trio v G-duru, opus 1, št. 2; 3. Škerjanc: Trlo; 4. Novak: Trio quasi una ballata. Občinstvo opozarjamo, da bo začetek točen, konec pa pred :}/4 na 8. zvečer. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. — lj Maščobe, sladkor in milo za mesec junij bo mestni preskrbovalni urad dodeljeval od današnjega petka 29. t. m. dalje. Oni. ki dobivajo to blago pri mestnem preskrbovalnem uradu, naj natanko upoštevajo vrstni red, ki je bil objavljen, da ne bo navala pri blagajni in v skladišču. Današnji petek pridejo na vrsto trgovci z začetnimi črkami P do S. Trgovci, ki so sladkor dostej dobivali pri tvrdki Jelačin, dobe to pot sladkor pri tvrđjU Gregorc & Komp. na Bleiwelsovi cesti 15. Vsak upravičenec dobi na svojo ž'-vilsko nakaznico za mesec junij 300 g presnega masla in 1 del olja. —lj Prazne vreče naj trgovci. za\Todi in ustanove, ki dobivajo moko neposredno 'z skladišč mestnega preskrbovalnega urada, vračajo tako, da bodo prazne vreče dobav mereča aprila in maja vrnili v mesecu juniju, prazne vreče dobav meseca junija naj pa vrnejo meseca ;uHja. seveda vodno po že objavljenem razporedu. Mestni preskrbovalni urad prosi vse prizadete, naj nafarko ravnajo po teh navodilih, ker skladišče sicer vreč ne bo prevzelo. —lj Za naznanjanje revnih družin vojnih ujetnikov ln interni ran cev je bil vče-rajšn i četrtek sicer zadnji dan. vendar bo pa mestni socialni urad v TI. nadstropju stare cukrarne na Poljanskem nasipu številka 40 tudi se današnji petek 29. t. m. med 8. m 14. uro sprejemal naznanila tistih, ki doslej iz katerega koli vzroka niso oddali prijave. S seboi naj stranke prineso listine, ki so 'z njih razvidni vsi podatki uietn*ka aH interniranca ter tudi družinskih članov, obenem pa tudi uradna obvestila, pisma in pedobno, da dokažejo uetnlštvo ali internacijo Člana družine. Tiste družine pa, ki je kak njih član 3ele po 1. maju t. 1. Sel v internacijo ali ujetništvu ali bo pa šele šel, naj se pa v mestnem socialnem uradu naznanijo tudi današnji petek ali kateri koli uradni dan pozneje. Vse prizadete družine pa morajo temu uradu vselej naznaniti tudi vrnitev ujetnika ali interniranca. —lj V Dram. gledališču so se po predstavi dne 19. t. m. našli 4 ključi v usnja-tem etuiju (1 Zeiss Ikon, 1 VVertheim ln 1 navaden ključ). Ključe hrani mojster Leben v Drami. —lj Socialno gospodsrskj odbor za rejo prašičev vab j člane, da pridejo v petek 29. t. m. na Cesto Soške divizije 58 (prej Masarvkova) nasproti Ranzingerju po riž, ki se bo delil od 14. do 15. ure. Iz pokrajine Triestc — Zvezni tajnik je obiskal bolnišnico Kraljice Helene. Zvezne tajnik dr. Piva je v torek obiskal bolnišnico Kraljice Helene v Triestu. Zadržal se je v njej nad dve uri prisrčno razgovarjajoč se z bolniki in ranjenci. V njegovem spremstvu sta bila zvezna podtajnika Foggia in Stefanini. — Tombola v korist slepcem. V nedeljo bo na trgu Garibaldi v Triestu tombola v korist krajevnim odsekom zveze slepcev. Najvišji dobitek znaša 1000 lir. — Razstava L ga Cara. Triestski k*par Ugo Cara pripravlja v galeriji >Corsoc razstavo svojih del. Otvoritev bo v soboto ob 17. Cara, ki je razstavljal že v Ljubljani, je dosegel uspehe že na venezijski bi en ali in v Milanu. — Otvoritev letnega kinematografsksga gledališča v Javnem vrta. V soboto se bo začela v Triestu sezona letnega kinematografskega gledališča v javnem vrtu (Giar-dino Pubbiico). Otvoritveni film bo >Butter_ fl|rjin sen«. O bodočem sporedu bo moglo odločati občinstvo samo. — Delavčeva srebrna poroka. Alojz Busi. član