Mutim plaćana v gotoilnL
LetoLXX.   ft. 181
L)«MJaaa, tor«* It. avgoste 1997
dna W« L-

Izhaja vsak dan popolđne, lzvzemfli nedelje ln praznike. — Inaeratl do 30 pettt vrst A Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S, veCJi inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, imermtnl davek poacbej. — „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inoacmatvu Din 25.—. Rokopial se ne vračajo.
UREDNIftTVO IN (TPRAVNIftTVO LJUBLJANA,   Knaajfr,»   aBoa   it. *
Telefon: 31-22. 31-23, 31-tt, 11-29 in 31-26
Pođmtniea: MARIBOR, 8troanMfc7«rjeva 3b — IfOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon st. 26 — CELJE, celjsko unfelltro: Strossmajrerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova oL 2* Uiiifmi it. 190 — JKSENICE: Ob kolodvoru 101.
Polisa lamnOnlem ▼ Ljubljani it 10.351
Zapletljaji Daljnega vzhoda:
Vojna edini izhod
Kitajski general Izjavlja, da je mogoče spor z Japonsko reiiti **m*m s vojmo
N&nking, 10. avgusta. d. V Nanking je prispel general Kajsinkaj, poveljnik 19. armije, ki je svoj čas obranila šanghaj pred Japonci. General je imel v Nankingu govor, v katerem je izjavil, da za rešitev spora z Japonci ni drugega izhoda kakor vojna. Edino z orožjem se je mogoče obraniti Japoncev ter vrniti Kitajski štiri severne pokrajine. Minili so čaši JuanSikaja, je de-jal, ko je bila Kitajska povsem nepriprav-ljena in je morala ponizno sprejeti 21 točk japonskega ultimata. Došlej se je v Kitajski mnogo iz temelja izpremenilo. Vojska je bila reorganizirana ter je pripravljena za vse in preieta s patriotizmom. Proti Japomcem stoji 450 milijonov ađruženih Ki-tajcev in v imenu tega naroda moramo sprejeti vsiljeno nam vojno. Drugega izhoda ni.
Napad na Japonee
v Sanghaju
ftanghaj, 10. avgusta. d. V blizini letali-*ča Hungtao se je pripetil včeraj hud incident. Avtomobil, v katerem so bili japon-ski oficirji, je ustavila kitajska straža, ki je pričela nanj streljati. Ubita sta bila en japonski oficir in japonFki mornar.
Po izjavah kitajskih oblasti so japonski vojaki skušali s tovorntm avtomobilom priti na šanghajsko letalisće Hungtaj. Kitajska straža jih je ustavila, da bi jih vprasala, kaj hočejo, Japanci pj. so začeli takoj streljati. Ko so postreljali vso municijo, so skočili z avtomobila in prićeli bežati. Ktajski vojaki so streljali za. njimi  ter ubili enega
ofcirja in enega vojaka. Pri spopadu je bil tuđi ubit en vojak kitajske straže. Japon-ske pomorske oblasti so takoj popojdne protestirale zaradi tegra pri predsedniku šanghajske občine ter poveljniku kitajske posadke, pri čemer so izjavili, da kitajski vojaki nišo imeli nobene pravice streljati na japonske vojake, ker so se nahajali na področju mednarodne koncesije, kjer imajo Japonci neomejeno svobodo gibanja.
Ta incident bo morda imel se hude po-eledice.
,  Pohod kitajske vojske
Tiencin, 10. avgneta. AA. Včeraj je glavno poveljstvo v severni Kitajski objavilo, da so kitajske čete izvedle včeraj Številne etrate&ke ukrepe. Severozapadno od Pekinga so se utrdile kitajske 84., 89. in 133. divizija. Tem četam se bo kmalu priključila 4. divizija, ki prihaja z juga. Kalganu se z juga bližajo tuđi 21. in 26. divizija. Te čete prodirajo počasi ob železniškJ progi. Pred njimi .prodirajo manjsi kitajski od-delki, ki gredo proti Cingtau.
Japonski vojaSki krogi menijo, da je vojna neizogibna. Zato je poveljstvo odredilo, naj se japonske čete izkrcujejo med čingtaom in šanghajem. Japonci posiljajo vsak dan ojačenja v smeri proti Pekingu. V Tiencinu so se Japonci že začeli utrjevati.
Tiencin. 10. avsrusta Hava«. Štab vrhovne ga japonskega poveljstva poroča. da prodirajo čete osrednje kitajske vlade iz pokrajine Santung. Zastopnik japonskega vrhov-nega poveljstva je izjavil časrrkarjem. da bo kitajsko prodiranje k obrežiu prisililo japonsko vojsko, da se izkrca in zasede Cingtao, ki so se japonski državljani že iz-selili iz njega. Ista vojaštka osebnost je pri-pomnila, da prićakuje. da se bodo razvali boji ob zelezniški progi Peking Hankej, vendar ne verjame, da bi prišlo do po-membnejših operacij.
Boji med prednjim! stražami
šanghaj. 10. avgusta. Havas. li Takun-gea iz Sianga poročajo, da je včeraj prišlo do manjših bojev med japonskimi in kitajskimi prednjimi četami v okolici Činghaja na železniški progi 30 km jugo-zahodno od Tiencina. Japonske čete so se morale umakniti na sever.
Iz Kalgana pa poročajo, da se je v se-vernem delu pokrajine Cahar zbralo več tisoč vojakov, ki spadajo k ćetam povelj-nika Priceja Tejceja. Ti oddelki prodirajo zdaj vzhodno od Šujana, podpira jih pa 19 japonskih Cet.
Po poročilu kitajske agencije Central News se v kitajskih vladnih krogih srne-jejo poročilu nekega japonskega lista v Sanghaju, po katerem bi bili Kitajci za-prli svojega vojnega ministra in ubili ministra Cingkveja.
Mir pred viharjent
gangliaj, 10- avgusta. d. Poveljniki več japonflkih ladij, ki ae nahajajo pred Cing-taora, so zaprosili tamodnje kitajake oi>-lasti. n^j jian dovolijo izkrcati večji od-delek petoote. Kitajske oblasti so to prošnjo za. izkrcanje novih japonakih ćet poslale osrednji vladi v Naokingu. V diplo-roatakah krogib menljo, da poaneni seda-nji mir tišino pred viharjem Pričaku jejo, da bodo japanske čete Že te dni pod-vzele novo akcijo, da bi nrehitele kitaj-ako oCm&vo,
Poštedaji poizkus za spravo
Tokio, 10. avgusta. d. List »Hokihokic poroča ia Nankinga, da je čangkajšek po-zvai bivšega zunanjega ministra čangčun-ga, naj odpotuje v šanghaj ter se sestane tamkaj z japonakim poslanikom Kavago-jem, da podvzame poslednji poizkus za po-ravnavo nastalega spora.
Novi japoaskl dovoil
Tokio. 10. avgusta AA. Vo uekem (>oro-čilu iz Činaaa je skozi Činan vozilo 50 vla-kov. ki so prepeljali tri divizije vojastva nankinške vlade v Tiencin. Po velikem pre-kopu, ki drži iz Šanghaj a v Tiencin, pa pre-vaiajo velike količine vojnega matertala streliva ter mnogo čet.
Anglcški protest pri Francu
zaradi zaplemfee asagleškega tovoraega paraika pred Santandrom
London, 10. avgusta. AA. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je angleška vlada po-slala novo oštro noto generalu Francu, v kateri zahteva, naj izpusti angleSki tovor-ni parnik »Molton« in vrne povzročeno Sko-do družbi ter prizadetlm osebam. Kakor znano, je ta parnik zaplenila nacionaliatić-na kriiarka »Almirante Servera« v Span-skih teritorijalnih vodah pred Santandrom. Na parniku je bil neki Irec kot opazovalec odbora za nevmeSavarije, neki zdravnik in 4 bolničarke. Parnik je šel po begunce.
Na prvo angfle&ko noto je vlada v SaJa-manci odgovorila pred nekaj dnevi in izjavila, da bo proučila okoliš&ne, v katerih je bil parnik zaplenjen, po preiskavi pa bo zadržala vseh 32 mornar je v, ker so znani po svojih  simpatijah  za valencijsko  vlado.
Iz Francovega tabora
Salatnanca, 10. avgusta. AA. Poxoćik> nacionalistićnega poveljstva pravi, da je bilo na sevemi in južni fronti nekaj stre-ljanja iz topov. K nacionalistom je pri-bežaio 80 miličnikov
Republikansko vojno porodilo
Madrid, 10. avgusta. AA. Uradno poro-čllo pravi, da so bili odbiti nacionali slični napadi pri Villanueva de la Can&da in v odseku pri Teruelu-
Caballero o valencijski vladi
J*»ri*, 10. avgusta. d. List >Xn<ieDendan-ce de Pirenae Orientale« je objavil izjavo bivšega španskega ministrskega  pred-
sedmika Larga Caballera. iz katere je razvidno, da je v lojalni opoziciji proti valencijski vladi. Med drugim pravi: Ko sem se znadel pred potrebo, da podam ostavko, so mi dejali, da bo imel moj od-stop za posleddco ana^o Jn strnitev pro-tifašistJčnih ail. Te amage ni bilo- Podpi-ram z vsemi sredsrtvi vojdo proti Francu, vendar pa to ne pomeai obeneai brezpo-gojnega odobravanja politike Negrinove vlade in njenih metod. Zmaga nad Fran-com se mora dosečl z drugimi sredatvi, kakor pa se danes uporabljajo na raznih froutah. Bilo je neprevidno izločiti od oblasti one, ki so od prvega trtfiutka revolucije žrtvovali svojo kri za pobijanje fašizma. Politika valencijske vlade kaže polno pregrešk tako v vojaSkih ope«raci-jah kakor pomanjkanju stikov z velikicn delom delavskih  noaožic
Mittla M vtm v Madrid
Madrid, 10- avgusta. A A. Izvedelo se je da Be bo general Miaja, kl je odpotoval v Valencijo, takoj vrnil v Madrid, kjer bo prevzel zopet posle grlavoega povelj-nika na madridskl fronti.
Obnova veronka v republikanski ftpaniji
Valencija. 10. avtju-^ta A A. Pravosodno ministrstvo je izdalo komuntke, v katerem pravi, da smatra vlada že v sedanjem trenutku za potrebno, da se v šolah ponovno uvede verski pouk, čeprav se daj le kot zasebni pouk. Otvoritev cerkva se bo dovo-lila pozneje.
Abesinija bo plaćala račun
za zbliianje med Italijo in Aagli}o
London, 10. avgusta. d. Listi se £e ve-dno bavijo z nameravanimi pogajanji med Anglijo in Italijo. V zvezi s tein javlja >Daily Teleigraphc, da sta se Franci ja in Anglija sporazumeU, da na prihodsrfesn zajedanju r>ru*tva narodov jeseni verifi-kacijski Ojđbor ne bo potrddl pooblastil za-stopoika brvSegra abesinskega ees&rja Haila Selasija, kar bo osnogtoćllo ostalim đriarvam, da se svobodno Izjavijo za ita-lijansko suverenost nad Abestnijo Anglija in Prancija bosta razea tega pričeli pogajanja z Italijo o položaju v Abeainiji in o ETjetnih mejah.
Negni ie vedno itpa v Drnitvo narodov
London, 10. avgusta d. Abesin&ko po-slanidtvo je objavilo korminike, v katerem energiCno demantira vesti, da se hoće Hai-le  Selaffi odpovedati abesinskaanu presto-
lu ter se preseliti iz Anglkje na kontinent. Nesgus ne bo opus&U prizadevanj, da obnovi neodnriđnost svoje države, kar bo sku&al doseći s pomoć jo Društva narodov
Ali bo Rušila popustila
Lond«n, 10. avgusta d. Diplomatski urednik »Suniiav Tiraesa« poroča, da ee je po posredovanju franeoske in ao^rleške vlade v Moskvi Izjavila Rusija pripravljena fwo-učiti možnoet, da bi štiri zapadne velesile uredile vprašanje prrznanja pravic vojujo-čih se obema talK^ronka v Spaniji. Zdi ee, pravi nadalje »Sundav Timesc. da rutki komiear za zunanje zadeve Litvinov se na« dalje vztraja r.a ^tali^ču, da Rueija ne more priznati generaJu Francu pravice vojti-jočih s«, verttbr pa ne bo iraela niče*iar proti tomu, če se to vprašanje itviame iz prirtojnociti xa ne\*m€'š3vanje ter prepusti veJes-Hain, da med seboj odločijo, ali naj priznajo take 'pravice vladi v Buroro«ii.
Kranjski proračun
Zaaimlve ifevUke b aove^a obćinskeca gospodarstva
Afera nemskili novinarjev v Angliji
Nend ^roxe z represallfand — Pri^akiijejo me novi izgoni
London, 10. avgusta , d. Včeraj do-pplđne je nemftki odpravnik poslov Webr-msnn priiei v zunaaji orad In intervenira! zaradi Izgona nemfildh časnikarjev. Doslej ni prtilo v javnost še aM, iz «eaar M ae *»-lo sklepati, kakfno steliUe bo utvzeU Xem«ija.
Vsi londonski listi so zelo nejevoljni, ker je nemško veleposlaniMvo poseglo vmes zaradi izgona treh nem&kih Caanikarjev iz Londona in Anglije. >Daily HeraM« pite, da bi bila vsa afera že pri kraju, fie Nem-Čija ne bi iz tega napravila diplomatakega incidenta. Angrle&ke oblaati bodo pa sedaj fie bolj nadzirale narodnoeociallstične organizacije v Angliji in verjetno je, da bo kmalu izgnanih ie več Nemcev.
Vse kale. da oemški praiest ne bo imel nobeoega ospeha. Angleike oblasti hjav Umio, da bodo objavile razloge a izgoo. čim bi v Nenel^ poskuOl tarrtiti kmkfae represmliie. Tsekmkor pa bo obj»va «te-meUitve Izgona netnšlrfh noviBarJer po-▼sroeBa NcmSUl ie manlkatero impilIHi
Izvedelo se je, da novinarji nišo bili izgnani iz Anglije zaradi vohunstva, tem-več zaradi tega, ker so bili v stikih z ne-kimi angleškimi političnimi skupinami, ki povzroćajo v zadnjem času nerede po vsej Angliji. »News Chronicle« prmvi, da so v Seotland Tardn ustanovili poaeben odde-lek, ki ima nalogo stalno kontrolirati vse Nemee v Angliji ter prepreeJti narodno soeialistttno propagando, ki se Je ▼ zadnjem Bmu prieela Hriti po dešeii. Sprieo tega Je pričakovati, da bo izgnanih ie ve£ Nemcev.
Berlin. 10. avgusta A A. Britanski od-pravnik poslov sir George Olive Forbes je včeraj obiskal namćko zunanje ministrstvo. Govoril je z namestnikotn zunanjega ministra o isgonu treh nemisdh casnfkarjev iz I,ondona Đoslej ni ie nikakth poroCil o represalijah, kl jih pripravlja nemika vlada. Fričmkajejo samo, da bo liiilmikl do-
Kranj,  10. avgiMta
Pretokli petek je bik tretja redna seja novega kran^ce^a ob^iiicike^a odbora, na, kateri je bil sptrejet proruiSuu za 1. 1937— 38. Posebnost novega proračuna je, da je eestavljen le za osemi mesecev, ker *o od 1. aprila do 1. avjmsta gospodarili le * dvanaj^rinami. Proračun je ve-&}i ne^ro lani, ker veebuje raiue izdatke za eooiaJne na-meuo in dajatve, za katere so $e slasti za-vzeli  ZđHtopniki delavstva.
Po otvoritvi seje je župan Ceaenj uajprej porooal, da je uprava ekleuila izvršitev raznih popravil rta g-imna^iji, ljwl«ki ki tekstilni ^oli. lieU za novi mosit čez Kokro uo 6e na po<llagi licitacije i iltie Ai. iulija oddala. tc^sarskemu mojt*tJm Kavki jz, Ljul>-ljane za dOO.tmo «Kn. lzmed dutnadih «4wt-nikov se dra/jbo ni nihOe ihMe/jil. Za nio»t bo prispevaia ol»oina 150.000 din, Me>tna branilnica SO.iKH) din,  ostanek  pa banovina.
Na olW3inKrki seji je bil »prejat tifcli eiklep krajevnega oH>ora za raz^us od^laje mr/ar-skih, instalaters!;ih in elekt-rotelmičjiili del pri novi gra-lbi ljudeke š^te. — Olo*>rena ;e biJa tu<li licitacija očinskih dobolkov. Teh-fnico je iz<lraži{ jr. Ko«.ma^ za 4000 din, tržnino pa «j. Som za 13.000 <Wn, V skla-hi e § 75 zakona o oboi-nah je Imi eprejet tuđi statut, ki priznava pre<l«e<l-nitou o**čine ^"* d&\o v ob^iii^keni ura+lu posebno nagrado. S statutom je v zvezi tud i vi^oa ŽAipano-ve najrrade, o čemur je oa>t,ila d«Jjša debata. Nekateri so proJlagaJi, <kt bi 6e županu znii/ala p];iea o<i 34X»O na 2000 din na me.sec, 1000 din pa na i bi si razdelili med geboj olani uprave. Župan je izjavil, da. pomeni ta veota veO a.li nianj i7,datok Zi* reprezentanco, na kar je bil i>prejet pretilo^ finan&ivga od^»4ca, naj znaAa žmjjianovft pla^ 3flOO din na me«ec.
