GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ® ST. 43 ® LETO X ® 6. NOV. 1971
Iskra Commerce, Ljubljana
Smernice plana za naslednje leto


Razgovor z direktorjem tovarne elementov za elektroniko
Resni znaki rahlega izboljšanja položaja v prihodnjem letu
Le skrajni napori vseh kolektivov in maksimalno varčevanje je pomagalo, da tovarna kot celota ni prišla v kritično ekonomsko stanje
Splošen padec povpraševanja na tujih tržiščih za elemente za elektroniko je močno prizadel našo tovarno elementov za elektroniko- Naprosili smo njenega direktorja Vladimira Klavsa, dipl. ing. naj nam odgovori na nekatera vprašanja o sedanjem stanja in nadaljnji perspektivi tovarne. Rad se je odzval naši prošnji in z našim sodelavcem imel naslednji razgovor.
Kako ocenjujete letošnje poslovne rezultate tovarne elementov za elektroniko?
»Vsekakor naših letošnjih rezultatov ne morem ocenjevati z zadovoljstvom oz. vsaj nc tako, kot bi bilo želeti. Nc smemo namreč pozab’ti, da je že od lanskega poletja
Vladimir Klavs, dipl. ing.
sem, ko je nastala znana kriza na področju elektronike in še posebej na področju elementov za elektroniko v Ameriki, razširjajoč se z radijsko naglico tudi v Evropo, to pomenilo za nas bistveno zmanjšanje plasmana naših izdelkov na zahodnih tržiščih. Hkrati s tem, skoraj istočasno se je začela tudi nova jugosovanska gospodarska reforma z znanimi ukrepi, predvsem takratnim pologom za uvoz repromate-riala, vzporedno s tem pa dosega vsesplošna jugoslovanska nelikvidnost svojo kulminacijo. smo razumljivo Prav v naši tovarni doživeli drug težak poslovni udarec.
. Zlahka jc razumeti, da vse to ni moglo biti brez posledic za naše poslovanje, v
katerem res ne moremo pričakovati takih rezultatov in predvsem ne takega ostanka dohodka, ki bi nam omogočal normalno ekspanzijo in izvajanje načrtov, ki smo jih sprejeli v srednjeročnem programu našega razvoja.
Le s skrajnimi napori delovnih kolektivov vseh naših obratov in z maksimalnim varčevanjem pri vseh stroških nam je uspelo preprečiti, da se naša tovarna kot celota ni znašla v kritičnem ekonomskem položaju. Takšne okoliščine so nujno terjale rebalans našega gospodarskega načrta in v bistvu smo že s tem rebalansom izvajali naš akcijski program za stabilizacijo poslovanja, čeprav tak akcijski program formalno sprejemamo šele prav v tem času.
V podrobnosti in številke se pri tem ne bi spuščal, saj je vse to razvidno iz poročila o rezultatih devetmesečnega poslovanja, ki ga boste objavili v glasilu »Iskra«.
Intenzivno smo že poleti začeli razpravljati tudi v zvezi z novimi ustavnimi spremembami in računam, če ne bo posebnih zapctlia-jev, da bomo v tovarni elementov za elektroniko še pred koncem letošnjega leta izvedli lahko vse ustrezne spremembe.«
Kakšna, menite so lahko pričakovanja za vašo tovarno v letu 1972?
»Ne bi bil rad prevelik optimist, vendar po vseh dosedanjih ocenah, lahko za večino obratov naše tovarne v prihodnjem letu računamo z rahlim izboljšanjem položaja. Težko bi sicer rekel, ali to lahko ocenjujemo že kot popuščanje omenjene recesije. Prej bi dejal, da so rahla upanja na izboljšanje našega položaja rezultat številnih akcij, ki smo jih iz
vedli skupno z Iskra Commerce, da bi tako izboljšali možnost za prodajo naših izdelkov. Naj si bo to tako ali tako, imam občutek, da se stvari le malo izboljšujejo, hkrati pa vlagamo tudi velike napore v to, da bi dopolnili naš proizvodni program z nekaterimi novimi izdelki, kar bi nam v prihodnjem obdobju zagotavljalo bolj stabilno poslovanje.
Seveda so vse to še vedno le ocene in še ne ustrezne definitivne pogodbe z našimi kupci. Kljub temu pa menim, da so naši razgovori toliko realni, da bi za nas pozitiven rezultat lahko oslabili le neki izredni in nepredvideni pojavi na svetovnem tržišču. Sicer pa je naša tovarna tako že lep čas v nenehnem mlinu, med dvema neizprosnima mlinskima kamnoma — na eni strani med stalnim dvigovanjem vseh stroškov poslovanja v
(Dalje na 3. strani)
Na svojem rednem zasedanju 30. septembra je DS ISKRA COMMERCE potrdil smernice razvoja za naslednje leto. Le-te določajo osnovna razmerja, ki jih morajo direkcije upoštevati pri izdelavi letnega plana. Izhajajo iz srednjeročnega programa razvoja združenega podjetja ISKRA.
Za naslednje leto predvideva združeno podjetje 18 do 20% povečanje proizvodnje in prodaje, enako stopnjo rasti uvoza, pri izvozu pa plan, ki bo za 38 do40% višji, kot bo realiziran letos. Ti osnovni podatki določajo tudi za našo organizacijo okvirni obseg dejavnosti na domačem in zunanjem tržišču. Poleg tega unoštevajo naše smernice tudi konstantno nrizade-vanje ISKRA COMMERCE kakor tudi tovarn združenega podjetja, da na domačem tržišču prevzamemo, vse večji delež prodaje združenega podjetja ISKRA.
Upoštevajoč navedena izhodišča o zvišanju proizvodnje tovarn za 18 do 20 % in povečanju našega deleža v realizaciji te proizvodnje, smo za naslednje leto predvideli porast prodaje na domačem tržišču za 27%. Pri zunanjetrgovinski dejavnosti, ki jo opravljamo V imenu organizacij združenega podjetja pa so naša izhodišča enaka, tako da predvidevamo 18 do 20% povečanje uvoza in 38 do 40% povečanje izvoza. Od sektorja trgovinske mreže tudi v naslednjem letu pričakujemo
visoko stopnjo rasti — 80%, kot bo realizirana v tem letu. Delež trgovinske mreže v prodaji gotovih izdelkov in rezervnih delov na domačem tržišču naj bi se povečal na 10%. Pri ostalih dejavnostih v okviru naših direkcij panog je predvidena stopnja rasti med 10 in 40%. V celoti bo obseg dejavnosti ISKRA COMMERCE torej za 32 do 34% višji, kot v letošnjem letu.
Smernice združenega nod-jetja predvidevajo pri 18 do 20% povečanju proizvodnje dvakrat višjo stopnjo rasti izvoza in torej nižjo rast nro-daje na domačem tržišču. Vzlic temu bo obseg naših ponudb na domačem tržišču večji, kot ga predvidevajo prve prognoze gosnodarskih gibani za naslednic leto. Razvoj ISKRA COMMERCE je sicer tesno povezan z doitaia-nii v združenem podjetju ISKRA, vendar izhaja iz položaja, ki ga čutimo, tudi dolžnost, da oblikujemo proizvodne programe tovarn v ontimalncm obsegu. S tem nikakor nočemo izraziti dvom v smernice združenega pod-jetia, želimo samo počrtati našo odgovornost pri njihovi realizaciji. Od naših direkcij upravičeno pričakujemo popolno obvladanje domačega in zunanjega tržišča, na temelju katerega bodo tovarne izdelale celotne sortimente in količine za predvideni obseg proizvodnje. Ponudba združenega podjetja na domačem tržišču bo torej nekaj
(Dalje na 3. strani)
Kranjska tovarna je že večkrat dobila priznanje ker je z zaposlovanjem slepih rešila marsikateri socialni problem, hkrati pa dala slepim delavcem vse priznanje za vestno in prizadevno delo. Iz brušure, ki jo je letos izdala Osnovna organizacija Zveze slepih Kranj, je razvidno, da je v Iskri zaposlenih 13 slepih oz. največ izmed podjetij na Gorenjskem. — Na slavnostni seji ob 25. obletnici Zveze slepih Slovenije je dobila kranjska Iskra kolektivno priznanje, ki ga je na zasedanju sprejel tov. Oto Pičulin, ki je na slavnostni seji zastopal Iskro
Razgovor z direktorjem tovarne usmerniških naprav v Novem mestu
Čimprej preusmeritev na izvoz
Že dlje v našem tedniku nismo kaj vež zapisali o novomeški tovarni usmerniških naprav, zato smo to pot _ njenemu direktorju Emilu Ogrincu, dipl. ing. zastavili vrsto vprašanj, na katera je v obširnem razgovoru odgovoril naslednje:
KAKO V TOVARNI USMERNIŠKIH NAPRAV LETOS POTEKA PROIZVODNJA?
V naši tovarni smo letos izvedli prepotrebno reorganizacijo, kar nam je omogočila nastavitev novega strokovnega kadra na vodilna delovna mesta. Žal pri tej reorganizaciji kot zadnjega oblikujemo prav najpomembnejšega — to je tehnološki sektor.
Glede na potrebe trga smo letos nasproti preteklemu letu naš proizvodni načrt dvignili za 35 % tako, da naše letošnje obveznosti dosegajo 26,4 milijonov novih dinarjev. V tem trenutku že tudi lahko z nekaterimi konkretnimi številkami odgovorim na vprašanje. V devetih mesecih smo namreč izdelali za 18,989.700 dinarjev, kar je dejansko za 4 % manj kot predvideva proizvodni načrt. Pri takšni proizvodni rcaliazciji smo dosegli 650.000 dinarjev ostanka dohodka, kar seveda prav tako zaostaja nekoliko za načrtom.
Kljub temu je bila letošnja proizvodnja boljša kot smo sicer lahko v danih pogojih pričakovali in zato poslovanje tovarne lahko ocenim kot zadovoljivo. Seveda bi z boljšim sodelovanjem vseh faktorjev lahko ustvarili še več, toda imamo pri tem tudi določene težave. Najbolj nas na primer ovira neredna dobava diod iz trboveljske tovarne polprevodnikov. V novembru nam zaradi tega grozi precejšen izpad proizvodnje, če nam iz Trbovelj ne bodo kmalu poslali naročenih diod, ki bi jih morali dobiti celo že v septembru in oktobru. To nam lahko prepreči izpolnitev letnega proizvodnega načrta in ogrozi naše poslovne rezultate.
