81 V Ljubljani, torek 9. aprila 1940 Leto V NemOla zaseda Dansko m Norveško Ponoči so Nemci brez bojne napovedi na sedmih krajih napadli Dansko in zasedli prestolnico Kopenhagen Nemci zasedli že norveški pristanišči Trondhjem in Bergen. Norveška napovedala Nemčiji vojno Kopenhagen, 9. aprila, o. Vesfi o odhodu skupine 150 nemških ladij raznih vrst proti severu, so danes zjutraj dobile nepričakovano potrdilo v novici, da je nemška vojska ponoči ob treh s kopnega in z morja m sedmih krajih napadla Dansko L/ jo brez vojne napovedi ali kakega poprejšnjega sporočila začela zasedati. Danske čete so se povsod brez boja umaknile. Pri zasedanju sodelujejo poleg vojne in trgovske mornarice nemška pehota, topništvo in motorizirane edinice, ki so se že 14 dni zbirale v severni Nemčiji v okolici Kiela, Konigsberga in vzdolž danske meje. Že ponoči so Nemci zasedli dansko prestolnico Kopenhagen. Podrobnih poročil ni mogoče dobiti, ker so vse zveze pretrgane. Oslo, 9. aprila, o. Nemška vlada je ponoči Norveški poslala ultimat, v katerem zahteva, da se mora Norveška odpovedati svoji samostojnosti in sprejeti nemško vojaško upravo, s čimer bi nemška vojska prevzeta oblast na Norveškem. Norveška vlada je to nemško zahtevo odklonila ler odredila splošno mobilizacijo in izpraznitev večjih obrežnih mest. Po zadnjih vesteh so nemška letala že začela napadati Norveško ter davi večkrat priletela nad prestolnico Osfo. Norveška vlada je ponoči izjavila, da je Norveška v vojnem stanju z Nemčijo. Vlada je še ponoči zapustita prestolnico in odpotovala v mesto Tamar blizu švedske mejee Ponoči so se nemške čete začele izkrcavati v nekaterih norveških pristaniščih in zavzele pristanišče Bergen na vzhodni norveški obali ter pristanišče Trondhjem ob srednji norveški obali Kardinal Verdier -davi v Parizu umrl Paria, 9. aprila, o. Pariški nadškof kardinal *firdier je umrl. Že nekaj dni so časopisi objavljali zdravniške biltene, ki pa niso dajali povoda za kakšno zaskrbljenost. Kardinala so pred dnevi operirali in so zdravniki objavili optimistično poročilo. Ponoči pa mu je omagalo srce in je izdihnil svojo veliko svetniško dušo. Jean Verdier se je rodil 19- februarja 1864 v Lacroix v pokrajini Aveyron. Po srednješolskih izpitih je vstopil v družbo očetov Saint Sulpice ter tam končal svoje bogoslovne študije. Leta 1887 so ga poslali v Rim, kjer je bil tudi posvečen v duhovnika. Nato se je posvetil bogoslovni profesuri in je najprej poučeval v bogoslovju v Peri-gueuxu, od koder je prišel na bogoslovje v Lyon, od tam pa leta 1905 na bogoslovje Saint Sulpice v Parizu. Leta 1912 je postal predstojnik semenišča ^armes, najvišjega bogoslovnega zavoda katoliške univerze v Parizu. Z vso dušo se je posvetil bogoslovnim vedam in vzgoji duhovnikov. Izdajal je fevijo »Revue Pratique d’Apologetique<, ki je uži- New York, 9. aprila, o. Po vesteh, ki so | jih dobile ameriške radijske postaje, je nemška vojska zasedla Dansko v nekaj urah mirno in brez slehernega spopada. S tem je bila v eni noči brez svoje krivde uničena zopet ena majhna država. Danska vlada je snoči imela sejo, na kateri je sklenila, da se nemški zasedbi ne bo uprla. Nemške bojne ladje so ponoči z minami zaprle tudi vsa švedska pristanišča. Oslo, 9. aprila, o. Zunanji minister Koht je po radiu dal izjavo, v kateri pravi, da je davi ob 5. sprejel nemškega poslanika, ki mu je izročil ultimat nemške vlade, v katerem Nemčija poziva Norveško, naj se ne briga za nemško zasedbo, ter naj sprejme nemško vojaško upravo, saj bo to največje koristi za njo. Norveška vlada se je takoj sešla na sejo in se posvetovala ter nazadnje sprejela sklep, da ne more sprejeti nemških zahtev, češ, da pomenijo te zahteve atentat na norveško neodvisnost. Nemški poslanik je na to sporočilo dejal, da mora Nemčija zasesti Norveško, če ne bosta to storili Anglija in Francija. Zaradi tega je Norveška odredila splošno mobilizacijo ter izjavila, da je v vojnem stanju t Nemčijo. Vojaške oblasti so takoj začele izvajati vse potrebno za izpraznitev prestolnice in drugih večjih mest. Vsa motorna in druga vozila so takoj zasegli za vojne potrebe. Uradno nemško pojasnilo o zasedbi Danske in napadu na Norveško: Nemčija je vzela Dansko in Norveško pod svoje varstvo, ker je grozila nevarnost njuni nevtralnosti... Berlin, 9. aprila, o. Nemške radijske postaje so zjutraj oddaie kratko poročilo, v katerem pravijo, da je bila Nemčija prisiljena zasesti Dansko in Norveško zaradi blokade, bi sta jo začeli poostreno izvajati Anglija in Francija. Ta njena akcija ni napadalnega, marveč zgolj obrambnega značaja Vrhovno poveljstvo nemške vojske-je izdalo naslednje uradno porodita ^ Do bi zavrla angleški napad, 1ci se je začel proti nevtralnosti Danske in Norveške, je nemška vojska prevzela oboroženo varstvo nad tema državama. Zaradi te-ga_ so obsežne nemške vojne sile vseh vrst prišle ali se izkrcale na ozemlju teh držav. vala sloves tehtne znanstvene revije. Družba Saint Sulpice ga je po smrti predstojnika Garrigueta izvolila za generalnega superiorja, toda Verdier je ostal kljub temu na čelu bogoslovnega zavoda. Tik pred svojo smrtjo je pokojni kardinal nasvetoval, naj postavijo Veridera za njegovega naslednika. Dne 18. novembra 1929 je zares bil imenovan za pariškega nadškofa, v decembru istega leta pa je sprejel tudi že kardinalski klobuk. Kardinal Verdier bo ostal v zgodovini katoliške cerkve v Franciji ena največjih in najbolj svetlih osebnosti, na prestolu pariških nadškofov pa gotovo največji med največjimi. Večkrat je v kratki dobi svojega pastirovanja kot papežev legat zastopal papeža. Tako v juniju 1935 na katoliškem kongresu v Pragi, nadalje na evharističnem kongresu v Tunisu in pri številnih velikih katoliških dnevih v Franciji. Kardinal Verdier bo pa ostal najbolj v spominu kot graditelj cerkva. Okrog 150 cerkva je dal zgraditi v pariški okolici in v Parizu samem ter tako v velikem obsegu začel »pokristjanjevati« pariško okolico, ki so jo rdeči brezbožniki že imeli za svojo. Z duhovščino, ki jo je sam vzgojil in ji dal apostolskega duha, se je vrgel na delo, ki mu v sodobni zgodovini pastirovanja ni primere, ter dal francoski prestolnici tako rekoč nov obraz. V velikih duhovnih trenjih, ki so zadnja leta Francijo majali, je bil kardinal Verdier svetilnik, ki je dajal luč in smernice daleč naokrog. Njegova zasluga je, to smemo reči, da je Francija razdobje ljudske fronte prestala tako hrabro in brez velike Kardinal Verdier je za katoličane po vsem škode za svojo duhovno kulturo, svetu veljal kot najčistejši predstavnik njene krščanske kulture in njenega duha, ki ga je oplajal in širil in mu dajal veljavo po vsem krščanskem svetu. Tudi Slovenijo je poznal, šele lani se je peljal skozi naše kraje na potu v Budimpešto na evharistični kongres. Slovenski narod ni pozabil njegovega nasmejanega obraza in prelepih besed, ki ga je nanj naslovil, kakor tudi ne naukov, ki so takrat žuboreli iz njegove bogate, od svetniškega navdušenja prežete duše. Naj počiva v miru. Da bi bile operacije nemške vojske zavarovane, so bile položene mine na obširnih predetih. V zvezi 7. zadnjimi dogodki na severu, sodijo, da se je Nemčija že dalje časa pripravljala na naskok proti Norveški m da so nem- i Ste trgovske ladje zadnje 14 dni zato prišle v I Prvi boji med Nemci ra^na norveška pristanišča, ker so vozile na skrivaj nemške vojake in orožje, da je Nemčija lahko izvedla napad na Norveško. V Berlinu ne verjamejo, da bi Norveška mogla nuditi kak uspešen odpor Nemcem, ker ni izvedla o pravem casu mobilizacije. Na jugod-nejša prilika za to bi bila po sklenitvi miru med Sovjeti in Finsko. in Norvežani Oslo, 9. aprila. AA. ITuvas: Radijska po-4« v Oslu je ob 8. dopoldne izdala tole poročilo-: To noč so enote nemških pomorskih sil prišle v Oslo-Fjord, čeprav se j c norveška vojna mornarica in obrežno topništvo upiralo. Nemci so bombardirali Horsten in utrdbe pri Bergnu ter mesto Bergen, nakar so se nemške čete izkrcale in po ogorčeni bitki zavzele mesto in okolico. Prav tako so zavzele Trondhjem. V Oslu mislijo, da so Nemci zavzeli vse mesto in vso okolico. Tudi utrjeni Kristjansund je bil cilj nemških napadov. Tudi to mesto so bombardirala nemška letala. Nemške čete so se izkrcale tudi v Ggersundu. Norveška radijska postaja je dodala, da se je norveška vlada preselila v llamar na Srednjem Norveškem. Razen tega je sporočila, da so po poročilih iz Kjobenhavnu nemške čete vkorakale v južni Jiitland. Angleži so včeraj prepozno položili mine v norveških vodah London, 9. aprila, o. Angleška in francoska vlada sta včeraj zjutraj izdali skupno uradno poročilo, v katerem sporočata, da sla sklenili izvesti odločne korake, da preprečita plovbo nemških ladij po norveških obrežnih vodah in s tem preskrbo Nemčije po tej poti. Ker je Nemčija po eni strani brezobzirno potapljala norveške in nevtralne bojne ladje, po drugi strani pa izkoriščala norveške obrežne vode za svoje trgovske in vojne ladje, ne da bi se ozirala na določila o nevtralnosti, sta bili Anglija in Francija prisiljeni, da sla položili mine v nekatere predele norveških obrežnih voda, ki so za dovoz blaga v Nemčijo posebno važni. Ker sta angleška in francoska mornarica potrebne priprave izvedli že prej, so takoj po tem uradnem sporočilu začeli polagati mine pri vhodu v Westfjord ob severni norveški obali, s čimer je zaprt dostop v pristanišče Narvik, od koder je Nemčija dobivala večino železne rude iz švedskih rudnikov. Drugo minsko polje so uredili pred fjordom Statlande, tretje pa pred fjordom Bud. Izdano je bilo takoj točno poročilo, do kod segajo minska polja in so bile opozorjene vse ladje nevtralnih in vojskujočih se držav, da plovejo v omenjenih predelih na lastno odgovornost. Polaganje min je bilo izvedeno v dobri_ uri. Poleg tega so angleške in francoske bojne ladje začele včeraj s številnimi napadi na nemške trgovske ladje ter potopile parnik >Rio de Ja-neiro« (5800 ton) pri Lillesandu. Na parniku je bilo 500 nemških vojakov, katere so vozili na Norveško v zvezi z načrti za današnjo zasedbo. Dalje so Angleži potopili parnik »Creta« ter bencinsko ladjo >Poseidont. Razen tega poročajo Angleži, da sta bili blizu norveškega obrežia včerai uničeni dve nemški podmornici. Vesti 9. aprila E od vodstvom mornariškega ministra admirala Cuznecova posvet o tem, kako bi zavarovali pred izvajanjem zavezniške blokade sovjetska pristanišča na Daljnjem vzhodu. Ugotovili so, da je rdeče brodovje v azijskih vodah prešibko, da bi moglo zagotoviti neovirano plovbo sovjetskim parnikom, ki vozijo razno blago za Nemčijo. »Ognjeni krst« se imenuje propagandni film o delu nemškega letalstva na Poljskem. Vsi nemški listi prinašajo o tem filmu dolga poročila in trdijo, da daje dostojno sliko o junaštvu nemških letalcev. »Frankfurter Zeitung« na primer piše: »Kar se razvija pred našimi očmi, je žalostna, strahotna stvarnost. Okrog razklanih hiš vidimo stotine sestradanih ljudi. Nemško letalstvo je storilo svojo dolžnost...