3. številka. Ljubljana, nedeljo 4. januarja. XIII. leto, 1880 LOVEN SKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzcniti ponedeljku in dneve po praznikih, ter velja po posti prejenian za avstro-ogers kc dežele za celo leto lfl jrl., za pol leta H gt, xa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 prid., za četrt leta 3 gld. ■ o kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na> doni se računa 10 kr za mesec, iiO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih sol h in ia dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 #ld. 50 kr.. po poŠti prejeman za četrt letu .'i K°ld. — Za o z n a n i 1 a se plačuje od Četiristopnc petit-vrste (i kr, Če se oznanilo onkrat tiska, 6 kr., če so dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole trankirsti. — Rokopisi se ne vračajo. —UredniStvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi St. 3 ..gledališka stolba". Opra v n i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne Btvari, je v „Narodncj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Nemci iščejo zaveznikov zoper nas. Dunajska „Deutsche Ztg." je prinesla na novega leta dan članek, pisan od nemškega državnega poslanca, kateri nasvetuje avstrijskim ustavovercem: iščimo zvezati se s Poljaki, »kušajmo Poljake odtrgati od zveze s Čehi in Slovenci, potem imamo spet večino in moremo svobodno na dalje treti in daviti Čehe in Slovence; Poljakom prepustimo vso avtonomijo, a mi Nemci zberimo vso moč v to, da Čehe iu Slovence germaniziramo (und con-£entriren wir unsere ganze kraft auf wahrung und auspriigung des deutschen charakters der dsterreichischen stammlande.) V Galiciji —— pravi dalje nemški državni poslanec — nemarno Nemci nič nemških interesov varovati, zato pustimo Poljakom (da jih na svojo stran pridobomo), naj bodo dni federalisti, ker mi JNemei smo centralisti le zavoljo tega, da bi lažje germanizirali (wir Deutsche sind d e s-Jialb centralisten, \veil vir dadurch die soli daritat der interessen vahren, \velche al le Deutschen Osterreichs umschlingen muss); torej mi Nemci opustimo v Galiciji vsako željo gospodovati (jeden anspruch auf In-rr sieliuli in Galizien aufgeben), Poljaki pa bodo potlej nam prosto roko dali v onih deželah, ki so nekdaj spadale v nemški burni (to rej na Češkem in na Slovenskem). Ali nij to grozen cinizem, prav one nem gke vrste surovost in brutalnost, kakeršna je krvavo do zadnjega moža uničila in iztrebila veliki slovanski narod Polabcev in Obodritov! Išče se zveza z jednim Slovanom, da bi pomagal „gospodovati" — naravnost se pove: herr fichatt! — nad drugim Slovanom! In ravno tako naravnost se pove, da če je dozdaj Nemec bil centralist, nij bil to iz kake ljubezni do državne celote, kakor je dozdaj zmirom I pri kacih volitvah govoril, ampak samo za to, da je nemštvo širil - „auspriigen" temu pravi — mej Čehi in Slovenci, ki so enkrat nesrečo imeli,, da so bili proti svojej volji udje najbolj smešne, ničeve in neopravičene politično papirnate ustanove srednjeevropske, zloglasnega nemškega „bunda," ki je pa zaslužene žalostne smrti umrl, kakor je zaslužil in sta mu dve tretjini Avstrijcev od srca privoščili. Take izprave ustavovernega nemškega sovraštva in gospodstva-željnosti do nas je treba vsacemu Slo venu dobro zapomniti si. Ustavoverni Nemci torej zdaj ščujejo v Avstriji jedno narodnost proti dru-gej. Včeraj so ščuvali Rusine na Poljake, denes hujskajo Poljake na Čehe; jutri bodo s stanovi tako delali, meščane na plemenitaše, živelj proti življu, da bi le svoje gospodstvo — „herrschaft" — rešili! Oj poštene in liberalne nemške politike! Radovedni smo kaj bodo Poljaki na ta nesramni poziv odgovorili. V čeških listih od novega leta dne smo brali članek iz poljskega „Czasa", kateri pravi, da je Poljakom ideja narodnosti povsod jednako sveta, na Labi kakor na Visli, da oni hočejo močno Avstrijo, da pa Avstrija more le močna biti, če so vsi nje narodi zadovoljeni. Ako Poljaki tej misli zvesti ostanejo, bodo zdaj Nemcem le tako odgovorili, — kakor se spodobi. Ko bi pa nas in Čehe tudi res izdali in Nemcem „prosto roko" nad nami pustili, še bomo — Slovani. Namščina v slovenskih ljudskih šolah protipostavna in nemogoča. Nemškutarska večina kranjskega deželnega odbora, to je Kaltenegger-Schrev-Dežman so sklenili prošnjo do deželnega Šolskega sveta zarad upeljave nemščine na večrazrednih ljudskih šolah na Kranjskem. O tem predlogu se je baje užc v več okrajnih Šolskih svetih posvetovalo. Zato se nam potrebno in koristno zdi, da objavimo mnenje narodnih članov nečega okrajnega šolskega sveta, v katerem so razlogi zoper sklep deželnega odbora tako temeljito razviti, da nam nij treba nobene besede dostavljati. Omeniti nam je samo to, da je večina dotičnega okrajnega šolskega sveta iz uradnikov in učiteljev precej pripravljena bila, udati se nemškutarskim namenom sklepa deželnega odbora. Podpisani členi okrajnega šolskega sveta menijo, tako se glasi spomenica, da se v dve-in