MAJ 16 T Janez Nepomuls 17 S PaSkal IS t Vnebohod Q 19 P Peter Cel. + 20 S Bernardina 21 N 6. po VeliičT" 22 P Julija, dev. 23 T Andrej Bob. 24 S Donacijan « C Gregor VII. 20 P Filip Nerij + ££_S_MagdaIena + 28 N Binkosti 29 P Maksimin 30 T Kina. crobov 1 s Kv.-Angela M.+ AMERIKANSKI SLOVENEC EMI I8E0OTNSKI f3ST ffi 5OTERIK1 En vrn ta wm — M M« V« fjnm — »1 M« !■ vim««] GLASILO SLOY. KATOB. DEESVSTVX V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE tf JOLDETU; 8. P. DRU2BB SV. MOHORJE 1 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH« y j(Official Organ pf, font Slovenian Organii*tiomX NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH-, ŠTEV. (NO.) 100. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 25. MAJA _ THURSDAY, MAY 25, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. Predsednik proti vrnitvi v stari red - Družba toži unijo ftelorme, ki so bile upostavljene tekom sedanje vlade, morajo ostati, je povdaril predsednik. — Delavski zakoni se ne smejo izpreminjati in relifna dela se imajo nadaljevati — Davki proti bogatašem se ne bodo odpravili. Washington, D. C. — Na Krčeče napade proti vladni administraciji, katerih so ko-*,one kapitalističnega časopisja za dnem polne, je dal Predsednik Roosevelt primeren odgovor, ko je nastopil zadnji ponedeljek pred zborovanjem federacije trgovcev ha drobno. Povdaril je pri tem Predvsem, da ne bo njegova v]ada pristala na nikak povra-tek v stalri red prejšnjega desetletja, ki je pahnil deželo v 1929 v katastrofo, dalje da ne bo dopustila igračkanja z zakoni v prid delavstva, ki so bili sprejeti tekom zadnjih 6 !et, in se bo borila proti izpre-membam v njih; nasprotovala bo ukinitvi vladnih relifnih del, dokler za brezposelne ne bo poskrbela privatna industrija, in končno, nasprotovala bo temu, da bi se odpravili davki na dobičke velikih podjetij na škodo malih trgovcev. Eden najbolj priljubljenih Predmetov, ki se jih poslužu--e.lo nasprotniki v svojih napadih proti vladi, je vpraša-JUe vladnih. dolgov, češ, da bo 71!1 »araščanje upropastilo tiezelo in, da je na njih delna n^a za ves zastoj v biznesu. Kakor že ponovno prej, je Predsednik tudi ob tej priliki Povdarjal, da ti dolgovi niso Pravzaprav nikaki dolgovi, niarveč le nekaka investacija vlade v dolgoročna posojila, ki se bodo v d oglednem času obrestovala in povračala. En del njih, namreč okrog pet ^djard, sestoji v resnici iz Pravih posojil. Drugi del je investiran v vladna podjetja, ka-k°r Boulder Dam, ki bodo prinašala dohodke. Tretji del pa Porabljen za razne koristne ^ojekte,kakor regulacijo rek, Se je z njimi preprečila v oodoče škoda, ki je prej stala to p°tine bilijonov vsako le- • iovi-hu tega pa je pri vseh ve dolgovih narod sam isto-Ca*n« dolžnik in upnik. nik°Vdaril je dalje Predsed" 1 ' da s tem izposojenim dežjem in z deliki jih ustvar-•1 a, oživlja vlada trgovski pro-met, preprečuje padec far-^arskih produktov ter vzdr-/u;le kupno moč ob času, ko Privatni biznes v teh ozirih nič 116 napravi. Glede druge točke, o kateri br, toliko kričanja, da u-dal treovino. namreč glede k Vk°v na.nerazdcljne dobič-vebkih podjetij, je dejal BOLGARI NEMIRNI Javno mnenje zahteva napad na Rumunijo. Belgrad, Jugoslavija.—Med jugoslovanskim in rumunskim zun. ministrom se je zadnji ponedeljek vršila konferenca na ladji na Donavi, pri kateri je bila med glavnimi točkami razprava o napetih odnošajih, ki so Se zadnje dni pojavili med Rumunijo in Bolgarsko. Frotir umunske demonstracije v Bolgariji zadnji teden, ko se je izvedelo, da je bilo v Riumuniji pobitih 22 Bolgarov, so se izcimile v tako širno gibanje, da je pričelo delati diplomatom skrbi. V Bolgariji se je namreč razbm'kalo celokupno javno mnenje, ki naravnost zahteva od vlade, da se s silo vzame Rumuniji 0-zemlje Dobrudža, ki je bilo svoječasno bolgarsko. -o-- SESTANEK PETORK S PREMOGARSKA POGAJANJA Pred skorajšnjim sporazumom med unijo in operatorji. Harlan, Ky, — Med premo-garsko unijo in operatorji premogovnikov v tukajšnjem o-kraju se že par dni vodijo pogajanja za novo pogodbo, ki naj bi odpravila sedanje napeto stanje med obema strankama. O poteku razgovorov se sicer ne ve nič, ker se vrše tajno, toda splošno se pričakuje skorajšnjega sporazuma, zlasti še, ker so se nekateri operatorji v sosednjih okrajih že vdali zahtevam unije. Vodstvo premogarjev dolži gov. Chandlerja, da je on kriv, da še ni sporazuma,-češ, ako bi on ne bil poslal semkaj vojaštva, ki premogovnike še vedno straži, bi bil mir že dosežen. -o->- $1000 DOBILA ZA PAR BESED Pariz, 111. — Dijakinja Su-sanne Taflinger, učenka zadnjega letnika-na tukajšnji višji šoli, je prejela ta ponedeljek ček za .$1000 in temu do-godku je prisostvovalo celokupno dijaštvo te šole. Nagrada ji je bila prisojena za njen odgovor na vprašanje: "Zakaj sem ponosna, da sem A-merikanka." Tozadevni kon-lest je razpisala neka družba iz Cincinnati, O., in se ga je udeležila mladina širom celih Zed. držav. Odgovor te deklice pa je bil med tisoči in tisoči drugih najboljši in ji je prinesel omenjeno lepo nagrado ter poleg tega še $500 za njeno šolo. Odgovor je vseboval 50 besed. NAPETOST GLEDE GDANSKA SE POLEGA Varšava, Poljska. — incident zadnje sobote, ko je bil na gdanskem ozemlju ubit neki Nemec od nekega Poljaka, se pričakuje, da ne bo imel r.ikakih usodnejših posledic. Tako mnenje izražajo vplivne osebnosti, rekoč, da Nemčija še ni pripravljena za resen nastop za okupacijo Gdanska. Predsednik, da je tozadevni Ti ]* P?P°lnoma neumesten. n avki ne prinesejo vladi Kjon Več kukor 20 mi di U0-T na leto- Kričanje zarasti H Pa-je iz tega vzroka' lik avki ne prizadevajo to- D Podjetij samih, marveč kov m privaten žep lastni-doh Se namreč izognejo boerinskim davkom,so prej svoi ! !astniki Podjetij pustili lipr!.. ek v fonclu nerazde bjT^ičkov, ker ta fond ni se mS v ljiv' TakeSa načina *akor ne more več dopu KRALJEVIM PAROM Toronto, Ont. — Med vsemi doživljaji, ki ju čakajo na potovanju preko ameriškega kontinenta, si bosta angleški kralj in kraljica gotovo najbolj vtisnila v spomin sestanek z ljubkimi svetovno znanimi Dionne petorkami. Deklice, ki so zdaj stare okrog pet let, so se, kakor že poročeno, pripeljale iz Callander v Toronto v to svrho s posebnim vlakom, in so bile predstavljene kraljevi dvojici v neki sobi parlamentarnega poslopja. Med 19 minut trajajočo avdijenco so male deklice postale tako domače. da so šle druga za drugo h kraljici in jo poljubile in kraljica je vsaki poljub vrnila,. Ta prizor je bila gotovo blažilna izprememba