Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXVn
št. 208
Ljubljana, sobota 14* septembra 193$
Cena Din L-
'zftaja vsak dan popoldne, izvzema) oedelje in praznike. — ln»erau do 80 petit rrst 4 Din 2.-, do 100 vrst a Din 2J50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, ve*ji inseratl petit rrsts. Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narode ■elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kna.fljeva ollca fttev. 5
Telefon: 3122. 3123, 3134, 3125 ta 312«
ODMEVI LA VALOVEČA GOVORA
Izjave francoskega zunanjega ministra so zbudile zaupanje v
ohranitev miru v Evropi
Ženeva, 14. septembra. AA. S noči je bila seja predstavnikov Male an-tante. Prisostvovali so ji gg. dr. Be-nes, Savel Radulesoo in dr. Božidar Purić. Prvi jugoslovenski delegat dr. imel na dunajski seji skupščine Društva narodov.
Za ta govor vlada v vseh krogih veliko zanimanje, ker je znano, da je bila Mala antanta v vsem italijansko-abesinskem sporu držala zelo rezerviran im nevtralna. Kaže, da bo Mala antanta tudi pri tej priliki naglasila *vojo vero v Društvo narodov in v načela, na katerih sloni pakt Društva narodov.
Snoči je prvi delegat Jugoslavije dr. Purić obiskal angleškega ministra Edena, s katerim je imel daljši razgovor.
Snoči ob 7. je bil sestanek zastopnikov Balkanske zveze. Izmenjali so na-ziranja v zvezi z govorom, ki ga bo v imenu Balkanske zveze imel v plemenu skupščine DN g. Maksimos, ker je ru-munski zunanji minister Titulescu odsoten. Ta govor bo naglašal vero Balkanske zveze v Društvo narodov in v načela, na katerih sloni pakt Društva narodov.
Po govoru zastopnika Male an.ta.nte pariškega poslanika dr. Puri ca in za-fuopniika Balkanske zveze Maksimoso, bo na današnji seji skupščine Društva narodov govoril tudi turški zunanji minister Ruždi Aras o lemilitarizaciji Dardanel. Glede vprašamja sankcij, ki naj jih po kreneta Velilca Britanija in Francija, če bi Italija stopila v vojno z Aberinijo, so snoči govorili, da bodo te sankcije samo gospodarske in finančne.
Utrditev prijateljstva med Francijo in Anglijo
F'ariz. 14. septembra. w. »Pariš Soir piše, da je Laval povsem odkrito označil stališče Francije, da je v zvestobi do pakta Društva narodov pripravljena izvajati vse njegove obveznosti, šele včeraj se je posrbilo l^avalu ustvariti upanje v ustvaritev ugodnejših razmer, kar se more razumeti tako, kakor da se mu je posrečilo pridobiti Anglijo za kolonijalne ponudbe in za pritisk na abesinskega cesarja, da pristane na posredovalne predloge. »IntransigeanU pravi, da je Lavalov govor popolnoma zadostil pričakovanju francoske javnosti, ker je v Dj^ni pristal na angleške predloge, ne da bi spravil v nevarnost prijateljstvo z Italijo. Lavalu se je posrečilo doseči, da bo Anglija zopet odločilno posegala v Evropske zadeve, ki se morejo pojaviti v bližnji bodočnosti, predvsem glede na podunavski problem. S tem je bilo znova utrjeno francosko angleško prijateljstvo.
Zadovoljstvo v Angliji
London, 14. septembra. AA. Angleški j>o-litični krogi tolmačijo govor predsednika francoske vlade Lavala kot željo Francije, da za vsako ceno izpolni svoje obveznosti.
Večerni listi še ne prinašajo nobenih komentarjev, vendar pa je prvi vtisk, ki ga ie napravil v angleški javnosti, izboren. Splošno pozdravljajo zagotovilo, da naslanja Francija svojo politiko na pakt Društva narodov. Obžalujejo samo, ker ni Lavalov govor vseboval nobene izjave, kaj namerava storiti Francija v primeru kakega napada, na drugi strani pa je res, da se je tudi Hoa-re izogital razpravi o sankcijah.
>Evening Standarde pripominja, da je Laval priznal, da je Francija v gotovih okoliščinah pripravljena žrtvovati svoje prijateljstvo z Italijo. Če bi Italija postala kršite-ljica miru.
Konferenca podpisnic Kelloggovega paleta
Ženeva, 14. septembra, d. Ameriški senator Pope, ki je že nekaj časa na potovanju po Evropi, je državnemu tajniku Hul-lu poslal brzojoven poziv. naj se skliče konerenca držav, ki so podpisale Kelloggov pakt. Pri tem dopušča možnost, da izdajo povabilo na konferenco bodiai Zedinjene države, Francija ali pa ena izmed dveh držav, na katerih pobudo je bil svoj čas pakt sklenjen. Namen te konference naj bi b'l. da bi se proglasili potrebni ukrepi proti državi, ki bi skušala doseči svoje politične cilje z izzvano vojno. Predlagana konferenca naj bi se bavila z italijansko-aoesinskim sporom ter progama Itolijo kot rušiteljico svetovnega miru. če bi hotela italijanska vlada uresničiti svoje napadalne  načrte proti Abesiniii.
Odhod Hoareja in Lavala na oddih
Ženeva. 14. septembra, g. Angleški zunanji minister Hoare je odpotoval v London. Tudi francoski zunanji minister Laval je za konec tedna odpotoval na svoje posestvo. Prihodnji teden se bosta zopet
vrnila v Ženevo, kjer bosta nadaljevala posvetovanja .o praktični uporabi nace: kolektivne varnosti. Ni izključeno, da se bodo ti razgovori vršili skupno z italijansko delegacijo.
Italijansko stališče se ni izpremenilo
Rim. 14. septembra. AA. V tukajšnjih političnih krogih so sprejeli Lavalov govor ugodno in z velikim razumevanjem. Vsi priznavajo, da je moral ministrski predsednik države, ki opira svojo zunanjo politiko predvsem na Društvo narodov, govorici v duhu zvestobe do pakta. Obenem izrekajo priznanje naporu, ki ga je porabil Laval, da bi spravil v sklad načela tradicionalne francoske politike s prijateljstvom napram Italiji. V 3.imu obenem naglašajo, da se italijansko stališče glede italijansko-abesinskega spora ni niti najmanj izpremenilo in da bo Italija tudi v bodoče šla po poti, ki si jo je začrtala.
Neguševa zakladnica v Londonu
Pariz. 14. septembra. A A. Današnji »Echo de Pariš« poroča, da je cesar Ilaille Selassi že spravil svojo zakladnico v nalašč zato pripravljeno podzemeljsko skrivališče. Y zakladnici je tudi zgodovinska krona cesaTja Teodorja, ki jo je zaplenil lord Napicr v bitki pri Magdali, a jo je kralj Jurij V. 1. 1025. vrnil abesinskemu cesarju. V zakladnici je dalje dragocena ovratnica, ki jo je po legendi nekoč nosila kraljica Saba in jo že stoletja in stoletja nospjo pri svečanih prilikah abesinske cesarice. Sedanja kron« in žezlo cesarja Marila Sela^ja, ki sta prav tako spravljeni v tej zakladnici sta dar kralja Jurija V.
Vprašanje sankcij
Ženeva. 14. septembra, d. Odbor petih je v četrtek p° daljši razpravi, ki se jo je udeležil tu * francoski zunanji mani«ter Lavalt pooblastil svoj pododbor, naj izdela predlog s priporočili, ki bi se mogel v danih ok°lisčinah predložiti italijanski in abesinski vladi kot (^"ova za mirno ureditev »pora. Pododbor Jma svoje de_ lo končati najkasneje Oo ponedeljka. Če se bo pa poslednji poskus poravnave ponesrečil, bo odbor (Netiti izdelal poročilo, o katerem bo sklepal *vet Društva narodov.
V krogiih Društva narodov se bavi jo seveda že sedaj z vprašanjem, kakšne posledice bi imel za nadaljnjo akc»jo Društva narodov soglasni sklep proti giaau Italije. Po določbah čl. 15 pakta Društva narodov, na podlagi katerega se vrši sedanje poravnalno postopanje, iona svet Društva narodov predložit i v evoji sklep_ ni resoluciji predloge za mirno ureditev *=pora. Soglasen sprejem te resolucije se more smatrati kot zagotovljen. Ker se soglasnost ugotovi, ne da l«' se štela glasova obeh stprtrlh strank v sedanjem primeru Italije in Abesinije. TVrjetno je, da bo Atbesinija v skladu s svoj* m i ponovnimi izjavami pristala na sprejeta poročila. Člani Društva narodov ne smejo započeti vojre proti nobenemu Članu Društva narodov, ki pristanejo na priporočila sveta. če bi se pa to zgodio, stopi v veljavo čl. 16 pakta DN. Predvsem pa se mora ugotoviti^ kdo je napadalec, proti kateremu se imajo uporabiti sankcije, določene v cl. H>. Te sank >je se imajo skleniti soglašalo, malo pa je verjetno, da bi se mogla v svetu Društva narodov doseči soglasnost za sankcije, katerih uporaba bi predstavljal* popolno novost   v  zgod^vn*'   Pruštva narmdov.
Pustolovec
velikega formata
Dober lov orožnikov v Konjicah — Mnogo žrtev pre-
vejanega sleparja
Ljubljana, 14. septembra. V roke policijskih ob-lastev je prišel ede.i največjih pustolovcev Jugoslavije, mož, ki ga po njegovih pustolovščinah lahko primerjamo slovitemu Strasmovu, čigar memoari so pred leti izhajali v nekem ljubljanskem dnevniku.
31. avgusta so orožniki v Konjicah aretirali Petra Bavka, rojenega 18. maja l&M v Mostarju, slikarja brez stalnega bivališča, ki se je često tudi izdajal za Vladi-mirja Markoviča. Ta je prišel leta 1931 na originalno misel. V Beogradu je ustanovil društvo »Slovenski Jug«, ki dejansko nikoli ni obstojalo. Dal je tiskati tehnično in estetsko lepo izdelane formularje z rodoljubnim apelom na javnost, ki jo poziva, naj prispeva za monumentalno delo o blagopokojnem kralju Aleksandru. Vsebina teh formularjev je bila tako spretno in duhovito sestavljena in je imela tako verjeten značaj, da so ji nasedli ne samo številni naši gospodarski predstavniki, razne institucije in industrije, temveč tudi najuglednejši predstavniki naše javnosti. Saj je postal žrtev tega prevejanega sleparja celo zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, ki je podpisal za izdajo monumentalnoga almanaha ki je bil sestavljen v dveh 'e-lih. 50(X) Din.
Tukajšnja policija je prejela seznam Baukovih žrtev, ki jih je okrog 30 in vsi večinoma za zneske od 2500 do 10.000 in celo 15.000 Din. Med drugimi so akcijo »Slovenskega juga« — fonmularji so bili tudi opremljeni s klubovim žigom in predsednikovim podpisom — podprli tudi tvor-ničar Westen z 10.000 Din, Hranilnica dravske banovine v Mariboru z 5000 Din. Mariborska tekstilna industrija Mautner za 5000 Din, mariborska tvornica Doktor in Drug za 5000 Din. »Zora« v Mariboru 3000 Din, tvornicar VVoschnagg v Šoštanju za 5000 Din, znani, zdaj že pokojni beograjski veleindustrijalec Vajfert je podpisal 10.000 Din. bivši finančni minister dr Stanko Švergulja 5O00 Din, tvorničar Tes-lič iz Siska 5000 Din. Tekstilna industrij:! Varaždin (Tivar) je prispevala 15.000 Din mestna občina v Zagrebu 10.000 Din. tvornica sladkorja 10.000 Dm in tako dalje brez konca in kraja Vsak podpisnik je prejel tiskan blanket oziroma potrdilo. <i je bilo seveda tudi opremljeno z žigom »Sil ovenski jug« Morda bi trajale Baukove pustolovščine v nedogled, da se ni en podpisnik zanimal za društvo in njegove -ili«.
Povprašal je pri beograjski policiji, dali »Slovenski jug« dejansko obstoji in ko je prejel odgovor, da v Beogradu taka organizacija ne eksisrira in rudi iz ministrstva notranjih del, da pravi-la te organizacije niso bila nikdar vložena ter potrjena, je postalo jasno, da gre za spretne sleparije in    mahinacije   prebrisanega pustolovca.
Zadeva je bila prijavljena policiji, ki je Bauka že dolgo iskala, saj so medtem že nekatere tvrdke tudi prijavile, da niso prejele nobenega izvoda. Toda pustolovec je izginil kakor bi se udrla zemlja pod r*jkn. Zdaj so ga naposled iztaknHi v Konjicah, kjer se ga gotovo ni nihče nadejal. Bauk je priznal, da je na račun te knjige inkasiraj okrog 150.000 Din. To je razvidno rudi iz seznama njegovih žrtev, a policija domneva, da je Bauik oškodoval še mnogo drugih, ki niso v seznamu. Zato naj se vsi oškodovanci javijo na tukajšnjem kriminalnem uradu (nadzornik g. Močnik) ali pa na okrožnem sodišču v Celju, kamor so Bauka prepeljali.
Doma je kradet žito
Sv. Križ, 14. sepiombra. Včeraj popoldne je prepeljjua orožniAka patrulja v ljubljanske sodne zapore Leopolda Kotarja iz Sv. Križa nad Litijo. Polde je že star znanec zaporov, saj je bil v tekočem letu že štirikrat aretiran. Zadnjič se je pregrešil pri sorodnikih v Gabrovtki in Sv. Križu. Fant je namreč brez dela. pa bi navzlic temu rad dobro živel. Zato je \iomil doma večkrat v ka-sčo. odkoder je odnesel več vreč žita in ga prodal za mal denar v okolici.
Njegovim domačim se je zdelo zadnje čase čudno, da je fmeJ fant vedno dovolj denarja za cigarete in pijačo. .TačeJi so mu gledati na prste in nekega večera so ga zasačili, ko je odnašal vrečo žita iz hise. S tem je bila njegova usoda zape. čatena. Prišli so orožniki na ga odvedli najprej v litijske .sodne zapore. Ker pa ima preveč grehov na vesti, so ga prepeljali v Ljubljano, kjer se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Zaka; šs niste član
Vodnikove
****
Podružnice:  MARIBOR Strossmaverjeva Sto. — NOVO MESTO, Ljubijanska c,
telefon' št. 26, _     CELJE: cel tako uredništvo: Strosemaverjeva ollca L telefon št. 65
podružnica uprave: K oceno va ulica 2, telefon ft. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101
Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani §t_ 10.351.
Ban dr. Marko Natlačen
uradništvu
Slovo dosedanjega bana dr. Dinka Puca od
Ljubljana, 13. septembra. AA. Davi ob 8. se je dosedanji ban g. dr. Dinko Puc poslovil od uradmištva banske uprave. Pri tej prilik: je imel P*"močnik bana g dr. Pirkmajer na g. bana tale nagovor:
Gospod ban! Vaš: ožji ^od-elavoi se od vas poslavljajo, ko zapuščate vodilna mesto dravske nanovin^. V času, ko ste na_ čelovali banski upravi, smo imeli priliko
poznat', v va^ spretnega upravnega š**fa* meča široke koncepcije in benevolentnoga predpostavljenega. Z bistrim očesom ste opazovali in spoznavali potrebe prebivalstva. S čutom odgovornost in polnim opti-zmzma ste lotrili v težki dobi moralne in gospodarske depresije nalog in 08 pošteno trud« ila rešite porajajoče le probleme kar najbolje. Bodočnost bo ocear-la vaše delo. Ja« sem prepričan, da vaša sorazmerna kratka doba ne bo ostala ne-opažena v zsoi1o\i*ii ilravske banovine. D0" volite mi da se vam za vaše delo od srca zahvalim z!a«tr pa vam sporočam zahvalo uradništva. kateremu ste mu pokazali vso svojo dobrohotnost in naklonjenost. Prosim vas, d:i nas ohranite v dobrem spomin«!.
G. ban dr. Dinko Puc se jo zahvalil zbranpmu uradništvu ter v svojem lovoru dejal:
Gospodje! Ko sem po smrti naše.ca bla-gopokojnega kralja nastopil službo bana dravske banovine snio si dali obljubo, da bomo čuvahi deidjščino ki nam jo je zapustil kralj in našemu mladomu kralju iz-noCt li boljšo kakor smo k* prevzeli. Po ttth načelih smo se tudi ravnali v našem delu. I>anes lahko konstatiram^ da sem našel v vas v tem delu razumevanje. Lahko rečem da smo ves čas delali objektivno in nepristransko. Nismo izvaja?' nobenih nasilj in persukcij, dasi smo preživeli v tem ča-»u volilno dobo. Jaz sem vam za vaše sodelovanje prav '-Stkreno zahval ju j<*m. ML slira. da lahko imamo zadoščenje v tem, da je bilo vse naše delovanje poS^^'^no filuižbi domcAine, ne pa favoriziranju kakega pokreta. Pri vas sem našel dobro voljo za to delo ''.n lahko rečem, da sem mog^l ve-dno računata na vas. Zato vam izrekam svojo iskreno zahvalo.
Ob pol 9. je novoimenovani ban d.r. Marko Nat'ačpn sprejel zastopni.ko ee"o-kurpneea uradništva banske uprave med njiimrl vse načelnike in Šefe odsekov, p. pomočnik dr Otmar Pirkmajer je najprej predstavil novemu banu vse prieorne ter ga nato pozdravil z besedami.
Gospod ban! Ko prihajate, da prevzame te vodstvo uprave v dravs-kt! banovini, vas
v imenu osobja kr. banske uprave kakor tudi vseh podre jenih uradov, zavodov m naprav prisrčno pozdravljam. Od srca in iskreno vsi žei'mo? d»a bi srečno vodili usodo naše banovine. Cas.i, v katerih prevzamete mesto bana- bodo zahtevali od vas ne samo, da se posvetite z vso svojo osebnostjo odgovorni služb*, temveč, da ohranite in razvijate tvornost in pžrtvovalnost svojih sodeiavcev, ker veliki problem«;, kri se danes pojavljajo, se bodo mogli rpševati le s krepkim skupnim hotenjem vseh po-k>canih, in le sJožni napori celokupnega upravnega ustroja bodo pod smotrpnim vodstvom kos velikim nalogam. V osobju. lol stoji pred vami in bi je po sedanjih dispozicijah poklicano, da tvori kader va. ših ožjih sodelavcev, bodete našl> gotovo zveste sotrtidnike pri vaših prizadevanjih, da poslui' te trajnim interesem ožje in širše domovine. Vse osobje je bilo vedno pripravljeno pošteno in stvarno delati ter je imelo edini cilj pred očmi, da v predanosti posluži svojemu kralju, svojemu narodni in utrditvi državne n/sli. Z zadovoljstvom lahko ugotavljam da naš aparat ne deluje kakor strojni mehanizem brerz iuše brez srca ali Ijuheztni do stvanl in brez čuvstva do naroda. Kdor ho objektivno cenil storjeno delo v preteklosti^ nam tega očitka ne bo mogel štorih". Prepričan sem, da Se bodete o tetm tudi', sama prav Skoro prepričali in prfšli do spoznanja, da se na zasnovah preteklosti da igradrti boljša bodočnost dravske banovine wi njega prebivalstva.