Župan je n»«laJj^ pomčai, da je bil proračun pravilno razgrnjen pet dui in vt>ak<>-mur na vpopled. K proračunu eo p<xlaJi g"j?. Srrc Fraik;. Ažma« Karei in Weod4aiig Ii«an pripombe. ki 90 i>He pred 'Čitanjem proračuna prečita«e. Med drugim, da >e navodila bai»Uve uprave pri gegavi proračuna nišo upožtfevala, z;Ia*ti ne navelo var-fevanja.
Olborn-ik Coinair je opozoril na nova davščino. 26% doklado baneke uprave za vzdrževanje šol. Župan je poročoi, da bJ tekstilna šola rađa dobila zemljišč« za novo šol-sko poslopje. arožividka pofitaja pa za z.prau'bo kaeame. Na*o je k proračunu polal dol^ro porobio in razne formalne pri-pt.m'ie ravnatelj tekstilne sole £. dr. Koče-var. Poročal je o neprimemem poslopja tekstilne sole. Xa njegov preOJog je olj-čin^ki odbor sklenil, da kujpi občin-a 10.000 kv. m. 8veta s kratkoročnim posojilom pri Me^tni hranilntci proti letai aivuv^eiti 50.001) din. Ol^i-eka uprava naj skupaj 1 ravnateljstvom i^ole poišče in kupi primerno stavbiSče. J^prejed je hil o«l l»an«ke uprava pre-lpteani pravilnik 0 pobiranju dohodkov. ^klenjeno je bilo, da »me pri nabavah 'lo 2000 din od I ocat i župan sam, pri nabavah «Jo ^0.000 din se morajo v-jura^ati tirije po-nudniki. naj 20.01M) din pa se izvrži raz-pie z razgteGOnn na ol»r.iniski deeki.
Proračun je sestavljen takole: Izdatki: 1.) Osebni lzd»tki: a"i oWe upravno oifLis.t\:> din 145.000.—. b) osebna in imovinska var-noivt din 49.(-00.— c) pTadbena strofra t. j. cestar^ <lin 2.4O0 se prenese mes] materi-jelne izlatke; Č) kmeti^tvo, živinoreja, ^ozslnr^tvo din 23.566.—: d) narolno z«]rav-je din 6 000: e) občmsko £osf*>dartftvo in poljetja ijin 10.400—; f) pokojirine din 4.800.—: g't natrraile ura<liHkoni j,n davčni upravi din 65.0110.—: h^ nagTada kranjtike-mu cerkovuiku in jcrot»okn»pii dm 2.000.—, na novo se je določila za eorkovnika oa Pnm^kovem nairm*la din "«00.—, oa Rupi din 300.—.
2.) Materijalni bdatki: a> za ohče upravno o*^laetvo din 71.4O<>.—. Olanarina žtipan-ske zveze (prej im 600. i^daj 2600i se je prej odinerjala po f*teviki prebival^ev. »e-daj pa zna^ši 1 pn»iiHle od davčne podlace. b) Oselma in imovinska vamo«t 121.00/) din. Na predio^ ol>o. o^lbornJka Košnika Mihe g Prinwkovejra se je 6rta«la podpora ^B-iJ.s-ki župi 4000- din in ee dolo^ila za ga-sil^ko četo na Prkn<skoveiii. Največ del»te je bfo o postavki za narodno pro*veto, .^ole in društva v zmwku din 145..r/)5.—. Pr*<=if>evf-k za snaženje te%«t*!ne šoie v r.ne-si'ou din ^000.— &e je zviSal na pretHop ST-Mlakarja na din 2.aW>.—. Na novo je bU pri te') partiji na proHojr g. Jereba, in Krča odobren pri^pevek za učila na Ijutteki soli v 7,ne*tku «5in 15.000. »Soko^eko društvoc je dobilo podporo 10.000 din. »*)e<lali$ki odri 6000 din, javne knjiinie« (6italn4ca, tproavetna. mlddinske zveze »Vtajemoo^« hi knjižnica na Rupi) si bodo delie podporo 16.000 din. Gradbeai fond xa novo Solo na Prhnekovem se dotira z zneekonn 50.000 »*:n. za zenri>iWe nove tekstilne ioJe »e je vfHavil na novo v proraidin anuiteta i obrok 50.000 dan.
R»znhn ostalim druStvom so me dolocili pođpore v akupneni zn««ku 44.000 din. Pod-pom MaiiisaiMu 4000 din se je ćrtaU in u toliko zvisala pottpora Vincencijevj dniibi. »Gla«benenxi društvu« s« je zvišai« pod-pora na S00O đin. I>o bojneg* g*a«ov*rvja je prišlo pri odtočKvi podpor *emt iport-nima klubom*. Sfc Krmni je dobil lJOOdhv SK Planina pa 10.000 din. Cl*n npmve j. Košnik je poJMnil, da je uprava Močila za 9K Planino 5.000 din, finanSni oĆMk pa je podporo ivifrU na 10.000 din. Po wo6i debati m je pri giMOvaoju poka*al reitri-ta* 18 aain 13 proti. V pnU* 8K ~"    "
je  o^llo^i  b  evojitii  jji.tsoin  fucp^n
Ta finantoo etroko je dolo^^nih 280.000 din. Tu )e vit«*t^ an'iit«ta za dol«: ua PJ>-«es<vu »rrevaLa« v icesiciu 25T».0Oi> din. Na o4wx»štJth jti pi» u+roiovitvah tniborsnika K°*P-Joreba ix|Tul*la oblina H«.oOi» din. ker M-6ijina oi^.. uprava ni pia&ila polovice <loi-tja. dočim je razp*>lolijiv denar nalofcHa v hranilnici. žuj^an je oNjulul, da rx> vpra-Sanje »PTevoJe« v 4 me^e^ih rođeno. Za grodhenn ^troko j*^ Jot»d0en ini'sek HW.000 *\\n. Za raz^irjenjie v<»dovoda v knmj^kii o*h finii je dohrfen wie^k K»*.<irtO din. St tupa i-oe k Zdravstvenemu -lomni Uxk> vel^ale 30000 <tin. v«Hiair «e n»ora p*K\ikat.i o>ilo-Htev tereiiRke sekcije glede .le-lenovepi klanca in nove cv^te, 7jA kmet 1^1 vo, žrvi-norejo in {ford-nrutvo je <iok>*Vun-Ji 1O.O00 dm: ia narothio T^mvji pa 78 ,V*> <fcn. Naj-vei>ja postavka v tem pt)^r4a\jii je gTa-lbf*-nj fond za 7drav*tveni <lom 5O.(MH) din. Za so<*iaJno akr>«stvt> jt- d^knVnih l2?1.84O din; za tr^rt»vin<>. irnkiMtrijo. obrr m turi/em ^in 48.000._; 7.a olidmsjco ^<*poilaivtvo in j»od-jetja 85.400 din in koi^Jio za nej«redviđene izdatke je look1«! /Jieaefc 400XH) di-n. 8ku-paj   z^naSajo   izdatki   Din   2^90-469.—..
Don od kl to l."i oUVinscka »K^'ada '&% na v^e dr/.aviie nepoHr^lTie davke Wf»f>15 din; iJ <»J^i!M4te trošarine 405.000 ^n; 8.1 or»-&k>nko ttike-e 192 .VX> din: 4.1 po*e*tev in ah^.. j»odje*tij 9.r>.755 <lin: 5> neivt« riane do-ktad« ^tiO.OOu din: r>> ntr.n] neprir-akovarM (xlh(x1ki 40.0111) din Skimaj znn&ajo dohodkf Din 1,89^890—. Piimanjkljaj I>in 391.599 fie ho kril e pr*4»iHi in prih-ranki \7 l*e)-šnjih  lot.  ki  ziia.\a>>  n.ul  pnl  inilv><>na din.
Pr<»rtivun j<* bil odoVrou po dol^i dfl«ti.
Sejin je  tro jato  f*-'   u:.
Nov ruski polet čez Severai tečaj
P»Hz^ 10. avg^ista AA. Agencija Havai poroča. iz Moskve, cia je smoći ob 18. kre-nil iz Mc»kve čez Severni tečaj v New York letalne Levajno^»ki. Namen poleta je ug"Otoviterv možmosti stalne letalsfike trgovinske prometne zveze med FUuaijo in Amenito <5ez Severni »točaj. Lutalo ima 4  motTje in  Je na»*novej*egra  tipa.
RmSci polarni letalci v Parizu
Pariz, 10. avgiista. AA. Tri je aovj"takl letalci, ki so dosegli rekord s poletotn Čez Severni te^-aj, so pj-is^teli \ifieraj s parni-kem »Normandie* v Franeijo. Iz Parixa so odpotovali dalje proti Moskvi
Wlnd9orski se vrne v Anglijo?
Lundun. 10. av^iusla o. Neki londonski merodajni krogfi so započeli akcijo, dta bi ae Winsorakemu voj\*odi otnogt)ćlla vraj-tev v doonovino Splotoo ametr&jo, da birvdi ang-leSki kralj ne glede na »vojo po-pularnofit ne mare oatati vefioo v izgnanstvu. Brtkone mu bo priznan enak poio-4a j kakrtaega j* imel soprog kraljice VJctarije princ Att>ert, ki je odloćiluo so-delaval pri vseh socialnih zadovah. Ome-njedi lCKndooaki kro#i se nade ja jo, da bo na tak način mogoćc priclotolti angleško vlack>, ceirkev in krono za to, da se Win«d-sorskemu vojvodi omogoči povratek v AngUjo.
Po nekih drugih veateh pa naj bi se Windsorskemu vojvodi ponudila poljska krona.
Mossolinl na pomorskih vežbali
Rim, 10. avgusta. AA PredBednik vlade MuđBoUni se je vćtraj popolđne vkr-cal na »vojo jahto >Auto1o« in ae odipe-VJal v Messino na velike itaJijanske pomorske manevre, ki bodo od 12. do 19, avgiista t   l.
Skavtski kongres na NixoxeMtskeni
Haaf, 10. avgusta. AA. Vćeraj so fllo-ve«no zaključili mednarodni akavtski jam-boree. General Baden Powel je imel pred 30.000 flkavti zakljuCni govor, v katerem je refcel, da akavtizem v vseh državah Igra zelo veliko sociabio vlog-o. Danes in jutri bo većina skavtov obi&kala Se razna mesta na NiđKttemekean, voditelji skavtizma pa bodo Imeli kongree v  Ha agu.
ftahO'Vflki turnir
Stokholnv 10 avg\i«ta. AA Po 13. kohi je stanje na međnarO'đnein turnirju n&-aleđnje: Poljrfca tma 35 toOc ln eno ne-konCano tgTO, Zedkrjene države 33 (4), Niflozesnalca 30 (2). V tekmovan^u za demaako iabORrako pcvemtvo »veta vodi MenMkorv* (6&R) z 9 to^kami. Ttalijanka Đen^ova ima 7 točk.
Sorzna porodila.
OiiUi, 10. »rguata, Deogiad 10.—, Pariz 16.3325, London 21.72, New Torte 435.375, Bruaelj 73^0, Milan 22.9(26, AmMerdam 240.15, Berlin 175J0, Dunaj 81.35, Praga Iftlt   Vartvra afcTt* MmnMi Mfc
Su m Z.
•8LOVBN8KI    NARODctonk, 10. arcusta 198T.
£tev. 181
Zdravijenje kostne             1
tuberkuloze
Med tratauftiinl tfrSavaanl H J««a*lavl|a gled* M Kt* vll* PMt#l| za tu>tnm tuterfciites* ladnt*
Ljubljana, 10. «vguat*
Pribivši nujfl<«t, kriče&tOat In kofifet to* berkulozn« liolirritot ▼ VfcaKah pradloži-mo danes bratcem i« drujrt sklepc, ki jih naj ude>tri novouttanovgcna Zveia pro-timberk u loto lb 1% i* okraj Ljubljana-olto-Mca.
Vsakdo   ve.  mogoc« je  imel  ćelo  priliko
vtieti, ka&foa Je: kostoa tuberkulota, Silne r»ole£ine nadleffujejo že itafr r-slablje-ne<ra bolnika, «atecejk> mu kaki -<r!obi, napravi *e odprtHia, skoii kat#ro ?e škalno izliva gnoj (:fistula = pte6al;). Ck tega gnojenja naposled bolnik iihira. Večinoma *o pritadeti otroef !n prar mladi Ijadje. Ko mu bi se ne smilili v srce? Pri veem tem pa je najzanimivejše: Večina naroda, pa tuđi inteligenca. niti dandane* ne ve, da je kost na tuberkuloza prlmeratna prav lahko in za stalno ozdrarljiTa! Treba je bolnika le izpostaviti planinskemu sodneu, ka   rj?   prvi   dokada!   rra-Traiz  «1r.   RolliPT
na   franco?ki   planini   Lev&in.
Pri    nag   ee    to   plžLnofu^ko    z-diavljenje   £e
nikjer ni uvedlo. Vsega fckupaj imamo Jamo 1 z*1r.iviIišCe in pieer na morju v Kraljevici, u»pehi 50 izborni. Toia po?telj je eamo dobrih 100. bolnikov v Jugoslaviji pa h& tfsoČe. \he to uvažujoč bi elovek misli!, du bo .Jugoslavija Cimpreje z^radi-la toliko zdravilUč za koptno tuberkulozo, đ;t bodo v^j bolniki Čimpreje ozdravljani. Me*l kulturnim! državarai je .Tugroplavija na zadnjem  mestu.
Pred 10 leti je Blovenakj zdravnik eledeč vzsrledu Rollierja. napravi] 2 leti £ajK>re<l poiiki« na »ioveiiskj planini; Rakitni s 30 brrijiiki j k< i>tno tuberkulozo. PuTakue se je sijajno obnesel! Se-kveatri (:o<Jnirte košnice;} bo odhajali satni o<l sebe. medtem ko m> jih morali do£e«iaj — v dolinfiki bolnici — v narkoz-i in g kle.^ami in nozi irtrgo-vati in jih Je iztrjrujejo. Sloveainki zdrav-nik je svoje raz-kritje objavit v dnevnem čaeopisju. znan?rveno doka/7«] uspe&nost rakitnišfkejra klimata v zdravniškeni društvu. Uf peh je bil sle-leč: Slovenski zdrav-nik  je  dohij   odlikovanje.   bolniki  s  kostno
tuberkulozo   pa   __   ni{\      In   vendar   bi   bil
imet Movenski zdruvnik mnoiro vW5je za-doščenje, ako bi bil doeejrel. .li bi »e vsaj v>i slovenski kofi-tnotub*irkulo7n; pozdravi-li na Fiakitni. Vsa ta stvar izgleda jwi pri-ljki tako-le: Ako pritle <lane«= kak >!ovenec in razkrije n. [>r. Kararskl m:\rmor, stavimo, da b<> mora! priti tujtM-, da era bo iz-kori-Ačal. N'ajmanj tolike vnvlnosti z,a na? kakor Kararski rn'lnik, pa je raz*kritje proti tiuberkulo7.ne^ia klimata. Te vnfitice brav-špmu f>e bo ma lakomu Čudno zde-lO: č^. ako je stvar tako jasna in ^iirttrna, je pa vemlarle <u ino. da ni državna uprava za Btvar   zagrabila?
Res je eledeč«: .lu^oelavnja je še ni!a<la država, nujnih državnih potix-!» je obilioa na vseh koncih ia kra>ih. Hee je tuđi, da 6O se dolejo vrsto let /anemarjale bolnice, dočhn fip je na poljn preprečevan>:i bole7ni d<«egel < pittnočjo ustanovitev insutucij: liiirijenskih zavodov olnhidovanja vreden iirspeh. Prav nekaj podobnejra pa ee dž do-seči pri zdcavljenju tul>erkuloze. Ka kor že Zi^oraj onienjeno. je koštani tuberkuloza najhvaležnejšj pre<lmet za ^l-nivljcnjo; mar-sikomu se ozdravi s poniočjo solnčne^ra zdravljonja že v enem mcseeu. kakor je to dok.i7.al poizkus na Rakitni. Navelem naj Ie en pniner- gimnazije^ s tuberkulozo rebra in pisealjo v njem, ?e je zdravil te-*1aj na Rakitni en menoc, bre/ zdravil. gamo p ©olnčenjem. Po 14 dneh mu je <«ma <vl ?el>e od^La odmrla košckNi. pi^-a' ee je nato urno sama od mV zacelila. Tedanji bojnik je danes polinoma zdrav in aktive n   juiro^lovan?ki   čast nik.