Čeprav je na eni strani dokajšnje povpraševanje po naših izdelkih, pa so na drugi strani za okrog 5 milijonov dinarjev narasle zaloge izdelkov profesionalne tehnike, pač zaradi omejitev kupcev na investicijskem področju, kar nam prav tako slabša poslovni učinek.
KAJ NAJ BI VAŠI TOVARNI PRINESLO PRIHODNJE LETO?
Kljub temu, da je stanje v naši tovarni v dobršni meri odvisno od sprememb v splošnem gospodarskem položaju v državi, računamo na
nadaljnjo rast obsega proizvodnje. Naš prihodnji proizvodni načrt bo kot kaže v 1. 1972 dosegel višino 35,000.000 dinarjev1, kar vsekakor za naš delovni kolektiv ne bo lahka naloga, še zlasti, ko je leta nazaj obseg proizvodnje v novomeški tovarni navadno naraščal precej bolj počasi in umirjeno. S takšno proizvodnjo pa bomo pokrili precejšen del potreb na domačem trgu, zato se bomo nujno morali čimprej usmeriti tudi na izvoz in si tako zagotoviti potrebna devizna sredstva za uvoz določenih sestavnih delov in materialov, ki jih v proizvodnji nujno potrebujemo.
Nadalje bomo morali pomisliti tudi na potrebna vlaganja v razvoj novih izdelkov, nekaj sredtev pa žrtvovati tudi za oblikovno posodobljenje naših izdelkov, ki so bili vse predolgo brez potrebne osvežitve in novosti. To nam bo potrebno, če se bomo hoteli uveljaviti zlasti na tujih tržiščih.
Seveda pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da je naša tovarna glede dohodka v dokaj slabem položaju. Cene naših finalnih izdelkov so namreč pod kontrolo, medtem ko pa cene materiala in sestavnih delov nenehno rastejo. To seveda vztrajno znižuje akumulacijo in zato bo v prihodnje treba dosledno izkoristiti notranje rezerve, izboljšati tehnologijo in povečati proizvodnjo ter predvsem na ta način kompenzirati nastajajoče razlike med dohodkom tovarne in stroški njene proizvodnje.
ALI JE VAŠ PROGRAM NA PODROČJU USMERNIŠKIH NAPRAV ZAKLJUČEN?
V celoti prav gotovo ni in skušali bomo urediti izbor naših izdelkov tako, da bi izdelovali unificirano serijo usmerniških naprav. Nadalje pa nameravamo obstoječi proizvodni program še razviti in vpeljati proizvodnjo vrste pretvornikov (konvertorjev) in elektronskih stabilizatorjev. kar vse nam lahko omogoči prodor tudi na zunanji trg.
Ob vsem tem bomo vsekakor morali dobro razviti tehnološki sektor, čigar uspešno delo se bo moralo odraziti v naši nadaljnji ekonomiki, v skrajšanju dobavnih rokov ter v boljšem posluhu za potrebe trga in v drugem. Po-
trebovali bomo razumljivo še nekaj novih strokovnih sodelavcev, posebno za razvojno in in tehnološko delo, saj želimo in moramo doseči tisto stopnjo proizvodnje, ki bo sposobna prenesti obremenitve zaradi nadaljnjih vlaganj v rast tovarne, kar mora biti stalna težnja delovnega kolektiva.
KOT SEM VIDEL, STE DOZIDALI PRIZIDEK K TOVARNI. ALI NISO V NJEM PREDVIDENI PROSTORI ZA SKLADIŠČE?
Z nekaj zamude objavljamo vest, da je obiskal minuli mesec družbo Guest International v Londonu jugoslovanski veleposlanik v Veliki Britaniji tov. Dobri-vojc Vidič v spremstvu svetnika za gospodarska vprašanja pri veleposlaništvu tov. Toma Jankoviča.
Predstavnika jugoslovanske ambasade so pozdravili glavni direktor firme Guest International Ltd. gospod P. G. Brown, direktorja gospoda J. G. Zuber in F. Hood ter stalna predstavnika ISKRE Z. Vemič in iz El Niša R. Kesler.
Tovariša Dobrivoje Vidič in Tomo Jankovič sta obis-
skladiščem le tri pisarniške prostore, pa garderobe in sanitarije. Vse to je nekako zadostovalo za 15 milijonov dinarjev in je bilo tudi tako predvideno v investicijskem načrtu proizvodnje. Predvidena gradnja upravne stavbe ob tovarni je bila pred časom zavrnjena, ker je bilo prioriteto treba dati potrebam proizvodnje.
Letos je bil zgrajen prizidek, v katerem naj bi bilo spodaj skladišče, v nadstropju pa prostori za strokovne službe po reorganizaciji tovarne. Glede na nadaljnjo graditev in širjenje tovarne (po fazah) in razpoložljivo tovarniško zemljišče, pa se je izkazalo, da bi v prizidku prostori za skladišče ne ustrezali) še posebej, ker so bili prenizko projektirani — v višino le 3 metre!), saj bi material morali prevažati skozi vse tovarniške prostore. Zato so samoupravni organi osvojili predlog, naj se v prizidku pridobljene prostore (okrog 240 kv. metrov) v celoti uporabi za potrebe stro-
kala poslovne prostore in se seznanila s sodelavci firme. V šali je pristavil tov. veleposlanik, da zaradi sedanjega obiska dve noči ni dobro spal, ker je prebiral knjige o elektroniki in elektronski računalniški tehniki, da bi bil vsaj nekoliko pripravljen na razgovore s sodelavci firme. Ta drobna šala je vzpostavila na mah prisrčen kontakt med angleškimi predstavniki firme in veleposlanikom, bila pa je tudi dokaz resnih naporov naših diplomatskih predstavnikov pri tehničnem sodelovanju kot bazi koeksistence med državami različnih političnih Ureditev. Posebno pozornost je vzbudilo pri jugoslovanskih
ko smo našli že za sedaj tehnološka in funkcionalno ugodnejšo rešitev, ki pa bo še zlasti utemeljena, kadar bo prišlo do nadaljnje faze izgradnje proizvodne hale, izognili pa smo se tudi prevelikemu transportu in poznejšemu (ne preveč cenenemu) preurejanju.
KAKO JE V VAŠI TOVAR. NI UREJENO OBVEŠČANJE DELOVNEGA KOLEKTIVA?
Povsem jasno in nujno je, da je delovni kolektiv seznanjen z vsemi dogajanji v tovarni. Vendar pa menim, da na tem področju še nismo storili dovolj. Nekaj sestankov kolektiva ser ni bilo dovolj za dobro obveščenost delavcev, zato bo treba v bodoče obnoviti sestanke po oddelkih, hkrati pa najti najbolj ustrezen način tudi pismenega obveščanja. Mislim pa, da bomo ob razviti in utrjeni organizaciji v tovarni morali najti tudi tesnejše vezi z glasilom Iskra in tudi s te strani izboljšati informiranost našega kolektiva in kolektivov znotraj združenega
gostih delo elektronskega računalnika, prek katerega firma Guest izvaja celotno administracijo in analizo tržišča.
Ob koncu štiriumega obiska je tov. veleposlanik v krajšem nagovoru izjavil, da je zelo zadovoljen pri formiranju takšnih skupnih družb, kot je Guest Int., katerega poglavitni namen je razširitev jugoslovanskega izvoza in s tem neposreden način zmanjšanja deficita jugoslovanske plačilne bilance. Posebno je naglasil pripravljenost, da bi v prihodnjih angleško - jugoslovanskih pogajanjih o ekonomskih odnosih zagovarjal prednost izmenjave proizvodov iz panog elektroindustrije ozir. elektronike. To bi vsekakor pripomoglo prodaji naših izdelkov na britanskem tržišču, kjer sc moramo sedaj boriti pred vdorom izdelkov iz držav Commcmvealtha. ki ne plačajo nikakc carine, držav EFTA, ki jih plačujejo le v višini 4 %, in držav, kot so ZDA, Zvezna republika Nemčija in Holandska, ki zaradi višiega tehnološkega in proizvodnega nivoja dosegajo nižje izvozne cene.
Želimo, da sc takšni iugo-slovansko-anglcški poslovni odnosi nadaljujejo. Jugoslovansko veleposlaništvo bo tudi v prihodnje podpiralo vsa taka poslovna prizadevanja.
Razmah televizije v svetu
Po najnovejših podatkih je danes na vsem svetu 270.500.000 televizijskih sprejemnikov. Na prvem mestu so ZDA, ki imajo že 61 milij. črno-belih in 31 milij. barvnih televizorjev. Na drugem mestu je SZ z 28 milij. črno-belih televizorjev, vendar brez televizorjev v barvah. SZ sledi z 19 milijoni črno-belih in 5 milijoni barvnih televizorjev Japonska. Na četrtem mestu je ZRN s 15,5 milij. črno-belih in 13 milij. barvnih televizorjev. Nato sledijo: Velika Britanija, Francija, Italija in Kanada. Dokaj nizko število televizorjev pa kaže s svojimi 700 milijoni prebivalcev LR Kitajska, ki ima samo 300.000 televizorjev. Daleč za LR Kitajsko pa je na zadnjem mestu kot velika država Indija, ki ima komaj 21.000 televivorjev.
Celotna površina tovarne je ob njeni zgraditvi znašala
2.200	kvadratnih metrov in je imela poleg montažne hale s
kovnih služb, dosedanje v tovarniškem objektu (v enaki kvadraturi) pa odstopi za podjetja, skladišče, oz. proizvodnji. Ta-
-J.
Iskra Commerce, Ljubljana
IMaš veleposlanik obiskal firmo Guest
Resni znaki rahlega izboljšanja položaja v prihodnjem letu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Jugoslaviji in med stalnim padanjem prodajnih cen naših izdelkov na inozemskih tržiščih, kar pa seveda lahko kompenziramo edinole z večjo produktivnostjo in je tem nenehno prisotno vprašanje, ali smo v stanju tako hitro izboljševati naše delovne metode in ostale poslovne akcije, da bi se v vsakem primeru lahko uspešno obdržali med tema neizprosnima faktorjema.«
Ali bi lahko na kratko povedali še o tem, kakšne so po vašem prognoze za posamezni obrat tovarne elementov za elektroniko?