Gospod ban, dovolite mi Se, da prtporo-ročam vse naše osobje vaši naikkaijenostt ter vas naprošam, da ste msu pravičen in dobrohoten predstojnik. S to prošnjo vas ponovno pozdravljam ter želim najboljših uspehov aa napredek in proč vit dravske banovine. nailepSeg- bvserja naše prekras. ne Jugoslavije.
Za pozdravne besede se g. ban dr. Marko Natlačen zahvalil s temle Sovorom:
Gospodje! S kraljevim ukazom sem Po sta vijem na čelo državne uprave dravske banovine, Slovenije. Zavedam se, da mi je s tem poverjena velika in odEčna, toda tudi težka naloga. Ne strašim se Je. Zaupam pred vsem v pomoč Onega ki nevidno vodi usodo narodov.
Zaupam pa tudi v vašo pomoč, gospodje, in pričakujem, da mi boste z Iskreno vdanost i o >n vestno delavnostjo pomagali pri moj^m delu. Gotovo je tudi vaaa srčna želja eros-podje pomagati našemu narodu. \xl je baš v današnjih razmerah pomoči *v podpore tudi potreben. Kakor jaz, ste tudi
vi iz*!i iz naroda »!n umerjen sem de m ti
hočete _       kakor jaz — nhraMti po svojih
najboljših močeh. Zdrndtimo *e toretf tn * vnemo in gorečnostjo, ki se ne ntaft mL kakih trudov in naporov, krepko na <fcaW po starem ge^ku *Z nanodegn aa narodne če nam bo to Šesta trajno pred očmi in če se bomo no tem gesta pri svojem (Wh vedno ravnah, verujte mL tudi u^ebl ob bodo iaostali in narod, kt stavi totifca nade v moje banovanje, ne bo raaoteno, a odrekel vam tudi ne bo svojega nrianaaja in svoje hvaležnosti za vače uHpe&no dekv: Ne le. kar mora, kar more, to rani je stori U dolžan! To naj nam bo vsem vc^itea misel v naši službi!
Z zvestim, neutrud^^am, nesebičnim in požrtvovalnim delom za narod bomo najboljše m nauspešneje »hižili tudi svojemu mlademu kralju in bomo najučinkovitejše služili rudi svoji šarSi do»novw>i — naši tpibljcni  kraljevini Jugoslavji.
Se nekatere misli bi želel ob tej pri Viki prav posebno poudariti.
Da bo naše delo prav usmerjeno in uspešno, moramo ostati stalno v najožje zvezi z IjiKistvom. />avedajano se, da smo tudi mi sestavni del tega ljudstva in da nam ' je v tej naši ljudski skupnosti poverjena le odličnejša m vodikva naloga. Pogostokrat se dogaja, da se uradnik oddalji od naroda, da tvori zase posebno kasto, ki je narodu tuja in sovražna. Tak uradnik je suha veja na narodnem telesu, ker je med njim m narodom pretrgana orgarrična vaz, ki vajij ne prihajajo več zdravi sokovi tz skupnega narodnega organizma, NaSa naloga torej bodi, ostanemo v tesni zveri z narodom, da prisluhnemo niegovim težnjam in željam i«n da upostevan»o njegove potrebe.
Gospodje! Se ena misel je, ki jo moram prav posebno poudariti.
Ne smemo si zakrivati oči pred dejstvom, da je v zadnjih letih v našem narodu zelo trpela državna avtoriteta. Pre mnogokrat so predstavniki ciržavne oMa*#M izvažali zakon — ne na k-orvs.t ljwWc»^ mas. ne na korist in v zmislu širokih plasti naroda, ne proti vsem državi janom en*a ko. Zato je med narodom padlo zaupanje v zakonitost Hi trpela je vera v objektivnost državnih obrasri. Naša naloga je, da to popravimo, kajti zavedati se moramo, da je zakon temelj, na katerem sloni država in da tisti, ki na tem temelju maje, ruši in ogroža obstoj države. Od vas gospodje pričakujem, da me boste s popornim ume van jem podprradi v mojem prizadevanju, da se zaupannje naroda v državne o»biasti in državna avtoriteta »opet vapo-starvi.
Zerrm, da t menoj iskreno sodelujete in zagotavljam vas, da bom vaše upravičene težnje rad in vselej branij in zagovarjal.
Znaki vojne nevarnosti
London, L3. septembra, r. Tri velike vojne lartje an&ledkega sredozemskega brodovja so dobile nalorc, naj k r žarijo po vztoodnem Sredozemskem morja. K rižarka vDevonsthjre« bo 31. se»ptemt>ra prispela v luko Lflmasole na Crpm, krBarka >Lon-don« bo poGdafna v Sajn&guevbo, dvc dfru«ri kri žar k i pa v Laroaoo. Of*ciemo ladavlja_ Jo da spadajo ta premeččenja t okvrr po-letnJh potovanj.
Marše tile. TZ. septembra. AA. Danes ■* je z rednim panifltom *rangerjem< etfpe_ !jak> v 'DSibuti tTO vojakov frarjCo*«krh kolosi jek m čet
Težka avtomobilska
M.
Davi se je v Hočah pri MaHbom pri-periia stra&na cvtornooiJska nesreča. Ko so štf rjud)e i^odaj v cerkev, so našli 1 km od Hoč na odoepu ceste proti Raki popolnoma sa/Jbit osetiui avtomoftril in kraj njega mrtvega vozača. Ugotovili so, da gre za .Msroatarv« PuBsftfca, tossj— ja olja v HočsrfL Tfatr*) se je pefW z mobftom *ftar« prori A wstirtp Avto je tss-sčtI v iA*Jtsim karnen s taksno sflo, da je Puoef& odtotd 25 m daleč ki se aavU z gfevo v tla ter oMeŽal mrtev. VoasV> je pa zdrknik) za nflm m se pimrnffu čez truplo. Tudi tmtmudbŠ je bfl popolnoma
Borzna porodila.
turih, 14 septembra: Hepgpnsd T.
riz 30.986. London 15.21. rfssjjmk SOT Brussrj 51.90. MIlan 7J5.0VB, Isaalrtd M.—. \rn3terdam 207.16. Berlin 128.60. Dana* 37.40, Praga mrest* im
KOB t
»8LOVBH8KI W A R O T>< 9o6ota, ». «pleufe» 1S9B
Stev. 2C8
Vodnikova družba ob svoji
10 letnici
Letotafe knjige Vodnikove družbe izidejo v začetku
novembra in bodo zelo lepe
Ljuljane, 14. septembra Lepa knjiga je pra nas doma ko nikjer. Toda posledica isto mig mgdu hg sgdren dajanje knjig pretežno na prevode, dela tujih avtorjev, ki nam večinoma niso bli-su, ker BJab paod naših taL Zatoraj se vzporedno rasle v narodu težnje po domačih knjigah. Tem težnjam skušajo ugoditi knjižne družbe, ki obogate slednjo jesen nase knjižne potice z domačimi knjigami Med njimi praznuje letos Vodnikova družba, ki je zorala doslej na slovenskem kulturnem polju že široke brazde, svojo desetletnico. Zavada joči se tega dejstva in radovedni, kakšen bo njen letošnji jubilejni dar, smo stopili v zveze % družbenim vodstvom, da nam pove vse kar bi pred taktom knjig zanšmak) nase cen j. bralce.
Letošnji knjižni dar bo obsegaj prvič 5 knjig: Jubilejno pratiko, dve pripovedni knjigi, poljudno ananatveno knjigo in knjigo za otroke. Z njimi bomo naraslo število knjig nase družbe na 41. Kar se podrobnosti o letošnjih knjigah tiče, sicer ni prav, da izdajamo preveč skrivnosti; kajti prave oceno knjige moremo izreči šele tedaj, ko jo anamo v rokah.
Pratika, ki jo bo uredila spretna roka dosedanjega urednika dr. P. Kari ina, bo tudi letos, ko bo oplemeni tena s patino družbenega jubileja dokazala, da po opremi, vsebini in obsegu prvaci med našimi koledarji
Izmed leposlovnih knjig je na prvem mestu knjiga prignanega pisatelja dr. Iva SorKja. Že ime dobrega in duhovitega pripovedovalca, ki zajema snovi svojih romanov vselej iz srede razgibanega življenja, ki ga motri kot nepristranski opazovalec, nas jogotavija, da bo »Petdeset odstotkov« — t. j. naslov njegovega romana — zadovoljila slehernega. Že iz naslova zveni pisateljeva osnovna zavest, da je na svetu res vsega samo 50%, pol radosti in sreče m pol tuge m trpljenja.
Druga povest nosi naslov »Temna zvezda«. V nji nas voda dr. P. Brežrrik v razgibam svet sedanjosti. Napet, poln nepričakovanih dogodkov, ki so združeni z dramatičnimi razpletfci bo ta na trdih tleh zgrajeni fantastični roman odložil vsakdo šele tedaj, ko bo prebrana zadnja vrstica. Kajti boj, ki ga bijelo astronomi z obser-vatorji na J-ungfraui z drplornati radi tega, da bi preprečiti grozečo vojno ki ljubezen mladega para, vse to jamči, da bo za knjigo dovolj zanimanja.
n.
Poljudno znanstvena knjiga je tudi letos na pol pripovedna m upamo, da bo prav kakor prejšnja »O Sftwrifi« ugaja ra. Bosvečerta je junakom, ki so nam odprli pot do Jadrana in ki počivajo sedaj v
lovih temnomodre Adrije ob obadah zgodovinskega Krfa in opisuje nase morje — oko v svet. Z njo bodo ob mnogoštevilnih lepih in izbranih slikah potovali čitatelji od Sušaka do Krfa ter bodo ali doživljali prvič krasoto sinjega Jadranskega morja, ali obnavljali svoje spomine nanj. Knjigo je napisal D. Ravljen.
In naposled peta knjiga. »Zlati čeveljčki« od V. Bitenca. Z umetniškimi stika-rni bogato ilustrirana povest za mladino. Z njo bo ob desetletnici izpolnjena Vodnikovi družini davna želja. Upamo, da bomo z knjigo, ki jo dajemo iz srca, ustregli.
To je na kratko vse, kar moremo sedaj izdati. Pa je še ena točka: kdaj bodo knjige izšle. V juniju smo bili spričo dejstva, da so v stavnici že pričeli staviti naše knjige prepričani, da bodo izšle najpozneje sredi oktobra. Toda prišla je vmes stavka, je zatrla življenje v tiskarnah za dva dolga meseca in ki je nase nade precej omajala. Toda sedaj, ko se je pričelo delo z dvojno vnemo, smo prepričana, da bodo izšle knjige že v začetku novembra. Mnogo zavisi sedaj še od poverjenikov in članov, da urede vse, kar se tiče članarine, da se bo mogla ekspedicija knjig tem hitreje vršiti. Zamudniki ne mude le sebe in vestne člane, ampak tudi pisarno in pozneje ni mogoče vsem mnogoštevilnim željam naenkrat ustreči.
Kar se tiče članov, pričakujemo letos isti, da še večje odziv ko lani. Letošnji bogati knjižni dar ob desetletnici družbenega obstoja in poročila poverjenikov, ki so poslali članarino, nam dokazujejo, da naši upi niso pretirani. Vse zavisi od dobre volje onih, ki jim je lepa knjiga pri srcu. Kot Vodnkova družina delujemo brez podpor zanašajoč se samo nase, t. j-na delo članov, poverjenikov, pisarne, odbora in naposled tudd pisateljev. Zavedamo se, da smo v službi slovenske knjige in prosvete. Naša družba jo vsenarodna in so povabljeni vsi, da se ji pridružijo. Za Din 20.- nudimo vse, kar moremo, želimo, da imamo člane po mestih in dežeJL Mesta in trgi bi seveda moraH dajati zgled, kako znamo ceniti svoje kulturne ustanove.
Vsi naši načrti za bodočnost so v etn-žbi pravkar navedenih načel. Izmed njih naj omenimo le enega, ki ga bomo uresničili še to jesen. Šesta vrl i bomo zbirke knjig in jih za najnižjo ceno dali m naše nepre velike zaloge kmjig na razpolago vsem, ki sd hočejo izpopolniti knjižne piedale. Kajti naša prva želja je, da gredo knjige v svet. Toda o vsem tem, s či-mer bomo skušali kar najlepše proslaviti našo desetletnico, bomo itak javnost tančneje obvestiti.
ta Htiatisovo cesto, ki sicer ne spada v okvir razstave in je tudi za nase ljubljanske razmere msio preobsežna.
Med raastavijensmi projekti, fotografijami sn modah' so nameščene lepe plastike našega kiparja Gorieta ter Pejniceve, ki v veldki mast poživljajo rastavo, katero je s spretno roko aranžiral arhitekt Sreoar.
Slaba kupčija
Agent s pisalnimi stroji stopi v šefovo pisarno baš v tretiutku, ko šef poljublja svojo tajnico.
— Smolo imam, — pravi, — baš sem hotel ponuditi stroj, ki nadomeetuje tajnico. —
o
ti o k
Vsem bratom in
Vsem bratom
Bliža se tužna obletnica onega dne, ko nas je kakor blisk z neba zadek kruta, nad vse žalostna vest, da je padel v Marše ju, zadet od zločinskih, plačanih rok, On, naš nad vse ljubljeni vladar in Voditelj, Viteški Kralj Aleksander L Ujedinitelj, ki je položil svoje dragoceno in od vseh ljubljeno življenje na oltar edinstvene Domovine, ki je zanjo delal, ki je zanjo živel m ki ji je bila namenjena cok> njegova zadnja misel, ker je pač njo in svoj narod ljubil nad vse.
Naš narod ne sme pozabiti te dragocene žrtve, ne sme pa tudi pozabiti na vse one velike čine in pridobitve, ki jih moramo zahvaliti Njemu, našemu Kažipotu in Vodji v lepšo bodočnost, ki je znal v trenutku razpaljenih strasti očuvati narod in državo pred katastrofo. Vse ono, kar je storil v svoji državniški modrosti, mora slehernemu Jugoalovenu ostati nedotakljiva svetinja, ker le na ta način se bomo — ne le z besedami — ampak tudi z dejanji iskreno oddolžili Njegovemu svetlemu spornimi in izvrševali Njegovo oporoko: Čhrvajte mi Jugoslavijo!
Sokolstvo, ki mu je v svoji dalekovidnosti in v svoji izredni naklonjenosti določil tako važno misijo v našem narodu, smatra za svojo posebno dolžnost, da na čim najbolj viden način izkaže tudi ob tej žalostni obletnici svojo trajno hvaležnost svojemu Najvišjemu podporniku in da po-
Sokolska predavanja
I S t T O
! Narodni javnosti!
Jesenice, IS. septembra.
Sokolsko društvo Jesenice bo v jesenskih in zimskih mesečin prireduo četo vrsto predavanj in družabnih večerov ter s tem dalo svojemu članstvu prisilno, da se medsebojno apoena in MsMsi s sokol-akirrri dolžnostmi m načeli. Prvo tako predavanje združeno z družabnim večerom, se Je vršilo v sredo v sokolski **>-rani ob navzočnosti velikega stervna sotocO-skega članstva. Predaval je žnpni stare-dma brat Jakob spicar o temi: Sotcoiabvo in politika. M Je boš sedaj izredno aktualno. Pred predavanjem je društveni ata. ressna br. dr. M. Obsrsnsl v poljudnih besedah orisal pomen predavani družabnih in daaatbaaa večerov ter poaval članstvo na intenzivno sok olako oeto m na redno posedanje dmetjvenih pzsređtfcear pa nsj si bodo te tieSesnovzspojnoga. nsmsssV nega sat zabavnega značaja.
Burno pozdravljen    Je povzel bcsorlo
časti Njegov svetli spomin kar najdostoj-neje.
Uprava sokolske župe Ljubljana je zato sklenila, da se obrne s tem proglasom na vso narodno javnost, proseč jo, naj se priključi svečanim komemoracijom, ki so jih dolžne prirediti vse župne edinke s sporedom, ki jim ga določi župni prosvetni odbor; da naprosi vse posestnike, naj na ta dan na svojih hišah izobesijo državne zastave na pol droga; vse trgovce, da okrase — kakor lani — svoje izložbe s slikami pokojnega Kralja, in vso našo javnost, da prispeva na naših komemoracijah za so-cijalen sklad Viteškega Kralja Aleksandra L, ki je namenjen podpori nezaposlenih članov in naši sokolski mladini, dani nag odvedejo prispevke v svojem društvu!
V Ljubljani priredi župa za vse mestne in okoliške edinice skupno žtalno svečanost na Taboru dne 9. oktobra ob 20. uri zvečer.
Obnovimo na ta dan prisego zvestobe svojemu mlademu vladarju, prvemu starosti Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije, Nj. Vel. Kralju Petru EL, — z delom vSo-kolu, s pošiljanjem naše mladrne v sokolske kovačnice značajev m v šoie zavednih, požrtvovalnih in junaških državljanov, da se oddolžimo vsi svojemu Velikemu Kralju Mučeniku, čigar oporoka naj nam bo program m smoter!
Čuvajmo Jugoslavijo! — Zdravo! Uprava sokolske župe Ljubljana.
tesnim prostorom v šolski sobi, kjer ima društvo svojo telovadnico, bo tudi letos prt-redilo svoj javni letni nastop v nedeljo 15. i. m ne letnem tetovadišču nove šole. Nastop prične točno ob 16. uri, pa vabimo nanj vse domaČe m ljubljanske pri jat aije dro-Sfcva, da nas s svojim pose tom podrpro moralno in materialno in da se prepričajo o uspehih našega dole. Zdravo 1
Semiški Sokoli ob kraljevem grobu
V nedeljo je sokolska župa v Karlov u organizirala poklonitveno potovanje sve r ga članstva na Opienae, ki se ga je iz Bele Krajine udeležilo Sokolsko društvo v Semien. Udeleženci so ponesli s seboj tudi sokolske prapore društev v Semiču, K -lovcu in Dugi resi in so bili že v .MW.. novcu kar najlepše sprejeti. Vojaški avtomobili so jih brezplačno prepeljali do hrama, kjer počiva naš najvišji Sokol.
Ob grobu našega pokojnega vladarja so navzoči  počastili  njegov  spomin s  pet minutni m  molkom,  nakar je ob kripti spre govoril starosta br,    Sablji« ki ob konca
kar je glavno, tereni so tu pred nami tako, da nam ni treba hoditi nikamor v hribe. Stopiš iz hiše,    si  natakneš smuči in ie te ponesejo v belo opojnost. Tudi ska kalnico imamo, ki se bo pa letos po na črta g. Rozmana temeljito popravila in podaljšala tako. da bo dovoljevala skoke do 50 m. Skakalnica, ki ima izredno ugodno I lego, leži  namreč severno in v  po*du ta ko,    da  ne  pride  do nje  niti   vet©r niti soinee, je oddaljena komaj deset minut od trga, leži takoj za penzijo Buttner. Tudi za druge vrste sporta so podani vsi pogoji;  za sankanje imamo na  razpolago vc<> kilometrov   dolera naravna  sankali šča.