v dostojanstven o-mrzlem ozračju, s katerim je , kraljeva* dvojica obdana na svojem uradnem potovalnju. POČITNICE BREZ PLAČE V SVRHO VARČEVANJA Chicago, 111. — Stalno nastavljeni uslužbenci tukajšnje-ga mesta bodo primorani letos vzeti dva tedna počitnic brez plače, da bodo na: ta način nekoliko pripomogli izsušeni mestni blagajni. Računa se,da bo to prineslo v blagajno nekaj manj kot dva milijona dolarjev. Odtegljaji za te brezplačne počitnice se bodo raztegnili preko več mesecev, namreč za dva dni vsaka dva tedna. Vendar pa bodo poleg teh počitnic dobili uslužbenci svoje dvatedenske običajne počitnice s plačo. --o- ŽUPAN POSVARIL SALUNERJE Chicago, 111. — Župan Kelly je izrazil resno svarilo salunerjem, naj se strogo drže časa, ob katerem morajo zapreti svoje lokale, kajti drugače lahko izgube licenco ;več salunerjev je že zadela ta kazen. KRIZEMJVETA —> Haag, Nizozemska. — Tukajšnja kraljica Vilhelmi-na je odpotovala ta torek v Belgijo na obisk za tri dni h belgijskemu kralju Leopoldu, s čimer je temu vrnila njegov obisk lani v novembru na Nizozemsko. — Bukarešta, Rum unij a. — Pred letom dni je dala vlada zapreti v koncentracijska taborišča več sto članov fašistične organizacije Železne garde, in sicer za dobo enega leta. Zadnji ponedeljek pa so bili obveščeni, da se bo njih zapor podaljšal še za eno leto. — Havana, Kuba. — španski general Miaja, eden voditeljev bivše republikanske armade, je v ponedeljek končal svoj dvatedenski obisk tukaj in odpotoval za nedoločen čas v Mehiko. -o- ZAKONODAJA ZVIŠALA POKOJNINO Springfield, 111. — Poslanska zbornica drž. zakonodaje je zadnji ponedeljek odobrila predlog, po katerem se ima državna pokojnina za stare osebe zvišati od sedanjih $30 na $40 na mesec in povrhu tega plača država stroške za zdravniško oskrbo. Senat je že prej odobril podobni predlog, ki zvišuje pokojnino na $42, toda brez določbe za zdravniško oskrbo. Proti predlogu so nekateri poslanci izrazili ostro kritiko, češ, da se ni nič poskrbelo za zvišanje sklada, iz katerega se pokojnina plačuje, in nekateri domnevajo, da bo gov. Ilorner predlog vetiral. ZAHTEVA ODŠKODNINO Republic jeklarna toži CIO za sedem in pol milijonov in CIO toži isto družbo za enako svoto. —o— Cleveland, O. — Da odbije udarec, ki ga je zadnji teden napravila proti njej CIO del. organizacija, ko je ta vložila potom narodnega odbora zahtevo za odškodnino v znesku sedem in pol milijonov dolarjev, je ta torek Republic jeklarska družba vložila sodno tožbo proti uradnikom iste organizacije za enako svoto. Obe ti tožbi se nanašate na čas velike stavke proti jeklarskim družbam v letu 1937, v kateri je bila Republic posebno prizadeta. Obtožnica družbe govori, da je vsled činov, izvršenih 'zlobno, nepremišljeno, lahkomiselno in nala&č' tekom omenjene stavke družba trpela škodo za dva in pol milijona dolarjev, kar pa se na podlagi nekega zakona potroji. CIO pa je v svoji obtožbi zadnji teden navedla, da družba dolguje sedem in pol milijonov svojim delavcem na zaostalih plačah do časa, ko je nairodni odbor za del. odnošaje ukazal družbi, da mora sprejeti delavstvo nazaj. Tožba družbe ni vložena naravnost proti CIO, marveč proti njenim 700 uradnikom, od katerih sta John Lewis in Ph. Murphy, predsednik in podpreds. CIO, imenovana na prvem mestu. -o- STAVKA AVTO DELAVSTVA Detroit, Mich. — Ker se je družba Briggs Manufact. Co. uprla, da bi pristala na zahteve delavstva za obnovitev pogodbe, ki je potekla pred dvema tednoma, je unija avto delavstva proglasila v nje tovarnah zadnji ponedeljek stavko, vsled katere je bilo v torek 65,000 delavcev brez dela. -o- ♦ŠIRITE AMER. SLOVENCA' \Iz Jugoslavije Iz Beograda poročajo, da vesti, ki jih prinašajo inozemski listi, da so ukinjeni razgovori za sporazum, niso resnične. — Močan potres v Zasavju, ki je napravil precej škode. — Smrtna kosa in drugo. Neresnično poročanje ✓. . časopisja Belgrad, dne 14. maja. — Vse tiste vesti inozemskih časnikov in poročevalcev, ki pravijo, da so razgovori za sporazum ukinjeni, niso točne. Kakor je bilo objavljeno v službenem skupnem komunikeju, ima - definitivna oblika pač šele priti. V istem smislu so zanikali vse vesti o ukinje-nju razgovorov za sporazum tako predsednik II r v a š k e kmečke stranke dr. Vladko Maček kakor tudi hrvaški narodni predstavniki v svoji skupni izjavi. Kakor se deluje za konsolidacijo problemov v zunanji politiki, v prav takem duhu konsolidacije se deluje tudi v notranji politiki. Vsi naši ljudje brez razlike, pa naj so to Srbi, Hrvatje ali Slovenci na tej ali drugi strani oceana,že le, da bodi Jugoslavija v teh burnih časih močna, složna in silna, če hoče, zbrana okoli svojega mladega kralja in slavne dinastije Karažorževi-čev, biti kos vsaki morebitni neugodnosti in nevarnosti. -o- Potres v Ljubljani in Zasavju Ljubljana, 6. maja. — Da- SREDIŠČE NEWYORSKE RAZSTAVE "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! stiti, je povdaril predsednik, in zato morajo ti davki ostati. •»a®8* ; 'mMffl/ml WSmmm Orjaški posnetek zemeljske oble, ki ga kaže slika, in pa poleg stoječi visok trioglati stolp, tvorita takorekoč osrednjo privlačno točko na razstavi v New Yorku. Slika kaže spiralni hodnik, ki vodi v ta-kozvano "City of Tomorrow" in s katerega je krasen razgled po celi razstavi. riašnji dan preživljamo pod vtisom potresa,ki smo ga močno občutili preteklo noč ob 5:10 zjutraj, ko so se začele [tresti hiše, odpirati omare, ko je začelo ječati tramovje in pokati omet ter se rušiti s stropov. Iz okolice prihajajo poročila, da je bilo središče potresa v Zasavju. Ga. Gorenj-čeva z Grbinske Dobrave in drugi navajajo, da se je po glavnem sunku zemlja še petkrat stresla do šeste ure. Med najbolj prizadetimi je posestnik gostilničar in mesar g. Jože Borišek. Najprej se je za-kotalil s strehe dimnik. Hiša je pokala in se tresla. Domači so stekli preplašeni na dvorišče le za silo oblečeni. Sprehod po gornjem stanovanju kaže, kako močan je bil su-pk. Razpoke so dolge po več metrov in tako široke, da lahko vtakneš prste med razpo-kline. Ena izmed razpok pa je tolikšna, da vtakneš vanjo celo roko. Po škodi pa mu je enak go stilničar in kovač g. Gojlco Vi-clovič na Grbinu. Tri dimnike mu je porušil sunek in ko so se dimniki kotalili po strehi, so mu razbili' (30 opek. V gornjem nadstropju, kjer imajo Vidovičevi spalnice, je odstopil omet na mnogih krajih. Nad spalnico obeh zakoncev se je zrušil omet na moža in ženo. Dimnike je pometalo s cele vrste hiš. Tako zlasti na Stavbah, kjer je delavska