« Na koncu filma nastopi maršal Goring, ki pravi, da bodo njegovi letalci enako kakor s Poljsko storili tudi z Anglijo. Pogajanja za sklenitev nove trgovske pogodbe med Italijo in Sovjeti so padla v vodo, ker je so- viffcf&lra vlarla va \i ninra! vjetska vlada že v naprej povedala hude pridržke glede italijanske plovbe po Črnem morju, zahtevala posebno kontrolo za italijanske laJ!‘ “ —................................ .............. be po Črnem mor- r r°l° za italijanske ladje v sovjetskih pristaniščih in pa plačilo pristaniških pristojbin v zlatu. Italijanska vlada je spričo teh pogojev pogajanja odklonila. V Berlinu je umrl 61. letni topniški general prof. Becker, ki je izdelal vse* nemške moderne topove. Njegova smrt bo nemško vojsko močno prizadela. Predsednik italijanske vlade Mussolini je včeraj sprejel general Favagrossa, voditelia italiUn-ske oboroževalne industrije. Akademski pevski zbor je v Sarajevu žel še nevideno zmagoslavje Sarajevo, 9. aprila. Slovenski akademiki-pevci, ki so v Ljubljani s svojim pevskim zborom vsako leto priredili koncert slovenske pesmi in jo podali tako, kakor jo zasluži lepa pesem, so letos to pesem ponesli tudi v mesta širom naše države, da spoznajo tudi drugi njeno veličino in vrednost. Člani Akademskega pevskega zbora pod vodstvom dirigenta g. Franceta Marolta so včeraj z dopoldanskim brzovlakoin prispeli v Sarajevo. Sprejem je bil prisrčen in odličen. Pri sprejemu so bili navzoči zastopniki civilnih in vojaških oblasti in zastopniki mestne občine, odnosno raznih tukajšnjih pevskih društev. Na glavnem kolodvoru je sprejel in pozdravil aka-demike-pevce v imenu »Slovenskega kluba* gosp. Ravnikar, želeč jim dobrodošlico, v imenu delavskega društva »Cankar* pa g. Peletko. Za izrečeno dobrodošlico se je nato kratko zahvalil zastopnik Akademskega pevskega zbora dr. Skaber-ne. Zbor je nato na kolodvoru ob grobni tišini navzočih zapel Adamičevo »Zdravico«, ki je vsem mnogoštevilnim poslušalcem segla globoko v srce. Za koncert je vladalo po vsem mestu ogromno zanimanje. Narodno gledališče je bilo popolnoma razprodano. Oddani so bili vsi sedeži do zadnjega kotička in zadnje vrste. Koncert se je pričel točno po programu. Udeležili so se ga zastopniki naj-višfm civilnih in vojaških oblasti, dalje zastopniki vseh sarajevskih društev, koncertu je med drugimi prisostvovala ga. Jeftičeva, soproga g. bana, zastopnik reis-el-ulema, dr. Cekada kot zastopnik sarajevskega škofa in drugi. Akademski pevski zbor je bil, ko je stopil z dirtgentom g. Francetom Maroltom m oder, viharno pozdravljen. Ovacije kar niso mogle ponehati. Zbor je vse točke odpel ži- vahno, zlasti »Mlatiči* so s svojim živim ritmom dvignili viharje odobravanja. Mnoge pesmi, kakor »Danica«, »Potnikova pesem« in druge so naše rojake tesno priklenile k slovenskim krajem in slovenski grudi. Razpoloženje se je dvigalo od pesmi do pesmi. Med zborom in občinstvom je vzkipela tesna povezanost in duševna enotnost. Po I. delu koncerta je v imenu vseh sarajevskih pevskih društev in v imenu sarajevske Filharmonije pozdravil pevce dr. Bogdan Vidovič, ki je zboru poklonil lep venec s slovensko in državno trobojnico. V imenu sarajevskih Slovencev se je pevcem zahvalil g. Radko Zemljič. Zbor je vse pesmi odlično odpel, posebno »Sokratova« smrt je močno vplivala na poslušalce, ker Je zbor umel pesem dramatično predstaviti. O. Fran Marolt, ki je tudi na tem koncertu pokazal svoje odlične sposobnosti, je zbor vodil varno in sigurno ter iz njega izvabil vse dinamične sile. Po koncertu je bila v Oficirskem domu večerja, ki je bila prirejena pevcem na čast. Izgovorjene so bile od mnogih odličnikov prisrčne napitnice, v imenu sarajevskih Slovencev se je odličnemu zboru zahvalil g. Boris Trampuš. Koncert je bil vzorno pripravljen, za kar gre največja zasluga tukajšnjim Slovencem, ki so med seboj tekmovali, da je prireditev sijajno uspela. Njih požrtvovalno pripravljalno delo je v organi-zatornem pogledu hvalevredno, da je slovenska f>esem v Sarajevu dosegla tako velikanski triumf. Akademski pevski zbor danes odpotuje v Bel-grad, kjer bo jutri priredil v Kolarčevi dvorani II. koncert na svoji turneji po Jugoslaviji. Danes bo odprt ffubljamfci institut za italijansko kulturo Ljubljana, 9. aprila. Do«e« Bo ▼ Ljubljani slovesno odprt institut za italijansko kulturo. Pred časom sta bila jiodobna instituta odprta tudi že v Belgradu in v Zagrebu. V Ljubljano sta k odprtju instituta prispela predsednik Instituta italijanske kulture za inozemce, senator Giuliano Balbini in predsednik vseh treh institutov v Jugoslaviji, univerzitetni profesor dr. Maver, ki je tudi znan slavist. Predsednik ljubljanskega instituta za italijansko kulturo, prof. dr. Maver je včeraj popoldne skupno z direktorjem instituta dr. Gasparinijem in namestnikom prof. Grillom povabil urednike ljubljanskih listov, da bi si ogledali prostore, v katerih je nastanjen institut za italijansko kulturo, ki je nameščen v hiši št. 6 nasproti križanske cerkve. V prostorih so si časnikarji nato ogledali zunanjo ureditev Jtmafei noža pred sodniki Maribor, 8. aprila. j ji Danes so se zvrstili pred sodniki mariborskega okrož. sodišča sami junaki noža. Prvi je orišel na zatožno klop 21-Ietnt Ivan Skledar iz Makol, ker je z nožem ranil svojega lastnega brata Lani na Silvestrov večer sta bila obtoženec in njegov brat Stanko pri nekem posestniku v Štatenbergu, kjer je bila večja družba. Fantje so se napili ter med seboj sprli. Stanislav Skledar je potem odšel ponoči proti domu, za njim pa se je odpravil še današnji obtoženec v družbi drugih fantov. Ko je Stanko zaslišal, da gre njegov brat za njim, je počakal ter zaklical »Hazek, pojdi !< Brat pa je prišel k njemu ter ga brez vsake besede zabodel z nožem v levo stran hrbta. Rezilo je seglo do pljuč ter se je moral poškodovani zateči v bolnišnico. Obtoženec se sedaj zagovarja, da ni vedel, da je to njegov brat, katerega je napadel, temveč neki drugi moški, ter da je dejanje izvršil v silobranu. Zgradi kos| e brad« -7 pred sodnike Pri naslednji razpravi se je znašlo na zatožni klo-jii kar sedem obtožencev, katere je spravila pred sodnike nesrečna kozja brada. To brado je nosil za klobukom J. Primožič, ko je popival v družbi nekaterih fantov v Dupleku. K njemu je pristopil Anton Dvoršak ter mu brado — ponos vsakega fanta — odtrgal s klobuka. Primožič se ni dal kar tabo ugnati, prišel mu je na pomoč še brat ter se je začelo ruvanje za to brado, ki se je prav usodno končalo. Razvil se je splošen pretep, v katerem je Primožič Jožef sunil Adolfa Dvoršaka v hrbet ter mu zadal globoko rana Pa tudi Jožefu Primožiču se je slaba godila ter je dobil več hudih ran. Sedaj sede na zatožni klopi Jožef Primožič, Janez Primožič, Adolf in Anton Dvoršak, Karol Poštrak, Franc Najvirt in Franc Gunze, ki so se udeležili bitke za kozjo brado. Obsojeni pa so bili samo Jožef Primožič na dva meseca, Anton Dvoršak prav tako na dva meseca zapora, Adolf Dvoršak na dva meseca in deset dni zapora, dočim so bili ostali oproščeni. zavoda, dalje njegovo lepo predavalnico kakor tudi knjižnico in razne revije, ki jih bodo lahko uporabljali člani instituta za italijansko kulturo. Prof. dr. Maver je imel nato na prisotne urednike krajši nagovor, v katerem je razložil namen zavoda za italijansko kulturo. Razložil je težnje za propagando in spoznavanje dveh sosednih kultur, kar je omogočil sedanji čas, v katerem so se politične razmere med obema državama ustalile in ublažile. Namen zavoda je učiti italijanski jezik, prirejati zaključne krožke predavanj, ki jih bodo imeli domači lektorji o italijanskih kulturnih zadevah ter vabiti italijanske učenjake, naj pridejo predavat ljubljanskemu kulturnemu občinstvu. Po drugi strani pa hoče vabiti tudi naše učenjake, naj po italijanskih mestih predavajo v slovenskih kulturnih zadevah ter na ta način skrbe za resnično izmenjavo pulturnih dobrin. Namen zavoda je izključno kulturnega zavoda prav kakor je bil namen tovrstnih zavodov, ki že leta in leta obstajajo po drugih državah. Ugotovil je tudi dejstvo, da je dosedanji uspeh jezikovnih tečajev v resnici nadvse razveseljiv. Dr. Maver je govoril v srbohrvaščini. Po njegovem predavanju so bili uredniki povabljeni na čajanko k generalnemu konzulu g. Guerriniju-Maraldiju in njegovi gospe, ki sta ila na čast prihoda senator ja Giuliana Balbina povabila predstavnike ljubljanskih kulturnih zavodov, akademij, univerze, gledališča, radia, prosvetnih