Sv. Lovrenc na Pohorju se zadnja leta zelo peča s povzdigo tujskega prometa, in to poleti kakor pozimi ter se še naprej vsestransko izpopolnnjuje. Tudi za letošnjo zimsko sezono se mrzlično pripravlja in urejuje. — Da pa so vsi gosti-letoviščarji, športniki in turisti prav dobro In por^l postreženi, skrbe naši vrli lastniki penzi-jonov, gostiln  in  privatnih stanovanj.
Koledar.
Danes: Sobota, 14. septembra katoličani. Pov. sn*. križa. Znan osi av
Jutri: Nedelja, 15. septembra katoličani-Mati 7 žalosti
Današnje prireditve Kino Matica: Rdeči cvet Tramvaj: Mitnica, nogometna tekma ob 19.30 na igrišču SK Primorja
JUTRIŠNJE PRIREDITVE
Kino Marica: Poljubi me, Aneta Kino Ideal: 56, ulica
Otvoritev Narodno obrambne razstave ob 9 v Auerepergovem dvorcu v Križankah
Jubilejna skupščina Ciril Metodove družbe ob 10 v Trgovskem domu
Plavalni dvoboj Celo\*ec : Ljubljana ob 11 m 15 na kopališču Ilirije Dežurne lekarne
Danes in jutri: Mr. Sušn *k, Marij hi trg 5, KuraJt, Gosposveteka cesta K) in Bohince ded. Cesta 20. oktobra 3V
Iz Maribora
— Slovesna blogo$lo\'ite\' temeljnega kamna nove šole. Jutri bo slavil naš obmejna Maribor dogodek, ki bo važen spomenic v zgodovini našega mesta, saj bodo polagali temeljni kamen za novo šoko, ki je bHa tako potrebna. Na stavbišču ob Fracscopanovi udici se bo obrala m naša javnost, da prisostvuje tako pomembni slovesnosti, ko bo mariborski škof dr. To-mažič blagoslovil temoLj.ni kamen za Fl. deško meščansko in II. dekliško osnovno šolo v Magdaienskem predmestju. Priče-tok slovesnosti bo ob 11. uri dopoldne. Sodelovale bodo godba in vse mariborske šoie. Prisostvvari bodo tudi predstavniki viade rn banovine, tako da bo slovesnost tona večja- >JedeJjsko slavnost bo otvorrl % lepim nagovorom mestni župan g. dr. Lšpold, ki ima za grodnjo nove šole največ zashjg.
TEKIT1H HflRmoniKHRJEU JUTRI Ml lfELESEJHfill
Razstava tujsko prometnega stavbarstva
NaSi arhitekti pomagajo z nasveti gostilničarjem in
Ljubijttna, M. septembra. Tudi letos je velesejmska uprava odprla svoja vrata našim arhitektom, da nam pokažejo svoja najboljša dela, deloma izvršena, deloma pa projektirana na obsežnem polju tujsko prometnega stavbarstva. Da so se odločala arhitekti uprav za to temo, ki je pri nas sicer že dokaj obdelana, prav
nazorno kaže, koiiiko je ravno na tem po-prišču še n^obdekme ledine.
Razstava je popolnoma poučnega značaja in hoče našim gostilničarjem, kavar-nar)jem in v ne najmanjša meri nadian hotelirjem pokazati, kako naj bi uredit, odnosno preuredili svoja podfletja, da bodo na višku sodobnega tu jeko prometnega ustroja- Kajti tujc?u-l^toviscaxjo je treba poleg vseh naših odllicmb naravnih krasot nuditi tudi vsaj tako udobne to lepe hotele, kavarne in gostilne, kot jih premorejo druga sosedna aipska letovišča, da bo raje zahajal k nam. se leto za letom vračal, privabljal še druge m ktako postati veži činitelj našega narodnega gospodarstva. Ni treba posebej omeniti, da so vse druge alpske dežele s Švdeo na čelu naravnost idealno organizirale svoje tujsko prometne
postojanke, ter da se pm vkTžona trud in kapital v prav visoka meri obrestuje.
Pri nas pa je topogledino še mnogo storiti, naše tujsko prometno stavbarstvo se z malimi izjemami nahaja na še precej pri-rmtivtti stopnja, kar rakokoT ni u^jravierji-
VO, ker rniaiao ravno na tem poiju že lepo števrlo sola.rrih m rzkušendli strokovnjakov.   In ravno zato so m letos nadeli
naši arhitekti odtočno nalogu, pokazati vsem mer<>dtfjnrm činiteljem smernice za katerima naj strenr8, da dosežejo ooo popolnost v svojih obratih, tako v praktično gospodarskem kot v lepotnem pogledu, ki jrm bo dajala moinost zadovoljiti svojega gosta ter doseči zažeijeni rmančnd efekt.
Zato so menda tudH letos orgcniziraLi veliki grafični načrt, ki predstavlja na črna deski posamezne stopnje v odnosa jih arhitekta do naročnika, do štabnih uradov ter do posameznih obrtnikov, torej vsa dela, od odločitve stavbnega programa pa do izročitve gotove stavbe gradbenem« gospodarju, krogotok, katerega središče in duše more bati k dober in sposoben arbi-tek.
Neposredno ttrjca ateienc zgradbe so razstavili M hŠbsk tir Herman Hua. K ham. Kos in Pletner, ostat pa zgradbe, ki sm-ž$o posredno odnosno imajo s temi neposredne odnofofr.
em
Arhitekt Herman Hus razstavlja zgrajena hotera Park Hotel s Kazino na Bledu ter Stara pošta v Kranju, ki sta se praktično zelo dobro obnesla. Nadalje razstavlja načrte za hotel Jekler na Bledu ter za roak> gostilno pri Belem oblaku ob Gračnici. Slednja je nadzidane kmečka hiša  in spremenjena v  majhen let ovseni
hotel, brez velikega komforta predstavlja tip za nase gorske pokrajine.
Velik in globok problem nam predočuje arhćtekt Hus s svojo samomkio rego-lacitjo ljubljanskega Tivolija, kot centralni park veHkega tujsko prometnega gi<VKftča, ki predstavlja v vse zaključeno enoto, katero križajo le nove prepotrebne »vez« obeh severno in južno Rožnika rastočili mestni predelov z ostafernd deli mesta. Novi so monument aleai vhod v Trvori, godbend paviljon s zimsko promenado sn umetniškim razstavnim paviljonom, zoološki vrt ter športna arena, nova uredrtev ljubljanskega veiesejma ter letnega gledališča, in kočno uredrtev velemestne kavarne v gradu Tivoli, ki predstavlja posebno in podrobno obdelan problem za se. S to regulacijo nastane vse polno norih prospektov in arhrtektonskih zaključkov z
odličnima mesti za spomenike.
Po obsegu razstavi jenib del mu asaol arhitekt Platner, ki prScazuje v načrtfc lepo zarmšfcerri noto] v gorenjskem kotu, pravi eipski hotel srednjega stila. Hotel ob jezeru je cisto moderne koncepcije s povsem revno Krisja, medtem ko prikazuje arhitekt Krism svoj hotel Beflevue ob Bohinjskem Jezera, ki je že izvršen, dobro povezan s svojo goremjsfco ofcoHco. Slednja rroa razstavljene tuda načrte z« prede-lavo malega hleva v letoviftčno hiKco. Enako Platnerju razstavlja arhitekt Kos veWki in rnoderoi hotel za obmorsko mesto. 'Arhitekt Navinšek pa prikazuje konkurenčna osnutek za Narodni dom na Sušaku, ki vsebuje poleg drngm tujsko pro-mettrfh naprav rudi kavarno in hotelske sobe. Arhitekt Ogrin razstavlja skice za gostišče na   Gorenjskem v alpskem stflu.
Arhitekt GoesrJ, ki doslej še ni mzetavS, nam je pa pokazal osnutek za dobro izrabljeni planinski dom.
Stanovotisca, večja in manjša, nam en je na tu cM za r^tovaečne kraje z lepimi detajli prikazujejo pa arhitekti Khem. Medved, Mesar, Platner m Strenar.
Omeniti je še, da razstavlja arlirtekt Navinšek svojoas v časopisju publicirano regulacijo za vetfln trg med Ljubijanšeo |
predavanju oodetefl ra^anerje soicotebva do vere ki peMMfcSj da Je pcMMttao prepri-čarrje notranja zaderva vsakega soknaske-ga pripadnika, ki ga. sc^eotstvo gtoboko spoštuje m ae vanj ne vrnešarva, BJhJHtoW naroda in države je aa nas največja avetl-rrja, simbol te svetinje pa je naaa državna zastava. To je edina pot, po Icaesri mora korakali jageeOovenateo snlPOisbsOL Po teg poti borno korakali tudi v bodoče ponosno m samozavestno ne oziraje se na desno a*i levo. Ob zaključku predavanja je članstvo nagradilo brata Spicarja z viharnimi ovacijami. Starešina br. dr. Oberanel se je zahvalil predavatelja, nakar se je ob zvokih sokolske godbe razvite prav prijetna zabava.
Sokol Zgornja Šiška gradi
Med društvi bbmje ljubljanske okoheeje Sokol v Zgornji didki n&jmlajši, a vendar za«to nič aianj čil    in wsestranako de4a>ven.
Letos poteče pet lat od njegove ustanovitve, ko so na iniciativo bratov Pleničke, Pooar-ca, Kooha In Crva začeli bratje in sestre brea veega, a morejo danes pokazali xa na prav lepe uspehe in tudi inventar. Društvo je že v prvem letu obstoja priredilo svojo akademijo, javni telovadni nastop, si nabavita najnujnejše orodje, pozneje se je ustanovil tudi dramski odsek, prav dobre je dedoval lutkovni odsek pod vodstvom brata Plaiiičke in Rine, a tuui lastno knjumP
00 si je na pobuda sedanjega staroste brata Kooba društvo uredilo. Zal, da je leto« đaasspo rad t nerazumevamja njegovih kulti rno in narodnovzgojnih ciljev ob dvorano, pa bo DTOSv. delo v letošnji zimi omejeno le na predavanja, na drugi strani pa je dru&tvu uspelo dobiti bivšo gramosoo jamo, ki je bila meto zanemarjena in občini vse
prej kot okras, in si bo iz nje do prihodnje pomladi uredilo vzorno letno teiovadisce, ki
bo aa letnim telovadišcem Ijunijanske^ Sokola menda največje letino teloa adiŽ6e v naši Sapi sploh. Lopate požrtvovalnih bratov in najetih delavcev — brezposelnih doma-čloov so že zapele in prostovoljni kgftukpo-kasmje ie sedaj lepe uspehe. V glavnem je svet že Esravnan, urejeno in utrjeno lelova-diSfe za 190—900 telovadecih, urediti pa bo še treba progo za tek, igrišče za odbojko, prostor za tahkoaHetske panoge itd. Seveda radi garderobe in prhe bo treba postaviti, BsaadMi nekaj drevja »žrro mejo, pa bo teiovadiaJe akaaao svojemu namena.
Veliko delo Se caka delavne roke, a tudi domača in ostala javnost naj ne odreče svoje pomoči, kose bo društvo obrnilo nanjo za prispevke v materialu a*i goaovari. Za sedaj pa treba izreči iskreno zahvalo aa pol-no razumevanje in pomoč banovini, sreske-mu oeetnenm odbor« in dornači občini. . Kljab mten^vnemm   dem   ia   kljub pre- i
govora pofozTl na giob lovorov venec s trobojmeo in napisom: Kratja beroju — kariovika sokolska župa.
Po govoru m počastitvi spomina kralja mučenika so se udeleženci pokionitvene^a potovanja vrnili iz kripte v cerkev, kjer so prižgali sveče in se vpisali v spominsko knjigo. Potem je pa prispel odposlanec našega mladega kralja Petra H. in § prigodnim nagovorom izročil starosti br. Sabljiču nov prapor za sokolsko župo v Karlovcu, ki p ga je poklonil najvišji Sokol kralj Peter II. Po govoru je bil prapor, svečano razvit, nakar ga je prevzel župni praporščak. Prapor je okrašen z modrim trakom, na katerem se leskeče ime našega mladega kralja.
S svečano zaobljubo kralju in domovini so se naši vrti Sokoli vrnili nazaj v Belo Krajino, kjer bodo pod praporom, darom Wj. Vel. kralja Petra H zvesto hodili sokolska pota in gradili temelje lepše bodočnosti.
Sokolsko dmšivo Ljubljana H. prične s redno telovadbo v telovadnici I. drž. realne gimnazije v Vegovi ufici KŠL t. m. po tem-le redu: V poned., sredo hi petek od 18.—19 rnoSka deca, od 19.—20. m. naraščaj, od 20. — 21.30 »and. V torek in Setrtefc od 18 — 10. ženske deea, od 19. — 50. ženski naraščaj in od 20. — 21.30 članice. Deco se bo vpisovalo le, ako pride v spremstva staršev. Nadoiništvo.
Sokolsko društvo Ljubljana II. priredi jutri v nedeljo, izlet na Sv. Planino. Odhod z jutrangtini vlakom ob 722 z glavnega kolodvora. Vabimo članstvo, da se izleta udeleži v čarn večjem številu. Nače>lfirtvo-
Sv« Lovrenc na Pohorju
Malokdaj se en je o znanem Sv. Lovrencu na Pohorju m le redko ae oglašajo skromni Ixivrenčani po časopisju, š-entlov-renSka kotlina se razreza na 3 km dolgi in 1 km široki, lahno padajoči planoti, obdana od vseh strani s rjoborskimi vrbovi, nagosto posejanimi z velfeastnirai smrekovimi gozdovi. Po pravici se lahko trdi, da je trg Sv. Lovrenc na. Pohorja najlepše m najidealnejše planinsko letovišče, klimatično zdravilišče m zimeko športni kraj na vsem zelenem Pohorju.
Letna seseona je pri kraju. Le tovi »carji so povečini Se odSK; sieer jih je še nekaj
tu in tod! prihajajo Se, toda glavna sezona je končana.
Sv. Lovrenc na Pohorja se začenja pripravljati na zimo. Trg s svojo prekrasno idilično okolico ne nudi  samo v poletnem
času oddiha in rac ved rila, temveč ima tudi vse pogoje za zimski sport. Tu so najlepši in najidealaejši smulki tereni za vsakogar, aa začetnike in ie krveabaoo: in
— 8 trgovske akademije. Ministrstvo trgovine ki HKTustrije je odredilo otvoritev paralolke za L razred državne trgovske akademije v Mariboru. Ravna tel jstvo poziva vse orne učence in učenke, ki so bili pri aprejemu v 1. razred odklonjeni, da se javijo pri ravnateljstvu naikasneje do torka 17. septembra.
— Obrtniški teden naj ne bo pozimi! V nedeljo 13. t. m. bo v Ljubljani seja širšega odbora 2Sveze obrtniških združenj za dravsko banovino. Razpravljali bodo o vprašanju, aH naj bo obrtniški teden pozimi kot doslej ali pa naj bo ob primernejšem času, kajti gotovo je, da zimski čas za tako prireditev ni prikladen. Seje se bosta udeležila tudi dva mariborska (kregata, in sicer g. Miho Vahrar, podpredsednik Zveze obrtnih združenj ter g. Iircti kot odbornik.
— Samo ie do nedelje! Le se do ned. 15. t. rn. popoldne ostanejo za lanske aibonen-te rezervirana dosedanja mesta v mtri-borakem gledališču. Pohitite, ker se bodo po tern roku oddajala ta mesta novim interesentom I
— Dekle padlo iz prikolice. Nenavadno srno4o je imela na včerajšnjem izletu z mo torjem 3D-letna predica Marija Kranjčeva. Ko se je s svojim znancem peljala v prikolici v Radizel, so počile pnevmatike, kar je imelo za posledico, da je mAademka padla iz prikolice in se tako poškodovala, da so jo morali mariborski reševale- prepeljati v haVa-fšrrjo bolnico.
— Listnico s tisočakom pogrešil. Ko je dobil tekstHni tehnik Ajrrvand Kovačk izpia-čUo v znesku 1100 Din, je denar spravi! v hetrrtco, tr> pa v suknjič in ga pustili v vra-tarjevi sobi ter šel v tovarno na dck>. Ro shx?bi pa denarja ni bilo več. PoHeija vodi preiskavo.
Iz Ptuja
—Kros;  pro*itn berknftosne   Kaj« v
priredi v nedeljo 16. t.m. evetHezri dan. Oteti dobiček se bo porabil za vzdrževanje proti tuberkulozne hge* zato prosimo javnost, da podpre to akcijo m ne odklanja   prodajalcev cvetKc.
—Z motiko po glavi. Te dni sta se vračata iz Znpecje vasi k Sv. Lovrencu na Dr. p. posestnikova sinova Jožef Jeza m Andrej PlanjSek. Med potjo je prišlo med njima do prepira, v katerem je Planjsek segel po motiki ter udaril svojega sopot-iika po glavi in mu prizadejal težjo po ikodto. Jeza pa ima poškodbe tudi po vsem telesu in je moral iskati zdravniške pomoći.  ZadOvo  ima  sedaj  v  rokah sedasee.
<.____ mm
•uran 3
V eiesejem od vesele strani j
Na velesejem ne hodimo lamo študirat pomorske vede,
tam se tudi zabavamo
Danes ob tO. ttri slov
nelodiozne   Franc   f ril«rim
FRASKITA
a premiero melodiozne Franc operete
Ljubljana. 14. septembra.
Počasi se bom morali sprijazniti z mislijo, da velesejem ne bo trajal <-ec.no Se nekaj dni in v Ljubljani se oomo tolažil« a samo meglo. Meščani so ves teden marljivo posečaJi velesejem in mnogim je ž*» prišlo v navado, da so šli vsak dan na ve. lesejrnošće. Da se pa ne hodijo le zabavat sprevidimo že Iz teg-a, da se mude največ v paviljonih in da promenirajo šele, ko M začno paviljoni zapirati.
Vendar ne smete misliti, da se hodimo na velesejem le šolat ter študirat pomorske vede in kar je z njimi v zveai. Menda nI povsem brez pomena, da igrata na ve-sehonem prostoru dve godbi na pihala hkrati. Včeraj popoldne je igrala vojaška godba na prostem ob koncu drevoreda, v paviljonu na Rozmanovem vrtu pa želez-nioaraka. Letos je pač vse dvojno in ni treba ničesar giedati skozi povečamo steklo. Tudi varrieteja imamo dva. zunanjega, in notranjega.