kolonija. Tudi na Glavnem trgu je odneslo dimnik z Roblekove hiše. Še zjutraj je bilo opeke i na trgu prav do Huterjevega gradu. Edina sreča v nesreči je ta, da je bil glavni sunek ob tako zgodnjem času, ko so bile ulice še prezne. Sicer bi padajoči dimniki zakrivili še kako nesrečo. Močne razpoke je utrpela železniška postaja. Tudi njena soseda restavracija pri Pošti ima občutne rane. — Med najbolj poškodovanimi je nadalje občinska hiša. Potres so občutili seveda tudi v sosednjih krajih. Na Primskovem so bili sunki rahli. V Šmartnem in Črnem potoku hujši. Graščaku Medici v Črnem potoku je pometalo opeko s strehe in omet na obokih. Potres so čutili precej močno na Vacalh, ki leže vrhu slemena med Zasavjem in Moravsko dolino. O hudih sunkih so povedali tudi prebivalci s hribov: Velikega vrha in Štan-ge ter mlekarji z Brega in Lazov. -o-- Tudi v Krškem se je treslo Krško, 6. maja. — Tudi na Dojnjem Posavju smo davi kmalu po peti uri čutili potresno valovanje, ki, četudi ni bilo močno, je pa trajalo precej dolgo in je močno preplašilo ljudi. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Amalija Pečovnik, soproga ravnatelja III. državne realne gimnazije v Ljubljani. — V Kapli na Pohorju je umrl Franc Vraber, ugledni in spoštovani posestnik, dolgoletni občinski odbornik in brat lavantinske-ga stolnega prosta Dr. M. Vrabra in oče profesorja Dr. M. Vrabra ter oče kaplana g. Jakoba Vrabra. -o- Nesreča Blizu mitnice na Celovški cesti v Ljubljani sta trčila neki avto in 26 letni klavničar Jože Koželj, z Gline, ki se je peljal na motornem kolesu. Koželj je padel z motornega kolesa in dobil nevarne poškodbe po vsem telesu. -o- Zasut v rudniku Na Ojstrem pri Hrastniku se je zasulo nekaj metrov rova, tako da je osem ur odrejalo rudai-ja Rudolfa Hladni-ka od sveta. Pod vodstvom obratovodje so rudarji polnih >sem ur delali in odkopaivali zasuti rov in tako rešili svojega tovariša-rudar j a iz neprijetnega zapora, llladnik je bil popolnoma nepoškodovan. -o- Naboj je eksplodiral Drago Ferk, 17 letni stru-garski vajenec v Mariboru je našel naboj, ki si ga je radovedno ogledoval. Pri tem je ravnal tako neprevidno, da mu je naboj eksplodiral v ro-! Je so jih na svojih številnih i potovanjih v starem kraju. Ne > morem si,kaj., da bi teh slik ne i pohvalila. Rečem pa toliko: - Dosti premikajočih slik smo že imeli priliko videti, ki so nam kazale našo staro domovino, toda tako lepih, kot so te, ki so jih prinesle s seboj Članice Slovenske Ženske Zveze oziroma Miss Fabian, te prekašajo vse, kolikor smo jih dosedaj videli. Zares, krasna je zemlja slovenska! — Ne bom opisovala kaj ste nam vse pokazale, samo toliko rečem, da kadar jih bote nam še kazali, ne bom zamudila prilike, da jih še vidim — in tako so se mnogi izrazili. Kateri jih pa zadnjic niso videli, jih bodo članice SŽZ., oziroma Mif^s Fabian, gotovo še pokazala. Želeti bi bilo pač samo to, da bi jih kaj kmalu. Torej kadar bo, naj nikdo ne zamudi te prilike. Že sedaj vas na to opozarjam, kajti kaj takega se ne vidi po ameriških "šovih". • A. B. Dokaz o zakonitosti prihoda 1 za priselitev žene in otrok VPRAŠANJE: Nisetn'še a-meriški državljan, pa bi rad n dobil sem svojo ženo in otro- k ke, ki — kakor pravijo — uži- z vajo prednost v kvoti kot dru- o žina zakonito pripuščenega s< priseljenca. Kako naj doka- n žem konzulu v starem, kraju, t( da sem bil zakonito pripuščen n v Združene Države ? p ODGOVOR: V to svrho slu- s ži posebna tiskovina (Form 575), ki služi prav v to svrho. ^ Izpolnite tiskovino in pošljite jo priseljeniški oblasti v onem pristanišču, koder ste prišel, ako ste prišel pred dnem 1. . julija 1924. Ako pa ste prišli j kasneje oziroma ako ste ke- j; daj dobili privaten permit, po- , v I tem pošljite tiskovino na Com-missioner ,of Immigration and ' Naturalization, Wash., D. C. t Inozemska žena ameriškega državljana potrebuje povratni permit VPRAŠANJE: Poročila sem J se z naturaliziranim državi j a-' nom 1. 1927. Sama nisem še zaprosila za| ameriško držav- ' Ijanstvo. Nameravam obiskati » | stari kraj. Ali moreta1 dobiti ameriški potni list? l ODGOVOR: Ne. Priskrbite . si povratno dovoljenje (re- ', ; entry permit),pa vložite proš- : njo zanj približno šest tednov > pred nameravanim odhodom, j Ako ste prvič prišla v Zdru- . žene Države po 1. juliju 1924, ) ali pa ako ste legalizirala svoj j prejšnji nepostavni prihod po- ; tom takozvane registracije o- , ziroma ^ko ste kedaj poprej ) dobila tak permit,morate vpo- , elati svojo prošnjo na priselje- ! niškega in naturalizacijskega s komisarja v Washingtonu. - Druga,če morate osebno za-e prositi pri najbližjem priselje- - nišketa in naturalizacijskem - uradu. Ako radi tehtnega raz-i. loga ne morete osebno iti tja, - smete tja vposlati svojo proš-njo po pošti, pa morate prilo- o žiti zapriseženo izjavo (affi-č davit), v kateri razložite raz-i. log, zakaj ne morete priti e bsebno. Z vsako tako prošnjo j treba priložiti dve fotografiji j in Money Order za $3.00, i- plačljiv na Commissioner of Immigration and Naturalization, Washington, D. C. Imigracijski položaj bivšega pomorščaka 2 VPRAŠANJE!: Prihajal sem mnogokrat v Ataeriko, vedno kot mornar. Zadnjikrat sem j, zapustil ladjo — 1. 1923 — in 3 ostal v tej deželi. L. 1934 pa j sem se zopet vkrcal kot mor- c nar in služil sem dve leti. Od ^ tedaj naprej sem zopet ostal j na( kopnem. Ali smem poslati ] po ženo in otroka, ki sta v s starem kraju? ODGOVOR: Iz zgornjih < Vaših navedb sodimo, da ste < obakrat toliko 1. 1923, koli- ( kor 1. 1936 vstopili v Ameriko brez priseljeniške vize in brez zakonite pripustitve. Ako je temu tako, Vi ste nezakonito v Združenih državah in zato ne morete zaprositi za prihod Vaše družine. Predno to storite, morete zapustiti ameriška tla in povrniti se z redno priseljeniško vizo. Nezaposlenost v Kanadi VPRAŠANJE: Kako je z delom v Kainadi? Ali je res, da je tam malo nezaposlenosti ? ODGOVOR: Po uradnih podatkih kanadske vlade, 15 odsto skupnega števila mezd-nikov v Kajnadi je bilo nezaposlenih v 11 mesecih 1. 