Štev. 259 (Posamezna številka 8 vinarjev.) f Tfritn« t torrtt ISt septembra 1917 Letnik X1H. tet*sta vMk dni, tudi ob nede«']* ta ob 5 zjntraj. Viećništvo: UHca Sv FrančUka Ajfftkagi S. 20, L Mdstr. — V* do p M B>i * oo*ij»k» irredtriSv« Mi MtaMfcinm pisma m m •rr^mtjo fa rokopfsi m ne vrataJa in odgovorni urednJJc Štefan Godina. LaaMk koason4 Im .Edtcoal-. — Trak tiskana .Edinosti', »plaauc »druge t or fn!« pisuPiiM v Trstu, nHca Sv. FranćMfca Astfkeg« a. m Telefon vadnMra in oprava Mv. 11-87. Naro(Biia isali: Za etto Mo...... . K 31*30 ti pd lets.............• 1M as tri meseca .....................■ Mi H ■» BtCHU .......••••»« i rw aa nado !J ako i ada j* aa mtm tate . . • • , , t 9M sa pci It&i a aa® Potamesne itevilka .Edinosti* aa pfodajajo po S viurfe^ ostarelo KevHke p* 10 vinarjev. Oglasi se rataujo na m III metra v Sroko&tl one kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vte Osmrtnice, zahvale. posJanice, ogbai denarnih zavodov ...............mm jh, jo Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaijna vrsta............, 1 • MaH oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. sprejema Inseratnt oddelek .EdlnoaM'. Naro£fiina hi rekiamocije se pošiljajo opravi tista. Plačuje se lxkfju2no ta -Edinosti' — Plsia in toli se v Trstu. Uprava ki - nrt*ilafc •« nahajata v mUd 9v. Fran««* •L «. — PaftnotaraoHntCnl mfiun K. <41.«M. Zvezno armadno porodio. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno so razgte**: 17. septembra 1917. Vzhodno bojišče in Albanija. — Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko b oj i š ć e. — Ob Soči tekom dneva ponovni živahni topovski b«»ji. Ko se je Stemnilo, je sovražnik trikrat brezuspešno napadel južno Podlesc. Na ^verozapadnem pobočju Sv. Gabrijela so napravili honvedski oddelki pri snii-ku v sovražne jarke ujetnike in uplenili strojnice. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 17. (Kot.) Veliki Klavni stan, 17. septembra 1917. Zapadno b o i iš č e. - Armada kraljeviča Ruprelna: Dober razgled je pospeševal razvoj živahnega topovskega delovanja. V Flandriji se je razvil topovski boj ob obali v posamičnih odsekih med gozdom Houthouistoui in reko Lys pono\no v najsrditejši bobnajoč ogenj. Angleški pehotni napadi niso jedili. Prišlo je le do krajevnih bojev v sprednjih ozemljih, tekom katerih smo napravili ujetnike. Severovzhodno Arrasa so napadli ponoči močni angleški poizvedovalni oddelki in prispeli na nekaterih točkah tudi v nase črte, odkoder pa so bili z naglimi proli-sunki takoj zopet pregnani. Tudi pri St. Quentiuu so pripravi li nasprotniki sunke svojih poizvedovaJcev, ki pa so bili povsod vrženi. — Armada nemškega cesarje-viča: Ob Aisni, predvsem severovzhodno Sois^ou^a, v Sam panji in pred Ver-Junom je bojilo delovanje topov močno n? rastjo. Francozi so v več poizvedovalnih boi>h izgubili na ujetnikih. Iz sovražnih letalskih brodovi j, ki so včeraj dvakrat napadla Colmar, je ena naših iovskih skupin sestrelila dve letali. Razven tega je Izgubil sovražnik še 16 letal. Nadporočnik Ber-thold je sestrelil dne 15. t m. dva, nadporočnik Schleich v obeh zadnjih dneh 3 sovražne letalce. Vzhodno bojišče. — Nobenih bistvenih dogodkov. Macedonska fronta. — Položaj neizpremenjen. BEROLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 17. septembra 1917. zvečer. Močno topovsko delovanje le v Flandriji. Prvi generalni *vartlrmolsteT« dL Lndendorff. TURSKO. CARIGRAD, 16. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Zapadno Revanduza so bili včeraj javljeni uspehi naših čet razširjeni in sovražnik pognan v obe prelaza! postojanki severovzhodno Baka—Kerva— Ra>at. Ujeli smo 28 mož m uplenili 2 strojnici in več vojnega materijala. Južno Vanskega jezera je neka sovražna stotiii-la poizkušala napasti naš oddelek. Po eno-urneni boju je bila odbita. Na neki drugi točki se ie sovražniku prvotno posrečilo, da je potisnil naše oddelke nekoliko nazaj, a je bil nato s protinapadom zopet vržen. ___ SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. septembra. — Včeraj je hrabra brigada Šassari s slj'c'niin sunkom pridobila na jugovzhodnem obroi.'^i Banjšice na prostoru, ujela 17 oficiriev in 4Ut) mož in uplenila več strojnic. Dve naših letalskih brodovij ste zmelali okoli 2Vj3 tone bomb na sovražna zbirališča čet v ozemlju pri Ravnici, vzhodno Sv. Gabrijela. 