pokrajinskega direktorija delavcev kovinarjev slavi danes v Triestu svojo srebrno poroko z Marijo Busijevo, — Prihod namske mornariške godb« v T r teste. Včeraj popoldne je prispela v Trt-este nemška mornariška goaba, ki bo danes izvedla dva koncerta. Na pohodu skozi mesto je prebivalstvo nemške goste zelo toplo pozaravljalo. Nemci nadaljujejo svojo pot iz Triesta v druga večja obmorska mesta Italije. — Kaznovani kršitelji prehranjevalnih zakonov. Sodniki okrožnega sodišča v Triestu so obsodili: Maura Giacominija zaradi povišanje cen klobas na 1000 lir denarne kazni, Ada Smolarsevo iz Milana za prehranjevalno prevaro na 15 dni zapora in 300 lir Jenarne kazni, Alojza Gustinčlča zaradi prevale pri izročanju odrezkov za moko na 3000 lir denarne kazni. Lucijana Skorjo zaradi tihotapljenja 1 1 olja na 400 lir denarne kazni, Jakoba Sossija in Ljudmilo Svabovo zaradi skrivnega zakola prašiča in odtegnitve rednemu prometu, vsakega na 7 mesecev zapora in 2300 lir denarne kazni. Peti a Bruschetto, ker je prikril 12.500 1 olja na 7 mesecev zapora in 1500 lir denarne kazni, Lidijo Ambrosigovo iz Stull zaradi prevare v zvezi z živilskimi nakaznicami na 20 dni zapora in 500 lir denarne kazni. Ivana in Franca Crevatina, ker sta odtegnila re ini potrošnji 16 kg teletine, vsakega na 7 mesecev zapora in 1000 lir denarne kazni, Viktorijo Grimaldo. ker je odtegnila redni potrošnji 132 kosov mila, na 6 mesecev in 15 dni zapora in 1000 lir denarne kazni, Josipa Jazbeca zaradi povišanja cen« bicikla ln dveh plaščev na 20 dni zapora in 3500 lir denarne kazni. — Dve nenadni smrti. V torek popoldne je nenadoma preminil 411etnd trgovec Anton Specchi. Zadela ga je kap med delom v njegovem skladišču. Smrtna nesreča se je pripetila 591etnemu delavcu Mihaelu Pa-pirlu. Napad bolezni je povzročil, da je padel po stopnicah in kmalu zatem zaradi poškodb umrl. — 42 let že ni zapustila postelje. Triest-ske »Ultime Notizie* poročajo o nevsakdanji bolnici. Gre za 591etno Marijo Baz-zano, ki zaradi bolezni že 42 let ni zapustila postelje. Bolna je bila že v zgodnji mladosti, kasnr;.e se ji je zdravje zboljsalo. Toda s 17 let, i je začela znova bolehati in je bolna ostala io danes. Njena bolezen je živčnega značaja. V krajših presledkih jo muči mrzlica, bolečine čuti v želodcu, rokah in nogah. Zatekla se je po pomoč že k mnogim zdravnikom, ki pa ji niso mogli pomagati. — Nesreče. 361etni Franc Gracogna im Grazzane se je peljal s kolesom po deželi. Vanj se je zaletel avtomobil in ga podrl in mu prizadejal poškodbe na čelu, obrazu in levem kolenu. 201etna Marija Stoppa iz Triesta je padla s kolesa in se lažje poškodovala. V bližini njegovega stanovanja je nek motoc.klist v Triestu podrl dečka Sergija Ceschio. Njegove poSkodbe niso nevarne. Uzš2 gledališče DRAMA Petek. 29. maja: zaprto. (Generalka) Sobota, 30 maja ob 17.: Romeo in Julija. Prvič v letošnji sezoni. Red Premierski Nedelja, 31. maja ob 14.: Konto X. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Sola za žene. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol Opozarjamo na prvo letoSnjo ponovitev Sliakespearjeve igre »Romeo in Julija«, ki bo v soboto za red Premierski. Delo bo odigrano tudi letos za vse abonmaje. Igrali bodo: Prolog — Malec, Escalus — Gre-gorin, Pariš — Drenovec, Monteg — Pre* setnik, Capulet — M. SkrbLnšek, Romeo —-Jan, Mcrcutio — Kralj. Benvolio — Peček, Tvbalt — V. Skrbinšek, brat Lorenzo — Lipah, brat Janez — Brezigar, Baltazar — Nakrst, Peter — Plut, lekar — Raztresen, paž — Starič, Montegova — Gabrijelčiče-va. — Capuletova — Danilova, Julija — V. Juvanova, dojka — Nablocka, poveljnik straže — Raztresen, stražnika — Košuta m Blaž. Režiser: dr. B. Kreft, Inscenator: inž. E. Franz. opera Petek, 29. maja ob 17.: Boccaccio. Red B Sobota. 