MIMOGREDE NABRANI PABERKI
Zastopniki svetovne trgovine so se tudi letos utaborili pod marelami. Čeprav- Se doslej ni deževalo, so vendar prišli na swvf ra*-ij-n   in   marelfi   irmajo   kr^>b v***mO
odprte. Letos so posebno v modi aparati za britje. Več prodajalcev jab prodaja, m vsi seveda po »eenmci^onsa&to« rrrTikiri cenah. Aparat lahko kupiš z britvicami in brtisitoDroim vred aa 15 T>ta. Kanfcn. renti pa prodajajo seveda se ceneje. Moža <k je kzrpfi najprej tbo to4» po 25 rjdn. ko je pa vndesL da je pod drugo m&rok) po 12 Dan Se cok) boljše bftago, je posega tudi po njem. Končno je pa cprcroded. d& ie najceneje vendar pod tretjo matresa, kjer je kupfl taretf. aspamait s ssemi po±ret>-š^žnernti za lO D*n. NFo. zadaj ste me pa polteno ofanl brez apasEsnStJ js Bantrmal, kr> je odštel zadnjeg«, kovača
*
čflovefc res ne wv s £tm —SM mn JaMtt koristi v^leoe^etm Tstko masfidkoga doleti sreča, da ma na kar na lepem očistijo obleko. Samo pod mareflo se morać po-stAvsti sn prodajalec ti >aradtra< s posebnim mOom jedOnj nst s audcoj&čsa. Iteka-teri meSčami so w—?Bpf m bodejo ba& zaradi t&ga. na ve4eaejem. apormaadt se zeme vodffle može na modno revijo, da bi jih prepričale, ksatoo težko pogrešajo najr&z-Itfsaejie modne novosti Zdaj so pa ioka,-saJe, da dobo aefctone, saj vodijo može pod marde, da jtan prodajatec očisti obleke
D«, so prodajalci pod mareiajru pravi esgovnSd, pač dohmo v»e»ste- Marsikdo poskuša doma, karr se je naučil pod mar^U a se mu seveda ne posreči. Lani so se hodih možje ves teden učit, kako se vežejo kravate. Najbolje je res, da ti prodajalec sam očisti obleko ah zopet zaceli zdrobljen lonec. Ko je dama zagledala, kako imenitno se lepijo pobiti krožniki je vzkliknila.i: Oh, kakšna škoda! Zaikaj nismo prinesli s seboj JeEusčka brez glave!
*
Na jadranski razstavi je vse pristno, samo nad pupam i, ki so oblečene v mor. narske uniforme, so razočarane nekatere. Na. prvi pogled se zdi, da stoje živi mornarji Kdo bi torej štel v zlo dekletom, da ščipljejo uniforme, ko je huda gneča in se blaženo smehljajo?! Ko sprevidijo, da so se zmotile, se jim obrazi seveda podaljšajo. Človek se pa lahko tuda dvakrat zmoti. Na razstavi bokeljske mornarice sta dva člana te korporacije v krasnih uniformah, ženske ki se zanimajo za lepo vezenino na uniformah in ki so se prepričale, da mornarji niso živi, otipavajo lepo uniformo. Oni dan je neka dama kriknila preplašena, kajti Dalmati. nec se je premaknil... I>a, na jadranski razstavi je vse pristno.'
*
Na ribarski razstavi je vedno gneča, pač zato ker je mnogo obiskovalcev, vendar pa nekateri mislijo, da je gneča tudi zaradi tega, ker nekateri slone kakor okameneli pred akvarijem. In veste, čemu se najbolj čudijo? Na šipi je od časa do časa morska zvezda. Skoraj val mislijo, da je nalepljena slika na steklo ter se ne morejo načuditi, ko sprevidijo. da je morska zvezda v resnici živa. Toda največja gneča ni saradi morskih 'vezd. Včasih obiščejo razstavo tudi zastopnice nežnega spola ki so pa Lako obilne da lahko zastopajo mali ducat dam vitke linije Nenadno se ustavi ves promet Ljudje potiskajo naprej, toda >hrast se omaje in hrib. zvestoba Slovencev ne pa ni dala motiti in je še pošteno prepd.
pala junakove mišice. Človek vsaj ve, prt čem je!
gane i. odnosno dama stoji kakor trdnjava. Protesti začno deževati. Dama pa stoji kakor ar ocena pred pošastjo, polipom. — Potrpite. vendar! pravi ogorčena. — Kako je hercig!
Ljudje so pa robati in nekdo mrmra: _ v akvarij žlezi, slana voda je najboljša za -špelu!
★
Na veseličnem prostoru se produeina na visokem trapecu ^zračnic akrobat. Akrobacij je sicer Ljubljana te sita, ker jih je videla zadnja leta toliko, toda vse zavisi od akrobata. kako se zanimajo zanj. Akrobat razkazuje svoje mišice s posebnim zanosom, se obrača kakor mc no k in i in pokaže tudi. da zna marsikaj. Ko zleze po drogu, ki stoji brez vsake opore, na vrh, nad trapec ter za jaha kolo. začno ljudje mižati. Spodaj medtem, ko doseže dramatičen trenutek višek, nabiralci nabirajo prostovoljne prispevke. Zanimivo je, da gledalci tedaj še posebno vneto može, ko se jim približa nabiralec. Končno stopi jtmak dneva med občinstvo
m deh" fotografije in avtograme. Pristopila je dama: sladko vprašala: — Kaj bo pa počela žena, če se ubijete? — saj ni oženjen, se je og-lasdl nekdo izmed občinstva- — AH ste zavarovani za življenje? je vprašala dama hlastno. In zopet je odgovoril nekdo hitro namostu njega: — Seveda je! Le zasnubite ga! — Dama se
★
»Zhc per ludeh zhesh kari vezati, ne fmes    pervezhrat     te     kalati«,    pravi ra
hisrrtni gofpud Jelazhim. ki is Preshemom fkupoi u oso t ari a hodi. inu fdei na vetiki-mu feminu ane fletne sgodbe perpouduie. Inu med tkn tvojim perpoudvajnem, ki kuker ana douga pefem je, lefizhic koshe mu guante. rokavize inu Vcrb'zheve leshnke, roskne inu zekine, disbezh« voda inu mašila lepu hvali, per por u z ha inu med te gleda vize mezhe. Prou dobru sna žila ti gofpod Jelarhm — ufe ti u narozie nerleti in u doma lohku fvode otrozhizhe optalash is necavirrr?   fpOTrrinki,    zukerberkom. ko-
l
z Jarmilo Novotno in H. H. BoUmannom v glavnih vlogah.
Od jutri naprej nagradno tekmovanje sol nov, odličen radioaparat in druga darila, ki jih brezplačno dobe naši obiskovalci!!!
f
otvoritev preiiovlieaaga kina Slog*
Krasen dopolnilni spored as nsj^m^»jsl zvočni tedrrfk. Preseljen* dvorana s sijajno akustiko. Nova, danes najdražja aparatura, kakršne ie ni v Jufoalavlji! Kljub temu nizke cene 4^, a.—,
8.— In 10.— Din ter najlepši filmi! Predstave v nedeljo ob       17„ 19. m 21. uri. Predprodaja vstopnic od
11. do \* 13. in od 14. dni je
LUNO SLOGA
(bivši ktno »Ljubljanski Dvore). Telefon 27-30.
L
lažni inu tekmi. Kutekajn drugjh zhudoofta she tam vkftfci ic. An zoperrrik slo zoprati zna. Is negavi-h presnih rok shidfi.nii fe-za-neeii perh«iaio iou on u anirrra ^'ashu vode sn papir ra«no35hfl, ven usame. na an lopar dene inu po lufftu mezhe inu is trga papirja anu jajze rata, is takiri^a zu-perrrik frtetio spezhe inu okuli poku^hari da. Tudi ta zupernfk, jjolobe, keralzhke, preshizrie mu ufe forte pishuke oponafhua-ti sne. Kar pred gledavizi Te u ani<2a ftaT-jphdlca mozhnu nahodniga iira u amo ftaTo mamo fpremeni. Sa eno omaro Te fkriie. pa ufak trkaii zhafa fe ven an drrijji tMlovile   perkashe.   talciri   iz  ana   majhine pal-
zhikft to rnufliko re^Ta Narvezhi zhudnoft pa ie de ta zopemik tudi iz trebuhom govoriti sna. U Predi na eni pruki inu n«a ufaki nc2avi ftrani dva mosh-zh;ka is mehkima nogami niga beliza inu aniga samoriza ima inu fe 6 nima lepu u treh ie-sikih pucuvarja. Moshizhiki ftokaio inu fe Fmei^o. poteno inu vrifkaio. zupernik im sa Ion pa glave is telesa ven putetjne. Fo tudi drmje kumedie tam sa viJiti. Na ani Tami roki an dezhik ano dekilzo u hifftu nad glavo dershi mu ana velika dekilza
ano   mansho  na  dveh   rokah,  d-c   fe qleda-vi2^m kar noge trefeio   ^he tudi ana frajli- j za po    shele'snirmi    dratu    vifoko 2ori YS { ano marelo na shpanzir hodi. ple^he :nu klezhozha an m^zhen Tmrkazh is   svormi i iiFti pobere.    Fe tudi «hi\-leine u haremu per tih Turkih vidi. Si zhlovik ne bi mifliu. de moguzhe ie is rirn Tvojim terbuham taku mig-ati inu fpako nozheniati inu to fvo-ie telu teku Sviti de kukeT ana \nn-ta. a* j an napet lok ven vid\    Gofpad Jelaznin ! umef  Tame  fmeshnize perp<iuduie. de g!e-davi za m    od    fmeha  ti    terbuhi poka.io. -^Kdor doma Tedi ali potu i e. te lepe ta«h-ke poferbuie«r inu ta prave ledraTte tashke med g7edavize letio. Tejte **he Vi, de tud Vaf obdeK!
giono smrt nesrečnasra delavca in gtoboko bol njegovih preostalih.
— Stavbna sezona se Mita koncu, B&a je ena najslabših v povojnem času. kar je vzrok pomanjkanje goto^Mne m strogi gradbeni predpisi. Na Gosposv-etski cesti je zgradil trgovec sr Tramšek poleg s\"0»Je hise tep trgovski lokal, ob Sokolski oBeJ brivski mojster g. Ivan Rakove en ona d-stropno hišo, v katero se je *e vsehl, ob Dirski ulJ.ci je dogTadil nišo g Jože Zupan, ob Jadranski cesti pa lepi enonad-stropni hiši tov delavca Viktor Borut in Franc Steblaj. nižje doli pa pritlično hiso g. Jože /ure Ob isti cesti je svojo niso dvignila za eno nadstropje in razširila gospa Anica Kalanonra, temelje pa kopljejo 8e nekateri de?avci, ki bodo v dog-
Ing.   arcfi.   Kregar Rado!
lednem ćaau postavOl niše v tam okotlfla. Vse kaze. da bo v lakaj letih vse Ijatce ob Jadranski cesti sarkVano m do araatta. vedska kolonija ta. kjer je se pred kiatkim vodika gmajtm polna skalovja
tf&DA DELAkOVA
rOL A ZA RITMKMO CIMrlASTIKO m   OOKIČfV BlOI^CiOtVAe.
M-nVPiS DHEVHO OD K)-l4-
REDNI   TBČAJI so  žb PHICbH
politika
AM. Presi, inspektor strokovnih Sol v dravski
banovini
% Jesenic
— Veličasten pogreb žrtve drla. V četrtek popoldne se je vršil izpred hiže žalosti na Jesenicah veličasten pogreb delatvca Janeza Vidmarja, ki se je smrtno ponesrečil v tovarni. Na čelu ogromnega žalnega sprehoda so nosiri mnogo vencev iz svežega fivoplsanega cvetje, sledila je godba kovinarjev. kJ je igrala žalne koračnice. 2» krsto to sorodniki pa se je vila neskončna vrsta ljudi, uradnikov, delovodij, sodelavcev, prijateljev in znan. cev pokojnega in njegove družine Pogreb tragično preminula delavca je bila prava žalna manifestacija, ki je pokazala kako delovno ljudstvo   globoko   doumeva tra-
Za BtfOfeoviioaui6kt naaia\n.At z enako kvalifikacijo moi"aj-«-»   lu^i   \ zdjiuua
pr<->lvtaeL.     eaake     mo*UOStl   za nap.eCi<>-
vanje. ne gie^e na to ali &o nameščeni na gieuiij-ij LvuiiAL.*ii ali moakih oartnili faoićm. be^e l ii.<^vo UA'e^^^^M) ^iu/rue^' =a razmerja in služila.h prejemkov uprav-nti-i^a Luiu-^iiiegu .a a^^ei>^ ugOOja *>tio^ kovnega šolstva, s posebno «luzb^r.o pia^m.ti: uven okvirja ouet^a uralaf škega in tudi 5redn;e^i>l^kega 2iako»^a, bodo ustvarjeni potrebni predpogoji za nadaijn; pn>dVijK in razvoj uasih »urokoV-nih šol
Če ge upošteva, da posebno od praktičnega znanja in ž*vijenskih izkušenosti tega ućiieijsUa zavidna ne le kvaliteta, temveč naravnost usoda teb šol ;n njish absolventov, potem meramo razumeti zakaj so bile vge države, kjvr je to šolstvo kvalitativno na višku, primorane uveljaviti za to osobje posebne službene pragmatike. Kajti povsem izključeno je. da bi se hoteJ. potegovati za učno mesto gtarejBi strokovnjak, ki si je *e u^tvanl svoj položaj, če bi mu ne mogli nuditi v učiteljski službi veaj enakih, če ne višjih prejemkov. Pri relativno majhnem tteVUu tega osobja bi bil fimačni efekt tuda pri najsirokogrudnojšem zvišanju sružbenih prejemkov še vedno neanaten v prtmor: e koristjo   ki bi jo povzrooLl.
Glieido pouka in motranje organiaac-j« Je avtOT povg»em pravilnega mnenja, da rasti ka v bistvu strokovnega in obče i Z-ot>raA&valne«a šolstva no doOUŠĆa, da bi se oboje vrst šol upravljalo po te t m Ti-
rjjklh hI načelih. Pri uredbi notranjega poedovanja. in organizam- i je pouka na strokovnih šoiah moramo uipoš^^vati pr\'en stveno težnje in potrebe gospodarskega ter realnega praktičnega življenja. Na strokovnih šolah se namreč izobražujejo tfcCer*ci ki »tojp «*redi praktičnega «ivljenja, odnosno. >ki stopajo neposredno iz sole v praktično življenje. Dalje opozar ja avtor na razvoj strokovnega šoistva V zadnjih letih ki postaja vedno bolj preden. Namesto špecijalLzaoije oP-aZUje-mo  vedno  vse  večjo  težnjo  po IMlMRllCi'
ji vseh tipov strokovnega soaplia, ne da
bi «e pri tem dovolj oziralo na razl^ne krajevne prilike in potrebe Tako se je na eni etrani iz višje obrtne  &ole izcimi-
la sprednja tehniška šola. ki se približuje po svojem notranjem ustroju čim f*a-lje bolj bivšim reaJkam^ na drugi strani pa se ve-dno bolj zmanjšujejo možuosti za   nadaijno   J2>obra^bo   V   praksi •tojftttll
ubrtnikov. Kot doPolnite<v te^Ta šr>l5tva smatra avtor za poTrebno, da se ustanovi šola za umetnost m industrijo.
Pospben članoK p«r^veča avtor vajžoogti u<ril.    Zahtjeve      ki jih  v tenn oaniru stavi
stjnokovno šolstvo so neprimerno večje kot pa oboe izobraževalno.
Laboratoriji, delavnice, abirke, model:, i. t. d. so za poduk neobhodno potrebtii. Sredstva, ki so v ta namen na razpolago so povsem nezadostna. Kdor pozna tehnološke muzeje inozemstva, ki ©o dostopni vsak cag učeči se mtedini. ta ie-le občuti pomanjkanje, ki ga trpe naAe gtnofcovne  šo^e  v tem ožim.
Kar pa je avtor prezrl, to je pomanJra. rrje tetoiičnili in drugih strokovnih ucn* knji^. Vale-d t««a nedostatka je strokovni n^itelj m profesor primorati celo tW5ao 9tnmw narekovati in vsako risbo to^nO narisati na šolsko d«ko. Ne pažljivoj*, površnost adi izo*tan<*k od poduka s« n-s da nadomestiti. Učenec nema vee prilike Popraviti Pogreške in zamevuj^no nadok-nadriti.
Neemasje tujih je-Zikov mu oncimogoča nadaljno teoretično izpopolniterv v svoji stroki. Najbolj se čuti pomanjkanje strokovne nterature v mo^krih obrtnih sov*ah (d>lovodJskih in mojsterako delovodjih šolah) kjer imajo učenci le patr raaredov osnovne šole ter je znanje pi ganja kaj sele risanja povsem nezaoTjBtno^
Kako naj učenee sJedS diktatu, pasi aa
»nov, ki jo učitelj obravaara ter isto. časrho Prepisuje iz table. Neprimerno večji bi bati uspehi, će bi imoH tvojo strokovno literaturo. Na žalost pa v ta namen ne obstoje nikaki Sondi. C« ie spiše strokovnjak tako knjigo jo mera sam založiti in sam razpecavatti. Tlak strokovnih knjig- pa je maoajo ilrnlJl, kot navadnih učnih knjigam. ladatfri za klišeje rieSb gredo lahko v tetke <Vao<-tisoče. V tem ozaru je nafta šolska politika zagretem a Denar za stavho «p se <*obi. Zgradb *=o pakkčo čeeto z pretiranim lUiksuaorn Za opremo že primanknje sredstev, zbirke in ućila «o skromne, ne. zadostue dotacije za materijal aa delav niioe in praktičen poduik, popohtoma nič pa n; predvideno za tf«*"*»»5š «tmkovn!ri knjig Od strani države, banovine samoupravnih oblasti In tudi obrtnih in indu.
strijskjh  organ :ia*.-ij   se   ae poveča kovni    JataraLur.   prav   noben ?   pažnja in nobenega razumevanja.
Za  izbiro  poklicev    prod lagana psjbr> L&hni&ka  analiza,  je   tudi   za naše prilike nujno pogrebna^    cia  se jo    uvede.    Le • predhodno  ugotovitvijo  bi   ^e smelo <JL ja-ku dovoliti    nadaijn.:    študaj  v eni afi drugi strok:. 2gre«.eni  pokric sikodvje n« samo ' u- osebij ki ei je ta poklic xbeaia temveč tudi vs^m onim, ki  pridejo ▼ ob-niucje njenega deiokroga.
Povsem zadovoljiva je Po mnenja avtorja organizacija trgovskega šolstva, ki §e lahko kosa v tem pogledu z najbolj. širni šolam: te vrste v iHoaemnt*^ Tndl to šolstvo se deli v nižje, srednje tn ^> tjoko. K ni z j in s padajo trgovske gtrokoa-ue nad. š4.>;e( k srednjim državne dv*x. lazredne trguvske š««le. tr^ov^ka akad> mije, k visokim pa Visoka ekonom***^ komercLJonalna     .a  v Za-grebu.