društev, revij, listov itd. Čajanki so prisostvovali tudi ban dr. Natlačen z gospo, župan dr. Adlešič z gospo, rektor dr. Slavič in drugi. Institut bo odprt danes ob šestih popoldne ob prisotnosti senatorja Giuliana Balbina, predsednika Instituta italijanske kulture za inozemce. Senator Balbino bo imel ob tej priliki predavanje o italijanski kulturi. Mariborski drobiž Ur«, zlatnino in srebrnino nabavite najceneje z garancijo samo pri Jakobu Mulavec, Kralja Petra trg 1. Danes zadnjikrat ob 16., 19. in 21. nri Najnovejše pustolovščine kralja džungle in njegovega malega sinčka, čudežnega dečka, ki izvaja frapantne akrobacije KINO UNION, tel. 22*21 Največja senzacija sezone 1 Tarzan in njegov sin Kobanci privede v Mar boru svoj „ teden" Maribor, 8. aprila. Kobansko je obmejna zemlja med Dravo in nemško mejo, ki sega od Dravograda do Maribora. Kobanci so reveži, izpostavljeni so hudim gospodarskim stiskam, povrhu pa traja pri njih kljub 20-letnemu življenju v jugoslovanski državi še vedno hud narodnosti boj, ki je sedaj v marsikaterem oziru še težji, kakor je bil pred osvoboditvijo. Kljub vsem tem težavam pa se Kobanci živahno gibljejo ter se pravkar sedaj pripravljajo na velikopotezno prireditev. V Mariboru bodo priredili »Kobanski teden«, ki bo trajal od 15. do 21. aprila. Imajo kar zanimiv spored. Na sporedu je slikarska razstava kobanskega domačina akademskega slikarja Lojzeta Sušmelja iz Selnice ob Dravi. Potem bo predavanje o Kozjaku. Pevski zbor Kobancev iz Kamnice bo priredil koncertni nastop. Nato sledi predavanje o kobanski folklori. Igralska skupina Rdečega križa iz Selnice prirodi igro »Revček Andrejček«. Vse to se bo vrstilo v teku enega tedna. Prireditev je iz narodnoobramb-nih ozirov gotovo zelo važna in je treba agilne I Kobance podpreti. Ljubljana od včeraj do danes Kljub slabim znamenjem, ki so napovedovala intenzivno poslabšanje vremena, smo dobili po majhni krizi, ko je bilo nebo oblačno in je napovedovalo že v kratkem dež, vendarle ponovno krasno spomladansko vreme. V soboto je bilo prav pošteno mrzlo, kazalo je, da bomo nemara celo dobili sneg. Veter pa je bil tako močan, da je razkropil oblake in zjasnil nebo. Vreme je zdaj tudi postalo toplejše in kakor vse kaže, bomo zdaj nemara nekaj dni spet preživeli zadovoljni in veseli ter sc popoldne radi podajali ven na sprehode v bližnjo mestno okolico. Zjutraj zdaj človek vstaja že z veseljem, saj je že navsezgodaj lepo svetlo in tudi solnce zdaj vzhaja ob že prav zgodnji uri. Jutra so prijetna in je človeku prav za prav žal, če prespi rane ure, ko je pod milim nebom tako prijetno in lepo. Včeraj so se pripeljali Madžari Včeraj popoldne ob četrt na šest so se v Ljubljano pripeljali zastopniki madžarskih tujskopromet-nib organizacij. Prispeli so z zagrebškim Srzovla-kom. V Ljubljani so izstopili ter z avtomobili odpeljali na ljubljanski Grad, kjer niso mogli prehvaliti krasnega razgleda na vse 6trani in imenitne ureditve sprehajališč. Z Gradu so se vrnili v mesto, nato pa so 6e s posebnim avtomobilom odpeljali na Bled, odkoder bodo danes popoldne odšli v Bohinj, odon-dot pa sc bodo zvečer spet vrnili na Bled, kjer bodo prenočili. Jutri dopoldne 6C bodo spet vrnili v Ljubljano, kjer bodo ob desetih obiskali Narodno galerijo, nato pa bodo 6prejeti pri ljubljanskem županu dr. Adlešiču. Popoldne 6 e bodo z bnzovlakom nato spet odpeljali nazaj na Madžarsko. Gostom iz Madžarske želimo na naših tleh čim ugodnejše bivanje in čim lepše vreme, da si bodo lahko nemoteno ogledali lepote slovenske zemlje! Dan izredno številnih nesreč Toliko ponesrečencev kakor jih je bila včeraj sprejela v zdravljenje ljubljanska bolnišnica, jih že res lep čas ni. Dajmo, naštejmo jih, da boste videli, koliko jih je bilo! Krojaški pomočnik iz Vižmarij, enointrideset-letni Stanko Kosi je padel z motorja ter se potolkel. Mehanik Lukačevič Tomislav je pri delu padel ter si poškodoval levo nogo. V gozdu se je ob štoru spotaknil delavec iz Dobrave, Artač Ludvik ter si poškodoval desno nogo. Vagone so premikali na kolodvoru, pa je pri lem delu dobil poškodbe vlakovodja iz Ljubljane, Jovanovič Božo, v katerega je trčil vagon. Avto se je j>revmil, pa je pri tem dobil poškodbe Ivan Polh, delavec iz Šalke vasi pri Kočevju. Prodajalka zadruge »Plamen« iz Krope, Valentina Praprotnik je prišla ▼ Ljubljano v gledališče, pa je na stopnicah tako nerodno padla, da je morala v bolnišnico. Z lovsko puško se je obstrelil ključavničarski vajenec iz Ljubljane, Ivan Hartman. Orožniški narednik iz Kranja, Žagar Franc je padel z motorja, ter si poškodoval desno roko. Padla je ter si zlomila desno nogo Ivana Jenko, delavka iz Kranja. Sinček voznika električne cestne železnice v Ljubljani, dveletni Franc Ševrhar, se je tako hudo opekel z vrelim mlekom, da je moral v bolnišnico. Delavec državnih železnic, Janez Pucelj, se je pri svojem delu ponesrečil. Med prepirom je neki Ravnikar Miha zabodel z nožem v stegno mesarskega pomočnika iz Kresni-ških Poljan, Jožeta Zavrla. Padla je ter si pni tem zlomila desno nogo Ana Kaduce, žena posestnika iz Zg. Tuhinja. Žena rudarja iz Zagorja, Marija Kržišnik, je padla po stopnicah ter si zlomila desno nogo. Z žvepleno kislino se je oparil po levi roki Lovše Kazimir, akademik iz Ljubljane. Sinček hlapca iz Ljubljane, Remškar Valentin, je padel ter si poškodoval levo roko. S kolesa je padel ter se poškodoval po životu posestnik iz Notranjih goric, Jože Mrak. V prepiru je neki Mikluš Štefan a sekiro udaril po hrbtu Jazbeca Jožeta, ključavničarja iz Dolenjega Logatca. Stroj je poškodoval prste na desni roki Jožetu Janežiču, čevljarskemu pomočniku iz Tržiča. Pri telovadbi si je poškodoval levo nogo 6in železniškega uradnika iz Ljubljane, Boris Urh. Pod voz je padel Janez Mertelj, vlakovodja z Jesenic. Pri tem si je zlomil levo nogo. Skalaši, opozarjamo vas, da bo danes, 9. t. m. ob 20, oziroma ob 20.30 redni občni zbor našega kluba v sejni dvorani palače Grafika na Masarykovi cesti, IV. nadstropje. Udeležba obvezna. — Odbor. Obnovljeni vlaki Od 15. aprila t. L naprej vozijo spet dnevno redno naslednji vlaki: Na progi Belgrad—Jesenice brza vlaka št. 2 in 3 z odhodom iz Belgrada ob 9.02, iz Zagreba ob 17.40, s prihodom v Ljubljano ob 20.16 in na Jesenice ob 22.15 ter v obratni smeri z odhodom z Jesenic ob 7.45, iz Ljubljane ob 9.20, s priho- dom v Zagreb ob 12, v Belgrad ob 20.15. Na progi Maribor—Postojna brza vlaka štev. 501/602 in 601/502 z odhodom iz Maribora (prvič dne 16. aprila) ob 2.48, s prihodom v Ljubljano ob 5.48 in v Postojno ob 7.22 ter v obratni smeri z odhodom iz Postojne (prvič dne 14. aprila) ob 22.46, iz Ljubljane (dne 15. aprila) ob 0.21 in s prihodom v Maribor ob 3.20. Na progi Pragersko—Kotoriba—Murakeresztur brza vlaka št. 1102 in 1101 z odhodom s Pragerskega ob 3.08, s prihodom v Kotoribo ob 4.47, v Murakeresztur ob 5.12 ter v obratni smeri z odhodom iz Murakeresztnra (prvič dne 16. aprila) ob 0.48, iz Kotoribe ob 1.17 in s prihodom na Pragersko ob 2.58. Na progi Rogaška Slatina—Rogatec potniški vlak št. 2111 z odhodom iz Rog. Slatine ob 4.02 ter prihodom v Rogatec ob 4.13 in v obratni smeri potniška vlaka št. 2112 in 2126 z odhodom iz Rogatca ob 6.26 in 21.51 ter s prihodom v Rogaško Slatino ob 7.07 in 22.02. Na progi Novo mesto—Straža—Toplice mešana vlaka št. 9540 in 9541 z odhodom iz Novega mesta ob 19.20 in s prihodom v Stražo-Topliee ob 19.38 ter v obratni smeri z odhodom iz Straže-Toplice ob 19.48 in prihodom v Novo mesto ob 20.06. Belgrajske vesfi Belgrad, 9. aprila m. V soboto bodo v Belgradu odprli spomladanski velesejem, za katerega vlada povsod veliko zanimanje. Belgrad, 9. aprila, m. Gradbeni minister dr. Krek se je včeraj vrnil iz Slovenije in takoj nato ponovno odpotoval v poplavljene kraje v Vojvodini. Tam se je nahajal tudi vojni minister armadni general Milan Nedič. Po poročilih iz Vojvodine Donava od Bezdana stalno upada, vendar pa je deževje zadnjih dni povzročilo naraščanje Save. Včeraj je narasla tudi reka Begej ter povzroča trenutno veliko nevarnost poplav. Iz notranjosti države pa poročajo, da na planinah sneži. Tako je na primer na Grmeč-planini padlo čez en meter novega snega. Belgrad, 9. aprila, m. Finančni minister dr. Šutej, ki se je mudil več dni v Zagrebu, je imel številne konference s podpredsednikom vlade dr. Mačkom in banom dr. šubašičem. V Zagrebu je bil tudi notranji minister Milialdžič, ki je razpravljal z banom dr. Šubašičem. Belgrad, 9. aprila, m. V tukajšnjem gledališču so včeraj italijanski operni umetniki uprizorili svojo zadnjo opero, in sicer Verdijevega »Trubadurja«. Gostje so imeli velik uspeh. Belgrad, 9. aprila, m. V Užicah so včeraj pokopali bivšega senatorja Pavla Vujiča. Prepovedana podražitev mesa na Kočevskem Ljubljana, 9. aprila. Kr. banska uprava je z ozirom na p/jjavo združenje obrtnikov v Kočevju, ki zastopa mesarje sodnega okr. Kočevje, da le-ti nameravajo zvišati ceno govejega mesa na 14 din, telečjega mesa pa na 14—16 din za kg, po čl. 5 uredbe o kontroli cen z dne 5. febr. 1940, Sl. 1. 