»Naš največji in najmočnejši obrat je v Šentjerneju
in zanj lahko ugotavljamo, da obstajajo realne šanse, da bi na področju uporov lahko delali skoraj s polno zmogljivostjo, medtem ko na drugem področju, to je pri potenciometrih nameravamo proizvodnjo nasproti le-tej v tekočem letu še celo povečati. To bi nam vsekakor dalo zadovoljive rezultate tudi v pogledu ostanka dohodka. Teže pa je reči, kako bo v prihodnjem letu, ker spričo nenehnega naraščanja stroškov v Jugoslaviji, zahtev po naraščanju osebnih dohodkov zaposlenih in ob padanju cen finalnih izdelkov na svetovnih tržiščih še nimamo popolnoma jasne slike, saj se tudi tržišče samo še ni stabiliziralo. Pre-
Smernice plana za naslednje leto
(Nadaljevanje s 1. strani)	skladu z relativno nižjimi
večja, kot predvidevamo za drugo industrijo. Iz tega izhaja naslednja pomembna naloga naših direkcij, da v letu 1972 zagotovijo večji delež prodaji proizvodov ISKRE na domačem tržišču. Tej nalogi, kakor tudi predvidenemu izvozu, morajo tudi tovarne dati svoj doprinos s povečano kvaliteto in konkurenčnimi cenami svojih izdelkov.
Pri obratnih sredstvih, kot pomembnemu dejavniku za realizacijo predvidenega obsega poslovanja, smo sklepali ob dejstvu, da se bančni viri sredstev v naslednjem letu ne bodo bistveno spremenili. Iz tega razloga je tudi osnovna zahteva v smernicah maksimalna ekonomična uporaba razpoložljivih poslovnih sredstev. To pomeni, da bo potrebno hitrejše obračanje in kraiša vezava vseh zalog ter manjša vezava pri kupcih. Dobavitelji pa naj bi rasli nekaj počasneje, kot realizacija.
Ob predvidenem povečanju obsega poslovanja med 32 in 34 % določajo smernice omejeno povečanje števila zaposlenih na največ 11 %- Pri tem posebej poudarjajo izboljšanje kadrovske strukture in v tem pogledu nadaljevanje doseženih spodbudnih rezultatov letošnjega leta. S tem v zvezi pričakujemo porast vseh kazalnikov produktivnosti za več kot 20 odstotkov.
V skladu z rastjo produktivnosti predvidevamo tudi porast poprečnih osebnih dohodkov. Njih rast pa bi vendar morala biti nekaj nižja od porasta produktivnosti in se gibati med 15 in 18®/» nad letošnjim poprečjem, kar bi bilo tudi v skladu s samoupravnim dogovorom naše panoge.
Izrazito boljše rezultate v naslednjem letu predvidevamo pri poslovnih stroških. V
vloženimi sredstvi pričakujemo boljšo ekonomičnost poslovanja. Krajša vezava vseh sredstev mora odsevati v relativno nižjih stroških. Skratka, smernice predvidevajo 14 odstotkov boljšo ekonomičnost, kot v letošnjem letu.
Vse do sedaj obrazložene zadolžitve pa naj bi končno vplivale na dobiček naslednjega leta, ki bo omogočil realizacijo vseh prevzetih obveznosti. Ob tem poudarjamo, da so prevzete obveznosti fiksne in da je v sklada s tem tudi predvideni dobiček minimalen, ki ga je nujno razdeliti.
ZZA Ljubljana
TIristorske naprave za teSefonskih
Kot v vse veje elektrotehnike, si moderna elektronika izredno hitro utira pot v področje profesionalnih usmer-niških naprav. Ostrim pogojem, ki jih zahtevajo te naprave, je edino mogoče ugoditi s sodobnimi potvodniški-mi komponentami kot so: transistorji velikih moči, tiri-storji in tiraci. Sedanja visoka cena je morda edina ovira pri prodoru na tržišče, je pa tudi davek na zanesljivost in visoko sposobnost nanrav z omenjenimi elementi. Prav gotovo pa je v prihodnje pričakovati občuten padec cen polvodniških elementov za krmiljenje moči, saj je znan primer upadanja cen integriranih vezij z rastočim povpraševanj em in modernejšo tehnologijo proizvodnje.
pričan pa sem, da bomo ob vseh naših naporih vendarle dosegli vsaj kolikor toliko zadovoljive poslovne rezultate.
Nekoliko težji je prav gotovo položaj našega obrata v Žužemberku, ker so se razmere na tržišču za keramične kondenzatorje bistveno poslabšale. Tu ne smemo namreč prezreti dejstva, da se je v zadnjem obdobju razvila izredna konkurenca z daljnega vzhoda (Japonska in drugi), ki spričo še vedno cenene delovne sile na tem področju, lahko nastopa tudi z nižjimi cenami. Nas je takšen položaj v zvezi s posledicami recesije dosegel na pol poti pri rekonstrukciji obrata v Žužemberku in sicer v tem smislu, da smo si z rekonstrukcijo zagotovili dodatne prostorske zmogljivosti, nismo pa jih uspeli ustrezno opremiti. In končno v danem trenutku tudi ne bi bilo smiselno, da bi jih za isto vrsto proizvodnje dodatno opremljali. Prav zaradi tega pa vztrajno iščemo ustrezen dopolnilni program. Na tem področiu so sicer določene rešitve že nakazane, vendar pa še ne v zadostnem obsegu in ustrezni kvaliteti, kljub temu pa sem osebno prenričan, da nam bo slednjič uspelo rešiti tudi to vprašanje, seveda ob tesnem sodelovaniu vseh, ki na tem področiu delajo.
Vsekakor precej bolj vzpodbudna je perspektiva našega obrata za proizvodnio žarnic, kaiti na tem področiu še vedno vlada izredna konjunktura zaradi kar bujnega razcvita avtomobilizma. Ker smo z lani začeto re-
usmerniške
napajanje
centrali
Za potrebe napajanja zasebnih telefonskih central je bila v Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani razvita nova vrsta profesionalnih ti-ristorskih usmemiških naprav z izhodno napetostjo 24 V. Usmemiške naprave serije UT 24 Ti so predvsem namenjene napajanju telefonije. Ostri kriteriji stabilnosti in zanesljivosti pa dajejo napravam še širše področje uporabnosti.
Razvite so štiri variante različnih moči, ki so vgrajene v enaka ohišja sodobnih oblik. Izvedbe so vse za 24 V izhodne napetosti; razlikujejo se po izhodnem toku. Naprava UT 24 Ti 4.5 je za nazivno obremenitev 45 A. Naslednje izvedbe so za 6 A
(Dalje na 7. strani)
konstrukcijo obrata »Žarnice« uspeli postaviti novo avtomatizirano proizvodno linijo, ki bo že v prihodnjem letu omogočala bistveno večjo proizvodnjo asimetričnih avtomobilskih žarnic, se bomo tudi s temi izdelki lahko vključili v izvor, kar nam doslej na področju žarnic ni uspelo.
V našem obratu za proizvodnjo feritov, prav na področju proizvodnje Ic-teh v prihodnjem letu ne pričakujemo nekih posebnih sprememb, pač pa si vzpodbud-nejše rezultate obetamo na področju dopolnilnega programa. na primer pri proizvodnji pupik, filtrov in podobnega. Zaradi ekspanzije na področju filtrov smo s tovarno kondenzatorjev v Semiču že sklenili posebno po-
godbo o kooperaciji in skupnem nastopu na tržišču.
V obratu za proizvodnjo magnetov je stanje sorazmerno ugodno in v prihodnjem letu nameravamo predvsem še povečati našo izvozno dejavnost. Za to so nam potrebne nekatere manjše dopolnitve v opremi, za katero pa upam, da si jo bomo uspeli pravočasno zagotoviti.
No, končno v okviru tovarne elementov za elektro-' niko delujeta še orodiarna in proizvodnja keramike za upore in kondenzatorje. Vse te dejavnosti pa so več ali mani povezane z obratoma v šentiemeiu in Žuž^mb^ku in prav zato so njihovi rezultati v skoraj nonolnt odvisnosti od poslovni ih uspehov teh obratov.« — C —
»Instrumenti« Otoče
Nov izdelek: univerzalni elektronski digitalni instrument DIGIft/IER 1
DIGIMER 1 — univerzalni digitalni elektronski instrument, izdelek Iskrine tovarne električnih merilnih instrumentov v Otočah, je zbudil na sejmu »Sodobna elektronika 71«, kot tudi v tujini veliko zanimanje. Instrument je manjši in praktičnejši od dosedanjih tovrstnih instrumentov, s posebnimi adapterji pa ga je moč uporabljati za celotno merilno področje v elektroniki in elektrotehniki. S serijsko proizvodnjo bodo pričeli čez nekaj mesecev
ISKRA — tovarna električnih merilnih instrumentov OTOCE je dala na sejmu SODOBNE ELEKTRONIKE 1971 v Ljubljani v splošen test nov univerzalni instrument DIGIMER 1. Zaradi večjega odziva so bile predvidene tudi tri nagrade. Odziv je bil zadovoljiv, saj je anketni list izpolnilo nad 300 obiskovalcev sejma. Ustrezna komisija tovarne je pregledala vse anketne liste, izločila 17 takih, na katerih so obiskovalci v preveliki vnemi pozabili napisati naslov ali pa so napisali samo naslov, na postavljena vprašanja pa niso odgovorili, ter opravila žrebanje. Darilo tovarne — universalni instrument US7A — prejmejo:
L TAVZELJ Zoran, Predstruge 37, Dobrepolje
2.	KAJTNA Alojz, Dol pri Hrastniku 223
3.	RADULOVIČ Milorad, LHP Prahovo.
21. novembra glasujemo za samoprispevek k izgradnji vzgojno varstvenih zavodov in osnovnih šol v Ljubljani
Občani Ljubljane bodo 21. novembra odločali o samoprispevku za realizacijo minimalnega programa izgradnje vzgojno varstvenih zavodov in osnovnih šol.