V tem članku ugotavlja avtor, da je število dijak oj prekoračflo število d^|a>-k0v v nekaterih šolah in da njihov ste vilo rase in znaša v celoti že iz učnih načrtov jc razvidna oxga«ii7a*ci_ ja m učna snov. k; *e jo v teh šolah obdala. Iz statiki i k pa točno viddmo, kak^o Levilo tega mjaštva stalno ra^te.
Tudi pri trgovgkem iotstvu opa^rmo da obstoja številčno nesorazmerje meri nižje in višje • rganiziranim, V rnJn državi :mamo nnmro-č 3 pomor^k^ a.kaoe_ mije. 19 trgovskih akademij s akup' Ml dijaki  (od teh je ld07 dijakinj) D
le 8 ruaj"h organiziranih dvorazrednili šol s skupno "42 učenci in uet-nkarm Avtor je mnenja, da bi §e tip dHuTM reijnUh trgovskih šol bolj popiiterir>rai, var
je za manj'še kraje brez i^mia bolj pni-m^r^u in kori^rfen kot pa trgovske aka_ '»mije.
Ob koncu knjige dbravnava avtor Ap žensko strokovno obrtno šolstvo ter prihaja do zaključka, da je to ^Lstv0 v vseh banovinah na&e državP holj ra-zvi-tot kot pa v (dravski banovin!, kjer '.mamo farno   dve nižji obrtni šoli. dnftm
i^h y cel. držav; 237. Z oz'-^om na vSvžnoet tega Šolstva, ki wn» za naWr>: 11     iaofcra'ziti   ž^n^ki   naraščaj     aa. razive
ženeke r^hrti 2.) za r*^P^evanje žer)Ske_ g* drimač^sra obru in industrije in 3.» aa
tZobra-zb° neiteljic za že»ngke strokovr*© šole je želeti da bi g*e tudi v dra,vste» barjovini posvečalo temu AoJatvu već pažnje in eJtrb^Io za njo*T>v razvoj.
Ob zaključku izraža a^/or željot da bi «ve naše strokovne soietvo i b*vioc> gibajo v pravcu k«^r z;h navaja, razvije m ute^noljaje v .^voji knjigi. Merodajne kroge opozarja na važnost da morajo ostati te sole v najtesnejši zve«zi z življenjem, fcer hrjrrn le tedaj vnStle svojo veleva*no narorrno ^»podamko ruilog-o Ohrarjajr> naj aaaeaj delavnih šol. ker je le na takih ioieh mogoče u£.pe&no vzbujati in gojiti v mladini ljubeoea m s^Kiet* vanje do dola Končno pa iaraia željo >ia bi tudi na-^e strokovno Soletvo cepilo v mtaie »irca p>trebno količ^r.-> žirijem, ekega optimizma in patriotizma.
iniMiniininiiiiimu
Vajlepii modeli moderne damske ^ konfekcije pri
PAITI INI LJUBLJANA
rnUL"^ Kongresni trg 5.
■ ii m t ti ■nrTTTTirTTnni i u n m dc
Ta knjiga pa je uadna tudi v tpm po-gksdu, ker opozarja vse zaJnteraatrane kTrare na preorijentacijo šola*e prdit.ke. ki je nujno potrebne *n z tocnjmi podatki utemeljena. Avtor je pokaaal afa. solurjv> poznavanje ustroja strokovnega aoi^tva prav v detajlih, zato «o njegovi nasveti povečan stvarni iai atrogo utemeljeni. K smo t resni ureditvi narodnega gea^jodai-stva spada pred vsem suiotrerja protekci^ inteTfgenteiga naraščaja, kav teraimn se mora zasosrorati t praJrttčnem »vTjenju me»ta, ki bodo odgovarjata, nsje.
grrvvtmni   Aimn Jta   in zmoinoit&U.
Jubilej vzornega moža
Ljubljana, Ml aepteinfcca. Danes praznuje na ^lniaVJ spioano pn OdUjeoi g. Karel Hisch 8tVtetn4co rojstva SUvljenec je bu rojen na Diodu pn ^«o-Tom um'h^4i kot sin kxnetaazBi staršev. 2rv-1 jerrje mn je tekio v bori>4 kakor vsem za vedrrjkn aiovertskim moeem. Kot 30-letnega msfmwwgn    rrrtadernca  so  vtaftcmli v dra-gonafeo snknjo m nomti jo je moral pomah 19 kaL Ko je prišel od vojakov, je br! leta 094 aprejet v državno suzzbo kot sodre sioga pri amlwon v OtasaJkO, a leta 1^04 >e prišel k aodsseu n* Vrtmfeo, Irjer je M IPll pokojen. Leta 10%4 je bfl re^k-t-a po w>jxj4 iosa  1010 nov« vpoko-
ČJeprav mu m bila posuta frvrjenistra pot z sniinaaBl, je vago j M svoje šriri otroaie dobra m strogo v narodnem duhu. Majvec-je njegovo veserje je bdio vedno, ko je gledal svoje otroke v *akofasrih kroph in tudi sam s ponosom nosi aokolfidci kmnn človek bi m« ne ps-Modšl tako visoke st»-nosti, ce jja srečaš t kroju, praenoo pa kadar seda visoko vzravnan na konju On je uvedeJ pri vrhniškem Sokom korijemoo.
In kako težko čaka sievjjenec v%ak dan na slovenski Narod«! Kaknr ura je točen na vrhrriSci posti vsako popoldn« in z razprostrtim »Sloveriiskirn Narodom« ga srečaš večkrat v drevoredu. Prebere gs vsak dan od začetka do konca. Dtnj&flk li stov rrkna rad. ker pravi, da se je navadil »Naroorrve* oblike v 45 lodh, odkar čtta nđiš list, kakor nha vode.
VrrHTieanom, ki mu khoejo ofc tap—l žrvljeriTskem pubi 1 ejti: še na mno^a otai, — «e  pridružujemo  tud?   mi   ■   iskreno z*4>o.
da bi praznoval mroparjem sfav|>erier 6iL ^drav mi zadovoljen še mnogo rojatnfh dntl
Iz Celja
—C  Ookoljilcl   obStn^ici   tara d  w>   bo  • 1.
na Braeai   na meatzLj ma^aotraL
—-e Umri je   v sredo v oat>k-i hflMul 58ietnj dninar MartTn Tiesjak te Trnje i -P»*i   Petrov*aJif   ki   je   bdi  v  sredo -titraj padtri   «   ko0oka   ter   04-»bi3   badw>k    , r*< r*^
mcAgano* in vec zunanjii poAkodh.
Nedelia. tt. »pt.: 7J^0- 9odrjhne tehnične pridobitve  ▼  vinogradn&bsa  m klfttaratVTl
(ina Goriup SergeD; 8jX: Caa, poroOla, spored; Mešan narezek rnrzlih plo«.
9.0n: Versko predavanje (p Guido RantJ; tO.: Plošee po željah; tO 30: Prenos Bso jrrp.da,    otvoritveni     povor    tedna Rdežeaa
kriza - g. SvetoZar Tomič; B0.45: T kraljestvu lutk. (Orkestralne m reproducirana glasba, klavirski koncert m razni prixorf> Sodetnjejodr. nenfto .*Wara, elana radijskega dram-dcega "todija. Radijski orkester m plošče; 1245- Caa, spored, otveatun. kwr želite, to dobite (rentodur. koncert); W.: Udoviceva in Lsasstovs pojeta napio scah; 16.15 Za našo ffC«podlnjo: 0 aadjn ^fdc. Tnavnova); ro^V. Citre in hATmonV-ka! t«. Skalar in piožca) vmes prenos tekme hannonikarjev i t*4eeejme; «0.30.- Ha«, ura; 30.: C>«, vreme, noroeBa. obvestila, spored; 3015: J«** Vambereart ITJetasmrt -zvočna igra. Vrajo elani rad3]akeffa dramske«* studija Režija: Inc. Pengov. Sklad be m glMb. vodstvo: prof. Lipovsek; SIJJO: Za zabavo in piee (pmoos i« neho-tJčnfk*); SSL: Cas, vrstne, poročila, spored; »Lo: Ha vaai pa tnalfc pajot Fantje na vari).
Ponedeljek, 16. aept tt.dEofcaf ressU bi a« peH! (pk>ice); \2>4£>- Vreme, pc^oetla; IS: Cas, obvestila, spored; 13.16:Hekaj venfJkav na ptošeah; 14.! Vreme, borza; 18.! Zdrav-niska ura (drBooomtr Ma^ajna); 18.20: Jease Cravrford igra na ktno orgijah (pk> iče); 18.40; V novo ^vjono (načrt -sporeda sa 1. l&*>/96); 1».: r3a#. vreme, poročil A, aporisd. of»v<vrJla;  rPSTV:  Hac ara.
NA JSA  ZOBNA KREMA
AVTI ZOBNEMU KAMNU in ZA OČUVANJE ZOBNE SKLENINE!
Sli Ali m%
»SLOVENSKT   NAROD« Sobota, 14. septembra 1935
DNEVNE VESTI
— Zdravniška vest V Imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino Je bil vpisan zdravnik v Ljubljani dr. Aleksander Ferenčak.
— Preklican razpust druitev. Banaka uprava je razveljavila svojo odločbo glede razpusta Katoliškega prosvetnega društva v Cadramu, Katoliškega prosvetnega društva v Prmovtl la Katoliškega prosvetnega društva 2Jče.
— MnenJe inozemcev o jadranski razstavi.  Jadranska  razstava je  privajbila ie
lepo število tujcev in va so polni hvale njenega bogastva im emotrenosti. Splošna želja je da bi naostava ne trajala samo 12 dni, temveč da bi ostali še odprti vsaj nekateri oddelki. Neprecenljivega pomena bi bilo za na&o državo, če bi mogli glavne oddelke te krasne razstave pokazati v inozeinetvu, /V Avstriji, Češkoslovaški, Nemčiji 'In drugih drža vab od koder bi bas s to najučinkovitejšo propagando privabili k nam nove množice letoviečarjev. Ko« k a Skoda, <ja nismo posta viM vsaj glav nib oddelkov take razstave na mednarodno razstavo v Bruslju. Zakaj ne pridejo v takih primerih do besede možje, ki znajo organizirati re prezent a*vne razstave, da bi dobilo inozemstvo o nas boljše mnenje?
HOTELIRJI, RESTAVRATERJI,
GOSTILNIČARJI, GOSPODINJE
= Začetek letošnje vinske trgat v«. Po
čl 8. zakona o vinu in C3. 28. pravilnika k temu zakonu je dovoljeno trgati namizno grozdje, čim dozori. Obča trgatev grozdja vinskih sort pa se ne sme vršiti pred rokom, ki ga določijo sporazumno s sreskim načelotvom za svoj okoliš občinske uprave. Občinska uprava lahko dovoljuje sporazumno a prizadetimi vinogradniki trgatev ranih vinskih sort tudi pred rokom za splošno trgatev, prav tako tudi podbiranje bolnega grozdja kasnih sort. Neupoštevanje določenega roka, to je vsako predčasno trgatev kaznuje po § 30. zakona o vinu pristojno sresko načelstvo z globo 25 do 1000 Din ali z zaporom 1 do 14 dni. Občinske uprave naj določijo letos čim poznejši rok za pričetek splošne trgatve v svojem okolišu. Ta rok ne sme biti določen pred 1. ok.tobrom, izjeme so dovoljene le v slučaju, če bi bil zaradi deževnega vremena ali drugih elementarnih nezgod ogrožen pridelek. Po službeni dolžnosti se ima prijaviti vsak primer predčasne trgatve pristojnemu areskemu naceJstvu.
— Iz »Službenega lista«. >Službeir". list kr. baneke uprave dravske banovine« št. 74. z dne 14. t m, objavlja uredbo o Iz-premembi knena občine Pleterje v Zdole, izpremembo pravilnika o obveznem zava_ romanju prevoznih podjetij izpremembe in dopolnitve v pravilniku o pobiranju cerkvenih taks za uradna dejanja jerarhij-ekih in samoupravnih oblaste v teles in organov srbske pravoslavne cerkve, odloč_ bo o izpl« ■« u podpore uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke odločbo o zvišanju teže tiskovnih pošiijk v notranjem prometu, dovolitev uvoza rioinovega semena do konca leta 1£36 in objave banske uprave o poliranju občinskih davščin.
— Za 50-letnJ jubilej Družbe sv. Cirila In Metoda bodo združene ljubljanske CM. podružnice dne 14. IX. t. m. popoldne pobirale prispevke • za jubilejni sklad. Naj ne bo nikogar, ki bi ne položil »mal dar. domu na oltar«. Vsak. še tako majhen dar. je dobrodošel. z darom pokažite ljubezen do svojega naroda!
— Kaj gre na velesejrau najbolj v denar? Kupčijskih uspehov je mnogo povsod. Nihče pa bi najbrž ne mislil, da se zdaj oglasa na velesejmu največ kupcev za koze na razstavi malih živali. Društvo >živalca« bi lahko prodalo vse koze, najsi bi jih imelo še toliko. Kozjerejo pospešuje taiko. da daje rejcem. Manom, koze pod pogojem, da vzrede mladiča in ga dajo društvu, koza pa ostane članu. Ko bi Imelo društvo več sredstev, bi lahko pomagalo Se mnogim revnim. Težko je pač delati s samo članarino. podpirati revne ljudi, pospeševati živinorejo ter prirejati razstave. Vsak. kdor se količkaj zanima za živali, četudi ni rejec, naj si ogleda tudi drugi del razstave. ne le drobnice. Razstavljeno je mnogo perutnine, kuncev, golobov itd. Za vsakega nekaj, največ pa za ljubitelje živali in za one, ki imajo smisel za rejo malih živali. Kdor je vsaj nekoliko podjeten ter noče stradati, se naj oprime reje malih živali. Na razstavi se bo lahko prepričal, da reja ni le v zabavo ter za sport, temveč ima velik gospodarski pomen.
— Okrožni urad v Ljubljani je uredil svoj delovni čas tako, da prične poslovanje že od pol 8. ure dalje. Ta delovni čas se je tako uredil iz razloga, da imajo zavarovani člani in delodajalci tudi pred nastopom svoje slu/be možnost osebno urediti svoie zadeve pri uradu.
—elitni KINO MATICA Tel. 21—24
Samo še danes ob 4., 714. in 9%. uri
premiera   velefilma francoske revolucije
R de ći cvet
(Jakobinci)
v režiji-Aleksandra Korda
Predprodaja od 11.-^13 ure
Dopolnilo: Lucerna Smrt belgij ^ke kraljice Astrid.
—  Sadja rekov rt na rska  razstava v soli
na Jezici bo jutri že od 7. zjutraj dostopna občinstvu na ogled, dočim bo ajena uradna otvoritev '-adi zadržanosti prvega predavatelja šele ob 10. uri. nakar sledi zanimivo strokovno predavanje gg. referenta FTega in ravnatelja Lapa, pa prosimo vabljence, da izpremembo uvažu-jejo.
— Delo dobe. Javna borza dela v Ljubljani sprejme takoj aialMBalnaga pomočnika, kovača, ki lahko samostojno vodi kovačtnco, več delavcev za ohdciajpo kamenja (kocmosekov), vajeoko za stvo,   2  vzgojiteljici     z znanjem
— Regruti dijaki rojeni leta 1915, kt so vložili prošnje aa odsluženje roka v tem letu, pa so jim ioht bde odbite- bodisi od ministrstva vojske m mornarice ali od druge komande, se poživljajo, da se 16. t m. javijo v komandi ljubljanskega vojnega okrožja soba št 16 v času med 10 in 12 uro.
— Zadnje dni veieacjma bo vse zelo poceni. Ljudje bodo lahko izrabili lepo priliko ter nakupili razne drobne predmete, ki jih največ prodajajo v paviljonu H. Cim borj se bhžo veleeejem zaključku, tem borj cene padajo, ker bi prodajalci radi razprodali vse blago. Letos je lepa izbira. Mnogo je pletenin, od najfinejših do najcenejših. Najbolj mika dame kresna kožuhovina in je precej zanimanja kljub visokim številkam. Keramika gre precej v denar. Bižutorija privablja tudi precej kupcev. V paviljonu F je cela razstava preprog. Tako so Krasne, da ee ti zdi, da si v Alahovih sedmih nebesih. Ljudje imajo tudi priliko videti, kako se preproge t3co z rokami. V tem. paviljonu budi   mnogo  občudovanja  tudi dragocena
steklen ina. Velik prostor zavzemajo kolesa. Razstavljene so tudi dobre smuči. V tem paviljonu res lahko kupiš vse, kar kupiš. je najboljše, saj je razstavno blago v pravem pomenu besede.
— Brezposelnost v naši državi. Po podatkih osrednje uprave za posredovanje dela je ibiAo 1. septembra na področju borze dela v Beogradu brezposelnih 1743 delavcev in 596 delavk, na področju javne borze dela v Ljubljani 3481 delavcev in 761 delavk, v Zagrebu 1710 delavcev in 563 delavk, v Sarajevu 574 delavcev in 138 delavk, v Novem Sadu 1625 delavcev in 715 delavk, na področju javne borze dela v Splitu pa 318 delavcev ki 37 dolavk.
— Trije veliki turistični parni ki v Dubrovniku. Včeraj zjutraj so pripluli v Dubrovnik trije veliki turistični parrriki. ki so pripeljali 1846 turistov. Angleški par-nik »Strothnovver« jih je pripeljal 856, »Milwaukee« 563, »General von Steuben« pa 427. Vsi potniki so se izkrcali.
— Rickett na zemunskem letališču. V četrtek popoldne je prispel v Zemun iz afere s petrolejskimi koncesijami v Abe-siniji znani velcindustrijalec Rickett. Potoval je skozi Zemun s posebnim letalom v spremstvu svojega tajnika in sicer pod tujim imenom. Njegovo letalo se je spustilo na zemunsko letališče, toda Rickett ni izstopU. Iz Zemuna je krenil v Budimpešto, ni pa znano, kam je namenjen.
— V naši včerajšnji notici »Kdo je sodeloval?«, je bil pomotoma iapusčen za ribjo razstavo g. Bogomir MaJensek. za tujsko-prometni oddelek Jadr. razstave gospod ravnatelj tukajšnjega Putnika Pintar in prometnemu oddelku pa je na-čeloval dr. ing. Nagode.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 27, v Sarajevu, Skoplju ta Splitu 26, v Zagrebu 24, v Ljubljani 21.5, v Mariboru 20. Davi je ka_ zal barometer v Ljubljani 768.1, temperatura je znašaia 9.4.
Zvočni kino Ideal
Danes °b 4., 7. in 9L£. ari premiera ljubavne ga filma
56. ulica
Kay Francis — Ricardo Cortez
Vstopnina 4.50. 6.50 in 10 Din
— Nov načrt 3. kola državne razredne loterije bo prinesel vsem, ki sodelujejo, veliko in prijetno presenečenje. Mnogi so se pritoževali, da je težko doseči kak večji dobiček, uprava razredne loterije jim je sedaj ustregla na edino mogoč, pri tem pa izdaten način, ko je trikrat povečala količino dosedanjih glavnih dobitkov. Poleg dosedanjih glavnih dobitkov in premij bo izžrebanih še 48 novih velikih dobitkov, med njimi celo ena premija za dva milijona dinarjev. Vse podrobnosti vsebuje današnji nakladi lista priloženi prospekt znane glavne kolekture državne razredne loterije A. Rein in Drug v Zagrebu ki ga priporočamo pozornosti čitateljev.
