185. številka. Ljubljana, v torek 13. avgusta. XXII. leto, 1889.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan avećer, izimai nedelje in praznike, ter velja po po it i prejeman sa avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom račnna se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frank i rut i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. Dpravništvn naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Levstikova slavnost v Velikih Laščah.
(Dalje.)
Razven omenjenih odposlancev bilo je pa vsako društvo, vsaka korporacija zastopana še po drugih Članih. Tako n. pr. je „Sokol Ljubljanski" imel zbranih pod svojo zastavo 24 članov, „Dolenjski Sokol" 10 Članov (tudi pod krasno novo zastavo), „Tržaški Sokol 4 člane, Čitalnica Ljubljanska 16 članov z zastavo, društvo „Slavec" pa celo 3 8 Članov z zastavo. Iz Ljubljane same bilo je pri slav-nosti prisotnih okolu 150 osob in dolga je bila vrsta voz, ki so se v jutranji megli pomikali po dolenjski cesti mimo Lavrice, kjer so potovalce pozdravljale prve zastave, čez Pijavogorico in Turjak do Rašice, kjer je bil prvi postanek.
Na razpotji mej okrajno cesto in potjo, ki se po holmu rebri čez vas, posta\ljen bil je ličen sla volok z napisom: Srčno pozdravljeni! pod njim pa je pričakovalo prišlecev velika  množica, mej njo .Dolenjski Sokol" z zastavo.
Do slavoloka prispela društva Ljubljanska pozdravila je z jako dobro sestavljenim in iskreno pronađenim govorom brdka gospodična Hočevarjeva iz Kašice ter potem s svojo gospodično sestrico ovenčale zastave Sokolov, Slavca in Čitalnice, biciklistom slovenskim pa poklonila krasen šopek. Zahvaljevali so se: v imenu „Sokola" g. Tekavčič, v imenu Čitalnice g. dr. vitez B1 e i w e i s Trsteniški, v imenu „ Slavca" g. Valentinčič, v imenu bici-klistov g. Koželj.
Po tem nepričakovanem sprejemu, ki je pa vse najlaskaveje presenetil, šli smo po klanci skozi vas Rašico, da si ogledamo Trubarjevo rojstveno vas, njegovo rojstveno hišo. Vas Rašica, ob sebi prijazna, bila je vsa praznično opravljena, vsaka hiša imela je po jedno ali tudi več zaBtav, pred nekdanjim Trubarjevim domom stal je slavolok. Hiša, v katerej je bil Trubar porojen je pritlična in večinoma že predelana, od nekdanjega poslopja ostala je nekda samo še jedna stena. Spomin Trubarjev ohranil se je v ljudski tradiciji in dan danes se še govori, da je v tej hiši bil porojen „ta lutriš Martin".
Jako srčen in krasen bil je vzprejem v Laščah samih. Pred vasjo pod lepim,  ukusnim slavo-
LISTEK
Blodne duše.
Roman.
Češki spisal Vacslav Beneš- Tfebizsky, preložil I. Gornik. :E=r-<n del. XIV. fDalje.)
Glava Adamčeva omahnila je zopet globoko naprej in skozi poluodprta usta izvijal se mu je vzdih za vzdihom, a težek, prisiljen, tak, kakor da bi mu vse trgalo v prsih.
Nad slamnato streho njegove kočice pa so žvižgali vetri, da so pod njimi zopet stokale late in pokali tramovi v slemenu.
Refunda gledal je nepremakljivo z očmi obraz Adamčev, na katerem je bilo videti, da se globoke brazde odirajo, drevene in kamene, in včasih poki-mal je z glavo, kakor bi v duhu pritrjeval mislim, ki so mu hitele tako naglo po glavi, kakor vetrovi nad tukajšnjo kocico . . . Potem je ustal priložil ognju na ognjišči in v peči, ter zopet sedel nasproti starčku.
lokom stale so požarne brambe v Spal ir, pred njimi pa zastopnice krasnega spola v prelepi narodni noši z zlatimi avbami na glavah in srebrnimi sklepanci čez pas, člani odbora za spomenik in drugi dostojanstveniki iz Lašč in okolice.
Ko so društva s svojimi zastavami prikorakala in se ustavila pred slavolokom, stopi pred nje g. Matija Koče v ar in jih s krepkim glasom nagovori tako: „ Kot župan občine Velikolaške mi je čast in prijetna dolžnost, srčno pozdraviti vse goste, ki so prihiteli iz vseh krajev domovine naše v prijetne Velike Lašče, da dostojno proslavo največjega sinu, katerega je porodila fara naša. Vsem preča-stitim gostom, slavnim društvom, dragim Sokolom in milim pevcem zakličem: Dobro došli! Gospoda, Bog Vas živi!"
Po tem govoru pozdravila je prišlece v imenu Velikolaškib krasotic dražestna gospica Ela Šifrer-jeva ter s svojimi krdkimi drugaricami Sokole in pevce obdarovala z lepimi šopki. Zahvalil se je v imenu „Sokola" g. Tekavčič, v imenu „Slavcev" g. Valentinčič, na kar se je za godbo na čelu vršil uhod v jako lepo okrašene Velike Lašče.
Laščani so se dobro obnesli in bogato odičili svojo lepo vas z mnogobroj nimi zastavami, slavoloki z napisi in mlaji. Posebno lepo bil je prirejen prostor za banket pod Grebenčeviiu kozolcem. Spominjali smo se lanske slavnosti v Logatci, zagledavši ta prostor.
Po prihodu v Lašče se je vsak okrepčal, kakor je vedel in znal, ali bolje rečeno, kakor mu je bila usoda mila, da ga je zanesla v dobro krčmo. Večina ni dobro naletela, zajutrek ni bil povoljen in bil je slab pričetek za kulinarične užitke, katerih je popoten človek tako zelo potreben.
Ob 10. uri bila je v farni cerkvi sv. maša, pri kateri so Ljubljanski pevci jako dobro peli, po končani maši pa se je vršil glavni del slavnosti: slavnostni govor in razkritje spomenika. Spomenik, ki je v našem listu že bil opisan, stoji sredi trga pred farno cerkvijo. Okolu njega nabralo se je toliko občinstva, da so ognjegasci z napetimi vrvmi jedva vzdržavali red.
Ob II1/*« uri stopil je na lični govorniški oder g. Janko Kersnik ter v krepkem, malo nad četrt
Na dvorišči začuli so se koraki.   Nekdo je j nekolikrat močno za teptal, otresal si je sneg z nog. A takoj stopil je v sobo majhen, debel mož v starem, vojaškem plašči in s pepelnato brado pod vratom vijočo se do obeh ušes.