Upravni odbor
ISKRE — TOVARNE ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV, OTOČE razpisuje prosto delovno mesto
ŠEFA TEHNIČNO PROIZVODNEGA
SEKTORJA
(reelekcija)
Pogoji: 1. visoka izobrazba elektro ali druge tehnične smeri;
2.	5 let prakse, od tega najmanj 3 leta na vodstvenem položaju v stroki;
3.	aktivno znanje enega svetovnega jezika.
Kandidati naj ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnitvi razpisnih pogojev dostavijo upravnemu odboru najkasneje do 20.11.1971.
delo v obratu v Idriji
Po zadevnem programu bi pridobili 3700 novih most v petih letih (od 1972 do vključno 1976), kar pomeni gradnjo 24 novih vrtcev oz. prizidkov. Nadalje 10 novih šol s telovadnicami, 6 prizidkov s telovadnicami, 3 prizidke brez telovadnic, 4 telovadnice in gradnjo novih prostorov za vzgojno posvetovalnico. Program zajema tudi gradnjo novega šolskega objekta s telovadnico in delavnicami za posebno osnovno šolo Janeza Levca. Le-ta vključuje trenutno 572 telesno ali duševno prizadetih otrok iz vseh ljubljanskih občin.
Po dosedanjih ocenah bi za uresničitev tega programa potrebovali okoli 240 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bi zajeli v varstvo 45 % vseh predšolskih otrok ter zagotovili 30 odstotkom šoloobvcz-
Na vprašanja naše sodelavke odgovarja sekretar ZK v Iskrini tovarni gospodinjskih aparatov v Škofji Loki — FRANICA CEROVSKI.
Vprašanje: Že več let poleg svojega dela opravljate funkcijo sekretarja ZK v tej tovarni. Kakšen problem smatrate za najbolj pereč?
Odgovor: Sekretar ZK v tej tovarni sem že drugo mandatno dobo. V tem času smo se srečavali z mnogimi težavami in problemi, vendar smatram, da je pri nas najbolj pereč problem prenizko število članov ZK.
Vprašanje: So zadevno pod-vzete kakšne akcije?
Odgovor: So bile in bodo, vendar je dobre in delovne člane težko pridobiti, za vsakega se pa tudi ZK ne ogreva. Ce dodamo še dejstvo, da nam zaradi odhodov v druga podjetja odhajajo tudi stari člani ZK — je problem tu. Prav zato bomo vse naše moči usmerjali v pridobiva-
nih otrok dnevno varstvo. Izognili bi se kritičnemu stanju na posameznih območjih, kjer že grozi tretja izmena. Na novih šolah pa bi se približali 1,5 izmenskemu pouku ter postavili temelj za prehod na eno izmeno (v perspektivi). Tako bi dosegli vsaj približno normalne pogoje za delo. s tem pa posodobili učno-vzgojni proces v naših osnovnih šolah.
Razpoložljiva sredstva sklada za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljane in proračunske možnosti občin ter mesta, bi omogočila uresničitev tega programa v najboljšem primeru lahko šele v obdobju desetih let. Ta rok pa je glede na dosedanje kritično stanje in nadaljni razvoj Ljubljane predolg, še zlasti zato, ker se posledice takega sta-
Franica Cerovskl
nje novih članov, predvsem iz vrst mladine.
Vprašanje: Kako ocenjujete delo članov ZK?
Odgovor: Čeprav nas je malo, vsega 10, pa lahko trdim, da delo vestno in uspešno opravljamo.	M
nja, kakršno trenutno je, iz leta v leto bolj zaostrujejo. Po temeljitih preučitvah je bilo ugotovljeno, da je ta rok možno skrajšati po mnenju družbenopolitičnih dejavnikov mesta in občin le z uvedbo samoprispevka.
Prepričan sem, da sc bodo člani ZP Iskra, ki stanujejo v Ljubljani, odločili za prispevek, s čemer bo podprta koristna akcija, ki bo v prid otrokom, staršem in družbi.
—K—
Kako teče
V obratu tovarne elektromotorjev v Idriji se je v zadnjem času število zaposlenih povzpelo že na 142, ker so iz matične tovarne v Železnikih prišle že vse skupine delavk, ki so bile tam na priučeva-nju. Za letos pričakujejo, da jih bodo priučili še deset, ki bodo še pred koncem leta začele z rednim delom v obratu v Idriji.
Proizvodnja v Idriji v glavnem teče v redu, čeprav ne povsem po predvidenem načrtu. Za tak potek dela so tudi objektivni razlogi, včasih v pomanjkanju materiala in podsestavov, delno pa tudi zaradi tega, ker zlasti tiste delavke, ki so zadnje prišle s priučevanja, še nimajo tolikšnih delovnih izkušenj, da bi lahko delale povsem nemoteno.
Po 10. oktobru so v obrat v Idriji preselili že tudi trak motorčka za kavne mlinčke, medtem ko so že prej poleg motorčka za gramofon, montirali tudi asinhronske motorčke za kaloriferje. Delo na traku motorčka za kavne mlinčke je steklo 18. oktobra.
Ob tej priložnosti poglejmo še v številke. Načrt je predvideval za september, da bodo v obratu v Idriji izdelali 42.000, v oktobru pa 44.000 črpalk za pralne stroje. V septembru so za planom zaostali za okrog 2.500 kosov, medtem ko jim je v oktobru primanjkovalo sestavnih delov in bodo, če v zadnjih dneh ne bo posebnih problemov, planirano količino črpalk le morda izdelali v celoti. Razen črpalk bi morali v septembru izdelati še 15.000 motorčkov za gramofone in kaloriferje, vendar so jih izdelali tretjino manj zlasti zaradi tega, ker so slednji bolj zahtevni in je svojo besedo imela še neizkušenost novih delavk. V oktohru predvideva načrt izdelavo 10.000 motorčkov za gramofone in kavne mlinčke, a vse kaže, da bodo do konca meseca te količine tudi dosegli.
Kot je videti, si mladi delovni kolektiv prizadeva slediti planskim obveznostim, pa četudi vselej ne gre kot po maslu. S prihodom še no-
vih desetih delavk v Idrijo je računati, da si bo kolektiv do konca leta nabral tolikšne delovne izkušnje, da bo prihodnje leto zastavil dobro pripravljen in če ne bo težav s preskrbo z materialom in
sestavnimi deli iz matične tovarne, bo lahko svoje obveznosti v celoti izpolnjeval, ali celo še presegal, kar si sleherni član kolektiva tudi želi.
-ko
DOPISNIKI!
Za nami je 9-mesečni obračun. Ponekod so že sindikalne konference. Pišite nam!
UREDNIŠTVO
IDRIJA — Dva posnetka iz montažnega oddelka v Iskrinem obratu, kjer so v pretežni večini zaposlene ženske, kar je za kraj z živosrebrnim rudnikom velikega pomena
»Gospodinjski aparati« Škofja Loka
IMAŠ RAZGOVOR

ISKRA — Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka - Reteče
AKCIJSKI PROGRAM POSLOVANJA
ki ga je sprejel delavski svet tovarne na svojem izrednem zased anju dne 14. oktobra 1971
i.
Delavski svet ISKRA — Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka Reteče je na svojem 2. izrednem zasedanju dne 14. 10. 1971 v skladu z akcijo stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva in v skladu z akcijskim programom poslovanja ZP ISKRA Kranj, sprejetem na zasedanju Delavskega sveta ZP dne 10. 9. 1971, sprejel
AKCIJSKI PROGRAM POSLOVANJA TOVARNE
i Pri sprejemanju tega programa je upošteval zlasti naslednje, že sprejete dokumente po naših predstav-ziiških in političnih organih:
1.	Ustavne amandmaje in ustavni
zakon za izvedbo ustavnega amandmaja k zvezni ustavi	.
2.	Resolucijo o družbenoekonomski problematiki ZP ISKRA Kranj, katero so sprejele družbeno politične organizacije ZP 19. 7. 1971.
3.	Akcijski program Izvršnega sveta SRS in republiških upravnih organov za uresničevanje nalog v zvezi z ekonomsko politiko in stabilizacijo v letu 1971
4.	Akcijski program sindikatov Slovenije
5.	Akcijski program skupščine občine Škofja Loka in izvajanje stabilizacijskega programa z dne 11. 8. 1971 '
6.	Statut ZP ISKRA Kranj z dne 20. 7. 1971 ter stališča 17. seje predsedstva ZKJ in sklepov in stališč 20. seje CK ZKS. II.
II.
Realizacija ustavnih amandmajev, zlasti pa ustavnega amandmaja XXI. in XXII.
a)	Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka — Reteče kot organizacija združenega dela v sestavi ZP ISKRA Kranj predstavlja ekonomsko in tehnološko zaključeno delovno enoto, v kateri uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu in ima zato celotna tovarna istočasno vse značilnosti temeljne organizacije združenega dela v sm sin določil XXI. ustavnega amandmaja. ■
b)	Statut (pravila) in drugi splošni normativni akti tovarne morajo biti izdelani in prilagojeni v duhu statuta ZP in morajo zagotoviti dosledno uporabo in neodložljivo in vsestransko obdelavo principov in vsebine ustavnih amandmajev, zlasti pa tistih, ki se nanašajo na ne-°dtujljivo pravico delovnih ljudi, njihovih samoupravnih organov in organizacij o razpolaganju s sredstvi tn rezultati dela v cilju izenačitve odločilne vloge in vpliva združenega dela na celoto tokov ekonomske in družbene reprodukcije — samoupravnega povezovanja in integracijo družbenih sredstev in ustvarjanj, dosledno uveljavljanje načela enotnosti tržišča in planiranja na samoupravnih osnovah kakor tudi upo-mlfo principov delitve po delu in
itczultatih dela vseh dejavnosti tovarne.
c)	Za zagotovitev principov in sutotrov ustavnih amandmajev, bo morala tovarna v najkrajšem času
a najkasneje do 31. 12. 1971 vskladi-ti statut in druge splošne akte tovarne in sicer v postopku, ki bo zagotavljal afirmiranje in pospeševanje prakse demokratičnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja na osnovah in v okviru, ki je določen in potrjen z ustavnimi amandmaji. Ta akcija ima izjemen družbeno političen pomen in aktualnost, zato moramo v tej akciji mobilizirati celoten kolektiv in vse družbeno politične sile kakor tovarna tako tudi ožje družbeno politične skupnosti.