68-15 odločila, da se pripravljeno zvišanje cene prepove. Obrazložitev. Prijava o zvišanju cene se utemeljuje z navedbo, da se je cena živine v zadnjih treh mesecih dvignila za 30—40% pri kg žive teže. Ta navedba se ni izkazala z verodostojnimi dokaznimi sredstvi. Z ozirom na to je kr. banska uprava po zaslišanju pristojnega odbora za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije ugotovila, da se v zadnjem času cena živini, ki jo oni koljejo, ni zvišala. Res se je zvišala cena izvozni živini, kočevski mesarji pa koljejo le cenejše krave in jalove telice, ki jih plačajo komaj po 4—5 dinarjev za kg. Odločitev je s tem utemeljena in je bilo izreči, kakor je zgoraj označeno. Zoper to odločbo je dopustna pritožba v roku 15 dni po vročitvi odločbe na ministrstvo za trgovino in industrijo, ki bi jo prizadeti obrtniki smel in vložiti, kolkovano s takso 30 din, pri kr. banski upravi v Ljubljani. Iz Maribora se je šel v Ptuj obesit Maribor, 8. aprila. Veliko pozornost je vzbudila v Mariboru vest, da se je v Ptuju obesil upokojeni državni uradnik Rudolf Laznik iz Maribora. Pokojnik je živel dolgo v Mariboru ter je bil znan gost mariborskih kavam. Živel pa je zadnja leta nekam čudaško življenje, vedno je sedel sam ter je po kavarnah najrajši prebiral leksikone. Bil je imovit človek, le da je imel svoje prihranke zamrznjene v hranilnicah ter jih ni mogel izrabiti, kar ga je zelo vznemirjalo. Preteklo soboto je odšel nenadoma iz Maribora v Ruj, kjer si je v neki gostilni najel sobo. Včeraj zjutraj je še prišel iz sobe navidezno dobre volje, potem pa se je spet zaklenil ter ga dolgo ni bilo na pregled. Zaradi tega so postali v gostilni vznemirjeni ter so šli pogledat. Našli so Lasnika obešenega. Bil je že mrtve. E. Hcle«y: Ubil! »o Finsko! Prvo finsko mesto, nasproti Haparandi, je Tomea. Moral sem tam prebiti nekaj ur, ker pred nočjo ni bilo vlaka. Tukaj je človek takoj čutil, da je v vojni. Navzlic oddaljenosti fronte — bila je vsaj 100 km od tod — navzlic artaje-nosti vsega vojaškega, bi bil človek — če ne bi bil že vedel — takoj uganil, da je v hiši ljudstva, ki se je spustilo v boj brez usmiljenja. Mesto se je potapljajo v _ molk. En sam glas je udarjal na uho: škripanje snega pod nogami, podobno nečemu, kakor škripanje usnja, če je podplat preveč nov sli čevelj preveč zadrgnjen. Ljudje eo govorili malo in skoraj potiho. Na obrazili 6o visi imeli odsev skrivnostne resnosti Pa vseeno niso bili žalostni. Kako naj povem, da je v svetlobi, ki jih je ovijala, bilo nekaj jasnega, nekaj čudno idealnega? Zdeio se je v resnici, da nosijo okoli sebe soj svojih duš, kakor skrivnostno svetlobo. Morda je k vsemu temu pomagalo snež- no ozadje in ustvarjalo ta prav posebni učinek? Vse, kar se je odražalo na tej j beli plošči, je dobivalo izredno točne, 1 zračne obrise. O ničemer se ni zdelo več,! da bi pripadalo zemlji. Ljudje in živali so se prikazovali v obrezanih slikah, videl 6i jih minuto in čez petnajst metrov so 6e že zabrisali v veliki beli megli. Dejal sem, da niso bili žalostni. Človek je to še bolj ugotovil, če jih je poslušal. Ni jim prišlo na misel, da bi se ponašali s tem, kar so že storili Niso gnali zmagoslavnega trušča o tistem, kar so še upali doseči. Ni jim prihajajo niti na misel, da bi bili morda mogli ravnati drugače. Krivična vojna, ki jih je tolkla, nje, najmiroljubnejše ljudi med ljudmi, ta vojna se jim je zdela kaor nesreča, kakor velika ujma. Upirali so si je po moško, ne da bi bili utegnili pritoževali se. Neki starec mi je dejal: »Če naj račuaamo samo na svoje vire, nas bo nazadnje nedvomno konec. Toda padli ne bomo prej kakor ob zadnjem dihu. Spet drugi mi je dejal: »Angleži in Francozi imajo opravka z ljudstvom, ki ga bolna pijanost dela bes- nega. Toda Nemci so še vseeno ljudje, navzlic napadom svojega besa. Nas, gospod, nas pa napadajo živali. Seveda 6e branimo z vsemi svojimi 6ilami, ne moremo pa se razjariti. Ali se bo človek razjaril proti čredi goved?« To je bila modrijanska jasnost, Id pa ni preprečila, da ne bi finski narod prav kruto čutil vsega hudega, s čimer ga je obkladala divjost Sovjetov, Če se oziramo na celotno število njihovega prebivalstva, so Finci imeli v vojni ubitih približno toliko ljudi, kakor če bi jih Francozi izgubili 200.000. Vsak dan so rdeči bombniki — rdeči od krvi, ali rdeči od sramu? •-• sejali smrt na vasi bree obrambe. Več kakor 200.000 civilistov je bilo prizadetih in to med najšibkejšimi in najsiromašnejšimi, zakaj tisti, ki niso imeli na razpolago varnih zavetišč v velikih mestih, so bili izrabne žrtve ubijalca Stalina. Po zakotnih vaseh, kjer ni obrambe proti letalom, ubijaš brez tveganja * Mlada Belgijka jc prišla iz Helsihkija v Toneo, prav to jutro s skupino otrok. Pripovedovala ml je; »To je strašno, vsi ti otročiči so se že navadili groznih podob smrti. Oni dan je na neki postaji vlak, ki nas je srečal, nenadno zatulil nekam tako kakor zatuli 6irena. Vsi otroci so obrnili glavo, vstali in biL pripravljeni, da stopijo v vrste in odhite v zavetišče. Na čelu je stal majhen tovariš — dve leti stari Tudi on je vzdignil nosek, potem pa je z naglim gibom smuhnil pod klop.« Te žalostne skušnje so zadevale Fince, toda niso jim vzele odpornosti. Gospa srednjih let me vpraša: »Nimate sina?« »Ne, gospa.« »Jaz pa imam enega... 21 let.« »Pa je na fronti?« »Da. Ne vem kje, pač nekje. Nisem dobila vesti že 8 dni. Pa nisem preveč vznemirjena, saj nas kaj hitro obveste, če se kaj primeri.« »Upajmo ... da se ne bo primerilo nič.« »Da, upajmo. Toda bolje je, da umr-jeva sin in jaz in mi vsi, kakor pa, da bi padli pod jarem teh divjakov.« Nekaj dni pozneje je mlad rezervni poročnik vpričo mene slišal na radiu sporo- ( čilo, da se je Viborg udal, in da je mesto že vse porušeno. »Viborg! Huda nesreča, gospod. Bilo je ! lepo me6to.« »Kaj ste stanovali tam?« »Da, imel sem lepo stanovanje.« Umolknil je za trenutek in v mislih videl toliko dragih domačih stvari, ki jih ni mogoče nadomesitti in so za zmeraj uničene. Začel je spet e žalostnim smehljajem: »Imel sem toliko lepih knjigi V vseh jezikih. Celo nemške knjige. Moje knjige 60 sežgane!« Sklonil je glavo in zavzdihnil: »Tako je. Vse je treba začeti znova.« Potovanje po Finski ni bilo prav naglo. Železniško omrežje se pod carji ni kaj zelo razvilo in 20 let je bilo premalo, da bi ga lahko izpopolnili tako, kakor je zahtevala potreba. Proge eo enotirne. To nerodno ie v miru in še zlasti v pokrajini, kjer je sneg v nekaj urah začuda debel. Neprijetnosti pa se podvoje, kadar sc za" čne vojna. _ Nadaljevanje prihodarfied Od tu in tam S stanjem Srbov, ki bivajo na ozemlju bano- j vine Hrvatske, je senator Večeslav Vilder, član samostojne demokratske Stranke, zelo zadovoljen. V svojem govoru v Bjelovaru je rekel, da imajo Srbi na Hrvaškem popolno svobodo delovanja in da je SDS jamstvo za to. Treba pa se je varovati pred pokvarjenimi politiki, ki ljudi po nepotrebnem vznemirjajo. Vilder pravi, da tisti, ki seje neslogo med Srbe in Hrvate, vabi sovražnika v svojo hišo. To pa je zločin nad državo. Vilder je nato povedal, da se ni treba bati samostojne hrvaške države, kajti svobodne Hrvatske je ni izven meja Jugoslavije. Nato je Vilder govoril tudi o zunanjepolitičnem položaju naše države in poudaril, da bodo vsi Jugoslovani odločno prijeli za orožje, kadar bo treba domovino branih. V nedeljo je bil v Zagrebu posvečen novi pomožni škof dr. Josip Lah. Posvetitev je izvršil nadškof dr. Alojzij Stepinec ob asistenci sarajevskega nadškofa dr. Sariča in zagrebškega pomožnega škofa dr. Salie Saewisa. Pri obredu posvetitve so bili navzoči tudi drugi škofje, med njimi belgrajski nadškof dr. Ujčič, bivši nadškof Rodič, šibeniški škof dr. Mileta, hvarski škof Miho Pu-šič in senjski škof dr. Burič. Civilne oblasti je zastopal pomočnik bana dr. Ivo Krbek in mestni župan Starčevič, dalje pa so bili navzoči tudi zastopniki vojaških oblasti. Opoldne je potem nadškof dr. Stepinec priredil slovesno kosilo v čast novo posvečenega škofa dr. Laha. Na kosilu so bili tudi številni predstavniki vseh oblasti. Hrvaški senator dr. Krnjevič, ki je generalni tajnik 1ISS, je dal za sofijski časopis »Zora« posebno izjavo, v kateri je podal sliko stanja na Hrvaškem. Rekel je, da je ustanovitev Hrvaške banovine plod sloge Hrvatov. Dr. Krnjevič je nato razlagal delovanje hrvaškega političnega vodstva, ki se kaže v treh smereh, namreč v delu »Gospodarske sloge« za gospodarski dvig Hrvaške, v delu »Seljačke sloge* za kulturno vzgojo ljudstva in v delu HSS za utrditev politične zavesti hrvaškega naroda. Dr. Krnjevič je povedal, da si Hrvatje niso pridobili svobode z orožjem in nasiljem, pač pa s svojo slogo in odporom. Rekel je, da je zmagala tako rekoč Radičeva tamburica, ki je bila simbol hrvaške sloge in moči. Hrvatje ne goje mržnje do nikogar, zlasti pa ne do bolgarskega naroda. Hrvaški narod ni za vojno politiko, pač pa bo zgrabil za orožje, če bi se kdo od zunaj notel polastiti njegove zemlje. Velike vojvodinske reke so začele polagoma upadati, vendar še vedno grozi mnogim krajem nevarnost poplav. Donava je povprečno upadala za 5 do 6 centimetrom dnevno, pač pa lahno naraščata Tisa in Sava. Sava in Morava onemogočata s svojim silnim pritiskom odtok voda iz Donave. Zaradi tega voda zastaja in vodostaj Donave se dnevno zmanjša le za malenkostne centimetre. Hudo škodo je naredil tudi dež, ki je te dni padal, ker je razmehčal povsod zasilne nasipe, ki so jih ljudje zgradili. Tako bodo morali te nasipe ponovno ojačevati, če nočejo, da jih razmehčane voda raztrga. Vlada je odobrila za po-plavljence v Vojvodini 4 in pol milijona din, od česar je dobil kmetijski minister dva in pol milijon«, da bo nakupil semensko koruzo, da bodo "mogli poplavljenci takoj, čim se bo voda odtekla, svoja polja posejati. Kmetijski minister dr. čubrilovič je obširno gfcVoiril o delu vlade narodnega sporazuma na shodu zemljoradnikov v Bosanski Dubici. Rekel je, da je morala vlada s političnimi zakoni nekoliko počakati, ker so prišla prej v razpravo neodložljiva gospodarska in finančna vprašanja. — Glavni cilj vlade je, da utrjuje slogo med Srbi in Hrvatu Zaradi tega je treba doma odstraniti vse prepire in male krajevne spore, ker to ne gre v prid državi. Pogajanja za sklenitev novega dogovora o izvozu naše živine v Italijo se bodo te dni začela na Reki. Prejšnji sporazum je potekel dne 31. marca. Jugoslovanska delegacija