1938. V številkah, 2,303,000 delavcev je bilo zaposlenih, 405,000 pa ne zaposlenih. V prvih mesecih tekočega leta se je število nezaposlenih nekoliko zmanjšalo, ali razmere zaposlenosti so še dajnes vse drugo kot dobre. Naturalizacija moža ameriške državljanke VPRAŠANJE: Prišel sem nezakonito v Združene Drža-ve mnogo let nazaj, poročil sem se z ameriško državljanko in sem nedavno uredil svoj po- ■ ložaj s tem, da^ sem se podal 1 v Kanado na prošnjo žehe in • dobil priseljeniško vizo v pred-, nostni kvoti. Rekli so mi,-da ■ morem že v roku treh let po • svojem povratku iž Kanade ■ zaprositi za državljanstvo in ■ da mi ni treba prvega papir-i ja. Zaradi službft pa mi je tre-> ba prvega papirja. Ali ga mo-i rem dobiti? ODGOVOR: Morete dobiti : prvi papir brez vsake težave, - alko vložiti običajno tiskovino Form A-2213. Umestno pa bi Mšlwauške vesti Milwaukee, Wis. — Pred kratkim le zopet 17 tukaj' šnjih jugoslovanskih rojako< in rojakinj dobilo ameriško državljanstvo. — Svoje prija* telje sta prišla obiskat iz Sh^ boygana Mr. in Mrs. Antof Kastiger. — Vile rojenice s« se oglasile pri družini Mr. fc Mrs. Frank Medle na N. 66tl St. ter jim prinesle krepkeg8 fantka. — Enako so obickal* tudi družino Mr. in Mrs- ■ Frank J. Božič na So. 36th SM in tudi njim podarile luštneg' 1 fantka. — V General bolni* " niči je pred kratkim umrl« Alojzija Griesbacher, soprog« ' znanega westalliškega rojaW I Alojzija Griesbacherja. P<$ ■ kojna je bila doma iz Ivaoff ' cev pri Radgoni na Sp. Štaje'' skem in je bila v Ameriki 2?; let. — Iz ' zdravilišča H<>; Springs, Arkansas, se je p| 5 dvomesečnem zdravi jenu vf'j ' nil te dni »rojak John Tesovnil; ■ s So. 24th St. Počuti se precej . bolje. Vesti iz Clevclanda Cleveland, O.— Rojak Lod' ■" Mandel, ki lastuje na Watei'' • ;oo Rd. lekarno, je bil v ~ tional Remington kontestu od; ' likovan s prvo nagrado. — P1'1 " družini Mr. in Mrs. J. Dolga^ ~ na Waterloo Rd. so se oglasj-0 le vile rojenice in jim podari' le sinka prvorojenca. — Vil« 0 rojenice so povasovale tudi P5"1 družini Mr. in Mrs. Frank Z«' e pančič na Superior Ave. in ji^ pustile za spomin krepkegf sinčka. — Operacijo je srečno n prestal v Glenville bolnišnic' rojak John Rozanc z East II 149th St. o ___^ tl bilo, da najprej povprašat^ n da.-li boste mogli v treh leti» 1. zaprositi za državljanstvo a onem naturalizacijskem cli' o striktu, kjer živite. V nekate-.e rih okrajih se zdi, da je nava-n da zahtevati pet let bivanj* r- po legalizaciji, ako prosilec ima prvi papir, mesto da ^ > zaprosil za državljanstvo edino iz razloga, da je 'mož d*' ti zavijanke oziroma soprog* e, državljana. 10 --0--. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA dwwifwi I. I jltJSIn. { CD ; CD ; PO i 13 o i ► S 2 M i 6 ? B S* ► & » a j S i? s j fcJ O Ww 1 ! ! s* i : » B & 1 1 P » s ■ S S t \ e o ^ < tč o< O ( 1 ? B « I : £. & „ t Iii 'jtT**ll»»t nem kurzu. Prejemniki dobijo J [ lenar na dom po pošti. Včeraj < > jo bile naše cene: » [ ZA DINARJE: Za $ 2.30................ 100 Din J Za S 4.50,............... 200 Din J Za $ 6.60................ 300 Din ! > Za $10.25.:............. 500 Din J I' Za $20.00................1000 Din < Za,$39,00................2000 Din ! ; ZA LIRE: ! Za $ 6.30.................. 100 lir J i' Za $12.00.................. 200 lir J J Za $29.00.................. 500 lir J >' Za $57.00.................1000 lir J » ___! > Vse pošiljatve naslovite na: ;j JOHN JERICH i 1849 W. Cermak Road, »i CHICAGO, ILL. ! t 1 ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE I proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujeta notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue " CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. "Journal de Geneve", največji švicarski list v francoščini, prinaša pomemben članek o pravilnosti sedanje jugoslovanske zunanje politike in piše med drugim: "V Belgradu postaja medsebojni boj raznih vplivov od dne do dne večji. Jugoslavija ni majhna, brezoblična država. ki bi jo katerakoli velesila lahko meni nič tebi nič po-hrustala. Jugoslavija je močna organizirana država, posebno močna je pa vojaško. Jugoslavijo bi lahko zadele še tako hude nesreče, toda jugoslovansko ljudstvo je tako odporno, da bo vztrajalo do sončne zmage. Imeti Jugoslavijo na svoji strani ali za nasprotnika, je zelo velika stvar. To je tudi vzrok, zakaj se danes velesile tako tepejo za Jugoslavijo. Če hočemo razumeti belgrajsko politiko, moramo pogledati zemljevid.Čas-nikarji, ki ne gledajo zemljevida, ne morejo o današnji jugoslovanski politiki ničesar pametnega povedati. S takim pisanjem, kakor ga danes opažamo na zahodu, delajo Jugo- slaviji veliko krivico. Prav tako krivico, so delali prej Poljski. Jugoslavija ima pravico in dolžnost voditi politiko, ki je izključno jugoslovanska. Norost bi bila, če bi Jugoslavija začela izzivati sosednje velesile. Kako naj zahodne demokracije zavarujejo Jugoslavijo? Odkod naj dobi pomoč? Spomnimo se, kako je bilo v svetovni vojni. Kaj vse je morala srbska vojska prestati? V svoji politiki prisrčnega razmerja do Rima in Berlina je Jugoslavija pokazala mnogo modrosti. Zadnji dnevi so naložili Jugoslaviji dolžnost, da še hitreje uredi svoj program: Treba je torej v tej politiki Jugoslavije do Italije .in Nemčije pustiti Jugoslavijo pri miru in jo podpreti. Bistveno je, da Jugoslavija ne dovoli, da bi ji kdo vzel le ped njene zemlje. Naloga Jugoslavije je v tem trenutku kočljiva. Ne zahtevajmo in ne silimo Jugoslavije, naj se brez nujne potrebe udeleži splošnega spopada, ki se še ni začel in ki se mu bomo morda vendarle mogli izogniti." • TEGA BI NE SMELO ŽE VEG BITI Piše And. Tomec STEKLENA VOLNA IN SVILA Stekleno vlakno je kot industrijsko tkivo že delj ča^a v rabi. Doslej pa so se izdelovala le groba, razmeroma debela steklena vlakna, ki so se zleplj ena ali sešita uporabljala za izdelovanje vsakovrstnih izolirnih omotov v obliki plošč, trakov, ponjav itd. V kotlarnah so s to preje izoli-i'anje parne cevi, pri lokomotivah kotli, dalje vsakovrstne industrijske peči, avtomobili in vozovi za prevažanje kvar-Ijivega blaga itd. Povsod, kjer Je potrebna izdatna toplotna ah zvočna izolacija, se je ste-, klena preja dobra, obnesla. rav zaradi teh njenih lastno-stl. se je začela industrija zadnji čas z njo temeljiteje bavi-in jo počasi res dosegla presenetljivo izboljšanje tega modernega tvoriva. V prvi vrsti so se posrečili novi postopki izdelovanja stec klene volne. S centrifugira-"jem tekočega stekla se dosežejo vlakna, ki so zelo podobna naravni volni. Steklo teče v tankem curku na prav naglo ge vrtečo ploščo iz neke posebne tvarine in se na njej zaradi sreddbežne sile razprši v Sllno tenka, valovito nakodrana vlakenca, ki so tako gosto JzPrepletena med seboj kakor bombažna vlakna pri vati. steklena vata je skoraj tako Poceni kakor prava. Precej se zadnji čafe izdeluje steklena preja tudi s pretiravanjem stekla skozi pre- Bivši poveljnik španskih republikanskih čet v madridskem odseku, general Jose