— Prva slovenska ENOLETNA TRGOVSKA SOL A znani CHRISTOFOV TJONI ZAVOD, Ljubljana, Domobranska cesta 15 VPISUJE do konca septembra. Pouk prične 1. oktobra. Šolnina ca vse trgovske predmete, stenografi J", strojepta —1 120. _ Lastno novozidano poslopje. Poučujejo kvalificirane učne moči, profesorji. Informacije brezplačne!
— Odprte planinske koče osrednjega društva SPD. Jesenski čas vaW teletnike v planine. Izletniški vlak *n novi wee-kendJistk; omogočujejo planincem cenen poset planin. Odprte so naslednje postojanke osrednjega društva SPD: do 22. t m Krekova koča na Ratrtovcu — izlet preko Baselskega sedla na Mamarjevo ko čo in Škrbine na Orožnovo kočo na Crni Prstt, sestop v Bohinjsko Bistrico. Obe koči na Cm: Prati sta ogkrtjovan: do 22. t.m. V Triglavskem pogorju vabi Stanlčeva koča — najprtmerneJil dostoP iz vrat po Tom i ns kov i poti. Aleksandrov dom, odtod na Velo polje v Vodnikovo kočo ter preko w ribarice ali Planme v Lazu h koči pr? Triela^'-'h i^zer^h se. stop preko Planine na Kraju ter mimr novogradnje planinskega doma na Komi. i
V Kamna** ito piano**: Cea ka koča pod
Grintavcem, prehod preko Mlinanskega Sodln na Pode do Cojzove koče na Kokr-
akem sedlu, za prebod v Loga rako dolino je najprimernejše prenočišče v koči na Kamntškem Ppdfcj. Do M- t. m.: Spodnja koča na Gorici — krasen rasgted na Trupla vsko pogorje, s četrt ure oddal je. nega sedla prostrani pogleda na Koroško. Za početnike očaka Triglava bo oskrbovan Triglavski dom na Kredarici do 29. tm. Mr jarčeva koča na Vrsrčn bo stalno odprta do 89. t.m. nadalje pa ob dnevih pred nedeljo in prazniki ter ob nedeljah in praacnak iti. Do 6. oktobra bo sta'no oskrbovan Aljažev dom v Vratih, kamor je edinstven klet iz Mojstrane mimo Pe-ričnika pod severno Triglavsko steno. Stalno bodo odprti še nadedje do aimeke dobe dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini — primeren Izlet v sobo. to do koče, kjer se prenoči in v nedeljo nadaljuje pot preko Dola v Kamniško Bistrico ter se vrne po novi pešpoti v Kamnik; tudi dom na Krvavcu je stalno odprt, lahko dostopen iz Cerkeij. Ob Bohinj, in lahko dostopen iz Cerkeij. Ob Bol in j. skem jezeru nudita vse udobnost« postojanki »Zlatoroge rn »Sv. Janez«. Planinci, ki niso smučarji, naj porabijo jesenske dneve, da obiščejo v čtm večjem številu planine, ki eo ravno v tem času najmi-kavnejše.
Megaheiiotkop bo od jutri naprej postavljen na velesejmu    pred paviljonom
—Roditelji; Poskrbite že sedaj, da bodo vaši otroci dolge zimske večere prebili pri lepi knjisri- Če morate pri tem šte-diti z vsakim dinarjem, tedaj posnemajte roditelje zapadnih narodov, ki za svoj prijateljski ali rodbinski krog kupujejo kolektivno mladinske in druge knjige, da si jih med sabo dele in menjavajo. Obrnite se zato na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Miklošičeva cesta lft'I., ki vam da vsa potrebna pojasnila glede posebnih olajšav in  popustov pri  odvzemu njenih mla
J E NAMENJENA PREDVSEM VAM
dinskih in drugih zbirk. Na tej kolektivni podlagi si ustvarite družinsko knjižnico za svoj sorodniški in prijateljski krog in omogočite s tem svojim otrokom naj-sigurnejšo pripravo na življejnje in kasnejše pridobitno delo.
K. — Ta aparat je skonstruiral profesor Lorčenko Z aparatom se lahko opazuje, jo razni zanimivi pojavi na s o men in stanje solnca: fotosfero, solnčne pege. baklje br0moefero, granulacije itd. — aparat povečava 600 krat, tako da se vsi fenomena solnca jasno In lepo vidijo. Zvečer bodo interesenrti lahko s pomočjo velikega Zeissovega teleskopa ogledovali stanje meseca z žreli visokimi 10 km, z bregovi in velikimi dolinami. S pomo. čjo tega aparata si bo vsakdo lahko ogledal največji planet našega sončnega sistema, Jupitra z njegovimi štirimi meseci, dalje >starča« Saturna z njego""'m kolobarjem, ki je 60 km šfrok.
— Najcenejše In najkrajše je gotovo učenje Esperanta. V dobrih treh mesecih se morete jezika priučiti v tečaja, k4 ga otvarja klub csperantistov v Ljubfljani v torek 17. t. m. ob 20. uri v prostorih H. deske meščanske Saše, Beethovnova ulica priti.
— Jutri je zadnji rok prijave za avtobusni izlet v Graz na valesejem. Cena vožnje, prehrane in prenosiosa Din 410. Avstrijski vizum preskrbi Putnik. Ljubljana.
— Cevab&ei,    ražnjići    in zarebrnice
(Schindelbraten) vsak večer od 6. ure da-lye pri Slamiču. Peče znani Mušan iz Zagreba.
—Ce ljubite svoje otroke in že sedaj trepečete za njihovo kasnejšo eksistenco, potem ne teptajte prastarega rekla o knjigi, ki je edina prava voditeljica v poklicno in osebno srečno življenje. Preusmerite svoje izdatke in določite mesečni minimum za srčno in umstveno vzgojo svojih otrok. Stopite v stike s Tiskovno zadrugo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16/1., ki vam bo sporočila vse potrebno, kako si tudi vi lahko preskrbite lepo domačo knjižnico z najlepšimi zakladi domače fn tuje književnosti. Se posebej vam bo svetovala, kako lahko daste svojim otrokom v nežnih mladostnih letih riajplemenitejse moralne pobude in tako jeb zarana usmerite k poznejšemu plodnemu življenju.
Iz Ljubljane
lj Podoknica novemu banu. Snodi so politični pristaši priredili novemu banu dr. Marku Natlačen u podoknico. Izpred Vodnikovega trga je krenila ou 20. povorka z državno trobojnico in godbo »Sloge« na čelu pred banso palačo, kjer je priredila ovacije novemu banu, vzklikajoč obenem ministru dr. Kroscu, kralju, državi rtd. Pred palačo je godba zaigrala več komadov, pevci so pa zapeli dve pesmi. Ban dr. Natlačen se je zahvali za izkazane mu simpatije, na kar je godba zaigral* državno himno,  manifest a nt i so se pa raz-
m.
—lj Seja mestnega sveta ljubljanskega. V sredo 18. t.m. ob 18 bo v mestni dvora ni javna seja mestnega sveta ljubljanske ga. Na dnevnem redu so naznanilaa predsedstva, odobritev zapisnika zadnje javne seje, poročila finančnega, tehničnega m personalno pravnega odseka. Javni bo sledila tajna seja.
Pride Jutri H a n s   S 6 h n k e r t komediji
Poljubi me, Aneta
—lj Prošnja davčni upravi in davčnemu odbora za mesto Ljubljana. Mali trgovci s kurivom ki lesom smo prejeli te dni od davčne uprave odmerjene s Uno visoke ocene čistega dohodka za leto 19&5 (dohodek 1934). Zato pro^mo, naj bi ee tisti činL telji, ki nam odmerjajo davek, nekoliko zanimali in prepričali, k*io vse in kol k^ prodaja drv  pa se bodo prepričali da mi
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
grenčlce
Registrirano od ministrstva aa soe pollUJto m nar. adr&v}« S. br. 16.482» od 25. V.
travjvd ne prodamo skoraj nič. Dan na dan se pomikajo cele kolone voz nađoftenih z drvmJ. ki jih vosfcjo 7 me&to kmetje. To bi morala biti takosvana lastna drva pa jih vozijo večinoma sami pre^pčevalci. Ta jih ponujajo od hiše do hise ter je prodajo končno aa vsako ceno. Seveda kako ti ljudje merijo, to je poglavje zase. Trgovci s kurivom pa gledamo in čakamoi da pride kdo po butaro drv ta Se to najVo6-krat na kredit. Nas promet je bil Lani in je tndd letos tak. da ne krijemo niti re* j_ skih stroškov, akoravno smo jih skrAili na mil* mum. Upamo, da se bo davčni odbor, pri zasedanju, ki se bo vnšrilo aadnje dni tekočega meseca z vso intenzivnostjo zavzel za nas in predlagal odnosno ocen/l naš čisti dobiček znatno niftje kot pa je po davčni upravi ocenjen. Mali trgovci e kurivom in  lieeom v Ljufoljani.
lj— živilski trg je bi I danas zopet pre. obkden si sadjem, iz Smedereva prihaja vedno iaredno mnogo lepega grozdja, a Bosne pa celi vlaki eećpelj. Tn<ir orf belokranjske strani je i narodno mnogo grozdja in sadja. Okoličani prodajajo noconi ja_ iDolka. V okolta" izubijan* je letos precej
dobra «wlna letina.. Zlejsti je mnogo njih jabolk. NT<*kolik0 manj bo baje zimskih boda ne bodo draga, kakor smo pričakovali zarad', spomladanske slane. Danes se je grozdje še pocenilo. Na kmečkem trgu eo ga prodajali najlepšega, po 6 T>ki kg. Nekoliko dražje pa še vedno res ti no namizno grozdje na Pogačarjevem trgu, Venadr še ni bilo tako cenenega grozdja na našem trgu. Letce je tudi vse errozd*e zek> lepo, ne le a južnih krajev, temveč tudi domače. f3eSplje% ki so v južnih krajih skoraj brez cene in jih kmetje ne morejo
OBIŠČITE JO! ODPRTA DO 16. t m. VSAK DAN OD 8-19.
vnovčtti, so na našem trgu po 2.50 do Din kg. Ko bi bel prevoz nekoliko cenejši, bi bile še cenejše, že ke teh cen pa sprevt, dimo> da jih kmetje prav za prav darujejo kupcem Tudi domača jabolka so precej poceni, saj jih prodajajo že od 1.60 BIb naprej. Kakor s sadjem, je bil trg preobložen tudi s sočivjem in zelenjavo. Krompir je med tednom, ko ga je nekoliko manj na prodaj, še vedno po 1.25 lXn kg, ker ga je pač letuB mnogo uničila suša. Danes so ga pa prodajali po dinarju na debelo, na Sv. Petra nasipu pa po 76 par. Dovolj je še kumar zelo poceni, in sicer so >'h danes prodajali po 25 do 50 par komad. Mnogo so jih pripeljali iz Škofje Loke. Kakor vedno so pa bila tuda jacja draga, po 75 par komad ali po 1.75 Din par-
—lj Trobentač na avtomobilu, na katerem bo vihral prapor Rdečega kriza, bo prihodnji teden v torek, sredo, četrtek ;n petek dopoldne med 9. in 12. uri in popoldne med 16. in 16. uro v zve^ečami signali po ljubljanskih ulicah naznanjala, da že čaka na sveženj a ponošeno obleko, perilom, pokrivali, obutvijo, odejami in podobnim, ki so jih dobrosrčni Ljubljančani pripravili za Rdeči križ, da ta paraedeli za zkoo med resnično potrebne ljubljanske siromake in brezposelne, kar bo tc dni — v tednu Rdečega križa — zanje nabral. Ker bo nabiralni avto mogel prevoziti vsako ulico samo enkrat, prosimo, da gospodin»je odn. njihove si u/ki nje nekoliko popazijo.
—I j Zborovanje mestnih in občinskih uslužbencev. Na urad mestnega poglavarstva je prispela davi brzojavka iz Zagreba, ki se glasi: V nedeljo 15. t.m. se vrši ob pol 10. dopoldne v zborovalni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani Širša plenarna seja Saveza organazaraoah nrestrah in sedskah bočao kraljevine Jugoslavije. Seje, na kateri bodo obravnavat važne zadeve, se udeleže tudi zastopniki mesrnfih uslužbencev vseh večjih mest naše države kakor tudi zastopniki podeicaakdh občin i zvseh banovin.
—lj Jarfičev brat v bolnim. Danes je prišel v ljubljansko bomico""nbogi starček z Muljave Jurčičev brat Anton, ki ima raka, da so mu zadnja leta težkega življenja še bolj zagrenjena. Siromak je ves iz sebe, otupan in strt pod teio udarcev, ki padajo nanj ie dolga leta. Kljub visoki starosti pa še vedno upa, da mu bodo zdravniki vrnili zdravje. Morda se bo Se naSel med ceetilei pokojnega pisatelja Jurčiča zopet kdo, ki bo velikodušno pri skočil njegovemu siromašnemu bratu na pomoč, zdaj ko je v najhujši 9tiski.
—lj Razprave pred davčnimi odbori o rrredflogm djavtCzte uprave se bodo nadaljevale za .sledeče prkk>bnJneke stroke: dne 30. tm. Sodavičarji, trgov, s aZkoh. In brenaJkoh. pijačami, kksarne, trgov, z žetem ino  m lončeno     posodo, de*ednimi
pridelki, menjalnice, kžno podjetja, dne 2. Oktobra: lekarne, karvarae, vsakovrstna obrtna pocrJe»tje. £^aorpu9i.revije. razna obrtna podjetja ( V2). ki prodajajo tudi drugod nabavljene blago, dne 3. oktobra: prevozništvo, špedicije. drogerije, raarm podjetja, narodna zdravja, trgovske agenture, dne 4. oietobra; trgovine z mešanim blagom črka A—P, dne 5. oktobra: trgovine z rneSanim blagom črka R^-Z. trgov, s stroji in voztri. tehn. in eđeftctrntehn. predmeti.
POZOR ! Tovarna testenin Pefcafcete je uvedla novo cenejšo vrsto pak ovan ja, ld stane le 25 par za kilogram. Kadar kupujete Pekatete. zahtevajte Jab le v paketih.
n— Hudi časi, kl *e blttajo • prlba£L-jofto zimo za neštete sdjvnrjake; nalagalo nam vsem dolžnost, da jim vsak po svojih močen pomoreimo. Ljubljanski Bdeči križ, ki Je zadnja le*a za xir»o nal>ral pri 9c«o'alDo Čutečem prebi valst^n slovenske pre^toinJee  toMko ponoftonfi obla
čil. toplega perila, pokrival,    obutve m
o*hej, da jc mogel pomoč nndirti trjeotftim ljubljanskih siromakov in brempoaelnai bo v bližnjem tedna Rdečega krtža sanje zopet pobiral. Naj bi ne bilo v Idubijani nikogar, ki ne bi takoj odtorai, kar more urtrpejti. ter ar poslal Rdefiearja krtitu čoPova cee. ta št, t, prrtllčje <5Dektv«kH zbornica) ali pa pripravil m shranil do btfSnJefBl dne. ko bo po vsem mesta krožil poseben avto z nabiralci Rdečega kriza. Pobiralo bo prihodnji teden od torka do petka veak dan od 9. de 13. ter od ML do IS. are.
Umrli so v Ljubljani od 6, do V2. tm.! Loze j Ivan, 79 let, mest. doh. paznik v .p., Juvaoec Jcctpona, vd. Murrjik, roj. Sretek, 81 let. aasebndca. Bock V&torija, 53 let poakrvodkinja, Hribar Dragotm, 73 let, tovarnar, posetnak, meščan itd-, Accetto Jerica, tted. TorelaL 77 let, vdova stavbenika. V ljubljanski bolnici so umrli: Pu-čelik Marija, roj. Gor jame 51 \c*~. žena post. uradnika, Kadunc Srećko, 44 let višji postni kontrolor, Cdesnfk Marija, red. Keibel, 56 let, zasebnšca. Novi jar. Frančiška, 30 let. iena delavca, Medviode, Sesek Vincenc, 61 let, kolar. Nožice, Larvrič Franc 74 let, kajiasr. Lazeč 25. obč Draga. Zidar Marija* 1 leto, hčd Sedenja, Kamenica. Rob Ivan, 41 let, čevljar, RečVa ob Se vin ji, Fekonja Josipma, 10J. Susnnk, 37 l«t, Zhuber Ivana, vd, Tanzner, «1 let, vdova snotrafloa. Krape ž Josip, 26 let, stm-^arska pomočrrSk, PodsrTra, Suhodolc Jernej, 43 let. posestnik, du\jća. obč. Dobrova, Okorn Franc, 43 let, Hosče pni Kropi, Suva Vojteh, 26 let. sladoiedarski pomo-čnak, Zg. diska.
—lj   Redni vpis v  dopisno tr po veko *°
lo v Ljubljani, Konureani trg 2 H.   se vrsi  od   15.  dO   26.   septembra   1936. Prod-vpiis se vrsi  ves mesec avgust.   V DTš se  lahko  vpiše  vsakdo.   Pri  Dopisni trgovski soli se naučite doma, potom dopisovanja moderne je«zlket kakor: nprnAčino, francoščino,   iralijanftčhno   hA.   iarje vr> trgovske  predmete  kakor: knjl^ovodetvn. dopisovanje,   «rtenografi jo,   mčninetvo itd vse zadružne predmete   ki so potrebni »a vodstvo  aadrng.   V svoji  Dvoletni trgovski 80M pripravlja hkrati svoje učence za privatni  f*^ptt   na  Državni   trgovski šoti. — Cene «0 znatno snrzane.   Začetek r#»d nega šolskem  leta 1. oktoora
—rj Idrčenl m pa nebni prjatli baje danes zvečtr ab vaamih (20 h) kfl pr Miri Perkličevi, ka na velesamnu pLr predaje, ZLikratfe z bakalc a m pa madprata. Le usd prklte!
—tj Promenadrtl keneert vojaške godbe
40. triglavsikegra polka bo jutri od H. do 12-30 pred Narodnrm domom o prflTki otvmlbve tedna Rdečega križa.
—rj Ljobljana—Sušak redna avtobusna zvei** Odbori iz Ljubljane vsak dan ob i. zjutraj Izpred hotela 3Metropol*. Znržana voznJna. Irjrfornaacrje! Ldenljana, Peč nikar tele<on 38-86. Sušak: Restovraelja 3ravtja
—D DX) DERžAJ zaključi svojo raz tavo v Jakopičevem paviljonu v nedeljo zvečer 16. t. m. Ob 10 m 16. url vodstvo. Vodb slikar sauni
u—   Emigrante  m   prijatelje vabim*-da se   poinoštev"!lno     udeležijo otvoritve narodno obrambne    razstave     OMD jatr. ob 9. doP- v Auerspergoveni dvorcu (na sproti  križevnJSke cerkve)   kn aiavnostne skunSčlne OMD ob 10.  v Trgovskem domu.     Organ i zstornoupropagnndnj odsek Zvene   Jugoslovanskih   ensigrantskOi droi tev v Ljubljani.