trirazrednih ljudskih šolah nemščina kot obligatni učni predmet ne 3me uvesti, in sicer zato ne, ker hodijo v vse dve- in trirazredne šole tega okraja samo otroci slovenskih staršev. „Upeljanje nemščine kot obligatni učni predmet je zoper člen 19 državnega osnovnega zakona o splošnem pravu državljanov. Kajti v tretjej točki tega člena je izrecno odredjeno, da v deželah, kjer prebivajo skupaj razne narodnosti, morajo biti javni učni zavodi tako urejeni, da dobi vsaka izmej teh narodnost^ potrebna (erforderlichen) sredstva za iznimko v svojem jeziku, ne da bi se je sililo učiti se dmzega deželnega jezika. Po § G zakona od 4. maja 18GOo načelih poduka gledd ljudskih šol, mora deželna šolska oblast o poduku v drugem deželnem jeziku odločiti po zakonu, a še le takrat, kadar so izrekli svoje mnenje oni, ki dotično šolo vzdržuje. „Iz teh zakonovih določeb se vidi jasno in nedvomno, da je obligatni poduk nemškega lezika v slovenskih ljudskih šolah, t. j. upo-rabljenje sile za naučenje tega jezika, abso- Objektivna in subjektivno. IV Milostiva gospa! moja ideja, o katerej sem vam pravil v poslednjem pismu, da jo bom odkril slovenskemu svetu iu postavil na stol kot „modicum et bonum" precej po novem letu, ne velja nič! O tem, kar sem vam ravno povedal, sem se prepričal v nedeljo, ko sem prišel o navadnej uri k navadnemu stolu na črno kavo ; komaj sem odprl vrata, ter odzdravil knsirici, katera navadno pokima z glavo, kadar etopi gost v kavarno, užc so se mi nasproti amejali veljavni in izkušeni možje, ki čitajo vsak dan „Slovenski Narod". Da li so se smejali objektivno ali subjektivno, to je, da li so se delali norca iz mojega objekta (ideje) ali iz mojega subjekta,! tega vam pač ne vem povedati, ali da so se smejali, to vem dobro. Precej se mi je dozdevalo, da se bodo zadevali gospodje o novem po meni izumljenem kompromisu izmej „Slovenskega Naroda" in „Laibacher Tngblatta", in res so to storili tako na glas in brez vsakega obzira, da se je celo navaden naš marker nekako čudno oziral po svojem „profesoru", kakor me titulirajo uže mnogo let vsi niarkerji. Kako je prišlo, da me sploh imajo niarkerji za „školnika", ne vem, vendar se mi zdi, da moram imeti nekaj takega na sebi, ker kako bi drugače bil prišel do tako praktične ideje, kakor je moj novo iznajdeni kompromis, katerega sem si bil izmislil čisto sam v svojej glavi brez kakove pomoči, bodi si od katere koli strani. Ker se mi je zgodilo, kakor sem povedal, sem precej odustal od svoje nakane, gotov program sem zavrgel in tudi koncept nemškega vam, milostiva, namenjenega pisma ne bom pošiljal nemškemu Krausu v Ljubljano, — mi je škoda za marko — in tako ostane vse pri starem brez kompromisa. Teško sem se odločil s početka na vse to, ali zdaj počimam uvideti, da sem pametno ravnal, ka nijsem obesil svoje ideje objektivno na veliki zvon, in to iz sledečega razloga: Dr.—a-, dopisnik od Save, je uže večkrat naglašal, kako Nemci in ž njimi tudi naši nemškutarji vedno svoj dur tulijo, a mi Slovenci jo navadno te v molu godemo. Za količkaj muzikalno uho bi torej moj kompromis pomenil pravo mačjo muziko. Le pomislite, milostiva! dur in mol skupaj, pa še znabiti fortissimo — kakšna disharmonija bi nastala — to bi bilo naravnost za zdivjati! Sicer je opaziti, da nemškutarji užc navijajo svoje strune nekako na mol, pa kaj pomaga, mahom jo mi zagodemo v duru, in harmonije nij mogoče skupaj spraviti pri godcih n zmešane" narodnosti. -zadostuje na pr. dopisnica ali korespondenčna karta. — (Beseda na Silvestrov večer V lj n b lj a n s kej čitalnici) je bila jako živahna. Vsi prostori v dvorani in pristranskej sobi so bili popolnem napolneni. Igra kakor tudi pevske točke so se vršile v občno zado-voljnost občinstva. Kar se tiče petja, moramo Omeniti osobito čveterospeva llajdrihovega „Pod oknom'1, katerega so peli sami mlajši pevci, a je tako dopadel, da so ga morali ponoviti. % resno in dobro voljo ide, — to je pokazal Silvestrov večer, — nadalje tudi petje, kljubu »vojeglavnej neupogljivosti od neke strani. — (Kamniška narodna čitalnica) napravi na sv. treh kraljev dan 6. jan. 1880 ob l/§8 uri zvečer svoj redni občni zbor. Dnevni red je: Nagovor predsednikov; poročilo tajnikovo; poročilo blagajnikovo; volitev novega odbora. Koncem pridejo posamezni predlogi. Po tem petje, družbena zabava in ples. K temu zboru ter veselici prav uljudno vabi Odbor. — (Iz Glinj) na slovenskem Koroškem se nam piše 20. decembra: Posebno hudo zimo imamo letos pretrpeti, ker uže blizo mesec dnij mraz skoz in skoz vsak dan brez prenehanja hudo pritiska, tako da je Drava tudi pri nas zamrznila; ker pa tako močno srež nese, da se je od sreža zajezila, je vse niže kraje preobrnila v ledeno morje; na več eežnjev na debelo in široko na okolo je sreža natisnila. Je sicer zamrznila L 1807 je pa vendar ostala v svojej strugi. Po ustnem izročilu je uže 81 let od tega, kar je zima jednako nadlegovala tukajšnje stanovalce. Kazne vesli. (Volkovi) so