Miaja, ko je nedavno prispel na Kubo na svojem potovanju v Mehiko. Slika ga kaže na skrajni levi, dočim ste na skrajni desnici njegova žena in hči. iffi KAJ SE SLIŠI PO f e šobe, natanko tako ka-1 pri izdelovanju umetne i'e. Končni prdizvod 'je tu nekakšna mehka klobučcvina, se ali nepredelana uporabna za izolacijo, ali pa sl^ži U(ii kot surovina za izdelovanje žlahtnejših steklenih tkanin. Kemikom se je zadnji čas aečil0 kemična in mehanič-Rojstva stekla za izdelo-da^6 pre-'e tako izpopolniti ?? vlakna elastična in me- ko ta|ko trdna' da se lah" nihPr°dejo in tako brez P°seb-obzirnosti, kakor vsa druga nflaVna vlakna rastlinske-de t žalskega »porekla.Gle-stanovitnosti napram spre-^njajoči se toploti za katero ■ steklo kakor znano silno cutljivo, se je že tudi dose-j velik napredek. prJ nekdanje grobe steklene st U Se Je razviia današnja ra ®na svila, ki naglo prodi-je tV ,našo vsakdanjost. Kjer reba prav ceneno graditi in pri tem paziti na skrbno zvočno izolacijo posameznih prostorov, tam je steklena svila idealni vložek, bodisi v stenah, stropu ali podu. Gledališča, kinogledališča, koncertne dvorane, filmski in radijski študij se čedalje pogosteje zavijajo v stekleno vato. Hladilnice in hladne omare za gospodinjstva se z njo branijo pred toploto,pri centralni kurjavi in drugih toplotehničnih napravah pa nasprotno z njo odganjamo mraz, da nam ne žre dragocenih kalorij. Posebno primerna je te vrste izolacija povsod tam, kjer je računati z jedkimi tekočina/mi ali njih parami, ker je steklo proti ogromni večini njih neomejeno odporno. Naslednja faza v izrabljanju steklene preje bo izdelovanje steklenih tkanin. Že poskusi, ki so bili doslej narejeni v tej smeri kažejo, da so take tkanine povsem mogoče in da bi bile po svojih specifičnih lastnostih izvrstno dopolnilo druge tekstilne robe. Je samo še vprašanje sistematičnega laboratorijskega dela, kdaj se posreči izdelovanje dovolj "žilavega" stekla, katerega vlakna se bodo lahko predla na navadnih vretenih in tkala na statvah običajnih konstrukcij. Kakor se je tehniki posrečilo umetno svilo — spočetka tolikajn podcenjevani "surogat" — razviti do današnje kakovosti, ki je z njo skoraj docela izpodrinila naravni pridelek, tako se bodo verjetno tudi današnje krhke ! steklene tkanine v doglednem času razvile v solidno blago. Takrat steklena obleka' ne bo več privilegij pravljičnih kraljičin, ampak profano odelo za vsakdanjo rabo. --o- STRELA 150 ovac je ubila! strela "v planini pri vasi Zagubica v Srbiji. Ko se je pooblačilo, sta posestnica Stojana Rajkovič in njen sin nagnala ovce pod ko-, šat hrast. Tudi onadva sta ve-drila pod hrastom. Nenadoma pa udari strela v hrast in libi-je vse ovce, ki jih je bilo 150. Mati in sin pa sta bila le kakih deset metrov v stran ter fta po čudežnem naključju ostala nepoškodovana. Blisk ju je sicer omamil, toda takoj nato sta se pobrala, ne da bi na telesu kaj poškodovana. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' ITALIJANSKI NASELJENCI V ABESINIJI Iz Rima poročajo,da: so prispeli prvi italijanski naseljenci letošnjega leta v Abesinijo. Gre za tri sto naseljencev iz Apulije, ki so se naselili v bližini etiopske prestolnice Adis Abebe, na državnih imetjih Oletta in Bisciuftu. Oletta je vzorna farma v Abesiniji. Leži v izredno rodovitnem ozemlju, ki je tudi kli-matično ugodno za Evropce južnega tipa. Drugi del apul-skih naseljencev se je ustavil v Asbi Littoriji pri Diredavi. Lastnik obeh imenovanih državnih imen je bil prej abe-sinski neguš, druga imen j a pa sta izkoriščala abesinska poslanika v Londonu Martin in Tecle Havariate. KRATKA PROCEDURA V nekem laboratoriju so napravili poskus, koliko časa preteče od striže ovce do izgo-tovljenega sukna. To proceduro je mogoče opraviti v 180 minutah ali dveh dobrih urah. -o- DVAJSET LET Z ŽELEZOM V SRCU Anglež James Cox iz mesta St. Budeaux v grofiji Devon je bil v svetovni vojni ranjen v prša, zadela ga je granata. Ne njemu, ne zdravnikom pa takrat ni prišlo na misel, da mu je drobec zašel prav v srce. Živel je 20 let, ne da bi sploh čutil ta košček železa v srcu. Lansko leto pa ga je srce začelo boleti, šel je v bolnišnico kjer so odkrili vzrok njegovih nenadnih bolečin. Po nadvse težki operaciji so vzeli drobec granate ven, bil je dolg dva in pol centimetra. Operacija se je posrečila in Cox je srečno živel še eno leto. Pred kratkim je umrl na posledicah rane na vratu, ki jo je'imel tudi še iz; svetovne vojne. CERKEV NA° ŠKOTSKEM Kakor poroča katoliški škotski list (Catholic Directory for Scotland) je na Škotskem 594.000 katoličanov; samo v nadškofiji Glasgow j i h živi 450.000. V škofiji Edinburgh je 82.571 katoličanov, v Dun-keldu 40.000, v Fallowayu 17.000 in v Aberdeenu 13.843. V Argyllu in na otokih, ki pripadajo tej škofiji, prebiva skupaj 11.000 katoličanov. -o—— ORGLE V RUSIJI Sovjetski ljudski komisar za notranje zadevo je izdal ukaz, da so na vsem ozemlju Sovjetske Rusije orgle prepovedane. Ka(r jih je še po cerkvah, se morajo oddati krajevnim organizacijam borbenih brezbožnikov. — Nov dokaz "verske svobode" pod komunizmom. -o-- STRATOSFERA Profesor R. Penndorf je objavil razpravo, ki se bavi s sestavo ozračnih plasti. V nasprotju z1 dosedanjimi domnevam pravi, da so opazovanja dognala da je ozračje ne samo v spodnji plasti, tako zvani troposferi, temveč tudi nad njo do višine 16 km. torej že v stratosferi, sestavljeno enako kakor dh tleh. Nad višino 16.000 m narašča količina helija, količina kisika pa, pada, nasprotno pa rase spet količina ozona zelo močno, in sicer do nekega V LURD SI SEL PO ZDRAVJE maksima v višini 20 do 25 kilometrov. Iz severnega sija je razvidno, da vsebuje ozračje v višini 100 do 120' km aktivni dušik razen tega nahajamo tam kisik in vodno paro, toda nič vodika. Kar se tiče temperature, je podoba takšna: do meje troposfero in stratosfero pada potem je konstantna do višine 30 km, do 50 km sc dviga, od tam pa pad;a nekako do 100 km. DOVTIP Neke jeseni še pred svetovno vojno so bile na Morav-skem velike vaje avstrijske vojske. Po cesti je jezdil poveljnik ene vojne stranke general Konrad Ilotzendorf večjo skupino generalštabnih častnikov. Častniki so med po tjo dohiteli in prehiteli čredo volov, ki se je lepo pomikala po cesti. Živina je ostala mirna, ko so jo prehiteli častniki, le en vol se je splašil,zdir-jal naprej ter se pomešal med častniške konje. Generalov po-bočnik se je začel na ves glas smejati. Ilotzendorf ga je vprašal, čemu se smeje. Po-bočnik pa mu je odgovoril: "To je gotovo