je na Reko že odpotovala. Pogajanja bodp na Reki zato, ker gre skozi ta kraj ves jugoslovanski izvoz živine. Tudi hišni lastniki so dobili apetit spričo draginje, ki narašča. Postavili so bili namreč zahtevo, da se morajo ukiniti določbe uredbe, ki prepovedujejo jjoviševanje najemnin. Hišni lastniki namreč pravijo, da jim zaradi draginje in novih bremen hiše ne prinašajo več toliko kakor prej. Zamisel ni napačna. Samo nastaja vprašanje, kdo bo moral končno nositi vse breme, kajti vsakdo ga hoče zvaliti na drugega. Kako naj bi na primer uradniki in državni uslužbenci plačevali višje najemnine, če pa niso navzlic hudi draginji dobili nobenega zvišanja svojih prejemkov. Hišni lastniki ne smejo vseh bremen prevaliti na druge, kajti tudi oni so dolžni nositi svoj delež pri izrednih izdatkih, ki jih država izdaja za svojo varnost. Upati je treba, da vlada ne bo ugodila tem neutemeljenim in pretiranim zahtevam hišnih lastnikov, ker bi se v nasprotnem primeru dogodila vsem najemnikom velikanska krivica in nanje zvalila popolnoma vsa bremena. Svojega tasta je težko ranil, nato pa izvršil samomor pravoslavni duhovnik Novak Stojšič iz Starčeva pri Pančevu. Pop je imel za ženo hčerko trgovca iz Slavonske Požege. Sprva se je z ženo razumel, kasneje pa je prihajalo stalno do sporov, dokler ni žena vzela otroka in odšla k svojemu očetu. Pop jo je sprva prosil, naj se vrne, pozneje pa je začel groziti, da bo vse skupaj pobil. Zena m verovala besedam, toda jjop je res prišel na dom njenega očeta in skušal prepričati ženo, da bi se vrnila k njemu. Uspeha ni imel in zato je prišel ponovno v Slavonsko Požego. Ker je bila oblast opozorjena na njegove zločinske namene, so ga orožniki pognali iz mesta. Toda mož si je obril brado, se preoblekel v kmeta in odšel k tastu. Žena je brž pobegnila, čim ga je zagledala, toda Stojšič je hotel streljati za njo. Tast mu je hotel namero preprečiti, toda strel je zato njega zadel v želodec. Takoj nato je pop naperil samokres proti sebi in se ustrelil v srce. Se istega dne zvečer so ga pokopali v samoten grob. ker je bil pravoslavni škof odredil, da ga kot samomorilca ne smejo pokopati cerkveno. Kar dvakrat je bil pokopan ugledni kmet Vladimir Vuličevič iz vasi Visoka pri Kuršumljiji, ki je bil v oporoki napisal, naj ga pokopljejo na domačem vrtu. Po njegovi smrti so se bratje in sestre okrog tega sprli in nazadnje je obveljalo, da so truplo pokopali na pokopališču. Toda brat Miloš ni mogel več spati. Zdelo se mu je, da se mu brat stalno prikazuje in da zahteva, naj ga pokoplje na vrtu. Miloš se je obrnil na oblasti s prošnjo, toda tam so mu jo odklonili. Zaradi tega je sklenil, da bo sam truplo izkopal in ga pokopal na domačem vrtu. Dobil je nekaj kmetov in res so truplo odkopali in ga pokopali na vrtu zraven hiše. Seveda duhovnikov ni bilo zraven, ker oblast prekopa ni dovolila. Pač pa so ljudje začeli v zvezi z dogodkom razširjati najbolj neverjetne zgodbe. Manifestacije slovenskih akademikov proti komunističnim izdajalcem Ljubljana, 9. aprila. Slovenski akademiki so včeraj priredili na univerzi mogočno protestno manifestacijo proti tako imenovanemu »mirovnemu kongresu«, ki ga jw nalogu Kominterne prirejajo komunisti na belgrajski univerzi in na katerem naj bi sodelovali tudi komunistični akademiki iz Zagreba in Ljubljane. Po zborovanju na univerzi, katerega se je udeležila velika množica študentov, so bile j>oslane Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade, predsedniku senata dr. Korošcu in notranjemu ministru Mihaldžiču brzojavke, v katerih obsojajo protidržavno in protinarodno delo masonov ter komunistov in zahtevajo odločne akcije proti njim. Na zborovanju je bila sprejeta tudi izjava slovenskega akademske mladine, ki pravi: Izjava. 1. Slovenski akademiki univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani izražajo svoje ogorčenje nad dejstvom, da je sklican na belgrajski univerzi »mirovni kongres«, na katerega so bili povabljeni akademiki tudi iz hrvatske in slovenske univerze. Naše ogorčenje je upravičeno, ker se za to lažno »mirovno« oznako skriva komunistična pobuda, vodstvo in propagandna akcija. 2. Še so nam v spominu krvave žrtve preteklih komunističnih Izgredov na belgrajski univerzi in še posebej demonstracije, ki so jih ob priliki komemoracije francoskega admirala Gueprata uprizorili na belgrajski univerzi belgrajski komunisti z vzklikanjem proti »imperialistični« Franciji. »Mirovnic kongres v Belgradu ima isti namen: zlorabljajoč našo vojaško nevtralnost manifestirati za lažinevtralno boljševiško Rusijo in demonstrirati proti »kapitalistično imperialistični« Franciji. Takih neznačajnih salto mortale je sposobna samo do dna pokvarjena komunistična duša, ki svojo moralo uravnava po trenutnih poveljih iz Moskve. Ista »omladinat, ki je pred par leti po belgraj-skih ulicah aklamirala predstavnika osvobodilne »demokratične« Francije, danes pljuje na »imperialistično« Francijo (ki nima pod svojo oblastjo niti enega slovanskega podanika), in to zgolj zato, ker je Moskva spremenila svoje interesne simpatije. 3. Izražamo svoj stud nad izdajalskim početjem špijonov Kominterne, ki po nalogu Moskve razkrajajo našo notranjo moralno strnjenost in odpornost in to v času, ko se na frontah odloča o neznani usodi bodoče Evrope. 4. Zahtevamo brezobzirno oblastveno borbo proti vsem framazonskim, republikanskim in komunističnim pojavom v državi: prisilno delo za vse člane komparlije, razpust vseh prikritih legaliziranih komunističnih organizacij, ustavitev vseh levičarskih listov in publikacij. 5. Zahtevamo zaščito univerzitetne avtonomije proti destruktivnim zlorabam od strani komunističnih razgrajačev. Zahtevamo, da se univerza zaščiti znanosti! 6. Opozarjamo domače in tuje javno mnenje pred usodno zamenjavo: izgredi, akcije, demonstracije, kongresi itd., ki jih prirejajo komunisti belgrajske univerze, se ne smejo tolmačiti kot volja jugoslovanske akademske mladine. Akademska mladina slovenske in hrvatske univerze ni in ne bo nikoli izročila zastopstvenega pooblastila belgrajskim komunistom. Prepričani smo, da se bo tudi srbska akademska mladina z vso odločnostjo otresla vsiljivega varuštva agentov Kominterne, izdajalcev kralja, naroda in države. 7. Pozivamo vso slovensko, hrvatsko in srbsko akademsko mladino pa tudi vso narodno javnost, da se pridruži tej naši veliki borbi za dinastijo, narodno in državno mol proti agentom boljševiške Kominterne, ki bi hotela, skrivajoč se za svojo lažinevtralnost, ta veliki boj v Evropi zlorabiti za svoje suženjske načrte. Naj živi velika nepremagljiva Jugoslavija! Naj živi kralj Peter II. in naš narodni kraljevski dom! Naj živi svobodna Evropa svobodnih evropskih narodovi Dol s Kominterno in njenimi agenti 1 Slovenska akademska mladina univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Po zborovanju so akademiki šli v sprevodu do banovine med vzklikanjem in prepevanjem. Zastopstvo treh akademikov je banu dr. Natlačenu predložilo resolucijo z zahtevami akademikov. Zagotovljeno jim je bilo, da bo oblast storila vse jjotrebno. Akademiki in drugo ljudstvo, ki se je zbralo pred banovino, so potem odpeli državno himno in se razšli. Posebne obsodbe je bil pri tej priliki od akademikov deležen vršilec dolžnosti vseučiliškega tajnika g. Sketelj, čigar nerazumljivo in z njegovim položajem nezdružljivo nastopanje že dolgo vzbuja nezadovoljstvo akademske mladine. Vremensko poročilo »Slovenskega Razne zgodbe n sodne dvorane Dva mlada funaka noža — Zanimivosti starega sodnega arhiva — Se vedno živahne zemljiške kupčije Ljubljana, 9. aprila. Dva mlada mlečnozoba fantina stojita danes pred resnimi, tremi sodniki. Sta junaka noža. Od kod sta, nas ne zanima. Okolje, kako sta izvršila junaštvo z nožem, nas zanima in nam ustvarja žalostno sliko, kako so nekateri fantini na deželi sila tenkočutni za žaljive besede in si hočejo priboriti zadoščenje na »viteški način«, kakor nekdaj stari sabljači. Samo namesto sablje rabijo žepni ali pa kuhinjski nož. Prvi je prišel pred sodnike Tone. Velik je to junak. Na deželi pričakujejo fantje polnočnico po raznih gostilnah. Mnogo pijo, zlasti žganje. Tone je prišel s svojo skupino v neko gostilno naselja, ležečega v zapadnem delu ljubljanske okolice. Napil se je in postal zelo siten, izzival in psoval je ljudi. Po polnoči je Tone zopet razgrajal. Mirni France ga je prijel in posvaril, rekoč: »Pusti no ljudi na miru!« Tone je pograbil nož in z njim sunil Franceta naravnost v levo oko. Posledica: Tone v kriminal, France ob levo oko! Danes se zagovarja Tone pred sodniki zaradi zločina hude telesne poškodbe. Priznava, toda, kakor je to običajno pri takih junakih, izgovarja se na silobran, na ga je prej France napadel. Sodba ob sklepu lista še ni izvršena. Na vrsto pride danes pred malim kazenskim senatom še drugi junak noža. Dan žalostnega do-godba — letošnji pustni torek. Fantje so se v skupinah zbrali v neki vasi na zapadni meji, kjer sodna kronika že leta in leta ne pomni takšnih pobojev in ubojev, veselili so se kakor je to običajno na pustni torek, v neki gostilni. Ponoči, ko je nehalo pustno rajanje, je mladi France na cesti zabodel z navadnim žepnim nožem Toneta v levo stran trebuha, da so mu čreva izstopila. Zaradi nastalih komplikacij je Tone čez dve uri umrl ▼ ljubljanski bolnišnici. France je obtožen zločina uboja. Prizna France dejanje, toda zopet navadni izgovor: Silobran!