^e en primer, da bo do4.»i! vpak r*itatelj pravo sliko o tem. kak^no ►<• razmere JT-e-•ie na ko^tno in z^rlcbno tuberkulozo dare« pri nas: Kajžar X v va^i Y, kraj I.jub-
Ijaoft-okolica ama 7 otrok. Jv dneml 4el&-vec tr bližnji tov*rnl, večkt^t brezpofteln. Siinko, e*tar il l«t, bolelu li đv« f«U za koštao tut>eitttiwo, hoa fungut (:gobot)iu kolftni, ražen tepa Je tuđi i« Ha pMMib bolan. Bil fr v bolnloi, kjer to mu dimili mavtor« povoj«. M*vee ?ofi, tnav«o dMi, bolezen napreouje. Na nasvet zdf&vnikov isprosi ooe za Drc£piai6dO    tdnvljenje v
KrMjerici. Zopet o^ifiajen poatopcli: Prošnja •© T^rrne, ker ni bila kolekovMiA; ko m js to zgodilo in j« bilo v protojl pOUj^-no oU 3 idravnikov. priroma prošnja iz mini&tretva na^aj, ker je treba v emirtu pravMnika   Se   *omi*i>ko   sprHeiralo!
Katedremu Slovencu ki Sovenki se ne krči *re« pri misli, da bi bil omenjen ubož-ček ie zdavUai owlrftTlj€n, dko bi ime4i na raipuiago bolnleo t« k«stao tuberkuloso nm RakltdL
Zaenkrat ob»toM na. Rakitni le krasno urpjen po^itni^ci dom Mffijettckf^a raroda
v Ljuhljan.i. Tja ee pošilja veako leto ot> po^knicah   nekkj  «totic   slabotnih   otrok   —
t. I Dtfok t lWnp tubeAuJMo. U§pfhi io s-ijajni,   kakor sijajnejSi ne raorejo biti.
Dokazano je, da je RakHna za žletno in k<Mtno tuberkulozo prvovfftten in izreden klimat. Treba je tedaj le dobiti den&rja za bolnico. Radi teea ne popušimo s
FINA^fCNIM PROGRAMOM: Kakor 2e prej tiroraj navedeno, »pada Ju-poelavija tned natrevnejše kultutne dr/ave prlede na število postelj za ko^tno tuberkulozo. !tfa meetu bi bilo. da bi Rakltna služila vsej državi. Ena pot bi bila tedaj ta, d<a minlsirfiki svet sklene, da se napravi jx>lnica za koet.no tuberkulozo na Rakitni in dovoli v to potrebne milijone. Toda Slo-venoi  Bino   navajani   belokrajnekih   železftic
Mofro5e bi biflo lažje. aJco mlni^triiki Bvet ?klene brezobreetno posojilo pri SU ZOR-u — ki je državna ustanova. Toda popojilo je treba odpla^evati. tedaj s ?im? Takoj povemo:
Razne delav?ke zavarovađnioe, kakor OrZD, humanitarni fondi dTž. železnte. hra-tov>ke ekladnice i. t. d. imajo dandane« najvei'je izdatke ravr^i za tuberkulozo. Od-prfo tuberkulozo, med katero »pada ve5i-noina kcM>tna tuberkuloza, pošMjajo dan©8 v dra<re esana^torije. Ako 5e doloei. da *e sj»rejme vsa odprta tuberkuloza v iaolimi-oo na Vikrče oz. Rakitno, vse tište svote, ki 6o se do-edaj za »anatoirij^ko xdTavlje-ntie trošile, pa bi naj slu/ile kot odplaoilni n»ki za poeojilo. imamo ve* finančnj problem re^en. ?.e zadnji^ omenjeni klirin^; bi tuđi prineeel svojih 8 milijonov takoj, za [>07neje pa l>i ja^noil bolnicani obstoj. Omenjeno je že bilo, da bi tako IzOlirnk-a v \lkrčah kakor bolnica za kost no tuberkulozo na Rakitni imele običajne cene. bile bi tedaj đoatopne vjernu narodu. V pozne)-ših izvajanjih bo ee posebno koriptno dokazati, da je došedanja o^krba članov in pvojcev. ki so zapadli oiprt-i tuberkulozi, fK)polnoma nezadostna, to pa ravno radi visokih stro^kov, ki jih nobena blajra.ina ne prenese. Ražen tejra sanatoriji odklanjajo najte/,je prime-re! In vendar je po^rlavitna zaliteva, da. l>oluik z o^prto tuberkulozo ne osfaja doma. da ne ofcuži s tuberkulozo svojih   n.ijdražjih ...
Blagajna dandane* odpo^ilja le takozvane »ozdravljive« bolnike v sanatorij, vee fo pa Ie ja fcratiko dobo. v skrajnem pri-meru z,-i eno leto. Ako bolnik do tedaj ni oz kavel. preneha nje za-konka dolžno«t, niti najmanje se ji po zaikonu ni treba več brijati  za. ubo^o žrtev.
Ilaz državno in narodno stališče bo teđaj l>odjše, da se oskrba odprte tuberkuloze od strani bolniških zavarovalnic popolnoma preuredi v emi^Vu z^rorajsnjih Izvajanj. Iio-lirniro t Vikerčah In bolnico za koatno tuberkulozo na Rakitni je tedaj moino in nujno   potrebno   takoj   upo&tariti.
(:Xađa]jevanJe:)
N o li ohtvo
Sokolska £eta Lavrlea
Metj imiotra agilna sokolska Umštva na deželi smeino pričt?vati ludi malo sokolsko četo Lavrii-a. Mala, a vzlrajna četa .<e že mnogo let trudi in bori za svoj ol>etanek. Senlaj pa se je noti spretnim vodstvom br, načelnika in s poiuoč-io in oeetovsko bngo br. staroste lv. Ogrina. dvignila na visino prvih podeželakih sokolskih Jru*»tev. Porast te ćete nam da misliti, da sokolska ideja {x>ča^i, a vztrajno prolira prav do 'e-meijev našega narodn*Hya li vi jenja, do našega kmela. S tem, da pritegnenio kmeiko prebivaIstvo v sokolske vrste, damo sele pravoga poudarka eokolski »d?ji, ki je za vsakega in za vse. Široki sloji našega na-roJa se e=edaj z zaupanjoni obračajo do bratov Sokolov, ko so \idelit da drugi no čuti jo žanje bratsko in da ne del.ijo žanje z bratsko Ijubeznijo. Bratska četa «s.r je pridobila simpatije vsega okoli^kega pr?bival-stva. Njeno ?lan«tvo je sedaj porwlo, a pk-vel je siiui od sebe odpadel in ovenel, ker je  bil  odrezan  od  sokolskega   tei^sa.
Letos je četa uprizorila z velikim uspe-hom veliko narodno igro: >Po6eti brat« v režiji br. načelnika. Sedaj pa se pripravlja z vso vnemo na svoj javni telovadni nastop, ki bo 15. t. m. na letnem te!o\adiž?u. Za-n im ivo je opazovali kmečko mladež, ki se zbira po trdeni i u uapomeui dnevnem de-lu na telovadi-ču, da se tiinj vadi ia bratski razvedri. V mraku pa zaori iz mladih gr! udarna sokolska pesem: Le uaprej brezinim z© sokolskim praporom... Delo, pft-je, telovadba. v*e to krepi nas kmečki rod, prerojeu ikj lepih Tvrševih naukih. Zdravo!
Sokolski nmmtop ▼ Mortah
V nideljo 8. t. tu. je imelo sokolsKo društvo Ljubljaoa-Moste odličao uspe! telovadni nastop ter je ob tej priliki otvorilo svoje lepo urejeno letno telovadiščs ob do. lenjski železniei. Nastopu, ki je bil prvotno določen za 1. avgust, a ^je bil zaradi u> ugodnega vremena preložen n& prošlo ne-delio. so pole« Sterilnih saat opni kov vojake pneostvovali tud i zastopniKi sosednih bratalrib društev, dofim \e tupo zaslopal njen podstaroftta br. ini Lad« B«t*. Na te-lovtdiSJhi M i) 4o 16. ore sbr4to lepo Me-vilo obcinttva, ki le živahno ir* navdofeM pozdravio v»e nMlopajoce o-ia>lket ki so prikoraksli  z  dvern« zastavama nm  tetova-
dišce, kjer so izkazali oo igranju driavne himne  čast  državni   ustavi,   oa'o pa zapali
■Feeem sokolskih legije Telo.'ađniii loik je bilo 11. Pol?g domaćih telovadcev «) nastopili telovadci tu telovadke iz dt»»pž»-nje vaši, !er vzorua vrata Soko1« I Tabor na drogu, ki je žela bu.rc odobravanje gledalcev. Vse proste vaje *o bile z izjemo nekaterih nskladnosti pri cfenib, dokaj dobro odvežbane, prav do>ia ]*• biia oL<o|a deca ter članice in moiki narasli. Ugaja-le so tuđi vaje na gredi in pa težka ie-*?torica članic. Občinstvo je vse točke »prem ljalo z navdu^enim odobravanjem in zadovoljstvom. Po končanam telovadnero apo-redu   je   bila   ob   igranju    ^okobk«   hirmje
Hej Slovani ^ ki jo je pela vs.i množica, t^pu^cena državna zastava, nakar se je razvila ob f-premljevanju godbe 40. peipolku /Iriglavskega« prijetna sokolska zabava. Nedeljski uastop modćan«kega Sokala ja p<^> kazal. da se društvo kljub teikim raxme-ram lepo razvija, kar je gotovo zasluga po-žrkvovalnih  bratov in se^ter.
^pofcolrtrl pvasttlk ▼ Kaamikti
KamnAk, 9. avgnsta
Zč au^ogo let niomo imeli v KajnnJru prilike viaeti t&ko mogočae aokoiak« ma,-nUesLa^ije, kakor j« bila, vćeraj- Ćelo mašto je bilo v <ir£ft.vaito xa»ta.vah in KaannM« si je nade! praanićno kce, da tim doatoj-ne^e proslavi dan, ko bo dooMte druitvo polagaJo OToj letni obrmfiiML Kruno wb» me je privatoik) v Kamnik aeteoj prijste-Ijev Sokola od bHzu In dal«e.
Po pribodu popoldanake«*. vimkJL, ae je raavila po meatu porotfc*, kakite« ttmpr«d ni Kamnnik fte već let ni doftlvel. Na *«-lu povorke je vozilo 40 koleatijtr & Mo-racvft, 2a sjimi pa ao korakaJi raoflni od-ctelkt ćlaoov, člaoic, nvaičaja ia dece, 0 tremi praporl na čeki. Najkpeo aliko m nudile alikovite aa«Mkie aeJe, kaUrtn Ja bik> 2*. Za ayie>wedom je torafralo nad 2OO člaaov r civila a avakL KJarkali Jt korakala povorka. &o ja mnnltni, Obrana ob etsti, nardufteao poađravtjata, s <*e« pa ao nato vrte Sokola đc*jannfco W4*gtM s cvetjem tafea, da ao Mto o**t* pa e<he
puieiiK aa teiovadiaee ae je vrtu naatop, ki je ptlMMil l^V9iMMMM» vattrajfMBt aU trdno vtlJe pt\ vAea U*oirada*h oddelkia, ki 30 želi. navduš^ao podvalo vsega ob» činatva IaWfibui je aila oMMlaa telova^ba^ kl je iiiiltiiiln velik sipiadik naJU So« kolov.
Po umilni je bd atPPr rmh o<idelk»v, k&tere je fiafcovorU staroata br. Kašmir Gom, ki je pristeao poatlravil vse floete in dotna£a udeleženca« pueebnc pa aa#*0p-nika nas« narodne tvjlk«, kl je v tvojih cUjili tako »•rodna. Mk>1u, V svojem go-voru je dejal: >K<lot je patao motra le-to6i>je  sokolske  na*tof>e.   U  ie   je  prepri-
6al, da ao vai iđ*m**frx> krasni uspeli kljub v««j ftnjt na^ftrtnltov sokolAe id?je.   lie  vfflfessmo,  Ce m m   i 7'   ) )
■■*      *>   y-    ■ '.    .
Mi -      -      '            '    *'
i flT , — - : - •. »j i . i, A *Mi Sokoli se zbirazno pod naSo državno za-ataW0.   ki   je   simbol  mrobodne   vn  «*dinje-
ne Jugoslavije. Mi Sokoli odklA&jamo v*aR vpHv, Kl tm&ja. iz tu jih. ne pa ia jiigoslovenakiii ali pa slovanakih vrat.« Brat je In Sestre! 4 leta del* »o *e pred najru, da si u-rimo In krepiino mišice, da. \-«gttjamo dex?o in naradfiaj v sokolski ideji, da borno lahko I 1941- pohiteli v stolni Beograd poklonit se naJemu prvemu starosti, kot mo«t>čna sokolska \-oJska. ki rmi bo stala većino zvesta ob strani, fcive-la Jugoslavija! žlvel dom Karadjordje^-ćerv! Žirvel kralj Peter II ! — Govor brata staroste so vsi prisotni aprerjeli z velikkn navdusenjem in vzkliki kralju in Jugoslaviji.
Po ofidjelnejn d«hi se je prićela pri-srćna zabava, ki je trajala pozaio v no*. Vaa pri redi tev se je raevljala v vaorni disciplini t«r najmanjSegra incidenta ter je prinesla drudtvu lep moralen ia tuđi gmoten liapeh
Boiidar Valenta umri
Ljublj£uxa, 10. avgiista
VCeraj zjutraj je bil rešen svoje dolge bolezni sol. ravnatelj v p. g. Božidar Valenta. Dose^el je visoko starost, dva me-seca manj kot 85 let. Skoraj vsa Ljubljana je poznala tega stasitega moža uravnane hoje, na zunaj vedno snažno in čisto oble-čenega, v občevanju z vsakomur prijazne-ga in vljudnega. Imel je vse lastno»ti pra-vega učitelja in vzgojitelja mladine.
Pokojni se je roriil 10. oktobra 1852 v Trebnjem na Dolenjskem, kot sin sodnega untdnika. Dovrsil je viSjo realko v Ljubljani In učiteljske Studije ter po»tal 1876 oenovnosolski ali ljudski učitelj. Njegova prva učiteljska služba je bila v Vel. dolini pri Krskem, kjer pa ni ostal dolgo. Ko je bila ustanovljena manjSinska nemlka iola v Ljubljani, je postal on vodja te sole. ki se je rarSiriia pod njego\-un vodstvom v petrazrednieo in po vojni v peto osnovno, seveda slovensko solo, na kateri je deloval do upokojitve 1924.
Vse svoje sposobnosti je pokojni posvetil Soli in vzgoji mladine. Veljal je za vzorne-ga učitelja in voditelja, radi so ga imeli vsi. Dobil je več pohvalnic in bil odlikovan z redom Sv. Save. Cetudi na nemškem učnem zavodu, je bil vedno in povsod kot dober Slovenec na;prednegra prepričanja, a v javnosti ni ailil v ospredje.
Vedno je bil naroCen na slovenske liste, na »Slov. Narod« nad 50 let.
Kot dober pevec je bil do svoje že visoke starosti vnet in zelo ve«ten Član pevskega zbora Glas. Matice. Kot učitelj je bil lju-bezniv stano^-ski to%*ariš in v družbi obče dober in vesel družabnik.
Njegov pogreb bo jutri 11. t. m. ob 14. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin. Žalu jočim svojcem naše iskreno sožalje!
Drva so se podražila za 30%
Ljubljana,   10.   av^usla
Iznied življenjskih potrebi i n so se naj-bolj podražila drva. Nekatera živila so se pod rali la do 28%, drva so pa letos ćelo 30% drai>a kakor lani. Toda konzumenti se še boje, da bodo dražja, ker «e z^ii, da cene stalno ra«ejo. Pomisliti je tr^ba, da snio pred jeeenjo iu da so bila drva prej-Snja leta ob tem Času najcenejša. Glavni vzrok podražitve drv je baje otcovljen ir-voc drv  v Italijo.
Clovek bi pricakoval, da je zdaj trg za kunvo slabie založen z drvnu, kakor ie pač navadno manj blaga, ko ie dražje. V rasnici je pa zdaj naprodaj dan aa dn«'in izredoo uano^o tlrv. Danes, čeprav ni bil trini dan, je biio naprodaj 25 voz drv in fo računamo, da je bilo na vsakem vozu najmanj 4 metre drv, na nekaterih jih je bilo ćelo po 6 do 7 m\ jih ja bilo dan« naprodaj okrog 150 mf. Drv je zda] toliko naprodaj. ker jih dovažajo v Ljuhljano kmet je tuđi iz zelo oddaljenih krajev, od-koder  jih  prei  nišo  žara*  prenizkih ren.
Dane« so bila i^aprodaj tuđi drva a L)o-brepoija. Kmet. ki jih je pripeljal it* Zden-»ke va«i, j» pripovedovah da je otiSel zdoma ie vferaj ijutraj ter je potoval noč in aaa. Med potjo se )e ustavi 1 »amo toliko, da je nakrmil konje.