Proizvodno poslovne naloge
L Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka se je integrirala v ZP ISKRA Kranj s L 7. 1971. Pred integracijo je bil izdelan elaborat o ekonomsko tehnični utemeljenosti integracije s perspektive razvoja tovarne v ŽP ISKRA Kranj. Prav tako so bile izdelane številne pogodbe z ZP in drugimi organizacijami združenega podjetja. Predvsem je bila izdelana statusna pogodba, pogodba o opravljanju tržnih dejavnosti, pogodbi o delitvi programa in specializaciji med tovarnami, čigar proizvodni program se je pred integracijo delno prekrival. Že iz samega položaja po integraciji so ostale še številne odprte naloge in nerešene medsebojne obveznosti, katere mora tovarna v okviru združenega podjetja rešiti. Razen tega se tovarna v letošnjem letu nahaja v rekonstrukciji kapacitet površinske zaščite in tudi iz tega naslova ostanejo še številne odprte naloge in problemi, ki jih je potrebno v najkrajšem času rešiti. Ker je celotna problematika zelo aktualna in je v zvezi s stabilizacijo poslovanja in perspektivo tovarne v združenem podjetju, njeno reševanje skozi dane naloge zajema tudi ta akcijski program.
2.	Upoštevajoč osnovne kazalce poslovanja do konca avgusta 1971, lahko ugotovimo, da je tovarna presegla proizvodni plan za leto 1971 za 25,6 % in da ima večji obseg proizvodnje za 48,8% kot v preteklem letu. Rezultat poslovanja se giblje nad planiranimi rezultati za tekoče leto in je tudi boljše kot v preteklem letu. Vendar kljub temu ne moremo biti zadovoljni z obstoječo situacijo. Na eni strani obstojajo potencialne možnosti za še hitrejšo rast in razvoj tovarne glede ko-njunkturne možnosti tržišča in plasmaja, tako na domačem kot na inozemskem trgu, na drugi strani pa za stabilizacijo gospodarstva v Jugoslaviji in v zvezi s tem zaostreni pogoji gospodarjenja, ki se kažejo v otežkočenem uvozu repromate-riala in nezadostno stimulativnem izvozu izdelkov in temu podobno, narekujejo določene akcije tovarne v smeri nadaljnje stabilizacije poslovanja in vključevanje v akcijski program ZP in družbeno politične skupnosti za stabilizacijo gospodarstva.
3.	Da bi realizirali smotre v akcijskem programu ZP in tiste, ki so postavljeni v ekonomsko tehničnem
elaboratu ter v perspektivnem načrtu poslovanja tovarne v okviru ZP ISKRA in da bi ustvarili pogoje za normalno poslovanje v letu 1972, nalaga Delavski svet vsem izvršilnim organom, sektorjem in službam naslednje naloge in dolžnosti:
a)	v celoti je realizirati pogodbo o opravljanju tržnih dejavnosti sklenjeno z ISKRA — COMMERCE Ljubljana in ISKRO — Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka in je v tej smeri urediti:
—	prodajna služba tovarne je dolžna zahtevati od ustreznih služb in direkcij IC izvrševanje vprašanja servisiranja in propagande za izdelke tovarne, oz. za gospodinjske aparate.
—	zahtevati od ISKRA — COMMERCE, da na podlagi pogodbe o opravljanju tržnih dejavnosti intenzivno obdeluje inozemsko tržišče, predvsem pa konvertibilno devizno področje in v tem cilju predloži tovarni akcijski program z vso propagandno dokumentacijo v smeri pospeševanja izvoza za leto 1972
—	zagotoviti po pogodbi o opravljanju tržnih dejavnosti od ISKRA — COMMERCE, da s plačili omogoči in intenzivno vrši uvoze repro-materialov in opreme za tovarno ter s pravočasnim finansiranjem uvozov v breme dobroimetja tovarne omogoči tovarni normalni potek dela in realizacijo gospodarskega plana za leto 1972
—	zahtevati realizacijo določil pogodbe o opravljanju tržnih dejavnosti, ki govore o prenosu pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju z inozemskimi partnerji pri proizvodnji gospodinjskih aparatov z vgrajenimi motorji. Prenos in modifikacija oz. spremembe obstoječih pogodb naj bi bile izvršene v sodelovanju med IC in tovarnami v cilju zaščite poslovnih interesov pogodbenic in s tem tudi združenega podjetja kot celote.
—	zahtevati prek služb združenega podjetja in prek pristojnih organov ISKRE — Tovarne elektromotorjev Železniki, da se v celoti spoštujejo določila pristopne (statusne) pogodbe in pogodbe med Tovarno gospodinjskih aparatov in Tovarno elektromotorjev, ki urejajo vprašanje specializacije in prenosa proizvodnje gospodinjskih aparatov z vgrajenimi motorji.
Vse naloge naj izvršilni organi, sektorji in službe izvršijo najkasneje do konca novembra 1971. Po preteku tega roka morajo podati DS poročilo o izvršitvi. Neizvršitev teh nalog bi zaviralo proizvodnjo in planiranje za leto 1972. Zato so izvršilni organi in službe dolžni, da te vzroke čimprej odstranijo, bodisi na osnovi lastnega ukrepanja, medsebojnega sporazumevanja in v zadnji konsekvenci tudi s pomočjo interne arbitraže
b)	dokončno je treba realizirati pogodbo med tovarno gospodinjskih aparatov in tovarno radijskih sprejemnikov Sežana o prenosu transformatorske dejavnosti in s tem ustvariti pogoje za organizacijo tehnološkega procesa za povečani obseg proizvodnje gospodinjskih
aparatov v letu 1972. Prav tako je treba izvršiti odprodajo opreme in tehnične dokumentacije za proizvodnjo TV stabilizatorja najugodnejšemu ponudniku.
Ob ukinitvi proizvodnje TV stabilizatorja in prenosu trafo dejavnosti je potrebno istočasno vršiti razprodajo vsega namenskega re-promateriala za te dejavnosti v cilju zmanjšanja zalog in sprostitve obratnih sredstev.
Vse naloge v zadevi prenosa trafo dejavnosti in razprodaje repromate-riala morajo pristojne službe tovarne izvršiti najkasneje do konca novembra 1971. Naloge v zadevi likvidacije proizvodnje TV stabilizatorja z razprodajo repromateriala pa je treba izvršiti najkasneje do 15.
12.	1971.
c)	v cilju realizacije določil perspektivnega programa razvoja tovarne gospodinjskih aparatov v smislu določil ekonomsko tehničnega elaborata o integraciji je potrebno takoj pristopiti k obdelavi banč-*: informacije — to je predpripravi za izdelavo investicijskega elaborata in jo izgotoviti najkasneje do 15. 12. 1971. Z investicijskim elaboratom je potrebno obvezno zagotoviti realizacijo vseh ciljev in intencii. ki so bile podane z elaboratom o integraciji in obljubljene pred integracijo delovnemu kolektivu tovarne s strani odgovornih predstvanikov združenega podjetja in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine.	*•
4.	Da bi ustvarili pogoje in možnosti za optimalno realizacijo obsega proizvodnje in prodaje glede na sezonske izdelke in ugodno konjunkturo tega do konca leta 1971 in pogoje za normalni razvoj poslovanja v letu 1972, nalaga Delavski svot vsem izvršilnim organom, sektorjem in službam naslednje dolžnosti in naloge:
a)	do konca leta 1971 je treba obdržati povečano stopnjo rasti obsega proizvodnje in poslovanja v primerjavi z letom 1970. To povečanje rasti ne sme biti manjše od 42%, kar bomo dosegli z realizacijo proizvodnje in prodaje v višini 7 milijard S din. Za dosego tega cilja ima tovarna realne možnosti, tako glede proizvodnih kapacitet, kakor tudi glede delovne sile. Najbolj pomembna naloga strokovnih služb in izvršilnih organov v naslednjih mesecih je, da zagotovijo normalen dotok repromateriala tako po kvantiteti in asortimanu, kakor tudi po kvaliteti. V ta namen naj komercialne službe (nabava, uvoz) s službami IC-ja dobro proučijo vse možnosti pravočasnega dotoka materiala kakor iz domačega trga, tako tudi iz uvoza.
b)	planski oddelek in operativna priprava morata v sodelovanju s prodajo IC-ja rebalansirati in medsebojno vskladiti proizvodni program in program realizacije tako, da je mogoče doseči optimalne rezultate, z aspekta proizvodnje in aspekta upanih možnosti z aspekta potreb tržišča v tej sezoni. Pri tem pa je obvezno omogočiti kar se da
(Nadaljevanje na 6. str.)
(Nadaljevanje s 5. strani)
maksimalen izvoz do konca leta 1971, vendar ne na škodo sezonskih izdelkov namenjenih za domače tržišče. To nalogo je izvršiti najkasneje do 25. 10. 1971.
c)	realizacijo proizvodnih nalog do konca leta 1971 je mogoče zagotoviti z večjim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih kapacitet in odpravo zastojev, ki nastajajo zaradi nepravočasne dobave materialov, zaradi dobave neustreznih materialov, kasnitev uvoza, okvar na orodju in strojih, neustrezne organizacije proizvodnega procesa, tehnično tehnološke nepripravljenosti proizvodnje in temu podobno. Ta naloga je permanentna in za njeno izvajanje so neposredno odgovorne strokovne službe, tehnična priprava, nabava, plana in proizvodnje.