bili v mrzlih nočeh oneg-t tedna pri Temešvaru na Ogerskeni tako silni, da so tirani od lakote po noči noter v predmestje temešvarsko upali se, in v tamošnjih dvorih dosti škode naredili gospodarjem. Mestno poglavarstvo je bilo torej naprošeno narediti velike love na volkove. * (Krvavo klanje na morskej ladij i.) V New-York je 24. decembra priplavala ladija „Francisko Danavaro". Kapitan te ladije je pri oblastniji oglasil, da so na njego vej ladij i bili 15. decembra štirje ljudje ubiti. Dva njegova pomorščaka sta se uprla in pomorila na ladiji kuharja in višjega „botsmana", a jednoga pomorščaka ranila. On sam, kapitan, je potem oba upornika ustrelil. Za blago sočutje v bolezni in za tako mnogobrojno udeležbo pri pogrebu naše predrage, nepozabljive soproge in matere, gospe Uršule Dimnik, posebno pa za mnogo vence, izrekamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, in posebno tudi v. č. duhovščini, v. 6. oo. frančiškanom, v. e. gospoilom bogoslovnem za ginljivo nagrobno petje in katoliSkej družbi, svojo prisrčno, najtoplejšo zaliva.o. (ii) Žalujoča rodbina. Za srčno sočutje in mnogobrojno spremstvo pri pogrebu naše preljube soproge, oziroma matere in mačeho Antonije Mozetič, posestnice, izreka vsem prijateljem, sosedom in znancem toplo zahvalo (D žalujoča rodbina. V Sežani dno 31 decembra 187U. Dobre, pravične, nepokažene voščene sveče, za katere dajeva poroštvo, iz najboljšega čistega ^ebeliiega. voska, katero izvrstno lepo in prav počasi gore, prodajata po najnižje j ceni P. & R. Seemann, Ljubljana, Gradišče, Vegova ulica št. 8. Novo I Novo! Ponarejenih novcev nij več! Steinerjev kamen za poskušanje zlata, srebra, dragocenostij itd. v obliki za životnikov žep, neobhodno potreben vsakemu trgovcu, blagajniškemu uradniku, zlatarju in zasobniku. a etul 85 kr. Samoprodaja za Kranjsko: T osip G-eTosi,, (2 — 1) urar v Ljubljani. (551—7) Tujci. 1. ja uarja: Pri Slonu : Freihl ch iz Dunaja. — Depole z Trst«. — Kohn iz ' u aja Pri Malici: Elsirger Blau iz lun ja. — **ra-fer ta Linca Pri avMlrijskem ee-«arji: i oseh 1 z ii II - .1111, 1'ciiick -ij.iji-n, 1'api-h izvrsten. organizem; ktikor I S |iutir jioiuirojaiijn ( (ihviirovimo. ( Duiiuj, 12. muju IHTO I l oiij Bčisti ves organizem; Kakor nobeno drugo sredstvo, vfle delo trupla in odpravi z notranjo uporabo vse nečisto bolezenske tvarino iz njega; tudi učinek jo trajen. fT* Temeljito ozdravi pntiko, trganje po udih in zastarelo i£ bolezni, zinirnui gnoječe se rane kakor tudi vse spolske iu bolezni na kozi, na telesu ali na lici, kite, sililistiška ulesa. 8Posebno ugoden uspeh ima ta čuj zoper uvred jeter in ledic, kiikor tudi /oper zlato žilo, imenico, hude bolečine v živcih, kitah iu udih, potem zoper bolečine v želodci, pritisk vetrov, zapretje, zapretje vode, polueijo, niožko nezmožnost, zoper ženski tok itd. Bolezni, kiikor škroplji, oteklina, se brzo in temeljit«) ozdrave, Ep ako se iiepreiieliom pije ta čaj, ker jo milo razpusčajoču iu vodo odganjajoče sredstvo. Q Jedino pravi prireja O Fran VVilhelm, lekarnar v Ncunkirchim (Dol. Avstr.) 8 Mipl.oi. prirejen po predpisu raznih jezicih 1 gld., za kolek /imii i.. razdeljen x H zdravnika, z navodom za uporabo in zavoj posebe 10 novć. Svarilo, Varovati se je nakupa ponarejanj, ter naj z itorej vsak zahteva vedno le ,,Wilhelmov antiurtriti&ki autirevmati.ški kri čistilni čaj, ker ho priredki, ki sinjo samo pod imenom uutiartritidkih antirovmati&kih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni, ter jaz vedno svarim pred nakupovanjem taeih. l)a ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi ,,1ViI-beluiov anliartritiNki uitlirewuati»ki kri «i*t 11 ni tuj tudi "v LJubljani: Anton Leban, lekar Krauji; Fr. Wacha, v Postojni; Karel Savnik, lekar v lekar v Metliki; Dom. Rizzoli, lekar v N o v em* in estu. v5.il—*2) oooooooooooooooooooooooo Izdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". izomiki naroda, t. j. njega velikej masi, katera izomika se more vršiti samo z materinim jezikom in po materinem jeziku, in da se kolikor mogoče velika izomika za narod in njega vsakdanje potrebe doseže, naj se ne zgublja čas za veliko večino naroda z nekoristnim podukom tujih jezikov. Ako pa žele posamni starši, da se njih otroci podučujejo tudi v kakem drugem jeziku, naj se to zgodi kakor doslej v posebnih urah in na njih troškove. „Iz teh uzrokov glasujejo podpisani zoper uvejenje obligatnega nemškega poduka v dve-ali trirazredne ljupske sole nadejajoč se, da bode tudi c. kr. deželni Šolski svet zavrgel dotični predlog deželnega odbora. Ako bi se pa ta nadeja ne izpolnila, potem podpisani za trdno pričakujejo, da g. prvosednik ne bode izvršil takov državne osnovne zakone žaleč sklep v smislu § 38 deželnega zakona o nadzorovanji šol." (Slede podpisi.) Telegram „Slovenskomu Narodu' Dunaj 3. januarja. Mesto Dunaj je v velikej nevarnosti pred povodnjo. — Poslanec Kučera je svoj mandat odložil. — Ljubljanski dopisnik v „Presse" poroča, da se