30. maja ob 17.: Prijatelj Fric. Red A Nedelja, 31. maja ob 15.: Boccaccio. Opereta. Izven Franz v. Suppč: »Boccaccio«. Naslovno vlogo poje Manja Mlejnikova, Lotheringhi-ja — Anžlovar, Lambertuccia — Zupan, Scalzo — San c in, Leonetta — B. Sancin, Fiametto — Barbičeva, Beatrice — Polaj-narjeva, Peronello — Poličeva, Izabello — Španova, Pietra — Drenovec, kolporterja — Dolničar, majordoma — M. Gregorin, Filipo — Koširjeva. Dirigent in zborovodja: R. Simoniti, režiser: C. Debevec. Ponovitev te operete bo v nedeljo ob 15. ari izven abonmaja. Nedelja v Drami. Popoldne bodo ponovili zelo zabavno veseloigro, ki sta jo napisala Bernauer ln Oester: »Konto X«. Dejanje prikazuje zapletljaje okrog skrivnostnega konta X, na račun katerega Zivt obubožana plemenitaška rodbina, ne da bi to vedela. Osrednji lik igre je vodja advokatske pisarne, komična vloga velikega formata. Igral jo bo Danilo GorinSek. Delo je zrežiral Milan Košič. — Zvečer bodo igrali Mojierovo petdejansko komedijo »dola za žene«, v kateri je prikazan ponesrečen poizkus meščana iz baroka, da bi si vzgojil vzorno zakonsko ženo. Glavna vloga je Arnolphe, ki predstavlja za igralca učinkovito, izredno zahtevno in pestro vlogo. Igral jo bo Gregorin. Režiser in inscenator: Inž. B. Stupica. Obnovite naročnino l Raznašalca (-ko) ca okraje Stožice, Jezica ln Savije sprejme takoj uprava »Jutra« ln »Slov. Naroda«. V poetev pridejo domačini lz omenjenih krajev. R02NA LICA (Pridite v kopališče napravi dekletom red- TOMACEVO, kjer se no uživanje zdravilne bcfte Z lepi naravl 1x1 . . * A . . miru dobro počutili, in krepilne Ambrože- _ ve medice. Pristno do- Inc^rlpalt^ bite le v Medarni — "»"^I« Ljubljana — židovska " m. g, »Slov. Narodu4 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, pete* 29. maja 1942-XX. Tudi Sudanu ni prizanešeno Obeta se mu težka gospodarska kriza, ki jo je povzročila angleška kolonialna politika Važnej« -. Tako stoji Sudan zaradi svojega širokopotezno-ga toda enostransko usmerjenega gospodarstva pred svojo najtežjo krizo. Zavod za racionalizacijo v Bolgariji Iz pore čila nemSko-bolgarske trgovinske zbornice o lanskem poslovnem letu Nen.ško-bolgarska trgovinska zbornica, ki je praznovala nedavno 151etnico svojega obstoja, je pravkar objavila svoje poslovno poročilo za lansko leto, v kater:m obširno govori o nemško-bolgarskih stikih. Lani je zbornica svoje delovanje znova poživila. N bena ustanova v Bolgariji ali Nemčiji ne more dati boljših informacij o izmenjavi blaga med Nemčijo in Bolgarijo kakor nemško-bolgarska trgovinska zbornica. Poročilo ugotavlja, da se je delež Nemčije v bolgarski zunanji trgovini silno povečal in znaša zdaj 70ff. število zborničnih članov jv» naraslo lani za 123 na 504. Od teh je bil 301 iz Nemčije, 203 pa iz Bolgarih število povprasevanj, ki j:h je prejela zbornica lani. se je zopet nekoliko skr- čilo in sicer zato, ker so začele rej no poslovati za mnoge predmete centralne dobav] jalnice. Povpraševanje za izvoz v Bolgarijo je bilo v Nemč.ji 208. za izvoz bolgarskih pridelkov v Nemčijo pa 296. Novih informacij je dala zbornica lani 758, predlanskim pa 576. Delovanje tehničnega oddelka pri izpo-stavj v Sofiji se nanašajo zlasti na ustanovitev in vodstvo bolgarskega zavoda za gospodarsko