17. septembra. — Na trentinski fronti so se v Judikarijah poizkušali sovražni oddelki približati našim sprednjim postojankam. a iih je razpršil naš ogenj. Na Koroškem je izz\aio večje delovanje sovražne artiljerije živahnejše akcije na^ih čet v Hochbutu in Beli. \Ta planoti Baujšiee je poizkušal sovražnik v noči od 15. na 16. t. m. z zaporednimi napadi zopet pridobiti dan poprej izgubljeno ozemlje, a so ga odnih nasi hrabri branilci, ki >0 ujeli /3 mož, med njimi 2 oficirja. PODLISTEK Niliionar, ki ie izgini!. Roman, francoski spisal Evgen Cfeavetta. II. Preden nadaljujemo, pa moramo našim ljubeznivim bralkam še pojasniti, kako je prišlo do pravkar omenjenega dogodka. Kakor vemo, de Lozeril tedaj, ko je Hanibal prvikrat odšel v Brichetovo stanovanje, nikakor ni spal pod plaščem. Neprestano hrkajoč. je opazoval kapitana in videl, kako je le-ta izginil skozi skrivna vratca. Prvi trenutek mu je šinila v glavo misel, da bi takoj stopil za kapitanom; po.em pa se je premislil in je uvide! prav kmalu, da je ravnal pametno, kajti kapitan se je kmalu vrnil, šel skozi sobo in se zopet vsedel za mizo k svojim prijateljem. Nemiri v ftaffH. BERN, 17. (Kor.) »Berner Tagwaeht« poroča: V Turinu je še vedno vojno obsedno stanje. Tekom pouličnih bojev med vojaki in delavci pehota in bersaljerji niso hoteli nastopati proti delavcem. Nato so na ukaz vlade posegle v boj strojnice, pri čemer je bilo 10 delavcev" ubitih in na stotine ranjenih. Vlada je odredila številne aretacije. Vsi delavski voditelji so v zaporu. 80.000 delavcev avtomobilne tovarne Fiat stavka pet dni. Z oziroin na zahteve »Idee Nazionnlc* m dru?!^ listov glede ostrejših odredb piše \vanti«: Mi nočemo vlade, nko Ima pogum za boi, spravili na druga nota. Delavci so pripravljeni na boj. Socijalistični stranki ni treba nič prikrivati. Ona se bojuje proti politični reakciji, proti voini in njenim povzročiteljem čisto javne. Italijanska meja zaprta. BERN. 17. (Kor.) Švicarska depešna agemura poroča, da je italijanska meja od včeraj zjutraj popolnoma zaprta. Železniški in poštni promet je istotako ustavljen. Naibrže gre za premikanja eet. Potniki iz Italije, ki so tik pred zaprtjem mej šli skozi Chiasso, poročajo, da so v petek izbruhnili v Turinu novi nemiri. Nastopiti so moraie strojnice. Bilo ie več mrtvih in ranjenih, med njimi otroci in ženske. ->Bund~ poroča: Italijansko zaprtje mej je to pot posebno strogo: celo dinlomatični kurirji ne smejo čez mejo. Brzojavke za Italijo se sicer sprejemajo, vprašanje pa je, ali gretio naprej. Na drugi strani od včeraj niso došle iz kalije nobene zasebne brzojavke. V bančmh in borznih krogih se razširja vest, da so se vršili včeraj v gornji Italiji zopet izgredi. DOGODKI NA ,MORJ>J. BEROLIN, 17. (Kor.) \Vo!ifov urad poroča: V Atlantskem moriti, v Biskajskem zalivu in Severnem morju so potopili rasi podvodniki zopet 4 parnike in eno jadrnico, skupno 23.1100 ton. med drugimi oborožena angleška parnika »Malta« (7*34 ton) in »Rosnoke- (3755 ton) s kosovnim blagom, eno podvodniško past v obliki troiadrnice, ki je imela dva topova in švedsko zastavo. KV^itan izmika x Rosnoke« je bil uieL___ Nemško-argeatirsk? konflikt. BERN, (Kor.) Petit Parisien . poroča iz Newycrka: Trditev Švedske, da ie akcija grofa Luxburga primerjati oni ameriške diplomacije pri uporabi švedskega brzojava v prometu v Turčijo, ne odgovarja dejstvu. Amerika je postopala ta^ krat v imenu nevtralcev kot nevtralna država. Razkritje zarote jc za aliirance svarilo pred vsemi severoevropskimi nev-tralci, ki poizkušajo podpirati osrednji vlasti. Revoiueiia v Kusiii. NOVO RUSKO MiNISTRSTVO. PETROGRAD, 16. (Kor.) Provizorična vlada objavlja sledeče poročilo: Do kon-čne sestave kabineta je prov izorična vlada izročila vse državne i>os;c sledečim osebam: ministrskejnu predsedniku Ke-renskemu. vnanjeinu ministru Tereščen-ku, vojnemu ministru \ erhovskunu, mornariškemu ministru Verdcres skemu in poštnemu ministru Nikitinu. PETROURAD, 16. (Kor.) Zdravnik Sa-lasktn je bil imenovan za voditelja ministrstva za javni pouk. Notranji minister naznanja. da je od 23. t. m. dalje vstop v Petrograd dovoljen le proti posebnemu dovoljenju. Strdke pozdravljajo imenovanje Keren-skega za generalissima. STOCKHOLM. 16. (Kor.) Ruski listi poročajo, da so skoro vse stranke z odobravanjem sprejele na znanje imenovanje Kerenskega za generalissima in izrazile nado, da se bo zopet vzpostavilo zaupanje vojaštva v vrhovno poveljstvo, ker ima Kerenskii veliko avtoriteto in vpliv na mase. Regulasiv za vojaške komis&rje ;n organizacije. PETROGRAD. 16. (Kor.) Politična uprava vojnega ministrstva je izdala re- Tisti hip jc bil de Lozeril že pokoncu. Hitro je pograbil nekoliko blazin, jih vrgel na posteljo m pokril s plaščem ter se nato splazil k tajnim vratccm. Na'el je kmalu skrivno pero in vratca so se mu odprla. Da bi se zavaroval proti iznenađenjem, je odzunaj vteknil svoje bodalce v kliu-čalnico, da se ni dala več odpreti, in ne-kol'ko trenutkov pozneje je bil že v Bri-chetovem salonu. Kaj naj počne sedaj? De Lozeril sam ni vedel, kaj; toda njegov pustolovski duh je slutil, da se bo dalo tu kaj ujeti. Odkar mu je Colard potožil. J« boji Brichetovega ubega, je de Lozeril neprestano razmišlja! o milijonih, katere bi Brichet odnesel s seboj. Del teh milijonov je pripadal kot dota Pavlini. Prepričan je bil. da ga je Brichet imel it za norca, ko :nu je navidezno obljubil gtilativ glede voiaških komisarjev in vojaških organizacij v armadi. Glasom tega so vojaški komisarji organi discipline na podlagi demokratičnih in revolucionarnih načel. Regulativ določa imenovanje vrhovnega vojaškega komisarja za vse armade, ki bo uradoval v glavnem stanu, kakor tudi imenovanje posebnih komisarjev za razne vojiške enote. Kar se tiče vojaških organizacij, ki morajo voditi politično življenje ćotičnih vojaških enot, bodo izvoljeni Ist na podlagi splošne vo-uhie pravice. KofnHov pred vojaškim sodiščem. AMSTERDAM, 16. (Kor.) »Telegraf« poroča iz Petrograda. da je bil Kom i lov izročen vojaškemu sodišču. Dnevno povelje generala Valujeva. PETROGRAD. 