„Stari znanci se shajajo! — Le naprej, Skura 1 In sedite! Prihajate ga obiskat, prihajate se ločit od njega; a javaljne bodete mogli."
„Kje pa ste se vi vzeli, Refunda, o tem vremenu ?"
»Vidite! — Ali ne slišite vetrov, kako bučijo nad tukajšno vasjo? — Pripihali so me sem."
Skura pristopil je molče k starcu ze mizo. Postavil se je tudi v senco in se zagledal v belo glavo globoko sklonjeno na prsi.
Zunaj čula se je trombal Novi nočni čuvaj odtrobil je deveto. A ni umel. Glas podolgaBte trombe mu je skoro vedno zastal. In tudi slabo je računil — z isto odtrobil je kakih dvajset. Kako čudo tudi! Ponočni čuvaj v Jif icah bil je od dveh tednov Oufadov mali hlapec.
Adamec vzbudil se je naglo iz težkega mrzličnega sna in nagnil glavo k poluzasneženemu okencu.
ure trajajočem govoru slikal pokojnega Levstika trpinsko življenje, njegov pomen in zasluge njegove na leposlovnem in jezikoslovnem polji. Ko je pala zavesa, zaorili so donebesni živioklici, na kar so pevci zapeli Jenkovo „Molitev".
Ko se je ta zbor bil odpel, stopi slavnostnega odbora predsednik g. Niko L e n č e k pred spomenik in govori tako: „Slavno občinstvo! Čuli ste krasne besede gospoda predgovornika. TJtisnite si jih v srce in spomin! Odkrit je spomenik, ki ga je postavilo slovensko domoljubje in narodna zavest v slavo Levstika, v slavo vsega slovenskega naroda in v posebno čast tukajšnega kraja, ožje domovine Levstikove. V imenu slavnostnega odbora in vsega naroda slovenskega zahvaljujem se vsem taistim, ki so po svojej moči z delom ali denarjem podpirali to podjetje; zahvaljujem se vsem stanovom, vsem društvom ali zavodom in vsem posameznim domoljubom, ki so pripomogli, da Brno dosegli v primernem kratkem času tak sijajen uspeh. Vsem zakličem iz dna srca prisrčno zahvalo. Zdaj pa izročim ta spomenik občini Velikolaški v last in varstvo, naj bode ponosna nanj in naj ga varuje kot krasen biser na
veke." (Dalje prih.)
Politični razgled. b
Notranje dežele.
V Ljubljani, 13. avgusta.
Gallškl deželni odbor je bil sklical enketo, da se posvetuje o premembi deželnozborskega volilnega reda. Ta enketa je sklenila, da se pomnoži število mandatov Lovova za 2, Krakovskega pa za 1 poslanca in prizna virilni glas predsedniku akademije znanosti v Krakovem in rektorju politehnike
v Levovu ter aktivna volilna pravica diplomovanim inženerjem Sedaj se pa bode s to zadevo bavil še deželni odbor, potem pa pride ta stvar v deželnem zboru na vrsto. Demokratje bodo zahtevali, da se pomnoži število poslancev v mestih. To bi bilo tudi umestno, kajti naPredarlskem piide na 3591 mestnih prebivalcev jeden poslanec v Galiciji pa še le na 16.069. Pomisliti je treba, da so se poslednjih 20 let mesta tudi močno razvila. Plemenitaška stranka se bode pa seveda opirala taki reformi deželnozborskega volilnega reda.
Na Ogerskem pripravlja vlada reformo zemljiškega davka, katero pa najbrž  še le drugo
„Že mi trobijo ... A da bi mu prva nevihta vspomladi odtrgala trombo od ust! Niti zaspati človek ne more! In tako težko glavo imam, prijatelji, kakor stot in nogi kakor stebelce. — Ne vem, kaj bo z menoj ? Oh, moj Bog! Vi ste Refunda in
vi Skura? In jaz vas niti pozdravil nesem. —Prišla sta se poslovit od mene! — Po meni bo skoro!"
„Vsaj bodete zopet hodili, Adamec 1"
„In zopet bodete nočni čuvaj, Adamec!"
„Ne bom več — ne večl — In kam je šla devojka?"
„Zjutraj pride vas zopet obiskat!"
„Oh, kje bom jaz do jutra! Nič več je ne bom videl in niti ločil se nisem od nje! A nekaj vas hočem še vprašači, Refunda! Že davno sem mislil o tem, a nikdar se nisem mogel k temu pripraviti. Ali niste bili nikdar za mladih let v teh krajih?4
„Ne, Adamec."
„Torej se motim I"
„Seveda se motite, — A ubogajte me in ležite, pomagala vam bodeva. Odpočili se bodete. Kaka lagodnost je to v premočenem kožuhu sedeti za mizo. Postljano imate. Svčtluška vam je tako lepo pripravila!"
leto predloži državnemu zboru. Davke hoče bolj jednakomerno razdeliti, pri čemer seveda bode gledala, da si poviša državne dohodke.
„Reichswehra se pritožuje, da se je za komunikacije v l5o.sui in Hercegovi 111 premalo storilo. Jedina važna vodna pot se je zanemarila, železnic pa tudi Be manjka. Posebno kraji ob meji, so tako slabo zvezani z ostalo deželo, da bi niti hitre pomoči ne mogli odpošiljati četam, ko bi večja vojska operovala kje ua jugu. Izmej bosenskih železnic sta le progi Brod-Serajevo in Metkovič-Ostro-jac važni v strategičnem oziru. Sicer je pa Metković kaj nesrečno izbran za začetek železnice, ki veže sredino dežele z morskim obrežjem, posebno za jugozapadne kraje ta železnica nema nobene vrednosti. Graditi bi se morala železnica Gravosa-Tre-binje- Stolac-Mostar. Nadalje ta list priporoča, da se podaljša železuica dalje od Serajeva proti jugu, Bprva vsaj do Priboja. Treba bi tudi bilo zvezati progo Debrlin-Banjaluka čez Uskobrdo-Zelica s progo Brod Serajevo. Madjarski trgovini je pač ugodno, da se ne zvežeta ti železnici, v vojaškem oziru je pa škodljivo. Reka Drina morala bi se urediti za plovbo vsaj do Višegrada. To bi ne stalo nad 20.000 gold. Plovba po Drini bila bi tudi trgovini v korist.
Vnaiije države.