Čim Mk me§2ani zvedeli. da &o &e drva podraiHa, so se zateli nekoliko bolj zanimati n nakup kuriva; nekateri so tuđi takoj nakupili drv, ksr ao 8« bali, da se bodo ie podražila. In v peanici eo se podra-iik od prejinjega meeeea, ko so bila po 75 din kub. ra, Be za 10 din, na 85 din. Za*o zdaj nekateri kupu>ejo drva. čeprav ;ih imajo ie v uUogi. Boje se, da se bodo po-zimi le pod raži la, in sicer tako, da jih mafsikdo tploh ne bo mog?l kupiti. Lahko pa rečemo, da marsikdo ne to mo$?el kupiti drv poftimi, Soprav se ne bodo več po-dratUa, kajti mnogi so morali prezebati že prejioje zime, ko so bila drva v reenici pootsL Kaj bo Sele tsdaj, 2e bo letokiia tirnt hoda! DoaUj «0 bilo tako mile zime, d» mnogi mottani nko kurili v sobah.
V«nd*r m lahko kljub vsemu tolalimo, da •• đrv« ne bodo vei podraifla, ker se bodo lMio takfcli z niimi sdai in ]ih v pora! Jtteiii na bodo već tako kupovali
Samo po aebt se razume, da to drva pri fagoTcUl ■ kurivom neholflro draija kakor
fla trjfu; toia trgovci Jih prođalajo že raz-cepljena ali iaajna, ee ii aa kupe« mm preakrbi iagarja In delavra sa cepljen)«, j*» skoraj vse3ao, kje kupi drva, na trgu ali od trgovca. Trgovci proda ja jo zadana dr>* po 110 dia kub. m« eepljena pa po 1 JO din.
It Ctlja
—t !la ftahotpki trkmi. ki je bila odigrana v n#đeljo v okviru Celjski razstave med kombiniran i tu m os tvom Celjskega Sihov-Fkega kluba in Sahovekim klubom ti Tr-fcovelj, m> zinagali Čeljadi y razmerju 6:2 in si pfihorih Šahovsko uro, darilo Celjske  rastlave.
—c  tipitf   Toiačev  motornih   >oiil   l^o'o
r  sredo  13. septembra ob  pol  9. doprli^?
na    sr^sitem    na^elstru   v   Celju.    KatnlJtinti
naj   iimprej   vlozijo      predpi^ane   proinie
pri  navedenem  uradu.
—c fcm# iiPsrpf. Tp dnl w Jp STietitl me>arahi pomoćnik ivan Kruv ii La»k-tia |W"i delu po ne-;reči zabodel z ioiexn v desno stegno. V Zavodnl pri Colju ti je lile*-na delavJeta hčerka Manja Ko§'oni3)eira pri padru doma na podu niotno no^kodova-la d9«K) noga V Ljublji pri Momirju si je sedemletni dela\vev dln*#W Vinko Francc pri igrajiju sa*iadil l^en droi: v levo no\io. Na Poiteli »i Je lHletnl pxh.»»*tnikov aUi Mi-lan Cmak pri pa<lt-u zlom:! a.-no roko v 7,Tj»e«tju V Rai\\ih je pa iia ^MlHna >Uii-kinja rranfi^ka KftniiarJ*v;j i vota in •» nalomila levo roko v upe^tiu. l'onr-r.'fen-ri se  z«1ravijo v celjski  bolniri.
—c Jiap*d. l'red dnevi  je  n**ki  Auton   Ka-
ni^nsek  od  Sv.   Roka   napad*!   na   ••«!!   pri
Fujatcu 701e1ne<ia preulilkarja   \ntona ^oit
♦ ' rj;i  \i Tlak pri Rocatcu ter mu i udarci
tllco   zlorail   Ipvo  roišo  ln   Pno  retiro  na
:   strani   in   titk   tud:   oin^utno  po-kodovnl
'.vi. Boetnerja so odJali v telj#ko l>ol-
Iz Ljubljane v Celovec
z letalom
Iz zračnih Vll*v so planine le posetmo l^pe — Nobenega
strahu pred letanjem
Ljubljana,   10.   avgusta.
Čez severni tečaj mi še ne letamo in tuđi noći v letalu nad oceanom se nam zde se vedno nekam pravljione. Zato je pa že izlet z letalom i« Ljubljane do Celovca al: Sušaka za naše razmere in za našeRa povpreč-nega čioveka dDgodek. O takih do^odkili šc mnogo govorimo in pišemo. Potovanje po zraku se nam zdi Se vedno nekaj izred-nerta, globoko doiivetje, ki se vtisne člo-veku v spomin, da dolgo ne more po/abiti nanj. Smo pač tuđi v tem pogledu se daleč /a drugimi  naprednejšimi  narod:.
Iz Ljubljane te pripelje orja^ko Junker-sovo letalo na celovšico letališče v 25 mi-nutah. To se pravi, da lahko spremiš ženko, če jo imaš, na trg po sadje in predno ga prinese domov, si ti že v Celovcu ob prekrasnem Vrb&kem jezeru. Krat^t. zato pa tem prijetnejsi skok čez Kara^nKe je to. Izreden užiteit je Ieteti čez planine, ker jih v:diš kakor na reliefu pod seboj. Av-strij«ko letalo ubere navaduo pot čez Lju-belj. Čudiš se, da pilot bolj ne pritisne na visinsko krmilo. Mislil bi, da se bo dvlgnilo letalo vsaj 2.0<H) m visoko, pa jo raje mahne čez najnižje prelaze. Če letis prvič čez Karavanike. se ti kaj rado stisne srce v strahu, ko gledaš pred seboj, kako se pr:, bližujejo krila orjasfoe ptice skalam. Zdaj /daj bodo zadcLa ob nje, ti šine v gla1 o misel. Toda oči te varaj-o, skale so ostale dileć na desni in levi, letalo je že onkraj nevidne dT/avnr mejc in 2e čutiš, da ie spušča  tja  doli   proti Vrbskemu  je/eru.
Kazalec višinomera pada na/aj. Ne uteg-neŠ se še dobro ozreti nanj in pogledati naprej, kaj počne nervozn- goopod, že je letalo nad Vrbs-kim jezerom, še dobrih 800 m visoiko drai po zraer.cm morju, da vidiš spodaj v jezeru mnoiico kopalcev, kako se ozirajo v nebo in gledajo blestečo ptico. Sicer je pa radovednežev vedno manj Ljudjc so letal že vajeni. Le tu pa tam se še kdo ozre v /račne višave, ko /asliši nad seboj moćno grmejije motorjev. še mno«4o lepše je Vrbsko jezero gledano iz zraka, kakor če se lzprehajas1 ali hodiš ob njem, ker imaš vso njegovo lepoto hkrat-' pod seboj. Zavidanja vredni so pre-bivalci Celovca in vseh krajev ob tem ča-robnem jezeru, kjer bi se lahko brez silin-guv kopali mi, če bi bili pametnejUi ln od-ločnejši, ko se je odločalo o usodi naše koroške  zemlje.
š« hrihćek, ves v temnem /eSenju tam na desni, potem pa ie leži pred teboj ce»lr»iHSko letali^če s svojim postajal:*čem, preko ks-terega je Celorec povc/an po /ravnih prcv gah s tujino. Kljub svon solidn- tefi — menda ne bo pretirjno. če rečemo, da je težfco s potniki vred !»koraj kakor tovorni vagon — se letalo lahno spusti na rla, da niti ne čutiS, kdjj si se /opet vrnil na zemljo, ln prav pred hangar /apeljc pilor. da izstop:š po urno pristavljenih stopnicah kar pred pifiarno, kjer so formalnosti hitro končane, potem pa lahko jjre>. kamor si na-menjen. Nekaj potnikov je bilo z nami, kl so prvič potovali po /raku. Med poletom so nekam uporno mol-čflli. CAm so pa v Cc-lovcu izetopili, so se j:m razvc.ali )ci\k\ ;n prvo, k*r so povedali, je bilo, da bi najraje leteli kar takoj nazaj tako je bila pot po zraku prijetna. O kakem strahu pred letenjem ni bilo niti govora. Lctala \n poto-vanja v njem se boje samo tišti. k: še ni-koli nišo letali.
V Celovcu je sprejd naju s tovarišem ljubeznivi magistratni direktor g. dr. (^rads-hofer. Najprej je naju odpeljal z mcutn'm vehi'klom na športno igrišče. kjer so hile haš tekme v lahkoatlctik: /a državno prvenstvo. TdkJc so pa precej pnčasi In dol-gočasn<), da ćelo med domaćini ni bilo po-sebnega zanimanja /a nje. Tuđi udelc/ha ie bila /cio p:čla. Potem smo *e pa odpeliilt na Vrbs-ko je/ero, kier je ftupravila Av-strija iz prostranega mr>čviri.i v/nrnn veliko javno kop«li*če. /tanj bi lahko /ivi-dalo  Celovec   marsikatero  veliko   mesto.
Kopanje v Vrbske-m jezeru je i/redno prijetio, saj ?na«a temperatura vode zdaj 28 stopitij ali pa :e već ta'ko, da re ćelo pretopla. Zato pa rudi mrgol: v jezeru od jutra do večera toliko kopalcev. dn >e ti zdi. da n:hče ni ostal donu. Iiudjc imalo najete ob jezeru kabine kar sfcon v*o sezono in mnogi se opoldne sploh ne vraća jo v mesto, temvc: vzamejo kosilo kar s sehoj in ostanejo v kopališču ves dan I.etoviš-ča ob Vrbskem jezeru so bila v začetku precej dobro oblskana. potem je pa nckdo raz-širil vest, da se je pojavila otrnskt paraliza in posledica je bila. da so vsi Ictovii6ar>* zbežali. Ccnc .so razlijne, kakor pri nas, vendar pa glede na valute /natno viije. — Penziia stane od 7 d > 25 šilingov ali v na-^em denarju rnl 63 do 223 Din. Temu pri-meme so  rudi druge cene   —  J.  Z.
KOLEDAR
Danes: Torek, 10. aviiuota katoličani: Lovrenc,   Jurioa.
DANAŠNJE    PKIHEOITVE KINO MATICA:   Pri   treh  mladenkah. KINO IDEAL:  Čarobni  zvoki   (Marta Ecr-gertt).
KINO ŠISKA:   Idol  opere.
dežurnu:   %s k h a R n e D«ne<*:  Mr. Leustek, Resljeva ceeta 1, Ba-hovee. Kongresni  trg  12, Komotar, Vič, Tr-ža^ka cesta.
Velik prijatelj zivati sem, vendar zdaj ne bom govutil o psih, mačkah in konjiću. Zdaj so mi bolj pri srcu — išli bolje rečeno v želodcu — sčurki in stenice. Su rečem sicer, da to nišo Ijubke živatce, da bi se komu ne zameril. pač pa smem reci, da imajo Ijudje različne okuse. Tako nekateri sami pri sebi zabavljajo čei »imnice in ščurke kakor Čez šibo božjo.
lT centru naimao slavnega mestu, kjer je najgostejša naseljenost, bi človek priča-l ovul, da je tamo po sebi razumljivo, če je tudt naji-eč gtenic in sčurkov. Vendar zadnje čsse Ijudje s to preprosto matematiko niso zadoi-ofjni. Slkakor nočejo razumheti, da si moraju tuđi deložirane stenice in šćurki poiskati streho. Sočejo pa tuđi ra~ zumeti, odkod so tako nenudno prišle te hišne iivalce v celih armadah, kakor da je te dni prelijevanje narodom teh živalskih vr.tt. Ljudje so pač pogosto bolj nerazumni kakor živali; stenice in Hurki n. pr. se lepo naseli jo, kjer se tim nudi streha in se niti ne pritožujejo, da so jim podrli njihovo metropolo. Ljudje pa, saj pravim ...
*4to»#ft*lf natod" 1.1868
16. VII. it. 44, Iz Ljubljane, 11. juti ja. (Izv. dop.)
Ravnokar je gosp.  Toman z mženjerjem iz  Dolenjskega   nazaf  priiel.    Prehodil  je kraje, po  kterih  se  bo Železnica  U  Ljubljane v Karlovec projektirala in sot v kraU kim, ti le: Čez tržaiko cesto na Lavrico. na desno od  Grezluplja na Krko, po desnem bregu reke Krke do Loike vati blizu Sofe-ske, potem ob kraju Radešice mimo Toplic čez Poljane  na Srvdnjo vas  in  Semič. potem na reko Kot po in ob bre&u v Karlo-vec ...     Kakor zdaj kaže, bodo rodovitne  t okolice   ZatiČine   in   Trebnjega   na   suhem  j ostale,  tako  nmkdaj  imenitno  tn  še  imiraj   \ glavno Novomesio. Toliko bolj pa &e meri  ' po gozdovih knjeia Auersperka, in to go-  ] fovo  ne   brez   n/egovega  vpiivu.  .   Auer-  ' sperg ne bo zeleznico zidal, le manj pa pta-čal. Dandane* ae bo gpiovo gledate, dm aa 1
tuđi pristome zelje prebivalstva izpolnju-jejo, ne pa sumo kn ježeve. Kot »VTald-bahn« nima ta železnica nobeneg.* prtmena^ naj se o tem trdi kolikor hoće in ia*oraj naj vsaj deieli stneze, kar  ie mogoć*.
// koncu še »no: Da s* je žehznica od Zidanega mosta na> Zagreb po levem bregu Save zidala in tuko Kranjcem vzela, so bili strategićni vzrok i krivt. Da si doienjnkm železnica ne bo tranirantt po lepih krajih in ne po at r»t etičnih vzrokih na Itvem bregu Krke — temveč desnem, kdo je # tega kriv?
Iz Zagorja
—   Zabranjeni   >e>tanki  v   re^irjih  »  fr&n* coskimi   izletniki.   Kakor   muo   ie   (»oroč&li,
bi se morala v nedolio vršiti >estanka 111-•larjev v Trbovljah in Hrastniku, na kate-rih bi prcvteednik Ju^o^laven^ke *indikalm» sekcije \£. Franc MoČilnikar iz Franr-ije. po-rooal o življenju rudar ja v Frannji. Ohe zborovanji, ki bi ^e vršili pod okriljem Zv« 7f rudarjev -JutfOfiavije podružnice v Zagorju, sta oblast veno prepovedani. Zato tuđi odpade že napovedani t*estanek v Zagorju.
—   Živahna   nrđelja   iiletnikov.   I^-j.a   po-letua  nedelja   i© ir*«bil«  »asrorsko pr<-bival-»tvo   na   izlete   v   planinske   kraje.   Nekateri t»o  posetili   zasaveke     dolomite   v   l'ol*niku in  okolico  hribovite  obeine   v  .*5t.   .lurju   p. Kumom.   V   Ptol^niku  •■»  \**  \r\\\  oWni   z.bor JNS,   na   kalerrni   j-'   med   druunni   porofal (Kxilanec  litijskeca  r-reLa   u.  Milan   Vira vi i«. Iz voljen   je   bil   odbor,   ki   bo   v   lirib#K#m okolicu  raz«iril ideologijo  INH, (ja  \«y znalo l>rerivaliitvo   praviLno   |K>imovati   delo   v   bo-dočno&ti.   kakor   pa   je  Mranka   zacrtala.   — Veliko  Stevilo   prijateljev  narave  j>a *e  ja izognilo  Zagorja   zaradi   doiiiate   prireditve na   Izlakah.   Letaki   in   gotovo   časopisje   ja le  do4iro  pisalo o  neki   priredilvi,   kakr>n© zai/or-ika   dolina   5e  ni   videla.  že  -am  oOr*^-voil   je   pok»7Jk].  da  fto  i»*   prir^litejjji   uračunali.  Nekaj  konj  in   kole^arjev  je ot>*orl-lo   *pre»vod   Jele    »h>   o«mi   nu^M.   da   ?e   ie videl aprevod   malo  večjj.  V  sprevodu   sama   mladeJL   ie   \zvzHmemo   nekaj    niskih na konjih. ki  so pr*j  leti bili  v»p kaj dm-(jega. Proti večeru je ta mladina na povratku na v*e preteff« iizivala. Kaj bi porekli (f.   Kalan   iz   Ljubljan-e,   ako   hi   ^ain   v\de\ in  ?!i*«K  kaj  je   la   mtaritna   pocHa.   Opazi-H smo, da »=«  katolilko delavMvo ni  udele-iilo t*^a  nameravane^a   iziivanja   prehival-stva zasfor?ke doline. Jih je i> po delu »po-anati.
—   lsffaaljea im naj«i#n na  banovinski c*-ati   Zajrorje—Trojane   ^ofert«   o&iroma   proračun za  neko delo po oW.  upravi občina Zagorje. Gre za poataviiev kapelicj pri  Ko-privtu,   katero eo     zaradi   prelotitve   ee«is podrli   in bodo *>eda)     postavili   tam  novo. Strt^ki snafcajo 11.117 din.  Ker bi aa <i«lo oddalo   morda   nekonkurenfnim   notom,   se o ten nhTjšVkiju  tetaraaaalft.