16. (Kor.) Poveljnik zapadne tronte, general Valujev, je izdal na podrejene armade dnevno povelje, v katerem jim sporoča, da sovražnik ne počiva, ampak da pripravlja glasom zanesljivih poročil, pijan vsled uspehov pri Rigi, prebitje ruske fronte pri Dvinskn in Pinsku. Poveljnik opozarja vojake na io, da bi bila v slučaju, ako se sovražniku to posreči, od revolucije priborjena svoboda izgubljena, in jili opominja, da naj prepuste vladi rešitev notranjih vprašanj in imajo pred očmi k vzpostavitev discipline in pripravljenosti armad. Razmere v baltiškem brodovju. PETROGRAD. 16. (Kor.) Remeijev urad javlja: Moštvo »Peiropa v lovska* je v Heisingforsu ustrelilo 4 oficirje, ki niso hoteli slupati krajevne demokratične skupščine in izvršiti prisego zvestobe napram provizoričiii vladi. Revolucijonarni odbor v Helsingiorsu in mornariški minister sta izdala na brodovje oklice, v katerih žigosata laka nasiJstva. Kralj Konstantin v Curihu. BERN, 17. (Kor.) Kralj Konstantin je prispel danes z rudbinc In spremstvom v Cuiilt, kjer namerava'ostati čez zimo. Pogreb kraljice Eleonore. DUNAJ, 17. (Ker.) Nadvojvoda Maks se ie p v vi j! danes v S;niio. da se v zastopstvu cesar-a udeleži po*;:vira kraljice Eieonore. Da:;-s se je vršila v evangeljski cerkvi žalna daritev, ki sta ji prisostvovala v za-stopstvu cesarja nadvojvoda Josip Ferdinand. i;i dalje generalni nadzornik za prostovoljno zdravstveno službo, nadvojvoda Franc Salvator. ______ Pred Jesenskim zasedanjem. Dunaj, 13. sept. Še prodno je mogla >Ed.« ponatistniti moje poročilo o politiškem položaju z dne 9. t. m., se ie vlada že odločila za sklicanje državnega zbora na dan 25. t. m., torej na dan. ki sem ga označil v svoiciii poročilu na prvem mtstu. To je storiia brez ozira na zamotani splošni politični in parlamentarni položaj, brez ozira na uspeli o pogajanjih grofa < iolnchowskega s Poljaki. kajti našla je obliko, ki ji... da na razpolago dosti časa za nadaljna pogajanja. Državni zbor, ozir. poslanska zbornica, dobi likratu dva vladina proračunska predloga: začasni proračun za dva mese* ca (november in december t. I.) «n redni proračun za prihodnje koledarsko feio. \ lada računa z vso gotovostjo, da spravi začasni proračun pod streho; računa na negotovost splošnega politiškega po!o-žaia ..., ki vpliva tudi na razne stranke v parlamentu in jih sil?, da so koIrkortoHko previdne in ne spravljajo v nevarnost parlamenta samega. Tako je bilo /e po nadcu Clam-Martiniea, ko je dr. Seidler z lahkoto dobil državni proračun za 4 mesece. Toda. med takrat in zdaj je velika razlika v razmerju strank do vlade. Takrat smo imeli Seidlerjevo začasno vlad--, ki je imela delokrog zelo omejen. Zdaj pa je druga Seidlerjeva vlada stalna«- in ima program, ki večine zbornice aii zadovcIjiL Zato ta vlada danes ne more več računati na-dobrohotnost in popustljivost parlamentarnih stiank, ki se — kakor vse kaže Pavlinino roko, in ko si je zjunaj Brichet i, liko prizadeval, da bi pridobil njega in lla,.ibaia za skupraa ponjčno zaoavo. je Fiutil takoj, da se ju misli Bricnet na tak uačiu oiresti, da bi lahko potsm izginil ponoči. De Lozerilu pa je bilo seveda le za" eno stvar: — NV gre Brichet, kamor in kciu \ti i^olitiSkem polju, ni ga pa prav nič volja, da bi glasoval za proračun taki vladi, ki ne uživa zaupanja večine. Poslansko zbornico čakajo pred vsem načrti že sklenjenih zakonov, ki jih gosposka zbornica • Edinosti«. Poslanska zbornica bo pa tudi hotela vedeti, kako spoštuje vlada resolucije, ki jih je ljudski parlament soglasno spre]el? Saj mari ni imela poslanska zbornica toliko sei v odsekih in v plenu edino za to. da sklene nekaj lepih resolucij v prid be-guncem in za odškodnino internovanim državljanom — pa da ostane vse le »pobožna želia« na papirju?! Ljudski parlament hoče, da se njegovi sklepi tudi spoštujejo, da jih vlada izvršuje, ako hoče. da se sploh more zopet prikazati v zbor-— Parlament sicer nima eksekutive za svoje sklepe* za to je tu vlada, a parlament ima kontrolo nad vlado in pa — državni sodni dvor!! Kar s*c tiče pa nas na jugu, gledamo z zaupanjem v Jugoslovanski klub. Na tisoče kron je računov za vojne dajatve, za podrta poslopja iz strategičnih ozirov, za odvzet les s streh in iz podov in vrat in oken, — a plačila še ni! Upniki države so večinoma ubogi begunci, ki hrepeneče pričakujejo tistih plačil, da si oskrbč najpotrebnejših reči za prihodnjo zimo. — Dalje pričakujejo vsi naši oškodovanci ob bojni črti, da se ustanovi tudi za naš jug vojni kreditni zavod. Ako so imeli za židovsko Leykamo-vo družbo celih 3V2 mil. kron, bodo imeli za vse oškodovance pač vsaj desetkrat toliko, s Čemer bi se obrisalo na tisoče in tisoče oči bridkih solz reve in težave. Kar je bilo v Galiciji, mora biti za naš jug tudi!! Dr. Seinwender Je že prijavil predlog, ki naj ga zbornica v kratkem reši in k* določa: 1. Nobena avstrijska ladja se ne stne prodati. 