bo ustanovilo za vse dežele, kjer Slovenci prebivajo, društvo zoper narodno-kle likalne agitacije! (Sleparija ali „švindel"! Kdo ga bo ustanovil? Kje so udje zanj? Mar dopisnik Kraus, pa Se kakov tak tuj privandra-nec, ki niti slovenskega psa izza peči zvabiti upliva ndma! Ur.) poslanci bodo svojo delavnost za izvršenje češkega narodnega programa razvili še le v tem letu, ki nastopa; tej delavnosti se ravno zdaj veliko zaprek stavi, torej bode težavno a poguma treba. V litinJ«» «1 riave. Kakor se čuje, je Turčija ukazala Muktar paši, da gre proti Plavi in Gusinju in Crno« gorčem izroči ta krajeva. Rti m u n sika zbornica je s GO glasovi zoper 19 glasov sprejela načrt zakona, ki proglaša Bnijlo, Galac, Tulčo, Sulino in Ktistendje slobodnimi lukami za 10 let. Iz Španije se o morilnem poskušanji na življenje kraljevo ne zve ničesa več. Francoski viri mislijo, da je španjska vlada sama prepovedala razširjanje natančnejših poročil. Napadovalec se baje brani sam povedati kaj več. — Politični razgled. Potrta it t c «l€*ž«»l€N V Ljubljani 3. ianuarja. Notranja naša politika popolnem miruje, dobra je tedaj vsaka stvar, če je tudi neznatna in malostna. Tako jemlje neki dunajski list povod iz tega, ker je na novo leto ogerski ministerski predsednik zbral okolo sebe vodje večine peštanskega sabora, da udrihne zopet jedenkrat po grofu Taaffeji, kateremu se nij posrečilo, po njegovem mnenji, Avstrije umiriti. In iz tega, ker pravi on nemški list, da so Magjari podjarmili vse druge rodove na Ogerskem, in da zdaj nad njimi gospodujejo sami Magjari, vidi se zopet nemška oholost in prezirnost. Tedaj Nemcem v Avstriji se sline cedo po hegemoniji nad druzimi rodovi, sami bi radi gospodarili, in ker tega ne morejo, za to taka jeza. Co&kl „Narodni listyw v novoletnem Članku pravijo, da uresničenje češkega narodnega programa nikakor nij navezano na mini-sterstvo Taallejevo. Dalje pa pišejo, da češki redil, naj si gospod župnik glave ne beli zarad obeda. Pri vel{kem obedu je bilo polno gospode, duhovne in posvetne, vsi so bili dobre volje, le gospod župnik je še nemirno čakal, kedaj pride na stol biskopov „modieum et bonum". Naenkrat se odprejo širom vrata in dva moža prineseta veliko pokrito skledo na stol. „Kaj je to?" vpraša biskop. „To je modieum et bonum", odgovori ponosno župnik, stopi bliže, odstrani pokrov in sam se začudi tej pečenki. Bila je „oslovska glava" s vshajem nare jena, pravi „modieum et bonum" kakeršnega sem jaz hotel postaviti na stol in odkriti kot novo izumljeni kompromis izmej Slovenci in nemškutarji. Zdaj pa le tiho, nič več ne, itak se bojim, da sem uže postal preveč subjektiven. C—v. Domače stvari. — (Izid volitve na Dolenjskem.> Kandidat narodne stranke, knez l]rn«t( IViu-discligrntz, je bil včeraj jednoglasno izvoljen. Dobil je v Radečah vseh 50 glasov, v Trebnjem vseh 40 glasov, v Kočevji vseh 22 oddanih glasov. Torej nemški Koče-varji so volili z narodnimi Slovenci v slogi! Živeli! Glas ljubljanskih nemškutarjev torej uže niti do Kočevja ne sega več! Ustavoverne stranke na Kranjskem nij več! — (Kako naš nemškutarski deželni odbor deželne interese brani.) Če se greš Ljubljančan sprehajat ob vodi navzdol do stare klavnice in pogledaš na desno, vidiš, da pred poslopjem deželne prisilne delavnice, kjer je zaprt cvet naših tatov iu dru-zih falotov, — nij od novega leta naprej nobene vojaške straže več. Če torej kaznencem na misel pride, kako revolto delati, bodo jim samo civilni pazniki, ki so tudi dozdaj bili, nasproti stali. Deželni odbor jih bode moral torej vsaj oborožiti z revolverji. Država je trideset let dajala vojaško stražo, letos pa je na enkrat rekla, da je ne da več, če uboga kranjska dežela ne p'ača 5000 gold. za njo. Nemškutarji so Kranjcem zlate gradove obetali pri volitvi za deželni zbor in zlasti če dohodu deželni odbor v svoje roke. Zdaj je odbor v nemškutarskih rokah, pa ne le da nij nič pridobil, še to izgublja, kar je dežela 30 let imela! Tako nemškutarji pri volitvah dane nesramne obljube v dejanji drže! — (Umrla) je včeraj predstojnica tukajšnjega nunskega kloštra, mater Josefa Strus, rojena Ljubljančanka. — (Imenovanje.) Gosp. Fr Hafner, profesor na c. kr. gimnaziji v Gorici, Slovenec po rodu in mišljenji je imenovan za direktorja višje gimnazije v Pazinu. — (D u h o v e n s k o) podporno društvo ljubljanske škofije ima v sredo 28. januarja ob 10. dopoludne v vel. semenišči svoj občni zbor. — (Za stradajoče Istrijane) je. kakor „Danica" piše, odbor 1. konference sv. Vinc. v ponedeljek svojo zbirko za ubožne 14 gl., vtorek pa odbor 2. konference enako zbirko okolo 15 gl., prepustil. — (Brz o v lak) mej Dunajem in Trstom, ki bode po noči vozil, je pričel včeraj obče vati. V Ljubljano bode iz Trsta dohajal ol 10. uri, z Dunaja zjutraj ob 6. uri. Vsled tega novega reda bodo tudi dunajski jutranji listi dohajali v Ljubljano dvanajst ur kasneje, tako, da jih bodemo na mesto zvečer ob 7. uri dobivali še le zjutraj druzega dne