Za izvedbo teh nalog so neposredno odgovorni vodje sektorjev in služb.
d)	v cilju odprave ozkih grl v proizvodnji in uravnavanju proizvodnih kapacitet, naj kolektivni izvršilni organ predloži Delavskemu svetu najkasneje do 15. 11. 1971 plan potreb po strojni opremi za leto 1972 z ekonomsko utemeljitvijo naložb v cilju sinhronizacije proizvodnih kapacitet in modernizacije tehnološkega procesa ter ustvarjanju realnih možnosti za doseganje obsega proizvodnje in realizacije po perspektivnem programu in planu za leto 1972.
e)	da bi zagotovili večja sredstva za tekoče poslovanje, je treba do nadaljnega zaustaviti izvrševanje vseh investicij po programu za leto 1971, razen obvez sprejetih na tej osnovi z že sklenjenimi pogodbami in izdanimi naročili. Vendar ti ukrepi ne pomenijo ustavitve vlaganj v razširjeno reprodukcijo ter optima-lizacijo obsega proizvodnje in naložbe za sinhronizacijo proizvodnih kapacitet. Te naložbe so nujne in zato primarne. V cilju njihove realizacije -je potrebno, da računovodstvo podjetja rebalansira razpoložljiva sredstva za investicije za leto 1971 in zagotovi s sredstvi pokritje naložb po prioritetnem redu, katerega bo I podal, kolektivni izvršilni organ podjetja najkasneje do konca meseca oktobra 1971.
f)	da bi omogočili za leto 1972 optimalni proizvodni asortiman glede razpoložljive kapacitete in glede na potrebe tržišča, tako po asortimanu, kakor tudi po terminih, je potrebno skupaj z IC-jem — Direkcijo za široko potrošnjo določiti specifikacijo izdelkov po asortimanu, količini in terminih, kot podlago za izdelavo gospodarskega in proizvodnega plana za leto 1972. Posebno mesto v programu je treba dati proizvodnji izdelkov za izvoz na konvertibilno področje v količinah in vrednostih, ki morajo z izvozom zagotoviti najmanj višino potrebnih deviz za uvoz repromateriala po režimu GDK in osnovnih potreb deviznih sredstev retencije za najnujnejšo obnovo in modernizacijo strojnega parka tovarne. Pri planiranju obsega izvoza pa je obvezna uskladitev cenovnih in ekonomskih proporcev in sicer tako, da se eventuelna izguba pri izvozu na konvertibilno področje vkalkulira v ceno uvoza repromateriala, kar pa ne sme bistveno poslabšati planirani finančni rezultat.
Glede na določilo iz prejšnjega odstavka naj kolektivni izvršilni organ — Poslovni odbor predloži Delavskemu svetu tovarne najkasneje do 15. 11. 1971 plan proizvodnje, realizacije, investicij oz. kompleten gospodarski plan za leto 1972, ki mora biti vsklajen s smernicami razvo-
Iza ZP ISKRA Kranj v letu 1972 in perspektivnim planom razvoja tovarne sprejetim ob integraciji.
IV
Stroški
Da bi tovarna lahko zagotovila planirane proporce delitve celotnega dohodka in osebnih dohodkov za leto 1971, mora z energičnimi ukrepi pristopiti k znižanju stroškov in sicer tako, da bo realizacija finančnega rezultata v okviru celotnega dohodka dosegla stopnjo 8% ali za 2,63% več, kot je planirano za leto 1971, oz. za 3,82% večji finančni rezultat kot je bil dosežen v letu 1970. Upoštevajoč večanje ravni povprečnih osebnih dohodkov za 16,5% in večanje finančnega rezultata za 2,63% mora biti realizacija porabljenih sredstev v strukturi celotnega dohodka za 4,63 % manjša kot je določena s planom za leto 1971. Kljub povečanju stroškov zaradi povečanja cen reprodukcijskega materiala na domačem in tujem tržišču in kljub povečanju cen raznih uslug in storitev, mora tovarna ohraniti kalkulativno strukturo stroškov — (urno stopnjo), z znižanjem potro-škov izven proizvodne potrošnje, to je z znižanjem fiksnih stroškov. Prav tako moramo s povečanjem storilnosti na zaposlenega najmanj za 22 % v primerjavi z letom 1970 prispevati k ohranitvi vrednosti kal-kulativnc urne stopnje. V tem cilju je takoj pristopiti k izpopolnitvi in nadograditvi stimulativnega sistema nagrajevanja v letu 1972 in budžeti-rati izven proizvodno potrošnjo (indirektne stroške) ter s sistemom nagrajevanja motivirati prihranke. Prav tako pa obvezno do konca leta 1971 izvršiti naslednje naloge:
a) da ves odgovorni vodilni in vodstveni kader (odgovorni za stroškovna mesta) zagotovijo, da posamezni stroški ne bodo presegli urno stopnjo določenih okvirjev in normativov.
b) da vsi odgovorni za proizvodnjo in proizvodne stroške pristopijo takoj k racionalizaciji organizacije dela in tudi k maksimalnemu izkoriščanju obstoječih kapacitet, predvsem pa strojnega parka v mehanski obdelavi, ki predstavlja ozko grlo za dosego večjega obsega proizvodnje in proizvodnih zastojev v drugih delavnicah. V ta namen je izvršiti ustrezno prerazporeditev delovne sile med delavnicami in sicer tako, da se v mehanski obdelavi na velikih prešah, v prvi vrsti zaposli moška delovna sila, poveča število zaposlenih in uredi interni trans- r port z namenom maksimalnega izkoriščanja obstoječih strojnih kapacitet.
c)	ob delitvi dohodka za leto 1971 je potrebno v prvi vrsti zagotoviti potrebna sredstva za nabavo opreme v cilju izpopolnitve tehnološkega procesa in odprave ozkih grl v mehanski obdelavi in montaži.
d)	da finančni sektor takoj po periodičnem obračunu per 31. 9. 1971 ugotovi doseganje stroškov v primerjavi s postavljenimi okviri za 9 mesecev tega leta in določi višine do katere smejo biti realiziram posamezni stroški po stroškovnih mestih, predvsem pa tiste, kateri niso odvisni od dosega proizvodnje, ampak od volje in odgovornosti ljudi, ki operativno odločajo o posameznih stroških.	1
e)	odgovorne strokovne službe — vodja računovodskega in tehničnega sektorja naj takoj stopijo v stik z Zavodom za avtomatsko obdelavo podatkov v ZP ISKRA Kranj v cilju organizacije in uvedbe avtomatske
obdelave poslovnih podatkov in informacij in skupaj s strokovnjaki zavoda izdelajo program postopne uvedbe avtomatske obdelave podatkov, predvsem podatke o materialnem poslovanju v skladiščih, podatke o osebnih dohodkih in nagrajevanju, podatke o stroških, ki bodo tudi omogočili sistem budžetira-nja in stimulativnega nagrajevanja na podlagi rezultatov doseženihz znižanjem poslovnih stroškov in povečanjem finančnega rezultata. Celotni program pristopa k avtomatski obdelavi podatkov in informacij je treba izdelati najkasneje do 31. 12.
1971 ter s tem v zvezi z Zavodom za avtomatsko obdelavo podatkov izdelati predlog pogodbe in vzpostavitve pogodbenega razmerja za obdelavo podatkov.
V.
Kadrovanje in zaposlovanje
Za že obstoječi poslovni in proizvodni program kakor tudi za perspektivni poslovni in proizvodni program mora splošni sektor tovarne — kadrovska služba posvetiti kar največjo skrb za reševanje kadrovske problematike s pridobivanjem novih st roko™ ih kadrov za zasedbo nujno potrebnih in šc nezasedenih delovnih mest po organizaciji s tem, da neprestano skrbi za izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih, s šolanjem in došolanjem delavcev, ki so že v delovnem razmerju in za funkcionalno izobraževanje delavcev na delovnem mestu, ter da s štipendiranjem novih kadrov, omogoči tudi dotok mladih strokovnjakov. V ta namen mora splošni sektor izvajati smernice kadrovske politike ISKRE, ki so bile sprejete na DS ZP ž dne 21. 1. 1971.
Da bi ta akcija dosegla smoter, upoštevajoč kadrovske potrebe tovarne, mora vodja splošne in kadrovske službe izdelati do konca meseca novembra
—	plan pridobivanja novih kadrov oz. kadrovanja
—	plan štipendiranja kadrov in
—	plan funkcionalnega izobraževanja.
Glede na spremembo proizvodnega asortimana in strukture proizvodnje (po prenehanju trafo dejavnosti in proizvodnje TVS) bo tovarna kot celota imela v prvih dveh mesecih problem zaposlitve 60 delavk, ki se s prenehanjem te proizvodnje sprostijo. Tovarna bo z razširitvijo programa gospodinjskih aparatov uspela vse te delavce zaposliti po preteku kritičnega obdobja, to je, prvih dveh mesecev naslednjega leta, dokler ne bo uspela nabaviti strojne opreme za strojne predelave. Glede na karakter in strukturo proizvodnje gospodinjskih paratov oz. glede na potrebne profile kadrov za proizvodnjo gospodinjskih aparatov, bo treba takoj prenehati z zaposlovanjem nekvalificirane ženske delovne sile in je vso skrb posvetiti zaposlovanju moške delovne sile za povečani obseg dela v strojni obdelavi in v emajlimici. Prav tako je s politiko kadrovanja omogočiti ustrezen priliv kvalificirane moške delovne sile za maloserijsko mehansko obdelavo pri proizvodnji kuhinjskih vgradnih elementov. V primeru pomanjkanja moške delovne sile v prehodni dobi lahko splošni sektor zaposli tudi žensko delovno silo in to nekvalificirano, vendar za določen čas, dokler ne pridobi ustrezno moško delovno silo. Deloma je mogoče tudi za stalno zaposliti ženske | v proizvodnem procesu mehanske H obdelave in površinske zaščite, le 1 v primeru, da kandidatke psihofi- |
žično zadovoljujejo zahtevam de. i lovnega mesta, kakor glede fopo.
stavljenosti fizičnim naporom, ki kor tudi vplivom okolja delovnega mesta, pa tudi glede režima večiz- I menskega dela.
VI.