2. Za prodano ladjo mora odšteti od skupička državi do svote bivše državne podpore, ako je ni še zasegel davek od vojnih dobičkov. 3. Vse ladje je staviti pod državno nadzorstvo. Nekaj pametnega! Še te dni smo čitali, da je bila prodana neka avstrijska ladia z 8000 tonami za — 15 milijonov frankov, torej nekako za desetkratno vrednost, če ne več. Kako prihajajo srečni posestniki ladij do tako ogromnih dobičkov — vsled vojne, ki je.sicer uničila na stotisoče državljanov? Država je doslej podpirala piovstvo z velikimi letnimi subvencijami, — ima torej vso pravico, da reklamuje ladje za svoje bodoče potrebe. Po vojni bo država potrebovala ladij več nego doslej, a jih bo v resnici manj. Zato je predlog posl. dr. Steiii\venderja povseoi umesten. Ni dvoma, da dobi v zbornici takoj veliko večino. Pripravlja se tudi predlog o obdačenju borznih kupčij. Vendar enkrat! Največje kupčije so doslej plačevale najmanjši davek! Židovski mogotci so imeli pač povsod dobre strice in botre! Vojna poseže tudi v to sršen je gnezdo z vso brezobzirnostjo. Vsaj obljubuje se nam tako. Poleg vseh gospodarskih teženj za naš narod ne pozablja ta niti za hip na svoj — ideal, ki je bil kratko in jedrnato očrtan v izjavi Jugoslovanskega kluba 30. maja 1. I. — Ako se ga čedalje tesneje oklepajo celo moslimi v Bosni In Hercegovini, kako bi se ne ogrevalo zanj naše zavedno ljudstvo ob Soči in Adriji ? — Kakor pa je naše ljudstvo danes tepeno po usodi vojnih-dogodkov, vendar vlada med njim le ena misel: »trpeli smo že veliko, a pripravljeni smo trpeti še veliko več, da le kdaj doživimo tisti veliki dan našega — novega vstajenja in prerojenja!« Rasna politične vesti. Iziava kranjskih Slovencev — -Slov Narod« in »Slovenec« prinašata sledečo izjavo: 1.) Podpisani zastopniki Slovencev izjavljamo, da se solidarno pridružujemo državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja t. 1. Po našem živem prepričanju je bodočnost habsburške monarhije mogoča le na načelu resnične sv.v bode narodov, a bodočnost našega naroda le na načelu združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki prebivajo v naši monarhiji. Oboje, svobodo in edinstvo, pa more našemu narodu zagotoviti in ohraniti !e samostojna, na načelu samoodločbe narodov zgrajena jugoslovanska država pod žezlom habsburške dinastije. Zato zahtevamo, da se čimpreje izvede to jugoslovansko edinstvo in se v tem oziru zaupljivo zanašamo na očetovsko naklonjenost nositelja habsburške krone, ki je v kratki dobi svojega vladanja tolik rat po-svedočil svojo pravičnost nasproti svojim narodom. 2.) Pravtako se skupno pridružujemo mirovni želji papeža Benedikta XV. Ce države sprejmejo za podlago mirovnih dogovorov misli, začrtane v njegovi noti, tedaj smo prepričani, da se bo skoraj med narode vrnil mir in da bo ta mir res trajen in blagonosen v srečo narodov in držav. Vojna pa je tudi jasno pokazala, da mora na mesto sile stopiti pravica. Ideje o ra-zoroženju, o svobodi morja, o razsodiščih, o pravičnosti nasproti težnjam narodov, so zmožne započeti novo dobo človeštva, ko narodi ne bodo več tekmovali v politiki sovraštva in tehniki oboroževanj:: marveč v mirnem delu za pravi kultur:? napredek. Obenem hvaležno pozdravljamo resno prizadevanje našega vladarja, ki vse meri na to, da bi se čimpreje končalo to strašno klanje in bi zopet zasijala narodom zlata zarja miru iv lepše bodočnosti. V Ljubljani, dne 15. sept. 1917. Dr. Anion Bonaventura Jeglič I. r. knezonadškof ljubljanski. Prelat Andr. Kalan 1. r. Dr. J. Gruden 1. r. stolni kanonik. stolni kanonik. 7 a Slovensko ljudsk stranko: dr. Ivan Šusteršič 1. r. t. č. načelnik stranke. Za N a r o d n o-n apredno stranko: Dr. Iv. Tavčar !. r. Dr. Karel Triller I. r. / a Slov. kat. del. demokracijo: Mihael Moškerc 1. r. Franc Vidic 1. r. Anton Žnidaršič 1. r. Vodstvo našega Pol. društva * Edinost je bilo o nameravani izjavi obveščeno in ji je pritrdilo. Ker so se tržaški Slovenci v resoluciji, sprejeti na občnem zboru pol. društva »Edinost* dne 28. avgusta tudi postavili na stališče deklaracije J. ki. od 30. maj. t. 1. in ker »Slov. ljudska« in »Narod-110-napredna po svojih somišljenikih cbse-zata tudi Koroško, Štajersko in Goriško, je s tem podana solidarna manifestacija vsega naroda v smislu deklaracije ln je ovrženo morebitno