racionalizacijo. Na željo bolgarskega trgovinskega ministra je dala tehnična služba skupaj z Zavodom za norme v Bolgarijo pobudo za ustanovitev bo1-garskega zavoda za gospodarsko racionalizacijo. Njegova naloga je pospeševati racionalizacijo v bolgarskem gospo 1 arstvu. Zavod je bil ustanovljen po predhodni proučitvi delokrogov državnega kuratorija za gospodarstvo in njegovih odborov. Cilj zavoda je sodelovati pri povzdigi blagostanja bolgarskega naroda potom uvedbe načel racionalizacije. Zavod ima več oddelkov, katerim je poverjena skrb za kmetijstvo, trgovino, proračun iti. Naloge Zavoda so: skrbeti, da se ne kvarijo živila in krma. normiranje in standardiziranje krme, proučevanje uporabe domačih goriv za plinske generatorje, ustanavljanje vzornih obrtnih obratov, poklicna posvetovanja in psiho-tehnične preiskave ter izdajanje obrtniških učnih pripomočkov. Za nemško gospodarstvo je problem racionalizacije v Bolgariji važen v toliko, ker se s tem ne bo samo povečala proizvodnja in možnosti zrn en jave blaga, temveč bo treba opremiti večje število bolgarskih obratov z novimi stroji, orodjem aparati, materijalom itd. Tako se odpira nemški industriji novo tržišče. V poslovnem poročilu se govori končno o sodelovanju zbornice na velesejmih in kontrolnem delu izpostave v Sofiji pri izvozu novih kmetijskih proizvodov. Kontrolno delo se je lani poglobilo in obsegalo je tuli izvoz vina, grozdja, čebule in drugih pridelkov. Nemški umetniki iz Ruimtnije razstavljajo V Berlinu je bila 16. ma;a otvorjena zanimiva razstava del v Rumuniji živečih nemških umetnikov. Razstavljene slike, grafike ter izdelki ljudske umetnosti in umetnostne obrti nudijo jasno s»liko samoniklega ustvarjanja nemških umetnikov v Rumuniji. To je prvič, da stopajo v Rumuniji /iveči nemški umetniki s svojimi deli pred nemško javnost. Razstavljena so dela starejših, že sredi preteklega stoletja umrlih pa tudi sodobnih, še živečih umetnikov. Njihova dela ne kažejo nobenega iskanega individualizma, pozna se jim pa čisto nemški značaj. Med grafiki, zastopanimi na razstavi, je najpomembnejši Fritz Kimrn. Izmed slikarjev omenja kritika Kduarda Morresa. Hansa Edcrja, Konrada Vollratha, Ernestino Konnerth in Trudo Schullerus: iz Banata pa Franca Fcrcha in Emila Lenhartha. Plastike so zastopane številčno slabo, kar je pač treba pripisati vojni. Margareta Depner je na tem področju nedvomno najpomembnejša. Rikc Morres >n Liitte Phleps zastopata z izredno dobrimi deli umetnostno obrt svoje domovine. Razstava njunih vezenin, pletenin, keramik, usnjenih in lesenih izdelkov, preprog itd. je izredno pestra. Posebno mesto zavzemajo zlatarska dela Hcr-manna Dcrncrja in Bcnna Morresa. To so najboljša ročna dela nemške umetnostne obrti. Izmed že umrlih, na razstavi zastopanih umetnikov omenja kritika C. A. Coai-lina (1860—1912). Friedricha Miessa (1834 do 1898), Karla Dorschlaga (1832—1917) in Fritza Schullerusa (1866 do 1898). Nemški umetniki v Rumuniji so razstavili svoja dela v Berlinu z namenom zgraditi most med svojo novo in staro domovina, kar se jim ;e tudi posrečilo. Podržavljenje cerkvenega premoženja v Grčiji Grška vlada se pogaja s cerkvenimi oblastmi o ureditvi polo-žaja duhovščine, ki naj bi bila izenačena z državnimi uradniki tako, da bi dobivala plače iz državne blagajne. Doslej so dobivali grški duhovniki plače iz samostojne cerkvene blagajne, ki ;e črpala svoje glavne dohodke iz cerkvenega in samostanskega premoženja. Plače duhovščini bi obremenile državni proračun letno ckro-glo