Proizvodni asortiman in pospeševanje izvoza na konvertibilno liži* šče
V cilju uravnovešenja devizne bilance ne samo države in ZP, ampak tudi naše tovarne je nujno posebej izdelati akcijski program obdelave konvertibilnega deviznega tržišča. I Proizvodni asortiman tovarne mora biti vsklajen z zahtevami konvertibilnega tržišča in mu je nujno dati v proizvodnem programu prioriteto pred drugimi izdelki. Tovarna mora izdelati in zagotoviti s proizvodnim | programom, kakor tudi s progn mom realizacije preko IC-ja v letu ' 1972 izvoz na konvertibilno devizno področje v skupni višini najmanj 900.000 dolarjev, kolikor je pač potrebno tovarni za realizacijo uvoza repromateriala za leto 1972. V tem cilju je uvozno-izvozna služba doli na izdelati devizni bilans, v katerem je kalkulativno zagotoviti cenovno pokritje med izvozom in uvozom. Devizni bilans mora uvozna-izvozna služba predložiti skupaj z akcijskim programom ISKRA COMMERCE za pospeševanje izvoza Delavskemu svetu najkasneje do konca novembra 1971.
Odgovorni sektorji in službe (tehnični sektor, tehnična priprava in nabava) morajo takoj pristopiti k analizi izdelkov glede vira repro-materiala (domače tržišče ali uvoz) in v maksimalni možni meri nadomestiti uvozne materiale z materiali, ki se dobijo na domačem tržišču in čigar nabava je v primerjavi 7: uvozom ekonomsko upravičena. Prav tako je nadomestiti uvoze iz konvertibilnega deviznega področja z uvozi iz klirinškega deviznega področja, seveda pri tem pa se ne sme pozabiti na ekonomičnost in je pri vsaki spremembi določiti optimum.
Te naloge so dolini odgovorni sek-toriji in službe izvršiti v najkrajšem možnem času, a najkasneje do 31. marca 1972 s tem, da ustrezno možne nadomestitve že upoštevajo pri materialnem bilansu za leto 1972.
VII.
Delitev dohodka, osebnih dohodkov in nagrajevanja
Pri delitvi dohodka mora tovarna upoštevati delitveno razmerje po; stavljeno s planom za leto 1971, Pn tem pa ne sme zanemariti člane kolektiva oz. delovnega človeka. Rast osebnih dohodkov mora biti v sorazmerju z rastjo produktivnosti in tudi z rastjo življenjskih stroškov. Kupna moč, ki izhaja iz tržno pru-nane vrednosti delavčevega dela n se odraža v obliki prejetih osebnih dohodkov ne sme biti zmanjšana na račun življenjskega standarda delavca. To pomeni, da je obvezno pn formiranju dela dohodka za osebne dohodke upoštevati tudi inflacijo življenjskih stroškov. Kljub teaw mora tovarna ustvariti pogoje, da z gospodarnostjo zagotovi normalno rast osebnih dohodkov z rastjo P1“' duktivnosti dela in pri tem ®° upoštevati določila sprejetega samo upravnega sporazuma o osnovah merilih za delitve dohodka oz. ose nih dohodkov kovinske in elektr industrije Slovenije.	.
Ker samoupravni sporazum v stvu sam po sebi ne more zag0*-0, ti ustreznega dohodka in osf^n dohodkov pač pa samo družbe

sprejemljive okvire za izvajanje po- ■ litike nagrajevanja na tem področ- I ju, je treba v okviru tovarne izpo- I polniti zlasti sistem politike nagra- I jevanja in ga nadalje sistematično j poglabljati v naslednjih smereh:
—	vskladiti s proizvodnimi in ekonomskimi učinki dela, samoupravnim sporazumom in stališči sindikata sistem tako, da bo najnižji ni«> osebnih dohodkov (1000 N din).
Treba je stremeti za tem, da bodo osebni dohodki v tekočem letu dosegli nivo, s katerim bomo realizirali močan vpliv povečanih življenjskih stroškov na življenjsko raven zaposlenega. Zato je pospešeno treba nadaljevati delo pri izgrajevanju sistema nagrajevanja. S sistemom nagrajevanja je ustvariti motivacijo za povečanje delovnih učinkov v neposredni proizvodnji in sicer na prihrankih v materialu in zmanjšanju izmeta, za znižanje mejnih stroškov in povečanjem poslovnega uspeha. To je mogoče doseči le z budžetiranjem stroškov. Vse te rezultate bo mogoče doseči na podlagi sistemsko urejenega pravilnika o stimulativnem nagrajevanju, ki bo motiviral zaposlene za dosego večjih proizvodnih in poslovnih rezultatov. V okviru roka za sprejemanje in dopolnitev ostalih splošnih aktov Delavski svet postavlja nalogo izvršilnim organom, da izdelajo izpopolnjen predlog pravilnika za stimulativno nagrajevanje najkasneje do 31. 12. 1971.
Vlil.
Ukrepi za izboljšanje likvidnosti §
Vzroki za slabo likvidnost, ki mo- I čno ovira tekoče poslovanje tovarne 8 so predvsem naslednji:
—	nelikvidnosti celotnega jugoslovanskega gospodarstva in tudi ISKRA COMMERCE, ki je edini ku-iz česar rezultira nepravočasna poravnana obveznost
—	zaradi nesortiranosti domačega tržišča, pomanjkanja dinarskih sredstev za pravočasen uvoz repro-materiala, zaradi nesinhronizirano-
sti materialnega asortimana nastaja 8 prevelika zaloga surovin in mate- *
riala za dejanski obseg proizvod- | nje, kar vse skupaj vpliva na počasnejši koeficient obračanja reprodukcijskega materiala in prekomerno vezavo sredstev.
—	premajhna obratna sredstva za programirani obseg poslovanja. Glede na stanje virov obratnih sredstev bi tovarna mogla biti kreditirana od dobaviteljev za 50% več kot ona kreditira kupce. Dejansko razmerje pa ne ustreza temu proporcu, ker splošna nelikvidnost gospodarstva in bank, ki onemogoča dobiti niti najnujnejših kreditov za premostitev sezonske proizvodnje in povečanega obsega poslovanja v sezoni'povzroča nelikvidnost.
—	da bi postopoma izboljšali nelikvidnost tovarne in tudi s tem odstranili del vzrokov za zastoje in ovire v poslovanju in realizaciji je treba: insistirati na plačilu zapadlih obveznosti s strani ISKRA COMMERCE (ker je za tovarno on edini kupec) po prebijanju medsebojnega salda, po zapadlosti tudi s sredstvi prisile — notranje arbitraže ali rednega sodišča.
—	postopoma je dokompletirati asortiman surovin in materiala in vskladiti s potrebami tekoče proizvodnje in sicer tako, da v letu 1972 tovarna obrne denarna sredstva angažirana v reprodukcijskem materialu najmanj 6 x v enem poslovnem letu. To pomeni, da nobena zaloga rcpromateriala oz. povprečje zalog repromateriala ne sme biti vezano na zaloge v skladišču več kot 60 delovnih dni.
—	najkasneje do 31. 12. 1971 je dolžna nabava izvršiti razprodajo vseh odvečnih materialov in nabavljenih polizdelkov, katere zaradi sprememb v proizvodnem programu ne bomo v bližnji prihodnosti uporabljali. Prav tako je likvidirati oz. razprodati vse zaloge repromate-riala in nabavljenih polizdelkov za transformatorsko dejavnost in proizvodnjo TVS-a. To nalogo mora nabava opravili najkasneje do 31. 12. 1971. Za izvedbo te naloge so osebno odgovorni vodja nabave in nabavni referent za materiale.
—	izvršilni organi, službe in sektorji predvsem komercialne službe
so dolžne na podlagi temeljne pogo-be o opravljanju tržne dejavnosti z ISKRA COMMERCE zagotoviti enake plačilne pogoje pri nabavah in uvozu repromateriala, kot jih ima tovarna pri prodaji svojih izdelkov ISKRA COMMERCE. V ta namen mora tovarna v najkrajšem času, a najkasneje do 15. 11. 1971 skleniti pogodbe z direkcijo VI. ISKRA COMMERCE o nabavi repromateriala in v smislu osnovne pogodbe o opravljanju tržne dejavnosti usmeriti vse naloge preko ISKRA COMMERCE.
Programi nabave reprodukcijskega materiala kakor z domačega tako iz uvoza morajo biti sinhronizirani s programom proizvodnje tako po asortimanu, kakor tudi po terminih, v izogib zastojem v proizvodnji in prekomernim zalogam.
— planiranje proizvodnje po svojih metodah in organizaciji mora zagotoviti kontinuirani potek proizvodnega procesa in sicer tako, da nedokončana proizvodnja in izdelki ne smejo biti vezani v proces dalj kot 30 dni.
IX.
Ekonomski položaj delovnega
človeka
Pri izvajanju akcijskega programa ne smemo-pozabiti na ekonomski položaj delovnega človeka. Po legalizaciji najmanjšega zaslužka za redni delovni čas 1000 N din, (katero akcijo je uveljaviti skozi pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov) je nujno poskrbeti za standard delovnih ljudi, ki naj se odraža v aktivnem reševanju stanovanjske problematike, družbene prehrane in rekreacije. V ta namen je nujno takoj pristopiti k uveljavljanju samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve dohodka in osebnega dohodka kovinske in elektro industrije Slovenije in zagotoviti najmanj najnižje postavljene limite, upoštevajoč pri tem situacije in razmerja v ZP ISKRA in s pravilnikom o razdeljevanju osebnih dohodkov v skladu s samoupravnim sporazumom v okviru ZP ISKRA zagotoviti delovnim ljudem vse
ustrezne beneficije, ki jih zagotavlja samoupravni sporazum ob pogojih uspešnega poslovanja in zagotovitve minimalne učinkovitosti.
X.
Prehodna določila
To, kar je podano s tem programom, je v okviru osnovnih nalog, katerih realizacija je neodložljiva, če hočemo uspešno zaključiti poslovanje v letu 1971 in ustvariti pogoje za stabilno poslovanje v letu 1972 in naprej.
Natančnejšo opredelitev posameznih ukrepov s področja stabilizacije bo s svojimi sklepi določil kolektivni izvršilni organ — Poslovni odbor predvsem s programi za posamezna obdobja in za posamezna področja dela. Uspeh tega akcijskega programa pa ni odvisna samo od opredelitve nalog, temveč od zavestne vključitve celotnega kolektiva, posameznikov in družebno političnih sil v realizaciji podanih nalog in akcij. Le na ta način in z mobilizacijo vseh sil lahko pričakujemo tudi ustreznejše rezultate, zato Delavski svet pričakuje tudi odločno podporo vseh družbeni opolitičnih organizacij tovarne in ožje družbenopolitične skupnosti.