prvi vol, ki je brez protekcije prišel v generalni štab." -o- PTICE POŽIGALKE Francosko poljedelsko ministrstvo je objavilo statistiko, iz katere je razvidno, da je bilo v prvih desetih mesecih preteklega leta na Francoskem 14 velikih gozdnih požarov, izmed katerih so jih deset zanetile ptice. ■ Ogenj nastane v teh primerih običajno tako, da se dotaknejo ptice električnih vodov in padejo omamljene ali mrtve na tla. Perje se jim pa pri tem vname in tako lahko nastane požar. Tega namreč bi ne smelo že več biti, da se katoličani še ne zavedajo, kolike važnosti je dandanes tisk, da še zdaj ne spoznajo koliko moč in vpliv ima tisk in kako vseodločujoč faktor in velesila je in da jim je glede tega še vedno in vedno dopovedovati, kolike važnosti zanje je, da se zavzamejo z vso resnostjo za svoj katoliški tisk. Katoliški tisk je podlaga vsemu katoliškemu gibanju, vsem katoliškim napravam, vsemu katoliškemu življenju in delovanju, vsemu katoliškemu živi j u in pokretu. Ničesar kar poznamo pod imenom katoliško, ni, da bi ne bilo odvisno od katoliškega tiska, in ničesar katoličani nimamo, ki bi imelo pomen brez katoliškega tiska. Zato vse, karkoli je katoliško, more vspevati, obstati, napredovati samo v isti meri, v kateri vspeva, obstoji in napreduje katoliški tisk. najlepšo in najsijajnejšo sliko njene krasote, njene moči in 1 j enega neprecenljivega moralnega bogastva, spričo katerega mora vse drugo od j en jati, vtih-niti in se skriti. Poglejte veličino in harmonijo njenega služab-ništva, njenih redov, kako imajo razpreženo delovanje po vsem svetu v blagor bližnjega, za kulturo, civilizacijo in napredek sveta, zdržujejo in vodijo misi-jone, uče pogane, skrbe za bolnike in uboge, zidajo poleg cerkva tudi bolnišnice, sirotišnice, šole in druge dobrodelne in kulturne naprave. Katoličani posedujejo najlepše in najumetnejše stavbe cerkve in katedrale. Nobena druga organizacija, družba ali država nima kaj podobnega pokazati kakor imajo pokazati katoličani. Povsod nered, zmeda, nedoslednost in protislovje, v katoliški cerkvi najlepši red, doslednost in sloga. Neomajan je tudi prestol poglavarja katoliške cerkve rimskega papeža, kar se ne more reči o nobenem drugem poglavarju in vladarju. Fred B. Snite, Jr., ki živi že skozi tri leta v "železnih pljučih" vsled posledic paralize, je točasno na Francoskem. Odpravil se je namreč v Lurd, upajoč, da najde tamkaj zdravje, kakor so ga že mnogi drugi težko prizadeti bolniki. Slika ga kaže pred vkrcanjem na ladjo y New Yorku, Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar cspeh! Aato je skrajno žalostno in naravnost usodepolno za katoličane, da tega sami ne sprevidi j o in si tega tudi od nikogar prav dopovedati ne dajo. Koliko zgub in žrtev imajo, kar vse je posledica njih nezavednosti, kratkovidnosti in slepote! V tako ogromni in največji organizaciji na svetu, katoliški cerkvi so združeni, da reprezen-tirajo tako ogromno moč in silo, s katero se nobena druga moč in sila ne more primerjati. Imajo v katoliški cerkvi na stežaj odprt neizčrpljiv vrelec milosti in moralne moči; vse jim služi v izpri-čanje in dokaz, da edino oni, združeni v katoliški cerkvi, so v pravem; samo na njih strani je zanesljiva, neovrgljiva in dokazana resnica in samo oni imajo zagotovljen trajen pomen in obstanek. Pomaga jim temu pričati zgodovina in vsakdanja skušnja. Pokazati imajo na naj-krasnejše sadove, ki so zoreli skozi vsa stoletja na drevesu katoliške cerkve in zorijo še dandanes, in na najsijajnejše zglede neprekosljivih junakov, učenjakov in veleumov ter svetnikov, kateri so največji kras in slava katoliške cerkve. Katoličani so in žive, obstoje in se udejstvujejo po vseh delih sveta, po vseh krajih in deželah, čeprav se jih po nekod na naj-krutejši način preganja in zatira, kar pa katoličanstvo odeva v še tem sijajnejšo luč, ker kljub mnogim in navideznim porazom gotovo slavi končno zmago nad vsemi začasnimi zmagovalci in obenem tvorijo katoličani tako svetovno sliko in obličje zemlje, da si brez katoličanov oz. katoliške cerkve, ne moremo niti misliti take svetovne slike, takega zemeljskega obličja, kakoršnega dandanes svet in zemlja nudita, katerima je tako rekoč katoliška cerkev na čelu. Že samo pri površnem pogledu nam nudi katoliška cerkev Katoličani imajo torej vzroka več kot dovolj, da so ponosni na to ,da so katoličani in bi ne smeli trpeti, da bi jih kdo zaničeval zato, ker so katoličani. Toda ti katoličani, ki repre-zentirajo tako moč in silo in toliko moralno bogastvo, ki bi sq mogli ponašati s tako obširnim delovanjem1 v blagor človeštva, na katerih strani je tolika čast, resnica in pravica, na katerih stani je Bog — ti katoličani so kljub vsemu temu najhujše preganjani vsled svoje nezavednosti, kratkovidnosti in brezbrižnosti. Res kdor ima srečo, ima pa tem manj pameti. Katoličani imajo srečo, najlepšo priliko, naj izdatnejšo pomoč za marsikaj, najboljše prijatelje, najbolj izkušene voditelje — pa jim pameti, zavednosti in razsodnosti manjka. Ko bi Bog sam ne skrbel za svojo katoliško cerkev, jo varoval in branil, bi jo katoličanom nasprotniki kmalu zatrli. Saj katoličani so za vse drugo zelo požrtvovalni, samo za katoliški tisk so še vedno iak: malo vneti, ker še vedno ne spoznajo, cla čimbolj bodo skrbeli za katoliški tisk, toliko bolje bc tudi za vse drugo preskrbljeno, mmmmtmm Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsaikovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 408®-W ! Četrtek, 25. maja 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC___, -r Stran 3 Beseda o tem in onem ZUNANJA POLITIKA JUGOSLAVIJE Stran 4 XMERIKANSK1 SLOVENEC Četrtek, 25. maja 1939 "Podkrnoški gospod" Dolores Vieser: ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj. Lenart pozabi pri tem na hladnost gospe iz 2relca. Zre za sestro in, ko ta zapre za sabo duri, mu je, kakor da je zatonil ja&en, čist pomladanski dan. i*. Ob prvem petelinjem petju se Lenart zbudi in sede na postelj. V sobi je še popolnoma tema, samo pred oknom se svita daljen svit. Lenart polega okrog sebe: na temno podobo na steni, omaro in okovano skrinjo, — na prekrižana meča, okrogle' vrhove dreves in topo ostrešje nad vodnjakom, ki stoji pod oknom. In tedaj mu je, kakor da je vse to videl nekoč v sanjah pred davnim časom. Lenart ne ve več, kdaj je to bilo. Moralo je biti pred mnogimi, mnogimi leti. In zdaj, ko spet vidi vse to, se mu zbudi v srcu rahel nepokoj, lahna otožnost. Mu je, kakor da bi moral iskati in razglabljati svoj živ dan, da bi