Vender se je dognala Nrbsko-bolgamka
trgovska pogodba in sta jo podpisala že oba po oblaščenca.   Pogodba stopi pa še le v veljavo, ko jo odobrita srbska skupščina in bolgarsko narodno sebranje.   Za Srbijo se je posebno ugodno uredilo izvažanje kmetijskih pridelkov.
Ministerski predsednik griki se je izjavil, da bode, če bodo dogodki na Kreti to zahtevali, takoj »klical zbornici, da narod izreče svoje mnenje. V Atenah že močno rozžljajo s sabljo. Bog vo, če se to kričanje ne bode ravno tako končalo, kakor so se demonstracije proti zjedinjenju obeh Bolgarij.
Turci|a je jako nevoljna, da se grško bro-dovje zbira pri Syri. S tem se daje KreČanom le pogum. Na to je turška vlada že opozorila veleposlanike.
Aiigleilia sodba o nemških vojnih ladijah ni baš ugodna. »Daily Ghronicle" pravi, da, izvzemši „Irene", so vse v Anglijo došle nemške ladije za nič. Nobena nemška ladija se ne more kosati z angleškimi boljšimi ladijami. Posebno so nemške ladije preokorne. Ta list misli, da je nemška mornarica ostala za deset let za časom.
Dopisi.
Iz Plauiuftke doline 9. avgusta. [Izvirni dopis.] Mnogo  škode nam je napravila zadnja povoden) zbog lansko leto napravljenih žrel pod Stenami. Če tudi se je voda v te podzemeljske odtoke tako hitro pozgubljala, da je zadnje dneve kar za cel meter na dan upala, se je vender le toliko Časa po dolini mudila, da nam je pokončala vse poljske pridelke in oblatila travo tako, da ne bo za nobeno rabo. Naši pridelki bodo torej letos jako pičli, a še teh ne bomo uživali mi, če nam bo pokončal konjač vse varuhe, kateri v temnih nočeh čujejo ter odganjajo dolgoprste uzmoviče, kojih se tudi tu pri nas ne manjka. Če so ti rokomavsi že sedaj v kratkih poletnih nočeh tako predrzni, da udero v sredi trga v tik velike ceste ležečo Vičijevo kaščo ter odnesu, oziroma odpeljejo na ukradenem voziči ubozemu trpinu poslednje kosce mesa, zadnji bob. ranjcega prasca in vso obleko, kar jo dobo, si lahko mislimo, kaj nam je še le pričakovati v dolgih zimskih nočeh, ko bode vse spalo in ko ne bode imel kdo odganjati teh grdih lopovov.
Prav in potrebno bi torej bilo, da bi se pri na« — sedaj v dobrem letu že tretjič, skoro bi rekel brez potrebe — upeljani pasji kontumac preklical, ker radi pasje stekline, kakor je sploh znano, ni nobene nevarnosti več.
Sicer bi pa tudi ne bilo napačno, ako bi slavna oblastva izvolila jako surove in neusmiljene konjače in njih pomagače poučiti, da tudi uboga žival čuti in da je čez vse meje ostudno in neusmiljeno na pol mrtve pse na s krvjo politem vozu skozi Planino voziti, male psičke ljudem iz naročja trgati in jih potem v pričo nedolžne mladine sredi ceste neusmiljeno pobijati in v svojej brezmejni neusmiljenosti in pijanosti strahovito mrcvariti. Po hišah za vsem, kar je pasjega, stikati, baje tudi konjaci nemaj o pravice, a pri nas se pri vsej naše j potrpežljivosti tudi to godi.
Če se uboga žival surovemu koujaču ne smili, se smili pa nam in zato tudi protestujemo z vso odločnostjo zoper tako zversko početje ,in pričakujemo, da bode slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Logatci ukrenilo to, kar bi bilo že davno nujno potrebno.
Toliko za sedaj, a če bode treba pa na drugem mestu še kaj, kar ne bode baš v čast devetnajstemu stoletju.
Iz Ormoža 10. avgusta. (Uradna učiteljska konferenca.) Dne 8. t. m. bila je tukaj letošnja uradna učiteljska konferenca našega okraja, katero je vodil gosp. okrajni šolski nadzornik in ravnatelj Ivan Ranner.
Predsednik začne zborovanje a prijaznim pozdravom na navzočne, se z blagimi besedami spominja cesarjeviča Rudolfa ter zakliče na Našega presvetlega vladarja Frana Jožefa I. trikratni „živio", v katere besede so vsi navzoči naudušeno posegli. Po p reči tanj i ukazov dež. šolskega sveta, poroča predsednik o opazkah, ki si jih je mej šolskim letom pri nadzorovanji nabral.
Za tem je prednašal gosp. nadučitelj Unger (Središče) ob vprašanji: „Kako bode šolski pouk to, kar bi naj bil: vzgojevalni pouk?"; gosp. nadučitelj Vanda (Ormož) ob vprašanji: „Izbor in razdelitev pesnij za jedno- do štirirazrednih ljudskih šol. Tretja naloga se je na predlog g. učitelja Va-biča (Runeč) preložila. Vse, k tem nalogam postavljene, teze referentov so se z dostavki gospoda učitelja Porekarja (Hum) in gosp. učitelja Marina (Sv. Tomaž) vsprejele in se gospodom poročevalcem izrekla zahvala.
Po poročilu g. nadučitelja Košarja (Velika Nedelja) o šolskih vrtih; g. učitelja Jurša (Ormož) o učiteljski knjižnici in sledečih volitvah, ki večini narodnim učiteljem naj ne bodo v ponos, sklene se konferenca ter ogleda po g. Jurši in gopodičini Pirnat krasno in primerno urejen šolski vrt Ormoške šole. X.
Pisma iz Pariza.
(Piše A. B ezenftek.)
in.
4. a gusta.
Včeraj, kakor tudi danes p opol ud ne bil sem v razstavi. Najpoprej podam tukaj o njej nekaj občnih opazk, ki so morda temu ali onemu čitatelju
deloma Že znane iz drugih opisov, a potem začnem z razgledavanjem palače lepih umetnostij (beaux-arts).