ob 8. uri z dunajskimi večernimi listi vred, katere bodemo tedaj preje dobivali. — (Predpustne veselice v čital-nici ljubljanskoj) se bodo vsled odboro-vega sklepa napravile sledeče: trije majhen V plesi in sicer prvi v soboto dne 10. jan., potem pa eden „izborni" ples z besedo v nedeljo dne* l. februarja. — (V cerkvi v Naklem) nad Kranjem, rojstnem kraji škofa tržaškega dr. Legata, bode se postavil mu spomenik. Doneske za ta spomenik bo nabiiala tiskarna društva sv. Mohorja v Celovcu. — (Močvirski odbor) je 29. dec\ imel sejo, v katerej je obravnaval več zadev, mej katerimi je bila ena najvažnejših ta, da po obširnej debati se je soglasno potrdil pred-loer gosp. Kotnika, da se vsi načrti, katere sta odboru predložila gosp. inženirja KlemenČič in Potočnik, izročijo gospodu Podhnjskemu na Dunaji, da jih presodi, in izreče svoje mnenje o njih. — (Goveja kuga) je po vsem Kranjskem prenehala; v zadnjem kraji, katerega 86 je neprestano držala, v Dulab, črnomeljskega okraja, je minula z dnem 31. meseca decembra prošlega leta. — (Čudno naturno prikazen) pripoveduje v „Nov.u znani naš naravoslovec s šentjurske gore na Gorenjskem, fajmošter Ito-bič, ki piše: Prišedši včeraj zjutraj v vas Pšato po imenu, stoječo mej Poženkom in Gradom v duhovniji cerkljanskej, izvem naturno prigodbo, katera se mi dozdeva vredna, priobčiti jo. Pravili so mi ljudje, da so na dan pred godovno sv. Barbare, to je, 3. dan dec. čuli o polu enajstej uri dopoludne močno šumenje v gori, kakor dohajočega viharja, ki je pihal iz votline, kjer potok Pšata izvira. Voda, navadno tako velika, da ne daleč od izvira uže mlinske kamene vrti, prenehala je kako četrtinko ure teči; potem pa je zopet privrela iz globokega kotla. Pripovedovali so mi ljudje, da se je to v preteklem času uže nekaterekrati zgodilo. — Prečudne pojme imajo priprosti ljudje o tej naturnej prikazni. Rekli so mi, da v gori je neznansko jezero, v karerem velika riba živi, katera včasih toliko vode popije, da potlej ne priteče na beli dan. Po mojih mislih bi se dala ta reč tako-le razložiti. Pšateška gora, po večem obstoječa iz Halin-skih skladov zgornje terciarne tvorbe, mej katerimi je od Poženka do Zatiške vasi nekoliko Kasijanskih nasadov vklinjenih, je v svojem drobu vsa votla; to pričajo kotline, katere se v zvišenej dolini, stogujočej se od imenovane vasi do Sidroškega jarka, nepretrgano obilno nahajajo. V tej dolini tudi nobenega studenca nij, ker vso s planin dohajajof-o vodo ti podzemeljski podmolji požirajo, iz katerih še le v znožji gore, kjer je zemlja bolj glinasta in ilovčasta, na pripravnih mestih na dan pririje. Znano pa je, kar večkrat gledamo, da voda, zlasti kadar je velika, zna orati in razkopavati, podirati in odnašati; lehko je mogoče, da tudi potok Pšata, kadar naraste, v svojem podzemeljskem teku od Časa do časa tu in tam kaj izpete, podkoplje in prerije, da se, ali njena struga na kakem mestu pogrezne, ali pa se kaj porušivši skup pade in vodo nekoliko časa zajezi. — Tja na spomlad, kadar bodo uže daljši in gorkejši dnevi, hočem to zanimivo goro na drobno preiskati; znabiti se mi tudi posreči splaziti se v kako votlino, od katerih vedo ljudje toliko strašnega pripovedovati in jo ogledati." hitno nedovoljen, ako se nehče žaliti državnega osnovnega zakona. Ako bi pa šio pri tem za uvedenje nemščine kot slobodnega učnega predmeta, potem se more to odločiti še le tačas, ko so svoje mnenje izjavili dni, ki vzdr-žujd šolo, moralo bi se v tem slučaji vprašati šolskih občin. Zato smo morali za slučaj, ako bi deželna šolska oblast pokladala kako veljavo na mnenje c. kr. okrajnega šolskega sveta kot organa, ki v tem vprašanji nij kompeten-ten, s postavnega stališča zoper to izrecno protestirati. „ Morebiti se pa bode zavračalo, da je obligatni poduk nemščine v četirirazrednih slovenskih ljudskih šolah uže dejansko upeljan. Res je to. Ali to uvedenje ima zahvaliti svoj početek samo sili, ker so dozdanje vlade opustile srednje šole urediti v smislu državnega osnovnega zakona tako, da bi mogli slovenski Otroci vanje dohajati v smislu državnega osnovnega zakona, brez začasnega znanja nemškega jezika, in je nedvomno krivica, ki se je učinila na slovenskem jeziku in zoper njega od države pripoznano ravnopravnost. Ta krivica pa se ne da opravičiti niti z omenjeno popustljivostjo vlade, niti se iz te postoječe krivice ne more jemati povod, da bi se še druga žaljenja državnega osnovnega zakona utemeljevala ali olepšavala. Krivica se gotovo ne zmanjša, ako se večkrat ponavlja. Podpisani morejo tedaj za slučaj, ako bi se hotelo nemščino kot obligatni učni jezik v slovenskih dve-in trirazrednih ljudskih šolah uvesti, mirno na podlagi omenjenega državnega osnovnega zakona svečano protestirati. „V dotičnej, omenjeno mnenje zahtevajočej odredbi c. kr. deželnega šolskega sveta nahaje se tudi stavek, da je deželni odbor za dotično vpeljavo navel vrlo važnih uzrokov. Jako je obžalovati, da se tisti baje tako važni uzroki