« Zaradi klofute je bil užaljen in se je nad Tonetom »viteško« maščeval. Pred sodniki prejme primerno kazen in nagrado. Izid obeh razprav poročamo kratko jutri. * V justični palači so posebni arhivski prostori, velike kleti, kjer skrbno hranijo že močno zaprašene stare sodnijske spise, ki datirajo celo 200 do 800 let nazaj. Tu in tam se kdo iz kulturnih in drugih ozirov pozanima za te spise, ki spe mirno spanje, a so še vedno govoreč dokaz o vseh mogočih življenjskih prilikah, v katerih so živeli naši slavni in neslavni predniki. Stari sodnijski aThiv v kleteh hrani mnoge zanimive spise. Ljubljanska sodna oblast zaznamuje v svoji sto- in stoletni kroniki prav zanimive, napete, celo senzacionalne procese. O nekaterih je sedaj težko go-biti že vse podrobnosti in pikantnosti. — V 90 letih je vso takratno avstrijsko in celo evropsko javnost zanimal civilni proces nekega plemenitaša Wallenburga, ki je bil nezakonski sin nekega avstrijskega nadvojvode, menda Salvatorja. Svetovni tisk je takrat na dolgo in široko poročal o tem procesu. Vodil ga je pok. višji sod. sv. Travner. Končal je, kakor je to bilo v interesu vojvode. Pred ljubljanskimi sodniki so se morali v 90 letih zagovarjati mnogi tržaški, goriiki in drugi Italijani, takrat avstrijski državljani, zaradi iredentizma. Soditi bi jih moralo tržaško sodišče, toda določeno je bilo za ta proces ljubljansko. To je bil prvi večji politični proces v LjubljanL Obtožence je med drugimi zagovarjal pok. odvenik dr. Valentin Krisper. Pred ljubljansko poroto so detomorilke vedno imele slabe šanse in izglede. Porotniki so navadno soglasno potrjevali krivdo detomora in detomorilka je bila sojena na več let težke ječe. Zgodil pa se je za takratno dobo nezaslišan primer. Ljubljana je kar vzkipela. Kaj? Detomorilka pred poroto oproščena! Neka učiteljica — hčerka uglednega veljaka z dežele — je bila obtožena detomora. Njeno zadevo je prevzel v roke odvetnik dr. Valentin Krisper, ki je zaslovel kot spreten kriminalist in zagovornik. Napeta razprava je pri- nesla nepričakovan rezultat. Porotniki so izjavili, da obtoženka ni kriva. Torej oprostitev! Takoj drugi dan nato je prišla na vrsto druga detomorilka, ženska iz nižjih slojev. Logično, da je bila tudi ta opToščena. * Zemljiška knjiga je do 8. t. m. zaznamovala 25 kupnih pogodb, na podlagi katerih je bila prenesena lastninska pravica do nepremičnin v mestu in okolici na posamezne kupovalce. Vse ne-I>remičnine v teh pogodbah so bile prodane za celotno kupno vrednost 1,206.670 din. Prav v tem času v marcu je bilo zaznamovanih 80 kupnih pogodb za vrednost 1,576.733 din. Splošno lahko trdimo, da že od jeseni vladajoča živahnost na nepremičninskem trgu ni dosti ponehala, še vedno je veliko povpraševanje po realitetah, dosti je pa tudi ponudb. Za moderno Plečnikovo avenijo v bližini Baragovega semenišča je mestna občina ljubljanska kupila od Družbe sv. Vincencija Pavelskega 2289 kvadratnih metrov sveta v k. o. Peterske predmestje I. del za 137.340 din. Kvadratni meter je bil po 60 din. — Posestnik Alojzij Martinc je prodal cerkvi sv. Simona in Jude na Rudniku več travniških parcel v bližini cerkve v skupnem obsegu 174© m2, da se uredi novo rudniško pokopališče. — Krajevni šolski odbor v Dolu pri Ljubljani je prodal staro šolo, stoječo na pare. št. 60-3 k. o. Dol, upravi občine Dol pri Ljubljani za 42.000 din. Občina gradi novo šolo, staro šolsko poslopje pa bo občina uporabila za občinski dom. — Tvrdka 1. Knez v Ljubljani je pred leti kupila obširne zemljiške komplekse (kurja fabrika) ▼ Spodnji Šiški ob gorenjski progi. Ta svet je par-celirala v stavbne parcele. Sedaj jih prodaja po legi in obsegu od 50 do 120 din mJ. Sedmim interesentom je zadnjič prodala več parcel v skupnem obsegu 3092 1 za 270.215 din. Nasprotno je hipotečni trg letos prve mesece veliko manj živahen ko lani. Dana so bila prav maloštevilna posojila. športne vesti Krai Tempe- ratura » C‘ C s. T3 O ** ž Veter Pada- vine l-s . « n CQ ■a! ci IS & ■oc P (smer. jakost'; m/m f Ljubljana 761-4 10-u o-o 81 0 S w, — — Maribor 759-9 8-4 -3-0 80 4 0 — — Zagreb 763-8 7-0 2*0 70 10 N Ei — — Belgrad 761'c 1d-0 3-C 90 10 WNW. — — Sarajevo 764-5 5-0 1-0 ec ll 0 — — Vis 760-7 9-0 5-0 7i) 4 NNE: — — Split 757-3 15-0 7-0 60 0 0 — — Kumboi 758-t 13*0 10-0 40 5 NNE, — ■— Rab 762-3 10-0 4-0 60 0 0 — — Oairoinn* 758-3 14-0 8-0 40 6 NE, — — Vremenska napoved: Manj oblačno, spremenljivo in hladno vreme. — Najvišja toplot« zraka na letališču —3.3 stopinj C. Koledar Dane«, torek 9. aprila: Marija K., Tom. Sreda, 10. aprila: Methilda. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, ded., Rimska cesta 31. Z velikim uspehom je že ponovno nastopil pred našim koncertnim občinstvom, francoski violinist Robert Soetens. Je najidealnejši propagator francoske glasbe, poleg tega pa resnično velik umetnik, ki mojstrsko obvlada svoj inštrument. Zato je povsod, kjer koli nastopa, izredno cenjen in priljubljen. V Ljubljani bo koncertiral v ponedeljek dne 15. t. m. v veliki firharmonični dvorani. Začetek točno ob pol 9 zvečer. »Gledališče mladih«. V petek 12. aprila ?>o ob 20 v frančiškanski dvorani igralo 'Gledališče mladih« Cankarjevo igro »Lepa Vida«, ki jo je zrežiral in scensko opremil Sintič Zvonimir. Pri predstav« sodelujejo: Kačičeva, Svetetova, Battelino, Blanč, Kovič, Raztresen, Starič, Štiglic, Zemljan in govorilni zbor. Nabavite si vstopnice v predprodaji, ki bo v četrtek in petek od 10 do 12.30 in od 15 do 18 pri dnevni blagajni v frančiškanski pasaži. Comedie Franfaise v Ljubljani V soboto, dne 13. aprila ob 8 zvečer prirede najodličnejši člani pariške Comedie Fran^aise večer e recitacijami iz francoske poezije ter vprieoritvijo Mussetove enodejanke »Vrata morajo biti odprta ali zaprta«. Našemu občinstvu so še v najlepšem spominu lepe in uspele prireditve raznih francoskih gledaliških družin v povojnih sezonah, zato mu bo brez dvoma ustreženo, ako bo moglo pozdraviti zastopnike prvega francoskega gledališča pri njihovem prvem ofi-cialnem gostovanju na našem odru. Cene od 40 din navzdol. Stroga nevtralnost je postavila jugovzhod Evrope pred nove naloge. Ni jih lahko premagovati, ker stalno se menjajoče razmere zahtevajo vedno nova preusmerjenja načrtov v zasebnem gospodarstvu. Zaradi tega mora biti vsak podjetnik dobro poučen o trenutnem gospodarskem položaju v državi m zunaj. Le tako bomo mogli umno gospodariti rn imeti uspehe. Ljubljanski velesejem le v našem gosp>odarstvu ona vez, ki spaja producenta in konzumenta, ki obema kaže pravo smer v izmenjavi dobrin in tako pospešuje naše domače gospodarsko ustvarjanje. Tudi letos bo Ljubljanski velesejem od 1. do 10. junija prikazal ustvarjalno silo našega gospodarstva. Pokazati hočemo, da naša industrija in trgovina kljub vojni vihri na zapadu ni ohromela. To je naloga, prevažna za naše državno občestvo, pri kateri morajo sodelovati vsa naša vidnejša podjetja. Prijavite se! Razpis propagandnega atletskega tekmovanja po dolžnosti, ki ga priredi SK Planina dne 27. aprila t. 1. v Ljubljani na stadionu ob Tyrševi cesti. Tekmovanje se prične ob 15. Pravico starta na tem tekmovanju imajo verificirani in neverificirani atleti klubov, članov SAZ-e v Ljubljani. Tekališče je dolgo 400 metrov, je pokrito z ugaski in ima 2 nedvignjena zavoja. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih ASKJ v Zagrebu. Prijave je poslati najkasneje do 25. t. m. na naslov: Fr. Jeglič, Ljubljana, Kongresni trg 2. Prijavnine in nagrad ni. Program in vrstni red disciplin je sledeč: Tek 10 m juniorji C in seniorji, met krogle kg 7.25 seniorji, met krogle kg 5 juniorji C + B, skok v višino juniorji C in seniorji, met kopja 800 gr juniorji C in seniorji, tek 1500 m seniorji, tek 1000 m juniorji C, skok v daljavo juniorji C in seniorji. * K občnemu zboru Gorenjske zimsko-iportne podzveze na Jesenicah 6poroča Jug. zimskošportna zveza sledeče: Na Vaše tozadevno poročilo v ponedeljkovi številki vljudno prosimo, da popravite to poročilo v tem smislu, da je bil dopoldne ob 9 sestanek Akcijskega odbora ca reorganizacijo JZSS, ki ga je vodil zvezki delegat g. dr. Ferenčak in katerega eo se udeležili vsi klubi pri Gorenjski podzvezi, ne pa sestanek pripravljalnega odbora za ustanovitev Slovenske smuške zveze, ki je zaradi sestanka JZSS odpadel. Novo došle državne srečke prodaja menialnica Reictier & Turk Prešernova ulica LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE DKAMA - Začetek ob 20 Torek, 9. aprila: »Partija šaha*. Premiera. Premierski abonma. Sreda, 10. aprila: »Županova Micka«, »Varh«. Rred Sreda. Četrtek, 11. aprila: »2upanova Micka, Varh. Red četrtek Petek, 12 aprila: Zaprto. Sobota, 13. aprila: »Asmodej«. Red A. OPERA — Začetek ob 20 Torek, 9. aprila: Zaprto. Sreda, 10. aprila: Zaprto. Četrtek, 11. aprila: »Lucia di Lamroermoor.« Premiera. Premierski abonma. (Dcbut gospe Sonje Ivančičeve). Petek, 12. aprila ob 15: »Figarova svatba«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 d’n navzdol. Drama France Bevkova igra »Partija šaha« nam rite v okviru sodobnega časa zakonski trikot, ki je nastal, ko je rešil pustolovec Gale industrijalcu Drenu življenje. Izrablja ga kot hišni prijatelj in skuša pridobiti njegovo ženo Erno. Borba obeh mož za ženo tvori dejanje, ki doseže svoj višek v partiji šaha, ki jo igrata za življenje. Sodelujejo: Mira Danilova, Bratina, Drenovec, Slavčeva in mali Bratina. Režija: Valo Bratina Premiera bo dane6 v torek zvečer za premierski abonma. Z uvrstitvijo te igre v dramski repertoar prejmejo p. n. abonenti v letošnji sezoni 21 dramskih predstav in si dovoljuje uprava to izvirno slovensko delo svojim p. n. abonentom pokloniti. OPERA V četrtek bo v operi primiera na novo naštudirane Donizettijeve »Lucije Lammermoorske«, v kateri bo debatirala mlada, nadarjena pevka Sonja Ivančičeva. Za novo režijo in novo sceno bo poskrbel režiser Emil Frelih, v posameznih partijah pa bodo sodelovali: Anžlovar, Lupša, Rakovec in Bar-bičeva. Tenorsko partijo bo pel kot gost A. Ma-nuševski iz Maribora. Dirigent Neffat. Premiera bo za premierski abonma. Dijaška predstava v operi. V petek popoldne se bo vprizorila kot dijaška predstava mojstrska Mozartova opera Figarova svatba, ki stvarno predstavlja eno najuspelejših vprizoritev letošnje sezone. Režija je Debevčeva, dirigira dr. Švara, V glavnih partijah sodelujejo: Betetto, Ribičeva, Vidalijeva, Janko, Heybalova, Kogejeva, Marčec in Zupan. . .