Ves prostor, ki ga zavzema izložba, meri 90 hektarjev, torej  20 hektarjev  več nego 1. 1878. Leži ob krasni reki Seini v treh skupinah: Martovo polje, Trokaderski park in ravnina invalidov. Od prve do zadnje skupine,   1500 metrov dolgo drži mala železnica, za osobe,  blizu nabrežja ob reki. Vlak drdra za vlakom, a navadno so vsi prepolnjeni do zadnjega prostora. Ob nedeljah in raznih praznikih  vozi po 200 vlakov v vsakem pravci, torej skupaj okolo 400 vlakov samo na tej železnici. Koliko pa še pomagajo parohodi (pri prevažanji gledalcev od Martovega  polja do Invalidskega hotela in dalje po mestu, to si tudi lehko predstavimo, ako vemo, da je zmirom na vodi 106 parohodov, od katerih ima vsak prostora za 250 do 300 ljudij. Znotraj po izložbah vozijo se oni, ki so slabih nog, ali pa zaradi lenivoBti na premičnih foteljih. Pa še jednega zanimivega sredstva za prenašanje osob iz jednega kota razstave do drugega ne smem pozabiti, to so egiptski osli.   Ideja dobaviti  oslov iz Egipta, bila je naravna, ker so hoteli komisarji razstave napraviti  v jednem   oddelku Martovega polja orientalsk oddelek (mahala, po turški). In res, postavili so džamije z minareti, razne turske hiše in kolibe, prodajalnice itd. v vrsto, ter dali temu nadpis: rue du Gaire (ulica Kairska). Tisti osli, ki sem jih tukaj videl so prav lepi in dobro rejeni, neso take mrcine, kakeršne so videti de facto v ori en tekih mestih.  Francozi se ne morejo njihovim lastnostim dosta načuditi, posebno tej oslovski potrpežljivosti, jakosti in vztrajnosti. Tudi oslogonitelji so iz Egipta, oni v narodni obleki letajo za svojimi osli, kedar jih komu posodijo. Kdor se hoče namreč usesti na osla in jahati po vsej izložbi okolu, plača 3 franke. Gospodov še do zdaj nesem videl jahati, pač pa večkrat gospe in gospodične. Ne vem, kako bi se to raztolmačil, — recimo da je to .šport", da si ne bode kdo kaj druzega mislil, kakor je povedano. Pa še nekaj o oslih: Sredi avgusta napravila se bo posebna razstava oslov in konj v Parizu. Pri tej je seveda pričakovati obilno udeležbo.
Skrbljeno je torej v razstavi za vsakovrstne udobnosti. Pri tem so glavna reč gostilnice; teh je za vsak ukus in vsak želodec. Francoske so na prvem mestu, od najcenejih do najdražjih. Za mene so važne avstrijske in madjarske. Dreherjevo pivo pa madjarski gulaž. Imamo tudi na izber ruske, romunske, angleške, norveške, ameriške, danske, italijanske in druge gostilnice. Tudi je posebna gostilnica za gurmande, a ne manjka niti ljudske kuhinje. Gostilnice so na raznih Btraneh izložbe, a posebno pri uhodih. Veliko obiskovalcev je takih, ki ne morejo mimo nobene boljše gostilnice, da ne bi malo poskusili te ali one kapljice, pa tako se počasi nabero, in potem do razstave celo ne pridejo, ker morejo iti domov počivat si od samega pokušanja. Tuniska kavarna in ana-mitska restavracija sta tudi zanimivi, pa bolj za oko, kot za želodec.
Zdaj pa moram jaz tudi gledati, da pridem ven iz teh prozaičnih kotov, kjer se skrbi samo za materijalno stran našega telesa in za njene udob-
Ko se je zdanilo, zmajal se je na novem tramu pred Oufadovo hišo zvonec. Dneva ni zvonil, ker je bil že beli dan. Vetri so proti jutru potihnili in klenkanje Jifiškega zvončka bilo je čuti do gozdov.
Oufadov mali hlapec zvonil je Adamcu zadnjo uro.
XV.
Lesi so se umirili, vetri skrili v globokih brezdnih (ljudje so rekali, da v prepadih sveto-gothardske doline) in nad zimskim, zasneženim krajem vzneslo se je prvikrat čez nekoliko dnij solnce.
A v Podle8ji zasinilo je v otožnejše obraze, kakor so bila čela črnih gozdov vijočih se v nedogled.
Vihra zanesla je iz širega sveta v tukajšnje tihe, na videz pozabljene vasice čudne, nemirne vesti. V okraji se baje začenjajo glasovi nezado-voljnežev ozivati smeleje, tu in tam odpovedujejo kmetje milostljivemu predstojniku poslušnost, zbirajo se v čete, v Litonu';fice so proti njim poslali kompanijo grenadirjev ... in od Litomefic so minili vetri veli najmočneje.
„Kaj v okraji! — Tam bo bili ž njimi kmalu gotovi.  Poslali so na nje konjike, šli ao proti njim
s topovi in za vsako kompanijo vozili so vešala. Pri nas imeli so malo hujše delo. Podlesec dolgo molči, dolgo trpi, a kadar dvigne glavo, kedar si jo postavi po koncu, potem zdrži jo visoko tudi pred — cesarjem!"
Pokojni Potluka z Milega, ki je bil vajen te besede spremljati z močnim mahljejem desnice, po mnil je kmetski boj pri Kamejku. Bili so v njem kmetje iz polu okraja Rakovniškega in iz Koufim-skega, stali so z vojaki obraz v obraz, a po bitvi ni bilo v Rakovnišku in Koufimsku nikoli dosta ve-šal postavljenih. Klečanom je tam takrat cesarski komisar raztrgal dekret, s katerim je bila nekdanja vas Klečani povišana v mesto, na drobne kosce, vrgel popirčke na vse štiri strani sveta in ukazal obesiti sodnika in svetovalce . . .
Pokojni Potluka bil je tudi v oni bitvi in kedar je o njej govori), udaril se je s pestjo po prsih in rekel le tako mimogrede: „Ko so se začeli gibati pri nas v vaseh, trajalo je celo leto, da so se zopet umirili in se navadili redno dan na dan hoditi na tlako tu
Videti je bilo, kakor bi bili baš minuli vetri zopet omajali duše Podlescev in jih prebudili iz težke smrtne omedlevice.
Ko so se zadnjo nedeljo vračali od jutranjega opravila, trajalo je dobro uro, preden so prišli domov. Takoj na pokopališčih so se zbirali in bilo je po izrazih soditi, da možje, Podlesci, katerih vsaka beseda je bila sicer odmerjena, vedno zbadljiva, mnogokrat neuljudna, danes ne gledajo na svoje izreke in ne zmajujejo z glavo nad besedami. In bil je govor in bile so besede: Stari, leseni križi na grobeh, poluzapadli v snegu gibali so se na videz, kakor, da hote pokojnike v črni zemlji prebuditi, da bi ustali in prišli za trenotek poslušat svojih vnukov.