natolcevanje, kakor da ne bi bila deklaradia izraz volje vseg? našega naroda. Str as II. „EDINOST" štev. 219. V Trstu, dne 18. septembra 1917. Poljsko vpraSsnie. V nedeljskem fzda-i nju sni« j riobčili lastnoročno pismo na5e-l ga in nenškcga cesarja obema generalni-j m a guvernerjema v ru-*ki Poljski, s katerim se ustanavlja narodna vlada namesto dosedanjega provizoričnega državnega sveta. To bi bila zopet nadaljna etapa na poti k rešitvi poljskega vprašanja. Zanimiv prispevek k temu koraku obeh cesarjev ie članek, ki ga je priobčil neKi Foljak v »Neue Ziircher Zeitung« tik pred objavljenjem rečene&a ročnega pisma. Izvajal jt: Govori se, da se v bližnjem Času ustanovi poljska vlada, ki naj nadomesti pomanjkljivi provizorični državni svet in ki naj zadosii željam naroda. Da bi se ta vlada morala opremiti s povsem drugačnimi oblastmi in da bi morala dobiti drugačen državnopraven položaj nego je bil oni državnega sveta, je fasno brez drugega in ne bi moglo biti to drugače že zato. ker je ni v Poljski niti ene stranke, ki bi bila pripravljena, da bi pospeševala kak nov eksperiment po načinu provizoričnega državnega sveta in da bi vzela na svoje rame odgovornost za to. Da-li ima v svojih zahtevah zmerni rarodni centrum (stranka provizoi ičnega državnega sveta) sploh še potrebnega ugleda, da bi v poljski vladi prevzela vodilno vlogo — se zdi več nego dvomljivo. Druge skupine strankarskih konste.acij — desnica in levica — gredo pa v svojih zahtevah veliko dalje in slede taktiki, ki preveč odklanja konpromise in zavlačevanja. da bi se mogle tu stvari tako dalje razvijati, kakor so se v času obstajanja provizoričnega državnega svela. Sicer pa ne bi smela tvoriti vlade le ena stranka m bi morala vlada zadoščati demokratičnim načelom in državnim oblikam, na katere se niso ozirali pri ustvaritvi provizoričnega državnega sveta. Ali se centralni vla-sti odloČite za ustvaritev povsem neodvisne, z realno državno oblastjo opremljene poliske vlade na demokratičnih podlagah? Ali se odločite za izpolnitev zahteve, ki bi jo taka vlada stavila neizogibno: da se poljske legije umaknejo z fronte, ker med Poljsko in Rusijo ni dan častiš belii. in ker so legije naroden Imetsk poljskega naroda? Sodeč po zadnjih dogodkih in po glasovih v nemškem caso-pisiu, naleta taka odločitev v Nemčiji na velike zapreke in to ne samo v vsenem-škem taboru. Na drugi strani se pa Ludi v Nemčiji, a še glasneje v avstro-ogrski monarhiji. oglašajo glasovi, ki nastopajo za izpolnitev poljskih postulatov, in dozuajc-mo tudi iz dobrega vira, da vodilni krogi v monarhiii smatrajo Izpolnitev teli postulat ov kot potrebno. Seveda bi tudi to nič ne izpreinenilo na dejstvu, da v Poljski, danes manje nego kda . aks. o d c novembra ne smatra kot ko.iču>Ywi.>avuj rešitev poljskega vprašanja i.i rta se pri-čakujo Od mirovnega kongreiu sirse re-| šitve na pripoznaniu absolutne neodv; ,kO-j sti. Ce pa v Poljski ostane nadalje ' • um (prazen prostor), potem vidi Poljs; . časopisie v tem že danes likvidaciju i*Kta| od 5. novembra, ki prisili Poljake, da se j opremijo še z večo potrpežljivostjo .n cb čakaio na bodoči mirovni konj.res, ki f; -ni more pogoditi trajno, po vojnih ozirih nevplivano rešitev poljskega vprašanja, kakor jo zahteva trajen evropski mir. — Med tem pa bi prelom med Poljsko in cen tralnima vlastima mogel imeti neposrednih praktičnih posledic toiiko v Poljski sa m i, kolikor v poljski emigraciji na Ru skem, ki (emigracija) šteje na milijone, pi tudi v Ameriki in v ententnih deželah. Nemški »NationaKerband« v — opozj-cih-! Nedeljska »Tagespost« objavlja na uvodnem mestu članek iz peresa državnega poslanca, člana nemškega »National-verbanda*. iz katerega naj posnamemo naslednje značilne odlomke: »----Naiio- nalverband nai bi šel v opozicijo, drugače dobi nezaupnico in sicer — kar je nelogično na stvari — večinoma ne od svojih pristašev, temveč od ljudi, ki mu ne pripadalo, od Schonererjancev (vsenemcev) ter polovičnih ali celih socijalnih demokratov, ki niso bili nikdar žnjim in niso nikdar žr.jiin____ Nationalverband pač poide v opozicijo, toda ne zato, ker je to ravno sedaj posebno koristno, temveč ker se očividno pripra\lja večina, k: nam Nemcem še leta in leta ostane v kosteh in kateii bodo morda pripadali celo Nemci (misli pa*: krščanske socijalee), kot tedai v Taafiejevein času, v času železnega obroča, ko se je položil temelj za polom nemšiva v Avstriji.