KRIZI kubuemo
na ta način, da izdelujemo uAčebio še vedno SAMO PRVOVRSTNO BLAGO, in znižujemo cene. Zato krog naših odjemalcev stalno raste. Kvaliteta naših pcMstveuih izdelkov je nada reklama.
Tovarna upognjenega pohištva
REMEC C o.
KAMNIK
Velesejem: Paviljon E.
oslovalnlea: LJUBLJANA Kerankova ulica štev. 7.
Stav. ?08
»SLOVEN8KI H ARO D«.Sobota, 14. septerribra 1985
Strun 5
Abesinija in njeni
prebivalci
Vladajoče pleme so Amhari — Patriarhalno
življenje — Alimentov Abesinci ne poznajo
.-ibeainija meri 907.000 kvadratnih kilometrov in nima enotnega pokrajinskega lica. Severovzhodni in jugovzhodni del, torej ozemlja, ki meje na južni del italijanske Eritreje ter na francosko, angleško in italijansko Somalijo, zavzema približno četrtino vee države in je slasti v juzno-vzhodnem delu puščava brez vode. To brezpomembno ozemlje bi Abeeinija gotovo rada odstopila Italiji. Druge pokrajine ©o pa gorate in dokaj rodovitne, tarn je tudi dovolj vode za živinorejo in poljedelstvo. Vegetacija je bujna zlasti v kraiih nad 2000 m nad morsko gladino, ki spominjajo bolj na srednjeevropske dežele, nego na Afriko. Abesinci radi prebivajo v teh visokih krajih z »dravim podnebjem in tudi Evropejci se počutijo tam dobro.
datbovnak* šeaneke cerkve
Kakor dežela so raznoKki mdd njeni prebivalci. Vladajoče pleme so Amhari. narod semitakega i«vora, naseljeni v sredini in na sev&ra države. Po številu najmočnejše pteme 80 pa Galu, živeči tudi v sredim ki na jugu države, često pomešani i AmtmrL Na vzhodu preorv«jo divjo nomadska plemena Somaleev fai Tigraocov. Ma zapadu živeča plemeni Wolamov to Soda noev tn<M nista na najboljšem g4n^m Delovno mofl daje v>e£rnoma preme Go-ra*ro.   Omeniti Je treba de   židovsko |
pleme FalaSev. Vee kaže, da so nosđfle
abesinske gore skozi stoletja zavetišče najrazličnejšim plemenom pred arabskimi preganjalci in zato naletimo zdaj na razmeroma majhnem ozemljil na ostanke najrazličnejših, nekoč morda velikih in močnih narodov.
Vladajoči Amhari so koptiske vero. Cerkveni poglavar ni cesar, kakor bi človek mislil, temveč knezoškof, nazvan a buna. Vzhodna plemena so mo-hamedanske vere, druga, ki so v veliki večini, so pa poganska. Povsod, tako v veri, kakor tudi v jeziku., se pa kaže mohamedanski ahi arabski vpliv. Katoliški misijonarji stoje tu pred težko nalogo in njihovo prizadevanje bi bilo vredno večjih uspehov. Država je urejena fevdalno in razdeljena na na več pokrajin. V poedinih pokrajinah vladajo poglavarji plemen in njihovi vazali. Prebivalci eo prav za prav sužnji v pravem pomenu besede, ker zemlja ni njihova, temveč jo imajo samo v najemu. Poglavarju morajo plačevati desetino, na njihovo povelje se morajo udeleževati skupnega dela ali pa odriniti na vojno. Poglavarji so tudi sodniki svojega ljudstva v prvi, pogosto pa tudi v zadnji instanci. Abesinija je urejena približno tako, kakor so bile urejene evropske države v srednjem veku. TVi najdeš še vedno sledove cehovstva.
Rodbinsko življenje je pri vseh pramenih čisto patrijarhalno. Amhari žive pred zakonom v enoženetvu, druge njihove žene so pa služkinje prve. Mohamed ansk a m poganska plemena žive v mnogoženstvu, v kolikor jim to seveda dovoljujejo gmotne razmere. Vprašanje otrok je rešeno kag enostavno. Čim več jih ima žena, tem več je vredna, kajti otroci pomeijo delovno moč in razmnoživet rodu, torej bogastvo. Alimentov v Abesiniji nepo-znajo. Zakon m ločitev sta privatnopravni »adevi.
Obleka Amharov obstoja iz zelo oav-krh bombaževinastih hlač bole barva, prepasanin v pasu in is dolge srajce is enakega blaga in radi z zelo oakiuii rokavi, kri se noei povrh. Ta obleka fle imenuje Hpe-perilo. Čez to obleko se nosi neke vrste rimska toga, široka bela halja rz bombaževinaste tkanine, iTftzvana sama. Premožnejši Abestnci nosijo de krajše pelerine is trpežne rjave tkanine domačega i izdelka. Ženske nosijo dol gre platnene obleke, pro pasane v pasu., na vrata pa anruVet proti slom duhovom in bolesnim. Koral in podobnih okraskov Abeeraei ni-mftV mrli. Veak Amhar si žeil paško, pas i imbofl hi eaMJo. To nosi e eeboj od Jutra do večera ali pa tutfl ponoči
ko apL Manj kulturna plemena si sama dela|o obleke fc ustrojenih ko*.
Abessntiki leporita
Hrana Amharov obstoja is velikih kvašenih blincev, nazvanih inžera, močno sačinjene omake, zvane vot m zelo mastnega svinjskega mesa. Alkoholne pijače eo pivo-tala, spominjaj oče na našo postane, teden dni staro pivo, in nekoliko boljša medica aH tedž. Mnogi cerkveni posti, ki se jih strogo drže, omogočajo Amharom dobro prebavo. Zanimivo je, da so mnoga plemena skoraj popolni vegetarijani. Amhari, zlasti oni v glavnem mestu, niso posebno marljivi. Oni so večinoma državni uradniki, vojaki in trgovci, delajo jim pa podjarmljena plemena. 2ive prav za prav od desetine, carin in drugih davščin, ki jih brezobzirno izterjavajo. Če noče ljudstvo plačati, prihrumi v vas soldateska in pobere vse. Seveda pa ljudje včasi na-bunkajo tudi vojake, toda takoj pride nova kazenska ekspedicija in potem teče kri. Pod krinko kazenske ekspedicije se tudi večkrat ropa.
flufaO*w v Abesfct? rej obstoja. Vsa S/bmtBtttk J* pozna sužnjev, v savni Addte Abebi pod okni cesarske reaadence in tajni poslaništev Je na stotine sužnjev. S sicer ne ravnajo tako kruto, kakor ravnali pred sto leti v Ameriki, vendar so pa to povsem brezpravni ljudje, ki do-bivajo za svoje težko dem samo slabo hrano in gopodarjeve brce. Gospodarju morajo ponižni poljubljati noge. Večkrat se pripeti, da sužcnj pobegne, pa. ga na" ▼adao obdolže tatvine    in će ga zasačijo.
čutiti težke posledice, dokler znova ne pobegne, ker do smrti ne more zbrati toliko denarja, kolikor je gospodarju dolžan za robo, ki je v resnici splob ni ukradel. Sužnje gonijo v prvi vrati iz pravic VVofeumo, Si<iamo i*1 Kaffa, najboljše prodajajo po 1-500 do 2.000 Din v našem denarju. Trgovina a sužnji je ateer tajna, toda to je javna tajna.   Tudi Evrope: se
MARU SKALA**
ROMAN
Sidu Sit&uouo,
»Sida, gospa Sida,« je zaprosil Radi-vojevič. »to so žalitve, ki jih ne zaslužim. Moja ljubezen ni igra. Dokažem vam. Dam vam na razpolago milijon dinarjev, ki si jih lahko obdržite, ako ne mislim resno. Dam vam dva milijona . .«
»Molčite!« je skoraj kliknila. »Mar mislite, da sem prodajno blago? Sramujte se! Poštena zakonska žena sem in hočem ostati. Moja usoda vas čisto nič ne briga. Peljite me nazaj, ali pa pokličem na pomoč.«
»Nikar, nočem vas osvojati s silo. Vaši želji se pokoravam, prepričan pa sem. da boste vse to temeljito in tresno premislili in spoznali, da nimate opravka s pustolovcem, marveč z žentlemenom. Tzvolite!*
Ponudil ji je roko, ki jo je pa odklonila in odšla molče pred njim po stezi proti morju. Na njegove besede ni več odgovarjala, a vsa njena notranjost je bila divje razburkana. Boj, ki so ga v niei vzbudile Radivojevićeve besede ?n je bil z njeno odločno odklonitvijo navidezno zaključen, se je v resnici razvijal v njeni duši dalje. Ne boj za Ervina in Padivojevića. do katerega ni čutila ničesar, ampak boi za njeno neomajnost ostati na izbrani poti.
Ko se je vrnila v hotel, je Ervin takoj opazil njeno razburjenost in jo zaskrbljeno vprašal:
»Kaj se je zgodilo, draga?«
»Kaj naj bi se zgodilo?« je odgovorila prisiljeno mirno. »Samo vožnja v čolnu po morju me je vznemirila. Zdi se mi, da se me je že lotevala morska bolezen. Boli me glava in v želodcu mi ni dobro. To je vse!«
»Potem lezi!« ji je svetoval Ervin. »Lezi takoj po večerji!«
»Legla bom rajši že prej,« je odgovorila. »Večerja bi mi škodovala.«
»Potem vsaj pij nekaj. Morda čašo konjaka?«
»Ničesar.«
Poljubila ga je, se poslovila in odbr-zela v sobo. V glavi ji je ki ju vala ves čas le ena sama silna želja: biti vsaj nekaj hipov sama, čisto sama. In Radivoje-vič je menda instinktivno ugeni! to njeno željo, zato je kljub notranjemu nemiru in odporu ostal pri Ervinu Roga-nu, samo da bi ga zadržal v obednici. Načel je dolgočasni pogovor o psihoanalizi, ki jo je obvladal vse bolj kakor Ervin, kateremu je bila le suha teorija, mrtva beseda in ne živa materija.
Ko je bila Sida končno sama. se je pa-
sivno predala izdrhtenju svojega nemira m je pričela sele potem trezno premišljevati. Večerni doživljaj z Radivoje-vićem na Lapadu je vzbudil v njej z vso neizprosnostjo sto vprašanj, o katerih je mislila, da so že za vedno zatrta. Od nekod se ji je pa prikradla še prva slutnja strahu:
»Bom vzdržala vedno, tudi ako se taki n?skoki ponove?«
Odgovora ni vedela.
»Ako pride namesto Radivojevića kdo drugi, bolj previdno, bolj počasi? Kaj bo potem? Ne, biti mora trdna, neomajno trdna! Sklenila sem, da moram Ervina vzljubiti. Kljub vsemu. Ta sklep moram uresničiti, naj velja kar hoče. Zakaj ga ne bi ljubila? Zato, ker ni v njem tiste divje moške sile, ki bi neposredno osvajala? Pa je v njem mirna globina, ki res ni viharna, a je vztrajna, nespremenljiva. Ljubi me, četudi mu manjkajo izrazna sredstva. In — moj mož je.«
S tem trdnim sklepom v duši je tisto noč tudi zaspala, in ko se je zjutraj Že primeroma rano prebudila, ga je ponovila s še večjo odločnostjo. Ozrla se je po Ervinu, ki je še spal, stopila iz postelje, se umila, in odpravila. Potem je odšla tiho iz hotela ven v park ter zavila po Putu od Gruža in skozi Vrata od Pila na Stradon. V lepem majskem jutru je bil Dubrovnik ves vedro živahen. Po Stradonu in vanj se iztekajočih ozkih ulicah so se gnetli meščani m oko-
radl poslužujejo sužnjev, M jih najemajo delo, plačo pa dobivajo njihovi pnspo-
008POĐA RSTVO
AorJfa Abeba kot trgovsko s— < ;ce ne posebno važne vloge. Trgu a sever -nih m zapadnih provinc gre preko angle-Surtana, od vzhoda in Juga pa grapo starih karavanskih kotih bodisi w Eritrejo aH na obalo Somalije. Izvažajo m v glavnem posušene goveje koze, osek m nekaj živine. Drugih pri-skoraj ni vredno omenjati. Uvoz Je pa znaten, ker Abesinija nima svoje tadusfcrija Trgovina na drobno je živahna ta mali trgovci delajo z veMkrm dobičkom, rč—rfh a sto odstotki. Seveda pa konzum ni |irawtmu veflk. z notranjostjo države se vodi trgovina samo z fmenjavanjem blaga.
EVBOPCi V ABESINm rVed leti so se pričeli v Abesinijo izseljevati mnogi Ovropca m zdaj najdeš tam pripadnike ve©h narodov. Priseljevanje v AlajBUJTt se ni btto omejeno. Evropski taserjenci prihajajo cesto brez sredstev, med njimi so tudi sumljivi tipi. posebno na siarimi glasu 20 Italijani, Spanci m Grad. Domačini, posebno premožnejši, vidijo v njih nadležne pritepence. Svropci v Abeaaniji ne plačujejo nobenih davkov in tukii niso povrženi abesinakim sodiščem. Priseljevanje Bvropcev je Abesinrji zelo koristilo, vendar pa ni doseglo zaže-Ijemh uspehov, ker so ostale pravne razmere neurejene. Priseljencem je prepovedano prodajati zemljišča in vlada se ni tako trdna, da bi mogla zaščititi privatno imetje državljanov. Amhari bi radi priseljence izkoriščati, amaitrajo jih za no ostane samo pri obljubah m zato a priseljevanjem v vetjem obsegu zaenkrat Se si mogoče računati.
krave in jih nočejo MttitL Navad-
Mednarodni meteorološki kongres
V začetku septembra je b* v Varšavi mednarodni meteorološki kongres, na kaso se zbrali predstavniki meteoro-komisij in ravnatelji meteoroloških skoraj vseh kulturnih držav. Kongres Je sklicala mednarodna rneteoro-organizacija na povabilo poljske Ta organizacija je začeto delovati s meteorologov v Leipzigu v av-1872. Leto dni pozneje je bil prvi Dunaju, na katerem je bil iz-i mednarodni odbor in ta je po sestanku v Utrechtu leta 1S78 pripravah mednarodni kongres meteorologov v Rimu leta 1879, kjer se je šele začelo oficijelno delovanje mednarodne meteoro-ftoAke organizacije. Stalni odbor je potem deloval »dalje na izpopolnitvi in nzAirje-xrju organizacije. Tatco je bila na konferenci v Munchenu Jeta 1891 ustanovljena prva strokovna komisija za zemeljski magnetizem si a&nosferično elektriko. ZjOnj Šteje organizacija 11 komisij in. aa katare 00 rmzdeljene v podkomisije. kaScor je> ymm£ tBijitm-n^l izre<iao nagel razvoj r&z-ae mlade meteorološke vede.
vojna je delo tudi na tem pO rje aavria. Po vojni JO M M pubudo sira Napi era Sbawa sestal v Londonu v ju-BJa 1SU9 meteoraiogl neoflcijeino. v septembru istega leta ae je pa vršila v Pariza na povabilo francoske vlade mednarodna konferenca ravnateljev meteoroloških zarvodov. Tam je bila organizacija razdeljena v tri dele in sicer v konferenco ravnateljev, v mednarodni meteorološki odbor in mednarodno strokovno korrreijo. Na konferenci na Dunaju leta 1926 je buo izvoljeno še tajništvo orgauizacile s sedežem V De Biitu na Holandskem, kjea-ima sedež tudi predsednik odbora profesor Van Everdingen.
Pred varšavakim kongresom so iroeie seje strokovne komisije za mAgnetl2em m atmosferično elektriko, za proučavanje visoke atmosfere itd. Kongres je otvurfl prometni minister ing. Butkiewlcz, ki na je na Poljskem podrejena meteorološka, shižba. Poleg dek>vnih sej je bilo na dnevnem redu več ata-c-kovnfh ekskurstj. slasO v Jablonno. kjer je poljski centrami meteorološki observatorij. KongTes je b* aar ključen z ekskurzijo v Krakov in pane.
ličani v slikovitih narodnih nošah, se pa za to jutrnje vrvenje ni zmenila, saj ga skoraj se videla ni. Hitela je za-mišlieno dalje, zavila na Put od Ploča in nenadoma obstala pred cerkvijo sr. Dominika. Pred njo se je vzpenjalo po stopnicah proti vhodu nekaj starti, v črno oblečenih ženic.
»Cerkev, božji hram . . .« ji je spre-letek) misli. »Kako dolgo že nisem bila v cerkvi.«
Kakor da jo je neslišno poklical neki tajinstven glas, je premeknila noge m odšla za črnimi ženicami navzgor proti božjemu domovanju. V cerkvi je pomočila roko v blagoslovljeno vodo m se prekrižala.
Potem je stopila dalje v tihi polmrak mogočne zgradbe. Oko H je obstalo na Tizianovi ^Madoni«, tej dragoceni umetnini starega Dubrovnika. Na sredi skupine slavnega beneškega umetnika s preloma petnajstega in šestnajstega stoterja, največjega italijanskega kolorista vseh Časov, je videla v nebo zamaknjeno Mater božjo z dvignjenima, k molitvi sklenjenima rokama m po ramenih m prsih padajočimi gostimi lasmi. Iz obKčja j je sijala neskončna vdanos* in vera v nai-višie. Sidi se je zazdelo, da je ta Marija simbol vsega, kar tako nujno potrebuje, zato se je zgrudila pred njo na kolena, dvignila roke in molila. Molila prvič po dolgem časo zopet v resnični zbranosti in pobe3nosa*:
Angleški prestolonaslednik
11 »1 ^»
Na pogrebu belgijske kraljice Astrtd bi bil moral zastopati angleško krarjeroko rodbino prestolonastedni/k princ WaleSkx pa Je to diskretno odklonil in tako znova *r*rmm*3 da sta ma najljubša mir in samota. V Cantnea, kjer je živci kot samotar, se je odrekel celo običajnim prijetni m opravkom, da bd sam kupoval svoje potrebščine. Ko ga je prijatelj vprašal, zakaj živi tako samotarsko, mu je odgovoril, da hoče vladati samo svoji samoti. Zato nima bivanje Wadeskega princa v Budimpešti tastega pomena, ki bi mtt ga radi Madžari pripisati. Princ je prosil svojega brata vojvodo yorakegu, naj ga nastopa prt pogreba beagijsae krarjSoe. Praočevd intimni pri jsbeTJL trdijo, da je hotel ■ tem označiti svojega brata za nratvega prestcioneeiednika in tako na migniti da se bo odrekel vladarskim ćkđziKJBtžrEL, ko pride eas, da bi moral zasesti aogleđkl prestol SIcer pa *e adarj nazivajo vcchmdmjD YorSko v ožjem krogu članov angleškega kralje^akega doma ^kraljica E2tz*beta*«
NnjrnOajai ahi atngteakega kratrj vojvoda Gaoucesterski ae nacrbaraina. v kratkem poročiti, toda WB&eSki princ ae ma. brezovo žerdtev ne zmeni dosti Njegovi mlajši bratje ao že odtenjem m morda vidi princ v tem tih očitek, da je som tako zakrknjen samotar. Ko je svedal za zaroko svojega oe^jmlajsegn brata, m crhruu nru DeoedJce, ostal je apatičen m dele naslednjega <h*e je izpregovorii o tem a avoji-mi intimni ptrij«a<teijL Etejal je ameje: Ni-aean 90vra±nik zakonske zveze,  toda boži'
moj. kaj bi počel med traUrkrvi tenami?