za 1 milijardo drahem. Za kritje teh izdatkov nai bi se podržavilo vse cerkveno in samostansko premoženje in upravljalo v bodoče ko>t državno imetje. Vsi dohodki od tega premoženja bi se stekali v državno blagajno. Premoženje cerkve in samostanov v Grčiji je zelo veliko. Potom darfl ali testamen-taričnih zapuščin so nostale cerkve in samostani sčasoma največji posestniki v državi. Ker pa sami niso rabili mnogo denarja in ker duhovščma ni bila posebno interesirana na dohodkih je ostalo mnogo cerkvene in samostanske zemlje neobdelane To stanje bo odpravljeno z novim zakonom ki ga vlada že priprjviia in po katerem bo podržavljeno vse cerkveno in samosfansko premoženje. Nov most čez Donavo Bolgarski list ^Zora^ pozdravlja v uvodniku poset ministra Bugilava v Sofiji. To je po mnenju lista začetek novega razdobja v razvoju prometa na Balkanu. Bugilav je vnet zagovornik načrta zgraditve mostu čez Donavo, ki bi vezal Bolgarijo z Rumu-nijo in bi omogočil prometu med Bližnjim vzhodom in vzhodnim delom srednje Evrope krajšo in udobnejšo pot. m**. 122 Načrt mostu med Bolgarijo in Rumunijo je že zelo star, saj se govori o njem že nad 30 let. Za.lnji dve leti vozijo sicer parnikl med Ruse in Giurgiu, toda to je le začasna ureditev vprašanja prometa, med obema državama. Vedno večja izmenjava blaga med deželami Bližnjega vzhoda in Balkanom na eni kakor tudi srednjo Evropo na drugi strani zahteva nujno boljše prometne zveze. Sedanja posvetovanja o prometnih vprašanjih Balkana bodo gotovo približala uresničenju tudi načrt novega mostu čez Donavo. Delovne stotnije Madžarski poljedelski minister je poslal vsem občinskim uradom okrožnico, v kateri jim naroča, naj postavijo delovne stotnije. da se tako zagotovi dovolj delovnih moči za letošnja poljska dela. Delavske stotnije, ki jih je dal na razpolago vojni minister, štejejo po 217 mož in vsaka stot-nija lahko postavi na delo približno po 200 delovnih moči. Najmanjša e.iinica obsega 50 mož. Kmetovalci, ki imajo premalo zemlje, da bi lahko zaposlili vsaj pol edinice, se lahko združijo, seveda če njihove kmetije niso preveč oddaljene druga od druge. Stroške postavitve in prevoza delovnih stotnij krije v obliki predujma vojno ministrstvo. Delodajalec mora plačati vsakemu delavcu dnevno 3.80 pengo. Če jc zaposlena na enem posestvu vsa stotnija, skrbi za njeno prehrano vojno ministrstvo. Edinice dodeljujejo kmetovalcem poljedelski inspektorati. Športni pregled Binfcoštni nogomet v Nemčiji V štajerskem nogometnem prvenstvu sq na binkoštne praznike oba spodnještajer-ska kluba Rapid in Celje nastopila izven svojega igrišča. Rapid je že v soboto gostoval v Gradcu proti GAK-u in Celje y nedeljo v Rosenthalu proti RosenthalvL Mariborčani so uspeli, odnesti v Gradcu ves izkupiček, medtem ko so Celjani morali oditi brez točke. Tekma v Gradcu je imela dva različna polčasa tudi po sistemu igre in gospodarja na igrišču. V prvem polčasu so z nizko igro prevladovali domačini in se je polčas zaključil z 0:i v njihovo korist V drugem polčasu pa so dovolili gostom uveljaviti njihovo visoko igro -n Rapid je zagospo-daril na igrišču. Tekma se je končala a 4:1 za Rapid. Tekma Celja in Rosenthala ni nudila nič posebnega. Domačini so bili po odmora za gol na boljšem, do konca pa dvignili še} na 3:1. Omenimo naj še, da je bil v nedeljo poražen tudi vodeči Kapfenberg, ki je v Gracu igral proti Železničarjem. Tekma se je končala 1:0 (1:0) v korist Železničarjev. Na binkoštno nedeljo so v Nemčiji igrali drugo kolo v finalu državnega