—-n-- .■■■.k**-,. im myy:;.V.'T' Kako odstranjujejo mine, zasidrane v morju »Pometači min«, vlačilci, »metle«, oropesa... Tistim nestrpnežem, ki trdijo, da se sedanja vojna še ni niti začela, bi vedeli angleški iskalci min marsikaj nasprotnega povedati. Saj morajo ti neutrudni »pometači« morja prepluti vsak dan nad 500 milj dolgo morsko pot vzdolž vzhodne britanske obale. To je že samo po sebi skrajno naporno in nehvaležno delo, ne glede na to, da morajo biti pomorščaki vsak hip pripravljeni zadeti na skritega sovražnika. Pri tem opravilu je mogoče dvojno: bodisi da iskalec najde mino ali pa, da mina prehiti iskalca. V zadnji svetovni vojni je skoraj ob vsakem takem trčenju polovica posadke na minoizsledovalcu izginila pod vodo. Danes je po dobljenih skušnjah v tem pogledu malo bolje, čeprav je že zabeleženih petnajst izgub med angleškimi minoizsledovalnimi vlačilci. Iskanje in uničevanje min ni navamo samo zaradi min samih, marveč tudi zaradi neprestano prežečih bombnikov in podmornic. V svetovni vojni so imeli Angleži zaposelnih nekaj nad štiri sto mino-iasledovalcev, izmed katerih se jih jim je 246 potopilo. V sedanji vojni pa imajo samo minoizsledo-valnih vlačilcev nad sedem sto, poleg teh pa še lepo število pravih mornariških »minopometačev« in motornih čolnov. Dejstvo, da so imeli v svetovni vojni Angleži opraviti s 25.000 minami, ki so jih bili Nemci položili v njihovih vodah, govori zadosti zanesljivo za to, da je dandanes znanje za iskanje in uničevanje min — kajpada pritrjenih min — že dodobra izpopolnjeno. Minoizsledovalne brodove delč strokovnjaki v 'tri vrste: v prave mornariške »minopometače«, ki imajo namen čistiti in varovati pot bojnim brodo-vom ali konvojem. Ti imajo seveda zelo prostrano plovno polje. Potem so plitki manjši motomi čolni, ki imajo opraviti samo na stalnem odrejenem področju, in minoizsledovalni vlačilci, ki izsledujejo mine po navadnih morskih potih in pri vhodih v pristanišča. Ti vlačilci plovejo zelo globoko — do preko trinajst čevljev pod vodo — zato so jim mine, ki so pod vodo, najbolj nevarne. Njihov namen je torej predvsem izsledovanje minskih polj, medtem ko motorni čolni in »minopometači« mine predvsem uničujejo. Minoizsledorvalni vlačilec pa ima to prednost, da more zaradi svoje odporne in močoe konstrukcije na morje ob vsakem vremenu, medtem ko morajo motomi čolni v času hudih viharjev ostati v svoji luki. V zadnji svetovni vojni sta pri lovu na pritrjene mine redno delali dve ladji, ki 6ta pluli vzporedno in imeli med seboj mrežo, v katero sta lovili mine. Tako manevriranje pa je bilo kajpada zelo težavno in neprikladno. Dandanes opravlja isto delo en sam vlačilec in sicer s pomočjo pomožnega plovila, ki se imenuje »oropesa«. Ta oropesa je torpedu podobno plovilo, ki nosi na svoji sredi visok drog z zastavo. Na to plovilo je pritrjena rezna pri- prava, tako imenovana »metla«, ki moli preko boka vlačilca. S posebnim mehanizmom se da to rezilo, ki ima namen prerezati sidrne žice pritrjene mine, kadar zadene nanje, po volji dvigati in spuščati, medtem ko se vsa oropesa lahko suče v smeri vlačilca. Nevarnost preti vlačilcu samo tedaj, če ga v takem stanju slcuša napasti bombnik ali torpedo, ker se okomotan z oropeso, ne more zadosti hitro sukati, oziroma pobegniti. Oropesa mu namreč zmanjšuje hitrost od petnajst na komaj šest vozlov brzine na uro. V tem primeru marajo oropeso, oziroma z njim spojeno vlačilčevo »metlo« nemudoma odsekati od matice. Če pa »metla« zadene na sidrno žico mine ter jo prereže, splava mina na površje in nadaljnje delo morajo opraviti puške na vlačilcu. Streli mino bodisi uigo, da eksplodira, ali pa jo samo navrtajo. V tem primeru začne zajemati vodo ter pade na morsko dno. Ker pa ima trdo »kožo«, je treba včasih do 500 krogel, da jo uničijo. (g) Švedska povečava letalstvo Ker je Švedska v nevarnosti, da se po miru, ki je trajal 200 let, sedaj zaplete v vojno, je pod-vzela potrebne ukrepe in mere, da bi si mar ohranila. V Zedinjenih državah je noročila tristo najmodernejših štirimotomih letal. Med temi so tudi najnovejša lovska letala s preko 600 kilometrov hitrosti na uro. Doma pa so vse tovarne dobile nalog, da delajo za vojne potrebe noč in dan. V mirnem času ima Švedska pod zastavo okrog 60.000 mož, v kratkem pa bo vlada vpoklicala novih 100.000 mož. Tako se pričakuje v najbližji bodočnosti. Cilj države mora biti, piše neki švicarski list, organizirati močno armado, ki bo vedno pripravljena braniti deželo. Eno najbolj važnih stra-tegičnih točk predstavlja otok Gotland v Baltiku. Ko se je vnela rusko-finska vojna, ta otok ni bil nič utrjen. Sedaj pa 60 na delu stotine ljudi, ki otok utrjujejo in ga pripravljajo za najopomejšo pomorsko bazo v Baltiku. Po obrežju vzdolž otoka pa 60 postavljene številne letalske baterije. Prav tako tudi z vso naglico delajo letališča za lovska letala, (d) Človek, ki se skoraj nikdar ne zmoti... Zaslužil si je milijone s tem, da prav prerokuje izide športnih tekem v Angliji Pred šestimi leti je prišel iz Avstralije v London človek, katerega vse premoženje je bilo v znanju nekaj matematike in časnikarstva. Smejal 6e je nekoliko nervozno in nikdar ga nisi videl brez cigarete v ustih. Imel pa je poleg vsega tega še eno strašno napako, ki je pravi Anglež skoraj ne more odpustiti nobenemu človeku: nobene panoge športa ni gojil niti se ni zanimal za noben športni dogodek. Da bi pa šel gledat kakšno športno prireditev, mu pa še na misel ni prišlo. Danes pa ima milijone, ki si jih je prislužil s stvarjo, do katere ni imel nobenega veselja in v katero se je razumel kakor »zaje na boben«. Čudno je res to: nekaj, kar te ne zanima, pa ti prinese milijone. Še 6tvari, ki te zanimajo in imaš veselje z njimi, ti prinesejo toliko, da za silo živiš. Da bi pa od tega kaj imel, to ti pa še na misel ne sme priti. Danes poslušajo milijoni Angležev z največjo napetostjo, ker zmoti se takorekoč nikoli I 2. Življenjska zgodba tega moža je kaj nenavadna in jo človek komaj verjame. Še bolj neverjetna pa se zdi zato, ker je ime tega nogometnega prerokovalca še vedno skrivnost, in javnost ne ve, kako se prav za prav piše. Vedo samo to, da ta nogometni jasnovidec 6edi v uredništvu angleškega lista »Sun-day Dispatch« in čara. Ta časnikar-matematik ali pa narobe, kakor hočete, je prišel v London, mesto Na francoskem rušilcu »La Railleiisc« je pred dobrim tednom iz neznanih razlogov nastala silna eksplozija, ki je ladjo razklala na dvoje, tako da se je v nekaj minutah potopila. Število mrtvih, ranjenih in pogrešanih mornarjev se giblje okrog 100. Francoske mornariške oblasti so uvedle strogo preiskavo, ker je vei kot na dlani, da gre za vohunsko sabotažno dejanje. — Rušilec »La Railleiisc« je bil med najmodernejšimi tovrstnimi francoskimi bojnimi ladjami. Imel je 1B78 ton, hitrost 34 vozlov in je bil oborožen s štirimi 13 cm topovi, z dvema 3.7 cm protiletalskima topovoma in 6 torpednimi cevmi kalibra 55 cm. milijonov in bogastva, brez počene pare v žepu. Začel je premišljevati, kako bi prišel do skorjice kruha. Dolgo je premišljeval, nazadnje mu je pa le šinila prava misel v glavo: kaj ko hi ae vrgel na stave! Pa ne da bi stavil in tvegal, ampak na nekaj bolj gotovega. Rečeno, storjeno! V Angliji kakor tudi drugod po 6vetu so bile stave v navadi običajno samo pri konjskih dirkah. Čeprav so se vlade trudile, da bi ne bilo stav na ljudi, vendar niso mogli zatreti družb, ki so se ba-vile s tem. Te organizacije izdajajo sezname, na katerih so domnevni izidi tekmovanj. Če je izid res tak, na kakršnega si stavil, si dobil dogovorjeno vsoto. Toda take stave so bile vedno zelo negotove. Ta maž pa se je stvari lotil od druge plati, ne pa na slepo srečo in slučajnost. Hotel je nekaj takega, kar bi vsaj do neke meje gotovosti držalo. Začel je vneto proučevati izide tekem angleških nogometašev v zadnjih desetih letih. Tekem pa je bilo v tem času dobrih deset tisoč. Naredil je sezname in grafikone, jemal v obzir sposobnost posameznih moštev in določil njih goal-razliko napram drugim moštvom. Dolge mesece je tako delal z logaritmič-nimi tablicami v rokah, pisal dolge in zapletene računske obrazce, risal ter tako prišel do računa verjetnosti. Praksa je potrdila te račune za pravilne, ki že niso več verjetnostni ampak skoraj popolnoma verjetni. Ta verjetnost je šla do 99.25%, kar je skoraj toliko kot res. Tako je na primer izračunal, da izidi tekem med londonskima nogometnima kluboma »Arsenal« in »Aston Villa« govorijo v prid prvega, čeprav ta razlika ni tako občutna. Račun je pokazal, da je verjetnost »Arsenalove« zmage, če igra na svojem igrišču večja za 1.24, če pa igra na nasprotnikovem igrišču, pa je razlika samo 0.98. Na podlagi teh številk je bilo lahko napovedati izid. Ko je potem v eni nogometni sezoni ugotovil, da to res drži, z verjetnostjo 99.25%, je pograbil za pero in 6voje ugotovitve napisal. Knjige, v katerih razpravlja, kako je treba staviti, in kolikšna je verjetnost. Podpisal se ni s pravim imenom im je morda tudi to nekoliko pomagalo, da so knjige šle za med. Prva izdaja je kmalu pošla, drugo pa je izpopolnil še bolj — kjer je verjetnost 99.75%. Londonski list »Sunday Dispatch« je uvidel, da bi ne bilo napak, če bi se dalo tega dragocenega moža pridobiti, čeprav ni znal ne strojepisja ali pa stenografije. Uspelo