Gospod župnik v Okrouhlini imel je tistikrat sam jutranje opravilo. Moral je iz žagrada v župnijo mimo take skupine. Začuvši pa iz govorov njihovih nekaj besed, zginil je kar mimo njih in si potegnil kosmato čepico globoko na ušesi, da bi ne slišal. Sicer je trajalo dober četrt ure, da je prišel do župnije. Iz sosedov vedel je vsakemu nekaj povedati, za vsakega, ki mu je prišel na pot, imel je gotova vprašanja in Še na hodniku v župniji zibal se mu je okrog ust nasmeh, ki na zmerno zarude-lem obličji gospoda župnika niti v sanjah ni izginil. (Dalje prih.)
nosti, pa da se podam tja, kamor sem danes pravo za pravo namenjen t. j. v razstavo lepih umetnosti].
Ta razstava je gotovo najzanimiveja za gledanje a najtežja za opisovanje. Tukaj treba barv in kista, in še česa več; pero je preslabo. Ne upam si napisati druzega kakor obseg in razdelitev te razstave v oddelke po raznih narodnostih, ter spomenoti imena najslav-nejih umetnikov, ki so razstavili tukaj svoje umo tvore. Kaj več tudi ne dopušča prostor v Vašem listu, za to bi trebalo celih knjig in strokovnjaškega peresa.
Razstava lepih umetnostij ima šest oddelkov: 1. Francoska umetnost od 1. 1789 do 1878. 2. Desetletna razstava od 1878. do 1889. 1. Francija in tuje dežele. 3. Razstava zgodovinskih spomenikov, črtežev, fotografij, emajlnih rečij, zlatarskih proizvodov, drvorezja. 4. RazBtava slik. 5. Razstava narodnih rokodelstev od 1789. do 1889. 1. 6. Gleda-liščna razstava; kostimi, stroji, razsvetljenje itd.
Jako zanimiva in obširna je razstava kiparstva (skulpture). Prostor opredeljen za francoske umetnike te vrste ni zadostoval, morali so več kipov postaviti po restavracijah, ki so pri palači in celo v vrtu. Obilo in krasnih proizvodov so dali v prvi vrsti Francozi; potem Angleži, Italijanci, Španjolci, Čehi in Poljaki, Rusi, Madjari, Švicarji Holandci itd. Od naših avstrijskih slikarjev, ki so tukaj zastopani, spominjam Brožika, Matejka, Angelija, Mun-kacsyja, Defreggerja, Jettelja. Posebno vleče obilo gledalcev krasna Brožikova slika, ki nosi nadpis „La defeneatration", to je metanje Martinica in Slavate skozi okno v Pragi. Tudi Matejkove in Munkacsvjeve slike se občudujejo. Velika množica se sploh postavlja najrajše pred velikimi slikami in pa pred onimi, ki so čisto naturalistične. Manje, ako tudi prekrasne reči, ostanejo nezabeležene. Sploh je pa tako nagla vrvolica ljudstva po vseh teh stajah, da ni mogoče prave pozornosti posvetiti izloženim predmetom.
Pri ruskih proizvodih vidimo ljubezen do nacijonalizma. Imamo pred očmi mnogo narodnih predmetov, mnogo zanimivih tipov iz ruskega življenja. Slučajno sem si zabeležil imena: P r a n i ž-nikov (mali akvareli), Peter Turgenjev (kipar) Paul Šindler (slikar).
Španija je poslala prav dobrih slik na pr. Aranda, Kristus; Casanova, Prihod Karla V , Ji m e n e z, Salon v bolnici; R i c o , Pogled na palačo duka v Benetkah itd. H o 1 a n d i j a: Josef Israel, Delavci pri morji; Mar i a, spomin na Amsterdam; M ob dag, Noč ob morskem bregu; BI o m mer s, Malke sestre.
Iz Zjedinjenih držav so najslavneji artisti: Wisthler, John S. Sargent, Willian Chase, Picknell, Dannat itd. A število francoskih, kateri so seveda najmnogobrojneje zastopani, je toliko, da samo nekatera imena, ki sem jih slučajno zapomnil, omenjam: Benjamin Constant, Zabava kalifa; Brouillet, Gostija v Carigradu; C Du-ran, portreti; Duez, Večer v Villervillu; Hen-ner, St. Sebastian; Heilbuth, Letni dan; Meis-b o n i e r, Cerkev sv. Marke ; We n c k e r, Propoved sv. Ivana Zlatousta; Rafaeli i, Staro gospodarstvo brez otrok; R a p i n, November; C h. J a q u e s, Notranjost pastirske kolibe, itd. itd.
Hoditi po teh salonih in ogledovati si slike samo jeden dan ali dva, to je seveda malo; trebalo bi ravno toliko mesecev. Oni, ki se samo za to zanimajo slikarji in kiparji, imeli uodo dosta posla, ako hočejo za mesec dnij vse te slike in kipe dobro razgledati. Moj prijatelj, slikar iz Češke, ogleduje si ta oddelek razstave že mesec dnij, in sedaj pravi, da še ni dveh tretjin videl. Kaj naj torej porečem jaz? — Cas pač ne dopušča, a še je dosta drugih zanimivosti, o katerih Vam dam v prihodnjih pismih vsaj površne opise.
Domače stvari.
—- (Presvetli cesar) podaril je podružnični cerkvi sv. Barbare v Čadramu za popravila 200 gld.
— (C. kr. strokovna šola) priredila je kakor smo že včeraj omenili, v svojih prostorih v Vir an to vi hiši šolsko razstavo. Izloženih je ondu toliko lepih del, da se bode vsakdo čudil, da so se v jednem letu dosegli taki uspehi. Zal, da je razstavi določenega premalo prostora, da nekaterih del, zlasti lepih risarij, »zgotovljenih pod vodstvom učitelja g. Vesela, ni moči ogledati pobližje.
Razstava je samo jutri še odprta, naj torej nihče ne zamudi, ogledati si jo. Obširneje izvestje o tej razstavi nam je obljubljeno.