S tem akcijskim programom naj se v celoti seznanijo vsi člani delovnega kolektiva tovarne. Občinska skupščina Škofja Loka in njene družbenopolitične organizacije, predvsem pa mora biti predložen najkasneje do 20. 10. 1971 Poslovnemu odboru ZP ISKRA Kranj.
Za izvajanje koordinacije in kontrole izvajanja je odgovoren individualni izvršilni organ podjetja direktor in kolektivni izvršilni organ tovarne Poslovni odbor. O izvajanju določil tega akcijskega programa in o problematiki s tem v zvezi je dolžan direktor tovarne poročati Delavskemu svetu tovarne.
Škofja Loka, 14. 10. 1971
Delavski svet Iskre — tovarne gospodinjskih aparatov Škofja Loka-Reteče Predsednik Ivan Camlek
Novi prospekti
Slovenija v sliki in besedi
Od 1. maja do 30. septembra letos so bili tiskani naslednji prospekti:
SESTAVNI DELI
SSP — profesionalni pertinaksni preklopniki — SL/SH Elveterm termistorji — SL'SH
STIKALNA TEHNIKA
KT 1, KT 2 — mejna stikala — SL'SH .
T 3 - tipkala — SL/SH
TB tipkala sistema BAKA — SL'SH
DM-16 — motorska zaščitna stikala — SL/SH
ZAŠČITNA TEHNIKA
CRm časovni releji — SH
RRS 2 elektronski regulator za avtomatsko krmiljenje Eondenzatorskih baterij — SH/A
TE-P 2, TE-X 2 tranzistorski časovni rele — SL/A/N
merilna tehnika
Regulacijski transformatorji — A
EQ3q2 panelni instrumenti — A
UKTMER 1 — navodilo za uporabo — SH
KINO AKUSTIK A
“ikron 25 super — zvočni kinoprojektor za 16 r~m film *- SH
„ ŠIROKA POTROŠNJA
Televizijski sprejemnik PANORAMA VEGA — SL/SH Televizijski sprejemnik PANORAMA ARIES — SL/SH Gramofon MONO — SL/SH
(Dalje na 8. strani)
Državna založba Slovenije je pravkar izdala edinstveno knjigo, ki na dobrih 380 straneh v sliki in besedi prikazuje Slovenijo in njene pokrajine z vsemi značilnostmi iz preteklosti in sedanjosti. Avtorji te knjige, med njimi prof. dr. France Stele, dr. Emilijan Cevc in Ivan Bretko so poskrbeli, da smo s to knjigo dobili dolgo pričakovani idealni turistični vodnik po naši domovini, saj so ga sestavili najboljši poznavalci naših naravnih in kulturnozgodovinskih zanimivosti in lepot.
Tekst je bogato ilustriran. Fotografske kamere so za to edicijo ujele 563 pokrajinskih in reportažnih motivov, starejših in sodobnih umetniških del, folklornih zanimivosti s pridihom romantike in kmečke idilike, ki ima za tuje turiste še poseben čar. Dobra polovica fotografskih posnetkov z umetnišikimi ambicijami je v barvah.
»Slovenija«, kakor je naslov tega pomembnega dela, bo zaradi njenega turistične-
Tiršstorske
usmerniške
(Nadaljevanje s 3. slranil (UT 24 Ti 6), 8 A (UT 24 Ti
8)	in za 10 A (UT 24 Ti 10).
Napajanje je monofazno iz omrežja 220 V ali 100 V pri spremembi frekvence v področju 47 Hz do 65 Hz. Izhodna napetost je 24 V v primeru, če centrala deluje brez baterije. V primeru centrale z baterijo v vezavi puffer pa imajo naprave izhodno napetost 26,8 V (223 V/cel) oz. z ročnim ali avtomatskim preklopom 28,8 V (2,4 V/cel). Avtomatski preklop vzdrževanje-polnjenje opravlja vgrajena elektronska avtomatika, ki je krmiljena z X-signaIom centrale
ga pomena izšla še v srbohrvaščini, angleščini in nemščini.
naprave...
Elektronska avtomatika deluje na principu zakasnil-nega vezja z vgrajenimi programiranimi enospojnimi transistorji.
V primeru tokovne preobremenitve usmernik omejuje in se samodejno varuje tudi pri kratkem stiku. Stabilizacija je pri vseh pogojih delovanja boljša od 1,5%. Stopnja radiofrekvenčnih motenj ustreza razredu N.
Omembe vredna je tudi zunanja oblika in barvna kombinacija, ki je v skladu z designom Iskrinih zasebnih central.
Jože Pukl, dipl. ing.
Novi prospekti
(Nadaljevanje s 7. strani)
TELEKOMUNIKACIJE
PABX 10 C zasebna avtomatska telefonska centrala — SL SR A'SP
PTI M-63 prenosni induktorski telefonski aparat — SL/SH
Proizvodni program telefonije — A/S P Sistem METACONTA 10 C — SL/SH PABX 250 H telefonska centrala — SL/SH Navodilo za vzdrževanje telefonskih relejev — SL/SH Elementi za telefonijo IV. poglavje — Kataloga delov zà telefonsko posredovalno tehniko — SL/SH/A Koordinatni stikalniki — II. poglavje za Katalog delov za telefonsko posredovalno tehniko — SL/SH/A ATA-20 avtomatski telefonski aparati za Katalog delov za telefonsko posredovalno tehniko — SL/SH/A Vzdrževanje koordinatnih stikalnikov — SL/SH
. USMERNIŠKE NAPRAVE
Delavniški usmerniki — SL/SH
ELEKTROSTROJNE NAPRAVE
PB-122 A 1 električni premi brusilni stroj — SL/SH/A/N RS-120 A 1 električne škarje — SL/SH/A/N SP-118 A 1 električni sekalnik pločevine — SL/SH KB-109 A 1 električni kotni brusilni stroj — SL/SH/A/N Ekomatik 400 — naprave za polavtomatsko varjenje s kontinuirano elektrodno žico — SL/SH Ekomatik 300 — naprava za polavtomatsko varjenje s kontinuirano elektrodno žico — SL/SH TIGVAR tip E 4 — naprava za obločno varjenje — SH EPP 1100 tip E 5 — avtomat za obločno varjenje — SH Gorilniki — SL/SH/A/N

■ ■
■«
■■
»skočili«
Spominski posnetek športnikov Iskre, ki so po tekmah v Madžarsko
Mariboru
še prek meje na
■ ■
[1 Izlet športnikov |[ Iskre v Budimpešto
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta JANEZA LEŠNJAKA
NAPRAVE ZA AVTOMATIZACIJO
Indikator položaja krmila — SL/SH/A Elementi za avtomatizacijo — SL/SH/A Klimatske omare — SH/A S 11 M 8 sinhronski motor — SL/SH/A Modernizacija proge Vrhpolje-Sarajevo — SH
Prospekti so natisnjeni v:
SH — srbohrvaščini N — nemščini A — angleščini SP — španščini SL — slovenščini
■ ■
■■
■■
■■
■■
Zadnjič smo pisali o srečanju naših športnikov s športniki tovarne avtomobilov v Mariboru, ob njeni petindvajsetletnici. Ta skupina športnikov Iskre se je na letošnjih letnih igrah v Kranju najbolj odrezala in za »kazen« so iz Maribora skočili še na izlet v Budimpešto.
Vozili so se z modernim Slavnikovim avtobusom. Kljub slabemu vremenu in dokaj slabi bilanci v srečanjih z Mariborčani, jih je
Pred kratkim sta odšli v zasluženi pokoj Marija Mežnar (zgoraj), zaposlena na liniji žičnih oblik in Marija Grmovšek, zaposlena na liniji telefonskih elementov iz obrata ATN (avtomatske ; telefonske naprave) v kranjski tovarni. Obe up okojenki se iskreno zahvaljujeta za izredno pol zomost, za lepa darila in dobre želje ob odhodu v pokoj.
spemljala dobra volja, ko so onstran jugoslovansko-madž-arskega prehoda po cesti št. 7 brzeli proti Budimpešti. Ker so iz Maribora odpotovali šele ob polnoči, so se v tem lepem obdonavskem mestu znašli zjutraj, ko se je tudi vreme izboljšalo. Veselo so jih presenetili v turistični agenciji IBUS, saj so jim pripravili prijetno dvodnevno bivanje na Madžarskem.
Brž po zajtrku v solidnem hotelu so se fantje razpodili po mestu na lov za priznano ogrsko salamo in drugim, kar so si želeli nakupiti. Po nakupih in.kosilu jih je vodička Nina, po poreklu iz Moskve, popeljala po mestu in jim ga razkazala.
Po ogledu Budimpešte so se odpeljali v 100 km oddaljeno mesto Szekozard, kjer so prespali del od obiska bara v hotelu »Gemeš« preostale noči. Na poti nazaj v domovino so se ustavili še v mestu Pees, po kosilu pa so se prek mejnega prehoda Bočcs vrnili v Jugoslavijo in nato na svoje domove:
Izlet je bil res. prijeten in primerna nagrada naših najboljših športnikov za njihova prizadevanja v letošnjih tekmovanjih.
-P. C.-
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v mali strugami obrata EMI v kranjski tovarni za izraze s> žalja in podarjeni venec.
Vida Pavec
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta ALOJZA PENKA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v obratu ATN (stiskalnice) in pomožni orodjarni za izraze sožalja in finančno pomoč.
Stanc Penko
■MBBDDmOBBniMi
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage mame
MARIJE LENARDIČ
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem enote »vzdrževanje strojev« v Elektromehaniki Kranj in v »Napravah« Ljubljana za izraženo sožalje, podaritev vencev in spremstvo na njeni zadnji poti.
Sinova Peter in Bernard
ZAHVALA
Ob tragični izgubi mojega dragega očeta
JOŽETA VEGLJA
se toplo zahvaljujem vsem sodelavcem na liniji ploščatega releja obrata ATN za izraze sožalja, podarjeno cvetje, finančno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Joži Vegelj