« — Clankar ioži, da lastno časopisje tako prekomerno kritizira Nationalverband, kot se n«. dogaja nikjer drugje. »Nationalverband je odgovoren za to, da slovansko-romanska večina ne uvede nemškega državnega jezika in da Je Stiirgkh ni hotel pravočasno uvesti, kakor mu tudi nalaga odgovornost za to, da je SeiJlcr vzel slovenskega uradnika v kabinet njii.tslo češkega ministra. \' odločilnem irenutku. ko vse stremi za tem, da se začne obnavljati Avstrija, bi po mnenju mnogo krogov nemški politiki ne smeli v ministrstvo, k viru oblasti, kjer se more u^uarjati dobro in preprečevati zloM Ce fci bilo potem na krmilu države ministrstvo brez nemških politikov in bi se vladalo brez nas in proti nam. bi nas šele prav in z vso pravico zadevala odgovornost, ker bi bili imeli dolžnost, da bi bili previdni napram vladajočemu razpoloženju ____Ko se parlament snide 25. t. m., se Seidlerjevo ministrstvo najbrž ne bo moglo opirati na nikakršno veČino in ministrski predsednik, zaupnik krone, ho moral reči kroni: t Nemci ne gre, hočejo na vsak način v opozicijo — in krona bo postavljena pred vprašanje, ali naj izvede oktroj, ali pa si ho, če hoče vladati parlamentarno, kot zahteva zunanja politika, morala reči: pa pojde, žal, brez Nemcev. Potem pride tragični trenutek. katerega Čakajo sovražniki Nemcev in Nemčiie (!!). ko bodo Neinci. ki so re- šili državo(?), katerih vas! fn mesta so izkrvavela (?), ki so pokrili dve tretjini?) vojnih stroškov, vojno posojilo, v nezakoniti nagoti Svoje manjšine parlamentarno prisiljeni v zanikanje in bodo poleg tega morda v nepopravljivem sporu s krono. Seveda pridejo potem dnevi za velike besede in izraze najglobljega prepričanja. za ponos pred kraljevimi prestoli, za siiajno, neomajno delovno silo itd., toda ta k rižev pot bo bridek, morda maddaia premoga se zaznamuje s tem, da napravi luknja v štev. 1 izkaznice. Sv. Jakob: štev. 1661—1770 dne 19. 9. nri Rupena, Via Rigutti 11, štev. 1771—1880 dne 19. 9. pri Babuder, Via Giuliani 21. Rocol: štev. 191—300 dne 19. 9. pri -ehillan. Valle di Rozzol štev. 730. vesti. Zopet odlikovanje slovenskega železniškega uradnika. Ernest Vargazon, revi-Jent juž. želcznice, sedaj nadporočnik in postajni poveljnik (načelnik) neke postaje severne armadne železnice, je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje za odlično službovanje v železniški vo*ni službi. Njegove prsi diči sedaj že drugo vojno odlikovanje. Kakor Cernigoj je bil tudi Vargazon takoj ob izbruhu svetovne vojne brzojavno premeščen iz Zidanega mosta v malo postajo Gornje Štajerske. Tudi njega ie zadela enaka usoda: vpoklican ie bil k vojakom, ker je spadal tudi on med — sumljive ljudi! — Uprava južne železnice se jih je hotela na ta način iznebiti; vojaška jih ra izvrstno rabi in zaporedoma odlikuje. Čast in slava jim! Ob tej priliki naj izpopolnimo svojedobno vest o zadnjem odlikovanju Cernigoja. da je tudi 011 dobil zlat zaslužni križec s krono (kar je v oni notici izostalo) na traku hrabrostne svetinje. Izkaznice za petrolej. Kakor doznavamo, sc izdajo v najkrajšem času tudi izkazu! :e za petrolej, da se omogoči s tem enakomerna razdelitev tega blaga. V resen preudarek aprovizacijski komisiji. Prejeli smo: Tedaj, ko je razglasila aprovizacijska komisija, da se tržaško prebivalstvo razdeli v tri, oziroma štiri kategorije — družine katerih čla ti imajo dnevnih dohodkov do 1 K, do 2 K. do 3 K in pr^ko 3 K — je zavladalo v tržaškem prebivalstvu veliko zadoščenje, kajti mislilo je. da se bodo odtlej živila aproviza-cijsko komisije razdeljevala res po cenah, ki bi odgovarjale tej razpredelbi prebivalstva. primerno dohodkom posameznih družin. Toda temu ni bilo tako. Uvedle so se samo posebne izkaznice (rdeče prečrtane) za one rodbine, katerih člani imajo dnevne dohodke, ki ne presegajo ene krone, za vse ostale pa je ostalo pri starem. In ravno v tem tiči največja krivica. Brez pridržka sicer priznavamo, da so te rodbine večinoma res najpotrebnejše, toda je pa med njimi tudi takih, k: jim nikakor ne gre ta priJ#>!jšek. So namreč rodbine, ki sicer sedaj zaradi vojnih dogodkov nimajo v svoje*m poklicu toliko dohodkov, da bi imel vsak njihov član nad 1 K na dan prejemkov, n. pr. trgovci, ki so zaradi vojne opustili trgovine, in drugi taki, toda so ljudje, ki imajo stotiso-če naloženega denaria. ki ga Da seveda niso napovedali v dotičnih napovednih polah. in vendar uživajo -dobroto rdeče precrtanih izkaznic, dočim pa n. pr. rodbina, katera žUeje šest oseb in ima njen vzdrževatelj za sedanje težke čase borno plačico 200 K na mesec (vsaka oseba K 1*11 na dan) nima te pogodnosti. In kako na| živi dandanes v Trstu rodbina šeSiih oseh s K 6*66 na dan? Saj je državni zbor zvišal celo vojaško podpornino, oziroma vzdrževalnino za Trst na K 1'80 na dan. ker je smatral to za najnižji znesek, s katerim je mogoče izhajati. Po tem minimu bi se morala ravmati tudi aprovizacijska komisija, pri čemer pa je treba premisliti, da je tudi s tem dnevnim dohodkom življenje le borno životarjenje, stradanje, ne pa življenje. Slavna aprovizacijska komisija naj preudari naslednje številke: Živila a-provizacijske komisije za ta teden stanejo s kruhom vred osebo, ki nima izkaznice z rdečo črto, K 10*26, torej K T47 na dan, z rdeče prečrtano izkaznico pa K 7*89 ali K 1*13 na dan. In tu ni ne -kave, ne mleka, ne zelenjave, niti košček govedine, samo 10 dkg svinjine in 1 