mu je in 60 ga dobro plačah, kar je razumljivo. Danes sedi v uredništvu tega iista in piše prerokovalne rubrike. Naklada liste se je zar?d< le privlačnosti razumljivo povečala. Ta mož ima danes od nogometa več kakor Allison ali pa Buokley, trener znanega »Arsena, la«. Imena igralcev ga ne zanimajo in je najbrž edini prebvalec otoka, ki ne ve, da se imenuje slavni centerhalf »Arsenala« Ted Drake ali pa, da je Di-xie Dean zabil v eni sezoni šestdeset golov za svoj klub »Everfon«. Čudno pri vsem tem je pa to, da svojim računom menda še sam ne verjame. Nekoč njegova žena imela rmolo, ker je stavila na škotski klub »Glas- Tale srčkana mucika ima št. 68 na listi uslužbencev 15-nadstropne palače Park-Building v Pittsburgu. Njena naloga je, da preganja miši in podgane in prejema zato 85 centov na teden v obliki mleka in drugih priboljškov. Program radio Ljubljana Torek, 9. april; 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 šolska ura: Kako se 6ami ubranimo nalezljivih bolezni. — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Harmoniko igra g. Milan Stante — 18.40 Dušeslovne prvine gospodarstva (g. dr. France Veber) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Hrvatska enciklopedija (dr. Mate Ujevič, Belgrad) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Plošče — 20.15 Fricdrich Schiller: Viljem Tell, igra v 5. dejanjih; po Fr. Cegnarjevem prevodu priredil Fr. Koblar. Izvaja Radijska igralska družina — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkseter. Orugl programi Torek, 9. aprila: Belgrad; 20.10 Gosli — Zagreb: 20.30 Kom. gl. Belgr, kratkovalna postaja: 19.40 Poročila v slovenščini — Bratislava: 20.20 Slovaška gl. — Praga: 21 Ork. konc. — Sofija; 20 Kom. gl. — Beromiinster: 20.40 Ork. konc. — Budimpešta: 20 Ork. konc. — Bukarešta: 20 Sim. konc. — Stockholm-Horby: 21 Mahlerjeva simfonična pesnitev »Pesem o zemlji« — Trst-Milan: 17.15 Klavir — 21 Simf. konc. — Rhn-Bari: 20.45 Berliozovo »Faustovo pogubljenje« — Nemogoče. »Zmerom pripovedujete, da ne pijete. Zadnjič sem vas pa opazoval, ko ste v kavarni pili črno kavo z rumom.« »Nemogoče! Takrat sem pa moral biti pošteno pijan!« gow-Rangers«. Bil je hud in nikdar ni doma več govoril o nogometu. Ko uredništvo ob sobotah zvečer daje rezultate in brnijo telefoni na vse strani, jo primaha on z lo-garitmičnimi tablicami, čarovniškimi trikotniki in grafikoni v uredništvo in napoveduje rezultate za prihodnjo nedeljo. Usede se za mizo z nepogrešljivo cigareto v U6tih, >n se poglobi v delo, ne meneč 6e za pepel, ki mu pada po obleki niti za živahne razgovore svojih delovnih tovarišev, ki govorijo o uspehih ali neuspehih tega in onega kluba ter ugibajo o bodočnosti. Za njega pa so uspehi samo na papirju, v logaritmih in grafikonih. Naibolj čudno je pa to, da 6e skoraj nikoli ne zmoti. V sto primerih ugane 99.75-krat. (d). 7 Ta trenutek je pripeljal moj voznik, nakar me je Morton pobral iz železnega bodi?ja, me prenesel do voza in me položil na zadnji sedež. Razen nekaj obrez in prask, sem bil nepoškodovan. Toda bil sem tako prestrašen, da nisem spregovoril besede, odkar me je bil Morton treščil. Morton je krvavel iz več urezov. Zapovedal je mojemu vozniku, naj pelje k ječi v Wheatonu. Ko smo se bližali kraju, me je začelo slabiti. Zdaj sem prvič nagovoril Mortona in mu dejal, da mi je slabo. Prosil sein ga, naj mi vzame iz žepa na ledjih cigareto, mi jo vtakne v usta in mi jo prižge. Odklonil je g poplavo zmerjanja, nakar sem prosil za to šoferja. Zapeljali smo proti ječi. Ustavili smo se pri vhodu, Morton me je potegnil iz voza in me vrgel na tla kakor vrečo moke. Sodnik je imel ravno posla s prirezovanjem trave in je naglo pritekel. Čeprav me je bil že prej videl, me v tem stanju, zvezanega, krvavega in zamazanega ni prepoznal. Morton mu je dopovedal, da me hoče dati zapreti. Sodnik je pripomnil, da brez zapornega povelja ne more storiti nič. Morton je na to dejal, da bo izposloval tako povelje, in me je pustil na tleh. Ko se je sodnik pripravil, da bi me odvezal, sem ga opomnil na najino poznanstvo, potem me je prepoznal. Prosil sem ga, naj kot dokazilo ohrani moj trdi ovratnik, ki je kazal razločne sledove vrvi, in pa čevlje, na katerih konicah je tesna poveza tudi zapustila sedove. Sodnik mi je pustil, da sem telefoniral svojim delodajalcem v (Tiikago. Imel sem velike težave, preden sem jih prepričal, da je mol, ki me je a takim poudarkom napadel, zares Mark Morton sam. Nazadnje so rekli, da bodo brž poslali odvetnika, poročevalca in fotografa z avtomobilom. Medtem je bil Morton izposloval zoper mene zaporno povelje zaradi nedovoljenega vstopa na njegovo posestvo. Odpeljali so me pred mirovnega sodnika in moral sem položiti 500 dolarjev jamščine. Naslednji dan so me spraševali. Morton je brezobzirno vztrajal pri vsem, kar je bil storil. Moj odvetnik pa ga je spraševal križem-lcražem in izdrezal iz njega, da je ha tisti kmetiji pogosto prodajal živino in da je pri vzhodu bila tablica z napisom: »Živina naprodaj.« Odvetnik je zdaj spodbijal obtožbo, ker je ta tabla spreminjala dovoz na pristavo v napol javni prehod. Sodnik se mu je pridružil in stvar zavrnil. Ta dogodek se je za moj bodoči razvoj izkazal kot zelo dragocen. Vsi listi so prinesli storijo o tem, kako mi je bila vzeta prostost in kako so me več dni spraševali — vse z velikim poudarkom in kričečim prikazovanjem. Moj list mi je kupil vrsto novih oblek ter mi zvišal plačo za sedem in pol dolarjev na teden. Z neslavnega mesta »tekača«, poznanega samo malo tovarišem ter nekaterim virom poročil, sem za nekaj dni nenadoma skočil v najsvetlejšo luč javnosti. Moje ime je postalo znano vsakomur, kdor je imel s chikaškim tiskom poklicnega posla. Ta reč mi je nazadnje za zmeraj dala neko mero samozavesti. Tožil sem potem Mortona na 50.000 dolarjev odškodnine zaradi jemanja svobode, protipravnega prijetja in hude telesne poškodbe. Zaradi prezaposlenosti sodnij, se je zadeva vlekla šest let, ne da bi bilo prišlo do razprave. Mortonovi odvetniki so dosegli številne odloge, prav tako pa moji zaradi moje odsotnosti v Mehiki in Evropi. Nazadnje sem leta 1920 dobil v Londonu sporočilo svojega odvetnika, da nadaljnje odlaganje ni več mogoče. Pisal sem mu, da zgolj zaradi morebitne ugodne sodbe ne morem priti k razpravi, zakaj vedel sem, da bo Morton zadevo spravil pred višje sodišče. Torej sem ga prosil, naj reč pusti ali pa sprejme sleherno poravnavo, pa naj bi bila še tako zmerna. Nekaj mesecev pozneje sem dobil nakaznico na 500 dolarjev. Odvetnik Roy de Keehn je pri poravnalnem postopanju prigospodaril 700 dolarjev ter si obdržal 200 dolarjev za stroške. »Chikago American«, katerega je zastopal, sem bil zapustil že štiri leta prej, pa so pri listu prostovoljno nadaljevali zadevo zaradi splošnih koristi poročevalskega poklica. Medtem sem se bil preselil iz stanovanja svojega deda na Oak Street, ki je ležal na severni strani mesta. Tam sem stanoval i nekim tovarišem. Ker sem zdaj zaslužil po sedem in dvajset dolarjev tedensko, sem si kupil dr. Elliota »Petčeveljski knjižni zaklad«, delo v štiridesetih zvezkih, ki naj bi obsegali književnost in modrost vseh vekov. To so bile prve knjige, ki sem jih v svojem življenju kupil. Treba je bilo več kakor leto dni, da sem zmogel vse obroke. Leta 1915 sem obravnaval — kakor kaže moja knjiga za izdatke — tri in trideset zločinov umora: umore iz maščevanja, iz jeze, roparske umore, zavarovalne umore in take, do katerih prihaja v »večnem trikotu« med moškimi in ženskami. Albanci na severni strani mesta so za tako delo uporabljali ponavadi sekiro in so svoje žrtve dobesedno sesekljali na kosce. Italijani pa so imeli rajši odrezane puške, ki so jih polnili z ležaj-nimi kroglicami iz koles. Te krogle so se na široko pršile in so žrtev preluknjale kakor sito. V Chicagu so morili celo majhni otroci. Popisoval sem primer desetletnega Italijančka, ki je svojega soseda umoril po premisleku. Ker ga je sosed nagnal s svojega vrta, je fantič potegnil izpod postelje nabito očetovo puško, posrečilo se mu je, da je nekako odprl zatik, potisnil cev čez plot na dvorišču in soseda ustrelil. Po slušal sem ga, kako je sede na kolenih policijskega stotnika pripovedoval z otročjo samozavestnostjo storijo in kazal stotniku, kako je z nogo odprl zatik na puški, ker je bil vzvodek za njegove ročice pretrd. Policija ni vedela, kaj bi, zakaj za premišljene umore desetletnih otrok ni bilo nobenih postav. Ne vem več, ali so ga poslali v poboljševalnico, ali je ostal brez kazni. Posel me je pogosto vodil na sodnije. Bil sem priča, kako so pravico kar naprej preobračali in zavijali z njenimi lastnimi tehničnimi umetnijami, s krivimi prisegami podkupljenih kriminalnih odvetnikov, po nevednih porotnikih, od katerih so advokati enega ali pa več podkupili, po takih, katerim so odločni odvetniki vzbujali sočutje, sleparijo in po političnih vplivih. Založnik mojega lista me je hotel za stalno zaposliti kot poročevalca za sodne in kriminalne reči. To bi pomenilo zvišane prejemke, pa sem le odklonil. Skušnje, ki sem si jih bil zbral tisto leto. so me pripravile do sklepu, da se bom tega življenja otresel. Pri tem delu se nisem ličil pisanja, ker so zunanjo obliko mojim poročilom, katera peni telefoniral v uredništvo, dajali drugi. Ozračje zločinov in nasilja mi je bilo. vse bolj neznosno, toda vseeno sem zmogel tisto, čemur so uredniki dejali »pošteno delo«. Morda zaradi tega, ker je dober kriminalni poročevalec, kakor je dejal Hector Ellwell, tisti, ki se mu ta reč studi. Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. - Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva niica 6*111 Telefon št 4001 do 4005. Uprava; Kopitarjeva ulica l