— (Štiridesetletnico) g. Fr. Slovše, po domače Se lan a,   odkar je postal samostalni mesarski mojster, praznovala je včeraj zvečer jako slovesno mesarska zadruga  v njegovi hiši. Zbralo se je veliko število mesarjev in prijateljev slavljenca na prostornem dvorišči, katero je bilo spremenjeno v vrt in lepo odičeno s cesarskimi in slovenskimi zastavami. Slavljencu napil je predsednik mesarske zadruge goBp. Janez Kopač in ga slavil kot podjetnega moža, ki je imel pogum, da je z malimi denarnimi sredstvi pričel samostalno obrt, kot moža poštenjaka, za kakeršnega je veljal ne le v krogih mesarjev, nego pri vsem Ljubljanskem občinstvu, in kot neustrašljivega narodnjaka, ki je bil vsekdar zvest sin slovenskega naroda.  Želel mu je, naj bi mu bilo prisojeno, zdrav in čvrst, kakor je, delovati še mnogo let na korist svoje rodovine in svojemu narodu. Napitnica vsprejela se je naudušeno in slavljenec, g. Slovša, se je do solz ganjen zahvalil na odlikovanji, katero so mu priredili njegovi soobrtniki in prijatelji. Rekel je: Koliko časa mu je še dano za delovanje, to je v božjih rokah, ali jedno  bode ostalo zmirom stalno in nepremično, da bode vedno poštenjak in ostal do zadnjega izdihi jeja sin naroda slovenskega, katerega ljubi čez vse. Napivalo  se je potem še gospej soprogi slav-Ijenčevi, slovenskemu  narodu in  stolnemu mestu belej Ljubljani.  Osmospev vrlih Slavčevih pevcev pa je peval vrsto krasnih narodnih pesnij in veseli razšli so se častilci z iskreno željo: „Bog ga poživi še mnoga letal8
— (Strajk v Trbovljah) traje že tri tedne, a še ni končan. V Trbovljah delalo je včeraj 689 delavcev, v Hrastniku pa 82, kar niti polovica ni. Upravni odbor, v tem so vsi listi jedini, postopa jako umazano in računi z bedo delavcev. Brezsrčni ta račun se je deloma že obnesel, kajti v Celji zaprti rudarji so se izrekli, da bo zadovoljni z 12°/0 povišanjem mezde. V nedeljo zvečer peljalo se je z mešanim vlakom 322 delavcev v Trbovlje nazaj, kjer bodo delati začeli. Drugi delavci so še vedno v hribih, ali pa delajo pri kmetih.
— (Vas Trzin) ima od 8. dne t. m. poštno zvezo z Domžalami in z Ljubljano. Ta zveza pa velja le za navadna prazna pisma in časopise.
— (V Žireh) snuje se prostovoljna požarna hramba. Preteklo nedeljo blagoslovila se je nova brizg alnica.
— (Nezgoda.) Na Rakeku bil je v nedeljo zvečer povožen petletni sin čuvaja Orožnika. Vlak stri mu je levo nogo. Nezgode kriv je oče, ker je otroka pustil brez varha.
— (Iz Šent Vida na Vipavskem) se nam piše: Danes vam imam poročati o zelo redkem slučaji, kateri bode zanimal sigurno vsacega živinorejca. Krava (prevesnica) tukajšnjega posestnika se je otelila in storila 4, reci: štiri teleta. Prvo in zadnje je bilo mrtvo, dočim sta drugo in tretje živi in zelo Čvrsti. Kar je tudi še zanimivo, je to, da je krava sama dvojček.
— (Planinska požarna bramba) bode priredila meseca septembra društveno veselico s petjem, tombolo in plesom Pričakuje se, da se bodo te veselice sosedna društva v obilnem številu udeležila ter podala najmlajši sestrici svojo krepko roko.
— (Vabilo k slavnosti,) katero priredi „Požarna bramba" in pevsko društvo „Lira" v Kamniku v proslavo rojstnega dne Njega Velečastva cesarja Frana Josipa I. v 18. dan avgusta 1889. I. na vrtu g. Fischer ja pri „Petričiu. Dopoludne: I. Ob 8. uri vsprejem gostov. II. Ob 9. uri udeleže se društva z zastavami sv. maše v farni cerkvi. III. Po sv. maši defilovanje društev pred dostojanstveniki na Glavnem trgu. Popoludne: IV. Ob 3. uri zbero se vsa društva na Glavnem trgu, od tod odhod na slavnostni prostor. Ob \'a4. uri začetek koncerta. V. Spored koncertu: 1. F. S. Vilhar: „Naša zvezda", moški zbor s tenor-.samospevom, poje g, Fr. Bučar. 2. Hrabroslav Volarič: „Slovan na dan", mešan zbor z dvospevom, pojeta gospici Josipina Ožbičeva in Marija Čebuljeva. 3. C. Kreutzer: .Večerna", čve-terospev, pojć gg. Bučar, Pobjin, Ožbič in Pintar. 4. O. Hugolin Sattner: „Na planine", mešan zbor z bari ton-samospevom, poje g. Tone, Pintar. 5. I. pl. Zaje: „ Frank opanka14, hrvatska davorija, moški zbor.
. Pri koncertu sodeluje iz posebne prijaznosti g. Fraa 1 Bučar iz Ljubljane. VI. Tombola. VIL Po tomboli - prostu zabava in plen.   Mej posameznimi tačkami
svira godba. Ustopnina prosta. Pri neugodnem vremenu preloži se veselica na prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi vabita najuljudneje odbora.
— (Podučite Ijska služba) na dvorared-nici v Humu pri Ormoži s prostim stanovanjem in najpotrebnejšim pohištvom je do 8. sept. t. 1. stalno ali tudi provizorično razpisana. Prošnje na krajni šolski svet v Humu.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 12. avgusta. Cesar Fran Josip dospel malo po 5. uri na kolodvor Thiergarten, kjer so bili že ob Va5\ uri zbrani generali pod vodstvom Moltkeja. Pozneje prišel je državni kancelar s Herbertom Bismarckom, kratka pred 5. uro prišel je. cesar s princi Henrik, Leopold in Aleksander, ko se je dvorni vlak pripeljal, zasvirala je godba avstrijsko himno. Cesar Fran Josip stopil je lahkih korakov iz salonskega voza, kateremu je cesar Viljem bil nasproti prišel.. Oba vladarja sta se večkrat objela in poljubila. Visoki gost obrnil se je do cesarskega spremstva, pozdravljajoč prince. Bismarcku je cesar večkrat roko podal, potem pa s cesarjem Viljemom skozi kolodvor šel do voza, v katerem sta se oba cesarja odpeljala. Na vsem potu do dvorca stali so vojaki v špalir, za njimi pa je stalo na tisoče ljudij. Vojaki so prezentovali in klicali „hurrah!" ljudstvo pa je naudušeno pozdravljalo in mahalo z robci, dočim so kanoni v pozdrav 101 krat ustrelili.