Sn*. 18 i
»iLOvanan iiaaod* ****** §*. ***** im.
seru 3
DNEVNE VESTI
—    Vrtjvoda   Ib   vnjt»dlnj*   Hetitska   |>H-««*fa   v   Dubrovnik.   Po   tanesljivih   infar-mari f«h  prispeta  v   Dubrovnik  *ofnxl&   In vojvodin ja  Keatsfca v nedeljo  15. t. m.  Bale   numeravata   ostati   nekaj  dnt  v   Dubrov-hiku   in s*» rotiti po morju z jahto  »Tiha*
—   CHUikovaiije v nafti vojafci   e rodom
J ugaslo venske krune V. Stopaj« J« Odlikovan zrakopkn-ni major Franjo Pire, 0 kolajno aa vojaške vrline arftkopiovni kapetan I. klase Franjo Cal in zrakoplovni V roenik ivu Oštrić. e Elato kolajno m no  siužDo  zrakoplovni  narednik  Dra-
:i škulj, a sret>roo kolajno za vtstno £.užbo pa zimkoplovni hajredfciki Ernest Hog'l, Ivatt Bremec. StantoKv Vovk. Ot-mar Lajh, Btanialav Kodre Iti Vllko Cir-gcr.
—   Konkurti   v   Juliju.   V   juliiu   je   bilo  v naći   državi   otvorjenih   10   konkurzov.   pri-t'lnih   poravnftv  izven  konkursa  jo  hilo  pa 1S.   Na  drav&ko  t«novino  so iMpndli   Stirje konkurzi   in   osem   prisilnih   puravnav   izven koiikurza.
—   Lepak ta tiOTintf^ko raft»tim». Priprave  za   razstavo  alovenskegrt   novinarstvu   -o v veliki  meri  že gotove, vemlar pa caka še v.-e oils^kp. ki so zdaj v najltolj  mrzličnem •JHu, Se  mnogo ekrhi  in  težkih  nalog.  Le-pak   za   raiKlavo  je   tuđi le  go\ov.   tzdelela ca  je  |X)  nacrtu  akndemsketfa slikarj«  Ma-t»-;a  S'ernpiia   litografija   Mariborske  tiskar-n«' in  sirer v Mirili barvah.  Pri  pavtlranju je  napravila      litografija   neradno   napako, k»*r  jp   iMernenov   monogram   aorem^nila   v r^ifr,   kar   hi   lahko   koga   zaveillo,   đa   je pl.ikat   narisal   prof.     ?!?.     Lppftk   predoča #imf»ol:rno   famo,   ki   plava   nad   Ljubi jano. J»a;l  m»\Moin  na civila  tuđi   li«kar Vo« Ini kov 3 >Lul»lanske   Novize .   kar   na .i    predofa,   da bo  rastava  zajela  no  le  novinstvo,  temveS tu li   v- >   pRnoge  LrrafiCnp  tnnetnosti.
M3B »&M iMA MM
Priljubljena opereta Schubertovih melodij
PRI TREH AfLADENKAH
Paul  Horblger,  Marla Aadergaat, Groti Thoimer,  Svetlslav  PetrovlĆ
Predstave danes ob 19.15 In  21.15 Uri.
—   Bogat tov ua tune na Jailrauu.  V taverni   l>ainiariji   ?o   imeli   ribiči   v   nedeljo ponoCi   izredno  srećo    Kibici   z,   Dugega   otoka   blizu   ^adra   f*o   ujeli   180   tuno\\   teikih po   11   do   12   kR.
—   Popravi.  V sobotni žtevilki  nai*?na U* #ta  dar Družbi »v. Cirila in Metoda  se pU-ai   pravilno:   Družbi  sv.  Cirila   in   Metodi  je daroval   ir. dr.  Jo^ip  Ticar  (ne g. dr. Josip TavC-ar)  zdravnik   v  Ljubljani  1(X) din v  po-t'ašC-enje   i-|>omina   prijatelja   dr.   Frana   Ko goja,  zdravaika   z  Jr^enic.
—  Vremp. Vromrnska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, toplo vreme, kra-jevne  nevihte   VCeraj  je  znažala najvišja temperatura   v   Splitu   35,   v   Zagrebu   in Bocgradu   30    v   Ljaibljani   29.6.   v   Mariboru  29,   v   Skoplju   2&.   Da vi  je  kazal   baro-meter   v   Ljubljani   761-5,   teanperatura   je znašala  16.6.
—   Vl»m v Svit tu r ju. Te (ini je bilo vlom-Ijono   v   trpovino   Franca   Rabiča   v   Šenčur-ju   pri   K ran ju.   Vlomilec je odne«ol 9 parov novih  ino^kih   Čevij?v,  par smuoarskih  Pev-l.iev iz juhte in okron 200 din drobiža. Kot vJomilra 7^i«*ledujejo orožniki 201etne<:a   Loj-zeta   i\,   ki   ee   je   priklatil   k   nam   iz   Italije,   ne   Ha   bi   «e   pošteno  proiivljal,   marvoc da bi krmlel in ileparil.
KINO IDEAL
Marta Eggertb
v filmu
»čarobni zvoki«
(DVOREC V FLANDRIJI}
Danes ob 16.t 19. in 21.15 uri.
—   Za-.ledtnH.uu   lavulju  tatvine.  Meta   Ho-hlevt'n   «lo!iia   odnekod   iz   vrhm^ke  okolic-, ni   tako   pohlevna,   kakor   se   zdi.   Meta,   ki honii   navadno  okroir   po   deželi  6   lekarjem in  beraoi, je prišla  te  dni   v  n?ko hi^o ua iiliiifi   pri   št.   Vidu,   kjer   je  odne»U   Neži Žiirl)ijevi   novo  2eu»ko  jopieo,   par   zimskih rokavic,   već   rjuh,   delnik   in   zlai    pr^tau. Meta je po tatvini izumila iu *>e  prav spretno  izmika   tuđi   orožnikom.   ki   jo  zasleduje-jo.
—   Žrtve   prometnih   nesreč.  Davi  «o pre-^eljaii   v   bolnico   -7Ietne<4a   delavi'4   Rajka ^pineta   c-    Planine   pri   Rakeku,   ki   se   je pone^rečil   na   glavni       cesti   blizu   Rakeka. t-eme  se  je   peljal  ts  kolegom   ua   delo,   na-sproti pa  mu je privozil tovorni voz, ki se Bui  jp  fkusal   izoi'iliti.  Tik  pred  vozom  pa je  izgubi] oblast  nad   krmilom,  pade!  in «»e svalil   naravnost   |n«i   kolo,   ki   mu  je ik>  čez, ilf.-no  qo*»o ter  mu   io  zlomilo.   Z  Uuca  pri KaUeku  e^o   spravili   včeraj   v   bolnico   tmli 4o|ftnpj^a   želfzni^kpjja   ?prevainika   Josipa Lukpka,   ki   Lia   je   zadel   v   glavo   nreniika-jt"-!    se    železniški    voz.    'JSlerin^a    ueiavca Ivana   Petriča,   zajx>slenejja   v   opekarni   na Vrhniki,  je   na   ce^ti   podrl   vč^raj  neznan a\ iomobili>t. ki je  ne  meneč *^e za nesrečo, lalrno   o ipeljal   dalje   proti   meji     Petrič   je obležal   na  re;?!i  s  fot'eno lobanjo  in  s^o tla nezii vestu it;M  naložili  na drug    i vio.  kt  J?a je prepeljal  v  bolnico. Tja «»o  morali spraviti   tuđi   lb'Jetnega   Borisa   2.   iz  6t.   Vid*, ki   u a  je  f>odrl   na   ct-s.i   neznan   voznik,   da ti   je   zloinil   !o\o   roko.
—   l*iidjeteii   dijarck.   Mladoletni   Ivan   M. iz Hrvatska se- je napotil m?d $ol»kimi  f«r* citniratiii   na   morje   in   naj^l   streho   v   [H>-slopju   fiiuuuiziie   na  Sušaku.  Tam   je o^tal  " već dni, pri tein pa mu je zmanjkalo sre?J-ftpv za počitnicu. Ivan shj je odločil za vlo;n
v eobe, kjer ^o «>p*li če^ki dijaki. katirim je odne^el vetf obleke in drugih predmetov. Tatin*"ki plen je hilro razpro*ial in ce z iz-kupirkom odpeljal proti Ljubljani, Kier «> sa pa aretirali. Policija je mladeiia pofcvar-jjnra >prav*la nazaj ua Siviak, kjer *e bo moral zas^ovarjati pred pri^tojuimi oblasnu".
—   Nerarna potepuha.  Po dolenj^kf okolici   me.;ta  se  potepaln  351etni   (iabrijel  C.  io n?effov   okfotr   -lOtrtni       tovarjj   neznane^a imena,   ki   stj   zelo   nevaraa   tuji   laetnioi. Oni dan sta ae ustavila v  Oaloji  v^j, kjer
.*ta por»oldne vlonitla v hi?o po*±*tniUa Fran<a Henka in ukradla kompletno sivo mo^ko oNfeko, ?rne hlafe fn tefovnflc, đva klohuka, Čmo žensko obleko, dva para ženskih čevijev ter ee založila tuđi i mesom,
| niMtjo Ib kruhom Hen «U odnesu tiekan v goćd ia kaenejd obleko uajbri rasprodala. Benlu sta vlomilca oikodovala ta 2400 din.
—  V I>i*vl je ntonil. VCcr*j a^trmj flte brezposelna dekMrc* FbUlu Kletog m Ale-kaa   Pufflna   v   Dravi   pri   Oaijeku   lovila nt^avljene klade in hiode- Ko Ma prlve-Mala • Ooteom na sredo reke, je prinesla roda v«um> klado in boteia »U. jo pogni-ti  k  bregru. rfa^trffcrjtt. Ju   je  pa prije! mo-ća«i vrUnec.  f\lginA s?  je  rsfiil,  Kl«b«r }*
pa utonil.
—   Teika  nesrtfa   sapr^iikc^a   kvlcsarja na   povratku   is   Ljubljane.   Kolesarskih   te-kem   *a   državno   prvemtvo   na   propi   Novo niPFto—LjuHjana se  je  udeležil  v  nedeljo ludi   £agreb*ki   koledar   Dragotin   Osre6ki. V Zagreb ee j? vrača 1 r kolesom« dnifp tek-moi-alci   pa  z  avtoniobilom.   Votil  se  je  ssa avtomobilom   in   blizu  Samobora se je prije! ta avtomobiK da bi ne zaostal. Tovari* sa  sta  iza O[K>zarjala, naj tega ne dela, ven-dar  se   Os-rečki   ni   zmenil   za   svarilo.   Avto je vozil  većino hitreje in blizu Brajjahe w je  pri peti la   nesreća.   Ko ita  se  tekmovalca (Tifttr   fn   Progon i k   ozrla,   sta   opazila,   da fcretkega  ni   recf.   Mislila   >ta,  da  je  opusti 1  drzno  vožnjo.   Osrečki   pa   je  bil  prišel pod   Katfnje  kolo  in  obi-4a 1   je  na  cesti   t poieno   lobanjo   in      pretresenimi   možgani. Zdravniki   ni majo   dosti   upanja,   da   Hl   mu resili   živlienje.
—   Natakarji   hot  gostje r h^varnL V Zagrebu že  ve5 dni stavkajo natakarji ih z   njim i   vfle   pKJtttoSno   osobje    Stavku Jo€i veftkrat  na  dan   aborujejo  ki   se   posvetu-jejo kaj  bo Se  treM  tikreniti,  da si p»l-bare Bvoje pravice.  Vc«raj bo ianell  zopet »borova«je,  po katerem so <*»li  v veliko kavarno na JelaćlCevem trg«, kjer ao |»-seđli   aa   mi«e,   tako  da  gostje niao  imeH poeneje   kam  aestl.  Kavarnar »e je obtttlll na policijo 8 prošnjo, naj bi mti pomagala pre^natl te vsiljive  goflte  i« kavan-ne. Pred   kavartio  eo  se  jeli   »birati  radoved-neži.   Priila   Je   policija,   ker   je   kanrarnadr isjavil.  da  ho£e  zapretl  havartto.  Stanrtoi-joCl natakarji ao se aporafliimeli s polici* jo in mlatio sapustili kavamo. Tako se je rakljuCila njihova d^tnonartradi|a tftto. Buj* Sih   poaledlc.
—   Norornjenlka rr^la t  3ifanlKi». Mllka Zloben v Osijeku je \xeraj ziulfaj na stranicu porodila in rrgla novorojpnlfka v stru-
niSče.   Stanovale!   hi?e  sk>  sli?a!i otroiki   jok in   ko  so otročicka   potegnifo   iz   »iriini??a   je
hil ze mrtev. Ne^loveSka mat! je bila ova dena drlavnemu tditetvu.
—   Na   parniku   jt   porodili.   Na   patniku >Tomt?!av«,   ki   voe!       med   B^oara iom   in Starim   Decejem,   je   vćeraj   porodila   ktne-tira   Marija   TopH?đnin   i«   Bpftkov.»a.i   Pe-troveea Sela. *)\-"X bo inv»I  pr; kretu imo Tomislav in  nje*:«rv '»oter bo kapitun j*rni-ka»  na   katerem  Ih  bil  ro)-n.
—   Starii puMill ntroka t gnuorju.  U radnik   finančne   direkcije   v   Sarajevu   Proko-plninip *e je vrafal v nedeljo zv?ćer  z  io-va.    Naenkrat   je   pa   skodil   njegov    pe*   v srrmovje  in   jel   čudno  cviliti.   Lovec  je  stopi 1  za  njim  in   naSel   v  ffmiovju   poldruao leto starega otročička. lepo deklico, vso ob-jokano.   Otrociček   je   bil   l?po   oblečen,   po-lec   tepa   }e  pa   ležalo  kraj  njega  še   nekaj obleke.   Ne   ve   se,   cipav   je  otrok,   ker   Se ne zna govoriti   Policija i^če br>zsrčne starce.
—   ženo  prodat  za  osla in  100 din. Aidah Acifovi?  iz   Kosovske  Mitrovtce   je   kupil  ?a o^la  dekleta. Kmalu je moral k vojakom in mlado Zario je  pustil doma.  Ko ?e je oni dan  vrnil  od  voJakov in zvedel, da mu  fe bila       Zada    nezv??ta,        je   vrtjel    njenega ljub?ka   v   Ibro.   kjer   se   je  ohladil.   Potem »ta  se  p«   pobofala,   da  mu  je prodal  ženo za osla in 100 din. Tako je opral svojo sramoto   in   5e   nekaj      zaslužil.   Čudne   pojme ima|o   n«*kateri   ljudje  o   ?a»ti.
—   Tuđi  t  Šibeniku   ni  ni?  bolj&e.  Kakor ljubljanska  je tuđi šibeniška  bolnica pkoraj vedno prenapolnjena. Tuđi tam  mora  mno-sro  l>olnikov   ležati   na   tleh   ali   dva  na   eni postelji.   Na   drui»i   strani   imamo   pa   polna u>ta   {»lavoapevov   na   nas   napredek.
—    Senzarionalna       areUrija   ^lašateljire medicina.   V   Brodu   je   zbudila   veliko  senzacijo   aretaciia   ^lu^ateljice   me-dicine   Kati-(•^ Curč'ić' \7, Klokočevika.' Osu mijena   je  tat-vine   iz blagajne Seljačke  zadruge.  Zanimi-vo   je.   <la   ie   bila   v   Klokočeviku   nedavno umorjena   žena      pravoslavnesia     svee^nika Dimitrija   Mrihina.      potem   je      nenadoma umri   v   zelo   Čudnih  -okolnostih   neki   kmet. Ra7.en   tesa   je   nekdo   skušal   ubiti   upravi-t?lja   Mim«ke    upravp    ing.   SaCera.   Oblasti Ap  ni*o niosjle dognati, kdo je «toril   to  zločine.
Iz Lfufeliane
—lj 5apravife redi Prebivalci PovSatove ulice ua Kcdeljevem 6e upravičeno prito-žuiejo nad brezbrižno^tjo mestnejija ceslne-aa cll.ora. Ob vsakem deževju doživljajo neprijatnosti, a povzroča ?e jim ludi Jkorla, kpr jim I-rozga zamaka dvori5?a In pol-ni irrrmice, da jih morafo izpraznjevati t«r platevati za vsako ispraznjenje 100 din mestnemu magistratu. Le na koncu te unce je santo en vodni požiralnik. ki pa ne more olvajati vse vod?, ki pritoka radi vi-pečena terena od voja^kega o?krbovalil?ji. Tako prekopa voda boćfnike in vdira na dvoriiča in vrtove, kar povzroča hiinim «50-^podarjeiii umogo škode, ki jo morajo kriti sami. Posebno je prizadet pri takih po-plavah la-inik hi^e 5t. 3. Ponovno so bili 1 napro<šeni pristojni mestni organi, da zvi- I «ijo hodnik 3 a!i napravi jo več poirralni- I kov, a vse zaman. Tako smo bili prisiljeni prositi javno. Zeleli bi pa, da bi ne fttedili na*i pritožbi in prošnji nobeni drugi po-pravki ražen onih, ki so potrebni Povšeto-vi   ulici.
—lj Vaino za dane «t<roka:oli$ke r«r-kve. V smislu zakona z dne 25. maja 18f>8, dri. zak. £t. 49, odst. IV. cl. IX. se. niorejo prip»dniki &tarokatoli^ke cerkve le teda) prisiliti, džt prispevajo v deoarju, v natura« lijah ali z deiom za cerkv? in dobrodelne naniene kek^ne druge cerkve ali vergke družbe, ako je ta dolžno^t dokazana s privatnopravni mi listinami. ali ako je vknji-Žena na posestvu.