škatlja sardin, vse skupaj hrane kvečjemu za tri dni. Kie ie potem kurivo, svečava, itanovanfe, obleka, perilo, šolske potrebščine za otroke it0 v enem tednu, dočim pa je v njunih tedenskih dohodkih razlike samo K 4*62. Odkod naj dobi prva rodbina onih K 10*60, ki iih mora plačati več kot druga rodbina, ko ima vendar samo K 4*62 več dohođiov? Odkod nai vzame absolutni primankljaj K 5*98? Slavna aprovizacijska komisija naj pač preudari nekoliko, kaka krivica se godi, če moralo 200% dražje plačevali živila tisti, ki imajo le za 11% večje dohodke. Rodbina 6 oseb bi morala imeti 6{»G K mesečnih dohodkov, da bi bil tak povi ek upravičen! — Upamo, da se čim preje odpravi ta krivica in stvar uredi tako. da ne bo nejevolje med prebivalstvom, katero se itak čim dalje tem razvneteie bavi z našim aprovizacijskim vprašanjem, vprašujoč, kako je mogoče, da se stvar v Trstu ne da urediti tako kot drugje, kjer je aprovizaciia v rokah ljudstvu odgovornih ljudskih zastopov, kateri morajo vsako leto polagati javnosti podrobne obračune, kar se v Trstu še ni zgodilo ves čas vojnega gospodarstva, dasiravno sc gospodari tudi pri nas le z ljudskim denarjem, brez državnih prispevkov. Kakor čujemo, se v tem pogledu že pripravlja primerna vloga na državni zbor, ker Trst sam, ža-libog, nima ljudskega zastopa, ki bi vzel stvar v roke. Morda se potem stvar iz-premeni kolikortoliko v korist že skrajno bedo trpeče večine tržaškega prebivalstva. Racijonii anje krme. Vladni komisar razglaša: Odmerek sena. ki se poklada domači živini, je c. kr. namestništvo z odredbo z dne 26. julija t. 1. N. Pr. A 351— 16—17 v smislu § 3 naredbe c. kr. prehranjevalnega urada z dne 29. majnika 1917, drž. zak. št. 243. določil na naslednji način: 1. Za čas pašnjc (od 1. majnika do 31. oktobra): a) veliki živini (kravam, volom, bikom, konjem in mezgom 4 kg; b) mladi živini do enega in pol leta ter kozam in ovcam 1 kg; c) oslom 5 kg na koma J in dan. 2. Za čas, ko se živina krmi samo j v hlevu (od 1. novembra do 1. majnika):' a) veliki živini 10 kg; b) mladi živini do enega in pol leta ter kozam in ovcam 3 kg: c) oslom 5 kg na koiuad in dan. — Določeni odmerek krme mora vsebovati najmanj četrtino slame. — Če se konjem daie tudi ovsa, se dnevni odmerek sena zmanjšuje za 2 kg za vsak kilograin ovsa. — Za steljo se za veliko živino (izvzemši konje in mezge) ne sme uporabljati več kot 5 kg. za mlado živino, konje, mezge,) osle, prašiče in koze pa ne več kor 2*kg slame na komad in dan. Žalostno poglavje. Pišejo nam: Ko sem danes prečital, Uake in kolike hrane nam je ti -ločila apruvizacija za ta teden, me je osupnilo. Posebno pa tisti četrt kila krompirja za osebo na ves teden! To je pač iro-nija, višek vsega, kar se nam je nudilo do seda). Naj tu sledi ilustracija za ta moj j izraz. Te dni sem se slučajno mudil v svobodni luki. Prišel sem tudi v, hangar št. 3, kjer hranijo krompir — ta važni živež, posebno v sedanjih življenskih razmerah. Naša aprovizacijska komisija je dobila pred tremi tedni nekai vagonov krompirja. Mesto pa da bi ga dali ljudstvu na razpolago, so ga hranili cele tri tedne | in ga puščali prebirati in prebirati takoi dolgo, da so ga od nekaterih vagonov ino- i rali 2<)—30 odstotkov — vreči v morje. In ; šele po dolgem prebiranju so nam miiosi- I Ijivo dovolili v minoiem tednu po 1z i kilograma, v tem pa celo le kilo-j grama za osebo na ves teden. Prečna izjema so bile le javne kuhinje. Te so vso to dobo. ko smo mi — sline cediii po krompirju, dobivale krompirja za pre-, hrano. O tem sem sc prepričal n« lastne* oči, ko setn šel mimo javne kuhinje ua r-Piazza Ospitaie«, kier so postrcžnice lupile krompir — pa še na kako potraten način! Olupki so bili tako debeli, da bi se marsikdo srečnega štel, ako bi mogel te olupke pobrati, da bi jih doma ostrgal in si pripravil hrane, dobre razmerno sedanjim časom. Nisem si mogel kaj, da ne bi bil apostrofira! ene teh postrežnic. Odgovorila mi je: Cosa si imeresa lei? Kaj da me to briga! Odgovoril sem, da me to briga toliko, kolikor vse druge, ki trpe glad, ko drugi tako razmetaio! Potemtakem ni čuda, da dobiva prebivalstvo le po h kg krompirja za osebo na teden. Ni čuda posebno zato, ko gospodje očividno ne vedo, kako treba ravnati s krompirjem, da se ga ohrani zdravega! Pri vsem gle- j dajo v prvi vrsti na formalnosti — na praktične zahteve pa se ne ozirajo. Lansko leto so morali cele vagone pometati v morje, ker niso vedeli, da v hangarju more krompir ravno tako zmrzniti kot na planem. Nimajo ined seboj nobenega strokovnjaka, praktika. Poučiti pa se tudi ne dajo, kakor ona gori omenjena dekla. Zato pa se nam tudi tako — dobro godi! — Zivio! — Janko. Kai je s kurivom? Prejeli smo: Izkaznico (modre barve) za kurivo pač imam. ali kuriva ne morem dobiti nikakega, dasi so minuli že trije tedni, odkar sem dobil izkaznico. Včeraj pa sem bil v trgovini z ogljem v ulici Madcmnina in tain so imeli