Odesa 12. avgusta. Kraljica Natalija objavlja v tukajšnjem listu naslednje: Vest „Severne telegrafske agenture" glede predsto-ječega sestanka kraljice Natalije ž njenim sinom v Kišenjevu ali pa na Rumunskem, je lažnjiva. Kraljica je trdno sklenila, da se s kraljem Aleksandrom snide le na srbski zemlji, kamor pojde koncem tega poletja, ali pa začetkom jeseni. V Jalto se pričakuje regentstva odposlanec, ki bode kraljico povabil, da se vrne v domovino.
Berolin 13. avgusta. Od ranega jutra ulice ljudstva polne, da vidi vojaštvo korakati na paradno polje.   Hiše  okrašene in v zastavah.   Ob   polusedmi   uri   odkorakala telesna kompanija  prvega  gardskega   polka z vsemi  zastavami  gardskega polka na „Tem> pelhoferfeld",   za njo  telesni eskadron gardskega   polka   s   standartami.   Povsod praznična naudušenost.   Na voglu mej Koch - in Friedrichstrasse postavljenih sedemsto dijakov Friderik-Viljemove   gimnazije s svojo godbo, ki se bodo avstrijskemu cesarju, ko se mimo popelje, poklanjali. Vreme krasno. — Ob 8l/a peljal   se avstrijski  cesar  v dvornem  vozu v čveter, na levi strani mu generalni polkovnik Pape, v vojašnico dragoncev, kjer je sedel na konja. Za cesarskim vozom vozil  se je nadvojvoda Fran Ferdinand s častnim spremstvom. Občinstvo prirejalo  mimo vozečima naudušene ovacije. Množica vedno boij gosta, nepregledne vrste voz pomikajo se na paradno polje. Avstrijski gostje se naudušeno pozdravljajo, isto takoMoltke. Zdaj se bližajo krasne kočije v čveter s princi in princesinjami in jezdeci.   Vse pričakuje v največji radovednosti, kdaj pride najvišja gospoda.   Ravnokar  8 v* jaše cesar   Viljem v spremstvu dveh krilnih pobočnikov na paradno polje, da bode sam vodil nastavljenje vojakov. Ondu bode Viljem avstrijskega cesarja vsprejel. Občinstvo cesarja Viljema burno pozdravljalo.
Razne vesti.
♦(Novo sredstvoza gibanje ladij.) Pomorski tehniki so prišli na misel, da bi vijake, ki sedaj gonijo ladije, tako uredili, da bi ne bili1 v vodi, temveč v zraku. Ker je zrak tanši, morali bi napraviti mnogo večje vijake, a bi imeli to prednost, da ne bi delali valov. Vrtenje vijaka bi poseglo, da bi pred njim nastal zraka prazen prostjor ; in zračni pritisk na drugi strani porival bi la-dijo dalje. Prvi poskusi so se dobro obnesli.
* (Največji traraway) delajo v argentinskoj republiki. Ž njim bodo zvezali več mest. Dolg bode tramway 300 km. Da bodo rajši vozili 8 konji, nego s parom, temu je povod to, da je v deželi kurivo jako drago, dobri konji dobo se pa po jako nizki ceni. Vsi vagoni za osobe so dvenadstropni. Na tej progi bode pet spalnih vagonov, 20 druzih osobnih vagonov, 6 železnih voz, 4 za prevažanje tieev in Rejfe iUj bj^zu 200 voz pa za prevažanje druzega oiaga.0
siguren idravllen m«|h>Ii. Vsem, kateri tire vsled zapretja ali slabega prebavljen j a, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja, pomanjkanja slastij do jedij in drugih slabostM, pomaga gotov«) pristni „MolI-ov Seidlitz-prašek". Škatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem
Eovzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na ►unaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. ' (55—10)
■gT^^----icXT^
„LJUBLJANSKI ZVON"
srtojl
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
i
Listnica iipravništva: Gosp. J. B. v Radovljici : Od nas se list redno pošilja. Brž ko ne bode pri Vas na pošti kak zadržek.
lioterijue srečke 10. avgusta.
V Trstu:     36,     18,      64,     82, 27.
V Linci:     55,     31,       60,     63, 33.
rjr u j o i :
avgusta.
Pri Muli« i: Ilerzfeld iz Kopra. — Braune iz Kočevja. _ Mangcle, Baschka, Gltick, FrOhlich z Dunaja. — Nadamlenpki iz Trsta. — Stranich It Celja.
Pri Slonu: llorvath iz Budimpešte. — Pavlowsky iz Novega Mesta — Gjuranec iz Zagreba. — Fedra i/. Gorice. — Pietzka, Wittkowitz, Mikotecki z Dunaja. — Bet-telheim, Eisler iz Velike Kaniže. — Zinberg iz Gorice. — Mieesel iz Gorice. — Schot, Waltman iz Trsta. — Sauchez iz Gorice.
Pri Južnem kolodvoru: Holzner iz Monakovega.
— Scheller iz Varšave. — Sever, Schmidt, Ruvarač z Du naja. — llrasoj i/. Karlovca. — Bavariček iz Zagreba.
Pri \\ si rij su«'m cesarji: Kozel iz Rade. — Ada mit/, iz Zagreba.
Umrli ma y IJiibllaiii:
10. avgusta : Jožef Gabrfiek, črevljar, 17 let, Ilra-deckega vas št. 21, za jetiko. — Henrik Unterladstiitter, krojač, 60 let, so je na Gradu za Strmim potom ustrelil.
11. avgustu * Ema Večaj, kondukterjeva hči, 1 mes., Florjan*!<«• ulico St. 21, za katarom v črevih. — Teodozia Gerdinič, gimn. profesorja žena, 38 let, Mestni trg št. 17, za omehčanjem možganov. — Jovaua Macorati, polirjeva hči, 10 mes., Poljauski trg št. 5, za drisko — Ana Marija Floišborger. zasobnica, 77 let, Tržaška cesta št. 16, za drisko.
— Anton Pangerc, kajžarjev sin, 2 mes. Uovca št. 12, za božjaBtjo.
12. avgusta : Jožef Kresner, mestni ubog, 76 let, Gradišče št. 11, za srčno napako. — Anton Peče, umirov-B,en nadkondukter, 65 let, Poljanska cesta št. 35, za kapjo.
V deželne j bolnici:
11. avgusta: Karolina Igel, delavka, 20 let, za tu-berkuloso.
12. avgusta: Janez Oiesnik, čuvajev sin, 5 let, za poškodovanjem. — Jakob Roje, gostač, 70 let, za osla-bljenjem. _
Meteorologično poročilo.
	fiaa opa-Kf>vanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
bJD > eS c-i	7. zjutraj 2. popol. V. zvečer	7310 mm. 7312 mm. 731'3 mm.	15-8° C 181« C 147° C	sev. svz. zah.	obl. obl. obl.	0-00 mm.