—lj K akciji i« P#*H>bit«Y lj«M|aii.k«ga kolodvor«. Na porocilo v današnjem >Ju-trui, da bo poleff R. Badiur« previel vodstvo filmskega oddelka v akcija*em odboru tuđi prof. MLakar, emo naproieni za ugo-tovitevt da je bil mišljen pri ina ni na* tiUamki  »trofeovtijak   prof.   Janfco   Ruvnik.
—lj Htfnt pniftBlrl !■ p«prsvflo icat-petrake oerkve. Včeraj te je OfjUaiU većja. deputacija prvega društva hi«ih posestni-kov v Ljubljani pod vodstvom g. pre4fed-nšk« FVeliha pri g. ftopnHut A. KoAmerljn m  »kusaj« đoseči milanje priapevkov u |
poptevUo MM^ttike Mito« «Wkv%. &p+ **t*\* j^ da bi Klo v tMattj« IMkett «aen HvtUU temo baJfcitjiMji* popravila, t i obnovo faftade; «Mkta» ftađaj|lo «*i* divo pt bi bilo trtba optici. N«Btti m preaidATo cerkT« naj M M preftodtii It po kaki strokovnjaJkl komlMji, da bi kenCno eerkev po livrtenih d«Hh ne bila v eatetokem pofledu I« bolj pokvtrjtna, kakrSnih primerov je v tadnjtm «a«u ▼ Ljubljani   na  žalost  preve«.
—lj Um«tBMta» sa^đeTlaske drvitr« ▼ L|aUjanl priredi ▼ detrtek 12. avtftista ob 2. popoldne izlet v 2uiembefk (po»Uj?: Muljava, Krka, Zagratlet). OAHod s Kon-pre«r>^r* trga. Pri gasiti m« je ▼ prod« jalni Podkraj§ek na Jiirifičevem trgru. Avto-bm 40 din.
—lj Tatviae koles. AJojiiju Hoćevarju Je n«kdo odpeljal ispred hi Se St. 10 v Bee-tbovnovi ulici novo, Crno pleakatio in de-loma pDkromano kolo znamke »Puehc 1 tov. M. 515.675, vredno 2000 din. Benediktu Pavliču je odp?ljal neznanec 1000 din vredno kolo znamke »Ađlerc itpred trg«oviiie Nabavi jalne zadruge na Masarvkovi ceati. Dalje je nekdo odpeljal 1000 "din vredno kolo znamke >Bran<ienbur£j>: Stanku Kerše-vanti in sicer iz -vež» hiše št. 6. v Gledali-Ski uliri. V zadnjih desetih dneh je pre-jela policija nad B0 pri ja v o tatvinah koles.
Iz Maribora
—   Imetnjkom  oroinih  listov.  Predstojni-itvo   m?stne   policije   v   Mariboru   ponovno poziva   vse   imetnike       oroznih   listov,   da \-plAcajo pri  !©m predfttoiniMvu banovinsko takso za orožne liste. Proti strankam, kl ne bodo kljub temu plaPale navedene takse do konca eefHembra t. 1., f»? bo uvedlb kazen-sko   postopanje   po   dolojfilih   pravilnika   o banovinekem proračunu.
—    Mariberski   tede«   lakljuFtn.   ttredno živahni   sototi   na   VI.   Mariborskim   tednu je Aledfla prav taka Zaključna nedelja. Divno vreme j» pri pomoglo do rekord nega o*v ieka. Zadnja  dva dni je pri SI o na VI. MT zlasti   mnojfo  tujcev.   Avtomobilski   promet »e bil v Mariboru tako livahen koi §e nik-dar.   Vse je  hitelo  na  razstarviUe   Mafibor-akeffa tedna. Za lep taklju^ek ta tradicionalne prireditte je po»krbel penta* lnortej proffrara. Leiolnji Mariborski teden je aon-čal   ve#?lo  in   brupno,  vendar  brez  vsakih izgrredov, iako da je bil tuđi  v tem  pogledu doseten prav lep ntpredek.
—   Olakonemi to iborevali. Pri Zamorou ee   je   v   nedeljo   dopoidne   vršilo   zanimivo zbororanja.   Sestali   mi   se   najbeđnejši   med bednlmi,    pluhonemi,   vflanjeni    v    DruStvii g-luhotietnih  u  dravsko     banovino.   ObUk zborovanja je bil zelo lep;  itđeležili so se ga   tuđi   delegati   iz  Ljubljane,   Zacreba   in Gradca- Otini  «bor  je  vodil   pred«?dnik   g. Mirko   Ko«,   ki   je   brez   beaed   orisa!   društveno delovanje v preteklem letu. Iz vseh poročil,   ki   eo   jih   eeveda    razumni   samo elani, je razvidna  \-ztrajna borba usmiljenja vrednih   sironvakov   za   Človečanske   pravice pluhonemih, ki so prav tako kot drugi pol-jiovredni in  koriMni Rani  ČloveSke druibe. Za   novepa   predssdnika   je   bil   izvoijen   g. Mirko Sa gaj.
—   OtroH   sanetili   požar.   V  hiši   železni-čarja Seba^tiiana  Toma£i£a  y  Spodnji  8O-rici   pri   Račah   so   bili   otroci   sami   doma. Iztaknili   eo   nekje   užigalice   in   na   seniku zakurili.   V  trenutku  je izbruhnll  požar,  ki je utiliil  stanovanjrfto hilo ui  gospodarsko poslopje ter vžgal §e gospodarsko posiopje i^ofeedne   posestnice   Katarine   Lončarič.  Skoda   zna^a   preko   70.000   din,   ki   je   le  delno krita   z zavarovalnino.
—   Vlem t peštno skladišfe. V eni  pre> teklih noči w> n?znani zlikovci vdrli v pošt-no skladi^če v  Gornji Radgoni.  Vlotnilci to odne^li   tri    telefonske   aparate.   Mariborska policija   je  storilcem  Ie  na   sledu.
SOKOL
—   Prosvetiu lela 8aveia SKJ. V nade* ljo   je   bila   v  Beogradu   svečano   otvorjena prosvetna šola Saveza  SKJ, v kateri  je za-enkrat  okrotf   50   eK)kolskih   prosvetnih   dela vcev -iz vseh  sokolskih žup. Solo je otvo-ril namestnik starešine  Gjura  Paunkovič z lepim  otvoritveuim  govorom  o Domenu 60-kolsrva.
—    Uprava   Sokol*   Ljubljana—Vi*   vabi svoje   članstvo,   da   se   y  nedeljo   15.   L  m. udeleži   v   velikem   žtevilu   glavna   ekupSci-ne  CM  družbe  in  naetopa  v  Kočevju.   Prijave &e sprejemajo vsak ve?er od 19. dalje v   pisarni   Sokolske^a   doma.   Vožnja   stane tja in nazaj 30 din. Udeleiba v kroju, kdor nima kroja v civilni obl*ki 2 znakom. Brat-je  in  sestre,  pokažimo  v  nedeljo s veliko  j udeležbo   v   Kočevju,  da   znamo  cemiti   tei-   { ko  in  požrtvovalno  delo  naše  najveeje  narodno ot<rarobae  družbe in kočevskefa Sokola   na   ogrož^nem   nemSkem   otoku   sredi Slovenije. V nedeljo »bor v Kočevju. Zdravo!
Napad na Sokole v Semlču
Maflča, afegovega brata in Adolfa BadmdUa
Semič. 10. avgusta.
Vcs Semič in njegova bližnja okol ca ftta d«ne« pod vtisom surovega napada, ki je bil Izvršen v nedeljo zvečer na Sokole in kateretfa žrtev so postali tri je vrli Sokoli, bratje starosta OsLar Matič. njegov mUjii brat Jožc Malić in Adolf Radmclič.
V ned«ljo je priredil Snkol v Semiču svoj lefcn?   nastop.  ki   je   privabit   ogromno   mno-
lico sokohiftvu naklonjenega občinstva. Te-lovadba je krasnp uspela, vsaka točlc« je havtluštla đcdjhlcc. Med odlićnimi pred-stavnilti solcolstva se je udeležil ja\-ncga naatop« tuđi prvi pod starost« SKJ br. En-Jfclbert Gangl, ki je v zanasnem govoru bodril Sokole k nadaljnjemu delu v blagor in   proepeh   naše   ljubljene   dumovine
Prircdltev je potekla v najle-])šcm redu in harmoniji. Po teJovadb1 <o se /ačeli Sokoli raeiiajfltl in vračati domov. Med njimi je bil rudi nara$r*aj i? Črnomlja, ki je pre-peval sokolske pesmi. Nckateri prenapeteži •o pa za.čeli psovati naraščajnike. če5, le pojte, ko ste se na.Mi semiške^a vina. V resnJci pa ni noben naraSčajnik pokusil niti kapljice vina. Sokol; so mirno posluiali iz-rivanja in se odpcljali domov.
Toda skupina izzivačev je hote'a na vsak način irzvati prepir ali pretep. Zvečcr je vec teh ra^-grajačev stalo pred Sokolskim domom, kjer je caka! voz s konji, aa od-pelje domov Sokole / Vin;ce. \*si Sokoli so Dili že na vo^u ir rugali so le na starosto br. Oskarja Maliča. ki ?e je fe enJcrat za-vrtel na ple*i*ču, Ce:. da je zadnji valček. Ko je prenehala godba. ie prihitel k vo/u in hotel »esti nanj. a v tem hipu se ie Inčil nekdo od skupine i//ivačcv, stekel proti vozu in nrsolil starosti Maliču krepko za- • usnico. Presenećen se je ta obrnil tn hnf^l aapadfllcu  vrniti  milo  za  drago. Ta  se  je
pa spretno uniiknil In beltl k »voji iku-pini, MaliC pa za njim. V trenutku to &a tam zbrani obkolili in nenadiio so čuli o«t*li Sokol; n« vozu glasen krik. Videć, da je starosta v nevtrnoeti, so plan ili v»i proti iczivačem. Prv« sta bila Maličev brat Joie in Adcrlf Radmclić. Z neuboroženimi Sokoli so imeli pa atp*da.1ci lahko deio Jo-2eta je eden oplazil z bokserjom, obenem je pa dobil već udarcev 9 kamnom po *Uv<. da se je ifrudil, a Rmdmelič je dobil aunek * noiem v vrat, da mu je glava kar o*n*h-nfU.
Junački nap«d«Jci so tsitoj pob«gntli, te-žko ranjene Sokole »o p« bratje na>prej prenesli v Soicolaki dom. kjer jfli je obvezala neka »lirčajno navzoča u«mil)enika. Starosta Malić je dobil sunok * noiem v hrbet. da so bila ranjena pljuca. ranten *m bil pa tuđi v trebuh. a k sred je napao i 1-Čev noi »drsnil ob pasu. da pogodbi nf tako netami.
Radmelič utmi prerezan vrat. iz katerejj« mu je ktr curkoma tekla kri. Nafflo §o tj* naložili na xot in prepeljali v f:rnomeJj, kjer mu je /dravnifc dr. ?k>her nno riftM, Zarad: velike izgube krv: je hil pa Radmelič tako slab, da ga nišo mojjP prepelj-ati v bolnico, tem več je moral o*tafi v domaei oskrbi. — Pozneje so v Trnomelj prrpHjali tuđi sttro*!to Mal'ča. ki leži pri svoji setri, ker it tuđi *a prevo/ v bolnico pre*;la*>. Njegov mlajši brat, ki ima sicer zevajoe*, rano aa glavi, je lahko ostal v domači oskrbi.
PoSkodb.- staroste Ma lica in Radmeli£a so »eln te^ke in je nevarnnst ?a njuno ž!v-lje'Vc.   /lasti   če   nastopijo   kompl'kaci je.
Za surovimi napidalci. ki so deloma /.umni in je med nfimi že veC takih, ki so irnei' opravka * sodiSčem, poi/vedujejo orožniki, t'panio,  da   /asluiena   ka/t*n   ne  V»o   uila.
SSabricirana izjava
Novo mesto, 0 avgusta Na člaoiek ^Ou<tne razimere med no\*o-meakimi gusilci«, ki ga je priobćil »Slov. Narod« 22. julija, je iišla v Slovencu« 27. julija izjava z mojim podpisom slc-deće vsebine: Ker je >Slov. Narod« dne 22- julljA t. 1. prineael članek ićsudne raz-mere med novomeškimi g-asilci« ter je imenoval nekatere o«ebe direktno in indirektno, podpifiani izjavijam, da je članek, zlaati o incidentu pred o3ho<io<m na po-žariSĆe v vas Krko, ne le ianii61jeo, tera-več je to grdo natolcevaraje nekeg-a rr.Ia-d^g"a gospoda«, ki ni bil niiić^ dru^i, kakor tov. Pelko France ml. Javno moraum prianati, da j« tov. Pelko detoer in vesten graailec, kakor tuđi tovai*a In je na mojo tzrecno zahtevo takoj odhitel po našeg-a četneg'a Soferja ter se z nijin vrnil v nekaj mirmtah. nakar jp avto takoj odpeljal na pofeJ-išće — Ivan Ferltf. po^'elj-nik   gnailfllk©   «ete   v   Novem   meet-u.
Tako ta isjava. Resnid na ljubo in ker želim, da bo novooiefika javnost o tej moji lajavi pravilno informirana, pa mor.im javno pribiti, đa Je v *-SlovcnciK citirana izjava z mojim po<^)i«>m navaden falzd-fikat, kajti moja izj-ava, ki s©m jo pođ-pisal gr- Pelku Francetu ml.. Članu uprave me»tne občlne In šefu polioijskega od-seka, je obatojala samo iz par besedi in v tem smislu, da sem &a poslal po Sofer-ja, brez kaklh drugih, ostalih pristavkoa-, ki jih nosi izrjava, obe!odanjena v -»Slovencu«. Da bo zadova povseim ja^ma, mo-raan pribiti reanld na ljubo »ledena stvarna dejstva: Kot poveljnik novoene^ike ga-silake Ćete, aetn se v noći ođ 19- na 20. Julija takoj, ko aam zasliSal signal mest-n© mrene napotil v orodijaino gasaLske^a doma, kamo? ao prihiteli tuđi ostali ga-BikcU ki bo »o naglo preoblekli v svoje tmiforzne. Ko sem jaz gasilce pri deKi nad zorova! in g-ledal, da se vse potretmo opodje vzaone s •eboj. seoa. oipazil, da v orod3*mi ae ni fltrojnika. Sprlčo tega sem posvsl tov. Kllflla, naj ga gTe poklicat. Ko je prišel poklicani strojnik, sem dognal, da ni SoCetrja. ki bi peljal nas gasilce v vaa Krko k požaru. Seveda je to pov«ro-čilo med amaUri raiiburjenje. zla«ti 6e, ker je 6*B hltel. Vaaka mimita pa je v takih pf4metlh dragocena. Ta Ča«, ko amo 6a-kali enegra ta drugoga, je odnekod priSelv gaailBki dom g. Pelko Franc ml-, ki je imel malo preje aunaj nastop a policij-skim atrmfciikom, katerega je pozval na odgovor, zakaj je odprt mestno sireno, ne da bi o term prelje obveatil njega — g-Felka In kako priđe stražnik do tega, da
veru je glasniku, ki je prineiel no vico o požaru. G. Pelko je strainiku že omeail. da Je o takih zadrvah potrebna piftmena »java. Ko je prišel g\ Franc Pelko ml. t orodjarno, sem mu kot za^topniku me-»tne cbćire v gasilskih zađevah In naceil-nilcu polic.jskega odseka mtstne obalne dejal. da, je vse v redu, samo dof&rja ni, to pa radi tega., ker jaz v resniri do te-daj njflam apajdl g. Slavka Moreta. d«. je TLZV7OČ. G. Pelko ml. me je tedaj vpra-3al, ce srne on iti po g. Sterbenca Od€X>» vortl sem mu saunu, naj gre. Ko je g. Pelko ml. odšeJ, «em oparil g. MoieUt, k; Bern ga proaU, naj previajne vodstvo avtomobila, kar je on Lakoj tuđi storil Ko pa je g. More pripeO&l avto iz garaže gasilskega dema, se je ta čas vnul 9 šoferjtan g. šterbencom g. Pelko, ki j# napravll x>roti g. Moretu nr-potrebeti in t& znani ixpad. Vse to ye im^lo za po«ledi-co, da je g- More zapustU mft*to ta vo* lanom, kainor je t>il p^»tavljen na mojo proćn^o in odćel * srvoj*m tavari*em domov. Mesto nje^a pa }« &a voAanorn »ed^l in tuđi peljal gasilce na kraj rK^^a-ra g. Sterbenc.
V vas Kiko na kTaj požara aroo priapall zaradi tega incind«nta, k| ga >Bloven6e-va« Izjava rzuitkurje, a preče j&njo zamu-do. G. PeJko ml se J« x nanii ga»llci od-j>eljal v civilu tn ga po prihod« na po-goriSće nijsem u^kjer opaadl. VpiraSal »«n po njeni in zvrdel. <•& je v dofCTskj kabini gaeilskega. avtcanoblla. Kaj je g, Pelko FVanc ml. v ka-totnl delal, ve sam naJTx>-lje. Pri vs«m tem moraiin *e omenit., da. je bil g Pelko ml. tisto noć vtnjen, kar mi je on aam potrtnl, rekoć, d« j€ Wl na neki  odhodmci.