nijso naveli c. kr. okrajnim šolskim svetom, da bi njih veljavo tudi lehko presodili. Pod pisani so popolnem preverjeni, da so ti uzroki samo navidezni in bi se jih lehko ovrglo ne samo se stališča zakona, nego tudi stvarno. „0. prvosednik nam je se ve da naštel le dva uzroka, a samo kot svoje osobno mnenje, in sicer a) da je naučenje nemščine slovenskej mladini od velike koristi in jo osobito spo-sablja stopati v srednje šole, in b) da mnogo staršev želi upeljavo dotičnoga poduka. „Zoper prvo opomenimo, da korist znanja tujih jezikov nikdo ne odreka, a da bi se jih učilo, v to ljudska Sola nema prostora, kajti ta ne podaje, osobito če ima samo 2 ali 3 razrede, niti dosti izomike v materinem jeziku, ter je samo teško kos ali pa tudi ne ostalim res v ljudsko šolo spadajočim učnim predmetom. Poduk katerega dnizega jezika vršil bi se tedaj samo na račun in na vidno kvar teh predmetov. A tudi korist tega poduka je več kot dvomljiva. Ali bi dve- ali tri-razredna ljudska šola v tem poduku mogla ver" storiti, nego da se otroci navadijo nemško abecedo, ali za silo tudi nemški Čitati in na pamet navaditi se kake nemške drobtine. Ako se tudi vzame, da izmej vseh ljudsko šolo pohoje-vajočih otrok po dovršenji stopi v srednje šol«-5°/oi drugih 5"/0 pa gre v tujino, kar je gotovo visoko računjeno, ostane ipak še 90% v svojej domovini. Kako korist imajo ti od onih nemških odlomkov, ki so se jih naučili? Nič druzega, nego, da imajo kaj pozabiti. Ali je pa prav in pravično in opravičeno na kak način, da se zavoljo onih 10%, ki bodo mo goče da imeli kaj haska od nemškega jezika, 90°/o zaman nadleguje in zanemarja v pravili predmetih ljudske šole, t. j. v onih, ki bi jim res koristili v življenji. Kajti ne treba dokazovati, da ljudska šola slovenskemu otroku ne bode mogla prisvojiti toliko nemščine, da bi ta takoj čital nemške knjige in prisvojil si nemško vedo, kakor je tudi vidno, da brbljanje nekaj tujih besedij ne osreči nikogar. „Sicer pa vendar ne smemo tudi iz vida spustiti, koliko se druge nenemške narodnosti avstrijske v ljudskej šoli ozirajo na nemščino, — njih vzgled je tudi nam deloma zanimljiv. Tu vidimo, da so si Čehi, Poljaki, Magjari, Hrvati in Vlahi ne samo ljudske šole osnovali na svojej narodnej podlagi, nego tudi srednje šole in deloma tudi vseučilišče. A ti vsi so ipak tudi dobri Avstrijci, in nijso duševno in gmotno na slabšem, nego Slovenci. Ali dakle samo Slovenec ne bi mogel svojega naroda primerno naobraziti v svojem lastnem jeziku: in ali bi res ne mogel celo v ljudskej nič opraviti brez pomoči tujega jezika? Kar se pa tiče napredovanja v srednje šole, dajala je tudi tako urejena ljudska šola kakor doslej, dosti gradiva. Dokaz temu je letošnji velik pritisk na ljubljanski gimnazij, kjer so si, kakor se pripoveduje, pomagali s tem zoper preveliko število učencev, da so posebno poostrili spre jemno preskušnjo. Dakle tudi s tega stališča nij opravičeno razširjenje nemščine v ljudskej šoli. Sicer pa naše srednje šole na Kranjskenf nikakor nijso po načelu narodne ravnopravnosti urejene. Naj se najprej ta izvede, potem bode tudi čista slovenska ljudska šola slovenskemu otroku omogočila stopanje v srednfe šole. Kadar se bode krivica, ki se slovenskemu narodu godi v srednjih šolah, odstranila, po-em tudi ne bode treba uže nežnih otrok z lemščino pripravljati v ljudskej šoli za sredV ije šole. „ Ugovarja se sicer, da srednja šola mora d ti nemška, za to, ker je visoka šola nemška« A tudi to mnenje bi se skazalo kot pomota. Saj visoka šola nij navadno nadaljevanje srednje šole, nje učni predmeti so od onih v srednjih šolah bitstveno različni. Pocroj visoke; šoli e nekaka zrelost razuma in nekaka izomika, ki pa nij nikakor morala vršiti se v nemščini, potem razumljenje nemškega predavanji. To> ■nzumljenje si pa bode učenec tudi tačas prisvojil, ako bi se ravnalo z nemščino na srednjoj šoli samo kot z učnim predmetom. Jasen dokaz temu je to, da nemške visoke šole uspešno pohojevnjo tudi Čehi, Poljaki, Maerjari, Hrvati, itd. ki so prišli iz čisto narodnih ljudskih in srednjih šol. Nikjer nij uzroka, misliti, da bi Slovenec ne mogel storiti to, kar ti store. „Ad b. Nij se čuditi v zdanim razmerah naših, ako slovenski starši žele, da bi se njih otroke podučevalo v nemščini. Kako so urejene srednje šole naše? Na mesto da bi se tam še le pričelo s podukom tujih jezikov, je uže v najnižjem razredu predavanje popolnem nemško in od slovenskega učenca se zahteva brezpogojno, da to nemško predavnnje razume, da, ostro preskušnjo mora prestati o znanji nemščine, samo da je sprejet. Se ve da je potem čisto naravno, da potem vsi dni starši, ki žele, da bi njih otroci stopili v srednjo Šolo, morajo na to gledati, da si otroci uže v ljudskej šoli pridobe potrebno znanje nemščine. A ta želja staršev nikakor nij dokaz za resnične korist ali potrebo nemščine, ampak samo priznanje v sili dejanske razmere, katera je pa krivično, kakor dokazano, in katera je posto-ječim