Lydia Oswald obsojena
Pred meseci je v jVranciJi dATjgniKa mno. go pralru vorrumka aARra, v katero je bdi« zapletena topa ptavotaska Junaka Lydia Osvnaidova, l'rt Je ti. ao Jo v Bresta pnarr tedaj   ko ae  Je nedela   tiutll  v MerociJK).
Upa, pkLVoleaka je vzbujata, pozornojet. že v ŽenevL kjM- se je s nedoillDilm obra-aom rarta kretala v dnoSbi 't^kanatov m
(Iržavntkov. 4e takrat so framoreOnl krtrrS^ nahi agenti fenrfeoo pe--/-«* nando, pa. ji ni«o mogn' do trdega. Nekega dne Jfen Ji taglnfla iapred odi In pojavna se Je v francoskem vojnem pg|staužftču Brestn kjer Je pričela. \Jut>tiukatt s nektm mor nariftk*m ea»tiifkom, ootfcorncem ng4edne aristokratske lodbtee, ki s« Je wmjn do uAea Ki jutal O0 Trjeiea Je tevaftna raem tajne francoske vedne mornarice m pci-aiasJBMfci —e—ti vendar jBi ni ottfnaaaia. ker   ae  je   tođl  aasna.  aaljUMfe.  v aaleg*
Hb so Jp tgWL Je prtznrtia, da je v<._ fina« BOen tJnbAzrjac Je laHoJ Podat oatav k» na vojaško stasbo m vse časti tn ji obljubil, da Jd porodi, ftm Jo tiniaakj is zsoora Tb dni se Je morate za»>«nrjsti prod vednam sodficern v Bcesta. Sodlace Jd Jb obeodBo Trpostevadae 'mkae okolnosti samo na de^et meseosv Jena. Oba cn**Ta*m, ki sta bika cbtoieĐm soudetedbe sta bpa oproflteoa.
HATKKTVO PISMO — TMBtmp. sinko, poslJJam ti gnjat, nove mbce, saracno potico ki popcra»vtjene čev-IJe TJhpnm, da ti ho vse dobro bAirfkv.
Mlsdppjfe    proresorju,    ki ima mnogo hčer a.  Verjemite mi. gospod profesor, če U bOa katera tamed veAm bčera ke deJđe, nt bil srečen, da bt mogel postati vas zet Profesor: Počakajte     malo, pogledati pamet tega ne vem. +
SLAB OBaNTK PrrporoČ* sta mi ta ilnftiali kot naJborJBi. pa sam se prenričad. da je
puMil v ka-
Trgovec: Sateo tor?
— Sooči sem ga nalašč
Odan f5
»SLOVENSKI N A R O Di, Sobota, 14. septembra 1835
2(8
Zid Suss
Roman
Na gradu Winuenthalu, štiri ure od Stuttgarta, je obala brata Karla Aleksandra, mirnega princa Henrika Fried-richa, globoka žalost, ko je zvedel za bratrančevo smrt. Živel je tiho v krasnem   gradiču,  mnogo je  čital  in se ukvarjal z glasbo. Pred leti je bil vzel k sebi svojo ljubico, hčerko skromnega podeželskega plemiča, mirno, svetlolaso bitje mehkih kretenj, krasnih, čudovito mirnih oči  in nekoliko slabotnega razuma.     Ko je prišel k njemu prelat VVeissensee s predlogom, naj bi se potegoval za Vviirtemberški prestol namesto svojega katoliškega brata, se je ta sanjač z obema rokama oklenil te misli.   Toda bistroumni prelat je kmaihi spoznal, da gleda vihravi, nezanesljivi princ na politiko kot na fantazijo in da se izgublja v pestrih meglah. Ne, s takim pretendentom na prestol niso mogli ničesar opraviti proti žilavemu, agresivnemu Karlu Aleksandru. Po vojvodovi smrti, ko se je vprašanje nasledstva iz golih sanj izpremenilo v mamečo resničnost, je prišlo iz Beograda — sam bog ve, kako je mogel feidmaršai »vedeti za te spletke — zelo jasno pismo, v katerem je Karel Aleksander resno svaril  svojega brata,  naj opusti tako početje in podle intrige. Mirni princ je ves prestrašen in zbegan takoj opustil vse korake, začel se je celo skrbno izogibati stikov s prelatom.   Ko je zdaj zvedel za vojvodovo smrt, so se mu pa vrnile vse njegove  bujne, fantastične sanje. Prepoten, drhteč po vsem telesu, ves razvnet je hodil ta slabič v prvem svitu jutranje zarje, v duhu si je slikal, kaj vse bi mogel biti, če bi bil le malo bolj podjeten, kako bi se polastil moči, kako bi pisal cesarju, postavljal in odpuščal   ministre,   sklepal   pogodbe s Francijo in nastopal pred ljudstvom s plamtečimi govori. Slednjič je globoko vzdihnil in se vrnil v spalnico. Ni hotel takoj prebuditi svoje drage ljubice. Tiho se je slekli in legel previdno k nji, poln žalosti nad svojo slabostjo, je objel njena bujna, topla nedrija, dokler ni "Hnrla krasnih, glupih oči. Napil se je njene sveže mladosti, potem ie pa zamišljen in   pomirjen trdno zasra1.
Po vesti o vojvodovi smrti je hodil prelat VVeissensee ves razburjen po svojih sobanah z belimi zastori na oknih. Koliko problemov, zapletljajev in konfliktov ! Katoliški vladar v čisto prote-stantovski deželi — nova nepričakovana konstelacija, kakršne zapadna Nem-
čija se ot vfcMa. On, Weisasnsee, je
zel svoje mesto pravočasno. Bilo je mnogo možnosti, toda nobena mu ni mogla škodovati Hodil je sem in tja, snoval načrte, jih zameta val ter užival v prijetni napetosti, razburjenju in nasladi velikega intriganta.
Toda Magdalena Sibvla, njegova hči, je sedela in njene modre oči so nemirno begale, njen pogled je bil zdaj jasen, zdaj mrk. Katoličan, pogan na prestolu. Zdaj se naselijo v deželi zmede, obeta se silno razburjenje duhov. Bog naj se usmili dežele in odvrne od nje skušnjave, ki jih prinaša malikovavec in grožnje, s katerimi jo bo hotel odvrniti od prave vere. A njen oče je spadal na p^-vo mesto v boju, njegova dožnost je bila postati ščit ogroženega evangelija, Ah, ona ni hotela grešiti zoper četrto zapoved. Toda mučili so jo težki dvomi, da ni dovolj trdna pred bogom in ljudmi Zatekla se je k bogu, kakor je storila vedno v taki stiski, odprla je sveto pismo, da bi našla v njem pravo besedo. Toda našla je samo besede: Od vseh čistih ptic smete jesti, toda to je, česar ne smete jesti: orel in noj in kragulj m pelikan. Dolgo je razmišljala, toda pri vsej svoji spretnosti v razlagi prorokb ni mogla najti zveze med nesrečo svoje
dežele, med svojimi skrbmi ter pravo trdno vero in nojem ali pelikanom, ki ga izraeliti niso smeli jesti. Sklenila je predložiti prorokbe Beati Sturmovi, pro-svetljeni svetnici stuttgarskega svetopisemskega kolegija.
Že pol ure pred sejo se je zbralo enajst gospodov iz ožjega parlamentarnega odbora v domu deželnih stanov.
Ah, da so takrat odklonili princu posojilo, ah, da so kovali zaroto z njegovim bratom ! Zdaj so bili v kleščah, iz katerih se ni bilo mogoče izmotati. Princ bi moral bati svetnik, če bi zdaj, ko pride do oblasti, ne poplačal tega deželnim stanovom. A on še daleč ni bil svetnik.Go vorilo se je, da v Beogradu ni ravnal posebno nežno s svojimi svetovalci, da je imel neprestane divje in besne spore s svojimi tovariši, da je preklinjal in besnel kakor pogan; niti najmanjšega odpora ni trpel, na glavah svojih svetovalcev je razbijal posodo in vse, kar se je dalo razbiti. Strašen pekel bodo imeli z njim.
Toda bili so trdno odločeni, da ne bodo popustili niti za las od svojih pravic in svoboščin, Ah? kako sladka je moč ! Oni, enajst članov odbora so lizali najslajši med ustave. Drugi člani parlamenta so bili samo zato tu, da so potr-
jevali, kar so oni sklenili Oni, samo oni so vladali v deželi, sklepali in odločali so za zaklenjenimi vrati kakor beneška signorie, predli so, snovali, sklepali med seboj ter vezali roke vojvodi in njegovim ministrom. Bilo je prijetno in sladko imeti občutek tolike važnosti in moči Nikomur ne bodo dovolili, da bi prišel in segel po njihovih pravicah. Upro se temu na vso moč, deželo bodo obvarovali tiranije in katoliškega suženjstva. Saj vendar imajo močno zaščito in dobro jamstvo. Dovolj močan in dober je ta zakon, po katerem mora vojvoda priseči, da bo ščitn njihove pravice protestantovske cerkve. Iz tega zakona ne more Rim s svojo lokavo raz-lagalsko umetnostjo iztrgati niti črke, Te verige ne bo prepilil niti najprebri-sanejši jezuit. Kar naj grize ta pogan in besneča tiran, na tem železu si bo po-omil zobe. O, jasni zakon, o blagoslovljene cerkvene rezervah je! O dobra, trdna ustava in tubingenška pogodba ! O, modra, zdrava hvalevredna prebrisanost prednikov, ki si nataknila tak nagobčnik grizočim vojvodom.
Ta čas, ko so skušali gospodje prikriti svojo notranjo negotovost z izmenjavo krepkih besed, je prišel pooblaščenec novega vojvode na vojni komi-
sar! jat, kjer je zahteval na temelju pooblastila vojvode samega, pripravljenega že pred meseci, četo vojaštva, ki jo
je tudi dobil, čim je prišel odgovor od deželnih stanov. Potem je pa vdrl — stari vojvoda še ni bil pod zemljo — v ministrski svet. aretiral v vojvodovem imenu prvake grofičine stranke ter dal z zobmi škripajoče, rohneče in preklinjajoče uradnike odpeljati na Hohenwiel
V ječo je moral tudi Priedrich VVilhelm, grof iein brat, ledeno hladni mož, ker je bil svojo sestro odstranil iz političnega življenja, da bi sam varno sedel v sedlu.
V ječo so morali dvorni mairsal, ministrski predsednik, oba njegova sinova, nadkonjar in koaiferenčni minister. Aretirani so bild tudi njhovi mali privrženci in stvori, ravnatelj cerkvenega sveta Pfeil, tajni reverendar Pfau, vladna svetnika Volimann in Scheid ter mnopro podrejenih uradnikov njune (rružine. Kako so se prej napihovali, kako ponosno in naduto so nastopali, da se jim je komaj zdelo vredno odzdravljati Zdaj so pa sedeli v mračnih celicah in nihče se ni zmenil za nje, nihče jih ni hotel poznati
Snominfalte se CMDr
Žrebanje I. razreda 31. kola državne razredne loterije
9. in 10. oktobra t. I.
TRIKRAT več glavnih dobitkov kakor doslej!
C II CT 2,000.000-—   1,000.000—   500.000— 400.000
300.000*— 250.000- 250 OOO-— 200.000 2O0.0OO-— dinarjev
v kratkem razdobja so dobile premijo
1,500.000— 1,200.000-— M
1,000.000"— dinarjev
pri nas kupljene srečke 11
P R E M I J, in to .
Cena srečk kakor doslej:
Vi »retka
Din. 300-—
V, «w	ttkm
Diti. t	0O--
v«
Dim.
Strogo solidna, stroko vn* in diskretna postroZoa i Glavna kolektora državne razredne loterijo
A. Hi:i\ in DRUG« ZAGREB
Gajeva 8. Hica 15-
MALI OGLASI
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit} znamko — Popustov za male oglase ne priznamo
RAzno
Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din
NOVOSTI ZA ZAVESE
dobite v velik) izbin v Specijalni trgovini RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg Ste v 2, Kjei vam jih tudi stroko vnja--ko tzvrsi. 26/L
Skladišče   ali   večjo garažo
s 3—4 sohn'rn stanovanjem eventuelno tu # gJostilno v Lj-ubljani prevzame boljše pod jptje s 1. januarjem 1936 v najem. Con j. ponudbe na in-Seratni oddelek I k; ta pr.,~j -Točni  plačnike. 2673.
Najcenejši   zajtrk   In večerjo
tpr najboljši mlečni iz,ielki, naj-zeneje v mlekarni Gorenjske mleka rskp zadrnsf^ Naklo. Erjavčeva cesta št. 2 nasproti    dramskega gledališč*.
2 586
Grafolog  in hiro*0f N.  Sad lučki v  Ljubljani cm ta: k a rak ter,     preteklost, sedanjost in bodočnost. Sprejema:
vsak   dan  od  9__12.  in  2.—7.
Naslov: llvjubljana, Hc/tel *-SJon;  II. nad. soba 64. 269'
PREMOG
rlrva — karboparketi
SLOVSA ivolezijska ulica 19
telefon 39-34
67/L
Izgubil sem 12. 9. iz Kamnika proti Podgorju aktovko z raznimi vzorci in naročlln; m» knjigami. Pošten najditelj« za katerega jp vsebina aktov_ ke brez vsake vrednosti, naj isto vrne policiji v Kamniku ali po požti na naslov. Stroški €n poštena nagrada takoj plačano. Rado Pregrad. Podčetrtek. 2680
rvrdJzs
A. & E. skaki;rne
Ljubljana  —   Javlja   d* jemin do preklica v raCrm zopet HBAMLNE KNJI2JCK prvovrstnih ljubi Jan« ki h denarnih zavodov (Mestne Hranilnice Ljudske posojilnice itd.
K r oš n Jot Vam ne nudi tato trpežnih ščetk in f>melov. pridite k nam in izberete si, kar Vam ugaja.
Šimenc Hinko, Ljubljana,
Resi jeva cesta 2 (pri Zmajskem mostu).
OBLEKE POVRfcKKL
ca gospode KOSTUME, PLAŠČE
f.a dame /■lelaje elegantno po modi
.1.    j k l o v š e r
modni atelje LJUBLJANA,  Kongresni   trg 8
>ole>   Kino ..Matice"
PRODAM
Beseda 50 par. davek 3.* Din Najmanjši znesek 8 Din
ZOPET SMO CENEJŠI. Prtina športni suknjiči Din 96.-. Trenchouth Din 430.—. Spe-cialna izbira pump< modne hlače perilo itd. Presker Sv   Petra  17 4./L
Radi opustitve drevesnice poceni prodam različno sadno drevje, grmičevje, kakor tiudi sadike na malo in veI*ko. In-teresnti se naj zglasijo pri Jo sip Rosenberg\ Maribor, Slovenska ud. 2683
POZOR
Prodam Uigodno^ fotoaparat, kompletno rtaatno orodje, violino« zlato moško uro, žensko z zapestnico, srebrno uno% uha_ ne, stroj za Grizenje, kom. ptetoo posteljo, nofuo omarco. <tncat zHc, *^ervijet, moško obleko, marjanco. atole, mrzo steklenice za vlaganje, gasp©f ček, lažje podobe, utmivalnik. košaro samokres. Naslov v uipra«*:' Slov.   Naroda. 26»f>.
Rabljena kolesa otroške vozičke in druge predmete poceni ton p*te pri >Proanet< (na>-«pcroti Kriiževriske cerkve).
2693
POSEST
Cirka    16.000 m- zemljišča
ugodno na prodaj v Sp. s>ški v bMžini nove cerkve. Elektrika in vodovod, dober zemlji-ščni material na mesta. V po-štev pridejo tudi knjižice dobro etoje&ai ljubljanskih zavodm Tozadevna pojasnila daje Mirko MS&ker. brnsilnioa stekla in ogledni Ljubljana. VII. Medvedova 3«. telef 357S
2«91
STAROVATMA
Beseda 50 par, davek S.- Dto Najmanjši znesek 8 Dto
Iščem stanova«je     % opoM
ves dan odsotni, plačam m pol leta vnaprej. Ponudbe na ipravo »Slov. Ne.roda* po<1 šifro »Oen trum* .
DOPISI
2ensko srednje, čedne postave do 36. tat staro, kd nrt v zakonu zaidovoljna Ifceem kot prijateljico. Po možnosti s sliko, ki se vrne in s polnem oac^vom na upravo roda pod >PrtJwtelj 117«. Stro go rajno. y>£2.
POUK
Tečaji  nemščine v Del
zbornici: začetafti, nadaljevalni in koOTveraacijeki; vpisovanje mladine o* 2. (vbod iz Capo v p i ritice, zadnja vrata, levo) odraalib ob pol 7. (giavn1 vhod, desno).
MALI
OGLASI
i
»SLOV. NARODU«
HAX>
SIGUREN MSPCNI
MAK«I. KOCtlAMCIC
K A ti \ 4 > S I K
Nagrobni spomeniki
Iz granata narmer a ter umetnega kamna.
Marmornate plošče
Za pohištvo ter elektrotebn ko. Vsa cerkven;, dela.
SOLIDNA 1ZVRŽBA. CENE ZMERNE MARIBOR«  <wRH<mOK€lfEVA CL.
Makulaturni panir
proda
r^rava MSlovenskega Naroda*, Ljubljana. RnaCIfeva ulica Ste v. s
liminitM niti lisiill
S10VENSKI NAROD
ZNIŽANE GENE
dvokoles, otroških, igraćom.
prevoznih crteHdjev, motorjev, žinnsiiih strojev. o«uki »TRIBUNA« F. BATJEL, lovama đvokolee to vozičkov. LJUBLJANA, fiarlovska centa Štev. 4
Radi popolnega renoviranja
.kavarne Prešeren*
▼ Ljubljani
se prodajo lepi lustri-Barok Val dobro ohranjen« kavarniški divani, biljardne krogle, bilj. paltoe (keji) i. t. d. vse najceneje.
KAROL POLAJNAR
kavarnar
SPECIJALNO ZAGREBŠKO
toči  restavracija  HOTELA &TRUKEL
UNffage joatp flapaBAia, — Sa »Maiođne dajcarno« inu J eni a? a — trn upravo m imatitm hm usta otoo LSnaoc. — Vsa « i^ootjam