Toliko novom edki javnosti v vedtw>st zaradi omenjene izjave, • kateiro nls€«n tmed nobenega opravka. ker j*z izjave nisam pisal, ruti \e<M sa n>«co vsebino in celotno obLiko, dokler ni iaftl«. — Nova meflfto. dne 9 avgu»ta 19«7. Ivan Ferlić, bivdi povel^nik novocn«ska gajšHMke ćet« L  r
SPORT
— Hfrme^—moto*<»kcija. Drevi ot- *iO. uri seja odbora pri elanu Ko*»enwirtmj Kar lu v  bulfetu >Nana<,  Tyr>?va  c Tajnik.
TOČNOST
GrOApodinja: Obede mi ho*te labko pk-fievali me»e*no, toda bost« morali hHi točni.
Oo«t: Bodite brez «krbi. gomprn^ to6«o opoMne  boni  v^^a-k  dan   r*ri  otićdu.
MALI OGLASI
ITaaada 00 patt. đaveH poffaaj. Pnmttm, fjmv a—eda Dto l^-^
£m pismm* odgovor« gladt maiui oglMOv )• trMm prUotnt •namiro   * Bopuatov aa male ogteac ne priznamo.
Beseda 50 par. dave* poaebaj. Najmanjal zneaek * Dur
DVOSOBNO  STANOVANJE
i   pritiklioami,  v  mestu,  iWe
mirna   etranka   dveb   oseb   za
oktober za eeno cea 500 do 600
Din. Plačam ev. sa 1 leto na-
prej.    Ponudbe    %   natančnim
opi«om  na  upravo >Sk>venake-
ga   Naroda«   pod  *fro  >To*«n
pla&lik«.                             1«B
ST\KOVANJE
dvosobno oddam aa novembar, 2itnikova 3.                1012
»TAjrOVAlfJE
eno ali dvosobno i&e> toalas tn mirna nradniika stranka (đve oaebl) sa oktobar ali no-vember. Plaeam ev. sa tri me-seee naprej. Ponudbe z naved-bo cene na upravo vSlov. Na-rodttc pod >Oktober aM nov^tn. bor«,                                    1913
OPBEafLJBNO   SOBO
takoj ali za avj^iat oddam eni ali dvema oeebama. Poisve to: Stari ti« 2&-III, Sturm.
1512
OMBđa 90 par, dare* pooatoj. Nmjmaajai iialr t DId
■flUEs^Banaa!
m pak nmvAaUB
tžnriranie. tesenje savea, p«CL lau —angiiKioi, gmnhoif- V0H1 ka saloga perja Po «.7o Din »Jolijanaca Ooepoevolaha IX ...
Zapuotil naa j« sa vedno naul blagi «r6noljublj«ni oče In taat,  goapod
Božidar Valenta
iolski ravnatelj v pok., fanejftelj reda Sv. Save
IV. vrste
po dolfotrajnl In mućni bolesni, prrviden a tolaztli sv. vere, v &5. lotu svoje ataroatl.
Pogreb neposmbnefa pokojnika bo v aredo, dne 11. avgusta 1937, ob 2. uri popoldne izpred hlde ialosti, Levatlkova ul. št. 21, na  pokopališće k Sv. Krizu.
LJUBLJANA, dne 9. avgusta 19S7.
GLOBOKO %AIA)JOCI OSTALI
NARODNA TiŠKARNA
luUBIMNA
I OaAfUflMa\ a\
tgvmSojE vss rmsrs nasonm
PRBPKOSTB  ta NAjriMMJŠS
Stran A
>SLOVBNSK1   NAROD«,  toiak, 1«. avgi»ta 1837.
Stev. 18f
Prvič pred sođnikom
Z lažno ovadbo ]e povzro£U aretacifo itirih — Vdfta škoda aaradi malomarnesa potiMteika
Ljubljana, 9. avgu&ta Danes se je pred sodnikom poedincem Ijubljanskega okrožnega sodiSća g. Fra-nom Gorečanom vrstila serija obtoiencev, za izjemo enkrat takih, ki so dosegli 4e takorekoč zrelo starost predno je sodnik dočakal, da se je imel z njimi čast spoznati. Vse do te starosti, ko pravijo da se Iju-dje že nekako ustalijo in torej ni od njih pričakovati posebnih presenećenj, ne v dobro, ne v slabo, so nekako varno prepla-vali med nevarnostmi in vabljivostmi tve-ganeg^a početja, za katerega bi bilo treba odgovarjati pred sodniki po strogih kazen-skih zakonih. Morda niti sami tegra nišo pričakovali od sebe in se jim je le bolj na-kljuCilo, ne da bi se zavedali, da posegajo te v kriminal. Za take vrste ljudi, ki se nimajo na vesti ^rehov, ki so v opreki s kazenskimi doloćili, pa najsi bodo mladi ali pa stari grešniki, pa vsebujejo kazenski zakoni tuđi posebno milost, ki se ji pravi pog-ojna kazen. žal pa je ljudje preveč ne poznajo In jo slabo razumejo, Sicer pa tuđi še ni tako stara ta milost. Uvedena je bila že z novim kazenskim zakonikom in dasi velja za zakone na splošno, da kljub njih nepoznavanju nosiš odgovornost v njih smislu, nimajo obtoženci še pravega razume-vanja zanjo in se zna pripetiti, kakor se je že neko^ v *špetircimru«, da je neka Jonska odlo^no trciila. da še nikoli ni bila kaznovana, pa je vendarle bila in sicer po-gojno. Toda tej pogojnosti ni pripisala kake resnosti in se je špetirala dalje z vsem elanom. Zanjo to ni bila kazen. Pri tej gotovo ni bil dosežen namen zakonodajalca, da bodi pog-oino obsojenemu dina prilika, da se v pocrojni dobi izkaže vređnega zau-panja v poboljšanje in se vs*j v tej dobi V7/irži kaznivin dejanj. da m*.; bo prvo, ki ga. je v življenju zagrešil, odpuščeno tako, kakor da sploh ni bilo nikoli storjeno. Na-vadno pa se ze:o1i. da obtoženci. ki jim je prisojcna pojrojna kazen. nerazumevajoče Inilijo v sodnike. kakor da bi jim govorili fepansko. ne vedeč. kje se jih drži glava in se že pripravljajo na protest proti sodbi, usta pa jim zapre sodnikova pojasnitev, da jim kazni ne bo treba prestat'. Će v času erlmeriene pokojne dobe ne tx>do zagTešili novrgra kazniveg-a dejanja. Fotem zado-volini prikimnio da gprejmeio kazen in zadovoljni   odidejo.
Danes je sodnik poedinec v treh sluča-jih obsodil pokojno, ker obtoženci doslej še n:sr> bili nikdar kaznovani. enomu pa te milosti ni kazalo odmeriti. ker se vztrajno vrača k propovedanim dejanjem v prekrat-kih rnzdobjih in tuđi ne kaže. da se kani spreobrniti. Za take grešnike pa zakon ne pozna nohene milosti, ampak relo strožje frazn\ ki jih določa poseben zakon za povratnike.
EDEN JE PRIDIGAI. — TRIJE SO
KIMAM
V neki moščanski prostilni je februarja letos sedela štiričlanska družba rokodelcev in obrtnikov, ki imajo mladost že davno za seboj in se more vsakdo izmed njih pohvaliti s kakSno kulturno ali politično za-slugo. Po^ovarjali so se sem in tja kakor pač nana^ajo pogovori ob kapljici vina. ker pa to nišo bili nikaki samostojni de-lavci, je nanosio tuđi na pogovor o delo-daialcih in ni izključeno, da je na njih račun padla kale a gorka obtožba. Nena-doma se je karaižno \"stopil pred glavnega govornika nek ljubljanski slikarski moj-stor. ki je prej potuhnieno sedel pri sosed-nji mizi in ga nahrulil. CeS, ali spet propagiraš komunizpm!? Po par besedah, ki so se jih riružabniki na hitro roko iznebili v obrambo proti izzivalcu. je ta odšel, r.a-mesto njopa pa so se med že skoro pomir-jenimi gosti Kmalu za tem znašli stražnikl, Ici so jim napovedali aretacijo. Ko so ;im na strn£nic; i77>rnševali vest. so aretiranci Končno pognmtali. da so obđolžoni proti-drfnvno T>ropafrnnđe. katere jih je cvadil ir.Tivnč. Prese«ioli so na to v zaponi 4? ur, iz nieg-a pa se jim je posvetila tako ne-pričak^vnno kakor arest svoboda :n STX*t po zasluzi istesra. ki jih je spr«ivil v keho, namreč ovaditelja samega. ki si je prijavo promislil in posredov.il. da so jih spet iz-puptili.
Toda red mora biti *.n dasi jo bila s tem 2a aretiranco sicer stvar opravijena. kfr se bili spet na svobodi. s«^ ie pa zn ovaditelja sele pričela. Drža\Tii t^žilec je proti njemu dvigmil obtožbo zaradi prestopka zoper pravo?odje, ker je četvorico brez utemelje-nega razloga lažno ovadil. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Pompe, je navajala. da je v ovadbi izzivač izpovedal, da je glavni besetinik v gostilni med razgovorom o brezposelnosti reke!, da mora pri nas priti do takega režima, kot je v Rusiji in ko bo do tega prišlo, bodo na vrsti vsi farji in vsi bogatali. Tem visokopolitičnim izvajanjem glavnega besednika pa so dnigi s kimai>jem glave pritrjevali. kar pomenl.
da so se z njegovim i izvajanji strinjali in bili torej prav taki prevratnik! kakor on sam.
t>anes pa je bila na aretirancih vrsta, da so imeli »glavno besedo<. 2e v preiokavi je obtoženi zatrjeval, da je njegova ovadba odgovarjala resnici. Danes pa je sodnik u Se povedal, da je bil zelo razburjen. ker somu ovadenci pretili da ga bodo nap&dli. V taki razburjenosti jo je mahnil narav-nost na stražnico in jih ovadil. A to njegovo trditev so vsi Stirje aretiranci, ki so bili kot priče zasliSan: na danaSnji raz-pravi, odloftno zanikali, češ da jim kaj ta-kega sploh ni bilo v misi ih. Glavni besednik pa se je Se nekoliko razburil in trdil, da ga ima obtoienec na piki, ker ni hotel nekoć v njegov prid pričati. Sodnik je menil, da zanjf ki je 1009r zapisan kot levifiar, ne bi bilo tako neverjetno, da bi bil res na levo vlekel. Ne. ob tej priliki pa res ni-sem, je trdil. Ponosno pa se Je postavil, da je bil njega dni, v že nekako pozab-ljenih prvih letih povojne konjunkture ćelo mestni gvetnik. Za župana Periča? Ja! Ostali so vsak po svojih zaslugah, ki jih morda hrani jo v arhivih posamezne organizacije, nekako z viška za vračali od sebe najrahlejšo sumnjo, da bi se sploh mogli kaj nelegalnega pogovarjati. Eden je usta-navljal Sokola, drugi je odprl listnico in povedal. da v njej hrani grozilna pisma, ki so mu jih pisali komunisti v zahvalo, da je dal dober migljaj policiji, ki je po-tem iztrebila podjetje, v katerem je bil zaposlen in v katerem so se pravkar za-čeli ploditi prevratni elementi. Nazadnje je potegnil iz lis-tnice neoporećni dokaz »da je proti komunizmu, ker nima vica« svojo člansko legitimacijo JRZ. Poelednja priča pa je le svečano izjavila, da je bila toliko nad elana od žlahtne kapljice, da ji politični pomenki nišo povzročili utrinkov v možganih. Za vse ražen glavnega besednika, ki je na crni ali pravzaprav na rdeči listi, pa so govorila izpričevala, da so tako politično kot moralno neoporecni. Doerti manj pohvalno pa se je glasilo obtoženčevo spričevalo, ki je vedelo povedati. da je na slabem glasu. Na sodnikovo posebno vpra-Šanje je še povedal. da se ga vino tafcoj prime in se hitro razburi, potem pa je sprejel kazen 2 mesecev strogega zapora, plačila stroškov kazenskegu postopanja in izvršitve kazni, plačila 250 din povprečnine, vsakemu oškodovaneu za odhod zaslužka, ki so ga izgubili ko so bili zaprti, pa mora plačati tuđi po 200 din odSkodnine. Ker pa doslej Se ni bil kaznovan, mu je sodnik od-ložil  izvršitev kazni za dobo 3 let.
OGNJU  JE  PRIL1L  SMOLO
čevljarski prikrojevalec France iz Trži-ča je svojemu gospodarju Antonu Jesetu povzročMl nemalo strahu in Se večjo Škodo, ki je zaradi njegove neprevidne malomar-nosti dosegla okrog 200.000 din. Ješetova delavnica se je nahajala v podstrešnih pro-storih in v njej so bile poleg Franceta zaposlene Še štiri osebe. France je pred šti-rimi meseci na lepem vrgel v gorečo peć razlito lepilo, ki je zaradi primesi bencina hitro vnetljivo. Plamen je švignil iz peči in se oprijel najprej Francetovih rok, potem pa je švignil na poeodo z lepilom in se nato z vso naglico razširil na ćelo đe-lavnico, v kateri je uničil ves inventar in stroje. Ker pa se je vnelo tuđi ostreSje, je bila nevarnost požara za bližnje zgradbe, ki so pove^ini krite z lespnimi de*čicami. Zaradi te malomarnosti je stal danes France pred sođnikom in se zaman trudil otresti se odgovornosti z izgovorom, da ni ve-del. da bo plamen švignil iz peči. Obtožbo je državni tožilec podpiral tuđi z ciejstvom. da je France v Cevljarski obrti Že nad 20 let. pa bi zato Že moral vedeti za svojstva lepila, s Icaterim je imel opravka. Sodnik ga je odslovil s pog^no denarno kazniio v znesku 1.200 din, ki se mu bo v slučaju
neizterljivosti izpremenila v 20 dni zapora.
FKIrlAZEN POMENEK MED SODNIKOM
IN  PADARIEM
Naši bralci se gotovo se spominjajo pa-darja, o katerem smo pred kratkim pisali, da je zdravil svoje pacijente s tajinstve-nimi zdravih. Z medom in hrenom je zdra-vil nalomljen tilnik, z belo deteljico, po-čepnim vinom in posebnimi rožami raka in razne ženske bolezni. Imel je široko vpe-ljano ordinacijsko polje in njegove stranke se nišo pritoževale nad uspehi. bolje neus-pehi njegovega zdravljenja. Pri prvi raz-pravi, ki pa je bila po zaslugi njegove zgovornosti preložena v svrho zasliSanja no\*ih prič, pa se je tuđi izkazalo, da se zna prav tako dobro kot v zdravniškem svetu obračati v zamotnem pravniSkem in da mu ne te ne one formulce ne delajo prevelikih preglavic.
»No, gospod doktor, ali Že imate tablico?« gra je ljubeznivo povabil sodnik na za-tožno klop. >Se ne!  Sem revež, nobenega
I krmjcerja ne đobfcn sa ađravljenje, vae si zaaiiitkn s trdim deioon svojih rok n* polju! Tako je, dragi moj, ne pa kakor pravi g. državni tožilec, da sem bogat od tega.« Mak) ae je pomuzal sodnik, potem je pa nadaljeval. Pojasnil je obtoženemu, da dva njegova pacijenta ne moreta priti na za-sliAanje. kakor je predlagal, ker bi sicer morala prav na semanji dan zapreti go-stilno, v preiskavi pa sta že i tak vse po-vedala, kar sta vedela. Potem se je izkaza-lo, da je »doktor« preveć učeno govoril svoj zagovor, ki se je tika! zdravljenja gosti!-ničarja in njegove žene in da bi bili lahko že zadnjič pri kraju, će bi bil kaj bolj jasen. Pa mu besede kakor napeljane po vr-vici polze z jezika in so tako prepletene s tamanjem, da se dobroverna domiSjija meSa z reaoiico. že pri prvi razpravi pa je padla ena točka obtožbe proti njemu, ko je neka priča skesano priznala, da je le iz strahu pred ženo izjavila na sodniji, da je plačala padarju za zdravijenje. v resnici pa je sama zapravila. a ker je Žena priso-stvovala zasliSanju. se ni upal z resnico na dan. Druga priča pa je danes izpovedala, da ji je za kovača prinesel zdravilnih ze-lisč.   Tako   sta   ostali   neizpodbiti   Se   dve
točSd obtodbbe in za U je bil padar obsojen na 3 meaece zapora, kl pa Jih je že prestal v pretokovamem zaparu. Ni pa ie bilo reAeno vpra&anje, kako bo s padarjevimi instrumenti, ki so mu jih zaplenlU, ko so ga vtaknlli v zapor. Zelo se je padar raz-jeodi, ko je stresal radi ugotovitve stekle-nlftce iz vrečke, ćeš. da so jih pobrali v drvarnici, samo la bi imeli kaj pokazati proti njemu. Malomarno je pospravil tuđi Kneippovega >E>omačega zdra\Tiika< in ste klin i čičo starega urina neke pocijentke. ki mu jih je sodnik poleg drugih nevrednih stvari vrnil kot nenevarne. Zaplenil pa mu je dva medicinska instrumenta. Odi očno je obtoženi trdil, da bi vedel. čemu služfta, čeravno je bilo že lajiku lahko spoznati, da sta pripravna za odpra vi janje nezaAe-Ijenih sadov ljubezni. Postavil pa se je z njih preteklim listnikom in zaupal sodni-ku. da mu jih je podaril nek italrjamici adravnik dr. Radioni s pripombo, da ma bodo morda Se kdaj prav priSle. Zdaj bodo kot zaplenjena korpora delikti ostale na sodišču. dokler se jih ne bo znebilo ali na dražbi ali pa v kriminalnem muzeju, kjer hranijo zločinske pripotnočke za l&VT'fteva nje  kaznivih  dejanj.