državnim osnovnim zakonom v protislovji. Naj se v tem oziru uvede primerno stanje v smislu teh zakonov, potem bodo želje staršev postale tudi naravne. „Podpisamh mnenje je tedaj, naj bode slovenska ljudska šola tako urejena, kakor je urejena pri druzih nemških in nenemških avstrijskih narodih; naj bode posvečena možnej V sklad dovesti dur in mol, je zadača, katero si je, nečem Še reči v svojo subjektivno korist, postavil muzikaličen mož, ki ve, kaj je general-bas, mi drugi se ne smemo vtikati v posel, katerega ne razumemo subjektivno, objektivno pač smemo povedati svoje mnenje o kompromisu. Da pa vendar nekaj pozitivnega pride iz glave vašega objektivnega prijatelja, bom predložil, naj udarimo enkrat mi Slovenci prav krepko na struno v dur tonu, znabiti bodemo potem z nemškutarji menjali rolo, pa bomo še do/i veli, da bo „Laibacher Tagb'att" v molu prepeval svojo jeremijado o minljivosti nemšku-tai i p. Za denes naj bo dosti moje objektivne pisari je, samo mi dozvolite, gospa! neke subjektivne opazke. Precej, ko sem začel dopisovati z vami, se mi je zdelo, da sem si nakopal sitnega posla; in res! ne le, da me pokregate včasih ker imam hudoben jezik, to vidim, da imam neopranega, ampak vsak čas mi rečete, dajc| to in dno nerazumljivo; mej drugim pravite," da vam nij znano, kaj pomeni: „modieum et bonum". Res je, da smo možki brezobzirni včasih z našo latinščino, pa zato vam hočem lepo objektivno povedati, kaj to pomeni. Iz latinščine prevedeno znamenuje „modieum et. bonum": „zmerno in dobro" ali jaz sem po svojej subjektivno-grešnej navadi tudi pri tem izrazu imel nekaj za grmom, in sicer neko anekdoto, katero sem čul enkrat, uže ne vem kje in kedaj. Neki kmet je imel v latinskih šolah sina, in ta je prišel v vakancah domov; to nij nič posebnega, ali oča nij preveč zaupal sinu, pa je poprosil župnika, naj malo izpita fanta, če kaj zna ali nič. Župnik je bil subjektiven človek, pa je rekel očetu, naj se skrije za zid na pokopališči, a on bo hodil s študentom I okolo cerkve, ter ga bode izpraševal; če bode odgovarjal študent: nnescioM bode to znamenje, da ne ve nič. Ko prideta do nekega groba ob zidu, vpraša župnik študenta po latinski: „quis hic sepul-tus est" ? (Kedo je tukaj zakopan?) „Nescio!* je odgovoril dijak. Pokaže mu župnik še dva, tri grobe, in ga isto tako vpraša a odgovor zaporedoma glasi: „nescio". „Bom ti dal nescija ti preklet' poba!" se je zadri oča izza zida, in malo da nij postal subjektiven, tako se je bil razjezil nad besedico: „nescio"! To je prvo poglavje, zdaj pride drugo. Črez nekaj let je imela birma biti pri far-nej cerkvi; naš študent je uže bil v teologiji. Župnik piše škofu, in ga vpraša kakov obed bi pripravil, a dobi od škofa kratek odgovor: „modieum et bonum" Župnik, kateri se je bil mej tem uže sprijaznil s teologom, vpraša tega, kaj bi to utegnilo biti „modieum et bonum?* a bogoslovec odgovori, da bode on vzel vso skrb na se, da bode v kuhinji vse pri- Razne vesti. * (P o v o d e n j.) Ker je zadnje tople dneve led na reki Dunavu in pritocih otajal se in je snežnica vode poveličala, prestopila je voda iz Dunava na mnozih krajih bregove posebno tam, kjer se po njej vale grmade plavajočega leda in vodo zajezujejo. V podunavskih mestih je torej te dni velik strah. Na Dunaji se vse priprave proti povodnji delajo. * (Umrl) je v Peterburgu grof Pavel Ignatijev, prvosednik ministerskega odbora. * (Ruskima novinama) „(Jolosu" in „Novemu vremenu" je ruska vlada zopet privolila prinašati javna oznanila ali inserate; „Uo-los" zdaj en čas tudi na ukaz ruske vlade nij smel izhajati. f. IzkiiE odbora za nabiranje dohodkov stradajočim v Istri: O. J. Berbuč (2 gld. na mesec) . . 12 gld. — kr. „ Kočcvar, davkarski pristav (1 gld. na mesec)........ 6„ — » r Matejčič, prof........lft „ — „ „ Nemonič, prof. (1 gld. na mesec) 6 „ — „ „ Ivančič, prof. (5 gld. na mesec) 30 „ — „ „ Venedig, prof. (2 pld. na mesec) 12 „ — „ „ Balzarek, žel. postajo predstojnik, (SI gld. na mcBcc)...... 12 ,, — „ „ Neimenovan........ 1 „ —. „ „ Fr. Ludvik........ 1 „ — „ „ iT. Mortin........— „ 60 „ „ Vitezič, ingoneur (2 gld. na mes.) 12 „ — „ „ Steinbiick (2 gld. na mesec) . . 1* „ — „ „ Dolžan, telegrafski uradnik . . 1 „ 60 „ „ DVagner, predstojnik tetegr. urada 5 „ — „ ,, Kalac, kaplan (1 gld. na mesec) 8 „ — „ f, Dr. Janko Srncc v Mariboru . . 5 „ — ,, „ M Venedig, c. k . profesor, je iz LJubljane dobil po č. g. o. Josipu nahranili (mej temi 15 gld. od gospe Žuncverne)......26 „ — „ Slovanska čitalnica v Trstu . . . 100 gld. — kr. G. Borovič, trgovec (1 gld. na mes.) 6 ,, — „ „ dr. Oblak, c. kr. sodu. adjunkt . 5 „ — ,, „ šim« Matejčič, fajroošter ... 5 „ — „ „ o. Hugo Novlan odd d po č. g. vikarju Dolencu v Ljubljani nabranih ..........12 „ — „ d to. 5 „ — „ „ Venedig, c. kr. profesor, izročil po č. g. o. .loahimu v Ljubljani nabranih.........is7 „ — „ „ II. Novlan izročil po č. g. vikarju Dolencu v Ljub jani nabran h . 