Srednja temperatura 16'2°, za 3 6° pod normalom.
:0"dra.3<3s3l5:a, "borza
dne" 13 avgusta t. 1 (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta . . . Srebrna renta . . . Zlata renta .... 6°;, marčna renta . Akcije narodne banke . Kreditne ..krije .   . .
London ......
Srebro......
Napol.......
C kr rpkin; . . . . Nemške marke   .   . .
	včeraj —		danes
gld.	83-H5 —	gld.	83-80
	8480 —	n	85 05
	109-60 —	■	109 90
	99f>5 —	*	99-65
	909 —	■	908--
	30525 —		306-—
n	119*70 —	■	119-70
	—•— —	■	—•—
	9-51 —	v	9-ri
	568 —		5-98
	58-47'/, —		58-47
4% državne sreike u 1. 1864     260 gld. 131 gld. 50 kr.
Državne srečke iz I. 1864           10U   . 174 „ 50 „
Ogerska zlata renta 4*/0...... 99 „ 60 „
Ogerska papirna renta 5°/0   •       • 94 „ 60
5*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. — ,, — .,
Donava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 122 „ 50 '„
Zemlj. obč. avstr. 4l/,°/0 »lati zast. listi . 118 „ 50 „
Kreditne srečke.....100 gld. 163 „ 60 .,
Rudolfove srečke.....                           10 „ 21 „ —
Akcije anglo-avstr. baike   .   .    120 „ 125 „ 25 ,,
Trammvvav-društ. velj  170 gld. a v.    . 229 „ 25
Vabilo na naročbo.
Slovenskim rodoljubom naznanjam tem potom, da bom v kratkem izdal knjigo : (581—4)
Slovensko petje
v preteklih dobah.
II. del te knjige bo obsegal žlvotopltte in slike umrlih slovenskih skladateljev. Da vem, v koliko iztisih mi je založiti knjigo, vabim torej slovenske rodoljube, posebno pevce, na naročbo (po ^Dopisnicah").
Pošta: Sv. Miklavž pri Fran Ralcuša.
Ormo/i. Štajersko. nadučitelj.
Živinozdravnik
z dobrimi spričevali, kateri se bavi že mnogo let z izvrst nim uspehom z živinozdravništvom, — želi spremeniti službo. — Sposoben bi bil za kako večjo graščino, ker jako dobro razumejo tudi živinarstvo in Badjarstvo.
Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (617—2)
V najem se <la ali proda
v ZaborNtu, Brdski okraj. — Mlin je v dobrem stanu, ima pet koles in žago. — Več pove lastnik Moder v Za-gorji na Savi ali pa upravništvo „Slov. Naroda". (608-3)
Shiišnio  racijonaliio srctMui.		
•	Vsem bolnim na živcih	
>	se najtoplejo priporoča 17. izdaja izšle	
i	brolart Romana VVeissmann-a:	On mm
u v N	Ueber Nervenkrankheiten und Schlag-	
N B	fluss, Vorbeugung und Heilung.	
U -	Dobiva se zastonj v (619)	
	lekarni J. Svobode v Ljubljani.	
Spi'irt-iula znanih z<lra viiik ot.		_
I>r. Friderik JLiengiel-ov
Brezov balzam.
Žo sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamti veka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako so pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, locl|o se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zavo pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in Čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, noBno rudečino, zajedce in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. l.KO.
Zaloga v  lJiiMjniii pri U. Trn-
koczy-ji, lekarji. (179—11)
Takoj delujočo Uspeh zajamčen.
Mrei&og/iMjivo t
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri Vaterem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTnm
(brado ustvarjajoč«' sredstvo)
W?[ brez uspeha. Ravno tako sigurno pri BER plevah. Izpallh in osivelih laseh«
>}'/ Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. f^&2SŠ&$&?'''     50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld,
«X. <j» i*o 1 cli "V TrJrmi.
V šjuhfjuni se dobiva pri g. Mšiivarttu &Mahr~ut v
Trstu A. Praxmarer, P. Prendini; v Gorici lekar C. Cristof-foletti; v Reki lekar J. Gmeiner; v Celji Ed. Pelli; v Mariboru J. Martinz; v Gradci: Kasp. Roth, Murplatz 1.
Tam se tudi dobi:
f?Slll Hf» ¥fphp orijentalsko lepotilno sredstvo, ki Uttil UC »' j nareja nežnost, belino iu obilnost telesa, odBtranuje pege in lase — eena 85 kr.
i/mT~ Ni sleparija I (651—20)
L. Luserjev obliž (flaster) za turiste.
■ Gotovo in hitro uplivajoče sredstvo
1 proti kurjim očesom, žaljeni, tako im«;-
V .JML novani traej knzi na podplatih in petah «Bsm^HA Proti bradovicam in vsem drugim trdim JF^AflEV izraskom kožo. — Uspoli zajamčen. --
> I jfa^*; pr- Cena škatljlci 60 kr. a. v. ~M
Glavna razpošiljalnlca:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidlinga pri Danaji.
PriBtnega imajo v ljnbl|aul J. Swo-boda, D. pl. Trnkoczy; v Rudolfovem S. pl. Sladovi«* ; v Kamniku J. Močnik; v Celovel A. Egger, W. Thurmwald, J. Birnbacher; v Brezah A. Aichinger; v Trgu na Koroškem) Č. Menner; v Beljaku F. Scholz,  Dr. E. Kumpf; v  vYolf»»erga   A. Huth;
V Oorlei G. B. Poutoni; V Kranj i K. Šavnik. Ta obila dobiva se le v jednej velikosti
po (tO kr.
Pristen samo9 če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj so pazi in odločno zahteva:        Luserjev obliž (fluntcr) km turiste*(449—12)
6\V
Najboljše in najcenejše voSilo na svetu za tla. -Odlikovano —
vošilo za parkete
za trd in mehak les, gotovo za na-namazanjo v beli, rumeni iu ru|avi
barvi. (616—2)
Cena >/, kilo-škatljici gld. l.SO.
»      '/• n , —»o.
[f
13 najvišjih odlikovanj.
Tovarna za ceresin in vošeno Julija Koblitz-a, Dunaj,
NeulcrrhenfelJ, Trobclgasse lli. Prodajalci na drobno dobć znaten rabat.
Najboljše in najcenejše
v ploščevinastih pusicah
se dobivajo pri
ADOLFU HAUPTMANN-U
(218—48)
mi
\: wijatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
LaBtnina in tisk „Narodne Tiskarne".