našel poko, ki loči njegovo pomnenje od teh sanj. Lenart skoči iz postelje, si ogrne plašč in stopi k oknu. Težko in črno raste nizko zidov je gradu iz lesketajoče se tekoče vode v jarku. Most se pne tja čez do črne votline. "Cez ta most sem nekoč že šel in sem nekoč že stal v jutranjem svitu ob tem oknu. Poznam lipo, ki gleda izza zidu, in lesk na vlažnih skodlah vodnjakove strehe. Moralo se mi je sanjati o vsem tem — morda še, preden sem se rodil..." Lenart nasloni glavo na steno ob oknu. Nekaj nedoumnega ga pretrese. Stoji čisto tiho, toda nekaj ga sili, da bi se pritisnil k staremu zidu, potipal grčava tla in položil roke na meča in temno podobo. Njegovi očetje so se rodili v tej hiši in so v njej umirali. Bila je tako docela njihovo delo in njihova lastnina, da se spomin na to krade v kri poslednjemu potomcu kakor sanje pred dnem. Zdaj je prišel in stara hiša ga pozdravlja s tisočernimi glasovi. Lenart gre po hramu, stopi k mizi, sede na stranico postelje in spet hodi. Roko položi na skrinjo in prižme obraz v hladno, vezeno zaveso, ki plahuta v oknu. To vse je vendar prav za prav njegovo, mu je kar najgloblje zaupno. Vendar ko napoči jutro, bo moral iti. * V siju zgodnje jutranje zarje podrži Lenart konja ob križu sredi polja in se ozre nazaj po Zrelcu. Odjahal je tako za-rana, ker ni hotel nikogar srečati. Samo dva, trije hlapci so mu odprli in podržali stremena. Njegov oče je še spal, gospa Elizabeta bi pa pač sploh ne bila prišla. To je prav tako, saj ni treba nikomur videti, da je — jokal. Lenart pogladi Zupana z bičem in konj čvrsto pospeši korak. Ko se Lenart približa gozdu, se hipoma ustraši. Izza ovinka ozkega kolnika prihaja ženska. Preprost siv plašč ji zakriva postavo in čez glavo ima belo ruto. Vendar se ji sveti v jutranjem soncu od daleč plavo predeno las in nežno obličje. Hema! Odkod prihaja — zdaj, še preden je zazvonilo jutranjico? Gre čisto mirno, obraz dviga proti soncu in pod plaščem je videti, da nekaj nese. Ko opazi Lenarta, malce zaustavi korak, potem pa gre naglo do velikega dre- vesa, kjer obstoji. .,f ^ Lenart pride bliže. "Dobro jutro," vošči Hema in prijazno pogleda gori k njemu. "Ste pa že zarana ija poti!" "Zarana!" se razveseli Lenart in skoči s konja. "In vi, gospodična?" Hema lahno zardi. "Veste," reče nato zaupno, "stara Re-bernica je bolna in ne more spati: tedaj je človeku noč dolga, če mora biti sam." Lenart je na moč ponosen, da mu je to povedala. Zdaj opazi, da so ji oči nekoliko trudne. "Da vam oče da iti sami!" reče skoraj otožno. "Oče? — Ah, saj ve, da se mi nikdar nič ne zgodi; mati pa ničesar ne sluti. In vam tudi ni treba o tem ničesar praviti." Lenart prikima in jo pogleda. Človek si res ne more misliti, da bi se ji moglo kaj zgoditi. V preprostem, sivem plašču je videti tako kraljevska in nedotakljiva, kakor da nosi pod njim ognjeno obleko nadangela. "Da odjahate tako zgodaj 1" reče Hema in Lenartu zazveni, kakor da ji je žal. Zasmeje se malce v zadregi in bi rad kaj rekel o medvedu, pa prav za prav ne spadam k vam." Hema mu položi svojo mrzlo roko na njegovo, ki se igra z brzdo. Prisrčna do-brotljivost ji igra na licih, ko reče z obžalovanjem : "Da morete govoriti tako zlobno! Jaz pa sem se še nocoj tako veselila, da imam zdaj brata!" "Ste — jako milosrčni!" reče, kakor bi se hotel rogati. "Pa jaz nisem stara Re-bernica." "Ne, Rebernica niste," reče sestra, ne da bi bila užaljena, "ampak če sem vam dobra, morate vendar to potrpeti!" In ko vidi, da vrta Lenartu pogled strmo preko nje v gozd, mu dvigne roke, ki od dela v gozdni bajti niso popolnoma snažne, k prsim in reče: "Menim, vi prav nič ne veste, kako dobro je, da ste prišli Pod Krnos. Za kmete in zoper Turka in za očeta in malce tudi zame!" "Za vas?" se roga Lenart. "Seveda, tudi zame," reče Hema in spet ji gre kakor odsvit rdečega plamena čez jasni obraz. "Kajti, vedite," veli nato ti-še, "kaj močno bi rada šla v samostan na Šentjur. Vendar bi me bolelo, če ne bi potem nihče več skrbel za reveže. In — oče bo tudi tako ves sam. Veste, Hildegar-da je — še tako mlada. Pa mislim zmeraj, da mi niste podobni samo po obrazu. Precej sem vam bila dobra—gospod brat, in bi vas pač prosila, da pozabite na grenkobo." Lenarta obide kakor hrepenenje, da bi ji položil glavo v dobre roke. Vendar iz-tlači iz sebe samo: "Tedaj bi moral pač pozabiti samega sebe!" Hema dvigne trudne oči k njemu in ga globoko pogleda: "O, da bi mogli to storiti, gospod brat!" vzklikne iskreno, "potem bi se zgodilo, česar vam želim." Nato pomolči in ga pogleda le bolj sprašujoče. Cez časek reče boječe, kakor da ga prosi: 1 PREtKESOVANJE OBSEŽ- NEGA NASELJEVANJA ALASKE Alaska s svojim velikim naravnim bogastvom bi lahko vzdrževala prebivalstvo, mnogokrat večje od sedanjega. O-zemlje obsega petino Združenih Držav, ali 1. 1930 je prebivalstvo znašalo komaj 60,-000 ljudi, na pol belokožcev in na pol Indijancev. Švedsko, Norveško in Finsko, ki so v isti zemljepisni širini in imajo več ali, manj enako podnebje, pa so skupaj manjše kot Alaska, vzdržujejo skupno prebivalstvo skoraj 13 miljonov duš. Nasproti prevladujočemu naziranju mnogi deli Alaske, zlasti ob obali, imajo zmerno podnebje. Toplomer redko pada pod ničlo in poleti gre gor do 80 stopinj. Dežja je polno. Vse trdnejše zelenjave in žita- rice — razun koruze — dozorevajo tekom kratkega poletja vsl'ed dolgih ur solnčne svetlobe. Gozdovja so obsežna. Dežela je pravcat raj divjačine. Ribarstvo in rudarstvo sta glavni industriji. Ceni se, da Alaska vsebuje 94,000 kvadratnih milj poljedelske in pašne zemlje. Visoke cene potrebščin, ki se vse uživajo, so do sedaj od-strahovale neodvisne naseljence. Vladni izvedenci, ki so ne-davo proučili gospodarski položaj Alaske, pa so mnenja,da primerno načrtano in financirano naseljevanje bi bilo v veliko koristi Alaski, Združenim Državam in naseljencem samim. FLIS. Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! Pisano polje Sveto pismo - novi zakon < i i = i; Vsebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je -priredil in sestavil 6. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike. STANE S POŠTNINO QQ Naroča se na naslovu: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. . Chicago, Illinois Iveri. Kdaj sreča Slovane pamet? Ko se je začelo mešanje v Oehoslovakiji, se je takoj Slovan postavljal zoper Slovana. Poljaki so sunili Čehe v hrbet in se takoj začeli bratiti z Ma-žari radi skupne meje, pomagali toraj podjarmiti Rutence. Slovaki so se postavili zoper Čehe, kakor bi bili ti njih najhujši sovražniki, in so leteli po pomoč v — Berlin, menda tudi v Budapešto. Kako je že danes, komaj po par dneh? Dne 1. maja t. 1. čitam: "German diplomacy is trying to drive a wedge between Poland and Hungary, in hope of isolating Poland". Poljaki so videli le sebe, niso poznali nobenih Slovanov, če pridejo na vrsto za nemško žrelo, naj pridejo, saj so se sami — osamili. In Slovaki? Dne 2. maja či-tain: "Germany and; Hungary weigh Slovakia's Fate". Ni uro. To bi bilo v redu. Vsaj nekaj spoznanja bi bilo, da bi s Hitlerem prišla sužnost, in tako spoznanje je pri počasnih Slovanih že nekaj vredno. Ampak tudi zdaj v Jugoslaviji vidijo le sužnost. "Prmojk . . ." se je pridušil eden, "jaz bi rad vedel, kdo je Slovence prodal". "Kdaj so bili Slovenci prodani?" vprašam. "Ko so prišli pod Srbe, ki so sami razbojniki in tatovi", se je odrezal. Vsaj jugoslovansko o-svobojenje jim je — sužnost. Zdaj pa govori s takimi ljudmi. Hlapcu je hlapčevanje — svoboda, svoboda pa sužnost. Zaprimo. Hitler je tudi — ptič, prebrisan ptič. Danski, Norveški, Švedski, Finski, Latviji in Estonski — toraj šest narodom je ponudil nenapadalen pakt. Mirno lahko spijo. Ve- M ali plinski plamen nadomešča izrabljajoče se dele . . . proizvajajoč živila varuj očo mrzloto ter ledene kocke tiho in varčno. Servel vam lahko prihrani dovolj samo na živilih, da sam sebe izplačuje. Ako mislite kupiti svoj prvi avtomatični refrigerator, ali izmenjati svojega sedanjega, oglejte si gotovo novi Servel plinski refrigerator in poučite se, kaj lahko za vas napravi. Zdaj po novih nizkih cenah! HI;,$149.50 Lani se je v chicaškem mestnem okrožju prodalo Servel Electrolux plinskih refrigeratorjev dvakrat več kakor katerokoli drugo leto prej. To je dokaz, da je vredno proučiti plinski refrigerator. SERVEL ELECTROLUX TRGOVCI in PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS dvoma, da pride v mesnico, da zakolje jo. Ali naj potoči-mo kako solzo, ko ti Slovaki niso poznali — Slovanov, niti svojih narodnih bratov in so jih enako sunili v hrbet? Značilno je tudi, da sta bila pri Hitleru in pri raz'mesarenju navzoča dva mažarska aristo-i krata. grof Pa|vel Teleky in grof Štefan Osaky, in niso potrebovali nobenih slovaških — pastirjev. Ampak, kadar gre brat zoper brata, so pa slo-I valnski pastirji v prvih vrstah, pri rušenju pač so ti pastirji prvi. Žal, da od kakih pastirjev ne moreš pričakovati, da bi imeli kaj soli v glavah pri — politiki. Slovanov je veliko, pri drugih je pa več pameti, in pam&ti ne moreš kar na cesti pobrati. * Ko so si Rutenci delali "svobodo" s tem, da so najmanj slovanske Čehe gonili proč, niso si ti otročiči naredili nobene svobode, pač pa so si sami skovali okove sužnosti, in osvobodili druge. Menda je vzela Rumunija kar 14 vasi, kjer je bilo nekaj ciganov, in par Mažarov je pc-basalo kar vse, in nekaj Nemcev smatra vso "Rus" za svojo posest, ko čuva nad njimi nemški "bog". Večinoma je tako tudi že med Slovaki. Nekaj kmečkih gorjancev, nekaj hlapcey in de-lcel na veleposestvih, in še teh ni dosti, a!mpak Mažarov in Nemcev je tam kar na sto tisoče, ker vsak Mažar in vsak Nemec si zna pomagati, da šteje kar za cele množice, am-pajk bedasti Slovaki si pa znajo tako pomagati(? ?), da nič ne štejejo. Tudi narod tako leži, kakršno postelj si naredi. Le vlačite ko voli, ker ni dosti v glavah. Videl sem, da je med Slo venci precej ogorčenja, ko po gleduje Hitler v Ljubljani na likodušno, kaj ne? Lahko se pred vsem svetom postavi, ko se je tudi naš Roosevelt zelo hvalevredno postavil. Pa je le prebrisani ptič. Tu si dela prijateljev, da si zavaruje hrbet in tem lažje — koraka proti vzhodu, kadar bi se njemu poljubilo. Vsaj Poljakom je pakt raztrgal, kakor bi bil le cunja papirja, kakor imajo Nemci že v navadi. Pa utegnejo ti narodi le nakani nasesti. GUZAJ je tiskan v knjigi in tisti, ki so popraševali po tej knjigi, jo zdaj lahko dobijo. Povest "Guzaj" je znana iz objave v "Amer. Slovencu". Knjiga stane s poštnino. . . 60 centov. Naroča se od: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111. ..............................................na.......tintami.......uiiimilliiliHiiiiiiiiiiiiHumifliiliH.................................................iiimuiiiuuiHiiuiiniiiiiUjmiuiiuiiuiiiHiiiiiur* Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblika. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, Id Je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdo vezan v platno-- $1.50 Broširan mehko...........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois MOLITVENIM Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku "DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo. Molitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50. V prodajo smo dobili tudi molitvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital Vodušek. Tudi ta molitvenik stane........$1.50. Tretji molitvenik, ki smo ga prejeli v prodajo je "SLAVA GOSPODU", ki stane tudi $1.50. Naročilom je pridjati potrebni znesek in poslati na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. NOVE KNJIGE "Naša župnija" je ime knji- j gi, ki jo je izdala Liturgična knjižnica. Založba "Božji vrelci", Ljubljana. Knjigo je spisal č. g. Janez Oražem in ima sledečo vsebino: Župnija — Cerkvica Kristu- 1. Posvetilo. — 2. Uvod: sova. Potem I. del vsebuje "Sedmero svetih stebrov". 1. Krst. Rojstvo božje družine ; 2. Birma. Na delo poklicani! 3. Mašniško posvečanje. Duhovnik v župniji. 4. Rešnje Telo. Sveto ognjišče in družinska miza. 5. Pokora. Vir novega zdravja. 6. Maziljenje. Pozabljeni sodelavci. 7. Zakon. Od svetega ognjišča k do'mačpmu ognjišču. Nato sledi II. del: "Župnija V . 1,1 Z1V1 . 1. Bogu naproti. Adventno pismo. 2. Srečanje z Bogom. Božično pismo. 3. Bog z nami. Pobožično pismo. 4. Borba za božje življenje. Postno pismo. 5. V cvetu življenja. Velikonočno pismo. 6. Božja setev zori. Binkoštno pismo. 7. Posebni dnevi božjega obiska-nja. Prazniki v župniji. 8. Gospodovi dnevi. Nedelje. 9. Vsak dan pri božjem delu. Delavniki. 10. Slovstvo v župnijskem življenju. 11. Pomožno slovstvo. — Knjiga je lepo vezana. Ta knjiga je najnovejše delo, izdano v pomoč duhovnikom zlasti v dušnem pastir-stvu. Knjiga nudi bogato snov in podlago za cerkvene govore. Kot tako prav toplo priporočamo vsem našim slovenskim duhovnikom, da sežejo po njej. Knjigo je sprejela v prodajo naša knjigarna in stane s poštnino vred $1.10. Naroča se pri: Knjigarna "Amerikanski Slovenec", 1849 West "Cermak Rd. Chicago, 111.