prvenstva. V splošnem so se vse tekme končale, kakor so pričakovali. Schalke, 04 je v Gelsenkirchnu premagal FĆ Kai-serslautern 9:3 (4:0). Vienna je tokrat nastopila proti Germanii z Kbnigshutte na svojih tleh. Dosegla je enako zmago, kakor pred 14 dnevi na igrišču gostov, namreč 1:0. SC Planitz je premagal Breslau 02 z 2:1. Ostale tekme so se končale takole; VFB Kbnigsberg - Ordnungspolizei Litz-mannstadt 8:1 (3:0), Werder Bremen -Eimsbiittel Hamburg 4:2 (2:1), Dessau 05 - Blau-vveiss Berlin 0:3 (0:2), Kickers Of^ fenbach - VfL 99 Koln 3:1 (2:0) in Strast bourg - Schweinfurt 05 2:1 (0:0). V nekaj vrstah Med Nemčijo in Madžarsko je prišlo do sporazuma glede medsebojnega plavalnega dvoboja. Prireditev bo 18. in 19. julija y. Darmstadtu v Nemčiji. Nov način mednarodnega merjenja svev. jih najboljših lahkoatletskih sil bodo uveljavili Madžari in Švedi. Ker so sedaj povsod precejšnje težave s potovanji po železnicah in parnikih, so sklenli, da bosta moštvi nastopili kar vsako na svojem domačem igrišču, rezultate pa si bodo sporočali po radiu. Vse nadaljnje ocenjevanje} se bo izvršilo po običaju. Za binkošti so se pomerili v borbi za »Rimski pokal« rudi teniški reprezentan-ti Nemčije in Madžarske, Dvoboj se je končal 3:3. Po dosedanjih prvih treh tekmah vodijo v tabeli Italijani s tremi toč-« kami, slede jim Madžari z dvema, Nemci z eno. Hrvati pa brez točke. Takoj po tekmi v Gradcu je Rapid od-« potoval na dvodnevno gostovanje. Nastopil je na binkoštno nedeljo v Celovcu proti moštvu, ki je bilo sestavljeno iz igralcev LSV in KAC. Mariborčani so podlegli 8:3 (5:25), deloma ker so nastopili z nekaterimi rezervnimi močmi. Naslednje dni sa gostovali v Beljaku proti SV Villach. Be-1 jačani so nastopili ojačeni. Tekma se je končala neodločeno 3:3. D. Da Maurier: Prva žena Roman Rada bi se bila domislila, kako ie ime staremu mojstru, ki ie naslikal tisti portret. Slika je visela v kotu galerije: iz bledozlatega okvira so spremljale gledalca nične oči... Onadva sta se ta čas pomenkovala, in jaz sem bila zgrešila nit njunega razgovora. »Ne. niti pred dvajsetimi leti ne.« ie rekel on. »To stvari me niso nikoli zabavale.« Slišala sem debeli, zadovoljni smeh gospe Van Hopperjeve. »Da ima Billv hišo. kakršen je Man-derlev, se ne bi klatil po Palm Beachu! Pravili so mi. da je kakor začarana pokrajina; drugače ga ni moči opisati.« Prekinila se je. morda v pričakovar»iu, da se bo nasmehnil. On pa ie kadil kar naprej; ta mah sem prvič opazila med niegovirni obrvmi gubico, tenko kako** svilena nit. »Fotografije sem kakopak videla.«^ je v«?tpejala gospa Van Hopper. »in krai se mi zdi res očarljiv. Spominjam se. da mi ga ie Billv opisoval kot najlepšega izmed starih patricijskih domov. Le kako morete živeti daleč od njega?« Njegov molk ie postajal mučen, in vsak drug bi ga bil razumel- ona pa ie nadalievala kakor pono- rela koza. ki skače in tepta po prepovedanem svetu. Jaz. ki se.i bila proti svoji volji zavlečena v ta sramotni položai. sem čutila, kako mi sili kri v obraz. »Da. Angleži ste vsi enaki, kadar gre za vaše hiše.« Njen glas ie b:l čedalje bolj kričeč. »Delate se. kakor bi vam rih bilo malo mar. da ne bi pokazali, kolikanj ste ponosni nanje. Kaj ne. da imate v Manderlevu galerijo minstrelov in dragocenih portretov0« Obrnila se ie proti meni. kakor bi mi hotela pojasnjevati... »Gospod de Winter je preskromen in ne prizna, a iaz mislim, da ie ta prekrasna hiša že izza časov normanske osvoiitve last njegovega rodu. Galeriia minstrelov ie bajo dragulj. In mislim si. da so imeli vaši predniki v Manderlevu pogosto kraljevske goste, kaj ne. gospod de Winter?