20 ,, — „ „ Venedig izrodil zopet po č. g. o. Josipu v Ljubljani nabranih . . 25 ,, — „ „ Jurčič, tajnik glavarstva v Pazinu (1 gld. na mesec...... 6 „ — „ „ Volčič, kaplan v Zarečju ... 10 „ — „ „ Kurinčič, davkarski pristav (50 kr. na mesec)........ 6 „ — „ „ Vincenc Dolscbein, posestnik . 10 „ — „ „ o. II. Novlan izročil po č. g. vikarju Dolencu v Ljubljani nabranih 15 „ — „ „ Mate Ujčič, katehet v „Trstu . . 5 „ — „ „ Fran Orlic, fajmošter /.minski , 5 „ — „ „ Fran Bukovec, fajmošter v Trbižu 5 „ — m Skupaj...........43.1 gld. 10 kr. Vsled 1., 2. in 3. izkaza v „SI. Nar." 128 ,. 84 „ Cela svota.........5lil gld. 94 kr. Vrh tega je dobil odbor od veleč. gosp. Fran Souvana iz Ljubljane 50 volnenih kocev. — Odbor si stoje v sveto dolžnost, da se imenovanemu gospodu in vsem onim, ki so sami kaj darovali in vsem Onim, ki so sami kaj darovali ali darovo nabirali, najpii-srčnejso zahvaljuje, ter prosi daljne podpore in pomoči, kajti beda je nepopisna. V Pazinu dnč 1. januarja 1880. Odbor. 1 in ril ao v IJiittlJtinl. 2'J. decembra: (ivido Zcschko, zasobnikov sin, 2 I., na Tržaškej cesti It. 3. za božjastjo. — Reza Petrič, Šivilja, 26 I., na dunajskej cesti št. 7, za je-tiko. — Ana Zatler, hi|na gospodinja, 48 1., v ulici na grad, št. 7, za srčnim udarom. . 6* gld. 75 . 71 n 15 n 70 . 840 a _ n 7r» . lil n 65 n n 31 . (1 5i n 7u Dunajska borza 3. januarja. Enotni dri. dolg v bankovcih . K i nt ni drl. dolg v srebru . . Akcije narodne banke Srebro . . Napol. . . 0, kr. cekini Gosi ar je v, deset niftž ali kolikor jih kedo hoče, preskrbi j ujo kapelnik Jurij Stiaral, na sv. Jakoba trgu, v Trubarjevih ulicah It. 1, I. nadstropje na levici. (5) časopis s podobami za slovensko mladino. „Vrtco" stopi s 1. januarjem 1880. L v deseto leto svojega obstanka. Prinašal bode poučne povesti, pripovedke, basni, gledališke igre, prirodopisne, naravoslovne in zemljepisne sestavke, muzikalne priloge, in različno drugo droboino. Za šolsko mladino ga nij primernej-lega časopisa, kakor je „Vrtec". lpaF~ Stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., sa pol leta 1 gld. 30 kr. fcjsV Kdor naročnini priloži fio 40 kr., dobi drugI zvezek naše knjižnice za slovensko mlad no, ki bode obsegal daljšo in jako zanimivo povest z naslovom: „Pster, roko-delčič". Pozneje bo ta knjiga nekoliko veo ■tala.___ (600—3) fjsV~ Naročnina naj se pošilja po postnih nakaznicah na „Vrtćevo uredništvo" v Lingar-jevih ulicah It. 1, V LJubljani (LalUchi. Skoraj zastonj! Zavoljo nedavno na nič p riši« velike fabrike za brltanlja-■rebro, udrlaie su sledečih 42 komadov, izredno dobrih reču od britanlja-srebra samo za gld. 6.75, kot jedva Četrti del trolkov izdelovanja, tedaj skoraj zastonj, .n sicer: 6 kom. vrlo dobrih mtuilzuili nožev, ž ročnikom od britanija-srebra, s pravo angleškimi srebrno-jeklenimi ostrinami. 6 „ jako finih vlile, britanija-srobro, izjednega kosa. 6 , teških ftlic ma jedi od britanija-srebra. 6 „ sile ts k»vo od britanija-srebra, najboljše kvaliteti. 1 masivni »jemalec sa mleko od britanija-srebra. 1 teftkl zajenualec sa Juho od britanija-srebra. 6 podstavkov sa nože od britanija-srebra. 6 kom. Viktorija-podstavkov, fino cizelirani. 2 krasna naiulsua svečnika od britanija-srebra. 1 salonski naiulsui svonček od britaaija-srebra sre- brneg■» gUsu 1 preeejcvalulk sa čaj od britanija-srubra, z ročkom aii voaalouj. 42 kom. Vseh teh 42 rečij je izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ki je na čelom svetu jedina kovina, katera ostane v«-čno bela, in su od pravega srebra tudi po 201etuem rabljenju ne more razločiti, sa kar •e Karanluje. (54-i 8) Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr. avstro-ogorskih provincijah: Creneral-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken: lilaii eV BiaiiiK Wien, I. Elisabethstrasse Nr. 6. Pošilja se proti postnemu povzetju. — Poštnina za vseh 42 komadov znaša 36 kr. v vso krajo Avstro-Ogerske » C9 "3 ■ o -c ■ > o pm • B _a u _ _ M O * g " ~ 2 j.m o. S s 0 « 2 r*- od od ]>T o t vly\ J »t js lii koncipijent, dobro izveden, prostega Btanii, so išče za Dolenjsko in bode pod ugodniini pogoji precej sprejet. Nadpis se zve pri administraciji ,,Slov. Naroda". (4) Novo! Hovo\ Ponarejenih novcev nij več! Steinerjev kamen za poskušanje zlata, srebra, dragocenostij itd. v obliki za životnikov žep, neobhodno potreben vsakemu trgovcu, blagajniškemu uradniku, zlatarju in zasobniku. it etui 85 kr. Samoprodaja za Kranjsko: CTosip <3-e"b£t, (2—2) urar v Ljubljani. ►t • o 2 M 3 — r> t> •__ m. T? 3 oo *3 -L" -3 H 5 to lH<* 1*2111 o ■ » — o 3. Orlgrir^a,! J. Ogoreutz v Novem mestu prodaja šivalne stroje vsacega sistema proti gotovej plači ali na obroke s petletno garancijo. 9ssV Poduk brezplačno. "^Hl 0 dobroti mojih originalnih amerikanskih mašin so lehko vsakdo prepriča pri takih osobah, katere so jih pri meni šo pred 12. leti kupilo in še zdaj izvrstno šivajo. (535—4) 0 VVheeller & VVilson « Hrt P I *o n i a <±_ 2 £ 2. N N _ h- c?- _ a la si ■ tr 53 _ to rti