kok. Na vprašanje, ali se prodaja to kurivo na izkaznice, so mi odgovorili, da ne, kupiti da se je more vsak, toda po — 30 vin. kilo. Cas bi že bil, da bi se razdeljevanje kuriva bolj uredilo in da bi je pred vsem dobivali tisti, ki imajo izkaznice, kajti bližamo se hladnejim časom in ljudstvo je v velikih skrbeh, s čim naj bi kuhalo. Miadostrelci. Pri c. k. tržaškem zboru mladostrelcev je izpopolniti več izpraznjenih mest. Prosilci naj se z rojstnim listom, domovnico, izpričevalom o vedenju in očetovim (varuhovim) dovoljenjem za vstop kot c. k. tržaški miadostrelci, predstavijo danes, 18. t. m., od 3—5 ure pop. v Barko vijah, Riviera P. 10. Čudna navada. Urad za šolsko reiek-cijo splošno ne pošilja raznih svojih objav, ki so namenjene slovenskim šolskim učencem, oziroma njihov im staršem, naravnost nam, ampak dobivamo skoraj brez izjeme šele odtise »Lavoratora« in to po navadi zelo pozno ponoči. V soboto n. pr. smo celi dve stavljeni koloni dobili okrog — polnoči. Ko ima »Lavoratore« stvar že stavljeno, naj mi celi dve koloni pozno v noči, ko imamo za list drugega posla dovolj, šele — prevajamo. Seveda moremo v takem slučaju stvar omeniti le na kratko. -- Od socijalno-dcmokratične gospode, ki fma menda pri dotičnem u-pravnem odboru glavno besedo, bi pač mogli pričakovati toliko taktnosti in obzirnosti, da nam, ako že sami ne poskrbe za slovenske prevode, take stvari pošilja vsaj pravočasno, ne pa zmerom v zadnjem trenutku. Ako more te objave ob pravem času dobivati »Lavoratore«, ki pri tem nima drugega dela, kot da jih izroči v tiskarno, potem bi jih morali pravočasno dobivati tembolj tudi mi, ki imamo pri tem še delo prevajanja. Malo več obzirnosti bi torej prav vljudno prosili. Podružnica »Zveze jugoslovanskih železničarjev« Trst II. sklicuje izredni občni zbor, ki se bo vršil danes, v torek, IS. t. m., ob 7l/2 zvečer v zgornjih prostorih »Konsumnega društva« v Rojanu. Dnevni red: 1. Vprašanje organizacije in stanovske zadeve. 2. Slučajnosti. — Tovariši železničarji, udeležite se v kolikor mogoče velikem številu tega važnega občnega zbora. Predvsem bi bilo želeti, da bndo tokrat čim številnejšez astopani tudi južni železničarji. Razpis dot. Razpisujejo se štiri dote iz ustanove »Natale Ongaro« po 170 K vsaka. Dote so namenjene pridnim in poštenim dekletom, pristojnim !n bivajočim v Trstu, ki nimajo manj kot 10 in ne več kot 24 let. Do.e se izplačajo.' ako se dotična dekleta poroče. na dan poroke, sicer pa na dan. ko dnpo'ie leto. S krstnim listom, domovnico in nravnost- nim spričevalom opremljene prošnje je najdalje do 0. oktobra t. 1. vložiti i... t:i-kajšnji magistrat. Kdor ima številke ^SdinosLi^ od 7. 10 junija in 13. julija 1912; 12. avgusta :i. oktobra 101.3, naj jiii prinese ali pošijj našemu luseratncmu oddelku, (ul. S. F.an-cesco d' Assisi štev. 20, pritličje) proi! i ri-merni nagradi. is: imu ®m«m iS "3 !pO i □□ DU . te raiuaajo po 4 stol. L>e>edo. i!a?tao tiskano bcaedn se I n*jo cnkrut voi. — Najmanj^* 1: pristojbina tnau 40 smtinlč. . > oa 1 ' SQu£ ▼ in=!ie kuj ujem, plačain v soVe Bollo. gonilni. R.jtn r : — 14») i od t Kdino« i. š->1 Ponudbo | od „1917- na Ins. 14ti'J KftvO 6irr! s pl.itno*n al« ^7.. vrvi, sttre l\UdlS jfUuil tpoHnj« jopiče, oblek« in cm je kupujem in plačam dra^o — (jrrasst, vdica Olmo štev. 6. 1461 SfinjuvosL - Lastna livala — nI dobra. Treznost. 30G1 Sede vinske 3»>0 — 700 litrov, v dobrem s anu ktipuje Kuret, Settefontane 1. 1 Kffll^ llfifta v'no iu sadjevec razpošilja A. lUaitJ VUUUy O.-et, p. GuStanj, Koroško Kupujem tudi htel.l«nice. zamaške i~i so ie oCSS Nm Ujo;m« in stanovanj« sprejmem Ptiri d jake iiil Uiuilj po zmerni ceni A. Drufovka, Scala S;t u ta 263. 1 <50 JKHI1.MIK UMMtil Trs*, Via Cassa cS3 Rlspormlo 3 (Lastna poslopje) Kapital In razerva K 13,200.003,- FILIJALKE: Duiaj Tegelliofsttdste 7-9. Dubrovnik, Kotor. Ljubljan i. .Metković, Opitlja Split, Š1 cenik, Zada*-. VLOGE NA KNJIŽICE 1 o-- a o od dneva vloge do dneva vzđigi. Jtentni davek p ačnje banka svojega Obrostovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovora - Akredoth i čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržiića. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne pa^irjo, rente, obligacije, zastavna pisma, prijortete. delnice, Rrerke, valute devize, promrse itd Dajo PREDUJME na vrednotne papirje in blngo ležeče v javnih skladišč. SAFE DEPOSITS PROMESE.--Prod ja sročk razredne lote rje Zavarovanje vsakovrstnih pTpi»-j'-v p>-oti knrzni iz<*ob?, revizija žreb nja srečk i. t. d brezplačno. Stavbni kredit, rentb*ture krediti. Bor /.na narooil.u — lukavo. MENJALNICA.---ESKOMT MENIO. Teleioui; lfciii, 174)3 iu 2070 Urarinc urai od S ds 1 pos^ldn«. Brzojavi: JADRANSKA Trst - m stadion 10 - Trst | Odprt od 8*2 zvečer agprg] | se^: ys,ardrsiiia K i ^^ | i. Pln© [ŽliifiriilCsV: i j j v Tr>iii se Ji preselila na Corso St. 15 | v bivSo ziatsrnicn O. Zercow?tz