« To ie bilo preveč. Nikoli še nisem bila slišala boli debele, niti od nje ne: toda niegov odgovor je priletel po bliskovito, kakor udarec z bičem. »Izza Etelreda Poznega ne več.« ie dejal. »Baš ko ie bil gost moje rodbine, so mu vzdeli to ime, ker ie zmerom prepozno prišel h kosilu.« Zaslužila io ie: pričakovala sem, da bo preble-dela, a nai se zdi še tako neveri etno, te besede so bile bob v steno, in le jaz sama sem se sramovala namesto nje. Bilo mi je kakor našeškanemu otroku »Res?« je nadalievala tja v en dan. »Nič pojma nimam o teh stvareh. V zgodovini nisem kdo ve kako podkovana, in kadar gre za angleške kralie, se vselei motim. Zanimivo ie pa močno. Pisati moram svoii hčerki. Ta je vse drugače izobražena kakor jaz.« Nastal je premolk, in meni ie odleglo. Vsa nesreča je bila v tem. da sem bila premlada. Ko bi bila imela leto dni več, bi bila mežikala in se muzala, in nesramno vedenje te ženske bi bilo takoj ustvarilo vez med nama; tako pa nisem mogla drugega kakor prenašati vse peklenske muke, kakor pogosto mladi ljudje. Mislim, da je opazil mojo stisko, kaiti obrnil se ie k meni in me ljubeznivo vprašal, ali še želim kave: in ko sem odkimala in se zahvalila, sem še vedno čctila pogled njegovih oči. Radoveden, zamišljen pogled. Morda se je vpraševal, kakšne so prav za prav vezi, ki me spajajo s to žensko, in ali sem tudi jaz tako malenkostna kakor ona... »Kaj pravite o Monte Carlu? Ako si namreč sploh kai mislite o njem...« ie rekel. To pritegnie-nie k razgovoru ie spravilo včeraišnjo institutko z rdečimi komolci in gladkimi lasmi v neznansko zadrego. Zamrmrala sem nekaj obrabljenega o izumetničenosti kraja, a preden sem utegnila do-iecliati svoj stavek, mi je segla gospa Van Hopper v besedo. »Dekle je razvajeno, gospod de Winter, v tem je nesreča. Koliko drugih bi dalo oči, samo da vidijo Monte Carlo!« »Ali se vr^n ne zdi, da bi s tem namen prenehal?« se je nasmehnil. Gospa Van Hopper ie skomignila z rameni in puhnila v zrak velik oblak dima. Menda ga vobče ni razumela. »Za svojo osebo sem Monte Carlu zvesta. Angleška zima me zmerom tlači, moja narav ie nič dobro ne prenaša. Kai vas ie privedlo semkai? Saj niste izmed .naših'. Igrate ,chemin de fer'? Ali ste si mar prinesli palice za golf?« »Za nič se še nisem odločil,« je rekel. »Precej naglo sem se odpravil z doma.« Njegove lastne besede so mu morale zdramiti kak spomin, kajti obraz mu je spet neopazno po-temnel in obrvi so se mu namrščile. Gospa Van Hopper se ni dala ostrašiti in je blebetala naprej. »Manderlevskih megla vam bo tu seveda manjkalo. Tam je pač vse drugače. A spomladi mora biti angleško podeželje prelestno.« Iztegnila ie roko proti pepelniku in zmečkala cigareto. Razločno sem opazila drobno izpremembo v njegovih očeh, neop^edeljivi otenek, ki jih je zastiral; čutila sem, da prodiram v območje, ki je izključno njegovo in meni nič mar. »Da,« je kratko odvrnil. »Manderley je bil res prekrasen, ko sem odšel.« Molk je padel med nas; molk, ki ni trajal dolgo, a je vendar prinesel s seboj neko zadrego. Ko sem kradoma opazovala tega moža, sem bolj ko kdaj videla svojega »Neznanega plemiča«, kako se v, noči zavit v svoj plašč kradoma plazi po hodniku. Glas gospe Van Hopperjeve je pretrgal mojo sanjarijo kakor brnenje električnega zvonca. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Fran Jeiaa — Za instratni del lista; Ljubomir Volčič — Vsi s Ljubljani