Dekle zatrlo upor Kurdov
Junaštvo pohčer}enke Kemala Ataturka Sabine Goeo-
klteti Hanttm
Vsa Ankara je proslavila povratek po-Kčerjenke Kemala Ataturka, 22 let stare Sabine Gueukhen Hanum, ki ji pripisujejo glavno Zđslugo za konec kurskega upora. Kurdi v gorah so se na jtrdo vratne je upirali Atanirkovim refonnam. Praz-noverni in zaostali prebivalci gorskih krajev pa nišo hoteli nicesar sifšati o modernizaciji Turci je. Ko je Kemal Atatiirk objavil svoj program, s katerim je odstratiil v Turčiji fes ki tur-
Kemal Atatiirk in njegova pohcerjenka
ban, odpravil nmogoženstvo in hareme, prepovedal ženskam nositi pajčolane, od-stranil mohamedanski mesecni koledar, arabsko abecedo in sole. v katerih so učili samo iz korana ter uvcdel namesto ple-menskega sodstva kazensk; zakonik po zapadnem vzorcu, se mu Kurdi sicer obljubili pokorščino,  toda  obenem   so  prišla njihova
plemena hi svečeniki zahtevat, naj ostane vsaj  v gor^h vse pri starem.
Ko je Kemal odpravil tu<ii kalifat, so organizirali mullahi med Kurdi v gorah upor, s katerim je :meLa turska armada pred leti mnogo preglavic. Toda v drugi polovici le-tofnjjega junija je izbruhnil med Kurdi nov upor. Eden najvplivne>ših kurdskih pogla-varjev Seid Riza je trdil o sebi, da je Mo-hamedov sorodnik in oz-nanjal je sveto vojno proti Turkom. Kurdski poglavarj- »o \z-javtli, da ne bodo trpeli obveznega šoiske^a poirica v posvetnih šolah, ker nasprotuje to Mohamedovemu nauku, niti civilne in vo-jaške uprave, dopustili pa tuđi ne bodo, da bi se gradili mostovi in ceste, ker bi tako postale nj'hove gore splosmo dostopne, njitn bi pa prine^lo to suienjstvo. Ko so jeH pobijati ;n izganjati turske uradnike. je od-redrl Kemal Atatiirk karen«ko ekspedicijo proti Kurdom.
Kurdi so bili slabo obonozeni. imeii so pa veliko prednost, da so se boirli na svojem ozemlju. kjer &o se lahko skrivali in napadali sovražnika iz zased. Turska vojska je imela veltko prejnoč, vendar se je pa upor zelo zavlekel. Na strani turske ar-made se >e borila rudi pohčerjenka Kenrvala Ataturka Gueukhen Hanum, ki je dovršrhi vojasko letalsko solo v Eškišeru. V Tu-nčiji aprejemajo v vojsko tuđi žendee^ Nekega dne se je poginrmi letalk:- pocrečilo zadeti z bombo šotor Seida Rize. Vodja uporni-kov in nekaj njegovih ožjih sotrudnikov je našlo smrt. Po kurdskih naselbinah je nastala panika. Praznovcrje Kurdov se je obrnilo v p-rid Kemala Atatiirka. Kurdi so namreč videli v tragičmi smrti svojega po-veljrrka prst božji, tem bolj, ker ga je xa-dela smrt rz zraka. In tako so položili orož-je. Gueukhen Hanum se je vrnila z bojkšča kot turska Devica Orleanska m dobila je aajvišje   tursko   odlikovanje.
Advokat predsednik kluba beračev
Na/jrazličiejšim klubom v MontreaJu se je pridruži I Se khib beračev. Berači se radi organIzirsLjo. saj tu<ii vedo, da. je v j organizaciji moć. Toda navadno predse- i dnjejo njihovlan erganizacijam tu<ii bera- | či. V Montrealu pa so beraCi izvotili za ! »vojega predsednika advokata-
Adrvokat je strogo pazi I, da je vsak član vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. Skrbel je pa tuđi za pravice člai:ov. Vsak član je moral plaćati članarino vedno pravočasno in brez poziva. Zato je pa imel mnogo ugodnosti, med njimi tuđi to, da g"a je predse<iaik zag-ovarjal pred sodižćem. će je bil berač obtožen. Vsakrmu članu društva je bil strogo odmerjen v mestu ofcraj, kjer je asnel beračiti in noben drug berai ni smel v njegov revir, sicer je bil takoj ovaden predsedniku. KonČno so prišle oblasti na to, razpustile so khib, pred-sednika pa zaprle
Zločin po romanu
Blizu Los Angele&a so odkrli rafiniran zločin. Na cesti se je pripttila ponoći av-tomobilska nesreća, zjutraj so pa našli ljudje na nji 18 letnega Charlesa Longa. sirta znane bogate rodbine. Videti je bil težsko ranjen, poznejc se je jva izkazalo, da njegove  rane  nišo nevame  in da je Long   •
omedlcvicc samo fingiral. Toda bl;zu kraja, kjer je ležal, je ležal razbit avto, pod njim pa mrtva Longova ljubica Betty Ta-gova. Long je pravih da je skočil iz avto-mobila. ko so mu na strmem klancu odpo-vedale zavore in ko mu je postalo jasno, da se bo avto razbit ob ograjo. Njegova ljubica pa n: imela Časa ali pa ne poguma skoč:ti  vi a.vto>mabiLa.
Preiskovalrr komisiji se je pa zdeJa Atvar sumljiva in zato so Longa trdo prijeli. Fant je končno priznal, da si je avtofnobfl-
sJio nesrećo izmislil, da bi se odicrižal svoje noseće ljubice, ki je z^htevala, naj se po-roči z njo. Za ženitev pa pravi, da je se premlad, poleg tega se je pa bal sitnosti s starši. Način umora je bil čudovito podo-ben znanemu nnmeru iz Oreiserjeveijj» romana »Ameri4ka tragedija« in Lon^ je pri-znal, da je pr\sel na misel umoriti ljubico potem, ko je piečital ta roman. Zdelo se mu je samo. da je avto za zločin primer-nejši od čolna. Ker je to že tretji zločin, storjen po Dreiserjevem romanu, zahteva amertrki t'sk, naj oblasti roman prepovedo vsaj mladini
STARE IZKU&NJE
—  Kako to, da dcfbdš vsako pravdo?
—   Ker  me  v€<ino  zastopa odvetnica.
NA   POLITICNEM   SHODU
Govornik se na politt6nem shodu raz-vname in zakrifci: Hočenvo niti anarhi_ 22na, niti boljševizma, rriti socializma, niti   despotizma.. .
Glas iz občinstva pa pripornni: ... niti revraatizma.
Negnš nmaknil $vo|c spomine
Haile SeLassie, zadnji abesin«k- ccsđT, je> na pritisk svojih političnih prijateljev rax-drl pogodbo z nesktm velikim londonskim založništvom in vzel tz tiska anjjleđki pre-vod svojti »pominov, ki bi morali v kratkom iziti in ki jih je prićakovala javnoet s velBctm zanimanjem. Haile Selassie je r*r*a1 svoje spomkie v amharščini. Pisati jih je zaoel lani jesen- in v njih je opisa 1 vse vai-i nejše dogodke v Abesiniji pod rrojo vlado, zlasti pa tot kar se >e dogajaio tik pred vojno v Abes»niii ter seved.^  tad'  vse drnj<"xike
med vojno. Njegov rok opis so takoj prcvt-jali v an^Iesčino in vsa knjiga je bila že gotova, ra-zen neguševega uvoda, na kate-rega so čždca.li, da bi mogla knjiga iz-ti. V zadnjem trenutku ie pa sporočil ne^ušev advokat zatožništvu, da je Hailt Selassie sklenil umakniti svoje spomine iz političnih razlogov, ki j^h pa ne more povedati. Za-Io?,ništvo se pa s tem ni zadovoljilo in na-roćilo svojemu pravriemu ia«top>niku. n«j prouči vprašanje, kaj stonti. da prihori podjetju njegove pravuc
Leđolomilec »Sadko« v polarnih kraj ih
Ledolomilec »Sadko«, na katerem je ek»pedici>a polarnega razisJcovalca prof Samojiovića. je odplul /c prtd tcdnitm dni od Dicksonovega otoka. Tr dni si ie prebijal pot sicort led proti Ruskemu otoku. Naijlo plovbo ledolomilca je aLa>sal ktalec Mahotkin, ki je preiaka! na svojem letalu morje od Dioksonovoga otoka da o/ine Vtl-kickej*a in portal tako prav za prav krmtr ledolomilca.
Pr«»f.  Samojlovi^
Na Dicksonovem otoku je zajelo ekspedicijo polarno leto. Za^iv je hil prost lcdxi. temperatura je znašaLa do 2*)° nad n*ćlo. Na ot<Jcu imajo naseljenci že majhen park. Lani jeseni so zasadili nekaj dreves, prvih na ototku. Prijela so se in lepo o/elentla. V parkcu so k!r>pice, na katerrh so počivajoci gostje z Iedolorartca v»i presenećeni naen-krat zasli.^ali ptićje petje. Sli šalo se je skozi okno načelnika stanice Borovikova, ki ima štiri kanarčke. Vsi štirje so srećno prcživeli kruto polarno 7imo. Na livadi se pa pasejo krave in konji naseljencev. Leđolomilec »Sadko* je rvamenjen dalje proti severu k Novosibirskim otokom, kjcr bf> ekspedicija začela svoje delo.
Knpuite domaće blago!
Andre Arman<iy:                                                    00
Princesa Symianoua
—   Za   katere   moj   oče  ni   vedeL   Potem   je   vse podrobno   opisađa  v   piamu,   ki   ga  je  usročila   moji dojilji   z   naročilom,   naj   mi   ga  iaroči,   6e   bi   ona umrla.
Ko nisem mogla veo plakati, mi je AnuSks 12-ročila to pismo. Ta znesek je pomemil zame več, nego rešitev,. do katere mi pa i tak nič ni bHo. Za ta denar sera mog^la doseći v izgnanstvu svoje bivše tovariše, zbrati jih, podzgati njihovo energijo, boriti se in morda tuđi zmagaiti. Toda najboljde izmed njih je bila žal že pomorira črezvičajka. Kar se tiče  dragih . ..
Zamahnila je  z roko in nadaljevala:
—   Skratka, našla sem nekaj, kar me je Se vezalo na življenje. Odipotovati v Stavropol? Na to niti  misliti nisem mogla.  Zeleznice so bile v raz-suhi in se tište redke vlake, kar jih je vozilo, je ogražaia  rdeča armada.  Preogtal je sbvdo Se materin nakit.
Poznala sem poslanika de Scaveoaa in niw**n <)vo-mAa, da mi ga vme na pođlagi materinega pisma.
Neareča je pa hotela, da je moral Scavenhis od-potovati v Kođanj, a »tovariš« Radek, ki zastopa adaj sovjete v Berlinu, je v njegovi odsotnosti iz-ropal vse poslaaiiatvo.
Tako sean estala brez sredstev. Edino moje upa-nje je bilo, da prictem srečno v Pariz. Toda ruska meja je bila strogo zasfcražena in odhod je bJd prav za prav težak beg.
Zapet je bila stara Anuška, ki mi je beg amo-gočila. V hiai, kjer je stanovala, je stanoval bivši izvoSoek, preživija,joč se s tihotajpetvomi med Ter-jo>ky in Petrograr5c«n. Terjo(ky so na Finekem. Vo-zil se je poooci po zamjrzJem zađivu s ^anjni, prevažaj je iivila m jih sikrivaj prooteijal. Anuika je v njegovi odsotnosti p»re6nla več noći ob postelji njegove bolne žene. Zarto se je dal pregoveriti, da tri naju ođpeljal čez me jo. Ubogi mož... je zaše-petata Stasa, predno je nacteđjevala:
—Imel je sani, akrite v napoi porušeni ko>nici, t>lxeu otoka, kjer je imel prej svoj seđež Jacht-khib. Zaprege! je, posada naju na nje s hrtobom k seibi in pokril z betitn blagom, % drugim kosom beiega Waga je pa pokril konja. Se4e pozneje sem ivedeta, zakaj je bil storil to.
Ođpeljaii smo se. Do Terjokov je bilo dobrih šest ur vožnje. Pot je bfla strašna, mraz je nas pretresal do kosti, toda anežflo ni. Bila sem sklju-čena pod belirn biagcnn, kakor pod pernico in 5u-tfla sem, da me premaguje apanec.
DremaJa sem že, ko me je zdramria moćna luč. Istcčasno so se sani ustavile.
—  Ne   g-anite   se,   —   je   zašepetad   mož.
LuČ ie nas zapustila, po-tem se je pa vrnila k nam in tjzs zopet zapustila. Privzdignila sean pre-vidsno ođejo in zagledala moćan stožec svetlobe. drsec po le£iu. Prvemu stožeu je sledil drugi, dtru-gemu tretji. PriblSžali so se drug dnigermi, se pre-križadi in vrgj-i ogromiio senoo na led, po katerem smo se peljaJi. To se mi je adela veonoat. S'ednjiič amo se c^bmili v dtrugo stran in vse je ugasnilo. Najin  vodnik  se  je  prekrižal.
—  Nieo  vas opažati,   —   je dejal.
—  Kaj je bilo to? — sem vprašab.
—   Žaroineti   kEX>nstaxltake   tnd*ijave.   Gorje   be-gtmcem, ki jih zasa&jo!
Pognai je konja, pa ni r>revozil niti sto metrov, ko ga je zapet ustavil.
—  0u#*...
Led je donel pod konjakimi kopdU. Kcnji so morali biti še dadeč. V nasledmjem hipu je nas dosege! nov žarotnet.
—  Zdaj velja  to nam,  — je dejs*  voznik  prestrašeno. — Brž z voza!
Misiili sva, da se hoče iznebati teže, da bi konj lažje vozil. Toda vrgel je biago na led v senco sani.
—  Lezita nanj in zavijta se. Zasledov=li me bodo. Bog vaju čuvaj!
Vrii mcž! Pognad je konja z bičem in se odpe-ljal. Videli sva. kako se v svitu žarometa odrazajo tiki čroe točke konjeniki z izproženirmi kopji. To je trajalo komaj nekaj minut, potem je pa nastal
strašen hruač, ki mni je sJedil otnrpen krik, dta je nama kar kri zastal-i v žilah ...  In  to  je bilo  vso.
Cez nekaj treruitkov je naju našl-a patruJja. Bili sva taiko rjrremaraženi in prestrašeni, da bežati sploh nisva mogli.
Drugi dan sva. bili z Anuško že 2aprti v Goro-hovi, v jetnisnici črez\lcjjke.
—  Zar/rli  so naju v skupno celico,  Uro za uro sva   čadca*li,   kdaj    zas^liši^va   poziv:     poberita.    »voje stvari! — kar je pomemilo,  da  se je približala  u^a upjnrtitve.   Ta   >poberita   stvari«   je   ime.1   svoj   rai-son d* etre,  kajti obleka žrlev je služiSa za pla6o k'tajskim krvnikom.
Tako 30 minrli tri je dnevi. ćetrtc$:a ćsne je pri-šel pome rdeći gardist. In ko sem hotela objeti Anuško, da bi se poslovila od nje, je dejal:
—  Ni treba, saj jo privodem nazaj. Samo tovariš  Jakovljeva  vas  hoće vidoti.
Ja-kovljerva je bila ena irmed najikrvoločnej&ih v vodstvu cre^vičajike. Svojo pčsarno je imela v Široki, v salonih bivše palače velike kneginje Vladimire. Nasla sem jo v družbi moža, zleknjenega v naslanjač. Grel si je nog«e pri peči, k°zal je nama hrtet. Pozneje sem zvedela, da je bil to Sko-norium-cv. ki je pozneje zamenjal Jakovljevo v vodstvu črezvičajke.
V moje vediko začudenje je biJa Jakovljevn ario prijazna. V svoji ljubeznjivosti je šJa tako daJeč, da mi je ponudila čedo skodelico čaja. BEa sem lačna in tako ga nisem odkloniila.
IMMMe Jorip Znpaaftft — Za »Kaiodno tlakarno* Frmn Jeran — Za upravo In inseratni del liita Oton Christof. — Val v Ljubljani.